Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna	številka	Din 1,—.
ŠTEV. 249.	V	LJUBLJANI,	če,;	ek,	dne	20.	novembra	1925.	LETO 11.
m	■	-	r	~	n	mri	-	n— rmr—nnt im »mi »ni
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 11?. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tari!il
Pismenim vprašanjem naj se priloži tnanrka
7.a odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Po stari šabloni.
Slino rad piše »Slovenec« o moderni demokraciji, Kadar daje lekcije drugim, toda čisto pozabi na to demokracijo, kadar postane ta zanj neprijetna. Resničnost te trditve dokazuje »Slovenec« že cel teden, ko »kritično« razpravlja o Radiču.
Osnovna zahteva mcdeine demokracije je diskusija. Ce bi bil »Slovenec« temu načelu v praksi zvest, potem bi moral objektivno podati jedro Radičevih izvajanj in nato z resno besedo dokazati njili napako, če se z njimi ne strinja. Do te višine se »Slovenec« seveda ni povzpel, temveč je po stari šabloni iskal, da najde kako slabo mesto v Radičevem govoru in da petem paradira s svojimi duhovitostmi. Ker pa teli ni bilo dosti in so bile vrhu tega v zelo ozkem sorodstvu z neslanostmi, zato je šel še korak nižje in pričel špekulirati z očividnimi tiskovnimi napakami.
Cisto v duhu stare šablone, da je nasprotnik črn ko vrag, lasten pristaš pa bolj svet in čist ko angelj, je tudi včerajšnji »Slovenčev« uvodnik »Pene«. Radičev govor so »Slovencu« same pene, če pa govori dr. Korošec, potem slavi seveda ženialnost triumfe. In da so bile vse Radičeve besede samo pene, dokazuje »Slovenec« s tem, da je prišel Radič s ~»Miznimi rokami, da ni prinesel znižanja
davkov. 'Cudi go«j>o<t Kor-šec je že govoril v Ljubljani kot minister in tudi on
ni prinesel nobenega znižanja davkov, toda po stari šabloni je bil en govor — prazne pene, drugi pa ženialnost. Mislimo, da stara šablona ne bo prinesla »Slovencu« slave.
Zlasti pa ne, če primerjamo to, kar je nekoč govoril g. Korošec in kar je govoril v nedeljo Radič. Eden zadnjih govorov g. Korošca se je sukal samo o tem, če vstopi SLS v vlado ali ne. Mogočno je dejal g. Korošec v začetku svojega govora, da SLS ne more vstopiti v vlado, ker ne preda svoje načelnosti, koncem svojega govora pa je dejal, da bi se dalo tudi o tem vprašanju govoriti. 'In s shoda so šli ljudje, ne da bi vedeli, če vstopi SLS v vlado ali ne. Kakor je kdo hotel, tako pa je lahko tolmačil Koroščev go-vor, čisto tako, kakor so znane celjske resblucije SLS dejale, da je pristaš SLS lahko monarhist ali pa republikanec.
Take nejasnosti v Radičevem govoru v resnici ni in če je nejasnost vrlina, potem je g. Korošec Radiča sigurno posekal. Zato pa je imel Radičev govor druge vrline, ki jih v Koroščevem nismo našli. Radič je podal cel sistem svoje politike. Glavno je Radiču ljudska duša in kar ona samo sluti, to mora čutiti pesnik, politik pa izvesti. In na ta način treba ustvariti harmonijo nar*,da, čegar fun-dament je kmet, ostali stanovi pa le njegovi pomagači. Do te koncepcije SLS še niti danes ni prišla, ker je vedno trdila, da so vsi stanovi enako vredni, do-čim pravi Radič, da sc vsi stanovi enako potrebni, ne pa enako vredni. Zakaj brez kmeta poginemo takoj vsi, brez marsi-kakega drugega stanu pa bi morebiti colo dobro izhajali, gotovo pa za silo. Enakovreden je le človek in zato je potrebna socialna pravičnost, ki je v vrstah SLS ravno vedno ne pojmujejo. Zlasti kmetje na Visu bi mogli o tem mnogo Povedati.
Koncepcija Radičeve politike je torej čisto drugačna od koncepcije politike SLS in samo kratek primer dokazuje to bepobitno. Ko je živel Gregor čič, je SLS z vso silo nastopila proti njemu, Radič pa
svoja izvajanja naslonil na Gregorčiča ,n kot prvi razumel, da ima politik prak-
Seja ministrskega sveta.
Beograd, 26. novembra. Na sinočnji seji ministrskega sveta so razpravljali o važnih vprašanjih. Prometni minister Anta Radojevič je poročal o zgradbi novih železniških prog. Proga Niš—Pro-kuplje bo etverjena dne 20. decembra.
Trgovinski minister dr. Krajač je izjavil, da bo predložil skupščini trgovinsko pogodbo z Avstrijo. Govoril je tudi o vplačevanju zaostale bite. V tem pogledu se bosta danes še sporazumela prosvetni minister in minister ver ter nato poročala ministrskemu svetu. Pri pobiranju bire ne bo nobene orožniške asistence.
Ministrski svet je razpravljal tudi o zavarovanju avijatikov, dalje o grških beguncih in podeljevanju zemlje optantom iz Madžarske, katerih je nad 7500. Končnih sklepov o teh vprašanjih ni, marveč je za rešitev vsakega vprašanja določen ožji komite! 2 do 3 ministrov, ki bodo o njem razpravljali in stavili tozadevne predloge narodni skupščini. Vlada je sklenila, da morajo biti vsi avijatški zavarovani.
Kar se tiče občinskih volitev v Dalmaciji, se je postavila vlada na stališče, da se izvedejo občinske volitve obenem 7 oblastnimi volitvami. Občinske volitve so zato edgodene do meseca marca. Ako pa se bo pokazala nujna potreba, pa se bodo volitve vršile že preje.
Minister za vere Miša Trifunovič je obvestil vlado o razgovorih z zastopniki episkopata, ki so prišli v Beograd. Minister je razložil zastopnikom ceAve sveje stališče, da morajo poleg pravic odločevati tudi histerična dejstva in morala. Škofje pa so zagovarjali stališče Vatikana, češ, da je ono popolnoma pravilno. Zastopniki episkopata so včeraj popoldne posetili tudi g. Pašiča in ga prosili, naj pripomore, da bo to vprašanje kmalu rešeno. Pogajanja glede zavoda sv. Jeronima se še niso pričelp. Vse kaže, da bo skušal minister ver to vprašanje rešiti v privatnih razgovorih s papeškim nuncijem v Beogradu. To vprašanje ni v nikaki zvezi s konkordatom, vendar izgleda, da bo rešeno še pred njim.
Izmed manjših vprašanj, ki so bila na dnevnem redu je omeniti, da je minister pošte in brzojava debil poročilo, naj pošlje v Nemčijo tri inženirje in tri delavce na strokovno preučevanje poštne službe, v Belgijo pa enega inženirja. Končno je bil še sprejet predlog trgovinskega ministra, da spadajo vse trgovske in obrtne šele ped kompetenco ministrstva trgovine in industrije. Tako je bil rešen spor, ki je nastal med prosvetnim in trgovinskim ministrom.
Seja finančnega odbora.
KRITIKA DVANAJSTIN.
Beograd, 26. nov. Finančni odbor je včeraj popoldne nadaljeval z delom na dvanajstinah. Prvi je govoril Gavran beg Kapetanovi*:, ki je izjavil, da so ekonomske razmere v vseh pokrajinah zelo težr-ke, zlasti pa so se poslabšale v zadnjih štirih mesecih. Bosna plača mnogo več davkov, kakor jih sploh premore. Mesta in vasi propadajo, ker ne morejo izvažati svojih produktov. Zahteva redukcijo uradnikov in izplačevanje vojne odškodnine vzhodnim delom Bosne in Hercegovine. Protestira proti odpravi gozdnih servitut.
Samostojni demokrat Ju raj Demetro-vič kritizira delo finančnega ministra, češ da je njegova politika obsurdna. Med
tem ko raste dinar, raste tudi budžet. Zahteva, da se davčno vprašanje čim prej reši.
Poslanec Pušenjak kritizira davčni sistem v Sloveniji in zahteva, da se vzpostavi pokrajinski davek, ki je sedaj odpravljen.
Satih Bal ji e priporoča članom finančnega odbora večjo uvidevnost o izdatkih in dohodkih. Vzrok trgovinske in obrtne krize je le v pomanjkanju kreditov Narodne banke. Kritizira davčno upravo v Bosni in predlaga nekatere nove amand-mane. Danes se bo vršila.specijalna debata. Jutri pridejo dvanajstine pred plenum skupščine.
Seja italijanskega parlamenta.
INTERPELACIJSKA PRAVICA POSLANCEV SE OMEJI.
Rim, 26. nov. Včeraj pop. ob 15. se je po trodnevneni odmoru poslanska zbornica zopet sestala na sejo. Predsednik Cassetano otvori sejo in podeli besedo Dudanu, ki odgovarja na interpelacijo komunističnega poslanca Griecha. Slednji je zahteval, da se onim italijanskim podanikom v Dalmaciji, ki so prejeli italijansko državljanstvo pod1 guvernerjem Mille-jem, dovoli, da zopet cptirajo za jugoslovansko državljanstvo, ker v Italiji ne morejo najti dela. Govornik pravi, da italijanski zakoni ne vežejo nikogar, da ne bi mogel sprejeti-jugoslovanskega državljanstva. Protestira pa proti temu, da ti ljudje, potem ko so po-
kazali svoj patriotizem, obrnejo Italiji hrbet in gredo v našo državo za zaslužkom.
Nacijonaini katolik Vasalo predlaga, naj parlament steri vse korake, da onemogoči imuniziranje člankov potem in-.orpelacij opozicije. Nctr. minister Fe-(ierzoni soglaša s tem predlogom in pravi, da je to stara rana, katero je treba radikalno izlečiti. Zato prepušča predsedniku zbornice, da postopa po svoji uvidevnosti.
V	ITALIJI SE ZVIŠA POŠTNINA, j Rim, 26. nov. Z dnem 1. januarja 1923 | odo povišane poštne takse za inožem-, Ivo za 25 odstotkov.
tično izvesti to, kar je pesnik posejal po ljudskih srcih. Le tako dobimo harmoničen razvoj naroda, le tako bo razvojna črta naroda šla premočrtno navzgor.
To dokazuje tudi vsa naša zgodovina, pa čeprav je le kratka. Vselej, kadar so bili naši pesniki in literati v ozkem kontaktu s politiki, smo vedno napredovali in naj večji napredek smo dosegli ravno
tedaj, ko se pesnika od politika ni dalo ločiti. Doba narodnega prebujenja je še vedno edinstven vzgled našega napredka.
»Sijajne pesnike in literate imate Slovenci, toda slabe politike!« Resničnost teh Radičevih besedi je dokazal »Slovenec«. ko je mislil, da se da po stari šabloni ubiti pokret, do katerega mora p.rili, če hočemo, da napredujemo.
Herriot sestavi novo vlado.
Pariz, 26: nov. Predsednik finančne komisije senator Doumer je vrnil mandat za sestavo vlade. Predsednik republike Doumergue je poveril mandat Her-rictu.
ČIČERIN GRE V PARIZ.
Pariz, 26. nov. Potrjuje se, da je sovjetski poverjenik za zunanje p* sle Či-čerin zahteval petni list za Francijo. Či-čerin namerava prihodnje dni p iovati v Pariz.
TURSKA GROZI Z VOJNO.
London, 26. nov. Po nekaterih vesteh grozi Turška z vojno, ker je mnenja, da se more mcsulsko vprašanje rešili samo z oboroženo silo. Vsled turške grožnje sklepajo politični krogi, da je najbrže razsodba Sveta, zveze narodov za Turčijo neugodna. Iz Evrope prihajajo v Malo Azijo velike množine municije in rožja.
KRIVDA GRŠKE DOKAZANA.
Sofija, 26. nov. Člani anketne komisije Zveze narodov so prišli do zaključka, da Grška ni imela niti najmanjšega povoda, da vpade na bolgarsko ozemlje in bo morala zato plašiti bolgarski vladi precejšnjo odškodnino za škodo, ki jo je storila bolgarskemu prebivalstvu za časa okupacije. Komisija ni mogla ugotoviti, da so komi ti upadli v grško ozemlje. Da ne bi več prišlo do obmejnih incidentov, je komisija predlagala ustanovitev demilitarizirane cone. Ta predlog sta bolgarska in grška vlada gladko odbili. Pač pa bo morala bolgarska vlada dati odškodnino rodbini grškega oficirja, ki je bil ubit pri Demir Kapiji.
HENRI BARBUSSE NAPADEN OD RIJ-MUNSKIH FAŠISTOV.
Bukarešta, 23. nov. Včeraj zvečer »•> rumunski fašisti napadli francoskega pi-satel a Henri-ja Barbusse-a, ki je imel predavanje v delavskem domu. Fašisti so ga preganjali do hotela in so se pomirili šele petem, ko je Barbusse odpotoval iz mesta. (Kakor znano, je prišel Barbusse v Rumunijo, da preišče, \ koliko so resnične vesti o mučenju političnih aretirancev od rumunske siguranze. Izgleda, da je moral zbrati Barbusse za romunsko policijo zelo obtežilen materijah da je bil napaden od fašistov, varovancev policije. Op. ured.)
JUGOSLOVANSKI ŠKOFJE -NEZADOVOLJNI.
Bo ograd, 26. nov. Zastopniki episkopata so sinoči zapustili Beograd. So precej nezadovoljni, ker niso mogli prodreti pri 'dadi s svojim stališčem o zaščiti interesov Vatikana. Sedaj so pričeli že groziti. Čujemo, da nameravajo sklicati v najkrajšem času škofovsko konferenco v Zagrebu in da bodo izdali manifest na katoličane v Jugoslaviji.
VELIKANSKA NEVIHTA V ATENAH.
Atene, 26. nov. Nad mestom in okolico je divjala silna nevihta. Reka Ilisa je izstopila iz struge in porušila več hiš. Utonilo je nad 100 oseb. Ulice so pod vedo.
V	predmestju je voda porušila okrog 150 hiš. Škodo cenijo na 600.000 dolarjev.
BELGIJA IŠČE POSOJILO V AMERIKI.
Pariz. 26. nov^ Guverner belgijske banke in belgijski poljedelski minister se nahajata že par dni v Newyorku, kjer nameravata skleniti stomilijonsko dolarsko posojilo.
Italija jadra v — »splendid isolation".
Iz Monakovega sem prišel v BeroKn, da tu izpopolnim informacije, ki sem jih črpal iz prvih monakovskih virov. — Inomost zbira dan za dnevom poročila iz južne Tirolske, ali glavna centrala za nadaljno uporabo tega inaterijala je Monakovo. Kar sem tam slišal, mi je dalo dovolj jasen upogled v bodoči razvoj dogodkov, ki z inatematiško gotovostjo pripravljajo Italiji zasluženo katastrofo. V Berolinu sem dobil toliko gradiva, toliko odločnih izjav proti italijanskemu megaloman-stvu, da morem napisati posebno Slovencem ta dopis v pomirjenje in — Če so prisiopni trezni besedi — v direktivo za bodočo domačo in .zunanjo politiko ...
V	Berolinu sem poiskal svoje stare češke prijatelje, nekaj Jugoslovanov in Poljakov, pa tudi odlične prvake ruske emigracije. Razveseljiva je enodušnost vseh proti fa-šistovski Italiji. Odličen Poljak mi je dejal: »Recite svojim rojakom, naj nič ne dajejo na oficijelne izjave Poljske, Češke in končno tudi Jugoslavije o razmerju do Italije. Besede in papir so poceni! Ko pride čas, to pozabljeno vse to, kakor je Italija 1. 1915 pozabila na obveznosti v trozvezi — in sledil bo obračun!« — Znan nemški publicist in urednik polit iškega dela pri velikem listu pa mi je dejal že v soboto: »Le poročajte svojemu listu, da Mussolini ne pojde v London — in ako bi se tako daleč osmelil, doživi škandale, ki se jih. bo veselil ves svet, če tudi jih bodo razne vlade radi lepšega obžalovale!«
Vsled tako zanesljivih informacij pišem »Nar. Dnevniku« ta dopis, ki je pravzaprav le dopolnilo zadnjemu dopisu iz Monakovega. Kar sem tam povedal, to drži, kar sem trdil, to novi dogodki podčrtavajo. Dejal sem, da Italija že danes nima več odkritosrčnega prijatelja na svetu. Mnogi narodi jo prezirajo, zaničujejo in celo sovražijo in ni več daleč čas, ko se bodo Italijani začudeno vprašal'.: »Ma perche ci odia tutto il mondo?- (Zakaj nas sovraži ve3 svet?). Najbolj strupeno pa jih sovražijo Nemci brez razlike strank, ki hrepene po obračunu, pred vsem radi — Tirolske. — Že v dopisu iz Monakovega sem dejal, da Nemčija nikdar ne pozabi, kar uganjajo Italijani med nemškim narodom In da je vsak dan obnovljenih na milijone zakla* tev — maščevanja. Pisal sem tudi že, da z vstopom Nemčije v Zvezo narodov dobe tam narodne manjšine odločnega zagovornika, kar bo občutila v prvi vrsti Italija.
Mussolinijeva nervozna klepetavost dokazuje, kako zelo Duce trepeče pred dogodki, ki jih vidi pred seboj. Zato daje poguma sebi in svojim črnosrajčnikom z — jezikom. II Duce je doma najbolj slaven in — najbolj obsovražen Italijan, kar jih je doslej živelo. Ali slava je minljiva prikazen, sovraštvo pa je trajnejše, ki ga ohladi šele maščevanje. Mussolini to dobro ve, ker je že pisal o takih zgodovinskih resnicah takrat, ko je bil se socijalist. Danes pa mu mora biti že jasen njegov položaj v zunanjem svetu. Socijalisti vsega sveta so prisegli maščevanje temu svojemu uskoku. Drugi njegov sovražnik je svetovno framazonstvo, mogočen faktor v mnogih državah. Tretji sovražnik so vse moderne demokracije. Nemci in Jugoslovani v obče imajo še posebne vzroke, da se vesele ob dejstvu, kako Italija dere v pogubo popolne osamljenosti — »splendid isolation«!
Nizozemski socijalisti so poslali v imenu cele internacijonale Mussoliniju pismo, ki je tako rezko opoprano, da ga noče objaviti, ali pokazal je, kako strašno ga je to pismo razjezilo. On dobro ve, da so vsi socijalisti sveta enakega mnenja. On pozna njihovo moč, saj je bil sam socijalist. Da marsikje komunizem izpodriva socijaliste, je za Mussolinija še slabše znamenje.	.
Angleški socijalisti so pričeli tudi že boj proti Mussoliniju. Macdonald je Mussolinijev nevaren nasprotnik. Celo v Locarno, ki je blizu Italije in v italijanskem kantonu, je prišel v spremstvu fašistovske čete. Kljub temu je doživel tam neprijetne ure. V London se ne upa več iti, kajti železniško osobje bi odreklo službo pri vlaku, v katerem bi sedel Mussolini. Danes je potrjena vest, da ne pojde v London in da ga bo zastopal Scia-loja pri podpisovanju Locarnskega pakta. Ves svet mu privošči to blamažo, ki je dokaz.
Berolin, 23. nov. 192G.
da ji bodo sledile še druge, morda neprijetnejše od te!
V dunajskem parlamentu je znani socijalist dr. Ellenbogen hudo ozmerjal Mussolinija. Vlada je morala podati izjavo, da obžaluje take izpade. V nemškem državnem zboru pa si ga je privoščil sloveč socialist dr. Hilfer-ding zaradi njegovega zadnjega govoni v parlamentu, v katerem je grozil z dvema milijonoma dobro oborožene vojske. (Požigalec »Narodnega doma« v Trstu Giunta je zaklical proti loži diplomatov: naj si to zapomnijo, a Francoze je posebe apostrofiral z Aduo. Vsi so si zapisali za ušesa te blazne izpade!)
Zunanji minister dr. Stresemann je sicer hotel oslabiti napake dr. Hilferdinga, ali končno je izjavil tako-le:
»Soweit in den Reden verschiedener Ab-geordneter Fragen erortert vvorden -sind, die sich auf die ErfiiUung der von anderen Sta-aten Ubernommenen internationalen N er-pfliclitungen gegcniiber ihren Minderheiten beziehen, so diirfen diese Fragen bei emem eventuellen Eintritt Deutsclilands in den Volkerbund die Moglichkeit aktueller Er-orterungen geben, und Sie konnen tiberzeugt sein, dass die Reiehsregierung sicli der mo-ralischcn Pflicht durchaus bewusst ut, die ilir aus dem kulturellen Zusammenhang der dentschen Stiinnne in der Welt envaehsen.«
Stresemann je te izjave čital in žel je z» nje burno odobravanje, tudi od strani opozicije! Hotel je s tem naglasiti, da je njegove izjave prej določila celokupna vladi in da imajo v sebi vladin program za bodočnost. Kakor hitro bo Nemčija član Zveze narodov, smemo pričakovati energičnih razprav o zatiranju manjšin v Italiji. Na te prilike naj se le pripravljajo tudi jugoslovanski zastopniki. Takrat se bo videlo, da nima Italija niti enega zagovornika, še manj resničnega pri-jatelja.	.	•
V nemškem državnem zboru je grof He-ventler v imenu meščanskih strank ostro protestoval proti nečuvenemu terorju v Italiji ter izjavil, da vsled tega tudi trgovinska pogodba z Italijo ni prijazno sprejeta v Nemčiji. Komunist Stocker pa je izjavil, da njegova stranka vsled takih razmer v Italiji odklanja trgovinsko pogodbo s to državo. Nemci si že bodo pomagali tudi brez trgovskih zvez z državo terorja in komedijautsiva.
Ker se vse take in enake izjave Nemcev po svetu resno uvažujejo, so Italijani kar besni. »Idea Nazionale« napada Hilferdinga in pravi, da Nemci so vojno izgubili in zato morajo nosili vse posledice premagancev. Ni pa res (!), da Italija brutalno postopa z narodnimi manjšinami!!! Priznava nadalje, da hočejo Italijo osamiti, ali to treba razbiti. (Ne pove pa, kako!) Hillcrding je domišljav osel. Ugotovili so že štiri osle druge internacijonale, peti je Hillerding. Ali žal, pravi: sledili mu bodo še novi.
Za Anglijo prihaja Amerika. Naj Mussolini le poskusi tje čez: niti izkrcati se ne bo mogel!! — Ako je prišlo že tako daleč v tretjem letu fašistovske vlade, kako daleč je še do — splendid isolation in njenih posledic? Kdor more kakorkoli pripomoči, d> se izolacija Italije razširi, — da dobi osel Hil-ferding še mnogo naslednikov, ta naj stori svojo dolžnost.
Mussolini je izjavil v istem govoru v parlamentu, da ne dopusti zdruzitve Avstrije z Nemčijo, — in sicer radi tega, ker bi potem južna Tirolska postala zadeva cele Velike Nemčije.
Kar pa je nevarnost za Italijo, mora biti nam simpatično, kajti pomnimo: istočasno z usodo trentinskih Nemcev sc mora rešiti tudi usoda našega zasužnjenega naroda! Eto smernice za zunanjo politiko Jugoslavije!
Te smernice implicite obsegajo sporazum z Nemci! Izjave vojvodinskih Nemcev za Koroške Slovence in naše manjšine v Italiji so dragocen prispevek za bodoči sporazum. Po dru"i strani so enako važne izjave prosvetnega ministra* Radiča, kako hoče urediti šolstvo za Nemce in Madjare v Jugoslaviji. Na tak način more priti do popolnega sporazuma z Nemci, da bo solidaren obračun proti
skupnemu sovražniku Razumnikom dosti!
toliko temeljitejši! G—i N
Na pravi poti.
Moč našega nemštva in nemčurstva je v njegovem kapitalu, to je dejstvo, ki je danes znano vsem. ki se pečajo s tem vprašanjem,
‘ ie tudi borba za našo nacijonalno otrdi-tev in osamosvojitev uspešna samo na tem polju. Vse drugo je le prazno besedičenje, ki ostaja dosledno brez efekta.
Mf K? sS “jrs
efektno gospodarsko podlago. - _j je doletela razne druge akcije	videli,
rije. Nemci so se nam smejali, ke ■ Niii,0Ve kako smo nepraktični in slabotni- i blagajne so se polnile dalje z našim * jem in že malenkostna svota, vržena i/ .1 proti našemu delu, je več kakor vzpostav i ravnotežje.
Končno smo pa le prišli vsaj za korak dalje od besedičenja do dejanj. Ta prvi korak je bil storjen ravno v gradbeni stroki Mariborska gradbena podjetja so bila do osvobojen ja, razen enega manjšega obsega, vsa v nemških rokah in ravno ti nemški gradbeni l>odjetniki so bili na eni strani mogočni gospodje, ki so predstavljali veliko gospodarsko moč, na drugi strani pa najbolj zagrizeni pro-težerji nemške ekspanzije, še danes stoje v vrsti najbolj nepomirljivih nasprotnikov naših nacijonalnih teženj.
Povojne razmere, ki so onemogočile za nekaj let vsako gradbeno delavnost, so ta podjetja hudo prizadela, tolažila so se pa » sana-(ijo razmer in novo gradbeno dcbo, ki je se-
daj, po sedmih letih, tudi res nastopila — prinesla pa ravno njim novo trpko razočaranje. Vsa nova večja poslopja so se oddala v gradnjo našim slovenskim gradbenim podjetjem, ki so se ustanovila po vojni, kot samostojna ali kot podružnice ljubljanskih.
Zavodom in korporacijam, kakor tudi zasebnikom, ki so oddali gradnjo svojih novih stavb našim mojstrom, čeprav so hoteli Nemci slepomišiti z najhujšo konkurenco, treba izrabiti javno pohvalo, ker jo zaslužijo v polni meri. Nismo šovinisti, ravno zato nas pa veseli, da so — šovinisti propadli. Na ta način bodo najprej spoznali, da z nemškim uacijonalnim šovinizmom v našem Mariboru ne morejo shajati, da morajo svoje odnošaje do nas temeljito revidirati in se prilagodili novim razmeram.
To je edino prava pot, edino uspešno sredstvo proti onim Nemcem in potujčencem, ki mislijo, da bodo tudi v novi naši državi nndniraii z denarjem našega ljudstva borbo P (pmu ljudstvu. Na poti pa, na katero
£op™d»$vi?i. "*3
več dogoditi, kar se je žal dogajalo v Mariboru vsa ta leta, da so naša podjetja, naši zasebniki in celo državni in občinski uradi oddajali svoja dela tujini, nain očilo nasprotnim obrtnikom in to samo zato, ker so predložili navidezno ugodnejše proračune. Navidezno boljše — pravim, kajti v ogromni večini slučajev se je pozneje izkazalo, da so izpustili iz proračunov razne postavke, katere so potem uračunali kot naknadni dodatek, tako da so končno celokupni stroški znašali več nego bi bili po popolnem proračunu slovenskih mojstrov.
Po osvobojenju smo dobili v Mariboiu močno in zelo sposobno slovensko obrtništvo, to so pokazale tudi vse naše obrtne razstave. To obrtništvo zasluži naše popolno zaupanje, zato tudi podporo. Z okrepitvijo našega narodnega in zavednega cbi Iništva bo dobilo naše mesto najpopolnejšo slovensko meščansko podlago, na kateri bo z lahkoto mogoče graditi bodoči slovenski riaci-jonalni in s tem tudi kulturni in gospodarski center severnega dela Slovenije.
Prvi korak k novi taktiki pozdravljamo iskreno in želimo, da ne ostane samo lep slučaj, ampak da postane stalna praksa.
—v.—b.—
Politične vesti.
= Pravilno. V uvodniku odgovarjajo zagrebške »Novosti« na očitek, da je St. Radič zašel v svojem odgovoru na fašistovske grožnje predaleč. »Novosti« pravijo, da je to mnenje popolnoma napačno. Treba samo pomislili, kako se govori v Italiji o nas. Mussolini je n. pr. govoril o »avstrijski mlaki« in grozil, da dva milijona vojakov samo čaka na njegov mig, da udarijo. In kaj vse se je govorilo v Zadru proti nam! Če gospode fašiste boli, da ng slišijo pri nas samo hvalo, polem si silno lahko pomagajo. Naj prenehajo napadati nas, naj brzdajo svoje jezike, pa so lahko uverjeni, da ne bo padla z naše strani niti najmanjša žalbeseda. Sicer pa Radič itak ni ničesar hudega povedal in njegove besede podpisuje gotovo vsa Jugoslavija.
= V dokaz, koliko so vredne »Slovenčeve« informacije, ki jih prinaša v beležki »Pod Radičevo komando«, kaže zgovorno dejstvo, da se je v Mariboru sklepalo samo o predlogu za občni zbor Zveze slov. kmet. ljudstva, ki se vrši šele drugo leto. Ves komentar »Slovenca« je s tem padel v vodo.
rr Rusija ne vstopi v Zvezo narodov. Litvi-nov, ki zastopa čičerina v njegovi odsotnosii, je izjavil, da sovjetska Rusija v nobenem slučaju ne vstopi v Zvezo narodov in da je kakor Amerika odločena, da se vzdrži vsake podobne akcije.
= Končni rezultat češkoslovaških volitev je sledeč: Vladne stranke so dobile 159 poslancev, in sicer: zemljoradniki 45, klerikalci 31, socialni demokrati 29, narodni socialisti 28, obrtniki 13 in narodni demokrati 13. Opo-zicionalne stranke so dobile 141 mandatov, in sicer: Komunisti 41, Bund der Landv.'irte 24, Hlinka 23, nem. soc. demokrati 17. nem. klerikalci 13, nem. liberalci 10, nem. narodni socialisti 7, madžarski klerikalci 4, Poljaki 1 in Ukrajinci 1 mandat.
-	Nemška justica. Kakor je sicer uprava v Nemčiji na dobrem glasu, tako pa je nemška justica škandalozna. Kdor se pregreši proti gospodujočim slojem ali se jim je zameril, ta občuti vso strogost zakona. To je morala pred kratkim občutiti tudi grofica Bothmer, ki je bila obtožena tatvine, toda zaslišana tudi v javni razpravi nad vse podrobno o vseh zakonskih intimnostih, da je bilo slečeno vse življenje njeno do nagega. Fevdalni krogi v Potsdamu niso mogli osovražene grofice, ki se je sprla z njimi, po starem pjavu vlačili nage po ulicah, so pa v nadomestilo razgalili njeno življenje. Tisti pa, ki so v službi vladajoče reakcionarne gospode, se seveda nimajo ničesar bati. To je pred	■■
kim dokazala Mecklenburška sodnija. J*
nemški fašisti so ubili republikanca ja. Pred sodiščem je bilo dokazano, da ne zadene Wolkerja nobena krivda, ker je . am miril. Dokazano je bilo, da ni bil NVolker in nihče njegovih tovarišev oborožen. \ sa stvar je bila tako jasna, da je predlagal celo državni pravdnik, odkrit prijatelj fašistov, da se fašisti kaznujejo vsled uboja na pol-drugoletno ječo. Sodišče pa je vse oprostilo, ker da so izvršili uboj v silobranu. In to proti neoboroženemu, ki lioče pomiriti prepirajoče! Fiat justitia ...
—	K padcu vlade Painleveja. Francoska vlada je v silni denarni stiski. V kratkem ima izplačati razne zapadle dolgove 10 milijard frankov. Zlasti kritičen je 8. december, ko zapade 2500 milijonov frankov. Via a Painleveja si je hotela pomagati iz w 8 povečanjem števila bankovcev. I ro i so odločno nastopili socialisti p
pa so odločno nastopili	via<ia
stvom Blunva in načrt ^ Pa^l-^rde kar zahtevala kredit od poldrage
zahtevala kredit	t	ni ^»o.
ji je bilo.tudjodovoljen^	^
 __________ cratk
ta vlada ^^“^^'predlogu 'vlade ves na-nastopil proti temu	Za	vlado jfi
pevovodja »Lisinskega^ in je napisal tudi opero, katera so pred kratkim uprizorili v zagrebškem nar. gledišču. Njegov kvariet, katerega so izvajali Zikovci ima le en stavek, komponiran v prosti obliki in zgradbi, uporabljajoč jugoslovanske narodne motive, opremljene z bizarno instrumentacijo in tehničnimi učinki. Razvija se popolnoma v duhu novostrujarskih ekspresionističnih manir. Daši ga je Zikov kvartet podal mojstrsko, je vendar ostavil hladen in mehek \iis. —
\ eč uvaženja je doživel Čeh Janaček, skladatelj »Jenufe- s svojim kvartetom, katerega je napisal pod vtisom Kreutzerjeve sonate, btirje značilni stavki, homofonna, na kratkih glasbenih domislekih zasnovana, v harmoničnem oziru zanimiva, dramatično izrazita in gorko občutena glasba. Vsekakor je na tem koncertu zmagal in užgal le Neme ' Reger. Njegov kvartet, katerega so Zikovci prinesli v vsakem pogledu dovršeno, se po obliki naslanja na klasične mojstre; jasen in prozoren je v tematiki, odličen v polifoniji in bogat v harmoniki. Fugirani zadnji stavek z mogočnim koncem je publiko fasciniral.
Igra Zikovcev je enotna, motivično izdelana, dinamično izrazita. Odlikujeta jo pa po-ileg velike 'tehnične ;spretnosti pred drugimi godalnimi kvarteti globoko razumevanje izvajanih del, predvsem pa silni temperament. Ni čudo, da štejejo danes med najodličnejša internacionalna komorna udruženja in da so doživeli s svojimi nastopi v Donau-eschingu in zadnjič v Benetkah velikanske uspehe. Ne smemo pozabiti, da so na tujem propagirali tudi jugoslovansko komorno glas-bo in da so priborili Štolcerjeveniu kvartetu in s tein Jugoslovanom časten uspeh in ugled. Njihov koncert spada med najpomembnejše dogodke v tekoči koncertni sezoni. Publika je vidno uživala in je koncertante nagradila z navdušeno pohvalo. Dvorana je bila skoro polna. —
Novinarski koncert.
Najodličnejše ljubljanske glasbene institucije so se radevolje odzvale prošnji Novinarskega udruženja, da prirede tudi letos na narodni praznik v dvorani »Uniona« velik koncert na korist novinarskega penzijskega fonda. Tako bo imelo ljubljansko občinstvo, kateremu se je ta vsakoletna prireditev že splošno priljubila, 1. decembra zopet redko priliko, da sliši in spozna v plemenitem tekmovanju najjačje predstavnike naše glasbe. Imena nastopajočih organizacij in njihovih dirigentov jamčijo že sama, da bo koncert v umetniškem oziru na višku. Spored je tako pester, da bo prišel na račun vsak, pa naj bo glasbeni strokovnjak ali lajik.
Po koncertu se bo vršil družaben večer, pri katerem bodo sodelovale najodličnejše članice ljubljanskega gledališča, ki so radevolje obljubile svojo pomoč pri tej dobrodelni prireditvi. Igrala pa bo godba Dravske
divizije.
Vstopnice za koncert — običajne koncertne, cene — so že v prodaji v knjigarni »Glasbene Matice« na Kongresnem trgu.
SPORED:
1. a) Kimovec: Po smrti;
b) Bostnjanskij: Tebe, Boga, hvalim. Mešana zbora.
Poje glasbeno društvo »Ljubljana«. Pevovodja g. dr. F. Kimovec.
2. a) Adamič: Barčica zaplavala;
b) Hatze: Čergo, moja čergice (slavonska narodna);
c) Brajša-Rašan:	Lipa Mara (istrska narodna);
Mešani zbori.
Poje pevsko društvo »Slavec«. Pevovodja g-J. Brnobič.
3. a) Ravnik: Kmetiška;
Ženski zbor s spremljevanjem klavirja; štiriročno. (Rokopis.) b) Adamič: Igra na nebu;
Mešan zbor.
Poje pevski zbor »Glasbene Matice«. Pevovodja g. Srečko Kumar. Na klavirju spremljata gdč. Zarnikova in g. prof. Janko Ravnik.
4. a) Adamič: Mara u je*eru;
b) Adamič: Lneipeter bon;
Moška zbora.
c) Adamič: Kresovale tri devojke.
Mešan zbor.
Poje pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. — Pevovodja g. Zorko Prelovec.
5. a) Beethoven op. 62:	Uvertura
riolan«;
b) Borodin: Polovski plesi iz »Knez Igor«.
Št. 8., za veliki orkester m za zbor in veliki orkester.
Izvaja ^Orkestralno društvo Glasb’ a s sodelovanjem dijaškega P® julija,,,, učiteljišča. Dirigent g. L. M. *■ J •
stovalo, je &ol£l“ J^VŠojil.' Ker pa hoče 5:°l?Ilnlvneltati tudi oddajo premoženja, je
cionalni blok in	278	poslancev	in	med
niimi 24 komunistov Ti so torej odločili in resni francoske kapitaliste. Taka je politika
komunistov.
p^bl» pole« induBl^,
rev tudi obrtniki, kl ^^	h	meščanske
tudi najmočnejša nacij«m.i.ui opora. Gospodarski boj	j	P	.j	*rg0V.
lažji, mnogo lažji kakor	n.	pr.	proti	trgov
fem, posebno pa še industrija najmanj dostopni.	,
Treba jo doslednosti. Nikdar se ne
so
sme
KONCERT ZIKOVEGA KVARTETA.
Mislili snio že, da se bo Zikov kvartet po svojih koncertih v Mariboru in Zagrebu Ljubljane ognil, ker pač gotovo še ni pozabil, da je bil v kraju svojega rojstva, predno je šel po slavo v svet, deležen čudnih in nepojmljivih prijaznosti gotovih krogov. Na srečo so se Zikovci vseeno oglasili tudi v Ljubljani in so priredili v pondeljek zvečer v unionski dvorani komorni koncert, na katerem izvajali kvartete Lhotke, Janačka m I eg . j- • Fran Ll.otka je rojen Čeh in živi že dolgo na Hrvatskem ter je Hrvatom podaril n n g skladb, vokalnih in instrumentalnih, bi j
»Cooper« št. 17
zbora
Vsebina 1. B. Focrstorjevc opere >Eva<’ koje premijera se vrši na našem m ru netek dne 27. t. m. je sledeča: Sanjava va ška šivilja Eva je ljubica lahkomiselne^^ gatega Maneka. Njegova mati mu i p0rja nevesto in zato se mu Kva, o< r , hvonl(1.mu roko svojemu tihemu ‘’b('??; „)((7.nnta Eva i» Stanku. Toda po štirih <■	• v svojem
Manek, da nmta na “begnota v Avstrijo, konu sreče m -	Toda njihovega z°'
kjer . prizna in obupana Eva najde mukah mir v valovih Donave- • Na našem odru poje šiviljo Evo - gosp« Th i c r ry - K a v čn lk o v a, krznarja Stanka — 8 HolodkoV, kmečkega sina Maneka — g- ‘"j novec, njegovo mater Mešjanovno — ^n.‘n Ropasova, deklo Zuzko — ga. Ribičeva delavca RubaČa — g. Perko. Zasedba je P ^ vovrstna in prepričani smo, da bo imela ^ opera tudi na našem odru lep uspe • Jugoslaviji se opero Eva v petek sploj krat izvaja. Predstava se vrši za
red
OinMme nest*
VOJNI OŠKODOVANCI NA PLAN!
Zelo umesten je bil poziv v enem zadnjih številk »Narodnega Dnevnika«, da bi tudi prečanski vojni oškodovanci enkrat energično zahtevali, kar jim dolguje država. Sploš-nosti je malo znano, da imamo poleg invalidov tudi vojne oškodovance, ki jim je uničila vojna furija vse premoženje. Železničarji, uradniki in drugi, ki so bili v raznih službah po našem Primorju v območju io-pov, so v mnogih slučajih rešili golo kožo. Vse države so svojim državljanom takoj pomagale, da so si vsaj za silo uredili nov dom. Mi pa potrpežljivo čakamo tiste pravične vlade, ki se bo zavedala svoje dolžnosti in nam dala, kar nam gre po božji in človeški pravici. Ako so dobili vojno odškodnino prebivalci predvojne Srbije, ki jim jo seveda iz srca privoščimo, jo moramo dobiti tudi drugi državljani. Tako zapostavljanje tudi idealnim ljudem ubija vero v pravico. Kako gre to mnogim na^zivce, nam je dokaz slučaj samomora revne zenice, ki so ji oblasti povedale, da bo pri nas težko prišla do vojne odškodnine. Mislite si delavca uli državnega uslužbenca, ki mora od svoje borne plače nabavljati danes pohištvo, perilo in druge predmete.
Pozivamo društvo »Soča«, ki je že enkrat vzelo to stvar v roke, naj skliče po časopisju zborovanje prizadetih. Pridružimo se eventualno invalidom, da si priborimo ramo ob rami svoje pravice!
— Odobravamo. Zdravniška zbornica je črtala z ozirom na zakonito določbo iz imenika zdravnikov dr. Baumgartnerja, zdravnika v Trbovljah in dr. Wienerroitheria, zdravnika v Sevnici, ker nista naša državljana. Dr. Wienerroither je bil sicer že pred vojno zdravnik v Sevnici, toda ni vložil prošnje za -opcijo. Notranje ministrstvo je sklep zdravniške zbornice potrdilo. Odločbo odobravamo, ker ne gre, da bi službovali tuji zdravniki pri nas, ko je 40 naših zdravnikov brez službe. To bi bilo tembolj neumestno, ker ne poznajo v drugih državah — na primer Primorju — napram našim ljudem nobene obzirnosti. (Tam so odpustili iz javnih služb ce o zdravnike - Slovence, ki so italijanski državljani.) Pričakujemo, da bo notranje mi-nistislvo vztrajalo na sedanjem stališču in da bo gluho na^ vse eventualne predstavke Trboveljske družbe. Pripominjamo, da živi rodbina dr. Baumgartnerja na Dunaju in da bo zato dr. Baumgartnerju najbrže zelo ustreženo, če bo lahko prišel k svoji rodbini.
— Iz pisarne Mestnega odbora Narodno radikalne stranke v Ljubljani, Narodni dom, smo prejeli: Le naš Mestni odbor je opravičen sprejemati nove člane v organizacijo NRS ter jim izdajati članske legitimacije. Vse strankine denarne prispevke pobira pa v to določena oseba, ki ima za ta posel od Mesteci bora izdano pooblastilo, na katerem
S.*a \®stn°iotSno podpisana predsednik gosp.
dr. Vladimir Havnihar in tajnik Ivan Petrič.
Naše tajništvo ima svoje prostore v Narodnem domu ter posluje vsak dan od 10.—12. ure _ ob torkih tudi od 17.—18. ure.
— Naš uvodnik o Radičevem govoru je v celoti ponatisnil »Jutarnji list«.
— Samostanske šole zopet dovoljene. Prosvetno ministrstvo je ukinilo odredbo prejšnjega prosvetnega ministra o ukinitvi samostanskih učiteljišč v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu.
— Dva nova parnika. »Jadranska plevitba je sklenila z neko splitsko družbo pogodbo, za nakup dveli 3000 tonskih parnikov za prevoz blaga in osebni promet.
— Šolska učila. Ministrstvo prosvete je sklenilo nabaviti večje število kombiniranih učil za računanje, čitanje in risanje, ki se razdele med siromašne šole v Južni Srbiji.
— Rdeči križ poplavljencem. Glavni odbor Rdečega križa je poslal zagrebškemu velikemu županu 30.000 Din, da jih razdeli med poplavljence. Tudi poplavljencem v Bosanski Dubiei je poslal Rdeči križ podporo, in sicer v znesku 5000 Din. Glavni odbor Rdečega križa nabira še vedno prispevke za podpore.
— Za epidemiološki zavod v Zagrebu je
odobrilo ministrstvo narodnega zdravja kredit 201.745 Din, ki se uporabi za notranjo uredbo zavoda.
— Kredit za popravo ceste. Ministrstvo za javna dela je odobrilo za popravo ceste Beograd—Obrenovac naknaden kredit 4,250.000 dinarjev.
— Vagoni za sveže sadje. Prometno ministrstvo je naročilo vsem železniškim postajam, da se imajo trgovcem za transport svežega sadja dati vagoni takoj na razpolago. To blago ne sme ležati po magacinih.
— Kršenje pisemske in telefonske tajnosti. Vsled zadevnih pritožb je naročil minister pošte in brzojava vsem poštnim direkcijam, naj opozore podrejene organe na posledice kršenja pisemske in telefonske tajnosti. Posledice so: disciplinarno postopanje, ki konča z zaporom.Z nepoznanjem zakona se ne more nihče izgovarjati.
Prva ženska gimnazija v Južni Srbiji. Te dni je bila v Skopi ju slovesno otvorjena prva ženska gimnazija v Južni Srbiji. Gimnazija ima 15 razredov, 050 učenk in 24 profesorjev. Zavod, ki je za razširjenje prosvete v Južni Srbiji največjega pomena, je bil otvorjen na osebno inicijativo kralja.
— Podaljšanje veljavnosti uradniških in oficirskih legitimacij za znižano vožnjo. Direkcija drž. železnic je odredila, da imajo podaljšati legitimacije za znižano vožnjo državnih uradnikov, oficirjev ter umirovljen-cev in njih rodbinskih Članov za leto 1926 uradi in komande, pri katerih je uradnik, oficir itd. dne 1. januarja 1926 v službi, oz. pri katerih se mu izplača tega dne pokojnim. Vsi uradni predstojniki in vojaški poveljniki so za podaljšanje protizakonitih legitimacij osebno odgovorni. Legitimacije oseb, ki so izgubile pravico do Ziližane vožnje, ima-
jo predstojniki pridržati ter vposlati železniški direkciji, da jih bo uničila.
— Železniška proga Beograd—Obrenovac. Železniška gradbena direkcija je sklenila, da se prične v najkrajšem času z gradbo enega dela proge (od km 12.820 do 17) Beograd— Obrenovac.
— Nova veterinarska stanica za pregled živine v prometu z Madžarsko je vzpostavljena v Vel. Kikindi.
— Kriminalistična statistika. V zaporih okrožnega sodišča v Mariboru je sedelo začetkom tedna 310 oseb. Od teh je 250 že obsojenih, 60 pa še v preiskavi. Zapori so prenapolnjeni.
— 930 000 organiziranih komunistov na Ruskem. Po podatkih statističnega oddelka centralnega odbora ruske komunistične stranke je bilo meseca septembra t. 1. v SSSR vsega skupaj 29.057 celic ruske komunistične stranke z 930.701 komunistom, med temi 114.930 žensk. Od tega števila je bilo 514.713 članov stranke. Kandidatov za članstvo je bilo 415.988, med temi 64.913 žensk.
— Razpis služb. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Subotici razpisuje službe in sicer 1 administrativne ^ in 1 knjigovodske stroke v B VI., 1 knjigovodske stroke v B VII., 1 pisarniške stroke v C VII. in 5 mest pomožnotehnične stroke v C IX. Prošnje opremljene v smislu tozadevnih predpisov je vlagati do vštevši 10. decembra 1925 pri imenovanem okrožnem uradu.
— Razpis služb. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Banjaluki razpisuje eno mesto administrativne in dve mesti knjigovodske stroke v B VI. 13 pisarniških mest v C IX., eno mesto v C VIII., za Bos. Dubico, eno mesto sluge v D IX. in 3 bolničarska mesta za ambulance za Gornje Podgradce in Sematico v D IX. Prošnje je vlagati do 1. decembra 1925, do 12. ure.
— Imenovanje Prosvetni minister Radič je imenoval svojo hčer Marijo Vandekar, soprogo poslanca dr. Vandekarja za svojo osebno tajnico. Marija Vandekarjeva je prvi ženski tajnik ministra v Jugoslaviji.
— Železniška nesreča pri Škofljici. Predvčerajšnjim je povozil osebni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 18.50 proti Karlovcu na postaji Škofljica 13 letnega Martina Rusa, sina železniškega strojevodje iz Grosuplja ter mu odtrgal glavo. Podrobnosti še niso znane.
— Hiša se je porušila ter pokopala pod seboj lastnika. V selu Sratoka pri Imotskih v Dalmaciji se je zrušila te dni neka kmetska hiša ler pokopala pod seboj zakonska Mija in Iko Banovac. 70 letni mož je bil ubit, njegova žena pa je ostala nepoškodovana, da-si sta spala v onem trenutku skupaj v postelji.
— Požar v klubu radikalnih poslancev. Predvčerajšnjim je izbruhnil v beograjski skupščini v lokalu kluba radikalov požar, ki je uničil leva vrata, več preprog in hišne oprave. Požar je nastal vsled tega, ker se je vnel terpentin za čiščenje parketa.
— Velik požar v toulonskein arnenalu. Te dni je izbruhnil v toulonskem arsenalu požar, ki je uničil delavnice za električne stroge in del tnagneinov. Škoda znaša okrog 5 milijonov frankov.
— Povodenj deciinirala divjačino. Zadnja velika poplava je iztrebila v nekaterih krajih skoro vso divjačino. Tako poročajo iz Murske doline, posebno nizko ležečega ravnega Prekmurja, da so našli tam, ko je voda odtekla neverjetne množine poginulih zajcev in lisic. Divjačino bo mogoče dvigniti samo potom sistematičnega strogega varstva.
— K umoru v Vašah pri Medvodah. Konjski mešetar Janez Jarc odločno taji. Daktilo-skopija ni prinesla pozitivnega rezultata, ker so odtisi prstov zelo nejasni. Umorjena Angela Kopačeva se je izrazila, ko je priznala svojemu očetu, da je imela z Jarcem razmerje, da se mu je udala le vsled groženj. Pripomnila je: »Če me najdete enkrat ubito, potem veste, koga imate prijeti.«
— Očeta in mater ustrelil. V Donaueschin-genu (Nemčija) je ustrelil sin upokojenega podpolkovnika Henninga svojega očeta in svojo mater ter smrtnonevarno obstreljl tajnico svojega očeta. Kmalu nato je izvršil samomor. Mladi Henhing je izvršil zločin, da bi bil prišel do dedščine, kar pa se mu je ponesrečilo.
— Svojega moža umorila. Iz Černovic poročajo: Iz stanovanja advokata Zurko\vskyja v Sadagori so zadoneli te dni neke noči klici na pomoč. Neka ženska je kričala, da so ji umorili moža. Ko je udrla policija v stanovanje, je ležal dr. Zurkowsky z razbito glavo mrtev na tleh. Njegova žena je skušala natveziti policiji, da so ubili Zurkovskega neznani razbojniki. Toda kmalu se je izkazalo, da ga je umorila ona sama. To je potrdil tudi njen 12 letni sin, ki se je zbudil vsled ropota ter videl, kako je tolkla mati očeta s sekiro po glavi. Morilka je bila pri advokatu, predno jo je poročil, za služkinjo.
— Milijonska tatvina v gradu Orleanskega princa. Iz Madrida poročajo: Neznani vlomilci so vdrli v grad San Lučan de Barrandn ter odnesli iz stanovanja princa Alfonza Orleanskega dragocenosti v vrednosti 3 milijonov pešet.
— Kmigrant — delravdant. Meseca janu-
arja 1922 je bil nastavljen pri neki novosadski tvrdki ruski emigrant Ivan Timotijev, ki je kmalu nato poneveril 200.000 Din ter pobegnil v Avstrijo. Te dni bo izročen našim oblastim.
— Bivši srbski kombatant in bivši srbski vojni dobičkar. Živko Jovanovič iz Malega Mokrega Loga se je boril ves Čas svetovne vojne za svojo domovino, Trifun Nikolič pa je sedel ta čas doma ter si polnil žepe, živel veselo in zadovoljno ter dovajal, kakor izpovedujejo priče, za časa okupaciie Švabom srbske devojke. Kaj čuda, da Živko tega človeka ne mara? Trifun je še vedno podjeten poba, dasi ima že pet križev na hrbtu. Nedavno se je zagovarjal radi posilstva mlade deklice. Po srečno končanem procesu se je vračal mimo Živkove hiše — seveda pijan kot čep. Pel je, kakor so izpovedale priče, ..brezobrazne pesmi«. Tedaj se je spomnil Živko, da je sedel Trifun, medtem ko je on trpel za domovino, sit in pijan za pečjo. Spomnil se je tudi vseh drugih Trifunovih grehov in svoje lastne mizerije. Tedaj je pograbil sekiro ter pridrl iz hiše. »Pojdi pit!« je zaklical Trifun. Ker Živko ni hotel, je jel Trifun psovati po znani navadi njegovo mater. »Koga psuješ?« je zakričal Živko, držeč sekiro še vedno v roki. Nenavajen na orožje, ki bi ga utegnilo ogrožati, je potegnil Trifun revolver. »Streljaj! — ako me ubiješ, je dobro, ako pa me ne ubiješ, drži se dobro!« K sreči so priskočili drugi ljudje, ki so preprečili kaj hujšega. Trifun je ovadil Živka radi tega rencontra državnemu pravd-ništvu ter zahteval, da se ga preganja radi poizkušenega umora. Te dni je bila obravnava. Živko je bil oproščen, toda obsojen na plačilo 3000 Din stroškov, tako da s sodbo ni bila nobena stranka zadovoljna.
— Samomor radi izgub pri igri. Te dni so našli na železniški progi v bližini Sombora popolnoma raztrgano truplo uradnika subo-tiškega inženirskega biroja Josipa Vidakoviča. V žepu suknje so našli pismo, v katerem sporoča Vidakovič, da gre v prostovoPno smrt radi velikih izgub pri igri.
— Drva — vzrok stavke. Iz Subotice poročajo: Iz stanovanja advokata Zurkovvskega ntkom tamkajšnjega poštnega urada za privatno uporabo in za potrebe v pisarnah drva in petrolej. Ker občina še do danes ni izpolnila te obljube, so se obrnili uradniki na ministrstvo pošte in brzojava ter zagrozili s štrajkom.
— Oddala plemenskih petelinov štajerske nasme v mariborski oblasti. V mariborski oblasti se sedaj razdeljujejo potom subvencijo čistokrvni petelini rjave štajerske pasme. Živali dobijo zanesljivi reici, katere so strokovni referenti pri srezkih poglavarjih za to priporočili. Vsak srez dobi po šest petelinov: kier ie posebno veliko zanimanje, kakor '• Murski Soboti in v Ptuju tudi več. Nekaterim zanesljivim rejcem, o katerih se domneva. da se bo pri njih dalo ustanoviti kokošje-rejsko središče te pasme, se daje poleg petelina še dve kokoši. Vsi, ki prejmejo sub-vencijske peteline in kokoši, se pismeno zavežem. dp bodo te živali redili dve leti v plemenske svrbe. dn bodo polagoma odpravili vso drugo ohičaino brezpasemsko perutnino odnosno, da bodo svoje dvorce spopolnili s čisto štajersko pasmo. Nadalje se zavežejo razširjati to pasmo z oddajo naraščaja in va-lttttfb iajc svojim sosedom, odvišne živali pa ponuditi vsako leto srezkemu poglavarju v odkup. — Vsi dvorci, ki so prejeli subv. živali so vpisani v poseben seznam pri srezkih poglavarjih in so pod stalnim nadzorstvom s rezkega ekonoma. — Rejska središča, ki vzr paiajo peteline in kokoši za oddajo potom državne subvencije, se vodijo po navodilih živinorejskih strokovnjakov mariborske oblasti in kažejo lep napredek. Začenja se že tudi s kontrolo nesnosti potom zaklopnih gnezd, ki omogočajo vzgojitev naraščaja od res nn>Holjših jaičarie. — Opaziti je torej razveseljivo gibanje na polju kokošjereje v mariborski oblasti, kar je spričo čisto posebnih prilik v teh krajih velikega pomena. Želeti bi bilo. da se poprime te panoge tudi podeželska inteligenca, zlasti naše učiteljstvo. ki bi lahko tudi na tem polju prav tako uspešno delovalo, kakor že deluje pri sadjarstvu, vrtnarstvu in čebelarstvu.
— Nenavadna pijanka. Te dni so našli mrtvo v nekem vozu osebnega vlaka na progi Veles—Grad sko ženo strojevodje Ljubico Žervin. Liubiea je umrla vsled preobilo zav-žitega alkohola. Njen srečni soprog ie izjavil, da ie »spravila pod streho« vsak dan najmanj pp — en liter žganja.
T.lubllanr*
l	Ljubljanske občinsko volitve so razpisane za nedeljo, dne 7. marca.
1— Sneg v Liubljani. Včeraj proti večeru je pričelo snežiti in snežilo je vso noč. Snega je padlo za kak poldrugi decimeter.
— Žrtev goljufa Rončria. Predvčerajšnjim ie umrl od kapi zadet računski nadsvetnik in šef krajevne kontrole pri mononolskih ustanovah v LiubliMii Fran Ilovar. Vestni in marljivi uradnik je živel v neprestanem razburjanju in duševni depresiii, odkar so bile razkrite znane rafinirane goliufije pri samostojnem monopolskem skladišču tobačnih izdelkov v Ljubljani, ki jih ie izvršil bivši dnevničar France Roner. Ker je spadalo ome-
njeno skladišče v delokrog g. Ilovarja, si je gnal ambicijozni uradnik — dasi ga ne zadene absolutno nobena krivda — to stvar tako k srcu, da ga je zadela končno kap.
1— Narodni muzej bo za splošen, brezplačen nedeljski poset otvorjen le še prihodnjo nedeljo, t. j. 29. t. m. Znova se otvori prvo nedeljo po Veliki noči, t. j. dne 11. aprila 1926 — Posetni red ob delavnikih ostane neizpremenjen.
—	Odbor društva Pravnika opozarja svoje člane še enkrat na izredno glavno skupščino, ki se bo vršila dne 29. novembra 1925 ob 10. uri dopoldne v dvorani št. 79 deželnega sodišča v Ljubljani. Dnevni red: Razgovor o drugem kongresu pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
1— Merkurjev jour fix Prihodnji iour fix bo v četrtek dne 3. decembra ob 8. uri zvečer pri Krapežu, restavracija »Zvezda«. Petje na sporedu. Odbor.
1— Državna borza dela v Liubljani. V času od 8. do 14. novembra 1925 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 53 službenih mest. 137 oseb je iskalo dela, v 30 slučajih je borza posredovala z uspehom in 50 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 14. novembra 1925 je bilo skupaj razpisanih 5139 prostih mest, 7255 oseb je iskalo dela, v 3062 slučajih je borza dela posredovala z uspehom in 2005 oseb je odpotovalo.
Glas iz občinstva.
Nekateri hišni lastniki so začeli zahtevati od najemnikov zopet odškodnino za odvoz fekalij in smeti, čiščenje, dimnikarja i. p.
Društvo stanovanjskih najemnikov opozarja ponovno najemnike, da niso obvezani plačati teh zneskov, ker nimajo hišni lastniki do njih pravice ne po stanovanjskem ne po državljanskem zakonu, ako ni posebno pogojeno. V konkretnem primeru je razsodil v tem smislu tudi stol sedmorice v Zagrebu.
Kdor dobi od svojega hišnega gospodarja ali od odvetnika kak tozadeven plačilni nalog, naj se poda nemudoma v pisarno stanovanjskih najemnikov (Rotovžki trg 1), kjer dobi pojasnila in pravno zaščito. — Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico.
Na »Glas iz občinstva« glede zaprtega psa se odgovarja: Hlev je zračen in svetel, veliki sobi podoben, tako, da bi marsikdo rad stanoval v njem. Psica je v tem hlevu zaprta, če je njen lastnik po opravku odsoten. S psico vred je pa tudi hlapec v hlevu, ki je vendar več kot pes. Jesti ima psica dovolj
—	toliko, da ji preostaja — ter bi bil marsikateri človek z njeno hrano zadovoljen. Najboljši dolNiz za to je psica sama. ki je dobro rejena. " Glas iz občinstva« je diktirala zgolj nagajivost.
Drugi del in konec
največjega in najlepšega do sedaj izdelanega filma:
NIBECUNGI
€€
V vlogi hunskega kralja Etzela slavni nemški igralec Rudolf Klein Roggc.
Vsled velike dolžine filma se vrše predstave ob: 3., 5., 7. in 9. uri. umetniški orkester svira pri vseh predstavah. — Preskrbite si pravoča
Pomnoženi pravočasno vstopnice.
Drugi del se predvaja samo danes in jutri! — Preskrbite si pravočasno vstopnice!
Rlltnl KINO MATICA, vodilni kino v Liubljani (Tel, 124).
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA,
dne 25. novembra 1925.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921. den. 74.50, bi. 75.50; loterijska državna renta za vojno škodo den. 295, bi. 310; zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 2C0, bi. 204; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 210; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 105; Prva hrvatska šte-dionica, Zagreb den. 930, bi. 950; Sla venska banka d. d., Zagreb den. 49; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185, zaklj. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 123; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120, bi. 125; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. dr-vom, Zagreb den. 34; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 146, bi. 153.
Blago: Hrastova drva, suha, fco nakl. post.,
2	vag. den. 18, bi. 18, zaklj. 18; borovi krlji od 24 cm prem.-napr., med. 35 cm, I., II., od 3—7 m, fco nakl. post. bi. 235; bukovi hlodi od 24 cm prem. naprej, I., II., od 2.20 m naprej, fco nakl. post. bi. 225; pšenica bačka 76, 2%, fco vag. Ljubljana gor. kol. den. 285, bi. 305; pšenica slavonska 76/77, 2—3%, fco vag. Osijek, 1 vag. den. 250, bi. 250, zaklj. 250; koruza stara, fco vag. Stari Bečej. 1 vag. den. 157.50, bi. 157.50, zaklj. 157.50; koruza stara, par. Novi Sad bi. 160; koruza stara, ru-menozobata, 100%, fco vag. Ljubljana gor. kol. den. 190, bi. 220; koruza stara, okrogla, fco vag. Ljubljana gor. kol. den. 190, bi. 220; koruza umetno sušena, par. Novi Sad bi. 145; koruza nova, par. Novi Sad bi. 115; Otrobi drobni, pšenični, v vrečah, fco vag. Ljubljana bi. 140; otrobi debeli, pšenični, v vrečah, par. Novi Sad bi. 145; otrobi debeli, juta-vreče, fco Postojna trauz. den. 185; oves bački ali slav., fco vagon nakladalna postaja jbl. 170; ajda domača, par. Ljubljana bi. 265; proso domače, fco vag. Postojna tranz. bi. 230; orehi, po vzorcu, v vrečah, b/n, fco vag. Ljubljana gor. kol. bi. 870; krompir beli, fco vag. Veržej bi. 65; fižol beli, banaški, v vrečah, b/n, par. Postojna tranz. bi. 275; fižol rjavi, v vrečah, b/n, par.	Postojna tranz. bi.	260;
fižol ribničan, fco vag.	Ljubljana	den.	320;
fižol prepeličar, fco	vag.	Ljubljana	den.	320;
fižol mandolon, fco	vag.	Ljubljana	den.	355;
konopno seme, v vrečah, b/n, fco vag. Ljubljana bi. 420; seno sladko, fco Staj. nakl. postaja bi. 72.50.
Borze.
Zagreb, dne 25. nov. Devize: Newyork izplačilo 56.2—56.8, ček 56.1—56.7, London izplačilo 272.74-274.74, Pariz 218-222, Praga 167.44—168.44. Curih 1085.5—1085.5, Dunaj 791—801, Berlin 1339.2-1349.2, Budimpešta 0.0789-0.0799.
Curih, dne 25. nov. Beograd 9.175, Newyork 519, London 25.1875, Pariz 19.55, Praga 15.375, Bilan 21, Varšava 75, Sofija 3.775, Bukarešta 2.35, Dunaj 73.125, Berlin 128.50, Budimpešta 0.007270.	-
Širite in naročajte edini neodvisni list ,Narodni Dnevnik*!
In s"Slavne
Cankarjevo nobreJie štev. 5.
vsaka nadaljna beseda
Cmm oglasom do 20 besed Din 5'
50 par.
V modnem salonu M. SEDEJ-STRNAO
LJUBLJANA, PteSer«»va ulica St. 3 so došie
zsedixf€5 isovostl ■«/ ^fioto^ccjvfFS.^ASiilri ifilcsst
isi najmodernejših klobukih
£alnl kiobukl vodno v »olofll.
CARINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJ S KI BUBEAU
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41. Hallov bnojBvkam:	Telefon	Interurbon
,QBOM*.	««.
PODRUŽNICE:
Posiirežba iočnu. — Cene araemt
Učiteljski vestnik.
0 gospodarskih zmotah in ranicah.
(Odg. »Učit. tov. od 12. nov. I. 1.).
Ko sem eital gospodarske resnice ., s katerimi pobija zadnji »Učiteljski tovariš ^ moje 'zmote, na tem polju, se nisem čudil, da je bila ta naloga od strani takozvanih učiteljskih gospodarskih ustauov poverjena ravno g. Dimniku, uredniku »Učit. tovariša«. Nasprotno, to se mi je zdelo povsem enostavno in razumljivo. 0. Dimnik ni namreč kot urednik našega stanovskega glasila plačan od organizacije, temveč od Učiteljske tiskarne kol glavne veje vseh učiteljskih gospodarskih ustanov. Pa četudi bi ta nadvse simpatična okclnost ne obstojala, bi bil »IICii. tov.« kljub temu na strani Učiteljske tiskarne in drugih ločenih ustanov in ne na strani organizacije, ker je bolj odvisen od teh-le kakor od slednje. Že mnogobrojne reklamne notice —ki ni nobena številka brez njih, a so nekatere ž njimi kar natrpane, nam povejo, da je pravi gospodar lista tiskarna in ne organizacija. Pa tudi sam poverjenik g. Jelenc je tako predočil razmerje med tiskarno iu listom na protestnem zborovanju učit. društev okrajev Prevalje, Marenberg in Slovenjgradec, ki se je vršilo proti nasilju šolske politike v Sloveniji, v Dravogradu 7. decembra 1924., ko ie nastopil zoper soglasno resolucijo (ta resolucija sploh ni bila objavljena v listu!) omenjenih društev, ker da bi sprejetje resolucije imelo za organizacijo sledeče usodne posledice: odstop poverjeništva, ustavitev dela od strani Tlfitelj-ske tiskarne za organizacijo, ustavitev izdajanja »Učit. tovariša« in možnost razpada organizacije. Tildi pri teh argumentih se ne mislim danes ustaviti, kakor bi radi svoje ve-lepomembnosti zaslužili; navedel sem jih le zato. da osvetlim z njimi tisto tudi še j danes obstoječe abnormalno in skrajno škod- ' ijivo razmerje med iakozvanimi (drugače
jih res ne morem imenovati!) našimi gospodarskimi ustanovami in našo organizacijo.
Mislim, da že ta dva argumenta dovolj po bijata dolgi >plaidoyer« g. Dimnika v gospodarskih »resnicah« ter postavljata njegovo gospodarsko teorijo v tisto luč, kakršno zasluži; vendar pa hočem kljub temu v detajlih zavrniti nekatere gospodarske kuriozuo-sti“g._ Dimnika, ne zato da bi njega prepričal o'sigurni neizveličavnošli njegovih resnic?, ampak da pripomorem našemu gospodarstvu, ki je stopilo v akuten stadij reorganizacije, do čimbolj temeljite in racionalne izvedbe v že začetem pravcu.
Dimnikova uvodna konstatacija, da jo na kratko reasumiram v stavku, da so učiteljske gospodarske ustanove popolnoma ločene od organizacije, torej čisto samostojna in neodvisna podjetja, je le najčistejša voda na moj mlin in sem zanjo g. Dimniku samo hvaležen, ker mi ni treba še dokazovati, da je to razmerje res tako. Njegova nadaljna trditev, da so pa te ustanove kljub temu učiteljske, ker jih tvorijo le učitelji in profesorji (!) — argument, s katerim hoče ovreči mojo nasprotno trditev — je morda resnica kolikor se-tiče forme, stvarno pa je skozinskoz jalova. Pad naše, učiteljsko si mislim iaz in vsak drugi, ki je hote organiziran (in tudi g. Dimnik bi moral biti kot orgam-ziranec istega social, nazora!), spada le ono, kar izhaja iz organizacije, kar jc organizaino Pojem prave organizacije, nje listov in njen ustroj zahtevajo, da se vrši vse organizacno živlienje po določenih zakonih, ki so nje duša in gibalna sila. Sinteza prave organizacije je koncentracija vseh poedimh sil v skupen namen, ki ravno predstavlja organizacijo. Udejstvovanje posameznih sil ob strani organizacije za isti namen, ki ga že predstavlja organizacija, je le trošenje teh sil in rlabljenje in rušenje organizačnega namena in s tem tudi rušenje organizacije same. Za-! me je povsem jasno in razumljivo, da je se-1 dan je nezdravo stanje organizacije le nujna neodvrnljiva nosledica hib in pomanjklji-
vosti našega orgauiz. ustroja, ki je pravi vior ustroja, kakršen ne sme biti. Nobenemu članu organizacije, ne meni in ne vsem drugim in tudi g. Dimniku ne, pa ne sme biti vseeno, kakšna je organizacija, h kateri pripada. Vsi hočemo zdravo, krepko organizacijo, ki bi po možnosti ustrezal-' svojemu .namenu, da bi se (udi v praksi kolikor mogoče približala teoriji, na kateri je zidana. Pravila nase organizacije pa so ravnotako lepa, kakor je nelepo njeno življenje in v tem nasprotju obstoji tragika, katero je treba obiti. Pred očmi imam organizacijo kot socialno potenco 4000 sil v dosego skupnega namena in ne poznam tu nobene individualne sile, ki bi ji bilo dopuščeno, da zastavlja s svojim posebnim namenom skupni tok. S tega vidika presojam delo vodstva in delo članstva brez vsakega osebnega kulta, ki bi bil le škodljiv.
Namen naše organizacije je koncentracija moralnih in materialnih sil vseh njenih članov v mogočen skupen rezervoar na eni strani, a na drugi zopetno sorazmerno* podeljevanje teh sil v obliki dobrin na poedince kot oporo pri vršenju njihovega zvanja, ki je pri vseh isto. Če organizacija tega smotra nima, ali če ga ne vrši, tedaj ni prava organizacij:'.; ni luč, ki sveti in greje, ampak le senca luči.
Naše, učiteljsko je za mene le tisto, kar jo organizacij«. 4000 ne potrebuje 30 ali 100 ali 200, ki bi smeli vršiti nekaj, kar 4000 ne sme. I)e\ ize »princip delitve dela in podobne, s katerimi ie počel v zadnjem času žonglirati g. Dimnik, ne popravijo ničesar, ker so podrejeni pojmi in ne morejo biti v n ’o prirejeni ali celo nadrejeni. Organizacija ie telo — vsi njeni sestavni doli ji morajo iSiti podrejeni; nikdar nad njo a!i poleg nje, temveč vedno le pod njo. Da. da: princip delitve dela; tods le v okrilju organi zarije! (Pa saj je ta že tudi izveden v naši organizaciji, ko imamo v njej različne odseke. Tudi gospodarski odsek že imamo; zato je naravnost absurdno, da eksistirajo še druge
»naše« gospodarske ustanove izven lega odseka in zato izven organizacije!) Tako je jasna vsa stvar, da bi jo moral razumeti in • upoštevati vsak, kdor ni njen idejni nasprotnik. Tak pa l)i ne smel biti v organizaciji!
Tako, g. Dimnik; to je alfa in omega mojih gospodarskih in drugih organ izačnih »zmot«, a te »zmote« so že tako hudo zmotne, da so postale celo nalezljive in da ste se jih nalezli tudi Vi. Prepričale pa Vas še niso, ker drugače gotovo ne bi napisali tistega članka, ki je pravi amfibij, pol hvale in pol graje, da nazadnje res ne vem, kaj sem zagrešil jaz in kaj Vj. Ali so to moje zmote ali pa Vaše! — Če mi le preveč ne zamerite, Vam to čudno mešanico pojmov prav rad pojasnim. (Pravzaprav bi Vam moral tu odgovoriti tudi na ono pismo, ki ste mi ga pisali, ko ste odklonili tista dva članka, in v katerem tudi razvijate svoje gospodarske nazore. Tisto pismo je še bolj interesantno, še bolj dvoživno; ne morem pa ob tej priliki nanj odgovoriti, ker bi tak odgovor zavzel preveč prostora). Vi imate dvojno, moralo, ki se je morda niti ne zavedate; tudi v spe-cielnih gospodarskih vprašanjih (pravim tudi, ker ste kot urednik lista soudeležen tudi na oni dvojni morali v etičnih ozirih, ki je bila izražena v zloglasnem članku »Zrušimo organizacijo«!); zagovarjate eno in drugo, liberalno in socialno idejo, ki sta obe zastopani v učiteljskem gospodarskem problemu. Na dveh stolčkih ste, pa Vam je zato neugodno. Radi bi socializacijo naših gospodarskih ustanov in obenem bi radi, da bi še nadalje obstojale tudi one stare liberalne ustanove. Ste za eno in za drogo. Da bi bil volk sit in koza cela, tako nekako. — Ne! To je nemogoče. Aut, aut — ali eno ali drugo! Za oboje ni prostora. Tak kombiniran nazor je sicer zelo miroljuben, toda je podoben tistemu miroljubju, ki nastopi šele tedaj, ko je ' že vojna izzvana in je zato brepomemben in ! kvaren.
(Dalje prih.)
(142)
V oklooniaku okoli sveta.
Rotit* n K raft,
»Sennor de Castro, predsednik argentinske republike, poglejte tja proti mestu!« zadoni svečano iz avtomobila.
Mehanično uboga, obrne se vsedlu in vidi pred sabo v temni noči tisoče lučie, cestne svetiljke in razsvetljena okna. To izgleda tako prijazne iu mirno, da pa je sedaj opolnoči še vse razsvetljeno, to kaže, kakšno razburjenje je še vedno v mestu.
»To mesto,« izgovori še vedno svečano Leoncr, »zasluži, da pogine kakor Sodoma in Gomora, da dežuje nanj ogenj in žveplo. Naj vam odpusti Bog, jaz vam ne morem. — In zdaj pojdite!
Na njen migljaj je privedel Adam dami, hitro izstopita in se pridružila jezdecem, niti pozdravijo se ne, temveč hite, da se čim preje oddaljijo od avtomobila.
Avtomobil gre zopet nekoliko nazaj. O Georgovi smrti ne govore, sedaj ne in nikoli.
Bilo je dovolj enostavno, čeprav so bile verjetne tudi druge možnosti. Morda se je izpremenil načrt vseh anarhistov, kakor hočemo imenovati vso družbo, ali pa sta nastali dve stranki, izmed katerih je zopet ena odvzela jetnika drugi.
Torej, izvedeti so hoteli skrivnost od Georga, ki
ga niso menili zamenjati več za avtomobil, iu so ga uito mučili; Georg pa je umrl.
Da pa so potem naznanili deklici, da ne bo nič /. i-menjavo, da ji ni treba čakati pri grmovju ali iz peklenske hudomušnosti so ji poslali strašno.razmesarjenega, v mnenju, da je mrtev. Nosilci naj bi p -stavili nosilnico na tla in potem hitro zbežali, kaker Fe je potem tudi izvršilo.
Tako in nič drugače ni moglo biti. Ona stranka, ki je hotela imeti avtomobil, je bila daj pač prav tako žalostna, da se je vse tako drugače zgodilo.
Leonor stoji zgoraj v oklepnem stolpu, njene oči so obrnjene proti razsvetljenemu mestu. Kaj se godi v njej, t§ga ni možno opisati.
»Naj vam Bog odpusti, jaz vam ne morem./ šepeta iste besede, Ivi jih je rekla predsedniku, in pri tem položi roke na Škripce revolverske kanone.
»Leonor!« reče tiho s prosečim glasom Adam.
»Kaj pa je?«
■Tega ne boste storili! Kaj takega niste zmežri.
»Česa ne bom storila? Česa nisem zmožna?<
»Maščevanje je moje, govori Gospod.
>Ah, vi menite, da bi še sedaj sestrelila in sežgala mesto?«
»Ker ste govorili o Sodomi in Gororni.«
»Menila sem le, da zasluži mesto isto usodo.
»In ker ste rekli, da ne morete odpustiti
»Vem, kaj sem- rekla. Ne, odpustiti tudi ne mere m. To zamore le Bog. Jaz pa sem samo človek. Ne,
odpustili ne morem — toda maščevanje — to je nekaj povsem drugega. Da, v rokah imam moč, zavrtim le tale škripec in v treh minutah bi vzplamt.. .<■
Beseda ji zaostane.
Nenadoma se dvigne iz srede razsvetljenega, sicer pa v temo zagrnjenega mesta velik plamen, in ta;n na južnem robu še eden, in zdaj še eden na severni meji in ko so prinesli zračni valovi pok eksplozije do prerije, je bilo videti še na večih krajih v mestu ta’:e plamene.
Teda 1,c še ni bilo dovolj. Plameni so imeli poseben namen in- so ga tudi dosegli. Nerudoma je ves Buenos Aires v ognju. Vetra sicer ni, leda že dalje časa je vladala suša, kot trske so gorele hiše, narejene večinoma iz lesa.	,
Leoncr meni najprej, da ima le vizijo. Toda kar vidi sedaj, razsvetljeno od krvavordeise luči, govori jasne. Ves Buenos Aires je v plamenu.
Tedaj dvigne Leonor reko k prisegi.
Pri Begu vsemogočnemu,« zakliče \sa iz sebe, ■a/ sem brez krivde pri tem požaru!«
Škorc je smešno, da se opravičuje Adamu, ki : oi; h. ne r>ride v poštev. Saj ni oddala niti enega strela.	,	—:
ht vseeno, to ste bili ediiv> vi! : zakliče Adam, nič manj razburjen. Vi ste grozili, le vi ste to storili !■ Lee nor razume, kaj meni, in odgovor mu ostane d<’žna.
Maribor, Jesenice, Rakek.
ObaTlJa vi* ▼ to stroko spadajoče posle naJJUlrcje In pod kulontnlml pogoji.
Zastopniki družbe
i pHIn
uilfH •
WoHova ulita 1/11. - Telefon 56.
gov»ke »ote teh »»topiti kot prak-!
iautinja h kakemu večjemu Ijub-tnskemu podjetju. Ponudbe p rosi i upravo i>it* pod- »Marljiva«. I
Trgovci! Obrtniki!
Pri tvrdki
JOSIP PETELIHC
LJUBLJANA
blizu reScrnovega spomenika, ob vodi
dobite vse potrebščine ta šivilje, krojače, čevljarje In sedlarje rta veliko In malo po najnižji dnevni ceni.
MAH1H.A.TUBK1 PAPIR
kg h Din 5'— prodaja uprava NARODNEGA OftEVftilKA'
Lep poslovni Iv I
v jmtlifiju, obstoje? iz treh prostorov, z velikimi izložbami v Gledališko ulieo, odda za nizko najemnino Pokojninski zavod v Ljubljani
MUde« i
*dra\ in poSlen. vajen kmetije, ii
vlne ter vseh oni;,!ih poljskih del išče primerno trajno službo. — Ponudbe ’>■ navedbo plafe, j<> postati Da upravo linta pod:	»Veitom.
razpošilja od 100 kg naprej po 160 dinarjev, pri pol rdi vagonsltem na-roSilu ceneje. Josip Lah, Moškanjci-
Čevlja na d>ro^
proti jamstvu dobite pri tvrdki M-Trobar, Ljubljana, Sv. Petra toslu «■
Najboljši švicarski pletilni stroji na svetu znemke
DUBIED
za obrt in industrijo. — Edina tovarniška zaloga za Slovenilo
JOSIP PETEtlNC, LJUBLJANA.
blizu Prešernovega spomenika.
Vrtnarske zadeve
posreduje
Goikova ..Vrtnarska šola" v Kranju.
Izdajatelj in odgovorni urednik 2KLHZNIKAK ALEKSANDER
_ Za
tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Se\< r.