1
v *
SKfl
AMERICAN IN ŠPIRIT FOREJCN - " IN LANCUAGE ONLV
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 18, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
Angleži so začeli naskakovati hvno italijansko trdnjavo v Libiji
l&leške mehanizirane kolone so začele napadati glavno italijansko pristanišče v Libiji, Bardia. Za mehaniziranimi četami naglo sledi pehota in truki s potrebščinami.

i
39,
|taliJe. če se bo Angležem to ljene ali ujete tečilo, potem se Bardia ne bo' materialom.
:
{ Wcev je bilo ubitih v
M' <
i ne
^aira, 17. dec. — Angleške
!^aiiizirane čete so se z naglim
poni potegnile preko puščave
pristanišča Bardia z na-
^fti, da to važno italijansko
^nišče obkolijo medtem, ko
^iga kolona zgrabila prista-
ie od vzhoda. Pristanišče
f(iia leži 15 milj v notranjosti
"je.	'i
i,
Pijani imajo tukaj zbrano silo, kateri so se pridru-one čete, ki so ušle pred iz Egipta. Italijanski poveljnik se namerava aviti tukaj proti Angležem, zabrani prodiranje dalje
^Sleške mehanizirane čete, jj obšle Bardio in se zagnele t ^o od mesta, skušajo pre-u zvezo z pristaniščem To-i ki
je glavno libijsko pri-in odkoder dobiva itali-
Mn
a armada vse potrebščine
mogla dolgo vzdržati.
Bardio brani general Bergon-zoli, o katerem pripovedujejo, da ga imajo vojaki zelo radi in ki zna s svojo besedo navdušiti vojake k drznim dejanjem.
Angleži imajo v Libijo lepo pot, katero so zgradili Italijani zadnje tri mesece 75 milj daleč v Egipt. To cesto so Italijani krstili za "cesto zmage," ker so upali po nji osvojiti ves Egipt. Ob cesti so postavili mnogo spomenikov Mussoliniju. Ta cesta je zdaj do Libije vsa v angleških rokah.
Angleži poročajo, da so jih pri vseh spopadih z Italijani ti presegali v številu štiri proti eni. Toda kljub premoči se Italijani niso ustavljali. Izmed pet divizij Italijanov, ki so bile prišle na egiptovsko ozemlje, se je samo ena vrnila cela nazaj v Libijo, ostale štiri so bile razkrop-z vsem vojnim
' | Pennsylvaniji
' •Tisburg, Pa. — S končajo va na srnjake, se pobudi velikem številu smrt-ne2god. Neuradno se poro-je bilo ubitih v državi od decembra najmanj 22
T
15
v- Najmanj 15 lovcev je
Ustreljenih, nadaljnih se-M je umrlo na posledicah, z lovom, kot pri padcu a..1 hibi, v avtnih nezgodah, tt^aza itd. Lov zahteva s q leto mnogo človeških
zr-
Hite Co. bo dozidala
V
I te Motor Co., kjer je za-mnogo naših rojakov, Izdala na 79. cesti dodatno 0Pje, ki bo stalo $125,000. >« ija izdeluje vladno naro-truke, ki znaša ogromno 0 $45,000,000, kakršnega na-4 nima dozdaj še nobena tvornica v Clevelandu.
Papeževa božična poslanica
Vatikan, 18. dec. — Papež Pij bo govoril v jutro 24. decembra po radiu. Ta govor bo ob priliki, ko bo sprejel papež v av-dijenci kardinale in prelate, ki mu bodo prišli voščit za božične praznike. Kot se doznava, se bo papežev govor nanašal na vojno in sicer bo obsodil zahrbtno bojevanje s podmornicami.
-o-
Praktična darila
V	pbeh Grdinovih prodajalnah pohištva, 6019 St. Clair Ave. in 15301 Waterloo Rd. lahko izberete lepa, pa prkatična darila, da ž njimi lahko razveselite vsakega člana vaše družine. Grdinovi pravijo: kupite sedaj, plačate pozneje!
Božične karte
V	Novak's Confectionery, vogal St. Clair Ave. in Norwood Rd. imajo veliko izbero-krasnih božičnih voščilnih kart.
ŠOLSKE DAVKE JE TREBA ODOBRITI

^tek se bodo vršile v Cleve-
*2redne volitve za 4 tiso-* šolskih davkov. Ne kaže ^e, da je treba te davke ['ti, če hočemo, da bodo šo-ple odprte. Ako volivci te-( avka ne bodo odobrili, po-]e gotovo, da bodo morale šo-
le zapreti drugo leto, ker je razumljivo, da brez denarja šole ne morejo poslovati.
Pri glavnih volitvah smo bili proti šolskim davkom, ker se je glasil predlog za te davke na dobo petih let. To se nam je zdela predolga doba. Nihče ne ve, kaj pride v prihodnjih petih letih. Morda šole ne bodo potrebovale toliko denarja.
Zdaj pa, ko je prišel šolski odbor s predlogom za dobo dveh let in sicer za davke v isti meri, kot jih plačujemo za šole sedaj, priporočamo, da volite za te davke. Dayčna mera bo štiri dolarje od vsakih tisoč dolarjev davčne vrednosti, torej s tem ne bo do davki povišani, ampak bodo ostali v isti meri, kot so sedaj.
Nadškof, obe glavni politični stranki, delavska federacija in druge javne funkcije priporočajo te davke, ker so pač potrebni. Zato: VOLITE V PETEK ZA ŠOLSKE DAVKE!
Francija se mora v vsem pokoriti ukazom iz Berlina
Vichy, 17. dec. —i Podpredsednik francoske vlade, Pierre La-val, ki ga je maršal Petain v petek odstavil in ga ukazal zapreti, je zdaj zopet na svobodi. V Vichy je namreč nenadoma prišel nemški poslanik Abetz, ki je govoril par ur s Petainom in kmalu zatem je bil Laval prost. Vsa Francija zdaj napeto pričakuje nadaljne akcije iz Berlina. Nekateri pravijo, da bo zdaj Hitler ukazal zasesti vso Francijo, ker ne zaupa francoski vladi, ki je odstavila Lavala, največjega prijatelja nacijev. Nekateri zopet trdijo, da bo Hitler zahteval od maršala Petaina, da postavi Lavala zopet na prejšno mesto. Kaj bo storil stari maršal zdaj, se še ne ve.
Kot trdijo poročila, je Petain odstavil Lavala zato, ker je ta nameraval sestaviti svojo lastno vlado, ki bi peljala Francijo v boj proti Angliji. Radi spremembe pri francoski vladi je postal Berlin pozoren, če ne namerava začeti Francija s kako politiko, ki bi bila sovražna Nemčiji. To, da je moral Petain izpustiti Lavala na svobodo na pritisk iz Berlina pa jasno kaže, da je Francija popolnoma v Hitlerjevi oblasti.
Laško brodovje je
zmagalo!
Vsa Italija, je bila oni dan praznično oblečena. Zvonovi so zvonili, godbe so igrale in ljudje so radosti plesali po ulicah. Po xadiu je prišlo namreč veselo oznanilo, da je laška bojnct mornarica !premagala angleško, ne sicer s topovi in torpedi, ampak premagala jo je s tem, da ji je srečno ušla domov v varno zavetje italijanskih pristanišč.
Elyria dobi spomlad novo tovarno
Elyria, D.—Tukaj so začeli kopati temelje za novo tovarno Bendix Westinghouse Automotive Air Brake Co., ki se bo spomladi preselila sem iz Pitts-burgha, Pa. Družba bo pripeljala sem vseh svojih 700 delavcev in njih družine. Tovarna bo stala na vzhodni strani mesta, med cesto št. 20 in NYC železnico. Družba dela zračne zavore za truke, trailerje in bu-se. Mesto si zdaj beli glavo, kako bo preskrbelo stanovanje za 700 ljudi.
-o-
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ
Odbor za leto 1941 je sledeč: Predsednica Julija Brezovar, podpredsednica Jennie Stanovnik, tajnica Mary Bradač, za-pisnikarica Genovefa Supan, blagajn ičarka Frances Novak, reditelj ica Mary Pristov, nadzornice: Ana Erbežnik, Jennie Su-vak, Rose L. Erste; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki, kar jih je v Clevelandu, Nevvburgu, Collinvroodu in Eu-clidu. Zastopnica za konferenco SND Ana Erbežnik, za skupna društva fare sv. Vida: Jennie Brodnik in Paula Zigman, za prosvetni klub SND Mary Te-kavec.
Pošta v nedeljo
Clevelandski poštni mojster O'Donnell je ukazal, da mora prihodnjo nedeljo biti v službi vsak poštni uslužbenec, še za nobene praznike ni bilo toliko prometa na clevelandski pošti kot letos. Prihodnjo nedeljo bodo pismonoše raznašali pošto tudi po hišah, kar bo prvič v zadnjih 10 letih. Uradniki bodo dobili za nedeljsko delo posebej plačano.
Iz bolnišnice
Gdč. Matilda Benčina, 930 Al-hambra Rd., hčerka gl. podpredsednika SMZ, Frank Benčina, se je vrnila po srečno prestani operaciji zopet domov. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo doma.
BERITE ČLANKE!
čitatelje opozarjamo na uredniške članke, v katerih boste videli nanizano vse delo, ki ga je vršil dr. Anton Korošec za naš narod. Ko boste prečitali te članke, boste imeli pred sebpj popolno sliko tega velikega Slovenca, ki mu je bil vse njegovo življenje samo en ideal in cilj: lepša bodočnost slovenskega naroda. ičiudili se boste neizčrpni delavnosti in neomajani, jekleni volji dr. Korošca, ki ni nikdar pustil dela sredi pota, niti ni za las odnehal od svojih zahtev, kadar j s šlo za praviče Slovencev, odnosno Jugoslovanov. Ob koncu boste vzkliknili: "Ali se more šs dobiti kak podel človek na svetu, ki bi mogel vreči kamen na tega našega prvaka!"
Roosevelt je razložil svoj načrt za odpomoč Angliji -
Washington, 17. dec. — Predsednik Roosevelt je danes obrazložil popolnoma nov načrt, po katerem bi se lahko pomagalo Angliji. Ta načrt bi bil, da bi se dalo Angležem vojni material, na katerega bodo vzele Zed. države vknjižbo. Ta načrt bo Roosevelt predložil kongresu pri otvoritvi 3. januarja.
Po tem načrtu bi Zed. države prevzele vsa naročila iz Anglije za izdelavo vojnega materiala, ki bi ga izdelale na svoje stroške. Potem bi pa ta material dale Ar-gliji na posodo na prvo vknjižbo. Po vojni bi Anglija ta material vrnila nazaj Zed. državam v dobrem stanju, ali ga pa nadomestila z drugim.
Roosevelt je zanikal, da bi ta načrt zapletel Zed. države v evropsko vojno.
VSAKO SOBOTO PRIDE V JEČO
Battle Creek, Mich. — Harold Lee, star 18 let je z avtom zadel nekega moškega. Po činu je pa odpeljal naprej, ne da bi se zmenil za žrtev. Sodnik mu je za kazen določil, da mora priti vsako soboto tekom prihodnjih 15 tednov v ječo, kjer bo sedel do pon-deljka zjutraj.
Seja dr, sv. Jožefa
Društvo sv. Jožefa, št. 169 KSKJ bo imelo jutri večer, točno ob 7:30 svojo letno sejo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Po seji bodo vsakovrstna prosta okrepčila.
Božična darila
V	Rožančevi Department trgovini na 406 E. 156. St. imajo bogato zalogo raznovrstnih božičnih daril za može, žene, dečke in deklice. Tam dobite tudi lepe stenske koledarje.
Darila za vso družino
V	Anžlovarjevi modni trgovini dobite vsakovrstno lepo robo, pripravno za lepa božična darila za vso družino, prijatelje in znance.
Grki so zavzeli Tepelini in Khimaro
VELIČASTEN JE BIL POGREB DR. KOROŠCA VČERAJ V LJUBLJANI
Belgrad (telefonično). Ves Belgrad se je oblekel v soboto v žalno obleko, ko je bilo položeno truplo ministra^Ir. Antona Korcšča v senatni zbornici na mrtvaški oder. Z: vseh javnih poslopij so plapolale žalne zastave. Kralj, princ regent Pavel, vsi ministri, tujezemski diplomati, so izkazali dr. Korošcu zadnjo čast ob mrtvaškem odru.
V nedeljo popoldne je bilo prepeljano truplo na kolodvor med špalirjem tisočglave množice po ulicah. Zastopniki vlade in tujezemski diplomati so se zbrali na kolodvoru, ko je bila krsta položena na posebni vlak, ki je odpeljal zemske ostanke priljubljenega voditelja! v Ljubljano.
Tudi Ljubljana je bila vsa odeta v žalno obleko, zvorfovi so zvonili po vseh cerkvah in do 300,000 ljudi iz vse Slovenije se je zbralo, da se zadnjič poslove od svojega vodje. V torek popoldne se je vršil veličasten pogreb, kakršnega še ni videla Ljubljana.
iz raznih KRAJEV po ameriki
Ely, Minn. — Pred nekaj dnevi je tu umrl Jože Stare, star 50 let in rojen v Calumetu, Mich., odkoder se je s svojimi starši vred preselil semkaj pred 40 leti. Njegov oče je bil iz Ribnice, mati pa iz Doblič pri Črnomlju v Beli Krajini. Tu zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. — Dne 27. nov. je umrla Mary Marko vič, stara 74 let in 12 let vdova, rojena v R umanji vasi pri Novem mestu. Tu zapušča tri sinove in tri hčere.
Verona, Pa. — Dne 9. decembra je tu umrl John Majdič, star 58 let in rojen v Zarečici pri Ilirski Bistrici na Primorskem. V Ameriki je bil okrog 30 let.
Buenos Aires, Arg. — Dne 1. novembra je tu umrl Franc Fur-lan, star 46 let in doma iz Prva-čine pri Gorici. V Argentini je bil 14 let in tu zapušča ženo in troje otrok.
-o-
Plinska razstrelba je ubila 13 oseb
Cincinnati, O. — Plinska razstrelba je v torek zujtraj razrušila trinadstropno hišo, v kateri so stanovale štiri družine. Trinajst oseb je bilo pri tem ubitih in nadaljnih 12 težko ranjenih. Med žrtvami je skoro polovica otrok. Ubito je bilo tudi dete, ki je bilo malo prej rojeno družini Schnetzer. Tudi mati je našla smrt v razvalinah. Policija in ognjegasci so prihiteli, da so reševali ljudi izpod razvalin. Raz-strelba se je pripetila ob 3:30 zjutraj, ko so vsi spali.
Na dopust pride
Mrs. Catherine Turk, 20440 Fuller Ave., Euclid, O. sporoča, da bo prišel sin Robert L. Bruno na dopust na 25. decembra popoldne na Erie postajo. Nahaja se v armadi v Plattsburg, N. Y. in sicer je prideljen vojaški godbi.
Grki so naskočili obe mesti z bajonetnim juriša-njem. Italijani so izvedli na raznih točkah sedem protinapadov, toda so bili vselej vrženi nazaj z velikimi izgubami. Grki prodirajo naprej proti Valoni.
Belgrad, 17. dec. — Grške čete so danes osvojile mesti Tepelini in Khimaro, kateri so Italijani branili s skrajnim obupom. Boj v mestih se je vršil v največjem snežnem viharju, ki pa ni zadrževal Grkov. (Iz Aten še ne potrjujejo okupacije teh mest).
Zavzetje teh dveh mest je važno radi tega, ker imajo Grki zdaj odprti dve glavni cesti do pristanišča Valona, ki je oddaljeno 26 milj od tukaj.
Khimaro so Grki zavzeli zjutraj po hudem boju z italijansko zadnjo stražo po ulicah. Tepelini pa je padel Grkom v roke ob štirih popoldne. Boj za to mesto je trajal skoro ves dan. Grki so bili udrli v mesto že ob desetih
dopoldne in pognali Italijane v vzhodni del mesta. Tukaj so se fašisti branili do štirih popoldne, potem pa pobegnili proti Valoni.
Od Tepelini in Khimare prodirajo zdaj Grki v dveh kolonah proti pristanišču Valona, kjer se pričakuje zdaj glavne bitke med obema armadama.
V okraju Pogradca so zavzeli Grki več strategičnih višin. Grško topništvo se pomiče naprej od hriba do hriba in trebi fašiste. Poročilo pripoveduje, da je bila ena cela stotnija Italijanov uničena, ko so Grki zjutraj nenadoma odprli nanje topovski ogenj, ko so bili fašisti ravno pri zajtrku.
50,000 nemških vojakov je že v Italiji
New York, 7. dec.—Poročevalec za Columbia radijsko družbo v Belgradu danes poroča, da je prišlo že več kot 50,-000 nemških vojakov v Italijo. Te bodo najbrže prepeljali v Albanijo in Libijo, da pomagajo laški armadi. Poročevalec je zvedel to od zanesljivih virov v Jugoslaviji.
Nemški vojaki so že v južnih italijanskih pristaniščih, Naplu in Bari, nekaj jih je pa še v Genovi in Milanu.
Zastonj radio
Revna družina dobi zastonj radio, če se zglasi na 1056 E. 62. St., zgorej. Naj pride od štirih popoldne naprej.
Svetek daje koledarje
Mir. August F. Svetek, pogrebni zavod, daje tudi letos lepe stenske koledarje zastonj. Oglasite se zanje na 478 E. 152. Street.
Slov. društv. dom, Euclid
Nocoj ob 7:30 se bo vršila seja direktorija Slovenskega društvenega doma v Euclidu. Vsi direktorji so prošeni, da se udeleže.
Nemška princeza izgnana iz Zed. držav
Washington, 17. dec.—Justi-čni oddelek ameriške vlade je ukazal oditi iz dežele nemški princezi Stefanie Hohenlohe, ki je bila svoje čase poznana v' Londonu med najboljšo družbo. Z njo obenem mora oditi iz Zed. držav „tudi 18-letm... nacij Kari Scheuring. Ko so ameriški tajni policisti našli princezo ,so jo dobili v San Francis-cu pri nemškem konzulu Fritz Wiedemannu.
Oba gori imenovana sta zaprosila za podaljšanje potnega lista, toda justični oddelek je to odklonil, ne da bi navedel vzrok. V soboto mora oditi princeza iz Amerike. Scheuring mora oditi pa 26. decembra. Prišel je sem 20. julija, 1939 in pohaja sedaj na univerzo v Denverju. Obdržaval je več javnih predavanj, v katerih je razlagal cilje nemških nacijev.
-o-
Poziv na sejo!
članice društva Jutranja zvezda št. 137 JSKJ se poživlja, da se udeležijo letne seje v četrtek 19. decembra. Seja se bo pričela ob sedmih zvečer. Volitve odbora in drugo je na programu.
ZANIMIVA RAZSTAVA UMETNIN V MESTU
V Clevelandu se bo vršila mednarodna razstava umetnin, katero prirejajo razne narodnostne skupine v mestu. Med temi bodo pokazali svoje redke umetnosti tudi Jugoslovani. Razstava se bo vršila v mestnem avditoriju od 4. do 19. januarja. 23 raznih narodnosti bo na tej razstavi pokazalo kar imajo najlepšega, tako v zgodovinskem kot v umetnostnem oziru. Ta razstava bo nekak posnetek svetovne razstave v New Yorku, le da bo v manjšem obsegu. Iz newyor-ške svetovne razstave so pripeljali v Cleveland 28 železniških voz raznih umetnin, ki bodo razstavljene tukaj, da jih vidijo tudi oni, ki niso mogli v New York.
Sledeče države bodo zastopane na razstavi: Avstralija Brazilija, Čehoslovaška, Peru, Jugoslavija, Švica, Anglija, Belgija, Francija, Danska, Madžarska, Romunija, Iraq, Lebanon, Kanada, Nova Zelandija, Zed. države, Turčija, Grčija, Poljska.
Pričakuje se, da bodo diplomati teh narodnosti obiskali v tem času razstave Cleveland in več odličnih osebnosti od ameriške vlade iz Washingtona.
Za to razstavo bo vstopnina in sicer 10c za otroke in 35 centov za odrasle. Zvečer bo pa za otroke 25c, za odrasle 50c. Kdor pa kupi vstopnico vnaprej, jo dobi za 25c in je veljavna za popoldne ali zvečer.
■-o-
V PREPLITKO VODO JE SKOČIL
Logansport, Ind. — George Cook je bil priča ponesrečenega samomora na reki Wabash. Na breg je prišel nek moški, si privezal težak kamen okrog vratu, potem pa skočil z brega 14 čevljev globoko v reko. Toda voda mu je segala komaj do kolena. Nekaj časa je stal v mrzli vodi, trepetajoč od mraza, potem pa pobral kamen, splezal nazaj na breg, odvezal kamen in odšel.

AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 18, 1940
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohlo
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland. po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year D. 8. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrler $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year 8ingle copies, 3c
Entered as second-class matter Januar y 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohlo, under the Act of March 3d, 1878.
No. 296 Wed., Dec. 18, 1940
beseda iz naroda
Dr. Anton Korošec
S smrtjo dr. Antona Korošca smo izgubili Slovenci enega najmočnejših narodnih stebrov. Težko mu bo dobiti naslednika, ki bi storil za Slovence toliko kot je on v političnem in gospodarskem oziru. On je bil, ki je bil neizprosen borec za pravice slovenskega ljudstva še pod Avstrijo in tudi v novi Jugoslaviji. On je bil, ki mu je bil cilj zedinjenje vseh Slovencev v skupni Jugoslovanski državi, onih iz Jugoslavije, iz Avstrije, iz Italije in Madžarske. Toda to je gigantsko podjetje, ki se more izvršiti le' v dobi dolgih let diplomatskega boja. Dosegel je toliko, da je vsaj velik del Slovencev v jugoslovanski državi. Da bi bil še živel, bi se mu bilo morda posrečilo rešiti še ostale naše Slovence izpod tujih držav. Smrt ga je ustavila sredi dela. Kdo bo zdaj nadaljeval tam, kjer je dr. Korošec nehal?
Kot eden največjih voditeljev slovenskega naroda v moderni dobi zasluži, da seznanimo slovensko ameriško javnost z dr. Korošcem in njegovim delom za slovenski narod in njegovim deležem pri ustvaritvi naše Jugoslavije. To se nam zdi potrebno radi tega, da bodo videli tudi oni tukajšnji maloštevilni, ki niso videli v dr. Korošcu onega, kar je v resnici bil. ampak so videli v njem samo katoliškega stran-karja, ker se niso potrudili spoznati resnice in faktov, kot tega nikdar ne store, samo da bolj izžareva iz njih pisanja in zavajanja: sovraštvo do katolicizma. Če bi ti ljudje že enkrat premagali svoj strankarski fanatizem in sodili ljudi po njih delih, bi pisali, sodili in govorili drugače.
Torej oglejmo si dr. 'Korošca od vseh strani in potem bomo šele lahko sodili, kaj je izgubil slovenski narod ob njegovi veliko prerani smrti.
Anton Korošec je bil rojen 12. maja 1872 v Biserjanah yri Sv. Jurju ob Ščavnici na Štajerskem. Obiskaval je najprej ljudsko šolo doma, potem gimnazijo v Ptuju, pozneje kot gojenec dijaškega semenišča v Mariboru. Do leta 1896 je študiral bogoslovje v Mariboru.
Kot kaplan je služboval na Sladki gori do marca 1897, v Marenbergu do 1898. Potem je bil učni prefekt v deškem semenišču v Mariboru do 1902. Za doktorja bogoslovja je bil promoviran leta 1905 v Gradcu.
Sodeloval je pri literarnem listu dijaškega semenišča. Kot semeniščnik se je seznanil z dr. Krekom. Leta 1898 je postal urednik Slovenskega gospodarja, ki ga je prevzel z 1700 naročniki in ga dvignil v par letih na 4000. Zaradi napadov na Nemce v uredniških člankih je bil obsojen od avstrijske oblasti na šest tednov zapora, toda cesar ga je po-milostil na 1000 goldinarjev globe.
Okrog Korošca so se začeli zbirati duhovniki, ki niso bili zadovoljni s tedanjim političnim mrtvilom ter se uveljavljali na shodih in po društvih. Zoper nemškutarskega "Štajerca" so ustanovili dnevnik "Naš dom," ki ga je nekaj časa urejeval Korošec. Koj od začetka se je razširil v 10,-000 izvodih in postal glasilo katoliškega mladinskega gibanja na Štajerskem.
Korošec je nastopal vedno odločneje na političnih shodih in zlasti na ustanovnem zboru katoliškega političnega društva v Slovenski Bistrici 9. junija 1901 ostro obsodil tedanjo slovensko politiko na Štajerskem ter zahteval ustanovitev odločno katoliške slovenske kmetske stranke.
Ta nastop je zbudil živahnejše gibanje na obeh straneh in pri deželno-zborskih volitvah jeseni 1902 je nastopil v okraju Ljutomer-Ormož-Gornja Radgona kot kandidat tudi Korošec. Toda je radi nasprotovanja škofa Napotnika propadel.
Korošec in njegovi prijatelji so se poslej še intenzivneje posvetili organizaciji mladine. Kljub napredujoči politični ločitvi štajerskih Slovencev je bil Korošec jeseni leta 1905 postavljen za skupnega kandidata, vendar so nekateri na-prednjaki vztrajali pri svojem kandidatu Rebeku. V hudem boju s tem in zlasti z nemškutarjem Wratschkom je bil 29. maja 1906 izvoljen Korošec za poslanca v avstrijski državni zbor, ki mu je pripadal potem do konca obstoja avstro-ogrske monarhije.
Končna ločitev duhov se je izvedla na Štajerskem, ko so jeseni 1906 ustanovili mladi liberalci v Celju Narodno stranko za Štajersko. Katoliški Slovenci so pa nato ustanovili svojo politično stranko pod imenom Slovenska kmetska zveza za Štajersko, katere prvi predsednik je bil Roškar. Ta je začela z intenzivnim, zlasti tudi gospodarskim delom in zmagovito nastopila maja 1909 pri volitvah v štajerski deželni zbor. Pri teh je bil izvoljen tudi Korošec in postal predsednik slovenskega kluba v deželnem zboru. Kot tak je zahteval decembra 1909 združitev slovenskega dela Štajerske in Koroške z ostalimi jugoslovanskimi pokrajinami v eno upravno celoto in začel februarja 1910 zaradi Slovencem krivičnega postopanja nemške večine obstrukcijo, ki je skoro za vedno onemogočila delo deželnemu zboru. Med njo je priboril Slovencem gospodarsko šolo v Št. Jurju ob južni železnici in meščansko šolo v Žalcu, ki se pa ni otvorila.
V državnem zboru je bil Korošec podpredsednik Slovenskega kluba in kasneje Hrvatsko-slovenske zajednice ter ponovno član avstrijske delegacije na Dunaju in v Budimpešti. Vodil je leta 1910 obstrukcijo v proračunskem odseku državnega zbora proti ustanovitvi italijanske univerze v Trstu in potem zoper razmere na Hrvatskem.
(Dalje prihodnjič.)
Razno iz Girarda
Leto se že bliža svojemu zatonu in s tem pa se natn bližajo veseli božični prazniki. Zato pa sem se namenil napisati še par vrstic v tem letu, da malo povem, kar se tiče napredka naše naselbine. Lahko rečem, da smo bili v tem letu zelo delavni, posebno na verskem polju. Naša ponosna hiša božja sv. Rozalije se že bliža dovršitvi.
Zadnjo nedeljo smo imeli prvo sveto mašo v spodnjih prostorih in člani Naj sv. Imena smo prvi pristopili k obhajilni mizi. V resnici smo se počutili kot doma, ko smo bili zopet v svojem božjem hramu. Vsi, z župnikom vred, smo bili veseli, da smo za-mogli postaviti to hišo božjo v teh razburkanih časih, zato smo se skupno zahvalili Bogu. V notranjosti se dela hitro dokončujejo. in tako bo delo skoro gotovo tja do pomladi in takrat pa bo blagoslovitev nove cerkve. Radi tega dela bo to leto zgodovinsko za našo naselbino.
Kar se tiče sodelovanja od strani našega naroda za to stavbo, gre v prvi vrsti zasluga našemu Gospodinjskemu klubu Slovenskega narodnega doma in pa članicam podružnice Slovenske ženske zveze, posebno pa voditeljicam Mrs. Katy Anžiček, Mrs. Emma Zore, Mrs. Theresa Lužar, Mrs. Zalokar in Mrs. Gabro\4Šek. Seveda največ dela pa ima Štefi Dolčič, ki vsak teden kolekta za klub, ki je že prinesel po centih v tem letu preko tisoč dolarjev. Ona se v resnici trudi, med vsemi slovenskimi dekleti najbolj, za to delo.
Ravno tako pa zaslužijo vse priznanje vse prej omenjene delavke. Prvo delo, ki so ga završile za novo cerkev je bil sijajni banket, ki je prinesel čistega za novo cerkev $250.00 in katerega je vodila Mrs. Zore. Potem so priredile bazar, pri katerem sem tudi jaz sodeloval. To delo pa je vršila Mrs. Theresa in pa krožek naših deklet, ki so nastopile v narodnih nošah in podale nekaj naših lepih slovenskih narodnih pesmi in plesov in so ob tej priliki odnesle kjrono vsega programa.
Tlega bazarja se je udeležil tudi naš slavček, g. Anton Šu-belj, v spremstvu g. Avgust Koli landra in Frank Kuharja. Na bazarju so napravile naše žene v enem večeru preko 200 dolarjev. Nato pa sem jaz aranžiral koncert, katerega nam je poklonil naš prijatelj, operni pevec, g. Anton šubelj. Ta koncert je zopet prinesel čistega za cerkev $303.00. Poleg tega pa sva z našim g. župnikom nabrala skoro tisoč dolarjev med našimi rojaki, ki so podpisali za novo cerkev. Torej tu sem malo razložil naši javnosti o delovanju med našim narodom za novo cerkev v naši naselbini.
To sem napravil samo zato, da bodo naši rojaki vedeli, kako se deluje tudi od naše strani za novo cerkev v naši fari. Sedaj pa je na vrsti spominska knjiga, ki je tudi moja ideja in Mrs. Zore, ko smo izročili denar od koncerta, sem jaz podal to idejo našemu kaplanu.
Poroča o blagosloviti vogelnega kamna, a pri tem pa niti ne omenja krožka naših deklet, ki so napravile v cerkvi lep špalir in dobile zato iskreno pohvalo za svoj vzorni nastop. S svojim nastopom so napravile impozan-ten vtis na vse navzoče. Sama voditeljica teh krožkov, ki danes delajo čast našemu narodu, je bila navzoča, to je, naša zavedna narodna delavka, gospa Albina Novak in z njo prva podpredsednica SŽZ, gospa France« Rupert.
Kakor sem že prej omenil, da se leto bliža svojemu zatonu, za-
to smo tudi mi zaključili svoje delo za letos. Sedaj pa smo si začrtali pot za prihodnje leto 1941.
Prvo delo bo, da bomo povabili g. Anton Grdina, da nam bo pripeljal zalogo svojih slik in in nam ji bo pokazal. To bo zopet delo za našo novo cerkev. Nato pa se bomo pripravili za veliki slovenski praznik, ki ga bomo praznovali eno nedeljo spomladi. Ta nedelja bo posvečena nam Slovencem v Girardu in ckolici, kajti ta dan nas bodo posetili gostje iz Clevelanda pod vodstvom našega častitega mon-signorja Vitus Hribarja, ki bo pripeljal s seboj tudi svoj farni zbor "Ilirija." Pevovodja tega zbora, g. Rakar, mi je že obljubil, da nam bodo podali krasen koncert, katerega čisti preostanek bo šel zopet v pomoč naši novi cerkvi.
Ta dan bo č. g. monsignor daroval za nas sveto mašo in sploh bomo imeli omenjeni dam vse slovensko v naši cerkvi, tako pridigo kakor tudi petje med mašo. Dolga je doba pol stoletja in takrat je deloval v naši stari cerkvi sedanji naš častiti mosignor Vitus Hribar kot misijonar. Lahko se tudi mi sedaj zahvalimo Bogu, da nam ga je ohranil do danes še čilega in vedno delavnega med nami. To bo zgodovinski praznik za vse Slovence, zato mu pa že danes izrekam iskreno zahvalo za tako naklonjenost, ki nam jo bosta izkaza-!a č. g. msgr. Hribar in g. Rakar s svojim zborom. Kdaj se bo vse to vršilo, bomo še pravočasno poročali.
V tem času pa se bo vršila še aeka druga velika slavnost, ko bodo dekleta našega vežbalnega krožka razvila svoje novo ban-dero. že sedaj se prav pridno vežbajo v korakanju in raznih vajah. Dobile bodo pa tudi nove kroje in lahko rečem, da bodo delale čast naši naselbini.
Zadnje čase smo tudi čitali o nekem bliskovitem napadu na enega naših najbolj zaslužnih mož v tej deželi, pa naj bo na verskem ali narodnem polju. Popolnoma se strinjam z g. uredni-kcm Ameriške Domovine, ko je povedal, da g. Grdina še ne ve kaj beseda fašist pomeni, tudi jaz sam je ne razumem popolnoma in menda je ne razumejo tudi napadalci pri Enakopravnosti. Zato pa g. Grdina le s ponosom stopajte po deželi, kajti narod je z vami. Končno pa želim vsem čitateljem Ameriške Domovine prav vesele božične praznike in obilo božjega blagoslova v novem letu,
John Dolčič.
Beseda ob času
Rojaki, spomnili se boste na moje dopise, ko sem posredoval med viharjem v naselbini, med vami in med slovensko banko, ki je bila prisiljena, da je zaprla vrata radi tega, ker je imela tudi banka sama na ameriški banki The Guardian Trust Co. zamrznjenih $130,000.00, radi česar je morala zapreti naša slovenska banka. Takrat so zagnali hrup in vpitje tisti, kateri niso mogli trpeti vodstva slovenske banke. Drugih bank niso napadali, napadali so pa lastno domačo banko na tako podel način, da bi kaj takega človek ne privoščil niti psu.
V najhujšem takem napadanju sem pisal pomirovalno in poudarjal za premirje, pojasnjujoč razmere in položaj. Kolikor je bilo pametnih in previdnih ljudi, so poslušali, pomagali reorganizirati banko kljub zlobi in napadanju radi-kalcev, ki so storili vse, da bi reorganizacijo preprečili! Pametni in premišljeni ljudje so zmagali, banka je bila reorganizirana, odbor se je trudil, da je začel odplačevati bančni
dolg, ki ga je banka naredila, ko je izplačevala vloge, dokler ni dobila naročilo, da mora zapreti vrata in ustaviti izplačila.
Dolga, ki ga je imela banka takrat, ko je zaprla vrata, je bilo za en milijon in pol dolarjev. Ta dolg je moral biti odplačan najprej, predno je mogla banka s kakšno likvidacijo naprej. Ta dolg je banka do sedaj ves izplačala in je prosta dolga. Sedaj bo banka ali "Mortgage Co." ložje likvidirala vloge kakor je to mogla storiti do sedaj.
Rojaki in vložniki! Vi, kateri ste si dali dopovedati, da je to najboljša pot, da se reši denar vložnikov, ste pripomogli do tega, da bo sedaj zopet izplačana 10 odstotna dividenda in da bodo izplačevane še nadaljne dividende, čast vam! Žal, da je rpnogo rojakov prodalo knjižice, za katere bodo drugi dobili izplačila mesto vas, ki ste lastovali vloge. To ste največ storili ostrašeni od nasprotnikov banke, da ste prodali knjižice. Odbor likvidacije je vedno priporočal hraniti knjižice in potrpeti, da bi dočakali izplačila v kolikor mogoče v celoti, za kar je še vedno upanje!
Ker sem v odboru obeh, stare in nove banke, in ker sem prepričan, da je rešitev zamrznjenih vlog mnogo hitrejša, če bomo sodelovali z novo sedaj poslujočo The North American banko, bodo vloge hitreje izplačane! Zato vedno apeliram na društva in na posameznike, da naj se pridružijo z denarjem našega ljudstva, naših društev in naših domov k naši banki, v kateri je in ostane korist naroda. Vedite, da naši ljudje potrebujejo denar na posojila. Odbor banke denar naših ljudi zopet posojuje našim ljudem in ves dobiček od tega ostane našim ljudem, ki lastujejo našo banko po delnicah.
Poglejte ljudje, koliko koristi je v tem. Denar v banki je zavarovan in ta denar je potem v prometu za naše rojake v posojilih. Ali ni naravnost škoda in sicer občutna škoda, če je denar našega naroda v drugih bankah, da imajo drugi, tujci, cd njega dobiček? Med tem pa naši ljudje morajo drugam po denar za posojila in drugim plačati obresti! Res, čuditi se moramo tistim rojakom, ki še danes nočejo videti tega! Zakaj to, naj rojaki sami presodijo.
Rojaki! Sedaj, ko je pi-ed durmi novo leto in se nudi lepa prilika, da se pridružite banki 7. novim letom, se obračam do vas v imenu direktorjev slovenske banke in v imenu delničarjev, predvsem pa tudi v imenu teh, kateri nas prosijo, da bi prevzeli njih vknjižbe in posojila iz tujih v našo slovensko banko, da bi imeli pri nas mesto drugod svoje vknjižbe. To je pa tudi za našo banko prav to, za kar je bila reorganizirana namreč, da bi z denarjem naših ljudi pomagala našim ljudem, da bi se na ta način zacelilo rane, ki so bile po prvi banki narodu prizadejane radi nepričakovane depresije. Obračam se do vas, da bi tako posamezniki kakor društva in skupine, tako tudi trgovci, sodelovali z domačo narodno banko za korist lastnega naroda!
Te besede sem napisal še ob času, za kar se boste spomnili potem, ko bo začela izplačevati dividende tudi sedaj poslujoča slovenska banka. To bi sicer že lahko naredil odbor to leto, toda denar v rezei-vi dela banko toliko solventnejšo, bodite veseli vsi delničarji in vlagatelji, da ste z banko, od katere lahko pričakujete vesele bodočnosti. Pristopite k banki, naredite še nove vioge sedaj, ko se bliža novo leto. V skupnosti bomo vse dosegli kakor obljubljeno.
Anton Grdina,
predsednik nove The North American banke in direktor stare The North American Mortgage Co.
Illllllllllllllllllll
če
verjamete aF pa ne
IIIIUIIIIIIIIIIIIIII
Ali verjamete, da je dobrota največja sirota na tem svetu? če ne verjamete, boste verjeli pa potem, ko boste tole do kon-
Društvo sv. Neže, št. 39 C. K. of 0.
Vse članice našega društva ste p r oš ene, da se udeležite glavne letne seje, ker imamo na dnevnem redu več važnih zadev kakor tudi volitev odbora za leto 1941.
Pridite sestre, posebno pa ste vabljene tiste, ki vas tekom leta ni bilo videti na naših sejah, katera se ne bo udeležila te seje, bo plačala 50 centov v društveno blagajno. Ena izmed navzočih pa bo deležna tudi lepega darila. Vam želim vesele in zdrave praznike. S pozdravom,
J. M. Yelitz, finančna tajnica.
-o--
Slepci in ostrovidci med živalmi
tti
ca prebrali. Kaj hočemo, && ga včasih polomi, da sam kdaj. Pa saj ga je tudi Mu«*" lini polomil, ko je šel delat W kom ofreht.	^
Jaz sem ga pa polomil, ko s
sv. Petra V* Vj
posodil soseski — , Svetimi gorami na Štajerske karabinko in še naboje P°vr^ 4 y Se reče, ravno vsej soseski ampak enemu izmed nje ^TML občanov, Ferdu Jazbecu, kis®' ^ bil zagnal v sosedno Pennsy ^ ^ ni jo za srnicami. Pa ne s ^ karabinko, še celo naboje s ^ mu dal, ker je med nami W ^ taka vera, a se brez naboje^ o ^
oke
zadene, pa če ima človek še lepo fantazijo.
V starem kraju so mi ,e(j
ata zabičavali in me učili, ko 0v,
nekoč sedela pod njih °rC ^ iZg
zraven krclov: "Japček," s0
ki se
"kikoli:>
Mnogo je na svetu živali, ki so povsem slepe, odnosno sploh nimajo posebnih organov za vid. Med ljudmi je v tem oziru najbolj znana tako imenovana "človeška ribica," ki živi po raz-nik kraških jamah, med drugim tudi v Postojnski jami. "Človeška ribica" je povsem slepa. — Tudi mravlje imajo zelo slabo razvit vid, tako da se o njih tudi lahko reče, da so skoraj povsem slepe. Mravlja s svojimi očmi ne more razločiti livade, na katero sije sonce,
kli, "poslušaj ti mene star in ki nekaj vem. Nik°" ' jejj posodi fajfe, plužnih kole in ^ x flinte, ker sicer se ti bo otep ^ da nikdar tega in se ti bo. ^ io 2 In se mi tudi oteplje, ker tj^ kot zelo nehvaležen in za . ve)f'jer nauke zelo nesprejemljiv

Sr<
Pi bi:
V«
pozabil na zlati nauk KrilJ! ye ata in sem v trenutku, ko s jn dela levica kaj dela desn*^ T0(
Iftii g<
Se in bil M
%o
m "Sli hs X fd V
ročil karabinko in naboje ^ mu prijatelju, ki bi mu d8 obotavljanja v slučaju si premično in nepremično P1 ( ženje Zed. držav, razen uboštva, ki ga držijo P° edino še morgiči.
Za vso to dobroto ima"1 J. daj, poslušajte ljudje b0^ pravični in sodite sami na vratu. Samo zato, ke^f posodil karabinko in P8 , sjo Oh, da bi ne bil tega nikd»' u „ ril! Poleg vseh lepih in u voščil, ki mi jih je Ferdo ^ tal na mojo sirotno oseb°
.se
H uvauc, iici rvcitciu oijc ova^v/v,,	,	_
od temnega hodnika v mravlji- P* nal°žl1 ^bo za «
šču.
Poljski pajki imajo celo po osem oči, toda kljub temu zelo slabo vidijo. Poljski pajek vidi na primer samo za dobro ped pred seboj in kadar se približuje svojemu plenu, šele po tipanju spozna, kaj je ujel. Svojo mrežo plete na daljavo par pe-di toda ne vidi z enega konca mreže na drugi. Šele po tresljajih mreže začuti, da se je vanjo kaj ujelo.
Najostrejši vid med živalmi imajo ptice in med temi spet ptice-roparice. Noben človek se z njimi ne more kosati. Človeški vid je deset do dvajsetkrat slabši kakor vid orla, sokola ali kakšne druge roparice. Orlovo oko opazi srnico z velikih višin, četudi je skrita v.grmovju. Poljsko miš ugleda orel na njivi z višine tisoč metrov.
-o-
Lenuhi tudi med ptiči
Kakor med ljudmi imamo tudi med pticami lenuhe, ki po svoji lenobi ljudi še prekašajo. Hrano si že še poiščejo, ker bi sicer poginili od lakote, toda tudi najmanjše delo jim silno smrdi. Še toliko se jim ne ljubi, da bi si spletle gnezdo. Nekatere ptice si prihranijo to delo tako, da znesejo jajca v kakšno luknjo pod kamnom, ki se jim zdi pripravna, v star zid ali pa v drevesno luknjo, ne da bi pri tem prinesle eno samo bilko trave.
Skopec se zadovolji s tem, da znese jajca v špranjo razpoče-nega zidu, drevesno votlino ali podstrešje. Sova si zaradi gnezda ne dela skrbi: jajca' položi v kakšen kot razkopanega zidu. Kozodoj ali podhujka položi jajca kar na tla. Sicer jih znese na bolj skriten kraju, potrudi se pa tudi toliko ne, da bi izgrebla vsaj majhno jamico. Smrdokavra gnezdi v drevesni votlini, kadar pa ne dobi primernega kraja, si pa splete gnezdo, kakor vsaka druga pridna in skrbna ptica. Iz tega se vidi, da se ji največkrat le ne ljubi delati gnezda iz same ko-modnosti.
-o-
podpirajte slovenske trgovce:
lin iiaiui'i oc	jjj
no radi nedobljene srnej,aj'V
radi pokvarjene zabave, je zagrešila moja karabU1 kopak in menda ja. ^
čakajte, bom povedal po od kraja, da boste cert
p!Dlg 5 je K« ^e
"aja K ve, č
ifl®
tateljice lahko sodile 'n ^ p; milovale, ker imate srce ^
X« %
vem mestu, moški pa ne jo srce iz bukovih krdcV' b
Torej oni petek večei J pis*
*
lo, ko sem mlatil po P'^ J« stroju in podil dransko morje, ko zapoJe -jj tako grdo, da sem se ustJa vr« poskočil kot bi so vsedel pečen krompir.
"Kaj za ena duša se ^0jiii sredi noči po mojem te

M
loci po mojem po* sem si mislil, "mesto da^jel
J
rei ur*1
vala v nočnem času,
smejo žgati petrolej saflj"
niki in podobna zverja"' pi
"Halo," sem rekel od s ^ j)
jazno, da bi duše krš^'1..^ I*«e
onem koncu telefonske ^ , u
preplašil, če mi je mo^j ^ ,,
njena po pomoti povedat'
padljivega.	^ x
"Jack," spoznam tf'3^ . je
štajerskega prijatelja, 'p
lotošnie poletje nekam s' ^
kcr.
čutil famo radi tega, *- .m, nameraval odvaditi m*11-1

"Tt
Dc
j*
''Da & i 'Za
»j
Sil 1 rt
K
k
% 4 hj
to Us
St
je vendar najboljše telesne in dušne bolez11^ ali boš šel na srne letos
Je ■o bil
H
fic
"Hudih izkušnjav me_. ^ ^ Gospod in mi daj zdaj 1 ^ te trdno voljo, da bom ko, kakor mislim in ne ^ ^
pri
sebi«
pri
D M
> MV
'S No
sem rekel sam pa:
"Ferdo, letos pa ne! . slabši volji ne morem, sl_
"Potem je pa ravno P1^ p$ vseka vmes Ferdo, meni gver posodil."
O, da bi te strela, k*^ vjel na vsem lepem! <3e j,i1 vprašal najprej za pusk0' ^'" naravnost in brez ovink^ da je ne morem p°s° bom šel sam na srne, pa v pasti, kot italijanski dr1 \ da v Afriki. Zdaj ne k» ^ gega, kot puško posodi11' ^ izgubiti milega prijateU in za oni svet.	^
Kako sva se naprej Pj* ^ bom pa kasneje poved8' nikamor ne mudi.
K1 lo,
ta*>t
let "K \ h
IV
*tc
s
K,
>1 X\
TRETJE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
ki je za vedno zatlsnil svoje trudne oči dne 18, decembra, 1937
Minula so že tri leta. kar zapustil si ta svet, cdšel si tja, kjer ni nadlog, preljubi/jeni soprog in oče.
Tam v hladnem grobu sedaj
počivaš In mirne večna spanje spiš, ne mile prošnje ne solze, Te iz tega spanja ne zbede.
Žalujoči ostali:
SOPROGA, SINOVI in HČERE, Cleveland, O.. 18. decembra, 1940,
BLENDED WHISKEY
Buiton's brings you lightness with-out sacrificing strength or richness... -«or Burton's smoothness is full 90 proot PIVI /t* i i
Code 118-C
QUART
92-18
Jde 114-A

[O, človek im ve i Mu«®"
lelat
*&ttTmniiiimiinT»iif»t»t»tTTT!
»oje trni bojev c Še ta
i Krai^ i, ko s
" so re" ' ki sert Nikoli ilc i» otepa
o
i0.
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 18, 1940
mxixxrrim
SATAN IN IŠKARIOT
Po nemškem izvirniku K. Maya
1, kose®
pod Vam pa svetujem, dajte si ijerskem Prej ko slej uravnati! In
povrhu- ležejo vam jih naj vsadro ali _____ _____________
seski ne' a v deščice, sicer se vam uteg- k Old Shatterhandu. \ Pripetiti, da v življenju ni- [ "Misliš, da pride
napad s svojo krvjo!
iPrijateljstvo in maščevanje bodeta pripeljala našega očeta
9
3 časti
kiseJe ar več ne bodete prijeli za ,'nnSylva- »ško I Kar bi seveda ne bila ae sa»° iaka škoda.
sem »n radi vas tudi želim, da se iml love War več ne vidiva. Prepri-jiesem namreč, da bi bilo ta 'svidenje za vas nevarno." Srdito je siknil: "Ali pa za tebe! Čuvaj se ivi menoj in bodi proklet, lo-
Zginil je v temi. ^zume se samo po sebi, da A mu pobral oržje in tudi wlivo. Kar je imel v žepih, "" mu pustil.
sem tistikrat poslal kro-0 za njim —! Marsikatero ^ko uro-bi bil prihranil iz-in mnogo nesreč bi Preprečil —. In vse drugari bili potekli dogodki za me-
za mnoge druge. *°da človek je bil in človeka 'ttoreš ustreliti kot divjo ži-godza.
Sedlali smo "ukradene" ko-iein odjezdili. Kam, tisto nam bilo vseeno. Zaenkrat sem ostati blizu haciende, le 'ko sem se mislil umakniti, nas Meltonovi ljudje niso ti.
smo odjezdili.
Koliko
dni potrebujeta moleča brata," sem vprašal, Prideta do svojega rodu, če naglo?"
dni," je odgovoril sta-Mlajši je govoril le, če ga naravnost vprašal. Taje v navadi pri Indijancih, kf^ejši ima prednost pred Celo beseda brat je Večini indijanskih narečij za starejše brate ko za
v šestih
dneh?"
"Da! Tri dni potrebujemo do njega, tri dni bo potreboval oče do haciende.
Koliko bojevnikov naj pripelje?"
"Ne vem še, kako močni bodo Yume. Za napad na hacien-do del Arroyo je treba gotovo sto ljudi. Toliko jih bo najbrž pripeljal Vete ja in toliko jih naj vzame Nalgu mokaši s seboj. Naj se založi tudi s suhim mesom, da se ne bomo mudili z lovom."
"Kje bodo našli Old Shatter-handa?"
"Nisem še bil v teh krajih in trenutno ne morem določiti primernega kraja. Našel ga bom, preden se ločimo.

Kje je trenutno Nalgu mo-
vaš oče?"
'h
u°ma pri svojem rodu." ^esel mu boš moje sporoči-
^a! Zelo ponosen pa bo, če & Old Shatterhand obiskal." 'aenkrat ne morem k nje-Pozdravila pa se bova, ga bom, naj pride k me-Njegova junaška sinova ttiu pripovedujeta, kar ji-
sedaj le povedal! '"'šli so možje, žene in otro-k
. moje domovine tam on-velike vode, delali bi radi haciendi del Arroyo, haci-,ero sam jih je naročil. Belo-*ec Melton, tisti, ki je bil Ujetnik, pa nekaj namera-2 njimi, nekaj nepoštenega, °bnega, kaj, tega še ne vem.
vem, da je poklical Veli-»sta, napadel bi naj hacien-Zakaj, tega nisem dognal.
1 sem haciendera, pa se •)e smejal in me spodil, ^ril sem svojo dolžnost in 'lo bi se mi treba več briga-a zadevo, da niso moji beli z ženami in otroki vred ^varnosti. Pomagati jim
pa se ne morem boriti Semi bojevniki rodu Yuma. ^ Prosim pogumnega pogla-. ji« »: ^ Nalgu mokašija, vašega 1	naj mi pride na pomoč.
v1*1 da mi ne bo odrekel." i^Vahno je povedal Mimbre-
ijj bo prihitel! Dva važna ^Sa ga bodeta pripeljala k „Jttu slavnemu bratu." „katera?"
/Kadil je z Old Shatterhan-111 Pipo miru in prijateljstva Uničevanja bi bil vreden, če Se ne odzval nemudoma vabi-
r,1gi razlog pa je tale. veliki brat ve, kaj se je lo. Vete ja nas je napast ubiti nas je mislil. Ni mu ^o, Old Shatterhand nas je • Toda Vete ja bo plačal
Pa še nekaj bi rad naročil svojemu mlademu bratu! Moj brat ve, da sem podaril življenje Winnetouu, poglavarju Apačev, in da je Winnetou podaril življenje meni. Dogovorila sva se, da se sestaneva te dni. Ne morem pa priti na dogovorjeni sestanek, ostati moram na haciendi, opazovati jo moram. Prosim torej tvojega očeta, naj pošlje Winnetouu zanesljivega sela, ki mu bo sporočil, zakaj nisem prišel."
"Naj nam pove Old Shatterhand, kje ga čaka poglavar Apačev, pa ga bo naš sel gotovo našel. Moj mlajši brat in moja sestra naj pozorno poslušata, da sporočita očetu, kje je treba iskati Winnetoua."
"Tvoj mlajši brat in tvoja sestra? Ti ne? Zakaj ne?"
"Moj brat in moja sestra bodeta potovala k očetu, sam pa ostanem tukaj." "Zakaj ?"
"Da poiščem poglavarja Yu-mov in ga ne izgubim izpred oči. Ko pridejo naši bojevniki, ga bodo poiskali in maščevali se bomo za napad."
"To bom vendar sam oskrbel —!"
"Vem! Old Shatterhand je velik bojevnik, jaz pa sem še otrok. Nimam še imena in moram storiti, kar mi zapove moj slavni brat. Ce me pošlje domov, bom šel.
Pa moje srce je žalostno, kajti rad bi ostal na sledi Velikih ust in se maščeval. Ime bi si rad pridobil, ki me bodo po njem klicali, ko se vrnem v koče svojega rodu.
Moj veliki brat naj dovoli, da smem ostati! Ne smem sicer upati, da mi bo prošnjo us-lišal, ker me ne potrebuje, pa če mi dovoli, da smem hoditi v njegovi senci, bi vsaj lahko skrbel za njegovega konja, kadar ga ne bo potreboval."
Boječe in obotavljaje se je govoril.
Njegova prošnja je bila. nenavadna, za indijansko mišljenje in naziranje skoraj drzna. Pa prav zato ga je priporoče-vala. Vsak Indijanec, celo do-rastel in izkušen bojevnik, bi bil počakal, da ga bo Old Shatterhand sam povabil, naj ostane, mladi Mimbrenjo pa je pogumno sam zaprosil, naj ga vzamem s seboj —. .
In prav dobro sem razumel, kaj mu je narekovalo prošnjo. Ce je ostal pri Old Shatterhandu, bi ga zavidali vsi bojevniki rodu in kmalu bi si pridobil ime. In bojno ime je najvišji cilj, ideal vsakega mladega bojevnika.
Njegova želja mi je bila čisto po godu. Deček mi je ugajal in njegov oče je bil moj prijatelj, ki sem ga trenutno zelo potreboval. Prikupil bi se očetu, če bi sprejel sina "v šolo."
(Dalje prihodnjič.)
Iz groba k otrokom
Medtem ko telo prhni in se kosti spreminjajo v prah, se še joče marsikatero v grob zaprto srce. Zakaj gorje, ki tare nje gove !najdražje na svetu, mu ne da počivati v miru.
Prenekateri od mrtvih milo tožijo Bogu, kako težko jim je na pokopališču, ko ga nimajo njihovi osiroteli otroci človeka, ki bi jim pomagal v stiskah časnega življenja in jim pokaza na pravo pot. Samo zategadelj Vsemogočnega goreče prosijo, naj jih pusti pogledat k sirotam vsaj za kratek trenutek.
Toda njihove prošnje so redkokdaj, redkokdaj uslišane.
Le milosti polna Mati božja je že nekajkrat izprosila pr; Bogu, da je smel kdo celo iz skrivnostnega sveta mrtvih nazaj na svet, da je svoje potolažil in izpodbudil, druge pa še o pravem času posvaril.
Nekoč se je zgodilo, da so odnesli na božjo njivo mater, ki je morala umreti z naglo smrtjo in zapustiti šest otrok.
Nekaj časa že je počivala v tihem grobu, ko jo je presunljivo ječanje zbudilo iz najtrdnejšega spanja.
Bilo je sreči noči, ko je prisluhnila in spreumela, da tarnajo njeni otroci. Žalostno so jo klicali nazaj in najbolj gin-ljivo najmlajši. In na ubogo zakopano srce v trohnečem telesu je legla-neznosna muka, da ni moglo več zaspati.
Mati je v veliki nemoči in grenki žalosti dvignila sklenjene, izsušene mrtve roke s podobico Matere božje in začela moliti k najbolj usmiljeni Pripro-šnjici trpečih.
"O, sveta Mati božja! Tebi, je trpljenje Tvojega edinega Sina presunilo srce s sedmimi meči,
vas, ko so jo začutili psi in začeli viti. Toda njej tega ni bilo mar; svojo pot je spela dalje, dokler ni prišla na kraj vasi do koče, kjer sta pod okni rast-la dva slezova grma, pred vrati pa stara hruška.
In odondod je neprejenljivo udarjalo v noč žalostno otroško ihtenje in trgalo materi srce. Po glasovih je razločila, da od vseh šestih niti eden ni spal.
Da se zbere in si opomore, je mati malo postala pred vrati coče, kjer je bila nekdaj doma in tedaj je celo staro hruško zaslišala s tihim otožnim še-estenjem praviti, kakšni reveži so njeni otroci, odkar jih namesto nje ravna mačeha.
Trepetaje je segla z roko k vratom, ki so se v tistem hipu sama odprla. Bilo je, ko da tudi koča komaj čaka, da že prestopi prag.
Kakor po trnovi poti je šla po veži in stopila v izbo, kjer je zagledala dreveneti otroke na golih tleh. Od mraza in lakote ni bilo nobenemu moči spati.
Komaj da je stopila mednje so jo spoznali vsi, celo najmlajši. Takoj ji je pomolil rokice in ji začel lesti naproti. Zavzeti od strahu in hkrati od veselja so vsi vikali le edino besedo: "Mati, mati —."
Ko so se malo opogumili, so ji po vrsti začeli razlagati, kaj morajo trpeti, odkar imajo na mesto nje pisano mater. Vse vprek so hiteli, da najmlajši še zdaj ni shodil, da so dan za dnem lačni, da je celo najstarejša deklica pozabila moliti Zdravo Marijo. Bosi, komaj za največjo silo oblečeni in premr li so se stiskali k njej in jo pro sili, naj ostane pri njih, da jim bo spet kakor nekoč
Materi, so se ob tem od brid-
da veš, kako neizrekljivo hudo kosti zalile oči s solzami. Spri je materi, ki ne more pomagati ( čo bede, ki se ji je razkazovala, svojemu ljubljenemu otroku.; je trpela tako, da ni mogla ni-Glej
,'po meni se jih šest joče j ti spregovoriti. Iztrgala se je tako, da so me zbudili celo iz otrokom, ki so ji "pomaljali ko spanja v grobu! Kako se mora- Paličice drobne rokice, in sedla jo čutiti zapuščene, kako jim na kloP ob steni; mora biti strašno! Sveta Go-I Šele čez nekaj Časa je pri-spa, usmili se me, usmili se mo- brala spet nove moči. Tedaj je jih in preprosi svojega Sina, vstala, zakurila v peči
da me pusti nocoj k njim!
Dobrotljiva varuhinja vseh zapuščenih, zavzemi se zame! Naj grem, naj grem k otrokom ! Saj bom spet nazaj v grobu, še preden pojde sonce na obzorje! Le za prav malo časa me pusti na svet! Le za toliko, da privijem otroke na srce in posvarim trdo mačeho!"
Tedaj se je jgrob iznenada odprl in pokrov krste je sam popustil, ko se je mati uprla vanj. Bilo je ravno polnoči, ko je stopila iz groba.
Po temi je prehodila že vso
in skuhala otrokom kakor prej, ko je bila še živa. In kakor nekdaj jim je nalila v skledo in podro-bila kruh, najmlajšega pa je vzela v naročje in mu nosila v usta. Ko so pojedli, jih je najprej še umila in počesala, potlej pa šla in pokleknila z njimi pred sveto podobo, da so se vsi skupaj zahvaliti Bogu za vsakdanji kruh.
Mati je goreče prosila nebeškega Očeta, naj prizanese otrokom, ker so pozabili skoraj vse molitve, odkar je ona v črnem grobu.
"Odpusti nam naše dolge," je molila in se grenko jokala. Otroci pa so zgrenjeni okoli nje šepetaje ponavljali besede, ki jih je izrekovala.
Ko so pomolili še za očeta in poprosili Vsemogočnega, da bi mu bil vselej milostljiv, jih je mati s tresočo se roko vse po vrsti pokrižala na čelo in spravila spat.
Nato je stopila v drugo izbo in zbudila mačeho, ki se je ne-nadejane prikazni tako ustrašila, da je vsa omlahnila in le izbuhnjenih oči bolščala vanjo Malo je manjkalo, da ni od gro ze pri priči umrla, ko jo je pri-cazen podmolklo nagovorila:
"Glej, celo iz groba sem pri šla nazaj, da te posvarim in ganem. Žena, ne muči več mo jih otrok!"
Žalostnega in strogega pogleda jo je še nekaj časa molče gledala, nato pa izginila v temo.
V tem so zunaj zalajali psi Mačeha se je na pol živa pri-dvignila v postelji in iznenada znova obstrmela. Temno izbo je na celem oblila jasna mesečina in v beli zarji je zagledala zdaj samo Mater božjo. Sveta Gospa je resnega obličja obstala poleg nje in dela:
"Pametuj to noč in nehaj pokoriti pastorke po krivem! Ne pozabi besed njihove mrtve ma tere in spremeni svoje srce, do kler utegneš!"
Mati božja se je vznesla iz koče, in sij je minil. Noč je spet razložila svoje sence, in nekje v dalji so tulili psi.
Materin duh se je včeraj v grob.	(M.B.)
Iz urada društva Carniola Tent 1288 The Maccabees"
Naznanjam članstvu imenovanega društva, da se vrši redna mesečna seja v nedeljo 22. t. m. ter se apelira na vse, da se te seje polnoštevilno udeležite. Nadalje se vam naznanja, da se bo pobiral društven asesment v pon-deljek 23. t. m. to pa zato, ker pride Božič na 25.
Vljudno se prosi vse one čla ne, kateri imajo še plačat za za ostale mesece, da gotovo poravnajo do konca tega leta, da se za more narediti letni račun, čla ni, katerih asesment ne bo plačan za tekoče leto, se jih ne bo uvrstilo v nove knjige za .prihod nje leto. Toliko v resno obvestilo.
John Tavčar, tajnik.
Prihranite si denar, ako naročite vaša božična darila sedaj. Mi vam Jih shranimo do božiča.
NORVVOOD APPUANCjE FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St.
&
Prašiči naprodaj
Dobro rejeni prašiči so naprodaj. Oglasite se zanje pri
Joe Grgat Bennett Rd., Madison, Ohio.
(297)
Lepa prilika
Proda se dobro idoča mesnica. Lastnik gre v drugo podjetje. Naslov se izve v uradu tega lista.	(298)
Jack Sprat fonnd some whisldejfjfr And some he found too stiong; ~^\But now his search is at an eid,
He's fonnd his brand in BURTON'S BLEND.
11	M
MALI OGLASI
kayneesrajce
ZA DEČKE
"ART GLOVES"
ROKAVICE
1.75, 1.79, 2.50, 3.00 in 3.50
Dobite VtfteTiki izberi pri
FRANK BELAJ
Zanesljiva slovenska trgovina 6205 St. Clair Ave.
Dekle dobi delo
Dekle, staro nad 21 let, dobi delo v restavraciji in nočnem klubu za ponočne ure. Stalno delo in dober zaslužek. Vprašajte pri Blackveil Inn., 3839 payne Ave.	(297)
SSiSis?ssš%___
OBAIN NCUTUAl SPIIITS • H MOO»
POSEBNO za nekaj časa na North American hranilne knjižice plačamo veliko ceno za oble-vo, suknjo ali površnik. Vincent Brazis, lastnik, 1233-35 E. 74. St.	' (Wed. Fri. x)
Bivši ameriški rušilec, kateri je bil prodan kanadski vladi in je bil na poti v Anglijo je sredi Atlantika rešil posodico potiesrečenegu angleškega bombnika, katero je pobral na krov. Moštvo je bilo skoro popolnoma prestradano in premraženo., Pušica vam kaže ponesrečence r rešilnem čolnu.
Iz urada tajnika Slov. Nar.
Dcma na St. Clair Ave.
Naznanja se članstvu društev, katera pobirajo asesment v Slovenskem Narodnem Domu, da se bo za ta mesec pobiral društven asesment v pondeljek dne 23. to je radi božičnih praznikov. Asesment se bo pobiral v ^podnji dvorani SND.
Vljudno se prosi vse članstvo in društvene tajnike, da to važno obvestilo upoštevate.
John Tavčar, tajnik, SND.
LEPA DARILA!
Pri nas dobite vsakovrstnega blaga, ki je pripravno' za vsakovrstna darila za vso va-po družino in za vaše prijatelje. Velika izbera vsakovrstnih oblek za matere, za žene, zr. dekleta, otroke. Ravno take velika izbera spodnjega pe-lila za moške, srajce, kravate, nogavice in sploh vse, kar se potrebuje pri družini.
Velika zaloga gorkih plaht, kovtrov, blazin itd. Pridite k nam in si izberite za svoje drage, da jih boste razveselili za božič. Se toplo priporočamo.
ANZLOVAR'S vcgal 62. St. in St, Clair Ave.
OLD AMERICAN, quart $1.76 BOURBON or RYE Bottled in Bond good old MEADWOOD
učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0 VENSKEGA BERILA
"ENUiLISH- SLO VENE READER"
kateremu je znižana cena {K Q rttft in stane samo:	$ baUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 18, 1940
na krovu Margygrene, ladja pa je bila zasidrana zunaj pri Ne-setu. Erlend je bil prejel razna pisanja in je kanil v začetku poletja odjadrati na Dansko. Hotel je Kristino za vsako ceno vzeti s seboj — pa se mu je uprla. Zavedala se je, da se kreta Erlend med temi mogoč-njaki kot človek enakega rodu in ljubi sorodnik, in to jo je plašilo. Bilo se je tako malo zanesti na tako neprevidnega moža, kot je bil Erlend. Vendar se ni upala z njim na pot — tam zunaj bi ga ne mogla podpirati s svojimi nasveti, poleg tega ni hotela tvegati, da bi prišla v družbo ljudi, med katerimi bi se kot preprosta gospodinja ne mogla uveljavljati. In potem se je bala morja — morska bolezen ji je bila pred očmi kot nekaj, kar je še hujše kot najtežji porod.
Tako je živela doma na Jo-rundgaardu s trepetajočim in nepokojnim srcem.
da je sijala kakor zvezda. Tedaj se je pretrgala vrv, zvon se. je zvalil po kamenju navzdol in Andhild je morala spet nazaj v goro.
(Dalje prihodnjič.)
del skrbi, ki so bile Lavransa spremenile, bojazen za njeno in njenih otrok prihodnost pri možu, ki si ga je bila izvolila, in pa zavest lastne brezmočno-sti v tej stvari.
To ji je skrivoma glodalo srce. In bila je prišla vsa trudna od nemira minule zime, trudna od lahkomišljenosti, s katero je ob Erlendovi brezskrbnosti sama sebe zazibala v mir. Vedela je, da je bil potratnež in da je tak ostal, da ni bil sposoben za oskrbovanje svojih posestev, ki so se pod njegovim vodstvom počasi in nenehoma manjšala. Res da ga je bila pregovorila, da je to ali ono preuredil po njenem in Sira Eilivovem nasvetu — toda venomer le ni mogla govoriti z njim o takih stvareh ; mamilo jo je, da bi se zdaj z njim tudi malo porazveselila. Čutila se je trudno od boja in spora z vsem okoli sebe in s svojo lastno notranjostjo. Toda bila je take narave, da jo je tudi brezskrbnost plašila in jo grizla.
Tu doma je upala, da bo pod očetovim varstvom spet našla svoj otroški mir.
— Ne, čutila je v sebi tako negotovost. Erlendu je njegova služba zdaj prinašala lepe dohodke, na drugi strani pa je tudi nastopal z vedno večjim sijajem in se obdajal z vedno bolj številno služinčadjo in vedno večjim spremstvom. Povrh tega pa jo je začel popolnoma odvračati od vsega tistega v svojem življenju, kar se ni tikalo njunega najbližjega sožitja. Opažala je, da mu njena čuječnost nad vsem njegovim
Dvoboja s samokresi i"sS Evropi poznali vse do frar'£ ske revolucije. Šele tedaj nori ljudje za osebno obraču" vanje med seboj začeli upor® ljati strelno orožje. Do " so se srboriteži bili le s nim" orožjem, zlasti z vseh vrst.	^
dejanjem in nehajem nikakor ni po volji. Z moškimi je silno rad govoril o vsem, kar je bil videl in doživel gori na severu — pred njo pa ni nikdar črh-nil o tem. Poleg tega pa so bile še druge reči. Zadnja leta se je nekajkrat sestal s kraljico materjo — gospo Ingebjorgo, in z gospodom Knutom Porsejem; toda nikdar še ni bilo tako naneslo, da bi ona mogla biti zraven. Gospod Knut je bil sedaj vojvoda na Danskem in hči kralja Haakona je sklenila z njim zakonsko zvezo. To je bilo v marsikaterem norveškem srcu vzbudilo grenko jezo; zoper visoko gospo se je bilo mno-gokaj ukrenilo, kar Kristina ni razumela. In škof iz Bjorgvi-na je bil na skrivaj poslal več skrinj na Husaby; zdaj so bile
Sigrid Undset
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
H.—ŽENA
Postaral se še ni bil kdo ve kaj: ostal je bil vitek in se je še zmerom lepo in prožno kretal. Lasje so mu bili močno posiveli, vendar to ni bodlo v oči, ker je bil že od nekdaj hudo plavo-las. In vendar — v spomin^ ji je bila podoba tistega mladega, blesteče lepega moža — sveža obilna lic v podolgastem ozkem obrazu, svetla rdečica polti pod leskom zagorelosti, usta rdeča in polna z globokimi kotički. Zdaj je bilo njegovo mišičasto telo shujšano do kosti in kit, obraz rjav in oster kakor iz le-sq. izrezljan, lica tenka in suha iz mišičnim vozlom v vsakem ustnem kotu. No, saj pa tudi ni bil več mlad — star pa tudi -še ne tako hudo.
Miren, preudaren in zamišljen je bil že od nekdaj, in vedela je, da je že od mladih nog s posebno gorečnostjo izpolnjeval krščanske zapovedi, da je imel rad maše in molitve v latinskem jeziku in da je zahajal v cerkev kakor v kraj, kjer je užival največje veselje. Ali tedaj so vsi čutili, kako široko in mirno valovita v duši tega tihega moža (svoboden pogum in življenjska radost. Zdaj pa se je zdelo, da je v njem nekaj usehnilo.
Kristina ga je bila samo enkrat videla pijanega, odkar je bila doma — neki večer med svatbo na Formu. Tedaj se je malce opotekal in glas mu je bil raskav, kakšne posebne veselosti pa ni kazal. Spomnila se je očeta iz svojih otroških dni — na velikih pirovanjih ob največjih praznikih in pri gostijah — kako se je takrat znal smejati na vse grlo, kako se je pri sleherni šali tolkel po stegnili in vse može, ki so se mu zdeli kos, pozival, naj se pomerijo z njim v metanju; kako je preizkušal konje in poskakoval pri plesu, ter se sam najbolj smejal, če ni bil trden v nogah; kako je razsipal darove in prekipeval od dobrodušnosti in prijaznosti do vsakogar. Razumela je, da je bila ta velika pijanost očetu semtertja potrebna, med nepretrganim delom, strogim postom, ki ga je izpolnjeval, in tihim domačim življenjem v krogu svojcev, ki so videli v njem najboljšega prijatelja in svojo oporo.
Čutila je tudi,,da njen mož nikdar nima te potrebe, da bi se opil, pač zato ne, ker se tudi tedaj, kadar je čisto trezen, tako malo brzda, temveč se zmerom vdaja svojim domislekom, ne da bi si preveč belil glavo s tem, kaj je prav in kaj ni prav, ali pa s tem, kaj smatrajo ljudje za dobro navado in razumno ravnanje. Erlend je bil, kar se tiče opojnih pijač, najbolj zmeren človek, kar jih je bila kdaj poznala — pil je na žejo in zaradi družbe, ne da bi mu bilo kdo ve kaj do tega.
Zdaj je bil Lavrans izgubil nekdanji dobri odnosa j do vr-čev za pivo. Nič več ni imel v sebi tistega, kar bi moral v pijanosti sprostiti v sebi. Nikdar mu ni bilo prišlo na misel, da bi si utopil skrbi v nezmernem popivanju, in mu tudi zdaj ni hodilo na um — vedel je, da mora mož sesti k pijači z veseljem v srcu.
S svojimi skrbmi je hodil drugam. Neka podoba je napol v megli plavala hčeri pred očmi — oče v tisti noči, ko je pogorela cerkev. Stal je pod križem, ki ga je bil rešil iz ognja — napol ga je nosil, napol pa se naslanjal obenj. Ne da bi vse jasno do konca domislila, je Kristina zaslutila, da je bila
Sicer pa je bilo docela negotovo, kako bo še s prijateljstvom med Jorundgaardom in župniščem, kadar Sira Eirika več ne bo. Župnik se je bil zdaj postaral in onemogel in je moral najeti pomožnega duhovnika. Govoril je bil s škofom glede svojega vnuka Bentheima Jonssona — pa tudi Lavrans je govoril s škofom, ki je bil še iz prejšnjih časov njegov prijatelj. Ljudem se to ni zdelo prav. Mogoče je sicer, da se je bil tistega večera mladi duhovnik preveč približal Kristini Lavransovi in dekleta morda prestrašil — vendar pa se tudi ne more vedeti, če ni bila sama dala povod za njegovo predrznost. Saj je bilo vendar kesne-je postalo očito, da ni bila tako plaha, kot se je poprej dozdevalo. Toda Lavrans je zmerom imel predobro mnenje o svoji hčeri in jo je na rokah nosil, kakor bi bila skrinjica z relikvijami.
Po tem dogodku se je razmerje med Sira Eirikom in Lav-ransom za nekaj časa ohladilo. Nato pa je prišel ta Sira Sol-mund in se je precej spri z župnikom ,radi nekaterih njliv, o katerih se ni vedelo, ali spadajo k župnemu posestvu ali pa so lastnina Sira Eirika. Lav-ransu je bilo najbolje znano o slehernem nakupu zemljišča v srenji za dolgo vrsto let nazaj in njegovo pričevanje je bilo tukaj odločilno. Odtlej si s Sira Solmundom nista bila prijatelja. Sira Eirik in stari dia-kon Audun sta zdaj malodane stanovala na Jorundgaardu, vsaj tako bi se lahko reklo, kajti prihajala sta vsak dan tjakaj v vas in posedala pri La-vransu, tarnala nad krivicami in nadlogami, ki jih morata prestajati od novega duhovnika, pri tem pa so jima stregli kot dvema škofoma.
O vsem tem je bila Kristina nekaj malega zvedela od Bor-garja Trondssona s Sundbuja; ta se je bil oženil v trondhjem-skem okrožju in je bil večkrat na Husabyju v gosteh. Trond Gjesling je bil pred nekaj leti umrl; videti je bilo, da se ga nikomur ne zdi preveč škoda, kajti bil je skoraj kakor madež na tem starem rodu — skop, trmoglav in bolehen. Edini Lavrans je bil z njim prebil, kajti bilo mu je svaka žal, še bolj pa njegove žene Kudride. Zdaj sta bila mrtva in vsi štirje njuni sinovi so živeli skupaj na dvoru: bili so obetavni, vrli, lepi možje, tako da je bila po mnenju ljudi ta zamena dobra. S stricem na Jorundgaardu jih je vezalo veliko prijateljstvo — prijahal je vsako leto po nekajkrat na Sundbu in jih spremil na lov v zapadne gore. Tudi Borgar je trdil, da je skrajno nespametno, kakor se Lavrans in Ragnfrid zdaj mučita s pokoro in bogaboječnostjo. "O postu se tvoj oče še zmerom kot nor zaliva z vodo, piva pa si ne privošči več tako od srca kot nelkioč," je rekel Borgar. Nihče ga ne more razumeti, tega človeka — saj vendar ni mogoče misliti, da bi Lavrans moral delati pokoro za kakšen skriven greh, in kolikor vedo ljudje povedati, je menda vendar živel tako krščansko življenje kot le kateri izmed Adamovih otrok, razen svetnikov.
Globoko in skrito se je v Kri-stininem srcu vzbudila slutnja, zakaj si oče prizadeva, da bi se bolj in bolj približal Bogu. A jasno doumeti se ni upala.
Ni marala priznati, da vidi, kako je ofče ves ((spremenjen.
V Fini "CUSTOM-CRAFT" FUR COAT, narejen po vaši meri al 1
(I	"STERLING" suknja iz čisto volnenr.Ra blafja, katere lahko naročite t
U	meni direktno iz tukajšnih tovaren, po veliko nižjih ccnah, kakor
I•	drugje v Clevelandu. Brez skrbi sc lahko zanesete, da vas bom P0Sl
I	in z veseljem postregel.
t Prcsim, pošljite mi vaš naslov ali telefonirajte, da vas pelje®
,*	tovarno in to, če kupite kaj ali ne. Vam sc priporočam!
BENNO B. LEUSTIG
1034 Addison
ENdicott 3426
Nekega dne je bila z očetom doli na Skjennu. Ob tej priliki je spet videla znamenito dragocenost, ki so jo imeli tam na dvoru. Bila je ostroga iz čistega zlata, velika in starinske oblike s čudnimi okraski; vedela je, kot sleherni otrok iz domače srenje, odkod je.
,Kmalu potem, ko je bil sveti Olaf prinesel v dolino luč krščanske vere, je gorski kralj zvabil v goro prekrasno And-hildo s Skjenna. Spravili so na goro cerkvene zvonove in z zvonjenjem klicali dekleta — tretjega večera je prišla po bregu navzdol, vsa z zlatom okrašena,
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1126 E. 61st St. 6122 St. Clair A ve. HE 2730.
mm Božična darila
irr/lf za može, žene, dečke in deklice
\S|L° \ )) / dobite v veliki izberi v naši novi trgovini. Ne odlašajte z naku-povanjem. Pridite in oglejte si našo bogato zalogo daril.
ZA MOŽE:	ZA ŽENE:	ZA DEČKE IN DEKLICE
robci	pajAmas	cepiče
SRAJCE	NOČNE SRAJCE	ROKAVICE
KRAVATE	ROBCI	BATHROBES
OVRATNICE	ROKAVICE	SRAJCE
ROKAVICE	NOGAVICE	SLIPS
NOGAVICE	BATHROBES	KRAVATE
BATHROBES	DANCE SETS	NOGAVICE
PASOVI	SLIPS	JOPICI
Tudi veliko drugih predmetov, katerih nam prostor ne pusti omeniti. BREZPLAČNO dobite sedaj lepe stenske koledarje!
Slike, kakršne danes dobite redkokje, ako se sploh, se doc pri nas. Kdor hoče dati za božične darilo res kaj lepega, bo 1 najlepše, ako da res lepo sliko. Teh vrst imam dosti v zalogi to vsakovrstne.
V zalogi imam tudi vseh vrst molitvenikov, slovenske angleške, specialno z velikimi črkami. Izbira velika! Istoti jaslice, importirane in demačega dela, potem kipi, rožni ve« križi najnovejše vrste. Dalje knjige, povestne, zgodovinske, uc nabožne in druge. Zaloga slovenskih razglednic za božič.
rožance department store
SLOVENSKA TRGOVINA
406 East 156th Street
blizu Waterloo Rd.
HEnderson 6561
6113 St. Clair A ve
CLEVELAND. OHIO
Samo še nekaj dni ostane za božično nakupovanje. Izplačalo se vam bo, če obiščete eno ali drugo naših dveh velikih trgovin ter si ogledate našo veliko zalogo božičnih predmetov.
Mi imamo veliko izbero praktičnih diril za vsakega člana vaše družine. In tupi se jih lahko na lahka odplačila.
Ogledali si boste lahko najnovejše Maytag pralnike Royal in McAllister čistilce, Grand in Universal peči, skrinje iz cedrovine, papelnike, naslanjače, svetilke, otroške mizice, gugalnike in zajtrkovalne sete.
Edino, kar vam je potreba je, da si izberete darilo in mi ga bomo za vas dope-ljali, kamor želite.
ZA DEKLETA IN ŽENE: fino spodno perilo, nogavice, rokavi"6, lepi robci, itd.	j
ZA FANTE IN MOŽE:, srajce, kravate, rokavice, nogavice, leP klobuki, fini zimski sportcoats, usnjeni In iz blaga.
Trpežni čevlji za celo družino!
Se priporočam
anton ogrin
15333 Waterloo Road
trgovina v Slovenskem delavskem domu
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
KUPITE SEDAJ — PLAČAJTE POZNEJE!
Božične karte
Pridite k nam, kjer lahko izberete iz velike zaloge LEPE BOŽIČNE KARTE
6019 St. Clair Avenue HEnderson 2088
15301 Waterloo Road KEnmore 1235
POSEBNO! Naše prodajalne bodo odprte vsak večer do božiča!
PRIDITE TUDI PO LEPE STENSKE KOLEDARJE! !
. ..