Edini slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Muya vsak dan Izvzemfi nedelj in praznikov.
NARODA
Iist danskih delavcev v Amerikt
The only Slovenic dftfttr
in the United States, Issued every day* csreegg Sundays and HoEday^
TELEFON PISARNE: 4987 OORTLANDT.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT.
WO. 140. — ŠTEV. 140.
NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 16, 1909. — SREDA, 16. ROŽNIKA, 1909.
VOLUME XVII. — LETNIK XVIL
Iz delavskih krogov. Varstvo delavskih pravic.
AMEBI6KO AZILSKO PRAVO JE PONOVNO V VELIKEJ NEVARNOSTI.
vodje iz republike Mexico t nevarnosti, da izgube pravo pribežališča.
REVOLUCIJONARJL
CbieAgo, 15. junija. John Murray, tajnik lige za bra m bo azilskega prava, je naznanil naeijonalni eksekuti-vi Socialist Party, da je vlada me-Mkanakega predsednika Diaza naprosila izročitev v preiskovalnem zaporu v Eagle Pass, Tez., se naha-jajocega mehikanskega revolucionarja Calizto Guerra. Ob jednem je povdarjal Murray, da je slučaj Guerra radi tega tako dalekosežen, ker se Gnerrata tiče razun drugih stvari, tudi še od mehikanske vlade predloženi obtežilni materijal za čisto pelitično hudodelstvo, tako, da bi bilo amerikansko azilsko pravo v pravem pomenu besede odpravljeno, če hi ugodila washingtonska vlada prožnji Diaza. Zato je stavil Murray naeijonalni eksekutivi Socialist Party predlog, da prispeva vsaj z zneskom $600 za fond za zagovarjanje Guerra. Iqava Murraya se glasi v glavnih točkah tako:
"V zaporu v Eagle Pase, Tex., je zaprt Calizto Guerra. kterega izročitev je naprosila mehikanska vlada na predlog predsednika Diaza. Za nobaaim drugim niso mebikanski vseaMgočneži tako, kakor ravno za Gnemtom. Ce izročijo Gnerrata zvečanega vladi v Mehiki, potem je usoda 37 drugih mefaikansrkih bojevnice v za svobodo zapečatena, ker je tudi njih izročitev naprošena. Tudi vsi dragi, ki so predsedniku Dia-zu is političnih vzrokov na potu, v Zjed. državah bivajoči Mehikanci so z izročitvijo Gnerrata obsojeni, Če tudi ne po Diazu pokornih sodnikih, pa po vojakih, kteri bodo trans-portirali iznočence in ktere lahko s puškami "kaznuje", ker "so skn'a-li pobegniti."
Governer Cardenas mehikanske države Coahuila je pri prošnji izročitve Gnerrata in 37 drugih mehi-kanskih re-volncijonarjev delal tako skrivno, da liberalni Mehikanci niso niti slutili najnovejši atentat na azilsko pravo Zjed. držav. Ce se ne bi potegnila liga za obrambo aziiskega prava za politične hudodelee, Se ne bi poslala advokatov v Eagle Pase ter jim naročila zagovor Gnerrata, bi bili mogoče jetniki že v oblasti mehikanskega tirana.
Za utemeljevanje izročitve mehikanskega predloga so vložili zastopniki 96 strani dolg spis, po kterem se je Guerra baje vdeležil naskoka mehikanskih revolucijonarjev na mesto Las Vacas. Tudi število pri bitki padlih in ranjenih vojakov je o-m en j eno. Iz od mehikanske vlade predloženega materijala je razvidno, da so Guerra in tovariši ravno tako malo navadni hudodelci, kakor Ru-dovič in Poaren, kterih izročitev je ameriksnska vlsda odklonila, ker so bili v prošnji ruske vlade omenjeni politični zločini.
Guerra pri pozna sam vse, kar se trdi v prošnji za izročitev. Prizna, da se je vdeležil naskoka na mesto Vacas. Pred početkom dneva so vdrli revolucijonarji v mesto, so zagnali vojake iz eest v hiše, ter za-%ali in prisilili čete, da so se vrnile v vojašnico. Sele, ko jim je zmanjkalo streliva, so se revolueijouaiji umaknili. Od 80 vojakov, ki so tvoriti garnizijo Las Vaeas, je bilo sar no 12 neranjeaih, dvanajst pa jih > padlo. Tudi revoloeijouarji so sgubi-li jednega mrtveca, ranjence so pa vneli seboj, ko so aa mwaknili Ce bi jim ae manjkalo streliva, bi vojat-premagali in
Sedaj j« samo ie vprašanje: AH mmj ee Imo« Caiixtota Gwrra, poH-«Um*» beguna is Zjed. dritav Mett-Uk*tm krfi
>t"
Požar na poduličnej. "Kara" v plamenu.
NA BROOKLTN8KEM PODULIČ-NEM VLAKU JE NASTAL NEVAREN OGENJ. POTNIKI V NEVARNOSTL
Na 103. ulici so bili prisiljeni ustaviti električni tok.
VELIKA NEVARNOST.
Potniki Dyckman St. ekspresnega vlaka, ki se je odpeljal predvčeraj-šnem popoldne od peti uri 28 minut iz Atlantic Ave. v Brooklynn, N. Y. so med vožnjo na 103 ulici in Broadwayem doživeli veliko razburjenost, ker se je peti voz vlaka dvakrat vnel in je vsakokrat nastala blokada. Vlak, obstoječ iz osmih vozov, je peljal motorman Benjamin Shaugbtnessey. Predno je dospel v Borough Hall, je silil dim pod sedeži petega voza v voz.
Potniki so se morali preseliti v druge vozove in dva inšpektorja sta preiskovala za zaprtimi vratmi vzrok neprilike. Ugotovila sta, da je nastal med svetilnimi žicami elefctr. stik in sta začela s popravljanjem. Ravno, ko se je bližal vlak Manhattan strani, je nastala v petem vozu eksplozija in potniki so razburjeni silili k vratom. Vlak so vstavili in dva konduktorja sta se podala v voz, kjer sta pogasila plamen.
Vlak je zopet oddrdral in do postaje na 96. ulici je šlo vse dobro. Tam pa je opazil neki James L. Cu-ningbam, iz 157. ulice, ki je hotel vstopiti, ogenj v petem vozu. Naznanil je to sprevodniku, toda ta mu ni nič odgovoril in vlak se je odpeljal naprej Nekoliko oddaljeni od 96. ulice, začne se med petim in šestim vozom jako kaditi, žene so kričale in hitele proti vratom, kjer so jih pa nagnali nazaj.
Na 103. ulici je bil peti voz popolnoma v ognju in plameni so švigali iz te kare na druge. Možje in žene so se gnjetili k izhodu, kjer se jim je pa naznanilo, da ne morejo skozi vrata. Ravno ta čas je bil prekinjen tok med 96. in 119 St. in tako je bil ccl vlak in ta del podulične železnice v temi. Kakor hitro pogasijo luči v vozovih, pridejo potniki naravno v veliko razburjenost in hite k vratom. Vse je bilo zavito v dimu in žene so tožile, da se jim je zadušiti. Nekaj mož v bližini pete kare je vdrlo skozi stranska vrata. Predno pa se je to zgodilo, so že splezali žene in možje skozi okna vozov.
Več policistov, ki so zapazili dim, prihajajoč pri omrežju na Broad-wayu, je hitelo v predor, kjer so videli potnike ravno, ko so isti plezali skozi okna. Jedni so klicali na pomoč, drugi pa so bili drugače jako razburjeni. Policaji so takoj prinesli svetilke in so spremili ljudi do stopnic. Istočasno je prišel tudi še neki drugi vlak na 193. ulico. Ko so potniki videli, da so luči ugasnjene, so prišli istotako v veliko razburjenost, ki se je še povečala, ko so se branili sprevodniki, vrata odpreti. Konečno so se pa morali udati in pustiti potnike iz vozov. Večina jih je izstopila. Komaj so izstopili potniki prvega vlaka, so začeli vslužbenci gasiti ogenj, in se jim je tudi kmalu posrečilo, ga popolnoma vdnšiti. Vlak so potem prepeljali v remizo. o
Picnic debeluhov.
Portland, Me., 15. junija. Tukajšnja organizacija debeluhov je sklenila da priredi dne 14. avgusta svoj letni plenic, h kteremu se povabi tudi predsednika Tafta, ki je, kakor znano zelo debel in lči se bode mudil tedaj v državi Maine na počitnicah.
Sledeči parniki cd Auetro-Ameri-'sna proge odpiujejo is New Torka * Trst ki Reko:
MAJETHA WASHINGTON odpluje dne tS junija.
0 temi paniki dnqi^s Korena is Hrvati najhitreje ▼ ere* rojstni
tame to Umr Terfca de:
Na Ellis Islando. Trgovinski tajnik.
NA NASELNIŠKI OTOK JE VČERAJ PRIŠEL TRGOVINSKI TAJNIK IZ WASH-INGTONA.
Ta obisk so na naselniškem otoku že dolgo pričakovali.
PRED SPREMEMBAML
Na naselniškem otoku Ellis Islan-du v newyorskej laki so že dalj časa pričakovali obisk trgovinskega tajnika Charles Nagelja iz Washington a in tako je predvčerajšnjim nepričakovano obiskal naš "otok vzdihovanja". Ko je prišel na otok, se je podal naravnost v urad novega komisarja Mr. Williamsa, kjer ga je že pričakoval jeden elan novoustanovljene naselniške komisije. Ko so ga časniški uradniki vprašali o vzroku njegovega prihoda na naselniški otok, je dejal, da se mora s komisarjem Williamsom posvetovati o notranjih zadevah naselniškega urada. Istočasno je rešil tudi vse zadeve, ktere bi mu moral inače komisar poslati v rešitev v "Washington.
Obisk trgovinskega tajnika je napravil nekterim uradnikom na Ellis Islandu obilo strahu, kajti že preje se je na otoku zatrjevalo, da pričakuje Williams le prihoda trgovinskega tajnika, nakar bode nradniš-tvo na otoku izdatno spremenil. Zajedno se je pa tudi zatrjevalo, da ne bode prišlo do velikih sprememb in to upanje traja še sedaj na otoku.
V ponedeljek in v nedeljo se je na otoku izkrcalo 4300 naseljencev, kteri so bili večinoma Italijani.
Tekom maja je prišlo na otok o-ziroma v newyorško luko 84.361 naseljencev, od kterih je večina ostala v New Yorku, kajti pri nas je ostalo 32.549 osob iz Evrope. Potem sledi država Pennsylvania, kamor je potovalo nekaj nad 10.000 naseljencev. Tretje mesto zavzema država Illinois. V južne države je odpotovalo le neznatno število naseljencev.
Naseljenci, kteri so se naselili tekom minolega meseca v našej republiki, so se porazdelili v sledečem številu po sledečih državah:
Alabama .............. .... .39
Alaska ................... 33
Arizona .................. 39
Arkansas ................. 19
California ................ 1613
Colorado ................. 387
Connecticut ............... 2895
Delaware ................. 101
District of Col.............. 160
Florida ................... 36
Georgia .................. 50
Hawaii ................... 7
Idaho .................... 54
Illinois ................... 8036
Indiana .................. 706
Iowa ..................... 606
Kansas ................... 237
Kentucky ................. 43
Louisiana .................. 48
Maine ................... 226
Maryland ................. 214
Massachusetts ............ 6085
Michigan ................. 1968
Minnesota ................ 1210
Mississippi ............... 22
Missouri ................. 1106
Montana ................. 337
Nebraska ................. 449
Nevada ................... 79
New Hampshire ............. 554
New Jersey ............... 5394
New Mexico .............. 38
New York ................32649
North Carolina ........... 20
North Dakota ............. 357
Ohio .....................3196
Oklahoma ................ 32
Oregon ................... 296
Pennsylvania .............10486
Rhode Island ............. 883
South Carolina ............ 6
South Dakota ............. 253
Tennessee ................ 28
Texas .................... 79
Utah ..................... 232
Vermont ................. 272
Virginia .................. 107
w	............... 790
West Virginia ............ 718
Wisconsin ................ 1217
Wyoming ................. 107
Zjed! države in
japonski kuliji.
VSLED ŠTRAJKA JAPONCEV NA HAWAHJSKEM OTOČJU JE PRIŠLO DO SPORA Z JAPONSKO.
Urednik japonskega lista Ji JI na Hawaii se pritožuje.
KRŠITEV POGODBE.
Skupaj.
.84,361
Honolulu, Hawaii, 15. junija. Vsled štrajka na raznih nasadih, kjer so zaposleni večinoma japonski kuliji, pride najbrže med Japonsko in Zjed. državami do spora, ki zado-bi končno celo diplomatično lice. Velika porota je namreč obtožila sedemnajst japonskih voditeljev, da so zakrivili štrajk, ki je pred vsem baje politične naravi.
Med aretovanimi Japonci je tudi urednik lista Ji Ji, neki Negoro, če-gar uredništvo so oblasti dale preiskati in sicer brez potrebnega sodnega dovoljenja, kar se pa nikakor ne vjema s pogodbo, ktero sta sklenili vladi Japonske in Zjed. držav. Imenovanemu uredniku so zaplenili tudi razne spise, dasiravno oblasti v to niso bile opravičene.
Teritorijalni šerif sedaj priznava, da je izvršil preiskavo uredništva s pomočjo orožja, ne da bi se to uredniku preje naznanilo. Vsled tega so sedaj oblasti izjavile, da so pripravljene odškodovati japonskega urednika. v slučaju, da mu je kaj zmanjkalo iz njegovega uredništva.
Imenovani urednik, kakor tudi njegovi tovariši, kteri so vprizorili sedanji štrajk, so obdolženi, da so vprizorili nemire na raznih nasadih na otokih Honolulu, Oahu, Eva, Waialua in Kohufcu, kjer sedaj vse delo počiva.
Štrajk a rji so včeraj napadli in skoraj do nezavesti pretepli nekega japonskega restavraterja, ker jim ni hotel dajati obedov. Japonski delavci zahtevajo, da se jim da v nadalje minimalna plača po $1 na dan. Aretovani urednik se je pritožil v Tokio na ministerstvo inostranih del, ktero je takoj pričelo posredovati pri vladi Zjed. držav.
0 UMORU BERZIN A.
Morilca še niso dobili v roke.
Policija morilca slikarja Samuela Berzina še ni našla* kterega razkosano truplo je bilo. kakor že znano, najdeno minoli četrtek aa Henry in Oliver St., Manhattan Borough, New York. Detektivi mislijo sedaj, da z umorom ni nobena ženska v zvezi in so mnenja, da je padel Berzin tatovom v roke, ki so ga umorili, ko so ga izropali. Kapitan Arthur Carey, ki dirigira trideset detektivov, je rekel včeraj, da ni verjetno, da bi Berzin vstal ob 6. uri zjutraj ter se podal na ljubezenski sestanek s kako deklico. Po njegovem mnenju je bil zvabljen v kako hišo in umorjen. Kakor znano, je imel Berzin pri sebi \eč dragocenosti in nekaj denarja, kar je vse izginilo.
Detektivi so ugotovili, da glazira-»o blago, v ktero je bilo zavito razkosano truplo, samo jedna tvrdka fabricira. To je neka družba v Tren-tonu, N. J., ki prodaja svojo robo v mnogih mestih. Dosedaj se policiji še ni posrečilo izslediti trgovca, ki je prodal omenjeno blago. Detektivi u-pajo, da ga dobe na iztočni strani.
Ko je bil vprašan inšpektor Mc-Cafferty o delovanju detektivov v tem slučaju, je govoril veliko o izsleditvi drugih morilcev in povedal konečno, da bode časnikom vse sporočil, kakor hitro dobi gotove podatke.
ZA VBBBDVO T UJM OQLA0OV NI ODGOVOTO NE UFmAVNI-IffO XI
Vihar na Atlantiku.
Potniki v našo luko dospelega par-nika La Savoie, naznanjajo, da so imeli skrajno viharno potovaaje, kajti morje je bilo skrajno valovito, tako da je bilo bivanje n« gorenjem krovu nemogoče. Na prostem morju je tudi le malo manjkalo, da ni par-nik zavozil v neko nepoznano dvo-jamborno jadranko, kar so pa t skrajnem Sun preprečili a spletnim manevriranjem, ko m je lad*ja
Južne republike. Filibustirske ladije.
ZVEZINA VLADA JE ODREDILA, DA SE MORAJO FLIBU-STIRSKE LADIJE DOBRO OPAZOVATI.
Parnik Nanticoke je ostal ob obrežju North Caroline kot sumljiva ladija.
VENEZUELA.
Washington, 15. junija. Zvezina vlada je carinske upravitelje v lu-kah držav Virginia in Northi Carolina brzojavno pozvala, da naj oba parnika Nanticoke in Despath radi kršenja neutralitete Zjedinjenih držav v potrebi zapleni. Agenti justi-čnega departmenta so včeraj ugotovili, da oba omenjena parnika dova-žata venezuelskim revolueijonarnim četam orožje in streljivo.
Norfolk, Va., 15. junija. Parnik Nanticoke je ostal včeraj celi dan mirno v Blackwater pri Franklinu in se nič ne pripravlja, da bi se odpeljal. Baje čaka parnik samo še na nekega gotovega gospoda "Ely". — Ne daleč od parnika Nanticoke leži drugi parnik Despatch zasidram Kolikor je znano, zvezini uradniki še niso ukrenili ničesar proti omenjenima parnikoma. Toda izhod na prosto morje je obema parnikoma zaprt. Carinska ladija Pamlico ostro čuva. Zvezin maršal Morgan Throat jc pripravljen, da v slučaju potrebe zapleni oba parnika. Nanticoke ima sumljivo veliko premoga. Iz New Trorka je bila odposlana večja množina orožja v Franklin, ki je namenjena za Nanticoke.
NewyorŠka tvrdka Kates & Comp., ki je lastnica parnika Despatch, je izjavila, da je kupil omenjeni parnik neki trgovec v Maracaibo, da bi ga rabil kot vlačilni parnik. Misel, da je parnik kupljen v svrho, da bi do-važal venezuelskim revolucijonarjem orožje in streljivo, je neutemeljena To se je tudi naznanilo zvezini vladi oo zastopnika omenjene tvrdke.
SLOVENSKE NOVICE.
Ljubljanski škof Bonaventura ne pride v juliju, niti v avgustu v Ameriko.
Ker je vsled napovedanega obiska ljubljanskega škofa Bonaventure v Ameriki nastalo obilo hrupa, dokler so vsa slovenska javnost v Ameriki ni zjedinila in postala solidarna v tem, da je nastopila proti napovedanem obisku, naj pomirimo duhove za danes s tem, da naznanja glasilo imenovanega škofa, ljubljanski "Slovenec", da bode Bonaventura tekom julija in avgusta birmo val v raznih krajib ljubljanske Škofije. Birmova-nje se zaključi dne 5. septembra, in sicer v Krškem na Dolenjskem. V septembru in oktobru, kakor tudi kasneje pa potovanje po Atlantiku ni več prijetno. V slučaju, da škof v resnici pride v Ameriko, pride semkaj v spremstvu z nekim Rev. Zore-tom, ki je sedaj nastavljen v škofovih zavodih v Št. Vidu.
"Slovenski Narod" v Ljubljani je v svojej iz daji z dne 5. junija ponatisnil v celoti prvi "škofovski dopis" Rev. Ivan Smoleja iz Lanca-stra, Pa., in v svojem komentarju zelo laskavo piše o vzornem nastopu ameriških Slovencev.
t
Brazilski predsednik. __0 njegovi smrti.
PODROBNOSTI O SMRTI BRAZILSKEGA PREDSEDNIKA DR. ALFONSO AUGU-STO PENNA.
Bolehal je le par dni in temu je sledila nepričakovana smrt.
ŽIVOTOPIS.
mar nffjff-'
Carina na premog reducirana.
Washington, 15. junija. Republikanski člani finančnega komiteja senata so sklenili pri neki seji, vložiti nove amendmente za tarifno predlogo in jih priporočiti Predlagana carina od 07 centov na vsako tono premoga se je reducirala na 50 centov in reciprocity*na klavzula za Kanado o carino prosti uvožnji iz carinske predloge črtala. Carina na razglednice se je ugotovila na 154 od funta in 26 procentov vrednosti. — Razglednice ae toraj ae bode vet is-plačevalo impurtirati.
Rio de Janeiro, Brazil, 15. junija. Kakor s.-,.o že včeraj poročali, je umrl včeraj brazilski predsednik dr. Alfonso Augusto Mareira Penna. Pokojnik je zbolel dne 2. junija za in fluenco, ktera je bila nekaj časa skrajno huda, toda pred tednom dni se je bolezen obrnila na boljše, tako da je vsakdo pričakoval, da bo okreval. Minolo soboto je pa pokojni predsednik zopet nevarno zbolel in je poleg tega dobil še pljučnico in poleg tega še bolezen na želodcu. Konečno je bolezen v toliko napredovala, da tudi njegovi zdravniki niso zamogli več tajiti, da je njegova bolezen skrajno resna in tako so sporočili vladi, da je pričakovati katastrofo.
Zdravnikom se je posrečilo predsedniku življenje za nekaj ur podaljšati, toda predsednik se je končno onesvestil in tako je nezavesten ostal do svoje smrti. Zvečer je podpredsednik prevzel v prisotnosti vseh ministrov, oziroma brazilskega kabineta vlado.
Penna je bil leta 1906 izvoljen soglasno po zastopnikih vsehi dvajsetih brazilskih držav predsednikom Zjedinjenih držav brazilskih. Pokojni predsednik je bil rojen v državi Mi-nas Geraes. Predsednikom je bil izvoljen s pomočjo koalicije vseh brazilskih držav proti državi Sao Paulo, ktera je dosedaj dajala vse brazilske predsednike. Pokojni predsednik je bil svoječasno minister zadnjega brazilskega cesarja Dom Pedra in je skrbel vedno za razvoj republike potem, ko so jo ustanovili, ko so zadnjega brazilskega cesarja pregnali. Bil je svoječasno tudi governer svoje države in tudi predsednik banke svoje države. Ko je bil izvoljen predsednikom, je bil predsednik brazilskega senata in podpredsednik republike.
Pokojni predsednik je zadobil velike zasluge, ker je izposloval republiki državno posojilo v znesku 50 milijonov dolarjev za gradnjo brazilske vojne mornarice. Poleg tega je skrbel tudi za to, da je republika Brazil dobila manjšo uvozno in izvozno carino in da je podpisala razsodno pogodbo s sosedno republiko Argentino.
V minolem letu je predsednik Penna kar najiskreneje sprejel vojno brodovje Zjedinjenih držav, ko je potovalo okrog sveta in je pred vsem obiskalo republiko Brazil, kjer je bilo kar najiskreneje sprejeto.
Kedo bode prihodnji predsednik republike Brazil, dosedaj še ni znano.
Iz Avstro-Ogrske., Zadržanje kabineta.
CESAR PRAN JOSIP SE POPOLNOMA STRINJA Z ZADRŽANJEM AVSTRIJSKEGA KABINETA.
Vlada, ki je vedno proti večini prebivalstva in debate o proračunu.
O ODSTOPU ČEŠKEGA MTNI-STRA-ROJAKA.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 15. junija. Kriza pri i>2rr«kej vladi se je hitro spremenila na dobro, dasiravno je prišlo v stranki neodvisnosti do burnih prizorov in do razkolja. Dasiravno je radikalna skupinja stranke prvotno nasprotovala trgovinskemu ministru Kožutu, kteri je izdelal načrt, po kterem bi se sedanja kriza poravnala, kteri načrt pa cesar Fran Josip ni hotel odobriti.
Stranka neodvisnosti se je sedaj izgavila za to, da se ustanovi tako-zvano predhodno ministerstvo pod provizoričnim vodstvom sedanjega ministerskega predsednika Weker-leja. Temu se sedaj vsa tuk. javnost čudi. Da se je to doseglo, se je pred vsem zahvaliti ministru košntu, kteri je zapretil, da poda' ostavko, ako se ne ustanovi taka vlada.
Ribič našel mrtveca,
Toledo, Ohio, 15. junija. Peter Rhors je včeraj ribaril v Maumee Riverju, in sicer kraj pomola Toledo Shipbuilding Co., ko se mu je trnek zadri v truplo nekega moža, kterega je potem privlekel na površje. Nepoznani mrtve« je bil najmanj teden dni v vodi Na truplu so razni znaki, is kterih je sklepati, da je bil
Dunaj, 16. junija. Dokaj senzacije je vzbudila uradna izjava, glasom ktere je cesar Fran Josip izrazil svoje popolno zadovuljstvo in odobritev glede zadržr.nja avstrijskega kabineta povodom zadnjih burnih debat o proračunu avstrijske vlade. V tem smislu se je namreč česa.- izrazil na-piain avstrijskemu mimsterskemu predsedniku baronu Bienertu. Kakor znano, je hotel češki minister-rojak dr. Začek radi imenovanih ile-uat podati ostavko, kajti tako so zahtevali Čehi, ker je glasoval za vla-din proračun, toda sedaj ostane ie v radalje v avstrijskem kabinetu.
Vlada in njene stranke so se sedaj zjedinile v toliko, da se izdela sporazumen načrt glede dovolitve avstrijskega proračuna.
Praga, 16. junija. Iz Altrohlave se javlja, da je tamkaj prišlo do kr-a avega boja med socijalnimi demokrati in nemškimi nacijonaleL Pri tem so bili znani nemŠkonacijonalni poslanci Wolf, Loessl in Spiess te-peni in so morali bežati. Končno so izgradi postali tako veliki., da je moralo posredovati orožništvo, ktero je potrebovalo precej časa, prsdno je napravilo zopet mir in red.
Opava, avst. Šlezija, 16. jonijaV Tukajšnje mestno gledišče je včeraj zgorelo. K sreči je v gledišču pričelo goreti, ko v poslopju ni bilo ljudi. Predno so prišli gasilci na lice mesta, se je požar že toliko razširil, da poslopja ni bilo več mogoče-rešiti in tako je do tal zgorelo.
Dunaj, 16. junija. Ker postaja razmerje med Avstrijo in Anglijo radi zadnjih dogodkov na Balkanu vedno bolj napeto, je bil avstro-ogrski poslanik v Londonu prisiljen podati ostavko. Njegovim naslednikom bode imenovan dosedanji avstrijski poslanik v Carigradu, Pallavicini.
Klanje v Male j Aziji.
Carigrad, 15. junija. Nek konzul, ki je obiskal one kraje, kjer se je
\ršilo klanje kristjanov, je poslal sedaj svojemu poslaništvu daljše poročilo, v kterem poroča med drugim tudi sledeče: "V Hamidije in okoliei so Turki postreljali dva tisoč delavcev kakor zajce. Na polju še sedaj leže trupla nesrečnikov, ktere so postreljali, ko so nesrečniki bili pri delu."
Castrov brat odpotoval v Colombo.
Willemstad, Curasao, 15. junija. Celestine Castro, brat bivšega vene-zuelskega predsednika Cipriano Ca-stra, je minolo soboto odpotoval v Colombo. Medtem ko je par tednov bival tukaj, je naprosil venezuelsko vlado za dovoljenje, da se sme vrniti v Venezuelo. V to so mu privolili, toda le pod pogojem, da izroči vladi veliko množino pušk, ktere je nakupil v svrho revolucije proti sedanji venezuelski vladi.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
aa $ 10.35 ............ SO
za SO .56 ............ 100
za 41.10 ............ 900
za 102.76 ............ 600
za 205.00 ............ 1000 knm,
sa 1020.60 ............ 6000 kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. de 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriBč-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem aH registriranem pismo, večje zneske po Domestic Postal Money Order aH pa New York Bank Draft
TRAMS 8AK8EB OO, 8* Oortlandt St., Hew York, V. T. B1M at CHatr	V. JL,
"GLAS NARODA"
(SI o von lc Dally.;
Owned and published by the Alov«nlo Publishing Go.
(•corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VAIJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
PUu-e of Business of the corporation and •ddreoeee of above officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Em celo leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
pol leU.........1.50
" leto za mesto New York . . . 4.00 •• pol leta za mesto New York . . 2.00 ** Evropo za tm leto . . . . 4.50
•• " «• pol leta.....2.50
•• " " četrt leta .... 1.75
•«LAS NARODA" izhaja vpak dan iz-vzemsi nedelj in praznikov.
"QLAS NARODA"
("Voice of the People") lanwd every dav, except Sundays and
Holidays. Subecription yearly $3.00.
Adv*rtla**m«nt« on at in*oem«nt(
Dopisi brez podpisa in osobnoeti se ne •atisnejo.
Danar naj ne blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov
BKimo, da he nam t od i prejšnje vallače naznani, da hitreje najde-aao naslovnika.
Dopisom in pošiljat vam naredite ta na-riov :
"QLAS NARODA"
II Cortlandt St.,	New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
Neuvaževanje zakonov.
Delavcem se vedno in povsodi na vse mogoče načine zabičuje, da so zakoni sveti. Tako se jim govori: To in to je zakon in ^led tega moras po zakonu ravnati in živeti, tudi ako je vsebina teb zakonov čestokrat še v tolikem protislovju z zdravim človeškim razumom. Naj bodo zakoni še tako škodljivi blagostanju Človeštva in naj koristim delavcev še tako škodujejo — vse to je dandanašnji stranskega pomena: — to je sakon in vsled tega se zahteva, da se vaakdo ravna po zakonu.
In ameriški delavci so se z nauki avojih gospodarjev tako sprijaznili in jih tako uvažujejo, kakor le malo-ktero ljudstvo na svetu. Pri naših delavcih je najti več ljubezni do zakonov. kakor pri delavstvu kterekoli evropske dežele. Zakonski bič, kte-rega vihte nad njimi podjetniki, uaj jih še tako tolče po njihovem hrbtu — oni se le redkokedaj branijo proti tem udarcem. K večjem, da tu pa tam prično stokati radi napačnega razlaga!>ja zakona in potem naprosijo sodišča za pomoč, oziroma ona sodišča, kterih glavni uum^n je skrbeti za to. da ne prebivalstvo ravna po teh zakonih.
Kljub temu se pa zamore pri aas vsakdo vsaki dan prepričati, da se gospodujoči sloji pri nas niti malo ne zmenijo za zakone, kteri bi morali za nje ravno tako veljati, kakor za delavce. Tudi gospodujoči sloji He ravnajo natančno po znanem izrekn: Ravnajte se po mojih besedah, nikakor pa ne po mojih delili.
Medtem, ko se toraj ameriški delavci vedno ravnajo po zakonih, se gospodujoči sloji niti malo za nje ne zmenijo. Ravno tako, kakor spoštujejo ameriški delavci zakon bolj, kakor delavci kterekoli diuge dežele, ravno tako se pa gospodujoči sloji pri nas mnogo manj zmenijo za zakone, kakor se zmenijo isti sloji drugih dežel.
Lepa bananaka dražba.
Cincinnati, Ohio, 15. junija. Poštni inšpektor R. M. C. Uosford je danes potrdil poročilo, da operira La Mano Nera ("črna roka") v celi deželi, posebno pa v državah Ohio, Pennsylvania in New York, in sicer kot "Banana Society", ki -se lahko imenuje izvor stare Mafije. 4'To je tajna organizacija", je nadaljeval inšpektor, "ktere člani morajo narediti štiri grade, predno jih veljavno aprejmejo. Če se piše komu grozilno pismo, imenujejo prav jedno-acavno, da je dobil banano. Podružnice družbe se nahajajo povsod v New Yorko, Chicago, Pbiladelphiji in Pittaburgu; v New Yorku pa ima največ članov."
Inšpektor Hosford je vodil racijo r Bellefontaine. kjer je bil aretovan Collegerio Biceario. kterega so imeli na sumu, da ve nekaj o umoru detektiva Petroaino. Kakor vse kaže, pri-velike senzacije na svetlo.
Zapadni Betlehem.
Zvezda, ki se je svoječasno pojavila v Betlehemu, prišla je izza iztočnega obzorja. Nam, praktičnim Američanom, se pa mora ves blagor pojaviti na zapadu, in sicer v jednej najmlajših) držav, ktere zamorejo skoraj vse doseči in kterim je mogoče spremeniti celo teorijo v dejstvo.
V državi Washington postal je, kakor smo poročali, pravomočen zakon, tegar potrebnost so najboljši zdravniki že neštetokrat povdarjali: zakon, kteri določa, da se morajo dati vsi oni, ki se nameravajo poročiti, zdravniški preiskati, predno to store, kajti šele potem, ako so za ženi-tcv tudi v zdravstvenem oziru spodobni, dobe dovoljenje za ženitev. Izjemo tvorijo pri tem le uilade dame, ki štejejo po 45 in več let.
To je izvrsten zakon, kterega se ne more preceniti, ako se uvažuje, da bode potomstvo na podlagi tega zakona poročenih parov kar najbolj zdravo. Na svetu je namreč vse poltjo mažkih, ki iz^edajo lepo in pri-kupljivo, kadar so oblečeni; ako se pa predstavijo v Adamove j modi, izgledajo skrajno slabo in pomilovanja vredno. To velja še boij za takozva-ni "lepši spol". Krasne, nežne deklice, z madonskimi očmi in sladkimi trepavicami, ki so take* kakor da jih če nfcdar ni kedo poljubil — one ne pomenjajo nič druzega, kakor iluz^p za svoje ženine, kteri se takdjpo poroki (ali pa še prej) prepričajo, da so grozn<4 j^enadeni. Zopet druge ženske paurajo krasote, ktere so pa prikrite in te 9e le težko poroee.
In kako grozen strah bode navdajal vse te navidezne krasot ice, ko bodo morale iti pred poroko k zdravniškej preiskavi! — Kajti — kedo ve--
K sreči pa od države Washington ni daleč v British Columbijo fn tam nimajo takih zakonovl
Toda novi zakon je vendarle — dober!
DOPISI.
Lancaster, Pa.
se ne strinjam s škofovim obiskom,
je:
Ljubim svoj narod in se zavedam, da sem Slovenec po krvi in srcu.
Na razpolago imam tudi jaz nekaj granat, da bo pokalo, da bo res veselje.
S srčnim pozdravom
N. N."
Tako je pa "javno mnenje" brez
bobnanja___
I s tem — basta!
Rev. Ivan Smolej.
Skrbimo za narodno vzgojo našega ženstva!
▼ j«&
Chicago, 111., 15. junija Bivši sodnik Abner Smith, kteri je grešil proti bančnim zakonom, vsled česar je bil za nedoločeno dobo obsojen r ječo, ae je danes javil v zaporih v Jo-lietu, 111 Skušal je vse mogoče, da bi ae izognil kazni, toda vae njegove priaive so zavrgli in kontno mu tndi ni hotel odpustiti.
Malenkost, nek slovenski duhoven, imenom Ivan Smolej, spravil je ves Izrael po koncu. Ako bi se ne bal, da bi me svet zopet nap^-no ne razumel, rekel bi: Mobilizirala se je "črna" vojska (Landsturm).
A k stvari: Na osobni napad v "A. SI." za danes ae bom reagiral, pač pa si dovoljujem nektere opazke k slavnemu cirkularju Rev. Sojarja, ki je doživel blamažo. da njegov poziv na slovensko duhovščino ni bil sprejet in da stoje imena slovenske duhovščine pod drugim — fabrika-tom. Okrožnica kli'"e ogenj in žveplo nad zločestnike in v svojem proro-škem duhu grozi celo z — '' obešanjem nosov'\
Šalo na stran! Osoben ne bom. Ko bi bil Rev. Sojar dopis analiziral gramatično in ga bral sine prae-judicio — sam večkrat priporoča svojcem slovnico — bi bil dopis drugače sodil. Kdo ukazuje avtokratič-uot Jaz, ki pišem: "Na vsej stvari bi ne bilo nič, ako bi pes ne molil tace drugam", ali g. Sojar, ki se je vsedel za zeleno mizo. bobnal po svetu in prosil — brzojavnih podpisov: "Milostni vladika, m: te čakamo, also antreten!" Nikdo ne more reči, da sem s svojim dopisom branil ljubljanskemu vladik; prihod v Ameriko.
Kar zadene hvalisano solidarnost, izrazil se je o njej dobro znan slovenski duhoven v osrednji Ameriki: Vir viro lupus, femina feminae lupior, sacerdos sacerdoti lupissimus; jaz edino pristavim: Roko na srce in glej sv. pismo: Luc. XXIII, 12.
Nesramnost je dopis T To jo jako subjektiven pojem in se danes o tem ne bom z nikomur prerekal, ker bo 7a to še prišel čas in ker nečem postati — oseben. Razmišljanje o tem prepuščam dotičnim —
Od Rev. T... prejel sem stvarno, objektivno pismo, za koje sem mu deloma hvaležen; da omenjam njega, storim, ker pravi, da "Glas Naroda" š^ ni javno mnenje." Prav! Tako pa tudi ni "javno mnenje" Rev. So-jarjeva mobilizacija. V dokaz či-tajte pismo došlo iz JOLIETA od moža, kojega osebno ne poznam dobro, ki je pa znati med vsemi Slovenci. On pravi:
"Prebravši zadnji VaŠ dopis glede nameravanega obiska ljubljanskega škofa, Yam tem potom izrekam popolno solidarnost. Ko bi ljubljanski škof potoval kakor naš brat po krvi in po srcu, bil bi nam dobrodošel, ali, ker pa poznamo Jegliča iz-van njegovega delokroga, da je največji suženj avstrijske nemike vlade, zatorej po srcu nikdar ni Slovenec.
Bodite prepričani, da to ne govori noben odpadnik, ali kaj stičnega, ampak MOŽ, U zadostuje svojej dolžnosti kakor vsak DOBER katoličan in ud K. 8. K. Jednote. Razlog, da
Ako se oziramo za nekoliko desetletij nazaj, moramo priznati, da so dosegli Slovenci v Evropi v zadnjih letih jako lepihi vspehov. Vendar ti vspehi niti od daleč niso taki, kakor bi morali biti. Sicer se je že tolikokrat povdarjalo slovensko malomarnost in brezbrižnost, da je škoda izgubljati besed o tem. Slovenci so napredovali v kulturnem in gospodarskem oziru, zrastla je slovenska narodna samozavest, a pri vsem tem moramo zaznamovati relativno nazadovanje.
V Primorju se še upirajo prodiranju Italijanov. Prisilili so jih, da so nekoliko ustavili ofenzivno prodiranje proti Slovencem, ter da se bolj omejujejo na defenzivo, to je: na ohranitev postojank, ki se še nahajajo v njihovih rokah. Nasproti temu pa Slovence izpodrivajo Nemci na Koroškem in Štajerskem korak za korakom, odjemljejo jim ped zemlje za pedjo, prehaja eno posestvo za drugim v nemške roke. Izračunati bi se moglo z matematično gotovostjo že danes, kedaj "fweide zadnje slovensko posestvo na Koroškem in Štajerskem v nemške roke, ako pojde po dosedanji poti naprej.
Vendar, ali moremo, ali smemo zameriti našemu pri^rostemu človeku, ako prodaja svojo rodno grudo ptu-jincu, ako se izneverja svojemu narodu, ko ista inteligenca ostaja v tako redkih slučajih zvesta svojemu rojstvu! In če že inteligent, ki je izšel iz kmetskega rodu, sam ostaja zvest svojemu rodu in podedovanim tradicijam, je pa gotovo, da se potuj-čijo njegovi otroci. Zato vidimo mnogo, žal, da premnogo sinov in hčera slovenskih rodoljubov in pisa-, teljev v vrstah slovenskih narodnih nasprotnikov. Ni treba, da navajamo imena, ker je to itak splošno znano.
To je žalostno poglavje, eno naj-žalostnejih poglavij slovenskega narodnega življenja. Slovenec se je poročil s ptujko, a ne trudi se, da bi jo naučil svojega jezika, ne briga se za vzgojo otrok, in čim so ti otroci do-lastli, ne le da ne poznajo jezika svojega očeta, marveč se še celo sramujejo njegovega rodu.
A čim se je poročila Slovenka z Nemcem ali Italijanom, je istotako gotovo, da svojih otrok ne bo učila svojega jezika. Tako se Slovencem vzgojujejo renegatje na vseh koncili in krajih.
Kar pa ne premore domača, spopol-njuje slovenska šolska vzgoja. Ali, da naši koroški bratje nimajo niti slovenskih ljudskih šol, je znano. Tam se vrši falsifikacija Nemcev kar na debelo. Posledice se vidijo iz statistike o ljudskem štetju. Na Koroškem se vrši ponemčevanje v br-zih pohodih. V ostalih slovenskih pokrajinah se to ne vrši tako naglo, ker tam se nahajajo — z malimi izjemami — vsaj slovenske ljudske šole. Zato pa se slovenska inteligenca tndi v drugih slovenskih pokrajinah potujčuje, oziroma odtujuje narod' nim Idealom, relativno v isti, ako ne še v večji meri, nego priprosti narod na Koroškem.
To je seveda vse posledica Šolske vzgoje. Naša inteligenca se navzem lje v srednjih in na visokih šolah tujega duha; dokler je tak infeligent v stalni dotiki s sorojaki, se še sporni uja, da je Slovenec, čim pa je prišel med ptujce, premaguje navadno duh. ki se ga je navzel v šoli; in postane renegat.
To velja še posebno glede slovenskega ženstva. Ženska jo že po svoji naravi bolj dostopna vnanjim vplivom nego možki. Šola jej ni mogla dati one narodne samozavesti, onega trdnega narodnega prepričanja in ponosa, ki bi bil v stanu braniti jo pred napadi na njeno narodnost. Dokler je toraj taka ženska med samimi Slovenci, se še čuti Slovenko, a če je prišla v mesto, ae bo gotovo marsi-ktera sramovala svojega slovenskega pokoljenja. Kako dobro je karakte-riziral neko tako Slovenko tržaški "Piccolo", ko je pisal, da je po narodnosti "mezzo slovena, mezzo te-desca" (pol Slovenka, pol Nemka). Tako bi mogli reči, da so mnoge naše izobražene Slovenke "pol Slovenke in pol Nemke", ker so vzgojene v nemški!! šolah in v nemškem duhu.
Naj se ne misli, da hočemo s tem napadati naše ženstvo. To so razmere. Če je mlada deklica skozi leta in leta vsesa vala v sebe ptuj duh, je absolutno nemožno zahtevati od nje, da bi čutila narodno. Če se vendar nahaja tu pa tam taka žena, tedaj to ni več navadna žena, ampak "žena in pol", torej nekaka nadžena.
A mi od naših Slovenk ne moremo zahtevati, da bi bile samo nadžene. Zato jih tudi ne smemo obsojati, če jih ne preveva tisti narodni duh, kakor bi to mi želeli, ali zahtevali. Niso imele nikjer prilike, da bi se bile navzele narodnega duha; zato ga tudi nimajo.
Tako je bilo, tako je in tako ostane, dokler se ne poskrbi za temeljito spremembo dosedanjega sistema vzgoje slovenske ženske mladine.
Dokler ne bomo imeli narodno-cutečega ženstva, tudi ne bo zagotovljena naša narodna bodočnost. Narodnega ženstva pa ne bomo imeli, dokler se bo vršila vzgoja našega ženstva po raznih, ptujim duhom prežetih samostanih in sličnih zavodih. Ne smemo pa tudi pozabiti, da velika večina našega izobraženega ženstva prihaja iz učiteljišč. To bi bilo treba temeljito reformirati. Dosedaj je bila vsa vzgoja na zavodih, ki naj bi vzgojevali bodoče slovenske učiteljice, taka, da so izt lajale iz njih "pol Slovenke, pol Nemke*'. Vzgojo v teh zavodih treba postaviti na narodno podlago. Učitelica, ki sama ni
—	Evo, vsi ti bratje so pripravljeni poginiti, ali ne odnehajo od svojih zahtev!
Tedaj mu je rekel vali:
—	Imam naročilo od Selim-paše, da ti sporočim njegovo prošnjo, da mu dovedeš svojo hčerko Fatimo, da jo uvrsti v svoj harem. Pravi, da bi si štel v veliko čast, biti zet takega junaka, kakor si ti.
—	In dalje, kaj mi imaš še sporočiti v imenu Selim-paše T
—	Da, imam ti sporočiti njegovo iskreno željo, da bi se zgodilo, kakor sta se bila dogovorila. Naslov paše dobiš gotovo, kakor ti je bil obljubil.
—	Dobro, vali-paša, prosim te, da sporočiš Selim-paši v mojem imenu, da on ne bo več dolgo mešetaril a pa-ševskimi naslovi. Časi, ko je zamo-gel zamenjevati paševske naslove za lepe deklice ali drag denar, so minuli. Njegova zvezda se približuje k zatonu. Naj se rajši pripravi na svilnato vrvico, ki jo dobi v kratkem. Odposlal sem že nekoga v Stambul, da mi donese njegovo glavo. Odtehtam jo z zlatom.
čim je vali uvidel, da tu z lepa ne opravi nič, je počel groziti. Rekel je Husejn-begu, da dvigne padišah silno vojsko, ki stre in potepta v prah Husejn-bega in njegove ljudi.
—	A ktero vojsko misliš, vali-paša f
Padišah ima ipak silno vojsko.
—	To je vse res, samo na nekaj
----r-—o— WV1H.HV«, »J	■ - xu JO Vnc ICO, sumu 1UI lieiutj
bila vzgojena v narodnem duhu, tudi Bi pozabil, paša! Ta vojska pa dine bo znala vcepljati svojim gojen- peha ne posluša več. Mi in vojska cem narodnega duha, ne bo nikdar smo složni. A zalitevamo vsi samo vzgajala svojih otrok v narodnem I eno, da osvobodimo padišaha sveto-
duhu.
Vzgoja naše ženske mladine je vprašanje, ki se mu dosedaj posvečalo vse premalo pažnje. A po tej poti se ne sme dalje, ako nečemo, da pritrdimo molče svoji lastni smrtni obsodbi.	Ed.
valcev, ki so se mu od ene strani prilizovali, medtem ko so ga od druge strani goljufali.
Vali je konečno uvidel, da tu nič ne odpravi. Odšel je ter poskusil srečo pri drugih odlienjakih.
A tudi tu mu sreča ni bila milejša.
Eni so mu odgovorili, naj se obrne
Z bombami za svobodo*?M Husejn-besa> doeim s0 s6 drugi
sklicevali na voljo naroda. Narod
Povest in maceaonskaga življenja.
Piše Niko Nini«.
(Nadaljevanje.)
XXVIII.
Kakor bliskoma se je razširila po arnavtskih selih, kočah in kulah novica, da je padišah v nevarnosti. Sleherni, za orožje sposobni mož ima vzeti seboj — poleg potrebnega orožja, brez kterega pravi Arnavt itak ne hodi itak od doma — potrebne hrane za osem dni. Tako je bilo naročeno ljudem od njihovih poveljnikov, odličnejših agov in begov.
In ljudje so prihajali iz svojih, brlogom podobnih stanovanj ter se zbirali na določenih mestih. Bili so to divji ljudje, v večinoma zakrpanih, ali razcapanih oblekah, napravljenih iz domače volne. Oboroženi so bili s puškami najrazličnejših sistemov in starosti. Marsiktera teh pušk bi bila znala pripovedovati — da je naenkrat oživela — še od časov Jurja Kastri-ote in njegove dobe.
Vodje so jih navduševali z bese-oami:
—	Jasas'n padišahum! Oni so na to odgovarjali mrko in
fanatiški:
—	Jasas'n padišahum! A čim so se pripravili na odhod, so
\odje zopet zaklicali:
—	Padišahum čok jaša!
—	Padišahum čok jaša! je odme-valo istotako mrko in istotako fanatiški nazaj.
Husejn-beg se ni dosti pre varil v svojem računu. Da očuvajo padišaha, se je zbralo blizo štiri tisoč mož pod njegovim poveljstvom.
Vendar Mladoturki niso pridobili na svojo stran le Husejn-bega, kteri je bil vsekako najodličneji albanski velikaš: pridobili so za svoje ideje tudi Hasan-bega, Kadri-bega, Muha-rem-bega in še mnogo drugih. Vsi ti so spravili na noge preko dvajset tisoč oboroženih mož ter stopali z njimi proti Bitolju Ti odličnjaki so se sestali pod vodstvom Husejn-begA ter brzojavili v Carigrad:
"Padišah! Mi zahtevamo ustavo! Boriti se liočemo za isto, dokler ne poginemo vsi. Za nami stoji dvajset tisoč mož. Drugih dvajset tisoč jih še pride. Ako ne ugodiš naši zahtevi, pridemo s svojimi Ijndmi v Stambul, da te pozdravimo v tvojem se-rajlu Yildiz Kiosku."
Že naslednji dan potem, ko je bila odposlana omenjena brzojavka, se je oglasil v taboru pri Husejn-begu sam vali ter ga nagovarjal, naj odneha od svojih zahtev.
Husejn-beg je odvrnil, da ne zahteva od njega — valija — nič, ampak od sultana. Popolnil je potem svoj odgovor v toliko, da niti on ne zahteva od sultana nič; ampak narod, to je oni narod, ki je znal dosedaj le za dolžnosti, a ni poznal pravic, zahteva, da se mu d& ustava in svoboda.
Potem je še pokazal na svoje oborožene čete ter rekel:
zahteva ustavo in svobodo a volji naroda se treba ukloniti.
Vali se je moral torej vrniti, ne da bi bil kaj opravil.
Brzojavil je takoj v tem smislu v Carigrad ter pristavil, da on ne ve nikake pomoči.
(Dalje prihodnJUL)
To in ono.
Slovensko katoliško
0=
podp. društvo
o
sveteBarban
Za 2Qediiuene države Severne Amerika. Sedež: Forest City, Pa« Inkorporirano dne 31. Januarja 1902 v državi Peunsytvaatyb.
ODBORNIKI :
H3
Predsednik: ALOJZ. ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pn. Podpredsednik: MARTIN OBE RŽ AN, Box 51, Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OSTIB, 1143 E. 60th St., Cleveland, O. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
• MARTIN GERCMAN, predsednik, Weir, Kana.
KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pi FRANK KNAFELJC, IL nadzornik, 900 Braddoek Avenue, dock, Pa.
_ FRANK SUNK, EEL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
_ __ /
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, L porotnik P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku IVAN TELBAN, P. 0. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLA NNRODA".
parov lastovk, tedaj požro v dotič-nem okolišu v enem poletju ali v šestih mesecih skoraj 1 in pol milijona
mrčesov, če ne več.
/
Oddaljenost mesee^ od zemlje. Po najnovejih ra^^ovanjihl je oddaljen mesec od Junije 384 tisoč kilometrov.
Cehi na Dunaju in Nižje-Avstrij-skem.
Glasom poročil od nemške strani imajo neka mesta na avstrijsko-mo-ravski meji 90 odstotkov češkega prebivalstva. V sodniži okrajih Laa, Mistelbach, Stokerau in Matzen je samo 30 odstotkov čisto nemških krajev. Zanimivo je, da je na Nižje-Avstrijskem nameščeno na pošd 2200 Čehov, pri financi 3200 in pri politic nih oblastih 1110 Čehov.
Vseučilišče v Kairu v Egiptu.
S pomočjo inteligentnih domačinov se snuje v Kairu egiptovsko narodno vseučilišče. Otvorila se je za to javna subskripcija, ki je imela zelo dober uspeh. Hassan Bey Zayed, bogat veleposestnik, je sam prispeval z nekoliko tisočaki. — Na vseučilišču poučevali bodo deloma domači egipčanski učenjaki, deloma francoski in angležki vseučiliščni profesorji.
Vlažna stanovanja.
Priprost način, da se dožene, ali je stanovanje, ki bi se nam dozdevalo vlažno, res vlažno in našemu zdravju škodljivo, obstoji v tem, da se duri in okna trdno zapre in postavi v sobo doloeno količino sveže žganega, živega in v prah stolčenega apna. Po 24 urah naj se stehta apno vnovič; ako je postalo apno več nego za 1 odstotek težje, potem je taka soba, ker je prevlažna, našemu zdravju v kvar in ne sme se bivati v nji. V taki sobi se morajo vrata in okna odpreti navskriž, da nastane močan prepih, a poleg tega se ima postaviti v njo peč, ki se potem kuri s kokom.
Brezžični brzojav v Bolgariji
Bolgarsko sobranje je dovolilo 120 tisoč levov za napravo Marconijeve-ga brezžičnega brzojava i Varni Postaja bo omogoČevala brzojavljenje v okrožju 600 kilometrov, tako, da bo nje delokrog obsegal mesta Sinope, Herzon, Belgrad, Solun, Atene in Smirno. S to postajo se napravi tudi nova direktna brzojavna zveza z Rusijo (razun nedavno položenega kabela Varna-Odesa).
Lastovka pokončevalka mrčesa.
Vzemimo, da leta lastovka nekako od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer okrog ter lovi mrčes in da prinese mladičem vsako uro po desetkrat, znaša to na dan 120krat. Naj prinese vsakikrat najmanj 10 mrčesov svojim mladičem, tako požro sami ti, brez starih, 1200 na dan, 36,000 na mesec ali v 6 mesecih vsega skupaj 216,000 mrčeaov. Če je v vasi le 100
VABILO K VESELICI,
ktero priredi društvo "Bratstvo" št. 6 S. N. P. J. v Morganu, Pa., v ponedeljek dne 5. julija v dvorani g. L. Kavčiča. Prosi se radi tega sosedna društva, da ne na-pravljajo na ta dan svojih veselic, ampak se njim najtopleje priporočimo, da nas mnogoštevilno obiščejo. Za izvrstno zabavo bo skrbel odbor. Začetek ob 2. uri popoludne.
Ad. Pleteršek, tajnik. (16-17—6)
NAZNANILO.
V	tisku je in v kratkem izide zanimiva knjiga:
4'KRVAVA NOČ V LJUBLJANI".
Zgodovinska narodna drama s petjem v štirih dejanjih. Živa slika žalostnih septemberskih dogodkov v domovini L 1908.
V	isti knjigi izide tudi povest iz življenja ameriških Slovencev:
"NAJDENO SROE". Cena 40 centov. Za Avstrijo 3 K in se sprejemajo tudi avstg^bke znamke.
Naročila se tabej sprejemajo pri: Jacob Hočevar,
863 E. 73rd St., N. E., (15-6—15—7)	Cleveland, Ohio.
PROŠNJA
Poroča se mi po nekem rojaku, da je dne 1. marca v Latrobe, Pa., povozil vlak mojega brata JOSIPA FER-LIN. Zato prosim cen j. rojake vLa-trobe, Pa., in okolici, kdor ve kaj natančnega o nesreči mojega brata, da mi blagovoli sporočiti, za kar mu bodem zelo hvaležen.
Ferdinand Ferlin, 107 Ruby St.,	Joliet, HL
NAZNANILO.
Članom društva sv. Alojzija štev. 19 J. S. K. J. v Lorain, Ohio, ae ala-deče uradno naznanja:
1.	Dolžnost vsakega člana je, udeležiti se zabavnega večera v prostorih g. A. Viranta, kterega priredijo bratje Hrvati v korist bodoče hrvatske župnije v tukajšnjem mestu.
Pohod v dvorano točno ob 8. uri zvečer.
2.	Vsak član, ako mu bode le šaa dopuščal, naj se udeleži redne mesečne seje dne 20. junija, ker se bode razmotrivalo in odločilo radi važne točke.
Ivan P. Palčič, tajnik, 502 11th Ave., Lorain, Ohio.
(15-17—6)
POZOR, KROJAČU
Delo dobita dva slovenska krojača. Enega potrebujem za delati suknje in druzega za hlače in telovnike. Plača od 25 do 40 centov na uro. Oglasijo naj se samo taki, ktere res veseli krojaška obrt in n>"y rite objednem, ktero delo razumete najbolje. Pri meni je stalno delo, delavni čas 9 ur na dan.
__ Pišite na:
'	Gregory Porenta,
Iščem brata JANEZA ŠUKLJE. Do- ^ 701' Black Vhunond, Waah. ma je iz Bušinje vasi hšt. 40, Dolenjsko. Prosim cenj. rojake, če ~ kdo ve, kje se nahaja, naj mi na- dobro ^P^ani restavrant ln hotal za znani, za kar mu bodem zelo hvale-
PRODA SE
žen. — Joseph Šuklje, 108 Frete-rick St., Steelton, Pa.
Kje je JOSIP LUDVIK t Doma je iz vasi Boč, pošta Zagorje, Kranjsko. Prosim cenj. rojake Slovence in Hrvate, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani, za kar mu bom zelo hivalcžon. — Anthony Sporčič, Noxapater, Miss.	(15-17—6)
Kje sta IVAN in MARTIN PLUT T Pred tremi leti sta bivala nekje ▼ držfivi Iowa. Za njih naslov bi rad zvedel: Frank Rauh, No. 713 Rhode Island St., San Francisco. Cal.	(15-17—6)
jako nizko ceno in sicer radi družinskih razmer. Natančneje poizvedite pri lastniku:
A Plečko, 137 Washington St., New York City.
(14-19—6)
Kje sta IVAN PERKO in NIK SE-GINAt Prvi je doma iz Zagorja ob Savi. Pred Šestimi leti bila sva skupaj s Seginom na Black Diamond, Wash., in s Perkom bila sva pa Bkupaj v Tercio, Colo. Če kdo ve, kje se sedaj zgoraj omenjena nahajata, prosim, da mi naznani. — Math. Škerlj, Box 141, Superior, Wyo.	(16-18—6)
Kje je IVAN MALOVRHI Doma je iz Zagorja ob Savi Pred devetimi meseci sva bila skupaj v mestecu Greenwood, Ark. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njego^ naslov, naj mi ga naznani, aH pa naj se sam javi — Frank Volko, Box 67, Export, Pa (16-19—6)
KA PBODAJ.
Radi odhoda v staro domovine ae takoj proda lepa in prostorna kiša, ktera obstoji nasproti slovenske šok in poleg železne tovarne. Sle venah* šolo obiskuje nad 200 otrok in v tovarni dela nad 15,000 ljudi, od tak je čez 5000 Slovanov. V hiši spodaj ste dve veliki trgovini, groeerija la trgovina oblek. Zgoraj je 16 eeb in sicer za atanovanje trak vsako po pet aob.
Vsa pisma glede nataafaih nil pošljite ma naalev:
John Uadsk, 3688 W. 165th St., X. W., a*&—19-0)	Cleveland, OUa
Kje je ANTON PODREBARSEKI Meaeea avgusta bode že ano Iste, od Kar jo je od tu radi t spala pa-pihal v Chicago in sedaj ae aa y nič o njem in njegova mati šeE zvedeti aa njegov Omenjali je male postava, trnih las in na glavi ima veKko brazgotino, ktero je po nedolžnem talni. Prosom, 9% kdo ve aa njate i naslov, naj ga nasnani na Peregrin Geriar, South
to®, DL	(U-lt-f)
jugoslovanska
Katol. Jednota.
dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Are., So. Chicago, I1L Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZlC, P. O. 434, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Roci^ Spring, Wyoming.
Blagajnik: IVAN GOV2E, P. O. Box 106, Ely, Minn. _
jA^jAjS^SSSSMi
NADZORNIKI :
- X" * I
ALOJZIJ VIR ANT, piedsednik nadzornega odbora, cor. 1C. Ave. A Giobs Street, South Lorain, 0.
IVAN PRIMOŽIČ, A. nadzornik, P. O. Box «41, Eveleth, Minn. MITT A EL KLOBUČAR; m. nadzornik, 116 — 7. Street, Calumet, Michigan.
POROTNI ODBOR :
_ i
x IVAN KERZlSNIK predsednik porotnega odbora, P. O Box 138, Bar dine, Pa
IVAN N. GOSAR, II. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa IVAN uromAW, HL porotnik, Box 95, Ely, Minn.
Vrhovni sdrsvnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St., Joliet, TIL
Celja, ker med temi zverinami ni bil
nihče varen svojega življenja.
Požar. V Zatoličah na Dr. p. je pogorelo Šestim posestnikom vse imetje. Škode je okrog 40.000 K.
Občinski vodovod v Trbovljah že funkcijonira. S tem so dobili občani zdravo pitno vodo.
Prestopi k protestanti zrnu ▼ Mariboru. Lani je prestopilo k prote-stantizmu v Mariboru 113 oseb; letos jih je priglašenih zopet 60.
Velika goba. V Arnovžu je prinesel kmet v neko gostilno na prodaj gobo, ki je tehtala 1280 gramov.
Točo so imeli v St. Uju pod Turjakom. Napravila je mnogo Škode zlasti po vrtovih. Se več Škode so pa naredili hudourniki.
Radeckijev veteran. Ivan Žinko, na Lib a nji občina Litmerk pri Ormožu rojen 1823. obhajal bode letos svoj 87. rojstni dan. Služil je v 9. lovskem bataljonu od 1843—1851 aktivno kot lovec in častn. sluga. V letu 1848 vdeležil se je ob revoluciji in 1. 1849. vojske v Italiji in je bil pri Sv. Luciji v ognju (v bližini mladega cesarja). Čeravno že tako star, je še precej čvrst — in Se pride ob nedeljah eno uro daleč k maši v Ormož — le slabo že vidi. Svoje stare dni uživa v Loperčicah pri svoji hčeri in pri svojem zetu P. Zadravcu, kjer ljubeznivo za njega skrbijo. Poseduje tri kolajne.
Ubili so v Suhodolu pri Pilštanju pred Kovačičevo gostilno štirje fantje tovariša in soseda Novaka. Razbijali so s cepinom, latami in koli po njem še, ko je bil že dolgo mrtev.
Štrajk na Hawaii.
NA HAWAHJSKEM OTOČJU 80 OBLASTI OBTOŽILE 17 JAPONCEV VELEIZ-DAJE.
Vodje dozdevne usta je so navadni vodje Strajkujočih Japoncev.
PROTI BELIM.
»j» J*
potovanje obče snaai rejah
JOHN OEDDTA stanJU. trgovec in poseetirt v Clevslsnds, • Omenjeni ofaoifte svoje snsnss b prijatelje po rasnih krajih v Sjea driavah in objednem sestopa trriki Travnikarjevo v Clevelanda, OH* Poeblafttaa je »oMraftft ■■nldai m "Glas Naroda" in ga rojakov topfc
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe u-dov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tkjniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatvo na' pošiljajo krajevna društva na blagajnika : JOHN GOUZE, P. O. Box 105, Ely, Minn , po «vojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake
pošiljat ve tudi na glavnega tajnika Jednote.	i ^ . , . 6l .
tt ..	?	, . .i j v. T , . ..	vojvodstva blezkega v ogromni mno-
\se pritožbe od strani kiajevnih društev Jednote ah posameznikov ■ oi 000 duš izrekajo na svojem
naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽISNIK, ' .V. .. , , , r. , J, o t- n n ■, . .	. ....	A v . . .	manifestaeijskem shodu na go^po-
Box 136, Burdme Pa. Pn jam morajo biti vsaki natančni podatki vsake pritožbe.
HRVATSKE NOVICE.
Čehi za srbske "veleizdajnike" v Zagrebu. Praga, 1. junija. Češki irci, zbrani iz kraljestva Ceške-iz mejne grofije Moravske in
DruStveno glasilo je 'GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Plačani vohuni hodijo ob Kolpi in obmejnih hrvaško - kranjskih pokrajinah in iščejo veleizdajalcev. Tako je prišel nedavno v Ribniku v domačo gostilno napol gosposki o-blečen neznanec, se pomešal med pivce, začel zabavljati na vlado in peti srbske pesmi, ktere «o pri madžarski vladi pod veleizdajniškim kazenskim paragrafom. Pozival je goste. da bi peli z njim, toda tako se lovi le kaline. Vohuna so spoznali, pokazali mu vrata in ga objavili politični oblasti. Seveda zastonj! Cez osem dni se je to ponovilo tudi v kopaliiču Lešče. Ker je takih ljudi, ki delajo umetno veleizdajo več, in gotovo obiSčejo tudi druge obmejne slovan&ke dežele, se občinstvo resno opozarja, ds bodi oprezno in previdno, ksjti kqjto hitro je veledzdaja narejena, je pač že vsakemu kolikor toliko znano.
Aretiran je bil na južnem kolo-
darski razstavi v Pragi svoje naj-( živejše simpatije narodu hrvatsko-srbskemu v kraljevini Hrvatski v njegovem boju za pravico in svobodo ter pošiljajo bratski pozdrav nedolžnim srbskim žrtvam nasilnega režima.
BALKANSKE NOVICE
God bolgarskega carja. Sofija, 1. junija. Car Ferdinand je povodom svojega godu pomilostil Hranova in Ikonomova, ki sta pred leti umorila
v Italiji, pa je bil odpuščen radi igranja na borzi. To pa ni nič oviralo goriških Lahov pri "populare", da bi ga ne bili nastavili za ravnatelja. Brat Izidorja Colle po imenu Dionizij je bil svoj čas voditelj fili-jalke denarnega zavoda "Banea commercials italiana". Tretjeg^ ministerskega predsednika Petkova.
brata Colle so pa bili nastavili za administratorja nekega posestva na Koroškem, ktero si je pridobila "Banca popular©" po špekulaciji, torej proti pravilom. Tako je redila ta goriška banka 3 brate Lahe iz kraljestva. Velika slabost goriških laških mogotcev je ta, da najamejo strašno radi za razne boljše službe
Nadalje je odlikoval vse člane ruskega poslaništva z visokimi redi. Poslanik Sementov^kij - Kurilo je dobil red L vrste za državljanske zasluge z briljanti.
Abdul Hamida prepeljejo na Ro-dos. Carigrad, 1. junija. Monitor Oriental" javlja, da je vlada odredila, da se prepelje odstavljenega Lahe iz kraljestva. Domačine potiš- su]taua Abdul Hamida iz Soluna na nejo v kake neznatne službice, ali 0t0k Rodos.
pa jih puščajo na cesti, ti so jim Sultan0v' manifest ^ annaio. dobri le v gonji proti Slovencem, Cari£rrad? 31
maja. Sultan Moha-
dvors v Ljubljani 32Ietni zidarski , ......,
.... ,, ... • r» j u- da se izplača dividende 5 odst pomočnik Ivan Knoblica iz Radobice ^ ^	. ^ ,
na Češkem, ker je med vožnjo iz
Trsta v Ljubljano sprevodnike peo-
val in jednega precej poškodoval.
Oddali so ga sodišču.
kar je boljših služb, jih dobijo Lahi iz kraljestva. — Izidor Colle je bil odpuščen meseca marca iz službe pri "Banca populare goriziana". Sel je hitro v Italijo. Dali so mu prav dobro spričevalo. Dne 4. marca je bil občni zbor tega zavoda, kjer se je irikaralo okoli 42.000 K dobička,
ter
da /'naša rezervni fond 100.000 K. Dva meseca potem je pa sledil ban-kerot! — Glede Collejevih defravda-cij se je razglašalo prvotno, da zna-
šajo 2,300.000 kron, sedaj pa so bili Utoail je vsled neprevidnosti star- i^avili> ^ je defravdirana svota Sev ali otroškega varuha 21etni sin | 700 ooo kron, med tem finančnim Franca btiheria iz Lipnice pri Ra- polomom je hudo kompromitovana
dovljici. Dobil ga je domači hlapec v živinskem napajališču v KolnicL
Poboj med fantovskim prepirom.
Sin zidarskega podjetnika Sturma v govec Orzan, trgovec Venuti, Predtrgu pri Radovljici je ndaril med prepirom laških zidarjev delo-1
laška liberalna stranka. Prizadeti so v glavnem župan Bombig. podžupan dr. Bader, starejšine in ugleden tr-
trgo-
med je izdal na armado manifest, v kterem izjavlja, da bo vse storil, za blagor domovine, da se irkaže vrednega svojih slavnih pradedov. Nadalje izraža svojo pohvalo armadi, ki je poklicana čuvati meje, ukazuje najstrožjo disciplino ter izjavila. da bo najstrožje kaznovan vsak-! do. ki se De bo pokoril odredbam oblasti. Končno sultan obljublja, da bo ostal zvest ustavi do smrti, j Krščanski polki. Carigrad, 31. maja. "Sadet" javlja, da je eku-rrjenski patriarh vročil vojnemu mi-ni^terstvu noto, v kteri zahteva, naj se iz krščanskih vojakov sestavijo posebni polki in naj se v vojaško službo sprejmo vsi kristjani, ki so sposobni za službovanje. Vojni minister je baje obljubil, da bo uvaževal
Honolulu, 13. junija. Velika porota se bavi danes naprej z dozdevno veleizdajo Japoncev, potem ko so včeraj 17 voditeljev 8000 upornih japonskih plantažnih delavcev radi zarote v	nemirov, postavili
na zatožno klop. Obtoženci so prosti, ker so položili varščino.
V petek so preiskavali pri uradnikih "Zveze za dosego večjih plač" in v uredništvu japonskega časnika "Jiji" ter naSli pisma, poročila in druga pisanja, iz kterih je razvidno, da se je pripravljala med Japonci zarota, ki je imela nalog belcem vladanje otoka odvzeti. Ta dokazila »o zadostovala vladi, da je takoj sklicala veliko sodišče. Tej so bila omenjena pisanja, najdena pri hišni preiskavi, predložena. Aretovanje 17 obtoženih je zatem sledilo.
Med pismi, ki so jih pisali št raj-kujoči in voditelji, se nahaja tudi jedno s sledečo vsebino:
"Uporni Japonci nastopijo proti posestnikom plantaž z zadostno množino smodnika, svinca in živil, da bi koneeno zmagali. Cas je prišel, ime vašega naroda pokriti s častjo in zastavo vzhajajočega solnca pobarvati s krvjo. V boju proti našim nasprotnikom moramo biti pripravljeni, z železnim kladivom in potoki krvi zagrizene in slepe plantažarje dovesti do prepričanja in Somotaro Sheba, izdajalskega urednika Shim-po, z njegovimi pristaši vred uničiti. Biti moramo pripravljeni.
"Ce nam ne dovolijo višje plače, naj pride meč zoper Sheba o piavem času, ki se naj varuje in skrbi za svojo rodbino, ktero bode moral zapustiti."
Časnik Nippu, ki se zavzema za štrajkujoče, ugovarja aretaciji voditeljev zarotnikov s prUtavkom, da pade krivda na kapitaliste in vlado, če se prigodi kaj nenavadnega, ne pa na zarotnike.
Kakor je izjavil generalni odvetnik Hemenway, vlada teritorija Hawaii še ni stopila v zvezo z zvezino vlado v Washingtonu. Governer Frear se nahaja točasno v Hilo, a mu vedno poročajo o tekočih dogodkih.
Washington, 13. junija- Veliko zanimanje so vzbudile tukaj brzojavke, tako v vladnih, kakor diplo-matičnih krogih, da se je iz konfis-ciranih spisov našlo, da se je šlo za zaroto, K bi naj Japoncem preskrbela največji vpljiv na hawaiijsko politiko.
-o-
ŽRTEV ULIČNE ŽELEZNICE. Štiriletna deklica do smrti povožena.
Upravniitvo "Glasa Ni
JOHN KRAKER
EUCLID, O.
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkriljaje-jo vsa druga ameriška vina.
RUDECE VINO (Coneord) prodajam do 50ct. galono. — BELO VINO (Catavba) po 70et. gslono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 60 GALON.
BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 13 steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.78 galona — Najmanje ooeode za žganje so 4Ve galeae.
Naročilom je priložiti • «*rar. JOHN KRAKER, EUCLID, OHIO
y akaj naj peremo perilo, da postane belo, ^ nakar zadobi sivo barvo vsled slabega škroba (šterke) kakoršnega je dobiti raztresenega po groeerijah? Argo je najboljši škrob za vsakovrstno perilo in se rabi pri pranju z vročo in mrzlo vodo. Kupujte prave Argo zavoje, 5 centov.
Novo ! Novo!
Kdor naroČi 50 havana cigar za (2.50, dobi 50 pakelcov tobaka. Ta ponudba velia samo za en mesec dni.
Zaloga avstrij. bosniSkega, hercegov. in vsakovrstnega tobaka.
A. Logar, 26 E. 119. St., New York
Mifr. S. Kneipp.
Knajpova zdravila!
S o d a j emo priprav 1 jeni vsakovrstna naročila točno izvrševati. A-ko kaeljaš, ako s i prehlajen, ako imaš kake vi>te katar, a-ko trpiš na kaki drugi bolezni in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "Navodilo in cenik Knajpovik zdravil", ktero dobiš zastonj ako dopošlješ poštno znam ko za dva centa za poštnino.
Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za s ve trpeče človeštvo in ni kaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu.
To je novi in pravi naslov:
AL. A'JSENIK & CO.,
82 C0RTLANDT ST., NEW YORK, N. T.

NIKDAR VEt TAKE PRILIKE!
URA IN VERIŽICA s priveskom (medaljonom) e pismeno garancijo za deset let, za ktero morate povsod plačati najmanj f 17, ttane sedaj pri nas
SAMO $4,7S. Ura je najnovejše in najmodernejše vrste s tremi krasno in umetniško izdelanimi pokrovi, ki ao s čistim zlatom platirani. Ura ima najbolje in najtočneje idoče kolesje na 7 dragih kamnov (rubinov. )
VERIŽICA s priveskom, (medaljonom) je tudi najnovejše in najmodernejše vrste in platiia-na s pravim zlatom. Privesek (medaljon) v kterega lahko postavite dve sliki (fotografiji) je okrašen s tremi krasno in fino brušenimi kameni. Za uro in verižico pošljite nam naprej samo $1 in mi vam pošljemo takoj uro in verižico, kakor tudi pismeno garancijo za 10 let. Ostalih $3.75 plačate, kadar dobite stvari. Kdor s pošiljatvijo nc bi bil zadovoljen, zamore dobiti takoj 6voj^denar nazaj. Cenike pošiljamo zastonj. Vea pisma, denar in naročbe adrcsirajtc na naslov:
NEW YORK AUCTION CO., 436 East 67th;Street,	New York, IV. Y.
Zdravju
najprimernejša pijača je
^UEISY RS%


£ad> te^
»» ' »I
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češiu^t i-1 naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno kon i svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
L,elsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v v>ct ju isio gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri dco. Travnikar-fu 6102 St. Clair »► kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ
CLEVELAND, O.
i if
. . . , -	v noti izra2ene želje.
vec Lenassi, bivši po>lanec. itd.	___ __. - , , ,__
,, _ , , \	Nemstvo v Bosni. 1. oktobra je
"Cornere je proglasa! to banko	_ . , ^ e	,
.. , „ ...	za žela gostovati v Sarajevem neka vodjo »vojega očeta znanega pod za "emanacijo laske liberalno-na-
imenom Žani tako silno v trebuh, da rodne stranke". Ce se premišlja ta
polom, potem se nikdo ne čudi tako
zavoženemu gospodarstvu goriške-
je vsled dobljene po&kodbe umrl. Dobili so ga čez dva dni mrtvega
na domačem čin pri po znal.
nemška gledališka družba. Delajo ee priprave za ustanovitev stalnega nemškega gledališča v Sarajevem. Nemci zahtevajo, naj ae njih gledi-
kednju. Sturm Je zlo- me?ta in jasno o je tud: go?j*v ^ ^^ ^^	^ ^
larstvo Lahov v gon-kem d ez. zno-' »	. .	... , ... _ .
°	mace prebivalstvo niti ljudskih šol
Pobegnila je predstojnica Mariji- . ! u in	j ni — nemškim prebivalcem pa naj
ne družbe na Breznici znana Iv. Pri-, •tov, in sicer ravno na dan desetlet- ( nega slavja te slavne družbe. Dobro ji bilo v tujini, trak svetlomoder in velika kolajna pa naj bi jo spominjala sladkih dni domače ljubezni gojene pod okriljem nedolžne družbe.
Ksanan utopljenec. Na Jesenicah
so naih neznanega utopljencca, ki je moral biti že več mesecev v vodi.
V Dravljah je umrl 321etni posestnik Fran Arhar. Bolehal je 2 leti na je t i ki. Bil je član obč. .odbora in požarne brambe ter ustanovni član narodne čitalnice v Dravljah.
Odstopil js kočevski župan Alojz Loj, ki js žopsnoval v Kočevju 20 1st.
KOVICE.
NOVICE.
natsij
Rav-
ts banko, ktera as nahaja v
nji, js bil Izidor Colls, doma b Italije. Ta CoOa js bil več lat
zavoda
ŠTAJERSKE
Požig iz maščevanja. Dne 21. maja je pogorelo posestvo Mat. Zalar-ja na Humu pri Ormožu. Po daljšem preiskavanju glede po»tanKa ognja je 631etni gospodar pripoznal, da je sam zažgal, da se maščuje nad ženo, ki mu ni hotela dajati denarja, obenem pa tudi, da dobi zavarovalnino.
Nemški burši v Celju. Binkoštne praznike je bilo v Celju velikansko tuljenje. Nemški burši, sami reno-mirani pijanci in pretepači, so prišli obiskat slovenski Stajer in na tuje stroške pijančevat. Pričakovalo se jih je kacih 600, a prišla jih je le dobra polovica. Prišli so pijani in pijani ao bili ves čas svojega bivanja na slovenskem Štajerskem ter tudi pijani zopet odšli. V Celju j« bil seveda ves mob na nogah in vs-leLsdajske zastave ao vihrale na vseh koncih. SLovenci ao se umaknili ic
bi >e na deželne troške vzdrževalo celo gledališče! Večje nesramnosti si človek ne more misliti.
RAZNOTEROSTI.
Poljaki proti nemški politiki Krakov, 29. maja. "Gazeta Povsechna" priobčuje Članek "Pred sodbo naroda", v kterem o&ita ministru vitezu Bilinskemu in načelniku "Kola pol-ikega" dr. Globinskemu, da sta Poljake prodala Vsememcem, naglaša-joe, da so pravosodnega ministra dr. Hochenburgerja rešili v proračunskem odseku eamo poljski glasovi. Načelnik poljske ljudske stranke Stapinski je stavil v klubu in utemeljeval v jednournem govoru resolucijo, v kteri zahteva radikalno spremembo politike poljskega kluba. V navzočnosti ministerskega predsednika barona Bienertha in ministra Bilinskega je izjavil, da ne bo poljska ljudska stranka nikdar vstopila v nemški blok, ki se ga misli s pomočjo poljakov ustanoviti proti ostalim Slovanom.
Na grozen način je v nedeljo po-
poludne zopet padlo mlado človeško življenje kot žrtev velikomestnega vrvenja.
Roko v roki je zapustila štiriletna Florence Brown s svojim sedemletnim bratom Haroldom hišo starišev, 2154 Nostrand Ave., Brooklyn Bo-rougbl v New Yorku, da bi si kupila za nekaj novcev, ktere je dobila podarjene, v bližnji trgovini slaščic. Pri prehodu cestnoželezniške proge je zgubila jeden novec in se pripomnila, da bi ga pobrala. Harold, ki je opazil pridrvečo karo, je hotel potegniti sestrico vstran, toda bil je prepozen. Voz je zadel Florenco z vso močjo ter jo vrgel pod kolesa, ki so malo straino zdrobili.
Harold, ki je na pol onesveščen padel, se je kitro pobral ter tekel domov, da sporoči starišem nesrečo. Ti so prišli ravno, ko so potegnili malo ljubljenko okrvavljeno izpod voza. Samuel Brown, oče, je držal ptroka toliko časa na rokah, da je prišla ambulanca iz Kings County bolnice; a rešitev je bila nemogoča, ker je otrok že med vožnjo v bolnico umrL
Med potniki voza je naravno zavladalo veliko razburjenje. Miss L. Scheible, iz 360 Fulton St., je padla v omedlevico in le z veliko težavo so jo spravili k zavesti.
Motormana James Kellyja so are-tovali in obdržali na policiji.
Avstro - Amerikanska črta
[preje bratje Cosulich]
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. £
Ker je bil proti papeževec. Lvov, 29. maja. Med nadškofom in kardinalom Puzyno in poljskimi vaeučili-ščniki je nastal oster konflikt, ker kardinal neče dovoliti prenosa kosti pesnika Julija Slovackega na Waw-ce, Šefi, da je bil Slovaeki — proti-papeževec.
ROJAKI, NAROČAJTE SE WA "GLAS NARODA", NAJVEČJI I? NAJCENKJtl DNEVNI USTI
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom In Reko.
Cene vožnih listov iz New Yorka za 11L razred so do:
TRSTA............................................$33.00
LJUBLJANE..................................... 33.60
REKE.............................................. 33.00
ZAGREBA......................................... 34.20
KARLOVCA...................................... 84.26
n. R Agnran do TRSTA aH REKE......................$56.00, 00.00 i 65.00
Vsi spodaj navedeni-novi parobro-di na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE,	LAURA,
MARTHA WASHINGTON
ARGENTINA. V awwH Maja in junflja. ae bo-data agora) navedenemu brodovjn pridruQa ie dva droga nova pot-miika parnika.
PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New Yoik
V padlsahovej senci,
Iplsal Karol May.
ČETRTA KNJIGA.
V balkanskih soteskah.
(Hadaljevaaia.)
t! Mažalahl" zakriči mož glasno in m« pogleda prav bojazljivo ter se odmakne s svojim konjem od mene. "Zakaj tako vpiješf" ga vprašam. "Vee to veš, kar si mi sedaj povedal?" "Da."
"Kako oddaljeno je solnoe od nas?" "Približno dvajset milijonov milj." "Da se vrtimo okoln njega?" "Seveda!"
"Kako močno in debelo je, vež tudi?" "Da."
"In celo, kako je težko?"
"Približno. Za kak milijon centov se tu ne gre." Napravi jako preplašen obraz in obstoji s konjem. "Gospod," mi pravi. "Enkrat sem bil v Stambulu in sem tam govoril z nekim učenim dervilom, ki je bil že večkrat skupaj z učenimi možmi vseh dežel. Zaklinjal se je pri prerokovi bradi, da solnee in zvezde niao tako majhne, kakor se jih vidi, in, kakor kaže, celo večje, veliko večje, kakor zemlja. Vsled tega se jih vidi tako majhne, ker so strašno, strašno daleč oddaljene. Bil sem kar prestrašen o tem. Ti pa hočeš vedeti to oddaljino in še vse drugo zraven! Ali poznaš tudi mesec?" "To se razume!" "Kako daleč je oddaljen od nasf" "Sestinosemdeset tisoč turških agačev." "0 Alah, valah, falah! Efendi, bojim se te!"
Kar strmi v mene. Tu pride Halef zraven, se ustavi pri nas in pravi: "O, moj sidi ve še velike več. Ve, da so zvezde, kterih sploh ne vidimo in da so zvezde, kterih ne opazimo vsako noč. To mi je eam vse
povedal in tndi razložil. Toda zopet sem pozabil, ker moja glava je premajhna za toliko množico solne in zvezd." "Ali je to res?" zakriči Turek glasno. "Da. Vprašaj ga sam!"
Tu pusti pasti mož vajeti na kolena, dvigne roke kvišku do obraza in jih drži tako, da so obrnjeni prsti proti meni. Tako se dela v Levanti, če se hoče ubraniti hudega pogleda in čarovnije.
"Ne!" zakriči. "Jaz ga ne vprašam in nočem nič vedeti. Popolnoma nič in nič več nočem vedeti. Alah naj obvaruje mojo glavo pred temi tfvarmi in tolikimi števili. Razpočila bi 6« kakor star pisker, kterega se je na tlačilo s smodnikom in zažgalo. Jezdmo raje naprej l"
Zopet vzame vajeti v roke in nažene konja. Pri tem mrmra: "In hadžija imenuješ lažnika? Povedal je še mnogo premalo o tebi!" "Ibarek, kar si sedaj slišal od mene, ve v moji domovini vsak otrok."
"Mašalah! Hvala lepa za tako deželo, v kteri že otroci tehtajo in
merijo zvezde. Kaka sreča, da nisem rojen v Alemaniji! Čevljar, kteri me je naučil variti pivo, ni o tem nič pripovedoval, in prav je imeL Govorimo raje kaj druzega. — Rekel sem, da me tvoja hvala dvojno veseli, kar je prišla iz tvojih ust. Bil si z mano zadovoljen in to mi daje upanje, da pridem zopet do svojega denarja."
"Če te tvoje upanje ne bode varalo, ga dobiš." "Upanje? Ti samo upaš?" "Da. Kaj pa?"
"Ti ne upaš samo, ampak veš gotovo." "Motiš se."
"Ne. L&hko na to prisežem, da si gotov." "Potem bi krivo prisegel."
"Ne, efendi! Kdor zna brati sledove v gozdu in na polju od ljudi, ki so že davno izginili, ta tudi ve prav gotovo, kje se nahaja moj
vkraden denar."
Sedaj postanem pa zares jezen. Mali hadži me lahko enkrat spravi a svojim neptnmafljenim hvalenjem v veliko smola.
"To ti je seveda tudi Halef povedal?" vprašam gostilničarja. Pritrjevaje poki m a.
'i Sedaj se obrnem k Halefu:
"Halef, zakaj ostajaš zadaj? Pridi nekoliko k meni!" "Kaj je, sidi?" vpraša prijazno, kakor pes, kterega se kliče, bi se mu dalo nekaj batin, a kljub temu miga z repom.
"Korobač bodeš dobil, z bičem iz nilove kože! Ali veš zakaj?" "Sidi, tvojega zvestega Halefa ne bodeš pretepal. To vem gotovo!" "To je ravno nesreča, ker meniš, da te ne morem kaznovati. Toda Be druge kazni so, ne samo pretepanje z bičem. Jed ti bodem odtegnil! NiS ne dobiš jesti, medtem ko se bomo mi mastili s pečenimi kokoši!"
To mu povem jako etrogo in z jeznim naglasom. Pečene kokoši so polovica njegovega življenja! On mi pa odgovori smehljaje:
"Sidi, raje sam ne bi ničesar jedel, meni pa bi dal celo kokoš." "Molči! Če nič druzega ne pomaga, te spodim!" "Efendi, saj ve5, da bi Sel kljub temu za teboj. Jaz sem tvoj sluga. Skupaj sva trpela lakoto in žejo, *knpaj se potila in zmrzovala, jokala In smejala — sidi, dva taka se jako težko ločita."
Seveda ima tudi prav. Ve prav dobro, kaj eledi, če me prime od te atnni. Moja jeza se iakoj poleže.
"Toda, Halef, ti ne smeš tako blufati!" f "Sidi, ali sem blufal? To pa res nisem vedel. Kako morei biti ven-2sr tako jezen, če povem, da si jedel s sultanom iz jednega krožnika?" w "Zato. ker je laž!"
•%•„ /*To ne moreš trditi! Ali nisi kosil v Stambulu pri "K* »i Askeriju?" s' "Kaj ufl* pa ta s tvojim laganjem opraviti?"
"Doeti. Ali fcultan ne je tudi kterikrat pri Kazi Askeriju?" "Oficijelno ne."	t	.	,
"Toraj skrivaj. No. potem nimam tako neprav. Kako lahko je sultan kterikrat jedel iz ravno tistega krožnika, kakor ti! Vidiš, sidi, da tvoj aveati Halef vse ve, kar pravi. Ti si tak, kakor goba tripel, ki je velika delikat<*sa i.i .-<• drairo plačuje, toda skriva se pod zemljo, ker noče, da bi se cd nje govorilo. Samo jaz te poznam, in ker vidim, da se tvoj obraz zopet sveti prijaznosti, je moje srce zopet lahko in veselo. Alah da oblake in Alah pošilja solnčne žarke. Človek mora biti zadovoljen, kar mn Alah da."
Seveda moj obraz ni več strog. Kdo bi ostal resen, če se koga primerja tako duhovito s tripelni. Seveda se moram smejati in Halef se smeji zraven. Tak je vedno konec, še kadar sem Halefa okregnL
Jezdimo naprej. Pogledi Turka mi kažejo, da ima pred menoj velik at rah. To sklepam tudi radi tega, ker vedno za nekoliko zaootaja s svojim konjem. Najbrže me ima za veliko svetovno čudo.
Kmalu ae gozd neha in pridemo na veliko ravnino. Gostilničarju aa nopet vzbudi radovednost in začne:
"Efendi, danes aa bodem vendar že lahko vrnil?" "Težko." ' "Zakajt"
"No, ti bočeš vendar *voj denar, ali nef" "Seveda."
"Potem bodeš moral že dalj časa ostati. Saj moramo vendar prage inMti lopove, da jim ga odvzamemo " "Toda, saj veš, kje so!" "Ne."
"Hadži ja nkel!"
"Ne pnati aa od njega nalagati Jan samo to vam, da so skriti ▼ Ottmmdfi, drsnega pa niš. likati jfli bodem moral." "Mam lož— povpraševali po a$k!"
"To U bflo šaman. flkrMl so m to, da jih ni nobeden vMeL" "Tal! Mam j& aa nattemo!"
"Tukaj aa zem$f"
Dobri mož je slišal od Halefa, da znam lasti sledove na *eml£. Sedaj misli, da se mora tudi ta slad na tleh nahajati.
"Ne," mu odgovorim m pokažem, aa sroje čelo. "Tukaj lefti aled, ktero bodemo zasledovali. Ali ti v Ostromdži dobro man?"
"Da, ker je bližnje mesto pri moji vam."
"Ali je zraven kaka gora?"
"Da, in celo visoka."
"Ali so na njej razvaline?" "Da."
"Kako so pa nastale?"
"To ne vem prav natančno. Bolgari pravijo, da so imeli nekdaj veliko državo in jeden izmed njih slavnih knezov je stanoval v tem gradu. Potem so prišli sovražniki, ki so grad zavzeli in potem razdejali."
"Najbrže Turki?"
"Tako pravijo nekteri. Drugi pa zopet, da so bili Grki."
"To je vse jedno. Ali se lahko pride k razvalinam?"
"Da. zelo lahko."
(Dalje prihodnjič.)
POZOR!
Prosim cenjene rojake, Če kdo ve, kje je
MARIJA MTJO,
lOjena Žugelj, po domače Heaovn, s Podzemlja pri Metliki Dne 30. aujs pustila je hčerko 5 let staro ia pobegnila z
POZOR ROJAKI!
Novolznajdeno garantirano maills ti eiaste ln tednih lepi
pleiaste ln eolobrmdce, od katerega vil "i lepi lasje, brki ln brada popei noma zrastejo f Ifcvmatizcm aH trganji ▼ nogah, rokah in krilo Vam po Inoma odstranim. Potne nogs, kur oCesa, brado vice in ozeblino Van v 3 dneh popolnoma odstranim, da" )• to resnica se iamči $600. Upralajtc ■«
" JAKOB VAHCIC,
P. 0. Box 69, CLEVELAND, 0.
Slovencem in Hrvatom pri' ^ poročam svoj
ANTONOM BARBIČEM,
kteri je doma iz Čuril pri Metliki Odnesla mi je $175. Kdot jakov ve za njih naslov, naj
John Muc, SIS Frederick St., Steekoo, Pa (8-lfl-*)
HARMONIKE
da
boaisi kakotinenoli vrste izd£Ivjen. i» poplavljam po nainiijih cenah, a deli trpežno in zanesljivo. V popravo sa nesljfvo vsakdo polije, ker zzm ia aa* 16 le* tukaj v tem pošlo In seda), v asa* Jem lastnem domn. V popravek vsa* mem kranjske kakor vse druge karmo* nlke te računam po dela kakorine kde sthtcva brez nadalinih uoratan],
JOHN WENZEL, 1017 E. €2nd Str., Cleveland, O.
SALOON
7 obilen pose t. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter :mam v zalogi zelo fine amodke.
Rojakom pošiljam denar* Je v ataro domovino hitro in poceni
Pobiram naročnino sa "^las Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoštcvaniem
Ivan Govže, Ely, Minn.

KALIFORNIJSKA VHM
NA PRODAJ.
NARAVNA
Dobro Creo vise po 50 do 60 ci.
galea s posodo vred. Dobro teb viae od 60 do 70 ek
galon s posodo vied, lirrstu tropavic« od $2.50 do 98 galon ■ poaodevrad. lj nego tO galon naj > ne nama, ker manfe kole morem ranafiUjaCL
i x naročilom gg.
dopoilMo denar, odroma Money Order
O Ti ■■■■■i smmmt
spoštovanjem
Nik. Radovich,
m V west SC. Saa Prsartsca, Cel.
Zastrupi jen je k:rvi.
( SYPHILIS — SIFILIS.)
Ako imat<- rudoče ali I>akr*»ne madeže, ako vam spadajo laaje ali brke, ako vas boli v kosteh. ako in.ate rane v uttUh, frrlu. na jeziku, ako imate bezgavke, smojanice (čanker) in ako imate kake rane po teleitu. pa če tudi «o od temena do pet. že čez 30 dni ate ozdravljeni s zdravilnimi kraljicami "BKKI.1NO". Tekom 14 dni so va.«a uHta popolnoma zdrava. Gnojanice tranker) in bezgavke ozdravimo gotovo v 21 dneh. Po jednem kurzu zdravljenja bodete prepncar.i o lekovitej moči nagega zdravljenja. Trije kurzi v a« popolnoma ozdravijo. Tekom let smo 07dravili 35.000 ljudi. Mi jamčimo za popolno ozdravljenje. Kdor pri nas ne ozdrav i, u.u vpu mo denar. Ako hočete, da vaa rešimo slepila, paralize ali blaznosti, nam pišite. Ako ste »e y.p pustili kje drugje zdraviti, a niste bili ozdravljeni, ter, ako vam je do-tični zdravnik rek< 1 da je vaša bolezen neozdravljiva, ne zgubite radi tega nade, ampak obrnite ne na na* in mi van hočemo popolnoma ozdraviti. Zdravila pošiljamo tudi po povzetja (C. O. D.). PibiU. v slovenskem jeziku na:
BERLIN REMEDY CO.,
Broadway, cor. 37 th St.,
Regal Bldg,
New York City.
Gompagme Generale iraosatiaDtip.
[Francoska parobrodna družba.]
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Poštni p&rniki so:
14 La Provence" * La Savoie" "La Lorraine" "La Tonraine" "La Bretagne". "La Gascogne"
na dva vijaka..................14,200 ton, 30.000 konjskih moči
" " " .................12,000 " 26 000 " "
" " " ..................12.000 " 25 000 u "
" " " ..................10.000 " 12 000 " «
................................ 8.000 " 0.000 " "
................................ ».000 " 9.000 " * "
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Street, Cfaesebrough Building.
Paraiki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne u pristanišča štev. 42 North River, ob Morton St. N. Y.:
•LA. 8AVOIE •LA. L0BBAOT •LA PBOTOKCB •LA 8AYOIB •LA TOUBABTB
17. jaaija 1M0	La Bratagaa ^
9L jaaija IMS	*LA LORRAINE L jaHJa IMS. *LA TOURAINE
Si Mia IMi	*LA BAVODB
li. JaSJa Vm	La Bretagne
Mia
<L
IS. m_ 19. avaaata 1900.
PLOVRBA.
odplnje dne S. jnlija ob&ni •VMifa^epe^vaniaka.
ML IV* Kozminsld, generalni agent za zapad,
71 Dearborn St, Chicago, IUL
Parnik CHICAGO u& dva
Paniki intdi
62 Cortlandt Street,	New York, K t
Podružnica
6104 ST. CLAIR AVE. IV, Be, CLEVELAND, O*
iKo si nafifiBp
ieno, otroke, ali p* mkk nike, ter prijatelje v Amen ko vzeti, potrebuje! človeka kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo ne nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postreien. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje Mst ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduči mo .ujake aa potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, d* nimajo nobenih zaprek. Na naselniškezn orada (Ellis Island; služimo jim vedno v naj bolj Ao pomoC*
HfstrijsRi denar s
kupujemo in prodajamc dnevnem kurzu. Ako potujef staro domovino in ima£ veČ)«-svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaS in kupit ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imail iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piSi svojcem. d» vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamc
r-z FK VM\. N.VKShlf < i,	i
le prezreti!

Imateli v staro domovino koma aa ko pooblastilo poslati, obrnite se nt nas, mi vam ceno in brso postreie mo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kterf vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in polije s*o)C vojaSko knjižico, mi mn preskrbimo, da ne bo imel «itno«tt ko se domu vrne.
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino z doomi, a brzimi poštnimi paraiki- Vsakdo naj si izbere >edneg* —	izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod hžmc.
vom "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika )i ai odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako a i trd* en dan pred odhodom parnika v New York. Vs»k potujoč rojak naj nam piše ali brzoja*' *aa. pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za t i t a« ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York ne s* b nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki -4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnin angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiSi, ktero vidite tu naslikano. To je zelc »ažr.t za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo slepane* 1*. ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zacotovt veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas Še pre dajo brezdušnim oderaboas, kteri spetyeje ljudi navadno sa slabe parnik«. To je aelo tHr 4a
Denarje pošiljamo
na vge kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsa*» m-narna pošiljatev po nas poslana pride v stari kra: «■ 1»
__« ■	^	do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k po
hranilnica. Nikdar ae Še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandane* *isol krat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesl' .^e hranilnice ail po««' jilnice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obres* od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
POZO* tLOVENOZ IS MKT ATI'
Podpisani priporočam vsem pota joiim rojakom v Chieaci, m. ia eko lici svoj dobro snjtni
S A L O O X.
Na razpotsfo imam tndi lepo ka« ljSie. Tofan vedno grete Seap pivo, jako dobso razne likerje ter prodnj^ a §ns ke. Poatrelha sofidna.
Prodajam tndi in prsakiiMQesn pa robrodne listke sa ne prakemavak* ^rte po izvirnih ecoah. Pešitjmm d* narje v staro domovino ia nad ji »i potom po dnevnem ksiK V aean z banko IVaak Bskasr Ce. New Totka. Svoji k avaftaaf
joar
At.
! Zvišanje obrestne mere. !
Hranilne vloge skepom leta 1907
3,165.025*00 kron. Varnostni zakladi sklepom 1907. čez
114 tisoč kron. Letnideoarni promet 20 milijonov kron.
NAZNANILO.
Glavna posojilnica
reglatr. zadruga z neom,
▼ L^JUBL^JAINI,	Kongresni trg it 15.
obrestuje od 1. januarja 1908. hranilne vloge po
430|
4 io
Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj ................
SALOON
107-109 Greenwich St., New York City
kjer točim vedno dobro pivo, doma prešana in im-
Krtirana vina, fine lilcer-ter prodajam irvratne smodke....................
Imam vedno pripravljen
dober prigrizek.
PotujoCi Slovenci in Hrvatje dobe.....................
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postreiba solidna. Za obilen poset se priporoča..................
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich Street. NEW YORK. N. Y.

Pozor! Slovenci PozorV e^SALOINW
Kmodsrnlm kogljlščam
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah it drage raznovrstne pijače ter unf^sfcr smodke. Potniki dobe pri meni tedM prenočiSCe za nizko ceno.
Poatreiba točna in izhorna.
Vtem Slovencem in dragim Slovaana aa toplo priporoča
Martin Potokar mUOmtoAn. CtHcaf«, $
Upravni svet.
! Zvičanje obrestn mere. 1
N
T o
takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka resnega davka, tako da dobi uložnik od 100 E. čistih K. 4-75. Po	naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po
in za S leta preje nego naložen po 4%. £ Kojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pošlje v našo posojilnico.
Poiiljatve ia Zjed. države posreduje tvrdka FR. SAKSER CO., 109 Greenwich St., New Terk.
Brezplačno se odda 100 sloven, rodbioan.
V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam poli jejo svoja prava imena in naslove ter svoto $5 v s vrhu pokritja prepisa. Ti loti so prosti in čisti ter vredi vsak po IlOO.OO v sedanjem času. Oddamo jih, kerželiaK), da bi se na njih nastanili dobri Slovenci, kteri bi lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jednega leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00.
Mi tudi preskrbimo potrebni denar za gradnjo hile. Skrbelo se bod tndi sa slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbury Parku, N. J. Ne opustite lep« prilike.
Polliite money order sa $6.00 danes in mi Vam polijemo listine. Pišite: PRINCE REALTY CO.,
99 Nassau Street,	New York City.