za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi Je moči GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMETUKI devoted to the Interests of the laboring classes Od bofa do zmage! Stev. 5. Entered ai Second-Class Matter July 8th, 190%, at the Poet-OUtoe at Chicago, ILL, under Act of March 3rd, 1839 Chicago, 111.. 31. januarja 1913. Kdor ne m is ti svobodno, se ne more boriti sa svobodo! Leto XII. Razgled po svetu. Avstro-Ogrsko. Budapest. — V neki konferenci, kateri so prisostvovali vladajoči kj-ogi in načelniki mestnih u-radov, je bilo sklenjeno, da se odločno nasprotuje generalnemu štrajku, ki ga nameravajo vprizo-riti socialisti koncem januarja kot protest proti parlamentu predloženi volilni reformi. Garnizijske trupe bodo pripravljene. En tisoč orožnikov bo tukaj koncentriranih v podporo policiji. INDa odredbo oblasti morajo hišna vrata ob 6. uri zvečer biti zaprta. Nemčija. Berolin. — Leto za letom se po-množuje število doktorjev vsega zdravilstva, ki zapuščajo nemške univerze. V istem razmerju se pa poslabša socialni položaj mlajših zastopnikov znanosti zdravilstva, da si često niti vsakdanje potrebščine ne zaslužijo. ¡Število nemških zdravnikov je danes prenapolnjeno. Leta 1910— 1911 je znašalo število novopro-inoviranih doktorjev zdravilstva 1047 nasproti 945 prejšnjega leta. Za leto 1912 je bilo zopet pomno-ženje za 092 proti 386 prejšnjega leta. Danes je razmerje v Nemčiji takšno, da pride na 197 oseb en zdravnik. To razmerje se najbolj pojasni s tem, da, ko pride v rudnem okraju Gelsenkirchen na 2857 oseb eden zdravnik, pride v Wiesbadnu (gnezdo milijonarjev) že na 389 oseb en leenik. Da se bo to razmerje še poslabšalo, je razvidno iz tega, ko je bilo v poletnem semestru 1912 skupno 13,-380 medicincev imatrikuliranih, 1500 več kot prejšnje leto. V minulih 6 letih se je število medicinskih slušateljev podvojilo. Francija. Paris. — V nižje lezočih delih mesta Pariza vlada luua bojazen vsled naraščajoče Sene, ki je že na 6 čevljev prišla blizo katastrofe iz leta 1910. Predmestja Bercy, kjer so ceste in vinske kleti že pod vodo, trpijo do sedaj najbolj. Z malimi prenehljaji dežuje že celi teden. {Postranski dotoki v Seno, so z vodo prenapolnjeni. Paris. — Grozna dinamitna razstrelim se je pripetila dne 27. t. m., ki je pretresla celo vrsto poslopij v okrožju ene milje okoli cerkve St. Sulpice v južnem delu mesta. Električni kabel ob Rue de iSevres je bil pretrgan, toda znatno poškodovan ni nihče. Policija je mnenja, da se je vsled neprevidnosti delavcev vnela večja množina dinamita, ki je n aim en j en za zgradbo podzemlj-ske železnice. Anglija. London. — V Dublinu so ženske (sufragetke) pobile vsa okna “Dublin Castle”. Tri so bile aretirane. Gospa Dummond je hotela govoriti z finančnim kanclerjem Lloyd George, a bila je zavrjena, nakar mu je poslala ultimatum z vsebino, da hočejo ona in druge ženske zvečer ob 8. uri v zbornici ž njim govoriti ter naj se pripravi. da jih sprejme. Dne 28. t. m. aretirana sufragetka, je dobila 7 dni zapora. London. — Po odtvoritvi mini-strslkega sveta, je predsednik Asquith vprašal govornika, če se dodatna predloga o ženskini volilni pravici, smatra za povsem novo predlogo. Odgovor je bil: da,- nakar je minister odgovoril, da. se je kabinet odločil, nobeden čas zgubljati z zadevo, katero s tem odtegne. Asquith je dostavil, da vlada se bo, za časa obstoja sedanjega kabineta, bavila edino z aktuel-nimi vprašanji, zadevajoč se volilne reforme. London. — Vsled odtegnitve predloge o ženski volilni pravici, je gospa Emmelina Panthurst imela silno bojevit govor. Spodbujala je k * * guerilla-v o jni ” ter k šikanam in nasilstvu raznih vrst. Rusija. Petrograd. — Rusija je prišla do spoznanja, da bo v bodočnosti avtomobil važno vlogo igral v vojr nah; za to hoče vlada pridobiti ameriške kapitaliste, da v Rusiji zgrade velike avtotovarne. Vlada jamči za vsakoletna naročila v veliki obsežnosti za tovorne-in o-sebne avtomobile. Nadalje se zaveže, da v slučaju vojne pokupi tovarne. Tukaj se je izvedelo, da Rusija'ima več agentov po evropskih mestih, ki nakupujejo avtomobile za vojne svrhe oziroma jih puste graditi. V Petrogradu je vstanovljena šola za častnike, ki se vežbajo v vožnji z avtomobili. Kitajsko. Hong Kong. — Časopisje in javno mnenje na Kitajskim, je sedaj silno razburjeno vsled dis-kuzije o novih volitvah, posojilo šestih vlasti in o vprašanju opiu-ma. Osobito poslednje, je zadobilo veliko važnost. Trgovci z opiu-mom na Kitajskim in v Indiji, delajo vse napore, da bi prisilili kitajsko vlado da privoli tudi v bodoče trgovstvo s tem nevarnim strupom; toda v to se ne bodo spuščali ne vlada i ne parlament. Zakon za odpravo opiuma je v veljavnosti od 13. januarja, ter vsebuje določbe: 1. Osebe pod 40 let imajo čas 3 tedne, da se odvadijo opiuma; če ne ubogajo, bodo ustreljeni. 2. Osčbe med 40. in 60. letom i-majo čas '5 tednov za odvaditi; neubogljivost se kaznuje s pro-gnanstvom. 3. Osebe nad 60 let imajo časa 8 tednov, da se odvadijo; protivnost se kaznuje z več letnim zaporom in denarno globo. Pred par leti se je cenilo, da 13,000,000 Kitajcev rabi opium, vsled česar ima narod industriel-ne zgube $850,000,000. Turčija. Carigrad. — Princ Said nalim, predsednik državnega sveta in tajnik “komiteja za Edinstvo in Napredek,” je imenovan ministrom za vnanje zadeve. Prvo oficielno dejanje nove vlade je bila podeljitev koncesije neki nemški tvrdki za graditev pod-zemljske železnice iz Bayezid, Stambul, v Čičli, Pera. Je zlezil pod frančiškansko kuto?! Ave Mica piše pod ozalšanim za glavjem “Družbe ščurkov in stenic” med drugim: “Tudi “Glas Naroda” je nastopil proti socijalizmu! . . . z veseljem pozdravljamo ta odločni nastop proti po gibbon osnemu socijalizmu”. 'To pove veliko. Novice iz Depue, 111. Gospa štorklja se je zaletela in se ni zmotila, ko je prinesla dvojčke, eno moško in eno žensko stvarco, našemu rojaku in rojakinji Antonu in Frančiški Šiška. Pa tudi druge slovenske drufži-nc je obiskala in obdarila. Pri Ki-rinovih je pustila deklico, a pri Urbancovih pa krepkega dečka. Pozabiti ne smemo družine Muh. Omerza, kjer so dobili zadnjo soboto zdravega, čilega sinička. ¡Vse je zdravo in veselo lepih daril. “Na svobodmiselni podlagi” čestitamo rodičem in novorojencem in jim želimo obilo sreče! Poročevalec B. Prva pomoč. Washington. — Urad of Miners v oddelku.' za notrajne zadeve, kateri je do sedaj v celi deželi imel samo 3 do 4000 izvežbanih mož za uvrstitev prve pomoči pri jamskih nezgodah, dokler ne dospejo u-radni rešilni vozovi, namerava v teku tega leta število za to sposobnih rudarjev vsaj podvojiti in je v to svrho razposlal instrukcije o rabi rešilnih aparatov. Te instrukcije vsebujejo lahko razumljiva navodila o prvi pomoči ter prostovoljci rešilnega oddelka se morajo podvreči številnim preskusu jam o praktični izvežbi, nakar dobijo od urada poverila. Razne novice. Slovensko podjetje. Iz Roundup, Mont. nam poročajo, da sta dva rojaka odprla mesarijo pod imenom “The Cash Meat Market”. Eden solastnikov je naš somišljenik in bivši zastopnik v Pueblo, Colo., g. Martin Javornik. Želeti je, da bi naši čitatelji in naročniki, posebno pa slovenske gospodinje v Rotondup podpirale domačo trgovino. Bergerjev predlog. Washington, D. C. — Socialistični poslanec -Berger je, kot napovedano, v poslanski zbornici stavil predlog, da zbornica preiskuje stavko krojačev v New Torku. V uvodu predloga pravi Viktor Berger, da ima kongres pravico preiskavati, ker njujorška krojaška industrija v meddržavnim trgovinskim prometu razpošilja svoje izdelke po vseh delih dežele. — Nadalje pravi, da so mezde tako nizke, da je zdravo okolišče in vsaj deloma dostojno življenje naravnost nemogoče. Potem izvaja Berger, kako so takim razmeram neizogibne posledice pregrešnosti in zločinstva. — Takšne razmere se maščujejo nad ljudstvom, če ljudstvo dovoli, da dalje obstojajo. Parnik ponesrečil. San Francisco. — Brezžični klici na pomoč, ki so 26. t. m. došli v tukajšnjo Merchants Exchange, kažejo na to, da je izvan San Pedro obsedel tovorni parnik “Mackinaw”. Moštvo je baje potapla-joči se parnik zapustilo na rešit-' nih čolničih. “Mackinaw” je ¡bil na poti iz Paname v San Francisco, ter ni imel na krovu popotnikov. Los Angeles. — Pri izvozu iz San Pedro je “Mackinaw” prišel na valne lomilce. Vse kaže, da ni rešitve. Kapitan Robert Dollar, od “Dollar Steamship Co.”, je bil z ve- čimi prijatelji na krovu, kateri so baje bili edini popotniki. Vež pristaniških parnikov je od tukaj odplulo, da rešijo ponesrečence. Povodenj. Vicksburg, Mo. — Silno deževje vzdržuje v spodnjem Mississippi. Reka je 26. t. m. narastla en čevelj. Evansville, Ind. — Kapitan William Elliott, pomožni stanoređnik Zvezne armade v St. Louis, je na ukaz načelnika general štaba sem dospel, da prevzame vodstvo pomožnih del v preplovi jenih krajih. Kapitan Elliott ima pooblastilo, da oskrbi iz stanovanj prepodene s šotori, živili, kurjavo, obleko in1 zdravili. Greenville, Miss. — Porušitev jeza ob “Beulah Levee”, se razširja in skozi drveča voda je dosegla globočino 6 čevljev. Visokost škode še ni dognana. Da ni treba “generalu” sedeti. New York. — Gospa Helena D. Longstreet, vdova slovečega generala zvezne armade, je nastopila kot rešiteljica v sili za generala Daniel P. Sickles ter se mu brzojavnim potom ponudila, da med privrženci Lee-a skupaj spravi $23.476 in komisiji za spomenik v New Torku izroči, katero svoto je general Daniel F. Stickles baje poneveril. Sheriff Harburger je izventega na bogatine v New Torku poslal okrožnico v kateri prosi za prispevke za generala. Obrnil se je do J. P. Morgan, J. D. Rockefeller, Andrew Carnegie in druge finančne “velikane” vzhodne metropole. Sheriff Harburger ima nado, da bo zadeva v Albany kmalu rešena. (Op. ur. Zopet dokaz jednakopravnosti. Ko “general” poneveri $23,476. sc vsi lopovi na pomoč kličejo — in oei-vidno ne bo brezvspešno — če pa stradajoči siromak vzame hleb kruha, se ga pa ¡za 5 let če ne več, v ječo vtakne. Zakoni niso z$ velike lopove; so le za delavca-trpi-na !) Kako Amerika postopa z večletnim priselnikom. New York. — Deportiran je bil 40 letni Jakob Michailick, ki je o-sem let živel v Ameriki, toda se pred nekaj meseci odločil, da obišče svojce v stari domovini v Galiciji. Michalick si je pred leti tu v Zdr. državah pridobil rano na kolenu, ki je vsled brezbrižnosti postala kronična in mož nekoliko šepa. Vzlic temu, da ga to pri delu ne ovira, in vzlic temu, da je dobil poškodbo tu v Ameriki, 'bil je Michailick po osemletni prisotnosti iztiran. Zakonska predloga o naseljeva- vanju sprejeta. Washington. — S 166 proti 71 glasovi je zbornica sprejela konferenčno poročilo o Dillingham-Bumett-naselniški predlogi. Klavzula o izspričevalu o glasu, proti kateri je 'bil senat odločno protestiral, je odpadla; tem nasproti pa so obdržali določbo o preisku-šnji izobrazbe. Vsaki priselnik mora znati citati v svoji materinščini. Senat bo predlogo v sedanji sestavi na vsaki način sprejel in predsednik podpisal. Srečna rešitev. Little Sturgeon, Wis. — Petdeset ribičev, nad polovico prebivalstva vasi, je bilo te dni na veliki plošči ledu vsled vremenske izpre-membe zagnanih v Michigansko jezero. Potem ko so 'bili cele ure izpostavljeni vetru in vremenu, posrečilo se je njihovim prijateljem jih rešiti. 'Neprestani klici na pomoč so doneli na obrežje, ko je veter ledeno ploščo pograbil ter tiral v jezero; in grozni prizori so se obigravali na obrežju, ko so svojci spoznali, da nemorejo pomagati. Še le drugi dan se je posrečila rešitev. Ribiči so mreže zažgali da so si greli roke in noge. Kratke novice. Albany, N. Y. -— Izvzemši samo enega glasu, se je senat državne legislature izjavil za podelitev glasovne pravice ženskam. McKinney, Tex. — Vsled sesede neke velike hiše, v kateri je bila zaloga Oheeves 'Brothers, je veliko število ljudi prišlo ob življenje. Število mrtvili se ceni od 30 do 50. Trinajst oseb je težko ranjenih. Washington. — Poštni nadzorniki so zasledili velikanski švindel v škodo Zvezne vlade, ki se je dogajal s trgovino ukradenih poštnih znamk. Poročila, ki so došla generalnemu poštarju Hitchcock, pravijo, da škoda, ki jo vlada vsako leto trpi znaša $2,000,000'. Grozitev tovarnarjev. Rochester, N. Y. — Za slučaj, da v stavkarski situaciji ne nastopi odločilna sprememba, bo še pred pondeljekom 12 tovarnarjev za obleke zaprlo svoje delavnice in 12,000 delavcev in delavk bo praznovalo. Tovarnarji pravijo, da bodo zaprli vše tovarne, če se stavkarji brezpogojno ne vrnejo na svoje delo. Štrajkarji zahtevajo priznanje unije, toda delodajalci so odločeni, da ročaj iz rok ne spuste. Predpise bi dajali, a taeih ne sprejeli. V Rochestru se vsako leto izdela 2,000,000 oblek; ena tretina se izda za mezde. Vstrajna seja. New York. — Blizo popolne o-nemoglosti, so veliki porotniki zaprosili sodnika Goff, naj jih odslovi ali pa vsaj za nekaj časa di-spenzira. Blizo tri mesece so bili nepretrgoma vposleni in sodnik je prošnjo vslišal ter jim dal dopust do 17. februarja. Porotniki so med drugim sledeče škandale obravnavali: Razmere v “Tombs”, volilne sleparije, zarota požigalcev, “grabš” policajev, podkupljenje občinskih uradnikov, poneverbe mestnega denarja itd. Eletrični stol. Montpelier, Vt. — Namesto vislic bo v državi Vermont nastopil električen stol, če govemer Fletcher tozadevni zakon potrdi. PRELOMIL CELIBAT. Zopet eden, ki se je izneveril katoliški cerkvi. iChicaški meščanski listi poročajo novico iz Washingtona, D. C., z dne ¡22. t. m., ki se glasi dobesedno: “Z velikopomembnim povdar-kom na besede “David Hillhouse Buell” brez navadnega cerkvenega priveska “Father”, je Rev. J. A. Darte, podpredsednik Georgetown vseučilišča dal duška splošni, toda tihi jezi krajevnih katoliških duhovnov radi poroke Rev. Davida Hillhouse Dueli, bivšega predsednika Georgetown vseučilišča s gospodično Katarino Powers iz Bostona. ‘ ‘IPoroka Davida Hillhouse Buell”, pravi Father Duarte, “je pretresla mozeg vsihi prijateljev vseučilišča, ki se zgražajo nad tem, da je prelomil obljubo devi-štva. 'Poroka bo škodila vseučilišču, ker ‘rif-raf’, katerim pridejo take senzaeijonelne dogodke prav, bodo z vso močjo kazali na tu-kajšnO moralo. Razume se, da g. Buell ni več duhoven v rimski kat. ceikvi, niti ni vež član Jezusove družbe (jezuvit), ker je prelomil svete obljube, ki jihi je storil cerkvi in Jeznfsovi družbi. Izobčen bo iz cerkve.” Father Buell je bil najpopularnejši predsednik vseučilišča. Bil je prece j mlad mož in se je zelo inte-risiral s športom in posvetnimi stvarmi. Slavil je kot dober cer-kovnjak in zelo nadarjen in učen šolastik. Za časa njegovega predsedovanja vseučilišču je bil zelo priljubljen pri učencih. Verniki so prepričanja, da se bo zgodilo formalno odstavljenje Fathra Buell iz duhovništva v par dnevih. Kardinal Gibbons ho brez-dvoma opravil ceremonijo izobčenja z velikim pompom v prisotnosti vsih duibovnov, katere bo mogel skulp zbobnati, da bodo pričali tej veličastni ceremoniji in se znali varovati pred kaznijo, ki zadene tiste, ki se materi cerkvi izneverijo. j Obtožba proti Debsu. Terre Haute, Ind. — Evgene T. Deb's, bivši predsedniški kandidat socialistične stranke, je bil 24. t. m. aretiran na obtožbo Zvez. oblasti. Obtožba izhaja iz tretjega Kansaškega Zvez. okrožnega sodišča ter se iglasi po svoji tehniški vsebini pravna odvrnitev. Gosp. Debs, kateremu je bilo v njegovem uradu dostavljeno povelje aretacije, je takoj položil jamščino $1000. Terre Haute. — Debs je po njegovi aretaciji izjavil, da on si ne misli vzeti odvetnika; bo pa preti njemu naperjeno, dbtožbo na način pobijal, da bo porotnike seznanil s preprostimi dejstvi. “Vse kalže,’ pravi Debs, “da je Zvez. pravdnih h Kansasa, nekega bivšega kaznjenca plača!, ki je k meni prišel s pretvezo, da hoče kje na svetu pričeti novo življe nje, ter mene prosil za finančno pomoč. Jaz sem temu človeku obljubil zaprošeno podporo, in sedaj stojim tukaj kot obtoženi in obtožba pravi, da sem nameravai sodno pričo odtegniti jurisdikciji Zvežnega sodišča. Za slučaj, da pride proce« do razprave, obljubim zanimiva i .v'k>'tja, predu j bo razprava zaključena. Terre Haute. — V nekem članku, ki ga je .¡b ja vil “Appeal to Reason”, je. pred nekaj časom Debs popisal baje nevzdržljive od-nošaje v Zvez. jetnišnici Fort Leavensworth. Članek je bil povzročil preiskavo po Zvez. oblasti in sledila je odslovitev takratnega ravnatelja jetnišnice. Volika-porota je v načinu objave, omenjene zadeve v “Appealu” našla spo-tikljiv predmet ter sklenila, da se kanzensko postopa proti urednikom, ki list po pošti razpošiljajo. V tem slučaju je baje Debs nekaj prič odstranil, tako trdi obtožba. Debs označuje obtožbo za poskus uničenja lista “Appeal to Reason”. Iz Balkana. London. — Rechad paša, vodja turške mirovne delegacije, je v nekem dvogovoru izrazil svoje pomilovanje nad trmoglavostjo zaveznikov, ki ni samo v kvar porti, marveč pred vsem njim samim. “Ta trmoglavost,” je dostavil turški državnik, “je toliko obžalovanja vrednejša, ko Bolgarija Drinopolje ne rabi za obrambne svrhe, kakor tudi iz družili razlogov ne potrebuje, med temi ko posest trdnjave za porto iz zgodovinskih, sentimentalnih in verskih ozirov pomeni naravnost življen-ski pogoj. Iz vojaškega stališča je, kakor sedanja vojna kaže, posest trdnjave strategična ovira, in z dobrim povodgm se zna reči, da bi bila porta brez trdnjave vojaško močne ja. Dokaz: Ena cela armada je tam danes 'zaprta ter zakleta k brezdelnosti. Turčija je napraim zaveiznikom neoporekljivo zavzemala spravno stališče. Toda kaj koristi sestanek konference, če so bile Balkanske države že v pričetku edine, da ne dajo nobenih koncesij? Od nekedaj je bil namen takšne konference kompromis na podlagi nasprotne popustljivosti. Za slučaj, da bi še bili nasprotniki velikodušne pokazali in se odrekli Dri-nopolju, postala hi bila Turčija zaveznica Bolgarije, kakor se je zgodilo po vojni 1. 1806 med Av-striio in Prusijo.” London. — Komite Balkanskih delegatov je rešil svojo nalogo in sestavil spomenico, po kateri ho turškim delegatom' naznanjeno, da se prekinejo mirovna pogajanja. Predaja spomenice, se še ni izvršila. ¡Vsebina dokumenta je kratka. Turke se spominja na to, da od prenehljaja mirovnega pogajanja dne 6. januarja porta, še ni niti koraka storila v prilog nadaljevanju pogajajn, med tem ko so dogodki v Carigradu najboljši dokaz, da se ne bi ugodilo zahtevi zaveznikov ¡z ozirom na Drinopolje, in Egejske otoke. Iz tega vzroka preostaja, kakor nota pravi, za slučaj da porta nima staviti novih predlogov, zaveznikom samo alternativa, da smatra pogajanje za pretrgano. “Danica”. Samo par besedi o velici, katera se je vršila zadnjo nedeljo, 26. t. m. v Narodni Dvorani, Chicago in katero je priredilo vrlo Mladeniško Podporno 'Društvo “Danica”. Veselica se je v vseh ozirih prav dobro obnesla. Najzanimivejša točka veselice je bila igra “Cigani” v treh dejanjih. Igralci, člani društva “¡Slovenija” iz Jolieta, so svoje vloge prav dobro, če ne izvrstno, izpeljali. Moški in mešani pevski zbot je zapel par slovenskih pešmi, par pesem sta zapela tudi “Slovan” iz So. Ohicage in “Orel” iz velike Chdeage. Dvorana je bila polna občinstva. Predno pa zaključim moram omeniti, da naše ljudstvo ni kaj po'sebno poslušno pri igrah; eni govorijo na glas, drugi zopet motijo zraven sedeče, itd., tako da je včasih težko slišati igralce. Zast. ČE NE PREJMETE prihodnje številke Glas Svobode in če dolgujete na naročnini, je to znamenje, da smo Vam list ustavili. Ponovite naročnino še ta teden. DENARJE V STARO DOMOVINO poliljjhmo: za t 10.30 ................. 50 kron, za * 20.40 100 kron, za $ 40.80 ................ 200 kron, ža * 81.C0 ................ 400 kron, za $ 102.00 ............... 500 kron, za $ 203.50 .............. 1000 kroD, za 8 40(5 CO.............. 2000 kron, za $1015.00 .............. 5000 kron- Poštarina je všteta pri tehavotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brer vinarja odbitka. Naše denarne notiljatve izplačuje c.kr. poštno hranilni urad y 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 t gotovim v priporočenem al i registriranem pigmu, večje zneske po Domestic Postal Money Order alipa New Yta-k Bank Draft: FRANK SAKSER CO. 88 Onrfland St. New York 104St,Cleiv Ave., N. S, Cleveland, Ohio OD PLUGA DO K RONE ZGODOVINSKI ROMAN. SPISAL JAKOB BEDENEK. 2 =aB PRVI DEL. (Nadaljevanje.) VIII. Joca odseka hitro nekaj smere-kovih vej, poveže jih z vrvico, konec priveže za ¡bližnje drevo in mi • rže zvezane veje v jamo. Takoj nato jame guliti brstja in smcrec-ja na ogenj, da zažge grozno grmado, s katero plaši volka, dokler me ne reši. Kadar mi je pomolil vejo, rekel je: 'Sedaj pa le dobro pazite. Podam Vam vejo, po kateri si pomagate iz jame. —-Volk se tudi požene za Vami, da hi Vas ravsnil. Imejte torej ogrnjeno suknjo, da zgrabi njo, kadar ravsne po Vas; ona Vas reši. Kakor je paznik računjal, tako se je agodilo. Joea posveti nad jamo z gorečo butaro, kar volka silno oplaši, in pravi: 'Sedaj-le!’ Poženem se po veji, volk me niti ne opazi, tako je izibegan. Šele ko sem nekoliko od tal, požene se ves divji za mano in hlastne po meni. Zgrabil je res le mojo suknjo, meso sem mu pa srečno odnesel iz jame. Suknjo je volk, kakor sem zvedel pozneje, raztrgal na drobne kosce. 'Ali ste se kaj pobili?’ vpraša me Joca, ko sem bil zunaj. ‘Menim, da ne, vsaj ne boli me nič, ustrašil sem se ujete mrhe res.’ ‘Kaj pa sedaj,’ vpraša zopet Joca in se praska za ušesi, ‘domov hoditi Vam ne kaže. Mati bodo sicer nekaj ur v groznih skrbeh, toda jaz jih že potolažim. K meni pojdeva, kjer se bodete nekaj časa prikrivali ljudem, ki naj le mislijo, da Vas je volk požrl. Gorje pa njemu! Na mojo vero, še živi stari pravični Bog nad nami, ki bode kaznil vneb o vpijočo krivico! Nekaj dnij ga le pustimo, naj se raduje zlodejstva svojega, potem pa mu potegneva krinko z obraza.’ "‘Odšla sva domov,” pripoveduje Nande dalje, katerega poslušajo tako zvesto, da pozabijo celo na pijačo. ‘‘Ali drugo jutro se mi je godila slaba. Mrzlica me je jela tresti, in kar v postelji mi je bilo ostati. Vrli naš Joca je bil tudi tej kmalu kos. Natočil mi je čašico pelinovega soku, katerega sem moral izpiti v dušku; dalje je zmel pol pesti tavžentrož na štu-po in mi jo je zmešal v vino. — Kmalu se je mrzlica poslovila od mene. Tisto dopoldne še je hitel Joca tudi k moji materi v Zemun, da ji poroči, kako in kje sem. — Ljudje, ki so videli mater dopoldne še vso brezupno, stikali so glave drugi dan, ker je bila tako udana. Niti jokala ni več po izgubljenem sinu. Bač pa je zahajala vsak dan k meni v gozd, dobra duša, Bog ji daj nebesa! Lažnivemu Janošu, kateri je baš prej pobegnil od tod, jela so goreti tla pod nogami, odkar je slišal, da v jami ni bilo druzega od mene, kakor raztrgane cape. Čevljev in kosti ni bilo najti. Janoš, pretkani lovec, vedel je dobro, kaj to pomeni, in nedolgo nato ga je vzela noč, še predno sva mogla z Joeo izvršiti svoj nalklep. Da bi utegnil biti pri ciganih, zdelo se nam je vsem, vendar pa so nekateri trdili, da je šel morda preko Save v Beligrad k Turkom.” 'Sedaj se je zdelo sodniku ,Skri-narju, ki je Nandeta uvedel v družbo, primerno, dodati nekaj besed. Rekel je: ‘‘Oprostite go- spodje, da Vam nisem že prej naznanil vzroka, ki je strijčnika privedel v imojo družino. Čisto navaden je, mladenič potuje namreč po svetu, da se pouči, kako je drugod v njega stroki. Odtod si ogleda tukajšnje bližnje gradove na Igu, v Polhovem Gradci, v Smledniku, na Fužinah, Rakovnik in morda tudi Šneperk in Po-stojino na -Notranjskem, potem se pa vrne v Slavonijo na svojo službo.” “No, to je lepo in prav, da si mladi gospod svet ogleda in se ga uči spoznavati na svoje oči,” pritrdi trgovec Rode; “kaj je namreč dandanes človek, ako hi bil dalje nego od Ljubljane do Šiške? Nič, vsak berač ga lahko o-slepari, kadar in kjer se mu ljubi, ako nanese govorica na kaj drugega, nego kako se doma hruške pečejo. In (zlasti gozdarski u-radniki morajo poznati svet in njega običaje, da zvedo, kako drugod njih tovariši oskrbujejo gozde, kako goje in rede divjačino in tako dalje.” “Kaj pa je človek dandanes, a-ko ni bil dalje, nego od Ljubljane do Šiške?” te besede trgovca Rodeta so zadele nekoga v naši družbi globoko v srce in so se mu on-du tako vkoreninile, da se jih ni mogel iznebiti. Mladega inžener-ja Veho so namreč popolnoma prevzele. “Da, svet, svet je moje bodoče zemljišče,” rekel sem doma ,ko smo se z materjo za bodoče gospodarstvo pogajali, in to zemljišče moram vendar kolikor toliko spoznati. Hočem ga! S tem bodem pa tudi silno ustregel svojim zavistnikom, ker se jim u-maknem s poti. Jaz ne maram kruha in ga tudi ne morem jesti, da bi mi teknil, ako ga mi zavidajo. Naj ga jedo drugi!” Tako modruje Veha v sebi, ko dvigne podobar Kosta čašo in napije Nandetu na srčno rešitev, na srečno izvršitev poučnega potovanja in na srečni povrat v slavonsko domovino. Po napitnici se obme Kosta k Vehi in pravi: “Ti, prijatelj, tudi tebi ne bi bilo odveč, da bi kolikor toliko poskusil svet, če hočeš biti kaj prida v življenji svojem. Vsaj nadarjen si dovolj. Poslovi se od domače zemlje za nekaj let, saj ti ne uteče. Našel jo bodeš še vedno, kakor si jo zapustil. Med Francoze pojdi, ondu i-majo velike in za brodarstvo kakor nalašč ustvarjene reke. Ondu se bodeš izobrazil kar najpopol-neje; lahko se vzpneš do primerne visoke službe, katero ti bode tukaj izpodkopavala zavist.” “Res je, gospod Veha, tudi jaz sem popolnoma Kostovih mi-slij,” pritrdi trgovec Rode. “Leta je mojster v svoji stroki, bodisi v tej ali oni, kdor kaj sveta poskusi.” V takih pogovorih je potekel gostom večer in predno bi si bil kdo mislil, bila je ura deset, ki je vse brez razločka spodila domov. Veha in Anica sta si segla med vrati v roke, želela si lahko noč, in vrata so se -zaprla za mladim inženerjem, ki je spremil Nandeta in sodnika Skrinarja domov, nato pa tudi sam šel nemudoma spat. Stanoval je v Krakovem pri Tončku, nedaleč od ¡Selana v prvem nadstropji, v sobi, ki je imela po tedanji navadi železne križe v oknih. Proti polnoči nastane v Ljubljani grozen vrišč, po zvonikih 'bije plat zvona in od vseh krajev vro ljudje v KraJkovo, kjer sika iz Tončkove hiše in strehe plamen skozi okna in proti nebu. Vse hiti gasit, kar more. Ženske in dekleta prinašajo vode; moški svet brani sosedne hiše kolikor se da. Med vsemi se najbolje odlikuje po svoji spretnosti in neustrašno-sti Petelinov Janez iz Podpeči, ki nocoj izjemno ni šel domov, temveč se je blizu svojega čolna kar po travi položil, ko se je ob desetih vrnil od “¡zelene lipe”. Pre.j nego bi bil jabolko snedel, zaspal je Janez na pristanišči zelene Ljubljanice, in tudi njega je vzbudil šele ljudski krik in vik. Hitro je planil kvišku in hitel na kraj nesreče. Ondu najde med drugimi dekleti in ženami, ki so donašale vodo od bližnjih vodnjakov, tudi Selanovo Anico, toda brez škafa, vso zbegano, vso o-bupano. Ko ga ugleda, pozabi ves popoldanski prepir, steče k njemu, zgrabi ga krčevito za roko rekoč: “Oh kje je, .Janez,"Veha? Njegova soba sicer še ni v ognji, ali dolgo ne bode, da se je plamen polasti, stopnice v hiši že gore, njega pa ni nikjer videti.” “Kaj vem, kje je,” odgovori Janez moški, “saj si ga izvestno videla še kasneje nego jaz!” V tem hipu vzdrami Veho, ki je do sedaj popolnoma mirno spal v sobi svoji, vriš in piš ljudij ter pokanje goreče strehe in podiranje lesenih gorečih stopnic. Veha plane iz postelje in k durim, katere kar more hitro odpre, zajedno pa tudi že zaloputne. Grozen prizor je ugledal zunaj — vse namreč je bilo že v ognji. Od du-rij hiti k oknu, in oj ti nesreča — zaimreženo je, križi so na vse strani. Veha se upira vanje, stresa in stresa jih, pa vse zastonj. In vendar ni bilo zastonj. Ljudi je s tem opozoril na grozno nevarnost, iV kateri je bil ravnokar: ali za- dušiti se ali pa živ zgoreti. Prva ga je ugledala Selanova Anica in na ves glas zajokala, videč, kako se trudi, da bi se rešil. “IŠe je živ!” vzklikne prestrašeno dekle, “ali kdo ga reši iz zaprte sobe?” Nihče se ne oglasi, ker se vsak trudi, kako bi sosedne hiše obvaroval požara. “Za Boga svetega,” kliče Anica, “ali res ni nikogar, ki bi si u-pal rešiti inženerja? Pristavite mi lestvico k oknu in dejte mi močno sekiro v roke, jaz sama razbijem okrižje! Sekiro in lestvico mi prinesite, ali nihče ne sliši?” “Kaj boš ti, revše nezmožno, kjer celo odrasel možak ne opravi ničesar, ako ni posebno trdnega duha in telesa! Jaz vem, kako so trdni oni-le križi. Nihče bi jim ne bil kos, nego Petelinov Janez iz Podpeči, kateri je prej tukaj delal in vlačil iz hiš na vse prete-ge,” razlaga star Krakovec in še pristavi: “Glejte, že je jelo leteti raz streho!” “Janez, Janez, kje si? Sto goldinarjev ti odštejem še danes, če hočeš, le njega mi reši!” kliče o-bupna Anica — prijatelja, s katerim se je popoldne tako srdito sprla ravno zaradi — njega. Janez res sliši Anico, pusti vse delo in priteče ves potan k nji. Ko ga dekle ugleda, ponovi svojo ponudbo, Janez pa pravi: “Če bi bilo še mogoče, storil bi človeško dolžnost brez denarja, ali kakor vidiš, že leti s strehe, in sedaj križe lomit hoditi, bilo bi toliko, kakor hiteti v smrt. Vsakogar, kdor bi si sedaj upal tjakaj gori, pokopala bi streha, ali pa bi ga pobilo goreče tramovje, in mesto jednega, bi imela dva mrliča. Ali ti je to tako malo? Treba je počakati, da se streha udere, potem, če dotlej, ne pregori strop, ali če ga ogenj ne posili pri durih, ki jih pa tudi že od vseh krajev o-blizuje plamen, ittegnemo ga rešiti, prej pa nikakor ne.” “Oh, že vidim, da ste same stare babe, ne pa možje, ki hlače nosite in se ponosno ob prsa bijete, kedar ni potreba. Daj mi lestvo in sekiro, jaz ga rešim ali pa poginem ž njim, le da vas osramotim. Brž, daj mi, česar potrebujem.” “Nič ne bodeš!” zagrmi Janez, in oči se mu grozno zabliskajo, “jaz ga pojdem rešit, da mi ne bodeš očitala, da te je kdaj ‘stara baba’ snubila, katero si s košem odpravila. Jaz ga rešim, če ga le kdo, razven Boga!” “Ti, Janez?” vzklikne Anica, “ne, Janez, ti ne!” Jela se je bati za Veho, da bi mu Janez morda ne bil kaj nakanil. “Zakaj ne jaz, saj si me še malo prej sama klicala? Ali nisem poštenjak, ali sem morda cigan?” vika Janez plametečih oči j in stiska pesti. “Ne, ne, Janez, poštenjak si od nog do glave,” izgovarja se Anica in mu gleda v oči. “Poglej jih, nihče nima srca, nego le ti. in le ti ga utegneš rešiti. Vidiš, Janez, tamkaj je lestva, sekiro ima pa ondu-le sosed v rokah. Hiti, prosim te, hiti, vidiš, Vehe že ni več pri oknu!” “Ne hodi, Janez, po tebi bode,” svare sosedje. “Čemu pogubiti dvoje ljudij, ako jednega človeka ni mogoče rešiti.” “Janez hiti, vse ti dam, kar hočeš, samo reši ga. Janez, vse, ali si slišal, za ženo me dobiš, če rešiš inženerja, na Boga ti prisegam, da te vzamem, toda le reši ga!” Anica se zgrudi nezavestna na obrežje Ljubljaničino, kjer se zopet zave, toda trese se po vsem životu. Janez je vse dobro slišal, kar mu je obetala Arniča, in kakor razdražen lev plane po najbližjo lestvo, pristavi jo k oknu, kjer se je prej Veha trudil s križi, iztrga najbližjemu gledalcu težko sekiro iz rok in hiti kar po dva klina prestopajoč kvišku, ko od strehe že leti na vseh krajih. Gori do-spevši, oklene se Janez z nogami dobro lestve in prične s sekirini-mi ušesi tako silno tolči po trdnem okrižji, da se že pri četrtem udarcu prevrne v sobo. Zdajci izpusti sekiro na tla in zleze v sobo, iz katere se že vali gost in omamen dim. Pri durih najde Veho nezavestnega na tleh. Janez ga zadene na rame in hiti skozi Okno ž njim na lestvo in odtod na tla. Nese ga na pristan do Ljubljanici ter ga položi pred Anico na zeleno trato, nato pa zopet takoj hiti na pogorišče. Anica poklekne poleg nezavestnega inženerja na travo, sklene roke in vzklikne: “Rešen je, čast Bogu! Rešen je, ali — za kako ceno! Vendar, kaj hočem, da le on živi, kaj jaz! Kaj je moja sreča proti njega življenju! Ali, kaj poreče, kadar zve, za kakšno ceno sem ga rešila iz ognja —?” (Dalje prihodnjič.) SLUČAJ DUHOVSKEGA ŽALJENJA V CERKVI. V mestiih pride prebivalstvo tako malo v dotiko z duhovniki, da nima pravega pojma, kakih sredstev se časih poslužujejo na deželi, da strahujejo kmečko prebivalstvo. Prav izanimiv slučaj brutalnega strahovanja se je zgodil v St. Oselici in imel pri škofjeloški sodniji svoj zaključek. Pred kazenskim sodnikom je stal župnik Soukulp iz St. Oselice. Obsojen ni bil, ker še mu je velikodušho odpustilo in je s solznimi očmi prosil odpuščanja ter prevzel vse stroške — kakih 200 K —-in obljubil, da storjeno 'žalitev prekliče na leči. Stvar, ki se je tako poravnala, je bila sledeča: V adventu je poklical župnik kapucina iz Škofje Loke na pomoč za spovedovanje. Med drugim je šel boljši posestnik s svojim enajst ali dvanajstletnim sinom k spovedi; opravila sta jo oba; sin pri župniku, oče pri kapucinu. Po spovedi sta pristopila 'k altarju, da hi prejela obhajilo. Obhajal je župnik sam. Ko pride do rečenega moža — očeta ga — kar preskoči. Oče, osramočen na tak način ne le pred ljudmi sploh nego pred lastnim sinkom, se je mirno umaknil v klop. čez neka j časa je obhajal kapucin. Osramočeni mož je zdaj zopet pristopil k obhajilni mizi. Pater kapucin ga je hotel obhajati, a — glej! — tedaj je stopil iz klopi pred altar-jem sam župnik, se postavil pred kapucina in zarohnel: Jaiz sem župnik — tega ne boste obhajali. Tako je bil mož drugič pred svojim otrokom in pred ljudstvom hudo osramočen, a molčal je zopet in se umaknil v klop. In ko je čez nekaj časa župnik zopet sam obhajal nekega moža, tedaj je o-sramočeni mož tretjič pokleknil. KaJko je morala njegova duša kred peneti po obhajilu, da se je tako premagoval in vzlic dvakratnemu krutemu žaljenju še tretjič stopil pred obhajilno mizo. Toda župnik je samo onega drugega moža obhajal, tega pa tudi zdaj ne in ž njim vred tudi ne neke ženske. Ta nesrečnica si je naikopala župnikovo preganjanje in javno sramotenje s tem, da se je zagrešila v ljubezni. Ko je župnik potem stopil pred altar in najsvetejše,' se je obrnil proti ljudem in zaničljivo zaklical: “Čudno se bo vam zdelo, da talko postopam” — da, res, čudno je bilo tako postopanje, več kaikor čudno. Osramoče-nje nesrečne ženske pred vsemi ljudmi je grdobija, da si grje ni misliti. V župnikovem postopanju se zrcali srčna surovost, ki bi se je še kak konjski hlapec sramoval. A kaj je zagrešil tisti mož in oče, ki ga je župnik trikrat osramotil. Mož je bil vojak, doslužil je vojaščino brez vsake kazni, tudi sicer nima nobene kazni, niti zaradi kakega prestopka. Že to kaže, da je raznmen in razsoden, saj se je premagoval še v cerkvi, ko ga je župnik trikrat razžalil. A župniku se je zameril zaradi — bere! Župnijk kar samolastno ure-juje bero. Pravi: draginja je, vse je dražje, torej gre tuidi meni večja bera. Nekateri, ki niso posebno razsvitljeni, se dajo skuibiti, četudi godrnjajo, ta molž pa je videl nekaj sveta, zna ceniti trud in delo, pozna vse težave in zato ni dal, kolikor j>e župnik zahteval, ampak le to, kar župniku gre po veljavni postavi. Ne vinarja manj, pa tudi ne vinarja več! In zaradi tega ga župnik sovraži, preganja in javno sramoti. Zato, ker ni župniku več štel, kakor je bil dolžan, zato ni dobil obhajilo. Če je župnikovo .postopanje naipram nesrečni ženski izralz velike srčne surovosti, je pa njegovo postopanje proti temu možu izraz velike lakomnosti in velike hudobije. Mož, ki ga je župnik tako krvavo ponižal, je šel na sodnijo in je tam dokazal, da stoji po mišljenju in čustvovanju visoko nad svojim župnikom. Odpustil je osramočenje, ki je po nazorih kmečkega ljudstva najihujše. Ta kmet ima v svojem stcu več noblese, kakor njegov ¿upnik, ki se imenuje božjega namestnika. Navedli smo ta slučaj, ker kaže, s kakimi brutalnimi poniževanji je tiranizirano kmečko ljudstvo in kakšni sili je izpostavljeno. Tako poroča “BI. Narod”, kar nam zopet potrjuje, da so si, z malimi izjemami, vsi popi jednaki. To so “junaki”’ brez para, toda ko se njim stopi na palec in prime za strupeni jezik, po tem pa je joj! Vsi svetniki pomagajte in pa v imenu Kristove ljubezni odpustite!! Zgubljeno bogastvo. (Zgubljeno bogastvo si lahko nazaj pridobimo, če ž njim ne zgubimo tudi svoje glave. Pričeti moramo e novo eneržijo in storiti kar je največ v naših močeh, da popravimo zgubo. Še celo če zgubimo naše zdravje, ne smemo obupati, ker v največjih slučajih, se lahko zopet ozdravimo. V takih slučajih,je potrebno, da najlprej ojačimo prebavni sistem s Triner-jevim ameriškim zdravilnim grenkim vinom. Ko hitro bo ta sistem prejel dovolj hrane in jo popolnoma prebavil, se bo povrnilo zdrav je. To Edravilo bo sčistilo sistem, ojačilo telo, bo odstranilo zaprtje, grizavico in krč, glavobol, mnoge bolezni v želedcu in «revah in vam bo dalo novo eneržijo. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. — Triner jev Liniment za za trganje v členih in mišicah. RABIMO — DVAJSET MLADIH dostojnih in inteligentnih mož, čednega obnašanja potrebujemo takoj po vseh krajih Združenih držav, da nas zastopajo. Morajo biti vešči angleškega jezika v pisavi in govoru. Takim prosilcem nudimo mesta z neomejenim poljem in gotovim uspehom, ki jih napravijo neodvisne za življenje. Pišite v lastnem jeziku za dogovor ali pa se zglasite osebno na 5918 South Halsted St. po šesti uri zvečer in vprašajte po g. But-tler. BUTTLER & FARRELL, P. O. Box 204 Chicago, 111. Z Severov Almanah in Zdra vodovje za Slovence za 1913 lehko dobite zastonj. Dobite ga od Vašega lekarnarja. --- # NIHČE Nil .brez tistih razdražljivih glavo-bolov, ki včasih pridejo, ko «a jih najmanj pričakujete. Ni T Vam treba trpeti, alko rabite ^ Severove Praške | Zoper Glavobol § (Severa’s Wafers for Headache ^ and Neuralgia.) Cena 25 centov škatljica. Severov Balzam ja pijača (Severa’s Balsam for Lungs) se priporoča radi njegovih u-činkov pri zdravljenju kašlja, hripavosti, davice, vnetje sapnika in veliko drugih neprilik 'dihalnega ustroja, posebno pa tistih spremljenih z kašijom. Cena 25 in 50 centov. Severov Življenk si Baham Severa’s Balsam of Life.) je bi] popolnoma preizkušen v veliko slučajih. Poskusite ga in se prepričajte. Priporočan je zoper zapeko, neprebavo, težko prebavo, otrpla jetra, izpehavanje, napihovanje, in veliko drugih neprilik želodca, jeter in črev. Cena 75 centov. Kadar rabite zdravila, vprašajte Vašega lekarnarja za Severov a. On jih prodaja. Zavrnite nadomestitve. Ateo jih nima v zalogi, pišite k; nam za zdravila in zdravniški svet. W. F. Severa Cd CEDAR RAPIDS. IOWA < < < < * < < -i i < i •< Kako jez vašimizobmi^ : I«»,»»»»»» T-rV »TT » . . . frWTTTt millHM'Hin • ► Ako imate iste v slabem stonju, ne odlašajte, dajte sezdraviti takej, kajti pozneje utegne imeti to slabe posledice ia vaše idravje kakor tudi za vaš žep Pomaga) sem že v sto in sto slučaji! tukajšuJm Slovencem o čemur se lahko prepričate po svojih rojakih. Vsako orodje v mojem uradu, ki gre o vaša usta je čisto in prekuhano s električnim aparatom. Zob» derem bres bolečin. Po večletnem delovanju sem si pridobil svmpatite tukajšnih Slovencev. Drugi zobozdravniki zlorabjajo mojo pril jubljencst med Slovenci s tem, da »as varajo, da smo v kompaniji. Ne dajte se preslepiti, ampak pridite n aravnos v moj urad, kjer «mate njbol jšo slovensko žensko postrežbo. DR. A. A. KALBFLEISCH WHITE CHOSS ZOBOZDBaTIOK 6426 St ClaiT Ave« CLEVELAND, OHIO. f v o» ’k -r «r v-T* ▼ T ▼ ar i Solidna slovenska trgovina J V zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, kar jo-5 spada v to stroko. Popravljam tudi ure in drugo. V za'ogi imam tudigramrfone. slovenske, hrvaš ke, nemške in anglešae plošie. Se priporočam. Za vse pri meni kupljeno blago jamčim. FRANK ČERNE 6034 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. postavite številke odi 1 do 9 v vsak kolobarček tako da bo skupna svota znašala 20 v vsih smereh. Ene in iste številke ne ¡smete rabiti več ko enkrat. — Če pravo zadenete, Vam bodemo poslali kreditni ček za $15, kateri je dober pri nabavi moške ali damske dvajset let jamčene zlate ure in verižice. — Poslali Vam bodemo tudi katalog, iz katerega si izberete lahko uro, verižico ali privesek. Ta ponudba je samo za kratek čas, zato pišite takoj in pridenite znamke za poštnino za katalog. HOME CREDIT CO., 502 E. 16th St. Dept 61 New York GLAS SVOBODE CO. 3622 W. 26. STREET, CHICAGO. POŠLJITE ml ........brošur: “Škof proti župniku", za kar prilagam .....................................$..... POŠILJAM podporo za laatno tiskamo .............. $.... NAROČNINO za Glaa 8vobode..........................$.... •kup..........................$.... Ime priimek ............................................ Naslov ................................................. Meoto In država......................................... Sem star «II nov naroSnNc S.S.P. v X Zveza y Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909, Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 112S0 Indiana Ave., Chicago, 111, WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN KONDA, 3G22 W. 26. St., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohio. JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa. JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Ind. POMOŽNI ODBOR: ANTON SLOGAR, 4144 W. 16. St.. Chicago, IH. JAKOB TISOL, 11355 Pultom ave., Chicago, 111. JOHN JEREB, 321 — 136. St.. Chicago, BI. FRANK GODINA, 1441 Full er ton St., Chicago, 111. MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsapisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika jffos Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je "Glas Svobode”. Seja zadno sredo v mesecu, v Welky-®vi dvorani, 1805 Blue Island are. DRUŠTVENI URADNIKI. Št 1. Chicago III.: A. Samsa, pred., T537- West 20th. St.; Victor S. Skubic, taij., 2727 S. 42nd Ct.; V. Ku-lovic, blag., 3233 Sheffield Ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 2 Claridge, Pa.: V. Rednalk, pred., Box 462: J. Mlakar, taj., Box 68; S. Sturm, blag., Box 434. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 3. De Pue, lil.: M. Omerza, pred. B. 601; J. Omerza, taj.. Box 651; D. Badovinac, blag., B. 341. — Seja vsako 1. nedel j o v mesecu1. Št. 4. Black Diamond, Wash.: G. PodkrajniJk, pred.; J. Charl'ach, taj.. Box 234; Ig. Potočnik, blag., Box 715. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 5. Darragh, Pa.: M. Kuetz, pred. Box 36; J. Učakar, taj., Box 234; J. Hauptman, blag., Box 140. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 6. Winterquarters, .Utah. F. Peček, pred., B. 106; M. Krstnik, taj., Box 44; J. Mlakar, blag., Box 11. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 7. Arona, Pa.: V. Huter, pred.: B. 61; M. Rajer, taj., Box 53; N. Kotlar. blag., B. 38. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. McGuire, Colo.: A. Lak, pred., B. 52; J. Zupančič, taj.. Box 53; F. Škrbec, Mag., B. 11. — Seja 1. ne- deljo v onesecu. Št. 9 Leadville, Colo.: Joe. Lanich, pred., Box 972; Lud. Slak, taj., Box 972; J. Ponikvar blag., Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 10. Moon Run, Pa.: V. Butje, pred., B. 271; J. Tomec, taj., Box 217; J. Mahne, blag., B. 57. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. Staunton, III.: J. Kcnchina, pred. B. 658: J. Koser, taj., Box 104; J. Prelogar, blag., B. 65. — Seja vsako 2. -nedeljo v mesecu1. Št. 12 Sublet, Wyo.: F. Petač, pred., B. 97; J. Znane, taj.. Box 93; F. Hlačun, blag., Box 115. — Se- ja 1. nedeljo v mesecu. Št. 13. Witt, III.: P. Kokalj, preda., Box 342; V. Mažgon, taj.. Box 475; L. ‘Dernovšek. blag. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu1. Št. 14 Yale, Kana.: A. Rupar, pred., B. 65; I. Kuplen, taj., Box 115; Fr. getima. blag.. B. .127. — Seja 2. nedeljo v mesecu1. Št. 15 Taft, III.: B. Papeš. preds., Box 43; R. Drolc, taj., Box 198, Granville, 111.; A. Koman, blag., Box 43.— Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 16. Clinton, lnd.: A. Jarc, pred.. B. 130; F. Mrak, taj., Box 73; J. Tratnik, blag., B. 167. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 17. Aurora, Minn.: F. Mahnič, preds., Box 2, Pineville, Minn.; V. Ml-fculieh, taj,, Box 21; J. Rožanc, blag., Box 148. — Seja vsako 2. nedeljo v meseeu. Št. 18. Girard, Ohio: F. Ban, pred., B. 372; A. Strah, taj., Box 372; J. Leskovec, blag., B. 372. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu1. Št. 19. Chicago, III.: J. Tied, pred., 11355 Fu-ltom ave., Pullman, 111.; W. Rus., taj,. 11224 Pultom ave., Pullman, 111.; F. Kosič, 'blag., 3366 — 91th St., So. Chicago, IM. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 20. Cleveland, O.: I. Mam, pred. 1107 E. 64. St.; A. Grobelšek, taj., 6312 Carl ave.;'A. Bolka, blag., 1138 E. 63. St. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 21. Naylor, Mo.: F. Levar, pred. in taj.. Box 123; V. Dobnikar, blag., B. 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 22. Indianapolis, Ind.; J. Pušnar, pred.; J. Markič, taj., 731 N. Warman ave.; M. Stanič, blag., 743 N. War-man awe. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 23. Orient, Pa.: M. Biščak, pred., B. 98; J. Novšek, taj., Box 105; I. Gregorčič, blag., B. 51. Št. 24. Milwaukee, Wis.: J. Krolnik, pred., 501 Park St.; J. Lenko, t.aj., 163 Reed' St.; L. Bergant, blag., 257 First ave. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 25. Reading, Pa.: A. Košmerl, pred., 901 Schukl St.; P. Kočevar taj.. 143 N. River St.; J. Košmerl, blag. 901 Schukl St.—Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 26. Collinwood, Ohio: K. Kotnik, -pred., 6321 Arcadia ave.; J. Potočar, ■taj.) 5624 Galcuta ave.; J. Luznar, blag., 15620 Galcuta ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 27 Forest City, Pa.: J. Trček, pred., Box 419; Pr. Leben, taj., Box 419; J. Šume, blag., Box 233. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 28. Madison, III.: F. Bukovac, predsednik in blagajnik, Box 222; E. Toffant, tajnik, Box 183, — Seja 1 nedeljo v meseca. Št. 29. Taylor, Wash.: J. Tevž, pred., Box 48; G. Ermenc, taj., Box 142; V. Hočevar, blag., Box 15. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 30. Bishop, Pa.: J. Murgel, pred. Bpx; A. Renko, taj.. Box 2, Cecil, Pa., Washington Co.; A. Papič, blag., Box 58, Cecil, Pa. — Seja 1 nedeljo v mesecu ob 2, UTi popoludne. Št. 31 Farmington, W. Va.: J. Fumič, preds.; J. Kubin, taj., Box 252; Jos. Probič, blag., Box 218. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 32. Wenona, III.: J. Cesar, pred.. A. Žitnik, taj., Box 194; A. Jaklič, blag., Box 95. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 33 Livingston, III.: F. Krek, pred sedniik; M. Gorenc, taj., Box 132; A. Švajger, blagajnik, Box 148. — — Seja vsako 1. nedelja v mesecu. Št. 34. Oregon City, Oregon: Fr. Sajevic, pred., 131 — 18. St.; F. Leben, taj., Box 307. — M. Škof. blag., Box 307. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 35. Franklin, Kans.: F. Wegel, pred.. R. No. 4, Box 143, Girard, Kans. A. Selak, taj.. Box 56; M. Vidergar, blag., B. 55. — Seja 4. nedeljo v mesecu. Št. 36. Springfield, III.: I. Stember-ger, pred., 1513 Peerijia, R. ; A. Peikol, taj.. 1406 E. Carpenter St.; A. Avbel, blag.. 2108 E. Laurence ave. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 37. Lowber, Pa.: J. Zorka, pred., R. 3, B. 91, W. Newton, Pa.; J. Sire. taj., Box 36, W. Newton, Pa>; J. Grošelj, blag., Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 38. Jenny Lind, Ark.: J. Lam- preht, pred., R. No. 3, B. 224; A. Lamut, taj., R. No. 3, Box 166; J. Pe-trik blag.. R. 3, B. 245. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 39. Aguilar, Colo.: A. Kranjc, pred.. B 203; F. Požerl, taj. B. 203; A. Sumac, blag., Box 491. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 41. Ambridge, Pa.: K. Grojzdek, pred., A. Uhemik, -taj., Box 214; F. Zorman, blag., Box 141. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 42 Red Lodge, Mont.: M. Vraka-mič, prede., Box 32; A. Kauzlarlč, taj. Box 32; B. Šnajder, blag., B. 319. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 43 High Bridge, Iowa: Jakob Iskra, pred., Box 1; M. Supam, taj. B. 7; J. Slapar, blag., Box 1. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 44. Virden. III.: F. Peterlin, pred., B. 410; J. Jurak, taj., Box 426, A. Stopar, blagajnik, Box 231. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 45. Baltic, Mich.: J. Cotič, pred., Box 45; J. Perič, taj., Box 155; A. Gregorec, blag., Box 153. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 46 San Francisco, Callf.: F. Skubic, pred., 591 Vermont St; A. Ser-jak, taj., 1492 San Bruno ave.; J. Bellas, blag., 2010 Faison St. — Seja vsaki 1. četrtek v mesecu. Št. 47 Chicago, lil.: Antonija Lesar, predsednica, 2642 So. 41th Ave.; Antonija Ivanšek, tajnica, 1524 So. 41. Court; Mary Skubic, blagajničarka, 2727 S. 42nd Court. — Seja 4. nedeljo v meseca. St. 48. Mulberry, Breezy, Hill Sta Kans.: A. Govejšek, pred., Box 16; V. Blažič, taj., Box 16; L. Dudaš, blag., Box 62. Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 49 Wlnterquartes, Utah: A. Mejaš, pred., Box 71; Antonie Orač, taj, Box 171, Scofield, Utah; Francis Ura bič, blag., Box 20, Scofield, Utah. Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 50. Milwaukee, Wis.: F. Zavla, pred.. 588% National ave.. K. Pre sečnik, taj.. 469 Reed St.; F. Kalan, blag., 341 — 6th St. — Seja 1. nedeljo v mesiecu. Št. 51. Ravensdale, Wash.: F. Re- penšek, pred., Box 30; J. Ramshak, taj.; J. Anko, blag., Box 30. — Seja 2. nedeljo v megrcu. St. 52. Somerset, Colo.; J. Česnik, pred.. B. 55; K. Emožnik, Box 155; A. Majnik, blag., B. 106. — Seja 2. -nedeljo v mesecu. Št. 53 La Salle, III.: Jakob Brejc, preds., F. Lepich, taj., 1155 — 3rd SL; F. Pirnat, blag., 1237 E. 1st St. Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 54. Ely, Minn.: J. Judaic, pred., B. 479; A. Bolka. taj.. Box 42; A. Pe-rušefc, blag., B. 441. — Seja vsaiko 3. nedeljo v mesecu. Št. 55. Broughton, Pa.: M. Fajtar, pred., B. 171; M. Primožič, taj., Box 133; F. Skvarič, blag., B. 48. — Seja 4. nedeljo v mesecu Št. 56 v Rock Springs, Wyo.: Fr. Kosta-nyshecffc, pred.. Box 563; A Potočnik. taj., Box 563; J. Brtoncelj, blag., B. 151. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 57 Barton, Ohio: Ant. Coran, pred., B. 17; F. Hribar, taj.. Box 218; A. Brnet. blag.. B. 30. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 58. Greenland, Mich.: L. Kos- mač, pred., B. 1; J. GešeB, taj., Box ; J. Brula, blag., B. 350. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 59. Conemaugh, Pa.: M. Petrič, pred., B. 181; M. Jager, taj., B. 102; J. Potokar, blag., B. 16. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 60. Pueblo, Colo.: F. Stupar, preds.. 1208 Bervln ave.: J. Mi- glin. taj., 1235 Ioyler ave.; G. Zakrajšek, blag., 117 E. Northern Ave. - Seja vsaikiga 10. v mesecu. Št. 61. Barberton, Ohio: J. Pire, pred., 101 Bredy St.; F. Levstik, taj., Wooster ave.: G. Kos, blag., 224 High St. — Seja vsako 1. nedelja v mesecu. Št. 62. Lorain, Ohio: G. Petkovšek, pred., 1794 E. 29t:h ave.; F. Hreščar, taj., 1708 E. 28th ave ; J. Dugan, blag.. 1721 E. 30th ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 63. Sheboygan, Wis.: J. Kosl- man, pred., 1525 Indiana ave.; J. Pirc, taj. R. Box 181; J. Bogataj, blag., 1322 E. 7. St. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 64. St. Michael, Pa.: I. Zvonarič, pred., Box 97; M. Podvorac, taj., Box 121 Gambrina Oo., St. Michael, Pa.; I. Štritof, blag., Box 46. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 65 Onanallnda, Pa.: A. Likovič, preds.; J. Zalar, tajnik, Box 2; J. Švelc, blag., Box 4. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 66 .Superior, Wyo.; A. Bandaž, pred., B. 284; Fr. Krašovip taj., Box 284; L. Grosser, blag., Box 341. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 67. Johnston City, III.: J. Slivnik, pred1., B. 599; V. Pugelj, taj., Box 561; M. Smolič, blag., B. 561. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 68. Issaquah, Wash.: P. Kos, pred.; J. Kramer, taj., Box 176; J. Skerbihc. blag., B. 82. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu. Št. 69. Brewster, Ohio: F. Koprivec, pred., Box 115; L. Levstek, taj., Box 233; M. Strah, blag,. Box 123. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 70, Dunlo, Pa.: A. Strle, preds.. B. 12; A. Samec, taj.. Box 208; J. Do-lez, blag., B. 161. — Seja 2. n-edeljo v mesecu. Št. 71 Marianna, Pa.: J. Milanič, preds.. Box 251; M. Čebašek, taj., Bax 206; Me Malgaij, blag., B. 206. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 72. Taylor Springs, III.; R. Backi. pred , B. 133; J. Janžekovič, taj.. Box 132; J. Krehn, blag., B. 198. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 73. Girard, III.: A. Hrvatil1- Pred. Box 1; F. Gašparac, taj., Box 3; F. Stimac, blag., Box 38. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 74 Johnstown, Pa.: J. Tegelj, pred., 1175 Virginia Ave.; M. Štrukelj, taj., 812 Chestnut St.; M. Logar, blag., 768 Coleman Ave. — Št. 75. East Helena, Mont.: M. Strajner, pred., B. 75 . F. E. Mihelich, taj., Box 75; M. Strajner, blag., B. 75. Št. 76 Roundup, Mont.: M. Keržan, pred.. Box 22; M. Mežnari-č. taj. Box 85; J. Cerošek, blag.. Box 144.— Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 77. Cherokee, Vans.: L. Prelož-nik., pred., E. S. Mail 65; J. Cestnik, taj., B. 65; J. Premk, blag., B. 1. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Št. 78 Brereton, lil.: J. Črne, preds. B. 23; J. Črne, taj., Box 23; J. Petje, blag., B. 113. — -Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Št. 79 East Palestine, Ohio: J. Cof, preds., Box 115; F. Miklavčič, taj., Box 291; J. Čuk, blag., Box 145. Št. 80 Herminie, No. 1, Pa.: J. Kolar, preds., Box 73; F. Osterman, taj., Box 132; J. Bedek, blag. Box 61. — Seja vsako zadnja nedeljo .v mesecu. Št. 81. Biwabik, Minn.: F. Kariš, pred®., Box 107; J. Delak, taj., Biwabik, Minn.; M. Vidas, blag. Št. 82 Gilbert, Minn.; A. E. Gnjez-da, preds., Box 23; J. Muhvič, taj., Box 26; F. Gimpel, blag., Box P. Št. 83 Roslyn, Wash.: A. Janaček, pred., B. 188; J. Snaj'der, taj. B. 212; J. Pleše, blag., Box 212. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 84. Cumberland, Wash.: M. Lokovšek. pred., B. 32; F. Ernožnik, taj., Box 11; J. Umek, blag., B. 34. — Seja 4. nedeljo v mesecu. blag v ja Š. 85. Renton, Wash.: J. Šemrov, pred , B. 1358; J. Kovačič, taj., Box 1052; F. Pečnik, blag.. Box 1052. Št. 86. Herminie No. 2, Pa.: J Kralj, pred.; F. Nemec, taj., No Box 106, Irwin, Pa.; V. Dreshar B. 153. — Seja vsako 1. nedeljo mesecu. Št. 87. Cleveland, O.: J. Polanc pred., 1101 E. 63. St.; A. Naglič, taj. 986 E. 79th 'St.; T. Jereb, 'blagajnik 1268 E. 55th St. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 88. Panama, III.: J. Ferjančič, preds.. Box 10; F. Petrič, taj., Box '85; F. Kmet, blag., B. 704. — Seja "sako 2. nedeljo v mesecu. ŠL 89 Sygan, Pa.: J. Blekač, preds. Box 513, Morgan, Pa.; J. Pleteršek, taj.. Box 27, Morgan, Pa.; L. Verdin ek. blag., B. 172, Bri'dgeville, Pa. — .Se-1. nedeljo v mesecu. Št. 90. Washoe, Mont.: F. Rihard pred., P O. Bear Creek, Mont ; J. Leskovec, taj. P. O.; L. Čadež, 'blag. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 91. Black Diamond, Wash.: M. Petchnick, pred., B. 4; A. Tratnik taj., Box 310; Ana Plaveč, blag., B. 644. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 92. Cie Elum. Wash.: J. Petkov šek, pred . Box 536; L. Oman, tajnik ' i blagajnik, Box 521. št. 93. Globe, Ariz.: J. Pavlic, pred., i. 503; I. Jercinovic, taj., Box 1001; .. Pugelj, blag,. B. 1366. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Št. 94. Cleveland, O.: A. Kos, pred., 16301 Waterloo Rd.; A. Pirnat, taj., 427 E. 160. Sit.; A. Gerbič, blag., 16021 Waterloo Rd. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu. Št. 95. Bradley, III.: G. Standohar, pred.; L. Sterbenc, taj., Box 162; A. Luistik, blag. — Seja 1. ponedeljek v mesecu. Št. 96. Piper, Ala.: J. Novak, pred.; 137; J. F. Kren, taj.. Box 33; F Volk, blag., B, 33. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 97. Calumet, Mich.: P. Špehar, pred., 4227 — 11. St.. A. Gešell, taj., 218 — 7 St.; J. Pikus, blag., 51 — 5. Street. Št. 98. Oak View. Colo.: F. Jekovec, pred.. B. 41; M. G er ear, taj., B. 125; M. Vidki’gar, blag., B. 41. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 99. Blocton, Ala.: J. Barvar, pred.; J. F. Perko, taj., Box 196; J. Skok, blag., B. 361.—Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 100. Chicago, Pullman Sta. III.; F. Pretner, pred., 1329 Fulton ave.; F. Klun. taj., 11316 Fulton ave.; J. Janc, blag., 11316 Fulton ave. — Seja vsako 4. nedeljo v mesecu. Št. 101. Denver, Colorado: J. Skra-bec, pred., 5232 Washington St.; E. Gorše, taj.. B. 202, Stockyards Sta.; J. Prijatelj, blag., 5232 Washington St.; ■ Seja vsakega 17. dne v mesecu. Št. 102, Trestle, Pa.:. J. Rupnik, pred.. Box 90, Unity, Pa.; M. Kastelic, taj., R. F. D., Box 84, Turtle Creek; I, Fatur, blag., R. 1, Box 90, Unity Sta. — Seja 4. nedeljo v mesecu. Št. 103. Homer City. Pa.: F. Babič pred., B. 428; A. Kovačič, taj., Box 322; St. Toličič, blag., B 428. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 104. Chicago, III.: Fr. Godina, pred., 1441 Fullerton ave.; M. Ribnikar, taj, 731 Reed St.; P. Šolar, blag., 37 Reese St. Št. 105. Mascoutah, III.: " J. Pintar, prede., Chas. Welletz, taj. Box 51; F. Drolc, blag. Št. 106. Adamsburg, Pa.: Fr. Kastelec, pred.; A. Laurič, taj.. Box 57, A-damsburg, Pa.; J. Godina, blag. Št. 107. Yukon, Pa.: M. Mackovšek, pred.; J. Vidmar, taj.. Box 40. Št. 108. Maryville, III.: M. Dergan, prod., B. 108: J. Gornik, taj., B. 185; J. Mravle, blag., B. 108. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu. Št. 109. Diamondville, Wyo.: J. Bro-vich, taj.. Box 104. V POMISLEK ROJAKOM IN ROJAKINJAM. Tsaki dan se čita po časopisih o nesrečah, katere preiže tudi slovenskemu delaven, bodisi v rudo in pivmogoikopoh, v tovarnah in na cesti pri domačem ognjišču in na izprelhodih — povsod nam sledi zvesta tovarišica človeška sivo gleda nesreča. Vsak dan ¡hodi smrt za Teboj. Z rezilom, cepilom, s strojem, s paro, z ognjem — dinamitom. V vseh oblikah. Žalostno ogleduješ svoje roke, svoje telo. Morda te prineso zvečer pohabljenega, mrtvega. Žalostno ogleduješ svojo ženo, ljube otroke. Kdo jim pomore, kdo jim da kruha? (Ne obupaj rojak! Ako bi nas tudi zadela nesreča ali smrt, imamo veliko število slovenskih pod pornih organizacij, katere ščitijo vdove in sirote tc-r pomagajo zu del . nezmožnun članom. Ena izmed najboljših je Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza, ki se je ustanovila pred tremi leti in danes štteje 110 podružnic, ter v tem ima najboljši dokaz njene moči in lahko Ibrez skrbi stopiš pod njeno okrilje. Ako pristopiš k Š. S. P. Žvezi, preskrbiš svojo družino v slučaju smrt; ali nesreče, ni se jim treba bati, da bodo ostali brez vseli sredstev na milost in nemilost tujih ljudi. Dragi rojak; zavaruj se z malimi mesečnimi prispevki za vciiko podporo, in tvoja družina bode lahko brez skrbi. Ako se ozreš1 nekoliko po naši Zvezi, ter vidiš njen napredek, prideš do prepričanja, da je ena izmed najboljših organizacij, ki nudi svojim članom veliko podporo in izplačuje najsibodi podporo ali msmrtnino točno in kar najhitreje mogoče. Ako ljubiš svojo družino, in če hočeš živeti in umreti brez skrbi, zavaruj se in pristopi k S. S. P. Zvezi, ki te bode podpirala v bolezni in smrti, tugi in 'žalosti ter te bodrila k dobremu napredku. Toraj dragi rojak; sledi hitro našemu pozivu in vprašaj v naselbini, ako se nahaja društvo S. S. P. Zveze ter pristopi k istemu, a-ko pa ga ni, gledaj, da ustanovite društvo ker bode v Vašo korist in Vaš trud se Vam bode stotero-krat povrnil. IS. S. P. Zveza sprejema moške od 16 do 55. leta, in enske od 16 do 45. leta in je treba samo 8 članov za ustanovitev društva. Za vsa pojasnila se obrnite na glavnega tajnika kateri Vam drage volje da nadaljna pojasnila. Jos. Bnko, tajnik. 11250 Indiana Ave., Chicago. RAZPRODAJA. Cenjenim rojakom v Waukega-nu in North Chicagi naznanjam, da bom razprodal vse svoje blago in sicer zato, ker eni pravijo, da sem “Brok”, drugi pravijo, Ja i-mam že preveč, tretji zopet, da gredo rajši k judu, jaz pa pravim, da imam $8000.00 vredno zalogo najmodernejših moških in otročjih oblek, finih sukenj, sukenj za dež, čevljev, klobukov, kap, spodnjega in zgornjega perila, volnenih jopičev, rokavic, nogavic in veliko drugih reči za moške, ženske in otroke, mlado in staro, katerih pa tukaj ne morem omeniti. Vse to bom razprodal za 75c na Dolar. Toraj rojaki, posledmjikrat sem se namenil z Vami deliti dobiček v mojo zgubo. Sedaj dobite pri meni za en dolar toliko kot druge za dva dolarja. Razprodaja se prične v petek 10. januarja in traja dokler ni vse razprodano. Ne odlašajte in zberite si najboljše. — Se vsim vljudno priporočam MARTIN BRUNET, 10. cesta in McAlister, 1-31 North Chicago, Ul. ZA SLOV. ZAVETIŠČE. IZ URADA GLAV. TAJNIKA. Vsa cenjena društva se uljudno prosi, da pri obiskovanju bolnikov, ne dajo prednost le bolniškemu odboru; nego naj obiskujejo vsi člani in sicer naj se vrste v prvi vrsti tisti, ki žive v bolnikovi bližini in potem naj: se vrste eden za drugim. Društveni tajniki naj pa pazijo na to, da potom dopisnice naznanijo določenemu članu za obisk bolnega brata in dotični član se mora podvreči tajnikovem pozivu. Pri društvih, kjer samo bolniški odbor obiskuje bolnike ni nikdar društvu v toliki meri znano bolnikovo stanje, kakor pa pri tistih, kjer celo društvo bolnika nadzoruje. Vsakega člana je dolžnost, da obiskuje svojega bolnega sobrata ter ga tolaži in mu pomaga v nezgodi. (Bolniki morajo biti najmanj 3 krat na teden obiskovani in vsak sobrat kateri obiskuje bolnika, se mora, podpisati na bolnikovo nakaznico, katera se nahaja pri bolniku. Vsaka bolniška nakaznica mora biti predložena na društveni seji, da jo društvo potrdi predno se odpošlje na glavni urad. Nakaznice, katere so samo od enega obiskovale a podpisane, se ne morejo vpoštevati za zadostno potrdiio in bode samo društvo odgovorno ako bolnik ne hode dobil podpore. J. Benko, tajnik. Požrtvovalni rojak Peter Štajer iz Kelloga je nabral med ondotni-mi brati Hrvati spodaj omenjeno svoto, kar pač znači bratsko ljubezen vrlih sotrpinov, ki so pripravljeni pomagati svojim bratom Slovencem, da si postavijo narodno Zavetišče. To naj bi bilo ¿n vzgled našim rojakom. Začasni tajnik ima še nekaj nabiralnih pol in jih z veseljem odpošlje na vse tiste, ki se zglasijo, da hočejo nabirati milodare. Spodaj omenjeno svoto smo izročili začasnemu odboru. Pri tei priliki naj omenimo, da začasni odbor nestripno čaka trenotka, ko bo začel stalni odbor uradovati. Gospoda požurite in uredite vse ‘potrebno, predno vse za'spi. Pola št. 408; darovalci: po $1: J. Tahija, F. Kova-chevich, J. Hrastar ; po 50e: P. Staj er, J. Špehar, J. Babich, F. Rogina, F. Habianac; po 25c: J. Delak, F. Oreshek, M. Dolišhek, P. Mihelich, F. Shiktere, S. Damtovieh, P. Andesi-ch, M. Lakovičih, J. Bevko; T. Emee 10c; N. INovachich 20c; M. Stakich 7Sc, — Skup $8.80. Anton DoliPar $1.00. (Nabiralec; Frank ¡Wessel. Darovalci: F. Wessel $1.00; po 25s: M. Milič, ‘Savin ¡Malot, A. Mosnov, M. Mosnov, Marijan Rančev, Ivo Brunčev, M. 'Oblak, Joe Bell in po 50e: K. Biakorija, A. Spanjol, J. Zvelilč, Ivo Vajetič, S. Milič. — Skup $5.50. Vsak slovenski delavec f mora čitati svoje glasilo f t. j. "Glas Svobode!’* -!—------------------------ Tel Canal 3764 RUDOLF SMRČEK Edina slove«ska knjigoveznica v Chicagi 1412 WEST 18th STREET Se priporoča rojak cm. W Najnižje cene. NAJEMNIK h TANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in dragih neopojnih pijač, 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1408 G VOKOUN 1411W. iBth St., Chica*©. V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh d ežela. Slovenci, oglašajte se pri meni! Telefon Canal 2301 Popravljal-nica dežnikov in pip Telefon: Canal 3014 NAZDAR! S A L O O N s kegljiščem ] kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrst-j ne pijače. Domače vino. Unijske cigare. $ Potniki dobe pri meni čedna preuo čiSča. Potrežem vsakemu točno in izborno. MARIIN r OTOKAR 1625 So. Center Ave., Chicago, UL JOHN TANCL Pogrebnik in balzamovač. Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd. Telefon Canal 1101 1021 Blue Island Ave., Chicago, III. Denar pošiljamo KJ* Po sledečih cenah $10.35 K. 60 $20.50 K. 100 $30.85 K. 150 $41.00 K. 200 $61.50 K. 300 $102.50 K. 500 $204.50 K. 1000 $1020.00 K. 5000 S temi cenami so vračunjeni vsi stroški. PRODAJAMO ŠIFKARTE v dombvino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski Kaspar State Bank 1600 Bine Island ave, Chicago, UL 4« 99 Glas Svobode 'The Voice of Liberty) weekly Pttblished by M V. KONDA (SL CO 3622 W. 26 Street Witcago, Illinois. Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.______________________ 'Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ______________in velja----------------- 8A AMERIKO: Za celo leto......... za pol leta.......... SA EVROPO: Za celo leto......... za pol leta..... .... ..II 2.00 1.00 2.50 .25 Naslov za dopise ra poBiljatve j* GLAS SVOBODE 3622 W. 26 STR. CHICAGO, ILL Pri spremembi bivaliBča prosimo naročnik 6a nam natančno naznanijo poleg Novega tud Itaki naslov. 281 POLITIKA V IZPOVEDNICI. Ko je župnik Kirchgaessner v Moersch, okraj Ettlingen, Baden sko, nastopil službo, obljubil je da se ne bo vtikal v krajevne po litične razmere. Kako gospod žup nik drži dano obljubo, o tem da “Karlsruher Volksfreund” z dne 18. decembra drastičen zgled. Neka žena je šla k župniku k spovedi in v izpovednici se je obi gral sledeči dvogovor: Vprašanje župnika: “Imate zle časnike v hiši?” Žena: “Ne.” Župnik; “Ali nimate “Volks freund-a ? ’ ’ Žena: “Da.” Župnik: “Tako, ali ni to zloben časnik ?’ ’ Žena: “Ne, jaz nisem še nič zle ga v njem našla.” Župnik: “Ali bodete skrbeli, da Vaš mož list odpove?” Žena: “To jaz Uemorem, nasprotno pa bi imela vojno v hiši in moj mož vendar ne bo “Vols-freund-a” odpovedal”. Župnik: “'Tako? Znate iti in jutri Vam ni treba priti k obhaji lu!” ' Tako se naredi. Raje vojno v družini, kot pa delavski list v hiši. In na tem temelju dela tisoče duhovnikov, marsiktera nesreča in reva je za zapisati na račun poneuiinn ovalnih in politiku j očih popov. “Vera peša!” vpijejo le ti šušmari, ali da so temu sami krivi, tega pa nočejo pripoznati. Zakaj je delavka iz cerkve izstopila. Pred nekako enim letom je Beatrice Phillips delala za Kala-mazoo Corset Oo., šele 18 let stara, toda njena mladost jo ni obvarovala pred potrebo, da si sama skrbi za svoj vsakdanji živež; tu di jo ni ovirala, da je šla z drugimi dekleti in ženami na štrajk da si pribojuje nekoliko več človečnosti in kruha. Delavke so zgubile stavko in Beatrice Phillips v tovarni svoje delo, ker se je branila uniji hrbet obrniti. Se ve da, nji je bilo na to v Kalam azoo nemogoče delo dobiti, toda mednarodna unija jo je vposlila za organizatorico, na kar se je podala v Des Moines in Davenport, da organizira v tamošnjih tovarnah korsetfabrikan-tov iz Kalamazoo vposlene delavke. In vse kaže, da je bilo njeno delo vspešno, kajti gospodje to vamarji storili so značilen korak da hi jo odvrnili od njenega delovanja v interesu borno plačanih razrednih tovaršie. Sprva so ji košček kruha iz rok izbili in sedaj so jej na vrat naščuvali — duhovsko gosposko. Beatriea je namreč bila članica krščanske reformirane cerkve, in dobila je pismo od konzistorija te cerkve, v katerem so jo pozivali naj opusti njeno delovanje v interesu unije, ker kaj takega se ne spodobi za krščanskega človeka. — Tedaj unionizem in “krš čanstvo”so nasprotn i k i — po logiki teh “božjih namest nikov” tretje krščanske-reformi-rane cerkve v Kalamazoo in nje župnika I. C. Scaap. Beatriea pa je poslala bogom! lim možem, ki očividno tovarnar jem opravljajo biriške posle, od govor, ki je dovolj jasen. Ona namreč pravi: “lAli veste Vi, da sem bila iz to varne odslovljena, ker sem delovala za unijo? Jaz pa mislim, Vi vsi veste, da so bile razmere v tisti tovarni naravnost sramota za dekleta, ki so tam vposlene. in da je moje delovanje v teta obstoja- lo, da se tej sramoti stori konec. In ker sem odločena nadaljevati svoje delo za z b o 1 j š a n j e življenjskih razmer mojih sester — delo, katero V i označujete za ne krščansko ( !) — tedaj izjavim, da nočem od sedaj naprej biti članica Vaše cerkve.” Pripomniti je še, da, kakor “Toledo News Bee” poroča, je gosp. James Hatfield, predsednik “Kalamazoo Corset Co.” “velika luč” svoje cerkve. Toda njegovo delovanje in postopanje še ni bilo grajano od njegovih sofaranov; kar pove vse! Tukaj smo zopet podali dokaz, da duhovščina je v službi kapitala in nikdar prijateljica delavskega razreda. Delavec je le v toliko dober, da redi in pase trote in parasite, to je: svoje — sovražnike. Naj navedemo še en slučaj: Pred tremi ali štiri leti, ko je bil v So. Ghicagi za župnika slovenske cerkve sedanji urednik A. S. v Jolietu, je šel ta “božji namestnik” na čelu deputacije, kakor je bilo rečeno, 100 mož, v Springfield, kjer je pri governer-ju v prilog Steel Co. v So. Chica-gi, posredoval zaradi zemljišča in del jezera v ogromni vrednosti. Posredovanje je imelo vspeh ir. Aim. Sl. je takrat prinesel vest, da je kompanija “iz hvaležnosti za vspešno delovanje” rev. Kranjca imenovala “oberbossa” in ktere-ga bo Kranjec priporočal, tisti bo v tovarni delo dobil. ■V omenjeni tovarni — človeški klavnici — vedno delavcev nedo-staja ter vsaki, za delo sposoben, lahko delo dobi, samo da ga hoče sprejeti. Delo je silno naporno in nevarno, a plača pa v primeru dela —■ naravnost škandalozna. G. Kranjec je bil ponosen na svojo diploma “oberbossa”, toda zamolčal pa je in še molči, či ni bilo druge nagrade, kot imenovanje first bossa”. Kranjc naj odkrito pove, če se mu ni zamašil žep in potrdi obenem, da so popi vsi jednaki, kadar se gre v prilog kapitalizma in to se vrši in dogaja vsaki dan. Dolar je bog, pop pa njegov prerok! RIMO-KATOLIŠKI SLEPARJI. Kdo je slepar? Našim čitateljem ni treba še posebej razlagati kaj pomeni beseda “slepar”, ker vsak ve kaj pomeni ta beseda. — Prepuščamo pa sodbo našim čitateljem, da potem ko prečitajo to kar je spodaj citirano, izrečejo pravorek. IPrvi rimski vzorec, o katerem bodete sodili, je dogodbica iz Lawrence, Mass, in se čita : Sodnik Allen, najvišjega sodišča v Massachusetts je razsodil, da škof ene ali druge škofije ni odgovoren za denar depozitiran pri duhovnikih. Ta slučaj je bil eden izmed večih vsled bankerota pape-ževske organizacije v Lawrence, kjer so vlagatelji zgubili nad $200,000. Ameriška podoba klerikalnih konzumov v stari domovini. — -Drugi vzorec je tatvina in po-neverjenje $4,000,000 (štiri milijone dolarjev) od strani Purcel-la, nadškofa v Cincinnati, O. Ta denar je bil depozitiran v njegove roke, da ga hrani. On je porabil ta denar za povečanje svoje spiritualne mašine, ki dobro uspeva na stroške njenih zaupnih bedakov. Ta nesramna nepravičnost tega rimskega Goljata, ki je povzročila smrt 137 oseb, če ne vzamemo še v poštev tiste žrtve, ki so znorele radi velikanske izgube, ta zločin Purcella še vedno kliče, kakor Abelova kri po maščevanju in povrnitvi. Tretji vzorec sleparstva je škof Loughlin iz Brodklyna, N. Y., ki je osleparil katoličane v Green-pointu za njihovo cerkveno premoženje, vredno okoli $200,000 in jim pretil s izobčenjem, če ne molčijo in mirujejo. Četrti vzorec je Rev. Lane, Green-point, N. Y., poneveril $174,000 cerkvenega denarja. IPeti vzorec je Rev. Huber, Brooklyn, N. Y., ki je preslepil umirajočega moža za $90,600. Sodišče ga je prisililo, da je odložil težko, ukradeno breme. Šesti vzorec je Rev. Walsh, So. Natick, Mass., kjer je poneveril $8000 cerkvenega denarja. ¡Sedmi vzorec je nek Rev. Swift (ta pa je bil v resnici swift-hiter) iz Waseca okraja, ki je odkuril s vsim cerkvenim denarjem; k sreči ni bilo več kot par sto dolarjev. 'Osmi vzorec je Rev. Wayman, ] New York, poneveril $1,000, katere so pri njem depozitirale dve ženski — umetnici. Deveti vzorec, bi lahko bil tu iz Chieage, no naj bo, povedali bodemo tudi ime. Rev. Porham, pobral cerkven denar. Deseti vzorec se je vršil v •Pittsburghu, kjer je nek far špekuliral na “zlatem polju” in pre- . cej zaspekuliral. Njegove ime zamolčimo. Takih vzorcev bi Vam navedli na stotine, a prostor ne dopušča, sicer pa je dovolj povedanega, da izrečete pravorek: “Kriv” ali “nekriv”, sleparji ali poštenjaki. IZ POTA. Pittsburg, Pa. Iz sedanjega potovanja sem se samo enkrat oglasil in to iz Clevelanda in takrat sem bil tudi nekaj las zgubil, seveda po zaslugi gospoda urednika- v DulutJhn, ker me je imenoval “plešca”, boječ se, da bom postal prva nadloga “S. Z.’ — pa menda ne bo sile. — Vseeno se omenjenemu uredniku za “kulturno delo” v prid naroda majiponižneje poklonim in zahvalim. * To svoje potovanje bom po možnosti opisal, ko se vrnem domov. -Sedaj naj omenim le mimogrede, kar bi spadalo med “dnevne” novice. -Pittšburški list “Edinost” je dobil novo moč v osebi g. Antona Zbašnika, ki je stopil v družbo z dosedanjim izdajateljem lista, g. Rudolfom Gregorič. V Pittsburgu je dober slovenski list zelo potreben, ker je kolonija zelo velika, razširjena in v njeni bližini na otkolu je pa vse polno slovenskih naselbin. Ljudje v p-ittsiburški naselbini pa- so lahkomišljeni in praznoverni, da je joj. Treba jih je buditi, dramiti učiti in organizirati. To pa bodeta *v bodoče storila gg. Zbačnik in Gregorič, ki sta se v ta namen- tudi združila da izdajata t-ukajišni list “Edinost” za blagor naroda. # Zadnjo jesen sta se sem v Pittsburg iz ¡Clevelanda z družinami preselila dobro znana rojaka Jaka Hočevar in France Lah. Odprla sta groeerijško -prodajalno na 5411 Buttler str., in dobro napredujeta. Z njuno .agitacijo in pomočjo svojih soprog napreduje naselbina tudi na dramatičnem polju, kar zelo upliva na narod za skupno delovanje ter korist in napredek celega naroda. G. Jaka Hočevar je znan malone po vsej Ameriki kot izboren dramatik, s vstrajn-ostjo in jekleno voljo. S pomočjo že A-menovanega lista se bo začelo v Pittsburgu novo, boljše življenje. Bil je pa tudi že skrajni čas. Sicer ni nikjer kot bi moralo biti in tukaj še najmanj. So ljudje, ki se ne brigajo za drugo kot lasten želodec nesramno govorjenje in o-pravljanje ljudi, ki jim ¡niso popolnoma nič na potu; vse po stari klerikalni navadi; verujejo v stare “copernije”, da eden drugemu zastori in potem seveda tudi v — popa, ki ima tako moč, da lahko zamoli koigar boče in kakoboče. Zopet drugi -spijo Kralj Matjaževo spanje in k tem spada tudi tukajšni slovenski župnik Mer-telj. Gospod župnik je m r t e v in ljudje ga imajo tako-le postrani radi, ker delajo, jedo in -pijo, kar jim srce poželi, zato mu pa t-udi plačajo ne da bi preveč godrnjali, on pa vse lepo z mirnim in zadovoljnim srcem spravi v žep — in tako gre še vse polževo, če ne rakovo pot naprej in nazaj. Tu-kajšna kolonija je ena izmed največ jih, razen ¡Clevelanda, ako pa prištejemo k tej naselbini tudi bližnje slovenske naselbine, je gotovo na j več j a in najbolj nazadnjaška, kar jih imamo Slovenci v Ameriki, ne v kulturnem ali gospodarskem oziru, marveč so ver-sko-fanatileno nazadnjaški, medtem ko so rojaki po naselbinah o-koli in okoli Pittsburga po cam-pab razen jako male izjeme zavedni in napredni v vsakem oziru. Dramitelji, težko del-o Vas še čaka, pa nič bati, stopite pogumno v boj za narod. Bastilija mora tudi tukaj -prej ali slej pasti. « Vreme je tukaj toplo. Zadnje tri tedne, skoro vsak dan dežuje in po deželi, premogarskib kam- p-ah je blato nad čevelj globoko in le z največjo težavo obiskujem rojake sosebno ko moram zvečer, ko je že tema, od hiše do hiše. Zadnji teden sem obiskal Ca-nonsburg, kjer sem se seznanil s vrlim somišljenikom Blažem Godec. ¡Spremii me je potem na Broughton in Willock. Po Brough-tonu naju je spremljal in kazal hiše vrli rojalk John Dolinar, tudi “pismonoša” imenovan. To je bilo smeha in le škoda, da ni bilo Tnbovčevega Toneta zraven, ki bi s svojo humoristično spretnostjo o-pisal in orisal zanimive prizore. Tudi v čolnu smo se vozili, pa ne po vodi, temveč po — blatu. Rojaki me po naselbinah sprejemajo z največjo vljudnostjo in gostoljubnostjo in mi gredo z veseljem na roke, kamor pridem, povsod pa hvalijo list. Vsiim izrekam srčno hvalo na tem mestu. * Opazil sem, da so nekateri rojaki naročeni na angleške pittsbur-ške, meščanske liste. V tem oziru bi jim priporočal, da ne pozabijo socijalističnega časopisja in “The Pittsburgh Leader”, kateri je delavcem posebno naklonjen in ki že dalj časa z vso vnemo deluje na to, da se iz naselbin odpravijo takozvani “pluck-me” kompanijske prodajalne. Delavci trpini podpirajte edino delavstvu naklonjeno časopisje in (ko hitro opazite, da se je 'kak tak časopis izneveril ¡delavskemu programu, na gnoj ž njim! • Tak gnoj je tudi jolietska plenica ali kakor ste jo krstili, glasilo naših maziljenih rimsko kat. kozlov. ¡Ohieaški teolog piše tako logično, da mu še newyorska “Mica” priznava bronasto kolajno ¡pobožnega Antona od Kala. — Kdor zna, pa zna in Tone Lajač dobro zna. V eni številki omenjene plenice piše, da je Konda še svojemu profesorju lagal, v drugi, da je Konda “cow-boy” in nežna drrazega kot rimske bilke in krave past, v tretji pa: Kaj boš ti Konda s tvojo trirazredno šolo v Semiču, ali se boš ti z menoj ? Logika? ! No, res z vami se ¡pa ne maram, ste pod mojo častjo. Začetek in konec vsakega stavka jim je: slepar, lump, lopov, tat, nepoštenjak itd., ker mislijo, kot misli vsak starokopiten klerikalec iz Jegličeve jezuvitske šole, da bodejo s psovkami kaj dokazali. Največje protislovje je bas ¡v tem katoliškem listu. Ne bom se spuščal preveč v to stvar, ker o tem se bomo ¡pogovorili ko pridem domov, in takrat bodemo videli kedo je tat, slepar itd. Zato pa le pišite, kar hočete. Skubic je bil neumen, da se je spustil z Vami v o-seben boj in ni iskal zadoščenja na sodniji. Razumete? Medtemko sem to pisal, prinesel je pismonoša G. N. Hitro ga prelistam in (ko sem ga ravno mislil odložiti, opazil sem med oglasi listnico uredništva in sicer v odgovor nekemu J. B. Pueblo, ki se glasi: -—- Rdečo brošuro “Ženinom in nevestam”, ki jo je spisal ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, ima v ¡zalogi edinole rojak L. Benedik. Prodaja po $1.00 iz-tis. Kdor želi imeti to zanimivo in podučljivo brošurico, mora denar vnaprej poslati. — Zadnji teden sem dobil nekje v Pittsburgu tisto “Ave Mico” in ko je nisem hotel citati, opozoril me je rojak na neko razpravo, kjer na vse pretege ¡hvali list Glas Naroda samo zbog tega, ker je tako odločno nastopil proti chika-škim socijalistom in socijalizmu obče. Škofovo rdečo brošuro sem prvič čital, ko sem zadnjič bil v Clevelandu in očito povedano, da sem jo sramu parkrati zagnal po tleh, zopet pobral in prečital do konca. Nato sem jo izročil prijatelju naizaj, rekoč: Hvala, take svinjarije ¡pa še nisem bral svoj živ dan. Misli se mi vrtijo v glavi in roka, v kateri držim pero, me srbi, pa — sodbe ne bom izrekel. Kaj se bi ugodilo, če bi jaz tako svinjarijo spravil med svet? Kaj mislite gospodje pri liberalnem G. N. ? če bi newyorski patri požrli čikaške socijaliste, ali ne bi ,po ¡vas padli s -podvojeno šilo. Sicer se pa patrom sline cedijo po nečem in prav zdi se mi po Glas Narodu. M. V. Konda. Naj večja in najstareja lekarna v Chicagi C. G. FOUČEK Lekarnar 25 let 1801 Center ave. vogal 18. cesta Kedar potrebujete zdravila, «M !«- karsko pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem. V moji lekarni uradujejo skušeni češki-slovenski zdravniki in njihove recepte izgotovim natančno. V moji lekarni se nahaja pošta •že nad 14 let in v katerem času smo odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke in plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hočete. C. G. Fouček 1801 Centre Ave. CHICAGO Prodajam šifkarte za vse linije in izdelujemo vse notarske pe-sle, kot: pooblastila, kupne pe. godbe, pobotnice, ¡potrdila Itd. Vselej se obrnite do nas z zaupanjem. Oooooooooooooooooooooaoooooooooooooooooooooa I KDOR HOČE DELA o naj ee nemudoma naroči na najnovejšo 'knjigo: o o “Vfcliki Slo vensko-Angleški Tolmač” o da se ¡bo lahko in -hitro brez učitelja priučil angleščine. — Knjiga obsega poleg slov.-angl. slovnice, slov.-angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spi-sovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov.-angl. in a,n gl.-slov. slovar. Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana, (nad 421 strani) stane $2 — in se dobi pri: V. J. KUBELKA, 53 8 W. — 145 St. New York, N. Y. Edino in največje založništvo slov.-angl. in raznih slovenskih knjig. — Pišite po cenik. O O o o o o o o o o o o o o O c 00000000000000000000050000000000000000000000 NAJVECJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. TELjCANAL 443 Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “7 Yinal Y i nal Rojaki po Ameriki sosebno pa slovenski gostilničarji ki kupujejo od mene doma izdelana vina, ene gotovo dobro poznajo in v ta namen se jim, kakor tudi drugim rojakom in gostilni čarjem priporočam za obila naročila. MRS. FRANCES LAUSCHE u 6121 St. Clair Ave. CLEVELAND.OHIO P: ® 354 E. 55th St. :® ZASTONJ $15 Kedar kupite uro, takrat kupite samo najboljšo. — Elgin in Watham so najbolše na svetu. Da razglasimo našo tvrdko smo se odločili, da pomoremo vsakemu, ki reši to zastavico, priti do ene teh svetovno znanih ur. Vzemite številke od 1 do 9, rabite vsako številko samo enkrat in jih tako razvrstite, da bodo skup znašale na obeh stranih številko 23, potem nam pošljite rešitev. Če bo pravilna, vam bomo poslali kreditni ček za $15, ki je dober pri nakupu ene teh krasnih ur. Pišite še danes in priložite znamko za katalog, da si iz njega izberete uro, ki vam najbolj ugaja. NEW YORK CREDIT CO., . Dept. 31, New York. Dajte zdelati svoje tiskovine pri “SPRAVEDLNOST” 1825 Loomis St. Telefon Canal 1015 Cene zmerne —o— Delo solidno “SPPAVFDI NO ST” edini češki, linijski dnbvnik v CDU3VJ 1 STANE IOC. NA TEDEN. Slovenska Delavska Podporna in Penzijska Družba Ustanov. 21. nov. 1909 Inkorp. 15. marca 1910. MADISON, PENNSYLVANIA GLAVINI ODBOR: PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Columbus, Kans. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 14Q, Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, Box 120, Adams burg, Pa. BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North' 'Chicago, 111. NADZORNI ODBOR: ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa. MATH PETRLCH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa. HENRY LAMUTU, II., Box 114, Marianna, Pa. POROTNI ODBOR: JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠVAiJGAR, n. Box 146, Livingston, Hl. JOHN GO MILAR, III., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa. POMOŽNI ODBOR: MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa. ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa. MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo.Boehm, Arona, Pa. Glasilo je "Glas Svobode.” Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika. IZ URADA S. D. P. i. P. DRUŽBE (Nadaljevanje zapisnika.) Gl. tajnik prečita pismo novo ustanovljenega društva štev. 15, katero upraša od katerega dne se ga smatra za sprejetim v Družbo, ali od prvega dne v mesecu ali od dneva ustanovitve. Društva se smatra sprejetim od dne ko se je društvo ustanovila in poročilo na Gl. urad svojo priklopitev. Gl. tajnik prečita še več pisem iz raznih krajev Zdr. držav, tičo-čih s ustanovitv novih društev, ki se nameravajo priklopiti Družbi. Se vzame na znanje s dostavkom za javnost, da se vsakemu povpra-ševalcu radevolje da vsa pojasnila in vse potrebno za ustanovitev društev. Gl. tajnik predloži račune, kar se vzame na znanje. Podrobnosti računov se ne zanese v zapisnik, ker natančen račun hode itak priobčen v Glasilu. Glavni tajnik priporoča naj bi se dala nagrada vsakemu ustanovitelju novega društva, ki se priklopi Družbi in to pa radi tega, ker vsak organizator ima kolikor toliko stroškov. Zato se sklene, da se da vsakelmu ustanovitelju 10% od prvega a-sesmenta in pristopnine. Poročilo gl. tajnika, da se je sprejelo v Družbo v teku dveh mesecev, november in december, 30 novih članov in eno novo društvo s 12 člani, se vzame na znanje. Od igl. blagajnika predloženo natančno poročilo o dohodkih in stroških se vzame na znanje, na kar gl. nadzorniki poročajo, da so pregledali vse knjige in račune gl. tajnika in blagajnika in da je vse v najlepšem redu. Izid svojega pregledovanje Iknjig in računov so potrdili pod prisego pred notarjem. Gl. tajnik tudi poroča, da si je na svojo roko kupil pisalni stro), ker brez istega je poslovanje in korespondenca jako težka, pov-darja pa, da če mu Družba noče povrniti, kar je on zanj plačal, da on sam trpi stroške. Radi tega se je vnela precej obširna debata. J. Gantar je predlagal da se debata zaključi. Podpirani in sprejeto. — Math. Petričev predlog, da Družba povrne gl. tajniku, kar je on plačal za stroj, ker Družba bi morala takov stroj prej ali slej kupiti, je bil podpiran in sprejet. >Br. gl. tajnik omeni, da bi morala Družba nekaj ukreniti glede večje varnosti in shrambe vrednostnih listin. Mart. Horvat predlaga, da tajnik preskrbi primemo shrambico, katera pa ne sme yeč stati kot $10.00. Podpirano in sprejeto. Na poročilo gl. tajnika glede zaznamka naslovov žen in otrok članov, se je sklenilo, da naj apelira na društva, da mu isto pošljejo v najkrajšem času. Ti zaznamki so jako važni in društva naj takoj sestavijo imenik žen in o-trok raznih članov, na katerih naj ho raizvidno ime in priimek člana in certifikatna številka, ime, priimek in natančen naslov ižene in otrok ter njih starost. To vse mora imeti glavni tajnik zapisano v posebni knjigi in želeti je, da imajo takov zaznamek tudi | društveni tajniki, j Gl. tajnik poroča vrednost gl. i urada in ker ista ni zavarovana za j slučaj nezgode, požara itd. predlaga, da se ista zavaruje za svoto $500.00. Podpirano in sprejeto. — Znaki so tudi pošli in zato se sklene, da se jih naroči 500 pri br. I-vanu Pajk. Dovoli se tudi, da si gl. blagajnik po previdnosti na-jbavi potrebno shrambo za knjige ; in listine. ! Poročilo gl. blagajnika kot zastopnika na prvem sestanku zastopnikov slovenskega naroda v 'Ameriki in ustanovi “Slovenskega Zavetišča” se vzame na zna-; nje in se mu pripozna dve dnev-!nici po $3.50 in vožnje stroške i $1.10 skup $8.10. ( Gl. predsednik Martin Jager zaključi sejo ob 6:30 zvečer s po-izivom na vse zborovalce, da delujejo eden ko drugi za procvit in napredek S. D. P. in P. D., tako da se bo pri prihodnjem zasedanju število članov saj podvojilo. John Gantar, zač. zapisnikar. KUPČIJA Z OTROCI. V kapitalistični družbi je vsej kar imenuje človek svojo last, le blago. Z vsem trgujejo in kuncu-jejo, tudi človek sam postaja bolj in bolj le blago. Naj žalostne je in najnesramnejše pa je, da so eelo otroci, celo v najnežnejši starosti, predmet kupčij. Pred kratkim je izšla knjiga, v kateri opisuje bivša policijska asistentka Henrijeta Arendt kupčijo z otroci. Arendto-va pripoveduje strahotne reči. Od i privatne strani je dobila potrebna i sredstva, da je zamogla uspešno ! izslediti in razkriti ostudno počet-jje, ker država, ki je v prvi vrsti ¡poklicana v to, da bi odpravila to barbarstvo, trpi tudi ta kapitalistični zločin kakor vse druge. A rendtova se je med drugim tudi prepričala, da vsako leto veliko množino otrok iz Nejnške Poljske spravijo na Rusko, kjer jih izrabljajo v -zločinske namene. Celo tovarne ;za pohabljence imajo, kamor prineso otroke v najnežnejši starosti in kjer jih namenoma pohabijo. Te pohabljene otroke prodajo beračem, ki dobe seveda večjo miloščino, če prosjačijo s pohabljenim otrokom. Takih tovarn je ob rusko-pruski meji večje število. V bližini Vilne -so našli v taki tovarni 78 otrok. Mnogo o-trok pošiljajo tudi v ruske bordele, kjer -sedem do devetletne otroke ‘kar najbolje plačujejo. Pri vsem tem je čudno to, da dobe v te umazane svrbe veliko lažje o-troke iz Nemčije nego iz Rusije. Na Ruskem imajo pač dobro organizirane najdenišnice, ki zlasti nezakonske otroke dobro preskrbujejo, med tem ko so v tako kulturni Nemčiji izročene nezakonske matere največji bedi in so vesele, če lebko oddado otroke brezplačno, kamorsi 'že -bodi. V vseh nemških buržvaznih listih je vse polno inseratov, ki jih vpo-šiljajo trgovci z otroci in kjer se ponujajo, da sprejmo otroke proti neznatni odpravnini. In ti listi, ki pišejo toliko o humaniteti in ki pretakajo krokodilove solze nad -vsakim zločinom, se prav nič ne sramujejo sipr e jemati take nesramne inserate, čeprav natančno poznajo njih pravi namen. — V Nemčiji imajo celo poseben inse-ratni zavod, kjer sprejemajo le naznanila teh brezvestnežev. Gospod G., dmejitelj tega zavoda, je v zvezi z naj višjimi krogi. Tako je dobil n. pr. ponudbo lajtnanta, ki mn je obljubil 10,000 mark, za sina katoliškega župnika in služkinje je dobil 5000 mark. Nad dvesto oseb je priznalo, da so -gospodu G‘. izročili otroke in -mu plačali za to od 1200 do 2000 mark. Vkljub temu ,daje čedni ta gospod že predkaznovan zaradi poneverjanja listin in vsakovrstnih goljufij, ;se ni genila še nobena o-■blast, ki bi mu prepovedala izvrševanje njegove obrti. Ali on ni edini, ki se na ta način preživlja, temveč Arendtova je dognala vse polno mož in žen, ki pod krinko največje poštenosti, uganjajo te lumparije. Našla je lajtnanta, ki je v družbi s svojo soprogo izvrševal take podlosti. Tudi babicam je kupčija ,z otroci vir lepih postranskih odhodkov. Oblasti pa si tišče oči in ušesa in ne ganejo z mezincem, da bi prepovedale naj ostudnejše početje, kar ga je na svetu. In to je družabni “red”, o katerem trdijo kapitalisti in pop-je, da je po božji volji ustvarjen. Abesinci pri jedi. A-besinci, ki prebivajo v vzhodni Afriki, imajo natančno določene šege pri jedi, po katerih se mora vsakdo ravnati, -če hoče, da ga prištevajo k boljši družbi. Jedo ob približno 40 centimetrov visokih pletenih mizicah in sicer le z rokami. Levice se ne sme uporabljati. Preden sedejo gostje za mize, prineso sužnji u-mivalno posodo, ki jo uporabijo gostje v istem redu, kakor potem posedejo okolo mizic. Ljudje, ki so na enaki družabni stopnji, jedo iz ene košare. Kdor nima vrstnika, cesar torej vedno, je sam. Žene se ne udeležujejo skupnih obedov, temveč jedo to, kar ostane gostom. Abesinske -žene jedo kaj okusno. S prsti segajo po majhnih grižljajih, skoraj vse jedi servirajo v omakah, in jibegra&iozno neso v usta, ki jih odpirajo prav malo. Ne umažejo se prav nič. Ako bi jih hotel Evropejec posnemati, bi bil umazan do komolca. Zelo priljubljena jed so pražena žitna zrna, ki jih -prinašajo na mizo v majhnih lončenih ali pa lesenih posodah. Kdor zagrabi naenkrat večjo množino zrn, je “kmet”. Kdor pa zažene iz ne prevelike daljave z lično kretnjo le nekaj zrne v usta, je — vojak, ki je tudi tukaj najodličnejši družabni razred. Abesinec ne obeduje rad sam, rad ima družbo. Gostu porine hišni gospodar dobro pripravljene jedi sam v lista. Vsi prično hkrati jesti, a nihče ne sme nehati pred hišnim gospodarjem. Od vsake jedi mora gost jesti, navadno prineso za o-bed okolo dvajset različnih o-mak, ki jih pa mora prej pokusiti dekla, ki je jedi pripravila in ki jih prinaša na mizo. Pred strupom so v vednem strahu. Pri jedi je dovoljeno cmokati. Jedi pridno zalivajo iz majhnih steklenic, ki jih drže z levico. G. Soj ar moj nasvet je, da malo več vode vlivate v vino, da Vam bo odleglo. Sicer pa g. Sojar, ¡Skubic v kratkem izda knjigo pod naslovom: “Cvetke iz papeževega vrta”. — Tam je Vaše zrcalo! Knjiga gre ta teden -v tisk in bo stala 50c. A. H. Skubic. Sojar direktor S. Z. Poslušajte! Tisti Rev. Sojar, ki ni dal še enega ficka za Slov. Zavetišče, ki ni storil ¡niti koraka v prid tega Zavetišča, ki je že od poroda pa do danes vedno nasprotoval ‘Zavetišču, Iki je skušal po svojih agentih razbiti prvi skupni sestanek, tisti Sojar si sedaj predrzne diktirati in zapovedovati Ikedo naj bo direktor pri Zavetišču in kdo ne. Glas Svobode se ni pulila za noben direktorij, ravno talko je Začasni odbor odklonil mesto v direktoriju. Kaj hočete še več? Če bi pa radi postali direktor S. Z. pridite v naš urad pa Vam bomo dali pooblastilo; Skubic rad odstopi to čast Vam, ker je prepričan, da z obema očesoma škilite kako bi prišli noter in delali izdražbo. Sojar še tega ne ve, da Skubic ni urednik pri G. S. in da kar napiše, se tudi podpise. Ta “Kristusov namestnik” ima najbrž delirium tremens, ko vidi v Jožetu LogačanU (Zavertnik) Skubica ko vidi v poročevalcu “Slovenskega Naroda” zopet Skubica, ko vidi pod uredniškim člankom ‘‘“Zarje” ime Skubičevo. Uspehi Novega Lurda. “Slov. Narod’ je svoje dni obširno poročal o veliki slepariji, i-jnenovani Novi Lurd. Tam pod Gorjanci blizu ¡Št. Jerneja na Dolenjskem so ¡začeli nekateri kmetje pripisovati neznatnemu studenčku čudežno moč. Vedoč, da je človeška neumnost neizčrpen zaklad in da se morejo z vero delati najlepše kupčije, so 'začeli snovati Novi Lurd. Sam šentjemejski župnik je nastopil proti tej slepariji in je pred sodiščem izjavil, da se -gre samo za odiranje neumnih ljudi, voda iz “turškega” studenca pa da niti zdrava ni, kaj še, da hi imela v sebi kake čudežne moči. Pa vendar se je zgodil čudež, četudi ne ¡vsled te “luršike” vode. Ta isti župnik, ki je pred sodiščem proglasil Nogi Lurd za sleparijo, je to sleparijo vzel sam v svoje roke in vodi to spekulacijo in zdaj je ta voda postala čudodelna. “Dol. Novice”, duhovski list, delajo prav čifutsko reklamo za. ta “Novi Lurd”. Pa ne brez u-speha. Zadnji ¡čas so namreč začeli zahajati v “Novi Lurd” celo že Ljubljančani in pa Štajerci. Pa naj še kdo reče, da se duhovniki ne razumejo na umazane “kšef-te” in da ne znajo iz ljudske neumnosti kovati cekinov. Gibanje avstrijskega prebivalstva leta 1910. Leta 1910. je bilo sklenjenih na Avstrijskem 214,970 zakonov. 'Na 1000 prebivalcev pride 7,59 sklenjenih zakonov. Število zakonskih zvez se ni pomnožilo v primeri s prejšnjimi leti. Vzrok so najbrž slabe gospodarske razmere. Precej se je zmanjšalo tudi število živih porodov. V letu 1910 je znašalo le 923,545 ali na 1000 prebivalcev 32,6, za 24,802 manj kakor povprečno vsako leto v prejšnjem desetletju. Umrlo je 602,046 oseb ali na 1000 prebivalcev 21,3. -Prebitek porodov nad smrtnimi slučaji .znaša torej leta 1910. 321,499. Mrtvorojenih otrok je bilo 23,275. Pojemanje porodov v letu 1910 je bilo največje na Nižje Avstrijskem, Gorenje Avstrijskem, v ¡Sudetskih deželah in v Galiciji. Število porodov pa se je pomnoižilo na' Goriškem in v Dalmaciji. Umrljivost se je zmanjšala -po vseh deželah, zlasti pa še v Dalmaciji, na Nižje Avstrijskem in v Sudetskih deželah: Samomori na Dunaju. Pravkar je izšla statistika samomorov za mesto Dunaj. Statistika izkazuje za leto 1912 1550 samomorov, od teh jih pride na moške 931, na ženske 627. V letu 1911 je bilo le 1416 samomorov. Vzrok, da so se pomnožili v pretečenem letu samomori, ¡so gotovo slabe gospodarske razmere. Najmlajša oseba, ki je iz-višila samomor, je bilo 121etno dekletce, najstarejša pa. osemdesetletni starec, 223 samomorilcev se je obesilo, 113 ustrelilo, 108 zastrupilo, 69 utopilo, 65 skočilo z o-kna, 14 zaklalo, 14 skočilo pod tramvaj. V 236 slučajih je bil vzrok nesrečna ljubezen, v 200 slučajih bolezen, v 147 omračenje u-ma, v 116 slučajih je vzrok neznan, v 87 nezadovoljstvo z življenjem, v 52 nepovoljen gmoten položaj, v 50 strah pred kaznijo, v 32 žalost za umrlimi starši in o-stali slučaji vsled pomanjkanja stanovanja. Vredno čitanja. Iz pisma, katerega nam je prostovoljno poslal Mr. Mihael Cu-chran, iz Landsford, Pa., objavljamo sledeče vrstice: “Ne vem da bi bila kaka druga zdravila v tej deželi, ki bi prekašala Seve-rova. Ko sem trpel vsled pljučne bolezni, sem poskušal zdravnike brez vsacega uspeha, ampak ko sem pričel uživati Severov Balzam za pljuča (Severa’s Balsam for Lumgs) ¡sem si kmalui pridobil zdravje.” —- Prodajajo ga lekarnarji ; cene 25 in 50 centov steklenica. W. F. Severa Go., Cedar Ra-pids, la. (Advertisement.) avstro-amerikanska-linija, NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO V PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORK A: ...........1- februarja 1 Argentina, .... 19. februarja Martha Washington, 8. febr. | Oceania,...............5, marca Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste v South Brooklynu, . cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU OLAVWI ZA8TO«> ZA AMERIK« Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. K. H. Kempt gisvni last, na zapadu 130 N. La Salle St. Chicago obleke in svršniki. Največja zaloga, najboljša kakovost in najnižje cene najdete vedno pri JELINEK in MAYER, imitelja. HÍM.é€ ï0!^ ^ue ^ i(! ^ ces^a m M. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK ES 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoiudne 814 Ashland Ave.: od I. —3. ure popoludne in od 4.—S. popoludne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8,—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih. DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujta torej Slovana v svojo korist. m ATLAS BREWING C0. sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena, | LAOER j MAGNET | GRANAT j Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Kadar oL Compagnie Générale Transatlantique Iz New York y Avstrijo ôez. Havre Basel. Potniki tretjega razreda dobivaj» brezplačno hrano na parnikih družb», snažne postelje, vino in razna metna jedila. Pristanišče 57 Worth River vznožje 15th St., Wew York City HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek obio.uri zjutraf« S. S. France nov dvovijak) 8. S. La Provence S. S. La Lorraine S. S. La Savoie Najboljše udobnosti v III. razredu. Odplujejo vsako soboto ob 3. pop. S. S. Rochambeau (nov. dvovijak) S. S. Chicago S. S. Niagara 8. S. La Toarais* Glavni zato p na 19 State St., New York. MAURICE W. KOZMIKI glavni zastopnik za »a psdu, 139 N. Dearborn St. Chicago, DOBITE DOBRO URO Z LAHKA.' T° el6ga:ntno lm®- RAILROAD URO s 21 kasn-iZjy'CSit/ ni- navijakom, r očajnim opušoalom, patemtira- '>5|pz nim regulatorjem in s mnogimi 'drugimi stvar- Br )jTir^T3?~i rni. absolutno natančno in zanesljivo, 20 LET H GOLD FILLED bun-ting pokrov, ki lepo zrisan. Ta ura je nalašč zdelana za železničarje, ki ( morajo imeti zanesljiv časomer. Oboje veliko-j sti, POSEBNA PONUDBA: To uro pošljemo na vaš naslov C. O. D. $5.75. Ekspres plačate sami. Če mi ura talka, ko je preiščete, ne rabite plačati niti centa. Pozlačena verižica in privesek zastonj z vsako uro. EXCELSIOR WATCH CO. 505 ATHENAEUM BLDG. CHICAGO, ILL. j ****4****43*»**44**449!*4»*9*4*4***3*44444*9C«C t * » » * «L * i * * » * t * V' y ■ m,gr ■ , - v.-V DOPISI. Broughton, Pa. Mislim, da se je milosti ¡polni (čas sv. predpusta že začel nagibati k svojemu ikoncu. A mimo naše naselbine je odjadral brez vsaee-ga veselja za nas fante in dekleta. Letos Bog “Amor’ t. je Bog ljubavi ni bil nič naklonjen Broug-btonu še jaz sem padel skozi “rešeto”. Seveda sem iže bolj postaran za pogledat (ikalkor oče sedmih o-trok.) Točil bom na ploh na pepelnično sredo debele solze jajčje debelosti, ker sem znal premalo ceniti čas od Božica do pepelnice. Jokal bom kakor Kristus ko je o-znanjeval razdejanje tempelna ... V premogoikopih pojo vsaki dan “piki” in bučijo stroji, da se tem hitreje polni kapitalistični žep; nam pa seveda ne ostaja druizega kakor žulji na rokah. Jaz pa i-mam skoraj vedno več stroškov kakor dohodkov, ker skrbim tudi za svojega bližjega pa kaj bi hodil po ovinkih 'kar povedal bom pa je (salone namreč rad podpiram'. (V naši naselbini imamo tudi človeka ki rad nosi črno obleko ki pa je sedaj odpotoval v staro domovino seveda ne sam, s seboj je peljal tudi 'kuharico, to je gotovo vsirn znano, da ima sestro kakor vsaki božji namestnik, no pa mislim, da se kmalu zopet povrne k svoji čedi, da jo bo zopet prav pridno pasel pa še bolj pridno strigel (seveda brez vsih Škarji). Koncem konca želim vsim Slovencem ¡posebno bralcem Glas Svobode srečno in veselo novo leto alko ravno je 'že malo pozno pa toliko lepši voščim, bodem pa v nastopnem letu mesec ¡poprej, da bom tako .popravil kar sem sedaj zamudil. Vam ig. urednik pa želim vsaki teden sto novih naročnikov. 'Pozdrav vsim bralcem in bralkam Glas Svobode ter kličem krepki: Živeli! Ivan Dolinar. 'Ohisholm, Mimn. Prosim dovolite mi mal prostor v Vašem prel j Obijenim listu, da se tudi jaz malo oglasim iz tukajšne naselbine. Naj Vam sporočim, kako se kaj imamo v tem kratkem predpustnem času. Najpopred Vam moram sporočiti, da smo imeli 6 porok, eno v soboto 18. jan. in 6 pa 20. jan. t. 1. Najbolj čudno se mi pa zdi, ker sem zvedel, da je tukajšnji Rev. Schiffrer, rimski agent, enemu izmed poročenih za tisto ceremonijo računal 20 dolarjev. Zares čudno, kaj ne g. urednik'? Kam smo prišli?! Vse se je podražilo, najbolj so pa poskočili sv. zakramenti in sicer za celih 5 dolarjev. Seveda dotičniku se je to čudno zdelo. Potem sem ga pa vprašal, kako je to, da ti je mogel toliko računati, ker do .sedaj, kateri je bil klican enkrat namesto trikrat je plalčal 15 dolarjev, če je pa klical trikrat je bilo pa $10. Omenjeni rojak mi je odgovoril, da je plačal 15 dol., ker je klical pop enkrat za trikrat; 5 dolarjev pa kazni, ker ni podpiral tukajšne mošeje. .Sedaj pa lahko sprevidite dragi čitatelji kakšnega oderuha živijo tukajšni trpini. Po naključju sem tiudi dobil v roke Jolietsko cunjo z dne 17. jan. št. 7, t. 1. Na prvi strani sem čital pod imenom: “To in ono”, same napade iz pod peresa patentiranega, vmazanega lažnjika A. Sojar-ja. Najprvo je oglodal dnevnik, potem dvotednik, na to pa dva tednika. Naj bolj se pa zaganja v G. S. in Proletarca. O, ti ubogo revče mežnarjevo iz Šiške! Ali si iže pozabil na debato v Chicago 3. nov. 1. 1. ko sta se s Kristanom bojevala z uma svitlim mečem, ko si temeljito pogorel, fko si šel iz dvorane kalkor polit culak? Zato ti svetujem, da se z vso močjo telebneš na lažnjiva prsa, rekoč: B.og odpusti meni najveejemu grešniku in norcu v Chicagi. H konoul dopisa pozdravljam vse čitatelje in čitateljice tega lista, in tebi dragi list G. S. pa o-Ibilo uspeha. 'Belcebub. Waukegan, 111. V dopisu iz Waukegana, v G. N. št. 15 je bilo čitati med drugim tudi to-le: Zabava je toraj bila izvrstna, a pogrešali smo (vsaj jaz) par mož, ki so zastopali velike or-gankaJcije na skupnem sestanku za S. Z. v Chicagi. Toraj dopisnik je pogrešal par mož! Vem, da se je popraskal za ušesmi radi besede “par mož”. — Naglost ni vselej dobra, tako nas vsaj vsakdanja skušnja niči. Jaz mislim, da dotični dopisnik tudi ni vsegamogočen in nima tiste co-perniške moči, da bi ga ponesla iiz dalnje GPennsylvanije v Waukegan na veselico, ako prav bi imel vstopnico, kot sem jo imel jaz, dasirav-no sem 'že takrat vedel, da mi bo nemogoče priti na veselico. Ako nisem 'bil na veselici (tisti večer sem gazil 'blato do kolem na Her-minie, IPa.), zato si nikar ne mislite, da sem se že kar čez noč prelevil in začel delovati proti 'S. Z. Vrjemite mi, da nisem noben 'So-jar in da mu nisem še nikoli v roke segal in se tudi ž njim bratil, ker s takimi ljudmi sploh ne občujem. Odkrito pa moram povedati, da ko bi bilo .polovico našega naroda tako vneto za ta prepotrebni .zavod, kot sem jaz, bi že jutri začeli zidati. (Uredništvo G. S. to potrjuje, ker Ivam Gantar je bil eden prvih ki je šel s nabiralno polo okoli rojakov, je sam dvakrat daroval, kar izkazujejo izkazi darovalcev v 'G. S.) Toliko v blagohotno pojasnilo, da si ne bo kedo mislil, morda kak Sojar, da se nahaja v direktoriju S. Z. oseba, %i je nasprotna Zavetišču. Ko bi bil doma, bi bil prav gotovo eden prvih na veselici in pomagal po svojih skromnih močeh. S tem je stvar končana. 3Pa brez zamere! Ivan Gantar. Mount Olive, 111. Z naročnino tudi 1.20 za S. Z. (John Rojc in A. Marn, želiva, da se naju vpiše kot člana), ob enem tudi 80c listu v podporo. Ako mi bo uredniška pila mila., spustil bom tudi nekoliko puščic na zloglasnega Sojarja, ker njegova modrost (norost) presega že vse meje. 'Zmiraj se zaletava v G. S. in razliva svoj satanski 'žolc nad vse, ki ne trobijo v njegov zvit rog. Kdo laže in uči zmoto ?! Kdo je večji patentirani lažnilk kot Sojar in jolietska cunja, ki živita od laži in revnemu ljudstvu v škodo? Vprašam te, velikomestni župnik, če je še tista velikanska iz ljudskih žuljev izprešana grajščina jezuvitov na razpolago •za Slov. Zavetišče? če je, tedaj jo le obdržite za se in prekrstite jo za norišnico, kamor spada triperesna deteljica pri jolietski plenici. Po njegovem mnenju bode G. S. trdil, da so bili Gašpar, Miha in Bautovkral evangelisti, pa naj bodejo, brez škode. Torej G. S. sme tudi trditi, da novodobna sv. Trojica so Janez, Tone in Jože; bog oče je v Jolietu, bog sin je v Chicagi, bog sv. duh je pri bogu očetu na hrani. In ravno ta triperesna deteljica Skuša okužiti temelj S. Z. Res pravi ljudski prijatelji, rodoljubi, da jim ni para. Še nekaj. Tončku iz Šiške na u-'ho, kar mn je sodrug Etbin Kristan ostal dolžan in sicer priznanje, da je tudi on (ISojar) delavec — teme. 'Delavske razmere so enake drugim illinoiškim krajem, ni kak e hvale ne morem spevati kaipitali-stom, le ‘žarki iz G. S. in P. ogrevajo počasi pa sigurno zaspanost naših tukajšnjih rojakov. Temna, strupena megla iz Jolieta izginja in se vspenja po hribovih, žarko solnce prodira, pričakujemo odrešenja, toda ne po zaslugah kranjske trojice. iStar naročnik. New Liskeard, Ont., Can. Iz Canade se redlkokedaj naročniki oglašajo, dasi nas je tu veliko, tki čitamo G. S., zato priobčite ta mal dopis. IZ delom je še dosti dobro v tem kraju. Tu so srebrni rudniki in v vsih se dela s polno paro in se delo lahko dobi. Jaz sem zaposlen pri iCasey, Cobalt ¡Silver Mine Co., katera že stalno operira nad šest let. Do sedaj je imela ta družba samo en rov, na spomlad pa so našli velike zaloge srebra in sedaj so odprli dva nova rova in kakor kroži govorica bodejo na spomlad odprli še več rovov. Zgleda da bo ta kraj prav priličen za delo in delavca, ker smo vsi organizirani v Western Federation of Miners. ĐDo sedaj nismo imeli, razven malega mraza, skoro nobene zime. Južni veter prav prijetno veje. Omeniti moram še da koncem zadnjega leta se je pripetila v na- šem rovu nesreča, plin je eksplodiral in usmrtil dva delavca. Kompanija je rove zaprla za tri dni, da smo imeli priliko dostojno pokopati nesrečna delavca. Vsi člani unije W. F. of M. smo se korporativno vdeležili pogreba. Razume se, imeli smo tudi regali je, kar pa ni bilo g. ¡duhovnu pogodi. Ta božji namestnik se boji unije bolj kot lintverja in zato nam je naredil predigo, ki je primerna za kakega misijonarja kedar spreobrača nevernike. Tu se dobi še precej homesteadov. Zemlja je jako rodovitna, poleg tega pa canadska ylada pomaga naselnikom tudi z denarnimi sredstvi. [Pozdrav! John Pugelj. Aguilar, Colo. V tukajšnih premogokopib se delo lahko dobi, ker vedno delav eev primanjkuje in vsak dobi delo čc le zna kramp vihteti. Tukajšnji premogarji niso v nobeni organizaciji, zato jih pa premogovni baroni prav fino skubejo. Naznanjam, da je nemila smrt ugrabila iz naše srede rojaka in društvenega ¡brata Jožefa Mobo rič, od dr. št. 39 S. S. P. Z. Omenjeni je bil zaposljen pri pumpah in po nesreči je prišel v dotiku z električnim tokom, ki ga je no mestu ubil DrašiVo mu je priredilo sijajen pogreb. Rojaki zopet dokaz kako potrebna so društva. Tisti ki še niste v podpornih društvih pristopite k S. S. P. Z. ki jako toč.io izplačuje podpore, tako bolniške kakor tudi posmrtnino. Pozdrav: Fr. Požerl. Ralph, Mieh. Tukaj potrebujemo nad sto mož za drva delati. Pl&ča je po $1.15 od kvorta. Če je kateri rojakov brez dela lahko sem pride. Drvarje zaslužijo povprečno $2.75 na dan. Delajo tudi “kerle”. Gozd je ves v ravnini, snega pa je toliko da komaj zemljo pokriva. Tu kaj je dela za več let skup. Sprejemajo se cele družine. Če prav smo v gozdu in daleč od izobraženega mesta smo božične praznike prav imenitno obhajali, tako da so se nam kar čelade začele vrteti, štiflettencug smo pa namazali. Vse je bilo zadovoljno in mir je vladal med nami če prav smo iz vsih vetrov skup stepeni. Najboljše pa je bilo to, da ni bilo rmbenega farskega naokoli in smo se zabavali sami brezverci. Tudi deklet, starih in mladih imamo, ki se rade zasučejo in če bi prišel k nam Trbovcev Tone, bi si jo lahko izbral kakšno bi hotel. Še Indijank se ne manjka. Kako so lepe, te Indijanke ! Ko bi jih Tone videl bi prav gotovo iz celega srca zaklical: Ob, you chick, chicken! iMed pšenico se najde tudi lu-lika in te je tudi nekaj med nami. Ta božja lulika je par krščanskih mož. In ne davno tega ko sem ko-lektal za S. Z. in pridem med te krščanske samaritance, pa mi je eden odgovoril: -Ta, ko (bi ti pobiral za. cerkev, ki bi se tu postavila, pa bi preč dal, za sirotišnico, pa ne dam nič, ker jo ne bom potreboval, ker imam svoj dom. (Povedal mu sem svoje mnenje o dobrem delu in nauku, ki je vernim kristjanom vedno na koncu jezika. V tem sem pa rabil tudi besedo far in zato 'besedo sem dobil dobro plačilo. 14 dni po tem obiskala je dotičnega družino gospa štorklja in jim prinesla deklico, ki je pa kmalu po porodu u-mrla. Kaj je storil katoliški oče? Pokopal je otroka kar v gozdu brez vsakega hokus pokusa. Taki so katoličani! In Sojar je lahko ponosen nanje. Med odpadniki sem nabral lepo svoto za iS. Z. in to bom poslal na pristojno mesto. Drugih novic ni sedaj. Kdor hoče sem priti, naj pride naravnost na 'Čamp No. 4 Ralph, Mieh. in vpraša po meni. Valentin Can doni. Leetsdale, Pa. 'O delavskih razmerah nimam kaj posebno dobrega poročati, kot da delamo stalno, a plače pa so zelo slabe. Kaj je temu vzrok zaveden delavec lahko sprevidi. Delavci smo premalo organizirani in brez moči, bi skoraj rekel, ker mi, ki imamo moč v rokah, jo ne- znatno prav porabiti. Zadnje čase sem se je mnogo pisalo po nekaterih časopisih čez socijaliste, toda gospoda Klobuk zglave! pred tistim, 'ki je v borbi za obstanek. To je res huda šola, vendar pa vse kaže na to, da bodo delavci prej ali slej razumeli načela socijalizma. Ko bi mi delavci poznali vsebino programa socijalistične stranke, ko bi se po njej ravnali, bi se nam ¡pač boljše godilo kot se nam sedaj godi. Ali ni mar res tako, dragi čitatelji? Pri svojem delu pridem mnogo v dotiko z drugimi delavci in tu lahko spoznam vsakega delavca kakega mišljenja je, brez da bi mi povedal in pravil kakega mišljenja in prepričanja je. Tu imamo pred delavca, pobožnega moža, katerega vse preklinja. Zakaj ? To si delavec lahko sam razjasni. Ko bi bil socijalist, ko bi bil zaveden delavec, bi mi slil in -čutil s delavcem in jih ne bi smatral za manj vredne in priganjal kot kako živino. Takih psov je veliko med delavstvom, ker se ne zavedajo, da so samo orodje in bič delodajalca. Jaz pišem kakor delavec, ki stremi po izboljšanju delavskega bednega položaja in mi je znan program te in raznih drugih kapitalističnih političnih strank. (Nisem učenjak ampak priprost delavec, ki se zavedam, ki sem že neštetokrat okusil bič kapitalizma in ki verujem in sem trdno prepričan, da pod takimi razmerami ne moremo več dolgo izhajati. Nekak socijalni preobrat mora priti m kolikor prej nastane ta preobrat toliko boljše za družbo. To priznavajo že dandanes tudi kapitalisti sami, zato pa napenjajo vse svoje moči, da kar najdalje za,vlečejo tisti srečni (zanje nesrečni) trenutek, ko se bo napravilo konec si stematičnemu ropu delavca, producenta vesoljnega bogastva. In ti kapitalisti imajo še nekaj trdovratnih sogrešnikov, časnikarjev, ki jim pomagajo blatiti soeijali-zem, svobodo in napredek ter vse, kar je in bi moralo biti delavcu drago in sveto. (Pozdravljam “drzno” gospodično Štrajner, ki piše tako dobre dopise za ta list. Želeti je, da se o-glasijo tudi druge rojakinje in po-vedajo svoja mnenja, tako da bo še bolj prijetno zagrabiti ta nad vse priporočljiv delavski list. Le pogum, družimo se v delavske or ganizacije in socijalistične klube ter podpirajmo in čitajmo samo tako časopisje, ki je naklonjeno delavstvu. Živela svoboda in sooijalizem! Vinko Hafner. Zabava. Fajmošter Urban je bil svojega soseda fajmoštra Urha zatožil škofu zaradi malenkostnega greha. Urh je prisegel, da se bo za to maščeval in porabil je prvo priliko. Pri tehantu je bila pojedina. Ko so bili gostje do dobra siti, so začeli piti, pušiti in se pomenkovati. 'Končno se je zasukal ¡pogovor na sanje. Meni se je snoči nefkaj prav posebnega sanjalo, se je sladko oglasil Udh, a ne vem, če bi smel povedati; sanjalo se mi je o dragem tovarišu. Kar povej, kar povej, so se oglašali ¡gospodje in tudi Urban je zaklical svoj povej. No, naj pa bo, je dejal Urh. Sanjalo se mi je, da sem umrl in da sem moral po 2000 klafter visoki lestvi slplezati v nebesa. Pod le-stvo je stal angel j, ki me je prav prijazno sprejel. Ta lestev pelje v nebesa, je reikel angelj in mi je dal velik kos krede. Plezaj po tej lestvi. 2000 klafter je visoka. Med potoma misli na svoje grehe in čim se ¡katerega spomniš, pa naredi s kredo na lestev črto. 'Če ne boš vseh grehov zapisal, pa te ne bodo pustili v nebesa. Jaz sem začel plezati. Spomnil sem se le enega samega greha in zato sem prišel hitro naprej. Preplezal sem že kakih 1500 klafter, kar pride po lestvi od zgoraj dol — kdo misliti? — moj ljubi tovariš in sosed Urban. Ah, Urban, sem zaiklical, ja kam pa grés. In veste kaj mi je .rekel: “Tretjič grem že k ange-Iju po kredo.” ZASTONJ — Darilo vredno $1.00 zastonj. Pošljite deset (10) imen in naslovov in deset centov na P. O. Box 12 Uptown-Pittsburgh, Pa. RFMEDY\Š GOUT - NEURALGIA LUMBAGO - COLDS PAINS - BACKACHES SPRAINS & BRUISES Za opahline EXPELLERJA in ga rabite po navodilih, v zavitku J S nabavite 'ut// ]§ si steklenico i ^11) M' V ¿p pristnega PAIN 1 \ J Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMA1N 1119 So. Centre Ave„ Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštcvilno zahval in pripoznanj jamči m pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik d. F. HALLER QOBTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači inimportirani likerji. Tel. Canal 8096. 2103 Bine Island Av. cor. 21.St SVOJI E SVOJIM! “Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče ? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, gamo pišite ponj.” A. J. Terbovec & Co. P. O. BOX 25, DENVER, COL. Dobra Unijska Goslilna,ki;nr” mnel in gor&lc prigri- e Ctactnv zek. : Pod vodstvom *lua‘ 2005 Blue Island Ave. veliki Dvorana za druStvene in unijfike seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. oor. 19. Place. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo jesensle is ziinste obaCo. Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM 0F MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. in Lincoln Street Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan. Tel. Caml 1366 Dvorane za vse priložnosti. V0DAK0V BUFFET 1825 So. Loomis St. vogal 18. Pince. CHICAGO The Konrad SchieiefCo, Shebojgac Wis. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. ODVETNIK PATENTI GARL STROVER (Sobe štev 1009) 133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tbl. 3980 MAIN GOSTILNA kjer je največ zabav» in n&jveš v Žitka za par centov a biljardna mizo na razpolago. Vse bo se daU v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, JU, Telefon Canal 1439. “The Roosevelt Salo©^l,, ROCK SPRINGS, WYO. A. Justin, lastnik ln trgovec z vinom, cigarami, mršili» pivom itd. — Se priporoča Slovetiesen f trgovina s novodobnim obuvalmo Vstanovljena lete 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave., Chicago. Druga vrata od KasparjeveBasik. Social Club Saloon — Edina slovensk „ tt-dka v mestu — J, KlanclM in J. Pimrtč 312 Garrison Ave. lastnika, in prodajalca likerjev na debelo. Prenočišča za potnike. FORT SMITH, ARKANSA8. Glavni urad : 82 Cortlandt St, NEW YORK, N. Y. Podružnica: 6104 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. Prodaja Pošilja potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro z a vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi ah na jetrih, drobu, ledvicah ali mehurni bolezni, slabih živcih, •uem gubitku ali na impotenci; zastrupljenju krvi ali sifilis ri; kapavki (triper) ali na kateri drugi spolni bolezni, ki ie do’ Naslov RAZNO IN DRUGO KRANJSKO. Terno bi bil rad dobil. Posestnik Anton Kožuh iiz Dvora je dal dne 30. m. m. v neki tukajšnji loteriji po neki oseibi staviti številke ter ptrnM po terno, katere pa ni dolbi!. Loterijska 'uslužbenka je namreč dognala, da sta stavljeni in zadeti le dve številki, tretja pa je ponarejena iz 30 v 39. Uvedli so proti njemu preiskavo zaradi poskuSene goljufije in ponarejanja javnih listin. Požar. V nedeljo, dne 29. de-eeuibra 1912 sta v Kamniku pri Preserju pogorela dva vezana ko-eoloa, in etn skedenj. Začelo je go reti ¡pouoči oib enajsti uri. Škoda znaša okroglo 6000 K. Zažgala je najbliže zlobna roka. Samomor obupanega učitelja. Učitelj V. Brus, ki se je dne 3. t. m. pri Sv. Ivanu pri Matenji vasi ustrelil, jo zapustil za nelkega svojega .prijatelja pismo, iz katerega je spoznati, kaj 'ga je gnalo v smrt. Naj prijavimo tiste odlomke iz tega pisma, ki pojasnjujejo ta žalostni slučaj; glage se tako-le: “Dragi! Ko dobiš to moje pismo v roke me že ne bo več med živimi. Prosim Te, ne 'zaničuj me, ampak pomiluj me. Moje življenje je bilo 'zgrešeno — nisem znal živeti da bi bilo prav meni in drugim — spremeniti sedaj ne moreni več zato je boljše da se ločim . . . -— Saj sem živel že več časa dvotjno življenje: Na zunaj sem Ibil vesel, obupno vesel, ker sem se navadil pod 'zunanostjo celo notranjost skrivati, a v meni pa je kipelo in vrelo. Sedaj pa tudi tega ne morem več! Pretrpel sem mnogo — konec naj bo . . . Veselil sem se draginjske doklade, da bi vsaj deloma poplačal svoj dolg, ker je nisem dobil, sem to stvar pospešil... Še sedaj olb kondu preklinjam klerikalizem; bojuj se zoper njega, samo pazi, da Te ne ubije! Dobro mu je vsako sredstvo. Občutil sem to zadosti sam! . . . Rad, zelo rad sem bil v Matenjivasi, počutil sem se čisto domačega med vsemi ljudmi. Nesreča pleterskih samostancev. Iz Novega mesta: Ko sta se dva samostanska brata iz Pleterja vra čala s tukajšnjega kolodvora dvovpreženim vozom skozi mesto sta se konja splašila. Skušali so ju 'ustaviti, pa konja sta le dirja la ter prevrnila voz. Pri tem sta oba samostanca padla iz voza; e-den je priletel z glavo ob zid ter se onesvestil; prepeljali so ga bolnico usmiljenih bratov v Kan-dijo. Konja sta nato zdirjala še naprej po mestu. Ko sta prišla do Rožnikove ihiše, se je odtrgala vprežna vrv, nakar sta se konja še bolj preplašila ter dirjala na Glavni trg. Tam pa sta se .zapletla v vprego in obstala. Uboj pod Trško goro. Znani konjski mešetar 'Tekste r se je na praznik sv. ¡Štefana z vozom vstavil v gostilni pri Kuharici pod Trško goro (na Sevnem). Proti večeru zapazi, da hodi nekdo okoli voza in vpraša neznanca, kaj ima opraviti pri vozu. Namesto odgovora, ga udari neznanec s sekiro po glavi. Baje mu je črepinjo prebil. Ko je storilec pogledal na tleh v krvi ležečega, je rekel: “Ni sem pravega dobil, pa sem vseeno dobro zadel.” Iz tega se da sklepati, da je napadalec nekega drugega čakal in da je Tekster postal žrtev te “pomote”. Storilec je Miha Trika j iz Črešnjice pri Št. Petru, znan rogovilež in razsajač. KOROŠKO. Velika žepna tatvina. Posestnik Martin Ilaimzl se je v gostilni "Weissove pri Šentlenartu pošteno napil. Ko je šel zvečer iz sobe, da se malo razvedri, se mu je pridružil hlapec Jakob Brunner in mu prijazno ponudil pomoč in mu pomagal hoditi. Ko pa se je Hain-izl vrnil v sobo, je pogrešil denarnico, v 'kateri je imel 940 K denarja. Sumili so takoj Brunner j a in čez nekaj dni so res dobili pri njem večjo svoto denarja, nakar je hlapec tatvino priznal. Vlom. V gostilno in mesarijo Ivana Goričnika v Celovcu je vio-, mil neznan tat, ki je s silo odprl denarno predalo, iz katerega je vzel.za 300 K bankovcev in nekaj potkronskih tolarjev, ostali drobiž pa je pustil. Tat mora biti kak | ne ju. domačin ali vsaj z domačimi raz merami dobro znan. Pobegli vajenec. Vajenec Silve ster Golmajer, doma iz Mošenj na Gorenjskem, ki je služil pri mizar skem mojstru Ivanu Koširju v Be Ijalku je pobegnil iz 'jeze, ker mu mojster ni hotel popustiti 2 mese ca učne dobe. Neznanega samomorilca je na šel v celovški okolici neki mizarski .pomočnik, ko je nabiral v gozdu leskove palice. Srednje star mož, čedno oblečen je visel na veji nilskega drevesa skrit v grmovju. Samomorilec mora biti tujec in ga do sedaj še niso spoznali. Pri njem niso našli ničesar, da bi mogli sklepati, kdo da je. K roparskemu napadu na Petriča. Roparskega napadalca Po potnika imajo še vedno v beraškem zaporu. Nadaljujejo se namreč še vedno preiskave. Obtoženec, ki dejanja ne more tajiti, pravi sedaj, da je to napravil v svoji pi janosti, “kar talko za šalo”. Velik požar. S Koč poročajo, da je pogorela v tamošnji okolici velika parna žaga in 'več gospodarskih stavb, last kneza Porcie v ¡SpitaJiu. Ogenj je zanetila električna žica. ŠTAJERSKO. Smrtna obsodba. Porotno sodišče v Ljuibnu je obsodilo Kilijana Durdhlauferja na smrt na vešala. 281etni obsojenec je v noči na 27. oktober ubil delavca Pavla Frei-ga na pešpoti proti Kindbergu in truplo vrgel v Murico. Freita-ga so potegnili prihodnje jutro iz vode. Denarja, ki ga je vedno nosil pri sebi, uro z verižico in prstane niso našli .pri umorjenem Freitagu. Očividno je bilo, da je postal Freitag žrtev roparskega umora. Freitag je bil 26. oktobra pri svojein svaku v Krieglacbu in ko se je vračal, je šel v gostilno. Prisedel jek mizi, kjer je bilo več delavcev, med njimi tudi Kilijan Durehlaufer. Proti polnoči je vsa družba odšla v kavarno. Med tem je Freitag kazal svoje premoženje - 200 K — in se bahal. Ob dveh ponoči so zapustili kavarno in Durehlaufer je spremljal Freita-ga. Prihodnji dan so našli Freita-ga umorjenega. Ker je Durehlaufer takoj prihodnji dan kupil novo obleko, je sum letel nanj in ko so pri njem izvršili preiskavo, so našli umorjenčevo uro, verižico, prstan, vele drobiža in bankovec za 100 K. Durdhlaufer je nekaj časa tajil dejanje, a potem je priznal, da je umoril Freitaga, a ne iz roparskega namena, temveč iz jeze, ker sta se sporekla. Porotniki so soglasno obsodili Durchlau-ferlja k smrti na vešala. Otroško truplo v Dravi. Iz Ptuja poročajo: 5. jan. sta našla posestnikova sina Martin Jnnger in Rudolf Strafella v Dravi škatljo iz lepenke, povezano z vrvico. Ko sta jo odprla, sta našla v njej v ruto zavitega novorojenčka moškega spola. Truplo je bilo najbrže štiri do pet dni v vodi. O materi nimajo še nobenega sledu. Samomor vojaka. Iz Maribora poročajo: Ko je v nedeljo, 5. januarja, strojevodja Henrik Hu ■ber peljal stroj iz koroškega kolo dvora na glavni kolodvor, je prišel ihuzar Štefan Popp od 16. huzarskega polka na železniški tir in šel namenoma proti stroju. — Stroj ga je zgrabil im ga zagnal v stran, da si je Popp prebil lobanjo. Umirajočega so prenesli v vojaško bolnišnico. Popp je služil -drugo leto. Popp ni bil rad vojak, zato je izvršil samomor. — Vzroki, zakaj da ni bil rad vojak, so izven vojašnice neznani. Lovska nesreča. 2. jan. je v lovišču trgovca in posestnika Jožefa Grassellija v Št. Juriju ob južni železnici lovila večja družba lovcev. Jožef 'Sivka ml. je streljal tako neoprezno na zajca, d’a je zadel Grasellija, ki se je smrtnone-varno ranjen zgradil na tla in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. PRIMORSKO. Črne koze med mohamedanskimi izseljenci. Na pamilku “‘Car-men”, ki je iz Soluna pripeljal v Trst 790 izseljencev — Bosancev, vračajočih se iz Macedonije v Bosno, so med vožnjo konstatirali Nesreča v puljskem pristanišču Parnik “Brion”, last družbe Bu-glia je trčil v Pulju, ko je vozil v pristanišče, vsled poškodbe neke ga stroja v obrežje in sicer s tako silo, da je velik del obrežja démolirai. Parnik je dobil samo lahke poškodbe in je odplul naprej.,— Škodo, ki jo je napravil na obrežju, cenijo na 3000 K. Defravdacija cerkvenega denarja v Zadru. Dalmatinski nam est nik grof Attems je z državnim denarjem saniral cerikvene fonde zadrske pravoslavne metropolije. Tri mornarje, ki so hoteli pobegniti v Ameriko, je prijela policija na Reki. Pred odhodom parnika “Ultonia” je policija pregledala vse prostore in našla skrite tri avstrijske mornarje, med njimi en podčastnik, ki so pobegli iz službe vojne mornarice, hoteč oditi v Ameriko. Dva sta imela na sebi še uniformo. Begunce ki so Čehi, so izročili vojaški e-blasti. Potopljenje ladje. Y mesecu novembru 1912 se je po Lloydovih poročilih potopilo ladij, v vrednosti osem miljonov frankov. Y e-najstih mesecih komaj pretečene ga leta se je pa potopilo ladij vrednosti 1600 miljonov. 211 ladij je izgubljenih, od teh jih je 77 angleških. Viharji v Atlantskem morju. V Atlantskem morju so razsajali \ zadnjih dneh silni viharji. In par niki so dospeli z velikanskimi za mudami, več ali manj poškodova ni, v raizna pristanišča. Tako pogrešajo samo v Londonu 10 veli kih tovornih -parnikov, ki bi že davno morali priti. Ti parniki vo zijo blago vredno nad 2,000,000 funtov. Opravičen je sum, da so se parniki v strašnem viharju moštvom vred potopili. RAZNO. Sestrične frančiškanskega patra. Rimski listi poročajo zanimi vo dogodivščino iz Pize. V tamošnji frančiškanski samostan je vstopil pred kratkim mlad kava-lerijski ritmojster, /ki je dobil v .samostanu ime pater Vincenc. — Mnogo ljubavnih pustolovščin je doprinesel v času- svojega bivanja med svetom. Ali tudi v tihem samostanskem zidovju ni vrag zapustil ritmojstra, in namesto da hi molil, kakor je sveto obljubil in se bičal in postil, je pričel zopet veseljaško življenje, da se niso zgražali le njegovi sobratje v samostanu, temveč vse mesto. V nedeljo je pater Vincenc pripeljal celo v obednico patrov dve mladi ženski in jih predstavil kot svoji sestrični ter ju povabil, da obedujeta s patri. To je bilo pa gvardja nu le preveč in prepovedal je patru Vincencu, /da bi obedovali “sestrični” v družbi patrov. Ali pater Vincenc ni bil zastonj vojak. Zaklenil je najprej obednico grabil nato gvardjana za vrat, ga vrgel ob.tla in toliko časa tolkel po njem, da je bil čez in čez pokrit s krvljo. Na vpitje gvardja-novo so prileteli ostali menihi in šele sedaj je odnehal zaljubljeni pater Vincenc od svoje žrtve. Nato je pobegnil. Rodbinska tragedija. Dne 30. dec. je prišel uradnik finančne direkcije v Libercah Franc Lang na policijo in prosil za policijsko varstvo, ker se je vrnila njegova /žena iz Lipskega od katere je že tri leta ločen in ki zahtva razgovor z nijim. Lang je dejal, da se je boji, ker je prejel od nje že več grozilnih pisem. Žena se je bila nastanila v hotelu. Policija je nato posredovala med zakoncema, Jki sta se tudi res pobotala in preselila v drug hotel. V tem hotelu ni bilo zakoncev 24 ur iz sobe, zato so vrata odprli s silo. Moža so našli ležečega v postelji, zadavljenega z brisačo. Sinček je bil tudi zadavljen, žena pa se je obesila z vrvico na oknu. (Pustila je pismo, v katerem prosi za odlpuščanje za svoje dejanje. Njen zakon, da je bil od ‘vsega začetka nesrečen. Žena je bila stara 24 let. Alkohol med šolsko mladino. — Učitelj v večjem 'hrvaškem mestu je izpraševal svoje učence, ki so v starosti 7 do 8 let, ako so že kdaj pili alkohol. Uspehi tega izpraševanja so kaj žalostni. Od 59 učen-nekaj slučajev črnih koz in sum- cev jih le sedem ni še nikdar pilo Pove kako zamorete ozdraviti doma. I VrPrn,Saa,v «?nkonkatairi je b,olf!n’ bi ,nora,1 Pisati P° to zanimivo brezplačno knjižico. Vredna je $10.00 vsakemu bolnemu moškemu. Ta knjižica pove zdravemu človeku kako se je treba čuvati bolezni. Mladenič, kateri je na potu, da se oženi, bo profitiral’ lako Lita to kniu/.irr» A kr» no 'IrolnJ/inili +/\Mr/wv,nl> lv^ J!.! » • “■“•“'‘“m oio ««o. «cnuAcu, uiemiiuoiiceii, vedno utrnJen________________ I potrt, ali ako trpite na posledicah razuzdane mladosti, revmatizmu ali na kateri I drugi moški bolezni — ta knjiž™------------ 11 1 - •' tajno in privatno na vašem don -----------------...... --- ... zalI I v favlt1- Vse',ule take stvari, katere bi moral znati vsak moški, mlad ali star I ali bogat, samski.ali oženjen, bolan ali zdrav in kateri bi se moral tudi ravnati po teh stvareh I dete v tej knjižici, so velike vrednosti. a---..j--------i izica vam lomu. Po v i pove, kako zadobiti hitro in stalno zdravje 'e razumljivo zakaj trpite in kako zamorete ne obupujte "temveč pišite še danes po ta^ižipof f PC?f,f'diIT^tKUPON BREZPLAČNO KNJIŽICO ŠE DANES. Ecnainplaiana.1“S P°f->amo n<“ zdravil poprej, dokler niso naro-J Plačamo mi in pošljemo jo \ navadnem zaprtem zavitku, tako da nihče ne ve, kaj je notri. DR. J0S. LISTER & CO., AUS. 801, 203 N. FIFTH AVE., CHICAGO, ILL. I vam gled^kathiih°stro|kov!Prei Vaw> brezpla<5no knjižico na vaše stroške. Razume se, da s tem jaz nisem uiti malo obvezan napram ••••• 9@®@ B®mm® 0 eeeeseseeee | Hranitev liudstval ljiv slučaj s koleroznimi znaki. — Na poti je več oseb umrlo. Parnik se nahaja v lazaretu pri Sv. Jer- alkoholnih pijač, 19 jih je bilo tako pijanih, da so padali po tleh, 5 je hilo pijanih, a niso padali, 28 jih je pilo, ne da bi se opijanili. v t{*u zadnjih par let so zdravniki posvetili največjo pozornost vprašanju hranitvi telesa od zgodnje mladosti do zrele starosti. Sporazumeli so se na tein, da mnoge bolezni se lahko prepreči in ozdravi z pravilno hrano. Tako zdravljenje je lahko m ugodno. Potrebno je le izbrat hrano, ki vam ugaja in dokončati gotovo mero^ katero morete m sinete zavžiti. Ce je vaš apetit slab in prebava počasna, Trincrjevo ameriško zdravilno grenko vino- “***"K»1' 'n«i. «« i i ..i J—.-..i,...., To dobro znano zdravilo bo ojačilo oslabele prebavne organe in bo reguliralo njihovo delo. Isto bo osnažilo čreva in jih ohranilo čista in močna. Priporočamo faza: m 1 JOSEPH TBINBB’a 1 lW\*i H6C1ST.EREO ZAPRTJE, BOLEČINE IN GRIZAVICO, NEPREBAVNOST, GLAVOBOL, BLEDOST IN SLABOST, NESPEČNOST, ZGUBO TEKA, SLAB POČUTEK PO OBEDU. Rabite Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino, ko hitro zapazita najmanjši nered. Dajte to zdravile dekletom in ženam, ki trpe vsled glavobola in bolečin v križu; dajte ga nervoznim, revmatičnim in slabotnim ljudem! Za dobiti v lekarnah in pri ,, i4j JOS TRINER 5 1333-1339 So. Aahland Ave. Chicago, 111. A •0000N •0000000000000^ Do your duty! Stori svojo dolžnost. “Dare to be a Daniel, Dare to stand alone, Dare to have a purpose Dare to make it known. What is the Catholic Church to civilization. The past and present history tell us that it is a disgrace to intelligence and to any country that will permit its fakery. What has it done for the Philipinos, the Cubans, the 'Porto Ricans, the French 'Canadians, the Americans of the South, the Irishmen of So. Ireland, the Spaniards, the Italians, the Austrians? Let Taft, our present President, who has been the Military Governor of the Philippine Islands answers for that country — and the echo of his voice will he heard saying, the same can he told of all aforesaid countries. “Samper eadem” — we see the same all over the world. This church pays no taxes, yet has political “pull” enough, even in N. America to get free police and free protection, and to have its streets repaired and kept clean and even the snow carted away from in front of its “fool-houses” in winter by the city, at the expense of Jews and Protestants. This Beast of Superstition and craft has a system of beggary e-qualled by no other church: it sends its nuns out from morning till night 'begging from merchants, saloons, brothels, politicians, etc., many of whom dare not refuse to contribute for fear of incurring the displeasure of the hellish Beast or its boycott. It robs its victims from birth till years after death for purgatory masses for the relief of Souls. In this “buneomlb”, they -— the priests of Rome have a monopoly, a trust that will compare favorably and with a great advantage to the credit of popery with all the grafting trusts of America — beginning by New York, ending by San. Francisco. This Romish church even wants public funds to keep up its parochial or parish schools in which it teaches Subordination and loyalty to a foreign potentate; it teaches its children that the law of the pope is above the laws of all lands, thus raising men and women right here in America, in a free Republic, who pretend to be American citizens, usurp and monopolize all politicial offices, yet are aliens, having sworn allegiance to the Pope, hence are a papal foreign confederacy, ready on orders from Rome to houl down the American flag and shoot all who dare to protest, or be a Daniel. Read the oaths of these priests, Jesuits and Romish Secret Societies and investigate and you will find the pope has his “loyal sons” armed and drilled from infantry to cavalry and sharpshooters. It is time then for America to do the same as France did and that is.- Kick’ em out of bag and baggage — Eternal vigilance is the salvation of this country — the home of the brave — the land of the free. P. A. Seguin. Rev. Kranjec pravi, da P. A. Seguina ni. Smešno! Zraven tega čtiva je članek v angleškem jeziku, katerega je spisal za Glas Svobode P. A. Seguin. To je slovenski prevod istega: Kakega pomena je katoliška cerkev za civilizacijo? Pretekla in sedanja zgodovina nam kaže, da je sramota inteligenci sramota za vsako deželo, ki dovoljuje njeno sleparstvo. Kaj je storila za Filipince, Kubance, Portorižane, francoske Kanadčane, Južne Amerikance, Irce na Južnem Irskem, Špance, Italijane in Avstrijance? Naj Taft, naš sedanji predsednik, ki je bil governer na Filipinskih otokih, odgovori za tisto deželo in odmev njegovega glasu se bo slišal enako o vseh drugih deželah. ■“Semper eadem” — po vsem svetu smo enaki ali eni in isti —. Ta cerkev ne plača nobenih davkov, a vseeno ima dovolj politične moči, celo v Severni Ameriki, da dobi prosto policijsko in ognje-gasno obrambo, da ima svoje ceste popravljene in snažene in celo da ji izpred njenih poslopij v zimskem času odvažajo sneg in to vse na stroške judov in protestantov. Ta beštija praznoverja in zvijače ima tak sistem beračenja, da ji ni par nobena druga cerkev. Ista pošilja svoje nune od ranega jutra do poznega večera da beračijo okoli trgovcev, gostilničarjev, številkah 13, politikarjev, itd., od katerih se večina ne upa prazne odgnati, ker se boje zameriti peklenski beštiji in njenega bojkota. Svoje žrtve ropa od rojstva in do po smrti za svete maše zadušnice, za rešen je duš iz vic. V tem guljenju imajo rimski duhovni monopol, ki se dobro primerja in z velikim uspehom za kredit papeštva z vsemi graftar-skimi trusti v Ameriki — od New Yoika do San Frančiška. Ta rimska cerkev celo zahteva državno podporo za vzdržavanje svojih farnih ali kalinovih šol v katerih uči subordinacijo in zvestobo inozemskemu potentatu; v katerih uči otroke, da je papeževa postava nad postavami vsih dežel in tako vzgaja može in žene v tej deželi, svobodni republiki, ki pretendiraju, da so ameriški državljani in si nepostavno lastijo in monopolizirajo vse politične urade, a so vseeno inozemei — nedržavljani, ker so prisegli na zvestobo papežu in se jih zato smatra za papeževo inozemsko konfederacijo, ki so pripravljeni na povelje iz Rima takoj poteptati ameriško zastavo in postrelja-ti vse, ki se drznejo protestirati ali pa se postaviti porobu kot Danijel. Čitajte prisege teh duhovnov, jezuvitov in rimskih skrivnih društev ter preiskujte in našli bodete, da papež ima svoje “zveste” sinove oborožene in iz-vežhane od infaterista do kavale-rista in šarpšutarja. Skrajni čas je, da Amerika stori isto kakor je storila Francija, to je, da jih izti-ra iz dežele z “vso prtlago”. — Večna pazljivost je odrešiteljica te dežele —■ domovine pogumnih — dežele svobode. VABILO Na veliki) Maškaradno veselico katero priredi Društvo “Primorska Soča” št. 94 Slov. Sv> Podp. Zveze. na debelo nedeljo dne 2. februarja točno ob 2. uri popol. v dvorani g. Jos. Gornika, na Calcutta ulici, v Collimvood, Oihio. Vspored; 1) Dirka maškar; 2) 'Šaljiva pošta; 3) “srečkanje”; 4) nagrada maškar — najlepša maškara dobi v blaga $5.00, naj-grSa $4.00 in najbolj smešna $3.00. Dober prigrizek: Purani in piščanci, dobro poisušene pristne “primorske” klobase. Dreherjevo pivo in domača vina. Stari in mladi, vsi bodo imeli dovolj zabave na tej prvi in najveselejši veselici. Pridite vsi in se pozabavajte z nami. ODBOR. Dvanajst miljonov za predsed-ništvo francoske republike. Korupcijo fran'coške purgarije in me-šaičnskega parlamentarizma odkriva naslednja zgodba, ki jo priobčuje “Eclair”. Sin pokojnega ministra Berteauxa (ki je imel vsled svojega polnega mošnjička velik vpliv na meščanske poslance!) je začel izterjavati posojila po svojem očetu in je ponovno o-pomnil razne parlamentarce, da naj poplačajo dolgove. Ker s svo-. jjimi opomini ni uspel in da se izogne političnemu škandalu, se je obrnil na ministrskega predsednika Poinoareja, ki je opravil to za- devo v razgovor na ministrskem svetu. Brlž se je ponudil poljedelski minister Pams ki ima denarja kot kamenja in vsled tega tudi velik političen vpliv!) da uredi kočljivo zadevo — “zastonj”. Nekaj dni pozneje je 84 meščanskih poslancev dobilo obvestilo, da je njih dolgove prevzel Pams. Skupno gre za malenkost 12 miljonov frankov. Pams ima v parlamentu 84 jetnikov: z njihovimi glasovi poljubno razpolaga pri predsedniški volitvi in potslej. NEKAJ ČRTIC O IZSELJEVANJU. Dr. Slane. (Nadaljevanje.) Dasi prihajajo Slovani iz krajev, v katerih še nista razvita kapital in industrija, se Slovane lahko pridobi k organizacijam delavcev; “oni dajejo izvanredno dober organizacijski materijal.” Tudi brez organizacije se zaveda Slovan dobro svoje socialne vrste in štrajka Slovan ne bo razdiral. Tudi dekleta, žene so v tem trdne. Slovan je miren, neupogljiv, trdovraten; to je prevažna lastnost v industrielnih bojih delavcev, on se zna držati discipline. Dokler traja štrajk, se bode zvesto držal reda, ki je po voditeljih določen. Ta lastnost pomenja politično sposobnost v najboljšem pomenu besede. To pomenja med drugim, da taki ljudje, dasi so preživeti v stari domovini dosti narodnostnih bojev in sovražnosti, katere so gojile vlade siste^ matično in so tako razpoložje tudi vnuki podedovali, lahko zgubijo nagnenje do takih nasprotij v političnih organizacijah delav*1 . Na kakem zborovanju v Ameriki tolmači več tolmačev govore in vendar Slovani tako zvesto poslušajo. Naj se govori o organizacijah delavcev, kar se hoče, delavci kažejo v nastopih dosti več plemenitosti in nam dajejo boljšo lekcijo, kakor večino politikov po poklicu. Slovan je skromen v življenju, ali vzlic temu ne dela za najnižje mezde, pač pa si da naprtiti več dela kakor Anglež; Slovan je zadovoljen s slabejšim stanovanjem, daljšim delavnim časom in posebno sprejema nevarna dela, da se le dobro plačujejo. Pisateljica je opazila, da Slovani niso prijatelji velikih mest; — ker živijo v Ameriki navadno brez svojih žensk, so pregibljivi in se ne vežejo na že obstoječe kolonije svojih rojakov. Ne naselijo se kje v večjem številu. Starejši izseljenci Slovani imajo v stari domovini navadno kako manjše posestvo, mlajši ,pa pričakujejo, da ga dobijo od starih. Niso torej brez tal pod nogami, niso navezani na milost podjetnikov. Lahko torej ti Slovani izbirajo. Ako ni doihrega zaslužka, pa se vrnejo v staro domovino. Amerika ima zaradi tega neizčnpljiv rešervoar ljudi, če se v ameriškem delu dobi kaj novega, kar dosti delavcev zahteva. Ali za Američane angleške narodnosti so ti delavci le nevarni, ker spodrivajo angleške delavce, ker Slovani več storijo. Tekom časa je postal Slovan iz pomožnega delavca učen kvalificiran delavec, postal je iz navadnega. knapa “miner”, ki dela z več delavci v akordu. Takozvana reservna armada obstaja vedno v Ameriki. — Ko v Ameriki delavce najemljejo, gledajo na — obutev delavcev, s tem kažejo, da hočejo podjetniki novodošlece najeti, ki še niso amerikanizirani. Ko so došli izčrpani, prihajajo drugi. V slovanske kraje potuje vedno več takih Slovanov nazaj iz Amerike, ki so celo, ali po večjem izrabljeni in na životu ruinirani. Ameriškega trdega dela ne morejo prenašati delj, kakor par let, potem prihajajo domu s kakimi prihranitbami ali ne več rab-ljivi za kako trdo delo v stari domovini. Dejstvo, da slovenski delavec v premogo- rudokopih v A-meriki ve, da ne ho dolgo imel ve-likfega zaslužka, mu stvar j a hrepenenje po dobrem plačilu, pa naj še tako slabo stanuje ali svoje moči izčrpa. Dalje prih. Glas Svobode stane $2.00 na leto. POSLANO.*) 'V odgovor moji nekdanji ženi Rezi Mesec. Evangelijum sv. Jer-nejčka in njegove sestre Terezije, drugo poglavje, vrsta za vrsto. (V “Glas Naroda” sem čitai nek dopis, katerega je baje sestavila Reza Mesec, moja nekdanja žena in v katerem se hoče prav lepo delati. Zakaj se zvijaš in sikaš kakor kača, ki je napol ubita? Zapomni si, da jaz sem ti stavil resna vprašanja in ti si mi resno odgovorila. Le dobro čitajte te vrstice in potem sodite pravično ! Nisem jaz prvi, ki je rekel, da je tisti nedolžni otrok od njenega brata, pač pa sem rekel in trdil, da otrok ni moj in zalhteval sem, da mi pove, skom drugim razen mene je spolno občevala. Rekel sem ji: Ti mi po pravici povej ke-do je dotična oseba in potem bom že jaz skrbel, da plača odškodnino in da se stvar poravna. Ona pa mi je odgovorila: Zdaj ti ne more nič' plačati, ker še sam nima denarja. Nato jo zopet vprašam kedo je pravi oče, na kar mi ona reže: Ljubi moj Toni, otrok je nedolžen, vzemi ga za svojega, če ni tvoj je pa bratov, denar pa že dobiš kolikor 'boš zahteval. Vprašal sem jo še, ako jo je brat posilil ali kako, nakar mi je ona na dolgo in široko pripovedovala, kako se je godilo v moji odsotnosti, kar pa v javnosti ne morem pisati. Tako sem se jaz prepričal in slišal iz njenih ust in tako bom trdil ,dokler bom živ. Tudi sem pripravljen na vse to priseči. Če Reza Mesec prostovoljno še enkrat pripozna, kar sem tu napisal in kar mi je ona sama povedala, tedaj pa bom kot možak vzel k sebi njo, Rezo Mesec, svoje tri otroke in tudi tistega za katerega se tu gre in skrbel za nje po očetovsko. Če pa tega ne pripozna so pa vsi žagnji in vsa rotenja zastonj in tudi vsi podpisi Rev. Čička ne bodo niČ pomagali. V dopisih se je Reza Mesec lagala, ko je pisala, da sem jo jaz tretji dan po porodu vrgel iz hiše, res pa je, da je šla ona sama iz lastne volje šele peti dan k svoji sestri. Zapišem še to, da Reza Mesec bi svojo krivdo pripoznala, a vzrok je to da neče, ker ji branijo njene sestre in brati. Anton Mesec, L r. Na Sveto goro Athos ne sme nobena ženska. Grški kralj bi rad obiskal s svojo soprogo samostane na polotoku Kaleidiee, katerih je 21. Ali ti samostani imajo statut, ki določa, da ne sme nobena ženska na njihov teritorij. Ranjka avstrijska cesarica je hotela nekoč stopiti s svoje jahte na ta tla pa jej je bilo zabranjeno, tako se je godilo tudi ženi nekega nemškega princa. Sedaj ugibajo menihi, ali naj spremene statut ali naj zabranijo dostop tudi grški kraljici. Eni so za prvo, več jih je za drugo. Samostani obstoje 15 stoletji. Legenda. Osel je na vse pretege rigal ter leva vprašal kako se mu dopade njegovo petje. Lev mu ogovori: “Tvoj glas je izboren; morda komu ugaja a pazi, da ne počiš!” *)■ To je plačan oglas in ni za isto odgovorno ne uredništvo ne upravništvo tega lista. DELO SE DOBI *'.rveđno na čepu. hnportirana vina in cigare. TELEFON CANAL 4250. ^mu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati svote, mogoče še popolnoma zdrave zobe i l’usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji oeni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVK. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 2127, S Pijte najboljše pivo 13 M H Peter Schoanhofen Brewing Co. g PHONE: CANAL 9 CHICAGO, ILL. Hran i d a d e »>1 Imel bofc jutri! Prični še to večer! 44 polletno izplačevanje obresti na hranilnih vlogah. Obresti bodo kreditirane 1. januarja, in bodo izplačljive ali pa pripisane glavnici gori omenjenega dne. Nove hranilne vloge, ki pridejo do 15. januarja nesejo obresti od 1. januarja naprej. INDUSTRIALSAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprto v sobotah večer oh 6 do 8 ure. — Gotovina nad pol milijona.