ISSN 0350-5561 ZI koAM tedna Jutri se bo v zahodnih krajih poobléčUo V sabafQ se bodo pad^/ine od líifwda razSiiife n$ vso držita Mefň snàerfa bo na viriti okoli 1300m lil oc 52 let stBMilka 48 četrtek, 7. decembra 2005 Delavcev, upokojencev, šeuďentov, dijakov, kulturnikoVr laposlenih v javnem sektorju In drugih nasprotnikov gospodarskitt in socialnih reform^ kijih predlaga vlada, sobotno sneženje ni (preveč) motilo, S svojo prisotnostjo in transparenti so preplavili Ljubljano. Iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline je v soboto odpeljalo 19 avtobusov protestnikov. Zborno mesto « za ene • je bilo parkirišče pred Rdečo dvorano, VeČ na notranjih straneh, (mkp, foto: H. J,) Partnerstvo potrebujejo oboji Velenje, 29. novembra • V Velenju se jc začelo X. srečanje malega In velikega gospodarstva. Trajalo bo do 15. decembra. Tudi tokrat ga organizirajo Savinji?ko • šaleška območna gospojartika zbornica Velenje, lukajî^nja Območna obrtna zbornica 1er Saia območne ra/vojne agencije Mozirje. Projcki so poimenovale Partnerstvo v konkurenčnosti 2. Ra/dcljen je v iri sklope, in sicer je na plenarnem delu v veliki dvorani hotela Paka već kot 250 udele^.encev i/ celc Slovenije na- ^ I \ X .éífriíA menjalo osrednjo pozornosl trendom na prodajnih in nabavnih irgih, predstavitvi dobrih praks glede konkurenčno;>ii malih in srednjih podjetij 1er srečanju z dobavitelji /a BIIS Hišne aparate Na/.arjo in Gorenja. Včeraj je bila v dvorani Centra Nova okrogla miza na temo Ko IÎ k u renčn osi s loven s kega poslovnega okolja, v dneh od 6. do 13. decembra pa se bodo /.vrstila srečanja gospodarstvenikov in razvojnih partnerjev z ministrstvi na temo Konkureačnosi slovenskih regij. V razpravah so udeleženci med druginj ugotavljali» da se evforija in bnja/en pred Kitajsko grožnjo po lelu dni umika irezni presoji in zaupanju v razvoj lastnih prc;d-nosli. Ob laki konkurenci partnerstvo potrebujejo oboji -veliki in njihovi dobavitelji. ■ Tp S plenarnega dela srečanja Prihaja evropski prvalt 2003 Inikoii samiinv o ^ Rd6ČadvoraiiasoDota,3.12.obl8.urt ' XU/ j O Glavni pokrovitelj 300 SIT lUIIIO Presežki Bojana Spegel Vm nekaj minulih dni lahko brez preUnnmya irditn, da ao l)fll l>olni pmezfcm Začelo se Je v peiek zvečer. Sicer napovedano sneženje je presenetilo prav rjť, tako nas, namdne državljane, kot li-.s re. ki so zadolženi za liúčenje mt in idfc. Prava ava/nuru se je hila v soboio Ziiodaj do/H>ldne odpravi/i na /«>/. Ne le po šaleški dolini, po vsej Sloveniji Je bilo stanje obupno. Sne%a je bth za eno samo noč res ogromno, sploh, ker so vreme-noslovci v naših krajin napovedovíili ija do JO cenfimeirov visiiko zimsko odejo. Uradno naj hi zapadlo 37 centimetrov sne^a. Lindje so že dopoldne (in še vse naslednje dni) bernlli, da ultce nl^^o nuj-f}olje očiščene, najhuje pa so Jo otinefiH peki. A je treba vendarle )ederi, da Je količina upravičeno pre.nenetifa tudi zimsko službo. Tain, kjer so {xmoči ce.sie že očistili, Je bih že v kratkem .spet Vif 2a.s neženo. Ústili so pt) razporedu, ki je v naprej določen. Najprej najbolj nujne poti, potem so šele pri.ile na vrsto manjše ulice in /Hnršine za pešce. Na Kardeljemn trsu v Velenju, recimo. Je bilo čik'enje zelo težko. Kljub temu, da .10 prej.ýiji teden uspeli urediti !00 dodatnih parkirišč^ so ljudje še vedno puščali avtomobile tudi na pločnikih. Ker so bila parkirišča zaradi vikenda polna, je bilo težko čistUi tudi ta ... Skratka, zima je tudi tokrat presenetila. '/.§odha, ki jo spoznamo skoraj vsako zimo, V istem jutru .vť Je zgodil še en izreden dogodek. Kljub obupnim vremenskim razmeram sv se na pot proti tokrat dih besedno beli In (res zanalašč?) zelo slabo očiščeni Ljubljani z v.ieh koncev države podali na pot predstavniki sindikatov. Največji protestni shod v zgodovini sodobne Slovenije je uspel, pravijo, lini so Jih našteli JO. drugi 40 tisoč. Povedali so. že s svojo prisotnostjo na shodu, da si ne telijo, da bi čiveh še slabke. Večina Slovencev in Slovenk, sploh tistih, ki si kruh služijo s poštenim delom v proizvodnji. pa živi vse ."ilabše. À dejsts o je, da je lahko še slabše. Včeraj se je v Velenju KgodiU še ^ARM. V Hotelu Paka je 45 vidnih Sakčunov u.statHriilo Šaleški razvojni modei To je društvo, ki je ttasialo na pf}budo Franca Severja, ki iťA ća.s trdi. da ne btulo lx)lifično o!>remenjem. Bojda .u) nekateri ceh spraševali, kakhne veze moraš imeli, da se lahko včlaniš. Nobenih, pravijo. 'Želijo si vse, ki bi radi delali in imajo ideje za hitrejši in boljši razvtanovitelJe so. tako Je pt'-alo na valnlu, ixh zdravili predsetlnik ifprave Gorenje ma^. Franjo Bohinac^ velenjski župan Srečko Meh in usioficnltelj [Jodjetja Gorenje Ivan Atelšek. Na vprašanje, kakšna l)o pna akcija .'Í4KMA. Je Franc Se\er odgovoril, da bo to že to, da se pokažejo in predstavijo pntgram delovanja. Glede na članstvo, kije tako strokovno kot politično zelo pisano. bo to kar držalo. Vseeno pa bomo željno čakali na nasled-ry'e korake. Tiste konkretne In ne liste na papirju. V Velenju tudi Fakulteta za glasbo? Veleiye, 30. novenil>ra- V sejni sobi Mestne Čua obrina zbornica Pluj in Obrina zbornica Slovenije, jc bilo v pmslorih Splošne bolnišnice Slovenj Cîradec. V nekaj urah jc 17 ekip s približno 90 udeleženci tekmovanja i/ cele Slovenije prepleskalo 4000 kvadratnih melrov sîen v ireli nads(ropij kirurskívginekolo-škega oddelka omenjene bolnišnice. Mavrične barve, ki so zame-njale sivino in s leni pričarale bolj di^niače 1er prija/no okolje za bolnike, so v sodelovanju z arhitekti izbrali zaposleni na oddelkih. /Vkcija ima dvojni pomen • tekmovalni in humanitarni. Na dosedanjih sesiih lekmovanjih so lako sliko pleska iji poskrt>eli za pri-jeinejse okolje bolnikov v bolnišnicah Ptuj, Pediatrični kliniki v Ljubljani. Porodnišnici Maribor. Vricu Piuj ter bolnišnicah Celje in Trbovlje. ■ Tp 25 let DVI Velenje Slovenj Gradec, Velenje • Danes. 1. deccmbra ob 14. uri. se bodo v Slovenj Gradcu na redni leini skupsčini zbrali člani društva varnostnih inženiricv in tehnikov. Skupščino bodo /.družili s svečano akademijo ob 25-letnici Drui^lva varnostnih in/enirjcv Velenje in peli obletnici ustanovitve in delovanja zbornice. ■ mfcp Dan odprtih vrat reševalne službe Nelenje- Zdravstveni dom Velenje bo pripra\il v ponedcpek. 5. novembra. ob 60-letnici delovanja reševalne slu/be dan odprtih vrat. Med 1L in 16. uro si bodo lahko obiskovalci ogledali reševalne avtomobile in se seznanili s tehniko, ki jo reševalci uporabljajo pri svojem delu. Na ogled bodo tudi uniforme, ki so jih reševalci u po rahljali na samem začetku in avtomobil mercedes iz leta 1971. uro prej, preden bodo odprli vrata reševalne službe za obisko va I ce, pa bo v sejni sobi zdravstvenega doma krajša priložnostna slovesnost ob jubileju. ■ mkp Denar ostaja v dolini Ministrstvo za šolstvo in šport prodalo dijaški in študentski dom Mestni občini Velenje, kupnino pa bo prejel Šolski center Velenje za izgradnjo MIC 2 - Možnosti za še več uporabnega znanja • V domu nova stanovanja, mladinski hotel... Tatjana Podgoršek Veieiye, 25. noveriîbra - Minister za šolstvo in sport dr. Milan Zver in župan Mestne občine Velenje Srečko Meli sta ob navzočnosti vseh treh občinskih podžupanov in Vodij svetniških skupin iz letošnjega proračuna, pre ost a« nek iz proračuna za leto 2006. Zver in Meh sta ob tem dogodku izrazila zadovoljstvo, saj je to - kol se je izrazil minister -posrečen primer vračanje denarja iz države nazaj v lokaljio skupnost. Kupnino bo namreč Kupoprodajno pogodbo sta podpisala šolski minister dr. MIlan Zvar in valanjski župan Srečko Meh v i^bčini 1er predstavnikov Šolskega centra Velenje v prostorih mestne hise podpisala kupoprcv dajno pogodbo za stolpič A dijaškega in študentskega doma na 1-renkovi ccsU v Velenju. Vrednost pogodbe je .^45 milijonov tolarjev, od lega bo velenjska olv čina 100 milijonov SIT plačala ministrstvo namenih) Šolskemu centru Velenje /a izgradnjo drugega objekta na Medpodjelni-škem izobraževalnem centru (MÍC) na Starem jašku v Velenju. Po zagotovilih /vera ho drŽava prihodnje leti namenila za izgradnjo predvidenega tretjega objekta na MIC-u še 2.'^0 milijo- nov SIT. i>575 milijonov tolaricv je velika razvojna spodbuda v šolsivu. s katero bo pridobila ne le lokalna skupnost, ampak regija. V leh centrih namreč pridobijo uporabniki vzgojno-izobra-ževalnih programov uporabna znanja, le-la pa potrebuje gospodarstvo. Z novimi prostori in novo opremo sem prepričan, bomo lahko nudili vrhunsko znanje na enem mestu.« Srečko Meh je povedal, da stolpiča A dijaškega in študentskega doma niso kupili na pamet, ampak z določenim namenom. Preuredili ga bodo z.a dejavnosti, ki jih občani nujno potrebujejo, '['ako bodo zelo kmalu tu uredil: 40 stanovanj, prostore za dejavnost najrazličnejših društev, mladinski hotel s 50 posteljami, dnevni center za mladostnike od 15 do 25 leta starosti, prostor/a stanovanjsko skupnost, dnevni center za uporabnike psihiatrične pomoči. Dijaški dom je v dobrem stanju, zato preureditev ne bo predraga. Veljala naj bi približno 50 milijonov S!T. Po poirebi ga bodo lahko prav tako z minimalnimi stroški preuredili nazaj v študentski dom, čeprav imajo zanj načrte dru^e. Na Šolskem centru Velenje so na ta dogodek nestrpno čakali žc nekaj časa, zaKj je bil njegov direktor Ivan Kotnik podpisa ku- Projekt reorganizacije miruje Za reorganizacijo upravnih enot regije Saša 15,8 milijona SIT zagonskih sredstev - Uveljavljanje subvencije v kmetijstvu le za predhodno usklajenega projekta GERK - Upravni center v Mozirju vseljiv marca prihodnje leto Mozirje, 25. novembra - Na seji koordinacijskega si)sveta za območje Upravne cnole Mt>ziije so člani razpravljali o treh aktualnih vprašanjih: o reorganizaciji upravnih enot. izvajanju projekta onUK na območju omenjene enote ter o poteku izgradnje upravnega cenira na območju Po-dmžnika v Mozirju. Načelnik mozirske upravne enote Vinko Polićnik je Člane sosveta seznanil, da projekt reorganizacije upravnih enot ([JF.) v icm irenutku miruje. Predvidene aktivnosti naj bi nadaljevali po 1. januarju leta 2007, spremembe pa naj bi izvajali posti^poma. ^ Tako sta se koordiJiaciji načelnikov upravnih enot odločila minister za javno upravo Gregor Vi-rani in delovna skupina.« V prvi lazi naj bi iz 58 upravnih enot oblikovali 14 upravnih okrajev, med katerimi je upravni okraj Saša, ki združuje sedanji upravni enoii Velenje in Moziije, uvrščen na H mesto. V skupnih službah okraja naj bi bilo 15 zaposlenih. Projekt oblikovanja upravnih t>krajev naj bi stal 550 milijonov tolarjev, od tega bi za upravni okraj Saša potrebovali nekaj več kot 15,X milijona tolaijev zag jekla p(^vedala Stanka Rozenstein tega vodi postopke za .^94 kmetijskih gospodarstev upravna enota, za 269 svetovalna služba, /2 210 enota Geodetske uprave Mozirje, za 160 kmetijskih gospodarstev pa Zavod za gozdove Nazarje. »Projekt je zelo zahteven. Na začetku smo imeii precejšnje te-;^avc. saj so morali prii: nosilci kmetijskih gospodarstev, ki smo jih s posebnim vabilom vabih na stev, pri katerih se zadeve v praksi prikrivajo.« Kol je še povedala /nidarjeva, se morajo tisti, ki še niso prejeli vabila za usklaje-vahii sestajiek za vnos CiERK-ov, zanj dogovorili na Upravni enoti Mozirje od 1. deccmbra dalje. Sicer pa bodo v zvezi s tem poslali občinam javni poziv, te pa ga bodo objavile na s"Vojih oglasnih deskah. Upravni center na območju Po-drožnika v Mozirju, ki ga /a irg gradi podjetje Cigrad iz Šoštanja, počasi dobiva pravo podobo. Ob Upravni center naj bi bil vsiljiv marca prihodnje teto. Žniilar. Po njenih besedah je bilo na območju /gornje Savinjske diUine prvotno predvidenih 10.'^8 kmetijskih gospodarstev, ki morajo uskladili dejansko rabo, trenutno pa so pri številki 1033. Od usklajevalne sestanke na eno od omenjenih ustanov, dvakrat na sedež upravne enote. Zalo je bilo nejevolje kar prccej. Te pa bo najbrž zelo veliko tudi pri trenutno 10 nosilcih kmetijskih gospodar- njembo 120parkirnih mesuvob-jektu pa ho 3200 kvadratnih metrov uporabnih površin. V kletnih prostorih je predviden arhiv, v pritličju lokali za storitvene dejavnosti (čevljar, cvetličarna, slašči- p o prodaj ne pogodbe toliko bolj vesel. »Ko smo leta 1999 začeli udejanjali MIC kot učno podjetje, seje lo nekaterim zdela zasanjana zadeva. S podpisom pf> godbe je to poslala realnost. S tem bomo lahko zaokrožili dejavnost na MlC'-u na 6000 kvadratnih metrih uporabnih površin, dokazali zgledno sodelovanje in partnerstvo med lokalno skupnostjo, gospodarstvom, nenazadnje pa tudi državo okro-nah z najboljšim. Na tej lokaciji bomo lahko namreč sedaj še bolj povezali delo in učenje za dosego i zje m no p< 1 men) b neg a p ro-dukla, ki mu pravimo uporabno znanje.« Koi je še dejal Ivan Kotnik, bo Šolski center s preselitvijo nekaterih programov iz lokacije na Trgu mladosti v Velenju v objekl MIC 2 na Starem jašku v precejšnji meri rešil prostorsko stisko. Pouk naj bi v novem objektu stekel že septembra prihodnje leto. | REKI-I SO Dr. Milan Zver. minister za šolstvo in šport o tem. zakaj šc ni imcn<îval ravnatelja Osnovne šole v Šoštanju in kako se bo {Odločil: «Nimam vseh potrebnih po-dalkov in informacij. Sem pa zelo razočaran s potekom izbire ravnatelja, tako nad ravnanjem dosedanjega v.d.-ja Milaua Ko pu ša rja, kot dru-gih, ki z dejanji izvajajo pritisk na odločitev. Za zaostrovanje razmer, za rušenje homogcnosii kolektiva ni kriv minister, ampak listi, ki so vso sivar zakuhali. Še vedno upam, da b vih poslovnih prostorov v centru za potrebe Upravne enote Mo-zirie. inšpekcijskih služb in dveh mozirskih izpostav - Cîcodctske uprave RS in Davčne uprave RS 1er Centra za socialno delo Mo ziije. Pogajanja o nakupu prostorov za omenjene organe, ki bodo zasedli dobršen del prvega nadstropja, del drugega in del mansarde objekta, so v zaključni fazi. Do nakupa naj bi prišlo marca prihodnje leto, ko bodo prostori tudi ustrezno opremljeni in pri-pravljeui za vselitev. Kot smo še slišali, naj bi v upravnem centru poleg omenjenih našli svojo streho nad glavo še Urad za obrambne zadeve, republiški zavod za zaposlovanje, Urad za delo Mozirje, Občina Mozirje, zanimanje za pisarniške pmsrore pa so izrazili še RK, Kmetijska svetovalna služba. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Gasilska zveza Z.gornje Savinjske doline. Koliko bo potrebno odšteli za kvadratni meter površine, v tem trenutku še ni povsem znano. Znano pa je, da bo cena z^nj v pritličju 30 odstotkov višja kol v nadstropjih in m ans a rdi. ■ TïïT'^STT^ aas rjU \mr 'aatknM\tžmi h ÉiiÉUuJ »nr driffbi. cifra Idinji. Iztaii dfi oirlrtL Cena po$am6zr)»9a evoctô 300 STT, mM«čr>a naročnina 1200 Sil trimesečna raroinina 3.450 SiT. pofetrta r>aročrtina6 650 SdT. letna naroinma 12.600 StT. IfridnJstvo: Bofls Zdlgi^k (dNKto/X Slaní Vovk (odgovorni urednik), fAUttí Ktst^Ptarûrv (punoćnlca ursOnika), Janez Pfesnik. Tatjana PodœrSek. Bojans špegal (novinacji), Uiiâ Zako$sh(u(edr\íc3 jad^a), .bnja Košuia^e^sl (t^hnićna ut^dr^}. Toma! Getiak (otiikovalM). Profsgand»: f^ina Jug (vc4|a prc^ć^andd], Saio Konečník, Jui« Berlfnik (propagaMistak %tátí irnÉ^tva In uprm: 3330 l^ti^e. KUrtčin 2a. p. p. 2G2. t^tfon (031 l7â(Llile(aK 103) 097 4 6 43. TRR- Nova LB, Vefenis: 0242&^020l3SdS4 i-ailfc pressSnascas si CUMuN^t In Bral. prlptiva: NaU9S dO.O. MrTsIcarna SET Id. NiIMft:5 400 izvcCov Nanarmrlh fotograll In nÉopB» m »ačanol Po 0 ĐOV le 'Nai čas' uvr^ mM crolzwda inicTnainnega zn^jí ta kalard ss c^iye ds^ek m znižani stocnj. DOGODKI Osnutek proračuna pod streho Šoštanjski svetniki so na ponedeljkovi seji osrednjo pozornost namenili obravnavi osnutka proračuna občine za leto 2006 - Vrtci bodo s 1. januarjem dražji za 10 odstotkov Mitena KrstiČ • Planine Šoštanj, 28. novembra • Svetniki so s seje uniakíiíii predlog, ki ^a je podal s vel nik Marjan Vr-fačiiik (SNS) o /.ukonu o renli zaradi posledic rudarjenja Premogovnika Velenje In obralava-nja Termoelektrarne Soj^ianj. Menili so, da ircnuiek, ko se Slovenija odloča /a velike naložbe v energetiko, tudi /a šesii blok Termoelektrarne Šoštanj, ki ho slal več kol 530 milijíHiov evrov, /.a take /ahtcvc ni najbolj primeren. Največ poznroosli so na seji namenili obravnavi osnutka proračuna obCine za prihodnje leio, v katerega naj bi se natekla milijarda 400 milijonov tolarjev denarja. Za rento še ni pravi (as Kaj je z obravnavo želel doseći Marjan Vrtačnik, občinski svetnik in predsedniksoštanjske Slovenske nacionalne stranke, ki je dal novo pobudo /a sprejem zakona o renti? Pravi, da nič drugega kot nadaljevali tisto, kar sta že pred leti predlagala Mirko Za-mernlk in Viadimir Korun in je bilo zajeto v /akonu v državni zbor vloženemu leta 199X. Zdaj. meni svetnik, ko seje oblasi zamenjala. bi bil pravi čas za pjv novno obravnavo zakona v državnem zboru, saj so na oblasti poslanci iz vrst takratne opozicije, ki so bili ludi podpisniki prvega predloga zakona o renti. O tem. da bi morala občina dobivati rento, mnogi Sošiai\j-cani opozaijajo že dolgo, ob tem pa priznavajo, da nekaj nadomestil i>d obeh energeiskili družb že prejemajo, a Vriačnik pravi, da so lakl sporazumi brez trdne podlage. »Bolj gre za prijateljske dogovore» ki se lahko ob kaki spremembi, hitro izničijo, /akon pa daje trdnejšo podlago,« pravi. Jn če se zalion vlaga v državni zbor, kaj ima s tem opravili občinski svet? Vr-tačnikje, kolje rekel, želel le, da svet imenuje tričlansko komisijo, ki naj hi vodila pogajanja s Premogovnikom in Termoelektrarno o plačilu studije, kl bi jo naročila občina, raziskala pa bi škodljive in stranske učin ke opravljanja dejavnosti obeh energetskihgigantov. Osnutek proračuna pod streho Preccj pozornosti so svciniki namenili obravnavi osnutka proračuna občine za leto 2006. Osnutek so sprejeli, nanj pa kar precej pripomb podali že na sami seji. Nekaj jih bodo gotovo ^c, saj so snovalci pustili odprto možnost tudi za pisne pripombe po tej obravnavi. Dejstvo je, da bo prihodnje lelo, ko proračun ne »obremenjen« zgradnjo soie, ta precej nižji kol je bil zadnji dve leli. V njem so bila namreč ves čas prikazana tudi sredstva, namensko zagotovljena zb gradnjo šole. V proračunu za prihodnje leto naj bi bilo »le« milijardo 400 milijonov tolarjev. In v cem bi svetniki ptîpravijali proračun? Nekaj pripomb, ki so jih nanizali: Viki Drev (neodvisni svet nik) je menil, daje pnv melna signalizacija v Šoštanju katastrofalna, pa proračun ureditvi tega problema vseeno ne namenja niti lolarja; Romana Kavska (NSi) je zanimalo, kam gre denar za Mladinski center, ko pa o njem ni ne duha ne sluha. Ivo Drev (SDS) bi namenil več sredstev humanitarnim organizacijam in vzdrževanju gozdnih cest; Branko Valic (SD) pa bi več sredstev namenil kakovostnemu športu v občini, ki je letos doživel polovični izpad sponzorskih sredstev. Peřer Ra-doja (SDS) zdaj. ko jc bil Šoštanj sprejel v /druženje evropskih karnevalskih mest. karseje Zgodilo II. novembra, pričakuje v pn'>računu vsaj nekaj sredstev, da bodo tam lahko delovali. Vrtci bodo dražji Od 1. januarja 2006 bodo programi vrtca Šoštanj dražji za 10 odstotkov. Vrtec Šoštanj trenutno obiskuje 12^ otrok. Starši zanje v poprečju plačujejo 27 od-stoikov cene, kar znese dobrih 21 lisi)č tolarjev, glavnino, 7.^ odstotkov aH 56 tisoč tolarjev pa prispeva lokalna skupnost. Zaznamovali dan generala Maistra Ljubno ob Savinji. 23. novembra - Na Ljubnem ob Savinji, kjer je sedež Zgornjesavinjskega društva generala Maistra, so eni red ki h ► če ne edini v celjski regiji zaznamovali državni praznik, dan generala Maistra. Gre za prvo obeležitcv tega praznika, ki sicer ni dela prost dan, «vendar pa pomeni pomemben mejnik za poznavanje slovenske zgodovine,« je med drugim na prireditvi v počastitev praznika poudaril predsednik društva Iztok Podkriznik. O prvi svclovni vojni, celjski legiji in zgornjesavinjskih Maistrovih borciii ter bojih za severno mejo je podrobneje spregovoril publicist Aleksander Videčnik, ki je predstavil tudi ozadje lakraincga dogajanja in vzroke za nastanek dr/avne meje na severu. Kot smo še laliko slišali general Maister ni bil samo vojskovodja, temveč tudi pesnik, bibliotekar in zbiratelj narodnega gradiva. Generalu Maistru so na Ljubnem pred osmimi leti na občinsko slavbo vzidali spominsko ploščo, sedaj pa si člani /gornej-savinjskega društva generala Maistra prizadevajo, da bi na Ljubnem postavili še spominski park borcem za severno nwjo. ■ Tp Detegacija društva je pof membni lokali in drugi izvori go-spíídinjskili in podobnih odpadkov. Skladno s pogodbenimi obveznostmi imajo po občini postavljenih 2.096 standardnih posod, zcio oddaljenim posamičnim gospodinjstvom pa zagotavljajo ekološke vrečke. Katarino prestavili Katarini jo je letos zagodlo vreme, zato so v .Šoštanju ta sejem. sprva nap vomber. prestavili na sobotno do poldne, .V decembra- Z njim v Šoštanju negujejo spomin na bo gaio tradicijo šošianjskih usnjarjev. Katarinin sejem v Šoštanju prvič zasledimo v drugI polovici IS. stoletja. Vedno je bil posvečen sv. Katarini Aleksandrljski, zavetnici poklicev, ki imajo opravka z noži. Sedeži za vse otroke Iz l.iïkovicc se vozi v šolo v .^o stanj 68 otrok. Ti najpogosteje uporabljajo šolski avtobus, ki odpelje z začetne postaje ob 7.10, in le izjemoma avtobus, ki iz Loko vice odpelje ob 6.40. Roman Kavšak. svetnik občine Šoštanj, je na predzadnji seji opozoril, da ima avtobus, ki vozi oin)ke premalo sedežev, zato morajo nekateri vso pot stati. ZadevřJ so v občinski upravi hitro rešili, 7, novembra jc prevoznik vključil v prevoze dodatne avtobuse in takc^ zagotovil sedeže vsem otrokom. Po učence, 49 jih je, ki vsKîpajo »pri lipi« v naselju P(îhrastnik, prihaja poseben aviobus ob 7.20. Nič nimajo proti Braslovčam Občina Braslovće želi kol so ustanoviteljica vstopili v medobčinski Inšpektorat, ki so ga ustanovile občine Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Z njenim vstopom se strinjajo vse soustanoviteljice. ki so o le m Že govorile, strinjajo pa se tudi Soštanjčani, B mkp Iz obilne Šmartno ob Poki Uspešni na razpisu Poročali smo že, da se je občina prijavila na razpis ministrstva za gospodarstvo za pridobitev nepovratnih sredstev iz nacionalnega programa Phare v višini 77 lisoč evrov ali za 90 i^d-stoikov potrebnega denarja za ureditev pošlovno-obrine cone. Na razpisu je bila uspešna, uspelo pa ji je pridobiti KO tisoč evrov, in sicer za izdelavo d<îku-mentacije za ureditev omenjene cone. Smarski župan Alojz Podgoršek upa. da bosta Sklad kmc-tijskili zemljišč in Kmetijska zadruga Šaleška dolina zelo lùtro našla skupen jezik pri razdelitvi parcel, da bo lahko občina čira prej pričela urejati zemljišča ter pridobivati investitoije, ki bodo z vlaganji lahko zagotovili nova delovna mesta. V pričakovanju obiska ministra Zvera v torek, 6. decembra, naj hi se na tukajšnji osnovni šoli bratov Letonja mudil minister za šolstvo in spori dr, Milan Zver. Udeležil naj bi se slovesnosti ob uradni otvoritvi največje naložbe v občini v ziidnjih nekaj letih • prizidka k šoli. Denar zanj je v celoti zago lovila občina, v njem pa so uredili štiri učilnice ler razširili in poso dobili kuhinjo. Slovesnost bodo v avh šole začeli ob 16. uri. Ob tej priložnosti ga bodo vsaj sezjîanili, če mu ludj ne bodo po kazali, obnovljene kotlovnice In sistema ogrevanja. Tega občina kot ustanoviteljica šole ni predvidela za lelos. a ser je ZÂ^radl nevarnosti, da bodo napake na to plovodnih kotlih zelo motile ogrevanje, tega loilla pred nedavnimi počitnicami. Dela je strokovno izvedlo podjetje Krevzel Instalacije, veljala pa so pribli/Jto 17 milijonov tolaijev. Denarja za /daj občina še ni zagotovila v celoti. zato bodo o tem. upajo, spregovorili s šolskim ministrom na delovnem srecâîiju. Leto 2006 - leto jubilejev Prihodnje leto bsrcdne omembe kraja, 115 let od prihoda železnice v kraj, 100 let bo praznovala kulturna dejavnost, 55-letnico delo vanja društvo Ljudske tehnike, 30-letnico bo zaznamovalo tamkajšnje Gledališče pod Kozolcem, folkloristi Oljke plešejo že ^C} let. srebrni jubilej pa bo praznovalo društvo za šport in rekreacijo Klub XL V ta namen so v občini ustanovili poseben odbor, ki bo pripravi program prazno vanja. Tako že od oktobra dalje potekala literarni in likovni natečaj na temo »Kuliura«, namenjen pa je otrokom v vrtcu in osnovni šoli, od septcml^ra dalje mladi raziskovalci zbirajo gradivo za raziskovalno nalogo na temo Šege ob m ari in ove m na območju Šmartnega ob Paki, decembra načrtuje celovečerni nastop folklorna skupina. Program prireditev ob jubileju naj bi sklenili predvidoma novembra prihv. To bo lelos v soboto, decembra ob 13. uri v dvorani šmarškega gasilskega doma. Nanj so povabili krajane, ki so siari več kot 70 let. Takih je v tukajšnjem okolju več kol .'^OO. Priliižnoslni kuliurni program bodo pripravili člani tamburaške sekcije, ki delujejo pod okriljem tukajšnjega kulturnega drušiva. ■ tp t^HjiS Na leto razveselijo s prehrambniini paketi blizu 100 upravičencev w Dekanijska Karitas Šaleške doline deli pakete upravičencem dvakrat na leto - Vse manj denarja za nakup prehrambenih izdelkov in pralnega praška TatiaM Po^goriek Od 20. do 27. novembra je bil leden K«ri(as. Dekanijska Karitas Šaleške doline, ki deluje od Icu 1991 In ima scdoz pri cerkvi sv. Mariina v Velenju, posebnih aktivnosti v njem ni predvidela. Bo pa pod okriljem ledna v naslednjih dneh /birala prehrambene izdelke, ki jih bo ra/.delila pomoći potrebnim občanom pred božiénínii pra/.iiiki. »fcden Karilas je namenjen predsiavilvi delovanja le organizacije, kaj delamo, kako in /a koga, Tudi icmu, da sirso javnosi seznanimo 7. zahlevami, kijih pi> stavljajo pred nas vse večja soci-abia rev^i;ina in polrebe ljudi, ki zaradi prenizkih dohodkov ne zmorejo siaknili /ačeika in konca meseca, Kkrali je to priložnost, da spodbudimo ljudi k darovanju predvsem denarnih prispevkov za pt>moc ljudem v stiski,« je povedal vodja dekanijske Karilas Šaleške doline Jože Novak. Po njegovih besedah pomagajo ljudem v stiski predvsem /. rabljenimi oblačili in obutvijo, s prehrambenimi paketi 1er pralnim praškom. Na leto razdeliji) iOfl tovrstnih paketov, in sicer polovico pred velikonočnimi, preostale pa pred b<îziênimi prazniki- /a nakup hrane in pralnega praska vse ležje zagotavljajo prv trebcn denar, potreb pa je vse več. Pomagajo neomejeno vsak<>-mur, ki potrka na Qjihi)va vrata? »/a vsakega prejemnika imamo evidenčni list. Ne zato, da bi mu kaj odrekli, ampak /a lastne pi> trebe, da vemo, koliko pomoči smo razdelili. Je pa dejstvo, da omejitev pri izdaji rabljenih oblačil ni. so pa te pri prehrambenih paketih in pralnem prašku. Upravičenost za slednje ugotavljamo Jože Hovakt vodja Dekani}' ske Harita» Šaleške doiine na osnovi zahtevanih potrdil oziroma dokazil.« Dekanijska Karilas ^ale^ke do line povezuje župnije v občinah Velenje in Šoštanj. Pri tem se • po zagotovilih JtJŽcia Novaka - srečujejo s kar nekaj težavami. Dejavnost Karilas namreč ne deluje v vseh župnijah, kolikorioliko primerne prostore za skladiščenje podatjeniii izdelkov in oblačil pa ima le ta pri cerkvi sv. Martina v Velenju. »Vendar pa lega ljudje, ki potrkajo na naša vrata (ta so odprta vsako sredo od 16.30 do 17.30, razen ob ccrkvenih in državnih praznikih), ne čutijo.« Bo dekanijska Karitas Šaleške doline d<^bila kakšno vsoto de-naija. zbranega na dobrodelnem koncertu Karilas v Celju sredi prejšnjega tedna? »Ne. Smo pa na škofijsko Karitas v Maribor podali predlog /ji pomoč družim z več otroki iz tukajšnjega okolja, družina živi namreč v neurejenih razmerah,« je se povedal Jože Nt}vak. Nekdanji KSC bo del nove mestne tržnice Zanimalo nas je, zakaj je MO Velenje kupila nekdanji KSC - Gre za del novega projekta mestne tržnice in oživitve centra mesta Veieiye • Zagotovo se je marsikdo ob novici, daje MO Velenje s podjetjem Ciorenje. d. d., sklenila kupopmdajno pogodbo o nakupu nekdaj /jilo priljubljene slaščičarne KSC v središču mesta, vprašal, kaj bo občini ta lokal. Tudi mi, zato smo lo vprašanje naslovili na župana Srečka Meha. Vedeli sniíí sicer, da se MO Velenje pripravlja na projekt tako imenovane revitalizacije centra OKSta. Projekt so nekajkrat tudi nosi. ki v koncept nove mestne tržnice ne hi sodila. Po nakupu lokala pa nam Je župan pt)vedal: «Mestna občina Velenje je pripravila projekt tako imenovane nove mestne tržnice. Gre za projekt, podoben projektom v srednjeevropskih mestih, v katerih so pr>-skusali mestna sredisča oživili iak<ï, da so v samem mestnem sredisču uredili mestno tržnico. S tem so centrom mesi dali novo vsebino in to želimo tudi mi. prostor Zato smo sklenili z CJore« njem pogodbo o nakupu KSC'-ja. V tej fazi bodo v prostorih KSC-ja prostori za mestno tržnico. Na Šaleški 19 A. kjer je tudi KSC. pa želimo storili še več pri izboljšanju samega objekta, S podjetniki, ki imajo tam prostore, bi radi našli soglasje, da bi objekt nadzidali, morda ob tem atrij tudi pokrili s streho, poleg tega pa zaokrožili celovito ponudbo Cankarjeve ulice. ?elimo povečali po- bo ukvarjala. Tržnica bo, ko bo urejena, v funkciji dvakrat na te-deji tiled 9. in 17. uro. Poten? se bo prostor pospravil in bo namenjen drugim dejavnostim, tudi zabavam, drugim sejmom. MO Velenje poskuša biti akier ureditve le v fazi oblikovanja nove tržne ponudbe, kasneje pa se bo umaknila, saj bo to povsem tržna dejavnost,« je še dodal župan. Lastnik cclotnega zemljišča okoli Šaleške 19 je podjetje Pilon, Atrijf ki se je z obnovo nekdanje Name še poveča/» bo prostor za tržnico in prireditve. Zato je tudi MO Veienje kupila nekdanji KSC. javno predsiavili in prebivalce centra pozvali, da ob tem podajo svoje mnenje. Že takrat je bilo slišati. da naj bi v atrij pred KSC-jem preselili mestno tržnico, ki pa naj ne bi bila več taka, kot jo poznamo sedaj. Ko seje pred časom že začelo govorili n nakupu nekdanjega KSC-ja. je župan napovedal, da bodo lokal kupili predvsem zato. da nc bi vanj prišla kakšna dejav- Treba je poudarili, da to ni taka tržnica, kot jo poznamo v Celju ali Ljubljani, Na sodobnih mestnih tržnicah je le od 7 do 21 sio> oic, na njih pa se predstavljajo natančno določeni proizvajalci in proizvodi Ta tržnica bo v Velenju v alriju pred KSC-jem in cenirom Nova. Pridobili smo nepovralna sredstva Evropske unije, kar nain bo v veliktj pomoč pri izvajanju tega projekta. Potrebovali pa smo nudbo v centru mesta. Ko bo ta projekt tako daleč, pa je možno, da bomo objekt prodali ali ga oddali v najem,« Nova mestna tržnica naj bi biJa končana v prvem polletju leta 2006, »V tem času bomo končali vse idejne zasnove, dobili dovoljenja, zalo računamo, da se bo tudi obnova tega prostora začela kmalu. Vsekakor pa se MO Velenje s tržnico in prodajo na njej ne ki je tudi lastnik večine centra Nova. »Kupili so celotno območje okoli alrija. Z njimi se tudi dogovarjamo, kakšne vsebine bodo dali centru mesta, mednje štejemo tudi Erino Nežko. Poddi bodo tudi obstoječo tržnico in jo začasno prestavili v atrij KSC-ja, saj bodo tam zgradili nov poslovni objekt.« je še povedal župan. ■ Bš Kunigunda se širi proti Savinjski dolini V Velenju takoj po novem letu odpira vrata savinjski regijski multimedijski center Kunigunda Velenje - Že nekaj časa se pti mestu govori, da bo del prostorov nekdanje Iilektrolehne, v katerih je bila pred preselitvijo v nove prostore mladinska knjižnica, tudi nov Multimedijski center. In la ne bo le velenjski, ampak bo regijski, saj je Mladinski center Velenje s svojo vizijo razvoja tega centra uspel na razpisu za pridobitev srcdstev v šir- kovna izobraževanja, svetovanje 1er uporabo razvojnega in mulli-medijskega laboratorija. V storitvenem sektorju pa bodo ponujali najem multimedijske opreme 1er i/dciavo zahievnej-ših aplikacij in prezeniacij. Ttv vrstni multimedijski centri po večjih mestih v Sloveniji niso več neznanka, povsod so se tudi dobro prijeli. Med prvimi so za- Takoj po novem letu bo v centru mesta odprla vrata Hunh gunda • regijski multimedijski center, ki bo ponujal s/roko paleto storitev in usiug. Tudi tistim, ki še nimajo sodobne tehnologije, imajo pa ideje. šem regijskem merilu. Prostore centra so začeli urejali v začetku meseca novembra, bodo pa novoustanovljena enota Mladinskega centra Velenje. Ustanovitev in dejavnosti regijskega multimedijskega centra z imenom Kunigunda se financirajo iz sredstev Ministrstva za kulturo, evropskega sklada za regionalni razvoj Evropske unije, sredstev Mestne občine Velenje ter lastnih virov. Dejavnosti, ki se bodo izvajale v centru, pa so razdeljene v pet programov, in siccr v javno podporne storitve, javno dostopno točko, razvojni laboratorij, multimedijski laboratorij 1er v regijsko multimedijsko mrežo. Cilj regijskega multimedijskega centra je ponudili kar se da široko dostopne javne storitve s področja informacij-s ko-ko mu ni k acijske te h n o I ogije in izobraževanja ljudi o pomembnosti uporabe multimedijskih tehnologij v vsakdanjem življenju. V centru, ki bo pričel delovati po novem letu, pričakujejo kar najširši krog obiskovalcev iz celotne savinjske regije. Dejavnosti naštetih programov bodo ponujale pestre vsebine s področij vseživljenjskcga učenja ter javnih in storitvenih uslug. V oblild vsem dostopnih javnih uslug bodo kar najširšemu krogu porabnikov ponujali brezplačno gostovanje na serverju, izdelavo spletnih aplikacij, različna stro- živcli Ljudmila v Ljubjani, Kibla v Mariboru in Pina v Kopru. Sedaj bo tudi Velenje dobilo možnost za tesnejše sodelovanje z njimi in tudi s tistimi, ki bodo prav tako kot v Velenju šele zaživeli. »Regijski multimedijski center Kunigunda se je z ustanovitvijo zavezal, da bo izpolnjeval tudi smernice regijskega razvojnega načrta. Zelje centra so približati se malini in srednjim podjetjem ter ponudnikom turističnih uslug, ki si do sedaj niso niogh privoščili uporabe informacij-s ko-ki ) mu n i kaci j s kih t eh no logi j za pn)skcni- A ker živi v Velenju. 50 se dogovorili, da ji) pohe-rejo spotoma. »CSrem zraven. Pav testirat, ker nam bočoju vzeti tisto. kar so si delavci enkrat že priborili,« je razmišljala in gledala na ufo. Avtobus, ki ga je čakala, je malo zamujal. Iz Šale§ke in /gorr^je Savinjske doline je proli Ijubljani odpeljal» devetnajst avtobusov proiestni-kov, vseh iz vseh k< m cev Slovenije pa na.) bibilovi.jubljanipt) oceni o rga nizal Olje v, sindikatov, blizu 40.000 ljudi, po oceni policije 25.000. v vsakem primeru pa je slo za daleč največje demonstracije v zgodo^ni Slovenije, s katerih so udeleženci posredovali vladi jasno sporočilo, da sc s predlogi go spo da rs kili reform v takšni obliki, v kakršni so predlagane, ne strinjajo. »Pričakujemo, da bo vlada po leli demonstracijah ravnala preudarno, najslabše bi bilo, če bi ravnala užaljeno ali celo s poniževanjem in podcenjevanjem sindikatov. Će bo kljub največjemu protestnemu zborovanju diislej vseeno sprožila postopke za sprejemanje zakonov, ki bndo v nasprotju z Interesi de- lavcev, tudi mi ne bomo stali s prekrižanimi rokami,« pravi Dif sar Semolič. predsednik/SSS. ki [ v nadaljevanju omenja referendum in kol skrajni) možnost generalno stavko. ■ vs^Kčtm ■RUDAR JEDElflWNi^ INVAUD Darja Kolar: '-Zraven gram.' V Ljubljani (Foto: H. J.) Obvezna oprema: transparenti. Alojz Mesarec: "To je naš trenuteii,' Protestni shod ... takole mimogrede • • • Premraženi in premočeni. Vendar ne lačni (sendvičev je bilo dovolj!). Tudi ne žejni, čeprav ni biJo ne piva ae drugili alkoholnih pijač. Bila Sla sicer dva primera (vendar ne iz Velenja), toda to se re da primerjali s kakšno Planico ali drugo prireditvijo, kjer teče pivo ali vino v potokih. To. kar sem pričakoval od shoda, sem \idel. Spozjial. Posnel na negativ. Videl sem ljudi na oknih. LlubljanCane. ki so mahaU v pozdrav. Ki so vrteli raglje na oknih. Ena med njimi je izobesila rdečo jogi rjuho. Nad Pigov-cem. Kako pripravno! Domi- selno. PomenjHivo. Videl sem ljudi vzdolž bivSe Titove, meščane. Prod Namo v zavetju pred snegom, so stal: in ploskaD tisočem in tisočem mimoidočim v rdeCili brezrokavnikih. Za socialno Slovenijo. Da, s poudarkom. Zii Socialc! Lludje so imeli tudi solzne oči. Sredi Kongresnega trga je bilo strnjenih na siotine plakatov, transparentov. Izpisanih na industrijski način. Izpisanih z okorno roko na kos trdega papirja, na kos lepenke ali narisano na kos platna. Zastava Na stotine zastav. Sindikalnih in ostalih. Vse to more nekaj pomenili. Ali pa bo šlo kmalu v pozabo. Fotografije bodo zbledele. Obljube ... Kaj obljube! Cînîznje...? Kakšne grožnje le... Kdo bo dal delovna mesta? Kdo 1)0 izplačaj neizplačane plače, regrese... Kdo bo dobil bo-žičnico... Kakšne bodo davčre stoptîje? Enotne! Kaj bo s šolninami ... Da. to vse snu) slišali iit vse lo se tiče tudi nas. Kogar koli... (îovornikl so opravili svoje. Vsak u a sviy način. Prepiv znavno! Vzkliki ljudi so povedali svoje. ■ Henrik Odvisne družbe pred lastninskim preoblikovanjem Vodstvo Premogovnika Velenje na strateški konferenci preverjalo dolgoročne cilje -Prigradnja dveh plinskih turbin Termoelektrarni Šoštanj in gradnja šestega bloka podaljšuje življenjsko dobo premogovniku do leta 2040 • Po novem letu brez drugega nivoja vodenja Milena Krstic • Planine Vodstven poslovnega sistema Premogovnik Velenje je konec prejšnjega ledna na sirateski konferenci preveijalt) cilje podjetja na dolgi rok. Ti §c naprej ostajajo racionalizacija proizvodnega procesa in znižanje stroškov za 15 odstotkov v naslednjih desetih letih, največja možna skrb bo posvečena varnosti in humanizaciji delovnih procesov pri pridobivanju premoga, sprotno reševanje okoljskih težav in intenzivni procesi prestrukturiranja in lastniškega preoblikovanja povezanih družb :n strokovnih služb Premogovnika Velenje, pravi direktor dr. Evgon Der varie. Za Premogovnik Velenje bo letosuje leto precej podobno lanskemu. Nakopali bodo 42 mllijonizvodnje za prihodnje leto je potekalo Ž2 lani. ki) smo začrtali proizvodnjo v višini 41.300 tera joulov energije, kar je nekoliko manj kot letos, a si bomo tudi v prihodtue prizadevali pro dali še dodatnih 1.500 do 2000 tera joulov premoga.* Kaj pa iidvisne dmzhe? 'Ae nekaj i-a^a mo-write o tem» da ho trcha te p}x*of>likfn'aif tudi idslninsko. Ste na tej strategi Aon-jêiv.nà ze začrtati kakejasne usmeritve o tem, liako? »/ačriali smo povsem konkretne usmeritve o tem, kako. Zorele so nekaj časa. /a vse povezane družbe Premogovnika Velenje bomo do .^0. marca 2006 pripravili načne lastniškega preoblikt)vanja. kar pomeni, da ho 51 odstotkov kapitala teh družb šlo na trg.« ima to kakšno zvezo s tistim, o čemer pa ste lani off koncu leta tudi go^'orili, o l/sta navijanju naknbene^a podjetja? »Ustanavljamo naložbeno podjetje, ki bo skrbeli^ o/iroma opravljalo s poslovno Dr. Oervarié: "V éostanjskem odkop- nem po//i/ po letu 2040 ostaja ae 59 milijonov ton Talog.o (foto: vos) nepotrebnim premožeirem premogovnika, to so predvsem stanovanja, garaže, različni objekti in zemljišča, opravljalo bo tudi inženiring storitve za premogovnik, na drugi strani pa bo glavna naloga lega podjetja, da bo vlagalo sredstva v nova delt>vna mesia. v nove programe.« Oiieta pa se tudi nekaj kadrovskih spre-memb v ivdenjtt na drtmem nii^tt? Zakaj so potrebne? »V cilju racionalizacije in poenostavitve vodenja v podjetju, smo se odločili, da ukinemo drugi nivo vodenja. Piidjcije bo-sla vodila direktor in njegov nameMnfk, ki bo zadolžen za tehnično področje, vsa ostala področja pa preidejo pod pristojnosti direktorja.« Konhvtno? »Zwue ki je bil doslej odgovoren za razvojno piv dročje odhaja s 1. januarjem iz jTodjetja. Zasedel bo delovno mesto direktoria šesto članskega kolektiva Armai v Mariboru, direktor z^ gospodarsko področje Boris MočU-nik bo prevzel vodenje podjetja PLP, direktor za kadrovsko splošno področ;e Janko Lukner pa bo pt>stal pomočnik direktoija v družbi MTZ. Za proizvodnjo bo še naprej skrbel lehnični direktor Marjan Kolene.« Danes se zeve, da b** Premo-govnik Velenje oi>mtoi'al do leta 2fM0. To je powtsatto z mM vi/ni nalozifami v Termoehk' trarni fiostanj» »O tem smo govorili rudi na strateški konferenci, kjer smo ponovno vereficirali dolgoročne možnost: proizvodnje premoga. Te se kažejo do leta 2040, ob po-gtýu, da bodo v Termoelektrarn i Šoštanj izpeljali investicije v prigradnj pripravljali na postopno zapiranje premogovnika.* (io\mite o velenjskem odkopnem polja, kaj pa šoštanjsko? »V šošlanjskem odkopnem polju, ki pa smo se mu za zdaj odpovedali, ostaja 59 milijonov ton zalog, Ocenjujemo, da teh na sedanji način ni mogoče odkopali. Mogoče bo pa do takrat razvoj čistih tehnologij pridobivanja premoga prišel že tako daleč, da bo mogoče te količine premoga odkopali ne da bi prihajalo do posledic na povrsju.4 Blita se praznik zavetnke rudarjev, sf. Barbant., Kako ga boste oheteziU? »Sveta Barbara je za rudarje pomemben praznik. Posvečamo ga predvsem znanju. Ob tej priložnosti bomo tudi le-los čestitali tišjim sodelavcem, ki so v le-kočem letu dosegli kak pomemben napredek v izobraževanju, l.etos bomo čestitali dvema doktorjema znanosti in enemu magistru.« m <3 Od irede do torU • jrct in doftOYl&a Sredd; 23. novembra v Sloveniji letos pra;:nujcmo nov pra/i)jk • dan Rudolfa Mai-sira. 23. novembra 1918 jc namreč general Rudolf Maister razorožil zeleno gardo niafihi)rskih Ncnicev in lako prev/ei oblasi v Mariboru. S lem so sc odprle mo/jiosii za zavarovanje severne meje. za pridobitev dela Koroške in za združitev Prekmurja z matično domovino. Cîeneral in lesnik Rudolf Mai-sler se jc rodil leta 1X74 v Kamniku. Služboval Je v raznih krajih po Sloveniji in lakrami avstro ogrski monarhiji. Kol vojaški pt> veljnik sc je ob koncu prve svetovne vojne povezal z Narodnim svetom za Štajersko in 1. novembra 1918 prevzel vojaško poveljstvo nad Mariborom in slovensko Štajersko. Maister je umrl leta 19.14 na Uncu pri Rakeku, pokopan pa je v Mariboru. V naši prestolnici Ljubljani se niestna oblast vse bolj zapleta v nesoglasja, /a rad i kadrovskega soliranja tipanje Danice Simšič sta odstopila podžupana in vrsl LDS, mestni odbor LDS pa je preklical koalicijsko pogodbo s SD. Županji se rok izteka. Četrtek, 24. novembra Pomoč pri reševanju odprtih vprašanj med Hrvaško in Slovenijo je ministru Dimitriju Ruplu ponudil Javier Solana, Predsednik republike Janez Drnovšek pa je prepričan, da je reševanje odprtih vprašanj s Hrvaško v času p'>-gajanj te države z IZvrrjpsko unijo možno le delno. Lvn>pska komisija lahko ponudi določene stt> riive Ln poskusa pomagali, ni pa pričakifvati. da bo KIJ na koncu z dikiainm Hrvaški postavila mejno črtoje poudaril Drnovšek. Ob tem je dodal, da se ne bi preveč zanašal na druge, ampak bi skusal najti pol. ki bo pripeljala do cilja. Oe to ni dvostranski dogovor, ostaja možnost arbitraže ali mednarodnega sodišča, meni Drnovšek. Drzjîvni sekretar za Slovence po zamejstvu je postal/orki> Pelikan, ki je 10 funkcijo pred leti že opravljal. Na tem mestu je zamenjal Lrauca Pukšiča. kije odstivpil. Notranja nesoglasja pa še kar razčiščujejo zn misariat je prepričan, da v primeru potrditve vladnega predloga v D/ obstaja resna nevarnost, da bi ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, prepeljali v državo, v kaleri bi lahko bila tjgrožena oji-ht>vo življenje in svoboda. Tudi Hvropi. ne le nam» se dogaja beg možganov. L d ina možnost za uspešntjst držav HUje, da pt^stanejo družbe znanosti, je prepričan evropski komisar Potočnik. Vrhunski raziskovalci se namreč zaradi boljših pogojev dela raje preselijo čez lužo. Mobilnost raziskovalcev jc po mnenju Janeza Potočnika ključni dejavnik Lvrope, temelječe na znanju, "l-v-ropa nima nobene alternative družbi znantJSli. Znanje je edina pot, ki bo povečala našo kvaliteto življenja na dolgi rok. l:dina še odprla opcija je, kako in kdaj bomo šli na to pen in kdaj bomo usmerili vsa svoja sredstva v to smer." Sobota, 26. novembi3 "Država ni Janez Janša, država ni Andrej Bajuk, država ni .Jože P. Damijan, država ni vlada in njene inštilucije, država smo ljudje, ki tu živimo" (Miha UlOar, ŠOS). Kljub močnemu sneženju se je v Ljubljani na protestu proti vladnim reformam zbrala velika množica protest ni kov, menda celo 40,000 delavcev, študeniov, dijakov, upiv kt^jencev, kulturnikov in ceh^ več sto policistov. fVeniražcni in prc-močeniso na ulicah več ur vzkliki in s številnimi transparenti izražali svoj gnev in boja/^n nad tem, da bi jim predlagane vladne reforme še bolj poslabšale socialni položjij in perspektivo. Vlada bo sicer v S(v bolo, decembra, praznovala prvo ohletnia) delovanja, a ji največji protest, odkar obstaja naša držiiva, gotovo ni dobra popotnica za nadaljnje delo. Nedelja^ 27. novembra Bila je prva adventna nedelja, s katem so se začele priprave na bo žič. Kn so spvske konference. za razliko od postnega časa. ki ga obhajajo kot pripravo na veliko noč in traja štirideset dni, adventní čas ni omejen na ločno število dni. Ob 10. obletnici evro-sredozenv skega partnerstva so se v nedeljo v Barceloni na dvodnevnem zasedanju sestali voditelji Lvropske unije in desetih južnosredozem-skili držav, med njimi tudi slovenski premier Jane/. Janša. Na vrhu, prvem jn) podpisu izjave iz Barcelone leta 1995 - laje postavila temelje partnerstvu. Sodelujoče države želijo začrtati program dela za prihodnjih pet let. V vrhu tega programa bosta boj proti terorizmu in obvladovanje migracij. V nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (NSVS) se je izteklo dnigo petletno varčevanje. Varčevalci so privarčevali skoraj 22 milijani tolarjev. Po rezultatih ankete, bo večina varčevalcev privarčevana sredstva tudi letos uporabila za stanovanjske namene. Stanovanjski sklad je od leta 1999 objavil pei razpisov za varčevanje v okviru NSVS. aktivnih varčevalnih pogodb iz vseh razpisanih shem pa je bilo konec septembra skupaj 58.266. Ponedeljek, 28. novembra Predsednik republike Janez Drnovšek je bil v ponedeljek na delovnem obisku v Črni gori. Obisku je nasprotovala opozicija v Črni gori zaradi Drnovškovih stališč o prihodnjem statusu Kt>-sova in je zato za ponedeljek napovedala proiesmi shod, ki pa ga je policija zaradi varnostnih razlogov prepovedala. Nekaj pro-teslnikovje vseeno bilo. Siranka mladih Slovenije jc v državni zbor pravočasno ni pravilno vložila dopolnjeno pobudo za začetek postopka za razpis referenduma. na katerem bi se volilci opredeljevali, do predlagane ukinitve komisije za preprečevanje korupcije. Torek, 29. novembra Predse d n ik dr), a v n eg a zbi > ra I-rance Cukjati se bo znašel pred vrhovnim sodiščem. Vodja přislán s ke skupine S D Miran Potrč in poslanka Í.DS Datja Laviižar Bebler sta namreč vložila tožbo zoper njega na upravno in vrhovno sodišče in sicer zaradi onemogočanja ustanovitve preiskovalne komisije, ki bi pregledala zakonitost prodaje Mercatorja. Vatikan je spet pokazal svi)jo togost.in potrdil smernice, ki zapovedujejo, da dejavni homoseksualci in njihovi podpť>rniki ne morejo postali duhovniki. Kljub temu sicer Sveti sedež obravnava homoseksualnost kot nagnjenje, in ne usmerienost, zato lahko listi, ki so ga premagali, brez težav začnejo postopek. Toda realnost je lako drugačna. V ZDA naj bi bila kar četrtina duhovnikov ho moseksualcev. Kritiki so tudi mnenja, da bodo duhovniki lagali o svoji usmeijenosti, precej pa naj bi se zmanjšalo zanimanje za duhovniški poklic. žabja p©rspelctiva \ V Celju klic dobrote, v Ljubljani klici v sili \ • Naša enotnost v različnostih: koliko protestnikov je bilo v Ljubljani - Vladin ne za vse tri »naše« želje po • I samostojnih občinah -Horvata, Jože in Goran, na prvi celjski fakulteti I Po lem, ko so funogi že Mgo govorili, kako poiritezljlvi smo S/omtd. kako debelo koto mamo, so rsa^ sindikalisti, z njimi pa Vidi študenti in dijaki, pokazali, da Jim ni vsœfio, kakšna modaikili [kjli-cije 25 tisoč. Nasploh s/no slišali opozorila, da hočejo nekateri )ie le zmaiijsali števila udeltrzencev, tudi pomen le nianifesiacije. Pu naj hi lako »zatajila' Uidi nah nadomlka, kar kriliki te pripisujejo noxemn vetru, kije zavelsprtemu zakona o RIY In ko je bilo v ljubljani slišali klice v sili kaieiiorij iiiidi, kijih naj !)i reforme z enolno dan^io slopnjo na čviu uajlx>lj prizadele, snio lahko v Cel/u slišali dru^ačfn klii\ Klic dobrote. Tuje bila nekaj dni firej tradicionalna prireditev s lem naslovom. C effrav navidezno med lema prireditvama ni nič, kariň Ju povezovalo, ni lako. Klic dobrote je namreč namenjen li.stim, ki so se te znašli v stiski. Tudi zaradi swy/evrstnih rejortn. kakor bi lahko po-imenovali liidi lastninjenja, propadanja iKtdjetij in s lem brezposelnost. In zanje je ireba zbirati pímtoč ludi na lak nadn. kol fo dela Kariias. Več kot milijomrv so zbrali sa}no v časa priredinv, telefoni za klice doimHnIkov so bili odprti še nekaj dni kasneje. Med prireditvama /w naj bi bitu tudi velika razlika: Klic dobrote je naletel na odprta ušesa mnogih Slcrve>ic^\ tudi takih, ki sami nimi^ veliko, pa so v.^eeno pripravljeni delili, kar imajo. Takoj po ÍjuÍ)ljan.Kkein Mai iz obupat pa smo iz usi mnogih .^li.^ali \eliko pripomb o ne/kytrehnoslr takega protesta, In o/H)zorila o neprimernosti, ker so se sindikat namesto za i*o^aJa-nja odločil za gomr/co »//ce Upanie daje vsaj izjava, da so vrata za lio-govore še odprta. Nič kaj vesele vesU iz vladnih vml niso prišle tudi v tri kraie z našega siatisllčnega obrno^a^ ki so si zaželeli svobode. Vlada ni podivla ielja predstavnikov i^čice ob Savinji, í-rankoloyega in Rimskih Toplic, da bi se odcepili od svojih dosedanjih občin, to je Mozirja. Vqnika in Laškega. Vse jim sicer .\e ni fkidlo v vodo. saj Je oditxilno, kaj bodo .sklenili ix>sianci v državnem zbivu, vendar t>iyznava!ci pravijo, da veliko maznosli po tem. ko so izpadli na lem prvem sHh. nimajo^ A upajije seveda umira zadnje! Sicer pa te iri pobude z našega konca ni.w bile edine, ki n/so šle skozi vladno sito. Ibkrat kosafijii SÍo\eniJe očitno niso bili najbolj naklonjeni, kar je vzbudilo nezadovoljsrvo celo v iHizicijskih vrsiah. Od predlogov jih Je vlada /wtrdlla le 12. Na problem prevelike delitve Slovenije so prav isti dan. ko Je vlada )«se-jala« predhf^e za nove obdne, ofiozorili tudi na i>osvetu o ra^tpiih nurtnostih knežjega mesta, ki ga je v Celju priprav ila prva fakulteta, Fakuiteia za logistiko mariborske Univerze, ki ima sedež v mestu ob Sa\inJK Spet Je Í)ilo slišati mnenje, da lovr.^ino drobljenje pvezan s širšim območjem. C e ne po drugem, po tem. da so odprli razstavo likovnih delJožeta HorvaU/ Jaki/a in njegovega .sv«« Gorana Ilorvat^i l^una dela bodo lahfco študenti in ostali obi.skovald fakultete ogledovali skorai do sredine decembra. ■ k En lep Božiikov pozdrav Živa Vrbic r Pred slabim mesecem mije prijateljica vsa zgrožena rekla: a veš da imajo v... že v.se okrašeno za božičmhnovo felrte praznike! A .so normalni, pa .'laj .še niti snega ni U Takrat sem le skomignila z rameni. Pa sem začela malce bolj razmišljat o vsem tem rokenrolu, ki se vsako leto začne prezgodaj, /m moj okus. In sem se pogovarjala z različnimi ljudmi; tistimi, ki na la čas v {etu niČ kaj ne dajo, ampak vseeno postavijo novoletno jelko, in tistimi, ki se jim zmeša ob prvih laktih 'Dingl bel sa Vsi pa se strinjajo, da se okraševanje po trgovinah, predvsem pa /x> trgovskih cenirih, ki rastejo kot gobe t>o dežju, začne wliko prezgodaj. Kot da trgovci začnejo odštevati mesece in dneve in minule do takrat, ko Í)o tui vrsti odpiranje daril. In bi radi. da se ml točno takrat začnemo praznično počutili in obnašati. Ker oni hočejo, da mi trosimo. Mi pa največkrat na sedemo. Se preden iz omar privlečemo zimsko opremo, se nam s polic režijo zaliti angelčki, po stenah pa začnejo plezati sšlank*^ Božički. In vse to .smo prisiljeni gledal več kot mesec dni In še mesec dni pfy novem letu. Nekateri pa .w praktični in okraskov .sploh ne sna mejo. Tako me lučke na gostiln/ med Velenjem in Piresico razve.'ieljujejo vsakič, ko se peljem r Ijubljano in nazaj. Včasih se nadležm> božično okrasje obdrži kar do valenlinovega. ko na .sceno stopijo takšni in dru' gačni srčki. In je treba biti zaljubljen. Ijubljana je že vsa praznična. Prejšnji teden sem bila priča prevozu novoletne Jelke, zdaj izostavljene na Prešernovem trgu. Najprej sem mislila, da iKiHciJa spremlja koga pomembnega, šele nato sem na tovornjaku zagledala ogromno smreko, za njo pa še eno spremljajoče vozilo. Kot kakšen visok obisk. Nato pa grem /«j stari ljubljani in vidim malo naprej od magistrata še eno smreko velikanko, in čez tristo }neirov .še eno! Kot da je Evropska unija obljubila nagrado mestu z največ nowletnimi jelkami, ki .so visoke vsaj deset nietrov. V soboto velenjske ulice na srečo še ni.so Inle okrašene. Radovedna fHi se}n, k{ij me čaka ta vikend. Vsako leto, ko se sprehajam po okrašenih ulicah, se počutim kot v holivudskih fihnlh o Božičkih, s katerimi so za.sičeni vsi televizijski programi v tem mesecu. V teh dveh mesecih. Vsako leto so na sporedu isti ali zelo podobni filmi. Obvezni .fo dolgočasni Sam doma in razni Božiček gre tja. Božiček to. Bí^žičkove dogodi\.sčine in podobno. Medtem ko nas na Božični večer bolj ali man/ zanimivo poučijo o življenju Jezusu Kristusa Najbolj grozne .so radijske postaje. Ne mine dan brez t*etih predeio, ko krasijo donmve. Nikoli jim ni dovolj božičnih zvezd, zlatih svečk, pisanih Intnkic in pojočih adventní h venčkov. Vse v zlati, rdeči in zeleni bani. Jim je lepo. No, od nedelje jim je vse to dovoljeno. ■ ;iiakupu zimskega lasča, podarimo srajcD ali hlače lastne blagovne znamke FORI FASHION. Možnost -rSnwkupa DARILNIH BONOV. hliatna fnnMina predijjln» v |iutíu*iipii pi VAtaAj* [Auprotf Mdie«! OblUtti tiM VMk d*n etf LOO- IBMwn. ob «obouh «d • m>M POGOVOR Pomembno se je pojavljati! Esotech bo poslovno leto zaključil po pričakovanjih -Nekaj dobička bo, a v tej dejavnosti z velikimi donosi ni, da bi se hvalil - Pri vključevanju znanosti v industrijo so orali ledino Milena Krstič • Planine Družba Rsoiechje nosilno podjeije slovenskega ekološkega grozda, ki združuje 15 članov z več km 25 milijardami tolarjev prometa in 2.000 zaposlenimi. Usposobljeni so /.a razvoj, trženje in gradnjo okoljevarsivcnih tehnologij doma in na tujem. Razvoj tehnologij usmerjajo zlasti na varovanje voda in zraka ter iz.rabo odpadkov. Pri tem pa sodelujejo tudi z okoljem, v katerem delajo. Vsaj za Esotech to velja. Generalno direktorico Zofijo Mazej • Kukovič smo povabili na klepet.. Lsniec/i isa leta podpira Spori p dolini, /daj sle se iz nogometa vrtili na kn-šarkn. Kako to? »Ko sem se ukvarjala z nogometom, to je bilo zelo prijetno obdobje v Šmarinem ob Paki, sem večkrat rekla Bojanu Prašnikarju, kako si ti lahko tako popularen, ko pa vsi pravijo, daje nogomet za liste, ki niso preveč pametni"? Da je za pametne košarka. Pa mi je rekel, da je že res. da se tako govori. a da je to, kar se govori, eno. kar sc pa dela, pa drugo. Kljub takemu govorjenju pa vsi gledajo nogomet. To lako mimogrede. Sicer pa drži. da Esu-teeh sodeluje z okoljem, in to na več področjih. Ne le na enem. Ulektra je ugleden klub. ki ima bogato iradicijo. v tem okolju velja za nekaj posebnega, zato se nismo mogli upreti, ko smo dobili vabilo, da prev/.amcmo sponzorstvo nad njim. (îre za uveljavljen klub. ki ima bogato preteklost in lepo prihodnost. To pa tudi našemu podjetju daje ugled.« Ddhirate veliko vlog zo sponzorstvo in po Jo Ime stvari? »Veliko. Mnogim tudi pomagamo. Najmanj veseli pa smo vlog, ki jih pijejo dela sposobni ljudje, ki so preprosto vajeni samo napisati, da potrebujejo toliko in toliko denarja, ker gredo v Ameriko, na Japonsko .,. Vedno pravim, včasih pa koga tudi pokličem in mu povem, naj si najde kaj, s čimer si bo denar zasluž:il. ker podarjenega denaija ni, Naši ljudje morajo de- nar pridelati, zakaj bi ga potem nekomu, ki je našel model »fehianja«. po-daijali in mu omogočali, da se ijna dobro na naiS račun?« Se kitajščine še učite? »Ta me ho prihodnji teden spet postavila pred zid. ker potujem tja. Takrat. ko se za pot pripravljam, se vnema za vse. kar je treba vedeti o Kitajski, povečuje. Kitajščine je v moji glavi zdaj že loliko. da je je dovolj za osnovno sporazumevanje, lo-liko. da znam z njo predstavili podjetje, slovenski ekološki grozd. Znam je toliko, kot je potrebujem.« Družba Esotech ji zna slediti, včasik pa z zamisUmi tudi prehitevati ... Konec koncev to dokazuje ludi to, da ste č klasične težke industrije prešli na področje obvladovanja visokih tehnologij. Najbrž ni bilo enostavno? »Enostavno ni nikjer. A če želiš delati na daljši rok, se poglobiti in biti vb.ionar na svojem področju, potem skušaš iztisniti iz sebe. iz ljudi, ki so okoli tebe. tisto, kar so sposobni dati. Bili po bilki general je enostavno. ko pa zapoješ prehitro, jih pa lahko dobiš tudi po glavi. Včasih se zdiš samemu sebi neumen, da se greš to, kar se greš, sprašuješ se, zakaj se raje ne oprimeš lisiega. kar je uiečeno ... A ko te enkrat piči kača. se bojiš zvite vrvi! Razpad Hlektrostrojne opreme je v nas pusiil veliko bolečine. Ne samo pri tistih, ki so ostali brez dela. ampak tudi pri tistih, ki smo nadaljevali. Iludo je, ko veš. da nekaj propada, in se zaveš, kako hitro lahko neka dejavnost pade, kako težko pa jo je vzpostaviti. To imam vedno v glavi. In to, da se je treba boriti prej, preden bo prepozno. Ko začne voz drveli po bregu navzdol, ga ne usiavi nihče več. Tudi zato smo verjetno takrat, ko ni bilo popularno ne sodelovali z znanostjo ne razmišljali o nekih visokih tehnologijah, mi razmišljali o obojem,« Prav to vaše sodelovanje z inštituli je bilo i' določenem obdobju nekaj poseb- nena. Okoljske tehnologije so zahtevne in kot danes pravite, pri tem brez povezovanja z znanstvenoraziskovalnimi institucijami ne gre. Takrat pa je bil marsikdo skeptičen do tega in je morda celo pomislil: ja, kaj se pa gredo? «vše sama sem bila velikokrat skeptična. daj je glavno, da imaš konee meseca denar za plače. Zato je eksperi-mentiraje, kaj boš počel na dolgi rok. zelo težko, pa vendar smo šli v smer rahlih eksperimentov, ker smo hitro ugotovili, da smo sami prešibki- Veste. Zofija Maz»J Kukovič: «Majhni morajo biti opazni, če ne, nI nič.' (foto: vos) za I-"sotech se v vsej zgodovini ni nihče preveč obremenjeval s tem, ali bo ostal živ ali ne. Mi pač nismo bili TAM. v katerega bi se vlagal denar... Nihče se ni niti zganil, koje propadal bivši ESO, Nihče. ljudje so ostali doma. dobili, kar so dobili, mi pa smo peljali z vso voljo in težavami posel dalje in ugotovili, da moramo nekaj najti, ker sicer tudi nam sledi propad. K sreči smo spoznali, da so znanja tudi drugje in da seje treba tudi na ta znanja oprijeti.« Ni pa bilo lahko. »Ne. Prva srečanja /. inštituli so bila bolj ali manj posrečeni sestanki. Ker. kdo pa smo mi, ki smo se sredi rudarske doline spomniU, da bi radi nekaj počeli - recimo z Inštitutom Jožef Štefan? A če verjameš, da se da z voljo, vizijo, ki ima osnovo, in z resnim delom uspeli, potem boš uspel.« Vzporedno ste spoznavali, da je sicer dobro biti glavni doma, Ja pa je nujno, Ja si prisoten tuJi na tujem. Tam imate >■ ta namen nekaj hčerinskih družb? »Ko se podjetje razvija, ugotoviš, da seje treba spogledali z zunanjimi trgi, ker je dela, če se želiš specializirati, na določenem teritoriju, sploh pa to velja za Sloveniji) z dvomili-jonskim prebivalstvom, premalo. Dokler delaš vse po malem. je irg še dovolj dober In dovolj velik. A kaj, ko v tem primeru nisi nikjer dovolj dober. Potem, ko se zjčneš specializirati - in mi smo se v okoljskih tehnologijah -. pa je drugače. Za 10 se je treba organizirati, zato nastajajo hčerinska podjetja. tako na Kitajskem kot tudi v Sloveniji, kjer imamo firmo, pa denimo na Hrvaškem Hsotech sistemi... To so organizacijski nastavki, zalo da lahko marketinško in tržno prodiramo na te trge in so nuja. Nič pa ni samoumevno in nič ne gre zelo hitro,« Sodelovanje na konferencah, doma in na tujem pa pomeni utrjevanje imidža. »Zelo pomembno se je pojaviti, ne samo v pasivni obliki, na sejmih, ki so tudi potrebni, da kupcem in dobaviteljem pokažeš sposobnosti podjetja, ampak tudi na konferencah. Vesle, mi imamo znotraj vodilne ekipe zastavljen jasen cilj; vsak mora biti v nekaj civilnih združenjih in v nekaj strokovnih združenjih. Vsak se mora vsaj enkrat letno pojaviti v javnosti ali s strokovnim člankom ali nastopom na konferenci. V tej kriiični majhnosti, nas je samo 200. moraš razmišljati o vsem. da postaneš opazen. Dokler nisi, se za resne posle ne moreš pogovarjati,« Koliko pa so vam v pomoč pri vstopanju na trg, pa naj bo domač ali tuj. mi-nistrsti'a? Oh obisku slovenske vlade v Savinjski in .šaleški dolini ste podali kar nekaj pob u J ministrom, ki so vas obiskali: gospodoma Podobniku in Ba- juku ste denimo omenili, da se želite vključili p projekt desetletja. Savski bazen, gospodu Ruplu med drugim predlagali, da se pobrati s kakšnim mestom na Kitajskem, s čimer bi pomagal odpirati vrata projektom na tem trgu. Je imelo kaj uspeha? »Tudi 10, da ministri sploh vedo za lisotcch. je zelo pomembno, liden od pomembnih predlogov, ki smo jih podali, izpolnjen pa je bil na finančnem ministrstvu, je podpis mednarodne po godbe za LINIDO. Ta prinaša določene vire financiranja, seveda za projekie, ki bodo šele odobreni. Pomeni stopničko, da lahko iščeš naprej. Omenjate Savski bazen ... Priznati moram, da glede tega še danes nismo vsi na jasnem, ah je to priložnost za Slovenijo, ali je to priložnost /J takšne grupacije, kot smo mi. ali pa je to spel nekaj, kar bo preprosto šlo mimo nas. Mimo nas pa jo v zadnjih desetih letih na področju okolja šla večina projektov, čeprav smo irkali na vrata, se povezovali, a bili smo pri velikih poslih velikokrat »prešvoh«. To. da so podprli slovenski ekološki grozd, je po/jiivno, pričakujemo pa. da ga bodo tudi v prihodnje. Zato je pomembno. da imaš odprta vrata na ministrstvih. ko to rabiš, da v kabinetu za nas vedo. 7. drobnarijami pa tako ali tako nimaš namena nikomur jemati časa.« Kaj pa samo poslovanje družbe? Le še mesec dni je Jo kanca leta. »Končalo se bo v skladu s pričakovanji. Teh nekaj milijard, pri nas je treba naredili recimo tri milijarde, pa šc kakih 100 milijonov zraven, nam je v/.elo veliko dela skozi vse leto. Naredili smo tudi nekaj zelo velikih zadev. V Tuzli smo denimo skupaj s člani Slovenskega ekološkega grozda speljali zelo zahteven projekt, vezan na žlindro in pepel, vseskozi smo vlagali v razvoj trga in tehnologii. Naš glavni cilj je, da nekaj nad črto osiane. Če ostane samo 50 milijonov dobička, smo veseli. Veste. v tej dejavnosti se z veliki dobički in donosi ne da hvaliti. Lahko pa se pohvalimo s lem, da delamo tisto, kar je za inženiije in za mlade, ki imajo radi tehniko in tehnologijo, velik izziv.« Hvala za pogovor. O gospodarstvu se običajno pogovarjamo tako, da se ne razumemo vedno. Vaš jezik je bil preprost, pa je vseeno povedal veliko. »Sigurno sc da. Tudi sama opažam, da nekateri govorijo preveč zapleteno. Marsikaj se da povedati z besedami, ki jih razumejo listi, ki imajo doktorat, in listi, ki imajo osnovno šolo. Tega pri nas manjka. Tudi ko včasih bereš časopise. bi človek moral imeli ob sebi že skoraj slovar, da bi lazumel.« ■ Žiga Debeljak bo prvi mož Mercatorja Z novim letom bo odšel iz Gorenja član uprave odgovoren za finance in ekonomiko poslovanja mag. Žiga Debeljak, velik strokovnjak, ki ga v tem kolektivu visoko cenijo in ludi sam pravi, da se tukaj dobro počuti. A vodenje Mercatorja je bilo za mladega ambicioznega strokovnjaka, ki je v Gorenje prišel od tam (bil je direktor sektorja kontrol inga in računovodstva). velik izziv. S sedemindvajseiimi leti je magistrira! s področja kontrolinga, od leta 200.1 pa je nosilec strokovnega naziva »preizkušeni poslovni finančnik«, podeljenega od Slovenskega inštituta za revizijo. Aktivno govori angleški in nemški jezik, pasivno pa obvlada tudi francoskega. Lastniki Mercatorja so mu dali možnost. da predlaga tudi novo upravo. Oboje naj bi nadzorni svci potrdil v prihodnjih dneh, mesto predsednika uprave v Merca-torju pa bo 2iga Debeljak prevzel s 1. januarjem. GARANT d.d. Polzela, industrijska prodajalna Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. -18, ure, sob od 8. -12, ure Informacije na telefon: 03/ 70 37130,03/ 70 37 131 E-meil: info@garantsi, spletna stran: www,garant,si D EGEM BRA' isea'i m^MMsmm^^ Ugodna ponudba pohiitva za opremo: spalniCi dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsobf omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške I in pisalne miie. OB KONCU AKCIJE NAGRADNO ŽREBANJE! POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOMI Ujm. ' 1 é hil ««HjiS Nove pridobitve razlog za praznovanje V KS Paka so v petek simbolično predali namenu nove infrastrukturne pridobitve Velerye • v petek popj^ldnc sov prostorih krajevne skupnosii Paka simbolično predali namenu več infrastrukiurnih pridobitev, ki so jih končali v letošnjem letu. Da so jih krajani iskreno veseli, saj pomenijo vcćjo kvaliteto nji-liovcjza življenja, je potrdila velika udeležba. Prvič so se zbrali v nekdanji telovadnici podružnične sole Paka, v kateri bodo v lelu 2006 prostore pi)Sodobili in s lem uresničili dolgoleino željo po domu krajanov. Tega namreč ddo je dobilo 13 gospodinjstev. Sredstva smo zagotovili na Komunalnem podjetju Velenje, del pa smo jih najeli tudi preko ekosklada,« nam je i^e povedal Jedovnicki. S leni delimi vodrm^da naj bj sc prenehale težave z vodooskrbo na delu Pa-škega Kozjaka, kjer je bila voda pogosto onesnažena. Uvedli pa so tudi tehnično novost - nitrira-nje vode z UV svetlobo, kar se preizkušajo. Vrednost je bila 65 mio. viri pa so bili denar iz razširjene reprodukcije KP Velenje, prispevkov krajanov in kredit ekolo-škega sklada. Bodo prebudili družabno življenje? v petek je bil zelo zadovoljen tudi predsednik sveta KS Paka V petek popoldne so v nov//i prostorih krajevne skupnosti Paka pripravili pravo slavje. Ljudje so se iskreno veselili novega vodovoda in kanalizacije. Srečko Avberšek. Povedal nam je: »Zadnja tri leta se v Paki zelo veliko dela, poleg gradnje vodovoda in kanalizacije smo bili uspesni tudi pri asfaltiranju cest. 500 metrov smo jih asfaltirali na Paskem Knčno naSel dei\ar za naložbo, ki veliko pomeni krajanom in tudi celtv tnemu kraju.« je poudaiU na priložnostni slovesnosti ob predaji vodovodnega omrežja v Velunji svojemu namenu predsednik KS Ctaberke [*avel Župevc. Pcjleg krajanov so seje med drugim udele- tiivili iz prispevka za raziirjeno reprodukcijo, ki se zbira i>b ceni vode, nekaj jc bilo kredita ekološkega sklada, nekaj pa so prispevala gospodinjstva sama. "Po odloku velja priključek na vodovodno omrežje 420 tisoč tolarjev. Krajani v zaselku Velunja so zanj odšteli 120 tisoč SIT. po 300 li- omrežja v tem delu KS predraga. Zadovoljstvo je v imenu krajanov Velunje izrazil tudi Bernard Skarlovnik: "Vodovod nanj pomeni veliko. Kakovost vode je bila slaba, pa vedno je ni bil<) dovolj. Teh težav poslej ne bomo tmeli več. Od prvili aktivnosti do tega dogodka je minilo skoraj osem let. Mnogo naporov je bilo potrebnih, da smo bili uslišani. Naposled seje na^l denar za rešitev oskrbe s pitno vodo tudi na našem zaselku. Hkrati s tem smo dobili ^e omrežje KRS, da botno imeli boljšo TV sliko in da bomo lahko spremljali še kakSen drug program kol le TV Slovenija." Pt> besediih Milana Kopušaija jc bila izgradnja vodovoda v Velunji tehnično zelo /^hteven projekt. Sicer pa v občini Šoštanj vsako leto na področju («krbe s pitno vodo kaj postorijo. Poleg omenjenega vodovoda so v polnem zamahu dela pri priključevanju 72 gospodinjstev na javni vodovod v KS Ravne. »V manjših zaselkih se gospodinjstva še oskrbujejo z vodo iz lastnih zajety in bi bilo potrebno tudi ta priključiti na omrežje. Ven» dar dokler ljudje tega sami ne za- htevajo, je težko drczaii v tisto, kar so si naredili sami. Nemotena oskrba s kakovostno pitno vodo jc odgovornost župana, zato jih na potrebno po priključitvi na omrežje opoz^riam. Ko bodo prišli do spi>znanja, kot so krajani Raven, bomo pripravili se nekaj takšnih priložnostnih slovesnosti, kol je današnja.« Rdeča nit prihodnjega leta - plinovod_ Sicer pa je Pavel Župevc označil leto 2005 za KS kot uspešno. Krajani v zaselku Velunje so poleg zapisanega dobili še javno razsvetljavo, posodobili so tri cestne odseke, opravili vzdrževalna dela v domu krajanov, KS pa je primaknila svoj delež tudi pri nakupu novega orodnega vozila ta tamkajšnje gasilsko društvo. Več denaija. kot bi si želeli, namenijo za odvoz zabojnikov za smeli, v kaierc nekateri krajani skrbno odlagajo kosovne odpadke. Prihodnje leto bodo v krajevni skupnosti gradili - vsaj tako kaže -plinovod. Projekte in potrebna soglasja že imajo, vsak dan čakajo na gradbeno dljenje. Takoj ko bodo imeli v rokah tudi ta dokument, bodo na razpisu izbrali izvajalca del, »Računam, da bi se v jeseni neka gospodinjstva že lahko ogrevala s plinom. Ce ne v celotm, pa vsaj v delu KS. « Naložba v ekološko čistejše ogrevanje bo veljala približno 200 milijonov tolarjev. Nekaj de-naria naj bi primaknila občina in Komunahio podjetje Velenje, del naj bi ga pridobili iz ekološkega sklada. Po anketi, na osnovi katere so pristopili k projektu, naj bi se tako ogrevalo blizu 70 odstot-ki>v gospt^dinjstev. V programu za prihodnje leto pa so predvideli še posodobitev cestnega odseka, ureditev odseka javne razsvetljave. več denaija kol letos pa bi morali nameniti še za vzdrževanje cest. V štirih dneh 1120 krvodajalcev Veleiye» od 22. do 25. rtoveinbra - Območno zdruzjînje RK Velenje je v Domu učencev v Velenju od torka d<ï petka prejšnji leden pripravilo zadnjo večjo krvodajalsko akcijo v tem letu. Akcija je bila za potrebe Zavoda za transfuzijsko mediciuo iz Ljubljane, na njej pa je sodelcivalo 1120 krvodajalcev iz Šaleške dolijie, od lega se jih je med krvodajalce prvič vpisalo 57. Na območnem združenju so z odzivom oziroma pripravljenostjo ljudi pomoO sočloveku v stiski zelo zadovoljni. Sicer pa je do omenjene akcije organiziralo 11 rednih in eno izredno krvodajalsko akcijo za potrebe celjske, slovenjegraškc in mariborske bolnišnice ter za omenjeni Ijubljatiski z^vod, kri pa je tia njih darovalo 2650 krvodajalcev. ■ 7p AKTUALNO Ponoči Cesta talcev spominja na pekel Cesta talcev ostaja prometna težava na prometnem ringu okoli Velenja - Nevarna za pešce in avtomobiliste Velenje • PrcU pciimi Icll jc Mtíslna občina Velenje fina/îcirala obnovo Ccsie lalccv, ki vodi do že-Ic/niskega prehoda, '[a kra t io cesto H a noVf) preplastili. ra^^širili pa je niso mogli, ker niso na§li skup-nejza jc/ika / lasiniki parcel ob irasi. Stane Knez, Ićisuiik podjetja, kj ima ob lej ccsti svoj ^edež, se jc pred objiovo ceste do^iovarjal /ja prišel vpra!>ai. čc bi odslopil del svojega zemljišča, da bi tudi na drugi sirani nevarne ceste uredili pîoénik, predvsem pa. da bi ovinek naredili bolj pregleden in česlo zravnali. Pravi, da ne bi nasprotoval. ampak bi lo podprl. Najhuje je ponoči »Ponoči je la cesia v cisti lemi, upa, da se bo lo kmalu spremenilo. »Zavedamo se, da ta del ni varen« Mi smo seveda poklicali ludi drugo stran in vprašali, kako vi-djji> lo ležavo na Mesini občini Velenje in kakšni so načrti, saj je jasno, da sedanja reSilev ni dokončna, Vsaj naj ne bi bila. Tone Brodnik, predstojnik urada /a javne gospodarske zadeve pri MO Velenje, nam jc povedal: »Mi se zavedamo, daje Cesia lalcev precej prometna, da je to zunanji in del ni)lranjega ringa nies me Zaradi težkih tovornjakov, M dnevno "teptajo^ tiakovce na Cesti talcev, granitne kocke tetifo naokoli. Tudi po zraku odkup salona, da hi lahko razrešili prometno problemaiiko na Cesii lalcev, a dogovor z MO Velei^'e ni uspel. Vakaj. vedo samo nekateri," k lemu doda Knez. Opozaija pa. da sedanja promcina rešiiev ni dobra. Ne le zanj in njegovo poslovno dcjavnosi. ampak za celo mesto. "To je zagolovo problem cele krajevne skupn<ïsii, pa ludi inesia. in ne moj oseben pr• /aio je cesta danes tudi nevarna. Nc le, da je ovinek zelo tiepregle-den, kar vsem našim strankam takrat je tu kol v peklu.« Že večkrat naj bi na u> opozaijal {odgovorne na občini, pa se glede javne razsvetljave menda nič ne premakne. Dve luči so /a nekdanjo Kolodvorsko resiavracijo, ki sojo kupili po tem, ko je bilo jasno, da bodo s svojo dejavnostjo oslali ob Cesii lalcev, nameslili sami. Pa ludi elektriko lam plačuiejo sami. K leniu naš sogovornik doda, da verjetno ljudje niii ne opazijo, da se vendarie pri njili trudijo, da urejujejo ludi okolico, saj imajo sedaj poleg nekdanje resiavracijo v lasti tudi iravnik na drugi strani sporne ce sle. Se najhujše pa se mu zdi, da graniine kocke, ki so položene ob cesiiSču. zaradi številnega pro-mcia in težkih tovornjakov, včasih dobesedno lelijn po zraku. cestne promelnice, ki je veijelno res najbolj pereč. Predvideno je, da se cesta premakne in izravna, in lo prav v delu mimo poslovnih prostorov Staneta Kneza. Intenzivno se dog:ovaijam<3 ludi s Slovenskimi železnicami, da ukinejo ranžime lire in s icm ne hi bilo na cesli prehf)da čez tire. Vendar pa nam Slovenske železnice postav-yajo pogoj, da mora lo financiral lokalna skupnost, kar pa naj bi slalo vsaj 500 milijonov inlaijev. Proslaviti bo namreč treba lo-vomo postajo in skrajsaii tire. los so nam na železnici že odobrili, da bodo lire skrajšali za 60 metrov, saj potrebujemo pitjsior za nameravano izgradnjo novih blokov na lem področju. Prepričani smo tudi. da se bo po tem, ko bomo zgradili podvoz pod želez- C«$ta iahev je na delu mimo nekdanje Kolodvorske restavracije počasna In nevarna. Sploh ob prometnih konicah. predstavlja ležave. na cesii tudi ni primerne in potrebne ce s I ne signalizacije. svoje pa naredi še prehod čez zelezniáko progo, ki po mojem mnenju ludi ni primermi označen. Sam sem že predlagal, da bi za omejiiev hitrosti na icm odseku položili 'ležeče policaje', pa čeprav lo mt>rda mnogim ni najbolj simpatična resiiev, a se prometni strokovnjaki za lo niso odločili.« nam je povedal. In dodal: »V vsem tem času sem uspel, da so na drugi sirani ceste namést i h ogledalo za tiste, ki zapuščajo avto salon, da jim je lo v pomoč pri izvozu na nepregledno cesto. Knez trdi, da ga doslej - nihče ni Izpadajo namreč precej pogosto. Kiîez meni, da je kriva ludi slaba izvedba obucwe ceste, pri njih pa se je že z^jf'dilo, da je po zraku leteča granilna kocka poškodovala aviomobil na dvorišču. I^hko pa bi poškodovala ludi kakšnega pešca. Ko je granitna kocka poškodovala njihov avlo, so račun naslovili na PliP» ki je s koncesijo zadolžen za vzdrževanje cest v mesiu. lam pa ga niso pripravljeni poravnati, nam pove sogovornik. In doda, da je zagi>tovo najbolj neurejen del krožnega prnnieinega ringa okoli mesta Velenje prav na ovinku pri Avtocentru Knezin da nico v Pesju. večina tovornega prometa, ki obiskuje industrijsko amo. umaknila iz cenira in s tem ne bo več vozJla po Cesti talcev. Podvoz bomo začeli graditi v letu 2006, končan pa naj bi bil v lelu 2007- Kdaj se bomo lotili spremembe trase po Cesii lalccv, pa je odvisni) tudi od dogovomv s Slo venskimi zeîe/jiicami.« Težava zagotovo ne bo rešena čez noč. morda pa vendarie v do glednem času. Vzn^k pa je seveda finančni, sploh če se občina ne bo uspela dogovorili s Slovenskimi žele/jiicami, da del ukinitve limv čez cesto financira sajua. ■ Bojana Špegei Galerija bo režijski obrat MO Velenje Z novim letom Galerija Velenje ne bo več del Muzeja Velenje - V letu, ko so dobili večje prostore, so uresničili le del želja in sanj - Bo Galerija preoblikovana v samostojni javni zavod? Velenje - Na zadnji seji sveta so svetniki MO Velenje brez pripomb poirdili predlog, da galerija Velenje ne bo več del Muzeja Velenje. Poslala bo del MO Velenje, uradno rezijski obrai občine, ki bo sodil pi)d Urad za javne negospodarske zadeve. Kaj o lej rešitvi menijo v Oaleriji, ki bo del Muzeja Velenje še do novega leia, in kako so zaživeli po lem, ko so v upravljalne dobili celotno stavbo nekdanje knjižnice, smo se pogovariali z vodjo galerije mag. Mileno Koren Božiček. S presefitvijif knjižnice v certier Nova se je za vûso galerijo mani-kaj spremenilo. Dolgo vrsto hi sUi si za sMfo dejavnost zeleU vec prtfsUnfi, ki ste ^ sedaj dohili< So se zelje sedaj uresničile^ »S lem, da so prostori večji, so se uresničile naše želje, pa tudi lihi projekil. ki smo jih skrivali v telili, ko smo čakali na ta dogo dek. Vendar pa se niso uresničile v popolnosti, saj bi bilo za lo treba storili večji dati <îbliko. da bo prostor videti kot galerija, kot pn^slor, kije namenjen estetskim dogodkom. Še vedno gre za do kaj improvizirano postavitev -lakšno, ki smo jo uredili v nekaj dneh, da smo lahko obiskovalce povabili v svoje prosKjre, saj smo želeli doseči hiter slik z obisko valci, da sprejmejo hišo kol velenjsko galerijo. Da bi prostor do bil pravo podobo, pa moramo pridt)bili idejne projekte za celo smo ureditev in terminski plan lega uresničevanja.« Ijinsko leto, ko se je Knlfurni center moral tazforminii zonrdi zakona o knjižnicah, ste postali del M t/žeja Velenja, čeprav je hfla že takrat žirija, da hi 6Vi/f-rija postala samtfsiojni zamd. Ij^to in pol ste sedaj delovali v ok' viru novega zawda, z novim letom pa ne hoste več. Kaj to po-meni za ras.' »Res je, da li prehodi za ustvarjalnost in sistemadčno delo niso najbolj spodbudni, saj s sabo prinesejo kup oi'ganizacijskili sprememb In novih pogojev za delovanje. Upam. da vse le spremembe lečcjo v smeri osamosvajanja galerije kol samostojnega javnega zavoda. Ce pa gledam naše prehodno obdobje povezave z Muzejem, se mi zdi. v kolikor je do nje moralo priti zaradi popol- noma drugih subjekiov, daje bila organizacijsko popolnoma sprejemljiva. Žal pa izvedbeno to ni zaživelo, zalo bomo z novim le-Um pt^slali režijski obrat MO Velenje. Će me vprašale, kaj to po Vodja galerije mag. Milena Horen Božiček: »Upam, da te organizacijske spremembe ne bodo vplivale na pro-gram ski del našega dela,« meni, vam tie zjmm povedati, ker take pravne prakse v Sloveniji ne pozna nihče. Vsaj sodeč pgram se že dogaja v več nivojih stavbe. L"^. decembra bomo imeli zanimivo predstavitev in zagovor magistrske nal<îge slikaija Uroša Weinbergerja. Takih predstavitev si /.elimo ludi v prihodnje, bodo pa lej predstavitvi prisluluiili dijaki likovnili od-delkťw gimnazije iz Velenja, ki bodo tako spi)znali. kakšni so produkti po študiju na akademiji v Ljubljani. V spodnjih prosiorih pa pripravljamo veliko razstavo clnomuzikologa Igorja Cvetka, luikaija in iluslratojja. To bo raz-Slava iluslracij, predvajali pa bomo ludi enega od njegovih filmov.« ■ Bojana Špege! Dan odprtih vrat v galeriji Velenje - V soboto bodo v Ga lerij i Velenje pri pravi I i grafično delavnico za otroke OÚ 1. do 13. lela starosti. Vo dila jo bo likovna pedagoginja Zdenka Brglez. Začeli bodo ob 10, uri. galerija pa bo v so boto odprla do 14. ure. n šaleSki študentski klub Brucovanje Jutri, 2. decembra« vabimo vse bruce in ostale študente na SSK brucovanje v klub Max! Pozdravljeni šiudenije! Veseli december je tu. Ste že naredili kakšen kolokvij ali izpit, da bo decembrsko rajanje bolj upravičeno? Pred vami je nov preizkus, tradicionalno ŠSK bruco- vanje. Študentske norčije so stvar, ki li za vedno ostane v spominu. In naj bo ena takšnih tudi letošnje bruc ova nje. Zgo dilo se bo jutri, 2. decembra, v klubu Max s pričeikom ob 21. uri. Program bo zanimiv, poučen ui zabaven, manjkal ne bo niti (vsem bivšim bru coni znani) Bru com or, zabava pa se bo zavlekla v noč z glasbo po DJ-ievem in vašem izboru. Ne pozabite na potrdila o vpisu, ki so poleg izpolnjene pristopne izjave še vedno vaša vstopnica v SŠK. Nudimo vam subvencioniran nakup nalepk za badminton, squash, bazen hi smučanje, zastonj rekreacijo v Ljubljani, Mariboru in Velenju, vodene ekskurzije čez celo leto, koncerte in še in šeMed drugim bomo poskrbeli za gratis vstopnice za ogled koncerta Magnifico, ki ho 23. decembra, seveda pa jij dobile samo z originalnim potrdilom o vpisu. Več na spleini strani www.ssk-klub.si ali na uradnih urah kluba vsak petek med 18. in 19. uro v prostorih ŠSK (vhod ena vraia levo od kluba Max). Po$roni€mbra -Včelr- lek zvečer so na Velenjskem gradu odprli novo slaliio zbirko, ki prikazuje Šaleško dolino v CasJU srednjega veta, lorcj od 10. dn 17. stoletja. Uvodni končen srednjeveške glasbe so v alriju gradu, ki je s pokrito sireho postal ludi zimsko prizorišče prireditev, pripravili pevci mešanega pevskega zbora Šolskega centra Velenje pod vodstvom Teje Pla/I in Danice Pirećnik. / nasioponi so navdušili rc? številno obCinsivo, kije prišlo pogledal kar 10 let nastajajočo ra/slavo. Avlor tazslave dr. Tone Ravnikar se je pri naslajanju razslave dr^al načela, da je skupaj s st)de-lavci najprej vse dodobra raziskal. popisal in zbral gradivo. Delna postaviievje bila postavljena že preiJ leli. sedaj pa je pih Po novem rdzstarvnem pro%torUf ki razkriva zgodovino srednjega veka v Šaioski dolini, /e go* ste popetjal avtor Tone Ravnikar, Slavljena dokončna, kL bo obiskovalcem zagotovo všeč. Tudi zaradi domiselne postavitve v dveh prostorih, ki si jo je zamislil arhitekt RL>k Poles, Dokazal je, da je lahktJ tudi muzejska zbirka barvila, obiskovalca pa estetiko popelje v zgodovino. Po novem je ludi na Velenjskem gradu kapelica z zvoncem, ki bo morda obiskovalcem prinašal srečo... Oh po Slavil v i stalne zbirke so lorej temeljito rekonsiruirali pod-siresje gradu, kj er je p o s I avlje na. dela so irajala kar nekaj mesecev. Avtor razslave Tone Ravnikarje po njej popeljal tudi visoke goste - razsiavo je namreč odprl sekretar ministrsrva za kulturo Stanislav Mrvič, vse prisotne pa je nagovoril tudi župan Srečko Meh. Predstavil je nekaj pridobitev na ptïdroCjU kulture in pohvalil delo v Muzeju Velenje. Po uradni otvoritvi so poskrbeli ludi za bogato pogosiilev, ki so jo pripravile članice druslvčt podc^lskib žena iz Vinske Crore. Več o naslajanju in sporočilnosti zbirke pa prihodnjič v pogovoru z avtorjem dr. Tonetom Ravnikarjem. ■ Bš Lep večer šansona Duo chanson de la rue je orgelsko dvorano velenjske glasbene šole napolnil z iskreno energijo in simpatičnostjo Nika Vipolnik - vokal in /mago Štih - akordeon sla pripravila lep večer chansona. V dvorano je bila razlila iskrena energija in poiieaosi do lastnega dela. Repertoar od Weilla prek UImcrja.Dragcrja,Mon-non t a, Pagana, Brela, Pia/^olle do našega legendarnega Milčin-skega. je potekal v fmi dinamiki s povezovalnim tekstom, ki bi ga bilo dobro še dodelali s kakšnim mojstrskim poeličnim peresom. Imermezzi akordeona so bili dobro postavljeni v časovni okvir in so i ene strani razbremenili intenzivnost Nike Vipotnik, z druge strani pa prikazali muzikalno in lehnično dodcianost akordeonisia Zmaga Štiha, Pri Niki Vipotnik se takoj pozna. da ni novinka na tem področju in da se s svojim smislom za frazo s svojo muzikalnosljo in odločnostjo odlično počuii na odru (za mikrofonom), in lo v ccJoti prenaša tudi na publiko. Niil enega irenuika nismo bili zaskrbljeni za njeno prepričlji-vosi in intonalivnost. Zmago Slih - akorde o nisi je odlično pripravil aranžmaje za svoj instrument in dodelano pripeljal vsak postavljeni problem do profesionalnosiL Njegova muzikaintJSi in občutek za preciznost sta vsekakor odlično naslonjena na njegovo klasično diplomo akademskega glasbenika - akordeon ista. V lako urejene aranžmaje i)hlečeni chanson je deloval sigurno, kar potrjuje dober smisel za lovrsino glasbo, ki ga Zmago Stili goji že od srednješolskih let. Pred nekaj meseci smo imeli priložnost poslušati kratek nastop Dua chanson de la rue in takrat napovedali, da imala vse sar.se za uspeh. Prvi rezultati na^e prognoze se že uveljavljajo in iako bosu jutri na željo no-vosadskega organizatorja in glasbe n ega pro m o to rj a n asi o -pila v vojvodinski prestolnici. Novem Sadu, v znani dvorani mesine hiSe, Želimo jima uspešno pot v prihodnost, ker si to kot prava in vztrajna profesionalca zaslužila. ■ S/avl(o Šukiar Zlata paleta za Sovinca in Džumhurja Velik uspeh članov društva Šaleških likovnikov na Zlati paleti 2005 Velerye - i.etos je potekala že sedma likovna akcija Zlata Paleta 2005. ki jo organizira Zveza likovnih društev SIcTVe-nije. Zaključna razstava s podelitvijo nagrada je tokral pfv lekala v gradu v Slovenski Bisirici, razstava tiajboljših del slovenskih Ijtibiieljskih likovnih umeinikov pa bo na ogled do 15. januarja 2006. Tudi leiosje Dru^lvo Šaleških likovnikov zelo uspešno delovalo v lej akciji, saj sta dva člana društva prejela najvišje priznanje - zlato palelo. Oskar Sovine jo je prejel v kategoriji abstraktna umetnost, Ibro D/umhur pa za risbo, Sest članov d rušiva pa je prejelo cenifikaie kakovosii. med njimi tudi oha dobitnika zlalih palet. Sovine jo je prejel še v kategoriji grafika. Cenillkaicso prejeli se Nives Kraševec v kaiegoriji kiparslvo. Romana Lah v kategoriji abstraktno slikarsivo ir še v kategoriji slikarstvo. Maiji^na Verbuč in Klemen Zupane v kaiegoriji slikarsivo 1er Dušan Kovač v kaiegoriji grafika. Cesiitamo! ■ bs V i Cedlija Prejbiji leden. 22. imembru. Je §,odo\'ala s\'eia Cecilija, zimimca glasbe, y rýem čast se če od nekdaj na Slovenskem pripravljajo rtcîiàie glasbene priredlive. med njimi Je znano praznovanje v ok-firu Accademie Plnlliannomcortim. kije v začetku 18. slolelja delovala v IJublJanî. Baročna in^riliidja, ki Jo ima današnja Slovenska filliarmonija za ^ojo predhodnico. Je imela Cecilijo za swjo zavetnico ali palrono in svojih predpisih so akademiki praznovali nje^i praznik s slovesnimi obredi in darovali mase »za srečno snrn in nrilosi končne s!anoviinosn' èe živečih akadeniihm Tudi v yele/ijuje v ^Cecilijinenio lednu potekalo nekaj glasbenih prireditev. MeiJ njimi Je bila v okviru sreáir^a šaleških cerkvenih pevskih zborom v cerkvi sv. Mariina pripravljena vokahio-in^iru-mentalna nma. Dostojno l^vjanje flaydnove maše SatwU /íwm-nis de Deo Je iproiiio kar nekaj telj f}0 podoimih ponovnih prlloi-nosiih. V zgodovini glasbe je bilo namreč napisane ogromno krasne c^'rkwne glasi>e, ki pa se danes redkeje izvaja. Medlem ko v naših cerkvah že desetletja knrzi razmeroma ozek in glasbeno nekoliko omejen reperiuar, blizu ^fromantiziranemu^ ljudskemu občutju, ostajcio v glasbenih arhivih neuiHmblJena \'ellka glas-Iwna dela pisana za različne cerkvene priložnosti. Ta dela najlepše zaživijo znoircj /X)sameznih obredov in jih Je àsto drugače ixislu-šati brez njih. na koncertnem odru. V naših cerkvah se poudarja fièia glasba, Ir^štrumentaina (razen orgelska) pa se pušča ob strani. Mislim, da živi v nteslit in njegovi okolici kar nekaj ljubiteljskih inštnmientalistov. ki bi rade volie soííelovall pri vokalno^'fh štn/mentalnih mašah, primanjkuje samo energija za skupno u.'iTvarJalnost in pogiun za razširjanje obzorij. V glasbeni šoli jya Je bil v j^CecJliJineni" tednu pripravljen orgelski koncert. />osvečen glasl)eniku, misleai, pi.Kcu. zdravniku Albertu .Schweiízerju. leto 2005Je namreč njegovo jubilejno leto saj mineva BO let od njegovega rojstva in 40. obletnicu smrti. Albert Schw'elizer se je rodil leta IS75 v Kaysersbergu blizu Strashourga. S [telimi leli Je začel igrali klavir in kmalu jmfal mednarodno poznan koncertni organist. Napi.^alje Bachovo biogri^/ijo in kfifigo o izdelovanlif or^el 1er se i^osvečal odltčni glasbeni karieri, řoleg tega se Je že f>ri tridesetih letih ponašal z dvema doktoratoma iz fl-lozofíje in religije in bil univerzitetni pmfesor Nato fia se Je odločil da bo pustil swfo bleščečo kariero in posvetil živrenje soljudem. Popisal seje na ,\'ludij medicine in leta 1913 ustanovil boitvš-niai v kraju iMnibarèné v Gabonu v Afriki. Tam Je preživel večino svojega življetça kot zdravnik in kirurg v bolnišnici, pastor, krajevni upravitelj, nadzornik, pisec šdskih h\iig, fyoročevalec o sodobni zgodovini in gla.sbi, gostitelj številnih obiskov. Več kot f)etdeset let je neutrudno in nesebično t>omagal Afričanom. Prejel je več častnih doklontlov različnih univerz in drugih nagrad, med njimi (ioelhejevo nat^rado. za leto 19S2 NoMovo nagrado za mir. s katero Je v Lambarénéju začel še z l)olnišnia> za gobave. Nenehtw sije prizadeval za resnico, mir, ,mhodo in čioveč/tost in se nesebično za\'zemai za preganjane in ogrožene ljudi. Mogoče ni slabo na kak zasnežen zimski večer pomisliti na i>lemenitega ScliMÝit-zerja in na ni^govt) veliko srce. ■ Urška Šramef Vučina ibro Džumhur pred z Zlato paieio na^rajertim detom. Šesti novoletni bazar Zaradi obnove vile Mojca bo tokrat potekal v avli mestne hiše - Drobna darilca prinesejo denar za programe MZPM Velenje Veleiýe - Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje se že lîe-kaj časa pripravljajo na tradicionalni ri ovo letni bazar. Letos ga pripravljajo že šeslič, v^ako leto pa se jim pridruži več dobroinikov, ki prispevajo zanimive p-edmetc za prodajo na bazarju. S lem si namreč (^btv gatjjo blagajno, denar pa namenijo za številne programe za otroke, ki jih priprav(iajo med letom. Kot vsako leto bo bazar potekal prv(^ so boto v decembru, med 9. in 17, uro. Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje združuje tudi 14 društev prijaleljev mladine. Vsi pa se irudijc), da polepšajo tako počitnice kot prosii čas otrok v SaHki dolini. Med dnigim se na zvezi že pri-pravljajiï na priredilve v okviru Veselega decembra, ko bodo razveselili številne oirmcia v lem mcsecu. Malo se zamislite! V nasi redakciji je v lern ča!?u vedno kol v čebeljem panju, saj se poleg rednega dela, loiimcj še mnogih drugih projektov. To je med drugin^ almanah občin Velenje. §t>Siaoj in Šmartno ob Paki. ki ga bomo sredi decembra izdali že siirinajstlč. No. ta projekt je rcdakcijskt) zaključen in ga bomo jutri že začeli tiskali, Tudi tokrat smo napolnili .^00 strani zanimivega dogajanja v letu, ki se iztcka. Boste videli, katoj bnste presenečeni, kaj vse seje zgodilo in koliko različnih institucij, društev in klubov imamo in koliko ra/Učnili dogodkov, kulturnih, športnih- zabavnili... se je /godilo. Pripravljamo seveda ludi naáe novoletne izdaje, ki bodo obsežnejse iiî praznično i^barvane in pa seveda veliko silvestrovanje na Titovem ti^u, ki ga bomo tudi tokrat pripravili v sodelovaiîju z Mestno občino Vcienjc. Tokrat bo z nami Nu^a Dercnda s svojim ansamblom. Na tej prireditvi bomo razglasili tudi letošnjo na; osebnost, /a katero pridno glasujete, sponzori' P^ jo podpirajo, tako da vsak teden razdelimo veliko lepih nagrad. Del U9tvarjscev J > ... na kraMco... DAY OUT U$bo nad Bagdadom je po uspešnici Y War naslov novega, tjrugega singla skupine Day Out x njihovega prvenca Retro Forte. Gre za angažirano skladbo, ki govori o vojni, kar daje slutrti 26 njen naslov. MAGNIFICO Tudi letos ofa koncu leta bo Magnifico navduševal velenjsko občinstvo. Podobno kot lani bo namreč v božičnem času (23. decembra) nastopil v ve* lenjskr Rdeči dvorani. STANE VIDMAR Po uspehu prvega samostojnega albuma tk budite m, vas prosim, ki je dosegel zlato naklado. je Stane Vidmar izdal svoj drugI album z naslovom Če bi bog mi da! močL NAJ VIŽA Zmagovalec letošnje Naj vse je ansambel Spev z valčkom V kidsju skrit je časzanjic. Tako so s telefonskim glasovanjem med dvanajstimi finalisti, ki so se potegovali za naslov na Bledu, odločili poslušalci. Ansambel Spev je na tem tekmovanju zmagal ze (ani. SKUTER Izšel je nov album skupine Sku-ter. Njegov naslov je Arrive-derti, na njem pa najdemo deset skladb in megamn njihovrh uspešnic. 2a večji del skladb je poskrbel Dean Delucca. naio ssaion out loud ' ; i s, Glasni naio ssaion v ponedeljek, 2H. novembra, je v Sloveniji izšel drugi album velenjske skupina naio ssaion Out Loud. Album, ki je izšel pri založbi Napalm, je najprej prispel na tržišče v Nemčiji, Avtriji in Švici, nekaj dni kasneje pa tudi na tržišča Švedske in Finske, v Rusijo in preostalo Evropo. Out l.oud je pestra kombinacija trinajstih modernih in energičnih rock skladb, od katerih je bilo pet prvotno posnetih 7.8 njihov prvenec numedia. vendar se na novem albumu razkriva njihova do potankosti predelana in ^veža podoba. Preostalih osem skladb je popolnoma novih- Album ostaja zvest načelu skupine, da mora njihova glasba kot medij izžarevati energijo, s katero so preželi njihovi koncertni nasiopi. Izid bodo naio ssaion pospremili '/. evropsko turnejo skupaj 7. nemško zasedbo (n Hxtremo, s katero bodo od 12. decembra do konca leta obiskali 13 večjih koncertnih dvoran po Nemčiji in Švici, v letu 2006 pa bodo zasedli tudi odre pi^ Sloveniji. Nov spot Billy's Private Parkiiig Skupina Billy's Private Parking je posnela nov videospot za skladbo z naslovom Ime z njihí>-vega albuma Insomnia. V spotu se prepletajo posnetki s kimcerta in avtocorss dirke, nastal pa je v sodelovanju s Kitcalom A in avto-cross klubom Mustang i/ Domžal. /a režijo so poskrbeli kar sami člani skupine v sodelovanju s Kanalom A in MidasRlinom. Zanimivo je. da sla celotno mon- i > ' lažo videospota naredila kar Sergej Pobegajio in Ur^ka Majdič, sicer gonilni dvojec skupine, ki sta se česa takega lotila prvič. V skladbi sicer gosluje priznana violinistka Jelena jadrale. Take That spet skupa) Fantje iz nekoč super uspešnega in planetarno popularnega britanskega boy benda Take I'hai naj bi se ponovno sestali in se odpravili na turnejo po Veliki Britaniji. Robbie Williams se jim verjetno ne bo pridružil. Bil je prvi. kije skupiiîo zapuslil in ner kaj časa celo zavračal vsakršne stike z nekdanjimi hy legi iz benda. V nekaj intervjujih je celo obžaloval svoje članstvo v skupini. Bend je bil v 90. letih eden najbolj popularnih iu med najstnicami najbolj priljubljenih bendov. Pred kratkim so Gary Barlow, Jason Oranje. Mark Owen in lUv ward Donald prejeli ponudbo za nastop na britanski turneji - vredna je bila 1.5 milijona Tuntov. Ponudbo so seveda poslali tudi Robbieju Williamsu, vendar nanjo (še) ni odgovoril. Božična bitka talentov Pri zaloi^.bi Nika Records bo izšla zanimiva kompiladja božičnili skladb z naslovom Spet d(ïma za božič. Projekt je logična nad|irad-nja dela mladili glasl'wnikov. ki so svoj glasbeni talent prikaziili v lanskem i/.boru bitke talentov v oddaji Spet doma. I-inalisti lanskega izbora so združili svoje moči na kompilacijski božični plošči, na kateri bt^mo poleg slovenskih verzij svelovnili božičnih uspešnic (-Wliiie Christmas. Jingle Bells. We Wish You A Merry Christmas...) našli se nekaj drugili avtorskih skladb. Pri nastanku albuma sostv delovali Auja Baš. ki že ima svt>jo skupino Angee, Nino Kozlevčar, čjan zasedbe Perpetuum Jazzile, Katja Koren, kije sodelovala z Yii-hubando pri zmagovalni pesmi Slovenske popevke, Anžjij Dežan, finalist festivala MMS, ki že pripravlja s-voj prvi album, ter seveda Omar Naber, o katerem vemo vsi več kcît dovolj. Madonna z novim albumom spet na vrh 15. novembra je izšel novi album Madonne Confessiíms On A Dance Hoor, T.den najbolj pričakovanih izidov leia 2005 po briljantneni uspehu prvega singla Hung Up pelje poslušalca v svet disco glasbe Iz sedemdesetih. Madonna je očitno spel našla novo formulo, kako biti druga-can, uspešen in fjpažen. plošča pa je že ob izidu dosegla neveijeine prodajne rezultate. V svoji 22- Ictni karieri je Madonna nanizala trinajst albumov in izjemno število nepozabnih uspešnic, izvajalka. ki slovi po tem, da vsake toliko časa v pop glasbo vpelje nov trend, nas tokrat poskuša vrniti v čase disca, vendar z novodobno produkcijo. Vrnitev k začetnim koreninam, ko je bila i\iena glasba klubsko usmerjena, je Madonna nakazala tudi z novim imidžem. K spremembam so očitno pripomogli slabi rezultati in mlačen sprejem njenega prejšnjega albuma. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje tlvakrat dnevno: po poročilih ob 9.3Û in po porociiih ob 18,30. 1.WESTUFE-Y0U Raise Me Up 2. SHAKIRA-Doti't Bother 3. CRAIG DAVIO - Don't Love You No More Irski boy bend Westlffe se je v začetku novembra na svetovno pop sceno vrnil z novim albumom Face To Face, h njihovim sedmim tovrstnim izdelkom. Na njem je mešanica balad in nekolika hitrejših skledb, kot smo pri Wesllife bili vajani doslej. Prvi singl Your Raise Me up je počasna balada, ki jo je v originalu zapel ameriški pop pevec Josh Groban. r ■ ~ ' LESTVICA Vsako nedeljo ob 1730 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeJîo, 27.11.200S: 1. PQDKRAJSKl FANTJE: Mlede pesmi 2. STOPAH-Ko psi zalajajo 3. STDRŽIČ: tevîjar Jakob 4. ZAPELJIVKE: Odklenkalo ti je 5. PLAZNIK: Polka vedno in povsod Predlogi la nedeljo. 4.12.2005 1. GAŠPERJI: Policaj Tone 2. BOŠTJAN KONEČNÍK: Treba gaje.. 3. TONI VERDERBER: Praznik pri nas 4 VITA: Gorenjka B.ZVONĚKLHola hop VUi Grabner ^HjiS Po nepreverjenih informacijah, naj bi predsedovanje ^ NK Rudar že v kratkem prevzei Jožef l^vtičnik, predsednik Športne zveze Velenja. Eni pa se v teh dneh spominjajo, da je bil menda prav Kavtičnik tisti, ki naj bi nasprotoval Rudarjevi vmit\a v prvo ligo, češ da za vse, ki bi se v dolini radi šli vrhunski šport, ni denarja. Pri tem omenj^o še, da ga je bilo na nogometnih tekmah videti le redko. A tega, da se ni zanimaj za nogomet, mu ne morejo očitati! Pred časom se je pozanimal, kako gre najmlajši selekciji nogometašev Šoštanja, ^ Pogosta obiskovalca velenjskih kulturnih prireditev sta tudi Marinko in Jožica Mandić. Pred slabima dvema tednoma sta prvič postala dedek in babica. Osrečila sta ju njun prvorojenec, odličen dramski in filmski igralec Marko Mandić in njegova izvoljenka Pia Zemljič, prav tako odlična in lepa igralka, po rodu iz Slovenj Gradca. Krepkemu fantku, ki se je rodil v Ljubljani, so na mamicino željo dali kleno koroško ime Voranc. Mi pa ver]'amemo, da bosta dedek in babica Mandić sedaj še bolj pogosto potovala v Ljubljano, na obisk k mladi družini. Y nu MMMinlnMm H mrmHiWmtrn^Pi I MlMlM ipMHi »pk Mm pÉemb ht fciltoB mwre mnmanif« «liMin MMM MbMPIUIIIP PPM« M «PM« m Mm «a*«. I» Ji M Ml M girim. M S tew« IDW FF** ûmflwi MWW IptfipMaatÂinii Kbit , M irti mMin rv*^ ^ .piWiWMH'i'^.'ijifliiHi ^ Tatjana Vidmar je na otvoritvi nove muzejske zbirke na gradu še posebei' pozorno brala tekst o freskah, ki so jih na&li {in uspeli tudi prenesti na Velenjski grad) na gradu Švarcenštajn v Šentilju. To pa zato, ker je bil tekst njen, saj si je prav to izbrala za svojo diplomsko nalogo na študiju umetnostne zgodovine. »U'redu je,« je komentirala, ko jo je čvek zmotil pri branju. »Vse je prav prepisano!« Rusi na Luno pred Američani? Rusija naj hi z uporabo telmologije vesolj-skill ladij Sojuz in s pomočjo ireh odprav izvedla pristanek na Luni. To bi po napovedih lahko izvedla ccz sedeni do najpozneje desei leu Rusi napovedujejo, daje Luno ircba najprej obleteli, preill na kroženje okoli nje in Izvesti samodejni pristanek lunarnega modula. âcle med ireljo odpravi) bi lahko na l.uno pi> slall posadko. Za vse lobi potrebovali dve milijardi dolarjev. Ameriška vesoljska agencija Nasa pa namerava v prihodnjih 13 letih /a pripravo poleta ameriških vesoljcev na Zemljin naravni satelit porabili 104 milijarde dolaij'JV. Polei pa naj bi sc zgodil lela 2018. Ob lem. kak iiico dvomov o resuičnosti di)slcj edinega pristanka s človeško posadko. Sicer pa namerava Kitajska ob primernih finančnih sredstsih do lela 2020 poslali človeško posadko oa Luno in zgadili lasico vesoljsko postajo. Hrup škodi srcu življenje ali delo v glasnem okolju lahko poveča nevarnost srčne kapi. Tako jc pokazala študija nemških raziskovalcev, ki so ugoioviJi, da hrup okolja, kot je na primer promel, kar podvoji mo^nosi srčne kapi. V največji nevarnosti so ljudje, ki so pogosleje izpostavljeni hrupu. Tveganje naj hi bilo v prvi vrsti povezano / glasnostjo in šele nato z raz-dražljivosljo, ki jo le-ta tudi povzroča. Prav iz lega razloga avtoijl študije menijo, da bi unv rale biti varnostne omejitve hrupa veliko bolj slroge. kot so danes. V Veliki Britaniji je stopnja hrupa omejena na 85-90 decibelov. To jc bila ludi pobuda za zniževanja stopnje hrupa. Tako je bila v mesecu aprilu najvišja stopnja hrupa med decibeli. Kitara za brskanje po internetu Najnovejša izvedba kitaiv bo glasbenikom med igranjem inštrumenta omogočala brskanje po Internetu in pcjšlljanje elektronske pošte. Tehnologija, vgrajena v kitaro, bo uporabnikom omogočala prenos akordov s svetovnega spleta ter neprekinjeno Igranje. Kitara, imencwana Itiiel Concept Teleca ster Ciultar, ki je irenuino še v la/j nastajanja, naj bi stala okoli 1000 fumov -1460 IILIR. so Stari Cirki uporabljali zemljevide, so strokovnjaki predvidevali že dolgo, na novo odkriti zemljevid pa je prvi, ki la ugibanja tudi dejansko dokazuje. Dokazuje pa tudi, da so imeli Italijani stike z Grki že pred veC koi 2500 leti. Zemljevid je siccr zelo majhen in meri le x 6 centimetrov. Vrezan pa je na črn del lončene posode. Van Compernolle ga je sicer našel že pred dvema letoma, vendar pa so bile nau) poircbne zelo obširne raziskave, ki so šele sedaj potrdile, daje zemljevid res pristen. Hayabusi je uspelo Japimska stmda Hayjabusa je prva. ki ji je uspelo pridobiti vzorce asteroida. Po prvem neuspešnem poskusu pristanka na asteroidu Iiokava pred petimi dnevi, je japonski sondi Hayabusa v drugem poskusu uspelo. Znanstveniki Izja- Grld so imeli zemljevide To, kar so sicer znanstveniki domnevali, jc sedaj tudi potrjeno. Belgijski arheolog Thierry Van Compernolle je odkopal zemljevid, star več kot 2500 let, na njem pa je mogoče razločno videli dele Italije. predvsem peto italijanskega škornja, na kateri je v stari grščini zapisano ludi ime mesta Soleio, ki obstaja še danes. To, da ponske vesoljske agencije JAXA so potrdili da seje Hayabusa za nekaj sekund do taknila površine asteroida. Sondi je pij ocenah do sedaj prejetih podatkov uspelo pridobili vzorce z asteroida, kar pa bo p(v lijeno šele, ko bo plovilo leta 2007 pristalo na Zemlji. Sondo Hayabusa so poslali na pot leta 200.^, decembra naj bi se obrnila in začela svoje potovanje domov ter junija 2007 pristala v Avslraliji. :frkan|i & Pozdrav Udetežeuce sobotnega protesta je Ljubljana sprejela z l>elmo. Eni pravdo, da v pozdrav« drugi, da imajo tisti. ki so bili prod temu protestu. že toliko z>ez »zgoraj«. da so mislili, da bodo s takim vremenom protest preprečili. Pogled Je res pogled po Šaleskt dolini /. Vin.ske Gore jas-nejsi kot z drugih predelov!? Ne-delo Vse boU se bliža ca.s, ko bo pri nas zace) veljati nov ne-detjski odpiralni čas v trgovi-nali. Ob tem. ko nmoge lastnike trgovin zanima, koliko trgovin ob nedeljah ne bo delalo. mnoge zaimslene v trgovinah zanima za koliko ryih ne bo dela. Pa ne le ob nedeljah! Sre metrih mestnih cest, za slabih II kilomctrili zbirnih mestnih cest, kot so Cesta lalcev, Simona Blatnika in Jenkova./a 18,5 kilometra lokalk in 17 kilometrov javnih poti. Predmet pogodbe pa so še 150 tisoč kvadralnili metrov pločnikov in ktilesarskih stez ter več kol IKO tisoč kvadratnih metrov pe^ površin in tr^. V zimsko službo so vključili deset pluznih in sedem posipnih enol, od 10 do 15 ljudi pa je predvidenih za ročuo odstranitev snega in posipanje stopnic. V pomoč so jim tudi trije podizvajalci. predvsem za plu/enje. Zaloge peska polnijo sproti, z dobaviteljem soli za posipanje so se dogovorili, da jim jo dostavi najkasneje v 4fv urah. »Zakon se v zvezi s tem, kdaj morajo ekipe na teren in katere cesle so na prednostni listi za čiščenje, ni sprenjenil. Še vedno so to avtobusne proge, reševalna postaja, policija, gasilci, nato ostale ceste. Prav tako ne čakamo na 15 centimetrov debelo zimsko odejo, kol to doIvci skrbijo Se /a ceste v KS Konovo, Podkraj. Kavče 1er v delu K.S Bevče in Šaleka. Za cesic v tako imenovani coni B v mestni občini Velenje (KS Vinska Gora, Cirkovce, Šentilj, Paka. zaselek Sopoia ...) opravlja zimsko službo podjetje Andreje iz Šoštanja. Približno fiO kilometrov javnih poti in 65 kilometrov lokalnih ccsi naj hi '»obvladovalo« pet ekip. V proračunu je Mestna občina Velenje namenila za zimska službo milijonih tolarjev ali 2 milijona SIT več kot lani. Po besedah Matjaža Kapitleija s celjskega VOC so za odpravljanje zimskili nevšečnosti na državnih cestah na območju mestne občine Velenje predvideli štiri vozila s plugi, unimog in avtomatski posipalec, od 100 do 150 ton soli. od 200 do 250 kubičnih metrov gramoza in magnezijev klorit. Občina Šoštanj je v letošnjem proračunu - po zagoîovilili Darka Čepelnika. relerenta za okolje in prostor na občini - predvidela za izvajanje zimske slu/be na lokalnih cestah, mestnih ulicah in krajevnih ccstah 24,5 milijona tolarjev, kar je toJiko kol leto prej. Za prevtjznosi 100 kilomelmv lokalnih cest in za približno 15 kiltimc-trov mesinih ulic in krajevnih cest je sklenila pogodbo s podjetjem Andreje iz Šoštanja. Direktor podjetja Mirko Andreje nam je povedal. da je skupaj s kooperanti vključenih v službo 13 ^udi, za od-pravlianje zimskih tegob pa imajo na voljo snežne pluge, dva r«nacij-ska posipalca, kar nekaj katnio-nov in irakioQCV- Na zalogi imajo 150 ton soli iti 450 ton peska. V občini Šmartno ob Paki izvaja dejavnost zimske službe na 2.^ kilometrih lokalnih cest celjski VOC. na več kot 4.*^ kilometrih javnih poti pa Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Po besedah Grega Petroviča, tajnika občine, so v pnimčunu za službo predvideli 6,2 milijona K^lariev. kar pa najbrž ne bo zad, kar je povzročalo obilo slabe volje pri vseh udeležencih v prometu. Vinko Meža, vodja zimske službe v podjetju PUP Velenje je prepričan, da kritike niso bile upravičene:« Držal i smo se zakona v zvezi z izvajanjem zimske službe in dogovora z naročnikom - Mestno občino Velenjem. s katero smo bili tudi v stalni navezi. Na pi)nedeljko* vem sestanku z naročniki kritik nismo slišali. Slabo očiščeni so bili morda pločniki, vendar smo raje prej očistili ccste in s smo poskrbeli u nemoten do Slop do zdravstvenega doma. lekarn. vrtcev, šol in drugih jav-nih ustanov, prednost pri čiščenju so imele še avtobusne in intervencijske proge. Preden so prišle naše ekipe do konca relacije, je zaradi res obilnih snežnih padavin že bilo ziiova na cestišču 10 do 15 ceiuimeirov snega. Težave smo imeli zitradi živih mej in ozkih ccsiišč, parkiranih avt< i motelov izven parkirnih mest. Upravičeno so morda negodovali ljudje, ki so očistili svoja dvorišča, a so jih naše ekipe ob drugem pluženju, ko smo nekoliko bolj širili cestišča, nazaj »zasula«^ s snegom, Padavine so bile res tako obilne, da kljub dobri pripravljenosti več od tega. kar smo storili, enrv stavno nismo mogli.« Minuli vikend so imeli Izvajalci zimskih služb veliko dela, ki pa ga, po mnenju mnogih obćanovr niso opravili najbolje. Tudi proti sredidišcu mesta se je biio v soboto proti 12, uri te^o prebijati po nespiuženih poteh, (foto: vos) na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina. je povedal, da so se za dejavnost dogovorili s sedmimi izvajalci, ti pa vsak zase odgovarja /it to. da je delo opravljeno po dogovoru. Slednji predvideva, da gredo na teren pri 10 centimetrov debeli snežni odeji. »V ravninskem delu občine ccste po di^go- voru le plazimo. Pt>sipamo pa jih Ic, če tako odločijo predsedniki vaških skupnosti. V hribovitih predelih pa peskamo in solimo. Materiala imamo za zdaj dovolj, in sicer od X do 10 ion soli ter od 20 do 25 kubičnih metrov peska,« je še dodal Franc Kos. Sejem (smučarski) bil je živ Prva lučka za pričakovanje Velejye, 27. novembra - V Rdeči dvorani Velenje je tri dni, od petka do nedelje, potekal sejem (rabljene) smučarske opreme, ki ga je pripravil smučarski klub Nordica Velenje. Potekal je v času. ko je narava pokazala, da je zima, z njo pa smuka pred vrati. Zanimanja je bilo precej, tako na strani tisiih, ki so opremo prinesli v (komisijsko) prodajo, kot ti- siih, ki so prišli pogledat, če bi se našlo kaj zanje. Posebej veliko zanimanja je za sejem med starši. Saj veste: oirocl hitro rastejo, skoraj vsako leto so potrebni (vsaj) večji smučarski čevlji, že kaj drugega ne ... Nova oprema pa je draga. Nekaj te (Alpina, r.lan, Nordica) je bilo pod ugodnimi pogoji moč kupiri tudi na sejmu. ■ mkp Šoštanj, 27. novenilw^ - Prvo ad-vtjntno nedeljo v Šoštanju namenijo slovesnemu dvigu adventnih vencev oad Trg bratov Mravlja kov De-wt vcncev simbolizira devel pt>dru-žnic šoštanjske fare in tako obred krščanskega pričakovanja dopolnjuje p<>svetn(f dejanje sode k) vanj a. druženja iji lepega dtîg<^dka. Turistično društvo Šoštanj, kije na nek način idgni oče tega dejanja, že vrsto IcL neprckiiiieno poskrbiza lepo svečanost, ki združuje liudl. Letošnja je bila minulo nedeljo v znamenju blagosliwa vencev, ki ga je opravil dekan JcrŽe Prib(^žič. iu besed župana občine Šoštanj Milana Ki)pušatja, ki je zbranim zaže« lel, da hi uašli čas zase in za svojo družino in, da bi decembrski čas preživeli v pričakovatiju uresničitve i/ječenih dobrih želja. Hkrati je v vencu na sredi iiga zagorela pr/a lučka, znamenje prve adventně ne- delje in njenega evangelija. Obred dvigovarya vencev nad trg je piipestril nastop pevcev zbora Svoboda, kateremu seje pridružil otr{>ški recital, predsednik društva Pe ter l^doja, pa j e po leg tega, da j e prenesel poslanico v smislu adventa, zbrane pf>vabil na imsledïîjo prireditev, miklavžcvanje, ki bo v Ši^štajiju na dan 5. dccembra v večernih urah. ■ M. Kompr^j foto: D. Tonkli i^HJÍS S harmoniko na rajžo - prvič V petek, 25. novembra zvečer, sta Odbor za kulturo Premogovnika Velenje in harmonikarski orkester Barbara pripravila v prezivnid muzeja premogovništva prijetno urico narodnozabavne glasbe Pripravili so prvi te mal ski većcr, ki $<) ga nH$]ovili S harmoniko rid mjžo, v gkojencev š<«ianjskega piidndbnra, ki se deli iia sever in jug. $0 člani nted ostalim izvolili novo vodsivo ler prisluhtîill poro-dlom. ki so jih prispevali predsednik drjHiva Leopold Kiisar. tajnik drusiva Slane Mazej in /a oba pododbora Jože Rebernak. Na volitvah jc /áí južni dd pt^do-dbora zbral največ jilasov Leon Štrban. severni del pa bo odslq za-su^pal Leon Vozlič. S skn>mno ptv zorn<;sijo so se na zboru članov spomnili tudi najsiarejsih udele- ženk srečanja, ta sla bili Jnlijana Mohorko in Slavka Vidíc. Za kukurni pn^i^ram je poskrbel drušiveni zbor pod vodsivom Alenke Mliasek. /a oslalo družabnost pa je skrbelo preko 80 priso-tiîili lej^a sicer številnejšega članstva, ki v sklopu ostalih osmih pododborov deluje pi)dokriljem dni-itva upokojencev Šoštanj. Beseda je zato slekla ludi o pripravah na praznovanje 60. obletnico tega društva, ki je zelo pomemben dogodek, in o načrtih v zve/i s leni. Jubilej bodo bogatile različne dejavnosti, osrednja slo-vesntîsi s proslavo pa bo v mesecu septembru. Poleg ostalega jc predsednik društva g. Kušar na zboru ptîzval člane k uspešnemu delu v njilio\i kulturni, razvedrilni in športni de^ javnosti, v katerih je uspesnih mnogo članov, da pa bo leto tudi delovno obarvano, bodo poskrbeli z ureditvijo spt^dnjili prostonw na sede/AJ društva, v njihovi zgradbi na Trgu bratov Mravljak. To so le^ los temeljilo obnovili. Milojka Hompr^j f Uspešni na tradicionalnem skupnem lovu Lovska družina »Velunja«, je bila letos orçanizaior tradicionalnega skupnega lova lovskih družin »Velunjcf in »Skal«. Skupni lov. že po dolgoletni tradiciji, organizirala družini tako, da sla vsako drugo lel<ï gostiteljici soîicdnjc družine. Letošnjega skupnega lova. se je udeležilo okoli 50 lovcev iz obeh družin. Lov jc bil zelo uspei^en. saj je bilo uplenjenih sest divjih prašičev (od tega, jih je kar pet uplenila škalska lovska druščina). Velika »družinska« sreča, jc doletela tudi škalska Icvoc Jenkih nas v pesniški zbirki Obrazi vodi po tej nakazani poli, V desetem obrazu poje o maten, ki žaluje oh hčcrkincin irnplu, ob odprtem grobu. Narava pa se je oblekla v svatovsko obleko in v^-movju slavec veselo kroži... Torej res-svet; narava in življenje v njej, gre svojo pot... Solze vstran! Stopničke k odprtini zadnjega bivališča nas vseh se hitro približujejo. Kajii stopničke so mehke, pisane in noge jih komaj še zaznajo, Premagujem pravkar nakazano trdosl večno Žive narave in se vračam v lastno intimo. Skoraj že slojím na zadnji slopnički. pa bi rad ostal miren in ustvarjalen. Včasih sc kol norcc vsemu icniu píísmiham. "Saj ti nc verjamem. Telovadiš pred spanjem, telovadiš zjutraj. Telovadiš s prašno cimjo po dnevni, Telovadil po vrtu, ko t vso slastjo obračaš prsi k soncu." "Da. telovadim. Pa ne za dolgost življenja. Telovadim lA gibljivost tehle suhih udov. Za dneve, ko bom moral /ai^ali na zadnjo siruno življenja ..." "Kaj res?" de Josip iu smeh nje-govili črnih oči me pomiri. "Pa ne samo lo. Glej, ohranil bi rad spomin, ki me vedn<^ veže z mladimi dnevi, Ohranil bi rad misli, da se ml ne izneverijo na zadnji stopnički. Oliranil bi rad čutenja duše, da bi se lahko zakopala v Ijiibe/enska hotenja. Da bi spošlt>vala in božala svoje in druge zemljano. Ohranil bi rad vse to, kar je zame zaklad, fn ohranil bi rad mojo misel o večnosti bjvanja. čeprav v spremenjenih oblikah/' "Da, prijatelj, prav ravnaš. Zato te ne zlomi že osma stopnica, in ne padeš v Dantejev Pekel!" "Ali pa raje v Dantejev Paradiž?" !ihi nasmeh obeh. trajajoč le nekaj trenutkov. "Poglej, kljub volji do vsega bi-vajočega se vendar plazijo za teboj temni oblaki." Pero je nenadoma obsialo na papirju. Kaj se! Pred dnevi napišeš elegijo ob odprtem grobu. "Kako stara in neokusna zgodbat" In že odlrči v koš za smeli... Namesto potniifve o kre-aiivnem hotenju pisca. Kako zelo me zanimajo umske storitve starih in mladih. Da jih podčriujem z rdečo barvo, pa jih ni .„ Kako zelo me Zitnimajo vse mogoče zgodbe o življenju velikih mojstrov. Pa jili primerjam s svojimi, obrobnimi .., Saj se spomnim: osem lel dolgo čepijo kraike zgodbe iz zbirke Kriki iz mlado-sli. Pa se jih ni usmilila literarna kritičarka in zapisala kakšno misel v časopis ali osebno meni. Kje neki! Sedma stopnica ... Od nikoder več, razen kake oaze, ni potrditve ustvarjalnosti. Verjemite, to ubija osebek v vesolju. Oa/e za stare? So bolj zelene kot spomladanske trave, loda ne te s ponujenim sedežem v avto- busu. Ali ona o mlajšem znancu in njegovem naivnem pozdravu: "Ali še živiš? Dobro se držiš!" Prava oaza: polno dekle z nasmejanimi očmi. brez lisic šobe na usinicah. izražajoče zaničevanje osebe, sioječe pred njenim pul lom in odvratnim pogledom, ki se pase po redkih sivih laseh "odslužene glave". Vse stopnice našega bivanja terjajo od nas veliko naporov, mnogo težkih, prete/Jdh izkušenj. Zalo je prav, da jih opazujemo, merimo, ludi spoštujemo. Kaj rada mladost v svoji ratložJ-vosti in viharnosti prezre vse te stopnice. Odnosi se trgajo. V - kako naprej. Ker lega dne niso sprejeli nobene odločitve, so se dogovorili, da se bodo /.nova sestali naslednji dan. a se niso. V nedeljo pa smo iz kluba prejeli naslednje spt>ročilo: »Uprava RK C5orenje je na seji upravnega odbora izreki» podporo in zaupnico strokovnemu votlslvu kluba, ki še naprej ostaja v nespremenjeni sestavi. S lem zavračami> vsa namigovanja o menjavi ireneija l.arsa Waltherja in imenih možnih naslednikov, ki so se v zadnjem času pojavljala v medijih. Hkrati nikakor ne zavračamo dejstva, da tako rezultati moštva kot tudi igra niso v skladu s pričakovanji kluba, navijač^iv. podpornikov in pokroviteljev. Kljub temu se vedno vcrjamcmt> v ekipo in strokovno vodstvo 1er upamo, da se bomo že v bližnji prihodnosti skupaj veselili novih uspehov Cîoreaje.» V soboto s Francoxi Za rokometase Cii>renja je tudi ta teden d brez možnosti, vsaj v domači dvorani ne. V preteklih dneh trener Walther Urs ni imel na voljo vseh igralcev. Marko Oi^lir. Jure Dobelšek in Dušan Podpečan so bili s slovensko reprezentanco v Nemčiji. Vedran /mič in Momir llič in pa sta sc udeležila priprav hrvaške ozinima reprezentance SCCi. Tomaš Rcz- fioruf Plaskan • pomočnik trenerja, Lars Walther • trener, Gorazd Hostnik • tehnični vodja, MUe Maksimovic • maser líiček pa Češke. Bt>rul Plaskan, pomočnik tre-neija. »Med lekmo proti Francozom moramo pokazati našim gledalcem, da še znamo igrati, f.eios je bilo že preveč padcem v naši igri. Upravičeno so bili Ijubiie^ii rokometa nezadovoljni, neučakani. Vemo, da moramo na naslednjih tekmah moramo resnično pokazati pravi obraz. To obvezo čutimo tudi do vodsiva kluba, kije klub nekaicrini slabim igrani zlasti v prvenstvu še naprej zaupa strokovnemu vodstvu. Za- vedamo se, da si v prvenstvu novega spodrsljaja ne smemo več privoščiti, v tem letuje pred nami še pet tekem in vse moramo kljub neugodnemu razporedu zmagati To je naš prvi cilj. V ligi prvakov pa je težko pričakovali še korak dalje, a sc ne predajamo. Upam in verjamem, da si bodo igralci do tekme s Francozi povrnili samozavest in zaigrali čim bolje. Montpellier igra zelo agresivno v obrambi, predvsem v svoji dvorani njim pa sledijo ubijalski nasprotni napadi. Na domačih tek- nuii so sposobni nadoknaditi razliko desetih golov ali pa še višjo tudi proti vrhunskim moštvom. O povratni lekmi še ne razmišljamo, irenutno le o sobotni. Ne glede na lo, da v gt)stch niso tako samozavesten kol doma, je to morda naša priložnost. Upam in pričakujem, da bodo naši igralci dah vse od sebe in morda presenetili i-rancoze.« Začetek lekme s Francozi bo ob 13. uri. imelnikl sezonskih vstopnic pa ini;^^ Pt^s^ vstop. ■ vos. Nedeljkovic v zadnjih sekundah odločil tekmo Elektra še naprej odlično - Sinoči doma s Heliosom - V soboto v pokalu lokalni derbi s Hopsi Ki>šHrkarji Lleklre Esoiecha nadaljujejo z odličnimi predstavami v letošnji sezoni. V nedeljo so v derbiju kroga v Postojni tudi s pomočjo nekaj sreče ugnali Postojnsko jamo s 74 : 7.1. Odločilni točki je nekaj sekund pred koncem dosegel Srboljub Nedeljko-vič. lekma bi sicer morala bili odigrana že v soboio» a je bila zaradi slabili razmer na cestah prestavljena na nedeljo. Na srečanju so imeli gostilelji rahlo pobudo. Se pet minul pred koncem so vodili z devetimi točkami prednosti, a so Šoštanjčani prikazali eno izmed s'v merili z domžalskim Heliosom. Na Nalkovem memoriálu pred začetkom sez.one se je F.lekira z Domžalčani uspešno borila, a jim ob koncu morala priznati premoč. llelios vodi Mcmi Bečiro-vič, ki je Lleklro vodil pred dvema sezleno. Ta leden ne trenira, iu pa še znano, ali bo lahko Igral na so bolni tekmi. Po tekmi z Aulfv con^mefcom je lujs povedal: »Zastavili smo si igro proil Bledu, imeli smo nekaj priložnosti, da dosežemo nekaj več. a teh priložnosti znova nismo znali izkoristiti. Preveč smo jih spoštovali in nismo se držali tistega, kar smo se dogovorili.« Sinoči so odigrali od-bojkarji Šoštanja Topol-ilce tekmo tretjega dela domačega prvenstva s Salonitom iz Anln>vega. To jc bila ludi zadnja tekma Šoštanjč^nov v letošnjem koledarskem letu v domačem prvenstvu. V soboto nova težka tekma v športni dvorani bivše OS Bibe Roccka bodo <îdbojkarji Šoštanja Tth polšice v soboto ob 20. uri gostili neporaženo ekipo inlerlige AON I íotVolleys 7. Dunaja. Ponovno jih torej čaka izjemno težek nasprotnik, dodatne težave pa odbojkarjem Šoštanja Topol-slce poleg poškodbe Fujsa povzročajo še bolezni, saj sla zbolela Robert Sovinek in Dejan Vinčič. Na Dunaju so slavili gostiielji s 3 : O, Dejan 1'Ujs pa pred tokratnim srečanjem napoveduje: «likipa lloiVolIevsa je favorit za osvojitev Interlige, tako da se nam obeta dobra tekma, v kalcrl se labko veliko naučimo. Upam, da bomo to izkoristili bolje kot do sedaj.? ■ r. Rehar, Foiot D. Tonkli Prekinili prvenstvo V 19. krogu 1. slovenske nogometne lige so v soboto odigrali le dve tekmi. Izida: Anel Koper-Primoije 1:0, HIT Gorica - Bela krajina 5:0. Tekme Drava • Rudar, Domžale • Nafia In CMC Publikum - Maribor Pivovarna I.aško je vodsïvn tekmovanja zaradi snega preložilo. Prvenstvo bi se moralt) nadaljevati včeraj. Ker sn na večini igrišč nemogoče razmere (sneg. voda, blato), pa tudi napoved za naslednje dni je bila slaba, so prvenstvo prekinili, predvidoma ga bodo nadaljevali zadnji konec ledna v februarju ozironîa prvi v marcu. Na prvem mestu bodo manj prezimile Domžale 36 točk (17 lekem), 2. Uit Gorica 35 (18), 3. Nafta 2X (17). 4. Primorje 26 (18). 5. Maribor PL 26 (17), 6. Drava 24 (17). 7. Publikum 23 (17), 8. Koper 21 (IX). 9. Bela krajina 1X()8), 10. Rudar 6 (17), V soboto na Golteh brezplačna smuka Novembrskega snega v dohni nismo bili najbolj veseli, še posebej, ker nam je naredil predvsem preglavice, toliko boj pa so ga bili na smučiščih, tudi na G začeli letošnjo smučarsko sezono. V soboto vabijo na brezplačno smuko. Najpomembnejša letošnja pridobitev je sedežnica Ročka, do katere se je mogoče iz I.jubcnske strani pripeljati z avtomobilom in bodo s tem poniembuo razbrenieuili gondolskcï žičnict). V dneh do sobole pa jili čakajo še vzdrževalna dela na sedežnicl Blalnik- Predvidevajo, da bodo tudi la opravili dt> saboie. Tako so igrali 1. A SKL moški, 7. krog Postojnska jama - Elektro Eso-fe(h 73:74 iilektra llsotecli: Dobovičnik, Bruci, Bojič 3, Nedeljkovič 8, Mali 11, Vidovič 17. Cmer 10, Nuhanovič IX, Ivammč 7 Vrslnl rcd: 1. (ieoplln Slovan 14, 1 Pivovarna Uško,3. HckiraHsiv tech oba 13, 4. Alpos Kemčaj 2(1).Jukič 1, Belci (7 obramb), Nojimwič 6 (I), Halilovič 4. Rednjak (X priliodu s svetovnega pokala študenu^v v Budimpešti. kjer je Tadeja Uratikar s povprečnim rezultatom in 38.^ krogi zasedla 20. mesto, je Tadeja v 2. krogu 2. državne lige z zračno puško na Ptuju zmagala z odtíčnimi 5X5 krogi. Posamični uspeh Tadeje sta dopolnila Luka Avberšek io Simon Mihelak, ki sta pripomogla ekipi Mroža k zinagi v 2.kolu lige. V 2. kolu L lige je nastopila tudi ekipa Mmža v streljanju z zračno pištolo, ki jc v postavi Marcello Noiersbcrg, Jure Banov-šek in Renato Sternian Izboljšala uvrstitev I/ I. kola za dve mesti In zasedla solidno 8. mesto. Minuli vikend pa je z zjačno pištolo na pokalu Strelske zveze Slovenije, ki je potekal v Železtiikih, i>dlično nastopal tudi kadet Klemen Bt^an. ki je zasedel 2. mesto. Velenjske strelce čaka prihodnji vikend drugo tekmovaaje za izbor v državno reprezentanco. Patrik Rose osvojil odprt turnir V 7. krogu 1. državne moške nainiznoteniške lige je ekipa N'ITC 'lempa nastopila na domačem igrišču, a je bila tokrai ekipa Kcmc iz Puconccv boljša od Velenjčanov. Gostje iz Prekmuij« so namreč v Velenju zmagali s 6 : 4. Za Tempo je dve zinagi dosegel Gregor Nišavič, po enkrai pa sta bila uspešna Jure Slatinšek in Neriail Bojanič. Ženska ekipa Tempa bi morala v soboto gostovati v Radljah ob Dravi, vejîdar Velenjčanke zaradi obilnih snežnih padavin in slabih razmer na cesti na tekmo niso odpotovale. Prav lako so v snegu obtičali ludi igralci druge moške ekipe, ki bi morali gostovati v Ljubljani pri ekipi Vesne. V nedeljo. 27. novembra, je bil na Muli 2. ixlprti turnir RS za kadete, na katerem je zelo dobro nastopil član Tempa Patrik Rose, ki je uspel premagati vse svoje nasprotnike in tako doseči enega največjih uspehov v svoji dosedanji karieri. V tolažihii skupini tega tumiria je Polona Belavić osvojila trclje mesto. TAK Rudar zmagovalec druge pokalne tekme Domžale, 27.novcmbra -Tamkajšnji ležkoatletski klub je Izvedel drugo tekmo za pokal Slovenije v d^ganju uteži. Tokrat je zmagal TAK RUDAR iz Velei\ja s 719,0X12 točkami, drugi jc bil klub Body Fit iz Celja s 661,5161 točkami, tretji pa TAK Domžale s 612,1702 U)čkami po Siuclair^iu. Za Rudar so tekmovali: Rudarja: SlavkiJ Laljek, Roman Ger-madnik in Milan Zep, Vrstni red po dveh tekmovanjih L mesto: Body Ht Celje. 2. mesto TAK Rudar Velenje. 3,mesto TAK Domžale. 4. mesto KDll Olimpija Državno prvenstvo v plavanju za invalide v organizaciji Zveze za šport invalidov Slovenije je 19. novembra potekalo državno prvenstvo v plavanju za invalide za leto 2005. Invalidi iz Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje so dosegli naslednje rezuUaie: ženske: 50 m prsno katego rija P 10: L .lolanda Bclavič; kategorija P nac,: I Zala Cesar, Marija Mogelnicki, 5. Marija Vok: 50 m hrbtno kategorija ? 10:1, Jolanda Belavič; kategorija P nac.: 2. Marija Vok, 3. Marija Mogelnicki; moški: 50 m prosto kategorija P 8: L Roman Bor: kategorija P nac.: 2. Miro Brešar, 3. Asim Hureinovič. 5. Ivo Premu-žič, 6. Branko Šumah, X. Novak l^kič; 50 m prsno kaiegorija PX: 1. Rdelic ali kozarcev, s kašljanjem ali kihanjem, v plavalnih bazenih ali na stranišču. NI* prenašajo ga koniatji ali in sekti. Ob oku/bi virus EIIV napade celice imunskega sistema. Prizadene predvsem limfocite T, pa tudi druge celice, ki imajo na svoji po vrsini CD4 recepioijc. 'Ib so posebne beljakovinske molekule na celičnih membranah, ki jih virus HIV spretno uporabi, da pride v cclico. Približno dva do šest tednov po okužbi se lahko pojavi (v 53 % do 93 %) blaga. kratkiMrajna bolezen» ki je podobna gripi aii infekcijski mononukleozL Klijiično se kažjs v zvišani temperaturi / močnim znojenjem, povečanimi bezgavkami, vnetjem žrela, izpuščajem, bolečinah v mišicah in sklepih, driski in glavobolu. Akutnemu FIIV sindromu sledi ponavadi obdobje brez simptomov, inkubacija od okužbe do izraženega aidsa traja 10 do 11 let. V obdobju brez simptomov so ljudje brez težav, imunski sistem pa jim postopoma popušča. Pri nekaterih bolnikih se iahb> takoj po okužbi razvijejo nespecillčni splošni bolezenski /Jiaki. ki trajajo oú nekaj tednov do I leta. Opazimo lahko utrujenost, subfebrilno stanje, glavobol, nočno potenje, lažje ponavljajoče driske, izguba apetita in hujsanje. V napredujoči simpto-matski fazi okužbe s HIV imunski sistem vse bolj in hitro slabi. Slevilo limříci-tov T CD4fr močno pade. Bolniki postanejo močno dovzetni za opo riunistične okužbe in aids de-mence. Spremljajo jih tudi huje izraženi splosni simptomi (visoka temperatura, bruhanje, izguba apetita, driske ...). V pozni fa/i okužbe je imunski sistem popolnoma porušen, število limcocitov r (134» pa pade pod 100/mm3. Bolnik je močno dovzeten za ^e-viine okužbe. Razvijejo se hude oblike demence, bolnik pa telesno izredno hitro pni pa da. Pogosto sc pojavijo še; limlbmi možganov, razšiijcni Kaposijev sarkom, lok-soplazuioza možganov, krlpt(v kokni meningitis... Okužba s HIV se praviloma konča s smrtjo, vzrok pa je odpoved vitalnih organov. V svetu se z virusom HIV vsak dan na novi^ okuži okoli 16. 000 ljudi. Med njimi je najmanj 7000 mladili med 10. in 24. letom starosti. Vsako minuto se tako okuži 5 mladih liudi. Od začetka epidemije do danes se je okužilo že več kot 30 milijonov ljudi, umrl 8 milijonov otrok je zaradi aidsa Izgubilo starše, Do leia 2020 se bo število sirot zaradi aidsa povečalo na več kot 40 n\iIijonov. V tem letu je aids zahteval že več kol tri milijiivirusnim zdravljenjem. [,eta 2004 je bilo na IVZ prijavljenih 25 novo prepoznatiih okužb s HÍV. Do kimca septembra leta 2005 pa je bilo na IVZ prijavljenili že 26 primerov novo prepoznanih okužb s HIV, V štiriJi primerih je bila diagnoza postavljena istočasno z diagnozo aidsa. Med njimi je bilo 21 moških, Id so imeli spolne odnose z moškimi, /a razliko od relativno zanesljive slike o razvoju epidemiie aidsa so podatki o prijavljenih primerih okužb s HIV mnogo manj zanesljivi. Odvisni niso le od števila okužb v prebivalstvu, ampak tudi od obsega testiranja. To je v Sloveniji v primerjavi s številnimi drugimi evropskimi državami relativno majhno (l.l test na 100 prebivalcev v letu 20041. Tako je v Sloveniji zagotiîvo precej več okuženili s iUV, kot kažejo številke o prijavljenih primerili. Predvidevajo, da jih je nekaj 100, kar je manj kot ena oseba na 1000 prebivalcev. S srcem za srce^ s srcem za koronograf v akciji, ki sojo pripravili društvo Korona. Splošna bolnišnica Celje in tamkajšnje vele-raîiske organizacije za zbiranje sredstev za nakup rentgena za iirvazivno srčno diagnostiko, so doslej zbrali 95 milijonov tolarjev, kar kaže na veliko razumevanje vseh. ki se v Savinjski regiji zavedajo, daje zdravje največja človekova vrednota. Naprava stane 200 milijonov tolarjev. odvisno od opremljenosti, zalo akciji> zbiranja nadaljujejo ne glede na lo, da bo celjska bolnišnica zagoio^la preostalo vsoto potrebnega denatja. Slednja je v začetku meseca objavila javni razpis, na osnovi katerega bo izbrala najugodnejšega ponudnika za dobavo in montaži) rentgenskega aparata in dodatno opremo za iiiva-zivno srčno diagnostiki> ter interventno kardiologijo, za izdelavo projektne in tehnične div kumentacijo ter za izgradnjo prostora za kardiološko RTC) diagnostiko. Rok /a oddajo po nudb je 14. december, kar pomeni. da bo bolnišnica z nakupom aparata prihodtîje lekï u-got ovila bolnikom invazi v no srèno diagnostiki» v Celju. Srčne bolnike iz Savinjske regije sedaj interventno vozijo v Ijub-Ijano in Maribor, kjer ta «parat že imajo. Koordinacijski odbor, ki usklajuje celotno akcijo, se je odločil, da bo do ktmca tega leta izvedel še nekaj akcij. V teh dneh bodo vsa gospcfdinjstva v Celju prejela posebno vabilo, da naj v skladu s svojimi zmožnostmi darujejo za srčni rentgen. Dobrodošel bo vsak tolar, ki ga bo lahko darovalec štel tudi v davčno olajšavo. »Želimo. da se v akcijt> za nakup koron ografa vključijo gospodinjstva. več kot S2 lisoč jih je, iz celotne Savinjske regije,še poudarjajo. Prav tako ponovnih vabijo k scjdelovanju podjetja in občine, ki se še niso odločile za donacijo, da to storijo do konca leta. Denar bodo zbirali do nakupa in namestitve naprave. Člani k(K>rdinacijskega odbora se hkrati zahvaljujejo vsem. ki so že nakazali prispevke za nakup rentgena 7.a invazi v no srčno diagnostiko. ■ tp Najbolj prizadela skupina so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Hitro šiijejije okužb med injicirajříčinn uživalci drog in njihovimi spolnimi partnerji v Sloveniji se še ni začelo. Razvoj epidemije v prihodnosti bo odvisen i>d velikosti različnih skupin prebivalcev z višje tveganim spolnim vedenjem, stopnje spolne aklivni)Sti v teh skupinah, hitrosti oblikovanja novih partnerskih zvez. pogostosti nezaščitenih spoltiih odjiosov in obsega mešanja teh vedenjsko različnih skupin. Odvisen bo tudi od velikosti skupine. ki si injicira prepovedane droge, od obsega souporabe pribora za injicira nje in tudi obsega heteroseksualnega mešanja injici- rajočih uživalcev drog z ne uživalci. Obstajajo zdravila, s katerinn lahko zaustavimo potek bolezni, ne poznamo pa zdravila, s katerim bi lahko bolezen ozdravili. Stopnja kliničnega napredovanja bolezni se od posameziitka di) posameznika močno razlikuje. Nanjo vplivajo številni dejavniki, kot so dovzetnost gostitelja, funkcija imunskega sistema, zdravstveno varstva, navzočnost drugih infekcij in posebnosti seva virusa. Tako jc še vedno najučinkovitejša preventiva, ibrej - imejte glavi) na pravem mestu in izberite varen seks. ■ Prim, Janez PofeSf dr, medf-' irtternist Ignacij Zavolovšek - dobrotnik (16) Piše: Toni Borsnak_ Vpisi darov v blagajniške knjige in številna pisma zahvale pričajo, daje bil Ignacij /avolovšek odprtih rok in dobrega srca. Nanj so se za pomoč obračali posamezniki in društva. Pri tem so se mnogi sklicevali na njegovo daleč naokrog znano darežljivost. le redki pa so ga prosili samo za moralno podporo. Pomoč je odklo nil le izjemoma. Različne denarne vsote je daroval posameznikom ali društvom, pa tudi v skupiio dobro, lu in tam je v odgovoru na prošnjo tudi zapisal, koliko je daroval v denarju in koliko v naravi, V enem od njegovih prispevkov lahko /^slutimo, kaj ga je vodilo, da je kot večkratni boter obdaroval otroke z vsakoletno velikonočno pisanko in dajal večje ali manjše vsote dijakom, študentom, pogorelim, sirotam, hlapcem, pa seveda raznim društvom, dijaškim ustanovam in šolam, internatom in drugim. pri čemer seje nemalokrat izkazal tudi z moralno pomočjo. Star prcgov<ïr pravi "naj ne ve Ic-vica, kaj daje desnica". Je pa dokaj nerazumljivo, da je pozabljal na domače. Nečakinji Mariji je sicer plačeval šolo in dijaški dom v Mariboru. Šolske sestre sojo imele rade. /akaj seje leta 1919 vrnila domov, ostaja uganka, saj se je odlično učila. Ignac se nikoli ni hvalil s svojimi dobrimi deli, zalo znanci in vaščani za njegova dela niti niso vedeli. Seveda je lahko pomagal z dobrimi deli in denarjem, ker je imel dovolj premf)že-nja, revščino pa je v listih časih, zlasti pred prvo svetovno vojno, med njo in po njej. videl na vsakem koraku. Ignacii je pomagal bližnji in daljni okolici- Njegovo pomoč so čutili tudi v Solčavi in I.učah, saj je podpiral šolo in internat, pomagal je tudi ljudem v Podvolovijeku. Ko je bil v I.učah župnik Tranc l.ekše, mu je Ignacij pisal: »Prosim, storite mi uslugo ter oznanite I. sveto mašo za rajna ÍTanca in Nežo Zajčnik. ubogi pa dobijo kruh ... Prosim za poštno obratni odgoviîr, da vem kruh pripravili doma,« Z materialom je pomagal pri gradnji znane kapelice v Šmartncm ob Dreti. V Marijinem gradu v Nazarjah je bila sestra Stanislava Prešeren, ki se je kasneje preselila na Hrvaško. Tako mu ie pisala 2 otoka Braća in ga prosila za darove v pomoč pri gradnji otroškega vrtca, ki so ga gradile aune. Ustregel ji je, kol je ustregel prošnji za darove Jerneja ?.mavca. dijaka I. državne gimnazije v Ljubljani. Bile jc boter številnim birmancem v različnih krajih od Si. Paula, Pariželj do Luč in domačih krajev. O tem pričajo številne zahvale, ki so mu jih pošiljali od vsepovsod, v zapuščini pa se jih je ohranilo okrog 100. Rad pa je ptjdpiral tudi osinuele otroke. Vsekakor je bil velik dobrotnik, kar mu je seveda jemalo čas in denar, našli pa so se seveda ludi ljudje, ki so spretno izkoriščali njegovo dobn)lo, čeprav si je niso zaslužili. Za konec Ignacij Zavolovšek je zapustil bogato zapuščino, ki zaradi obsežnosti še ni razkrita v celoti. Največ gradiva je izvirnega, zlasti pomembni so njegovi ročni zapisi o najrazličnejših stvareh. Bilje ludi zaveden Slovenec. V približno 8.000 ročno napisanih dokumentih ni napisal niti ene nemške besede, čeprav je ta jezik dobro obvladal. Veliko je potoval po širnem svetu, čeprav so se mu mnogi posmo-hovali, vendar je od povsod prinesel v domače kraje kaj zanimivega in predvsem koristnega. Ker je bil zelo pobožen, je v njegovi zapuščini veliko gradiva o cerkvah in kapelicah iz bližnje in daljne okolice, da o izjemno bogati zapuščini najrazličnejših knjig, revij in časopisov sploh ne govorimo. Vsekakor smo iz ogromnega gradiva izbrskali le delček o njegovem bogatem življenju, ki dokazuje, da se je Ignacij Zavolovšek znal boriti za lepše in boljše življenje. Naj se za k(v ncc zahvalim uredništvu Našega časa za razumevanje, da smo odkrili delček bogatega življenja znamenitega moža iz Okonine, ki je s svojim delom in življenjem pustil irden pečat v Zgornji Savinjski dolini in daleč okrog nje. (Konec) Ignacij na romanju v Sveti deželi MODROllEiLA KRONIKA Bodi zvezda^ ne meči petard Policija začenja aktivnosti za preprečevanje negativnili posledic uporabe pirotehničnih izdelkov Slavenski policisii bodo luJi leios za učene« 5. in 6. ra/rcdov nadaljevali z Hkcijo z naslovom Bodi zve/Ja, ne meči peiard. s kaiero želijo uporabnike pi rote lin iCnih izdelkov. predvsem pa oiroke, opozoriti na pravilno uporabo leh sorazmerno nevarnih sre4slev. Z akcijo pa želijo vplivali ludi na zmanjšanje števila telesnih poškodb. l.ani so policisti na območju Slovenije ugotovili 248 kršitev prepi- sov s področja pirotehničnih izdelkov. /. njimi se je poškodovalo 23 oseb, iid tega 12 otrok. V 77 primerih je bilo poškodovano premoženje (avtomobili, poštni nabiralniki, oblačila „.), na svoji spletni strani navaja poiicija, Uporaba piriHehničnih izdelkov je določena v zakonu o eksplozivih. V njej je med drugim navedeno, da je prodaja pirotehničnih izdelkov razredov ena in dva, katerih glavni V podzemni garaži goreli avtomobili s požarom se je spopadlo 22 gasilcev Velenje, 28, novembra - V ponedeljek malo pred 22, um je zagorelo v enem izmed zaklenjenih boksov v podzemnih garažah pod stanovanjskim blokom na Stantetovi cesti v Velenju. Ogenj je popolnoma uničil tri osebne avtomobile in po prvih ocenah povzročil za najmanj 3 milijone tolarjev gmotne škode. S požarom se je spopadlo 22 gasilcev, ki so preprečili, da požar ni povzročil še večje škode. Kot kaže je požar i/.bruhnil na enein od avtomobilov, od tam pa se raz?iril še ua druga dva. Vzrok požara v torek, ko so policisti in kriminalisti nadaljevali z ogledom kraja požara, še ni bil znan. ■ Pobegi se ne izidejo Nřlenjř. 26. not^mbra - Policisti so v soboto CTcčer obravnavali prometno nesrečo na parkirtiem pn)s-toru stanovanjskega bloka na Kersnikovi. kjer je vozjiik trčil v parkirano vozilo, potem pa odpeljal s kraja, Povzročitelj nesreče je bil oškodi> vankin sosed, ki bo /.aradi pobega s kraja kaznovan s 120.000 tolaiji kazni, za nepravilni premik z vozilom pa bo prcdlagaji še v postopek na sodišču, oddelku za prekrške. Ukraden BMW Velfujř. 22. novembra - V lorekpo poldan jc bil iz podzemnih garaž na KanJoljevera trgu ukraden osebni avtomobil BMW 52X, registrskih ozjiak Ci; VX-6n7, Mraz jim ne pride do živega Nřlenjř - Vlomilcem tudi mraz in sne^ ne pridiia do živega. Znajdeni kot so, se umaknejo na toplo. V četrtek. 24. novembra, je tako neznanec vlomil v vitrino s tehnič- Robert Mrovljak odhaja s PU Celje Celje - Vodja sektoija kriminalistične policije Robert Mravljak zapušča Policijsko upravo (lelje. Zaposlil naj bi se v eni izmed služb CSeneraUie policijske uprave v Ljubljani. Za odhodvljubljanonaj bise odločil spomladi, ko je opravil tudi vse zaiitevane preizkuse za delo v mirovnih misijah. Njegovo mesto naj bi prevzel Janko Goršek, zaposlen v Uradu policije v Generalni po licijski upravi. ■ nim blagom v Merkurju v nakupiv valném centru. Iz vitrine je odnesel dve digitalni kameri in tri digitalne aparate iu povzrf>čil za okoli .i50.000 tolaijev SkoJe. V petek. 25. novembra, je bilo vlomljeno v osebni avto clio, parkiran pri dijaškem domu na ('renkovi. Iz avta je vlomilec odnesel avturadio s ("D predvajalnikoni. Naslednji dan pa so policisii obravnavali kar sedem vlomov v i>sebne avtomobile, parkirane v podzenmiii garažah na Kardeljevem trgu 1-3. Vlomilec je iz njih odnesel avtoradie. Istega dne je tia sejmu rabljetie smučarske opreme v Rdeči dvorani neznanec ukradel fotoaparat. vreden 110.000 tolaijev. V ponedeljek. 28. novembra, pa so policisti obravnavali tatvino vrečke iz železjie blagajne Nl.B na Rudar-ski.z denarjem z dnevnim b.kupič-kom. Tatvine je osumljen varnostnik, ki pobira denar o emismemo. Žvečil In kadil bo Žalec. 23. novembra - Nezjiaiec. ki je v noči na sredo vlomil v gostinski lokal na Kidričevi cesti, je odnesel nekaj denarja, cigaret, brezalkoholnih pijač in žvečilnih gumijev. Skupna vrednost odnesenega presega 60.000 tolatjev. Nekaj po 21 uri pa je neznanec vlomil v kiosk na Graščinski cesti v Preboldu. Odnesel je nekaj škatlic cigarei in baterijskili vložkih. Če bi to, kar je ukradel kupil. bi pri blagajni moral odšteti 13.000 tolarjev. Dom je očitno bolj dotrajan, kot Je bilo videti pred obnovo. V kulturnem domu gorelo dvakrat Očitno je bil za obnovo doma kulture skrajni čas Velenje, 23. in 24. novembra-V sredo okoli 17, ureje zagorelo v kulturnem domu in sicer v prezračevalnem jašku. Požar je najverjeineje izbruhnil zaradi obnovitve- nih del. ki jih opravljajo v objektu, Ciasilci so odstranili lesene plošče iz prezj^čevalnoga jaška in požar pogasili. Dopoldne naslednjega dne pa je v kulturnem domu zagorelo še enkrat, tokrat v jašku klimatskih naprav, ki jih odstranjuje pooblaščeno jiodjetjc, pri čemer je nastala manjša gmotna škoda, zuova pa je bilo potrebno posredovanje gasilcev. Oba požara kažeta na I o, da je bil očitno res skrajni čas za temeljito obnovo velenjskega kullumega hrama. ■ mkp, foto: vos AIDS ne pozna diskriminacije Akcija ob 1. decembru, dnevu boja proti AIDS-u, tudi v Velenju - Pripravlja jo podmladek LDS Velenje - »V lokalnem odboru Mlade liberalne demokracije Velenje, podmladku l.DS, se zavedamo, da mladost ni samo obdobje življenja, ampak stanje duha. Postarali se ne bomo z leti, ampak s tem, ko bomo žrtvovali svoje Ideale. Svoj ideale pa lahko zaradi nepremišljenosti ž.rtvujemo vsak trenutek- Zakaj bi jih žrtvovali?, « se sprašujejo mladi liberalni demokrati. Da pa se ne bodo le spraševali, bodo danes, i- decembra, ob svetovnem dnevu boja proti AIDS-u. mladim ra/delili informativne razglednice in več kot 1000 kondi>niov. Ob svetovnem dnevu boja proti AlDS-u želijo opozoriti, da nezadostna informiranost in nepoduč-enost posameznika o možnosti okužbe z virusom IIJV lahko vsakega stane življenje in ideale. Akcija bo namenjena informiranju in ozaveščanju vseh posameznikov, predvsem Mladih, o preventivi pred okužbo z virusom IlIV. Za najboljšo preventivo okužbe z virusom IliV lahko posameznik poskrbi z zaščito pri spolnih odnosih. Dokazano je, da je pravilna in redna uporaba lateksovih kondo- mov najbolj priporočljiva zaščita pred virusom HIV. Poa- v lateksu so namreč premajhne in virus skozjije ne prihaja. Opozarjajo pa ludi, da se lahko vsakdo okuži z AIDS-om. ne glede na spol, starost ali raso; AIDS ne pozna diskriminacije. ■ bš Hitra rešitev ť-g If*" kredit I pu banka celja ^HjiS ČETRTEK, i. decembra SLOVENIJA 1 06.30 lJrin)8Vi GIUQ Pofoňla 07-[)5 Oobmimro GO.nn PiïOi^ila m\Í3 Dobmiiiiro Og.DB Homùla mM Skipiii9(iU7/?6 09.16 Oddaja/a otrnkc 09.3D l^ïilklobukudi 10.10 Medtiarodria ob?orja 11.06 \?im 1IJB6 Uini/|K 13.0n Poroňla, šport vîKfiis 13.?6 Psuelumpru li?D i^us Odpeli pašniki 15.00 PomCilfl. prniimi 15.05 Musiovi 15.-10 Cpdrik lW 15.55 llsMíi 16X5 Vils; ^liringi^l igram liíni 16^0 ínajslči^ía 17.00 Nrmœ, SjiDfLvroirs 1/.3Q taii^inií^it basni Sitenilaiiœti Ifl^O lîuhnvtii uinp 10>10 Binu. nsdoka 19J)0 Dr^eviïk, vreme, §p(ir( 20.00 înrlnik 7Î.00 Osmiriari 21.30 KiijigsniRrieLinQa 22.no UJmevi. Spoa vranK 22.60 Glssbsni wtsi 00.16 Dn«viiik,vreniij, §pofi 01.10 Icrlnik 02,Db DnuvmkIV 02.30 Inloksnai SLOVENIM 2 06.31) \n\nim\ 09.no /abm intrjkanal 11.00 Ivprnrli^ja \m 0(rfj§ki infokanai 12.3D /abRViii inhkanal 1106 Ivpioffa]a M.40 Sledf, IV Koper 15,m Norcinalini|i.^/20 15,30 Ctrrnrn renKinaUv Manbnr 16.10 Sinpnišíe.6/8 17.06 MosKivi 1/,10 lb1ruSQ.2/12 18.25 NogiiiiEipivaliga, riiarta/m liQ£ Siiiiûbii Vk Mai spol dneva Pop m\. gif^bena oddsja. prui. Vifieosirarn. cbvosiila Vabimo k otilHrju Pamela zakladov, kv;2 Moics in fniidvfîdskJdka, oddaia 23 naimlai^ Region a Inn nrivice 18.45 Deísía/skladov, kvi/ 18.50 Nedrljskii/lsipotoiKsni)- dukuiii&ntaina ndrlaja Asova gihanica, fniormativiiH oddaia. pteioviiiiv Nai spoldnsva 1955 VitelianUbvasiila 19.50 Vabimoko^lcdu 19.55 0tt7i?la/skladov, l(Vf7 20.00 KlepRinskvadrauOanica S>\\nk\t 20.60 Rcgionairm novi^ 20.66 Ditřsla/skladov, kvi/ 21.00 Vliamioniji / naravo. kíKHtiiska driaid 21.30 Naj vila. koniakuia orldaia / narndoQ^abavhu alasho, 3. TV mri?/3. Gosijfl: CUkI 22.46 l;oddaj?0(jbru|iiirainl. ra/vednlna octrfaja 23.36 Vabinro k ogledu 23.40 Naj sfioulneva 23.46 Vite Irani, obvestila 11.!6 11.20 H.00 17.60 1/.66 mn 10.40 19J10 1930 SLOVENUA 1 0630 (Jdinevi 0700 PoroCila 07.06 Dobro|iiira 08.00 Pofoi^ilH 08.06 iJobroiuira mm Poroûla 09.06 Vfi6/ all angel, igrani iiím 09.20 Risíinka 09.26 bndjsialnla.rirjdajfi/a radovednež 10.00 Me|iœ, dokmfi. oddaia 10.30 Zvanu 11.20 Nadloge. 1/2 12.16 Osmi dan 13.00 Porodila, Spor L vrs me 13.15 farřa: pranjiMlenarja 15.00 Pornňlg, pronim 15,06 Mosiovi 15.40 PalÉťkDaviri.9/25 16.05 pi^jutne lorbQ 16.25 Sîovpnski vodni krog: Savi nia l/.OG NovM;e.vreniH, šport 1740 Horovo oko. 3/3 16.30 Aebanic dRifil|M;n 18.40 Mato]KkUhKi;,nsanka 18.46 /akaj?, risanka 19.00 Hniivrnk, vreme. Spon 20.00 PnJfl^fWdiiNaiaiiin 21.00 Praksa, 2/?2 22.00 Odmevi. Spon, vrume 22.60 Poínnímkliib 00.05 liiifsiika 00.26 Unovmk, vfRmH. Spon 01.20 /dajl.oddaia^arazgibano ^ivlienje 01.45 Onfivnik^am^skij IV 02.10 hlokanal SLOVENUA 2 0B.30 Iniokaiial 08.30 fvproilaja 09.00 Zabavni intokanal 11.16 Tvpiodaia 11,M Glffsnik 12.20 Ob/oqarfuba 12.60 Ouhcvniiiinp 13.06 Rre/iBbesRmi/giiU|£n, nemški I il m H.35 ^lâieia mlailrT^^d 15.20 Spor(5p3S 15,60 Nikoli ob desetih: Ncishs 16.60 Zdaj!, oddaja ?ara/gibano ^ivl|onie 17.20 Mnsiovi 1/.55 Ddvi. l/bor u juiranifiga piograma 18,56 SPv8lp.smui.,sinuk[M). pronos 20.15 Stopnto//a 21,06 Alpa. Donava, Ja(tan 21.36 CiLyfnIk 22.06 Norci na liniji, 6/20 22.30 Mahlar. any. film 00.20 Hladnokrvnu^, a mar. film 01.55 Iniukanal 06.60 0760 08.46 09-36 10.06 ii.on 11.55 13.40 14.10 15,00 16.00 17.00 1/.55 18.00 19.00 20.00 20.40 21.10 23.1G 00.06 01.45 02.46 kTT-rv"^ 24 ur, ponnviicv Ma[((niid poL nad. PfDU VBini. nad. Tv prodaja Vila Mania, nad. PrRfOjfina Ijnbe/isn. nari. Trt^nja. pon. Iv prodaia RiÀi Lake. pon. ÎVt>înjena Ijube/en. nari. Vila Manj s, nad. Prou veiRi, nsd. 24 ur vrïïfna Mdlen na pot nad. 24 ur V/t^mi ali pusu Rar lovccinmonlec, amifr.film MsaSki mo^posim nan. ^i;niaiiu. amer.lilm 24 ur, ponovi Ujv No^ia panrjrama © 10.00 10.05 11.20 11.25 14.00 17,50 1755 18.00 18,40 18.46 18.50 18.65 19,60 19.66 20.00 20.50 20.66 21.00 2UD 22.1G 22,40 2330 2336 Oohro juiro.ininrmaLvno ra/verlnlna oddaja VdbimukngltJdii Nai vi^. addaia/ narodnnzabavno gidsbo. Gos^fl: ÛIKI Naj spor dneva Klspftnakvadrai: Danica Simšič VidHosuani, obvesiila Valji m o k ogledu Debela zakladov, kvi/ maš. r)ira^ka oddaja. Regionalna novice Docela zakladov kvi/ Naj spol dnflva VfdecBirani. obvusula Vabimo k ugledu Debela /nkladuv. kvi^ Popoinišk» ra/gleilnice: Kuha, potopisna oddaja. Gosi|a: Al trnka Selmr iie.qionalni3 novice Debela ;ak[arlov,kvi/ Ra/ylet)ovanja. dok. odd. F.omst: modna ruviia. onsnrit(tk,3. IV innjía f^apovsd tukem angír^^ke Premier liofi I/ oddaje dobro juiro. inlormauvno ra2V[?dnltta oddaia Vabimo k ogledu Na] spol dnuva SOBOTA, 3. decembra SLOVENUA 1 06.30 Udiiiuvi 0700 /godbe iZ Školjke 0735 (/popniitp lorbe 0755 Vitez ali anyeUgrani Mm 08.10 Pod klobukom 08.45 Gusarski oioki, 1/26 09.10 /dr3vstvo.2/in 09.35 Bo^i^ii marsrjvei;. kanad, film 10.45 PuMiklub 12.00 íednik 13.00 Porafiila, §pnri. vremii 13.20 Slovanski vodni krog: Savinja 13.45 îurisiika 14J} 5 Pomagaimosi 1435 Hni§a)mo.2/6 1630 Gn^^ki biki, slov. Cblilm 17,00 Poroda. Sport vreiuEř 1/,15 U/arv 1/.25 Sfi2iy8, IV Maribor 18.40 Pníiaia Nodi. ni^snka 19.00 Dnevnik, vinm». âport 20.00 niisk. 11/15 20.30 fin bar 2130 Pfviindrugi 22.00 Poroiifa.Spmt. vreme 22.30 \ibismi. 1/17 23.20 PnséeiMlaii,iial.lilm 01.00 DnevnrkSpofl. vreme 01.40 Dnevnik/am eiski! IV 02.05 Inítikanal SLOVENUA 2 0630 Iníokanal 08.00 ív prodaja 08.30 íníokanal 09.40 [vpmdaia 10.16 Sko2iCas 10.25 /daj!, oddaia 7a razgibano 10.y] Cíly folk 1120 UdHPr&âfirnu.slDv.lilm 13.00 Pmovks, porirei 13.55 Ku^rkanlM, Phladelpfiiď New Orleans, posnotck 15.26 Maya/iiiligeprvakovv nogom Biu 16.66 ^vsmutdjjkih,prenos 17.56 Vnlen]e:ligapravkuvv rokomslij. prvaiekina tsminti imala. Gorenja Montpellier, pronus 19.46 ^mii^rski msga/iii 20.20 SPv8lp.sinuft.,smiik|Z), prenos 21.20 ^V3Îp.siïiue.VSL(M),l. vn^rija 21.55 SI'v3lp.smuř.,VSI jM).2. vo^nta 22.45 CrrvaotBS.2/9 23.40 Nikoli ob de^Lih 01J]5 íníokanal NEDEUA, 4. decembra PONEDEUEK, 5. decembra 0730 ÎV prodaja 08.00 NaSmalisvHUS.SGnia 08.10 RraiaKoalčRk. (is. serija 08.30 Driibi^ki.ns. sanja 08.40 Trnnljiku ns, lilni 09.30 Bu^k«,ns.seriia 09.50 /pJaniav^i.ns.senja 10.20 AfiAuack, i2ob.sťnja 10.50 CanibnaangL'Sčina, oir.tfobr. senia nun Soni^i*kBen]amin,ns.sDn|a 11.26 Šnlska košarkarska liga 12.25 Diagno/a: umor, nan. 13.20 Na^a sodim nan. 14.15 Pfoviftenca, nan. 15.10 la i^ide^ni svsL tlnkurn. oddaja 15,40 Animalia.rfokum.senja 16.10 Pustnlovši'in» v div|ini. dok. s. I/.IO 24 ur vrenie 17.15 Sestre v niivarnosii. arm^. Iiim 19110 24 ur 20,00 V/emi ail pusu 20.40 nar.v>ivo 21.^ irankie in Johnny, amer. Mm 23.55 00.50 N|i>na ntama. ang. Iilin 02.20 24 ur pnniTvitev 03.20 Nočna panorama 09.00 MišmaS, otroška nddajâ.pon. 09.40 Vdbimokngledti 09.45 NaprjvïdmfemanglBške Sícntierliye ai spol rineva 14Í10 Virieretraiv, ohvijsliia 15.60 VabimokogNu 16.66 A]iyl(!§ka nogoniolna Premier iiga. neprïsrsdni prsnns l^olton : Arsenal 17.55 Dť^da/akladfiv. kvi/ 18.00 V [larrnonij i naravo, kmi odd. 18.30 Nai^poidnuva 18.35 Oehla ?!^kladov. kvi/ 18,40 MoiLainmedvedekJaka. oddaia 79 naimiat^s Oobili bomobrsica ali 19.20 ViilRQStranr obvesuEa 19.60 Vabimo k ogi»lu 19.66 DePela ; skladov, kvi/ 20.00 1416, vrv magazin 20.25 Kuliura.iníormauvna oddaja 2030 /daj. oddaja 7a razgibano ^vljcr^e 21.0n 3ôleiansamblafranua Mibaliôa, pQsmiiek2.d8la iul)ilninega končana v Ribnim 22.30 Debela zakladov, kvi/ 2235 Vabimo k ngMu 22.40 Naispoidneva 22.45 Virisostrani, obvcsiila SLOVENIM 1 0/.DU ^iv>dv 09.20 ŠporiSpas 09,55 Nedeljska ma^.prcnns I/ ^iipnjjRZapogi! 11.00 Prvaki riwjine. 5/13 n.25 Oli/or]ailiiha 12.0Q ljnrljeiR7amljn 13,00 Poničila. Spon, vrwnc 13,10 PnJtifovcu/Naialijn 14.16 lislcga lupegapopoidneva 14.20 Poldnevnik ^ 14.26 ílovBškílaktnf 1430 Nedeljsko nko 14.40 PfiUnimiulavG 14.46 fnki Derr^na Orowna 15.15 Preilrne I poželenja 1535 Oilprio 15.40 ?ive leycmliî 15.50 Angleška noyomeina liga 16.00 ŠporinadaDa^niidan 16.10 Osmipoinik 16.20 loiciia 18.40 Codinanka 17J10 Porotila.Spori, vrpms I/.16 Ii.siflga lepnga popoldneva i;.20 Glasbbsni dvoboj 1735 Panika 17.45 Vabilo ; a itva ta.05 VroCe IB.in Družabna kramk^ 1830 ?rebaii|BÍoia 18.411 Hopla, nsanka 16.45 Carli m Mmia, nsanka 19Í10 Ûnevnik,vrem8.§p«i 19.25 Zrcalo ledna 20X10 Speidoma 21.35 Š4porma oddaja 22£0 Iniervju 22,55 Poroiiila.Sporivrsiic 23.15 Mali (^ung. hongkrm^ki lilm 01.00 Dnevnik, vn^mujpori 01.40 Oncvmk/amoisketv 07.10 IrManal SLOVENUA 2 0830 IrManal OBijO Ivprodaia 0830 Iniokanal 10.46 Ivprodsja 11.20 Sko/ičas 11.30 Hribar 1230 Mlarhviruio/i 13.06 SpoupoGra/iliii.tvMarjbor 13,40 SPv$miič.skokih.pr»iiiDs 1630 Košarka nba action 18.20 l.ma prvakov v rnkomalo. prva l8Kma osmine lina la, Koldmy neljePiv.iaSko, pranrîs 1830 Nr>gomRi prva hua 18,55 SÍ»valp,smut,SvSLtó).píDnK 20.00 SI'vaĚj.smui^.,S1(MU.v(i?rija 20.25 SPvalp.smuř.,SI (M). 2. vožnja 2U5 Pukvaricnadcklsia, 7/16 22i]5 Impromui 23.25 SP vsniiii. skokih, pusnciek 01.00 Infnkanal 0/30 Ivpradaia 08,00 Ugi|cvadnr§čina.ns.senia 08.10 Amiinška prdvlircfl 3, ns. film D930 Votiovnikovave5ina.ns.sen(a 09.55 P»ijiinakinj,ris.senja 10.20 An Aiia);k. i/i^r. siirija 10.46 Čarobna angleščina, i/ob. ser 10.66 Dogodivščine Jaiiieiâ Ghana. ns.senja 11.20 Pnwar Rangers, mlad. nan. 11.45 ^ul!)ka košarkarska liga 12.45 Oiagno/a: umor. nan. 13.40 Naša sodnica, nan. H36 Oeloholik, nemikt liliii 1G.15 Dvakraiob božiču, amar. [ilm 17.56 24 ur IBJIO Mola pnd kozolnm 19.00 24 ur 2U.00 .leS|iohlaliknSeslabâj;?,am,l, 2140 Šporina senna 22.25 8re/di^no rnesio, amor. Iilm 00.15 ?4tir 01.15 Noina panorama © PONOVieOODM TtOÈNSŒGASPaRSlA 09.00 f^iš mal otroška oddaja, pnri. 09,4G 1415.VTVmaga/in 10,06 Kij I [ura. inlomiaijvna oddaja lO.lD Spnriniloni.špnrinfl inform aiivna oridaia 10.30 Sponni gost: i^Jam Srnui^arsko skakalnega kluba Velenje 11.06 ^goisuiodna revija, p onu tek 11.60 Vabimo k ogledu 11.65 Nai vi^a, oiiriaia / narod no/abavnrr glasbo 13.10 OohLtvečar.gospod pd^dnik. Gosi:piol. dr. Viadi!ilav Psgan, predsedn^ Zdravniške 2bo mice S3ov(3mjp 14.10 VidH0.9irani. rjbvttsiila 16.50 Vabimo k oglndii 10.55 Angleška nogometna Pri^nmr liga. ntiposfi?dni pra nos Chadtun : Mamibtster Giiv 18.56 Debela zakladov, kvi/ 19110 HlB.VrVmaga/m 19.25 Knllura.inlomaiivna oddaia 1930 Oe/eia zakladov, kvi/ 1035 Popcorn, glasbena oddaja 20.26 Oehîia zakladov, kvi? 2(130 bkmovaniehamir^irkarjevv StarsmVuleniu 21,40 Deiefa zakladov, kvi7 21.46 Videosirani. obvestila SLOVENUA i 0B.26 Uinp n7JI0 Poroi^iia n?.05 Oobrojimo 08,00 Poročila 08.05 Dobro iuiro 09.00 Poročila 09.06 l/popotnniorbc 09.26 Hisanka 0936 Slovenski vodni kfog: Savinja 10.06 fisi3gale.psga popoldneva 13.00 Poroůía, §porL vreme 13.15 liiil^ga lepsga popoldneva 14aS0 Prvnndnjgi 16.00 IVoČila. pn^iai 15,06 Oob8rdan.Koítóka 15.40 Marinikinjotroùfif. 8/8 16J)5 HailovDdiB laček 18.20 Risanka 18,26 Letalstvo, 3/10 Í/.00 Novice.špnt.vremo 17.35 Nadloge. ?/2 IB.26 ?rnbanje3x3 1035 lokoniouvi^ekloma/m pnjaielji. risarja 18.40 Pingu, nsanka 19.00 Dnevnik, vrerno. šport 20.0 Oohmilelni miklaviev kmceri 2006 21,15 Minisirski sver Ovssia 22.00 Odmevi, ^ort. vruma 22.60 /ivl|en|Q tsčs dalja, igrani film 00.20 Oiiovnik,vrmnc,špofl 01.15 Oncvnik?am«jskKlv 01.46 Iníokanal SLOVENUA 2 08.30 Inlnkanal 08.15 Msdnarodna ob/orja 09.15 MonisifskisvetUvsaia 10.30 Slavnoslnikoni:enQbl06. obletnio pttpir. pihal, orkestra Viívíe 11.06 Ivprodaja 1135 Zabavm inlokanai 12.06 Iv prodaja 12.40 S^poruia oddaja 13.05 Alpp. Onnavi^. Jadran 1336 Impromui 15.00 Turistika 16.20 Ivana Orifranska, 2/3 18.65 SPvrakoineiulZ),Slovenija Koreja, prenos 19.00 N3ifl5knvno?aš:jći2sem de^iivmk 16.10 /la^oZakladko 16.36 Knjiga mene bnga 17.00 Novi CPs šport, vrsme 1730 Cvetlična uha)ftia 17.40 Bi/aminski slonrjkoščsni i^nnjirti 17.60 Gruberjeva p alalia 18.05 Prtsluiiniino tišiin 1835 Simon v deM nsb s kflido. nsanka 18.40 Vidamluka,nsanka 19.00 Dnevnik, vrema iport 20.0 Pod 2aroiiiuloiii 21.00 Rudi Omota, dokum. film 22.05 Odmevi, špo 11, vreme 22.55 Srr,£^n|eimn]^in)vQvsnja 23.15 GraditidAfrbusaA380.2/3 00.06 Pnglpilna ....ponovitev 00.40 Dnevnik, vn!me,§(iun 0136 Porl^aronieiom 02.25 Dnevnik zamejske tv 02.50 Intokanal SLOVENUA2 0630 Iníokanal 09.00 Zabavni iníokanal 10.05 Ivprodaia 10.40 Osebno 11.10 Ponagajmnsi 11.40 Slovenci v lialiji 12.10 llumanisuka 12.40 Antmiia. glas. odrlaja 13.16 ^udeniska 13.45 Studio cíly 14.55 SP v toknindlii (Ž). Slovenija Avsiralija. prenos 17.20 l^osiovi 17.50 Davi.izborizjtiiranfega programa 18.45 Kugy Scabioi-a Irma, 1/3 20.00 ter. 14/24 2035 ligaprvakovvnoonmnlu, Mtlan Sdialke04, prenos 22.36 Cvet2la,lranc.blin 00.20 Iníokanal 06.50 24 ur, ponovitifv 07.50 Rdi lake 08.40 f^atDnnaptjt, nad. 0935 Prou vetru, nad, 10.25 Ivprorfaia 10.55 Vila Marija, nad. 11.60 PreroiRna l|(]b»en. nad. 12.46 Prnvidenra. nan. 13.40 Ivprodaia 14.10 Hitki Lake. pog. odd. 15.00 Prerotenaljuhazen.nad. 16.00 Vila Mania, nad, 17.00 Prou veiru. nad. 17.66 24 ur vrsiiiB 18.00 f^atenna pot. nad. 19.00 24 ur 20.00 PrevcqeiKi 20.55 Kevin fíill, nan. 21.46 Bar 22.15 Prvinski nagon, anifif. film 00.30 Na kraju Miia, nan. 01.26 Moški'glavs.ferskíiRÍava, nan. 01.66 24 ur.ponovKRV 02.65 Nočna panorama © SREDA, 7. decembra SLOVENUA 1 06.30 Odmevi 0700 Porofila 0/.06 Dobrojutro 118.00 08.05 Dobmjuiro 09.00 Pofoiila 09.06 Alimepi7/na§:|a/sem dei^iivmk 09.10 Oddaja 7a otroke 09.25 Cednk. 45/52 09.40 /laike Zaklarikn 10.00 Knjiga niene boga 10.30 Unkrai nova dobu, 3/3 11.15 Spetdoma 13.00 PoroSla. šport vreme 13.15 Nukaiminutiadoniaûnylasbo 13.36 I |ud|e m/»inija 1430 l^aki/livjine, 5/13 15.00 PornNa, promet 15.05 Mosiovi 15.40 fračpdol, 10/23 16.06 Male sive relb. kviz 17,00 Nuvfcći. ^)orL vr^mR 1730 Zvami 18.20 lunsuka 16.40 Zriibanje Astra 18.46 Bioko, nsanka 19.00 Dnevnik, vnHiiB. šport 20.00 Zbogoni.lenin.namškililm 22.00 Odmm kultura, šporL vreme 23.00 OniiziB 00.16 Dnevnik, vmme. Šport 01.10 Zvami. ponnvilRV 02.00 Dnevnik zaniejsk,^ tv 02.26 Iníokanal SLOVENUA 2 06.30 Iníokanal 09.00 Zabavm iníokanal 11.00 Ivprorlaia 1130 Ul/ošknnfokanal 12.10 Ivprodaia 12.46 Fvropski magazin 13.20 l-rasicr. 14/24 13.40 Nikulidbrfeseiih 14.56 SP v rokometu (2l Slovsnija Mart/arska. prenos 17.00 SPvN8lliinul^|.pos(Tel8k 18.00 Oavi,t7bori2|uiranjGga jirograma 19.06 NewYork-lrHidonJ/7 20.00 ligaprvakdvvnijgomeiii. ViTlareal VilIs.pronrB 00.00 Slovi^nska laz/scena 00.60 VnaH!.nem§kiii1m 02.25 Inlnkanal 06.50 24 ur, ponovitev 07.60 Riii;ilake 08.40 Maten na pot, nad. 09.36 Prou velra nad. 10.25 Ivproilaia 10.56 Vila Manta, nad. 11.50 Prerojena l|ijbp2on. nad. 12.46 Preverjeno 13.40 Ivprodaia 14.1(1 Ricki i ake.pog, oddata 15.00 Prerojena liubrven. nad. 16,00 Vila Mania, nad. 17.00 Pruuveuunad 17,66 24 ur. vreme 18.00 MatL'nna poi nad, 19,00 ?4ur 20.00 Omor v Hollywoodu, amer, film 21.46 Bar 22.16 Ko jagenjčki ohmrânejo. amer. Mm 00.20 Na kfa|ii/(o^ina.nan. 01.15 Muške gÍHve,.hinsk£Le?ave. nan. 01.4 6 24 ur. ponovi leva 02.46 Nočna paoorama 09.00 Dobrojiiiro,mí. moddaja j 10.00 Vabmiokngliidu j 10.05 Zupanzvami.pogrmirvstndui j Gosi: mag. Branko Kidnč, i hipaii občine llogaška Slauiia j 11.05 Košarka, posnetek ifkmG i l^vovama I aško : Vojvorbiiâ NIS j 1136 Naispoidncvd \ 14110 Vi da ústrani, obrasli I a i 17.60 Vabimo k ogle rili i 17.66 Debela zakladov, kvfz s 18.00 IV inštrokdja: Matematika. j kontakina svelovalna oddaia. i 3. fVmre?a I 18.40 Nedsljski izlet: potopisna : oddaja.3.1Vmîe?a j 18.50 Debela/abadov. kviz i 18.55 Obvestila, videosiran i 19.50 Vsbímokoglťilu \ 19.55 DEL/eia zakladov, kvi/ i 20.00 )417VTVmaga?in,rRy. inl.p. j 20.25 Kijftura, iníonnaiivna orkisfa j 20.30 Spwtnt lorsk. .^poruia i iniormauvna oddaja j 20.50 l^pwuiignsi.koiiiakinaoddřtía I 21.26 DeTsla zakladov, kviz j 21.30 íiinium m im. mi. oddaja i 22.00 Asova gibami:a, lof. oddaja 1 2230 l/oddaji2l)obru|utn),ini. i razvedo I na nddaia : 23.20 Vabimo k oyíedtj i 23.25 Najspotdnr,va i 23,30 Vidi) osira 01, o buss lila 1 © 09.00 Dobfojuiro.oiformauvno ra/vednlna oddaii) 10.00 Vabmtn k ogledu 10.05 Šporini torek, inlormauvna oddata, ponovitev 10.26 šporuii gosL pogovor 11.00 Najspotdntiva 14.00 Vidtiosirani, obvDStda 1/.60 Vabimokogledn 17.66 Defela zakladov, kvi/ 10.00 Mala potepanja, ouoška oddaja. S.lVmrcza 18.40 Regionalne noviue 18.46 V liannoniji i. naravo, kmettjska oddaja 19-16 DfTflIa zakladov, kvi/ 19.20 Vidi^osuani. obvestila 19.60 Vabinio k ugledu 19,56 Ds^ela zakladov, kv;7 20.00 Pop com. glasbena konta kina oddaja 20.50 Reytonalne novite 20.55 Docela zakladov, kvtz 21.00 Odprta tnma, kontakuie oddaja. 3 TV mreJa 22.00 I/oddajeOobrojuiro.inl.o razvednina odrlaia 22.50 Vabimokogli'du 22.55 Naj spni dnnva 23.00 Vidiiostraoi. obvestila PRIREDITVE (i.FToro^kon Kdaj - kje - kaj Oven od 21 do 21 Poslovno vam riecembet ne bo najbolj naklonjen, kat sle veilelih ve-mesecev ptej. Zalo bosie krizo uspelno premagali, sploh na fi-^ VA ^ nar^nem področju. Potrebe boiio rtaenkTat skičene na minimum. Ve-V liko vam bodalo mtsliti ludi čustveno življenje, saj se vam bo zdelo, da je prišlo do močne ohladitve čustev. In )o ne ie iz vaše strani. Zato boste v na$tedn)ih tediiih veliko bolj dojemljivi za nasprotni spol, sa] boste prav iskali kakšno kiepkp vzpodbudo v zivl)en|u. Bik od 22*4. do 20.5* že nekaj časa se vam zdi, da je napočil cas za spremembo, A se nekako kar ne bosle mogli odloČili, da bi nôredil] odločilen korak Potem pa se CA vam bo ugodite kar saiiKi. btez ila bi vi pokazali pravo vofjo. Ko boste B vrženi v lo. da bo treba 2>}četi plavati, boste lo tudi stottli In to brez I& zav. Čeprav se labko zgodi, da vam jo malo zagode zdravje. Zate pazite, kako živite. Dovoli počitka, pa ludi gib^^nja na svežem zraku, boste H kako palrebovali. Narava vabr. kljub zimi. vi pa sle se vedno prevečkrat utnjjeni. Tudi zato. ker se ne odzovete njenemu vabilu I Dvoicka od 21.5« do 21.6« Če le imate možnost, sřprivo§čilepodal]šankonec ledna kje daleč od doma. Decembei bo letos silno naporen, zsto vam, bo odklop dobro del. Morda tudi zato. kersebostevmiru končnoodiočilf.kajsivpri-hodnosti sploh želite. In izkazalo se bo. da ste se odločili prav. Seveda bo treba na to počakali U kaklen leden, načeloma pa bo ven darle ře kmalu jasno, kaj se dogaja okoli vas. V naslednjih dneh boste izvedeli ludi lepo novico. M ne bo narobe, če se bosle odločili, da kupite bogato danio. In kdaj obdarite tudi sebe. Zasluzili ste sil Rak od 22.6. do 22.7. Nikakor ne boste mogli uloviti delovnega litma in postorili vsega, kar si boste začrtali. Energije ne bosle Imeli prav na pretek, zalo bo-sle zagotovo U nekaj dni potrebovali veliko počitka. In ludi bolj zdravega načina življenja, saj ste končno ugotovili, da nihče ne bo poskrbel za vas in vase počutje, če tega ne boste storili sami. To soboto vds čaka veliko presenečenj, id zna vaše Življenje precej spremenili. In to že v kratkem. Sicer pa sle nekje v sebi Že dolgo vedeli, da bo prišlo do tega. zato ne boste pretirano presenečeni. Uv od 23.7. do 23.8. ^^^^^^ V naslednjih dneh vas znajo prizadeli očitki, da ste sebični in da ne ©znate (»skrbeti za dobro vzdušje. Volk samotar sicer niste, res pa je, da tn lahko kdaj kakšno zadrego doma in v družbi premagali ludi s pomočjo nasmeha in humorja, ki vam ga sicei ne manjka. Politega poj> dite večkrat k pri|ateljem, ki ste jih močno zanemarili Ugotovili boste, da ste bili zadnje čase res veliko preveč sami s seboj. Zvezde vam obljubljajo veČ pomoči na finančnem področju, pri odnosihz bližnjimi pa vam U ne bodo nakkmjene. Devl razstavo fotografij v MKC-ju .Slovenju Ciradcc. Predstavil se bo s cikloni, ki ^a je poinietioval Pogled sko/j okiio, tudi /Mo, ker je okno in pogled sko/enj osnovni iiitUiv ua njih. Bla^, ki želi svř>je znanje fou> grafjje l/pop<)lnitj s študijein Ibtjv grafije v Pragi (pripravlja se na sprejemne izpite), sc je pri iwstajanju fotografij za razstavo držal strogega načela - nič popravljali. Take, kol so bile umetniške crno-belc Rilografije, Fotograf Branko Lesjak - Blaž, doma iz Vinske Gore, žeit s svojimi fotografijami predstaviti svoje videnje sveta. Zato jih izde- iuje ročnof brez popravkov, ki jih izdeluje rocnc>, narejene v pr- na ogled mesec dni. vem poskusu, so ludi na ogled na razstavi. Odločil se je, clajili spioh ne bo pí opravlja I. Fotografije so formata 20 X 30 centimeiniv. ra/stava pa bo So v decembru naj bi fotograf razstavil svoje fniograllje ludi v Ctore-nju, d. d.. Ibêen termin še ni znan. ■ Bi Knjigomat v velenjski i ••v • • knjižnici Velenje - lina od mm> gih novih pridobitev velenjske knjižnice v n(î-vih prostorih hïnolokolade 3t .990.00 499,00 samo 799.00 29SQ.D0 saffio 1 J9ÎI.DÛ Dd 990.00 ssino 1j)e0,00 Sim 129,00 1^.00 »mo S99.00 od 3.990.00 QánM PBn0¥0, ItíBfOO: 6 728 080 PeafŮ. telefon: B919140 fiitorito. tBéefOfí: 89132 10 www. trywInë-kosêriGS-sp. sf O'/nalt: kosaríca*&voflB.net QbfSČňBflůsin S9 us&iffte na lakstilňwj ođdeikv, kj9r ves čů/is bogstaábird pisanih l9f}. šaf l.epa hvala vse rti. ki postojite pri njegovem grobu ali mu prižigate lučke. Tvoji najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi icr doigolrajni bolezni drage mame. onic, lašce, sestre in lete AMALIJE PESJAK iz Skal 9. 8. 1936- 15. JI. 2005 Solza kane mi očesa, pifžd menc^je Tvoj obaz, odšíá si lilo. btey, slove^d. mirno /k čokaé nas. Unek težko si življenia. nikoli več ne čahi Te trpl/tinje. se z bolečino v srcu zahvaljujemo vsem sorixlnikoin. prijateljem, sodciavccm. sosedom in znanceni. ki ste ji ob slovesu îTrazili spoštovanje s cvetjem in svvčami, nam pa izrazili sožalje in nuditi ponioc. Iskrena hvala usehju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, predvsem oddelku dializc za zdravljenje m iajSanje bolečin. Hvala g, SemelU, pevcem, kvartetu. K S Skale, oscl>ju doma 7Jň varstvo odraslih. Vrtcu Velenje, sindikatoma in zaposleninî Prem<ígovnÍka V^Henje 1er Ura Velerye in duboviiiku za opravljen obred. Posebria zahvala velja Jožici Peiisek za nesebično pomt)C v zadnjem lelu njene bolezni. /alif/o('i: vsi njeni V boleCini je/àsial koràk if) dánsorčni ie /ésrnil mrùk. Qdšk je mamá. oh. kako boli. se srce kjfi n^m oJ^lasii... ZAHVALA Ob nenadomcsiljivi izgubi ljube mame. omike in praomicc ANGELCE OCEPEK 29. 4. 1928-16. II. 2005 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja. darovano cvctjc in sveCc. Zahvala vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala njeneinu sosedu Jožeiu za vsestransko pomoć. g. Rusu. dr. med., ženskemu upokojenskemu pevskemu zboru s pevovodkinjo gospo Vido z^ zapete pesmi in povedano, g. Krulcu za poslovilne besede. Pogrebni službi Usar. ZZB. DU ter vsem. ki ste nam v teh težkih trenutkih siall ob strani. '/ahjoći: sin Srečko in hčerka Zdenka z drutinatm NUMERO UNO trgovirta 2 motornimi V02III Robert Kukovec s.p. Mlinska ulica 22 Maribor Ugodni avtomobilski in gotovinski K^EDm do7 let, 29 vse zaposlene in upokojence I ud 109. do 50 % obremenitve, star kredit nI oviral Čft niste kredRno sposobni nudimo kredite na osnovi vaiega vozila, ter leasings a vozila stara do 10 let Pridemo ludi rta dom. Tel.: 02/ 252 48 26 041 750 041 391 991 Fax: 02/ 252 48 23 wwwi n umerouito-1 pt ti Razgradnja izrabljenih motornih vozil odslej za lastnike brezplačna Vlada RS je iia svoji 50. redni seji 24. ntwenibra 2005 sprejela Uredbo o spremembi uredbe o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi moto mimi vo/ili. Najpomembnejša novosl je v obveznosti plačila razgradnje, ki jc od 1. 12. 2005 dalje prenešena na proračun RS. Tako bo zadnji lastnik avtomobila le-iega dostavil na enega od zbirnih mesj. njegovo razgradnjo pa bo poravnala država. Ta ukrep je p<îsledica povečevanja števila i/rablieiiih motornih vozil, ki niso bila razgrajena po predpisih, saj jc v bilo v prvi polovici leta 2005 v sisíem oddanih in razgrajenih le 7X0 vozil od pričakovanih 20.000, V/rok se k?.žc predvsenî v plačilu sioriive zadnjega lastnika. Ker proizvajalci in uvozniki, ki dajejo na trg rtnva moionia vozila, že od leta 2C03 plačujejo okoljsko dajatev za obremenjevanje okolja, ki je posledica nastajanja izrabljenih motornih vozil, se je v proračunu RS ztýralo dovolj sredstev, ki omogočajo plačilo razgradnje več kol 5000 vozil do konca leta. v letih 2006 in 2007 pá je v predlogu pn^računa predvidenih za to dejavnost 346 02. 846 niio SIT. U$grcbni slu/bi Usar. '/alujači: vsi njeni S s\^}0 krošnjo ^ljenja sfbârv^l nàisvo. Vanjvd/prod viharji, nas vodil v neznáno. Boéiil srce. ko /e najMj boleh, risal nasmeh, bfiei je sonce žarelo. livnh Uza lepe dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, dedka in pra dedka ZDRAVKA - VALENTINA DVORNIKA iz Mozirja 31. L 1936 - 21. II. 2005 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znanccm, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob sirani in darovali cvetje in sveče. Hvala g. Petru l.azarju. dr. med.. KS Mozirje, g. Robenu Stropniku in prijatelju g. Marjanu Borovsaku za izrečene besede slovesa. Sandiju za odigrano »Tišino« ter Pogrebni službi Usar in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi prijateljicam 1 Icli, Jožici. Mirni in Marici za požrtvovalno pomoč. ŽalujoHi tena Nusa, hčerki Irena in Suzana z družinama ter vnuki in pravenuki Izbiramo nai osebnost Sodelujte s predlogi - Vsak teden žrebamo nagrade - S kuponi sodelujete tudi na zakijučnem žrebanju Leto je spin naokrog in v našem urcdniSvu smo spet začeli s tradicionalno akcijo IZBIRAMO NAJOSliBNOST. l.eiosnji i/i^orje podoben lanskemu. Naj oschnosi izbirale bralci Našega časa i u poslušalci Radia Velenje. I/biramo torej oscbnosl. ki so vam idu da si la naslov zaslugi in je s svojim delom ali življenjem ludi lokalno povezana v prostor občin Velenje. Šoštanj in Šmarino ob Paki. V Našem ćasu bomo do konca leia objavljali kupone, s kalerinii bosle lahko glasi>vali. glasove pa bomo zbiral; ludi na Radiu Velenje in sicer vsak dan od 15.55 do 16.00 na leletbnsko številko 05 897 5003 in 03 W 5004 ter med 9. in 11 uro na SMS 031 26 26 26. Vsak leden izžrebamo nekaj nagrad, vsi pa boste sodelovali ludi v zaključnem žrebanju, na katerem vsako leto podelimo lepe nagrade. V prejšnji številki Naseda časa smo že objavili izbor kandidatov za letošnjo najosebnosi, tokrat objavljamo tudi njihov vrstni red (upoštevali smo vašo kupone in glasove na Radiu Velenje). Od prihodnje številke dalje pa bodo z Icstvice odpadali po trije kandidati, ki bodo prejeli najmai\i vaših glasov. Upoštevali bomo vse liste glasove na kuponu številka 4, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 6. decembra. Glasujte torej za lisicga, za katerega menite, da si zasluži ta laskavi naslov. Nagrojend prejšnjega tedno: Pokrovitelja Tovarne nogavic Polzela - tri družinske pakele prejmejo: Jožica (ircko Kolnian. Rečica ob Paki 4 a, 3327 Šmartno ob Paki: Nada Sušeč Zavrh 16, 3204 Dobrna in Martin Turinek, Círogorčičcva 2K. 3320 Velenje, PokrovUelja Rdeče dvorane - po deset kart za kopanje v bazenu Velenje prejmejo: Anton Polšak, Foilova 6. 63320 Velenje; Fanlka Slih. Ljubljanska 10.3320 Velenje in Silva Dermol. Lokovica 35. 3325 Šoštanj. Pokrovitelja Peugeot Tratnik, Ločica ob Savinji 49, Polzela : 6.000 tolaijev v storitvah Silvo Potočnik, Ravne 97. 3325 Šolanj; 5.000 tolaijev v storitvah Marija Skrt. Dcbcrca 1.3.320 Velenje in 4.000 tolarjev v storitvah Ines Ivanovic. Šalek 88, 3320 Velenje. Nagraienci prejmejo potrdila po pošti. No lestvico naj osebnosti ste uvrstili: Romana Pfoprotnik, predsednica društva diabetikov Velenie (maksimalno predana delu vdruštvu; priiâzna In pripravtjend nesebično pomagati) Korel Drago Seme, kulturnik (če bi bílo takšnih več, bi bilo lepš»; duN]vno bogat človek; odlično predstavlja (iV dedka Mraza) Sebasljotl SovU, prijaien športnik-rokometaš (eden najboljših športnikov), veliki borec, vodja ekipe Matjoz Rogel, poštar v Šmartnem ob Paki (vesten, marljiv, vedno nasmejan) Jovan Sfifpar, zdravnik (zdravnik z dušo In srcem, zek) predan svojemu poklicu) Sonjo Levak Hozjani ginekologinja jzelo sposobna ginekologinja, ki si vzamečas za pacienta, je prijazna, dobra svetovalka) Milan Matko, veterinar, (velik strokovnjak, pa vendar preprost in prijazen človek) Katarina Srebotnik, dobra tenisa igralka (naland]bolí$alportní(^ prijazna, prizadevna, preprosta in vedno nasmejana) Eriko Verselcg liumanosii meje »pritegnil« tudi prosti dan. Menim, daje ta dovolj velik motiv, nagrada za darovano kri. Seveda nekaieri najbrž razmišljajo drugače kot jaz. Odločitev je «5lvar vsa- upokojenec od tega nimam nobene koristi. Preziram liste, ki koristijo prosti dan. Ponudba Avstrijcev je zame trženje s človekom. Tu humanosti ni. I3i bilo dobro razmisliti, kaj je v ozadju ponudbe.« Dlaž Vivod: »Dobri zgledi vlečejo, pravijo in tudi mene so. da sem postal krvodajalec. Rad pomagam, če le lahko. Nihče nikogar ne sili na krvodajalsko akcijo, odločal se sam. Kot študent za- Joie Medved, predsednik Območnega združenja RK Velenje Prepričan sem, da večina krvodajalcev meni, da je pomagali sočloveku višja molivacija kol izključno materialna korist.« Kot je še poudaril Medved, iina v Sloveniji samo R.K javno pooblastilo za organizacijo zbiranja krvi v Sloveniji. Po njegovem mnenju je zelo dobro, da je Slovenija glede krvi in krvnih nadomestkov samozadostna, /aio je zelo Tanja Šuštarsič trebno to uredili ^ za samozaposlene in kmete, ki so ludi krvodajalci.« Po besedah Jožeta Medveda so na seji glavnega odbora RK Slovenije pred tednom dni razpravljali o ponudbi avsirij-skega zasebnega podjelja in izrazili oster prolest. Povezali so se z avstrijskim RK, ki je sicer obljubil, da b(ï posredoval pri pristojnih, vendar prav veliko najbrž ne bo doseg?l. saj je v ozadju zasebni kapilal. Prav tako pa naj bi Maksimitjan Pritržnik ke^a posameznika. Denar, prs vij o. rad pokvari ljudi.« Maksimiljan Pritržnik: «Ko sem hodil v službo, sem daroval kri le trikrat, odkar sem upokojenec, jo darujem vsaj enkral na Iclo. Krvodajalec sera postal zaradi humanosti čuta do sočloveka, ki mu lahko z darovano krvjo ohranim zdravje in življenje. Zakaj sem sele sedaj reden udeleženec krvodajalskih akcij? Zaradi tegfc, ker kot Blaž Vhod radi lega nimam kakšne ugodnosti. Bi si pa, mislim, zaslu/ili, da hi dajali kri v bolj urejenem okolju. Glede ponudbe avstrijskega podjelja pa tole: denar bi mi bil zanimiv, vendar ne verjamem, da gre pri tem za povsem čist posel. Nenazadnje pa 20 evrov /a krvno plazmo tudi ni taka vsota, da hi se odločil in da* n>val kri v tujini.»