Politični ogled. DRŽAVA SHS. Proračun je sprejet, vladna glasovalna večina je točno dovršila svoje delo. Opozicija je iznesla celo vrsto ikandalov, opominjala je, protestirala in rotila, vladnib mož se pa vse to, kakor že po navadi, ni prav nič prijelo. Tudi na vse umazane stvari so pogledali skozi prste ter jim še prikknali. Poslanec Benin, ki je nagovarjal svoja dva tovariša, naj se pustita podkupiti za glasovanje v prilog amerikanskega posojila, se je zgovarjal s pijanostjo, njegov vreden tovariš Diša Popadič ki je druge poslance nagovarjal, naj za dober zaslužek od 50.000 dinarjev podprejo ustavo, pa s tem, da ni tako mislil, oziroma, da ga niso dobro razumeli. Preiskovalni odbor se je s takimi izjavami zadovoljil in podku povalnim mešetarjem se ne bo prav nič zgodilo. Kaka tudi, saj so taki ljudje potrebni Pašičevi vladi, ki si je sama kupila Turke in samostojneže. — Pri zadnjih skupščinskih razpravah se je posebno izkazal vojni minister. Število oficirjev je vedoma krivo navedel, krivdo brezkončnih vojnosodnijskih preiskav, po katerib ljudje leta in leta za malenkost trpijo po strašnih vojaških zaporih, je valil na opozicijo, češ, da ne dovoli dovolj denarnih kreditov za večje število vojjaškib sodnikov in sodišč in celo bitoljske nesreče naj bi bili krivi civilni krogi, češ, da niso dali prevoznih sredstev na razpolago. To govori minister, ki je tolikokrat z brezpotrebnim prestavljanjem vojaških oddelkov zaustavljal ves promet in ki si je prevozna sredstva vedno sam vzel, ko je dovažal v tujini drago nakupljeni vojni materijal, da doma — vsled zanikemosti — eksplodira. Ostavka dosedanjega policajministra Marinkoviča je končno sprejeta, za namestnika je pa določen finančni minister Kumanudi. Govori se, da bo Kumanudi sploh finance pustil ter prevzel policijo, Marinkovič pa finance, ker sta ta dva demokrata še edina moža po Pašičevi, oziroma radikalski volji. Pribičevič in Pašič kujeta naklepe, kako bi svoje pristaše spravila pod skupen strankarski krov. To naj bi bila nova «državna stranka« ali »nacijonalni blok«, ki bi pobral seveda vse jugofašiste in druge šovinistične pretepače. Sporazum z Italijo je dosežen. Naša vlada bo takoj obvestila italijansko o svojih sklepih glede podpisa sporazuma o izvršitvi rapallske pogodbe in podpore ladrskih konvencij. Podpis se najbrž izvrši jutri. Pet dni po podpisu sporazuma izpraznijo Italijani Sušak, 12 dni pozneje pa tretjo cono v Dalmaciji. Končno je bil izvoljen komite, obstoječ iz ministrov Pašiča, Ninčiča, Pribičeviča in Krstelja, da določi kandidate za rešitev reškega vrašanja. ITALIJA se ne zvija samo v vladni, temveč v pravi državni krizi, ki se ostri vedno bolj. Socijalisti in ljudska stranka so že nameravali v vlado, da bi dali državi pravno obiležje ter vse podredili zakonom, pritisk od desne, od velekapitalistov, nacijonalistov in fašistov je pa pokazal, da se to ne bo dalo mirnim potom izvršiti. Sedaj ]e napovedana splošna delavska stavka in socijalistl tazglašajo, da bodo oni sami napravili red v državi. Od druge strani pa nastopajo fašisti ter groze s pravo državljansko vojno. GRCIJA je na pohodu proti Carigradu. Grški poslaniki v Londoiiu, Parizu in Rimu so izročili noto, v kaleri prosijo 2a pooblastilo, da sme Grška zasesti Carigrad. Angleška, francoska in italijanska viada so odgovorile z enabo se glasečo odklonilno noto. Navzlic temu so grške Vojne priprave prav resne. Pripravila se je krog 30.000 toož močna annada in na čatalški nevtralni črti je že Prišlo do bojcv med grškimi izvidnicami in iurškinii *"imi. Grki so bili odbiti. Carigrajsko prebivalstvo je ) razburjeno in tudi antantnim državnikom dela ta ^uiovoljni grški korak velike skrbi. S tem so namreč Prekršene dosedanje pogodbe in določbe in tako je an*anti vedno bolj jasno, da se nikdo ne pokori njenim sklepom in da vsak udari po svoje, če ruu le kaže. Proti vojni. Ob priliki obletnke svetovne vojne je imel Lloyd Gtorge pomemben govor, v katerem je izvajal med drugim: V Parizu sem bil prvi, ki sem prcdlagal svetu desetorice, naj tvori Zveza narodov bistveni del versailleske mirovne pogodbe. Zveza narodov je bistveni del civilizacije. črke štatutov Zveze narodov so lepe, todače se bo zaupalo samo črkam, se bo pričela zopet moritev. Eksplozivni materijal je treba dobro shraniti in zapreti, ravno tako tudi one ljudi, ki se igrajo z vžigalicami v bližini eksplozivnega materijala. Prihaja nova generacija, ki ni čutila na lastni koži vojnih grozot in kateri pripovedujejo o vojni slavi. V rokah te generacije je odločitev. Naprain tej generaciji je treba odstraniti poveličevanje vojne in ji pokazati vse vojne strahote. Treba ji je dopovedati, kakšne posledice nudi vojna. Vojno kolesje je tudi mene z milijoni drugih potegnilo v gorje. Storil sem svojo dolžnost, toda kar sem videl v vojni, me napolnjuje s strahotanii. Sklenil sem zato, da posvetim ostanek svojih energij cilju, ki stremi za tem, da se obvaruje človeštvo ponovnih vojnih grozot in gorja. — Tako veliki državnik Anglije, dočim njegovi francoski tovariši še vedno pošiljajo — afrikanske vojake-divjake, ki v vojni svoje krušne torbe polnijo z odrezanimi nosovi pokfanih nasprotnikov, v zasedene nemške pokrajine.