215. številka. Ljubljana, Jetrtek 19. septembra. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Irhuj.i vHak dan iikti utrti KM -. o ; yoi . ,« .» uan ... t ■ -i utforaKa Ootoi«. t.« uoia mii. Ib *iu. m p u okr H Ml*, s« četrt lota 4 rflii. -— Za i., f ■ b ! ; a ••,«• pOAUJaajl nt dom m oulo loto ta pbi., ..r Ifttrl los* 3 gld. 80 hr,, t,j\ on ui.ii.mv i gld, 10 kr 7 :i politjanj« ■ a dom ho računa 10 kv »a motne. 90 ki. bi foltt to&r — Z» ttio doioio tolik«) 766, kolikor poattr.na butali - Za gofepodfl r ftit.nlj« iih Ijutbkili tonih in za dijake volja snilana cena in sicer L}MblJaa6 sa lattl tata 3 gld. 60 h'., p:» polti pnye«n»u ca iout lota 3 gld, — Za osaanlla ho pUAq o od čuk.s ipj i potit-vrato 6 kr., (fl H I Bit« Q&krat tiafc* 5 kr, čo M i*VKk«-at in 4 kr. ro no tri ali voekrrt tiahn. Dopisi naj 16 izvolu frankirati. Knkopisi bo no vračajo. *t - o d r • * . ;» ',j,.bl tni / Prann Kulinanovuj hiši *'. '.i „giivladširM ntolba*. O p ni v ii i hi v h , na katoro naj ao blagovolijo poAihati naročnino, roklauiacijo. oznanila, t. j. ad dn >* ■ •• i" v „Narodni 'iuknnii" v Koluiino-. oj h lil, Vabilo na liaročbo. S koncem tega meseca poteče naročnina na tretje četrtletje. Prosimo gg. naročnike, da jo o pravem času ponove. „Nlov. \uit»d * velja: Za ljubljanske naročnike bre/ pošiljanja na dom : Za četrt leta.....;t gld« .'tO kr. Za vn mesec.....I „ IO Za posipanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 80 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po posti velja: Za četrt leta.....4- gld. — „ Za en mesec.....I 40 „ Za gospode ai«j-l«4-IJ4> na ljudskih šolah in za ciljati*«* velja znl-AftBliia cena in sicer: Za L j u b 1 j a u o za četrt leta 2 gld. ftO kr. Fo pošti prejemati „ „ J „ — „ Iz Bosne in Hercegovine. Skoro ju pričakovati, da bodemo slišali o večjih bojih v 11 »sni in, kakor sinemo mislit1, o večjih in odločilnih zmagah nafle vojsko. Dnu 14 t. m. so začele naše potno, uo vojske naprej marširat', tla opero zadnjo nevesele madeže v sicer ne i/^nbijen h, ali vemlar bre/. uspešnih bojih generalov Szaparvja m Zicha, ki iiijist.it proti turškim upornikom zarad tega nič opravila, ker sta premalo moči imela. Iz Travnika v BoBfcl nam piše slo-vensk oiicir: Tukaj v Tiavniku ostttneuio pač, dokler no pride drugih vojaških čet; potem utegnemo iti dalje proti jugu. Politične okoliščino nam nikakor ne do* padajo. Povsod so puščajo uradi Turkom, in Listek. Zaklad pomorskoy . razbojnika. (Po ti'. Oerattfckorji.) Četrto poglavje. P i r al. CD*Ue.) Zopet jame veslati, a zdaj nekoliko bolj ua sever, da bi oni tuj čoln imel dosta pio Btora, bros ovire se niinio peljati, ko od zadej ugleda zopet drug čoln ua istem potu Z laj se nij upal tja veslati, kakor jo uže bil pričel, kujti b in bi velika opasnost /nuj, ako bi ga ta tiva čolna zdaj v noči, iu s tem, kar je imel v čoluiču, dohitela. Mej tem, ko je še premišljal, kaj mu je Btonti, zapazi, da je prvi čoln svojo pot iz- premenil, m veslal naravnost proti njemu, kakor he mu je zdelo, Pila je pa lo tudi istina. V zadnjem komi Solna Bedel je mlad oficir, ki je dolgo uze površje morja v zalivu z noč- mnngo ostane pri starem gospodarstvu. Turki postopajo nesramno, ter vračajo našo o/.irnost R zasmehovanjem. — Za tabak, ki jo bil do zdaj bre/, davka, nnstnvdi so zdaj davka 80 kr na 6ko. Nasledek je ImI, da so kupci tubak poskrili, ker nočejo davka plačati, in mi ubog vojnici z la j. ne moremo tabaka kupiti Turški davka rji terjajo desetino. Zahtevajo pa tri It rat vrč.. Nekateri Kristijani pridejo k nam in vprašajo za h\et koliko morajo dati. Naš svo; je: „nič. ne dajte Turkom". To jim godi. Zahvaljujejo sd s pristavkom: „tako i ćemo!" In v resnici tudi tako store. Turki nema j o tnue.i itt se tudi ne Upajo prisiljavati jih. Pri poštnem in teb grafitom uradu so Mag jari, ki večinoma ne r.mimjo niti besede srbskega. Tako se tukaj godi. Piše nam prijatelj našega lista: Včeraj sem dobil iz Pmpiluke kratko pismo slede čega zapopadk.: Kijuč, ho naši vojaci po tlol geni boji 8. BOpt« ii'.eli. Vsi Tuivi so našim Vojakom ušli, tckii da nijst nobodmga ujeli Pok VVeber je izgubil *J07 moJ, ravno toliko polt ve iki knez Mihael. Danes je prišlo od divizijske komande poveljo, da m »ramo, .e tifus. Naš položaj v Banjaluki je strašen. Krov naše bolnico in naših šatoru v spušča dez. Tudi stoje niši šotori v vodi. Jas uomoreiii pojmiti, zakaj bo barake no gradijo. O zaroti v Sarajevu proti nnšej vojaki so poroča: Divji Turek ne miruje. V pegovoru z nami je tjubeznjiv iu kaže miroljubnost, ali mm ilaljcviduo opazoval, m jedva je crnu piko v senči velike: m lije ugledal, vi del je takoj, da je to mal čoln, ter je u'iti/al tja veslati. nDlablolu zaiiirmrii nož pred se, ter z jednini sunkom čolnić okolo suBUČe, — nrajše v zuliv ua prosto/' iu u/o je hotel veslati na ono stran, od kod mu je luč. i/. Indije pot ka/ala, Uo zagleda tudi na tej strani dva čolna proti pjemu hiteti, ter mu je bila /daj pot iz zaliva popolnem zaprta. „(' iranibo !"' Kdaj vddikiie, ter vzdigne glavo, da bi kolikor mogoče ves zaliv pregledal, — „tdi se IludiČ vendar po svoje igra, in je Hlaieg.i svojeg i to\an-u na cedilu pustil V ho h ti prokleti psi ua sled pri li? — a kako? — jeduakol puta poznam jaz boljše, kakor ho vam še ne sonjs, prijatelji moji, in nkopram plen ne bi bil t.tko slab /a \as, po ceni gotovo ne bode!" — Srčno obrne h tem svoj čoln zopet proti pečinam, od katerih je prejo hotel proč vis'ati, iu kmalu ležale so komaj smo mu hrbet obrui'i, uže stiska pest in provdarja, kako bi Avstrijca zapodil ali un ali. Tako so Turki v svojih cerkvah imeli pomnike, kako bi naše vojake nenadoma napali in uničili« Ritmajster Ceo je vsled neke ovadbe zasačil tO Tuvkov v takem pogovoru. Bdi so ujeti in čre/. ltrod v Avstrijo odvedeni. \i ('ari g rad a so poroča, da ima „albanska liga", ki stoji pod I'.osno u/.c lilo.O1 M mož, To je memla pač. pretirano. Ali če je le pol resnic) v tem, potem je got ivo, da porla v svojej perli liji sama pošilja od juga gori vojake. I u vendar s j še nemški časopisi nahajalo, ki govore za to, da bi naši državniki imeli s Turčijo konvencijo skleniti. Pester L.u trdi, da iz dobrega vira ve od boaenske meje, da je v Posni najuienj 60 000 turških upornikov na nogah. Osem ur od P> m j.i lu ie imata zloglasna bega Požderac m llfkič 0000 upornikov; v zapadu Posu • jih je pa 80 000, ki so v pravilno zaaau-ranili utrdbah. Deželni zbor kranjski. (II. seja, 16. septembra.) (Dat io ) Dr. ltleivvots: Naš« j stranki gre pri tem vprasaoji le za pravico, iu za pravo izvršitev ustave, a gospodom ene strani jo usta- vovernoat le prazna stvar. (Nemskutarji kriče: oholi BmerlingOV krivični volilni red jo pro-Uzročil, .e izkaznice; ko pa je videl, da Ima tako narodna stranka gotovo večino, takoj dnigl dan je poslal svo.e briČe, da so kar po ulicah volilce lovili, in jim legitimacije jemali. Nekateri ho jih odrnjtali, drugi pa, kateri tega nijso hoteli, bo pa volili, kar pa nij bilo dovoljeno tistim, ki so bili legitimacije oddali. Jaz mislim tedaj, da je silno treba, to vprašanje določno resiti. Kaj bo počeli okrajni glavarji z župani in z župniki, ki so hoteli voliti za občinsko ali cerkveno premoženje, bilo je uže povedano. Pozabili tudi še nijsmo glasovite volitve v kupčijsko in obrt nijsko zbornico, zoper katere bo došle cele gromade protestov in ugovorov. Sam minister Banhans je bil prisiljen, da je ukazal začetek preiskave zavoljo velikan akih goljufij; a da nij bilo nobenega rezultata te preiskave, to uže znamo, zakaj. Jaz nemam nič zoper časti vredne osobe, katere je izvolila kupčijska zbornica v deželni zbor, a meni gre za stvar, in ta je tam, kjer je bila, kajti odgovora na velikansko interpelacijo deželnega zbora v tej zadevi še zmirom nemarno; odgovore pa, kakoi-Sne je imel navado dajati prejšnji deželni načelnik, ki je kratko malo rekel, da ga stvar ne briga, ne moremo smatrati kot pravične. Tudi volitev poslancev je deloma neveljavna, kajti g. vitez Vesteneck in baron Tauferor sta volila prvič v Trebnjem, potem pa tudi v velikem pose-Btvu. G. Dolencu se volilna pravica v veli kem posestvu nij dala, ker baje plačuje dva krajcarja men j kot 100 glil.t ali podvizali ko ae vladni gospodje pravico dati g. Klincerju, akoravno sti dve tretjini njegovega premoženja rustikalni. No pa seveda, vedelo se jo, da ho g. Klincer z nemškutarji volil. Sploh je bila pri teh volitvah birokracija „regens chori", in terorizem njen je bil tako volikansk, da so je grozilo in žugalo, da izgubi vsak službo, kdor ne voli po neniškutarskem receptu. In v istini se je tudi zgodilo, da je g. Čož, ker nij volil po nemške] komandi, pošto izgubil. Odločevali so večino volitev v mestih in trgih le uradniki. V Idriji je volilo vkupe f>2 volilcev, mej njimi 41 uradnikov, drugi pa, kolikor je bilo Idrijčanov, sami branjevci. V Tržiči je volilo g. Kecla 45 uradnikov. Ali s posebno navdušenostjo, ali deloma prisiljeni, to je tako dvomljivo, kakor pri CO uradnikih, ki bo v Novem mestu volili g Hočevarja. Uradniki so ae pač povsod vladali po i/reku g. ministra Ilngcrja v državnem zboru, da denašnje ministerstvo je strankarsko, in bili so tudi hote ali nehote večinom strankarski. Navedeni tehtni razlogi so mene napotili, da sem takoj v začetku debato stavil predlog, naj bo vsa volitev izroči posebnemu odseku, da bi z ne posta v ne ga deželnega zbora postal postavni. Poslanec S ve te c: Zidnja volitev za de želni zbor je bila prava vojskaljudstva proti vladi in proti uradnikom. Videl sem uže mnogo volitev, ali tacega terorizma, da bi se bilo tako goljufalo in pritiskalo od strani uradnikov na volilce, nijsem še doživel. Kratko rečem, da vsa ta volitev nij veljavna, ker joj jo manjkalo poglavitnega stebra vsake volitve, namreč svobode, tedaj uže z ustavnega stališča te volitve ne moreje biti veljavne. Predlog dr. Dleivveisov se je zavrgel. Jaz tedaj apeliram na pravic olj u bje g. deželnega glavarja, naj se obravnavanje v tej zadevi, preloži na dnevni red prihodnje sejo. Dotdaj poslanci niti vedeli nijso, kje so volilni akti, in nij jim bilo mogoče iz njih informirati se. Deželni glavar se izgovarja da mora b:ti vsakemu poslancu znano, da so volilni akti pri deželnem odboru, in da jih tam vsak poslanec lehko pregleda. Večina predlog g. Svetca zavrže. Poslanec dr. Po k luk ar: Uže iz formal nih ozirov se ne more zdaj precej vršiti debata o verifikacijah. Ali v obče vi storite kar hočete, saj smo z vami užo dosti poskusili. Toslanec baron Abfaltrern je mnenja nnj bi se bile preiskavalo volitve uže v deželnem ogboru. Tam pa se jo enoglasno sklenilo (Dr. Zamik, Nij res!), da se priporoče vse volitve deželnemu zboru, da jih potrdi. Namen generalne debate jo le, da manjšina svojo nevoljo izrazi o nevspehu volitev. Jaz no ugovarjam temu, da He tiste volitve, proti katerim se kaj določno nekorektnega more povedati, izroče posebnemu odboru, kajti to je deželni zbor avojej lastaej časti dolžan Ali mi smo preverjeni, da se bodo vai napo« vedani ugovori v nič razpršili. Poslanec K lun: Po opravilnem redu ae mora vsak predlog deželnega odbora izročiti prej odseku, da ga pretrese in o njem poroča. Tudi pri tem predlogu nij delati nobene izjeme in so ima izročiti odboru. Poslanec dr. Z a r n i k: G. baron Abfaltrern je v svojem govoru trdil, da smo v deželnem odboru enoglasno sklonili priporočiti deželnemu zboru vse volitve v potrditev. To nij istina. Jaz in dr Bleivveia sva pri obravnavanji vsakokrat izjavila, da smo mi proti tej ali onej volit vi, da ae pa nam ne zdi umestno, razlog« zato navajati v deželnem odboru, nego da jih bomo povedali ob svojem času v deželnem zboru. Da je bilo res tako, sklicujem se na g. deželnega glavarja in na g. deželnega odbornika Dežmana. Deželni glavar potrdi, da je res resnično, kar je g. dr. Zirnik izjavil, in da nijso bil« vse volitve v deželnem odboru enoglasno odobrene. Dežman v dolgem govoru skuša odbijati ugovore poslancev narodne stranke. Strašno je razburjen, trese se ko fiiba na vod«, in vidi se mu, kako teško in nehvaležno nalogo BO mu naklonili njegovi pajdaši. Najprvo izraža svoje začudenje, da jo g Svetec uže pozabil, kaj je v prejšnjih deželnih zborih pri verifikacijah govoril, ko jo trdil, da le tisti zapisniki volilcev bo pravi, katere napravi politična oblast. Kar je dr. Zirnik povedal, kako se je verifikacija v deželnem odboru vršila, je popolnem istinito, a čudno je, da denes dr. Bleivveis trdi, da so sploh vse volitve ilegalne. Dr. DI e i w e i s: Nij res, samo večina 1 Dežman potem omenja sarkastično, da volilni red sedanji ne more biti tako slab, kajti na podlagi njegovej je kraljevala narodna večina več, nego deset let v deželnem zboru. Da imajo Kočevarji 10 volilcev več kakor jih jim prisoja zadnje ljudsko številjenje, temu uzrok je v slučaju, da takrat nij bilo 8000 (V!) izven dežele bivajočih Kočevarjev vštetih, katt rim gre tudi volilna pravica. (Živahni smeh mej narodnimi poslanci in poslušalci.) Dežman potem narodnoj stranki očita, da zapisniki volilcev imajo za njo le takrat veijavo, kadar so njej na korist, ako pa jo treba izbacniti zasuče, da je gib njegov kazal popolnem proti zapadu. Pirat pusti, da mu oni čoln nekoliko se približa, in le malo vesla, tako, da se je zdelo, kakor da so mu začele moči ponehavati, in so uže oni v velikem čolnu mislili, da jim zdaj ne more več uiti A zmotili so se v tem popolnem, — pirat poznal je dobro svoj čoln, ter so mu prišli le toliko bližje, kolikor je sam hotel, in močij imel je tuli se toliko, da bi si upal noč in dan veslati brez utrujenja, — vsaj je bil to mož železne naravi. V njegovo Brečo ležal je pa tu zunaj jeden velik prazen prevozen čoln na mačku priklenen; za to barko zavesla svoj Čolnič, iu kakor hitro so do nje dospeli tudi njegovi zasledovalci, zasuče svoj čolnič, ki je uže kakor blisk hitro drsal nasaj proti suhemu, še prodno so pomorščaki v velikem čolnu svojo nerodno stvar mogli ustaviti; ovirala jih je pa tudi ta velika barka, h katerej jih je pirat zvabil, da nijso mogli svojih velikanskih vislov rabiti. Pirat bi bil zdaj gotovo ubegnil, i ne bi mu mogel za- braniti tega niti stari kapitan, na čuden način iznenađen in pridušajoč so, ker mu je užo tako gotovi plen kot riba iz rok se izmuznil, niti bi mu ne mogle vse druge vojne Indije pota zapreti, — ko bi v tem trenotji ne prikazal se lehek, a malo zakasneli čoln mladega obe" rja, z dvema pomorščakoma, ki mu je z nova račun prečrtal. „Ali so denes res vsi hudiči se oprostili!" škriplje pirat hč zobmi, ko je bil novej nevarnosti skoraj v žrelo priletel, a jej je le s tem ubegnil, da je z nova svoj čoln zasukal. — „Pazite, ljudje, pazite, — letate kakor mulie okolo ognja, — živega ne boste dobili To nira v pesti, — a tudi mrtev vas hod drago stal." Prvi čoln je prekosil v hitrosti in urnosti, a tukaj našel je pak sovražnika, ki mu bi dal dosti opraviti sam, mej tem, ko so ga sovin ž niki jeli od vseh stru nij prijemati; zdaj v res niči nij vedel, kam se obrniti. Kajti tudi drugI čolni vojnih ladij bo prišli užo tako blizu, ka več nij upal, da bi mu možno bilo, iz zaliva pobegniti. Najnerodnejši čoln izmej vseh bil je gotovo čoln Spanjca, zato se proti njemu obrne, posebno tudi zato, ker je vedel, da ne bodo nanj streljali. Spanjec je hvoj čoln mej tem časom zasukal. Ako bi bilo piratu le na katerem kraji na suho stopiti mogočo, potem se nij več bal svojih zasledovalcev, in ako bi pol mesta za njim drevilo, tolikanj poznal jo ceste in hiše. Svoj čolnič tako zasuče, da je gib zopet, kazal v prosto morje, hoteč sovražnika prevariti, da bi ta mislil, da hoče on iz zaliva pobegniti. A stari ka piten se nij dal dvakrat v jeduem in istem večeru iu na isti način za nos voditi; vedoč, da morajo mu v malo tro-OOtkih vsi čolni vojnih ludij pot popolnem za-prečiti, a sani v hitrosti nij bil kos tu,čeveinu čolnu, ukazal je svojim pomorščakom vesla tako prijeti, tla bodo mogli čoln, kadar bodo hoteli, proti suhemu pognati. (Daljo \irih.) takega ustavo verne ga poslanca, potem 80 vedno neresnične. (Ugovor od narodnih poslancev.) To je res pravi Dežman nadalje, da našo h t ranko vodi le pravicoljubje, a Slovenci pledajo le na strankarske koristi! (Zinikovanje od strani slovenskih poslancev in izbranega občinstva/) Toži se mnogo od nasprotne strani, da so volitve nadzorovali uradniki; to pa se popolnem pozablja, da je oklic narodno slovenske stranke napotil volilce, naj idejo vprašat v farovže, ka tere poslance naj volijo, in ta oklic so podpisali poslanci narodno slovenske manjšine. Po greva se zopet fraza, da Re tlači slovenski na rod, a tej frazi, misli Dežman, nobeden več ne verjame. Ta je samo pisalcem slovenskih listov potrebna, kajti ne bi imeli ničesa poročati, ko bi jim Se ta materijal ušel. Ali jaz vem, kai ljudstvo v mestih in trgih o volitvah misli, kajti razgovurinl sem se z mnogimi odličnimi (?) možmi (?), Vsi so z izidom volitev zadovoljni, in hvalijo Boga, da je prišla liberalna večina v deželni -zbor, o katerej se ve, da ne bode Slovencem niti lasu pripognila, o katerej m pa zna, fin bode vestno in točno gledala na to, da se ne bode deželno premoženje Kranjske za strankarske namene zapravljalo. V mestih in trgih, kjer 80 bili poslanci ustavoverne stranke izvoljeni, nij to motilo narodnih vol Icev, da ne bi bili svojim nasprotnikom stiskali pri jazno roke, (smeh!), ne da hi se brigali za naznanjeno gaženje slovenske stranke. Volitve v kupčijsko zbornico so dovršene, in nikdo nema zdaj o njih kaj ugovarjati, nnjinanje pa deželni zbor, kajti stvar je uže odločena (Ve likansk smeh mej narodnimi poslanci in poslušalci.) Da bi deželni zbor preiskava! volitve kupčijske zbornice, potem bi mogel sestaviti se kot sodnija in povabiti vse ministre, deželnega načelnika \Vidmanna in vso okrajne glavarje, kakor tudi vse volilce na sod. (Klici: v prvej vrsti Vestenecka!) Zabavljalo se je tudi od nasprotne strani na uradnike. No, mi vemo, da bi samo takfni uradniki ugajali, ka terim bi bilo vse prav, kar bi narodnjaki učinili. Ako pa kateri uradnik stoji za pravico in resnico, takoj ga napadejo slovenski časniki, in ga omet avaj o z blatom. Dr. Zamik: Saj to še mogoče ni;, ker listje takoj konfisciran, če uradnika le omeni. Dežman nadaljevaje: Toži se, da ho načelniki uradnikov toliko vpljivali na svoje podložne. Ali to je ravno tako naravno, kakor če narodna stranka priporoča, da naj gredo kmetski volilei vprašat v farovže, koga naj volijo. Grozilo so jo od strani narodne stranke uže prej, da bode pri verifikacijah mnogo treska in groma, ali denes se kaže, tla nij tako hudo. (Le počakaj se. Ur.) Tri vseh prejšnjih volitvah jo bilo mnogo več protestov, nego zdaj, ko maloštevilni protesti še govora vredni nijso. Vsa verifikacija, v katerej so hoteli narodnjaki naglašavati veliko krivico, ka tera so je narodnoj stranki godila, izkazala se je uže i u se bude kot popolnem pravilna. Poslanec Svetee: Jaz sem prosil za besedo, zavoljo osobne opazke. Goap. Dežman je mene včasih v svojem „Tagblattu" s: li ta imenoval, no, jaz mu denes lehko rečem, da ves njegov govor je bil cela veriga Bofigunov. Kar se pa tiče očitanju, da bi bil jaz kdaj trdil, da le tisti zapisniki volilcev so pravi iu istiniti, katere vlada potrdi ali napravi, to nij resnično. Poslanec Dežman: Jtz suu to bral v stenografičaih zapisnikih, ali se ne spominjam v katerih. Preide se na specijalno debato. Volitve poslancev za kmetske občine, namreč: za volilni okraj Ljubljana-Vrhnika dr. Blei-Aveis in Luka llobič, za volilni okraj Kamnik Rrdo: LukaSvetec, za volilni okraj Kranj Tržič Loka: Oton Detela in Karel K lun, za volilni okraj Radovljica Kranjska gora: dr. Poklukar, za volilni okraj Postojna-Planina-Senožeče-Lož Ristrica: dr. Zarnik in dr. VoŠnjak, za volilni okraj Vipava-Idrija: Matej Lav-rončič, za volilni okraj Novomesto Kostanjevica-Krško : Viljem Pfeifer, — vse te volitve se brez debate odobre. Pri volitvi za okraje Trebnje Zatična Žnženberg Mokronog Ljtija Rateče, kjer so bili izvoljeni Josip grof Barbo, Alojzij Kobler in Franc Potočnik, oglasi se poslanec S v e te e. (Dalje ))rh) Politični razgled. Mot nanje «t>js«»lt"i. V Ljubljani 17. septembra. Cesar je sprejel /#»*r#«fsket/«* bana Maluranlča 18. septembra v duljšej avdijenci. — Hrvatski Habor je sklican na 28. septembra. Iz &nf§n»fiftnJi* prihaja vest, da so pri deželnih volitvah zmagali tudi v velikem posestvu konservativci. Poleg tirolskega in vo-ralberškega bode torej solnogradski tretji nem ški deželni zbor s konservativno večino. V nuna I«* drhue. Itttski „Praviteljski Vestnik" priobčuje telegram sultanov 2!). avgusta na cesarja, v katerem sultan prosi zaščita Mubiimedanom pred Bolgari. Isti list priobčuje tudi cesarjev odgovor, da ima rusko vojevodstvo nalog, varovati prebivalce. Iz Jjumlttnt* se poroča, da je dobil S:ilisbury iz Dunaja poziv, naj Turčiji svetuje no več vojakov v Bosno pošiljati, kajti ti pro hajaio precej k upornikom. Salisburv tega nij hotel storiti. Iz S< fi;e v IS ult/nfiji se piše, da tam ruski vojaki odhajajo, pa novi prihajajo. Po dispozicijah ruske vojske soditi, utegne Sofija biti glavno mesto Bolgarije, in sicer iz političnih in Btrategičaih o/.irov. V n v it* i v m zboru jo minister Stol-beru predlagajo postavo proti socijalistom rekel: Poleg te postave bolo morala tudi dru štva, iu morali posamezniki na to delati, da se povrne strah božji. domoljub;e, štedl.ivost in zvestoba v življenje in promet. Bdbol je v imenu socjalnih demokratov govoril proti po stavi, rekoč, da napadi na cesarja nijso s so Clj dno demokracij * v nobene) zvezi; on jo ter jal naj se razglasi resultat preiskave. Serija listi, je dejal, nočejo odprav ti imenja ali last ni ne, kakor se jim očita, temuč le drugače uravnanje imovinskih razmer dosezajo.— l>3 bata so hode nadaljevala. Dopisi. Car. NllfaS na Srbskem 11. sept. |lzv. dop. j Svečanost v proglašenje nezavisnosti Srb-Bke bila je impozantna f kar ae tiče te slavnoatl v Bttlgradu, poročal vam bodem, kadar dobim jaz izvirna poročila V Nišu pa se je ta vele-mameuit i ulavuost, važna ne le aa srbski narod, nego i za vse Jugoalovaastvo, v resnici krasno vršila 1 Kislinski grad bil je na večer vi s razsvitljen, kakor tuli celo moto, narod bil je neskončne navdušen. Da! miuolo ju 480 let, odkar jo nesrečni žalostni stan Srbijo so pričel, odkar so turške hordo srbsko zdru- ženo vojsko na Kosovom premagale. Srbska osvetila se je, maščevala pobed na Kosovem, in danes praznuje svojo z mečem pridobljeno nezavisnost. Na naših mejah nij nič kaj mirno. Arnavti se vzdigujejo in turške oblasti v Prištini, Skoplju, Prizrenu, Novem pazaru in Sjenici nijso več zmožne red in mir po granicah vzdržati. Kaže se, da bodemo v malo dnevih imeli dobrih okrŠajev, ker čeravno je mir proglašen, mora Srbska ipak močno vojsko na granicah vzdržavati, in baš radi tega se tudi naša vojska ne bode domovraz-pustila. Jaz imam malo upanja, da so bole mir ohranil, kajti kakor sem uže omenil, na granicah zbirajo se črni oblaki; pa naj bode, kakor hoče, Bamo daj Bože zdravje in srečo junaško, — pa bodemo šli še malo dalje, kajti glavno delo še nij dovršeno, in bode samo takrat, kadar se turške podkve ne bode ve8 v Evropi slišalo. Kongres v Berlinu nij ničema rešil, in berlinski ugovor postal bode kmalu le pravljica. Orijentnega vprašanja ne bode rešila tinta in pero, nego puška in sablja. Da pa še nijsmo pozabili b tem orožjem rokaviti, to bodemo tudi pokazali. Bog daj, da bi ae skoraj z našimi slovanskimi brati, horečimi se zdaj v Rosni in Hercegovini, pri Mitroviei poljubili, skupaj tužno Kosovo popolnem osvetili, in bi srbska zastava na starem gradu v Prizrenu razvibrala! Knez srbiki dal je na svojo armado sledeči oglas: Naredba za celu 8rbsku vojsku na dan 10. avgusta 1878. god. Junaci! Na dan, kad proslavljamo n e zavisnost naše mile domovine, ja Vas pozdravljam hrabri Moji vojnici kak glavne či-nioco u ovom velikom narodnom delu. Razvijenu zastavu za o si o boj o nje brace i nezavisnost otacbine, vi ste, viteški Moji borci, kno vredni i dostojni potomci junačkih dedova, prošli si slovom i čašću do Kosova. Hrabri kao največi vitezovi, i izdržljivi kao najbolji junaci, vi ste osvedočili svetu, da v narodu srbskom nisu uginule one vrlino, koje su ga vazda krasilo, i očuvali ste ponos, koji ga je u danima iskušenja branio. Nezazi-ruei i u od kakvih tegoba, neprozajući iu od kakvo opasnosti, vi ste svladjivali ljutu zimu, vi ste osvajali tvrde gradove, vi sto otimali neprolazno klance, vi ste prodirali kroz vatru topovsku, kroz redovo neprijateljske, kroz bajonete u kršteno. Borbama u planinoma, koje nadkrfljuje Lab i Sitnicu, pohodoma na Nišavi i Moravi, uspesima oko izvora Iskre i Struma, vi ste i sebi i svemu narodu Srbskom oboz-bedilt trajaSan spomenik u istoriji Naše domovine, čiju nezavisnost od Kosova evo danas prvi put slavimo. Vojnici! sa proslavom nezavisnosti drago nam otacbiue i s glasom za narod koristnega mira, približuje se vreme, kad čete i vi, posle vaših junačkih napora, vratiti se na svoja mila ognjišta. Z hvalna domovina vašu, ceneči vaše plemenite žrtve, koje sto za nju podneli, uzvisujući vrlino koje ste tako divno svetu i/.neli i braći pokazali, i sloveči vaše sjajne USlugSj koje ste joj tako plemenito učinili, s puno po-veivnja uzda se i dalje u vašu dosadanju strpljivost, da čete i ovo kratko vreme, koje je jošt potrebno, dok se ne uredi stanji na na-im novim granicama, rado i sa poznatom gotovošću poduetl joj ua uslugu. Pa onda, dragi i viteški moji vojnici, uvenč. ni slavom i okinčani la-vorikoni, vrutieote so u naručja svojdi porodica, aadahnuti uverenjem, da ste dostojni potomci nas i h narodnih uzora cara Dušana i knjaza Miloša, i da ste na polju časti i slavo zaslužili priznanje otacbine i ljubav svoga vladaoca, koji je srećan bio, da bude svedok vaših pio menitih vrlina i zasluga. U Beogradu 10. avgusta 1878 god. Vrhovni komaudant, knjaz srpski M. M. Obrenović. Domače stvari. — (V deželnem zboru) bode jutri v petek nadaljevala se debata o verifikacijah. Na vrsto pridejo famozne one volitve v trgovinsko zbornico, iz katere sta dva nemškutarska poslanca. Brez dvorabe se bodo naši poslanci zo pet krepko oglasili, in če tudi brezobzir nosti nemške umetne večine nasproti ntč ne opravijo stvarno, bodo vsaj resnici glas dali, da se čuje, kako se je delalo pri nas in z nami, in s tem moralno zmagali nad pravnimi c i ni kar ji, kakor so Dežman, Veste-nek in dr. — (Na ljubljansko gimnazijo) se je letos v prvi razred oglasilo na slovenski oddelek 123 učencev. Mej temi jih je bilo le 81 sprejetih, a drugisobilivsiodbiti češ da „manjka prostora." Na nemški odde k k se jih je oglasilo 71, nuj temi je bd pa samo jeden odbit. — (y K o r e n o v a N e ž a.) Umrla je pred-včerajnjem z jutra v Ljubljani dobro znana imovita posestnica Neža Vidic. Ljudje tega preko 80 let starega „dekleta" ne bodo tako brž pozabili, kajti Korenova Neža si je se svojo originalnostjo uniela pri onih redkih oso-bah, s katerimi je prišla v bližnjo dotiko, pridobivati veliko spoštovanje; a v obče je slovela v mestu, ter okolici za nekako mitično strašilo. Kakor taka bode še dolgo živela v spominu nmozih Ljubljančanov. Kakor seje stara devica sama rada pohvalila, plesala je uže s francoskimi oficirji, ko je kranjska dežela bila pod Francosko — sam6 dokaz, da je originalna ženska marsikaj vedela povedati. — (PevBka šola in redne pevske vaje) za saizono 1878/79 se začno v čitalnici 23. septembra in sicer pevska šola za g o spod i čine vsak Četrtek ob G. uri zvečer, pevska šola za gospode vsako sredo in soboto ob 8. uri zvečer, pevske vaje za zbor vsak torek in petek ob 8. uri zvečer. Častite gospice in gospodje, ki imajo veselje in zmož nost za petje, naj bi se oglasili vsi v gori navedenih urah v čitalničnej pevskej sobi ali pri pevovodji gosp. Vojtehu Valenta. Temu pozhu dostavljamo le še to, da se te šole in vaj zbo rovih morejo udeležiti tudi gospice in gospodje, ki dozdaj nijso bili društveuiki čitalnice. — (V Slovenjem gradci) so se nemškutarski volilei za mesta in trge 14. t. m. mej Boboj tako temeljito skregali, da so Marenberžani dvorano zapustili in so Sloveujgradčanjo sami volili dr. E h m e r j a, koecipista pri c. kr. namestniji v Gradci (ki pa zna slovenski in je rojen na slovenskem Šta jerskeu). Marenberžani so hoteli zagrizenega nemškutarja notarja Ittidla voliti, o katerem moremo le reči, da je prav da nij izvoljen. — (lian j en i h vojakov) so v nedeljo zopet nekaj pripeljali v Ljubljano. Iz Siska se poroča, da so od Turkov mnogim odrezani nes in ušesa, jednemu celo Iztaknene oči. — (Knjige družbe sv. Mohora) so te dni došle v Ljubljano, in so bodo dru čtvenikom. katerih stanovanje ie tr. po*" rje- niku znano, še ta teden poslale na dom. Kdor bi jih do soboto ne dobil, je to znamenje, da njegovo Btanovanje g. poverjeniku nij znano, zato naj blagovoli sam po nje poslati k gosp. K lunu, pred škofijo hiš. št. 14, vi. nad-1 stropji, ter naj pri tej priliki za prihodnje | leto naznani svoje stanovanje. — (V dijaško semenišče v Mari boru) sprejetih je letos 41 fantov. Inštruktor. Razne vesti. * (Najstarej ši mož na svetu) je, kakor poročajo angleške novine, nek mož, Mihael Balis, v Bogoti. Sam pravi, da je star 180 let, a sosedje njegovi trdijo, da ima še več let. Kožo ima uže tako, kakor bi bila ustrojena, obedva le jedenkrat na dan, in se posti dvakrat vsaki mesec, in tačas pije veliko vode. — Pa pravi pregovor, da voda še v črevlju nij dobra. Tiajcl. 17, septembra: Evropa* Pohot iz Trsta Pri Slonu : Klana iz Uradca. — Prinz iz Kočevja. — "VVeiser iz Dunaju. — Lap aj ti o iz Ljutomera. — Vidic iz Dunaja. Pri .ti»tii«-u : Adama iz Dunaja. — Zukcrman iz Gradca. — Lah iz Dolenjskega. — btanger iz Dunaja. — Urbančič iz Dvora. — Kastelic iz Ljubljane. — Kreilsheim iz Dunaja. Pri lt»t'arNk«>iii ilvoru: Beningor iz Trsta. — VVobič iz Laškega. — Maver iz Gradca. — Eison-Bliiter iz DuDiija, — Modic iz Novo vasi. TTrivii«* «*«u«« v Ljubljani 18 septembra t. 1. Pšenica hektoliter 6 gld 97 nr.j — ral 5 gld. 04 kr.; — ječmen 3 gld. 90 kr.; — 6V6I 3 gld 7 ti kr.j — ajda 4 gld. 55 kr.; — proso 4 gld. 23 ki., — koruza 5 gold, SO kr.; krompir 100 kilogramov 3 g. d 15 kr.; — fižol hektoliter 8 gi. 50 kr.; masla kilogram — gl. 9U kr.; — mast — gld. 80 kr.; — ipeh imen— gl. 70 kr.; — špeh povojen — gl, 75 k., — jajce po2»/i kr.; — mleka liter 7 kr.; — g vcdu.no kilogram 54 kr.; — teletinu« oti tr. - svinjsko meso 62 kr.; — sena lOl) kilogramov 1 gld. 78 kr ; — slamo 1 gold. 42 kr.; — drva tjrda l k* . metrov 6 gold. 51) kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Dunajska borza 18 septembra (Izvirno telegrafičuo pOro6llo.J Enotni drž. dolg v bankovcih . . 60 gld. 86 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 62 „ — n Zlata renta.........71 »85 „ 1860 drž. posojilo......110 „ 75 Akcije narodno banke .... 781 „ — „ Kreditne akcije....... „ 60 „ London..........117 „45 „ Napol..........9 „ 4u 0. kr. cekini........5 „ 69 „ Srebro..........100 „ m n Državne marko.......67 „ 96 „ na šolskega staMa. Na ljudskoj in meščanskej šoli v Krškem je od meseca oktobra 1878 za podeliti služba šolskega služabnika z letnim plačilom 350 gld. in užitkom jedne sobe. Prošnjiki naj lastnoročno piaane prošnje z izkazom starosti, stana, dela, dozdanjega življenja, iu znanja nemškega iu slovenskega jezika do SS1>. M(>|»tcm!>ra 1*7* c. k. okrajnemu šolskemu svetu predložijo. Posebno se bo oziralo na prošnjike, kateri so se naučili Lukvoveške obrtnije. C. k. okrajni šolski svet v Krškem, 10. septembra 1878. (809—1) Na deželi, pri vučjem pošin-mi uradu so išče popolnem zmožni poštni ekspeditor aH pa i>i*i»li t ilviin i. Pogoje pove iz prijaznosti opravntštvo „Slovenskoga Naroda". (808—1) v Nia«i{'iii'niči k i. i-> «in. na kongresnem trgu v Ljubljani, vzorne se jeden deček ~ Dijak ljubljanske višje gimnazije, popolnem zmožen slovenskega, nemikegn in hrvatsko - srbskega p-ziki?? išče službo domačega učitelja; isti podučiije v vseh predmetih gimnazije in glavno šolo, ftt jc pripraven tmli posebej v *ft«f.rfc« -nrrh.vkfm Jezriku in "*«.'/*' I itfš'utut'i /nulu*