1 rosK i k »ec 25 let Ust delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih Ljubljana, 27. decembra 1974 - številka 21 Na zdravje, tovariši! Spijmo z najboljšimi željami za srečo — tvojo, mojo, našo! ^eče ne merimo po kapljicah. ^°brih in iskrenih želja ni nikoli preveč, tudi dobrih in iskrenih tovarišev ne. •K-Ma Avguštin Lah Premišljeno usmerjanje v poklic Vzgojnoizobraževalno področje je posebnega družbenega pomena in v načrtih razvoja označeno kot prednostno. Iz leta v leto pa ostajajo nekatere naloge neuresničene. Materialne mož-.nosti nedvomno omejujejo uspešnost dela tn uresničevanje načrtov, vendar bi ob večji povezanosti šolstva z gospodarstvom in drugimi družbenimi dejavnostmi tudi te okvire lahko razširili. Večja povezanost ne pomeni le trkanja na vrata gospodarskih skladov, temveč predvsem ponudbo boljših programov izobraževanja. Delovni ljudje in organizacije združenega dela pričakujejo od šolstva veliko: kvalificirane delavce in strokovnjake', ki se bodo posvetili predvsem proizvodnji, ki bodo ustvarjalni in bodo sprejemali delo tudi zunaj središč in družbene dolžnosti zunaj rednega dela. Zato bo tudi v srednjem in visokem šolstvu treba marsikaj spremeniti, toda prvi pogoj je primerno usmerjanje mladine v ustrezne šole. Nič novega, bi rekli, toda kljub temu nekaj opozoril: V štiriletne srednje šole se vpisuje več mladine kakor v poklicne šole in več absolventov srednjih šol skuša nadaljevati študij, kot pa se jih odloči za poklic. Posledice so občutne: gospodarstvo zaposluje poleg poklicno usposobljenih ljudi nenavadno veliko neusposobljenih delavcev in iz visokega šolstva odhaja v razne zaposlitve dvakrat več tistih, ki pri študiju niso uspeli, kakor tistih, ki so ga končali. Šolanje strokovnjaka traja sedaj 18 do 19 let. Produktivnost dela ne napreduje tako, kot bi glede na naložbe v šolstvo smeli pričakovati. Ustvarjalnost (inventivnost) je premajhna. To je naš „prispevek“ k ustvarjanju boljših razmer za napredek gospodarstva in za boljšo menjavo dela. Glede tega moramo v prihodnje izdatno napredovati. Usmerjanje v poklic mora biti dobro opravljeno že v osnovni šoli in pri vključevanju mladine v „usmerjeno izobraževanje". Važen je tudi prehod na višjo in visoko stopnjo izobraževanja. Ogromno študentov spreminja izbrano študijsko usmeritev. Zakon o visokem šolstvu bo določil intenzivno pripravljalno obdobje za vse prihodnje študente. Spodbujati bomo skušali za študij na tistih usmeritvah, iz katerih pričakujejo gospodarske in druge dejavnosti več strokovnjakov. Vse to skupaj lahko imenujemo družbeni sistem usmerjanja in pripravljanja mladine za pokljčno izobraževanje na vseh ravneh, ki je del kadrovske politike. Opravljanje te naloge je važno in zelo odgovorno družbeno poslanstvo, ki ga je treba zasnovati na samoupravnih osnovah in programirati med skupnimi nalogami izobraževalnih delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela in občin. 7. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije Velik poudarek družbenemu standardu K odločni volji in želji po nadaljnjem razvoju samoupravnega ?°cializma in za boljše življenje delovnega človeka, izražene na 7. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, so veliko prispevale uvodne ^sede maršala Tita, ko mu je ta kongres podelil naslov častnega predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije. Delegati so jih navdušeno Pozdravili in jih sprejeli kot napotilo za svoje delo. V štiridnevnem <**ht kongresa, od 17. do 20. decembra, ko je potekalo delo na P'enamih zasedanjih in v šestih komisijah, se je zvrstilo za govor-fliško mizo več kot 450 delegatov. Številni delegati pa so morali ^dati svoje razprave pismeno, ker jih niso utegnili prebrati. Vsi pa ?° Prišli na kongres trdno odločeni dogovoriti se za nadaljnje delo 111 ^cije, tako kot zahtevajo delovni ljudje. Velik poudarek je bil dan večji skrbi za družbeni standard; za P°spešeno reševanje stanovanjskih vprašanj, za še bolj pospešeno 'zgradnjo vzgojnovarstvenih zavodov, za učinkovitejše reševanje jjjaterialnih problemov vzgojnoizobraževalne dejavnosti ipd. Sin-,at si je sicer po 21. seji CK ZKJ in pismu predsednika Tita Prizadeval za pospešeno izgrajevanje družbenega standarda, vendar Se vedno ne dovolj učinkovito. Zato so delovni ljudje upravičeno j^ložili svojim delegatom, da se morajo odločno zavzeti tudi za D°‘j učinkovito reševanje tega problema. Hitrejše povezovanje dela in sredstev mora omogočiti izenačeva-delovnih razmer. Materialni odnosi so tisti, ki odločajo o druž-Jjuoekonomskem položaju delovnega človeka v družbi, zato je y [I10 sprejemljivo, da bodo le delo in delovni dosežki odločilno Ruvali na osebne dohodke vsakega delavca. Delegati so se strinjali, se moramo zavzemati za enake pogoje vseh delavcev oziroma za doh °Praven družbenoekonomski položaj. Razlike med osebnimi nodki, ki niso rezultat dela, moramo odpraviti. Nihče nima pra-l^e do večjega osebnega dohodka zaradi ugodnejših tržnih, °njuktumih ali drugih razmer, ki niso rezultat delavčevih osebnih Prizadevanj. j Tudi v družbenih dejavnostih si je treba odločno prizadevati, da .°*žemo prek samoupravnih interesnih skupnosti enakopraven j^žbenoekonomski položaj v združenem delu. Taka usmerjenost ^ridikalne aktivnosti, so poudarili delegati, bo najboljše zagotovilo za uresničevanje nove ustave ter sklepov in stališč X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Vse razprave so bile zelo jasno idejno politično usmerjene k nadaljnji izgradnji samoupravne socialistične družbene ureditve. Izgrajevanje samoupravnega socializma mora postati naloga slehernega delavca člana sindikata. Dograjevanje medsebojnih samoupravnih odnosov in delegatskega sistema mora biti prvenstvena skrb sindikata. Le enakopravni medsebojni odnosi in enake možnosti za vse bodo zagotovili enakopraven družbenoekonomski položaj vseh delovnih ljudi. Ugotovljeno je bilo, da v Jugoslaviji četrtina zaposlenih še vedno nima končane osnovne šole, veliko teh delavcev pa je še celo nepismenih. S takim stanjem ne moremo biti zadovoljni, predvsem zaradi tega, ker se odstotek zaposlenih delavcev z nedokončano osnovno šolo povečuje. To pa pomeni, da je še vedno prevelik osip v osnovnih šolah. Tudi v šolah za kvalifici- -rane delavce je prevelik odstotek (približno 30 %) takih, ki pravočasno ne končajo šolanja. Vse to gre na škodo večje produktivnosti, zrcali pa se tudi v medsebojnih odnosih in vpliva na nadaljnji razvoj samoupravljanja. Tako stanje teija odločne ukrepe za izboljšanje položaja. Vzgojnoizobraževalni dejavnosti je treba dati večje možnosti, od nje pa zahtevati da bo učinkovitejša. Še nadalje si moramo prizadevati za marksistično vzgojo in izobraževanje, da se bomo lahko uspešno bojevali proti še vedno pričujočemu idejnemu nevtralizmu in drugim negativnim pojavom, ki nam v raznih oblikah vsiljujejo malomeščansko in porabniško miselnost. Zavzemali se bomo tudi za ugodnejši položaj knjige in za večjo materialno podporo napredni kulturni dejavnosti. Ustvarjalnost 7. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije na vseh področjih družbenega življenja in dela izražajo sklepni dokumenti. Trinajst resolucij in novi statut Zveze sindikatov Jugoslavije obvezuje vse osnovne organizacije sindikata, da si vztrajno prizadevajo uresničiti naloge, ki sta jih začrtala VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije in X. kongres ZKJ. Dosledno se morajo bojevati za uresničevanje nove ustave in zahtevati od vsakega posameznika, naj opravlja svojo družbeno funkcijo, tako kot je zapisano v novi ustavi in drugih političnih dokumentih. GEZA ČAHUK Še prav posebej je med kadrovskimi nalogami podčrtano pridobivanje mladine za pedagoške poklice. Zdaj imamo mnogo premalo kandidatov; v naslednjih 5 do 10 letih bi v Sloveniji potrebovali 800 do 1000 učiteljev letno in še. več tisoč vzgojiteljic. To bomo zmogli samo z izrednimi akcijami, kajti za pedagoški poklic so potrebne zares najboljše osnove. Tudi to je dokaz, da bomo razvoj šolstva lahko zagotovili samo, če bomo dosledno uveljavili družbeno vlogo in samoupravno integrira-nost šole z družbenim okoljem. z*——--------- ZDRAVO, USPEŠNO, SREČNO LETO 1975* VSEM PROSVETNIM DELAVCEM! To iskreno želijo: republiška odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja ter visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti, izobraževalna skupnost Slovenije, zavod za šolstvo SR Slovenije, sekretariat za prosveto in kulturo SR Slovenije ter uredništvo in uprava vašega lista - PROSVETNI DELAVEC! v Samoupravne interesne skupnosti na startu V Novo leto z novimi nalogami Te dni bodo dokončno ustanovljene samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti (za izobraževanje, kulturo, znanost, zdravstvo in socialno varstvo), ki so sestavni del skupščinskega sistema. V vseh republikah in pokrajinah so sprejeli zakone o njihovem konstituiranju, sedaj pa pripravljajo normativne akte ter zbirajo delegate in delegacije za skupščine posameznih skupnosti. Do konca leta morajo biti končane vse priprave za njihovo ustanovitev. To pomeni, da je že precej narejenega. ustavno načelo o enakoprav nem družbenoekonomskem p ne glede na t0> 'z ksnega družinskega okolja ^bajajo. Žal smo se tem ciljem bbnih razlogov prepočasi Zbliževali. Napočil je čas, ko ni mogoče nenehno samo govoriti o družbenih vzgojnoizobraževalnih ciljih socialistične angažirane samoupravne osnovne šole, marveč je treba začeti pospešeno ustvarjati možnosti za uveljavljanje tako zasnovane obvezne šole. Prepričani smo, da lahko takšne vzgojnoizobraževalne naloge osnovne šole uresničimo v dnevnem programu življenja in dela, po katerem bo osnovna šola prevzela vso skrb za izvedbo učnega načrta. Tbrej ne bo skrbela samo za pouk, marveč bo prevzel tudi odgovornost za to, da bo otrok opravil vse učne obveznosti v šoli, da bo vsak učenec v skladu s svojimi sposobnostmi in nagnjenji dosegel vzgojnoizobraževalne smotre osnovne šole. Nevzdržno je, da šola pogosto prepušča skrb za obvladovanje učne snovi staršem. Pomislimo, kakšno obremenitev in pogosto nepremagljivo oviro pomenijo za starše naloge njihovih otrok iz matematike, tujega jezika, pa tudi iz drugih predmetov. Zaradi prenatrpanosti in neredkega pretiravanja v zahtevali, v kakršnega je zašla, naša osnovna šola psi-liičho in fizično vedno bolj obremenjuje osnovnošolskega otroka. Del teh bremen si prizadevajo odvzeti svojim otrokom starši ali pa pokličejo na pomoč različne ^inštruktorje". Toda vprašajmo se, kolikšen odstotek staršev to zmore spričo svoje izobrazbe in materialnih možnosti. Učenci v manj razvitem socialnem in kulturnem okolju, zlasti otroci staršev z nepopolno osnovnošolsko izobrazbo in s skromnejšimi osebnimi dohodki vseh teh bremen ne zmorejo. Taka osnovna šola vedno znova poraja in poglablja enega izmed pomembnih vzrokov socialnih razlik. Zato je uveljavljanje osnovne šole, ki bo v dnevnem programu življenja in dela prevzela vso skrb za uresničenje svojih vzgojnoizobraževalnih nalog, pomembno družbenopolitično, . razredno vprašanje. Osnovna šola je kot najbolj množična bazična družbena vzgojnoizobra- ževalna ustanova dolžna zagotoviti vsej mladini enake startne možnosti za usmeijeno, poklicno izobraževanje. V naši socialistični samoupravni družbi je to eden izmed poglavitnih pogojev za uresničevanje pro-klamiranega načela demokratičnosti in dostopnosti vzgoje'in izobraževanja. Zato celodnevna šola (naziv ni najbolj ustrezen, ker ne izraža bistva) ni samo strokovno pedagoško vprašanje,, marveč je izraz najširšega družbenopolitičnega interesa in ena izmed prednostnih nalog v celotni preobrazbi našega vzgojnoizobraže-valnega sistema. Smernice za to preobrazbo so jasno opredeljene v dokumentih X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS. Organizacijski strukturi celodnevne šole ne bi ob tej priložnosti namenil kaj več pozornosti, ker je bila prikazana in obrazložena že nekajkrat v dnevnem in drugem tisku, s strokovnega vidika pa še posebej v 4. številki revije Vzgoja in izobraževanje. Program življenja in dela osnovne šole je bil v letih 1971 in 1972 v javni razpravi hkrati s predlogom sprememb predmetnika in učnega načrta in je bil družbenopolitično verificiran. Organizacijsko-vsebinski pedagoški model celodnevne osnovne šole bo nedvomno omogočil, da bomo dosegli večjo kakovost in učinkovitost vzgojnoizobraževalne-ga dela v osnovni šoli z različnimi sestavinami enovitega vzgojnoizobraževalnega programa, ki ga bodo sestavljali: pouk s samostojnim učenjem, prostovoljne dejavnosti in rekreacija." — Uresničenje novega koncepta zahteva trdno materialno osnovo, ustrezne kadrovske in prostorske možnosti, dobro pripravljen program in njegovo nenehno preverjanje. Povejte, prosim, kako bo potekalo financiranje te akcije, kako bomo v najkrajšem času rešili kadrovdce in prostorske zahteve, kako bosta spremljala izvajanje te naloge filozofska fakulteta in pedagoški inštitut? „Celodnevne osnovne šole ne bomo uresničili čez noč ali v enem šolskem letu. V izdelavi je osnutek programa, po katerem bi prešli na tovrstno šolo v osmih letih. Vendar pa je uresničevanje takega programa odvisno' od zadostnega števila ustrezno usposobljenih učiteljev, ki bodo motivirani za to zahtevno delo in ustrezno nagrajeni. Eden temeljnih pogojev za prehod na celodnevno šolo je možnost organizacije dela v eni izmeni. Vendar pa pogojev za eno izmeno ni mogoče uveljavljati s klasičnimi merili stare organizacije pouka. Ponekod bo možno že z manjšimi preureditvami šolskega prostora zagotoviti primerne možnosti za delo, drugod pa bo treba prizidati napr. ustrezen paviljon. Pri vseh novih gradnjah bomo morali izdelati investicijske programe in idejne projekte že v skladu z zahtevami celodnevne osnovne šole. Marsikaj bo treba spremeniti - tako v zastareli miselnosti in predstavah o „dobri, solidni" učilni zidani", pri šolskem pohištvu in drugi opremi, pri razporeditvi, funkcionalnosti in namembnosti prostorov, pri gradbenih stan-dardih itd. Revolucionarna preobrazba bo nujna ne le pri izdelavi investicijskih programov, ki jih pripravljajo šole z ustanovitelji, marveč tudi v projektivi, v gradbeni operativi, v industriji gradbenega materiala in opreme in ne nazadnje v pojmovanjih prenekaterih gradbenih odborov, ki želijo postaviti bolj ali manj veličasten in drag spomenik, ne pa funkcionalno in racionalno zgradbo, ki bo rabila potrebam vzgoje in izobraževanja v prihodnjih desetletjih in jo bo mogoče glede na spremembe v učni tehnologiji prožno preusmerjati. S takšno usmeritvijo pri gradnji šolskega prostora pa je skregana večina sedanjih šolskih investicij. In še nekaj. Zakaj pri razrednem pouku tako krčevito vztrajamo pri’ frontalnih oblikah dela, ko pa nas npr. že moderniziran pouk matematike usmerja k skupinskemu delu in individualizaciji pouka. Če bomo hoteli v celodnevni osnovni šoli ustvariti vsaj nekoliko topline in domačnosti, da bodo učenci raje hodili v šolo, bomo morali tudi temeljito preurediti’ in ustrezneje opremiti prostore. Pri sedanjih pojmovanjih o prostoru v celodnevni osnovni šoli pa se pogosto vsiljujejo zahteve,, 'da se klasičnim učilnicam dodajajo posebni prostori za samostojno učenje. Menim, daje potrebno v celodnevni šoli nekaj več i prostora kot v sedanji osnovni šoli z enoizmenskim poukom, toda ne več učilnic in več drugih prostorov, marveč več površine in prostornine, ki ne bo razdeljena na klasične učilnice in na drug prostor — za nove naloge v celodnevni šoli. Ves prostor bo moral biti drugače večnamensko, fleksibilno urejen in opremljen, ne gre torej samo za nekakšne nove prostore za samostojno učenje, prostovoljne dejavnosti in rekreacijo. Financiranje osnovne dejavnosti celodnevne osnovne šole in investicijskih naložb bo moralo biti vključeno v enoten sistem financiranja vzgojnoizobraževalne dejavnosti. Za začetek dela celodnevne osnovne šole pa bodo v marsikateri ob čini morali s skupnim dogovorom vseh zainteresiranih družbenih dejavnikov ali uporabnikov v izobraževalnih skupnostih zagotoviti dodaten denar bodisi za ureditev materialnih možnosti bodisi za osnovno dejavnost. Kadrovski primanjkljaj bomo poleg že omenjene materialne stimulacije za učiteljevo delo morali pospešeno opravljati z načrtnim usmerjanjem in kadrovanjem v učiteljski poklic ter s sodobno organizacijo štu-. dija v pedagoških šolskih cen-trih, v katere bi se v prvi etapi združile npr. gimnazije pedagoške smeri in pedagoške akademije, da bi ustvardi vsebinsko in organizacijsko povezovanje vzgoje in izobraževanja prihodnjega učitelja. Zavod za šolstvo SR Slovenije je pri tej strokovni razvojni nalogi po vab d k sodelovanju tudi druge ustanove, med drugim tudi pedagoški inštitut in filozofsko fakulteto, ki so že delegirale svoje predstavnike bodisi v našo komisijo za organizacijo uvajanja celodnevne osnovne šole, ki je operativno delovno telo v zavodu, ali pa sodelujejo kot konzulenti komi- Izobraževanje je imperativ časa Če naloge izobraževanja ne bomo reševali uspešneje, kot smo jo doslej, bo kvalifikacijska struktura slovenskega proletariata postala zavora našega ekonomskega in družbenega razvoja. 17. decembra so komisija za idejnopolitična vprašanja vzgoje, izobraževanja, kulture in znanosti in člani komisije za družbenopolitični sistem in samoupravljanje v združenem delu pri CK Zveze komunistov Slovenije razpravljali o uresničevanju stališč za nadaljnji razvoj delavskih univerz in nalogah ZK Slovenije s tem v zvezi. Gre za dokončno oblikovanje obsežnega dokumenta z naslovom „Uresničevanje stališč in sklepov CK ZKS o nadaljnjem razvoju delavskih univerz in nalogah ZK“. Gre za več: Kaj bodo zveza komunistov in druge družbenopolitične organizacije naredile za razvoj delavskih univerz. Nič ni lažjega, kot nekomu očitati komercializem — po drugi strani pa natanko vemo, da je to edina možna oblika nabiranja denarne osnove za vzgojno in izobraževalno delovanje delavskih univerz. Uredimo sistem financiranja, zakoličimo naloge — in potem očitajmo, ukrepajmo ali kaznujmo. Dokler pa velja v praksi načelo „Pomagaj si sam, kakor si veš in znaš", je tako’ rekoč legalno vse dovoljeno. Saj niso redki primeri, da tisti, „ki se bolje znajde", tudi več velja. Saj ima denar — in ne trka na vest družbe in njenih omejenih finančnih možnosti. V razmerah, v kakršnih delujejo, so delavske univerze nedvomno ogromno naredile. Jasno je, da bi bilo treba še več — tega se zavedamo vsi, ki se ukvarjamo s tem področjem — pa tudi neposredni proizvajalci, ki jim pri vsakdanjem delu zmanjkuje znanja. Ostaja odprto vprašanje: KAKO? V Stališčih in sklepih izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS o vlogi in nadaljnjem razvoju delavskih univerz ter nalogah ZK piše: „.. . . potrebno je čimprej precizneje -opredeliti posebno vlogo in naloge delavskih univerz v enotnem sistemu usmerjenega izobraževanja. V zasnovi nove organizacije izobraževanja moramo med drugim čimprej razčistiti vprašanja mesta in vloge izobraževalnih centrov v občinah oziroma regijah ter razmerja delavskih univerz do njih. Pri oblikovanju teh razmerij pa je treba izhajati iz spoznanja, da je perspektiva nadaljnjega razvoja delavskih univerz predvsem v tem, da se razvijajo v sodobne izobraževalne organizacije in to kot dinamičen del vzgojnoizobraževal- sije pri proučevanju in razreševanju posameznih problemov. Zlasti s pedagoškim inštitutom pri tej nalogi zelo tesno sodelujemo. - Kaj pomeni, po vašem mnenju, celodnevna šola za posameznega učenca? Kaj daje staršem? Ali taka šola ne zmanjšuje vloge družinske vzgoje? Kako bodo pri uresničevanju te dejavnosti sodelovala društva in organizacije, ki so že doslej oblikovali prosti čas otrok? Zanima nas, koliko bo sodobno organizirana šola prispevala k humanizaciji odnosov in pomagala odpravljati socialne razlike? Skratka: kakšen bo njen delež p ti oblikovanju učenca v samostojna, samoupravno socialistično osebnost? ,,Učenec bo v celodnevni osnovni šoli opravil vse obveznosti v šoli in ne bo ničesar nosil domov — niti torbe hiti skrbi za domače naloge. Učenci bodo sicer v šoli 7 do 8 ur. To pa seveda ne pomeni, da bo ves čas pouk. Učne ure se bodo menjavale s samostojnim učenjem, rekreacijo, prostovoljnimi dejavnostmi, obroki organizirane šolske prehrane itd. Tak program 'življenja in dela bo šola uresničevala v sodelovanju z drugimi družbenimi dejavniki v krajevni skupnosti, zlasti s svetom staršev osnovne šole, z društvom prijateljev mladine, s pionirsko organizacijo, z Zvezo socialistične mladine, z raznimi interesnimi organizacijami za mladino itd. Kdaj se bo zjutraj začelo delo v šoli, bo odvisno od posebnih potreb okolja. Odločno pa bomo vztrajah, da ne bo šola ničesar od svojih vzgojnoizobraževalnih obveznosti prenašala na dom in družino. Družina in starši kot vzgojni dejavnik, ne bodo v ničemer okrnjeni. Nasprotno. Imeli bodo še več možnosti za stike s svojimi otroki, saj se bodo skorajda hkrati vrnili domov, starši z dela, otroci pa iz šole. Torej vsakršno podtikanje, da bo celodnevna osnovna šola odtujila otroke staršem, da se bodo zrahljale čustvene vezi itd., so voda na mlin tistim, ki jim je trn v peti vzgojnoizobraževalna (Nadaljevanje na 6. strani) nega sistema, ki je specializiran za delo z odraslimi, za izobraževanje ob delu in za delo, in ki se je sposobnen učinkovito in hitro odzivati vedno novim in novim izobraževalnim potrebam." Smoter je natanko opredeljen. Ni pa jasno: KDAJ in KDO bo to izvedel. Tako je resnično, da vsi vemo, kaj bi bilo treba storiti — ostajamo pa zagrenjeni pri besedah. - Vključevati se morajo visokošolske ustanove! — Ce hočemo množično pridobiti delavce za izobraževanje ob delu, ne moremo mimo sindikatov. Sindikati pa ne morejo mimo delavskih univerz. Veliki socialni premiki s podeželja in iz drugih republik so danes tako množični in pomembni, da izobraženost zelo zaostaja za materialnimi možnostmi. Načrtno kadrovanje je odvisno od načrtnega izobraževanja. — Imamo posebno resolucijo o pospeševaju kmetijstva pa tudi o pospeševanju izobraževanja ob delu; a to so le papirji. — Kaj pričakujejo delavci? Ne vprašujejo, kdo jim bo dal izobrazbo. Biti mora nekdo, ki se je zmožen prilagoditi njihovemu ritmu dela ter zadovoljiti njihove potrebe po znanju. Logično bi bilo, da postanejo delavske univerze sestavni del izobraževalnih centrov, torej sestavni del našega usmerjenega izobraževanja. Toda od samega naziva ali pripadnosti ne bo nih- če živel! Treba je zagotoviti materialno osnovo in zacementirati delovni program. Ekonomska cena izobraževanja ni majhna — in kriza v vsem našem vzgojnoizobraževalnem sistemu ima globlje vzroke. Ni res, da naši učitelji nočejo več učiti ali da se naši ljudje nočejo izobraževati. Resnica je le, da družbenoekonomski sistem to dvoje zapostavlja. Delavskim univerzam lahko veliko pomaga združeno prizadevanje ZKS, sindikatov, Zveze mladine Slovenije in gospodarske zbornice za utrditev finančnih temeljev. Veliko govorimo o nalogah delavskih univerz v občinah in delovnih organizacijah — malo pa o njihovem položaju v sistemu vzgoje in izobraževanja. Izobraževanje odraslih ni samo zadeva posameznika — temveč družbena potreba. V mnogih primerih delavske univerze odpravljajo socialne krivice in nepravilnosti rednega izobraževalnega sistema. Neurejen razvoj našega rednega šolstva bo povzročil, da se bomo čez nekaj let lahko srečali še s težjimi problemi. KAJ TOREJ? Ko bomo lahko zapisali: Delavske univerze so postale sestavni del naših izobraževalnih centrbv, ki imajo urejen sistem financiranja in sodoben načrt izobraževanja, ki pripravlja ljudi za delo — bomo na začetku poti, o kateri danes govorimo. NEŽA MAURER Temeljna izobraževalna skupnost Škofja Loka Še večjo skrb učencem - vozačem „Samo letos,“ pravi tajnik temeljne izobraževalne skupnosti v Škoiji Loki FRANC VIDMAR, „bomo odšteli za stroške prevoza učencev kar 200 starih milijonov. SeVeda, so morale posamezne šole poskrbeti še za varstvo pred poukom in po pouku, zagotoviti malice in urediti prevoze tako, da učenci izgubijo kar najmanj časa. Ko že vprašujete o kadrih, o zasedenosti delovnih mest učiteljev in profesorjev na naših šolah, menim, da je pri nas približno tako kot v drugih osnovnih šolah v Sloveniji. Pouk v šolah na našem območju poteka sicer normalno, res pa je, da si veliko pomagajo tudi z učitelji z nedokončano predpisano izobrazbo. Vsem učiteljem, ki izredno študirajo, dajemo največ, kar je v teh razmerah mogoče. V letošnjem šolskem letu štipendiramo za potrebe šolstva na višjih in visokih šolah kar 76 štipendistov. Trenutno primanjkuje v naših šolah učiteljev za razredni pouk, na podružničnih šolah pa še za slovenščino in tehnični pouk!“ f — Kako pa je s šolskimi zgradbami na vašem območju in kakšne načrte imate za gradnjo in obnovo šol? „V zadnjih nekaj letih sta bili zgrajeni osnovni šoli v Gorenji vasi in osnovna šola Peter Kavčič v Škofji Loki. Šolama v Železnikih in osnovni šoli Cvetko Golar v Škofji Loki smo dozidali nove učilnice in telovadnico. Medtem ko osnovno šolo v Železnikih ponovno dozidavamo, so za osnovno šolo v Žireh že pripravljeni načrti; tam naj bi najprej zgradili telovadnico in oddelek vzgojnovarstvenega zavoda, do leta 1980, pa naj bi zgradili še nov trakt k stari šoli z 12 učilnicami in ostalimi prostori, ki sodijo k sodobno urejeni šoli.“ — Vem, da ste v zadnjih nekaj letih preuredili že nekaj podružničnih šol. Kakšno je pravzaprav resnično stanje podružničnih šol na vašem območju? „Nekatere podružnične šole smo že preuredili, nekaterih se bomo lotili prav kmalu. Moram pa poudariti, da posebno slabo vzdrževanih podružničnih šol na našem območju ni. Le stare so in v njih bi radi ob preureditvi zgradili tudi stanovanja za učitelje. S tem bi se nam gotovo posrečilo privabiti in zadržati potreben učiteljski in strokovno usposobljeni kader, s katerim imamo že več let obilo težav." TONE URBAS Ptuj Za Dornavo še Vitomarci Še pred nekaj leti je bila večina osnovnih šol v ptujski občini neprimernih za uvajanje sodobnega pouka. Mnoge med njimi so bile za učence in učitelje celo življenjsko nevarne. V zadnjih nekaj letih pa je bilo na tem območju zgrajenih nekaj novih šol, veliko jih je bilo preurejenih, nekaj pa jih bo zago- tovo zraslo že v prihodnjih le- tih. Novima osnovnima šolama v Podlehniku in Gorišnici se bo že prihodnjo spomlad pridružila nova in sodobna urejena osnovna šola v Dornavi. Z deli pa bodo začeli že prihodnjo spomlad pri novi osnovni šoli v Vi-tomarcih v Slovenskih goricah, kmalu pa bodo pričeli pripravljati gradnjo nove osnovne šole v Markovcih na Ptujskem polju. OOO Ni jih strah dolgih kilometrov Nova centralna osnovna šola Ivan Tavčar v Gorenji vasi v Poljanski dolini sprejme vsak dan v svoje razrede 688 učencev. Verjetno je kaj malo osnovnih šol v Sloveniji, kjer razrede vsak šolski dan napolnijo učenci jz 33 bližnjih in oddaljenih vasi. Mnogi med 555 vozači te šole morajo prepešačiti še dolge kilometre, da pridejo do kombija ali avtobusa, ki jih pripelje v Gorenjo vas. cesto iz naše vasi v dolino redno plužimo. Če ni drugače, tudi sam sedem za traktor, splužim cesto, pa nam je pot do avtobusa in šole odprta." MILAN TROBEC iz 5. b razreda je doma iz Rovt. Do Kre-menka, kjer ga čaka kombi, ima ■ dobre pol ure hoda. Šolska torba je bila še posebno težka na začetku. Zdaj pa prinese domov še kaj iz trgovine v dolini. Dolenja Žetina, Dolenja Ravan, Jazbine, Žirovski vrh nad Zalo, Žirovski vrh nad Gorenjo vasjo, pa vsi tam izpod Blegaša in Polhograjskih Dolomitov oži-ve že zgodaj zjutraj, ko je v dolini še tema, kajti šolarji morajo rano na pot. V dežju, mrazu, buiji in snegu morajo premagati dolge in naporne kilometre do avtobusa ali kombija, ki jih po dobri polurni vožnji pripelje v Gorenjo vas. MILKA PETERNELJ iz 5. b in še dva učenca te šole hodijo iz Podjelovega brda do Sovodenj, do avtobusa, sleherni šolski dan, več kot eno uro. Toliko in morda še nekoliko več časa porabijo, ko se popoldan vračajo domov. Včasih jih dež pošteno namoči. Tajnik temeljne1 izobraževalne hrupnosti v Škofji Loki Franc VIDMAR Na območju škofjeloške temljne izobraževalne skupnosti imajo v letošnjem šolskem letu v petih centralnih osnovnih šolah in posebni osnovni šoli vpisanih 3850 učencev. Med temi je kar 1495 vozačev, ki jih vsak šolski dan vozijo v šolo in nazaj domov avtobusi na rednih progah, izredni avtobusi, dva šolska kombija in še nekaj privatnih prevoznikov. Vsakodnevno pešačenje do kombija ali avtobusa na poti v šolo in potem po isti poti nazaj, utrudi celo odrasle, vendar učenci osnovne šole Ivan Tavčar pogumno premagujejo vsak šolski dan dolge kilometre. Od pouka ne izostanejo. Včasih jim pot do kombija ali avtobusa prepreči visok sneg, ki je zapadel ponoči, z dežjem, mrazom in bugo pa so se že spoprijateljili, saj so ti v zimskem času njihovi zvesti spremljevalci. JANEZ JELOVČAN obiskuje 5. d razred. Vsak dan se vozi iz okoli 12 kilometrov oddaljenega Zakobiljka. Nekaj poti do avtobusa mora še prepešačiti, vendar-zaradi slabega vremena še nikoli ni manjkal. MARINKA ŠTURM iz 5. c je doma iz Tičjega brda. Do Ko-pačnice, kjer počaka avtobus, ima kar uro hoda. V snegu pa seveda še več! DOMINIK ALIČ iz 5.b razreda je doma iz Planine nad Lučami. Do avtobusa ima po stezi, ki vodi prek gmajne, skoraj eno uro hoda. Če gre po cesti naokoli, je pot še enkrat daljša. In v globokem stiegu se tej daljši poti skoraj ne more ogniti! ,,Naša šola je šola vozačev," pravi ravnatelj VINKO JELOVČAN, .saj vs JANEZ PODOBNIK 5. c: „Doma sem s Cerkljanskega vrha. Do Sovodenj, kjer je avtobusna postaja, moram peš. Več kot eno uro imam do tja. Če ni snega več kot en meter, gazimo kar v celo po bližnjici, sicer pa CAN, ,saj vsako jutro nekaj pred osmo uro pripelje naše učence v Gorenjo vas kar devet avtobusov in štirje kombiji. Popoldan okoli 13. ure jih pa zopet odpeljejo. Dobrih osemdeset odstotkov vseh vpisanih učencev naše šole se vozi- Veste, to je veliko in imamb veliko tudi težav, ki sd povezane s prevozi. Poglejte! Se ko so arhitekti delali načrte za našo šolo sem jih opozarjal na vozače, na primerno parkirišče ali pokrito postajo v neposredni bližini šole. Čeprav imamo ob teh konicah, ko skoraj naenkrat pripelje v Gorenjo vas devet avtobusov in štirje kombiji, cesto s pionirji prometniki dobro zavarovano, se vsak dan bojimo nesreče, kajti avtobusi imajo postajo pred petrolovo črpalko, tako rekoč sredi vasi, sredi dokaj prometne ceste. Želje, prošnje in na koncu tudi zahteve, da' se uredi v neposredni bližini šole primerna avtobusna postaja, so naletela na gluha ušesa in nerazumevanje. Tudi občani se zavzemajo za avtobusno postajo. Celo na skupščini občine Škofja Loka kamor sodi tudi naša krajevna skupnost, so postavili delegati vprašanje, kaj z avtobusno postajo v neposredni bližini osnovne šole. NADA BURNIK, 5. b razred: „Doma sem iz Stare Oslice. Do Hobovš, kjer šolarje pobere zjutraj avtobus,-nimam posebno daleč, vendar se včasih v globokem snegu pošteno namučim, preden premagam pot." starih milijonov dinarjev za ureditev šolske avtobusne postaje in ceste, ki bo vodila k šoli. Seveda bodo priskočile na pomoč še nekatere delovne organizacije. Menijo, vsaj tako smo zvedeli nekoliko kasneje, da bodo začeli razširjati cesto in graditi šolsko avtobusno postajo, že prihodnjo spomlad. S tem se bodo uresničile dolgoletne želje staršev, 'učiteljev, predvsem pa učencev-vozačev, ki tako pogumno sleherni šolski dan premagujejo velike napore, da pridejo do šole, znanja in poklica! TONE URBAS Učenci (od zgoraj navzdol): Janez Jelovčan, Marinka Šturm, Janez Podobnik, Milan Trobec, Milka Peternelj, Nada Burnik, Dominik Alič. Žgoraj — ravnatelj osnovne šole „Ivan Tavčar" v Gorenji vasi profesor Vinko JELOVČAN. Levo — na križišče sredi vasi, kjer je nekaj prostora za parkiranje avtomobilov, pripelja zjutraj kar devet polnih avtobusov in štirje kombiji učence osnovne šole. Dokaj neprimerno postajališče, poleg tega pa še nevarno, naj bi se po željah staršev, učencev in učiteljev preselilo na varnejše mesto — v bližino osnovne šole. Denar za gradnjo - ostaja Sklad za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov občine Čelje je pred dnevi v posebni brošuri seznanil skoraj vse družine v občini Celje, kako se uporablja denar za komu-nalno ureditev zgradb. Do letošnjega 15. novembra je imel sklad okoli 14 milijonov dohodkov. Nekaj več kot osem milijonov dinarjev so v skladu zbrali občani s samoprispevkom. V enakem obdobju pa je imel sklad naslednje izdatke: za osnovno šolo Otok 5,31 mili- jona dinarjev, za prizidek k osnovni šoli v Vojniku 5,53 milijona dinarjev, telovadnica pri osnovni šoli v Dobrni je stala 1,9 milijona dinarjev, za dozidavo osnovne šole na Polulah je sklad prispeval 238.000 dinarjev, za opremo treh vzgojnovarstvenih zavodov (Štore, Zelenica ih Polule) pa je sklad odštel skoraj 323.000 dinarjev. Sklad za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov je dobil za komunalno ureditev od občine 2,5 milijona dinarjev, okoli 8500 dinarjev pa se je zbralo v skladu kot dohodek od rušenja ene izmed občinskih zgradb. Tako je do srede letošnjega novembra prispeval za osnovno šolo Otok 2,35 milijona dinarjev, za prizidek k osnovni šoli Vojnik 441.000 dinarjev, za telovadnico v Dobrni 49,500 dinarjev, za prizidek k osnovni šoli Polule 56.500 dinarjev itd. i aKo je torej v skladu za gradnje še vedno na voljo 396.000 dinarjev, skoraj prav toliko pa manjka za komunalno ureditev. Lahko zapišete, da so to želje vseh staršev in učencev ter nas učiteljev. Upamo, da se nam bodo te želje vsaj v letu 1975 tudi uresničile!" < Ob koncu naj povem še to, daje krajevna skupnost iz Gorenje vasi že namenila okoli osem Sovjetska zveza Pol stoletja ustvarjalnega dela Svečane proslave 50-letnice Učiteljske gazete, lista prosvetnih delavcev Sovjetske zveze vlogo prosvet- V Moskvi je bila 17. oktobra osrednja svečanost ob 50-letnici \ neprekinjenega izhajanja Uči-\ teljske gazete, časopisa prosvet-; nih delavcev Sovjetske zveze. To je bila slovesnost vseh prometnih delavcev, delovnega kolektiva časopisa in vse družbe. : Proslava je pokazala, da posveča sovjetska družba vzgoji in izobraževanju izreden pomen, | zelo ceni ljudskega učitelja, Ustvarjalca in bojevnika za iz-gtadnjo komunistične družbe. Poudariti je treba, da je gene-ralni sekretar CK KPSS Leonid ftjič Brežnjev poslal kolektivu Učiteljske gazete izredno prisrčno pismo in mu čestital k jubileju. V pismu poudarja, da /e ljudski učitelj ponos sovjetske družbe in da je list prosvetnih delavcev 50 let pomagal sovjetskim učiteljem pri izpolnjevanju glavnih nalog, ki sta Ijm jih zadala boljševiška partija In sovjetska družba. Brežnjev je v svojem pismu čestital kolek-dvu za veliko priznanje, ki ga je to prejel ob jubileju - za red Lenina. Ob jubileju lista je namreč Prezidij vrhovnega sovjeta SSSR Podelil Učiteljski gazeti najvišje Priznanje - red Lenina. S tem k sovjetska vlada visoko ocenila Pol stoletja ustvarjalnega dela toga časopisa, ki je začel izha-toti leta 1924 po sklepu centralnega komiteja SKP(b). Časopis k bil ustanovljen zato, da bi Posta/ organizator spodbudnih sovjetskih učiteljev v boju za. socialistično preobrazbo vzgoje in izobraževanja in za ljudsko Prosvetljevanje širokih ljudskih ntnožic nove socialistične države. Prva številka časopisa je izšla v 60.000 izvodih, letos pa je Učiteljska gazeta dosegla rekordno naklado: vsaka številka kide v približno milijon in pol izvodih, izhaja pa trikrat teden- sko, in sicer v devetnajstih mestih Sovjetske zveze. ZVEST POMOČNIK SOVJETSKIH UČITELJEV V eni od najlepših dvoran Moskve, v „dvorani stebrov14 doma zveze, je bila ob podelitvi odlikovanja — red Lenina svečana seja. Udeležili so se je številni vidni, prosvetni, javni in kulturni delavci iz vse Sovjetske zveze. Med njimi so bili tudi heroji socialističnega dela, ki so prejeli visoka priznanja za predano delo na področju vzgoje in izobraževanja. Slovesnost je začel svojetski minister za prosveto M. A. Pro-kofjev. Prisrčno je pozdravil na stotine sodelavcev Usta prosvetnih delavcev, poudaril zasluge uredništva, glavne urednice Nadežde Mihajlovne Parfenove in vsega kolektiva ter jim čestital za velik praznik in priznanje, ki sta jim ga podelila sovjetska vlada in CK KPSS. Referat na svečani seji je imel P. N. Demičev, sekretar Centralnega komiteja komunistične partije Sovjetske zveze. Ko je govoril o zgodovinskem razvoju in vlogi lista prosvetnih delavcev v boju za izgradnjo socializma in komunizma, je poudaril, daje Učiteljska gazeta zvest pomočnik sovjetskih učiteljev, njihov organizator in prijatelj. List je bil vedno v prvih vrstah bojevnikov za sovjetsko družbo in ljudsko prosveto. Na njegovih straneh-so objavljali svoje prispevke znameniti sovjetski pedagogi, pohtični in partijski delavci, akademiki in pisatelji. Med temi je omenil: Nadeždo Krupsko, Kaljinina, Lunačarskega, Makarenka in druge. Poudaril je, da je Krup-ska v Učiteljski gazeti objavila 175 pomembnih člankov. To in priznanje, ki gaje prejel časopis ob 50-letnici, dokazuje, kako zelo je sovjetska oblast že od začetka cenila nega lista. Demičev je rekel, da pomeni priznanje Učiteljski gazeti hkrati tudi priznanje KP SSS in sovjetske vlade vsem prosvetnim delavcem'za njihovo požrtvovalno delo pri vzgoji in izobraževanju mladih generacij. Na svečanosti so govorih predstavniki prosvetnih delavcev ter predstavniki javnega in kulturnega življenja Moskve, Zveze sovjetskih novinarjev, Zveze književnikov SSSR in drugi. V imenu delegacij prosvetnih listov Bolgarije, Jugoslavije, Romunije, Cehoslovaške, Poljske, Mongolije, Madžarske in Nemške demokratične republike je govoril urednik prosvetnega Usta Nemške demokratične repubUke. Ob navdušenem odobravanju je sekretar CK KP SSS Demičev pripel na zastavo Učiteljske gazete red Lenina. Udeleženci svečane seje so poslali pozdravno pismo CK KPSSS in prezidiju vrhovnega sovjeta SSSR. Svečanost je sklenil dveurni koncert, ki so ga v počastitev jubileja izvedU pomembni umetniki glavnega mesta SSSR. Ob proslavi jubileja Usta prosvetnih delavcev SSSR je bil tudi deseti, jubilejni sestanek glavnih urednikov prosvetnih Ustov socialističnih_ dežel. Obravnavali so temo: Šola, družina, družba. Med pogovorom so uredniki izrazili iskreno željo po sodelovanju z uredništvi prosvetnih Ustov Jugoslavije. Urednike iz socialističnih dežel so prisrčno sprejeU gostoljubni domačini Moskve, Armenije in Gruzije, kamor so kasneje odpotovali in se seznanili s sistemom vzgoje in izobraževanja, si ogledaU naravne lepote in kultumo-zgodo-vinske znamenitosti teh sovjetskih republik. DJORDJE DJURIC Hrvatska Praznik prosvete ^oslova stoletnice ll.splošne hrvaške učiteljske skupš.ine in zakona o ljudskih šolah Pedagoškoknjiževni zbor Hrvaške in pedagoška akademija iz Petrinje sta uspešno °rganizirala veliko proslavo sto-totnice II. hrvaške učiteljske skupščine in zakona o ljudskih šolah. Proslava je bila letošnjega in 9. novembra v Petrinji, beležilo pa se je je več kot sedemsto prosvetnih delavcev, gnanih pedagogov, vodij družbenopolitičnih organizacij iz 'Hrvaške ter predstavnikov iz Srbije, Slovenije in Vojvodine. Slovesnosti so se udeležili tudi: dr. Dragutin Desput, pod-P/edsednik hrvaškega zbora, dr. Sdpe Šuvar, republiški sekretar Prosveto, kulturo in telesno ^nlturo, dr. Predrag Vranicki, toktor zagrebške univerze, dr. er° Šimleša, predsednik pro-SVetnega sveta Hrvaške idr. Udeležence proslave so popravili tudi gostje iz drugih topublik. Dr. Vladeta Tešič, predsednik Zveze pedagoških društev Jugoslavije in pedagoškega društva Srbije je poudaril velik pomen II. splošne hrvaške uPiteljske skupščine, na kateri sodelovali tudi predstavniki r°ije. V imenu pedagoškega ruštva Vojvodine je govoril dr. "jadomir Makarič, v imenu pedagoškega društva Slovenije pa ^vido stres. „06 proslavi II. splošne hrva-^ učiteljske skupščine je bil di simozij, na katerem so ian} pedagoškoznanstveni de-Ci osvetlili pomen in odmev ia skupščine, ki je bila leta j '4 v Petrinji; te skupščine se udeležilo okrog štiristo pro-h e[nih delavcev iz Hrvaške in Mihovih kolegov iz Srbije, Voj- vodine, Slovenije in drugih krajev naše države. Po mnenju udeležencev simpozija je II. skupščina hrvaških učiteljev pomenila pomemben korak naprednih prizadevanj in boja prosvetnih delavcev za ljudsko šolo in njeno ošamosvo-jitev od cerkve. Ta dogodek je bil neposredno povezan tudi z zakonom o ljudskih šolah, ki je bil sprejet istega leta, ko je bila skupščina. Delegati skupščine so tri dni razpravljali o strokovnih, stanovskih in družbenih vprašanjih, dali pa so tudi veliko predlogov, kakšen naj bi bil zakon o ljudskih šolah. Skupščina je pomembna tudi kot zgled bratskega sodelovanja prosvetnih delavcev današnje Jugoslavije. To je bila manifestacija bratstva naših narodov, poudarjena pa je bila tudi težnja za pozitivnim jugoslovanstvom — kot je poudaril dr. Vladeta Tašič Dr. Stipe Šuvar je na simpoziju poudaril, da spada zakon o ljudskih šolah iz leta 1874 med najnaprednejše zakone o šolstvu v tedanji Evropi. Rekel je, da je trebe nadaljevati napredno delovanje ljudskega učitelja in sodelovati v akcijah v svojem okolju. Udeleženci proslave in simpozija, so bili tudi pri svečanem odkritju spominske plošče na zgradbi nekdanjega učiteljišča, v katerem je bila pred sto leti ' skupščina. V pedagoški akademiji v Petrinji pa je bila odprta razstava o II. splošni hrvaški učiteljski skupščini. Pevska zbora Ivan Filipovič iz Zagreba in Artur Turkulin iz Petrinje sta pripravila koncert, na keterem je bilo okrog sedemsto poslušalcev. Naslednji dan, 9. novembra so udeleženci tega velikega zbora obiskali banijske občine; seznanili so se s šolstvom ter si ogledali zgodovinske in kulturne spomenike teh uporniških krajev. DJORDJE DJURIČ Italija Ponovljena krivica ItaUjanska družbena kriza je na tisti stopnji, ko je treba odkrivati nova sredstva za njeno blažitev. Na splošno velja, da italijansko družbo obvladuje mit birokratizma in centralizma, pa naj gre za čisto poUtična vprašanja, kot so na primer pristojnosti deželnih aU krajevnih oblastvenih organov aU pa za vprašanja šolskega sistema. In prav na teh dveh občutljivih področjih družbenega življenja nastajajo v zadnjem času nekatere spremembe, ki res še niso celostne, kljub temu pa nakazujejo, kako premostiti dosedanji nevzdržni položaj. Seveda nas tokrat zanimajo predvsem novosti, ki zadevajo šolski sistem. Italijanska šola je zaradi svoje birokratske, centra-Ustične in nedemokratične organizairanosti postala eden naj večjih anahronizmov družbe. Študentske in dijaške množice so skupaj s sindikalnimi in naprednejšimi poUtičnimi silami bile trd boj za reformiranje takega sistema. Na drugi strani barikad so bile konservativne sile, ki si šolo še vedno zamišljajo kot vzgojno sredstvo države in njenih vodilnih sil, v imenu katerih naj bi jih vodile strogo centralizirane šolske oblasti. Med sindikalnimi organizacijami in vlado je bil naposled sklenjen sporazum o novih določbah, ki zadevajo organizacijo šolstva. To je bil kompromis, ki kot vsak kompromis v marsičem ne zadovoljuje nosilcev najnaprednejših usmeritev, po drugi strani pa zbuja nasprotovanje nazadnjaških sil, ki čutijo, da so ogrožene njihove ideje o organizaciji šol — torej tudi korenine njih samih. Prav zato se je zdaj, ko so začeU veljati novi zakoni, razvila po vsej ItaUji široka polemika, pri kateri sta oba tabora spet vsak na svoji strani barikade. Za kakšne zakone pravzaprav gre? Najpomembnejše v zajetni zbirki zakonskih določil je vsekakor to, da uvajajo voljene organe, začenši v otroških vrtcih, razredih, šolah in šolskih okoliših in tako vključujejo v vsakdanjo šolsko prakso učno in drugo šolsko osebje, starše in v višjih razredih tudi dijake, starejše od 16 let. Pristojnosti tako sestavljenih svetov so precejšnje, čeprav ne izključne in popolne. Tako bodo učitelji s starši in na višjih šolah tudi z dijaki skupno odločali o posameznih vprašanjih učnih programov (čeprav ostajajo osnovne smernice pouka domena učiteljev in nadzorstev), odločali bodo o vpeljavi novih učnih knjig in pripomočkov, sodeloval pri programiranju in pospeševanju poskusov, pri sestavljanju umika, urejeli bodo odnose med učitelji in učenci ipd. Tudi na višji ravni bodo ustanovili voljene organe, in sicer v tako imenovanih šolskih okrajih, pokrajinah in na vsedržavni ravni. Tudi v te organe bodo voljeni predstavniki vseh treh komponent. V svetih bodo predstavniki vseh šol vseh vrst iz določenega področja, razen iz višjih šol in univerz. Vsekakor je že ob takem bežnem pregledu novih zakonov jasno, da bo vsaj nekoliko omejena dosedanja oblast nekaterih osrednjih organov in ministrstev. Ob sodelovanju učnega in pomožnega osebja, staršev in dijakov se vsekakor odpirajo nove možnosti za izboljšanje šolske dejavnosti. Kljub nekaterim pomanjkljivostim pa novi zakoni po prepričanju vseh naprednih sil v Italiji vendarle pomenijo korak naprej, ki bo v resnici stoijen šele tedaj, ko bodo napredne sile znotraj šole in zunaj nje tudi znale ali hotele ižrabiti vse možnosti, ki se ponujajo. Če bodo nove določbe po volitvah, ki bodo januarja in februarja, res zaživele, bo tudi država prej ali slej prisiljena kreniti po poti bistvenih reform celotnega šolskega sistema. Ob teh novostih vsekakor ne moremo mimo kratke razčlembe zakonov, ki zadevajo slovensko šolo v Italiji. V neka- terih členih namreč zakoni neposredno zadevajo tudi slovenske šole, in sicer na žalost spet omenjajo le slovenske šole na Tržaškem in Goriškem, o pravicah do slovenskega pouka v Beneški Sloveniji pa spet molčijo. Krivica se je torej ponovila. Kaže, da italijanska država še vedno ni sprevidela dli pa ni hotela videti, da s tem, ko beneškim Slovencem odreka pravico do šole v materinem jeziku, zanika temeljno pravico vsake narodnostne skupnosti. Zanimivo je tudi to, da je tak odnos osrednjih oblasti povsem v nasprotju s programom nove vlade dežele Furlanije in Julijske krajine, ki obljublja, da bodo vsi Slovenci v deželi uživali na vseh področjih enake pravice. Druga pripomba, ki se vsiljuje v zvezi s slovensko šolo, pa gre na račun diskriminacije pri razdelitvi tako imenovanih okrajev v primerjavi z ureditvijo tega vprašanja pri južnih Tirolcih. Poseben statut bocenske dežele sicer zagotavlja avtonomnost šole južnih Tirolcev in Ladincev, ni pa posebnega določila, ki bi avtonomnost zagotovilo, tudi Slovencem. Zakoni namreč ne predvidevajo posebnega ali posebnih okrajev za slovensko šolo, ki ima posebne narodnostne značilnosti in svoje probleme. Tako se utegne zgoditi, da se bodo v okrajnih in pokrajinskih svetih predstavniki slovenske narodne skupnosti znašli v veliki manjšini, kar seveda pomeni odrivanje posebnih vprašanj slovenske šole na stranski tir. Zato Slovenci v Italiji pričakujejo, da bo deželna vlada, ki bo določala območja okrajnih svetov, popravila krivico. Vsekakor pa se je z novim šolskimi zakoni po vsej Italiji začel konec kako imenovanega elitnega pojmovanja šole, njene nedotakljivosti. Sola se vrašča v zavest ljudi kot storitev celotne družbe, ki naj tudi rabi njenim potrebam. JURE PENGOV V NEMŠKI DEMOKRATIČNI REPUBLIKI: NOV ZAKON O MLADINI V Nemški demokratični republiki so objavili načrt novega zakona o mladini. To je že tretji zakon te vrste, nastal pa je zato, ker ima mladina vedno bolj pomembno in odgovorno vlogo pri utrjevanju socializma te dežele. Več kot 2,5 milijona mladih ljudi, starih od 14 do 25 let, lahko veliko prispeva k razvoju socialistične družbe. Zakon vsebuje temeljne smernice in napotke o tem, kako omogočiti mladim, da bodo povsem uresničili svoje pravice in dolžnosti. V prvem členu načrta tega zakona je zapisano: „Mladim je treba vsestransko pomagati pri njihovih stremljenjih, da osvoje znanstveno marksistično-leninistični pogled na svet44.-Nekaj točk govori o obveznostih in dolžnostih univerzitetnih profesoijev in učiteljev strokovnih šol,,.. . da usposabljajo študente za prevzemanje odgovornosti zato, da bodo dosegli čim boljše učne uspehe pri osvajanju, praktični uporabi in programiranju marksizma — leninizma44. AKADEMIJA ODPRTA DELAVCEM Pedagoška akademija v Tuzli je povabila delavce s svojega območja, naj začno študirati in se usposabljati za učiteljski poklic. V ta namen so imeli profesorji pedagoške akademije predavanja tudi v nekaterih občinskih središčih. \ Pedagoška akademija v Tuzli je namreč največja ustanova te vrste v Bosni in Hercegovini, zato bi lahko sprejela več mladih delavcev. Računajo, da se bo čez dve ali tri leta več kot sto delavcev usposobilo za učiteljski poklic: ASISTENTI ČETRTIČ IN NIKDAR VEČ Asistenti na visokošolskih ustanovah Bosne in Hercegovine, ki so bili izbrarii več kot trikrat, bodo po najnovejših dopolnitvah zakona o visokem šolstvu (SL BiH, št. 19/1974) smeli ostati na svojih mestih samo do 31. maja 1.1975. STRAN 6 PROSVETNI DELAVEC J_____ Petdnevni delovni teden v i SR Makedoniji Prosta sobota — dan učencev Koko daleč smo prišli in kako naprej? Problem, kako izrabiti prosto soboto, se je pojavil v Makedoniji sočasno s problemom petdnevnega delovnega tedna v šolah. Če bi rešili samo problem petdnevnega delovnega tedna učencev, prosto soboto pa prepustili na milost in nemilost, bi to pomenilo samo polovično rešitev tega nedeljivega problema. Še tedaj, ko je bil petdnevni delovni teden v šolah SR Makedonije v poskusni fazi (1. 1970/71 in 1971/72) smo predpostavljali, da mora biti sobota dan učencev. Toda kako? Ni namreč dovolj, če rečemo staršem: „Tu imate otroka, pa ga peljite na izlet, v kino, pomaga naj vam doma, pomagajte mu pri domačih nalogah, bere naj zanimive knjige, naj se igra, kolikor hoče itn.“ Ugotovili smo, da je to v resnici premalo. Če bi ob sobotah povsem zaprli šolska vrata, bi lahko nastale nezaželene posledice. V otrokovi naravi je, da je najraje svoboden in v krogu svojih vrstnikov. To nam je dokazala tudi praksa, ne samo med dveletnim poskusnim obodbjem, ko smo uvajali petdnevni delovni teden, temveč tudi v zadnjih dveh šolskih letih, odkar smo petdnevni delovni teden uvedli v vseh makedonskih osnovnih šolah. Temu v prid govore številne ankete, v katerih so nam učenci in starši odgovorili na vprašanje: Kdo naj bi organiziral prosto soboto učencev? Največ jih je odgovorilo: ŠOLA. Jn zakaj šola? Zato ker so v šoli naprave za izvajanje telesne kulture, politehnične delavnice, kabineti za glasbeni in likovni pouk, ker delujejo v šoli razne sekcije, kjer pripravljajo kvize in imajo na voljo razne filme. Šola lahko organizira poučne izlete, oglede razstav, muzejev, gledaliških predstav itn. Razumljivo je, da tak odgovor ni v prid (vsem) učiteljem, ker šo v takem primeru „šola“ največkrat oni sami. DOBRA PRIPRAVA-POL NAREJENEGA In vendarle je mogoče tam, kjer je dobra organizacija, z majhnimi žrtvami veliko doseči Ne gre namreč zato, da bi morali vsi učenci in učitelji ob sobotah prihajati v šolo, da bi sodelovali pri raznih svobodnih dejavnostih, ki jih organizira šola. To bi prav gotovo povzročilo veliko gnečo in nered Toda, če gre pri tem samo za četrtino učencev in četrtino učiteljev, je to povsem nekaj drugega. V resnici je namreč tudi vsaka sobota četrtina vseh prostih dni, kolikor jih ima učenec mesečno (razen nedelje). Razumljivo je tudi, da ne bi bilo problemov, če bi vsaka četrtina učiteljev prišla v šolo eno soboto v mesecu in delala v sekcijah ali pa opravljala druge zadolžitve. Učitelji bi torej -tako kot drugi delavci delali po eno soboto v mesecu. Šola pa bo lahko odprta vsako soboto. Dosedanja praksa je pokazala, da prihaja tam, kjer je sobota dobro organizirana, v šolo več učencev, kot je predvideno. Tako je posebno ob tistih sobotah, ko organizirajo kvize znanja, športna tekmovanja med posameznimi razredi ali šolami, ekskurzije in oglede filmskih predstav. Ob takih sobotah se otroci zares dobra počutijo. Spet so v šoli skupaj z učitelji, ozračje pa , je povsem drugačno: učitelji so ' brez redovalnic, ne predavajo in ne sprašujejo, pa tudi domačih nalog ne dajejo. Učitelji in učenci skupaj „navijajo“ za svoj razred ali šolo; vsi se veselijo uspehov. .. Tedaj je v šoli zares veselo. IZKUŠNJE OSNOVNE ŠOLE VASIL GLAVINOV -V SKOPJU Ob koncu vsekakor lahko rečemo (s tem pa tudi na splošno odgovorimo na vprašanje, postavljeno v naslovu: Kako naprej? ), da ni zaželeno dajati splošnih receptov za izrabo proste* sobote. Vsaka šola ve, kakšne možnosti ima, predvsem glede prostora in kadrov. Najvažnejše je, da vsaka šola izdela načrt za izrabo prostih sobot. Tako bi tudi na tem področju preprečili nered. Ko je republiški zavod za napredek izobraževanja in vzgoje SR Makedonije pregle-dovd načrte osnovnih šol za izrabo prostih sobot v preteklem šolskem letu, je ugotovil bogato zalogo zamisli in uresničitev. Za ponazoritev sem izbral samo del načrta osnovne šole Vasil Glavinov v Skopju za šolsko leto 1974/75. Ta šola že -pet let uspešno organizira proste sobote; s tem se je uveljavila kot kulturno središče v svojem okolju. Oglejmo si „osebno izkaz-. nico“ te šole: Ravnatelj: Lenče Taseva Učiteljev: približno 50 Učencev: več kot 1000 Izmeni: dve Narodnostna sestava učencev: mešana (Makedonci, Albanci, Turki, Romi) Socialna sestava učencev: otroci iz delavskih družin Izobrazba staršev: samo trije starši imajo visokošolsko izobrazbo Prehrana: za vse učence September 1. sobota: delovna sobota za vse delavce šole (učiteljski in razredni sveti, zbor delavcev ipd.); 2. sobota: urejanje šole; 3. sobota: urejanje šolskega dvorišča; 4. sobota: gojenje zelenja. Oktober 1. sobota,: delovna sobota za vse delavce šole; 2. sobota: družbeno koristno delo: urejanje šole za teden otroka, dejavnosti za dan vstaje makedonskega naroda in 30-letnico SNOM; 3. sobota: športne dejavnosti: medrazredno tekmovanje višjih razredov; 4. sobota: kulturno-umetniške dejavnosti: delo sekcij in skupin za dan OZN; predvajanje filmov. November 1. sobota: delovna sobota za vse delavce: predavanje o Krsti Misirkovu ob 100-let-nici njegovega rojstva; 2. sobota: športne dejavnosti: sprehod z učenci nižjih razredov; tekmovanja med učenci višjih razredov; 3. sobota: družbeno koristno delo: dejavnost likovne sekcije za . ureditev šolskih hodnikov; - 4. sobota: kulturno-umetniške dejavnosti za pripravo na Jugoslovanske pionirske igre „Naša domovina pod svobodnim soncem11, pa tudi dejavnosti ob mesecu knjige. December: 1. sobota: delovna sobota za vse delavce; 2. sobota: družbeno koristno delo: tehnična sekcija ureja šolske vitrine; 3. sobota: športne dejavnosti: medšolska tekmovanja; srečanja s predstavniki JLA na dan armade (22. december); 4. sobota: kulturno-umetniške dejavnosti: delo sekcij ob pričakovanju novega leta (glasbeno jutro). BLAGOJ KONDARKO, samostojni pedagoški svetovalec v republiškem zavodu ca napredek izobraževanja in vzgoje v SR Makedoniji Pravi obraz celodnevne šole (Nadaljevanje s 3. strani) usmeijenost naše socialistično angažirane Samoupravne šole in bi radi vzgajali mlado generacijo v nasprotju z našo marksistično idejnopolitično in svetovnonazorsko vzgojnoizobraževalno usmeijenostjo šole. Bržkone se bomo morali spopasti tudi s konservativnimi pojmovanji, ki izvirajo iz malomeščanskih nazorov o dobri stari šoli, večkrat pa tudi iz inernosti, ki jo ob zahtevah po preobrazbi in inovacijah srečujemo med posameznimi delavci v vzgojnoizobraže-valni dejavnosti. Pogosto pa na-stajajo odpori tudi zaradi neinformiranosti o funkciji in smotrih celodnevne osnovne šole. Ko bodo npr. kmečki starši spoznali, da bodo razbremenjeni dnevnih skrbi, kako svoje šolske obveznosti opravlja nii-, hov otrok, se bodo kmalu lahko prepričali, da je celodnevna šola njihovim otrokom in njim sa-' mim v korist, ne pa v škodo. Seveda se bo celodnevna šola morala • posloviti od nekaterih zastarelih, a ustaljenih oblik in metod dela, ki si jih prizadevamo odpraviti že poldrugo desetletje, pa se žal tako trdovratno in krčevito upirajo, da bi se umaknile sodobnejšim, učinkovitejšim didaktičnometodičnim postopkom in tehnikam vzgoj-noizobraževalnega dela. V celodnevni osnovni šoli ne bo vzdržen avtoritaren, represiven pedagoški režim, ki temelji na formalni disciplini in sankcijah, na katerih je zgrajen tudi sistern ocenjevanja in vrednotenja znanja. Ena temeljnih nalog šole je vzgoja samostojne, kritične osebnosti samoupravljavca kot nosilca odločanja v našem samoupravnem sistemu. Že vse od prve reforme v 1. 1958 nenehno poudarjamo, da mora biti učenec subjekt v vzgojno-izobraževalnem procesu. Žal smo povečini ostali deklarativni Celodnevna osnovna šola se bo morala posloviti od vzgoj-nega režima, ki je značilen zlasti za srednjeevropsko šolo meščanske družbe. Zato ni pretirano, če trdimo, da je potrebna revolucionarna preobrazba vsebine in organizacije vzgojnoizobraževalnega dela tako v osnovni šoli kot tudi na vseh drugih stopnjah vzgojnoizobraževalnega sistema. To pa terja tudi drugačen profil učitelja in takšen študijski program pedagoških akademij in drugih visokih šol, ki izobražujejo prihodnje učitelje, da bo ustrezal zahtevam in potrebam naše socialistično angažirane, samoupravno zasnovane šole. — Kako bomo rešili vprašanje vozačev? „V višje razrede osnovne šole se bodo tudi v prihodnje vozili učenci iz širšega šolskega okoliša, v katerem je ena sama popolna ali centralna osnovna šola. Ponekod bodo morali priskrbeti šolski avtobus, ker ne bo mogoče povsem uskladiti delovnega programa šole in voznih redov v javnem avtobusnem prometu. Sedaj so vozači npr. v popoldanski izmeni, zlasti v zimskem času . v težjih razmerah, kot pa bodo v celodnevni osnovni šoli, ker se bodo popoldne prej vrnili domov, in sicer brez domačih nalog in posebnih obveznosti za domače učenje. Nova organizacija celodnevne osnovne šole pa bo. terjala tudi spremembe v zasnovi in razvoju šolske mreže, v razporeditvi dislociranih nižjih razredov ali podružničnih, šol, ki jih ne bo mogoče še naprej brez tehtnega premisleka ukinjati, nadalje v modelu centralnih osnovnih šol v urbanih naseljih itd. O tej temi pa bi bil potreben poseben temeljit pogovor.11 - Jasno je, da bo novi koncept zahteval spremenjeno osebno življenje učiteljev in dodatno skrb za njihove otroke, njihova psihofizična obremenjenost bo brez dvoma večja. Zanima nas, kakšna bo učiteljeva vloga v celodnevni šoli? Ali bo učitelj ob tem dodatno delovno obremenjen, kako se bo usposabljal za to delo in ne nazadnje — kako bo za to delo nagrajen! Kako bodo učitelji opravljali svoje naloge - število njihovih delovnih ur: koliko neposrednega dela bo, z učenci, koliko ur za priprave, sestanke, aktive ipd. „Če razumemo program življenja in dela celodnevne osnovne šole'kot novo, dodatno obremenitev ob sedanji obveznosti učitelja, potem ne razumemo bistva zasnove celodnevne osnovne šole. V bistvu gre za te-meljito preobrazbo sedanje programske strukture, racionalizacijo in razbremenitev vzgojnoizobraževalnega procesa, za drugačne, sodobnejše oblike in metode dela, o čemer sem že govoril. Izhodišča celodnevne osnovne šole so povsem drugačna od stare šole, kije skrbela ali skrbi zgolj za pouk. Z drugačno razporeditvijo delovnega časa in učne obveznosti bo v resnici učitelj razbremenjen, kakovost in vsebina njegovega dela se bosta spremenili in dobili drugačno vrednost. Ker na to vprašanje ni mogoče odgovoriti z nekaj stavki, predlagam, da bi o tem komisija zavoda za uvajanje celodnevne osnovne šole pripravila poseben prispevek, v-katerem bi obrazložila vsa pomembnejša vprrašanja, ki zadevajo prihodnjo strukturo delovne obveznosti učitelja v spremenjenih delovnih razmerah.11 — Koliko šol bo letos predvidoma začelo z novo organizacijo življenja in dela, koliko v prihodnjem letu in kdaj bo v vsej Sloveniji izpeljan splošni koncept celodnevne šole? ,,S celodnevnim programom življenja in dela v osnovni šoli bodo predvidoma začeli 1. februarja 1975_ v osnovni šoli Biba Rock v Šoštanju, osnovni šoli Boris Kidrič v Kidričevem, osnovni šoli Josip Broz Tito v Predosljah pri Kranju, osnovni šoli v Dobrovi pri Ljubljani in v osnovni šoli Pod Graško goro pri Slovenj Gradcu. V prihodnjem šolskem letu pa bo bržkone začelo celodnevno šolo nadaljnjih -20 do 30 osnovnih šol. To je odvisno od priprav in zagotovljenih materialnih in kadrovskih možnosti, zlasti pa od odločitev pristojnih izobraževalnih skupnosti in drugih družbenih dejavnikov v občinah. Ob koncu bi rad znova poudaril, da bo preobrazba sedanje osnovne šole v osnovno šolo s celodnevnim programom življenja odvisna predvsem od učitelja, od njegove usposobljenosti za sodobno vzgojnoizobraževalno delo, usmerjenosti in zavzetosti za uveljavljanje sodobne šole, kakršno potrebuje aša socialistična samoupravna družba. Prepričan-sem, da se bodo učitelji tako kot doslej zavestno lotili zahtevne \ naloge. V teh skupnih prizadevanjih za preobrazbo našega vzgojnoizobraževalnega sistema želim uspešno novo leto vsem delavcem ‘na vzgojnoizobraževalnem področju!" Vprašanja: TEA DOMINKO 27. XII. 1974 — Izbiramo metodične rešitve MILICA POGAČNIK, OSNOVNA ŠOLA F. S. FINŽG<*ff( LESCE H 4 UČNA PRIPRAVA n .\k UČNA URA: 46 :b RAZRED: 7.b * UČNA TEMA: Rabindranath Tagore — Pisateljevanje (obf!^ nava berila) ' b UČNI PRIPOMOČKI: Sedmo berilo, knjige nobelovcČ( Tagore, delovni lističi z vprašanji za skupine A, B, C (po sposo1 nostih), vprašalnik, Mozaik. ,s METODA: pogovor, vpraševanje, pojasnjevanje » OPERATIVNI SMOTER: Samostojno razčlenjevanje besed*P (individualizacija), poročanje b UČNO-VZGOJNI SMOTER: Vrednost in pomen umetnih ga ustvarjanja - Otroci — literarni ustvarjalci POTEK: 1. Izhodišče: Pogovor: a) Aškerc — Čaša nesmrtnosti (kdo sije s svojim delom*!' služil nesmrtnost? ) b) Besedila, ki razkrivajo skrivnost umetniškega ustvarja* (Rolland — Resnična glasba, Janetschek — Njegov veliki & l Prešeren — Orglar) — ideja c) . Primerjava različnih področij umetnosti (glasbena, kovna, besedna) ' 2. Napoved smotra: Rabindranath Tagore — Pisateljeva (kako ustvarja besedni umetnik) 3. Branje - učenec (glasno) 4. Oznaka besedila 5. Delovni lističi A,-B, C z vprašanji 6. Primerjava odgovorov C, B, A 7. Povzetek glavnih ugotovitev posameznih skupin , 8. Dopolnilo: avtor Tagore — nobelovec, pesmi v pl^ , Andrič 1961.; prevajalec Alojz Gradnik, priznan slovel pesnik in prevajalec ■ 9. Otroci— ustvarjalci: Mozaik (branje sestavka) JO. Domača naloga: vprašalnik 11. Namen in razmišljanje o umetnosti — predvsem litera* — uvod v spoznavanje Prešernovih umetnin Skupina C ODGOVORI NA VPRAŠANJA! 1. Komu otrok toži? 2. Kaj je otrokov oče po poklicu? 3. Komu so namehjena dela, ki jih piše? 4. Česa si otrok želi? S d p, u Si D 5. Kaj oče rabi pri pisanju? n n Skupina B ODGOVORI NA VPRAŠANJA! 1. S čim otrok zamenjuje pisateljevanje? b 2. Kdaj pisatelj ustvarja? 3. Zakaj se otroku zdi, da se mu godi krivica? I f /< h c f k 4. Zakaj otrok ne razume očetovega dela? q 5. Kdo je napisal berilo Pisateljevanje in kdo ga je prevedb (glej berilo!) Skupina A * ODGOVORI NA VPRAŠANJA! 1. Kaj je pisateljevanje? 1 2. Ali je literarno ustvarjanje družbeno koristno in potreb'1' j delo? Zakaj? 1 3. Kakšna je prednost knjige pred drugimi sredstvi sp0^1 Čanja? - 4. Kdo je lahko resnični umetnik? 5. Zakaj je umetnost (glasbena, likovna, besedna.. .) ^ veku potrebna? 1 i VPRAŠALNIK ( 1. Katerega ustvarjalca (pesnika, pisatelja) najbolj ceniš? j 2. Kakšna dela rad bereš? (Tema) 3. Naslov dela, ki si ga nazadnje prebral. 4. Kdaj najraje bereš? 5. Kje dobiš knjige? 1 6. Koliko knjig šteje vaša domača knjižnica? 1 7. Kaj ti pomeni knjiga? 8. Ali si tudi ti že kdaj sam poskusil napisati pesem ali 1 prozi? ' A. »Je — fizika« * Eden najbolj znanih učiteljev fkike na Slovenskem je vedno hudo našpičen, če kdo kakršenkoli pogovor o fiziki poskuša speljati v „kako bi bilo, c’e bi bilo drugače in ne bi bilo toko, kot je, kar pa ne bi bilo, če bi“, itd. Taki fiziki pravi 'lah več kot dosti. Vsi se opomnimo modrecev in modrovanj v stilu: „Če bi imeli na Uaših šolah več ustrezno uspo-. s°bljenih učiteljev fizike in če bi imeli specializirane učilnice za fizika, pa če bi bilo na voljo dovolj učil, potem, da, potem bi bil pouk vse drugačen, kakor dk “ sd V pomanjšanem merilu pa je ista zgodba takale: ,,Dragi Učenci, če bi imel namesto tele •^Priprave tako in tako iz Zahodne Nemčije in če bi tale ne S1' bila pokvarjena, potem bi lahko napravili takle poskus in bi se izkazalo, da bi. ..“itd. Ko prenavljamo pouk fizike r osnovni šoli, želimo iz nje Napraviti predvsem „je-fiziko“. V o je fizika, ki jo lahko poučujejo na naših šolah naši učitelji. iiiPoskusi, ki jih delajo, so izvedljivi v obstoječih okoliščinah. Začenjamo torej z obstoječim I banjem, niti na kraj pameti pa Uam ne kane, da bi pri tem tudi if! °stali. Nismo skromni. Nismo skromni pri delu, ki ga vlagamo v skupno stvar in ne namera-Vamo biti skromni pri načrtih Za prihodnost. Nek drug učitelj fizike v naši deželi nam namreč svetuje: ,,Če 0' hoče kdo biti velik, mora pri-iskati na druge. “ Cilj smo Si zastavili Naš cilj je naš ideal, z oda funkcija idealov je lahko dvojna. Za nergače so itfeali id °Pora za tožbe in opravičevanje brezdelja: „Jaz bi že, če bi ne bilo tako, kot je. Ker pa ni, kot b[ moralo biti, pa za zdaj še ne bi- Z veseljem pa bi, če bi se tivari obrnile tako, kot bi siže-‘eli “ Pa so ideali lahko še v dru-' točen prid. Lahko so nam vo-: dllo za akcijo. So stekališče ^seh prizadevanj za izboljšanje tega, kar je. So limita, ki jo doskočijo ssarrio najboljši in najvztrajnejši. Idealni pouk fizike ima za tius to drugo funkcijo. In kako Jtislimo doseči naše ideale? ^prosto! Kjerkoli najdemo pri b°uku fizike kaj enotnega, vse-vzkliknemo: „Živele raz-I lke!“ in se lotimo diferen-Clacije. Kjer pa najdemo veliko razlik, dvignemo nad glave na-i ®s: ,'živela enotnost!" in se ^timo integracije. Ce nič drugega, smo si s ta-,fn stališčem zagotovili vsaj to, \ se stvari vrte. Bolj natančno I' Povedano: mešamo jih. Brez mešanja se namreč celo navidezno čista voda usmradi. Naštejmo zdaj nekaj reči, ki so bile pri pouku fizike doslej enotne, za vnaprej pa jih želimo zdiferencirati! Vse učence v razredu smo poučevali enako, uporabljali smo enotne metode in oblike pouka: črno tablo, belo kredo in bolj ali manj prepričljivo besedo, ki smo jo sem in tja podprli z demonstracijskimi poskusi Pridobljeno znanje smo tudi enotno preverjali: s spraševanjem in z računskimi zgledi Namesto tega poskušamo zdaj poučevati učence bolj individualizirano, uporabljamo različne delovne metode in znanje preverjamo v različnih učnih situacijah. SVEŽ VETER In kaj je bilo doslej razcepljenega, kar želimo povezati? Fizika je bila odtrgana od učenčeve vsakdanjosti. Učni predmeti so bili ločeni drug od drugega. Delovne metode fizike so bile ločene od njene vsebine. Vsebina fizike je bila pogosto razcepljena tako, da se ni videlo iz nje, kaj je važno in kaj je manj pomembno. Za zgled naj navedemo le, da je bil Arhimedov zakon v učnem načrtu omenjen kar dvakrat, energijski zakon pa le enkrat, .čeprav sta njuna pomena ravno v obrnjenem vrstnem redu, v razmerju ena proti tisoč ali pa še huje. Te reči zdaj povezujemo. Povezujemo pa jih z združevanjem sil, ki so bile doslej razcepljene. Najbrž se nam je prvič posrečilo v enotno delo pritegniti učitelje z vseh šolskih stopenj, vse šole, ki izobražujejo učitelje fizike ter ustanove, ki usmerjajo ter nadzorujejo šolstvo in ga proučujejo. Le financerji so še malo v ozadju, vendar jih še od daleč ni mogoče šteti za kake fizikalne abstinente. Le prav ogreli se še niso. V enotnem zboru sicer pritegujejo isti viži, čeprav imajo svoje besedilo. V njem je slišati, da smo si kupili moped, zdaj pa želimo, da nam ga nekdo drug plača. Pa da smo si novo fizika izmislili! Fiziko, ki je le novo sredstvo za mučenje kristjanov in nekaterim ljudem način za pridobivanje akademskih naslovov. Ko pa se izkašljaja, se omečijo in vendarle odvežejo mošnjo. Reža v njej je za sedaj majhna, toda sčasoma jo bomo že razširili v primerno špranjo. Dotlej bomo pa kako reč postorili kar na upanje. Pridobiti si moramo njihovo zaupanje. Zdaj smo natresli celo reto parol, ki niso kaj prida drugačne od tistih, ki smo jih vajeni Kaj od tega smo že uresničili? Začeli smo z zaupanjem v učitelje, ki na naših šolah uče. Vendar so se učitelji takoj lotili spreminjanja samih sebe. Najprej osvežujejo znanje fizike in metodike pouka. V ta namen smo jim poslali gradivo za 30 učnih tem na skoraj 300 tipkanih straneh. Najuspešneje se človek spreminja z akcijo. Res je, da nanj vpliva tudi okolje, toda spreminjati učiteljevo okolje, v katerem poteka njegovo delo, bi bilo za začetek pretežko. Lahko pa pomagamo učitelju, da bo pouk izboljševal, tako da bo . sam sebe kritično opazoval in ocenjeval. V ta namen učitelji izpolnjujejo popisnice učne ure, v katere vpišejo učno snov, uporabljene oblike dela v razredu, ocenijo aktivnost učencev in njihov čustveni odziv in še posebej zabeležijo eksperimente, ki so jih opravili. Ljudje spremene svoje ravnanje tudi, če jim kdo da dober svet. Učitelji neradi poslušajo nasvete o tem, kako naj bi učili, od tistih, ki sami ne uče. Bolj verjamejo svojim kolegom. Bi presneto prav imajo. Še raje kot po nasvetu se ravnajo po dobrem zgledu. Svetovalci zavoda za šolstvo so že doslej brez zagotovljenega denarja organizirali 10 hospitacij, združenih s sestanki aktivov, ki se jih je udeležilo prek 200 učiteljev. Učne ure, ki sem se jih udeležil, so bile prave mojstrovine in človeku je samo žal, da jih ni mogoče posneti na video trak, da bi jih videli po vsej Sloveniji. Morda pa je to celo mogoče. C e je, nam svetujte, kam naj se obrnemo po pomoč! Drug način, kako učitelji pomagajo drug drugemu pri popestritvi delovnih metod, so napisana navodila za izvedbo posameznih učnih tem. Doslej so pripravili učitelji 14 takih navodil. Na pedagoškem inštitutu smo jih 6 že razmnožili in jih večji del tudi razpon slali Navodila so lahko v obliki polprogramirane sekvence za samostojno eksperimentiranje, za teoretično delo in računanje, za delno individualizirano reševanje nalog in z nalogami objektivnega tipa. Kolegice iz Nove Gorice so posnele celo kratek film. Nekaj takšnih reči je še v pripravi O njih bomo raje govorili potem, ko bodo gotove, da se nam ne bo treba tako pogosto ugrizniti v jezik kot tistim, ki napovedujejo spreminjanje cen. MODERNIZACIJA PROIZVODNJE Z več kot 50 šolami smo sklenili pogodbe, da bodo učitelji pripravili po 5 množičnih eksperimentalnih vaj za učence že v tem šolskem letu. Delo lepo teče in po grobi oceni ga je približno polovica že opravljenega. Vaje bodo pripravljene, tako da jih bodo učenci lahko delali v skupinah, ki ne bodo štele več kot štiri učence. Razen tega pa morajo biti po sklenjenem dogovoru vaje ponovljive v naslednjih letih. Učitelji bodo k njim napisali navodila. To bo velikanski korak naprej k modernizaciji pouka, saj bomo s tem povezali na osnovnošolski ravni teorijo s prakso. Učenci bodo na lastni skušnji doživeli, da roka bistri pamet, možgani pa vodijo roko. Hkrati pa bo to nov korak v njihovem razumevanju resnice, da je delo tisto, ki je ustvarilo človeka, ne pa kaka nerazumljiva sila od zunaj. Popestrili smo načine za preverjanje znanja. Učenci lahko poleg tradicionalnih domačih nalog delajo tudi samostojne ali skupinske eksperimentalne naloge iz kuhinjske fizike, izdelujejo preproste merilne naprave in delujoče modele. Pri izbom teh nalog se ravnamo po načelu, da jc le redko kaj vredna taka igrača ali tako učilo, ki je le cenena in navadno pomanjšana ali povečana izvedba resnične naprave. Take naprave so često prava razstava metodično didaktične bede tistih, ki so jih napravili. Najboljši poskus vrednosti didaktičnega pripomočka je, da deluje. Res je sicer, da v prvem hipu navadno ne deluje, toda prav v tem je ves čar: igračko je treba toliko časa popravljati, da bo delovala. Če bodo učenci to počenjali, bodo spoznali fiziko kot dejavnost. Ne bo jim treba na začetku leta pripovedovati, kaj je fizika v slovesni latovščini: „Fizika je veda, ki proučuje take spremembe v naravi, ki blablablabla. “ Bolje je, da ob delu spoznajo, da tisto, kar grize, sodi v biologijo, tisto, kar smrdi v kemijo, tisto, kar ne deluje, pa v fiziko. Tako smo torej nakazali, kako povezujemo fizikalno vsebino s fiziko kot dejavnostjo. Pri tem je težišče dela na improvizaciji - za zdaj. Improvizacija pa ne more biti dokončna rešitev. Zato se bomo lotili prepričevanja šol in financerjev, da je treba učilnice iz 19. stoletja predelati v take, ki bodo sodile v 20. stoletje. Temeljna razlika med obema zvrstema je seveda: elektrika. Dokler bo v učilnici le eno stikalo in ena vtičnica, tako dolgo je vsaka kuhinja boljši fizikalni laboratorij kot ga premore šola. Za zdaj je tako in po tem krojimo pouk fizike. Nikakor pa ne bomo pri tem ostali V razred je Matematika in fizika tahko nudita užitek, če učenci sami odkrivajo zakonitosti , Društvo matematikov, fizi-°v in astronomov SR Slovenije ,e sredi decembra priredilo stro-°vno posvetovanje o novih ^todah in učnih načrtih za fi-,7'°' Sočasno je bil njihov 26. j čni zbor. Po pretežni srednje-°Jski usmerjenosti se je zdaj za-urranje društva obrnilo k snovnim šolam - in celo prire-je presenetil številen od-učiteljev. Pričakovah so jih 2no°8 - prišlo pa jih je nad le V-_ Bili so tudi strokovni ko-^81 iz Italije. Po strokovnih pre-vanjih in občnem zboru so se j®leženci iz Portoroža (kjer je 0 Posvetovanje) odpeljali na j d tržaških šol. UvMenjava izkušenj ima pri ®Janju novosti posebno Že St°'. ^ mogoče graditi na rej P.rekkušenem, starem — to-J ie vsaka izkušnja kolegov pomoč pri delu. Naj tiee em nekaj misli iz pozdrav-°a nagovora: HjiT Vztrajanje pri tradicional-jjj. vsebinah lahko omejuje neaktualni razvoj mladih ge- " Nesoglasij ne jemljimo kot oviro — pač pa kot boj mnenj. — Namen srečanja je, da fizikom pokažemo nove možnosti in da poučimo tiste, ki z načrtom niso seznanjeni. Predavanja profesorja Janeza Ferbarja in Dušana Dolinarja sta prikazala namen novosti pouka fizike kakor tudi sodelovanje učiteljev s pedagoškim inštitutom pri uvajanju novega učnega načrta (natančneje za 7. razred osnovne šole v letošnjem šolskem letu). Metodično didaktična navodila je inštitut razposlal 231 šolam; od teh jih je izpolnjena vrnilo 95 šol — s skupno 223 oddelki sedmih razredov. Lahko torej računamo, da poprečno 7000 učencev sedmih razredov že sodeluje pri no-,vem načinu poučevanja fizike. Učitelji s svojimi odgovori tako rekoč soustvarjajo ta novi, sodobnejši, privlačnejši in uporabnejši način poučevanja. Podatki in odlomki iz pisem pričajo o veliki zavzetosti učiteljev, o njihovi pripravljenosti na delo, za poskuse, za novo, za napredek. In kaj hočemo od učiteljev več? V popoldanskem delu so se učitelji razdelili: nekateri so sledili razlagi o dosedanjih dosežkih in prihodnjih načrtih nove matematike (ki prehaja zdaj v višje razrede osnovne šole), drugi pa so se udeležili razprave o praktičnem delu obnove pouka fizike v osnovni šoli. Pokazalo se je — kar često slišimo tudi pri drugih pradmetih — da ob bolj praktičnem, manj teoretičnem poučevanju vedno zmanjka časa za preverjanje poskusov in domačega dela učencev. In vendar želimo učence naučiti prav to, da bi delali sami! Izkušnje; predvsem pa izmenjava mnenj učiteljev, vedno znova dokazujejo, da ,so učenci pripravljeni, voljni in sposobni za sodoben pouk — da pa naše učnovzgojne ustanove, sestav-Ijalci učnih načrtov in ne nazadnje učitelji težko zapustijo stare, uhojene steze, ko je beseda bila prvo in glavno — dejanja pa šele drugotno. Pri predavanju in razpravi o novi matematiki so ugotovili, da bo treba znanje, do katerega so nam v prvih štirih razredih pripomogU pojmi, kot so množice, relacije, končne grupe - v naslednjih štirih razredih uporabiti, pri čemer nam bo lahko zelo uspešno pomagala geometrija. Resnica pa je, da reforma matematike na more biti stvar drugorazrednih matematikov — kot je poudaril profesor Savnik. Vsi vemo^ kako zelo nam primanjkuje strokovno usposobljenih matematikov in fizikov. V tej drugi fazi - pripravi za sodoben pouk matematike od 5. do 8. razreda — bodo zavodu za šolstvo SR Slovenije pomagali: Društvo matematikov, fizikov in astronomov, fakulteta in obe pedagoški akademiji. V razpravi se je tudi izkristalizirala misel, da je prihodnje učitelje matematike nujno potrebno usposobiti tudi kot dobre metodike podajanja znanja. Strokovni in metodični del morata potekati vzporedno. Gostoljubnost domačinov občine Piran je vsem udeležencem olepšala večer po strokovno napornem dnevu. NEŽA MAURER -----------------------------------------------------v Podelitev odlikovanj Predsednik republike SFRJ je odlikoval 10 delavcev zavoda za šolstvo SRS, in sicer: — Borisa Lipužičavz redom zasluge za narod s srebrnimi žarki — Karla Kosa, z redom zasluge za narod s srebrnimi žarki - Antonijo Metelko, z redom dela z zlatim vencem — Veselina Periča, z redom dela z zlatim vencem — Pavlo Zadobovšek, z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo — Jakoba Zupančiča, z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo — Ivana Andoljška, z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo — Tatjano Sevnik, z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo — Renato Mejak, z redom dela s srebrnim vencem - Jožeta Valentinčiča, z redom dela s srebrnim vencem Odlikovanja je omenjenim delavcem izročil tov. dr. Avguštin Lah, podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS. * Iskreno čestitamo! V______________________________________________________ treba napeljati elektriko in pred učenca postaviti varno škatlo, ki bo poganjala tisto, kar bo imel na klopi Ko bo to doseženo, bomo lahko rekli, da je polovica dela za nami. Toda za ta cilj bomo morali razkopavati učilnice, ki so jih zgradili lani To pa ne bo lahko. Betonirane zmote je težko popravljati. Nazadnje upamo še, da se nam bo s takim poukom fizike posrečilo vplivati na učenčev pogled na svet. O materialnih povzročiteljih vsega dogajanja v svetu ne kaže učencev prepričevati z ' govorjenjem, ker na tem področju le redki pri trinajstih letih dozore v mislece, ki so sposobni operirati z logično simboličnim gradivom. Vsi pa so sposobni razumeti, da je izvir sile vedno neko telo, če tisto telo lahko otipljejo z rokami O medsebojni prepletenosti in soodvisnosti dogodkov v naravi in družbi bodo učenci na tej starostni stopnji prav malo zvedeli, če jim bomo to dopovedovali le z zapletenimi latinskimi besedami Naj to najprej izkustveno dožive v pomanjšanem merilu. Fizikalni poskus je čudovita priložnost za to, saj ga skoraj nikoli ni mogoče razumeti drugače, kot da si ob njem prikličemo v spomin in povežemo po več naravnih zakonov. KAJ JE PAMETNO Zapisali smo že, da se pri obnovi pouka fizike trudimo. da ves čas nekaj počenjamo. Seveda bi radi videli, da bi bilo to, kar počnemo, tudi pametno. Nekateri menijo, da je vsako pametno dejanje treba vnaprej natanko premisliti in napraviti podroben načrt zanj. Če gre potem vse po načrtu, je delo gotovo pametno opravljeno. - Taka opredelitev pametnega ravnanja se nam zdi dvakrat nespametna. Prvič je logično' zanič. Če bi bilo pametno dejanje tisto, ki poteka po vnaprejšnjem načrtu, potem bi bilo tudi izdelovanje načrta zanj potrebno vnaprej načrtovati, pa tudi načrtovanje za načrt načrta bi bilo treba načrtovati itd. Vidimo, kam nas to vodi. V to, da sedimo križem rok Drugič pa je ta definicija pametnega početja izkustveno ovržena. Nič ni bolj nespametnega v razredu, kot je ura, ki teče natanko po vnaprej napisani pripravi Tako neumnost lahko zagreši samo začetnik, ki ga je prestrašila didaktika. Pametno je tako delo, ki se sproti prilagaja robnim pogojem, v katerih poteka. Zato smo si zastavili samo globalen cilj: povezati razcepljeno in razložiti, kar je videti kot iz enega kosa. Kaj pa moramo storiti v posameznem trenutku, skušamo razbirati iz vsakokratne situacije. Ko tega ne bomo znali več, bomo kozli, godni za odstrel. JANEZ FERBAR PORTRETI Gospod, ki kozle strelja pod reflektoriem PIŠE: SILVO TERŠEK Slabih učiteljev ni Med kmečkim plugom, obarvanim z blatom, s hrepenenjem po dobri letini in s strahom pred točo, med kmečkim plugom in steklenim izdelkom tiči samo življenje. V ognju in sapi, med prsti in z domišljijo se rojevajo oblike. Črepinje kljub vsemu ne prinašajo sreče; samo delo je sreča - čim več delati, čim več dati od sebe! Mladost se nasmehne. Pravi, da si prizanesljiv do preteklosti. O tistih časih nerad pripoveduješ. Dandanes ti ne bodo verjeli; sam sebi težko verjameš. Kadar si sanjaril o šolanju, nisi bežal od težkega dela. Vedel si, da je premalo, kadar čutiš moč samo v rokah, v telesu. Šolanje...? Štipendije so bile v tistih časih bolj podpore za revne. Človek ni vedel, kdo je bil bolj reven — bogastva ni bilo. Kmet, to je pravzaprav tudi srečen poklic. Z malo sreče in veliko pridnostjo nisi lačen. Zgodilo se je celo, da si se lahko vpisal v gimnazijo. Malo jih je bilo v Ale-ksincu in tam okrog, ki so si lahko privoščili takšno razkošje. Sreča je kakor sonce, kadar ga opazuješ skozi barvasto steklo. In če imaš ob vsem tem še strica steklarja... Hodiš v šolo 'in se sočasno učiš steklarske obrti. Življenje je kakor kozarec, pripoveduje stric. Moraš ga znati narediti, moraš ga pravilno prijeti in pravilno uporabljati. Človek se ne uči, da bo pozneje lenaril in ne dela, da bi se mu nikoli ne bilo potrebno učiti. Toda vse in še marsikaj je preteklost: pedagoška akademija, študij geografije in zgodovine, poučevanje v Kaoniku pri Kruševcu, v Šmihelu pri Novem mestu, v Krškem in devet let poučevanja v Stopičah. Tudi srbohrvaški naglas je skoraj preteklost. Človek se potepa po svetu in ni potepuhi Ljudi ne presoja po zvenu besed in poklica ne po njegovi spoštova-nosti. V Novo mesto pride z namenom, da bi se zaposlil kot steklar in sprejme službo peda-’ goškega delavca. Pravi, da je o lastnih pedagoških izkušnjah težko govoriti Kadar nekdo trdi, da je pedagog, veliko tvega. Nemalokrat se primeri, da so prav otroci „pedagogov“ najslabše vzgojeni. Drugače je, če poveš, da si pedagoški delavec, da se trudiš, da bi posredoval otroku osnovno vzgojo, izobrazbo. Pisarna je hladfia. Cigaretni dim pleše okrog žarnice pod stropom. Otroški vrišč prihaja iz novega športnega igrišča za _ staro šolsko stavbo. Z e res, da je bila grajena po vojni in to tako površno, da je čez nekaj let grozila z nevarnostjo, da se po ruši: “ ... Letos smo začeli podpirati strope z lesenimi tramovi. Podprli smo učilnice in prostor, v katerem učenci telovadijo. Človek se počuti v tako podprti učilnici kakor v rudniku! “ Trkanje na vrata, košati brki pod miličniško kapo, dvoje svetlih oči in črna beležnica. Včeraj je Miha iz sedmega razreda. .. „... Socialni problemi so bili in bodo verjetno ostali Z njimi je tako kot z zimo v različnih letih: lahko je prizaneslji- va in kruta -z obilico snega. Na našem podgorju, med Gorjanci in Novim mestom, razsaja alkoholizem. Tu je doma šmarnica., Verjetno ne bom pretiraval, če bom trdil, da je v našem šolskem okolišu samo deset odstotkov starejših ljudi, ki niso, v večji ali manjši obliki sužnji alkohola. Polovica med njimi je prav težkih alkoholikov. Zgodi se, da mesec ali dva gospodar družine ne pije. Takrat tudi z otrokom omenjene družine nimamo problemov. Toda, ko se ponovno začne njegovo „vinsko obdobje", ko začne pretepati ženo, otroke, se naši problemi povečajo. Učenci prihajajo v šolo nepripravljeni, brez nalog, brez knjig in šolskih, torbic ali pa jih sploh ni v šolo. Nekateri starši takrat otroke doma zaklepajo ali jim kako drugače preprečijo, da ne gredo k pouku. Hudo je tudi takrat, ko so otroci preobremenjeni s kmečkim delom. Oče in mati sta zaposlena v metu, otroci pa morajo doma gospodariti Pri nas še vedno prevladuje zaostal kmečki vpliv. Starši prihajajo v šolo in se razburjajo: če je moj oče delal tako in če sem isto počel sam, bo to delal tudi moj otrok! Težko je razumeti, da so včasih starši celo ljubosumni, če se njihovim otrokom obeta boljše življenje, kot so ga imeli sami. Večina naših otrok se po končanem osnovnem šolanju zaposli, priuči, doseže polkvali-fikacijo ali največ kvalifikacijo. Fantje gredo za mehanike, kleparje, dekleta za šivilje, na delo v tovarne...‘ Seveda nekateri nadaljujejo šolanje v srednjih, višjih in visokih šolah. Zmno pa je, da je takšnih iz podeželja mnogo manj kakor iz mest. Učitelj ostane razpet med ■ resnico okolja, v katerem živi, in med potrebami in zahtevami družbe, ki ji pripada... “ Kako krhka je včasih človekova moč, možnost, da bi nekaj naredil. Zdi se, da se učitelj v stoletjih ni dosti spremenil; vsaj tako mislijo mnogi. Pogosto se lahko dodatno izobražuje samo na račun svojega spanja - počitka. Saj je težko verjeti, da bi si lahko našel učitelj dve uri prostega časa, da bi prebral knjige, da bi... LJUBO MILOŠEVIČ, ravnatelj osnovne šole Janez Trdina iz Stopič, razmišlja: „Na podeželju je učiteljeva zaposlenost še posebno velika. Potrebovali bi pet učiteljev na matični šoli in dva na podružnični Vse prevečkrat smo primorani, da se lotimo improvizacij. Poskušamo najrazličnejše načine, da bi imeli učenci kar najmanj nezadostnih ocen, neopravičenih ur, kazni, problemov... Človek si želi, da bi imela šola primerne delovne prostore (imamo šest učilnic in trinajst oddelkov!). Telovadnice seveda nimamo. Imamo pa športno igrišče, kakršnih je verjetno malo v Sloveniji. Pri tem so nam pomagala nekatera novomeška podjetja. Veliko stno naredili sami! Samo razmišljam, ne tožim. Družbena uveljavitev učitelja je odvisna od slehernega posameznika. Učitelj s srednjo izobrazbo lahko doseže visoko spoštovanje in ugled. Toda biti mora povsem predan svojemu delu. Pomemben je njegov odnos do učenca in ljudi, s katerimi se srečuje. Ne sme biti domišlja-vec, edina „veličina“ v okolju, kjer dela in živi Učitelju ni nihče vzel avtoritete ali družbene veljave. Žal mnogi učitelji živijo zunaj kraja, v katerem poučujejo in se tako teže vključujejo v družbenopolitično življenje krajevne skupnosti. “ Nekaj časa kljub vse0 mine, preden se lahko prepft čaš, če si vreden lastnega z& upanja. Poznati si moral svoj1 zmogljivosti, ko si obroči zemljo na neskončni njivi bik1 Aleksinca, poznati si mori zmogljivosti svojih pljuč, ko s oblikoval steklene posode, pc znati si moral sebe in mlade IjV di, ko si stopil za kateder. Spo minjaš se starejšega ravnatelji ki ti je prvi dan rekel: oba dt lava za isti cilj in tikala se bo vi Ne le beseda, prijateljstvo je p m } fe< Okupatorjevo nasilje tudi njemu ni prizaneslo. Težak boj . obstoj ga je zanesel v pisarno gradbene stroke in kasneje socialn™ zavarovanja. Po končani drugi vojni je z vso prizadevnostjo tl' redno težkih razmerah (za 450 učencev sta bila le še dva učit^ j\f organiziral pouk na domači šoli, kjer je bil leta 1952 upokojen. i Kot šolski Upravitelj in ravnatelj nižje gimnazije je bil pokor0 tudi najboljši tovariš in mentor učiteljem. Poudariti hočem njeSfl globoko čustvo razumevanja, voljo za pomoč, toplino, ki jo l^ da le tisti, ki ti hoče dobro. Njegovo dobrosrčnost in ljubezen pedagoškega dela so občutili vsi - učenci in tovariši. Njegov® ■rM prizadevanju se mnogi pedagoški delavci zahvaljujemo za prve r rake v svoji stroki in za nadaljnje uspešno delo. Kljub temu da je bil leta 1952 upokojen, je zaradi pomanjk®^!, učiteljev rad poučeval na nižji gimnaziji še do leta 1956, čepriV za minimalen honorar. Da ne bi zgubil povsem stika z mlč^u rodom, je še do leta 1964 uspešno vodil na šoli pionirski šahovf krožek. Od njega se je poslovila velika množica poklicnih tovarišev :; y prijateljev. Njegovo nesebično delo bo živelo naprej, spomin ^ I u pa bo ostal vedno svetal. |" MAKS SEKIRNIK ob . . - ' w w ■>* 1 / .WVW IULOLUVU r LUUU l ! / l Ui fl i in DUgUUUU n. '-obala fe bila prijetna osvežitev za zagorsko likovno občinstvo. Ofo sodita v mlajšo slovensko slikarsko generacijo, za sabo pa i>nata že nekaj uspelih .samostojnih in skupinskih predstavitev. V ^ ^gorskem delavskem domu sta razstavila dvajset olj in osem grafik. ... ^oraj vsa dela so bila novejšega ali najnovejšega datuma. V Za-K°rju je naletela razstava na živahen odmev in številne komentarje, *»/ sta občinstvu spregovorila v svežem in izvirnem likovnem je-tiku. Opozorilo in razgibanost p - C obal: Slika Bogdan Čohal je študiral pri profesorju Maksimu Sedeju. r nnčani ljubljanski akademiji se je naselil v rodnem Mariboru, dela na liknvnpm rtn/jrrt/Ziu er dela na likovnem področju. fraf-tS°Ve ‘n dlja so polna razmišljanj o likovni govorici. V b,lvlKah išče nove prostorske in barvne dimenzije, v oljih raziskuje %pZaVO me^ or8anskim in neorganskim. Te vezi so pogosto na-n nfj,JVctu se dabo posrečijo. Neorganske oblike se grobo zarivajo t>et. rajino, lebdijo nad njo in ji grozijo. Nenavadnih dimenzij in Shi-™ SO’ P0(dobne labirintom brez izhoda in brez pravega a in_ uporabnosti. So plod miselnih konstrukcij, zato se tudi izmikajo barvam, ki smo jih vajeni iz vsakodnevnega živ-v, h0ft Slikarja so gotovo navdihnile različne nove arhitekturne tti fy0°e’ Ph ie Maribor, naše industrijsko središče, poln. Uspešna j1 hc:/la Porezava med temi objekti in naravo ni možna, se ne po-J jiju.Vedno je narava potisnjena v ozadje, kjer sev valovitih črtah htaCl sama vase. Nepremišljene umetne tvorbe so zlo, prava le- ]e v naravnih linijah in barvah. ^ manZmisljmja in 0P0Z0r^a Bogdana Čohala in optimizem in raz-Vlada Potočnika so bila dana Zagorjanom na ogled za dva j: ltl Zagorjani so obema slikarjema resno prisluhnili RAZBORŠEK ir 'j^anievici so zdaj tri galerije: Goijupova, Jakopičeva in Učitelji in mladina v Narodni galeriji Štirinajstdnevna slikarska razstava Vlada Potočnika in Bogdana Vlado Potočnik je likovni pedagog v Ljutomeru. Akademijo s specialko je končal pred sedmimi leti pri pokojnem profesorju Maksimu Sedeju. Posveča se skoraj izključno oljnemu slikarstvu. Tli kr meni, da lahko da popoln zamah svojemu barvitemu čopiču le na platnih večjih razsežnosti. Zanj je tipična živahna risba s secesijsko stiliziranimi obrisi, pa tudi tipična risba stripov mu ni tuja. °arvne ploskve niza drugo ob drugo, le te pa razmejujejo jasne °brise. Pri nizanju barv se odmika od realnosti, razvršča jih po Z(ikonih likovnosti. Tisti, ki pričakujejo in iščejo na slikah temno. Zamorjeno in odtujeno ozračje, bodo morda trdili, da so Potočnikove slike brez „štimunge“; le ti pa pozabljajo, da je pravo zadovoljstvo pogledati tudi sliko, ki pričara svetlo in veselo razpoloženo dračje. In takega optimističnega ozračja so Potočnikove slike Pofoe. Osnovni predmet njegovega upodabljanja je konkretna po-teajina, na več slikah pa je v to pokrajino postavil človeka ali rioveške skupine. Tudi te stilizira v smislu nove figuralike. V °bšinii pokrajini delujejo skoraj kot izgubljene, a kljub temu so »d išče dogajanja, ki mu je vse drugo podrejeno. Njegove slike Plujejo kot topli in prijazni veter z juga. Prepričani smo, da umetnost ne sme biti dostopna samo odraslim, tako imenovanim resnim ljudem. Razčlembe in podatki - številčni rezultati kažejo, da mladina že zgodaj umetnost išče, jo lahko dojema in celo nujno potrebuje za zdravo rast. Brez umetnostne vzgoje ni mogoče sodobno poučevati. Za ta del vzgoje si prizadeva tudi Narodna galerija. Ta gale-. rija je namreč edina osrednja slovenska muzejska ustanova, ki hrani, zbira in razstavlja pomembna likovna dela, nastala na slovenskem ozemlju od srednjega veka do začetkov našega stoletja. Prireja tudi stalne in občasne razstave domačih in tujih umetnin, ki spadajo v to obdobje. Lani in letos sta v vsej zgodovini galerije dosegli največji obisk zaporedno prirejeni razstavi Gotska plastika na Slovenskem in Beneško slikarstvo XVII. stoletja. Največ gledalcev je bilo iz vrst šolske mladine, ki jih učiteeji že redno vodijo na take prireditve. Galerijski prostori ožive s prihodi neučakanih dijakov. Hrupni prihodi pa se kmalu spremene v mirno in zvesto poslušanje strokovnjakoi’e razlage, v zaverovano gledanje umetnin, ki jih mladi vedno se tako neposredno in naravno spaja s preteklostjo. Narodna galerija že uresničuje dolgoletni načrt razstav in znanstvenih obdelav vseh vidnejših slovenskih likovnikov ali skupin starejšega časa. Obenem izmenjuje razstave z, jugoslovanskimi in tujimi dežilami, predvsem s tistimi, ki so s svojo kulturo neposredno vplivale na razvoj naše umetnosti ali pa so se razvijale v razmerah, podobnih našim. Galerija pa še drugače posreduje likovno znanje. Za vse slovenske šole-prireja brezplačna predavanja o slovenski in evropski likovni .umetnosti, ki jih ponazarja bogata zbirka barvnih diapozitovov. Šole se rade odzovejo vabilu. Marsikatero šolsko vodstvo je likovni pouk že vključilo v redni urnik. Tako vzgojeni učenci najpogosteje obiskujejo razstave. Učitelji in profesorji, ki pri svojem odgovornem in utrudljivem delu vodijo učence na razstave, so vredni vse pohvale. V tako imenovani dobi tehničnega napredka pomagajo učence zavarovati pred nevarno kužno boleznijo, porabniško miselnostjo. Mladina, ki bo že jutri odločala o sebi in drugih, jim Vlado Potočnik: Krajina bolj razumejo. Včasih z utišanim glasom tudi že sami povedo pripombo. Vse to znamo galerijski delavci ceniti, saj pritekata z mladino k staremu izročilu sedanjost in prihodnost ter bo vedno hvaležna, da so ji pc magali odkrivati svet umetnost neizčrpno in neskaljeno zate čišče duhovnega bogastva. ASTA ŽNIDARČIČ (kustodinja Narodne galerije) Razstava Miheličevih risb Razstava risb Franceta Miheliča v ljubljanski Mali galeriji je priložnost, da obiskovalci sledijo manj cenjeni in neupravičeno manj upoštevani zvrsti - risbi. Tematično France Mihelič nadaljuje z motiviko-Kurenotv, Dafne, s povezovanjem bioloških fantazma-gorij iz spoznavnega kroga, ki ga pri tem slikarju poznamo že od prej. Risbe dajejo možnost, da se seznanimo z osnovo, ki je most do grafik ali slik. To pa je prav gotovo zanimivo doživetje. Portreti umetnikov B. Jakca 75-letnica grafika in slikarja Božidarja Jakca je doživela jubilejno prireditev v Beogradu. Široko zasnovana razstava je bila, kakor lahko razberemo iz kritik, zelo ugodno sprejeta in bogato obiskana,, saj je podala beograjska, razstava retrospektivni prerez Jakčeve ustvarjalnosti od zgodnjih, ekspresionističnih del pa do kasnejšega poetičnega realizma, dokumentarnih del med NOB, pa do povojnih oblikovanj. Umetnikov jubilej je bil na Slovenskem zaznamovan zunaj ;,središča“. Ena takih prireditev je kranjska razstava Jakčevih portretov umetnikov. Za razstavo, pri kateri gre za tematični izbor (še zdaleč ne za celotni opus Jakčevega portretiranja), je Prešernova hiša najbolj prikladna. Kratka informacija o Jakčevih umetniških portretih lahko pove le toliko, da je trajna prisotnost in zavzetost Jakčevega portretiranja zasidarna v slovenskem kulturnem prostoru kot dejstvo, da na tem območju nima med sodobniki vrstnika, ki bi s tako vztrajno zagretostjo in realisitčno svežino zaobjel izjemno širok krog kulturnih delavcev. Čeprav najdemo v Prešernovi hiši le izbor Jakčevih portretov, se nam ti razodevajo v svoji tipiki in mimciozni tehniki. I. G. \ Otrok se težko, težko k učenju spravi To je posebno učiteljem treba pomniti; od kod pa to izvira, se lehko najde. Ravno velika gibčnost otroških let, po kterej otrok kakti metuljček s svojimi očmi od ene stvari do druge zaporedoma leta, ta otroška gibčnost mu ne da dolgo pri knjigi sedeti, le z eno stvarjo se dalj časa pečati ali pa učitelja cele ure mimo poslušati. Kdor to od otroka tirja, ne ve, kaj je otrok. Otroci se hočejo vmes po otročje radovati, počivati, se smejati Ko se le nekaj časa s kako bolj resno stvarjo pečajo, jim že v misli sili, kar so poprej vidili, slišali; igra, ki so jo igrali, kraj, kjer so bili i.t.d. in živa otroška domišljija jih sili, da svoje čute, in sicer berž, berž dmgim otrokom odkrijejo. - Ne more se tukaj zamolčati resnica, da se otroci jako radi smejejo: ne samo stvar, ki je smešna sama po Sebi, nego tudi resne stvari, celo obnašanje učiteljevo, jih dostikrat močno v smeh sili, in težko se smeh zadušiti da. Drobtinice za leto 1863 str. 285 - 286 Aktualno Ho DANAŠNJI UUMETNOSn Nenadomestljivo _ Sredstva modernega obveščanj*, so prekosila vsa pričakovanja. Nekdaj nedosegljiva kulturna in naravna bogastva tujih dežel so segla s svojo očarljivo lepoto in v prijetfii znanstveni razlagi v naše domove. Človeka nenehno zanima, kako je drugod. Njegova radovednost bo kmalu potešena. Kot informativni sredstvi se danes kosata beseda in slika. Obogateni sta z očarljivim nastopom lepe napovedovalke in z zanimivim barvno dekorativnim insceniranjem. O vsem smo poučeni, naše oči so site barvno televizijske plaže in paše, ušesa prepolna beat glasbe, popevk in monotonih napovedovanj vremena za jutri, novih mednarodnih zapletov, prask na raznih bojiščih idr. Vsiljuje se nam vprašanje: kaj naj v tem sestavu še pomeni slikarstvo kot obrt in umetnost? Napak bi bilo misliti, da je to vprašanje sp/ožila samo moderna civilizacija. Vsekakor! Toda odločilna vprašanje in problemi so stari več kot sto let. Pomembnejši so kot marsikateri tehnični dosežek. Poseči moramo v širši ustvarjalni prostor. Naša polemika bi se morala pričeti nekako na treh ravneh. Prvič: ali se ni program slikarstva zelo zožil prav zaradi tega, ker današnja arhitektura ne ustreza več potrebam časa in razvoja umetniškega komuniciranja? Odtod tudi velika zapostavljenost slikarstva tako zidnega kot dekorativnega. Zato tudi ni mogoča smiselna sinteza — takšna, kakršno so dosegla prejšnja stoletja. Drugič: ali se je slikarska umetnost res izmotala iz plenic posnemanja? Pritrdilen odgovor velja le za najrazvitejše dežele. Marsikje sploh nimajo najnujnejših gipsotek in reprotek umetniških del preteklosti. In tretjič: Ali je abstraktna umetnost res in dovolj odkrila bistvo slikarske umetnosti in umetnosti nasploh? To lahko zanikamo. Vsaka ideja, še tako prepričljiva, izgubi - razpeta na ekran mednarodnih različic — skupni imenovalec. To pomeni, da so preseganja možna in dosegljiva. Naglo jim sledi vsa srenja od laikov do strokovnjakov. Dodali bi lahko še ugotovitev, da preživlja umetnost slikarstva 20. stoletja vedno nove krize, ne le po poslanstvu ter po formalni in vsebinski plati. Majejo se tudi stebri principov, na katerih je bila zasnovana. Iz bloka čvrstih skal - temeljev je izbita največja skala - nujnost dokumentiranja časa. Ta se pojavlja kot povsem stranska komponenta ustvarjalnosti. Na zastavljena vprašanja lahko odgovorimo le, če poznamo 100-letno dogajanje v Evropi in v'svetu. Zelo veliko denarja gre za reprodukcijo^ in dokumentacijo. Tu je umetnost skoraj popolnoma izključena. Že vsakdo ima fotoaparat, s katerim lahko zadosti svoji želji po reprodukciji okolja, v katerem živi, in dokumentira najzanimivejše. Nihče si več ne pusti soliti pameti samo z razlagami, kako je drugje. Sede v letalo in čez nekaj ur se že lahko razgleduje po najbolj oddaljeni celini. Tega si dandanes ne privoščijo več samo najbogatejši. - Časopisne reportaže morajo biti napisane zelo zanimivo, da še privlačijo. Eksotične pokrajine in obmorske razglednice nas ne mikajo več. Ostajata torej le še intuicija in domišljija - oskubljeni človek na pragu 21. stoletja. Človek ničelne dimenzije, izpraznjeni cogito, izpraznjeni „sem“, praznina, posnemovalec predlog s televizijskih zaslonov, posnemovalec drugih življenj, brez svoje odločitve. Recepti zvezdnikov veljajo za vsa področja, za vsa življenja. Porabništvo, izoliranost svobodnjaka, usmerjenega h grabljivosti, cinizem, bestializem, vulgarnost, vnanji dolcazi hrabrosti, prebavljeni motivi. . .Kot da bi vsakdo potrjeval samo to, kar piše v učbeniku o seksu, o odnosih med ljudmi, o življenju. 21. stoletje pa naj bi očistilo nravi človeka 20. stoletja. Spiranje mbžgan se je že začelo, toda lastniki pralnih strojev imajo umazane roke in uporabljajo umazan prašek. S spranimi možgani ni mogoče doseči napredka. Resda se je spremenilo življenje, toda vrednot ne merimo z vatli. Bistvo umetnosti irj slikarstva je še vedno nenadomestljivo. To pa je dovolj, da gremo naprej z zaupanjem. IGOR PLEŠKO Francois Morellet: Svetloba ujeta v dvoje prostorskih središč. IzBER ITeMedNoVIM lKl\U IGAMI Janko Messner Zaznamovam... združite se!__________________________________ Ča naj ima vsako književno ustvarjanje svoj smoter, potem se to še posebej nanaša na Messnerjevo protestno prozo ,,Zasramo-vanci. . . združite se!“, ki jo je izdala Partizanska knjiga v Ljubljani v svoji zbirki Polemika. Delo je objavljeno v najbolj kritičnem trenutku, ko naši manjšini na Koroškem grozi preštevanje, ki je le prikrita oblika genocida, obenem pa se pripravlja neizbežna internacionalizacija narodnostnega problema, ki ga je sprožila naša dežela. , Knjiga prinaša večinoma ponatise polemičnih zapisov tega slovenskega koroškega književnika, ki so bili objavljeni po revijah in časopisih od leta 1971 do 1974. To je obdobje, ko je pritisk na našo manjšino dosegel tisto stopnjo, ki resno ogroža prihodnost naših zamejcev. Delo vsebuje več polemik z raznimi avstrijskimi deželnimi in zveznimi funkcionarji ter z avstrijskimi glasili in strankami^ zlasti s socialistično stranko, kjer je pisatelj iskal zaslombe za svojo manjšino, dosegel pa le to, da so ga izključili iz njenih vrst. Polemike se zaradi pomanjkanja zamisli in poguma pri razreševanju manjšinskega problema nanašajo tudi na predstavnike obeh osrednjih slovenskih koroških organizacij, namenjene pa so tudi nekaterim zastopnikom koroškega javnega življenja, ki so zaradi materialnih koristi zatajili svoje slovensko poreklo. Več polemik je naperjenih proti nekaterim ustanovam, časopisom in posameznikom matične dežele, ki so zaradi svoje herazgledanosti, politične neokretnosti in zavoljo dobrih sosedskih odnosov pogosto zapirali oči pred koroško stvarnostjo. Prav zaradi tega nas hoče avtor izčrpno seznaniti s političnimi in socialnimi razmerami na Koroškem ter skuša odkriti tiste silnice in vzvode, ki so potisnili manjšino na nič kaj zavidljivi slepi tir razrešitve narodnostnega vprašanja. Pri tem nas opozarja na posebno nevarnost, ki jo predstavljajo tisti,,prijatelji" naše manjšine, ki nam s prikrivanjem različnih družbenih sporov bolj škodujejo kot pa njeni odkriti sovražniki S tem pomagajo zavlačevalni taktiki, ki jo avstrijska vlada spretno uveljavlja že več let, medtem pa asimilacijski mlini počasi, toda uspešno meljejo. Posledice odtujevanja pa se izražajo v deformaciji psihe in v duševni revščini, v katero so zašli po zadnji vojni mnogi naši rojaki; iz tega stanja se porajajo preplašeni revčki, primerni za objekte naj cenejše delovne sile v Avstriji, pa tudi takšni, ki z vihtenjem pendreka nad tistimi brati, ki se nočejo odtujiti, kažejo svojo nestrpnost in mržnjo, ki izvira iz zavesti, da jim še vedno živi kakšna slovenska babica in zato ne morejo biti čisti ,,tajčarji“. Messner opozarja tudi na nekatere napačne smernice, ki so imele škodljive posledice: iluzorno je bilo poudarjati, da je manjšina most med Avstrijo in Jugoslavijo, če tega mostu ni med večino in manjšino na Koroškem. Pove nam tudi, da je edina prava prijateljica naši manjšini v Avstriji KP Avstrije, ki zagotavlja stvarne perspektive Slovencem, saj vedno odločno poudarja, da je narodnostno vprašanje tudi razredno vprašanje. Avtor pa ne ostaja le pri kritični obravnavi razmer na Koroškem, temveč se skuša približati nekaterim nasprotjem slovenskega narodnostnega in kulturnega obstoja ter tisti miselnosti, ki ogroža biološko trdnost matice in s tem tudi samobitnost zamejcev; tu omenja asocialno filozofijo niča, ki je sama sebi namen ter predstavlja nazor nehumane porabniške miselnosti ,,palanke“, ki nima razumevanja za narodove vrednote in tako demobilizatorsko vpliva na množice. Avtor nas skuša odvrniti od sanjskega postajanja pred izložbenimi okni - pazite, morda že vsem zvoni! 'Vrednost pričujočega dela je predvsem v njegovi sugestivni moči ter v izraziti pisateljevi gorečnosti in osebni prizadetosti. To daje knjigi tudi posebno etično razsežnost, ki je tako zelo primanjkuje v naši književnosti, še posebno pa v polemiki. S tem smo ponovno • priča, da pravo umemiško ustvarjanje ne more biti le igra besed, temveč da nujno izhaja iz življenjske angažiranosti Škoda le, da delo ni izšlo v boljši vezavi, ,,krasijo" pa ga tudi številne tiskarske napake, ki bi se jim morali izogniti ŽELJKO KUMAR Sodoben učbenik o osnovah računalništva Razveseljivo je, kako se naše srednje šolstvo navzlic vsem kadrovskim, prostorskim in finančnim oviram, z načrtnim uvajanjem novih učnih predmetov, kakršne pač terjata naša samoupravna socialistična družba in moderni čas, uspešno izvija iz tesnih okvirov nekdanjega predmetnika. Poleg uvedbe predmeta ..samoupravljanje s temelji marksizma", ki naj v mladem človeku izoblikuje trdne temelje znanstvenega in idejnega pogleda na svet ter ga pripravi za tvorno dejavnost delovnega človeka samoupravljavca, se sočasno kaže tudi potreba vpeljati v srednje šole tudi osnove računalništva, saj je prav to - v dobi znanstveno tehnične revolucije - postalo nujni in nepogrešljivi sooblikovalec modernega življenja, osnovno znanje o avtomatski obdelavi podatkov pa sestavni del splošne izobrazbe. Definicija računalnika je kljub njegovi tehnični zamotanosti in neverjetni zmogljivosti dokaj preprosta. Računalnik je stroj, ki na vhodu nekaj sprejme, to „nekaj" potem obdeluje in kot rezultat obdelave na izhodu spet nekaj posreduje.. Uporaba računalnikov je danes malone vsestranska; s pridom jih uporabljajo v matematiki, fiziki, tehniki (elektrotehniki, gradbeništvu, arhitekturi, strojništvu), kemiji, administraciji in upravljanju (upravi, gospodarstvu, industriji za vodenje proizvajalnih procesov, prometu, kriminalistiki), medicinski diagnostiki, dokumentaristiki, vesoljskih poletih, armadi, programiranem pouku v šolah, raznih igrah (šahu) itd. Iznajdba računalnika je za človeštvo najmanj tako pomembna kot izum tiskarskega stroja. Čeprav je človek pri nekaterih miselnih procesih, na primer pri računanju, že prej uporabljal nekatera -sicer še zelo primitivna pomagala - je resnično pomoč dobil šele s konstrukcijo elektronskih računalnikov, ki so se kot učinkovito pomagalo pojavili šele po drugi svetovni vojni Zmogljivost sodobnih računalnikov je fantastična. Kaj več ji in najzmogljivejši računalnik v SR Sloveniji - CDC CYBER 70 - v republiškem računskem centru (RRC) v Ljubljani, zmore v pičli sekundi skoraj milijon seštevanj večmestnih števil. V upravi, v statističnih centrih, v gospodarstvu in drugod imajo manjše računalnike, toda njihovo število nenehno narašča. Zato je potreba po'UStreznih~strok0vnih kadrih vse večja in jih zdaj zlasti pri nas še zelo primanjkuje. Da bi srednješolski učitelji lahko uspešno uvajali dijake v svet računalnikov, je Državna založba Slovenije izdala prvi tovrstni učbenik UVOD V RAČUNALNIŠTVO, ki sta ga napisala Ivan Bratko in Vladislav Rajkovič, potrdil pa ga je republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS. Avtorja sta, uporabljajoč ustrezno tujo strokovno literaturo, učbenik napisala po učnem načrtu za pouk računalništva v srednjih šolah, ki ga je izdelala komisija za uvajanje pouka računalništva pri zavodu za šolstvo SRS. Učbenik ima dva dela.- Prvi je namenjen razlagi zgradbe, delovanja in uporabe računalnikov. Poleg uvoda (ki nas seznani s pojmom računalnika ter s pojmom algoritma in programa, razloži model računalnika, poda definicijo računalniku in na kratko oriše dosedanji razvoj računalnikov) sledi še sedem poglavij: Osnovni pojmi o informacijah in njih predstavitvi, Zgradba računalnika. Odvijanje programa v računalniku. Programski jeziki, Reševanje problemov z računalnikom, Uporaba računalnikov in Računalniški sistemi. Drugi je povsem^ posvečen programskemu jeziku fortran, enemu izmed umetnih jezikov, ki v računalništvu povezuje ljudi in računalnike. Izmed številnih programskih jezikov, to so na primer: algol, cobol, LIS P itd., sta avtorja izbrala prav fortran, ki sodi med najbolj popularne programske jezike. Vsako poglavje je opremljeno z dodatnimi vprašanji in nalogami, kar je v sklepnem delu knjige dopolnjeno z ustreznimi odgovori in rešitvami. Knjiga je bogato opremljena s številnimi fotografijami, risbami in tabelami, kar olajšuje razumevanje, zlasti nekaterih težjih poglavij. Prepričani smo, da bo učbenik UVOD, V RAČUNALNIŠTVO, ki je prvi te vrste ne samo pri nas, marveč v vsej srednji Evropi, uspešno opravljal svojo nalogo, saj bo mladini olajšal razumevanje zanimivega in zahtevnega sveta računalnikov, ki je zasedaj za večino ljudi po nepotrebnem nedoumljiv in nedostopen tabu. Učbe-nik stane 75 dinarjev. V. T. ARHAR .. Moiiere v slovenščini_____________________________ Zatem ko je DZS poskrbela za celoten natis Shakespeara v slovenščini, smo dobili še Molierova izbrana dela: Na tiskovni konferenci, kjer je imel uvodno besedo Josip Vidmar, je bilo slišati nekaj zanimivih in izkustvenih navajanj prevajalca, ki je dal največji delež pri slovenjenju Molierovih dramskih del. Štiri knjige Moliero v ih dram vsebujejo 23 komedij; od teh jih je Josip Vidmar prevedel kar 18, dmge Molierove igre pa so prevedli Oton Župančič, Janko Moder in Jože Javoršek. Med pomembnimi novostmi v prevajanju je tudi Molierov'Amfitrion, svojevrstno literarno delo,-ki ima raznotero gledališko usodo od antike, prek 'Moliera do Girodouxa, podobno kot Don Juan. Gre za skrbno premišljen izbor Molierovih dramskih del, tistih duhovitih odrskih besedil, ki imajo trajno estetsko in gledališko vrednost. Zato so sedanja izbrana Molierova dela estetsko popolnjeno dejanje. Ni namreč potrebno, da bi prevajali obrobna Molierova dela, ki nimajo življenjskega soka in so največkrat nastala iz drugih pobud. Mnogo Molierovih komedij poznamo v slovenskem prevodu že od poprej, precej pa jih je novih; te ne bodo le mikavno branje za bralca, ki zna ceniti iskriv humor velikega komedijanta, pač pa tudi čakajo na odrsko preskušnjo. Resnici na ljubo je treba povedati, da je od vsega francoskega klasicizma Moiiere tisti, ki je najbolj zaslovel po vsej Evropi, zakaj živa umetniška upodobitev človeških nravi in oseb daje komediograf-skim delom trajno širino, komedijantski svetovljan pa je z ostricami zmožen govoriti tudi današnjemu času. Tam, kjer je Molierova besedilo izraženo v v.ezani besedi, se je Josip Vidmar odločil za jambski verz, kajti aleksandrinec bi v slovenski besedi ne zvenel prepričljivo. Peta knjiga pa je posvečena Molierovemu življenju in delu. Urednik izbranih del Jože Javoršek je napisal esej o Molieru, ki pa v resnici prerašča esejistično območje. Ob koncu je podal manjši izbor* bibliografije o Molieru, škoda pa je, da ni dodana bibliografija Molierovih del, ki so izšla na Slovenskem. Vsekakor pomeni pet knjig slovenskega Moliera obogatitev klasike in prepotreben natis, ki izpopolnjuje vrzeli v našem prevajanju. „PETELINJE PERO“ je naslov grafike z vsebino kmečkih uporov, delo akademskega slikaija Staneta Jagodiča. Izvirna grafika je v sitotisku s signaturo in avtoijevim podpisom; velikost 65 x 90 cm; cena 700 dinaijev. Šole jo lahko naroče na našem uredništvu. Friedrich Nietsche »Tako je dejal Zaratustra«_______________________ Nietzschejevo filozofsko delo „Tako je dejal Zaratustra" - izšlo je pri Slovenski matici v prevodu Janka Modra — je svojevrstno med njegovimi filozofskimi deli. Pred nami je knjiga filozofske poezije. To ji daje poseben čar, po drugi strani pa onemogoča neposredno spoznavanje tega filozofskega dela, kajti izražen je prek poetičnega medija. To pa ne pomeni, da Nietzsche v tem delu ni izrazit kot mislec. Spoznamo ga kot nasprotnika Schopenhauerjeve brezciljne metafizične volje, kot filozofa, ki se sramuje vere in terja človeško voljo; kr ima po 'smrti boga svoj odgovorni postulat. Nietzsche, toliko izrabljeni mislec, tudi potvorjen, spada med klasike novejše evropske filozofije kljub temu, da njegove miselnosti ne bi mogli, sprejeti brez vidnih pridržkov. Za spremno besedo je poskrbel Janko Lavrin. Koledarska bera Med vsakoletnimi pomembnejšimi koledarji je treba navesti ,.Slovenski koledar 1975" ter ..Prešernov koledar 1975" z redno zbirko knjig. ,.Slovenski koledar 1975" je namenjen predvsem Slovencem po svetu, zato ga je Izseljenska matica že tradicionalno zasnovala s posebnimi nameni in s tem ustreznim gradivom. Tudi letos je x njem obilo slikovnega gradiva, besedila člankov pa so kratka, infoimativna, vsebinsko navezana na domače razmere spremembe, na spominske dogodke, izseljenska vprašanja in podobno. Nekaj besedil je tudi v tujem jeziku. Letošnji koledar ji gotovo boljši od lanskega. ,.Prešernov koledar 1975" daje poki koledarskega gradiva vrsto prispevkov, ki povečini segajo v črt NOB, deloma pa tudi v nekatere sodobne probleme. Tudi del leposlovnih prispevkov je usmerjen na pisatelje, ki so navezani na revolucionarno vsebino. Koledar je zelo premišljeno in barvno posrečeno prikazal izbor slik Franceta Miheliča in ga z zgodnejšimi deli lepo. predstavil. Dr. FRANJO SMERDU je s knjigo praktične narave ,;Zdravje iz rastlin" podal zelo pregledno in uporabno delj (sorodno je nekoč že izšlo). TONE SVETINA, popularni pisatel Ukane, je z romanom Ugaslo ognjišče združil svoj značilni motivt svet: gorski svet, lovce in slikovito Gorenjsko v razponu dveh vojn s tem je pisatelj vključil tudi vojno motiviko. Pisatelj sedaj ne sledi sinteznemu podajanju, čas je presekan z retrospektivami JANEl ŠVAJNCER je roman Ko človek zori podnaslovu z izpovedjo nekega življenja. Pisatelj je podal tehtno tematiko notranje intime o sožitju (ali nemoči sožitja) v družinskem krogu, ob silnicah drugačne narave in je s tem posegel v tipično življenje sedanjosti. S obema pripovednima deloma bi se kazalo posebej povrniti Mladi Breda pa je knjiga ljudskih pesmi, ki jih je izbral in uredil Bori Merhar ter napisal spremno besedo. Melita Vovk-Štiho.va je izdelali ilustracije, deloma po starih virih in jih svobodno prilagodila. Katji Špur je prevedla „Spomine na Lenina" NADEŽDE KRUPSK.E-Prešernova družba je želela prikazati življenje in delo revolucionarji v spominih njegove življenjske sopotnice, popularno napisani spomini pa so dopolnjeni z reprodukcijami. Tako je dala Prešernovi družba kar v treh delih izrazit poudarek socialno-revolucionarri vsebini: .s koledarjem, s Svetinovim romanom in s spomiri Krupske. — IGOR GEDRIH Ferdo Godina Človek živi in umira Med pripovednimi spisi; ki nam jih je prinesla jesen leta 1974, zavzema po svoji vsebinski teži posebno mesto roman Ferda Godine Človek živi in umira (izdala Mladinska knjiga). Dokaj obsežno delo (276 strani) ni samo nov prispevek k osvetlitvi Prekmurja, št. pred desetletji najmanj znane slovenske pokrajine, ki je dobila seli v spisih Miška Kranjca in Ferda Godine svojo literarno podobo, ampak je hkrati prva najizrazitejša kritika napak začetnega družbenega reformizma. Tedaj so namreč nekateri skušali pod krinko socializacije prekmurske vasi izigravati programske težnje in ( klikarsko prakso razbiti na zunaj proklamirani ..zadružni čudež' ■ V Godinovem novem romanu prevladujeta dva pripovedna tokova-prvi se suče okrog kmečke družine Zverovih na vasi blizu (imaginarnega) mesta Pluga, ki združuje reformna prizadevanja, drugi tok pa kaže z nazornimi podobami, kako so se družbene reforme trt podeželju po krivdi takih oseb, kot je zlasti vaški veljak Rantaša, j prehodno spremenile v pravo polomijo. Ta dva tokova prepletati ves rorrtan in dajeta zaokroženo epično celoto. Središčna rodbina Zverovih je kar tipična za pokrajino, ki se j razprostira onkraj Mure, za njene osiromašene kmete in za ves njri | življenjski stil po drugi osvoboditvi; tu srečujemo tudi,,zdomstvo r (Zverova hči Majda se smrtno ponesreči v Avstriji, kjer je delal turi oče), ljubezenske zapletljaje (hči Breda, učiteljica na Goričkem ri njeno razmerje z inženirjem Ozmecem); stara Zverka je izvirrrt vaška žena in mati, značilna osebnost je tudi nekdanji noviriri Baligač, ki prihaja v svoj domači Kraj iz Ljubljane in po svoji; prispeva k osveščanju vaščanov. Na kratko: v Godinovem noverih rčmanu je zelo slikovito in kritično zaživelo Prekmurje, kakršno ji \ bilo v začetni fazi socializacije vasi, zato ima roman Človek živi111 \ umira tudi dokumentaren pomen. Godinova pripovedna metoda ^ | ne oddaljuje novemu realizmu, jezik je živ in jasen, vendar obarva1' z narečnimi besedami. BOŽIDAR BORKO Kaj je poglavitno Ni še dosti, da učitelj veliko ve, ampak da tudi prav ve, in to prav povedati zna, to je poglavitno. Marsikdo, kteri ne zna prav mnogoterih reči, je vendar dober školnik. Učiteljeva glava ne more biti podobna veliki dvorani, kjer gori na sto in sto lučic, marveč mora biti podobna mali Staniči, v kteri pa ni ga kotička, da bi ne bil razsvit-Ijen. Glava mora biti zadosti Nove strokovne knjige 1. Boris Ziherl: Temelji marksistične obče sociologije. (Izbrana p° - glavja.) Ljubljana, Dopisna delavska univerza 1974. Ljubija*1^ Parmova 39. 2. Rudi Lešnik: Osnove pedagogike. Ljubljana, Dopisna delavk univerza 1974. Ljubljana, Parmova 39. 3. Ciril Rus: Pripomoček za študij vzgojnoizobraževalnega sisteu*^ v SR Sloveniji. Ljubljana, Delavca univerza „Cene Štupaf 1974. Ljubljana, Vojkova 1. tžt 4. Mirko Perovič: Marksistično učenje o društvu. Beograd, Prosv®1 1974. Beograd, Cika Ljubinabr. 1/IV. brihtna, da to, kar je v njetiri' krogu, obseže, obderži in pri' misli. Učitelj, kteri nima izobri' žene pameti, je podoben sveri' niči brez olja, in ako brez pri* darka posnema, kar pri drug1*1, vidi, je podoben otrokom, ktri kade in nosljajo, ker tudi drugi f vidijo. Učiteljski tovariš 1869 str. 2^ i ;!i 10 o- 10 a iO m ? i* 4 is v v e- •ll t 'o ■H ti t; ii l Z' 0 l- K \a is •l 1 •a i- •a ii ii Šolske stavbe pod steklom_______________________________ Sredi polja jasen grad... Tako je začel opis bežigrajske gimnazije arhitekt Navinšek, ki je zasnoval načrt zanjo. Šolske stavbe so vedno spoštovali V vsakem kraju je bila šola žarišče kulturnopro-svetnega življenja, po številu šol, muzejev in galerij so ocenjevali kulturo mest, Šolske stavbe v Ljubljani nam je tokrat predstavil slovenski šolski muzej z razstavo, ki so jo odprli 10. decembra. Razstavljena literatura, načrti, analize cen pri izgradnji novih šolskih stavb, številni članki v časopisih in revijah — vse to opozarja, kolikokrat v zgodovini je bila gradnja šol odvisna od pobud posameznikov. Od ljudi, ki so se zavedali, da so dobre šole vir narodove moči, slabe pa znak njegove kulturne revščine. Razstavljeno gradivo v besedi in sliki je razporejeno kronološko. Ponuja pa nam natančen pregled od prvih znanih podatkov iz srednjeveške Ljubljane pa do danes. Posebej je opozorjeno na mejnike gradnje šolskih stavb. Iz preteklosti: leto 1895, ko je potres porušil vse, kar ni bilo res trdno, in je bilo treba zgraditi novo -tedaj so se tudi za šole razmere zelo spremenile. In še dva kasnejša rnejnika - pomembni letnici po osvoboditvi: leto 1957, ko se je začela v Ljubljani načrtna gradnja šolskega prostora (tedaj je dobila Ljubljana 16 novih osnovnošolskih stavb, zgrajenih po sodobnih zahtevah vzgojnoizobraževalnega procesa) in leto 1960, ko so pričeli graditi nove sodobne stavbe za višje in visoke šole ter fakultete. Kaj so pomenile šolske stavbe, pove že tale podatek: prav pomanjkanje prostora je bilo vzrok, da so bile šole do leta 1884 utrakvistične in da so poučevali otroke v nemščini; za slovenske šole ni bilo denarja. O pomenu šolskega prostora govori tudi analiza iz novejšega časa: v šolah, kjer nimajo dovolj prostora, je učni uspeh veliko slabši kot v tistih, ki imajo urejene delovne razmere. Razstavo v slovenskem šolskem muzeju je pripravila ravnateljica Slavica Pavličeva. Kljub temu da je bilo zbiranje dokumentacije o višjih in visokih šolah oteženo, se ji je posrečilo zbrati dovolj gradiva. Zato je razstava pregleden in nazoren prikaz dosežkov, pa tudi problemov, ki jih je Slovencem vseh časov povzročalo pomanjkanje šolskega prostora. Zgodovina se ponavlja. Marjana kunej Pričakovanje — kolikšna sreča! Izpolnjeno pričakovanje — kolikšno zadovoljstvo! Obletnica partizanskih učiteljskih tečajev Pred nedavnim so se sestali v Ljubljani udeleženci dveh učiteljskih tečajev, organiziranih leta 1944 v belokranjskih Dobličah. Od takratnih 80 tečajnikov jih je bilo navzočih še okrog 30. Na sprejemu v hotelu Bellevue je učitelje, mentorje in slušatelje pozdravila najprej republiška sekretarka za prosveto. in kulturo Ela Ulrih-Atena. Dejala je, da so to prvi učitelji, ki izhajajo iz NOB, ki še danes posredujejo mlajšim tovarišem dragocena pedagoška izročila, zrasla v narodnoosvobodilnem boju. Zato so nam dobrodošli in potrebni še danes, posebno zato, ker tako zelo primanjkuje sposobnih učiteljev. - Prof. Boris Ziherl je svoj pozdrav navezal na ugotovitev, da sta bila tečaja, podobno kot tisti za partijske in vojnostare-šinske kadre,-enkraten zgodovinski zgled, ko smo v revoluciji hkrati z oboroženim bojem že polagali temelje za novo družbeno kulturo in izobrazbo. Obenem so bile takratne možnosti in način dela prva šola samoupravljanja za ves naš kasnejši samoupravni socialistični družbeni sistem. Zato je zaželel udeležencem, naj še čimdlje ostanejo uspešen zgled svojim naslednikom. - Drago Vončina je nato obudil spomine na delovno zagnanost, samoodreka-nje in tovarištvo med tečajniki - lastnosti, kakršnih si v naših učiteljskih vrstah še vedno želimo. Spomnil se je tovarišev, ki jih ni več med nami, ohranjamo pa jih v spominu na skupne napore in kasnejše sadove njihovega dela. Nekdanji tečajniki so ob koncu prejeli spominska darila, izmenjali pa so si jih tudi med seboj. Tako je srečanje poteklo v znamenju tovariških spominov ter v ponovnem utrjevanju medsebojnih vezi, sklenjenih v takratnih nepozabnih dneh. K razpoloženju je prijetno prispeval še oktet Gallus, ki je zapel nekaj partizanskih in narodnih pesmi. RR. NAŠ PrAAjIK SVETUJE f?'? I I ^4 ■ ■ Odgovor tovarišu jjodicu_____________________ Tovarišu Modicu, ki ni zado-J^Ijen s pravno rubriko in ji c>ta v svojem članku, objavlje-jjem v 18. številki Prosvetnega i elavca, predvsem to, da so od-?°vori preveč okvirni, dolgu-Je,no odgovor. denimo, da je temeljna nalo-r* rubrike odgovoriti na pravna Ivanja, ki jih zastavljajo na-cniki. Največ vprašanj je o Porodniških in letnih dopustih r o osebnih dohodkih. Zato rt ta vprašanja včasih odgovo-Qr'° J3olj obširno, včasih pa se i^Jirno le na najnujnejše po- nar 0,-da k’86 Pač P°' jl)anju že povedanega. br « P*86111 bralcev je moč raz-v u njihovo prepričanje, daje plovni zakonodaji prav vse odpKajjo želijo, naj bi prav-Vn V za^°nih našel odgovore na ^ašanja, ki so prepuščena sa-^Upravnemu urejanju v delov-organizacijah. Zavedati se jjj, ranio, da zakon o medseboj-ne J^merjih delavcev v združe-jili de*u in 0 delovnih razmer-lojj^d.delavei in zasebnimi de-gn aia*ci daje le okvirna dolo-^a urejanje številnih vpra-T Delavci v vzgojnoizobraže- valnih zavodih pa v mejah teh določil sami urejajo pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu, in sicer s samoupravnim sporazumom. Ta sporazum mora biti usklajen z zveznim in republiškim zakonom, mora pa samostojno reševati obsežno problematiko. Ne more biti torej nobenih receptov, lahko pa bi bili tudi prosvetni delavci bolj okretni in iznajdljivi pri urejanju delovne problematike. Strinjamo se s predlogom tovariša Modica, da bi lahko primerjali boljše in slabše rešitve istih vprašanj, vendar bi tako delo preseglo namen in možnosti terubrike. Vzgojitljice in medicinske sestre VPRAŠANJE: V naši vzgojno varstveni ustanovi imajo vzgojiteljice krajši tedenski delovni čas kot medicinske sestre. To kali dobre odnose med vzgojiteljicami in sestrami. Ali je to-prav? Koliko znaša polovični delovni čas medicinske sestre in koliko sobot morajo opravljati dežurno službo? - B. A. ODGOVOR: Zakon o vzgoj-novarstveni dejavnosti za predšolske otroke (Ur. list SRS, št. 7&/14,) določa pod pojmom 'vzgojitelj medicinske sestre otroške smeri, vzgojitelje za predšolske otroke in učitelje, ki ■so namenjeni za vzgojo osnovnošolskih otrok. Za vse te tri kategorije vzgojnih delavcev v vzgojnovarstvenem zavodu velja 42-uma tedenska obveznost, ki se deli na tridesetumo vzgojno-varstveno delo na teden in dva- najsturno drugo delo, ki je v zvezi z vzgojnovarstvenim delom, kot so priprave, stiki s starši, mentorstvo in podobno. Za vse vzgojne delavce velja torej enaka delovna obveznost kot tudi enaka obveznost glede razporeditev dežurstev ob sobotah. Razume se, da znaša polovični delovni čas medicinske sestre 75 ur vzgojnovarstvenega dela na teden v zavodu in 6 ur priprav ali drugega dela. — T Š. OSNOVNA ŠOLA KOMENDA-MOSTE občina Kamnik \ razpisuje naslednji delovni mesti: — socialnega delavca — za nedoločen čas - vzgojitelja za delo v mali šoli - za nedoločen čas. Prijave pošljite na naslov: Osnovna šola Komenda-Moste, Moste št. 40, p. Komenda OSNOVNA ŠOLA GRAČIŠCE PRI KOPRU (pošta 66272 Slov. Gračišče) razpisuje prosti delovni mesti: — učitelja za 3. razred za določen čas. Nastop službe v začetku II. polletja šolskega leta 74/75. — predmetnega učitelja za zemljepis in tehnični pouk (drugo po dogovoru)' za nedoločen čas. Samsko stanovanje je na voljo. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. A VZGOJA,.VARSTVO Janezek, Janez in prosti čas_______________________________ Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Preskušena in mnogokrat povedana resnica. Če bo Janezek preživljal svoj čas smotrno in organizirano, si ga bo tudi Janez znal organizirati, pa naj bo to delovni ali pa prosti čas. Program dela v vzgojnovarstvenih zavodih je sestavljen tako, da preživljajo otroci svoj „delovni dan“ organizirano in smotrno, od jutra, ko se zaposlijo z igračami in z gradivom, ki jim je na voljo po njihovih željah, čez dopoldan, ko potekajo usmerjene zaposlitve, popoldan, ko počivajo in se potem ponovno zaposlijo - tako kot želijo. Nismo pa dovolj premišljali, kako vzgajati otroke, da bodo takrat, ko prerastejo stolčke v vrtcih in še mnogo kasneje znali svoj prosti čas koristno izrabljati. Naših otrok ne vzgajamo za danes, pač pa za mnogo prihodnjih let, ko bo razvoj znanosti in tehnike prinesel ljudem več prostega časa. Smotrno, pravilno in predvsem koristno bodo znali izrabljati prosti čas tisti ljudje, ki bodo tako vzgojeni. Ne smemo prezreti konjičkov s področja intelektualnega in estetskega ustvarjanja, saj tudi tako že vzgajamo naše najmlajše. Premalo pa smo poudarjali pridobivanje sposobnosti otroka, da bo znal prosti čas izrabiti tudi v rekreativne namene. Želimo, da bi si otrok v predšolskem obdobju osvojil veščine, ki jih bo v svojem življenju uporabljal. Preden gre otrok v šolo, naj bi znal kotalkati, kolesariti, smučati, plavati. Vsak vzgojno-varstveni zavod bo usmerjal otroke v tisto dejavnost, za katero ima možnosti. Nekateri zavodi že gojijo te veščine. Poseben program bo Temelj novih dosežkov, ki bodo opazni predvsem ob koncu šolskega leta. Ne želimo si tekmovanja med otroki — kdo bo znal bolje. Radi bi jim privzgojili staro navado, „železno srajco" poskrbeli za njihovo telesno sprostitev. Vse te veščine bodo otroci osvojili postopoma. Ko bodo stari dve leti ali tri, bodo začeli z vajami za pridobivanje ravnotežja, čofotali bodo po vodi, se valjali po snegu, kobalili trikolo, in še preden bodo šli v šolo, bodo kotalkah, kolesarili, smučali in plavali. Ne vsi Vse, vendar vsaj eno veščino, za katero so bile dane možnosti in je bilo več zanimanja. Pripomočki za osvajanje teh veščin so dragi in včasih tudi težko dosegljivi. Zato se bodo morali vzgojnovarstveni zavodi povezati s telesnokultumimi skupnostmi, z društvom TVD Partizan, morda jim bodo pomagale pri nakupu sredstev tudi delovne organizacije. PLAVANJE: v tej veščini se bodo otroci urili predvsem v letnem času in na letovanjih, kjer pa so bazeni, je to treba izrabiti. SMUČANJE: poprejšnja priprava na snegu ne zahteva denarja, je pa pomembna. Smuči in sani lahko prinesejo otroci tudi v vrtec, če se vzgojiteljica tako domeni s starši in seveda, če je pozimi dovolj snega. KOTALKALI bodo otroci v tistih vrtcih, kjer imajo asfaltirane površine ah kotalkališča v bližini. Zavod nakupi nekaj kotalk, lahko pa jih prinašajo otroci tudi od doma. KOLESARJENJE: k učenju te veščine spodbujajo otroke tudi starši, saj ima mnogo otrok manjša in tudi večja kolesa. V telovadnem kabinetu naj bo nekaj majhnih trikoles, skirojev in otroških koles, pri katerih lahko oporna kolesa snememo. Pri vsaki izmed teh dejavnosti pa je potrebno strokovno vodstvo vzgojiteljice. Januarja leta 1975 bo organiziral zavod za šolstvo seminar za vzgojiteljice s temo „smučanje za predšolske otroke", ki bo sestavljen iz praktičnega dela na snegu in teoretičnih predavanj. Za vsako izmed prej navedenih veščin bi morale vzgojiteljice izpopolnjevati svoje znanje v obliki permanentnega izobraževanja ah kako drugače. Pričakujemo, da bo zavod za šolstvo organiziral več tovrstnih seminarjev ali predavanj, na katerih bi vzgojiteljice pridobile več znanja in spodbude za oblikovanje otrokovih navad, kako izrabljati proti čas. ZMAGA GLOGOVAC Za bolj uspešno delo_________________________________ noval strokovno komisijo, ki je proučila možnosti in prednosti združene osnovne šole. Z združitvijo vseh šol v občini v en vzgojnoizobraževalni zavod bodo združene šole razbremenjene materialnih in upravnih poslov, enotneje bosta urejena samoupravljanje in družbeno upravljanje, enotni akti pa bodo poenotili sedanjo različno samoupravno zakonodajo'v posameznih šolah. Združene šole bodo lahko dokaj uspešno reševale kadrovska vprašanja, smotrnejša bo tudi delitev dela, nadomeščanje ter premeščanje kadrov in ne nazadnje, združene šole bodo marsikatere težave lahko učinkovito rešile, česar posamezne šole niso zmogle. OSNOVNA ŠOLA DOBROVA PRI LJUBLJANI odpira zaradi prehoda na celodnevno šolo nova delovna mesta in vabi k sodelovanju naslednje sodelavce: — pomočnika ravnatelja - / — učitelja razrednega pouka — učitelja za matematiko - fiziko — učitelja za slovenski — srbohrvatski jezik — učitelja za angleški jezik — učitelja za telesno vzgojo — hišnika — kurjača — pomočnico v kuhinji Nastop delovnih mest 1. februarja 1975. Kandidati za delovna mesta pedagoških delavcev morajo izpolnjevati splošne pogoje, imeti pa morajo tudi ustrezne mo-ralno-politične lastnosti. Z Ljubljano so ugodne avtobusne zveze. Prijave sprejemamo do 10. januarja 1975. Ob koncu prejšnjega meseca so predstavniki osnovnih šol in posebne osnovne šole v velenjski občini podpisali samoupravni sporazum o združitvi v vzgojnoizobraževalni zavod. Res je, da so si številni prosvetni delavci v vseh šestih centralnih in enajstih podružničnih šolah na območju velenjske občine in seveda tudi v posebni osnovni šoli že več let prizadevali, da bi kar najbolj izboljšali vzgojnoizobraževalno delo za okoli 4.500 učencev, zdaj pa so prisluhnili še resolucijam o vzgoji in izobraževanju; sprejetih na 7. kongresu ZKS in 10. kongresu ZKJ. Takoj ko je bil spremenjen zakon o osnovni šoli, je namreč izvršni svet velenjske občinske skupščine ime- Neznanje, malomarnost ali kaj? Če se strinjamo s tem, da daje osnovna šola učencem osnovno znanje za življenjsko samostojnost oziroma osnovno znanje za prestop v nadaljnje šolanje, srednje šole itd., potem moramo tudi povedati, da so pridobili učenci hkrati s splošnim znanjem tudi osnovno znanje o vedenju v prometu. Program prometne vzgoje na osnovni šoli to brez dvoma omogoča. To nesporno potrjuje tudi vedenje osnovnošolcev v prometu, v primerjali s časi, ko se na osemletkah o prometni vzgoji ni razpravljalo tako organizirano (čeprav še vedno ni tako, kot bi želeli). S srednješolci pa je zadeva povsem drugačna. Glede na vedenje nekaterih bi bilo moč sklepati, kot da vse to, kar so se naučili v osnovni šoli, sedaj ne velja več ali če hočemo, kot da se je vesti disciplinirano na cesti prepovedano (ta skrajnost velja samo za manjšino). Z vstopom dijakov v srednje šole se je prometna vzgoja končala. Od tu dalje je čutiti tisto prometno vzgojno praznino, ki se boleče zrcali v posledicah tolikih prometnih nezgod. Prekinjena kontinuiteta prometne vzgoje pušča za seboj negativne posledice in to prav tedaj, ko bi bilo treba osnove prometnega ravnanja utrjevati in jih razširjati. Sedanja razvojna stopnja prometa in prometne tehnike močno spodbuja mladino, da se že zelo zgodaj vključuje v kategorijo motoriziranih udeležencev v prometu. Sem jih vleče tudi želja po hitrosti in rekordih na čestah in podobno. Prav v tem doraščajočem obdobju samostojnejšega vključevanja v promet bi bila načrtna prometna vzgoja zelo potrebna. Tega ne more nadomestiti en tečaj za prihodnje voznike motornih vozil na neki srednji šoli. Tu manjka logično nadaljevanje spoznavanja prometa in prometne vzgoje ter etike in morale. Prav pomanjkanju moralno prometno etičnih načel pripisujemo precejšen odstotek nezgodništva. Tehnične ali navidezne tehnične veščine v prometu brez osnove kulturnega vedenja še niso jamstvo za varnost. Analiza prometnih nezgod nam je postregla z zglednim primerom: pešci mladoletniki obravnavane starosti, ki jim ni potrebna posebna tehnična spretnost za prečkanje ceste, so povzročili 14% prometnih nezgod. Mar tu nekaj ni v redu? Morda je vzrok nepoznavanje predpisa o pravilu za prečkanje ceste? Ne, to bi bilo prav smešno. Najbolj verjetno bo vzrok samovolja, malomarnost, lahkomiselnost in ,še kaj negativnega, ki se v osebnosti mladoletnika zrcali bolj kot čut za odgovornost in soodgovornost glede kršenja zakonitih in moralno etičnih norm. Mladostna samozavestna neodvisnost v prometu ni dobra. Srednja šola je tista, ki izoblikuje človeka do polnoletne zrelosti. Srednja šola naj bo tudi tista, ki bo še.bolj vsestransko, celostno, tudi prometno vzgojno (tu gre za ohranitev zdravja in življenja ljudi) izobhkovala samostojno človekovo zrelost za nadaljnje življenjske cilje. MARJAN METLJAK »VARNOSTNI PAS“ Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izvaja v tem času zelo aktualno prometno vzgojno in preventivno akcijo pod naslovom »Varnostni pas“. Namen akcije je poučiti udeležence v prometu, zlasti pa lastnike osebnih avtomobilov, kako koristno je, če uporabljajo varnostni pas v vozilu. V ta namen je pripravil republiški svet ustrezen prometni film, izvedel anketo in dal natisniti lepak obešanko ter letak. To naj bi pripomoglo, da bi se lastniki osebnih avtomobilov laže odločili za vgraditev varnostnega pasu v svoja vozila. Te dni bo na programu ljubljanske televizije tudi posebna polurna oddaja o tem trenutno zelo aktualnem priporočilu uporabe varnostnega pasu pod geslom: »Varno -udobno!“ Predsednik sveta Boris Čižmek-Bor prosvetni delaven List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktorica in glavna urednica Neža Maurer, odgovorna urednica Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko. Naslov uredništva: Xjubljana, Poljanska 6/1, telefon 315—585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355—VII. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina: 30 din za posameznike, za šole in druge ustanove 55 din. Št. tek. računa 50100-601-16915 Tiska CZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643 Po mnenju sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije je list , .Prosvetni delavec44 prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko I. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu). V_______________________________________________________ J Poziv zveze pedagoških društev Jugoslavije za graditev šole v spomin kinematoQrafi prikazujejc Ivanu Filipoviču 53 Na seji predsedstva Zveze pedagoških društev Jugoslavije, ki je bila letos v Beogradu, je bilo sklenjeno, naj zveza podpre akcijo hrvaških prosvetnih delavcev za graditev šole v spomin Ivanu Filipoviču, velikanu našega šolstva in 4 prosvete. Ivan Filipovič je eno naj večjih imen v zgodovini hrvaškega in jugoslovanskega šolstva, pedagogike in prosvete. V drugi polovici preteklega stoletja je organiziral hrvaško učiteljstvo, bil je neutrudni bojevnik za ljudsko šolo, za bratstvo in enotnost naših narodov, za boljši, ustreznejši materialni in družbeni položaj učitelja. Bilje pobudnik številnih učiteljskih prosvetnih in pedagoških akcij ter organizacij. Urejal je liste za otroke, in mladino; pisal in izdajal je knjige za otroke in spodbujal k pisanju tudi druge. Veliko je 'prispeval k ustvarjanju naše pedagoške • literature. Vztrajno si je prizadeval za vzgojni vpliv šole v ljudskem duhu v dobi protinarodne in izkoriščevalske politike Dunaja in Budimpešte. Sodeloval je z naprednimi učitelji iz območja vse današnje Jugoslavije, hrvaške učitelje pa je seznanjal s prosvetnim, pedagoškim in kulturnim življenjem vseh jugoslovanskih narodov; seznanjal jih je in zbliževal, kljub tedanjim težkim političnim razmeram. Njegovo pedagoško, kulturno in politično delo je zapustilo globoke sledove vse do današnjih dni; mnoge njegove zamisli in uresničitve žive še danes. Zato so strokovne, prosvetne in družbene organizacije v SR Hrvaški začele in podprle akcijo za zgraditev šole — spomenika v Veliki Kopanici, v rojstnem kraju Ivana Filipoviča. Po mnenju izvršnega odbora predsedstva republiške konference SSRN Hrvaške je ta pobuda zelo koristna in družbeno upravičena. Izvršni odbor je po: udarih da , je šola — spomenik v Veliki Kopanici zasluženo priznanje in spomin na največje ime naprednega učiteljskega gibanja preteklega stoletja in na bojevnika za moderno šolo. Zamisli Ivana Filipoviča o vzgojni in družbeni funkciji šole imajo namreč še danes svojo vrednost. S to akcijo bo rešen tudi neodložljiv problem šolskega prostora nekega območja.44 Del denaija (poleg samoprispevka občanov in denarja, ki ga dajejo občine Slavonski brod in druge) bo zagotovila republiška skupnost za osnovno izobraževanje, ki bo spodbudila tudi druge skupnosti, da bodo pimveč pomagale. nega sveta: pijančevanje, karta; MELINDA je ameriška kriminalka, ki obravnava črnsko vprašanje. Narejena je dokaj zanimivo in skuša biti objektivna. Vendar se pri tej množici kriminalk, ki v akcijo vključujejo črnsko gibanje, odpira vprašanje, ali je način obravnave, ki prehaja že kar v maniro upravičen. — mb CFTW.*.M. - ^ T J ---- , nje, spontanost, superiornosti moškega, občutek za prav« moško družbo, romantične sanjarjenje. Hustonov Roy BeaU je poskus, da bi avtor snov 'vestema podal na epski način ij1 pri tem razgrnil ameriške nravi To se mu le delno posreči: film nazadnje obvisi med dvema stoloma: na eni strani se mu ne po; sreči strniti se v resno, dovolj napeto zgodbo, na drugi pa va^ manjka lahkotnosti, gracioz nosti, značilne za boljši film podobne zvrsti kot sta Butch Cas-sidy in Sundance Kid. — Mš Nekaj denaija za šolo — spomenik bomo zbrali .tudi mi, prosvetni delavci z organizirano akcijo v vseh šolah, med vsemi učitelji. Predvideni znesek 2,000.000, komaj del stroškov za graditev šole, štejemo za svojo dolžnost in za dokaz svoje družbene zavesti. Vabimo vse šole, naj s svojim prispevkom pomagajo zgraditi to šolo in tako sodelujejo v akciji vseh prosvetnih delavcev Jugoslavije. Prispevke pošljite na žiro račun: 34300-765-266 Slavonski Brod. VALDEZOVI KONJI je film Johna Sturgessa, ki je prejel kar šest Oskarjev. Ima odlike filmov, ki so prejeli tolikšno število Oskarjev: prijetno ga je gledati (beri je komercialen) tudi solz ne manjka in seveda, lepe igre. Načenja pa zanimiv problem integracije Indijanca v ameriško družbo — še kar pošteno. Po tem se ta italijansko-špansko-francoski westem razlikuje od podobnih ameriških. — mb PRIŠEL BO MOJ DAN Film angleškega režiserji Clauda Whathama je včasih se H' timentalen. Ideja, ki jo poudaf ja, je zelo človekoljubna. Vsfr ko, še tako zavoženo življenj®1 ki mu lahko sledi le še propad je vredno živeti in ljubiti.. Film nam daje v premisi«!' odprta eksistenčna vprašanja 1 merilih, po katerih lahko vrednotimo neko življenje kot d«; bro ali slabo in kolikšen naj b bil človekov odnos iri odgovor nost do življenja, ki ga živi. mš 2. številka Preseka Revija PRESEK sije med našimi učenci že pridobila številne bralce. V drugi letošnji številki je uredniški odbor pripravil mladim bralcem 32 strani pestrega branja. Vodilni članek druge številke Fizika na smučeh obravnava osnove smučanja in pomaga k boljšemu razumevanju navodil smučarskih uči- matiko z zanimive strani in ne suho, šolsko. Čudni trakovi na zadnji strani Preseka nam brez razlage približajo novejše področje matematike - topologijo. Mladi bralci si bodo o E rezanju in razmišljanju gotovo zaželeli, da bi globlje prodrli v zanimivi svet matematike. TEA DOMINKO SODNIK ZA OBEŠANJE -Hustonova priljubljena tema, zlasti v njegovem folklornem opisu, so živopisni tzvrženci, veseljaški nasprotniki sistema, mešanica skrajne ciničnosti in bujnega romanticizma. Sodnik — samozvanec Roy Bean je »pojava44, kakršnih je konec 19. stoletja vse polno po ameriškem zahodu. V manjšem teksaškem mestu si po večletnem potepanju po Kaliforniji in Mehiki najde zatočišče ter se postavi za sodnika. Tu po svoje kroji in deli pravico, pijačo in seks, vse na precej brutalen način. Njegov ideal so grobe vrline mej- POVRAČILO (REPRE SAGLIA) — je italijanski voj®1 film. Gre spet za rekonstrukcij11 nekega preteklega dogodka v fl vojni. To pot v Rimu. Gledamo danes, kar se je zg® dilo včeraj. Dejanja obeh ant® gonistov (Burton, Mastroiaffld) so rezultati različnih družbend1 konstrukcij, ki se gibljejo toku časa in zgodovine. Hot® nja individmov in njihova ved tega kolesja ne ustavljajo ali t ne morejo ustaviti, niti za ceif lastnega življenja. So žrtve ** izvrševalci povelj. Kako je zg® dovina ovrednotila njihova dej®; hja in ali sploh obstaja povr®' čilo za krivico, za izgubljeno^ nikoli vrnjeno, ali lahko oper®* zločine z opravičevanjem sv® jega obstoja? - mš teljev. Mladi bralci spoznavajo sile, ki delujejo na smučarja pri smuku, zavijanju in pri razbremenitvah navzgor in navzdol. Že v prvi letošnji številki so mladi matematiki lahko pre- • brali zanimiv članek o nomo-grafiji, veji matematike, ki pomaga geometrično ponazoriti aritmetične obrazce, uporabne zlasti v tehniki. Bralci se v drugem nadaljevanju seznanijo z mrežnim nomogramom za pro-centni račun. V prvi številki pa so spoznali, kako uporabimo lestvasti nomogram za računanje osnovne vrednosti, procent-ne mere ali procentnega računa. Članek priporočamo vsem, ki imajo pogosto opraviti s pro-centnim računom. Tudi mladi astronomi'bodo v Preseku našli zanimivo navodilo za opazovanje planeta Venere podnevi. Presenetljivo lahko ga opazujemo že z manjšim daljnogledom, ki ga imajo šole v svojih zbirkah. Slikovna križanka s slikami Nevvtona, Vege, Stefana in Kopernika ter s številnimi matematičnimi in fizikalnimi pojmi bo gotovo pritegnila vsaj toliko reševalcev kakor zanimive naloge pod geslom: Premisli in reši. -Magični kartončki bodo popestrili novoletni čas ugank, ob njih pa lahko razmišljamo tudi o dvojiškem in trojiškem številskem sistemu. Mladi tekmovalci za Vegova priznanja bodo ob številnih nalogah z lanskoletnih tekmovanj v rubriki Pisma bralcev lahko prebrali povabilo, naj obiščejo Zagorico - rojstni kraj Jurija Vege. Starost otrok matematika „Tahgente“ bo gotovo zanimala večje število bralcev, ki se radi poskusijo v logiki in kombinatoriki. Presek priporoča knjigo Matematika od žkpf.,,-tega reza do teorije množiZjfcer nam ta knjiga prikazuje imate-^,^ Rekreacijski oddih v PLAVI LAGUNI Poreč Med zimskimi počitnicami nudimo prosvetnim delavcem naš hotel »Delfin44 (B kategorije). Priporočamo vam 7-dnevno bivanje od 26. januarja do 2. februaija 1975 za 595,00 dinarjev. Cena vsebuje: polni penzion (namestitev v dvoposteljnih sobah s tušem in sanitarijami), turistično takso, parkirne prostore, kopanje v bazenu s toplo morsko vodo in uporabo športnih rekvizitov in igrišč za osem panog. Vsak večer, razen v ponedeljek, je ples. Otroci do 7 let imajo 50 % popusta. Dodatno tretje ležišče je za 7,50 dinarja na dan cenejše. Po svoji volji pa si lahko izberete katerikoli termin po 85,00 dinaijev za tri dni (ob enakih storitvah kot zgoraj). Prosimo vas, da nam izpolnjeno naročilnico pošljete najkasneje do 15. januarja 1975. Informacije na tel. 54444. PREDSTAVNIŠTVO LAGUNATURIST 61000 LJUBLJANA, CELOVŠKA 147/b (priimek in ime) (šola) (ulica in štev.) (kraj in poštna štev.) Naročam ..........enoposteljno .........dvoposteljno...........triposteljno sobo od .................do...................1975 Penzion bom začel s kosilom, večerjo, prenočitvijo. Število oseb: .............odraslih: ..........otrok do 7 let:.......... Storitve bom plačal v recepciji hotela. Nepotrebno prečrtajte! Podpis: ■