SLOVENSKI
MM
CELOVEC SREDA 27. JULiJ 1988
Letnik XL!II. Štev.32(2392)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
700 din
P. b. b.
!ju!)Tjanski
proces še ni končan!
Priprave na iočevanje: ,,Gradite nove razrede!"
Pred vojaškim sodiščem v torek popotdne še m bita zaključena razprava proti Janši. Borštnerju, Zavrlu in Tasiču. Zakijuček obravnave je bi) napovedan za popotdne. ni pa še bito jasno, kdaj in kako bo izrečena sodba. Po zakonu ima sodišče možnost, da jo objavi v roku treh dni. O ozadjih. protestih in poteku poročamo na 2. in 3. strani.
Da so oblasti očitno odtočene dostedno izpeljati ločevanje, dokazujejo primeri, ko celo od občin zahtevajo, da obstoječe šole pregradijo ali pa celo dogradijo nove razrede. Tako hočejo doseči dovoljšnje število razredov, v katerih bi lahko izpeljali popolno ločevanje po jezikovnih kriterijih. Tako so na primer oblasti tudi ob občine Bilčovs zahtevale, naj prezida avlo v
nedavno dograjeni šoli. Kakor smo izvedeli iz Bilčovsa, občina tega sicer noče storiti, zato pa bodo uredili nov razred v glasbeni sobi. Seveda tega prostora potem tudi oddelek, tako slovenski kot nemški, glasbene šole ne bo mogel več uporabljati, zato ga bodo - kakor kaže - premestili v staro ljudsko šolo. Za prihodnje leto pa tudi v Bilčovsu načrtujejo dogradnjo pri novi šoli.
Delo v vročini je zelo naporno, a ga je kljub temu treba opraviti. Zato so se člani kolektivov ZSO in tiskarne Drava minuli petek odpravili v hladno senco k Primžu nad Žitaro vasjo, da se za nekaj nr osvežijo in spočijejo. Oh domači gostoljubnosti in zakuski je čas hitro minil. Veselo razpoloženje udeležencev je pokazalo, da bi kazalo v prihodnje prirediti še več takih srečanj, saj se oh tem krepi medsebojno zaupanje in tovarištvo.
Po Ktzsodbi ustavnega sodišča: prepoved NDP?
Ustavno sodišče je 25. junija ugotovilo protiustavnost NDP (National-demo-kratische Partei). Utemeljitev vrhovnih sodnikov je neizpodbitna in povsem potrjuje vsa opozorila avstrijskih antifašistov: ..Strankin program izhaja iz biološko-rasističnega pojmovanja naroda in že zaradi tega v bistvu sledi nacionalistični ideologiji. Program NDP vsebuje zahteve po ..vrnitvi l. T945 zaplenjenih in zasedenih nemških vzhodnih področij onstran Odre in Nise", po
varovanju nemške narodne enotnosti in po ..zaščiti ogroženega življenjskega prostora nemškega naroda". To pa je velikonemška propaganda. Program NDP je po vsebini in po besedišču sličen bivšemu programu NSdAP(...).
Večdnevnemu molku notranjega ministrstva je sledita napoved, da bodo zdaj preverili, ali ne bi kazalo NDP povsem prepovedati. Status pravne osebe ji ministrstvo odreka že od leta 1986. Že 1. 1985 je ustavno sodišče opozorilo vse državne
oblasti, da morajo preprečevati oživljanje nacizma in da se v ta namen lahko neposredno poslužujejo ustavnih določil o prepovedi take dejavnosti ter državne pogodbe. Pred tem odgovorne oblasti kajpada niso hotele ničesar podvzeti; izgovarjale so se na nejasnosti glede pristojnosti.
Vendar NDP kot organizacija lahko še vedno nemoteno razvija svojo dejavnost. Bodo zdaj ugotovitvam juristov sledili tudi resni ukrepi? Sama dejavnost NDP v treh desetletjih je dovoljšen povod za
to. Pomislimo samo na bombne atentate s smrtnimi žrtvami, ki so jih po Burgerjevem nalogu izvedli na Južnem Tirolskem v šestdesetih letih (v Italiji je bil za to obsojen na dosmrtno ječo); ali pa na serijo bombnih atentatov (storilci iz kroga NDP, nekateri zato celo obsojeni!) leta 1982 na Dunaju. Vendar o avstrijskih razmerah še največ pove dejstvo, da so predsedniku taiste NDP, Nor-bertu Burgerju I. 1980 dovolili kandidirati pri volitvah za zveznega predsednika...
Ne samo proti NDP
ZSO pozdravlja razsodbo o NDP ter pričakuje s strani notranjega ministra odločne ukrepe ne samo proti NDP, saj se na Koroškem dejavnosti in strukture desnoekstrem-nih in nemškonacionalnih organizacij - še posebno v agitaciji proti slovenski manjšini - prepletajo, kar npr. dokazujejo stiki med Burgerjem, Scrinzijem in Haiderjem. Ukrepom proti NDP morajo končno slediti tudi jasni ukrepi zoper protimanjšinske organizacije in njihove dejavnosti. To je zahteva ZSO, je dejal njen tajnik dr. Marjan Sturm.
PREBERITE
na
strani
2	Predsedstvo ZSO na obisku pri SZDL Slovenije
3	Mednarodni obzornik
4	Občinska seja v Šentjakobu
5	Diese Woche im Slovenski vestnik
6	Problemi pri MePZ „Zarja"
8	Razstava Zorke L.-Weiss
9	Protestno branje v Ljubljani
10 Vestnikov roman
12 Nogomet: jesenski ireb
i m	A! M! g:	HB j
		
VeHko zanimanje za kuiturni bus v Piiberku
V Pliberku na jazz-festi-valu se je letos prvič pojavil tudi kulturni bus, ki počitniške goste in domačine informira o življenju in zahtevah
koroških Slovencev. Zanimanje za razstavo in ponujeno literaturo je bilo veliko, interesenti pa so ugotovili, da so prav s to iniciativo lahko
poglobili svojo obveščenost o problemih koroških Slovencev. Kulturni bus se bo v naslednjih tednih pojavil skoraj v vseh središčih Koroške.
Koroška proti
Ustimo
manjšinah
Na letošnji konferenci regij Evrope v Kopenhagnu so poročali, da sta koroški deželni glavar Wagner in predsednik deželnega zbora Schantl na seji Evropskega sveta glasovala proti evropski listini o zaščiti regionalnih in manjšinskih jezikov. Kot pravi znani znanstvenik dr.
Theodor Veiter, sta glasovala proti listini, ker da je menda „to le delo južnih Tirolcev, in ker bi iz tega lahko sledile ponovne zahteve koroških Slovencev."
Sploh pa priznani strokovnjak Veiter kritizira, da se Koroška ne udeležuje več sej konference evropskih regij, ker se očitno noče več posvečati vprašanjem federalizma in regionalizma, ki izpostavljajo kot enakovredne nosilce tudi etnične manjšine.
KOMENTAR
/MSOyRAŠ7VO
Kar ic /e zače/o v ^oAoio na ;e/ev/z/y.sAcn: za.s/on;; $ .s//Aa;w/ /z Sarajeva (pr/ oAmp/jaJ; so žvižga/; av.sir/jsA/rr; s*por;;a-Aom, neAaj Jesedei/j prej pa so ;n;re//A avsiro-ogr-.sAega pres/o/onas/edn/Aa FerJ/rtanJaj, naj A/ pr/-speva/o F /en; a, Ja /a se poJoAe sovraštva /neJ /i v.s/r/jn /a /ago.s/avi/o oJpravde - a// pa za zaee-/eA vsaj cnnJJe.
FoJa oJJaja saaia a/ s/ažZ/a /ema nantenn. /Vaj-prej so /n/ervjnva/; ne Aaj Je/avcev /z Vagos/av/je, A/ Je/a/o neAye v Av^/r/p. /Vaaiesio Ja /a pr/Aaza//, AaAšn/ goap so /e-J z Jaeva v Jaa /zposia v/jrn/, pa so s/ raje pr/sArAe// ir/ zJoraee, A/ so Jva/J/, AaAo sreča/ so, Ja sraejo Je/aJ v /1 vsirij;. Ko/ p/č/co aa „/" pa so vA/ja-č/A' enega, A/ je a Jar// se po Aoro^A/A .S7oveae;7i /a jaa „sveiova/", aaj greJo v Vagos/av/jo, če j/ra v ztvs-/r;j; a/ Aaj všfeč.
7'o je /a/a goiovo po.s/a-si/ca za preJseJ/aAa /7e;-aiaiJ/easia Fe/Jaerja, A/ so ga povrA /ega .s*e aeorae-jeao prepačča// A AeseJ/. Že io je Jovo/j.s"ea vzroA, Ja vsaj poJvoaaaio o saa-s/a oJJaje, A/ že// a;eaJa pr/spevaJ A z/J/ževaaja /a as/varjaaja A//me, v A afer; A/ /aAAo zaiaajževa// poJoAe sovra.sVva /a preJ-soJAe.
Fo Ja pr/.sJo je .fe Jo Anj-.fega.' Fe/Jaer je /iasvopa/ Ao; aeAaA zasiopa/A vse KorovAe. /a Ao/ /aA se je zagaa/ pro// Jvojez/č-nemn /)ogos/ažja /a asivarja/ vas, Ao; Ja JaAova/A/ aa jažaea; KoroAAen; /zvajajo /teAe vrsie J/A;a;aro aaJ nem-s'Ao govoreč/aa KoroA/. Fo/eg ;ega pa je začaJ//o fe ;o, Ja v /ej oJJaj/ a/so oaiogoč/// spregovor/a a/a eaeaia preJs/ava/Aa s/o-veasA/A orgaa/zac/j, ;en;-več Ja so vA/jač/// sarao Jr. Va/eaZ/aa/azAa. Fapa - čeprav je siroAovajaA za fo/sAa /a eerAveaa vprašaja - prav aa /a a/a a/ oJgovor//. FaAo je /a/a s'A o Ja Jvojaa. Z/FF. A/ je oJJajo pr/prav// v soJe/o-vaaja z raeičaasA/a; //sioai .S'a/z/a;rger /VaiA-r/c/aea, je pr/Aaza/ Jos/ej aajs/aA.š p o Jo A o o Aoro-<A/A .S7oveae/A, AArad pa s ra tVo// /n Jer A/aar /a 7/io/aa.s F/ncA o.sra/a JejaasAo saraa, Ao sra vsaj aeAo/ZAo pro;es;/ra/a proa aapačaeata pr/Aazova-aja. Zaiorej ve/ja ago/ov/-;/, Ja oJaja a/AaAor a/ Joseg/a zas/av/jeaega e//ja, reaiveč Ja je z aesivaraaa pr/Aazo/a preJsoJAe /a sovraAvo sarao š pog/oA//a.
Prec/s/a vn/AZ ZSO na razgovoru pr/ SZDL
Predstavniki ZSO
na pogovoru pn RK SZDL Slovenije
Po občnem zboru ZSO je bila pretekto sredo delegacija v sestavu - predsednik dip). inž. Feiiks Wieser, tajnik dr. Marjan Sturm, Janez Wutte-Luc, dr. Vladimir Wakounig in dr. Teodor Domej na razgovoru pri Predsedstvu repu-biiške konference SZDL Sio-venije. Sprejeta sta jih predsednik Jože Smotte in etan izvršnega odbora Predsedstva in predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja Željko Jeglič.
Predstavniki ZSO so obrazložili svoje poglede na aktualno politično problematiko s posebnim ozirom na
šolstvo. Dejanski razvoj dvojezičnega šolstva, so menili predstavniki, je potrdil pravilnost ocene ZSO. Govorili so o nadaljnjih ukrepih ZSO kot sta ustanovitev komisije, ki bo spremljala izvajanje novega šolskega zakona, in pravnopolitični postopek pri ustavnem sodišču.
Dogovorjeno je bilo, da bo jeseni predsedstvo RK SZDL Slovenije obravnavalo problematiko slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Obe pogovorni strani sta se poglobljeno medsebojno informirali o aktualnem političnem položaju.
Šotska komisija
Kot smo že poročali, je Strokovno združenje pedagoških delavcev ustanovilo svojo komisijo, ki bo spremljala vsa dogajanja in nepravilnosti v zvezi z novim šolskim zakonom. K sodelovanju je povabila tudi strokovnjake s celovške univerze ter člane avstrijske rektorske konference. Nekateri od teh so že potrdili svoje sodelovanje. Komisija pa je vabilo naslovila tudi mednarodnim strokovnjakom. Za koordinatorja so izbrali dr. Teodorja Domeja, ki ho strokovno spremljal vsa dogaja- Koordinator c/r. nja v zvezi s šolstvom.	Teodor Domej.

Fred voja.sn/co n;; Fo.šAZ ce.s/; v /Ji/A/ja n/ se je v ponede/jeA že Jop n/dr; e zAra/o več s/o Lj;/A-/jančanov, A/ so n; Zrno ca A n//, A daj Ao /z .sodne dvorane pr/.šc/ /re/jeoA/ožen; nredn/A AL/nJ/ne Franc/ Zavr/. L.sc dopo/Jne so .se v ča.s/n; cZv;7nZ .s/raž/ izmenjava/; pZonZrj; m/ad/nc/, nmer-nZAZ Zn drag;', pod .s/oven.sAo z as/a v o pa so po/aga/Z šerp A e cve/ja .s/ar/ Zn m/ad/. A/a/o pred 76. aro ^e je po o^m/A araA oAravnave na vrai/A pr/Aaza/ Franc; Zavr/ Zn Z/adje ser ga nav-daieno pozdrav;/;'. V Are/j.sZ ZzjavZ je poveda/, da je Zme/ /ožZ/ec sA/e^pner Aesee/er Zn da pr/čaAaje razg/a.sZiev .s o e/A najverjetneje v ioreA, za.se pa da pr/čaAaje oprrr.s/;7no serd/ro, Aar ser vsZ zAran/ navdaženo pozdrav;'/;'.
Proces vznei
Začetek delovnega tedna je minil v znamenju nadaljevanja sodnega procesa proti Ivanu Borštnerju, Franciju Zavrlu, Davidu Tasiču in Janezu Janši. Četverica je v ponedeljek že ob 7.30 sedla na zatožno klop in tako se je začel peti dan sojenja pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, v vojašnici na Roški cesti.
Demokratična slovenska javnost se je v zadnjih tednih dobesedno poistovetila z obtoženimi. Tako se je v Mostecu pri Ljubljani na Dan vstaje, minuli petek, zbralo petnajstti-soč ljudi. Govorniki so izražali ogorčenje, največji aplavz med njimi pa je požel Franci Zavrl, edini obtoženi, ki se brani s prostosti. V nastopu je obsodil stališče predsedstva Jugoslavije in slovenske politike do samega sojenja in postopkov vojaškega sodišča.
Ogorčenje javnosti je največje zaradi rabe srbohrvat-skega jezika na sojenju, zavrnitve civilnih zagovornikov, izločitve javnosti in neupravičenega pripora obtoženih. Glede rabe srbohrvatskega jezika je predsednik vrhovnega vojaškega sodišča za javnost sporočil: vprašanje jezika, v katerem poteka postopek na vojaških sodiščih urejajo določila 3. člena zakona o vojaških sodiš-
čih in 21. člena poslovni! delu vojaških sodišč prve nje. Ta določa, da p' postopek na vojaškem so< v enem izmed jezikov natt. Jugoslavije. Senat se je v M* ljani pač odločil za srboh^ čino in ciniki pravijo, dajii pravzaprav ugodno, saj ^ lahko tudi za albanščino, f Že ves čas od prve aret^ 31. maja potekajo med p!' niki (in žal še pogosteje 1 laiki) razprave o tem, a!j obtoženi lahko imeli ci'0 zagovornike in ali gre r#] tako naravo vojaških d' mentov, da je treba izločit! nost. Višek zaostritve j^ prvi dan obravnave na soLj v ponedeljek, 18. j*l
Obravnava se je resda
e
javno, vendar samo slabn^ Predsednik senata je tedajL roči), da je javnost izklju(L saj se bo tako ohranila voj^j tajnost. Tedaj pa je sledi! ^ hujši udarec pravu: set^j izključil navzočnost pred^ nikov katedre za kazet. pravne znanosti ljublja^ pravne fakultete, zaslug profesorja dr. Petra K"!* prof. dr. Ljuba Bavcof)
doc. mag. Ivana Beleta. tAjr zložitev senata, ki mu je P
sedoval polkovnik mag.
P'4
Vlaisavljevič, namreč,
izkazan nikakršen znanS'

Nov zakon za žrtve nacizma
V 15. in 19. številki Slovenskega vestnika smo prizadete bralce opozorili na enkratno odškodnino protifašističnim borcem in žrtvam fašizma, za katero lahko zaprosite do konca tega leta. Opozarjamo vas še na nekatere druge spremembe. Tokrat v zvezi z ..uradnim potrdilom" (Amts-bescheinigung).
Do sedaj so bili imetniki ..uradnega potrdila" tisti, ki so bili najmanj 6 mesecev v kacetu ali gestapo-taborišču. Po novem zakonu pa imajo pravico do ..uradnega potrdila" tudi osebe, ki so bile
zaradi nacionalnih ali rasnih vzrokov - med njimi veliko izseljenih Slovencev in Ciganov - najmanj eno leto v pripornih taboriščih (Anhaltcla-ger). Medtem, ko imajo imetniki ..izkaznice za žrtve" pravico do pokojnine ali preživnine po zakonu o oskrbi žrtev, imajo imetniki ..uradnega potrdila" od L 7. 1988 dalje tudi pravico do posebne pokojnine za žrtve (Opfer-rente). Vsi, za katere velja novi zakon in še niso prejeli formularjev za ..uradno potrdilo". naj zanje zaprosijo pri koroški deželni vladi, na
oddelku 14, pri gospodu Sagerschnigu. Nadalje imetniki ..uradnega potrdila" lahko odpišejo določeno vsoto pri davkih, zaprosijo pa lahko tudi za različne podpore. Kljub novemu zakonu pa ostaja dolg žrtvam nacizma velik. Ge pomislimo, da so nekaterim še pred leti žandarji odvzemali „izka-znicc za žrtve" (in to brez vsakršne	utemeljitve),
vidimo da uradna Avstrija še vedno omalovažuje žrtve Hitlerjeva fašizma in ne ceni njihovega prispevka k osvoboditvi.
Popravek:
V komentarju dr. Francija Zwittra ml. v pretekli številki je naš tiskarski škrat podvzel podel napad na avstrijske socialiste. V ugotovitvi avtorja, češ da socialisti dajejo vtis zmedenosti, je nepridiprav v stavku „kakor zajec pred kačo opazujejo hajko na kiparja iti antifašista Hrdlič-ka" zamenjal glagol ..opazujejo" z glagolom ..uprizarja-jo". Tako je bila žal izražena izpovedi avtorja nasprotna misel. Vendar s tem popravkom nikakor nočemo reci, da je zadržanje socialistov pravilno ali da jc njihov;) krivda kaj manjša.
'rja duhove!
-s, ki bi utemijevai nji-o navzočnost, je naieteia .ostre obsodbe vse demokra-^^oosti. Najboij ogor-pa so biti seveda pravniki, ^^"oga in nepričakova-
tif^s3 pn ,^j
'j! ločitev predstavnika Odra za varstvo človekovih ravic Igorja Bavčarja, novi--^Bev in vseh drugih, razen pjznjih sorodnikov in polno-'. oih otrok obtožencev. S tem a-Je končala tudi navzočnost 'jetnika Draga Demšarja, govornika Francija Zavrla.
Demšar, ki je imel uradno Zavrlovo pooblastilo, ni hotel zapustiti sodne dvorane. Po ostrem dialogu s polkovnikom Vlaisavljevičem so Demšarja dobesedno odstranili iz dvorane.
Dejavnost Odbora za varstvo človekovih pravic, kateremu je do 21. julija pristopilo že več kot 900 organizacij in skoraj 70 tisoč posameznih podpisnikov, je še vedno usmerjena v brezkompromisni boj za pravice vseh štirih obtoženih	Danilo Hinič
j^odpisarti koroški avtorji/avtorice, ki smo nekateri že z literar-branjem na sedežu DSP v Ljubljani izrazili solidarnost s Janezom Janšo, Davidom Tasičem, Ivanom Borštner-s Francijem Zavrlom, to še enkrat izrecno potrjujemo. 'L ° .zaskrbljeni in zgorženi zasledujemo vojaško sojenje za tjurdimi vrati in zahtevamo, da se priprte takoj izpusti, da se jim t<\jr9oči obramba s prostosti in svobodna izbira civilnega 'i',Jokala, daje sodna obravnava javna in v skladu z mednarod-it ' hačeli človekovih pravic ter da poteka v materinem jeziku in '^lik enakopravnih, suverenih odnosov med narodi in repu-J', v Jugoslaviji.
"L. 3sa iskrena podpora velja Odboru za varstvo človekovih
'"c in vsem demokratičnim silam v Sloveniji in Jugoslaviji, ki žjjTjsutrudno borijo za demokracijo, enakopravnost, osnovne tl' pekove pravice in uveljavljanje civilne družbe.
da Jugoslavija zaradi gospodarske in politične krize skušala še naprej uporabljati represivnih metod proti kritič-f ^ 'h drugačemislečim članom družbe.
j *^rej Kokot, Cvetka Lipuš, Jani Osvvald, France Merkač,
„	Maja Haderlap, Janko Ferk
-' '^ec, 22. julija 1988
Proces proti Hicscrju bo /daj v Innsbrucku. Mu bodo tam podetiii častno čtanstvo v kompanijah birotskib strelcev?
L
Zahodnonemški sindikaHsti na obisku v Južni Afriki
BONN. /7<r;.s;;o raz/;Aovan/'e !aparr/;N<7) v Jaza; A/r/A; se veJao traja, vea<7arpa se je za/ror?aoaea!Š^e/aM smrMzrfM Aot'/-aars&;'A Je/avcev (/G MetaZ/j Aonec aaaa/ega terZaa posrečt/o aeZraj, A'ar bo po vsej verjetnost;' močno razs;'r;7o manevrsA; prostor črnsAJb stnrZ/Aatov v Vnžn; A/h'A/. PrerZserZnZA tega s;'n-rZtAata Franz -StetnAnb/er je or/ večtne ve/tA/b Aoncernov, At' /majo svoje por/ražn/ce v ,/azn/ /1 jr/A/, r/ob;7 zagotov;7o, r/a bor/o v or/nos/b z 7MŽnoa/r;TA;7?r;' črnsA/m/ s/nr//Aat/ ravna/; po prav;7;'b, A; ve/jajo tar/; za or/nose mer/ s;'nr/;Aatom /n r/e/or/a-ja/r ; v ZRN.
Beigija rešuje svoj jezikovni konfiikt
BRUSELJ. Belgijski kralj Baudouin je preteklo sredo napovedal ustavno spremembo. Belgija naj bi postala zvezna država. Uvedba zveznega statusa bi lahko bistveno prispevala k temu, da delovanja belgijske vlade ne bi več bremenil dolgoletni jezikovni konflikt med Flamci in Valonci. Tudi koalicijska vlada krščanskih demokratov in socialistov pod vodstvom ministrskega predsednika Martensa je prepričana, da bodo s povečanjem regionalnih kompetenc Flamske in Valonske konflikti pojenjali.
\l ARI \\ Sl l)\l \K
Stcinkuhlerjev uspeh, ki sta ga konec tedna pozdravila tudi zunanji minister, liberalec Ucnscher in pa minister za delo Bitim (iz „delavskega" krila CDU), je nekoliko presenetil. Tako imenovane minimalne standarde so funkcionarji zahodnonemškega sindikata kovinarskih delavcev izdelali skupaj s predstavniki južnoafriških črnskih sindikatov že aprila letos, vendar pa je predstavnik koncernov zahodnonemške kovinskopredelovalne industrije Stumpfe še konec junija zatrjeval, da gre za pravila, ki niso „ne sprejemljiva in tudi ne obetavna". Širjenje navzočnosti zahodnonemškega kapitala je šlo vse doslej predvsem na roko južnoafriški vladajoči beli eliti. Ravno močna prisotnost /ahodno-nemških koncernov pa je bila razlog za neuspeh pri prizadevanjih, da bi zoper rasistični režim uveljavili ostrejše ukrepe (v smislu tozadevnih sklepov OZN): v Bonnu so jih vedno zavračali z izgovorom, da bi naj večjo ceno v takšnem primeru plačalo ravno črnsko prebivalstvo.
..Minimalni standardi" terjajo od zahodnonemških podružnic, da se odrečejo vsem tistim ugodnostim, ki jih nudi rasistična južnoafriška zakonodaja. Zdaj naj bi torej v svojih obratih sindikatom črnskih delavcev zagotovili enake pravice, kot so v
veljavi tudi v ZRN. Povsem konkretno naj bi zahodnonemške podružnice poslej ne smele odpuščati delavcev, če začnejo stavko; pa tudi stavkovno zbiranje na območju obratov naj bi bilo poslej dovoljeno in nekaznivo. Po sedaj veljavni južnoafriški zakonodaji sledi sodelovanju v stavki takojšen odpust, zaradi odpusta pa črnski delavec izgubi pravico do bivanja v stanovanjskem naselju in se mora nemudoma vrniti v svoj „homeland" (črnski rezervat).
Čeprav se je zveza zahodnonemških delodajalcev takšni ureditvi še do nedavnega upirala, pa se zdi, da so tudi delodajalci v njej odkrili svojo korist. Pri južnoafriškem Daimler-Benzu, kjer so lani stavkali devet tednov in so morali nato odpustiti tisoče na delo že priučenih delavcev, zdaj obžalujejo, da takšnih pravil ni bilo že lani. Bolj spretni so bili pri BMW, kjer so pogajanja že končali in kjer so se tudi poprej dogovarjali s črnskimi sindikalisti; v teh obratih zato že od leta 1984 ni bilo nobene stavke. Še najbolj se upira podružnica koncerna Siemens, češ da pomenijo ti ..minimalni standardi" prenašanje boja zoper rasno razlikovanje na tovarniška tla. Južnoafriške oblasti pa so se pri tem potuhnile in morda jim pride sedanja akcija Steinkuhlerja celo prav, pač zaradi tega, ker so svetovni javnosti obljubljale reforme, ki pa jih nikjer ni videti.
Dukakis predsedniški kandidat, Jackson utrdii pozicijo
ATLANTA. Kongres Demokratične stranke ZDA je pretekli teden dokončno potrdil guvernerja zvezne države Massachusetts, potomca grških priseljencev Michaela Dukakisa, za glavnega kandidata stranke pri naslednjih predsedniških volitvah. Dukakis velja za zmerno liberalnega predstavnika demokratov. Premagani protikandidat levičarskega krila stranke, črni pridigar in borec za državljanske pravice Jesse Jackson, je v predvolilnem boju lahko utrdil svojo neoporečno mesto zastop-
nika črnega ter socialno manj priviligiranega prebivalstva. Vendar svojih zahtev (npr.: višje obdavčenje bogatih, odpoved vojni strategiji prvega jedrskega udarca) ni uspel vnesti v program potrjenega predsedniškega kandidata. Tudi za Dukakisovega namestnika Jackson ni prišel v poštev, pač pa je bil zanj imenovan konservativec Bentsen - kar je očitno taktična poteza napram pretežno konservativnim volilcem na antenskem jugu. Za republikance bo kandidiral podpredsednik George Bush.
Nova posojHa za predor
LJUBLJANA. Evropska gospodarska skupnost je Jugoslaviji odobrila za gradnjo Karavanškega predora posojilo v višini 50 milijonov dolarjev. S tem je zagotovljena dokončna izgradnja 3,5 kilometrov dolgega gradbenega odseka na slovenski strani. Predor naj bi bil zgotovljen predvidoma leta 1991 in bo povezala proti vzhodu avtocesto Bratstva in enotnosti, proti jugu pa se priključila na mrežo osimskih cest.
Južna Amerika Ciovekove pravice na psu
BRAS1L1A. Za Brazilijo, po vsej verjetnosti pa tudi kar za večino držav Južne Amerike, je zgovoren sledeč primer neverjetne malomarnosti v zvezi s človekovimi pravicami. Sodnik Asdrubal N. Lima je v brazilskem glavnem mestu preprečil izvedbo državnega sklepa, po katerem naj bi ob robu mesta porušili naselja revežev in pregnali okoli 100.()()() ljudi. Brezdomci bi morali potem v brazilski zimi živeti v razmerah, kijih zakonodaja prepoveduje celo za živali.
Ker v zakonodaji ni tovrstnih konkretnih navodil za varstvo človekovih pravic, se je sodnik skliceval na zakon o varstvu živali iz leta 1934 in s tem v na zvezi določila o nastanitvi živali ter tako prebivalcem rešil naselja.
To pa ni bil prvi tak primer. Ze leta 1935 je na podlagi predpisov o varstvu živali neki pravnik protestiral proti okoliščinam, v katerih je bil v ječi priprt njegov klient, takratni vodja komunistov Prestes.
V začetku julija je - ob priliki sprejema Krciskyjeve nagrade za varstvo človekovih pravic na Dunaju - brazilski dominikanski pater Frči Bctto dejal, da v njegovi deželi psi bolje živijo kot pa 30 milijonov otrok.
Se bo kaj spremenilo?
Dolga vrsta točk, od številnih prošenj za prena-membo zemljišč, razpisa in oddajanja raznih gradbenih in drugih del, dodelitve občinskih stanovanj, do upravnih formalnosti, je zaposlovala šentjakobske občinske odbornike na seji v preteklem tednu. Soglasno so potrdili naknadni redni in izredni proračun. Neodločen je ostal sklep o nakupu stroja za cepljenje drv, ker domači podjetnik Fantur s svojo ponudbo ni bil tako ugoden kot konkurenti. Sledila bodo nadaljnja posvetovanja in verjetno nov razpis... Domači podjetniki se tudi pri razpisanih gradbenih delih (komunalna gradnja v Podrožci) napram tek-
mecem niso dobro odrezali. Odborniki SGS so predlagali javni razpis občinskih delovnih mest v občinskem listu, nujnostni predlog podžupana (obnova nekaterih občinskih poti) je bil soglasno potrjen.
Župan GreBI je v zvezi z načrtovano obnovo ljudske šole v Podrožci kritiziral ravnanje lastnika šole -Schulverein Stidmark. Občina šolo vzdržuje, jo bo prenovila, vendar lastnik samovoljno odloča, kdo sme poslopje koristiti za izvenšolske namene. Vendar (kljub večkratnim zahtevam po razlastitvi nemškonacionalnega šolskega društva) še ne kaže, da bo kaj premaknilo.
Ma/< sabarsk/ begune/ v M/n/mundusu s/;«a. /. sc/ie/onder
Solidarnostne počitnice za otroke iz Sahare
Ekipe požarnih bramb so se bori/e prof/ ognju, dimu in p/inom.
Požar v tovarni Jungfer Nastaia miiijonska škoda
S tovarno Jungfer v Bistrici v Rožu so že vrsto let povezani vedno spet isti problemi: kot prvo je tovarna zaslovela" po tem, da je večje število delovnih mest vedno spet ogroženih, po drugi strani pa še vedno predstavlja obremenitev in nevarnost za okolje, saj še do danes niso rešili ekološkega vprašanja. Tako je npr. še pred dvema mesecema pristojni deželni referent Max Rauscher uvrstil tovarno Jungfer med vodilne onesnaževalce okolja na Koroškem. Rauscher pa je
tudi opozoril, da bo moral Jungfer te probleme urediti, ker v nasprotnem primeru bi bila dežela obvezana, da proizvodnjo prepove.
Seveda je Jungfer takoj za tem izjavil, da bi potreboval deželne in zvezne subvencije, hkrati pa je zagrozil, da bo odpustil svoje delavce, če iz javnih sredstev ne bo dobil potrebnega denarja. To pomeni, da Jungfer ravna na enak način kot mnogi drugi podjetniki, ki zahtevajo družbene investicije, dobiček pa vtaknejo v lastni žep.
V ponedeljek pa je bila ta razprava začasno prekinjena: Jungferjevo skladišče je gorelo, nastala je milijonska škoda. Vodstvo podjetja sicer zatrjuje, da bo obdržalo svoje delavce, toda ob tradiciji ravnanja v tem obratu tudi masovne odpustitve niso izključene. Na vsak način pa je požar bližnjo okolico zastrupil s plini, ki so nastali ob gorenju v skladišču. Oblasti opozarjajo prebivalce, naj zelenjavo in sadje dobro operejo!
-ma
Pog/ed vp/vovamo vč)f/hu, kjerpo/n<jo sfek/en/ce.
Uspešna pivovarna
V preteklem tednu je Celovec obiskala skupina petnajstih otrok- saharskih beguncev iz nekdanje španske kolonije Zahodne Sahare, kjer se prebivalstvo pod vodstvom osvobodilne fronte Polisario za 15 let bori proti maroškim napadalcem za lastno svobodno in neodvisno državo - Demokratično arabsko republiko Saharo. Otroci živijo (tako kot večji del zaradi vojne hudo prizadetega prebivalstva) v begunskih naseljih v alžirski puščavi.
Solidarnostna skupina „Svobodna Sahara" v Linzu je letos prvič za te otroke organizirala brezplačne počitnice v Avstriji. Na pro-
Na prodaj
gradbene parce!e -!epa tega
v zgornjih Libučah.
Interesenti naj se javijo na telefonsko števiiko 0 42 36/20 76.
gramu je bilo spoznavanje glavnega mesta, počitnice v raznih zveznih deželah, med drugim tudi v mladinskem taboru socialistične mladinske organizacije Rdečih sokolov ob Millstadtskem jezeru	na Koroškem.
Stroške za njihovo bivanje so (poleg privatnih darovalcev) prevzele razne ustanove. Avstrijci so v preteklih letih pomagali saharskemu (sahravijskemu) narodu predvsem z medicinsko oskrbo in na šolskem področju v begunskih taboriščih. Počitnice v Avstriji naj bi prizadetim otrokom olajšale trenutno usodo in hkrati utrdile vezi med Sahravijci in Avstrijci.
Novo podjetje v Vetikovcu
Poslopja in zemljišče (5.000 kv. m.) nekdanjega konfekcijskega podjetja Sei-densticker v Velikovcu je zdaj kupil prodajalec avtomobilov in mehanik iz Belovc pri Dobrli vasi Ger-hard Grascher. Lansko leto je zaradi ukinitve podjetja zgubilo delo 70 delavcev. Novi lastnik je izjavil, da namerava na tej površini odpreti trgovino z avtomobili (do zdaj je bil predstavnik znamke mazda) z desetimi novimi delovnimi mesti.
Leta 1983 je podjetje Stei-rerbriiu najavilo, da bo zaprlo svojo pivovarno v Štihu pri Pliberku. Tedaj so se z ogroženimi delavci v Štihu poleg prebivalstva solidarizirali tudi gostilničarji celega okraja ter podjetju zagrozili, da ne bodo več jemali piva znamke Gosser.
Tega se je vodstvo podjetja Steirerbrau, ki je v hudem konkurenčnem boju z drugim velikim proizvajalcem piva -Brau AG, očitno zbalo in ohranilo delovna mesta v Štihu.
Že letos pa se ta odločitev obrestuje, saj je narasla tako proizvodnja, kakor tudi promet pivovarne v Štihu. Letos namreč pričakujejo, da bodo v Štihu zvarili kar 90.()()<) hektolitrov piva. Temu ustrezno pa bodo v naslednjih tednih obnovili tudi pivovarno: nabavili bodo novo napravo za polnjenje sodov ter napravo, ki bo zaboje piva zlagala na palete, pripravljene za odvoz h kupcem. Vrednost novih investicij bo znašala deset milijonov šilingov.
Tajni agenti proti tobaku
Brezcarinske trgovine ob jugoslovanskih mejnih prehodih povzročajo avstrijskemu državnemu monopolistu Austria Tabak AG in koroškim trafikantom precejšnje preglavice. Cigarete so v Avstriji zaradi raznih davkov (72% cene) sorazmerno drage. Mnogi potrošniki izrabljajo možnost ugodnega nakupa tobačnih izdelkov po občutno nižji ceni takoj za mejo. Tako se koroški poslovodja Austria Tabak Karl Mlekusch pritožuje, da je promet na Koroškemvpre-teklih dveh letih nazadoval za 70 milijonov šilingov. Prvi ukrepi oblasti - potrošniki so jih občutili ob strožjih carinskih kontrolah na avstrijski meji - očitno niso dosegli pričakovanega uspeha. Razen tega tudi cariniki ne morejo zagotoviti izvajanja stoodstotne kontrole, kar so izkoristili predvsem profesionalno organizirani krogi tihotapcev - s poceni tobačnimi izdelki izza meje so mnogi zavohali dobro kupčijo. Avstrijski tobačni monopolist namerava zdaj ukrepati po svoje: plačani tajni agenti naj bi odslej dalje vodili boj proti organiziranim tihotapcem.
27. julij 1988 5
Letno poročHo je zgovoren dokaz za uveljavitev šoie
D!ESE WOCHE )M


Die Seite fur unsere deutschsprachigen Leser/innen
KveA/n.sAo pes/rrt A; Aoga/rt /g ,7/. č/e^AArt /of-nega poročAa Zvezde g/rt? n oz/jo za .SVovor/ce v Co/ovco. ,,,^0/0 tAVcpoE.voc/" jo A/7o go.v/o /o/ovttjo vo/^Ao oAorjotn/je /a /e ///A/ ???/.so/ tto^/oEtto .s7t*o///' /o/oogo poroč/7o. ^pow/7/jo r/oj na a^oc/no 5A-/of-ft/co /tr/A//7vč?7EO A E.s/r/jo A; nacAstMa; /Vo/t/č/j/. LeEno poročno t/or/o/jo v.voftt/jo Ers/o zor?/7t//E/7/ p/*/.s/) e E* A o E' /n ga priporočamo E'.saAo/nar, A/ ga zanima zivi/en/e ie .voAvAo ov/or/ovo. /Venazacinp? jo ieino poročiio noAe vrv/o ^pričcva/o o aA/ivnosn' pro/č.sorp'E in Ji/aAor, oA^nom pa po/rriiio o pri-začieE'anyn za MEo/jovAoE E ,s7oEO//.sAorr/ in n^m-čA^m An/mrn<?m pros/orn. Poroči/a AoAoz//jojo, ^a so .se ia prizacieE'an/a že Aogaio oAresfOEa/a.
Nach VGH-Erkenntnis: ZSO fur Verbot von NDP und mmderheitenfemtMichen Organisationen
Z 31. avgustom bo odšel v zasluženi pokoj dolgoletni šolski nadzornik in vodja manjšinskega šolskega oddelka dvorni svetnik dr. Valentin Inzko. Zato je prav njemu namenjena uvodna zahvala ravnatelja dr. Regi-nalda Vospernika.
V prvem delu letnega poročila so običajne preglednice o 44 članskem profesorskem zboru, o uprav-no-vzgojni skupnosti, številu ur ter obširna kronika minulega šolskega leta.
Novost letnega poročila je predstavitev razredov, saj je poleg navedenih imen vsak razred predstavljen tudi s sliko, spisom, razglednico ali razrednim ogledalom.
Z letošnjimi - v 8. A razredu je uspešno končalo 15, v 8. B pa 17 maturantov-je od prve mature leta 1963 dalje zapustilo slovensko gimnazijo skupno 993 maturantov. Nadalje letno poročilo navaja vrsto zanimivih statističnih podatkov.
Bratska povezava s KPD „Planina" iz Sel ter šolska akademija - ponovitev je bila v Selah - je težišče drugega dela letnega poročila. Za tem sledi dejavnost dijaške skupnosti: uspeh kontaktne leče 88, zgodovinski projekt, biološka ekskurzija, poročila s potovanj, tečajev in seminarjev. Dijaki so bili dejavni tudi v raznih športnih panogah, kar potrjujejo tudi priznanja. Kar pa je skoraj še važnejše, kar dva dijaka sta prejela nagrado „Evropskega spi-sovnega natečaja 1988".
)ettio pturočito
XXXL	W87M
ZVEZNE GtMNAZtJE ZA SLOVENCE
Nas/ovn/ca novega /efnega poroči/a.
Nenazadnje je v letnem poročilu govora o seminarju učiteljev dvojezičnih šol v Mariboru, kjer je prof. Franci Pivec, predsednik Republiškega komiteja SRS za vzgojo in izobraževanje, izrekel priznanje dvor. svetniku dr. Valentinu Inzku.
V strokovnem delu poročila pa prof. Tine Logar, samostojni svetovalec pri Zavodu SR Slovenije za šolstvo, razpravlja o učbenikih in avdiovizualni učni tehnologiji v osnovnih in srednjih šolah.
Letno poročilo za šolsko leto 1987/88 je zgovoren dokument razgibane dejavnostma ZG za Slovence v Celovcu in je vredno pozornosti, zato izkoristite priložnost in sezite po njem!
Der Zentralverband slowe-nischer Organisationen be-gruBt die Erkenntnis des Ver-fassungsgerichtshofes, wel-cher der NDP eindeutig neo-faschistische Tatigkeit und somit den VerstoB gegen das Verbotsgesetz und den oster-reichischen Staatsvertrag nachweist. Burgers Partei be-dient sich eines rassistisch-biologistischen Volksbegrif-fes, betreibt groBdeutsche Propaganda, und ihr Pro-gramm entspricht in Kern-punkten dem Programm der NSdAP. ZSO-Sekretar, Dr. Marjan Sturm, forderte in diesem Zusammenhang sei-tens des Innenministeriums konkrete MaBnahmen. Nicht nur die Auflosung der NDP sei von Noten, sondern auch das Verbot weiterer rechtsra-dikaler und deutschnationa-ler, wie auch minderheiten-feindlicher Organisationen.
Gerade in Karnten seien diese ja sehr eng miteinander verflochten, betonte Sturm.
Leserreise '88 nach Rovinj
Slovenski vestnik veran-staltet heuer gemeinsam mit dem Reiseburo Sommereg-ger eine Leserreise nach Ro-vinj-Rdeči otok. Anmeldun-gen und Informationen erhal-ten sie in der Redaktion, Termine sind der 7.-9. 10. bzw. der 8.-10. Oktober 1988. Preis: 1.150SchillingproPer-son.
Nehmen auch sie an dieser Leserreise teil!
Diskussion mit Sommergasten
Der slowc!usche Kulturver-ein „Danica" in St. Primus/ Šentprimož lud zum Informa-tions- und Diskussionsabend fur Sommergaste. Unter dem Titel „Die Slowenen in Karnten - die s!owenische Volks-gruppe zwischen Aufbruch und Ausloschung" wurden Fragen zur Geschichte der slowenischen Volksgruppe in Karnten erortert. Vor allem interessierten sich die Gliste fur die Folgen der neuen Min-derheitenschulgesetzgebung. Unverstandlich fur die Gaste war die Zustimmung des Grunabgeordneten Karl Smolle, vor allem unverstandlich fur diejenigen Gliste, die auch an der Demon-stration in Wien teilgenom-men haben. Weiters wurden die jungste Geschichte der Kiirntner S!owenen, das Problem der Assimilation und der mit dieser verhundene Ruckgang der sich zur slowe-nischen Volksgruppe beken-nenden Slovvcnen diskutiert.
Und durch die Verbindungen zwischen NDP-Chef Burger, FPO-RechtsauBen und NFO-Griinder Scrinzi sowie FPO-Obmann Haider werde an der Spitze ja nur vollzogen, was an der Basis schon lange die Regel ist. Eines der wich-tigsten Angriffsobjekte die-ses Organisationsspektrums-von volkischen bis zu soge-nannten heimattreuen Ver-einigungen - sei die s!oweni-sche Volksgruppe in Karn-
Antrittsbesuch bei Aiiianz
Der neugewahltc Vorstand des Zentralverbandes slowe-nischer Organisationen stat-tete dieser Tage seinen An-trittsbesuch bei der Sozialisti-schen Allianz der Werktati-gen Sloweniens ab. !n einem ausfuhrlichen Gesprach wur-den die Probleme der Kiirnt-ner Slowenen - vor allem die im Parlament beschlossene Trennung an den Sudkarnt-ner Schulen - erortert. Dabei strichen die Vertreter des Zentralverbandes besonders hervor, daB die slowenische Minderheit nicht bereit ist das Gesetz zu akzeptieren, und daB nunmehr konkrete -auch rechtliche - Schritte gegen das Trennungsmodell und andere Schulbestimmun-gen vorbereitet werden. Nach der Beratung wurde von den Vertretern der Allianz festgestellt, daB sie sich bei einer der nachsten Sitzun-gen eingehend mit der Frage des neuen Schulgesetzes aus-einandersetzen wird.
ten. Die osterreichischen Si-cherheitsbehorden muBten nun nach jahrelangem Au-genverschlieBen endlich auch gegen minderheitenfeindli-che Organisationen sowie gegen ihre Agitation und Tatigkeit Schritte unternehmen. Die osterreichische Verfas-sung und der Staatsvertrag seien in dieser Hinsicht ge-nauso eindeutig wie in Bezug auf die NDP, meinte Dr. Sturm abschlieBend.
Neues Gesetz fur NS-Opfer
Wurde bis jetzt eine Amts-bescheinigung nur an jene Personen ausgestellt, die mindestens 6 Monate im KZ oder Gestapolager interniert waren, so sieht das neue Gesetz eine Amtsbescheinigung auch fur jene Personen vor, die aus nationalen oder rassi-schen Griinden wahrend des Nationalsozialismus mindestens 1 Jahr in Anhaltelagern verbringen muBten. Dies gilt ftir viele ausgesiedelte Slowe-nen oder Zigeuner.
Das neue Gesetz sieht ftir Inhaber einer Amtsbescheinigung ab dem 1.7.1988 auch eine Opferrente vor. Weiters konnen Freibetriige beim Fi-nanzamt und auch verschie-dene Zuschtisse beantragt werden. Bei Nichterhalt der Formulare ftir eine Amtsbescheinigung wenden sie sich an die Landesregierung, Abt. 14, Herrn Sagerschnig. Der Antrag muB ehebaldigst ein-gereicht werden.
M. P.
G/ftinaz/ja se je pos/ow7a od dr. Va/enbna /ozka.
Der Ku!turbus fahrt wieder
Der Kulturbus, eine Initiative der slowenischen Volksgruppe in Karnten, fahrt wieder durchs Land. Zum ersten Mal wurde der Kulturbus heuer beim Jazzfestival in Bleiburg/Pli-berk aufgestellt. Gezeigt wird eine umfassende und schon ge-gliederte Ausstellung tiber Geschichte und Gegenwart der Kiirntner Slowenen, auBerdem wird Literatur zu diesem The-ma angeboten. Von der ersten Ausfahrt des Kulturbusses kann man nur Positives berichten: das Interesse der Sommergaste wie auch der einheimischen Bevolkerung war sehr groB, und in zahlreichen Diskussionen stellten die Passanten fest, daB durch diese Initiative das Wissen um die Probleme der Minderheit in Karnten vertieft wird. Der Kulturbus wird auch heuer wieder - wie schon in den beiden vorangegangenen Jah-ren - in vielen Zentren Kiirntens tiber das Schicksal der slowe-nischen Volksgruppe informieren.
1938 -1988:
Literatura in pretekiost
Proti napačni identifikaciji...
IGORSCHELLANDER
Zbirka „Nicht verdran-gen, nicht gewohnen — Texte zum Thema Oster-reich" zajema govore, spise in publicistične prispevke Ericha Frieda, ki jim nikakor ne pristaja oznaka priložnostni teksti". Čeprav tematsko dostikrat jasno začrtan, je vsak tekst zase kritična razprava kulturno in politično angažiranega umetnika, umetnika s problemi današnje družbe, s sedanjostjo in preteklostjo!
Kdo in kaj je Erick Fried, najbrž dandanes ni več potrebno ponavljati. Predstavitvi (skorajda popolnega) izbora njegovih govorov in esejev, v katerih se spopada z vrsto problemskih vprašanj avstrijske sedanjosti, polpreteklosti in identitete -izbor je sestavil Michael Levin, založil pa dunajski Europaverlag - je kljub temu treba dodati nekaj splošnih podatkov o avtorju.
Dunajčan Erich Fried sodi med najbolj znane literate v nemško govorečem prostoru. Levica (tako v Nemčiji kakor tudi v
Fr/ch Fr/ed
Avstriji) ga celo pojmuje kot povezujočo osebo. Čeprav je že dolgo časa spet avstrijski državljan, se vendar nikoli ni mogel odločiti, da bi se vrnil za stalno. Pregnan od barbarskih nacističnih tolp in njihovega nasilja, je leta 1938 našel zatočišče v Londonu. Starši so postali žrtev Flitlerjeve „endld-sung" - zgubili so življenje v taborišču.
Po vojni je ostal v Londonu. Od 1. 1946 dalje se
preživlja s pisanjem in prevajanjem (prevodi iz angleščine, grščine, hebrejščine). Za svoje literarno delo je prejel mnogo priznanj, med drugim leta 1987 Buchner-jevo nagrado.
Vrsta razlogov, zakaj se ni spet udomačil v Avstriji, je dolga, tudi avstrijsko specifična. O tem tudi sam dovolj jasno spregovori v ponatisnjenih tekstih. Avstrijska „javnost" ga je skušala dolgo časa zavestno spregledati (tudi še v času, ko so ga v Nemčiji že poznali kot enega najbolj branih avtorjev!). Nasprotja kajpada spodbujajo. V preteklih letih se je Fried vedno bolj vključeval v avstrijske kulturne in družbenopolitične razprave ter se uvrstil med vodilne družbenokritične komentatorje avstrijske stvarnosti, kakršni so na primer Turrini, Flrdlička, Rin-gel in drugi. Tako kajpada tudi v pričujočem izboru govorov in esejev prevladujejo kočljive in pereče teme: avstrijska preteklost in njeno izrivanje, nekulturni odnosi do umetnosti, tujcev, manjšin, prilagojenost in neangažiranost literature, desničarski trendi v socialistični stranki...
Čeprav se je z njegovim ugledom stopnjevala tudi želja avstrijskih institucij, da bi ga „prodaja!i" za svojega, se Fried ni dal spreobrniti v „profesionalnega	Av-
strijca". Avstrijcem je ostal simbol druge, drugačne Avstrije.
Izdajatelj Levin je izbor razdelil na štiri vsebinska področja:
#	prvo	predstavlja
govore in eseje o kulturi in politiki v Avstriji. Teme so delavsko gibanje, emigracija in eksil, avstrijska kulturna samobitnost, literatura po letu 1945, kaj naj literatura spremeni
#	drugo področje je posvečeno posameznim osebnostim avstrijske kulture in umetnosti
#	polemike proti raznim neokusnostim v kulturnem in političnem dogajanju v Avstriji sestavljajo tretje področje
#	zadnje tematsko področje (Pogovori o Avstriji) pa zaključujejo trije obsežni intervjuji, objavljeni v avstrijskem časopisju.
t ur paurtaiš. Otnmj )WM. 2M struni, f)S
šii.
Poskusi odpraviti krizo zborovskega petja SPD „Zaqe"
Ajer .sc JcJt/, /tr/A/v/J ///J/ Jo r/o/tr/A, & /c Jc/o sA//-p/rt^Ao, P/J/ Jo r/icvcAo/J/A fronj' o? sporov, /tor čev/o-Ar/z/ /rr/tcJc Jo oAroo/z/ve o J c/Jo Jo /trcAz/zz/uc Jc/7/t'-oo^J. V ro/sJ/A Joooto /rco/z/oo Ar/z o pctv Ac J<p'oto?o-.so' prt' .SJoccovAc/t; prost^focoo Jro.Jto/ ,,Zo/y'o" y ŽcJczr;/ AJ/pA', A/Jr/6 70. /707//0 Joo.s /rrcncA/J z Jc/o/r; Jo/goAroz zJorovoJ/o JoAAo IVroJcA. čo /e J J zo Jrr/Afuo /toJ oJorcc, ver/J/zr Azzze, Jo /toJo t' Arzz/Acoz u.so/ J/J/z o oJprot'///' /czrzt-c, /t/ vo pr/ucJ/c Jo Ar/zc v pcu sA/ Jcy'zztv;o.s7z, Ogo šo to* rzzAo o/očoego JrzzA/t-zz.
da bi v tem sestavku razkrivali vzroke sedanje krize v Železni Kapli, pač pa smo želeli izvedeti, kako bo s pevsko dejavnostjo v prihodnje. Seveda nas tudi zanima, v čem je pravi vzrok, da je dirigent odstopil. Joško Wrulich je v svoji tozadevni utemeljitvi navedel več vzrokov za svojo odločitev, med drugim tudi tega, da se je v zboru zmanjševalo zanimanje za sodelovanje, posledica tega pa so bile slabo obiskovane pevske vaje. Očitki so leteli tudi z druge strani, češ da zbor že dolgo ni naštudiral novih pesmi. Resnica bo najbrž nekje v sredini. Dejstvo pa je, da mora vsak zborovodja imeti popolno zaupanje in vso podporo, sicer kaj hitro prevladajo nepotrebne ribarije, ki privedejo do zamer in nenazadnje do situacije, v kakršni sta trenutno zbora SPD „Zar-je" v Železni Kapli.
Novi predsednik Franci
Odstop zborovodja mešanega in moškega pevskega zbora SPD Zarja je povzročil razburjenje in je razlog za prepire in iskanje krivcev, zakaj je do tega prišlo. Ni naš namen,
Predse Jn/A „ZaJe" Franc/ Sado/šek
Sadolšek, ki je to nalogo' zel pred nedavnim, se je( v resnično težkem pok' Pred nekaj dnevi, ko sti vprašali, kako bodo mučno situacijo, je dejal) prizadevajo odpraviti J bojne konflikte in najti! nost, da bi vsaj moški kmalu ponovno pričel z d( Minulo sredo so se ^ pevci Obirskega mo' zbora s kapelskimi kolegi' domenili za poskus skuf delovanja, da bi s tem p( stili vsaj del ovir, ki so t! njem času nastale okrog Z Ob tem za enkrat ni mi/ združitev, saj bi obirski obstajal nadalje kot ^ stojna enota. To je vselj spodbudna novica, sa. skupni zbor precej močal štel okrog 25 pevcev. Sad nam je še zaupal, d podobna rešitev obeta h mešani zbor, namreč sod' nje med Obirčani in Kaf
S)owenische VVirtschaftssprache
<nha!te:
Vorkenntnisse:
Kursort:
Vortragender:
Kursbeitrag:
Kurszeit:
Kursbeginn:
Fachausdrucke des taglichen Geschaftslebens Verhandlungen
S!owenische Kultur, Mentalitat, Eigenart Korrespondenz und Telexverkehr Praktische Beherrschung derGrundgrammatik Verstandigung im AHtag Spracheninstitut der Industrie,
LothringerstraBe 12,1031 Wien Fr. Mag. Nizamov S1.590,-ink!.20% MWSt. tur 14 Kurseinheiten a 105 Minuten Donnerstag, 17.15 Uhr 6. Oktober 1988
DrMiZvo s7over;.sA:/7; pAafe//'gv (D^Pj e L/7:-/://7:::;', P; zr/r::zM/e o/rrog 200 č/rtnov, ;c v z<-:J:;ye;;: čas:: v sre:/;'sč;: ^rMŽOe/tega ^ogaja^ja v .S/oee:;;); 0; i:7^cga /;:go.s7o ea;:s7:ega prodora. A/rt/vnojt P .SV r/o/?:va ( vsa/ na e/f/ezj po/:7;'čea značaj, .saj .se o^/očno zavze?na za /o, :/a v nota' jago^/o^an^P/ a.sfar;, o k a/e;-; po.spe-ieno razprav//ayo na v.se/; ravne/:, ne /n pr/.s/o :/o zn varanja jemoPrnačnegn razvoja :n .s :ern omejevanja sv ra 0 o a/e /aaa.samez/aPa. naroa/no.sa a/: n aro a/a v jago.s/aavansA:: a/ražOen: area/Ov;, Par 0: 0;7o v na.s/araa/ja z nače/: O.sane o č/ove-Pov;7: /arav;'ca/:, .s fen: pa t:;<7; proa /raere.soar; v.sa^.saran.sPega razvoja s/oven.sPega :n a/rag:7: naroa/ov ;n naraaa/no.sn, P: z:v;jo v oPv:'ra meja 7agaas7ataje. Po^eOno zan/manje jnvnaa.sn je a/raP:vo pr;7egn;7o s pr/rejanjem v.saPoa/nevn:P /:7erarn;P večerov, s Pn/ermn so njegov: č/an:
/zraža/: svaa/ praaae.s: :'n saa/Za/arnaas: .s pr/prOm; novmarj:. Zaraa/:' :e :'zrea/ne a/ajnvnaa.sn' 77.SP smo za:praa.s:7; prea/.sea/n:Pa Paa/;ja ^e/:'ga, a/a nam opraz/ož;', zaPaj :nPn aPavnaa.s:, sa:j z njo a/ajavno.s: a/raPava: a/oP:'va po/;a:'čen značaj, Par je v a/o.sea/anj; praPs: goaovo rea/eP pr:mer.
.SaaOSča prea/.sea/mPa .^e/:'ga, PaPor je raz-v:'a/no /z nja^gaav/7; pojavna/, aa.saa anPo po/:a;'čna, aemveč :'z n j/7; veje sPr/a /7 .S P m njegov/7; č/a-nov za a/o^ego popo/ne enapa/pravnosa: s/o-ven.sPega :'n a/rag/7: naroa/ov v j;/gaa.s/a:van.sp; a/razPa, Par mora 0:7: zapisano aaa/; v nov: n.stn-va. Po pa je za avorce s/oven.sPe amean/PPe Oe.sea/e povsem /eg:7:mna prav/ca :'n - PaPor prava oe/:go - aaa/; a/o/žnosa, a/a Poa amea-n:P: opozarjajo no a/sae napaPe oz. pomanjp/j:-vosa/, P: a/rag;m mora/a našo anPo 0/savene, za s/ovensP; noroa/ pa 0: zna/e 0:7: ce/o asoa/ne.
Pisatelj je dolžan^ da opozaqa na napake in pomanjkljivosti v družbi
Rud: Šeligo se je rodi) !eta 1935 (Sušak) in sodi med sodobne pisce sto venske moderne proze in drame. Leta 1966je izdat svojo prvo knjigo novel, stedite pa soji med drugim knjige Triptih Agate Schwarzkobter, Ati naj te z tistjem posujem, Rahet stik. Poganstvo in Motčanja; med dramskimi deti pa naj omenimo Sandra ati Darja, Čarovnica, Lepa Vida, Svatba; Ana in Stovenska savna. Šeligova deta so prevedena tudi v druge jezike, med drugim tudi v nemščino. Lansko teto je bit izvotjen za predsednika DSP.
Ko jc Tone Partljič prepustil funkcijo predsednika Društva slovenskih pisateljev, jc bil na njegovo mesto izvoljen Rudi Šeligo, uspešen pisatelj in dramatik, sicer pa profesor na Višji tekstilni šoli v Kranju. Že Partljič je z novo vsebino delovanja društva zbujal pozornost javnosti, Šeligo to pot nadaljuje in je danes takorckoč v središču dnevne politike. Na vprašanje, ali je to glavna naloga predsednika pisateljskega združenja, jc Šeligo menil, daje predsedstvo DSP prevzel v času, ko jc tekel in še teče proces demokratizacije družbe, pri čemer gre za dvostranski interes naroda, zato je tudi DSP dolžno, da prispeva svoj delež, in poudari), da pri tem ne misli le na nacionalno osveščanje, ampak da jc oboje medsebojno povezano, torej oboje pomembno in neločljivo, ker se pomlad naroda ne more razcveteti brez demokratizacije družbe.
Na znano pavšalno ugotovitev, da naj pisatelj piše in sc ne ukvarja s politiko, jc Šeligo odgovoril, da DSP obstaja že !25 let in da je v tem obdobju opravljalo različne naloge. !z zgodovine jc razvidno, da so bili včasih v ospredju estetsko stanovski, drugič spet politični 'nteresi. Pisateljsko društvo ne ntore biti ozko usmerjeno, saj )e pisatelj individualist, zato mora društvo imeti tako široko zasnovo, da sc vanj lahko vključi vsak pisec. Društvo pa sc mora odzivati na zgodovinska dogajanja naroda, mora prevzemati soodgovornost za
sooblikovanje demokratičnega procesa. To pa ne pomeni, da bi bila literatura inštrumentali-zirana, saj pisatelj piše iz svojega notranjega nagiba to, kar mu narekuje srce. Prav tako pa jc tudi politično bitje, saj že njegova literatura daje težo njegovemu političnemu angažmaju. Tako je bilo tudi v času NOB -ko je bilo treba opustiti literarno ustvarjanje in se boriti za narod - tako je tudi danes, je preciziral Šeligo.
In kaj pisatelje danes najbolj vznemirja? Šeligo je bil jasen: Lanski predlogi za spremembo jugoslovanske ustave. Ti vsebujejo veliko predlogov za spremembe, ki so centralistične in celo unitaristične. Taki predlogi pa so, je bil Šeligo odločen, za nas nesprejemljivi, ker ne vsebujejo posebnosti slovenskega naroda kot so njegova kultura, zgodovina, gospodarstvo itd. Zato je DSP priredilo dve javni tribuni v Cankarjevem domu. Na teh so odločno zavrnili tako spremembo ustave. Zaradi tega je DSP seveda moralo napisati svoj predlog nove slovenske ustave. V tem predlogu gre za vključitev dosežkov evropske civilizacije, kar pomeni, da nam gre za tako ustavno ureditev, v kateri bi bila država organ, ki hi pravno ščitita interese civilne družbe. Tem predlogom se jc pridružilo tudi več drugih organizacij in združenj kot so pravniki in drugi sloji inteligence. Široko odmevnost pa je čutiti tudi iz najširših mno-žič, ki podpirajo naš predlog.
Na vprašanje, kako na dejavnost DSP reagirajo uradni politični forumi, je Šeligo dejal, da je reakcija pozitivna, saj je tudi slovenska skupščina izdelala predlog ustave, ki je podoben, v nekaterih pogledih pa celo identičen njihovemu.
Na vprašanje, ali je DSP v neki meri politična opozicija, jc predsednik Šeligo odgovoril, da nikakor ne, kar potrjuje sprejetje predlogov DSP za spremembo ustave v slovenski skupščini, sicer pa jc menil, da je slovensko politično vodstvo postalo zelo demokratično, seveda pa to ne pomeni, da obe strani mislita vedno enako. Sicer pa jc naloga pisatelja, jc naglasil Šeligo, da mora biti že zaradi svojega poslanstva izredno občutljiv, zato je normalno, da pisatelji opozarjajo na pomanjkljivosti v družbi!
Veliko odmevnost imajo društveni solidarnostni literarni večeri, s katerimi pisatelji na svoj način izražajo svoj protest in solidarnost z Janezom Janšo, Davidom Tasičem in Ivanom Borštnerjem, ki so priprti, ker so baje izdali vojaško skrivnost. „Tu ne gre za krivec, ampak za žrtve dogmatičnih sil, ki hočejo s tem zastrašiti javnost. To je naša ocena!" je prizadeto dejal Šeligo in nadaljeval, da jc društvo doslej organiziralo 29 večerov in po kratki prekinitvi 17. t. m. z branji spet pričelo. Večeri so, razen enega, vsi na sedežu DSP. V te nastope vključujejo tudi pisatelje iz drugih republik ter pisatelje iz
zamejstva - tudi s Koroške. Solidarnost jugoslovanskih pisateljev je izredno pomembna, ker jc prišlo do napačnih razlag, češ da je vse povezano s tako imenovanim „slovenskim sindromom", je pojasnil Šeligo in naštel vrsto znanih jugoslovanskih pisateljev kot so Dobriča Cosič, Vlado Gotovac, Slobodan Selenič, Peter Šegcdin in drugi. To je bila neposredna zavrnitev, da ne gre za slovenski egoizem, ampak za demokratizacijo celotne Jugoslavije, čeprav je ta težnja v Šloveniji najbolj prisotna. S tem v zvezi je Šeligo citiral pisatelja Cosiča, ki je dejal: „Če propade demokratizacija v Sloveniji, propade v vsej Jugoslaviji."
Pogovor s Šeligo je stekel še o vprašanju šolstva na Koroškem. Na vprašanje, kaj pravi k temu. da koroški Slovenci Sloveniji in Jugoslaviji očitamo, da s tem v zvezi nista izrabili vseh možnosti, ki jih ima Jugoslavija kot sopodpisnica Avstrijske državne pogodbe, in da tudi slovenski pisatelji v tej zvezi niso bili preveč aktivni, je
Šeligo potrdil, daje Jugoslavija v tej zadevi storila premalo, zavrača pa očitek, da pisatelji niso bili aktivni (glej dokumentacijo na drugi strani - op. ured.), saj sta DSP in Slovenski center PEN takoj po tem, ko je bilo znano, da bo prišlo do sprejetja zakona o ločitvi šol na Koroškem, naslovila protestno pismo na Dunaj; z vsebino tega pisma se je solidariziral celo avstrijski pisatelj Peter Handke. Svoje razočaranje pa je Šeligo izrazil tudi nad tem, da koroški Slovenci sami v tem usodnem trenutku nismo bili enotni, kar bi bilo neobhodno potrebno.
Ob koncu pa še, kako poteka sodelovanje s koroškimi pisatelji oz. našim društvom? Šeligo je odgovoril, da ne najboljše, saj čakajo na povabilo s Koroške ter dodal, da bi bilo prav, če bi pripravili velik slovenski večer v Celovcu, na katerem bi izrazili veliko literarno moč slovenskega naroda.
Pogovor zapisal Andrej Kokot
21^-144
SLOVKl-SKI CENTER FEN
LJUBLJANA
varjudr-^copoldu V.'arc*rju, avstrijskem centru PIDI, lEteresci skupnosti avstrijskih pisateljev.
^kleptrehEtre.Ek(EPO,UVF'^rpP), dasezaur?iitevšclrtva cajussemK:ororkecuroštev3.takoiE.?aovt.Ei"pedaf;oikiroi*l", ječeči-
cujBoimnei7bečcopre-e(*atinacioBalEaiEideološkasc\"raštvaziE-terracijskiEi tokovi*^ spoštujejo razliceost in zacctravlrajopolEO življenje tu<!i delom narodov, ki jih je usoda ioztodcvicatahnila v druraČBOnarodcostno-večiBsko okolje- je takšco "priporočilo" akt represije. Takšna represija vodi v znace modele cestrpECsti in manipulacije "večine" z "manjšino". Kimogoče, da se tebi strinjali, daje vljubezBiotrokedinaŠansasveta. **e dopustite, dabi se spet začeli učiti preštevati na "nase" in "vase". Zgodovina kot zle se ne sne oo-noviti sredi Evrope.
Apeliramo na vas, da se zavzanete za ukinitev akta, ki slovenski del naroda na Koroškem postavlja v neto.
Ljubljana, 20.11.1?37
RjUdi Šeligo, predsednik
Drago Jpcčair, predsednik
Slovenskega cectrrFE:?
Ironija odgovora
V našem pogovoru z Rudijem Šeligom, predsednikom Društva slovenskih pisateljevvLjubljani(glejl. stran Revije), je tekla beseda tudi o tem, da s strani Slovenije pa tudi pisateljskih združenj ni bila izražena zadostna moralna podpora koroškim Slovencem potem, ko je bilo jasno, da bodo v parlamentu sklenili zakon o delitvi učencev na dvojezičnih šolah na Koroškem. Predsednik DSP Rudi Šeligo nam je odstopil kopijo pisma, ki ga je skupno s slovenskim centrom PEN (glej faksimile zgoraj) naslovil predsedniku Zveznega izvršnega sveta
ski združenji (in tudi Peter Handke) vse strani pozivajo, naj ne uveljavilo take šolske ureditve, ki bi slovenski del naroda na Koroškem postavila v geto.
Z Dunaja je prispel v Ljubljano celo odgovor iz urada zveznega kanclerja, v katerem slovenskim pisateljem zagotavljajo, da bo sprejeta rešitev, ki bo v smislu interesov vseh prizadetih skupin - tudi slovenske manjšine. Zakon je bil medtem sprejet in na koroških šolah že nameščajo delitvene stene in pregrade. Dunajsko pismo (glej faksimile spodaj) vseeno objavljamo, čeprav je v njem vsa
SFRJ Mikuliču, avstrij-/ jironija, kako avstrijska zve-skemu zveznemu kanclerju zna vlada zavaja Šlovence Vranitzkemu, predsedni- j na Koroškem pa tudi pisate-kom SPO, OVP in FPO ter ulje matičnega naroda v Slo-pristojni ministrici Hawlic- veniji. Nadaljnji komentar kovi, v katerem obe pisatelj- prepuščamo bralcem.
HtWOr.SKANZIt.RAMT
Dr. Eva NOWOTNY
XXX*XX -.305/2233 DW
Slonenischen
Postfach516 61001 LJUBLJANA JUG0SLAW1EN
Wien, am 15. Oezember 1987

Ihnen aicherlich hereits bekannt ist, hat dar Herr Bundes-kanzler am 11. Dezember die Vertreter der Slovenenotganisatio-nen zu elner Aussprache erapiangen. Dieses Gesprach ist aehr
POTOVANJE
Od bofe/a na Jezerskem p/afo/uye prib/ižno fr/ ure ne preveč zahtevne boje do 2965 metrov visokega Re/decka.
ReiBeck - „ vroči" tip gorskega turizma
/dnjffk v Mc/.sk/ Jonu/ .sna/ gotovo mea r/ajiep.še iz/efnišAe kraje na Koroškem. Cena za vožnjo v ve/egorje in za gu.sf/7n/ške n.s/uge je nizka, n/ožno.s/i za poi/oJe u/ p/eza-nje pa .so raznovrstne, /s Jor ij/Jn samoto, jo najde prav tam. Kdor išče gorske tovariše, ji/; tam sreča, /n ee/o postopač
najde na /Cijierku svoj raj.
IVAN LUKAN
Kako pridete tja?
!z vasi Kolbnitz v Melski dolini se povzpnete z gorsko železnico ReiBeck na jezerski plato (2250 metrov nadmorske višine). Nekdaj je vožnja trajala dobro uro, zdaj pa so gorsko železnico nekoliko preuredili in skrajšali vozni
čas na 45 minut.
Že sama vožnja je doživetje. Brez težav in udobno vas pripelje na Schober, od tam prispete po romantični vožnji skozi tunel do gorskega hotela ReiBeck. Tam se lahko po varnih in dobro označenih poteh sprehajate po jezerskem platoju ali pa uživate mir, sonce in sveži gorski zrak: Pa tudi alpinisti niso pri-
krajšani, saj jih vabijo vrhovi (npr. Hochkedl, ReiBeck) in gori Kleine und Hohe Leier.
Gorski hotel ReiBeck je idealno oporišče in izhodišče za gorske pohode. Svoje goste razvaja z udobnim kom-fortom. Izvrstna kuhinja in prijazna postrežba skrbita za telesno počutje. V pokritem kopališču s savno - enem najvišjih kopališč v Evropi sploh - skoraj pozabite, da ste sredi velegorja.
!nformacijc: Gorski hotel ReiBeck (Bcrghotel RciBcck) A-9815 Kolbnitz, Molita), Koroška (Karnten), tel. 04783/2420.
Prijateljstvo v gorah in na pohodih
Od 28. maja dalje se železnica ReiBeck spet vzpenja po strmi gori. Tako kot že 26 let. Lepo obdobje, ki naj spominja tudi na dobro sodelovanje občine ReiBeck s turistično družbo	ReiBeck-
Kreuzeck- und Malta-tal. Ni čuda, saj imajo skupen cilj: vsem prijateljem gora želijo biti dober gostitelj. ReiBeck nudi izvrstne možnosti za pohode,pa tudi M alpinizem. Gorski hotel v višini 2.250 m je gostoljuben, njegove cene so primerne tudi za večje družine.
Izlet pri sosedih, zakaj pravzaprav ne?
Od Scbobega vas pei/e v/s/nska železnica Reideck skoz/ gorski rov k istoimenskemu bofe/u. Od tam se /abko podaste na pobode ai/ pa na p/ezanje.
H ŽENSKA
Po/e/nn sezona je v po/nen; /cJ;/. Cosnn.sA./ o/n*nn' po časop/.s//; se veJno Mčejo Je/ovno s;7o - p/'P/ne /n /epe nnP/Arnr/ce, pos/ene .sv/Jr/r/cc, zanes//7)/e J//J/'/;/.sJc po/nočn/ce. Zg/ee/a, Ja so //e Pa/e/e ze o////p a/e /n jo p op/7; a/e. Gos/je pa p/7čaP//jejo nJejanjenje oP/jn/j /nr/sPc-n/7; agenc/j - Jočejo J/n' v sreJ/sčn pozornost, Jočejo, Ja j/J nePJo razvaja.
Nasa Jeze/a je počJn/sPa Ježe/a. 7?//7-ze/n je po/nemJna gospoJarsPa panoga. Pr/vaJ/7/ je /reja gos/e /z razn/J Jrzav, /n naj se zneJ/jo s/resa, agres/je /n nape/os J, Pa/er/m so /zpos/av7jen/ vse /e/o. Gos/Zn-
sP/ oJra// se pr/zaJevajo, Ja J/ ns/regJ ze//am /nr/s/ov. Po so v g/avne/n /na//' oJra// z n/zPo s/nJ/Pa/no organ/z/ranos-/jo a// ce/o Jrez. Pos/eJ/ce so; n/zep zas/n-žeP, /nnogo nep/ačan/J naJnr, največ Prsž/ev zaPonsP/J Jo/očJ v zvez/ z var-s/vo/n zapos/en/J. .^/ev/7o pos/e/j je v zaJ-nj/J /e//J /nočno naras/o, Par pa ne po/ne-n/, Ja se je poveča/o /nJ/ s/evJo zapos/en/J. Pe/a 7965 je J//o na 796 pos/e/j 25 zapos/en/J, /e/a /959 pa /e se 7& Pac/o-na/n/ nPrep/ so pro Jr// na vsa po Jročja, v gos/Zns/vn pa po/nen/jo se več/e /zPor/sča-nje zapos/en/J.
ZaposHtev v turizmu ati: sezonska razprodaja žensk
1987/.
PREtSNP
43 42 23)
3,ht U



Tt/r/sZ/čn/ prospek// soper/rajo, Ja so v Ježe//, P/er se gos/ spoč/je o J ce/o/e/n/9 naporov, za sezonsPe cene naprodaj /ud/ žensPe
Kaj pa v turizmu zapostena - predvsem - ženska delovna sila? Po podatkih zadnje študije, ki jo je izdal sindikat ..Hotel in gostinstvo", je prav v gostinskih obratih nad 90% kršitev v zvezi z nedeljskim in prazničnim delom, 67% zaradi neupoštevanja maksimalnega delovnega časa; kar so si v dolgotrajnih pogajanjih izborili zastopniki delojemalcev, se v praksi skorajda ne izvaja. Tudi če delovni inšpektorat prijavi kak prekršek, so kazni zelo nizke ali pa pristojni uradi zatisnejo eno oko, saj so gostinska podjetja v glavnem družinska podjetja, v manjših podeželskih centrih se vsi poznajo, vsi so nekako odvisni od tujskega prometa in sploh se je težko komu zameriti. Tako ostanejo prekrški nekaznovani.
Omenjena študija na kratko ocenjuje položaj v gostinstvu zaposlenih takole: nizke plače, neplačane nadure, zelo
omejen prosti čas, seksualna nadlegovanja v gostinstvu zaposlenih žensk. Proti vsem tem nezakonitostim pa se skorajda ni mogoče upreti. Če se npr. natakarica ali sobarica pritožuje zaradi vsiljivih moških, kaj kmalu velja za pretirano občutljivo, za zakrknjeno pa še za kaj sličnega, ali pa menijo, da je sama kriva - zakaj pa je tako prijazna.Študija navaja, da se 93% v gostinstvu zaposlenih žensk pritožuje zaradi vsiljivosti moških. „Slučajno" se dotikajo prsi, bolj drzni pa kar segajo pod krila in šlatajo ali pa trepljajo po zadnjicah. Gostje računajo z žensko pripravljenostjo, saj je tako usmerjena vsa reklama, ki zbuja pričakovanja v to smer. Lepotice v prospektih vabijo z globokim dekoltejem, gost naj se počuti kot kralj. Če ima dovolj denarja, naj bo vse njegovo, tudi ženska telesa. Prilagodijo mu kulturo, prilago-
dijo mu človeka - folkloriza-cija in prostitucija. Seveda tudi lastniki turističnih obratov računajo s tovrstno pripravljenostjo	ženske
delovne sile. Saj ni skrivnost, da je obisk gostilne pogosto odvisen od „fletne" natakarice, ki se gostu v vsaki situaciji nasmeje, ki ni preveč občutljiva.
Delodajalec navadno za take probleme svojih uslužbenk nima razumevanja. Nasprotno, ugaja mu in ponosen je, če v njegovem obratu delajo ženske, ki „izzi-vajo" in ..privlačijo" moške. Kaj preostane ženskam -predvsem mladim - drugega, kot da se sprijaznijo z resničnostjo, saj so delovna mesta že kar redka. V glavnem se prilagodijo pričakovanjem gostov, smehljajo se še tako neumnim šalam, saj so nenazadnje odvisne tudi od napitnine gostov. Lov na ta dodatni zaslužek je ustrezno
sredstvo, da se poruši solidarnost med zaposlenimi, saj je treba voditi konkurenčni boj
95% P gOS/Z/M/PM zapoj/pM/J žč//^J 5P /7/*/7ozM/p zarod/ p.s/7/Z-pos/Z /T/ciJ/J. ,,5/a-ča/7/o" .sp Jo/ZJ/t/o //r.sZ, Jo// drz/t/ pa Jar .spga/'o pod Jr Z/a /7/ s/a/a/o a/Z pa /rpp//a/o po zad-///7oa9. Go.s//p rača/ta/o z zp/n Jo prZprap//p//o^-Z/o, ,say /p /aJo a.sr/zor-yp//a p^a rpJ/arna, JZ zJ/pa pr/čaJopap/a p Zo y/r/pr.
za gosta. Kdor bo torej najbolje razpoložen, si nadel najbolj prijazno masko in veselo požiral vsa poniževanja, se bo morda vsaj finančno nekoliko odškodoval. Po navadi pa postanejo prav mlada dekleta poceni plen turistov. Ženska, ki npr. odpove službo zaradi seksualnih nadlegovanj, zgubi pravico do odpravnine, saj je v tem primeru sama odpovedala službo in je sama kriva, če takih nadlegovanj ne more ali ni pripravljena prenašati.
Zaslužek je - kot ponavadi v panogah z velikim deležem zaposlenih žensk - zelo nizek. Po študiji sindikata znaša povprečni zaslužek 8.000 šil. mesečno. Precejšen delež dohodkov pa so napitnine, ki pa jih v času sezonske brezposelnosti ne upoštevajo, prav-tako tudi ne pri pokojninah. Neurejen delovni čas, delo ob nedeljah in praznikih, ob večerih in ponoči ter seksualna nadlegovanja imajo seveda posledice v zasebnem življenju. Po statistiki so
medosebni in družinski odnosi v gostinstvu zaposlenih zelo obremenjeni - število ločitev je izredno visoko, precejšen delež otrok živi v neurejenih razmerah, v času sezone jih v najboljšem primeru oskrbujejo stari starši, dostikrat pa morajo biti sami doma - pozno v noč, ali pa celo živijo pri starših-rejnikih. V teh poklicih otroci pravzaprav nimajo mesta, saj omejujejo fleksibilnost staršev, predvsem mater. V gostinstvu je fluktuacija uslužbencev namreč zelo visoka - zato so v teh poklicih zaposlene ženske razmeroma mlade in neodvisne, najbolje je, če lahko živijo kar s kovčkom v roki. Raziskava, ki so jo izvedli na Norveškem, dokazuje, da je tako življenje tudi škodljivo zdravju: v gostinstvu zaposleni imajo najkrajšo življenjsko dobo.
Ker živimo na Koroškem, kjer je polno naravnih lepot -jezer, gora, planin, pašnikov in še česa - se moramo ukvarjati tudi s turizmom in njegovimi posledicami, saj od tega živi precej koroških Slovenk in Slovencev. Tudi med nami je zelo razširjeno mnenje, da gostje pridejo k nam na počitek in jih zato ne smemo obremenjevati z našimi problemi. Lahko jim kaj zapojemo, kaj ..luštnega", kaj več pa je že vprašljivo. Tako izkušnjo imajo študenti s kulturnim busom tudi v slovenskih gostinskih podjetjih, kjer so se najbolj bali, da z informacijo ne bi razdražili kakega nemškega gosta. V resnici je ta bojazen neutemleljena, saj so bile reakcije turistov v glavnem pozitivne. Bodimo torej malo bolj samozavestni, saj je treba goste naučiti, da pridejo kot gostje in ne kot zavojevalci. Sloves, ki ga imajo, so jim dostikrat vsilili turistični menežerji.
Vida Obid
Žensk/ ples - vroč/ r/Z/mj/. „ruk — cuk - se en š/uk'
SMa. Mo/iar
H OTROK
Mihec in črte
Mihec se je vsak dan žogah Njegova žoga je biia rdeča in imela je velike bele pike. Mihec se je žogal po sobi in mama se je vsak dan jezila.
„Pojdi se žogat na dvorišče! V sobi boš razbil luč!" Mihec je ubogal mamo. Vzel je žogo in šel na dvorišče. Žoga in Mihec sta preskakovala, poskakovala, se odbijala, se vrtela in se prelepo igrala. Včasih se je žoga Mihcu skrila. Skrila se je med trave, ki so rasle ob zidu, skrila se je med veje v živi meji ah med pobarvane škatle, s katerimi so se otroci igrali in imeli v njih svoja stanovanja.
Nekega dne pa se je žoga skrila tako, da je Mihec ni mogel najti. Porinil je roke v žep, nagubal čelo in se jezil na svojo pikasto potepinko. Iskal jo je med travami ob zidu, iskal jo je med vejami v živi meji in obrnil je vse pobarvane škatle. Žoge ni našel. Zavlekel je rdečo škatlo na sredino dvorišča, sedel nanjo in razmišljal, kam neki se je skrila njegova rdeča žoga. Oprl je komolce na kolena in naslonil glavo v dlani. Tako je ždel in upal, da se bo žoga morda vrnila kar sama.
Nasproti je stala velika hiša z velikimi vrati in z velikimi črkami GASILSKI DOM. Vrata in črke so bile rdeče. V črki G se je nenadoma nekaj zganilo. Mihec je opazil, da v črki G kot ptički v gnezdu čepijo majhna bela in rdeča črtasta stopala, s katerih bingljata majhna rdeča zvonca. Za črko so se skrivale majhne bele in rdeče črtaste hlače, tam je bila majhna bela in rdeča črtasta jopica, majhen rdeč obrazek in majhna bela in rdeča črtasta kapa z velikim rdečim zvoncem.
„Mar je to igračka? Saj to bi bil lahko moj pajacek!" se je razveselil Mihec.
Črte v črki G so se pretegnile, preskočile so na črko A in se obesile na prečno palčko. Potem so črte preskakovale s črke na črko kot akrobat v cirkusu. Ob tem pa
so zvonci na stopalih in kapi pozvanjali.
„To je najbolj čudna stvar, ki sem jo kdaj videl!" je rekel Mihec in strmel v črte, ki so telovadile po črkah. Zvonci so veselo in hitro pozvanjali: cing, cong, cing, cong.
Črte so skočile na tla in zvonci so zamolklo zadoneli.
-.j'..-'
ž, o; Z	/

-*) 'A
, # '
Cooong, coong, coong. Črte so izginile skozi priprta velika vrata v veliko hišo. Zvonci so utihnili.
Mihec je odrinil velika vrata, da je snop sončnih žarkov planil v temno hišo.
„Črte!" je zaklical Mihec.
Vse je bilo tiho, nič se ni premaknilo. Potem je Mihec
//
7/
zagledal črte, ki so sedele v sončnem snopu. Obrazek in zvonci so žareli kot ognjeni plamenčki. Mihec se je ustrašil plamenčkov in se umaknil nazaj.
„Ne boj se, samo v soncu zažarimo in ti prav nič ne storimo!" so zazvenele črte in zvonci ter skočile na velik rdeč avto, ki je stal sredi velike bele hiše. Mihec je videl samo še bele črte.
In črte so pozdravile Mihca:
„Cing, cong, gong!"
„Dober dan", je začuden odzdravil Mihec.
„Me smo v gasilskem domu v slubi in v gasilskem domu smo doma", so rekle črte.
„Kaj pa delate?" je bil radoveden Mihec.
„Skrbimo za vse, kar je v gasilskem domu. Umivamo gasilski avto, da je vedno čist in da se sveti. Avto škropimo po kovinskih delih, da ne rjavijo in da se svetijo. Vsak dan ga odpeljemo tudi na večerni sprehod skozi mesto.
„In vse to opravite ve, črte? Ne morem verjeti!"
„Poglej!" so rekle črte in veselo poskočile.
Zgodbo o Mihcu /n črtah smo s/ izposodi// iz s/ikanice z istim nas/ovom, ki jo je napisa/a Zmaga G/ogovac. /zda/a jo je M/adinska knjiga v Ljubi/ani, i/ostrira/ in opremi/ pa Matjaž Schmidt.
, - trrnnv fjffrnTT?
Ste že biti na poletni veselici?
lila: „Jaz sem barva jutranje in večerne zarje, ognja in krvi."
Bela barva je prevpila svoje vrstnice: „Jaz sem barva ivja, snega in zvončkov."
Črna barva je molčala; z naraščajočo zavistjo je poslušala svoje vrstnice. Naenkrat pa je vzkipela, se prelila čeznje ter zmagoslavno zakričala:	„Domišljavke!
Zdaj ste vse enake; črne kot noč!"
Vojan Tihomir Arhar
Kmečka abeceda: GRABLJE
Še pred desetletji je spravilo sena sodilo med dolgotrajnejša in tudi med slovesnejša kmečka opravila. Košnja je bila praznik, ki so ga spremljali vriski koscev in petje grabljic. Posebno dekleta so se za košnjo rada lepo oblekla.
Kosci so odšli na travnik zgodaj, ko se še ni povsem zdanilo. Grabljice so prišle za njimi kasneje. Ko je posijalo sonce in se je rosa posušila, so nakošeno travo z grabljami, pa tudi z vilami najprej razmetale. Ob posebno ugodnem vremenu se je trava kmalu posušila, pa so jo lahko že popoldne zgrabili, naložili na voz in zvozili domov, kjer so jo zdevali v kozolec, če pa je bilo seno dovolj suho, so ga zmetali na hlev ali na svisli.
Največkrat vreme kmetom ni bilo tako naklonjeno. Sušiti so morali vsaj še naslednji dan. Premalo suho seno so pograbili v zgrabke, če so pričakovali dež, pa so napravili kopice. Brž ko je posijalo sonce, so kopice raz-stlali, razstlano mrvo so dvakrat preobrnili, potem pa so jo zvozili domov.
Prerekanje
Nekoč so se spričkale barve.
Zelena barva je rekla: „Jaz sem barva trav, gozdov in gorskih ledenikov."
Rumena barva je dodala: „Jaz sem barva zrelih žitnih polj, zlata in sonca."
Modra barva je rekla: „Jaz sem barva spominčic, neba in morja."
Rdeča barva se je poliva-

DAJNOMIRMlUBOŽA#^
/ Uh, sonce j neusmiljeno	V/	V'
pripeka.	( !	Z.
'Z
( V^fer je popi! zadnjo 1 kapico vode. y
.F
V



S

se je hzsugifa. Brrr/ Razpoke se fnrtozjo /n pečajo.
rv----------^
Z Vse Živo se spreminja 1 vprahfn kosti.

bajnomir, po^/ej/ Črni ) ' oblaki se zbirajo, j-
Nevihta bo.
fni
Z Oje/, ie to/ šariva kakšno luknjo, sicer \bova nmtra .

' da pa bodo konkretni rezul-^znani šele jeseni.
bo s tem kriza povsem popravljena, bo pokazala pridnost. Vsekakor bodo dali vsi doprinesti k temu, . 3 ne bo prišlo do novih sporov " razhajanj. Morda bo ta ali , ni le uvidel, da se je v skupno-?h treba podrediti interesom *upine, skratka, da mora biti ^ospredju pevska kultura, kije rez dvoma ena najmočnejših ^iik delovanja SPD „Zarja". ^orda bo situacija, ki je v -clezni Kapli nastala z odsto-rorti zborovodja Wrulicha, le Prispevala k temu, da v bodoče 'e bo več prišlo do česa podob-'ega. To novemu sestavu kupnega zbora iz srca želimo, ^akor tudi, da bi kmalu nasto-k, Pred javnostjo. Tudi Jošku ^rulichu, ki je po 16 letih ^tlenja zbora odstopil, želi-^ svoje dolgoletne ^kušnje posredoval novemu *kPgu pevk in pevcev.
----
Slovenci kot pomorski narod
Delovanje Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu je znatno doprineslo k oživitvi „pozab!jenega" dejstva, da smo bili Slovenci v preteklih stoletjih dosti bolj pomorski narod, kot se tega dandanes na splošno zavedamo. Muzej je lani dopolnil dvajset let od uradne ustanovitve, dejansko pa se je že 1. 1959 usmeril v pomorstvo, kar je bila predvsem zasluga dr. Miroslava Pahorja, ustanovitelja in prvega vodje muzeja, umrlega 1. 1981. S Pahorjem in prof. Ferdom Gestrinom se začenja v slovenskem zgodovinopisju nova veja te znanstvene discipline: pomorsko zgodovinopisje, ki se mu pridružujejo tudi druge vede, tako arheologija, etnologija, tehnična zgodovina itd.
Pomorski muzej vodi sedaj arheologinja Elica Boltin. Njena stroka dokazuje, da je prišlo do prve naselitve našega ozemlja prav z morske strani. Že v prazgodovinskih obdobjih je cvetelo na naši obali pomorstvo s trgovino. Za časa Rimljanov so nastale večje luke, kakršna se je deloma ohranila v Simonovem zalivu pri Izoli.
Etnologinja Zora Žagar proučuje vsa področja, ki so s tega gledišča povezana z morjem, predvsem pa solinarstvo in ribištvo. Tako so v muzeju lani pripravili zelo uspešno razstavo Sečoveljske soline, včeraj, danes, jutri; te soline opuščajo, muzej pa pripravlja solinarsko muzejsko zbirko na prostem - del solin bodo s pomočjo republiških sredstev in Droge ohranili v funkciji. V Izoli pa naj bi dobila prostor ribiška zbirka.
informirajmo goste o dvojezični Koroški!
, „Dam'<ra" v Am/pr/mcža /e Ao/ prvo /zrneJ Ara/e vw/? 3"/p;r/;<-;-/;ro.svcm;7; <7rn.š7ev orgamz/ra/o za mr/.s/e m/orma-7b'A/ /n </i.sAu,s//'.sA; neder o maa/'.w;.sAem vpražan/a na Koro-A7/;;A z e/n Ara/Aoročmm pr/pravam .se je /ega večera '^e/ež//o /e/tn .steu/Vn go.s/ov /z /1 n.s/r//'e /n Z/?/V, n;er/ n/Vm/ ^'sb' /aAvm, At' se že c/a// da.sa ž/vo za/tttna/n za po/oža/ s/o-^sAe ttarnr/tte sAtt/ntn.stt' na KorožAem.
Gostje so se predvsem zani-.. 3li za posledice, ki jih ima in bo im(-[ parlamentarni sklep "oveni manjšinskem šolskem _''konu. Smollcjevega pristanka 3 zakon tiiso mogli razumeti -Dcdvscm pa ne tisti gostje, ki so ^ udeležili tudi demonstracije 3 Dunaju in doživeli nastop 'davnega poslanca pred ura-""t zveznega kanclerja.
, ^jadaljnja vsebinska težišča y ^usijskega in informacijskega **n v kulturnem domu „Da-c.r y Šcntprimožu so bila: "vejša zgodovina koroških Slo-t) od plebiscita do nacistič-^ j8a obdobja na Koroškem, šte-^^ni razvoj slovenske narodne . "pnosti in problem asimilaci-''P'ašanjc taktike in politič-hoja koroških Slovencev
sploh, ter problematika sožitja obeh narodnih skupnosti v juž-nokoroškem prostoru. Triurno živahno razpravo je kot referent vodil dr. Teodor Domej, sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, v diskusijo pa so se vključevali tudi domači društveni ki.
Izkušnje tega večera kažejo, da bi bilo potrebno podobna srečanja s turisti pripraviti tudi v drugih krajih in da bi ta dejavnost lahko bistveno vsebinsko dopolnila ostale dejavnosti podeželjskih kulturno-prosvet-nih društev na področju dela s turisti in za turiste. Potrdilo se je, da del gostov, ki obiskujejo naše kraje, hoče imeti globlje informacije o dvojezičnih krajih južne Koroške.
Ves/n/Ao v 6/7 '88 vab/ v Rov/n/, od tam pa na Rdeč; otok /n na ;z/e/ z /ad/o.
Od 7. do 9. aii od 8. do 10. okt.
Ustnikov hit 88:
Rovin j - Rdeči otok
Uredništvo Slovenskega vestnika tudi letos vabi na tridnevno potovanje z avtobusi in ladjo na prelepo istrsko obalo. Po izredno nizki in mikavni ceni smo ga pripravili skupno s turistično agencijo Som-meregger. Peljali se bomo v Rovinj, od tam pa na izredno lepi Rdeči otok. Tam bomo stanovali v hotelu ISTRA, visoke A-kategorije.
Letos smo pripravili še posebno ugodnost: namreč lahko se odločite, kdaj boste potovali. Na izbiro sta dva termina, namreč Vestnikovo potovanje od petka,
7.	do nedelje 9. oktobra, ali pa od sobote,
8.	do ponedeljka 10. oktobra.
VESTMKOV H!T 88 pa stane po osebi samo
1.150,- šiMngov.
(Dodatek za enoposteljno sobo je dnevno 70 šilingov, otroci do šest let starosti potujejo brezplačno, če spijo s starši v isti sobi).
V ceno so vključene naslednje storitve: avtobusni prevoz s Koroške do Rovinja in nazaj, dva polna penziona in dodatno kosilo v hotelu, lokalni ladijski prevoz obala-otok-obala ob prihodu in odhodu, poldnevni izlet z ladjo.
Vozni red avtobusov za Vestnikov hit '88
Proga 1: 6.00 Pliberk, 6.10 Šmihel, 6.15 Globasnica, 6.25 Dobrla vas, 6.40 Velikovec, 7.15 Celovec
Proga 2: 6.00 Šentlipš, 6.10 Žitara vas, 6.25 Železna Kapla, 6.45 Galicija, 6.55 Grabštanj, 7.15 Celovec
Proga 3: 6.20 Šentvid, 6.30 Škocijan, 6.40 Tinje, 7.15 Celovec
Proga 4: 6.15 Hodiše, 6.25 Škofiče, 6.30 Šentilj, 6.45 Bilčovs, 7.00 Kotmara vas, 7.15 Zihpolje, 7.30 Borovlje
Proga 5:6.30 Vrba, 6.35 Rožek, 6.40 Šentjakob, 6.50 Podgorje, 7.00 Sveče, 7.05 Bistrica, 7.15 Šentjanž, 7.30 Kožentavra
Podrobnejše informacije vam nudi Slovenski vestnik (telefon: 0463/514300-40), TarviserstraBe 16, Celovec.
Prijave sprejemata Slovenski vestnik (glej zgoraj) ter agencija Sommer-egger, Walter von der Vogelweideplatz 3, Celovec (telefon: 0463/37000).
Turistična agencija
Wa!ter von der Vogelweideplatz 3, Celovec - telefon: 0463/37()0()
Posebno ugodni počitniški ieti
Kreta-Rodos
let vsak petek iz Celovca
od 2.980 šil. dalje
Palma de MaHorca
let z Lauda-air, za en teden 3.500 šil.
Otok Korčula
let iz Ljubljane, polpenzion, od 3.do 10. 9. 88 3.540 šil.
			
Datum	Kraj	PR!RED!TVE	Prireditelj
Sreda	Grad	Stefanie WERGER s skupino	
27.7. 20.30	vBekštanju	(..Sehnsucht nach Ftorenz")	gradu
Četrtek	Baročna dvorana	..KARNTNER SYMPHONIE" (Meinhard	Ne„asM„sii<fnr„m
28.7.	Vetrinj	Rudeauer/Gert Jonke) igra: Jess-trio; gtasba	Viktring
20.30		Brahmsa, Mahterja, Berga, Rudenauerja;	
Četrtek	Kutturnidom	KABARETNI VEČER	SPD Danica
28.7. 20.30	všentprimožu	Nastopa skupina Gimpet iz Gradca	
Četrtek	gtasbena dvorana	O FRANZU SCHUBERTU	Carinthisr-h.r
28.7.	samostana	Watburga Litschauer in Ctemens Hostinger	Sommer
19.00	vOsojah	govorita o Schubertovi gtasbi	
Četrtek	PriTištarju	DtA-SHOV ..GLADtATER"	SPD
28.7.		nastopa: KutturnaskupinaF57	Šentjanž
19.30		Ktuba stovenskih študentov in študentk na Dunaju	
Petek	Katotiški dom	KONCERTNt VEČER nastopata: Ferdinand	Sodatitas
29.7.	prosvete	Neges (kitara), Johann Scherr (kitara)	
20.00	v Tinjah		
Petek	Mtadinskidom	IZREDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA	SAK
29.7.	SŠD, Miksch-	ATLETSKEGA KLUBA Člani ne bodo prejeli	
19.00	attee4, Cetovec	posebnih pismenih vabit!	
Nedetja	POHOD NA OBiR v spomin Hermanu Veiiku in Vaientinu Poianšku		
31.7.	Zbiraiišče: ob 11. uri na vrhu Obirja. Nazaj grede piknik pri Marofu		
Nedetja	gostitna Juena	tZLET V KOPRtVO K SV. AN!	Stovensko ptaninsko
31.7.	pri Gtobasnici	9.00-Zbiratišče pri gostitni Juena,	društvo Cetovec in
9.00		11.00 - maša	Kutturno društvo Gtobasnica
od1.8.	na Pečnici	TEDEN V NARAV!... Za otroke med 10. in 14.	Katotiška otroška
do5.8.		tetom.Prijave: do 15. jutija na Kat. otroško mtadino.mtadina	
		Viktringer Ring 26, tet.: 0463/51 11 66. Cena: 300 šit.	
Torek	Samostanska	DUNAJSK! GODALN! SOUST! !N	Carinthischer
2.8. 20.30	cerkev v Osojah	HORTUSMUS!CUS	Sommer
od 6.8.	Katotiški dom	DOPUSTNIŠKA IN IZOBRAŽEVALNA TEDNA	Sodatitas
do 20.8.	prosvete	ZA DRUŽINE S POHABLJENIMI OTROKI (nem.) in Katoliška	
	vTinjah	vodi: Etisabeth Szedtacek s sodetavci	družinska zveza Dunaj
PortedetjekGradv		NAJBOLJŠE !Z: Cats-AChorus Line-Jesus	Festiva)
8.8.	Bekštanju	Christ Superstar - The Musiča) Show - ..Song	na gradu
20.30		of „Broadway"	
Torek	samostan	FANTJE Z VSEH VETROV	Stovensko prosvetno
9.8.	v Dobrti vasi	Mednarodni instrumentatni koncert	društvo Srce
20.30		Ob stabem vremenu bo koncert v avti gtavne šote v Dobrti vasi	
Četrtek	Katotiški dom	KONCERT SLOVENSKIH NARODNIH PESMI	Sodatitas
11.8.	prosvete	Nastopata: družina Lipuš in Plazniška dekleta	
20.00	vTinjah		
Nedetja	na Starem	4. MEDNARODNI KROS-TEK NA STAR) GRAD	Stovensko prosvetno
14.8.	gradu	(950m)	društvo Jepa-Baško
10.00			jezero
Torek	Grad	TONI STRICKER IN NJEGOVI GLASBENIKI	Festiva)
16.8. 20.30	v Bekštanju	„Panonske pesmi"	nagradu
od 28.8.	Katotiški dom	SLOVENSKE POČITNICE Vodijo: Marija	Sodatitas
do 3.9.	prosvet.vT:n,ah	Perne, mag. Andreja Vrbinc in Renate Kraut.	
		!ZLET!, POTOVANJA	
			
13. 8. - Zveza koroških partizanov vabi na izlet v bolnico FRANJA. Podrobnejše informacije o času. kraju, odhodu in ceni bomo objavili prihodnjič. PRIJAVE do 1. avgusta pri Zvezi koroških partizanov, tei. štev			
0463/51 43 00/60			
7. do 9.10.		VESTNIKOV HIT'88	Stovenski
ati		ROVINJ-RDEČI OTOK	vestnik
8. do 10.10		več o potovanju v posebnem ogtasu	
		RAZSTAVE	
			
Grad StraBburg		Razstava ob Heminem jubi!eju	
		do 26. oktobra 1988	
Galerija Tinje		Razstava de! B!aža Župančiča (fotografije)	
		Razstava traja do 19. septembra.	
Seie		Kmečka hiša v Setah - Statna razstava	
v novih prostorih občine			
Gaierija Rožek		Kiki Kogelnik -Ogled razstave možen vsakdan od 15.00 do 19.00,	
		razen ob ponedetjkih.	
Mohorjeva knjigarna		Vesetka Šorh-Puc (akademska stikarka) do 30. jutija.	
Kavarna Doma umetnikov,		Zorka Loiskand!-Weiss, razstava akvaretov in gvašev	
Ceiovec		do15.avgusta1988	
			
OB!ŠČ!TE V SLOVENiJ)			
36. Mednarodni poietni festiva) Ljubijana, Križanke, Od 27. 6 do 1 9 1988			
2.8.-20.30	- PtRtN, Nacionatni ansambet narodnih ptesov in pesmi, Bogarija. Ognjemet barvitih in živopi-		
snih kostumov, etementarna izpovedna moč ritma in giba tjudskega ptesa ter intimno občutena iirika narodne pesmi so značitnosti, s katerimi ansambet PtRtN osvaja občinstvo vseh kontinentov.			
Z. L.-Weiss: „Čas mine ^
V kavarni Doma umetnikov v Celovcu se z maiim, a reprezentativnim izborom siik predstavlja naša akademska slikarka Zorka Lois-kandl-Weiss. Pravzaprav gre za prikaz cikla slik jesenskih motivov, ki ga je umetnica naslovila „Čas mine". S tem opravičuje svoje jesenske motive, ki jih razstavlja v poletnem času. Po drugi strani razloži način nastanka del kot poizkus ujetega trenutka. Zorka pravi, da ritmu letnih časov sledi
potek človeškega življenja.
Zorka Loiskandl-Weiss je gotovo umetnica, ki je način likovnega sporočanja izdelala do podrobnosti, saj motive razčlenjuje v male ploskve, te pa spet analizira v smislu rasterske razdelitve. Slika, ki zgleda na prvi pogled kot ploskev, gledalcu posreduje neverjetno avtentičnost motiva z naravo, njenih letnih časov, ki se odražajo zlasti v odtenkih posameznih barv. Zorka dela isto ob slika-
nju vtisov s poti skozi park ali hoje mimo ograje, ko človek zaznava le posamezne dele kot so na primer drevo.
Slike, ki jih Zorka razstavlja v Celovcu, nudijo gledalcu, kljub malemu izboru, celovit vpogled v njeno trenutno umetniško sporočilo. Razstavljene slike so tudi na prodaj; cena posamezne znaša 2.260 šilingov, kar je, če upoštevamo sloves, ki ga ima umetnica med sodobno ustvarjalno druščino avstrijskih umetnikov, zelo ugodno.
č/an/ E/U/ n/so /e g/asben/k/, temneč tud/ od//čn/ kabaret/st/.
SMa. Mohar
Erste AMgemeine Verunsicherung
Višek festivala na bek-štanjskcm gradu je bil prav gotovo nastop znamenite avstrijske skupine Erste AUgcmeihc Verunsicherung. Koncert pevcev in kabarcti-stov je bil v ponedeljek zvečer v šotoru na pobočju gradu. Nekaj tisoč ljudi, turistov in domačinov se je zbralo, da bi v živo doživeli v tem času eno najpopu-
larnejših skupin v Avstriji. Glasbeniki EAV so v Bckštanju predstavili najnovejše pesmi o „lju-bezni, smrti in hudiču", ki so posnete tudi na plošči z istim naslovom. Da v svojih pesmih tudi resno razmišljajo, potrjuje pesem o zveznem predsedniku Waldhci-mu, ..Kurtiju, ki je vse pozabil". Marsikatero krepko sr) povedali tudi
na račun političnih razmer. Zaradi velikega deleža turistov pa politična poanta ni naletela na pravi odmev, ali pa poslušalci politične vsebine zavestno niso hoteli sprejeti. Vsekakor pa je bilo veliko navdušenje, saj so sc morah glasbeniki za bučen aplavz oh zaključku zbrani množici v Bckštanju oddolžiti z dodatnim nastopom.
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec. Tarviser StraRe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16. tel. (0 463) 51 43 00-30/31/ 32/33/34, teleks 42 20 86 ZSO Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/11, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 250 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 18.000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 1,500.000 dinarjev.
VESTNIK
Že!ezna Kapla: Folklorni praznik
Minuto soboto je bii v Železni Kapli folklorni praznik, na katerem sta se predstavili dve domači folklorni skupini in gostje iz Maribora. Folklorna skupina Kulturno-umetniškega društva Slava Klavora iz Maribora je oblikovala glavni del tega zanimivega folklornega večera.
V prejšnjih letih so v Železni Kapli prirejali velika folklorna srečanja s številnimi skupinami iz Avstrije, Jugoslavije in Italije, sedaj pa so se društveniki Žarje odločili za
skromnejši obseg prireditve z eno gostujočo skupino.
Pred občinskim kopališčem so se zbrali predvsem turisti, da bi sledili folklornim nastopom. Izgleda, da za domačine sporedi niso več tako privlačni kot v prejšnjih letih. Folklorni praznik je začela domača pionirska skupina, ki je med drugim šivala čevlje in „rihtarja bila". S harmoniko jih je spremljal Zdravko Haderlap. Plese in glasbo iz Bele krajine, iz slovenske Benečije, Primorske,
Štajerske in Gorenjske pa je izvajala skupina iz Maribora. Šolarji, dijaki in študenti iz Maribora niso pritegnili pozornosti le z nošami iz raznih pokrajin, temveč so navdušili s tamburaško skupino in s petjem. Folklorna skupina Kulturno-umetniškega društva Slava Klavora deluje že 15 let in predstavlja slovenske narodne plese in pesmi po svetu.
Folklorni spored je s koroškimi plesi zaključila domača mladinska skupina.
Protestno branje
Minuli četrtek je bil v prostorih Društva slovenskih pisateljev (DSP) v Ljubljani že 34. protestni literarni večer, s katerim DSP izraža ogorčenje nad nedemokratičnim postopkom ob aretaciji in sojenju Ivanu Borštncrju, Janezu Janši, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu. Na teh večerih so sodelovali tudi nekateri najuglednejši avtorji iz Beograda, Zagreba, Sarajeva in Skopja, slovenski avtorji iz Italije, minuli četrtek pa pesniki iz Avstrije.
Večer je vodil Andrej Kokot, ki je uvodoma opozoril na želje po svobodi in demokraciji, v kateri bi radi živeli Slovenci tostran in onstran meje, zatem pa so pesmi brali: Cvetka Lipuš, Maja Haderlap, Janko Ferk in Andrej Kokot, Janko Messner pa je razmišljal o svobodi in socializmu, prebral pa
nekaj pesmi slovenskih avtorjev in pesmi iz svojega cikla o Nikaragvi.
Na slehernem večeru je v navadi, da navzočim sporočijo, kaj se je tisti dan dogajalo z zaporniki. Publicistka Alenka Puharjeva na koroškem večeru žal ni mogla sporočiti nič spodbudnega, sojenje še ni končano, kršitve zakonitosti se nadaljujejo, slovenske oblasti menda niso storile vsega potrebnega, sodni senat doslej še ni upoštevat nobene zahteve po manj strogem poteku sojenja. Sodba bo predvidoma izrečena danes ali jutri in nihče ne pričakuje, da bo mila. Literarni večeri v DSP ugotavljajo iz dneva v dan isto: omenjene sodelavce Mladine so zaprli predvsem zaradi njihovih političnih stališč, vendar pod pretvezo, da so baje izdali „vojaško skrivnost".
J. H.

SLOVENSKA
ŠTUDtJSKA
KNJ!ŽN!CA
brezp/nčno /zpo.so)n Anj/ge m ima svoje prostore v M/aJm-s^em doma, M;7<sc/:a//ee 4, 9020 Ce/ovec,
ATj/ža/ca postaje, v poa. a: toreR o J /0. Jo /& are v sreJo, četrtek
/a pete/; pa	o J ti. Jo 76. are
Knjižna zbirka „Sprehodi v naravo"
DIERLVVolfgang Metulji: kako spoznamo in določimo metulje in njihove gosenice - V Ljubljani: Cankarjeva založba, 1988-79 str.: barvne ilustr.
HOCHLEITNER Rupert Kamnine:	zanesljivo prepo-
znavne strukture posameznih kamnin-VLj.:CZ, 1988-79str.: barvne ilustr.
HOCHLEITNER Rupert Rudnine: kako jih določimo in kako kristalizirajo - V Lj.: CZ, 1988 - 79 str.: barvne ilustr.
NICOLAI Jurgen Ujede in sove: slike ptic v naravnem okoiju-VLj.: CZ, 1988-78 str.: barvne ilustr.
NICOLAI Jurgen Ujede in sove: slike ptic v naravnem okolju-V Lj.: CZ. 1988-78 str.: barvne ilustr.
NEUKAMP Ernst Oblaki in vreme: oblake in vremenske pojave prikazuje 60 slik in barvnih grafikonov. V Lj.: CZ, 1988 - 80 str.: barvne ilustr.
PMf/Jno sc Va.Vfga
Priznanje za MePZ „Rož"
Ob prazniku Dneva vstaje slovenskega naroda podelijo tudi nagrade in priznanja raznim kulturnim delavcem, ustanovam ali skupinam. Dobitniki letošnjih Nagrad vstaje slovenskega naroda so Janez Vipotnik, Drago Novak, Ana Benede-tič, Djuro Šmicberger in Jolka Milič.
Mešani pevski zbor „Rož" in njegov zborovodja Lajko Milisavljevič pa sta prejela posebno priznanje za uspeli koncert „Ponižani in razžaljeni", izveden v času kulturnih dnevov koroških Slovencev v Cankarjevem domu. V utemeljitvi žirije je
med drugim rečeno: „Kon-cert je pomenil izpoved v nam nepozabnem jeziku dežel ter ljudi v okolju, kjer živijo. Koncert je lahko dozorel le ob vztrajnem, neprikinjenem triletnem delu zborovodje Milisavlje-viča in članov celotnega zbora ter drugih sodelavcev. Ustvarili so zares umetniški in kulturni dosežek".
Lajku Milisavljeviču in vsem, ki so doprinesli k uresničitvi tako zahtevne konce rtno-gledališke zamisli, k visokemu priznanju iskreno čestitamo in želimo še mnogo ustvarjalnih uspehov.
Andrej Kosič v Biičovsu
Med umetniki, ki jih v letošnjem poletju predstavlja Posojilnica-Bank v Biičovsu, je slikar Andrej Kosič iz Gorice. Otvoritev razstave je bila prejšnji teden v okviru kratkega kulturnega programa.
Andrej Kosič razstavlja pokrajinske motive. Kon-
kretno gre za cikel akvarelov, ki so hkrati izpoved občutljive in tankočutne duše slikarja, ki z nežnimi barvami slika sicer trd kra-ški svet. Ogled razstave priporočamo. Slike so tudi naprodaj. Podrobnejše informacije dobite pri vodstvu bilčovske posojilnice.
„ Praznik biago vesti"
Več tisoč ljudi se je zbralo v nedeljo 17. julija pred ljudsko šolo pri Božjem grobu, kjer je daroval novo mašo Janko Krištof iz Vidre vasi. Za vse, ki so se tega dne zbrali okrog novomašnika, je bil to „praznik blagovesti, veselega oznanila". V tem smislu je spregovoril tudi pridigar, kaplan Pepej Mar-ketz. Vere, evangelija in duhovništva pa ni predstavil zgolj v tradicionalnem smislu. Svoje misli je povezal z aktualno problematiko, zato je novomašniku na pot med drugim dejal: „Očitali ti bodo. da se preveč zavzemaš za Slovence. Ampak, če čutiš, kako trpijo rojaki, ki v dostikrat nasilno ponemče-
nem okolju izgubljajo svojo identiteto, in če te samega boli, da jezik in kultura, ki sta ti jo posredovala starša in sta ti postala draga, nista več zaželjena, je tvoja dolžnost, da se postaviš na stran človeka in vrednote, ki sta ogrožena v obstoju".
Zelo spodbudne besede na pot Janku Krištofu, katerih se bo prav gotovo spominjal, če se bo ob svojem duhovniškem poklicu zavzemal tudi za sožitje obeh narodov.
Že dan pred novo mašo so se od novomašnika poslovili sosedje in znanci ter MePZ ..Podjuna", na slovesu od doma pa ga je s pesmijo pospremila „M!ada Podjuna".
DEV!ZE/VALUTE
Devizni tečaji 25. 7.1988 Nakup		Prodaja
din	0.44	0.48
us $	12.874	12.974
can $	10.68	10.78
angl. f	22.29	22.55
irl	18.76	19.02
sfr	845.70	848.10
bfr	33.55	33.75
n	207.41	209.29
hf!	621.31	624.19
dm	701.98	704.52
lit	0.941	0.959
dkr	184.30	185.70
nkr	192.67	194.13
skr	203.44	205.46
fmk	295.10	297.50
esc	8.47	8.83
ptas	10.54	10.70
yen	9.79	9.82
Posreduje
Zveza/Bank
<
Valutni tečaji 25.7.1988
Nakup Prodaja
din	0.44	0.48
us $	12.65	13.25
can $	10.45	11.05
angl. f	21.85	23.05
irl	18.50	19.50
sfr	836.00	856.00
bfr	32.55	33.75
ff	203.50	213.50
hf!	614.00	630.00
dm	694.00	710.40
lit	0.93	0.98
dkr	180.50	187.50
nkr	189.00	196.00
skr	199.50	206.50
fmk	289.50	300.50
esc	8.10	9.30
ptas	10.30	11.00
yen	9.60	9.90
2 12 14 27 35 41 (43) brez jamstva!
2X2	211 XII 222
brez jamstva!
+	A	B	C	D	E	F	G	H	!	J	K	L	IVI	N	O
1															
2															
3															
4															
5															
6															
Koordinatna križanka
Začetek vpisovanja uganjenih besed v iik vam pove koordinata pred vsakim posameznim opisom. V križanko morate nesimetrično razporediti 17 črniit polj.
VODORAVNO:	1A. hotejski
deiavec, IG. oznanjevalec krščanskega nauka, 2A. samica zveste domače živaii, 2G. čiščenje grla z vodo, 3A. teolog in orientaiist iz Sirije, ki je ieta 1736 v Jeruzalemu našel staroslovanski glagolski evangelij (Joseph Simonius), 3J. nasprotnik Martina Krpana v dvoboju na Dunaju, 4A. ameriški filmski režiser (Martin, „Bonnie in Clyde"), 4F. turistično razvit jadranski otok, 4K. grški mitološki junak, sin tebanskega kralja Laja, 5A. paleta, slikarska deščica za mešanje barv, 5L. glasbeno znamenje, 6A. časopisni oglas. 61.. menično jamstvo NAVPIČNO: Al. glavno mesto grške antične pokrajine Lakonije, BI. legendarni keltski bojevnik in bard, ki
Rešitev ix prejšnje številke
42	/L				42	/P	A	č?	-T		7	j	A
C	c	č-	<7	-S	A2	A	2)	A		A	A		4
A	AT	7	/	Z	A	'	C	A	A	J	A		c
J	A		/V		/	Z)	F ^ 42			j	4	4	J
A	/2	A		44	A	A	42 42			c	42		F
A	c			Z-	/		čr	4	A	42	42	c	44
A	L	A	A		-%2	/	4/			A	4/	21	A
A	6?		7"	A	44	C				4	A	44	A
7*	A	A	A	7	42	42	A	ALA			A	4	42
42	A	<7	L			7	A		A ^		I/	4	A
^	A	L	<3	Alf j A				c	r	Z'/	/	A	A
44		A		A	L			K	A	A	42	/	7*
naj bi živel v 3. stoletju, Cl. najpomembnejša stvar, ekstrakt, Dl. tekočina za odstranjevanje laka z nohtov, El. razvaline srednjeveškega gradu na desnem bregu Donave v Srbiji nasproti Banatske Palanke, E5. kratica za ljudsko skupščino, F3. prostor, površina, območje, Gl. sorodnik po moški strani v rimskem pravu, HI. ptič deževnik z ozkim čopom na glavi, 11. polovica besede KROG, JI. pripadnik južnoslovanskega naroda, KI. italijanska reka, pritok Pada, Ll. ime nekdanje slovenske operne pevke Otte, Ml. ruski skladatelj klasične glasbe (Anatol), N2. ime nekdanje argentinske političarke Peron, 03. italijanski nogometni klub.
sestavi! Jože Petelin
SLOVENSKI
VESTNM
najaktualnejši
list
koroških ^ Siovencev ^
TEDENSKI HOROSKOP
LEV (23.7.-23. 8.)
Če bi se tudi sami nekoliko potrudili, bi bilo vse skupaj lahko precej drugače kot pa je. Na izletu se boste nalezli dobre volje, ki se vas bo držala lep čas... Vaša srečna številka je 50. DEVICA (24. 8.-23. 9.)
Zaradi tistega se vam sploh ni treba sekira-ti, ker je zadeva takšna, da bolje skoraj ne bi moglo biti. V dobro voljo vas bo spravila pohvala, ki seji ne boste nadejali.
TEHTNICA (24.9.-23.10.)
Verjeli boste, ko boste videli, zato se nikar ne nasmihajte. Sledil bo resen pogovor, iz katerega lahko potegnete več kot si mislite. Na izletu se lahko pošteno sprostite.
Vaša srečna številka je 39.
ŠKORPIJON(24.10.-22.11.)
Nikamor se vam ne mudi, zato zadevo enkrat temeljito premislite. Z zaljubljeno osebo boste sklenili nekaj pomembnega, tistega pa se nato tudi kar najbolj držite.
STRELEC (23.11.-21.12.)
Ne prehitevajte dogodkov, ampak se držite dogovorjenega, ker v nasprotnem primeru ne boste uspeli. Tisto boste dosegli, če ne boste zaletavi. Vaša srečna številka je 92. KOZOROG(22.12.-20.1.)
Ne sitnarite po nepotrebnem, ker se lahko vsega skupaj naveličajo. Nekajkrat ste vse skupaj že povedali, zdaj pa je stvar drugih, da poskrbite za ostalo. Prijetna zabava v poznih urah. VODNAR (21.1.-18.2.)
Vse skupaj se bo uredilo, tako da boste močno zadovoljni in si lahko tudi krepko oddahnili.Zdenarjemnebotežav.karvam je šlo na živce, pa bo mnogo bolje kot je bilo!
Vaša srečna številka je 85.
RIB! (19.2.-20.3.)
Nikar preveč ne izbirajte, da ne boste zamuditi ugodne priložnosti. Prav izbirčnost vas je pred kratkim že precej stala, zato bi se lahko počasi tudi naučili.
OVEN (21.3.-20. 4.)
Mirni in zadovoljni boste, saj vam bo šlo kot po maslu vse. česar se boste lotili. Odločite se za izlet, ker boste uživali. Proti koncu tedna se vam obeta vesela družba.
Vaša srečna številka je 16.
BIK (21.4.-21.5.)
Ne hitite pretirano, da ne boste znova spregledali zanimive malenkosti, če se boste o vsem skupaj pogovorili z izkušeno osebo, boste lažje dosegli, kar bi radi.
Vaša srečna številka je 46.
DVOJČKA(22.5.-21.6.)
Lotite se dela, ker se ga je že precej nabralo. Na obljubljeno ne bodo več dolgo čakali, ampak se bodo dogovorili drugje. Nenapovedan obisk vas bo razveselil. Več vitaminov!
Vaša srečna številka je 10.
RAK (22.6.-22. 7.)
Uživali boste, saj vam bodo pohvale dobro dele, pa tudi obilo prijateljev boste nabrali. Darilo vas bo razveselilo, še bolj pa tisto, kar mu bo sledilo. Izlet bo zanimiv.
Vaša srečna številka je 55.
EU
povedani Vaša sreč
S
- KAROLINA KOLMANIČ -	.
Izzvenela je pesem
„Dobro, odpotujeva tako šele pojutrišnjem," se je strinjala Anita, manj pa Vinko, kar je izrazil s svoim kislim obrazom.
Po uspelem koncertu sta se zadovoljni vrnili v hotel. Pogovarjali sta se dolgo v noč. Vera ni znala prikriti nejevolje, zato je modrovala:
„Č!ovek, tako na deželi, je za veliko prikrajšan. Včasih, kadar sem prav slabe volje, bi se zatekla nekam, v opero, na koncert, kamor pač, da bi se iztrgala iz tistega vsakdana. Zate v Mariboru je le veliko bolje."
„Saj imaš televizijo. Res, da ni živa oddaja, nekaj pa le nadomesti."
„Anita, ko bom imela svojo, že mogoče. Zdaj ko zagledam na programu opero ali kak film, se samo prvi trenutek razveselim, potem pa kar slišim tiste pripombe, ki me takoj zavrnejo: cviljenje, da ti bobnič poči in podobno."
„Ne, kdo?"
..Pustiva to."
„Tudi v Maribor v gledališče ne hodiš?"
„Ah, spiva zdaj."
„Vera, midve nisva bili prijateljici zato, ker si gradila na svojih idealih in na svojih globokih čustvih. Kako ti je danes, ko si padla na realna tla?"
„Tako, kot me vidiš. Celo smejem se; v kolektivu in tudi doma ... z Igorjem. Najina raznolikost mene ni motila, tebe, čistega realista, pa je. Zaupni prijateljici nisva bili nikoli, pošteni kolegici pa ves čas."
Siva svetloba je rahlo nakazovala rojstvo novega dne. Vera se je zbudila vsa potna. Sedla je na posteljo in pogledala na uro: deset čez tri. Obrisala si je obraz, a solze so nenehno drle, kot bi bile oči neusahljiv izvir. Potiho je vstala in šla k oknu. Skozi napol odprto režo je prodiral slap svežega zraka. Globoko je vdihnila in sedla na rob postelje. V misli so se zabodle sanje kot trn: Igor je umrl ... Natanko ga vidi pred seboj. Rožice ležijo negibno ob telesu, oči so zaprte. Tisti njegovi kodri na temenu so razvlečeni v štreno, ki je razčesana na čelu.
52
Ura je odbila štiri in na obzorju se je zarisala svetlejša črta. Vera leži vznak. Misli zapičene in vztrajne nočejo zamegliti slike. Čisto jasno je. Zaman se trudi, da bi si priklicala še druge nadrobnosti. Ni jih bilo. In potem, čisto nepričakovano, jo je v teh mukah prešinilo nekaj spodbudnega. Če je Igor umrl, bo umrla tudi ona. Da! Kaj lahko izgubi? Nič! Vse to, kar živi danes, je samo zatajevanje lastne osebnosti, umento tlačenje vseh želja, šele zdaj ve neizpodbitno: živeti zaradi Igorja...
Ura se vleče neizmerno počasi, ura, ki bi jo lahko rešila vseh dvomov in negotovosti, saj je vezana na telefon. Doma res vstane Emil ob petih, a tu v hotelu, naj pokliče recepcijo. Končno, zakaj ne? Saj jo bo drugače razneslo. Čez pol ure bo poklicala, tedaj bo že pet. Ozrla se je na Anito, ki je mirno spala na levi zakonski postelji.
Vera se je potiho odpravila v kopalnico, se površno umila in počesala ter se tako odpravila k receptorju. Kazalca sta že zlezla na pet in petnajst minut.
Tu so stali že trijie ljudje in poravnavali stroške.
..Telefonirala bi rada," je prosila in živčno prestopala.
„Lahko. Tule napišite številko in počakajte pri celici."
Sprehajala se je ob dolžini pulta gor in dol. Trije moški so odšli. Zdaj se je nekako umirila in verjela, da se bo človek lahko posvetil samo njej.
„Gospa, nihče se ne javi," je dejal precej brezbarvno in se zatopil spet v svoje papirje. Obstala je. Ne, to ni mogoče! Emil mora biti še doma!
„Prosim, lahko še enkrat?"
Nekam spravljivo je odvrnil:
„Zakaj pa ne, seveda."
T^ko, zdaj pa imate. V drugi celici."
„Dobro jutro! Sem te vrgla iz postelje? Oprosti! Je Emil že odšel? Vse v redu doma? Igor-ček še spi?"
Globok vzdih in nato spet:
„lme!a sem strašne sanje ... Ne, zdaj je vse dobro. Jutri pridem, ja. Emil je šel v Koper? Službeno ... s tovornjakom. Aha, danes ponoči? Ne zameri, mogoče se zvečer spet oglasim. Dobro. Lepo se imejta in na svidenje jutri!"
Usta so se ji samohotno razlezla v širok pristen nasmešek in hvaležna je bila mlademu portirju, ki se je tudi pomenljivo nasmehnil. Najbrž je sklepal,
da je imela izčrpen in uspel ljubezenski pogovor. Zdaj, ko ni bilo več črnih misli, bi najraje stopila k njemu in mu rekla samo dve besedi: srečna sem. Toda človek je spet pisaril in zlagal neke kartončke in ga očitno njena sreča ne bi več zanimala.
Po prstih se je vrnila v sobo. Anita se je obrnita v drugo stran, objela blazino in zopet zaspala. Vera pa je narahlo odgrnila zaveso, se zazrla v sive dvoriščne zidove, nato spustila pogled na vrvež na dvorišču. Privažali so kombiji in delavci so jih glasno, do zaspancev brezobzirno raztovarjali. Kmalu je bi) prvi val mimo. Na dvorišču, čisto v kotu, se je sprehajal golobji par. Sivi, očitno samec, je spodbudno grulil in privabil manjšo, čisto belo golobico k zajtrku. Veselo sta kljuvala košček kruha. Vera je spremljala ta obred s tihim zadovoljstvom: najprej je kljuval on, dvignil skorjico visoko v zrak, nato je padla v loku na tla in lotila se je je golobica. Vsa igra se je ponavljala, dokler ni ostal samo ozek, očitno pretrd trak. Potem sta se dvignila, najprej on, za njim ona in kdo ve zakaj in za koliko časa sta zapustila mračno dvorišče.
(r/r/Z/A
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
VTE!V!TEDNUNATELEV!Z!J!
27. 7.-2.8.
Vodilo M stranske skoke; 11.00 Otvoritev Salzburških slavnostnih iger; 16.30 Zlato jajce; 17.30 Pustolovščine Toma Sawyerja in Huckleber-ryjaFinna; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Bogati in revni; 19.30 Čas v sliki; 20.15Deklica iz župnišča; 21.50 Nad vsemi morji; FBI.
10.30	Deklica iz župnišča;
16.30	Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 inšpektor Gadget; 17.25 Klemen in Klementina; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.30 Bogati in revni; 19.30 čas vsliki; 20.15 Tele as; 21.55 Pravi Dunajčan se ne izgubi; 22.45 TV-igra; 0.25 Aktualno.
10.30 Pot k slavi; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Kalimero; 17.30 Okoli sveta; 17.55 Otrokom za iahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Bogati in revni; 19.30 čas v sliki; 20.15 Slamnata punčka; 22.10 Jolly Joker; 22.55 Šport; 23.25 Poslednji boj; 2.25 Poročila.
10.30	Pogreb monsieura Bou-veta; 16.00 VVurlitzer; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Halo Spencer; 17.35 Pet prijateljev; 17.55 Otrokom za lahko noč;
18.30	Šport; 19.00 Dunaj in njegova glasba v anekdotah;
19.30	Časvsliki; 20.15 Arena senzacij; 22.00 Zlati časi; 22.50 Mednarodni jezz; Kladivo.
9.00 Poročila; 10.35 Tedenski pregled; 14.40 Klic divjine; 16.10 Poročila za otroke; 16.45 Zaklad v nikogaršnji zemlji; 17.35 Heimi; 18.30 X-razsežno; 19.20 Žrebanje lota; 19.30 Čas v sliki; 20.15 News; 22.15 Potovanje k VVagnerju; 23.00 Anjuta; 0.05 Aktualno.
10.30 Koktajl za mrliča; 16.30 Am, dam. des; 16.55 Poročita za otroke; 17.05 Dennis; 17.30 Kamen Marka Pola; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Bogati in revni; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Magnum; 22.00 Novo poročeno; 23.30 The Munsters; 23.55 Aktualno.
16.00 VVurlitzer; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Alpe-Jadran magazin; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Pustlovščina v Orient ekspresu; 22.00 čas v sliki; Slavnostni koncert; 23.35 Jazz-poletje; Poročila.
16.00	VVurlitzer; 17.00 Narava pred hišnimi vrati; 17.15 Ekspedicija na morsko dno; 18.00 1-2-X; 18.30 Lokalni TV-spored;
19.00	Časvsliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični pregled; 21.05 Dinastija - Denver-jev klan; 21.55 Pogledi s strani;
22.00	Čas v sliki; 22.22 Lolita.
16.00 VVurlitzer; 18.45 Ho in njegov prijatelj Kitajec; 17.30 Čudoviti fes; 18.00 2X7; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15PO rdeče-belih sledovih; 21.00 Knjiga tedna; 21.50 Zadeva: smrtni posel; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Časvsliki; 22.22 Smodnik in svinec.
17.15 Janezvsreči; 18.00Trai-ler; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Koktajl za mrliča; 21.30 Šport; 22.00 Atentat; 23.35 Aktualno; 23.40 Sedem gladiatorjev; 1.15 Poročila.
9.00	Poročila; 9.05 Risanke;
14.00	Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Mi; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Čas v sliki; 19.48 Hiša zakladov Avstrija; 20.15 Zorro z vročo britvijo; 21.50 Vizije; 23.30 Aktualno; 23.25 Šport.
16.00 VVurlitzer; 17.00 Čudovita Jannie; 17.25 Tom in Jerry; 17.30 Škotska - potovanje k vrtovom in gaščinam; 18.00 Lindenstra8e;19.00 Časvsliki; Znanje danes; Kulturni žurnal; 20.15Hotel;21.15Šiling;21.50 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.22 ...In v puščavi ognjeni steber; 23.15 Niugini.
17.10 Videostrani; 17.25 Poletna noč; Sužnja Isaura; 18.45 O čudovitem povodcu; 18.55 Miškolin; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Ciklus filmov D. Kaya: Fant iz Broo-k!yna; 22.00 Dnevnik; 22.15 Poletna noč; Sužnja Isaura; Informativna oddaja za tujce; 1.15 Videostrani.
17.10 Videostrani; 17.25 Poletna noč; Sužnja Isaura; Knjiga; 18.35 Za mano, mulci;
19.05	Risanka; 19.18 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.05 Tednik;
21.05	Ch. Dickens: Pusta hiša;
22.05	Dnevnik; 22.20 Poletna noč; Sužnja Isaura; Informativna oddaja za tujce; 1.20 Videostrani.
16.00 Videostrani; 16.15 Tednik; 17.15 Poletna noč; Sužnja isaura; Kdo bo nosi! hlače; 18.35 Oliver Twist; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Cagney in Lacey; 21.10 Na krilih vetra, na južnih morjih; 22.00 Dnevnik; 22.15 Poletna noč; Sužnja Isaura; 0.00 Pevec jazza.
17.25 Videostrani; 17.40 Radovedni taček; 17.55 Pamet je boljša kot žamet; 18.00 Miškolin; 18.10 Poletna noč; Sužnja Isaura; 18.55 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.20 Žrebanje; 20.30 Ciklus filmov A. Christie: Umor z ogledali; 22.05 Dnevnik; 22.20 Poletna noč; Sužnja Isaura; Rožnata nanizanka.
9.10	Videostrani; 9.20 Živ žav; 10.35 Gospa Monsorojska; 11.30 Alpski večer; 12.00 Kmetijska oddaja; 12.30 Videostrani; 15.05 Hotel Polan in njegovi gosti; 16.55 Slovenci v zamejstvu; 17.25 Medvedki prihajajo; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Kljubovanje;
21.10	Zdravo; Videostrani.
'7.10 Naš utrip: 17.25 Zrcalo tedna; 17.40 Poletna noč; 18.20 Radovedni taček; 18.35 Mlada Nada; 19.55 Vreme: 19.30 Dnevnik; 20.05 Jon Wit-son; 20.50 Mozaik kratkega filma; 21.40 Dnevnik; 21.45 Poletna noč; Sužnja Isaura; 0.55 Videostrani.
Sreda, 27. 7.
Narodrto-zabavrta
glasba
Četrtek, 28. 7.
Rož-Podjuna-Zilja
Petek, 29. 7.
Narodopisna oddaja (A. Feinig)
Sobota, 30. 7.
Duhovni nagovor (žpk.T.Opetnik)
Voščila (D. Urschitz)
Nedelja, 31.7.
Ni vsak dan nedelja. Spored za dobro voljo
Ponedeljek, 1.8.
„2iveti z naravo" -ekskurzija na Radišah
Torek, 2.8.
Halo,prijatelji! Partnerski magazin
16.00 VVurlitzer; 17.00 Svet v plesu; 17.30 Orientacija; 18.00 Superflip; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Kaj sem; 21.07 Dokumentacija; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.20 Šport; 22.30 Klub 2.
17.00 Videostrani; 17.15 Poletna noč; 18.40 Spored za otroke; 19.05 Risanka; 19.18 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.05 TV-film Brooktey-Gusinje; 21.45 Dnevnik; 21.50 Poletna noč; Sužnja Isaura; 0.50 Videostrani.
O vaMjivosti naših gorah in siavospevih pesnikov
29.7.1988
„Mogočno se dvigajo naše gore!" je ges!o drugega deta petkovega sporeda, ki ga bo tokrat v hotj počitniškem razpoioženju pripravi! naš narodopisni strokovnjak dr. Anton Feinig. V njej bo skuša! najti odgovor na vprašanje, kaj čtoveka od pradavnih dni mika, da !azi v hribe, da se izpostav!ja nevarnostim, ki ga čakajo v pretepem svetu. Beseda pa bo tck!a tudi o stavospevih, ki so z vsem navdušenjem opisovati in še opisujejo pretepi gorski svet naših krajev.
Oddaja bo prav gotovo zanimiva za naše gornike, priporočamo pa jo vsem, saj odpira nov pogted v smistu gora in kutturc.
Pigmejci tropskih gozdov
Turek, 2. 8. 1988. TV Al, 20.15 - Pigmejce, prebivalce tropskih gozdov, poznamo navadno le iz knjig. Kaj malo nas briga, kako živijo v težkih okoliščinah, kakšne so njihove sposobnosti, njihove življenjske navade in še marsikaj. Imate priložnost, da si v dveh delih ogledate oddajo o tem narodu, ki živi v pragozdovih vzhodnega Kameruna. 2. del oddaje je na sporedu v torek, 9. 8. 1988, TV Al, 20.15.
C!A, orožje in mamita
Petek, 29. 7. 1988, TV A2, 21.20 - Medtem, ko so ZDA uradno napovedale vojno vsem, ki na tak ali drugačen način trgujejo z mamili, je tudi njihova tajna služba močno zabredla v prepovedane vode. Cilj tajnih operacij je bil, da bi z izkupičkom financirali orožje. Agenti tajne službe, ki so se umaknili, celo trdijo, da je bil o tem obveščen celo George Bush, kandidat za mesto zveznega predsednika ZDA.
Sistematičen poko! Židov
Ponedeljek, 1.	8.
1988, TV A2, 22.22 - Z
napadom nacistične Nemčije na Sovjetsko zvezo se je začel sistematični pokol Židov. Mnogo vprašanj je ostalo do danes nerazjasnjenih: zakaj so molčale ostale države, kje je bi) svobodni tisk, kje Rdeči križ, zakaj je molčal papež? Na ta vprašanja skušajo odgovoriti avtorji pete oddaje o Židih in njihovi državi. Težišče so leta od 1939-1945.
Cike! f i!mov A. Christie
Sobota, 30. 7. 1988, TV LJ1, 20.30 - S filmom „Umor z ogledali" začenja RTV Ljubljana serijo kriminalk znane avtorice Agathe Christie. Gospo Marpel, katere konjiček je razkrivanje umorov, igra že umrla Margreth Rutherford. Skupno s svojim prijateljem gospodom Stringerjem najde naposled tudi v tem filmu skrivnostnega zločinca. Film „Umor z ogledali" je gotovo dober začetek cikla, saj se gospa Marpel tudi v tem filmu že predstavi kot neumorna, zvita in prebrisana.
V!oga maske
Sobota, 30. 7. 1988, TV A2, 18.00 - V mnogih filmih igrajo specialni efekti z masko še posebno vlogo. Za dobro masko pa so potrebni tudi izvrstni mojstri. V oddaji „Trailer Special" si boste lahko ogledali razvoj umetnosti maskiranja od začetkov nemega filma in vse do današnjih dni.
Pevec jazza
Petek, 29. 7. 1988, TV LJ1, 0.00 - Pevec jazza iz leta 1980 sicer povzema naslov in zgodbo izvirnika, vendar prestavlja dogajanje v sodobnost. Glavni junak ne prepeva jazza, temveč zabavno glasbo. Kljub tej nerodnosti je melodrama prikazana dovolj iskreno in problematično.
D. Kaye: Fant iz Brook!yna
Sreda, 27.9. 1988, TV LJ1.20.05 - Fant iz Broo-klyna, takšen je tudi naslov filma, začenja svojo življenjsko pot kot raznašalec mleka. Naivnemu in dobrodušnemu mladeniču se kljub prizadevanju posreči vsako stvar obrniti narobe. Ko se ponesreči njegova priljubljena kobila Agnes, spozna lepo pevko brez zaposlitve. Poskuša ji pomagati, ob tem pa sam izgubi službo. Poleg tega se znajde na poti poklicnega boksarskega šampiona, ki jo skupi v prometni nesreči. Slike fotoreporterjev prikažejo dogodek tako, kot da bi ubogi mlekar premaga) šampiona. Zaradi senzacije se boksarski menežerji spravijo nad ubogega fanta. Pri tem jim pride na misel, da je edina pot iz zadrege, da iz nerodneža napravijo novo boksarsko zvezdo.
Zadeva Wo!b!/Ramšak ni razščiščena - SAK se pripravlja na pokaino tekmo z Matrejjem
SAK hoče napredovati v pokaiu
SLOVENSKI
VESTNIK
ŠPORT
roA; )r končan, /or/o rrr/no n/ roz^ČMČgno, Ayg /?o.s/o /gro/o Krb/gar: Wo/6/ /o /vro; /?ow-foAr. .S/l K bo f!owrgč r/ož// pr/z/r pro// raz^or/b/ nogorng/ng z^gzg.
Komaj teden dni pred pokaino tekmo proti Matreiu slovenski kiub še vedno ne ve, ali bo res morai Pliberku prepustiti Wolbla in Ramšaka (SAK pa ima tudi druge težave, še vedno nima kandidata za novega predsednika). Kijub tem zapietijajem pa se igralci vestno pripravljajo na pokalno srečanje z Matrei-
Pokaina tekma
Slovenski atletski kini) -
Matrei
sobota.30.7.1988 oh
17.15 uri na ASV-igrišču
jem. Izgledi za uspeh slovenskih nogometašev so dobri, saj nasprotnika poznajo, hkrati pa so igralci odločeni nadaljevati svojo uspešno tradicijo v pokalnih tekmovanjih. V primeru zmage bi bil nasprotnik SAK v drugem kolu drugoligaš Donawitz.
V pripravljalnem obdobju so imeli igralci SAK skupne priprave. V Celovcu so ves teden vadili razne standardne poteze ter skušali izboljšati tehniko in hitrost. Odigrali so tudi nekaj prijateljskih tekem, v zadnjih dneh so premagali Klopinj z 1:0, celovški ASV paz2:l.
Zadet/a P/zberk/SAK še n/ razčiščena. Upati je, da ne do priš/o do ponovnih grobosti na igrišču.
KOMENTAR
ANDREJA
ODtOČfZEV /M ODZIV
Koa/ro/n/ odbor Koroške nogometne zveze je od/oči/, do Kristijon IVd/b/ in dr. /vnn /dun-šak krhko prestopita k P/iberka. .S/oven.ski at/et.ski k/ab je najavi/ priziv proti tej razsodbi, tako da zadeva še vedno ni končana.
dasno pa je, da se oba nogometaša bočeta pri-draziti P/iberka in igrati zanj. Prav tako pa je treba tadi razameti, da 374 K te od/očitve ne more kar tako sprejeti, saj sta oba igra/ca sodi/a med nosi/ce igre s/oven-skega k/aba. .Seveda pa smo prizadeti tadi nov-dašeni navijači, ker ne bomo mog/i več s/editi „nmetninnm" IVb/b/a a: Ramšaka na tekmab SAK.
K/jab tema pa se bomo mora/i - čeprav s težkim srcem - spopri-jozniti tadi s tem, da boče ta a/i oni igro/ec igrati pri kakem dragem k/aba. Ze/o neamestno pa je, če boče kdo takega igra/ca zaradi tega devati v nič in ga prekrstiti v izdaja/ca, nemčarja ipd. Po s športnim g/edanjem nima kaj opraviti, pa tadi z zdravo č/oveško pametjo ne.
Rating brez presenečenj
Najnovejši Elo-rating spet izkazuje celovškega velemojstra Karla Robatscha (2392) za najmočnejšega šahi-sta v naši deželi. Najboljši inozemski igralec je Rudi Osterman (2311), legionar pri Feistritz-Paternionu. Pri obeh slovenskih klubih pa na lestvicah ni bistvenih sprememb. Cartranžani na prvih mestih so vsi po vrsti izgubili točke, tako da se je razlika med vrhom in večino znatno
zmanjšala. Kapelčanompase je treba čuditi, da so se s temi točkami obdržali v prvem razredu. FM inženir Singer (ASK Celovec) je pridobil dve točki (2273), MK poštar Deisinger ni igral in ima še prejšnje število točk (2155).
SŠK „Ohir" Železna Kapla (v oklepaju staro število): Peter Jammer 1710 (1696), Emanuel Polanšek 1611 (1650), Johann Wolte 1592 (1586), Johann StoBier 1570
(1555), Josef Hanscho 1549 (1522), Hans-Kristijan Wolte 1536 (1505), Manfred Topar 1518 (-), Harald Wolte 1506 (1425).
SSZ Cartrans: Alojz Gal-lob 1906 (1942), Franc Rulitz 1891 (1905), Gorazd Živko-vič 1883 (1899), Ivko Ferm 1856 (1843), Herbert Rulitz 1765 (1702), Joži Amrusch 1760 (1716), Peter Waldhau-ser 17)8(1699). Branko Kol-ter 1714 (1693), Mirko Lau-Begger 1711 (1724), Rupert Reichmann 1649 (1644), Ivan Lukan 1565 (1653), Franc Kernjak 1509 (1502), Robert Hcdenik 1503 (1552), Tončka Einspieler 1489 (1471), Hanzi Gasser 1458 (1435), Joško Boštjančič 1410(1399).
ASKb Bekštanj: Albert Legat 2032 (2023), Joži Gal-lob 2022 (2017), Josef Gallob st. 1990 (2023), Josef Gallob ml. 1967 (2011), Tonči Gallob 1767(1777).
Sveče/Bistrica: Franc Kunčič 2120 (2110). Hubert Blatnik 1710 (1716), Joži Rulitz 1406 (-).
b/erberf Ru/dz (Sč$Z) pr/doM nad 60 /očk	sh*a Mohar
ŠAHOVSKA RUBRIKA
Šahovska natoga št.: 46
Rešitev naloge StMACtN-AKONttN Št. 45
Po žrtvi figure belega za napad je nastala pozicija, kije na diagramu. Črni kralj je še v sredini šahovnice in beli je s potezo l.Tb7: dobil lep motiv za dokončni obračun s črnim kraljem. Beli poizkuša z dvojno grožnjo 2.Lg6 mat in 2.Da4: prisiliti črnega k predaji.
Ali ima črni po t.!b7:!? še kaj možnosti za uspešno obrambo, je tokrat naloga reševalcev.
Na vsak način zanimiva naloga, saj imata oba še izgle-de.
8
7
6
5
4
3
2
1
Moskva 1947
Obvezen šah s trdnjavo na osmo vrsto t.Tc8+ L18 (poteza, za katero je Euwc smatral, da je ključ njegove obrambe, saj na 1... Kh7 sledi 2.Dd3+ in pade črna trad-njava na polju c2) 2.Tf8: + ! Žrtev kvalitete za nadaljnji napad belega. 2...Kf8: 3.Sf5+ Odskočni šah belega skakača, ki je uvod v zaključno zmagovito kombinacijo. 3...Kg8	4.t)fS+!!
Zaključna poanta kombinacije! Črni kralj mora ostati na osmi vrsti 4...Kf8:, nakar mu sledi mat s potezo 5.Td8 mat!
Žreb
Danes objavljamo izid žrebanja za jesenski del nogometnega prvenstva v koroški ligi. spodnjih ligah in 1. razredu. Na osnovi te preglednice si lahko že danes zabeležite kdaj boste šli na nogometno tekmo.
L koto (6. 7. S.H SAK - Motita!. Piiberk - Lic u/ A t US Borovije-SV Šentvid. Žita.-- a Šmihei. Kiopinj
—	Dobria vas. ih n s - Radenthein, Deiiach - Šemi n KAC - Sete, Reichenfeis - ('I h niča, Žeiezna Kapia-Grebinj. N! H \a-Galicija.
2.	koio (13.14. M.t: A.ctersdorf -SAK, VSV - AH s !L.tovije, Pii-
Ruda - Kiopinj, Žit.n t as - SCA Šentvid, Šentjakob - As\ Lienz, Bii-
KAC.	j
3.	koto (20./21. 8.): SAK - Trg, Magdaien - Piiberk. ATUS Borovije
-	Moiitai, SCA Šentvid - Šmihe!,
4.	koto (Ž7./28. 8.): Ptiberk - SAK, Wietersdorf - ATUS Borovije, Šmi-
vas, ASV Ceiovec - Kiopinj, Žitara
5.	koto (3./4. 9.): SAK - Šmohor, ATU^ Borovije - Trg. Breie - Pii-
bria vas-ASV Ceiovec, Baško jezero Biičovs. Šentjakob - WeiBenstein, Kotmara vas - Možberk, Žeiezna
6.	koto (tO/11.9.): Magdaien -SAK. Piiberk - ATUS Borovije, Šmihe! -
HilCnvs - DeHach. linje - Gk-hasnica
7.	k«)« (]7./))t. 9.): SAK - Lienz. ATUS Borovije - Šmohor. Matrei -Piiberk, ASK Ceiovec - Šmihe!, Kio-
hard, ASV Lienz - Biičovs, Šentja-
8.	koto (24.Z25.9.): SAK Breie, Pii berk - Wo)fsberg. Magdaien ATUS Borovije, šmihe! - ASV Ceiovec, Žitara vas - Dohria vas. SCA Šentvid - Kiopinj, irschen - Šentjakob. Bi! čovs-Trcffcn, ! injc -Scic, (iaiicija-
9.	koto (t./2. 10.): ATUS Borovije -SAK. SV Šentvid - Piiberk, Mostič-
th. koto (8./9. !M.): SAK Matrei. Pi.lvtk	VS\.	ihr/r Aii'S
Borovije. Šmihe! - ! reibach, Žitara
bria vas, ASK Ceiovec Kiopinj, Bii-
tt. koio t!5. !6. !b.): Wt.it.hr., SAK, ATUS !)orov!je Lienz, Mb!! tai Piiberk. Liebenfeis Šmihci, Khipinj	Mostič,	ASV ( eiovec -
t2. koto	(22.Z23.	th.): SAK SV
Š.I)1\),I	Pl.tu.k	W.rlr)sttt'.t.
ATUS Borovije Matrei. šmihe!
tl. koto (29/30. tO.): VSV SAK.
r^.h	^ ' ' ''