£ET0 xrv., ŠTEV. 9S
SLOVENSKI
Direktor: Rudi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca«
— Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5 telefon
0-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Čopova ul. 50-III., telefon 22-575 in 22-621 — Oglasni oddelek: Ljubljana. Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje 21-832 — Ppštni predal 29 —
Tek. račun NB 60l-»T«-l63 — Mesečna naročnina 2«0 din
Odgovori Staneta Kavčiča o problemih samoupravljanja zdravstvenih ustanov
Razvoj socialističnih odnosov terja nov način upravljanja zdravstvenih ustanov
Cena 10 did
Predsednik republike je sprejel zastopstvo šolske mladine iz Kragujevca
Višina oskrbnega dne bo v raznih bolnišnicah različna, kar je razumljivo in nujno spričo različnih pogojev in okolnosti njihovega dela. To velja tudi za ambulante. Najvišjo dopustno ceno za usluge bo določil republiški svet za zdravstvo in socialno politiko, odnosno okrajni sveti za svoje ustanove. V cenah bo vračunan tudi gotov procent za vzdrževanje in najnujnejša popravila in ureditve. Gradnjo novih bolnic in drugih zdravstvenih ustanov pa bo seveda treba tudi v bodoče finansirati iz sredstev splošno družbene akumulacije.
Uredništvo »Slovenskega poročevalca« se je obrnilo na člana izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije tovariša Staneta Kavčiča in mu postavilo naslednja vprašanja v zvezi s prehodom na samostojno finansiranje zdravstvenih ustanov.
1.	Kakšni so razlogi za spremembo sedanjega načina finansiranja zdravstvenih ustanov; kako daleč so že preprave za prehod na samostojno finansiranje?
*
Socialno zdravstveno področje, ki ima najširši družbeni pomen ni mogoče več zadrževati in voditi na administrativen način, sicer bi tu šli v očiten razkorak z ostalim našim demokratično socialističnim razvojem. Zato je nujno potrebno tudi tu postopoma uvesti najrazličnejše oblike samoupravljanja. Pri socialnem zavarovanju delavcev in nameščencev je že napravljen prvi korak. Pri zdravstvenih ustanovah pa sprememba sedanjega načina finansiranja v družbeno političnem smislu šele predstavlja osnovni predpogoj za postopni prebod k organom samoupravljanja. Družbeno politični razlogi, nadaljni razvoj socialističnih odnosov so torej tisti faktorji, ki zahtevajo omenjene spremembe, med katerimi je neposredno pred nami prehod na samostojno finansiranje zdravstvenih ustanov. Skoraj odveč je poudarjati, da dosledno uresničevanje omenjenih družbeno političnih principov graditve socializma prinaša skupnosti in poedincem tudi določene eko-nomsko-materialne koristi, in le-te ne bodo izostale tudi v tem primeru.
Losedanje priprave so zlasti v tehnično operativnem pogledu že toliko napredovale, da je Izvršni svet določil 1. junij kot začetek samostojnega finansiranja zdravstvenih ustanov. V dosedanjih pripravah, ki so preveč prakticistično obravnavale in reševale predvsem tehnično-finančne probleme, je izostal družbeno politični značaj te spremembe. To pomanjkljivost bomo morali čimprej odprayiti. Treba je poudariti tudi druga dejstva ob tej priliki in prikazati perspektivo nadaljnega razvoja na zdravstveno-socialnem področju.
Želim poudariti še to, da okrajni ljudski odbori v dosedanjih pripraVah niso dovolj sodelovali. Toda ravno sedaj dobivajo nove družbene, kakor tudi materialne odgovornosti in dolžnosti. Zato bi bilo želeti, da na prihodnjih svojih zasedanjih razpravljajo tudi o problemih zdravstvene službe.
2.	Kakšen ekonomski efekt se pnćs'kuje od samostojnega finansiranja? Se- pričakuje, da bo zdravstvena služba dobila s tem več finančnih sredstev?
Praksa kaže, da smo povsod kjerkoli smo zamenjali administrativni in budžetski način finansiranja s kakršnokoli obliko neposrednega gospodarjenja in stimulacije imeli takoj tudi koristen finančni efekt. Prepričan sem, da bo tako tudi pri zdravstvenih ustanovah. Ce se Izboljša organizacija in odpravijo nepotrebni izdatki si bodo zdravstvene ustanove lahko prihranile nekaj finančnih sredstev s katerimi bodo v okviru tozadevnih predpisov samostojno razpolagale. Ta sredstva se bodo po svojem namenu delila v naslednje sklade: sklad za nagrajevanje zdravstvenih delavcev In uslužbencev; sklad za laetne Investicije In rezervni sfclađ. 3
3.	Kaiko se bodo zaračunavale zdravstvene storitve v bolnišnicah in ambulantah? Ali bod-o cene v bolnišnicah in ambulantah po vsej. Sloveniji enake ali različne?
V dosedanjih pripravah so bile proučevane razne variante. Pokazalo se je, da je najbolj prikladen tako v zdravstvenem, ekonomskem in tudi operativnem pogledu sledeč način.; v bolnišnicah oskrbni dan ločeno po oddelkih (kirurški, interni itd) v katerem so zaračunani vsi izdatki od hrane in zdravil do operacije. V ambulantah se bodo zaračunavale 3—4 različne storitve, odnosno usluge, pač z ozirom ca obseg in trajanje ■dranrstvene pomoči pacientu.
4. V nekaterih zdravniških krogih obstajajo pomisleki, da bi s prehodom na samostojno finansiranje zdravstvenih ustanov padla kvaliteta zdravstva. Zato so dokaj 6keptičnu do predvidenih sprememb. Kakšno je Vaše mišljenje o tem?
Mislim, da so ti pomisleki v glavnem popolnoma neutemeljeni. Splošno znano je, da so mnogokrat s sredstvi, ki jih naša družba daje za zdravstvene namene zelo slabo gospodarili. Primeri brezvestnega razsipanja tozadevnih sredstev, nemaren odnos do zdravstvenih rekvizitov, razni pojavi oportunizma, privilegiji, majhna produktivnost nekaterih uslužbencev, to je tisto kar povzroča nepotrebne izdatke, katere morajo kriti delavci s svojim delom. V marsikateri zdravstveni ustanovi en del kadra — in to zlasti vodeči — neverjetno požrtvovalno dela, daje vse svoje umske, strokovne in fizične sile v službo zdravstva; zraven njih pa tudi gotovo število zdravstvenih delavcev in uslužbencev dokaj uradniško in brez posebnega pbžrtvovanja vrši svojo zaposlitev. In tu je treba poiskati rezerve, tu je treba usmeriti naš glavni udarec. Nihče ne misli zmanjševati kvalitete zdravstva. Vsi smo se dolžni boriti in pomagati njegovemu neprestanemu nar ledku. Z isto odločnostjo, s katero hočemo in moramo odpraviti omenjene slabosti in slabo gospodarjenje, moramo tudi odkloniti vsak poizkus in pojav, ki bi zniževal kvaliteto zdravstvenih uslug in zmanjševal nego in skrb za paciente. Ni izključeno,
da se bodo taki primeri pojavili; pojavijo se lahko pri plačnikih (soc. zavarovanje, ljudski odbori) kakor tudi pri zdravstvenih ustanovah. Z odločnim odporom celotne družbe je treba take pojave že v kali zatreti.
Končno imamo tu še dva zaveznika. Prvi, je splošno etični in strokovni nivo naših zdravnikov, ki brez dvoma ne bodo dopustili kakršnokoli nazadovanje naše zdravstvene službe. In drugi, je čista ekonomska računica. Kakšno zdravljenje je najcenejše? Po mojem tisto, ki je kratko In kvalitetno. Tako zdravljenje pa zahteva predvsem uporabo najmodernejših metod, od prehrane do vseh ostalih sodobnih sredstev medicine. Spričo tega je celotna naša družba, vsak organ socialnega zavarovanja in tudi vsak poedinec, tako z materialno-ekonomskega, ka-
kor tudi soclalno-humanitarnega stališča zainteresiran, da vsakemu pacientu nudi vse kar je mogoče, da čimprej ozdravi.
Glejte, zaradi vseh teh razlogov smatram, da je omenjena bojazen nekaterih zdravnikov brez osnove.
5. Ali se bo z novim načinom finansiranja v zdravstvenih ustanovah rešilo tudi vprašanje plač zdravnikov m zdravniškega kadra, o čemer se že delj časa razpravlja?
Ne. Prehod na samostojno finansiranje ne spreminja sedanjega načina nagrajevanja zdravstvenih delavcev. On tudi ne posega v obstoječo zdravstveno zakonodajo. Te probleme bo treba čimprej vsestransko proučiti, odstraniti tisto kar ne odgovarja našim sedanjim materialnim možnostim in družbenim odnosom in nadomestiti to z novimi in sedanjemu stanju ustreznimi zakonskimi in drugimi predpisi.
Beograd, 21. aprila. Danes ob 10. uri je predsednik republike Josip Broz Tito sprejel v Belem dvoru delegacijo šolske mladine iz Kragujevca. V delegaciji, ki sta jo vodili Nikolija Petrovič, predsednica mestnega sveta za prosveto in ravnateljica učiteljišča, ter Jovan Nešič, ravnatelj I. kragujevaške gimnazije, sta bila po dva učenca I. kraguje-veške gimnazije, II. kragujev-ške gimnazije, in učiteljišča.
Predsednik Tito je izročil delegatom 112 funtov v kuponih UNESCA kot darilo učencev angleške šole »Mary Ducheler«, jim sporočil pozdrave angleških dijakov. Med drugim je dejal: »V Angliji sem se sestal s predstavniki Šolske mladine in Vas povabil, da Vam sporočim njihove pozdrave in izročim njihovo darilo šolski mladini Kragujevca. Angleški dijaki so se zelo zanimali za to, kako sedaj živite in če si je vaše mesto že opomoglo od posledic okupacije. V kratkem sem jim povedal, kakšno usodo je doživela naša mladina med vojno. Angleški mladinci so se zelo zanimali za
našo mladino ln lahko povem, da uživa naša mladina v Angliji velik ugled. Naši mladi rodovi, ki sedaj posečajo šolo, morajo ta ugled ohraniti ln ga še bolj dvigniti*
Posvetovanja zastopnikov grške, turške in jugoslovanske poštne uprave Beograd, 21. aprila. V Skoplju se bo 27. aprila začelo posvetovanje predstavnikov grške, turške in jugoslovanske poštna uprave.
Na tem zasedanju bosta dve komisiji proučevali probleme poštnega prometa in telekomunikacij, da bi določili najboljši in najvarnejši način za vzpostavitev poštnih telefonskih in brzojavnih zvez med Evropo in državami Bližnjega vzhoda.
Dosedanje sodelovanje na tem področju med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo je temeljilo na splošnih mednarodnih konvencijah. Po tem sestanku bo vzpostavljeno med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo tesnejše sodelovanje glede poštnega prometa in telekomunikacij.
Izvoljenim slovenskim občinskim svetom ne smejo diktirati italijanski predstojniki
Trst, 21. aprila- Slovenski občinski svetovalci, odborniki in župani so na sestanku, ki so ga imeli v nedeljo, razpravljali o vprašanju conskega sveta in udeležbo Slovencev v ostalih upravnih, poluradnih in samoupravnih organih na angtoame-riškem področju Tržaškega ozemlja. Kakor je znano, so
tržaški Slovenci po odstopu predsednika conskega sveta Pa-lutana ponovno zahtevali od angloameriških oblasti, da mora biti conski svet voljen in ne imenovan. Conski svet je namreč oblastveno nadrejen občin, skim svetom, ki so voljeni, in ima tudi pravico razveljavljati sklepe, ki so jih sprejeli izvo-
Ustanovljena je stalna konferenca mest In mestnih občin Jugoslavije
Za prvega predsednika je bil izvoljen predsednik beograjskega ljudskega odbora lij urica Jojkič, za podpredsednika pa V jače slav Holje-vac iz Zagreba in Jaka Avšič iz Ljubljane
Beograd, 21. apr. Danes se je v Beogradu začela konferenca mest in mestnih občin FLRJ, ki ji prisostvujejo predstavniki Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Skoplja, 'Titograda, Novega Sada, Prištine, Reke, Dubrovnika, Kragujevca, Splita,
Tuzle, Maribora, Celja, Ndša, Subotice, Mostara, Osijeka, Karlovca in Banjaluke.
V imenu Zveznega izvršnega sveta je pozdravil predstavnike mest podpredsednik zveznega izvršnega sveta tovariš Edvard Kardelj.
Govor
tov. E. Kardelja
V svojem govoru je Edvard Kardelj poudaril, da bo ta konferenca mnogo pripomogla k izgradnji našega socialističnega sistema. Zamisel o ustanovitvi te konference je dejansko že zelo stara. Ze pred nekaj leti, ko smo se pričeli sistematično ukvarjati s komunalnimi problemi, — je rekel tovariš Kardelj, — smo od časa do časa sklicevali konference predstavnikov mest in okrajev. Rezultat teh konferenc v tedanjem sistemu ni mogel biti drug kakor ta, da so iz njih izšle razne komunalne uprave, ministrstva za komunalna vprašanja, sveti in drugi organi, ki so odigrali določeno koristno vlogo in omogočili v tedanjem času potrebno koordinacijo. Imeli so pa razen tega tudi slabe strani, zaradi katerih jih je bilo treba v začetku reorganizacije prejšnjega sistema ukiniti. Njihove slabosti so bile v tem, da so obstojale določene težtnje vsiljevanja stališča od zgoraj in nekakšnega izenačevanja položaja. Notranje življenje komune, mest in občin pa je bilo tako raznoliko, da je bilo ne samo nemogoče, temveč naravnost škodljivo poskušati vnašati v ta mehanizem takšne enotne metode in ukrepe in enoten način dela in funkcioniranja. Zaradi tega se je pokazala potreba, da poiščemo drugačno metodo povezovanja mest in obravnavanja komunalnih problemov, ki bi ustrezala demokratičnim spremembam, katera so pri nas nastala v zadnjem času.
Tovariš Kardelj je nato poudaril, da pomeni sedanja konferenca pravilno rešitev v tem smislu, m dejal, da smo dobili s takšno organizacijo demokratičen forum naših komun, mest in mestnih občin, ki se lahko postopoma razširi tudi na manjša mesta poleg tistih, katerih zastopniki so prisostvovali sedanjemu zasedanju.
To je eno izmed tistih sredstev, o katerih je govoril Marx, ko je razpravljal o povezavi komun. S takšno organizacijo, če se bo dosledno razvijala tako, kakor je bilo to sedaj določeno na konferenci, namreč bolj kot posvetovaJna organizacija za izmenjavo izkušenj, ne pa kot ustanovitev nekakšne višje oblasti nad mesti, bomo nadomestili birokratski instrument, ki je bil sicer formalno ukinjen, ki pa vendarle obstoji še dandanes glede na povezanost mest z državno upravo.
Edvard Kardelj je na koncu dejal, ba bo ta konferenca lahko opravila številne naloge, ki jih sedaj opravljajo državna uprava in razni gospodarski organi izven komun. Tako ne bo potrebe, da bi konferenca mest in mestnih občin prekoračila tiste meje, ki se nanašalo na mestno življenje, vendar bo kljub temu lahko pomagala tudi vsem okrajem, ker morajo ti v večji ali manjši meri urejati tudi števil! ne komunalne probleme. *
Stalna konferenca mest in mestnih občin FLRJ, ki so jo danes ustanovili predstavniki 21 mest, je prostovoljna organiza-
cija. Vanjo se lahko včlani vsako mesto ali občina FLRJ. Sklepi, predlogi in mnenja ta ustanove niso obvezni in pomenijo samo priporočilo njenim članom. Namen stalne konference mest in mestnih občin je proučevat; in izmenjavati izkušnje med posameznimi mesti pri reševanju urbanističnih, komunalnih, gospodarskih, prosvetnih, zdravstvenih in drugih problemov, ki so pomembni za življenje mestnih občin. Proučevala bo tudi vprašanje nadaljnjega razvoja organizacij organov ljudskih oblasti in državne u-prave mest ter mestnih občin, kakor tudi vprašanja, ki so v zvezi s krepitvijo demokratičnosti pri delu teh organov. Njena naloga je pomagati in razvijati iniciativo mest in mestnih občin v prizadevanjih za dosledno u-resničevanje načel samouprave delovnega ljudstva v krajevni družbeni skupnosti. Stalna konferenca mest bo sodelovala s predstavništvi in drugimi državnimi organi pri pripravljanju in sestav; zakonskih predpisov.
Na čelu stalne konference mest in mestnih občin je predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in dva podpredsednika. Fredsednik je voljen za leto dni. Za prvega predsednika je bil izvoljen Djurica Jojkič, predsednik ljudskega odbora v Beogradu, za podpredsednika pa Vjače-slav Holjevac, predsednik ljudskega odbora v Zagrebu, in Jaka Avšič, predsednik ljubljanskega mestnega odbora. Za upravljanje tehničnih poslov je bil ustanovljen biro. ki ga bo vodil posebni sekretar. Za sekretarja biroja je bil imenovan Sretan Bjeličič, predsednik mestnega komteja Ljudske mladine Beograda.
Na popoldanskem zasedanju je bil sprejet tudi sklep, naj se stalna konferenca mest in mestnih občin FLRJ včlani v Mednarodno zvezo mest in krajevnih organov oblasti. Stalna konferenca mest bo vzdrževala tudi zveze z dru^mi podobnimi mednarodnimi organizacijami. Posluževala se bo izs'°dkov komunalnih, urbanističnih in drugih znanstvenih in tehničnih panog in izkušenj mest v tujini in bo te izkušnji» posredovala svojim članom. Seznanjala bo inozemska mesta z rezultati, ki so jih dosegla jugoslovanska mesta na vseh področjih svojega dela.
Izvoljena je bila delegacija
stalne konference mest za kongres mednarodne zveze mest, ki bo na Dunaju sredi junija letos. V tej delegaciji bodo Kemal Sej-fula, predsednik mestnega ljudskega odbora v Skoplju, Sofa Mustafa, predsednik mestnega odbora v Mostaru, in Nemanja Markovič, pvedsednik mestnega ljudskega odbora v Kragujevcu. Razen tega se bodo kongresa Mednarodne zveze mest udeležili kot člani Mednarodne zveze zastopniki Beograda, Zagreba in Novega Sada.
Stalna konferenca mest in mestnih občin je popoldne nadaljevala delo in proučevala izdelavo statuta ljudskih odborov mest in mestnih občin. O tem je poročal Miloš Kovačevič, sekretar mestnega ljudskega odbo-va Beograda.
Na djerdapski konferenci še ni soglasja
Beograd, 21. aprila. Včeraj so se v Oršavi nadaljevala jugoslo-vansko-romunska pogajanja o ureditvi, plovbe skozi Železna vrata. Na včerajšnji seji so razpravljali o dnevnem redu pogajanj. Delegati niso mogli doseči soglasja, ker je romunska delegacija skušala doseči, da bi razpravljali o lokomotiv-skem vleku, ki ga ima Jugoslavija, obenem z glavnim vprašanjem, ki je na dnevnem redu konference. Znano je, da 21. člen prve donavske konvencije, na čigar temelju je bila sklicana ta konferenca, ne omenja vprašanja lokomotivskega vleka, temveč govori samo o vzpostavitvi jugoslovansko-romunske administracije v Djerdapu. Debata se nadaljuje.
Visoki komisar OZN za begunce odpotoval iz Jugoslavije
Beograd, 21. aprila. Visoki komisar OZN za begunce Van Heu-ven Godhart je davi odpotoval z letalom iz Jugoslavije v Ženevo. Na zemunskem letališču so se od visokega komisarja poslovili predstavniki državnega sekretariata za zunanje zadeve.
Med svojim bivanjem v Jugoslaviji, ki je trajalo 7 dni, je visoki komisar OZN stopil v stik s funkcionarji državnega sekretariata za zunanje zadeve in s predstavniki jugoslovanskega Rdečega križ«.
ljeni predstavniki prebivalstva. V tem svetu so bili doslej vedno le predstavniki italijanskega prebivalstva, med njimi tudi netržačani, kar je tudi novi predsednik tega sveta dr. Mice-ii, čeprav so od šestih občiD področja 3 popolnoma slovenske, ena s slovensko večino in le dve z italijansko večino. Kom-informovski svetovalci se sestanka niso udeležili, čeprav je prav- njihov nabrežinski svetovalec Slavec predlagal skupni sestanek.
Na tem sestanku so sprejeli resolucijo, ki jo bosta tržaška občinska svetovalca dr. Jože Dekleva in dr. Agneletto izročila poveljniku cone generalu Wintertonu; v bednost pa jo bodo poslali tudi britanskemu in ameriškemu zunanjemu ministru in jugoslovanskemu sekretarju za zunanje zadeve. V tej resoluciji zahtevajo svobodne volitve conskega sveta in njegovega predsednika, sorazmerno zastopstvo Slovencev v odborih in komisijah, ki jih je ustanovila angloameriška vojaška uprava, kakor tudi v vseh državnih, poldržavnih in samoupravnih uradih. Do ureditve vprašanja volitev conskega sveta zahtevajo podpisniki resolucije imenovanje takega predsednika conskega sveta, ki bo domačin in bo znal oba jezika tržaškega prebivalstva, za podpredsednika pa bi mora! biti ime-van Slovenec; Slovenci bi morali biti sorazmerno zastopani v conskem svetu.
Resolucija dalje obravnava vprašanje slovenskega šolstva, ter ponovno zahteva samostojno šolsko upravo in izpopolnitev slovenskih srednjih in strokovnih šol. Slovenski svetniki,
Jugoslovanski delavci na praksi v Nemčiji
Bonn, 21. aprila (Tanjug). Iz Neussa, industrijskega predmestja Diisseldorfa je odpotovala v domovino skupina petih jugoslvanskih delavcev, ki so se po mednarodnem uradu dela v Ženevi izpopolnjevali šest mesecev v eni izmed največjih nemških tovarn kmetijskih strojev. Med prakso so jugoslovanski delavci obiskali tudi tovarne.
odborniki in župani protestirajo tudi proti premeščanju slovenskih uradnikov v Italijo ter zahtevajo vrnitev in namestitev domačinov, ki so bili za časa fašizma premeščeni v notranjost Italije- Ponovno poudarjajo tudi zahtevo, da mora vojaška uprava odpraviti fašistično zakonodajo in uveljaviti enakopravnost slovenskega jezika.
V uvodu resolucije so obrazložene vse navedene zahteve s pojasnitvijo položaja Slovencev in krivic, ki se jim gode. Naštete so tudi ustanove in organi, v katerih bi morali biti zastopani Slovenci.
Glavni odbor ZB Slovenije in delavski svet rudnika Mežica v spomin Borisa Kidriča
V	počastitev spomina Borisa Kidriča sta podarila Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije Muzeju narodne osvobodit, ve v Ljubljani 3 milijone dinarjev, Delavski svet rudnika Mežica Pa 1 milijon dinarjev.
Izvršni svet razpravlja o predlogu novega gospodarskega sistema
V	Zveznem izvršnem svetu je bila včeraj konferenca, na kateri so razpravljali o predlogu novega gospodarskega sistema. Konferenci je predsedoval tov. Edvard Kardelj, prisostvovali pa so presedniki izvršnih svetov republik, člani gospodarskega odbora Zveznega izvršilnega sveta in drugi ekonomisti.
Referat o osnovnih problemih novega gospodarskega sistema je imel direktor Zveznega zavoda za planiranje tov. Vlajko Bego-vič. Obrazložil je stališče komisije, ki je imela nalogo, predložiti novi gospodarski sistem.
Po njegovem referatu so razpravljali o zajemanju in razdelitvi presežka dela, o principih ugotavljanja družbene rentabilnosti, o sistemu investiranja, o kreditni politiki in o vlogi kredita v gospodarstvu, teT o metodah obračunskih odnosov med podjetji in družbo.
Konferenca nadaljuje z delom.
Jugoslovanski kovinarji o razširitvi stikov s sindikati v tujini
Sarajevo, 20. aprila. Drugi dan plenarne seje sindikata kovinarjev Jugoslavije v Sarajevu so med drugim govorili tudi o potrebi razširitve in utrditve stikov z ustreznimi sindikati v tujini. Predsednik centralnega odbora tega sindikata Su-bašič je poudaril, da jugoslovanski kovinarji niso niti člani Mednarodnega oddelka pri Internacionali svobodnih sindikatov, ki ima svoj sedež v Bernu, niti mednarodnega oddelka kovinarjev pri Svetovni sindikalni federaciji, dodal pa je, da imajo stike z Internacionalo sindikalne organizacije, katere člani so;
kovinarji Skandinavskih držav,
Belgije, Zahodne Nemčije, Francije in nekaterih južnoameriških držav. Nekaj zvez imajo tudi a sindikati kovinarjev Švedske, a sindikati Anglije in nekaterih drugih držav. Posamezne naše podružnice imajo tesnejše stike s tujimi sindikalnimi organizacijami kot pa centralni odbor (delavci podjetja »Rade Končar« in »Litostroja«, n. pr. s svojimi kolegi v Avstriji).
Predsednik Subašič je poudaril zlasti potrebo sodelovanja z zahodnonemškimi kovinarji, ki so pokazali veliko pripravijo, nost zg sodelovanje.
Pariško zasedanje
Atlantskega pakta
Medtem ko so bila prejšnja zasedanja sveta držav Atlantskega pak a bolj ali manj potisnjena na rob dogodkov, bo potekala konferenca v Parizu, ki se bo začela v četrtek, bržkone v vzdušju najosrednejših problemov svetovne politike.
Svet držav Atlantskega pakta so ministri za zunanje zadeve ter ministri obrambe in financ 14 držav, ki so pristopile v atlantsko skupnost. Gre torej za Izredno pomemben forum — politični, gospodarski in vojaški, ki zastopa interese in težnje »zahodnega sveta«.
Čeprav naj bi po programu za konferenco držav Atlantskega pakta razpravljali v prvi vrsti o obrambnih ciljih, ki na) Jih »atlantske« države dosežejo v letošnjem letu, pri čemer nai bi se vzkladili vojaški napori z gsspodarskimi možnostmi posameznih držav, vendar kaže, da bo v ospredju celotnega raz pravljan’a vendarle pretres mednarodnega položaja v zvezi z »novo« sovjetsko politično orientacijo.
Kakor ko'i že presojamo naj_ ro”ejšo moskovsko diplomatsko delavnost, lahko vendar ngoto. vlmo, da le nenadno sovietsko »popuščanje« naletelo na raznovrstno tolmačenje in komentiranje, ki vsebuje vse odtenke barvne lestvice: od tistih, ki se ob tem navdušujejo in delajo najrazličnejše kombinacije v zvezi s prenehanjem »hladne vojne«, pri čemer se še najbolj izpos^vijajo rimski državniki, ki si v svoji protijugoslovanski gonji zaslepljeno obetajo »polom jugoslovanske politike«; mimo tistih poMtičnih krogov, ki opozarjajo, da ni trelm zamuditi nobene priložnosti za ses'anek »velikih štirih«, kar r.ekako karakterizira politiko ang'eških levih laburistov; do skeptikov, ki sila previdno otipavajo novo nastali položaj, pri čemer velja omeniti Churchilla in do neke mere celo Eisenho-vverja, ki je v svojem zadnjem govoru naštel tudi nekatere »pogoje«, ob katerih naj Rusi dokažejo svojo dobro voljo; in naposled do tistih krogov, ki trdijo, da se v sovjetski politiki ni dejansko nič spremenilo, da gre pri vsej »mirovni kampanji« Malenkova za navaden »bluff«, ki naj razbije enotnost zahodnih držav in svobodoljubnih narodov. To zadnje mnenje zagovarjajo — slej ko prej ne slučajno — tudi vodilni generali Atlantske obrambne skupnosti — Ridgway, Gruenther in Montgomery.
t-oitg tega momenta, ki je slej ko prej \azen, pa moramo navesti se drugega: prvič, se na teiu ameriške delegacije pojavlja John Foster Duties. Ze vnaprej napovedujejo, da namerava ameriški zunanji minister predložiti Atlantskemu paktu nov program, ki naj se od dosedanjega razlikuje po svoji »dolgoročnosti«. Dulles prihaja namreč v Pariz z načrtom za 2i) do 30 let... V bistvu gre namreč za predlog o reviziji ameriške politike nasproti Organizaciji severnoatlantskega pakta; nova ameriška politika naj bi slonela na zmanjšani gospodarski in vojaški (morda tudi politični?) pomoči ZDA in na mnenju, da sedanja svetovna napetost lahko v raznih oblikah traja lahko vsaj svojih 10, če že ne 20 let!
Čeprav gre za nenavadno novost, vendar je bilo pred dnevi objavljeno, da je Duiles že
18.	marca pred finančno komisijo ameriške predstavniške zbornice navedel načrt, po katerem namerava ameriška vlada precejšen del svoje pomoči, ki jo je doslej dobiva’a Zahodna Evropa, prenesti v — Azijo, pri čemer naj bi glavni delež dobili Indokina in Formoza (!), nekaj pa tudi Srednji vzhod.
Ta sprememba v ameriški politiki nasproti Evropi se lahko odrazi tudi na razmerah v Atlantskem paktu in v Evropski obrambni skupnosti- Vse namreč kaže, da je Dullesu 'e uspe!o prevreči zanimanje was. hingtonske vlade prvenstveno na azijska vprašanja, pri čemer
naj bi igrala Zahodna Evropa — drugače kot za Trumana in Achesona — šele drugovrstno vlogo.
To Dullesovo stališče lahko v končni posledici zavre obrambne napore v Zahodni Evropi, onemogoči ratifikacijo pogodb o ustanovitvi »evropske vojske« in seveda zmanjša hitrost i oboroževanja i formiranja novih divizij, kar je bilo doslej glavna naloga Atlantskega pakta. Razumljivo je, da strategi in generali iz Ridgway-evega štaba v Parizu ne soglašajo s temi novimi potezami zunanjega ministra Dullesa In vztrajno opozarjajo na resnost po'ožaja.
V tej zvezi je tudi zanimivo, da moskovska diplomacija po različnih kanalih sondira teren za sklicanje konference »ve'ikih štirih«, ki naj ti pretresala predvsem predlog o razdelitvi »vplivnih področij«. Iz Washing-tern iaviiaio, da se vztrajno širijo glasovi, p0 katerih naj bi b;’a Moskva prinravljena tolerirati ^ž'antski pakt, ki ga je doslej z vso ogorčennstlo napadaja in da ie pripravMena relo na »l-onresiio«. no kateri bi imela 7ahodna Evropa vso praviro živeti lastno politično živHenie. imeti svoj način gospodarstva in celo obrambe, At'antski pakt naj bi ne bil odpravljen, pač pa naj bi se kominformovsife ag°nture »prilagodile novim razmeram« — vse to s pogoiem, da se reši vnrafanje centra'ne Evrope — Nemčije in Avstrije — tako. da bi te dve državi zapustile vse tuje čete in da bi bilo vse to področje nevtralizirano.
To ie torej tisto, kar si želi Moskva: Nemčija in Avstrija nai bi predstavljali »vmesno področle« med obema b'okoma! Kaže, da je za to možnost ve-
del že pred časom tudi dr. Adenauer, ki je zato pohitel z ratifikacijo pogodbe o Evropski obrambni skupnosti, po kateri tfaj bi Zahodna Nemčija dobila pravico osnovati svojo vojsko-Ce bi prišlo do obrata glede nemškega vprašanja in do sporazuma med »velikimi štirimi« o nevtralni coni v centralni Evropi, petem je jasno, da bi » tem doživela polom vsa Ade-nauerjeva politika in z njo vred tudi politika, ki so jo doslej vodile države Atlantskega pakta v Zahodni Evropi.
Prav zaradi vseh teh možnosti pa postaja sedanje zasedanje sveta držav Atlantskega pakta zelo važno. Iz rezultatov pariške konference se bo dalo marsikaj sklepati, bodisi o možnem razvoju v sami Evropi, bodisi o odnosu ZDA do Zahodne Evrope in s tem v zvezi tudi o bodočem razvoju »hladne vojne« in odnosov s Sovjetsko zvezo. Dejansko gre za »dolgoročno« politiko, — morda ne docela v Dullesovem smislu,— vsekakor pa za politiko, katere posledice — pametne ali nespametne — bomo zaznali šele v prihodnosti! D. Savnik.
Demarša arabskih držav
Teheran, 21. aprila. (AFP). Predstavniki Iraka, Sirije, Egipta, Saudske Arabije, Libanona in Jordana so izročili iranskemu zunanjemu ministru Huseinu Fatemi skupno demaršo, v kateri izražajo željo, naj bi iranska vlada ukrenila vse potrebno, da bi prenehala izraelska propaganda proti arabskim državam. Zvedelo se je, da bo Iran proučil to zahtevo diplomatskih predstavnikih arabskih držav.
Jugoslovanska delegacija na zasedanju Svetovne zdravstvene konference
Beograd, 21. aprila. Jugoslovansko delegacijo na VL rednem zasedanju generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije, ki bo začela z delom 5. maja v Ženevi, bo vodil profesor dr. Andrija Štampar, predsednik Jugoslovanske akademije znanosti v Zagrebu.
Na letošnjem zasedanju bodo razpravljali o tehnični pomoči članicam te organizacije in proračunu za letošnje leto. Izvolili bodo tudi 6 novih članov izvršilnega odbora te organizacije. Strokovnjaki se bodo posvetovali o svojih izkušnjah pri zdravljenju tuberkuloze, sifilisa, črevesnih obolenj in drugih bolezni.
Svetovna zdravstvena organizacija, ki je največja specializirana agencija Združenih narodov, je bila ustanovljena 1946, kot stalno telo pa dela od leta 1948. Zaradi človekoljubnih ciljev te organizacije se je naša država včlanila že leta 1947. Sedaj ima Svetovna zdravstvena organizacija nad 80 članic.
Pogajanja o avstrijski pogodbi
Pariz, 21. aprila (AFP). V pooblaščenih francoskih krogih izjavljajo, da potekajo sedaj posvetovanja med tremi zahodnimi velesilami glede možnosti novega sestanka namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil o vprašanju avstrijske mirovne pogodbe po normalni diplomatski poti. Poslednja iniciativa zahodnih velesil za pogajanja o avtsrijski pogodbi izvira še iz januarja letošnjega leta. Francija, Velika Britanija in ZDA so tedaj poslale sovjetski vladi noto, v kateri predlagajo čimprejšnji sestanek namestnikov zunanjih ministrov. Namestniki zunanjih ministrov so se nato v začetku februarja sicer dvakrat sestali v Londonu, vendar so razgovori obtičali v slepi ulici, čeprav niso bili uradno prekinjeni.
Uganke estavne krize
v Perziji
Zadaja
glasai
demonstracija za imitatorji Tudeha
Mosadika, pri kateri
najbolj
Ustavni spor alj — bolje rečeno — boj za oblast v Perziji se čedalje bolj zaostruje in v njem je tudi vedno več ugank. Zadnja seja parlamenta je bila nesklepčna. ker se je zbralo samo 64 poslancev, medtem ko bi jih bilo potrebnih za glasovanje in sklepanje najmanj 69. Perzijski parlament ima 136 poslancev, pri lanskih volitvah pa so izvolili samo 80 poslancev jn ker niso začasno spremenili parlamentarnega poslovnika, je za sklepčnost vsake seje parlamenta potrebna prisotnost najmanj 69 poslancev.
Ko je bila sklicana zadnja seja parlamenta, je 9 poslancev zapustilo Teheran in pred svojim odhodom so nekateri člani te ob-
strukcije celo izjavili, da zapuščajo parlament zaradi tega, ker je vlada najela »bandite«, ki naj bi strahovali poslance.
Predsednik parlamenta in voditelj islamskega verskega gibanja stari Kashani si je pri tej nepričakovani obstrukciji umil roke ter se še sedaj dela, kot da o vsem ničesar ne ve. Kashani je poleg tega v zadnjem času tudi ponovno zatrdil, da nima ničesar proti predsedniku vlade Mosadi-ku ter da graja samo sklepe vlade, ki nasprotujejo ustavi. Ravnanje Kashanija je že od vsega začetka največja uganka v ustavni krizi Perzije.
Perzijski zunanji minister je, kakor znano, obiskal šaha in po-
tem je bilo razglašeno, da je prišlo do tega razgovora po šahovi želji, ki hoče urediti svoje odnose s predsednikom vlade. Po razgovoru med šahom in zunanjim ministrom so se po Teheranu razširjale vesti, da namerava predsednik vlade Mosadik odstopiti, kar pa je vlada odločno zanikala. Odnos med šahom in predsednikom vlade je druga velika uganka.
Tretja uganka pa so nastopi kominformovske stranke Tudeh. To se je videlo zlasti te dni, ko so pristaši Nacionalne fronte, ki jo vodi predsednik vlade dr. Mosadik, priredili veliko manifestacijo za Mosadika in njegovo vlado pred parlamentom. Dobro pripravljene manifestacije se ie udeležilo nad 20 tisoč ljudi, a naenkrat so se na čelu manife-stantov pojavili agitatorji Tudeha, ki so kazali toliko »navdušenje« za Mosadika, da so se kmalu popolnoma vrinili v ospredje ter prebrali svojo dolgo resolucijo, ki zahteva sicer nevtralizacijo dvora, potem pa v slogu navadnih kominformovskih demonstracij tudi odstranitev »imperialističnih vohunov in agentov«.
Da stranka Tudeh izkorišča vse nemire in demonstracije v svoje namene, je razumljivo, ni pa razumljivo, kako je mogoče, da večkrat spravlja pod svoj vpliv razne akcije Nacionalne fronte. Tekmeci v boju za oblast v Perziji so šah, predsednik vlade Mosadik in verski voditelj Kashani. Ker so ti trije tekmeci brez dvoma nasprotniki Moskve, je še večja uganka čedalje večji vpliv in delež, ki ga ima Tudeh v perzijskem javnem življenju. Tega vpliva in deleža sta v veliki meri kriva predsednik vlade in predsednik parlamenta, ki se ne zavedata, da je r.jun spor voda na mlin komiaformovskega Tudeha.	— tg.
Nastop novega generalnega sekretarja OZN: levo od tribune stoji novi genaralni sekretar OZN: g. Dag Hammarskjöld, ko prisega pred predsednikom Generalne skupščine g. Lester Pearsonom (v sredril). Na desni stoji dosedanji generalni sekretar g. Trygve L:e. V ozadju stoje od leve proti desni: brazilski delegat Carlos Muniz, predsednik političnega odbora; češkoslovaški delegat Jifi Nosek; predsednik Ekonomsko-socialnega odbora, kitajski delegat Tingfu F. Tsiang; egiptovski delegat Ahmed Gala! Eldine Abdelraeek; francoski delegat Hondurasa Tiburcio Carias, sovjetski delegat Andrej Višinski; britanski delegat Gladtvyn Jebb; ameriški delegat Henry Cabot Lodge; podpredsedniki sedanjega zasedanja skupščine: argentinski delegat Rodolfo Munoz, predsednik skrbstvene komisije; filipinski delegat Carlos Romulo, predsednik upravne ki proračunske komisije; in grški delegat Alexis Kyron, predsednik posebne politične komisije.
GENERALNA SKUPŠČIN A OZN
Gospodarski izolaelonizei je nemogoč
Na seji ekonotnsko-socialnega sveta je govoril jugoslovanski delegat Leo Mates
New York, 21. aprila (Tanjug). Ekonomsko-socialni svet OZN nadaljuje razpravo o svetovnem gospodarskem položaju. Govoril je tudi jugoslovanski delegat Leo Mates, ki je v daljšem govoru razpravljal o nekaterih osnovnih problemih sedanjega svetovnega gospodarskega položaja in poudaril, da leži ključ za rešitev problemov v finansiranju gospodarskega razvoja nerazvitih držav. V krogih Združenih narodov ocenjujejo Matesov govor kot pomembno analizo, ki kaže pot k rešitvi perečih gospodarskih problemov sveta.
Jugoslovanski delegat je v svojem govoru poudaril, da ne bodo imeie od pomoči gospodarskemu razvoju nerazvitih držav korist samo nerazvite države same, temveč tudi industrijsko razvite države Evro-pe, kakor tudi ZDA. Dejal je: »Ži-vimo v svetu, v katerem postaja gospodarski izolacionizem ne samo čedalje bolj reakcionaren,
temveč naravnost nemogoč. Osnovnih gospodarskih problemov sodobnega sveta ne more nobena država rešiti sama v okviru svojih lastnih mej, temveč samo s skupnimi prizadevanji.«
Jugoslovanski delegat je nato opozoril na silno nesorazmerje v razvoju in standardu med visoko razvitimi in nerazvitimi državami. Na zaključku svojega govora je izjavil: Podpora in dolgoročna posojila nerazvitim državam bodo imela za posledice vsestranski gospodarski dvig teh držav, s tem se bo pa tudi povečala proizvodnja hrane, spremenila struktura gospodarstva in struktura uvoza in izvoza teh držav. Nacionalni dohodek se bo povečal in polagoma bo mogoče rešiti problem naraščanja prebivalstva-Evropa bo dobila nova tržišča in možnost reorganizirati svojo proizvodnjo ter rešiti svoje gospodarske probleme.
Pričakujejo, da bo politični odbor OZN danes zaključil raz-
pravo o burmanski pritožbi zaradi napadalnosti kuomintanških čet na ozemlju Burme. Sodijo, ,da bo odbor sprejel kompromisno resolucijo, ki izraža simpatije do Burme, izogiblje pa se obsodbe kuomintanške vlade. Kuomintanški delegat Cjang je izjavil, da vlada na Formozi nima oblasti nad kuomintan-škimi četami, ki so na burmanskem ozemlju, da pa bo posredovala pri poveljniku teh sil, generalu Li Miju.
Prvomajski razglas
zahodnonemških
sindikatov
Bonn, 21. aprila (Tanjug). Zveza Zahodnonemških sindikatov poziva v razglasu ob proslavi 1. maja delavce in nameščence, naj se bore za 40-urni delovni teden, za popolno zaposlitev, za zakon o zaščiti dela, za napredno zakonsko zaščito mladine, za enakopravnost žena, za reorganizacijo socialnega zavarovanja in zboljšanje socialnih dajatev ter za pomoč in skrb za vzhodnonemške begunce. Opozarja jih tudi, naj ne pozabijo, da je Hitler pred 20 leti zatrl sindikalno gibanje, ter skrbe, da se dogodki leta 1933 ne bodo nikdar več ponovili.
Pred volitvami v Itali ji
Za parlament 450 kandidatnih list, za 237 mest v senatu okoli 2000 kandidatov
Rim, 21. aprila (Tanjug). Rimski časopisi pišejo, da bodo politične stranke za bližnje parlamentarne volitve predložile v 31 volilnih okrožjih skupno 450 kandidatnih list, medtem ko bo za 237 mest v senatu kandidiralo skupno okoli 2000 kandidatov. Aktivno volilno pravico za volitve v parlament ima 30 milijonov volivcev, za volitve v senat pa okoli 28 milijonov volivcev. (Senatorje volijo lahko samo državljani, ki so že dovršili 24 let.)
Politični krogi pričakujejo, da bo volilna udeležba pri sedanjih volitvah prekašala vse dosedanje. Kljub temu pa se vladni blok boji, da bi morebitni majhni odstotek volivcev lahko preprečil strankam centra, da ne bi dobile 50.1% veljavnih glasov — in bi bila poslanska mesta razdeljena po proporcionalnem sistemu. Zato tudi jezuitska revija »Civilta Cattolica« poziva vse katolike k volilni udeležbi, češ da je to njihova dolžnost, ker bi volilna abstinenca koristila »sovražnikom katoliške cerkve«.
Današnji italijanski časopisi poročajo, da še ni odločeno, kako bodo monarhisti in neofašisti nastopili na volitvah. Medtem ko se vodja monarhistov zavzema za zvezo z neofašisti na volitvah za senat in za sodelovanje pri parlamentarnih volitvah, se vidni
strankini funkcionarji protivijo kakršnemu koli sodelovanju z neofašisti in zahtevajo, naj monarhisti samostojno nastopijo na volitvah. Neofašisti pa svetujejo monarhističnemu vodstvu, naj izključi iz svojih list tako imenovane »fašiste 25. julija«, ki so na seji velikega fašističnega sveta leta 1943 glasovali proti Mussoliniju, češ da bi te osebe lahko škodovale bodočemu sodelovanju med obema strankama.
Med strankami, ki pripadajo bloku centra, bo prišlo, kot kaže, pri volitvah v ssnat do zelo omejenega sodelovanja. Zvedelo se je, da je sekretar krščansko demokratske stranke Gonella izrazil pripravljenost za sodelovanje z liberalci v nekaterih volilnih okrožjih, da pa je že v naprej določil osebnosti iz vrst liberalne stranke, za katere bi bili krščanski demokrati pripravljeni glasovati. Za naprednejše in laično razpoložene predstavnike liberalne stranke krščanski demokrati — kot je izjavil Gonella, — ne bodo glasovali.
Tuji opazovalci v Rimu pazljivo spremljajo razvoj predvolilnega položaja, ki še vedno ni jasen glede zavezništva in sporazuma med strankami za volitve v senat. V Rimu trdijo, da namerava krščansko demokratska stranka takoj po končanih volitvah senat reorganizirati in po-
večati število senatorjev, ki bi bili izbrani na osnovi zaslug in nekaterih drugih pogojev. Takšna reforma bi okrepila položaj krščanskih demokratov, škodovala pa bi opoziciji in malim šivankam centra.
Obsodba
na Češkoslovaškem Dunaj, 21. aprila (AFP). Sodišče v Olesanicah n.a Cehoslo-vaškem je izreklo obsodbo nad desetorico »kulakov«, obtoženih, da so pripadali uporniški skupini in da so pripravljali atentate n.a policijske funkcionarje in voditelje krajevne partijske organizacije. Dva obtoženca sta bila obsojena na smrt, 7 pa na 5 do 10 let ječe.
Nacionalizacija indijskega letalskega prometa New Delhi, 21. aprila (AFP). Indijski minister za promet je predložil danes parlamentu osnutek zakona o nacionalizaciji indijskih letalskih prog. Po tem osnutku bi bila ustanovljena državna podjetja za letalski promet. Eno tako podjetje bi imelo pod svojim nadzorstvom letalski promet v državi, druga podjetja pa letalske proge, ki so v zvezah z letalskimi progami Pakistana, Ceylona, Irana, Afganistana in Burme. Zasebne družbe za letalski promet bodo dobile primerno odškodnino.
Republikanci so opozarjali, da jugoslovanska vlada upravičeno meni. da v Italiji niso z dolžno odločnostjo nastopali proti vojnim zločincem, izmed katerih so nekateri še vedno na poveljniških mestih v vojski. Vse to moralno slabi položaj protifašistične Italije, ki jo je še vedno mogoče šteti za nadaljevalko fašistične Italije.« \endar republikanci niso bili za izročitev, ampak so zahtevali: »Velike zločince pred medzavezniško. male pred naša sodišča.« Italija seveda še nima vlade, ki bi bila kos tej nalogi — so razlagali republikanci dalje —, pa jo bo dobila. »Jugoslovanski narod bo mogel in bo moral zaupati italijanskemu narodu, ki ima sedaj še vezane roke. Del teh spon lahko zasledimo v Londonu in, pravično bi bilo. da bi v Beogradu to upoštevali.«1*
Tudi veliki rimski dnevnik »II Tempo« je klical Italijanom: »Čas je, da se Italija začne čutiti ljudstvo, narod in državo in kot taka suvereno nad svojimi državljani, ki morajo vsi, od prvega do zadnjega, njej in samo njej odgovarjati za svoja dejanja.«17
18 Jz članka >J1 Governo jugoslavo ed i criminali di guerra«, v republikanskem dnevniku »La voce Repubblicana«, 13. febr. 1945, v ,U tempo«, 11. febr. 1945.
Pristaši kraljeve hiše so zatrjevali, da velja moskovski sklep le za Nemce, ki niso sami sposobni soditi krivce zavoljo »trdovratnosti, s katero sledijo nacistični filozofiji«. »Primer Italije je popolnoma drugačen,« so zaključevali rojalisti. »Predvsem se je Italija rešila fašizma sama — treba si je to okolnost zapomniti — in to skoraj dve leti pred nastopom smrtnega boja nacizma. V drugi vrsti je italijanska vlada popolnoma antifašstična. Protifašistična Italija je torej moralno in materialno sposobna soditi italijanske državljane, ki so zakrivili zločine proti mednarodnemu pravu.«”
Sedaj so posegli v prepir komunisti in monarhiste zavrnili z jasnejšo besedo: »Pripomniti je treba vendar, da so v Italiji . . . vojni zločinci in fašisti na splošno kaznovani na docela nezadovoljiv način. Imeli smo smešno nizke kazni; videli smo oprostitve; prav včeraj smo čuli preklic zapornega povelja, izdanega proti Armeniseu. Kako se je mogoče po vsem tem čuditi, da nimajo v tujini mnogo zaupanja v sedanjo zmožnost Italijanov, da se odkrižajo fašistov? In kaj je čudnega ali žaljivega v pravični zahtevi, ki so jo predložile žrtve, da sodijo svoje krvnike one same?
Če dovolijo v Italiji nekemu Roatti ves mesec blebetati in pred visokim komisarjem vršiti celo fašistično propagando, bi morda čakal tega izdajalca v Jugoslaviji pravičnejši in strožji postopek. Kako naj bi v tem primeru ne glasovali za jugoslovan-
” Scrutator, »Strane richieste«, v monarhističnem dnevniku »Italia
Nupvg«, 13. febr. 1945,	... ,^	____
sko pravico? In kdo žali narodno dostojanstvo in suverenost Italije, če ne tisti, ki odrekajo strogo kaznovanje fašističnih vojnih zločincev?«”
Po mnenju kraljevih pristašev so si italijanski generali v Jugoslaviji zaslužili celo hvaležnost jugoslovanskih narodov, če pogledamo dogodke v luči zgodovine. »V Jugoslaviji se je razvila podtalna borba — so razlagali monarhisti svoje zgodovinske nazore o jugoslovanski vstaji — v znamenju zelo zamotanih in zmedenih fraz. Takoj po napadu se je razvilo pod vodstvom ge- * nerala Mihajloviča v Jugoslaviji neko partizansko gibanje...
Fo gibanje so takoj podprli Angleži ter angleški prijatelji. Med temi so bili mnogi poveljniki velikih italijanskih enot v Jugoslaviji. Treba je, da italijansko javno mnenje zve, da so prvo gibanje jugoslovanskega odpora v letih 1941 in 1942 oborožili Italijani.
Istočasno z Mibajlovičevim gibanjem je dobivalo obrise federalistično in komunistično gibanje četnikov, ki je postalo pozneje gibanje maršala Tita. To gibanje se je borilo proti Nemcem in hrvaškim fašistom, pa tudi proti Mihajlovičevim konservativcem in unitarcem... Položaj je bil torej jako zmeden in zaradi tega tujci stvari niso mogli jasno videti. V resnici so Angleži odtegnili podporo Mihajloviču šele takrat, ko mu je ostalo le še nekaj tisoč pripadnikov in ko so njegovi cilji postali bolj proti* komunistični kot protinacistični.«20
” »1’Unita«, 14. febr. 1945.
*• Kakor y opombi »»,	.
Nekateri obrtniki očitno
še niso občnttll odločne borbe sindikalne organizacije
Maribor skuša rešiti vprašanje brezposelnosti
Sindikalna organizacija obrt. nih delavcev ima v Sloveniji 442 podružnic z 19.600 člani iz vseh sektorjev lastništva. V njej niso včlanjeni samo obrt. ni delavci, temveč tudi — v krajih, kjer ustanovitev posebne sindikalne organizacije ni mogoča — komunalni delavci, gostinci in občinski uslužbencu Od sindikalnih organizacij drugih strok se razlikuje po tem> da so mnogi njeni člani zaposleni pri privatnih delodajalcih — obrtnih mojstrih. To dejstvo ustvarja med njimi odnose, za katere sta značilna ostra, čisto razredna borba z delodajalci — navedimo le vprašanje kolektivnih pogodb —, še pogosteje pa je v naših pogojih kar nekoliko težko razumljiva kapitulantska miselnost ali celo podpiranje teženj, ki so v popolnem nasprotju z našo socialistično družbeno ureditvijo-Prav zato so naloge politično-ideološke vzgoje članstva kot ene izmed najbolj pomembnih n-alog sindikalne organizacije med člani obrtnih sindikalnih organizacij izredno pomembne; pa tudi težje, kakor drugje.
To spoznanje in ta zavest sta prišla v celoti do izraza na IV. redni letni skupščini republi. škega odbora sindikatov obrtnih delavcev Slovenije, ki je bila v nedeljo 19. t. m. Predsednik odbora tov. Pipan je v svojem poročilu sicer lahko nakaza! obsežno organizacijsko in politično-vzgojno delo. ki ga je opravil odbor med letom, ter ugotovil tudi precejšnje uspehe. Vendar ni manjkalo zelo slabih primerov- Na Jesenicah, kjer ima sindikalna podružnica obrtnih delavcev št. 1 članov 98, je prišlo dvakrat na redni letni občni zbor podruž. nice tako malo članov (10 do 15), da ga zaradi nesklepčnosti kratkomalo ni bilo mogoče izvesti. To se je posrečilo šele, ko so sklicali občni zbor tretjič. Za miselnost in nizko razredno zavest tamkajšnjih članov — napačno bi bilo misliti, da je tako ie na Jesenicah — je zelo značilno naslednje: Za predsednika podružnice imajo dobrega aktivista, ki je sin privatnega obrtnika, in namesto da bi mu pomagali pri delu, mu to očitajo, češ kaj pa je treba tebi kot privatniku delati kot sindikalni aktivist!
Ali: Vse dolžnosti članov sindikalne podružnice obrtnih delavcev št. 4 v Domžalah se omejujejo na plačevanje članarine; toliko pač, da imajo popust pri vožnji na dopust. Glede vsega ostalega pa se ravnajo kar po »geslu«: Cernu bi se le zamerili svojim mojstrom!
V poročilu predsednika in razpravi je bilo mnogo govora o vajencih, tarifnih pravilnikih in kolektivnih pogodbah- V Sloveniji je n. pr. nekaj čez 9800 vajencev, toda od teh je včlanjenih v sindikalni organizaciji komaj 3300. Jasno, da je zato politični in splošno-kul-turni nivo razmeroma nizek in da vodi to dejstvo tudi do velikega izkoriščanja vajencev v službi. To vprašanje ni novo in že lep čas si razni organi ka. kor ljudske oblasti, zbornice, sindikalne organizacije in drugi prizadevajo odpraviti vzroke, ki trgajo vajeniško mladino iz rok napredne socialistične družbe. S tem v zvezi naj omenimo izkušnje, ki jih imajo z vajenci na Hrvatskem. Tudi tam je trenutno od okrog 10 tisoč vajencev včlanjenih v sindikalno organizacijo le nekaj nad 3 tisoč- Vendar se stvari izboljšujejo, odkar so pred nekaj meseci začeli — zaenkrat le v večjih krajih — odpirati vajeniške klube. V Zagrebu so opremili tak klub s skupnim
STRAH, DA BI SE ZAMERILI MOJSTROM, POSLEDICA NIZKE RAZREDNE ZAVESTI NEKATERIH DELAVCEV — VAJENCEM V OBRTI MORA POSVETITI SINDIKALNA ORGANIZACIJA VSO SKRB — TEŽNJE PO PREKOMERNIH ZASLUŽKIH, KI NASPROTUJEJO ZDRAVI PAMETI
s ti delavcev, ki jih zaposlujejo, še niso občutili pesti sindikalne organizacije, ki je izrazito razredna organizacija in ki mora znati, če je treba, tudi udariti in to zelo odločno. Neprimerno več kot doslej se morajo sindikalne organizacije obrtnih delavcev zanimati tudi za delo >n početje okrajnih obrtnih zbornic, ki morajo postati resnični samoupravni organi na področju obrtništva. Cas bi tudi že bil, da se neha razlikovanje med obrtnimi delavci v socialističnem in privatnem sektorju, saj imajo vsi enake interese. To se pravi, da morajo delavci socialističnih delavnic, ki imajo vse objektivne možnosti za uživanje ustavnih in drugih zakonitih pravic delovnega človeka v naši družbi (upravni odbor, delavski svet, zbor proizvajalcev
prizadevanjem in prispevki najrazličnejših organov, tako sindikalne organizacije, mestnega ljudskega odbora, obrtniške zbornice in podjetij. V klubu so vajencem na razpolago šah, odbojka, namizni tenis, literatura itd. Od časa do časa prirejajo izlete v razne tovarne m podobno. Res je bilo v začetku nekaj muke, preden so vajence pripravili k obiskovanju klubskih prostorov, toda danes, po pet mesecih, čakajo vajenci v vrstah pred klubskimi vrati, ki s» odpro ob četrti uri popoldne. Tako ima danes klub okrog 2000 rednih mladih obiskovalcev S tem vajenci v svojem prostem času niso več prepuščeni ulici, obenem pa se vzgajajo v zavedne mlade delavce, ki ne bodo razočarali skupnosti.
Nezavednost nekaterih delovnih kolektivov v socialističnih obrtnih delavnicah je pogosto prišla do izraza pri sestavljanju tarifnih pravilnikov. Tega ie kriv strah pred zamero, pa tudi neutemeljena in nepotrebna odvisnost delavcev od vodij nekaterih delavnic, ki so bile svojčas nacionalizirane in v katere so se vrinili na vodilna mesta bivši lastniki. Taki ljudje dajejo delavcem pogosto, seveda na račun podjetja, večje ali manjše beneficije, s katerimi si jih pridobijo, da pristanejo na očitne nepravilnosti. V tarifnih pravilnikih se te kažejo v pretiranih tarifnih postavkah za vodilne osebe (upravnika in podobno), kar je seveda v škodo vsega našega gospodarstva. Tako je n- pr. »Mestno slikarstva in pleskarstvo Slovenj Gradec«, ki zaposluje 12 ljudi brez vajencev, hotelo, da jim nadrejeni sindikalni organ potrdi tarifni pravilnik, katerega
9.	člen se je glasil: »Mojster-poslovodja prejema mesečno p'ačo v višini najvišje plače delavca-pomočnika, kakor se pokaže na plačilni listi, plus funkcijski dodatek v višini dveh odstotkov od bruto prometa« Razprava na skupščini je pokazala, da so te tendence precej splošne in da bi prišli nekateri upravniki pekarn, mesnic in podobno, če bi ostalo pri takih tarifnih pravilnikih, na
22.009	din mesečne plače in Se več. Ce bi delovni kolektivi bili le nekoliko bolj na tekočem glede našega politično-ekonomskega razvoja, bi take škodljive težnje sami odpravili in ne bi bilo potrebno nikako poseganje višjih organov. Zgrešene nesocialistične težnje podpirajo pogosto celo okrajne obrtne zbornice. Tako je n. pr. okrajna obrtna zbornica v Novem mestu prav nasprotovala sklenitvi kolektivnih pogodb, nekje drugje pa so privatni delodajalci zmagoslavno razglašali, da jim je uspelo skleniti take kolektivne pogodbe, ki so njim v prid.
Iz vsega tega sledi, da je treba med obrtnimi delavci utrditi sindikalno delo in razred o zavest članov, da se bo sleherni privatni obrtnik ali kak njihov zastopnik v uprav, nem odboru okrajnih obrtnih zbornic temeljito premislil, preden reče: Kaj me pa briga sin. dikat! Taka miselnost namreč pri nekaterih res obstoja in rodilo jo je lahko pač le dejstvo, da nekateri privatni delodajalci spričo nizke razredne zave-
itd.), pomagati svojim kolegom pri privatnih delodajalcih in jih krepko podpirati v borba za njihove pravice- V razpravi je neki delegat zelo pravilno ugotovil, da raste zadnji čas nekaterim delodajalcem zopet greben in da menda že kar sanjajo o nekem skorajšnjem »lepem življenju v starem smislu«. Ce prepričevanje ne zaleže, mora postati sindikalna organizacija s svo.o delavnostjo tisti faktor, ki jim bo pregnal take spomine, jih prisilil k spoštovanju naših zakonov in jim tako dokazal, da st časi izkoriščanja utonili v preteklost.
Po volitvah novega plenuma, nadzornega odbora in delegatov za III. kongres sindikatov Slovenije, ki bo letos maja, je skupščina sprejela razne sklepe, katerih izvajanje naj utrdi in poglobi delo sindikalnih orga. nizacij med obrtnimi delavci. Kot gosta sta se med drugimi skupščine udeležila tudi zastopnika nepubliških odborov sindikatov obrtnih delavcev LR Hrvatske in LR Bosne in Hercegovine.
Boj nadurnemu delu — Kmetje iz vasi iščejo zaposlitve v mestu, doma pa izkoriščajo tujo delovno silo — Podjetja se ne obračajo za nove delavce na Posredovalnico za delo —
V Mariboru je pri Posredovalnici za delo trenutno prijavljenih čez 2000 brezposelnih, kar pomeni 5 odstotkov zaposlene delovne sile v mestu. Ta ugotovitev je narekovala, di se je Mestni ljudski odbor pred dnevi drugič resno bavil s tem vprašanjem. Brezposelnost se kaže namreč tudi vse bolj pereč moralnopolitični problem, z vsemi svojimi neizogibnimi posledicami. Tudi v Mariboru brezposelnost pripisujemo kaj radi predvsem visokemu številu opravljenih nadur v kolektivih. Razprava je sicer pokazala, da to ni glavni vzrok za naraščanje števila brezposelnih, vendar :ma svoje negativne posledice. Po statistiki inšpekcije je bilo v minulem letu opravljenih v Mariboru čez
668.000	nadur, za katere je bilo izplačanih delavcem poleg zaslužka za redni delovni čas čez 28 milijonov dinarjev. V istem obdobju pa je bilo izdanih čez
bi-ezposelne. Podjetja so opravila največ nadur pri remontnih delih, pri transportu, v primeru ozkih grl itd. Število nadur je letos znatno padlo, vendar tega trenutno nezaposleni niso občutili, kar kaže, da so vzroki za brezposelnost še drugje.
Vendar je treba grajati pojave, da delovni čas marsikje redno podaljšujejo na devet in tudi več ur dnevno. Na ta način si skušajo povečati zaslužek posamezniki, predvsem »nenadomestljivi« strokovnjaka, ki marsikje enostavno diktirajo, koliko nadur bodo opravili na mesec, obenem pa ljubosumno čuvajo svoje znanje pred drugimi. Skupščini je ta pojav monopolizma pri posameznih strokovnjakih pravilno ocenila kot skrajno škodljiv in predlagala, da delavski sveti v prizadetih podjetjih poskrbe za vzgojo mladih kadrov.
Drugi činitelj, ki vpliva bolj kot nadurno delo na povečanje
10 milijonov dinarjev podpor za števila nezaposlenih v Mariboru,
ZA 1. MAJ TRI NOVE PROIZVODE
Verižni transportni trak — izdelek tovarne »Miha Marinko« Trbovlje
bile vedno primerne za naše po- izdeloval pri nas in je bil iz-goje. Prednost novega mehanič- kij učeni monopol inozemstva, nega nakladalca je v tem, da je »Udarni mlin« predstavlja v lažji, okretnejši in priročnejši tehničnem pogledu najdovrše-
Nova moderna tovarna rudarskih strojev »Miha Marinko« v Trbovljah, ki bo v celoti dograjena leta 1954, se uspešno razvija. Lani avgusta so dobili prve načrte za veliko montažno halo, ki bo dolga 209 m in 44 m široka. Graditev je že v polnem razmahu, ker bo ta objekt odločilnega pomena za proizvodnjo, ki je letos za 50% večja od lanskoletne. S tem objektom bo tovarna dobila nove možnosti za domačo proizvodnjo najrazličnejših rudarskih strojev, ki so bili do pred kratkim izključno domena inozemskih tovarn.
Za letošnji 1. maj je kolektiv strojne tovarne v Trbovljah pripravil 3 nove proizvode. Prvi je mehanični nakladalec za natovarjanje premoga. Podobnih inozemskih konstrukcij smo imeli pri nas že več, toda niso
IZ VOJVODINE:
v ozkih rudniških hodnikih. Njegova kapaciteta je 60 do 80 ton na uro, kar je odvisno tudi od materiala, ki ga naklada. Glavno zaslugo za to pomembno delo ima večkratni racionaliza-tor tov .Osredkar, ki je temu proizvodu posvetil vso svojo skrb v zadnjih dveh letih. Dolgo, časa je delal poizkuse na miniaturnem prototipu, sedaj pa je njegova zamisel uresničena tako, da bodo prvi poskusi opravljeni že pred 1. majem, nakar bodo pričeli s serijsko proizvodnjo teh strojev.
Druga pridobitev je »udarni mlin« za drobljenje vseh vrst materiala. »Udarni mlin« je povsem nova stvar; dosedaj se ni
nejši izdelek Strojne tovarne. Takih mlinov ne bodo rabili samo rudniki, temveč tudi ostala
podjetja, kot so kamnolomi, gradbena podjetja itd. Sedaj bodo poslali te mline vsem večjim rudnikom v preizkušnjo. Kapaciteta udarnega mlina znaša do 25 ton na uro.
Tema dvema proizvodoma so se pridružili še verižni transporterji ki so najsodobnejše transportno sredstvo v jamah. Verižni transporterji z eno ali dvema verigama so prodrli že v vse sodobno urejene rudnike Amerike in Evrope. Po zaslugi Strojnih tovarn v Trbovljah pa bodo sedaj prodrli tudi v rudnike Jugoslavije. Navidez enostaven transporter zahteva za izdelavo izredno kvaliteten material, dolgotrajno preizkušnjo in vestno obdelavo. Po večmesečnem delu, pri katerem je bilo treba prebroditi številne težave, je uspelo delovnemu kolektivu izdelati prototipe, ki so enakovredni inozemskim izdelkom.	S- S.
je velik dotok delovne sile T mesto iz podeželja, zlasti iz Prekmurja. Ti ljudje niso izrecno navezani na zaslužek, vendar se najhitreje zaposlijo, delavci iz mesta, ki žive samo od zaslužka, pa ostanejo brez dela. Posredovalnica v Mursko Soboti je celo opozorila mariborsko posredovalnico, da dvigajo delovne knjižice razni srednji kmetje, ki se želijo zaposliti v sezonskem delu, za obdelavo svoje zemlje pa najamejo ceneno mlajšo delovno silo. Tako izkoriščajo si-romašnejše vaščane, obenem pa večajo število brezposelnih v mestu. Ti ljudje se seveda zaposlujejo mimo posredovalnice za delo. Mnogi prihajajo s podeželja s povabili Delavnice železniških vozil in drugih kolektivov. Medtem ko žene in dekleta iz mesta skorajda ne najdejo zaposlitve, se za močna kmečka dekleta vedno kje najde služba. Zadnje dni je prišlo iz Vojvodine in Srema več kmetijskih delavcev, ki so se zaposlili v Mariboru — medtem ko bodo iz Maribora morali poslati poljedelske delavce, ki jim ne morejo najti dela doma — v Vojvodino! V mnogih podjetjih sprejemajo delavce ne glede na njihovo potrebo za zaposlitev in dajejo prednost sorodnikom in znancem. Dokler bodo podjetja sprejemala nove delavce tako brez ozira na vse, kar je izven njihovega interesa za rentabilnost, seveda vprašanja nezaposlenosti ne bo mogoče rešiti. Zato se je skupščina MLO odločila za sklep, da morajo podjetja obvezno sprejemati novo delovno silo preko posredovalnice za de-
lo.	Mestni ljudski odbor se bo preko Sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo povezal z mejnimi okraji, odkoder prihaja v Maribor odvečna delovna sila s podeželja. Ti kraji bodo morali * pravilno gospodarsko politiko najti zaslužek za svoje ljudi predvsem doma Odborniki so toplo pozdravili tudi predlog, da se socialne dajatve ne bi dajale nezaposlenim v obliki podpore, na katero gleda delaven človek nujno feot na miloščino, temveč bi jo dajali tako, da bi jo MLO pretvoril v delo, to je, da bi s temi sredstvi opravljal določena dela. Seveda je to stvar, o kateri bodo morali odločati tudi drugi organi, vendar ima svojo pozitivno stran: delavca bi osvobodila občutka, da živi na.račun skupnosti.
jP
Znižanje cen v železniškem, pomorskem in rečnem potniškem prometu
Ponekod zahtevajo siromašni kaietje znianjšanje maksimuma zasebne zemlje
V vasi Pivnice v odžačkem okraju so imeli pred kratkim občinsko konferenco Socb.listič-ne zveze delovnega ljudstva, na kateri so razpravljali o reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug. Bogati kmetje, ki so svoj. čas vstopili v zadruge iz špekulativnih namenov, hočejo namreč zdaj iztopiti. Tako nastaja sedaj vprašanje, kaj bo s siromašnimi kmeti in brezzemljaši, kajti 130 bogatih kmetov ima več zemlje kakor 1100 drugih kmečkih gospodarstev. V tej vasi tudi ni agrarnega sklada, iz katerega bi lahko nadoknadili
pomanjkanje zemlje, kar pomeni, da bi lahko bili siromašni kmetje izpostavljeni izkoriščanju po bogatih kmetih.
Zaradi tega so poslali udeleženci konference Zveznemu izvršnemu svetu zahtevo, da se uredba zakona ° agrarni reformi spremeni. Zemljiški maksu mum, ki sedaj znaša 35 katastrskih jutrov, naj bi se po tem predlogu zmanjšal na 17 jutrov. Tako bi siromašnim kmetom in brezzemljašem omogočili, da še nadalje obdrže svoje zadruge, hkrati pa si zagotove boljše življenje.
Zvezni izvršni svet je sprejel uredbo, s katero bodo s 1. majem t. 1 znižane cene v železniškem, pomorskem in rečnem potniškem pvometu.
Kakor smo že poročali, bodo po tej novi tarifi na železnici znižane cene na relacijah db 150 kilometrov za 15%, medtem ko se bodo na relacijah nad 150 km do 500 km znižale od 15 do 40 odstotkov, na relacijah, daljših od 500 km, pa za 40°/o-
V pomorskem prometu bodo cene, ki so veljale doslej za razdalje do 85 morskih milj, znižane za 29%, medtem ko bodo na progah od 86 do 280 milj znižane od 29 do 50%. Na parnikih rečne plovbe so cene znižane enako kako»- na železnici, s to razliko, da so lahko cene na parnikih, ku plovejo na rekah vzporedno z železnico, tudi do 25 odstotkov nižje od železniških cen.
Obenem z novimi cenami na železnici so zmanjšali tudi število različnih popustov. Predvideni so samo popusti za 25, 40, 50 in 75%.
750/0 popust je odobren za potovanje na letni dopust, za no-
silce Partizanske spomenice, Ka-radjordjeve zvezde in Belega orla z meči, zi invalide, za slepe ter za dijake in študente, kadar potujejo v kvaj šolanja, za dijaške ekskurzije, za kolektivna potovanja pionirjev ter za otroke in mladino, kadar odhaja v počitniške domove, in pa za člane Počitniške zveze Jugoslavije v času od 15. junija do 30. septembra.
50% popust bodo lahko izkoriščali člani odbora in uslužbenci Jugoslovanskega rdečega križa, novinarji, izredni študentje in otroci od 4. do 10. leta stavosti. Ta popust je tudi predviden za kolektivna potovanja članov družbenih organizacij in združenj. Pri kolektivnih potovanjih pa se bodo lahko poslužili 50% popusta tudi ožji člani družine sindikalnih članov. 50% popust imajo član; družbenih organizicij, če je v skupini najmanj 5 oseb.
Za nedeljske izletniške karte je določen 40% popust. S temi kartami bo mogoče potovati z vseh postaj v državi, vendar samo do največje razdalje 250 km.
Pri popustih za izletniška potovanja pa bodo morali potniki
poleg redne vozne karte kupiti tudi ’ tako imenovane doplačilne karte, ki so določene za razdalje od 1 do 50 km, od 51 do 100, od 101 do 150 in od 151 do 250 kilometrov. Te kart» bodo veljale tudi za povratek. Popust 25% je predviden samo za inozemske potnike, ki imajo turistični vizum. To pomeni, da popust, ki so ga imeli doslej delavci in nameščenci trikrat na leto (ob odhodu in povratku) s 1. majem odpade.
Cene mesečnih in tedenskih voznih kart za delavce, uslužbence in dijake bodo ostale nespremenjene, toda izkoriščale se bodo lahko samo za razdaljo do 50 km. V izjemnih upravičenih primerih se bodo karte izdajale tudi za daljše relacije. Kar se tiče splošnih predplačilnih kart, s katerimi se bodo mogli posluževati tudi v bodoče vsi zainteresirani potniki, je z novo tarifo predvideno znatno znižanje cen, ki bo na daljših relacij jah znašalo celo do 70%.
Predplačilne karte za državne ustanove so ukinjene. Pomembno znižanje cen je predvideno tudi za prevoz potniške prtljage.
Vsi popusti, ki so predvideni za železnico, veljajo tudi za pomorski in rečni promet.
•	M	(Nadaljevanje
Žito srebro ie rodilo Idrijo
O	cinobru je Hacquet našel v že takrat razjedenih in komaj čitljivih listinah, da so že dolgo pred njegovim bivanjem v Idriji .zdelovali le-tega kot barvo. Rudo so prvotno samo mleli, jo izpirali in ji s posebnimi dodatk, — o katerih ni smel in mogel nihče več vedeti — dajali vse odtenke, tako da so potemtakem od vsega začetka kot barvo prodajali drobno zmlet naravni cinober. Toda Benečani m Holandci so z izboljšanim postopkom — očitno z boljšim mletjem — Idriji začasno zaprli trg. V teh razmerah so leta 1726 (1762?) poslali z Dunaja nekega barona Richtenfelsa (tudi Hacquet ga imenuje tako) s pooblastilom, da sme izdelovati cinober, sublimat, precipitat in »mercurium antimonialem«. Ker pa mu posel ni šel od rok, so ga kmalu odslovili. Leta 1762 (ali 1782) so začel, pridobivati cinober »na suho« iz čistega živega srebra in žvepla. Hacquet je temu nasproti zagovarjal stari način pridobivanja iz rude, ker tako ni bilo treba nabavljati še žvepla, toda zvedeti bi bilo treba, kako so bili izdelani ti konkurenčni holandski mlini, kar pa — po njegovem — ne bi bila zelo težka naloga.
Do novejšega časa je nato res obratovala tovarna za cinober pri državnem rudniku, ki je v raznih letih izkazovala zelo spremenljivo proizvodnjo, čeprav je za potrebe evropskih dežel očitno zadostovala.
Seveda so tudi mline za cinober poganjala vodna kolesa in je bila zato Idrijca še na več mestih pregrajena z jezovi, od katerih so primerno urejene rake vodile do pogonskih naprav.
V ostalem pa so bile že v Hac-quetovem času vse rudniške naprave in tudi rudnik ter ves kraj urejeni tako vzorno, da malone po vsej Evropi niso imeli vrstnika. Hacquet sam (44) opisuje Idrijo kot snažno mesto v prijazni dolini, polno belih rudarskih hiš, zbranih okoli »grajskega« poslopja; trditev o vzornih rudniških napravah pa podpira isti zgodovinar z mnenjem nekega Angleža, ki je prispel iz Italije in izrekel o Idriji nadvse laskavo sodbo — čeprav njegova primerjava s katakombami ni dovolj prepričljiva za vsakogar.
Idrijski rudnik je bil tudi glede pridobivanja živega srebra posebnost, ker so bile naprave za ta namen spričo maloštevilnih nahajališč živosrebme rude že
tako precej redke. Zato je tembolj zanimivo brati v češki zgodovini tehnike (oziroma zgodovini češke tehnike), da se je za praženje živosrebrne rude dobro obnesla peč, kakršno sta zgradila Ceha .Cermak in Spirk, in da so vprav v Idriji razen te peči za neprekinjeno obratovanje postavili še jaškasto peč, kakršno je zasnoval rudarski svetnik Novak.
NAJSTAREJSA VODNA ČRPALKA V EVROPI
Ko nas pripelje pot iz logaške strani v idrijsko kotimo, nam tik pred mestom Idrijo nad naravnim parkom pod obronkom hriba oko obstane na veliki kamniti stavbi, ki hrani eno naših največjih industrijskih starinskih vrednot — znamenito idrijsko »kumšt«.
V redkih domačih zgodovinskih spisih je njen nastanek omenjen na kratko, toda prav iz njih smo prevzeli zaznamek, ki smo ga vpletli v zgodovinski opis idrijskega rudnika v splošnem in na drugem mestu, se pravi, da so leta 1596 speljali po »Rakah« vodo od Kobile; s tem so dobili toliko vodne sile, da je lahko gonila velikansko kolo, ki je vzdigovalo vodo iz jam.
To kratko in po tehniški plati zelo nepopolno vest pa je treba na tem mestu izpopolniti z drugimi še dosegljivimi podatki...
Zgodovinski pisci, med njimi Hitzinger >0 že pred približno
sto leti zapisali, da so iz idrijskega rudnika po letu 1519 rudo izvažali v bobnih ali koših (nem. in Tonnen), ki so bili navezani na kolesa. Le-ta pa so poganjali konji kakor gepelj, in sicer nič drugače, kakor je to poznal in opisal že rudarski prastrokovnjak Agricola. Tam je dodano tudi, da so za črpanje vode, ki je posebno nagajala v Ahacovem rovu, postavili črpal-ni stroj, ki je vodo dvigal v več stopnjah, k pogonskemu vodnemu kolesu pa so vodo napeljali iz Nikove. S to prvo črpalno napravo na vodni pogon pa niso bile odstranjene vse nevarnosti in nevšečnosti zaradi vode. Posebna komisija je leta 1533 prišla do ugotovitve, da je dotok vode večji kakor storilnost črpalke. Tej zadregi se je pridružilo še nezanesljivo obratovanje, ki so ga baje zakrivili delavci s samovoljnostmi, ki pa niso posebej opisane.
Ko je leta 1580 vse zasebne deleže prevzela država (pravzaprav »erzherzogliche Kammer«), je prišel v Idrijo za upravitelja Franc Khisel (tudi Kissling), ki je izboljšal vse tehnične naprave, med njimi predvsem naprave za izvažanje rude in za izčrpavanje jamske vode. In tedaj (1596) je bila zgrajena črpalna naprava z vodnim kolesom, za katero so napeljali vodo po lesenih rakah
iz Idrijce od Kobile. Prvotna trditev, da je imela ta črpaina naprava vedra — kakršna pozna Agricola — samo dokazuje, da so napravo še večkrat pregrajevali.
Pogonsko moč je seveda dajala Idrijca, ki je bila že ob izviru tako močna, da je gnala več mlinov. Nikova je bila mnogo preveč nestalna in so vprav zato napeljali do Ahacovega jaška vodo iz Idrijce.
Nekaj nadaljnjih zaključkov dopušča Hacquetovo poročilo, ki zatrjuje, da je pri vseh petih jaških naletel na izvažalne naprave za rudo in črpalne naprave za vodo. Za izvažanje sta bila na velikem kolesu obešena po dva koša, tako da je šel eden navzgor, ko se drugega spuščali. Na takratni »Barbari« in »Tereziji« so izvažanje opravljala vodna kolesa (kakršna so v tem delu v poglavju o izkoriščanju vodne moči), na drugih jaških pa so imeli — prav tako kakor v najstarejših časih še geplje in stopalna kolesa, ki so jih poganjali delavci. Po tej poti so odhajali v jamo seveda tudi rudarji, ki so se najprej zbrali in v »kranjskem« jeziku — kakor pravi Kurz — opravili molitev, hkrati pa tudi prevzemali olje in loj za svečavo pri rudarskem delu.
Za črpanje vode so bili v rabi črpalni stroji, ki so jih na vseh
petih jaških poganjala velika vodna kolesa s pomočjo drogov-ja — torej na način, kakršnega je opisal Delius.
Na ta drogovja so bile pri-grajene »sesalne« črpalke, ki so jih po letu 1847 zamenjali s »tlačilnimi«, ker so le-te delovale z manj stopnjami, toda z večjo močjo, kar pomeni, da so imele večjo storilnost — in sicer tolikšno, da je za črpanje vse vode v starih jamah slednjič zadostovala samo črpalna naprava pri »Jožefovem jašku«.
Pogonska voda za črpalne naprave pri »Barbari«, »Tereziji« in »Jožefu« je prihajala po rakah od Kobile, za črpalko pri »Frančišku« skozi Ignacijev rov in posebej še za »Ferdinandov jašek«.
Odprte, lesene rake od Kobile do koles pa se niso obnesle, ker jih je vedno zasipavala zemlja, pozimi pa je nagajala srežnata voda, zaradi česar so jih prvič prezidali leta 1748 v rov z ovalnim prerezom. Ker tudi ta ni služil dobro, so ga leta 1766 preuredili v pravokotnega...
Stalne nevšečnosti z vodo so narekovale nenehno skrb za črpalne naprave in terjale nenehno pregrajevanje zaradi izboljšanja storilnosti in večje zanesljivosti. Vdor vode v »Ferdinandov« jašek leta 1837 je bil od vseh največji, saj je takrat grozila nesreča vsemu idrijske-
X5------ -JE.....:'—J
mu rudniku. Tudi v tem usodnemu času je posebna komisija odločila, da je treba pri »Jožefovem jašku« (»na zemlji«) postaviti pogonski parni stroj. Le-tega je izdelal mehanik Karl Wurm, drugega pri istem jašku pa Karl Heyrovski, ki je bil tudi priključen na črpalno drogov-je. Ker pa tudi ta rešitev ni bila dovolj učinkovita, da bi Zavrla nenadni vdor vode, so za gradnjo zanesljivejšega parnega stroja poklicali na pomoč Angleže. Vodo so tedaj črpali iz jam s parnimi stroji in vodnimi kolesi, vendar so parni pogon kaj kmalu opustili.
Zgodovinska ostalina vsega tega precej zapletenega razvoja je slovita »kumšt«, ki je v svoji prvotni obliki verjetno po letu 1519 — prav gotovo pa po letu 1596 na sedanjem mestu — preživela vse spremembe, kakršne je narekoval vsakokratni postopni razvoj tehnike. Pred približno sto leti se je ta razvoj v Idriji ustavil kakor nalašč pri »kumšti« in samo tako je prišlo, da je ta naprava ostala ohranjena. Ko so bile že povsod po rudnikih v obratu centrifugalne črpalke, je v Aldriji še vedno brez zastoja delovalo to vodno kolo, ki se je ustavilo šele pred nekaj leti, ko je voda odnesla jez na Kobili... Idrijski »kumšti« daleč po svetu ni enake niti podobne.
BRED KONGRESOM FRONTE
Frontne organizacije v Celju razpravljajo o novi vsebini dela na terenih
Koristni predlogi za delegate kongresa
Čeprav o posebni razgibano, sti osnovnih organizacij Socialistične zveze v Celju po kon-g e-u ljudske fronte Jugoslavije ne moremo govoriti, je vendar v pripravah na republiški kongres Fronte značilna težnja — najti takšne vsebine dela terenskih frontnih organizacij, da bodo le-te v resnici postale stalen parlament delovnega ljudstva.
SESTANKI NAJ BODO
PESTREJŠI
Minuli množični sestanki frontovcev po vseh terenih v Celju so dali, pa čeprav niso povsod najbolje uspeli, mnogo koristnih pobud za nadaljnje delo na terenih, hkrati pa tudi bogat material delegatom za delovni kongres OF Slovenije. Na teh sestankih so frontovci precej kritizirali dosedanji način dela organizacij, ki so v večini primerov korakale za dogodki doma in po svetu ter premalo skrbele, da bi svojim članom pojasnjevale saj važnejše ukrepe našega državnega vodstva. Po navadi se je dogajalo tako, da so prebivalci sami med seboj živo razpravljali in večkrat tudi napačno tolmačili
n.	pr. najrazličnejše gospodarske ukrepe, na frontnem sestanku pa so, namesto, da ni se o teh življenjskih problemih pogovorili, »študirali« tudi po več mesecev kongresni material. V tej zvezi so padali koristni predlogi, da je sicer dolž. nost terenskih organizacij Fronte razpravljati o govorih naših najvidnejših predstavnikov oblasti in političnih organizacij, da pa hkrati takšni študijski sestanki ne smejo potisniti ob stran dnevnih dogodkov, zlasti
KJE NAJ STOJI
PROSVETNI DOM OBČINE KAMNIŠKA BISTRICA?
Mnogo majhnih vasic, tesno izprepleter.ih v nedeljivo celoto, sestavlja občino Kamniška Bistrica, katere sedež je Stahovica- To je kraj, kjer se cesta, ki prihaja iz Kamnika, cepi levo na Kamniško Bistrico, desno pa v Gornji grad Tukaj je lesni obrat (žaga in zabojarna) Gozdnega in lesnega gospodarstva »Silva«, šolski objekt za študente Agronomske in gozdarske fakultete v Ljubljani.
Če odtod potegneš s šestilom krog od 2 km polmera, zajameš vanj sicer 10 gostiln, nikjer pa ni sledu o prosvetnem domu. Ze leta 1947 je bila sprejeta odločitev, naj bi se sezidal dostojen prosvetni dom za ta kraj na desni strani reke Bistrice, ob poti, na mirnem mestu, prostranem, vzvišenem in sončnem kraju, v Zagorici, le 350 m daleč od razpotja v Stahovici. Vsi domačini so bili za to mesto, strinjali pa so se z njim tudi arhitekti.
Kolektiv »Silve« v Stahovici je kot prvi že lani iz svojega sklada za prosto razpolaganje vplačal 200.000 dinarjev za gradnjo prosvetnega doma in se obvezal prispevati z brezplačnim delom enako vrednost.
Naenkrat pa se je »javno mnenje« spremenilo. Zakaj pa naj ravno največji kmet v Zagorici odstopi parcelo za gradnjo doma?! »Kam pa pridemo, če bomo jemali parcelo danes enemu, jutri drugemu kmetu?! Zakaj ne bi vzeli rajši zemljišča lesnega obrata »Srive«? Saj je to »državno« in to nikogar ne boli! Nič zato. če bo obrat zaradi utesnitve že itak majhnega skladiščai ogrožen v razvoju! Prav ijar v razpotje treh cest: Stahovica — Kamniška Bistrica ter — Kamnik in — Gornji grad, bomo postavili dom in nikamor drugam, sicer odrekamo svojo pomoč!«, so sklenili kmetje v Stahovici.
Kaj zato, če bo živahen promet motornih vozil čez to razpotje ravno ob sobotah popoldne in ob nedeljah in bo dom ovira za promet, ki bo ogrožal življenje ljudi, posebno otrok, ki prihajajo v dom in odhajajo iz njega! »Saj je tudi kino »Union« sredi Ljubljane, pa ni nesreč!«
Komisija z okraja Ljubljana oko’Jca in občine je nedavno pregledala to razpotje in odrezala: »Tukaj bo stal dom in nikjer drugje, saj so tudi delavci »Silve« za to!«
Delovni kolektiv lesnega obrata »Silva« pa se je sestal, posvetoval in cdglasoval: 32 glasov je odločilo, da ne more oddati dela skladišča za
ne tistih, ki žulijo človeka pri
njegovem življenju- Zato so predlagali, da naj bi bili množični sestanki pestrejši po dnevnem redu. Na teh sestankih naj pride do izraza borba mišljenj! Tako so frontovci ostro obsodili primer, ko je predsedujoč’, na množičnem sestanku prekini! živahno razpravo o nekem perečem komunalnem problemu mesta Celja, samo zaradi tega, ker je »smatral«, da je krenila s takoimenovane »iinije«, namesto, da bi se tudi o »napačni« trditvi nekega frontovca temeljito pogovorili, jo nato morda ožigosali (seveda utemeljeno in prepričljivo) kot nepravilno ali pa jo sprejeli kot koristno pobudo.
O vsebini dela se je na zadnjih frontnih sestankih razvi, j.aia živahna razprava zlasti glede tega, kako naj terenski odbori Fronte delajo Razumljivo, da so osebni stiki hvaležna oblika političnega dela. Aktivnost Fronte pa se mora pokazati tudi z delom komunistov v njej. Rešitev tega vprašanja pa so še najrazličnejše ankete. Tako je n. pr frontna organizacija Dolgega polja razpisala anketo predavanj iz političnih ved. gospodarstva, umetnosti, zgodovine, zemljepisja, prirodcslovja, vzgoje, športa in zdravstva. V anketi je organizacija sama dala nekaj predlogov in navedla določene teme iz teh poglavij Poleg tega pa so si frontovci Dolgega polja zamislili druge oblike dela v posebnih seminarjih Po njihovem predlogu naj bi obiskovali seminarje, oziroma diskusijske večere le oni frontovci, ki bi jih tema takšnega dela še posebej zanimala. Za. radi tega smatrajo, da bi bila
gradnjo doma, 2 sta bila za to, 8 članov se sestanka iz opravičenih razlogov ni moglo udeležiti zaradi bolezni in zaposlenosti. Glasovali so tajno, rezultat pa ugotovili javno.
Prvi so dali svoj prispevek za graditev doma, pripravljeni so dati odškodnino iz svojega zemljiškega sklada onemu kmetovalcu, katerega pripravno zemljišče bi se uporabilo za gradnjo doma, zato pa lahko tembolj upravičeno zahtevajo:
1.	dom naj se postavi, kamor zares spada in kjer je že bil odrejen ter naj ne ovira pror.ieta in ne ogroža življenja ljudi,
2.	lesni obrat Agronomske in gozdarske fakultete naj se ne duši v svojem razvoju zaradi interesov posameznikov!
Ing. VI. Beltram
POJASNILO K ČLANKU »SREDNJI VEK V BOŠTANJU«
Snet za prosveto in kulturo pri OLO Krško je na svoji izredni seji dne 10. aprila 1953 po članku v Slovenskem poročevalcu z dne 4. in 5. aprila 1953 pod naslovom »Srednji vek v Boštanju» sklenil priobčiti sledeče uradno pojasnilo:
Zoper vse vzgojitelje, katerim očita navedeni članek srednjeveške vzgojne metode, pretepanje in zlostavljanje šolskih otrok, je tukajšnji Svet sprožil disciplinski postopek. Disciplinsko sodišče bo z izvedbo vseh upoštevanih dokazov, vključeno z zaslišanjem prizadetih otrok, staršev, novinarja in njegovih zapiskov ugotovilo krivdo vzgojiteljev, nakar bo Svet na podlagi sodbe disciplinskega sodišča odredil odločne ukrepe.
Svet ostro graja vsako dejanje vzgojitelja, ki kakorkoli nasprotuje socialistični vzgoji mladine. Tembolj ostro bo ukrepal zoper tiste vzgojitelje, ki bi se pri svojem delu tako daleč spozabili in izvajali nasilne metode telesne kazni nad njim zaupanimi šolskimi otroki, kar je v ostrem nasprotju z našimi vzgojnimi načeli.
Iz teh razlogov je nepristransko disciplinsko sodišče tuk. okraja že v letu 1951 kaznovalo učiteljico Jožico Papež zaradi disciplinske nered-nosti. To sodišče je kazen izreklo na podlagi izpovedb prizadetih otrok in staršev Renko Leopolda in Možic Darka, Renko Marije in Možic Jožeta ter lastnega priznanja, pri čemer pa je ugotovilo, da je učiteljica Papeževa storila lažjo kršitev službenih dolžnosti, ko je s kratko kuhalnico, katero so izdelali učenci sami, nekajkrat udarila omenjene učence. Sodišče je smatralo potem, ko je v odsotnosti učiteljice Papeževe zasli-
tudi manj številna udeležba na takšnem diskusijskem večeru velik prispevek k politični vzgoji frontovcev. Razumljivo, da bi bilo število seminarjev neo. mejeno in odvisno od števila tem, ki bi si jih frontovci sami izbrali. Zanimivost in plodno delo takšnega seminarja bi bilo s tem zagotovljeno Po njihovem predlogu naj bi bili seminarji najmanj enkrat mesečno, na vsak način pa po lastni presoji njihovih udeležencev.
Na drugih terenih pa so frontovci predlagali, da bi bila koristna zveza med frontnim odborom ter njegovimi člani tudi skrinjica vprašanj. V njo naj bi frontovci dajali liste, na ka. tere bi pač napisali svoje želje glede dela in podobno. Ponekod so se frontovci navduševali tudi za programe dela za daljšo do. bo. Strinjali so se v tem. da je uspeh takšnega programa odvi. sen od sodelovanja čim več-
Na seji okrajnega odbora Socialistične zveze, ki je bila zadnja pred kongresom, so podrobno razpravljali o nalogah Zveze, ki naj jih izvršujejo osnovne organizacije na terenu. Na seji so obravnavali delo članov ZK v Socialistični zvezi: na splošno so ugotovili, da se člani ZK izmikajo delu v osnovnih organizacijah Socialistične zveze. Da se naše frontne organizacije na terenu po reorganizaciji OF niso razživele, so v veliki meri kri-
šalo prizadete učence in starše, da učiteljica Papeževa teh nedopustnih in socialistični vzgoji nasprotujočih ukrepov ni uporabljala sistematično, marveč le kot izraz trenotne neuravnovešenosti, ki jo je izzvalo nedostojno in drzno ponašanje učencev. Pri razčlembi tamkajšnje prijave je sodišče spoznalo, da metode Papeževe še zdaleč ne odgovarjajo očitkom prijave, čeprav je tudi sodišče kakor tukajšnji Svet ostro obsodil sleherni poizkus uvesti v šolo kakršnekoli telesne kazni.
Krško, 18. aprila 1953.
Okrajni ljudski odbor Krško
Svet za prosveto in kulturo.
VESELOVA ULICA
Tovariš urednik!
Ce zaviješ iz Gradišča v Veselovo (prej Nunsko) ulico, prideš po kakih 20 korakih do velike, prastare hiše, ki stoji sredi cestišča in zato zoži ulico proti nekdanjem samostanskem zidu na par metrov. Stisni se tesno ob ta samostanski zid, če Ti je življenje drago! Kajti pred nekaj meseci se je odtrgal od nadzidka, ki moli od stene te hiše ned ulico, spodnji del in plast kamenja in opeke je zgrmela na ulico. Če bi bil tedaj kdo na ulici, bi ga tisto kamenje gotovo ubilo; če ne verjameš, pa poglej, saj še sedaj leži ves kup ob steni hiše na ulici! Po malem se še vedno kruši omet in napoveduje nadaljnje rušenje nadzidka. Pozimi nekoč je šla neka gospa po tej ulici nič hudega sluteča na trg, kar zagrmi pred njo na tla izpod strehe te hiše strešni omet in par desk, ki so se odtrgale s strehe izmed žlebi in stene. Prepričaj se, tovariš urednik, še sedaj so tiste luknje pod stropom napušta in nadaljnje deske grozijo, da se zrušijo na pasanta. In da je popoln strah te gospe postal celo smrten strah, sta poskrbeli dve veliki podgani, ki sta se izmotali iz ometa in desk in zbežali po ulici.
Par korakov naprej Te pozdravijo ruševine prav tako stare hiše, ki jo je podrl sneg lanske zime. Stena proti ulici je še nekako zravnana, če pa pogledaš čez steno, še vidiš podrtijo. Malo dalje, mimo tako vegastega plota, da bi imel Jakac z njim veselje, ob nizki, tudi stari hiši, Te pa pozdravi pravi folklorni domači »hajzelc«, samostojna lesena stavba stranišča, kakršne najdeš opisane že v Valvazorjevi »Slava vojvodine Kranjske« h ki mora uživati spomeniško varstvo, ker bi si človek ne mogel drugače razlagati resnice, da stoji taka stvar sredi mesta dva metra od cestišča ulice in to v polnem obratu!
Nihče se za vse to ne zmeni in še jaz se ne bi, ki hodim
jega števila frontovcev pri njegovem sestavljanju.
DELAVCI BI .MORALI
BITI NOSILCI POL- DELA
V vrsti vseh teh predlogov, ki se tičejo zlasti vsebine, kakor tudi načina dela, ne gre prezreti mišijenja, da naj oi sedanje terenske organizacije preosnovali v manjše enote pa ulicah ali blokih. Ta predlog je bil združen z utemeljitvijo, da mnoge terenske frontne organizacije nimajo ustreznih prostorov za množične sestanke m ostalo delo. Ali bi takšna razdrobljenost frontnih organizacij prinesla zaželen uspeh pri delu. je težko reči. Vsekakor pa je predlog vreden nadaljnjega proučevanja.
Na množičnih sestankih so frontovci kritizirali pasivnost članov delovnih kolektivov pri političnem življenju terena. Čeprav bi morali biti prav delav-
vi komunisti, ki so bili maloduš-ni do frotne organizacije. Delo SZDL v okraju še m prišlo povsod do izraza, odkar je delo Socialistične zveze razmejeno na okvir naših »Svobod« — v ostalih krajih, kjer nimamo teh dvu-štev, pa na okvir občinskih odborov OF. Prav ta nova razmejitev dela, ki se sklada z območjem dejavnosti »Svobod«, naj da delu Socialistične zveze širšo vsebino in večje možnosti sodelovanja članov ZK v raznih področjih politične m kultu^nopro-s vet ne dejavnosti.
Med glavmmi nalogami, ki so jih delegat; okrajnega odbora Socialistične zveze sprejeli, je sklep, da se revirski centri še bolj približajo vasi z najrazličnejšimi oblikami dela: s potujočim kinom, z gostovanjem dramskih odsekov iz naših centrov, s prirejanjem koncertov godb m pevskih zbovov, s poučnimi predavanji, prirejanjem poučnih tečajev in podobno. Pogovorili so se nadalje, kako se bodo pripravili na volitve v odbore Socialistične zveze. Da se ustvari boljša povezava med sektorskimi in občinskimi odbori Socialistične zveze, je bil stavljen prav umesten predlog, da se na bivših terenih OF, zlasti pa v naših centrih, postavijo koordinacijski odbovi jz predstavnikov Socialistične zveze, AFZ, ZB, Ljudske mladine, »Svobode« in voljenega člana-odbornika v občinski ljudski odbor. S takimi in podobnimi odbori bi bil ustvarjen boljši kontakt, boljša povezava z odbori Socialistične zveze, ki se volijo, medtem ko
V	Novem mestu je pred nedavnim zborov: !o 114 delegatov-gasil-cev društev novomeškega okraja Med doseženim uspehi pa je občni zbor v razpravi In poročilih ugotovil več pomanjkljivosti pri deiu v gasilski organizacij«.
V	območju okrajne gasilske zveze Novo mesto je ”3 gasilskih dru«‘^v s 3621 člani Vse premalo
dnevno po tej ulici, če bi mi zadnjič ne padel od opisane hiše kos ometa na moj novi klobuk.	M. S.
NI ZAHTEVAL
V našem uredništvu se je oglasil tov. Jože Odorčič iz Brežic m pojasnil, da v razgovoru z M. Prosenom iz Skopic ni zahteval popravka njegovega dopisa našemu listu, ker je Prosen sam predložil popravek.
ci nosilci političnega dela, pa je v Celju ravno nasprotno. Delavci so se zaprli v krog tovarne, kjer sicer sodelujejo pri reševanju gospodarskih nalog, za delo na terenih, pa četudi preživijo tu večji del dneva, oziroma svojega življenja, se ne zmenijo.
Tudi zadnji množični sestanki frontovcev, kakor delo frontnih organizacij nekaj mesece:	na-
zaj, so pokazali, da so v Celju lep napredek dosegle zlasti organizacije v obrobnih predelih mesta, kakor v Lokrovcu, Ostrožnem itd. in da so v primeri s temi osnovnimi organizacijami Fronte manj aktivni frontovci v središču mesta. To dejstvo ie toliko bolj graje vredno, ker je pr.av v mestu dovolj članov Zveze koitiunistov, ki bi pač morali delovati v Fronti. V mestu je delavna le frontna organizacija IV. četrti, dočim se pa n. pr. v II. četrti odbor Fronte zelo neredno sestaja. Se več, doslej še niso uspeli izbrati novega sekretarja frontnega odbora!	M. B.
se terenski odbori postavljajo po potrebi.
PRIREDITVE V CAST KONGRESA
Četrti kongres OF Slovenije bodo občinski odbori Socialistične zveza delovnih ljudo počastili s slovesnimi sejami na predvečer začetka kongresa, medtem ko bodo centri Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Radeče priredili na čast kongresa slavnostna akademije. Mladina bo na vrhovih našega Zasavja prižgala kresove in z njimi počastila zgodovinski IV kongres,
Na seji so se prav tako pogovorili, kako naj letos proslavimo 1. maj. Na predvečer delavskega praznika bo v Zagc> ju in Hrastniku slavnostni sprevod z godbo na čelu, v Trbovljah pa bo slavnostni koncert pevskega zbori »Zarje« v počastitev 1. maja. Na dan 1. maja bodo delovni ljudje Zasavja pohiteli v naše planine in na partizanske postojanke ;z NOV: tako bodo Trboveljčani odšli na ta praznik na Kum, Partizanski vrh in Mrzlico, Hrastničani na Kal, Zagorjani na Sv. Goro, Cemšemško planin., in Pleše, Radečani pa pojdejo na Lisco. V nedeljo 3. maja t. 1 pa bodo pohiteli borci iz Zasavja v velikem številu na Zbor koroških borcev v Mežico.
Na seji so razpravljali o bodočih nalogah Socialistične zveze, tako n. pr. o političnem študiju, o organizaciji Titove štafete, o festivalu »Svobod«, ki bo trajal v Zagorju od 17. do 24. maja t. 1., — prav tako pa tudi o rudarskem prazniku 3. julija, ki bo letošnje leto praznik vseh slovenskih rudarjev ob stoletnem jubileju rudarske godbe v Hrastniku in 150-letnici hrastni-škega rudnika.
so društva *■ storila za pridobitev mladih članov ter vključevanje žtna in deklet, ki lahko mnogo pripomorejo v gasilskim delu Na splošno so društva slabo opremljena z orodjem. V veliki meri so brizgalne potrebne popravila. Predvsem je občutni: potreba po vodn h ceveh.
Velika potreba se kaže tudi po gradnji domov. V Račjem selu. Lukovcu. Podturnu in na Repčah so v glavnem zgrajeni novi. Pri Um je članstvo opravilo 15.756 ur prostovoljnega dela, denarno vrednost pa je 1.343.260 din. V Podturnu te veliko pripomogla mladinska organizacija. V Am. brusu. Rebri v Suh: Krajini pa gasilci sl3bo upravljajo z oirod-
i-rn .ter ne polagajo dovolj pozornosti na shranjevanje orodja. Dobro pa imajo urejen dom v Dolenjskih Toplicah Dvoru in drugje.
Zbor 1e sprejel sklep, da se gasilska orgmizacija vključi v Socialistično zvezo delovnih ljudi.
Socialistična zveza delovnih ljudi okraja Trbovlje pred IV. kongresom
Tečai za nego bolnikov
Na pobudo Centralnega odbora Jugoslovanskega Rdečega križa je bil v Ljubljani odprt instruktorski tečaj za nego bolnika v domači oskrbi, ki ga vodi delegat mednarodne lige društev Rdečega križa v Ženevi gospodična Petschnigg Lily. Udeležujejo se ga medicinske sestre vseh republik, ki bodo po temeljitem teoretičnem in praktičnem pouku posredovale znanje o negi bolnika doma — vsaka na svojem področju. Učna snov, sestavljena no dolgoletnih izkušnjah strokovnjakov, obravnava posebne, najsodobnejše, slehernim prilikam prilagojene načine in prijeme nege bolnika pri raznih boleznih, brez vsake tuje pomoči. Takšne tečaje je organizirala mednarodna liga društev Rdečega križa že skoraj po vseh državah. Pri nas je to prvi tečaj te vrste in sovpada s pripravami na praznovanje mednarodnega dneva Rd»čeza križa, — 8. maja —. ki bo letos združen s proslavo 125. letnice rojstva ustanovitelja te človekoljubne organizacije — Henryja Dunanta.
Beseda o dolenjskih gasilcih
Boris Kidrič:
Neposredni proizvajalci so dejansko dobili v roke proizvajalna sredstva
Novi proizvodni odnosi, ki so se rodili in se še naprej razvijajo iz jugoslovanske socialistične revolucije, niso značilni samo po tem, da so nastali z ekspropri. acijo kapitalističnega razreda, odlikujejo se s tem, da so neposredni proizvajalci na temelju doslednega boja, ki ga bije naša Partija proti pojavom in potencialnim možnostim izmaliče-nja socialistične revolucije, dejansko dobili v roke proizvajalna sredstva.
Prvikrat > zgodovini človeštva je proletariat zares nehal biti proletariat, proizvajalna sredstva se spet vračajo k neposrednemu proizvajalcu, seveda ne več na bazi lastninskih pravic, ki iz njih neogibno rasle razredna struktura družbe, marveč na temelju socialistično. demokratičnih pravic upravljanja družbene lastnine. Te pravice pa postajajo izhodišče in poroštvo za bodočo brezrazredno družbo.
Oblikovanje in utrditev resnično socialističnih proizvodnih odnosov v naši deželi ni več pesem daljne bodočnosti. Ta proces je tu. Odigrava se pred našimi očmi, tako rekoč vsak dan se poglablja in razširja. Medtem ko so se v prejšnjem administrativnem načinu gospodarjenja vrstili predpisi, ki so širili in utrjevali »operativo« uradniškega aparata na področju gospodarstva, se zdaj vrste predpisi, ki takšno operativo čedalje dosledneje odpravljajo v kor-ist socialistično, demokratičnega upravljanja po neposrednih proizvajalcih.
Poudarili smo že, da je bistvo socialističnih proizvodnih odnosov v tem, da na eni strani neposredni proizvajalci sami upravljajo proizvajalna sredstva, na drugi strani pa, da mora biti določanje osnovnih odnosov med potrebnim delom (t. j. individualno potrošnjo) in presežkom dela (t. j. razširjeno reprodukcijo in družbenimi fondi) v resnično socialističnem sistemu izrečno družbeni akt. Toda prav v tolmačenju tega, kdaj je kak akt resnično družben, ne pa akt nad družbo stoječe sile, in kdaj se potemtakem samovoljno uveljavlja v odnosu do družbe, lahko pride v praksi do najbolj nasprotujočih si tez, t. j. tudi do popolnega nasprotja med teorijo in prakso.
V teoriji se, denimo, tudi sovjetski »ideologi« strinjajo z marksizmom, da je v prvi fazi komunizma doiočenje odnosov med potrebnim delom in presežkom dela (socialistično načelo nagrajevanja po delu) stvar družbe. V praksi Sovjetske zveze pa družba v ničemer ni tista, ki določa odnos med potrebnim delom in presežkom dela, torej tudi ne namembne uporabe presežka dela, marveč je to država, oziroma despotska samovolja birokratske kaste.
Konec koncev dejansko vsebino odnosov proizvodnje v državi. ki je zrasla iz socialistične revolucije, odločilno preverja vprašanje, kdo predstavlja družbo v določanju odnosov med potrebnim delom in presežkom dela. V tem smislu niti samo neposredno upravljanje s proizvajalnimi sredstvi po delovnih kolektivih še ne bi biio zadostno poroštvo, da bi popolnoma izginile objektivne možnosti izmaličenja socialistične revolucije. Ni namreč načelno izključeno, da bi dozdevno »v imenu družbe« osnovni odnos potrebnega dela in presežka dela, kakor tudi uporabo presežka dela določala nad družbo stoječa sRa in da bi neposredno upravljanje s proizvajalnimi siedstvi na temelju takšnih svojih določb »prepuščala« neposrednim proizva'alcem. V tem primeru bi družbeni odnos med neposrednimi proizvajalci in državo vzlic vsem pravicam, ki bi iih imeli neposredni proizvajalci do neposrednega upravljanja, ne bi) dosledno socialističen, marveč bi se še uveljavljal kot odnos zakupa, ki je v njem država monopolističen lastnik starega tipa.
Končno poroštvo za okrepitev in nadaljnji razvoj socialističnih proizvodnih odnosov je torej prav v tem, da brez predstavnikov neposrednih proizvajalcev ni mogoče odločati ne o osnovnem odnosu med potrebnim delom in presežkom dela in ne o osnovni namembnosti presežka dela. Prav y tem je najgloblji smisel sveta proizvajalcev in prav zato je naša Partija kot naizavednejši del delovnega razreda in delovnega ljudstva postavila v ospredje to zamisel.
(Iz članka »Ustavni zakon in naše gospodarstvo«, junij 1952).
Za temelje novega delavskega domavTrhovljah so zasadili prve lopate
Na gradbišču, kjer bomo sezidali Delavski dom, se je zbralo preteklo nedeljo preko S0Ö ljudi, da prisostvujejo slovesnemu začetku prvih del. Poleg občinstva mesta Trbovlje so se na gradbišču zbrali godbeniki »Svobode-center* ter moški pevski zbor »Zarje«.
Po odigranjn »Internacionale« je spregovoril predsednik gradbenega odbora tov. Alojz Ribič, ki je poudaril pomen izgradnje novega Delavskega doma v Trbovljah. Naglasil je. da se je na prostoru, kjer bomo zidali novi Delavski dom, oidigravala in razvijala uporna borba trboveljskih rudarjev proti njihovim tlačiteljem in izkoriščevalcem, ki sega nazaj 150 let, odkar obstaja trboveljski rudnik. Dve borbeni trdnjavi — stari Delavski dom in Rudarski dom — sta bili v časih bivše Jugoslavije zbirališče in središče uporne bitke trboveljskega proletariata za njegove pravice. Zato je popolnoma pravilno, da prav na teh tleh posta-
vimo novi Delavski dom, ki bo slnžil kulturnim potrebam delovnih ljudi v Trbovljah, hkrati pa nas bo spominjal na revolucionarno preteki' >t trboveljskih rudarjev. — Tov Ribič je pozval vse 'I rbeveljčane, med njimi člane 7.K., naj bodo med prvimi prostovoljci pri zemeljskih deiih te velike stavbe.
Moški zbor »Zarje* je nato zapel pesem delavskih brigad, nakar je vov. Ribič zasadil pr\o lopato v gradbišče novega Delavskega doma. Sledili so mn predsednik Svobode-center'T, Ivan šorn. predsednik 01.0 Trbovlje, tov. Martin Gosak in drugi.
Sledil je kulturni program. Velik bager pa je nato napolnil z nakopano zemljo prve štiri kamione, ki «o, okrašeni z zelenjem, odpeljali nakopano zemljo. Tem kamionom bodo sledili na tem mestu Še nešteti drugi kamioni, dokler ne bo zgrnj^n v Trbovljah ponosni novi Delavski dom.
Starši, skrbite za svote otroke
Zaradi premajhne pozornosti 185 otroških nesreč samo letos na Goriškem in Tolminskem
2e po svoji naravi so otroci živahni in razboriti ter povzročajo mnogo skrbi staršem in vzgojHelijem, ki se trudijo, da bi jih vzgoji v dobre državljane. 2a!, da se jih pri igri izven šole ali doma pušča vse preveč brez nadzorstva. Tako pride do nesreč in celo smrtnih primerov, ko otroci prevračajo kozle ali plezajo po nevarnih mestih. Posebno pa na paši, ko ni blizu starejše osebe.
Tako sta dečka Ivan Močilnik in Leo MaJnič iz Ročinja našla za vasjo italijansko ročno bombo in hotela iz nje napraviti lonček, da bi v njega posadila zvončke. Pri raszstavljmju je mali Ivan udaril po bombi s kamnom. Nastala je eksplozija in na tleh je obležal Ivan smrtno ranjen z razmesarjenim obrazom in odtrganimi rokami. Umrl je na poti v bolnišnico. Leo pa Je dobil po nogah nešteto ran in si je pri padcu zlomil kost v ramenu.
Podobna nesreča se Je pripetila tudi v Mirnu pri Gorici. Ob eks-
ploziji ročne bombe, ki sta jo našla pod mostom ob reki Vipavi, je 9 letni Klavdij Frfolja po-jpolinoma oslepel in dobil druge tež.; e poškodbe. Te dni mu je poslovalnica DOZ-a v Novi Gorici nakazala 102.900 din. ker je bil zavarovan. Ni pa bil zavarovan drugi deček, ki je tudi utrpel huj?e poškodbe. Na Primorskem teren še ni povsem očiščen razstreliva z druge to celo prve svetovne vojne. Zato bi bilo potrebno s strani staršev več čuječnosti. JP
Lani je znašala proizvodnja surovega magnezita v Avstriji 737.500 ton (1. 1951. 656.700 ton). Največje količine magnezitne opeke, kavstičnega magnezita ter sinter magnezita je Avstrija izvozila v Zahodno Nemčijo in Francijo.
IZŠLA JE PRVA ŠTEVILKA
OBZORNtKÄ
REVIJE PREŠERNOVE DRUŽBE
Revija bo objavljala pesmi in prozo starejših in mlajših avtorjev. Prispevki poljudnoznanstvene vsebine bodo seznanjali čitatelje z najpomembnejšimi dognanji na področju znanosti in umetnosti. Revija pa bo objavljala tudi prispevke za razvedrilo vključno nagradne uganke. Tako postaja Obzornik prava družinska revija. — Naročite jo pri vseh poverjenikih Prešernove družbe, v vseh knjigarnah in pri upravi na Erjavčevi cesti št. 12. — Letna naročnina za člane Prešernove družbe je 450 din, za nečlane 500 din. -Naročnino lahko plačujete tudi na obroke.
ODGRINJA SE ZAVESA SOLUNSKEGA PROCESA
Dozdevnega atentata na prestolonaslednika Aleksandra ni nihče nikdar dokazal — Kaznovali so krivce sarajevskega atentata na avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda
(Nadaljevanje in konec) Preden, preidemo na kratek opis procesa samega, je treba poleg dejstev, ki sem jih navedel, ugotoviti in poudariti še naslednje:
1.	da je bil proces v času svetovne vojne v Solunu, na gr, škem ozemlju, torej v inozemstvu;
2.	da je bil pred tem, namreč takoj po umiku čez Albanijo, odstavljen generaiisim srbske vojske vojvoda Putnik, ker so imeli člani organizacije »Zedinjenje ali smrtu nanj velik vpliv;
3.	da so bili sodniki pri obravnavi tožbe osebni sovražniki obtoženih in obsojenih;
4.	da dozdevnega atentata na prestolonaslednika Aleksandra ni nihče nikdar dokazal in da je šlo samo za domnevo;
5.	da je bil proces sicer javen, toda dostop je bil dovoljen samo z vstopnicami, ki jih ja izdala vlada;
6.	da je bilo že ob koncu leta 1915, preden so bili obtoženci zaprti, uradno objavljeno, da obstoje dokazi, da delajo obtoženci za prevrat;
7.	da je osebno sovraštvo med tožilelji in obtoženci izviralo še izza zarcte 1303 in potem od uveljavljenja uredbe o prioriteti, s katero so se smatrali oficirji ponižani;
8.	da so radikali, da bi opravičili solunski proces, tiskali že v Solunu in prinesli s seboj v Srbijo knjigo »Tajna prevratna organizacija« — poročilo o razpravi v vojaškem sodišču za oficirje v Solunu — po beležkah s same razprave (tiskano 1918), na čigar omotu je bilo zabeleženo, »da se je objava morala začasno ustaviti zaradi velikega solunskega požara, ki je uničil tri dele prvega in drugega zvezka ter ves tretji zvezek, kakor tudi papir in ves tiskovni material«;
9.	da so zavezniki male Srbi je posredovali prj tedanji via. di, naj se Apis in tovariši ne ustrele, vendar zaman — kakor pravi po-kojni St. Protič: »Obstoji pisan dokument, da je Apis pobudnik sarajevskega atentata in to je onemogočilo njegovo pomilostitev«. Sele po ustrelitvi so objavili vest o posredovanju zaveznikov. In končno:
10.	da so v Solunu, na Krfu in povsod, kjer je bila srbska vojska, uvedli strogo cenzuro, da so člane in prijatelje članov organizacije »Zedinjenje ali smrt« zasliševali, sumničili, internirali in zapirali, ali pa celo deportirali v trdnjavo Sreh Ben Safcan blizu Blzerte v Afriki.
V sodni razpravi So vsi, ki so bili član; organizacije »Zedinjenje ali smrt«, to tudi priznali. O dozdevnem prevratu in atentatu so vsi obtoženci izjavili, da niso ničesar vedeli niti slišali, še manj pa pripravljali in da «o prvič o tem slišali na razpravi sami. Kljub temu so vsako kretnjo, vsako besedo in vsak korak obtoženih napačno tolmačili in sumničili. Obtoženi general Damjan Popovič pravi v nekem pismu od 15. julija 1916 (torej še pred sodno razpravo in aretacijo)! »Hočejo pokazati, da smo ničvredni, pa
nas odstranjujejo____ Cim več
poslušam in se razgovarjam, se vsakega dne čim bolj dogaja to, da nas ne morejo videti, ker se boje, da bi jim ne prevzeli terena ...«
Znano je, kaj je bilo med razpravo povedanega o dozdevnem atentatu, pa se nočem pri tem zadržati. Dokazanega ni bilo absolutno ničesar.
Posebno pozornost med razpravo so zbujale priče, ki so bile vsakršne: nižje in višje vojaške osebe (sami osebni sovražniki obtožencev), celo stoletne starke, trgovci, branjevci, kmetiči in najemniki, Hrvati in Makedonci, po večin.; ljudje, ki so bili odvisni od vlade in vezami nanjo. Toda bili So tudi
intelektualci in sicer sami radikali, na katerih imena naletimo danes vsak dan v politiki- Boža Maksimovič je slišal in videl, da je v štaibu užičke vojske gotovo število dobrovoljcev, ki so uživali posebne simpatije polkovnika Dimitrijeviča. Krsta Miletič je izjavil, da je pustil zasledovati polkovnika Dimitrijeviča in. da je vse, kar je zvedel, sporočil ministru za notranje zadeve, po njegovem prepričanju pa so obtoženci delali naravnost za prevrat in upropa. šičenje države. In Ljuba 2ivko-vič, Puniša Račič, Dragotin Kojič, 'Vojislav Janjič so vsi »nekaj« slišali, zvedeli, poslušali, vendar niso povedali ničesar konkretnega. O vlogi Premovi-ča, Jurišiča in Milana Cigaino-viča, ki je izročil Principu bombo, je bolje, da ne govorimo.
Da bi obtoženim članom organizacije »Zedinjenje ali smrt« dokazali, da so ’elali za prevrat in da je bil smoter organizacije prevratniški, je bilo potrebno ugotoviti, da so bin člani organizacije izključno Srbi iz Srbije. To seveda ni bilo resnično, ker je bilo v vsaki pokrajini bivše Avstroogrske po nekoliko članov organizacije. Tako je bil n. pr. podpisani član za Dalmacijo, vem pa, da je bil še eden. Osebno sem poznal nekatere člane v Hrvatski in Bosni. Tožilci so to dobro vedeli, toda obtožence je bilo treba obsoditi in zato je bilo treba dokazati, da je organizacija »Zedinjenje ali smrt« imela za smoter delo samo v mejah Srbije, t. j. proti Srbiji, in ne zedinjenje vseh podjarmljenih Jugoslovanov. Zat , so enostavno črtali v pravilniku in poslovniku organizacije vse one odstavke, ki govore o organiziranju v pokrajinah izven kraljevine Srbije. (Tako so iz 4. člena pravilnika Izostale točke 2, 3, 4 in 5. Iz člena 7. vse naštete pokrajine izven Srbije, celi člen 9 in 18, v poslovniku pa besedo pokrajinske i iz člena 4 "n ves člen, 25). Sedaj je bilo lahko dokazovati, da je smoter organizacije prevratniški in nepatriotični in da je organizacija pripravljala prevrat v Srbiji ter ne v drža. vah, v katerih je naše ljudstvo ječalo pod tujim jarmom. Tako so bili člani organizacije obtoženi tudi zaradi prevratniških teženj.
Dragutin Dlmitrijevič in tovariši so padli torej zato, ker so delali prot Avstroogrski, cesarju Karlu Habsburškemu. To
pa še ni bilo dovolj. Radikalna vlada je zahtevala tedaj od Dragutina Dimitrijeviča Apisa pred sodiščem pismeno izjavo — pisan dokument, — da Je vprizoril in organizira! atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda v Sarajevu.
Pašič, Protič in Ljuba Jovanovič so leta 1917 storili to, kar je Avstrija zahtevala v svojem ultimatu leta 1914 in v pogajanjih za mir leta 1916—1917: kaznovali so krivce sarajevskega atentata. Višje vojaško sodišče za oficirje je 23. maja 1917 izreklo v Solunu sodbo, s katero So bili polkovniki Dragutin Di-mitrijevič-Apis, Milan Milovanovič, Radoje Lazič, Cedomir Popovič in Vladimir Tucovič, podpolkovnik Velimir Vemič, vicekonzul Bogdan Radenkovič, major Ljubomir Vulovič in do-brovoljec Rade Maloba-bič obsojeni n,g smrt. general Damjan Popovič na 15 let zapora, do-brovoljec Muhamed Mehmed-pašič pa na 15 let ječe. Te obsodbe So bile kasneje omiljene. Samo Apis, Vulovič in Maloba-bič niso bili pomiloščeni, — bili so ustreljeni.
To so dejstva in glavni momenti solunskega procesa.
*
Dne 11. junija 1917 je Dragutin Dimitrijevič-Apis napisal svojo oporoko, ki se začenja s temi besedami: »Čeprav obsojen od obeh sodišč na smrt ter
oropan milosti krone, umiram nedolžen v prepričanju, da Je bila moja smrt potrebna Srbiji iz več razlogov. Iz tega mojega prepričanja izvira tudi moja duševna mirnost, s katero pričakujem svoj poslednji tremj-tek. Naj bo Srbija srečna in naj se izpolni naša sveta zaobljuba zedinjenja vsega srbstva in jugoslovanstva, pa bom jaz tudi po svoji smrti srečen in blažen, a bolest, ki jo občutim, da bom padel od srbske puške, mi bo ljuba in mila v prepričanju, da je bila ta puška naperjena v moje prsi zaradi dobra Srbije In srbskega naroda, ki sem mu posvetil vse svoje življenje«. Ali tako piše pred svojo smrtjo izdajalec in atemta-tor?...
Toda še izpred te oporoke
obstoja važen dokument, ki so ga pripravili in ohranili potomstvu nasprotniki Dragutina Dimitrijeviča in njegovih tovarišev iz združenja »Zedinjenje ali smrt«: to je uradno poročilo s solunskega procesa, ki poleg zgodovinskih dejstev najbolje odkriva psihološka dejstva in psihološko ozadje onega časa in procesa. Tu beremo med drugim: »Na vprašanje, ali je kakor koli sodeloval v pripravljanju atentata, ki je bil poizkusen proti prestolonasledniku Aleksandru dne 29. avgusta lanskega leta, je obtoženi polkovnik Dragutin Dimitrijevič odgovoril da ni prav nič udeležen pri pripravljanju takega odvratnega dejanja, ker za to nima nobenih osebnih razlogov. Visoka naklonjenost prestolonaslednika do mene, — je nadalje izpovedal, — je bila tolika, da mislim, da se more redkokdo pohvaliti, da mi je bil enak. Dragoceni darovi, ki jih imam od prestolonaslednika in ki jih varujem kot ljube spomine, so dokaz te visoke prestolonaslednikove naklonje. r.osti. Prestolonaslednik je tudi kum moje majhne vnučke. Poleg tega se imam za to, da sem živ in da sem prestal eno izmed najhujših bolezni, zahvaliti samo pomoči prestolonaslednika, ki je. ko sem zbolel, poleg vseh svojih skrbi brzojavno odredil v skrbi zame, naj zdravniki, ki so bili edino sposobni zdraviti me, ostanejo pripravljeni poleg mene, dokler nevarnost ne bo popolnoma minila. Vse denarne stroške je prestolonaslednik
prevzel nase. Glede na vse to bi moral biti ne le divja zver, temveč med divjimi zvermi najbolj zahrbtna in najbolj krvoločna, ako bi mi taka misel prišla v um.« (»Tajna prevrat, na organizacija« — poročilo o razpravi v vojaškem sodišču za oficirje v Solunu — stran 195-6 na XLVIII. seji 30. aprila 1917). AJi je kdo, ki nekoliko pozna človeško dušo, da bi po vsem tem verjel o sodelovanju Dragutina Dimitrijeviča Apisa pri atentatu na prestolonaslednika? Da ne govorimo o onih, ki so ga osebno poznali.
Ponoči 17. julija so odpeljali Apisa, Vuloviča in Malobabiča na morišče. Ko je stopil v ra-kev, je Apis vzkliknil: »Zbogom bratje, umiram z željo, da bi bila Srbija velika, zlasti Jugoslavija.« Počili so trije streli — Apis je padel. Se en strel in Dragutin Dimitrijevič Apis je obležal mrtev- Njegovo truplo, prestreljeno s srbskimi kroglami, leži že 10 let daleč od domovine, ki jo je toliko ljubil, tam, na grški zemlji. Doklej bo tamkaj gnilo?«
Moje osebno mnenje in prepričanje je, da bi bilo bolje, ako bi v vojni izgubili košček domovine kakor pa njega, zakaj, ako bi bil Dragutin Dimitrijevič še živ, bi bila Jugoslavija morda danes v velikem to, kar je bila za njegovega življenja majhna Srbija.
I. junij — praznik mesta Trbovlje
Na občnem zboru Zveze borcev mesta Trbovlje, ki je bil preteklo «nedeljo, so med drugim sklenili, da proglasijo 1. junij za praznik mesta Trbovlje. Ta da« je za revolucionarno Trbovlje velik zgodovinski dan. 1. junija 1924 so trboveljski rudarji dali smrtonosen udarec porajajočemu se fašizmu. Pri spo-padu s fašisti je na ta dan padel tudi revolucionar Franc Fakin.
Da bodo ly junij že letos dostojno proslavil«, je bil izvoljen poseben odbor, ki bo skupaj s pristojnimi forumi pripravil vse potrebno, da bo mesto Trbovlje ta veliki zgodovinski dan naj slav« e-je počastilo,
2f. maj — občinski praznik v Dolenjskih Toplicah
Novo mesto, 20. apr. Občinski odbor ZB v Dolenjskih Toplicah je sklenil, da bo občinski praznik 25. maj. To je dan, ko se spominjajo prvega sestanka aktivistov v njihovi občini, ki je bil proti koncu maja 1941. v meniških stelni-kih. Izvoljen je poseben odbor za pripravo prvega občinskega praznika.
Slovenski kegljači med prvimi
n;* državnem prvenstvu
Stiiristezno asfaltno lceglj-i&č e v Zagrebu je bilo od 18. do 20. t.
m.	poiprišče borb 20 najboljših moštev ;z vse države za naslov državnega prvaka v kegljanju po mednarodnem sistemu.
2e pred začetkom prvenstva so veljala kot favorit za prvo mesto hrvatska moštva, kar se Je tudi zgodilo. Toda takoj za zmagovalcem so se do sedmega mesta zvrstila štiri moštva iz Slovenije, kar kaže, da so v zadnjem času zelo napredovala. Uspeh Slovencev bl bfi nedvomno še večji, če bi imeli več dvosteizmih kegljišč, pa tudi njihov trening je bil preveč usmerjen na tekmovanja s sto lučaji, kar nazorno kaže na-
stop Železničarja v Zagrebu. Primer j ava prve in druge serije lučajev daje naslednjo siko:	Ga-
brovšek 403 — 365, Tiller 409 — 405. Avsec 403 — 360, Čadež 412 — 351, Mlakar 416 — 379. Likovnik 418 — 393.
Nasprotno od slovenskih moštev, ki so ugodno presenetila, pa so nepričakovano slab plasma dosegle ekipe iz Srbije. Radnički je na primer zavzel 13. mesto. Partizan pa celo 15. mesto. Končni vrsin>: red udeležencev je tale:
1. Medvedgrad (Zagreb) 4795 kegljev ali povprečno 799.1: Po-gelšek 844. Bojanič 811. Tom3še-vič 760, Cmič 790, Kom bol 790, Putaneč 800), 2. Železničar (Ljub-
Konjsko-športna revija v Turnišču pri Ptuju
V kobilami Turnišče lima-jo vsako pomlad konjsko-športpo revijo. Tedaj pokažejo ljubiteljem kasača, edinega športnega konja, ki ga vzrejajo v Sloveniji, plemenske žrebce in. kobile, eno- in dveletni naraščaj tear vse konje, kr! so v treningu, da dokažejo svojo hitrost in vzdržljivost. Najhitrejši in najlepši ostanejo potem v kobilami za nadailjnjo rejo. ostale pa odprodajo. V času revije so v Turnišču še vsi konji, potem pa jih po šest do osem odide pod vodstvom republiškega trenerja Kučere na dirkališče v Beograd, kjer ostanejo vso sezono, ostali konji pa se udeležujejo dirk v Sloveniji. Konjski material kobilarne Turnišče je danes na taki višini, da z njimi dosegajo tako v Beogradu kot v Sloveniji, zares lepe uspehe
Kobilarna Turnišče je danes edina kobilama v državi za vzrejo kasača, kar ji nalaga še posebne naloge. Zato gledajo vsi rejci z ljubeznijo in v pričakovanju na to ustanovo. Kasač ima vedno več prijateljev, ki cenijo njegovo vsestransko uporabnost. Je odličen športni konj. poleg tega pa popolnoma ustreza za delo v kmetijskem obratu, kar so dokazali:	kontjerejci Ljutomera,
prvega otoka kasaške reje pri nas. Res je, da je še vedno precej naših kasačev telesno šibkih in je opravljanje ' kmečkih del zanje večkrat težavno, zato mora biti naš smoter, vzgojiti bolj koščenega konja, vendar močnejša konstitucija ne sme iti na škodo htrosti. Pri uresničevanju tega cilja bo imela kobilama Turnišče brez dvoma odločilno vlogo. Tu že danes lahko vidimo v glavnem močne kobile, od katerih priča-kuiemo hitrega in močnega naraščaja.
Kobilama Turnišče je v teh nekaj letih dala našim dirkališčem precej favoritov. Naj omenimo samo nekaj najboljših, med njimi »Vidojka«. »Alkar«. »Gma«. »Rojka«. »Astra«, »Divjak« in »Naprej«, ki sta leta 1949 z uspehom tekmovala tudi na Dunaju. Ponos kobilarne pa je žrebec »Animo« (slika), sedaj star 7 let, ki je leta
V Kočevju bodo uredili muzej
Med velikimi pripravami Kočevske na proslavo desete obletnice zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda, ki bo jeseni v Kočevju, sodi tudi urejanje muzeja narodnoosvobodilne borbe. Zbirati so že začeli
različni material, zlasti partizansko literaturo, arhive itd. Prav bi bilo, če bi borci-partizani, posebno tisti, ki so se borili na kočevskem, prispevali primerne predmete, ki jih je na terenu še precej, da se ohranijo kot priče slav-
nega obdobja naše zgodovine prihodnjim rodovom. Zbranega je tudi precej gradiva iz starejše lokalne zgodovine, kakor stare knjige, urbari ji in druge pomembnejše listine.	T.
Žrebec Animo (Ficzko-Anica), rojen 1946, vzreje« v kobilarni Turnišče.
1950 v Beogradu zmagal na derby ju, dirki najboljših štiriletnih kccij iz vse države. Upamo, da bodo konji iz Turnišča, kakor tudi; najboljši konji kmečkih rejcev kmalu zastopali našo državo tudi na inozemskih dirkališčih.
Na nedeljski reviji so bili doseženi naslednji rezultatu 2-letni konji: 1. Vidor 1:40. 2. Jadina 1:39: 3-JeJio;i konji: 1. Astra 1:32, 2. Ar-' mida 1:33; 4-letni konji: 1. Finejša 1:27. 2. Lido 1:35, 3. Gena 1:29: starejši kenji:	1. Jerč 1:26. 2.
Elba. 3. Lel ja; dvovprežna dirka: 1. Jerič-Lido, 2. Finejša-Astra. 3. Armida-Dina.ra.
Zlasti zanimiva je bila dirka štiriletnih kernj ki bodo letos dirkah v derby>u. Zmago je odnesla kobila Finejša, vzrejena v hlevu ljutomerskega kmečkega rejca Ludvika Slaviča, ki je že dvakrat odnesel jugoslovanski derby s Petrom Pilotom in Piko. ki je dosegla v zgodovini iugos’ovanskega derbyja enega najbolišh kilometrskih časov 1:31.5. Oba sta bila poznete prodama v inozemstvo.
Atleti iz Črnomlja v Karlovcu
Atletsko društvo Železničar iz Karlovca je na svoje uvodno pomladansko tekmovanje povabilo tudi atlete iz Črnomlja. Gostje so osvojili kar štiri piva mesta. Glede na razmočeno stezo so dosežen: rezultati zadovoljivi.
V teku na 1(M) m je Skedel (Cm.) zasedel s časom 12,2 drugo mesto, na 400 m pa je bil prvi s časom 57,4. Dve prvi mesti sta osvojila še Brine na 1500 m (4:35,6) ter Kapš, ki je vrgel kopje 45,11 m. Mušič pa 43.73 m. Mladinka F Mrakova je tekla na 200 m 30,2, na 60 metrov pa 9.1 sek.
Kros v Tolminu
Telesmovzgajno društvo Partizan v Tolminu je preteklo nedeljo priredilo spomladanski kros, ki se ga je udeležilo nad sto mladincev in pionirjev. Med starejšimi mladinci sta bila najboljša Mo-knin in Siegel, med mlajšimi mladinci Tegel j, med pionirji pa Laharnar in Kavčič, med mladinkami Lasičeva in So-rlijeva, med pionirkami pa Kavčičeva in Ku-tarejeva.
ljana) 4728 ali povprečno 788 (Gabrovšek 768, Tiller 814, Avsec 763, Čadež 773. Mlakar 795, Likovnik 811),	3. Grmoščica (Zagreb) 4728
ali povprečno 787.6, 4. Kranj 4676 ali povprečno 779.3 (Grom 741. Debeljak 782, VaJentar 743, Ambrožič 813, Starc 798, Martelanc 779),
5.	Odred 4S46 ali povrečtio 774.3 (M. Kavčič 739, Smrekar 756, Abram 808. Stefe 815, H. Kavčič 765, Zalar 763), 6. Zagreb 4616 aM. povprečno 769.3, 7. »Jo-že Gregorčič (Jesenice) 4589 ati povprečno 764.8 (Rebolj 735. Šlibar 723, Kosel 725, Crv 766, Kelih 785. Spec 795);
8.	»Rade Končar« (Zagreb) 4545.
9.	Saobraćaj (Zagreb) 4528,	10.
Sljeme (Zagreb) 4491. 11. Bratstvo (Zagreb) 4481. 12. Vatrogasac (Zagreb) 4474. 13. Radnički (Beograd) 4473. 14. Tekstila« (Varaždin) 4454, 15 Partizan (Beograd) 4450.	1«.
Bratstvo (Pula) 4419, 17. Lokomotiva (Reka) 4391. 18. Lučki radnik (Reka) 4330. 19. Matica (Subotica) 430S. 20. Spartak (Subotica) 4194.
Najboljša posameznika sta bila Nadinič (Grmoščical. ki je dosegel 846 kegliev, in Pogelšek (Medvedgrad) z 844 keglji. Poleg Kom-bola. Hladnika. Putanca in Denl-ča sta seda-i tudi Nadtiič m Po-se'š“k osvojila naslov mojstra v keglji an iu.
Tekmovaple. ki ga je dobro izvedla Kegljaška zveza Hrvatske., jp obenem služilo kot priprava za svetovno prvenstvo na asfaltnih stezah, ki bo junija v Beogradu .
Štafeto planincev so prevzeli Srhi
Tutin 21. aprila. (Tanjug) Črnogorski planinci so eignes prečili štafetno palico srbskim planincem, ki jo bodo prenesli do Beograda in s oozdravi in čest tkami vseh jugoslovanskih planincev izročili predsedniku FLRJ maršalu Titu za njegov rojstni dan.
Izbrani nogometaši za reprezentanco
Komisija za. sestavo državne reprezentance je na sestanku Izvršnega odbora Nogometne zveze Jugoslavije predlagala 17 igralcev, ki prihajajo v poštev za tekmo z Grčijo 9. maja v Beogradu. Predlagani so: Beara, Stojanovič, Belin, Stankovič, Zekovič, Čajkovski, Boškov, LuŠtica, Milovanov, Rajkov, Ognjanov, Mitič, Jocič, Živa novic, Vukas, Yreljkovski in Zebec. Komisija bo po 18. kolu tekmovanja za državno prvenstvo določila še pet igralcev.
Izvršni odbor je zavrnil pritožbo Zagreba na tekmo z Vardarjem in potrdil sklep komisije klubov zvezne lige, s katerim je registrirana ta tekma z doseženim rezultatom. Splitskemu Hajduku je dovoljeno igrati
6.	maja v Splitu z nemškim nogometnim moštvom Schalke 04. Spartak pa se sme pogajati z nogometnim moštvom Kickers za tekmo 1. maja r Subotici.
Šport v kratkem
Izvršni odbor mariborske nogometne podzveze je na seji minuli ponedeljek sklenit ponovno prevzeti posle do skupščine. Klubi na področju mariborske podzveze naj se zato še naprej obračajo nanjo. NZS
Strelci družin »Miloš Komac« iz Ljubljane in »Matija Verdnik« z Jesenic so imeli dvoboj z vojaško puško na 309 m. V tekmovanju mladincev so zmagali Ljubljančani z 225:196 kro-gocn, v tekmovanju članov ca Jeseničani s 650:389 krogom. Najuspešnejši med posameznici je b:l pri članih Stana Sekne» pri mlad'ncih pa Oton Tarman, oba z Jesenic.
Trboveljski kegljači so imeli prijateljsko tekmo, v kateri je Ret j e zmasalo nad Rudarjem s 388:318 kegljem.
Na odbojkarskem turnirju v Tolminu med moštvi JLA. Partizanom i*n učitelj iščniki so zmagali daj ak i učit el j išča.
Košarkarji Rudarja so tekmo z moštvom Partizana iz Domžal izgubili 42:44, medtem ko so mladinci Rude rja zmagtli nad Domžalami z 42:13.
Motoristi v Trbovljah so ustanovili sekcijo ŠD Rudarja. Za predsednika so 'izvolili Lojzeta Dularja.
Tekme smučarjev v Krnici
Maketa spomenika borcem Kočevske. Stane Keržič in Marjan Keržič
Spomenik izdelujejo Božo Pengov, Frančišek Smerdu.
Naša znana smučišča so v zadnjih letih spomladi vse preveč zapuščena. Smučarji jeseniškega Gregorčiča so sklenili, da bodo zčbatj izkoristili ugodne snežne razmere in prirejali tekme v alpskih disciplinah pod R:|giljico, Srcem in Za Akom. Preteklo ne-dteljo so Jeseničani organizirali veleslalom v Krnici .katerega so se udeležili tekmovalci iz Kranja. Javornika, Jesenic in Kranjske gore. Pri članih je zmagal Vovk pred Pančurjem, pri članicah Pračkov a (vsd Greg.) pred Oblakovo (Ud.), pri mladincih pa je bil najboljši Jamnik.	M. N.
Veleslalom na Peci
Koroška smučarska podzveza priredi v nedeljo, 26. t. m., za zaključek letošnje zimske sezone v skladu s smučarskim koledarjem meddruštveno tekmovanje^ v veleslalomu na Peci v spomin pohoda I. koroškega partizanskega bata-
ljona. Tekmovanje je zamišljeno kot partizanski pohod smučarjev na Peco in je v okviru pr reditve prvega koroškega partizanskega srečanja ozirecna 10. obletnice ustanovitve I. koroškega bataljona, ki bo v Mežici od 1. do 3. maja.
Start za veleslalom bo ob 11. dopoldne na vrhu Pece. Dolžina proge in višinska razlika je odvisna od snežim h razmer. Prijave je treba poslati na naslov:	Koroška
smučarska podzveza, Ravcie na Koroškem. Žrebanje bo pol ure pred startom. Razglasite v rezulta*-tov in razdelitev spominskih plaket bo eno uro po tekmovanju.
Snežne razmere so zelo ugodne. Ker na Pec: ni planinske postojanke. naj obiskovalci prinesejo s seboj mrzlo hrano. Prenočišča za goste so preskrbljena v Mežici. Udeleženo: iz drugih okrajev naj si preskrbijo dovoljenja za bivanje v obmejnem pasu. Odbor Koroške smučarske nodzveze vljudno vabi na prireditev.
KVLTVRMI RAZGLEDI
Razgibano kulturno prosvetno življenje na Dobrovi pri Ljubljani
Dobrova pri Ljubljani je pripravila več kulturnih prireditev v svojem kulturnem tednu v času od 18. aprila do 26. aprila t.
1.,	ki ga organizira Kulturno umetniško društvo »Dolomiti« s sodelovanjem vseh množičnih organizacij. Kulturni teden se je začel v soboto zvečer z akademijo v zadružnem domu. Pri tej akademiji so sodelovale vse organizacije in kot gostje tudi člani delovnega kolektiva Tovarne dekorativnih tkanin v Ljubljani s svojimi pevci in tamburaši. Recitacije, simbolična vaja mladenk. vaja gasilcev, nastop pevcev in tamburašev so sestavljale spored te akademije. V nedeljo
19.	t m. popoldne je uprizoril
dramski odsek KUD »Dolomiti« bajko v 4 slikah »Pastir Peter in kralj Briljantin«, v soboto,
25.	t. m., pa bodo uprizorili igro »Lovski tat«, prav tako v novi dvorani zadružnega doma na Dobrovi. V torek, 21. t. m., zvečer je bil v šoli literarni večer z recitacijami pesmi mladih partizanskih pesnikov, v četrtek pa bo predavanje s filmom »Po naši domovini«. Kulturni teden bo zaključil izlet »Po stezah dolomitskega odreda« v nedeljo 26. t. m., z istočasno počastitvijo obletnice ustanovitve OF.
Zamisel kulturnega tedna in program sam nedvomno dokazujeta razgibanost v kulturno prosvetnem delu na Dob rov L Ze od
ustanovitve KUD »Dolomiti« na Dobrovi leta 1950 lahko opažamo izredno kulturno prosvetno dejavnost. Predvsem se je razvila dramatika. Dramski odsek društva je naštudiral od ustanovitve, t. j. v 3 letih že 15 celovečernih dramskih del in več enodejank z velikim uspehom, svoj vrhunec pa je dosegel z otvoritvijo novega odra v zadružnem domu in z uprizoritvijo Bučarjeve »Trške gore« v novembru lanskega leta. Društvo ima danes lepo iu urejeno knjižnico ter poleg dramskega odseka dokaj živahen odsek ljudske univerze in recitacijski odsek. Šibka točka so pevci in glasba sploh, za kar pa tudi ne obstojajo potrebni pogoji. Predvsem sodelujejo pevci pri dramskih delih s petjem. Dramski odsek je poleg »Trške gore« uprizoril v letošnji sezoni tudi Nušičevo »Protekcijo« in Dolinarjevo »Dobravo«, z dvemi novimi deli v kulturnem tednu pa bo presegel svoj predvideni program v tej sezoni,
Kljub temu, da so pogoji dela dokaj težki, saj se je treba stalno boriti z materialnimi težavami in dokajšnjo zaostalostjo v mišljenju znatnega dela prebivalstva, lahko ugotovimo, da so prebite prve težave in dane možnosti nadaljnjega razvoja. Po zaslugi kmetijske zadruge, društva in vseh drugih organizacij ima danes Dobrova svojo novo dvorano v zadružnem domu,
Gledališče za Slovensko Primorje bo v četrtek, dne 23. aprila uprizorilo ameriško komedijo Norman Krasna: »Draga Ruth«. Premiera bo v Idriji. Prvič v treh letih odkar obstoja GSP, bo premiera uprizorjena izven sedeža gledališča, ki je v Postojni. S tem Primorsko gledališče nadalje razvija svoje poslanstvo kot centralno medokrajno poklicno gledališče v Slov. Primorju.
kjer se bo lahko nemoteno razvijalo kulturno prosvetno življenje. Kulturni teden, ki so si ga postavile spovazumno vse organizacije in v njem tudi sodelujejo, naj bo dokaz o tem, da je tudi Dobrova v kulturno prosvetnem življenju dosegla že lepe uspehe in da ji gre tisto priznanje, ki ga zasluži.
Musar Branko Dobrova
Delo ja zrežiral tov. Hinko Košak, osnutek za sceno pa je napravil Niko Matul. Kulise so izdelale tehnične delavnice GSP pod vodstvom tehničnega šefa Franca Jurjeca. V glavnih vlogah nastopajo Albin Penko kot sodnik Harry Wilkins, Romana Ste-fančičeva kot Edith, njegova žena, Lidija Gruberjeva kot Ruth Wilkins, Majolka Sukljetova kot Miriam Wilkins, Drago Nardin
kot Albert Kummer in Dolfe Änderte kot poročnik William Seawright. V manjših vlogah nastopajo Jerman-Savnikova, Radon in Tomšičeva.
Prvo reprizo bo gledališče dalo v Spodnji Idriji, drugo v Novi Gorici — (popoldne bo dijaška predstava), tretjo v Ajdovščini, kjer bodo verjetno dve predstavi, in četrto v Postojni. Do konca aprila bo gledališče dalo v tej sezoni 80 predstav.
Tudi za to premiero je izšel gledališki list, ki pa je še posebno pomemben. Več kot polovica gledališkega lista je posvečena slavnostim, ki so bile v Primorskem gledališču ob priliki izročitve darila tovariša Vladimira Dedijera. Objavljeno je pismo
VI.	Dedijera GSP, priobčeni so govori tovariša Borisa Ziherla, člana izvršnega sveta LRS, ki je kot zastopnik Dedijera izročil darilo, potem Franca Muniha, predsednika Sveta za kulturo in prosveto OLO Postojna in Rudija Hönna, upravnika GSP. Objavljeni so tudi nekateri zelo posre-
čeno izbrani odlomki iz Dedijero-ve knjige: »Josip Broz Tito, Prispevki za biografijo«, in sicer pod naslovoma »Prvo srečanje s Titom« in »Tito kot človek«. Gledališki list prinaša »Pogovor z novim tihničnim šefom« in v nadaljevanju predavanje Flereto-ve: »Rojstvo predstave«. Gledališki list, ki je izšel na štiriindvajsetih straneh, je pomemben prispevek tega gledališča h gledališki dejavnosti v Slovenskem Primorju. Gledališče ga bo prodajalo širom vsega Primorja. Skoda le, da ima nekaj tehničnih pomanjkljivosti, ki bi pri skrb-nejši obdelavi materiala pri lomljenju prav lahko odpadle.
Kot zadnjo premiero v tej sezoni bo Primorsko gledališče uprizorilo dramo Budaka »Metež«. Nekaj repriz te drame bo gledališče dalo še v tej sezoni, vendar bodo večji obiski po Primorski šele v prihodnji sezoni in to še pred novo otvoritveno premiero. Gledališče bo s to dramo nastopilo tudi na Primorskem festivalu 3. septembra na Prva-čini.	H. .
Peta premiera v primorskem gledališču
Jugoslavija na tržaškei velesejmu
Trst, 21. aprila (Tanjug): V krogih jugoslovanskih trgovinskih predstavnikov so z zadovoljstvom sprejeli vest, da je zavezniška vojaška uprava pismeno obvestila jugoslovansko gospodarsko delegacijo v Trstu,
London, 21. aprila (Tanjug). V petek, 24, aprila se bo sestal izvršilni odbor britanske laburistične stranke in razpravljal o predlogu političnega programa, ki ga je sestavil poseben pododbor. Ta predlog programa bodo poslali v razpravljanje krajevnim strankinim organizacijam. Ko bodo krajevne organizacije ta program proučile in sprejele zadevne resolucije, bodo razpravljali o njem še na letni konferenci stranke, ki bo meseca septembra.
Zvedelo se je, da so člani posebnega pododbora že dosegli sporazum o vseh vprašanjih, ki jih obravnava program, in da
Šef policije v Teheranu izginil
Teheran, 21. aprila. Uradno javljajo, da je ponoči izginil šef policije v Teheranu. Za njegovo izsleditev je bila razpisana velika nagrada. Zunanji minister dr. Fatemi je izjavil, da ne verjame, da je bil šef policije ugrabljen.
Boji v državi Laos
Saigon, 21. aprila. Ameriške agencije poročajo, da so viet-minske čete zasedle že eno tretjino države Laos. Vietnamski oddelki prodirajo iz treh smeri in so v vsaki smeri prispeli že 160 km daleč v- notranjost I.aosa. Francoski oddelki so zavzei: utrjene položaje v središču dižave in prejemajo ojačenja z letalskimi transporti.
Jugoslovanski poslanik pri avstrijskem kanclerju
Liunaj, 21. aprila. (Tanjug) Izredni poslanik in. pooblaščeni minister FLRJ v Avstriji Drago Vučinič je obiskal danes opoldne avstrijskega kanclerja Raa-ba in se pomudil z njim v krajšem razgovoru.
Opatiji in Lovranu se obeta lepa bodočnost
Reka, 21. aprila. Okrog 50 zđravnikov-specialistov za talasoterapijo je končalo danes v Opatiji posvetovanje, na kate. rem so sklenili, da bi bilo potrebno omogočiti Opatiji in Lovranu, da postaneta klimatski zdravilišči. Naši najbolj znani zdravniki, ki se pečajo s klimatskim zdravljenjem, menijo, da so dani vsi pogoji za to, da se to področje spremeni v eno samo veliko klimatsko zdravilišče. Zdravljenje bi potekalo vse leto, kar bi odpravilo sedanjo mrtvo turistično sezono.
Da bi se zagotovilo in pospešilo znanstveno raziskovanje m da bi bila medicinska služba kar najbolje organizirana, bodo vse medicinske fakultete in vse znanstvene ustanove povabljene, da stalno sodelujejo s temi zdravilišči-
Razen tega je bilo sklenjeno, da se oba kraja prilagodita novim pogojem. Izboljšali bi promet, kanalizacijo in vodovod, poleg tega pa bi zasadili zelen zaščitni pas, ki bi objel kvarnersko riviero in del Učke-
da preklicuje svoj prejšnji sklep glede kontingenta blaga, ki ga jugoslovanska podjetja lahko prodajo na Tržaškem velesejmu. Zavezniška vojaška uprava je sedaj dovolila, da ti kontingenti blaga lahko dosežejo vrednost
so bili vsi nesporazumi v glavnem odpravljeni. Sodijo, da ta program ne bo vseboval nobenih sprememb, po katerih bi se ločil od dosedanje laburistične politike- Politični krogi so mnenja, da ta novi program v glavnem upošteva politično linijo, ki je bila sprejeta na lanski konferenci, da pa se ie spretno izognil vseh tistih mest, ki bi lahko izzvala nesoglasja.
Aretacija pomočnika poljskega obrambnega ministra
London, 21. apr. (AFP). Londonski časopis »Daily Telegraph« poroča, da je bil pomočnik poljskega obrambnega ministra general Komard odstavljen in aretiran. Pri objavi te vesti navaja »Daily Telegraph« pisanje poljskega časopisa »Novi Drogi«, ki obtožuje generala Komarda veleizdaje.
Ameriški krediti Franciji
Washington, 21. aprila. (AFP) Uprava za vzajemno varnost je odobrila danes Franciji na račun programa »obrambne pomoči« dopolnilni kredit 107 milijonov dolarjev. Ta kredit bodo uporabili za nabavo surovin, stroječ' in drugih proizvodov. Novi kredit Franciji je dopolnilo prejšnjega kredita v znesku 200 milijonov dolarjev, ki s-o ga ZDA podelile na račun istega programa.
Ameriška naročila v Vel Britaniji London, 21. aprila (Tanjug). ZDA so naročile v Veliki Britaniji 400 letal na reakcijski pogon. ki jih bodo poslal: članicam Atlantskega pakta. Skupna vrednost tega naročila znaša okoli 55 milijonov funtov. Britanski tisk poudarja, da je to doslej največje ameriško naro-
Koncert zagrebškega kvarteta
Sinoči je koncertiral v veliki filharmonični dvorani v Ljubljani godalni kvartet zagrebškega radia V kvartetu igrajo Ivan Pinkava, Ivan Weiland. Anton Ganozzi in Siegfried Kiefer. Na sporedu so bile skladbe Jarnoviča, Beethovna in Mozarta. Občinstvo je izvedbe priznanih glasbenikov toplo sprejelo.
Zagreb, 2J- aprila. Socialistična mladinska internacionala, Ki prireja vsako leto taborenje mladine v tej ali oni državi, bo letos organizirala tako taborenje v Jugoslaviji, in sicer zaradi velikega zanimanja mla-dincev-socialistov za našo državo- Taborenje bo trajalo od 25. julija do 7. avgusta v okolici Zadra. Kakor je predvideno, se bo tega taborenja v Jugosla-
•
140 milijonov lir. Prvotno so Jugoslaviji dovolili samo prodajo blaga v vrednosti 100 milijonov lir. Zavezniška vojaška uprava je spremenila svoj sklep po protestu jugoslovanskih predstavnikov. Jugoslavija je to pot prvič, odkar razstavlja na tržaškem velesejmu, prejela pismen sklep o vrednosti blaga, ki ga sme prodati. Doslej so vrednost tega blaga sporočili ustno, kasneje pa so jugoslovanskim podjetjem delali razne težave pri realizaciji pogodb, ki so bile sklenjene v okviru ustno določenih kontingentov.
Jugoslovanski trgovinski predstavniki izražajo upanje, da pomeni sedanji pismeni sklep znamenje, da jugoslovanskim podjetjem ne bodo več delali težav v zvezi z realizacijo pogodb, sklenjenih na tržaškem velesejmu.
Člani vlade ZDA odpotovali v Pariz
Washington, 21. aprila. Na konferenco Atlantskega pakta v Parizu so nocoj z letalom odpotovali zunanji minister ZDA Dulles, finančni minister Hanvp-rey in ravnatelj Urada za medsebojno varnost Stasen. Na letali šču je izjavil Dulles, da najnovejše sovjetske mirovne akcije po njegovem mnenju ne bodo spremenile obrambnih načrtov Atlantskega pakta. Atlantski pakt mora izdelati načrte za obrambo v letu 1953, kakor tudi dolgoročne obrambne načrte.
Pariz, 21. aprila. Jutri se bodo zbrali v Parizu zastopniki držav Atlantskega pakta. Kon. ferenca sveta Atlantskega pakta se prične v četrtek. Konferenci bo predsedoval danski zunanji minister Kraft. Veliko Britanijo bo zaradi obolelosti zunanjega ministra Edena zastopal finančni minster Butler. Italijanski ministrski predsednik De Gasperi odpotuje v Pariz jutri z vlakom, medtem ko je obrambni minister Pacciardi zapustil Rim že nocoj z letalom. Na konferenci bodo med drugim sklepali o podvojitvi letalstva držav Atlantskega pakta do konca leta 1956. V to svrho je določenih 500 milijonov dolarjev, od katerih bodo 70% prispevale ZDA.
Prešernovo gledališče je gostovalo v ljubljanski Drami
Sinoči je gostovalo v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani Prešernovo gledališče iz Kranja. Igrali so Gorkega »Na dnu«, v prevodu Pavla Golte. Uprizoritev, ki je že ob premieri v Kranju zbudila zasluženo pozornost, sta pripravila režiser Dino Radojevič in inscenator Sveta Jovanovič. Nastopili so vsi vidnejši igralci Prešernovega gledališča. Uprizoritev sodi med najvišjs dosežke tega mladega in prizadevnega ansambla.
viji udeležilo okrog 800 zastopnikov socialistične mladine iz skoraj vseh držav na svetu. V vseh deželah je zanimanje zelo veliko. Samo Avstrija je prijavila 300 udeležencev, čeprav bo za njeno mladino prostora le za nekaj deset mladincev.
Organizacijo taborenja so prevzeli študentje zagrebške univerze- Doslej so poskrbeli za okrog 200 šotorov.
Zasedanje izvršilnega odbora britanske laburistične stranke
Pri nas bo letos taborilo 800 predstavnikov soc. mladinske internacionale
I Dnevne res tl HI
KOLEDAH
Sreda, 22. apriUi Leonida, Ljafcnair.
Četrtek, 23. aprila: Vojko, Voj tek.
•
22. IV. 1724. — Rojem r Könifsbergu
filozof Kant.
22. IV. 1870. — Roiea r Simbirsku — sedaj UljanorsŽu — V. I. Uljano v-Le n in.
22. IV. 1943. — Umrl r Ljubljani slikar Rihard Jakopič.
*
V počastitev spomina pokojnega tov. Borisa Kidriča so darovali Združenju slepih Slovenije: 1. Briv-sko-frizersko podjetje, Ljubljana, Kidričeva ul. 6. 10.000 din; 2. Inštitut za elektrozveze, Ljubljana 5.000 din; 3. Sindikat delavcev in nameščencev rehranbene in tobačne industrije ugoslavije. Podružnica 1 Ljubljana 5.000 din; 4. Planinska zveza Slovenije, Glavni odbor Ljubljana 5.000 din; 5,- Sindikat železniških prevoz, nih delavcev m nameščencev Jugoslavije. Podružnica mostovna delavnica. Ljubljana 4.500 din; 6. Sindikalna podružnica »Toplovod« Ljubljana, Crtomirova 6 3.000 din. 2482-d Vsi rezervni oficirji terena Gradišče in Univerza! V nedeljo, 26. aprila, ob 6.30 uri zbor pred Ekonomsko srednjo šolo na Prešernovi ul. 8. Sodelovali bočno pri izvedbi praktične dvostranske vaje na poligonu z obvezniki predvoja-ške vzgoje Ekonomske srednje šole m VTI. gimnazije v Ljubi j a-ni. Po vaji bo strokovno kritika pod vodstvom tovarišev aktivnih oficirjev Udeležba je obvezna. Vaja bo trajala samo predpoldne.
Rezervni oficirji »Oskar Kovačič* (Stara Ljubljana, Prule, Krim)! Jutri, v četrtek, eb 17 sestanek. Predaval bo tov. dr. Felaher. Diskusija. Vabljeni tudi člani ZB. Pridite vsi, ki niste res nujno zadržani. Stari trg 34
Knjiga »VIDEZ IN RESNICA V SOVJETSKI ZVEZI« je eno najmočnejših pričevanj o razmerah v Sovjetski zvezi Napisal jo je nemški publicist Wolfgang Leonhard. Do-bite jo za ceno 170 din v vseh knjigarnah in podružnicah »Slov. poiročoval ca«. Na dom pa jo dobite, če nakažete 170 dnn upravi »Slovenskega poročevalca« v Liu-bljani. poštni oredal 29. na tekoči račun i>r NaTO-dni banki št. 601-»T«-163. Nabavite si to silno zanimivo branje!
Trgovsko podjetje »Mleko« Ljubljana obvešča, da bodo upravičenci za m!eko v steklenicah do nadalj-nega prejemali odnrto mleko zaradi okvar na strojih Zadružne mlekarne v Ljubljani.	24^3-d
Na agronomski fakulteti v Zemunu je diplomiral Miloš Kus. Mlademu S inženirju tople čestitke!	2481-d
g Nov začetni plesni tečaj — zadnji ■ v letošnji sezoni se bo pričel v
I	četrtek 23. aprila ob 18. v Centralni plesni šoli. Poučuje mojster Jenko.
2480-d
Sveže morske ribe danes v ribarnici.
Za težko operacijo, ki jo je z
nadčloveško ljubeznijo opravil tov. dr. Pleterski, zdravnik vojaške bolnišnice v Ljubljani, in s tem rešil našo mlado Viastico gotove smrti, mu izrekamo javno zahvalo; tako tudi ostalim kirurgom vojaške bolnišnice in še po«el>ej sestri Irmi za skrbno nego Družina Titan — Bačnik. 2473-d Stomatološka sekcija SZD vabi na strokovni s es ten ek v soboto, 25. aprila ob 16. ur. Na pTOgramu so referati iz tuje literature (doc. dr. Čelešnik) in nato diskusija o članku doc. dr. Logarja.
Obveščamo vse družbene organizacije, ustanove m posameznike, da podjetje nima nobenih finančnih sredstev, ki bi jih moglo nakazovati v podporne namene. Na vse predmetne prošnje Upravni odbor ne bo več odgovarjal. — Upravni odbor Ljubljanskih opekarn.	2474-d
Roman erner. pisatelja Johna Steinbecka »NEGOTOVA BITKA« si lahko nabavite za zares nizko ceno 200 din v vseh knjigarnah in podružnicah »Slov. poročevalca« Po pošti jo lahko naročite pri
I upravi »Slov poročevalca«. Ljubljana, poštni predal 29. proti nakaz'lu 200 d'in na tekoči račun prt Narodni banki št. 601-»T«-163. Ta roman je ena najtehtnejših in naj cenejših knjig na slovenskem knjižnem trgu!
Skupna seja MLO Celje bo 7. maja in ne 23. aprila, kakor je pomotoma objavil »Savinjski vestnik«. S to spremembo obveščamo zlasti odbornike kakor tudi ostale državljane. MIO Celje.	2476-d
Zaradi del v Cankarjevi ulici v Celju je promet v smeri proti vzhodu za vsa vozila zaprt. Promet «e vrši po Zidanškovi in Razlagovi ulici.	2478-d
MOTOX — najboljše sredstvo proti moljem! Ne pustite, da Vara molji požro obleko!	2466-d
-GLEDALIŠČE
DRAMA
Sreda. 22. aprila ob 15: Linhart »Matičeik se ženi«. (Matiček — Stane Cesnik). Zaključena predstava za gimnazijo v Tržiču.
Ob 20: M. Gorki »Na dnu«. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja. Izven.
Četrtek. 23. aprila ob 20: Racine »Britanik« (Aeripina — Mihaela Saričeva. Junija — Majda Potokarjeva). Abonma red A.
Petek. 24. aprila ob 15: Linhart »Matiček se ženi«. (Matiček- Lojze Rozman. Zaključena predstava za gimnaziji Domžale in Vrhnika.
Ob 20: Shaw »Pigmalion«. Hig-gins-Stane Potokar). Abonma red G.
OPERA
Sreda, 22. aprila ob M:	DdlAbes
»Coppelia«. Balet. Zaključena predstava za sindikata Univerze in TVS.
Četrtek, 23. aprila ob 30: Puccini »Madame Butterfly«. Zaključena predstava za sindikat Železniške
direkcije.
Petek. 34. aprila: Zajprto.
Šentjakobsko gledališče, Mestni dom Četrtek. 23. aprila ob 20: Kta-bund »Krog s kredo«. Izven. Sobota. 25. aprila ob 20:	Kla-
bund »Krog s kredo«. Izven. Nedelja. 26. aprila ob 20: Kla-bund »Krog s kredo«. Izven.
Igro »Krog s kredo« je režiral k g. režiser SNG Ciril Debevec, scensko glasbo Ralatke izvaja orkester pod vodstvom M. Pišla. V četrtek in nedeljo igra Cang-Linga M. Gruden. Vstopnice so v prodaji od srede dalje pri blagajni v Mestnem domu
MESTNO GLEDALIŠČE Gledališka pasaža
Sreda, 22. aprila ob 20: N. Krasna.
»Draga Ruth«. Izven.
Četrtek, 23. aprila ob 20: I. Cankar, »Lepa Vida« Izven Petek, 24. aprila: Zaprto.
Sobota, 25. aprila ob 20: P. Budak, »Metež«. Gostovanje SNG Maribor. Nedelja, 26. aprila ob 15 in 20: P. Budak, »Metež«. Gostovanje SNG Maribor.
KONCERTI
IX. abonmajski koncert bo v
petek, 24. t. m. za abonma A ter v ponedeljek, 27. t. m. za abonma B, obakrat v Filharmoniji. — Dirigent Samo Hubad, solist profesor Anton Trost. Spored: Mozart — Uvertura, Brahms — Klavirski koncert v d molu. Ramovš
—	Smfonietta, Dukas — Čmošo-lec. Uprava Slovenske filharmonije je prepustila zanjo rezervirano unionsko dvorano Kongresu Soc, zveize d&lovnesa luidstva, n*i pa mogla odstopiti od vnapred določenega datuma, zato naj abonenti z abonmajsko izkaznico dvignejo vstopnice za Filharmonijo v Koncertni poslovalnici od 10 do 12 in od 16 do 18.
Koncert jugoslovanskih skladb pevskega zbora Slovenske filharmonije je danes ob 20.15 v Filharmoniji. Dirigent Rado Simoniti. Vstopnice od 30—80 din.
PREDAVANJA
O reševanju iracionalnih enačb
(metodska obdelava z novejšimi pogledi) bo predaval v sredo 22. ob 20. t fizikalni predavalnici I. gimnazije (Vegova ul.) tov.. Stjepan Škreblm, profesor VPŠ v Zagrebu. Društvo matematikov in fizikov.
2472-p
Dr. Martin Rikld iz Curiha, strokovnjak za poljudno znanstvene in ekspedicijske filme bo predvaja! 2 poljudnoznanstvena barvna filma »Tvorba oblakov« in »Meglena morja«. Po predavanju bo pripovedoval zanimive doživljaje izza svojih filmskih ekspedicij v Afriko in vzhodno Aziijo. ter odgovarjal na vprašanja. Predvajanje filmov bo v Domu sindikatov, Miklošičeva c., dne 24. aprila ob 20. uri.
RADIO
SPORED ZA SREDO Poročila:	5.45,	6.50,	12.30.	15.00
17.00 in 22.00. — 12.00 Koncert lahke glasbe; 13.00 Z obiskov pri pionirjih; 14.40 Belokranjske pesmi; 15.15 Vam ugaja spored zabavne glasbe?; 15.50 Zdravstveni nasveti; 16.00 Popoldanski koncert; 17.10 Zabavne melodije;
17.30	Šolska ura za višjo stopnjo — a) prof. Smolejeva: Cvetlice in žuželke, b) prof. M. Topolovec: Kaj je balada; 18.00 Baletne scene iz oper;
18.30	Zunanje — politični feljton; 18.45 Slovenska pesem v priredbi Franceta Marolta; 19.00 Radijski dnevnik m objave; 20.00 Frane Milčinski — Strme stopnice — radijska igra (ponovitev); 21.00 Glasbena kultura narodov Jugoslavije; 17. oddaja
—	Slovenska glasba na prehodu v 20. stoletje; 22.15—23.00 Plesna
lasba; 25 00—24 00 Oddaja Radia ugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba)
UPOKOJENKO K DVEMA otrokoma iščem. Dam stanovanje in plačam. Naslov v ogl. odd.	6655-1
KOMERCIALISTA z dobrim poznavanjem predvsem tekstilne industrije in trgov’ue ter s poznavanjem kemične stroke za samostojno vode. nje tekstilnega in kemičnega odseka išče Trgovinska zbornica LRS. Nastop čimprej. Ponudbe: Tajništvo Trgov, zbornice. Tomšičeva ulica 7/1.	6678-1
HOTELSKA SOBARICA IN PORTIR z dolgoletno prakso ter znanjem tujih jezikov dobita službo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Stalna služba«.	6647-1
OKRAJNI ODBOR »PARTIZAN« V RADOVLJICI razpisuje mesto stalnega telovadnega inštruktorja. Pogoji za sprejem: 1. končana Srednja telesnovzgojna šola; 2. starost do 35 let; 3. da ima vse pogoje, ki so potrebni za nastavitev v državni službi. Prošnji je treba priložiti poleg kratkega življenjepisa in opisa dosedanjega strokovnega dela vse dokumente, ki so potrebni za sprejem v državno službo. Plača po uredbi ali dogovoru Vse prošnje je nasloviti na Okrajni odbor »Partizan« v Radovljici.	6665-1
SPREVODNIKE (moške fn ženske) ■prejme r službo Električna cestna železnica. Zglasiti se na upravi ECŽ. — Remiza.	6637-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe, pošteno sprejmem takoj. Naslov ▼ ogl. odd. 6634-1 SAMOSTOJNO MLAJŠO administra. torko, ici dobro obvlada strojepis in stenografijo iščemo. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Naslov SP Celje. 6660-1 TRGOVSKA POMOČNICA dobi službo v trgovini z mešanim blagom. Nastop službe dne 4. maja 1955. Kmetijska zadruga v Begunjah pri Lescah, Gorenjsko.	6656-1
AVTOMOBILSKE PLAŠČE vseh dimenzij, kolesne plašče, gumijevo obutev, termoforje Vam najhitreje popravi »VULKAN«. Ljubljana, Zaloška cesta 20.	5900-2
INŠTRUKTORJA za francosko konverzacijo, verziranega iščem. Ponudbe pod »Uspešna metoda« na ogl. odd.	6641-2
FRIZERSKO VAJENKO sprejmem.
Polanc, Kopitarjeva ul	6677-3
SEMENSKI KROMPIR, bel prodam.
Naslov v ogl. odd.	6674-4
MOŠKO KOLO prodam. Medvedova štev. 8, pritličje, levo.	6628-4
SKANDALICO KLAVIRSKO, 60 basov, novo, prodam. Levičnikova ulica številka 10.	6377-4
ŽENSKO KOLO IN OTROŠKI voziček, globok, prodam. Karo, Vrazov trg številka 4	6638-4
OTROŠKI VOZIČEK, globok, naprodaj. Spazzapan, Prekmurska 3. Bežigrad.	6632-4
RADIO, 6 cevni, dobre znamke, prodam. Krušič, Bezenškova ulica številka 10.	6667-4
ŽENSKO KOLO prodam za 18.000 din.
■Naslov v ogl. odd.	6666-4
ŠTIRI VELIKE KUNĆNICE proda Kmetijska delovna zadruga v Stični.	6664-4
3 TONSKI AVTO v dobrem stanju, brez gum prodam; eventuelno zamenjam za osebnega in kompleten »Zitz« stroj Naslov SP Celje. 6658-4 SINDIKALNA GODBA Tekstilne tovarne v Preboldu kupi glasbila: 2 kom. krilna roga, 1 kom. tenor, 1 kom. tenor pozavna, 1 kom. tromba ES, v«o visoke uglasbitve.
6659-5
OPREMO ZA TRGOVINO z mešanim blacom, dobro ohranjeno kupimo. Ponudbe poslati na: Kmetijska za. d rusa Bukovica, p. Vodice nad Ljubljano.	6645-5
RUDNI K T SVINCA IN CINKA »Zleto-vo« v Probištipu potrebujejo nujno večjo količino jamskega le^a smreke in jelke. Ponudbe na zgornji naslov z navedbo količine in cene.	6602-5
ŠIVALNI STROJ kuoim, ponudbe na ogl. odd. pod »Okrogli čolniček« 6640-5
KROGLE ZA BALINANJE (tudi rab. Ijene) in okroglo stopniščno okno kupim. Gostilna. Gerbičeva 7 6644-5 POLOVICO DVOSTANOVANJSKE hiše ali vile, tudi stanovanje kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod »Ljubljana«.	6445-7
STAVBENO PARCELO (cca 700 mri prodam. Naslov v ogl. odd. 6668-7 MALO POSESTVO (3 orale), 20 minut od postaje Šmarje pri Jelšah prodam. Naslov SP Celje. 6662-7 PARNO PEKARNO dam v najem.
Naslov SP Celje.	6661-8
KOMFORTNO SOBO in garažo (ki je lahko tudi v bližini) iščem za daljšo dobo. Ponudbe na upravo pod »Amerikance«.	6654-9
OPREMLJENO SOBO (ne t periferiji), po možnosti s posebnim vnosom, išče samski oficir JLA, srednjih let. Slovenec. Naslov v ogl. odd.	6676-9
PRAZNO SOBO r bližini centra iščem. V popoldanskih urah pomagam v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd.	6643-9
2	SOBI V CENTRU s posebnim vhodom zamenjam za eno večjo sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. pod »Sončno«.	66"1 9
OPREMLJENO ALI PRAZNO sobo iščem za takoj. Dam nagrado. Naslov v ogl. odd.	6642-9
DVOSOBNO STANOVANJE ▼ centru zamenjam z enakim ali enosobnim s kabinetom. Ogled od 12.—16. ure. Naslov * ogl. odd.	6646-9
IZGUBIL SEM osebno, šofersko ter železniško legitimacijo in nekaj denarja od Cerknice do Rakeka. Najditelja prosim, da vrne dokumente, denar pa obdrži. Frlan Miljen k o.	6655-10
V OSKRBO DAM sedem mesecev staro deklico. Naslov v oglasnem oddelku.	6671-11
PREKLICUJEM avtomobilsko tablico št. 4049-S, zgubljeno od Ljubljane proti Rogaški Slatini. Skodič Franc. Rogaška Slatina, Tekačevo 30.
6663-11
KUD »Kajuh« v Dobrni pri Celju prireja kulturni teden — tekmovanje v počastitev 10. obletnice II. zasedanja AVNOJ s sledečim programom:
24.	aprila ob 20 ▼ kinodvorani: Igralska družina KUD »Kajuh» upri. zori Jurčič — Sornikovo ljudsko igro v dvanajstih slikah »Deseti brat«.
25.	aprila ob 15: Ponovitev »Desetega brata«, za dijake in učence sol.
26.	aprila ob 15: Ponovitev »Desetega brata«.
27.	aprila ob 20: Ljudska univerza priredi predavnje »Ustanovitev OF in preobrazba v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije«. v čitalnici zdravilišča Dobrna.
28.	aprila ob 20: Akademija šolske mladine v veliki zdraviliški dvorani.
29.	aprila ob 14: Otvoritev lutkovnega odra z igrico »Mojca in živali«, v kino dvorani
30.	aprila ob 20: Koncert pevskega zbora »Kajuh« s sodelovanjem folklorne družine v veliki zdraviliški dvorani.
1. maja:	Zaključek kulturnega
tedna in veselo rajanje v vseh prostorih zdravilišča Dobrna.
T. J. Dobrna
KINO
»UNION«:	ital. film:	»Srce«.
Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
»KOMUNA«: jugosl. film: »Vsi na morje«. Tednik. Predstav* ob 16, 18 ;n 20.
»SLOGA«: angl. film: »Skrivni rov«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
»SOCA«:	amer. barvni film:
»Irena Forsyte«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 10—11 ter od 15 dalje.
»SISKA«: angleški barvni films »Knjiga o džungli«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
»TRIGLAV«: jugosl. film: »Vsi na morje«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
»LITOSTROJ«: franc, film: »Vs« poti vodijo v Rim« in tednik. Predstava ob 19.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
CELJE — UNION: mebiiki film: »Em dan življenja«.
CELJE — DOM: amer. film: »Intermezzo«.
BLED: ital film: »Nočni taksi«.
KAMNIK- angl. film: »Ana Karenina«.
ZADOBROVA: amer. film: »Merton pri filmu«.
VEVČE: angl. film: »Dolina orlov«,
DOMŽALE: amer. film: »Preplah n«
cestah«.
RADOVLJICA:	franc, film: »Konec
ooč’tnic za Ijnbepa bo-a«.
RÖGAAKA SLATINA:	franc, film:
»Ljubimca iz Verone«.
BREŽICE amer. film:	»Jutri bo
prepozno«.
ŽALEC:	avstrijski film:	»Dvorni
svetnik Geiger«.
KRANJ — STORŽIČ: amer. barvni film: »Na otoku s teboj«. Tednik, maršal Tito v Londonu Ob 16 18 in 20.
KRAM - LETNI KINO »Partizan«: amer. barvni film: >Xa otoku s teboj« Predstava ob 19.30.
JESENICE — RADIO: amer film: »H ša na 92 cesii« ob 18 in 20
JESENICE — PLAVŽ: an?l. film: »Pot k uspehu« ob 18 in 20.
UMRLI
Zapustila nas je srčno ljubljen* žena, sestra, svakinja in teta
FRANICA RODIČ,
roj. M okorel.
Pogreb drage pokojnice bo v sredo dne 22. aprila ob 15. uri iz kapele sv. Nikolaja na Žalah.
Žalujoči mož Ludoik ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Bistrica pri Tržiču, dne 21. aprila 1953.
Umrl mi Je mo-1 dragi mož — FRANC VELKAVRH, upokojenec tobačne tovarne. Pogreb bo 23. t. m. ob 15 uri izpred pokopališča na Viču. Do pogrebe leži v Jožefovi mrliški vežici. Žalujoča žena Mici.
ZAHVALE
Ob bridki izgubi našega dragega očeta FRANCA KOLENCA se iskreno zahvaljujemo godbi, pevcem, posebno pevovodji g Jagriču, duhovščini, darovalcem vencev in cvetja, za izraze sožalja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. — Žalujoči ostali.	2477-a
Iskrena hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi nepozabnega moža. očeta in deda FRANCA ŠERDONER, mu poklonili venca in cvetje, ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Medicu, sosedom in pevskemu zboru. Žalujoča žena, sin in hčerka z družinami. Šoštanj, Litija. Dunaj.
VREME
Stanje 21. akrila »h 7: Severozahodna Evropa je še vedno v območju v:sokega zračnega pritiska, kateresa klin je zajel tudi Balkan. Frontalne motnje, ki potujejo od južnega Grön'anda. zajema jo v glavnem le Skandinavijo, tako da se nam za mikaj dni obeta še lepo vreme.
Napoved za sredo: Na.TCŠČajoč* oblačnost, vendar še brez bistvenih padavin
Obveščamo vse organizacije in ustanove, naj se ne obračajo na naše podjetje s prošnjami za podpore, ker v letošnjem letu ne bomo razpolagali s finančnimi sredstvi zaradi izgradnje v našem podjetju. V bodoče na take prošnje ne bomo odgovarjali.
Delavski svet Cinkarne v Celju.
Dr. Josip Edgar Leopold-Lavov
KARTUZIJA PLETERJE
i IM PARTIZANI Z SPOMINI
Pri Masu je živel oče s tremi hčerkami. Vsi so bili veliki fašisti in hčerke nemške špijonke. Neko nedeljo so bile pri službi božji v Vedani. Pri bližnjem gozdiču so jih počakali partizani ter vse tri resno opomnili, naj opuste ta sramotni posel, sicer jih bodo skupile. Toda one so se počutile varne, ker je bila blizu njihove hiše nemška posadka. Še enkrat so jih partizani opomnili, a brez uspeha. Neke sobote se je nemška posadka menjala. To priliko so izkoristili partizani in pozvali vse tri sestre, naj pridejo dol. Ko se temu pozivu niso odzvale, so vdrli v hišo. Nastal je vik in krik, počili so streli, sledili so obupni klici na pomoč, nato pa je zavladala popolna tišina. Dve sestri so ustrelili, tretja pa je bila hudo ranjena. Nemci so seveda prišli prepozno!
Želel setn si domov. Vlekla me je želja, da bi doma dočakal in preživel vse te velike doživljaje in spremembe, ki bodo prišle. Zato sem se obrnil na patra Nikolaja, naj po kakem ljubljanskem odvetniku intervenira pri Nemcih, da mi dovolijo vrnitev domov. Seveda nisem vedel, da mi domobranci strežejo po življenju. Odvetnik je preko tedanjega hrvaškega konzulata v Ljubljani, ki je vendar le imel nekaj vpliva pri Nemcih, pa tudi zato, ker sem Hrvat, posredoval, naj mi dovolijo, da se vrnem domov. Po daljšem času je hrvaški konzulat sredi septembra 1944 pismeno sporočil odvetniku, da je general Rösener odločno odklonil prošnjo za mojo vrnitev z utemeljitvijo, »da so bila dejanja priorja dr. Leopolda v korist partizanov takšna in izvršena v tolikem obsegu,
da ga je smrtni kazni rešilo samo njegovo visoko cerkveno dostojanstvo ter da na preklic konfinacije ni niti misliti.« Tajnik hrvaškega konzulata v Ljubljani je odvetniku še posebej sporočil, da je zaupno izvedel, da je »pleterskega priorja rešila smrti v glavnem intervencija Vatikana«, pater Nikolaj pa je trdil, da je bil to v prvi vrsti vseučiliški profesor Ivo Zeiger v Rimu.
2e kmalu po svojem prihodu v Vedano sem se obrnil na omenjenega Zeigerja, ki je bil zelo vpliven, naj mi izposluje vrnitev v domovino. Dne 14. februarja je prispel odgovor, da je storil vse, kar je mogel, da pa zaenkrat ni upanja na vrnitev, ker tega Nemci nikakor ne dovolijo; pač pa so Nemci celo hoteli, naj se preselim iz Vedane v Rim, češ da sem v Vedani še vse preblizu Jugoslavije in fronte.
Kaj mi je preostalo drugega, kakor da čakam dan osvoboditve v tujini!
Razume se, da so me najbolj zanimale novice iz Jugoslavije, zlasti pa iz Slovenije. Nekaj je bilo mogoče razbrati iz nemških vojnih poročil, če si znal čitati med vrstami. Nemške ofenzive v Jugoslaviji so se množile, kakor so javljala nemška vojna poročila. Poznavajoč italijanske in nemške ofenzive okrog Pleterja in njihove uspehe, sem bil seveda glede teh poročil zelo skeptičen. Pisma iz Jugoslavije so prihajala redko in so potrebovala dolgo časa, najmanj mesec dni. Bila pa so vedno cenzurirana. Iz njih torej ni bilo ničesar mogoče izvedeti. Blizu Cretose di Vedana je bil neki antifašist — njegov brat je padel kot partizan v borbi z Nemci — ki nam je redno vsak teden pošiljal pismena poročila o najvažnejših dogodkih na frontah.
Po vsem se je videlo, da gre že h koncu. Tu so vsak dan pričakovali, da bodo zavezniki prodrli in očistili Italijo nemškega okupatorja. Toda zavezniki so prezimovali na gotski črti. Nikamor se jim ni mudilo!
Več upanja nam je vlivala druga fronta v Normandiji (od 6. junija 1944), invazija zaveznikov v južno Francijo. (16. avgusta 1944), prihod Rdeče armade na mejo Jugoslavije. (6. septembra 1944) po sovjetski ofenzivi na Balkan. (20. avgusta 1944), osvoboditev Beograda. (2. oktobra 1944) in veliko rusko napredovanje proti Berlinu. Že je bilo videti perspektive končne zmage zaveznikov in popoln poraz Nemčije in njenih satelitov.
Vsako nedeljo je prihajal k meni brat Slovenec — imenoval se je brat Celestin (France Vrabec iz Slovenskega Primorja) — ki je že prej odšel v Italijo in je bil sedaj v kartuziji Vedana. Obljubil mi je, da bo šel z menoj, ko se vrnem ter me je vselej nestrpno spraševal:
»Kdaj bomo že šli nazaj?«
Italijanski partizani so postajali vedno bolj napadalni. Da bi preprečili promet električnega vlaka, ki je vozil na progi Bribano —Agorda in je v glavnem služil Nemcem za prevoz blaga in vojaštva, so partizani kljub temu, da so Nemci električno centralo stražili, minirali in pognali v zrak glavno cev, po kateri je voda v visokem padcu prihajala do centrale in gonila turbino. Vlak, ki so mu pravili Italijani »trenino«, ni več vozil. Kaj sedaj? Nemci, ki jim je bil vlak nujno potreben, so uvedli pogon s parno lokomotivo, ki so jo kurili s premogom. Toda partizani niso ostali prekrižanih rok. Razkopali in porušili so železniško progo in vlak spet ni mogel voziti. Nemci so hoteli ponovno usposobiti električno centralo, toda njihovi lastni inženirji so izjavil, da bi bil to preogromen in dolgotrajen posel. Prav tako so partizani uničili tovarno žveplene kisline, ki je služila Nemcem za izdelavo municije. Rušili so mostove, razkopavali ceste, napadali, se branili, z eno besedo: niso mirovali, zlasti ne, ko so videli, da Nemci nimajo dosti ljudi na razpolago.