PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ï Uradniški la upravnilkl IMT South Lawadale Ava. Offtco of Publication: MOT South Lawndala Ava. Telephon«, Rockwall 4M4 LETO—YEAH XL _ Jaottary M. UM. et am a* Ast a oaogNOi of ■ wuwaMnee owe. hm 11 n ma on......na» n—if CHICAGO » ILL. TOREK. I». NOVEMBRA (NOV. II). 1141 Suh^tpt,» MUM Y~,1t ÄTEV._NUMBER 2» Predsednik in tajnik Z. N. apelirata za poravnavo Trygve Lic in H. V. Evatt pozivata prizadete države, naj nemudoma pričnejo z direktnimi pogajanji o Berlinu. Nesporazum z vsakim dnevom bolj ogroža mir ■es ade ta* As« «t rusai— a uua a, tm -««v««« iviu.iv, «o. nu»traonA triu v. ib>, 1er »alllag at spsteial sate of poataie provide« for la aaeUaa 1 IM, Act ef Oet. I, ltlT, authorised on Juae Ulj. Pari«. — Najvišja uradnika Združenih narodov sta naslovila apel na Sovjetsko zvezo in za-padne sile, da nenudoma obnove pogajanja za rešitev berlinske krize. Generalni tajnik Združenih narodov Trygve Lie in predsednik glavne skupščine H. V. Evatt sta skupno podpisala pismo, v katerem pozivata Rusijo, Zedi-njene države, Anglijo in Francijo, da pričnejo takoj z razgovori radi berlinske krize. Apel sta poslala delegatom prizadetih držav s pozivom, da ga pošljejo direktno sovjetskemu premieru Stalinu, predsedniku Trumanu, angleškemu ministrskemu predsedniku Attleeju in francoskemu premieru Queilleu. Pismo se glasi, da dokler se nadaljuje spor radi Berlina, toliko časa je ogrožan svetovni mir. Prvi korak za poravnanje glavnih nesporazumov med za-padnimi državami in Rusijo je sporazum gleder Berlina. Lie in Evatt sta v noti indirektno dejala, da je sporazum mogoč, če je želja za sporazum na obeh straneh, zaeno pa izražata mnenje, da bi morale zapadne sile opustiti stališče, da se ne bodo pogajale z Rusijo, dokler Rusija izvaja blokado nad Berlinom. Sovjetska zveza je ustavila ves promet med Berlinom in za-padnimi conami 23. junija in do sedaj so se izjalovila vsa pogajanja za rešitev tega spora. Evatt in Lie sta poudarila v pismu, da sporazum lahko dose- žejo-voditelji prizadetih držav in s tem odvrnejo nevarnost nove vojne. "Radi tega vljudno-po-zivava vlade Francije, Zveze sovjetskih socialističnih republik, Anglije in Zedinjenih držav," se glasi njuno pismo, "da takoj pričnejo z razgovori in podvza-mejo potrebne korake za rešitev berlinskega vprašanja in s tem odprejo pot za ponovno pogajanje in sklenitev mirovnih pogodb za Nemčijo, Avstrijo in Ja ponsko." Vatikan za konfe- \ renco med Truma- nom in Stalinom' l > Njegovo glasilo poziva Trumana in Stalina, da naredita konec mrzli" vojni H Rim. — Urednik vatikanskega glasila "Osservatore Romano" Giuseppe Dalla Torre je napisal uredniški članek, v katerem poziva sovjetskega premierja Stalina in predsednika Trumana, naj storita konec nemirni svetovni Mituaciji z direktnim pogajanjem. Urednik Torre citira stavke iz govora aovjetskega zunanjega ministra Molotova, kj ga je imel ob priliki proslave 31-letnice oktobrske revolucije. V tem govoru je Molotov dejal, da je ameriško ljudstvo z izvolitvijo Trumana zavrnilo Deweyjev odprt nazadnjaški in agresivni program. Z ozirom na to, da Rusija in Zedinjene države želita mir, pl še urednik vatikanskega glasila, potem je potrebno, da najdeta izhod v svrho svetovnega miru in sodelovanja. Takoj po izvolitvi Trumana se je razširila govorica o sestanku Trumana in Stalina, nadaljuje urednik papeževega glasila. Četudi je bila beseda "sestanek" rabljena v figurativnem pomenu, se mora najti pot za direktna pogajanja Ali bo prišlo do sestanka med Stalinom in Trtimanom. še nI nič gotovega. Kakor hitro so se razširile govorice oz ugibanja, da se eestaneta poglavarja dveh prvih svetovnih velesil, med katerima ae vrši intenzivna "mrzla" vojna, je izjavil Eben Ayers. časnikarski tajnik v Beli hiši, da nimajo govorice o tam sestanku nobene podlage in da ni rx»br ni h načrtov /a tak sestanek. Ruski predlog za redukcijo orožja poražen Višinski zopet udrihal po Ameriki, in jo obdolžil, da pripravlja Pearl Harbor na evropsko Rusijo Parts.—Politični odsek Združenih narodov je zavrgel sovjetski predlog, ki določa za eno tretjino znižanje zračnega, pomorskih in armadnih sil petih glavni!* dežel, kakor tudi prepoved rabe atomske bombe. Seat narodov sovjetskega bloka je glasovalo za predlog, 36 narodov zapadnega bloka proti, sedem se jih je vzdržalo glasovanja, devet pa jih ni bilo navzočih. Predlog za razorožitev je stavil Višinski še v mesecu septembru, ko se je pričelo zborovanje Združenih narodom. Sedaj se pričakuje, da se bo sovjetska delegacija ponovno vrgla v boj za ta predlog, ko bo zadeva prišla pred celokupno skupščino Združenih narodov, toda že vna-prej ni nobenega zgleda, da bi zmagala. Delegati političnega odseka ZN so glasovali o predlogu kmalu potem, ko je Višinski vrgel v obraz ameriškemu delegatu Fre-dericku Osbornu te-le besede: "Vi pripravljate Pearl Harbor za Sovjetsko unijo, ali ne? Ev ropsko Rusijo, srce Rusije, nameravati napasti!" Višinski je svoje argumente podprl s citiranjem iz članka ameriškega generala Kenneyja, kateri je zapisal v reviji Newsweek, da imajo Zedinjene države načrt za porušitev Moskve in drugih sovjetskih mest z atomskimi bombami. Nato je sovjetski pomožni zunanji minister dejal, da Rusi ne govorijo o kakšnem načrtu za napad Zedinjenih držav, zaeno pa pojasnil, da je njegova država demobilizirala vse vojake, ki s«) služili v zadnji vojni In danes ruska armada sestoji samo iz letnikov, ki so bili rojeni I. 1926-1927 Francija proti vrnitvi Porurja Nemčiji London. — Amerika in Anglija sta zavrgli francoaki predlog, da Nemčija ne sme dobiti Porurja pod svojo kontrolo. To se je zgodilo na konferenci šasto-rice držav, ki odločajte o usodi Porurja Na konferenci so zastopane Amerika. Anglija. Fran cija. Holandija. Belgija In Lu-k se m Buri ka Zadnje tri so le priveski, glavno besedo pa imata Amerika In Anglija Francija je ostala omamljena. kajti anglo-amerlškl interval hočajo iz Nemčije uat variti močno državo v militartstlčnem smislu, ki bo ko?. "koftiurtKlu tu ih-v.o nafti" Domače vesti « • Nov grob v Pennl North Braddock, Pa.—Dne 24. okt. je za posledicami mrtvouda umrla Joaephina Rednak, rojena Zalaznik, stara 64 let, doma z Marosta pri Ljubljani, v Ameriki 23 let, ves čas v tej naselbini. Mrtvoud jo je zadel pred štirimi meseci. Pokopana je bila 1. nov. Tukaj zapušča moža, dva sina in hčer, v Detroitu pa pet vnukov. Nov grob na sapadu Pueblo, Colo. — V Paoniji je 31. okt. umrl John Fatur, član društva 21 SNPJ, star 70 let, rojen v Zagorju, po poklicu mizar. Zapušča ženo, poročeno hčer in tri posinovljenče. " Do 1946 je živel v Somersetu, ColoM od kjer se je preselil v Pueblo, od tukaj pa v Paonijo radi rahlega zdravja, e Rojenice Yale, Kans.—Pri družini Emil Tonoglio so se 5. nov. oglasile rojenice in pustile dva sinčka. Ker sta oba starša člana društva 9 SNPJ, je upanje, da postaneta tudi dvojčka. Čestitke! Smrt v at arom kraju Windber, Pa.—Jennie Jordan je iz starega kraja dobila vest, da je umrla njena nečakinja Olga Jordan, stara 25 let, doma v selu Jurdani, občina Kostav. Meseca avgusta ji je poslala za več ko $200 streptomicina (100 gramov), toda bilo je zaman. V Ameriki zapušča dve teti: Jennie Jordan tukaj, v Keewatinu, Minn., pa mrs. J. Kt/kich. Is Clevelanda Cleveland.—Po dolgi bolezni je umrl Andrej Bavdek, star 60 let, doma iz Podvoloka pri Vel. Laščah, v Ameriki 42 let, član SDZ in zidarske unije. Tukaj zapušča ženo, dva hčeri in vnuka, v starem kraju jsa dve sestri. —V bolnišnici je umrl Robert Novak, 22-mesečni sinček družine Albin in Christine Novak. Poleg staršev zapušča sestrico in dva bratca.—Pri družini Edward Slejko v Euclidu so se oglasile rojenice in pustile prvorojenko. —Iz bolnišnice se je vrnil Louis Krasna.—Dne 20. nov. se bosta poročila Lillle Pupel iz Clevelanda in John Gerlica iz Perry-ja, O.—Iz bolnišnice se je vrnila tudi Mary Cekada—V Collin woodu sta se poročila Stannie Rudolf in Edward Gorenc. kajsekove čete SKUŠAJO USTAVITI ljudske armade Veliki boji za Sučov se nadaljujejo; usoda centralne Kitajske na vagi Nanktng. — Kajiekova vlada poroča, da se boji «u Sučov, katerega skušajo zavzeti ljudske armade pod vodsttom komunistov, nadaljujejo z vso furijo. Vladno poročilo pravi, da so stopile v akcijo njene mehanizirane enote, potisnile nazaj komuniste in navezale stike s sedmo arma* do, ki je bila obkoljena 33 milj južno od Sučova po ljudskih si* lah. Kaj se prav za prav dogaja na frontah, je zavito v misterij, ker poročevalci ne smajo na fronte. Svoja poročila sestavljajo na tistem, kar slišijo ali kar poroča vlada ali pa nasprotna stran. Znano je toliko, da se v teh bitkah okrog Sučova odloča usoda centralne Kitajtke in lahko tudi Kajšekove vlade Ako bodo Kajšekove armada poražene pri Sučovu, tedaj pomeni, da se bodo komunistične armade razlile proti Nankingu. To pomeni, da bo Kajšekova vlada prisiljena v beg. l Nekatera poročila pravijo, da ima Sučov "pasti vsak čas"—v treh ali štirih dneh. Na zapadni strani centralne fronte so štiri komunistične kolone otatzale mesto Sušien. Glavne bitJce se vrše za letališče pri Sučovu. Glavno breme obrambe nosi Kajšekova letalska aila, ki je bi-la vržena proti komunistom. Komunisti so naznanili, da so zadnje dni zavzeli sedem mest v centralni Kitajski. Njih radio je poročal, da ja Kajšekova sedma armada v procesu popolnega uničenja. Uničenih je bilo tudi več divizij dveh drugih Kaj»-kovih armad. Isti radio je tudi dejal, "da bo treba aamo še eno leto ci.vilne vojne za popolno uničenje kuomintangskega režima in ustanovitev mirne, demo kratične in združene Kitajske." Poročila pravijo, da je Kajšekova vlada potegnilu svoje glavne sile v mesto Sučov. Ubežniki menijo, da mora biti v mestu Grška vlada podala ostavko Premier Sofulis kritiziran, ker ni uničil gerilce Alene. Grčija.—Premier The mistokles S o f u s i 1 je poda ostavko svoje vlatjc zato, ker so ga napadli člani njegove "liberalne" stranke, da ni nastopal dovolj energično proti gerllcem. Sofokles Venlzelos, podpredsednik "liberalne" stranke je od tegnil dovolj poslancev liberal ne stranke, da je združeno za opozicijo prisilil vlado na ostav ko. Obdolžil je koalicijsko vla do, sestoječo iz "liberalcev" in populistov, da ni izpolnila svo jih obljub in pomirila Grčija, ki je danes Še bolj razdvojena radi civilne vojne. Takoj po resignaciji Sofull sove vlade ja kraj Pavel pokli cal domov zunanjega ministra Caldarisa, ki je bil delegat na zborovanju Združenih narodov v Parizu. Ostavka grške vlade je odraz ljudskega nezadovoljstva nad monarhistično reakcijo, katero je angloamerlška reakcija vsilila grškemu ljudstvu z bajoneti. Diktator Franco odredil"volitve" Madrid. — Diktator Franco je odredil, da se bodo vršile "prve volitve" po devetih letih, odkar je i tujo pomočjo zadavil demokracijo španskega ljudstva. Računa ae, da bo okrog šest milijonov ljudi dobilo "pravico glasovanja". Pravico bodo imeli samo gospodarji družin, na pa njih odrasli člani. Ta "volitve", ki jih ja razpisal krvnik Franco, so navadna farsa. Listo kandidatov je postavila diktatorska vlada ¿ama, ne ljudstvo s svojimi strankami, ker jih ni. okrOg 250,000 vojakov, med nji mi tudi večje število onih, ki so bili razoroženi radi svoja dvomljive lojalnosti. Pred par dnevi so komunisti poročali, da sta na njih stran prestopili dve diviziji. V Sučovu je tudi 350,000 civilistov. V fianghaju so živežni izgredi končali, ko je vlada odredila znižanje cen rižu za polovico, Zidje dobili ukaz, da se umaknejo iz Negeva Sporno ozemlje morajo izprazniti do petka. Odredbo je izdal Bunche. 2idje se sklicujejo na originalni sklep Združenih narodov Tal Avlv. Palestina.-Izraelska vlada je naznanila, da je prejela odredbo od dr. Ralpha Bunchea, posredovalca Združe nih narodov, da mora potegniti svoje vojaštvo z vsega negev skega ozemlja v Južni Palestini, ki so ga zavzele njene oborože ne sile po zadnjem spopadu z egiptskimi četami. Besednik zunanjega niinisti stva je dejal, da je ta Buncheva odredba "presenetljiva in nereu listična." Kaj bo izraelska vlada storila, še ni znano: Toda 4H ur pred prejemom tega "ultimata" je premier David Ban Gurion p« vedal novinarjem, da se Židje ne bodo umaknili s spornegu ozemlja drugače kakor s silo. Po prejemu tega ukaza je sklical izredno sejo kabineta. Židje se sklicujejo na lanski sklep generalne skupščine, ki je dolačila provizorične meje nuni Izraelom In arabskimi državami. Po tem sklepu bi palestinski 1\ dje dobili velik kos Negevske puščava, katero nameravajo na seliti z evropskimi brezdomski-mi 2idi in jo z umetnim nama kalijem spremeniti v rodovitna polja In vrtove. V tej puščavi imajo že nekaj svojih naselbin. Proti temu sklepu generalne Mre, Rooeovelt za liberalizem • • . London. — Klenore Roosevelt je zadnji petek govorila po radiu v Londonu in dejala; da je Ameriško ljudstvo pri zadnjih volitvah dalo demokratski stran ki mandat za "liberalno In progresivno vlado", "Upam, da bo izid ameriških volitev opogumil liberalca po vsem svetu," Je dajala vdova pokojnega predsednika Roosevelta Izrazila *e Je tudi, da upa, da bo s Trumanovo zmago svet dobil zaupanja v ameriško zunanjo po-lltiko. Očitno Je, da mrs Roosevelt ima zaupanji v liberalizem Ti urnanove sorte, ne pu v VValla-«•evega, proti kateremu je ves čas volivne kampanja izražala dvom. Mre. Koohevelt m« je mudila v Londonu ob priliki odkritja spomenika pok, predsedniku Itou seveltu v VVoMminster Abbeyju. TO Wfv.lt ftaaamae vet v» Veloprofltar ee nor< uto Is doleera In mu poviuje kosi, doom »o bo sem me«lll s dobički v obliki tolsfege purana. * Sodna obravnava proti komunistom odloiena New Volk Hodna obiavnava pioti 12 voditeljem komunistične stranke, ki se je imela vršiti zadnji pondeljek, je bila odložena tadi bole/ni Williuma Foster a, predsednika stranke Federalni sodnik 11 M edin* je uj »ošteva I prod log zagovornikov, da ne bi bila Obravnava piuvična za •mitale obtožence,«e ne bi bil na-vzoč Kosti i Komunistični voditelji no ob-toženi, da pi o|M4glrnjo pievnit vladi* s silo, Nove vstaje v Koreji Si iouI, Koieje Vlada je proglasila obsedno stanje v mnogih krejih južne Koreje, kjer bo zopet Izbruhnila vstaje proti vladi. V južni Koreji je ris Vladi nazadnjaški režim, kateri se vzdr žuje z .imensko pomočjo, a v*e kaže, d« bo ljud«lvo poindo z njim, kakor hltio zapusti sme nško vojaštvo južno Korejo, Pop ustrelil patrijarha Sofija, flolgsMja Neki duhovnik o/, pop je ustrelil petri jerh»« Borisa iz Nevmko|»e v juž nem delu bolgemkc Mecedonije. skupščine je pričela spletkarltl Anglija, ki je pridobila na svojo stran pokojnega grofa Bernadot-tea, ki je bil umorjen v Jeruzalemu tik pred sedanjim zasedanjem skupščine. On je v svojem poročilu skupščini priporočal, naj se Negev dodali deloma KKiptu, deloma Izraelu, pretaini del dlstrlkta pa naj sa dodeli Trunsjordaniji, ki je pod popol« no angleško dominacijo. Bunche je odločil, da mora izraelska vlada izročiti Becrshebo in drugo sporno ozemlja Arabcem (Egiptu) do petka. Prej o-nienjenl besednik zunanjega ministrstva Je dejal, "da ae je dr. Hunche s to krivično in nerealistično odredbo postavil za Boga, ki hoče mrtve obuditi k življenju. Egiptčani so bili poraženi in pregnani s tega teritorija. "Ta teritorij je spadal židovski državi. Egiptčani so si ga hoteli prisvojiti z invazijo. Zdaj izgleda, da bodo privedeni nazaj nit sceno svoje agresija in poraza pod zastavo Združenih narodov." Besednik je dejal, da na mora zapopastl, zakaj je dr. Buncha odredi), naj pride Beersheba in prizadeto ozemlje pod kontrolo Egipta. "Pri tem ¿o morda hotel imeli besedo tudi Abdulah," trausjordanaki kralj, čigar arabska legija je zadnjo pomlad nosila glavno udarno breme proti Židom. Is Caira poročajo, da Ja egipt ska vlada takoj pristala na Bun chev odlok, ki je bil izdan na podlagi resolucije, katero Ja zad nji teden sprejel Varnostni svet in v kateri je "priporočal" obema «polnima strankama, naj po teguetu svoje oborožena sila a spornega ozemlja. To priporočilo v resnici zadene samo Žide. Pred Varnostnim svatom je zdaj drugo Bunchevo priporočilo, ki določa, da morajo Židje potegniti svoje vojaštvo tudi is Galileje v severni Palestini, odkoder so pred nekaj tedni pregnali Arabce. Ameriški nazad-njaki bi radi rešili Kajšeka Senator Bridges poziva predsednika, naj skliče izredno zasedanje kongresa Waahiitglon. Senator llrldgea (iepublikanec iz N. II.) Je zad nji palek pozval ptednednika Trumana, nuj lakoj »kliče izredno zasedanje M0 kongreea v svrho takojšnje ameriške pomoči generalu Kujšeku, komur lun. sedaj tWe v«»do v grlo. liridges je dejal, čr kitajska vlado ne dobi lakoj zadostne po-moči, potem je velika nevarnos!, da komunisti zavzamejo vso Kitajsko PredM*dfiika Trumana skrbi položaj na Kitajikem, toda očitno je, da nima namena sklicati Iziednegs zanedarija kongresa Klan Ayers, izvršujoči časnikar ski tajnik !te|e hiše, je priznal, da piilukajo na predsednike z mnogih strani radi denprratnega pn|o>aje, v katerem so se znašle Kajšekove armade Sedaj Je bflo objavljeno, da Je Kitajka že dvignila nad $112.-000*00 od $125,000.0(10, ki Jih je odobril kongres za vojne svrhe Kajšekove vlade Na dan je (udi pr išls ve*l. da je zadnji leden od-plula iz liromartona, Wssh . la dja r velikim lovorom orožje za narionalisti/ne armade. 59,8*7,601 Net bt Nin« Months Pri A D. se zaman jokaja-U Ameriška Domovina z dno 4. nov. je prinest uvodnik pod na-«lovom: "Za osvoboditev našega naroda". V ¿.. vem delu, v katerem razpravlja, kako je med vojno velesrbska propaganda v zamejstvu izrabljala Mihajloviča in iz njega napravila velikega "junaka", je izrečenih še nekaj pametnih misli. Uvodnikar se sicer dela dokaj naivnega, ko pravi: "Mi ne vemo, kdo je dajal ta po-ročila v svet." Dr. Kreku je dobro znano, kdo jih je dajal, saj j« bil sam uposlen v tisti propagandni mreži! Potem, ko ja uvodnikar obdelal velesrftljance, ki so izrabljali Mihgjloviča v svoje namene, je pa zopet .zašel na svojo staro pot. Osvobodilna vojna je bila v <>£eh A. D. "bratomorna borba najprej med Srbi in Hrvati, potem pa med komunističnimi bandaml ln demokratičnim narodom po celi državi" (podČrtanje naše). Partizani so bili "komunistične bande", Paveličevl Izdajalci, ki so v sadističnih morijah Srbov in Hrvatov celo nadkrilill nacije, kakor4 tudi slovenski domobranci, ki ao bili enako udinjani Hitlerju ln Muaaoliniju, ao bili pa — "demokratičen narod"! Tako pri A. D. tolmačijo največjo zgodovinsko borbo jugoslovanskih narodov! "Te stvari (osvobodilna borba — ured.), pravi A. D., so ftatyst-no zasenčile vrednost žrtev jugoslovanskih junakov (četnlkov — ured.) In trpljenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki niso želeli in delali za nič drugega kot za zmago zapadnih demokracij, za zmago svobode ln miru." Za zmago "zapadnih demokracij" etc so se seveda borili Paveličevi izdajalci in Hltler-Mussolinijevi kolabo-ratorjl v Sloveniji, ne "komuniatične bande" pod Titovim vodstvom. Tako pišejo zgodovino pri A. D ! "Končno je bila Jugoslavija izdana v sfero vzhodnih komuni-sttfnth "demokracij"," nadaljuje A. D. "To je bila čista posledica Mšmtat volne politike velikih sil. Ta politika je pogoltnila Polj sto, ki j* imela najstjajnejšl vojni rekord, enako kot satelitske driava Madžarsko in Romunijo in kot Jugoslavijo. Le Jugoslavija je bila toliko na slabšem, ker so se na njenem ozemlju odigravali zopet najstrašnejši boji med komunisti ln demokratskimi (ritaml do zadnjega, dotlej, da je ruska rdeča armada saaedla vso semJlo." (Počrtanje naše.) Zopet moramo reči, da so pri A. D. slabi zgodovinarji. Trditev, da Je "ruska rdeča armada zasegla vso zemljo," namreč vso Jugoslavijo, je lz trte Izvita. Resnica je, da je zasedla le majhen dal Jugoslavije. Izmed večjih mest je osvobodila le Belgrad, od tam pa so ob Donavi zasledovali bežeče Nemce, NedlČeve kolabo-ratorje Mihajlovičeve četnlke, v kolikor se niso bili umaknili v Italijo, in Pavellčeve ustaše V Sloveniji sploh niso videli rdeče armade ker so jo osvobodili partizani, kako/ tudi pretežni del ostale Jugoslavije. ★ "O nesrečni vojni politiki" Amerike, Anglije In Rusije, katero objokujejo "demokrati" okrog A. D., rečemo le tolik«, da je bila zelo uspešna in je porazila osišče, v katerem taboru so bili med vojn« tudi rnžmanovci In paveličevci s Stepincom vred. Politika velesil je postala nesrečna šele po Rooseveltovl smrti, ko so v VVashingtonu prišli na krmilo drugi ljudje, ki so račeli delovati na tem, da poženejo Rusijo Iz evropskega vakuuma ln zopet po-sade v sedlo reakcijo — take "demokrate" kakor so okrog A. D. in vso Evropo izven Rusije priklope v svojo sfero. "Potem so prihajala poročila o moriji rdečega terorja po naši zemlji," nadaljuje A. D. "Teror proti cerkvi, teror proti svobodni vzgoji, teror proti svobodnemu tisku, tsror proti svobodnim političnim organizacijam ln narodnim predstavnikom, teror proti svobodnim podjetnikom, proti kmetom, proti dclavccm. proti celemu narodu. Jugoslavija je bila tako dolina krvi celih osem let. Potoki (krvi? — urni.) so pretekli, pa te nc moremo presoditi alt bodo kaj koristili nsrodni bodočnosti ali prav nič. Vse te nadloge ae zde kot čista kazen (gotovo božja — ured ), čista nadloga, ki ji zastonj iščemo opravičila " Res uboga Jugoslavija, ki Ječi pod Titovim terorjem — le»oe-lom — TERORJEM! Nič drugega kot en sam velikanski TEROR že "celih osem let", dasi Je Titova Jugoslavija stara komaj tri leta In pol Zlasti teror proti cerkvi, čeprav Titov režim pomaga graditi tudi porušene cerkve, kakor so >.e večkrat poročali tudi objektivni zunanji reporterjl, mod njimi zadnjič I (leorge Seldes Gospode okrog A I) hI vprašali, koliko je bilo "svobodne vzgoje" pod klerikalnimi režimi, pa bilo t«» p«»d staro Avstrijo ali pod staro Jugoslavijo* Dalje bi jih vprašali, koliko je bilo pred vojno, da ne gremo nazaj v daljšo preteklost, ko so na povelje ljub IJsmkepa Škofa zažigali Cankarjeve knjigo — koliko je bilo v stari Jugoslaviji svobode tiska, svobode politične organizacije* Kdo Je polnil Olavnjačo In druge ječe s političnimi jetniki In jim lo mil kosti* Kdo zatiral delavske organizacije m delavski tisk? Kdo je ratlral, teiorizlral In izkoriščal delavca in kmeta* A ko bt pri A D vsaj malo na to pomislili, aku jim ni demokra HJa le prazna fraza, bi se nič ne čudili, akn se je /daJ čevelj obrnil in da so bili ob steno potisnjeni tisti, ki so prej zatirali vse delovno ljudstvo, ua zavajali m zastrupljali t lažmi In bajkami. * Da je v Jugoslaviji še veliko revščine In tudi e komaj senca z brezprimerno revščino, ki vlada mod ob steno potisnjenim delavskim in kmetskim slojem v Italiji in fipeniji, obe katoliški deželi ali pa med industrijskim pro-letai ijatorn v Franciji In to kljub temu, da je Amerika v zadnjih letih zabila samo v Italijo že par milijard dolarjev, v Fran ctjo pa okr<»g poldrugo milijardo, ako ne več Najlepše pa pride na koncu omenjenega članka kjer pravi A D.: "Nihče ni v tej dobi trpel vc< kot nas narod, nihče si osvobo- Opit sinovega pogreba na Narodnem pokopališču v ArlingtonU i l Detroit Mlch. — Moj zadnji dopis sem pisala s pogreba mojega sina, kateri se je vrftil 21. oktobra ob dveh popoldne na Narodnem pokopališču v Arling-tonu, Virginia. V dotlčnem dopisu sem obljubila, da bom opisala pogreb in drugo, toda laže je nekaj obljubiti kot izvršiti. Veste, pisati o nečem, kar ti obudi spomin na tisto, česar se Človek spominja z bolestjo v srcu, ni lahko. Ko pišem te vrstice, mi solze zalivajo oči, tako da niti tipk na vidim. Obljubila gem, da pogreb podrobneje opišem, ko se vrnem, sedaj pa premišljam, kako naj začnem. Občutkov, ko gledaš krsto, v kateri leže ostanki bitja, ki ti je bilo najdražje na svetu, ne bi mogel opisati niti najbolj spreten pisatelj, kujti to je nekaj, Česar se ne da zliti na papir. Torej bom opisala pogreb, toda ne toliko radi tega, ker je bil pokopan moj sin, ampak zato, ker ni bil priobčen še noben dopis te vrste. V prvi vrsti pa želim podati mnenje o prevozu ostankov naših dragih iz tujih dežel domov. Nekaterim ljudem se ne vidi pametno, ker zahtevamo prepeljan je domov ostankov naših dragih. Tistim, ki se to vidi nespametno, nai odgovorim le-to, da jim je lahko govoriti, ker niso sami prizadeti in jih prav nič ne boli izguba naših dragih na bojnih poljanah. Le zamialite si smrt na bojišču! Taka amrt ni aHčna naravni smrti. Naravne smrti navadno umrejo tisti, kateri niso zmožni prenašati napore življenja. Smrt na bojnem polju pa je navaden uboj. Vojak ne umre zato, ker nI btt zmožen, da bi nadalje živel, pač pa zato, ker je umorjen. Vojak pa ni šel prostovoljno na morišče, pač pa ga je prisilil današnji sistem, kateri bo prisilil v bodočnosti še' milijone, to pa iz razloga, ker se ljudje nočejo spametovati in narediti konec za vselej temu organiziranemu masnemu pobijanju. Da, večina ljudi še vedno noče misliti za sebe, pač pa pusti, da drugi mislijo zanje. To se je zo pet izkazalo pri zadnjih glavnih volitvah. Le predočite si svojega sina ali hčerko ali zaročenca aH moža. Ko je odhajal od doma in se poslavljal, je vedel, da ne gre na piknik, ampak v vojno, iz katere bo nazaj prišel živ le tedaj, če bo Imel posebno srečo. Znano vam je. da so najprej pobrali tiste. ki so bili najbolj zdravi in najbolj zmožni. Da, vsi so bili postavni, močni, zdravi, krepki mladeniči, ki so imeli vse pogoje, da bi srečno in dolgo živeli v krogu svojih dragih. Mnogi Izmed teh mladeničev in mož se niso nikdar več povrnili domov, pač pa so bili ustreljeni, ubiti (Ki raznih eksplozij, potopljeni v morju itd. To boli, posebno tiste, kateri se zaveda mo, če se bo nadaljevala ta "mrz la" vojna, ščuvanje ljudstva proti ljudstvu, gonja kaste proti kasti, potem bo zopet izbruhnila nova vojna in z njo ubijanje nedolžnih ljudi. Nekoč ml Je povedala neka ženska, da se je pred njo Izrazila neka inteligentna žena, da stane ameriško vlado veliko denarja za prekopavanje in prepelja- Republic S teti'$ Sharp Riiê in Nêt Reialtê in «* Extrá Dividend V2A74J99 Froíiu in 3 Month» Contpmrod $*J*0,êt$ Ui 5dm* Qmtrfer in Í947 —Stbck Distribution Alio ^^tA rataM* * IUI I23.111.SS1. ar M IS a sin, la % i 1 ' / Hh Profit, ttiß*tj»S, «flrf fot //ttjl ißt 8— TàMJ^. rt, « M tor mM. 1Í» * IM^Uilf.. m4 IjSSO urtU • month« a no. «o v Klub pa smo ustanovili l. 1945, Dolgo časa je rvzelo, ptedno smo dobili dovoljenje. Dne 4. oktobra nas je bilo v dvorani sedem. Bilo je po! treh žjutraj Iti fmo pospravljali po dvorani. Nenadoma je nekak) ustrelil skozi ok-Menda le *M»ec" mislit, da dvorani zajčki. Po mojem mnenju ta Človek nima pamtti. Dne 10. oktobra pa je nekdo prišel ob pol treh zjutraj k moji hiši. Moja žena ga je opazovala skozi okno, kaj počenja ob tako pozni uri. Videla ga jt, ko je obesil na vrata kos papirja in krftften. Taka jfe složhost v naši naselbini. 8le*# 8*taK. Gornji naslovi, ki ga skrivalo rtá Zadnjih straneh tallldh dnevnikov, kažejo rokoedae profite, ki Hh kopičijo vellké korporadje. V tretjem četrtletju 1048 so ae profit! «višali sa 41.7% nad S>reHti leta 1847. nje trupel padlih vojakov, kar kdo mi je omenil, da jih je bilo pomeni, da moramo za vse to teden prej pokopanih 50. Ko sem plačati davkoplačevalci. Tega se Šla teden pozneje zopet na po ne da zanikati, toda to ni vse, kar moramo plačati davkoplačevalci. Najprvo smo financirali vojno, v kateri so padli naši sinovi, prav tako bomo morali piačati za tretja svetovno vojno, v kateri pa ne bodo pobijali samo vojakov, pač pa pokončali vsa brez Izjeme. Plačujemo tudi za vojno na Kitajakem, v Grčiji in za Mar-shallov načrt, s .katerim skuša pališče, je bil zopet na delu stroj in kopal nove grobove. (Konec prihodnjič) kathorlne Kralns. O volitvah in progresivnih ženah Sheboygan, Wis.—Zopet smo izvolili predsednika Zedinjenih držav za štiri leta. S tem smo pokaztli, da smo pripravljeni naša država ohraniti fevdalni si-'°*tati še nadalje v tej luži ln se stem v Aziji In Evropi, prav tako tu. Že od kar je umrl veliki voditelj Roosevelt, se reakcija trudi, da uniči vse, kar smo gi priborili pod njim. On je umrl prezgodaj, prav tako naš gl. predsednik SNPJ Vincent Caln-kar, kateri se je udejstvoval pri pripravljati za novo vojno. Vsi trije kandidati so bili fnoč-no razočarani. Kandidat progresivne stranke je bil razočaran, ker je pričakoval veliko več glasov, republikanski kandidat Dewey pa se čuti precej ponižanega, ker je bil trdno prepričan, naših naprednih organizacijah, i da bo zmagal in se je že vnaprej zato ga bomo zelo pogrešali. Mo ja aožalje užaloščeni družini. Tudi on je izreke) sožalje naši družini, ko smo Izgubili sina. Že večkrat sem zašla s predmeta, o katerem nameravam pisati, namreč o pogrebu mojega sina in drugih zanimivostih naše prestolnice. Tu naj najprvo omenim, da tistim, ki se» bojijo davkov radi prevoza trupel v domovino, naj bo v tolažbo, da tudi ml, ki smo izgubili svoje drage, plačujemo davke. N Zakaj sem daia pokopati sina na Narodnem pokopališču v Ar-lingtonu? Zato je več vzrokov, ki pa jih ne bom tu navajala vseh. Glavni vzrok pa je bil, ker v Michiganu nimamo vojaškega pokopališča, ako pa daš truplo pokopati na privatnem pokopališču, moraš pa plačati vse stroške pogreba poleg krste. Od vlade v takem ¿lučaju dobiš samo 175. Vendar pa tudi to ni bil glavni vzrok, marveč nismo hoteli odpreti vseh ran, kajti če bi ga domov prepeljali, potem se bi zopet zbudili vsi spomini nanj. Narodno pokopališče bo grob oakrbovalo tudi potem, ko mene več ne bo na tem svetu. Ce bi pa želeli imeti cerkvene obrede, ga bi peljali skozi De ttoit in tu bi ostal nad 70 ur. Ker pa tega nisem hotela, ao ga peljali naravnoat na pokopališče v Arlington, Va. Tam se ni vr-šil samo njegov pogreb, ampak tudi njegovih 17 tovartiev. V vrsti je bilo 17 krst, vse pokrite s ameriškimi zastavami. Samo pet jih je bilo iz tamkajšnje okolice, vsi ostali pa ig raznih držav. Ne- jenja bolj goreče ne želi Slovenci v svolvninem svetu imamo vetjo dolžnost kot kdorkoli (,) da vztrajno nadaljujemo delo za skorajšnje osvobojenje starega kraja in da podpiramo vse moči, ki se /oružujejo za ta namen. Slovenski narod mora dobiti potrebno pomoč, da se osvobodi in da v polni svobodi odloča o svoji bodočnosti, svoji vladi In državi, kot svoboden In suveren narod." Gospodje okrog A. D so morali vsa zadnja leta spati spanje kralja Matjaža, kajti drugače bi vedeli, da je slovenski narod z ostalim: jugoalovanakimi narodi že odločal in odločil o svoji uao-di. o svoj» novi državi, katero smatra bolj svobodno in bolj demokratično nego je kda! sanjal, da jo bo izvojeval Vsaj velika večina naroda |e to storila « Kar mu A. D v gornjih beeedah obeta, v resnici ni svoboda, marveč v njih poglva na kovanje in podpiranj« zarot, da se Jugo-slovanskim narodom odvzame svoboda, da sa Jih pahne v nova gorja, v nova uničevanja in razdejevanje. v novo bratomorno klanje Ampak mi smo prepričani, da se gospodom okrog A D ne ho uresničile njih sanje in sicer pod enim pogojem ako ne pride do vojne Sicer pa je rnano. da si ti -krščanski" (?!!'•) možje skoraj ničesar bolj ne žele kakor —- novega klanja! videl v Beli hiši. Dewey je pač pOžabil, da je še dosti Volilcev, ki niso še pozabili Hooverjeve "prosperitete" in dveh pišk v loncu ter dveh avtomobilov v garaži . . . Novo izvoljeni mr. Truman je pa veselo razočaran nad svojo zmago proti tako mogočnemu nasprotniku. Truman obljubuje, da bo storil vse najboljše v korist delavca in delodajalca. No, bomo videli. Mogoče ima dobre namene, toda mož nima širšega obzora in ne odločnega nastopa, kakor ga je imel pokojni predsednik Roosevelt. Zanimivo pa je, da so vsi trije kandidati pred volitvami očitali drug drugemu razna nelepa dejanja in nepoštene namene in napake, vendar pa ni šel nobeden na sodišče ali kam drugam pritožit se radi razžaljenja časti. Sedaj pa nekoliko 0 naši napredni organizaciji P. S. Čita-teljem Prosvete je znano, da se organizirajo krožki te organizacije po vsej Ameriki. Tako smo pred ietom dni organizirali krožek št. 12 Progresivnih Slovenk v Sheboyganu. KakSna pa je ta organizacija Progresivne Slovenke? Kakšen pomen ima? Tako me večkrat vpraša kakšna rojakinja, zato sem se namenila napisati nekaj besed o Progresivnih Slovenkah. Naša glavna tojhiča Joséphine Zakrajšek je bila delegatinja četrte konvencije Ameriškega slovanskega kongresa, katera je zborovala koncém septembra v Chicagu. Ta organizacija je razširjena po vsem svetu in šteje 80 milijonov članic. V njej je včlanjena tudi naša organizacija Progresivne Slovenke. Organizacija antifašističnlh žena propagira za svetovni mir ln pravo demokracijo, katera vodi v blagostanje vsega človeštva. Ta mednarodni kongres se bo vršil 25. novembra v Budapešti na Ogrskem. Povabljene so bile vse mednarodne skupine, da izvolijo po eno zastopnico in slovenska skupina na konvenciji Amerfško-slovanskC-ga kongresa je izvolila za zastopnico našo glavno tajnico Josephine Zakrajšek. Progresivne- Slovenke smo lahko ponosne, da smo priključene k tako veliki organizaciji. Torej, ali ni čas, da se prebudimo vse matere, žene in dekleta in se pridružimo tej veliki skupini organiziranih žena,' ki se borijo za. mir in demokracijo?! Kot je bilo že poročano, priredi naš krožek 12 PŠ svojo prvo obletnico dne 20. t. m. v Čluder-nikovi dvorani. Na priredbo vabimo vse naše rojake in rojakinje od blizu in daleč, da nas po-«etijo omenjeni večer. . . Francos Skrube. Glat iz Homer Cityja Homer City. Pa«—Naj nekoliko opišem tukajšnje razmere. Delam v premogovniku, ki ga 1 a s t u j e Rochester Pittsburgh Coal Co. Sedaj so premogovnik moderno opremili. Na prenov-Ijenju so delali dve leti, kar jih je stalo nad dva milijona dolarjev. V tem premogovniku delam že 34 let in mi je dobro znano vse delo. Delamo s polno paro, ven dar pa ne najemajo novih delavcev. Tukaj imamo Slovenaki dom. J£ bil obiojen Cleveland. O^-Mestna sodnica Mary Grosman me je obsodila radi drzne vožnje na $25 globe in sodnijske stroške, ki So znašali $18, torej skupaj $43. Ker nisem imel denafja prt sebi, so me skoraj poslali v mestno kaznilnico v Warrensvilie. ♦ vVi.. t • * w f. t • ♦ , ' Zagpvornik poulične družbe City Transit System me je peljal nazaj v urad ln razložil legalnim pravdnikom proces, ki ni bil zgdoyoljiv za CT8. Ti so se izrekli, da je njih moralna dolžnost plačati globo in atroike ter vložiti prizlv na višje sodišče. Do sedaj sem bil že šestkrat na sodišču in prejel za vseh šest dni plričo v znesku $73.32. Vzrok nesreče ja bil, ker je ocetna kislina prejedla žico pri zavorah poulične. To so tigotovlll mehaniki, ki ao preiskali zavore. Sodnica Grosman ni hotela upoštevati te izjave. Mesto je tožilo mesto in mesto je plačalo mestu! Za poškodbo prizadetih pa plača ČTS brez tožbe.- frank fcarblč. ., > > Glasbeni festival Detroit, Wich. — Kakor je že znanO, je Ameriški slovanski kongres za drŽavo Michigan pod-vzel veliko nalogo, da vsako leto poda velik muzikalni festival. Naš drugi glasbeni festival se bo vršil 5. decembra v velikem avditoriju v Masonic Templu, ki ima 5,000 sedežev. Torej to pomeni, da bO leto* dvakrat vfeč sedežev na razpolago kot lansko leto. Začetek programa Ob 2.15 popoldne. Radijski program narodnostnih skupin je bil ukinjen, t'a program je služIl kot središče naše kulture, zato pa moramo sedaj trše delati kot kdaj poprej/ da obdržimo in negujemo kulturo narodnostnih skupin in z njo bogatimo ameriško kulturo. Naša dolžnost je, da aodelujemo pri slovanskem glasbenem festivalu. Informirajte svoje prijatelje o tej priredbi in pomagajte prodajati vstopnice za festival. Vstopnice lahko dobite v obeh Slovenskih domovih, dalje pri Martinu Centinskemu, Michaela Gladu, mary Knag, Katherine Krainz in Held hudomuéneé petponjs faint vsasc sa vests «lavnega afane republikanske stranko e Waehtssgtonu po silovitem porasu. Id BO ga doživeli republikanski kandidati. pri Ti ermanu Grebenctr. h» Michael Olad. Priprave za praznovanje akeggt Chicago. 111. — Jugoslovanski centralni odbor je pridno na delu za veliko proslavo osvoboditve Jugoslavije, ki se bo vrllla 9. decembra v Pllaenovem parku na 28. ulici in Albany a ve. Kakor druga leta, tako bo tudi leto* podan obsežen program, pri katerem bodo sodelovali Srbi, Hrvati ln Slovenci. Na proslavi bo nastopil kot glavni govornik jufoalovanskl veleposlanik Sava Konanovlč Občinstvo že vna prej informiramo, da se letos ne bo vršila kolekta. Apeliramo na vaa Jugoslovan ska društva, da določijo nekaj deiavgov aa delo na proslavi Poiljrte imena delavcev na naslov tajnika Joa. Pavelke. 8025 So. Karlov a ve. Prepričani smo. da bo pohitel ns tc proslavo sleherni Jugoslovan. ki mu je pri srcu «Ura domovina. katera j« toliko pretr pela v zadnji vojni. Joa. P a volka. PROSVETA THE ENLIGHTBtMEHT PRÛjVITA TOftEK, II NOVŽMBKA lA4a Mí PROS VETA NA Državljanska vojna, ki že vrsto let vihra na Kitajskem, nima svojca odjeka sanfiO na Širokih prostranstvih Azije, marveč meče svojo senco na dogajanja po vsem svetu. To je razumljivo, ako ptfftiisMrtio, da je Kitajska največja država na svetu po številu prebivalstva, a tretja po obsegu Ozemlja. Na ozemlju od Mandžu rijfc db Indije prebiva 450 milijonov ljudi. Dežela, katere zgodovina seže v davnino 50 stoletij fh ki hrani v sebi neizčrpne vire naravnih bogastev, jfe vrfed-na posebne pozornosti. Zgodovina moderne Kitajske se začne z letom 1612, ko se je kitajsko cesarstvo spremenilo v federalnb republiko. Po prvi svetovrti vojni je Jsponsks pod demtfpoškim geslom "Azija — Atfjcefn" začela pot imperialistične napadanosti. 2e 1. 1931 je bil sprožen spor zaradi Mandžurije in vse desetletje do začetka nove svetovne vojne je bila Kitajska pozorišče vojnih operacij in bojev. Kuomintangova vlada, kljub podpori Angležev predvsem pa Američanov, ki so v japonskem imperislizmu videli neposrpdno ogrožanje svojih "vplivnih področij", ni Japoncem nudila pravega odpora. Pač pa je iz ljudstva samega zraslo narodno o-svobodilno gibanje, ki je ves čas japcfHske okupacije, posebno pa za časa druge svetovne vojne, zadajalo japonskim četam občutne udarče. Narodno osvobodilna borba je pdleg protiimperialisti-čne vsebine nosila že v kali tudi borbo za spremembo družbenih razmer na Kitajskem. Kuomin-tang, ki je 1. 1927 prišel na ob-,/last, namreč v 21 letu svoje vladavine ni izvedel agrarne refor-^ me, nI rešil ta najostrejši problem, ki je pretresal notranje življehje kitajskega ljudstva. Zato je razumljivo, da se je narodno osvobodilno gibanje obrnilo tako proti japonskemu imperializmu kakor tudi proti domači reakciji, ki jo predstavlja Čang-kaj-šek. Že za vojne z Japonsko je reakcionarna kuomintangova klika, podpirajoč veleposestnike začela borbo proti narodno osvobodilni vojski. Opiraje se na materialno in finančno pomoč ameriških monopolov je Čang-kaj-šek že tedaj vrgel * borbo proti narodno osvobo-, dilnemu gibanju do 2 milifona vojakov. Notranje vprašanje je danes v svojem jedru agrarno vprašanje. Zato je razumlivo, da se agrarna reforma na ozemlju, ki ga je osvobodila narodno osvobodilna vojska, kaže kot najvažnejši do godek za kitajsko kmečko prebivalstvo, kakor tudi za vso de želo. Z agrarno reformo je ljudska oblast na osvobojenih pokrajinah Kitajske zlomila stari jarem posestniške oblasti, fevdalne in polfevdalne organizacije z vsem njenim bistvom nasilnega' izkoriščanja. S tem so izpolnjene stoletne težnje milijonskih množic kitajskih kmetov; delati na svoji zemlji! Program agrarne reforme "vsa zemlja tistim, ki jo obdelujejo", ni zagrabil in navdušil ssmo kmete ns osvobojenih predelih Severne Kitajske, marveč se z neverjetno naglico širi tudi v zaledju Kuomintangove Kitajske. Kmetje se oborožujejo, da preženejo s svoje zemlje fevdalne gospode in organizirajo zato partizanske odrede. Zato se je tudi v Južni Kitajski začela ostra partizanska borba predvsem v bližini Kantona in Fučkona). Velik pomen posestniškegs vprašanja na Kitajskem laže razumemo, ako upoštevamo nekatera dejstva. Preko 86'š sko raj polmilijsrdskega ljudstvs so kmetje, toda samo skromen del te ogromne množice poljedelcev j« bil v posesti zemlje. 70— 80' i vse obdelovalne zemlje Je pripadalo veleposestnikom, ki pa predstavljajo manj kot lO^i podeželskega prebivelstva. Veleposestniško feudaina kasta Je do skrajnosti izžemala kmete-najemnlke Kitajski običaj Je. da ti vzame zemljiški gospod 70—«0 pa tudi 90 procentov vse žetve riža. ki Je glavni pridelek na Kitajskem. Narodno osvobodilno gibsnje sloni ns naslednjih političnih m gospodarskih načelih v enotno ljudsko fronto je trebs združiti delavce, kmete, vojake, inteligenco, demokratične strsnke. ns predne organizeeije in nacional ne manjšine, da se teko z združenimi močmi uniči diktsturo Kuommtsngs »n ve« njegov dr lavni sparst. ki je trhel od vrhe do tal in poln korumptrsnih uradnikov, prlprsvljenih ns vsa krSno podkupovanje. V gospodarski preobrazbi dežele veljsjo za glsvna naslednja načela: za seči je treba zemljo feudalcem in jo razdelili kmetom, konfisci rati monopolistični kapital in zaščititi domačo industrijo in trgovino. . Po zadnjih pftročilih zavzemajo osvobojeni predeli že velik del Kitajske.. Ljudska oblast je upostavljena na vseh važnejših poljedelskih področjih dežele na severu reke Jang-ce. L. 1947 je bilo na osvobojenem ozemlju J31 milijonov prebivalcev, 1.1948 pa že 170 milijonov ljudi na 2,390,000 kvadratnih kilometrov obsežnem ozemlju. Število 170 milijonov predstavlja dobro tretjino vsega kitajskega prebivalstva. Ljudska armada Kitajske je v zadnjem mesecu z naglimi prodori osvobodila skoraj vse ozemlje šensija, Hopeja, Čaharja, santunga in Honana, Čang kaj-škovč sile se držijo ha tem področju le na delu železniške proge Peking—HarkoV in v vzhodnem Hopeju. Mesti Tajuan in Tanung sta popolnoma obko IJeni. Washingtonski p o k r o vitelji Čang-kajška ne skrivajo svojega razburjenja zaradi političnih in vojaških neuspehov svojega varovanca. Čedalje bolj jih vzne-mira usoda ameriških kapitalnih naložitev v Severni in Centralni Kitajski. Ker sta ta dva pre dela v pretežni večini že pod vplivom narodno-osvobodilnega gibanja, je razumljivo zanimanje ameriških monoklov in vlade ZDA za Južno Kitajsko. "Američani so prisiljeni," piše kitajski list "Išivan-bao", "iskati deloma nenevarna področja za svoje kapitalne investicije". O tem prodiranju ameriškega kapitala v Južno Kitajsko nam govorijo podatki, da je samo v provinci Huandun sredi letošnjega poletja delovalo kar 200 ameriških firm/ Posebno- zanimanje kažejo ameriški kapitalisti za eksploStscijo rudnega bogastva, za gradnjo železnic in pristanišč. Da Čang kaj-šek sploh lahko šč nudi odpor, čeprav čedalje slabši, vedno močnejšemu narodno osvobodilnemu gibanju, je treba pripisati pomoči, ki je ZDA že vrsto let nudijo Kuo mintangu. Toda dosedanji razvoj narodno osvobodilne vojne na Kitajskem je pokazal, da nl-kaka pomoč Čang-kaj-Šku s stra ni ZDA in celo neposredna am. intervencija ne more zaustaviti, uspešne borbe kitajskega ljudstva. O tem Je Mao-če-tung, voditelj komunistične stranke Kitajske, modro dejal: Kitajci smo kakor morje. Kuomintang je kakor ladja. Kamor prispe ladja, razburka vodo in jo skali. Toda ladja odpluje in voda se zgrne kot prej. Mi, komunisti, smo kakor ribe v morju—živimo *v njem!" Zaradi Cang-kaj skovih neuspehov so Američani uvedli nad zorstvo nad vsemi vojaškimi u-stanovami na Kitajskem. Skupina 5000 vojaških svetovalcev pripravlja in organizira Kuomin-tangove trupe in vrši obenem dolžnosti generslnegs štaba. Kuomintangova mornarica je pod neposrednim poveljstvom sme-riških admiralov. Vrhovna instanca v finančnih vprašanjih je ameriški svetnik za zunanjo trgovino. Maršhallova pomoč, ki jo Je vlada ZDA dodelila nan-kinški vladi, znaša letos 400 milijonov dolarjev, od česar odpade skoraj tretjina za vojaške namene. Toda v zameno zato za htevajo Američani svobodo trgovine. Preko 80', vsega kitajskega irvoza gre v ZDA, kar nem govori, da se je smeriškim monopolom že .popolnoma posre čilo iztisniti iz Kitsjske svoje sngleške konkurente Do dsnes so Amerlčsnl vložili & milijard dolarjev za oborožitev in okrepitev reakcionarnih sil ns Kitajskem ter za razpi-hovsnje državljsnske vojne. Razen tega da je od junija 1941 do junija 1947 nastopalo proti narodno oavobodilni vojski sko-rsj 7 milijonov vojskov kuomin-tangove vlade, so pred dveml leti Amerlčsnl oborožili in opif* mili skoraj 800.000 mož t najmo dernejšim orožjem. Toda tudi to je ostalo brez najmanjšega Uspeha. Julija 1. 1947 je kitajska ljudska vojg^a prešla v ofenzivo, ki je prinesla izrednč uspehe in ki traja ¿e danes. O tem piše ameriški list "U. S. News and World Report" naslednje: "Moderna vojska, ki so jo ZDA izvežbale na Kitajskem, je bila uničena v teku dveh let. Se pred dvema letoma je Cang kaj-šek imel 39 udarnih divizij, ki so jih z modernim orožjem opremile ZDA . . . Danes, komaj da je še sled o teh divizijah. Ve lik del ameriške opreme je izgubljen." Zadnje vesti nam govore, da je bila v Jenanu, glavnem tro-stu osvobojene Kitajske, osnovana ljudska vlada severne Kitajske. Nova vlada je proglasi la, da je njen namen *odstraniti ameriško imperialistično nadvla do in Kuomintang." Položaja, ki je nastal na Kitajskem, ni mogoče več spremeniti, izvoje vanih pridobitev se ne da več zatretl. Kitajsko ljudstvo je v svoji težnji po demokraciji šlo že izKedno daleč. Toda zavedati se je treba, da ima borba za demokracijo na Kitajskem ogromen pomen in vpliv ne samo na usodo skoraj polmilijardskega ljudstva, marveč predstavlja ključ k napredku za mnoge dežele in narode azijskega kontinenta. Knjižna razstava v Idriji LJubljana.—Ljudsko prosvetni svet v Idriji je v "Tednu napredne knjige" organiziral v prostorih čitalnice knjižno razstavo. 2e prvi dan jo je obiskalo nad 200 ljudi. Na prvi mizi so bile razstavljeile knjige, ki so izšle pred vojno, tako zbrana dela Ivana Cankarja, Jurčiča, Bevka in drugih naših pisateljev. Na to sledi rszdelek "Tisk po osvoboditvi" in "Poljudnoznanstveni del", kjer so zbrsna dela o letalstvu, elektrifikaciji, čebelarstvu in o gradnji. Politični del obsega dela naših , voditeljev borcev, maršala Tita, Kardelja, Djilasa, dela Engelsa, Marksa, Lenina, Stalina in drugih. Pod naslovom "Dnevno časopisje" vidimo vse ¿«»«pise in reyi-je. Najzanimivejši del razstave je "Naš tisk v času borbe", z zbranimi tiski, revijami in časo piši iz štiriletne krvave borbe ter klišeji partizanske tiskarne "Slovenije" na Vojskem. Stene so okusno okrašene s slikami naših voditeljev in z zbirko fotografij udarnikov in novatorjev idrijskega rudnika. Za razstavo je vložil največ tru da tov. Miro, referent za Ljudsko prosveto in tov. Kumar Marica, delavka idrijskega rudnika. Kako so organizirali 'Teden knjige" v tolminskem okraju Ljubljana.—Za "Teden knjige" je organizirala Ljudska uni verza v Tolminu jx> vseh večjih vaseh okraja predavanja o pomenu knjige, zlasti politične knjige, in o napredni književno sti ter o nekaterih velikih na prednih pisateljih. Po vaseh bo do predavali učitelji. Ker pa i-majo v tem tednu dvodnevno učiteljsko konferenco pri Sv. Luciji,' na kateri bodo obravnavali važna vprašanja, bodo ta predavanja tudi še naslednji te den. V teku tega tedna čistijo vse knjižnice v okraju neprimernih knjig, ki vsebujejo še stsro miselno nsvlsko Prodajalne "Naše knjige" v Tolminu in Dr žavne zalofbe Slovenije v Ko baridu in Bovcu pa so za "Teden knjig«" razstavile v izložbe- Največja slovenska knjižnica Ljubljana. — Naša največja knjižnica je Narodna ln univer zitetna knjižnica v Ljubljani, saj ima postavljenih okrog 450,000 zvezkov. Njene naloge so mno-gostranske, ena najvažnejših pa je, da zbira in hrani slovensko knjigo. Če kje, potem bi iskalec moral tu najti vsak slovenski tisk, od prve Trubarjeve knjige iz leta 1551 do tiste, ki je včeraj izšla. Kolikor nt tako, «o krive razmere, v katerih je ta ustanova rasla. Predvsem je treba pomisliti, da je bila ustanovljena 1774, torej v čaau, ko je bilo izšlo že lepo število slovenskih knjig, izmed katerih se je prenekatera docela izgubila ali se ohranila v enem samem, za Slovence nedo stopnem primerku. Tako je še danes prva naša knjiga sprav Ijena samo v dunajski Nacionalni biblioteki, a družbo Ji dela še ta aH oni slovenski unikat. Naši unikati ao se hranili ali se hranijo—kolikor jih vojna ni u-ničlla—tudi v Londonu, v Leningradu, Basi*, Kopenhsgnu, Dresdenu, TUbingenu, Ber^nu in drugod. # Potem seveda ne smemo meriti nale knjižnice v prvi razvojni dobi z današnjim merilom. Ustanovljena je bila kot licejska knjižnica in, čeprav je bila javna, je bilo njeno delo le omejeno. Leta 1807 je reads dobila pravico do obveznih ali dolžnoitnih (t. j. brezplačnih) primerkov, toda samo za nekdanjo Kranjsko. Kar se je slovenskega natisnilo drugod, n. pr. na Koroškem, tega ni dobivala zastonj, temveč je morala kupo yati ali se zanašati na darovalce. Sredstev za nakupovanje pa ni bilo nikoli v obilju.' Vendar je treba priznati, da so se skoraj vsi njeni bibliotekarji zavedali, da mora ta najimenitnejša slovenska knjižnica skrbeti, kako bi si nabavila kar se da popolno zbirko domačega tiska. Bistveno se knjižnics tudi po 1850, ko je dobila naslov študij ske knjižnice, ni! spremenila, dasi so tske zunanjosti, kakor je bila selitev i r stare gimnszije na Vodnikovem trgu po potresu (1901) in čsksnje v zssilmh prostorih do preselitve v gimnazijsko poslopje na Poljanah (1907), ovirale tudi njen notranji razvoj. Važen mejnik Je bil šele leta 1919, ko Je dobila naslov "Drž. študijska knjižnica" ter postala centralna knjižnica Slovenije. Priznana ji je bila pravica do obveznih primerkov iz cele Ju goslavije. Odslej je rabila tudi kot univerzitetna knjižnica, čeprav Ji uradno gre ta naziv šele od leta 1938. Z začetkom vojne 1941 je prišla do novega poslopja, a razumljivo ie, ds je njena rast zastsls do le(a 1945. Celo izgubila je precej, ko je ob požaru 1944, ki ga je povzročilo nemško letalo, zgorel dol novega poslopja ln v njem 50,000 knjig. Po osvoboditvi «e je kmalu obnovilo, k^ir je uničila vojna. Dobršen del knjižnih izgub se je nadomestil in naša biblioteka je zaživela v novi Jugoslaviji novo življenje kot Narodns in Univerzitetna knjižnica , Naloga centralne slovenske knjižnice, ki jo je opravljala— kakor smo videli*--naša ustano va že prej, jo zdaj izrečno po-udarjena v novem naslovu ("na' -s— I rodna"). Obveznih primerkov prihajata zdaj vanjo po dva is cele Jugoslavije, a skrbeti mora, da dobivajo narodne (centralne) knjižnice posameznih ljudskih republik po dva izvoda vsake slovenske publikacije Sama pa izpolnjuje vrzeli v svoji zbirki starejših slovenskih knjig ter si skuša nabaviti vsaj v fotograf skih posnetkih unikate, ki so raztreseni po svetu. Druga skrb Narodne in univerzitetne knjižnice je, da sbira in hrani pomembno rokopisno i gradivo našifi velikih mož. Prav v zadnjih dveh letih je spravila v svoje shrambe rokopis Prešernovih Poezij, več Cankarjevih rokopisov in veliko njegove korespondence, nekaj važnih roko J pisnih ostalin in podobno, » V posebnem oddelku se hrani narodnoosvobodilni tisk. Četudi se po popolnosti še ne more kosati z zbirko v Muzeju narodne osvoboditve, hrani vendar precejšne zaklade in priče najslav nejše dobe slovenske zgodovine. V okvir naših izvajanj bi ao-dila še opozoritev, da razjMišl-lja Narodna in univerzitetna knjižnica obvezne primerke ne katerim slovenskim študijskim knjižnicam, da pomaga letem ln ljudskim knjižnicam, kolikor je v njeni moči, da skrbi za bibliotekarski naraščaj s tečaji in |>o dobno. O drugem delu, ki ga ima sla sti kot univerzitetna knjižnica, ni, da bi tu govoril. .Navesti hočem le, da število obiskovalcev od leta do leta narašča, tako da je velika čitalnica že pretesna. Le-ta ima 160 sedežev, a če prištejemo še sedeže po posebnih oddelkih (rokopisni oddelek, Ča «opisna čitalnica Itd ), je v vsej knjižnici okrog 200 sedežev. V letošnjem letu kaže ststistlks tale poprečni obisk ns dan: v januarju 40,1, v februarju 480, v marcu 478, v aprilu 41.1, v maju 303, v juniju 187, v juliju 65, v avgustu 72, Največji obisk je bil dne 10. marca, ko je bilo v knjižnici 678 bralcev. Pomena naše največje in cen tralne biblioteke se zaveda tako naša ljudska oblast, ki skrbi za njen razcvet, kakor tudi naša Javnost, ki je to dokazala zlasti s knjižnimi darovi, M. R. kako so "cospodarhi" misijo narjl v crobuah nih oknih ns|novetše Izdaje naših knjižnih založb, leposlovne in politične vsebine. Nova osnovna šola v Škofljici Ljubljana - V nedeljo je bil dosežen v petletnem planu graditve novih šol v okraju Ljubljana okolica velik uspeh. Dograje nri Je nova šola v Škofljici t lepimi, velikimi štirimi učilnica ml, oblaČilnlco, dnevnim prosto rom in šolsko pisarno, Zn to šolo se Je ljudstvo borilo 50 let. Sedanja ljudska ob last |e uvidela nujno potrebo in je podprla želje ljudstva. Agrarna leforma Je dodelila potrebno zemljišče, ministrstvo za gozdarstvo je dalo 180 m' stoječega gradbenega lesa brez|i1ačno, pro jekMvni zavod ps je brezplačno izdelal po zamisli inženirja da MparJjs jrotrebne gradbene načr te. Domačini so jrosekali in zvo zill les iz gozdov pod Turjakom brezplačno, pri planiranju zemljišča opravili nad 6000 prostovoljnih ur, skopali in prevozili so 1200 m* trde zemlje, v kamnolomu pripravili gramoz in ga prevozili na stavblšče. Pri teh delih so pomagali delavci, kmetje, obitrnki, sindikati, mladina, pionirji ter rudarji iz rudnika harlta. Okrajno gradbeno pod jetje pa Je opravilo gradbena dela. In tako nova šola stoji. Uresničene so dolgoletne želje prehi valstva, Ali ate nerešeni M dnevnik "Proevet©"f Podpirajte «vel llat! Mod demokrstaklml kandidati ss aenelorfe. Id so poreslll republikanske kandidate (od leve na 4 ee Eetes Kefsuver is Tennsssssjs. ki so 1« op'1 msšlnl beess Crumps. Malfkew Meely Is W. Vs.. ki Je per sail senatorje Revere ombe. eel orle pvotlildovskege sekofta e neeellevaaf« res soliente* In profesor Paul Douglas Id |e porss*Kr*®kcUH»sr)a C. Wsylsnds (Curly) Brookae It fill Ljubljana.- Pred kratkim je bilo razlaščeno v korist države veliko posestvo misijonske družbe sv. Vincencje Pavelskega v Grobljah pri Domžalah. Posestvo obsega nekoliko manj ku kor 30 ha orne zemlje ter ti ha gozdov. Posestvo je vodil pred stojnik Alojzij Trontelj. Stanovanjska stavba obsega poleg gospodarskih prostorov še okoli 30 stanovanjskih prostorov s prltikllnaml. Komisija, ki Je prevzemala posestvo, je odkrila na posestvu strašen nered in naravnost sa-bbterske primere uničevanju poljskih pridelkov in ostale hrane. Kljub temu, tla je bilo treba obdelati'vsak košček zemlje so skoraj tretjino posestva trav niki otfnosno zapuščene njive ln zanemarjeni vrtovi, velik del semlje pa so oddajali v nfjem ker hlapci niso mngll obdelati vsega. gospodje in redovnice pa niso hoteli, Obdelane njive s« gosto zaraščene s plevelom, po nekod visokim tudi pol metra zelnik zaradi zanemarjenosti m bo dal nobenega pridelka, na vr> tovih propada fižol, gnije v ve likih količinah vsakovrstna zelenjava, več sto kilogramov ne-potrganega zrelega grozdja od pada td. V kasči ln itniei s« še od lanskega leta velike koli čine ajde v zrnu, koruze, žita po tleh in raznih zabojih je raz* metan fižol, pomešan s molitve niki, starimi čevlji, nočnimi po sodami itd, V kašči so zaboji ver. knjig in letakov, med njimi jermeuice za stroje, deli razdr tih vozov, samokolnic in polj skega orodja, stari lonci, razbit 16di itd. itd. Vse je pokrito i debelo plastjo prahu in pajče vin, kakor mačke velike in tol ste podgane pa se tu mirno spre hajajo in gostijo. Ista slika ^e v žitnici, kjer jt poleg vse ropolij« l«žalo na tlel v prahu še precaj plesnivega i» pokvarjenega suhega mesa, klo-bas, salam, šunke itd. V kletmi prostorih in veliki shrambi poleg kuhinje so hrano sabotersk« uničevali. Velik« plesnlve poao de so bile |iolne plesniee masti ocvirkov in zasek«, V kleti je bi* Io vskladiščene v kozarcih okroj. 50 kg še lani vložene zelenjave ki je bila vsa pokvarjen«, gnili in plesni va. Po policah se Je b velikih razbitih kozarcev cedi med Atevllne UNKR Ine konzervi so bile prež rte'od rje lr seveda pokvarjen», Približni 700 kg vNkladiščenih jabolk j« na pol gnilih. V kovačrtici pa so nsšli cel kotel svinjske masti ki Je plesnila in so z njo ms zali kmetijsko orodje In vozove Shramba poleg kuhinje Je nudila prav isto sliko. Med raznesenim fižolom sta bila prava ka va in rlž, po policah in omarah v neštetih steklenicah pa nekaj olja, žganja, likerja, konjaka, tis tleh uničeno suho meso, na ko ščke razrezana salama in klnba-»e, mast in marmelada, masi« |>a v vseh mogočih loncih In posodah po zaprašenih policah, V predalih med i u r t rešenim sladkorjem, žitno kavo in belo ino ko so bili pralni praški vrneš pr tudi zamazano perilo. ' Mirni lahko trdimo, da Je bila uničena laka količina hrane, ki bi za dostovala večjemu številu ljudi /u več mesecev. Na jrodstrešju stanovanjskega poslopja leži med različno ropo tljo več straniščnih školjk, ptso-atjev, malih in večjih umival nlkov, cel zaboj telefonskih apa ratov in pripadajočega materiala, Na jrodstrešju seveda m manjka uničenih ali rsztreneriih piehramlrrnlh predmetov in m-men, Vsa gofc|jodarske poslopja so veina slika njihovega gospodai ju, predstojnika Trontlje, ki pa Je iz levil, da bi že ustvaril r ed če bi verjel prej, da Iki p<»*estvt razlaščeno Hlevi so skrajno /« nemaijenl, vlažni, brez svetlobe /ajce imuio na tleh kar v na vadnlh zabojih, jjokritlh z deska ml in med vsemogočo naviak" in nihče ni vedel, koliko jih sploh Imajo. Prva tako je s ko koimi Imeli so tudi mehanlč no-kovaško delavnico in mizar «ko delavnico. Prva je imela videz kljub drag'rcenemu orodju in strojem-, k njih ni nihče vzdr ževal prostora, kjei jr v»e na vzkrlž nametano staro lelezje pomešano t drvml, nerabnimi deli vozov; slamo, (»epelnrfi in pre) omenjeno mastjo Itd V ml zarski delavnici, če je zaradi nereda sploh moremo tako imenovati. je raztresenih okoli 2000 raznovrstnih knjig, orodje, steklo, razbiti sodi, omare itd. Hed okoli gospodarskih pošlo pij in v raznih lopah Je prav tak. Ropotija Je pomešana z dragocenimi kmetijskimi stroji, čnmlkumi, vozovi, kadml namočenega sadja itd. Gospod Trtintelj nI skrbel za posestvo, temveč samo zase, Nikomur ni podujal obrafun« o .«vojem delu, * denarjem je razpolagal sam, hliipcl in dekle so garali samo xs stanovanje In hrano. Imel je skritih 21,000 lin, cele bale različnega blaga za obleke In perilo, polne predale novega posteljnega perila itd Gospod Trontelj je za maše pobiral denar vnaprej, bral Jih pa ni. O tem denarju j« jxi cerkveni dolžnosti vodil tudi evl-lenco. Dobival Je za maše po 70, 90 In I (HI din, v cerkvene »vidvnčn« list« jm j« beležil samo 7, 9 ali pa 10 din, Ko so ^a vprašali, odkod 21,000 din, 'igav j« denar in zakaj ne vodi oravllnega knjigovodstva, je po-imehljivo odgovoril: "Mislim, ia je denar prav za prav moj, leležim pa kakor je meni všeč." V njegovi sobi so našli tudi 10 hranilnih knjižic z vlogami, ast raznih ljudi, ki so jih že ared leti zaupali v varstvo temu (Onprsiii. Nt mu bilo msr, da bi tnjlžlce vrnil lastnikom, čeprav losega skupna vsota stotisoče. Na posestvo so iz vseh krajev, ielo iz Srbije, hodili ns oddih in szvedrilo tudi drugi gospodje, »redvsem častite sestre. Vsi ao meli najboljše sobe in postelj«, ilapec n. pr , ki že 26 let gara ia posestvu, pa je imel brlog, ilabši od svinjaka. Vsak goapod je imel v svoji tobi zbirko likerjev, konjakov, tganja in najboljših butelčnlh vin, Posestvo je razumljivo prina-ulo precej dohodkov, saj so i-niell v hlevih 14 glav goveje Uvine in 25 prašičev. Denarja e bilo pri geapodih in redovni-jah dovolj, najraje pa so prnds-tali sa bon« vez«nih cen. Č« j« «akšnernu kmetu zmanjkalo bo-lov, je moral dodati še svojo Potrošniško nakaznico. Goapod Trontelj je shranjeval udi stvari raznih gospodov, ki «o iz Grobelj "zaradi srčne o«i#-lelosti", kakor pravi, "odšli" na uit avljenje v Trst in Italijo, pri njem pu so shranili razne kov< i-ege itd. Ljudstvu v bližnji in daljni okolici Grobelj menda ni treba testttvali še drugih vsem znanih mh-Iiov" gsapOiSV »z Grobelj. |)u navedemo š« nekaj vrat is pisma, ki so ga bližnji vaščani, ki Globlje dobro poznajo, nept-«ali gos | h nI u Trontju, Takole pravijo v pismu: "Ljudje se u-pravičeno zgražajo nad vašim delovanjem lit pravijo: če bo šlo (ako naprej, lAisle kmalu sami v jerkev hodili in (Kitem boste lahko pridigali praznim stenam. Danes so drugi časi, torej se ravnajte po času ln kakor ljudstvo ¿ahteva, ne pa tako, kakor je bilo piard 20 leti , , . I.Judje ne hodijo več v grnbeijsko cerkev, ki je vedno bolj jnazna, ker se ljudstvu že vse neumno zdi. če boste še naprej tako delali, po-tem ju ipišite posledice sami se bi itd " Ljudstvo in njegova oblast sta dovolj močna, da bosta pomedla r Izkoriščevalci ter s hinavskimi in frotuhnjeniml sovražniki. NA POVRŠINI več tisoč hektarjev onušene eemtje »t razvija eno največjih kmetijskih posestev v nsli drža vi. Imenuje m* "Mladost", nje gttva zemljišče se razprostirajo pri Obrenovlcu, kjer so bila prej-tnje /ase velika močvirja vz jih odtajali s svojo sapo Skupaj z Oleno so tekali po snegu, skupaj z njo so padali in se dvigali, čutili so bodlja je bajoneta in slišali divji krohot rabljev, krohot, ki jim je vsakokrat presunil srce. (Dalja prihodnjič) od kotelj do belih vod Prešlkov Vorsne (Nsdaljevanje) Nekaj trenutkov so popotniki Jt» bilo treba spustiti navzdol neodločno atali na planjavi. Tu v ta divji, razrlti svet. Misleč, je bil zrak zelo mr/el, a miren ,la w kmet, vrniti, Je lena Kedko, nizko in vm> belo srnic- •'"Pila k njemu in mu rekla: čje je obdajalo tiho planoto, ki "Dajte mi otroka, vam pa bog se je pocaai i/gubljala v Valo- i*ovrni, kar ste storiti ta naa ,. «M vito zirno. Materine oči so a«- "Ne otrok tako lepo »pt, pu-strmele proti v/hodu, kjer se je lite mt. da ga še neka) Časa zdaj odpiral tiati svet, kamni je bila namenjena. Pokiajina na tej atrani razvodja je bila oni na kopnvbki stiani popolnoma podobna. Iz mreže globokih le penjskih. remieniških, belanakih in obirskih korit so m* dvigala strma, zvita pogorja; /delo •>«< Je, ko da bi videl pred seboj zj. pust* no prekleto deželo. Mra« no nebo. medla svetloba sner» in odsev neskončnih gozdov je zlilo nad to deželo grorotno. mr ko barvo. Ozadje na /ahodu je btlo zagrajeno z gorami, ki hi bile grie in bolj divje kak »r gore. obdajajoče koprtvskt kot Stali so na planoti, visoki nesem," je /amomljal kmet skozi zolie. . "Che, ali m prehudo za vas"'" Kmet si* je z mehkimi očmi o/i I vanjo, potem pa molče za« \il naOdoi po sanincu. Pot je lula zda i la/ja, toda hoja je za-»¡Idi gladkemu saninca kmalu po-st.ila utrudljiva, pod nogami Je nevarno drsel/l in starejša dekli («a je « krat padla. Mati je ni v mela i/pust Iti IT rok. Naposled so popotniki prišli do samotne kaiže ob časti, ki pa ni bila razsvetljena Tu je kmet obstal, m« odhrkal in dejal: "Mati. pnmite otroka." X« n.i i»* v/ein otroka v n.noč-mnogo nad Uk* mctivv, bvdaj jt in I» vlila * cnkiat ¿¿hva- liti spremljevalcu, ta pa je že stopil k nizkemu okencu v bregu, potrkal nanj in zaklical: "Martin, hej, ali spiš?" Kmalu se je v bajti zasvetilo in od znotraj Je savrcščal start kav ienski glas: "Ktlo pa je* Martina nI doma, odšel je v Kaplu k polnoč-nicam ..." Kmet se jt» vrnil k onim na cesti "Mislil nem, da bi Martin šel z vami, pa je le baba doma." Neodločno |e stal pred ¿eno, ki Je takoj uganila njegovo skrb. "Oče /daj se pa le vrnite! zdaj se nič ve* ne bojimo Do volj daleč ste šli z nami." "To še. ali kdo bo nesel otroka . . .?" je /amrmral starec. Zaradi fiielaganja pa ae je otrok pu budil, »t pomcncal z rokavlckamt raspane oči, potem pa pogumno zacepetal z nogami in zaklical "Mati. jaz lanu sama šla . . . Mati k* le postavila na -mnl-hec • Stare« si je potegnil , r„ko prvko zasrcžeoih ust. nato je ¿ladsl najpiej proti globavi, ka mor se ja pot izgubljala, potem pa proti nebo in dejal: "Mimo najhujšega ste že, to je res. Snežilo pred jutrom tudi ne bo. Zaiti tudi nikamor ne morete, ker vodi v Kaplo le U saninec, vodno dalje po globači. Star sem že, če bi bil mlajši, bi šel z vami do Kaple . . ." Ženo je starčevo usmiljenje ganilo, začela mu je znova prigovarjati,. naj se vrne, kar pa j« zanjo storil, mu ne bo nikoli pozabila. •Tudi možu bom povedala, ko ga vidim, gotovo ve za vas . . ." mu je obljubila. "Pozdravite ga, čeprav ga ne poznam. In srečno hodite . , Starec in mlada mati sta si stisnila roka in se ločila. Zamolkel šum potočka, ki je pod bajto pritekel iz stranskega korita, je udušil odmev škripajo-čih korakov, izginjajočih v breg in v dol. Srečanje s starcem je mater navdalo z novim «zaupanjem; pogumno se je pognala dalje. Tudi otroka sta kakor prerojena in polna novih moči stopala ob njeni strani. Pot se je še vedno spuščala navzdol, toda odslej z velika manjšo strmimo. Globa-ča, po kateri «o šli, je bila pusta in neobljudena ter zasuta z visokim snegom. Sem in tja so prišli, do kake jase, kjer so bili nakopičeni hlodi in drvg. Ko so prišli še niže v dol, se je tu in tam v bregu pokazalo .belo polje, tu in tam je bilo visoko gori v bregu mogoče zapaziti obrise kakega samotnega do-movja. Hoja navzdol jih je utrudila; materi so se jela šibiti kolena in deklici, ki sta se je držali za roke, sta postajali vedno težji. Starejša deklica se je obesila nanjo in bojazljivo pobarala: "Mati, ali je še daleč . . i ?" "Ne, zdaj ni več daleč,, zdaj bomo kmalu tanv. . je tolažila mati sama sebe in otroka. Laž je pomagala in otroka sta nekaj časa spet krepko hodila. Ženi se je zdelo,, da hodijo že neskončno dolgo, kar jih' je kmet zapustil, morda uro, morda tudi dve. Upala je, da se bo globača kmalu začela širiti in da se bo naposled na njenem koncu prikazala Kapla. Toda pot se je neusmiljeno vlekla dalje po neusmiljeni, samotni so-teskiT Čez nekaj časa se je še bolj utesnila in postala še bolj črna. Pogled vanjo je ženi stiskal srce in mozeg; včasih se je ozrla proti ozkemu nebu nad njo, ali tudi tam gori ni bilo nobenega usmiljenja, njegova črnosiva barva ni hotela oble-deti. Naenkrat je vzdihnilo mlajše dekletce: "Mati, mene pa zebe . . ." "Mene tudi, mati . . ." je pritegnila starejša. Sem iz ustjs globače je res brusil oster mraz, ki je iz Pod-june prodiral skozi belanska korita med gorovje. Med gorami je bila zima toplejša. Po drevju ob cesti se je pričelo kazati ivje. "Otroka, zato pa stopimo malo hitreje, da se bomo ogreli," ju je bodrila mati. Spet je pomagalo in otroka sta začela krepkeje stopati. Kmalu pa sta pričela ponovno pešati. Mati se temu ni čudils, saj sta bili dekletci gotovo že več kakor deset ur na nogah in je bil pravi Čudež, da sta se tako čvrsto držali pokonci. Zdaj pa so jele njune moči popuščati. "Mati, počijmo si malo in se ogrejmo," je čez čas svetovala starejša deklica. Na materinih ustih je zaigral bridek, prestrašen smehljaj. Tudi sama je bila že hudo oslabljena. Ob cesti je pod zasneže- lepe reči ju čakajo v Celovcu pri očetu, kaj vse jima bo oče nakupil in kako lepo se bodo imeli. To je pomagalo, otroka sta se zamislila v naslikano, prelepo podobo svidenja in pozabila na vse drugo. ' Micej, mlajša deklica, je vprašala, ko da bi se prebudila iz sanj: "Ali bomo potem vedno ostali skupaj . . .?" ( "Zmerom—nikoli več ne bomo šli narazen. Tako je oče pisal . .'." In deklici sta z novimi močmi pobirali stopinje po sanincu. Ker pa poti le še ni hotelo biti konec, se je Mioej znova oglasila: J "Mati, jaz ne morem več . . ." Za njo je rekla Vidica: "Mati, jaz tudi ne . . ." "Moj bog, kaj pa bo?" je vzdihnila mati sama pri sebi. Kakor vkopana je obstala sredi snega. Otroka sta žrtvovala svoje zadnje sile. Poslednji kos poti ju bo ihorala pač nesti. Ali tudi sama je bila že vsa izčrpana. Toda tudi to zadnjo težavo bo zmagala. Deklici sta nemo stali pred zaskrbljeno materjo in strmeli v njeno upadlo lice. Vsi trije so bili prevzeti od velike, skupne usode, ki jih je dozdaj krepko držala pokonci, zdaj pa so pod njeno težo začeli omagovati. Ob pogledu na preplašeno mater sta se postavici pred njo na lahno zdrznili. Morda sta v njenih veliKih očeh zagledali svetle solze, ki so se ji tedaj u-sule po licu. Glasne tožbe pa iz materinih ust ni bilo. Preteklo je nekaj težkih trenutkov. Mati se je že odločila, da pobaše otroka in si ju naloži, enega v naročje, drugega pa na hrbet. Nenadoma pa se je starejša Vidica obrnila stran in rekla: "Ne mati — jaz bom sama šla . . ." Micej je storila ravno tako in rekla * "Mati, jaz tudi . . ." In že sta jo pričeli pobirati dalje. Mater je ta hrabrost globoko presunila, hitro se je sklonila in drugo za drugo poljubila na premrla ličeca. Postala je spet mirnejša in močnejša. Prerojeni in navdahnjeni z novo, sveto močjo borbe, so odšli dalje in sneg pod njihovimi koraki je spet vztrajneje škripal. Bili so mimo zadnje posta- j je svoje križeve poti, kajti čez nekaj časa je mati zapazila, da nim, do tal vejastim drevjem bilo vse polno temnih kotičkov, ki so jo kakor slmta zavetja vabili k sebi. ZdAu se ji je, da bi se tam počutila dobro, ako bi se z dekletci zaj nekaj minut stisnila vanje. Toda hitro se je otresala teh napadov slabosti. Spominjala se je, da se je tako godilo ljudem, ki so v zimah o-magali, pocenili v sneg in bili šele v zadnjem trenutku rešeni smrti. Strah pred belo smrtjo ji je vlil novega poguma. Krepko je stisnila otrokovi ročicj in ju potegnila dalje. "Ne, Vidica, nikakor ne! Ne izplača se več, ker smo že blizu K#ple ..." Otroka sta se potolažila, spet napela svoje mlade sile in šla dalje. Soteska se je spet pričela vleči, fcakor bi je nikoli ne hotelo biti kraj. Edino znamenje, da se ne sučejo vedno na enem in istem mestu, je bila voda kraj saninca, ki je postajala vedno večja in vedno bolj šumeča. Potok je neslišno sprejemal nove pritoke in naraščal. Kmalu so srečali skupino ljudi, moških in žensk, ki jim je po sanincu prisvetila s plameni-cami nasproti. Ko je ugledala pred seboj ženo z dvema otrokoma, je skupina presenečeno obstala. Ljudje so bili tako o-supli, da niti odzdravil! niso na materin pozdrav: ' "Dober večer, ljudje . . Šele čez nekaj časa je rekel nekdo: "Dobro jutro, mati, čigavi pa ste?" §>trmeli so vanjo, ker je nihče ni poznal. "Ali ste name njeni k svitnicam?" Najlepša muzika, ki jo je mati kdaj slišala, je bil ob tej uri pozdrav: dobro jutro, mati. Torej se vendar bliža konec te dolge neskončne noči. Vsa presrečna je vzkliknila: i "Da, k svitnicam gremo! Kako daleč pa je še do Kaple?" "Skoraj dve uri še bo, ker tako melje pod nogami," je dejal tisti, ki je svetil z baklo. Družba se je vračala od polnočnic. "Jojmene, še dve uri , . . !" se je materi prestrašeno izvilo iz grla. / , Družba se nI mogla načuditi; srečajo ženo z dvema otrokoma, ki pravi, da gre v Kaplo k svitnicam, pa ne .pozna poti. Preden pa so utegnili potešiti svojo radovednost in jo izprašati, se je žena že poslovila od njih. "Srečno, moramo hiteti, da ne zamudimo. Imamo kratke noge . . ." Mati je odhitela dalje in kma- postaja megla okrog njih sve-lu so bili spet sami v soteski, tlejša, a tudi ostrejša. Obcestno Novica, da je še cWe uri do trga, grmovje, ki se je tu in tam pri-; ki se ji je v prvem hipu zdela kazovalo iz nje, se je pričelo iz tako grozna, ji je zdaj dala no- gubljati. Naenkrat se je tudi vih moči. Zdaj vsaj ve, kako potok nekam izgubil. Globača, daleč še ima." Dve uri naposled Po kateri so toliko časa rili, se nista tako huda stvar, ako imaš je neopaženo začela stekati v zvonilo počasi in veli- dju je častno. V zasneženo kotlino je prodiral zimski svi£ "Otroci, prišli smo ..." je rekla mati zmagoslavno, njen glas pa je bil bolj podoben dihu kakor vzkliku. S poslednjimi močmi so omahovali dalje. Kmalu ao se prikazale prve obcestne hiše. In preden so se dobro zavedeli, so popotniki dospeli V Železno Kaplo. Mati je zavila v prvo gostilno, ki jo je našla: Zaradi svitnio so bile ob tej uri že vse gostilne odprte. Ko je družina stopila v svetlo, toplo sobo, so jo zapustile moči; zgrudila se je na klop ob peci.. Mati je prva odprla oči in pogledala okrog sebe. Na steni je zagledala uro in tedaj se je iz njenih prsi iz-vil zagrljen, slaboten krik. "Štirinajst ur . . Od Črne do Železne Kaple so hodili štirinajst ur.— Dopoldne istega dne sem sedel v nekem celovškem lokalu in čakal, da mi prijatelj pride nazngnit prihod moje družine. Čakal sem dolgo in nestrpno na tisti trenutek, ko bom spet zagledal svojce, od katerih sem se pred leti moral tako neprostovoljno ločiti. Tuje goste, ki so prihajali in odhajali, sem kotnaj zapazil. Razpoloženje božičnega praznika, ki je vladalo po hiši, me je puščalo hladnega, kajti jaz sem sanjal o veliko lepšem, srečnejšem božiču svojega srca. Naposled je prijatelj prišel in prisedel, njegov obraz je bil ves vesel: "Ti—prišli so, ravnokar so prišli. Pri meni te čakajo. Ali kakšni so—štirinajst ur so hodili čez Karavanke v tej zimi, v tem snegu . . ." "Greva, takoj greva k njim . . ." (Dalje prihodnjič.) za seboj že deset ali več ur hoda. Te dve uri bodo že še pre novo, širšo kotlino. Skozi meglo so od nekod zamežikale dremo- I TISKARNA S.N.P.J. •-——sprejema vsa v tUkariko obrt »padajoča dola Tiska vabila za vaaalioa ln shode, vizitnioe, časnika, knjiga, koledarja, letake Itd. v slovanskem, hrvatskem, slovaškem, isiksm, angleškem jeziku In drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNP* DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKABNI .... Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarna .... Cena zmerna, unijako delo prte vrata Pišite po laformacije na naaiov: SNPJ PRINTER Y US7-S« S. Laseadalo Aveane . . ............... HI "PROSVETA" MI7 S. LAWVDALS AVE. Chicago 23, 111_____ Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem. magali, pa naj jim tudi noge tne luči, nekje v meglenem oza-okrvave. In tako so šli dalje. Kmalu pa je Vidica, starejša deklica, vprašala: "Mati, koliko pa je dve u-ri ?" ' * "Dve uri sta čisto kratki, jc čisto malo hoda," je odgovarjala mati. "Ali je to res?" jc silila deklica dalje. "Res, res, boš že videla, samo stopimo . . ." Spet je med njimi zavladal molk. Njihove moči so šle h koncu; deklici sta bili čisto izčrpani in sta pričeli težko sop-sti, po malem pa sta pričeli tudi že zaostajati. Če bi žene ne krepila zavest, da so z vsakim korakom bliže rešitve, bi morala obupati. Začela je otroka bodriti a pripovedovanjem, kake .19. V slučaju, da )e «d atrani upravnlitva kakšna takoj obvestite, da aa latä popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SOi Za r.M 4.7S Zs Evropo jet Daevnlk 1114t — Tedalk SUS .. rlT- T|t|Jl ,|L-n, Inültae PeJosaUei— Vselej kakor hitre kateri teh članov, ki se prišteti, preneha biti član SNPJ. ali ¿e se presoli pro« od družino la bo zahteval sam svoj list tednik, bodo moral tiati član is dotiteo družino. Id Jo tako skupno naročena na dnevnik Prosvsto, ta takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Pros veta. Ako toga no štora, tedaj mora uprsvništvo sni ta ti datum sa to vsoto naročniku ali pa ustaviti dnevnik. rnOtVETA. SMPJ. tas? S. Uwadala Avo. Ckloapo M. II arrrr-"