9 Sprejem za letošnje zlate maturante 12 Evropski teden mobilnosti v Murski Soboti 13 Nov kolesarski most čez Puconski potok 14 Uradno odprtje vrtca v Černelavcih 18 Akcijski načrt za Invalidom prijazno občino 22 Županov poziv za naj prostovoljca 28 Prekmurska godba Bakovci v Ingoldstadtu 29 Štorklje v premiernem nastopu končale na četrtem mestu 33 Murska Sobota tretja na krosu občinskih reprezentanc 17. oktober 2011 I številka 104 Teden mobilnosti v Murski Soboti Nov kolesarski most čez Puconski potok V drevoredu med Mursko Soboto in Rakičanom so zasadili mladi topoli Otroci so zasedli Kocljevo ulico Varna vožnja po mestu z invalidskimi vozički Kolesarji iz osnovnih šol na poti do novega kolesarskega počivališča Novo kolesarsko počivališče ob Bakovski cesti Foto: Sonja Vtatatič, Tadej Sever, Hugo Maučec ŽUPANOV KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani! s ponosom in veseljem vam sporočam novico, da živimo v »planetu Zemlja najbolj prijazni občini 2011« med velikimi občinami v Sloveniji. Priznanje sem namreč minuli teden prejel iz rok ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana. Poleg naziva »najbolj zelene mestne občine« smo tako v mestni upravi ponovno dokazali, da s prizadevanji in projekti varstva okolja postopoma uresničujemo cilje, ki smo si jih zastavili v strateških dokumentih: v Občinskem programu varstva okolja. Energetski zasnovi občine in Načrtu trajnostne mobilnosti. V Mestni občini Murska Sobota si nenehno prizadevamo izboljšati okolje in ka-kovost bivanja občanov. V zadnjih letih smo največ naporov in sredstev vložili v urejanje komunalne infrastrukture na področju vodooskrbe, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter v urejeno ravnanje z odpadki. Občane spodbujamo k učinkoviti rabi energije (projekt varčnega sistema javne razsvetljave) ter uporabi obnovljivih virov energije (geotermija). Tudi prizadevanja za uvedbo trajnostnih oblik prevoza v občini niso ostala neopažena. Za uvedbo za občane brezplačnega mestnega avtobusa Sobočanec in spodbujanje kolesarjenja z izgradnjo kolesarskih poti po mestu in do vseh primestnih naselij, kolesarskih počivališč in sprehajalnih poti smo prejeli številne zahvale in spodbude občanov, obenem pa smo bili tudi javno nagrajeni s priznanjem Ministrstva za okolje in prostor. A v prvi vrsti niso najpomembnejša priznanja, ki jih uokvirimo in razstavimo na stenah mestne uprave, temveč odmevne akcije, kot je bila ob evropskem tednu mobilnosti, o kateri poročamo v tej številki glasila. Tudi vsakoletna izvedba čistilne akcije »Naša občina čista in urejena« je pomemben doprinos k čistejšemu okolju in je eden glavnih načinov osveščanja. S trenutno največjim projektom »3 Parki/3 Park« na področju obnove in širjenja zelenih površin po celotni občini (rakičanski drevored, mestni park, Fazanerija) se trudimo, da bo naša občina ostala najbolj zelena mestna občina tudi za prihodnje generacije. Z uradnimi otvoritvami novih igral ob podružnični šoli OŠ II v Krogu, nove enote vrtca Čebelica v Černelavcih ter novih igral v novem parku med ulicama Štefana Kuzmiča in Mikloša Kuzmiča (katerih uradna otvoritev je bila zaradi slabega vremena žal prestavljena) pa je Murska Sobota postala mladim družinam in otrokom še prijaznejše mesto. Spoštovane občanke in občani! Danes je 17. oktober, dan, ki je bil z odlokom določen za spominski dan Mestne občine Murska Sobota. V spomin na vse padle za svobodo, v spomin na žrtve fašističnega nasilja ter v spomin na deportacije in internacije v drugi svetovni vojni prirejamo v sodelovanju z mestno organizacijo Združenja borcev za vrednote NOB slovesnost, ki bo danes ob 19. uri v grajski dvorani. Vljudno vabljeni! Vaš župan 3 MESTNI SVET Sedma redna seja mestnega sveta Na sedmi redni seji mestnega sveta, ki je v veliki sejni dvorani mestne občine potekala 15. septembra, so svetniki obravnavali kar 18 točk dnevnega reda. Mag. Nataša Horvat iz LDS je predlagala razširitev točke o kadrovskih zadevah z imenovanjem Brigite Perhavec na mesto direktorice Zavoda za kulturo, turizem in šport. Svetniki so s 23 glasovi sprejeli razširjeni dnevni red kakor tudi zapisnika šeste redne in druge izredne seje, ki ju je predstavil Bojan Petrljan. Svetniki so vsebinski del začeli z drugo obravnavo prostorskega načrta za toplovod pri farmi Jezera, pri katerem bo šlo za prenos toplotne energije od načrtovane bioplinarne Jezera do bolnišnice Rakičan in drugih porabnikov daljinskega ogrevanja v naselju Rakičan. Kot je pojasnila višja svetovalka za prostorsko in urbanistično načrtovanje Angelca Dokl Mir, bodo v bioplinarni pridobivali tako toploto kot električno energijo, ki jo bo uporabljal zaselek Jezera, preostalo pa investitor sam. V razpravi je Marko Martinuzzi iz SDS opozoril, da Jasmina Opec iz SLS sestanku med mestno občino in investitorjem ni prisostvovala, in to kljub temu da je bilo o tem dogovorjeno na eni preteklih sej. Mestna svetnica Opečeva, ki je prebivalka zaselka, je pojasnila, da je vabilo na sestanek prejela prepozno. Svetniki so drugo obravnavo projekta, v katerem bo investitor poskrbel tudi za pločnik in kolesarsko stezo zaselka, sprejeli. Ob naslednji točki, drugi obravnavi predloga odloka o načinu izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Mestni občini Murska Sobota, so mestni svetniki z Goranom Miloševičem iz SD na čelu spraševali, ali ta točka pomeni, da se mestna občina odpoveduje sodelovanju s Cero Puconci. »Prosim, ne zavajajte. Nihče ne govori, da gremo iz Cero Puconci,« je bil odločen župan Anton Stihec, ki je pojasnil, da odlok določa le način izvajanja javne službe z razpisom, po katerem bo izbran najugodnejši ponudnik. »Cero Puconci bo enakovredno tekmoval z ostalimi ponudniki iz vse Slovenije. Trg naj določi najcenejšega. Razpis bo javen, vsi bodo lahko sodelovali,« je pojasnil župan, pri tem pa so ga podprli tudi v Modri listi Antona Štihca, kjer so izpostavili večjo transparentnost, konkurenčnost te službe ter možnost znižanja stroškov storitev za občane. Kljub temu mestni svetniki predloga niso podprli; za je glasovalo 10, proti pa l4 svetnikov. Predstavitev odloka o ureditvi cestnega prometa je podal Hugo Maučec, svetovalec za prostorsko in urbanistično načrtovanje mestne občine. V razpravi se je mag. Robert Celec iz SDS zavzel za dopolnitev odloka, s katerim bo v prihodnje omogočeno plačevanje parkirnine tudi prek mobilne tehnologije, Iztok Zrinski iz LDS pa je spomnil na počasen napredek projekta izgradnje obvoznega sistema okoli mesta. Jožef Recek iz Zares je opomnil na nejasnosti, ki izvirajo iz odloka: »Načeloma podpiram, da se v ožjem središču znebimo tovornega prometa. Vprašanje pa je, kaj bo s podjetji v središču mesta, ki potrebujejo tovorna vozila nad 7,5 ton.« Župan je na pobudo svetnikov dodal nekatere spremembe, odlok med svetniki pa kljub temu ni našel večinske podpore, saj je proti glasovalo kar 15 svetnikov. Več podpore spremembam so svetniki naklonili v šesti točki dnevnega reda, ko so izglasovali predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje Lendavska — sever, za območje bi- 4 MESTNI SVET gramskih in splošnih stroškov projektov se je tako lahko pričelo. V nadaljevanju je letni poročili za leto 2010 javnega podjetja Komunala, d. o. o., M. Sobota in javnega podjetja Vodovod Murska Sobota, d. o. o., podala vršilka dolžnosti direktorja Edita Horvat. Direktor javne uprave Bojan Petrijan je po predstavitvi lanskega poslovnega leta, ki sta ga sta obe podjetji zaključili v rdečih številkah, izpostavil zvišanje stroškov vode in povišanje stroškov dela. Branko Gornjec iz Društva gluhih in naglušnih je v nadaljevanju dnevnega reda predstavil akcijski načrt za neodvisno življenje invalidov v mestni občini, k sprejetju in pripravi katerega se je občina zavezala s pristopom k projektu »Občina po meri invalidov«. Obsežen akcijski načrt zajema časovno obdobje do leta 2015, med drugim pa predvideva osveščanje in informiranje javnosti o invalidih, skrb za zdravje in rehabilitacijske programe, izvajanje pro- gramov in storitev za vključevanje invalidov v vsakdanje življenje v domačen okolju, zagotavljanje dostopnosti do gradbenih objektov in prometa, možnost socialne vključenosti, pravico do enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje, pravico do dela in zaposlitve, zagotavljanje materialne varnosti ter navsezadnje tudi aktivnejše vključevanje invalidskih organizacij v oblikovanje politike. »Vse je na papirju, zdaj je treba to narediti še v praksi. Čaka nas veliko dela,« je povedala Marija Bačič iz SD, ki je pozvala k strpnosti svetnikov in k sprejemu akcijskega načrta. »Akcijski načrt predstavlja izziv za našo občino, izziv pa je tudi za društva, da se združijo, koordinirajo,« je povedala samostojna svetnica Cvetka Škafar. Mestni svetniki so se posvetili tudi obvezni razlagi Poslovnika mestnega sveta, v katerem jih je podrobneje zanimalo, koliko dni ima župan na voljo za podajo mnenja na odlok, kadar predlagatelj ni župan, ampak član mestne- ga sveta. Komisija za statutarna in pravna vprašanja je izdala mnenje, da mora župan mnenje podati v 60 dneh, svetniki pa so s 15 glasovi proti to mnenje zavrnili in izglasovali svojega, ki omenjeni rok skrajšuje na deset dni. »Že sedaj povem, da tega sklepa ne bom potrdil, ker ga ni obravnavala pristojna komisija,« je povedal župan Anton Štihec. Predloga za razrešitev in imenovanje člana Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter predloga za razrešitev in imenovanje člana Komisije za statutarna in pravna vprašanja svetniki niso podprli. Kot članica obeh komisij je iz Desusove kvote v začetku mandata bila imenovana Cvetka Škafar, ki pa je iz stranke nedavno izstopila. Podžupan Jožef Časar je tako menil, da omenjeni mesti pripadata njemu kot naslednjemu iz vrst Desusa, svetniki pa so trdili nasprotno, da mesto še naprej pripada Škafarjevi ne glede na strankarsko opredeljenost. Časar je ogorčenje nad takim sta- liščem izrazil s preklicem pobude. Sledilo je imenovanje Mateje Šavel Kos na mesto direktorice javnega zavoda Mikk, ki je na seji sveta zavoda prejela sedem glasov, dosedanji direktor mag. Dominik Steiner, ki je klub vodil preteklih pet let, pa dva glasova. Svetniki so Šavel Kosovo podprli s 15 glasovi za in 7 proti. Potem ko je mag. Nataša Horvat v začetku seje dopolnila dnevni red z imenovanjem Brigite Perhavec za direktorico Zavoda za kulturo, turizem in šport, je župan Anton Štihec svetnikom razdelil pridobljeno pravno mnenje, ki pravi, da svet zavoda ni deloval v skladu s pravnimi določili. Pravno mnenje, ki ga je podpisal prof dr. Rajko Pirnat, pravi, da bi moral zavod obravnavati tudi vlogo drugega kandidata, drugačno ravnanje zavoda pa predstavlja bistveno kršitev postopka, zaradi katere je mogoča obnova postopka. Sledili so predlogi in pobude mestnih svetnikov ter župana. 5 Na 7. seji mestnega sveta 15. septembra 2011 so svetniki postavili naslednja vprašanja ter podali te predloge in pobude: Mag. Robert CELEC je dejal, da so v okviru mednarodnega projekta T-JAM potekale raziskave geotermalnega potenciala. Predlagal je, da mestni svet sprejme naslednji sklep: Mestni svet predlaga županu, da se na prvi naslednji redni seji predstavijo izsledki projekta T-JAM, vezano na področje Fazanerije, in da se na sejo povabijo predstavniki Razvojne agencije Sinergija, Lokalne energetske agencije za Pomurje in Geološkega zavoda Slovenije, da bi predstavili projekt oz. rezultate projekta za področje Fazanerije. Zupan je odgovoril, da so poleg Sinergije, Lee in Geološkega zavoda še druge institucije, ki se ukvarjajo z geotermijo, mestna občina na primer sodeluje z Nafto Geotermom. Čudno bi bilo na sejo vabiti samo nekatere. Zupan predlaga okroglo mizo, ki bi seje udeležili vsi svetniki in mediji. Tam bi dobili podatke in razčistili zadeve okrog potenciala geotermalne energije. Mestna občina podpira projekt T-JAM, tudi rezultate projekta ocenjuje kot koristne. Mag. Celec je opozoril, da v mestni občini ni posebej označenih parkirnih mest za parkiranje motorjev. Zupan je glede označitve parkirnih prostorov za motoriste povedal, da talne označbe obnavljajo. Pri sprejemanju proračuna je bil izločen projekt postavitve smerokazov do pomembnejših objektov v občini, na seji v drugi obravnavi ni bil sprejet odlok o celoviti ureditvi cestnega prometa — te zadeve pa so povezane. Zoran KOS je dejal, da glede na to, da je bil program športa dopolnjen z amandmajem za dodatnih 23.000 evrov za programe športa, še zmeraj manjka tistih 20.000 evrov, ki jih program športa vsebuje. Pristojne službe občine naj ugotovijo, kje se denar nahaja, da ne bi prišlo do nesporazuma in bi denar administrativno izginil. Župan je odgovoril, da znesek 20.000 evrov za šport ni izginil, očitno je bil porabljen za razpis za področje športa. Pri sprejemanju letnega programa športa smo želeli, da bi teh dodatnih 20.000 evrov uporabili tudi za infrastrukturo ter jih namenili društvom ali tistim, ki bodo šli na tekmovanja. Preveriti je treba, ali so ta dodatna sredstva bila porabljena na javnem razpisu ali jih je še kaj na voljo. Kos je predlagal, da se svetniki družno z občani s kolesi podajo po območju mestne občine. Povezati se kaže z Zavodom za zdravstveno varstvo, ki skrbi tudi za zdrav način življenja in prehranjevanja. Županje pozdravil pobudo in pred tednom mobilnosti povabil vse svetnike in občane, da se udeležijo kolesarjenja in otvoritve novega mostu na kolesarski stezi v naselju Polana. Darko RUDAŠ se je v imenu sveta KS Pušča in organizacijskega odbora zahvalil vsem, ki so pomagali pri izvedbi praznovanja 100. obletnice naselja Pušča, predvsem mestni občini, društvu Mozaik, Vrtnariji in javnemu podjetju Komunala. Županje sprejel zahvalo mestni občini zM pomoč pri izvedbi praznovanja 100. obletnice naselja, sam pa se je zsahvalil, daje njegov prispevek uvrščen na 93. stran zbornika. Rudaš je izpostavil, da bo enota Vrtca Romano na Pušči prihodnje leto praznovala 50 let obstoja, in dal pobudo, da bi enoto ob tej priložnosti preimenovali v enoto Mavrica. Županje mnenja, daje pobuda za preimenovanje enote vrtca na Pušči ustrezna, dogovoriti se je treba za postopek preimenovanja enote vrtca. Goran MILOŠEVIČ je dejal, da je stečajni upravitelj Mure v medijih govoril o prodaji stanovanj. Povedal je, da je stanovanja že dvakrat ponujal županu mestne občine po zelo nizki ceni za Javni stanovanjski sklad, vendar se župan ni odločil za nakup, zato bodo stanovanja prodajali na dražbi. Stanovanj je 39, dve sta prazni, ostala so vseljena. Zanima ga, ali ni možno vsaj nekaj teh stanovanj odkupiti za Javni stanovanjski sklad. Miloševič je še dejal, da je bilo pred časom govora o stanovanjih za mlade mamice z otroki. Zanima ga, če je o tem kaj novega. Županje odgovoril, da vseh 39 stanovanj, ki bi jih naj stečajni upravitelj Mure ponudil občini v odkup, ni v mestni občini, ampak so to vsa stanovanja Mure. Mestna občina v proračunu nima sredstev, da bi ta stanovanja, ki so večinoma zasedena, odkupila. S stanovanji upravlja Javni stanovanjski sklad, ki tudi ugotavlja, da v finančnem načrtu nima predvidenih sredstev za odkup. Jožef RECEK je dejal, da so pred približno dvema letoma predsedniki svetov krajevnih skupnosti na razgovoru pri direktorju mestne uprave opozorili na neenak režim glede javne razsvetljave. V Murski Soboti luči svetijo celo noč, v krajevnih skupnostih pa so režimi različni. Nekatere krajevne skupnosti se obnašajo varčno ter luči ugasnejo ob polnoči in jih ponovno prižgejo ob 4.30. Javna razsvetljava se krije iz sredstev proračuna, zato se naj uredi enotno. Predlagal je, da se v roku enega meseca pristojni sestanejo in to dogovorijo. Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Mestna uprava se zavzema za poenotenje režimov obratovanja javnih razsvetljav po naseljih in mestu Murska Sobota, zato je za območja krajevnih skupnosti že pripravila izračune o prihrankih 6 Svetniške pobude, županovi odgovori MESTNI SVET energije oziroma sredstvih, ki se že privarčujejo, in prihrankih, ki bi bili doseženi z izklapljanjem javnih razsvetljav po vseh krajevnih skupnostih. Prav tako je pogodbenemu vzdrževalcu naročila, da podobne izračune pripravi za območje mesta Murska Sobota, pri čemer bi ugašali le tiste javne razsvetljave, ki imajo pretežno funkcijo dekorativne razsvetljave, cestno razsvetljavo pa bi zmanjšali tako, da bi v določenem času svetila z zmanjšano močjo. Recek je dejal, da je v juniju v Kupšincih strela zanetila požar, v katerem sta pogorela gospodarsko poslopje in del stanovanjskega dela družine Makari. Do prihoda gasilcev zbrani niso mogli nič storiti, kljub temu da je pred hišo hidrant vodovodnega omrežja. Dal je pobudo, da strokovne službe občine proučijo, ali ne bi v proračun za naslednje leto vključili nabavo omaric, ki bi bile locirane pri hidrantih in v katerih bi bila ustrezna količina cevi, ročnika in ključa. V imenu družine Makari se je zahvalil vsem, ki so priskočili na pomoč. Župan je odgovoril, da bodo skupaj z gasilsko zvezo in drugimi pristojnimi predlog proučili, tudi s stroškovnega vidika; morda bi v naslednjem proračunu lahko predvideli ta sredstva. Iz požarne takse in drugih virov se gasilski zvezi dodelijo določena sredstva, kijih namenja za opremljanje gasilskih društev. Recek je izpostavil, da je v proračunu načrtovana investicija za od-vodnik (tretja faza). Mestna občina je pred dvema letoma zgradila odvodni kanal, ki ščiti naselja Kupšinci, Veščica in Cernelavci pred padavinskimi vodami oz. pred poplavami. To je bila smo prva faza te investicije, ki je realizirana. Projekt vsebuje še drugo in tretjo fazo. Postopek javnega razpisa še ni izpeljan. Zanima ga, ali bo ta investicija realizirana še letos. Župan je odgovoril, daje pri sprejemanju letnega poročila javnega podje-tja Komunala za leto 2010 omenil, da morajo v proračun na prihodkovni strani pridobiti sredstva iz naslova najemnin, pobrano amortizacijo, kar Komunala zaračunava in pridobi od občanov, ker je mestna občina lastnik te infrastrukture. Ze lani mestna občina ni dobila nič, letos je v proračunu na prihodkovni strani načrtovanih 780.000 evrov, a do sedaj mestna občina ni dobila niti evra. Če so na prihodkovni strani prihodki, potem se investicije realizirajo, če ni prihodkov, se investicije ne realizirajo. Trenutno se nobena investicija ne realizira, razen tistih, za katere so zagotovljena sredstva iz strukturnih skladov, prav zaradi tega, da bi s Komunalo razčistili, ali občini dajo sredstva za najem infrastrukture ali ne, po zakonodaji pa bi jih morali. Mag. Nataša HORVAT je pohvalila prenovljene spletne strani Mestne občine Murska Sobota. Dala je pobudo, da bi mestne svetnike predstavili tudi v sliki in besedi. Mag. Horvat je prenesla željo občanov, da bi avtobus Sobočanec vozil do Maximusa. Župan je odgovoril, daje na to temo govoril že nekajkrat. Mestna občina je vse lastnike trgovskih središč okrog Murske Sobote vprašala, ali so pripravljeni prispevati za podaljšanje trase, a se za to ni odločil noben. Mestna občina v proračunu za mestni avtobus namenja precejšnja sredstva. S pogodbenim partnerjem — Avtobusnim prometom — je treba ugotoviti, kaj pomeni podaljšanje trase še do ene točke, saj se s tem podaljšajo poti do drugih točk. Načeloma je v redu, da bi avtobus vozil do vseh trgovskih središč, a lepo bi bilo, če bi trgovski centri za to tudi kaj prispevali. Jasmina OPEC je prenesla vprašanje krajanov Satahovcev, ki jih zanima, kdo je na območju mestne občine pristojen za ureditev kolovoznih poti in na kakšen način poteka njihovo vzdrževanje. Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Kolovozne ali poljske poti po merilih uredbe o kategorizaciji javnih cest ne morejo biti kategorizirane kot javne poti, ker za to ne izpolnjujejo pogojev. Za vzdrževanje nekategoriziranih cest, je odgovoren njihov lastnik, ki zagotavlja raven vzdrževanja, ki je odvisna od namena posamezne nekategorizirane poti. Vsekakor lastnik v teh primerih ni dolžan zagotavljati javnega prometa po njih in lahko takšno cesto za javni promet zapre ter s prometno signalizacijo označi, kdo jo lahko uporablja in s kakšnimi vozili. Ker so razne kolovozne in druge poljske ceste v lasti različnih lastnikov (občina, krajevna skupnost, v lasti fizičnih oseb in pravnih oseb civilnega prava), odgovor na splošno vprašanje ni enoznačen. Tiste nekategorizirane ceste, ki so v lasti mestne občine, v okviru sredstev za te namene vzdržuje občina. Svetnica je vprašala, kako daleč je projekt izgradnje vzhodne obvoznice oz. v kateri točki se je projekt ustavil. Zupan je odgovoril, da se projekt ni ustavil, ampak postopek teče naprej. Glede južne obvoznice je v teku odkup zemljišč. Če bo sprejet rebalans državnega proračuna, župan upa, da ta projekt ne bo izločen, saj je sofinanciranje tega projekta predvideno tudi z evropskimi sredstvi. Glede vzhodne obvoznice je končno pridobljeno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine o drevoredih in prečkanju trase vzhodne obvoznice, čeprav je občina že leta 2009 dobila soglasje, da se lahko ta drevored revitalizira. Hkrati je pridobljeno mnenje Agencije za okolje o vodnogospodarski ureditvi. Vzhodna obvoznica bo skupaj z občinskim podrobnim prostorskim načrtom v kratkem tudi javno razgrnjena, tam bo predstavljena tudi trasa. Jasmina Opec je dejala, da bi mestna občina morala težiti h gospodarskemu razvoju in iskati načine, kako ljudem na svojem območju pomagati pri zagonu podjetništva. Dala je pobudo, da naj mestna občina preuči vse možnosti, da bi mladim podjetnikom ponudila objekt, v katerem bi ob ničelni ali skrajno nizki najemnini opravljali svoje prve podjetniške korake. Zupan je odgovoril, da v občini deluje podjetniški inkubator, kjer so mladim podjetnikom za zagon na voljo prostori za tri ali štiri leta. Ko podjetja zaživijo, lahko odidejo na svoje. Inkubator kar dobro deluje, v njem je nekaj dobro stoječih gospodarskih družb, ki so vzelo kratkem času dosegle dobre gospodarske rezultate. Zupan meni, da je treba razmišljati o novem inkubatorju. 7 MESTNI SVET Dezider ŠOOŠ je izpostavil, da se po vsakokratnih čistilnih akcijah pozabi na prizadevanja za čisto okolje in ljudje odlagajo gradbeni material (tudi salonitne plošče) na urejenih sprehajališčih ob gramoznicah. Pristojne službe naj na ministrstvu uredijo, da se ti odpadki odpeljejo, saj krajevna skupnost nima sredstev za uničenje tega materiala. Krajevna skupnost prepoveduje vsak odvoz tovrstnega materiala na urejene gramoznice. Lastnik gramoznic je Sklad kmetijskih zemljišč, ki bi moral skrbeti tudi za košnjo trave. V krajevni skupnosti bi poskrbeli za košnjo, a nimajo primernih orodij. Sooš je občane še pozval, naj odlagajo odpadke v ustrezne posode. Svetnik je izpostavil, da je sredi naselja Veščica zelo nizek predel, kjer se zbira voda, zaradi česar zamaka pri eni hiši. Težavo bi naj uredili še letos, saj to družini obljubljajo že dve leti. Da bi vodo speljali s terena, bi bilo treba položiti 80 metrov odvodnika do središča vasi. Andrej MEŠIČ je dejal, da na Partizanski ulici v Murski Soboti pločnik na eni strani ulice ni asfaltiran. Zanima ga, ali so zmanjkala sredstva. Dr. Mitja SLAVINEC je dejal, da Mestna občina Murska Sobota sorazmerno velik delež sredstev proračuna namenja za štipendije. Opozoril je, da je bil 15- 9. 2011 objavljen razpis za letošnje zlate štipendije. Zahvalil se je županu in svetnikom za sprejem takega proračuna kakor tudi županu in svetnikom v prejšnjih mandatih. Vse delodajalce je povabil na ogled razpisa in jim priporočil, da izkoristijo možnost in priložnost ter si priskrbijo polovično financiranje štipendij za kadre po njihovem izboru in glede na kadrovske potrebe. Študentom je zaželel čim uspešnejši zaključek študijskega leta ter visoka povprečja, da se bodo lahko prijavili na razpis in dobili čim višje štipendije. Zupan je pozval vse interesente, da se prijavijo na razpis za zlate štipendije. Marija BAČIČ se je zahvalila direktorju in mestni upravi, še posebej g. Roli, za pomoč pri neskladjih glede ureditve dela ceste v MČ Partizan. Svetnica je dala pobudo, da bi redarji in policisti zvečer večkrat pregledali park. Mladi za sabo pustijo nesnago, ki ostane v parku tudi do 10. ure, dokler je ne pospravi Komunala. Mlade bi zvečer kazalo opozarjati, tudi legitimirati. Opozorila je, da je pri vpadnici pri novi dvorani in tam, kjer se mladi zbirajo, veliko injekcijskih igel. Zupan je odgovoril, da je mestna oblina imela s policijo kar nekaj sestankov, opravljeni so bili tudi skupni obhodi policista in redarja. Legitimiranje mladostnikov je v pristojnosti policije, redar lahko legitimira kršitelja le ob prisotnosti policista, sam lahko samo opozarja. Na zadnjem sestanku s policisti je bilo dogovorjeno, da bo poostren nadzor Kopališke ulice, zaradi Spartacusa bo tam opravljala nadzor skupna patrulja policista in redarja. Mestna oblina bo skušala to usmeriti tudi v park. Angela NOVAK je dejala, da jo občani opozarjajo, naj mestni svet prične delati resno. Opozorila je, da s sedanjim načinom dela zaostaja razvoj mesta. Svetniki imajo pravico razpravljati, spraševati, dopolnjevati; na vse so dobili odgovore, a kljub temu niso bili zadovoljni. Kdaj bodo pričeli uresničevati, kar od njih pričakujejo občani? Pozvala je k resnosti in delu, da bi dosegli cilje. Zupan seje strinjal s pripombo. Zupan in uprava morata poskrbeti, da so zadeve legalne. Legitimne odlolitve mestnega sveta so vse, za katere se mestni svet tako odloli, vendar se mora še ugotoviti, ali so tudi legalne. In do sedaj vse niso bile legalne. Mag. Marjan GUJT je dal pobudo glede drevoreda, da naj občinske službe vsaj nekaj let skrbijo, da bi poškodovana ali posušena drevesa vsako leto obnovili, da ne bi nastajale škrbine, kot je to bilo v preteklosti. Župan je odgovoril, da ima za sprotno negovanje poškodovanih dreves v novem drevoredu izvajalec po pogodbi tuAi obveznost, da mora skrbeti za dobro stanje mladih sadik. Drugale so drevoredi del zelenih površin, za katere mora skrbeti izvajalec, to je javno podjetje Komunala. Nives Cajnko postala predsednica sveta krajevne skupnosti Bakovci Svet krajevne skupnosti Bakovci je na svoji 7. seji, 6. oktobra 2011 sprejel odstop dosedanjega predsednika Silva Voharja, ki je iz položaja odstopil zaradi zdravstvenih razlogov. Svet krajevne skupnosti je odstop sprejel, z željo, da Vohar ostane član sveta krajevne skupnosti. Na mesto predsednice je svet soglasno izvolil dosedanjo tajnico Nives Cajnko. Namesto tajnice je bila imenovana Klavdija Lukač, Dominik Kovač pa bo odslej pristojen za društva. Svet krajevne skupnosti Bakovci deluje v sestavi šestih članov, saj je odstop iz osebnih razlogov podala članica sveta Silva Prosenjak. Župan je odgovoril, daje v Murski Soboti vel ulic, kjer je plolnik urejen le na eni strani. Tovrstne investicije je treba vkljuliti v prioritetni program mestne letrti, saj vsaka mestna četrt dobi dololena sredstva za investicije. 8 AKTUALNO Župan sprejel predstavnike GMT-ja, najhitreje rastočega podjetja v regiji Sabina Gutalj Župan Anton Štihec je sprejel predstavnika družbe GMT Vlada Karolyja in Tomaža Giderja ter jima čestital za laskavi naslov najhitreje rastočega podjetja v regiji. Podjetje je namreč postalo regijska gazela in hkrati prvi finalist izbora za naziv zlata gazela 2011. Poleg podjetja GMT sta bila med letošnjimi nominiranci za gazelo dravsko-pomurske regije še Pikapoka, d. o. o., ter podjetje Roto Pavlinjek, lanskoletni regijski zmagovalec. Regijska gazela 2011, podjetje GMT, je murskosoboško družinsko podjetje na področju trgovine z rezervnimi deli in opremo za motorna vozila. V delo podjetja so vključeni vsi člani družin Karoly in Gider, ki so hkrati lastniki, financerji in strategi poslovnega razvoja, ki se hitro širi po Sloveniji, Avstriji, nekdanji Jugoslaviji in Bolgariji, načrtujejo pa prodor tudi v druge države vzhodne Evrope. Podjetje je bilo ustanovljeno maja 1992, ko je štelo zgolj dva zaposlena. Danes se podjetje lahko pohvali s 76 zaposlenimi na 15 lokacijah. Vlado Karoly je župana seznanil s prehojeno potjo podjetja, na kateri je bilo veliko prelomnih trenutkov, poslovnih odločitev in vzponov, bili pa so tudi padci, ko je podjetje zaradi finančnega zloma svojih poslovnih partnerjev ostalo brez poplačila za opravljeno delo. Klub dejstvu, da so njihovi poslovni partnerji večkrat propadli in je podjetje iz navedenega razloga utrpelo veliko finančno in poslov- no škodo, so se sami vedno znali pobrati. V razgovoru z županom sta Karoly in Gider poudarila, da se je podjetje širilo kljub dejstvu, da je bilo zaradi sedeža podjetja v Murski Soboti v primerjavi s podjetji, ki so imela sedež v osrednji Sloveniji, velikokrat v neenakopravnem položaju. Odskočna deska za večjo širitev podjetja je bila pogodba, podpisana aprila 2009, s katero je podjetje GMT v tako močni konkurenci, kot sta bili podjetji Petrol in Avtocommerce, uspelo prido- biti ne samo zastopstvo blagovne znamke Castrol za južno Evropo, ampak postati celo njen najboljši distributer. Pogovor je tekel predvsem o možnostih medsebojnega sodelovanja. Podjetje GMT je med drugim predstavilo tudi svoje želje po nadaljnjem razvoju v Mestni občini Murska Sobota. Župan je v zvezi s tem izpostavil, da bo storil vse, kar je v njegovi pristojnosti, da bo perspektivno podjetje še naprej širilo svojo dejavnost tudi v domači regiji. v Zupan sprejel in obdaril najboljše maturante špeia Horvat v letošnjem letu je maturo z zlatom ovekovečilo kar osem maturantov iz mestne občine. Ti so bili vabljeni na poseben, že tradicionalen županov sprejem. Župan Anton Stihec je tudi letos v svojem uradu sprejel zlate maturante iz Mestne občine Murska Sobota. Iz splošne mature je zlati uspeh doseglo šest dijakov, in sicer Timotej Žuntar na Gimnaziji Murska Sobota ter Katarina Nemec, Maruša Borovšak, Dea Mljač, Matej Bencak in Aleš Vigali z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ž odliko sta poklicno maturo na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota opravila tudi Urška Rebernak in Miha Raščan, ki pa se sprejema ni udeležil. Župan Stihec je uspešnim maturantom čestital in jih opozoril, da je njihov nadaljnji uspeh odvisen od mnogih dejavnikov, še najbolj pa od njih samih, žaželel jim je tudi, da bi jih pot po končanem študiju vodila nazaj v Pomurje, da s svojim znanjem doprinesejo k razvoju domače občine. Seveda nismo mogli mimo vprašanja za maturante, kaj jim priznanje sploh pomeni. Katarina Nemec je tako med drugim dejala, da ji naziv zlate maturantke pomeni veliko, ob tem pa opaža, da veliko mladim, ki so na šolskem področju zelo uspešni, manjka splošnega znanja in načel. Da je pri uspehu velik delež zaslug treba pripisati profesorjem, je bila mnenja Maruša Borovšak, zlati maturant Matej Bencak pa meni, da je matura kot zrelostni izpit nesmisel, saj se znanje preverja že ob vsakem zaključku letnika, trošenje proračunskega denarja v ta namen pa je zato nepotrebno. Maturanti so iz rok župana Antona Štihca in direktorja občinske uprave Bojana Petrijana prejeli priznanje in knjigo »Slovenija v presežnikih«. 9 AKTUALNO Evropska prestolnica kulture 2012 Evropska prestolnica kulture je program, katerega pobudnica je bila grška igralka, pevka in političarka Melina Mercouri leta 1983, takrat z imenom Evropsko mesto kulture. Mercourijeva je menila, da kultura nima zadostne politične in gospodarske podpore, ter zato predlagala program, ki bi promoviral evropsko kulturo. Leta 1985 so bile Atene prvo mesto takrat še z nazivom evropsko mesto kulture. Leta 1999 med nemškim predsedovanjem seje program preimenoval v Evropska prestolnica kulture. Izkušnje programa kažejo, da spodbuja kulturni razvoj mesta, od katerega imajo koristi tudi družbeno, socialno in gospodarsko okolje. Danes, v času krize, se marsikomu zdi bolj smiselno ukvarjati se z bistvenimi družbenimi problemi in se mu zdi financiranje kulturnih ustanov, programov in investicij nesmiselno. Vseeno si ob takih in podobnih mislih velja odgovoriti, ali nam morda kultura vendarle ne pomeni ene osnovnih dobrin, ki prilepi obliž na rane od vseh težav utrujenega, izčrpanega in naveličanega človeka ter ga za hip popelje v popolnoma nov, drugačen svet in ublaži težo vsakdanjika. Dejstvo je, da ima projekt Evropska prestolnica kulture 2012 danes veliko težav. Predvsem s tem, da je nastal v času konjunkture, izvaja pa se v času poglobljene krize. Zaradi tega je prisiljen krčiti svoje programe, opustiti za kulturni razvoj res nujne investicije ter se znajti tik pred zdajci z novim programskim konceptom in skrčenim proračunom. Sočasno se zdi, da je država pozabila, da gre za nacionalni projekt, torej državni projekt, in se do njega obnaša več kot mačehovsko oz. ga jemlje kot projekt provincialnih mest sekundarnega pomena. Kljub vsemu težave producentom programov ne jemljejo odločnosti, da zastavljene programe izvedejo. Programski direktor projekta Mitja Čander pravi, da mora projekt dejansko zaživeti kot okvir reanimacije družbenega okolja. Uspešnost projekta je torej v rokah produkcije, v rokah partnerskih mest, predvsem v rokah lokalne produkcije, in če bo produkcija uspešna, si bo verjetno levji delež uspeha pripisala država. Kulturnih dogodkov se boste lahko udeležili v Mariboru, Novem mestu, na Ptuju, v Slovenj Gradcu, Velenju in seveda v Murski Soboti. Producenti iz Murske Sobote so nam pripravili odlične programe. Prav tako pričakujemo tudi mrežne programe iz vseh partnerskih mest. Leto 2012 bo v severovzhodni Sloveniji po napovedi programske ekipe eksplozija kulturnih dogodkov. Vsi skupaj vas vabimo, da jih obiščete čim več. Program EPK 2012 ni namenjen sam sebi, ampak občanom vseh mest v projektu in tudi našim go- stom, ki bodo morda tudi zaradi tega prišli v naš kraj. Kako bomo znali to izkoristiti, ni le v domeni projekta, ampak vsakega posameznega turističnega ponudnika, najsi bo to ponudnik nočitev, gostinec, prodajalec spominkov. Vložena sredstva v izvedbo programov so bistveno večja kot v »običajnih« letih, zato bi bilo škoda ne izkoristiti te priložnosti za dodaten zaslužek. Upamo, da se bodo turistični ponudniki ustrezno pripravili in vsak v svoji dejavnosti znali pobrati »smetano«. Več o projektu na: www. maribor2012.info. Mojca Breščak in Darja Potočnik 10 AKTUALNO Konferenca županov 24 mest, ki sodelujejo v projektu »City Cooperation« Vida Lukač Župan Anton Štihec se je udeležil trilateralne konference županov v sklopu projekta »City Cooperation«, ki je potekala v Kormendu na Madžarskem. V projektu sodeluje devet mest iz Slovenije, osem iz Avstrije in sedem iz Madžarske, ki želijo izkoristiti nove priložnosti zaradi svoje geostrateške lege in odprtja mej, ki so jih dolga leta ločevale. Težišče sodelovanja so središča mest, ki so že stoletja središča trgovanja in kulture celotne regije. Ti regionalni centri naj bi z dejavnostmi 24 mest doživeli močnejši razcvet. Na konferenci v Kormendu je dvanajst županov predstavilo svoja mesta s svojimi posebnostmi in razvojnimi načrti. Župan Stihec je na kratko predstavil mestno občino in njeno razvojno vizijo ter zbrane pozval k sodelovanju pri največjem projektu mestne občine v prihodnjem letu - Evropski prestolnici kulture. Besedo je nato predal mag. Marku Močniku, direktorju Pomurskega tehnološkega parka, ki je predstavil njegovo delovanje kot primer dobre prakse za pomoč podjetjem in ustvarjanje novih delovnih mest. Vsem mestom je skupna želja po okrepitvi sodelovanja in povezovanja mest, saj se, kot je v svoji predstavitvi nazorno prikazal skupni predstavnik šestih avstrijskih mest, lahko le dovolj velika jata majhnih ribic uspešno zoperstavi veliki ribi. Prisotni župani so pozdravili pobudo župana gostitelja Istvana Bebesa po nadgradnji sodelovanja z ustanovitvijo t. i. evropskega teritorialnega združenja, oblike sodelovanja, ki ga je podrobneje predstavila predstavnica ministrstva za javno upravo in pravosodje iz Madžarske. Pobuda je pri vseh prisotnih županih naletela na pozitiven odziv, zato so župani podpisali listino o nameri ustanovitve tega združenja. Obisk v pobratenem Paracinu Vida Lukač Župan Anton Štihec se je odzval vabilu predsednika Občine Paračin Saša Paunoviča in z delegacijo obiskal pobrateno občino v Srbiji. Paračin je v torek, 27- septembra, praznoval občinski praznik in ob tej priložnosti se je župan udeležil slavnostne seje, ki so se je poleg ministra za lokalno samoupravo in ministra za kulturo Republike Srbije udeležili številni visoki gostje iz politike, gospodarstva, šolstva, cerkve, nevladnega sektorja in drugih institucij. Dvodnevno srečanje, ki sta se ga udeležili tudi delegacija iz Paračinovega pobratenega mesta Jablanice iz Bosne in Hercegovine ter predstavnica iz pobratenega mesta Perdika iz Grčije, je bilo priložnost za okrepitev prijateljstva, ki se od leta 1979 odraža v sodelovanju na različnih področjih. V tem letu smo s Paračinom povezani s sodelovanjem v skupnem projektu v okviru programa »Exchange 11« s področja prostorskega načrtovanja in komunalne ureditve. Prav tako smo okrepili sodelovanje na področju izmenjave mladih; tako so v avgustu posamezne družine v občini gostile mlade iz Paračina, ki so se udeležili mednarodnega nogometnega turnirja v Rakičanu, prav tako pa sta se dve naši ekipi naj mlajših iz nogometnega kluba Rakičan udeležili turnirja v Paračinu. 11 AKTUALNO Evropski teden mobilnosti v Murski Soboti Ob tej priložnosti je Mestna občina Murska Sobota na slovesnosti, ki je potekala 16. septembra, v Ljubljani, prejela priznanje za uvajanje ukrepov na področju alternativnih možnosti prevoza, ki prebivalcem v mestih omogočajo kakovostnejše življenje in blažijo podnebne spremembe. Priznanje je podelilo Ministrstvo za okolje in prostor. V sklopu tedna mobilnosti, katerega osrednja tema je bila »Potujmo drugače« in ki pou- Vida Lukač darja učinkovito rabo energije v prometu, je mestna uprava v sodelovanju z različnimi društvi in institucijami organizirala vrsto aktivnosti za vse generacije. Med drugim je župan Anton Stihec skupaj s sodelavci mestne uprave ter predstavniki mestnih četrti in krajevnih skupnosti zasadil prve mlade sadike topola v drevoredu med Mursko Soboto in Rakičanom. Da bi spodbujali kolesarjenje, so se v nedeljo, 18. septembra, dopoldne predstavniki mestne uprave, mestnih četrti, krajevnih skupnosti in posamezni občani odpravili na kolesarjenje do novega mostu čez Puconski potok pri Polani, ki sta ga ob tej priložnosti slovesno predala namenu župan Anton Stihec in predsednik Krajevne skupnosti Polana Karel Gjergek. Isti dan popoldne so se občani skupaj z županom in sodelavci mestne uprave lahko odpravili na izlet z vlakom do Ljutomera, Teden od 16. do 22. septembra je potekal v znamenju evropskega tedna mobilnosti, projekta, v katerega se mestna občina uspešno vključuje že deseto leto. kjer jih je na Glavnem trgu pozdravila županja Olga Karba, direktor Lokalne turistične organizacije Prlekija pa je vsem udeležencem v kratkem ogledu predstavil Ljutomer in njegove znamenitosti. Najživahneje je bilo v četrtek, 22. septembra, ko je v Murski Soboti in večini slovenskih mest potekal dan brez avtomobila. Ta dan so bile za promet s tovornimi vozili zaprte ceste v središču mesta, ki so jih zavzeli kolesarji in pešci vseh starosti. Ob kolesarski poti proti Rakovcem so mladi kolesarji namenu predali novo kolesarsko počivališče, na svoj račun pa so prišli tudi najmlajši, ki so dopoldne spremljali ulično predstavo na Slovenski ulici in po mestnem središču naredili krog s turističnim vlakcem. Od Murske Sobote do Rakičana nas pozdravlja pomlajen drevored Špela Horvat Ob evropskem tednu mobilnosti in v sklopu projekta 3 Parki/3 Park se je v soboto, 17. septembra, z nadomestno zasaditvijo dreves ob Panonski ulici proti Rakičanu pričela še zadnja faza revitalizacije zašči- tenega topolovega drevoreda. Nepremična kulturna dediščina bo ohranila svojo podobo, na razdalji 1400 metrov pa so zasadili 140 laških topolov, ki so nadomestili dosedanjih 110 večinoma dotrajanih dreves. Pri zasaditvi so poleg župana Antona Štihca in mestne uprave sodelovali tudi predstavniki mestnih četrti, krajevnih skupnosti, Komunale in občani. Med Rakičanom in Mursko Soboto lahko poleg pomlajene- ga drevoreda stojijo nove klopi, na katerih pa žal še nekaj let ne bomo dočakali primerne sence. 12 AKTUALNO Z biciklom varno po Soboti Center za zdravje in razvoj Murska Sobota je v okviru projekta »Active Access« v tednu mobiinosti, kamor se je tudi ietos vkijučiia mestna občina, na Trgu kuiture pripravii promocijsko aktivnost za večjo vsakdanjo uporabo koiesa. Kot je poudarila Mojca Makovec Haložan, vodja projekta, je namen omenjene akcije obveščanje širše javnosti o pomenu gibanja za zdravje in varovanja okolja, motivirati odraslo populacijo k večji uporabi koles na poti v in iz službe ter na drugih vsakdanjih krajših razdaljah, motivira- Geza Grabar ti organizacije k uporabi koles kot službenega vozila ter znižanje škodljivih emisij v ozračje (C02). Poleg širše javnosti so bili ciljna skupina na tokratni predstavitvi zaposleni iz organizacij, ki so že sodelovale v akciji spodbujanja aktivne mobilnosti (Splošna bolnišnica Murska Sobota, Ambulanta splošne medicine Leon Lang, Podjetje za informiranje, Dijaški dom Murska Sobota, Policijska postaja Murska Sobota, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota, Zavod za zaposlovanje Murska Sobota, Mestna občina Murska Sobota). Na osrednjem prireditvenem prostoru je bila na voljo tudi stojnica z vzgojno-iz- obraževalnim gradivom na temo gibanja in mobilnosti, potekalo je tekmovanje v varni vožnji, predstavljen je bil tudi pomen gibanja za zdravje, enako tudi osnove varne uporabe koles. Glavna nagrada - službeno kolo, izdelano po naročilu z logotipom zmagovalne organizacije, je pripadla Zavodu za zaposlovanje Murska Sobota. NOV KOLESARSKI MOST ČEZ POGONSKI POTOK Mestna občina Murska Sobota je v sklopu tedna mobilnosti 2011 v nedeljo, 18. septembra, slovesno odprla novi most za kolesarje na kolesarski poti med Mursko Soboto in Polano. Omenjeni most za kolesarje je izgrajen v sklopu operacije Kolesarsko omrežje v Mestni občini Murska Sobota-tretji javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«. Operacijo sofinancira Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko v višini 85 odstotkov. Sama izgradnja mostu je stala 143.337,08 evra, dela pa je uspešno opravilo podjetje SGP Pomgrad, d. d. mag. Hugo Maučec 13 AKTUALNO V Černelavcih zaživel nov vrtec Aleksandra Grah V petek, 7. oktobra, je v Černelavcih bilo slišati polno otroškega živžava, saj je potekal dan odprtih vrat nove dislocirane enote Vrtca Murska Sobota - enote Čebelica; obenem je potekala tudi uradna otvoritev nove predšolske ustanove, ki se nahaja v stavbi tamkajšnjega vaško-gasil-skega doma. Otvoritev se je začela z lutkovno predstavo, ki ji je sledil nastop otroške plesne skupine. Otroci so se po predstavi družili s starši in vzgojiteljicami ob ustvarjalni delavnici ter skupnem rajanju ob glasbi. Otvoritev nove enote je bila težko pričakovana, saj so minulo leto zabeležili veliko prostorsko stisko zaradi povečanega vpisa otrok prve starostne skupine. Po besedah župana Antona Štihca so sedaj glavni cilji doseženi, saj jim je uspelo rešiti prostorsko stisko in prenoviti prostore vaško-gasilskega doma v Černelavcih ter tako zagotoviti prostor v vrtcu vsem otrokom. Nova investicija je znašala 133.000 evrov, nastala je v izvedbi gradbenega podjetja Gomboc. Novo pridobitev je pozdravil tudi predsednik krajevne skupnosti Cernelavci Miran Forjanič, ki meni, da se bo z vrtcem vaško jedro še bolj razvijalo in zaživelo. V Čebelico je bilo v šolskemu letu 2010/2011 vpisanih 27 otrok v starostnem obdobju od enega do tretjega leta. Prav toliko otrok je vpisanih v šolskem letu 2011/2012. Program institucionalizirane predšolske vzgoje tako že od 1. aprila 2011 poteka v stavbi tam- kajšnjega vaškega doma, katerega del je preurejen in prilagojen potrebam vrtca. Vrtec je v uporabo prevzel tudi obstoječe igrišče, ki se nahaja v neposredni bližini. V enoti Čebelica je zaposlenih pet strokovnih delavk in ena uslužbenka tehničnega kadra. 14 AKTUALNO Dokončanje investicij v krajevni skupnosti BCrog Anita aaber Potem ko so za vse otroke in mladostnike minile brezskrbne počitnice in je otroški vrvež ponovno na cestah, v vrtcih in šolah, se z dokončanjem nekaterih investicij lahko pohvalijo v Krajevni skupnosti Krog. Dva dopustniška meseca so namreč izkoristili za izvedbo dveh večjih investicij. Novo podobo je dobila Brodarska ulica, novo podobo notranjosti pa vaško-kulturni dom. Gre za dve večji investiciji, ki sta skupaj vredni slabih 50.000 evrov. Brodarska ulica je dobila novo asfaltno prevleko, dodatno je bila dograjena še meteorna od-vodnja. Prevzem investicije je bil 12. avgusta 2011, celotna vrednost obnove pa je ocenjena na 44.364,43 evra, od katerih je 15.000 evrov sofinancirala Mestna občina Murska Sobota, preostanek (29.346,43 evra) pa je bil zagotovljen s strani Krajevne skupnosti Krog s sredstvi iz proračuna mestne občine za leto 2011. Novo podobo notranjosti je v avgustu dobil vaško-kulturni dom, ki so ga prepleskali in v njem sanirali vlažna področja, opleskali so ladijski pod ter z betonsko barvo prebarvali tudi stopnišča in kletne prostore. V veroučni učilnici so v celoti zamenjali stropne luči,vtičnice in stikala, zanje pašo namenili 4445,57 evra. V oktobru bodo obnovili še javno tehtnico in popravili pločnik na Plečnikovi ulici. Krajevna skupnost bo skupaj s Kulturno-turističnim društvom Kroške ti- kvi v decembru organizirala tradicionalno miklavževanje, mesec prej pa bodo pripravili še srečanje starejših v krajevni skupnosti. Nova igrala na podružnični šoli OŠ II v Krogu Tretjega oktobra smo pričeli s tednom otroka, ki je letos potekal ob vodilu »Pojdiva s knjigo v svet«, ki spodbuja branje pri otrocih. Teden je bil prav posebej namenjen otrokom, zato smo na podružnični šoli OS 11 Murska Sobota v Krogu prerezali trak ob otvoritvi novih igral na zelenici pred šolo v vrednosti 7000 evrov. Najprej so bile le želje, ki pa smo jih s pomočjo šolskega sklada, prostovoljnih prispevkov staršev in donatorjev pričeli uresničevati. Tako smo konec junija s predstavnikom podjetja MITOS iz Ljutomera opravili ogled prosto- ra in naredili skico želenih igral, konec avgusta pa je že sledila izvedba postavitve, da so igrala že prvi šolski dan lahko pričakala naše osnovnošolce. Najbolj so se jih popoldne razveselili prvošolčki, ki so tobogan ob varstvu staršev in učiteljice takoj preizkusili. Želeli bi se zahvaliti donatorjem in staršem za prostovoljne prispevke ter vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali in prispevali k nabavi igral. Seveda si želimo dobrega sodelovanja še vnaprej, saj že pletemo novo mrežo načrtov in idej, tokrat za nabavo in ureditev zunanjih površin pri matični šoli v Murski Soboti, razveselili pa smo se še ene nove pridobitve, in sicer novega šolskega kombija. Anita Borovič, pomočnica ravnateljice OŠ II Murska Sobota 15 AKTUALNO Jesenske ustrarjalnice na OS III Murska Sobota Na tej devetletki, ki jo v letošnjem šolskem letu v 19 oddelkih obiskuje 396 učencev, posvečajo veliko pozornost tudi vključenosti staršev in drugih svojcev učencev v različne obšolske aktivnosti. Ena takih je bila tudi prireditev, ki je sovpadala s tednom otroka in so jo na šoli pripravili prvič. Glede na odziv v vodstvu šole, ki jo vodi Dominika Sraka, njena pomočnica pa je Sonja Cerpnjak, pravijo, da bo tudi ta prireditev skoraj gotovo (p)ostala stalnica. Veliko šolsko športno igrišče je dobesedno na zadnji dan resnič- no dolgega poletja, 6. oktobra, nudilo idealen prostor za izvajanje različnih delavnic, ki so jih večinoma vodili učitelji na šoli, nekaj pa tudi tamkajšnji učenci in celo starši otrok. Učenci, v prvi vrsti iz nižje in srednje triade, so lahko ustvarjali ali bili udeleženi v kar desetih različnih delavnicah. Tako so se lahko odločili za poslikavo obraza in nohtov ali izdelavo frizur, izdelovali so lahko zmaje, letala, verižice iz testenin in nakit iz bakrene žice ali plastičnih izolacij, lončke in vazice ter kazalke. Na resnično posrečeni priredi-rvi, nad katero so bili tudi zaradi toplega vremena otroci navdušeni, seveda pa tudi njihovi spremljevalci in sploh vsi udeleženci ustvarjalnic, so organizatorji poskrbeli tudi za druge aktiv- Geza Grabar nosti: športne igre in v minutah za zdravje še za razgibavanje ob glasbi. Kot se za tako prireditev spodobi, je bilo poskrbljeno tudi za okrepčilo. Na voljo so bili pečeni kostanji, pajani kriij, torte, pečeni krompirček ter pijače. Da šola odlično sodeluje z okoljem, v katerem deluje, pove podatek, da je pijačo prispevala Radenska, za torte in krompir pa podjetji Vigros in 3-Lan. Izkupiček s prireditve, ki se je zbiral s prostovoljnimi prispevki, so namenili za šolski sklad. E-knjiga o Judih v Prekmurju Geza Grabar Minulo leto je bilo med drugim proglašeno za leto knjige, zato je šolsko ministrstvo v sodelovanju z Zavodom za šolstvo na to temo pripravilo niz projektov. Tematsko so se nanašali tudi na 70. obletnico upora proti okupatorju in 20. obletnico neodvisnosti slovenske države. V projekt z naslovom »Stisni roko v pest« se je na OŠ lil vključilo 16 učencev in 7 mentoric. V projektu so v sliki in besedi obravnavali Jude v Prekmurju. Pri svojem delu so se omejili na njihovo življenje v štirih časovnih obdobjih: do druge svetovne vojne, med vojno, ko jih je večina žalostno končala v koncentracijskih taboriščih, po njej oziroma v času Jugoslavije ter v samostojni Sloveniji. Kot se spominjajo, so se za to zahtevno, a žalostno tematiko v prvi vrsti odločili iz razloga, ker je bilo pripadnikov tega naroda, ki dolgo časa ni imel niti svoje države, tudi v naših krajih veliko. V glavnem so se Judje ukvarjali s trgovino in drugimi storitvenimi dejavnostmi, veliko pa je bilo izobražencev. Kot so še povedali učenci, sta bdi iztočnici za njihovo ustvarjalno raziskovanje predlagano literarno delo Dušana Sarotarja »Koncert za violino in orkester« ter pesem Karla Destovnika Kajuha »Bosa pojdiva, dekle, ob sorej«. Sicer pa so si ob omenjenih naslovih, ko je bilo v štirih različnih korakih treba prebrati eno prozno delo ter obravnavati pesniško delo, ogledali še filma »Življenje je lepo« in »Deček v črtasti pižami«, mudili pa so se tudi ob različnih spominskih obeležjih: v Pokrajinskem muzeju, na judovskem pokopališču v Dolgi vasi ter v sinagogi v Lendavi. Obsežen izdelek, ki so se ga lotili so izdelovali kar po spletu. E-knjigo so opremili še z videoposnetkom pisatelja Dušana Sarotarja in muzejskega kustosa mag. Franca Kuzmiča, s tematskimi fotografijami, besedilom kot opisom zgodovinskih dejstev, ki so jih zbrali pri starih starših in drugih sodobnikih Judov, ter tudi z literarnim prispevkom. S kako različnih zornih kotov so predstavili omenjeno tematiko. pove podatek, da so bile v projekt ob učiteljici zgodovine vključene tudi učiteljice slovenskega in angleškega jezika ter knjižničarka iz šolske knjižnice. Glavnina skrbi je slonela na Sonji Kepe, šolski raču-nalničarki. Ker je mogoče njihovo e-knjigo »Judje v Prekmurju« najti in si jo ogledati na spletni strani šole, bo morda marsikomu služila tudi kot učni pripomoček. 16 AKTUALNO S sodelovanjem nad predsodke v okviru Zavoda za usposabljanje Janeza Levca poteka festival Igraj se z mano. V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je na ogled razstava del mednarodnega natečaja, ki kot del projekta potuje po Sloveniji in tujini. Osnovna šola IV Murska Sobota je v sklopu otvoritve razstave s pomočjo Društva sožitje in Društva prijateljev mladine pripravila delavnice na prostem, ki so se jih udeležili učenci murskosoboških osnovnih šol, pridružili pa so se jim tudi učenci druge dvojezične OŠ iz Lendave z OVI-oddelki. Učenci so se lahko po zaključku postavljanja razstave preizkusili v izdelavi lesenih izdelkov ter nakita. Na mednarodnem natečaju Igraj se z mano je sodelovalo več kot tri tisoč del, med katerimi izbrana dela razstavljajo na več lokacijah, prvi pa je razstavo gostil Mladinski center Slovenj Gradec. Organizatorji festivala so na svoji spletni strani zapisali, da je glavni namen projekta medsebojno aktivno sodelovanje med otroki in mladostniki s posebnimi potrebami Špela Horvat in njihovimi vrstniki z značilnim razvojem. »Zelo smo veseli, da smo lahko gostili razstavo in s tem informirali javnost o dejavnostih zavoda in likovnih delih otrok,« je uvodoma prisotne pozdravila Metka Kovač Kuharič, ravnateljica Osnovne šole IV Murska Sobota, in dodala, da so izkušnje, ki jih otroci s posebnimi potrebami pridobijo med druženjem z ostalimi učenci, dobrodošle za nadaljnji razvoj. Razstava »Igraj se z mano« bo v knjižnici na ogled do 19. oktobra, zatem pa bo obiskala tudi druge kraje v Sloveniji. 17 AKTUALNO Akcijski načrt za neodvisno življenje invalidov v naši občini Rofina Bernjak S pristopom k projektu »Občina po meri invalidov« je Mestna občina Murska Sobota naredila prvi korak k sprejetju in pripravi akcijskega načrta za neodvisno življenje invalidov v mestni občini. K sodelovanju v tem projektu stajo povabila Društvo invalidov Murska Sobota in URI SOČA Murska Sobota. Za pripravo akcijskega načrta in pridobitev listine »Občina po meri invalidov« je bila najprej opravljena analiza o položaju invalidov v mestni občini, ki jo je pripravila delovna skupina s predstavniki in predstavnicami invalidskih organizacij in društev, imenovana s sklepom župana. Po obravnavi in sprejetju analize je bila 3. decembra 2010 organizirana okrogla miza o problematiki invalidov ter sprejeti predlogi in pobude za vključitev v akcijski načrt. Za zagotavljanje pogojev ter pripravo, sprejemanje in izvrševanje ukrepov za polno vključenost invalidnih oseb v drtjžbo je v prvi vrsti pristojna država. Lokalne skupnosti se v uresničevanje te politike vključujejo z izvrševanjem zakonskih obveznosti, v okviru svojih možnosti pa delujejo tudi širše. Mestna občina Murska Sobota si prizadeva zagotoviti čim ugodnejše razmere za vse občane in tudi za invalide, kar uresničuje z ustvarjanjem pogojev ob upoštevanju in spoštovanju različnosti, z enakimi možnostmi dostopa do skupnih dobrin za vse ter z možnostmi kakovostn^a bivanja in udeležbe v družbenem življenju občine. Akcijski načrt se nanaša na obdobje do leta 2015 in predvideva raznovrstne ukrepe, k izvedbi katerih se lahko zaveže občina ob upoštevanju zakonskih pristojnosti ter finanaiih in dmgih možnosti v tem obdobju. Sestavljen je kot akcijski načrt za neodvisno življenje invalidov v občini s prilogo posebnega dela o prostorskih ureditvah prostorov, cest in drugega v Mestni občini Murska Sobota in njenih krajevnih skupnostih. Nekatere aktivnosti so bile v letu 2011 že izvedene. 1. Prvi sestanek v sklopu projekta je bil sklican 21. maja 2010. Na sestanku so bili prisotni predstavniki invalidskih organizacij in društev, predstavnik URI Soča Murska Sobota in predstavnik Mestne občine Murska Sobota. Na tem sestanku je bilo dogovorjeno, da pristopijo k projektu, da bi občino spodbudili k načrtnim in trajnim dejavnostim za boljšo kakovost življenja invalidov. 2. Župan je izdal sklep o ustanovitvi in imenovanju delovne skupine za izvedbo projekta z dvanajstimi člani (predstavniki invalidskih organizacij in društev, predstavnika URI Soča, predstavnika Zavoda za zaposlovanje in predstavnika občine, od njiju pa je eden bil določen za koordinatorja projekta). Delovna skupina je morala pripraviti analizo o položaju invalidov v mestni občini ter akdjski načrt za izenačevanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov. 3. Vsem invalidskim organizacijam, društvom in zavodom, ki delajo in vključujejo področja dela z invalidi, so iz Mestne občine Murska Sobota poslali dopis in jih zaprosili, naj vsak s svojega področja prikaže težave, ki jih zaznava pri izvajanju skrbi za invalide. 4. Na podlagi poročil in skladno z opomnikom za pripravo analize stanja na področju invalidskega varstva je občina pripravila analizo o položaju invalidov v Mestni občini Murska Sobota, ki je bila v juliju posredovana članom delovne skupine. 5. Analizo je obravnavala delovna skupina na svoji seji v septembru 2010. Delovna skupina je ugotovila, da je analiza dobra podlaga za pripravo akcijskega načrta, ki ga bo moral sprejeti mestni svet. Dogovorjeno je tudi bilo, da se izdela vprašalnik po sklopih, ki ga predvideva opomnik. Vprašalnik se ponovno posreduje invalidskim organizacijam in društvom ter zavodom, ki izvajajo dejavnosti za invalide. Njihove pripombe in predloge bi nato vključili v akcijski načrt. Dogovorili so se tudi za izvedbo okrogle mize, ki je bila izvedena 3. decembra 2010 ob mednarodnem dnevu invalidov. 6. 3. decembra 2010 so bili na okrogli mizi predstavljeni analiza o položaju invalidov v Mestni občini Murska Sobota in problemska področja: - informiranje in obveščanje javnosti o problematiki invalidov; - zagotavljanje socialne varnosti invalidov; - zaposlitev, rehabilitacija, usposabljanje in zaposlovanje invalidov; - gradbene in konstrukcijske ovire; - problematika senzornih invalidov; - komunikacijske ovire. Podali so tudi nove pobude in predloge za dopolnitev akcijskega načrta. 7. Na podlagi pripravljene analize, pripomb in predlogov invalidskih organizacij in društev ter zaključkov okrogle mize je bil izdelan akcijski načrt, ki ga je pred obravnavo v mestnem svetu obravnavala tudi občinska koordinacija, na kateri so bile podane končne pripombe v zvezi z omenjeno analizo. 8. Akcijski naat za neodvisno življenje invalidov v mestni oboni je sedaj dan v obravnavo mestnemu svetu. 18 AKTUALNO Piknik v Nemčavcih za utrjevanje medčloveških vezi Družabni dogodki so najlepši način za sklepanje novih znanstev in utrjevanje vezi med ljudmi. Tega se zavedajo tudi v krajevni skupnosti in v Športno-rekreacijskem društvu v Nemčavcih, ki sta bila organizator že drugega piknika krajanov. Ulični piknik Rožnega naselja Udeležba več kot 150 krajanov, kolikor se jih je zbralo v zgledno urejenem športno-rekreacijskem centru pri vaško-gasilskem domu, kjer imajo tudi primeren prostor za družabne dogodke, potrjuje, da v tem primestnem kraju ljudje dihajo kot eno. To je zagotovilo za številne delovne uspehe tudi v prihodnje, enako pa tudi odgovor na niz uspehov. V petek, 30. septembra, v Rožnem naselju sredi Murske Sobote ni prav nikjer nobene ženske. Kako to? Pekle so pecivo vseh vrst. Čemu? Ker so se prebivalci tega lepega in prijaznega naselja dogovorili, da bodo v soboto priredili prvi ulični piknik. A svoje so dan prej prispevali tudi moški. Zbrali so se na generalki ter pred samim piknikom pokušali pijačo. Sobota zjutraj. Sosedje že gredo po nakupih, drugi zadolženi pripeljejo pijačo, kasneje pa moški že pečejo na žaru. Prinašamo razne solate, na ulici pripravimo klopi in mize, ob 15. uri pa že kličejo h kosilu in pričetku našega druženja. Gospodinje so odšle po pecivo. Kar predstavljajte si ta sladki sprevod! Marsikatera kulinarična razstava bi se ponašala s takimi izdelki. Otroci se igrajo, odrasli pa se kar ne moremo naklepetati. Dobrotam ni konca, saj si kar oblizujemo prste. Tudi nazdravimo in zapojemo. Zasliši se pesem »V dolini tihi« — v slovo legendarnemu Lojzetu Slaku. Ob 19. uri v velikem loncu začnemo kuhati bograč, sonce že počasi zahaja, mi pa zažigamo ohlajeno večerno ozračje. Tiho in naglas si ki jih dosegajo tako na družabnih prireditvah in tekmovanjih kot pri uresničevanju investicijskih programov. Zbrane na skupnem druženju so ob predsedniku krajevne skupnosti Štefanu Barbariču nagovorili še član mestnega sveta Dušan Bencik, predsednik športnega društva Dejan Burnik in Jožef Štajner, predsednik gasilskega društva. Čeprav je bil prijeten popoldan izključno namenjen druženju, delovna društva niso mogla iz svoje kože. Gasilci so namreč ob tej priložnosti prikazali delovanje nove motorne brizgalne, ki so jo ob pomoči krajanov in Gasilske zveze MO Murska Sobota kupili avgusta letos. Poveljnik domačih gasilcev Karel Fujs pa se je vsem krajanom zahvalil za dobro voljo pri darovanju prostovoljnih pri- Geza Grabar spevkov za to pomembno pridobitev gasilcev. Samo dogajanje, ki se je zavleklo pozno v noč, so popestrili s kratkim skečem in pristno domačo glasbo člani Kulturnega društva Budinci. Za družabni del so organizatorji pripravili dobro domačo kislo juho in pečenega odojka ter pečene piščance. Za to so bili najbolj zaslužni Štefan Kozar, Mijo Jakovljevič in Štefan Režonja. Na pikniku se je priložnostno ustavila tudi Martina Bouqurel, romarka iz Francije, ki peš, z avtobusom in vlakom potuje v Jeruzalem v Izrael. zaželimo, naj piknik kar traja in traja. Najbolj vztrajni se poslovimo malo po polnoči. Ulica je bila odličen gostitelj in nihče ni odšel lačen domov. Letos se nas je zbralo okrog petdeset. Veliko nam pomeni druženje, med nami so vezi, ki nas povezujejo, zato se še kako dobro zavedamo sporočila Šifrerjeve pesmi, da si je za prijatelje treba vzeti čas, se z njimi poveseliti. In sklep: vsako leto bomo praznovali svoj ulični praznik. Zaključila bom z besedami: »Občani, posnemajte nas!« Sabina Gutalj iz Rožnega naselja 19 AKTUALNO Srečanje zakonskih jubilantov v Bakovcih Aleksandra Grah V cerkvi sv. Ane v Bakovcih so se septembra srečali zakonski pari, ki letos praznujejo okrogle obletnice zakona. Tovrstno srečanje je v Bakovcih potekalo že tretjič in je pomenilo tudi posebno priložnost za druženje parov ter z izmenjavo medsebojnih izkušenj prispevalo h krepitvi in negovanju zakonskega odnosa. Zbranim parom sta spregovorila zakonca Sitar, ki se že nekaj let ukvarjata s področjem zakonskih odnosov in vodita gibanje zakoncev z imenom »Družina in življenje«. Srečanje je potekalo skozi pogovor z zakoncema Sitar — domači župnik dr. Franc Zorec je zakoncema v okviru nedeljske pridige zastavil več vprašanj, ki pestijo današnje pare, Sitarjeva pa sta parom svetovala, kako naj bi jih reševali. Pri tem sta poudarila pomen medsebojnega zaupanja in graditve odnosa med možem in ženo na vsakodnevni ravni. Sitarjeva sta izpostavila tudi družinske odnose in poudarila kakovostno vzgojo. Tovrstna srečanja so glede na številčen odziv dobra spodbuda in prava osvežitev zakonske zveze, ki ne obstoji brez medsebojnega spoštovanja in skupnega ustvarjanja prihodnosti. Praznik lovcev v LD Bakovci-Lipovci v sodelovanju z župnijo Bakovci so ob lovskem domu v Miizgah pripravili lovsko mašo, ki je bila posvečena lovcem. Mašo je za lovce daroval župnik v Bakovcih Franc Zorec, ki je v pridigi spregovoril o sv. Hubertu, zaščitniku lovcev, ter pohvalil prizadevanja in čut lovcev do narave in naravnega ravnovesja, skrb za divjadi ter ostale lovske aktivnosti in dejavnosti. Lovsko mašo je obogatil mešani pevski zbor župnije Bakovci. Po božji službi je zbrane v imenu Lovske družine Bakovci-Lipovci nagovoril njen starešina Ernest Ebenšpanger. Sicer gre za lovsko družino, ki združuje 57 članov zelene bratovščine, ki skrbno in vzorno urejajo, vzdržujejo ter skrbijo za lovski park ob lovskem domu, kjer imajo zasajenih že 20 lip, ki so zasajene in blagoslovljene v spomin na umrle lovce. Na vsakem spominskem drevesu je tudi spominska ploščica z imenom in priimkom umrlega lovca. Lovci lovske družine se na vsakoletnem lovskem prazniku oziro- Geza Grabar ma srečanju zberejo enkrat letno pri sveti maši. To lepo versko gesto negujejo že okoli 25 let in vsako leto jo obogatijo z novimi vsebinami. Sledilo je lovsko druženje z lovskimi specialitetami. 20 AKTUALNO Po Soboti je dišalo po bujti repi Po majskem tekmovanju v kuhanju bograča je bila druga sobota v oktobru pred Diano na Slovenski ulici v znamenju tekmovanja v pripravi bujte repe. V organizacijskem smislu sta letos ponovno moči združila Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot in Hotel Diana, rdeča nit celodnevnega dogajanja pa je bila prekmurska kulinarična dobrota: dopoldan so v kuhanju v kotličku in na odprtem ognju tekmovali, popoldan so jo ob pestrem zabavnem programu poskusili. Kakor tudi druge dobrote značilnih prekmurskih kolin: pečeno kri in ocvirke. Med osmimi ekipami so po mnenju posebne ocenjevalne komisije, ki jo je vodila dr. Romana Karas (Zdravstveni inšpektorat RS, enota Murska Sobota), najboljšo jed, ki sodi h kolinam, skuhali tekmovalci iz ekipe Zdravilišče Radenci, Neodvisne stranke Pomurja in gostišča Geza Grabar Zvezda Beltinci. Tak je tudi vrstni red treh najboljših ekip. Veliko pozornost obiskovalcev je vzbudil Vlii Veren iz Mesarstva Kodtla, ki je s svojo ekipo jed kuhal v kar 250-litrskem kotlu. Kot je povedal, je v kotlu pripravil od 500 do 600 porcij. Organizatorji so si s pestro spremljevalno ponudbo tudi letos prizadevali, da bi s tem kulinaričnim dogodkom čim pristneje ohranjali kulinarično in širšo kulturno dediščino Prekmurja, z njo pa želijo širiti prepoznavnost regije, ki premore odlično kulinariko in gostoljubne ljudi. Prireditev Policist - vaš partner v Murski Soboti Geza Grabar Z namenom večje povezanosti med policisti in državljani so s projektom »Policist - vaš partner« začeli tudi v Murski Soboti. Prva prireditev iz tega niza, in zelo dobro obiskana, je bila na parkirišču trgovskega centra Maximus, kjer so pripravili prvo mednarodno kuharijo 2011. V nosilnem delu programa, kuhanju govejega golaža v kodičku, je sodelovalo 14 ekip policistov in dmgih dmštev iz vse Slovenije ter tudi iz Hrvaške in Madžarske. Po opravljenem ocenjevanju posebne strokovne skupine so na koncu skuhano brez- plačno razdelili med obiskovalce. Sicer je bilo na velikem prireditvenem prostoru videti in doživeti še marsikaj drugega. Na zelo plastičen način - z opremo, orodji in orožjem, so svoje delo javnosti predstavili tudi različni uniformirani poklici: policist, vojak, gasilec, carinik in reševalec nujne medicinske pomoči. S predstavitvijo osebnega vozila za meritev hitrosti na avtocesti in motorjev so se predstavili policisti iz Hrvaške in Madžarske. V zelo pestrem programu, ki ga je za nameček spremlj alo pravo poletno vreme, so sodelovali še starodobniki z avtentično obnovljenimi starimi traktorji, motornimi kolesi in kolesi z motorjem. Ob tej priložnosti se je s svojimi aktivnostmi, zlasti na preventivnem področju, posebej predstavila Policijska uprava Murska Sobota. Poleg policistov postaje prometne policije so v tej promocijski akciji sodelovali tudi predstavniki policijske postaje za izravnalne ukrepe, predstavljen pa je bil tudi projekt »Detektiv Franček«, ki ga izvaja policijska postaja v Ljutomeru. Na stojnicah priložnostne tematske tržnice se je s ponudbo izdelkov domače in umetnostne obrti, izdelkov in pridelkov s kmetij ter s ponudbo turističnih in kulturnih društev predstavil tudi ta zelo širok segment ponudbe. Z nastopi ljudskih pevcev in godcev ter plesnih skupin so predstavili še domačo kulturo in ljudsko izročilo. Zelo bogat je bil tudi zabavno-glasbeni program. Da bi vse dejavnosti radovedne obiskovalce tudi aktivno vključili, so lahko najmlajši sodelovali v tematskih delavnicah, njihovi starši pa so se lahko pomerili v spretnostnih igrah. 21 AKTUALNO Mednarodno leto prostovoljstva in priznanje za naj prostovoljca 2011 v mestni občini Prostovoljske dejavnosti prinašajo bogato učno izkušnjo, omogočajo razvoj družbenih veščin in kompetenc ter prispevajo k solidarnosti. Delo, ki ga opravljajo prostovoljci vseh starosti, je ključno za razvoj demokracije in medgeneracijske solidarnosti. V hitro spreminjajočih se družbah je nujno zagotoviti učinkovite podporne ukrepe za prostovoljne dejavnosti, da bi lahko pri njihovem izvajanju sodelovalo več ljudi, in prav zato je pomembno podpirati vzajemno učenje ter izmenjavo in razvoj dobrih praks. Splošni cilj mednarodnega leta prostovoljstva je spodbujati in podpirati prizadevanja, da bi se v civilni družbi ustvarili ugodni pogoji za prostovoljstvo in povečala prepoznavnost prostovoljnih dejavnosti v povezavi. V močno spremenjenih demo- grafskih okoliščinah zadnjih dvajsetih let, ko se je življenjska doba podaljšala in vse več starejših ljudi ostaja samih, ima prostovoljstvo še posebej pomembno vlogo. Takega stanja so se v okviru društev upokojencev zavedali že zelo dolgo in so zaradi odpiranja novih socialnih vprašanj in spremenjenih demografskih okoliščin zasnovali poseben program »Starejši za starejše«. Projekt v Mestni občini Murska Sobota poteka pod okriljem Društva upokojencev Murska Sobota od leta 2004 in ga izvajajo prostovoljke, ki obiskujejo vse starejše, stare nad 69 let, se z njimi pogovorijo in ugotovijo njihove potrebe. Tako imajo sedaj na voljo statistični in vsebinski pregled potreb starejših. Ugotovitve kažejo, da imajo največ težav starejši, ki živijo v mestnih okoljih, kjer se ljudje med seboj ne poznajo, med starejšimi se ugotavlja tudi, da jih čedalje več živi v revščini, ugotavljajo pa tudi nasilje nad starejšimi in nedostopnost do storitev ter osamljenost. Prav zaradi medgeneracijske povezanosti med starejšimi in mladimi je bila v Mestni občini Murska Sobota v sklopu Slovenske filantropije odprta Hiša Sadeži družbe, kjer izvajajo različne projekte, ki vključujejo starejše in mlade, da s skupnimi aktivnostmi, delavnicami, predavanji, tečaji in podobnim prenašajo svoje izkušnje eni na druge in s skupnim delom skrbijo za socialno vključenost starejše in mlajše generacije. Mestna občina že vrsto let podpira izvajanje prostovoljstva kot nujnega elementa izvajanja programov na vseh področjih. Tako je kriterij pri izvajanju projektov na področju socialnega varstva in zdravstva tudi število prostovoljcev, ki so vključeni v projekt. Prostovoljstvo se v čedalje večjem obsegu izvaja tudi na drugih področjih družbenega življenja, v športu, kulturi, gasilstvu, šolstvu. Lahko trdimo, da je prostovoljstvo postalo gibanje vseh generacij, saj lahko posamezniku prinese marsikaj novega, od tega, da pomaga tistim, ki pomoč potrebujejo, do občutka zadovoljstva, pridobivanja novih izkušenj, spoznavanja novih ljudi in predvsem občutka, da ko dajemo, tudi dobivamo in osebno rastemo. Zaradi vse večjega poudarka, ki se daje prostovoljstvu v današnjem času, ko bo pomoč soljudem v stiskah še bolj potrebna, se je župan mestne občine odločil, da bo v letošnjem letu podelil priznanje naj prostovoljcu. 22 AKTUALNO Prvi medgeneracijski center v Sloveniji obeležil drugo obletnico Špela Horvat Hiša Sadeži družbe deluje na prostovoljni osnovi. Njihovo ime se širi, s tem pa tudi število delavnic in udeležencev. Poslanstvo prvega medgeneracijskega centra v Sloveniji od ustanovitve leta 2009 ostaja enako: podiranje razlik med staro in mlado generacijo ter promoviranje prostovoljstva. Slednjega ni nikoli preveč, je ob drugi obletnici povedala strokovna sodelavka Sandra Fekonja. Od ustanovitve so opazili porast prostovoljstva, potrebe pa še vedno čutijo na strani mentorjev: »Posebnih pogojev, da nekdo postane mentor, ni, zato poskušamo privabiti večje število ljudi z določenimi veščinami, da svoje znanje prenesejo na mlade in starejše.« V programu je namreč poudarek na medgeneracijski izmenjavi znanj in izkušenj, vseživljenjskem učenju in s tem novih možnostih zaposlovanja, aktivnosti pa so organizirane s poudarkom na druženju, skupnem ustvarjanju, promociji zdravega življenja in prostovoljstva. Zanimanje za slednje se v času poletnih počitnic poveča, vendar kot opaža Tatjana Fras, mentorica za delo z mladimi, je odločanje mladih za prostovoljstvo v prvi vrsti odvisno od staršev. »Trenutno je aktivnih 15 mladih prostovoljcev, skupno pa jih je 30, saj nekateri prihajajo občasno. Prav posebej moram izpostaviti mlade prostovoljce, ki že v svojih osnovnošolskih in dijaških letih prenašajo svoje znanje na druge.« V okviru dneva odprtih vrat in praznovanja druge obletnice delovanja so bili javnosti na ogled izdelki, ki so nastali na medgeneracijskih delavnicah, kot so zeliščarska, šiviljska, ustvarjalna, delavnica ročnih del in druge. Raznolike in zanimive delavnice obljubljajo tudi v prihodnje. Samo v oktobru vabijo na več kot 20 brezplačnih aktivnosti, med 17. in 21. oktobrom pa vas na Ulici Stefana Kovača 20 v Murski Soboti čakajo joga smeha, de- lavnica ročnih del, zeliščarska in šiviljska delavnica, sestala se bo skupina za samopomoč žensk v stiski, sami sebe in druge lahko bolje spoznate na treningu socialnih veščin, v London pa vas lahko popelje zanimivo potopisno predavanje. 23 AKTUALNO FRiSK že peto leto v Murski Soboti Festival računalništva in sodobnih komunikacij - FRiSK bo letos v soboškem gradu potekal 27. in 28. oktobra, in sicer že peto leto zapored. Ostaja največji nekomercialni infor-macijsko-komunikacijski dogodek v Sloveniji. Program festivala je namenjen strokovnjakom, perspektivnim kadrom, tehnološkim navdušencem, poslovni in splošni javnosti. Osrednja tema prvega dne festivala bo Mobilna tehnologija. Trg mobitelov in drugih mobilnih naprav postaja namreč vedno večji in pomembnejši v svetu tehnologije. Predstavila se bodo mlada uspešna slovenska podjetja, potekala bo okrogla miza z naslovom Poslovne priložnosti na mobilnem trgu. Drugi dan festivala bo največ govora o odgovornosti na spletu. Vedno več vsakodnevne komunikacije poteka ravno preko spleta, kjer pa imamo prav tako določeno mero odgovornosti za svoja dejanja. Poleg predavanj bo potekala okrogla miza o odgo-vornsti spletnih komentatorjev. Ponovno bosta zaživela edinstveni muzej računalništva in igralna soba. Za udeležence festivala bo na voljo osem brezplačnih strokovnih delavnic. Špela Horvat Letos bodo organizatorji festivala prvič skupaj s podjetjm Hakl IT in Pomurska Akademsko Znanstvena Unijo (PAZU) podelili denarno nagrado za najboljše diplomsko delo s področja računalništva, informatike in sodobnih komunikacijskih tehnologij. FRiSK vsako leto obišče blizu 2000 obiskovalcev. Postopoma prestopa slovenske meje. V zadnjih dveh letih je gostil tudi predavatelje in podjetja iz tujih držav. KULTURA Večernica za »Maščevanje male ostrige« v roke Mateju Dolencu v okviru srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede 2011 podelili tudi večernico, nagrado za najboljše mladinsko literarno delo. Murska Sobota je od 22. do 24. septembra gostila slovenske mladinske pisatelje, ki so se že tradicionalno sestali na druženju literarnih ustvarjalcev Oko besede. Osrednji dogodek je predstavljala podelitev nagrade za najboljše mladinsko literarno delo, ki jo je iz rok odgovornega urednika Večera Tomaža Ranca prejel Mate Dolenc za knjigo »Maščevanje male ostrige«. »Ker je taka gneča, se počutim malo utesnjenega, saj sem namreč navajen biti sam med bohinjskimi kravami,« je neposredno po podelitvi občutke izrazil 66-letni pisatelj. O avtorju knjige, ki je bila za najboljšo izbrana med 261 deli, je predsednik žirije Vlado Žabot povedal: »V nagrajeni knjigi s pripovednim pristopom izkušenega modreca Mate Dolenc pripoveduje globoko doživete zgodbe o srečevanjih z živalmi, naravo in številnimi drugimi izzivi, bolečinami in tolažbami.« Mate Dolenc na prejeto nagrado, kljub temu da mu veliko pomeni, gleda s precejšnjo mero sproščenosti: »Otroško literaturo pišem, ker sem tudi sam otročji in ker berem mladinsko literaturo,« pravi Dolenc, ki je ob »Maščevanju male ostrige«, ki je tretja v seriji, že napovedal naslednje delo. V njem bodo bralci spremljali kravo, ki pobegne s kravjega bala v Bohinju. »Navdih jemljem iz vsakdanjega življenja in iz njega naredim pravljični zaplet,« pravi Dolenc. Na 15. podelitvi večernice je otroke zabavala Neca Falk z Mačjo godbo. Večernica je bila le uvod v tridnevno srečanje, na katerem je poleg posveta o aktualnih vprašanjih ustvarjanja sodobne slovenske književnosti, literarnega večera s finalisti letošnje večernice, simpozija o uprizarjanju in uprizoritvi slovenske mladinske književnosti veliko pozornosti bilo namenjene neposrednemu stiku literatov z Špela Horvat mladimi, s pomursko pokrajino. Pisateljice in pisatelji, udeleženci Očesa besede, so tako obiskali osnovne šole v mestni občini, osnovno šolo v Beltincih, gimnazijo v Ljutomeru in osnovno šolo na Gornjem Seniku v Porabju. Taka srečanja so pomembna, saj njihovi nastopi predstavljajo dragoceno nadgradnjo književnovzgojnega učnega programa in so priložnost, da se mladi neposredno seznanijo z aktualnim slovenskim mladinskim leposlovjem ter njegovimi ustvarjalci. Udeleženci srečanja so zadnji, sobotni dan izkoristili za potep po Goričkem, kjer so spoznali kulturne, naravne, etnografske in druge značilnosti slovenskega panonskega prostora. Podrobneje so se posvetili predstavitvi versko-kulturnega življenja slovenskih evangeličanov, ogledali so si Grad na Goričkem in obiskali spominsko obeležje v Ženavljah, kjer sta 18. avgusta 1934 s stratosferskim balonom zasilno pristala belgijska raziskovalca Mas Cosyns in Nere van der Elst. Srečali so se tudi s pisateljem in pesnikom Milanom Vincetičem, ki je na to temo napisal povest »Nebo nad Ženavljami«. 25 KULTURA »Pobočje sončnega griča« Stefana Kardoša Aleksandra Grah V Klubu PAC je potekal literarni večer s pisateljem Štefanom Kardošem, ki je predstavil svoj drugi roman »Pobočje sončnega griča«. Kardoševi literarni začetki segajo v leto 2002, ko je skupaj z Normo Bale in Robertom Titanom Felixom ustvaril roman »Sekstant«, ki je bil uvrščen med pet finalistov za nagrado kresnik leta 2003. Sicer pa Kardoš objavlja pesmi, prozo in strokovna besedila v slovenskih literarnih in strokovnih revijah, kot so Mentor, Dialogi, Sodobnost, Slavistična revija in Lindua. Skupaj z Robertom Titanom Felixom je pripravil in izdal zbornik »Stolpnica na brazdah« (2002), v katerem je predstavil mlajše umetnike, prevajalce in strokovnjake s področja humanistike iz Pomurja. Leta 2007 je izšel njegov roman »Rizling polka«, za katerega je leta 2008 prejel kresnika za najboljši slovenski roman. Leta 2010 je izšel njegov drugi roman »Pobočje sončnega griča«, ki se je prav tako uvrstil med pet finalistov za to prestižno nagrado. »Najlažje mi je pisati o okolju, ki ga dobro poznam, saj si težko predstavljam, da bi pisal o tvarini, ki je ne morem videti, okusiti, občutiti,« je povedal pisatelj. Ena ključnih metafor njegovega opusa je paranoja. »Sam sem paranoičen do določenih pojavov. Mislim, da živimo v času, kjer družbeni sistem gradi na občutku vzbujanja paranoje, saj ni več pozitivne identifikacije, zato so pa negativne. Tudi sam se znajdem med tistimi, ki prej vidijo slabo kot dobro.« Tudi junak njegovega drugega romana je nekoliko paranoična oseba, ki se je v življenju izgubila; junaka določa okolje, v katerem se ni uspel uresničiti. Kardošev drugi roman je pravzaprav nastal na podlagi slike Sandija Červeka, ki jo je dobil v dar in je odločilno vplivala na razplet zgodbe. Pisatelj, ki je otroštvo preživel na Goričkem, je povedal, da ga je najbolj prevzel spomin na vzdušje, spomin na barve otroštva. »Nimam tako prijetnih spominov na otroštvo; mislim, da me je pri sliki najbolj navdušil občutek svobode, upanje otroka, ki zre v svet, poln idealov, kjer je vse mogoče,« je zaključil Kardoš. Gostujoča razstava iz Madžarske Aleksandra Grah V Galeriji Murska Sobota je svoja likovna dela na ogled postavil madžarski umetnik Csaba Nagy. Uveljavljeni slikar, grafik in kipar sodi med mlajšo generacijo likovnih umetnikov na Madžarskem. Je prejemnik številnih državnih nagrad, med drugim tudi leta 2000 prestižne velike nagrade na grafičnem bienalu Miskolc v Budimpešti in leta 2008 priznanja Munkacsy Award za izjemne umetniške dosežke. Razstavo je umetnik Csaba Nagy poimenoval s pomenljivim naslovom »Palinodikus Creations« ali »Palinodične kreacije«, ki naj bi nekako v grobem zajele in hkrati pomensko zaznamovale njegov izjemno raznolik in večplasten umetniški opus. Gostujoča raz- stava je nastala na pobudo prijateljskega sodelovanja Galerije Murska Sobota z galerijo iz Szombathelyja - Szombathely Képtár. V szombathelyjski ga- leriji so tako od 29. septembra do 20. oktobra na ogled dela prekmurskega slikarja Ignaca Medena. 26 KULTURA Prekmurje po letu 1945 Aleksandra Grah V Pokrajinskem muzeju Murska Sobota so odprli razstavo »Prekmurje po letu 1945 - ukrepi socialističnih oblasti in njihov vpliv na življenje ljudi«. Razstava je rezultat trdega in vztrajnega dela dveh muzejskih prostovoljcev - mag. Bernarde Roudi in Marka Krenna. Bogato gradivo, ki ponuja sprehod skozi preteklo zgodovino, sta razstavljavca na območju Murske Sobote in ostalega dela severovzhodne Slovenije zbirala več let. O življenjskih razmerah po letu 1945 pričajo številne fotografije, dokumenti, plakati in ostalo gradivo. Razstavo sta si ustvarjalca zamislila po kronološkem zaporedju, in sicer je njen začetek pri koncu prve svetovne vojne, nadaljuje se z vojno škodo, različnimi zaplembami, agrarno reformo, zadružništvom, nekdanjim ča- sopisjem, konča pa se s procesi proti duhovnikom. Gre za zanimiv sprehod skozi zgodovino, še posebej pa so bili za obiskovalce zanimivi različni plakati, ki jih v drugih državah v tem času niso poznali. Galerija Robin z novo razstavo Aleksandra Grah V prvi prodajni gaieriji v Murski Soboti - Galeriji Robin - so septembra odprli novo razstavo domačega slikarja ignaca Medena. Razstavljene slike so odraz avtorjevega 30-letne-ga ustvarjanja. Razstavo je odprl direktor murskosoboške Galerije Robert Inhof, ki je temeljiteje predstavil umetnikovo ustvarjalno obdobje, ob čemer je posebej poudaril, da bo slovenska likovna kritika Ignaca Medena še morala odkriti. »Ignaca Medena zanima slika kot prostorski objekt, ki skuša zrelativizira-ti determinante gledalčevega evklidovskega prostora. Višini in širini da Meden tretjo di- menzijo brez klasičnih uporab perspektive. Geometrijski liki prehajajo v geometrijska telesa. Pri tem uporablja barve, ki jih v naravi ne najdemo, ampak jih povezujemo predvsem s človeškimi artefakti: zlato, srebrno, ultramarin in grafit. Zlata in srebrna barva sta strogo določeni ikonični barvi. V teh ikonič-nih referenčnih okvirjih deluje tudi Meden. Razlika je v tem, da povsem odpravi pomensko hierarhično razlikovanje med srebrno in zlato. Zato ni naključje (naključij v Medenovem opusu tako ali nikoli ne najdemo), da slikar zlato barvo po navadi postavi v par, oziroma jo sooči z ultramarinom,« je še povedal Inhof 27 KULTURA Prekmurska godba Bakovci v Ingolstadtu Prekmurska godba Bakovci je bila konec septembra na obisku v partnerskem mestu Murske Sobote Ingolstadtu. V prostorih historične dvorane stare mestne hiše je glasbenike in članice mažoretne skupine sprejel predstavnik mesta, referent za kulturo Gabriel Engert, ki je v pozdravnem govoru še posebej pohvalil sodelovanje obeh mest na kulturnem, športnem in gospodarskem področju. Prek teh vezi prihaja tudi do tkanja medčloveških poznanstev in prijateljstev, ki partnerstvo obeh mest še dodatno utrjujejo. Prekmurska godba Bakovci je po slavnostnem sprejemu spontano zaigrala pred mestno hišo in doživela prijeten odziv. Prav tako je prekmurske glasbenike pozdravil in si tudi ogledal njihov nastop podžupan mesta Ingolstadt Albert Wittmann. Namen obiska je bila otvoritev tradicionalne desetdnevne prireditve Herbstfest (Praznik jeseni), že 37. po vrsti, kjer je godba sodelovala v povorki. Godbeniki so na čelu povorke skozi ulice starega mestnega jedra s svojo glasbo in simpatičnimi mažoretkami povedli več kot 2000 predstavnikov folklornih in glasbenih skupin ter različnih društev tudi mimo častnih gostov in v slavnostni šotor. S svojimi sobotnimi nastopi v središču mesta so poželi veliko aplavza, navdušenja in odobravanja ter tako znatno prispevali k prepoznavnosti in ugledu Murske Sobote in Slovenije v Lidija Schneeweis Gumilar tujini. V prostem času so se popeljali po Donavi v "Weltenburg - enega najstarejših samostanov Bavarske. Skupino so spremljale še Maria Modi, sodelavka referata za kul- turo mesta Ingolstadt, ter prevajalki Suzana Veren in Lidija Schneevveis Gumilar. Na izletu sta jih spremljala še Daniel in Walter Schneeweis. 28 ŠPORT Štorklje v premiernem nastopu končale na četrtem mestu Smiljan Kuhar Ekipa ameriškega nogometa Murska Sobota Storks je zaključila s prvim uradnim prvenstvom. V ligi v »flag footballu« so se štorklje uvrstile na zaključni turnir štirih najboljših ekip, kjer je klub iz Murske Sobote doživel dva poraza in končal na četrtem mestu. Murska Sobota Storks uradno obstajajo približno pol leta, kljub temu pa jim visokih ambicij ne manjka. Tako je ekipa letos prvič sodelovala v ligi v »flag footballu«, ki predstavlja nekontaktno različico ameriškega nogometa. Sistem tekmovanja, ki se na slovenskih tleh letos odvija premierno, je bil takšen, da je bilo deset ekip razdeljenih na polovici, na vzhodno in zahodno konferenco. Sledili so trije turnirji, eden je bil tudi v Murski Soboti. Štorklje so prva dva turnirja odigrali zelo prepričljivo, saj so na osmih tekmah slavili prav tolikokrat. Na zadnjem turnirju v Mariboru je ekipa tako potrebovala dve zmagi iz štirih srečanj, s čimer bi na koncu osvojila prvo mesto v svoji konferenci. To jim je tudi uspelo in kot zmagovalci vzhodne konference so se igralci ameriškega nogometa iz Murske Sobote uvrstili na zaključni turnir, ki je potekal na Viru pri Domžalah. Murskosoboški predstavniki so se v polfinalu pomerili z ekipo Ljubljana Silverhawks 1 in po hudi borbi nesrečno izgubili. Potem ko so praktično vodili skozi celotno srečanje, se jim je zmaga izmuznila v zadnjih trenutkih in sledila je borba za tretje mesto. Vidno pomanjkanje motivacije po nesrečnem porazu je botrovalo porazu proti Ljubljana Silverhavvks 2, zato so letošnje prvenstvo končali na četrtem mestu. »Sezono kljub vsemu ocenjujemo kot uspešno. Pred začetkom državnega prvenstva je prvi cilj bil uvrstitev v končnico, kar smo dosegli z odliko. Apetiti so z dobrimi igrami naraščali, zato smo si zaželeli osvojiti tudi naslov državnih prvakov. Na zaključnem turnirju smo polfinalno tekmo žal izgubili v zadnji sekundi, a vedeti je potrebno, da smo igrali proti igralcem, ki ameriški nogomet igrajo že vsaj tri leta. Motivacija je nato precej padla in na koncu smo se morali zadovoljiti s četrtim mestom, kar navsezadnje ni tako slab rezultat, saj je bila to naša prva odigrana sezona,« je po koncu turnirja v Domžalah povedal Marko Stumpf, eden ustanoviteljev kluba v Murski Soboti. Državno prvenstvo šahistov upokojencev v v organizaciji Društva upokojencev Murska Sobota je v kavarni Diane potekalo državno prvenstvo društev upokojencev v šahu. Po t. i. Bergerjevem sistemu igranja na 10 minut in v 20 igralnih krogih se je pomerilo 14 petčlanskih ekip iz vse Slovenije, ki so bile najboljše na predhodnih regijskih tekmovanjih. Ker so imeli murskosoboški šahisti, za katere so nastopili Bogdan Hari, Stefan Režonja, Matija Gabor, Anton Marič in Franc Kuhar, pravico nastopiti kot organizatorji in so zato kot pokrajinski prvaki lahko iz Pomurja povabili drugo ekipo, so Pomurje na prvenstvu zastopali tudi šahisti iz DU Ljutomer. Kot je povedal Franc Kuhar, v društvu dolgoletni vodja šahovske sekcije, je bilo omenjeno tekmovanje tako za sekcijo kakor društvo velik organizacijski zalogaj, a obenem priložnost, da svojo dejavnost in društvo še podrobneje predstavijo. Pričakovanja vseh so se uresničila, saj se domači šahisti niso izkazali zgolj kot dobri gostitelji, pač pa tudi kot tekmovalci. Ekipno so namreč osvojili osmo mesto. Najboljše ekipe so prejele pokale. Murski Soboti Oeza Grabar najboljši šahisti na prvi, drugi, tretji in četrti deski pa kolajne. V regijskem prostoru šahisti iz murskosoboškega društva upo- kojencev že nekaj let praktično nimajo konkurence in so kot pomurski prvaki serijski udeleženci državnih tekmovanj. 29 ŠPORT Mura pod vodstvom Šimundže še ne pozna poraza Smiljan Kuhar Preporod murskosoboškega prvoligaša se nadaljuje. Mura je neporažena že sedem tekem zapored, za kar je v veliki meri »kriv« Ante Šimundža, ki je vodenje črno-belih prevzel po šestem krogu. Na veselje prekmurskih ljubiteljev nogometa se je položaj na Fazaneriji v zadnjih tednih zelo izboljšal. Poraze so zamenjali z zmagami in neodločenimi izidi, rezultat te spremembe pa je šesto mesto na državni razpredelnici po trinajstih krogih. Potem ko so črno-beli v osmem krogu na kolena spravili Olimpijo, je v devetem krogu Prve lige sledilo gostovanje v Celju, kjer so ponovno osvojili poln izkupiček - tokrat po zaslugi prvega zadetka Mateja Eteroviča. Sledilo je še eno gostovanje, po četrtini odigranega prvenstva se je namreč na nasprotni strani znašel Koper, ki je v prvem krogu nove sezone klonil v Murski Soboti. Muraši so se tudi po zaslugi prebujenega vratarja Aleša Luka domov vrnili z veliko točko, ki pa ji je sledila nova zmaga. V enajstem krogu je namreč na Fazaneriji gostovala Gorica, tudi tokrat pa sta bila v glavni vlogi že prej omenj ena igralca. Eterovič je namreč domače popeljal v vodstvo z uspešno izvedenim strelom z bele točke, Luk pa je še drugič »zaklenil« svoja vrata in odbH vse napade gostujoče ekipe. Sledil je nov nogometni praznik, saj sta se v drugem letošnjem prekmurskem derbiju sredi Lendave udarila Nafta in Mura. Potem ko je prvi letošnji derbi na Fazaneriji pripadel Nafti, sta se ekipi tokrat razšli brez zmagovalca. Črno-beli so se sicer dvakrat znašli v rezultatskem zaostanku, a sta Leon Horvat in Nusmir Fajič poskrbela za priključek in delitev točk v lendavskem športnem parku. Niz neporaženosti se je s tem povečal že na šest tekem, po domači tekmi z Rudarjem pa znaša še tekmo več. Srečanje na Fazaneriji se je končalo z najmanj priljubljenim rezultatom 0:0, a toliko več razlogov za dobro voljo ostaja ob dejstvu, da je Mura pod vodstvom Anteja Šimundže še neporažena. Mura se bo po reprezentančnem premoru pomerila s Triglavom (op. p. — tekma je bila med viken- dom odigrana v Kranju), nato pa sledi nov spektakel na Fazaneriji. V Mursko Soboto namreč prihaja Maribor, ki je Muri letos zadal boleč poraz — sredi Ljudskega vrta se je namreč srečanje končalo s 6:0 v prid Štajercev. V domačem taboru imajo tako z vijoličastimi še neporavnane račune, ki bodo na prek-mursko-štajerskem derbiju gotovo še dodatna motivacija. 30 ŠPORT Panvita Galex, zmagovalci Maximusovega turnirja Geza Grabar Murskosoboški odbojkarji so dobro začeli novo tekmovalno sezono. Potem ko so v zaključku priprav slavili na Maximusovem odbojkarskem turnirju, sta sledili še zmagi v prvi tekmi osmine finala in v uvodnem krogu prve državne odbojkarske lige. Zadnji dan septembra oziroma prvi dan oktobra je v dvorani prve osnovne šole v Murski Soboti potekal odbojkarski turnir z mednarodno udeležbo. Na Maximusovem turnirju, ki je služil kot še zadnja priprava pred začetkom prvenstva, so poleg domače ekipe Panvite Galexa nastopili še Salonit Anhovo, VBK Klagenfurt in reprezentanca Omana. Domačini so v prvi tekmi s 3 : 1 v nizih premagali reprezentanco Omana, sledila je zmagaš 3 : 2 proti gostom iz Celovca, nakar so v najzanimivejši tekmi turnirja domači z 2 : 3 priznali premoč ekipi Salonita. Navkljub porazu je prvo mesto zaradi boljše točkov- ne razlike ostalo v Murski Sobori. Domači strateg Dejan Fujs je po zadnji preizkušnji pred začetkom prvenstva povedal: »Turnir je bil koristen, saj smo preverili svoje prednosti in poiskali napake, ki jih je še moramo odpraviti. Prav tako je turnir bil prava priložnost, da smo preizkusili nekatere mlajše igralce, ki jih bo počasi treba privajati in dodajati prvi ekipi.« Po končanem turnirju pa je šlo zares. Prvo tekmovalno srečanje vsezoni2011/2012so odbojkarji odigrali v Portorožu, kjer so gostovali v okviru prve tekme osmine finala pokala. Tekmo so brez večjih težav odločili v svojo korist, podobna zgodba pa je bila tudi na uvodnem srečanju državnega prvenstva. Gostovanje v Šempetru je prineslo suvereno zmago, led na uvodu v sezono je bU tako uspešno prebit. »Sezono smo začeli po željah in pričakovanjih. Do zmag smo morda prišli nekoliko lažje, kot smo sprva pričakovali, a to seveda ne pokvari dobrega vtisa. V nadaljevanju sezone nas čakajo težji nasprotniki, zato so pozitivni rezultati zelo dobrodošli,« je svoje mnenje po uvodnih srečanjih strnil Fujs, ki z ekipo tudi letos cilja med štiri najboljše tako v državnem prvenstvu kot v pokalnem tekmovanju. 31 ŠPORT 19. srečanje radioamaterjev Slovenije v Nemčavcih Geza Grabar V organizaciji Radio TV kiuba Murska Sobota (S59DBC/S53M), Zveze radioamaterjev Siovenije, Radiokiuba Radenska in SLO-VHF radiokiuba so se predzadnjo soboto v avgustu že tradicionaino sešii radioamaterji iz Siovenije in sosednjih držav. Čez 150 jih je prišio. Kot veleva tradicija, so tudi tokrat razglasili rezultate majskega UKV-tekmovanja, kije bilo že po tradiciji v Nemčavcih, zveza pa je podelila priznanja in pokale za tekmovalne dosežke z rednih mesečnih tekmovanj, enako so razglasili še najboljše za UKV-pokal Slovenije. Od murskosoboških radioamaterjev so po tekmovalni plati vnovič izstopali Jože Herman, ki je prejel kar 28 priznanj in pokalov, Ljubo Pintar (deset) in Franc Slavic (sedem). Tudi letos se je potrdilo, da srečanje v Nemčavcih prerašča v pravo mednarodno srečanje. Letos so se srečanja udeležili radioamaterji iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Madžarske in Italije, ki so bili prav tako prejemniki priznanj in pokalov. Po podelitvi priznanj je sledilo strokovno srečanje delovne skupine ZRS in tekmovalcev. Letos se je srečanje že po tradiciji zaključilo s t. i. hamfestom oziroma družabnim srečanjem radioamaterjev in njihovih družin, rdeča nit srečanja pa je izmenjava mnenj in izkušenj, posebej zanimiva pa so srečanja tistih, ki so se doslej slišali samo po radijskih valovih. Prav murskosoboški radioamaterji, povezani v Radio TV klub, na področju radioamaterstva orjejo ledino v vsem slovenskem prostoru, saj organizirano delujejo že od leta 1949, torej polnih 61 let. Med drugim so bili začetniki amaterske televizije v Jugoslaviji, sodelujejo z ZOTK pri izvajanju tehničnega izobraževanja, bili pa so tudi nosilci dveh mednarodnih projektov PFIARE. Murskosoboški radioamaterji si dejavnosti seveda ne morejo predstavljati brez podpore lokalne skupnosti oz. MO Murska Sobota, ki pomaga pri financiranju nekaterih njihovih dejavnosti. Skupaj z Zvezo radioamaterjev Slovenije, katere člani so, vsako leto sodelujejo pri organizaciji enega od številnih UKV-tekmovanj in državnega srečanja radioamaterjev. 32 ŠPORT Na 46. krosu občinskih reprezentanc Murska Sobota odlična tretja Geza Grabar V izjemnem naravnem okolju obnovljenega športnega parka Fazanerija z utrjeno progo na trimski stezi je v 14 različnih starostnih skupinah oziroma na štirih različnih razdaljah skupaj nastopilo 248 tekačev iz 14 občinskih reprezentanc. Ljubitelji teka, še bolj pa aktivni udeleženci na omenjenih krosih, ki so dolga leta potekali pod imenom Kros za pokale Dela, se gotovo spominjajo, da je udeležba na tovrstnih tekmovanjih, nekakšnem uradnem zaključku atletske sezone v koledarskem letu na prostem, velikokrat presegala tudi številko tisoč. Se na zadnjem tovrstnem krosu v Murski Soboti pred desetletjem je bila udeležba skoraj enkrat večja kot letos. Kot vedo povedati poznavalci, je zanimanja za tek na srednje in daljše proge v Sloveniji vse manj, zato je slabša tudi udeležba na takšnih in podobnih tekmovanjih. Kakorkoli že - Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota in Atletski klub Panvita, ki sta bila glavna organizatorja letošnjega krosa, sta tekmovanje pripravila in izvedla z odliko, poleg tekmovalcev in vodij ekip pa so bili takšnega mnenja tudi Jure Pirš, delegat Atletske zveze Slovenije, pod nadzorom katerega je tovrstno tekmovanje potekalo tudi letos, glavni sodnik Branko Žerak, vodja tekmovanja Janez Težak in drugi. Po pričakovanju se tekmovalci občinske reprezentance mestne občine, sestavljene iz članov AK Panvita, niso izkazali samo kot odlični organizatorji, pač pa tudi kot tekmovalci. V različnih starostnih kategorijah so namreč posegli po številnih odličnih rezultatih, kar je bilo dovolj za tretje mesto v ženski, četrto v moški oziroma za vseekipno tretje mesto, kar je izjemen uspeh. Med vsemi domačimi tekmovalci in tekmovalkami sta se najvišje, na prvo mesto, uvrstila Tomaž Rozmarič, ki je zmagal v konkurenci mlajših mladincev, ter Žan Kavaš, najhitrejši med mlajšimi pionirji B. Urška Martinec pri starejših mladinkah in Tjaša Hujs pri članicah sta bili drugi, Sonja Neger pri mlajših mladinkah pa tretja. Na krožnih progah, dolgih od 1000 (mlajše kategorije), 2000 (mladinske kategorije) in 3000 metrov (članice) do 4000 metrov (člani), so se izkazali tudi nekateri drugi tekmovalci, ki so nastopili za Mursko Soboto. Tako so Matej Fujs (člani). Anja Benko (mlajše mladinke) in Urška Šantl (starejše pionirke) zasedli peta mesta, Špela Fujs (starejše mladinke) in Maja Mencinger (starejše pionirke) sta si pritekli šesti mesti, člana David Horvat in Endre Gönter pa deveto oziroma deseto mesto. Kot zanimivost velja omeniti, da je bil prvi tovrstni kros daljnega leta 1966 v Ljubljani, takratni zmagovalec v članski konkurenci Janez Kovač iz Murske Sobote pa je bil 45 let pozneje kot dolgoletni aktivni sodnik v vlogi glavnega štarter-ja na 46. krosu. NAGRADNA KRIŽANKA Pralni stroj Bosch WAA24222 zmogljivost pranja Bo 5 kg, ožemanje do 1200 obr/min, AguaStop, velik display, elektronsko upravljanje z enim gumbom, prednastavitev časa vklopa do 24 h, Aguaspar sistem, LED pokazatelj poteka programa, dim.: š/v/g: 60 x 85 x 59 cm, energijski razdred A Redna cena: 459,00 EUR 35 PRIREDITVE IN KONCERTI ponedeljek, Igrano - glasbena predstava Gledališče Park 17.10. 2011 ob 17.00 SVETLANA MAKAROVIČ: SAPRAMIŠKA2 ponedeljek, Otvoritev razstave Društva upokojencev Murska Sobota Pokrajinska in študijska knjižnica 17.10. 2011 ob 17.00 sekcija ročnih del Murska Sobota ponedeljek, Slovesnost ob spominskem dnevu Mestne občine Murska Sobota Grajska dvorana 17.10. 2011 ob 19.00 Murska Sobota sreda, Video projekcija, pogovor in bazar VEČER Z RUANDSKIMI ŽENSKAMI Grajska dvorana 19.10. 2011 ob 19.00 (vstop prost) Murska Sobota petek, 21.10. 2011 ob 18.00 Predstavitev zbornika "Shojene poti 7" Pokrajinska in študijska knjižnica petek, 21.10. 2011 ob 19.00 Veliki koncert TERRAFOLK& SIMBOLIČNI ORKESTER Gledališče Park Murska Sobota nedelja, 23.10. 2011 ob 8.00 Pohod do doma borcev na Vaneči Brumnova hiša. Murska Sobota sreda, 26.10. 2011 ob 19.00. Gledališka predstava V. Mdderndorfer: NEŽKA SE MOŽI Gledališče Park Murska Sobota četrtek, 27.10. 2011 ob 19.00 Gledališka predstava V. Mdderndorfer: NEŽKA SE MOŽI Gledališče Park Murska Sobota četrtek, 27.10. 2011 ob 18.00 Koncert ob 30-letnici delovanja Društvo upokojencev Murska Sobota Grajska dvorana Pevski zbor Vladimir Močan Murska Sobota petek, 28.10. 2011 ob 11.00 Komemoracija pred dnevom spomina na mrtve Soboško pokopališče četrtek, 3.11.2011 ob 19.00 Koncert BalCana - Sunavao drom (Slovenija - Makedonija) Grajska dvorana Murska Sobota ponedeljek, 7.11.2011 ob 17.00 1 Lutkovni abonma in izven Bartal Kiss Rita: ZOOPOTNIKI Grajska dvorana Murska Sobota 15. In 16.11. Ob 10.00 Gledališko - lutkovni abonma Milan Jesih: CESARJEVA NOVA OBLAČILA Gledališče Park Murska Sobota četrtek, 17.11.2011 ob 19.00 Gledališka predstava XXL BEJBE Gledališče Park Murska Sobota RAZSTAVE petek, 21.10. 2011 Iti MO Slovanska naselitev Prekmurja Pokrajinski muzej Murska Sobota do 19.10. 2011 Razstava madžarskega umetnika Galerija Murska Sobota Csabe Nagya z naslovom Palinodikus Creatlons (Palinodične kreacije) četrtek, 3.11. 2011 Odprtje bienalne razstave Galerija Murska Sobota Pog led na likovno umetnost 6 Slovenija: Jaz, tukaj, zdaj ŠPORT torek, 22.10.2011 ob 9.00 Usposabljanje za preverjanje z zdravljenjem povezane telesne pripravljenosti Sejna soba Partizana torek, 29.10.2011 ob 10.00 Mednarodni turnir v rokoborbi dečki, kadeti OŠ II Murska Sobota SEMINARJI, POSVETI, DELAVNICE, IZOBRAŽEVANJA, ZABAVA sobota, 22.10. 2011 ob 10.00 Predavanje o urbanih legendah Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota 27. In 28.10. 2011 ob 9.00 FESTIVAL RAČUNALNIŠTVA IN SODOBNIH KOMUNIKACIJ - FRISK 2011 Grajska dvorana Murska Sobota sreda, 19.10. 2011 PREMIERA: Winx klub; čarobna pustolovščina -3D PARTYMAX Murska Sobota četrtek, 20.10. 2011 PREMIERA: Trije mušketirji -3D PARTYMAX Murska Sobota petek In sobota, Otvoritveni vikend prenovljenega Bara Extramax PARTYMAX Murska Sobota 21. In 22.10. 2011 nedelja, 23.10. 2011 ob 16.00 Mini Party za najmlajše v Baru Extramax PARTYMAX Murska Sobota sobota, 5.11. 2011 ob 11.00 Lutkovna predstava KEKEC IN PEHTA PARTYMAX Murska Sobota Vstopnina 3,00 € četrtek, 10.11.2011 PREMIERA: Paranormalno - 30 PARTYMAX Murska Sobota