AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
.'NO. 175
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JULY 27TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Delavci na železnicah ostro protestirajo proti združenju železnic
David B. Robertson, predsednik izvrševalnega odbora železniških delavcev je včeraj izjavil, da se pripravlja 24 železniških delavskih organizacij, da
pošljejo svoje zastopnike pred vne čestitke Ani Govednik, čla Meddržavno trgovsko komisijo, nici jgKJ iz Chisholm, Minn., ki da protestirajo in preprečijo je dobila prvo nagrado v tekmi združitev vzhodnih železnic v pri piavanju in ki se sedaj na-
V nedeljo bo naš dan in obhajali ga bomo prav veselo na izletu
Nekako 110 milj oddaljeno po železnici je prijetno zabavišče Conneaut jezero v državi Penn-sylvaniji. K temu jezeru bodo napravili izlet za vse cleveland-ske in okoliške rojaki člani St. Clair Merchants Improvement Association v nedeljo 31. julija. Enake izlete so ti člani priredili večkrat in še vsak se je iz-borno obnesel. Cena vožnji je nezaslišano nizka: samo $1.50 za odrasle, za oba kraja, otroci od 5 do 12 leta 75c in pod petim letom so vožnje prosti. Tako Se Pelje lahko vsa družina za rnale denarje ven na prijetno
zabavo.
Vlak odpelje iz Erie postaje, cesta, blizu Broadway, ob ';S0 zjutraj. Iz postaje na Bes-Semer ob 8:00 in 93rd St. po-staje ob 8:05. Naj bo vsak Pravočasno na mestu, da mu ne
treba teči za vlakom, ker bi bomo proti združenju železnic ga težko došel.	toliko časa, dokler so pravice
Na prostoru izleta bo vsako-! delavca nezavarovane. Mi ve-jaka zabava. Nekaj bo take, rujemo, da bi se združenje ne si jo boste sami napravili, i smelo uporabiti zato, da se še nekaj nam jo bo pa preskrbela! poveča nezaposlenost delavcev ^letniška družba. Tam boste i in ne zato, da se organizira ka-
Nekaj poročil s konvencije J. S. K. Jednote
Poroča Louis J. Pire
Indianapolis, Ind. — 26. julija. — Zbornica je odločila, da se pošlje brzojavni pozdrav državnemu tajniku delavske federaci-I je. Dalje, da se pošlje brzoja-
štiri skupine. Vzrok protesta je ta, ker je izjavil predsednik B. & O. železnice, da bi sej z združenjem železnic prihranilo do 80 odstotkov na delavskih plačah.
Robertson je rekel: "Nobena železnica ne bi smela dobiti kontrole nad drugo železnico, ra-
haja v Los Angelesu, kjer se bo udeležila olimpijskih tekem.
Predsednik nadzornega odbora Rud. Perdan je predlagal, da se pošlje po glavne knjige v glavni urad, toda zbornica je to odklonila.
Poverilni odbor poroča, da so
zen ako je to v interesu naroda, bili v odbor za pritožbe izvolje-
Toda mi mislimo, da zedinjenje železnic ni v interesu naroda, zlasti sedaj, ker bi se s tem vrglo tisoče delavcev na cesto v breme dobrodelnih družb. Mi
ni sledeči: Zalar, Porenta, špo-, rar, šute, Kern, Kosoglav, Pezdir, žigman, šneler, Mrs. čampa, Vo-grič in Louis Balant.
Nato sledijo poročila glavnih f odbornikov in odbornice. Svoja poročila so brali eden za drugim. Jako zanimivo poročilo je podal vrhovni zdravnik dr. Arch. Perdan je bral svoje poročilo dve uri in pol.
Predlagano je, da se za zapisnik iz Perdanovega poročila izpusti vse osebnosti. S tem se tudi brat Perdan zadovolji.
Predlaga se, da se priobči zapisnik v slovenskem in angleškem jeziku. Sprejet pa je predlog, da se da tiskati zapisnik samo v slovenskem jeziku, a priobči se v angleškem jeziku samoizčrpke.
Zbornica sprejme poročila vsega glavnega odbora.
Razmotriva se glede dovoljenja poslovanja v državi Wisconsin. Glavni tajnik Zbašnik pojasni zbornici, da se za to državo ne more dobiti licence.
Društvo št. 66 vprašuje, zakaj
se je odpravil dvadolarski sklad. Glavni tajnik Zbašnik pojasni vso zadevo in pove' razloge za to.
Konvencijo poseti Mr. John Germ, podpredsednik K. S. K. Jednote, ki v prisrčnih besedah
Roosevelt proučuje poli-Ali bodo Zedinjene države
tični položaj in se vneto pripravlja na kampanjo
pripravljene zbrisati vojne dolgove Evropi?
Washington, 26. julija. Senator Borah iz Idaho je izjavil,
Vldeli, kako se bo spustil iz aeroplana, 1 miljo visoko, s padalom v jezero. Ce bi se pada-lo Pretrgalo, bi bil to že pre-Ce.)šen štrbunk v jezero. v Ves dan nam bo igrala de-ska godba, ki obstoja iz 70 čla-fo zvoku te godbe se bo-
, lahko vrteli da se" bo vse belilo.
lahko vzame seboj je-, a; ako pa ne, jih bo lahko I Up|'i tam. Pijače pa ni tre-jemati seboj, ker jo bo imel upravljalni odbor dovolj za sakega. En voz vlaka bo iz-vran samo v ta namen, da bo napajal. Vozne listke dobite lahko pri genskih trgovcih, v North ^nierican Trust banki ali v na-Sem uradu. Kupite si jih pravočasno. v nedeljo bo naš dan, .0 bomo pozabili na vse skrbi Jn težave in se enkrat prav po-eno razveselili v družbi svo-j Prijateljev in znancev. Kdor
G more, naj se udeleži tega iz-'eta.
P --o-
redsednikov morilec
prosi za giljotino
pital proti organiziranju delavca. Železnice trdijo, da je združenje v interesu naroda. Ce je
Angleška delegacija proti tarifu
Ottawa, Canada, 26. julija. Delegacija iz Velike Britanije in vseh njenih kolonij, ki zboruje tukaj, se je izrekla glede tarifnega sistema: živeti in živeti pustiti, ako se hoče, da se bo kdaj zares vrnila prosperi-
Albany, N. Y., 26. julija. — Predsedniški k a n d i dat Roosevelt je dobil danes nekaj infor- da ima veliko upanje, da bodo macij iz Rusije in o položaju v Zed. države pripravljene skli-Evropi ter po svetu sploh. Pri cati svetovno konferenco, kjer njem je bil namreč tujezemski bi se razpravljalo o brisanju pozdravi glavni odbor in delega- [poročevalec za New York | vojnih dolgov vsem narodom, cij0_	Times, Walter Duranty, ki do-!oziroma vsem državam. Toda
bro pozna svetovne razmere, vlada Zed. držav molči o tem Duranty je že več let v Moskvi | vprašanju in se ne more vede-odkoder dopisuje ameriškemu ! ti, ali bo storila v tem oziru ka-časopisju. Zadnji teden je go-'ke korake ali ne. 15. decem-verner Roosevelt govoril tudi z bra letos poteče rok moratorija Owen I). Youngom, kateremu za odplačilo vojnih dolgov in so dobro poznane razmere v | mnenje je, da bodo takrat ev-Nemčyi, zlasti pa položaj o voj-jropske države predložile načrt nih dolgovih. Tudi ta je Roo-jo popolnem brisanju teh dolgov, sevelta o vsem dobro informi- ker jih itak ne morejo plačati, ral.	! Senator Borah je mnenja, da bi
Od vseh krajev dobiva Roo-lse črtalo vojne dolgove v zna-sevelt opomine, naj se osebno meno za razorožitev vojnih sil, udeležuje volivne kampanje po kar bi gotovo prineslo k sve-vsej deželi. Z osebnim nasto- tovni prosperiteti. Medtem ko pom da bo dobil več glašov, kot! je kongres Zed. držav proti
Jutri, tO' je v sredo bo zbornica zborovala od osmih zjutraj do opoldne. Popoldne se delegacija odzove prijaznemu vabilu tukajšnje naselbine ,da si ogleda mesto. Rojaki so preskrbeli avtomobile brezplačno, da odpeljejo delegacijo na ogled po mestu.
Zvečer se pa vrši v počast delegaciji banket. Kot se čuje, se bo banketa udeležilo več odličnih gostov, med njimi tudi jugoslovanski generalni konzul iz Chi-caga, Dr. Columbatovič.
to res, potem naj narod plača	teta med ljudi. V tem oziru
račun. Kadar bo vsak delavec	zlasti cikajo na Zed. države, ki
zaposlen, naj se govori o zdru-	bo morala kmalu opustiti svoj
žen ju, ne pa sedaj, ko se na	visoki tarif, ali pa ste bo obdala
vseh straneh dela na to, da bi	z visokim zidom in ostala osam-
se poiskalo delo za vsakega brezposelnega in da se prehrane nezaposlene.
Robertson je rekel, da ne ve, koliko železniških delavcev bi izgubilo delo, ako bi se železnice združile, toda železniške delavske organizacije štejejo danes 500,000 članov, ki so brez dela.
Kako je z delom po deželi Cuyahoga okraj prosi via-po svojih propagatorj'ih- Kdaj jvsakemu brisanju vojnih doi-
J	r	JO	bo pričel s kampanjo, se še ne: gov, pa sta se izjavili obe vo-
ve, najbrže pa 27. avgusta, ko!dilni politični stranki -v tej de-
Paris, 26. julija u°rguloff
Dr. Pavel
-	, ruski imigrant, ki
-e maja ustrelil predsednika
fra:
stoj
vil
ncoske republike Doumerja,
i danes pred poroto. Izja-Je, naj ga le denejo pod gi-
Indiana glasovala proti prohibiciji
Indianapolis, Ind., 26. julija. Državna postavodaja države Indiane je odglasovala z 58 proti 38 glasovom, da se ovrže najbolj drastične točke v držav ni prohibicijski postavi, katera če imenuje po svojem započet-niku "Wright postava." Pred loga je bila potem poslana na senat. Država Indiana ima sedaj najbolj ostro prohibicijsko postavo v Zed. državah. Za odpravo te postave je glasovalo 56 demokratov in dva republi kanca.
J°tino, toda rešijo naj 150 mili-nov Rusov, ki so zatirani pod ^'jševiško vlado.
Izjavil je,
Važno za volivce
Kdor se hoče udeležiti volitev v jeseni, ko bomo volili
ljena, kot Japonska pred sto leti. Tarif, kot oboroževanje, je zadeva vsake posamezne države, in ima isto veliko, kot jo želi. Toda tarif in vojska je izzivalno sredstvo in je treba upoštevati, kaj pravi o tem njegov sosed. In kakor se današnji moderni svet pogovarja, kakšno vojsko naj ima vsaka država, tako bi . se morali strinjati v velikosti tarifa. Vsaka dežela bi se morala glede tarifa pogovoriti s svojim sosedom, da lahko zamenjava žnjim razno blago. Toda ameriška tarifna politika danes stremi na tem, da obdrži vso trgovino zase, a obenem skuša prodajati svoje pridelke in izdelke na vse strani sveta. Ko bo konferenca v Ottawi prišla do sporazuma glede tarifa, je mnenje delegatov, da bodo tej sledili še druge enake konference, katere se bodo udeležile tudi druge države. In delegacija je mnenja, da bodo tudi Zedinjene države končno prisiljene udeležiti se take konference, kot so se udeležili mirovnih konferenc in drugih enakih.
Richmond, Va. — Tisoč delavcev, ki so bili že več mesecev brez dela, je zopet zaposlila Export Leaf Tobacco Co.
Chicago, 111. — Patrick H. Joyce, predsednik Chicago & Great Western železnice poroča, da bodo železnice v kratkem zelo zaposlene, ako bodo vzdržale cene farmerskim produktom.
Grovenordale, Conn. — V tu-kajšnih tovarnah se je vzelo 500 delavcev na delo in potrebno bo upeljati tudi nočno delo.
Chicago, 111. — Zdrakoplov-na družba United Air Lines poroča, da se je zadnji teden doseglo rekord v prevažanju potnikov, ko so imeli dnevno 225 potnikov.
Hammond, Ind. — Naročila so dospela za kateloge, šolske knjige in drugega tiskarskega dela, da se bo lahko zaposlilo več delavcev.
Webster, Mass. — Tiffany Wool tovarna je začela obratovati s polno paro zadnji teden. 200 nadaljnih delavcev je dobilo delo.
Springfield, 111. — Danes je zaposlenih pri popravljanju državnih cest 8,400 delavcev, kar je veliko več kot zadnje mesece
do za posojilo
Včeraj so okrajni komisarji j bo imel govor Cuyahoga okraja sprejeli reso lucijo, v kateri so se obrnili na vlado za posojilo v vsoti $21,-000,000, kar se bo rabilo za revne družine za mesece tega leta in za drugo leto. Posojilo bi se napravilo iz vladne rekon-strukcijske korporacije. Komi-
v New Jersey, želi, da sta pripravljeni za med-Iz države Ohio so ga tudi pova- , narodno konferenco glede te-bili, naj pride v Columbus k!ga vprašanj^. Senator Borah državni konvenciji. Ohio je za!vidi v brisanju vojnih dolgov demokrate dvomljiva, zato je!stalno povrnitev svetovne trgo-treba tej državi posvetiti vso j vine med posameznimi deželami pozornost. V sedmih izmed de-!in je povdarjal, ako se misli v vetih volitev za predsednika, je {tem oziru kaj ukreniti, naj se bila v tej državi oddana večina i to ukrene takoj.
sarji so izjavili, da so vprašali glasov za republikance.
V zvezo s tem vprašanjem
za tako veliko posojilo, ker bo tudi potreba velika za brezposelna zlasti letošnjo zimo. Za enako posojilo so že vprašale države Pennsylvania, Illinois in več drugih držav. Resolucija se bo odposlala na vlado potom governerja White.
—:-o--
Roosevelt mora v kratkem spravljajo v glavnem mestu vr-tudi rešiti zadevo newyorškega 1 nitev"poslanika Mellona iz An-župana Walkerja, katerega dajglije. Pričakuje se, da bo Mel-naj odstavi, kot se je pred Ion obrazložil razmere v Evro-kratkim pisalo. Na Roosevelta 1 pi in kaj se bo znalo zgoditi v se že dela pritisk, zakaj tolike decembru, ko bo potekel mora-časa odlaša v tej zadevi. To | torij in bodo narodi zopet po-bo pa jako trd oreh, ker se bo!klicani k plačevanju svojih dol-nekaterim gotovo zameril, pa gov.
naj odloči tako ali tako.	-o-
Hoover pa prične s svojoj Spri jem policije in vete-kampanjo 11. avgusta, lco b"	ranov
Nemiri v Lorainu
Lorain, O.—Zveza lorainskih brezposelnih je poslala svojega
voditelja Colowa, da prednese imel SV°J sprejemni govor pred mestno zbornico pritožbe:	#
radi nepravične delitve živeža! Mali in veliki kotlickar JI j so
brezposelnim. Mestni očetje sc zaslišali Colowa v prostorih mestne sodni je. Po končanem sestanku ga je pa policija pridržala v ječi, ker se je bala izgredov. Kmalu nato se je zbra
Washington, 26. julija. Ko hoteli vojni veterani, kar Washington, 26. julija. Veli-!je še ostalo v Washingto-ki butlegerji izgubljajo na svo- nu, korakati proti Beli hiši,
jih je ustavila policija. Policija je nato zaprla vse vodje
ji trgovini malim butlegerjem, katere je depresija prisilila v
to obrt.' Tako poročajo modri! veteranov. Vlada je ukazala uradniki za izpolnovanje prohi- podreti vse barake, kjer so se-la množica kakih 400 brezposeln bicije, ki imajo vso stvar izra- daj stanovali veterani. V Wa-nih ki so zahtevali oprostitev ! čunano v malem mazincu. Ma- i shingtonu se nahaja se kakih
veiiKO vec kol muiijb mesece. ""*> "" *--------------	.	r^rH^rv. tn
Gardner, Mass. - Florence Colowa, ki je državljan Rusije, j H kotlički, ki jih operirajo dru- ™00	^
Stove Co., največja tovarna v! Pri tem je prišlo do spopada žine brez posebnih stroškov, so Jihi je»bilo.začasa zasedanja mestu, bo do konca leta obrato-jmed policijo in množico. Dva v veliko konkurenco velikim m kongresa nad 15,000. vala s polno paro. Dobila je razgrajača so zaprli, nekaj po- močnim raketirslum organiza- yjaka trčjja y ChicagU
mnogo novih naročil.	jlicistov je bilo pa malo opras-
St. Petersburg, Fla. — The kanih.
Southern Art & Engraving Co.. j	-
ena največjih tovarn na jugu,1 Poročen snubec v ječi
Chicago, Illinois, 26. julija. Dva vlaka nadzemske železnice
Je zato streljal na Doumer- predsednika Zed. držav, se mo-ker je bila Francija preveč ra registrirati, namreč, če še ni pjazna ruski sovjetski vladi registriran. Registrira se lahko upal, da bo z umorom pri volivnem odboru v mestni do drugačnih političnih hiši vsak dan od 8:30 do 4:30
ttazir;
anj med obema vladama.
Ker si ni privoščil hrane
Sorodniki bivšega grocer j a, ames W. Leidy, so šli danes v Toledo, O. Našli so ga nekem prenočišču nezavest-ega. Zdravnik je rekel, da je d xJy oslabel, ker ni imel za-
doh-v6 hrane- In vendar so m blh Pri možu $6,900 v gotovi-
leki ar Je imel zašit V ob" demokratskega kluba
ima°kvatski klub 32, varde Slo V	večer sejo v
Ave	Domu na Holmes
lite6 dnevnem redu je vo-četJv Uradnik°v in drugo. Pri-°b osmih zvečer.
in v soboto do opoldne. Kdor je regiptriran in se je preselil, mora naznaniti preselitev. Registrirati se morajo vsi oni, ki so dopolnili 21. leto in so tu rojeni, kakor vsi novo postali državljani. Kdor se je registriral za zadnje volitve, se mu ni treba registrirati sedaj.
Seja za vladno podporo
Clevelandski mestni council bo imel ta teden izvanredno sejo, da sestavi resolucijo, v kateri se pozivlje governerja države Ohio, White, da naprosi pri rekonstrukcij ski finančni korporaciji za denar, ki se bo rabil za elevelandske reveže za drugo leto.
Najstarejša kokoš poginila
Leonardtown, Md. — Peter Johnson je ' imel kokoš "leghorn," ki mu je nesla jajca in valila piščeta celih 13 let. Sedaj je poginila vsled starosti, dasi "šele" 13 let stara. Bila je to najstarejša kokoš v tej deželi. Dasi gre vse priznanje njeni starosti, ampak glede njenega mesa je pa vprašanje.
Kontest za vrtove
Ta teden je zadnji, ko lahko priglasite svoj vrt v kontest. Za najlepše vrtoye je določenih 87 daril raznega drevja in gr-mičja. Ime in naslov je tre-ba poslati na Cleveland Press.
Iz; bolnice se je vrnila Mrs. Mary Bricel, 24465 St. Clair Ave., Euclid, O., kjer jo prijateljice sedaj lahko obiščejo.
bo začela obratovati s polno paro zopet s 1. avgustom. Naročil imajo, dovolj do meseca marca prihodnjega leta.
69 nemških kadetov utonilo
Kiel, Nemčija, 26. julija.— Parnik Niobe, ki je služil nemški bojni mornarici kot plavajoča sola pomorskih kadetov, se je potopil v viharju včeraj. Utonilo je 79 kadetov, ki so bili v učni dvorani pri svojih mizah. Rešilo se je 37 mož posadke, ki so bili ob času viharja na krovu, katere je rešil blizu se nahajajoči parnik Therese Russ.
cijam
Paradižnike je razdal
Bonner Springs, Kansas. -Jason D. Penrod je videl, da se! v tem mestu sta točila na ta Thayer M. Baker, star 25 letjmq ne bo izplačalo pobirati pa- način, da se je eden zaletel v in oženjen, je dvoril Miss Etl-j^^rnlce za na	katerih: zadnji konec drugega. Pri tem
nice Radde, 15414 Glencoe Rd., j prjdelek ceni na 900 bušljev.jje bilo ranjenih 21 oseb in si-in se je izdajal za dijaka medi- £ato je razglasil, naj si jih vza-^cer 15 jako nevarno, da so jih
cinske fakultet'e in da je neože-njen. Oče dekleta je pa zvedel, da je Baker oženjen in ga je naznanil sodniji. Sodnik ga je obsodil na šest mesecev ječe. Ko je dekle slišala obtožbo, je
me kdor hoče. Več kot 500 morali odpeljati v bolnico. Ker
ljudi 'se je poslužilo tega prijaznega vabila. .
so bili vozovi zvezani skupaj, je to preprečilo, da niso popadli 20 čevljev globoko na cesto.
Akron bo pomagal Clevelandu
Kot je znano, se bo Cleveland najprej hitr o omedlela, da ne boril za manjše cene plinu, da bo pomote, potem pa prosila jse 2bi.ie cena od 65 na 55 cen-
V bolnico je moral
Svetkova ambulanca je odpe-jljala v Fairmount bolnico roja-Sbdnika za milejšo kazen sle-j tov. Sedaj se je pridružilo Cle-j ka Anton Grila, 14720 Hale parju. Sodnik se ni dal prepro- velandu tudi mesto Akron, O.,'Ave., kjer se bo moral podvreči siti. Pri obsodbi je bila navzo-iCja bo pomagalo v boju za zni- i operaciji, želimo rojaku skoraj-ča tudi Bakerjeva žena, ki je žane cene in n0Sji0 zato tudifšnjega in popolnega okrevanja.
Standard Trust bo plačala
R. M. Huston, likvidacijski agent za Standard Trust banko, je včeraj naznanil, da bo najkasneje v 60 dneh začel izplačevati vložnikom njih denar. Ta banka, kot znano, je bila zaprla vrata 19. decembra lanskega leta.
rekla, da bo dala možu razpo-roko, potem pa naj vzame dekleta, če že ne more brez nje živeti.
Seja Združenih društev
Danes večer se vrši seja Združenih društev fare sv. Vida ob 7:30 v navadnih prostorih v stari šoli. Vabljeni so vsi zastopniki in zastopnice, da se gotovo udeležijo, ker je treba odločiti, če se bo vršil prihodnji piknik ali ne.
tozadevne stroške. Akron plačuje sedaj East Ohio plinovni družbi 60c.
Proračun za Maple Heights
Mesto Maple Heights, ki je v bližini Clevelanda, je sestavilo sedaj proračun izdatkov za prihodnje leto in sicer v vsoti $818,747. Od tega bodo porabili vsoto $740,747 za odplačilo dolgov, ter jim bo preostalo komaj 10 odstotkov za mestno upravo.
Iz počitnic
Mr. in Mrs. Jim Slapnik sta se vrnila iz 14 dnevnih počitnic na Blaž Hacetovi farmi. Pravita, da je bilo prijetno in Nace se je zopet zredil za nekaj funtov.
Bukovnik Studio
V nedeljo 31. julija bo Bu-koynik Studio ves dan zaprt radi piknika St. Clair Merchants Improvement Ass'n.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY N1WSFAPIR Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Ea Ameriko In Kanado na leto IMP Za Cleveland, po polti, celo leto $7.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta 11.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta $3.60 Za Cleveland po raznaAalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Ivropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Poaamema Številk« • cent«.
Vsa pisma, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Ameriška Domovina, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0838
JAMES DMBIVIC and LOUIS J. PERO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Maroh 3rd, 1870.
No. 175, Wed., July 27th, 1932
nič pri nas v Barbertonu. Delavske razmere so pod ničlo in nič ne izgleda, da bi bilo kaj kmalu boljše.
Seznam piknikov, kakor izgleda, gre pri nas h koncu. Do sedaj je bil skoro vsako nedeljo piknik, naj bo že tega ali onega društva, razven lovskega kluba. Ta je pa čakal do zadnjega, ker fantje od lovskega kluba niso hoteli biti komu napotu in ker so se, kakor rečeno, pikniki že več ali manj izvrstili, radi tega je sklenil lovski klub, da bo imel svoj piknik prihodnjo nedeljo, to je na 31. julija. Piknik se bo
vršil na farmi dobro poznanega farmerja Mr. Prijatelja v Ritt-man, O. To je ravno tam, kjer imajo lovci svoje strelske vaje.
Lovski klub prav prijazno vabi vse svoje prijatelje in znance, da jih obiščete na njih pikniku. Boste vsaj videli, kako znajo naši jagri streljati. No, reči se pa tudi mora, da kadar naši lovci kaj priredijo, da je bilo še vselej prijetno in to se vam tudi za sedaj že naprej garantria.
Pričakujoč od vas, prijatelji, velike udeležbe, se vam že naprej zahvaljujemo. Za odbor:
Joseph Lekšan.
VRAČALI SMO SE IZPOD HLADNEGA ZELENJA...
Postav je preveč
Kot se je čitalo pretekle dni v časopisju je kongres, ki se je zaključil 16 .julija, sprejel nekako 500 novih postav. Postava je nekaj, kar moramo spolnovati, predpis, ki uravnava življenje človeka-državljana, ki zabranjuje gotove! zločine, in brez dvoma je, da postave morajo biti, ker so v obrambo našega življenja in skrbijo za red in mirno življenje.
Brez dvoma pa je tudi, da imamo postave, ne samo odvisne, preveč, pač pa tudi postave, ki zagrenijo državljanu marsikatero uro ali leto popolnoma po nepotrebnem. Med tisočerimi postavami, katerim moramo slediti, je gotovo mnogo stotin postav popolnoma nerabnih, nepotrebnih, kakor je med žitom dosti ljulike.
Neki profesor na Northwestern univerzi, ki pozna dobro postave naše dežele, je izračunal, da imamo v Zedinjenih državah najmanj 2,500,000 raznih postavnih določil. Te postave so razdeljene med mesta, države in zvezno vlado. Pol-tretji miljo postav je bilo sprejetih, da regulirajo naše življenje in kaznuje prestopke.
V	resnici imamo toliko postav v Ameriki, da ga ni držav Ijana, ki bi mogel živeti, ne da bi prekršil to ali ono postavo. Da, vsak državljan skoro dnevno krši stotine postav, in sicer ne da bi se tega zavedal, kajti kdo neki more poznati poltretji miljon postav. Saj menda ni povprečnemu državljanu poznanih več kot par sto raznih postav.
Poleg tega, da so številne postave nepotrebne, so pa nekatere izmed njih naravnost nemogoče in do skrajnosti smešne. Tako je n. pr. neka država sprejela postavo, po kateri morata železniška vlaka, kadar se sestaneta na križišču ostati in morata toliko časa stati, dokler ne gre eden ali drugi naprej ... Da so modri postavodajalci sprejeli tako postavo ,so morali najbrž za nasvet vprašati kakšnega hudomušnega Ribničana.
V	državi Indiani imajo postavo, ki prepoveduje ob nedeljah in praznikih trgovinam prodajati smodke, cigarete in tobak sploh. Vendar se v državi Indiani ob nedeljah proda ravno toliko te robe, kot kje drugje, in sicer iz enostavnega vzroka, ker se prebivalstvo sploh ne zmeni za tako postavo.
Pred davnimi leti so bile sprejete v raznih državah ta-kozvane "modre postave," ki so sploh prepovedovali vsako prodajo blaga ob nedeljah. Te postave še danes obstoje. Celo za zabavo se ljudje niso smeli voziti, le v cerkev so se lahko peljali. Te postave so še danes v veljavi, in glasom te postave se ne bi smeli v nedeljo časopisi tiskati, niti prodajati, gasolin ne prodajati, vse trgovine bi morale biti zaprte, skratka vse delo bi počivalo. Sodniki lahko glasom postave vsakega kaznujejo, ki kaj dela v nedeljo. Toda kdo se zmeni za take postave!
V	Atlantic City se je lansko leto vozil neki deček z bi-cikljem po cestah, in neki policist, ki je imel piko nanj, ga je končno aretiral Pripeljan pred sodnika je bil fant obsojen, nakar je nevoljno dejal: "Na istih cestah, kjer sem se vozil jaz, se je vozilo tudi tisoče avtomobilistov, toda nihče ni bil aretiran, kot ravno on, ki se je vozil z bicikljem. Sodnik mu je pojasnil, da postava prepoveduje vožnjo ob nedeljah, in če bi bili avtomobilisti aretirani, bi jih tud obsodil. Ves ne-voljen je moral fant plačati.
Nobene postave pa nimamo, ki bi bila tolikokrat kršena, kot je pa suha postava. Da, ta postava je tako zlorabljena, da ljudje, kadar pijejo opojno pijačo, se sploh ne zavedajo, da jo kršijo. To zopet dokazuje, da se nobena postava ne da vsiliti, ako ljudstvo ne odobrava postavo. Ako narod ne mara postave, je vse zastonj, vlada naroda ne more nikdar prisiliti, da bi jo spolnoval.
Večina postav narodu sploh poznana ni, torej jih kršimo, ne znajoč za to, ne da bi se kaj brigali. Sploh se pa pretežna večina ljudstva ne briga za postave, in se nas vlada po spretno organizirani manjšini, ki leto za letom izvoli naše pcstavodajalce, dočim se večina naroda ne zmeni za to, kajti postavodajalci delajo. Manjšina je dobro organizirana in nas vlada, ker je velika večina naroda preveč zaspana, da bi resno stopila na noge in posegla v vlado.
KAKO SE GRE NA KONVENCIJO
Indianapolis, Ind.—Ravno 22 !et je minulo, odkar sem bil zadnjič delegat konvencije Jugoslovanske Katoliške Jednote. Takr-at se je vršila četrta konvencija naše Jednote v prelepem ameriškem mestu Denver, Colorado.
To je bilo še v onih starih, dobrih časih, ko je imelo vino, pivo in žganje še vse državljanske pravice ter nismo poznali še nobeni hinavščine tozadevno. Spominjam se, kako smo se vozili tedaj na konvencijo. Imeli smo od Chicage na prej dva Pullman voza, kar nas je bilo delegatov iz New Yorka, Pennsylvanije, Ohio, Indiana in Illinois. Tako nekako 60 nas je bilo v dveh vozovih in ker so bili tedaj dobri časi in prohi-bicija nepoznana, smo seveda na dolgi vožnji iz Chicage proti gorati Coloradi prav po rojaško peli in pili. Na vlaku si tiste čase dobil za grlo vse, kar ti je srce poželelo, in kdor pozna naša žejna "kranjska, in štajerska grla," ta že ve, da se nas, kar se tiče pijače, ne užene tako hitro.
Sedeli smo v Pullman vozovih dva dni in eno noč. Pijačo so nam nosili zamorski strežniki na vlaku, kajti tedaj je bil vsak vlak založen z najboljšo pijačo, in tudi predrago ni bilo. Za kozarec žganja smo dali 10 centov, steklenica pive je bila pa 20 centov. Piti smo začeli zjutraj, ko smo odrinili iz Chicage, in pili smo ga ves dan, zvečer smo se pa "utrujeno" podali k počitku v spalne vozove. Drugi dan se je pijača nadaljevala, ko pride okoli 11. ure dopoldne oskrbnik pijače na vlaku povedati, da mu je strašno žal, toda pijače ni več ene same kaplje na vlaku. Povedal je, da so imel 15 kvortov žganja in 400 steklenic pive, pa smo vse mi delegati—povžili. (Delegatinj tedaj se ni bilo, in tudi denverska konvencija še ni podelila enakih pravic ženskemu nežnemu spolu pri Jed-noti.)
Well, pijače ni bilo več na vlaku, mi smo bili pa še vedno žejni. Tolažili so nas, da naj
DOPISI
Barberton, O.—Da se bo moglo reči, da v Barbertonu Slovenci še nismo izumrli, zato je potrebno, da se od časa do časa nekoliko oglasimo in da povemo, kaj je novega pri nas v Barbertonu.
žalibog, da veselih novic je malo slišati v teh slabih časih, žalostnih se pa nikoli ne manjka, pa naj bodo že časi dobri ali slabi. Tako tudi od nas iz Bar-bertona nima poročati kaj veselega, ampak ravno obratno. Pred
Zadnjo soboto popoldne se je peljala družina Joseph Vidergar nekoliko na izprehod. Imeli so ravno nov. avtomobil, radi tega ni bil Mr. Vidergar, ki je imel poprej druge vrste avto, novemu tako vajen in je v trenotku, ko je mislil pritisniti na zavore, pritisnil na gasolin in ker je bilo nekoliko navzdol, je avto z veliko brzino skočil naprej. V tem' trenotku je nsjbrže Mr. Vidergar izgubil kontrolo in avto se je zagnal v obcestno drevo in se
nekaj dnevi je prestal težko ope- j prevrnil. Mr. Vidergar, njegova racijo na želodcu Anton Stopa r soproga in 14 letni sinček s o' vsi in kakor pravi zdravnik, da jej dobili občutne poškodbe," vendar
bila operacija uspešna in da je Tone izven nevarnosti.
je upati, da bodo vsi okrevali. Drugega posebno novega ni
nam pa povedali, da so se že založili z novo pijačo, ki nam je na razpolago, toda imeli smo dovolj, zato so nas pa potem črno gledali. Well, vsake stvari je enkrat dovolj.
Tako smo tedaj potovali na konvencijo v Colorado. Danes se pa tako potovanje vse drugače vrši. Za na pot proti prijaznemu Indianapolisu smo se zbirali na Terminal postaji v Clevelandu. Bili smo Cleve-landčani, Lorainčani in Euclid-čan Korenčiič, ki spada pod župana Charlita, in pridružil se nam je sobrat Preveč iz Girar-da, potem smo pa še dobili prijazno družbo bratov Masle iz Little Falls, N. Y. To sta dva prijazna, inteligentna delegata —brata, ki zastopata svoje društvo.
Vsi smo bili že pripravljeni, manjkalo je samo par minut do odhoda vlaka, samo naše Mary Bradač še ni bilo od nikoder. Jaz sem imel tiket za njo in sem na tihem godrnjal nekaj o ženski počasnosti in pozabljivosti, ko se ti prikaže naša Mary pri portalu kolodvora. Kar pod pajzduho sem jo prijel na vlak, dočim je Korenčič prijel za njen obilni kovček.
Srečno smo se spravili v en voz, in ni še vlak dobro potegnil, že pride ta in oni sobrat delegat, ki začne: "Na( Lojze, mojga poskusi! Takega še nisi pil, kar si živ!" Pa sem ga! Seveda, če bi pri enem ostalo, bi bilo še nekako, toda današnja vožnja na konvencijo v teh prohibicijskih časih je ravno taka, kot tista slavna vinska preskušnja v starem kraju.
Frank iz Girarda je hvalil svojo robo, dokler je nismo udušili, potem je Korenčič nekoliko časa mazal grla s svojim produktom, in ko smo poslali enega delegata v drugi voz k naši ljubi sestri delegatinji Mary Bradače vi, se je oprostila, češ, hvala, ima že dosti, in nam je poslala v zahvalo v naš voz pravcato svežo češpljo John Zalar jo je prinesel, in kdo jo je užival, mi ni znano.
Pijače, najbolj raznovrstne,
počakamo, da pridemo 'do kake- je v Prohibiciji več kot prej.
ga večjega mesta, kjer se bo Na IetošnJem potu nam je ni
zmanjkalo, kot pred 22. leti, dasiravno vam lahko prisežem, da je Preveč iz Girarda zagnal nič manj kot osem pintov (praznih) skozi okno. In to pri sedmih pivcih že nekaj pomeni!
Tako smo složno in bratsko dospeli v lepo slovensko naselbino Indianapolis, in kako je bilo prvi dan, bom pa prihodnjič napisal.
Louis J. Pire.
vlak zopet založil z novo zalo go. Vprašali so nas, kaj smo zaeni ljudje, ker smo doprinesli popolen dokaz perfektnih pivcev. Mislili so, da imajo na vlaku dovolj pijače za 100 ljudi za tri dni, pa smo jo ugnali, 50 nas, v enem dnevu, in pri tem se je vlakovodja izjavil, da se čudi, kako je mogoče, da ni nihče izmed nas všk!
No, ja, žejni nismo -»stali, pač pa smo podkupili "brake-mana" s tem, da smo mu dali $2, rekoč, da naj vlak zadrži v prihodnjem mestu Cedar Rapids, Iowa. Kakor hitro se je vlak ustavil v onem mestu, smo pri zadnjih vratih vlaka—nas je bilo kakih 15—poskakali ven in planili čez progo in čez rante proti bližnjemu saloonu na kor-nerju. V največji naglici smo vsak spili dva kozarca, oziroma bariglje, dobre pive, potem pa dirkali nazaj proti vlaku, kjer nas je prestrašeni brakeman s težkim srcem čakal, kajti vlak je imel radi nas že sedem minut zamude. In bil je to takozvani "limited vlak," Chicago & Burlington železnice.
Obsedno stanje v Nemčiji ustavljeno
Berlin, 26. julija. Predsednik nemške republike, Hinden-burg, je danes odpravil obsedno stanje, ki je bilo postavljeno nad Berlinom in Brandeburgom zadnji teden. S tem je zopet podana časopisu pravica svobodnega pisanja in ljudstvu prosto izražanje na shodih. Toda general yon Schleicher je prišel z izjavo, da bo vojaštvo in policija rabila' bajonete in krogle, ako bo prišlo do nemirov pri nedeljskih volitvah. Policiji načeljujejo samo častniki,
Ko smo pa prišli v vlak, so katera je izbral vojni minister.
Kdo? Posetniki iz piknika na Močilnikarjevih farmah, katerega je priredil klub Slovenskih groceristov in mesarjev v Collinwoodu!
Da se obudi spomin posetni-kom, ter napravi sline tistim, kateri niso tega piknika pose-tili, naj bo tukaj podan kratek opis veselega razpoloženja na dotični prireditvi.
Zjutraj ob osmih je šla prva ekspedicija na določeno mesto, da pripravi vse potrebno za lačne in žejne želodce. Načelnik na tej prepotrebni poti je bil Joseph Mlakar, kateri je imel lepe in lepo izlikane bele hlače ter domžalski slamnik na glavi. Kakor sem pozneje dognal, je Mlakar naprosil Johna Tomažiča, da je molil k indijanskim vremenskim bogovom molitev z nožem v desni roki, da jim izprosi lepo vreme. Sivi oblaki, kateri so se na nebu prikazali okrog devete ure dopoldne, niso obetali nič dobrega. Jože je po kranjsko klel, John pa po indijansko molil in končni rezultat je bil ta, da so enega od teh dveh vremenskih bogovi uslišali, katerega, je težko reči, ker gorečnost je bila obeh velika.
Komaj je odbila 12. ura in komaj je Frank Vesel z Joe Janževičem razkosal 25 volov-skih stegen .in štiri teleta, že se oglasi lepo doneča godba na plesišču in pošilja prve pozdrave nasproti prihajajoči masi. Nekaj minut pred poldnem je poklical Joseph Mlakar vse fan te k "befelu" in odkazal vsakemu svojo pozicijo. Na povelje "razhod," je vsak skočil k svojemu delu, ter vestno vztrajal do konca narodne gozdne igre
Ob 3. uri sem ocenil, da se nahaja na pikniku okrog šest tisoč ljudi. Tisoč cenim take ki so med časom prihajali in odhajali iz zabavišča gozdne sence. Okrog 4. ure je Matt Petrovich naznanil otvoritev srečkanja. Okrog mize, na ka teri so stali sklicatelji srečk se je med žrebanjem trikrat polomila; zbrana masa posetnikov držeča v roki vsak svoje srečke. Z napetimi ušesi smo čakali na glas sklicatelja ter sami pri sebi ugotavljali: je ali ni Ni mogoče, bo prihodnja številka, nam je kluvalo v srcu. Vsak bi rad dobil nekaj. Razdelilo se je okrog 1,200 dobitkov, več nego se je prvotno mislilo. Tudi moja ženica je bila srečna s štirimi.
Oh, kako je bilo prijetno opazovati razočarane obraze, če ni bila številka prava. Nekaj časa je imel kupone srečk na glavi Frank Mullec in za njim je prevzel ta posel John Asseg. Vsakokrat, kadar je bila srečka dvignjena, je moral rojak dvigniti plehnato posodo na glavo, da smo videli, da nas, ne bi oci-ganili. Vse je šlo po paragrafih in vzornem redu. Kadar je bil konec, so bili eni veseli in drugi pa malo razočarani, kar so pa kmalu pozabili, ker je bilo vse na pikniku tako po ceni.
Pri blagajni si je dal mnogo dela John Bruss. Držal se je resno, kakor se to spodobi le pravemu finančnemu veščaku v kritičnem času. Mam je pridno obračal sodčkove pipe in točil po steklenicah. Smeh je menda pustil doma, ker pogledal je le malokoga vsled obilnih skrbi in težav z ohajčanom, izpraznil je menda šest posodic, katerih je vsaka držala po 50 galon. Resni časi so ga pretvorili, da je napravil tudi resen obraz. Na St. Clairčane, ki so streljali na strelišču, niti misliti ni hotel, dokler se niso oglasili pri njegovi mizi. Josip Pe-trič, Louis Oswald, John Kav-šek, Joseph Tisovec, J. Lisjak in Frank Lah so pridno ropotali s polnimi vrčki od pive ter žejne napajali. Ob zaključku so se pohvalili, da so izpraznili 16 sodčkov. Pivo je bilo neoporo-čeno dobre kvalitete. Lah je proti koncu sam sebe suspen-
diral od točenja in je trgal samo pivske tikete.
Blaž Godec, Cergol, Ogrinc in nekaj trgovskih tovarišev so pridno tolažili žejna grla malčkom ter jih nasičali s sladoledom. Urbas in nek mlad rojak sta se izkazala izborna delavca pri sadju. Tudi Pintar iz St. Clairja se je pokazal dobrega pomagača pri postrežbi posetnikov. Naš Škof, ne po poziciji, ampak samo po priimku je pridno delil prigrizek lačnim rojakom.
John Tomažič, ob asistenci J. Dolenca in drugih trgovskih rojakov, je imel velevažni posel na svojem "štantu." Orgi-nalna "špaga" pod šotorom in destilirana "špaga" v galončku sta bila dva pojma vsak za se-ae. Ozdravila je marsikoga, da se mu je glas najmanj po trojih Vplivala je izborno na gozdno razpoloženje. Na parkališču je vladal absoluten red, enak pravemu parkališču.
Avtomobilisti se lahko zahvalimo sinovama našega vrlega rojaka in trgovca ter resnega eksperta ohajčana Mr. Mar-na. Plesišče je bilo natrpano polno in skoraj bi se pod pritiskom plesalcev neprostovoljno raztegnilo v toliko, kolikor graja prostora zavzame. Godba je bila neoporočene in je izvršila svojo nalogo najboljše.
V splošnem se sme reči, da naši trgovci so postregli zelo dobro vso maso v kolikor je po
(Dalje na 3. strani)
Ce verjamete al' pa ne.
Dnevna vprašanja
1. Koliko glavnih uradnikov ima J. S. K. Jednota? 2. Ali so vam znana imena? 3. Kaj po meni beseda fjord? 4. Koliko je požar naredil 'škode lansko leto v Zedinjenih državah? 5 Kaj pomeni beseda "ferman"? 6. Kateri dve roki imati v Av straliji enaka imena? 7. Kje se nahaja točka "Five Points" v Clevelandu? 8. Kako visok je stolp nove Union Depot v Cleve^ landu? 9. Kaj je petletka? 10. Kaj pomeni kratica F. O. B.?
Odgovori na vprašanja
1.	štirinajst.
2.	Predsednik Paul Bartel, podpredsednica Rose Sve tich, tajnik Anton Zbasnik, blagajnik Louis Champa, vrhovni zdravnik dr F. J. Arch, nadzorniki: Rud. Per-dan, John M o vem, John Kumše, John Balkovec, Wm. B. Laurich. Porotniki: Joseph Plautz, Joseph Mantel in Anton Okolish. Urednik Anton J. Terbovec.
3.	Fjord je majhen morski zaliv, precej ozek, navadno ob goratem obrežju morja, ki se razteza globoko v notra njost. švedska in Norveška imajo največje fjorde
4.	$515,177,122.
5.	Ferman je dekret turške vlade, kot je bil v navadi pod bivšimi sultani.
6.	Fitzroy.
7.	Na križišču St. Clair Ave., 152. ceste in'Ivanhoe Road.
8.	8,742 čevljev.
9.	Petletka je načrt ruske bolj-ševiške vlade za gotovo industrijsko razširjenje in po-družabljenje kmetijstva. Petletka se računa od L oktobra, 1928, naprej. Gradijo se ogromne tovarne, im-portirajo stroji, izdelujejo predmeti, kakor jih Rusija prej še nikdar ni izdelovala. Vse to je preračunjeno na $33,000,000,000. Dvomi se,' da bo ves načrt v petih letih gotov.
10. F.O.B. pomeni, da družba, recimo, v Chicagi, od katere ste kaj kupili, postavi doti-čno blago v Chicagi na železniško postajo, in za prevoz do Clevelanda, ali kamorkoli hočete imeti blago dostavljeno, morate sami plačati
V nekem malem mestecu na zapadu imajo na vratih mestne jetnišnice zapisano: "Vsi jetniki, ki niso do devete ure zvečer doma, bodo zakljenjeni ven."
A
Učenček pride slabe volje iz šole domov, vrže knjige v kot in jezno reče:
"Vsi me že komandirajo: oče me komandira, mati me koman-dira in učiteljica me komandira! Oženil se bom, pa bo; potem me bo vsaj samo moja žena koman-dirala."
A
Ameriški vojak je stal prvič na straži. Da mu ne bo dolgčas, si je v kantini kupil velik pa j, katerega je slastno otepal, jo se nenadoma pokaže pred njim major. Vojak ga ni poznal, pa je kar lepo naprej drobil jabolčni pa j in radovedno ogledoval tujca. Major je bil razjarjen, ker mu vojak ni izkazal časti, pa ga nahruli: Ali ne veš kdo sem?" !Kako čem vedeti," odvrne re-krut in dene v usta nov založaj pa j a.
"Jaz sem tvoj major!" "Oh, my goodness, torej ste vi naš novi major?" se začudi rekrut. "Dajte no, prosim, pri-mite tale paj en čas, da vam bom salutiral."
A
Farmer je dobil iz mesta hlapca. Za mejo je imel farmer mnogo buč, katerih novi hlapec ni še nikdar videl, zato vpraša gospodarja, kaj je to za ena stvar. Farmer se je hotel iz hlapca nekoliko ponorčevati, pa mu reče, da so to jajca, iz katerih se izvale mule, ako bi kdo dovolj časa na njih sedel. Hlapec bi bil rad imel mulo, pa je hodil sest na največjo bučo, ka dar je imel količkaj časa. Ampak naj je sedel in valil "jajce," mula se ga ni hotela izvaliti. Samo malo bolj ploščata je postala na vrhu. To ga je končno tako razjarilo, da je nekega dne vzel velik bat udaril po buči,' da se je razletela na tisoče koscev. Ravno ta čas je pa blizu buče spal zajec, ki ga je ta ropot zbudil, da je planil kvišku in jo vlil po detelji. Hlapec, ki je mislil, da je iz buče skočila mlada mula, katero je on izvalil, je zavpil za bežečim zajcem :
"Hej, počakaj, kaj niti svojega lastnega očeta ne poznaš?" A
Učitelj kara učenca v šoli: "Tepec zabiti, čemu Te sploh pošiljajo starši v šolo?"
"Zato, da imajo doma pred mano mir, so rekli oče."
A
Ongav Janez je prišel v Ameriko in je dobil stanovanje in hrano pri neki družini, kjer je bila gospodinja jako stisnjena. Janezu so se zdele porcije zelo, zelo pičle. Janez je bil veseljak in je rad ostajal zvečer dolgo zunaj. Neke nedelje opoldne mu reče gospodinja:
"Tega ne bom več trpela, da bi hodil tako pozno ponoči domov. Jaz ne bom več vstajala iz tople^.postelje in ti hodila odpirat vrata."
"Saj kmalu ne bo treba," jo potolaži Janez, "kajti če bodo še nadalje tako majhni porcijoni, se bom lahko skozi ključavnico splazil v hišo."
A
"Natakar, v moji juhi je muha," se pritožuje gost v restavraciji.
"Oh, ne bodite vendar tako sitni. Za tisto malo juhe, ki jo takale muha poje, vendar ni treba toliko vpitja!"
A
V šoli vpraša učiteljica učen-čka: "Ako nekdo prihrani dva dolarja na teden, koliko časa ga bo vzelo, da bo prihranil en tisoč dolarjev?"
"Tisočaka ne bo nikoli imel, ker si bo kupil avtomobil, kakor hitro bo imel skupaj $200."
PRIPRAVE ZA PIKNIK SLOVENSKE ZADRUŽNE ZVEZE
Cleveland (Collinwood), O.— V nedeljo 31. julija se vrši velik Piknik Slovenske zadružne zveze na Goriškovih prostorih v Noble, O. Vsej clevelandski javnosti je dobro znano, da Slovenska zadružna zveza priredi vsako leto piknik in to vedno prvovrstnega zato tudi letošnji ne bo zaostajal za drugimi.
Minilo je 19 let, kar smo ustanovili Slovensko zadružno zve-Zo> najbolj potrebno ustanovo zavednega delavca tukaj v Ameriki. Vsak človek mora imeti živinske potrebščine, da živi in ravn° tako bi se moral vsak za-Veden delavec zanimati in podirati tako ustanovo, ki jo potuje vsak dan. Vsi zadružni-^arji bi morali biti odjemalci A'eze, ne pa samo da je delničar, potem mu je pa, deveta briga za P0(ljetje, ter rajši podpira verige trgovine. Dosti je takih, če lma denar, gre v verižno trgo-Vln°» v Slovensko zadružno zve-Pa na kredit. Ako se nabere
vaši otroci. Pokažite, da ste za napredek zadružništva.
Anton Bokal.
-o-
VRAČALI SMO SE IZPOD HLADNEGA ZELENJA
(Nadaljevanje z 2. strani)
Velik;
den
a vsota in se ga opomni za
'dr> se mu pa ne vidi prav in P°kaže podjetju hrbet z izgovo-l0I1i> da dobi drugje cenejše itd
Sevi
sam dov£
e> tam plača v gotovini in
gre iskat, da mu ni treba
He h^ati na d°m' T°da kar d°bi' ' po vrnil nazaj, pa če more je-
bi]1ne/abiti ali ne- Tudi če Je a pičla vaga, vse je dobro dru-
? • Nasprotno pa je pri zadru-1 Vse drugače, če ni poštena va-P*' pa če vam kaj ni všeč, ^hko vrnete in dobite drugo. Kar je bilo pred 19. leti je mi-Danes se nahajamo v naj-kritičnih časih. Veliko kori-1 je že imel narod od zadružne zveze v teh 19 letih od ustanove. Dobro bi bilo in koristno, 0 bi se narod bolj poprijel te-Podjetja. Naj dodam še ne-aJ besed o organizaciji, ki je Y rebna za današnje razmere, lahko izprevidi, da dva mo-
Kki Vigneta VeČ k0t en m0Ž" M1'n" j^^.en, če hoče, da melje, se
(j0, u.nekaj opirat: Za dva
in Ji* Se kupi več kot za enega
DVae.c kot za vsakega posebej.
in u C'°vVeka živita ceneje skupaj
v ' tisoč delničarjev Slo širil • Zadru™e zveze bo boljše 30o ° 1^ej0 0 zadružništvu kot pa Ce ' ali štiri tisoč odjemal-živl ° ceneJe kupuje svoje tiso!^ke potrebščine, kot pa en
X *
j^l 0 tisoče drugih primerov cjj.Se 'ahko navedlo o organiza-niv. ln.Vsak teh primerov je resda	Zato secJaj čas, jejS® Pridružite zadružni prodajo le nas bo, cenejše bo-uPovali vse svoje življenske
Potrebščine'.
Si
, ovenska zadružna zveza ima na	trgovine. Glavna je
Ud °2' cesti' druSa na Waterloo
tri' 10 tretja na'200- cesti- Vse in VUrn nudijo dobro postrežbo
obij fVam Priporočajo, da jih
sli i. ste ve^no dobro do-
Slo v zadružništvu je moč.
^ .iači, nesloga tlači.
ogj ec*e Piknika pa pazite na k^ v ]istu in ga prečitajte do br„ a" mnogo dobitkov in vsi
Vh Tiketi za te dobitke
in n- razdeljeni v trgovinah a Prostoru piknika. Jestvina
Vesti iz domovine
strežba zahtevala. Jedila so bila sveža in okusna, pijača iz-borna in harmonija med trgovci v postrežbi prvovrstna. Naš narod je storil svoje in se je pokazal za naklonjenost trgovcev močno hvaleženega, če omenimo dejstvo, da je vse spil in pojedel, kar so na piknik pripeljali naši trgovci.
Nekateri trgovci, kateri so ljudem stregli, niso mogli priti niti do malega prigrizka. Veseli so bili, da so le svojim ljudem postregli. Proti koncu, kadar je že vsega zmanjkalo, so se nekateri lotili kozarcev in inventar trgovcev izkazuje, da jih je izginilo nad 500 komadov. So iste pojedli ali jih nesli domov za spomin, se ne da natančno ugotoviti. Vsak ima rad spomin in tudi mi Slovenci smo zelo podvrženi, da si kupujemo spomine eden drugemu, tako bodo morali tudi ti naši trgovci, ki so nas nasitili in napojili, po vrhu še plačati spomine za nami. Ni to posebno lepo, toda za tistega, ki ga je odnesel pa le koristno na škodo tistega, ki se je zanj žrtvoval. Smo pač različni ljudje.
Udeleženci so se imenitno zabavali in njih vedri in veseli obrazi so dovolj jasno govorili, da so močno zadovoljni. Petje, katero se je razlegalo od zgodnjega popoldneva tja do poznega večera, me je prepričal, da je pri Slovencu veselje doma. Opaziti ni bilo nikakega prepira, vse je bilo rajsko lepo razpoloženo. Vidi se, da naš narod zna biti inteligenten tudi če se nahaja v domači družbi. Vam pa, slovenski groceristi in mesarji v Collinwoodu, iskrena zahvala za prijazen in lep dan v priporočilu za drugo leto. Vam rojakom pa kličem: podpirajte naše trgovce!
Joško Penko,
zastopnik Ameriške Domovine.
—Kako se je ponesrečil splaval- Franc Mlinar Pred kratkim je utonil blizu trnjanskega kopališča pri Zagrebu v Savi stari splavar Franc Mlinar iz Savinjske doline Vrtinci Save so truplo potegnili v globino tako, da ga niso mogli takoj najti; šele naslednji dan ga je našel neki seljak iz Jakuševca Pokojnika so prepeljali na pokopališče Mirogoj Kakor je dognala zagrebška policija, je bil Mlinar namenjen v Vinkovce, ustavil pa se je s splavom pri Zagrebu, ker je nameraval obiskati svojega tretjega sina Tončka, trgovca v Trnju. Utrujen od napornega dela, je na robu splava zaspal. Tako se je zgodilo, da ga je krmilo sosednega splava močno udarilo po glavi in da je mož zdrsnil v Savo. Oba njegova sinova, ki sta bila na splavu, sta skušala potegniti nesrečnega očeta iz Save, a brez uspeha, ker je truplo izginilo v valovih.
—žalostne posledice brezvestnega hujskanja. V Ubu, večjem selu v tamnavskem srezu, se je pripetil žalosten dogodek, ki priča, kam vodijo brezvestne hujskarije raznih ljudi, ki se sami ne upajo izpostaviti se za svoje "ideale," marveč pošiljajo druge po kostanj v žerjavico. V Ubui se je vršil običajni mesečni sejem. Kakor navadno ob takih prilikah, se je zbralo na sejmu mnogo kmečkega ljudstva. Okrog 9. ure se je pojavil na sejmišču bivši narodni poslanec Vojisliv Lazič s skupino svojih privržencev ter skušal napraviti shod, ne da bi ga bil poprej prijavil ob-lastvu, kakor določajo zakonski predpisi. Ko so ga oblastveni organi opozorili na to in ga pozvali, naj se odstrani, se ni hotel pokoriti pozivu, marveč je pozval privržence, naj se oblastvenim organom upro.: Na njegov poziv sd začfeli Opremljevalci napadati navzočne orožnike in policijske uradnike s kamenjem in palicami ter so %tiri orožnike
jil in preskrbel vso svojo številno rodbino. Zapušča vdovo iz nekdanje, po vsej Dolenjski znane goteniške slovenske rodbine Nosanov. Dosegel je lepo starost 71 let ter je bil prav do zadnjega dne, ko je mirno zaspal, delaven in skrben. Bil je kremenit značaj poštene stare šole, prijeten družabnik in za svojo osebo j ako skromen. Kako je bil priljubljen in kako ga je ljudstvo spoštovalo, je pokazal najlepše pogreb. Na zadnji poti so ga spremljali številni prijatelji in spoštovalci iz Kočevja.
-Napad. Na Petrovo je bil poškodovan od fantov iz Bitnja delavec Janko Pišek, doma iz Šenčurja pri Kranju. Popoldne je šel obiskat svojega prijatelja
v	Srednje Bitnje. Zvečer sta krenila v sosedno gostilno, kjer je bila zbrana večja družba domačih fantov, ki so zahtevali, naj jim da Pišek za vino, ker ima tu dekle Ker jim Pišek ni hotel ničesar plačati, so ga, ko se je vračal okoli 23 ure proti domu, pričakali. Hudo poškodovanega so pustili na cesti in pobegnili.
—Oče in sin sošolca. Na beograjski univerzi je opravil izpit Atanasij Jaklovljevič, šef oddelka policijske uprave, prej sreski načelnik v več krajih. Zanimivo je, da se je pripravljal kot zasebni učenec skupaj s svojim sinom za gimnazijske izpite. Za prve tri gimnazijske razrede sta oče in sin skupaj opravljala izpite. Oče je dovršil sedaj pravne nauke, sin pa vojno akademijo.
—Hercegovina izvaža kače. pravnik Doma narodnega zdravja v Most ar ju je s tvrdko Bayer Lucius v Leverhuzenu, ki se ba-
vi	z izdelovanjem seruma proti piku strupenih kač, sklenil pogodbo za dobavo strupenih kač iz Hercegovine. Za vsako kačo plača tvrdka 25 Din. Dom narodnega zdravja je pričel akcijo v srezu Imotskem, kjer so siro-
EARL DERR BIGGERS:
KITAJCEVA PAPIGA

in dva policijska uradnika rani- maSni ljudje že pričeli z lovom, li. En napadalec je začel stre- Izumili so v to svrho pripravno ljati z revolverjem ter je neke-
Delnice na borzi se dvigajo
New York, 26. julija. Finančni in politični krogi so zelo vzradoščeni nad dejstvom, da so se cene raznim delnicam dvignile na newyorški borzi, kot se niso dvigale že od lanskega oktobra in sicer za 30 odstotkov od tega dneva. Vzrok temu nenadnemu dviganju je ta, ker so se začele dvigati cene raznim produktom, zlasti farmerskim in ker prihajajo od vseh krajev dežele poročila, da se je začelo v industriji nekoliko živahnejše gibanje. Političarji se pa vesele tega dviganja cen najbolj radi tega, ker bo to gotovo precej pomagalo Hoover ju pri novemberskih volitvah.
Župan iz 'Loraina brani policijo
in Stoj
P'Jaca bo naj cenej a, kar ob-
»gral 2adru^a- Na Pikniku bo mia r Zorcova godba. Tudi za
čn0 o bo dosti daril brezPla" na ' 0tr°ci so bili vselej veseli bo zadružnem pikniku in letos skrb fa Še najb°li- Za žejne bo Žensf . dlrektorij, za lačne pa Vselej °dsek SZZ, ki je bil še cern Sklonjen vsem udeležen-
Slov!hyalju^ se direktoriju
4ve v • doma na Holmes
ki bi .Je Sklical svoj piknik,
jih vab'lmel Vršiti na isti dan in ziieo-. na udeležitev zadru-Piknika.
rn0 vsnkrat prav Prijazno vabi-Udeie?. Conjeno občinstvo, da se Za m ' v nedljo našega piknika, iedlj in °dškodnino se boste na-ea delVlapili in boste poleg te-czni še mnogo daril vi in
Lorain, O., 26. julija. Lq-rainski župan Joseph B. Con-ley je danes izjavil, da je natančno preiskal, če je policija v zvezi z gangeži in raketirji in če slednja dobiva kaj denarja za protekcijo, toda prona-šel je, da policija absolutno ni v nobeni zvezi z gangeži in istih tudi ne protežira. Pronašel da pa je, da razni raketirji dobivajo denar od lastnikov raznih prostorov, kjer se toči pijača, pod pretvezo, da jim bo preskrbela protekcijo pred postavo.
Oglasi v "Ameriški Do* movini" imajo vedno dober vspeh.
ga orožnika hudo ranil. Orožniki so nato po zakonitih predpisih uporabili orožje ter oddali salvo na napadalce. Dva, med njimi tudi tisti, ki je streljal na orožnike, sta bila ubita, več drugih pa ranjenih. Ostali so se nato razbežali. Provzročitelj vsega tega, Vojislav Lazič, je izkoristil nastalo zmedo ter pobegnil, vendar pa so ga že drugi dan ujeli blizu Obrenovca in zaprli. Lazič in vsi drugi krivci bodo najstrože kaznovani.
—Obup Slovenke v Dubrovniku. Danica Ponikvarjeva, ki je služila v mlekarni "Alpa" v Dubrovniku, je ob skalnati morski obali skočila v globok prepad, hoteč izvršiti samomor. Zaradi močnega zaleta pa ni padla na skalovje, marveč v morje, kjer je izginila v valovih, a zopet priplavala na površje. Ribiči so jo opazili in potegnili na obrežje. V bolnici, kamor so jo odpeljali, so zdravniki ugotovili, da si je sicer nalomila hrbtenico, da pa utegne ostati pri življenju.
—Strela zanetila župnijsko gospodarsko poslopje. V šmart-nem pri Litiji je na Petrovo treščilo v župnijsko gospodarsko poslopje, krito s slamo. Navzlic velikemu prizadevanju domačinov in gasilcev iz sosednjih krajev je obsežno poslopje pogorelo z vso krmo in orodjem vred. Škoda je prav znatna.
orodje. V nekaj tednih so nalovili nad 500 strupenih kač, ki jih je v Hercegovini v izobilju.
—V šmihelu pri Novem mestu je umrla splošno znana in priljubljena gospa Justina Ple-ško roj. Znane, ter zapustila ljubečega soproga in štiri nepreskrbljene majhne otroke. Pokoj-nica je bila blagega srca in nad vse dobra mati svojim otrokom, možu pa zvesta družica.
—ženski jeziki. Iz Mitrovi-ce poročajo: V vasi Gibaračka planina sta se pošteno skregali ženi sosedov Stjepana živanovi-ča in Franca šmare. Francova žena je bila močnejša in je Stje-panovo ženo pošteno pretepla. Ko je živanovič to zvedel, se je silno razjezil, pograbil sekiro ter odšel k šmaru. Ta se je, videč sekiro, prestrašil. Z ženo sta se skrila na pod. S seboj sta vzela nabasano dvocevko. živanovič pa je že zagledal lestvo, po kateri sta se rešila njegova nasprotnika in se je je brž poslu-žil. Ko je šmar videl, da živanovič pleza po lestvi, je ustrelil. Krogi j a je živanoviču odrgnila kožo na glavi, vendar je kljub temu nadaljeval pot po lestvi, šmar je usti|elil drugič. Ta strel pa je živanoviča na mestu ubil.
—Nesreča s patrono. Pred dnevi je prinesla 40 letnemu posestniku Karlu Zupanu v Sedlarjevem pri Šmarju hčerka zarjavelo patrono, ki jo je Zupan


Smrt uglednega moža. V j skušal prepiliti in odpreti. Pa-Grčaricah pri Kočevju so poko- trona se je nenadno razletela in pali veleuglednega industrijca g. (odtrgala Zupanu tri prste na le-Matijo Tschinkla. Rajnik je za- vi roki, obenem mu pa prizade-
čel z malim, toda z izredno pridnostjo in podjetnostjo je postal prvi lesni in trgovski pijonir v spodnjem delu Ribniške doline, ki ji je vtisnil svoj gospodarski pečat. Njegovo nenavadno podjetnost in žilavost bo pogrešala vsa Ribniška in precejšen del Kočevske doline. Vzorno je vzgo-
jala občutne poškodbe po obrazu. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
—V Ljubljani je umrl g. Anton šivic, okrajni tajnik v pokoju. Dosegel je visoko starost 82 let. —- V Zeljarski ulici je umrl g. Matevž šlcerjanc, trgovec in posestnik.
Najela sva si avto za Los Angeles. Bob je nagovoril svojega tovariša. "Ali nikdar ne izgubite poguma, Charlie?"
"Nikdar, dokler je le količkaj opravka. Imava še tisto gospodično Fitzgerald, četudi je pti-ca-pevka, pa menda vendarle ni odletela!"
"Rajši vi govorite z njo. . ."
"Ne, sedaj ne pojdem z vami. Bi vas le oviral. To damo morate sami obiskati. Potrudite se in' izvedite, kaj ve o Delaneyu."
Bob je torej ob vhodu na oder gledališča Mason stisnil vratarju v roke en dolar, zato pa je smel pogledati tablico z naslovi igralcev. Izvedel je, da stanuje Norma Fitzgerald v hotelu Wynnwood.
"Videti ste izkušen v takih raziskovanjih," se je nasmehnil Chan.
Bob se je zasmejal. "Smo pač možje, ki poznamo svet."
Kitajec si je poiskal ki opico na Pershing Square, njegov spremljevalec pa je odhitel v hotel Wynnwood. Poslal je gor svojo posetnico ter je moral v skromnem salončku precej dolgo čakati, preden je prišla igralka. Bila je najmanj trideset let stara, najbrž celo več, toda njene oči so bile mlade in živahne.
"Gospod Eden?" je vprašala in koketno dvignila trepalnice, "Me zelo veseli, da vas vidim! Toda ne razumem, kaj bi vas utegnilo napotiti k meni."
"Najprvo bi vam rad povedal, da sem bil čisto zamaknjen v va še petje v radiju. Vaš sopran je kar čaroben!"
Gospodična Norma je žarela "Kaj takega rada slišim. Pa sem pri vsem tem že nekaj dni pre-hlajena tqj-, nikakor ne morem popolnoma razviti svojega glasu."
"Meni je zadoščal. S takimi zmožnostmi bi morali že zdavnaj biti v veliki operi."
"To so mi že večkrat rekli in sem imela tudi priliko. Toda ljubše mi je intimnejše gledališče. že kakor nedoraslo dekletce sem nastopala v . . ."
"če smem sklepati po vaši mladostni postavi, ni še tako dolgo od tistihmal ? Pa naj vam razložim, zakaj sem vas obiskal! Sem star tovariš enega izmed vaših prijateljev, namreč Jerry j a De-laneya. Saj ga poznate?"
"Seveda — že dalgo!" Nagu-bančila je čelo. "Ali ste kaj sli šali o Jerryju?"
"Ne, ravno ne! In zato prihajam k vam. Silno mnogo mi je na tem, da bi zvedel za njegovo bivališče. Pa sem si mislil, da bi mi morda vi lahko pomogli?"
V hipu se je ohladila. "Star tovariš ste rekli?"
"Kako pa! Kajkrat sva bila skupaj pri Jacku McGuireju na Štiri in štirideseti cesti."
"Res?" Pomisleki so jo minili. "Tedaj pa veste o Jerryju prav toliko ko jaz. Pred štirinajstimi dnevi mi je pisal iz Chi-caga — precej skrivnostno pi smo. Upal je, da me bo v kratkem tukaj obiskal."
"Kaj je nameraval, vam ni sporočil?"
"Kaj pa naj bi nameraval?" "No, če vam ni znano: Jerry se je pripravljal na lep dobiček.
"To je zanj zelo razveseljivo Dobri dečko od tistihmal pri McGuireju ni imel več bop-ve kake sreče."
"Res je Sploh pa, ali vam je Jerry .kaj pripovedoval o gospodih, ki so obiskovali ono igralnico? O bogatih dedcih? Saj sva tamkaj večkrat imela izdaten ribji lov."
"O tem mi ni nikdar govoril, čemu neki?"
"Mislim le, ali vam je kdaj omenil ime P. J. Madden?"
"Ena največjih denarnih mo-šenj v deželi, če berete časopise . . ."
"Le redko kdaj. Moj poklic mi jemlje ves čas. Niti ne slutite ne, kako dolgo se moram vaditi. . ."
To si lahko mislim! Toda sedaj gre za Jerryja. V skrbeh sem zanj."
"V skrbeh? Zakaj?" "No, njegovi posli vendarle niso brez nevarnosti."
"O tem mi ni nič znanega." "No, pustiva to. Resnica je, da je Jerry Delaney ono sredo zjutraj prispel v Barstow ter je kmalu nato izginil brez duha in sluha."
V	očeh žene se je pokazalo vznemirjenje ".Menda vendar ne mislite, da se mu — da se mu je kaj zgodilo?"
Vsekakor se tega zelo bojim. Saj veste, kakšen je bil Jerry. Brezobziren."
Norma Fitzgerald je za hip pomolčala. "Da, da," je prikimala, "divja nrav. Ti rdečelasi Irci. . ." "Res je!"
Zelene pevkine oči so se zožile. "Saj ste poznali Jerryja, kajne?" "Kajpada!"
Vstala je. "Od kdaj pa ima rdeče lase?" Njen ljubeznivi nasmešek je izginil. "Niti besedice več vam ne zinem o njem! Spregledala sem vas. Vi pa iščite Jerrya brez moje pomoči. Res ne vem, kje biva. Sedaj pa z Bogom!"
V	zadregi je stal pred njo. "Toda vaše petje mi je napravilo res veselje!"
"Saj lahko večkrat poslušate
—	radio je za vse!"
Bob se je vrnil na Pershing
Square. "Niste imeli dosti sreče?" je menil detektiv.
Mladi mož mu je povedal, kaj se je zgodilo. "Do ušes sem se blamiral," je skrušeno končal.
"Nikar se ne zmenite za to! ženska je bila pretkana."
"To naj mi bo v nauk! Toda poslej morate vi delati!"
Povečerjala sta v hotelu ter se ob pol šestih z vlakom odpeljala v Barstow. Ko se je začelo mračiti, je menil Bob: "Sedaj mineva dan, ki sva se od njega toliko nadejala. In kaj sva dosegla? Tako ne pojde več. Obvestiti morava policijo. . ." "Oprostite, če vas prekinjam! oda pomislite, prosim, da se vsi najini dokazi prelivajo kakor cvetlice, ki se zrcalijo v ribniku. Madden je vsemogočen gospod
—	njegova beseda je kakor postava."
Vlak je obstal na postaji. "Kaj naj poveva policiji? O mrtvi papigi, o čenčah stare puščavske podgane, ki je pod slepa in morda zmešana — o potni torbi, polni stare obleke? Ali res moreva mogočnega človeka obdolžiti umora s takimi abotnimi in-diciji? Kje je mrlič? Vsak policijski uradnik se nama bo smejal!"
Kitajec je nenadno prenehal in Bob se je ozrl za njegovim pogledom: Na hodniku je stal inšpektor Bliss, član komisije za umore, ter buljil vanju. Bob se je ustrašil. Male oči policijskega častnika so skrbno premotrile vsako posameznost Chanove postave ter se nato uprle v mladeniča. Nato se je sunkovito obrnil, ne da bi bil pokazal, ali ju je spoznal, mogočno odkoracal po hodniku ter se usedel v zadnji oddelek.
"Ne vznemirjajte se več!" je mrko dejal Charlie. "Ni nama treba hoditi po policijo — sama bo prišla k nama! Najin čas na Maddenovi farmi nama je le kratko odmerjen. Starega Ah Kima pa bodo sedaj vendarle prijeli, češ, da je umoril Louieja Wonga."
19.
Ob pol enajstih sta se pripeljala v Barstow. In Bob je sklenil prenočiti v kolodvorskem hotelu. Po kratkem razgovoru z uradnikom pri linici se mu je Chan zopet pridružil. "Vzamem si sobo zraven vaše. Prvi vlak v Eldorado odpelje ob petih zjutraj. S tem pojdem jaz. Bolje pa je, če vi počakate drugega vlaka, ob enajstih in deset minut. Ne bi bilo dobro, ko bi se
vrnila na farmo kakor sijamska dvojčka, že tako bo Bliss prezgodaj raztrobil najino razmerje."
"Storite, kar mislite, da bo prav, Charlie! če ste dovolj močnega značaja, da boste mogli dosti zgodaj vstati za prvi vlak, vam) želim srečo!"
Kriminalist je prinesel svojo torbo iz prtljažnice in stopila sta po stopnicah navzgor. V svoji sobi je Bob še nekaj časa sedel globoko zamišljen in opiraje si z roko glavo. Vrata v sosednjo sobo so se odprla in na vratih j estal Charlie Chan z blestečim nizom med prsti.
"Le v pomirjenje!" se je režal. "Premoženje Phillimorov je še na varnem!" Položil je nakit na mizo, da ga jei obsevala svetla luč svetiljke. čudovito slast so izžarevali biseui.
"Vsak kos posebej krasota!" je občudoval Bob. "Toda sedaj, prijatelj Charlie, moram z vami odkrito govoriti! Ali sploh kaj slutite, kaj se godi na Maddenovi farmi?"
"še pred kratkim sem mislil. Pa sem se motil."
"Vem, kako težko je tako priznanje detektivu. Tedaj poslušajte: Jutri popoldne se zopet vrnem na farmo. Madden misli, da sem govoril z Draycottom — zopet bom moral lagati in norce briti. Hočem, da je tega konec. Najina ura je odbila: biserov se morava iznebiti."
(Dalje prihodnjič)
MALI OGLASI
Gasolinska postaja
popolno opremljena, se proda ali da v najem pravemu človeku, ki lahko položi varščino za najemnino. Obiščite me na prostoru, 517 E. 152nd St. (177)
Farma naprodaj
130 akrov, živina in orodje, 30 milj iz Clevelanda. Se zamenja tudi za hišo v mestu. Vprašajte na 19404 Mohican Ave. Telefon KEnmore 4597-J.
(177)
Naprodaj
je grocerija in mesnica ali se pa zamenja za hišo. Za naslov se poizve v uradu tega lista.
Več stanovanj
se da v najem, stanovanja so od treh do šest sob. Cene zmerne. Vprašajte na 1017 E. 62nd St.
(July 23.27.30.)
If če se ženska
za hišna opravila. Naslov se poizve v upravništvu tega lista.
(175)
Dvoje stanovanj
se odda v najem: 5 sob, zgorej, na 1114 E. 63rd St. za $20 in na 899 Roill Rd., Collinwood 5 sob zgorej za $28, vse udobnosti in tudi garaža.	(176)
pniixxxxinxxxxxx 11 x x x x x rj
HYViS
MObR
OIL
PERRY'S SERVICE STATION
6619 St. Clair Ave.
Aug. Kollander Co.
(poprej Mihelich Co.)
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekmorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino tofino in po dnevnih cenah;
IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente.
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA
italBltBSfeSiSiiiSS	M PlIiililMliiiW
LED IN PREMOG
TOČNA POSTREŽBA
JOSEPH KERN
SLOVENSKI RAZVAŽALBO LEDU IN 1'REUOOA
1194 E. 167 th St.
Pokliiitei KEarnor* 43S1
Nestrpno se je zganila. "Ničesar nisem storila — a ko bi vi vedeli, kaj sem . . .
Pustiva to. Ozdravite — in vrnite se k vaši dragoceni Violet. Le v vaše dobro vam svetujem, pozabite na vse. Jaz se ne bom mogla vedno vmešavati, veste."
Užaljen je bil — in besede zahvale so zamrle na ipegovem jeziku. Zaprl je oči in zaspal.
Nekaj dni kasneje najbrž — časa ni še mogel zapopasti — se je zbudil. Temno je postajalo. Sobo je medlo razsvetljevala skrita električna žarnica. Skozi odprto okno je prihajal šum z ulice. Mislil je, da je sam — tako tiho je bilo v sobi. Nato se je ozrl in jo ugledal ob oknu. Strmela je ven, a nje ramena so se stresala. Jokala je. čudno, naj-prvo je pomislil, da je ni videl še nikdar jokati.
Nato pa ga; je navdalo sočutje do nje. Ubogo dekle! Sam Bog je vedel, kake tajne čuva v svojem Srcu, kako jo te mučijo, plašijo. In ona mu je rešila življenje — pa naj navaja za1 to že katerekoli vzroke. Le eno besedico bi bila imela spregovoriti in oni, ki so stregli po njegovem življenju, bi storili, kar bi hoteli.
Nežno jo je poklical: "Nick!"
Osupnila je, se naglo okrenila ter ni skušala prikriti solz, ki so tekle preko njenih lic. "Nu?" je vprašala.
"Pridi semkaj — govoriti hočem s teboj. Ne bojte se! Dovolj sem močan in kmalu bom lahko vstal — prav kmalu."
Počasi je šla preko sobe, kakor bi slutila, da bo, sedaj prišla kriza. Sedla je na posteljo, še nikdar je ni videl take, tako voljne. Vprašala je: "In boste veseli, da boste lahko odšli?"
Graham je čutil ta trenutek, da ga nekaj vleče k tej ženski. "Seveda, da bom vesel ko bom zopet na nogah — a nikdar ne bom pozabil vaše dobrote. "Prijel jo je za roko ter ji jo poljubil. Ni skušala mu je odtegniti, pritisnila jo je k njegovim ustnam in jo nato počasi umaknila.
Mehko je spregovorila: "Mem bo žal. Nikdar nisem imela otroka — streči vam, pa se mi je zdelo, kakor, da strežem otroku — tako brezmočni ste bili. In sedela sem in vas opazovala, dokler nisem čutila, da ste moj. Fu! Zopet postajam sentimentalna, menda!" Nekako patetično je še pristavila: "Jaz sem slaba — strašno slaba ženska. Sedaj že lahko izveste,"
"Nikdar ne bom mislil o vas ničesar slabega!" je odvrnil on z zanosom.
Zasmejala se je — zasmejala cinično, po stari navadi: "Povedala vam bom sedaj, ko so se vam zopet vrnile moči. Nikdar več se ne bova srečala — potem ko boste odšli od tu. "Graham je hotel ugovarjati. Ona pa 'je nadaljevala : "Prosim vas, ne govorite. Enostavno: nikdar več se ne smeva videti. In pri tem ostane! Povedala vam bom nekaj — nekaj grdega.
A kaj, saj tudi jaz nisem tako čista. Poslušajte me. Dejala sem vam, da sem slaba ženska — in res sem. Ne poznam nobenih principov, ki jih poznajo drugi ljudje in vsled katerih uživajo življenje. Še več . . . Zave-rovala sem se v vas — sam Bog ve, zakaj. Zdelo se mi je, da ste baš tak, kakršnega sem si želela vse življenje: velik, močan, lep, a pri vsem tem pameten, dobre glave in nevezan."
"Nevezan?"
"Da, prost. Ne verujem v podiranje domov, kakor že temu pravijo, in tudi ne bi hotela nikdar, da bi mi mogla kaka nezre-
la deklina predbacivati, da sem ji zapeljala izvoljenca. Zahotelo se mi je vas in vi niste imeli nikogar — vsaj mislila sem tako. Hotela sem vas — to je vse. Pri tem ostaniva. Sedaj je minilo. Hotela sem, da storim Pat-a ljubosumnega — tako mi je udan, da me niti poljubiti noče — ampak me vedno nagovarja, naj pobegnem z njim. Računala sem že, kako se bom pri tem zabavala. Zato sem vas tudi povabila v Rcverfield Hall. In kaj je potem nastalo!"
"A sedaj ?"
"Še vedno vas ljubim, dečko. Vendar pa nisem docela hudobna. Pojdite k Violeti —predobra je za vas — vam pa je ona vse — le norec ne bi tega zapazil. Ravnali pa ste z njo kaj grdo."
"Vendar — dejali ste —"
Odvrnila je nestrpno: "O, nikar ne polagajte važnosti na ono, kar sem govorila. Bila je pač samo ljubosumnost."
"Tedaj menite, da gospod Barran —"
"Violet je dekle, kateri je njena čast sveta stvar. Ne bi ni Barranu, ni komu drugemu —"
"Kak norec sem bil!"
"Prav pravite — proklet norec!"
"Mislil sem —"
"Vem, kaj ste mislili. Hotela sem, da bi tako mislili. Sedaj pa veste. Dekletu boste raztrgali srce, ako se kaj takega ponovi. Smrtno vas ljubi. In tako — storila sem za vas, kar sem mogla." Iz njenih besed je odmevala bridkost.
"Vendar ne razumem še — kaj pa vaš soprog?"
"Moj soprog? Jaz sploh nisem poročena!"	*.
"Gospod Barran?"
"Ni moj soprog. Sedaj veste vse. Nisem vam nameravala povedati tega. Sedaj lahko poj dete in poveste vašim prijateljem v Scotland Yardu."
"Nikar, Nick! Vi veste: naj se zgodi karkoli, nikdar ne bom storil ničesar, kar bi utegnilo vam škoditi. O tem ste lahko prepričani."
"Nikdar nisem dvomila o vas, pripovedujem vam le in mislim, da sem nekoliko kriva —"
"Razumem, kaj nameravate," je dejal. Graham. "Hočete pač opustiti — kako naj rečem — svojo ljubezen v prid — Violete. To je pošten čin — a pri tem hočete samo sebe naslikati v kar najtemnejših barvah."
"O, molči, dragec! Poslušajte in potem boste pač dobili drugo sliko o meni. Jaz sem Irka — s Patom se poznava že od otroških let. Vzrastla sem na Irskem, a Pat mi je bil drug, čeravno je nekaj let starejši od mene. Svojih ljudi se le malo spominjam. Ali ste kedej videli igro "Prunella"?"
"Da, pred leti," je odvrnil presenečen.
"Nu tedaj boste razumeli: tako sem morala tudi jaz živeti. Samo mesto treh tet, sem jaz imela samoljubnega strica, od jutra do večera špikajočo teto in sestričino, ki je dobivala v šoli vednoi le prve rede, in, ki so jo povsod razstavljali. Oh, to je bif pravi pekel! Seveda, za spremembo sem pričela — bila sem stara petnajst let — ljubezensko razmerje s Patom. Bila je to prva ljubezen mojega srca, a ni trajala dolgo, ker so kaj kmalu izvedeli zanjo. In nikdar ne bom pozabila sodišča, ki se je zbralo vsled tega mojega zločina. Stric Jurij je stal pri peči — z razko-račenimi nogami in roke prekrižane na prsih. Teta pa je sedela v naslanjaču, ravno, kakor bi bila privezana na desko. In se-stričina Margareta je bila seve-
da tudi navzočna. Poslali so pome — revico, ki sem bila komaj v šestnajstem letu. Prečitali so vsa pisma, ki sem jih zaupala v roke nezvesti služkinji. In izlili so nadme vse pridevnike menda, kar so jih našli v kakem slovarju: Propalica, strašno, nehvale-žnica, nečimurnica, n e č i s tnica
—--dejali so mi, da bi se celo
moj oče obrnil v grobu, ko bi izvedel. To' mi je še nekako ugajalo in pripomnila sem, da bi bi lo dobro zanj, saj bi bil s tem deležen vsaj nekoliko udobnosti, ki je v življenju ni nikdar imel. Nikakor pa niso te moje besede zboljšale mojega položaja. Enoglasen zaključek sodnega dvora je bil, da sem kriva na celi črti. Razsodba p?.f je sestojala iz treh delov:
Bog me bo kaznoval za mojo pregrešnost —< to je bilo pribito gotovo.
Stric bo spregovoril resno besedo s Patovim očetom. (Pat je moral nato takoj v vojaško šolo.)
Medtem pa bodo proučili, kaj imajo storiti z menoj — za tedaj pa: v posteljo ob kruhu in vodi.
Zadeva1 je bila rešena kaj po-voljno. šla sem v sobo, da počakam konca, ki je imel priti. Na mizi so mi ostavili nekaj knjig, zelo pobožnih knjig, v katerih je bilo natančno povedano, kakšen konec čaka takih ljudi, kakršna sem jaz. Dober začetek, kaj?"
Kljub resnosti njenega pripovedovanja, se je moral Graham zasmejati. "Ubožica! Kako življenje ste imeli!"
"O, motite se. Počakala sem, da je vsa hiša spala spanje pravičnega. Ta izraz sem čitala v eni onih knjig. Nato sem se spla zila pri oknu ven. Najprvo sem mislila, da pojdem k Patu ter ga pregovorim, naj pobegne z menoj. Vendar pa ne bi bila lahko ta trenutek prišla do njega, šla sem okšoli hiše in ugotovila, da je okno shrambe odprto. Kaj razburljivo je bilo vtihotapiti se v hišo. Stric je izvrstno drnju-hal, še sedaj se spominjam. Usta je imel odprta — menda spe vsi dobri ljudje z odprtimi ustmi."
"Šli ste v njegovo sobo?"
"Seveda — rabila sem denarja. Nu, našla sem ga — dovol j ga je bilo zame. Nato sem mu ostavila pobotnico ter obljubila, da mu bom vrnila — in to sem kasneje tudi storila. Nato sem šla." Obmolknila je. šele po dolgem premoru je nadaljevala: "Ne vem,ali naj vam povem še dalje ali ne. šla sem v Dublin in se pridružila nekemu potujočemu gledališču, katerega ravnatelj je bil naj umazane jši človek na svetu, kar sem jih kedaj videla."
"In bili ste stari samo šestnajst let?"
"Da — in lepa — lepša kakor sem sedaj, Jackie. Prišla sem v London. Nato z neko plesalsko skupino v Pariz, življenje je bilo strašno. Od polnoči do 'šeste zjutraj smo morale plesati v nekem kabaretu na Montmartru. Plesati smo morale — in dopa-dati gostom. Vračala sem se v svojo sobo docela zbita in sem spala veči del vsakega dne. Edino dobro stran je imelo to življenje — tako smo se utrudile, da nismo bile sposobne za nobeno drugo stvar In tamkaj sem se sešla z vami."
"Z mano?!" Graham je začudenja Isedel.
"Ležite zopet, prosim," je dejala in ga nežno porinila na vzglavje. "Ne morete se spomniti. Bili ste v Parizu, igrali ste z nogometno četo proti francoski — prišli v kabaret "Rat Mort." Smešna stran vsega pa je bila, da ste skušali govoriti v svoji zlomljeni francoščini in ste se pri tem tako zaverovali, da se niste zanesli, da govorim jaz angleški. Povabili ste me na obed v Cafe de Paris."
"Moj Bog! Sedaj se spominjam. čudno, ves čas sem se čudil, na koga me spominjate!
Niste pa prišli k obedu, vi mali vražič! čakal sem celi dve uri!"
"Ne," je dejala tiho. "Nisem prišla, ker sem si mislila, da me
smatrate za — tako.
In to me je žalilo. Vendar pa sem šla in prisostvovala tekmi v nedeljo."
"To je bilo baš po-tem, ko sem se spri z Violeto in bil sem pripravljen storiti karkoli."
Vstala je, šla k oknu. čakal je. Kmalu pa se je vrnila. "Prišla sem nato v Marseilles. Niso me več hoteli v kabaret — preveč so se gostje nad menoj pritoževali.
Ravnatelj mi je precej hripa-vo povedal, s čim škodujem njegovemu podjetju. V tako življenje, kakor ga je on zahteval, pa nisem hotela zabresti. In tako me je nagnal — ostala sem v Marseilles-u brez sredstev. Nisem ise upala, zateči k angleškim konzularnim oblastvom, a tudi ne k francoskim. Spominjam se, da sem presedela vso noč na ne-kej klopi v luki in premišljevala, dali se sploh splača še živeti. Vendar, bila sem mlada in zdi se mi, tudi odločna. Konečno se me je usmilil nek čileanec, poln diamantov. Sprejela sem njegovo povabilo, naj grem z njim v Južno Afriko. Kaj mi je pre-ostajalo? Bila je pač edina rešitev zame, brodolomko. Prepričana sem bila, da me resnično ljubi. Na parniku pa mi je zaupal, da me ne bo mogel poročiti — ker je oženjen. — Na ladji sem se dobro zabavala, prvič v svojem življenju se mi je godilo dobro. Seveda sva nastopala kot gospod in gospa čileanka — imena vam ne bom povedala. Ples in izvrstna jedača, a vse naokolo zeleno morje. Ljubila
sem godbo in vsi so bili tako dobrohotni. On je imel mnogo denarja, mi kupil dragocenih oblek. Moralo pa je nehati — ker je bilo prelepo."
"Kaj se je zgodilo?" je vprašal Graham.
"Prišli smo v "Zaliv dobrih nad" v megli. Kapitan nam je povedal, da si ne upa pristati. Šli smo k počitku. Okoli polnoči pa je nastal na ladji nekak nemir. Ladji se je približal čoln. čula sem nekoga, ki je tekel po stopnicah, a nato potrkal na vrata najine kabine. Nek gospod — pozabila sem njegovo ime —, ki nama je bil med potovanjem drug, je poklical mojega Čile-anca ven in mu nekaj povedal. Moj Bog, kaka zmešnjava! Iz čileja je prispela v Cape Town njegova žena in prišla na krov. Dovolite mi, da potegnem zaveso čez ono, kar, se je potem zgodilo.
Potem ko sta se na krovu ste-pla, sta odšla na kopno. Mislim, da je on v tem razburjenju pozabil pustiti kaj zame. Nato je prišel blagajnik s strežnico — in govorila sta onadva! In hujše nego stric in teta —- ne da omenim Margarete.
Odgnali so me drugo jutro na kopno. Kapitan ni hotel imeti na svoji ladji nobenega škandala. Mojega možaka nisem videla nikdar več.
Imela sem nekaj (draguljev in tudi nekaj denarja. Skušala sem si najti dela — a zaman. Nekega dne sem se znašla v neki hiši v Loop ulici."
(Dalje prihodnjič.)
Charlota in Baudouin, hčerka in sin belgijskega prestolonaslednika, se vozita v svojem avtomobilu po parku v. Bruslju.
Hiša James D. O'Reilly v Chieagu, kateremu mesto dolguje na zaostali plači $850, a mu je kljub temu mesto hišo prodalo na javni dražbi, lcer je dolgoval mestii $3U na zaostalih davkih.
Bliss St. Clair Dry Cleaning
23421 St. Clair Ave., Euclid, 0.
se priporoča rojakom in rojakinjam. Obleke čistimo in likamo za 75 centcv; obleke zmočimo in zlikamo za 45 centov; ženske obleke in suknje čistimo in zlikamo za $1; moške in ženske klobuke sčisti-mo za 50 ccntov. Popravljamo in prenovimo vsakovrstna ženska in moška oblačila.
FRANK PAJK
lastnik
žalostna in težka usoda nas je zadela in spremenila našo hišo v hišo žalosti in prizadela globoko rano v naša srca, ko je preminul in za vedno zaspal naš ljubljeni sin in brat
e
frank Špeh
ki je postal žrtev nesrečne usode, ko se je ponesrečil in utonil pri kopanju v jezeru in je v najlepših letih izdihnil svojo blago dušo dne 28. junija 1932 v cvetoči mladosti 19 let. K večnemu počitku smo ga položili 2. julija 1932 na Calvary pokopališča.
Ob priliki njegove nepričakovane in hitre smrti, ki je globoko presenetila vse one, ki so pokojnega poznali, si (štejemo v dolžnost, da se lepo zahvalimo vsem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo v teh bridkih urah. Lepa hvala vsem, ki so prišli pokojnega pokropif., ko je hžal na mrtvaškem odru in vsem, ki so culi ob krsti in vsem, ki so ga spre-rr.ili do groba.
Prisrčna hvala vsem darovalcem krasnih vencev, ki so mu tako lepo okrasili krsto v zadnji spomin in sicer: družina Frank Speh,, družina Kralik, družina Fr. Bragolič, družina Mary Mafko, Mrs. May C. Bates, družina Primež šraj, družina Frank Kovačič, Mrs. Marv Znidaršič, Norwood Rd., družina Joe in Theresa Beseničar, Mrs. Bizjak,' Norwood Rd., družina J os Rucks, Zakrajšek Boys, Norwood Rd., Boy Friends, Narodni Trgovski Klub, Blue Valley Creamery. Laseh Bakery, Bach-man Pretzel Co., Ward Baking Co.
Prav lepa hvala vsem, ki so darovali za svete maše za pokojnega in sicer: družina Frank Speh, družina Rese Urbančič, Mr. in Mrs. Marolt, družina Marv Košir, družina Frank Godič, Mr. Anton Hočevar, Carl Ave., družina Anton Vidmar, Mrs. Helen Mallv, družina Frank Zupančič, družina Anton Zakrajšek, Mrs. Fr. Mačerol, družina Art Baeder, družina Laurich, družina Andrew Kuchar, družina Anton Bartol, družina Louis Srpan, družina Jake Madie, družina John Glavič Jr., družina Louis Radina, družina Andrew Šlogar, družina Stefančič, družina Joe Salomon, družina John Speh, E 61st St., Miss Anna Kastelic, Mrs., Modic, E. 64th St., Boy Friends, Mary Gestic, Helen Dez-man, Mary Gainar, Molly Gainar, Bach Bros., Hil-debrandt Co.
Iskrena hvala vsem onim, ki so dali avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Lepa hvala nosilcem krste, ki so ranjkega prenesli k večnemu počitku in sicer: Andrew šlogar, Frank Zalar, Edward Skerbec, Anthony Vidmar, William Slogar, Rudy Zabukovec.
Iskrena hvala Rev. Matija Jagru za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče in za opravljene
cerkvene obrede.
•
Ravno tako lepa hvala pogrebniku Frank Zakrajšek za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba.
če se je poir.otoma izpustjlo katero ime, prosimo, da se nam oprosti in se ravno tako iskreno zahvaljujemo.
Ti pa, preljubljeni in nepozabljeni sin in brat, počivaj v miru in lahka naj Ti bo rojstna zemlja. Prezgodaj in brez vsakega slovesa si nas moral zapustiti in oditi v mirni grob prerano. Ostala nam je le edina tolažba, da se enkrat zopet snidemo nad zvezdami.
žalujoči ostali:
JOHN SPEH, oče;
JOHN, JOSEPH, WILLIAM, ANTHONY, bratje; SOPHIE omožena KRALIK, JENNIE, MARY, sestre.
Cleveland, Ohio, 26. julija, 1932.