/ društva, ki se trudi za vzbudo in napredek naših rojakov Vstopnice se dobijo pri rojakih »kaikor je označeno na tretji strani v oglasu. —77 Jet je star Carl Zachar-rias, in njegova 'žema pa 78 let, pa sta se tožila v soboto na so-dniji na ločitev zakona. Žena je tožila moža, da jo je zapustil že pred več časa, in da živi mož z drugo. Sodnik Pearson je sicer dovolili ločitev zakona, toda naročil je ženi, ki ima premoženje, da mora pl'acevati možu vsak teden $3.00, da se bo siromak, iki je brez centa in ne more delati, lahko vsaj deloma živel. Zakonski par Zachar-rias se je pred 55. leti v Nemčiji, v Hamburgu poročil. -Odkar vlada štrajk pri T. Kun rit z Co. je toliko delavcev prijetih in pripeljanih na mestno sodnijo, da so se policijski prosekutorji pritožili, da morajo dobiti več sodnikov. Mestne sodnije dobijo na dan po sto slučajev, in niti 50 se jih ne more rešiti isti dan. —Dolžnost vsakega slovenskega državljama je, da se podpiše za novo 'kopališče v naši naselbini. Podpišite se v našem uradu. -■Policija išče še vedno voznika nekega avtomobila, ki je podrl na tla S. Vesela, 32 let starega, stanujočega -na 3987 St. Clair aye. Ko je šofer podrl nesrečnika na tla, je hitro odpeljal z avtomobilom .naprej. Vesel je v soboto zvečer umrl v St. Clair bolnišnici radi poškodb. -Samuel Caplin iz 6909 Ce-d# ave. je prvi grocer, ki je bil kaznovani, ker je imel v nedeljo odprto. Kazen je bila $25, toda sodnik je kazen odpustil. Kakor znano, je direktor javne varnosti prepovedal policistom dostavljati zaporna povelja v bodoče takim osebam, ki imajo trgovine odprte v nedeljah. -Enajst slovenskih krojja-čev je bilo nazmanjenih sodniji, ker so izdelovali obleke na tedenska odplačila. Naznanjeni so biliibaje poaiekem domačinu, ki je tudi krojač. —Velika tvrdka z železnino in orodjem, The Geo. Worth ington Co. je poslala insolvent na. Tvrdka ima za $2.000.000 dolgov, vrednosti pa samo $42. 000 Baje ima lastnik te tvrdke, Geo. Worthington zbirko najbolj čudovitih pisemskih znamk ki so vredne nad milijon, pa jih niso omenili v inventarju Evropska vojna je povzročila, da so te znamke začasno brez vrednosti. —30 policistov peš in 10 na fkonjih čuva skebe pri Theo. Kundtz Co. kjer se vršijtrajk. Kaki>h 300 delavcev je na delu. Delavci so mirni. Obravnava proti nekaterim delavcem, ki so se zadnji teden s/tepli, je u-stavljena. Louis Fabijan, 1758 W. 31st St. je 'bil prijet, ker je nosil strelno orožje s seboj. Kakor se čuje, so se vsa malžar-ska društva ipo Z. D. zavzela, da pomagajo štrajkarjem. —Toliko oseb je od ps®v ugrizenih vsaik dan, da se je ustanovila posebna liga, ki bo delovala, da sprejme mestni svet takozvano ''pasjo ordinan-co", glasom katere se postrele vsi psi, ki letajo brez gospodarja okoli. Če * pa mestni svet ne bo hotel sprejeti' ''pasje ordinate", tedaj 'bodejo ljudje pobirali podpise, in glasovali bo-demo prihodnje leto, ali naj se pse na cestah strelja ali ne. Mesto je plačalo pretečeno leto $2500 kot stroške pri posledi cah pasje stekline. mož, nadalje z armado, ki se nahaja sedaj v Dardanelah in kar morejo zavezniki poslati še v Solum, upa Kitchener spraviti na Balkan en milijon mož močno armado, in s to armado bo ustavljena pot Nemcev proti Čafigradu. Nemci pa očitajo, da so zavezniki zamudili čas, in da na Balkanu me morejo ničesar pomagati. Nemška križarka potopljena. Petrograd, 28. nov. Nemška križarka Frauenlob, ki se je nahajala v baltiških' vodah, je bila potopljena od ruske torpedov-ke. Križarka je nosila 3200 ton in 200 moštva. Nemec ne sme v Ameriko. ,\'ew York, 28. nov. Heinie Sichnltz, ki je dospel v New York in se je izjavil pri nasel-niški oblasti, da je pobegnil od nemške armade v Belgiji, ne sme v 'Ameriko, kakor je odločila posebna komisija. Ker pa ameriška oblast ve, da če ga sedaj pošlje nazaj, da ga vja-mejo Angleži, bo ostal začasno zaprt na EJKs Islandu, in ko bo vojna gotova, bo poslan v Nemčijo, kjer ga bodejo najbrž ustrelili, ker je dezertiral. ^Preiskava proti nemškim zarotnikom. New York, 28. nov. Obravnave proti nemškim zarotnikom se nadaljuje. Zvezino prav-ništvo je prineslo na dan obilo materijala, in toliko je dogna-no, da so Nemci v,resnici uporabljali milijone s pomočjo avstrijskih konzulov in nemških upljivnih oseb, da so se vršile razne nepostavnosti v Ameriki. Na vrtsi so sedaj požigi in dinamitiranja ameriških tova-ren. Dr. Goričar se 'nahaja v Wasbingtonu na razpolago ameriški vladi za nadaljna odkritja. , Grška se upira. London, 28. nov. Veselje zaveznikov, ker se je Grška podala njih zahtevam, sj je hitro končalo, kajti Grška se vedno ni zadovoljna, in je sedaj zopet stavila nove zahteve. Zavezniki so podali gr$ki vladi novo noto, v kateri hočejo izvedeti podrobnosti o nastopu grške via de v sulačju, da so zavezniki pregna/ni iz srbskih na grška tla. l|p}bolj zadnja poročila, ki so dospela iz Aten pa naznanjajo, da se Grška sumljivo vede in da zopet neče spolniti več zahtev zaveznikov. 125.000 mož za Balkan. London, 29. nov. Grška vlada zahteva, da se generali zaveznikov posvetujejo z grškim vojaškim štabom glede zavezniških načrtov. Nadalje so zavezniki zahtevali od Grške, da jim odpre še več ipristanisc. To poročilo je prišlo zajedno s poročilom, da so zavezniki izkrcali v Sohtnu že 125.000 mož, in da je nadaljmih 45.000 na potu. Večina teh čet je prišla iz Dar-danel. Bulgari so zmagali. Berolin, 28. nov. Blizu Mo-nastirja, v južni Srbiji, je prišlo do bitke med Francozi in Bulgari, in slednji so zmagali iNa ta »način so Bulgari preprečili, da se zavezniške čete ne morejo združiti s srbskimi, in raditega pritiskajo zavezniki z vso silo na Grke, da jim dovo-Pijo uporabo svojih železnic. Monastir sam pa je. še vedno v stfbskih rokah in ga Bulgari sadaj oblegajo. Na francoskem bojišču. Pariz, 28. nov. Severno od St. Michiela je francoska baterija razbila nemško baterijo. Pri Forge so včeraj Nemci poskusili napadati s strupenimi plini, toda njih napad je bil odbit na celi črti. Framcosiki zra-koplovci so vrgli 50%omb na •Grozna krutost Turkov. »London, 28. nov. Bryce, angleški poslanik, je v uradnem pismu angleški vladi sporočil o rievrjetnih grozovitostih Turkov napram katoliškim Armencem, Bryce se je izjavil, da se o 'taiko strašnih grozovitosti še' nikdar ni slišalo, in zajedno trdi, da se mora enake grozo-vitoseti postaviti v jasno luč pred svet, da kulturni ljudje sprevidijo, s kakim sovražnikom se morajo zavezniki boriti. V teh inemirnih časih je civiliziranemu svetu skoro nemogoče intervenirati, toda treba si je zapomniti ta turšika grozodejstva, ko pridejo časi, da se zna z največjim sovražnikom kulture — s Turkom obračunati. Danes ni »niti enega armenskega mesta, kjer se pe 'bi poznalo turške grozovitosti. Vse, kar je moškega, in ne premladega in ne prestarega, je postreljeno. Vse moške, ki jih dobijo Turki v vaseh in mestih, prisilijo, da skopljejo svoje lastne grobe, potem pa jih ustrele m zakopljejo v teh jamah. 16 armenskih škofov je bilo ustreljeno na glavnih trgih armenskih mest. Vse deklice in ženske, ki so bile "za rabo", so bile razdeljene turškim vojakom, ostale pa, ki so bile premlade ali 'prestare, pa so pognali Turki v reko Tigris, kjer so utonile. Na tisoče armenskih deklet in 'žensk se je zastrupilo, ker so se 'bale priti v turško (nasilje. Katera ženska se ni udala, tej so Iztrgali nohte na rokah in nogati iz mesa, potem so ji izbili zobe, in v nekatere ženske so bile tako razmesarjene, da so v strašnih 'bolečinah prosile, naj se njih trpljenja naredi konec. Navado imajo Turki, da poberejo ženske, jih osramotijo v pričo njih poročenih mož, potem pa z velikanskimi mukami umore. V mestu Mush so se ubogi iArmenci skrili v cerkvah, kjer so se zabarikadirali in se štiri dnij ustavljali Turkom. Toda Turki so pod vodstvom nemških častnikov pripeljali topove, razdjali cerkve in pobili vse Ahnence. Potem , ko so bili možje potiti, so turški ka; valeristi pognali ženske v kam-po. Strahoviti dogodki, ki so sedaj sledili, se ne dajo popisati. Večina 'žensk, potem ko je bilo rabljenih, je ibilo zaprtih v lesene koliibe, katere so Turki zažigali, in katera ni zgorela, je bila ustreljena, ko je hotela pobegniti. Mnogo žensk je znorelo in metalo proč svoje otroke v ogenj. Turki pa so prijemali male otroke za eno nogo, jih metali v ogenj, se smejali in kričali materam: Tu so vaši 1'evi! Duh gorečega človeškega mesa je povzročil, da je celo več turških vojakov zraven znorelo. Srbska armada. London, 28. nov. Srbska armada je sedaj skoro vsa potisnjena iz Snbije, in le mal del srlbske dežele je še v posesti srbskih čet. Skupne avstro m nemške čete napadajo sedaj srtbske čete 'blizu meje Albanije in Čmogore. Velik del nemških čet je že oproščen, in je šel sedaj na pomoč 'bulgarski armadi, katero so prijeli Francozi. Ruska armada 9e zbira. iLondon, 28. nov. D očim angleške in francoske čete nikakor niso močne dovolj, da bi ustavile prodiranje Nemcev v Srbijo, pa prihaja vest iz But karešta in Petrograda, da je ruska vlada zbrala ogromno ar-! mado ma meji Bulgarije in R11-ifiunije. INa rum un ski meji sto-» ji 400.000 Rusov, ki čakajo d<> govorov z rtwnunsko vlado, ki naj dovoli prehod rtiake vojske [ __• _ __M A _____ IH ,' H ^TP MM HI flfHH 'agfe, jjaB%t tt Ml WKk fllHIH^ ■■ jp* Š/k CLEVELANDSKA Naročnina $2.00 n« H _■ ylf Ji nllldi Jh ■■ HfltDlK i« AMERIKA N ! . , , , j! ^^JM P VI 1 ill ^^ 1 K MgBI IV^ m m ** ^^mmmm m ■MB^^I m^^ u mM v ■MM mmmm^^ Eicdfat l| | HI NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI._|| [| S FjW\ 96. — NO. 96. CLEVELAND, OHIO. TOREK, 30. USTOPADA, 1915. LETO Vin. — VOL VUL jMpfe=g= .■ " '. 1 ' ' "' " = Srbska kampanja je gotova. Prosta pot v Carigrad. Mestne novice. /i K '■ : 1 ■ Peter Witt ne sprejme županskega mesu, četudi mu s sodnijo dokažejo, da je on pravilno zvoljen. v i* —'Robert iBulkley, kongres-m^n, predsednik demokratičnega odbora v Cuyahoga County, je sedaj skoro edini, ki se še poganja za tožbo, da bi spravil Petra Witta na župansko mesto. &koro vsi čiiani demokratičnega odbora so se izjavili .proti Bulkleyu, da ni naredil prav, ko je pričel govoriti o tožbi proti Davisu, republikanskem« kandidatuj. iMed znanimi demokrati je tudi E. B. Haserod't, county clerk, ki nasprotuje temu, da bi demokratična stranka tožila Davisa, kot nepravilno zvofjenega kandidata za župana. Konečmo se je pa sam r Peter Witt izrazil, da ne sprejme županstva, če ga mora dobiti od sodnije. Stvar je torej sedaj uravnana, in Davis bo po novem letu župan. . —.Umrl je Frank Bencina, «tar 36 let, doma iz Loškega Potoka, kjer zapušča ženo in I dva otroka. Ni bil pri nobenem društvu. (Pogreb so mu priredili njegovi prijatelji in znanci. Pokoj njemu I —Umrl je Valentim Gričar, star 37 let. Tu zapušča enega brata, v stari domovini stariše in dva brata. Bil je zavarovan pri neki zavarovalni družbi, ki * je že veliko rojakov speljala na led, kajti'obljubijo jim bolniško podporo in smrtmino, ko pa do tega pride, pa mu povedo, da ga ni poškodovalo, ali da je umrl naravne smrti ter ne dobi ničesar. Rojaki, to je eden izmed stotih opominov, katere smo vam 'že dajali, da se opri-mete domače organizacije, kjer ste gotovi, da kaj dobite, kadar potrebujete vi, ali pa po smrti vaša žena. —Umrl je starišem INovosel 6 mesecev stari simček. Starišem Vadnal je umrl enemeseč-rfi sinček. —-Sodnik Estep je jako ihud na može, ki pretepajo svoje žene. 6n je imel Jetos mnogo slučajev, ko so se slabotne žene pritožile, da jih možje pretepajo. In v resnici je skrajno grdo, iko se surovi možje spravijo nad žensike s pestmi ter jih živinsko pretepajo. Sodnik E-step je dejal: Želel tbi, da se naredi postava, da se naredi sra-motmi steber za može, ki pretepajo svoje žene. Zenslkam, ki so tepene od mož, bi se morala dovoliti ločitev zakona. Možje pa, ki so tepli 'ženske, bi morali »biti peljani ven iz sodnije na dvorišče na sramotni oder, kjer bi se jih moralo tepsti z volov-sko žilo. In, vrjemite mi, da možje potem ne bi več pretepali svojih žensk. In prav ima ta sodniki —Ali ste že ponovili svojo 'naročnino za prihodmje leto? Po novem letu bo shajal list trikrat na teden. Cena po novem letu $2.50, po pošti v Cle-velandu $3.00. "Poravnajte »naročnino sedaj, kakor jo je poravnalo že na stotine rojakov, in prihranite si nekaj denarja. —S 1 o v e n s k o občinstvo v splošnem opozarjamo na narodni ibanket Slovenske Narodne Čitalnice, ki se 'vrši 5. decembra v Grdinovi dvorani. Banket ' bo nekaj izvairrednega, in ma-. rodna dolžnost vsakega zavednega rojaka, da pride na to 1 f - v Bulgarijo. 'Nemška vlada je prosila rumunsko vlado, Inaj dovoli avstrijskim monitorjem in bojnim ladijam, da plovejo preko Donave v Črno morje, kjer !bi madiegovale ruske transportne ladije. Rumunska vlada pa je nemški vladi odklonila to prošnjo. Kurcpatkin bo vodja. London, 28. nov. V vojaških 1 krogih se govori, da bo ruski general Aleksej Kuropatkim vodja ru'ske invazijske armade, ki bo dospela v Bulgarijo ali po Donavi, ali 'po morju ali pa sko- j n Rumunijo ter napadla Bulgarijo pri Varni. Ruska armada, ko bo enkrat na Balkanu, bo ime?a odločilen uipljiv na vse druge frotnte bojišč v Evropi. 1 100.000 Srbov ujetih? Berolin, 28. nov. Nemško uradno poročilo trdi, da znaša število dosedaj ujetih srbskih vojakov .101.000. Nadalje se naznanja, da so iSrbi pri begu iz Sribije v Črnogoro, pustili za seboj tudi 2000 avstrjiskih ujetnikov iz prejšnih bitk, katerih niso mogli hitro odposlati naprej.- Španska ostane nevtralna. •Madrid; • Španija, 28. nov. Španski ministerski predsednik se je danes odločno 'izjavil, da ostane Španija tudi zanaprej nevtralna. Španija ni obljubila nobenemu narodu« mičesar, in zategadelj tudi z nobenim narodom ne more iskati združenja. Gorica se drži- London, 28. nov. »Gorica je dames skoro popolnoma v razvalinah. (Nadškofijska cerkev je razdejana, in večina cerkev je |H>gorelo ali bilo razrušenih od italijanskih bomb. Radi grozovitega streljanja je v mestu več oseb znorelo in mnogo jih je bilo na kose raztrgamih. Skoro ni'hce ne more be'zati iz Gorice, ker so Italijani dobili pod kontrolo vse ceste, ki vodijo iz Gorice. Bankirji se bojijo. Njw York, 28. nov. Tudi na tukajšni borzi se širijo govorite o miru. Baje ameriški bankirji nočejo inikomur ničesar več posoditi, iDasi upajo v A-meriki na zmago zaveznikov, vendar velja nadaljevanje vojske toliko denarja, da bo teš-ko vse poplačati. Nemci so izključeni iz kredita, pa tudi kredit zaveznikov se je zmanjšal. Nevrjetna poročila. Lomdon, 28. nov. Vojaški kritiki, ki sledijo uradnim poročilom raznih držav, so povzeli iz poročil nemške in avstrijske vlade, da so avstrijske in nemške čete tekom zadnjih dveh mesecev ujele 347.860 srbskih vojakov. To je absolutno nemogoče, ker Srbi niti v pričet-ku vojne niso imeli več kakor 400.000 vojakov, in ta armada se je v turških in avstrijskih bo-' jih zdatno zmanjšala, dočim sq INiemci zadnji teden še poročali iz Berolina, da šteje srbska armada 130.000 mož. Kitchener v Rimu. Rim, 28. nov. Angfeški vojni minister lord Kitchener, je dospel v Rim in šel takoj k zunanjemu minitsru, da se dogovori z laško vlado glede odpošilja-tve večje armade v Albanijo, kjer ibi se pomagalo Srbiji. Lahi imajo že več kot 6 mesecev nad 60.000 vojakov v Avloni, v Al'bajniji, toda te laške čete se ne pomaknejo nikamor. Angleški vojni minister zahteva, da začne Italija takoj aktivno proti avstrijskim četam v Srbiji. Nade zaveznikov. London, 28. nov. Z italijansko pomočjo, nadalje z armado, katero so Ru«i obljubili poslati t ,v »L-vIsSi^f % t * 15 i v Canadi kakih 350.000.000 buš-Ijev same pšenice. Kaj je z Gorico? Kreneva, via Pariz,1 28. nov. Tu sem so prišla poročila iz Chiasso, na laško-švicarski meji, ki pravijo, da je Gorica padla in da so laški vojaki prišli v mesto od severa. Nobenega ti- 5 rad nega poročila ni o tem. Nemci so gotovi s Srbijo. Berolin, 28. nov. Nemška vlada je izdala sledeče uradno poročilo: Nemške čete so zasedle Rudnik, ujele 2700 Srbov, usta- j li oddel'ek srbskih čet pa je pobegnil v Albanijo. S tem je nemška akcija v Srbiji konča- J -na. INVmen nemške invazije v Srbijo je bil, da se odpre pot iz Berolina preko Avstrije in Bulgarije v Carigrad, da se Turke reši iz zadrege. Nemci v svojem uradnem poročilu jako hvalijo junaštvo srbske armade, ki se je v slabih razmerah in v malem številu tako krepko ustavljala 'Nemcem, Avstrijcem in ©ulgarom. Več kot 100, I 000 Srbov je bilo ujetih. Njih zgulbe na bojišču se baje ne morejo preračunati. Nemške zgufoe so baje jako majtone. Nadalje pravi nemško poročilo, da so Nemci Vzeli Srbom 627 topov in 56 strojnih pušk. Rusko uradno poročilo. Petrograd, 28. nov. Razven malega napada Nemcev pri reki Aa, vlada na celi naši fronti mir. Avstrijrfco uradno poročilo. J| iDumaj, 28. nov. INa ruski fronti ni nobenih važnih dogodkov. Na celi fronti reke Soče ' Italijani neprestano napadajo. ^ Včeraj so imeli velike zgube, ' tGrozini boji so se vršili za Gori-" co, kjer je sovražnik brez pre-! nehljaja napadal in pošiljal v ' boj neprestano sveže čete. Po- | sebno hudi iboji so se vršifi pri : Oslaviji, kjer je hotel sovraž-ink zasesti cesto, ki vodi v Gorico. Avstrijske čete, ki se bore ob Črnogorski meji, so včeraj . pregnale sovražnika preko Metalka reke. Avstrijske čete, ki , napredujejo od Mrtrovice, so , prišle do Ipeka ob črnogorski t meji. i3esmi, in kraljevič Marko, ki gotovo ni bil tbulgarski junak, je bil rojen v Macedoniji. Macedonijo so osvobodili od Tur-i samo po tem sodili n dajali enemu narodu pravice, da si prisvaja zemlje, kjer je propagandiral, da si pridobi prebivalstvo, ki ni njegovo, on-tla bi morali dati Prusiji pravico do Poz nan j ske 'Poljske, Ita-ijimom pravico do Istre in >almacije, in Mažarom pravico do Hrvatske, kjer vršijo svo-o propagando. Toda tega .ne moremo nikdar narediti. \ -°- Dopisi. Richwood, W. Va. Ker se v našem listu ' CI. Amerika" red-u> kdaj čita dopis iz naše suhe •naselbine, sem se pa jaz namenil nekaj poročati, kar se tiče lelaVskih razmer, niso ravno jod ničlo. Uposljeni smo v strojarni, kjer se izdelujejo lodplati. Zaslužek je še pre-ej dober ali delati se mora za žive in mrtve, plača je različna $_M5, $2,10, $1.75, $1.60. V >kolici Richvvooda je več nabili rojakov, ki so zaposlje.ni v šumi. Suniske delavske razmere ini niso znane, zatorej jih ne oni opisoval. Kaj pa kaj evropski vojni polb^aj ? ^Kinalu bo poteklo leto 1915, in ko nastopi novo, kaj nam je pričakovati od njega kaj boljšega? Znano nam mora biti, da bo rodilo prihodnje leto še veliko večje sadove kapitalizma, monarhizma in romali i zma, kakor dosedaj. Mogoče bode cenjeni čitatelj dvomil o tem, češ kako je to mogoče. Toda ni teško uganiti, ako pomislimo, kaj nam je prineslo leto 1914 i.n 1915. Ti dve leti ste nam prinesli klanje v Evropi, ubijanje in morjenje žen in otrok, siromaštvo, »pohablje-nost. lakoto, kugo itd. Komu bo torej koristila vojna, kakor kapitalističnim kraljem in njih hinavskim privržencem, ki so začeli tudi tukaj delati izvrstno reklamo. Farji kričijo, molimo. da nas ne bo usmiljeni liog kaznoval še bolj s svojo božjo šibo. Toda vsa ta molitev je bila zaman in brez uspeha. Koristila je edino le duhovnom, ki so hlapci monarhizma. lTvideli so namreč, da bodejo napravili lep dobiček za se, da jim bo molitev udov in sirot napolnila hisage, kajti po milosti božji izvoljenega cesarja je moral dati vsakdo vse svoje žito, živino, zraven pa še paznika, da je poganjal živino, itd. Ako je cesar in vojna po božji milosti, tedaj bi morali kralji in farji na fronti stati, kakor so pri raznih procesijah in romanjih v prvih vrstah. Danes vlada v celi Evropi stroga cenzura, toda za duhovne to n ključ Balkana. Po sredi MWedonije gre jako prometna trgovska cesta iz Podonovja na Solun in EgejsJco-morje. 'Macedonija je ključ oblasti na Balkanu ; kdor ima Macedonijo, ta ima tudi oblast in moč, da vlada nad Bgejskim in Jadranskim morjem. Kdor ima Macedonijo, ta priklopi k sebi lahko tudi one jugoslovanske 'kraje, ki se nahajajo na zapadu. In radite-ga je spor za Macedonijo tako ■ IZHAJA V TOREK IN PETEK. ^ ''*-_; ■" ■■ 1 1 1 ■■ , 1 NA ROČNINA: Zm Am«riko............... ..............9&00 & Evropo..................................$3.00 {o Cleveland po poiti.................. $2.50 PoMmnne številke po 3 cente. Daptil bru podpisa In osebnosti se nt ^>rc|«ina|o Vsa pisma, dopi*i hi (lcnnr nnj ne pošilja na: CLEVELANDSKA AMERIKA. 6119 ST. CLAIR AVE. N. E. _CLEVELAND. O._ EDWARD KALISH, Publisher. LOT'IB J. PIRC, Editor._ ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS. Read by 15.000 Bto'enlnns (Kratnera) la the City ol Cleveland and elsewhere. Ad-er-tl*lng rate* on request. ' T EL. CUY. PRINCETON 169 Entered as second-claas matter January •th 1006, at the post office at Cleveland, O. •ader the Act of March 8,187®. _ No. 96. Tuesday, Nov. 30. 1915 Hrvati, Slovenci in Bulgaria Jc ie mno^o naših dobrili Slovencev in Hrvatov, ki pla-kajo in stokajo, ker ni prišlo tlo sporazuma med Bulgari iin Srlii, in da 'je raditega prišlo do krvave tragedije na lialka-nu, in raditega ta del Hrvatov in Slovencev zvrača znaten del krivde na Srbe in na srbsko zunanjo politiko. Pa imamo med seboj tudi take zavedne ljudi, ki s peklenskim veseljem gledajo aa bratomorno fborbo med tiulgari in Srbi. Ne bom se pečal z onimi, ki se veselijo, ko slišijo, da je toliko in toliko tisoč srbskih otrok poklanib, da je onečašče-niih toliko in t oliko srbskih žen in porušenih mest; ne obračam se do teh, ker oni v svoji blaznosti, katera blaznost se je polastila tudi današnjih Bulgarov, mislijo, da je ibolje, da se tudi nas osramoti in pogazi, da je bolje, da mas naši stari dušma-ni raznarodijo, kot da brat, naš brat Srh (katerega tnrzijo samo za to,- ker je pokvarjenemu svetu lahkeje vlivati v dušo inrznjo kot ljubezen) ostane samsvoj in svoboden. Jaz govorim onim, ki smatrajo še vedno narodne borbe in veliko politiko za osvobodenje malih narodov kot za i/.peljivo, ki več plakajo kot izmišljujejo, več sanjajo kot delajo, ki se dajo boij voditi od .pustih zel j kot z resnim delom. Tem našim dobrim Hrvatom in Slovenceiti naj služi sledeče pojasnilo: HRVATI IN SRBI ZA BULGARE. Ko je naš hrvatsko-srbslci (narod vodil krvave borbe, da protira Turka iz svoje zemlje, tedaj so praočetje današnjih BuLgarov ginili v turški sužnjo-sti. To ni njih krivda, toda vredno je to (pripomniti, da je nas narod v onih delih, ki se je nahajal v turški sužnjosti, v tem času ustvaril cvet svojega narodnega pesništva, in oni del, ki se je nahajal na meji turških napadov, pa je razvijal svojo književnost in prosveto, in ravno ob tem času so prihajali med svet 'prvi in najbolj izobraženi propovedniki vseslovan-ske ideje in jugoslovanskega odinstva: C u 11 l o-vratnika. Kdor ga dobi, se mu da 1'epa nagrada. Rozi Mihelič, 5514 St. Clair ave. Tel. Central 4&9 L. Rosedale 469 J. (98) Hiše naprodaj. Tri hiše imam naprodaj na glavni ulici St. Clair ave. Vse tri skupaj $11.500. Na lahko odplačevanje. Renta prinesejo $120 na mesec. Kdor misli kupiti, naj se oglasi ma 4018 St. Clair ave. (98) I, Richter s I Pain-Expellcr Hnj za revmatlzem, El bolest ln otrpe l| loet udov in ml- Rj vrnite^ vse zavoje, H lekarnah ali na nflll ravnost od nas. M RICHTER CO. Washington Str. New York, N. Y. PREPRIČANJE. Po mojem prepričanju, kolikor >sem videl, je približno 25 procentov družin živečih v Clevelandu, da iniajo denar na različnih bankah naložen po 4 od sto in sicer toliko denarja, da bi si lahko kupili svojo lastno domačijo. Pa nečejo kupiti, ampak raje plačujejo najemnino ali rent, s tem pomagajo drugim plačevati njih domačijo, mesto samim sebi, in pri tem so večinoma ženske krive. Zatorej pa, katera ženska se čuti po mojem oglasu užaljena, naj pride do mene in ji hočem vse natanko razložiti, in bo gotovo priznala, da je resnica, kar trdim. JOS. ZAJEC, 1378 E. 49th St. Cleveland, O. Central 6494 R. (96) Pošteni moški se vzamejo na hrano in stanovanje, ali brez hrane. 5810 Bonna ave. (96I POZOR, SLOVENCU Naznanjamo vam, da razva-žamo našo roibo iin blago na vse strani ipo najnižjih cenah. Postrežba točna. Za obilen obisk se vam priporočamo in se zahvaljujemo. WAHCIC & KAISER, 3244 St. Clair ave. ;-- (97) Lepa soba na frontu se odda za spat. Za 1 ali 2 fanta. 1420 E. 53rdSt. zgorej (96) NAZNANILO. Tem potom opozarjam vse sestre dr. Srca Marije .(staro), da se gotovo udeležijo prihod njred mov-im letom. S sestrskim >ozdravom Helena Mally, tajnica, IrlOI E. 63rd St. (97) Pozor kegljavci! Priporočani vam svoje novo fino urejeno kegljišče, kjer dojite vselej fino zabavo v dobri druščini. Vsak mesec se razde-ijo štiri nagrade, in sicer od 50c do $5.d>o. Torej na svidenje! JOHN KRALL' s 961 Addison Rd, ---- (98) Slovenski bartender dobi dobro in stalno delo. Mora znati do-)ro angleško. Imeti mora dobra priporočila. Fr. Pavlin, 1315 E. 53rd St. (96) Rada bi zvedela za ono slovensko dekle "MARY", ki se je pred dvema letoma učila šivati pri Fanny Škafar na W. 43rd St. Želela bi, da mi naznani naslov ali se sama zglasi, ker imam važne stvari z njo govoriti. Mary Namar, sestra Fanny Škafar, 4100 Clark žfve. —s-- (97) Takoj dobi delo Slovenka, se nič r«j«n i> *d najeto« jilh >4ra*ll. dm tm mora ozdraviti. Vali adravnUlu racapti maraja priti ▼ naia lakanaa, kjar bodajo adalaol nataačaa pa ialji adravaika. Imam« tudi papalao sale* go (mnljavih pradmator, toalatnih potrtb- Uia, dtiav. cicar ia aladkarja. * Guenthers Sloven. Lekarna, Addison Rd. vogal St. Clair Ave. jii>miii>ii>Mi>iMiiim IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, Dr. A. A. i Kalbfleisch, 6426 St Clair Aye, j Govori se slovensko in hnrat- j sko. Točna postrežba, časo- | pisi na razpolago. Ženske S strežnice. Edini zobozdravnic- J ki urad v mestu, kjer se govori j slovensko in hrvatsko. Uradne arei J Od 9i30 do IliSO dop. Od 1:30 do 5:00 pop. J [ Od 6:00 do 8:00 sveče? Telefon urada: ' | East 408 J. Telefon stanovanja: i i Eddy 1856 M. | j ———————^ I A. M. KOLAR, I Slovenska gostilna. I I 3222 LAKESIDE AVL I Se priporoča Slovencem v obilen oblak. Točna peetre- I Umu Vedno aveše pijače. 8 - Hour I Union SCRAP TOBACCO J« delan is najboljšega duha-nas« cigare. Samo najbotfii tebak se potrebuje. Najboljši tobak za žvečenje. V vsakem paketu je kupon. ? 6101 St. Clair Avenue I Tu se dobi dobra in pristna pijača POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA. O Pouk v anglei£inl In lepople* D O Ju potom dopisovanja. V Cleve- Q ■ lendu tudi a privatnim učite* D □ I Jem. Denar, ki se žrtvuje ia aa- D O me Izobrazbo, J« najbolje nalo- Q S3 ten, In ne vnmi ga ne kriza pe D Q vojna. Plilts 'za pojasnila na B •LOV. K. ftOLA. D 9119 81. Clalr ave. (49)B B CL1VBLAWP, OHIO. B Proda se lepa hiša, ali pa se da v najem. Za veliko dTUfžino. 1 i Slovenska Dobrodelna Zveza i b • i.- —-i Ustanovljena 13. j mp^Im'i Glavni sedež; novembra 1910. lUŽa^jl Cleveland, O. 1 _i _' . fcf———1 ....... ——————— Iniorporirana v dilavi Oblo leta 1914. Predaednlk: JOHN GORNIK, 6105 St. Calr Avenue. Podpredsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 3904 St. Clalr Avenue. Tajulk: FRANK HUDO VERNIK, 1052 Bast 6 2nd Street Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 6129 St. Clalr Avenue. Zdravnik: JAMBS M. SELI&KAR, 6127 S t Clalr Avenue. ODBORNIKI: F. M. Jakšlč, 1203 Norwood Rd. Josip Rusb. 6712 Bonna ave. Fr. Zorlč, 6909 Proaser av. Frank Cerne.,6033 St. Clalr Ave. Anton Grdlna, >•«127 St. Clalr Ave. Ignac Smuk, 1051 Addison Rd. Ant. Oštlr, 1158 E. 61st St. Zveslno glasUo "CLEVELANDSKA AMERIKA" Vsi dopisi, druge uradne stvari in denarne nakaznice naj se poilljajo na glavnega tajnika Pisarna glavnega urada se nahaja na 1062 E. 62nd Street, prvo nadstropje, aadaj. Cuy. telefon: Princeton 1276 (R. | Kronične ali dogotrajne bolezni $o || j take, na katerih dolgo trpite. II \ Revmatizem ^ ^ j 7l0,' n**P®ni*» •krbi.'.lrmh, Tzruj«noit ia tm iirimm bo- Jf^ f ULl leant radi prevelikega dela. 7t?indpr Zaprtj<' ,Ub •Pe,it' ,lab* »*P» ▼ u.tib, utrujenost xjotraj J j l ^gti^UCU t.lkoča T želodcu praznina, plini, bruhanje, vrtoglavost ICa tar * ul*,ih' no»u- S^lu. prsih, Želodcu, J £ revah ali drugih organov. 1 Vse te bolezni so dolgotrajne, ki trajajo mcsecc ali celo S j leta, in se jih ne more ozdraveti samo, če se pogleda na je-j z i k, ali če se potiplje žila ali če povžijete nekaj kapljic ali kroj?- | t Ijic medicine. Da se take dolgotrajne bolezni uspešno zdravi, mora imeti zdravnik opremljen urad s posebnimi aparati, kjer A je mnogo prostora in mora žrtvovati mnogo časa za svojega B \ Taka zdravljenja se dajejo v mojih uradih že zadnjih I dvajset let in imamo na stotine zahvalnih pisem od zadovolj- jj ' nih bolnikov, v katerih se nam zahvaljujejo za zdravje, kate- X ! rega smo jim vrnili. Vi ste dobrodošli, da pridete k nam vsak a Jj čas, da se sami prepričate, kaj naredimo mi za bolne in trpeče. 8 j Dr. L. E. SIEGELSTEIN, 0 \ 746 EUCLID AVE. CLEVELAND, O. Uradne ure: od 9. zj. do 4. pop. od 7—8 z v. Ob nedeljah od A J iESS^BE .......— ^jA Pravi starokrajski brinjevec fTl Cena 6 steklenic . . $6.50 t U Cena 12 steklenic . . . $13.00 FJ jA Cista slivovka kuhana iz pravih mM/ML češpelj. Cena 6 steklenic $6.50 Cena 12 steklenic . . .$13.00 ¥ Imamo najHnejii tropinjevec in drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75 B^^r^p^S Pristna rudeča ohioska vina Kffl Galona . . 50, 55, 60 in 65c , ■F^Jj^ j Katavba in Delavare vino 80 in 85c gaL B«y Vinska posoda ob 5 do 10 «al. velja $ 1.00, za 25 Er.f^n^TH A gal. posoda $2.00. Pri vetjih naročilih je sed brez-rmSFnrfJ platen. Te ceoe s« samo za na debelo. Naro---^ cilu aaj se priloii denar in natančni naslov. The Ohio Brandy Distilling Co. H^fT^H Prva slovaoalu dnaiba aa prodajo finih pifrL 6102-04 SL Clair Ave. * - CbeUnd, 0. | TLbi.......i......... CHARLES ARMBRUSTER1 MESNICA PRVE VRSTE NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE. iMIIIimiHHMIIIMIIIHIIMniUMHIIIIIIHMt I JOSIP 11 SLOhVENT r I w w ^grcbni zavod, zaloga rap| p pohištva, pečij in barv. / H I r Kočije in avtomobili za LUl% poroke, krste in druge EHprilike,_ 6108 St Qair & p1®0"?^ nM^Jslo?S!B V v"Ui za naklonjenost in podporo! Po-Avenne. strežba vedno točna in poltena. TEL. PRINCETON 1S38-L FRANK ČERNF A SLOVENSKA TRGOVINA Mmd S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRN1NO IN ZLATNINO. " j j | 6033 St. Clair Are. Ksdar Selite kupiti dobro uro in drugo zlatnino, Columbia grafofone, plolče v vseh jesikih, posebno Importirane slovenske ploS£e is stare domovine ter vse v to stroko spadajoče predmete, obrnite se saupoo na svojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna odplačilo. Točno popravljanje ur, zlatnine in grafofonov. Vsako blago je jamčeno. ..............................................X —J. S. Jablonski, | i ssssg^s i ■ ■ i nsag^Baga i Slovenski fotograf «22 SL Clalr It«. MM Bmlwftj ■ Isdeluje alike so ienitbe In draiineke slike, otroike I slike, po n^novt^i modi ln po niskih cenah. Za $30)0 I vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni veHkoeti I •»■t«*. , VSS DELO JE GARANTIRANO. ^M V Zagrebu je umrla prodajalka Alojzija Klembas. Bolehala je na živcih in v trenutku duševne zmedenosti je izpila veliko množino ootove kisline. Iz Celja, (f Profesor Anton Rabuza.) Kadet v rezervi M. Šrol piše enemu svojih celjskih znancev iz jugo-zapadnega bojišča med drugim: "Naznanjam ti tudi, da je padel rez. kadet, profesor Anton Rabu-za. Zadela (ga je granata, ki je tudi njegovem uslugi odtrgala roko." — (Pfrofesor Rubiza je podučeval na samostojnih šo-lalb nemško-slovenskih razredih v Celju. Kot dobrega učitelja #a je vse Cenilo. Iz Celja. )I>ne 19. oktobra je padel pri nekem saperskem oddelku na ju>go-zapadnem bojišču iflo 104 K. To pri-, liko je porabil navzoči 23 let stari France Zaikotnik, mizarski pomočnik, ki je bil zaradi tatvine že štirikrat pred kaznovan in si ga prisvojil4. IVi se svojega plena dolgo veselil, kajti bil je aretovan, plen mu ipa odvzet. Za kazen se mu je prisodilo 8 mesecev teske ječe. h Maribora. V mestnem polit. okraju mariborskem sb zaplenile dblasti vsa jajca, kar jih pride na prodaj. Jajca se morajo oddati mariborsikemu magistratu, iki jih potem prodaja prebivalstvu. Ravnotako je zaplenjen v istem okolišu krompir. Ljubavna drama v Ptuju. V neki kavanni v Ptuju službujoča natakarica Terezija Wolh-mtit je imela že dlje časa ljubezensko razmereje z natakarjem Avgustom Wolfom, ki je sedaj strežnik v ptujski rezev-ui 'bolnišnici. Wolf je spoznal, da ima tehtne vzroke, biti l'ju-Ijubosumen. Dne 30. okt. je prišel popolnoči v kavarno, kjer je služila njegova nezvesta ljubica, se začel z njo prepirati in končno nanjo štirikrat ustrelil jz revolverja. Zadel jo je tako da mi upanja, da ozdravi. Seveda so Wolfa taikoj zaprli, a mož Se je še tisto noč obesil. Vklicanje bulgarskih vojaških obvezancev. Rulgarski generalni konzul v Budimpešti razglaša, da se morajo vsi Bulgari od 19. do 50. leta in vsi Makedonci od 20. do 40. leta pemudoma vrniti v Bolgarijo, peer bodo prijeli ogrske oblasti ter uvrstile v- interesu skupne stvari v doinobranstvo ali pa v armado.- f Umrl je v Celovcu 1. nov. za regarjem Franc Engelman, do* »na iz »Kranja. Služil je pri domobrancih v Bovcu, j Dr. Janko Šavnik. Odvetnik |ry Trstu, rezervrii nadporočaiik Br. Janko Savtnik, ki je bil pred kratkim na srbskem bojišču za-m v glaVo in v pleča, je umrl Hblnici v Stari Pazovi na Hr-Jtskcm. Bil je pri vojakih že ■a začetka vojne in se šele pred letkaj tedini mudil na kratkem wpustu'v Kranju in v Ljuiblja- I Umrl je v Radovljici nagle ImTti znani šaljivec Jožef Ra-lič, v lepi starosti 74 let. Pokoj- lik ie bil sirom Oorenislcp znan gnanega, da *>i stopil po stopa ji- caJhu Prav tako kot iz spalnice ljuibice prepovedani ljtibčki menijo, da sovražijo ljubico, pa čutijo le še večjčo strast do njih tako se je godilo tudi Saoca-rdu. Koraka po kotonadi, grema vrt, kjer se senči v senci košatih kostanjev. V tem drenju, kjer ni bilo cvetlic in ne trave, kjer so se sprehajali špekulanti nižje vrste, toda pražeče je zrl proti borzi, kjer tiči denar, katerega množica oblega, da se vrne nekega dne k tej borzi kot zmagovalec. Pravkar pride mimo gruča slabši-h špekulantov, ki prodajajo po cestah vrednostne papir- Denar. Ur ' ' ■ ■MMMMMMM1* I. POGLAVJE. ''Pohod armade v Meksiko. velja štirinajst milijonov na mesec, Thiers to lahko dokaže .. •. .človek mora biti slep, če ne bi opazil, da se večina zbornice manjša; na levici jih je več kot trideset;.sam cesar je sprevidel, da aibsolutna moč prepada, kajti izdal se je za borilca svobode." 'Pillerault ne reče ničesar ampak le hudomušno smeje sam za sebe. "Da, znano mi je," nadaljuje Moser, "vi menite, da je borza solidna, da so posli izvrstni. . .. .Toda le čakajte ma konec. . ____V Parizu so preveč podrli in zopet zgradili, čujte! Velika dela so izčrpala male kapitale, in veliki kreditni zavodi, o katerih mislite, da tako sijajno pro opevajo — le čakajte, da pride konec, kako bo tedaj grmelo in padalo.....Poleg tega pa se tudi ljudstvo giblje. Ta mednarodna delavska zveza, katero so pred kratkim ustanovili, da se »boljša položaj navadnih delavcev, ta mi dela velike skrbi. Framcije se je polbtila želja protesta, revolucionarno gibanje, ki postaja vsak dan bolj občutno.....Povem vam, črv je v sadju. Vse bo kaputl" Zdajci se dvigne kričeč ugovor. Prokleti Moser je imel gotovo bolna čreva. Toda pri svojem govoru ni spustil izpred oči »osednje mize, kjer sta Mazaud in Amadieu še vedno sedela pri tajmem pogovoru. Polagoma se je cele dvorane polotil strah radi tega tajnega pogovoraJ kaj neki si imata povedati tako skrivnostnega Prav gotovo je dajal Amdaieu naročila in se pripravljal' na coup. Že tri dni so prihajala slaba poročila o delih ob Suezu. Moser pome-žikne napram poslušalcem in reče ravno tako tiho: "Ali že veste? Angleži hočejo olb Suezu ustaviti dela. Celo do vojne lahko pride." To pot pa je za zet do Pille-raufta, ker omenjena novica je bila v resnici pregroana. Nevr-jetna ae je zdela vsem, in takoj je šla beseda od mize do mize: Anglija je poslala ultimatum, Anglija je zahtevala, da se dela takoj ustavijo. In prav gotovo je Amadieu se pogovarjal z M^azaudom o tej zadevi, in najbrž mu je dajal naročila, naj proda vse sueške akcije. MW mranje o paniki je v dvorani postajalo čimdalje glasneje med ropotanjem krožnikov in rožljanjem žlic in vilic. lin- v istem trenutku je prišla razburjenost do vrhunca, ko je vstopil mahoma pomočnik (borznega velikana, mali Flory, z mehko popolno brado. HitrO izroči svojemu principalu sveženj z nato-čilnimi fisti, katerega je držal v roki, se sklone in gospodarju nekaj zašepne. "Dobro," odvrne Mazaud kratko in spravi listke v svoj žep. Potem pa pogleda na uro. "2e dvanajst! Povejte mu, Bertheir, maj me čaka. Tudi vi bodete na mestu. Prinesite brzojavke!" iKo flory odide, vzame borzni velikan nekaj listkov iz žepa in začne pogovor z Amadieu-jem znova. Vsako minuto se je jflelonil kak mimoidoči gost k •njemu in mu zašepetal besedo \Xapačno poročilo — nihče ni vedel odkod je prišlo — sc ie dviga to nad gosti kot neurje. "'Kaj ne, da prodaste ?"' vpraša Moser Salmona. Nemi smeh slednjega je bil tako skrivnostno prebrisan, da je Moser ostal v negotovosti glede angleškega ultimatuma; niti vedel ni, da je sam iznajdel ta angleški ultimatum. "Jaz.kupim vse, kar pride!" konča Pillerault z vratolomno baharijo igralta, ki ne premisli prej svojih načrtov. V tesni dvorani je postalo Saccardu vroče. Sklene torej, da povžije svoje spargeljne, in znova se razjezi nad Hureta, na katerega prihod niti računal ni več. On, ki je bil sicer tako hiter v svojih sklephi, že cele čedne ni več vedel, kaj naj stori. Gotovo je čutil v sebi potre- zagleda nekoliko na stran debelega moža, Iki je smotril na solncu ruibin, katerega nežno drži v svojih defbeKh, umazanih , i. rokah. '*Hej, Bush______pravkar sem se spomnil, da sem »bil k vam namenjen." ■ Nadaljevanje. pozor; Sprejmeta se dva poštena fanta na hrano in stanovanje. 5357- Stanard ave. (98) Slovenka dobi takoj delo za hišna dela. Ddbra plača. 4322 St„ Clair ave. (97> so čakali, kdaj pridejo natančne j a poročila. Elegantno oblečeni gospodje so hiteli pri vratih noter in ven, pojavilo se je tudi več dani, zigledalo je pred borzo kot pred uljnjakom, kadar se Ibučele pripravljajo na iM ah oni a, 'baš ko je pričel rezati naročeni sir, začuje Sac-card kričeč glas. Takoj posluh-ne. "Oprostite, dragi moj,, nemogoče mi je bilo priti poprej/' -Konečno je dospel* Huret Normainec iz Calvados, z nerodnim širokim obrazom premetenega kmeta, katerega je vsakdo smatral za bedaka. "Wo in?" vpraša Saccard s suhim glasom. Toda Huretu se ni mudilo; premeteno in previdno pogleda Saccard a, začne jesti, stegne obraz in reče s pritajenim glasom : "Govoril sem z mogočnim I človekom.....da, v njegovi hiši, danes zjutraj.....o, bil je jako prijazen napram vam." Potem pa preneha, si zatlači \ usta krompir, prime za kozarec in ga zvrne na dušek. ''In potem?" "In potem, dragec, stvar jl Itaka: vse hoče narediti za vas, kar je v njegovi moči, preski-beti vam hoče prav lepo mesto, toda ne v Franciji... .n. pr. kot guverner v kaki provinciji, v dobri provinciji, tam bi bili go .spod in mojster, knez v malem jo'bsegu." Saccard je postal bled kot smrt. "Čujte, to je šala! Vi se šalite z menoj!.....Zakaj pa me ; takoj ne deportirajo?.. . Tako, otresti se me hoče? Naj se le 'jK>briga, da mu konečno v resnici ne bom nadležen!" Huret je imel polna usta, in zadovoljen je bil. "Počasi, počasi! Sanio dobro vam hočemo! Le pustite, da naredimo vse za vas!" 'Kaj me, tako na stran me stisnejo, a?.......Čujte! Prav- 1 kar so mi tu povedali, da cesarstvo ne bo naredilo nolbene napake več. Da, vojna z Italijo, ! Meksiko, vojna s Prusi, vraga, i res je.....Naredili bodejo toli-! ko neumnostij, da se bo cela, Francija dvignila in vas vrgla ven!" Zdaj je bila vrsta na poslancu, ki je bil ponižna kreatura ministra, da boječe pogleda o- 1 koli sebe. -"No, dovolite, dovolite! .Nikakor se ne moreni strinjati z vami. . t. ..Rougon je vse časti vreden mož. nobene nevarnosti ni, dokler je on na mestu..... Ne, ne govorite nadalje, vi ga ne poznate, prav gotovo ga ne poznate!" Saccard pa zasikne med zobmi : '"'Radi mene ga lahko obožujete, kujta skupaj svoje čarov- ' ' -T- . : ■ " , nije.... .Da ali ne, ali mi bo pomagal, da pridem v Pariz na- prej?" "V Parizu nikdar!" Ne da bi spregovoril še besedico, pokliče Saocard natakarja, da plača svoj račun, do-čim Huret, ki je poznal te jezne iz»bruhe, mirno uživa naprej svoje kosilo, kajti bal se je govoriti, da ne bi izval škandala. Ta trenutek pa pride močno vznemirjenje v dvorano. 'Pravkar je vstopil Oindermart, finančni kralj, mojster borze in sveta, šestdesetletni mož, katerega velikanska plešasta glava z debelim nosom je naznanjala trdovratnost in napor od dela. Nikdar ni 'hodil na iborzo, tudi zastopnika ni pošiljal tja, tudi nikdar ni obedoval v javnosti. Toda od časa do časa, baš kakor danes, se je pokazal tia javnem prostoru. Obedovati je hotel pri Champeaur. Naročil je kozarec vichy vode. 2e dvajset let je trpel na želodcu, zato se je moral omejiti na dieto. Takoj je bilo vse osobje na nogah, in vsi navzoči gostje so se zjedinili. Kako uničujoče je pogledoval Moser tega moža, ki je vedel za vse .borzne skrivnosti, ki je znal delati paniko in mir, kakor Bo-g vihar in soln-ce. lTra je pol ene. Mazaud hitro vstane od mize pri Amadieu in se priklbni skoro do tal pred bankirjem, od katerega je včasih prejemal kako naročilo. Mnogo gostov, ki so hoteli baš kar zapustiti jedilnico, obstane in se postavi okoli magnata z glol>oko sklonjenimi hiibtišči. Z bojazljivim spoštovanjem ga opazujejo, dočim on s tresočo roko prime za kozarec in ga nese proti ustnom. Svoje dnij je imel Saccard, pri špekulacijah zemljišča v Monceaux, prepire z Gunder-manom. Nista se mogla razumeti — eden je bil človek poln uživanja, drugi pa trezen in mrzel logik. 2e je hotel Saccard oditi, v svoji jezi nad- vstopom tritwnfatorja še bolj podkurjen, ko ga Gunderman pokliče k sebi. "Povejte mi, prijatelj, ali je resnica, da bodete opustili p*>-sle?*... Pri moji veri prav imate, bolje je tako!" To je bil za Saccarda udarec z tbičem v obraz; vzravna se v svoji mali postavi in odvrne z ostrini glasom, ki je rezal kot meč: "Pravkar nstanovljam kreditni zavod s kapitalom petindvajset milijonov in v kratlkem vas obiščem". 'In Saccard odide v drenjajoči množici. O, če bi se mu enkrat posrečilo, da bi tem ljudem, ki mu obračajo hrbte, stopil ura tilnik, da ibi tekmoval s tem kraljem denarja, da, mogoče celo zrušil! INd se še odločil, da zapre svojo veliko trgovino z de- narjem. Toda ali na Aične kje drugje; sedaj, ko -ga je pustil - brat na cedilu, ko ga skušajo stisniti iz arene kot ranjenega 1 vola? ' ( Za trenutek ostane na hodnika Bilo je pravkar ob uri, ko se shaja vse življenje Pariza na i tem prostoru, med Rue Mont- 1 mart re in Rue Richelieu. Od 1 štirih križajočih cest so drveli i na trg vozovi za vozovi med j oigromno množico. < Odkar se je izvršil njegov po- j lom, se Saccard ni dTznil pre- ^ stopiti stopnjic borze, in tudi danes ga je zadrževalo čustvo bolestne sebičnosti, gotovost, i da ga bodejo sprejeli kot pre- j ^ ^^^^^ Vzvratna " ci^^ " H M/ /II izjemno ZASTONJ kot božično darilo jtr< i f Nebo kupone in sprednje dele škatljic. Hranite jih j| ft * V.ak .prednji del škatljlc je vreden pol cento W v gotovini, ali pa ifeje kot celi kupon za darila W I j Kuponi za gotovino y vsaki škatlji fts^^ M P . Poft jite n katalog daril M 98 First Street, Jersey City, N. J. Jggg^HH /tvj P. Urtltord Ct., Iac„ New Yfk City. Est 1716. VRNIMO SeI /7 BB Vsi se radi spominjamo dnij, ko smo bili pri polni moči in živahnosti, ko se nam jc zdelo, da ima svet za nas samo srečo in veselje. Kaj je povzročilo, da smo spremenili svoje navade, da smo zapustili srednjo *pot zmernosti v vsem? Vrnimo se k staremu načinu življenja, k preprosti hrani, k večjemu fizičnemu I delu, k svežemu zraku it> posebno skrbno pazimo na prebavnost, da preprečimo 4 zaprtje in posledice, slabost in nervoznost. Kakor hitro se ne počutimo dobro zanesimo se • * Trineijevo ameriško I grenko Vino, I 1 o zdravilo je jako pomenljivo in poveča prebavijanje hrane in vrača tako , telesu splošno zdravje, dokler se zopet ne primemo slabih navad. To zdravilo tudi olajša prebavne bolečine A II > Vs^l odpravi zaprtje • | I cf/A. ustvari apetit 1EjJS>0 pomaga prebavi ^ ^ pomnoži prebavljalno moč vzdržuje organe aktivne prežene nervoznost. Ojačuje in daje novo moč in energijo, prepreči in ozdravi zaprtje, pomiri glavobol, da olajšanje dekletam in ženam v njih bolestih, je jako dobro zoper druge bolesti. Cena $1.00 Po lekarnah. JOSEPH TONER, I _ i 1333-39 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Če se hočete izogniti bolečinam, imejte pri rokah Triijerjev liniment in drgnite z njim telo, kadar začutite najmanjšo revmatično bolečino. Cena 25 in 50c 1Bkb Tu je nekaj novic Vi, ki kadite pipo ali cigarete, imate najboljšo zabavo s tobakom, kakor hit- • ' ro kupite Prince Albert bobak. Možje, s % ^^^ '' ^ • tu je tobak, katerega bodete raje imeli - kot vsak drug tobak, ki ste ga kdaj ka- fe^jlS^^^^MftS^« ' dili, ker je prijetnega okusa in hladen. f ' •. K Neprestano lahko kadite. Patentiran proces dela to - nič grizenja. jSMp^^^ iff^SnP^'''' Sv.'-' . lV'; Prince Albert ^ narodno kadenje veselja. Vsak pihljaj cigarete ali iz pipe je ^ boljši kot zadnji. Nikdar »e ne utru RS^^P dite kaditi ta tobak, brez obzira |.fM^^B^^W^Mg koliko kadite. Prav za vaš okus je. % ^^^MM^^mi^^^m^Z..!• — Prince Albert ae lahko zvija, dolgo ^^^^g^^^^gMI^^^^HBSJI^ gori, in je najbolj zadovoljiv tobak, kar ste ga kdaj imeli v pipi ali //^^^^P^'^^^fli cigareti- ' i I i lttr§WI w s ® ^. ^ llij/^kvii J Princ. Albert se prodaj. ▼ »rečicah t sedaj odvisno od besede njegovega brata. Ce ga slednji zavrže in zažene z nova v borzmo žrelo — no, toli'ko slabše potem za njega in za druge. Polotil bi se velikega preobrata, o katerem še ni govoril z nikomur, velikansko delo, o katerem jc že cele tedne sanjal, in katerega se je skoro sam ustrašil. Medtem pa je spregovoril Pillerault: ''Mazaud, ali je eksekucija Schollserja gotova?" "Da," odvrne Mazaud, ''danes pribijejo listek.....Kaj pa hočete? Sicer 1 >i sc človek jezil, toda dobil sem o njem skrajno neugodna poročila, in diskonti-ral sem ga.....Od časa do časa moramoipač pometati!" "'Zagotavljajo mi," pravi Moser, ''da sta vaša 'kolega Jacoby in Dellaroque zgubila nekaj milijonov," "AH, bah, pustite naj zgori, česar se ne more rešiti!....... Ta Schlossed gotovo spada k kaki bamdi, in nadalje se bo pa-sel na berolinskih ali dunajskih borzah." Saccard pogleda zdajci Saba-tanija; slučajno je zvedel za njegovo skrivno zvezo s Schlos-serjem. Mladi mož zdajci mirno plača svoj zajutrek, potem pa pride s hinavsko prijetnostjo italijattvskega orientalca ik Ma-zaudu, mu stisne roko, kajti bil je njegov klient. Skl'one se k njemu in mu da svoje naročilo, katero slednji zapiše na listek. \Sueške akcije »prodaja,'' šepne Moser, in da pomiri svojo vihanno notranjščino, pristavi naglas: "No torej, kaj mislite o Suezu?" Mir nastane v dvorani, vse glave pri sosednjih mizah se ozrejo okoli sebe. To vprašanje se je z nemirnostjo in strahom vselilo v srca vseh. Amadieu je ostal miren, ker ni imel ničesar povedati. "Sueške akcije so jako dobre," reče zdajci Sabatini, ki je pred odhodom še stopil k Saccardu in mu prijateljsko stisnil desnico. iRožljanje in ropotanje krožnikov, vilic in inožev je postalo še glasneje, glasovi šo postajali hripavi. Trg pred borzo se je napolnil radovednih ljudij, ki