Glasilo socialisticne zveze delovnega ljudstva obcine Mozirje 
Leto XV Številka 6 RECICA OB SAVINJI MOZIRJE Junij 1984 

LJUBNO GORNJI GRAD 
Vare eje raz olaga i s rostor m 
Ob, 
Nekateri predpisi so bistveno vendar pa ljudje tam naspro­

dnevu 

vplivali na odlocitve glede tujejo. Takšne trditve, da bi tam 


prostorskih planov tudi v naši ne gradili, so zelo površne, saj je 
obcini. Seveda je od teh planov treba ob vsem tem upoštevati 
orc 

marsikaj odvisno, mnogokje se bodoci razvoj kraja. Nacrtovati 
zaradi zavlacevanja nerga, ve­je treba na dolgi rok, ne pa iska­
letošnji praznik borcev 

cina obcanov pa ne ve, zakaj vse ti trenutno zanimive rešitve. Le 
sovpada z napori za gospo­
darsko ustalitev. Naši delov­

tako dolgo traja. strnjena naselja so v bodoce mo­
ni ljudje se zavestno odpove­

žna, ne pa razne izjeme, ki so Gre za zahtevna in odgovor­
dujejo marsicemu, da hi po 

povzrocile sedanje 1ežave. 
na nacrtovanja, je v razgovoru z 
svojih moceh pomagali ut­
rditi gospodarske tokove in z 

urednikom našega glasila pou­· Nacrtovanje korišcenja pro­

rijimi izboljšati naš družhe­rio-ekonomski položaj. Vsi 

daril predsednik Komiteja za stora je odgovorna naloga, pri 
gospodarstvo in planiranje dipl. kateri sodelujejo razni strokov­
inž. Franc Finkšt. Vse spre­njaki, ob tem je treba upošteva­
skupaj se zavedamo, da se• moramo bolj kot kdaj prej, 
membe predpisov v zve,zi s ko­ti izgled kraja, dalje krajinske 
riasloniti na lastne sile, kajti 

rišcenjem zemljišc zahtevajo znacilnosti, stavbarske rešitve 
fe tako bomo premagali 

spremembe naših planov in ta­in krajevne posebnosti. Doslej 
težave in si zagotol'ili boljše 

ko tudi dosedanjih vidikov 'smo marsikaj glede varstva 
življenje. 

prostorskega nacrtovanja teko­stavbarske dedišcine in primer­
V casu ko v svetu ogro'žajo 

cega srednjerocnega obdobja. nosti zunanje podobe zgrešili. 
nemiri narode, države, deže­

Zakon narekuje posebno zašcito Napake se ne smejo ponavljati, 
le, živimo v miru in vztra­

kmetijskih zemljišc, temu se je ker nas bodo zanamci obsojali. jamo v neuvršceni politiki; 
treba prilagoditi. Tako ostanejo Ob tem lahko pride do prevlade saj vidimo v njej najboljšo 
na voljo le slabša zemljišca in še ozke skupine ljudi, ki tako ali obliko preprecevanja ponov­
s temi je treba skrbno in varcno drugace pritegnejo vecino, ne nega svetovnega požara. 
ravnati. Jasno je, da vsaka mislijo pa širše. Naša dolina je Kamorkoli se ozremo, so 
težave, bodisi ekonomske, 

sprememba zahteva širše raz._ krajinsko zanimiva in slovi po 
bodisi je ogrožen mir in sredi 


prave s tem repu­Dalec_ od tega, kar želimo •• • 
krajani tam, kjer do dalec preko meja 
tega nemirnega casa je še 

spremembe pride. Mnenja se blike. Ta sloves moramo ohra­
kako potrebna enotnost vseh 

krešejo in jih je vcasih težko niti! Na zadnji seji obcinskega osvestili, dosegajo nadpovre­zaradi znanih okoli.cin tudi v ljudi, glede 11a 
naših ne 

poenotiti. komiteja ZKS v Nazarjah je cne proizvodne uspehe (Elkroj, trgovini). Na takšne pojave je narodnost. 
Zazidalni nacrti, ki so del 

bilo dobro prerešetano stanje MGA, Kemija, Iverna, TOZD treba pravocasno ukrepati. 
Dveh primerov še nismo us­družbenega plana. predvidevajo GozJars,vo Gornji grad in še so tudi o razbre­a.š socialisticni samou­
v gospodarstvu. Šlo je za po­Govorili 
peli uskladiti. Tako v KS Na­torej posege v prostor in bi mo­pravni družbeni red smo si 
datke o prvih treh mesecih nekateri). Ugotovitev je, da menjevanju gospodarstva. Pre­
priborili, ni nam bil pok/o-. 

zarje, kjer je bilo predvideno rali biti dosledno upoštevani. 
letos, ki jih je pripravil Komite tisti, ki so rastli v lanskih vlad uje mnenje, da gre za njen, zanj so padle števil1le 
pokopa(išce in gradnja stano­'Vsa predvidevanja se vnesejo v 
za gospodarstvo in planiranje razmerah, še niso našli prave realne izglede le tam, kjer se žrtve. Vemo, da te niso bile vanjskih hiš za Zagradišcem. karte, ki so vodilo za bodoco pri SO Mozirje. poti iz zagat, nasprotno pa tis­bomo naslonili na lastne sile. zaman. Vemo, da smo na­Obcani so menili, da je treba pozidavo. Z izjemnimi lokacija­Sekretar predsedstva ZKS ti, ki so se ves cas borili, so Skratka, vec bi morali narediti pravi poti Titove usmeritve. 
pokopališce ohraniti tam, kjer mi je treba vsaj v nižinskih 
Mozirje Mirko Strašek je na danes dobri. Tako gre v sredi­na povecanju dohodka, ali Zaupati moramo ·v našo 
je sedaj, stanovanjska gradnja predelih zakUuciti. Te so nam 
vprašanje urednika, kako gle­nah, kjer lažje pridobivajo drugace, zagotoviti bi morali bodocnost in ob tem zastavi­
pa naj poteka na desnem bregu povzrocale veliko nevšecnosti, ti vse sile •za poglobljene 
da na sedanje stanje v našem dohodek za neko mrtvilo, ker vecjo rast' proizvodnje (koli­
Drete (Krajnikovo). Seveda se saj marsikdo obljublja ob zazi­samoupravne odnose, ki edi­
gospodarstvu, dejal, da smo še ni naravnih tržnih elementov. cinsko), seveda pa pri tem 
ob tem ne upošteva širši vidik davi vse mogoce, pozneje pa se dalec od tega, kar želimo, da Tam, kjer so prilagodili pr­stremeti tudi za kakovost. ni zagotavljajo napredek i!' ureditve bodocega naselja. Ta­pojavi z zahtevami po komunal­hitrejši razvoj. Malodušje ni 
pa se kažejo doloceni premiki oizvodnjo potrebam trga in Naložbe, ki jih predvicle­na mestu in ne prispeva k 
koj s.e bodo pojavila vprašanja ni ureditvi pred krajevno skup­
v bolje. Komite je ocenjeval· upoštevali razmere glede re­vamo, niso v nobenem prime­reševa11ju težav vsakdana. 
cest in drugih komunalnih na­
nostjo. Tudi nova zakonodaja uspehe komunistov pri mobi­promateriala obratnih sred­ru potratne. Gre v glavnem za Vse manj je nekdanjih bor­
prav. To pa seveda znatno pod­takšne postopke izkljucuje. 
lizaciji ljudi v naporih za ure­stev, dvignili produktivnost, dograditve, vendar je treba na­cev, vs. bolj se redcijo naše 
raži gradnjo. Zasledovati je tre­
Kako resno se ob tem dela, je snicevanje stabilizacijskih ho­povecali proizvodnjo za izvoz, ložbe v neproizvodne namene vrste. Cas naredi svoje in na­
ba cilje, ki obetajo cenejšo in 
dokaz dejstvo, da vse naše na­tenj. Tu gre za dolgorocni so uspešni, saj rastejo stroški krepko pretresti in dolociti laga naloge mlademu rodu. 
smotrno pograditev, mo­
saj crte, torej spremembe družbe­program stabilizacijskih ukre­pocasneje kot dohodek (MGA, smotern vrstni red. Jasno je, da Ta pa mora izkušnje starej­
ramo vsestransko gospodarno šega rodu s pridom uporabiti 
nega plana predložimo repu­pov v obcini. Predvsem je bilo Elkroj, Kovinarstvo Ljubno). bo treba marsikaj odložiti, 
ravnati. in smelo nadaljevati delo 
bliškemu izvršnemu svetu v treba odgovoriti na vprašanje, Zanimiv, je Elkrojev izvoz, ceprav le zacasno. 
vseh, ki so prispevali k 11a­Tudi v Šmartnem ob Dreti si potrditev. Vsekakor pa bo treba koliko se med samimi komu­ceprav gre za prodajo živega šemu družbenemu napred­


Pravilne 
nismo enotni! Gre za pozidavo s ·v tem srednjerocnem planu v ve­nisti kaže volja do uresniceva­dela ( Lohnarbeit), to namrec ku. So trenutki oklevanja, so stanovanjskimi hišami. V Volo­cjih krajih obcine pridobiti ur­nja teh ciljev. Že dolgo je pomeni, da ni skrbi za potrebne usmeritve trenutki slabosti, smo pac 
gu je tak prostor predviden, banisticno dokumentacijo. jasno, da lastnih slabosti ne materiale, ker jih dobavlja na­v stabilizacijo ljudje, vendar nas to ne sme moremo prenašati na cene, to rocnik, tako štedijo obratna zaustaviti na poti, ki smo si 
Za naprej ni treba sprejeti 

je sicer najlažja pot, je pa tudi sredstva. V takšnih primerih . jo zacrtali. Iz preteklosti 
novih in drugacnih usmeritev, se veliko ucili, prete­
Ceneno in ucinkovito najslabša in nesprejemljiva. gre za dobre premike, ki se smo Dalje je vprašanje, ali smo us­skladajo z nacrti dolgorocne kar dokazuje pravilnost dose­klost je vodnica,je temelj, na 
danjih predvidevanj, ta pa je katerem gradimo .odocnost. 

peli kaj premakniti v nagraje­stabilizacije. 

obvešcanje 
treba dosledno uresnicevati. Morda nas razne slabosti, s 

vanju, v kadrovski politiki, Kjer so upoštevali smernice 
Potrebno pa bo izdelati kon­katerimi se srecujemo, vca­

koliko smo uspeli zmanjšati o kadrovski politiki, so tudi 
sih potrejo, razorožijo, ven­

Samoupravno obvešcvanje je potrebo po vedenju o tem, kaj vpliv zunanjih dejavnikov, uspešni. Tu gre za spre131i­kretne zadolžitve komunistov 
dar pa nas ne morejo zausta­

se dogaja v kolektivu. v posameznih sredinah za ure­
še marsikje neznanka. Ceprav odkrivati notranje rezerve, sk­njanje miselnosti {Iverna, Za­viti v naši volji, da na nam 
vedno znova µgotavljamo, da Delovna organizacija Glin garstvo, VEZ, TOZD Goz­snicevanje zastavljenih ciljev. 
rat .a ali se opiramo na lastne lasten nacin preb'rodimo vse 
,delavci premalo vedo, kaj se je v pogledu samoupravnega Marsikje so to že storili. 
sile? darsfvo Gornji grad, TOK in težave. To smo dokazali tudi 
dogaja, da ponekod še naprej Ugotovljene pomanjkljivosti 
odlocanja in delovanja dele­še kje). Dokaz, da je dejansko v casih, ko se je zdel izhod iz zapiramo informacije navzven, 
gatskega nacina odlocanja zelo Ne zanašajmo treba spremf!niti kadrovske bo treba cimprej obravnavati zagat domala nemogoc. Str­pa tudi do svojih sodelavcev v 
napredovala. Zato ni nic cud­se na pomoc razmere in vkljucevati mlajše, v zboru združenega dela SO njene vrste je le težko obiti, 
organizacijah združenega de­nega, da so poskrbeli za Mozirje, za kar so v IS SO strnjeni smo.mocni in zmo­
neobremenjene kadre, ki so se 

la. Mnoge težave izvirajo iz sprotno obvešcanje delavcev z od zunaj Mozirj"e že zadolženi komunis­remo vse! 
pripravljeni ·spopadati s teža­neobvešcenosti, tam kjer na­Informatorjem, ki ga izdajajo 

Razprav<! je potrdila, da še ti, potem pa zastaviti zelo Spominu padlih in umrlih 
stanejo nesporazumi, so naj­po potrebi, sedaj v kratkem vami sedanjih razmer. 
kar pricakujemo neko pomoc dolocene smernice, ki jih bo 
veckrat vzroki prav v tem, da casu pa je izšla že tretja števil­v vojni smo dolžni izakozoti ljudje niso bili dovolj seznanje­ka, kar kaže na pogosto izha­od zunaj, ki bo pomagala, O žarišcih -izgub treba dosledno upoštevati. Ob cast, spomin obvezuje k de­
ni o težavah, uspehih, neuspe­janje! V glavi tega skromnega seveda so to le prividi. Tako so tem so osebno zadolženi vsi lu, obvezuje k sožitju. hih skratka o utripu življenja sredstva obvešcanja piše, da je seveda tudi sedanji visoki Uspeli smo odpraviti trajna clani OK Z1tS, da dajo po­V želji, da bi živeli in dela­v k.lektivu. t.9 list za obvešcanje delavcev indeksi varljivi, ker so pac žarišca izgub. V glavnem so bude, ocene in zahtevajo ob­li v miru, da bi v svojih napo­
rih za boljši jutri uspeli, ces­

Gor'enje-Glin. In res je vse­posledica in nacije. Se pa kažejo odpravljeni, vzroki za to teža­ravnavo in seveda ukrepe, tam 
Verjetno je marsikdaj sam­titam v imenu vseh delovnih 
binsko takšen, da piše enos­prvi znaki sprejemanja in ure­vo. Gre za boljše medclove·ške kjer je to potrebno, tam kjer 
ozadovoljstvo ob lepem, dobro in družbenopoliticnih orgo­
tavno, jedrnato in zanimivo. snicevanja nacel dolgorocnega odnose, zvišanje produktivno­prihaj;:i prepocasi do kakovos­
urejenem glasilu podjetja neu­· nizacij naše obcine delovnim 
Kar je pomembno pa na nacin, 

stabilizacijskega programa, kar s.ti in notranje organizacijske tnih sprememb. Seveda velja 
praviceno. Posebno takrat, ko ki je vsakemu znanju in pozna­ljudem in prebivalcem noše 
hkrati potrjuje pravilno usme­premike. Sicer se spet kažejo stabilizacija tudi drugod, ne le 
takšno glasilo izide le takrat, vanju stvari blizu. doline! ko ima tisti, ki ga ureja cas ... Gre za list, obojestransko ti­ritev teh smernic, naloge so nekatere nove možnosti težav v delovnih organizaciJah, zato 
torej dobro zastavljene, le (Turist, Gradbenik, GG Na­so zadolženi tudi komunisti, ki JOŽE CELINŠEK, 
Ceprav zveni to nekoliko ne­skan, lahko pa tudi za štiri st­predsednik navadno, pa je res, da ponekod rani, velikosti A 4, kar je poce­izvesti jih je treba! Da je temu zarje, ce ne bo pravocasno bodo morali porocati o stanjih ZZB NOV Mozirje 
pripisujejo obvešcanju le zu­ni, je ucinkovito, zato ker je tako, potrjujejo dejstva: Tam, notranjih premikov, Smreka in dokazati svojo odlocnos,t za nanjo obliko, ne pa vsebino in jedrnato in sprotno! kjer so se-zavestno notranje -zaradi medsebojnih odnosov, spreminjanje razmer. 


2 ,_. NOVICE številka 6 -Junij 1984 
Nekdanja partizanska I.S -obcine o gospodarjenju 
bolnišnica oživela ... 

Ko je izvršni svet na eni svojih sej obravnaval gospodarjenje v naši obcini, je ugotovil, da so rezultati v prvem tromesecju dokaj dobri,je pa zaskrbljujoce, da pada kolicinska proizvodnja (napram lani za 4, I % v 
V težko dostopnem lesovju, govor je imela nekdanja bol­

istem obdobju). Glede tega je sprejel ukrepe, da bi e proizvodni plani 
visoko pod Komnom so spo­nicarka v bolnišnici Polona 

uresnicevali. V Gradbeniku Ljubno se je spremenilo na bolje, pa tudi 
mladi 1944 borci zgradili Lukman-Sonja, ki je podrobno 

narocil imajo dovolj. Najvec pa s'o posvetili pozornosti stanju v Turistu, 
pomembno bolnišnico in jo opisala delo z ranjenci in 
ki sicer ni posloval z izgubo, vendar pa so ugotovili vrsto slabosti. kot 
poimenovali SVPB Celje. Tam dogodke v zvezi z delovanjem 
pre·majhno poslovno dejavnost, padanje fizicnega obsega storitev, 
se je zdravilo preko 300 te partizanske bolnišnice, do 

i.redno nizki osebni dohodki, velika fluktuacija kadrov, slaba turisti­
borcev, vse do pomladi 1945,žalostnega konca in pomora 
cna ponudba, ne povezovanje s sorodnimi OZD in zasebnim sektorjem 
in podobno. Zaradi teh ugotovitev so sklenili: . 
ko so bolnišnico nemški voja­težkih ranjencev. 

DO Turist Nazarje mora takoj pristopiti in izdelati program ukrepov za odpravo motenj v poslovanju in pri tem vkljuciti tudi SOZD Merx 
ki odkrili in zažgali. Ob tem so Pokroviteljstvo nad spomin­

pobili vse težke ranjence in skim obeležjem je prevzel celj­
Celje. Komite za gospodarstvo in planiranje (plansko-analitska služba) 
bolnicarja Uroša, lažji ranjen­ski zdravstveni center, zato so 
mora takoj prouciti o možnostih za zmanjšanje nekaterih prispevkov iz 
· 
ci so se lahko še umaknili. bili številni clani tega kolekti­

obcinske pristojnosti. Osebni dohodki v tej DO se lahko povecajo za 
Po štiridesetih letih so mno­va navzoci. 

20% in odpravi se zgornja meja stimulativnega nagrajevanja ob tem, da 
gi preživeli graditelji, borci,Prireditev je spremljal izb­

se izvajajo tudi drugi ukrepi za izboljšanje ekonomskega stanja (boljša 
ranjenci in zdravstveno osebjeran kulturni spored, ki so ga
turisticna ponudba in-vecje angažiranje pri pridobivanju gostov). Gos-. 
tinski lokal v Savinjskem gaju mora biti odprt vsak dan. Zadolžujemo 
spet obudili spomine na tistepripravili pevci in šolarji z 
inšpekcijske službe, da kontrolirajo dejavnost kmeckega turizma v 
dni boja za cloveška življenja, Ljubnega. vo·dila pa ga je Len­
skladu z Odlokom. Turist biro mora opravljati dejavnost, za katero so se dogovorile clanice tega dogovora, pod enakopravnimi pogoji. 
prišli so pod Komen v Tracko ka Kraljeva. 
planino, na kraj kjer je stala Delegacija borcev in pla­
1 

bolnišnica, da bi s planinci in nincev je položila venec na 
1 

številnimi krajani odkrili lepo pokopališcu nekdanje bolni­in dostojno spominsko obeležje šnice. 
1 


Obetavni ukrepi v Glino 1, 
" 
SVPB Celje. Obeležje zasluži tudi zaradi 
Vreme je bilo tako planin­izvedb. posebno pozornost. 
Pred tremi meseci je v Glinu pe, je odgovoril, aa je opaziti, skim pohodnikom, kot tudi Pod sposobno roko arhitekta preyzel naloge direktorja Jan­veliko razumevanje in tudi 1 drugih udeležencem slavja zelo Jagrica iz Celja je nastal nacrt, ez Zivko, ki je do takrat delal v. voljo do spreminjanja razmer naklonjeno in res se je na kraju katerega rezultat so portali z Titovem Velenj. Delovno or­na bolje, tedaj tudi upošteva­prireditve zbralo stotine ljudi. napisi iz lesa, ki oznacujejo posa­ganizacijo Glin ·e poznal le po j nja sprejetih sklepov. To l.hko 1 Med gosti je bil tudi predsed­me.ne zgradbe v sklopu nek­· raznih porocilih in (Ja temelju potrdijo trenutni rezultati, saj' nik slovenskih komunistov danje bolnišnice. Operacijska proucevanja poslovnih infor­so v vseh TOZD presegli 

Andrej Marinc. Srecati je bilo baraka pa predstavlja sedaj 
Žaga za hladen razrez, izdelek Kovinarstva Ljubno macij. Ob prijavi na delovno plansko zastavljene kolicine mogoce znane borce in seveda središce, v njej so povecave mesto direktorja je predložil proizvo9ov. Ob tem ne gre tudi predstavnike javnega živ­slik zdravnikov, ki so delali v delavskemu svetu Glina izho­zanemariti še izboljšanje ka­ljenja obcine Mozirje. bolnišnici in spominska knji­dišca za pripravo programa kovosti. Seveda pa gre za ne­

Uspeh ljubenskih 

Navzoce je najprej pozdra­ga. Posebno likovno izraženo izboljšanja poslovanja. V iz­katere zaostanke vsled po­vil predstavnik MDO Planin­je obeležje .nekdanjega poko­hodišcih je zastavil tri pogla­manjkanja surovin. skih društev Mikek, ki je takoj pališca, oddaljeno le kakih 300 kovinarjev vitne cilje: notranja ucinko­predal besedo predsedniku m dalec. vitost sedanje organizacije, 
pripravljalnega odbora ZB Planincem v okviru MDO, s V tem mladem kolektivu si vinar.tva Ljubno zavidljiv us­dograjevanje proizvodnega in Ljubno, Roku Klemenšku. Ta poudarkom na Planinsko dru­prizadevajo slediti zahtevam _peh. Se vec, trg se že sedaj za­prodajnega programa, ter uve­
v 

je v izbranih besedah orisal štvo Ljubno in borcem doline, trga in sedanjih gospodarskih nima za njihove stroje. Te, ki ljavitev Glina SOZD in prizadevanja za gradnjo spo­posebno pa clanom iz ZB težav. Pisali smo že o njihovih so jih \zdelali, so že prodali. lesnem kompleksu obcine in minskega obeležja in se zahva­Ljubno je uspelp pripraviti ne­novih izdelkih, ki so za trg zelo Kupce so pridobili tudi v tuji­Slovenije. lil številnim darovalcem, sode­pozabno prireditev. Spominsko zanimivi: Lani smo sporocili ni, tako se za1fimajo za žage v Iz razgovora z novim direk­
lavcem in mladini za pomoc, obeležje pa naj bo v opomin vest o tem, da so se lotili Vzhodni Nemciji, verjetno pa torjem Janezom Živkom lahko brez tega ne bi uresnicili dolga vsem, ki se ne .avedajo dovolj zahtevne izdelave in nacrtova­bo zagrebška razstava še bolj strnemo sledece ugotovitve. do vseh, ki so tod umirali, de­vojnih grozot 1 '1 in trpljenja v nja univerzalne žage za hladen odprla vrata v svet izdelkom Ob proucevanju tromesecnih 
lali ali se zdravili. Osrednji njih. A. V. razrez. Letos so že izdelali prve ljubenskih kovinarjev. rezultatov so na delavskem primerke in jih razstavili na Žaga je namenjena uporabi svetu sprejeli ukrepe za izb­BIAM 84 -mednarodni razs­v kovinsko predelovalni in­oljšanje poslovanja v smislu tavi orodnih strojev in orodja dustriji in sicer za razrez vseh 13acel, ki jih je nakazal Janez 
v Zagrebu. vrst valjanih profilov, polnega Zivko ob prihodu v delovno Gre za uveljavljanje lastne­materiala, hladno oblikovanih o,rganizacijo. Kratkorocna na­
ga znanja in smelo dejanje v profilov in cevi. loga je opredeliti dinamicno strojegradnji, saj takšnih stro­Kovinarstvo Ljubno ob Sa­·pokrivanje zaostale proizvod­jev ne izdelujejo pri nas, vinji je· stroj predstavilo s nje v prvih treh mesecih 
temvec le v tujini. Doslej smo preglednim in lepo oblikova­letošnjega leta. Dalje bodo morali te žage _uvažati za drage nim prospektom, ki že po svoji opravili popis vseh neustrezno Kakšni so nacrti? Letni plan 
devize. Prav zato je delo sku­zunanji podobi pove, da gre za izkorišcenih osnovnih sreqstev. proizvodnje morajo doseci, pine inženirjev in delavcev Ko-zanimiv izdelek. Preverili bodo možnosti na­kar je predpogoj za poslovni 
ložb in prilagodili prednobt se­uspeh. To pomeni vrednostno danjemu gospodarskemu sta­35 milijard mesecno! Da pa nju. Opredelili so odgovorne bodo v tem uspeli, morajo . Seja skupšcine nosilce stroškov po posamez­bistveno povecati proizvodnjo nih dejavnostih. Zaradi po­v stavbnem pohištvu, pa tudi manjkanja delavcev v proizvo­na žagi in ne nazadnje tudi v 

obcine Mozirje 
Pred zacetkom slovesnosti pri nekdanji partizanski bolnišnici dnji so sklenili u_vesti 4 delovne Iverni. Seveda bodo vztrajali Celje. Na sliki v ospredju prizadevni predsednik gradbenega dni za režijske delavce v na znižanju stroškov, kar bi 
Konec maja je bila seja zborov delavcev na sodišcih ne obracuna­

neposredni proizvodnji. Zas­popravilo akumulativnost, ki 
odbora pri ZB NOV Ljubno Rok v Klemenšek, levo od njega SO Mozirje v Delavskem domu v va vec. Meni, da bi v tem primeru predstavnik, pokrovitelja direktor Zuntar (Zdravstveni center Nazarjah. Delegati so poslušali morali spremeniti enotno pred-' tavili so oblike, ki bodo zago­je v Glinu glede na sorodne de­Celje). .porocila· o .elu sodnih organov, pjse v S RS . tavljale manjšo odsotnost z de­ja-vnosti v Sloveniji pod pov­
Uprave za notranje zadeve Celje, V nadaljevanju razprave je pri­la in boljše izkorišcanje razpo­precjem. Treba se je zavedati, Postaje milice Mozirje, Organa za šla do izraza zahteva, da se ložljivega delovnega casa. Iz­da ima Glin v primerjavi z dru­kaznovanje prekrškov in Sveta za problematika sodišc pogosteje delali so program zagotovitve gimi predelovalnimi industri­preventivo in vzgojo v cestnem obravnava, porocila pa naj bodo reprodukcijskega materijala. jami prednost, ker ni toliko prometu. bolj konkretna za naše razmere, Opravili so manjše prerazpo­odvisen og tekoce ekonomske 
Vsi delegati .o dobili gradivo za poudariti pa je treba kriticne reditve znotraj delovne or­politike. Ce torej uspe zvišati posameLtia porocila, vendar pa so primere in vzroke za stanje. krepi­
ganizacije, temu primerno pa akumulativno sposobnost, po­
na eji predstavniki organov, ki so ti moramo družbeno samozašcito 
podali porocila, ta še o ebno na vseh ravneh. se tudi organizacijsko prilaga­tem bodo seveda tudi lažje in 
dopolnili, oziroma pojasnili. Po izcrpni razpravi so sprejeli jajo. Glede nagrajevanja pa bolje uredili nagrajevanje po Postaja milice Mozirje je opo­skfope, ki obvezujejo samoupravne dosledno upoštevajo merila delu. Izboljšati je treba tehno­zorila na pomanjkljivosti pri in kontrolne orgar:ie v vseh sredi­po doseganju plana, tudi za logijo tam, kjer je premalo cuvanju družbenega premoženja nah k vecji budnosti in preprece­delovno skupnost skupnih delovne sile in kjer gre za težke v TOZD Transport ·in gradnje v vanju nepravilnosti. Inšpekcijske služb. Posebno skrb posvecajo telesne-napore. Sprejeti sklepi Nazarjah. Delegat iz te sredine je službe in organi pregona so dolžni sprotnemu obvešcanju delav­pa bi brez sprotnega preverja­zagotovil, da se je stanje popra­pojacati svojo dejavnost, pravo­cev, kar jim dobro uspevav se­nja ucinkov bili le papirnati. 
·

vilo in da so pokrenili vse sodni organi naj zagotovijo spro­
daj zastavljeni obliki Informa­Zato so odlocni do jeseni pr­
potrebno za varnost premoženja tno obr.vnavanje Ladev in izreka­
torja. ouciti rezultate in opraviti 
TOZD. ti dosledno stroge kazni, posebno Delegat VEZ Mozirje je imel kadar gre za prilašcanje družen­Ko smo direktorja Janeza kadrow;ka preverjanja. Ugo­
Skupina preživeli bolniških delavcev v nekdanji partizanski pripombe na razlikovanje pojmo­ega premoženja, zlorabo službe­Živka vpra-šali kako spreje­tovitve bodo vodilo na­
za 

bolnišnici je prišla na otvoritev spominskega obeležja pod vanja med UNZ in sodišcem. tako nega položaja in ce se rušijo na­majo delavci zastavljene ukre-daljne ukrepe. 
Travnikom. 
so prvi ugotavljali kriminal,drugi cela samoupravne ureditve. Pra­pa so v istem primeru smatrali, da vowdne ustanove naj v pravdnih ni vzroka za kazenski pregon. Ta­primerih upoštevajo poleg prav­kšna neusklajenost lahko le škodi. nih, tudi družbene norme. V celj­Meni I je dalje, da je obravnava nje ski regiji naj se ustanovi DO za primerov pred sodišci prepocasno pravno pomoc, vendar le pod in s takim Lavlacevanjl:m stvari pogojem, da to ne bo povnocilo zvodenijo. Takšna zavlacevanja dodatnih stroškov v brem. obcin­lahko povzrocilo ne7aupanje do skih proracunov. Ce bo v SRS ustanove kot take. Delegat VEZ enot no doloceno, da DO od so­je dalje menil, da bi se porocila dišc nr tcdajo povracila stroškov morala pripravljati za vsako za iLgubljcni delovni cas svojih de­obci no loceno, kar bi zagotovilo lavce\, se bo ta ko tudi ravnalo. boljši pregled. Glede stanja eestnl (Sodniki porotniki, price, ali signalizacije je menil delegat, daje izvedenci). ta že ·potrebna prenove. Povzr­Dekgati so nato ,prejeli še ocitelje škode pa je treba strogo osnutek spr.mcmb in dopolnitev kaznovati. Opozoril je na nedovo­prostorskega dela drui'.benega pla­ljene nacine parkiranja predvsem na za obdobje: 1981-1985. Osnutek težjih vozil, ko povzrocajo škodo se daje v Javno razpravo do 5. 6. 
po nasadih in na plocnikih. 1984. Krajevne skupnosti naj do Nekdanja bolnicarka Polona Lukman-Sonja med slavnostnim Delegacija Elkroja se ni strinja­tega roka podajo svoje pripombe govorom la s predlogom. da se zadržanost in predloge IS SO Mozirje. Lupilni stroj v Glinu pomeni veliko pridobitev 





Številka 6 -· Junij 1984 



Razgovor s turisticno delavko 
Turi ticne društvene org.a­Kako malo je zavesti med nizacije se borijo z nerazume­ljudmi za lepoto kraja, je po­vanjem okolja. Zato je tudi kazala zadnja akcija cišcenja ljubensko turisticno društvo le obrežja pod cesto proti Lucam težko sestavifo vodilno sku­(Kolencevo). Na njo je krajev­prno, meni Jožica Valte, pod­na skupnost povabilao' vse predsednica Turisticnega dru­delovne organizacije in gos­štva Ljubno. Znano je, da so tince v kraju, žal pa so prišli le nekoc na Ljubnem zelo nego­trije clani upravnega odbora vali tujski promet, da so imeli Turisticnega društva ... Verje­veliko uspehov s svojo gost­tno ni kaj dodati! oljubnostjo, da so izdajali že v Flosarski bal naj bi bil 
30.oletih svoj prospekt, da sopestrejši, saj se je skozi vsa leta uredili cedno kopališce in daspored vec ali manj ponavljal. so uspeli v kraju zagotoviti vz­Sedaj so sklenili najprej priteg­dušje, ki je potrebno za tu­niti vse krajane k sodelovanju, rizem.osaj bo zahtevala nacrtovana Žal se je to v mnogocem oblika tega že tako poznanega spremenilo. Treba bo vec tru­ljubenskega praznovanja vec da posvetiti vzgoji prebivals­ljudi. Gostinci naj bi sodelova­tva in predvsem mladine, li z domacimi jedmi, saj je ljudje morajo doumeti, da bo koncno že kar dolg cas, kako turizem bolj kot kdaj prej ponujamo le „naše" cevapcice potreben domacemu gospo­in ražnjice. Zato želijo priteg­darstvu. Vsakdo bo torej imel niti žene zadružnice, ki so se iz­od njega tanjši ali debelejši kos kazale na živinorejski razstavi kruha. Tudi trgovci, gostinci v IV/ozirju s kakovostno po­in še kdo! nudbo pristne kmecke ku­hinje. Osrednji program pa naj Ko sva se spet povrnila k bi oplemenitilo dorryace pro­razmeram v vrstah turisticnih svetno društvo, pritegnili bi še del.vcev, .e Jožica Valte pou­tudi folklorno skupino. Ves darila, da Je pac težje pridobi'ti kulturni del sporeda naj bi za delo krajane, ker pac to ne potekal skozi ves teden. Pova­pre.stavlja nekega hobija, kot bili bodo tudi izdelovalce na­demmo, lovstvo ali kaj podo­rodnega blaga, sodeloval bo bnega. Vendar pa narekuje Turistbiro iz Mozirja, ki bo zavest do domacega kraja tudi poskrbel za obvešcanje javno­to dejavnost. Naše društvo sti in za organiziranje vecjih caka obilica dela,, tega se zave­skupin iz drugih krajev. Tako 
da tudi novi predsednik up­upajo na Ljubnem, da bo Flo­ravnega odbora Jože Jamnik. sarski bal postal mikavnejši. 


Vec za olepšavo kraja 
Turisticno društvo v Mozi­njih klopi in drugih unicenih rju je zadnje leto nekoliko predmetov. Na seji upravnega mirovalo. Pred nedavnim paje odbora so ugotavljali, da bo bil obcni zbor, na katerem so treba obnoviti clanstvo v dru­
izvolili novo vodstvo, na celu štvu, zato prosijo krajane, da 
katerega je Ivan Copar. se vclanijo v domace turisticno 
Krajani so doslej vedno radi društvo. Zato bo prilika, ko se sodelovali, ce je šlo za lepo bo pobirala letna clanarina po okolje in za urejenost kraja. hišah. 

,Nov. .,.ravni odbor je že na . Seveda je pred novim uprav­prvi seji sklenil nadaljevati nim odborom veliko odgovor­delo v tej smeri. Mnogo je nih nalog, zato so sklenili pri­odprtih vprašanj, ki bi jih praviti nacrt dela po opravlje­kazalo naceti in pomanjkljivo­nem popisu stanja in v okviru sti odstraniti. Mozirje nima gmotnih možnosti. enotnega mesta za plakati­Mozirje nima stalne turis­ranje, kar povzroca divje na­ticne prireditve. Ce je uspelo mešcanje lepakov vseh vrst na Ljubencem obdržati flosarsko mesta, ki niso zato primerna, prireditev, ce so v Lucah vsako povzroca pa tudi nepotrebno leto razveselili obiskovalce z onesnaževanje okolja, saj že Luckim dnevom, ce so v po nekaj urah ležijo plakati na Gornjem gradu dosegli velik cesti, ali pa jih poškodujejo uspeh s cebelarsko priredi­mimoidoci. V bolj odrocnih tvijo, potem je razumljiva za­krajih so namešcanje plakatov hteva, da tudi Mozirje dobi že uredili, središce obcine pa svojo prireditev, ki bi se naj caplja za potrebami urejenega ponavljala. Razmišljajo o tem, okolja. Društvo bo spet oce­da bi pripravili „obhod trških njevalo urejenost okolja hi" v maja", ki je delcek zgodovine kraju, pohvalilo prizadevne in kraja in ki so ga predniki vse grajalo tiste, ki ne poskrbe za do konca 18. stoletja vestno cistoco v svojem okolju. Pose­opravljali vsakih sedem let. bna skupina je zadolžena, da o Sklenili so priceti s priprava­vsem poroca v našem glasilu. mi, saj se ?avcdajo, da mora Nemogoce je vedno znova takšna ponudba biti tako kul­poskrbeti, dao_ bi klopi ob turna, kot privlacna. Da so sprehodnih poteh urejali, saj tudi v Mozirju zmožni vecjih jih sproti razni „mocni" unicijo. prireditev, kaže zadnja oble­Vendar bo društvo poskrbelo tnica trških pravic, kije priteg­za popis stanja in opravilo po­-nila v kraj številne obisko­pravila, ker pac obiskovalci ne valce. Ob Savinjskem gaju biomorejo razumeti, da se v kra­morali torej pripraviti še ka­ju, ki se ponaša s Savinjskim kšna presenecenja, da bi prite­gajem lahko najde takšna pro­gnili v Mozirje ljudi od blizu intislovja, kot so ostanki nekda-dalec.o
POGO VOR / 
„ Oci. slišiš! Soseda se spet prepirala. Ona spel njega ::.me,ja ::.a bika, 011 pa njo za kravo. -To je vendar grdo!? " 
,,Se1,ecla je, sine! Ni pa cud110. ce iz dveh telet doras1eta bik in krava. " 
Š. P. 


OBETA VEN ODGOVOR 
.
. 
,,Spoš1ow.1111 oce. bodoci last. prosim ::.a roko 1•afr hL'erke' ,, Moje hcerke ... Za !..i!fw dolgo? " 
. Za kal,o dolgo!? Va.fo Lindo vendar Ljubim! !'oraci/ se hom :: n;o: 
. 
1orej. vezal do smr1i. " 
„Ojoj, po1em vam pa bog p9111agaj! Jaz sem ::: njeno ma1l'l'jo živci pel let 
,;, skoraj znorel, vi pa ste nori ::e ::daj. " 
Š. P. 


Dograditev zdravstvene postaje v Nazarjah 



Kmalu prostornejši ZD 
-
Verjetno _je le malo prebivalcev dobil. V predracun pa niso bila všte­doline, ki ne bi na lastni koži ta urejevalna dela na okolju in nape­preizkusili tegob bolnika, ko pride ljava toplovoda. Za to bi potrebo­v tesne in neprimerne prostore vali še dodatnih 432 starih mi­zdravstvene postaje v Nazarjah. Res lijonov. Za prenovo starega dela in je prišlo do razširitve in posodo­prilagoditev potrebam zdravstva, bistve v neprimernem casu. ko gre pa bi bilo potrebnih še 655 mi­pri naložbah za skopa sredstva. lijonov s. c.lin. Kot meni dr. Franc res pa je tudi, da so obcani v na­Širko, je predracun za slednje pre­crtu za samoprispevek izglasovali napet in bi s smotrnej.im ristopom to naložbo Vsekakor se na gradbc­zmogli stroške precej znižati. !},ih delih prizadevno dela. --·"· , 1 nvestitor je Zdravstveni center iz 
Vodja zdravst;ene službe v Naza­Titovega Velenja, ki pa ne bo rjah dr. Franc Širko je pojasnil, da zmogel dodatnih naložb, ceprav bo dela potekajo po nacrtu, le nekoliko po svojih možnostih prispev,11, Zato so se zavlekla, tako predvidevajo, bo treba znotraj naložb za zd­da bi za obcinski praznik novi dd in ravstvo . v nacrtu samoprispevka prenovljeni stari del bila na red. Ce najti potrebna sredstva, saj gre na­pobliže pogledamo, potem manj­zarski naložbi. razumljivo prednost. kajo v novem delu le še podi in zu­Seveda pa bodo iskali razne možno­nanji omet. Seveda pa je treba sti financiranja še v delovnih orga­poskrbeti za napeljavo toplovoda iz nizacijah nazarskega obmocja. sosednega Glina. saj so v starem de­Glede rabe prostorov ni nobenih lu kurili na olje, to pa najbrž v sprememb, torej ostane vse po na­bodoce ne bo vec vzdržno. Že zaradi crtu. Vsekakor bo s pridobitvijo do­cene, pa tudi zaradi težav pri dobavi datnih delovnih površin lažje tako goriva. Po pogodbi na kljuc, bi naj za zdravstvene delavce, kat za bol­stal novi del 940 starih milijonov, te nike, oziroma uporabnike zdrav­_je izvajalec del. Vegrad Ljubno že stvenih storitev. 

Obljube v Solcavi 
• v • • 

se uresn1cu1e JO 
Skupina nekdanjih Koroških par­so bila potrebna, zgrajena. Tudi tinnov je dala pobudo za srecanje v zasebna gradnja stanovanjskih hiš Solcavi z namenom, da se pozani­ima vse možnosti, saj so pred majo kako se uresnicujejo sklepi o Solcavo uredili gradbeni prostor za izboljšanju gospodarskih razmer v 21 hiš. Ob vsem tem pa so ugotavlja­iej krajevni skupnosti. 1 i, da se ni premaknilo na bolje glede 
turisticne ponudbe. predvsem v S strani predstavnikov republi­družbenem sektorju. Tu gre za po­škega odbora ZZB NOV so se ses­nudbo, ki že zdavnaj vec ne ustreza tanka udeležili Mitja Ribicic, Bogo zahtevam sodobnega turizma. Dru­Gorjan in Martin Košir. K sodelo­gace je na turi.ticnih kmetijah, teh vanju so pritegnili še predsednico _je 10, kar je veliko, ce vemo, daje ta­komiteja za turizem pri skupšcini kih v dolini skupno 35. 
SRS Bogomilo Mitic. 
Ko so pretresali vzroke za pocasno Poleg predstavnikov krajevne uresnicevanje urbanisticnega nacrta, .kupnosti in borcev Solcave so so morali ugotoviti, da je ta izjemno sodelovali še pred ednik obcine Al­zahteven, saj zajema Logarsko ojz Plaznik, predsednik OK SZDL dolino, .jcr je treba temeljito premi­Hinko Cop, Gozdno gospodarstvo sliti o bodoci zazidavi, oziroma ko­Nazarje pa so zastopali Jože Urank, rišcenju prostora. Gre za predel, ki Jože Kumer in Mauja Nastran. 
je posebno varovan. Glede mejnega Srecali so se v sejni sobi ve­prehoda na Pavlicevem sedlu, so cnamenske zgradbe v Solcavi ter menili, da so razgovori s sosednjo pregledali sklepe razgovorov iz let Avstrijo že dolgotrajni, da pa se na 1975 in 1980. Ugotovili so, c.la Je tem dela. 
vecina njih ure5nicena. Zataknilo se Sklenili so sklicati predstavnike je pri urbanisticnemu nacrtu Solcave gostinskih objektov družbenega se­in širše okolice, pa tudi v turizmu ni ktorja v tem delu in se z njimi šlo po predvidevanjih. 
dogovoriti za bodoco usmeritev v 
Enotni so si bili v tem, da je viden turizmu, ki mora postati v Solcavi vsesplošen napredek v tem, da in njeni okolici prednostna de­imajo vsi oddaljeni kmetje telefone, javnost. Tudoi glede bencin5kecrpal­da so kmetije, razen Jankarjeve. ke so možnosti, saj imajo prebivalci elektrificirane, da imajo domala vse najbližjo kar 30 km dalec. Seveda cestne prikljucke, da je obrat Iskre v bo treba zbrati za naložbo lastni kraju pripomogel k zaposlovanju delež v višini 40rA stroškov, to pa ne delovne sile, da pa ima še razvojne bo lahko. Obisk višinskih kmetij možnosti, da je trgovska oskrba Bukovnik in Strevc ter karavle pod znatno boljša. da so stanovanja, ki Olševo je zakljucil plodno srecanje. 

Krajevna skupnost v Solcavi se je lotila prenove pokopališkega zidu. Delo je zelo naporno in pocasno, saj je treba najprej ocistiti dokaj zarašceno zidovje, šele potem bodo priceli z zidarskimi deli. Zelo .i prizadevajo za red na pokopališcu, žal pa se krajani premalo zavedajo, da so v kotu namešceni sodi namenjeni odpadkom! Vse prevec teh mecejo kar ob sode, morda bo naše opozorilo kaj zaleglo? 



WNOVICE 3 
V SPOMIN 
Umrl je' Stanko Bric-8:,rico. Njegov rodni kraj S,i,artno ob Dreti se je odel v žalost. Na mnogih lii.foh so izobesili žalne zastave. Umrl 
je clovek, ki je bil zelo spoštovan i11 je vzravnano /rodil skozi življe11je. Špor­tniki, lovci, gasilci, strelci, lokostrelci so izgubili svoje­ga clana, kraj je izgubil delovnega in poštenega dru­žbe11opoliticnega delavca, bor­živinorejo, vozil je šolski ci bodo v svojih vrstah pog­kombi, priskocil na pomoc re.foli soborca, ki je že leta vsakemu društvu in bil vsa­1943 stopil v borbene enote komur prijatelj. Šolski otr­NO V. oci_ z Rovta žalujejo za njim, 

Do leta 1951 je bil castnik saj jih je dnevno prevažal v naše armade. Nekaj casa je šolo in iz šole, sami pravijo, delal kot voznik tovornjaka da so ga imeli radi, ker so cutili, pri Gozd11em gospodarstvu kako ji!, ima on rad. Stanko Nazarje, pozneje pa do 11p­Bric je bil vedno nasmejan, okojit1•e pri Izletniku Celje vedno veder sogovornik, tak kot avtobus11i šofer. Pred je krenil tudi na svojo zadnjo devetimi leti je stopil v za­pot kot športnik, kjer je služen pokoj in od takrat je oma/111il ... neumomo delal v svojem do­Borca za svobodo in do­macem kraju. La11ije pripra­brega cloveka, ne castijo le vil proslavo ob odkritju spo­mnoga odlicja, kijih je med minske plošce za partizansko . vojno i11 po njej prejel, casti bolnico na Golil, Vrtaca/,. ga predvsem spomin ljudi, ki 
Nikoli ni miroval. Doma so ga poznali in spoštovali. je delal, uredil si }e malo A. V. 
Delegatsko vprašanje 
Pred casom je delegat KS Govor je bil dalje o usodi Mozirje postavil vprašanje na zbrane kulturne dedišcine v seji skupšcine· obcine, kako se okviru Arhiva kulturne skup. bo zavaroval arhiv Kulturne nos ti Mozirje. Sedanje gradivo skupnosti v Mozirju pred je zbrano iz podrocja narodo­odtujitvijo. Menil je, da je tre­pisja, k r&jevne zgodovine in ba zagotoviti obstoj tej de­NOB. Vse delo je bilo oprav­
javnosti, ki postaja pomemb­ljeno ljubiteljsko. Arhiv pa na za kraj in dolino. postaja vse bolj središce virov 
za pisanje domace zgodovine 
Upravni organ za obco up­in narodopisja. 
ravo pri SO Mozirje je zato Navzoci so bili mnenja, da sklical razgovor, na katerem hi kazalo nacrtovati takšno bi osvetlili nekatera pereca obliko bodoce organiziranosti vprašanja v kulturnih dejav­y obcini, ki bi zagotovila delo­nostih v naši obcini. vanje vsem vejam kulturnega delovanja. Predlogi bi morali 
Sestali so se pfedstavniki biti dodelani v tem srednjero­Kulturne skupnosti, Zveze cnem obdobju, da bi se kulturnih organizacij, Prosve­smotrno lahko uporabili v na­tnega društva Mozirje in Ob­slednjem. Dejstvo pa je, da cinske maticne knjižnice. Naj­kulturnih dejavnosti ne kaže prej so proucili možnosti pri­siromašiti, pac pa z razume­lagoditve knjižnicne dejavno­vanjem podpreti. Skratka, vse sti sedanjim zakonskim pred­dejavnosti bi morale biti spod­pisom. Ugotovili so dosedanja bujane iz središca, to pa bi se prizadevanja knjižnice za šir­moralo ustrezno oblikovati, jenje bralnih navad v dolini in seveda našim gmotnim razme­ugotovili, da smo v marsicem ram primerno. Ob tem pa mo­pod pricakovanim povprecjem, ramo ljubiteljstvo spodbujati z kar gre pripisati gmptnim vsemi sredstvi, saj si ne moremo težavam, ki prav sedaj mocoo privošciti neke profesionaliza­vplivajo na nakup knjig. Kljub cije širših kulturnih dejavnos­vsemu pa je njižnica uspela ti, razen knjižnicarske. razširiti svojo dejavnost in pri­O zbiranju in stanju kul­bližati knjige bralcem v kra­turne dedišcine se bo pripra­jevne skupnosti in delovne or­vilo porocilo, ki naj bi bilo ganizacije. Trenutno deluje predstavljeno organom v kul­knji-žnica ltot samostojna eno­turni dejavnosti in tudi Sku­ta v okviru ZKO. pšcini obcine Mozirje._ 

Razstava-v Solcavi 
V našem glasilu srno že porocali o tem, da je pripravljalo razstavo rocnih del Turisticno društvo skupaj s Prosvetnim društvom. Razstava je bila v dvorani Zadružnega doma in je zelo dobro uspela. 
Povabilo k razstavlja1ijju svojih rocnih izdelkov je naletelo na velik odziv. Razstavljalq je kar 39 krajanov, najvecje bilo rocnih del iz volne. videti je bilo pletenine vseh vrst, gobeline, slikarska dela, verne prikaze nekdanjih kašc, mlinov in žag. ki so še posebno pritegnile pozornost številnih gledalcev. Ob zakljucku so podelili priznanja in s_klenili, da bodo tudi v prihodnje pripravili podobne prireditve v kraju. 
Spominska soba NOB v 

Solcavi 
V šolskem poslopju v Solcavi je urejena spominska soba NOB. 
Obcinski odbor ZZB NOV si skupaj s krajevnimi dejavniki pritadeva, da bi se to spomi11sko obeležje popestrilo in še bolje uredilo, da bi bilo dostopno obiskovalcem in da bi med gradivom, ki je na ogled, bilo tudi tisto, ki ponazarja boje XI V. divizije v predelu Solcave, oziroma Gornje 
Savinjske dllline. • 
V i,ti stavbi je obrat bkre-Feriti, zato so clani tega kolektiva predla­gali woji maticni hiši, da prevzame pokroviteljstvo nad spominsko sobo v Solcavi. Kolektiv Iskre-Feriti je z razu·mevanjem prevzel to na­logo in že pott:kajo razgovori za preureditev in posodobitev prikazane­ga gradiva i7 NOB 
Obeta .e 101e_1 kmalu ustreznejša ureditev spominske sobe v Se lcavi, ki je kot kraj hudih preizkušenj Ladnjc vojne takšno obliko spomina 113 1ujnt dni tudi zaslužil. 



4WWWNOYICE 
Hraber in veder ... 
Kjerkoli je bila vecja prireditev to druge v II. bataljonu:Ta enota in je bilo treba pri praviti partizan­je najvec delovala na Kozjanskem. 
. ski golaž, je imel v kuhinji glavno Konec vojne je docakal v okolici besedo Jože Marolt-Žiga. Sicer pa Haloz. je poznan po odlicnih mesarskih izdelkih dalec po Sloveniji. Njegov 
Ko je bilo treba v Ptuju pripra­veder nastop spravi še tako viti prvo vojaško parado v veselje zagrenjenega cloveka v smeh, zna_ osvoboditve, so menili, da bi prjpovedovati in ima tudi kaj Joža, kot se ga radi imenovali, bil povedati! 

najprimernejši za vodjo parade. To so lepi spomini, pravi major v 

Kot mlad fant se je podal v Lju­rezervi Jože Marolt. bljano iz rodne Recice, da bi se tam izucil za mesarskega pomo­
Seveda so ga kaj kmalu iz lepih cnika. Tako je usoda hotela, da je obcutkov svobode iztrgale na­prebil cas o.

d 1930 do druge vojne loge. Moral je z enoto VDV na v Ljubljani. Ko je vse kazalo na Koroško, kjer je delal v Celovcu. 

vojni vihar, so ga februarja 1941 vpoklicali v armado, a je bil že aprila od Nemcev ujet in poslan v Takoj po vojni vojaki obmejnih 
vojaško ujetniško taborišce. Po­enot niso imeli niti najmanj lahko zneje se je znašel kot kmetijski de­nalogo. Marolt je služil kot poro­lavec-ujetnik v Šleziji, od tam pa cnik na avstrijski in pozneje na so ga poslali v letalsko tovarno madžarski meji. To so bili hudi Hamburg. Ko so to mesto, julija casi, se spominja Marolt, tako, da 
1943 budo bombardirali, so vecjo je službovanje ob tedanji italijan­skupino ujetnikov prestavili v ski meji bilo pravo nasprotje. Ko Tezno, kjer _eje bila tovarna iste je bil na najbolj težkih mejah seeje tvrdke. Maja 1944 se je skupina pisalo leta 1948. Naloge so bile voj.ih ujetnikov odlocila za pre­zelo odgovorne in zaradi razmer beg k partizanom. tistih cas.ov tudi nevarne. 
Jože Marolt sarri trdi, da je bil rad vojak, da ima še danes vojaško žilico v sebi. Vendar pa ga je pritegnila želja po domacem ok­olju in je zato zaprosil za odpust iz armade in prišel 'kot rezervni kapetan v Mozirje. 
T. je našel ,

razmere, ki so ga si­lile v delo. '04kupoval je živino, ob tem si je želel delati v svoji stro­ki. Preskrba je bila v tistih casih dokaj skromna, mesnice ni bilo, ljudje niso imeli mesa. Jože je spet pokazal svojo iznajdljivost. Pred­lagal je ureditev prodaje mesa in pricel klati živino v nekdanji Doblškovi hiši, meso pa je proda­jal kar skozi okno. Kmalu je toliko prigospodaril, da je uredil mesnico v Remšetovi hiši .... Da je bila oskrba redna, je marsikaj sto­
JožP. Marolt-Žig. ril s cemer se takratni predpisi niso strinjali in tudi sodniki ne. 
Na C;eti se je znašel Jože Placal je veckrat kazni, vendar pa Marolt-Ziga mecj partizani Slan­je skrbel za to, da so krajani imeli drove brigade. Ker je bil v stari ar­meso. Danes, ko seže s spominom madi podoficir je kmalu pokazal v tiste dni, se šegavo nasmeji in svoje vojaško znanje in tako je rece: ,,Pa je le bilo lepo!" Da na­postal komandir cete. Oktobra slov sestavka odgovarja resnici, 1944 se je javil novoustanovljeni­naj povemo, da je Jože Marolt no­brigac;!i VDV (II I. brigada) v Rad­silec dveh ordenov za hrabrost in mirju. Spet je bil komandir cete in , dveh za zasluge za narod. 
izn 



V Solca.i še stoji mala zgradba nad pokopališcem, ki jo imenujejo s-treljalnica, ker so v njej pripravljali možnarje za streljanje ob raznih .prilikah. 

Drobne zanimivosti 
Dr. A vgus/ S1egenšek navaja v višjih gor, ki obdajajo gornjeg­zapisu O najs1arejši zgqdovini rajsko pokrajino, proli Mozi1ju pa gornjegrajskega okraja -Casopis neha meja pri po/ocku, ki se izliva v 
-za zgodovino in narodopisje 1-bližini Vrbovca v Savinjo." 2/ 191 O med drugim, daje Jela 1268prišlo do hude[;a spora zaradi las-Lela 1439 se omenja v lislini 1niš1va Olševe in Ložeka,jeve pla­celjskega grofa Fr iderika, da je nine nad Solcavo. Za10 so se vrh meja med J'amos1ansko in grofovo Olševe zbrali „ vsi oglejski minisle­las/jo na Zrdovniškem hribu (!. j. rialci in nad 500 oglejskih in Rislancu, 498 m, na specialki) 11ad samos1anskih podložnikov, rer po­Prihovo. Lela 1447 pa doloci isli !rdili, da sega samo:aanka lasi dogrof: da se gornjegrajsko sods1vo vrha Olševe in da meja 1eh poses/ev zacne pri novem gradicu Vrbovcu proli Koroški, Kranjski in (spodnji) in sicer pri dvrh lipah nad vasjo Savinjski dolini odgova,ja razvo­Prihova. du, l.j. vse ozemlje, s ka1erega, se 
deževnica s1eka v Gornjo Sa­Rudnik Pe!elinjek so , odprli vinjsko dolino, je. lasi benedik­Neme, le1a /942 pri kme1u Zi/erni­lincev in pa1riarha." ku in f opali v njrm boksi!. M111irali so ga pripadniki Slqndrove brigade Mejni spori so bili pogosli, lako le1a 1943 al, 1944. Se po vojni so bi­je /ew 1430 izbruhnil spor za mejo l, v,d111 os1anki naprav rudn'ika. Ru­na Menini. /s1ega lela pa „opal da je b!a slaba, zalo jo po vojni 
gornjegrajski konš1a1ira na podla­111so vec kopali. Morda ve kdo kaj gi izjav najslarejših ljudi, da segajo vec o lem? .1·a1110.1·1anskr mrie do razv(J(/ja nai-A. V. 


Višina osebnih dohodkov v veliki meri odvisna od -nas samih 
V letu 1984 dogovor o družbeni us­za 1% vecji delež akumulacije (poslov­meritvi razporejanja dohodka omog­ni sklad, rezervni sklad, amortizai;ija oca, da si delovne organizacije samo­nad predpisano stopnjo) v dohodku stojneje dolocajo višino sredstev za kol preteklo leto. osebne dohodke kot v preteklih letih. 
Kljub temu pa postavlja dolocene Kaj torej storiti, da bodo naši osel?­kriterije. na osnovi katerih se ugota­ni dohodki ohrlržali obstojeco raven, 
vlja možen porast sredstev za osebne ki smo·sijo priborili z vestnim delom v dohodke in skupno porabo v prime­preteklih letih'/ 
V prvi vrsti si moramo prizadevati rjavi s preteklim letom. 
za vecjo proizvodnost, vecjo ucinko­
Katerim kriterijem smo v Elkroju vitost na delovnem mestu, za cim nižje pripisali najvecjo vlogo pri ra.zporeja­stroške poslovanja, preprecevati pre­nju sredstev za OD? komerne zaloge repromateriala. zlas­
Najvecji vpliv (30%) na višino OD v ti, ko ne gre za strateško pomembne letu 1984 ima lizicna proizvodnost de­materiale za našo proizvodnjo ter si la, ki pa je zaradi proizvodnje vse' prizadevati za cim vecji izvoz na zahtevnejših artiklov ne merimo s šte­konvertibilno podrocje. vilom proizvedenih komadov na Po vsakem periodicnem obracunu zaposlenega delavca, temvec z de­bomo' ugotavljali uspešnost preko jansko ustvarjenimi minutami na omenjenih kazalcev uspešnosti poslo­produktivnega delavca. Enako vpliv­vanja ter jih primerjali z doseženimi nost kot rizicni proizvodnosti dela pri­rezultati za enak.o obdobje preteklega pisujemo ustvarjenemu dohodku na leta in z rezultati podskupine de­delavca. 15% bodo osebni dohodki javnosti ter na usnovi ugotovitev odl­odvisni od rentabilnosti (donosnosti) ocali o razporejanju mase sredstev za poslovanja, kar pomeni, da si mo­osebne dohodke. ramo prizadevati ustvariti željene 
rezultate poslo.vanja s cim manj an­Naj nam bo v vzpodbudo, da gažiranimi poslovnimi sredstvi. Po­lahko letos v vecji meri kot nekaj membno vlogo pri tem igra višina let nazaj s primernim odnosom k za log repromateriala. dvigu obstojecega življenjskega standarda, saj dogovor za letošnje 
Z 11 '!, bo na višino OD vplivala leto izrecno navaja, daje potrebno dosežena ekonomicnost poslovanja, za nadpovrecno dobre rezultate 
kar pomeni, da moramo doseci pre­dvidene rezultate s cim manjšimi s'tro­dela (merjenje z omenjenimi ka­ški, 14'/c pa bodo naši OD odvisni od zalci) zagotoviti tudi oblikovanje izvoza na konvertibilno podrocje. Ob nadpovprecnih sredstev za osebne omenjenih kazalcih uspešnosti poslo­dohodke in skupno porabo. vanja pa bo potrebno po dolocilih 
1 
družbenega dogovora zagotoviti vsaj VIDA SKOK (Kroj) 


Prijeten pogled na domace posebnosti, delo žena zadružnic ob· živinore_jski razstavi v Mozirju 

številka 6 _:_ Junij 1984 
1
.""l'I m;1 'l'SI :llSm .\L, 'I 'l}\IJ( ll 
ZGOH. ,J\ S.\Vl1 1,f HA I OU1 1t 
• 



Program letošnjega študentskega raziskovalnega tabora _ ,,Zgornja Savinjska dolina" (Luce, 2.-12. 07. 1984) . 
smo izdali upoštevajoc sk_lepe ni. Gostili bomo tudi 4 stanovske Svetov krajevnih sk-upnosti Luce tovariše iz Avstrije in študente in Solcava, izdelanih na sestanku zagrebškega Poljoprivrednog fa-pri Rogovilcu in objavljenih v kulteta. majski številki Savinjskih novic Ker si želimo cimvec srecanj in (stran 4). Osnovni naslov razisko­sods:lovanja s prebivalci obeh vanja je tudi letos OHRANJANJE krajevn'ih skupnosti, smo zanje ŽIVOSTI VIŠINSKIH IN HRI­·pripravili najmanj tri zanimiveeBOVSKIH KMETlj_ Pri tem nas dogodke:evodi naslednje nacelo: -4. julija zvecer bo dipl. ing.
Naš (družbeni) cilj je ohraniti Franc ŠIVIC predaval ob odlicnih krajino Zgornje Savinjsk1e dolin,e lastnth diapozitivih o cebelarstvu in vsaj tako ali bolje obdelano, kot je cebeiadenju danes. Ce naj bo obmocje ob·de­·, L · 5'. julija zvecer bo gostovalo lano, mora biti ustrezno pose'lje­,,Gledališce pod kozolcem" s ka­no, to pa bo, ce bo poselitveno' batetom na besedila Janeza Me­zanimivo. narta 
Pogoja za poselitveno zani­-6. julija dopoldne bo doc. dr. mivost sta: Tone VIDRIH z Biotehniške fa­
1)eustvarja nje dovolj visokegaekulte!e Ji sodelavci izvedel demonst­ostanka dohodka prebivalstva in racijo,postavljanja trajnih elektri­
2) možnost normalnega zado­cnih ograj za pašnike, zvecer istega voljevanja socialnih potreb (npr. dne pa bo ob diapozitivih predaval možnost ustanovitve družine; do­o gospodarjenju z gorskimi pašniki stopnost kulturnih dobrin). in o 'izkušnjah živinorejcev z Nove 
Ce je izpolnjen prvi pogoj, je Zelandije. obicajno kaj kmalu tudi drugi. Vse prireditve bodo brezplacne, Ustvarjeni dohodek je dolgorocno nanje ste vabljeni vsi, ki vas zani­tem vecji, cim smotrneje upora­ma napredek Zgornj_e Savinjske bljamo razpoložljiva naravna bo­doline. V .casu trajanja tliib"O'ra bo gastva (resursi), cim vec je teh bo­na ogled tudi popolna razstava gastev, cim razumneje organizi­lanskoletnega tabora, ki si:Je mno­ramo delo in delitev rezultatov gi še niste uspeli ogledati. Pridite, dela. veseli vas bomo! 
Cilj dela Študentskega razisko­Naše ekipe bodo delale na dveh 
valnega tabora „Zgornja Savinj­stopnjah (nivojih): ska dolina" je prispeva ti k raz­1) Biotehniške ekipe se bodo lo­umnemu in dolgorocno perspek­tile .izdelave direktno uporabljivih tivnemu uporabljanju naravnih usmeritvenih programov ,.a pre­danosti Zgornje Savinjske doline: dvidoma 4 kmetije (število bo gozd, travna ruša, vodna energija, odvisno od naše tehnicne o'pi+e!mlje­privlacnost krajine. Zato smo zas­nosti, predvsem prevozi, k'ri'f.i'iji za tavili delo v šestih tematskih · izbiro teh kmetij bodo zgolj stro­skupinah: kovni\ 
-' 


Iz skicirke urejevalcev Krajine: kotom v Logarski dolini 
2) druge ekipe bodo delale za 1) kmetijstvo in go.darstvo obmocje celotnih KS oz. za vso 2) dopolnilne dejavnosti obcino Mozirje. Npr.: cebelarstvo, 3) energetika prebivalstvene znacilnosti, turizem, 4) prebivalstvo proizvodno delo na domu, domace 5) infrastruktura obrti, tkalstvo, male hidroelekt­6) urejanje prostora in varstvo rarne, prometnice, kontrola kva­okolja litete pitnih vod, razvršcanje kme­
Vsa k ega izmed teh tematskih 
tij, ugotavljanje prikritega mastiti­
sklopov smo razclenili na delovna 
sa. 
podrocja. Npr. DOPOLNILNE Podrobnejše informacije bomo DEJAVNOSTI zajemajo: cebe­posredovali tudi predsednikom larstvo, sirarstvo, turizem in sto­svetov KS, kar uteg1.e za ni mati rit ve, proizvodno delo na domu, predvsem bodoce graditelje malih domace tradicionalne obrti in H E (tiste, ki bi se radi odlocili za_ posebej še tkalstvo. (Zaradi pre­graJnjo v prihodnjih letih in še ni­glednosti ne opisujem podrobnos­majo ustreznih projektnih skic). 
ti, zaradi skrcenega prostora ne Za konec še drobcena želja. Tu­morem predstaviti clenjenosti vseh di letos po tihem upamo na tematskih sklopov). Za morebitne mnogo srecanj s tako prijaznimi informacije se obrtnite na naš na­in odprtimi prebivalci KS Luce in slov, ki je v uredništvu Savinjskih Solcava, kot smo jih spoznali lani novic. ali pa nas obišcite v casu tae­in jih take tudi predstavili na med­bora v osnovni šoli Blaža Arnica v narodni rnzstavi „Tehnika za Lucah ob Savinj·i. Tabor bo pote­o k.
olje" (Ljubija na, 1.5. do 18. ma­kal od 2. do 12. julija 1984 s ja 1984). Potrudili se bomo, daesedežem v Lucah in bo deloval na bosta koncni uspeh in zadovolj­teritoriju KS Luce in Solcava. 
stvo cim popolnejša.e
Udeležilo se ga bo 65 študentovei n ­
VELJKO ŽVJPELJ, 
predvidoma 20 mentorjev z Uni­
vodja 1abora 
verze Edvarda Kardelja v Ljubija­


ta o 

Študentski raziskovalni ta bor Zgor­nja Savinjska dolina 83 je pripravil doslej že tri razstave o svojih dosežkih. 
Prva ·je bila na Biotehniški fakulteti v Ljubljani (in smo o njej že porocali), druga ob živinorejski razstavi v Mozi-

Veljko Žvipelj prejema priznan• je od dr. Avguština Laha 
rju, najpopoln;jša doslej pa sredi maja na r:-1zstavi Tehnika za okolje na Gospodarskem razstavišcu v .ublja­n1. 
N3/ njej so letos v okviru Ljubljan­skih ekoloških dni predslll!lvniki Go­spodarskega razstavišca, Gospodar­ske zbornice Slovenije in republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora prvic ocenjevali prispevke posameznih razstavljalcev. Komisija je podelila kipec Ljubljanskega zmaja Združenemu podjetju Strojegradnje Slovenije, in sicer n razvoj tehnolo­gije cišcenja in razkuževanja raznih 
snovi. Diplome je dobilo pet delovnih 
organizacij, in sicer kranjska Iskra 
Kibernetika, Hidrotehnikov tozd Hi­
droinženiring,lnštitul Jožefa Stefana, 
Ljubljanski Inštitut ,za gozd no in lesno 
gospodarstvo in reški Gradbeno­
grojektivni zavod, prejel pa jo je tudi 
Studcntski raziskovalni tabor. Dr. Avguštin Lah, kije bil predsednik ko­misije, je njeno odlocitev utem.ljil rn kole: 
„Ustavimo se pri geslu, ki ga vsi priznavamo, vendar še premalokrat odseva realnost prakse: na sposobnih mladih kadrih je bodocnost razvoja. 
Dobro bi bito· pri nas malo vec mladostne iskrivosti in preskakovanja zaostale organizacije in tehnologije. 
Od leta 1<2_67 se y Slovc,.iji razvija Gi­banje Znanost mladini, ki vsako leto prireja raziskovalne tabore in z njimi mladim entuziastom odpira svet te­renskega raziskovalnega dela in pose­ganje v žive probleme našega presna­vljanja. Leta 1983 pa je ob samo mo­ralni podpori tega gibanja študentski raziskovalni tabor prouceval samotne 
km<'ltije v Zgornji Savinjski dolini. 
Študenti so pripravili metodologijo, samoupravno izvedli organizacijo in­terdisciplinarnega raziskovalnega ta­bora, opravili raziskavo ii] prišli do zelo ugodnih zakljuckov. Ce bi imeli vec takšnih oblik na ra1i1ih ravneh, ki uvajajo mladino v delo, v znanost in raziskovanje, v družbeno dogajanje in obravnavanje poli nadaljnjega razv­oja bi imeli vec ustvarjalnih sil in manj šibkih tock v uvajanju mladih kadrov v življenje. Zato je komisija so­glasno sklenila, da dobi priznanje Studentski raziskovalni tabor Zgornja Savinjska dolina 83 Gibanja Znanost mladini za metodologijo in dosežke raziskave samotnih kmetij v Zgornji Savinjski dolini." 
MANCA REMIC 



Številka 6 Junij 1984 


WIOVICE 5. 
Dan 


Obcinsko gasilsko namiznega tenisa tekmovanje 
Tudi lcwšnje ohcinsko gasilsko dosegli zelo dohre rezultate, saj je hila tdnwv.inje, ki je hilodne l9/5-l984v le majhna razlika dosefonih tock med 


v Gornjem gradu 
·
N:11 . .irjah je: p;,tekalo uspešno in je prvim in zadnjim mestom. Pohvala pa hil<> 1a ra1.liko od prejšnjih lc:t: vaja z gre tudi prireditelju tekmovanja G D 
TVD Partizan Gornji grad, Vrstni red: ucenci C.O.Š. 
llllltur11<i brizgalno v mokri izvcdhi, ki Nazarje, ki je tekmovalni prostor 
sekcila za namizni tenis in Fran Kocbek, l. VAL TE 
je p<>k:11 . .ila rned drugim tudi, da je le dohro pripravi l. 
pr1:c.jš11ja razlika od suhe vaje in s tem tudi na pripravljenost in izurjenost Po za.ljuc_ku tekmovanja pa je 
C.O.S. Franc Kocbek sta pri­Andrej i. G. grada, 2. BASTL 
pravili tekmovanje v namiznemBlat iz Smartnega, 3. NAD­
posame1.11ih desetin v tovrstni izvedhi nekdo v sal, 111 hudomušno dejal: še 
tenisu, ki je bilo namenjenoYESNIK Marjan iz Nove 
telsrnovania. sreca, da imamo tudi zadnje mesto, 
sicer ne vem kako bi bilo. 
vsem starostnim kategorijamStifte, ucenke: 1. KAKER Zof­
.k pa ·,o tudi hkrati zrcalll pri­
od najmlajših do najstarejšihka, 2. v FALE Simona, 3. 
Sicer pa je letošnJc: tekmovanje 

obeh spolov. Dan namiznegaUGOVSEK Sonja vse iz Gor­Nazarski gasilci ob otvoritvi doma leta 1925. V sredini sedi pater pravljenosti in izurjenosti naših dese­potekalo v znamenju X. kongresa 
tin v slucaju morebitne potrehe. 

tenisa je bil posvecen praznikunjega grada, clani: 1. KEKEC Kerubin Tušek, eden ustanoviteljev dru.tva. slovenskih g,.silcev, ki ho letos od 22. mladih -25. maju. Zbralo seIvo, 2. .EROVNIK Miran, 3. Kakorkoli že pa navkljub vsemu do 24. 6. 1984 v Marihoru. Pred tem l.ih ko !rdimo, da so naše gasilske dese­pa se je vršilo 'i.e predkongresno 
• 

je veliko število ljubiteljev na­REPENSEK Sandi, 4. ZAK­tine po društvih dobro izurjene in na tekmovanje, ki so se ga udeležila tudi miznega tenisa, pa tudi gle­RAJ.EK Franc, 5. ZA VO­O let gas·. v N ra dokaj visoki stopnji zrelosti in pri­, naša društva in dosegla odlicne rezul­
dalcev ni manjkalo. LOVSEK Rajko. pravljenosti, kar so pokazali prav za· tate: med drugim gas. društvo Gorica 
Srecanje mladih nadobud­Na pobudo zavednih okoli­zagotov111 vecJo pozarno var­dnji rewltati tekmovanja. Razvese­ob Dreti je pr.jelo na tem tekmovanju Vseh nastopajocih je bilo. ških kmetov in tedanje uprave nost. Clani društva so se odi-· ljivo pa je tudi to, da imamo med na­pri clanih 2 zlati in I srehrno ter pri nih športnikov s starejšimi vrs­stopajocimi tekmovalci tudi tekmo­pionirjih 2 bronasti tekmovalni zna­preko štirideset, kar je preds-·tniki je bilo prijetno in pri­Marijinegp gradu v Nazarjah, ocili, da nabavijo novo motor­valke. ki so pokazale na tekrpovanju cki, pionirska A <les. iz Radmirja zlato 
tavljalo pravo masovnost, ce jqteljsko, kar vliva novega up-so na obcnem zboru leta 1924 no brizgalno s pomocjo pri­zelo dobre rezultate in lahko trdimo. in srebrno tekmov. znacko te·r pion. 
GO Grušovlje srehrno in pion. GIJ 

vemo, da se je obcinskega anja, da je kraj in z njim ustanovili prostovoljno gasil­spevkov obcanov. Ta želja se da ne zaostajajo mnogo za svojimi vrs• 
tniki. Rezultati tekmovanja so t,udi Recica/S bronasto tekmov. znacko. 

prvenstva v namiznem tenisu športniki, pripravljen sprejeti sko društvo Nazarje. jim je tudi uresnicila. Gasilski dokaz stalnega in sistomatitnega us­Tako so se uvrstili na zbirno repu­udeležilo le šest ekip, od tega in deliti „usodo" ali bolje na-Zgradili so gasilski dom in dom, kije imel samo orodišce, posabljanja naših gasilcev, ki s tem bliško tekmovanje, ki bo dne 10/6­sta bili dve iz Gornjega grada predek in uspehe množicne nabavili nekaj najnujnejšega pa je postal premajhen za opravicujejo svoje poslanstvo v verigi 1984 v Sl_ov. Bisi"rici ci.;nska desetina ( osvojeno 4. in 6 . . mesto). rekreacije (beri vaškega profe-orodja ter opreme za gašenje shrambo orodja in opreme. naše obrambe in zašcite ter s tem do­iz GIJ Gorica ob Drc:ti in pion. A dese­požarov. Nekaj let pozneje so Tudi clanstvo se je mocno po­kazujejn svojo pripravljenost v slucaju tina iz GD Radmirje. Za dosežen us­
Prireditelja dneva na'mjzQega si.onalnega športa). dejanske potrebe. Rezultati bi morda peh _jim seveda iskreno cestitamo in 
tenisa v Gornj.m grefgu sta , Mladi so izrazili željo, da se nabavili motorno brizgalno vecalo, lesna industrija pa je v lahko bili še boljši, ce bi opremljenost želimo še na zbirnem tekmovanju ta­
poskrbela za pnmerri?,.W.9Pa-ponovno zberejo in pomerijo znamke „SMLEKAL" ceške tem casu rabila vecji prostor bila temu primerna, dogaja pa se nam, kšne uspehe' 
gando in presenecen Je,_ prvic . 1 ob prazniku .Dneva republike izvedbe in dva vprežna voza za za razširitev skladišcnih pro­da je potrebna na tekmovanjih še 
Mladinskega in pionirskega obc. 
medsebojna izmenjava gasilske opreme 

so bila podeljena last(Ja priz-ter obljubili, da bodo pridno p.revoz moštva, motorne briz­storov. Prišlo je do razgovorov in orodja. da je lahko tekmovanje us­tekmovanJa letos ne bo, zato pa bo v 
nanja s simbolom (grbom) vadili in tako ogrozili,,,primat" galne in ostalega orodja. Dru­in nazadnje do odlocitve, da pešno opravljeno. la namen orga[Iizirala obc. gas. zveza 
Gornjega grada. · ' starejših. štvo je vseskozi aktivno delo­lesna industrija odkupi gasil­Moz1rJe SRECAN.Jl mladincev in 
pionirje,v v Gornjem gradu dne 30/6­
valo. V svoje vrste je vkljucilo ski dom in zemljišce za svoje 
Na razpis tekmovanja se je prijavilo 1984, ko bo tamkajšnje GIJ razvilo 

' I nove clane iz vrst delavcev na­potrebe, gasilskemu društvu 21 clanskih moških desetin in 4 pionirski prapor. · zarske žage in okoliških kmetov pa postavi nov dom. Ker pa je clansk; žens.e de.e.ine. T,;kmovanJa in je štelo takrat okoli 40 pa se Je udclezilo 18 cl. mos. desetin 1n Ob koncu naj povemo tudi, d, 
bil ta dom lokacijsko precej ·
Lokostrelsko tekmovanje 3 cl. ženske deset'ine. Najvec uspeha in bomo gasilci obcine Mozirje dali svo_ 
,, clanov. Nabavili so tudi dru­oddaljen, saj je bil v vasi Priho­tudi l. mesto je v moški cl. konkurenci prispevek k praznovanju X. kongresa štveni prapor, kateri je bil za va, ni služil dolgo svojemu na­dosegla desetina iz GD Radmirje, sle­.lovcnskih gasilcev poleg 4 delegatm 
Gornjegrajski loko,trdlci so v tekmovanjem samim. To p';:t pome:·, takratne razmere velika prido­menu. V neposredni bližini je di _ji desetina l. iz GD Luc':, III. mesto se samosto.1en ešalon 90 gasilcev . mesecu aprilu organizirpli H + F ni, da ni bilo dovolj casa za trening, bitev tudi za narodnostno pre­imel svoje delovne prostore pa si delita desetina l. iz Nazarij in praporšcaki na svecano gasilsko pa· 
tekmovanje, ki je skupaj s tekmo­ter da_ med samim tekmovanjem bujanje prebivalstva v Nazarjah. ELKRQJ, zato je odkupil ta desetina iz GD Mozirje. Pri cla-nicah rado ob zakljucku kongresa dne 24/6­
pa je dosegla l. mesto desetina iz GD 1984 _.iri t.iko svojo aktivnost še po­
vanjem v Postojni štelo 'fa izbiro niso bili psihicno in fizicno dovolj Ko je okupator zasužnil dom. Clani društva pa so se Gorica ob Dreti, nato Ljubno in vecali in f-lOpestrili. 

državne reprezentance. Na tem pripravljeni. Vseeno pa so rezultati naše kraje, ni prizanesel tudi odlocili za-novo lokacijo v Na­Mozirje. Tudi ostali tekmovalci so MILAN KOPITAP tekmovanju so Gornjegrajci do­zadovoljivi, saj je v mladinski kon­
gasilskemu društvu. Izropal je zarjah. Zgradili so nov prosto­

kazali, da niso samo dobri strelci, kurenci Stradovnik Robi dosegel l. am.ls tudi dobri organizatqr}i. mesto, Andrej Val te pa 3. mesto. Pri v prvi vrsti društveni prapor in ren, moderen gasilski objekt, ,\61 clanicah je bila Anda Kavcic tretja ostalo orodje. Zavedni clani ki bo služil še dolgo svojemu 
,1f.movalna proga na Pocre­i·n pri clanih Krajnc Žare šesti. Med društva so nekaj najnujnejšega namenu. Pocitniški tabor 
vi110ven gricu je bila tehnicno pionirji pa je Ulajko Vojko osvojil orodja shranili na .voje do"mo­Pri razvoju gasilske tehnike 
' 

zahtevna in zelo lepo postavljena. 1.omesto.ove, med drugim tudi motorno in požarne obremenitve kraja, Po mnenju tehnicne komisije ZLS brizgalno in spominski trak od je društvo danes že opremljeno v Rovinju br bila z manjšimi dopolnitvami Da bi utrdili prqateljstvo, so se prapora. Vecje število clanov. •z najsodobnejšim vozilom, ki
primerna za izvedbo evropskega lokostrelci in lovci domenili, da bi gasilskega društva pa seje tudi ga _je nabavilo za potrebe gaše­Odred savinjskih partizanov, ki zd· Tudi stradati vas ne borno pustili oi 

prvenstva, za katerega je kandidira­organizirali prijateljsko srec.nje. V 

vkljucilo v narodnoosvobodil­nja vnetljivih tekocin. Tako ružuje tabornike iz Nazarij, M(;zirja in kakšni oprani taborniški župci. Zrave 
la tudi ZLS. Tako dobre ocene ne-dcljo, 13. maja, smo se zbrali na ni boj za osv9boditev naše imajo v gasilskem domu dve Recice organizira letos svoj pocitniški bomo namrec imeli kuhai·ico, ki b 

pro-ge še ni dobil nobeden izmed ,lovskem strelišcu na Kropi. Lovci tahor v Rovinju. skrbela, da boste kar petkrat na da 
ldlfuov pri nas. Vendar pa naš klub, so imeli najprej vsakoletno tekmo­dežele. V tem boju so tudi na­orodni vozili in eno za prevoz dobili kaj konkretnega za pod zob. Z Jiil.i'Hj\, pomoci ZLS, tako pqmem­vanje in pregled orožja. Loloostrelci zarski gasilci darovali svoja moštva tri motorne brizgalne Trajal bo deset dni, in to od 11. 8. -varnost in dobro pocutje bodo me bn.a tekmovanja vseeno I)e bi pa so v tem casu postavili na travni­dragocena življenja. in vec sodobnega orodja ter 20.8. 1984. potekal pa bo v stilu tabor­drugimi skrbeli: vodja programa MC mogel organizirati, saj nima niti us­ku 7 tarc. Tekmovanje seje odvijalo Po osvoboditvi je gasilskq opreme. niškega življenja in ucenja. Seveda ne Igor Rebernik, vodja programa Tl posobljenih sodnikov, ni'ti finan­takole: clani lovske družine so stre­društvo zopet zaživelo in se V svoje vrste vkljucujejo na­ucenja teorije, pac pa cisto prakticnih .lan k., Krivec, taborovodja: Janez Pc 
stvari kol so: postavljanje šotorov, cnik, starešina tabora: Anica Kref" 

cnih sredstev. ljali z MK puško z razlicnih razdalj, vkljucilo v obnovo domovine. · zarski gasilci 64 aktivnih cla­Bidcr. In kakšna je cena taborjenja'! 
kurjenje ognjev, streljanje z lokom in vendar najvec z 80. metrov. Loko­

Z razširitvijo objektov lesne nov, podpornih pa je preko seveda plavanje, ki je jedro vsaoke: Da pa so tekmovanje tako vzorno strelci so .t;·eljali z loki na razlicne industrije in povecanjem pr­200. Imajo torej I pionirsko, 1 poletne gozdne šole ob morju. Tudi Za neclane: 5500 din, za clane: 450 izpeljali, se morajo v veliki meri za­razdalje, vendar naj vec do 40 žogo bomo temeljito zaposlili. saj din. 
oizvodnje, je 

hvaliti DO Elkroj Mozirje, DO metrov. Dvoboja se je udeležilo tudi bilo potrebno mladinsko in 2 clanski desetini. hodo n;i voljo ogrišca za odbojko. Tisti clani, ki redno prihajajo na se, 
·

MGA Mozirje, ki st,L prispevali precej gkdalcev, k.i so si z zani­
rokomet. nogomet, košarko in namiz­tanke, se udeležujejo taborniških akc prakticne nagrade ter DO Kovi­manjem ogledali obe zvrsti strelja­
ni tenis. in so naroceni na revijo Tabor imaj še dodaten popust do 500 din. 
narstvo Ljubno in MG Smreka nja. Marsikdo je lahko dobil 
Seznanjali pa se ne bomo samo s ta­Vpis s plqcilom prve akontacije 
Gornji grad, -koi sta mate rial no po­odgovor na svoja vprašanja v zvezi z Pomen prve pomoci se iz leta v splošnega ljudskega od pora, ki borniškimi Vešcinami, pac pa tudi z znesku 2000 din se bo vršil: 

magali izvesti _to tekomova nje. lovom ali lokostrelstvom. Slavili so 1. 
leto poudarja, zato pridobiva lahko uspešno funkcionira le ta­Rovinjem in njegovo okolico. Tako si vsred_o.18.julija l984od 17.-
Posebno ·zahvalo zasluži tudi turis­lovci, saj so bili ekipno za 54 krogov bomo v Rovinju ogledali akvarij. ure OS Mozirje. 
v 
požrtvovalno delo delavcev Rde­ko, ce bo vsak obcan zavestno 

ticno društvo Gornji grad, ki je boljši od tekmecev. Najboljši med mu1.ej. prista-nišce in vrste ladij .. ki v v cetrtek .• 19. julija 1984 od 17. -prispevalo prospekte Gornje Sa­lovci so bili: Žehelj ( 114 krogov), cega križa vse vec odmeva. Vsako žrtvoval del svojega prostega casa njem· pristajajo. Od malo Llaljših 19.ure v OS Nazarje,
vinjske doline in Gornjega grada. Kolar ( 113 krogov). in Vrtacnik leto prikažejo svojo usposoblje-in osvojil tisto znanje, ki mu je i1.lctov pride ,. poštev ogled Pu le in v pete_k, 20. julija 1984 od 17 .• 1 •o
v 

Teh prospektov so bili zelo veseli si ( 111 krogov). Pri lokostrelcih pa so 110s1 v prvi pomoci pripadnice Ci­potrebno za uspešno· delovanje. Brinnm (voinja I ladjo'). ure OS Recica. tekmovalci, še posebej pa gosti iz bili najboljši: Krajnc ( 105 krogov), vilne zašcite na tekmovanju, ki ga Vsi udeleženci današnjega tekmo­Preostali znesek se poravna o 
Prav gotovo ho taborjenje kol na· prihodu na avtobus. 

Italije, ki SQ si z velikim zanimanjem Colnar (96 krogov) in Rihter (81 pripravi obcinski odbor Rdecega vanja ste s tem, da ste se usposobi­l:1,c 1;1 tiste. ki si pocitnic ob morju ne Podrobnejše inforniacijc dobite o 
ogledali okolico ter obljubili, da k krogov). Lovci sb 1.a prvouvršcene križa. li za dajanje prve pomoci, že 
predstavljajo s.11110 kot „peke·· na son­vpisu. 
žrtvovali veliko svojega prostega 

nam še pridejo. pripravili prakticne nagrade; LK Zbrali so se v osnovni šoli cu in ,iutran,it..:ga pol\.!7.avanja. UTV, Gornji grad pa prispevali l(l.000din Mozirje in sicer skupine (Z: Glin casa in tako praktic,w pokazali, 
Nazarje, KS Mozirje, KS Nazarje, da v skrbi za cu·,anje vseh družbe­

Na tekmovanju je sodelovalo 61 kot pomoc ter vzpodbudo za nad­tekmovalcev iz .Jugoslavije in Ita­alj,ije delo.oKS Recica, KS Nazarje (trojka) in nih pridobitev, niste ostali samo 
,KS Luce. Ce pomislimo, da šteje pri bcsedaht'S svojim delom v ci­lije Avstrijski lokostrelci so 
obljubili, da pridejo, pa jih ni bilo ZanimaJ1je za lokostrelstvo v naši skupina kar precej clanov, potem vilni zašciti boste doprinesli važen Iz veterinarske zaradi njoihovega državnega tekmo­dolini nenehno narnšca, saj je to lep je bila v telovadnici, kjer so se med delež k vseljudski obrambi, kar je vanja. in zanimiv šport za mladino in od­seboj pomerili, prava gneca. smisel in nacelo splošnega ljud­
v ne­rasle. V Ravneh nad DO Smreka Uvodoma je poz<l\avil vse skega odpora, ce bi bili službe 

Rezultati in uvrstitve gornjegraj­imamo lepo urejeno strelišce, kjer tekmovalke in navzoce predstav­varnosti interesi naše socialisticne skih lokostrelcev so bili na njihovi vsuk dan treniramo. Vse, ki bi ,e t]ike javnega življenja dr. Franc skupnosti ... Na veclc:tne želje nekaterih živino­Redni delovni cas veterinarjev je ( progi kar dobri, vendar ne tako ble­nam radi pridružili vabimo, da nas Sirko, prizadevni predsednik ob­rejcev in z namenom, da osemenje• 7.00 do 14.00 ure. Po 14.00 uri do 7.C 
šceci, kot do sedaj. Vendar je to obišcejo v Ravneh. cinske zveze. Med drugim je dejal: Komisija je prikaz vesc1n oce­valno službo še bolj približamo ure zjutraj, ter ob nedeljah in prazn razumljivo, saj so delali na progi do „Že vrsto let se organizirano njevala, ta-ko strokovno, kot tudi hlevom, smo se na živinorejskem kih je organizirana dežurna služba, zadnjega trenutka pa t•udi med COLNAR DUŠA ukvarjamo s poukom prve pom· glede porabljenega casa za dolo­odboru ZKZ dogovorili za ra1širitev nujne primere kot so: težak poro 
oci v okviru civilne zašcite in ceno nalogo. Ob koncu so razgla­osemenjevanja ob delavnikih in na poporodna mrzlica, napihava nje g, krajevne organizacije RK. Tako sili rezultate:o· 1. KS Mozirje, 2. poziv na naslednje nove pos1aje: vedi, kolika konj, vrocinske bo)ez, 
idr. V casu dežurne službe javljajte n, 

današnje tekmovanje ekip ni­Glin Nazarje, 3. KS Nazarje (troj­LEPA NJIVA. MIKEK ob 7.45 
v roci la na sedež oz. tel. štev. dežurnq 
kakor ,ii samo sebi mimen,'a mpa k ka), 4. KS Luce, 5. KS Recica in 6. uri 
veterinarja. 
LOGARSKA -PO­

je ·še tako važen .clen v sistemu KS Ljubno. DOLINA Ob nedeljah in praznikih je zdežu 

Cebelja bolezen zaskrbljuje BREŽNIK ob 11. uri 

nim veterinarJem 1.agotovljeno o• MACKIN KOT -PODLINŠEK menjevanje. kakor doslej. le 
0\1,
osemenjevalnih po,tajah na združ, 
Prav po nakljucju smo srecali dva znana cebelarja, ki sta pregledovala 
1..S.r. -C'ERNIVŠEK obo• in ,krajšani oscnlenjevalni progi. 

cebelje zarode v dolini, ker je nevarnost ameriške gnilobe. Bila sta to 
1.30 uri 
1 Za živjnorejce Smihcla in Zg. Rau 
ŠMIKLAVŽ-SU,HOVRŠNIK ob 

predsednik zveze cebelarskih društev v naši obcini Srecko Lamut in znani 
gunde je ob nedeljah in praznik 11.30 uri 


cebelarski strokovnjak iz Celja Ivan Fegeš. 
ose.men jeva.nje pri POVHU V Jazbina 
Zaradi novih postaj smo ,premcnili Zi'vorejce osemenjevalnih • posi 
ca, osemenjevanja v Radmirju in !,.oke, Preseka, Ljubija, Lepa njiva 
Zakaj pravzaprav g.e? V sosednjih obcinah že razsaja nevarna bolezen 
cebel gniloba, ki jo povzroca bacil larvae. Prenaša se prek cebel, cebelarja 
Gornjem gr,1du na 10.3007. 10.45 uro. Smihcl prosimo. da javljate odslej s 
. Vse živinorejec , obmocja obcine oja narocila za osemenjevanje ob d, in medu. Bacil je zelo trdovraten, saj se tudi v praznem panju obdrži preko 10 let. Najucinkovitejši nacin zatiranja je vrocina, tako razkužujejo vosek 
Mo1.irje prosimo. da svoja narocila 1.a lavnikih na veterinarsko postajo ( 
o,emenjcvanje in tudi druge veteri­7.00 do 7.30 ure Ljutraj, na tel. št, z 20 minutnim segrevanjem na 120°C. Okuženi cebelji zalegi ni pomoci in 
narske swril\e javljate po možnoqi 831-017. S tem želimo nekoliko zm odmre. Bacil prodre do odkrite zalege, se vrine v telo in se takoj razmn· , 
na veterinur,ko postajo Mo1.irje. 1.jut­njšati t. i. prazne kilometre ožuje. Opaziti je odmrle žerke, ki spremene barvo od bele n. temnorjavo, 
raj od 7.00 do 8.00 ure na tel. številko oseme,ijeva 1ij u. kjer prevozimo scd; 
X31,01 7. dnevno že nad 225 km. 
notranjost se spremeni v vl.ljivo snov, ki pricne zaudarjati. Cebele žerk ne 
morejo odstraniti zaradi lepljivosti na spodnjo stranico celice. Okužba se Za sp,-ejcm narocil. strank. i1da­•Prosimo vse narocnike naših sio
janje 1dra,·il. nasvetovalno ,lufoo in ritev. da obvestilo o organizacijsnaglo širi in povzroci p9polen propad cebelje družine. Vcasih se zgodi, da 
drul(c ambulantne storitve. smo uved­spremembah l razumevanjem upmoli a1.1bulantno delo, vcterinar,k, pos­vate.otaji Mo1irje. ob delavnikih od 7.00 do VETERINARSKA POSTA. 
družina beži v obliki roja iz pa.ja. 
Cebelarji se naprošajo, da v primeru suma zaradi okužbe sporocijo to MOZIR 

Med tekmovanjem skupin prve pomoci Civilne zašcite v Mozirju 9.00 ure. 
takoj veterinarski inšpekciji v obcini! 

6 fBiihlOVICE številka 6 -Junij 1984 





Mala Krajevni praznik Nazarij 
V spomin na parti,anski napad 1arje. Na nje_j so podelili priznanja 


otroška grafika 
na Kokarje praznuje krajevna in se spomnili padlih borcev in skupnost Nazarje svoj praznik. žrtev fašisticnega nasilja s pola­
Ob dnevu mladosti smo L veseljem Vsi se 1avedamo, da ni dovolj. da 
Letos so pripravili še celo pester ganjem vcnca pred spomenik 
spreieli likovno razstavo ufrncev gra­razstave samo organiziramo. ampak 
spored prin:diu.:v. Vkljucili so tu­NOB. Gasilsko društvo Nazarje 
fikov naše obcine. Letošnja razstava je jih moramo mati tudi sprejeti. Prav 
že druga te vrste in nam predsravlja otroška likovna govorica je najbolj 
di 2. Dan savinjskih lovcev, ko so pa se je vkljucilo v spored s 
pregled likovnega ustvarjanja mladih iskrena, neposredna. polna i1virnih 
že v soboto. dne 9. junija odprli praznovanjem 60. obletnice obst­
likovnikov r>a osnovnih šolah. Ucenci rešitev. Otroški likovnri jeLik Je razu­
lovsko razstavo v Nawrjah, sl<.:di­oja. Svojemu namenu so predali 
so z razlicnimi morivi in tehnikami mljiv. obcuten in simbolicen. Zaradi 
la je \la vnostna seja izvršnega sve­nov gasilski avtomobil in podelili 
prikazovali življenje v šoli, na igrišcu, vse:1 teh kvalitet otroškega us1varja­
doma. novost pa so sodobncj.i prijemi nja si želim. da bi se takšne razstave še 
ta SO Mo1.irjc in podelitev priz­piiznanja zaslužnim gasilcem. 
likovnega izražanja v kolaini tehniki. nadaljevale. k ogledu pava bim vse, ki 
nanj zaslužnim lovcem. predvajali Prav sveca no bo v nedeljo. <l ne 24. 
se zanimajo za likovno pripovedo­
so lovske ritme in film Poslednja junija ob 15,JO v Gorici ob Dreti, Razstavljena dela je ob otvoritvi vanje in jim likovnost nekaj pomen 1. 
skrbno in prijazno predstavil akadem­
oaza. Dan kasneje so se lovci kjer bodo praznovali obletnico ski slikar Lojze Zavolovšek. Mislim. Tudi med likovniki amaterji se cuti 
pomerili na strelišcu Pobrežje v obstoja (60 let) in pripravili 
da ,o prav takšne predsta\ itve še delovanje in poizkušanje predvsem streljanju. Popoldne istega dne so 

posebno potrebne zaradi boljšega posameznikov. Mogoce bi veljalo 
Cestne stroje je bilo povsod v Mozirju opaziti mimohod gasilcev in zborovanje. 
ra1.glasili rezultate in razvili pra­

razumevanja likovnih del in predsta-nekoc strniti tudi te vrste. seveda ce je Ob Dnevu borca bodo proslavili 
-vitw nacina ustvarjanja dolocenega med nami iskren interes in razume­p0r Zveze lovskih družin Celje. 40.robletnico ustanovitve prvegarlikovnega dela in tehnike širšemurvanje odgovornosti. Ali bomo o ·teh Sledila je lovska zabava s srecelo­štajerskega bataljona VD V vrobcinstvu. Sicer so takšne in podobneželjah kakšno leto še pisali ali bomo Vec asfaltne pr.vleke vom. Vse priprave _je tokrat pre­Potoku. Pester spored praznova­predstavitve v mozirski galeriji že vtudi kaj ukrenili'! Na koncu•bi veljalo 
praksi in galerija sije že pridobila krogpoudariti. da so likovne razstave pos­V krajevni skupnosti Mozirje navcam. Posodobitev je bila zara­vzela lovska druži na Dreta iz nja krajevne skupnosti Nazarje jerstalnih obiskovalcev.rtavljene za vse krajane in obcane. da so dali na številnih sestankih kra­di težjih terenskih prilik kar Nazanj. bil pripravljen skrbno, pa tudirso nam potrebne. saj clovek koncno 
01-i tej priložnosti bi poudaril, da jejani pobudo za posodabljanje zahtevna. Gre za okoli 2800 111 varcno, vendar pa daje .vsebinar
ne živi samo od kruha in za kruh. Kaj 

potrebno, da razvijamo cut za likovnocest. Marsikje še namrec v samem dolgi odsek ccslc, pri cemer _je bilo Krajevna skupnost pa je svoj prireditev dovolj prepricljiv vtisr
menite vi? Ali veste. kje imamo v opazovanje, vrednotenje in koncnorMozirju tudi galerijo. ki so jo zgradili naselju ni bilo urejeno cestišce. treba tudi veliko zemeljskih del. del praznovanja pricela s slav­dostojnega spomina na dogodker
razumevanje likovne pripovednosti.

z-našimi prispevki! Zato so v svetu krajevne skupnos­Gradeni odbor je tako uresnicirl nostno sejo skupšcine KS Na-izpred dolgih let.r
Vse to paje najbolj razumljivo prav na
ti prisluhnili željam krajanov in težko nalogo, saj je ob navedrni 
urejenih vodstvih po razstavah.r.JURE REPENŠEK podprli njihovo pripravljenost, da CL'"Sti le malo prebivalcev in je te­glavno breme stroškov za poso-, daj breme na enega znatno vecje. dobitev cest prevzemajo na.e. Ob tem gre priznanje predsedniku Povsod so imenovali gradbene tega odbora Tonetu Brinovcu, 

Turisticna· obvestila odbore in pohiteli s pripravami. seveda pa tudi drugim, ki so po­Lahko trdimo, da so bili uspešni, magali pri izvajanju nalog. saj je kar pretežen del nacrtovane­V zazidalnem okolišu Podvrh 1 Odkar deluje v Mozirju Turistbiro Mozirje so se odlocili izdati podobno ga tudi uresniceno.r· so se pravtako .dlocili asfaltirati 
kot povezovalec turisticne ponudbe v predstavitev zasebne gostinske po­Predsednik svet· KS Mozirje cesto skozi naselje in tisto pod na­
dolini je cutiti znatne premike v ob­nudbe v dolini. V pripravi paje obves­Milan Šepec nam je povedal,daso seljem. Socasno pa se pripravlja 
vešcanju javnosti o naših turisticnih tilo enake podobe, ki naj sezr,ani krajani kljub visokim deležem po­asfaltiranje ceste v naselju Podvrh 
zmogljivostih. Skupaj s Turisticno obiskovalce z našimi kulturnimi, 
kazali veliko razumevanja za sku­11. Tudi Smihelani so pristopili k 
zvezo naše doline je uspelo izdati zelo zgodovinskimi in drugimi spomeniki. 
pna vlaganja. Pomagale so ne­urejanju svojega prostora pred 
p1 ikupen prospekt. Pri njegovi pripra­Takšna obvestila so skromne izved­
katere delovne organizacije, pred­šolo in cerkvijo, pa še del ceste 
vi in izdelavi so sodelovali tudi be in zato poceni. vendar pa izredno 
vsem pa GG Nazarje, oziroma proti Goltem do križišca nad 
strokovnjaki Ko.mpasa iz Ljubljane. iskana. Že dolgo ni vec izkljucno va­

Pred casom so izdali pregledno obves­bljiva dobra hrana in udobno spanje. TOK. Krajevna skupnost je pri­staro šolo. tilo, km prilogo k prospektu, ki sezna­vse bolj je treba poskrbeti 7.a izvenpc­spevala k simbolicne zneske, saj Krajevni skupnosti je tako us­nja ljudi s kmeckimi kmetijami. nzionsko ponudbo, sem sodi tudi ta­nima sredstev s katerimi bi bolj pelo ob velikem deležu krajanov Zasebni gostinci v Obrtnem združenju kšno obvešca nje. podprla tak,šna dela, oziroma preseci letošnji nacrt posodobit ve 
naložbe. cest. To pa je potrebno, saj se vsi Najvecji zalogaj so si zadali zavedamo, da so takšna draga de­
krajani ob cesti cez Vrhi proti Tr-la tekma z inllacijo. 
Med razvitjem prapora Zveze lovskih družin Celje v Nazarjah. Slavnostni govornik je bil Vid Jeric, predstavnika pokroviteljev sta 



Obisk v samostanu 
bila Alojz Plaznik za SO Mozirje iri inž. Drago Urank za GG Nazarje. Na slovesnosti so podelil) zaslužnim lovcem odlicja, 



l{amp Menina spet odprt 

Nazarje priznanji pa sta prejela tudi SO Mozirje i11 GG Nazarje. Dopoldne ie bilo strelsko tekmovanj. v PobrežJh. Skupinsko so zmagali LD 
Spet se je zbralo kar lepo more pozabiti, pa še to tudi ne, 


Skale pred Preboldom in Zalcem. Posamicno pa Mirko Ocepek iz 

Da bi spoznali razmere v samos­kraju Nazarje. O vsebinski zasnovi število tujcev v kampu Meni­da ta mladi clovek ni maral za 

Tabora pred Janezom Blažicem in Poldetom Travnerjem iz LD 

tanu franciškanov v Nazarjah, seje in ureditvi knjižnice je tol'macil na, kjer so skupaj s predstavni­svojo uslugo niti pare. Seveda 
politicni aktiv obcine Mozirje odl­pater Leopold, ki je poudaril, da bi Škale. Prehodni pokal SO Mozirje je osvojila LD Luce. 
ki obcine in turisticnega go­je doživel tudi primer, ko mu 
ocil obiskati to z.inimivo kulturno­samostan rad knjižnico odprl jav­

zgodovinsko tocko v dolini. nosti, seveda bi morali poskrbeti za spodarstva na skromen nacin je bilo nekaj, orodja odnešene­vrnitev tistih knjig, ki so bile priceli letošnjo sezono. Opazi­ga, pa kaj bi to, ko pa drugje 
Goste sta pricakala pater Leopold odnešene, vsaj kolikor bi to uspeli. ti je bilo nekatere novosti, kot niti avtomobili niso vami. Ko Odprava in pater Boris. Ogled cerkve, ki je 
lepo teraso ob potoktt, dalje nanese beseda na kamp Meni­
delno prenovljena, saj je zaradi 

vojnega opustošenja bilo marsikaj Nato so v pogovoru ugotovili, da bi nekaj novo postavljenih miz in na, Henrih Jurock zelo prepri­
poškodovano, pa tudi mnogi drago­Nazarje kazalo vkljuciti v našo tu­klopi, pa tudi okolje je do­cljivo poudari, da vlada tu na Gronlandijo 
ceni spomeniki so bili napadeni po risticno ponudbo kot zanimiv kul­datno urejeno. družinsko razpoloženje, saj se 
sivi gobi, tako traja boj s tem zajc­turno-1-godovinski objekt. Dogo­Pa prepustimo besedo ene­lastnika trudita, da bi vladalo Zgornjesavinjska alpinisticna sdci­in Andre.1 Grudnik. Pokroviteli od­dalcem že leta dolgo. Ene.a od ol­vorili so se za kratek opis, ki bi ga ja je i1brala izmed svojih clanov sku­prave je Cinkarna. sredstva pa so tarjev so morali celo uniciti, da bi pripravil samostan, Turistbiro pa bi mu izmed gostov v kampu v kampu dobro sožitje in to ji­pino 7 alpinistov. ki so se podali na prispevali še TKS MoLirjc, Ell<roj. preprecili širjenje gobe. Pater Boris ga uvrstil v informativni katalog. ki Menina. ma uspeva, kot le malo kje. Gronlandijo 1. namenom,na ledeniku ZK Z Mozirje. del sredstev so clani od­Je onsal zgodov111sko obeležJe na­bo tiskan kot priloga prospektom Hefnrich Jurock je preživel Starejšemu cloveku to še po­Kristians opruviti prve pristope na prave sami prislužili. Zanimivo poto­stanka samostana in cerkve ta stol­Gornje Savinjske doline. Razgovori svoje dopustne dni že" lani s sebno veliko pomeni! Pa tudi doslej še neosvojenih vrhovih. Vecina vanje bodo opravili najprej s kom­macenjem umetniških vrednot po-so potekali v medsebojnem razume­dežde kamor so potovali naši alpinisti bijem. ker so cene letalskih kart 
ljudje v okolici so odprti, pri­

soprogo v visoke. Nato pa I letalom do Kulusu­
peljal go.te skozi cerkev, zakristijo vanju in so doprinesi, k spoznava­svojo Kornelijo je pod snegom in ledom. Nacrt, ki so si 
111 križni hodnik v knjižnico. To nju naporov, ki jih vlagajo franci­kampu Menina. Prijeten .ogo­jazni in gostoljubni, zato ni nic ga 1.adali naši alpinisti je dokaj ka, od tam pa do ledenika Kristians. pospešeno urejajo, žal pa je od škanski memh1 v oonovo samosta­vornik iz Nizozemske je že kar nenavadnega, da te kje pova­Lahtewn, 1ato jih vodi najizkušenejši Odprava bo imela na voljo 14 do 18 prvotnega bogastva ostalo le malo. na in urejanje okolja. Sem spada prijatelj Jugoslavije, kot to bijo niedse in ti postrežejo z med njimi Silvester Jošt. V odpravi so dni za plezanje. Ta dežela postaja lepo namešcen spomenik patru Ke­še: Ana Laznik. Ludvik Petek, Marja­zadnje case zelo mikavna tocka La al­
sam poudarja. Bilje že veckrat domaco pijaco. Slednje seveda 

Tudi kronika samostana je odtuje­rubinu, dolgoletnemu župniku in na Skornšek. Tone Pavlic. Jože Ošep piniste vsega sveta. 
na, se pa trudijo, da bi jo dobili na­ucitelju, ki je padel kot žrtev fašis­pri nas za daljši cas in pozna ni omembe vredno, pac pa Laj, saJ bi v njej marsikaj našli, kar ticnega nasilja v koncentracijskem zdo dobro našo turisticno po­družabnost, ki pomeni tujcu. bi dopolnilo zgodovinska vedenja o taborišcu. 
nudbo. Je velik ljubitelj biva­veliko, saj se pocuti bolj doma. 



Brunarica v Solcavi 
nja v naravi, zato je raje v 

kampih, kot v hotelu. Pravi, Za konca J urock sta vecna Turisticno društvo Solcava je ,a ker morajo za gotovo brunarico place­da že od svojega 16. leta popotnika, saj prepotujeta svoje društvene potrebe sklenilo pos­vati ležarino. Dru-štvo rabi svoj Bralci sporocajo starosti tabori, danes,ko je star letno tudi do 50.000 l<m. Prav taviti v kraju brunarico. V njej naj bi prostor, saj je v casu sezone to bila turisticna pisarna in prodajalna potrebno, sicer pa je dejavnost že tako 
73 let, svojega pocitnikovanja zato lahko presojata kako je 
spominkov. pa še prostor za narodo­razširjena. imajo kiosk za sporni nke in 
tudi ne namerava spremeniti! pri nas. Kamp je v izgradnji in 
pisne predmete.Zataknilo se je pri lo­koco pod slapom Rinka. da brez las­

Glede podrobnosti o življe­Potožil je v pismu, da smo le Zakaj prihaja k nam? Ker se seveda še marsikaj manjka, kaciji. pravi Valentin Vide. Sedaj so tnih prostorov ne bo šlo. nju Vladimirja Levstika spor­malo napisali o furmanih, nama dopade, ker je krajina vendar pa je nenadomestljiva i1.gledi. da bi se to vendarle uredilo in oca Amalija Cajner da je njen ceprav so ti bili nekoc v dolini izredna in ker so ljudje dobri domacnost v njem in dobro brunarica naj bi stala nasproti ve­V krajevni skupnosti so so­
dali cnamenske stavbe v središcu kraja. glasje za postavitev brunarice, vendar 

ocim Ivan Plaskan bil brat­zanimive osebnosti. Da mu sožitje med gosti, to pa je 
in prijazni, pribije Heinrich Seveda pa še ni dokoncnega dovolje­menijo, da je bila odlocitev TD Solca­ranec Levstika in ga je dobro nekdanji furmani zamerijo, J urock. Kdor ljubi naravo, ta prednost pred mnogimi, ki so nja. Prvotno so želeli pridobiti za va glede nabave brunarice prehitra. poznal. Pripovedoval je ta­ker je dal le sliko in nic besedi­najde pri vas vse kar išce, ob seveda do kraja urejeni in zato svoje društvene potrebe prostore, ki Naprezajo se. da bi zagotovili ben-• kole: ,,Qce Levstika je bil la. Da mu njegovi vrstniki ne tem hiti sogovornik zatrjevati, morda tudi delujejo precej jih je prej imela krajevna skupnost, žal cinsko crpalko v kraju. tam pa bi tudi 
se to ni uresnicilo. Pri Vidrnvih pa lahko uredili prostor za turisticne 

ucitelj v Smihelu, ko je Levstik bi krivicno ocitali, povemo, da -da je najbolj zadovoljen v dolgocasno. Sicer pa nad­
raste družina in je nevzdržno, da bi bi­informacije. Bojijo se namrec, da bo 

prišel gomov na zadnje poci­smo dobili pesmico o fl!,rma­Sloveniji, ki je tudi najboljomesti mogoce pomanjkljivo­la pisarnar· društva v dosedanjih težko zagotoviti stalno prisotnost tnice. Zelja oceta je ·bila da bi nih izpod peresa pisca. Zal je zelena. Rad pripoveduje, kakosti prekrasna narava sredi prostorih. Kot menijo v društvu je vse osebe, ki bo lahko dajala turistom postal duhovnik. Napocila je nismo objavili, ker pac o tem se mu je v Ljubljani pokvarilkatere je kamp. Takšen kakr­skupaj povzrocilo dodatne stroške. potrebne informacije. zadnja odlocitev, ocetovo željo presoja uredniški odbor. Res avto in ga je neki mladi „cestnišen je, je zelo privlacen, je gladko zavrnil. Takrat ga je je tudi,-da je Franc Matjaž na­vitez" privlekel do delavnice inposebno za Nizozemce, l<i so oce pošteno pretepel -noc pa pisal vrsto furmanskih dogo­
mu oskrbel popravilo. Tega ne radi v hribovskem okolju. Delo KS morajo poznati je vzela Levstika in ga oce nik­divšcin, ki niso romale v koš, )li ni vec videl. Mater pa je ampak cakajo objave. Torej imel neizmerno rad." Cajner-tudi o furmanih bomo pisali. 
vsi krajani 
3eva meni, da šole tedaj ni pus­Alo.i7 Vrtacnik piše o CE­
V krajevnih skupnm,tih se v glav­pri skupšcinah zaživijo odbori za ob­
til zaradi revšcine. Po dolgih 
nem veliko 111 odgovorno dela. Vedno vešcanje. Potem bi najbrže tudi vec pi­
BEJ ASlH. Ker smo takšen letih seje naselil v Mozirju inje 
lnova pa se ugotavlja. da o vseh sali v obcinsko glasilo. Vendar, 
sestavek že priobcili, Ae more­Plaskana veckrat obiskoval. 
priLadcvanjih sveta KS krajahi le dejstvo je, da ,e premika. Obvešcanje 
mo v tako kratkem cas stvari 
malo ved v. Poskusi. da bi v obcinskem je pac naloga. ki Lahtcva nekoliko vec 
Povedal mu je, da je s prvo spet ponavljati. Morda bi se 
glasilu pri,le bolj dn i1ra1a krajevne 111 preudarnega dela, vendar pa jC 
ženo nesrecen, lociti pa se rn­obnesle vesti o delu društva. 
skupnosti in njih ddo. jl' naletelo na predpogoj dobrega sod_clovanja v vseh 
težave. ker ni dopisnikov. ki bi redno sredinah. obvešc,,li javnost o krajevnih pnl1kah. 
radi cerkvene poroke ni mogel. Sliko, ki nam je bila dostavlje­
na bomo vsekakor objavili. 
Ob koncu šolskega leta ,o na šoli 
fako se je pozneje porocil z 
Zato ;o ponekod sklcntl1 obcasno Ciurn_ji grad izdali 3. številko svojega obvešcati krajane s pisnimi viri. Tako 
drugo ženo po turških obica­
glasil<1 Z bregov Drete. Uredniški 
Radmirski župnik Vratanar 
so \ Lucah i?dali i!Crpen ,apis o na­
1ih. ker je prestopil v .,.musli­
odbor (Olga Presecnik. Lilijana Rihter 
je opozoril na pomanjkljiv 
crtih krajevne skupnosti. ki je prišel v 
11ansko ·vero. 
111 Dampna Hrovat) si je prizadeval, slehenw hišo tega obmocja. Podubno 
podpis pod sliko o ljubenski 
da bi bila vsebina pestra. K temu je so naredili tudi v Nazarjah. k_1cr 
nedeljski šoli. Pravilno glasi 
odlocilno pripomogla ·mentorica Da­
Amaliji Cajner se za poja­
obcasno natisnejl> lnformator .. gl.sdo rinka Vodušek. 
takole: (z leve) Franc Kolar, milo lepo zahvaljujemo. 
krajevne skupnosti. Verjetno bodo 
Marija Kolar, Zorko Kotnik, 
tem 1gkdom ,lcdtli še drug_jc. V;c­Sicer pa je treba povedati, da St naše 

kakur se da kraj in prebivalce na cenen šole prizadevajo gojili dupisni•\tvo in nik in kaplan Tominšek. Cornelia in Heinrich Jurock nacin dobro ob\estiti. Prav bi bilo, da povsod skrbijo La lastna glasila. 
Pisal je tudi Franc MJtjaž, Leonora Furlan, Dore Drove­
tari furman iz Spodnje Recice. 
številka 6 -Junij 1984 

UPOKOJENCEM MOZIRJA! 

Na podlagi programa aktivnosti društva nameravamo organizirati enodnev­ni zlet z avtobusom za dvoje izmed navedenih relacij: na Dolenjsko, na Ptuj in na Pohorje. 
Za dvoje od treh navedenih smeri smo se odlocili zaradi lažje izbire 
zainteresiranih. 

Smer z najnižjim številom prijav bo odpadla. Izleta bi bila predvidoma v soboto 14. ali 21. in 28. julija, ali pa na drug dan v tednu. Prijave zbiramo v društven: pisarni 20. in 27. junija ter 5. julija od 9. do 12. ure, vendar le do polne zasedbe a,;tobusa. 
S prijavo pobiramo tudi akontacijo lastne udeležbe po 700 .• do 800.-din na osebo. Podrobnejše informacije ob prijavah. 

Predvidena naslednja naša akcija bo družabno srecanje na enem primernem kr'lju, nedalec iz Mozirja. O tem bomo sporocili v eni naslednjih številk Savinj­skih novic. 
Zaradi neinformiranosti o smrti clana društva se žal pripeti, da umrlega ne pospremimo z društvenim praporon1. Vljudno prosimo v izogib takih primerov svojce, da o smrti oziroma pogrebu seznanijo podrocnega poverjenika društva ali pa predsednika oziroma tajnika društva." 
Vsem: ki sle kakorkoli pomagali ali sodelovali pri organizaciji RAZSTAVE ROCNIH DEL, ki je b-ila na-d pricakovanjem obiskana se društvo iskreno zahvaljuje. 
Kresna noc na Recici 
KPD „Franc SKOK" Recica ob Savinji prireja v soboto 23.6.1984 ob 20. uri KRESNO NOC. Kakor v lanskem letu, bodo tudi letos poskrbeli za kul­turni program, na katerem bodo sodelovali: moški pevski zbor Recica, ucen­ci Osnovne šole in dekliški oktet. 
Prireditev bo na igrišcu ob kresu. Po koncanem kulturnem programu, bo 
zabava s plesom. 



Spet bo vaška olimpiada 

Kje drugje kot na Recici! Mladinci pred tem še predstavitev skupin, ki so letos poskrbeli za razna. presenece­bodo nastopale. Ob 19. uri bo razgla­nja v svojem Že znanem duhovitem sitev rezultatov in podelitev nagrad. sporedu. Sodelovali pa bodo tudi mla­Vsi seveda pricakujejo tudi veseli del. di iz Železne kapic. Verjetno se mnogi ta bo po koncanem programu. Zaba­zanimajo kdaj bo spet na Recici veselo vali pa vas bodo Koroški orli. v znamenju olimpiade, zato povemo. Posebno obvestilo prireditelja! Tek­da bo to 30. junija in l. julija letos. movanja v malem nogometu se lahko 
Kaj se bo dogajalo? udeležijo vse skupine, ki se bodo prija­

V soboto bo otvoritev slikarske vile do 28.junija 1984. Kje se naj prija­razsta e v avli osnovne šole ob 20. uri, vijo? Pri OK ZSMS Mozirje ali pri uro kasneje pa ste vabljeni na zabavni predsedniku Športnega društva Mla­vecer prosvetnem domu na Recici. dost na Recici. 
V rl.deljo, l. julija bo ob 9. uri tur­Mladi z Recice vabijo k sodelovanju nir v ženskem malem nogometu, ob vse, ki se želijo dobro zabavati in v 
15. uri pa nastop plesne skupi ne. Polatekmovalnih v,ešcinah dokazati svoje ure-kasneje je pricete k tekmovanja in sposobnosti! 
Strelci v pocastitev 


praznovanJ • 


Kolesarski maraton je Šport­no društvo Lipa tudi letos pri­pravilo. Gre za tretjo takšno prireditev. Proga je bila dolga 100 km in je peljala po zelo zahtevnem predelu in sicer iz Šmartnega preko Cernivca v Kamnik in nazaj preko Motni­ka, Vranskega v Savinjski gaj, 
V mozirski šoli so imeli ob­rambni dan. Okoli 8. ure je sirena opozorila na preplah. Otroci so na najhitrejši nacin tekli iz šolske­ga poslopja. Mnogi so skakali kar skozi okna in tekli na zborno mesto proti strelišcu. Tam so v skupinah prisluhnili besedam družbenopoliticnih delavcev o pomenu priprav na odpor in rav­nanje v prio1eru vojne. Imeli so pouk na varnih mestih, pozneje pa so jim pripadniki TO predsta­vili razne vrste orožja, ki je posebno pritegnilo pozornost šol­
skih otrok. Sicer pa so zastavili izredno obsežen nacrt te vaje pri kateri so poleg mentorjev v šoli 
kjer so podelili srebrne znacke vsem udeležencem, teh je bilo 
35. Najstarejši med njimi Ivan Glojek, ki je maraton vodil, ima že 71 let! 
Letošnjo prireditev je zagre­nil smrtni primer, ki je iztrgal med vožnjo iz njihovih vrst Stanka Brica. 
sodelovali še predstavniki vrste organizacij izven nje. Tako so se otroci seznanili tudi z gasilskimi aparati, opremo civilne zašcite, taborniško organizacijo. streljali so z zracno puško in si ogledali poucne filme iz podrocja SLO in družbene samozašcite. Ocena je bila, da je bilo sodelovanje vseh zadolžclnh zelo dobro, da so šol­ski otroci pokazali ustrezno razu­mevanJe za vajo, skratka, vaja je uspela, ker je ,bila temeljito pri­
pravljena. 
Lakljucck pa je izzve­nel v želji, da bi vseh teh vešcin ne bili prisiljeni uporabiti, vendar pa jih moramo dobro poznati. 

Obcinska strelska zveza Mozirje je v pocastitev praznika 27. aprila 1984 „Dneva OF' organizirala strelsko tekmovanje z MK puško. Tekmova­nja so se udeležili strelci iz OSO, DPO in društev. Zaradi izredno slabega vremena se je tekmovanja udeležilo le sedem triclanskih ekip, kar je glede na število strelcev vsekakor premalo. Prvo mesto je osvojila ekipa Lovske družine Solcava, drugo in tretje mesto pa sta osvojili ekipi iz OSO Smartno -sekcija Bocna. Od posameznikov pa so bili najboljši: Kolar Ciril izaBocne, drugi je bil Prodnik Marjan izaSolcave. tretji pa Podbrežnik Francatudi iz Solcave. Najboljšim trem eki­pam so bila podeljena pismena prizna­
nja, posameznim trem1 uvršcenim paamedalje. 
V pocastitev 25. maja .. Dneva mladosti" pa je bilo izvedeno strelsko tekmovanje z aacno puško prav tako tudi na strelišcu v Mozirju. Nastopile so triclanske ekipe pisrnirjcv in mla; dinccv 12 OSO ter OS v obcini. OS Mozirje so 1astopale tri ekipe pio; nirjcv in dve ekipi mladincev. OS 
Solcava ekipa mladincev in ekipa pio­nirjev za OS Ljubno. Iz OSO pa sta se tekmovanja udeležili le dve ekipi mla­dincev in 10 iz Solcave in Šn1artnega sekcije Bocna. Ekipno so se tekmoval­ci uvrstili ta kole: Prvo mesto od mla­dincev je osvojila ekipa iz sskcijc Bo­cna, druga je bila ekipa iz OS Solcava. tretja pa ekipa OSO prav tako tudi iz Solcave. Ekipna razporeditev pio; nirJev pa je bila: Prvo mesto OS Ljubno, drugo in tretjs mesto pa je pripadalo ekipama iz OS MozirjE. Po­samezna uvrstitev mladincev: Zehelj 
Dušan iz sekcije Bocna prvi, drugi je 
bil Klemenšek Stanko iz Solcave in 
tretji Vodlan Jani sekcija Bocna. Od 
pionirjev pa _so bili najboljši: Hajdi­
njak Tine OS Mozirje, Kralj Aleš in 
tretji 1-fofbauer Stanko oba iz OŠ 
Ljubno. Prvo u·vršceni ekipi pionirjev 
in mladincev sta prejeli pokale, naj­
boljši posamezniki pa diplome. Obe 
tekmovanji je vodil Farbaš Stcvo. kije 
pred kratkim prevzel dolžnosti pred­
sednika sodniške komisije OSZ Mo­
zirje. 
Na OŠ Mozirje je bil dne 22. 5. 1984 
organiziran takv imenovani obramb­
ni dan. Pripadniki TO SO Mozirje so 
tekmovalcem pokazali sredstva za 
zveze in novejšo oborožitev. predstoj­
nik PGD Mozirje Luk še Viktor pa je 
mladince seznanil še s protipožarno zašcito. Najbolj privlacna za vcci no tekmovalcev pa je bila ,adnja delovna tocka, 10 je streljanje. Dekleta so stre­ljala I ZP, rantje pa I MK orožjem. Pod dobrim vodstvom, ki sta ga i7vctl­la mentorja Kuster V1ado in Omladic Franc -ml. "je tekmovanje potekalo varno in tekoce, re,ultati pa .o bili zadm'oljivi. Od fantov so bili naj­boljši: Kolenc Andrej. drugi je bil Klemenšek Karl, tretji pa Golicnik Marjan. Od deklet pa je bila prva Ci­gale Irena, druga Trnovšck Klavdija in tretja Potocnik Pavla. 
Vso šoloobvezno mladino vabimo. da se vkljucujejo po OŠ v tako imcn­va ne „Obrambne krožke'" kjer se boste pod mentorstvom usposabljali v stre­ljanju in nekaj uric tedensko uživali v tovrstnem .ponu, ki mu je v sedanjem casu dana ša poscgna po10rnosl. 
S.aPUNGARTNIKa

Sindikalni šport 
Komisija za šport in rckreai;ijo pri Košarka moški: l. mesto ŽEL­Obcinskem svetu zveze sindikatov EZARNA RAVNE ·1 OZD KOVI­Mozirje, je v sodelovanju 7 00 ZSS NARSTVO LJUBNO. 2. mesto EL­Ždczarna Ravne TOZD KO VINJ\ R­KROJ MOZIRJF TOZD KONfEK­STVO Ljubno in konferenco 00 ZSS CIJA. 3. mesto GLIN NAZJ\R.l f ­ELKROJ Mozirje, organizirala sindi­DSSS kalni prvenstvi v košarki 1.1 moške in Odbojka ženske: l. mesto ŽEL­odbojki za ženske in 1rn,;ke 1a leto EZA RNJ\ RA \IN l TOZD KQVI­
1984. NA RSTVO UUBl'\O, 2. mesto EL­

Prvenstvi sta se že po tradiciji otlvi­KROJ MOZIR.JE TOZD KONFLK­jali v telovadnici osnovne šole v CIJA. 3. mesto GLIN NAZARJE -Gornjem g(adu in trdimo Mh.o. da • DSSS sta izredno lepo uspeli .. Za to gre p0-Odbojka moški: l. mesto Zl'L­h\'ala predvsem obema organizatorje­EZARNA RAVNE TOZD KOVI­ma. Razveseljuje pa tudi množicnost, NARSTVO LJUBNO. 2. mesto GLIN saj je na obeh tekmovanjih sodelovalo NAZARJE TOZD IVERNA kar 21 ekip. 3. mesto GLIN NAZARJE TOZD 
Pokale in diplome so zasluženo osy­ENERGETIKAaojile n.slednje ekipe: V. LAMUTa



IBfiNOVICE 7 

Preizkus znanja 
Zveza rezervnih ,•ojaških starešin ima obsežen nacrt dela. V okvir tega .ada tudi sprotno preverjanje vešcin potrebnih za SLO in družbeno samozašcito. Tako so skli­cali rezervne vojaške starešine naše obcine na preizkus znanja v Mozirje, kjer so v bližini strelišca vadili in na njem streljali , pištolo. 
Pri11rave za takšno srecanje ,o zelo zahtevne in odgovorne. Tudi tokrat so se v obcinskem odboru ZRVS Mozirje dobro izkazali, saj je streljanje, testiranje in ta­kticne vaje potekalo uspešno. Prav takticne vaje so važen del nacrta usposabljanja in 
prc1crjanja znanja. 
Udeležba je bila dobra, saj ,o našteli kakih 180 udeležencev, ki so si prizade,·ali dokazati svoje znanje posebni komisiji ZRVS. 
.··CTB00Gaot1··. 
1 
.  '  ,.:  .  
.  .  ,­ .  .  .  
.  

J. pivovarna laško! 
INTEGRAL 
Medkrajevni potniški prnmet 
SAP LJUBLJANA n. sol. o. 
TOZD POTNIŠKI PROMET 
PREVALJE 
Perzonali 48 
Telefon: (062) 851-191, 851-346, 851-171 
OBVESTILO 
Delitev bonov za bencin in diesel gorivo za obdobje JULIJ-AVGUST-SEPTEMBER bo po krajevnih skupnostih v CETRTEK, 28.6.1984 od 7. do 18. ure in v PETEK, 29.6.1984 do 14. ure na se­dežu obcine. 
Po tem datumu se bodo boni delili .amo ob SRE­
DAH od 7. do 16. ure. 

SLOVENSKE ŽELEZARNE 
ŽELEZARNA RAVNE 
n. sol. o. 
RAVNE NA KOROŠKEM 
PROIZVAJAMO: 
toplo valjane profile 
odkovke 
jeklene ulitke 
hladnq preoblikovano palicasto jeklo 
grelno žico 
stroje za mehanicno preo,blikovanje sestavne dele strojev in naprav listnate vzmeti 
pilger valje in trne 
valje za hladno valjanje 
stroje in orodja na pnevmaticni pogon 
industrijske nože 
orodje iz qrzoreznih in drugih jekel 
kolesne dvojice 
nerjavne armature orodne plošce za plastiko in tlacni liv (P in K 
normalije) -pile in rašpe 

ra.1 .J!.A.Tu§M!.ll-
LABOD-LA VAMUND 
3 x VAM NUDIMO: CENEJŠI NAKUP KOT DRUGJE 
Poslujemo v slovenskem jeziku. Priporoca se lastnik Franc Kušej 
1 
Elektro inštalacije in ostale elektro usluge izvajam. Material zagotovim. Miran Remenih, Šentjanž 61, 63332 Recica ob Savinji, telefon 831-454. 
Piše: 

JOŽE HREN -AKI Dvanajst dni s partizanko Nado 
-==----

Njene rdece ustnice pa poslednjicpoljubljale zmrznjeno · in okr­vavljeno zemljo.i
Takoj smo jo odnesli v bližnjizaklon. Bili smo prepricani, da šeni vse koncano, da ji bomo šelahko nudili pomoc. Toda Nadani bila vec živa. Nastala je mucnatišina, ki je tesnoba še stopnjeva­la. Ko je ležala pred nami, je bilatako naravna,. da se IJli je zdelakot, da njene oci utripajo, ustnicepa kot da bodo zdaj pa zdajspregovorile.
ernll je hladno in nežno leglana nJene veke. ,i
·. Pqgled komandanta Dragotaje btl eno samo prašanje. Gledalnas ·e presenecen0 i n zadnje leivprašal, ali Nada res ni ec živa?iMolce smo mu oclgovorili. Vest;ifa je padla, ga je mocno prizade­ja Njegov obr.z je postal razb­razdan s hudo bolecino. Tako jeugasnilo žjvljenje mlade partizan­
ke, ki se je toliko razdajala s svojo ljubkostjo, iskre.postjo in tova-.rištvom. Njen edinstveni svet je bilkar prekrhek in prenežen za ta;urovi svet.i
Bilo je še mracno svinceno;utro, težki oblaki so viseli nad ko­pastimi grebeni zasneženega Po­horja, ko smo zapustili bojišce ini
= 
_ 


ll. ceta 11. bataljona Pohorskega odreda in kasneje Zidanškove bri­gade, katere sem bil jaz komandir, je slikana na pohodu nad Dov­žami -Mislinjska dolina pozimi 1943/1944. Jože Hren Aki 2. v 
koloni z mitraljezom v rokah: 

se podali na zadnjo pot z našonedolžnosti in tako zgovornoiNado. težkega trpljenja. 
S težko bolecino v srcih smo se Na pokopališcu Sv. Kunigunde v dolgi koloni pocasi pomikali po smo našo Nado položili v prerani grabnu ob Dravinji, nato pa po vi­grob. jugasti hribovski stezi na Pohorje. Ob grobu srno l.'>nemeli ob spoz­
Peljali smo jo na vprežnem nanju, da smo za vedno izgubili vozicku. Ko sem jo držal za roke, našo Nado. Obrazi vseh so postali da ne bi zdrsnila z voza, se mi je zamišljeni in molceci. In tako je zdelo, da je še žjva. Njen obra.z še bela krsta z 18. letno Nado utonila nikoli prej ni kazal toliko za vedno. 
Tako je ugasnilo življenje našepartizanske Nade, ki se je tolikok­rat razdajala borcem s svojoljubkostjo, iskrenostjo in tovariš­tvom. 
Sprošcena in vedno naravna je ssvojo navzocnostjo izzivala spo­štovanje , pomešano z obcudo­vanjem vsakogar. Vedno, ko je leutegnila je prišla in prisedla zdaj kenemu, pa zopet k drugemu, terzmeraj vsakomur povedala kaj veselega nato pa vstala in vzrav­nano odšla. . 
Na poh{c}dth je bilo njeno telokot bi imelo peruti. Videti je bilakot, da plava v daljavo in pa, da seizopet vraca v kolono. 
Nje niso krasile zapestnice zla­ta, verižice in prstani z dragimikamni, temvec usnjeni vojaškiiopasac,z naramn_ico, za pasom papištola jn dve rocni bombi. 
Zemlja za katero se je tako ju­naško' borila in za katero je dala·isvoje mlado življenje je popilanjeno kri in jo vzela k sebi. 
·ceprav so minila že tri desetlet­ja pa še vedno ni utonila v pozabo,še vedno nas druži tisto za kar si žrtvovala ti in še mnogo naših deklet in fantov -svoja mlada življenja. 
KONEC 


Ko so gradili cesto skozi Pusto polje. Na sliki z desne kokarski župan Jože Partl, v sredini Andrejckov Anzek io Franc Cajner (z roko na rami Anzeka). 
Veterinarsko dežurstvo 
18. 6. do 24. 6. Kralj Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. R40-112 
25. 6. do 1. 7. Zagožen Drago, dipl. vet. 'Ljubno, tel. 840-179 
2. 7. do 8. 7. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-017 
9. 7. do 15. 7. Kralj Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-112 
16. 7. do 22. 7. Zagožen Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-179 
Kino Mozirje v juliju 
3. ZARJA LAŽNIH BQGOVi-19. PODGANE NA ASFALTUi
italijanski film -akcijski -mehiški film -kriminalka 
5. RESNICNE ZGODBE VI. 21. 22. MORILEC IZ SLUŠAL­
DEL-zah. nemški film -eroticnaiK.e·. ameriški film -trileri
24.'N·ENAVADEN ROP-avst­ko;n.di j.A ZLATEM JEZERU_iralski'ri lm -kriminalka ameri ški film_ 


drama ,-.,. 

eroticna drama . . ški !'il.m -kung-fu 
•.12. VZTRAJNO ZAP!;J,.JEVA-48, 29. SMRT V ULICI ANGE­
'L\§:v-avstralski film -kriminal-

Okrogle iz doline 
N JE -ameriškf film 
,;ei?!'ehri · 
14. 15. BUD JAHA NA-·· HOD . k. 
kollledi''a .' •· 31. CLOVEK-PAJEK PROTIi
italijanski 
• 

...'..... i ta1iians.i filim 
A#l -./ ..­
.. e 
d . .I.. al.--.uto/ 
_,_ 
„ZMAJEM" -ameriški film 
avanturisticnii
--
Svojcas, ko še ni bilo radia in tele­· ,,Oh, mamka božja!" je vzdihniližupnik. ,,Že po lepem ravnem komaj 
17. GR.I PIRAT 

film·-avanturisticni • 
· 
• 

,izije, so bili ljudje veliko bolj družab­
,1i. Zbliževalo jih je delo, pa tudi željaisapo lovim, zdaj pa naj grem gor v.oo razvedrilu. Za prijetno pocutje soline ... ? Nejevoljno je stresel svojo44:o/·l"t-l. .1·.-----. ,oskrbeli posebn.ži, ljudje, ki so s sv­osivelo glavo, a vendarle zakoracil
Matic.a kro11&a za ·maj 
proti cerkvi. Tincaje gledal za njim in. se poredno nasmihal, nato pa zavil v
gostilno. Pocasi je izpraznil naroceni'.:k:..,/ ,,.,,,..._., ;H' .:u."1 ;.,,,-.--.,-. 
. It!' /J-t!,.-, 

Jjimi domislicami in dovtipi znalixicarati smeh in vedro razpoloženje.Eden takšnih je bil Pušnakov Tinca.\'1.ed prebivalci Ljubnega ni bil nic
. 
Kristina, stara 19 let,_trgovka iz Te­
ra 78, 10. JEDLOVCNIK Edvard,star 30 let, tehnicni risar iz Šma;.ne­ga ob Paki in PETRIN Jožic.sf,arai21 let, kemijski tehnik iz Res.iFl!ISi
-49. 

POROKE': l. ATELŠEK Franc) star 24 lef, e,.r<9te)rnik iz Sav.ne f 91 in LENKO \1ar1ja, stara .5 1.; 
..firkeljc" vina, ga placal, potem pai,,;.,. ·
odšel na prag cakat župnika.i
manj znan kot župnik, priljubljen padelavka iz Primo;ta 66. 2. MOCNl. 

Mirko, star 27 le(·brusii'ec iz Loko­vice in KOVAC Mil-rija, stara 20 let, 
prodaj.lka iz Ljuoriega_ · MOLIQ-IIK,Viktor, ha, 33,let, te­152, \, 
,,d.i· ,44eini .,f /4 .k..; 
/;-ft-t-,& 1,,.,w:.d.,,.r . ,-.1--. 
1eliko bolj. Župnik Jože je pridigal o,odbi božji in vecnem peklu,'Tinca pa/ Znano je, da jeza daje moc in ko­ih vedno kratkocasil in razveseljeval.irajžo, in župnik jo je s pravim mlade­
niškim korakom primahal iz zvonika. Dežnik je vihtel kot bi sukal gosposkoSMRTI: l. UNOVT Amalija,sta­
-

ra 93 let, upokojenka iz Recice/Spalicico, da je ta prhutal kakor bi imelfjd . ..,--.....&;.,_.,.,,· ,.,.......,,,· -.•z..if;.,.-.ar iz-Podvež'e 40 in NAGE.RNIKi58, VENEK Alojz, star 72 let, up­
krila. Preden se je Tinca zavedel, gaje. . / / ,iJ .o_fa, sta'ta 3'2 let, pro.aalke iaokojenec iz Dol. Suhe 17, GOSTE­
Nekega dne sta se župnik in Tinca
recala ravno pred Brtotovo gostilno.'inca je dvignil klobuk in pozdravil,upnik odzdravil. Še nasmehnila .ta se
1rug drugemu. In zakaj ne? Tinca niJ
pošteno mahnil po hrbtu. Ne bre·zposledic. Rezko je pocilo in župniku je'CNIK Ivan, star 82 let, upokojeneciz Recice/S 35, SKOK Janko, star_

Me\i"e, 4. E_RM .NC Karol,.star 25let,gtadbern tehnrl:: 1z Poto\a 22 mSl.,('9Kf-N Barbka;., s_tara 23 .­eknrionhti tehnik iz .Nazarij 86, 5.PRI SLA. Stanko, sta\ 23 let,.­
...;, -/4.t..t'--H7 .. -./ , -• 
. fr(:l M.,p, /.; t-_,,-.. 3/-­
v rokah ostal le dežnikov rocaj.
35 let,J<met iz Rovta pod Menino10, POTOCNIK Jožef, star 50-let,žerjayovodja i7: Ljubnega/S 40,,PA­
,il hudoben clovek, župnik pa kot du­ni pastir sploh ni smel biti. Z velikim
Tinca se je prešerno zasmejal.
ležnikom, svojim stalnim spremlje­

·alcem, je hudomušno dregnil v Ti-„Saj ste rekli naj se vam zlažem. Pa1ca, rekoc:'isem se ... Z vašim dovoljenjem!"
elektricar iz ·Radmirja 7 in . rat. 

OBLAK Cvetka, stara 22 let, 
,,In za liter vina, lump prebrisani!"•e\o"Qomski tehnik iz Šmihela !•6. „Seveda! Zato sem vas kar tulei
'­
VLIC Marija, stara 80 let. ll-lP­okojenka iz Ljubnega/S 26, DE­ŠMAN Martin, star 37 let, inv. up­
ok. iz Tera 17, 8. PECNIK Stanko,
....; ,,,-,!&/e& / 
d/4. ./. l. .-vi!/. 
„Tinca, ce se mi takoj zdajle nekajpocakal."i

'tJSOVNIK Nikolaj, .tar ,28 l.t,aostilnicar iz Savine 15 in POTO­·ilažeš, ti dam za liter vina!" in pokazal
e na vrata Brtotove gostilne.

CNlK Marija, stara 22 lef,a!tls­
,,.-t-. .-.= ... e.e.&.. lužberika iz Mozirja 312, 7..ASTLi
.Marko, star 24 L•t, rezkal.1-;c iz
star 54 let, kmet iz Lepe njive 51,iPOCAJT Jurij, star 76 let,. up­okojenec iz Mozirja 169, LOCANTerazija, stara 71 let, preužitkaricaiz Ljubije 15, ŠTEHARNIK Ana,
,,Si pa falot vseh falotov!" se je
,,Zdajle?" je zategnjeno ponovil Ti-
hudoval župnik. ,,Spravil si me v zvo­

1ca . .,Zdajle ne utegneva! Vi morate
nik, dežnik sem zlomil, pa še za liter
akoj gor v zvonik! Ravno k vam sem
· 
f-. ju.v. <,>. 

. Homec Brda 6 in CEPLAK .tra, stara 20,let, ,ekoirom's!<i tehnik iz
vina ti moram dati."i

,il namenjen, pa sva se srecala in takoe še bolje."i
stara 88 let, l/_pokojenka iz Raduhe 
43, MAT JAZ Iva na, stara 65 let,„Zakaj ste pa stavili! Z veseljem seBocne 27,'8. MLINARMartin,star 

•. 32 let,Jesni tehnik iz Šentj'anžt 40 in,i
vam zlažem tudi zastonj," je Tinca.,Jaz, v zvonik?"iodkritosrcno priznal, zraven pa se še
·i
..-.~ ".,...,_/2A-_/ . 
.el.; 
upokojenka iz Tiroseka 56, SKOKMarija, stara 84 let, upokojenka iz 
Gornjega grada 48, PETEK Jožefa,stara 69 let, kimetovalka-iz TirosekaiIPOLICNIK Ivica, stara 19 let,„Ja! Saj veste, da ste najeli urarja, ki

vedno glasno in sprošceno smejal.
AU 

Njegov smeh je udobrovoljil tudi.-+ 
trgov. manipulant iz Polja.45, 9.
•iRETKO Alojz, ;,tar 24 let, el.ktri­kar·iz Planine I in PODKRIZNlK
.Jopravlja cerkveno uro. On vas prosi, ja pridete. Rekel je, da ste pri vseh
·eceh zelo natancni, najbrž gre za•ecjo okvaro in bodo stroški. ·Sam sii1e upa o J1icemer odlocati ... Zgoraj
.e, /3/'"R / -?:,u, e. -. 
33.i
župnika. Razgreti in potni obraz semu je razlezel v prijazne, dobrodušne poteze. Preden sta stopila v gostilno
' 
.a ___..,.ka.· -· ..: 
o 
sta se oba vedro smehljala. 
ŠTEFKA PETEKi

·Nove knjig. v knjižnici 
vas caka," je prepricevalno dostavil.i
Robanov Jože je mnogokaj _ napisal. Tako je ohranil marsikatere šege in obicaje iz okolice Solcave. Med drugim 
l. LEPOSLOVJE: Smitll: Vozov­Tehnicna vzgoja: metodika, Filozo­fija skozi psihoanalizoi
je n:ipisal tole pesem in jo poklonil Riharjevemu Gustlnfl. 0 

.ic.Pza ptkeldv'lishima: Hram jut­ra rje' zarje, M.shima: An!!elov pro­lil. MLADINSKA LITERATU­pad, Bor: Janko in druge zgodbe,RA: Lokar: Na pot, Musierowicz:Lokar: Samogovorniki Kaj imam, Špur: Pri materi, Potrc:
II. STROKOVNA LITERATU­

Blaž Arnic (1901 -1970) Pravljice o Vancu, Kitajske pra­
RA: Kemiki skozi stoletja, Pešjak: vljice, Južnokitajske pravljiceiKuhajmo v mikrovalovn( pecici,i
Muzikolog Andrej Rijavec ga viske glasbe, ne da bi se pri t-em po­„Ob praizvedbah ni lahko bitipoved, boj proti okupatorju inBojevniki za mir l., 2, Trstenjak:. vojem pregledu Slovenska glas­služeval citatov ali prenašal dobe­prerok, toda po mojem skromnemosvoboditev .iEkološka psihologija, Zbirka Priro­iena dela, od koder povzemamsedno njen jezik v svoja dela." mišljenju· pomeni ta mladenicda Jugoslavije v 4. delih, Kum ar: 
Izmed simfonicnih pesl)itev soi

1odatke, imenuje za enega „izmedArnic je napisal vrsto zanimivihpojav neke prasile, ki se je spustilase najbolj uveljavile tele: Ples Slovenske muzejske lok'i1ajbolj izrazitih slovenskih simfo­zborov, samospevov, klavirskihiz svojih sivih planin, da bi pisalaŠkodnik: Od invalidskega omotive,do par­
carovnic (1936), Zapeljivec(l937),tizanskega pevskega zbora, Oma­letja".in ustvarjala po nareku svojega


iicnih skladarelj<v tega sto,in komornih del, vendar ga tePesem planin ( 1940), Gozdovi,,Savinjske novice" Izhajajo 
hen: Moj bio-vrt, Boj pod Olimponi,i
Rodil se je 31. januarja 1901 v glasbene oblike v glavnem nisonotranjega nagona. Zdi se mi, dapojejo ( 1945), Povodni mož ( 1950)Hrncevic: S.mesecno -Izdaja SZDL ob-. 
:vjedocanstva, Papotnik:i

,trmcu (Strmckem Vrhu) na kme­prevec zanimale. Ostal je izrazitje Arnic poln fantazije, misli v ve­in Divja jaga (1965)..lne Mozirje -Urejuje ured­iji Zalesnik. Kompozicijo je naj­simfonik. Posebej velja omenitilikih obrisih, ob tem pa zna ob sv­r,lškl odbor -Glavni In od­
Poleg tega je napisal tudi nekaj 

Jrej študiral na konservatoriju vkantato Z vlakom na Župancicevooji sodobni orkestralni oblekikoncertov in .Uverturo h komicni•govorni urednik Aleksander 
.jubljani in nato na Novem du-besedilo za mešani zbor, v_okalnetrdoglavo ohranjati svojo osebno1ajskem konservatoriju pri Ru­soliste in orkester (nastalo letanoto. Sicer pa moram priznati, daoperi, ki je živo, lahkotno inVidecnik -Fotografska pri­
neproblematicno mladostno delo,Odkritosrcnost prava Clril Sem -Urednl­lolfu Niliusu (v letih 1930-32),1954). • sem nocoj prvic doži vel, da ob iz­
popolnjeval pa se je v Varšavi, Njegovih devet simfonij imavajanju nekega pocasnega simfo­ki je nastalo ob zakljucku študijaitvo In uprava: Mozirje 175, 1938) in Parizu (1939). Poucevalkonkretne naslove; 'najbolj sonicnega stavka -Adagia -, torejna Dunaju. Izvedeno je bilo že le­Janez je bil muzikant. Vabili te1efon: (063) 831-609 -Žiro 
ta 1932 z orkestrom Novega du­

e glasbo v Bolu na otoku Bracuznane cetrta in zadnje štiri. Prvasredi simfonije, pride do takeganajskega konservatorija, prva do­so ga na ohceti, vabili v gostilne racun pri SDK ekspozitura 1934-35) in na srednji šoli lju­-Te Deum ( 1932) -je pravza­izbruha navdušenja publike." maca izvedba pa je bila pet letin vaške prireditve. In kjer je Mozirje, številka: 
>ljanske Glasbene akademijeprav kantata, ker vkljucuje zbor zPeta-simfonija -Vojne vihre
pozneje v Ljubljani. Arnic je skla­harmonika, je vino, kjer je vino 52810-637-55424 -Savinjske 
1940-43). Po internaciji v kon­besedilom znanega latinskegai(1941) -je glede na znacilni na­:entracijskem taborišcu Dachaupsalma, druga -Simfonicnai!i,lov tudi naravnana programsko.dal tudi filmsko glasbo.pride skušnjava, clovek se ga novice, glasilo SO Mozirje -
rialeze, da sam ne ve_ kdaj. Rokopise, objave In oglase 

1943-45)je predaval kompozicijorapsodija (1933) -se vsebinskoS.sto simfonijo -SamorastnikiGlede na to, da je najpomemb­1a Akademiji za glasbo v Ljublja-prav tako navezuje na psalm, tret­( 1950) -je prvic izvajal skla­nejši sim fonik svojega casa in daTežko je iti domov. Pot je dolga, za vsako številko sprejema­1i. Umrl je l. februarja 1970 vija -Resurrectionis -pa je iz letdateljev sin Lovro Arnic letaje v svojo programsko glasbo, toovinkasta. Ko Janez neko,c s mo do 1 O. v mesecu -Stavek, Ljubljani. 1931-42. Cetrta simfonija -Du­1971. Nesporno je avtobiograf­je glqsbo, .i sloni na književnihpravo muko prikolovrati domov, 111ml In prelom DITC, tozd 
Pod vplivom Brucknerja inima ( 1933) -obsega štiri stavke,ska, njenemu naslovu pa je botro­delih, upodabljajoci umetn(!sti aliga mati užaljena in jeina ostro Grafika Novo mesto -Tisk uske peterice j_e oblikoval svoj iz­od katerih je bil zadnji §komponi­val Prežihov Voranc. Sedmanaravi, velikokrat vpletel motivepokara: na rotaciji Ljudske.pravice v az, ki bi ga lahko ilflenovaliran na besedilo Otona Zupan.ica.simfonija -Simfonija dela (1948)iz domacega kraja in doline, ga,,Moj bog, ti pa tudi nisi nik­Ljubljani -Po mnenju IS 1eoromanticni realizem in ki jeV celoti je bila prvic izvedena leta-doslej še ni bila javno izvajana.seveda m oramo prišteti med ve­dar vina sit!" SRS, Sekretariata za Infor­,ovezan z naravo in slovenskim1948, njen drugi in tretji stavek pa V osm i simfoniji -Na domaciilike (in tudi zveste glede na to, damacije (št. 421 1/72 z dne 
. ,,Veckrat kot vi!" se odreže 

je že deset let prej v Ljubljani.igrudi (1951) -je skladatelj pri­je živel najvec v Ljubljani) Zgor­
·love kom. Kot skladatelj ni mogelJanez. 9. maja 1973) Je casopis 
nimo ljudske glasbene govorice:iizvedel dirigent Lovro Matacic. sluhnil radostnim in bolestnim ut­njesavinjcane,Obenem pa je edenV svojih delih skušam združiti ...(rojen l 89.), ki je danes eden naj­ripom narave, deveta -Vojna iniod najvecjih slovenskih skladate­Š. P.ioprošcen davka na promet n oživiti predvsem duha invecjih dirigentov na ,vetu. Ob tejmir ( 1960) -pa ponazarja (poiljev.iproizvodov. azpoloženja ter custvovanje ljud-izvedbi je med drugim izjavil:i,_,,....,"',·"-'·• evih besedah) vojno na-PETER WEISSi
,, ... ..'!tlJt ..