Nova frnaftilai. — Soeedova Francka ae je to-rtj v dveh tednih naučila fraa-eoaki. Jtf Ufa m razumem — Tudi Francotí ja najbrž ne IfPJff JES PROŠVET __QUJttlo) MJOffMlim WAlOPt» POPPOPfB JEDN< MABOPMB PdPPOfc] van, jakopial m na lajtxjXa slov: as vm, kar la* aUfc a TBOSVETA" W74I te. UwMiU Atmm, CUngt, -THE ENLIGHTE^MENlr^ Org» W tka »v«* y»q-ai M». Own«* hy tí» 8. N. in Uredništvo v ht m bra je dopise da P. stran ni aebi vogalih, '.i roma la. 81 le dobijo ratea on Subscript) 1 CW CAICO ptioat United Mata« (aaeapt Chkaco) *s.r>o, and fardan eountriM $1,00 par yrar "MEMVK* ot TRB fBOSDRATKD PBB96" ANTRACITNA INDUSTRIJA IN STAVKA RUDARJEV. Minimalna mezda v antracitni industriji je tako nie-ka, da se ne more izhajati z njo. Minimalna življenika mezda v tej industriji se smatra $1,500 na leto. Rudarji ki so na stavki, pa izjavljajo, da veliko rudarjev ne za-služi niti te mezde. Ekonomičarji so prera£oaili, da delavska družina, obstoječa iz pet oseb potrebujeva tisoč štiri sto dolarjev na leto, da v času sedanje draginje iivi v človeških razmerah in da skrbi za izobrazbo svojih otrok. Vsi izdatki za hrano, obleko, obučo, razsvetljavo, kurivo in razvedrilo so preračunjeni na najnižje zneske. In kljub temu je treba družini dva tisoč fitiri sto na leto. Minimalna mezda v antracitni industriji je pa le $1,500 na leto. Torej devet sto dolarjev-manj, kot pravijo ekonomičarji, da potrebuje delavska družina. Po izjavi rudarjev pa niti te mezde ne zaslužijo vsi rudarji. Veliko jih je, ki njih letni zaslužek ne doseže $1,5(4 Iz tega dejstva se lahko sklepa, v kakšnih razmerah žive delavci, ki izvršujejo ne samo zelo koristno delo za človeško družbo, ampak tudi zelo nevarno delo. V zadnjem letu je bilo ubitih 588 rudarjev in 80,000 pa ranjenih.' Te številke govore, kako rudarji za nizko mezdo tvegajo svoje življenje in zdrave ude, da lastniki premoga bogate. Premog je naravno bogastvo. Noben človek ga ni skril v zemlji, ampak vedno ustvarjajoča in podirajoča naravna sila je ustvarila ogromne premogove pMsti. Človeška družba je danes tako daleč razvita in njena produkcijska sredstva so tako izpolnjena, da bi premog lahko služil v dobro vsem. Ampak dokler bo premog lastnina posameznih privatnih oseb in ne lastnina ljudstva, toliko čmjie more služiti ljudstvu. Ako se hoče rešiti ta problem, se morajo premogovniki nacionalizirati, t. j. preiti v splošno ljudsko last. Ce bi bili premogovniki v današnji družbi nacionalizirani, bi rudarji prejemali višjo mezdo, konzumenti bi pa premog plačevali po nižji ceni, akoravno je še uveden kapitalistični gospodarski sistem. In zakaj? Uprava premogovnikov bi postala bolj enotna, kot je danes. Z enotno upravo bi se dali znižati produkcijski in transportni stroftki. Odstranjen bi bil proflt, ki ga dandanes spravijo lastniki premogovnikov in podjetniki, ki obratujejo premogovnike v najemu. Vsi ti prihranki bi bili v dobro rudarjem in konzumentom. Enotna uprava bi storila še več. Razdelila bi delo skozi celo leto, da bi rudarjem ne bilo treba po tedne ali mesece čakati na delo, včasi pa delati, kot da so zblazneli, ker želi "gospodar" poslati velike množine premoga na trg. rmir Dokler ostanejo rudniki pod privatno upravo, ni upati, da se razmere za rudarje obrnejo na bolje, pa tudi konzumenti čakajo zaman, da se znižajo premogove cene. Kajti noben privatni lastnik ne obratuje svoje industrije v ljudskem interesu. Ako bi storil kaj takega v kapitalističnem gospodarskem sistemu, bi kmalu bankrotiral. Nacijonalizacija premogovnikov ne bo priila sama od se« be. V prvi vrsti jo morajo zahtevati rudarji, vse delavstvo in farmarji pa morajo podpirati to zahteto, da bo uspela. V postavodajnih zbornicah ne slišijo glasu, dokler prihaja od posameznikov. Ce pa milijoni zahtevajo važne pre-osnove v produkciji, tedaj se ta glas sliši tudi v postavodajnih zbornicah. Ljudski zastopniki, ki niso bili i«*©. J jeni kot zastopniki delavstva, šele takrat postanejo pozorni na ljudski glas, ako iz tega glasu sposnajo, da bodo v prihodnji volilni bitki obležali kot politttiii mrliči, kar zanje pomeni konec politične karijert. Rudarji in drugi delavci se morajb organizirati po- . litično v svoji stranki kot rairtd, da itv^Ujo svoje oaebne prepirljiva smialu praifes. N. 9$, član XXXVII. sledeča vprašanja ia nanje po avoji veati in poftljcjo z dopisom kmih Ali dopis uMm> stori Hat na v nevarnost? — h« Jaka jot? ~ AH doval jednotl? — aftt- društvu? — klamo sa ka jatja la privatno ki Dopisniki, ki na ošabna prepirljiva •lali odgovora na ta na morejo pričakovat jo dopiai v list; kar j to branijo. Taki dopiai morajo biti v smislu točka 5, Slan XI.. stran 45 podpisani s polnim Viak dopisnik naj tfoii točko pazno prečita, ko odpošlje dopia uredništvu. V smislu ta točke so dovoljeni le taki dopiai, v katerih je dostojna in atvarna kritika. iz Ali Ali pojde* pravilfc las od |Wrpoint, Ohio. — Naveličal sem aa čakati, kdaj zagledam kak dopia odtod, zato aa oglašam sam, da opišem tukajšnje delavske razmere. V tej naaalbini je pet rudnikov. Trije so bolj oddaljeni, dva sta pa blizu. Eden je zaprt Že dalj čaaa in izgleda, da bo še za naprej, drugi rudnik pa je še doati dober, la kamenja je v njem preveč, namreč po dvanajst do šestnajst palcev. V t^j maj ni nas je bilo vseh zaposlenih približno tri ato ljudi. Pred tremi meseci je prišel prezident od kompanije in nas je vlač in mez4 stalno ras tla od l 199 naprej, ko je znašala 14,960 niljpnov dolarjev. Nenavadna delavnost v tovar liških industrijah L 1920 je povišala skupno število plač v tett* letu na čez 41,56 miljonov do-' ar je v. Naslednjega leta pa je veliki upad v tovarn iitvu, ,gfij l atavbinstvu, prometu in poljedelstvu skrčilo skupne leče nazaj na 34,700 miljonov olarjev.f| L. Id09 so plače in mezde tvorile 56 odstotkov skupnega dohodka vsega prebivalatva. JL. 1921 so plače in mezde tvorile >8 odsto. Te številke so posnete iz poročila organizacije National Bu reau of Economic Research, k se bavi z znanstvenim raziskovanjem gospodarskih vprašanj. Poročilo bo kmalu izdano javnosti. Tovarništvo prispeva največ-jf del plač in feezd ameriških orcbivalcev (v okroglih številkah) 13,624 miljonov 1.1919,17,-368 miljonov 1.1920 in 11,060 leta 1921 V I. 1919, ki je najbolj značilno leto, je skoraj 89 odstotkov vseh plač in mezd v Združenjih državah izviralo iz tovarniških industrij. Poljedelstvo, na drugi strani dasi je temeljna industrija dežele, je prispelo le 4 odsto skupnih plač. Razlog za nizl^o vsoto istov člove* bratno red. kongregacijakih v Ameriki (pro. *»rve) je pred svojem zboru v sprejel nov social-je pristaše prva rada se glasi: interesi, bo. vcev ali kapita. služiti blaginji kot celote, u-mora družba zagotovi, i skupini. ■ Drugih točk, katerih je enajst, ni treba « menjati. Že prva točka jasno dokazuje, da je "nov socialni red" ze-o star; nekaj desetletij ga ie imajo na — papirju. Dokler bodo protestanti in katoličani in vsi drugi kristjani samo pridigali kapitalistom, da morajo "služiti blaginji človeške družbe", toliko časa bodo kapit*. listi brez skrbi služili na j prvo sebi, prvo sebi, drugo sebi, tre-tje Sebi in šele potem, če kaj o. stane, dajo družbi. Družbi pa ne bo treba zagotavljati nobenih pravic kapitalistom, ker jih s«, mi grabijo z obema rokama. Dokler bodo * protestanti in drugi kristjani samo pridigali, ob volitvah pa volili demokrate in republikance, toliko časa bo dobro preskrbljeno za blaginjo kapitalistov. • ♦ • Lonec in kotel ae obtožujeta. Angleži se nekaj zgražajo nad Francozi, ker so zadnji poklali okrog 6000 oseb v Damasku. Alf so Francozi že pozabili kaj so Angleži naredili med vojno v Amritsarju v Indiji? In v Egiptu? In zadnjič v Sangaju na Kitajskem? Angleži in Francozi — njihovi buržoaznl in kapitalistični vla-darji namreč — si lahko vzajemno pritrdijo, da hudiči so. Hudiči so, toda že na tenf svetu. An-geljev, žal, ni nikjer. Kdo prav!, da naa bo 300 milijonov? Zvezni biro za ljudsko štetje SS&i!!Š?J&£ v Zdrui.mh drt., vsako minuto narodi pet o-. Narodni varnoetni svet pt amo kuharice odložile "ta velike kuhalniee", lonee in sklede, se pa |e neštetokrat spominjamo, ka-je bik» prijetno, čeprav ae Je treba precej zasukati vča-Le škod«, da ni bilo več č» sa njih razvedrilo. Naša želja Mla, da bi imeli kolikor moffo-^ več zabave, pa je bilo iipeljati kot bllft lalja. Za kar naj doiegatje sta. Za enkratlM pa in Nort-v trajnem večino dela opravlja farmar sani In tiijegova družina. Država New York ima največ jo svoto plač in mezd izmed vseh Iržav. Leta 1919 ao nastav 'jend v državi New York preje U 14.4 odsto vseh plač v Zdru lenih državah. Ta odstotek je posebno pomemben, ako se po jnisli, da je isto leto država New York imela le 9.8 odsto vseh prebivalcev Združenih držav. Država New York s svojo "payroll" od čez pet biljonov dolarjev je daleč prednjačila ni j bližjega tekmeca, Pennsylvanijo Industrije katere države so izplačale skoraj 3974 miljonov na plačah in mezdah. Illinois je bil tretji s skoraj 2785 mfljoni in Ohio četrti s skoraj 2886 mi'.jv-ni. Država Massachusetts je bi!« peta s skoraj 1908 mlljoni plač. Kalifornija s 1517 miljoni je bila na šestem mestu in drŽava Michigan s 1507 miljoni na sedmem. New Jersey je stala na osmem mestu s 1464 miljoni plač. Povprečne ao 1.1919 imeli najvišje plače delavci v treh zapad-nih državah, Montana, Nevada in Wyoming. New York je v tem pogledu stala na petem mestu. Najnižje povprečne plače ao bile v državi Mississippi. Povprečni dohodek (plače ali mezde) delojemalcev v sledečih šestih državah je bil v treh letih tako-le: 1.1910 L 1920 1.19C1 Montana .......«1.8S8 $1,49« $l,lt0 asvaH ljfltl ljts 1,099 w*m 8. N F. i. — delegatom in Michigan . Htw Tork MbiL.^ Niminippi 1J0S M9S 1,901 1.990 1,009 ijie 000 717 ets F. L. 1. & ZA KRATEK C AS. vak trok. porpča, da avtomobili ubijejo Štiri osebe vsako minuto. Zlomek je, ker avti nič ne izbirajo. ' * • • • Nikdar! Babilonski duhoven pred 5000 leti: MNaš bog Murdok je živ in nikdar, nikdar, nikdar ne bo njegovo ime pozabljeno 0 0 0 Aha! Cenjeni K. T. B.J Naš gospod črni so rekli, da edina kara. v kateri gredo na izprevoz, kadar pridejo v Chicago, je Kazamir-jeva Columbia Six, ki ie ni nikogar povozila! Naš gospod Črni so tenke vesti, so so! Omigosh! — Sheboyganski Peeping Tom. 0 0 0 Pripovedka. Bilo je mesto v Ameriki. V mestu jo bila policija. Na čelu policije je bil chief Pete Crooky. Nekega jutra je prišel k njemu kruk in mu pokazal bankovec za sto dolarjev. Chief se je Uko grozno razsrdil, da je dal kruka takoj zapreti. Od tistega ¿asa je imel chief mir pred vsemi kruti Mesto je tudi imelo mir in g* >-ma še danes, hvalabogu. ne farmarje» aH Hrvatom? Poročevalec čikaških ' Daily News" poroča is Zagreba: Hrvaški kmet bi ae po svoji noii ne _____ločil dosti od ameriškega far- 1*811 marja, če bi nosil srajco v hla-M7» «oh in hlače v škornjlh. Klobuk imata oba salo širok. ~ Cikažani sdaj vedo, kakften je ameriški farmar. Slava Hgi neredov! Na Balkanu bo zdaj mir do prihodnje vojne. • 0 0 On: Oh, drage, zadnjo noč ae mi je aanjalo o tebi. Ona: Kako sem pa bila oble- •J. Koliko bede pa dali za tisti, ki so Jih ootOfAl? K. T. B- TAJNIKOM D0F180VAL- NA ZNANJE* kitajska \ < TP Una. VBfÄ Washington, D. C. — Ameri-¿ki diplomatični zastopnik Mac-Murray j« po radiju/ poalal Wa| shingtonu detajlirand poročilo o zahtevah, ki jih je aaatavil mar-äal Tuančijui, pro vi zor ičn i predsednik pekingakt vlade a C. T Vangom. kitajakim delegatom vred tujeaemakim silam, da pokate, da je amerlika politika naklonjena Kitajcem. Department ne omenja časnikarskega poročila, po katerem bo 200 ki-tajskih dijakov naskočilo vhod v konferenčno poslopjema protestirajo proti zavWfcHmju odpra ve kontrole nacTlfitajako colni-no. • Citati iz govorov angleftkih in japonskih zastopnikov, ki jih na vaja MacMurray, pokaaujejo, da bo Kitaj u colninska avtonomija dovoljena v bližnji bodočnosti, ampak le tedaj, ako Kitaj tako vlado, da jo bodo zapadft sile potrdile za odgovorno. VtitrM šole Ii kij n lahko v ijih ttím Mnogo priseljencev ne ve. d# ]e mnogo zavodov v Združenih dilavah, ki se jih lahko poslu «Ujejo v svojo veliko koriat, m da bi jim treba plačaU centa Na primer, kar se tiče Jolakegr Poduka, je malokatera dežela m »vetu, ki bi nudila toliko brez plačnih vzgojevalnih ugodnosti Ameriški narod je navdužer pristaš splošne ljudske naobraz be in Šolske oblasti storijo vse kar je v njihovi moči, da lado stuje katerisibodi vzgojevaln zahtevi, na katero se obrača nji hova pozornost. Dostikrat člo vek sreča novodošlece, ki sf mnenja, da brezplačne šolske in druge ugodnosti se tičejo le tu kaj rojenih Amerikancev in dr iavljanov. To ni prav nič res Narobe, dejstvo je, da se ameri. Ške vzgoje val ne oblasti «talno trudijo in so srečne, da morejo priti v dotiko s tujerodcem, da izumijo nove izdatnejše metode za njihovo podučevanje in do jih privabijo v čim dalje večjem številu za večerne tečaje. Malokatera skupina- našega prebivalstva utegne toliko okoristiti se s šolskim podukom za odrasle kolikor ravno priseljenci. Smejo pohajati brezplačno večerne tečaje, kjer se lahko u-čijo angleščine in dobivajo poduk v drtavljanskih stvareh, a-ko se hočejo naturalizirati. Lahko pohajajo enega izmed brezštevilnih obrtnih tečajih, kjer se naučijo nove obrti, ako jim prejšnji poklic ne nudi zadosti zaslužka v novi domovini, oziroma kjer se lahko izpolnjujejo v svojem poklicu in si s tem zagotovijo boljšo bodočnost. Gospodinje, ki jim nI lahko biti izven hiše zvečer, imajo priliko učiti se angleščine v tečajih po dnevi. Lahko vzamemo mesto Chica-go kot vzgled velikega dela, ki se vrši na polju izobrazbe za odrasle. Brezplačne javne šole pod vodstvom mestnega šolskega sveta nudijo tečaje, ki dajejo vsakomur priliko, da izpolnjuje svojo mladinsko izobrazbo ali da poveča svoje znanje in izurjenost. Vzdržujejo se posebni tečaji za poduk angleščine onim, ki govorijo druge jezike. Sistematično se podučuje govoriti, čitati in pisati angleški. Kake važnosti je to za priseljenca, je odveč ponavljati. Daje se tudi poduk, ki je potreben za nove državljane. Šolski svet nadalje ,vzdržuje tečaje v angleščini in državljanstvu v vsaki tovarni, kjer je to mogoče in kjer je več delavcev, ki to želijo. Delavce, ki radi delovnih ur ali radi drugih vzrokov, ne morejo pohajati rednih večernih tečajev, šolski svet za-lkga z učitelji, ki prihajajo v tovarno. V Chicagu ni nič manj od 8 velikih tovaren, kjer se ob-držujejo ti tečaji. Šolske oblasti vzdržujejo tudi dnevne tečaje za tujerodhe ženske, kjer je zadostna zahteva po njih. V nekaterih slučajih je tudi preskrbljeno za oskrbo dece tekom šolskih ur. V sedanjem šolskem letu se je poskrbelo za dnevne tečaje tujerodnih žensk v 46 šolskih poslopjih. Da se pomaga onim, ki hočejo vložiti prošnjo za državljan-«tvo in se morajo podvreči izpitu pri naturalizacijskem izpra-ševatelju In pred sodiščem, ob-atojijo posebni tečaji, kjer se s sodelovanjem naturalizacijske-ga urada nudi poduk v držav-Ijanskih stvareh. Učenci se lah-ko vpišejo v te tečaje, kad^ ^ čejo, in jih dovršijo, kadarkoli ao vsposobljeni, brez ozira na to, koliko časa so pohajali U tečaj. Ko uspešno dovršijo U tečaj, dobijo od šolskega sveta in natu-ralizacijskega urada »P^™; To spričevalo priznava sodnik kot zadosten dokaz, da je prosilec, kar se tiče njegove vzgoje, sposoben za državljanstvo Ti ^jj ao dodatni k onim za an-fiettlno in nudijo učencu urno razumevanje o vladnem sistemu Združenih drtav^juču^ di poduk o aemljspltju rlniZdruienih držav, o delokrogu federalnih, državnih, okraj-nih in mestnih vlad in popotor informacije glede skega postopanja In ustave Združenih držav. _ Seveda, v brezpUčn* v^ernt a ne vsdrtajsjo Turki proslavili obletnico republike. Carigrad, 81. okt. Turčija je včeraj proslavils drugo obletnico proklamacije turške republike. V Carigradu ao bile zaprte vse trgovine, meato je bilo v zastavah in zvečer ao Ivigale rakete. Najzanimivejši del proslave je pa bil, da ni smel nihče pokazati zunaj hiše a fesom na glavi. "Imej klobuk na glavi, ali pa boš Kologlav!" je bil ferman policije. Nekaj Turkov, ki ae fanatično drže starih leg in tradicij, je kljubujoče prišlo na ulice s fesom in turbanom na glavi. Niso jih imeli dolgo. Množice drugih moških so jim strgale fese z glav in jih raztrgale na kosce, policija je pa mirno gledala in se smejala. Trgovci > klobuki imajo zdaj zlate čase v Turčiji. Mnogi Turki nosijo tudi moderne lahke kape, ki se jim pa ne podajo posebno dobro. MLADI LA FOLLETTE V GLAVNEM MESTU. Washington, D. C. — Mladi U Follette, ki je bil v Wiscon-sinu izvoljen senatorjem, je prišel v glavno meato. Posvetuje se s senatorji in kongreaniki iz države Wisconsin in drugimi naprednimi elementi v kongresu glede programa za prihodnje zasedanje. , Od odklanja vsak razgovor, kako bo napadel vrate staregar-de v prihodnjem zasedanju, temveč le povdarja, da bo zvest spolnjeval obljube, ki jih je dal svojim volilcem, kot je to storil tudi njegov oče. ŽELEZNIČARJI VZTRAJAJO V STAVKI. Hagerstowa, Md. — Stavku-jočim železniškim strojevodjem in kurjačem na Western Maryland železnici ao izplačali mezdo v Cumberlandu. Niti edén izmed njih ni vpralal, da ga železniška družba-nastavi, kot zahteva železniški predsednik Byera. Strojevodje in kurjači ao pri volji čakati, dokler na mine trrao-Sflavoflt predsednika železniške družbe. Strojevodje in kurjači vidijo, d* m Baltimore A Ohio in New York Central železnica pulita, katera izmed njiju poatane lastnica te železnica, ki se nahaja v finančnih potežkočah. Obe že-lozniftki družbi smatrajo lelSini-^rji za naklonjeni železničar-«kim organizacijam. „ ' KSNI TRU8TOVCI OPRANI. WaahingtIon, D. C. — Republikanska večinf v zvezni obrtni komiaiji je zavrgla obtožbo pro-" Chicago Retail Lumber Deal-frM Awn., ki jim očita, da ao ae «dnižlll z namenom, da navijajo one navzgor in omejujejo o-¡51 Komisarja Nugent in 'hompnon sta gtaaovala proti večini. Fašbti , Pvif, Hi konzuli v Italiji to têtt pri italijanski na mehiškegi Milanu. Napadli ao >"o tečaji za kuhanje, šivanje dobučarstvo. Za one, k! hočejo pogajati tečaje v trgovskih, >rtnlh in drugih predmatih, je oliko vrat poduka na ■ la bi bilo tu predolgo navajati 'se. Najbolj popularni ao tečaji 'a knjigovodstvo, stenografijo, strojepisje, avtomobilsko inže- bilo dne 11. okt, «večer pred vho- ?irstvo, za prosto, «trojno, mehanično in arhitekturno risanja, lektriciteto, strojništvo, tiskarstvo, mizarstvo,, matematiko, ilasbo in govorništvo/Mnogi zmed teh tečajev so seveda ko» Hstni le onim priseljencem, ki »o se vsaj nekoliko naučili an* tfetčlne. Ali imamo mnogo slu 5ajev inteligentnih priseljencev, ki »o ravno v tak slučajih našli priliko lipopolnjevati svojo an iileščino. V lanskem šolskem letu je čea 85,000 moških in 27, ooo žensk pohajalo večerne ljud-skošolake (elementary) in srednješolske (high-school) tečaj«. |V drugih mestih obstojijo več ali manj late ugodnosti. Mnogo je ljudi, ki bi ae radi posluževali Natee prilik«, ki jih nudi pre* kasna ustanova amsrilkih večernih šol, pa ne vedo, kam bi ae obrnili in kako'bi aa vpisali. Naj se obrnejo do najbližje šole za informacijo, ali pa, sk? ae boji jo, da jih ne bodo tam razumeli, naj ae obrnejo do kake znane jim organizacije ali do urednika tujejezične novine, ki bo jih pravilno napotil. Javne knjižnice (public library) so tudi primaren ty-aj, kjer človek dobi primerne informacije v tem pogledu. V večjih mestih imajo knjižnice uradnike, ki govorijo tuje jezike. — F. L, I. S. Bodimo pHJazli m*aft George R. Kirkpatrick. [ Revija "The NatWa BuaJ-ness", katera odločno zagovarja denarne mogotce, priporoča od* pomoč proti davkom na alfdsčl način: 1, Preneha naj se objavljanje vplačanega dohodninskega davka. Na ta način naj se skrijejo roparji, da bodo lahko akrili svoje nagrabljeno bogastvo In ne bo treba spravljati v Javnost, na kak način so dobili vire postavne tatvine. 2. Prenehajo naj se vsi zemljišču! davki in davki na darove. Z drugimi beaedami ae to pove: Pustimo premožne roparje, naj tročijo svoje miljone in bfljone svojim industrijalnim princem in pricezinjam kapitalizma — kot kralji in cesarji podajajo svoja žezla, krone in prestole lenim pijavkam, krvosesom delavstva vsega sveta. 8. Znižati korporadjske davka na deset procentov. Pa tudi vsak davek lahko odvzamemo z njih ramena, da bodo le bolj svobodno lahko nalagali svoje težke davke na ameriško ljudstvo, ki so že mnogo težji kot so bili kdaj davki političnega despo-tizma ali republike v starih ali modernih časih. 4. Znižati naddavek do maksimuma okoli 25 proeentov. Ali ne glede na to, kako obsežno je grabil mogotec, pustimo, da ima ropar sam 75 procentov nagrabije-nega. To se pravi, imejmo uami-Ijenje z našim kapitalističnim roparjem. 5. Znižajmo davke okoli |850,-000,000. ' . 6. Vse to storimo ž« pred 15. marcem, tako da bodo ImeN davkoplačevalci korist od td»«dnlk. M17-5» g. UwoJtU Ave, chic« H ». m. Jacob Aiabroiil, Bo« m, Mom Raa. Pa. Joa*|»k Zorko, KFD. t, Ik» tl«. Wal Ntwtaa, Pa. EAP A DNO OKBOilEi Antea dater, Boa UM. (im* Ka«k, aa JasMSpaA Krank Klan. Baa ISS. Chiakaka. Mlaa. sa « Jaka Uelak. Boa 144. Baak Mriasa. Wyo. Nadsorni odbor: Združitveni odbor; freak AM. 1114 Sa. CrawfSHl Ave. GMsue, Uli oiip, im So. CUfiae feak Oraa, HBW.NUIt, Ckka«a, IU.1 Jaka Cklaaga« VU. VRflOVNl ZDRAVNIK: Dr. F. J. Kom, IUI gt. Clair Ava» u » POBOK1 T Karra pontUnca a glafalmi odbaraUd, M ïelaje se Trü ta kaki VSA PISMA, kl ea nanalaja aa paala si proMalka as aaebvei •adalMve S. N. P. J„ WV4S Ba. Uwaáale Ava« Gkleage. Igl Vgl KAOEVB BOLNUUUI PODPORE SB NASLOVI 1 Uve ft. N. P. MI74S Sa. l^awaSale Ava. Cklaase, DL ' DENARNE POAXUATVE IN «TVAU, k» sa Ärj^sssa:1t - p* VBB X ADN VE V ZVEX1 C BLAQAJN1&KIMI POBU SS »MiI» aaslsvi MasalalUva ». N. P. J. Mf4t Sa. UwaSele Ava, GMsagsTvL 17-IS - .y2f üMhs glMe sestavlja v «l. tovriavalasia oSkam «s mi SiMlale Paal Bortar)a. proMalka aadaoraaco odbara. Hear aastov Je «asa*. Vsl sruiri aa fL seieteJ efaak se saj »aMIiale aa aaatovi Maitla ialse-alkar. Boa ITS, lUrW ¿ek, trgov, usluibenka, Mostaoa pri BrsMsah ladnjam daau stanovala v Ljubljani na Bimaki cesti Itev. 88,■ S, rodom li 1, W Js v Altol brsojsv in tslsfon kate aadnja Ista ogromna uapshe. Po« vaodji Is uporabljajo v tehniki. Zadnjs lass ae je posrečilo, vspo-stavitl breziično telefonsko sve-so s vlaki v polnsm diru. Sil so fts dalja in poakulall ustvariti evsso med suho gemljo In potep* UaAi na dnu morja. Poakua ae k obnese! In Je upstl, ds as bo Is lipopolnil v zanesljivo sredstvo M sporazumevanj« t ljudmi pod vodo. | Dns 9. oktobra «Vsčor ae js spustil potlpljs^ Harmstorf pri Ilelgolandu 80 metrov pod morsko gladino. V skafandru je imel občutljiv mikrofon. Telefonski valovi ao prllll potom lic do ojačevalca na krovu parnika, s katerim Je bil potapljal v cveti, od koder jih j<» telefonski kabel pre-nessl a Helgolanda v Hamburg. Is tslsfonsko centrsla v Hamburgu so III potem vslovi, do brestltoe posUJe, ki jih jo nato oddajala na vse strani. T4ko so potapljala prav dobro alilali v Nemčiji. Angliji in Skandinaviji, Tudi obratno Ja Harmstorf dobro slUal govorico v Berlinu. S potapljačem Je govoril ravnatelj Nordijske braatttne družbe In ga vpraial, kaka vtise fina na dnu morja, fn Harmstorf mu Je takoj odgovoril. Zanimivi ra»govor, ki vsebin-sko sicer ni nič posebnega, ki pa is valed svoje tehnične fantaati-ke isrsdno zanimiv, ao v Berlinu siUslf naravnost it vrstno, kot da bi bil potaplja« oddaljen b par ^klloms&ov. ; flMpMHtfiki ktMitfc Kaj is "mercertsad rotton"? Mnoge gospodinje ne v«do ras-IlkcrsM med takosvsnimi "mer-osrisirattimf bombalavinami" (marssrlsad cotton goods) in o-nimi tkaninami, katero as Mi-MIJo, ksr so obdelane 1 nekimi zmesmi. "Paper eaav mer blaga 1 bleskom (paste). Umoma sv*, js bolj MiftMa obs imenovsni tkanini, nekaj drugegs kot mer-rim. i lati Je"John Jfsrcsr, po katerem ss proees i-msnujs, odkril, ds, sko as bombaževo pred Ivo ali blago sa kratek čas vtaplja v 1 ¿ijt .¿¿JllMk ' plns luga in potem opers, nsu-traliaira in posuli, isto postane Jako močnsjle. V sadnjKistih ps ao ianalll, da, ako ae ta proosa prsvllno regulira, tkanina BS poatane la moČnsJlBt martsč sado-bi večji lesk. Merceriaacijs torsj prispsvs ne le k tri>elnoatl, marveč tudi k lepoti bombalsvins. Uanaa sa prodaiB bombaževih tkanin, v katerih Js vJm blago močnsjls in bolj bil-tčečs msrssrislrsno prsdlvo v obliki podoigastih ali krilastlk prog in drugih podob. Nskatsra ismed hajbolj znanih msrosrisi-ranih tkanin soi batiat, muli» damaak, foulard, satan, vene-tian In poplin. Vsaka lsmed teh tksnin Js dobrs aa nekatere s vrhe; tako ss ns pr, fine In Jb> ko tanke msrcerialrsns bomba-levine, kot Je bstlst, vporabijsjo as spodnja oblačila la sa dalje obiske, dočim telje tkanina služIjo aa podlogo (lining) ali pa aa hilne potrebe. — F. L. I. B. 1BCE HE Jakob Thenikaman, aa katsrsgs bi rado vedelo drultvo "Zarja Svobode" It. 27H 0. N. P. J. v Lssdvlllu, Colo. Cs kdo rojskov vs aa iakanega, naj mi Javi na apodnjl naslov, aa kar ss Is na-prej zahvaljujem. Ako pa ialca-ni sam ma ta vratios, nsj aa aglaai na: Joeeph Oroden,tajnik, Laadvlllc, Colo. Box 100. mmmmmmašmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Ali Islil snail prsvllno pisni in ütai aagMko? NaraM si ^ veaako>angl«>lk'> alovnlea", kstf-ro Je ladala In Ima na prodaj Kajilevaa matica $. K P. h RAD BI IZVKDIL -aa Hajka KWgel doma is Braaja, fara Velika Dolina. Cul asm, da ae nshsjs v Clevelandu, 0. Rojake prosim Is kdo ve ss njegov naalov, da ml to «poroča, sko bo pa aam ta ogts* čltal naj aa mani takoj Jdvl na naalov: Jakob Pail, P. O. Box 118, Cssavffls, W. Vs. (Adv.) LEPA PRILIKA EA SLOVBlf-CA ALI HRVATA. IZ Parit*.) (Dalje.) Pavla j« v zadregi obrnila pogovor drugam. Po tem oblaku jo jt prvlí sáfelo skrbeti, ali ni prilla te v jezike. Jerinu je pitala vroče pi- Nameato odgovora jt priM Jtrin tam. Zaradi neke nalezljive bolezni med otroki je oblaet ustavila iolski pouk. Povedal« mu jt vat In odkritosrčno. Kladi profetor je nekoliko po-bledel. potlej pa se je smehljal: "Saj se nt čudim, da jt tiščal za Uboj/' jt dejal, pljoč z želj-nimi očmi njtno razcvtlo in so-rtčo lepoto. Pavli se je zvalila težka mora s srca. Od ljubezni in bvaležno-sti so se ji orosile velike jasnt oči. ifnal rrn jubezen "MoJa vredna nič, čt ti Hssr* bi bfla in mir- to jt Pavlo zabolelo a pomnila st jt, da jt bila večkrat skoraj fte pozabila. "Vidiš, Pavlica noja, sem mislil na te," ji jt odkrival svojt blago free. "In odločil nem, da bo* v kratkem moja draga ženica — Čt it tako mialii," jt jt poredno pobožal zardelo lice, ki Se jt hotelo skriti na njegovih prsih, "Oh—" jt zaihtala; v tistem vzdihu je bil» neskončna radost. Ko jt doktor Jtrntjčlč zvedel, da jt priiel Jtrin, ga ja brž obiskal. V Mali Studenec se je pri-ptljal prazničen, lep in dobre volje. kakor M prišel vabit v svate. Jerin je bil precej presenečen, vendar ni z nobenim trenem oči izdal, kar je vedel o Jernejčiče-vih oblakih pri Pavli. Doktor je tako pogosto hodil v Mali Studenec, da se je z Je-rinom prav sprijateljil. Oba go- sluial. JEtll td naduČHelja, Groanika, Oroz- -Oženili bi se/ niče In Brigita, kakor takrat ko GrçtniCM. so te prvič vidalL .i Kje je «oaped Slabe T se domislil Oroanik. "Pred kratkim je bil v sodni praksi, pa je moral odnehati» kar je nevarno zbolel." ■ "Zbolti 7" ae je začudil Jerin. Jezilo doktor i maj, čeprav je se je jo je. i« _ ^ j#5T«M^Torl sJ^tdali |da »je človek ril in lanno po* ^^^ ^^ me je ^ __v mal, čarljiv gozdič. Soln- ce je sijalo skoraj z jaanaga neba, tu pa tam je bilo opaziti b*r de neznatne meglice, ki so se Izgubljale na širnem nebesnem o- _--,---_ ■ L «¡t^i boku. -Solnčni žarki so se bili u vedela, da ob taki ^' pr« navpično v strmo stran gri- vsa njena košata obitoort. O-U ^ pokrita 8 košatimi ženili bi se; pri vaa ženi ne W 5ukovimi dreveii. Tihotaje l|RPH|M . . bilo dolgočasno," je ponovü* to vUdmU ^ ^ »oseaki, celo naj. Na orožnih vajah lani se J* I obetala v svoji kretnji, kakor bi manjii šum je bilo slišati zelo bil prehladi!. Pljuča. Zdaj »e ^ hotefc opozorit* nanjo. razločno. Kadar je nežni vetrič zdravi doma na Gorenjskem. ^j bi se, pa st ne morem," potonil »kozi vtjevje, na kojem "Skoda bi ga bilo," jojlejala M Je ^ ,iy nasmehnil, ? f* (so viseli rde&e-rumeni listi, je Groznica. Ali bolni Slabe jim j» Ml predaleč, da bi bili še doati govorili o njem. Zabava jim je šla tudi brez njega. Prvo in glavno beaedo jt imel Jernejčič. Doživtl jt čudovitih in KS ^'^Z ^SJ^ J— oa- st vam jt kje zapelo?" se bilo videti na tisoče listov pleSa-Groznik. I jočih v vrtincu, padajočih ne- ».v- ga je grdo pogledala okorno na mehka vlažna tla. dušek izpila velik napitnil Vonj zrelih listov je nehote va vina. I bil obiskovalce, da deli z njimi morem se, ker zmerom| mehko postelj. I Zares! Vsaka letna sezona dovati jih je znal živo in nazor no. Pavla ga je pohvalila, da pri povtduje lepo in gladko. Juš Splaal (Dalje.) Ko jt bU zoptt na nogah, mu je prst lepela na licih, med lasmi in s krvjo podplute oči to iskale Martt. "Kakor bi iz zemljs vstal," se ji js mešalo v glavi; omotena od vina ae je lahno smehljala ln ni mogla odtrgati pogleda od fanta, zamešanega s črno prstjo. " Umili so ga z vinom; ves dišeč po njem in zemlji st jt nagnil k njtj: "Marta, lepe so vašt "In vašt so divje lept," jt iiuatila skoro navede. Sledila sta odhajajočim. Molče sta hodila in lt njtnt oči so st naakrivaj kradle vanj. V mislih pa jI jt zvtntlo:- "In pozabite, da ste . . vi veste lt, da raste drevo, da je zemlja vroča, da so zvezdt vročt." "In v mojem srce jt vročt, oh kako vročt, so st smthljtlt Ustnice v prvi srtči po težki rimi. Doma pa jt odprla okno, strmala v n*bo, »prostrla rokt v sladki omamiJtnotti: "Mati, blagoslovljena mati, reši, rtši mt, jaz gorim. Saj norim, mati. Zvacdt gredo." Skrila jt svoje vroče telo pod odtjo, le široko odprte oči so strmtlt v bleščeče zvtzdt. Ko jih je zatisnila trudnopt, je vstala pred njimi podoba Damjanova, zamazanega z zemljo. pustila se mu je, da jo Jt objel. Opojnoet noči jt dihala iz njegovega naročja, valovi teleta to j i zameglili pogled in pogrezala se je v straatnih vonjavah, trav. i. i < . "Ne morem, Damjan, ne morem," st je biknila. Zamrle so njegove roke, omahnila je nazaj in široko odprte oči so se bale neba. "Govori, zakaj ne moreš?" Nad njo je vrelo, kakor iz Žive zemlje. Dvoje src se jt ču-lo biti trtdi onemele zemlje. "Marta, ali veruješ?" "Verujem." Tresoča ae kot bilka je odgovarjale. 1 .n v "In če veruješ, poljubi me, Marta, pekoče so tvoje oči, tvoje grudi se mi smehljajo. Zvezde gredo nad nama. Na mestom tam spodaj je sprostrio nebo baldahin miru. Ti pa si vroči val semlje, ki ga ljubim." "Odpusti! Ne morem!" ^ t "Marta, globoko diše noč, vse čaka, rojstvo človekovo se približuje. Marta!" , "Moj bog, moj bog, Damjan, odpusti, saj ne veš, kaj govoriš." "Marta, moje besede so živa vera in strast. "Damjan, ne pregreši se n4d nfprim telesom. Saj je tvoje, a duša ni tvoje^ Viptla st jt sredi hriba. Tresoča se je «pirala «voje blazne poglede, odkoder je prihajal» te#a. Sredi njt jt zagledala njegov obraz, Meemu jt prvič vrgla v naročje. Bttža se jktm.jo m s tistim pogledom, pred katerim je umrla njena ljubezen. Od boltčint se je svilo tele, stisnila jo je strašna slutnja, težka in mračne^da bljza-rjula od groze. Brezimna usoda je bila v itej slutnji, razodela se jer kakor se zvezda utrne in spoznala je svojo bit ta svojo pot » Branika se MarU je slutila, da pride, čeprav ga jt obenem tajila in odganjala isprtd oči njtgovo podobo. Kri pa ni mogls vtč. zatajiti svojaga kopmtnja. Vzbudili so st zopet spomini prve ljubtsni, in marsikaj jt samotna ttžko stokala pod bremenom. On, ki jt prvi poljubljal njene ustnlct, jt prerastel Damjana. Zazdelo se ji je, da jo vabi nazaj in vrlakaječa bi se mu vrgla v naročja. Riba bres voda st tako obupno bori s svojim življenjem, kakor je strast preganjala Marto. In čt bi morala umreti, bi ne prisnala, da išče po vseh ftotih, kamor je sledila Ani. le Krištofa. Rasdrzdanost, ki se je je lotevala v takih trenutkih, ni bila iskrena, jeza je gorela v nji. Cim bolj je tajila Damjana, ga bremenila s smešnostjo in mladostjo, tem pogosteje st jt vračala zoptt k njtmu. Z Ano ni bUo moči govoriti o Damjanu. NtkoČ jt naptljala, da vtttno nI tako lahko-m lil j en, kot se ji zdi, tedaj se jt Ana zvonko zaamajala. ' "Bati no. Martinček, saj fant nima počenega groša. Baha se, baha, tebi bi privoščila Že kaj boljšega. * Čakaj, danes pridem pote. Lep kraj smo si Isbrali in novega fanta imamo. Je vaa j za ljubezen, teslo Damjanovo pa še za to ni. Inženir, samec, res malo nesramen, ampak duhovit ti rečem. Meni je že ljubesen odkrival. Pa kako. Neko grško pravljico ml je pripovedoval, o nekem oalu. hud poper. Zato sem ga tudi spodila. Pa veš, da mi je Žal, če je sa-meril. Čakaj nocoj, pridem pote." "Ti. Ana. kaj p« mož?" 2t med vrati m je nmejala: "Denar je poiilal. Mi znamo, ljubica!" Marta pa Je |K> nentrinem odhodu prejela pismo; "Gospodična, nocoj gredo zvesde. Pridite." "Ne ln nt!" Zvtčer pa je Al«. Nad goadom ko i »oko j ih> iarele zvezde, strmele v dva človek«, leitfa drug poleg drugega v mehki, žameta* 11 travi. Molčala so drevesa. Med njima in nebeni pa ni plaval mir; ntizgo-vorjene btttde veaoljatva ao oživele, arce človekovo Jih Je alutito. zapiralo oči in plaho utripalo. Marti to bleatffle oči. nepremično je ležala, le grudi so dihale. Sama ni vedela, kako jo je avodU v to samoto in čakaj mu je pokorno ale-dlla. čutila je poleg aebe vroč» ustnice proeeče poljuba. , 1 «Ne morem t" Je šepnila od strahu, ljubim te. Marta. la UV odgovoril«i ker je telo |agaly duši. Pre- je telo, čeprav žejno, silno žejno. ,, Na vratu jo jt sptklo. Umikala se je pred njim, toda krepko so jo objemale roke in dvoje teles se Je rvalo sredi tišint. Vroči duh Jo je omamil in ji posušil bttede. Usoda, braneča telesu, Je že bežala in kar drhtele so njegove roke, čuteče, kako reva otnaguje. Je bila pre-žejna. Tisti hip je sova plula nad njima. zVija- odvetnik. ^ I ima svoj čar in pomen, toda je- ni nikoli prekasno," je senslca se mi zdi najdopadljivša. ugovarjal nadučitelj in «i poča- ob hostnem robu stoji kmeč-si Iztrkaval pipo. ka hiša. Krog bivališča je vse- ♦ «Tista, ki bi jo rad dobil, me polno sadnih dreves, polnih zla-ni marala, ker me je bil prehitel tega sadja. Veje dreves ječe že nekdo drugi. Saj pravim: pod težkim bremenom, drevesa zamudil sem." ' ' Ihtijo — prosijo kot bi bila živa "Kdaj je to bilo?" je hotela bitjajz krvi in mesa, plakajoča vedeti Groznica in se mu je za- M« dn* notranjosti — : gledala v nekoliko zardeli obraz. "Pridi! Olajšaj nas! Trudne „a v m„tll » m je na- ««o in izčrpane so nam živi jen- zelo mlad; mlad in živ, neugnan kinča, ki ga je vsemogočni vkle-in zdrtM* sam nisem vedel, kajlsil v Naravo.'* | bi z močjo in mladostjo, Id stal* Solnce se potaplja na dalnem ml pmtali in vreli po žilah." zapadu, zadnji žarki pozdrav-"0 saj ste še zdaj prav mla- ljajo val rdeče-rujavega gozdiča, di " ira je zadrževala Groznica. Zlato-rumeno sadje se kopa v "Hvala»" se ie naklonU, segel ž»rkttl- 9°"** -f*1 "Pirnčka je bil. «lo lep. in "U» J. doli., proti hlevu „«n telo blagejfa srca. ZvadU aefo aeUe z njo, tudi v očeh aem'ji vidai, Farmar pospravlja brano, >z-da me im« rada, ali ienin« si ni preie konje in poda se proti dodala izriniti iz srca. Tako aeml mu. 4 . vetnl H vir12 x -__Narava je resnica, najkrasnej- "Cieto napačno, gospodična, M » ^ življenja seJfe razburil. Napačno,ker jelôa 0llka ^^ Mjub vsemu nisem anal pridobi-tl; Midva bi bÛa morda srečna, «t.» tistim drugim ni bila,"■( ^ morda ste bili tega krivi sami?" •»U ' b,- ' fKriv stm Mb ktr sem bil ma-. H