119. številka.
f Linkljail, i sndo, Z8. maja 1913.
XLUI. lelo.

.Slovenski Narod' vclja:
▼ Ljubljani na dom dostavljen:      ;
ćelo Icto .......     K 24 —
pol leta   •••••••      . 12*—
*«trt leta    ......      m   6 —
na mesec   .••••»       9   2-— I
,            v upr&vništvu prejeraan:
ćelo leto • . • • t . . K 22'— pol leta........načeti leta •   . v....."   550
na mesec    ...*..   .   190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vraćajo. Vrednlfttvo i Kaaflova olloa ftt 5 (v pritltčju levo,) telofcn ftt 34.
Isfcafa Tsak dan ■▼•ćtr totie«U n*4«l|e lit praznike.
Inserati veljajo:   peterostopna   petit  vrsta  za enkrat  po   16 vin., za   dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin.  Pa rte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t (L,
to je administrativne stvari
————  Foflameina itevllka valja 10 vlaaiiev.   ——
Na pismena naiočila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira,
„Naroina tMurni" telofon *L ti.
.Slovenski Narod* velja po poSti:
za Avstro-Ogrsko:
ćelo leto •••«•••   K 25*— pol leta  .«•••••    9 13'—
četrt leta.......    650
na mesec    ••••«•    •   2 30
za Nemčljo: ćelo leto ...              .   .   K 3O—
za Ameriko in vse druge Uežele: ćelo ieto.....•   .   K 35.-*
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uf ravnlatvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica at. 5, toteflon St 85»
Državni zbor.
D u n a J, 27. maja.
Skoraj eno uro govoriti o gospođu Kaniji in njegovem delovanju kot šefa uradnega presbiroja v zunanjem uradu. je težavna naloga — pa tem hvaiežnejša. Razkrivati pravljice tega politič. romancirja pa je tuđi zaslužno delo. Poslanec Leuthner se ga je danes lotil z uprav mladostno energijo in na učinkujoCi način. Njegov govor, katerega najmarkantnej-še stavke smo podali že telegrafič-nim potom, je poskušal najti za politiko naših diplomatov nekak psihološki ključ. Iz »duha retirade« se je rodila ideja pretepaškega Avstrij-janstva z vserni svojimi brezumnimi in neopravičljivimi konsekvencami, katerih svetovna komika se da naj-boliše karakterizirati z dejstvom. da smo mobilizirali svoje čete najbolj na meji proti Srbiji, katera proti nam sploh ni ukrenila nikakih korakov. jih tuđi ni mogla ukreniti. ker je bila do-voli zaposlena proti Turkom. Po sedmih mesecih borno tam doli vtaknili bajonete, ki so štrleli cei čas v pra-zen nič, preklicali mobilizacijo, katera je bila za nas že zdavnej prava moralična demobilizacija. Ker nismo Imeli za svoje korake nikakega stvarnega povoda, smo si morali »vzroke« ustvariti. In tako je moralo nujno slediti »delovanje« oficijelnega presbiroja in njegove žurnalistike. Taka politika je bila le mogoča, kei so jo velike stranke nemških nacijo-nalcev in kršćanskih socijalcev na-ra\rnost podpirale. Poslanec Leuthner pa je tuđi konstatira!, da so si Jugo-slovani brezobzirnega in neprijatelj-skega postopania napram njim v mnogem oziru sami krivi — njihova parlamentarna većina — Šusteršićev klub — je direktno in indirektno, od-krito in tajno podpirala vlado ter tako oškodovala svoj lastni narod. Poslanec Leutner je mnenja, da mora biti slovensko Sokolstvo silno čudna družba, ako smejo njega reprezen-tanti na Dunaju igrati tako nemoško in nečastno nalo^ro. Poslanec Leuthner se moti- Ti nemoški slovenski za-stopniki nimajo s slovenskim Sokol-stvom ničesar opraviti, oni so baš reprezentanti   idei.  proti  katerim   se
bori tuđi sokolska misel v imenu na-rodnega zdravja in narodnega na-predka.
Upamo, da bodo slovenski napredni poslanci pri primerni prilož-nosti (v okviru stvarnih popravkov) poslanca Leuthnerja podučili, kako slabo je bil informiran.
Pomembna so bila danes tuđi iz-vajanja poslanca Pantza (nemški centrum), ki je odkrito priznal, da je bodočnost Avstrije odvisna v prvi in največii vrsti od rešitve narodnost-nega problema tako v avstrijskih ka-kor v ogrskih deželah. Naloga av-strijskega parlamenta bi bila, da sproži vprašanje revizije ustave. Poslanec Pantz je zlasti apeliral tuđi na svoje rojake Nemce. da naj ne bodo slepi napram jugoslovanskemu vprašanju, temveč da naj ga hrabro pomagajo postaviti na dnevni red, sicer bo enkrat rešeno brez njih in morđa proti njim. Pravičnost napram Jugcslovanom je prva dolžnost pravega patrijotizma, ki mora storiti vse, da zabrani centrifugalne ten-dence med južnimi slovanskimi narodi, o katerih vernosti do države in dinastije se ne sme dvomiti. Tembolj je obžalovari, da se grof Stiirgkh ju-gosiovanskega problema ni upai lo-titi.
Živahni prizori so se odigravali pri govoru poslanca Zenkerja. S silnim sarkazmom in žgočimi dovtipi je bičal ta nemški naprednjak politiko nemškega Nationalverbanda (tega madeža na nemškem telesu, kakor je izjavil), ki predstavlja narodu ljudi a !a Hochenburger kot narodne svet-nike ter se skupaj s svojimi priležni-ki kršeanskimi socijalci zadovoljuje z vladnim koritom, poslušen hlapec vsakega ministra. Poslanec Zenker je stavil vprašanje, kaj je pričakovati od bodočega razvoja države, ako se vlada in njene stranke ne zavedajo važnosti največjih problemov, kakr-šen je danes jugoslovanski? Kjer nemški narod, oziroma većina njegovih politikov ne ve odgovoriti na za-hteve trializma druecače, k. kor s puhlirni besedami in odklan.ujočimi frazami a la Doberni^-
Zenker dvomi, da bi se dalo bo-doče razmerje napram Srbiji dobro in trajno prijateljsko urediti, dokler bodo  »velepatrijotični«  agrarci  pro-
testirali proti vsakemu prašiču, ki priđe čez mejo ter rajši žrtvovali svoje otroke, kakor pa svojo živino... in dokler bo vlada napram av-strijskim Jugoslovanom postopala tako brezumno in brezglavno, kakoi vsa leta dosedaj.
Dobra je bila tuđi Zenkerjeva kritika vojne uprave, ki je kakor stari židovski krošnjar prodajala v dobi bojne napetosti puške na Balkan in vojaške hlače po kroni v Rusijo — za Crnogorce, ki pa je poslala tuđi tiso-če naših pušk najnovejšega modela Arnavtom, kjer si sedaj lahko vsakdo ogleda tajnosti modernega avstrij-skega orožja .. .
Zenkerjeva kritika je nemške na-cijonalce silno razburila in ćeli eho-rus. katerega je vodil poslanec Markhl, je obkladal govornika z naj-mastnejšimi priimki.
Končno je govoril danes tuđi poslanec Kuranda, ki je moral sicer priznati velike hibe avstrijske politike, pa je vendar smatral za potrebno, braniti grofa Berchtolda, kateri baje ni vsega tako hudo inislil kakor se je zdelo.
Minister Heinold je prečital na koncu seje odgovor na kršćansko socijalno interpelacijo radi znanih bur-ševskih dogodkov v Gradcu. Odgovor hoče vsem in no«*)enemu vstreči; vendar so ga poslanci sprejeli popol-noma mirno.
V parlamentu se je danes mnogo govorilo o konferencah vlade z Rusini. Konference so se tikale raznih gospodarskih zadcv, to se pravi, vlada je ponujala Rusinom kompenzacije za milejšo taktiko v vprašanju finan-čne reforme. Zdi se faktično, da Rusini nišo več tako »trdovratni«. Po-prej se je v rusinskih krogih zatrje-valo, da se o finančni reformi ne srne poprej razpravljati, dokler ne ho rešena gališka volilna reforma. Sedaj se zatrjuje: Rusini vztrajajo na svojem odklaniajočem stališču: fi-nančna reforma se ne sme poprej i z -vest i, dokler ne bo zagotov-1 j e n novi gališki volilni red. To ru-sinsko stališče omogočuje izveden je vladnega nacrta, po katerem naj bi se takoj po budgetni debati pričela razprava o novih davkih in sicer tako, da bi se za enkrat izvedlo drugo
branje, tretje pa se le po galiških yo-litvah, oziroma po sprejetju volilne reforme v novem gališkem deželnem zboru. Jutrišnja konferenca parlamentarnih senijorov bo o tem nacrtu razpravljala. Pripomniti je pa treba, da so tuđi razne poljske ter druge skupine proti takemu postopanju.
Afera Klofač je vzbujala danes v parlamentu mnogo zanimanja. Vsleđ intervencije ministrskega predsedni-ka Stlirghka je mogel sicer poslanec Kiofač v nedeljo odpotovati v Bel-grad. Odprto pa ostaja vprašanje, kdo je izdal povelje, da se zabrani avstrijskemu slovanskemu poslancu potovanjc v Srbijo in zakaj je bilo izdano. Oštra interpelacija nar. soc. kluba zahteva od grofa Sturgkha to-čcn in jasen odgovor .
*
Jutri se vrši seja čeških poslan-cev, na kateri se naj razpravlja o obnovljenju Enotnega češkega kluba. Treba je pa poudariti, da se dosedaj še ni posrećilo najti niti organizačno, niti taktično platforme, na kateri bi se dala obnovitev gladko izvesti. Za-nimivo je, da so bili na ta sestanek povabljeni tuđi češki socijalno-demo-kratični poslanci, ki so sicer udeležbo odklornh*, pri tem pa izrecno sklenili postopati v narodnih, zlasti šolskih, uradniških in drugih vprašanjih skupno z ostalimi češkimi strankami. O > Slovanski Liniji« je zopet vse utih-nilo. Z zanesljive strani se nam po-roča, da se je vrsi! sicer sestanek ki bi se naj pečal z obnovitvijo velike slovanske opozicijonalne organizacije, toda naši klerikalci, oziroma dr. Šasteršič. ki so bUi na >estanek izrecno povablieni, se ga niti udeležiti nišo hoteli.
V jugoslovanskih poslanskih krogih se živahno ventilirajo vesti o predstojeći rešitvi hrvaške krize. Po-udarja se, da ni govora, da bi mogle osebnosti, ki stoje sedaj v ospredju, izvesti restitucijo ustavnega življenja. Baronu Rauchu in Tomašiću (oba nekdanja smrtna sovražnika), se je sicer posrećilo razbiti prayaše ter tako tuđi znani pakt s koalicijo — toda narod sam se ne da razbiti in bo prenesel rajši vse.   kakor pa izročil
svojo usodo kompromitivnim oseb-nostim propadlih režimov.
Izredna seja občinshega sveta ljubljanshega.
Ljubljana, 27. maja.
Ob 6. uri zvečer je otvoril župan ljubljanski g. dr. Ivan Tavčar izredno sejo občinskega sveta. Za overovatelja zapisnika je imenoval gg. svetovalca Dimni ka in Ser-jaka. Naznanil je, da so opravičili odsotnost svetniki 5 c h m i d t, Strukelj in Lilleg in naznanil, da je pokiical v svrho podaje eventualnih pojasnil, ker je na dnevnem redu te seje proračun mestnega zaklada za 1. 1913., tuđi mestnega knji-govodjo g. Franca T r d i n o.
Poročila g. župana.
Gospod župan je naznanil, da Je praznoval pretečeni teden SOletnico svojega rojstva nadvojvoda Ev-g e n , kateremu mora biti mestna občina ljubljanska za marsikaj hva-ležna. Župan je nadvojvodi čestital k temu slavlju, za katere čestitke se je nadvojvoda Evgen pismeno za-hvalil. — Župan je tuđi čestital zopet izvoljenemu županu stolnega mesta Zagreba g. Janku H o 1 i c u, ki se je tuđi zahvalil za čestitke. — Umri je pred kratkem večletni načelnik Ijubljanskega gasilnega in reševalne-ga društva g. Ludevik S t r i c e 1 j , meščan ljubljanski, ki si je stekel velike zasluge, posebno za gasilstvo, pri čemer pa je bil skromen in ponižen človek. Župan se je udeležil po-% greba. Poziva obČinske svetnike, da se dvignejo v znak sožalja s sedežev in da ostane mož vsem v blagem spominu. — Zborovalci so vstali. —• Dalje so naprosili župana magistrat-ni poduradniki in sluge, da izreče občinskemu svetu za njegovo naklonjenost v njihovem imenu zahvalo, kar se je zgodilo. — Deželno go* spenje društvo »Rdečega križa« je izročilo magistratu svoje poročilo, društvo za otroško skrb in varstvo pa je naznanilo, da se vrši letos tr> zadevni kongres v Solnogradu in\ vabi k udeležbi. —   Stavbno   vod-
LISTEK.
dotarjeva sablja.
Spomini strahopetnega junaka.
Francoski spisal Louis d* Hurcourt; preložil Vladimir Svetek.
(Dalje.)
Prezebali smo ćelo noč s praznim trebuhom v Beaumontskih go-zdovih; izrečno je bilo prepovedano zažgati ognje, da ne bi obrnili so-vražnikove pozornosti naše.
—  Kako ti ugaja ta burka? me je vprašal Buchery    (od praske pri Rosnayu me je tikal);  Prusi ne slu-tijo, da smo tu in jutri zjutraj. v tre-notku,   ko bodo   prikorakali v vas, pademo po njih, ne da bi jim zakli-cali »pazite«.
—  Imenitno, sem odgovori!, ter delal,    kakor    da    sem vzradoščen. Moral    sem se pač laskati    njegovi maniji,   toda   kaj bi ne bil dal za to, da bi bil ležal v svoji mehki postelji, prešito odejo potegnjeno do oči?
Prihodnji dan se je zgodilo, kakor je bil rekel. Prusi, misleći, da se jim ni ničesar bati, so prikorakali v hodnih kolonah v vas, in niti re-kognoscirali nišo. Kar je otvorila hi-poma naša artilerija ogenj nanje, ter jih pričela pobijati z mitraljezamL Istočasno    smo obkolili  VauchampS
in streljali na vse, kar ga je zapuščalo v največjem neredu.
Sovražni kor je bil sestavljen po polovici iz Prusov, po polovici pa iz Rusov. Lahko jih je bilo razloče-vati po tiniformah, Prusi so bili modro oblečeni. Rusi pa zeleno. Spoznati bi jih bilo pa tuđi lahko po načinu bojevanja.
Nemci so kričali, ko so nas zagledah: Hura! in Hoch! Hoch! da so postajali hripavi, nišo pa niti počaka-li, da b; bili križali bajonete z nami, temveč so se nemudorna umaknili do Janvilliera. Frometiera in Cham-pau'jerta. Gardna konjenica jih je napadla pred našimi očmi ter je napravila mesene paštete iz njih.
Rusi pa so se dobro ustavljali, ter so se počasi umikali proti Etožu. Ćelo popoldne smo jim sledili. Gardna artiierija je streljala s topovi nanje. General Grouchv, na čelu konje-nice, jih je neprestano preganjal. Od časa do časa so bile njihove vrste predrte in naši konjeniki so udrli med nje ter pričeli sabijati. Toda na-mesto da bi se bili razpršili, so se ruski vojaki v majhnih četah zbirali, se besno branili ter se skušali zopet združiti, kakor kosi na dvoje prese-kane kace.
Ko se je pričelo mračiti, smo jih tako pripodili do gozdov, ki obdajajo Etož. Ogenj je povsodi ponehal in začeli smo postavljati šotore. Po dobro uporabljenem dnevu sem misli!, da imam pač pravico do sklede juhe in do nočnega po ci tka. O. dal
Naenkrat se je prikazal maršal Marmont nad nami. Besno je gledal in spoznavši Buchervja, mu je de-Jal:
—   Ali  vam  je  to     razumljivo? Maršal Ney mi je    odklonil    petsto mož svežih čet, s katerimi    bi    šel Ruse presenetit v Etož.     Silno utru-jeni so in po ceni bi jih dobili.
—  Toda gospod  maršal, je de-jal Bucherv naenkrat ponosno,    kaj je treba maršal Neyevih čet? Ali ni-tnate naše stotnije pri roki?
—  Da, je    rekel    maršal,    toda ubogi moji dečki, vi ste se ves   dan bojevali in korakali in vaša juha je na ognju.
—  Bali, pravi Bucherv, v stotni-ji gre slava pred juho, kaj ne da, gospod Bourdonnois?
Zdihnil sein ter nategnil pas svoje sablje za eno luknjo.
—  Blaimisset, je komandiral Bucherv, prevrnite kotle, in telečnjake na hrbet!
Kakor bi trenil je bilo povelje izvršeno. Spodbujenih po našem iz-gled-j, se je formiralo sedem ali osemsto mož sosednega polka za nami v kolono.
Maršal sam nas je povedel sredi skozi gozd v Etož.
Vse male straže srno ujeli, ne da bi bil padel en sam udarec. Tako smo prišli brez vsakega hrupa, v grad Etoges sam. Bilo je temno, kakor v rogu. Korakal sem poleg Buchervja, ki je na vsak način hotel, da potegnem sabljo, toda bal   sem   se
silno, da si zapičim to orodje v bedro ali v nogo med tem ko sem tipal oko-li sebe in stopal po neke vrste stop-nicah za služinčad, po katerih smo se vtihotapili.
Naenkrat je odprl Buchery neka vrata in udrli smo v veliko od luči hlestečo dvorano. Na sredi je bila jako dobro obložena miza, okoli katere je sedelo kakih trideset ruskih in pruskih častnikov.
— Udajte se! je zaupil Buchery ter se vrgel z dvignjeno sabljo nanje. Strašen hrum nastane. Zavezniki se branijo s tem, kar jim priđe pod ro-ko: s stoli, namiznimi nozi, butelj-kami.
Naši grenadirji jih pobijalo s pu-škinimi kopiti.
Velik častnik z že nekoliko osi-veliim zalisci in z generalskimi epo-letami na zeleni suknji se je ob našem vstopu obrnil na svojem sedežu nasproti mene, izvlekel izza pasa pi-' štolo in že je napel petelina, ko me , je blizina nevarnosti razsvetlila. Vrgel sem svojo sabljo, ki me je ovi-rala, proč, in zgrabil sem z obema rokama svojo kožuhovinasto čepico ter jo s tako močjo in tako preciz-nostjo potegnil svojemu nasprotniku Čez glavo, da je izginila popolnoma v njej. Strel njegove pištole se je slučajno izprožil ne da bi koga zadel.
Zaman se je Rus branil s tem, da je brcal okrog sebe in skušal z rokami iztrgati medvedovko (tako so imenovali naše čepiće iz medvedje kože), ki ga je dušila. Tiščal sem z
vso močjo in imel sem boljšo pozicijo.
Kljub temu pa je bil položaj koč-ljiv, zakaj Buchery in naši grenadirji so bili odšli zasledujoč sovražnika po hodnikih v gradu. Zunaj je bilo čuti rožijanje orožja pomešano s streli in presunljivi kriki Rusov, ki so jih budili iz spanja s šunki z ba-joneti.                                   9
Prihod maršala Marmonta iri njegovih ordonančnih častnikov me je rešil iz zadrege.
—  Gospod maršal, sem dejal in pri tem odstranil kožuhovinasto čepico, ter stopil previdno korak na-zaj; tu vam predstavljam ujetnika.
—  Da bi vas vrag vzel! je zatu-lil Rus, obraz karminastordeč,   zraka, će ne se zadušim!
Nesli so ga takoj k odprtem oknu. Tam je nekoliko časa močno diiiai, nato je vstal, pomolil maršalu svoj meč ter mu rekel:
—  Udam    se vam,   ekscelenca. Jaz sem general, knez Urusov, po-veljnik divizije, ki   ste jo   pravkar nresenetili.   Tisočkrat   vas   prosim oproščenja, ker smo se   sedaj   tako slabo branili.   Podnevi,  mislim, ste mogli biti zadovoljni z nami, ko ste nas   videli   odbijati   napade    vaše konjenice, toda sedaj smo bili iznenađeni in moji vojaki so bili vsled bojne zvijace tegale gospoda   svojega poglavarja oropani. (Pokazal je na-* me.)
(Dalje prihodDjlC)
Stran 2.
SLOVENSKI  NAROD.
119 štev.
fctvo za osuševanje Ijubljanskega barja poroča glade prehoda čez za-tvornico v Grubarjevecn kanalu, da tega prehoda ne more dovoliti.    To
odklonitev »temeljuje vodstvo eno~ stavno s tem, da so ljudje že takrat, ko je bil prehod začasno dovoljen, kradli na zatvornici škatlje za mazilo pri kolesju. Dovoljenje prehoda bi bilo seveda v interesu občanov, toda, če so razmere take, se pač ne more pomagati. — Mesto je tuđi dobilo Tazsodbo deželne vlade kranjske, ki daje deželnemu projektu za hidroelektrano napravo oto Ljubljanici prednost pred mestno občino ljubljansko. Župan predlaga ex praesi-dio, da se vloži pravočasno tozadev-ni rekurz na ministrstvo. Ta predlog je bil sprejet. — Glede vprašanja Dolenjskih žeteznic, pri čemer se hoće ljubljansko občino zopet za ogromno vsoto oškodovati, poroca župan, da je pritisnila većina manj-šino k zemlji. Sklenilo se je na eni strani, da se napravi z vlado pogodba za dobo 75 let, v katerem času plačuje vlada samo obresti in amortizacijo prijoritet V tem Času pa ni treba daiati vladi nobenih računov. Ka drugi strani pa se skrajša konce-sijska doba za 15 let. Župan je pri tozadevni razpravi naglašal, da hoče mesrnemu svetu Ijubljanskemu pri-porcčati, da naj se vloži tožba proti temu sklepu, da se ćelničarjem ne da prostega vpogleda v račune, posebno pa se, da se skrči konccsijska doba za celih 15 let, s čemer so delničarji gotovo gmotno oškodovani. Župan zaradi tega pri-poroča, da se vloži tozadevna tožba na trgovsko sodišče na Dunaju. ka-tera tožba naj se napravi na magistratu. Eventualno pa se izroči to vprašanje na zahtevo lahko tuđi od-seku, ker se vrši prihodnja seja itak že 10. juniia. Županov predlog glede viožitve tožte je bii sprejet.
Na to se je odobril zapisnik zad-*i?e seje, nakar je odredii župan, da se vrši gkde vprašanja proračuna naipreje splošna debata, nato pa specijalna debata in glasovanje po gotovih odćelkih in prosi one, ki bi stavili kak izpreminjevalni predlog, da ga zapišejo.
Proračun mestnega zaklada za leto 1913.
Poročevalec finančnega odseka g. M i 1 o h n o i a poroča, da se sta-vijo na mestno upravo vedro večje zahteve. Razvija se mesto vedno bolj, raste in se množi in gotovo se moraio vsled tega večati sorazmer-no tuđi njegove potrebščine. Uprava potrebščin se je zvišala v zadnjem času skoro za 32.000 K. Pragmatika mestnih uslužbencev, časovno napredovanje in zvišani prejemki so zvišali izdatke skoro za 18.000 K. Ta obremenitev bo rasla, večja bo že drugo leto. Poskrbljeno pa ni samo za uradnike in nižje uslužber.ce, po-skrbljenc je tuđi za mestne delavce. Glede podržavljenja mestne policije se je govorilo o dobičku, ki ga bo imelo mesto, toda resnica je, da zna-ša sedanja obremenitev za okroglo 3000 K več kot prele. Potrebščine na-raščajo in vzrok temu ncraščanju ie, da je vsled tega pri mestu usluž-benih več ljudi kot je treba. Uslužbe-nih naj bi jih bilo toliko, kolikor je prav in ti bi naj bili dostojno plaćani. Nsraščajo pa potrebščine tući v drugih panogah, kakor n. pr. v zdravstveni panogi pri šolskih zade-vah itd. — Z novimi viri dohodkov pa ne moremo računati. Crtali smo več postavk, toda to gre le do gotove meie. Kako naraščajo potrebščine. kaže dejstvo, da so se dvignile v zadnjih 5. letih potrebščine za 23%, pokritje pa se je dvignilo samo za 18%. Če ostanemo pri starih dohod-kih, je jajno, da bo primankljaj vedno večji. Redna uprava mesta, za-hteva tuđi redne dohodke. Jasno je. da moramo dobiti nove vire. Zviša-nje doklad mi ni simpatično, predla-gal pa bom svoječasno, da se novo regulira gostaŠčina, ki bo pravična obremenitev za vse, ker se težko prevali in bo tuđi diferencirala, da bodo revni ali popolnoma prosti, ali bodo le malo prizadeti, srednji sloji bodo prizadeti malo bolj, imovitejši pa zopet več. — Predlagani torej ob-činskemu svetu, da odobri proračun, kakor ga je odobril in predložil fi-nančni odsek.
Župan je otvoril na to
debato
ft kateri se je priglasil kot prvi govornik svetnik Kregar, ki je bral dolgo dolgočasno poročilo. Izjavil je v imenu kluba, da je v popolnem protislovju s predpisi deželnega stol-nega mesta Ljubljane sklepati provizorij brez zakonitega dovoljenja de, želnega odbora in da je protizakonito pobiranje 35% doklade od novega leta na ti podlagi, ker tega ni odobril deželni odbor. Pravi, da postavlja tako postopanje v nevarnost avtono-mijo mesta. Občinska uprava je v rokah    večine    narodno - napredne
stranke in S. L. S. se pere in ne pre-vzema  nobene odgovornosti  za    to
mizerijo. (Smeh, klici: Kaj pa deže-la?) Dalje bere govornik, kako res-no mislijo pristaši S. L. S. delati za blagobit mesta v ti korporaciji (O ja!) in koliko koristnih predlogov je vzkipelo že iz njih' srede. Toda to de-lo se jim greni od večine. (Klici: Samohvala, nič drugega.) V najsijajnej-Šem položaju ni to ubogo mesto in treba bi bilo veliko pridnih rok (?), da se resi ta nesrečna občina, ki se upravlja, kot bi ne bilo postav. (Mrup, klici: Dober zgled nam dajte pri deželi!) Zabijajo se milijoni (čujte) v neplodonosna podjetja. (Klici: »Završnica <!) Dalje se mož prav ne-rodno za svojo stranko obregne ob električno vprašanje, pri čemer postane popolnoma električen. Pravi: kljub vodni sili ste ustanovili parno električno centralo in kurite in neje-voljen sem, da greste po ti poti na-prej. Zgraditi hočete sedaj poleg te vodno električno centralo, kar po izreku strokovnjakov za mesto ni ugodno. (Ogorčeni klici: notorična ncresnica.) Ta centrala ne bo dala toliko sile, da bi mesto izhajalo, v parni centrali pa kurite najdražji prc-mog. (Smeh.)
Nato navaja govornik v zelo dolgocasnem sestavu, kakšen pre-n:og se kuri po drugih avstrijskih centralah in priđe do zaključka, da se kuri v Ljubljani z malo izjemo z naj-boljsim prcmogom. Končno poudar-ja svečano, da bi se dalo električno vprašanje resiti le na ta način, da se priklopi mesto deželni centrali, pri tem pa poudarja, da nikakor ne misli zogovanaii deželnega odbora (?). Dalje se zaleti govornik v ljubljansko riinarno in bi rad izvedei. ker ne pozna razmer, skrivnosti pri nakupo-vanju delnic in nalaga županu, da poda v dveh mesecih zsodovino nakupa teh delnic. njih usodo in bodoenost. Posebno ga bodejo očitki. ki tako pogosto padajo na Kregrarja in §te-fera, ki sta vložila famozno pritožbo povodom prodaje mestnega sveta na bivšem vojaškem preskrbovališcu, češ, da sta s tem mestno občino oškodovala (Klici: Res je, res je!) in zopet nalaga županu, da pojasni to-z^devno neprave stevitke v izmeri in vrednosti in kako se ie porabil de-nar za že prodani svet. Govornik končno pove, da ni na jasnem glede posojii, glede pokritja primanjkijaja iz vodovodnega in iz fonda elektrar-ne, glede obrtne sole itd. in naznani, da njegova stranka ne more glasovati za proračun.
V imenu Nemcev izjavi občinski svetnik g. Pammer, da je predla-gal svoječasno provizorij le iz naj-boljših namenov za vse prebiva!-stvo. Proračuna ne more grajati, pač pa bi zahteval nekaj pojasnil glede posojii vojaške^a oskrbovališča in glede plinarne. Glede elektrarne omeni govornik, da je njemu samo na tem, da dobi mesto po ceni električni tok, pristavlja pa. da mora imeti ta vodna sila venćarle kljub prezir-iiivemu naglašanju predsovornika precej vrednosti, ker se
dežela s tako silo pu!i za njo.
K opazki glede dra^ce nape;ave elektrike po mestu, pri čerrKr je omenil svet Kregar tuđi nape avo toka v nemško gledališče. da je pla-čalo nemsko ^ledališče kabel s.mo.
Proračun je vestno sestavljen, slisal je od predgovornika, mnogo sraje, pa nobenenra nasveta in rnnogo neuiemeHene kritike, pa nebenih na-vodiU ki bi se morala dati većini, če se jo že graja. On bi bil proti zopetni regulaciji gostaščine. Za proračun to njegova stranka glasovala.
Nato je govoril svet. g. K r i -stan, ki je naglašal, da se mora postaviti v opozicijo, v kar ga sili se-stava proračuna. Občina ima nalogo, skrbeti za blaginjo občanDV, vseh občanov in to se doseže le s socijal-nimi reformami. Kar je zagrešeno, se ne da takoj popraviti, poskuša se, teda naprei ne gre. Reforme, kakr-šne bi bile potrebne, pa se ravno v okviru tega proračuna ne morejo izvrši, ker ni sredstev. Glede zemljišč, ki jih ima občina, svari govornik pred prehitro prodajo, da se ne pri-peti slučaj', da bi občina pozneie, pn večiih potrebali. zemljišča drago na-zaj kupovala, kajti v stanovanjskem oziru je občina konkurenčni faktor in mora biti proti podraženju, kar se ne strinja s prenagljeno prodajo zem-liišč- Moderna občinska uprava ne srne samo varčevati, marveč mora tuđi pridobivati. Zato se za proračun ne ogreva in ga odklanja.
Nato so se priglasili se govorniki gg. D i m n i k, podžupan dr. Tri 1-1 e r in dr. Z a i e c.
Obč. svet. D i m n i k je predla-gal konec debate.   — Predlog je bil sprejet. Nato je govoril podžupan g. ćr. Karei Triller.
Poudarjal je naipreje, da Je na-stopal zastopnik Nemcev obč. svet. Pammer povsem parlamentarno. Obdržal si je pač prosto roko, toda prizna! ie, da se stari urehi na suv4o
šteti m rovaš stdaale mestoe mprm-
v© in je izjavil, da bo glasovat za proračun, ker spozna in uvidi, da občina mora Imeti   sredstva,   £• hoče
uspevatL Kar se tiče izvajanj obč. svet. Kristana, omeni govornik, da so bila bolj teoretičnega značaja, glede njegovih stanovanjskih načel pa se ne strinja z njim. Izvajanja obč. svet. Kregarja, ki jih je podal v imenu S. L. S, pa so naravnost tolažilna. Dokazala so s kakšnim trudom je S. L. S. nabrala in napolnila koš očitanj, pri čemer je morala seči po grehih, kj so se zgodili Še pred 20. leti, za časa takozvane »koalicije«, ko so se-deli na merodajnih mestih tuđi čestiti člani S. L. S.
Prvo in največjo krivico pa je storil obč. svet. Kregar večini s tem, da ji je očital, da ji s krutim postopa-njeni onemogoči sodelovanje in jo tira k brezdelju. Većina nastopa lojalno, parlamentarno, korektno in liberalno. (Viharni klici v dvorani in na galeriji: Tako je!) Tuđi mi, pravi govornik, jemo kruh opozicije v de-želnem zboru in lahko rečeni, da oni, ki pravi, da se tu otežkočuje ali ćelo onemogočuje sodelovanje — ne go-\ori resnice. V deželni zbor poglejte, tara bosie videli brczpravno opozicijo, ne pa v tej dvorani. (Viharno pritrjevanje). Težko ste našli resne (»čitke. Očitate provizorij. Prav. Predlog obdnekega svet. Pain-merja glede provizorija je bil sprejet soglasno, torej tuđi z vašimi glasovi. (Klerikalci ugovarjajo.) Dalje zvra-ča obč. svet. Kregar vso odgovornost večini. Od vaše strani je to zeio komodno, pobija pa vaše dose-danje delovanjje. SHšali smo v tem času že nekaj vaših predlogov, za katere zahtevate sprejetje, odklanjate pa odgovornost za deiicit. S tako lo-giko ne boste dosegli uspehov niti v vaših vrstah.
Vsakemu svetovalcu je na raz-polago vpogled v delovanje uprave mestne občine. Tuđi glede delnic plinarne je dana vsakemu prilika, da se o njih prepriča. Deželnemu odboru je dal g. župan še ćelo prepisati krjigo mestnih ubožeev, kar se bo rabilo gotovo v agitatorične svrhe. Kar se tiče glede Kregarjevih resolu-cij, ki zahteva od župana raznih pojasnil, jih ne odklanjam v bistvu, zoper formo pa protestiram. Pogreške iščete na tak način, dežeini odbor vprašaite, ki klkib svoj: strogosti napram nam, še do danes ni naše! pogreška in nepravilnosti, kar je v ponos večini. In po vašem naj bomo mi odgovorni, kar se je zgodilo tekom pol stolerja. — Kar se tiče elektrarne, poudarjam, da je pokrila elektrarna večinorna vse investicije iz lastnil reserv. In če se je storil greii, da se ni pravočasno skrbelo za beli premog,naj bi se popravil zdaj s tem, da se zgradi hidroelektrična naprava ob Ljubljanici. Kdo pa nam to brani? Kdo nam jemlje pravico do !astne vode v sredi mesta? (2upan mirno in odločno: In to na zatvornici, ki jo bo morala niestna občina vzdrževati!)
Tišti govornik, ki je često očital Kregarju in Štefetu, da sta oškodovala mestno občino vsled pritožbe glede prodaje sveta voj. oskrbovališča, sem bii tuđi jaz, in ne umak-nem svoje trditve niti za las. Prodaja se je zavlekla za dve leti in prodalo se je zemljišče za manjšo vsoto. (Klici: Cujmo!) Kregar naj bi raje poiožil roko na srce in reket skesano >;Pater peceavi.« (Klici »Mea cul-pa! ) Kar se tiče zgodovine pridob-Ijenia plinarne, naj vprašajo Kregar in drugi deželni zbor, ki je dovolil mestu tozadevno posojilo in ki ga gotovo ni dovolil, predno se ni natanč-no prepričal in uveril o resnični potrebi. To očitanje je zgovorjeno sko-zi okno in je zgolj agitatorično. »Ti-voli'^ ne bom branil, dasi se pretira-va. Ni korporacije, da bi se ji v teku 20 let posrećilo vse. Laskavo pa je za večino, da pogrevajo nasprotniki vedno le stare stvari kakor »TivoH«, Jubiiejski most itd.
Sliša! sem zelo markanten izraz od govornika, namreč da je pri nas polno žejnih gob, ki žro in žro. K temu pripomnim S. L. S. samo to, da je siSno neprevidno govoriti v obe-šenčevi niši o vrvi.
Opozarjam vas torej resno, da če vam je res kaj ležeče na sodelo-vaniu v prki občine, da se postavite na drugo taktično stališče, ne pa na to, kot ste ga zavzeli sedai.
Ko so si otrli klerikalci znoj, ki jih je oblil po ti stvarni in jedrnati za-vrnitvi, ki je pobijala udarec za udarcem njih neosnovane napade, je začel govoriti obč. svet dr. Zajec, ki se je pečal zopet s provizorijem in sicer v smislu svojega tovariša Kregarja. Priznat pa Je dr. Zajec končno. da so za predlog obč. svet. Parnrnerja glede provizorija glasovali tuđi klerikalci, dasi so na prvi poziv đr. TriUerja, da ie bU ta predlog soglasno, tore] tudl z njihovim! glasovi, te* *JuaXkml\ lm. *miW    km* mm m*VL*
kot značilno za nje konstatirati. Nato ie začel    polemizirati dr. Zajc z
obč. svet. Pammerjem, češ da provizorij ni »Formsache« in da misli g. Pammer, <ta bo izkopalo mesto povodom gradbe hidroelektrične naprave ob Ljubljanici ćele žaklje franeoskih cekinov in z njimi plačalo dolgove. (Smeh po dvorani. Klici: Dežela bi jih vrgla v vodo nazaj!) Če bi bil g. Pammer prosil kot tretji kompetent, bi bil morda on imel večjo srečo, kot jo je imelo mesto. Električno vprašanje se ne bo resilo s to malo (?) napravo. Dalje pravi dr. Zajec strašno resno, tako, da bi kinalo samemu sebi verjel: Mi stojimo glede elektrike na stvarnem sta-lišču, vi pa na političnem. (Šum po dvorani, začudenje.) Električni tok bo zavil nar. napredni stranki vrat. (Se večji šum, veselost in klici: Ali pa narobe — deželnemu odboru ga bo zavil! Završnica?) Nato si je pri-voščil dr. Zajec dr. Trillerja, češ da so ga Kregarjeva izvajanja zadela y živo. To spozna iz tona g. govornika in iz razburjenosti (Smeh) v kateri je ponavljal Kregarjeve stavke z drugimi besedami (Klic: Stenografi-ral jih ni.) Dr. Zajec: Milijone ste zabijali v neplodna podjetja. (Klici: rivala, da nam drugega ne morete očitati.) — Glede očitkov Kregarju in ^iefetu vstraja dr. Zajec na svojem klerikalnem stališču in pravi: Zakonite dovolitve niste imeli, to vam je povedalo upravno sodišče, ki j;a tako ljubite (Dr. Trilier: Vi se ga pa bojite!) Dalje godrnja dr. Zajec zopet o delnicah plinarne in še vedno ne ve kje so. Ko se ga pouči, da so v leterijskem zakladu in da jih pre-vzame, odnosno, da jih je že prevzel mestni zaklad, pa pravi dr. Zajec, da je to boij poetično. (Klic: Jutri bo pa v »Slovencu« hudoben namig »ne-kam so jih djalU) Končno je pozval dr. Zajec svoje somišijenike na krepko vojno proti nasilju večine, ki ga izvršuje ta baje na mestnem trgu (Klici: zeljarji, zeljarji, Kačar) in je s tem zaključil svoj klaverni opozicijo-nalni govor.
Nato je pojasnil občinskemu svetu
župan dr. Ivan Tavčar
Še sledeče: Za provizorij nismo dobili deželno odborskega    dovoljenja.
To pa je popolnoma umevno. Prosili ga nismo, ker je bilo moje pravno mnenje, da velja prejšni račun ipso iure, ker statut ne govori o provizoriju. Sicer pa gospodje, ki ste sedeli tu pol leta kot člani obč. odbora, ste vedeli, da ni prišla na deželni odbor prošnja za to dovoljenje. Zmenil se tuđi deželni odbor sam ni za to, dasi nas je nasprotno za ma-ienkostno Krapšovo verando, za ka-tero tuđi nisem vedel, da se moram obrniti tozadevno na deželni odbor, takoj sam opozoril. O provizoriju deželni odbor ni mignil s prstom.
Nato je odredii župan podrobno razpravo s pristavkom, da se bo glasovalo o končnih vsotah posa-meznili skupin, s čemur so sprejete vse postavke dotične skupine.
I. Uprava vobče.
Načelnik finančnega odseka g. M i 1 o h n o j a je prebral prvo skupino proračuna »Uprava vobče«. Potrebščine sestojajo iz sledečih na-slovov: Funkcijske pristojbine, plače uradnikom, stavbni urad, mestni komisarijat. mestno knjigovodstvo, mestna blagajna, pisarniško osobje, vojaški urad, redarstvo, plače slu-gam, deputati in druge potrebščine, najemščina, druge potrebščine, nagrade in podpore, pokojnine, milošči-ne, vzgojni prispevki in pogrebni stroški, pisarniške in uradne potrebščine, potni stroški, oskrbovanje jetnikov, razni upravni stroški, dis-pozični fond, naročnina za telefon, prevažanje odgoncev in jetnikov ter priprega za prostovoljno gasilno in reševalno društvo, članarina sploš. avstr. posredovalnicam za delo in službe, vrtnarstvo in gozdarstvo. — Pokritje pa sestoja iz raznih pristoj-bin, iz povračil upravnih stroškov, vplačil uradnikov in poduradnikov v pokojninske namene, iz doho-dka mestne posredovalnice in iz raznih dohodkov.
Potrebščine znašajo 476.258 K pokritje pa         ....     26.475   >
torej nedostatek . . , 449.783 K K specijalni debati o ti skupini se je oglasil kot prvi obč. svet. Š t e-f e. Odveč mu je funkcijska pristoj-bina okr. načeniku na Barju Franu Črnagoju v znesku letnih 80 kron. On bi dobi! koga, ki bi opravljal te posle zastonj. Pri redarstvu mu ni všeč, da se nastavlja na magistratu novo osobje, ko bi se iahko porabili za razne posle ostali nadštevilni re-darji. Za dostavljanje uradnih pišem hoče ugotoviti poštni pavšal, da bi sluge ne imeli več tega posla. Za razno prevažanje in priprege pripo-roča avtomobil, mestni vrtnar ne srne opravljati privatnih poslov jn imeti boce griče m vjtov.e za šolsko
mladino. Končno pa napade g. Župana zaradi tega, ker se ni u«deležil ofi-cijalno na Telovo procesije v stolnici in označi to kot netaktnost proti uradom, ki so se procesije udeležili, in proti katoliškemu prebivalstvu mesta (Bučen smeh po dvorani, klici: Komično) in se zaleti na vse zadnje v dispozični fond (3000 kron).
Pri tem povemo že naprej, da g. župan na ta napad ni odgovoril.
Obč. svet. K r i s t a n predlaga, da bi se dohodek mestne posredovalnice za delo in službe, ki se je le-tos postavil v proračun v povišani vsoti od 1500 kron na 2000 kron, zni-žal na 1000 kron z ozirom na to, da bi biio ravno v tem kritičnem času mnogo pomagano delavcem in sploli nižjim slojem, če bi se pristojbina posredovalnice   znižala   za  polovico.
Poročevalec g. M i 1 o h n o j a je izjavil glede predloga obč. svet. Kristana, da bi predlog akceptiral, toda letos ni mogoče, pač pa se lahko vpošteva pri proračunu drugo leto in se zniža pristojbina mestne posredovalnice za polovico. Protivi pa se predlogoma obč. svet. Štefeta glede pioracuna samega.
Pri glasovanju proračuna za prvo skupino je bil predlog finančnega odseka brez sprememb sprejet.
Na to prebere župan resolucijo obč. svet. Štefeta. Resolucija glede igrišč in vrtov za šolsko mladino odpade kot nepotrebna. Odpade tuđi resolucija glede pogodbe za prevoz odgoncev, ker ta pogodba itak v kratkem poteČe. Glede zahteve, da ne srne izvrševati mestni vrtnar privatnih del, se pripomni, da je to dolo-čeno že v pragmatiki. Zahteva glede ugotovitve pavšala s poštno upravo za poštno dostavo uradnih pišem odpade, ker so tu sluge na razpolago. Sprejme pa se na poziv župana resolucija, da se obrne magistrat na ravnateljstvo državne policije in mu raz-tolmači potrebo policijskih stražnic na Cesaria Josipa trgu in pri Sv. Jakobu. Odpade pa resolucija glede zahteve, da mestni stavbni urad sam izvršuje posle, ker je to že naročeuo.
II. Uprava mestne Imovine.
Nato se je pričela specijalna debata o drugi skupini proračuna »Uprava mestne imovine«. Poroča g. M i 1 o h n o j a. Potrebščine se se-stavljajo iz sledečih naslovov: po-slopja in zmljisča, (vzdrževanje in davki), vrednostni papir ji, (pasivne obresti) mestne davščine, Podturn-ska graščina, ljubljanski Grad in staro vojaško preskrbovališče. Pokritje pa: dohodki od poslopij in zemljišč, vrednostni papirji in mestne dav-ščine.
Potrebščine znašajo 71.137 K kritje znaša      .... 1,131.857   »
torej prebitek        ... 1,060.720 K
K specijalni debati se je oglasil zopet obč. svet. Š t e f e. Izrekel je željo, da posveti magistrat več pozornosti trgu in da se skliče draginj-ski odsek. Podal je tuđi resolucijo, da se urede takse za porabo dvorane v Mestnem domu, da se napravi nov delavni nacrt za tržnega nadzornika in nov nacrt za službena navodila tržnemu nadzorniku in glede uvedbe periodične    revizije   elektroštevcev.
S tem je bila debata zaključena in se je konstatiralo, da Izpreminje-valnih predlogov ni bilo.
Poročevalec g. M i 1 o h n o j a je pojasnil, da je delnice plinarne prevzel mestni zaklad. Mestni knjigo-vodja g. Fr. T r d i n a pa je pojasnil, da ima pravico kositi parke Podtu-renske graščine mestni vrtnar, koš-nja travnikov pa se oddaja vsako leto dražbenim potom. Doseže se vsako ieto različne skupičke, ki so od-visni od posameznih letin glede sena. Delavce sprejema mestni stavbni urad sporazumno s cestnim nadzor-stvom.
Pri glasovanju za drugo skupino »Uprava mestne imovine« je bil nato *preiet prediog finančnega odseka in sicer brez spremembe. Ste-fetova resolucija glede tržnega nadzornika odpade, ker je tu pragmatika, glede taks za vporabo dvorane v Mestnem domu odpade, ker so te takse že natančno fiksirane in gle-<Je perijodične revizije elektroštevcev tuđi odpade, ker se, kakor je samo ob sebi umevno, te revizije že vrše.
S tem je bila včerajšna seja zaključena in se nadaljuje danes zvečer ob 6.
Dogoditi na Balkanu.
Srbija pripravlja.
Predvčerajšnjem so do pozno ponoči dostavljali že odpuščenim rezervistom drugega poziva pozivnice naj se takoj zglase pri poveljništvu, kar je povzročlo veliko vznemirjenje in razburjenje. Ce!o noč so po želez-nici dirigirali čete proti bolgarski meji. Tisoči vpoklicanih vojakov ča-Jkaio na belfla^k^aa kolodvor«, da se
119  štev.
SLOVENSKI   fiAROO.
Stran 5.
odpeljejo. Nimajo dovolj železniških vlakov, da bi vse vojake transportirali. Med vojaki so lčletni dečki, ka-kor tuđi 6Oletni starci. Danes bo že-lezniški promet iz Belgrada najbrže ustavljen, kar pa hočejo preprečiti. Mnogo blago, ki je bilo odposlano na Bolgarsko, so dirigirali nazaj v Zemunu.
*
Bolgarska in Srbija.
Navzlic največjemu trudu Srb-Skega poslanika v Sofiji, dr. Spalai-kovića, da se mirnim potom rešijo spori glede obmejitve med Boćarsko in Srbijo, postajajo zade\ e vedno resnejse. Srbija, ki noće od svojih za-htev prav nič popustiti je še vedno za pogajanje, vendar pa dela obse/ne vojaške predpriprave. Kakor se uo-vori v vojaških krogih, ni poročilo, ki je je predložil šef generalnega štaba vojvoda Putnik kralju in vladi, prav zelo ugodno za bolgarsko annado. Vojvoda Putnik je baje tuđi omenil slab pogum in nediscipliniranost bol-garske armade, kar bi srbski armadi v slučaju vojne zajamčilo zmago. Razni šovinistični srbski listi prina-šajo neverietne vesti, da so ćeli bol-garski vojaski oddelki dezertirali- S tem se hoče javno mnenje pridobiti za to. da vpliva na vlado, naj ostane na svojem dosedanjem stališcu nepopustljivosti. Navzlic največjemu trudu nekaterih zmernih polirikov je vendar zelo dvomljivo. da se bodo te diference poravnale mirnim potorn.
Srbska vlada se postavlja na staliŠče, da je Bolgarska kršila, tako zelo kršila srbsko-bolgarsko zvezno pogodbo, da je njena revizija neiz-o^ibna. Pritožuje se vsled sledečih točk: Bolgarska je odtegnila svojo pomoć 100.000 mož, ki bi jih morala po pogodbi poslati na makedonsko bojišče: v albanskem vprašanju je bila Bolgarska pasivna; Srbija je poslala izdatno pomoč Bolgarski za ob-leganje Odrina.
»Siidslavische Korr.« poroča iz Belgrada:^»Pravda poroča,da so velike skupine častnikov poslale kralju Petru in vladi SDomenico, v kaieri protestirajo proti temu. da bi se od-stopila osvojena ozemlja. V pismu, ki sta ga podpisah 102 Častnika bitolj-ske garniziie, rotijo kralja, naj ne iz-roči tega mesta. Armada hoče do zadnjega moža braniti to posest. Tuđi bitoljski obeinski svet se je v posebni seji izrekel za inkorporaeijo inesta Srbiji.
Grška in BoigarsKa.
V Solunu mrgoli vojaštva. Ne-prenehoma prihajajo grške transportne ladje, ki dovažajo čete in municijo. Kakor hitro jih izkrcajo, jih odpoš-llejo na mejo. posebno v Semanli. Grške oblasti najstrožie pazijo na Bolgare. stanujoče v Solanu. Njihove hiše večkrat preiščejo. Uspehi pre-iskav ostanejo tajni, kakor tuđi vse naredbe, naperjene proti Bo'garski. cla se ne razburi javno mnenje. Iz istega vzroka so grške oblasti, ki so pred par dnevi prepovedale prodaja-nje bolgarskega dnevnika »Bravo«, zopet preklicale to prepoved.
Grška je v Sofiji dala izjaviti, da se hoče zdaj takoj pogajati z boigar-skimi delegati o bodoči obmejitvi. Včeraj je iz Sofije odpotoval Sara-fov v Atene, da skupno s poslanikom Miševom konfererira z grškimi delegati.
GrŠki poslanik Aleksandropulos v Belgradu je v imenu svoje vlade obiskal Pašića ter ga prosil, naj protestira pri bolgarski vladi zaradi bol-garskih napadov pri Nigriti. Če bi se napadi ponovili, tedaj mora Grska iz-stopiti iz Balkanske zveze. Srbska vlada je na to po svojem poslaniku Spalaikoviću svetovala bolgarski vladi, naj opusti take napade.
Kralj Konstantin je odredi!, naj 5e sestavi bolgrarsko-grško razsodi-šče, ki naj presodi zadnje dogodke. Srbske čete zapuščajo Bitolj, da ko-rakajo proti Prilepu in Velesu, dočim zbirajo Bolgari svojo glavno moč pri Stipu. V Atenah ne dvomijo več. da bo prišlo do izbruha sovraznosti z Bolgarsko. V Solun prihajajo baje številni ubežni rnohamedanski kmet-je, ki pripovedujejo, da so njihova polja in hiše opustošile deloma srbske, deloma bolgarske čete.
Vpoklicanje grške državne zboT-nice so zaradi y zadnjih dneh nastale situacije preložili na nedoločen čas.
Ceprav vse atensko časopisje kar najostrejše obsoja postopanje Bolgarov v zadnjih dneh, vendar izraza upanje, da vsekakor skrajno napeti položaj ne bo povzročil pre-težkega konflikta. Splošno mnenje je, da mora javno mnenfe zaupati vladi, ki ravnotako kakor voditelji armade, ne bo ničesar opustila, da varuje živ-jenske interese Grške.
•   •   •                          ,
Albanija.
Albanska korespondenca poroča iz Drača: Albansko zastavo so do-zdaj razobesili y baloni, Peratu, Dra- I
ču, Lušniji, Elbasanu, Kroji in Lesu. V vseh teh krajih so instalirali albansko policijo in orožništvo. Moštvo nosi sicer za zdaj še tursko uniformo z rdeče-črnimi našivi. Tuđi turski zakoni so z malimi izpremembami Še v veljavi.V većini krajev so nastavili guverneje, ki pa med seboj nišo v zvezi.
Med provizorično albansko vlado in Essad pašo je prišlo do ostrega konflikta. Essad paša je izvrsil raz-lične naredbe, ki spadajo v delokrog provizoriČne vlade. Ta ie zdaj skleni-la, energično nastopiti proti tem ne-opravičenim odredbam.
Albanska korespondenca tuđi poroča, da so vsa plemena v veliki in mali Malisiji, kakor tuđi več tisoc (?) ubežnikov s Kosovega sklenilo v Severni Albaniji zvezo, ki odpravlja vse sovraznosti in vse slučaje krvne osvete. Namen zveze je skupna akcija proti aneksiji albanskega ozemlja od strani Crne gore.
*
Mirovna pogajanja.
Reuterjev urad poroča, da je državni tajnik sir Edvard Grev prejel včeraj dopoldne balkan. delegate za glavna mirovna pogajanja in sicer vsakega posebej. Vsak je ostal skoro četrt ure v zunanjem ministrstvu. Sprejem je bil dogovorjen na pred-včerajšnji poslaniski konferenci. Srbski delegat, Novaković, je prvi vsto-pil. Njemu je sledil bolgarski delegat dr. Danev. Kot zadnji je bil sprejet grški delegat Germadios. Državni tajnik je sporočil srbskemu delegatu, da delegati, ki nočejo podpisati pogodbe, ne smejo pričakovati nikakor-šnega drugega sklepa. Nato je preči-tal državni tajnik sklep veleposlani-kov, v katerem se poudarja, da so brezkoristna pogajanja trajala že en teden. Novaković je odgovoril. da je sporočilo državnega tajnika položaj popolnoma izpremenilo. Ni še izgubil vsega upanja, da priđe do sporazuma. Spričo novega, nepričakovanega stališča velevlasti pa mora ta sklep sporočiti svoji vladi ter počakati nje-nega odgovora.
Bolgarskemu poslaniku dr. Da-nevu je baje državni tajnik Grey iz-javih da po naziranju velevlasti ni nikakoršnesa povoda več za nadalj-no razpravljanje in da se mora mirovna pogodba, kakor je predložena, takoj podpisati, brez ozira na to, ali so vse stranke pripravljene jo podpisati ali ne. Dr- Danev je izjavil, da Je pripravljen takoj podpisati pogodbo. Napram grškemu delegatu se je iziavil v istem zmislu, naglašal, da bi vsako nadaljno razpravljanje po-vzročevalo zavlačevanje, ter prista-vil, da se morajo preprečiti vse iz-premembe, ki bi zahtevale brezkon-čne diskuzije. To je sklep poslani-kov. Grški delegat je izjavil držav-nemu tajniku, da mora ta sklep sporočiti svoji vladi ter počakati in-strukcij.         ________m
Proces Lukacs-ĐEsy.
Včeraj se je začela v Budimpešti razprava o procesu Luka s-Desy. katerega izid bi nikakor ne b ] dvom-Ijiv, če bi ogrska justica ne porab-liala tuđi 7,x\2tf\z Lukacseve morale. Tako pa ne bodo prišli k razpravi najvažnejše priče in sicer Pavel Klek, ki je na željo Lukacs' o zbo-lel, ravnatelj Szallav, ki se je skril v neki sanatorij, in tuđi drugi ravnatelji Ogrske banke so kar naenkrat zboleli, torej same priče, ki bi največ lahko povedali o 4,800.000 K Ogrske banke. Vsled tega je zelo dvomljivo. je-li se bo posrećilo, premagati vse ovire, ki sta jih postavila vlada in so-disče, da operejo Lukacsa. 2e danes je izven vsakega dvoma, da je O^r-ska banka znesck štirih do petih mi-lijonov kron. ki bi ga morala dobiti država, izročila blagajni narodne de-lovne stranke v volilne svrhe. To se je zgodilo sporazumno z bivšim fi-nančnim ministrom in sedanjim mi-nistrskim predsednikom Lukacsem. To dejstvo je ministrski predsednik Lukacs sicer nekaj časa tajil. vendar Od je moral pozneje na pritisk doka-zov priznati to dejstvo, ne da bi iz tega izvaja! konsekvence. Da ćelo v dobro poučenih krogih zelo dvomijo o obsodbi Lukacsa, dokazuje izjava bivšega ministra Andrassvja, ki se je izjavil napram nekemu časnikarju: Nihče ne more vedeti, kako se bo v prihodnjih urah glasila razsodba v procesu Lukacs - Desv, toda najsi bo Desy obsojen ali oproščen — eno je gotovo: da bodo na Ogrskem postavili piko v tej aferi sele tedaj, ko bo v zmislu najvišjega kralj, sodišča do-voljen dokaz resnice v vseh smereh. Dokler ne bo prišla popolna jasnost v to afero, ne more biti končan proces, in čimbolj bodo skušali prikrivati, tem večje bo vznemirjenje in srd. Za politično korupcijo, ki se je
| v tem slučaju brezdvomno zgodila, je treba maščevanja, in to ne bo iz-
I ostalo*
Predsednik E3aloghyi je ob devetih dopoldne otvoril razpravo. Višji državni pravdnik dr. Selley je iijavtt, da je ministrski predsednik vsled državnih poslov zadržan. Glede priče barona iierzoga je predsednik sporočil, da priči nišo mogli dostaviti povabila, ker je  »odpotoval«.
Zagovornik Viljem Vaszonyi je izjavil, da je priča, kolikor je njemu znano, tačas na Dunaju v Grand-hotelu.
Obtoženec Zoltan Desy je nato očrtal ćelo zadevo ter naglašal, da be je 22. maja enako govoril, kakor je inkriminirano, v couloirju drž. zbornice, vendar pa da mu predsednik ni dovolil zadevo spraviti v obli-ki interpelacije v državno zbornico. Desy je nadalje izjavil, da je bil njegov cilj, da se ta zadeva pojasni pred sodiščcni.
Nato je govoril zagovornik dr. Vaszonyit da stavi svoje predloge glede dokazilnega postopanja. Prosil je, naj se inu dopusti dokaz, da je generalni ravnatelj Ogrske bančno-in trgovinskoakcijske družbe. Pavel Elek, povodoma treh kupčij, ki jih je sklenil z vlado, plačal znesek 4,ht)().0<)0 K, ki jih je dobil volilni tond. Te tri kupčije so pogodba glede soli, pogodba glede akcije z južnim sadjem in pogodba glede ekspo-zitur trgovinskega muzeja. Zagovornik je v to svrho predlagal, naj se zasliši več prič, med temi grof Julij Andrassv. Zagovornik je nadalje iz-vajal: Će bi dozdaj imenovane priče ne doprinesle dokaza resnice, želi, da se zasliši baron Horanszky o tem, v kakšno svrho je bilo izplača-nih 4,!S00.U0U K, kakor tuđi o tem, komu se je izplačal nepotrjeni zne-sek 130.000 K, nadalje se naj zasliši drž. tajnik pl. Jessenskv o tem, v kakšno svrho so se vporabile gotove vsote, katerih sprejem so potrdili državni uradniki, in končno se naj zasliši baron Emerik Fejervarv, eden izmed vodilnih članov vladne stranke, o istem vprašanju. Nato je zagovornik govoril o dokazih, ki jih hoče doprinesti brez prič. Za slučaj, če hoče sodni dvor o tem presojati, jeli pogodba glede soli za državo ugodna ali ne, prosi, naj se zaslišijo taki izvedenci, ki nišo v državni službi, predvsem bivši ministrski predsednik \\ ekerle.
Zagovornik je potem govoril o takozvani retakcijski pogodbi med ogrsko državno železnico in Ogrsko trgovinskoakcijsko družbo, in je omenjal nato zadevo premij za eksport ogrskih industrijskih predme-tov. Iz tega naslova so do 1. 1910. izplačali ogrskim bankam letnih 140.000 K, dočim so bile premije v pogodbi iz I. 1910., ki se glasi na na-daljnih deset let, zvisane na letnih 250.000 K. Zagovornik hoče dokaza-ti*da zvišana bremena, ki so v tcj pogodbi naložena bankam, nišo v ni-kakoršnem soglasju z zvisano subvencijo. Nato se je bavil s pogodbo glede prodaje hiš v Zalatni. Končno je izrekel željo, naj se baron Fejer-vr:ry, Jessenskv in Horanszkv za-slišijo pod prisego, ali ni dobila stran-kina blagajna razven 4,800.000 K še nadaljne  zneske izplačane.
(Dalje prihodDjič.)
Štajersko.
Napredno politično in gospodarsko društvo za štnarskl okraj je priredilo v nedeljo pri Lorenčaku v Lembergu prav dobro obiskan shoJ. Govoril je urednik S p i n d 1 e r iz Celja o gospodarskem in političnem vplivu balkanskih dogodkov na našo monarhijo. Domači nadučitelj Z i -d a r je navduševal navzoče za naše narodne cilje in priporočal »Narodni List«, brez katerega hi naj ne bila nobena narodno-zavedna kmečka hiša. Sklenilo se je prirediti v Lembergu tekom poletja narodno veselico in večji shod Narodne stranke za ćeli okoliš.
Iz Celja. (VIom na celjskem južnem kolodvoru.) Te dni ponoći je nekdo vlomil na tukajšnji postaji v tovorne vozove, ki so bili vsi z blagom napolnjeni. Okrog Z. ure je z veliko spretnostjo nemotoma odprl 13 vozov in iskal dobička. Ker ni bilo nič zanj pripravnega, zato ga je hudo razjezilo in je poškodoval mnogo zabojev, razrezal mnogo blaga itd. Naposled je našel zaboj koles in si na vso jezo pridržal eno izmed boijših. Takoj zjutraj je začela poiz-vedovati policija in žandarmerija, ki je sled krnalu zapazila, vendar tatu še ni mogla takoj prijeti. Naposled se je orožništvu posrećilo prijeti vlo-milca v osebi Petra Bonaja, delavca v Zagradom pri Celju.
Iz lenarškega okraja nam piše slovenski župan: Zadnje mesece nam je začelo mariborsko okrajno glavar-stvo zopet sistematično vrivati nem-ške dopise in rešitve raznih vlog. Na slovenske vloge se pošiljajo navzlic vračilom in ugovorom   nemske   re-
šitve; najbrž se hoče s takim kujoni-ranjem omehčati župane, ki morajo v tukajšnjih malih občinah brez ob-činskih tajnikov itak že mnogo pisa-riti. 1 udi na nabore so nam poslali od glavarstva v Mariboru človeka, ki ni znal nič slovenski. Dež. posl. RoŠkar bi naj storil tu svojo dolž-nost, ne samo s tem, da podrega pri glavarstvu in eventualno tuđi višje, temvec bi naj tuđi skiical shod županov, na katerem bi se dala potrebna navodila za samopomoč.
Iz Sređišča. Obeinski zastop središkega trga je sklenil primerno resolucijo za delazmožnost štajer-skega deželnega zbora in za regulacijo učiteljskih plač ter jo je poslal vladi in dežehiemu odboru.
Iz Gotoveij pri Žalcu. Tukajšnja požarna bramba praznuje v nedeljo, dne 20. julija t. 1. svojo desetletnico. Ob tej priliki se bo blagoslovilo novo skladišče in se bo vršila velika ljudska veselica sredi vaši pod lipami. Bratska in druga društva prosimo, da bi našo slavnost upoštevala.
Iz Št. jurja ob Jaz. žel. nam pi-Šejo: Te dni so korakali skozi naš trg vojaki 26. domobranskega peš-polka v Mariboru. Ustavili so se pri | neki gostilni. Hoteli so piti pivo; ko se jim je pa na vprašanje, katero pivo se toči, odgovorilo, da delniško, i je ukazal stotnikk Stampfl (?), da naj pijejo vejaki jabolčnik. Upamo, da so bili za to povelje merodajni drugi razlomi in ne mržnja proti slo-venskemu fabrikatu, kaj ne, g. stot-nik?
Razpisana so sledeča učiteljska mesta: na trirazredni ljudski soli v Doberni (2. plač. razr.) mesto učitelja ali učiteljice; na Šestrazredni ljudski soli v Št. Pavlu pri Preboldu (2. plač. razr.) mesto učiteljice; na šestrazredni deški soli v Trbovljah (2. plač. razr.) mesto učitelja. Vse prošnje do 25. junija.
Iz Šmartnega ob Paki. V nedeljo je imela tukajšnja ženska podružnica C. M. D. svoj občni zbor pri trdno naprednem gostilničarju Go-ričniku v Rečiški vaši. Marljivi odbor te podružnice z gospo Bizjakovo na čelu je dosegel v treh letih po-družničnega obstoja hvalevredne uspehe: podružnica šteje sedaj 62 članic in to v navadni kmečki vaši. kjer je nabiranje članic prav težavno. Nedeljskega občnega zbora se je udeležilo poleg mnogoštevilnega do-mačega občinstva še lepo število Cirilmetodarjev iz Šoštanja, Bras-lovč in Polzele. Upokojeni župnik S a 111 e r iz Celja je krasno govoril
0  naših narodnih dolžnostih in o de-
1 ovan ju C. M. D.;  o istem predmetu je tuđi govoril član vodstva dr. K o-d e r m a n.    Oba    govora    sta    nam segla v srce in žela prisrčno pohvalo. Odbor    ženske    podružnice je ostal star. sklenilo pa se je na občo zahte-vo moških še ustanoviti    moško podružnico za ^martno in Letuš. Izvo-lil se je pripravljalni odbor. Po obč-nem zboru je predavat urednik L e s-n i č a r iz Celja s pomocjo skioptič-nih slik o Balkanu. Veselo je, da se v tako zelo klerikalni občini kakor je Šmartno, tako lepo   razvija narodno življenje.
Iz Ptuja. V sosednji vaši Podvin-ci je sedaj na krmilu neka čudna šta-jercijansko-klerikalna klika. V obeinski blagajni pa ni vse v redu in že od leta 1910 se vlečejo tozadevne dolgo-vezne preiskave. Prejšnji štajercijan-sko-klerikalni župan Toplak ni znal dobro ločiti svojega premoženja od občinskega in revizija obeinske blagajne, ki jo je izvršil štajerski dežel-ni odbor, je pokazala več sto kron primankljaja. Župan Toplak je imel med drugim obeinski lov v zakupu za 270 K, plače val je pa le 220 K; dalje je dvakrat vpisall prispevek za šolsko stavbo okoliške sole v Ptuju skozi dve leti in druge stvari. Sedaj se preiskuje zadeva neke kupčije z radgonskim samostanom, pri kateri ie bil okrajšan obeinski ubožni za-klad.
Koroštio.
Razburljiva vest. Pred enim mesecem je umrla v Paternjanu eno-letna deklica Marija Steiner. Na mr-iiškem oglednem listu je bilo navedeno kot vzrok smrti srčno oslabljenje. Sedaj pa se je naenkrat razširila po okraju govorica, da je otroka umorila njegova pestunja, neka loletna deklica, ki je duševno abnormalna. Pri dveh družinah namreč, kjer je služilo to dekle, sta umrla tuđi dva otroka tako nenadoma. Vsled teh vesti, ki se trdovratno vzdržujejo, je odredilo oblastvo, da se izkoplje truplo otrokovo, da se dožene kakš-ne smrti je otrok umri.
Zasačen napačni davčni uradnik. K posestniku Walterju v okolici Zrelca je prišel neki neznan gospod, ki se je predstavil za davčnega urad-nika, nadzornika od glavnega davčnega urada v Celovcu.   Nastopal je
zelo oblastno in izjavil, da morajo vsi oni posestniki, ki plačajo več kot 30 kron davka, plačati polovico dav-ka do 30. junija, njemu pa morajo izročiti takoj 1 krono 50 v. Walterju se je zdelo to malo čudno in zahteval je od njega, da se legitimira, predtlO inu izroči kak denar. Neznanec, ki se je predstavil za Kolenca, je odvrnil sirovo, da je on sam gospod in da se mu ni treba legitimirati. Walter ga je nato povabil k svojemu sosedu, kjer je dozdevni davčni uradnik ravno tako nastopal. Moža sta ga povabila nato k županu. Na poti k županu pa je mož nenadoma pobeg-nil. Toda kmeta sta ga vjela in izročila orožnikom, ki so ga odpeljali v Celovec. Mož se piše res Kolenc, toda on je strojarski pomoćnik, doma iz Štajcrskega in hodi že delj časa okrog brez dela.
Primorsko.
Cerkljanska podružnica SIov. plan. društva bo svojo kočo na Poreznu (1632 m) začenši s 7. junijem ob nedeljah oskrbovala. Porezen kot izoliran iztočnik Julijskih alp nudi krasen razgled po naših planinah in planotah ter vrhu tega poplaća vsa-kemu obiskovalcu trud z raznovrst-nim planinskim cvetjem. Zaradi svoje lege nad bohinjsko železnico je zelo primeren za nedeljske izlete. Dostopen je s postaje Huda južna (ključ pri g. Simomi Kemperle) in iz Podbrda (ključ pri g. Ivanu Torkar-ju) v treh urah. — Odbor.
Iz Bovca. Kakor običajno, bilo je tuđi letos poklicanih več nado-mestnih reservnikov in reservnikov k orožnim vajam k obmejnim stotni-jam v slovenski Bovec. Sicer so se letos začele orožne vaje omenjenih stotnij jako zgodaj in sicer že 24. aprila, tako da so bili vsi hribi na la-ški meji še s snegom pokriti ter je bil vsled tega še zelo občuten mraz, kateri je nam posebno v šotorih pod milim nebom prizadjal mnogo brid-kih uric ter pustil marsikateremu ne-prijetne sledove. Vsekako pa je ča-stito bovško občinstvo bilo nam vo-jakom-trpinom v vseh ozirih vedno na uslugo ter stremilo vedno za tem, da nam po možnosti oblaži muke pol-ne dneve za kar smo jim tuđi prav iz srca hvaležni. Nad vse pohvalno pa se mora omeniti nadporočnika, cen. g. Ketteja, kot poveljnika obmej-ne stotnije, kateri je v strogem voja-škem duhu, na drugi strani pa z oČe-tovsko dobrosrčnostjo in lepimi do-mačimi besedami ves omenjeni čas vzorno vodil stotnijo, v kateri je vla-dal najlepši vojaški red in vedno svež in krepak duh.
Telovadno društvo Sokol v Gorici priredi dne 1. junija t. 1. na Kata-rinijevem vrtu na Goriščeku v prid Sokolskemu domu koncert s srečolo-vom na žive dobitke, cvetlično tek-mo itd. Koncertne točke in pri plesu svira voiaška godba c. in kr. pešpol-ka št. 47 v Gorici. Vstopnina k veselici 40 v, k plesu 6 komadov 1 K. Za-četek točno ob 4. popoldne.
Še imajo veleizdaialce. Dne II. junija se vrši v Gorici obravnava zaradi §305. proti onemu slovenske-mu potniku, o katerem smo že poro-cali, da se je pregrešil proti temu § v Št. Andrežu pri Gorici in ki ga je ovadit neki nemški špijon.
Rosina - Finšger. Revizija raču-nov, da se konstatira poneverba pri okrajnem šolskem svetu v Gorici je končana. Revizija se je vršila do 1. 1899 nazaj. Dognali so, da znaša primankljaj nekaj nad 150.000 kron. Zaslišanih je bilo do sedaj Čez 100 prič.
Cigani morilci. V goriške zapore so pripeljali cigane E. Majerja, A. Helda, Avg. Ucierja in Katarino Ska-lar, ker so na sumu, da so izvršili za-vraten umor.
Nesreča na cesti. Pri Mosi sta trčila na cesti dva voza, pri čemer sta se dva popotnika iz Vidma precej nevarno poškodovala. Eden si je zlo-mil obe nogi. Ponesrečenca so odpeljali z avtomobilom v Videm.
Značilno za Nemce. Nemci, ki so se pobratili z Italijani v svrho poraza Slovencev so izdali geslo »Vse za Italiiane proti Slovanom, ka>ti na ti način delamo sporazumno z vlado, ki je tuđi hotela potegniti meč v zvezi z Italijo, da obdrži narodnostno ravnotežje ob Adriji.« S kakšnimi patrijoti so se hiperpatrijotični nemški vsiljivci v Trstu zvezali, kaže jako markantno nastopen slučaj. Ko se je vršil v nedeljo shod laških libe-ralcev, katerega se je udeležilo tuđi nekaj Nemcev, na katerem so postavili Italijani svoje kandidate je nasto-pil kot govornik tuđi tržaški trgovec Marcellus D e p a u 1. Ta mož je v svojem govoru tako napadal Avstri-jo in avstrijsko vlado, da so ga po shodu aretirali na Velikem trgu in ga odvedli na policijo. Po daljšem zašli* ševanju so ga utaknili v prei^coval-ni zapor. — In s takimi ljucfcni gredo
Stran 4.
SLOVENSKI   NAftOUL
119. štev.
roko v roki Nemci, ki se ponašajo na vseh vogalih kot farizeji s svojim patrijotizmom. Kaj bo, če zvedo to na Dunaju?
Prijeti hazardni IgralcL Trgovec Peter Diadri v Trstu, doma iz Skadra, je naznanil pred enim mesecem policiji, da je padel v roke neki družbi hazardnih igralcev, s katerimi je igral v neki gostilni na cesti Riborgo tri dni in ki so ga osleparili za 2S00 kron. Policija je izsledila v ponede-Ijek igralce in sicer 291etnega Lud. Gata, natakarja iz Carigrada, Jerne-fa Maglica, sobnega slikarja iz Dalmacije, gostilničarja Šabeca Aleks. iz Voloske in natakarja Binaca iz Skadra. Binaco je tuđi na sumu, da je ogoljufai v družbi dveh prijateljev na svojem stanovanju pri hazardni igri nekega B. Makica iz Skadra za 1370 K.
Hop pred enim letom. —
Maskirana  roparja.   —
Senzacijonalno rcz!:ritjc.
Pred približno enim letom izvršil se je pri Čužni vaši pri Mokronogu predrzen rop. Svoječasno smo o njem poročali, poročali pa smo tuđi, da so ostale vse preiskave zaslcditi roparja, bila sta dva, popolnoma brezuspešne. Rop se je izvršil sledeče: 62 letna Katarina Faletič iz Čužne vaši je plela na njivi korenje. Ko se je vračala z njive domov, naskočila sta jo nena-doma dva moška, ki sta imela crno pobarvane obraze. Eden jepograbii Faletičevo za vrat, jo vrgelna tla in ji zakril oči, drugi pa ji je dvignil krilo in ji odrezal žep, v katerem je imela Faletičeva 150 kron đenarja. Naio sta roparja pobegnila. Ko se je prestrašena žena, ki je že imela pred očmi smrt, videla, da sta roparja pobegnila, je vstala in hitela v Mckronog na orožniško postajo, kjer je naznanila, kar se ji je pripetilo. Na natančno izpraševanje orožnikov je vedela žena povedati o storilcih samo to, da je videla, da sta bila dva moška, eden star približno 18 let, drugi pa nekoliko starejši. Oba sta bila pobarvana po obrazu s crno barvo, tako da obraza ni bilo rnogoče spoznati. To je bilo vse, kar je vedela žena.
Na podlagi te ovadbe sta uvedla orožnika Ivan B r o 1 i h in And. C e 1 a r takoj strogo preiskavo. Sla sta od hiše do hiše, od koče do koče, preiskala in pregledala vse. Toda vse iska-nje in izpraševanje je bilo zaman. Roparja sta izginila brez sledu, Po-izvedovala sta tuđi pri otrocih, ki hodijo po isti poti v Trehelno v po-navijalno solo, če so videli kakšne sumljive osefc2. toda tuđi to poizvedo-vanje je ostalo brezuspešno.
Stvar se je med občinstvom že skoro pozabila orožnika sta še veđno pazila, če bi se jima morda posrečilo vendarle najti vsaj kako sled. In res se jima je posrećilo. Našla sta sled, ki jih je pripeijala nenadoma do po-zitivnega uspeh a.
Ženski spor jima je pomagal. Sprli sla se dve ženski v Mirni vaši pri Trebelncm in med prerekanjem so padle sumljive besede, za katere sta izvedela orožnika Brolih in Celar. Oba sta šla takoj v Mirno, ter tamkaj nenadoma aretirala posestnici 32 letno Alojzijo Skušekovo in 18 letno Marijo Kopri všek. Arctacija je bila tako nenadna, da sta bili obe ženski popolnoma   prestrašeni   in   zmedeni.
Odgnala sta vsak eno in po različnih potihv Mokronog. Med potjo sta oba orožnika izpr2ševala svoji jetnici o zločinu in posrećilo se je obema, da sta obe aretiranki rop že po poti popolnoma priznali. Obe sta izpovedali popolnoma konformno vsaka svojemu orožniku sledeče:
Namenili sva si oropati Katarino Faletičevo, ker sva vedeli, da nosi s sabo đenar. Preoblekli sva se v moške obleke, namazale obraze z ogljem, in šle čakat starko, kdaj bo prišja z njive, kjer je plela korenje. Cakali nisva dolgo. Ko je prišla mimo naju, sva se vrgli nanjo, podrli sva jo po tleh in ji zatisnili oči. Ena je dvignila krilo in ji odrezala žep, v katerem sva našli 150 kron.
Izdali sta tuđi 3 tovarišice, s katerimi sta si delili plen. Posledica tega je bila, da so spravili tuđi te tri nevarne ženske pod varno streho.
Ko sta orožnika še nadalje pre-iskavala ćelo zadevo, sta razkrila, da je bila tonevarnaženskabanda, ki je izvrsevala že več let predrzne tatvine,  katerih nišo mogli odkriti.
V Mirni vaši, v Mokronogu V Trebeinem in sploh v okolici je napravilo to nenadno nepričakovano in nenavaflno razkritje veliko senzacijo. Obenem pa so ljudje hvaležni, kajti če se pojavi v okolici taka družba se razburja ćela okolica in nikdar nišo ljudje popolnoma mirni. Gotovo je na mestu, da se že tu izreče priznanje  orožnikoma   Ivanu  Brolih u
in Andreju Celar ju, ki sta se trudila ćelo leto, da rešita okolico te nevarne nadloge in katerima edinima gre zasluga, da sta razkrinkala nevarni ro-parici in nevarno ćelo okolico ogro-žajočo tatinsko družbo. — O nadaljnem poteku te zadeve borno poročali.
Dnevne vesti.
+ Seja občinskega sveta, ki se
je snoči ob 9. prekinila, se danes ob 6. zvečer nadaljuje. V razpravi je občinski proračun. Gospode občin-ske svetnike, pripadajoče narodno-napredni stranki, pozivamo, da se te seje polnoštevilno udeleže.
4- Klerikalna opozicija v ob-činskem svetu se je pri vČerajšnji proračunski debati temeljito osmeši-la in blamirala. Načelnik klerikalnega kluba Kregar je čital dolgo klobaso — zdi se, kakor da bi sploh vsa se-danja klerikalna politika stala v znamenju klobase — v kateri je nastel vse »grehe«, kar so jih »zakrivili« občinski sveti, odkar je Ljubljana v slovenskih rokah, pozabil pa je pri tem vpoštevati, da so bili med tem časom tuđi taki občinski sveti, v katerih so imeli prav tehtno besedo tuđi klerikalci, da so torej tuđi kleri-kalei kolikortoliko soodgovorni za one »grehe«. Te »grehe« pa je nava-jal, ker ni mogel iztakniti niti enega »grehka«, ki bi ga mogel naprtin se-danjemu občinskemu svetu, oziroma sedanji napredni večini, ter ž njim upravičiti svoje nezaupanje občinski upravi. Ker pa je moral vendarle navesti vsaj en navidezen razlog za klerikalno opozicijo proti občinskemu gospodarstvu je izjavil, da morajo on in njegovi pristaši že za to glasovati proti proračunu, ker se je svoječasno sklenil proračunski provizorij, ki pa po veljavnem občinskem redu baje ni dopušten. To Kregarjevo ^>utemelje-var.je« klerikalne opozicije proti proračunu je seveda vzbudilo splosno veselost, to tem bolj. ker je notorično znano, da so svoječasno sami klerikalci glasovali za proračunski provizorij- Kot glavni protigovrnik je Kre-gar seveda razpravljal tuđi o pere-čem vprašanju izrabe vodnih sil na Ljubijanici. Govoril je o »vrtilnem toku« in o »kilovatih« s tako »stro-kovnjasko znanostjo . da smo ga na-ravnost zavidaii za njegovo »znanje« ter se samo čudili, da takega stro-kovnjaka deželni odbor ni že zdavna nastavil pri svojih električnih napra-vah ob Završnici, kjer mu baje tako zelo primanjkuje sposobnih vešča-kov. Kregarjevi kilovati in vrtilni to-ki pa so samo garnirali njegovo sramežljivo in prikrito izrečeno željico, da bi mestna občina dala pristovoljno iz rok svojo elektrarno, ta bogat vir stalnih dohodkov, ter jo v poniznosti in pokorščini izročila v izrabljenje visokemu, Ljubljani tako zelo r.aklo-njenemu, da bi jo na žlici vode rad požrl — deželnemu odboru. Kar si Kregar ni prav upal povedati, to je Zajec razgl^sil na vsa usta. fivalil je in slavil imenitne nacrte, ki jih deželni odbor glede Ljubljane skriva v svojih deviških nedrih. pel staro ;;e-sem q > velikopotezni gospodar-ki politiki* dr. Lampeta ter končno na-mignil,. da bi bilo za ljubljansko i.ie-stno občino najbolje, ako bi kar kat-kim potom izročila svojo elektrano z bagatelo enega stotisočaka rec nh Ietnih dohodkov v »racijonalno■< izrabljenje »gospodarsko velikopotez-nemu-< geniju in deželnemu finančne-mu ministru dr. Lampetu. Kakor je Kregar pričel z debelo klobaso, tako je končal dr. Zajec svoja duhovita, ali kakor je on sam rekel, »poetična« izvajanja z — zeljem. Seveda, klo-basa in kislo zelje snadata skupaj, zato stoji tuđi vsa klerikalna občin-ska politika v znamenju — klobase in kislega zelja!
— Proti dispozicijskemti fondu, ki ga ima na razpolago župan, je za-vihtel kopje občinski odbornik Štefe. Rekel je, da morajo klerikalci nasto-piti in glasovati proti dispozicijske-mu fondu zato, ker se župan ni ude-ležil — šenklavške procesije. Zaradi tega je baje silno razburjena pretežna večina Ijubljanskega prebival-stva, kar si on upa dokazati s splo-šnim plebiscitom. Zato je treba župana naučiti »mores« in mu crtati dispoziciiski fond. Vzpričo teh Šte-fetovih duhovitosti je zavladala v zbornici živahna veselost, ki se je izpremenila v splošen krohot, ko je župan zavrnil Štefeta z ironično pri-pombo, da nima nič proti temu, ako se dispozicijski fond crta, da pa je lani porabil ta fond večinoma za pod-poro ubogih otrok na — samostanski šoii tnkaišnjih Uršulink.
+ Škofje v politični borbi. Ce kje na svetu, vemo pri nas. kako vlogo igrajo škofje y politični borbi. Naš Jeglič je pravi tip ordinarnega hujskača ter je tekom let, kar »pasti-ruje« na Kranjskem, provzročil toliko sovraštva in pohujšanja ter vse javno in zasebno življenje tako za-strupil, da bo treba desetletij, predno se to Dopravi. Vziic temu torci, da vc
slovenska javnost Ie predobro, kako vlogo igrajo škofje v politični borbi, se je »Slovenec« čutil poklicanega, izpregovoriti na dolgo in na Široko o tej stvari. Povod za to je nevolja, ki vlada v ćeli državi proti poljskim škofom. Ti poljski škofje so s predr-zno roko razdrli kompromis, ki so ga sklenili poljski in rusinski ljudski za-stopniki, uničili narodno spravo, ki naj bi naredila konac dolgoletnim strastnim bojem med obema narodnostima v Galiciji in s tem storili ne-popisno škodo svoji ožji domovini in ćeli državi. Izkazali so se kot najhuj-ši ljudski sovražniki, zavezniki ljudskih zatiralcev in ljudskih pijavk. — Škofje so tuđi provzročili, da je bil gališki deželni zbor razpuščen in da se pripravlja zdaj v Gališki strahovit volilni boj, čigar posledice so nedo-gledne. V ta volilni boj so posegli škofje s posebnimi pastirskimi pismi in »Slovenec« je pohiteK da posveti tej svetohlinščini dolg članek. Nas seveda malo zanima, kaj ti poljski pastirji oznanjajo. Čudimo se pa ne-katerim stavkom v »Slovenčevem« članku. Tako beremo tam, da so pastirska pisma navadno pisana v meh-kem, slovanskem tonu. To je namreč za nas nekaj novega. ker pri nas so pisana ne s peresom, nego z volovsko žilo. Dalje čitamo v »Slovencu«, da mora »Bog in božja pravica vladati v javnem in političnem življenju isto-tako, kakor v zasebnem.« Na, pri naših klerikalcih vidimo ravno nasprot-no, kajti vse njih delovanie in neha-nje je najnesramnejše žaljenje Boga in božjih pravic. Dalje beremo v »Slovencu«: »Božja postava prepo-veduje: opravljanje, obrekovanje, ne sme se storiti nikomur ničesar hude-ga, tuđi, ako bi iz tega imelo nastati kaj dobrega. Nekateri ljudje pa pra-vijo, da se v politiki sme vse to de-lati, samo da se doseže uspeh in vpliv. Kršćanska vera zapoveduje Ijubezen do bližnjega, nekateri politi-karji pa širijo samo sovrastvo. Na svetu ni dveh vesti in dveh mer po-štenosti. ene za zasebno, ene pa za javno življenje. Ista postava moralnosti veže človeka v privatnem, kakor tuđi v javnem življenju.« — Clo-vek na prvi pogled skoro ne more verjeti, da je to tiskano v »Slovencu -, v glasilu tište stranke, ki »barama z najdražjimi svetinjami« naroda, kakor rufijanka s človeškim mesom, ki ne samo, da opravlja in obre-kuje. nego dela zlo iz hudobije, ki je zmožna vsake nemoralnosti in vsake infernalnosti, da doseže uspeh in vpliv. Kal pa je »Slovencu«, da je s takimi članki začel sekati svojo stranko po obrazu? Ali je mar Kamila Theimerjeva provzročila tuđi ta preobrat?
-1- K sestanku hrvaških in slovenskih inženlrjev. Piše se nam: - Slovenčevo« očitanje o dozdevnem preziranju deželnega odbora, je neosnovano. Tuđi mestna občina ni bila vahljena ne na komerz. ne na banket, ker je ćeli sestanek imel. kakor se je naglašalo od strani priredite-!jev. povsem neoficijalen in strogo kolegijalcn značaj. Ker se ie pa komerz vrši! v hotelu »Tivoli<\ ki je last mestne občine. zdelo se je občinskemu predsedstvu umestno, da čisto spontano in neoficiialno pozdravi odlične hrvaške goste v imenu hiše-gospodarice. Toliko v pojasnilo!
+ G. Kamila Theimerjeva nam je poslala naslednjo izjavo: Odvct-nik dr. Alojzii Kokalj je včeraj, kakor je bilo že naznanieno, po mojem na-ročilu vložil tiskovno tožbo proti od-govornemu uredniku »Slovenca« zaradi dveh, mene žalečih notic v šte-vilki 111 z dne 17. maja 1913 in si pridržal pravico, doprinesti za moja proti dr. Susteršiču naperjena članka v Slovenskom Narodu dne 10. in 14. maja 1913 dokaz resnice. Pri tej priliki izjavljam takoj, da odslej na nikake napade ^Slovenca« na mo-jo čast ne bom več odgovarjala, niti jih popravljala. Zdaj ima besedo so-dišče in njegova stvar je, da pojasni ćelo zadevo in dožene, kdo je odgo-voren. Da razderem enkrat za vse-lej vsa morebitna nesporazumljenja, izjavljam ponovno, da gospod Povše ne samo da ni v nobeni zvezi z mojim časopisnim bojem, nego ga tuđi odločno obsoja, ter mi je zagrozil, da mi odpove prijateljstvo, če vztrajam pri svojem sklepu. To lahko vsak čas dokažem s pismi, ki mi jih je pisal g. Povše.
+ Obsoiena dijaka radi ustano-vitve tajnega društva. Kakor smo že poročali, se je v soboto vršila obrav-nava proti dijakoma Avg. U j e v i ć u in Milostislavu Bar tali ci, obto-ženima. da sta ustanovila tajno društvo »Narodno ujedinjenje«. Obsoje-na sta bila v dvomesečno težko Ječo. Postala sta tako mučenika svojega prepričanja. Ce je s tem dosežen na-men onih, ki so jih postavili pred so-dišče, je drugo vprašanje.
+ Imenovanje v carinski svet. Trgovinski minister je imenoval za triletno poslovno dobo gospoda Kamilo Pammerja, ravnatelja Kranjske stavbene družbi n člana carin-
skega sveta in gosp. Ivana B. P o 1 -laka, tovarnarja v Ljubljani, za na-mestnika.
—   »Zadružna    zveza«.    Proces proti      Polajnkotu    je      preznačilno osvetlil razmere, ki vladajo pri »Zadružni zvezi«. Jasno se je pokazalo, da vlada pri tem zavodu, ki razpo-laga z milijoni zaupanega   mu   ljud-skega denarja, pravi klerikalni red. To se pravi: reda ni nobenega. V zavodu komandira par duhovnikov, ki jih dušno pastirstvo ne veseli, pa se gredo zdaj bankirje, četudi o kupčiji ničesar ne razumejo. Te razmere so zanesljiva garancija, da doživi    tuđi »Zadružna zveza« svoj »crni petek«.
—   Vse    prijatelje    slovenskega gledališča opozarjamo na občni zbor »Dramatičnega društva«, ki se vrsi v soboto, dne   31. maja v »Narodnem domu«. Vprašanje   slovenskega gledališča je danes tako važno,    da je dolžnost vsakega slovenskega inteli-genta, da se za to zanima. Slovenska inteligenca ne sme pustiti brez odgovora klerikalno očitanje, da ni zmožna resiti slovenskega gledališča. — Občni zbor »Dramatičnega društva« je najlepša prilika,    da se gledališko vprašanje temeljito resi.
Birma v Predosljih se je obhaja-la 26. t. m. na res prav slovesen način! Fantje so hoteli pokazati pre-vzvisenemu, kaj so se naučili v izobraževalnem društvu! Reci moramo, da so se zelo potrudili ter tuđi >izpit« res »izvrstno« napravili! Pred slovesnim vsprejemom škofa so se napili v gostilni korajže, da so se potem vrgli na konje brez sedel, ter med zbranim ljudstvom sem in tje drvili kakor Indijanci, pri ti priliki so kazali svojo kulturo še z beseda-mi, da jim je vse eno, če vse pohodi-jo! Zalibog, da pri samih besedah ni ostalo; prva žrtev te pobesnelosti je bila neka ženica, katero je konj brh-kega jezđeca s tako silo udaril v tre-buh, da je takoj težko ranjena oble-žala na mestu! Da se je tuđi strelja-lo, to je samo ob sebi umevno! Brez pijace in možnarjev si to naše ubogo ljudstvo ne more misliti nobene slav-nosti! Kri je morala tuđi teci; ker se nišo stepli, preskrbeli so na drug način, da je bila slavnost popolna. Kakor se je jezdarilo školu nasproti, tako se je tuđi nepremišljeno ravnalo pri streljanju z možnarji. — Svarila, katera so bila svoječasno povodom poškodb pri streljanju ob instalaciji župnika na Vrhniki ljudstvu posvećena, nišo izdala, kakor vidimo, prav nič, kajti pri tem streljanju na čast Škoiu šel je enemu ves stre! v obraz, da je bila glava takorekoč vsa raz-mesarjena in brez nosa. Odpeljali so ga v deželno bolnico na odprtem vozu in z nepokrito glavo, da je za konji dvigajoč se cestni prah legal na razmesarjeni obraz, iz katerega je curljala kri po blazini in vozu. ter zaznamovala sled od kraja, kjer se vrsi velika slavnost v čast škofa. Poleg teh dveh žrtev obležala sta na slavnostnem prostoru še dva s po-škodovanimi udi, k sreči ne tako težko ranjena, kot prva dva, kolikor se je moglo dosedaj dognati. Priporo-čali bi, da bi se v bodoče v izobra-ževalnih društvih poleg obligatnih predmetov o volitvah in natolceva-nju proti vsem, kar ne piha slepo v rog S. L. S. vpeljal še poduk o do-stojnem sprejemanju škofov, o proti-alkoholnemu gibanju (na podlagi dobrih vzgledov po dotičnem voditelju izobraževalnega društva samega) in slednjič o strelnih vajah pri cerkve-nih slavnostih — brez možnarjev! Slednjič bi pripomnili še sledeče: Ravno za časa sedanjih birmovanj po župnijah smo opažali, da so začeli občani tekmovati med seboj, katera župnija bo postavila večje število in višjih mlajev, kakor druga! Tako smo n. pr. zapazili v Šmartnem pri Kranju, na Primskovem, v Šenčurju in sedai v Predosljih lepo število krasnih smrek, katere so posekali posestniki! Po končanju birme se te smreke prodajo, denar pa skupno — zapi je! Vprašamo, ali ni to prvič Škoda za drevesa, drugiČ škoda za do-tičnega posestnika za denar v teh hudih časih in slednjič pospeševanje pijančevanja, katero se nadaljuje še dneve po cerkvenih slavnostih, iz katerega izvirajo končno pretepi in po-boji?!
Nesreča. V nedeljo so pasli otro-ci posestnika Čimžarja po domaće »pri Rotarju« na travmku živino. Tri-Jetni sinček se je približal konju, ta ga je sunil s kopitom v glavo ter ga težko ranil. Otroka so oddali v deželno bolnišnico.
Kinematograf »Ideal«. Novi spo-red s krasno dramo »Na robu življenja«, je kar najbolje uspel. Velikanski smeh vzbujata burki »Maks vozi na jadra« s priljubljenim Maksom Lin-drom in »Moric predsednik« z znanim Princem v glavni vlogi. Jako za-nimiv je »Žurnal Pathe«. Ostale slike so prvovrstne. — V petek otvori-tev vrta. Predvajala se bode učinkovitost tvrdke Nordisklilm Co.
Preiskava mleka. Tržno nad-zorstvo je flanes zjutraj že ob 5. začelo preiskavati na Dunajski cesti mleko. Preiskalo se je mleko 133 strankam, ki so ga imele do 2200 li-trov. V treh slučajih t. j. 25 litrov, je bilo mleko zasirjeno in so je denatu-rirali, potem pa dali mlekaricam zo-pet nazaj in je lahko dajo praŠičem ali živini. — Na trgu se je preiskalo mleko pri 60 strankah in je bilo zasirjeno v 6 slučajih. Tuđi to se je dc-naturiralo in dalo mlekaricam nazaj. — Konzumenti, kakor producenti se opozarjajo, da se v mesecih juniju in juliju mleko najrajsi zasirja ter, da dobe po takem mleku otroci radi črevesni katar.
S trga. Danes dopoldne so na trg pripeljali 8 voz krompirja, katerega so prodajali 100 kg po 6 K. — Precej je že češenj in graha. Tuđi jaje je bilo dovolj in so jih prodajale tri za 22 vin.
Ali je to mogoče? Pred par dne-vi sta se v Šiški gospodar in njegov hlapec nekaj sporekla in sicer tako, da je prišlo do policijskega posredovanja. Zaradi česa je šio, javnost ne bo zanimalo, pač je pa zanimivo nekaj drugega. Ko je prišel stražnik o zadevi po informacije, se nišo ni-kakor mogli razumeti. Gospodar je poskusal slovensko, a ni šio, pričel je nemško, pa je ravno tako ostalo brezuspešno. Stražnik namreč ni bil toliko zmožen teh jezikov, da bi za-rnogel z njima obravnati pri spornih strankah. Ker pa stranki laškega ništa znale, si je stražnik moral pomagati na ta način, da je šel po svojega tovariša. ki pa tuđi ni bil posebno dobro podkovan v tolmačenju, a šio ie slednjič vendar-le.
Toča. VČerajšnji dan je bil na-ravnost krasen, vroč majski dan. Po-poldne se je začelo ponekod oblačiti in v kamniškem okraju ćelo padati toča. Vzela je mal pas in, kakor pra-vijo, ni napravila škode.
Državna policija je najela v ju-stični palači 14 celic, v katere bodo zapirali ljudi zaradi policijskih pre-stopkov. V hiši, kjer je ravnateljstvo, nimajo namreč dovolj prostorov.
Zblaznel je posestnik Matevž Pezdir iz Bevk, po katerega so sli danes zjutraj že ob 5. uri na dom z rešilnim vozom ter ga prepeljali v deželno bolnišnico na opazovalni ođ-delek.
Narodno obromba.
Najpridnejša vseh O. M. podruž* nic na Kranjskem je bila lani podr. za Savo, Javornik in Kor. Belo, ker je dala najvišji prispevek nad 1550 K. Odbor pa se je tuđi zavedal pre-vzete dolžnosti ter ćelo leto neprestano deloval, nabiral člane, razpečaval družb, blago, prirejal veselice, izlete itd. Posebno izleti so bili zelo srečna misel, ker se je na ta način zanašalo zanimanje tuđi v sosedne kraje. Želeti bi bilo, da vztraja ta vzoma podr. tuđi letos ter da jo začno posnemati tuđi druge podružnice.
Društvena naznanila.
V prid društvu za zgradbo »So* kolskega doma« »Sokolu I.« priredi v soboto, dne 31. maja na vrtu gostil-ne brata Počivalnika, Sv. Petra cesta št. 83 društveni orkester vrtni koncert. Spored je jako mnogovr-sten. Začetek točno ob pol 9. zvečer; vstopnina 30 vin. Prijatelji in člani društva, skrbite za to, da dobimo čim preje svoj lastni dom!
Zadruga krojačev, krojačic itd. naznanja cenjenim članicam in članom, da se vrši prihodnja preiskušnja za vajence in vajenke ozir. pomočnike v dneh od 9. do 12. junija v navadnih prostorih. Prošnje za pripustitev k sku-šnji je vložiti pravočasno pri naČelstvu zadruge ter priložiti učno in šolsko spričevalo ter določeno preiskovalno takso.
Idrijska Sokolska župa je prire« dila v nedeljo pešizlet v Crni Vrh. Izleta se je udeležilo 57 članov v kroju (Idrija 45, Žiri 7 in Spod. Idrija 5). Iz Idrije se je odkorakalo ob 10. uri dopoldne in prispelo v Crni Vrh ob 1. uri. Med potjo so se izvajale vaje v zboru. Ob 4. uri popoldne je bila na posestvu g. Blaža Zajca javna telo-vadba, pri kateri so nastopili telovadci idrijskega Sokola s prostimi vajami in na drogu z dobrim uspehom. Telo-vadbi je prisostovalo veliko število domaćega občinstva in izletnikov. V navdušenem govoru je župni starosta brat Gangl poudarjal važnost in potrebo sokolskega dela za slovenski narod. Z velikim zanimanjem je sledilo zlasti kmetiško ljudstvo njegovemu govoru. Točno ob 6. uri je bil odhod čez Predgriže in Koševnik v Idrijo, kamor se je dospelo ob 9. uri zvečer. Med pohodom se je z vztrajnostjo in ubranim   trobenjem  odlikoval številni
1(15) trobentaški zbor. Prvi župni pešizlet v idrijsko okolico izkazuje najlepši uspeh v vsakem pogledu. Na zdart
113. StCV.
SLOVENSKI   NAROD«
Stran 5.
Dramatični odskek „Sokola" v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo dne 1. junija 1.1. v »Sokolskem domu" gledališko predstavo „Anarhist*. Pri predstavi sodeluje „Zagorski sekstet*. Začetek ob pol 8 zvečer.
Belokranjska Sokolska društva v Metliki in Črnomliu ter odseki v Gradacu, Semiču in Viniri prirede v nedeljo 1. junija t. 1. popoldanski zlet z javno telovadbo v Gradacu. Po javni telovadbi veselica na vrtu br. Dima.
Književnost.
—  »Lovec« ima v svoji 5. št. sle-đečo vsebino: »Po jazbinah«. Podmorski, »Divjačinska škoda in njena   škoda«,   Hanzlovskv,    »Ali smemo streljati mačke?« A. PM ^Velika divja raca«, Jul. Bučar, in li-stek »Naš prvi divji petelin«, Iv. P u-c e 1 j. Ti številki je priložen kot posebna priloga imenik članov »Sloven-skega lovskega društva«    po   stanju dne 1. marca 1913.
—  Avstrijska  vojna   mornarica. V   založbi    M.   Quide   prej   F.   H. Schimpii v Trstu je izšel šemaiično-statistični pregled avstr. vojne mornarice.    Iz njega je natančno razvi-deti, koliko ladij šteje mornarica, kako so velike,   močne    in opremljene ter oborožene,    kako so razdeljene, koliko moštva in oficirjev štejejo  in kako je razmerje med avstrijsko vojno mornarico in med raznimi morna-ricami  drugih  držav.  Ta  pregled  je potrjen od vodstva avstr. mornarice. Cena 2 K.
Vse tu naznanjene knjfsre se do-MTajo v »Narodni knjiffarni«v Ljubljani, Prešeraov-* *<•"*•?• Št. 7.
Izpred sodlšča.
!zpred porotnega sodišča v Ljubljani.
Hudoben  mož. Janez  Perne. 51 !et star,    rojen v Vodicah, pekovski mojster v Repnjah je res prava nad-:oga svoji  rodbini. Zlasti nerođen je je se napije žganja, ker postane na-5ilen in nevaren. Popolnoma drugačija pa je njegova žena, ki je lastnica domaćega    posestva.    Pridna    je in varena, kar pa seveda možu ni všeč, ker ne dobi po svoji volji od nje to-liko sredstev. ki so mu po njegovem inenju    neobhodno potrebni za na-zikanje vedno suhega grla. Dne 20. -usca t. L mu je žena izročila 10 K za otepe, katere naj bi pripeljal od sose-da,    kar je mož tuđi storil.    Žena je obdolžencu pripomnila,    da se ji zdi premalo otepov, nakar ji ta reče, da je se žanje 2 K    dolžan    ostal.    Ta misleča, da je mož ta denar prikril za pijaco,    jela se je ž njim    prerekati, mož je trdil    da nič od tega denarja ni zapravil in v svoji jezi ji je zapre-:il, da bo otepe zažgal. 2ena ni mislila na resnost tega   pretenja in se je vrnila v hišo po svojih opravkih. Ni bilo dolgo, kar prileti 161etni sin Lov-renc k materi, rekoč da skuša oče na podu otepe zažgati. Prestrašena žena je hitela na pod in videla kako je ir.ož čepe en otep zažigal. Posrećilo se ji je ogenj pogasiti in s tem zabraniti pretečo nesrećo, ki bi bila oško-iovala lahko ne samo njeno, marveč *udi sosedova posestva,   ki so v neposredni blizini in krita s slamo. Ne-\arnost je bila tem večja ker je pihal močan veter.    Obdolženec se zago-varja, da je, ko mu je žena očitala. da ni pripeljal dovolj otepov, prižgal žvepljenko z opazko,    če ni otepov, ; a ne bodo goreii, nakar mu je žena daia   zaušnico,   pri čemer mu je pa radla goreča žvepljenka na otep, ki se je vnel. Zaslišana je bila tuđi ob-dolženčeva žena, ki ie izjavila, da bode pričala. Ona pravi, da je že 25 let z obdolžencem poročena in da živi iz tega zakona se 10 otrok. Preje je bil mož je trdil, da nič od tega denarja pa je bil zadolžen,   prepisal    je    po-sesrvo na ženo, ki je ves dolg poplaćala.    Pekarija gre na rnoževo    ime, katero že 22 let izvršuje, a mu tuđi ona pri delu pomaga. Moko za peko in druge potrebščine preskrbi žena s svojim denarjem. Nato opisuje deja-nje zažiga in pravi, da je, ko jo je pri-šel   sin klicat,   mož   otepe   zažgal. Našla je moža na tleh   čepečega pri gorečem otepu, nakar je ogenj pohodila,   nato sele mu je dala zaušnico, vsled katere je pijani mož padel po tleh. Obdolženec trdi, da se je stvar tako vršila,    kakor je on izpovedal. Žena Še dostavi, da bi o tej reci ne bi bila orožnikom ničesar povedala, da ni mož dva dni po tem dogodku za-cel zopet doma razsajati, pri čemer y-' iz hudobije pobil nekaj šip. Rekla je sinu Lovrencu, da naj gre po orož-nike,   nakar   je sin sedel na kolo in poklical orožnike. Kiicala ga je nazaj rekoč naj se vrne in da ni treba k!i-cati orožnikov. A sin se za to ni zme-nil. ter je peijal naglo naprej.    Proti poizvedujočern orožniku se je obna-šal obdolženec skrajno sirovo in ga je ćelo zmerial.   Rekel mu je, da bo oro^njj^ ko Đ0de on iz zapora kjg^-.
lu »crknil«. Obdolženec trdi, da tega ni govoril, pač pa da je rekel orožniku »postopač*.
Porotnikom so se stavila tri vp rasan ja in sicer; 1. glede hudodel-stva požiga, 2. vprašanje, v slučaju, da se prvo zanika: AJi je Janez Perne kriv, da je s tem, da }e na podu zažgal vžigalico, mogel sprevideti nevarnost ognja; 3. glede razžalje-nja službe opravlja}oČega orožnika. Porotniki so na prvo vprašanje odgovorili z dvema glasovoma z da in z desetimi z ne. Drugo vprašanje en glas da, enajst glasov ne. Tretje vprašanje je bilo soglasno potrjeno. Nato je sodišče Janeza Perneta ob-sodilo na štirinajst dni zapora. Obto-žencu se všteje vf kazen preiskoval-ni zapor od 22. aprila t. 1. do vČeraj. Obtoženca so takoj izpustili.
Razne stvari.
*  Tellov strel. Iz tialleja poroča-jo: Včeraj ponoći so nemški dijaki v pijanosti na nekem vrtu   hoteli   po-snemati Viijema Telia. Dijak Kruse-kopp se je postavil k drevesu ter ba-ianciral na glavi vrček, v   katerega so njegovi tovariši streljali s pištoio. Pri tem je bil   Krusekopp   v   glavo .smrtno zadet.
*   Pelagra.    Iz Rima   poročajo: Državni  zavod  za  ljudsko    higieno poroča akademiji znanosti; Doktor ja Scala in Alessandri sta po dolgolet-nih poskusih dognala, da pelagra ni-ma svojega izvira v pokavrjeni ko-ruzi, temveč v neki  razkrojitvi vode, ki vsebuje kremenčevo    kislino. Pelagra se lahko zabrani.
*  Težka   nezgoda    zrakoplove«. Iz Johannisthala    poročajo:    Včeraj zjutraj se je vzdignil aviatik Micha-elis v zrak. Aparat je padei iz visine 50 m in se je popolnoma razbil. Mi-ehaelis si je  dvakrat zlomil nogo in mu je najbrže pocila tuđi lobanja. — Aviatika so nezavestnega prenesli v bolnišnico.
*  Ročna granata eksplodirala. Iz Budimpešte poročajo, da se je včeraj opoldne zgodila na vežbališču pionir-jev težka nesreČa. Med vajo je eks-plodirak v roki pionirja Antona To-baka ročna granata. Nesrečni vojak je bil popolnoma na kosce raztrgan. Razven tega so bili   pionirji   Jožef Kovacs. Peter Altheimer. Janez Šan-ko. Stefan Rado, Anton Rotter in Janez K6vesdy težko poškodovani. Vajo so takoj prekinili in ranjene vojake so prepeljali v gamizijsko bolnišnico.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dogodki na Balkanu.
Silna napetost na Balkanu. — Razde-
litev balkanskega ozemlja prevzame
poslaniška reunija.
Dunat, 2^. maja. Slovanski parlamentarni klubi so dobili danes iz Bel-grada in Sofije poroćiia o veleresnem položalu na Balkanu in a silni napetosti med Boigarsko in Srbijo, oziro-ma Grško. Zatrjuje se, da bo danes, ko bo srbska narodna skupščina iz-pregovori!a o srbsklh zahtevah, p td-la odločitev o srbsko - bolgars' jm sporu. Širijo se ćelo vesti, da je * oj-na med Boigarsko in Srbijo neizouib-na. Toda slovanski parlament, rnt kragi so informirani, da ne bo prišlo do izbruha vojnih operacij, ker so se velesile odločile, da interveniralo za ohranitev miru in za mirno razdeli-tev osvojenega ozemlja med balkan-skimi državami. V tem oziru bo zlasti energično nastopila tripelententa. — Med velesilami se ventilira vpra§a-nje, da bi veleposlaniška reunija v Londonu prevzela v svoje roke rešl-tev vseh spornih vprašanj, torej tudl razdelitev osvojenega ozemlja.
Ako prevzame poslaniška konfe-renca v svoje roke razdelitev teritorija, se zatrjuje, da bo konferenca za-hteve Srbije resila ugodno, dočim vlada za Grško neugodno razpolože-nje. Zato se tuđi Grška z vsemi sila-mi u pira, da bi poslaniška reunija od-loćevala o sporih med zavezniki.
Boigarsko - srbska pogodba.
Belgrad, 28. maja. (Izvirno poro-čilo.) Brošura o srbsko - bolgarskih odnošajih, ki jo je napisa) »Balcani-cus^<t je izšla včeraj. Pravijo, da jo je napisal neki aktivni srbski minister. V tej knjižici se nahajajo te - le podrobnosti o srbsko - bolgarski pogodbi: Vojna konvencija med Srbijo in Boigarsko, ki tvori bistveni del pogodbe, ki so jo podpisali: oba vla-darja, oba ministra zunanjih del in oba načelnika generalnega štaba, ne govori ničesar o kooperaciji v Tra-kiji in označa makedonsko bojišče za glavno. Sele 23. avgusta 1912- torej mesec dni pred mobilizacijo, je bol-garska vojna uprava prišla na dan z idejo, da bo trakijsko bojišče glavno in da bodo tam zavezniki skupno operirali. Z zapisnikom z dne 14. ju-lija ie Srbija, samo da ustreže Bol-
garom, odnehala od svoje prejšnje zahteve glede doloćenega kontingenta bolgarske vojske za Makedonijo, namreč 100.000 mož, ter se zadovoljila z eno samo boigarsko divizijo ter s tem prevzela vso skrb za makedonsko bojišče naše. Se pred bitko pri Kumanovu so Bolgari od Srbije zahtevali dve diviziji za Odrin, dasi v vojni konvenciji ni niti govora o sodelovanju srbske vojske v Trakiji. Srbi so poslali dve diyiziji naravno sele po kumanovski bitki. Te nove bolgarske zahteve so posledica tega, da je bolgarska vojna uprava, ne da bi obvestila Srbijo, izpremenila vojni nacrt. Zakaj, dočim je po prvotnem nacrtu imela Bolgarska v Trakiji samo defenzivne operacije, je general Savov, čim je postal generalisimus, izpremenil nacrt in začel v Trakiji z ofenzivo. Takrat se Srbiji ni sporoči-lo, da želi Savov operirati po docela novem nacrtu. Takisto tuđi ni bilo določeno sodelovanje srbske artile-rije pri Odrinu.
Srbska narodna skupščina. — Srbsko - bolgarski odnošaj).
Belgrad, 28. maja. Uzvirno poro-čilo) Danes, v sredo, je imela srbska narodna skupščina svojo sejo, na ka-teri je podal ministrski predsednik Pasić tako težko pričakovani ekspo-ze o zunanjem položaju. Naval občin-stva v zbornico je bil izredno velik, zanimanje poslancev v zbornici ve-likansko. Poslanski krogi so že ve-deli za besedilo ekspozeja, ki ie bil poslancem že preje razdeljen. V noči od ponedeljka na torek so imeli vsi poslanci seje, na katerih so določili Kovornike za današnjo debato. V teh sejah se je sklenil tuđi dogovor med strankami v tem oziru, da posežejo v debato samo določeni predstavite-Iji posameznih strank, da s tem skupščina pokaže svojo enodušnost. Od staroradikalne stranke sta govorila Marko Trifković in bivši minister Fetrović. Od samostalcev Draško-vić, od naprednjakov Paja Marinko-\ić, od nacijonalistov Stojan RibariC in Veljković. Izjava srbske vlade, go-voreč o razlogih za revizijo srbsko-bolgarske pogodbe, ima ta smisel, da se imajo vse osvobojene pokrajine smatrati kot ena zavezniška celota, ki jo je treba po končani vojni na pra-vičen način razdeliti in ustvariti temelj stabilnosti   Balkanske   zveze.
Politični in diplomatični krogi sedaj napeto pričakujejo, kako stali-šče bo zavzela nasproti srbskim za-htevam Bolgarska. Govori se, da bo danes prispel iz Sofije poslanik dr. Spalajković, da priobči vladi svoje informacije in presije o učinkovanju srbske note v Sofiji.
Toda ni še gotovo, da poslanik že danes priđe. Vsekakor se pričaku-je, da bo bolgarski poslanik v Bel-gradu Tošev. ki je na povratku iz Sofije, sporočil srbski vladi odgovor Bolgarske. — Razburjenje v Sofiji je, kakor se zdi, veliko. Po vesteh, ki so došle od tamkaj, vlada tamkaj prava bojna agitacija. Sofijski listi, ki so včeraj semkaj dospeli, javliajo, da so se ustanovile prostovoljske čete mla-deničev in starčev za vojno.Včera se je v Bd^radu širila alarmujoča vest, da je došlo med Srbi in Bolgari na Ovčjem polju do spopada in da je bil car Ferdinand umorjen. Toda te vesti so bile takoj dementirane in neka-teri listi, ki so zabeležili te vesti, so bili zapjenjeni. Potniki iz Caribroda soglasno javljajo, da je predvčeraj-šnjim nastala tam velika panika in da je prebivalstvo jelo bežati v Sofi-jo. Bolgarske čete so se umaknile neznano kam. Morda je ta odhod voja-šiva povzročil v Caribrodu paniko. Nekateri listi so dobili iz Sofije ob-vestilo, da vlada tamkaj in v notra-njosti Bolgarske velika vznemirie-nost, ker se širijo vesti, da se je vlada odločila. negativno odgovoriti Srbiji in od nje zahtevati, da se brez-pogojno umakne iz vse Makedonije.
Nadalje se baje opažajo velike vojne priprave bolgarske vojske. Toda vse te alarmujoče vesti, se v tu-kajšnjih političnih krogih presojajo zelo hladno in ne verujejo v možnost oboroženega spopada. Merodajni krogi sicer ne dado nobenih pojasnil, vendar pa je eno gotovo, da so vse pozitivne vesti o akutni krizi v srbsko - bolgarskih odnošajih prenagljene.
Solun — svobodno pristanišče.
Belgrad, 28. maja. (Izvirno poro-čilo.) Odločitev grške vlade, da proglasi Solun s široko zono okoli za svobodno pristanišče, odgovarja po tukajšnjih informacijah za prejšnji želji grške vlade, s katero je sporazumna tuđi Srbija. Zato se ta odločitev v tukajšnjih krogih smatra za veleva-žno in jo v srbskih krogih toplo po-zdravljajo. Priznati pa je treba, da so proglasitev te odločitve pospešile operacije bolgarske vojske pred Solunom.
Griki se direktno pogaja i Bolgariio.
Soflia, 28. maja. Kakor zatrjuje-jo na kampetentaem mestu, je Orška
zadovoljna, stopiti z Boigarsko glede spornih vprašanj v direktna poga-janja, brez udeležbe srbskih delega-tov. V to svrho je odšel v Atene bivši bolgarski poslanik v Carigradu Sarafov. Zatrjuje se, da priđe y krat-kem v Sofijo srbski ministrski predsednik Pasić, da se posvetuje z Ge-šovom o razrešitvi srbsko - bolgar-skega spora.
Bolgarska sama pođpiše mir.
London, 28. maja. Bolgarski in turski delegatje podpišejo mirovne preliminare, kakor se zatrjuje na kompetentnem mestu, še tekom današnjega dne.
Napetost med Đolgarsko in GrŠko.
Solun, 28. maja. Grki so zasedli postajo Salmanli na železniški progi Solun - Dedeagač. Promet med Solunom in Seresom je ustavljen. Grška mornarica križari pred Kavalo. Pristanišče v Kavali je zaprto z minami.
Turski zunanji   minister  napoveduje novo vojno.
Carigrad, 28. maja. Minister zunanjih del princ Said - Šalim se je iz-razil, da pričakuje Turčija, da se bodo velesile glede pripadnosti Egejskih otokov postavile na tursko sta-lišČe, ako bi pa velesile te otoke pri-sodile Grški, bi Turčija bila prisiljena, da riskira novo vojno, ker bi bila v slučaju, da dobi te otoke v roke Grška, ogrožena v svoji eksisier>.ei.
Poslanska zfccrnics.
Dunaj, 28. maja. Poslanska zbornica je  danes  nadaljevala   razpravo
0  proračunskern  provizoriju.  Prvi je govoril češki soc. demokrat    Tusar, ki je oštro kritizira! politiko ministr-stva zunanjih  del.     Za  Tusarjem    je govoril  načelnik  poljskega  kluba  dril e o. Poudarjal je, da se tuđi Poljakom zdi, da bi se dali us-pehi, ki jih ie avstro - ogrska dosegla v    svoji balkanski   politiki   izvojevati   z   veliko manjšimi izdatki. Nadalje je sva-ril pred rusko nevarnostjo, ki  grozi državi, zlasti pa Poljskemu narodu. Poljski narod pa se ta nevarnosti ne boji, ker zaupa v boga in    dinastijo. Nato je govoril vsenemški   poslanec
1 r o, ki je oštro napadal nemški National - Verband.
Draginjska doklada uradnikom.
Dunaj, 28. maja. V naučnem od-seku državnega zbora je izjavil sek-cijski načeinik vitez pl. Galecki, da vlada ne namerava, v kolikor je poučen, z ozirom na finančni položaj, še enkrat izplačati državnim uradnikom takozvane enkratne dotacije (draginjske doklade).
Zborovanje   uradniŠldh   organ i zaci j.
Dunaj, 2S. maja. Snoči je tu zbo-rovala centralna zveza državnih uradnikov. Zborovanja so se udele-žili poslanci vseh strank. Izmed slovenskih poslancev je bil navzoč ljubljanski poslanec dr. Vladimir Ravnihar. Zastopane so bile uradni-ške organizacije vseh dežel, med teini tuđi Kranjske. Na zborovanju so govorili razni poslanci, ki so po-udarjali, da so se skoraj vsi klubi izrekli za rešitev malega finančnega nacrta in s tem za sprejem uradni-ške službene pragmatike. Tuđi ma-loruski klub ni tej rešitvi več tako nasproten. Med »borovanjem je prišlo do burnih demonstracij proti du-najskima poslancema Pollaufu in Vaberju, katerima so uradniki očitali, da sta izdala uradniške interese.
Odpustitev mornariških rezervistov.
Dunat, 28. maja. (Uradno.) Mor-nariški rezervisti službenih letnikov 1905 in 1906 bodo v najbližjih dneh trajno odpuščeni.
Odpustitev rezervistov.
Dunaj, 28. maja. Vojno ministr-stvo je odredilo naj se od puste iz vojaške službe v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji rezervni letniki 1905. nadalje vsi starejši in tuđi vsi oni, ki so vzdrževatelji rodbin, posestnikj in edini sinovi. Vsi ti pa se naj nado-meste z mlajšimi letniki. Odpuste pa se naj sele, ko bodo ti mlajši letniki prispeli pod zastave.
Razrešitev hrvaške krize.
Budimpešta, 28. maja. Ministr-ski predsednik dr. Lukacz je imel dolgo konrerenco z bivšim hrvaškim banom baronom Rauchom. Sodi se, da pade odločitev glede razrešitve hrvaškega vprašanja še tekom tega teđna.
Vojaški upori.
Pariz, 28. maja. Iz Bastije na Korziki poročajo, da je naletel neki častnik na vojaka 111. polka, ko je šel ta s civilisti in pel mednarodno himno. Častnik je zahteval od njega Številko in ko mu je ta ni hotel pokazati, strgal mu je kapo raz glavo. V tem trenutku pa so navalili na čast-nika civilisti, ki so mu strgali kapo i* wk &ga za^ejj preXea?tL Koflfiiio.i
se je častniku posrećilo, da je po-begnil. Ko je tekel, }e padel za njinj en strel.
Slouenshemu dijaštvu na Đunaju!
Tovariši! Mi2erija slovenskegd Studenta na Dunaju je dosegla svoj vrhunec. Tako ne more in ne srne iti dalje. Pomanjkanje najelementar* nejših človeških potreb uničuje živ-ljensko moč našega dijaka, ubija voljo in jemlje veselje do vsakršnega dela, Kar je v normalnih razmerah za normalno življenje vsakdanja potreba, to smatra danes slovenski student za luksus. Koliko jih je, ki bi si mogli privoščiti pičel zajutrek? Koliko jih je, ki postajajo pred menzo ali ljudsko kuhinjo in z „upom in strahom* ča-kajo, da priđe tovariš in posodi groš za borno „Beilago" — edino hrano za dolgih 24 ur, in če ne pričakajo, odidejo v „stanovanje", ki ne zasluži tega lepega imena ? 1 Meso je luksus tuđi o praznikih, odkod pa naj jemlje slovenski student še sredstev, da se izobrazi tako, da bo lahko dal domovini, kar bo tirjala od njega, kako naj misli na gledališče, koncerte, poučne izlete? — Dejstva, skoro neverjetna, kriče po odpomoči, tako da morajo zdramiti tuđi po socialni bedi še tako otopelega dijaka.
Tovariši, vse razmere nas silijo, da posežemo po samopomoči! Poziv-ljamo Vas torej za v sobo to, 31.t. m. ob 8. uri zvečer, v prostore slov. akad. drušva „Slovenije", VIII. Langegasse 50, pritličje, na sestanek vseh onih tovarišev, ki čutijo moro sodalne bede, da zbererao gradivo in poiščemo potov k rešitvi. Tovariši, oprostite se tega dne svinčene apatije in malodušne resignacije ter razvijte čvrsto osebno agitacijo od to-variša do tovariša! — Kot uvod po-svetovanja in dela referira tov. iur. M. R. Lemež: „O socialnem vpra-šanju slovenskega studenta na Dunaju in kako naj ti pota k njegovi rešitvL" — Dobrodošli tuđi vsi oni, ki sicer ne Čutijo bede na lastnem mesu, a Čutijo v sebi dolž-nost dijaške solidarnosti in jim kole-gialnost narekuje, da aktivno posežejo v akcijo samopomoči!
Dunaj, dne 27. maja 1913.
Podporni odsek V »Sloveniji«.
Spremcmba voznega reda.
Od 1. junija 1913 bodeta vozila na progi Ljubljana j. k.—Jesenice in Jesenlce—Ljubljana j. k. vsako nedeljo in praznik zabavna vlaka po naslednjem voznem redu:
Vlak št odhod	1732                     Via	k št. 1733 prihod
1-20    1 1-29     1 1-40 1-51 2-O4 2-19 2'24 2-35 2-41 2-51 2-57 3-07 3-16 3-22     \	I    Ljubljana j. k.    t [     Ljubljana d. k. Vižmarje .Medvode Skofja Loka Kranj Sv. Jošt o. p. Podnart-Kropa OtoČe o. p. Radovljica o. p. Lesce Žirovnica Javornik o. p. f         Jesenice         1	f   9*<2 8*" 8*5 8*S5 8*S 8-fl 8*35 7-53 7-S5 H 7.27 7-3T 1   7-1!
Zsl ta dva vlaka bodo izdajale postaje in postajališča, ki pridejo v poŠtev, znižane vozne listke za tja- in nazaj- vožnjo, ki so pa ve« ljavni lepri teh dveh vlakih. Za povratek z drugim kot navedenim vlakom imajo kupiti potniki nove vozne Hstke pri osebnlh bla-gajnah, sicer zapadejo doplačilu v vlaku glasom § 16 t 2 ž. o. p.
G. Bonač nam sporoča, da Voznega reda poslej ne bo več izdajal s 1. majem, ampak početkom junija, ker se majnika meseca skoro vsako leto izvrše naknadne izpremembe. Tako bo vozni red imel stalnejšo vrednost Za izvode letošnjega Voznega reda, ki jih ima še v za-logi, je dal natisniti izvršene izpremembe in jih bo priložil.
Hmečka pisama narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pišamo, kl je na razpolago vsakemu napred-nemu kmetovalcu za popolnoms brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pi-sarna bo poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgora} navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismetn, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor (ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pK sarno narodno - napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi ujjievno je, da je pisarna na razpolago tuđi naprednim kmetslgm župan-
Stran 6.
SLOVENSKI   N A R O tJ.
ny stev.
Odprto pismo. -)
Slavnomu   ravnateljstvu   c. kr. drž. ieleznic
v Beljaku.
Dne 12. t. m. ca. ob 6h zvečer sem podpisani zahteval na južnem kolodvoru v Beljaku vozni listek do Ce-lovca v slovenskem jeziku. Službujoči uradnik je na moje razločne besede: „Prosim do Celovca", odgovoril s skrajno nevljudnim glasom: „Was ist das?" — Ker zaradi odhoda vlaka nisem imel časa, da bi se pritožil pri načelniku postaje, sem bil na te besede dotičnega uradnika takorekoč primoran ponoviti zahtevo se v nemškem jeziku. Potem sele sem dobil listek.
Iz tega slučaja sklepam: 1. ali je V slovenskem delu Koroškega morda res mogoče, da c. kr. uradnik ne ve imena glavnega mesta v drugem deželnem jeziku,
2. ali pa c. kr. uradnik iz mržnje do tujega jezika ne mara ga slišati.
Prvo kakor drugo je vredno naj-strožje obsodbe in bo rodilo skrajni odpor pri prizadeti narodnosti.
Resumiram: Dne 12. t. m.ca. ob 6h zvečer sem se na južnem kolodvoru v Beljaku od službojočega uradnika čutil osebno in narodnostno razžaljen, vsled česar zahtevam — z ozirom na tozadevne paragrafe o jezikovni enako-pravnosti — da se mi kaj takega ne pripeti već.
Ravnoisti dan okrog 3h pop. Je službojoča uradnica na kolodvoru v Trbižu hotela zamenjati Beljak z Bischoflack. Tuđi take nernško-duhovite opazke  si  bom v bodoee prepovedal.
Dreženca pri Kobaridu, dne 22. maja 1913.
Franc Ločniškar,
nadučitelj.
• Za Tsebino tega spisa j<s nređni^vo odgovorno le toliko,   kolikor dole ča zakon.
Danssnli list obscga 8 sirani.
Izdajatelj  in  odgovorni  urednik:
Valentin Kopitar. Lastninn in tislc »Naredne tiskarne .
Blsogcstranska poraba. Gotovo ni do mačega zdrav ili, katero se dri tako rr.noco-stransko prrabit!. nego „MoUo-VO fraaCO&kO iganfe in sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaze z njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno iii je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 2"—- Po poštnem povzetji ro-šilja to zdravilo vsak dan lekamar' A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Donaf, Tmcblanben S- V zalogah po ćeželi je ^ahtevati izrecr.: BfOLL-ov preparat zajznamovm z vamostm znamko in podpisom.                             6 33
Kakor otreci pri prsih uspevajo
oni dojenci, ki ob pomanjkanju materinega mleka dobivajo , Kufeke' z mlekom; mirni so, dobro spe, imajo redno prebavo, normalno višanje teže in ne dobe črevesnega katara, driske, bljevanja itd. . K u f e k e " pripcfcča jo za najslastnejšo dojenško hranivo prve zdrav-niške avtoritete ter dela veselje povsod, kier ga uživajo.
Izjava.
Podpisani izjavljam, da so vse vest?, Icatere sem raz§:rjal po raznih lokalih z na-menom Škodovati časti in poštenju gospoda Mihaela Rožanec, črkostavca v Ljubljani in gdč. Marije Kosir, bivše posestnice, sećaj zasebnice v Ljubljani, brex ruke podlage. Zlasti sem se prepriča! o ucrav^enosti prodaje posestva od strani gdč. Marije Kosir in o pravilnem in poštenem, od oblasti rjotrje-nem nakupu istega od strani gosp. Mihaela Rožanec.
Zahvaljujem se goriimenovanima, da sta z ozirom na to mojo izjavo opustila 50dno preganjanje.                                 1908
LJUBLJANA,   dne   27.  maja   1913. ^^^^i ^fjjji    ^*^n ^tj^1^ ^tiu5 ^cir* ^^n^5 fapetni&ki  mojster  In pos- v LiublfanL
MeteoroloSKno poročilo,
	Čas •pazft-vmja	Staije barometri f mm	S« E S	Vetrovi	Nebo
27. 28	2. pop. 9. zv.	739-1 7382 1 736-6	26*1 188 141	st. jzah. sr. jvzh.	jasno oblačno jasno
Srednja    včerajšnja  temperatura   19 1*, norm. 15*5°  Pa da vina v 24 urah 00 mu.
Zahvala.
Ob prerani izgubi naše preljub-Ijene soproge, ozir. matere in sestre, gospe
Ljudmile Vrtačnik
se iskreno zahvaljujemo častiti đu-hovščtni za tola2ila med njeno dolgo in mučno boleznijo, znancem in prijateljem za obiske prf rajnki, kakor tuđi vsem spremi jevalcem k zadnjemu počitku.                                        1915
V LJUBLJANI dne 28. maja 1913.
Žaluiota rodbina Vrtatni*.
ii kmeli Selu
pri Clrkienld,
obalne kopeli, solnčne kopeli, peŠčene
kopeli, otrosko   igrišče, restavracija   in
kavama v  hiŠi,   kranjska  kuhinja,   pri-
poroča                       1761
Ludovik Heidinger, restavrater Hotel    „Sokan",    Selce.
Nb.   Tnkratna   zveza   však   dan s parobrodom v Reko   tja in nazaj.
Spreten, samostojen     1<JJo 1                  1   #           l#
v   vaeh   v  to   stroko   spadaioiih   delih
izurjen, slovenskega in nemškega jezika
zmožen,
Ponudbe   z   zahtevo   plače   in   prepisi
spričeval pod „Tesarsbl polir" na
upravništvo      »Siovtrskera     Nnroda«.
Zabvala.
Za vse iskrene dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti naše predobre srčno ljubljene   sonroge oziroma matere  in stare matere,   gospe
Frančiške Oblak
trgovčeve soproge
kakor tuđi za častečc spremstvo k večnemu počitku izrekamo vsem sorod-nikom prijateljem in znancem, osobito pa čast. duhovŠČini, si. pevskemu društvu »Slavec" za ganljivo petje in ljubeznivim darovalcem prelepih vencev tiašo iskreno, globoko zahvalo.
V Ljubljani, 28. maja 1913.                                                        1914
Žalujoča rodbina Oblak.
Zahvala.
Vsem,   ki   so  nam   izrazili   tolažilno   sočutje  o   priliki   prebridke izgube naše drage hčerke, oziroma sestre, gospodične
M"^_vto<    ^^MBMMh   d^B^^^^k ^^S^^H^H ^^^H^^l                ^^^B«Si9     mB^BH    1^1          ^H^^^^^ H đ^f ^nf «^^*   ^"^j^R^
E^ PL~ T^Sr^T ^C        jar   ^S ■     f^m &M  *J«   ^lT^
KP Ek S&   I   1L         aSma $T<k *^. %# ^% mar Mm.
ki so rajnici poslali toliko ljube zadnje pozdrave in jo spremili z nami k zadnjemu počitku, se srčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolini č. gospodu župniku Ivanu Vrhovniku in darovalcem krasnih vencev.
Ljubljana, dne 28. maja 1913.                                             1913
Zalu|o£a rodbina ZaloUerJeva.
aOSPODJE!
Zaemar pušćati negovanje las, to se bridko maščuje. — — Ni ga čudesnega zdravila» ki bi na gole glave pričaralo lase. — — Zatorej : ne zanemarjajte las, dokler jih še imate. — — Čim prej — tem bolje. — — Zoprno srbenje, prahljaj io njega posledica.   izpadanje las,   ter   prezgodno   osivenje   se   zabrani,
ako kožo na glavi redno negujete z
::  dr. Dralleja brezovo vodo.  :s
Premnogo resnih zdravniŠkih in privatnih  priznalnih  pišem. — — PreizkuSano
že 25 let.--------Solidna notranja vrednost, največja higiena in zanesljivost. —
Enkrat poizkušeno,   vedno rabljeno.
Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in boljših brivnicah. Cena K 2 50 in K 5'—.         Juri Dralle, Podmokli n. L,
Stanovanje
z   2   sobama,   kuhinjo   in   pritiklinami
se tdkoj odda na Vodovodni cesti 29.
1903
imii lEH"
v L|ubliaažv Komenskega ulica 4«
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Usliik io $d-idriwk: Ir. Ft. teine, priur. L kir. odd. del. bolu
~SSHHS~
ki je že poslovala v prodajalnici za moške klobuke, obeh deželnih jezikov zmožna, te sprejme v itaUio službo. Ponudbe z na-
vedbo zahteve plače na            1880 r=^_- Lamberia Chiba « Celju. —-----
S prej me se   im
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Sprejme se s i^. lulijem
mm ladrusa Zagoii2-Št. Peter n. Kr.
1877
Kraievne zasfopnikes
za prodajanje vseh v Avstriji dovoljenih srečk sprejme po vseh krajih neki bančni zavod. — Ponudbe pod šifro: „Lose 3318" na: Baasensteln A Vogler, a. O. Prag^ IL
-----------------------------------,—_----------«,—
vilu i "oom
5 minut od glavnega trga, krasna lega» še 11 let davka prosta, 8 sob in 3 v ::    souterratnu se radi odpotovanja    ::
zelo ugodno proda.      1905
VpraŠanja na upravništvo »SI. Naroda«, spreten   in trezen, se  event.
takoj  spnejme.
Natančne ponudbe z referencami na upravništvo »Siovenskega Naroda«. 1912
veŠča  slovenskega in  nemškega jezika*
ki zna dobro zanesljivo računati, z lepo
pisavo,                      1897
se sprejme pri tvrdki Henrlk ___- Kenda v Ljubljani. z=
\ Zdra vn ik želodca.
1091
Zdravnik želodca
je posebnost ielođčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabostim v želodcu ter radi tega v nobeiti družini   ne   bi   smel   manjkati.
Ženitev.
Izobražen trgovec, 37 let star, lastnik trgovine z mešanim blagom, 2 hiš z gospodarstvom na Spodnjem Stajerskem išče v zakon pridne, zdrave, brhke, vesele, energične deklice iz dobre meščanske hiše, stare od 26 do 33 let. Glavni pogoj: znanje slovenskoga in nemškega jezika v govoru in pisavi, veliko veselje do trgovine in spretnost, da ne pomaga samo pri trgovini nego sem-tertja tuđi sama lahko vodi, dalje znanje gospodinjstva in kuhanja. Želi se nekaj tisoč kron. Stroga diskrecija.                                      1867
Dopisi s sliko pod ,5Sreča 1867" na upravništvo „Slov. Nar.4*

je na prodaj v prav lepem kraju blizu Celja, enonadstropna hiša, gostiina in trgovina z mešanim in manufakturnim blagom.
Velik sadonosnik,  dva orala vinograda, hlev,  ledenica,  klet ter veliko posode za vino, travniki, njive, gozd in velik inventar.
Proda se tuđi sama hiša  z gostilno  in  trgovino s sadnim vrtom in vinogradom.
Pojasnila daje
Hugo Turk v Ljubljani.         1865
Za tO kroti
se dobi eleganten damski prasni plašč ah prahii Jcostum. Bavnotako za 10 K listrasta ali pralna obleka za gospode. Panama slamniki od 6 Knaprej in mod. traki od20h naprej
Angleško sMadišce oblek
O. Hernatcvič, Zjubljana, Mestni trg 5.
V^    a     M            A       1857                  ^                  ^m
■       I                         ■
M. Schmidt.
II teli M 23. maja sli U i imi
:: gala-premiere predstava.::
^Ui
119. štcv.
SLOVENSKI   NAROD,
Stran 7.
Oblebe
po men
najnovejše oblike pri:
B.G5tzl
Ljubljana
Mestni trg 19—Stari trg 8.
315
V                1 •                   v    «1    1858
Trpovski pomocDik
!9 let star, zdrav popolnoma vešč vseh vrst prodajalniškega posla, Dil zaposlen na Kranj-škem 4 leta, iSČe radi izpopolnitve v nem-š*ini službe v kakem večjem mestu Kranjske. Naslov   pove  upravniStvo   »Slov.   Naroda«.
10 hcktarov prekrasnega parka za zračno kopeL Ogljikovokisle toplice (31 stopinj). Vsi riz.-dtetet. zdravilni pripomoćki za vse notranje in živčne bolezni, zlasti za bo-lezni srca, za ženske bolezni in za bolezni —-     presna vijanja                  —••
TOPOLŠICA
Sanatoriisho hopališče      pri Celju (Štajersko).
Šef-zdravnik  dr. Viktor Hecht z Dunaja,1 bivši asistent prof. pl. Dfiringa«
tahmannovo zfiravljenje
za    odebelenje   in    shujšanje«
-         Slovensko govoreč zdravnik.         -i
^r         Dietetsko  krepilno vino     1^09
idealnega učinka za živčno slabost (nevrasteniji, duševnem pre-V napctju, prezgodnjem opeSanju živčnega sistema itd.). „Sanovin11 r   da nove Življenske moči in nove energije, poviša človeško delavnost in veselje do dela in v vsakem pogledu preraja. — „Sanovin11 je si-jajno preizkuSen in presojen, okusen in prijeten. — Velika staklenica stane K 8-—, mala steklenica K 4«50. — BoMn mm
y Marci „zum l:Mf, B.V. Bibus. Dunaj I., Schotlenring U.
k^d Hajv. pokrovi teliš tvom lljeg. ces. in krali. Visokosti pr -asnega gosp. nadvojvode Frana Ferdinanda Avstr.-Esie.
kW Jadranska razstava
Đttnaj 1913 G. kr. Frater                     Maj-Oktober
Odprto ^d 10. dopolđne do 2. popoldne.
Omi ..T^FifflMU"
z dependanco „Bellevue" v Bohinjski Bistrici
1906                          |j                J                J*#                   •*                   •
$b oola god mii pogon ? hih
%2l čas od 1. junija do 30. sept t I.
Ponudbe od solventnih   refiektantov naj se pošljejo na naslov:
Likvid. odbor  hot. del.  družbe  „Triglav"  v  Ljubljani.
Priporoča se
ANTON ŠARC
trgovina s perilom, pralnica in likalnka
Ljubljana, Selenburgova ulica 5.
874
Ivan Jax& sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
»©mi* koies iiiain'utroii
irciplatd m a"" "*""• to **
leziDje f hiii.
Pisalni stroj i
„ADLER",
'pletilii stroji
vs«h   veliko««.
Lepo kočijo
malo rabljeno, lahko tuđi za eno vprego in
SANI     18n
::   zraven, ki se  nataknejo ter popolno    ::
opravo za 2 konja
proda po ugodni ceni
A. Jngovlćf Kriko, Dolenjsko.
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se   na   zahtevanje   tuđi   na  dom.     257
Parna žaga SCAONETTI, za skladlščem državnoga kolodvora«
Jermenarskl in sedlarskl
nni^iiSiiilpi
tcr  izkušeni delavci
se tak oj sprejmo.
Vprašacja z naredbo znanja ter zahtevo
plače   oz.   predstavljanje    pri    tvornici
za usnjate  izdelke
Krlčtof Nenner, Celovec.
Pozor vrtnarji!
Proda se v Sp. Siški
v • •  i               i • • w
jako pnpraven  za   vrtnarja. — Zraven se proda            1784
vti stavbnih parcd.
Več se izve v Spodnji Siški št. 22.
Za večje tvorniško podjetje v Ljubljani se išče             1834
oz. knjigovodja,
(event. tuđi ženska moč)
ki mora biti popolnoma vešč slovenske in nemške korespondence ali knjigovodstva; laščine zmožni imajo prednost. Reflektira se le na dobro in stalno moč. Ponudbe z navedbo referenc ter zahtevo plače oaj se pošljejo na upravniStvo »Slov.  Naroda«  pod   „Stalno 1212".
Proti praha]em, lnskinam in izpadanju las
dtoliij* najbolji* prlsenana
Tn-cMD nnfctura
sol Ias9
kmtera    okrepAuj*    laslftče,    ed«tranju|« lutke in prepreduje lipadanje I as.
i at^kleMlMiK nnvedem i Iup«m«.
Raspoiilja  se %  obratno poSto  ne  manj kot dve ftekleoici.
2aloga vteh prolikulonlh idrtvil, modlo. mllf modiolnal. vhtv ftp#ol)all-tot, najflnojilh ptrfumov, klrurtiiklh obvoi, tvof ih mlnoralnlh vod Hd.
Dež. lekunra mtam Lensteka
vLMI|mI Ruljm mit U. L
polog novosgrajeneg« Fnn loieforega
jublL aotta.                17
V  t*\   l«karml   «*Mv«f*   mdravtl«  te« Um lnhilihifc fclajata l«*~ MradM, t. kr. loteta« «owm te okr. kofadim Ma«aina v M«MUaL
WmffmWMh
liajbolJŽe za želodec.
Pri gorećici, moleniih prebave, pomanik&aiiz slasti
ne zamudite uživati po jedi lekarnarja
Schaumanna želodčno sol
ali pastilfe žolodčne soiL Ti domaći zdravili sta se Že več nego 40 let z zanesljivim in točnim učinkom najbolje obnašali in jih tuđi zdravniki najtopleje priporočajo. — Ponaredbe zavračajte in zahtevajte izrecno Scbannaanna ielodćno sol po K 2*50. — Razpošilja ]o vsak dan po = pošti od 2 škatljic naprej edlni Izdelotalec =
JUL. SCHAUMANN, lekarnar,  Stockerau pri Dunaju.
Dobiva se tuđi po vseh lekarnah.
Dobiva se tuđi po vseb lekamab
Heprimeren učinek.
m
o >
a
« c m
3
i    L
o »
ti a
*
o
9
ir
GVV*       •                   1     •
na (jorenjskgm s 50 orali travnikov ingozda
GraŠčina stoji v prav lepem kraju v solnčni legi in ima vodovod v poslopju ia na vrtu. Po ribniku se lahko vozi s čolnom. Okolica je krasna, kjer se prijetno prebiva v zimskem in poletnem Časa Pojasnila daje g. HuffO Tnrk V Ljubljani«
znašajo pri vsakoletnih 6 žrebanjih                        1677
glavni dobitkl turskih srečk!
Vsaka   srećka   zadene   in   Ima   trajno    denarno   vrednostl
Kupnina se poravna v mesečnih obrokih  po samo 4 krone  75 vin.   Kupee dobi izključno igralno pravico 2e po vplačUu prvega obroka.
mm-   Prihodnje irebanje dne 1. junija 1913.   ^n
2,3S7.000 kron ozir. Irankov
znašajo pri vsakoletnih 15 Žrebanjih glavni dobitki izborne skupine 4 srečk na mes. obroke pa samo 6 K 25 v. Prospekte z natančnimi pojasnili razpošilja:
Češke industr. banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
=   Sprejmejo se provizijski zastopniki.   ^:^
St. 13094.     _______                                                                                    1907
V nedeljo, dne 1. junija t I. ob 3. uri popoldne se bo oddala
potom javne dražbe v naiem košnja
mOStnO  SOnOŽOtl  V  Crni  vaslp   ki  služi za kemično posku^ališče.
V   ponedelfek,   dae 2. junija t. L ob   9. uri   dopolđne  se   odda   košnja
moatalb senožeti pri Podturnskem gradu (Tivoli).
V   torek,   dae   3.  junija   t.   1.   ob   9. fc uri   dopolđne   se odda   košnja na
ljubljanskom gradu.
V  sredo, dne 4. junija t. L  ob 9,   uri dopolđne   se odda   koŠnja  mest-
nib travnikov pri Kolosi|iy ob BravJ! poti, v Rakovi JeUi, Crnih Jarkih in v Upah.
V  četrtek,  dne 5. junija t. 1. ob 0. uri dopolđne se odda kosnja mestnib
travnikov pod Bakovnikom in na IlovicL
V   nedeljo,  dne 8. juniia  t. 1. ob 3.  uri  popoldne se odda   košnja
Joiuvitarioo pod Hargam (Pddpečjo).
ZbiraližČe najemnikov za senožeti v Crni vaši, pri Podturnskem gradu na Ljubljanskem gradu in Jezuvitarice pod Margomna dotičnih travnikih; zbiraliŠče najemnikov za travnik pri Koleziji ob 9. uri pri Koleziji; za travnike v Rakovi jelsi ob 10. uri pri mostu čez Mali graben; zbirališče najemnikov za travnike pod Rakovnikom in Ilovici na tratniku pod Rakovnikom.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
Unć 21. maja 1913.
Stran 8.
SLOVENSKI    NAROD.
119 štev.
Priporocamo našim -   gospodinjam   z
KOLINSKO CIKORIJO
u edine slovenske * tovarne v Ljubljani
Kdor potaje v Primorje.
naj obašče            345
flalel Bristol. ReKa
80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavama, restavracija z iz-▼rstno kuhinjo.                  Zmerne cene.
Eđinl   slovenski   hotel   na  Bebi
Spoštovanjem             per0  Trpinac.
Izgnbil se ie    19C4
srebrn etui za svalcice
z emajlirano Štiriperesno deteljico. — Pošteni najditelj si etui lahko obdrž\ ako mi vrne le v njem nahajajoče se iz izvrstnega papirja Abadie narejene stročnice za svalČice. — Odda na i se v upravniŠtvu »SI. Nar.« pod „Abadie".
IIUJVCLJU LlllUyU Ul, jlllClUe, LlUlllllIC Hl tllijlillllllCj
Nainižje cene!                                             Najnižje cene!
BriljiDtni prstani (pristni U) od 15 K naprej Diamantni prsUii .   .   .   . .  1# •     » U kar. zlati prstani   .   .   . W3*»w Briljantni ahani    .   .   .   . • M ,     „ 14kar. zlati nhaai     .   .    . „3*50,     „ 14 kar. zlate zapestnice .    . w  18 „     w	14kar. zlate zapestnice z nro od 80 K naprej Srebrne zapestnice z nro    . „  18 n     „ Srebrne tula zapestnice z uro „ 20 .     „ 14 kar. zlate damske ure   . , 20 „     . Ukar. zlate dam. ure z brilj. , 48 „     „ 14 kar. zlate dam. ure z diam.  „  28 n	14 kar. zlate damske verižice od 19 K naprej 14 kar. zlati   damski   collier w    9 „     „ 14 kar. zlate moške verižice „ 19 „     „ 14 kar. zlate inoske ure.    . „ 40 „     „ 14 „ zlate m. ore z dvoj. pok. n 60 „     „ i. t. d.              I. t. d.              i. t. d.
Hlkanka zaloga bi. niffit. zlalfli. srelmilĐ 1b niHIntlli. kitai ni Insl ? mulu stroKo giiaiaD predmeti, w\\\i manenate me itt
Moje cene so stavljene taSto nizko, da kljubujem   največji konkurenci  in nudim svojim  cenjenira  cđfeir.alcen&  največjo   in  najobširaejšo  jamstvo.
»fiiffnnr glavna in razpoSilsa trgovina. Glavni tro St 25 U  \\\\\m\ . jlillllij! noriruznicd in dslavoica, k Petra testa ita. 8 U. JiIIiiIIjI
Lasroa prstokel'uaaa r/ornlca u v Sviti. — TnoniSka znamka JU". - EiKdo zastapstvo za Hraajska tvornice in „Zenitu".
J. Zamljen
ćevlj arski  moj ster
v Ljubljani, Gradišće 4
izvršuje vsa čevljarska   dela   do   najfi-nejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje   tuđi   prave   gorske  in telovadske čevlje. .
Za  naročila  z dežele   zađostuje   kot  mera priposlan čevelj.                  237
V na|em se da|e18S2
9            • •
v blši št. 8 v Gospiću
v srediŠču mesta kraj katoliške cerkve. S pekarijo je spojena maloprodaja žganja in slaŠČičarna. Leta 1911 je bilo prometa z moko K 30.00G'—, ki pa se je že podvojil. — Ponudbe sprejema in pojasnila daje lastnik hiše
i S. Pavelić, Gospić na Ervaškem.
PRVU imm loiuiia imim
parfumerija, fotografična manufaktura itđ.
Ob!?slvpno koneicoirana wM ttov.
Ustanovljena leta 1897.
Lintoljasa, Židovska nlica 1.
Ceniki  na razpolago.
Ceniki na razpolago.
umetni in trgovski vrtnar
■Mfi si.".«. rt'iost»ii. na se ciSnja ivtg«»
cvetlični salon
Pod Trančo.     48
Velika isi! ? seliili nmi
imm m'm, nm trakov '• i
Okusno delo in  zmerne   ce.e
Znnanfa naročila točno.
Mia na \M M si. ii
Specialna modna in spori na trgovina za gospode in dečke
J. KETTE
^^^=   Ljubljana            -
Franca Jože/a cesta štev. 3
pripofoča najmoelernejše srajce, kravate, rokamce, nogavice, iepne robee, palice, delnike itd. iUL Velika izbira modernih Idobukov, ===== siamnikov in čepić Ud. ^^
T              1 *               v   #1
19 let star, zmožen obeh deželnih jezikov, izurjen manufakturne stroke, želi nastopiti mesto v kako večjo manufakturno ev. tuđi v galanterijsko trgovino v Ljubljani. Vstop 1. event. 15. julija. Ponudbe se rrosijo pod „A. E." postao leteće Eranj, Oorenjsko.
1884
pristno brnsko blago
Sporaladanska in poletna sezija 1913.
Kupon   m   3-10   đolsj   i
n p3pq!hq moSKo clMo '
(suknja,   hlače,  telovnik) I n      stane samo      :: I
1   kupon    7   kron
1   knpon 10   kron
1   knpon 15   Kron
1   knpon 17   kron
1   knpon 20   kron
Kupon za crno salonsko obleko K 20 —, dalje blago za površnike, turistovski !o-den, svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah :: kot solidna in poštena vrlo ^nara :: Zaloga tvornice za sukno
Siegel-isnko! v Brnu (Brnenn).
B«ef"   Vzorct gratis fta franko.     ^3mm
Od tesca. da direktno naročaio b!a^o pri firmi Siec:e'-lmnof na tvornBkem kraju, imajo privatni odjernalci veliko prednost Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tuđi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneje in natančno po vzorcu.       517
Najboljša in najzdravejša
barva
zo ioss in bFOui
je dr. Drallea „NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Šfefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo ši- 1. Lasfie kite, fiortla^e in mrežice vseh vrst; gledališćne in toaletne -             potrebščine itd.  —-------
vseb dežela izposluje inženir                                          94
ML* CwJEM-<KSS«^^aLJJS»   oblastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilferstrasse šf. 37.
Modni salon
Stuchly - jMaschke

naznanja in priporoča častitim damam tu in na deželi svojo krasno izbiro ravnokar doslih
dusalsklli ic pariili m&n kakor najveuo zaloga šnertni!
Zalni kSobuki vedno v zalogi.
Popravila se -točno izvr&ujejo.         1463       Cene brez konkurence!
Kako   preprosfo   je   tako   čišćenje!
Da ste očistili navaden ali panamski slamnik, je bilo preje treba mnogo Časa in denarja. S »Strobinom« pa lahko vsak tuđi naj-dražji (moški, damski in otroŠki) slamnik v malo minutah igraje lahko sami očistite, in kar je posebne vrednosti, brez škode za kite in obliko. »Strobin« se je že railijonkrat obnese!, in tuđi Vi boste po enkratnem poskusu prepričan pristaš »Strobina«. Zavitck stane 30 h in se dobiva po lekarnah, drogerijah in trgovinah z milom. Zahtevajte izrecno »Strobin« ker prodajajo
tudi škodljive in ničvredne ponaredbe. Feliz Griensteidl, Dunaj I lp Sonnenfelsg. 3.
Priporoča se domaća
kiiltkiiiski liiiiiu
HačcU & Ko.
Franca Jotela cesta 3.
: Sprejemajo se naraOla po meri.
i    tor  »•  Izvrše  točno ia solidno.
i
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
Solidna   postrežba.   —   Najniije   cene.