r w Xy ! \ 24465 LAKELAND BLVD EUCLID,OHIO 23 OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU M 1 SLOVENSKEMU mL DNEVNIKU V OHIO m rt/ JL ^ ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine 24465 LAKELAND BLVD EUCLID,OHIO 23 VOL. XXXI. _ LETO XXXI. EQUALITY ODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXI. _ LETO XXXI. Novi grobovi john oster Po dolgi bolezni je umrl v mestni bolnišnici John Oster, star 65 let, stanujoč na 1134 E. 63 St. Doma je bil iz Brežice na Štajerskem, odkoder je prišel v Cleveland pred 40 leti. Delal je pri American Steel & Wire Co. Tukaj zapušča tri sinove: An-thonya, Johna in Franka, hčer Mrs. Jennie Krainz, 6 vnukov in več drugih sorodnikov. Žena Ro-zalija mu je umrla pred 12 leti. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 9:15 uri iz Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary. # julia poje Po kratki bolezni je umrla v bolnišnici sv. Alekša Julia Poje, stara šele 22 let. Stanovala je na 1140 Norwood Rd. Rojena je bila v Clevelandu in je bila članica društva sv. Cirila in Meto-št. 18 SDZ, društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ in društva sv. Katarine št. 29 ZSZ. Tukaj zapušča žalujoče starše Josepha in Frances, rojeno Žagar, sestro Mrs. Lillian Vovk, v Lorain, O., sestrično Mary Hočevar in več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda. Čas pogreba se še ni določilo. * fanny krusic Kot smo včeraj poročali, je preminila včeraj zjutraj ob 7 ;20 Fanny Krusič, stara 68 let. Stanovala je na 1510 E. 174 St. E>oma je bila iz vasi Rpdik pri _ .Divači na Primorskem. V Ame-se je nahajala 41 let. ' Tukaj zapušča žalujočega so-j proga Rudolpha A., ki se nahaja zadnje tri tedne, v Huron Rd. bolnišnici, dve hčeri Mrs. Elsie Luster in Mrs. Viola Kaye v Angola, Ind., dva sinova, Rudy V Akronu in Albert J. v Chesterlandu, ter dva vnuka. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:45 uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary. # stephanie schobar Preminila je včeraj Stephanie Schobar, stanujoča na 1397 E. ^5 St. Podrobnosti bomo poro-jutri. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 25, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 166 Wallace močno udaril po plemenski diskriminaciji Nad 30,000 zamorcev se je po njegovem govoru udeležilo pet-urne parade CINCINNATI, 24. avgusta—Predsedniški kandidat Progresivne stranke Henry A. Wallace je danes govoril na državni konvenciji zamorske organizacije Elks, ki se je zaključila z masno parado, katere se je udeležilo nad 30,000 oseb. Wallace je na konvenciji iz-* javil, da "Jim Crow" (plemenska diskriminacija proti zamorcem) omogoča visoke profite in nizke mezde. "Kakšen je to komentar glede sedanjega stanja, ko mora predstavnik 15,000,000 Američanov pred Združenimi narodi predložiti obtožbe, da jim njihova domovina, dežela Lincolna in Roosevelta, zanika obilno, mirno, svobodno in enakoprav no življenje," je rekel Wallace. V svojem govoru je Wallace ponovno napadel Trumana i n Deweya. Za Trumana je rekel, da je "predsedoval postopnemu uničevanju civilnih pravic za 140 milijonov državljanov Ze-dinjenih držav." "Molk gospoda Trumana je bila evlogija nad grobovom zamorcev, od katerih nekateri v uniformi Zedinjenih držav, ki so pod njegovo administracijo bili linčani na jugu." Pristavil je, da ima tudi Dewey "število linčanj v državi, kateri predseduje." Zunanjo politiko je ustvaril John Foster Dulles Wallace je izjavil, da je avtor naše zunanje politike John Foster Dulles, katerega je imenoval Truman in ki bi, kot je bilo naznanjeno, bil državni tajnik gov. Deweya, če bi slednji zmagal. "Truman - Dewey - Dulles so združeno dali navodila delegaciji pri organizaciji Združenih narodov, da se zavrže apel organizacije National Association for the Advancement of Colored People. Dali so navodila, da ameriška delegacija glasuje proti peticiji za enakopravnost, ki so jo predložili Južni Afričani." Po govoru, ki so ga prisotni I^oljski komunisti revidirali politiko, bi soglašala s stališčem Kominforme Varšava, 23. avg. — Poij-komunistična stranka je odobrila tri važne mere, da po-1 iko in ekonomijo dežele spra-v soglasje s kritiko Komin-ofnie proti vodstvu jugoslovan-® ® komunistične stranke. Program stranke je bil raz-z objavo izčrpkov zapisni-a nedavne seje centralnega od-Ofa stranke. Sprejeti sklepi bo-0 močno pospešili socializacijo dežele. Na kratko so sklepi sledeči: Potom ekonomskih sredstev bo izželo pretiran vpliv in ogastvo premožnih kmetov, ki lastu zemlje, ostale pa spravilo v Zadruge. Nacionalizem je bolj I^^Paka kot pa krepost. Omeji-® se bo članstvo v Zadružni de-^^ki stranki, ki je nastala po ''užitvi komunistične in socia-Jftične stranke, na 1,500,000 Od 32 članov centralnega od-ora se je seje udeležilo 31 čla-ov. Odsoten je bil podpremijer .^^^slav Gomulka, glavni taj-^ komunistične stranke. Pomočila pravijo, da je Gomulka bil odsoten ne samo ker je bolan, ampak tudi ker se ne strinja z novim programom in je prišel v nesoglasje z ostalimi člani. Veliko se ugiba, zakaj so iz-črpki zapisnika bili objavljeni. Eno mnenje je, da se v zvezi z zadevo s Titom zahteva posebno od vzhddno-evropskih komunističnih strank, da razkrijejo svoj program. Cilj debat na sestanku centralnega odbora je bil, da se ustanovi vodilne principe za no- delegati prekidali s ploskanjem, se je zbrala množica 30,000 oseb, ki so z godbo paradirali po ulicah Cincinnatija. Kot so izjavili mestni uradniki, je vzelo pet 'ur predno je parada bila končana. * Wallace zahteva takojšnjo konferenco s Sov. zvezo LOUISVILLE, Ky., 24. avg.— Henry A. Wallace je danes pozval predsednika Trumana, naj odloži nabor in podvzame korake, da se tekoča pogajanja v Moskvi spremenijo v veliko kon-ferenco, na kateri bi' se poravnalo vse razlike z Rusijo. Wallace je prišel v Louisville na masni shod Progresivne stranke po svojem govoru, ki ga 'je imel v Cincinnati ju. Tekoča pogajanja v Moskvi je označil za "plod mojega pisma premier-ju Stalinu." "Pozivam predsednika Zedi-njenih držav, da takoj podvzame korake za sklicanje velike konference, na kateri bi se poravnalo vsa važna vprašanja, ki prizadevajo našo deželo in Sovjetsko zvezo," je rekel Wallace. Predsedniški kandidat je pozval predsednika, naj javno naznani, da ne bo objavil ukaza o naboru, dokler se bo vršila konferenca. I SEDEŽ ITALIJANSKIH FAŠISTOV BOMBARDIRAN FIRENCE, 24. avg. — Eksplozija bombe je danes težko poškodovala glavni stan italijanske fašistične stranke "socialnega gibanja." žrtev ni bilo. Prevzel čistilnico Mr. John Močilnikar je prevzel čistilnico oblek na 1136 E. 71 St., kjer bo čistil, krpal in zlikal moške in ženske obleke. Delo bo vedno prvovrstno in cene bodo zmerne. Priporoča se v naklonjenost nja, da jih je treba podržaviti. Smatra se, da je Mine zagovarjal svoje stališče na osnovi psihologije poljskih kmetov, ki bi čutili, da lastujejo stroje, čeprav se zadruge nahajajo pod kontrolo vlade. V programu ni nikjer bilo besede "kolektivizacija". Mine je vztrajal, da bi se moralo izogniti drastičnim meram, dokler socialni in ekonomski pogoji ne bodo dozoreli za odklonitev kapitalističnih elementov. Kar se vo Združeno delavsko stranko, tiče "kolektivizacije", je Mine Obširno poročilo glede polj-jejo 20 ali pa več hektar- i ske ekonomije je podal na se- stanku minister industrije Hilary Mine. Iz poročila je bilo razvidno, da se v Poljski na- priznal, da je še daleč od tiste oblike kot obstoja v Sovjetski zvezi. Kolektivizacija zemlje je končni cilj nove Poljske, toda poljski komunisti so mnenja, da daljuje resna razredna borba in' se samim kmetom pusti priliko. da bo borba, da se ekonomijo dežele iz sedanje mešane kapitalistično - socialistične spremeni v čisti socializem, zelo težka. Mine je nasproti svojemu pomožnemu ministru za industrijo Eugenu Szyru vztrajal, da se centre mašinerije, ki so ključ poljedelskega programa, pusti v rokah zadrug. Szyr je bil mne- da o temu razmišljajo na svo jem kosu zemlje. Zadruge bodo začrtale kmečki program. Lastovale bodo orodje, kupovale in prodajale izdelke. Organizirane pa bodo na osnovi občin 4n v teku razvoja bodo vršile tudi socialne, kulturne in prosvetne aktivnosti med člani. REV. MELISH PODAL IZJAVO V ZVEZI Ž AKCIJO DRŽ. ODDELKA NEW YORI^ 24. avg. — Rev. William Howard Me-lish, ki je predsednik Državnega sveta za ameriško-sovjetsko prijateljstvo, je danes napadel akcijo državnega oddelka, ki ni hotel odobriti vize znanemu can-teburškemu dekanu Rev. dr. Hewlett Johnsonu. Melišh je izjavil; da je ta akcija nadaljni "znak smrtonosnega poslabšanja pri naporih za ohranitev tradicionalnih ameriških principov svobode govora in svo? bode zborovanja." Protestantovski duhovnik je dalje rekel, da je postopek državnega oddelka dokaz odločnosti Washingto-na, da prepreči javno diskusijo ameriške zunanje politike, posebno pa ameriško-sovjetskih odnosajev. Pristavil je, da je v preteklih treh letih državni oddelek dvakrat odobril vi%o Rev. Jahnsonu, katerega je leta 1945 sam predsednik Truman sprejel v Beli hiši. SLOVENSKI MLADENIČ ODLIKOVAN Z PRVO NAGRADO FRANK R. BALISH Vodstvo Scholastic Magazines v New Yorku priredi vsako leto tekmo med tisočerimi učenci srednje-višjih in višjih šol širom dežele, ki se zanimajo za razne panoge dela. Vzorce, ki so bili predloženi v šolskem tečaju industrijske umetnosti, nato pregledajo In presodijo vodilni možje v izobrazbi in indu; striji. V letošnji tekmi, ki je bila razdeljena v šest divizij za razna dela, je bil odlikovan z prvo nagrado slovenski mladenič, 19-letni Frank R. Balish, sin poznane družine Mrs. Gertrude Balish, 389 E. 162 St. V tečaju je predložil lastno orisbo strojne sestave, kar mu je pridobilo lepo priznanje in prvo nagrado. Frank je prošlega januarja meseca graduiral iz Collinwood High šole in sedaj študira fiziko na Fenn kolegiju. Častno priznanje je dobilo 21 clevelandskih študentov, med katerimi je slovenski mladenič Joseph Ogrine, star 17 let, dobil tretjo nagrado. Vsa dela ^o bila predložena v razstavo v prostorih Muzeja znanstva in industrije v Chica-gu. Nadarjenima mladeničema čestitamo in jima želimo še mnogo uspeha! Poroka V soboto se bosta poročila v cerkvi sv. Vida ob 10. zjutraj Miss Mary Mramor, hčerka Mr. in Mrs. Anton Mramor, 6422 Spilker Ave. in Mr. Frank J. Kosec, sin Mr. in Mrs. Frank Kosec, 6722 Edna Ave. Poročna slavnost se bo vršila zvečer v Hrvatskem narodnem domu, 6314 St. Clair Ave. Novoporo-čencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonu! Sovjetska zveza bo zaprla svoje konzulate v Zedinjenih državah Zavrgla je tudi ameriški odgovor v zvezi s Kosenkino in zahteva, da Amerika zapre svoj konzulat v Rusiji WASHINGTON, 24. avgusta—Sovjetska zveza je no-uradnikov v zadevi ruških učiteljev in naznanila, da bo coj zavrgla ameriški protest v zvezi z akcijami sovjetskih zaprla vse svoje konzulate v Zedinjenih državah. Državni oddelek je dobil sov-*- jetsko noto po uradnih urah in kar je doslej znano, so le izčrp-ki v naglici pripravljenega prevoda. Uradniki državnega oddelka niso podali nobenih komentarjev, izjavili so le, da se je tp akcijo Sovjetov pričakovalo. Načelnik tiskovnega urada državnega oddelka Michael Mc-Dermott je rekel, da nota še ni bila v celoti prestavljena iz ruščine. Sovjeti zahtevajo, da se zapre ameriški konzulat S svojo noto so Sovjeti vztrajali na svojem stališču v zvezi s zadevo gospe Oksane Kosenki-ne, ki je skočila skozi okno sovjetskega konzulata v New Yorku, potem ko jo je konzul Lo- (Konzulati imajo nalogo, da ščitijo državljane svojih dežel, izdajajo potne liste in vize, preskrbijo informacije kar se tiče trgovine in so na splošnem odgovorni za trgovinske odnose med državami. Sovjetska zveze je imela v Ameriki le dva ome njena konzulata, Amerika pa v Sovjetske zvezi le tistega v Via-divostoku.) Kako se je razvijala zadeva v zvezi s Kosenkino Ameriški državni oddelek je zahteval, da Lomakin zapusti Ameriko in izjavil, da Zedin jene države n e morejo dovoliti na svojem ozemlju uporabo policijskih sil s strani katere koli zunanje vlade. Kritiziral pa je tudi druge akcije sovjetskih urad- makin "osvobodil" z neke far- nikov in naznanil, da namerava me ruskih beguncev. Toda v noti je tudi povedano, da bo Sovjetska zveza zaprla svoje konzulate v New Yorku in San Franciscu. Sovjeti zahtevajo, da s svoje strani Amerika zapre svoj konzulat v Vladivo-stoku in obveščajo, da so prekinili pogajanja za otvoritev ameriškega konzulata v Leningradu. Amerika dati zavetje Mrs. Ko-senkini in Mihaelu Samarinu. Kosenkina in Samarin sta soglasno s poročili v ameriških časopisih kritizirala sovjetsko vlado in izrazila željo, da ostaneta v Ameriki. Sovjetski konzulat v New Yorku ju je hotel poslati nazaj v Rusijo, potem ko je bila zaprta šola za otroke sovjetskih diplomatov v New Yorku. Amerika predlaga Sovjetom umik vseh čet z mej Berlina Namesto okupacijskih patrol bi meje treh sektorjev nadzorovali Nemci Kot pravijo poročila iz Londona, je moskovski radio naznanil, da je Sovjetska zveza obtožila Ameriko, da je prezrla dejstva, ki da so jih navedli sovjetska vlada in njeni predstavniki v zvezi z "ugrabitvijo" Ko-senkine in Samarina. V svoji noti so Sovjeti ponovili prejšnje obtožbe, da so vladni uradi Zedinjenih držav vedeli in dovolili ugrabitev in da v ameriškem protestu "ni pojasnjena ta afera in delež, ki so ga pri njej imele posamezne osebe in uradi." Moskovski radio je povedal: "Vlada Zveze sovjetskih socialističnih republik zavrača neutemeljene izjave državnega oddelka glede sovjetskih vladnih uradnikov in smatra, da so akcije in izjave sovjetske vlade in njenih predstavnikov v Zedinjenih državah glede zadeve s Kosenkino in Samarinom v popolnem soglasju z interesi Sovjetske zveze, da brani svoje državljane pred kriminalnimi napadi proti njihovi svobodi in civilnih pravicah." Sovjetska zveza napada stanje v Zed. državah Kar se tiče odloka glede ameriških konzulatov v Sovjetski zvezi je moskovski radio dejal, da je sovjetska vlada odločila, da se na podlagi principa medsebojnega delovanja mora takoj zapreti ameriški konzulat v Vla-divostoku. Pristavil je tudi, da je na isti podlagi sporazum glede otvoritve ameriškega konzulata v Leningradu "izgubil svojo veljavo". Dalje sovjetska vlada, soglasno s poročilom moskovske radio postaje, ugotavlja, da se je nedavno ustvarilo v Zedinjenih državah takšen položaj, v katerem je sovjetskim konzulatom nemogoče vršiti normalno njihove funkcije. Pri koncu radio citira odlomek iz moskovske note v zvezi z vdorom ameriške policije v prostore sovjetskega konzulata v New Yorku in pravi, da ame- BERLII^, 24. avgusta—Ameriške oblasti so danes for- riška vlada ne kaže nobenih malno predložile Sovjetom, da vse štiri okupacijske sile' ™^kov, da nameravk prenehati , . - , . ., 1 X . V. T I z akcijami ameriških vladnih umaknejo svoje čete z mej posameznih sektorjev Berlina.' Smatrajo, da bi na ta način popustila napetost med zapa- dom in vzhodom. Kot pravijo poročila je bil^ predlog poslan sovjetskemu poveljniku v Berlinu maj. gen. Aleksandru Kotikovu z odobre-njem ameriške vojaške oblasti. Ameriške oblasti so podvzele to akcijo v nadi, da bo prišlo do miru na mejah sektorjev, kjer si stojijo nasproti oborožene sovjetske patrole z ene strani, angleške in ameriške pa z druge- Priporočilo Američanov je, da se nemški policiji dovoli nadzorovanje obmejnih področij brez nadzora ali pa pomoči okupacijskih sil. Ameriški, angleški in sovjetski sektorji se sestajajo na Potsdamer trgu, ki je bil pozo-rišče nemirov in novih aretacij tako angleških in ameriških kot sovjetskih uradnikov. Sovjeti odložili volitve do prihodnjega leta Na politični fronti je sovjetski maršal Sokolovski odložil volitve v Berlinu do prihodnje jeseni. Objavil je izjavo, v kateri je rekel, da so volitve preložene do jeseni 1. 1949, "da se zadosti številnim zahtevam delavskih organizacij in političnih voditeljev." Sokolovskijev odlok pa ne prizadeva tri ostale sektorje Berlina. Pričakuje se, da bodo za-padne sile podale izjavo v zvezi z odlaganjem volitev. Vprašanje jesenskih volitev je ■bilo posebno važno, kajti to bi Berllin. Imena pilotov niso bila organov, ki ustvarjajo tak položaj. ' • ŠTIRJE AMERIŠKI LETALCI UBITI V NEMČIJI RAVOLZHAUSEN, 2. avg. — Dve transportni letali tipa C-47, ki sta se vračali iz Berlina v Frankfurt sta danes trčili pri čemur so štirje ameriški piloti izgubili življenje. Letala sta prevažali hrano za bile prve volitve po 1. 1946, ko je stranka Socialne enote pod vplivom komunistov dobila le okrog 20 odstotkov glasov. Radi takozvane "denarne vojne" je včeraj prišlo do novih ne- objavljena. Pobiranje asesmenta Tajniki društev, ki, zborujejo v Slov. har. domu na St. Clair Ave., bodo podpirali asesment sporazumov, ko so angleškejnocoj v spodnji dvorani, članstvo je prošeno, da tozadevno oblasti ukazale podružnici mestne banke, ki je pod kontrolo Sovjetov, naj ne zamenja čeka v znesku 3,000,000 mark, ki jih želi dobiti glavna banka v sovjetskem sektorju. Izplačilo čeka je bilo zavrženo na osnovi nedavnega ukaza o zamrzitvi sovjetskih skladov. Sovjeti so izjavili, da potrebujejo denar, da plačajo mestne uposlence v svojem sektorju mesta. Napetost, ki je nastala v zvezi z ugrabitvijo ameriških uradnikov na Potsdamer trgu, je medtem že popustila. upošteva in poravna prispevke ob času. Obenem se sporoča, da se tajnik John Tavčar zopet nahaja v svojem uradu, in vsi oni delničarji, ki še niso prinesli svojih delnic za premembo v nove, so prošeni, da to storijo v najkrajšem času. POZORI Opoxarja se čiUtelja na oglat armadnega nabornega urada Zed. držav, ki je priobčen na drugem mestu današnje itdaje "Enakopravnosti." IL "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. $231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)-- For Six Months—(Za šest mesecev)--- For Three Months—(Za tri mesece) - -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)--—_ For Six Months—(Za šest mesecev) ______ For Three Months—(Za tri mesece) __ -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1.918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 187». NAŠA ŽELEZNA ZAVESA Akcija državnega oddelka, ki je preprečil prihod v Ameriko znanemu canterburškemu "rdečemu dekanu" Rev. Hewlett Johnsonu, je značilna za sodobne'razmere v naši deželi. Rev. Johnson je velik prijatelj Sovjetske zveze in na splošno slovanskih držav. Za časa vojne seje dlje časa nahajal v Rusiji, dežele vzhodne Evrope pa je obiskal po vojni. Napisal je dve odlični knjigi o borbi sovjetskega ljudstva v vojni proti nacistični Nemčiji in njenim zaveznikom ter o povojni obnovi v Sovjetske zvezi. Zelo pohvalne izjave je podal o novi Jugoslaviji. Rev. Johnson je povabila organizacija za "Ameriško-sovjetsko prijateljstvo." Že sam naslov je zadosten vzrok, da so organizacijo postavili na tako zvani seznam "sub-versivnih organizacij," to je organizacij, "ki hočejo s silo zrušiti sedanjo obliko vlade." (Da li s strojnicami in bombami ali pa idejami o medsebojnem sodelovanju vojnih zaveznikov v interesu miru, tega nikoli niso pojasnili.) Načelnik tiskovnega urada državnega oddelka Mac-Dermott je podal izjavo, v kateri je rekel, da je bila Rev. Johnsonu zavržena viza, ker ga je povabila omenjena "prevratna" organizacija. Značilno je, da je ob priliki konvencije Smithovih pro-fašističnih "Nacionalno-krščanskih križarjev," ki se je vršila pretekli teden, nameraval priti v Zedinjene države %nani angleški fašist Mosley, kateremu seveda niso bile postavljene noben ovire, kajti Smithovi križarji ne spadajo v "prevratne organizacije." (So namreč za neko vrsto ameriškega fašizma.) "Pravijo, da je Amerika dežela svobodnega govora, toda očitno govori o prijateljstvu s Sovjetsko zvezo niso vključeni v to svobodo," je rekel Rev. Johnson, ko so mu zavrgli prošnjo za vizo. Zadnje čase so v Ameriko žaceli prihajati v vedno večjem številu elementi, ki zagovarjajo ne samo sovraštvo napram Sovjetski zvezi, ampak radi svojih lastnih ambicij sodelujejo z največjo vnemo pri netenju vojne histerije. Za njih obstoja polna svoboda govora. Za njih ne velja izjava MacDermotta, da "njihovi poseti niso v interesu naše države." Dejstvo, da je bil Rev. Johnson sprejet za časa Roo-sevelta z dobrodošlico v Beli hiši in da mu danes ne dovoljujejo predavat v naši deželi, nam razkriva našo lastno železno zaveso. Akcija državnega oddelka predstavlja cenzuro obveščanja, ki je posebno nevarna v tej dobi, ko ogromna večina ameriškega tiska napačno obvešča ameriško ljudstvo o Sovjetski zvezi in državah vzhodne Evrope. Takoj ko nekdo poskuša dvigniti to ameriško železno zaveso, zgrajeno na lažih in propagandi, predstavlja to "nevarnost za državo." To je žalostno, toda resnično dejstvo. VSA RESNICA V NEKAJ BESEDIH Včerajšnji "Cleveland News" je priobčil sliko "Associated Press Wirephoto" pod naslovom "Židovsko dekle se zahvaljuje Arabcu." Pod sliko se nahaja sledeče besedilo: "Geula Cohen, 22-letna članica židovske podtalne organizacije Stern, se rokuje s šeikom Yusuf Abu Goshom na njegovi vasi v bližini Jeruzalema. Zahvalila se mu je, ker ji je pomagal, da je pred šestnajstimi meseci zbežala od Angležov, katerih vojaška sodnija jo je obsodila na sedem let zapora. Seik je razkril, da so on in 70 njegovih sovaščanov bili člani židovske podtalne organizacije že pet let, ker so verjeli, da so Angleži prišli. v Palestino povzročat nemire med Židi In Arabci." Koliko krvi je že bilo prelite, ker mnogi še niso dognali te globoke resnice! 19,044 VOJNIH NEVEST FRANKFURT, 23. avg.—Ameriški vojaki so pripeljali v Ameriko 19,044 vojnih nevest, odkar je vojna končala. Prošnje pa so vložene za nadaljnih 6,191. V tu število niso vključene vojne neveste iz Anglije. amkkika bo poslala v tujino sušeno sadje Vv ASHINGTON, 23. avg.—Poljedelski oddelek je naznanil, da bo za kakšiiih $30,000,000 kupil do 200,000 ton sušenega sadja, ki ga namerava uporabiti za relir-no p-moč v inozemstvu. UREDNIKOVA POŠTA Piknik Farme SNPJ Kot je bilo že večkrat poro-čano priredi odbor farme velik piknik v nedeljo 29. avgusta. Za godbo bo skrbel Bajec orkester iz Fairport, Ohio. Omenjeni dan se pričakuje, da bodo posetili piknik vsi člani in prijatelji naše farme. Tem potom so prošeni vsi tajniki kot posamezniki, da čim-preje vrnete knjižice tajnici farme. V slučaju, da vam ni te- ga mogoče, ste prošeni, da to storite na dan piknika. Opozarja se vse one, kateri nimajo svoje transportacije za na piknik, da jim bo bus na razpolago. Prvi odpelje izpred Narodnega doma na St. Clair Ave. ob 1.00 uri popoldne, ustavi pa se tudi na Holmes Ave. in na Waterloo Rd. Drugi bus pa odpelje ob 3. uri popoldne le iz Holmes Ave. in se spotoma ustavi na Waterloo Rd. T. Gorjanc. Bolgarska duhovščina je prva podprla Domovinsko fronto Neko jutro sem se peljal z avtomobilom po stranski cesti približno 30 km od Sofije. Na neki točki me je znamenje del na cesti prisililo, da sem moral zapustiti asfaltirano cesto in nadaljevati po stranski poti. Asfaltirana cesta je bila del nove ceste, ki jo gradijo prostovoljne delovne brigade, medtem ko stransko pot počasi nadomešča nova asfaltirana cesta. Ko sem vozil mimo gradbišča, sem videl mladince brigadnike v majicah in kratkih hlačah, ko so hiteli z delom. Na nekem vagončku je sedel mladinec, ki je z igranjem harmonike dajal takt delu. Valjar je s svojo težo tri kamenje in asfalt je vrel v velikih kotlih. Samo majhen pogled, ki je objel vso sliko, in nato sem nadaljeval svojo pot. Istega večera sem se vračal po isti poti nazaj. Približno 10 m od kraja, kjer se nova cesta loči od stare, sem videl dolgo vrsto ljudi v črnih oblekah, ki so se bližali kamionu na stranski cesti. Ko sem se približal, sem videl, da so to mladi duhovniki, okrog 200 po številu. Zares, pravi, navadni duhovniki, seveda pravoslavne vere, s krampi, lopatami in podobnim ofodjem. To so bili mladinci prostovoljne brigade, ki sem jih' zjutraj videl, ko sem se peljal v nasprotno smer. To je dejstvo, ki v Bolgariji popolnoma nič ne vzbuja začudenja, kar bi pri nas vzbudilo pri najbolj optimističnem človeku osuplost. Toda v Balgariji je življenje drugačno in duhovščina je razumela, da je sodelovanje z vlado ljudske fronte za obnovo zemlje obenem dobro za Bolgarijo, za bolgarsko ljudstvo in za dobro same cerkve. V Bolgariji je položaj cerkve in vsega verskega življenja odličen. Tp dokazuje, da so razmere, v katerih živi cerkev in vera, pravilne in da je možno sodelovanje med cerkvijo in vlado, kakor tudi med vero in ljudstvom, kar tudi privede do po-mirjenja duhov, ki bi bilo v deželi kakor je Bolgarija, kjer so razširjene štiri veroizpovedi, nekaj nemogočega. V Bolgariji je namreč š':iri milijone in pol pravoslaviuh, 700,000 je muslimanov, 60,100 katoličanov, 50,000 Židov in nekaj manjše število evangelistov in drugih manjših ver. In vsn-dar žive v Bolgariji v popolnem soglasju duhovščina in verniki vseh teh veroizpovedi, žive v popolni svobodi ter neodvisnosti in vsi brez izjeme sodelujejo z vlado, kateri na čelu je Gc^or-gij Dimitrov. Ko ravno govorimo o veri, bi lahko rekli, da je to čudež, vendar je po mojem mnenju le uspeh vlade in verskih voditeljev. Cerkveni voditelji so namreč takoj uvideli, da je prva dolžnost vsake vere ta, da uči svojega 'vernika najprej za poštenega državljana svoje države, poštenega člana svojega ljudstva, svoje skupnosti. V štirih letih vlade ljudske fronte so sami lahko ugotovili, da ni nihče niti mislil napadati oziroma omejevati verske svobode, nasprotno, da je država dokazala svoje zanimanje in voljo, da bi dala polno svobodo izživljanju ljudstva v materialnem in duhovnem smislu. Vse to je tudi pod zaščito 78. člena ustave, ki določa popolno versko svobodo ter obenem prepoveduje izrabljanje cerkve v politične namene ter izključuje politične stranke z versko podlago. To realistično ravnanje in odkrito ravnanje z obeh strani je privedlo do današnjega stanja, ki je najboljše, ki lahko obstoji v eni državi, in jasno tudi, da je najboljše za bolgarski narod. Več dni po dogodku, ko sem videl duhovnike brigadnike, sem preživel med popi in rabini, med duhovniki, muezini in pastorji. Ogledal sem si na desetine templjev in sinagog, cerkev in mošej (džamij), med zvoki orgel in petjem vernikov vseh ver, med vonjem kadila in sveč ter med dišavo vrtnic, odkril sem se, potem se spet moral pokriti, hodil sem bos po starih te-pihih v džamijah ter pustil svoje nove in preveč zapadne čevlje pri vhodu. Štiri in pol milijona Bolgarov živi v pravoslavni veri. štiri in pol milijona vernikov Svete sinode, s tisoči popi in stotinami in stotinami velikih in majhnih cerkev. Oni so bili prvi, ki so po 9. septembru 1944, po izjavi eksarha podprli domovinsko fronto. Postavili so se na stran vlade in kot dobri pravo-slavci pričeli prav tako pomagati pri obnovi in pri utrditvi ljudske oblasti. Na dan sv. Cirila an Metoda, med vsakoletno parado bolgarske mladine, sem videl eksarha Alekseja z dolgo brado in pokončnim klobukom, kako je najprej v imenu vlade pozdravil tuje diplomatske predstavnike, nato pa se je smejoč vsedel poleg Georgija Dimitrova ter prisostvoval paradi, v kateri so hodili mimo tribune univerzitetni dijaki in dijakinje, vojaki ljudske vojske, pravoslavni duhovniki, muslimanski muftiji, katoliški duhovniki iir nune. Vsi so nosili napise in vzklikali obnovljeni Bolgariji. Za toliko ljudi nekaj nemogočega! K sreči sem imel pri sebi fotografski aparat. Katoličanov v ostalem ni mnogo v Bolgariji. Kljub temu pa imajo, ker jih je 600,000, eno in osemdeset cerkev, tri škofe in 1400 duhovnikov. Povedali so mi mnogo zanimivih stvari, predvsem, da bodo vedno podpirali domovinsko ljudsko fronto pri delu za obnovo, v gospodarstvu in politiki. Ko je prišla na oblast domovinska fronta, so katoličani razumeli, da so pred alternativo: sodelovati za blaginjo Bolgarije, sprejeti pravice in dolžnosti ustave in tako iti z vsem ljudstvom, ali pa pričeti s sovražno j politiko proti vladi in proti vse-j mu ljudstvu. I Niso imeli nobenih skušnjav I ter so združili vero z državnimi interesi. Danes so srečni, da bo izbrali to pot, ki je bila edina pravilna. žalosten pa je bil pred 9. septembrom položaj muslimanov. Od vseh prejšnjih vlad so bili izkoriščani. Držali so jih v nevednosti, ker so predstavljali versko manjšino ter so Turki, torej tudi narodna manjšina. Zaradi tega niso imeli istih pravic kot ostali državljani. Ko pa je prevzelo oblast v roke ljudstvo, se je položaj takoj spremenil. Z vso ljubeznijo je 700,000 muslimanov pričelo sodelovati z domovinsko fronto. S hitrim tempom je bila ustanovljena prva akademija za inuslimansko vero islam), Nuvap, kjer mladi Turki študirajo koran (turško sveto pismo) ter tudi druge predmete. Ko končajo študij, se lahko vpišejo na univerzo. Ustanovljenih je bilo 500 ljudskih šol in srednjih šol v krajih, kjer predstavljajo Turki narodno V vsakem kraju, kjer živi več kot 50 muslimanskih družin, so se ustanovili kolektivi s široko avtonomijo. Danes, leta 1948 imajo Turki 3 svoje časopise, katerih najvažnejši je "Yeni Tsik", ki ga vodi sam veliki mufti Bolgarije- Muslimanska mladina je pridna pri delu in učenju. In letos se je prvič v zgodovini bolgarskih muslimanov vpisalo na univerzo 200 muslimanskih dijakov. Interese manjšine pa zagovarja v parlamentu 7 poslancev, med njimi 6 komunistov in 1 agra-rec. Potem je. 50,000 Židov, ki predstavljajo najbolj vestno versko in antifašistično skupnost v vsej Bolgariji. V osvobodilni borbi proti nacizmu so dali na desetme in desetine žrtev. Židovska kultura v Bolgariji je velika: poleg velikega števila šol imajo ljudsko univerzo, knjižnico z 8000 dragocenimi knjigami, filozofsko in znanstveno središče ter institut za zgodovinski študij. Židovski pevski zbor in sion-sko gledališče sta poznana po vsem Balkanu, židovski časppis, ki izhaja v bolgarščini in ne v španščini (jezik ki ga govorijo bolgarski Židi), berejo v vsej državi ter je med najboljšimi in najbolj informiranimi. Ne morem pozabiti prvega dne, ko so letala panarabske vojske, ki so jo oborožili Angleži, bombardirala Jeruzalem. Nemogoče je pozabiti jok plovdiv-skih žena, žalostne obraze starih Židov, ko so poslušali besede rabina, ki so se komaj slišale v templju, medtem ko so z vseh oken visele bele židovske zastave z modrimi črtami in še-sterokrako sionsko zvezdo. Stari rabin je govoril o Oswieczy-nu, o Buchenwaldu, o Belsenu in o milijonih in milijonih Židov, ki so pomrli od gladu, mučenja in plina po nacističnih taboriščih. Govoril je o preganjanju, ki se še ni končalo. Minister Ilijev mi je dejal, da predsodki, ki jih vržejo tujci, ne morejo ovirati realističnega in odkritosrčnega sodelovanja, kakršno je danes v Bolgariji. Danes je zaradi tujcev pravoslavni svet vznemirjen. Vzrok tega vznemirjenja prihaja od daleč, točneje povedano z onstran oceana. Hoteli bi odstaviti carigrajskega patriarha Maximosa in na njegovo mesto postaviti njujorškega patriarha Atinagorasa. Amerikanci, ki podpirajo grške monarhofaši-stične tolpe, bi radi odstavili Maximosa, ki ga obsojajo, da simpatizira z Markosom. Jasno je, da bi bil amerikanski patriarh pogodu Sofulisa. Pravoslavni pa so drugačnega mišljenja in nočejo, da bi Truman podrl stoletno tradicijo. Nobenega dvoma ni, da bo Ma-ximos, podiH't od svojih vernikov, zmagal proti amerikanske-mu politikanju Atinagorasa. ("Primorski dnevnik") RAZNE VESTI IZ SOVJETSKE ZVEZE 30-letirica ustave, Dne 10. julija je minili 30 let, odkar je Vseruski kongres sov-jetov sprejel prvo sovjetsko ustavo, ustavo Ruske sovjetske federativne socialistične republike. "Pravda" je posvetila tej obletnici uvodnik z naslovom "Zmagoslavje sovjetske demokracije", iz katerega posnemamo: "Veliko rusko ljudstvo, ki je prvo dvignilo prapor Oktobrske socialistične revolucije, je izpolnilo zgodovinsko poslanstvo a ustvaritvijo in izgradnjo blaginje narodov, združenih v ruski federaciji. Nesebična pomoč, ki jo je nudilo rusko ljudstvo drugim, gospodarsko in kulturno zaostalim narodom je bila osnova za izredno hitro rešitev narodnostnega vprašanja. Cilj je bil pomagati svojim narodom na osnovi narodnostne politike Lenina in Stalina, da bi se povzpeli na raven centralne Rusije v javnem, gospodarskem in kulturnem življenju. Prva ustava ruske federacije je bila prežeta z ideali sovjetske demokracije, ki jo je še naprej razvila Stalinska ustava. Svoboda in demokracija v naši deželi, piše "Pravda", je v tem, da je delovno ljudstvo ustvarjalec in heroj novega, socialističnega načina življenja, v tem, da je to ljudstvo samo gospodar Ogromnega bogastva svoje domovine. V tem je vir globokega in poživljajočega patriotizma sovjetskih mož in žena. Nesebično prizadevanje množic po izpolnitvi povojne petletke v štirih letih kaže, kakšne čudeže lahko ustvari ljudstvo, ki ne dela za blaginjo in obogatitev peščice kapitalistov, temveč za blaginjo in obogatitev samega sebe, svoje dežele, svoje celotne družbe. Sovjetska sila črpa svojo moč in nepremagljivost iz Čudežnega studenca — iz udeležbe množic pri dnevnem funkcioniranju uprave v deželi — in ta vir se izkorišča v polni meri. Milijoni delovnih mož in žena se vežbajo za sodelovanje v državnih zadevah po krajevnih sovjetih, sindikatih in raznih javnih ustanovah, kjer si pridobivajo potrebno znanje za vodstvo javnih, gospodarskih in socialnih zadev. Možje in žene iz ljudstva so na čelu naših podjetij in tovarn, novogradenj in kolhozov. Vse to živo kaže značaj socialistične demokracije ljudske vlade. Naše ljudstvo je od sprejema prve sovjetske ustave prehodilo veliko zgodovinsko pot do popolne izvedbe socialističnih načel, ki jih je uzakonila Stalinska ustava. Ta pot, ki je bila prekoračena pod vodstvom Bolj-ševiške partije, pod praporom Lenina in Stalina, kaže, da sta socializem in demokracija nepremagljiva. To je pot, zaključuje "Pravda" ki jo naša dežela pokazala vsemu svetu, pot do brezprimernega splošnega napredka narodov,, pot do komunizma. 1350 predlogov za izboljšanje proizvodnje Racionaiizatorji, novotarji in iznajditelji Uralskega zavoda za proizvodnjo vagonov v Nižjem Tagilu so letos podali že 1,350 predlogov za izboljšanje proizvodnje. Okrog 600 predlogov so že uporabili. Samo v prvih štirih mesecih tega leta je zavod na ta način prihranil 6,500,000 rubljev. sovjetski konzul bo odpotoval v soboto NEW YORK, 23. avg. — 1% sovjetskega konzulata v New Yorku so danes začeli pošiljati na pristanišče kovčege in zaboje naslovljene na sovjetsko zunanje ministrstvo v Moskvi. Sovjetski konzul Jakob Lo-makin se je danes pojavil pred poslopjem konzulata. Časnikarjem, ki so ga nadlegovali z vprašanji glede njegovega odstot-stva v zadnjem tednu, je rekel, da je s soprogo in prijatelji bil na počitnicah. Pristavil je, da je zelo nejevoljen radi "neodgovornih poročil časnikarjev", ki so v zvezi z njim. Medtem je švedsko-ameriška potniška družba naznanila, da je Lomakin že precej časa pred zadevo s Kosenkino rezerviral mesto na ladji, ki bo odplula v soboto. Sovjetski podkonzul Zot Če-purnik pa je izjavil, da bo odpotoval pozneje. židje so ugrabili ameriškega uradnika JERUZALEM, 23. avg. — Ameriški kčnzul John J. Mac-Donald je danes izjavil, da so člani židovske organizacij® Stern ugrabili zaupnega uradnika ambasade George F. Para- Židje so Para zasliševali glede njegovega dela več ur, nakar so ga izročili izraelski vo-, jaški policiji. Iz izraelskih virov pa poročajo, da so člani Stern organizacije očividno mislili, da je Para angleški vohun. Ambasador MacDonald je radi tega incidenta poslal židovskemu vojaškemu guvernerju Jeruzalema oster protest. TEKOM ČASA. ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiku z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd SI.; vhod samo na E. 62 St. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel.: EN 5013 Dizzy? Not Gracie Allen Who Gives Favorite Recipe NBC favorite, Gracie Allen, says, "My George will tell you that I know my way around my own kitchen. Alter a hard day getting myself In and oul of impossible situations, it's a real delight to serve my favorite dish, Uakod Oysters and Noodles." Hukoil Oysters and Noodles Naročajte, širite in čitajte '''Enakopravnosti" 1 box (l:; v/..) froMled oystoi'.s '4 cup biittor % tcii.siKion wilt uasli ul poiiper cup buttered bread crumbs U tcHspoon paprika - tiible.spoona Hour I'.i ctipa piilk 2 cupH uncooked broken noodles Gracie Allen Allow oysters to thaw a little. Saute oysters in butter about 10 minutes, or until edges curl, then add seasonings; remove oysters and stir Hour into mixture In pan. Gradually add milk, stirring until thick and smooth. Cook noodles in large amount of rapidly boiling, salted water about 10 minutes, or until tender; drain and arrange halt of them In greased casserole. Cover with oysters, then add remaining noodlvs. I'our sauce over top and sprinkle with crumbs; bake In hot oven (150 degrees K) for 15 minutes. Serves (i. "N'o cooking operation can be considered over these days, until you make sure all usod cooking fat has been saved," Gracie reminds us. •Used kitchen greai^e, skimmed from frying pans, roasters, scooped from stews and soups, helps relieve the world shortage of fats and oils. Sell every drop you save to your meat dealer," Gracie Allen says. 25. avgusta, 1948. ENAKOPRAVNOST BTRAN8 ŽENA V JUGOSLAVIJI Enakopravnost žena, zaščita otrok, zakon in družina v novi ustavi če se meri kultura države, kakor se splošno trdi, po pravnem položaju žene, potem naša nova republika Jugoslavija prednja-ci vsem evropskim državam z izjemo Sovjetske zveze. Zene so enakopravne z moškimi na vseh področjih gospodarskega, državnega in družbeno političnega življenja. V formu-lacija pravnega položaja žene v Jugoslaviji so dosledno izbrisa-vsi sledovi neenakosti, dosledno je naglašeno načelo enakosti žene povsod tam, kjer koli pride to v poštev. Člen 23. pravi: "Vsi državljani brez raz-iike spola, narodnosti, vere, rase ali veroizpovedi, stopnje izobrazbe ali kraja bivanja, ki so izpolnili 18. leto starosti, imajo pravico voliti in biti voljeni v Vse organe državne oblasti. Vo-ilna pravica je splošna, enaka ^ neposredna ter se vrši s taj-nim glasovanjem." Ta pravni položaj žene v Jugoslaviji je postal stvarnost in pridobitev žena, ki so se je po-s^bno pri zadnjih volitvah vsestransko poslužile in jo upora-ile kot orožje za učvrstitev demokracije, in svojih pravic, isto-<^ano pa tudi kot orožje v borbi proti poskusom, da bi se Jugoslavija vrnila na staro. Ni mogoče govoriti o nadaljuj izgraditvi demokracije, do-®r se žene ne sproste doseda-^Jsga zapostavljanja in rešijo Ozkega okvira drobnih domačih skrbi. Od kod takšno pojmovanje enakopravnosti v naši ustavi, enakopravnosti žena brez sle- herni e omejitve? Bilo bi zelo po- vršno, če bi se zaustavili samo na dokazih takšne vrste: žene so to zaslužile s svojo borbo in sodelovanjem v osvobodilni vojni, v XX. stoletju v civilizirani državi ni mogoče ostati pri za-staralih reakcionarnih zakonih, dalje: niti stare stranke, pa niti opozicijske, ako se sploh morejo tako nazivati), se temu ne bi več upirale! Kakšna bi bila ta enakopravnost, vidimo že potem, s kakšnim odporom se stare demokracije, da ne rečemo zapadne demokracije, drže omejitev v pogledu ženskih pravic. Kajti res je, da mora družba pretrpeti korenite izpremembe, da postane enakopravnost dejstvo in da se čelo najosnovnejše državljanske pravice, kakršna je volilna pravica, 'ustvarijo tudi v praksi. Pri nas se je ta sprememba v strukturi države izvršila v tolikšni meri, da daje popolno jamstvo za izvedbo popolne enakopravnosti žena. Ne gre več samo za naziranje, da je treba ženam že končno* enkrat dati njihove pravice, marveč gre za to, da se naša demokracije ne more pomiriti s prav nobenimi privilegijami, ki bi pripadali komu po rojstvu, narodnosti itd. Prava demokracija se meri po tem, kako se uveljavlja za zatirane. In naše žene, ali niso spadale prav one med tiste, ki so bUi zatirani, poniževani in izločeni iz vrst državljanov? Ne more biti govora o na-daljni izgraditvi demokracije, če v njej ne sodeluje vse ljudstvo, če se ne pritegnejo v politično življenje ljudske množice, če ne sodelujejo v družbenem življe- nju, pri obnovi pri izgraditvi države in če se torej tudi ne rešijo dosedanjega zapostavljanja in ozkega okvira drobnih doma čih skrbi. Enakopravno sodelovanje žena torej ni samo potreba in korist žena samih, marveč je to potreba in korist vse države, vsakega demokratičnega reda, napredka, bodočnosti in razvoja države. Takšna demokracija in ljudska oblast, kakršna je v naši državi, ne more obstojati brez sodelovanja žena,, brez zagotovitve njihove enakopravnosti, brez obveznosti žena, da same sodelujejo, grade in ustvarjajo svojo domovino. Ali ni vojna, ta najtežji izpit za ljudstvo, dokazala tudi pri nas, kaj pomeni sodelovanje žena za državo in za osvobodilno gibanje ? Ali ni izgraditev demokracije, obnova države, ustvarjanje boljšega življenja vsega ljudstva prav tako vojna, ki jo morajo voditi vse ljudske sile? Ali pa morejo te sile dati svojo pomoč, če so brezpravne, otopele, potisnjene ob stran, ponižane in izkoriščane? Jasno je, da ne morejo. Tudi si ni mogoče zamisliti stvarnega napredka resnično demokratične države, če pri njeni izgraditvi ne sodelujejo vse ljudske sile. V pojmovanju enakopravnosti žena, kakršna je izražena v naši ustavi, so združeni vsi interesi, pravice, želja in srečna bodočnost milijonov žena z interesi, pravicami in srečno bodočnostjo vse države, v kateri mora imeti ljudstvo oblast v svojih rokah. Prav zaradi tega, ker mora imeti ljudstvo oblast v svojih rokah, ni in ne more biti nikakih omejitev v pravicah žena v naši dr-žavi. Po drugi strani pa je enakopravnost žena zelo zapleten družbeni in državni problem, ki je tesno povezan z neštetimi gospodarskimi, socialnimi in prosvetnimi problemi in, da se ta-'ko izrazimo, tudi z vprašanjem Accent on Education .......I......... |A| morale. Mi smo šele pred reševanjem teh problemov v ljudskem življenju. Toda naša ustava ne formulira samo tega, marveč še nadalje razvija in rešuje vsa vprašanja, ki so v zvezi z enakopravnostjo žene in njenim položajem v družbi. Kakšne izglede daje ustava v pogledu ustvaritve popolne enakopravnosti? Ni dovolj, da se samo proglasi enakopravnost. Treba je poznati in ustvariti vse pogoje, ki so potrebni za njeno oživi jen je. Prav za sposobnost za vsa dela. Zaradi čim popolnejše gospodarske neodvisnosti žene, ki je prav tako eden temeljev ženske enakopravnosti, morajo žene doseči svoje tovariše tudi v pogledu visoko kvalificiranega dela. To mora biti osnovna perspektiva delovne žene. Šele tedaj, ko se bodo žene izbrisale iz vrst navadnih delavcev, šele tedaj bo enakopravnost žena pri delu obrodila res popoln sad. Ogromni polet žena in ženske mladine pri obnovi države bo brez dvoma pospešil dosego vse večje usposobljenosti žena. Dostop žena v najrazličnejše nove poklice — seveda takšne, ki niso škodljivi za ženski organizem — sodelovanje v ljudski oblasti, vse to bo razvijalo tudi organizacijski smisel in sposobnost žena. Da niti ne govorimo o tem, kako bo bodoči gospodarski in industrijski razvoj naše države omogočil ženam pridobivanje najrazličnejše usposobljenosti, ker žene pri nas ne bodo povečale rezerve brezposelnih, ker bodo v naši državi, ki se bo gospodarsko razvijala po splošnem vsedržavnem načrtu, stremeč po čim hitrejšem blagostanju najširših delovnih množic, vedno bolj potrebne delovne roke in sile vseh državljanov. V naši državi je postavljeno kulturno in prosvetno dviganje ljudstva na zelo široke in teme- BPB—MA-671 jj J. fwo occupation soldiers in Japan' are discussing their off-duty in education officer. Recent high school graduates who enlist ore r Hnd that opportunities for continuing their education Advancement and educotion go together in an Army career o future.__ ^ONE SELIŠKAR: I'Rzaska cesta ROMAN OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 East Gist St. HE 2730 as le? siva, mokra iHegla je ^ ^ iiad barjem, ko je gnal išnikov Tine kravo na pašo. adno je bilo, toda zrak je dišal ®oncu in šoti; čez uro ali dve ^ Sonce predrlo meglo, razka-in ^ potem bo pa prijetno lo Pi^ed dnevi je deževa- je bila razmočena in ^ udiijp,lo; Tine pa je zehi boee noge, ker ga je ni ^ ^^okre prste. Na tej stra-^^aške ceste se je kmalu za dvigal železniški nasip in le ftikaj, na drugo stran nasipa, ni gnal na pašo, ker tu ^ iš pa tudi drugih pastirjev ■«5',^^ rajši pasli niže doli ob ■Malr I mnogih barjanskih jarkov je bil J nasip tu in tam predrt in podo-bokan; skoz t^ predore so bile speljane barjanske steze in kolovozi, da so skozehj vozili šoto, krompir, zelje ter seno, steljo in jelševe hlode. Od Dolgega mostu sem proti Brezovici je ob Tržaški cesti le malo hiš. Le-tod je cesta ravna in prav zdaj na ! jesen je bilo "na obeh straneh v dveh lepih vrstah in točnih pres-I ledkih sto in sto kupov gramoza za posipanje; vsak kup je bil 'lepo zložen v podolgovat ošiljek. 'Državni cestar je imel s tem 'kamenjem mnogo opravka, saj j človek nikdar nikoli ne ve, kakš-,na gospoda se vozi po cesti v manj, saj že nekaj let vozi hla-! vrte, to mi dopovejte, vi zeleni pon čez barje naravnost do morja, z njim potuje človek bolj varno, hitro in bolj imenitno. Vsaj tako pravijo. Toda državni cestar Luka zaupa le cesti in se kljuni!" Tega mu seveda nihče ni razložil, ker tega nihče vedel ni, pa je zato pstalo v njegovi glavi pribito, da vsa ta reč z železnico za ves denar sveta ne bo nikoli le ne gre po pravici in božjih peljal po železnici, čeprav so | postavah. Kajpak, Luka je zdaj gospod v cerkvi že nekajkrat po-1star. V.letu 1870 smo, njemu pa trdili, da hudoba v resnici ni i je že nekaj čez sedemdeset in vtaknila svojih krempljev v to J marsikaj je preživel. Na to svo-stvar, kar večina starih ljudi | jo preljubo cestarsko oblast je tod okoli le še verjame. j navezan od Dolgega mostu pa do "Oisenj je hudič!" je i/čaaih jBrezovic, in tedi nelkaj kilomet- rov je objemal vedno tesneje; bil je še korenjak, uren dedec. razlagal v Klobasajevi gostilni, ki je od Viča sem najbolj priljubljena krčma—"ogenj žre, po-končuje in posmodi. No, pa naložite na tehtnico pod parizar, kiip žerjavice! Kaj se lio želodi. '"lak; iijegcrve ()blasti: civo-lo?,T/oz se b() vnel in amen baa- llSkivega avstrijskejga orla. ISil dolg kakor okleščena jelša in že od daleč si videl blesteti na njegovem klobuku svetli medenina- Ijite osnove, kar je vsekakor važno za žene in se nanaša tudi na nje". Zaradi dviganje splošne kulture ljudstva skrbi država za to, da bodo šole in druge prosvetne in kulturne ustanove dostopne vsem slojem ljudstva. Osnovni pouk je obvezen in brezplačen. Gosta mreža šol, zlasti strokovnih šol in tečajev, dostopnih delovnim slojem, obveznost osnovnega pouka, vse to bo nedvomno dalo mladim pokoljenjem docela nove izglede in pogoje za razvoj. Razume se, da je treba zastaviti vse sile, — a to je naloga vseh naprednih ljudi in vseh žena, da ženska deca, zlasti kmečka, ne bo več žrtev zastarelih predsodkov, ki že vedno vladajo med neprosvetljenimi ljudmi našega ljudstva. Tako in na ta način bodo dosegle žene vse večje možnosti, da si pridobe čim večje znanje in strokovno sposobnost ter da s tem obenem dvignejo in izboljšajo svoj gospodarski položaj in učvrste svojo enakopravnost. (SANS—Chicago) NACISTIČNI ZLOČINEC OBEŠEN NA POLJSKEM VARŠAVA, 22. avg. — Bivši državni tajnik nacističnega guvernerja na Poljskem dr. Han-sa Franka je bil danes v Kra-kovu obešen radi vojnih zločinov. Nacistični zločinec je dr. Joseph F. Buehler, ki je uprav- ljal z usmrčenjem več kot 2,-000,000 Židov in deportacijo blizu 2,000,000 Poljakov. Oglašajte v Enakopravnosti zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCKADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 ^ • Sometime in the very near future, a finger will prest your doorbell. i- The ring will be for you, in more than one sense of tht word. For the doorbell ringer will be a volunteer representative of the U.S. Treasury, aiding the Security Drive t« increase automatic buying of U.S. Security Bonds. For your future, for your security, he will urge you to sign up for one of the two painless, easy, and systematic , plans for putting part of your income—regularly—into U.S. Security Bonds. One is the Payroll Savings Plan, for people on wages or salary. The other is the Bond-A-Month Plan, for those not on payrolls but who have a checking account in a bank. In all fairness to yourself, you should welcome this man ,.. and listen to him well. He is offering you peace of mind—the peace of mind that can only come from regular saving for the needs and wants of the future. MM AAI£R/CA*$ S£C(/^/tY /S YOUR. seci/mYf enakopravnost Ti/s /s an oSclal U. S. Treasury advertisement—prepared under auspices of Treasury Deparimtat tnd AivttUšbtt CameB. iTl ta!" "Ampak tista stvar je vendar je.zgovoren možakar. Kadar je Tine pasel ob cesti, mu je mu je večkrat razvažal v samokol- em grabnu, tam so lovili ribe! imenitnih popotnih kočijah. Teh ^ jih pekli na ognju. Zaradi' kočij pa je v zadnjih letih vedno železna, pa ne zgori," so mu niči kup gramoza; Luka pa je odgovarjali mlajši gospodarji. | sedel na vrh obcestnega jarka "Figa in krajcbataljon! Žele- |in si nrižgal čedro, ki mu je ved-zo ne zgori, to je res, mpak kako no tičala med brezzobimi čelju-gre ogenj v kolesa, da se potem i strni. "Aha, ti si Karlišnikov Tine, ze vem, Mihov sin; ta je moj prijatelj in sosed. Rad pomagaš starim ljudem, to je prav in lepo krščansko delo. Zato ti bom povedal marsikaj, kajti veliko se je nabralo v moji betici skoz oči in ušesa. Ne vem več, kam bi spravljal." "Stric Luka, ali je res, da ste videli, ko je prvikrat peljal vlak tod mimo, sedeti hudobo na dimniku?" "Tako res, kakor zdajle tukaj sedim!" Tine se je zamislil, popraskal po glavi in hudoba mu ni šla izpred oči. Vsak dan je gledal hlapone in posebno napeto je strmel v gosti, beli dim, da bi videl hudobo, pa je nikoli ni mogel ugledati. "Pa kakšna je bila?" je vpraševal Tine. "Jaz je še nikoli nisem videl." "Prav takšna, kakor na podobi svetega Antona v cerkvi." Toda Tine je zmajal z glavo, prav za prav te stvari ni mogel verjeti, naj je potem v samoti kje med jelšami še tako razmišljal. Kajpak, v hudobo je verjel, saj ni zastonj hodil kateri dan na Dobrovo v šolo, v cerkev pa vsako nedeljo. Prav zadnjo nedeljo je župnik pridigal o peklu in hudrčih in je tako živo in nadrobno opisoval te pošasti, da so ga vso noč strašile— videl jih pa ni nikoli. Tine se je v zadnjih letih tako zaveroval v železnico in v vsako podrobnost vlaka, da mu Lukova trditev ni šla v glavo. "Zdi se mi, da ne verjameš, Tine?" je malce užaljeno dejal Luka. "Staremu človeku ne verjeti ni lepo!" "Nak, ne verjamem!" je odločno dejal Tine. "Saj ne žene ogenj železnice. Ogenj gori le pod kotlom, v katerem je voda. Voda se zaradi vročine izpreme-ni v sopuh in ta ima potem tako moč, da žene kolesa." "Hudika. . .! Tak tole mi hočeš natvesti? Voda in sopuh—?" "Da, voda in sopuh! Sopuh ima veliko moč. Doma sem dal j lonec vode na ogenj, ga pokril z desko, to sem obtežil s kamnom. Ko je voda zavrela, je sopuh naenkrat vrgel z lonca desko s kamnom vred." Luka ga je debelo gledal, smrkavega pastirja. Tega mu v Klobasarjevi gostilni še nikoli nihče ni povedal. . . Odkod pa ima fant to modrost? To ni zdravo zanj, povedati mora Mihi, da mu fant ne zbezlja. "Ti, takole ti povem: za pastirja se ne. spodobi, da kvasi takšne za rep privlečene. To ti je nemara natvezil potepuh, takšen, ki hodi po lej cesti iz kraja v kraj?" (Dalje prihodnjič) Ali ste naročnik "EnakopraV' nostf" če ste, ati so VaSi prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi vaSnih vesti in vedno ak-\tualnih člankov! širite "Enako-\ pravnoat!" MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON DRUGA KNJIGA (Nadaljevanje) Nikolaj Nikolajevič! Usoda Vas je postavila v tak položaj, da je od Vas odvisno, ali boste spremenili potek dogodkov, ki so zavzeli za deželo pogubno smer, v glavnem po krivdi neodločnosti in popustljivosti višjega poveljniškega zbora. Za Vas je napočil trenutek, ko morajo ljudje ali tvegati ali odstopiti, sicer pade nanje odgovornost za pogubo dežele in sramota dokončnega razsula vojske. Po nepopolnih, raztrganih podatkih, ki jih dobivam, je položaj težak, a ne še brezupen. A postal bo tAk, če boste dovolili, da bodo glavni stan zasedli bolj-ševiki ali če boste radovoljno priznali njihovo oblast. Da imate na svojo voljo Jurijev bataljon in na pol razpropa-gandirani in slabotni tekinski polk, niti malo še ni zadosti. Ker slutim nadaljni potek dogodkov, mislim, da morate nujno in brez odlašanja izdati take ukrepe, ki bodo trdno zavarovali glavni stan in nudili ugodno podlago za organizacijo na-daljnega boja z naraščajočim brezvladjem. Taki ukrepi mislim, so; 1. Takojšnja premestitev enega izmed čeških polkov in poljskega ulanskega polka v Mogilev. Duhoninova pripomba; Glavni stan jih nima za popolnoma zanesljive. Ti oddelki so ee med prvimi sprijaznili z boljševiki. 2. Zavzetje Orše, Smolenska, Žlobina in Gomelja z oddelki poljskega korpusa in okrepitev divizije z zadnjim topništvom iz kozaških bojiščnih baterij. Pripomba: Za zavzetje Orše in Smolenska sta osredinjeni druga kubanska divizija in brigada astrahanskih kozakov. Polka prve poljske divizije ni mogoče umakniti iz Bihova za- 3. Osredinitev na črti Orša— Mogilev—Žlobin vseh oddelkov češkoslovaškega korpusa in Kornilovljega polka pod pretvezo, da jih premikate proti Pe-trogradu in Moskvi, in ene ali dveh najmočnejših kozaških divizij. Pripomba: Kozaki so nepreklicno sklenili, da se ne bodo vojskovali z boljševiki. 4. Osredinitev v taistem območju vseh angleških in belgijskih oklepnikov in zamenjava njihovega moštva izključno s častniki. Vozač je z uslužno postrežlji-vostjo odprl vratca in skoznja je stopil ne več mlad, izlikan častnik. Pokazal je stražnemu častniku listine na ime polkovnika vrhovnega poveljništva Kusonskega. — Iz glavnega stana sem. Imam osebno sporočilo za zaprtega generala Komilova. Kje bi mogel dobiti poveljnika? Poveljnik — podpolkovnik te kinskega polka Erhardt — je nemudoma popeljal prišleca Kornilovu. Kusonski se je predstavil in poudarjeno, z nekoli kanj opazno spakljivostjo pristavil : — Čez štiri ure bo Mogilev in glavni stan izročen brez boja General Duhonin vam je velel sporočiti, da morate vsi jetniki pri priči zapustiti Bihov. Komilov je izprašal Kuson skega o položaju v Mogilevu in poklical podpolkovnika Erhard-ta. Težko se je naslanjal s prsti levice ob rob mize in rekel: — Nemudoma osvobodite ge- m romunske vojske. Združeni avstrijsko-nemški oddelki so ob-coljevali umikajoče se z globo-iimi krilnimi obhodi in poskušali skleniti obroč. Proti večeru se je ugotovilo, da dvanajstemu polku in njemu prideljeni romunski brigadi grozi obkolitev. Nasprotnik je ob sončnem zahodu pregnal Romu ne iz vasi Hivineski in se že povzpel na višino "480", ki meji na Golški prelaz. Ponoči je dvanajsti polk, ki ga je podprla baterija planinskega diviziona, dobil povelje naj zasede postojanke v nižini golške doline. Polk je postavi: varnostne straže in se pripravi na skorajšnji napad. To noč sta bila Miška Koše-voj in njegov sovaščan, otepeni Aleksej Bešnjak na straži. Skrivala sta se v jarku zraven zapuščenega, razpadajočega vodnjaka, in vdihavala resni mrzli zrak. Po oblačnem, kosmatina-stem nebu se je poredkoma zapeljal zapozneli klin divjih gosi, ki so z ostrimi vzkriki nakazovale svojo smer. Koševoj je sitno pomisli, da ne sme hoditi, in tiho zašepetal; — Smešno življenje, Aleksej: . . . Ljudje tipaje hodijo naokrog kakor slepci, shajajo se in razhajajo, kdaj pa kdaj zadevajo drug ob drugega ... Ko ubiti, ti pa mi še sladkorja pO" nujaš, nič ne slutiš . . . Ljudje stojiš takole tik pred smrtjo, se j malo-vedo o sebi. Poleti sem bU ti čudoma zastavi, počemu vse | v bolnišnici. Zraven mene je le* to trpinčenje? Po moje ni nič j žal vojak, doma iz Moskve. Ka* strašnejšega na svetu od člo- ko se ti je ta čudil, spraševal veške srčike, z ničimer se do dne ne razsvetliš.. . . Glej, zdaj- 5. Osrediniti v Mogilovu ininerale. Tekinci naj se pripravi-na enem izmed njemu bližnjih i jo za pohod opolnoči. Jaz poj-postojank pod zanesljivo stra- dem s polkom. žo zalogo pušk, nabojev, strojnic, avtomatskega orožja in ročnih bomb, jih porazdeliti med častnike in radovoljce, ki se bodo obvezno zbrali v navedenem območju. Pripomba; To utegne izzvati nerede. 6. Ustanovitev trdne povezanosti in popolne soglasnosti z atamani donskih, terskih in kubanskih oddelkov in s poljskimi in češko-slovaškimi odbori. Kozaki so se odločno izjavili za vzpostavitve reda v Rusiji vpra-Poljake in Cehe pa je vprašanje vzpostavntve reda v Rusiji vprašanje njihovega lastnega obstoja. Vsak dan so prihajale vznemirljive jše novice. V Bihovu je naraščala razburjenost. Med Mogilevom in Bihovom so švigali avtomobili Kornilovu naklonjenih, ki so zahtevali od Duhonina, naj osvobodi zaprte. Kozaški svet pa je celo skrivaj zagrozil. Duhonina je strla teža zgrinja jočih se dogodkov; šele tedaj se je zavedel neskočne odgovornosti, ki si jo je bil vzel na pleča, ko je prejel vrhovno poveljništvo, in je omahoval. 18. novembra je izdal povelje, naj Radio aparate popravimo v vaše popolno zadovoljstvo EKSPERTNI MEHANIKI Popravimo tudi električne predmete. GENERAL RADIO REPAIR CO. 3720 West 25th St. HIŠA NAPRODAJ ZA 2 DRUŽINI: 5 IN 5 SOB; 2 GARAŽI. Od Grovewood Ave. na E. 173 St. Pokličite KE 8795 le ležim s teboj, a ne vem, o čem premišljuješ, in najbrž ne bom spoznal, in kakšno življenje si imel v preteklosti — jaz ne vem o tebi in ti ne veš o me ni... Morebiti te zdaljp mislim! kako žive kozaki, kdo in kaj sO-(Dalje 'prihodnjič) ODDA SE STANOVANJE S 5 SOBAMI SPODAJ Vpraša se na 15021 THAMES AVE., zadaj KUHARICA. ki je izvežbana za kuho v restavraciji, dobi dobro službo za dopoldne. Vpraša se pri SORN'S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 5214 Ves dan so v vojaški kovač-nici stokali in hropeli mehi, rdeče je gorelo razžarjeno oglje, razbijala so kladiva, v predelih so divje hrzali konji. Tekinci so na cel krog kovali konje, urejali opremo, čistili puške in se pripravljali. Podnevi so generali posamično zapustili kraj zapora. Ob volčji, gluhi polnoči, ko je majhno podeželsko mestece pogasilo luči in spalo neprebudno trdno, so začeli z dvorišča bihovske gimnazije v triredih jahati konjeniki. Črni obrisi so jim razločno, kakor izrezljano sijali na ozadju jeklenega neba. Konjeniki so bili podobni smolenočr-nim ptičem, jezdili so z visokimi kučmami na glavah, se smrdljivo stiskali v sedlih, skrivali zalitotemne obraze v bašlike. V sredi polkovne vrste se je vštric s poveljnikom polka, polkovnikom Kjugelgenom, na visokem rjavem konju ves zgrbljen zibal Kornilov. Mrgodnil se je spričo hladnega vetra, ki se je podil po bihovskih ulicah, žmeril z ozkimi zenicami na mrzlo, z zvezda mi posuto nebo. Topotajoči peket na novo podkovanih konjskih kopit je za-hrumel po costah, potihnil in FARMA NAPRODAJ Proda se majhno farmo, obsegajoče 11.5 akrov; v prvovrstnem stanju; hiša s 4 spalnicami in kopalnico zgoraj; spodaj kuhinja, družabna soba, jedilnica in zajtrko-valna soba. Klet pod vso hišo; klet za vino: fornez, 1% akra vinograda, 3% akra finega gozda; % akra jagod, itd. če želite dober dom, pišite ali pridite osebno pogledat H. C. BOBITCH MIDDLE RIDGE RD. (Vž milje južno od Rt. 528) Madison, O., tel., Madison 2635 POŠTEN MOŠKI želi dobiti sobo v Collinwoodu ali Euclidu. Kdor ima za oddati naj sporoči na HE 5311 B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. — HE 3028 SOUND SYSTEM INDOOR—OUTDOOR Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov Tubes, Radios. Rec. Players Vse delo jamčeno F O R N E Z I Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro.'Resetting $15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat. CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 ■Trovorimo slovensko HIŠA ZA 2 DRUŽINI Proda se hišo na 19206 Mohawk Ave. 6 sob spodaj in 4 Vi sob zgoraj; 3 garaže in dodatna lota. Za podrobnosti pokličite OLympic 0641____ IŠČE SE STANOVANJE s 5 ali 6 sobami, med E. 47 in E. 79 St., med St. Clair in Superior Ave. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče RA 7588. 3 ODRASLE OSEBE iščejo stanovanje štirih sob, Norwood in Addison Rd. Kdor ii^a za oddati, naj pusti naslov v uradu tega lista. __ Nakladale! tovora Tovorni nakladalci za Nickel Plate, E. 9th in Broadway Plača $1.09 na uro s plačo čas in pol nad 8 ur. Vpraša se za Mr. Phipps NICKEL PLATE RAILROAD CO. E. 9th & Broadway KOLIKO CENITE VAŠE AMERIŠKO DRŽAVUANSTVO ? Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 Milijoni inozemcev bi dali vse kar posedujejo, da ti mogli priti v' Ajneriko in pričeti znova. Ali ameriškega državljanstva ni mogoče . kupiti, ker njegova velika vrednota leži v osebnem zadovoljstvu, v svoboščinah in privilegijih preštevilnih, da bi jih tu naštevali. Kot Američan jih dobro poznate. Znabiti jih tudi jemljete kakor pridejo. CAREERS WITH A FUTURE U. s. Army and U. S. Air Force Toda ti privilegiji in svoboščine so v nevarnosti. čuječi, krepki, usmerjeni borbeni možje lahko pomagajo odvračati to nevarnost medtem ko se gradi svetovni sporazum. Sovražniki vedo, kot vemo mi, da močna Amerika bo mirna Amerika, ker si ne bo nihče upal pričeti kake zdražbe proti nam. Obiščite vaš najbližji Naborni Urad in se prepričajte, če odgovarjate predpisom Ar-madnih ali Letalskih Sil. U. S. ARMY AND U. S. AIR FORCE RECRUITING SERVICE 1268 Ontario Street — Cleveland, Ohio voljo zavarovanja zaprtih. Od- j odpremijo jetnike na Don, a ga ugasnil v daljavi. delki prve divizije imajo slabe kadre in zato ne pomenijo stvarne moči. Korpus se odločno drži sklepa, da se ne bo vmešaval v notranje zadeve Rusije. je pri priči preklical. Drugi dan zjutraj je zapeljal pred glavni vhod bihovske gimnazije — ječe — avtomobil. 21 Polk se je umikal že drugi dan. Počasi, med boji, a umikal se je. Po dvignjenih deželnih na debelo oškropljen z blatom, cestah se je vlekel pratež ruske setIs Born at Uarietta . niere is no HM»e colorful city in Ohio than Marietta and no more colorful son of that city than Charles Gates Dawes, third man from Ohio to win the office of Vice President of the United States. Pungent of speech and unforgettable because of his inverted tobacco pipe, Charles Dawes rose to international fame after his sendee In Wadiingtw under Calvin Coolidge. In 1925 he shared the Nobel Peace * Prize with Sir Austen Chamberlain of England; he was our Ambassador to Great Britain from 1929 to 1931; be was President of the Reconstruction Finance Corporation and he set up the "Dawes Plani for the war debts of Ekorope. Bom August Z7, iu Marietta, he attended college there and at Cincinnati Law School, and by 1896 was a power in Illinois politics as an organizer for William McKinley,* sixth Ohioan to be elected President of the United States." He was Comptroller of the Curroicy during ^McKinley2s_ administration.^, ~ *"■ At Iklarietta, ^...- nianent white settlement, are relics of the early days. Here is the state's oldest building, the Land Office and Campus Martius, state memorial museum, with its famous River Room and its reconstructed pk>neer home of General Putnam. In Marietta, too, is Mound Cemetery, famous as the work of the prehistqricjnound.buUders. # CHARLES G. DAWES Vice President of U. S o M I w J, (ETTA Samo V četrtek-en dan THE MAY COMPANY'S MESECA RAZPRODAJE širom cele trgovine Čistka zaloge raznih mer in barv NE SPREJME SE TELEFONSKIH ALI POŠTNIH NAROČIL VSE PRODAJE SO KONCNOVELJAVNE Prihranile V* !/2 NAKUPI NA RAČUN BODO ZARAČUNANI S 1. OKTOBROM