v rs j.	t	P ;	" "*t a
LETO—YEA* XVI.
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredallkt ia aprevaUkt pr« •lerl: HCT S. Law»4ala a*.
Offtoe ef pvUleaUoat ■S5T Sa. LawadaU ivk.
•i
^IViJSUttBt Chicafo, IIL, pondoljok, 26. marca (March 16), 1023.	IM0 STEV.-NUMBER 72.
_ " ■	' ' '	'	' '	■"«■■■■	.......|	■	. . ."J
U Metla* UOS, Aa« al Oal. S. 1S1T. autkaHaad M Jmmm 14. ISIS.
■p«ci*| rata af paeUse peavISed
BANKIRJI ODDOUEKII mili V NAVi-JMJU CEN SUUJK0BJU.
Manjy satateva, nsj praišče mi ns voloporoU mahinacije slad-, i >, komih baronov.
NAPAD HA TRGOVSKEGA
TAJNIKA HOOVKBJA h v PONOVLJEN.
• Wasbington, D. O. — V izjavi, ki jo je iznova podal ravnatelj organizacije "People's Legisls-tive Service" Baeil M- Marrfy, eo sladkorni verižnijki ponovno. ob-dolženi, da eo navili zladkorjn ceno potem, ko je trgovfki tajnik Hoover službeno izjavil, da ze deieli obeta pomanjkanje sladkorja.
F^ročiloBasila Manlyja iznova napada velikansko sladkorno ve-rižništvo, ki se je pričelo z vsem zamahom in vnemo na strani sladkornih baronov, ko je Menly poslsl zahtevo, naj pravosodni department kaznuje sladkorni manipnlante, ter pravi, naj bi zvif&a veleporota preiskala to zadevo ter dognala, kateri lju-djS 'imajo zvoje nmazane prste
. M*nly je tndi zahteval, naj bi bila uvedena preiskava nekega
sestanka, ki se je vrinil na Kubi meseca januarja in na katerem so se vdeležniki dogovorili in spo-leaumeU,- kako naviti sladkorju
ceno.,'
Po Msnlyjcvem zatrdilu so ze vdeležUi predsednik Mestne ns-rodde hsnke, predsednik tvrdke "The Old Colony Trust Co. v Bostonu in* predsednik neke jsko vplivne montrcslske bsnke, kate-ri Wodl imajo velike količine slsflkor^, tist^g^ sestanka z gotovimi kubsnaki m i sladkornimi izdelovalci, r
^S^osodhl department je izdal ,po pomožnem generalnem pravdniku Seymourju, ki vodi preiskavo, izjavo, v kateri je povedano, da preiskuje department to zadevo že od 27. febrtisrjo •p m..
' Manly Že redno trdi v svoji ponovni izjavi, da je poročilo trgovskega tajnika Hoverja v prvi vrsti odgovorno za navijanje cen alndkorju v prodaji na drobno.
V tem ozira je rečeno v izjavi takole: ' ' '
"Pripravljen sem predložiti katerikoli emerišld poroti vprs-Saitfe, sli se ds to uradno poročilo tolmačiti tako. da je njegova 'vsebina nenadno poviSanje aladkorne cene, ali ne.
"Iz zaneeljivih virov aem obveščen, da je bil trgovski tajnik Hoover opozorjen na zapeljivi znečij tega naslova, nakar je tej' nik naročil, naj ne izdaja njegov d«pertment več urednih poročil s
(Dalje ns 3. Strsni.)
Nartfiig in Wilson, politična dvojčka."
Tako ja dajal Dote, ko so ga vpra-aali, kaj miaU o Hardingovih |
"zaslugah
-
St. Louia. ^ (Feder. Prees.) — <4Warrcn d. Hsnling in Wood-rov \Vilaon sta politična dvojčka, med katerima ni raslike," je dejal Kugene V. l>ebe, splošno zneni voditelj socialistične strsnke, ko se je ustavil r »t. Lotiisu ns potu v Htsunton, 111., kjer je govoril na shodu. Razgovor s Dobaom ee je •ukei ' okrog Hardingove izjave, ds ho zopet ksndidst republiksn ske strsnke v prihodnjem letu Obenem .'je prišle vest, ds bo WUsoa mogoče njegov protikan-didet.
Ako Jg kekine razlika med HardingoSi ln Wilaonom v politiki namreč, M jo rad poznal," je «kel Detm. "Uarding ee bo opiral n« svoje 'saeluge'1 Imenitas feslsf Kdo sploh ve zs kakftae njegove »•sluge! Late ISIS. ss ljadje is-v<*l. Wilsoas v nedi. de jih ob-varuje vojne, leta ltf* ee pe is-V«UM Herdinge. de jih obvernje w'**ma. Leta 1914. bodo pa zopet •molili Wilaona, da jih obvaruje "srdiafa!"
Pregled vrijlh dntvnih dogodkov.
Amerika. •
V Hardingovi oficijelni družini je sopet prepir. Uughea leze doli. Hoover ps gori.
Ruthenberg, tsjnik "Strsnke delaveev," je bil prve Poster jeva priče pri obrsvnsvi v St. Jose-phu.
Bankirji obdolženi verižniitva s sladkorjem.
Italijanski delavci v Ameriki pričeli boj proti spaki fašizma.
Inozemstvo ,
Fsčistovsko-monsrhiatična pro-tirevolucija v Nemčiji potlsčena. Zarotniki so hoteli pomoriti vse socialistične in komunistične voditelje.
Francozi pričeli osvajati tovarne v Buhru.
Nadškof Zepliek prianal pred sodižčem v Moskvi, de je bil vohun Poljske.
CUNNEA OŽIGOSAL DELAVSKEKRUKE.
Močo, da bi ga volili unijaki voditelji, ki prodajajo dslsvsks gla-demokratom in republikan
.J®
Williem A. Cunnea, socialistični ksndidst zs župana v Chicagu, ne mara glaaov delavskih kru-kov, unijskih voditeljev in tako-zvanih '' businese-agento v ", ki pri demokratih in »republikancih mežetarijo za glasove poltenih delavcev. To je povcdaP v petek delegaciji uuijskih voditeljev, ki ga je bila posetila iS vprašala, kakšpo je njegovo stališče glede mnpgih dolevskih problemov v meetu.
"Mojo »tališče je znano alefaer-nmti otrok«, ki me pozna,* je odgovoril kandidat. "Zadnjih tri-dcaet let, odkar sem v socialistih nem gibanju, bojujem bitke delavstva, kjer je treba. Radi bi vedel, kdaj in v čem se senimata sodnik Devet in požter Lueder za delavske interese v Chicagu j kdaj sta storila le eno joto dobrega za delavce f Kljub temu vidim gottte voditelje unij, ki kar cele organizacijo delavčev dajejo na rezpolago demokratom in republikancem. Izjavljsm, da nimajo te pravice.
Ti delavski 'sketi' pajaci so že leta in lete pravo prokletstvo ss poštene unijske delsvce. Ns stvs-ri ne izpremeni nič, deli se pro-dsjsjo zs gotov densr sli ss politične službe in protekeljo. Ks-dar vidimo, ds pet sli šest odbornikov unije voznikov ponuja demokratu Deverju kar 40,000 glasov naenkrat, ko vem, da je 80 odstotkov bona fide členov te u-nlje seme, tedaj je jasno, kakšni značaji so ti ljudje. Najoatrejše obsojam, in sem vedno'obsojal delavske grefterje in nočem nji-hovih glasov, ker bi me poniža-li!"
Organizacije krojefev (Amel-gameted Clothing Workers) ae je obvezala, de postavi na volilni den po tri zvoje člane na vsako volišče kot paznike pri štetju glasov, da ne bo Cunnee okolju fen za glasove, kekor je že bil prejšnje lota.'
PRIDLOOA gA UEAVlUlgl
ŽENSKEGA PILA
Trenton. N. J. — Newjerseyska postavodaje je prevker aprejeU predlogo, po keterl je ženskam prepovedeno deletl v tovarnah, pekerneh ln prelnieah po deeetih zvečer in pred šeetimi zjutraj. tipati je, de jo podpiše governer ftilzer. Ce bo temu Uko, potem atopi dne 31. decembre, 1S24, veljavo.
Eavesnilke čete stanejo Vemčijo Štiri miljarde in pol
BerUn, 24. meree. - Pinenčno atinietrstvo je poročsl« zbornici, ds ssvesnišks okupacija nemških pokrajin ob Reni aUne Vem-ti j o od premirje do danes štiri ia pol miljarde alatik mark. To je 730 miljbaov msrk več ket je Nemčija izdale ze ermado in mor-nerieo skozi štiri leta pred vej
WATSQN MU Sili HARDINGOVE POUTHK V NOVEM KONGflESU.
Predsednik bo sahtsval rsvUijo železniške postava in priaelniških določb.
HARDING NAMBRAVA
ISKUSITI SVOJI OOVORKI iKl TALKKT1.
' i ■ * ' ■	•"/">• i "•.Ji.1*. JP
St. Auguatine, Fla. — Revizija prevozne poete ve in izboljšanja priaelniških določb bo med prti-mi zodevami,, ki jih bo predsednik predložil kongresu, ka M fide v mesecu decembru letol, kakor je to naznanil administr|4j-ski voditelj senstor Jsmes K. Wstson.
Ts senstor bo skoro vodja Hardingove kam ponovno izvolitev, in njegove na znanilo smatrajo politikarjl ss napoved, da želi biti predsednik Harding ronomlnirsn za praAset* nifikega kandidata na republikanski strani.	. . Tarifne dostave se predsednik ne bo dotaknil v svoji poslanigi pred kongreeom. In kdor bi poia-kušsl« doseči revizijo omenjenega skts, se bo edministraidja uprla takemu poizkusu s vsemi svojimi močmi, je dejsl senstor iz India-ne. • ' ' • ••; •
Novi kongrea bo jsko viharsn. Republiksnsks večins je j skrčena v obeh hišah. Poleg teg| pa je v republikanski stranki sa-
m
»na-
t:
alcib.
mi močan blok takozvanlh p gresivnih kongreznikov in sei torjev, ki bodo odločali ■ «vo|i. mi glasovi ter najbrž delali veliko preglavic republikancem i|\ demokratom.	^ e *J
Ti progresivni senatorji ia*^o* slenei so za temeljito revizijo že-	, . VP
lezniške postave. In že o* kažejo	prM\o%o.
znsmenja, keko jih hoče starš Niti državni tsjnTk Bmmt
publikanaka garde pridobiti zssc. Kajti po WataonoVem naznanilu je predaednik Nerding priprav Ijen priporočiti novemti kongresu revizijo RMch-Cumminsove Železniške poetave.
Kar se tiče priaelniških določb, moramo reči, de ne ptiheja pri tisk ss njihno revizijo sli prana reditev odstrsnl progresivnih s lementov nsšeg|i kongresa, nego odstran kspitsliatov, ki bi rsdi imeli neprestsn dotok oenenegs delsvstva.
Predsednik Herding je rss-prsvljsl s svojimi svetovalci tu di o začasnih načrtih za svoje go vore po deželi. V njih se nemers-vs pečati o potrebi plovbne pod pore in pa o položaju naših šelez nie. i Mr. Herding utegne v teh avojih govorih po deželi tudi priporočati vstop Združenih držav v mednarodno rsssodiSče, sli c tem ni rezprsvljal s svojimi svs tovalci, je rekel aenetor Wetson.
Predsednik se bo upirsl rsateg nitvi primernih volitev, ee Ogre vsi zs nižje železniške voznine ter rszprsvljsl o bodočnosti plovbne industrije. Po ssčsanem načrtu bo imel predaednik dvsj aet govorov ne avojem potovanju po deželi. ■■■
Izjeva senetorjs Borshs v sk-ronakem govoru, češ, de ni pojev tretje politične etrsnke prevnič nemogočega, nieo predaednike Herdinge prevnič rezburlle.
SENAT GLASOTAL ZA OD-PRAVO GT.OTAI.flKl OEVZURK
Albany, N. V. — Državni se nat je sprejel e 27 proti 22 giaao vom predlogo, po kateri bodi pre klicana poetave sa cenzuro gle deliških elik. taode te predloge je pe ie negatova. ker ee še ae da peči, kaj bo z ajo storile po-alaneka zbornice.
OEHIRALNA STAVKA V HTDI i JI PROTI SMRTNIM OS-
Bombaj, Indija. — (Fe»lerat.-d Preae.) — Komunistična stranka Indije je objavila epel na delavce ss generalno etsvko v proton tu proti amrtnim obsodbam, ki so bile iarečene ned 172 moftmi, večinoma revnimi kmeti, ki eo bili obtoženi, de so prisostvovali izgre dom v Chauri-Chauri pred več ko^ enim letom, pri katerih je 33 poli čajev izgubilo življenje. "Zločin teh ljudi — ee glasi spel — je v tem, ds so ss osmelili po vedet i oblastnikom, da so njihovi tirani
ln iskorlščevalri."
■ 1 . ■." ................
NOVO BREME ZA DAVKOPLAČEVALCE.
Do volilne odredbe v legialaturi dosegajo trt čstrtins SmaUo-
PR1DLOG1 ZAHTEVAJO NAD
136 MILIJONOV DOLARJEV
gpringfield, 111. — Predloge, ki so do danee predložene narodni skupščini v odobrenje, zahtevajo od ilinoiikega prebiva latva v akupnem znesku |1 «4,780,482.1 J
Zaeedanje eedanje generalne akupščirte še ni napol končano. Za to ihenijo akupŠčinarjl, ki eo videli račune in prorečune, da bo ekupna vsoU državnih izdatkov daleč presegala vaoto po $217,156, 360, ki je preračunana v Bmallo-vem proračunu. Zato mu bo tre ba preeej postsvk črtstl, da bo skrčil dovoljene vsote toliko, de
bo<k> povzročile jeze pri davko-
velikih vsot se ni uključe nlh v predlogah, ki so že uvedene v skupščini. Med temi so tiste, lil
MAZADMJAKI RUJEJO
Minneapolia. Minn. - (F^der. Pr. ee.) — Zveza prezblterijen^kih duhovnov je naelovile ae vodetvo mianeeotake univerze reaolarijo, ki ee giaai, da ee more odpraviti predmet o razvaja človeka z oča# ga reda is raslogs. da je tak p«uk škodljiv krščeaaki veri'. Duhov al tudi sakt^vsje, ds ee Welleovs la Ven Loonovs sgodovine odpravite s univerze, ker eU "aramota sa drsava",
Bmmereon, ninti pregle^lovaler javnih rsču
nov Ruskell še ni ;>oalal avojege računa legialsturl. Pred dvems letoma je legialatura dovolila 12, 177,540 zf državnega tajnika ln 41,148,110 se pregledovalca , je v ni h računov. Ta denar je bli dovoljen za dve leti. Letos dovo ljuje governer v svojem prorsču nu drževnemu tajniku $2,103,260, s zs avditorja pa $1,064,960
Pred dvema letoma so državnega tajnika okrnili samo sa $74,-280 in avditorja pa le sa $73,150, liStos js governer qnenjšsl vsoto, ki jo je zehtevsl državni pravdnik Brundage, za' $380,600. Mnogi člani Vidijo v tej razliki politično nenaklonjenost. Zato bodo skoro gotovo glasovali akupŠčinarjl za polno vsoto, čeprav je governer ne bo potrdil, |
(Joverncr je zmenjšel svojo laetno vaoto le za $1?,000, in njegove redukcije za vladne oddelke pod njegovo kontrolo eo primeroma jako majhne, če jih primerja mo s okrnjen jem pri državnem pravdniku.
Oovernerjev proračun ne uklju čuje predlaganega iedenja bondov za $100,000,000 za ceste, peč pa je poetavka vojaškeg^bnusa v zna aku po $56,000,000* proračunu.
Is tegs poročila je razvidno, kako ss vlsdna gospoda igra s ns rodnim premoženjem. Dokler/Živi v slogi ia prijateljstvu, ei dovo ljujejo med sabo, kolikor pač vaak zahteva. Ko pa ae malo akregajo ln zlsssjo potem je stvar povspm sshtsva. Ko pa ee malo skregsjo in zlssajo, pot?m je stvsr povsem drugečne.
Ljudje naj bi ei to vseli v pouk ter gledeli as to, da se vledn! u radaiki ne bodo izigravali z da v-
koplačevaM.
Izdatki, ki ee bUi pred dvema letoma v proračunu, ae vendar nieo mogli toliko zmenjšel i, da bi ae jih delo kar naaokrat akrčitl za $30,000. H kor o gotovo pa ao bili pred dvoma lotoma previsoki. Ali tedaj je Mle g«*, pod a še v prijateljstvu, la pfditičnih ap^rov le ni
njimi.
bilo
Chieago In okoUea. V torek s naraščejočo temperaturo. Južni vetrovi. Temperatura zadnjih 34 ur: najvišja 53, najnižje 3» Solnee izide ob f »49, salde ob i t «t.
FASIST 0 VSKO-MO H AHH1STICH A PROTI-REVOLUCIJA V NEMČIJI ZADUŠENA.
Vlada ja polovila voditelja ia raipuaUla nacionalistična organiaacija. Nemški fašisti ao botali strmoglaviti republiko, uvaati diktaturo, imanovati regenta do ▼postavljanja monarhija in pomoriti vsa socialistična ia komunistična voditelja.
Berlin, 24. marce. — Pruska vlada je razpustila "Nemško narodno oevoboditveno organisaoi-jo", v kateri so se zbirali pruski fsšistl, nseionslisti, monarhisti in drugi skrsjni dssničarji. Minister za notranje zadeve Severing je včeraj izdal proklSmaoijo na go-vernorje prnake provinco, da naj nemudoma identificirajo in sprs-vijo v sapor vae voditelje omenjene orgenlssoijs.
Severing je nssnanil, ds arsta-cije čes sto oseb, ki so bile izvršene v četrtek, so le začetek akcije za potlačen je fašistovsko-monar-hiatično koutrarevuluelje. Ako ne bi bila vlada prišla pravočaano na ided zarotnikom, bl bila Nemčija v plamenu protirevolucije prihodnji teden.
Nemška javuoot je oetrmola, ko so prišli na dan načrti fantovskih zarotnikov. Rsskoionama sils so bils sdaj vsliko boljs organlzi-rane in pripravljene kakor sa čaaa Kappovcga puča pred tremi leti. Skoro v vseh krajih dežele so bile organlsiranje "stotnije". V okolici Berlina so se "stotnije" vsdile v orožju odprto pred no> som policije. Zerotniki so vtihotapi jali orožje od vseh strani, Adolf Hittler, vodja bavarskih fs-Žistov, general Ludendorf, lajt-uant Rosbach —> ki je bil aretiraa s drugimi vred p- Ursefe Wulls ln drugi so obl/ublli sodelovanje v protircvoluclji. . ' • ,
Progrsm zarotnikov js bili'
Strmoglavi jen je republike In ustanovitev diktature. Izprva bi bil na čHu vlade regent In pot eni bi ee vpost svila monarhi js.
Vsi aocislistlčni in llberelnejši minietri, 8<<heidemsnn in drugi aocisliatičnl voditelji, Klars Zet-kin in komunistični voditelji se imeio tskoj umoriti.
Novs vladš savrže versajlsko pogodbo in anulira vae dolgove reparacij.
Vse zsvezniške misije se imsjo izgnstl Is Nemčije, Frsneija dobi ultimat, da takoj izprazni Ruhr in Porenje; istotsko morsjo engle-ške in belgijske čete sspustiti tis.
• Ts progrsm bl bil | nedvomno zs plete 1 Nemčijo ne le v strašno civilno vojno, ksjti dslsvei so tudi pripravljali na obrambo, temveč tudi v vojno s zunanjimi silsml.	*
Psriz, 34. msres, — Vojni minister Msgiot js včsraj nasnsnil v zbornici, ds v psr dneh odids na Itubrako nsdsljnlh 30,000 mol.
Dueeseldorf, 34. marea.—Fraa-cozi so začeli ssssgsti tovarne, katerih laetniki se ne pokorsvsjo novim nsredbem. Včeraj so ss|de. nili veliko jeklsrsko tovarno pri Duesarldorfu« pobrali 135 miljo nov msrk, nsm en jenih zs mesdo in vrgli 1000 dele vee v he oeeto. Pri Dortmundu so osvojili dslsv-nlee Opreaatein A Koppel^kl eo ne j večje tvrdke za izdeloveaje vosov v Nemčiji. Delo je Ukej prenehalo
Amsterdsm, 24. marca. — Fran-eosi so eklieell obeedno etenje v Kineriehu, pristaniščnem mestu ob Rool in holandski meji.
Kravsl r frsnooeki |
Perlz, 24. msres. —	—
miri so t rs jsli akoro vee rsj v nižji zborniel Bila je furi-jozne beaedna bitka med komuni-•ti In Poinearejem ter njegovimi pristaši. Krevsl je neatsl tekom debate e stroških rukrake lava-sije. Komunist Bartben js naredil medkliei "Veakdo ve, da je Poineerjevs ruhreks politika e-alerije." P^incaVe ae je rssjesll ia ssčel zmerjati Berthoaa s 'gre-dinom' (vrežjl fslot ali nekaj pe dobn#ge)f neker eo komunieti metali Poiaaareju vitrljolične o-ČHke, da je hlepi* rojsliatov ia mflitarietev, de j« njegevs vlada potilžns dekls nejvečjlh "gredi nov" pod aolnoem itd. Seja je bi-Is zaključena m*d krevsli..
v1ardingovi uradni pa
MIL1JI JI SOP1T PREPIR
Wsshington, D. C. — (Feder. Press.) — V Hardingovi uradni familiji (kabinetu) je sopet prepir. Glavni zpor js med Hugheaom in Hoover jem. Hoover zmaguje ln UuKhosova aveada bledi. Vsrok prepire ja vprsfaaja mehiška vlade. Hughes je odločen nasprotnik Obregonove vlade, sato savla-čuje priznanje, Hoover pa hoče prepričeti Hsrdings, da ima Hugkaa napačno mnenje o mnogih tujih državah,^ Hoover js mnenje, da mora Mehike nadomeatlti propadle evropske trge sa amsrišks isdslks, s doklsr nI priposnssa mehiška vlada, js ttidi mehiški trg brez večje vrednosti. To je priprav vilo Hoovsrjs, da j« pričel vero-veti v atabilnoat mehiške vlade in da se je spri s Hugheaom.
NADŠKOF ZEPLIŠK-POLJSKI VOHUNI
Mail )t pni MdUUm r MMM da ie bil med nollsko-rnsko
«o»e m*vm	• asov
vojno v stikih i poljsko vlada.
> Moskvs, 34. mares. — Katoliški nadškof Zepliak. ki je aaMai dubovnj vr«U je pssslral sovjetske sekane
bnjsksl k izgredom, js tretji dan obravnave prisnal pred sodiščem, da jo prejel iz Rims od papela ns-
vodHs, ds se kstolišsni v Rusiji ns smejo ozirati pa sovjetske ns-redbe In poetsvS. Pismo li VSti-
ksns js bilo vtihotspljenn v Ki Kiju skozi Poljsko preko sovjetsko cenzure.
Nsdškof Zepliek je nsdslje pri-snsl, ds je bil v nepreeteni pUine-ul sveži s poljsko vlsdo tskom vojne med Poljsko ln Novjetslco Rusijo, Pisms so odnsšall in pri* nsšsli vohuni.
Bil prsti spskl fsilz-v Ameriki.
boj nvn vin riliuu v
lUUJuMkl d*uve v fibanjn
pometanje fašistov
ra
New York, N. X, — (Federstad IVeeo.) — Te dni ss js vršil v Brooklynu shod Italijsnsklb de-Isvsev, ki ao eprejeli načrt velike kampenje sa pobijanja fašiatov-eke organlseeije, katera ss js n-stanovils med IteUjani v Ameriki. Na shodu je bila okrog 3000 dele veev,
Zborovale! ao tudi zaključili, da bodo voditi boj proti fašletoveke* mu režimu v Italiji, katafega so osasčlli ss rešim terorisms ia
umorov.
Cario Treees, ksteremu js policija v Waterbnrjrju le dvakrat rSsMIs protifsšistovskl shod, nlo.
II tožbo proti policijskemu našel-nlkti Besebu radi nepostavne are-
ladje. _
DILAVOI ZAPUSTILI PULL* KANOVI D1LAVNI01 V INDIANl
Miehissn Gttf, Ind. Ukoro tieoč ualušbeneev v Pullmenovih delavnicah je eredi sadnjegs ted une edlošile delo v proteet, ker je tvrdka najela črnee po nižji umi zdi. IMa vel eo ebveetUi to vemilko vodstvo, da ss ne bodo vrnili as delo, dokler ae bodo vr-nili as delo, dokler ae bodo dobi-vali starih pUŠ In dokler ne bo. de odpuščeni črnei, ki delajo sa • ^ j i šl

PROSVETA
glasilo slovenske fusophk^^^^mm lastnina ilovlslke sagoone PODPORNE JI
Rokopisi « n« r&J*
Naročnina: Uta in «1M se ^ m tri .........
^drteveJU« C*~r» $6.(>rS u
tri »jjjjrdjjig M W	M-26
[■(•v m fM,blaiilli IfcUai "
Pol
Nultv M TM, kw tel ttft l
-trosveta-
s*. I
"THE EM LIC H TE M M EN T"
Or|» *f Hm |U»««U NiHimI	lt<Uly,
a- l ■■ '^prI -mmr-mr mn
I - * -	—...... M . . - I M .... ■
D«m« v	»• P»<
»i 4* v»m \m » Um 4 d* m tm m ••tavi i
ZADNJI ZLOČINI premogovniških baronov.
Trgovina ima tudi svoja meja dostojnosti in kadar trgovec ali kupčevalec prekorači te meje, je izvršil kaz-njivo dejanje. Ns pr. ako trgovec proda vrečo smeti za plenico, je izvriil goljufijo. Kupec ims pravico, ds tira takega trgovca pred sodišče, ds ga kaznuje tn ds kupcu povrne storjeno škodo. Ce kdo proda konzumentu kamen mesto premoga, je ravno tako izvriil goljufijo, kakor trgovec, ki je smeti prodal zs pšenico. V bistvu sta oba isvriila enoinisto hudodelstvo in oba sodita za omreženo obzidje.
Veliki dnevniki so pričeli prinašati vesti, kako so premogovniški baroni primešali škrlovino in druge odpadke antracitnemu premogu, ki so ie leta ležali na kupih. Konzumentje so morali to škrlovino in odpadke plačati kot pravi premog. Tako ravnanje je goljufija. Listi so navedli tudi imena družb, ki so primešavale premogu škrlovino in druge odpadke. Državni pravdniki zdaj lahko dokažejo, da jim je za ljudsko korist in pritirajo lahko krivce pred sodišče. Ali bodo držsvni pravdniki to izvršili?
Ti zadnji zločini premogovniških baronov pokazu-jejo, kako nizkih sredstev se poehižujejo nekateri ljudjs v svoji neizmerni lakomnosti po večjem premoženju. Navadnemu človeku se kar gabi, ko čita, kako nizki inštinkti prevladujejo v ljudeh, ki qe prištevajo med prominentne in še štejejo za boljše lju4i od onih, ki morajo v potu svojega obraza služiti svoj Ijruh v Industriji in poljedelstvu.
Lahko se dogodi, ds pride nekaj kamsnja med premog, ko prihaja iz rudnika. V rudniku je tema in pri delu je nemogoče izbrati vssk košček kamenja. To je razumljivo.
% Zdaj ne gre za te vrste kamenje. Premogovniški baroni so dsli prebrskati odpadke, Id so jih vozili iz rudnikov in za katere niso plačali centa, da. ss izvozijo iz rudnikov. Te odpadke so malo presejali, pomešali,« dobrim premogom in naložili na železniške vozove kot dober premog za konsum. Železniške lokomotive oo odpeljale te vozove v industrijska središča in premog pomešan s tem odpadki je bil prodan konzumentom za antracitni premog.
Časniki so storili svojo dolžnost, da so razkrinkal premogovniške barone in njih sleparske kupčije s premogom. Zdsj prihaja vrsta na ljudstvo, da izvrši svojo dolžnost. Zahtevati mora, da se nacionalizirajo premogovniki v Ameriki. Zabavljanje na premogovniške barone ne bo izdalo prav nič. Takega zabavljanja so premogov nlški baroni vajeni, poleg pa imajo trdo kožo, da se jih ne primejo še hujši očitki. Odpomoč proti manipulacijam premogovniških baronov je edino v nacionalizaciji premogovnikov. Kadar pridejo premogovniki pod ljudsko kontrolo, ne bodo ljudstvu več prodajali kamenja in odpadkov sk premog. Demokratična vladna uprava rudnikov bo garantirala rudarjem, da se bo pravično ravnalo B njimi Odpravljeni bodo spori v premogov! industriji med delodajalcem in delojemalcem, obrat v industriji bo postal bolj stalen in reden, ker bo razdeljen bolj enakomerno skozi vse leto. Rudarjem ne bo treba delati po par mesecev do skrajnega izčrpanja njih delovnih moči, da kasneje zopet pot*dajo doma bres dela po več mesecev. Konsumenti bodo prejemali pravočasno naročeni premog I aoiin. Fant pa ss j« tekoj odra in Jim ne bo treba prezebati po zimi zaradi pomanfranja	"Ji
premoga. Cena premoga bo veliko nižja, kot je danes,! fd, £„kU ker se bo v nacionalizirani premogov! industriji produ- re to ženite isvedeti, <u Mm jat ciralo zaradi potrebe in ne zaradi nadprofita. Premogova nekoč rada molila, gotovo ja ta industrija bo lahko alužill sa vzgled, da bo ljudstvo im«lo
velik dobiček, ako ss nacionalizirajo vse glavne indu- jlt naj ^^ *kaPvode, č« tel stri je. Strah pred nacijonalisacljo glavnih industrij bo kdaj pri d« leuki ■ takim nesve-izginil, pot bo uglajena, da se izboljša gospodarski sistem pa bo imela mir prod njo, tako, da bo alužil zapo**lmnje blag^ vMga n* ^r^t^ roda in ne samo poedlncev, ki eo položili svoje roke na mt# praht * Ttm ^ na<iuiaa. vire naravnega bogastvs, ako se nacionalizirajo glavne -lfcaeo Saifaj.
industrije.	_	Bark-leToSTI Priuas m
Privatna kontrola v premogovniški industriji se je *, dohro obratu js, pisčo pe m preživela. To dokazuje zadnje početje premogovniških! «eveds kot povsod t delo je ishko podjetnikov. Kadar pHčno privatni interesi ssgatl po ta-!**> T*detl J« kih sredstvih kot v premogovi industriji, da pomnože svoje | »J*^ £52? ^ premoženje, je dokas doprineSen, da je industrija dozo- kolje, kjer ae čiatijo dale, ja a-rela aa nacionalizacijo. Vsaki dan odlašanja s nacijo-jmevno. da ne moremo hiti in ta nalizacijo v tak! industriji, prinaša ljudstvu ogromno ško- *ft	*»valsc Prav
do. Zato pa ni vtfč za odlašati, ampak na delo morajo Iti ™ Usti faktorji, ki so posvani, da delo nacionalizacije izvrše ; pri ».. narediti temi. kateri es
3. n. r. j.
m čitateljev Prosveta.
rjoča in da bo po sfrčala v nebes«, kjer bo gledala svetlo obličje. Le pomislimo, ka. tik in ko jik bo solnee ie pričelo
B. T. — Ko pride človek s delja pod kap, kakor se je sdelo meni, ko sem prišel pred
17 leti v Ameriko, si misli ne vedno, de mn bo boljši, toda ravno zame je bilo to prave ploha. Kamor so sse peljali, tam sem bil, nikogar nisem poznal raztui svoje ia dolgčas mi je bilo. Gledal sem okoli, kje bi nešel kaj utehe razvedrile, pa kaj, ko ni bilo po stenah dragega kot 'piidki' in svete podobice, katere mi de tedaj ie niso nič koristile ia sem se te-ga ssvsdal. Pri vsem tem, da takih 'pildkov' ni manjkale, sem morsl zapustiti domači krov in grudo Ur iti sa zaslužkom drugam, kot so Sli tisoči pred ia sa SMnoj. Ko sam le opazoval podobe okoli po stenah, sem opazil na steni prt uri nek papir. Prijel sem ga v roke, raztegnil in opaail, da je "Glas Nsroda".
"Kaj tudi Slovenci v Ameriki mejo svoj čssopis", sem pjemi-šljevsL Zapazil sem v tem Spele in spravil papir nasaj,„kjer je bil, da me kdo ne opazi, da znam brati. Tako sem se ves dsn dolgočasil. Ko js odbile ura Sest, je prišel domov širokopleči ata, vsedel je prvi sa mizo, sa njim sta prišli dve dekleti Osorno je eta zahteval večerjo, pa se začeli de-lati velik kril aa čelu in prsih.
Ne morem povedati, kako muS-ae je šloveku, ki pride pod stroke takih pobešnjekov in je sam pcepričen e zmoti teh ljudi. V tako hišo sva torej prišla s mojo leno. Hoteli so naju imeti popol-noma pod nadzorstvom ia naju šuliti, vsa sva morala »kupovati, kar so le potrebovali, celo peš smo morali kupiti stanovalci. 0-pasii pa aem, da je včasih le dp-bro pokazati, da mi ni vae po volji ia tndf jas sem dobil nasaj svoj dsnar.
Gospodar je naročil kar štirideset bnšljev krompirja in tedaj pa smo vsi kar skočili gsak na svoj frrostor, kot bi hotei vaak savarovati svojo kopico otrok' pred nessilostnim gospodarjem.
Pobolnjaka sta se mi pričela vsiljevati, da moram k msši In molit, ker prišli bodo kranjski gospod", da bomo morali dati vsak po dva dolarjk. Ker sem se zoperstevljal, bi me bil-"pobožni mol" najrajše kar živega poje-del Vsaj tako je bilo videti v njegovih očeh. Tako sem hodil k maši sa kanalom, ako so vsi šli od dolna, pa sem sedel doma in popil po dva kozarca piva.'Oni pa ao nesli densr v cerkev, kjer se itak nobeno opravilo ne konča bres peharjs.
Čudno se jim je sdelo, ker je bila moja lena sestra pobolnjaka in sdelo se jim js posebi umevno, da moča biti tako poboina tudi moja lena in Se jas povrhu. Hudo so se motili, kajti kakor jas je tudi moja Sena i* zdavnaj spre gledala, kaj je prav in kaj ni Sploh bi bilo čudno, da bi v takih razmerah ne spregledala. Vsekaj kor pa sem ji vedno dsl prosto voljo in ji nisem ničcaar prepovedal v teh
Meseca junija v, lanskem polet-ju je. bilo pri meni par moialAv in neka lena. Ravno nedelja je bila, Sedeli smo v hili ter imeli svojs rasgovore. Medtem js sko si vrsta pokukala postava neke Poljskinje, ki je prišle per milj daleč. Namignila je moji leni, naj stopi malo ven; v hiti se n upala apregovoriti.
Molje so medtem od 11 i domor, moje lene pe je prifia v hišo in r&la, da jo ja lenska silila, da bi ju mladenič peljal v nedelj-) k ma«. Ona, da bi plačala sa ga-
ko ns tlačeno mora ie kiti gori % nebesih, pa če je še tako asala duša. Če nobena ne umrje in tako letajo gori ie tiMČletja, mora biti le prav malo prostora, ako ge je sploh še kaj. TSko me prav nič na veseli, da bi letsl tja gori, kjer bi gotovo ie sedele ne dobil več in bi moral za večno stati. Bolje ^a ležati v miru pod aenJje, kjer se lehko nemoteno odpočijem o. To mere peč vsakdo vedeti, da prosfbrs ni več tam gori, vsaj praznik sedele v ne.
Rojaki, nikar jim ne verujte I Pomialite, če še livi ljudje ne morejo gori, kako bi pa Sli mrtvi. Če količkaj pomislite, lahko vidite, da vas ssmo zapeljujejo. Že precej izpopolnjene zrakoplove ima- bijo se veek vrst, svet je velik.
tako peči v hrbet, ae bodo iasate toliko prostegs časa, da bi si stol premaknile v senco, temveč rsjli potrpijo vročino toliko čase, de solnee samo saide na nasprotno strsn, ds so zopet v senci. Nekoč, ko sem bil ravno malo potolčen na roki, sem jih opazoval, kako rade kaj povejo. Ena je obešala otroške plenice, da se posule, druga pa je prišla mimo z bukvi-v roki. Predvsem ste si voščili dobro jutro, začeli izpraše-veli o moieh in drugem ia pogovor se je zavlekel tako na dolgo, da ae je prvi plenica le v ro-ceh posušila, predno sta ss ločili. Ay kot sem rekel, ae smete misliti, da so vse ieaiee take. Do-
jo, da se dvignejo« nad oblake, ps čeprav so toliko razumni, ae morejo gori. Ne mislimo torej tekih neumnosti, da bi lahko prišli gori, ko bomo mrtvi, če pa ie šivi ne moremo višje kot nekaj milj.
Kon&no pe so eno dosti vabljiva nebesa, ko enkrat umrjemo, dtf bomo lelali pod zemljo; nič Več ne bomo čutili, temveč mirno počivali kot bi spali Farji nam sicer zatrjujejo,, ko človek umrje, da se loči njegove dole od telesa. Res gre livljenje is nas, toda ali imajo oni le en dokas sa svoje trditve, kaj se godi s "dušo" po človekovi smrti. Duše, prsvijo, da je sapa ali srak, čs se torej loči od telesa, je umevne, da se sopet spoji s zrakom, če je sama srak*
Barbertonakim vernikom bi evetovej, naj pustijo na miru rojake, ki so drugih misli kot oni. Na nikogar ai treba kaseti s prstom, češ, glej ga tiatoga, ki ai nič dal sa cerkev. Mi smo pač vse drage pemeti kot so oni in tako bi bili tudi oni dragečne, če ki Si-tali kako dobro knjigo ali čeeo-pis*kot je "Prosveta". Saj tudi mi čitamo, kes nam pride pod roke, pe naj bo take eU tako. Premisliti je treba, ko človek prečita, pa ai lahke uetvari sodbo, kaj prav in kaj ni. Oni se sklicuje-d na vsegamogočnost svojega oga. Če je res tako, zakaj oni ne je hudobca, to mn zapelju-ljudatvo. O hudobcu pravijo, orje in ns koplje, semo du-zapeljuje. Zakaj pa ga njih ubije, če je vsemogočen. Zakaj vi ubijate lieieo, če vam zelenje kokoši Slab gospodar, če bi gledal, kako mu bo lisice lovila kokoši. *
Jas sem priprsvljsn dsti $50, čo bi mi kdo dokasal, da človsk gre .po smrti v nebesa* |
Končno pe tpdi to. Keko je mogoče, da je keka eerkev okra-dana in je a svetnikov pobran kinč. Če je njih vera resnična, bi ss kaj taksga nikdar na sgodilo. In strel v cerkvi ravno tako peči kot na prostem. — Jurij Žagar.
Pa tudi ns mislite, da so vsi sso-Ski poredni! Dobri ao in slabi kot saj jih vidimo vaak daar; mi nje in one naa. Pregovor pravi, da kjer je mir, tata je zado-voljstvo in kjer je zadovoljstvo, tam je mir. Mol tfaj skrbi, de bo zaslužil za svojo dralino, lena pa naj pari, de jim bo dobra gospodinja, da bo družina dobro vzgojena fat postane prava korenine Človeške druibe. -r Črnovjr-ičan.
Naše družinske razmere.
S črnega vika. — Ali se vam ie ne sdi preveč takih dopisov, protestov itd., ki prihsjajo dan sa dnem v Prosveti. Enkrst si kdo vzsme sa tarčo J. R. 2., protestom, sa njim sledijo dragi, tako da ni konca ne kraje, a vse rodi samo prepir in zabavljanje, kar aima nikske koristi sa ubogega delavce.
Ko so dopisniki na to tarčo malo pozabili, so le nastavili drago
družinskih razmerah. Zakaj Ali plačujemo list sa to, da isve-mo, kdsj kek mol nabije svojo leno, ali sate, da lsvemo, kdej ss kakemu |Ačlarju prismodi polenta f Ali ga plečnjemo ze to, de se neučimo kaj pemetnefa in deloven koristnega. Ust Prosveta je vendsr nsšs oroije, da ss borimo sa našs koristi, torej potrebne nam vsem.
Svetujem torej nešim dopisovalcem ia dopisovalkam, da raj-še pišejo o stvsreh, ki so ksj ko-ristne človeški druibi, ne samo o d rutinskih rasmerah. Amerika je velika in veliko narodov je nji, a še tieočkrst več druiin. Nekatere ee imajo prev dobro, druge bolj slebo, tretje pe prav sanič. K tem se prištevasso vsi dele vet, ki moremo od dneve do dneva sluiiti kruh. Btsri pr vori pravijo, da je bolje imeti p|. janea sa mola kot pe špilevea, a dragi sopet, da je bolji špUevee kot pe skopuh. O pijeneu pravijo, de ss spreobrne, ko m v jamo svrae. Ljudje eeveds ves ufciba je, e nobeden prave ae a| Le potrpimo, "meittki". ko bo ksteri upri, pe bedo rekle, ike-
Is Oollimrooda. — Ne merem jemati "Prosveti" prostor^ odgovarjam same na nekatera vpea-Sanja ColHmroodčana v pojasnilo.
Zakaj bi lenske ne smele misliti o razporoki, dočim so moški, ds tega upravičeni še eelo pri 40 letih. Jas mislim, čs lena ni sa-pravljivka, skrbi za premoženje svojega mola, da se premoženje tudi voče, ne manjša, ter moln da vso svobodo, čemu potem misliti o razporoki f
Kar se tiče nasveta od strani dopisniks, kako bi morali zakonski iivetl, dajem toliko na znanje, da dostikrat nista kriva ne mči in iena družinskega razkola, pač pa so tisti, ki dajejo nasvete, ko toča pobije na sol ju". Da nse moreta moj in lena trezno misliti, ter ne posluisti naevetov tistih, ki nssvetov sploh ne snsjo dajati. Čemu poslušati drage ljudi, ko vsak lahko misli s svojo pametjo, da ne bo treba na starost iskati razporoke in bo lahko fl vel v mira z leno in otroci, ter ne bo treba nikomur tolmačiti svo jega zakonskega Svljenja, slasti ne tistim, ki se za njim smeje-o in dejejo nasvete. — Mary Oc
Oleveland, 0. — Ker se je zad nje časa ustanovil^ v naši "Prosveti" tudi rubrika "Dralinske razmero", je tu in tam kateri peč-lar ali dragi resen molak kritiziral, da naše drulinske razmere ne spadaj^ v javnost, ker je dovolj dragega podučljivega gradiva, če pa Človek takole malo pogleda kako se svet vrti, pa pride do zaklju čka, da je dobro, ikd ima list tudi kako kolono za Šaljive stvari in da tudi kolona za drulinske razmere in tako odveč. Niso vsi ljudje enaki; nekateri Čitaio samo povesti, drugi semo domeče novice, tretji samo politične članke, nekateri vse. po vrsti od začstka do konca Torej vsak ima svojo posebnost in če ee hoče toliko tisočem narošai kom vstreči, je potrebno, da es ss vsakega nekaj primernega napiše Pečlarski dopisi imajo svojo hu-moristicno stran, ter sanimajo pečlarje in pečlerice; drulinske razmere imajo pa kar dve dobri štreni: prve je ta, de se potom časopisa maraikdo lahko segovarja sa svoja de jen je in prepusti sodbo jevnosti; neštetokrat se prigodi da se dela krivico enemu ali dra gemu, ker se ga sodi površno, kaj ti obrekovanje in netoleevaajp, to jPle teko v navadi, ia si človek ne more misliti ,kako bi nekateri ljudje živeli, ako bi dragih ne sumničili in obrekovali* Sove, to jim je devete briga, če komu dcls jo krivico. Is muhe ustvsriti si on s to je lahko, kar obrekovanje najde poslušnejša ušesa kot opravičba. Torej objave družinskih razmer v listu ima v tem Svojo dobro stran Druga drfbre stran je U, da se takih priobčevanj marsikdo lshko nekaj nauči, keko naj ne ravns mol s ženo in nasprotno, kaka na bo tudi lene neaproti možu. Vsa kdo ve, če tudi aam ni skusil, da je pravi pekel ukon, kjer je tepež in , prepir doma. Toliko se mi je sdelo vredno omeniti, dssi sem pečlar
LISTU 10 A URBDHISTVA.
_______ «
OcUiaaroed, Okle. - Ze priob čenje dopisa ai treba aič plečeti — Po/d rsv t
JSvrops je ena velika razvalins. Azija je preubošna in prsslsbot-na, da biuzčrpsla bogastvo Zdr* ženih drlav. Ob teh splošnih rs«, merah je postala latinska Aauri. ka glavno polje ekonosričneg« prodiranja bankirjev in industnj. skih voditeljev v Zdraienih drž*, vek.
Skoro tretjino biljona dolarjev so bankirji te deiele posodili kra. jevnim in narodnim vlsdsm o-srednje in juine Amerike in z*, pedni Indiji od pomladi L 1921, , V nsslednjih vrsticah je kra. tek pregled tega denarnega pr©. diranja ameriških finančnikov po tistih deielsh v zadnjih dveh le-tih. „
Gvatemali so dali $15,000,000 za koncesijo, gp ksteri smejo A-aseričanje postaviti narodno ban. ko s pravico, dsfodstrani ves do. asačinski papirnati denar is pro. meta. * Kubi so dovolili nove poeojilo znesku $50,000,000. Haiti $7r §00,000; haitaka narodna banks pa mora jamčiti in sestaviti vss svoje premoieaje v neredni mest. ai banki newyoriki.
Colombia ja dobila $4,000,000, sedaj prosi še sa $80,000,000 več. Pokrajine Antioquia v isti dsieli si je izposodila $20,000,000, dočim dobi eao eolombijsko ms-ete posojilo v znesku po $90,000,. 000 se grajenje javnih naprav. Vj varnost mora zasteviti vss svojs' davčne dohodke aaieriikim bankirjem.	|
Ekvador js zaprosil za $83,000,.
000. To posojilo bo dobil, če je narod eedovoljen sestaviti vse sveje osrinske dohodke.
Bolivije je dobile $38,000,000. Za to posojilo je zastsvils vse svo. je glavne devčne dohodke.
Peru dobi $50,000,000. V a-stevo je obljubila vse svoje csrin. ske dohodke,
Čilijanci so prejeli $44,000,000 in iščejo sedaj novo posojilo v, znesku po $12,000,000.
Brazilija je prejela $50,000,000, njeno glavno mesto Rio de Janei-ro $12,000,000 ia njeni pokrajini Rio Grande do Sol in Ceara $10,. 000,000 oziroma $2,000,000. Urugvaj je prejel $13,000,000. Končno je tudi cvetoča Argsa* tina dobila od ameriških bankirjev posojilo v znesku $250,000,000 skupaj, a sedaj išče novo posojilo v znesku po $110,000,000 v Zdraienih državah.
Pred svetovno vojno so si Istis* sko-ameriike države kaj rade ix-poaojale denar v Evropi. Danes jim Evropa ne more posojiti ni* česar, in tako so prisiljene isksti pomoč pri "severnem kolosu", ki so se tako straino bale, da bi ne rastegnil svoje denarne mreis tudi na jugu.
' Ameriški bankirji se si v vsakem slučaju prev dobro zsvaro-vali posojeni dener, in sicer s pravico do eerine v sluČsju narodne vlade, a do vseh dohodkov pa % slučaju pokrajine ali mesta.
Osrednja in julna Amerika j« dandanes polna bknčnih poslsn-eev, ki hneje' nalogo nadzorovstl pobiranje davkov in tarif, pa koa* trolirati ves denar v deželah, katerim so ameriške beake posodile denar.
Zaeno je vlade Zdraienih drlftf. poslala posebne poslanstva v jui-no Ameriko, kjer naj pomsgsje raznim drlavam "reorganizirati" lokalne armade in mornarice.
Dodatno k tem neposredni« posojilom so dobile ameriike oljne ia rudniške korporeeije nebroj koncesij, ne podlegi katerih "Mejo izrabljati nerodne ssklsde v dotičnih deželeh, kl.predstavljajo ogromen skled še nedotaknjen*^ bogastvs.
HABDIVO SB VENE ZAČETKOM MESBOA APBILA S POČITNIC
* Cocoa, pla. — če bo »o vse pe zasnovanem načrta, se predsednik Herding vrne v Weshingtos okoli 7. ali 10. aprile. Sedaj •• mnogo vosi po vodi. Na poti * Waahington obišče predeedmk avoje rojstno mesto Msrion, O
POVO&BVJ V IOWL
Sioui Citjr, Ia. — Beks Mi«-souri je preetopUa svoje brefors ter poplevila vse okettee v blin-ni tega meste. Ena osebe je art-ve, več jik pogrešajo, ns rf« sto gUv goveje živine je ot«n»-lo, ia veliko število faraser;k»l poslopij je odaoslo velovje. Hke-de je velikanaka


P0XD«U»K, MARCA, 1923,
Proces proti Festerji.	«ajuu dol-
1 01 URI DELOVNEGA C ASA 1 ' HA KMETIJAH
jtuthenberg je
st. Jocepk, Mieh. — (Fodera-tti Preea.) — Charles e. Ruthen-berg, tajnik Strank« delavt-ev, 1«. galne vej« komunistične stranke t Ameriki, ja bil prva priča za Posterja. Pnsdne je pričfc nalepila, ja zagovornik Walah pre čital porabnike« več aapriaeienik izjav, ki pekasujejo državno ptf-ie M<yrowa* vokuna ▼ komuni-stični stranki, v pravi hiči.. Izjave ee glaee, da je Morrow aa sbo-d*, na katerih j« govoril kot »Komtmfct", vodne ščuval k ia-gredoss. Na nekem obodu v PSI-ladelpkiji ee ga delavci sami vrgli a odre, ko jim je bilo preveč njegovih neslanosti. ,
Rntheaberg je dejal ,da ssHju-eki komunistične stranke, na ka-terik baeira obtolniea proti PO-slerjS, njemu in drugim, so bt£ »vrieni le pred konveaeijoM
Otneiii n piw a on ve bc t jo v
Bridgeasaam Konvencija jp bila POTBK 0ARYJ8KE ŽGANJAR
»klicana od komuniatov Wme od
špionev juaeičnega departmefctal —« « namenom, da premeni sta-liiče stranko in ponese vse ko-■aaistiSne gibarjfe r Ameriki ns plaae, v meje ftakonov. Konvencija je bRa ^stavna na temelja ustave la % kakih nasilnih činih ni bilo ««o«ra.
Na*% se je Ruthenberg obrnil proti porotnikom in več ko eno ar* predaval o zgodovini delavnega gibanja od Marksovih časov leta 1847. Tolmačil je principe komunizma in socislizms, slikal delavsko gibanje v Ameriki pred vojno, opifal rusko revolucijo in pojasnjeval pojav komu-»istišnega gibanja po vacm sveta. Konvencije v Bridgemanu ee je vriila ob čaau, ko ao vladali V komunistični stranki veliki spori; dva krila sta se teple sa kontrolo in ahorovonje je bilo sklicano, da se isravaa spor ter re-urpanizira eelo gibanje. .
wood ie je povrnitev premoženja.
e motenja, ki ga ja vlafe sa-nemlkim podanikom med
KONOUMIK POTEGNIL Ki ZASEŽENEGA
' Washington, D. O. — Federated Press. — Varuh tujega premoženja Thomae W. Miller je od-potoval na sspad, da ee pmpri-č» o stanju 80 milijonov vredne-gs pre
ivetovao vojno.
S to veetjo lahko omenimo govor, ld ga je lami kongresnik jWill R. Wood ia Indiane dne 23. februarja v poslanski sborniei. Med drugim jc dejel tudi tole t
"Ko se je naia dežela pred iest-desetiml leti majala v ravnotežju, je nemški-narod nam priskočil ns velikoduien način na pomoč. Abraham Lincoln je poslal takratnega finančnega tajnika Roberte Walkerja k nemškemu narodu po pomoč. Poerečilo ee mu je dobiti pri nemlklh drŽav-Ijanih 1250,000,000. Posrečile ee mu js tadi prodati aa Nemškem bondov sa eno milijardo dolar" jev. To ja poamgalo naži v!ndi preboleti tlete hude čsse."
Po besedefc kongreeniks We-oda vlada veliko pomanjkanje med revnejšimi Nemci, katerim j« naža vlada aapleaila premoženj«- On se s vfo vnemo zavzema " to, da bodi tistim Nemcem povrnjeno premoženje.
POOLA-
brvil detektiv ni VAR žoakjaeski
Philadelphia, Pa. — Bivži aa-^lnik zvezne detektivske policije *s filadelfijako okrožje Mat-tb«w P. Oriffin in kest drugih js bilo obsojenih, ker so koteli osle-psriti vlado s tem, da eo nedome-stili žganje in alkohol, ki je bil namenjen nt Grlki, s vodo. Če bi * jim poerečilo to podvsetje, bi bili naredili nič manj kakor 6 milijonov dolarjev. Take pa bode namesto tega dobili etreho ia hrano v zvssai ječi. 8reča jo peč o-
poteža.
'LIBERALMOT RAZDVOJIL
fhicsgo, m. — Ker sp js druibi čikešklk umetnikov
' liberellaem", ee je te or-fsn»/.aeija razcepila po veš ke-r petnajstletnem rsejemnem Stanka. Pod imenom 'Ckieago K 0|f'y of Sealptors end Ar-•«ts" ao ustanovili koneervetiv-j11 <> metalki evejo ,orgenisseljo. Wsdo Tsft je predsednik. John
b .Csri Rusiji.
podpredsednik frafft tajnik. ■"Olje se ne more mejsti s ve-j* dejal Oliver Denaett Gre-*ff- ko je po jasa jeva!, zsksj jt 1 '» a nove organisacija
Ckieago, ni. — Ker več ae o pravljajo amerižke kmetice polj-kih del, ker je fermarski delsv-nik skrčen s 14 ns 8 ur in ker vse dere v mests, vse to je pospežUo ■Jlai napredek v rasvoju sm.-n *»»k poljskih strojev. Tsko je de jsl ravnatelj Narodnega zsvoda »a nasprotno kmetijetr* H. Hali aa nekem sestanku v hotelu Aoditorium.
NejveČje evolucijo v k met k j industriji je povzročila moderna mlatUniea, je dejal Mr. Hali.
"Pred državijeneko vojno je bilo treba delati šestdeset ur, ds je obdelal en aker plenice," je <Wel Mr. Hal). "Moderne iV najdbe pa so, kakor je razvidno ia vladne statistike, skrčile ta čas na tri ure.
Pe mtrdilu g. Halla bi se delo e I« obsežnejšo rkbo poljedelskih krojev priti vokom pomanjk* nju poljedelskih delsvcev. '
ki obravnavi.
Indisnspolis, Ind. — Vlede je prekinile svojo zadevo v garyj-ski šganjarski obravnsvj, v kateri je triinžestdeset obtoženih o-seb. Takoj zatem so sogovorniki rsznih obtožencev predlagsl|, naj lodišče izpusti vse tiste obtoženem, ki so ssstopsni po svojih sag*-vornikih. Sodišče je vselo ts predloge ns znsnjc.
Ns koncu vlsdne obrsvnevc je prlčsl Rede Jobočičic iz Gery, da je spravil žganje na domu Klije Vitatorje, ki je tast gUvns vlad-ne priee Filipa Ukmans.
Obtoženci so grosili, ds že dobe v roke Ukmana, ld jc pomagal lani zveznim prohibicijsklm s gen tom v preiskavanju razmer v o-kroju Lake.
"To je delo tiatega Ukmana. IzkuŠali smo ga dobiti v pest večkrat, pa se nam ni posrečilo. No, gs še le dobimo,*' je pripomail mestni sodnik William M. Dunn, ko lo ga odvedli v zapor.
"Gsrjrjski advokat Blaž Lu~ kas, ki je tudi eden ismed obtožencev, "je bil sraven tedaj," je dsjal Wlnkler. "Nsslednji dsn je Ml Ukman aretiran."
T. k man je ispovedal, da ao ga aa garjjski policijski postaji pretepali
"Ukmana bi morali ubiti, preden smo ga poslali v ječo, je dejal policijski ursdnikr Nsthan Pitts, ki je tudi ns satožni klopi, je izjavil Steve Mendish.
učiteljstvo proti posta-0dajhz 1 vinskih
vodajhi kontroli zoodo-i šolskih kkjio.
Nsw York, N. Y. - Federated Prem. — Poetavodeje ima sedaj v pretresu predlogo, ki zahteva regulacijo v izbiranju zgodovinskih knjig na ljudski šoli. Uči-teljska zveza je proti njej, kakor je razvidno is pisms, ki so ga u* čitelji pooleli nsčslnlku tossdev-nega odseka v legislaturi. Uči-teljsks zveza je poslala vssm učiteljem po oeli urževi vprasalno polo glede te sedeve. In le en odgovor je bil sa predlogo.
Po mnenju učiteljske svsss je predloge birokrstlČna v bistvu \p obeta biti napačna v administraciji. Cs bi bua uveljavljena, bi satrale sgodovlasko resnico ter onemogočila poučevanje resnično sgodovine.
Isgredi na Ogrskem — Policija seka po delavcih.
Budapelte, 24. marca. — Včeraj so bila prsd uredništvom eo-eieUstičnege liste "Nspssava" velike demonstracije kovinarjev, ki eo bili itprti pred nekaj dnevi. PoUcija je napadla delavce z golimi sabljami ia mnogo delavcev je bila ranjenih, f- Ietočasno so bili v teku isgredi preti Židom. Vei židoveki dijskl eo ssčssao is-kljačeal is M.
Poljska hale ime« vojao s Rusijo.
Verlevs. — (Peder. Press.) — Poljski komuaistl so obelodanili dokument, ki nosi podpis nekega drje. Dombronukega, prijstelja predsednik s PUsudskega. "Vojne s Rusijo ia Nsmčijo ssera priti frejalisiej," piše Dombrowski.
Sifcjns bodočnost Poljske leži v razkosanju Rusije in Sueksiji Vzhodne Prueljc. Koridhr do Gdaaakaga, ki nam ga je dala ententa, ne zadoetuj«. Ukrajiaa an Bela Rusija m moreta	«d
vse dežele 81 žele odpravo nepotrebnih potnih vizumov
Skoro vse dežele so prišle do izpozaaaja, da je vojno pregledovanje potnik dokussentov ne samo jako draga itvarH nego tfcdi nerodna, zamudna in nadležna sj vsakem oziru.	.
Zvezna vlada hoče vkratkem storiti korake, ki naj etreme vsaj za delno odprevo potnih vizumov. Kakor porečejo U Waahiugtoba, bo predsednik vprslsl prihodaji kongres ss dovoljenjo tozadevna ga pogajanja a drugimi vnanjimi vladami.
Nekatere dežele so le odpravile vizume med sabo. Ame-ribanje pa morajo plaleveti najvišjo pristojbine za potna petr-dila. Tedaj, ke le ni kongres povišal pristojbine s $2 na $10, so Američan je lah ko dobili po potrdila po oeli Evropi po no za S1.5a Državljani ia podaniki drugik držav jik dobe Še ee-daj po tej ceni, ne pe Američa-nje.
Ko je svsaaa vlada povišala to pristojbino, so hitro sledile temu zgledu skoro vse evropsks dežele, med katerimi so bile najpr-ve Velika Britanije, Italija, ftpan-ska, Avetrije, Jugoslavija, Oeho-alovakija, Romunska, Poljska, Danska in ftvsdska.
Nemčija je povišala svojo pristojbino na $10 sa eaoletao potao potrdilo sji vizum in $10 ae manj kakor eno leto, daai morejo druge narodnosti dobiti trimesečne vizume po $6.
Sploh morajo Aateričanje plačevati po evropskih deželah volje pristojbine kskor vsako druga narodnost. -
Nssplošno si lele evropske dr-žsvs predvojne resmere v Um*o-siru. Vojni sistem potaih potrdil je aadle|ea ia ekrejno semalen.
Švica tn zahteva od Amerila-nov nobeaege potnega potrdila. Angllja*Frenoija, Danska, Švedska ia drage dežele eo predlagale Združenim državem, naj bi bila deeedanje stroga pravila sa potna potrdila vsej omiljena, le že ne popolnoma odpravljene.
Iz Mmkiga sveta,
(Federsted Prem.)
SIsveBsks Narodu
▼ faraonovi orobnioi V-teonejo najti pisano zoodovino.
Crjiva je Jugcslavijs? Pariz. — PrsarosU vlzds jr soprt pvodOs Jugosisviji pet-najst miljtmov frtnkor.
Doline kraljsv, Luaor, Egipt — Med drsgooenimi starodavnimi spominki, ki so jih nažli v Tu-tankamnevi grobnici, že niso do-
pspiruss, ki bi rasjasnil pozabljeno ia zato nesnano sgipčaasko sgodovino med vladanjem toge monsrhs. Ds, sslo napisi v hiero: glifih in lsgsnde v slikah na stenah mrtvaška eoba ae rasodevajo aikakšaih podatkov o življenju ia dogodkih umrlega kralje, ki js vledel deželo ob Nilu 1,350 let pred Kf. r.
Skoro vseh drugih tridesst ali še več krsljevskik grobnic v Do-lini kraljev je okrešeaik s nošte-v 11 ni mi kipi, reliefi, slikami ia vstavinami, ki pojaeajujejo in i-lustrirejo rasdobjo. v keterih so vladali faraoni. Ti napisi in sli-ks so večje vrednosti kakor vss tisto nuilo število tefih stvari, ki so jik doslsj zasledili v Tutsn-ksmnovi mrtvsšniei.
Poleg Tutenkeeuevc Snum jr utegne biti nejvečjo vrednost i kakih petintrldosst skrinjic. Kts riaoelovei upajo, da bodo našli v njih hake listine is pšpirusa. Te bodo morda rasjssniis in raaods-le kaka podatke e kratkem vla-danju tega egipčenakega kralja. Ca ho temu teko, potem pridejo vse tiste listins v roke prefeeorje Jsmsse Brestesds, ki je saeme-alt egipšanski sterinoslovee ae Mkaški universl.
Mumije krelje Tutankamna menda ae bodo premestili v kak _asej. Ta aoviea je dospele is Londona. Domačini ee sedaj pomirjeni. Kejti zelo hudo bi jim bilo. še bi jim tuji vsivljivel od-nesli 'prsh ia pepel' starodavne-ga kralja.
Zvišanje meaAe. Večje rudn>4k< družbe, ki poecduje bakrene rudnike v Arizoni, ao sadnji teden zvišale mesde rudarjem se deset odstotkov. Po aovf lestvici bodo ruderji ia mehanihi prejemali od $4.84 do $5.45 dnevno.
Stavka krojaoar v Ban Fran eiaeu se nadaljuje. Stavka je eto-odstotns. Delavski svst v San Franeiseu podpira stavksr ja.
Orna Hala. Baroni premoge v drŽavi Weshington ao uvedli črno liste sa rudarje v mnogih premogovnikih. Kdor le količkaj almpa tiaira a unij^ je ae črni lieti. Rudarji, predao so najeti, morejo prieeči, da^nio člani United Mine Workery of America.
Kompaaljika unija lelesnilkih uslužbencev pri Oreet Northern je pričete propadati, člani stalno odpadajo. Tudi ekebje m ne ssni-msjo več aa "unije", ketero so ustsnoviU njihovi heeje.
baranh oedolteki ve-utnlstva v navijanju sladkorne cene
(Nadaljevanje a prvo etr«a.) takšnimi naelovi, ter dal preaa-rediti isdsjo tegs poročite.
"Dognsl ssm tudi, ds je bils te r.apel jlvs nepoved sladkornega položila isdana m časalkarsko priobčitev dne 12. februarja. AU v petek dae 9. februarja pa ee je department is dosedsj se aepo-jssnjenih rs slog o v aeaadoma odločil sa tekojlno priobčitev Hoo-verjevega poročila, ki ss tile sladkornega položaja."
Verlžnlštvo je grda reč. Z njim eo si gotovi ljadjs, ki jim js ls se lestao mošnjo, nagrmadi-li Žs velikansko bogaetvo. Vlada bi merele vsem tistim vsrižnlkom pošteno stopiti ae prste. Verižni-Štvo ee vselej paae aa rova rev-nih delevskih slojev. Vsrifailtvo m posebno respese v vojnih la-eih, ld ssstrantege rode aa eni strsni doksj novih milljoaarjev, na drugi pa povsročije strelno revščino ljudskimi meaami. Tako je vaako verlžnlštvo obso strogega kasnovanja vcrižniltvo v taki vsakdanji po-trebššini, kakor je aladkor, je pa steašen zločin, ki nlme primere Ljudje, ki vsrižijo s slsdkorjom ter temu teko oderulko as vi js jo ceno, so vredni ksr nsjatrožjs kriminalne kasni.
Uilaaaatjaaa 0. apvUa
Jtdoota
lakavn. IT. Jaalja ISST V
GLAVNI STAN: NIT S Sa LAWNOALS AVS., CIUCACO, ILLINOtf
Izvrievalni odbor: ur PRAVNI ODSIKt IVeMaiLViaaeal C.lakar.	Aadr«w VUr<*KS. FM,
tts	Pi^ (I.	Msltksw "T mrk, lijstk bslaiiksfs
......M»i«»k Jaka Vagvtak, araš^k s^atta Jate ZavaeS^
mrtjtiir
_ Saa are, I
čtiSiV"11
aPr'M'wa» m. OSSBONJS OKJtOlJSi tta-
TH
VZNOONO OKROSJIi Jajak Z^PADNO OKSOSJSi

HIT-SO Sa. Uvadela Av«
mi Psapse AvOn iMRpeaMpni
i t04, Graaa, Bana., aa jas^a
»i, B_L| Ml__^ - -----
aa. »aai. Miaa. mi
•Twi
asso w.
-ftmllajtoi prašiadatk, PfSIISf Aff»t
Ava., aefOaad, O , WUh«a>
Mtk Si., Ckiaaaa, UL Praak
^fUlisei illlWi o4e4 Si« Osli
Faaak AH StSS Sa. Cra«t«Hl Ava.. Ckjeage, J^tts®	JNPM^ Ws Si*I C^ssea^ sila
lit
obsojanja ia vredno, Ali
Wsabington. D. C. — (Foder, .) — Burton K. Wkeel#r, eaator iz Moatene, je 17. marca Odpotoval v Rusijo Obišče tudi nekatere dtoge evropake dežele.--
Nefovaaje zek,

NI je skoro bolesni bolj rasžir-jene, kakor js gnilobe in respa-denje sob. Večinoma ee pričenja le pri otrocih ia je malo je ste-rejših ljudi, keteri bi imeli le po-polno, ali pe veaj večinome sdra-ve sobovje. Vendar pa je adrafo zobovj« tadi so splolno sdravjs neobhodno potrebno. Veliko le-lodčnih in črevesnih bolesni ima svoj vzrok v slabem aobovja, tudi ttlaba rsjsnost telesa, stebokrv-
Essea, Nemčija. — (Federated Preaa.) — Otinneaovi časopisi ae pt Mina oše od Aa*eričsnov. Zs be- *vaf#r
ia vriid tega lažji aaitsaek reeaik, p<igoato tadi nevsrnih bolesni, ims svoj glavni vzrok v ne* zsdostnem svsčeaju hraae, to pa sopet je poslsdies slsbsgo aobovja. Kajti as samo sdrobitev ia o* mehčevaaje hraae ste namsn žyečenje, temveč todi prepojitev hraae a slino, kar tvori nekako predprebavo ia usposablja boljše lerabljaajo hrene v aadaljaik prebavnih ergoalh.
Varoh, da askateralkom preje sli težje sgaijejo sobjs, leži dete-ma v posebn«m ustroju eeb, pogoste todi v večji eU maajli sla-bokrvneetl dortčnlka ; v največji meri po je te odvisao od negovati ravae oeteaki jedil amd sobad ali ps v sobaih razpokah in vei-lineh sepadeje kaj kitre gnilobi, te pe ee hitro raaširi tadi as sobovje saaM. Treba je torej čim preje odetroniti is ust ia is sokov-nsj M raki po jedi temeljito eO» ja vse jedilne oetaake. Najprej so bot rehoe. Rs c ven tega pa Vode in sobno krtsčiee Med krtače njem ne j bo v ustih vedno dovolj vode, ker reva« gibanje vode pri krtačeaju sega mnogo globlje v špranje In rsspoke, kakor pa po-
odetrsnljo tudi nsjmaajfl delci k slobošiae votlin. Krtašiti je treba aa notranji la renaaji strani čeljusti ia pe V sesati robna vrste ia nevpUao nanjo. Naeadaje a* lahke iemije usta še e kske eatlaaptišae tekočino. Poaehao važno je natančno aaeženje vet preden gre Hovek epet.
ado remoree ao edeptirell emen tketa "nisva" te vsi »Inaeaovl listi zdaj ptfrjo e freneoaklk kf so lavedirsll Ruhr
Kajti ske M ostali v zobnik vet linak oetanki jedil les aol. hi v tem razmeroma dolgem čaeo tadi railobe Is a^lao aspredovsle
VRHOVNI ZDRAVNIK« Dr. P. J. Kara. eSM il. Clašr Av, Ctaaataad* D. ti Karaa^aašaaas a |t iftiisSl, M Sašaja v fUvaa«
r. J^Tfc. 1.1 ^ C^l MSUTJ-4-
DSNASNE POftlUATVS IN STVARI. U aa lOaj«jL Isvsjseelaess aa h jišaili vakla aa aaslavai TajalAtva S. N. P. J* SSST«SS Se. Uvs« Ava, fhfrrng*. M,	»
vss ZADSVS V ZVSSI S RLAGAJNIIKIIII POSLI se aallljateaa ■ »i Rlafajailtva S. N. P. J., S9ST-SS Sa. Uvadala Ave., CMaaga, Mt
__—■ al ^»laMk^H aJSaaK a« maI naldUla
»f»	("^i^avnap v P»	^ -----i>r-
VMJfU Im M aM,
jr1-
Žvečenje namreč same as mbi, posebno žvečenje kruhs, predvsem ekorjs, Is čisti sobovje In izrivs oetenka prejšnjih jedil, čim daljši je torej odmor med eao ia drugo hreaitvijo, tembolj se lshko. rasvija gniloba. Prlpom-miti je še, da treba a negdvanjem sobovje pričeti še pri otrocih eelo predao ss pokals prvi sob, torej pri dojenčkik.
Rasen saaloaia sobovje, treba je tudi utrjeveti dleeao s masažo la krtečenjem. Kajti tudi slaba, asiadostno raavits dlesas so pogosto vsrok početku gnilobe sobovje, Cs pa kljub neil vsadap le prične gniti ta ali oni sob. tre ba je iikatl čim preje sobosdrsv-niške pomoči, ker tvori gnil sob nevernost se sossdne sebe,
T šoli.
"No, Janessk, kaj je Bog stvsrll prvi denf" "Prvi dan me le al bilo violi."
kje je
Frank Alot, doma pri Komendijl na Gorenjekem, seaj bi reda isve-dele njegova sestra Marija Bobnar. Ako kdo rojakov ve sa njegov naslov, proslav de mj to aa-aai, ali pa ako bode sem čltal ta oglaa, naj se priglasi spodaj podpisenl. Imam am nafcNČ poročati nehaj aelo vsAsga Is »tare domovine, Helen Jerella, 454— 66th Aveaue, Weet Alis, Wis.
(Adv.)
MOJEOA brata Johne Sule, pred lt leU ss jp aa-
hejsl v Milureuhee, Wia. Cenjene rojake proalm, le je komo znsn njegov neelov, noj ml to sporoči, sakar m le v naprej sahvstim.— Ako bode pe sem čital ta oglas, ss prijavi «eveji sestri Mariji omotrna Pukljok, ne ae* slov: Msrjr Poklja, e. o. Keglss Hotel, Ceeeade, Wie. (Mhebojrgaa Oe.)	(Adv.)
aaj s »uea,
rad i
sataačni neelov Aatoaa Toma-Hek, doma Is Janelevega Brda, aa Notranjskem Canjanayojeke oslm če keteri ve sa naalov, naj ml javi, ali aaj es pe ssm pri javi ae naslovi Louls |Usvee, P. O. Bos IS, Primero, Colo. (Adv.)
KNJIGA ZA CELO ŽIVLJENJE.
Aagfašbs-aloveoekl baeedajek bo* ite rabtti r*,	Vseka ae-
MilMi anfft^Ak" boeede kasta paltkaS v baaadnjakei asteav« jrUToSm jmilsi" sakta4 Caae basašajeka je irse. Nara#IU prt
.. DR. P. J. KERN, . 0233 St Clair Ava., CUvaUnd, Ohio. '
NAROČNIKI POZOR!
T • T"--	. .'.- ' __ T; % * "'•
Znamonja (Marca 31-2S) pomeni, da TW poMs na ta 4**. jo prAvočbine, da
prajmoto^ ja mogoča vstav-
Ijon, inr ni btt plsitau Afcs
jo val list plislsn in ga na
lik
va, pilita nam doplsnloo in navadita stari In novi naslov.
Naši iRstopnlld so vsi drv Itvsnl tajniki In dragi ni-stopniki, pri katarih lahko plačata naročnino.
Naročnina sa cslo Isto Jo $5.00 In sa pol lata ps $2.80. člani S. N. P. J. plačajo sa pol lata $1.00 in sa salo loto $300,
im mesto Cblssfo Jo sa lato $6J0, pol lata $3.25.
Za Evropo stana ss pol ta 24.00. aa vaa late ma 22.00.
50c aa poštnino.
Naročnino lahko tudi sami
UPSAVNItTVO
"PROSVETA"
2657 So. lrwn4ris avo«
CHICAOO, IU.
za kuhanjz piva doma
Imama v salegl tn vsa dr«
HHKMf ▼	■
proaartjam, sls (afenaeelje
prank oglar,
lamrier Aeena* ftrrrfaaS. O.
ZASTONJ čaj
«fc*#aa< <0~ t n.Mm ims Ma »J»
njil MM m ««■«% MRV
MMM «M<Mi	JieaJajH ffff
iBŽcH1;
ti. » »p^fen Kf	**4 Ca
SP«.
DOMAČE ntCKAJZNZ MZSZNZ
KLOBASE
(iSu.
MH t Ajmaa leno I
_ J a#vwv
M*na| išml Im VOffUI
Iunm Mstei. v rt# Irimlt
fikattM
Malina a K ds se
iTteBf^RifiT
JOSEPH LESK 010—!4thSL, Racliia,


'Ji
mmmnmaimmm
Kaj Je pravzaprav ku-kluksizen? ,
7oungztcwn, O. — Prve dni tC-pa njeneca ko v tem raratu obleci: prijele kuklukaovskega organizatorja, pri katerem ao našle med drugimi listinami tudi dolg govor, ki k* je ta organizator Imel na nekem kukluksovskem zborovanju. Kazni listi so različno izrazili svoja mnenja o namenu ia svrhi kukluksovske organizacije. Da vidite, kaj ao pravzaprav ku-kluksovei, in kakšni amotri vodi-jo njih organizacijo, priobčujemo
v	naslednjih vrsticah omenjeni Kovor, kakor ga prinaša angleški
•	liat " Youngstown Vindicator"i
Govor se glasi, kakor aledli
"Nocoj ste bili povebljeni eem-kaj, da ališite nekaj beeed e n* Čelih organizacije, ki je ustanovljena za atoodatotnc turodne A-
•	mcričane.
"Prva stvar, ki ai jo morate iz-biti iz glave, je napačno mntnfa češ, de je nepotrebna Ukšne organizacija. Vem, da eo v tej eobl ljudje, ki Verujejo to. Goepodje,
vi	nimate prav, če mislite tako. Ničcaar na svetu ae ni dalo dovr šiti brez orgenizecije, in eieer bres prganisaeije bcUh ljudi. Pravim belih ljudi, zakaj, edino pleme, ki je sploh kaj dovršUp, je kavkaško pleme. Crnee je, tu v gotovo svrho. O tem hočepi govoriti ppzneje.
"Noe jc imel tri elne, in eieer Hama, Sama in Jefta. Ham ee je rogal bogu ter bil preklet. To prekletstvo ni bilo nikoli izbrieano. On in njegovi potomci so bili vedno hlapci belih IjndL Jas ne ve-rujem v euinje, eli aem ps za to, da je Črnec v primerni sferi. Ali ee še epominjste plemenskih is-gredov, do ksterih je prišlo pred nekolikimi meseci v Chicsgut Ali so vsm znani vzroki ss vss tiste nemire t Nel Ali ne veste, da jo v črnem pasu čikaškega mesta na stotine belih Američanov v polo-šaju belfgs suženjstva!
"Ju ne verujem v preganjanje •črnih ljudi, ali aem pa za to, da ostanejo v svojem krogu. Crnee ne sme mešati svoje krvi e krvjo bi lege človeka. Črnci eo orgenl-sireni. Le pogledite njihovo sfri ško-smeriško bratovščino! Tu vi d i te, da so poatavili besedo 'afri ško' pred 'ameriško'. In če b
kdaj nad vladali belo pleme, bi odpravili 'ameriško' nemudoma.
"In te črnakc organizacije so zaveznice Kolumbovih vitezov', ki streme za nadvladjeas prote stantovske vere. Ti črnci ne vi dijo, da so orodje v rokeh rim-skih katoličanov. Ti ljudje ne vidijo. da jih bodo 'Kolumbovi vitezi'. brž ko doeežejo evoj namen, teko zatirali, da bodo popolnome izginili s zemeljskege površje.
I "dele v zednjem času ališite o rimsko katoliških Črncih. Zekajl Kv so sc rimski katoličan jc namenili porebiti črnce za avoje o-rodje proti močnejši sili, ki so sc jo zakleli epraViti a tega cveta, »roti proteatentizmu. Dandanes jc v Grcenville, Miza., veliko seme-nišče sa črnce. Te zavod je v rokah rimakih katoličanov.
Predetavito si v duhu, goepo<|-je, že neko, ki jo imate najrajši, pa naj bo to še mati, lena/ hči ali ljubica! Mislite nanjp, povij-te jo v ameriško aaatavo in po-etavite to veliko skupščina mož, ki jo morejo ščititi v vsakem ozira 1 Pptem ai mialite, da jc te kor-don pretrgan po Črni eili, po tolpi divjih nasilnežev, ln predstavite ei, kaj bi ae zgodilo a tlato materjo, šeno, ljubico ali hčerjo v rokah tietih divjakov. Ce je kdo tukej, ki bi red videl, de bi ee zgodilo kaj takege, naj vstane, reče lahko noč ter odide. Gre naj kar naravnoet po najkrajši poti v reko. To bi pač bilo najbolje sanj. Človek, ki ac druži s črnci, ni vreden, da bi govoril pred nami. Ce ete teko nizki, do ee mešate s njimi, ostsnite pri njih in oe poizkušajte potegniti svojega tovariša s% sabo!
"In vendar pa ne oznaaajem aovraštva do Črncev. Pojdite domov ter čitsjte 13. poglavje v pl smu do Korinčanov! Jas verujem v strpnost, nikokor ps ne v so vrsštvo. Tods v strpnost, ki dsje vsskomur prsvieo živeti po svo js.
" Iri Če hočete preprečiti to, ksr sem vsm prsvksr opisal, se morate organizirati. Če želite ščititi sebe in evoje drag«, ne morete tega etoriti sami. nego e številom, t. j. z organizacijo.
Gospodje, povem vam, da smo si vri bratje; karkoli ee pripeti našemu sosedu, ae tiče naa. Če želite shajati in živeti v miru in spo-

VETA
PR
A, 192?
ta.
Nobena
Prote-
na
in
razumu, more vaš aesed, veš bret
storiti
Mi nc maramo Žida v tej orge nizaciji. To pa zato ne, ker ne ve raje v načela krščanake vere. Žid je samo zato tukaj, da ai kopiči denar na rovaš tiatik, ki delajo zanj. Ali je še kdo izmed vas vi del Žida, da bi produeirelf Zid j? grabijo, mi proizvajamo. Pred le ti ni bilo možno kaj takega. Ali dnndanee je 72 odstotkov našega denarja v židovskih rokah. Vzemimo naprimer gledišče! Domala vaa so pod židovsko kontrolo. De-vetinsedemdeset odstotkov igralnega osobja je židovakefea ali katoliškega. Ali vidite, kam gre vaš denart In ae je potem čuditi, zakaj ao zaamehovani proteatantov-aki duhovni in proteetantovska vera t
"In še druga lAtarnost je, o kateri hočem izpregovoriti per besed nocoj. Bimsko-katoliška hierarhija. Nikar pa ne mialite, da smo nasprotni rimsko-katoliški veri. Moliti boga je njih vera. Pravico imajo do nje. Potem naj slede svojemu iskrenemn prepričanju. Ustava Združenih držav dovoljuje-versko svobodi/. Mi jim je ne mislimo vseti. Ali hočemo jim pe zsbrsniti, ds bi mešali politiko z vero, ter podpirali svoje kandidate kot politična skupina. O tem poglavju bi lahko razpravljal na široko, ali to si prihrgnim sa poznejši čaa.
Na kar mislimo predvsem o-brniti pozornost tu v Youngetow-flu in širom Združenih držav, je rimsko katoliška ideja o javni šoli. Nadškof Ireland je še pred nedavnim izjavil, da mora katoliška cerkev vzgojiti ljudi, in da je edina pot, po kateri ee da kaj doseči, pozapreti javne šole Zdraže nih držav.
Rev. Phelen iz St. Loulsa pravi« Drži mase nevedne, pO jih boš imel lahko pod svojo kontrolo!
"Tam v Rimu je kraano poslopje. Eno največjih, kar aem videl še kdaj. Njegovi hodniki ao iz belega mramorja. Tu prebave glavni agent božji na zemlji. Je-zuitje pravijo, da je papež desna roka božjs in edinj zastopnik, ki ga ima. Ta mož daje smernico po litiki rimako-ketoliškegs - svete. In to polneni politiki Zdrašenih držsv v jsko velikem obsegu. Ko Uko vee bo glesovelo zs nevrjroe-, , , , i i
Na krvavih poljanah.
IVAN MATICIC.
(Dalje.)
Teko amo se pehali ie dva dni naprej ln dne 2«. avguata 1014. leta aadcll pri Piemjrslsnih ns Ruse, ki so nos še Čakell več dni, zakopani v tri vrste. . . In tedaj so nas pošteno "pošerfnali" in s gostim ognjem in svincem krstili naš polk in vea tretji kor. In v nekej ureh je bilo dopolnjc-• no ln končano vae naše ogromno delo, končano vee pripre ve. Noše čete so šle neprej kot telete v klavnico, bres glave, bres vodstvs. . . Prej sofo vedno mislili, da pojde vse teko v redu, kot jc Ho ne vežbeližču in ob peradah. . . A zdaj je peda-lo vse nevskriž, zvijalo sc v krvi, ječalo, skrivalo se, bežalo. . . Vae nevskriž jo treskalo, žvižgalo, frčalo — in gališke poljane so zakrvavelc. . . Ta-r kc vojne al niamo predstavljali in o tem nem ni-> so nikdar pravili neši oficirji, ki so tydl bil zdaj vsi presenečeni in vsi brez glsvo in se skrivali, ksmorwao vedeli in sn%U. vodstvo ps prepuščeii mlsdim kadetom, ki niao bili mnogo zmožnejši od aktivnih*oficirjev. . .
To je bila tiata ošabna avstrijska armada, ki ai jo domišljala,da popade vse pred njo na kolena, ki je prorokovsls, ds ne pozns umiks! Ksko so naa učili aktivni oficirji in zarobljeni šsrŽi, ds bomo prodirali le vedno naprej in naprej, umika nam niso omenili nikdar!
V nekaj urah je bil razdejan naš polk in razrahljan ves tretji kor. Mnogo je bilo zajetega, mnogo poflitega in ranjenega .
Pričel se je splošni umik v največjem neredu. Avstrijska armade je betala že pavi dan, premagana in rsatepons. In vsi »mo bili prepričani. da je vojna kopana in da gremo domov. In ( mi smo se radovali, da so zmagali Rusi in da je pretnairanM Avstrija, Niftno pa slutili, da pride is nami še triintrideset maršbataljonov in da bo polk še triintrideset krit razbit in triintrideset-krat cakrpan, preden bo vojna končana. . .
lis x t r pene čete so se potikale okrog in druga je druiro i tikala. Brigadir je mahal a belo zs. stsvo. mi»lrA. 4* je že vse zajeto in obkoljeno. Ilnzsrji eo si z volimi sabljapil delali pot po natrpanih eeetah. ki no bile polne raabitega trena. More ti so vlaki in zaloge živil. l*ono*i je pokalo vas navakrii rsitepeni oddelki so streljali drug na drugnr* in %* pobijali med aeboj v divjem neredu. Po cesti so dirjale splašene mule in ko« aji, s ljudje »O kričali, da gredo Kozaki, in so v največjem strshu in vsi zbegsni planili v eeatne jarke na levo in desno, streljali na splašen^ mule In s tem drug drugega pobijali. . . Na vaeh straneh so gorele vasi In ožerjsle airešne noči. . .
V Lvovu je šlo vae na v.križ. Bežali so ftid-je pred Husi, rad epe ne tolpe naših čet ao pa vdr-l/ v njih štacunc in ae sasnale v šteleže. . , Uj
žali so skozi Lvov raztepeni polki poljskih jonarjev, prej vsi ovenčeni, vriskajoči, zdaj p<?-; r a ženi, osramočeni. . .	\
Avstrijska vojska jc bila tepene, nemfki in» madžarski oficirji so pe pričeli paovaši, klofuta, ti, rohneti, pobijati.
11 Schwcinhunde! Jaz vam pokažem, šyindlerji I Marš!" jc kričel prileten čaatnik ob blatni cecti in pene so mu vrele iz ust od togote in kričanja.
"Luihpit Zaloga slovaneka! Izdajali bi ne« redi ruskim paom, zato ae obotavljate 1" ae je drl mlad nadporočnik in vihtel v roki aamokres. "Marši Vonvacrts! Jas vam pokažem, vi lačniH pel!"
Nekdo je smuknil v bližnjo kočo prosit kruha in vode. Mlad praporščak je planil za njim in mu pognal kroglo v hrbet. "Tu imaš, ti lačeij pes! Veš, da jc prepovedano hoditi okrog civilne svo jati! Marš — pustite gal Kdor mu posku-Bs pomagati ali kdor ac mu drsno obvezati rano, bo delešen smrti njegove! Pokopljite ge na gnoj sa kolibo!"
"Kej pa tit Marši"
"Nc morem, goapod! Oslabele so mi moči., Tri dni brez jedi, teden dni brez počitka, a še prej nisem bil zdrav. Temni se mi pred očmi, noge ao mi popolnoma odpovedale."
"Naprej! Marši"
Opotekal ae je še četrt ure, potem pa se» zgrudil v eostni jarek brez zaveati in krvave pene ao se mu gnetle is ust. ...
Siromašni vaščani ao delili vojaštvu kmhe. Mimo je prijcadll stotnik in pričel kričati in ae-ksti-z bičem. "Merš, avojat ničvredne 1 Ali ne veste, da ne amete ponujati našim ljudem svoje-ga otrovanega kruha in avoje otrovene vode!"
"Oproati pan, hleb nI otrovan ne voda", ae je opravičevalo ponišno ljudatvo.
"M*ul halten! Isdsjslel ste, Iz ruskega ae-mena vzraali. Najbolje bo, da uničimo to svejet. — Haloo, llcrr Lcutnant, daa Haijnest wcrden wir anzuenden!" .
Kmet je bil ns jsblanl ob cesti s dolgim rež*, njem'v roki. Mimo ac je pripel jel sirov major:
"Aha, sopet imamo enega. Marš doli, lumpl Glejte, ljudje, nesramnega isdsjalce, ki je aigna-lisiral na drevesu!"
"Pan klstil sem aedje zs veše vojnike!"
"Nikakih ceremonij, ker ni čeas zs obrevne-vo! fttrik sa vrst!"
Vas družine jc prihitela is bajte in padle ne
koleno. * •
"Aha. tu je pa še njegov eia — tudi njega na drevo! — llalt! Kn, dva — osem moš! Htere-ge ne to. mledegs ae ono drevo t Takoj! fttrike dobile v bajti!"
In mimo ao šls trudne, rsstepene trume, sklonjenih tilnikov, v srcu gnev ia jsd. na iseesaaih obratih strsh In boleet. Mimo obešeaeev so Šle, ki ao biagljali v dolgih vrstah ne drevesih in na drogovih oh eestah vsepovsod. . , .
(Dalje prihodnjič.)
Km it h j kot pred sodri dat s prihodnje letot stan t je si domnevajo, da eo v pre
veliki večini za nadvlado od katoliške strani. V večini so. Ali kstoličanje ne aede lepo doma za pečjo, nego gredo naokoli. Kon centrirani ao, in ni jim treba na še pomoči. Lahko izvolijo naše u radnike sami, dokler amo mi mir ni ter ostanemo doma. Mr. Smith bo vaš predsednik, Če se to zgo* di. Zadnjo jesen so glasovi naraat-U za 60 odstotkov, in ta naraste s so po večini ustvarili protestant-jc.
"Uradni glasnik rimske hierarhije v tej deželi, kardinal Gib* bons, jc še prod nedavnim dejal na nekem sestanku 'Kolumbovim vitezom' v Bostonu, da bo Amerika v desetih letih poatela rimskokatoliška. To ee pravi, da morajo iti javne šole. Koliko izmed vas ima otroke f Ali boste radi videli, da bo^o hodili vaši otrod v cerkveno šolo, kjer jik bodo učili katoliške vere in katekizma. In Če bo otrok storil le ' najmanjši pregrešek, bo moral poklckati v tieto temno luknjo ter tamkaj prositi za odpuščanje tietih otroških pregreškovf
Gospodje, javna šola mora o-atat^, kjer jc, in mi smo tukaj, da jo obdržimo tamkaj. Mislimo pa odpraviti cerkveno šolo. V vaši poatavodaji je taka predloga eedaj, in ker ne bo mogla prodreti v tem zasedanju, morate gledati na to na prihodnjem. Mi nameravamo uporabiti vae svoje moči proti tej brezdavčni lastnini. Vsa u gnila politika mora izginiti. Koliko vas je republikancev f Ko liko demokratov f Ali so še kake drage stranke zaetopane tukaj T Jaz ccm bil demokrat. To je izpoved. Toda sedaj nisem več. Naveličal aem se glasovati s katoli čanl. Toda vi, republikanci sc ni knr nc smejejte! Vi ste glasovali e črnci od civilne vojne sem.
Mi emo politična trganizacija, ali mi smo sa človeka, nc pa za etranko."	*
V nadaljnem izvajanju, dolži. govornik Wilaonovo administracijo, da je preplavila uradna mesta po vseh mestih s katoličani. To je njemu tudi vzrok, da je bi lo v letu 1919. in 1920. devetin devetdeset odstotkov vseh tistih, ki io se priselili v Združene države, katoličanov, r
Is gorinavedenega govora jo dokaj razvidno, kaj ao pravzaprav načela kukluksovske orge nizacije.	' ^
jlavekm zokonov, kakor ravno Jukatan. Zakon določa, da ai mo rajo delavci ustanoviti organizacijo v obrambi) svojih interesov, in sieer morejo biti vae organizacijo na razredni podlagi. Drugi zakon predpisujf, da imajo de-avci pravico do gotovega deleža dobička poleg mezde. Kedar nc more delavce delati, ne da bi bil sam kriv, prejme plačo sa izgubljene dni. Vai delodajalci morajo odšteti državi pet odstotkov čistega dobička; ta dener gre v posebni pomolni fond, iz kate-
Rdeči Jukatan.
(Po "The Ncw'York Callu.")
Država Jukatan (Tueatan) v aeverni Mehihi itn a socialistično vlado. Prebivalci so večinoma Indijanci rodu Maja, ki ss pečajo z obdelovanjem zemlje in za posle ni eo tudi v induatrijah,»tode in dtiatrialni dclavci ao po večini be lokožei.	_
V Mehiki jc te država znana pod imenom Rdpči Juketan. Sov ražniki socialističnega gibanja jo nazivajo tudi "topey-turvy land", to je "narobe — ali na glavo — postavljena dežela". Da, "topsy-turvy land" za kapi taliate in izkoriščevalce delavcev, ne pa za dclevce in kmete t
Državna uprava in zbornica sta v rokah socialistov, ki sc tra dijo ne vse načine, da dvignejo pravice človečanstva in dostojnosti ter sreče človeka nad pravice dolarja. Ekaperimenti, ki ae vršo v dukatanu, ao v nekaterih ozirih primitivni, v mnogih pa moderni in po vaeh znamenjih praktični in dobri.
Sprejeti so bili zakoni, ki ao izvabili delodajalcem in drugim is-koriččevelcem grenke solze is oči in pa krepke kletvice is ust. Zs-to je Jukatan "topsy-turvy"I
Jukatan je zeprte delavnica 1 To oe pravi, da edino organizirani delavci smejo delati v tovarnah. rudnikih itd.; kdor ni član svoje Industrialne unije, ne dobi
rega država podpira brezposelne delavce v elučajih in krajik depresije.
Ako delodajalec najame delavec iz dragih krajev, jih mora poslati nazaj na svoje stroške, če delsvci niso zsdovoljni s pogoji in sko zahtevajo povratek v avoj prejšnji kraj. Pri deln zunaj mest in vaai mora delodajalec poetavi-ti delavcem komodne hiše in čc delavec opuati delo iz kakršnega vzroka, sme bivati v hiši leto dni, ne da bi moral plačevati stanarino. Delodajalec mora postaviti tudi šole in gledališča de-aveem. _ - jjg-.' >
Ako delodajalec odslovi delsv-cs brez opravičenega vzroka ali zato, ker je član organizacije, ali če ec jc udeležil stavbe, ga mora vzeti nazaj ali pa mu izplačati mezdo za tri mesece, kar se delavec izvoli,
Ustava Mehike jemči zs osem? umi delavnik. Socialistični ss-ksnodajclci v Jukatanu so ps odločili, do osemurni delavnik je maksimalen, toda V, reenici .no sme presegati Šest ur in delavci lahko zahtevajo še krajši delav-nik za isto mezdo. Zakon zahteva, da ob sobotah delajo, delavci le pol dneva, plačani pa morajo biti za ves dan. Vse čezurno delo mora biti plačano a podvojeno mezdo.
Dobro eo zavarovane omošene delavke. Noseča delavka ima pravico do počitnic s polno plačo štiri meeeee: dva meeeca pred porodom in dva po porodu. Delodajalec ji mora dati njeno delo, ko se vrne. Matere, ki imajo dojenčke, morejo dobiti dnevno dve uri dopuete za nahrano otrok.
Zakon tudi določa, da deloda lec ne sme najemati stavkokazov ob času stavke delavcev. Tovarna aU kakršnokoli podjetje mors bi ti zaprto, dokler trsjs štrsjk. Ako se dclodejalec posluži naal lja proti etavkarjem, zapade za pora za petnajst dni.
Izpor je dovoljen le takrat, ka dar je v reonici malo dela m še takrat le s dovoljenjem državnega razsodišča. Ako delodajhlec zapre tovarno is dragih razlogov, mora izplačati delavcem trimc-sečno mezdo. Državno razeodišče je sestavljeno iž treh razsodnikov: eden predstavlja delodajalce, dragi delavce, tretji pa aoeia-liatično vlado. Ni Se čuditi, čc ka-pitaliati imenujejo Jukatan "na glavo poeta vi jeno deželo 1"
V rdečem Jukatanu ni nikogar, ki drži kaj do sebe, da bi ne imel rdeče članske karte v dokaz, da je član socialiatične stranke. Jukatan ima tudi ime "dežela rdeče karte."
Na zadnji strani karte je tiake-nih nckaf^kratldh stavkov sledeče vsebine:
meti in delo je
"Delaj zaae — ne daj se izko.
H i
"Ce doMI dobro ceno zal delo, delaj dobro."
"Ne napadaj brez vzroka, toda nikdar uc nastavljaj desnegn U<-. kadar dabiš udarec na levo li«? '
Filipe Carrillo, governor dri. žave Jukatan in voditelj soeiaii. etične stranke, je nojpriljublje. nejši človek v deželi. Indijsnci H dotikajo njegove obleke z neka. kim avetim apoštovanjem, kadar, koli imajo priliko. Enkrat ao do, bili domačini napa&o vc%t, da j« bil Carrillo umorjen v glavne* mestu Meridi m še drugi dan je prišlo več tisoč Indijancev v Me-rido z grožnjo, de zažgejo mesto. • V Carrillu ne obožavajo toliko I človeka, dasi je dober governor in privlačna oeebnoet, pač pa vi. dijo v njem pooaebljenoat vzvi. šenih socialističnih idej. Dokler jc bil general Ilvarado vodja sa. cialiatičnega gibanja v Jukatan«, jc bil on ravnotako priljubljen. Indijanci in drugi delavci nimaje dosti pojma o politični ekonomiji, toda. čutijo^ kadar so izkoriščani' in kdor je aocialiat, je aocialin iz srca in duše. Vaaka delavčeva hiša ima aliko CarrUla in zravea je Carloa Mane, o katerem vedt, da je uetanovkelj gibanja, od katerega si obetajo boljšo bodočnost in iudi trdno verujejo vanjo. ■ (Konec prihodnjič.)
5LVER0VA ZDRAVILA VZDRZUJEJO
/UKA'.jL V OHUZlNhh
5 E V E R A 5 E 3 K □
Priporočljivo Zd odponpč pri zdraVUonjb ar4>eČice Ml fldxqih (pirph bolezqi.
CEHA SO c
■ • \ ■ .
Vprdš^tt pel vbšes) Idpjk
»V. F. SEVERA CO.
RAPID5, IC1VVA
EMIL KISS BANKIR, 133 SECOND AVE., NEW YORK CITY
Pošljite vala darilo u veliko noč
takoj, da ga dobe pravočasno.
pošilja Jucosla
„ denar v vss i vije po peiti ia
kraj? Jugos bran javne. •
Prejemam densr in vlog« In plsčsm po 4* obresti.
Prodajam narobrodne listič« sa vso črte po originalni eeni družb.'
Doprsmljsm rojske b stsm-gs kraja, j* Pttltezapojaanllanat
EMIL KISS BANKIR, 133 SECOND AVE., NEW YORK CITY
f
NOVO LETO, NOVE URE, NOVE CENE.
MM smo v ul«ft pitTi Kl«i* molk« la ImiIm ort. ki
AfSmmm'''
Mu «•
Sa WS«u takoj aa »r*< mM kupili mm. Ur« m »m prav« Zlaio ■•kaj «Ut« h«ss. DorUnlM sa aa Mat mm aottjiu la ail *sss hI «»®lk m naJ««r*J»* ara krnplUM {• a taw »f prikr»alta 4*larja.
Ura a« «m praskulana, 4rta pravi lu 4« takunda I« vaaka Ja Osaa pa m ali)« kaC S« k«4aj poprej.
Velika zaloga nravih glasnih Columbia Gramofonov
atovaaak«. n.mik« I« v.ah JaaUrfk aM«a CaMt« pri naa. mHf fa a« " •mo •dini^cartopaa v Cas—saaS. sa ptava a«V«. «Uaoa Calaskia
IVAN PAJK, 24 Main Street, Connemaugh, Pa
V JUGOSLAVIJO V 0 Jaafc pl-
Jaja vaa k tarak v«liki p« miki.
AOU1TANIA........4S.S47 taa
MAUaCTANIA......00.704 fmm
BERENGARIA.......SS.OSS loa
Prijazna kabina sa tratjaca ras-reda potnika l I, 4. I poataUami. Krasna obadna. ka.i.ina ia W.v»i-na soba. Pokril« ».r.,mmado nad kravja. Isvrstna kriu. praasansde eedkmvja Nobonlk akrM.
s&tk srrsir *
Za paaal Sat«« »a

Cl/isAaO ANCMOt LINE. lee a	s«., fkii.o . II
ODHOD IN PRIHOD.
Na PMiad la aa palatja aa aajval potoj«. SaJakl aa vtataja v kaCUa tja aa aMak la pa apvavkakT
V STASI K SAJ i—A k« aSa VI ad «atail. ki aa aanaliat « atari l«J
etSAOa v Hmm V«rka. ki la taaM pa av^Ji u4ai ta a«!i4al mlniai ki to^* Vaa priparcSala aa« SSavnal rojaki. M aa S« aaCaJ »koal ai« taSavaS.
m avftnsr.s KSiJA.-p. i i..hi. . I t.----- m, ,m jJja^aiaar
_______-•tm.rtets-
roaiUANJU OCNAlUAt—T\rSka UKRAJMZ a
ZAKRAJ3EK * CESARK, 70 — 94 Ar*., N«w Vatk, N. V.