Štev. 22. V Mariboru 1. juuija^l893. Tečaj XXVII. List ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 6 kr. dom za eelo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. 65 kr. — Naročnina se pošilja npravnlštva v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., bštv 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. v v Šolske razmere na Spodnjem Stajarji. Avstrijski Slovani so v jako nevarnem položaji ter že čisto kaže na to, da se v tej državi najvažniše ljudstvo prepušča svoji smrti. Da si ohiauimo svojo narodno dedščino, za to se truditi je skrajna težava, kajti pri nas ne hodi, kakor pri naših nasprotnikih, za to, da si pridobimo in priborimo nova, močna mesta, ampak mi želimo samo, da si ohranimo zemljo naših očetov. Ker pa imajo Nemci v deželnem zboru večino, zato so Slovenci v naši deželi v vednih stiskah in nič ni čuda, če se kaže, da še tudi slovenska oblastva pripomorejo, naj se lep del naše krasne dežele s časom ponemči. V prvi vrsti mislimo v tem na šolska oblastva. Podlaga državi in ljudstvu je šola. To so nemški liberalci v nasprotni stranki že zdavno prepoznali in se sedaj trudijo, da dobijo čedalje večjo moč čez šolo. In veliko so v tem oziru na Štajarskem že dosegli, kajti mlač-nost in malomarnost slov. »Jurka« jim je že marsikaj prepustila.' Na krajne šolske svete se dnes ne oziramo in oglejmo si samo okr. šolske svete! Nekaj slovenskih okr. šolskih svetov še sicer imamo na Spodnjem Stajarji, vendar pa tudi njim ni kaj častnega oporeči; saj je pač to neka posebnost, da n. pr. slov. šolski sveti slov. dobrih učiteljev ne vzamejo v terno in le-ti šolski sveti so po tem največ krivi, da je dobil marsikateri trg in marsikatera vas nemške učitelje, s tem pa se najlažje doseže ponemčenje šole, ponemčenje prebivalcev. Naj spomenimo le nekatere kraje, kjer se vsled nemarnosti ».lurkove« ponemčuje šola in deloma tudi prebivalci. Taki kraji so n. pr. Sv. Magdalena pri Mariboru, Kad vanje, Raz vanje, Brežice, Laški trg, Marenberg, Muta,^Sv. Ožbalt pri Dravi, Sv. Peter pri Radgoni, Slov. liistrica itd. Brez težave še našteješ lahko celo vrsto enačili krajev. Če stoji v teh in drugih krajih z nami slabo, krivi so tega pač Slovenci sami in v prvi vrsti. Marsikatero posestvo je šlo vsled slabosti in nemarnosti blagega, brezstrastnega »Jurka« v zgubo!. K temu še pride, da nam včasih šolski nadzorniki niso prijazni. Več nadzornikov, ki so jih imenovali v zadnji dobi, so še nemški liberalci. V prejšnji dobi 1881—1887 so pa bili vsi nadzorniki nemških mislij, pri novih pa, kakor pravimo, brž ni drugače. Spodnje Štajarsko šteje več izvrstnih narodnih nadučiteljev in učiteljev, ki bi bili po svojem čistem značaji in odlični omiki prav pripravni za nadzornika, ali teh nikar, ker niso gg. »purgar-jem« po godu. [In za Spodnje Štajarsko še je nekdo za nadzornika, ki smelo pravi, da ga je sram govoriti slovenski. Ako že c. kr. deželni solski svet noče kakega slov. moža vzeti v terno, tedaj pa bi vsaj kazalo, da se dajo možje, ki ne trobijo v rog liberalcev, za nadzornike. Nemškutarski učitelji znajo sredstva in vzamejo jih radi v roke, da dobijo občino pod-se. Slov. pisar se prežene iz občine in učitelj - nemškutar prevzame njegove posle. Kar pa premore tak občinski pisar, pokaže se v kratkem času. Šola je kmalu v strani, kajti če tudi ni kaj uspeha v njej, nič za to, ker je njemu glavna skrb za ponemčevanje in jpriljubovanje pri nekaterih gg. purgarjih. In taki klečeplazi in podrepniki bi naj bili odgojevalci naših otrok? Tako vpraša »Marbg. Ztg.« in tarna še dalje v svoji 43. številki; mi njenim besedam nismo nič odvzeli in nič pridjali, samo zamenili smo Nemce sem ter tje s Slovenci in na robe Slovence z Nemci. Tako sodimo, da je brž resnica, ne pa v obliki, katero ima te besede v glasilu nemških liberalcev. Naši bralci, pa tudi vlada izprevidi iz tega lahko, da je ljudčm, katerim je evangelje, kar stoji v kakem glasilu nemških liberalcev, težko priti do resnice. Občni zbor banke „Slavije" bil je dne 13. maja v Pragi. Iz letnega poročila, katero nam je poslalo generalno ravnateljstvo, posnamemo,-da je teta 1892 bilo pri »Slaviji« zavarovanih 239.489 oseb za486,096.812kron. Reservni fondi bankini iznašajo črez jednajst milijonov kron in so naloženi večinoma v vrednostnih papirjih in na hipotekah. V samo Istro posodila je banka »Slavija« že blizo 300.000 kron. Za škode je izplačala v 24 letih svojega obstanka 42,925.737 kron. Omeniti je še, da je reservni fond za požarne škode za 58% večji, kakor ga predpisujejo ministerski predpisi. Iz tega sledi, da banka »Slavija« posebno važnost poklada na varnost svojih členov. Na to je treba posebno opozarjati, ker delniške zavarovalnice, katere se tako rade ponašajo z velikimi številkami, navadno še predpisane reserve nimajo. — Onim členom, ki so zavarovani za življenje, naklonila je »Slavija« zopet letos 10% no dividendo; svojih uradnikov pa se je spomnila s tem, da je bogato založila njihov penzijski fond, ki iznaša že 471.744 kron. — Iz vsega letnega poročila veje neka hvalevredna jasnost, kakoršne mnogokrat pogrešamo pri računskih sklepih jednakih zavodov in zato čestitamo upravi banke »Sla-vije* o sijajnih uspehih, ki so sad njegovega previdnega delovanja. Slovenskemu okčinstvu pa radi priporočamo ta vsega zaupanja vredni, vseskozi narodni zavod. Cerkvene zadeve. Novi zvonovi v Kapelah pri Brežicah. „Čast Bogu na višavah, mir ljudem na zemlji!" Žalostni smo dne 25. aprila, ko smo se na god sv. Marka k sv. službi Božji shajali, poslovili od dveh starih, že zdelanih zvonov, srednjega in malega, v tem se so v marsikaterem očesu solze utrnile, ko jih je domači voznik Vidmar na voz zavalil in so mu č. g. župnik popotno pismo izročili, naj jih na kolodvor v Brežice zapelja, da se odtod po železnici daleč v belo Ljubljano, v livarno g. Alberta Saniassa podrdrajo. V veselje se je začela žalost preobračati, ko v nedeljo pred binkošti č. g. župnik naznanijo: prihodnji tjeden dobimo nova zvonova; če bo božja volja, binkošlno soboto jih imamo doma. In res, začelo se je nekako tihotno gibanje; dekleta so nabirala za venčanje, fantje za strelni prah, godbo, maje, dvanajst devic za belo opravo, vozniki vozove in tako s potrebnimi pripravami se zberemo na binkoštno soboto po sv. maši pred žup-niščem in č. g. župnik nas izročijo v varstvo Marije Device in v milost presvete Trojice, nam želijo srečno pot: varuj Vas Bog! Počasi se začne gibanje vozov naprej, bolj naglo se odpeljajo g. župan in dva cerkvena ključarja v Brežice, do č. g. dekana, c. kr. okr. glavarstva in pošte, da vse potrebno dovoljenje sprejmejo in tako dospejemo proti 10. uri na kolodvor. Čarobni prizor nas prešine, ko pregledamo velikana, ki sta odinenjena v Kapele romati. Vozovi se priredijo in rahlo se zvonova naložita, dekleta ju ovenčajo, na vsaki voz štiri device belo oblečene za »špalir« prisedejo, štiri konje vprežejo, dve device se uvrstite pred veliki zvon, dve pred malega v koleslje, za njimi cerkvena ključarja in župan. Tako je bila slovesna procesija vrejena za odhod. Domača godba se uvrsti in zasvira. Iz kolodvora črez vse Brežiško mesto je godba pred vozovi korakala, dasi more ljudstvo, ki je iz vseh stranij vkup hitelo, lažje ogledati svečanost, kakoršnje se redko kedaj vršijo. Marsikatera pobožna duša je izgovorila: Bog daj srečno dospeti na vaš namen, naj bi se božja čast na opomin zvonov razširjala na vse kraje v naše verne slovenske hribe in doline! Prvo hvalo izrekam Bogu za milost, da se je slovesna procesija redno vr^dila, drugo č. g. dekanu v Brežicah, da so, ko se smo proti mestu pomikavali, z milim zvonjenjem vspre-jeli zvonove pri Sv. Boku, potem spremljali h kloštru in farni cerkvi, tretjo pa c. kr. okr. glavarstvu za dovoljenje, ko je smela skoz mesto godba svirati, pozabiti ne smem tudi mestnega predstojništva, da je skrbelo za red, da se ni pri toliki gnječi ljudij, hvala Bogu, nobena nesreča prigodila. Dospevši na konec mesta se za četrt ure vstavimo in odpočijemo. Pregovor pravi: vsaki grm ima svoja ušesa, ne morem zainolčati, dragi č.tatelji moji, kar sem pri tem počitku moral slišati. Dva gospoda pregledavata nas, z glavami kimavati, misleč, da pred prostim kmetom smeta prosto govoriti tujščino. Med drugim govorjenjem pride enemu na misel: Kaj kmečko ljudstvo vkup ne spravi: godbo, napletene device, četvero vprego pri vsakem vozu in celo z zvonjenjem so spremljani skoz mesto! Gospod mora biti mlačen kristjan, če ne sovražnik verskih naredb. Bog mu bodi milostljiv, da se spreobrne, jaz mu odpustim. V Dobovo dospevši se zopet nekoliko odpočijemo, glas zvonov nas z veseljem vsprejme in poslovi, da jo srčniše vkrenemo na hrib, proti Materi božji Jezerski. Zmučeni dospejemo pred cerkev presvete Trojice, naše podružnice, možnarje pokajo, zvonovi zvonijo, godba svira in obmolkne: tu nas pričakuje ogromno število ljudstva. Gosp. nadučitelj s šolsko mladino, na čelu vsem č. g. župnik sprejmejo zvonove in jih vpeljajo pred cerkev naše Matere božje Jezerske, da si jih zamore na binkoštno nedeljo vsak veren župljan ogledati, potem smo se v hiši božji Bogu zahvalili s petimi litanijami in blagoslovom. Na binkoštno nedeljo smo ogledovali zvonove in smo na njih brali namen delovanja: »Glasno vabim k božji službi verne pred altar, čas molitve oznanjujem; če razsaja grom, vihar; O sreči, blagru hvalo kličem, v sv. raj mrličem. Požarov, ognja časnega obvaruj in večnega«. Ko začne pri Sv. Trojici za večernice zvoniti, oznanje-vati praznik binkoštnega ponedeljka, možnarje pokajo, da naznanijo župljanoin in sosedom slovesnost, namreč zvonova se imata potegniti v zvonik, in res, čast Bogu, so se hinkoštni ponedeljek vstavili, da je veliki zvon okoli poldne se pohvalil s svojim izvrstnim glr.som. On tehta 1216 kg., možnarje so pokali, godba je svirala, venčane device so se postavile na prazne vozove, da so poinogle za vrvico velikana potegniti v zvonik. Potem so č. g. Brežiški kaplan v imenu č. g. dekana v jedrnati besedi na pridižnici razložili pomen zvonov, potem so č. g. fračiškan iz Brežic služili sv. mašo s Te Deum laudamus in je bila daritva za namen zvonov. Prva hvala za dar zvonov Bogu, častitemu gosp. župniku Andreju Repiču, ki še niso 24 ur, reci štiri in dvajset ur pri nas službovali, pa so spoznali potrebo zvonov, popravljenje farne cerkve, ali človek obrača, Bog pa obrne, pripetila se je skoz potres velika nesreča, bilo je treba za stavbo cerkve in zvonika skrbeti in skoz dolga leta jim je bilo mogoče nekoliko prihraniti in začeli milih darov zbirati. Gospod župnik so priložili dve tretjini. Bes lepo svoto denarja smo domači farani zložili in tudi sosedje Glabočanje in Pišečanje so v pomoč prihiteli. Njim je naš rojak, organist s pevkami zahvalo zapel pri sv. maši na hinkoštni ponedeljek. Druga hvala našim cerkvenim ključarjem: Franc Strasserju in Janeza Ureku in županu Mihaelu Šmalčiču, ki so si največ prizadevali, da se je vsečanost mogla slovesno obhajati. Vsem delavcem, tesarju iz Ljubljane in domačin pomagačem, kateri so pripomogli, da se je delo, hvala Bogu, srečno izvršilo, voznikom, nedolžnim devicam, domačim in tujim darovnikom se izreka pre-srčni: Bog plati! Glas zvonov naj se razlega po naši dolini, naj pozdravlja naše brale Hrvate in Kranjce in moramo še enkrat izreči: Bog povrni vsem darovnikom! S. Gospodarske stvari. Nekaj o rojenju bučel. Vse. kar so bučelarji letos v marcu na svoje bu-čelice stavili, vsa upanja šla so jim po vodi, kajti po znanem pregovoru »brezen je desetkrat na dan jezen« ravnal se nam je tudi letošnji april. Še bolj pa bi se te besede smele obračati na sedanji, spomladni mesec, na majnik, od katerega smo toliko pričakovali, a on se je skujal ter se nam jako slabo obnaša: on zasluži prav za prav ime svojega prednika. Verjetno je torej, da se pri takem vremenu marsikateri bučelar le z nevoljo ozira na svoj ulnjak, na svoje bučele, ki bi imele skoraj rojiti, a še ne morejo. Ne ostane torej nič drugega, kakor pridno polagati bučelam, da se žive ohranijo. Prihodnji mesec se bodo že živele o turški detelji in akaciji. Kar nič se nima tudi oni pritoževati, čegar bučele bodo prišle do lipovega cvetja, pač pa oni, ki nima na daleč okrog drugega, kakor travo in cvetlice na travnikih, kajti te se pokosč in bučele so brez vse hrane. Pred vsem pa je treba skrbeti, da imajo bučele tudi ob takem časa obilno hrane, zdaj, ko jim je vreme in narava nemila. Boljšo hrano ko imajo, prej bo roj pri hiši, prej trotovi lončeki postavljeni in sezidani. S takim umetnim krmljenjem se dajo bučele tako rekoč premotiti in zaležejo še večji zarod, kakor če bi se na prostem, po travnikih pasle. — Kedar je v panju vse pripravljeno in sezidano, kedar ima toliko prebivalcev, kolikor jih najde v njem prostora in kedar je ves vosek pokrit z medom ali bučelno klajo in z zalego: tedaj so bučele sposobne, pripravljene za rojenje. Zatorej je dobro, če ni prazen prostor v panju prevelik, ker ga tem hitreje napolnijo. Podrezavati ni varno, boljše je, da bučelar za-leganje pospešuje in tako bučelam pomaga, da je panj prej poln. Dokler niso trotne celice pokrite, ne najdeš še nobene matične kletke, nobenega zaroda in čas rojenja še ni blizu, akoravno bučele pri izhodu na prosto silijo. Ko pa so trotni lončeki zamašeni, tedaj ni več rojenje daleč, če je namreč vreme za to. Prav lahko se spozna, če so bučele že pripravljene za rojenje ali še ne. Navadno stiskajo se pri vhodu v panj, ko se pa mislijo ločiti od starega svojega stanovanja, tiščijo kar vse na enkrat v panj, a v kratkem so zopet na prostem, bogato obložene in preskrbljene s strdijo, s katero se bodo prihodnje dneve hranile. Ako je že kaj trotov, so ti v takem času nenavadno živi in gibčni. Prej, ko se bučele napravijo na pot, oprosti se matica vseh jajec, ker bi ne mogla z njimi vred se vzdigniti v zrak. Le malo bučel se zadnje dni pred rojenjem poda na prosto, si živeža iskat, večina jih ostane doma ali vsaj blizu doma. Ko pa so pripravljene, silijo ena čez drugo iz svojega starega stanovanja in ču.je se nek poseben čuden glas. Na to letajo po zraku, se prekopicavajo, kakor pijane, plešejo svetovski ples, padajo čestokrat na tla, a zopet se vzdignejo in kmalo jih zmanjka, kajti čez četrt ure se že naselijo na veji kakega drevesa ali pa na kakem grmu v podobi velikega grozda. Taki roji štejejo po 25 do 30 tisoč bučel s staro, prejšnjo matico. Kjer je prva truma obsedela, tam tudi pozneji roji radi ostajajo. V kakih 10 dneh že sledi prvemu roju drugi, ki ima mnogo mladih kraljic pri sebi. Ko je drugi roj odletel, naj se v panju troti pomorijo, ker so jedino svojo nalogo že spolnih in zdaj le še bučelam hrano jemljejo. Na ta način prihrani si gospodar precej medu. Nekaj dnij prej, ko se mladi roj pripravi na pot, sliši se v panji posebno čudno »petje«, podobno kvakanju. Kakor hitro je namreč prva mladih matic dorasla, predre pokrov svoje ječe ter počne nekako peti. Ta glas nekolikrat ponovi in ker ne dobi odgovora, ve, da sme na beli dan. — Ne traja dolgo in že se oglašajo druge, včasih le malo minot mlajše matice z istim glasom. A tem odgovarja mogočno in samovlastno prva, najstarejša, češ: tukaj sem jaz kraljica. Mladim seveda glas ni povolji, ker vedo, da jim gre za glavo, ako bi se predrznile v panju prikazati. Vse to se nekaj dnij ponavlja in potem se odpravi najstarejša, prvo-rojena mladih kraljičin s celim rojem iz panja. Ko znotraj vse potihne, prilezejo tudi ostale kraljičice, tekmice prve, na dan, ki so se morale doslej skrivati, se zmešajo zunaj uljnaka s tovaršicami in odrinejo z njimi vred. Tako pride, da najdeš po 25 in več matic pri jednem roju. A tem ni odločeno, da bi se kedaj kraljevanja ali vsaj življenja razveseljevale, kajti brž, ko se roj ulovi, izvolijo ali izberejo si bučele jedno in le jedno kraljico, ki vse druge raz prestol pahne, kajti vse tovarišice morajo mlado svoje življenje dati. Sejmovi. Dne 5. junija pri M. D. v puščavi. Dne 5. junija pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, v Mariboru, v Rušah, na Tinskem in v Slov. Bistrici. Dne 6. junija na Bregu v Ptuj i. --- Dopisi. Iz Savinjske doline. (Nedelja.) Dandanes se posebno slabo izpolnjuje tretja božja zapoved; praznik je svetejši, greh se dela grdejši; ne samo po mestih, ampak tudi v prijazni naši zeleni domovini se je vže vtihotapila ta ostudna razvada. Razna dela se izvršujejo, akoravno niso neobhodno potrebna, tudi trgovine, krčme so ravno tako odprte, kakor ob delavnikih. Nikakor se to ne spodobi. Kratko je, kar razveseljuje, večno pa, kar muči: oj slepa neumnost, luščino minljivega, pa grešno veselje više ceniti, kakor neskončno morje nebeškega veselja! »Šest dni delaj, sedmi dan počivaj, ti in tvoja obitelj! tako zapoveduje Rog«. Ni pa še pravo posvečevanje nedelj, če se težkega dela varuješ; dolžnost je pobožno biti navzoč pri sv. maši. Zakaj pa bi še o delavnikih zahajal v cerkev? Tako zaničljivo je nagovoril poredni mož; odgovor pa je dobil: vole sem kupil. . . oženil sem se! — Eno leto sem občeval s Št. L., premožnim tovarnarjem, bil je po imeni kristjan, domačin, pa sv. maše se ni udeleževal, zaničljivo je dostikrat rekel: bom pa kateri stari ženkici desetico daroval, da bo za-me molila; tudi svojim poslom je obilno dela nalašč v nedeljo nakladal! Iz božjih zapovedij se je norčeval. Ali velikokrat se prigodi, da Rog kmalu kaznuje: tako je tudi tega prevzetnega nemčurja. Vse njegovo imetje s tovarno vred je bilo kmalo prišlo na boben. Sedaj mora se s svojo obiteljo v veliki revščini po svetu potikati. Več enakih dogodkov žalostnih bi še lahko navedel. Ako se spačenih rečij radi privadimo, zakaj pa svetih ne? Če tudi bi ne bila navada, pa se lahko vpelje: lepa navada naj se vselej vsprejemlje, razvada pa vselej odpravlja! Skupno izpolnjujmo vse zapovedi, potem nas bo obvaroval dobri Rog raznih nadlog. Obilne sedanje skušnje nas učijo, da brezvspešno se trudi, če ni božji blagoslov vmes iz svetih nebes. Iz Kostrivnice. (Veselo) je bilo pri nas dne 14. maja: tukajšnje bralno društvo obhajalo je prvo svojo besedo, ki je ob enem bila tudi prva narodna veselica v Kostrivnici. Še veličastni oče Roč se je menda veselil tega dneva ter zadovoljno gledal na množico ljudstva, ki je od vseh stranij prihitelo, da se vdeleži te veselice. Prijetno so nas iznenadili vrli Šmarijčani, ki so nas v precejšnjem številu počastili; med njimi je bil tudi velezaslužni poslanec slovenski g. dr. Jurtela. Hodi njim najsrčnejša zahvala za njih ljubeznjiv obisk, ki nam priča, da z veseljem opazujejo, kako se tudi Kostrivnica probuja iz dolgoletnega narodnega spanja. No — veselice ne bom natančneje opisoval; samo toliko bodi povedano, da je petje, govor in deklamacija zbranemu ljudstvu tako ugajalo, da je z največjim zanimanjem in navdušenjem poslušalo. Ko se je pred dvemi leti vstanovilo bralno društvo, so se nekateri posme-hovali, češ, saj ne bote nič opravili ter se kmalo zopet razdružili; ali dne 14. m. m. so se lahko prepričali, koliko se more doseči z združenimi močmi — in splošna je bila želja, da bi bralno društvo kmalu zopet priredilo enako veselico. Nekateri so tudi dejansko pokazali svojo zadovoljnost z veselico s tem, da so pristopili kot udje bralnemu društvu. Le tako naprej, Kostrivničani, pridružite se našemu društvu, da bode rastlo in krepko postalo in potem bodemo po vaši želji kmalo priredili drugo besedo. Iz Cirkovske okolice na Dravskem polju. (Šola.) Po celem svetu stavijo šole, iz dna nove, ali pa stare povekšujejo. Tudi pri nas hoče biti tako; pretesno je šolsko poslopje, ker se število otrok vedno množi; zaradi tega je šolski svet dne 29. aprila t. 1. uradno preiskoval, kako da bi se v šoli gnječa odvzela. Ni bilo dokaza, na katero stran bi staro šolo povekšali: da na šolski vrt, zmislil si je v zadnje šolski svet ali ta spada že pod občino Drgonja vas; ondi se torej naj iz dna nova šola postavi in tako se je tudi sklenilo. In kaj velja o tem sklepu? Da res visi pod kapnico »nemške« krvi. O da bi jih še y pravem času pamet srečala, sicer pride — nemški šulverein do naše šole. Iz Braslovč. (Občni zbor pevskega društva.) Dne 7. maja imelo je Braslovško pevsko društvo svoj prvi občni zbor, katerega se je vdeležilo precej veliko število, prijateljev in prijateljic petja in pevskega društva. In sicer bil je najpreje pozdrav na vse došle od g. predsednika Fr. Sporna, nadalje je imel tudi omenjeni gospod predsednik prav nepričakovano mičen govor, katerega so glasni živioklici odobravali. Zatem so tudi vlč. gospod dekan Mat. Stoklas zgovorili lepe nazdravice, odbornikom in vsemu novemu pevskemu društvu. —-Po napitnicah začelo se je vpisovanje novih izvršujočih in podpornih udov. Vpisalo se je izvršujočih udov 47, podpornih 26, kar je za začetek že precejšnje število. Med tem so nas pa naši domači pevci prav vrlo razveseljevali z mičnimi narodnimi pesmami. Za to jim bodi tudi hvala, kličem vam pa tudi jaz gromoviti trikratni živio! Bog vam daj tudi naprej tak uspeh, da bi nas vedno razveseljevali z lepim, vbranim petjem! Čast vam in celi župniji! Držimo se pa vedno gesla: »Vse za vero, dom in cesarja!« Iz Žalca. (Podružnica) sv. Cirila in Metoda ima na sv. Rešnega telesa dne 1. junija svoj občni zbor, v prostorijah gostilne gospoda Janeza Hausenbichler-ja v Žalcu. Začetek ob 3. uri popoludne s sledečim v sporedom : 1 Pozdrav došlih, 2. poročilo o delovanji društva, 3. slavnostni govor, 4. pobiranje letnine, sprejem novih udvo, 5. volitva novega odbora, 6. volitev odposlancev za glavno zborovanje. Po zborovanji prosta zabava, pri kateri svira Šmarijska godba. K obilni vdeležbi vljudno vabi odbor. Od Sv. Ane v Slov. goricah. (O zavarovanju.) V idilični župniji naši sta pred nekim časom pogorela dva posestnika, ki sta bila zavarovana pri »Con-cordiji«, jeden s svoto 500 gld. in to samo za strehe; ali kako mu je ta mnogohvalisana zavarovalnica veenila odškodnino? Cenila mu je namreč tudi spodnje dele n. pr. okna, vrata itd. ter potem dala samo 350 gld. Ni to vnebovpijoča krivica? A kar je spodnjega dela pogorelo, na to se ni oziralo! Drugi je imel zavarovano za 700 gld. a ona mu je izplačala tudi, kakor slišim, malo svoto. Tukaj vidimo, kaki prijatelji so Nemci, Jed-nako je lani^ storila (iraška zavarovalnica s Tomažem Ornikom v Šicah, ko mu je izplačala premalo svoto. Zatoraj ne hodite nemškim, osobito nemškutarskim agentom na limanice, dajte si rajši zavarovati pri katoliški »Unio« ali pa pri domači zavarovalnici »Slaviji", ki je na vse strani poštena banka in točno ter redno izplačuje odškodnine, tudi pri tem se ravnajte po geslu: »svoji k svojim!« —k— Iz Murskega polja. (Čast, komur čast.) Prejeli smo dopis, s katerim smo prošeni, da pojasnimo dopis v »SI. Gospodarji« št. 21, iz Murskega polja, v katerem se h koncu hvali načelnik požarne brambe Veržejske, Martin Ostre, ker je dopisnik tistega dopisa bil slabo poučen. — Ker je tukajšnje ljudstvo nezadovoljno z omenjenim dopisom, moramo dostaviti, da je bil deloma neresničen, ker še se uozdaj M. Osterc nikjer ni skazal narodnega moža; dosti pa je storil proti narodnosti. Odkar je načelnik požarne brambe, še nikdo ni slišal slov. poveljevanja, dasi so se minolo leto pod tisto-dobnim načelnikom dosti vadili v materinem jeziku, dokler ni pripihal nemški vetrič iz Radgone, ter jim slov. povelja odnesel dalje proti jugu. Dopisnik piše na dalje, da se nadeja, da bo M. Ostre stri nemčurski kači ostudno glavo; mi pa rečemo, da jo vedno gladi in boža, kakor mlado ovčico. Toda ni še zamujeno! Čas je še, da omenjeni načelnik spozna svojo zmoto, in pride na pravo pot spoznanja; ne pa, da ob vsaki priložnosti deluje zoper tamošnje narodnjake, kateri se ga dozdaj niso vstrašili in ze ga tudi zanaprej ne bodo.*) Toliko za danes; ako pa razmere tako nanesejo, v prihodnjič več! Od Sv. Ane v Slov. goricah. (Odgovor.) Vendar se je oglasil nadležni kukec iz pravega gnjezda, kjer prav za prav tiči ter piše v Mariboržanko, v evangelije nekaterih Lenartskih »purgarjev«, zlobne, za vsa-cega katoličana žaljive dopise. Slovenec pravi, da pod solncem nič dolžno ne ostane. Branil sem sv. katoliško cerkev, nje načela in častito duhovščino, misleč, da ga poboljšam, a pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne, pravi slovenski predgovor in menda tudi nemški, kar oni čenčač v Sp. Žrjavcih gotovo zna. No, smejati se moram, kako se revček jezi, da »Slov. Gosp.« ne mara njegovih čenč, saj presedajo že bralcem »Mari-boržanke«. Posebno se je razkoračil s svojo znano, učeno modrostjo v 37. štev. tetke »Mbg.«, ali ni pomislil, da vsi nismo z ono veliko žlico segali v skledo modrosti, kakor on; ter mi našteva nekaj ljubeznivostij. No, kaj pa mu je njegova modrost k pridu? Niti Lenartski »purgarji« ga menda veliko ne marajo; ko bi mislili na-nj, vzeli bi ga gotovo v kak kot za »nemškega« pisarja, takrat bi gotovo ne imel časa blatiti katoliške cerkve, čije udje so bili njegovi stariši in tudi on; njemu pa je vera in nebesa — postranska reč. Sosed, boljše je, če se podate z metlo k Sv. Lenartu, ter tam pometate nek prostor, drugače si bo gotovo g. odvetnik, ki ima veselje Slovencem nagajati, v smetji nogo polomil! Kar se moje osebe tiče, v kratkem! Da sem ob svojem času sveče užigal, to si, g. sosed, štejem v veliko čast, ker boljše je sv. katoliški cerkvi služiti in jo braniti proti zlobnim dopisom, kakor pa jo grditi v liberalnih listih. Kaj misli z letom 1890, ni mi prav jasno, ali misli moje dopise? Spisal sem res, akoravno nisem zajemal v visokih šolah modrosti, kakor on, nekaj slo- *) Oboje tudi mi upamb. Ured. venskih knjig; rad se ne hvalim, ali rečem, da so moje delo hvalili razni slov. listi in tudi privatno sem dobil od raznih gospodov pohvale; tega pa nočem, da bi me »Mariboržanka« hvalila, rajši vem in veliko zadostenje mi je, če me šteje ona za »schmierer« in to lahko, saj je ona revka še večja — mazača. Kar se pa tiče one živali, na kateri je naš Gospod nekdaj jezdil, me prav veseli njegova opazka, da vem, da se v tem srečava z Žrjavsko čenčo. Slov. mazač. Iz Vitanja. (Šulverein, sadje rej a.) V naši šoli se premalo nemškutari, zato si hočejo »nemški« Vitanjčanje postaviti tudi popolnoma nemško »šulver-einsko« šolo. Vsled tega so bili v petek, dne 12. maja pozvani vsi stariši iz trga in vasij na občinski urad, kjer bi naj izpovedali, v katero šolo hočejo vpisati svoje otroke. Pri tej priliki so pa naši nemškutarji tudi prav dobro pokazali svojo navadno surovost. Vse svoje moči so napeli, še svojega »tekočega« prijatelja so si na pomoč vzeli, da so bili srčnejši in kadar je kdo omahoval in premišljeval, so za njegovim hrbtom kričali: »daje, dajč«, tako da jih je moral okrajni glavar ostro posvariti. Obžaljevanja vredni so oni stariši, ki se dajo premotiti od par visoko letečih mogočnjakov, kakor bi ti izpod plaščev same cekine trosili nad Vitanje. Pride čas, ko se bo le zapovedalo, za šolo »plačaš, pa greš«. V nedeljo, dne 14. maja prišel je k nam sadjerejski učitelj, g. Bele, ter nas je s svojim poukom jako zadovoljil in bomo zdaj gotovo po njegovih nasvetih ravnali, da bo od sadja tudi dosti koristi. Po hribih je zdaj vse drevje v najlepšem cvetu in pričakujejo obilo sadii. Bog daj! -- Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličastvo svitli cešar so vsprejeli v soboto opoldne delegaciji ter so prijazno nagovorili blizo vse delegate, samo troje mladočeške poslance so popolnoma prezrli, ne brez pomena. — Za prihodnje leto tirja minister za državno vojaštvo 4'1 milj. več, kakor doslej. V mestni svet na Dunaji so bile v ponedeljek volitve in so voljeni iz večine liberalci, samo dr. Lueger, vodja meščanske stranke, je zmagal ter pride torej v mestni svet. Mož ima »oster jezik«. Češko. V Pragi je trgovska zbornica izvolila dr. Forta, iz zmerne mladočeške stranke, za drž. poslanca, nemški trgovci niso volili, pač pa nekaj staro-ških. V avstrijski delegaci ji so štirje mladočeški poslanci, toda niso v nobenem odseku, to pa je, po njih misli, preziranje češkega ljudstva; drugi pa sodijo, da je to že preziranje, pa ne češkega ljudstva, ampak mladočeških kričačev. • Štajarsko. V nedeljo se je v Gradcu začelo posvetovanje obrtniškega shoda; vdeležuje pa se posvetovanja 60 zastopnikov obrtniških društev iz naše države. — Ker »Siidmark« nima veliko veliko denarja na polaganje, nekateri pragermani pa iščejo le denarja od nje, zato so si že na vskrižje in »baron« Pistor pri bentilji v Slov. goricah ima svojo težavo, da se ostrese vseh, ki se držijo njega, ker ni groša, ali »baron« jih še tolaži, kolikor more ter jim kaže — na prazne žepe svoje. Koroško. Dolgo se pripravlja mestni zastop v Gelovci na električno razsvetljavo, ali nekateri pravijo celo, da iz lake razsvetljave ne bode nič, ker jim hodi predrago. — Slov. posojilnica v Tinjah jako lepo, da-si počasi, napreduje; lani je bilo v njej 10.721 gld. in 66 kr. prometa, zadružnikov je 83.549 pa je deležev. — V Beljak pride slov. telovadno društvo »Sokol« in to je Nemcem neki izzivanje. Čudno, ali Koroško ni več pod c. kr. orlom? Kranjsko. Volitve v zdravniško zbornico so se v Ljubljani ivršile Nemcem na srečo; ali zoper nje se ugovarja pri ministerstvu. — Vladno glasilo »Laib. Ztg.« dobi novega urednika dr. Noe, moža po volji barona tleina, ker je Nemec in liberalec od pet do glave. Slov, pregovor pravi: da »glilia vkup štriha«, ali je tudi tukaj tako ? Primorsko. V Solkanu pri (iorici je izvoljen za župana A. Možetič, sin dosedanjega župana ter je vrl Slovenec, iredentovci so torej propadli. — Po Pri-morji se naleti semtertje na ponarejen denar, po 50 in 1 gld. Po dnevu se izpoznajo lahko, ne pa tako pri luči v noči. — V Trstu so bile v ponedeljek volitve v 4. razredu ter so voljeni sami iredentovci in če bode tudi v ostalih razredih tako, tedaj lahko vemo, kaki er- j ii v Ljutomeru. Cena za eno škropilnico 10 gld. 3CT" Več ko 1000 komadov teh škropilnic se že rabi s posebno za-dovoljnostjo posestnikov. Poštnina za eden komad 20—80 ki*. Veliko je tovarnikov, kateri ponujajo karbolinej za varstvo zoper vsakovrstni mrčes, gnjilobo in troh-nobo lesa, hišno in stensko gobo, pa le Riipthpl (lun izvl'3t"i karbolinej ima vse dobre lastnostij v sebi, katere se Deti IIICI-UVU od takega sredstva zahtevajo. Tudi da lesenim stvarem oreho-barvni namaz, tako da 3- ali 4-krat dolže obstojijo. Prospekti brezplačno. Kdor ga poskuša, ga gotovo tudi kupi. 5 kilo težki zaboji golil. 130. Mali stroški, velik hasek. ~S9C 5—6 Michael Barthel in dr., Dunaj X. «ibčnjr sf slovenski. Keplerjeve ulice 20. Ustanovljena 1781. Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo! Mlatilnice. vitle, trieure čistilne mline 23 žilo rezHlnlre /it krmo aparate proti peronosperi tlaeilnice za vino tlačilnice za sadje mline za sadje _ _ predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moStarstvo , razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah flG. HELLER, DUNAJf •V 2 2 Praterstrasse Nr. 78. Bagato iluatrovaai katalogi v n.ratUeia In alo.paskeni jeilka aaatoa| ia podtuti,,, proatu. Najkulantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskuinjo. Cjij sii st !M?yiiialej Pretipata znaten popnst! Novina na cerkveno-glasbenem polji: SLAVA BOGU! Cerkvene pesmi. I. zvezek, 20 mašnih. zložila P. Angelik Hribar in P. Hugolin Sattner, Ord. S. Francisci. Cena partituri 80 kr., vsak glas 15 kr., po pošti 5 kr. več. D4E" Dobiva se izključljivo le v frančiškanskem samostanu Ljubljanskem. 3-3 Premiran z zlato svetinjo v Brusselu 1892 in s častnim diplomom in zlato svetinjo v Londonu 1893. Najboljše sredstvo za želodec, katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospešuje, je tinktura za želodec, katero pripravlja Gabrijel PICCOLI, lekar „pri angelju" V IjJltltlJtmi na Dunajski cesti- Cena l šteti, 15 kr. Izdelovatelj razpošilja ___ __ to tinkturo v zabojčkih po 12 steklenic in več. Zabojček z 12 stekl. stane gld. 130; s 24 gld. 2 G0; s 36 gld. 3"84; s 44 gld. 4'2G; 55 stekl. telita bkg s poštno težo in velja gld. 5'26; 110 stekl. gld. 10'30. Poštnino plača vedno naročnik. Depot v lekarnah Bancalari in Konig v Mariboru. 21-30 Založnik MOLITVENIKOV vsake vrste, v slovenskem jeziku. Z dovoljenjem visoko-častitega Ljubljanskega škofijstva. MAT. GERBER LJUBLJANA. 5—10 Priporočam se TRGOVCEM in dam na debelo 30% do 40% popusta. Cenilnik je dobiti na zahtevanje brezplačno. I lzd»j»telj in založnik kat.. tisk. društvo. Odgov. urednik B. Ker k. Tisk tiskarne sv. Cirila. (Odgov. J. Otorepec.)