Poitnina plalana v gotovini LJUBLJANA, DNE S. JUNIJA 1935, Leto i8. - štev. SS. Jt# U Dopise in opise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. Prodor ene drobne vrstice v inserataero delu stane 10 Din. — Naročnioa Stane 5« Din za celo lelo, za inozemstvo Din Posamezna Številka i Din. in sera te in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. — Telefon 2 umi iii------- 1 '■• ——-— 11 .................i lil......iui« urnimi —■■■MM..............m.................... I l ,,..............m Nekaj misli & slogi V zadnjem času Jugoslovanom vobče in Slovencem posebej od neko strani skoro vsak dan priporočajo slogo in složno delo za obnovo našega gospodarskega življenja. Na prvi pogled je »sloga«: novo, ali prav ta prav že staro geslo, kaj enostavno, prepričevalno in vabljivo. Kaj jo lepšega kakor sloga: gloga v družini, sloga v občini, sloga med stanovi, sloga v gospodarskem, prosvetnem, državnem in verskem življenju! Slogo in ljubezen uči krščanstvo že od svojih začetkov. Toda mi katoliški Slovenci tako iz taktičnih kakor iz načelnih ozirov ne moremo in ne smemo biti kar tako meni nič tebi nič za slogo. Prvič imamo ž® svoje dragocene izkušnje o tem geslu, ki nas učijo, da jo za slogo mnogokrat tisti, ki se čuti slaliejšega in išče v slogi zaščitni plašč za svojo slabost, mnogokrat ; pa tudi tisti, ki ne misli popolnoma iskreno, [ ampak za bregom »loge nekaj skriva. Zato bi od najnovejših glogašev želeli poleg lepih be-f sed Se dejanskih dokazov, da jim je res samo za slogo; ne pa za kaj drugega. Drugič pa mora biti dan še neki poseben pogoj, da veren katoličan more in sine 7, drugimi složno sodelovati. Ta conditio sine qua Kaj je bil naš obrtnik še pred desetimi leti in kaj je danes! Težko, prav zares težko bi »o bilo odločiti, kdo je bolj propadel: kmet ali obrtnik. Res je, da danes marsikatera kmeti-ška hiša po cele mesece ne vidi stotaka, da celoletni plodovi kmetovih žuljev niso vredni na jesen skoraj nič, toda kar predstavljamo si obrtnika, ki nima niti pedi zemlje, ne lastne strehe in — nobenih naročnikov. Ze ponovno smo navajali, koliko tisoč obrtnikov je nioralo zadnjih par let vrniti svoje obrtne liste, ker ne morejo več naprej. A to žalostno propadanje se prav nič ne ustavlja, temveč gre Se vedno naprej. Obrtniki, ki so bili pred nekaj leti gospodje, so danes berači. V januarju iu februarju letošnjega lela je bilo prijavljenih v Sloveniji 304 novih rokodelskih in trgovskih obratov, odjavljanih pa — 629, torej še več nego še enkrat toliko. Samo v dveh mesecih je gospodarsko shiralo nad šest sto rodbin, ki so se poprej pošteno preživljale s svojo obrtjo. V zadnjih par letih pa gre to število v tisoče, ve<5 desettisoči rodbinskih članov. Kdor ve,. kako važnost je zavzemala v slovenskem narodnem gospodarstvu obrt, se mora pred temi dejstvi zgroziti. Toda tudi tisti obrtniki, ki se na zunaj še vedno »držijo*, bijejo naravnost obupen boj Ia obstanek. Pisec teh vrstic je te dni govoril non je, da nobeno složno sodelovanje ne sme, krčiti osnovnih krščanskih načel. Na račun teh načel ne sme iti noben kompromis. Zato je potrebno, da nam vsak glasnik sloge jasno in razločno pove, ali je ali ni za tako slogo, da bodo upoštevana in zajamčena načela, od katerih veren katoličan nikjer in nikoli ne sme odstopiti. To velja za slogo vobče, pa tudi za složno obnavljanje gospodarstva posebej. Tudi gospodarska obnova se mora zasnovati in vršiti po nekem načrtu, saj bi sicer šla kar na slepo tja v en dan in bi bila že vnaprej obsojena na neuspeh. Po vsem tem, kar smo zgoraj rekli, ni treba šele dolgega dokazovanja za to, da mora biti tudi načrt za gospodarsko osnovo v skladu s katoliškimi načeli, če se želi složno sodelovanje vernih katoličanov. Ker novi zagovorniki sloge takega načrta dozdaj še niso objavili, se še ne da reči, aH je nji-hva zasnova složne obnove gospodarskega življenja m verne katoličane sprejemljiva ali ne, Ker geslo sloge ni novo, zato se o njem s katoliškega stališča ne da povedati nič novega,: ampak, samo od časa do Čas« ,obnoviti to, kar je povedni že dr. Anton Mahnič. To in samo to pa smo s pričujočimi vrsticami tudi storili. ai skim mojstrom, ki mu je tožil, da mar-: i.idaj ne zasluži ves mesec niti — iJOO Uin, plačati mora jia stanovanje, Obrtni lokaf in davek ter preživljati rodbino. Koliko časa se bo že tako jdržitl«, si pač lahko mislimo. In položaj je še vsak dan obupnejši. Vsak samostojen obrtnik sam najboljše ve, za koliko so se na eni strani samo v zadnjih dveh letih zvišali davki, a za koliko so medtem padli dohodki. Propadanja našega kmetijstva je v veliki meri krivo dejstvo, da je kmet danes brez lastne stanovske organizacije. Kmetijsko zbornico prosi in zahteva že 15 let, a očividno nikomur nili v glavo ne pade, da bi te njegove prošpje in zahteve tudi upi.števal, a »Kmetijsko družbo za Slovenijo«, ki je časih vsaj malo nadomeščala zbornico, si je prilastil majhen krog ljudi, tako. da je danes za slovenskega kmeta brez pomena. Obrtniki pa imajo na papirju naravnost vzorno stanovsko organizacijo, namreč obvezne obrtne zadruge in Zbornico za trgoVino, obrt in industrijo, poleg tega pa še celo vrsto obrtniških društev in drugih ustanov,, ki naj služijo koristim obrtništva. Le ma-lokateri stan je glede stanovske organizacije tako na dobrem kot ravno obrtniki. A vkljub temu je propadanje obrtništva vedno hitrejše in vedno obupnejše I Kje tiče vzroki? Mi smo že ponovno izrazili svoje nezadovoljstvo z vso to obsežno in drago obrtniško organizacijo s trumami predsednikov, svetnikov, tajnikov in drugih plačanih obrtniških »voditeljev«, »zastopnikove ia »prvoboriteljev«. Nas je naravnost sram, če beremo visokodoneča poročila o zborovanjih, sejah in kongresih vseh teh neštetih orgaui-stacij in ustanov, kajti ona so glasna izpričevala o njih nesposobnosti. Saj ae rečemo, da ni vse, skoraj prav vse res, kar na teh aejah trdijo in zahtevajo, toda še bolj res je, da hodijo vedno kakor mačke okrog vrele kaše ia da ne vidijo ali nočejo videti temeljnih vprašanj. Kar je pa še bolj važno: vsem tem zahtevam ne znajo ali pa nočejo dati resnega ia i učinkovitega poudarka, tako, da vsega njiho-' vega »dela« res ne moremo nazivati drugače kot — prazno čenčanje. Kako se dela pri nas? Ze leta in leta zahtevamo železniško zve>zo od Kočevja do Susa-ka. Vsako leto menda priredimo v Ljubijaui I zborovanje za to zvezo, kjer se vsi »odličnikic | in »voditeljic kar pretrgujejo od navdušenja I in »dela« za to zv«zo, vse časopisje zasujejo 1 tedaj s članki o naši sinji Adriji itd., toda pred nekaj tedni, ko se je sestavljal program za javna deifl hf enomilijardnaga kredita, se tri ganil živ krst, da bi prišla na program tudi ta proga. Zgradiili bodo baje 405 km novih železnic n oglede na tiste, ki so že v delu, * na kočevsko, ki je že več kot deset let uzakonjena, se ne spomni nihče. A prav tisti gospodje — o tem smo Sveto prepričani — bodo na jesen, ko bodo vsi krediti že davno izčrpani, priredili v Ljubljani stično parado kakor lani, Zakaj amo omenili to? Zato, ker je ravno lo značilen printer, kakšna ne resnost, nesposobnost vlada danes v tako zvanih gospodarskih ustanovah, organizacijah, odborih itd. In na čelu vsem tem koraikajo morda ravno — obrtniki. Kaikšno je danes stanje v obrtniških organizacijah in ustanovah? Glavno besedo v vseh ima g. Rebek, ključavničarski mojster v Ljubljani. Njega poznamo kot enega najbolj navdušenih pristašev JNS. Pred nekaj leti je bil s svojimi najožjimi somišljeniki imenovan, ne izvoljen, v obrtni odsek Zbornice za TOI, 1-jer so ga ti prijatelji izvolili tudi za predsednika odseka. Ni prišel torej na to mesto po volji slovenskega obrtništva, temveč kot navdušen strankar po volji stranke in je zato seveda tudi vedno podpiral svojo stranko, pa naj je delala ta kakršnokoli obrtniško politiko. Proti nadoblasti g. Rebeka v obrtniških ustanovah se že nekaj let bori g. L. Pičman, klepar in instalater v Ljubljani. Ta gospod je ustanovil posebno »Društvo jugoslovanskih obrtnikov«, ki ima že po vsej deželi podružnice. Kaj hoče pa ta gospod? Ker je g. Rebek neomejen gospodar v obrtnem odseku enotne ljubljanske zbornice, zahteva g. Pičman, naj se ta enotnost razbije, obrtniki iz nje izločijo Ohršmšhe zadeve Stra« 29« _»DOMOLJUB/, dn* G. junija Uflfl. RAZGLED PO SVETU Potres ie razdejal celo deželo Zrtftiuiife »d iaa.i* io tuiMi, »i driave , »i* »ojaie je prišel z leteloui v glavno mesto Aigaratan j* ie.» To pokrajino je j pr.e poicoO.. ladti te dni nočnih urah Jrašal potre«, j Tudi po drugih belučistanskih mestih in T re številke i.-:- z.iane. ker ~> brzojavne na dež/e!i -o posledice pUresa strašne. Raru- rv> /e prekinjtijt-. vendar smatrajo za gotovo. j naju. da je v vsem Belučistanu zahtevala ua je glavno »t-sto Qn«4ta porušeno v kup ! strašna š;i.a božja najmanj 40.000 mrtvih. V ra; .alia, ped katerimi nahaja lujcuuij tisoč glavnem središču potresa med Kalato in m;tv.h meščana-.. Meto je smrt pokosila štiri petine prebival- i;«-n ral O>«t«ood. pfAeljnik belučinstan- j stva. Onemogli izbruhi podivjanih ljudi Iz boljpvi.sk«? .Moskve poročajo. da je ča--- [i.- Urezi*žnik- priobči; preglas komisarja za delo g. Ja/osiavskega. ki poziva javnost ra ij proti veri. Boj brezboznikov se mora nadaljevati s te večjo odločnostjo. V t*'rit pro-ela.-u je tudi reteno: Mi hočemo zažgati vsč rerkve sveta, da nastane iz. njih en sam plamen: mi hočemo podreti vse ječe... Množica vedno bolj in bolj prihaja do spoznanja, da ni vera in vsi njeni obredi, vse njeno hinavstvo. vse njene iluzije, vsi njeni triki, njena podrejenost človeka hožji volji, vsa njena črna magija, nič drugega kakor mreža, ki naj zadržuje napredek, opij (strup), ki naj za-nriri vest in oslabi voijo. V 13 letih naše pro-Mnrske diktature je naše brezbožno gibanje zašlo med mase. Iz nje je nastala velikanska sila. ki. vsako versko čuvstvo izrpva. To gi- RUMUNIJA s Kadar kmetom tavre kri. Romunsko notranje ministrstvo je objavilo poročilo o neredih v vasi Knkovo. Kakih 80 kmetov, nasprotni kov novega koledarja, se je pred dnevi utrdilo v cerkvi in hudo ranilo dvojico, ki so hoteli cerkev zapustiti. Poizkus krajevnih oblasti. da slvar mirnim petom urede, je ostal brez uspeha. Podobno so doživeli orožniki. Zaradi lepa so '.stali prebivalci napadli cerkev in jo uničili. Pri teh neredih sta bili ubili dve ose- banje je enft najvažnejših vej našega naprednega boja za socializem, eden izmed najpotrebnejših delov največje revolucije, eno najmodernejših orožij za socialistično preosnovo družbe. Mi moramo svoje protiversko delo, ki iz-podjeda temelj starega sveta, še okrepiti. Združiti moramo milijone delavcev in kmetov pod zastavo brezbožnih borcev. Oni korakajo za Leninovim praporom. Zbirajo se iz vseh dežel za zadnji napad na svet. Mi jim bomo dali potrebnega pouka. Božji služabniki vseh verstev naj vedo, da ne bo noben Bog, noben svetnik in nobena molitev rešila kapitalističnega sveta pred razpadom.* Svetovna zgodovina je priče., da je v boju s Cerkvijo še vsak podlegel. Tudi ruske boljševike čaka prav ista usoda. bi, osem jih je bilo ranjenih, med temi en orožnik. Red je zdaj vzpostavljen. Kolovodje neredov so zaprli. ČEŠKOSLOVAŠKA s Novo vlado je dobila češkoslovaška republika. Ministrski predsednik je še vedno agrarec Malypeter. Nova vlada je sestavljena iz 7 strank in sicer jo tvorijo češki agrarci, češki socialni demokratje, češki nacionalni socialisti, Češka (katoliška) ljudska stranka, čeftka obrtna stranka, nemški socialni demo. kralje in nemška kmetaka zveza. Vladna večina razpolaga v parlamentu z 32 glasovi ve-čine. Pogajanja Maljipetra z nemUdmi tsocialci bi, bila brezuspešna; izjavili so namreč, da ostanejo v opoziciji skupno z najmočnejšo češko nemško stranko s henlajnovci. Škoda je tudi, da za enkrat še ni uspe! sporazum i Hliukovo slovaško ljudsko stranko, ki je sicer za skupno državo, a zahteva široko avtonomijo Slovaške. Vendar časopisje poroča, da se bo Maljpetrova vlada s Hiinko v kratkem sjio-razumela in vstopi slovaška ljudska stranka že jeseni v vlado. ŠVICA k 8vet društva narodov je te dni zopet zboroval v švicarski Ženevi. Časopisi pišejo, da je uspešno rešil dve važni vprašanji: 1. ju-go.-lovansko-madjarsko napetost glede niar-zej kega zločina in 2. sporazum v italijansko-abe»iitsl;©m sporu. V prvem slučaju je zastopnik Madjarsk« slovesno izjavi, da država ne' bo v«č trpela v svojih mejah Inozemskih zarotnikov. Ze ta izjava je dokaz, da je imela Madjarska pri umoru pokojnega kralja svoje prste in je Jugoslavija le radi ljubega miru pokazala veliko potrpežljivost in prizaneslji-vost. ko je sprejela na znanje besede zadcMt-enja. Kar se tiče sporazuma v italijansko^aliesinskem sporu, j>a je ta . spi razum- samo odloži! pričetek vojne za nekaj tednov. Italija je namreč ua novo mobilizirala še 3 divizije in italijansko časopisje sedaj kar odkrito piše, da mora Italija zasesti Abesinijo. ŠPANIJA s Zaupanja vreden minister. V krajy Perona na Španskem imajo slovečo Marijino božjo pot, kamor vsaki; leto roma na tisoč« vernih Špancev. I.etcšnje romanje pa je hilo posebno slovesno, ker se ga je udeležil tndi novi španski pravosodni minister Casanueva, kateri je v tej vasi doma. S svojim romanjem k perenski Materi božji je hotel Marijo posebno počastiti. Prinesel je s seboj znamenja svoje ministrske oblasti. Po slovesni maši pod milim nebom, katere se je udeležilo na tisoče romarjev, je izročil Mariji dragoceno palico, znamenje ministrske oblasti, da hi s tem izprosil Marijinega blagoslova za svoje delo v blagor španske domovine. AMERIKA s Amerišški državni predsednik Roose-velt ima po ustavi zelo veliko moč. To moč je v preleklih tednih in mesecih uporabil — kakor pri državnih predsednikih ni vedno navada, za to, da je v korist kmetskega in delavskega stanu precej obremenil velefabri-kante in veleindu-strijalce. Ti možje so nato »■»■MMaMMBMMMMMaaaMg^«.--,« BANKA BARUCH U, Rac AB&cr, Pari« (&•) Odpremtla denar iMgostavlJo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle uajkulaiatnejc Postni uradi v Bolgiji, Franciji, Holandiji in Lukscm-burgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune, mflUA So 3004-64 talaO«. FRAKCIJA: Xo 1117-M Paril. H0I.AS-IHJA: \o 145S-C« IM, IllenM. l.rKSRMBDRfl; X„ .-,467 lixm»li«»* Ka zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznic« in organizirajo v posebni obrtni zbornici, ki Id bila poslovalnica enotne obrtniške zbornice za \*o državo s sedežem v Belgradu. Ves boj med enimi in drugimi »e vrti torej zgolj okrog te^n \|irašanja in če še natančnejše premotri-vamn delo iri zahteve obeh skupin v zadnjih letih, pri najboljši volji ne moremo najti med njiniii m.benih drugih razlik. Kdo ima prav? Kdorkoli je zasledoval pisanje našega lista v zadnjem poldrugem letu, lahKO *e sam odgovori na to vprašanje, Mi smo prepričani, da jn današnje obupne bede obrtništva v veliki meri »okriva nesrečna gospodarska politika Jugoslov. nacionalne stranke, kar so pozimi nekateri ministri sedanje vlade izrečno in ponovno poudarili, zato smo seveda tudi prepričani, da eksponent te stranke danes ne bi smel voditi in zastopati slovenskera obrtnižtva. S tem pa niti od daleč še ne trdimo, da pripada vodstvo drugi skupini. Mi smo že povedali, da ie «b>vensko gospodarstvo neločljiva celota, da so vse panoge prav bitno navezane in odvisne druga od druge, zato bi bilo razbitje Zbornice, kakor jo zahtevajo pičmanovci, greh nad slovenskim gospodarstvom, zlasti nad obrtništvom samim. Kaj sledi iz vsega tega? Da je vkljub neštetim društvom, zadrugam in Zbornici danes slovensko obrtništvo prav za prav brez organizacije in brez vodstva. Medsebojno lasanje >rebekovcev< in >pičmanovcev, j,3 žalosten znak obupnega stanja v obrtniških organizacijah, najbolj žalosten prav zato, ker plačuje račune tega prepiranja — obrtništvo samo in njih nesrečne družine, ki danes stradajo. Ali bo znalo slovensko obrtništvo najti izhod iz tega obupnega položaja, v katerem nevzdržno propada? Daj Bog! šlo pa ne bo prej dokler brez vsake politične zaslepljenosti ne spozna svojega mesta v slovenskem gospodarstvu ter ne da temu spoznanju tudi zares k"<>p-kega poudarka. F silamica, hakfr si pxt danes (Mu »dji, / „Ali res srček? Saj sem pa tudi lahko vesela. Poglej, kako lepo j@ naše perilo!" ,,Mamica, ali vedno tako lepo diši kadar se lika?" „ Vidiš, to pride od dobrega mila, s katerim vedno peremo. Tako snežno belo in prijetno dišeče postane perilo samo od Schicht-ovega terpentinovega mila! SCHICHT0^ TERPENTINOVO MILO fe .. in za namakanje Ženska hvala •ekje i staknili neki starinski paragraf ln se pritožili ua ameriško najvišje sodišče, češ, da je Roosevelt s svojimi zakonskimi odredbami kršil ustavo. Sodišče je dalo milijonarjem prav in je proglasilo Rooseveltove socialne odredbe za ničeve. Seveda je radi tega nastalo med ameriškim delavnimi stanovi veliko razburjenje in nihče ne va kako se bo cela zadeva končala. Delavstvo grozi s štrajkom. Ni izključeno, da prihajajo Ameriki iu njenemu gospodarstvu še zelo težki časi. s Drobiž. V La Salle je umrl 621etni Ignac K romar iz Dolenje vasi pri Ribnici. — VOa-kland Cal. je preminul 471etni Rudolf Kranjc iz Bučke na Dolenjskem. — V Glendale Nju-jork je odžel v večnost 501etni Ignac Kralj iz Domžal. — Na svoji kmetiji v Hickman Del. je zapustil ta svet 681etni Frank Junec. — V Scheuboyganu \Vis. so položili v grob 70 letnega Janeza Kirolnika, nekje iz Savinjske doline. — V Gary Ind. so pokopali 501etnega Marka Močana. — V Little Fals je na veke zatisnii oči 451etni Frank Čuk iz Logatca. — V Kaylor Pa je preminula 731etna Margareta Geršak roj. Urh iz vasi Smerje pri Ilirski Bistrici. — Avtomobil je v La Salle 111. do smrti povozil Janeza Lisjaka. — V Belle Vernou Pa je umrl 621etni Anton Klančair iz Nove vasi pri Rakeku. — V Pueblo Colo so pokopali 061etno Marijo Snedec, mater tam živečega zdavnika, doma iz Črnomlja. DROBNE NOVICE Blifu ruskega Harkora je skoči! g tira brzovlak; 4 ruske osebe ubite, 27 hudo ranje-nih. Tri nore diviiije mobilizira Italija. Ostavko j« podal avstrijski poljedelski minister. Umrl je v Benešorezn pri Pragi svetovno znani češki skladatelj Jožef Suk. Tvornieo za portlandski cement je zgradila v albanskem Skadru neka nemška IvidJia. Strahovit potres je uničil v Beludžistanu (državi ob Indiji) mnogo mest. Nad 30.000 mrtvih. 500 norih bojnih aeroplanov bo nabavila Turčija. Irska ne bo služila nobeni državi kot oporišče za napad proti Angliji, je izjavil De Valera. Masko xoper strupene pline, ki bo veljala le 10 Din, dobi vsak angleški državljan. Velike munieijsk« skladišče so pognali v trak blizu Kirina kitajski razbojniki. GrSke liberalne in republikanske stranke ae volitev vzdrže, ker vlada nemoteno dopušča agitacijo monarhistov. Na škodo socialistov so napredovali pri volitvah v pariški okolici komunisti. Hiše ki ne vztrezajo adravstvenim predpisom, bodo na Angleškem podrli. Zastrupljeno pecivo je prodajal neki pek v nemškem Kielu. Mnogo ljudi zbolelo ki nekaj tudi umrlo. Novo vlado r Franciji Je sestavil socialist Bouisson. Ako gl mažejo ustnice so strogo kaznovane ženske iia — Japonskem. 800.000 ljudi se je udeležilo pogreba maršala Pilsudskega v Krakovu. Vsako nošnjo rodovniške obleke je prepovedala turška vlada. Na ruskem Kavkazu so napravili telefon «a 5600 m višine in je menda to doslel najvišja telefonska postaia. I To jc 9 letni sinček, Jurček, ameriškega milijonarja Weyerha«sCTja katerega so ugrabili tolovaji, ko se je iz šole vračal domov. Tolovaji so zahtevali 200.000 dolarjev odkupnine za otroka. Policija doslej niti posredovala ni, da bi tolovaji otroka ne umorili. — Nekatera poročilu trde, da se je otrok med tem že vrnil k staršem. — Vsekakor pa ni vedno prijetno, biti sin ameriškega bogataša. V vsako hišo Domoljuba! 500 letnico obstoja praznuje te dni Švedski parlament. Komunistični državni preobrat v Potu- galski se ni izvršil, ker ja prišla vlada zaroti prej na sled. Podzemeljska pribežališža pred aračni-mi napadi so začeli graditi hitlerjevci v Nemčiji v svojih domovih. Ponujena mu plemstvo je odbil angleški ministrski predsednik MacDonald. Naša uganka Iircžitn in dobro spravite! Izrežite in dobro spravite! ALI STR ZE PLACAIJ NAROČNINO ZA »DOMOLJUBA«? KAJ JE NOVEGA .............................................i-i . n ju h i iiuniiim i «nmw——i««wn—-—— Pravoslavni Slovenci Bejgrajtki časopis Pojitika« je 27 meja B»p* edala pni fcovr** pravosjavnib Sk>\enter ia 36. maj ■ Celju" V cmifj^ te^E poročila Ei j bi se na kongresu osnovala zveza bratstev prav.•Samih Svvettcev Savez bratstev* j.ia-vosbfiiit Sk:\eo6 P.istrenjci < }• Vardarju. Pravoslavne četi ve so v LfjiJjaai, Celju io BidKakl Zds.i dšl.i pevski zbori. Čeprav : l-stcjl patri jariuja, da se flužl-a b žjfc pravoslavnih Sinlahko opravi^ v >.lovenjeziku, hočejo iuieti pravosiavni.Sioventi služhn božjo v cerkveno- slovenskem (steruslovenakein) jeziku. Vsi slavijo svojo slavo po zgledu pravoslavnih Srbov. Večina slavi sv. Savo. sv. Ciiila in Metoda ter Vidov dan. V Stefaneumu- v Sreniskih Karlovih se pripravlja na duhovniški poklic 6 mladeničev iz Slovenije. Po!«n! 'ega je neki Slovenec, in sicer Gorazd Dekleva iz Istre prejel jeromonaški čin in zdaj dokončuje nauke ua pravoslavni bogoslovni fakulteti v Beigradu. G. Dekleva je že prevede) na slovenski jezik katekizem in v tisku je prvi mo-litvenik za pravoslavne Slovence. Bratstvo sv. t irila in Metoda v Celju je pied kongresom p(/«lalo v imenu vseli bratstev vsem pravoslavnim Srbom proglas, naj v čini večjem številu pridejo na to prvo javno manifestacijo slovenskega pravoslavlja. Na to svečanost prispe — tako je pi=ala Politika 27. maja — tudi zagrel ški inetropolit g. Liositej, pod katerega jurisdikcijo spadajo vsa bratstva v Sloveniji. Za kongres je bila dovoljena polovična vožnja na železnicah. kres na kuutiui gori. Krasen, 20 m visok pU men je žarel s Krima. Enakti, kakor tac, " žareli kresovi po vs.ej širni domovini ter po. v sod oznanjali ljubezen, ki jo goji naše ljud. si io do sivolasega nadškofa dr. A. B Jegliča" d 70 let sta dopoiaila g. Alojzij goba. žuu. Bik in duhovni svetnik v Zdolah pri Brežicah in g. Robert VacJavik. župnik \ Gotovljah. ju ohrani še mnogo let: d 50 let »ta že »kupaj Pe*.er in Amalija Pa valeč v Studencih. Sta zvesta naročnika katoliškega časopisja, zato Bog ju živi! d Na ljubljan-kMii Stadionu je živahno življenje. Ogromna stalna tribuna, na kateri bo oltar in prostor za dostojanstveniki;-, je v glavnem dovršena s tem. da so vlili betonsko ploš/o, ki !>o tribuno pokrivala. 0 v - tiko~ti tribun«4 dobimo pravi vti«, č* vemo. da s0 ^ ino za zgornjo beton-ko p!os6o porabili dva STADION Vozne olajšave za gasilce Prometni minister Vujič je predpisal j uieJUi o UL"Kiaosti na državnih železnicah in j ladjah za gasilsko organizacije v državi. Po tej uredbi bo dobilo starešinstvo gasilskih , zvez triletne vosiefakie z veljavo za vse proge j in 'azrede. ki si jih bo samo izbrala proti j plačilu tretjine cene. Člani uprave gasilske zveze, ki stanujejo izven Belgrada. bodo isto-tako js. tej uredbi uživali pri potovanjih na seje uprave 50% jx.piKt na železnicah pri v>e'i -.lakih. Čiaiii osrednjega in nadzornega odi ia gasilske zveae bodo v slučaju potovanja na »Je osrednjega odbora zatednioe. kakor tudi predstovttiki «a»iiskih iup iu <»t, če bido potovali na skupščino gasilske zajeda i slovanskih in mednarodnih gasilskih zletov in kongresov v državi ali pa v inozemstvu lx>do uživali vsi člani iii naraščajniki gasilskih organizacij kraljevine Jugosiavje tako za potovanja v skupinah 755S popnst Gasilske čete. če 1» do potovale radi gašenja požarov aH radi pomoči ob kakih večjih nesrečah, povodnjih ali potresih, se bodo lahko brezplačno vozile p> iel«nici do postaje, ki je najbližja mestu nesreče. V teh slučajih bodo gasilci lahko uporabili oni vlak, s katerim bi najhitreje prišli na mesto nesreče, .-saten t* s presneti a vlaka. Ob vrnitvi se bodo gasilske čete vozile v najnižjem razredu uporabljenega vlaka proti plačilu 25% redne vozne cene Kakor gasilce bo železnica brezplačno prevažala do mesta nesreče tudi gasilsko orodje, ki ga jemljejo gasilci r seboj. Ob vrnitvi se bo pa morala plačati voznimi samo v slučaju, če bi se moral za orodje vzeti poseben vagon, in sicer za vsak vagon in kilometer po 5 Din. Iste vozne olajšave kakor na železnicah predpisuje uredba za gasilce tudi na vseh ladjah. zahvala Vprerš *D'jn«4ft, fa*. Ljubljano. Podpisana naročnica > Domoljuba« vljudno zahvaljujem 7ji podporo Dm. ki »em jih kot pogorelka pjejela 19. maja Bila mi je lepa pomoč v teli težkih časih. Tem potom vsem toplo priporočam, da se naroče n« to list. ki jim nudi hitro pomoč, če jim. kakor »eni, pogori stanovanjska hiša. Hvaležno vdana Marija Strahornik. Kavče št. 1 pri Veienju. Telo potrelraje hraae, lahko Hrt Tvoje wre, Tvoj razam tudi mora živeti. Zato »uja* potrebajeS aabra katoliška čfi« 4' domaČe novice d Ka čast 86 letnice prevar, nadškofa dr. A. B. Jegliča so oni večer po vsej slovenski zemlji zagoreli kresovi. Kolikor toliko ugodno vreme je povzročilo, da so bili ti kresovi vidni daleč- na okoli ter je bil pogled nanje posebno veličasten. Samo z ljubljanskega Gradu je bilo vidnih okoli 20 kresov. Imeniten kres je bil pn fari *v. Cirila in Metoda, na vseh vidnejših hribih in gorah v ljubljanski okooci so žareli mogočni kresovi. Našim fantom na čast moramo priznati, da so se za te kresove zeJo potrudili ter da so „anosi!i vi ^bovhnbemnogo d račja in drv, tako. d(| ,0 kresovi po veČini goreli zelo dolgo, od 8 na nekako Ki zvečer. Daleč viden ^bn^ vagona cementa. Vrb tribune bodo krasili okusni betonski stebriči. Tribuna vzbuja i« sedaj, ko je se vsa polna leoenili podpor, splošno občudovanje, vendar bo veličasten vtis popoln šele čez par tednov, ko bodo odstranili vse opaže. Tudi dels aa brežinah v Stadionu bodo v glavnem končana, tako da jih bo mogoče Je obujati s tram Prav tako bodo okusno preurejeni tndi dohodi na Stadion in prostor pred Stadionom. Ko hodu dovršena vsa predvidena deta. gotovo ne 1» premogla cela naša država lepšega in do-stojnejšega prostora za kongres, kakor je naš Stadion. d Pretlavaaje o cvfearističiieM koagresu t ljubljanskem radie bo na binkoštno nedeljo ob II dopoldne. Godba »Sloge« bo igrala skladbe, ki jih bodo igrale godbe na evhari-stičnem kongresu. Sa to opozarjamo predvsem naše godbe po deželi. d Radi evliarističnega kongresa v Ljubljani. kciičajo vse šole v dravski banovini Po že 22. junija. Obenem je prosvetno ministrstvo dovolilo uporabo vseh šolskih poslopij v Ljubljani, v St. Vidu. Zgornji Šiški, Jezici, Mostah in na Viču za skupna prenočišča udeležencev. d Prijateljski degevor i Remnnijo gleil« Šolstva, v Vrtcu je bil med predstavniki jugoslovanske jn romunske vlade podpisan tporazum glede izmenjave učiteljev. Prisoten je bil g■ Miljutinovič, načelnik oddelka za manjšinjske Šole v prosvetnem ministrstvu in dr. Jonescu iz Bukarešte. Dogovorjeno je bilo, da prispe na romunsko šolo v Jugoslaviji 17 učiteljev iz Romunije, na drugi strani odpošlje Jugoslavija 17 učiteljic in enega učitelja na jugoslovanske šole v Romuniji. Jugoslovanske učitelje bo izbral bauatski Škot dr. Jurij Letič, ker so šole v Romuniji verske. Romunija pošlje povsem mlade moči. Romunski učitelji bodo prejemali plačo od naše vlade, a poleg tega dodatek od romunske vlade, Vsaki dve leti službe jim Romuni štejejo za tri leta. Na naših šolah v Banatu je 67 oddelkov z romunskim učnim jezikom. Ta dogovor je v zvezi s splošno pogodbo, ki je bila sklenjena nedavno med Romunijo in Jugoslavijo glede pravic narodnih manjšin. — Take pra-[ vice bi morale jugoslovanske narodne manj-I šine uživati po vseh državah. ' d Neko časopisje je svoj čas poročalo, da i je v Blatu na otoku Mljetu prestopilo v pravo-i slavje 300 oseb. To ni resnica, zakaj nikdo ni i v imenovani vasi do danes prestopil v pravo-I slavje. Pač pa so bile tri osebe sprejete v t starokatoliško vero, a so se že vse tri vrnile 1 v okrilje prave svoje matere, katoliške Cerkve. d Strašna novost! Se nikoiit Svila po 11 dinarjev. Stermeeki, Celje. d SOIetnieo obstoja je praznovalo te dni Društvo komisijonarjev v Mariboru. d Za ljubljansko mestne hranilnico. Ljub-' ljanskl župan dr. Ravnihar je posredoval pri Državni hipotekami banki radi odobritve posojila 85 milijonov Din za mestno hranilnico v Ljubljani, da bi se ji na ta način omogočilo redno poslovanje. Verjetno je, da bo zaprošeno posojilo potrjeno v teku tedna. Ljubljanski župan je ob tej priliki tudi posredoval pri prosvetnem ministru radi podržavljenja ljubljanskega liceja. d Zakonski osnutek a elektrifikaciji dr-iave je izdelalo gradbeno ministrstvo in ga predloži v kratkem narodni skupščini. d Delavci stavkajo v tovarni »Triglav« v Kočevju ln v tovarni verig v Lescah. d 20 milijonov je dovoljenih za ureditev hrvatskih Plitviških jezer in zboljšanje potov ob teh jezerih. d Belgrajaka občina jc popolnoma izenačila plaže svojega uradništva z plačami državnega uradništva. d Hrast v počastitev spomina pokojnega francoskega zunanjega ministra Barthouja so zasadili na Kalimegdanu pri Belgradu ob priliki bivanja oddelka francoske mornarice v jugoslovanski prestolici. d Še 157 milijonov Din za javna dola je odobril ministrski svet. Upamo, da se bo od te vsote tudi Slovenije kaj prijelo. d Takse na osebne avtomobile je zniiala mestna občina v Varaždinu od 500 na 250, na tovorne od 300 na 150, dočim »o avtotaksi sploh oproščeni takse. d Novo posojilo 7 milijonov za zgradbo čina od Pokojninskega zavoda in sicer za do- ir»Mnnwaiwiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiNMiii«i»i««Mi«i»inii»aM«nnB«if«ri-n Mošfova esenca »MOSTIN«. Z našo umetno esenco si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdraho domačo pijačo. — Cena 1 steklenici za 150 litrov 20 Din po pošti 40 Din, 2 steklenici po pošti 60 Din. — Dobi »a samo v DROGERUI KANC L3UBUANA Zidarska ulica ia v »Kebotlčniku«. Priložnostni nakup! Tovarna upognjenega pohištva HemeoCo Duplica pri Kamniku bo v dneh velesejma L J. < 1.—11, junija 1.1. oddala v reklamne svrhe teredno poceni l.ioo finih sobnih stolov Oglejte si jih v prodajalni tovarne V Ljuliltanl, Kersnikova u)3ca 7 (poleg Slamlča). magdalenske šole v Mariboru je dobila ob-bo 25 let po 9 odstotnem obrestovauju. Letos izplača zavod 2 milijona, drugo leto 4, tretje leto pa en milijon. d Zanimiv vo». Znana mariborska tovarna vozov Miha Počivalnik je zgradila čisto svojevrsten voz, ki je uporaben kot lovski, dirkalni ln športni voz ter vzbuja upravičeno občudovanje vseh poznavalcev. Razstavljen je na ljubljanskem velesejmtl. Izumitelj praktičnega voza g. Počivalnik je letos doživel pomembne obletnice: 65letnico starosti, SOIetnieo poklica in 40 letnico obstanka svojega podjetja. d Kmečki magasln, Ljubljana, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma), Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Ako hočete dobro kupiti in prihraniti denar, potem obiščite to trgovino. d Enake plaže ca občinske in drfcavne nameščence. Z odlokom bana drinske banovine je bilo službeno razmerje občinskih nameščencev v drinski banovini izenačeno s službenim razmerjem državnih nameščencev. Plače občinskih in državnih nameščencev bodo poslej enake. d Kroinjarenje t manutakturo (z blagom za obleke) je prepovedalo mariborsko mestno poglavarstvo. d Slovenci nismo kar tako. O. Ivan Do-boršek z Ježice je sporočil, da je po večmesečnem proučavanju iznašel važen aparat, ki bo posebno prav prišel kolesarjem. Znano je, da more človek dosedaj z lastno energijo doseči s kolesom največ hitrost 20—80 km na uro, v spriutu morda 40 km. O Dobovšek pa je s svojim bratom izdelal kake 2.5 kg težak aparat, ki se enostavno pritrdi na kolo in ki poveča zmogljivost kolesa v talki meri, da more človek z lastno energijo doseči 50 do 55 odstotkov večjo hitrost, kakor dosedaj. Aparat jo zgrajen na priprostem načelu, ki ga Je bilo treba r>-jprej seveda odkriti. Iznajditelj je aparat tudi že praktično preizkusil ter se je Izvrstno obnesel.Aparat bi bil zelo poceni, kakih 300—400 Din in bi se dal pritrditi na vsako kolo. Prihodnje dni bo dal izaiajditelj svoj aparat patentirati ter je zaradi tega z odločujočimi činitelji že v zvezi. d Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite proti malenkostnemu plačilu pri Per Francu, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložiti znamko za odgovor za 3 Din. d Kongres jugoslovanskih gledaliških igralcev h vse države se bo vršil v juniju v Sarajevu. Pride več sto igralcev, kongre9 pa bo trajal pet dni. d Izredno veliko naročil za drva ia Abe-sinijo ima v zadnjem Času Jugoslavija. Odposlanih je bilo v Afriko že tri tisoč vagonov, pričakujejo pa še novih večjih naročil. d Učiteljišče v Mariboru ostane, poročajo iz Belgrada. Odpade torej predvidena namera, da bi morala biti učiteljišča samo na sedežih bnnovln ter bomo imeli v naši banovini še za naprej dvoje državnih učiteljišč, to je v LJul ljani in v Maribo.u. d Največje in najmodernejše šolsko pos!oj> Je v Sloveniji bo menda nova magdalensk šola v Mariboru, ki jo prično v kratkem zidal d Velike poneverbe so odkrili v ravnatel etvu tramvaja in elektrarne v Belgradu. d Važno za posetnike letošnjega Ljubljanske} spomladanskega vetesejmi. Pošetniki velesejma im jo 50% popust na železstiesh. Za izrabo tega popu« ■ ys izdala železniška uprava posebne železniške i? kaiaice, ki jih izdajajo blagajne vseh železniški; postaj po 5 Din za komad. Vsak ix>setnik kupi n bdho dni postaji tako železniško izkaznico n 5 Di in celo vozno karto do Ljubljane. Številko voz' karte vpiše postajna blagajna v železniško izkaznh in isto žigosa. Uprava velesejma polrdi obiskoval; v železniško izkaznico obisk velesejma. Na povr; ku žigosa železniško izkaznico še blagajna Ijiiblja ske postaje, nakar velja vozna karta za brezplač' povratek po isti aH krajši poti. Železniška ukazni, brez potrdila o obisku velesejma za brezplačen p vratek ni veljavna. Popust velja za dopotovanje Ljubljano od 27. maja do 11. juniia zaključno, za p. vratek pa od 1. do 16. jurrtja zaključno. iz domaČe politiki d Minister dr. Marušič o delu posiance\ Na sestanku senatorjev in poslancev Jevtičt ve liste, ki je bil v Ljubljani v petek popoldnt Je minister za socialno politiko dr. Marušič pt ročal o političnem položaju in o programu vla de ter narodne skupščine, Poudaril je, da j-treba ustvariti ozračje splošnega, pomlrjenje Glavni volivni odbor za dravsko banovino j» bil nasproti vsem kandidatom povsem nevtra len. Slovenska delegacija mora pokazati enotnost, ki je toliko bolj potrebna, ker razpolože nje med narodom pri splošno vladajočem kri-ticizmu ni povoljno za poslanca, ki hoče de lati. Veljati morata dve načeli: državno in ne rodno edlnstvo in politika malega človeka Potresov v narodni skupščini ne bo, ker im; vlada 803 posl&nee, opozicija pa le 67. Ni 8' znano, ali pride opozicija »ploh v parlament ali ostane doma. Zn&oo je le, da se bo nada ljevala politika 6. Januarja. Narodna skupščini bo morala rešiti vprašanje kmečke zaščite vprašanje zadružništva in H sname krize. Na; prej pride na dnevni red načrt o dekoncentr« clji. Ta zakon ne sme zapreti Slovencem pot i druge banovine. Gre za izgraditev Sloveniji kot dežele turizma in za problem naše indu utriallzacije, kateri se Cesto postavljajo ovire češ, da smo preblizu meje, Izdelana je uredbr o silosih, v katere bo investiranih okoli 2(V milijonov dinarjev. Prometni minister priprav Ija uredbo o premogu, ki naj omogoči v bodo če izločitev kvalitetno neustrezajočih vrst pr nabavi za železnice. Dovršen je tudi načrt • ustanovit-,i■'< radio-družbe s pomočjo tujega k« pitala. Minister je zaključil s poudarkom, di bo slovenska delegacija svojim nalogam ko le, če bo enotna. d JNS bi se rada pomladila. »Jutro«, gl» silo Jugoslov. nacionalne stranke, je zadnj< čase večkrat pi-alo, da je sedaj po volitval 5» KAJ JE NOVEGA Pravoslavni Slovenci Belgrajski časopis Politika« jc 27 moja napovedala prvi kongres pravoslavnih Slovencev mi ;I0. maj v Celju.' V smislu tega poročila naj bi se na kongresu osnovala zveza bratstev pravoslavnih Slovencev (Savez bratstava pravoslavnih Slovenaca). Ta bralstva imajo svoje sedeže v Celju, Mariboru, Ljubljani in Kranju in nosijo ime sv. Cirila in Metoda ter slavijo isto slavo. »Politika« poroča, da je v Sloveniji 6000 pravoslavnih Slovencev. Porazdeljeni so med 6 duhovnij. Poleg tega obstoji pravoslavna duhovnija Slovencev iz Gorice, in sicer v Btetrenici ob Vardarju. Pravoslavne cerkve so v Ljubljani, Celju in Bistreuici. Zdaj dovrštijejo cerkev v Mariboru. Poleg tega obslojijo kapele v Rogaški Slatini, v V r š i č u pod Triglavom in povsod po narodnih domovih, kjer žive pravoslavni Slovenci. Povsod so mladinski in moški pevski zbori. Čeprav obstoji dovoljenje patrijarhija, da se služha božja pravoslavnih Slovencev lahko opravlja v slovenskem jeziku, hočejo imeti pravoslavni.Slovenci službo božjo v cerkveno- slovenskem (staroelovenskem) jeziku. Vsi slavijo svojo slavo po zgledu pravoslavnih Srbov. Večina slavi sv. Savo, sv. Cirila in Metoda ter Vidov davi. V »Stefaneumu«,v Sremskih Kar-lovcili se pripravlja na duhovniški poklic 6 mladeničev iz Slovenije. Poleg tega je neki Slovenec, in sicer Gorazd Dekleva iz Istre prejel jeromonaški čin in zdaj dokončuje nauke ua pravoslavni bogoslovni fakulteti v Belgradu. G. Dekleva je že prevedel na slovenski jezik katekizem in v tisku je prvi molitvenih za pravoslavne Slovence. Bratstvo sv. Cirila in Metoda v Celju je pred kongresom poslalo v imenu vseh bratstev vsem pravoslavnim Srbom proglas, naj v čim večjem številu pridejo na to prvo javno manifestacijo slovenskega pravoslavlja. Na to svečanost prispe — tako je pisala Politika«' 27. maja — tudi zagrebški metropoli! g. Dositej, pod katerega jurisdikcijo spadajo vsa bratstva v Sloveniji. Za kongres je bila dovoljena polovična vožnja na železnicah. kres na Šmarni gori. Krasen, 20 m visok nj men je žarel s Krima. Enako, kakor (atu žareli kresovi po vsej širni domovini ter J* vsod oznanjali ljubezen, ki jo goji naše lj^ sivo do sivolasega nadškofa dr. A. B JenL d 70 let sla dopolnila g. Alojzij 6oba Ž1T nik iu duhovni svetnik v Zdolah pri Brežicah in g. Robert Vadavik, župnik v Gotovljah. IjJ ju ohrani še mnogo let! ^ d 50 let sta že skupaj Peter in Amalija Pa valeč v Studencih. Sta zvesta naročnika katoliškega časopisja, zato Bog ju živi! d Na ljubljanskem Stadionu je živahno življenje. Ogromna stalna tribuna, na kateri bo oltar in prostor za dostojanstvenike, je v glavnem dovršena s tem, da so vlili betonsko ploščo, ki bo tribuno pokrivala. O velikosti tribune dobimo pravi vtis, če vemo, da so samo za zgornjo betonsko ploščo porabili dva STADION Vozne olajšave za gasilce Prometni minister Vujič je predpisal uredlio o ugodnosti na državnih železnicah in ladjah za gasilske organizacije v državi. Po tej uredbi bo dobilo starešinstvo gasilskih zvez triletne vozovnice z veljavo za vse proge iu razrede, ki si jih bo samo izbrali) proli plačilu tretjino cene. Člani uprave gasilske zveze, ki stanujejo izven Belgrada, bodo isto- ; tako po tej uredbi uživali pri potovanjih na , seje uprave 50% popust na železnicah pri vseh vlakih. Člaui osrednjega in nadzornega odbora gasilske zvez« bodo v slučaju poto- j vanja na seje osrednjega odlvora zajadnice, i kakor tudi predstavniki gasilskih žup in čet, i če bodo potovali na skupščino gasilske za-jednice, iatotako uživali 50% popust na železnicah. Enake ugodnosti pri potovanjih l>odo imeli tudi člani župskib uprav, če bodo potovali na seje Župske uprave in skupščinske župe. Člani in naraščaj vseh gasilskih organizacij bodo m primer, če bodo potovali na žup-ne izlete, kongrese, gasilske tečaje ter na proslave gasilskih organizacij, ludi deležni 50% popusta. Ob priliki državnih kakor tudi vse- slovenskih in mednarodnih gasilskih zlelov in kongresov v državi ali pa v inozemstvu lvodo uživali vsi člani in naraščajniki gasilskih organizacij kraljevine Jugoslavje tako za potovanja \ skupinah 75% popust. Gasilske čete, če bodo potovale radi gašenja požarov ali radi polnoči ob kakih večjih nesrečah, povodnjih ali potresih, se bodo lahko brezplačno vozile po železnici do postaje, ki je najbližja mestu nesreče. V teh slučajih bodo gasilci lahko uporabili oni vlak, s katerim bi najhitreje prišli na mesto nesreče, razen ekspresnega vlaka. Ob vrnitvi se bodo gasilske čete vozile v najnižjem razredu uporabljenega vlaka proli plačilu 25% redne vozne cene. Kakor gasilce bo železnica brezplačno prevažala do mesta nesreče tudi gasilsko orodje, ki ga jemljejo gasilci s seboj. Ob vrnitvi se bo pa morala plačati voftnina samo v slučaju, če bi so moral za orodje vzeti poseben vagon, in sicer za vsak vagon in kilometer po 5 Din. Iste vozne olajšave kakor na železnicah predpisuje uredba za gasilce tudi na vseh ladjah. zahvala Upravi »Domoljuba*, Ljubljana. Podpisana naročnica .»Domoljuba« se vljudno zahvaljujem za podporo 1000 Din, ki »eni jih kot pogorelka prejela 1«. maja. Biia mi je lepa pomoč v teli težkih časih. Tem potom vsem toplo priporočam, da se naroče na ta list, ki jim nudi hitro pomoč, oe jim, kakor meni, pogori stanovanjska hiša. Hvaležno vdana Marija Strahovnik. Kavče št. 1 pri Velenju. Telo potrebi jo hrane, da lahko Hvl. Tvoje srce, Tvoj razam tudi mora živeti. Zato nujno petrebujeS uobr« iftivo. katoliško Čtivo domače novice d Na tast 86 letnice prevsv. nadškofa dr. A. B. Jegliča so oni večer po vsej slovenski zemlji zagoreli kresovi. Kolikor toliko ugodno vreme je povzročilo, da so bili ti kresovi vidni daleč na okoli ter je bil pogled nanje posebno veličasten. Samo z ljubljanskega Gradu je bilo vidnih okoli 20 kresov. Imeniten kres je bil pri fari sv. Cirila in MetodTna ofiic^o"?ihMhribih *Wah t™ n , moeoini kre8wi' Našim fan- om na čast moramo priznati, da so se za te soko v hribe mnogo dračja in drv, tako da so kresov, po večini goreli zelo dolgo od'8 Z nekako 10 zvečer. Daleč viden jeti ^ vagona cementa. Vrh tribune bodo krasili okusni betonski stebriči. Tribuna vzbuja U sedaj, ko je še vsa polna lesenih podpor, splošno občudovanje, vendar bo veličasten vtis popoln šele čez par tednov, ko bodo odstranili vse opaže. Tudi dela ua brežinah v Stadionu bodo v glavnem končana, tako da jih bo mogoče še obsojati b travo. Prav tako bodo okusno preurejeni tudi dohodi na Stadion in prostor pred Stadionom. Ko bodo dovršena vsa predvidena dela, gotovo ne bo premogla cela naša država lepšega in do-stojnejšega prostora za kongres, kakor je naš Stadion. d Predava«je a evharističnem kongresu v ljubljanskem radia bo na biukoštno nedeljo ob 11 dopoldne. Godba »Sloge« bo igrala skladbe, ki jih bodo igrale godbe na evhari-stičnem kongresu. Na to opozarjamo predvsem naše godbe po deželi. d Radi evharističncsa kongresa v Ljub ljanl, končajo vse šole v dravski banovini po že 22. junija. Obenem je prosvetno ministrstvo dovolilo uporabo vseh šolskih poslopij v Ljubljani, v St. Vidu, Zgornji Šiški, Ježi«, Mostah in na Viču t,a slmpna prenočišča udeležencev. d Prijateljski degavor a Romu a« j« g^« šolstva. V Vrftcu je bil med predstavniki ju- coslovanske in romunske vlade podpisa« Priložnostni neilciipl Tovarna upognjenega pohištva Hemcc-Co Duplica pri Kamniku bo v dneh velesejma t. J. • 1.—11. |unlja t. 1. oddala v reklamne svrhe Izredno poceni f.ioo finih sobnih siolov Oglejte si Jih v prodajalni tovarne V Ljubljani, Kersnikova ulic« 7 (poleg Slamiča). iporazum gleda izmenjavo učiteljev. Prisoten e bil g- Miljutinovič, načelnik oddelka za nanjšinjske Šole v prosvetnem ministrstvu in jr. Jonescu Iz Bukarešte. Dogovorjeno Je bilo, da prispe na romunsko šolo v Jugoslaviji 17 učiteljev iz Romunije, na drugi strani odpošlje Jugoslavija 17 učiteljic in enega učitelja na jugoslovanske šole v Romuniji. Jugoslovanske učitelje bo izbral banatski škof dr. Jurij I^etič, ker so šole v Romuniji verske, liomunija pošlje povsem mlade moči. Romunski učitelji bodo prejemali plačo od naše vlado, a poleg lega dodatek od romunske vlade. Vsaki dve leti službe jim Romuni štejejo za tri leta. Na naših šolali v Banatu je 07 oddelkov z romunskim učnim jezikom. Ta dogovor je v zvezi s splošno pogodbo, ki je bila sklenjena nedavno med Romunijo in Jugoslavijo glede pravic narodnih manjšin. — Take pravice bi morale jugoslovanske narodne manjšine uživati po vseh državah. d Neko časopisje je svoj čas poročalo, da je v Blatu na otoku Mljetu prestopilo v pravo-slavje 300 oseb. To ni resnica, zakaj nikdo ni v imenovani vasi do danes prestopil v pravo-slavje. Pač pa so bile tri osebe sprejete v starokatoliško vero, a so se že vse tri vrnile v okrilje prave svoje matere, katoliške Cerkve. d Strašna novost! Se nikoli! Svita po 11 dinarjev. Stermceki, Celje. d SOletoice obstoja je praznovalo te dni Društvo komisijonaijev v Mariboru. d Za ljubljansko mestno hranilnico. Ljubljanski župan dr. Ravnihar je posredoval pri Državni hipotekami banki radi odobritve posojila 85 milijonov Din za mestno hranilnico v Ljubljani, da bi se ji na ta način omogočilo redno poslovanje. Verjetno je, da bo zaprošeno posojilo potrjeno v teku tedna. Ljubljanski župan je ob tej priliki ttidi posredoval pri prosvetnem ministru radi podržavljenja ljubljanskega liceja. d Zakonski osnutek o elektrifikaciji države je izdelalo gradbeno ministrstvo in ga predloži v kratkem narodni skupščini. d Delavci stavkajo v tovarni > Triglav« v Kočevju in v tovarni verig v Lescah. d 20 milijonov je dovoljenih za ureditev hrvatskih Plitviških jezer in zboljšanje potov ob teh jezerih. d Belgrajska občina je popolnoma izenačila plače svojega uradništva z plačami državnega uradništva. d Hrast v počastitev spomina pokojnega francoskega zunanjega ministra Barthouja so zasadili na Kalimegdanu pri Belgradu ob priliki bivanja oddelka francoske mornarice v jugoslovanski prestolici. d Se 157 milijonov Din za javna dela je odobril ministrski svet. Upamo, da se bo od te vsote tudi Slovenije kaj prijelo. d Takse na osebna artomobiio je znižala mestna občina v Varaždinu od 500 na 250, na tovorne od 300 na 150, dočim so avtotaksi sploh oproščeni takse. d Novo posojilo 7 milijonov za zgradbo čina od Pokojninskega zavoda in sicer za dc~ Moštova esenca »M08TIN«. Z našo umetno esenco si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi I/.bomo, obstojno tn zdravo domačo pijačo. — Cena 1 steklenici J« 1*0 litrov 20 Din po pošti 40 Din, 2 stekleniei po poŠti 60 Din. — Dobi se samo v DROCMERDI KANC, LJUBLJANA Židovska ulica ia r »Nebetičniku«, magdaleneke šole v Mariboru Je dobila ob-bo 25 let po 9 odstotnem obrestovanju. Letos izplača zavod 2 milijona, drugo leto 4, tretje leto pa en milijon. d Zanimiv vos. Znana mariborska tovarna vozov Miha Počivalnik je zgradila čisto svojevrsten voz, ki je uporaben kot lovski, dirkalni in športni voz ter vzbuja upravičeno občudovanje vseh poznavalcev. Razstavljen je na ljubljanskem velesejmu. Izumitelj praktičnega voza g. Počivalnik je letos doživel pomembne obletnice: 65 letnico starosti, 50 letnico poklica in 40 letnico obstanka svojega podjetja. d Kmečki magaain, Ljubljana, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma), Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Ako hočete dobro kupiti in prihraniti denar, potem obiščite to trgovino. d Enake plače ta občinske in državne nameščence. Z odlokom bana drinske banovine je bilo službeno razmerje občinskih nameščencev v drinski banovini izenačeno s službenim razmerjem državnih nameščencev. Plače občinskih in državnih nameščencev bodo poslej enake. d KroSnj&renje z m&nufakturo (z blagom za obleke) je prepovedalo mariborsko mestno poglavarstvo. d Slovenci nismo kar tako. G. Ivan Do-bovšek z Ježiee je sporočil, da je po večmesečnem proučavanju iznašel važen aparat, ki bo posebno prav prišel kolesarjem. Znano je, da more človek dosedaj z lastno energijo doseči s kolesom največ hitrost 20—80 km na uro, v sprintu morda 40 km. G Dobovšek pa je s svojim bratom izdelal kake 2.5 kg težak aparat, ki se enostavno pritrdi na kolo in ki poveča zmogljivost kolesa v taki meri, da more človek z lastno energijo doseči 50 do 56 odstotkov večjo hitrost, kakor dosedaj. Aparat je zgrajen na priprostem načelu, ki ga Je bilo treba r-jprej seveda odkriti. Iznajditelj je aparat tudi že praktično preizkusil ter »e je izvrstno obnesel.Aparat bi bil zelo poceni, kakih 300- 400 Din in bi «e dal pritrditi aa vaako kolo. Prihodnje dni bo dal iznajditelj svoj aparat patentirati ter je zaradi tega z odločujočimi činitelji že v zvezi. d Vsa vojaška pojasnila v katerikoli nadevi dobite proti malenkostnemu plačilu pri Per Francu, kapetaa » p., Ljubljana, Maistrov« ulica 14. Priložiti znamko za odgovor za 3 Din. d Kongres jugoslovanskih gledaliških igralcev iz vse države se bo vršil v juniju v Sarajevu. Pride več sto igralcev, kongres pa bo trajal pet dni. d Izredno veliko naročil za drva za Abe-sini jo ima v zadnjem fesu Jugoslavija. Odposlanih je bilo v Afriko že tri tisoč vagonov, pričakujejo pa še novih večjih naročil. d Učiteljišče v Mariboru ostane, poročajo iz Belgrada. Odpade torej predvidena namera, da bi morala biti učiteljišča samo na sedežih banovin ter bomo imeli v naši banovini še za naprej dvoje državnih učiteljišč, to Je v Ljul ljani in v Mariboru. d Največje in najmodernejše Šolsko pošlo.-' je v Sloveniji bo menda nova magdalensfc šola v Mariboru, ki jo prično v kratkem zidal d Velike poneverbe so odkrili v ravnate! -»tvu tramvaja in elektrarne v Belgradu. d Važno za posetnike letošnjega Ljubljanska spomladanskega velesejma. Po&tniki velesejma !m jo 50% popust na železnicah. Za izrabo tega popus j< izdala železniška uprava posebne železniške iz kaznice, ki jih izdajajo blagajne vseh železniški' postaj po 5 Din za komad. Vsak posetnik kupi n od hodni postaji tako železniško izkaznico za 5 D! in celo vozno karto do Ljubljane. Številko voe> karte vpiše postajna blagajna v železniško izkazni« in isto žigosa. Uprava vefcsejma potrdi obiskoval«, v železniško izkaznico obisk velesejma. Na povri ku žigosa železniško izkaznico še blagajna ljublja ske postaje, nakar velja voza« karta za brezplač' povratek po isti alt kraji! poti. 2<zniika izkazu i. brez potrdila o obisku velesejma za brezplačen p vratek ni veljavna. Popust velja za dopotovanje Ljubljano od 27. maja do 1!. junija zaključno, za p. vratek pa od L do 16. junija zaključno. iz domaČe politike d Minister dr. Marušlč o delu poslance-. Na sestanku senatorjev in poslancev Jevtiče ve liste, ki je bil v Ljubljani v petek popoldne je minister za socialno politiko dr. Marušič p< ■ ročal o političnem položaju in o programu vla de ter narodne skupščine. Poudaril je, da j-treba ustvariti ozračje splošnega pomirjen Je Glavni volivni odbor za dravsko banovino jr bil nasproti vsem kandidatom povsem nevtra len. Slovenska delegacija mora pokazati enotnost, ki je toliko bolj potrebna, ker razpolože nje med narodom pri splošno vladajočem kri-tlcizmu ni povoljno za poslanca, ki hoče de lati. Veljati morata dve načeli: državno in ne • rodno edinstvo iu politika malega človeka Potresov v narodni skupščini ne bo, ker im; vlada 803 poslance, opozicija pa le 67. Ni S< znano, ali pride opozicija »ploh v parlament ali oetane doma. Zaaoo je le, -. kn je tiei.ii pieurediti ic pomladiti in._' * c«1 .INS. Pravi med drugim, da bo ne- i\oniiic> vei.ki' število ua list: g. Jevtiča izvo- K V j ih v r>te JNS in »mm-;1. >ih idn pni v danes s nepa s p vi ^»podar^k politike. Tudi biv>e stranke nadaljevalo delo ia Harodi:.< |mi. ki je v veliko bolj- »,.iUrev vsbpilo i i je 4 -a j li l nnžmi na vladi kot jJutro'. . da nima nobenega wn;>!a p«ati se pot :0jeno barko .INS. stranke žalost -'.inna. m ima glavni delež. na poostrit-krize in na polomu finančne Kmetijski iist'. gla~ilo ne g Puelja. se ne navdušuje za pumlajenje JNS. d Dva kluba poslance«. Pred pričetkom parlamentarnega zasedanja so .t »e>li v Bel-fiadii poslanci, ki so bili izvoljeni r.a iisli g. Jevtiča. 1'stanovih so svoj klub in z velikim navdušenjem izvolili g. Jevtiča za predsednika. Istočasno so se v Zagrebu sestali vsi poslanci. ki so bili izvoljeni na Iisli g. Mačka. d Prej bi kaj zalrglo. >Jutro> govori o delu. ki čak.i novo skupščino. Velikega napora bo treha pri pregledu državnih dohodkov. Tu je tesuogrudnost v pulitiki bivšega finančnega ministra lok prenapela do neznosnosti in zs/rešila pot enakopravnosti ter gospodarske sinotrenosti. Finančni minister dr. Stojadinovir je že dokazal, da ima mnogo razumevanja za modernejše gledanje na vprašanje naše davčne zakonodaje Skoda, da ni •bitro. tako kritiziralo politiko g. Djordje-viča. ko je bila na vladi ^e ujegova stranka in xo hi morda odločna kritika marsikatero za-hlodo preprečila. J Naša usnjarska m obu" eni indusirija in obrl t nko razvita in izpopolnjena. da nam zagotovo ni reea več uvaža:: izdelkov inozemskega izvora Pa . enJar se ie dogaja, da sirove kože. ki jih it\2žamo inozemstvo. kupujemo ko: fino usnje ali pa , ob-V obutve drago zopet nazaj. S jem dajemo zasluž-* 'njim ljudem, naš človek pa trpi bedo. saj > loka : a? h čevljarskih mojstrov n po> točrikov neza-•:--'enih. /aro rabimo domače usnje in kupjjmo do-•..v v obutev, da 'ako dinx> zaslužka lastnemu člo-tv.i in ok r;;.:!K> bede! Pridite si ogledat razstavo t in rburve na letošnji pouladar-k- ijubKansk: r f-f.f-ni do 11. junija! Prtpričali se bos:i o kako-Os i dor-.noega blaga in gotovo ne boste več čutili »Jtrebe ro nakupovanju usnja in obmve inozemske zdela«e. Razstavljeni so tudi vsakovrstni galanterij-zJ-!V z usma. :o«arniške ;n r. n? izdelave. Popled na tkoro dovrštno irihuno r.a ljubljanskem Sudicnu. Normandie«. največja in najhitrejša ladja sveta j» p:ipluU u Evropt « Ameriko « 4 e*(k m 3 urah. !nesreče d Ofronien poiar it- nastal v pristanišču ua Suša k ti. Zarila so goreti lesena skladišča Ogenj je napravi! ogromno škodo. I* z največjim naporom -f je posrečilo gasilcem, da se nt 'genj raz- ril n:: druga lesnjt s.k'»diščn na Delti. d vUno« uni-ko poslcpji- je ifurilo posestni. Rozaliji Horvat v Pinrarjih pri S«« ter.i l": banu pri Itnju. d \ Tuše«em dslu pri Crnemlju j« uničil poiar hišo Antena Malenič* d \ Savinji ji- utonil 23 letni kovaški pomočnik Jožef slu- iz Pod peči. obč. čt Vid pri Planini. '■ Nr.ižniki >o žareli ^irt-ljU-ai. \ ponedeljek. dr.e J7. in;:ja 1UB5 j'1 hotela večja družba vtihotapili v Italijo več kot;;'. V -.uežniškili gozdovih, v tako zvanent •• Kaličn« pa ,o naleteli ua obmejne stražnike. Ker se tihotapci niso h ot o i i ustaviti, so stražniki začeli streljati m pri leni ustrelili Speha Janeza, pos. sina i/ ? marate. <1 (>«1 ga je pičil. Nev*n,,«4 strupenih kač se pri nas ]x.^«st, pretirava in ljudstvo zato uničuje vrste kače. ki so količkaj j». 7 dneh prispeli v Ljubljano. Drugi večji izlet ameriših izletnikov pa vodi slovenski zastopnik v New Vorku g. Leo Zakrajšek in sicer potuje s francoskim prekomornikom »Champiain«, ki odpluje 15. junija iz New Vorka. Izletniki se udeleže tudi Evharističnega kongresa v Ljubljani. Pojasnila o priliodu teh izletnikov"dobite pri zastopstvu »French Line«, Ljubljana, Masary-kova cesta 14. Kakor prihajajoč silni veter •. • O binkoštih zvone zvonovi k- rojstnemu dnevu Cerkve. Ni bilo dolgo po smrtnem dnevu njenega Ustanovitelja, kakor tudi ni bilo daleč od njene zibelke, pa do Njegovega groba ob vznožju Kalvarije. Zadnje njegovo delo naj bi bilo to, da pošlje sv. Duha, zadnje njegovo delo, ki traja vedno in vedno, delo neizmerne, trajne zvestobe. Ko jo odšel v nebo, kjer sedi na Očetovi desnici, je izvršil to delo. S tem je dobilo njegovo delo krono: staro je prenehalo, novo je pričelo. Kakor prihajajoč silni veter je prišel Duh božji. Isti Duh, ki je oti začetku dni v stvarjenju sveta plaval nad zemljo in vodami, je priplaval nad sv. Cerkev, božji Duh, ki vse prenavlja in obličje zemtje izprominja v božji mpči. Kakor v viharju prihaja sv. Duh. Vihar prinaša novi letni čas, nov svetovni čas, novo pomlad za ljudstva »n narode. Vihar ruje drevesa, pomladni vihar z naglico topi sileg v gorah. Zbudi in prinese novo pomladansko življenje: Slika binkoštnega viharja. Stari zakon pade. 2e davno preperela sinagoga se zruši v njegovi moči, saj je bila le trhla stavba. Božji stavbenik Jezus je prišel, da postavi velikansko stavbo Cerkve, božjega kraljestva, ki ima samo v sebi dovolj močne temelje, da je vsako ogrodje odveč. Farizejstvo se zruši. Ze davno je bilo votlo in gnilo. Ta zgolj zunanja svetost nič ne velja pred sv. Duhoni, ki gleda v globino. Evangelij iz pridige na gori, evangelij resnične pobožnosti in bogovdanosti začne kraljevati. Pomesti je treba vse, kar je le navidezno pred rfesničnostja sv. Duha. Strah pred ljudmi in polovičarstvo s e z ruši. Od apostolov je zginiio vse pomanjkljivo, grešno. Celi možje, pravi junaki so do- stali s prihodom sv. Duha, kakor hrast, ki se jiin v viharju korenine še trdneje zraščajo z zemljo. Stebri so, ki imajo dovolj moči. da nosijo oboke svetovne cerkve. Stari grešni človek se zruši. Božji duh prične vladati. Razpodi duhove greha. Ker je luč, razprši temo. Ker je prišel iz nebes, jih požene v temne globine nazaj. Vodi k zmagi in pomaga človeku, da zagospoduje nad vsemi vabami. Duh vse svetosti ne more bivati skupaj z grehom. Vse postane novo: staro se zruši, novo .pa Duh božji vodi k popolnosti. Binkoštai vihar šumi. Za naše duše je iznova prihod sv. Duha, ki nas vse prenovi. Kdor se mu ne vda, kdor noče izruvati drevesa napuha in samoljubja, mu veljajo besedo sv. Janeza Krstnika: »Ze je nastavljena sekira na korenino.« Zato naj se naša binkoštna molitev dviga iz dna srca: da naj pride sv. Duh, naj nas prenovi, vse posvetno prežene, pa nas napolni z nebeškimi željami, nam di novega življenja v Bogu. Duha imamo dovolj v današnjem svetu, duha stoterih znanosti iu tisoč napredkov, duha iznajdb, duha izobrazbe, duha raziska-vanj in izsledkov, gospodarskega in podjetnega duha, strankarskega duha in celo razrednega duha. Manjka pa nam sv. Duha, duha, ki je sam svet in nas posvečuje. Tega sv. Duha si izprosimo zlasti za letošnje binkošti, ki naj nam bodo vrata v evharisiično slavlje. Po evhai isUčnom kongresu pa as mora v nas vseh poznati delovanje sv. Duha iz dneva v dan bolj ,da se zruši farizejstvo med nami, da premine strah pred ljudmi in vsako polovičarstvo, mi pa da bomo pod vodstvom sv Duha samo božji Za ro*rsik.£*. k; bo sč adaiežii uš«^ evhsjnsiiajep« kongres«. t«c> t tem saruraM precejšnja irsrv; ifsdir ir: .cdi ee jukcigT.r tak«, k M jo je pri. .v»ta žena doprinesla st evhar: sufflu £t»irc»bBeje pcf i SE ti. V neki rte! v Istri je iiiptii vernike vabil ius caui}SLi ionirres. Eevsčiaa v vas- pa je bila tolika Gradca. Le eatr« snec potjo ni dobila preaotu&ča ie je biia prisiljen« prenočevati pod aihim nebom Ko je prišla dr Grade«., je nhsJila. d« je ie n« Peaaja. ter je Sli i minoritsko cerkev ia naročal« sv. maše. Seie po m. maš je izvedela, da je do Dima;* je daleč. še nekaj dn. boda. A lendsr ni izeTitnU popusna in Kpei pe* nsdaijevaia pot. Prššis je do bližiDe Se.ner.ng-a. ko je tako oslabela vsled stradanj* «n aapcra. di ni mogla več naprej. I>va poMera železničarja sta jo ugledala. Ko sta poirredeia. kan) namerava, st« ji najprej nudila jedi in pijače potem rta pa med to s riši zbrala za polarno do Dunaja in ji , iaiko potnagala. da »e je pripeljala na južni kolodvor n« Dunaju. Kam «dej z »jo? Ko rta se o tem posvetovala prod kolodvorom, trta pr.Su mimo dve redovnici iz samostana > božje ljubezni t, prav kakor da ju je poslala botja previdnost Železničarja bU jima ženico priporočila. is ti dve sta jo z veseljem sprejeli in odpeljal; v svoj bližnji samostan. kjer so skoro 14 dni zanjo lepo skrbeli in j. podarili novo ciieio. Oaa pa je vsak dan hodila k si. maši, k fv. obhajila in skoro vse diie\e premolila v kipeli zt svoje dobrotnike. Kmaju se je po Dunaju rsjiedelo, kako je stara žena večji del pota iz Istre do Dunaj« napravila peš. da bi se udeležila kuti-gresa. Ta novic« je prišla rudi do cesarskega dvora m posledica je bila. da ji je nadvojvoda Ferdinand poslal IO0 kron. Odlična družina, ki je stanovala na Ringu. ji je dovolila, da je mogla slavnostni sprevod z okna opazovati. Nabrali s;, p« tanjo še toliko miiodarov, da se je i imetjem 600 kr « (j.krog £K»X> naMh dinarjev) vračala domov. Tako je Bog po-piačai njeDo ljubezen in požrtvovalnost Dr. Viklor Boni Dovcimenokim škof v Scnju. Nori cerkveni knez je star šele 38 let. Ljudstvo tcc;si* škofrie ie imenovanje novega Siob veiek> Tiozdi* viio. »SLOVENEC« je edini slovenski katoliški dnevnik. Piše v dobu Katoliške akcije. — Stane tia roesee 25 Din. — Pišite, da ga Ven: pošljejo nekaj številk brezplačno na og-Jed, — Naslov: »Slovenec«, Ljubljana. Jngoslov. tisk&raa. 2 avtom m**. ta^dhrij.Bani« je acmrU.avlo. t k„enm je mogoče vnoti md. po vod; H rranote v Anglijo je potoval po morju 8 uri. Popluecifia požrtvovalnost g, iMT« M množicc p^reto; °letIK' Sbka Franjo NeuSaer: Mejnik se je poslovil Ki topel bil. ne jasen. Za vranja] se je piš čez gore in gozdove in čez polje do hiš. Se zdaj ječ£„ joka je zapušča naše kraje. Ne kličem pa nai-aj. naj gre. čeprav je maj! Odnese kamorkoli sna naj grenke boii! Le Ti ostani tu. Kraijira maja. ki odbsja. a Ti prinašaš nam iz raja tolažbe in miru. Ti si vedno k+.a in jasen Tvoj obraz in \ Tvojem srcu mesta nikoli nima mraz. Le pred Teboj pobegne temneč, grosoč oblak in v Tvojem varstvu mesea zares krasan je vsak. PO DOMOVIN Strašen »lofin (VrhpolJ« pri Moravčah) Strašen lzočin Be je izvršil pri nas dne 28. mala. V našo vas ee je preselila pred dobrim mescem Brigita Gaberšek, žena rudarja na Francoskem, ki ima tu evoje sorodnike. Imela Je namen tukaj uupiti malo posestvo. Z njo je prišel tudi 14 letni lin Leopold. V torek je prišel k Brigiti Gaberšek na obisk neki znanec iz Francije, baje tudi rudar. Brigita sedaj trdi, da ga je videla Ha Francoskem lamo enkrat. Seveda mu je bogato postregla. Ko tta se Brigita in njen znanec gostila, vstopi v hišo moravški orožni Sit i komandir Vrižko in podna-rednik Štelančič. Obrneta sc najprej do Brigite, da jima pove perzonalije. Ko se to zgodi, vpraša eden izmed orožnikov Še Brigitinega znanca: Odkod ste pa Vi? Namesto odgovora potegne ta revolver, rezki streli odmevajo po hiši, orožnika pa ee zgrudita smrtnonevarno ranjena na tla. Domači duhovnik pribiti takoj in jima podeli sv. zakramente za umirajoče. Proti večeru pride rešilni avto in odpelje oba smrtnonevarno ranjena v bolnišnico p Ljubljano. Zločinec je, potem ko jih je tudi nekaj izkupil od orožnikov, pobegnil ves krvav proti Sp. Javoršici in dalje proti Grmači. Ljudje so ga videli zvečer, kako se je umival. V neki hiši Je prosil za mleko. V hiši, kjer se je izvršil zločin, je v naglici pustil nahrbtnik, v katerem je preeej denarja in revolver. Iz okolice, kakor iz Brda, Domžal in Kamnika je prišlo proti večeru vse polno orožnikov, ki vodijo preiskavo. Brigito in njenega sina »o orožniki odpeljali v zapor. Ker bo morala Brigita povedati ime svojega znanca, je upati, da pride zločinec v roke pravice. »Divji lovec« s Preiganja (Polica pri Višnji gori) Na binkoštni ponedeljek bo gostoval na našem cerkvenem odru po popoldanskem cerkvenem opravilu Rdeči križ s Prežganja z narodno igro »Divji lovec«. Vljudno vabimo domačine in okoličane iz vseh bližnjih krajev, da to prireditev posetiio, ker s tem bodo podprti vzvišeni namen Rdečega križa. Upamo, da bo ta dan naša dvorana na Polici napolnjena. Vstopnina ni visoka. Pridite! Gustav Strniša: VINSKE GORICE (Dalje.) In pogovarja se mladenič v duhu s svojo drago, saj ji je teko lepo pisal in jo vprašal, če se še kdaj spomni nanj. Pa mu je odgovorila, da ga ne bo nikoli pozabila in bo do zadnje mre čakala nanj. >Pa ne ho treba tako dolgo čakati!« si je smeje dejal in veselo zažvižgal skozi goad, ki (Ta je prečil, ko je zavil proti gradu. Grofica je sedela še o mraku pri oknu in strmela v daljavo. Prišla je Mariša, da bi prižgala svetiljko. >.Sedi Mariša!« ji je ukazala plemkinja. Mladenka je pristavila stol. »Ali vidiš tam na griču križ, ki se bo kmalu spojil s senco večera?« » Vidim ga I« »Njegova senca rase globlje in globlje v dolino, vedno večju postuja iai se sjirošča v nedogled. . Veš draga, to je naše življenje! Križ je, ki ga nosimo, trpljenje je, bolečina! Spočetka *e ga niti ne zavedamo in mi stokamo pod njim jn živimo, ker moramo živeti! Kdor vidi na tem Križu Kristusa, Boga samega in trpi iz ljubezni do Njega, mu je lepše in lažje, kajti njegove oči strme preko hriba, v vesolje strme, v večnost, kjer je prava sreča iu mir. Kdor pa vidi samo goli križ je revež in bolje je, če ga pomi-bijenio, kakor obsojamo, saj je zavest večne samote in zginulosii v nič nekaj strašnega...!« Mariša jo posluša in kima ter ne ve, zakaj J' grofica vse to pripoveduje. Franjo Neubauer: Evharistični križ Oj križ, na višino postavljen, navdušeno bodi pozdravljen, za tajno največjo stesati, za dan zmagoslavja izbran! Ti znamenje vere si v Kralja, 8 ki loči od njega nas dalja, in vendar je blizu ta Knez, ki vlada Zemljanom z nebes. Nekdaj je na križu umiral, na zemljo je kapala kri, zdaj s svojim nas hranim 8 telecom in z lastno krvjo nas poji. Nekdaj je ta les bil sramoten, zdaj s svojim nas hrani « telesom in vera je neomahljiva in trdno stoji kakor hrast Ce kdaj bi divjali viharji, da gozd bi popadal razklan, na čelu in v srcu ostane že križ kakor nekdaj močan: Ce kdaj bi sovražna nam sila zasužnjila goro in dol, pač žalost bi ljuta morila, stiskala srce bi nam bol. A nada bi močna ostala nam še ob rožljanju verig, ker vere bi glas nam govoril: na božji odpadejo migi Odpadle so Petru verige ker v križa zaupal je moč, tako se odprejo nam ječe, razklene okov se obroč. Popenjaj se, križ, ti ne lažeš, ti pot do svobode nam kažežl Starka se ne ozre vanjo, še vedno strmi skozi okno ko nadaljuje: »Tudi ti boš že zdaj začutila križ, ki ga doslej nisi čutil«. Tako mlada si in lepa, smiliš se ini! Zato želim, da bi ga voljno nosila in ne trpela preveč, saj nam je ljubezen včasih v silno breine če ljubimo in nismo uslišani 1 Govorila sem s kočijažem, kajti na jasnem hočem biti in zato sem ga takoj poklicala. Pošten mladenič je. Priznal mi je, da ljubi svojo rojakinjo tam nekje na Dolenjskem, kjer domu jo trta, katera rodi cviček in kjer životarijo ljudje mehki, dobrodušni in veseljaki, da jim ni enakih. Ne bodi prijveč žalostna, če ima že drugol Misli na križ tam na griču in ostani jx>gumiia! Hudo mi je, ke.r ti ne morem jjomagati, toda ni še odbila zadnja lira! Rada bi te videla preskrbljeno preden umrem, saj menda ne bom več dolgo, ker se mi prepogosto ponavljajo bolečine v prsih in mi šumi v ušesih, kakor bi bobnelo v meni slapovje. Tako nemirna sem! Rada grem na Madjar-sko, a tam spet ne najdem miru in ko se vračam, mi je spet hudo po domu. Vendarle sem tu srečnejša, saj je tu pokopana moja ljubezen in tudi jaz bom enkrat počivala tamle na griču. Premišljevala sem in sklenila, da pojdem Sf»et za nekaj časa od tod. Ti pojdeš z menoj. Morda bo preje ozdravljena tvoja srčna bolečina. Počasi boš že pozaibila, saj boš morala, ker te on ne ljnibi. Le če se dva ljubita, se ne moreta pozabiti, a ljubezen posameznika je le prazen sij, ki bega za lučjo ljubezni pa je ne doseže in vtone v temo pozabijenia.i Hišna te tiho Hitela. Ob grobu našega gospoda župnika (Bukovščica) Nenadomestljiva izguba ie zadela našo župnijo. Smrt je iztrgala iz naše srede g. župnika duhovne- fa svetnika Janeza Rihlaršiča. Ljudje po župniji so alostno sklonili glave, ko je v jutro 27. maja veliki zvon naznanjal smrt našega dušnega pastirja. Kdor je rajnega gospoda poznal, tisti ve, kaj je naša župnija izgubila z njim. Ko je pred dvema letoma prišel k nam, upajoč, da si bo v naši tihi dolinici okrepil zdravje, je šel takoj na delo. Kot moder in skrben gospxxlar je marsikaj preuredil v cerkvi ia pri gospodarskih poslopjih, kot goreč dušni pastir pa je čudovito poživil versko življenje. Bog je blagoslavljal njegovo delo v obilni meri, saj is tudi on stavil vse zaupanje le na Njega, od katerega je vse odvisno. Bil je mož dela in molitve, mož po božji volji in vzor duhovnika. Kako priljubljen je bil rajni g. svetnik, je pričal njegov jx>greb. Vsa fara se je zbrala okrog krste in molila za pokoj njegove duše. Veličasten je bil žalni sprevod v Selca, v njegovo rojstno faro. 30 duhovnih sobratov je izkazalo zadnjo čast svojemu tovarišu. Tudi od Sv. Helene so prišli njegovi bivši larani, da so se mu zadnjič poklonili. Celo Loški potok ie bil zastopan, kjer je pokojnik pred 27 leti deloval. Mi, njegovi larani ps se jja hočemo hvaležno spominjati držati njegovih naukov. Molili bomo zanj, naj mu Bog obilno povrne, kar nam je dobrega storil. V miru počivaj v lepi zemlji gorenjski! 25 letnica godbe prosvetnega društva (Devica Marija v Polju) Godbesii odsek »Prosveie pri Devici Mariji v Polju« proslavi v soboto, 15., m v nedeljo, 16. junija 25 letnico svojega obstoja. Spored proslave je sledeči: 15. junija ob 20 koncert na trgu pred cerkvijo. Po koncertu bskliada sikozi vasi Polje, Slape, Vevče. Nedelja, 16.junija: Ob 4.30 budnica skozi vasi Sneberje, Zadobrova, Zalog, Spodnji in Zgornji Kašelj v Polje. Sprejem gostov in bratskih godb na postaji D M. v Polju pri vseh jutranjih vlakih. Ob 10 sv. maša na prostem (ljudsko petje s sprem-Hevanjem godb), nato zborovanje na istem prostoru. Ob 15 slavnostni sprevod od društvenega doma na Vevče, kjer bo v tovarniškem gozdu koncert godb itd. »Poljska godba« je godba naših društev. Bik) je leta 1010. Vrzel, ki so p> čutila naša hitro rastoča podeželska izobraževalna društva, v pomanjkanju društvenih godb, je nagnila za društvo vnetega župnika g. Milllerja in kaplana g. Riharja, da sta s pomočjo društvenikov Svetka in Timišlja zbrala četico Križ na griču je vtonil v mračini in ko ee je starka ozrla vanj, je zagledala pred seboj samo temno noč, le v daljavi nekje je migljala drobna večernica. Pogladila je Marišo in ji šepnila: »Le izplakaj se ljubo dete! Koliko boš še plakata v življenju I Blagor ti, da imaš še solze 1 A ko pride čas, ko jih ne bo reč in bo oko suho strmelo v daljavo ter bo mesto njega srce trgalo krvave solze... Zjokaj se, bolje ti bo in lažje boš pozabila 1« »Nikoli!« »Če ne boš pozabila, boš vsaj prebolela, saj se komaj dobro poznata in on bo odšel, da ga ne boš videla!« je grofica mrko poudaril«, Mariša je odšla, a plemkinja je sedla k mizi. lnran, njenega obraza ss jc poostril, ko pozvonila Joži, kateri je takoj prihitel, da čiije njeno povelje. Nekaj sekund ga jc nemo opazovala in mu potem ponudila stol, saj ni hotela pozabiti, da je bil njen rešitelj. Bočkajev se je vsedel in že je bila pri stvari: »Jožel Upam, da mi ne zameriš, če si ti zahvalim za tvojo službo! Mnogo življenja si prinesel v to našo samoto! Morda je bilo tudi to vzrok, da te je Mariša tako vzljubila, saj so steze po katerih.se prikrade ljubezen v eree zaljubljencu samem večkrat popolnoma neznane. Zdaj odidem za nekaj časa k sorodnikom v domovino. Bolje za tebe in Marišo, da se ne vidita večl l-ožje bo pozabila. Ker sem muhasta, sama ne vem, kdaj se vrnem, mogoče, da kmalu. Zato je bolje, da greš.« ailadih delavskih f*ntw la ostsnovH« godbo. Pni kapeli;3c je bil g. Timiidj (txdt.j v Franciji). Od lela 1915 ji načrtuje g. Svt-liA Filip Odsek je izvežbal v teh letih 78 godbenikov, od katerih jih je »esl že umrlo. Danes šteje odsek 'JO čUnov. Od prvih članov delujejo ae danes pri godbi štirje, ia sicer: kapela ik Feliks Svetek. B«tiaj Jožef, J?.!.op Karel in Rani Ivan, katerim bo ob priliki proslave izročilo društvo diplome. Da ve temeljilo izvežbajo. so kislo držalo, je bik) vseeno brez dežja. — Te dni bo praznovala zanimiv jubilej Bertolijeva Pepca. ki že 35 let poje na kara in je srečno prestala že marsikatero »krizo« pevskega zbora Imela je vedno le eno v mislih: naj bo v božjo čast. Nikdar je niso intrige razburjale v zavesti, da je treba vedno nekaj (»trpeti. Brez lega pa ni mog>3fa nobena sloga. Želimo, da bi še dolgo ■ncgSa lej>o peti v božjo čast! Razne novice (Črnomelj) Kamor sc ozrei po naši tihi dolinici, (»vsod le iiozdravljaja novi evnaristidii križi. Tako se dviga (7 m visok križ v Petrovi vasi, daijc na Lokvah, v Ručetni vasi, Selih, Otovcu, Talčein vrhu itd. — Zadnje čajse veliko govore o zložbi naših razkosanih zemljišč. To bi bila največja gospodarska f>ri-dobitev Seli krajini. Ljudem priporočamo, da gredo komisiji na roko. Zložba zemljišč bo dvignila go-5[Kjdars»o blagostanje. — Sadjarstvo in vrtnarstvo se pod okriljem podružnice SvD v Črnomlju tudi dviga. Podružnica je priredila letošnjo spomlad več enodnevnih tečajev o vzgoji iti negi sadnega drevja in o pov/digi vrtnarstva, tako v Dobličah, Butoraju, Tribučah in Petrovi vasi. V teku poletja se bo na vseh teh krajih priredil še po en tečai. Na vseh tečajih je bila udeležba velika. — V bodoče bomo skušali vzbuditi med našim ženstvom zanimanje za vrtnarstvo. Podružnica dobavlja svojim članom razna škropiva itd., na razpolago ima tudi skromno strokovno knjižnico. — vsako prvo nedeljo v me- seca k zbirajo sadjarji, čebelarji m ljubitelji vrtnarija v šoli v Crncmaju k mednim jestaakom. - ^družnica priredi ob priliki evtor.stičaega kongr* sa skupni izlet po raznih vzornih vrtovih v <*o n Ljubljane. Poleg tega priredi poučni izlet z avtobusi na Grm, v Pletlrje v fcajhenburg in obenem obiščejo izletniki božjo pot Novi Lurd pri St. Jerneju t* oba izleta se je priglasiti do 15. junija pri podružnici SVD v Črnomlju, oziroma pri njenem predsedniku. Razno. (Preddvor nad Kranjem) starejši belova -------—, ----------.. , . ... , trnjevo življenjsko |»t je lepo živela tn tudi srečno umrla. Se na mrtvaškem odru st je držala na smeh. Mežnarjeva Mica je več let molila, da bi ne bila dolgo bolna. Po pardnevnem bolehanjupa je mirno ugasnila — Majnika je bilo okrog 3000 sv. obhajil; mnogo jih je bilo darovanih za uspeh kongresa. — Letina lepo kaže. Ker pa ima veliko sovražnikov, preden dozori, je nevarna in r>razria človeška sodba. Kmetija pa že davno več ne jxwriva stroškov obdelovanja. zato ljudje čezmerno sekajo les, kar se bo cela desetletja poznalo. Kriza seka |>ač največje rane kmetskemu sta mi Novi grobovi (Dol pri Ljubljani) V Zaborštu je pretekli teden po dolgi, hudi bo-lezir v Gospodu zaspal tamošiiji posestnik in družimo oče g. Jožef Slovnik. Pokojni je bil dolgoletni član gasilnega društva v Dolu, za kar je bil cdlikovan s srebrno kolajno. Pokopali smo ga v po-nedeljek do|X>ldne ob veliki udeležbi prijateljev in znancev ter organizacijskih tovarišev. Blag mu sjx>-rnin! Preostalim naše iskreno scžalje! Novice (Raka pri Krškem) V nedeljo, 26. maja ie bil pri nas blagoslovljen evharistični križ. Postavljen je poleg pošte, ima podobo Križanega ter vdolben spominski napis, je čedno delo in v okras okolici. — »Tri sestre« so zadnjič igralci kar dovršeno vprizorili. Tudi |>evski zbor, ki je nanizal v venček celo vrsto narodnih, je žel priznanje. — Vinogradi, prizadeli po majski slani, nanovo zelene. Celo kak grozd vidite na mladem trsju, toda rana, |jovzročena od pozebe, je nezace-Ijiva. V to dobo so navadno prijetno vabiie v goste rdeče češnje. Letos češenj ni in jabolk bo malo. Le one, ki ao cvetele i* mrazom in p* v zavetnih I«. Ki, obetajo več sadu. 2itna polja kažejo dokaj leno jih le ne bi kak vihar vrgel na tla! — V Brezkl je xa pljučnico (medtem ko mu je bila žena že dalj časa hudo bolna) podlegel Franc Sešina. Na Vnebo' hod so ga položili k večnemu počitku. V nedeljo na to smo pa po isti poti spremljali njegovo ženo. Naj počivata v miru! Razno (Ponikve—Dobrepol je) V kratkem se otvori v zavodu sv. Terezike v Ponikvah zdravstveni doin, v katerem bodo sledeče naprave: po« veto Valu ica za matere, defji din-j>anr.er. šolska poliklinika, protituberkutozni dispanzer in brezplačno zdravljenje revežev. Vsi prp. bivalci iz vclikplaškega okraja so opravičeni, d« se fioslužiijejo te naprave. — V Zdravstvenem domu se gradi sedaj javno ljudsko kopališče, v katerem bodo 3 lianje in Ti prh. — Društvo sv. Terezike odpre v Ponikvah v kratkem ljudsko knjiž-nicio. Ima že veliko število knjig. — Na binkoštno nedeljo jiopotdiie ob S ge v Zavodu sv. Terezike vrši blagoslov rož sv. Terezike in rožnivenška procesija. Vsi jirijatelji in častilci sv. Terezike so prav lepo vabljeni, da se pobožnosti udeleže. Pri-nesejo naj seboj rože, da se blagoslove. Smrt (Oorica pri Radovljici) Tu je zadnjega uiaja vzelji bela žena (letdeset-lelnega Zvagnovega očeta Janeza Rozmana Odkar se je vrnil ir. ruskega ujetništva z le enim očesom, ni bil več zdrav. Pa se je do za Injega leta vedno trudil, da je lepo skrbel za številno družiuo. Težko j ga pušča v prerani grob dobra žena a šestimi nepreskrbljenimi otroki. Bog jim bodi tolažuik ii pomočnik. Priprave ta kongres. (Preska.) Dne 26. maja je praznovala naša župnija dekliško evhariatično nedeljo. Dekleta, gotovo čez 150, so prejela ta dan sv, obhajilo. Imele si ob 8 svojo mašo s pridigo. Zelo so bile veseli- tepia lepega dne. Mnoge so izrazile željo, da naj bi večkrat tako bilo. Popoldan jia so se zbrale k evharistični akademiji v dvorano. Tako so tudi naša pridna dekleta poživela svojo notranjost za čim vrednejšo proslavo evhariatičnegn Kralja v beli Ljubljani. NaS pripravljalni odbor je imel že fi sej, pri katerih se razgovarjamo in ukrepamo o vsem, kar želi glavni odbor. Navzočih Je vedno okrog 40 ljudi, 30 samo moških. K sejam zelo radi pri- Jože je bil nekam zadregnjeti, saj ni pričakoval, da g« t io grofic« odslovila, ker mn je vedno zatrjevala svojo naklonjenost. Vendar se je molče poklonil, hoteč oditi. »Čakaj vendar, da ne pomeniva do kraja, saj ne gori voda!« ga je ustavila in pripomnila: »Razburjena sein, kor te nerad« odpustim iz službe!« »Torej, ljubiti roko. pa mu jo je od-nieknilu: »Ostani srečen in vesel, pa nevesto mi pozdravile Že je bil skozi vratu. Grofica je ostala sama. Se enkrat je pogledala v noč. Sijajoči večerniei na nebu »o se pridružile zvezde in mežikale. Počasi kakor v sanjali je sjMistila zaslonke na oknu iu sedla nazaj na stol. Ko je Jože hotel jxj stopnicah, inu je Ma-riša prestregla pot. Bila jc bleda kakor zid in prestrašena se je /.ostrmela vanj. Ostal je miren, prijazno jo je pogledal in ji ponudil roko: »Pozdravljena Mariša! Le bro se imej in ne bodi žalostna! Kes si lepa in mila ter prijazna, da te bo lahko vsak vesel in dobila boš ženina, ki te bo nosil na rokah in ti j>el kakor slavec svoji družici! Veruj mi, da bo« še srečna, saj si pošteno in pametno dekle! Jaz j>a hitim domov. Morda tudi tebe kdaj objame domotožje, vidiš, to je huda bolezen! Tri dolga letu sem se borit in vztrajal, zdaj mi jc gospa sama pomagata in ine rešila. Tam doma me čaka nevesta. Zvest sein ji ostal in vem, da mi tega ne zameriš! Med svoje vinograde' moram, ki me vabijo in kličejo tudi v najglobljih sanjah.« Podala m-u je desnico: »Zbogom Jože!« Več ni mogla spregovoriti. Svetla solza H |e vzdrl.tela v očes,, j„ ji MkVknila po cveto- čem obrazu, še mu je ]M>gIcdala v oči in že j« bil .v veži. J. Martin se je vrnil kakor bi padel nelia. lili je zelo shujšan, mrk iu slabo oblečen. Zapustil je tvornico nepričakovano, nenadoma, kakor se je v nji prikiutal. Nekega jutra je vstal, se pretegnil. skočil kvišku, ae oblekel, sc nasmehnil svojim sostanovalcem delavcem, za-nirmral nekaj v slovo, česar so bili že vajeni, saj se je že večkrat poslavljal. Vsi so pn l>ifi bili prepričani, da je pač slabe volje, a da pride kmalu za njim na delo, morda prav zadnjo minuto, a pride pač gotovo. Ni ga bilo. Tvornicu je /g-irbila pred njim svojo moč. Zlato sonce se je •miejalo in sililo med ozke ulice, se igralo po strehah in pozdravljalo Martina, ki je jx>nosno stopal prav do tovarne, se pred vhodom ustavil, se nasmehnil mravljišču ljudi, ki so od vseh strani vreli »kupuj in kakor živ jtrotest je odšel počasi, s trdnim korakom, visoko vzravnan proti poljani. Sirena je zakričala. Delavci so zginili za sivini obzidjem, a on je ostat sam. Hitel j" dalje, se jKilagoma otrasel sledov velikega mesta,- dokler se ni iztrgal zadnjim sencam in svoboden šel med njivami, ki ■*> ga sprejele dehteče in kipeče zdravja ter mladega življenja. Ta sproščenost in radost stn I v'H samo trenutni, že je začutil neko utrujenost, ki so ga je oklenila in spoznal, da mu je tvornics vzela mnogo sveže sile. Tod« njegova močna narava ae ni hotela vdati. Kakor »e je- s smehom na ustih strgal iz objema železne zvori, tako se je hotel smeh- liajajo. Evhariatičnili sestankov smo imeli do sedaj 4, pripravljamo pa ee. te ta petega, pri katerem tio nastopil tudi sv. Pastmi. To ae bo »godilo 23. (unija popoldan. Pridite ga pogledat. Kristus kraljuj! Hmrt vrle matere (Selca) Na praznik Marije Pomoilnlce je po kratki in 0,učni bolezni umrla 54 letna Terezija Oblak, mali 13 otrok. Bila je res vzorna žena in mati. Kot dekle je bila vedno poStena. Tri ure daleč je hodila v Loko k shodom Mar. družbe v onili časih, ko v Selcih Se ni bilo družbe. Svojemu možu je bila verna družica, svojim otrokom najboljša vzgojiteljica. Pred bremeni materinstva ni bežala. Vedno je zaupala v božjo pomoč. Na malem posestvu j,i bilo lahko preživljati šlevilno družinico. Zato je moral oče za zaslužkom drugam, ona pa je podpirala doma vse Štiri vogle hiše. Posebno v vojski, ko ie oče moral na bojno polje, je bilo življenje Hudo. Vedno je skrbela, da je bila vsa njena družina verna in poštena. Dobro časopisje, posebno ;Domoljub«, je bilo vedno v hiši. Lep je bil njen pogreb in marsikomu se je milo storilo, Uo je gle-(!al žalostno družinico okrog groba ljubljene mamice. Naj počiva blaga mali v miru! Žalujočim 1.aše iskreno sožalje! Smrtna kosa (Podzemelj) Dne 30. maja je umrl posestnik Jakljevič Miko ;■/ Krasim1«, star 50 let. Imel je želodčnega raka. Po sicer uspeli operaciji je pritisnila pljučnica, kateri je podlegel. Pokojni je bi! ugleden in skrben gosfiodar, več let odbornik .domače Hranilnice iu posojilnice, ter dolgoleten zvest naročnik iDonlo-jjuha«. Na njegovi zadnji peti ga je spremljalo domače gasilsko društvo in mnogo ljudi. Zapušča test nepreskrbljenih otrok in žalujočo ženo-mater. Proslava Marije Pomočnice (Peče) Veliko ljudstva -- toliko jih še ni bilo naenkrat v Pečali — se je zbralo zadnjo nedeljo uiajnika l< proslavi Mar. Pomočnice. Na trgu pred cerkvijo je imel g. dekan Oegnar cerkven govor. Ves prostor med župniščem in cerkvijo je bil poln vernih poslušalcev. Prišli so iz sosednjih župnij: laške, svetpgorske. kolovraške. a največ jih je bilo iz moravške župnije. Tudi na vozih se jih je pripeljalo mnogo. Po navdušenem govoru g. dekana se jt razvila procesija <■ kipom Marijinim ijoje te v reči nazaj v življenje prirodo in so boriti za novo moč-, saj ji' čutil, da mu še kipi sila po žiiaii. sila. ki jo je zupravljul v tvoinici in po bez-nicah. Polje g« je \(t>ei,, objelo. Počasi se je jelo d i umiti * njem. Začni je škrjanca, ki so je dvi-fnl pod nebo in čikIH s«' je samemu sebi. da je mogel hiti toliko ča*n brez svoje svobode. fmh\ kakor lii lega (xilj>kega pevca zaprl v m ni," no kletko, k jer bi pat moral žalostno (»oginiti. Zju-tiaj je odhajal, a šele na večer je dospel do svoje kovačnice. Kako je bila žalostna in zapuščena. Potegnil je ključ w suknje in žc je Mišk ripnln ključavnica. Pozdravilo ga je staro, črno nakovalo, prašno m mrko, kakor bi mu očitalo, da ga jc zapustil. Kladiva po tleli so pa vabila. Pograbil je drugega za drugim in preskušal svojo moč. Piri zadnjem, največjem le 11111 jc ustavilo. Malokdo ga je vihtel z obema rokama a njemu je pelo v eni roki kakor zlata struna. Zdaj ga je moral dvigniti z obema rokama in to ga ji* neprijetno dirnilo: »No, nekaj sem moral dobiti za spomin ua tisto zgubljeno življenje v velikem mestu! kmalu bo bolje!« Spet jr skušal dvigniti kladivo / eno rnko >» ga zavihteli, pn se umi ni poivrečilo, zato je sklonil kovati dotlej / drugim kladivom, da bo ipi-l /mogel največjega z ono roko, saj je vedel, da se mu bo mor spivt vrnila. Iu spet je zabrnelo kladivo v Martinovi »■ovačniei. Ljudje so znI|no kimali, saj so bili vajeni tega brnenja in kar pirazno jim jc bilo, ko se je nelrnlo, Kovač ni več hodil toliko med ljudi kakor Preje, ti«|j ni maral, da bi ga povpraševali, kje je hodil in kaj jc počel tam zunaj v svetu, ni. hoto) lega nikomur praviti. Neka jed k« skozi va«. Kip so nosili Slirje 15 letni dečki, spremljale so ga belo oblečene šolarke. Po procesiji bo bile v cerkvi pete litanije, a so morali ljudje večinoma ostati zunaj, ker Je cerkcv za lake slovesnosti premajhna. Prihodnjič, nko bo lepo vreme, bodo tudi litanije in blagoslov zunaj cerkve. Po končani slovesnosti je bil na Kalvarlji blagoslovljen evharisiični križ. Sv. misijon. (Gorje pri Bledu.) Od 25. maja do 2. junija so vodili v iiaši župniji sv. misijon gg. misijonske družbe sv. Vinc. Pa-velskega. Župnija vsa, z neznatno izjemo — se je radevolje udeleževala vseli misijonskih pobožnosli in verno poslušala prelepe, globoko zajete misijonske govore in je »premišljevala dni nekdanje in si jemala k srcu večna leta in si pometala svojega duha« (ps. 70, 6. 7.) in se spravljala s svojim Bogom. Vam preč. gg. misijonarji, najprisrčne|ša zahvala za ves Vaš trud in dobrotni Bog naj Vam najobil-nejše poplača. Slovesnost sv. misijono je zak.jučilc blagoslovitev novega križa ob cesti v Sp. Gorje po radovljiškem dekanu Jakobu Falur ob navzočnosti številnega ljudstva. Evharistični križ je tudi že postavljen pri kapeli sv. Aniona na Obločnici in bo blagoslovljen en teden pred evharističnim koaigre-som. Vrli miKijonarki v slovo (D. M. v Polju) Te dni odhaja iz Jugoslavije usmiljenka s. Berlina šara bo n. Odpelje sc v misijon v Patagonijo v Južni Ameriki. Marsikatera žena in dekle se bo spomnila s. Bertine, glavne sestre na ginekološkem oddelku ženske bolnišnice, saj je bila v službi bolnišnice polnili 11 let. Kadi njene skrbnosti, ljubezni in ker nam je prinašala zdravila, smo jo nazivali tmamav. Ko je lo čula. se je ljulieznjivo nasmehnila in požtigala. Marsikatera bolnica je obupasala že nad živtje-Ijeni. Pa je prišla s. Berlina in prav po materinsko tolažila in dvigala, da, ko je sestra odšla od postelje, je zrla bolnica smehljaje in a solzami za njo. In če bolnici kljub vsej skrbi zdravnikov in sester ni bilo pomoči, kako mirno se Je vdala v božjo voljo! Pri bolnicah je liila skoraj neprestano. Šla jp le po najnujnejših opravkih in se koj vrnila k bolnici. Biia je dnevna sestra. Za hudo bolne in umirajoče pn sp ni nikdar pomisljala darovati svoj borni nočni počitek. S. Rertina-Valentina Šarabon je Gorenjka. Rojena je bila KI. februarja 1«W v Tržiču. S 23 leti mrk -I in odvratnost sta ga prevzeli in najrajši je molčal. \ nedeljah jc' hodi! Martin samcat po polju in vinogradih. V pri rod i se je takoj čutil olajšanega. Opazil je, dn mu mr,kost in tegoba polagoma zginjata, (Kistajal je veselejši in včasih je kar zažvižgal. Težko delo pred kovač-liicp sredi travnika ga je polagoma spet ozdravila da je .priče! spet bolj radostno gledati v življenje, čeprav je čutil, da njegovo srce ni ozdravljeno. Martin je imel vedno več dela. Spet so se ustavljali pred kovačnico kmetje, sipet je bilo treba podkovati konje, popraviti lemeŽ ali kaj drugega. In oglasila se je domača pesem in domača besed« je zadonela ter z«valovalo življenje. Kladivo jc pelo vedno zvočne-je, vedno bolj živahno. Martin ,se je ra ziinn lini I in razmahnila se je vsa njegova notranjost. Njegovo srce je spet sproščeno objelo doma;'o grudo in v,se prijatelje in znance s toplo ljubeznijo. Spet so prihajali otroci, ki jih je imel tako rad. da se je takoj poigral / njimi, če jc le imel minuto časa. Bližata se je zima. Sneg je tisto leto hitro zapadel, bo se je Martin neko jutro vzbudil, je bilo vse belo. Stopil je v kovačnico in pričel delali. Snežilo je vedno bolj. Beli kosmi so prilegali povsod, nekatere snežinke so splavale k ujcc.ui, nrn sedale na obraz in roke ter se takoj raztopile. Martin je dvignil kladivo. Kmalu je prihitela proti griču vašika oiio-čod s sanmi. Vse je hitelo v hrib, otroci so se mijali kot bi ga hoteli zavzeti, poganjali sn «c in plezali kvišku s sankami v premrlih rokah. RADIO od 6. do 13. junija 1935. Vsak dun ob 12 plošče, ob 12.45 Poročila, vre. me, ob 13.00 Cas, obvestila, ob 13.15 plošče — Četrtek, 6. junija: 18.00 Plošče 18.20 Slovenščina 18.40 Cas, poročila, vreine 10 Godci izpod Šmarne gore 10.30 Nacionalna ura 20 Prenos z velesejma 20.45 Moderna slovenska glasba 21.30 Cas, poročila, vreme 22 Naša gorska zdravilišča 22.10 Godba 23.30 Prenos iz nebotičnika — Pefek, 7, junija: 11 Šolska ura 18 Plošče 18.20 Kako fotografiramo z nevidnimi žarki 18.40 Cas. poročila, vreme 10 Klarinet 19.30 Nacionalna ura 20 Prenos koncerla iz Osijeka 21.30 Cas, poročila, vreme 22 Bohinj 22.10 Prenos z vele-sejroa — Sobota, 8. junija: 18 Radijski orkester 18.40 Cas, poročila, vreme I') Zunanji politični pregled 19.30 Nacionalna ura 20 Orkester, plošče, Fantje z vasi, harmonika 21.30 Cas, poročila — Nedelja, dne 9. junija: 7.30 Živalska prehrana 8 Slovenski vokalni kvintet 8.30 Cas, novice 9.45 Versko predavanje 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 11 Kongresna priprava za-godbe na pihala, izvaja godba »Sloga«, vmes predavanje o evharističnem kongresu 16 Plošče 10.15 Mati, poslušaj! 16.30 Danes je naš dan! 19.30 Nacionalna ura 20 Cas, poročila, šport 20.15 »Jaka pa jaga« 21.30 Cas, poročila 22 Petje in godba -- Ponedeljek, 10. junija: 7.30 Pospeševanje kulture oreha 8 Plošče 9 Pod žarkim španskim solucem 10 Prenos iz stolnice 11 Orkester in plošče 16 Plošče 16.15 Ženska ura: Naša kmetska žena 16.30 Prenos z velesejma 19.30 Nacionalna ura 20 Prenos opere iz Zagreba — Torek, U. junija,: 11 šolska ura 18 Otroška ura 18.40 Cas, |x>ročila, vreme 19 Slovenske narodne 19.30 Nacionalna ura-20 Radijski orkester 21.30 Cas, poročila, vreme 22 Ura eksotične glasbe 22 Narodne na ploščah 22.30 Angk-ške plošče — Sreda, 12. junija: 18 Plošče 18.15 Prenos iz Filharmonije 19.15 Čas, poročila, vreme 19.30 Nacionalna ura 20 Razvoj operne glasbe 20.45 Ljubljanski šra-mel kvartet 21.30 Cas, poročila, vreme 22, Radijski orkester in plošče. je vstopila k usmiljenim sestram. V žensko bolnišnico je prišla 18. februarja 1824, kjer je bila nepretrgoma do 3. maja 1935, torej polnil 13 let. Ko ee poslavljamo od drage s. Bertine, ki sedaj v Osrednji hiši usmiljenih sester v Radečah pri Zidanem mostn čaka na svoj odhod v daljni misijon, se ji ne moremo drugače zahvaliti, kakor da ji kličemo iskreni: Bog plačaj in na svidenje v nebesih! Pri tem so te smejali, podirali drug drugega na tla, da se je marsikdo glasno kričeč /nlto-talil v dolino. Martin jih je gledal in sc veselil njih zabave. Kadostila so ga zdrava rdeča otroška lica in tisti nedolžni smeh. Pogrnili 1 je svoje velike sani in se tudi sam pognal v strmec. »Kovač, kovač, črni rogač!« so kričali otroci in se spuščali v dolino. Martin je dospel n« vrh in oklenil svoje prostorne sani: »Otroci z menoj!« Takoj so prihiteli. Nekateri so se ga oklenili kakor drobne žive kepe, drugi eo mu posedli po rokah, po rami in nogah, da jih je le tegoboma uredil in posadil. Najmanjši je sede! pred njim knkor drobili pritlikavec v objemu velikana in se mu smehljal. Kovač je zavriskal. da je zadonelo čez hrib in plan, otroci so zavpiti in zakrilili z rokami. Sani so se premaknile in že so zdrvele kakor misel v dolino, vodil jih jp Martin sani In vmes vriskal. Preden so sc otroci zavedli so že bili p red kovačnico. Kovač se je znova pognal v hrib. Čutil sc je tako sproščenega, zdravega in svobodnega kakor žc zdavnaj nc. Iu deca sc jc še in še poganja la s kovačem ha hrib in se spet podnsnila v dol vsa razigrana iu radostna, smehljajoča se, kričeča in vreščeča, saj o:l samega razposajnega radoiva-nja sama ui vedela kaj početi. Kovač- pa jc vselej v,zel pred se malega de-beluščka. ki se jc s svojim jjrijoznim obrazom in polnimi lici kar pritiskal na njeeove mogočne prsi (P fr--.' f— Jk 't,':**- . ..»..-,. it*! i-ti v j&o&m / / r — J , , . «. ..'A^AMiJ v-' : ,f A« W 45» - ^»f* ijay<„ v. -V-\...S s ->.jlt ti vrt**", '.r ^M. vAr, ur ftJir-u ,** 14* ''.I**: .-f > y s"'-.-- ■'' i''- JI>?J,S * -U^'.. > -i »•■«> rf ty*am t« frjjij.,. i-is ''r e^itus > Ms« «U.. w Ž/"-.'« »V V*;-« it-niUt^fUl -Jr U***tU ' »««■•« »ji tistem »mujt* hhtjf*** t. mm, tu :««M. unti J: «<•« d*, v-,<<«! j"« Jfr v JtauM 'M--!—UJKU • > &VU* ti.* V tl/7'f. < > ■"...«4': ft • «>W « •O1.*^ JM*^ I-«- ut y*jJL m . Ui m iMaer&i >* <• i^i yms* "X" ^aji« '.h umu JI ^ n jujc tu>- ■ ' '/A ■< yi 4v*» 4* 'AH. Jxi.fi a»>rtA. -'HK-C- uiv r ■ A fc UJjurf-st. f. VO.4 WJUI*J» 'jfn» -A.* <* <* (m*M*M » "Jcflri? A A > v jK.tr/>« i* 'sfmtvhii ta«'- -iej • « »» >». r..tf -.k m: u« i» i«mJt i'*sz- j- i*tit»!- f t» Hu> (fc, ^»l r.f»B> Itoftl «if!>ll «* JK it-MU:. UKi. •MP.-HA. |f »» hjoa u*.. šnvt t. tlii'i»'.r.U t.jUfl'vt MUt*- l Spe lilf- B fe-nr Biti« jii &"»!'' Bi"tr«;t iy a« miiiftui hm*, JU t*: IbJU v'I*"- «11«,* >...< » •*.•.*»!< ii jr*ro •m; jtt».vrf. f! uijffi-ifl-1 ^r i.v v. >«fcx ut^r.ft mm t.i«uitiKii-i a sfr- -/"j«. it iKVvuf. «m» t»juujaut >->»ll<«l T.V/i n \tytrjet* u. laurr^- j.um .-' nt, t-tt Btuv u» M> «f-«i <« yi*aif «'.«».. >"•»*» tit sj / tu'. vJjfriH *MLt/ avjt ^.K-iti o VAMbvu Q>j «t yA'A. It te. "t. 4» - M« i,J/ itii', KfVa feit-V.' 1 .Ef'.- - Ji iciKaaMUi.r« n- ro^ '.iiji -j^jj, » ^uu !.«•»»<.-«- I-iri4)Btt v»a 1» *«.'»•• umni«* TitrujFeiL. e «♦ mai.»ua4ti. >«ii oem. m turjflg. tete a jmh^-kh. « IAWii««asui#e vr«au s»iwm. i- 1TU w vuzu^)" jj»y«vH »t 1* Wwu,4 i.no, JI', jp JiJU VOitt. .tf IimriMi.fl*! t h . .C/. z«I»"V«JJL nam f&r.in* j» i ;tI ve.-, ao -rerzut v« tt a j*itn/um inif.du. .i«u«a»- »t «nut. attott njii nnasij ii ni ' Mi m: » umfmogt mn..,.! B ii n juutiil. mmrSm. t-i 2i»wuyfc. -»ai.« 1 It u k i, r^ i.il jtiauM... Mduftau n^mmi-' i.,. * mva j»i'-«rtaL «» jni«*. 7.*n"u«. t» t> ^ n-« ' «««. štuukJ"^ « lbm •rt ti-iai(rulKU«C3. ItOiffun Kb inag* oonif t. » «tna !ii'S»t»iM5BK »iim m stt > i lin- -ranm. is««)«« P*** vime'* Itn. \viiii SAZHASILA i imraif o» ' MOf v.. ibk» S si 4 i fia hom (japeitt a IJMUIJM* » wnw; i i»-fuut a t ir u '"at > imovin ut t. ir n ^naaijKi aaili^ a w»m ' 2im. nu.se l.-.t K — J-ripunt at « ae- a m^r a| • ime it utihol rymuii «»•_ :>;ua< wr u JJT-UUČ. vmr. lamgrm-fBk t vMaf^sr J * * i h- Si. it« kM lLr*a»j»»i «-|r«..r. iu trn risu fc ja ..n » J umini JXTV » petjen i»tj t |ii«ij:'lB-|f-|ITf-|l MBik Z tifcuKA ltr»4-iiV igr* i-t* f»r»» vt^ua: , <.,.». #.' Ut i* i,»um ■..■J*> tvor/, .4'i.jc .A* "r" ' ' r i'/* t* y s' ■, * « , -or. Vn, ^ ut. ...... . j.A.. 'SU, i \fu'."M « it;,.*/ / ».'rti ; .tj.t IA ini e r' ■ t"... '*. . 's*. ^j 'i* ir. k*t jri.c •,.V /« j*, j#- '• utiMkuit ht/m i)'ti,'/<» 4tt l* 1»■ /Jtuititutl i. C/4". 4>yf>t gltri, f «»»« [trn*/.isi livttit-riiitf l/l*l '.e** ">\ fbi-!«- ///.< tu ju* ■ I a J »r »i >»• j/iy1fii' U M»ii f) j/tlrt/H, . > .-k M> ^ fUA*} »j- Htuktl /, 'Af* i tkiprnj iitt rt,-h m (mir Hirtkv n* jr ntofejun m> xwb/*«> »Hti l/l liutfi-i, ic.r ti t* /»« roiitall t- /tli /JAUMT.V > 7 . i * ^ ' '» /> » vit ;t ', ^ -^ v- ^ i utjrfin ..^■tA; ?. >« ***us>«*i. Vl*ft ^hi *uy.u, yti»u ia /Jty.y>M. /. ,-sirki kij - Ž«!;*: ^t - o j ta r'*« • t««.,;' yi'.f,t.<>i;r >, tw , »jt-jc.,.^* y>/+k/. h* t'//A/yt bt t »»jim i« m i jr na-»f»*bi.,1* u»'jt. N**. e»/ j« M ptaiaprav >'xl*, tJal^f w /«.) j«. vitl«^,, (r^H-ar ut ruu l.rv. itttry/ K*ko in t*/: tUnutf ki *r i.n nt/A, irltyi« v«- k 'tt'i *»/[,(».j V;n,j. Svoje i.iimmm tu {^ijttMje vitli, utUi-ljajo v«K-k, yrnlr»rlj*jo io i»tf*J.i/«jtt, r«*V*rt* ker »e j«! Vfrtii lo »trftt jo It tt-.T m« (tripoveda- (f jt, k tijj* n/nir.. Ut+Mlr.fi ga I, ► »lijo, t>» ao zre- d«ll, k«k// ti<4/rti j« u^.til, mn |n „ V retttki j« tu tlnuj«/«! le marmktio |tt»/l/-»»l j« ti «li*»e rrtko, (o je lurfi ime! »I itil Mrtr.u ti ra/ll /«vMt,j/,, ^^ « jm„| ,moj0' •n 11 jfMOHtlitijejo i„ t„ »brelciijejo, 0 tvojih in.)«- /i«jraj*j a|l j«, n« priznajo, aaj tVmia/Hliu /irrittli pri/iianK, r»e ReiiitJ »>- Nek i j UM '1iti aooičita. M' »»ieokje 'fi0 ttiola in ji.sj^a.-ii. Icar joae taaoj opar.. P« ajenera of>r«utu je razlita jkjboka t"^* luho poicailjuje ia se večkrat prime " »rce. |tiie je oe mata dalje «j»r«4evati. ker '">ji. 'ia bi jo opravil r /w\re^o. Ko aiiazlesuka »pet zekaSlja. povzame Joi«, v»a«>, 'ii »i p« ntenda rwi b j boioa! Aii >a se pts-itiatJUafc Rezika se naoineline: ».Vw«tn ravrto zdrava. Težko shržtni set« imela in oaikopata lem m bolezen. Men je dotn in ni ga nad njim! Morda je tudi U*« roučilo domotožje in si zato Je bolj bolna? Ko pa pridcS dranor. ho kmu»!i bolje, lu rerjemi mi!f (Nadaljevanje.) fgtrogocentralistiftni sovjetski politični in gospodarski sistem je že sam zadostno jamstvo za to, da »e brez odo-brenja moskovskih diktatorjev ne more niti ganiti niliče v vsej SSSK, zato lahko posamezne narode brez skrbi za-dovolje vsaj v kulturnem oziru, zlasti ker lahko ravno ta činitelj še dobro izrabijo zase. Ker so prepričani, da bo prosveta najprej in najzanesljivejše izpreobrnila ljudske množice h komunizmu, a smotreno prosvetno delo je res uspešno le v jeziku dotičnega naroda samega, zato z vso silo še podpirajo razvoj kulture posameznih narodov. Za 68 raznih narodov, ki dotlej niso imeli še niti svojih pismenk, so izdelali že do 1. 1932. posebne abecede na podlagi latinice, a drugim, ki pred revolucijo niso imeli nobenega svojega tiska, so šli požrtvovalno na roko in jim pomagali ustvarjati njih lastno književnost, kakor n. pr. Belorusom, Moldavcem, Abhazijcem, Oset-cem, Turkrnencem, Tadžikijcem, Kirgizom itd. Leta 1913. je imelo samo 17 ruskih narodov svoje časopisje (skupno 63 listov), a 1. 1929. je izdajalo že 48 neruskih narodov. SSSR 212 svojih lastnih časopisov. Od tedaj se jim je pa pridružilo še nekaj novih. Razglasi in odredbe sovjetskih 1 ol lasti se redno izdajajo v več kot 50 jezikih in o kakršni koli jezikovni nestrpnosti ni govora. V vsej neizmerni državi absolutno vlada boljševiška stranka in njena duhovna vez je mnogo močnejša nego predvojni I carski centralizem. Velikoruščina je pri tem res da Izgu-1 bila precej svoje nekdanje veljave, vendar pa na drugi [ strani sedaj njena kultura še globlje prepaja neštete narode. ki so bili dotlej zvezani z državo le politično in go-: spodarsko. Preti pa seveda Velikorusoiu nevarnost, da jim bodo začeli zlasti v Aziji rasti prebujeni mongolski narodi polagoma čez glavo. Obsežne jezikovne avtonomije pa niso dovolili sovjeti svojim narodom le iz kulturno političnih razlogov temveč še prav posebno iz zunanje političnih. Ako pogledamo na politični zemljevid današnje SSSR vidimo na prvi pogled, da so organizirane vse samostojne republike ob robu skupne zveze. To ni zgolj slučaj, temveč dobro preračunana politika, kajti boljševikom služijo le republike kot uspešno propagandno sredstvo za sosednje inozemstvo. Poljska ima n. pr. v svojem južnovzhodnem delu nad 4 milijone Ukrajincev, katerim ne priznava nobenih narodnih pravic, dočim so sovjeti organizirali v južnozapadnem delu nekdanje carske Rusije vsaj na videz samostojno ukrajinsko republiko, ki naj bi tvorila čim močnejšo privlačno silo tudi za one Ukrajince, ki ječe pod poljskim jarmom. Isto je z Belorusi in z raznimi samostojnimi republikami ob južni meji SSSR v Aziji. V stalni in hudi narodnostni napetosti stoje sovjeti le z živahnimi Ukrajinci. V caristični dobi ukrajinska narodnost sploh ni bila priznana. Zato se je pa začela uveljavljati s tem večjo silo sedaj in ustvarjati svojo lastno narodno kulturo (1. 1913. je izšlo 176 knjig v ukrajinskem jeziku, 1. 1932. pa 5200). Ukrajinci že vsa povojna leta streme za odcepitvijo od SSSR, a Velikorusi skušajo z vsemi sredstvi zadušiti ta separatizem in neprestano odkrivajo nove zarote, da imajo priliko od-stavljati cele mase narodno zavednih Ukrajincev, voditelje pa pošiljati na morišče. Zasedli so vsa važnejša mesta v avtonomni ukrajinski upravi, sparcelirali Ukrajino na nešteto politično upravnih teles, z neusmiljenimi rekvizicijami izročajo tako plodno Ukrajino leto za letom lakoti itd. Skratka: narodni boj Velikorusov proti Ukrajincem je še vsehujši sedaj nego je bil pod carji, kajti z odcepitvijo Ukrajine bi doletela ostalo SSSR ne-dogledna gospodarska katastrofa, saj vsebuje Ukrajina tudi silne naravne zaklade. Nevarni nacionalistični pojavi pa vstajajo boljševi-kom tudi po nekaterih drugih avtonomnih republikah in že h 1034. so n. pr. izključili iz stranke več odličnih komunistov zaradi — nacionalizma. Zlasti na azijske narode je Sovjetska narodnostna politika v resnici tudi jako vplivala in sovjeti so uspešno gradili nanjo velik del vse svoje zunanje politike sploh. V prvi dobi boljševiške revolucije so bili sovjeti prepričani, da se bo svetovna vojna končala s socijalno revolucijo vsaj po vseh industrijsko višje razvitih državah, Čemur bo sledila komunistična diktatura proletarijata povsod. Zato je bila vsaj prvih par let osredotočena vsa njih zunanja politika le na snovanje in podpiranje komunističnih strank po vsem svetu in na propagando za svetovno socijalno revolucijo. Ker je pa razpoloženje zanjo vsaj v Evropi v resnici povsod vedno bolj pojemalo, so izgubili končno tudi boljševiki vero vanjo. Njih zunanje politična pozornost se je zato osredotočila na razne azijske narode, ki so živeli v večji aH manjši gospodarski odvisnosti od velikih zapadnoevropskih kapitalističnih držav in od koder so te ravno črpale velik del svoje moči (n. pr. Anglija iz Indije, Francija iz Indo-kine itd.). Ker jim boljševiki niso mogli do živega doma, so skušali z ogromno socijalno in nacijonalno propagando nahisjskati azijske narode proti tem zapadno-evropskim izžemalcem in tako izpodkopati njih inoč ravno na najobčutnejših mestih. Opirajoči se na navidezno osvobojenje, ki so ga dovolili lastnim narodom, so začeli nastopati kot nositelji svobode tudi proti vsem ostalim azijskim narodom, zlasti muslimanskim. V to svrho so sklenili 1. 1921. najprej tesno zvezo s tedaj še osamljeno Kemalovo Turčijo, nato še z Afganistanom, obenem so pa še silno povečali že izzk carske dobe velik ruski vpliv v Perziji, ki tvori nekaka vrata v angleške Indijo. Ustanovili so posebne visoke šole z vzgojo komunističnih agitatorjev raznim azijskim narodom in prepojili so s komunističnimi ustanovami zlasti Turkestan, ki naj bi tvoril nekako ognjišče vse njih azijske propagande. S tem so pa zadeli na življenjske interese največje kapitalistične sile sveta, na Anglijo, ki se je začela tresti za glavni vir svoje moči, za Indijo. Čeprav je bila Anglija ena izmed prvih evropskih držav, ki je stopila s sovjeti v trgovske in politične stike, divja vendarle med obema silama že od vsega početka neizprosen in nepomirljiv boj na vsej azijski fronti, kajti sovjeti se dobro zavedajo, da že sam obstoj velikih kapitalističnih držav trajno ogroža boljševizem, a angleško moč je mogoče zrušiti predvsem iz Indije. Niso se pa omejili le na ofenzivo proti angleški Indiji, temveč so ob svoji južni azijski meji pomedli z raznimi vsemogočnimi knezi (n. pr. v Buhari), si priklopili njih dežele in preplavili s komunizmom. Takoj nato so naredili naskok tudi na Kitaj, kjer so znali dobro izrabiti tamošnje notranje zmede. Z vso silo so se zavzeli za ustanovitev skoraj samostojne Mongolije, jo prepojili prav tako s komunističnim gibanjem in zanašali odtod zmede v ostalo Kitajsko, ki naj bi jim prej ali slej padla kof-zrelo komunistično jabolko v naročje, Njih agitatorjem so hitro sledile še strojne puške, traktorji, revolucionarni proglasi in težke denarne pošiljatve, s čemer so postali boljševiki kmalu najprej duhovni voditelji azijskih narodov v njih odporu proti evropskim izkoriščevalcem, a nadaljnji korak bi naj bil seveda boljše-vizacija Azije. Ponekod so si pa sproti, zapravljali mnogo naklonjenosti s svojo propagando za socialno revolucijo (n. pr. na Kitajskem). Tu so pa zadevali na življenjske interese Japonske in od tedaj se je začel vkljub navideznemu sporazumu 1.1925 ogorčen dvoboj med Japonsko in sovjeti, ki se bo prej ali slej nujno razvil v krvav spopad, čeprav si sovjeti ničesar ne žele bolj kot miru, da morejo izvajati svoje gospodarske načrte. Da si zavarujejo svoje interese, so vkorakale japonske divizije že leta 1931 v Mandžurijo, jo v nekaj mesecih zasedle in leta 1932 ustanovile na videz samostojno mand-žursko cesarstvo, ki je pa v resnici le nekaka japonska kolonija. S tem so prešli Japonci v najostrejši protinapad, ki ogroža sploh vso sovjetsko vzhodno Azijo, kajti Japonci prav nič ne skrivajo, svojih namer, da Ruse popolnoma iztisnejo z obal Tihega oceana in namesto boljševikov sami prevzamejo vodstvo azijskih narodov. Čigava bo obveljala, o tem bo gotovo končno odločal — meč. (Dalje" RAZNO Pregled občinskih volitev v Franciji je objavilo ie dni francosko notranja ministrstvo. Gre za 885 občsn, od katerih šteje vsaka nad 500 prebivalcev, (Ali imajo v Franciji tudi občine pod 500 prebivalcev?) V navedenih večjih občinah so dobili večino socialisti v 168, komunisti v 90, nesocia-listi v 15, republikanski socialisti v 32, radikalni socialisti (Henot, v 221, neodvisni radikali v 47, levi republikanci v 145, ljudski demokrati v 28, desničarji v 99, konservativci v 9 m neodvisni socialisti v 3 občinah. Nepolitično je volilo 17 občin. Pariš je ostal še nadalje trdnjava desničarjev, dočim je dežela krenila nekoliko boli na levo, kar je posledica delovanja Ijudskoiolskih učiteljev, ki so po večini komunisti V znamenju kulturnega boja. Nemiki časopis »Der Angriff« objavlja razpis pokrajinskega voditelja »delavske fronte« (edine režimske delavske organizacije) proglas, v katerem ponovno zablčuje, da je vsako dvočlattstvo prepovedano. Ne more biti član narodnosocialistične delavske fronte, kdor je istočasno član kakšne druge delavske organizacije. Delavska fronta je po navodilih Fuhrerja edina pravna zastopnica ročnih in možganskih delavcev (Schaffeden der Stir-ne und der Fauet). Mi, narodni socialisti, ne poznn-mo evangeljske ključavničarje aH katoliške mizarje, ampak samo nemškega delavca in obrtnika, ki mu brez ozira na njegovo veroizpoved služimo. Verske delavske In druga stanovske organizacije nimajo v narodnosooialfstiS-ni Nemčiji nobene pravico do obstoja več. Občinske volitve so se te dni vršile ne sedežu Drultva .narodov v Ženevi v Švici. V občinskem svetu, ki |e obenem zakonodajna oblast, |e 64 članov; od teh (e po volitvah 27 socialnih demokratov. Mladine fe ned nezaposlenimi ena četrtina, io je od 25 milijonov 6 do 7 milijonov. Tako poroča mednarodni urad dela po statistiki lanskega leta. V Nemčiji je bil delež mladine pod 24 leti mod nezaposlenimi 18.8%, v Z«-dinjenih državah 28%, v Angliji 33,3%, v Italiji 41.5%. 51 delavcev se je zastrupilo v Kursku v Rusiji z metilnim alkoholom. Bili so prepeljani v bolnišnico, kjer je 14 delavcev Se Isti da« umrlo. Krava, ki muka za prodanim teletom, sc laži? pomiH, če položimo pred njo v jasli vrv ali verigo, s katerim je bilo tel® Dri-vezano. Telečji duh jo a*mreč ooiniri, Poskusitel 4" Utrnil. Wf r&tHKKJVfK jr«uiiusjir rn, tr- v AM ■ 9itCrS a tue*r.}j v~zaxi\rn I 32Lnim.n rm »mi" : '-'S'!! cma. K Ui ju-«!;«* K-P', 3» SKJ2J -V.J * «tXOK tetti iuh\ fliet «>i> K !1 ti £ ajr:u «»>. ccmr * t. i LV irrrcaoriSiisrTf ugnovn fcff «■ ui t/Prvr 3«»n*2ii t- n» a-jerr * -PSfjea f ottt rasi Xtt »» ifj&i tr iia tr. Aivsmfi nrtjr>L u n k N« v».u«t B*o»j'S!r ri-i»»Illi»l l/ITliiilll. OK Ia MM K «il»aE>a«i itnn n««. ■ rosa i wx. r. rsr vr ir A^u uri*-» " a«t jpetr mr pr veaar-« m i|»i £fcu fw»« ud>: nt-.čžtri'. w»l »irjf.n jrisaut t«pi«r-jai it i^in sk^-ar. «jr bi nLf. iMtrifi i BDimmni : •ju.-tr. i tKK un* Birnelj z f»e»vn. i ar- "t >ttr. a* omtimi. ua. nzvrjni Hi -tkeihi irr a ;2tr-»«iK JfMM«*tr "j4*r>Ulldi »IV. Burni. SEtI*u»Wff»» MM 'ntMnai • tu-- »««c mmuu ikiiun j»t»-M»«o. o.« o J^rRi** Ofi-ainrM > iir. n .A*, »nt iua iim/ji K j ii s»iwči »«r«nr.t Mm^iisr-iot f? «»- usuin viiov,- T. •n tona rip r^p, s,, t n mv preac j * * UM -ud nrr ju u-»£ttii« t sv-j^i »v TV,". ir £*•> ven ifi» sjuvath. W • H«".-Jt KkOVKHiA. r jt f r. > ce^Areta t»:'im ««ma n m pred- fusmi l«3»- -«a«w I* K tor » II./T>: fW5«Cii j«ircii»»*Tm enui" i Hnt msue r ItrrCjaasia Kt^ Bitim*' »«o»t i-, tr •iii^Jiu. a re»e BiaejjM >«b ti«d t »ew t*i. vudiiK žimac t v. t ian v.» w. WI>IL m jsnriT. »n « •apasa tunisHii« irr.an. 'M'uf «m snvoeii ta vjtjO-.v • bo.i«a. *iis«. ost lmtmava «r nrjz n«rC nam »vmvsr kt-*~-. *ra'< 4/t^.rSI ii tlOTliirt Vili ViCTI r.TTJI* 'P.Mi- tts-nfasK. t- x oosMipta 'X itmKH-aat se-asite ar »asa a»t * at» »str «iL sa »m i* »OKiiti. k tt ^DMsaiu TtBfi U TW 'imnP: TB ose. 'MKtrtr. omre« in. n saj it rasn » fire*«' »»t t uipbi MOTA: nuii:*. m ar prnn^ni ts -rta: Ht a» i» canfri aa>w'«t rv. n i»iir» nn^t ksutj- « iirtm .•! u^Ršat 'i-'f.mcma. as."- ue ri-et it irtw-JJOB r n(n vr. irti. • "JM trane fj^ n 2-np; 'JT-JCS i» «• mirrw ,ir ! Burnim «rts:!!H.im čn ^mii a mw-jb»i im ir.l i st vrT-umr. '»» r.Tunr o«. frv>:. 5 W!WMtar. n« irrjti » ni ptthsut: 9«, n ctrmoruiac ir i-i ia ar*t> -ni t'*"*- . tli i>ar:;. UM,- XI TUB; Mrirt zu-SiMe ''iM iyyr*i . ^rvrarifc 'j! 'J» >'Ke »O. Cil- MKT rt*YMJkJ SiS;;«lr-*. prs--.-»»'. it rw>. nordi za -j tarr nit E-."*'.«! t;Er.. cn »i-:teij. c». ime:.t — jn-jien jr S* aci_it: Č».L &rra.rr jr rajEc n« citrt. jKizinii, a vč"H3jvrc »ior mri warje t tsfctuo i ač.jniat u^r-r ■ ean.«- je kA i« i /mraitir >> fieai incaic ui :t il»ii«ijt « vviKMaat m p 1». ur« vdciisa «**> f"* imfam v.^ii, , S -TIVAR ctfacGMz, SI ^ PrijEtBO pMjt iTiwoHEH! Nabeviie si i«co obleko pri aas. *** * «wgl> Vam i« K »t«. nr-, MT ar-, ur- TrkM • {uči M u«-. » tr-, »r-f nr-, ur- «fr; nit ^ tei, ■ta r> 3* i rJci t tsr s» <»■* it-JtiM a aii iat i ji «nt atai nst tsa - jj-rti- ta * -1.1-31 Otruj 2 siora, »napTO sen 2 fij-jji^ i^/ftti.aj.j luM.iJi it ne a MjjJ '•«««. m« t ttacjen pomita t v-rj.ra.iJ in jana n Hb juh.'. :tJ ir-st ne»jrBwr. je: j«t aa zjtšeotft p,, nusic jr-nisni ta ttofc. «snr rnainr j, n n m m wr«fct b»c ir h mir. v. turs ii- mst tuf ropom: 5 *iar». na: « tiijtia fA^ainu i raitrkl Nt »CTtrr ra sa »ia >-wu tiai ner: 1 mat«. cn. u ne. t-ui. Ftuitmnt . :inttai mit t k ai w. aour-j«. it ta«. .. al.j 7 nr. tu var. cJndefaEBB trm :t--_: ,>;rfC|1 H SE.r-.m.t. prijran it 1* nuu^ui. n >;, ^ pvijt r. vt je -tr-i-js: aro n.a: 11 'imefui aero^ K Wrse:;t Jrarniaoi t jv, Ctoof :: »nr, « mili t jiui.*. aaimi: : car. št »iin Msd: t KM. r. toani :-:sef»V): uiif... jir»bičit mt' re <3imptr «r i-.ia.i: > jr t>: '_*&. 'jiopijet 1 Btzauei.A Za.it a « * j«. s«taj ta nrx. tatieai n. lamrjr MUCI :orn»Li.i tcramfp? Rtizi e i^lj •sa a -r. Zi «srit. trn: . ( 'x:*>faac oetak; 11 i« r.fanc «; aii 3:« -t Su^feit ps e priia tu irjit sitiečt miianEfj s ^ lersn 1» r>:a Kiteta Tonir. smn it iri:<_-iu. prenraiia nr«a. '".r^Mif sn«. 'jtna no šf a jpe- ni r. ii 1 a: r vo. trt ■•gca s-il gatz. \i »ir. fialr i; i wjri sm. art. n eij^ »uit iar4>t« 11 kit4kw. .-r met fcpsiro.- t ss> cir. K-:e»as: rra» «31. rr it- xn- n in*.: Njb »tt>: as roslit. siai mr: u «m a sr-.i • a 3«ši k biia ustne t nt t..«, bi »a«t. zt-j. tempoma. Ifca tuae « ai. rt..i iilcu-r.ii. t je? k. inttii nruau t it Ornpo V :<. ^p «esr ace a t rr- ■. a 6- "i^-ft ptrvso. r-ii 3, 1 cralkrr r bds 1 sadtM-eaKt Ca ua.; »rr: ;sr;-_. dera po»n»«ii. 7 u: * nI" p^fia: i u-gsr ie -i«t nrer-t- atc-c nepr-.-ijo » -JT.v-n' ta-ue iea-ir pametr sum :r 'BI- Rtu sati: -BBtt wrva nm ture fcticr 1 DOBRO ČTIVO t Za a»K TOBli. pcwtče« Sc« :r.i<«-jči aiitta ke -u i LJv »stj intza it BCumitt Zariko- j*-! >nKjt£. »snčtrns- u rai" ŠTrt .itKiuitniL se-., arai Da li 1«. I>j 22; -Vfrfc*r Prt*, štct Jtnamo tri-,j pre- ci.f. eiiti zt ocsesr bo;, K-ai i A. .ti Din -Jb t t**, Vtirnui. \rtau pmt šra -Mir-g3 aera ia mesec mr.™.. Sroi. D-,a S; P«SR. Obl/USe šco ja.B«>>«t^ Jsn». r>-? i; isji-aa rai.-4oi-5 t Zicianta I-abeiBi. De«r: ^»s. LjsV.im, 199i ja^oms^t krj-jtar- JJ- rJCT- vetaai kupci t rdeč? dreto « i>:.E. Ti kje iciivela sedaj t tiore-nikem Jt-aJra o^rtc. urfa«. Ur ja najT»':j pri- Otmegrn trd«Mt noiin«gik ar r najrai-«»3>er». (siam* iB adostiine msiitre, kriter pof_ pripraro e« »mrt itd. vse tise plemenite daš-?, i; i tvojo moiitnjo tkulajo adostiti u f*-!tr* "pažfrtneniu Bo-zu t ut^maklja. *: bod® iER.r^s gotovo oakrM*. To ni »tao vroren molitveni*. aripsi tu-Ji uvrstao rabar-w> berilo. P«*1*---o v ia.ii.jeo3 neteča pred ev5>ariS:0 Ho 30'lt MATEJ ORFHEK l.;sb!jina, Kolsdrorsko hI rt it V Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali uje prostor velja za enkrat Din 5. NarcSnlkl „Domoljuba" plačajo ea»o pototrfoo, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali Iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov aH vajencev (a narobe. ; Mta-Melžflil Tvarina, iz katere so narerti poceni izvrBtni jabolčnik ali hruško-ver, ne da rabite naravne pijače ali vina. Prepriča je sol Glavno zastopstvo Pr. Ftenier, Podčetrtek. (iupta pstlj s 32 do 36 obratov v dobrem stanju. Ponudbe na ,!. Erenosnik — 2iri 54. Izredno dobra innocnea oblačila, moško perilo itd. kupite najbolje pri Preskerju, Sv.Petra cesta 14. ; Knlvea in Šivalne stro-nOlBSO je prvovrstnih tovarn kupite |;o nuj-nižji ceni le pri tvrdki M. R. Plevel v Preski pri Medvodah. ri._! ko Izdelovanje "1 cementnih strešnikov s 400 ploščami v dobrem stan u Be r.eno proda. — Karol Novak, kamnosek, St. Vid pfi Ljubljani. lepe nove hiše, gospodarskih poslopij in 4!) oralov zemlje, med tem 20 oralov njiv in travnikov, 20 oralov gozda za sekanje naprodaj. - Natančne podatke pod »Ugodna prilika 1915/6100' in znižana cena. Pletils« stroje po zelo Ugodni ceni ponudi Alojz. Ranr.in-ger, Zagorje. Žisinoraiti pozor! Kupu eiao čajno maslo od vseli, ki imajo naj-nove le švedske N.a-1'rima pmuiemaliiike iu (lilije. - Struje Vam na željo na ročujem inbrcz-lilafno poučni; piBite na Tumšek ftteto, Kavarn« 'Slon« Ljubljana ttetonsko in drugo železo. trboveljski cement, krovno lepenko štukn-turno trsje, pločevino, žico. mrežo z-i ograje, stavbno okov.o orodje i d vso želetniuo ima najceneje na zalogi Ff. Shipid, zaluga poljedelskih strojev, nakup starega železa in drugih kovin, zaloga smodnika i. t. d. Ljubljana, Gosposvot-ska tastu 1 Sosilnite dete T.nnje in druge roliedelske stroje dobite v želenimi Fr. Stupica, L ub lami, (i. Jaka, spusti mo, če ne, ti bom dal coio s cepinom po glavi... . Prenehajo v 3 minutah v Ne obupajte, žnkaj dnevi neznosnih bolečin so minuli. Danes se lahko hitro rešit* najhujših vnetij, oteklin in bolečin v preobčutljivih nogah, n« glede na to, iz katerega vzroka so nastale. Nabavite si zavojček Saltrat Rcdella ia vsujte ga poino pest v toplo yodo. Takoj, .'ko boste pomočili noge v to zdravilno kisikovo kopel, bodo vnetja izginila, razvneto tkivo pa se bo oblatilo in osvežilo; Pravilna cirkulacija krvi bo urejena in Vaš« noge bodo oživele v novem življenju. Ta enostavni, recept prinaša dnevno ti-. »očerifa Imdera, ki so že mislili, da ni re-Jitv«"*i njihove muke, v kratkim roku od 3 ittinut popolno olajianje. Kurja očesa in '•..tria 'koža se omehčajo , ter se Ifihko popol-nqrita odstranijo Saltrat KmU nikdar ne odreče. Nabavit« si Saltrat Rodell pri svojem lekarnarju ie danes in ppslužite se ga takoj zvečer. Originalna, Neki kamnosek bi moral izdelati nagrobni kamen za someščana, ki je pred kratkim umrl i njegovo vdovo pa se nista mogia zedinti glede napisa na kanaiu. Žena ni hotel« kakšnega običaj negi naj mi dilo P« best- Basikaml akllr 18- junija 1935 ob 10 dopoldne ■rumni Vllllli bo sodiiče v Trebnjem na Dolenjskem prodajalo ferasnft P®$€$!V<$ K. O. Dobernič na Dolenjskem. — Na tem zemljišču so zidana stanovanjska io floBpodarska poslopju. Vsi objekti so zidani, z opeko kriti, v»t v najboljšem stanju. V hiSi je gostilničarska in mesarska obrt, ter trgovski lokal, prostorna ledenic«, zemljišče 3 poslopji je v sredini vasi in ori farsi cerkvi. — Cenilna Vrednost je 302.161 Dia, najmanjši ponudek znaša 134.000 Din. — Glavna upaikat Mestna hranilnica ljubljanska in tvrdlia Ivan A. Gro-sek v Trebnjem, tU pripravljena a Udražltolftan te pogajati aa obročno odplačilo. — Podrobni pogoji se zvedo pri ■reškem tcdlHta v Trebnjem In ptl odvetniku dr. A.;Zupaatiča v Trebnje«. s- s»f t vmf* s ■ntrOTraiesai Jtr > OraptK tj " jwcr__ 7—vs-s« M /O- aaeLHmiai r' ■""»»■-iTr. »■ m-,«;! — -asaes?n«w ul. arr-nv «••»» v irs»«BF saci 1 . V ssaf lil i!/«.?:;« L ■"» a®3» sc .T a % .» u .>»«. jrn, I, JL 'P »K . m H. m » wmk c « z. sr»*r«s&ai II * z ju im ^ : b — Mi ^(C - m—C nuna« ■ MS > «15»«».. Ji«. » e*.«- jkj r 3 F ars ] ■v -m -wi» ie nst T 9B tat - «•«. ihSK. TTOTiSB- SOSt. JEM> 4 iijjssr i- js&sg« .-e TiriUJM jsm&as: * 30. Sf»w» aaffe, a r sk Tat» »z 19SKSK fc falSj 3HKB»fc. taossSr Ac. «. -f tč. sapi. jm ar* m> e ust %2"ne. i e Srag.:. ie®: T>. 1C. VeCm Molite i 3--* z sami n s Z L,i.-Ln jl -i XX T rrsjssas ««■ a. »ris. sauar * « Km e- t Masa* s. «ta». ataca w « "* » »vat a ■rrii. a s-sasB-r-. m t ske? a -5» a- ^ESET H* "TE " OTK. as aasnc.-a mr ni » Tli MI' m ■ in *varv.7 šr & f r SEf r. :se rr r.r ~ --. «• .. is* Si«, j. r TTKet tv • ■i« t? ^honaBE. mmshsm«. i^Hf ML * ■■ - t- -- m:—* iti* i-;] ' " ■ - ... —ia: --vi. i -— r*.-..it - • i n« "rrau ~ i.L r vj- — : - "; 'rr^. Golša, rs^l^rcHtsei vrat JT« » e jarr »cs wr,-*arT' ? *sssrsSr srnam, .zamime jnear 1 ran? 3Ti!Wft»imssu£i. * sazmitcm esasaca jtmmrralfrTi asat^ams®* wc ar ai tu: sms » «m>'ox( jtot brapksstr tkaif faiv s (jiiiiihi * »B 7 arrfSMT C lil'I ■V Kite: IntaiBHt ."rst SKoiiti ► m-. a 3IBH1ŠEI ','mn'lt S3®1 ~ E ",S « «ša jMigm« ■•£- uumiat -jajr-i- «HB si « .»Jt TO r il --JDSB asEnaca -te«*- 5 šss« * s not ar Ht et -m » •se. — meej&>- se sram • T lisrsam amacmn K -S3. SkiiK KtUSIRU 1.. vuu 3i sr. z -•mam. -atnžti MB ais»5 TSl-TBi SHM' JC « -Sf« om: SUnMiSii^^^^ si Swffi JBIItjUiSitiJJ* ISemSk. f ? £.2 liHMHMT utLia fih»Mnn' Vit «0I£ SBkit iS Inataffi. r-«errr. b- t«-, j. ialt^- TSEfc irtic it kticc m Kseai EatssK neasro as^rna s-' esss ris«i i^tlfjšl; 'fig •"■rnimin rimttM« - -is®- rir ermsji. ua iBt&eragE is a —t - 5»v