293. številka. Lj obijana, v ponedeljek 22. decembra. XXIII. leto, 1890 I shaja vsak dan »vc*er, iziui&i nedelje in prazn.ke, ter velja p« poŠti preje man sa a vb t ro - o ge r sk e dežele za vse leto lf> gtd., z i pol letu 8 gld., za četrt, leta 4 gld., za idden »aeaec 1 glrt. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto LI gld, za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rakuna M| po 10 kr. za mesec po 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor pofitnina znafta. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vefikrat. tisk.v Dopisi naj se izvolfi frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Upravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. V č«.trtek je državni zbor tudi zvečer imel Bejo. V začetku seje je poslanec Suess predlagal, da se viaiia naprosi, da kmalu predloži načrt zakona za zgradbo Dunajske mestne železnice. Poslanec Roskoscbny je pa stavil predlog, da bi se pri sklepanji novih trgovskih pogodeb bolj oziralo na kmetijuko in obrtnijsko industrijo. Poslanec dr. Engel je interpeloval vlado, Če hoče kmalu reformovati lekarničarstvo. Baron Mal-fato je pa vprašal vlado, kako da se je telovadnim društvom v Trstu in Roveredu prepovedalo na izlete seboj jemati godbo. Posebno je pa važna interpelacija, katero so v tej seji stavili dr Trojan in tovariši. V interpelaciji se navaja, da znamenja kažejo, da se bode pri bližnjem ljudskem številjenji še bolj pritiskalo na češke manjšine v uemških okrajih, n go se je pred desetimi leti. Važno je, da so Nemci pri pogajanji o spravi baš narodnost proglasili za podlago razdelitvi zastopov in sploh urejen j u razmer na Češkem. Sedaj vlada ne more trditi, da nema nobenega interesa na tem, da se izve* pravo raz merje narodnosti. Ker so že pri zadnjem ljudskem številjenji nemški občinski uradi popravljali izpo-vedbe o občevalnem jeziku in ker se je častnikom dalo razumeti, da je njihova službena dolžnost, da upišejo nemški občevalni jezik, zmatrajo interpe-htutje za svojo dolžnost, da opozore vlado na take dogodke in jo uprašajo: 1. Jeli vlada pripravljena, takoj storiti potrebne naredbe, da bodo narodne manjšine mogle izpovedati svoj občevalni jezik. 2. Je li vlada pripravljena skrbeti, da se v rubriki „občevalni jezik" na številnih polah pozneje ne bode nič predelovalo in pa da bode po Številjenji slednji mogel pogledati v številne pole. Potem se je nadaljevala debata o zakonu o reg i stro van i h blagajnieah. Pri §. 5. je dr. Krona-wetter predlagal, da se opusti določba, da morajo biti po notarji potrjeni podpisi na ulogi za osnovo take blagajnice. S takimi določbami se delajo le ovire občinstvu. Soduijskega legalizovanja sedaj ni, ker sodišča na deželi sploh več ne legalizujejo. Bode pa notar legalizoval, bode pa vso ulogo pregledal, da stakne kako pomankljivost in ljudem stroške napravi. Ko je še Janues razložil, da bi v tem slučaji legalizovanje pomena ne imelo, ae je določba, ki govori o legalizovanji podpisov zavrgla. Na predlog dr. Kaizla se je obrok, v katerem mora blagajnica začeti svoje delovanje, ko se je osnova naznanila, skrajšal s treh na dva meseca. Pri §. 12. je tir. Kronavvetter predlagal, da se v toliko prenaredi, da ne treba pri nulitetnih tožbah podpisa odvetnikovega. Govornik pravi, da ne ve, čemu se ljudje v šoli čitati in pisati uče,* Če mora biti povsod odvetnik zraven. To je poniževalno za državljane, da jih brez odvetnika pred sodišče ne puste. Ko se je vladni zastopnik izgovarjal, da je podobna določba že v dveh drugih zakonih, mu je Kronavvetter odgovoril, da, Če se je kaka neumnost v kak zakon vsprejela, ni treba, da bi se še v drugi. Poslanec Jatpies se je izrekel, da je najbolje, da se opuste odvetniški podpisi posebno opozarjajoč na to, da bodo tožniki v tem slučaji revni ljudje, zastopnika ubogih pa v dveh dneh, kateri rok je določen, ne bodo mogli dobiti. Paragraf se je potem vsprejel spremenjen v Kronavvetterjeveni zmislu. Daljni paragrufi vsprejeli bo se z neznatnimi spremembami. Na predlog Kaizlov se je sklenilo, da bodo blagajnice smele imeti podružnice tudi v druzih okrajih. Na predlog Kronavvetterjev se je pa sklenilo, da se bodo sredstva za stranske namene, o katerih govori § 1. z doneski nabirala in upravljala ločeno od zavarovalnin. Vsprejeli sta se tudi resoluciji, kateri je predlagal Meuger že v generalni debati, pa se je o njima sklepalo še le koncem specijalne debate. Zakon Be je potem vsprejel tudi v tretjem branji. Predsednik je potem izjavil, da ne more povedati, kdaj bode prihodnja seja, bode pa jim že pismeno naznanil, želel je vsem vesele božične praznike in zaključil sejo. Tako se je končal zopet del državno-zborskega zasedanja. Malo važnega se je sklenilo, v tem kratkem času. PolitiČno-važnih debat ni bilo. Vlada se ni nič jasno izjavila, kaj da misli. Dunajevaki je v avojem govoru po predloženem budgetu bolj se nagibal na desno stran, ali iz tega še nikakor ne moremo sklepati, kaj da misli vlada. Grof Taaffe nam še nadalje ostane nerešena uganka. Pa tudi nobena Btranka so ni nič določno izjavila. Videlo se je, da so se vsi izogibali vsake jasne in odločne besede, ker nikdo ne ve, pri čem da je. Položaj je vedno bolj nejasen in zamotan in tako se bližamo državnozborskim volitvam, ki bodo še le dale jasen odgovor na razna vprašanja in domnevanja. Slovenska pravna akademija. (Govor dra. J. Kavčiča na shodu drufitva „Pravnika" dne 10. decembra 1890.) (Dalje.) Dokler nimamo torej toliko sposobnih učnih močij, da bi se ž njimi mogle dostojno izpolniti vse stolice, ni nam resno misliti na popolno vseučilišče, in če smo odkritosrčni, onda moramo priznati, da toliko duševnega kapitala sedaj Še nimamo, ne giede na druge ovire, ki bi se gotovo stavile slovenskemu vseučilišču. To je modro spoznal tudi poslanec Svetec, ko je stavil in utemeljeval svoj predlog , zahtevajoč za sedaj samo, naj se ustanovi pravna akademija; videl je, da je uspeh možen le tedaj, ako se želja opira na realna tla, ako se zahteva le toliko, kolikor je sedaj dejanski doseči in izvesti moči. Ustanoviti popolnega slovenskega vseučilišča sedaj že ni moči, zatorej on tega tudi ne zahteva ; možna in izvedna pa je ustanovitev p r a v u e fakultete in uprav te nam je najbolj treba, ako hočemo, da bode dobila slovenščina kdaj svojo polno veljavo v javnih uradih ; kajti vse naše slovensko uradovanje bode tako dolgo le nekako diletantiško, dokler se naš pravniški naraščaj ne bode znanstveno vzgojeval v slovenskem jeziku. Kakšna naj bi ta fakulteta bila, tega poslanec Svetec dalje ni razlagal, on je utemeljeval svoj predlog le načelno. Preudarjati je torej nam, kako je moči priti po najkrajšem potu do zaželenega smotra. Tu pa se bojim, da bi ne zadel ob protivna mnenja. Iz Svetčevega predloga je posneti, da on želi popolne pravne fakultete z vsemi osmimi semestri in učnimi predmeti, kakeršne imajo po akademiškem učnem načrtu osnovana vseučilišča. LISTEK. Lov na medvede. Humoreska. Spisal O u c u r b i t a r i u h. (Konec.) „Ti prokleta puška!" odgovori ta, ter komaj sline požira. »Več nego desetkrat sem sprožil, pa za vraga se ni hotelo užgati. Prišel sem semkaj, ko ste bili že vsi nastavljeni, pa sem si kar ta le prostor izbral. Ležal sem za grmom — medvedje pridejo tako blizu mene, da sem imel od puškine cevi do njih komaj jeden meter. — Jaz sprožim — plenk! — Medvedje se ustavijo, duhajo okolu sebe ter mahajo prav počasi naprej — jaz napnem, sprožim v drugič — plenk! zopet nič — v tretjič, četrtič ravno tako — medvedje postoje za grmom trideset korakov od mene — jaz udarjam ob puško — kolnem — preiskujem, kaj da manka — kar se upali in poči — v zrak. Na to jo medvedje popihajo preko te le drage — vidite, tu je sled--." „To je vender sam vrag! — Zakaj pa vi neste streljali, ko imate puško repetirko!" očitajo vsi drugemu lovcu. „Ni bilo mogoče", izgovarja se ta brez sape. „Jedva sem prišel semkaj — ko pomerim, ugledam tega lovca", pokaže na tovariša, „naravnost preti seboj — ko bi bil streljal, bi bil njega zadel — sicer sem si pa mislil — bo že ta ž njimi gotov, ko jih ima tako blizu-- „Koliko korakov pa ste imeli do njih?w „Imel sem kakih sto korakov — dve sto — rekel bi tri sto — ker so pa medvedje potem v dragi zginili, nesem mogel več streljati —." „Zakaj pa je medved zarenčal — mislili smo, da je obstreljen ?" „Nisva slišala nič renčanja." „Samega strahu", mrmrajo lovci, katerih se je polastila nekaka jeza. „V katerem stoletji pa ste vi svojo puško nabasali?" vprašajo junaka. „Ni tako dolgo — komaj par mesecev !"-- „To je vender od več — kakor da bi bilo začarano —", gotlrnajo lovci. „Ali nesem rekel, da bi se morali mi tukaj uastaviti!" pravi Kozamernik. — Tukaj bi bili streljali — vae bi bili pobili —", zdaj pa imate medvede — kdo je temu kriv." — „ Teleban", oglasi se jeden, „ki vas je v goščo zapeljal." „Ne", pravi drugi, „blizu mene je nekdo drva sekal — medvedje so ga morali čutiti, pa so jo bolj na desno zavili." „Kdo jo kriv — kdo je kriv! ne vprašajte!" beseduje Grlajnik. Ali ste je pozabili, kaj je vam gospod župnik v A. voščil! — Ta je kriv — nihče drugi. Tista nesrečna sreča je gonila medvede od nas — tista Breča se je usedla temu-le junaku na piston, da ni bilo ognja —." „Uprav tako je", odgovorijo vsi. Naš Pavle je vse to od strani poslušal, potem pa se je zaničljivo obrnil: „Gabrijelca, hodi, to ni za naju!" ter se je zgubil od družbe. Ostali pa preganjajo medvedji sled in ugib-ljejo, kam so jo medvedje odnesli. „Prav v tem-le gozdu morajo biti, kakor zadnjič — daleč neso šli", zagotavlja lovski čuvaj. „L»e za njimi!" Te besede so spravile res lovce zopet na noge, kajti sled je peljal premo v drugi gozd in se je tam zgubil. — Tu morajo biti medvedje! Kmalu so stali vsak na svojem prostoru. Grlajnik pa 8e je naveličal lova ter jo je počasi mahal A meni se dozdeva, da nimamo niti za takšno popolno pravno fakulteto sedaj Še zadosti sposobnih učnih močij, in da bi nam merodavna stran delala zapreke uprav iz učnih razlogov. Opomnil sem že zgoraj, da se nam iskajoč učnih močij ni zanašati na one domačine, ki delujejo na obstoječih vseučiliščih; mi bi morali graditi svojo prašno akademijo čisto iz nova, iskati si učnih močij večinoma mej domačimi, v praksi delujočimi pravniki, katerim bi stvar in čast morala velevati, da s trudom in učenjem sebi in slovenski pravni akademiji na znanstvenem polji ustanove dobro ime. Ako bode pa nam iskati učnih močij izmej praktičnih strokovnjakov, onda moramo pomisliti, da jih bode pač moći dobiti za one predmete pravne discipline, ki se na vseučiliščih predavajo v zadnjih štirih semestrih in ki so predmet „judiei|alnemu" ter „političnomu" državnemu izpitu. Težko pa bi bilo izmej praktikov dobiti sposobnih močij za predmete prvih štirih semestrov, ker je uaravno, da se praktiki ne ukvarjajo in v svojem poslu tudi ne morejo intenzivneje ukvarjati z ouimi predmeti pravne discipline, ki imajo zgol zgodovinski pomen, ki so samo nekak uvod in podstava za študije najnovejšega voljajočega prava. In tu pridem do sklepa, da bi se Svetcev predlog laglje oživotvoril, če bi se bolj utesnil tako, da bi se zahtevala za sedaj slovenska pravna akademija samo za one predmete, ki se na vseučiliščih predavajo zadnje štiri semestre, za predmete „judi-cijalne^a" in »političnega" državnega izpita. Predmeti prvih štirih semestrov pa naj se poslušajo na vseučilišči. Opomnim najprej, da to ni nič neizvednega, niti novega. Bivše pravne akademije ogerske v Požunu, Košicah in Velikem Varadinu, bile so osnovane na jednak načiu; po § 16. Najvišje odločbe z due 29. sept. 18o0 (št. 380 drž. zak.) učili so se na teh akademijah, razen pravne filozofije in malega uvoda v uk pravnega in državnega znanstva, le taki predmeti, ki se na vseučiliščih predavajo zadnje što i semestre; a v § 3. te odločbe bilo je ukazano, da so morali oni, ki so hoteli stopiti v državno službo ali biti odvetniki ali Deležniki ali pa dobiti doktorski naslov, dopolniti te svoje akade-miške studi le, jedno ali dve leti obiskujoč kakšno avstrijsko vseučilišče Jeduako je bilo na bivši pravni akademiji Zagrebški. Organizem slovenske pravne akademije, ka-kurfino ai mislim jaz, ni torej ntkaka neizvedna fantazija, nego ima zgodovinsko podlogo. Nekoliko bi se pač razlikovala naša pravna akademija od bivših ogetskili; kajti ondu pričenjal je lahko bodoči pravnik svoje študije takoj na akademiji, ter jih potem dopolnjeval na vseučilišči; pri nas pa naj bi najprej poslušali prve štiri semestre na vseučilišči; a le potem nadaljevali pravne študije na domači akademiji. Takšna pravna akademija bi pa za sedaj tudi zadoščevnla našim najhujšim potrebam in bila bi v nekaterih pogledih slovenskim pravilnikom celo koristnejša, nego popolna slovenski pravna fakulteta z vsemi predmeti pravne disciplino. Zadoščevala bi — pravim — za sedaj našim najhujšim potrebam taka pravna akademija, ker nam gre najprej za to, da se naši domači pravniki, hoteč stopiti v javne preko „KoSceniC* na cesto, obirajoč zadnje ostanke svojega provijanta. Ker se mu je pa le malo predaleč zdelo do prve vasi, se us»de k pastirjem, ki so ob cesti kurili, ter ogreva svoje na pol zmerzle ude. Ko se je malo okrepčal — steklenico z rakijo je bil že izpraznil — začne radovednim pastirjem svojo puško razlagati. Prijalo mu je, ker so kar odprtimi ustmi poslušali in se tako dlje časa zabaval. Hkratu plane kvišku, ko da bi ga bil gad pičil, zgrabi puško ter se pripravi k streljanju. — Iz gozda se je čulo strašansko pokanje — krič — — Grlajnik komaj diha — že ga popade bridek kes, da je Bvoje tovariše zapustil — to morajo biti medvedje — joj, joj — da oi meni namenjeno — pa kaj velja, vsaj utegnejo tudi semkaj priti — —." Grlajnik poteče naprej ter čaka — čaka — streljanja je konec — — kaj je ? — — Zdaj vidi lovce, ki prihajajo iz gozda. Vsi vriskajo — to ne more biti kar tako — kaj pa je to le? Imajo ga — že ga imajo! — Kozamernik iu še drug lovec ueseta Črno, ve-likausko zver na drogu, teška mora hiti, komaj jo službe na Slovenskem, znanstveno vz^ojujejo na domači ;odstavi in v domači besedi iz onih predmetov pravne discipline, ki obsegajo sedaj živeče in veljajoče pravo; v tem pogledu bodo v praksi lahko uspešno delovali, če tudi so historiško tvarino prava poslušali na kakem neslovenskem vseučilišči. Bilo bi pa tako tudi koristneje za naš mladi pravniški naraščaj. Pomisliti je najprej, da je mlademu človeku, hrepenečemu po splošni višji omiki, potreba pogledati nekoliko v svet in razširiti si obzorje svojega mišljenja; poznejo v resnem Življenji služi mu to gotovo v korist. Tudi mlademu jiravniku je treba tega pogleda v svet, da vidi, kakšno je življenje zunaj ožjih mej njegove slovenske domovine. Dalje nam je pa računiti s tem, da se le prerado nekako ponosno prezirajo nova vseučilišča; takega preziranja bati se je tem bolj slovenski jiravni akademiji in obskajočim jo pravnikom'; mislilo bi se. Če tudi po krivici, da slovenski akademik dobivajo le |>ovršen in nedostaten pouk na slovenski pravni akademiji, da so le nekaki polovičarski pravniki brez temeljite izobraženosti. Neresničnost takih nazorov bode seveda morala pokazati in dokazati pravna akademija sama s svojimi slušatelji, delujočimi v resnem življenji, kjer jim bodo prilika tekmovati s pravniki, došlimi z vseučilišč. tDalje prih.) Politični razgled. Notranje 4«exele. V L 111 b 1 j a o i, 22 decembra. Stranke na češkem. V soboto imeli so Mladočehi, stranka realistov in Staročehi izstopivši iz staročeškega kluba zopet posvetovanje. Definitivno se Se ne.so te stranke spojile, ker je mej njimi še več nasprotstev. Dogo vonii so se pa, da se bodo vsi upirali spravi in da osnujejo skupno parlamentarno komisijo. Nadaljevala se bodo pogajanja, ko sp zopet snide deželni zbor. Govori se pa, da vsi Mladočehi neso zadovoljni s gpojenjem z realisti in staročeškimi deci denti. Ako se dožene popolno sporazumljenje, ne bodo v mladoceškem klubu več imeli odločilne besede Več radikalnejfiih elementov že preti, da izstopijo iz mladočeškega kluba in si osnujejo svoj klub. Itu.sin.ska spravit* Dunajski Rusini imeli so v četrtek shod, na katerem so se izrekli proti postopanju Romanču-kovemu. Tega shoda udeležila sta se tudi dvorna svetnika Kovalski in Strumjenski. Na tem shodu se je priporočalo mej drugim tudi obnovljenje ru-sinskega državnega prava, to je razdelitev Galicije v rusinski in poljski del. V11 a 11j e o izgubljenih deželah Si cer je ]>a nemško gospodstvo v Afriki še premalo utrjeno, da bi tako darilo imelo kako vrednost za Francoze. lleforma srednjih šol na Virtemberškem. Tudi na Virtemberškem hoČeio nekaj refor-movati srednje Bole. Kakor se poroča, hočejo pustiti realne gimnazije, ki so se se baš v tej državi najlejiše razvile in kažeje kaj lepe uspehe. Refor-movali (»a bodo humanistične gimnazije, tako da se bode omejil pouk starih jezikov. Pouk v latinščini zmanjšal se bode za vse razrede s 102 na 82 ur in pouk v grščini u 42 ur na 40 Latinščina se bode jela poučevati še le v drugem letu, grščina se bode tudi začela jedno leto pozneje poučevati. Ure, ki se bodo tako pridobile, porabile se bodo za reall stične predmete. JParnell. Danes je pomenljiva volitev v Kiikennviji. Če Parnellovci ne zmagajo, bode se najbrž njih vodja odtegnil političnemu življenju. Ako bode pa zmagal Parneilov pristaš, bode se pa mej angleškimi liberalci naudušeuje za Irske samouprave jako ohladilo. Rešitev irskega uprašanja se bode potem za nekaj let zavlekla. Dopisi. 'Ma Dolenjskega 20. decembra. [Izv. doj>.] („Dolenjske Novice".) Slovenski domoljubi kaj radi vidimo, da se mej naše prosto ljudstvo širi dobro berilo. Tako poučno berilo so knjige družbe sv. Mohora in drobni naši časopisi osobito „Mir". Kar je »Mir* za koroške Slovence, to so „Dolenjske Novice" za nas Dolenjce, ki jih kaj radi prebiramo« Da se je fa list ustanovil, za to ima največ zaslug znani g. I. Lapajne v KrškenV Pomagali so mu pa tudi nekateri domoljubi duhovenskega stanu in .sam založnik in tiskar g. Krajec si je naložil z upravništvom veliko dela. Pri tem listu, čegar število naročnikov je rustlo od leta do leta, godile so se zdaj neke spremembe, katere ne bodo menda listu in utvari sami v korist. G. LapaJLe, ki je bil kot j>rvi ustanovnik tudi prvi sodelavec pri listu, je odstopil, čeravno je baje imel uredniške pravice pri »Dolenjskih Novicah". Nastalo so bile mej njim In g. Krajcem diferencije. Ta je drugemu gospodu, ki je imel manjše pravice, dovolil večji upliv pri uredništvu »Dolenjskih Novic". Ta gospod je svoj upliv zlasti v tem oziru porabi je val, da je list v Bolskih uprušaniih včasih drugače pisal, nego je bilo g. LapajnetU po volji. Znano je, da je g Lapajne od početka novih šolskih zakonov njih zagovornik. „Dolenjske Novice" pa so pisale včasih zo- uas čaka — koš, le hodimo hitro, lačni in žejni smo dovolj!" — Gonjači so se odpustili, lovci pa so korakali nekako lahki proti V. Zaduja šala je vse ogrela. Tam se je pilo iti jelo uad vho mero. Že se je latinski govorilo, ko jo primana naš Pavle z Gabrijelco. „No, ti si pa gotovo že ves svet obhodil" dražijo ga lovci, dobre kapljice siti. Pavle, lačen in žejin od vrha do tal, ne odgovori ničesa. Bil je slabe volje. Še le, ko je tudi njega vince malo ogrelo, je povedal, da je prošel koj po prvem gonu. „Gabrijelca mi je rekla, da medveda ne bo več, pa sva šla. Ona vbo ve in če je ne ubogam, mi neče nič več povedati." Pozno v noč se je čulo trkanje s kupicami in hripavo petje. Lovci so ua medvede pozabili — medvedje pa morda tudi na lovce. Razlika je le ta, da so medvedje drugi dau želod jeli, lovci pa — kislo zelje. Predno so se razšli, jih je še Grlajnik posvaril: „Da boste zuali, kadar gremo zopet na medvede, ae pri gospodu župniku v A. ne bomo oglasili!" — per njegovo voljo, zoper sedanjo šolo. G. Lapajne je tudi zagovarjal ustanovitev slovenske dekliške dole, kakorŠno želi g. Gorup v Ljubliani imeti; „Dolenjske Novice" so se pa zdaj že v dveh številkah čisto v zmislu Ljublj. „Slovenca" zoper dekliško šolo izrazile. V teh slučajih ni mogel on torej več pri listu, ki ga je bil sam ustanovil in skozi šest let podpiral, sodelovati. Odstopil je pa od svojih pravic, katere ima pri „Dolenjskih Novicah" le z gotovimi pogoji, kateie naj mu g. Krajec izpolni. Ker se pa ta obotavlja z izpolnjevanjem teh pogojev, prida baje celo do sodnijske tožbe in obravnave. Domače stvari. — (Josip To mek f.) Včeraj popoludne umri je nagloma gospod Josip Tome k, posestnik graščine Rakovnik pri Ljubljani. Šel je s prijatelji na lov na Golovec, na lovu pa ga je zadela srčna kap in zgrudil se je takoj mrtev na tla. Pokojnik, rodom Čeh, vedno odločen Slovan in zvest pristaš narodne stranke, prišel je na Kranjsko, ko se je gradila gorenjska železnica in tu našel drugo domovino. Poročil se s hčerjo stavbi nskeg a podjetnika g. Schvvarzn in potem stalno bival v Rakovniku. Bil je več let mestni odbornik Ljubljanski in jiovsod kot poštenjak in prijeten družabnik jako [>riljubljen. Blag mu spomin! — (Imenovanje.) Piavni praktikant pri deželnem sodišči v Ljubljani g. Fran Milčinski imenovan je avskultautom za Kranjsko. — ( „T e m p o r a mutan tur*.) Pod tem uasiovom nam piše prijatelj t našemu listu iz inozemstva: „Bilo je leta 187., Uo smo sedeli dijaki zadnjega gimnazijskega razreda in čakali g. učitelja za sturoslovenščino. Ta predmet nam je bil jako priljubljen, le žal, da se ga nesmo učili po več ur na teden. Naposled jo prišel sivi starček in vsedši se na kateder izvleče strahom« se ozrši na vse kraje, neko z ruskimi črkami tiskano knjigo, češ, da vidimo novo cirilsLo azbuku! — Bal se je zaslužni mož ovaduhov in potem preganjanja radi pan-siavistiških idej; kajti za onih časov so se pridno pregaujaii Slovenski profesorji brez nikacega uzroka 1 In pri besedi Rus ali ruski jezik morali smo se malo ne prekrižati! — Kaj bode neki rekel, častitljiv moj bivši profesor, ako mu povem, da se dandanes po vsi avstro-ogerski državi in to v proavet-ljenih krogih kaj pridno uče ruskemu jeziku in je bilo čitati pred par duevi po nemških uovinah, da so določeni iz nemške in avstio-ogerake vojske nekateri častniki, kateri pridejo sem k nam v Kazau, da so dobro uauče ruskemu j ziku. Kako ae vremena (časi) menjavajo!! — — (Slovensko gledališče.) Ker se je vsled bolezni g. vod|e operete prof. Grbica moral premeniti repertoir v teku tedna, prišla jo na oder včeraj v drugič veseloigra „ Zlati pajek", kise je Še le pred kratkim igrala. Gledališke bilo je srednje obi.ikauo in ae je igralo prav dobro, kakor prvikrat, ker je igra ugajala posebno ouim, ki so jo videli v prvič. Nam pa se ju vender dozdevalo, da tisti nevidni faktor za kulisami ni bil tako pazljiv kakor treba, ker sem ter tja dohajali so igralci malo prekasno na oder, policijskega komisarja u. pr. je na konci igre kar nekako nek vihar zagnal na oder in tudi pri drugih prilikah so se pokazale take male zamude, katerih ne štejemo v greh samo inspicijentu, nego tudi posamičnim igralcem, ki morajo sami paziti na take stvari. Sploh pa se je igralo gladko in dobro, in je občinstvo izražalo svojo zadovoljnost z živahnim aplauzom. G. Đ o r 81 u i k - Z v o na rj ev a, g. Nigrinova, g. Danilova in g. Slavce v a, kakor gg. Borštnik, Sršen, Danilo, Verovšek in Lov-s i n odlikovali so se v glavnih ulogah, kakor prvikrat, g. Podčavenski bil je malo bolj pogumen od prvega nastopa, a svetovali bi mu, da se bolje nauči, včerej ga je semtertja motilo, da ui znal dobro itak male svoje uloge. Druge manje uloge eo zadostovale. — („Brusu") izšla je 24. številka z raznovrstnim zabavnim in šaljivim gradivom. — (Kamniška železnica.) Ker se je tehnično -policijski oglod nove železnične proge, o katerem smo že govorili, izvršil povoljno in je treba le nekatere prav male nedostatke odpraviti oziroma popolnitl, sklenila je komisija pod vodstvom g. nad-inšpektorju G er s t en bran d a in g. vladnega svetnika D mike, da se nova železnica lahko odpr & dne 27. t. m. Iz Kamnika nazaj v Ljubljano po treboval je vlak tri četrt ure. Kakor hitro bode torej gotova specijalna pogodba z vodstvom c. kr. državnih železnic, izročila se bode železnica javnemu prometu. Postaja v Trzinu odprla se bode še le, ko bode dodelana dovozna cesta. Tudi oni del od Kamniške postaje do smodniške tovarne odjirl se bode še le pozneje. — (O ljudskem štetji^ mnogo pišejo razni slovanski listi ter skrbno ojiozarjajo svoje bralce na veliko važnost tega popisa ali štetia za vsak narod. Tudi mi, pravi „Nova Soča", kateri povzamemo te vrstice, smo že večkrat pisali o tem prevažnem predmetu; obširneje smo pa izjnegovorili v zadnji „Goriciu, katere smo dali natisniti 300 iztisov več ter razdeliti mej prijnosto slovensko prebivalstvo našega mesta. Vse Slovence pa opozarjamo že danes naj jiopisne pole izpolnijo le v slovenskem jeziku. To bode glavno spričalo za slovenski občevalni jezik, ki je za nas v tem slučaju tudi slovenska narodnost. Ako so pa slovenske občine dobile uemško-italijanske popisne pole, sv^tuj^mu, naj jih lepo vrnejo, ter zahtevajo nemško-sloveuskih, ki se neso tiskale zato, da ostanejo v dvorni založnici Dunajski, iz katere bi se prodale na kilo za zavijanje sira in Ipeha, ampak zato, da se bodo na Slovenskem tudi rabile! — (Ljudska štete v in It a 1 i j a n al i.) Da bode huda borba za vsako slovensko dušo, katero bodemo hoteli iztrgati iz žrela požrešnih in strastnih nasprotnikov, ter jo ohraniti narodu svojemu, to je gotova stvar. Nasprotni časojdsi začeli so Že svojo protiagithcijo, ker vidijo, da Slovenci ne spe, temveč da se hote pogumno dela lotiti. Tako je Tržaški „11 Picolo" vzel v pretres izvrstni „navod*, ki ga je izdalo društvo „Edinost", ter se posebno ujeda nad izrazom „naši sovražniki (i no.sf.ri nemici) ita-lijauaši" Jako abotno in neslano je, kar govori o tem, da mestni prebivalci kupujejo kruh in mleko od okoličanov, ter da jim dado prati svoje perilo, da bi torej okolica brez mesta niti živeti ne mogla. Tuko nekako govori, kakor da bi bila posebna milost za sioveuske okoličane, da italijanska gospoda od njih kaj kupuje. Oe »kolica j>otrebuje mesto, da proda svoje pridelke, isto tako potrebuj'- pa mesto okolico, na kaero je navezano. Se ve da b; „11 Picolo" in njegovi somišljeniki naj raji dobivali vse iz blažene Italije in morda celo svoje perilo pošiljali tja. Boje se gospodje, boje, da bi se ne pokazalo, da Slovence število pri vsem pritisku in v.s.di krivičnih nepostavnostih narašča, da zahteva in bode zahtevalo svoje pravice (slovenske Sole v mestu, ali pa še več), in to tem lagljeje, čim bolje bodo govorile številke. Od tod ves strah in vsa jeza proti „hrvatskim" agitatorjem iz Ljubljane in is okolice, kakor blagovoli imenovati one, ki se pošteno trudijo za napredek svojega slovenskega naroda. Pozor torej vrli okoličani in vsi drugi Slovenci Tržaški, da vsak stori svojo naro Ino dolžnost! — I G I a s i z m e j občinstva.) Piše se nam : Poleg mnogih drugih nedostatkov je posebno čuten ta, daje m e r o s od n i u r a d še vedno na Žabja k u. Ko so ta urad tiakaj namestili, rekli so, da je to zaradi tega, ker je Ljubljanica blizu. Sedaj ta razlog več ne velja Ljubljanica često ni taka, da bi se posebno priporočala v ta namen, vrhu tega pa imamo sedaj vodovod in povsod na razpolagunje najboljše vode. Zato bi bilo pač v interesu občinstva, ko bi se mer. sodni urad premestil z Žabiaka kam blizu južnega kolodvora, kjer se stekajo glavne prometne žile. Mislim, da so že merodaini krogi sami izprevideli, da je Žabjak za ta urad jako neumesten in da je s praktičnega stališča treba, d:i se čim prej premesti. — (Celovški mestni zbor in germa ni za ci j a.) Mestni očetje Celovški nikako? nečejo priznati, da bi Celovec ne bila pristna pragermanska naselbina, ter so sklenili v zaupni seji. da bodo nekaterim popravkom, katere je dalo natisniti „kat. pol. društvo za Slovence" proti lažem renegatskega lista „Freie Stiinmen" nasproti stopili s prijavljanjem uradnih številk ljudskih štetev. Dokazati hote s tem, da Celovec ni g e r m a n i z i r a n o, nego pristno nemško mesto. Predlagal je to podžupan dr, P oseh. Drug mestni oče je predlagal, naj se pri letošnjem ljudskem štetji tudi dožene, iz katerih krogov so v Celovci stanujoči Slovenci in koliko davka da plačujejo. Kaj nameravajo s tem, ne vemo, a dozdeva se nam. Zatorej se nadejamo, dajss nobeden Celovških Slovencev ne bode pokazal nmah-/jivca, kjer gre za fcast naroda slovenskega. — (Iz južne Ogerske) nam piše prijatelj sledeče: Mej tem, ko ste v vuših krajih meseca oktobra in novembra imeli precej veliko snega, žametov in tudi izredue-a mra/.a, sijalo nam je vsaki dan pravo pomladansko solnce! Ob Dunavu in po osojnih krajih bilo je vse polno muAic in celo metulj-koprivar prebujen po izredni gorkoti, frčal je veselo okolu, radujoč se kratkega življenja, kajti zaman je iskal ljubih mu krasotic, raznobojnih cvetic in gotovo ga je nočna slana že pokopala! Prvi sneg smo dobili še le začetkom decembra in sedaj, ko to pišem, tako pridno in debelo mete, da bodemo imeli za i>raznike precej debelo snežno odejo! — (Čitalnica v Plani ni) bode imela svoj občni zbor z običajnim vaporedom dne 28. decembra t. 1. ob 5. uri j>oj>oludne v društveni sobi. Vse prave in podporne ude najuljudneje vabi odbor. — (Bralno društvo v Žužemberku) ima dne 2G. t. m. ob 4 uri popoludne svoj IX. redni občni zbor v lastnih prostorih z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor podpredsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo knjižničarja. 5. Volitev 3 pregledovale-v računa. G Volitev a.) predsednika, b ) blagajniku, c) 5 odbornikov in 2 namestnikov. 7. Posamezni nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — (Oibor S 1 o v a u s k e čitalnice v Trstu) javlja j>. u. gosji članom red zabav, ki bode v letošnji zimski dobi : 10. januvarja, plesna zabava; 17 januvarja, plesna vaja; 24. januvarja, koncert in ples; 31. januvarja, veliki i>les; 7. fe-bruvarja, tombola in pled. Začetek točno ob 9. uri zvečer. — („Božićnica") otrocičem, obiskuj očim otroški vrt v Uojanu, se bode vršila v prostorih imenovanega vrta v torek, dne 23. t. m. točno ob 5. uri popoludne po že objavljenem programu. — (Skladišče petroleja v Zagrebu) To dni imel je mestni odbor v Zagrebu hojo a d hoc, da se posvetuje O uprašaiiji za osnovo skladih m petroleja v Zagrebu. — (Liovdov pa mi k „Delfin o",) ki je odplul iz Trsta minnli ponedeljek, zašel v pesek pri Korčuli v Dalmaciji. — (Razpisana ustanova.) Začetkom šolskega leta 1890 91. je razpisan štipendij letnih 100 gld. :z ustanove pokojnega škofa-Jurija Dobri le; pravico prositi za ta štipendij imajo gimnazijalni dijaki iz trŽaSko-koperske Škofije; prednost pa imajo oni, ki se šolajo na gimnazijah, kjer se uče tudi svojemu materinemu jeziku (slovenščini ali hrvaščini) in izrecna želja ustanovnika je, da se uživalci te Stipendije posvete duhovskemu stanu Prošnje do 30. t. in na Tržaški škofijski ordinarijat. — (It az pisana) je služba nadučitelja na Sveterorazredulci v Radečah pri Zidanemmostu. Plača 600 gld., pnklada 100 gld. in odškodnino za stanarino. — Na dvorazrednici v Boitanji razpisana je služba nadučitelja, Plača 500 gld., pri klad a 50 gld. in stanovanje. Prošnje do 15. januvarja. Telegrami »Slovenskemu zarodu". H lin 21. decembra. Bonesana, ki je v voz avstro-ogerskega poslanika, grofa Revertere, vrgel dva karana in pri snduijski obravnavi tajil, da bi bil to storil z namenom, bil je obsojen na tri mesece in deset dni j zapora. Benetke 21. decembra. -Gazzetta di Venecia" javlja .iz Napulja, da se ondu prireja velika množina streliva in vojnih potrebščin, namenjenih za Afriko. Parobrod „Palestina" naložil bode nekda 200.000 (?) Reming-tonovih pušk. Dunaj 22. decembra. Cesar vsprejel danes župana in oba podžupana, ki so mu izrekli zahvalo mesta Dunajskega za sankcijo zakona o Velikem Dunaji. Kakor se čuje, od- • vrnil, je cesar na nagovor županov, da zmatra združenje za koristno in upa, da bode združenje s predkraji pospeševalo mestni razvoj. Cesar izrekel je zahvalo vsem, ki so sodelovali za združenje in izrazil nado, da bodo vsi spoznali korist združenja in bodeta mej prebivalstvom zavladala mir in sloga. Dunaj 22. decembra. Cesar podelil nižjeavstrijskemu namestniku, grofu Kielmanns-eggn, dostojanstvo tajnega svetnika. Epinal 22. decembra. Pripravljajoči shod izvolil Julija Ferrvja s 354 izmej 370 glasov kandidatom v senat. V svojem govoru rekel Ferry, da želi trajno ministerstvo in red. Govornik izrekel se je proti ločitvi cerkve in države in proti reviziji ustave, od volilcev pa je zahteval pravičnosti glede nenavistnega ostrakizma, katerega je on bil žrtev. GlasgOW 22. decembra. Škotski že-leznični uradniki imeli so shod, na katerem so sklenili splošen strajk zaradi deseturnega dela. Na več krajih se je strajk le pričel. Razne vesti. * (Električna razsvetljava v cesarskem dvorci na D u u a j i) se bode vpeljala fckoro v vseh obširnih prontoiih tega velikanskega poslopja, namreč v 93 dvoranah in sobah, od katerih hode 52 že izgotovljeno imelo električno razsvetljavo še do konca tekočega leta, v 41 drugih pa h početkom spomladi, ko se preseli cesarska obiteli v Goddlld. Dosedanji dragoceni lestenci bodo se pridržali, ter ge bode električnim lučicam dala podoba sveč, tako da bodo lestenci obdržali skoro svojo dosedanjo obliko za oko, razloček v svetlobi ]»a bode seveda ^elikansk, kajti vsaka posamična luč imela bode za 5 do 6 sveč svetilne moč«, tako da bode za toliki :it pomnožena vsa svetloba. Vsega skup hode 5250 žarečih svetilk, ki bodo dajale svetlobo kacih 30.000 sveč. Samo v veliki viteški dvorani hode na 27 dvojnih lestencih po 68 luč, skup 1836. V 20 privatnih sobah cesarjevih bode 500, v onih cesarice 700 električnih sveč v raznih oblikah. Na hodiščih cesarskega dvorca pa se bode pridržala še začasno plinova razsvetljava Dela, ki so se pričela že sredi septembra vrlo napredujejo, ter jih izvršuje noč in dan pod vodstvom jednega inženerja 31 monterjev in nad 70 delavcev. * (Loterija.) Dočim premišljajo drugod, da bi odpravili loterijo, nameravajo jo v Franciji zojiet uvesti. Spominjajo se, da je od 1808 do 1836 leta loterija dr in vi donesla 385 milijonov frankov dohodkov Italiji donasa loterija na leto za 100 milijonov lir. Tak dohodek bi ugajal tudi francoskemu tiiiančeniu ministru. * (Edisonov aparat za g 1 e d a n j e v daljav o.) Slavni Američan izumil je aparat, ki daleč presega vse nadti daljnoglede. Z njim hude b;»je Novoyorčan lahko opazoval obrazne poteze svojega prijatelja v Bostonu. * (60 let dobivala pokojnino) V Za-maratinovu v Galiciji umrla je te dni vdova magi-Btratnega Bluge, ki je 60 let dobivala jiokojnino. Bila je stara 108 let. * (Mučitelj deklet.) V Mogunciji ima neki dečak posebno veselje na t"in, da napada zvečer dekleta na uiici in jih v noge zbada s šilom. Do-sedaj jih je napa! že kacih deset. Policija ga do-sedaj št- ni dobila v pest. Zaprli so že več fanta-linov, toda pravega še neso dobili * (Štiri ure pod snegom.) Pri Sillianu na Tirolskem zasul je plaz nekega moža. Cez štiri ure iskopali so še živega ispod snega. * (Nos — izdajalec) Gozdar kneza Rosen-berga je te dni uašel v gozda dva tatinska lovca, k sta pa imela krinke, da jih nt mogel i spoznati. Začel se je boj mej gozdarjem in lovcema. Prvi je jednomu lovcu iztrgal masko, a je pri tem kos nosa o«tal v maski. Gozdarja sta precej poškodovana. Žandarmerija j« pozneje dobila tatova, bila sta dva kmeta Baš odtrgan kos nosa je žandarje privel na pravi sled. * (Za ženitvene ponudbe) se ne rabijo več le časniki temveč tudi jabolka. Ko je te dn i trgovec s sadjem v Eastbournu v Angliji odprl sod jabolk, našel je jabolko z napisom: „Ko bi kaka mlada dama, ki bi se rada možila, jela to jabolko, obrne naj se zaupno na Hartleva Marshala v Falk-land Kidgu, v Novi Škotski". Poslano. Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, skuSeno in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — 1 Skatljica a 15 pil velja 15 kr., 1 zavoj = 1"20 pil 1 gld. a. v. — Pred ponarejanjem »e jako svari. — Zahtevaj Izrecno Neustein-ove Elizabetne pile. — Pristno bo samo, če ima vsaka Skatljica rmleće tiskano našo protokolovano varstveno znamko „S\eti Leopold" in našo firmo: lekarna 9,pri av. Leopulun", D u naj, inetito, Kck« dler MpieKel- uu«l l'laiikeu^HHHe. - \ I.juhlaiil ne do bivajo pri goflp. lekarjl <«. Plccoli-ji. (791—V) »tojl sm m U'l<» l.«lO; mm |»<»i leta j I glri. 2.30; m eeirl !<>(» 1.1.3. ! II Loterijiic Hreeke 20. decembra. Na Dunaji: 69, 36, 84, 86, 11. V Gradci: 52, 32, 76, 80, 19. 'lilijic?f : 21. decembra. Pri Malici: riiilippsohn iz Itarolina. — Dauer z Dunaja. — Kuinik i Jesenic. — Ranzinger iz Kočevja. — Kremeniek iz Vellkovoa. — Globofinlk iz Železnikov. Pri Slonu : 1*1. dr. Thaa, Schwarz, VVeiuer z Dunaja. — 11 .n 'mu Im uh n.': »z SoJiiograda. — Petschar it, Beljaka. — Poll-.-ssi z Beke. — Hanlegger iz Zagrada. — Haisaratti, Schoos i/. Trsta. — Classcr iz Gorice. Pri avstrijskem i-csar|i : Omersa 'z Kranj«. — Vejaš i/. Idrije. Umfll .v- v slj sabljanj i : 21. decembra: Marija Pirtiat, delavka, 76 let, Gradišče št. 4, za oslabljenjem. — Antonija Ženko, tesarjeva hči, 11 let, Opekarska cesta št. 2t*, za otrpnenjein možganov. — Jožef Toinek. grajšč.nk, 48 let, Kurja vas — za srčno kapjo. V deželni bolnici: 19. decembra: Uršula Jarma, gostija, G9 let, za starostjo. 20. decembra: Terezija Pajer, delavka, 28 let, za plućno tuberkulozo. '3V/m* cene v fjiihljajii dne 20. decembra t. 1. kr zl kr j Planica, hktl. . . i> t;r Speh povojen, kgr. I"-" HH i Kož, it • * . 4J55 Surovo maslo, „ - 71» , Ječmen, n ' . 4 22 Jajce, jedno : . , . Mleko, liter .... 3-b V) -es, ji • • . 3 05» 1— H Ajda, i ProbO, n . 4 71 Govedo meso, ktrr. — 80 n • • . 4 r>r> Telečje — 58 1 Koruza, j> • . 5 20 Svinjsko , ^ — r»G Krompir, . 9 11 Koltrunovu . „ — 80 1 .eća, p . 1- - — Grah, . 11 - — i« Fižol, . 8 - Seno, 100 kilo . . . 1 7.H ! Maslo, kgr. . — 90 Slama. „ „ . . . 1 78 Mast, . - Drva trda, 4 Qmetr, «80 •■ !><■:. tri še u „ . 1—66 mehka, 4 , 4 40 Meteor o logično poročilo. £ Cas opa-q j lovanJH Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-kiina v mm. g 7. zjutraj 2. popol. o 9. zvečer CM 735 f) mm-737 3 umi. 740 o mm. —5 4v 0 — 1-8U 0 —3 9" C Orezv. brezv. brezv. obl. (»bi. obi. OOOnuu. gj 7. zjutraj ^ j 2. popol. —' 9. zvečer 742 7 mm. 743 3 mm. 744*.') mm. —7 0° C —eg. sref.kc 5°'0 . . . 100 (ffld. 120 „ 70 B Eemli. obč. avitr. 4*/t*/i »1»M »aafellatl, . 112 „ 60 „ Kreditne srećku...... 100 184 „ 50 „ Riu'olto"e srečke..... 10 , 19 _ Akcije angto-avatr. banke . . 120 , 160 , 25 *n Tramway-drnit. \elj. i7o ^ui. a. v. . . . 215 „ _ „ T93iT) za mehanične statve, ki tudi nemški znajo, vaprejtne J- TI o s s mer <3b Co. v Sand-u, Tirolsko. Safljarija ,Garolinenlior pri Ptnji priporoča xit p^atn&ilce in ^rocipnst svoj okusni in zdravi (938 1) šampanjec ■91 -jpo 1- grold.IrLa,r steklenica, mm Zalogo ima gospod Jan. Buzzolini v Ljubljani. Izvrstna doleniska vina točijo se od liS. ilne decemkra t. 1. naprej po nai-niiji ceui v Ling^ar-jevi ulici h. št. 3. K obilnemu obisku vabi najuljudneje (910—3> Antonija Senegačnik. Primerna in umestna božična darila (t-a.đ.i z: xxx-u.z;I1eo) priporoča Kočevska v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 4. (919—5) industrija (920—3) božična in novoletna darila v zlatu, srebru, tulski kovini, jeklu in niklu, kakor tudi vsakovrstne stenske in budilne ure priporoča po nizki ceni FRIB. HOFFMII urar na Dunajski cesti št 10 v Ljubljani. Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane žalujoč oznanja, da je njegov visokočestiti član, gospod JOSIP TOMEK inženćr in graščak nanagloma umrl včeraj 21. dan t. m. popoludne. Pogreb bode jutri v torek 23. dan decembra ob treh popoludne z Rakovniškega grada k sv. Krištofu. Bog mu daj večni mir in pokoj! V Ljubljani 22. dan decembra 1890. (940) Lucija Tomek, porojena Schwarzova, naznanja v svojem in neprisotnih sorodnikov imenu, globoko užaljena, prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni, predragi soprog, gospod JOSIP* TOMEK inžener, graščak in mestni odbornik prominol nenadoma daues popoludne v 49. letu dobe svoje. Truplo predrazega pokojnika bode v torek v 23. dan decembra ob 3. uri popoludne svečano blagoslovljeno na Rakov-niSkem gradu ter prepeljano na grobišče k sv. Krištofu. Svete maše zadušnice služile se bodo v župnijski cerkvi pri sv. Jakobu. (939) V Ljubljani v 21. dan decembra 1890. izdajatelj in odgovorni urednik: Drajjotin Hribar. ♦ LastDina ju tudc „Narodne Tifikarne"