Ü® 'v o: i; ^--^'. .W/i. (Jreja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivan Renko — Tiska tiskarna »Jadrana — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica št. 2G, telefon 170, poštni predal 2 — Celoletna naročnina 500 dinarjev, polletna din 250, četrtletna pa din 130 — Tekoči račun pri Narodni banki v Kopru št. G57-T-1G2 — Rokopisov ne vračamo Predsednik Tito v Karlovcu Predsednik Tito je v sredo obiskal Karlovac, ki je ta dan slavil svoj veliki praznik. Tovariš Tito je bil najprej gost na slavnostnem zasedanju mestnega ljudskega odbora, kjer so mu izročili listino o sprejemu za častnega člana mesta Kar-lovca. V spremstvu predsednika republike so bili predsednik Sabora Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, podpredsednika Karlo Mrazovič in Ni-fcola Sekulič, državni sekretar za narodno obrambo general-polkovnik Ivan Gošnjak, komandant zagrebške vojne oblasti general-polkovnik Ko-sta Nagy, član Zveznega izvršnega sveta Anka Berus, podpredsednika Izvršnega sveta LRH Ivan Kraja-čič in Božidar Maslarič z drugimi člani Izvršnega sveta, eden od vodij vstaje v tem kraju, zdaj predsednik LO mesta Zagreba Vječeslav Holjs-vac, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj in drugi. Karlovac je ta dan imel svojo osrednjo proslavo osvoboditve. Ob tej priložnosti je mesto odkrilo spomenik padlim borcem in žrtvam iažizma, ki ga je izdelal akademski Iripar Vanja Radauš. Karlovčani so naprosili predsednika republike Tita, da bi odkril spomenik, čemur je tovariš Tito rad ugodil. Ko je pregledal častno četo, je s svojim spremstvom odšel na tribuno, okoli katere se je zbralo nad 200.000 ljudi, Navdušeno pozdravljen je tovariš Tito imel daljši govor, v katerem se je dotaknil nekaterih najvažnejših problemov naše notranje graditve in zunanjih odnosov. U-vodoma je govoril o borbi hrvatskega ljudstva in doprinosu k skupni borbi za osvoboditev, nato pa je načel vprašanje naših odnosov z Nemčijo. Ostro je kritiziral zadržanje nemške vlade glede na zavlačevanje razgovorov o ureditvi plačilne bilance, zlasti pa negativen odnos nemške vlade do rešitve spornih terjatev, izhajajočih iz zadnje vojne. Spornih za Nemce namreč, ker so sicer v odnosu na resnično škodo, ki so jo naši narodi pretrpeli v zadnji vojni, vse zahteve mnogo prenizko postavljene. Po Londonskem sporazumu dolguje Zahodna Nemčija Jugoslaviji samo za socialno zavarovanje delavcev, ki so bili med vojno nasilno odpeljani na delo v Nemčijo, 70 milijonov dolarjev ali približno 400 milijonov nemških mark. Mi smo zato predložili podrobno dokumentacijo. Razen tega obstajajo še razni klirinški dolgovi Zahodne Nemčije med vojno razni dolgovi pri naši železnici, ki so jo oplenili in drugo. Mi smo napravili vse, da bi se z Nemci sporazumeli, toda vsi naši napori so bili zaman. Nad 338.000 fakih delavcev ima milijon 80.000 let socialnega zavarovanja. Oni nam hočejo sedaj izplačati komaj 3/5 vseh dolgov. Na to mi ne moremo pristati. Gre za velike človeške in materialne žrtve. Od te svoje minimalne zahteve mi ne bomo odstopili. Tovariš Trio je nr>to omenil, da so med svojim zadnjim obiskom v Beogradu sovjetski voditelji prn-nali svojo krivdo za vso škodo, ki so nam jo prizadejali po letu 19 tako kot mi. z uspehom konference velike četvo-rice zadovoljen tudi ves ostali svet. Tt nam dokazujejo ne samo izjave samih udeležencev konference, temveč prav tako tudi komentarji vsega svetovnega tiska m radijskih postaj. Uradni opazovalec jugoslovanske vlade na ženevski konferenci dr. Aleš Bebler je takoj po skupni zaključni deklaraciji velike četvorice izjavil, da po svojem vzdušju in po novem načinu v obravnavanju vprašanj v zvezi z odnosi med Vzho-d .m in Zahodom pomeni konferenca velik uspeh in daje mn-^go upanja za prihodnost. V svetu so pa bile najbolj z; pa-žene izjave, ki sta jih dala ob po-vratku v London predsednik britanske vlade Eden in zunanji minister Mac Millan. Poudarila sta, da se je konferenca v Zenc-vi končala z večjim uspehom kot sta pričakovala. Mac Millan je še dodal, da je vojna nemogoča, lcar pa temelji na sprejetem dejstvu, da v atomski vojni ne bi bilo zmagovalca. Seveda sla oba britanska državnika lahko dala te izjave bolj na temelju neuradnih razgovorov, ki sta jih imela z ostalimi delegacijami, zlasti s sovjetsko, kakor na temelju uradne skupne deklaracije. V kratkem in zgoščenem članku ne moremo objaviti celotnega oe-sedila ženevske deklaracije. To je prav za prav zgodovinski dokument, ki nosi naslov »Navodilo šefov vlad štirih velesil zunanjih ministrov.« S tem dokumentom so Eisenhower, Bulganin, Faure in Eden sprejeli sklepe o načinu in okvirih za reševanje vprašanj združitve Nemčije, evropske varnosti, razorožitve in krepitve odnosov med Vzhodom in Zahodom. V dokumentu je rečeno, da so štirje predsedniki vlad naročili svojim zunanjim ministrom, naj še naprej proučujejo ta vprašanja in predlagajo učinkovita sredstva za njihovo rešitev. Zunanji ministri se bodo vnovič sestali v Ženevi letos oktobra. Kar zadeva nemško vprašanje, se Štiri velesile slrinjajo, da je treba rešitev nemškega vprašanja in ponovno združitev Nemčije s pomočjo svobodnih volitev izvesti v skladu z nacionalnimi interesi nemškega naroda in z interesi evropske vaflio-sti. Sprevideli so tudi, da bi zmanjšanje vojaških izdatkov omogočilo sprostitev znatnih sredstev, ki bi jih bilo mogoče uporabili za zboljšanje življenjske ravni v nedovoljno razvitih državah. Sporazumeli so se, da bodo nadaljevali r prizadevanji za ustanovitev razorožitvenega sistema s' posredovanjem Združenih narodov. Prav tako so se sporazu- meli, da je potrebno ustapovili varnostni pakt v Evropi. Toliko o skupni deklaraciji. Kakor vidimo, v Ženevi dejansko niso sklenili in svečano podpisali nobenega sporazuma, ker ta konferenca tudi ni imela takšnega namena, pač pa le proučiti razna pereča vprašanja in ugotoviti, kako bi se o njih razgovarjali. Kljub temu z zadovoljstvom ugotavljamo, da je ženevska konferenca važen Ikorak na poli k miru, čeprav njenih rezultatov ni videti neposredno. Najvažnejši uspeh je brez dvoma v dejstvu, da se je ustvarilo novo vzdušje v mednarodnih odnosih. Predsednik sovjetske vlade Bulganin je po končani konferenci pravilno ocenil razpoloženje milijarde ljudi, ko je izjavil, da je bila te dni pozornost vsega sveta uprta v Ženevo. Drugače tudi ni moglo biti. če upoštevamo dejstvo, da vse človeštvo že ves čas po vojni nenehno strahuje pred novim svetovnim požarom, pred totalnim razdejanjem in uničenjem. Z velikim olajšanjem je to človeštvo, ki si želi mir in napredek, sprejelo ne samo skupno deklaracijo, temveč zlasti izjave tistih, ki so na tej konferenci neposredno sodelovali. Z radostjo sprejema zagotovila, da bo ta konferenca pozitivno vplivala na mednaroden položaj, ker so si veliki štirje iskreno prizadevali poiskati pot, ki bo omogočila ustvaritev zaupanja med državami, brez katerega narodi ne morejo biti prepričani v svojo prihodnost. Za svet je pač najvažnejši mir in zanj je vredno prispevati tudi velike žrtve. Za utrditev tega miru je pa predvsem potrebno sporazumevanje, sožitjemed narodi in državami, spoštovanje malih in velikih narodov. V tem pogledu je bila ženevska konferenca brez dvoma plodna in uspešna, zato so jo vsi narodi iskreno pozdravili. V skupni deklaraciji niso nič menjali Daljnega vzhoda, kar pomeni, da uradno niso razpravljali o odnosih med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, oziroma o /ormoškem vprašanju in sprejetju Kitajske v Organizacijo Združenih narodov, Verjetno so menili, da je to vprašanje preveč delikatno za u-radne razgovore. Prav gotovo s'o pa o tem vprašanju razpravljali na zasebnih sestankih in številnih sprejemih, ki jih v Ženevi ni manjkalo, To potrjuje tudi dejstvo, da so že dva dni po ženevski konferenci sporočil iz Washingtona in iz Pekinga, da se bodo zastopniki Združenih držav Amerike in Kitajske sestali v Ženevi 1. avgusta, da bi se dogovo-. rili o osvoboditvi ameriških državljanov na Kitajskem. Iz Pekinga so Se dodali, da je namen ženevskih razgovorov tudi v tem, da bi olajšali rešitev tudi drugih vprašanj med ZDA in Kitajsko. Kot vidimo, je to prvi konkreten uspeh ženevske konference in tako se bo novo vzdušje med Zahodom in Sovjetsko zvezo razširilo še na Ki-itajsko, kar od srca pozdravljajo vsi, Jki vidijo v ženevski konferenci prelomnico v odnosih med narodi i» državami. i i m i -i -i; Is m m ... m V juliju smo imeli nekaj tako vročili dni, da smo si otirali pot z obraza. Če se je prikradel na nebo majhen oblaček, smo že hrepeneli: »Da bi vsaj malo deževalo!« Predvsem so hrepeneli po dežju naši kmetje. Toda če je kdo zadovoljen, da je vroče in da ni dežja, so to piranski solinarji. Čeprav so no škripajo črpalke, katerih bela platnena krila enakomerno obroč i lahtn "maestral«. Podoba spominu na holandsko pokrajino, kjer se na obsežnih ravnili poljih enakomerno vrtijo mlinske veternice. Pogled na nove soline z griča pri Sv. Jerneju pa ustvarja sliko riževih polj. Beli kupi soli sc vzdihovali, ko je 'pritiskala vroča sopara, so bili zadovoljni zlasti še, če .je kdaj pa kdaj zapihal veter. To je vreme za žetev soli! Veter je še važnejši od sonca. Zlasti je ugodna burja, za njo pa tako imenovani »maestral — severozapadnik. Voda izpareva hitreje in bele veternice črpalk veselo obračajo svoja široka krila. Obojega hkrati pa je primanjkovalo zlasti letos. Dolgo že pridobivajo sol v piranskih solinah. O tem govorijo listine že iz dvanajstega stoletja in prej. Za časa Beneške republike je bila piranska sol že dobro znana. Pozneje je z njo kontrabantil Martin Krpan. Skrbno se je trudil s svojo pohlevno kobilico, da je ne zmanjka na notranjskih in kranjskih tržiščih. Leta 1906 je avstrijska vlada s posebnim odlokom podrž.a-vila piranske soline in je tedaj postala sol državni monopol. Poslovanje- Martinov Krpanov pa je vse bolj cvetelo. Piranska sol ji' romala daleč po svetu po najrazličnejših poteh. Sloves, ki so si ga pridobili piranski solinarji, se je ohranil do današnjih dni. Vsa široka ravan, ki se razprostira, v osrčju Piranskega zaliva ob izlivu reke Dragonje, je preprežeiia z gosto mrežo jarkov In nasipov ter razdeljena na sto in sto pravokotni-kov različnih velikosti. To so soli-narska polja, plitvo zaliti bazeni z morsko vodo, v katerih motno odseva vroče poletno sonce. Na širokem nasipu — odcedišču — se v soncu bleščijo bele piramide. Te so elel letošnjega pridelka. Vzdolž nasipa pa ropotajo po ozkih tračnicah do vrha naloženi vagončki, ki jih vleče proti kanalu hrumeča motoma lokomotiva. Onstran kanala pa stoje solinarske hiše. Ob jarkih neutrud- širijo u nedogled KOMPOZICIJA S ŠESTDESETIMI VAGONI SOLI DNEVNO Piranske soline merijo šest kvadratnih kilometrov in na njih pridobivajo v ugodnih vremenskh pogojih od 600 do 700 ton soli na dan, kar znese toliko, da lahka naložimo kompozicijo šestde.;"ih vagonov. Za naše gospodarstva so te soline Zelo važne, saj so po obsegu proizvodnje morske soli vodilne v naši državi. Letos rje pridelek sili neki.>l'k) slabši. Zlasti je- pokvarilo to sezono deževje v začetku maja. ko e bilo 0-1 milimetrov padavin. Po nI mu bi sicer morali letos pridelati cKati-sočoeLsto vagonov, vendar je t /l;o reči. če bodo lotos ta plan do^-gli. Doslej so pridobili okrog š.-st tisoč ton, precej pa računajo na avgust in kolikor bo dopuščal tudi september. Vse pa je odvisno od vremena. Ozračje je nasičeno s hlapi. Povsod oster vonj po soli in moriti. Sredi belih piramid pa hitijo z delom šolarji. Vsi so zagoreli od sonca. ki skozi vse poletje pripeka. ■Dobra letina za kmete je slaba za nas in narobe. menijo. Toda kljub težavam z vremenom niso obupani. Marljivo so začeli s pripravljanjem bazenov že pozimi. Dno so utrdili s plastjo ilovice, popravili nasipe med posamezn nii bazeni, pregledali so zapornice, ki urejujejo dotok vode iz. enega bazena v drugega, in urediti črpalne naprave. Tedaj so solinarji spustil, v bazene morsko vodo, da se je ilovnato dno prepojilo z raznimi snovmi, ki jih vsebuje morje. Tako je nastala oclponia in prožna plast ilovice, ki jo solinarji imenujejo •podplat«. Na tem podplatu- grabijo sol, ne ela bi pobrali pri tem Vsak solinar hiti, da ho njegova piramida čim večja MM DNI" ROK F IN RAZUM ZMORETA VSF, Xakladanje soli r t agončke morja, je imela gostoto 3.5 Bè. Tu smo srečali nov tehnični izraz, ki pomeni odstotek soli v vodi. Ko ie voda dosegla v prvih bazenih gostoto 7 Bè. jo dvignejo s črpalkami v drugo vrsto -zparilnih bazenov. V njih se voda še bolj zgosti, dokler ni zrela za vstop v solne bazene, v katerih doseže v pičlih treh urah 26 Bè in na tej stopnji se začne proces kristal i zaci je. Na površini vode se zičnojo zbirati goste vodne mrene. To so že kristali, ki pa so še polni vode. Počasi, počasi sc mrena vedno bolj gosti, kristali dobivajo vedno bolj jasno obliko in kmalu je njihova gmota tako izdatna, da jo solinar lahko zbere na kup z. velikimi le-seninv grebljami. Tedaj ima voda že 30 Bè gostote in proces krista-lizaeije jedilne soli ustavijo, ker iznad te gostote nastajajo grenke soli kakor magnezijev sulfat in drugo. Sredi bazenov se svetlikajo in sušijo do 50 kilogramov veliki kuni soli, odvišna voda ixt je spet odtekla skozi zapornice v široko morje. Solinar naloži sol na samokolni-co in jo odpelje na poseben prostor — odcedišče — kjer se njegova piramida vedno bolj viša in širi. TEŽNJA ZA MODERNIZACIJO STARIH SOLIN Po vojni je ljudska oblast vložila precej sredstev v obnovo in modernizacijo solin, dernizacijo še ostalega dela starih solin zmanjšali stroški in režija za delovno silo pri is t j prolzve.-.lnji za blizu 00 odstotkov. Razen tega pa je v novih solinah voda bolje izkoriščena za okrog 25 odstotkov kakor po parcelarnom sistemu. To pomeni večjo proizvodnjo. Mod. rnizaeija je potrebna pa tudi uresničijava. Toda trenutno se Solinarji .i. >že > veliko z.minruije za tako modernizacijo. Kak > tudi ne. saj Imajo listni delavski svet in upravni odl>or, potom kateph sami odločajo o svojem delu in z.islu"ku. Zadnjič so zelo živahno raznnivliili o akordih pri transportu soli :n omilili stalnih delili. Med drugim so prišli ilo sklepa, da je delo na akord nino^o koristnejše. In odkar prevažajo sol na akord, gre to mnogo hitreje kot prej, ko so bili nagrajeni za svojo delu na uro ali mesečno. Učinek dela pa je tudi pri solinar-jih večji. Čeprav so mnogi med njimi še mladi v svoji stroki, so lahko kosajo tudi z najstarejšimi, izkušenimi solinarji. Njihove I; .i o piramide niso nič manjšo. ■Pridne roke in razum zmoreta vse . to je beseda mladih solinarjev. v obnovo .h Vendar čaka na nio-blizu 3.2 kvadratnih Polna ladja soli že čaka na odhod niti najmanj zemlje. Zaradi tega je kakovost soli zelo odvisna od odpornosti dna solnega bazena, ki mu pravijo tudi »kavedin . Solinarji so po večini mali kmetje, ki se na svoji zemlji ne morejo preživljati in pridejo vsako leto na •žetev soli«. Toga izraza nismo skovali mi. Našli so ga sami solinarji. Oni niso navadni mezdni delavci; razen Sestdesetodstotne mezdo, ki jo dobivajo za pretakanje vode iz bazena v bazen in za vzdrževanje naprav, dobijo plačan tudi vsak kilogram pridobljene soli. Čim več jo pripravijo, tem večji je zaslužek. V dnevih, ko jo sezona na vrhuncu in ko voda izhlapeva tako lvitro, da ne zmorejo sami vsega dela, pokličejo na pomoč svojo družine, da jim pomagajo. To je torej tako, kakor na polju. Soline so kakor kmetova njiva,■< zatrjujejo solinarji. Če jih dobro no obdelaš v zgodnji pomladi, lahko zaman pričakuješ obilnega pridelka. Včasih pa tudi to ne pomaga. Medlem, ko uničuje kmetovo njivo dolgo trajajočo sonce in suša, škoduje solinam deževje. Ob velikih naliv h se morajo solinarji boriti noč in dan za vzdrževanje nasipov ob plovnih kanalih, kjer večkrat preti nevarnost poplave obsežne površine solnih bazenov. KO STA SONCE IN VETER NA DELU Ob plimi odprejo zapornice in izpustijo vodo v prve izparilne bazene. Sonce in veter sta že na delu. Morska voda izparevo in so vedno bolj zgoščuje. Ko jo prišla i/. kilometrov površino starih solin. V novih solinah, kjer opravljajo pretakanju vode električne črpalko, je proizvodnja soli skoraj za 100 odstotkov večja. Razen tega jo delo v novem predelu solin mnogo lažje, medtem ko jo v starem dolu zelo naporno. Solinarji pobirajo sol ob ugodnem vremenu vsak dan. Včasih niso delali na ta način. Tako se je zgodilo, da so neko leto prod vojno zgubili v nalivu, ki jo trajal štiri dni, nič manj kakor 75 tisoč stolov soli. Pri načinu dnevne žetve pa se to ne moro zgoditi. Če je sol takoj spravljena v skladišče, je več ne more uničiti noben naliv. Prod tleti si t tudi postavili črpalke na najnižjem dolu solin, kjer se je ustavljala deževnica in ovirala iz-parevanje morsko vodo. Sedaj jo iz-parevanje nemoteno, zaradi mehanizacijo je črpanje vode hitrejšo, proizvodnja soli pa skoraj dvakrat večja. Na starem dolu solin pa je še vedno zelo zastarel sistem pridelovanja soli. Tu morajo premikanje vode opravljati solinarji, medtem ko gre to v novih solinah avtomatično. samo, brez nikakršnega truda in napora. Zaradi vsega tega nas jo tudi zanimalo, če !k>:1o morda v bližnji priluiilnjosti n. idtjrni/Hrali še preostali parcelami- del piranskih solin. O tem jo zaenkrat vsekakor prezgodaj govoriti. Toda izgledi niso slabi. Morda čez kakšno leto bo to postalo dejstvo. Precej jo to odvisno od kolektiva .samega. Ros pa jo in tudi računica jo pokazala, da bi se z modernizacijo še pre- Pri zapornici poleg električnih črpalk ukvarja delovni kolektiv piranskih solin z izvedbo investicijskega elaborata. Med drugim imajo v načrtu, da bo že prihodnjo loto delovala naprava za pranje soli, mletje in predelalo. Sol. ki jo pridobivajo sedaj, so ugotovili z raznimi eksperimenti, da no vsebuje toliko joda, kolikor je predpisano, da ga mora imeti jedilna sol. Z napravami, ki jih mislijo postaviti, pa bodo lahko soli doda ali jod, razen tega pa jo bodo hkrati tudi mleli in čistili. Kiko-vost bo boljša, povpraševanje po laki soli pa mnogo večje. No samo količinsko, tudi kakovostno je potrebno izboljševati proizvodnjo soli.- jo poudaril inženir Guštin. Ko bo postavljena ta naprava. V,o šla sol najprej v pralni baz i. iz njega v mlin nato v napravo za ¡o-diranjo, kvr jo bodo tudi t- »antično vročili. Tako sol b« ! i lahko takoj |>ošilia!i na trg. medtem k,> ;o morajo sedaj prej uskladiščiti, d.i sc dobro odcedi. ■Kot vsako leto, so tudi letos po vseh krajih naše domovine proslavili obletnico začetka .oboroženega upora. V četrtek zvečer so zagoreli številni kresovi po gričih in vrhovih. V vseh večjih središčih so bile akademije z govori in kulturnimi prireditvami. V Kopru je bila na Trgu revolucije proslava z govorom in kulturnim sporedom. Tovariš Rado Pišot - Sokol je govoril o pomenu praznika, pevski, zbor DPD »Svoboda« pa (je nato zapel več partizanskih in narodnih pesmi. V odmoru so recitirali Iga Grudna Pogreb na Rabu in Kajuhovo Pismo materi. Na praznik vstaje pa je bila glavna proslava na Socerbu, kjer se. je zbralo veliko ljudi, bivših partizanov in aktivistov, .ki so v zgodnjih jutranjih urah odšli iz raznih krajev okraja. Slavnostni govor jc imel tovariš Vido Vrcmec, nakar je bil kulturni spored. •Na Škofijah je bila proslava že v četrtek zvečer, kjer jc z izbranim sporedom nastopil moški pevski zbor iz Celja. V Izoli so imeli v četrtek •zvečer sknmasbno akademijo v Sindikalnem domu. Vodstvo Socialistične zveze je ob tej priložnosti javno pohvalilo najboljše politične delavco občine. Drugi dan so polagali vence na grobove 'padlih borcev na,' izolskem pokopališču. V Saredu pri Izoli so odkrili spominsko ploščo padlim borcem tega kraja. V Portorožkem zalivu so bile v časi Dneva vstaje v nedeljo' popoldne veslaške tekme, zvečer pa je v restavraciji Vesna nastopila V nedeljo je bila v Kopru ustanovna skupščina okrajne lovske zveze — lovske organizacije, Id bo združevala vse lovce na področju dosedanjih okrajev Postojna. Sežana in Koper. Teh pa je okrog S00 — kar majhna armada oboroženih ljudi. Seveda bi bilo napačno misliti, da .nosijo orožje samo zato, da pobijajo divjad, da se izživljajo samo v izkoriščanju te njihovo .pravice. Se daleč ne! Lovci imajo razen teh zunanjih navideznih pravic še zelo veliko in težkih obveznosti, če hočejo lovišča upravljati in gojiti divjad tako, kot to družba od njih zahteva. Ne smemo pozabiti, da je divjad prav tako družbena lastnina in da 'je lov prav taka veja našega gospodarstva, kot katerokoli drugo področje našega gospodarskega udej-stvovanja. V takem smislu je tudi potekel nedeljski občni zbor lovcev. Udeležili so se ga dosedanji člani odborov okrajnih lovskih zvez vseh treh okrajev, ki sestavljajo novo koprsko okrajno skupnost komun. Iz poročil je bilo razvidno, da je organizacijsko najbolj utrjeno ter tudi kot lovišče in gojitveno področje najboljše postojnski -okraj, — daleč pred sežanskim, še celo pa pred koprskim področjem. Zato so postojnska lovišča tudi najbogatejša in najdonosnejša, čeprav so zato dapi tudi drugi objektivni pogoji, kot je to zemeljska konfiguracija, gozdna in poljedelska struktura, klima 'in podobno. Veliko pa je seveda k temu pripomoglo dobro in skrbno gospodarstvo v loviščih, razmeroma dobro organizirana lovsko-čuvajska služba, skrb lovcev za odstrel škodljivcev, regeniriranje divjadi z vlaganjem novih primerkov, dobavljenih od drugod in podobno. Eden najvažnejših pogojev za uspešen napredek lovstva je vsekakor vzgoja lovcev, oziroma višina lovskega znanja in socialistične lovske zavesti posameznih članov-lov-cev. Zato je bilo o tem tudi veliko govora. Predvsem je treba doseči, da bodo vsi člani, ki imajo za to pogoje, čimprej položili predpisani lovski izpit. Takih je še veliko, zlasti v koprskem okraju •— vseh sku-' paj pa še skoraj polovico članstva. Izpiti naj bi bili spomladi, da se bodo lahko nanje lovci temeljito pripravili, Za pomoč naj bi povsod organizirali pripravljalne teča-je, na katerih bi izkušeni lovci posredovali svoje znanje mlajšim, razen tega pa si bodo morali vsi poskrbeti tudi oba dela knjige »'Naš lov«, ki je prava zakladnica • lovskega znanja. Pogovorili so se še o nekaterih organizacijskih vprašanjih, kot o plačevanju zakupnin in tarif za posamezna področja, o prenosu imovine dosedanjih okrajnih lovskih zvez na novo organizacijo. 'Največji problem bo menda administrativna moč, ki jo bo treba najeti v tajništvo. Za to bi bil najbolj primeren kakšen star lovec-penzionist, ki bi lahko delal vsaj kake štiri ure dnevno v zvezni pisarni, da se bo delo lahko nemoteno odvijalo. V delo bo novega administratorja upeljal tovariš Turk iz Postojne. Na koncu so še izvolili novi devetčlanski upravni odbor, oziroma sekretariat, ker plenum nove okrajne lovske zveze v Kopru sestavljajo do novih volitev vsi dosedanji člani odborov okrajnih lovskih zvez Postojna, SeŽP-na in Koper. Zi novega predsednika nove OLZ so izvolili tovariša Franca Copija-Borotina. Izvolili so še nov nadzorni odbor in častno razsodišče. R. B. umetniška skupina iVIadimirja Na-zorja .iz Zagreba, .ki je izvajala narodne plese .in pesmi. V Novi Gorici so Dan vstijc proslavili v gozdu Panovcu, kjer je bilo veliko zborovanje s kulturnimi in športnimi prireditvami. Ljudstvo Kobariškega .je Dan vstaje praznovalo v partizanski vasi Livških Ravnah. Ze zvečer pred praznikom se je zbralo večje število nekdanjih borcev in aktivistov, ki so se v zadnji vojni borili v teh krajih, Domačini so se prisrčno rokovali z nekdanjimi borci, med katerimi so bili tudi rezervni general-polkovnik Jaka Avšič, nekdanji komisar Br.iško-beneškega odreda podpolkovnik France Crnugelj - Zor-ko, bivši kotmandant Operativnega štaba za zapadno Primorsko .podpolkovnik Anton Buvec in partizanski borec domačin Joško Ošnjak, danes rezervni kapetan. Na vrhovih Kolovrata so domačini zažgali kresove, partizanske patrulje pa je pozdravil najstarejši domači aktivist OF Anton Hrast. Domačini in borci so bili zelo o-gorčeni nad pismom, ki ga je malo prej prejel iz Italije Jožef Faletič iz Livških Ravn. V pismu je bil poziv, naj se omenjeni zglasi na kvesturi v Vidmu dne 30. julija zaradi zaslišanja kot soobtoženec 57 nekdanjih borcev Briško-Beneške čete. Na zborovanju so sestavili resolucijo, ki so jo poslali Glavnemu odboru ZB Slovenije. V resoluciji odločno protestirajo proti takenui ravnanju in pozivajo vse bivše borce Jugoslavije, naj dvignejo svoj glas proti krivici, ki se godi bivšim borcem Beneške Slovenije. Drug za drugim odhajajo moderni Slavnikovi. avtobusi s koprske postaje Koprsko avtopodjetje »Slavnik« zvišanje prevoznih tarif. Povedali ije že znano po vsej državi in tudi za mejo. Potniški in blagovni promet opravlja solidno in izrednq ekspeditivno. Lahko rečemo, da je »Slavnik« pri nas eno izmed najboljše urejenih avtopodjetij. Malo-ikdo, ki potuje z njegovimi najmoder nejšimi »Mercedes« pulmani, se bo naveličal vožnje, pa če je še tako dolga. Potnik niti ne občuti tresljajev, ki jih po navadi povzročajo a/» il! 1 ^ Na poskusni vožnji skozi Ljubljano Bodoča komuna Vipava se bo povečala za vas' Sanabor, ki je do sedaj spadala pod občino Col. Vse priprave za rojstvo komune so končane. V Vipavi sami so imeli zbor volivcev, kjer so predlagali kandidate za prvo volilno enoto. Med drugimi so za kandidata-odbornika v ¡komunalni odbor predlagali tovariša Antona Semeniča — Medveda, borca iz -j4I. leta. Tovariš Sem'e-nič je sedaj direktor državnega posestva v Vipolžah v Brdih. Komuna Vipava bo pretežno (kmečkega značaja, ker ima močna gospodarstva. Glavni poljedelski panogi sta vinogradništvo in živinoreja. Novi komunalni odbor bo moral zato posvetiti vso skrb načrtnemu in naprednemu gospodarstvu in obrtništvu. Na področju bodoče ■komune je velijo površin, ki jih Prvo letošnje grozdje se že smehlja iz zelenega objema širokih trlnih listov. Kaže, in če ne bo večje nsreče, da bo grozdje letos prav lepo in obilno obrodilo. bodo lahko spremenili v nove vinograde. Prav tako je veliko zapuščenih in zanemarjenih pašnikov, ki "čakajo ureditve. Ti pašniki nimajo hlevov in ne vode za napajanje živine. Kmetje so v zadnjih dveh letih obnovili" več vinogradov, kot so jih prej v dvajsetih letih. V bodoče bodo še povečali skrb za obnovo in ureditev novih vinogradov. Kmetijska zadrusa v Vrhpolju ima med svojimi odseki tudi skupino trsni-čarjev. ki pripravljajo zelo dober trsni material. Pravijo, da je ta trsnica ena najboljših v Sloveniji. Pomembni gospodarski objekti na področju bodoče- komune so Vinarska zadruga v Vipavi, mlekarna v Podnanosu in Kmečko delovna zadruga Lože-Slap. Vinarska zadruga preureja za vinsko klet neko staro poslopje. Zmogljivost sedanje kleti ne zadostuje več naraščajočim potrebam zadruge. Ze dosedanji občinski ljudski "odbor si je prizadeval, da bi od čas'a do časa fiklical posvetovanje vseh predsednikov kmetijskih zadrug občine, To mu je le deloma uspelo, Naloga novega odbora bo, da bo to spravil v življenje. Na posvetovanjih, ki naj bi bila vsaj vsaka dva meseca, bi' se pogovorili o vseh težavah in izmenjali izkušnje. Uredili bi tudi druga vprašanja kot posojanje strojev za obdelovanje zemlje, za škropljenje in drugo- Taka posvetovanja bi rodila dobre uspehe. • • Splošne kmetijske zadruge, ki obstojajo na področju sedanje občine, se premalo zanimajo za izboljšanje kmetijstva v svojem okolišu. Upravni odbori bi morali pokazati članom, da je zadruga njihov pomočnik pri stremljenju za napredkom — in ne samo trgovec z raznimi življenjskimi potrebščinami. Tudi v tem vprašanju čaka^novi komunalni odbor precej dela. —ol— slabe ceste. Nasprotno, izredno dobre vzmeti in amortizacija na avtobusih preganjajo vsakršno neudo-bje in potnikovo utrujenost. Na taki prijetni vožnji je poskrbljeno tudi za razvedrilo, Saj ob zvokih radijskih orkestrov mine marsikoga dolgčasje. Razen tega so novi pulmani opremljeni celo z bifejem, Ikjer se gost — potnik lahko okrepča celo z ekspres-kavo, Kdo torej si ne želi takega potovanja? V Kolodvorski ulici 35 v Ljubljani je dan za dnem gneča za rezervacijo mest na »Slavnikovih« progah iz Ljubljane v Koper in Piran. Tudi »Slavnikove« podružnice na Reki, v Zagrebu in Beogradu imajo vedno polne roke dela z odpravljanjem blagovnega prometa. V prevažanju blaga je sicer »Slavnik« glede na vse večje potrebe zadnje čase nekoliko zaostal, ker nima zadostnega tovornega avto-1 parka. Toda v kratkem si bodo »Slavnikovi« spet opomogli. Te dni bo prispelo iz Italije za »Slavnika« sedem novih avtobusnih šasij najmodernejšega tipa avtomobilske tovarne OM in prav tako sedem šasij OM za av.tovlake. ki bodo opravljali tovorni promet. Torej še štirinajst novih vozil. Karoserije za te nove objekte bodo izdelali v Ljubljani. Vzporedno z razširjanjem avto-parka, se neprestano izjnopolnjuje tudi delovni kolektiv »Slavnika«. Dis'ciplina sjtirevodnikov in šoferjev, ki je še vedno tu pa tam nezadovoljiva, se stalno izboljšuje ¡, Na raznih tečajih so se člani kolektiva mnogo stvari nauMli. Kdor količkaj zagreši, se zagovarja pred disciplinsko komisijo kolektiva^ V^e večia potreba po dobrih kadrih je pred leti narekovala »Slavniku« vzgojo novih kadrov. Danes se »Slavnik« ponaša s 60 vaienci, ki bodo v kratkem položili izpite za •kvalificirane mehanike, šoferje, e-lektričarje itd. V zvezi s podražitvijo potniškega in tovornega prometa na železnici, smo vprašali vodstvo »Slavnika«, če predvidevajo tudi oni -so, da tega ne nameravajo, nasprotno je njihova glavna skrb, po možnosti še znižati sedanje postavke. Prav tako nas je zanimalo, kako obratujejo mehanične in druge delavnice, ki popravljajo in vzdržujejo vozila pri »Slavniku«. Pred ikratkim so izpopolnili avtomeha-nične delavnice z novimi, najmodernejšimi in preciznimi stroji, s pomočjo katerih opravljajo razen dosedanjih srednjih in generalnih popravil avtomobilov, traktorjev, stabilnih motorjev itd., tudi vse vrste brušenja motornih gredi, ci-ilindrov, ravnanje glav in blokov, prav tako pa izdelujejo tudi razna zobata kolesa. Svoje obrate namerava »Slavnik« razširiti. Med drugim bodo zidali še eno halo ter skladišča za material in gorivo. Ne pozabljajo pa seveda na izboljševanje življenjskih razmer kolektiva. Zaenkrat, bodo gradili v neposredni bližini sedeža podjetja štiri stavbe s 24. stanovanji. G. B. V ponedeljek so splovili v ladjedelnici »Split« novo potniško motorno ladjo »Jadran«, drugo iz serije iladij itipa ¡>JugosSavijfi«. Ladja bo dosegla hitrost 18,5 vozlov na uro, njena zmogljivost pa je 1500 potnikov. -* V tovarni vagonov, lokomotiv in železnih konstrukcij »Djuro Djako-vič« v Slavonskem Brodu, so začeli pred \(lnevi s serijsko izdelavo 10 Diesel lokomotiv, ki. jih bodo uporabljali v rudnikih, kamnolomih jn drugod. Te dni so uspešno zaključili prve poskuse z elektronskim mikroskopom domače konstrukcije. Novi elektronski mikroskop je zgrajen za največje povečave in je izdelan iz domačega materiala. Vrednost doma izdelane naprave najbolje ilustrira cena uvoženih, ki stanejo blizu 70.000 mark. Ladjedelnica »3. maj« na Reki gradi za švicarsko družbo »Oceania Shiping« tri ladje. Te dni so splovili drugo 10.500 tonsko »Silvaplana«. Vse tri ladje bodo izročili lastnikom u začetku prihodnjega leta. * Izvozno zadružno podjetje »CO-OP« in podjetje »Sutjeska« iz Sarajeva sta prodala v zadnjih petnajstih dneh 25 vagonov (250 ton) polžev francoskim trgovskim podjetjem.. Podjetji sta prodali polže po 40 din za kilogram. ■ž V nekaterih okrajih .na jugu Makedonije se je začela žetev tobaka. Strokovnjaki so mnenja, da bo letošnja žetev občutno .boljša od lanske, če bo vre.me še nadalje ugodno. Lanski pridelek v Makedoniji 'je znašal okrog 13 'ton tobaka. * Za izgradnjo objektov mlekarske industrije je letos predvideno 3 milijarde 220 milijonov dinarjev iz investicijskih kreditov. Razen tega bodo pa porabili za te objekte še 504,000 dolarjev kolikor jih je odo-brfl UN1CEF. O učnem uspehu v sežanskem okraju Sedanji sežanski okraj je sestavljen iz treh zemljepisno, gospodarsko iin tudi kulturno različnih predelov, in sicer: Krasa, Brkinov in Istre, Pa Kras...... •Brkini...... Istra...... Razlika v odstotkih obiska ni ravno velika, saj znaša le 3,52%, mnogo večja pa je razlika v uspehu — 13,29%, kar je vsekakor preveč. Zakaj tako velika razlika? Ali so učitelji v Brkinih in v Istri slabši, površne jši in nemarnejši od učiteljev na Krasu? Ali pa so učenci v navedenih krajih manj (nadarjeni in za učenjo manj dostopni? Obe navedeni domnevi nista utemeljeni. V vseh predelih našega okraja imamo enakovredne učitelje in vsi so se prav resno prizadevali (z zelo redkimi izjemami) dati učencem potrebno znanje in so v svojem prizadevanju tudi uspeli. Veliko krivico bi naredili otrokom Brkinov in Istre, če bi trdili, da so manj nadarjeni in manj dovzetni za pouk od svojih kraških tovarišev Ce hočemo dvigniti uspehe, tedaj je nujno potrebno, da vzroke te razlike navedemo in jih skušamo odstraniti, In ker je to zadeva splošnega značaja, mislim da je potrebno, da tudi širšo javnost seznanimo s temi vzroki, Glavni vzrok manjšega uspeha na šolah vidimo ravno v dejstvu, da so življenjske razmere učenca Brkinov in Istre bistveno različnejše, težav-nejše, prav gotovo tudi ibednejše od življenjskih pogojev kraškega učenca. Sicer se te razmere iz leta v leto vidno izboljšujejo, toda današnji učenci še vedno čutijo posledice, ki se jih ne da tako hitro izbrisati. Zavedati se pa moramo tudi, da vzporedno z dvigom žiljenjske ravni učen-va v Istri dviga tudi življenjska raven učenca na Krasu in je kazno, da bo še nadalje ostala razlika, ki se zrcali tudi na učnih uspeliih. Kulturno-prosvetna zaostalost brkinskih in istrskih vasic ima pri tem prav tako svoj delež. Niso redki slučaji, da pošiljajo starši že nekoliko odraslega otroka v šolo. le z nevo-Ijo in včasih . tudi pod pritiskom groženj. Res ni neprilik do desetega leta starosti, toda pozneje so ponekod težave. Prevladuje namreč miselnost, da je kar dovolj, če zna otrok nekaj branja, pisanja in računstva. Učenec sam se navzame te miselnosti in je kar prepričan, da imajo starši in ostalo sorodstvo svoj prav in mu kaj hitro izpuhtita vztrajnost in dobra volja, ki ju je bil pokazal v prvih letih šolanja. Hodi sicer v šolo, tudi dokaj redno jo obiskuje, toda ne uči se več tako marljivo in z isto vztrajnostjo kot prej. se mi je zdelo, da bi bilo treba sestaviti statistiko uspehov na šolah po navedenih predelih: 94,54% .... S2,05% 9.1,02% .... 76,37% 91,06%.....69,21% Oglejmo si strukturo osnovnega šolstva v posameznih predelih. Medtem ko je bilo v predelih Krasa od 24 obstoječih šol šest višje organiziranih, je bila v Istri od 17 obstoječih šol samo ena višje organizirana, Se ta je začela z delom letos meseca marca (Gračišče). Vse ostale so bile nižjeorganizirane. To razmeroma dokaj ugodno strukturo je dosegel Svet za prosveto in kulturo šele pred dvema letoma po vztrajnem prepričevanju. Če bi namreč hoteli sestaviti strukturo šolstva pred dvema letoma, bi bila ta slika zelo porazna: vrsta šol z enim samim , učiteljem. Brez daljšega razpravljanja jc vsakomur jasno, da dva učitelja na šoli lahko dasta učencem neprimerno več, kot samo en učitelj. In tekom let pridobljeno znanje bo odtehtalo oni napor, ki ga imajo ucenci, če hodijo v eden, dva, tudi tri kilometre oddaljeno vlšjeorgani-zirano šolo. Kljub temu se še nekateri starši ne morejo sprijazniti s tem dejstvom. Tudi v prevelikem številu enooddelčnih šol je krivda, če je uspeh manjši. In končno, sicer ne odločilno, toda zelo važno vlogo imajo pri tem vprašanju še šolska poslopja. Kako neki moramo zahtevati od učenca, da se zatopi v svoje delo, da dela in da se uči v skrajno neprimernih nezdravih, mračnih, zatohlih in nizkih učilnicah? Ali moremo pričakovati res uspešno delo tedaj, ko se burja zaganja v strohnele okenske okvirje, na katerih žvenketajo šipe Jn učenca odvračajo od dela? Ali se more učenec zatopiti v svoje delo, če skozi špranje v podu lezejo razne domače živali? In kadar dolgou-hi sivček tako prijetno zariga tik ob vratih učilnice, res ne moremo pričakovati od učenca, da nam bo kaj pametnega povedal. To niso izmišljeni ali pretirani primeri, pač pa dejstva! In .pri tem niti nisem omenjal, kako kvarno vplivajo vse navedene pomanjkljivosti na otrokovo zdravje, ki je predpogoj za sleherno uspešno delo. In učenje je tudi delo. Naloga že obstoječih šolskih odborov je, da na svojih sejah skupno z učiteljslvom temeljito pretehtajo vse pomanjkljivosti, da pretresejo, kako bi jih odpravili. O svojih sklepih in predlogih pa naj obvestijo pristojne občinske ljudske odbore ter zahtevajo pravilno rešitev. Na 1. mednarodni razstavi grafične umetnosti v Ljubljani so podelili 10 nagrad. Med nagrajenci sta tudi dva Slovenca, in sicer France Mihelič iz Ljubljane (druga nagrada) in Lojze Spacal iz Trsta (peta nagrada). Svoja dela so razstavili mojstri grafične umetnosti iz vsega sveta Na sliki: France Mihelič — Kronist Najlepša novost na našem knjižnem trgu (Izšel je 1. zvezek (A-Bosk) Enciklopedije Jugoslavije) 0 Ijudska-prosvetnem delu v Piranu Kako ogromno delo si je naložil pred petimi leti ustanovljen Leksi-kografski zavod FNRJ, nam nazorno pokažejo sledeče številke: Izdal bo »Enciklopedijo Jugoslavije« v 8 knjigah (cca 7200 str.), »Opčo enciklopedijo« v 6 knjigah (cca 5400 str), »Pomorsko enciklopedijo« v 7 knjigah (cca 6300 str.). Razen teh treh, od katerih sta dva (1. pomorske in 2. jugoslovanske) že izšla, pa ima v delu monumen-talno zbirko VELIKA ENCIKLOPEDIJA, ki jo bo sestavljalo 10 specialnih enciklopedij, kakor slede (v oklepaju je število zvezkov, vsak zvezek pa bo imel kakih 900 str,): Medicinska (6), Muzička (2), Likovna (4), Sumarska (2), Poljoprivred-na, Tehnička, Enciklopedija pravnih i društvenih nauka, Enciklopedija geografije, h'i sto rije, folklora i etnologije, Enciklopedija matematike i prirodnih nauka ter Enciklopedija književnosti. Skupno bo obsegala Velika enciklopedija kakih 40 zvezkov. Pri zbiranju tega zares obsežnega materiala se je pokazala velika potreba po natančnih bibliografijah, zato je Zavod sklenil, da bo to bibliografijo .ne samo uporabil za enciklopedije, marveč da jo bo tudi izdal v 25 zvezkih! (cca 22,500 str.). Obsegala bo popis člankov iz vseh Jugoslovanskih časopisov z,i kakih 150 let nazaj. To bi bil kratek uvod, da spoznamo to ogromno znanstveno de'o, ki nima primere v kulturni zgodovini jugoslovanskih narodov. Dočim je prvi zvezek Pomorske enciklopedije zagledal beli dan že preteklo jesen (o njem je naš časopis že poročal), ker je bili grad vo v večini pripravljeno pri jugoslovanski akademiji, smo sedaj dobili 1. zvezek ENCIKLOPEDIJE JUGOSLAVIJE, ki obsega gesla od A-Bosk(ovec). Zvezek ima (XIII) + 709 + (I) str,, krasi ga 8 štiribarvnih prilog slikarskih del (Alekslč, Ažbe, Babic, Benkovič, Jovanovič, Bijelič), dalje 56 strani bakrotiska ter 16 geografskih in arheoloških kart. Posameznih slik, skic, enobarvnih zemljevidov in dr. pa j;_ r^ „„JI: 1,_______ „„.-. „!,:„..: '1 okraj Jadranskega morja po tej vojni namreč ni bilo korupcionaških poliilikantov, ki bi cela mesta prodajali, da bi njim samim čimveč ostalo v žepu. V prvi svetovni vojni na, Jadranu ni bilo pomembnejših bitk. Edini streli, ki jih je »Viribus Unitis« od- je ladjo blagoslovil (kar ji pa ni, kot izbral za obisk Bosne in Hercegovi- bomo videli, pozneje prav nič po- ne ter posebej Sarajeva, kjer se jc - magalo), nato pa je imel napilmjen namenil izvršiti vojaško inšpekcijo, govor Franc Ferdinand. Ko je kon- Bosanski Srbi — polovico vsega D "¡(2) « v TL «j, ie Pozval botro, naj krsti novo prebivalstva — so dobro čutili, da je jn.UJ.liui i O i M U U C i ' Na deski pred nj"° sta bi]a ta dan namenoma izbran, zalo da _ ^a gumba: nad enim je bil napis bi bil njegov ponos še bolj prizadet, - »Krst«, nad drugim pa »Spustitev — bilo je namerno izzivanje, v morje«. Ko je .Marija Annunziata Franc Ferdinand in Zofija Ho-pritisnila na prvi gumb in s tem henberg sta to izzivanje plačala z sprostila tradicionalno steklenico življenjem. Počili so sarajevski stre- obmorcev, ki so skozi vso našo zgo-doviho uporno branili svoj obstanek in življenje na trdih obmorskih skalah. To ljubezen moramo gojit: tudi naprej. Zavedati se moramo, da je morje široka in ravna pot, k; pelje v vsako, še tako majhno pristanišče sveta. Morska pot je najcenejša, lahko pa tudi najdražja. Ta pot ni tlakovana; mehka je in laliko zelo nevarna, zato jo je treba čimbolj poznati. Treba je znati dobro upravljati z ladjamii, ki so veliko narodno bogastvo. Vsaka vojna tudi pomorstvu povzroči veliko škodo in prizadene gospodarstvo zlasti z izgubo plovnih objektov, med katere štejemo seveda tudi vojne ladje nekdanje čmožolte cesarske Avstrije. ROJSTVO Lep, sončen dan je bil 24, junij leta 1911. Tržaško mesto je bilo nenavadno razgibano in žiivahno, čeprav ,je bila čisto navadna sobota. Vladalo .je praznično razpoloženje; vse hiše so bile zlasti ob obali okrašene z zastavami on zelenjem. Pred pristaniščem je bila vsidrana vsa flota Avstrije. Na ladjah so vihrale velike zastavne gale. Reka kočij, avtomobilov in pešcev se je valila proti Sv, Andreju. Tja so ob sedmi uri odplule tudi vse vojne ladje, dotlej vsidrane v središču mesta. Povsod je bilo videti zlate uniforme, frake in elegantne damske toalete. Od uniformirancev so bili najbolj opazni generali v paradnih oblekah z značilnimi pokrivali, s katerih so vilirale mogočne perjanice. Kateri pomemben dogodek je ta lan razburjal Trst? Mar jc bila kje «lkšna posebna tekma? — Da, prav tekma je bila, oziroma je ta dogo-lek bil posledica tekme — v po-norskern oboroževanju. Avstrijska mornarica je do tedaj imela že precej zastarele tipe voj-iih ladij. Močne mornarice drugih lomorskih držav so že uvrščale v voj sestav nove lipe vojnih ladij — .iko imenovane dreadnaughte (dred-lot — človek brez strahu, ne boj e!). Te ladje so tedaj predstavljale rhunec moči na morju. Imele so lvanajst velikih topov kalibra 30,5 m, ki so nesli daleč čez horizont. Ob vodni črti so imele 28 cm debel klen oklep, teža opremljene ladje ia je bila 20.000 ton. Hitrost jim je bila 20 morskih milj. Italija, ki je bila kot neposredni sosed najmočnejši tekmec avslro-ogrskega cesarstva na morju, je do tedaj zgradila že dva drednota. Avstrija seveda ni ho-teki zaostajali in je napravila svoj petletni načrt krepitve vojne mornarice, po katerem bi v tem času izdelala štiri drednote. Prvega od teh s,, torej ta dan spuščali v Trstu v morje. To je bil zato pomemben dan za vso avstrijsko monarhijo, zlasti pa še za vojno mornarico, ki je s to pridobitvijo stopila v vrsto moderno in močno oboroženih mornaric tedanjega sveta. Pri taki slovesnosti nisem seveda smel manjkati tudi jaz — tedaj dvanajstleten deček. Prerinil sem se med pešce na obronek pred ladjedelnico, od koder sem imel lep pogled na železnega kolosa, ki je samo čakal, da bo potisnjen v morje, Pred sprednjim delom ladje je bi- šampanjca, ki -je v velikem loku priletela in se razbila ob bok ladje, je še izrekla besede: »Po nalogu njegovega veličanstva cesarja te krstim Viribus Unitis«. Z združenimi močmi — viribus unitis, — to je bilo ponosno geslo habsburške cesarske hiše, ki so ga obesili tudi kot ime novi ladji. Takoj nato je 'botra -pritisnila na drugi gumb in nastopil je najbolj slavnostni trenutek. Veličasten -je bil pogled na velikansko gmoto železa, ki je začela počasi drseti s sulica v morje. Ladja jo bila dolga 151 metrov, šhoka 28 in samo pod vodo jo je bilo osem in pol metra. Ležala je na lesenem ogrodju iz debelih tramov. To ogrodje, " ' ne sanke, je drčalo po počez položenih, tramih. Med spodnjimi trami in sankami nastane zaradi ogromne teže silen pritisk in veliko trenje. Da bi to trenje ublažili in preprečili, da se les ne -bi morda celo vnel, so morah namazati 'trame in sanke z lojem ki so ga porabili nekaj tisoč kilo' h", ki so pretresli ves svet. Iz .Sa:a- so padli prvo noč po objavi vojne z Italijo. Tedaj so avstrijske pomorske cnole obstreljvahe vojne objekte na vzhodni italijanski obali. Si-n;-v pa sta se floti, tako italijanska kot avstrijska, rajši držali varnih pristanišč. SMRT V P ulju, 31. oktobra 1918. Av-Firriija jc premagana klonila v smrt. Njena bolezen je bila zelo dolgo- »Viribus unitis« gramov. Teža vsega skupaj je bila i'eva s0 prepeljali trupli z železnico trajna in je bolnika popolnoma iz-še večja, ker so morali precej nad v Metkmč, od koder jih je mala črpala, zato je bila agonija 'kratka, sto metrov dolge sanke še obtežiti !a'lta »Dalmat« (v bivši jugoslovan- Dogodki so se bliskovito prehite-z velikimi kosi železa, da bi ostale mornarici je bila to admiralska vali, 28. oktobra so Čehi -in Slovaki na dnu morja, ko bo ladja splavala. ^ac'la »Vila«) prepeljala v Ploče na proglasili svojo svobodno re-publi-Gumb je sprožil delovanje hidravlič- re'. Drugi dan pa .je Narodni svet v Zagrebu objavil neodvisnost jugoslovanskih dežel. Dne 31. -okto-bn, na avstrijskih vojnih ladjah zadnjič zaplapolala črnožolta zastava. Zamenjala jo ije jugoslovanska in med novimi monarji je bilo . --------- - ----------- ---- je nanje ne stiskalnice, ki je dala ladji prvi čakala vojna ladja »Viribus« in j h sunek. Zaslišalo se jc škripanje, In prevzela na krov. Ob -krstu te ladje najprej počasi, nato vedno hitreje, ,nrki Antislovan Ferdinand prav je ladja drčala v naročje svojemu Sotovo n' mislii-l, da se bo z njo po-elementu. Grom topov, navdušeno novno srečal v takih okoliščinah. vzklikanje zbrane množice in igranje '¡e t0 30. junija 1914 —■ vse;1'a "i me« novimi monarji je duo cesarske himne je spremljalo la ve- komaj tri leta so bila vmes. Despot tudi precej Slovencev. V spomin na ličastni trenutek. Ladja se je za- ni nikoli -ugledal cesarskega prosto- ta rhn je bivša kraljevska .ju-goslo- ustaviila l-nmn, ono ----- - la Avstrije, ker je starec Franc Jo- vanska mornarica slavila svoj praz- žef predolgo živel, sam pa je za- nik. radi svoje nacionalne nestrpnosti in Pomorščaki vseh narodnosti, ra-znanega sovraštvo do Slovanov iz- zen Jugoslovanov, so že od 28. ok-gubil življenje. Njegovo in Zofljino tobra zapuščali ladje in se odprav-prestreljcno truplo je »Viribus Uni- ljali na svoje domove. Polna štiri ustavila komaj kakšnih 200 metrov od obrežja. Tam so jo čakali vlačil-c., jo takoj navezali in odpeljali v ladjedelnico, kjer bodo na njej delali še leto dni, predno bo sposobna za vožnjo. Kjer so v morju ostale sanke, pa je nastala huda gneča Corrado Alvaro (rojen v San Luca — Ka-labrija leta 1895) je sodobni italijanski pisatelj, ki v svojih delih z ljubeznijo opisuje svojo rodno pokrajino in njene predstavnike: pastirje, potepuhe, gozdne delavce, grofe in vse, kar daje tej pokrajini lasten mik in značilnost. Napisal je več knjig: Gen-te in Aspromontc, Vamata alla finestra, La signora dell'isola, L'eta breve. Odlomek, Id ga prinašamo, je iz zbirke »Cente in Aspromonte«. tis« prenesla v Trst, od tam pa so - . i .............^IILV.1 . ' --- čolnov, ki so po morski gladini lo- Ju spravili na Dunaj, kjer so vili^ plavajoče kose loja. To je bilo rajstvo »Viribus Uni-tisa*. KRATKO ŽIVLJENJE velikim pompom pokopali. Avstrijska diplomacija je ob polni podpori kajzerjevske Nemčije izrabila to leta so čakali na ta dan. — mnogi tuui več, ker so mornarji v Avstriji služila po štiri leta kadrovskega roka, Radijska postaja mornariškega poveljstva v Pu!ju je 31. oktobra do- bil je 2S. junij 1914 srbski priložnost za vojni pohod na Srbijo, poldne obvestila zavezniške sile, da !i avstrijske flote nI več in da so To je bil vojne, ki je po s ara j ^ praznik Vidovdan, — spomin na !„ ,, lo 1389, ko so na Kosovem polju bila naj-, . Turki premagali srbsko vojsko carja Nemci V. !.. Lazarja in s tem za dolgo dobo pod- sporazu:-c'a za masten jannili Srbijo, S to vojno so izgubili prešla na stran zaveznikov in začete k prvi izbruhnila do m amentatu. !' zaveznik Avstt pa se je v I < Iriž' svetovn.-- .n nu ). o. -'-m" ■ VÎ. ■ ' -< : ' V.','» -, « ;••»..-it-^-i—-.-la.__i.-A-.-r-V. .v^i Arena v Pulju prevzeli jugoslovansld mornarji. Vojno stanje na morju je jneneha-jo. Radiopostaja je pozivala zavezniške vojne ladje, naj vplovejo v pulj-sko pristanišče kot zmagovalke — vrata v pristanišče so sirom odprla in nikjer ne bodo naletele na najmanjši odbor. Ta radijski poziv j-postaja ves dan ponavljala. Ves čas vojne sovražnik ni nikoli poizkusil vdreti v puljsko pristanišče ali kako drugače- mpa.vli. Italijani niso imeli junakov za tak podvig. No, bilo je konec vojne in Puljčani so se pošteno oddahnili. Tudi vsi preostali mornarji so šli tisto noč po radijskem pozivu po dolgih letih posebno mimo k počitku. Po štirih letih so bile vso vojne ladje spet razsvetljene ponoči. Posebno lep pogled je bil na orjaško ob bojo privezano bojno ladjo »Viribus Unitis«. In vendar je prav ta noč prinesla največje presenečenje, ki ga ni nihče več pričakoval. Klavrni baha-či so hoteli na vsako ceno dokazati svoj »pogum« in se »ovekove-čiti« pred zgodovino, kar se jim je (Nadaljevanje na 11. strani) Argiroju se ni nič posrečilo. Najprej je poskušal obdelovati svojo krpo zemlje, a mu jo je uničil hudournik Kasneje je začel z rejo prašičev, pa mu jili je pobrala bolezen. 'Mnogo .poklicev je .poizkušal, dokler ni dobil zaposlitev kot nadzornik pri neki milanski družbi, ki je gradila barake, potem ko je potres uničil hiše. Spravil je skup nekaj denarja. S tem se ije namenil kupiti nekaj, kar bi mu služilo v novem poklicu, ki se ga je hotel oprijeti. .Kupil je mulo in začel vzdrževati zvezo med vasjo in morjem. Trgovcem je prevažal blago, la so ga 'kupovali na obmorskih semnjih, drugim pa vse, kar so želeli. S tem je zadihal in njegova žena se ni več zdaj tu zdaj tam vdinjala. ■Seveda so se žene, ki so jih nekoč zaradi pomanjkanja živine kar v karavanah pošiljali jx> blago, hudovale nad mulo, ki jim je odvzela to možnost zaslužka. Argiro je postal pravi popotnik in zadobil je obraz človeka, ki vidi mnoge dežele. Hodil je, prepeval in stresal pregovore, se pogovarjal samo še v izrekih in včasih svoje misli celo rimal. Vsako .jutro je .prehodil pot, ki je ločila vas od .morja, dvajset kilometrov .preko hudournikov in gozdov, ki so .pozimi, ko nenadoma narastejo in ko strele orjejo drevesa, ki jih le-ta .pričakajo visoka in pokončna, prav neprijetni. Odhajal je ob štirih zjutraj in se vračal popoldne ob štirih: dvanajst ur, med katerimi se je ustavljal z mimoidočimi, z ljudmi po raztresenih kočah po polju, z vinogradniki, s pastirji, ki so se vračali v dolino. O vseh je vedel, kako živijo. Poganjal je pred sabo mulo, ki mu je bila zvesta tovarišica, z ¡njo na dolgo in široko modrovali, jo opozarjal, skušal Tazumeti njene občutke, -jo obveščal o vsem. Žival je poslušala s pozornostjo, ki je lastna živalim in ljudem, ki poslušajo tuj jezik, ko skušajo ujeti kako besedo. Klical jo je za Rožo. 'Le malo je bilo dni v letu, ko ni šel na to pot: ob velikih praznikih in pa kadar je tako hudo deževalo, da se je bilo bati povodnji, ki bi ju lahko kar odnesla. Tedaj (je posedal -pod obokom vrat in gledal vas, podobno motnemu hudourniku, in ljudi, ki so hodili tik ob zidovih z vrečami na glavah, da so se ubranili dežja, in goro, ki si je bila tudi nadela kapuco oblakov. Tam, kjer je sicer bila ogromna dolina 'in hudournik, je vladala kot nebo neprozoma megla in tek hudournikov je bil jasno viden, kakor so vidni bliski na oblačnem nebu. V veliki -praznini .na obzorju si slutil morje. Skoraj za malo se mu je zdelo in nevredno moža takole posedanje; zanj, ki je bil vajen opazovati med potijo, kako se vse prebuja 'in kako dela napredujejo, kako je raslo po vrtovih In kakšno škodo je iz dneva v dan povzročal hudournik. .Morje je zagledal prav v hipu, ko je vlak vozil preko mostu (in vsako jutro je bila to točna novost) 'in se na ovinkih zvijal kakor harfi monika. Tožil je, kadar ni mogel odriniti. 1 Dva sinova sta se mu rodila nema, on pa jih je trmasto i hotel imeti še z upanjem, da bo tisti, ki bo za njima, lo | spregovoril, povedal velike reči. Tadva sta se najbrž zmo- | lila, ko sta ob prihodu le iztisnila zloga ma-ma. Zgledalo 1 jc. da se jima je kasneje zataknilo in sta dajala od sebe | take glasove, ki jih še nikoli nihče ni čul. S tem pa sta tudi | končala. Verjetno je bila temu kriva njegova nejirestana | trudnost Ko se jc zvečer vračal domov, se mu je srce sli- | skalo in v prsih so ga začele peči solze. Iz vseh hiš je bilo = čuti vreščanje, po vseli je nekaj jokalo, v njegovi hiši pa | je vladal molk, otroka sta sedela ob materi, ki jima je zdaj | pa zdaj govorila z nečloveškimi kriki, si z rokama — kot | z lijem — obkrožila usta in up-ila, kot bi bila sova. Otroka | sta bila ves dan na prostem; vse bi bila rada videla, vse | slišala. Ko so sc drugi otroci igrali, sta se skrivala in od tu I opazovala kot dva izgnanca iz raja; in če je le bilo treba j kakšnega truda, če je bilo treba kaj prenašali, če je igra | zahtevala vlogo konja ali osla, tedaj sta skočila iz skrivali- | šča, se postavila na vse štiri, presrečna, da sta mogla biti | v družbi. Zene, ki niso do drugih otrok dobre, če ne zato, | ker ljubijo svoje lastne, so bile do teh revčkov mehke In | so jima vedno dale kako malenkost za pod zob. Dečka sta = žvečila skrivoma, ker ju je bilo sram, pokazati se. Če je | kdo prišel v vas, že sta bila zraven in opazovala; stopala | sta v hiše, ne da bi ju ljudje sploh slišali. Bila sta pravi | senci; nihče ju ni zapazil, ker nista mogla govoriti in po- | vedali tega, kar sla videla. Dobro delo so storili, če so ju I pustili v skrivališčih, dokler se nista naveličala ali zaspala. | Hodila sta naokoli in iskala dogodke, motrila z nepremičnimi | in pozornimi očmi, v katerih je bilo modoee brati poleg | tega. kar sla videla, še spomine, s katerimi sta sprejemala | lo, kar sta videla, in si ustvarjala o tem svoj kritični po- | gled. Smejala sta sc in pomežikovala z očesom ter stresala | okoli sebe brezumno in nedolžno veselje, kot bi se smejal | kak vrabček, kar je bilo nenaravno. Ženske so govorile: — | Mulec jo tu, — kot bi rekale: — Metuljček je priletel. | — Imela sta jezile na dnu zlobnega smehljaja kot zaprt | nož na dnu žepa, in res je bilo, kakor da je dojilja poza- | bila prerezati jima tisto nitko rožnatega mesa, ki jima je = jezik brzdala na nebu. Kot ¡bi bil Argiro stavil. Rodil sc mu je še eden in pre-g pričan je bil, da bo pravi. i Prevedel Marijan Brecelj STRAN 3 SLOVENSKI JADRAN S t. 31. — 29. fuli) a 1955 <1 PRILAGOJEVANJE ZUNANJEMU SVETU Po Šestem letu starosti se dogajajo v otroku velike spremembe. Neodvisen postaja od staršev, včasih celo nepotrpcžljiv. Vedno bolj se zanima za tisto, kar govore in dolnjo starejši otroci, obenem pa sc v otroku razvija občutek odgovornosti za stvari, za katere misli, da so važne. Njegova vest lahko postane tako stroga in nepopustljiva, da mu zameri cclo drobne, nepremišljene pripetljaje. Z eno besedo, otrok se hoče emancipirati od staršev in doseči svoj prostor v zunanjem svetu kot razumen človek. To vedenje je zelo različno od tistega med tretjim in petim letom starosti, ko je otrok srčno vdan staršem, ko brez pomisleka soglaša z mnenjem staršev o vsaki stvari, ko želi jesbi na enak način kot starši, ko rad nosi oblačila, ki so inu jih oni Izbrali, uporablja njihove besede, čeprav jih ne raziure ,.. Naš. davni predniki so zrasli do zrelos.i v nekaj letih, prav tako kot živali, V tem času so njihova telesa zrasla do normalne velikosti, to da njihove duševne sposobnosti so ostale prav gotovo podobne tistim, Id jih imajo naši petletni otroci, katerih življenje poteka po vzorcu starejših. Šele veliko pozneje je človek razvil sposobnost, da postane neodvisen od svojih roditeljev, zato se je učil samoobvladanja in razsodnosti. Mnoga leta so potrebna, da se posameznik nauči, da zna živeti tisto komplicirano življenje, ki ga živijo odrasli ljudje. Prav gotovo je to tudi vzrok, da človeški fizični razvoj tako počasi napreduje. Majhni otroci zelo hitro rastejo, kakor živali, prav tako tudi starejši otroci v puberteti. Toda med otroško dobo in puberteto, zlasti zadnji dve leti pred nastopom pubertete, se otrok razvija vedno počasneje. Zdi se, kot bi narava rekla: »Postani 1 Preden boš lahko zaupal svojemu močnemu telesu in popolnoma razvitim nagonom, se moraš najprej naučiti misliti, kontrolirati svoje želje ,in ljubezenska nagnjenja do dru-gih ljudi, vedeti moraš, kako boš shajal s prijatelji, doumeli moraš zakone vedenja v zunanjem svetu in dobro moraš proučiti načine, po katerih živijo ljudje.« NEODVISNOST OD STARŠEV Občutek ljubezni do staršev je v otroku navadno po šestem letu še globlji, toda otrok tega ne pokaže. Nagnjen je celo k temu, da pokaže, kako mu ni do ljubezni, vsaj ne do take, ki mu jo izkazujejo v javnosti. Tudi do drugih odraslih je otrokov odnos bolj hladen. Otrok ne želi, da ga ima okolica rada iz sentimentalnih čustvenih vzrokov, ampak kot pomembno osebnost Zaradi, svoje potrebe, da bi bil čim manj odvisen od staršev, se včasih zaupno obrača na tuje, odrasle ljudi :ln išče pri njih novih zamisli in znanja. In če slučajno otrok od svojega obožc-vanega učitelja napačno zve, da so rdeča krvna telesca večja od belih, ne bo mogel oče najti zadostnega dokaza, da bi spremen.il njegovo mnenje. Načela o pravilnem in napačnem, ■ kar so jih otroku vcepili starši, sicer niso pozabljena, so pa tako globoko prodrla v otroka, da se mu zdi, da so to njegova lastna načela. Zato jc otrok nepotipežljiv, če ga starši opominjajo, kaj je treba narediti, kajti on to že sam ve in želi, da bi ga imeli za odraslega. Otrok opušča v govorjenju normalne besede 'in ima grob način izražanja. Obleko hoče imeti prav tako kot njegovi vrstniki. Tudi češe se kol drugi otroci. Zelo važen so zdi sam sebi, ko hodi po cestah, čeprav ima razvezane čevlje ali raztrgano srajco, kajili vse to je namenoma. Zmožen je priti k mizi z umazanimi rokami, pni jedi skoraj leži nad 'krožnikom, v usta kar tipa hrano. Otrokovo vedenje sc jc mogoče popolnoma spremenilo, pač po njegovem najnovejšem »vzorniku«. Glasno oznanja svojo pravico, da jo neodvisen od staršev, toda zaupno je pokoren svoji vesti. Te otrokove »slabe navade« včasih onesrečijo slarše, ki so prepričani, da je otrok pozabil prav vse, k čemer so ga s skrbjo vzgajali. V resnici pa otrok s takim vedenjem samo dokazuje, da se je dobro naučil, kaj je lepo vedenje, sicer so ne bi tako upiral. Tisto, kar se je naučil, pa bo spet prišlo na površje, ko bo otrok čutil, da je dosegel svojo neodvisnost od staršev. Pametni starši so vsekakor lahko kar zadovoljni, ker se njihov otrok pravilno razvija. S tem seveda ni rečeno. da je vsak otrok normalen v dobi svojega razvoja. Nekateri otroci so sposobni, da sploh ne pokažejo znakov svoje upornosti. Deklice so navadno manj uporne kot dečki, toda če otroka pozorno opazujete, boste vedno opazili znamenja spremembe v vedenju, kajti te spremembe so naravne, normalne in potrebne. Kako skušate v tem času vplivati na otroka? Vsekakor se mora otrok tudi zdaj včasih okopati, lepo počesati in obleči. Kol navadno, se morate skušati tudi zdaj z otrokom pogajati. Spregledujte nekatere njegove manjše slabe navade in si do-povajte, da je vse to le prehodno. Če .naročajte otroku, naj si umiije roke, potem to opravite prijateljsko. Oster ton, s katerim mu zapovedujete ali zamerite nemarnost, otroka vodi še v večjo upornost in na še nove napake. SKUPINE IN KLUBI To je doba, ko cvctejo otroški klubi in skupine, krožki. Po nekaj otrok, ki so prijatelji, se vedno odloči, da ustanovijo tajni klub. Prld- > «j % r 4 * „ M ' ¿iT, ¡■p W0M w¡k • m Jo no in skuilo delajo članske izkaznice in .značke, izbirajo kraj sestankov (posebno prednost imajo skrili kotički) in pišejo pravilnike. Svoje »skrivnosti« nikoli ne izdajo. Ta skrivnost jim je potiebna kot potrdilo, da lahko sami odlooaio, neodvisno od odraslih, in neovirano s strani manj »svobodnih« otrok. Vsekakor moramo pomagati otroku, kadar želi doseči svojo neodvisnost in ko želi biti skupaj s tistimi, ki čutijo enako potrebo. Skupina živi sama zase In drugim otrokom da čutiti, da zanjo nič ne pomenijo. Nagaja jim. Odraslim mogoče to zveni malo čudaško, toda to je verjetno samo zato, ker smo pozneje navajeni uporabljati bolj rafinirane metode, da bi se znebili listih, ki so nam zoprni. Tudi otroci čutijo poLrobo, da bi ustanovili skupno in organizirano življenje z ljudmi, ki so jim prijetni. V NEKATERIH STVAREH POSTANE OTROK PREDAN V teh letih otrok uživa že pri sami misli na igro. Toda ne zanimajo ga več igre. v katerih ni nobenih pravil ali ni potrebna določena veščina. V raznih igrah sodeluje otrok po določenem redu, ki je vedno težji, •čimbolj otrok napreduje v igri. Če pogreši, je pO'trebna kazen. Začne na začetku. Prav ta doslednost privlačuje otroka. To je prav tako doba, ko začne otrok zbirati karkoli: znamke, slike, kamenčke. Mik zbiranja je v doseženi urejenosti in kompleksnosti. Tudi v tej dobi si otrok včasih zaželi, da bi imel svoje stvari v redu. Nenadoma so spomni in urejuje svojo miznico ali omaro, sklada razmetane knjiige. Seveda svojih stvari nima dolgo časa v redu, vendar pa je bila želja za reclom velika, da se je otrok lotil 'tega posla. (Konec prihodnjič) Z bf\ñ VN IŠKI KOTIČEK Poškodbe po ugrizu živali Ranit.ve po pasjem ugrizu so pogoste in splošno jc znano, da naj-•resnejša posledica tega utegne biti okužba s pasjo steklino. I< sreči je sorazmerno majhno število psov, ki so nevarni, popadljivi in ki bolujejo za steklino. Vendarle je treba bolezen vedno predvidevati, da se je znamo pravočasno ubraniti, ker je pasja steklina za človeka smrtna. K sreči imamo polnovredno zaščito — Pasleurjevo cepivo proti steklini, le pravočasno ga moramo uporabiti. Ena od najvažnejših tako naših kot zdravnikovih dolžnosti je, da ugotovimo, če je popadljiva žival stekla ali ne. Ce nas je ugriznil sicer mirni in krotki domači pes, ne bo potrebno dati zaščitenega cepiva, saj vemo. da je žival zdrava. Cc pa nas je ugriznil nepoznan pes na ulici, je že možna okužba s steklino. Značilno je, da se stekli pes za časa razvijanja svoje bolezni,'ko je najbolj popadljiv in ko ker stremi za grizenjem, rad klati daleč naokrog. Zaščitno cepivo je ■treba vcepiti najpozneje 4 do 6 dni po ugrizu. V poznejših dneh bo gotovost zaščite veliko manjša. Cepljenje je treba še ponoviti, da se zaščitne sile postopoma jačajo, kar ne bo povzročalo bolniku prav nobenih neprijetnih pojavov. Zdravljenje pasjega griža, kjer ne sumimo na steklino, je preprosto in se ne razlikuje od zdravljenja drugih ran. Na zobeh zdravega psa je sorazmerno malo bolezenskih klic in možnost težje o-kužbe je sorazmerno majhna. Večinoma pasjih ugrizov malo raztrga tkivo, kar pa običajno ne zahteva šivanja ran, da se morebitno gnojenje lahko izteka na prosto, razen pri ugrizih na obrazu, kjer je točno zašitje potrebno v izogib brazgotinam. Pri redkih večjih raztrganinah je Seveda drugače in tu bo moral posredovali izkušen zdravnik ali celo kirurg, ki bo seveda tudi odločil, če je potrebno dati zaščitno sredstvo proti omrtvične-mu krču (tetanusu). Sadje v Rumu Uporabljamo različno sadje, ki ga po času zorenja vlagamo po plasteh v primerno velik kozarec. Prva plast: 50 dkg sadja (najboljše so rdeče jagode), 35 dkg sladkorja, 1 liter rama. Na dno kozarca denemo najprej plast jagod, jih potresemo s sladkorjem, nato sledi zopet plast jagod. To ponavljamo. Nazadnje prilijemo rum, kozarec zavežemo s celofanom in ga postavimo na hladno. Druga plast: 50 dkg češenj in malin, 35 dkg sladkorja. Sadje vložimo vrh prvega na isti način. Tretja in četrta plast: 50 dkg češpelj, marelic ali hrušk, 25 do 30 dkg sladkorja. Hruške olupimo in jih zreže-mo na polovice ali na četrtine. Skuhamo jih na pol v sladki vodi. Koščičastemu sadju izločimo koščice. Sadje vložimo menjaje s sladkorjem. Peta plast: Vzamemo še 50 dkg poljubnega sadja in 20 do 30 dkg sladkorja. Sadje spet vložimo po plasteh, menjaje s sladkorjem. Nazadnje prilijemo še 1/4 litra ruma. Sadje mora biti pokrito s tekočino. Vsakokrat ko sadje dolagamo, moramo kozarec zavezati in shraniti na hladnem. Kompot. je užiten v nekaj dneh. Sadnisoš vi z majhno količino sladkorja Vzamemo večji lonec. Na njegovo dno denemo lesen podstavek in nanj porcelanasto skledo. V lonec nalijemo toliko mrzle vode, da sega do polovice njene višine. Cez lonec napne-mo najprej gosto tkanino, nato pa še nekoliko redkejšo. Oba prtiča namočimo v mrzli vodi in dobro ožmemo. Na tkanino naložimo menjaje sadje in sladkor. Na 1 kg sadja vzamemo 12 do 15 dkg sladkorja. Vse skupaj pokrijemo s pokrovko ali narobe obrnjeno skledo in pustimo počasi zavreti. Mehko sadje naj se kuha do 3/4 ure, trše pa nekaj več. Vodna para izloča iz sadja sok, ki se nateka v skledo. Se vroč sok napolnimo do vrha v pripravljene steklenice in jih zamašimo s prekuhanim zama-škom. Steklenice zložimo navzdol obrnjene v košaro. Nato jih pokrijemo, da se počasi o-hlade. Hladnim namočimo vratove v raztopljen parafin. Hranimo jih ležeče v hladnem prostoru. V današnjem ča.sti stanovanjske stiske moramo vsak kotiček pravilno izkoristiti. Tako nam bo prišla prav tudi takale zložljiva miza. Na zgornji sliki jo vidite razstavljeno, na spodnji pa sestavljeno, tako da je lahko prenosljiva in da zavzema res zrlo malo prostora. Zelo dobro vam bo lakti miza služila tudi za prijeten oddih na vrtu ali verandi, kjer lahko servirate prigrizek ali črno kavo. In ne nazadnje jo lahko uporabi tudi gospodinja v tesnem prostoru ob štedilniku za pripravo hrane. Pokažite mizarju model in mogoče se bosta zedinila za ceno! Kako rabimo ostanke masti Različne ostanke, masti shranjujemo v različnih posodah in ne vseh skupaj. Posebno moramo ločiti ostanke masti od cvrenja mesnih jedil in tiste od sladic, rib, pečenke in mast posneto z goveje juhe. Vsako mast, ki je ostala od cvre-nja, očistimo tako, da ji dodamo, ko je že mrzla, nekoliko vode (še enkrat toliko, kolikor je masti), razpolovljeno jabolko ali čebulo, kar oboje odvzame neprijetni vonj. Da dobimo lepo barvo, prilijemo nekoliko mleka. To poldrugo uro počasi kuhamo in medtem ves čas .mešamo. Nato precedimo in postavimo posodo na hladno, da so mast strdi in plava na površini, gošča pa pade na dno. Ce ne zadostuje enkratno čiščenje, ga .ponovimo. Očiščena mast od cvrenja, zlasti tisto od sladic, uporabljamo lahko za prežgan je. Mast od pečenke porabimo za praženje krompirja, za golaž itd. Mast, posneto z juhe, pa porabimo prav tako za prežganje in za praženje zelenjave. • Vsako mast pa lahko očistimo na prej opisani način. «5 Ce operete rokavice iz jelenjevega usnja, vam postanejo rade trde. To boste preprečile, če jih boste splali-nile v vodi, ki sle ji dodale malo olivnega olja. * Preden posadimo sobno rastlino v lonček, damo vanjo malo oglja, da ne bodo začele korenine gniti. Ugrizi mačke, ki jih lahko zada v igri, so resnejši in nevarnejši kot pasji, ker so bolezenske klice v mačjem gobčku številnejše in za človeka bolj kužne. Drug razlog, da mačjemu ugrizu rada sledi resno infekcija, je v terri, da je ugriznina globlja in bolj zaprta zaradi ostrih in dolgih mačjih zob in se morebitni gnoj ne more iztekati na prosto skozi majhno odprtino ugriz.ni-ne. Pri takih svežih ranitvah seveda ne moremo mnogo ukrepati: glavno je, da ranjeno mesto dobro očistimo in pokrijemo s čisto razkuženo gazo ali krpico. Ce se pozneje pojavijo bolečine, rdečica, oteklina in morda celo vročina, pomeni, da je nastopilo vnetje pod kožo |kot posledica okužbe in v tem primeru mora vsekakor poseči vmes zdravnik. * V nasprotju s splošnim pojmovanjem o Strupenosti kač poznamo pri nas samo dvoje vrst strupenih kač: to sta gad in modras. V resnici je resnost kačjega pika precej pretirana, saj število smrtnih primerov po kačjem piku pri nas in v celi Evropi ne presega 10%. Po drugi strani pa moramo poudariti, da nevarnost kačjega, pika zavisi tako od velikosti človeka in seveda tudi mesta, kamor je kača pičila; pik v obraz ali vrat ali celo naravnost v žilo, kamor se izlije strup, je kajpak najnevarnejši. Majhen otrok, ki ga je pičila strupenjača, bo v polovici primerov podlegel, če ga ne zdravimo. Najnevarnejša strupena kača na svetu je indijska kobra, naočarka kot ji pravimo, toda samo polovica ljudi, ki jih piči, tudi umre. Kljub temu, da nam je znana sorazmerno majhna smrtno t po piku naših Strupenih kač, moramo znati pravilno postopati. Najprej moramo prevezati pičeni ud tik nad mestom poškodbe. To lahko storimo z robcem, pasom, ali cevjo. Prevezo stisnemo, da kri ne more teči proti srcu. Takoj potem moramo pičeno mesto dobro očistiti in umiti. Nato kožo na pičenem mestu očistimo še z alkoholom ali z jodom, če ju imamo pri roki, nakar z ostrim nožem ali britvico napravimo dve zarezi v obliki križa, na vsaki sledi pika. Izkušnje s'o pokazale, da je to najboljši način izvajanja prve pomoči, posebno če dodamo še iztiskanje ali izsesavanje strupa iz krvavečih ran, ki smo jih napravili. Izsesavanje strupa je zelo uspešno in učinkovito še kako uro po piku in to praviloma napravimo tako, da na poškodovano mesto nastavimo posebno« gumijasto Sesalko. Te kajpak na izletu ali pri delu ali igri, ko nas. piči kača, nimamo pri roki in tedaj: si pomagamo tako, da strup izsesavamo z usti, na katerih pa ne sme bili nobenih ran, niti razpok. Sicer vzamemo kozarec, ga poveznemo na rano, damo vanj prižgano vžigalico ali gorečo krpico namočeno v alkoholu: segreti zrak bo izsesaval kri iz rane. To ponavljamo» 'večkrat. Naravno pa je, da je treba čim-preje vbrizgati protistrup, Ce je zdravnik daleč, moramo pustiti, da preveza tišči več ur, le malo jo popustimo vsake pot ure, toda samo za nekaj časa, nakar jo zopet stisnemo. Dobro opazujemo poškodovanca, nesimo ali peljimo ga čimprej k zdravniku, ne dovolimo pa mu, da bi sam hodil ali celo tekel. Nikar mu ne dajajmo alkoholnih pijač. Gibanje, tek in alkohol pospešuje kroženje krvi, kar hitreje prenaša kačji strup po telesu. Torej: prevezati, zarezati, izsesavati, mirovati in vsekakor čim-preje vbrizgati protistrup. V našem Primorju dobro poznamo škorpiona, grdo živalico, ki uživa kaj slab sloves. Toda njen pik ni nikdar smrten, razen morda pri najmanjših otrocih. Pičeno mesto zateče in se razboli, kar traja ne-Ikaj dni. Na to mesto dajmo obklad-ke alkohola, ledu, mentola ali Bu-rove vode ali gosto vodno raztopino sode bikarbone. Enako ravnamo pri pikih drugih žuželk kot ose, čebele, komarjev, muh itd. Pomnimo pa, da je pik čebele v ustih ali grlu, kar se pogosto dogaia pri uživanju svežega satovja, silno nevaren. Grlo al\ jezik lahko tako zatečeta, da se človek zaduši. V primeru take nevarr •nosti pojdimo takoj po piku k zdravniku, ki bo moral bliskovito operirati. Dr. M. Iv. Razveseljiva je novica,, da je v juniju obiskalo Postojnsko jamo nič manj kot 30.000 domačih in tujih turistov. Na leto obišče to svetov-noznano jamo do 150.000 turistov in izletnikov. Od teh je najmanj 40.000 tujcev. Ce tujci tako cenijo krasote našega podzemskega sveta, tedaj moremo biLi upravičeno ponosni, da nam je narava dala Postojnsko jamo, o kateri ve danes že ves svet. Ali smo vse storili, da bi te privlačnosti napravili še bolj mikavne in privlačujoče in laže dostopne? Odgovor je kratek: No! Glavna ovira, da se turizem ne more prav razmahniti, je pomanjkanje primernega hotela, kjer bi tujci dobili udobno prenočišče. O gradniji novega hotela je bilo žc veliko, skoro preveč govorjenja. Kaže, da se je zadeva premaknila z nutve točke. Izdelani so načrti in .predloženi v odobritev. Zagotovljen je tudi del sredstev iz sklada za pomoč pasivnim krajem. Razlaščeno je tudi zemljišče. kjer bodo gradili hotel. Izgradnja novciga mc/.lernega hotela bo tujim obiskovalcem omogočila, da bodo lahko ostali več dni v Postojni in si ogledali še druge znamenitosti kot Predjamski grad in drugo. Za olajšanje in razbremenitev prometa na glavnem trgu bodo zgradili nov del ceste, ki se bo odcepil od glavne ceste pri kinu. S tem bo glavni trg veliko pridobil na lepoti in bo prostor pred novim hotelom namenjen le pešcem. Ne sinemo pri tem mimo napredka, ki ga je Postojna naredila v letih po osvoboditvi. Mesto je dobilo novo ulico, kjer gradijo 14 stanovanjskih hiš s 85 družinskimi stanovanji in dve upravni poslopji. Vseh 10 stavb bodo dogradili že do konca tega leta. Velike vsote denarja je LOMO investiral za ureditev prometnih poti, ¡razsvetljavo, urei-ditev javnih vrtov in nasadov. Za nov vodovod je občina investirala nad 30 milijonov dinarjev. Ta vodovod je velikega pomeni tudi za okoliške vasi. Iz njega dobiva vodo Frestraiick, kamor so morali prej Nove knige Pri »Primorski zalo/bi LIPI« v Kopru so izšle naslednje nove knjige: Karel Grabeljsek — Gaber: Žive brazgotine — vezano v pol-platno 240; Bogomir Magajna: Zgodbe o lepih ženah — broš. Din t'J0, p. platno 240 din; Ivan Vouk: Na mejniku dveh svetov — vezano v polplatno Din 190. Zahtevajji jih v vseh knjigarnah ali jih naročite neposredno pri založbi. i odo iiaki Ilirske zad- elo važa t i Bistrice. Znaten napredek zaznamuje nja leta lesna industrija, ki ima svoje zaledje v velikih gozdovih Javomika. Dobro obeta tudi tovarna mesnih Izdelkov in nedavno ustanovljeno kovinsko-obrtno pod-jct/.e. ki je nekak zametek bodoče kovinske industrije na Postojnskem. V Postojnski jami bodo zamenjali sedanje lokomotive z akumulatorskimi stroji in ¡/.boljšali razsvetljavo. Prav tako delajo na tem, da bi izboljšali turistični promet v Predjam-skeni gradu, v Rakovi dolini in na splošno. Ob sezoni obiskov se kaže občutno pomanjkanje avtobusov, ki bi obiskovalce lahko v kratkem času prepeljali tudi v bližnjo okolico. Številni izletniki bi radi združili ogled jame z razgledom na celotno Pivško kotlino / vrha Nanosa. Ob sedanjih pogojih jim je to skoro nemogoče, ker nimajo kje prenočiti. Nedvomno bo to vprašanje leseno /. izgradnjo hotela. Takrat si bodo tujci lahko privoščili kratek izlet na ta gorski masiv, ki je pravzaprav nekak.i, z gozdovi okrašena visoka planota. Naravnost la/.koše» razgled, ki se planincu nudi z \rha Nanosa, poplača tisto uro in po! hoje, ki je potrebna, da pride na vrli Nanosov«- Pleše (1231 m nad morjem). Pogled zaplava vse do Tržaškega zaliva in ol> j.isn« .n vremenu še naprej do Bone k. Pred str-mečim gledalcem se .vri prelepa Vipavska dolina, ves Kras- in vsa Pivška kotlina z Javorniki, Snežnikom in Učko. LOMO je že do s«l:ii vložil velike vsote denarja za razvoj turizma, za naprej pa jih bo še več. Pri tem ra moramo tako' poudariti, da ni samo naloga LOMO, da skrbi za potrebna materialni sreds'va, 111.11-več vseh, ki so zainteresirani na razvoju tariziiia. —ogv— Doko organiziran odkup - pri Sv. Antonu m ze-Z za- NOVA GORICA Na prvem ločenem zasedanju obeli okrajnih zborov v Novi Gorici so ljudski odborniki prisegli. Za predsednika okrajnega zbora so izvolili Lada Božiča, za predsednika zbora proizvajalcev pa Martina Mozetiča. Zbora sta nato zasedala na svoji prvi skupni seji in izvolila razne komisije. Za predsednika novega okrajnega ljudskega odbora je bil soglasno izvoljen inženir Karmel Budihna, za podpredsednika pa Franc Skok in Mirko Remec. Za tajnika so izvolili dosedanjega tajnika Joška llumarja. Novi okraj Gorica bo štel 112.000 prebivalcev in bo imel 12 občin. Občina Ajdovščina bo imela 43 odbornikov, Bovec 23. Cerkno 23. Dobrovo 27, Idrija 43. Kanal 31. Komen 23, Kobarid 31. Nova Gorica 41, Šempeter pri Gorici 41. Tolmin -15 in Vipava 29. Anhovo ob Soči Ze pred časom so v Anhovem pri Kanalu začeli s pripravami za gradnjo štirih dvodružinskih stanovanjskih hiš. Računajo, da bodo dve hiši dogradili že letos, ostali dve pa do prihodnje pomladi. Tovarna cementa je že pred leti dogradila tri večje stanovanjske bloke s 30 družinskimi stanovanji. Loka-Bezovica V nedeljo smo imeli v Loki 111 Be-zovici dopolnilne volitve ¡11 smo izvolili svojega predstavnika v občinski ljudski odl>or Orni kal. Volitev so se udeležili vsi volilni upravičenci razen tistih, ki so bili upravičeno odsotni. Ze pred osmo uro zjutraj smo v olx'h vaseh 100-od-stotno zaključili volitve. Izvoljen je bil kandidat Jelarčič, dosedanji predsednik okrajnega ljudskega odbora Postojna. B. V goriškem in tolminskem okraju je 31 prostovoljnih in 14 industrijskih gasilskih društev, ki štejejo nad 2000 članov. V članstvu so- dobro zastopane tudi žene in precej mladine. Društva imajo 35 motornih 111 11 ročnih brizgalk ter 10 gasilskih avtomobilov. Ta oprema pa ne zadošča in bo treba misliti na izpopolnitev. Na Tolminskem občutijo razen tega še pomanjkanje dobrega strokovnega vo-diteljskega kadra. Na skupni konferenci okrajnih zvez okrajev Gorica in Tolmin so za predsednika upravnega odbora nove okrajne gasilske zveze izvolili za predsednika tovariša Franca Hvala, za poveljnika Rudija Ru-stja, za tajnika pa Viktorja Volka. —ch— Z letošnjim odkupom sadja lenjave so ljudje zadovoljni, upanjem gledajo na trgovsko mrežo, ki je bila posebno pri pomladanskem odkupu dobro organizirana. Pridelovalci sadja ¡11 zelenjave so dobili zgodnje pridelke plačane po naslednjih cenah: zgodnji krompir od 20 do 40 din za kg, grah v stroč-ju od 25 do -15 din (lani samo po 8 ¡11 tudi manj din za kg), češnje od 15 do .10 din, hruške ■ petrovke od 25 do 35 din za kg. Glavno vlogo pri pomladanskem odkupu so imeli kupci, ki so blago iskali In se ni dogajalo kot prejšnja leta, ko je blago iskalo kupce. Vse to je dobro vplivalo na razpoloženje proizvajalcev, da so z veseljem pripravili prazna zemljišča za druge poletne setve. V poletni sezoni je odkup slabši. Fižol v stročju smo lani prodajali po 10 din kg, kar je kmete vzpodbudilo, da so ga letos še več nasadili. Ugodno vreme je vplivalo, da je ta fižol lepo zrasel in obrodil polno stročja. Zdaj ko je prišla sezona obiranja, pa so cene nizke, od 8 do 12 din za kg. To je ljudi precej razočaralo, ker so pričakovali, da bodo cene višje. Tudi smokve nimajo skoro nobene primerne cene in jih nekateri niti obirajo ne. Nekateri so slišali, da so smokve v Ljubljani po 50 din kilogram (!). To jih jezi in pravijo, da so pri tem prizadeti prav tisti, ki bi morali dobiti za pridelek primerne cene, in delavci, ker jih morajo drago plačati. Sedaj smo v polni sezoni odkupa paradižnika, ki je prav tako dobro bo cena ustalila to ceno leto saje dozo- do 15 din kg. Kaže, da se industri jskemu paradižniku na 10 do 11 din za kg. S bi bili kmetje zadovoljni. Nizki fižol, ki ga vsako dimo za domačo uporabo, rel in ga lx>mo te dni spravili. Dal bo dober pridelek. Ce bi med rastjo dobil še en lahak dež v juniju, bi bil pridelek tega fižola za 30 odstotkov večji. Dobro kaže koruza, tudi tista, ki smo jo nasadili po zgodnjem krompirju. Nekateri so žo omlatili pšenico in so zadovoljni s pridelkom. Jože Filipič je iz 30 kg semena pridelal 460 kg pšenice. Glasni jesenski pridelek, grozdje vse do sedaj dobro kaže. Ce lx> še za naprej tako ugodno neme, priča-čakujemo, da l>o pridelek nadpovprečen. S pravočasnim škropljenjem smo uspeli, da se tudi bolezni niso pojavile v preveliki meri. Upamo, da nam bo tudi toča prizanesla. Skoda, da kmetijska zadruga ni poskrlx-la za sadike glavnatega zelja, ki smo jih včasih kupovali na sejmu 12. julija v Sežani. Ker je vreme tako ugodno in no manjka dežja, bi lahko dobili dober pridelek glav v jeseni. Kmetijska zadruga organizira za nedeljo 31. julija poučen izlet v Kamniško Bistrico. Stroški za vožnjo bodo malenkostni, 200 din za avtobus in 100 «lin za kamion. Priporoča članom, da se v velikem številu udeležijo izleta. —jk— Gepovan obrodil, dali po Prve paradižnike 30 «lin kg, zdaj smo proso od 14 čakali, pa smo ven-Med narodnoosvobo-smo večkrat imeli pri-mitinge, ki so Težko smo dar dočakali, dilno vojno ložnost gledati mitinge, ki so )ih prirejali partizani. Po osvoboditvi je bila v tem nekaka suša. Težave so bile, ker nismo imeli primernega prostora. V nadomestilo za vse, kar smo ilo sedaj zamudili, nam bo od sedaj naprej lepa kinodvorana, katero smo uredili v prostorih bivšega sedeža občinskega ljudskega odbora. Pri urejanju dvorane smo veliko pomagali s prostovoljnim «lelom. kinoprojektor pa nam je podarilo podjetje z.1 izposojevanje filmov iz Ljubljane. S tega mesta se pri Sr. Antonu Prejšnjo nedeljo smo imeli v Po-dr.igi lepo kulturno slavnost. Praznovali smo 91-letnico ustanovitve ljudske čitalnice. Starejši ljudje pripovedujejo, da je bila to druga čitalnica 11.1 takratnem ozemlju Kranjske. Knjižnica nekdanje čitalnice deluje še ") Sollana = krajevno ime. Oljska gora .- kraj blizu Valencie. 21) Gvantamano kraj na Kubi. in vbija v ljudi strah in spoštovanje. Njegovo zdravje, da je vedno dobro in da mu podnebje prija. Potem Je izbruhnila vojna na Kubi. Borda se Je v koči tresla in skrivaj Jokala, ko so prihajale v Palmar negotove govorice o bojih v tistih daljnih deželah. Dve ženi iz vasi sta bili /e odeti v črnino. Toda Tonetova pisma so bila pomirjajoča in so odkrivala trdno zaupanje. Imenovan Je bil za desetarja dobro opremljene stražarske čete in pisal je, da Je zelo zadovoljen s svojim činom. Naj se zaradi nJega nihče ne vznemirja, zakaj to je bito življenje, ki ga je ljubil: dobra plača, neprestano potovanje in popolna svoboda, tista svoboda, ki ga je po-Rtibljala. »Naj le pride vojna!« je nepremišljeno pisal v svojih pismih. Nelletia se Je vsako toliko pozanimala za zaročenčeve vojne dogodivščine. Njena mati je umrla in Neletta je živela v tetini koči in si služila kruli v Canamelovi gostilni, kjer je delala v dneh, ko Je bil velik naval. Obiskovala Je kočo Palomov in izpraševala Bordo, ce Je prišlo Kako pismo. Tiho ga je brala s sklonjeno glavo in stisnjenimi ustnicami, kakor bi hotela močno koncentrirati svojo pozornost. Ho onem begu in molku se ji je zdelo, da se je njena ljubezen do Toneta povečala. Oči so se ji zaiskrile in sladak smehljaj se ji Je porodil, ko je čula, da se je na koncu pisma »borec« spominjal tudi nje. In vendar ni prav nič hrepenela po njegovi vrnitvi, niti se ni navduševala, ko je Tonet zidal gradove v oblake in zatrjeval, da se bo vrnil v Palmar s častniškimi našivi. Druge skrbi so Nelletti grbančile čelo. Razvila se Je bila v najlepše dekle v Albuferl. Majhna je bila po postavi, toda njeni močno plavolasi lasje so bili tako gosti, da so tvorili na njeni glavi štreno zlata. Njena koža Je bila bela. prepletale so Jo tanke žile. Take ko/e niso poznale /ene v Palmaru, katerih povrhnjica Je bila luskasta s kovinskimi odsevi, kakor bi pričala o ožjem sorodstvu z Iinji iz jezera. V malih očeh sta se svetlikali dve bte-dozeleni punčici kakor dve kapljici pelinkovca. ZdaJ Je poRostoma zahajala v Canamelovo gostilno, saj ni več samo pomagala ob večjih prilikah, marveč Je skoro ves dan čistila, stregla Rostom in nadzorovala kuhinjo. Sedaj Je Nelletta postala za Canamela neobhodno potrebna. Vdovec, ki je vse dotlej živel v najlepšem miru s starima deklama in ki je javno zaničeval žene, je izgubil oblast nad seboj; zmedla in omamila ga je bližina bitja mačje ljubkosti. Zelene punčke, ki so hodile mimo nJega in se na prevejano dotikale, so vžgale ogenj v njegovih prsih. Njene gibčne kretnje, besede in pogledi so vzbujali v zrelem možu počut-nost, ki je že več časa v njem spala. PoRostoma so Ra ljudje iz vasi videli z razpraskanim obrazom aH z vijoličastimi podplutbami pod očesom in so se smejali zaradi negotovih in nepopolnih pojasnil, ki jih je s tem v zvezi dajal. Ah. kako se Je znala braniti dekle pred njegovimi napadi! Vzpodbujala Ra je z očmi, krotila pa z nohti! Ko so podnevi zaslišali trušč kakeRa kosa pohištva v zadaj stoječih sobati za gostilno, so se smejali, kot da se med seboj razumejo. Canamel steguje roko, da poboža inačico! ... Ni bilo mogoče ubežati . . . gostilničar se bo prikazal z novo prasko! . . . Teh spopadov je moralo biti enkrat konec. Nelletta je bila trdno odločena, da ne popusti trebuhu, ki Je ostajal neumen, ko je dvigala glas in mu pretila, da se ne vrne več na delo. Novica o Canamelovi poroki Je močno iznenadila vašča-ne, čeprav so jo pričakovali. Canamelova svakinja je hodila od koče do koče in bruhala žalitve. Sosede so se zbirale na zakotna zborovanja. Potuhnjenka! . . . Kako Je zmogla premotiti najbogatejšega moža v Albuferl! . . . Nihče se ni več spominjal oddaljene zaroke s Tonetom. Sest let je preteklo, odkar je bil odšel in gotovo se ne mislil več vrniti. Čeprav Je Nelletta postala Rospodinja v gostilni, tnlmo katere so hodili vsi iz Palinara in kamor so se zatekali najpotrebnejši, da jim je Canamel posojal, ni postala ponosna PrelMESJ Pod imenom Drežnica poznamo pet vasi, ki ležijo uro hoda od Kobarida. Vseh prebivalcev je nekaj nad 800 /i so večinoma kmetovalci. Ob ugodnih letinah pridelajo veliko sadja. Zanimivo je, da gre iz Drežnice zelo malo ljudi po svetu. Le ob sezonskem delu gredo v bližnje vasi. Čeprav so tu ljudje zelo nadarjeni, jih le malo študira. O turizmu skoro ne moremo govoriti, ker vsi turisti, ki obiskujejo Krn, gredo večinoma skozi Vršno, rojstno vas pesnika Gregorčiča. Rad bi v tem dopisu povedal nekaj o kultiurno-prosvetnem delu v tem kotu slovenske zemlje. Ze nekaj let je Drežnica poznana kot vas, ki da na oder največ iger letno. Ne bom pretiraval, če zapišem, da so s tem v okrajnem merilu. Tudi v letošnji sezoni je mladina skupno s Šolarji poživela kulturno življenje na vasi. Dala je štiri predstave in je z njimi gostovala po sosednjih vaseh. Koliko truda je zahtevala od mladine samo pravljična igra »Princeska in pastirček«. V vasi nimajo dvorane, ne odra in drugega, — le nekaj kulis' in kostimov jim pomaga iz največje zadrege. Prireditve imajo v šoli ali pa kar na prostem. Pri postavljanju odra na prostem jim je letos' veter skoraj raztrgal kulise, Lahko se čudimo mladini, ki premaguje velike težave in to že več let. Vse to dela z upanjem, da bo nekoč tudi ona imela na razpolago lepo kulturno dvorano, kot jih že imajo po drugih vaseh. Druga nujna zadeva, ki čaka na rešitev, je šola. Osemletko obiskuje nad 100 otrok, sama šolska stavba pa ima le en razred, drugi je v neki privatni' stavbi, ki ne odgovarja potrebam. Sola nima igrišča, zato je pouk telesne vzgoje prenesen na cesto. Prostora za igre z žogo ne morejo dobiti. Inventar šole je zelo siromašen. Treba bi bilo urediti_ in popraviti marsikaj. Letošnji šolski proračun znaša le 80.500 din, kar je malo v primerjavi s potrebami trooddelčne šole. Podobne šole v drugih krajih, imajo vsaj po 150.000 din in še več. V zadnjem času se je pokazala potreba po uvedbi pomožnega razreda na šoli. Izgleda pa, da bodo materialna sredstva imela pri tem odločujočo besedo. 2e dve leti deluje kmetijsko-go-spodarska šola, ki s'e prav tako bori z velikimi težavami, Manjka ji' dobrega strokovnjaka in vrta, kjer bi se mladina tudi praktično izpopolnjevala. Precejšnja ovira je tudi mentaliteta ljudi, ker marsikomu nI veliko mar šole. V preteklem tšolskem letu je uspešno končalo razred, 24 mladincev in mladink, vendar je to za ta kraj premalo. Letos so tečajniki kmetijske šole obiskali Zagreb, kar je bilo za mnoge nekaj izrednega in koristnega. O teh vprašanjih se razpravlja marsikje. Govorijo o gradnji nove šole in zraven nje še kulturne dvorane. Mislim, da je dolžnost vseh, ki poznajo ta vprašanja in na drugi strani moč klera, da podprejo težnje ljudi, da bo šola s kulturno dvorano čimprej stala na vidnem mestu v Drežnici. To bo pod visokim Krnom — kulturni spomenik, ki bo pomagal širiti obzorje prebivalcem teh vasi. Branko Rot Koprski ribič ujel morskega psa V zadnjih dneh so v Koprskem zalivu opazili morske pse. To naj bo resno opozorilo Kopalcsm, naj se pri kopanju no podajajo preveč na odprto morje, ker s tem tvegajo noge in laliko tudi glavo. V pomiritev po moramo takoi povedat«, da je kapniki ribic Petei Toto v noči od čotrbka na petek ujel dva metra dolgega morskega psa. »Zverina« je tako končala v rokah ribiča in ne 'bo več vzbujala strahu kopalcem. Narrvno, če ne bodo na njeno mesto prišle druge. Nove prodajalne kruha v Kopni V nedeljo je podjetje »Kruh« Koper odprlo tri nove produ alne kruha, eno v Santorijevi ulici, drugo v Cankarjevi ulici, tr3:jo pa na De-rinijevem trdu. Vse koprske gospodinje So se razveselile ob tej novici. iDo sedaj so bile vse prodajalne kruha kar oblegane in so morale gospodinje čakati po cele ure, da so dobile kruh. Z odprtjem teh treh trgovin je podjetje »Kruh« zelo ustreglo vsem potrošnikom. muzeju IM0M Delovni kolektiv mizarskega podjetja je te dni praznoval desetletnico obstoja svojega podjetja. Mizarsko podjetje je začelo iz nič, saj nI imelo niti svojih prostorov. Na bivšem športnem igrišču je pred desetimi leti zgradilo enonadstropno stavo, spravilo skupaj nekaj mizarskih stolov, strojev in orodja in začelo z delom. Pri gradnji poslopja za mizarnico so se izkazali vsi prebivalci mesta (in okolice. 55.000 prostovoljnih ur, ki so jih opravili, dokazuje, koliko jim je bilo ha tem, da bodo imeli v inestu majhen mizarski obrat. Nova mizamica je pogorela v februarju 1948. Nov težak udarec za mladi delovni kolektiv, kateri pa ni ■klonil. S pomočjo, ki so jo ponovno nudili prebivalci, ter okrajna in rfiestnai oblast, je na ostem mestu nova in se večja kmalu zrasla stavba. Danes zaposluje mizamica do 120 delavcev. Deset let dela in obstoja podjetja je delovni kolektiv praznoval z zavestjo, da bo za naprej še povečal svoje napore pri izdelovanju dobrega, kvalitetnega in cenenega pohištva. Kolektiv je bil prijetno presenečen, ko je isti dan prejel skupno 200.000 din nagrad, Uprava podjetja bo organizirala dvodnevni poučni .izlet na Pivko in v Koper, kjer bodo delavci lahko gledali lesno-indu-strijska in mizarska podjetja, organizacijo dela in proizvode. V. Veliki piranski violinist in komponist Ciuseppe Tartini, iki se je rodil leta 1692 v 'Piranu, je imel troje gosli. (Najstarejše, ki jih je uporabljal še v času šolanja, so odnesli iz Pirana Avstrijci in jih zdaj hranijo v dunajskem muzeju, Ni znano, kdo jih je izdelal. Druge Tartinijeve gosli, ki jih je Izdelal Stradivarius, so bile v muzeju v Padovi, kjer je preživel Tartini dobršen del svojega življenja in kjer >je leta 1770 'tudi umrl. Padova je bila na to gosli zelo ponosna, saj so predstavljale glavni predmet Tartinijeve zapuS&ine. Toda decembra lansko leto jih je nekdo ukradel iz muzejske vitrine. 'Do zdaj ga še niso našli. Edina sled, ki jo je neznanec zapustil za seboj, je v knjigi obiskovalcev, kjer je preposto zapisal: .grazie! Tretje Tartinijeve gosli so bile razstavljene v Piranu, v lepo opremljeni mojstrovi rojstai sobi. Ko so sorodniki uporabili sobo kot stanovanjski prostor, so avstrijske oblasti leta 1S86 odkupile vso Tartinijevo zapuščino 'in jo leta 1896 predale mestni knjižnici v Piranu. To zapuščino je hranila mestna knjižnica vse do leta 1940, ko so jo zaradi vojne nevarnosti skupaj z raznimi drugimi predmeti vzidali pod stopnišče mestne hiše. Šele leta 1947 so 'te zaboje zopet odprli. Vsebino je zelo pokvarila vlaga. Tartinijeve gosli so bile razpadle na 36 kosov. V tako žalostnem stanju j'iih je dobila zopet piranska Mestna knjižnica, ki jih je hranila vse do leta 1954, ko jih je predala novo ustanovljenemu 'Mestnemu muzeju v Piranu. Tu so jih uvrstili med ostalo Tartinijevo zapuščino v posebne oddelku. Te tretje Tartinijeve gosli je izdelal Stelner in so bile baje želo dobre. Danes predstavljajo najzanimivejši predmet Tartinijeve zbirke v piranskem muzeju, ki si je zagotovil sredstva, da bo dal igosli re-stavrirati v stanje, kot so bile leta Ljudske tehnika na Goriškem in Tolminskem iNa Goriškem iin Tolminskem se lepo razvija delo Ljudske tehnike. Posebno lepe uspehe je v zadnjih treh letih dosegel Aeroklub v Novi Gorici, ki je pridobil sto novih članov. Ti so sami izdelali jadralno letalo in ga (imenovali »Vrabec«. Naravno da so njih prizadevanja podprli tudi- odgovorni za Ljudsko tehniko. 2e imajo zagotovljena sredstva za gradnjo hangarja na letališču v Ajdovščini, Aeroklub je v Lescah pri Bledu in v Postojni priredil tečaj za jadralce, v Novi Gorici in Šempetru pa tečaj za modelarje. V cbeh krajih so zelo delavne tudi kmetijsko tehnične komisije. Na Goriškem je ta komisija priredila tečaj za 72 tečajnikov, ki so se seznanjali s pravilno uporabo kmetijskih strojev. Dobro delujeta avto-molodrušlvi v Ajdovščini in v Novi Gorici In Brodarsko društvo v Novi Gorici. Pred kratkim sta se Ljudski tehniki obeh okrajev združili. Ob tej priložnosti so posebno poudarili potrebo, da bi Ljudska tehnika nudila več pomoči kmečki mladini pri spoznavanju in uporabljanju tehničnih kmetijskih naprav in strojev. 1937. Tega leta je bila namreč v Gremoni razstava ob Stradivarljcvi dvestoletnici in lam so potrdili, da so bile le gosli res Tartinijeva last. Fotografije in dokumente s te razstave hrani danes piranski muzej. Gosli bodo letos v jeseni že restav-rirane in bodo predstavljale zanimivost in redkost, ki si jo je vredno ogledati. Pamir Obisk bivših španskih borcev V soboto popoldne se je v Kopru in drugih krajih Koprskega mudila skupina bivših borcev slovenske narodnosti, ki so se kot prostovoljci udeležili protifašistične vojne v Španiji. Skupina je obiskala Portorož, Piran in odšla tudi na Socerb. Med skupino so bili tudi trije Spanci, ki so po Radiu Koper povedali nekaj svojih vtisov. Pred prihodom, v Koper je skupina obiskala razne druge kraje na Primorskem. Dodatni proračun LOMO Nova Gorica Mestni ljudski odbor v Novi Gorici je na zadnji seji odobril zaključni račun za 1954 leto in sprejel dodatni proračun za tekoče leto v znesku 5,268.000 dinarjev. Na seji so ustanovili kreditni sklad za gradnjo stanovanjskih hiš tor imenovali upravni odbor, ki bo upravljal sredstva sklada. Sedaj razpolaga, sklad s tremi milijoni dinarjev. Iz tega sklada bodo dajali posameznikom, stanovanjskim skupnostim in zadrugam posojila, da bodo lahko-gradili stanovanja. Ta ukrep mestnega ljudskega odboTa bo v .znatni meri .pripomogel k ublažitvi stanovanjske krize. Gasilska zveza koprske komune Pretekli teden so predstavniki prostovoljnih in industrijskih gasilskih diuštev v Kopru izvolili 2-članski odbor komunalne gasilske zveze in delegate za ustanovni občni »bor Gasilske zveze komunalne skupnosti. Na občnem zboru so delegatl razpravljali o utrditvi in razširitvi gasilske organizacije, o požarni varnostni službi ter o nalogah, ki jih bodo reševali novoizvoljeni odbori. Bo v ec Tartimjeo oddelek v piranskem muzeju 2e več let službuje v našem kraju zdravnik dr. Vladimir Krušič. Ljudem se je zelo priljubil, ker svojo zdravniško službo opravlja z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo, Dokaz temu je, da je že več ljudem rešil življenje. Pri njegovem delu pa pride do izraza tudi velika človečnost, saj od revnih bolnikov jemlje najmanjše plačilo za svoje delo. Želimo, da bi se med nami dobro počutil tudi za naprej. niti se ni maščevala nad sosedami, ki so jo v njeni mladosti po krivici obrekovale. Vsem je želela vse dobro, rada pa je postavila mednje in med sabo široki pult v gostilni, s pomočjo katerega se je lahko izognila nepotrebnim zaupljivostim. V Palomovo kočo ni več stopila. Ko se je Borda prikazala v gostilno, je z njo ravnala, kakor bi ji bila sestra. Pa-Iomi je točila vino v največji kozarec in delala se je, kakor da je pozabila na njegove majhe dolgove. Tono je poredkoma obiskoval gostilno. Ob vsakem srečanju pa ga je pozdravila z velikim spoštovanjem, kakor če bi ji bil ta molčeč in sam vase zaprt možakar oče, ki ga je naskrivaj spoštovala, ker ni hotel priznati svojega očetovstva. Gostilno je upravljala, kot bi to delala od svojih naj-nežnejših let. Zadostovala je ena sama njena beseda, da je napravila red med pivci. Zdelo se je, da njene do komolcev gole roke privlačujejo celo Albufero. Gostilna ni nikoli prej imela toliko- naklonjenih klientov. Nelletta je bila iz dneva v dan lepša, bolj sveža in močnejša. Videti je bilo, kako ji je koristila moževa udobnost. Canamel pa je po poroki propadal. Rekli bi lahko, da je žena kradla svojo bujnost in svežino možu. — Jasno ... — je pravil Paloma — Canamel je vedel, da je bogat in gospodar najlepše deklice v Albuferi, pa si Je dovolil še ta luksus, da je zbolel! , , . Končno pa je prav storil, kajti Nelletta vodi gostilno bolje kot on sam! Konec Je zdaj s tihotapstvom! Stari Paloma je bolje kakor vsi poznal gostilničarjevo bolezen in je zato goVSril z nameravano zlobo. Nelletta Je Canamela še vedno privlačevala. Zadostoval je blisk njenih zelenih punčic, njen smeh, ena sama njena beseda, dotik njenih rok, da je zgubil ravnotežje. Toda sedaj ni imel več prask po obrazu in pivci se niso pohujševali, če Je pult nekaj časa sameval . . . C as je mineval in Canamelova bolezen je postajala resnejša. Živo nasprotje sta bila: žena je postajala vedno bolj trdna kot bi se življenjska moč, ki je uhajala možu, po transfuziji prelivala vanjo kakor svež dež v maju. Paloma je dogodek pojasnjeval z ironično resnobo: — Canamelov zarod bo tako številen, da bo obljudil vso Albufero! . . . Pretekla so štiri leta in Nelletta ni postala mati, čeprav si je to močno želela. Hotela je sina, da bi si zagotovila bodočnost in tisto privilegirano mesto, ki si ga Je s tako zvitostjo osvojila, in želela je, da bi počili od jeze sorodniki prve Canamelove žene. Res da Nelletta ni ljubila moža in bi raje imela zdaj tega zdaj onega od klintov, ki so prihajali v gostilno. Toda solidna previdnost egoistične in preudarne žene, ki se je poročila iz interesa in ki noče postaviti'v nevarnost svoje mirnosti, Jo je zadrževala. Nekega dne je prišla novica, da je vojne na Kubi konec in da je Tonet že v Valencii. Sprejem Toneta, ki je bil edinstven primer, je bil v Palmaru poln navdušenja. Čeprav je bil ta suh in bolan, so žene občudovale njegovo vojaško držo pa še panamski klobuk, ki je predstavljal edini plen iz vojne. Zvečer je bila Canamelova gostilna polna ljudi, ki so hoteli slišat» o Ameriki. Nelletta je sedela za mizo in ga poslušala z ugaslimi očmi, ki pa se niso niti za trenutek umaknile s Toneta. Leta sedaj ni bil v ničemer več podoben fantu, ki je bil pred desetimi leti njen zaročenec. Canamel mu je, navdušen od ljubezni do domovine in zadovoljen, da je bilo toliko ljudi, ki so jih Tonetove pripovedi priklicale v gostilno, vei\trat stisnil roko, ponujal vino in ga neprestano izpraševal o novicah s Kube, kjer je bil on pred mnogimi leti. Sangonereta je bil Tonetov spremljevalec; sledil mu je povsod z velikim občudovanjem. Opustil je bil mežnarski poklic z vsemi knjigami vred. V njem je zmagal prvotni zakon in čutil je nepremagljivo potrebo, da nadaljuje z očetovim življenjem. Duhovnik ga je bil zapodil iz cerkve, tker je ministriral popolnoma pijan. — In končno, — je zatrjeval postopač med smehom vseh, — nisem se strinjal z duhovniki. Vrnil se je v umazano in razdejano kočo in obiskoval vse družbe, kjer je lahko pil zastonj. Po vseh težkočah, ki jih je moral v vojni prestati, je bil Kubanec popolnoma zadovoljen z lahkomiselnim in občudovanja polnim življenjem. Toda minil je mesec veselja in neki večer mu je v tišini koče oče resno spregovoril: — Pa zdaj, kaj si se odločil, da boš počel? . . . Mož si, moraš se posloviti od dogodivščin polnega življenja in misliti na jutrišnji dan. Tono je hotel, da bi se ta njegov edini dedič udeležil njegovega načrta. Bogata gospa iz Valencie je Tonu podarila precejšen kos zemlje ob jezeru, ko je videla, kako je navezan na zemljo in delo. Pri tem pa je bila neka nevšečnost, ki bi jo morali odstraniti: voda je zalila ta del in bilo bi potrebno, da bi ga osušili s tem, da bi napeljali ogromno čolnov prsti. Treba bi bilo naložiti denar in truditi se na lasten račun. Bati se ni bilo treba. Ali naj bi se dva taka,, ¡kot sta bila onadva, tega ustrašila? Vsa rižišča v Albuferi so bila istega izvora. Dva močna, krepka in delavna moška bi lahko storila čudeže. Bolje bi bilo to, kakor ribariti ali-pa delati pod gospostvom drugih! Toneta je ta novost privlačevala. Ce bi bil moral obdelovati najboljša polja v Palmaru, morda bi se zoprno namrdnil. Toda borba z vodo, da bi iz močvirskega blata napravil rodovitno zemljo, mu je bila pogodu. Zraven tega je, ker je bil bolj površen v razmišljanju, videl samo rezultat in ni pomislil na neverjeten trud, ki ga je uresničitev te zamisli zahtevala. Ko bodo postali bogati, tedaj bo on lahko živel v brezdelju, kar je bilo najresničnejše od hrepenenj v njegovem življenju. ! Oče in sin sta s pomočjo Borde začela z delom. Semkaj' ded ni spadal. — Glej, še dva sta prišla, ki hočeta izsušiti Albufero,. da bi spremenila vodo v zemljo! . . . Tatova! . . . Pa še njegovi družini sta pripadala, «podleža«! . . . Tonet se je posvetil delu s hipnim navdušenjem, ki je' lastno bitiem brez volje in moči. Hotel bi bil napolniti z enim samim tovorom ves kot, kjer je oče iskal srečo. Se pred' zoro sta Borda in Tonet naložila dva čolna s prstjo in jo potem prepeljala v tisto vifiko ogrado stoječe vode, ograjene z bregovi iz blata. ICI 1 V našem športnem življenju je zdaj v ospredju naš »Tour« — kolesarska dirka »Po Hrvatski in Sloveniji«. V soboto dopoldne je štar-talo v Zagrebu 82 vozačev, Po prvi etapi, na Reki je zmagal Avstrijec Rauner. Druigega dne so se odpeljali na eno najdaljših etap, 202 kin dolgo progo do Kopra, kamor so prišli v nedeljo v popoldanskih urah. Skoz.i oilj je prevozil prvi Petrovič. V ponedeljek ob 10.40 je odrinilo na pot še preostalih 71 dirkačev, med drugimi je odstopil tudi Vižintin, član koprskega Proleterja. Na cilj poletape v Tobrjinu sta privozila prva jugoslovanska tekmovalca C volj in in Ješič. Po dvcumem počitku so krenili na 37 km dolgo poletapo do Bovca. Start je bil skupinski in ne s kronometrom, kakor je bilo sprva določeno. Doslej je odstopilo že 26 tekmovalcev. V nasprotju z znanim športnim duhom Britancev, je odstopila ■celotna angleška ekipa. Kljub temu, da sc je dirka šele dobro začela, so že vidni obrisi ■glavnih favoritov. Predvsem velja to za dvajsetletnega Luksemburžana lolzana, Bolgara Krsteva, Avstrijca Mtillerja ter Jugoslovana Petroviča in Vargo. Od Luksemburžanov nista odstopila edino nosilec rumene majice, Bolzan in Ferrari. Tako je drugi dan štartalo vsega skupaj 57 tekmovalcev. Na Vršiču je bil prvi Bolgar Ilijev, na poletapi v Kranjski gori in na koncu etape v Ljubljani pa Avstrijec Mtiller, ki je tako sle-'kel rumejjo majico mlademu Luk-semburžanu. Ob gostem špalirju gledalcev, so se v četrftek popoldne odpeljali dirkači proti Mariboru. Zelo požrtvovalen je bil Žižek, ki se je hotel postaviti pred lastnim občinstvom. Imel pa je smolo, neprijeten defekt ga je zadržal za ne-kap dragocenih minut. Kljub temu T>a je privozil na cilj med prvimi. !Na etapi od Maribora do Zagreba so vozili tekmovalci precej previdno, zato tudi ves čas ni bilo kdo-"ve kako napetih in razburljivih dogodkov. Sele 20 km pred Zagrebom se je odtrgala skupina tekmovalcev, med katerimi je bil tudi član koprskega »Proleterja«, Piciga. Prvi je priSel na cilj Danec Jonsson, Piciga je bil četrti. Drugega dne so do poletape v Po-povači tekmovali na kronometer z individualnim startom. S tem del-lorn poti se je dobro okoristil vozač Varga, ki je strokovnjak za dirke takšne vrste. Tako se je rumeni majici, Mullerju nevarno približal, od njega so ga ločile le tri minute. Etapa Slavonski Brod — Beograd, je zaključila letošnjo kolesarsko dirko »Po Hrvatski in Sloveniji«. V nedeljo je v Slavonskem Brodu štartalo še preostalih 53 tekmovalcev. Malo pred Beogradom je hotel Varga pobegniti, toda Müller mu je bil stalno za petami! Na končni cilj, ki je bil na stadionu »Crvena zvezda«, je prišel prvi Danec Emborg, za njim Bolgar Ognjenski, kot tretji pa Jugoslovan Cvejin. Zmagovalec letošnje dirke je Avstrijec Müller, drugi je Varga (Jugoslavija), tretji Bolgar Krstev itd. Kot prvi od slovenskih tekmovalcev se je na 11 mesto uvrstil Piciga (»Proleter« Koper). V končnem vrstnem redu moštev je zasedla prvo mesto Jugoslavija I, drugo mesto Bolgarija, tretje Avstrija. NEDELJA, 31. VII. — 8.15 Od gorenjskega kvarteta do vaškega okteta; 8.40 Za naše kmetovalce; 9.00 Ritmični panoptikum; 9.30 Mladinski tednik, 13.45 Glasba po željah, 15.000 Naši kraji ob slovenski obali; 16.00 Tisoč in en takt; 21.00 Radijska igra: »Ogrlica«; 22.10 Plesna glasba, 23.10 Plesni r.itmf, z orkestrom Tadiio Zagroba, 23.40 Glasba za lahko noč. PONEDELJEK, 1. VIII. — 7.25 Vaša najljubša popevka tega tèdna: 12.45 Zabavna glasba in objave; 14.00 Od melodije do melodije; 14.45 Zorko Prelovec: Iz albuma slovenskih narodnih, izvaj'a sopra-nistka Oliga ¡Petrovič, pri klavirju Jež Jakob, 20 minut z orkestrom André Kostelanez; 20.40 Pjesmom kroz Dalmaciju ; 21.00 Naš tedenski program; 2L10 Arije in dueti iz znanih operet; 21.30 Morja široka testa; 21.45 Preludij Frederika Chopina; 22.00 Zaplešite z nami; 23.10 Igra ljubljanski plesni sekstet; 23.40 Glasba za lahko noč. TOREK, 2. VIII. — 7.25 Vaša najljubša popevka tega tedna; 13.45 Zabavna glasba in objave; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno pismo na Primorskem; 14.50 Naše vinske narodne pesmi; 20.00 Parada jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe; 20.30 Gaetano Donizetti: »Don Pasquale«, komična opera v treh dejanjih; 22.00 Plesna glasba; 23.10 Tony Murena s svojim orkestrom: 23.40 Glasba za lahko noč. Sreda, 3. VIII. — 7.25 Vaša najljubša popevka kega tedna; 13.45 Zabavna glasba in objave; 14.00 Od melodije do melodije (vmes ob 14.10 Glasbena kronika); 14.45 Ven-ček slovenskih narodnih, izvaja mali ansombel p. v. Srečka Dražila; 20.00 Popularne melodije z orkestrom Mantovanl; 20.40 Bosanske narodne pjesme; 21.00 Kulturni pregled; 21,10 Johan Sebastian Bacii: Suita št. 3 v C duru za violončelo. Izvivja Enrico Mainardi; 21.30: Iz domače in tuje književnosti: Ob 105-letnici rojstva Guy de Maupassanta; 22.00 Vabilo k plesu; 23.10 Ritmi za lahko noč; 2-3.40 Glasba za lahko noč. ČETRTEK, 4. VIII. — 7.2-5 Vaša najljubša popevka tega tedna; .13.45 Zabavna glasba in objave; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno pismo; 14.50 Poje gorenjski vokalni kvintet iz Kranja; 20.20 Melodije iz operet; 20.40 Srp-ske narodne pjesme i kola; 21.00 Ljubezenska lirika v poeziji in samospevu, reprodukcija II. Umetniškega večera turistično olepševalnega društva v Kopru; 22.00 Prosimo za ples; 23.10 Igra planist Charlie Kunz; 23.40 Glasba za lahko noč. PETEK, 5. — 7.25 Vaša najljubša popevka tega tedna; 13.45 Glasba po željah; 14.45 Slovenske narodne poje ženski tercet ob harmoniki; 20.00 Tisoč in ena noč; 20.40 •Popularne makedonske pesmi in ora; 21.00 Iz jugoslovanskih opernih repertoarjev; 22.00 Plesna glasba; 23.10 Igra orkester Jean Corduwe-ner; 23.40 Glasba za lahko noč. SOBOTA, 6. VHI. — 7.25 Vaša najljubša popevka tega tedna; 13.45 Zabavna glasba in objave; 14.00 Ali veš, kaj je to? Pisan spored glasbenih ugank; 14.40 Tržaška kronika; 14.50 Igra gorenjski kvartet; 20.00 Operetne melodije; 20.00 Narodne pesmi In kola; 21.00 Znane operne uverture; 21.30 Vladimir Nazor - Vasja Oevirk: »Boškarina« — Zgodba iz istrskega kmečkega življenja; 22,15 Plesna /glasba; 23.10 Igra orkester Radia Ljubljane; 23.40 glasba za lahko noč. AVTOPODJETJE Priporočamo sc svojim poslovnim p jem AVTOSERVIS: srednja in generalna popravila Potovanja in izleti z najmodernejšimi avtobusi in stalne avtobusne linije z vsemi kraji Slovenije V naših delavnicah izdelujemo tudi avtobusne karoserije SPLOŠNO v^v c.radb;eno podjetje »ezosio izvršuje visoke in nizke gradnje po konkurenčnih cenah Priporoča se investitorjem! (Nadaljevanje s 7. strani) ■ tudi res posrečilo, samo ne tako, kot so si bili zamislili. Pok podvodne eksplozije prenaša voda prav tako dobro kot zrak. Ladje še v razdalje nekoliko kilometrov občutijo daljno eksplozijo kot nekakšen podvodni sunek. Tudi na torpedovki, kjer sem bil tedaj vkrcan, smo jo vsi občutili. Bilo je v zgodnjih jutranjih urah 1. novembra 1918. Kaj pa je to? Saj je vendar konec vojne!? Tuljenje siren, sij žarometov, kričanje in be-ganje mornarjev — povsod sama zmeda. Kmalu smo zvedeli, da so eksplozijo bile na »Viribus Uniti-su«, ki je bil dober kilometer oddaljen od nas. Bil je privezan na boji. Razsvetljevali so ga žarometi z drugih ladij. Opažih smo, da je že nekoliko nagnjen na bok, mornarji pa so ga v naglici zapuščali. Zjutraj smo zvedeli podrobnosti. Pod okriljem noči je neki italijanski rušilec pripeljal v bližino Pulja dva oficirja, ki sta z malim čolnom priplula v pristanišče. To je bilo kaj lahko. Barikad, ki so ves čas vojne branile dostop v pristanišče, ni bilo več, žarometi niso osvetljevali morske površine in nobene varnostne službe ni bilo več. Italijana sta do ladje priplavala v nekakšnih potapljaških oblekah in sta pod vodo pritrdila nanjo tempiran eksploziv. Ko sta že opravila svoje delo, pa ju je opazila straža na ladji — takoj nato pa so ju s čolnom ujeli. Poveljnik ladje je bil tedaj kapitan bojne ladje Vukovič. Diverzauta sta mu povedala, da bo v kratkem prišlo do eksplozije, ki bo hdjo potopila. .Vsi so se začudili, Italijana pa sta izjavila, da za k>nee sovraž-r.ostl še nista vedela. Seveda je bila to kaj prozorna laž, saj je rušilec imel radijiko postajo in je bil vedno v zvezi s svojo komande,. Matično poveljstvo italijanske mornarice pa je že prejšnji dan dopoldne bilo z našim radijskim sporočilom obveščeno o dogodkih. Vse kaže, da so se prav na podlagi tega odločili za. ta »podvig«. Čudno je vsekakoT, cla prej v vseh treh letih in pol vojne z Avstrijo niso nikoli niti poizkušali kaj podobnega. To noč pa bi bili lahko vpluli v Pulj z godbo in ognjemetom, pa jim ne bi bil nihče branil. Od te-. ga »herojstva« so sicer samd imeli največjo škodo Večji del avstrijske flote so namreč prevzeli Italijani. kot vojni plen in jim tudi »Viribus Unitis« ne bi ušel. Ker niso hoteli plovečega, so morali vzeti potopljenega. Ko se je zdanilo, smo videli lo še majhen del ladijskega dna »Viribus Unitis« je počasii izginjal in se končno pogreznil v morje. Se nekaj časa jc iz njegovega groba vdiral na morsko gladino zrak, ki ga je voda iztiskala iz ladijskega trupa, .— nato pa je vse potihnilo. To je bila smrt »Vjiribus Uril-tisa«. Z njim se je prostovoljno Dokopal na dnu morja tudi prvi ladrin poveljmik kapitan Vukovič. Ob istem času pa je bila njena lastnica Avstrija izbrisana kot (imperij s svetovnega zemljevida. Slava »Združenih moči« je za vselej zalonila m prav z ladjo tega imena je šla na dno največja moč zrušenega cesarstva. EPILOG ■Ladja »Viribus Unitis« je stala 60 milijonov kron, ki so jih v veliki meri prispevali tudi Slovani. S to suho številko pa si ne moremo prav predstavljati njenega pomena. V cesarski Avstriji je papirnata krona veljala prav toliko kot odgovarjajoči zlatnik, ljudje pa so ùmeli še rajši bankovce, ker so bili prlklad-nejši. Desetkronski cekin je tehtal 3,3S7 grama. Sest milijonov zlatnikov bi torej tehtalo 20.322 kg 22-karatnega zlata. Cekin je bil širok 19 mm. Ce bi jih šest milijonov položili eden poleg drugega, bi dobili nepretrgano 114 km dolgo zlato črto — deset km več, kot je po cesti iz Ljubljane v Trst. To je bil »Viribus Unitis«. Mali oglas PRODAM »Tobi« štedilnik, dobro ohranjen. Pojasnila v tiskarni Jadran v Kopru. TRGOVINA S PIVOM TER P.A7 NI« nrvEZAlk'OHOLNIAM PIJAČAMI NA DrDELO C3 i - UU; , rCLtroNo V naših skladiščih dobite najboljše temno in belo „UNION" PIVO po solidnih cenah Dobava franko kupec Priporočamo se za nadalje vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem Naročam tednik xStovesüskl Jgötsös na uoslo? : Ima ta prilmefc___ EdTOäiXo__ Fœôa__ Nsareäafess fcora ctečcS, îso pc^mea vcäo pa2c£3žca>l E1Î33___ (ILüfltetoais&i podpâf) I_________bi« - C ilt&sč J mâ s 'JMjS: ses Pred kraikim je odplula iz Cla-rensvvillea v Kanadi ladja s čudnim tovorom: na krovu jc imela le nekaj ton telefonskega kabla, ki ga bodo položili v Atlantski ocean. 77.' ¡se mf ■ Ta kabel bo omogočil telefonske zveze med Evropo in Ameriko. Sicer so bili tudi doslej možni telefonski razgovori med obema celinama, vendar samo preko radia in s prevajanjem zvočnih valov v ionosferi. Take telefonske zveze so nerodne, ker jih otežkočajo in sploh onemogočajo že čisto navadne vremenske motnje. Nasprotno pa bo po kablu, ki ga sedaj polagajo, mogoč nemoten razgovor med starim in novim svetom. Glas bo čist in jasen, kakor med dvema telefonskima aparatoma v istem mestu. Kabel bo povezoval Clarens"wille v Kanadi z Obanom na vzhodni škotski obali. Zračna razdalja med obrtna krajema je 3625 km. toda kabel bo moral bili za celih 191 km daljši zaradi različne globine morja. V globini, ki doseže tudi 4500 metrov, bo moral vzdržati ogromen pritisk. Na vsak kvadratni palec (to je 6,4511! cm1), pride skoraj tri tone teže. Premer kabla bo v velikih globinah 2.5 cm. blizu kopnega pa 6,25 cm. To se sicer zdi nepotrebno, toda na plitvinah mora biti kabel veliko močnejši kakor v globinah, saj je na površini izpostavljen zličnim škodljivim vplivom. Kabel je sestavljen iz dveh prevodnikov, ki bosta lahko prenašala 36 razgovorov istočasno. Podmorski kabel pravzaprav ni nič novega. 2e leta 1851 so postavili prvi tak kabel pod kanal L a Manche, 7 let kasneje pii že med Evropo in Ameriko. Toda ta kabel je prenašal samo telegrafske znake. Da pa se lahko prenaša glas na take razdalje, je treba premagati veliko večje ovire, kajti pri razdalji 100 km postane človeški glas že slabo razumljiv in ga je treba oja-čiti. Da bi ta ovira odpadla, so preizkusili in kombinirali kabel na različne načine. V laboratorijih Bell Telephona (ZDA) so izdelali ojačevalec (»ponavljalec«), ki bo nameščen v samem kablu. »Ponavljalec« bo omogočal glasu, da pride čez Atlantik popolnoma jasen. Izdelovanje teh aparatov, ki morajo biti izredno majhni, (saj so nameščeni v samem kablu), jc zelo natančno in občutljivo. Laboratoriji. kjer jih izdelujejo, morajo biti popolnoma čisti vsakega atmosferskega prahu. V Western Electric so zgradili posebne delavnice nalašč za to. Celo zrak prihaja vanje filtriran in 100 krat bolj čist od zraka-, ki ga vdihavamo na prostem. Specializirani delavci, ki tam Čebele niso samo najkoristnejše, marveč tudi najbolj zanimive žuželke. O njih so napisali že več kot 150 knjig. Najnovejšo pripravlja sedaj nemški »čebeloslovec« dr. Max Renner. Ze pred leti so opazili, da odhajajo čebele na nekatere cvete samo tedaj, kadar se v njih zbira cvet-lični sladkor. Ta ugotovitev je delala znanstvenikom sive lase, in so si jo razlagali na vse mogoče načine. Nekateri so menili, da so temu povod zunanji vzroki, kot sprememba v temperaturi ali celo koz-mični žarki. Sčasoma je pa jelo prevladovati mnenje, da imajo čebele vgrajene neke vrste »ure«. Dr. Max Renner je vzgojil 40 čebel, ki so v določenih časovnih presledkih odhajale h kozariu oslakane vode. To vodo so jemale vsaki večer od 20.15 do 22.15 po pariškem delajo, morajo nositi obleke popolnoma čiste. Izdelovanje ojačevalcev, ki omogočajo prenos človeškega glasu pod Oceanom, traja dlje kot eno leto in stane vsak po 70.000 dolarjev. Ko so tako preprečili, da bi se glas v kablu izgubil, pa so se morali ustaviti pred novo, večjo oviro: človeški glas ne potuje na velike razdalje z isto hitrostjo kakor pri kratkih progah in nižji toni se hitreje prevajajo od višjih. Visoki in nizki zvoki prihajajo do ušes poslušalcev dvojni in tako pomešani, da So nerazumljivi. Western Electric proizvaja tudi proti tem oviram potrebne instrumente, ki izenačujejo glas. V svnkem od obeh kablov je osem aparatov izenače-valcev in 52 ojačevalcev. Da bi izvedli ta ogromni načrt, so se pogajale angleške, ameriške in kanadske družbe skoraj dve leti. Končni sporazum so podpisali koncem leta 1953. Izvedenci ugotavljajo, da bo telefonski pogovor med New Yorkom in Londonom ali med katerimi koli mesti na tem in onem kontinentu lahek in jasen kakor navaden mestni pogovor. Atmosferske spremembe bodo malenkostno vplivale na kabel. Boje se edino podzemskega gibanja v velikih globinah. Toda upajo, da tudi to ne bo ovira, ker so podzemska gibanja dokaj redka. QBB (3S3S času. Dr. Renner je prepeljal potem te čebele v New York. Tudi v Ameriki so nabirale osladkano vodo med 20.15 in 22.15. uro, toda ne po newyorškem, marveč po pariškem času. Poskus jc pokazal nekaj zanimivih rezultatov. Kako merijo čebele čas, pa dr. Renner ni hotel povedati. Rekel je. da bo to razložil v svoji knjigi, ki jo pravkar pripravlja. JmiÊk mm A ki nekem gospodarstvu na periferij! Zahodnega Berlina so poskusil/i nekaj, kar l>o brez dvoma zanimalo tudi naše živinorejec. Ko krmijo krave, odprejo v hlei 'it radio in poiščejo lahko glasbo. Poskus jc uspel, Glasba deluje na kravjo prebavo tako ugodno, da namolzejo znatno več mleka kakor običajno. Krave so torej muzikalične Pred leti je dobil mister Winston v dar lepega leva. Pred kratkim mu jo pa ravnateljstvo londonskega živalskega vrta prineslo žalostno vest, lev bo najbrž kmalu izdihnil. Saj tudi ni čudno, revež jc star že 20 let. Razni živalski vrtovi imajo nad 50 njegovih potomcev. Da ne bi zbijali na račun uboge in nebogljene živali zlobne šale, menda je zelo podoben karikaturam Britanskega imperija, so ga skrili v posebno kletko. Obiskujejo ga le živinozdravniki, ki ga pitajo z vsemogočimi tabletami. ' -v'- ' - : M ki greje .......i To bo najbrž potegavščina, se bo morda kdo namrdnil. Toda ne. Tudi ljudje ob Severnem morju se radi kopajo in čeprav so tudi tam sončni dnevi, jo pa voda vselej precej hladna. Nekdo se je spomnil in naredil obleko, ki greje. Narejena je iz gumija posebne vrste. Prepušča le malo vode in ohranja telesno toploto. Ta obleka bo prišla prav tudi ljudem, ki se ukvarjajo s podvodnim športom. Ji;; ï'i-îssS ' I ,: i , s /m |§ 1 : ', r " » Êpm mm - . ' , i | "M t 23-h 'tu i Willi P iehler je dosegel svojevrsten rekord. — na žici. je vzdržal nepretrgoma 120 ur ali pet dni in pet noči. Njegov največji' sovražnik ni bila utrujenost ali spanec, kakor bi marsikdo sodil, mar-ncc, kakor bi mislili, marveč dež- m %m m foi- # j  © Mn A m, w - «i k «V ^ mM - ; ...........■<■ ■>y V -, , MM '0 zdravo, Bepo, kej pa l.i ješeeš v Kuapri, sem ga vprašal. »Te lepu prosim, Vane,« mi ju rekel, »hodi z mano jenu mi pokaži, u kaini ulici biva med.ih veterinar. Pousod ga ješčem, jenu noben mi ne zna reč, ei je. Zbolela mi jo krvaa jenu si ne znamo sami pomagat.« Tako sva z Bepolom po vsem Kopru zaustavljala ljudi In spraševala po s'.t-novanju veterinarja. Pošteno sva se spotila, preden sva /.vedela, ela stanuje v neki stari >--ex škofovi ulici'. Povem vam, da .ima t i naš strokovnjak zares staro stanovanje, k' pa ni prav nič podobno škofove.nu. Končno sva zvedela, ela tudi prevoza nima, čeprav sva videla v mestu nešteto ljudi, ko so se prevažali z avtomobili in stavim, da niso vsi strokovnjaki. Ko smo že pri prevoznih sredstvih, bi hotel povedati še-eno stvar, ki se tiče tako mero dajnih, kakor tudi prebivalcev Rižanske doline, in vseh tistih, ki morajo po oprimkih v naše mesto iz Črnega kala, Kozine, Krasa, Brkinov, Cičarije itd. Dnevno vozi iz Kopra v Ljubljano šest avtobusov, v soboto celo sedem. Neko soboto sem moral nujno po opravkih v Kozino. Na avtobusni postaji sem bil že zgodaj popoldne. Kupil sem vozni listek za goriški avtobus, toda sprevodnik me v vozilo ni pustil, češ, prednost imajo tisti, ki se vozijo v Gorico ali Ajdovščino. Seveda sem moral listek vrniti. Kupil sem nov lisiole za ljubljanski avtobus, ki je žo tam čakal. Tudi ta listek sem moral vrniti, ker imajo spet prednost ljubljančani, kakor mi je živahno zagotavljal sprevodnik. Poskusil sem srečo z drugim popoldanskim goriškim, toda imel sem spet smolo. Vnovič so me potolažili s »prednostjo . Kmalu jo primaha na postajo reški avtobus, ki tudi vozi skozi Rižansko dolino. Kupim torej listek za reškega, čeprav že davno spada v muzej, povrhu je pa kar za 20 dinarjev dražji od ostalih avtobusov »Ništa u Ko/.Inu, elruže, samo za Rijeku,« .mi je vljudno odvrnil. Listek vračam in blagajni ,'u spet kupim novega za ljubljanski avtobus, ki odpotuje okrog šeste ure, Ponižno sem prosil sprevodnika, naj se usmili mojih starih kosti in jim,.dovoli, tla bi vstopile v avtobus ter se pripeljalo do Kozine, »Ne morem, dragi tov; iriš,« je dejal,, »prednost imajo-potniki za Ljubljano!« Tako sem stalno potoval oel blagajne do perona, če tisto prerivališče lahko tako Imenujemo. S »prednostjo« se je nadaljevalo vse do večera, ko me je končno pobral v svojo notranjost ne^ki polpraz-in in staromodna avtobus, ki je vozil mimo Črnega kala in Kozine proti severu. Povedati moram, da so marljivi in vljudni sprevodniki držali predavanje o »prednosti« vse popoldne še neštetim drugim prosile^em za Črni kal, Crnotiče, Klanec, Kozino, Kras, Cičarijo in druge kraje. Vane dobro ve, da primanjkuje prevoznih sredstev in prav zaradi tega bi si upal dati tale nasvet: Ali je potrebno šest 'in celo sedeun dnevnih prog do Ljubljane, če nimamo dovolj avtobusov? Ali ne bi bilo bolj pametno vpeljati raje IS prog elo Divače, ki je od Kopra oddaljena le 42 km? Prepričan sem, ela na koprski avtobusni postaji ne bi bilo prerivanja, zlasti oh solx>tah iin da bi avtobusi lahko odpeljali vse potnike. Tako imajo »preelnost« le nekateri oddaljeni, ostali, ki so zaradi služb In opravkov nujno navezani na Koper, pa morajo doživljali zapostavljanje in celo ponižanje. Zdi se mi. da bi avtobusna podjetja tudi finančno profit;rali. Ko bo pa avtobusov kar mrgolelo, si bomo lahko privoščili proge tudi na tisoče km daleč. Prevoznih dopisov imun še večna n.'izi. Bodo pa drugič na vrsti, Ostali ustni in pismeni dopisniki na naj mi oprostijo, če niso imeli danes ■ prcdnoslu-, saj bomo še .pisali. Prisrčno vas pozdravlja V.tne sprevodnik!