243. številka. Ljubljana, v torek 21. oktobra XVII. leto. 1884. (shaja vsak dan »večer, iziniši nedelje iti praznike, ter velja po pošti prejemau za avstrij Bko-ogerske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ca leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom zn vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld- 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po hoc titulo1' zahteva danes jedna, jutri druga koncesija od nas, da smo v narodnem uziru na rakovem potu. Podobni smo svetopisemskemu očaku Jakobu, ki je dolgih sedem let služil lokavemu Labanu, da je naposled dobil starikavo in neljubljeno Lijo ter uvidevši prevaro, moral se odločiti, da zopet novo vrsto let nadalje služi, da bode venčau z brdko Bahelo, k tera pa mej tem gotovo ni pnmladela. In tako je prišlo, da je sedaj v nas Slovencih na vstal prečuden položaj: Na Štajerskem in Koroškem ne moremo ničesur doseči, ker smo v manjini, na Kranjskem pa zaradi tega ne, ker imamo večino. Čudna logika, a jasna kakor beli dan za vsa-cega, kdor ve, kaj pomeni gasio: „Divide et im-pera", katero še ni bilo nikoli toli merodajno in odločilno, nego je baš dan danes nam Slovencem nasproti. [Po tem gaslu ima se zajeziti našega bornega naroda do neba kipeča plima, in to od Soče do Mure, od Žile do Kolpe. Pri teh razmerah res od naše narodne veČine v „lepi zbornici Ljubljanski" nesmo pričakovali, da hode gore prestavljala, saj tega tudi ne treba, zanašali pa smo s« za trdno, da bode veuder nekoliko odločneje postopala in nam izvojevala vsaj kako drobtino. /*V A deželni zbor, ki je trajal štirideset dnij, kakor je natančno izračunila naša Lajbaherica, je končan, mi pa smo ostali na istem stališči, na katerem smo bili poprej. Odložil se je mestni statut Ljubljanski do prihodnjega zasedanja, ker bi bilo opasno, ko bi dobili preveč dobrot na jedenkrat, dovolilo se je zloglasuih 000 gold. z novim krstnim imenom: „Za neobligaten pouk slovenščine na več-razreduih nemških in nemščine ua večrazrednib ljudskih šolah", molčalo se je o jezikovnem zakonu, kakeršuega so si znali izposlovati Dalmatinci, ukrenilo se je, da bi lastna režija na Studenci bila deželi — ali vBaj milosrdnicam na škodo, dal se nam je odgovor na gospoda Obreze interpelacijo zaradi učnega jezika na mestnih ljudskih šolah, pri katerej priliki je morala strela Švigniti tudi na grešne glave nepoboljšljivih „radikaleev", naložilo se je v podobi šolske priklade teško breme mestu Ljubljani, rešila so se vsa razna poročila in prošnje itd. Ni čuda, da je pri tolikem delovanji uradni naš list čutil prijetno potrebo, napisati pohvalno spričevalo kot „vademecum" odpotujočim narodnim zastopnikom, nam pa iz svojega dobro oskrbljenega slov -rja posvetiti nekoliko poklonov, prisvajati nam „"VVahnv/itz" in jednake izraze uljudnosti, katerih prejem mu tukaj javno potrdimo. Nujno se mu je zdelo, rotiti nas, „naj menjamo svojo ulogo. nuj nikar ne ulivarao neprestano olja v ogenj, temveč spolnovaje svojo dolžnost, naj izpr egovorimo spravljivo besedo. Kajti uaše prebivalstvo potrebuje miru, hoče miru, in zločin j«, pri vsakej priliki metati Eride jabolko mej ljudstvo." Precrtavši to epistolo do konca, moramo na ravnost povedati, da ne moremo umeti, čemu uradni list neprestano naglasa spravljivost in mir. Ali ni v deželi že tolik mir, kakor na najbolj samotnem grobišči? Ali ni to že skrajna spravljivost, če se morajo naši otroci, peščici Nemcev na ljubo, nemški učiti in ponemčevati ? Sklicujete se na zakone, ki vele, da se nobena narodnost ne more siliti, da se uči druzega deželnega jezika. To je vaš večni in jedini »rgument, bodi-si, da govorite proti slovenščini na realki, za zloglasnih 600 gld., ali pa o učnem ieziku na mestnih ljudskih šolah. Ker imamo po vseh kronovinah jeduega in istega cesarja, iste, za vse jednako veljavne zakone, zatorej nujno pros-mo, poučite nas, razložite n&m, od kod to prihaja, da visoka deželna vlada v Gradci nema najmanjše brige za 400.000 Slovencev na Štajerskem, da koroška vlada nikuli ne truktificira svoje spravljivosti 120.000 koroških Slovencev na korist, dočim ima 5658 nemških stanovnikov Ljubljanskih prednost pred vsem ostalim prebivalstvom v deželi? Mi vsaj še nikdar nesmo čuli, da bi se bilo na Koroškem ali Štajerskem zaukazalo, da se morajo nemški otroci slovenski učiti, niti Italijanov v Primorji ni nihče silil, naj se priuče drugemu deželnemu jeziku. Kdo torej krivo tolmači in izvaja zakone. V Trstu uložilo je 1400 slovenskih starišev prošnjo za pouk svoje dece v materinščin , zavrgla se je „sans pni-ise", v Ljubljani pa niti desetega dela ne treba, dovolj je 114 meščanov, katerim se mora dovoliti „was das Herz begehrt". V tej zadevi bilo bi možno nepretrgano, dalje pisati, a ne zdi so nam varno, kajti zaradi „vročih" govorov, ki so se javno govorili v mestuem zboru, bili bedo zaplenjeni in z vidnim veseljem se je v rtdutnei dvorani pripovedovalo, da nas je ta osoda zadela. Torej prst n« usta! 0 kmetskih zbornicah. V največ evropskih državah se je najbolj podpiral trgovski iu veliki industrijski stan, na malega obrtnika in na kmeta se je skoraj popolnem pozabilo. Trgovci in obrtniki so v raznih državah dobili posebna zastopstvu, trgovske zbornice. Vsled tega nenavadnega pospeševanja trgov-stva iu velikega kapitala in zauemarjenja kmetijskega stanu začel je sledmi vedno bolj propadati in v mnogih državah je že skorej popolnem uničen. Kmetski stan je pa podlaga države in brez trdnega kmetskega stanu tudi država trdno stati ne more. Važnost baš tega stanu se je pa navadno preveč prezirala. Semtrtja se je sklicala kaka kmetijska enketa. Sklenilo in nasvetovufo se je to in ono, pa kmalu bo ti naklepi in nasveti se pozabili, tem prej, ker jih vodje držav neso bili nič kaj vesel:. Še le no- LISTEK. A r a b e I a. (Izvirna novela iz jutrovih dežel. — Spisal A. Tomin.) I. Ime jej je bilo Arabela. Bila je še jako mlada, a že razvite raBti in polna lepote. Njene krasne črne oči gledale so sanljivo izpod gostih obrvij in boja očij bila je v lepem soglasji s temno poltjo in črnimi lasmi. Od nog do glave prekrasen pojav jutrovih dežel, kakor se že po imenu Arabela domnevati more. Bila je ljubeznjiva, tiha in mila. Ni še bila videla „sveta" v zapadnem pomenu besede, ni poznavala evropskega lišpa in razvajenosti. Raz-cvitala se je v orijentu, pod vztočnim podnebjem, ki je razvitju lepot toli ugodno in jim dava nekaj posebnega, mičnega in romantičnega. Štela je še le 15 let in bila kristijana, kakor vsa njena obitelj, ki je bila došla pred nekoliko desetletij s Francoskega. V malem mestu, kjer je živela, prikazal se je redko kak „Evropec", a bil vselej za celo mesto nekaj novega. Tudi Arabela se je zanimala za take prikazni, ki so bili čisto kaj dnuega, nego so Le-vantinci. Po dovršenej rusko-turškej vojni leta 1878 prihajalo je več Evropcev v to mestece, katero se je tudi potem od dne do dne širilo. In naša povest sega v prve čase njegovega razvitja po vojni. Bil je došel skoro mej prvimi Evropci tja mlad Siavjau, poln navdušenosti za narodno reč in s srcem polnim mladostnega ognja za vse lepo in blago. Njegova domišljija mu je že od mladih let slikala orijent v vseh možnih živih bojah, a pravega ni pogodila. Došedši tja, bil je prenesečen v nekem oziru prijetno, v drugem neprijetno. A najprijetneje ga je presenetilo, ko je šetal nekega dne po tesnih ulicah, in zagledal na pragu pred hišo sedeče dekle, ki je bilo čarobne lepote. Ni se je mogel nagledati, in vrnil se je nekolikokrat po ulici sem in tam, dokler se je skrila v hišo. A kar je bilo najzanimiveje, to je bila naivnost, s katero ga je Arabela motrila; oči njene poloe poezije pretvorile so se v začuden pogled in bilo je videti, da jej je ugodno, da se Evropec sprehaja pred nje- nimi vratmi, da se ga zamore nagledati zaradi nošnje a la France, katero je sicer le v podobah videla. Za njega samega se ni toliko zanimala, a niti ni razumela, da se on zaradi nje sprehaja gori in doli. Začela se je smehljati, in to jej je bržkone dalo povod, da se skrije, ker je vedela, da ni pristojno, ako bi se na ves glas zasmijala pred tujim človekom. S"cer pa Evropec zaradi tega ne bi bil jezen postal, ker smeh v naivnosti je vse kaj druzega, nego posmehovanje. On bi si bil tako tolmačil ■ dekle še pač take prikazni ni videlo, in je še mlado. Saj še on, ki je že dosti stareji, ni videl takove prikazni, ki bi ga toliko zanimala, kakor njena. Oba sta bila iznenađena, samo vsak z druzega stališča. Dozdaj se je čutil Evropec osamljenega v tem mestu, ni mogel najti predmeta, ki bi ga v njegovih Blobodnih urah prijetno zanimal. A od sedaj, ko je našel ono vilinsko prikazen, veselil se je vsak dan onega časa, ko bode šel na sprehod v ulico, kjer stanuje Arabela. Skoro vsekdar jo je mogel videti, vi asi pri oknu, včasi pri vratih. Ob teb je ona rada prav po domače slonela, in pri tem se je videla krasna rast njenega vitkega telesa. vejši čaB so se zaceli nekateri možje bolj resno baviti s tem vprašanjem. Pa tudi sam kmetski stan se je začel gibati ii zahtevati, da se kaj stori za njega zboljšanje. Večkrat bi se tudi kaj storilo zanj, pa vlada Baraa ne ve, česa je treba, čestokrat pa jej nedostaje reHne volje. Zastopniki v državnem in deželnem zboru se bolj bavijo z visokimi političnimi vprašauji, na prave potrebe kmetove p% kaj radi porabljajo. Večina njih je, ki neso nikdar kmetovali, nikdar vodili gospo-dar3tva pri nobenej kmetiji. Zato pa tudi ni čuda, da marsikaterih potreb našega kmeta dosti ne pozuajo. Pri trgovskem stanu je to drugače. Vlada se v takih slučajih obrača do trgovskih zbornic, da zve mnenje trgovcev, mnenje kmetov pa jej je knjiga b Bedmerimi pečati. Zato je pa tudi mnogo mož Že mislilo, kaj, ko bi se upeljale kmetske zbornice. Brez koristi bi gotovo ne bile, ko bi bile prav organizovane. V ojik bi se posvetovalo, kako zbolj-čati stanje kmetijstva. Moralo bi pa biti več tacih zbornic, ne za vsako deželo samo jedna. Potrebe krajev dežele so silo različne, poleg tega se pa kmetje zaradi stroškov boje dolgih potov. Člani takih zbornic morali bi se voliti, da bi se ljudstvo bolj zanimalo zanje. Zbornice, katerih člani se imenujejo, nikjer neso še dosti koristile. Francoska vlada je že v tej zadevi storila prvi korak. Izdelala je nafirt zakona za tako zbornice. Ta načrt določuje, da bi vsak okraj imel po jedno zbornico, ki bi štela kakih dvajset članov. V te zbornice bi volili vsi kmttovalei in vrtarji, kateri bo dovršili 25 leto, stanujejo v občini, in se pečajo B poljedelstvom. Pri tem se pa ne bode oziralo na to, ali ima dotičnik svojo zemljo, ali je le najemnik, dovolj je, da se s kmetijstvom bavi. Nadalje imajo volilno pravico polnoletui lastniki zemljišč, če tudi ne stanujejo v dotični občini. A imeti morajo celo posestvo, ne pa samo posamičnih parcel. Volilno pravico bi tudi imeli ravnatelji, živinozdravniki, in ljudski učitelji. Izvoljen mora biti vsak, ki sme voliti, če je že izpolnil 30. leto. Pref kt in podprefekt sta pa brez volitve člana zbornice. Mi dobro vemo, da bi ta uačrt ne ugajal našim razmeram, mislimo pa da bi bilo dobro, ko bi se tudi pri nas sprožilo vprašanje o kmetskih zbornicah. Kmetijske enkete, ki se sem ter tja skličejo, ne morejo toliko zvršiti, kakor stalne zbornice. Kmetijska društva tudi ne, ker se mnogi premalo brigajo za nje in se mnogo potov primeri, da so njih člani večinoma nekmetje. Tudi se višji krogi na želje privatnih druStev toliko ne ozirajo, kakor na oficijalna zastopstva. V takih zbornicah b1 se kmetje posvetovali, kako zboljšati poljedeljstvo po novejših načelih z ozirom na potrebe krajev. Ne bomo se spuščali v vprašanje, bi li take kmetske zbornice tudi volile zastopnike v državne iu deželne zastope, to bode se pozneje rešilo, a vsekako se nam zdi ta zadeva premisleka vredna. Deželni zbor kranjski. (XI. seja v 10. dan oktobra.) (Dalje.) Poslanec Šuklje podpira v daljšem govoru predloge odseka. Poslanec Dežman pravi, da je popolnem mnenja predgovornika gosp. Lavrenčič-a. Šola na Slapu je za Vipavsko dolino jako koristna, tedaj naj ostane. (Kolikrat je Dežman v deželnem zboru dokazoval nepotrebo Slapske šole ! Op. por.) Na Dolenjskem pa naj bi se za zdaj napravilo le nekako vzgledno gospodarstvo. Stroški za popolno vinarsko in sadjerejsko šolo na Dolenjskem bili bi preveliki, tedaj naj se ustanovi le podružnica, katera, ko bi se obnesla, se potem lahko razširi. Tudi učencev bode, vzlic ustanovam manjkalo, kajti kranjski kmetovalec ne mara za nižje praktične učiluice. Ko je bil on svoj čas učitelj na kmetijskej šoli v Ljubljani, zbral so je tak materijal, da je bilo groza. Imovitih kmetovalcev sinov ni bilo, kakor na Slapu ne, kamor so se pošiljali le sk varjen i dijaki. Ravno ista bo pela na dolenjski šoli in razpustiti se bode morala zaradi premalo udeležbe, kakor gozdarska šola v Šneperku. Poslanec dr. Vošnjak pravi, da g. Dežman vse prečrno vidi o dolenjski vinarski in sadjarski šoli. Da je bilo za Slapsko šolo od kraja malo prosilcev kmetovalcev uzrok jje bil t», ker je moral vsak prosilec za ustanovo dokazati revščino, kar je bil gotovo nonsens, kajti potem ni bilo mogoče, da bi se bili oglašali sinovi imovitih kmetovalcev. A ko se je po deželnem odboru ta določba odpravila, oglasilo se je dokaj sinov imovitih kmetovalcev in izmej 40 učencev zadnjih štirih let, deluje jih že 17 ua svojih lastnih domen ali pri njih rodbinah. Da pa se neso kmetovalci z Dolenjskega udeleževali pouka na Slapu temu je uzrok tudi velika oddaljenost. V dolenjsko vinarsko in sadjarsko šolo se bode oglašalo Emirom dosti učencev in vspeh bole gotovo povoljen. Ko je še poročevalec zagovarjal predloge gospodarskega odseka, se isti vsprejmo. Poslanec dr. Poklukar poroča v imenu financ nega odseka o deželnih doneskih za regulovauje Save. Poročevalec pravi, da je težavno v jedno mer dovoljevati podpore, kajti bremena za deželo leto za letom rasto. Potreba bode drugo leto povišati priklado za šolske potrebe in tudi kmetijska šola na Dolenjskem, če se ustanovi, bode dokaj stala. Tudi stroški za ceste vedno naraščajo, torej za uravnavanje Save dežela ne bode mogla storiti mnogo, ker so tudi letine slabe. Nekaj se hoče vender sto-j riti, zatorej v odsekovem imenu nasvetuje: Hvaležn'ra priznanjem za uravnavanje Save od Črnuč do Dola iu za bogato državno podporo v ta namen, zaveže se dežela kranjska v nadi, da bode I država vsako leto, dokler se ne dokončajo ta dela naklonila vsaj toliko svoto kakor za 1. 1884, po svojih slabih denarnih močeh v ta namen staviti v deželni proračuu za omenjeno dobo vsako leto 2000 gld. V ta namen se naroča deželnemu odboru, da iz kredita, privoljenega pri deželnem zakladu „v podporo za javne stavbe" 1885 1. v ta namen porabi 2000 gld." Predlog se vsprejme. Poslanec dr. Mosche poroča v imenu finančnega odseka o deželnih podporah. V dobi od 1. avgusta 1. 1883. pa do konca meseca julija 1. 1884. so se po vremenskih nezgo-| dah poškodovanim in pa za napravo gasilnega orodja ' te-le podpore iu doneski izplačali, oziroma obljubili ' iz deželnega zaklada : Tako se je zabaval on; as čim se je neki zabavala ona V Kajti vilelo se je, da je izgubila skoro svoje zanimanje za Evropca, kakor dete za igračo, katero večkrat v rokah ima. To je njemu težko delo in dolgo si ni vedel pomagati. Pomagal mu je slučaj. II. Prišel je v mesto nek Italijan s svojim glasbenim strojem, z lajnami. Igral je nekolikokrat po važnejših trgih in ulicah. Slušalo ga je rado staro in mlado. Vsako okno bilo je polno ušes, posebno ženskih iu otročjih. Okolu njega celo krdelo dečkov in fantov. Kaj takega se še ni čulo ni videlo v tem kraji! Znan je bil le cigan z bobnom in klarinetom, kar se ni ujemalo in fineja ušesa neso cigana niti poslušati hotela. A Italijan se je v obče prikupil s svojimi orgijami, — kakor so jih imenovali mestjani. Kar drugim tukajšnjim tako dopada, gotovo bi tudi Arabela željno poslušala, mislil si je Evropec, in čakal, kedaj bo Italijan tudi to ulico obiskal. A zaman; on je imel dosta posla v glavnih ulicah, a PaluDBka je bila Čisto na kraji mesta. Za- torej ni preostajalo druzega nego Italijana mej odmorom nagovoriti; kajti mej igro bi se ga ne upal motiti. Vprašal ga je, — toliko je znal italijanski, ne bi li se potrudil v drugo ulico, kjer bi ga ljudje tudi radi poslušali; in to za primerno plačilo. Italijan je takoj pripravljen, ko mu stisne Evropec turško medžidijo v roke in obljubi, da bode igral jedno uro na naznačenem mestu. Zadene na ramo svoj stroj in odide za Evrop-cem. Mnogo očij milo gleda za Italijanom, ker je koncert tako hitro pri kraji. Tolpa dečkov drvi se za njim v nadi, da se bo že kje ustavil. In neso še motili. Ustavil se je pred Arabe-linim oknom, kakor mu je Evropec velel. Začne vesel komad, primeren srčnemu razpoloženju Italijana, a tudi Evropca. Arabela priskoči k oknu in tleskne začudena z rokama. Obraz se ji razveseli, krasno oko zažari od radosti, kakor malemu detetu, ko prvikrat zagleda kaj novega. Ko je Italijan začel igrati drug bolj nežen komad, postala je Arabela zamišljena, oko je na pol zatisnila in zdelo se je, da prihajajo vzdihljuji iz njenih prs. Meseca junija 1. 1883. po toči poškodovanim več občinam Novomeškega okraja 700 gld; po toči dne 16. julija 1. 1883. hudo poškodovanim prebivalcem občine Kot, okraja Črnomeljskega, 500 gold; po toči istega dne poškodovanim prebivalcem občine Planina, Črnomelj s kega okraja, 200 gld; dud 21. maja 1. 1884. po nevihti in povodnji une-srečenim vasem davčne občine Štale, okraja Novomeškega, 150 gld; po toči dne* 5. junija 1. 1884. hudo poškodovanim prebivalcem občine Trebuo, okraja Novomeškega, 300 gld; po toči dne 5. junija 1. 1884. unesrećenim prebivalcem davčnih občin Gorenje Polje in Podturn, okraja Novomeškega, 100 gld; po požaru dne 27. maja 1. 1883. poškodovanim prebivalcem vaBi T r bo je, okraja Kranjskega, 700 gld; po požaru dne 28. maja I. 1883. unesrečenim prebivalcem vasi Handlern, okraja Kočevskega, 100; po požaru dne 15. julija 1. 1883. zadetim prebivalcem vasi Veliki Otok, okraja Postojinskega, 500 gld; po požaru dne 12. avgusta 1. 1883. poškodovanim občincem v Velikem Trnu, okraja Krškega, 150 gld; po požaru dne 31. julija 1. 1883. unesrečenim prebivalcem vasi Mihovec, Novomeškega okraja, 120 gld; po-gorelcu Andreju Lazerju in Kota, občine sv. Križa, okr«ja Krškega, 80 gld; po požaru dne 5. aprila 1. 1884. poškodovanim prebivalcem v Ju in iva si, občine Šmihel-Stopiče, okraja Novomeškega, 150 gld; prostovoljini požarni brambi v Horjulu, okraja Ljubljanskega, za napravo gasilnega orodja 130 gld; prostovoljni požarni brambi v Novemmestu za napravo nove btizgalnice 150 gld; prostovoljni požarni brambi na Vrhniki za napravo brizglje in gasilnega orodja 100 gld; občini Kočevska Reka za napravo brizgalnice 150 gld; prostovoljni požarni brambi v Dolenjivasi, Kočevskega okraja, donesek za stavbo shrambe za gasilno orodje 100 gld ; občini Loka, okraja Ljubljanske okolice, za napravo dveh brizgalnic 100 gld, kateri donesek se bode pa še le takrat izplačal, kadar se naprava teh brizgalnic dokaže; občini Kropa, Radovljiškega okraja, za napravo gasilnega orodja 150 gld; občini Studenec, Ljubljanskega okraja, za napravo gasilnega orodja 150 gld , kateri znesek se bode izplačal, kadar se kupi orodje; prostovoljni požarni brambi v Kranj i za napravo gasilnega orodja 200 gold; prostovoljni požarni brambi v Bohinjski Bistrici za napravo gasilnega orodja ae bode izplačalo takrat, ko se to orodje napravi, 200 gld. Izvrševaje dotične deželuoeborne sklepe I. 1883, izplačale so bo iz deželnega zaklada sledeče, od slavnega deželnega zbora dovoljene podpore: Mestni občini Kočevje Izplačala se je za obrtno Šolo za lesene izdelke za leta 1884. podpora 100 gld.; podpornemu društvu za obolele dijake na Dunaj i za i. 1884. dovoljena podpora 50 gld.; podpornemu društvu bogoslovcev na c. kr. vseučilišči na Dunaj i podpora zu 1. 1884. 30 gld.; društvu dijakov c. kr. kmetijske šole na D una j i zal. 1884. podpora 30 gld.; podpornemu društvu slavjanskih vseučiliščnikov v G rade i za 1. 1884. podpora 100 gld.; občini v Žireb za vzdrževanje čipkarske šole za 1. 1884. podpora 80 g!d.; c. kr. gimnazijskemu vodstvu v Koče v ji v podporo revnih dijakov za 1. 1884. 100 gid.; podpornemu društvu dijakov v Novemmestu za 1. 1884. podpora 200 gld.; društvu »Glasbena Matica" v Ljubljani V kratkem bila je vsa vneta za to glasbo. Id jedna ura je minula, kakor trenutek. Italijan je pozdravljal mimo setajočega Evropca vsekdar z „boa giorno", in snemal svoj širok klobuk pred njim. To je Arabeli jako imponovalo. Človek, pred katerim snema klobuk tak umetnik, kakeršen je bil v Ara-bebnih očeh italijanski lajnar, mora biti kaj posebnega. Začela se je bolj zanimati zanj, nego pred mesecem dnij, ko ga je prvikrat videla. Vprašala je celo nasproti stanujočo ženo, kdo bi bil ta gospod. Vprašala je po novogrškj, in tega je Evropec nekoliko razumel, kajti mučil bo je s svojo staro-grščino, ki mu je bila sedaj veuder nekoliko v prid. A omenjena žena jej se ve da ni znala druzega odgovora nego: „to mora biti Evropec". To je bilo za zdaj tudi Arabeli dovolj, in odgovorila je ženi: „tudi jaz sem si tiko mislila". In tako ostalo mu je ime Evropec. Ko je Italijan odigral svojo pogojeno uro, potisnil je širok klobuk bolj trdo na glavo, ne da bi ga obrnil v roki narobe, kakor je drugod storil, kadar je odigral par komadov in začel pobirati svojo nagrado. Njegovo spremstvo, ki ga je poznalo z podpora 500 gld.; občini Gorje pri Bledu za vzdržavanja čipkarske šole podpora za 1. 1884. 80 gld.; Franju Šumi-j u v Ljubljani za izdajo „arhiva za domoznanatvo" podpora 100 gld.; fil-harmoničnemu društvu v Ljub.jani podpora za 1. 1884. 300 gld.; Ljubljanski ljudski k u hi nji kot podpora za hrano dijakov 100 gld.; občini Črnomeljski za dovršeno napravo občinskega vodnjaka podpora 500 gld.; kranjskemu ribiškemu društvu za 1. 1884. podpora 30 gld. Dr. Papež poroča v imenu upravnega odseka o prošnji občine Št. Rupert, da se zopet upelje nižja užitu-na od vina alabejše vrste v občini Bistriški in nasvetuje: C. kr. vlada se nujno prosi, n*j blagovoli kakor hitro mogoče, določiti vse, kar je potrebno, da se v občini Bistrici v Novomeškem okrogu užit-ninski davek za vinu najnižje vrste pobira po izrednem tarifu na podlagi dosedanje 50 letne prakse v izvršitvi dekreta dvome kamore 25. januvarja 1834. l.u Predlog obvelja. Dr. Papež poroča o prošnjah občin Ajdo vica in Dvor za uvrštenje ob činskih potov Vrbovee-Podlipa mej okrajni cesti in priporoča, da se izroči deželnemu odboru, da o nji poroča v prihodnjem zasedanji. Poslanec dr. P o k 1 u k a r poroča v imenu Upravnega odseka o prošnji 1. občanov v Kumnigorici in Kropi zarad uvrštenja okrajne ceste iz Kamnegorice iu Krope skozi Podnnrt v Tržič mej deželne ceste; 2. Občiii Grosuplje in Slivnica za uvrštenje ceste od Velikega Mlačevega do Grosuplja mej deželne ceste; 3. občin Rbnica in drug h za uvrštenje okrajnih cest Kočevje-Ljubljana in Kočevje - Rikek odnosno Žlebič Rakek mej deželne ceste ali dovolitev podpore, in nasvetuje naj se vse te prošnje izroče v rešitev deželnemu odboru (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 21. oktobra. Včeraj je v ćoskeni deželnem zboru grof Clam-Martinic utemeljil svoj predlog. Zmerno je govoril in dokazoval, da je treba izobraženim sinovom češke dežele /uanja obeh jezikov. Drugače spora-z'unljeuje obeh narodnosti ni mogoče. Z veseljem pa konstatujemo, da je vodja čtskih veleposestnikov istega mnenja, kakor mi, in je popolnem nasprotnega, kakor naša kranjska vladna stranka. Rekel je, da v tem slučaji nemajo državni osnovni zakoni nič opraviti, kajti tu ni o nobene) sili niti govora. Suj se tudi grški in latinski poučuje kot obligatna predmeta. H koncu je pa izrazil nado, da bode bo-dOCOOBt pokazala sad njegovega predloga. Gallškl deželni zbor je vsprejel deželni zakon za ljudske šole, katerega je izdelal poslauec Dzieduszvcki. Ta zakon zahteva nekoliko večjo avtonomijo za deželno zakonodajstvo, nego je v drugih deželah. Tako pridržuje določbo u'nih načrtov deželnej zakonodaji. Vse to si lahko s tem tolmačimo, da ima Galicija že precej časa neko večjo avtonomijo, kakor druge dežele, na katero se- more vlada, večkrat pa tudi državni zbor ozirati. — Proračun gališkega deželnega zaklada za bodoče leto je definitivno določen. Potrebščine je določii deželni odbor na 3,678.456 gld., budgetni odsek pa samo na 3,454,965 gld., torej za 223.491 gld. manj. Pokritje določil je deželni odbor na 537.575 gld., budgetni odsek pa 632.437 gld., torej za 94.862 gld. več. Primanjkljaj bi znašal po predlogu dežielnega glavnpga trga, mislilo si je, da v tej ulici svira iz posebnega prijateljstva. Arabela tudi ni znala, od kod to prijateljstvo. Nego mislila si je, da je igral Evropcu na ljubo; kajti dokler se je slednji sprehajal, tako dolgo vrtil je Italijan svoj stroj in prijazno pozdravljal mimo bodečega; ko je pa odšel, zadel je tudi on svoje lajne na hrbet. A bilo kakor bilo, dopadalo jej je. In Evropec bil je vesel, da je tako pogodil. Sklenil je, še več-kr-t jej to radost nakloniti; kar se je tudi zgodilo. Naposled je Arabela znala že vse one komade pevati in tedaj je ustavil Italijana produkcije. Sprehajal se je potem še tem rajši pod oknom, kajti njeni zvonki glas mu je bil stokrat uiileji od nekoliko hripavega stroja. Cela ulica ga je že poznala „Evropca". Ljudje so ugibali, zakaj 8e vsak dan ondu sprehaja, jedni so mislili, da pričakuje Italijana, drugi so trdili, da hodi na most, ki je na konci ulice ribe lovit, zopet drugi se neso baš za nimali zanj. Mej katerimi je bila Arabela, ni izvestno ; ako ni bila mej poslednjimi, gotovo pravega tudi ona ni pogodila. (Dalje prih.) odbora 3,140.881 gld , po proračunu budgetnega odseka pa 2,823.528 gld. Budgetni odsek je priporočil, da se za pokritje primanjkljaja pobira 30 °/0 priklada na državne davke, 200.000 gld. pa vzame na posodo za podporo po povodnji poškodovanim. Šlezljskl deželni zbor sklenil je peticijo na vlado, da naj državnemu zboru kmalu predloži načrt zakona glede vprašanja severne železnice. Ko bi se ta železnica podržavila, naj se pred vsem gleda na odškodovanje dežele in občin. Vsekako naj se pa poniža vožnina na tej železnici. Verifikacijski odsek ogerske zbornice poslancev potrdil je volitev vseh 40 hrvatskih poslancev. % nanje države. Kakor se misli, bode v prihodnjem nemškem državnem zboru nemški katoliki imeli nad 100 sedežev, kakor doaedaj. Poljaki in Ahacijci bodo se za kakih trideset poslancev pomuožiii katoliško stranko. Manjkalo jej bode samo kakih 70 glasov do večine. Svobodomiselna stranka bode imela kakib 70 ali 80 poslancev. — V Braunachweigu je prevzel takoj po vojvode smrti regentstveni sovet vladanje. Ta sovet ima po zakonu jedno leto pravico vladati, ta čas se pa mora določiti bodoča usoda vojvodine. Vojvoda je imel neki 48 milijonov mrk privatnega premoženja, katero je Prusija prevzela v upravo. Našli so baje vojvode oporoko. Pi i občinskih volitvah v Belgiji, ki so bile v nedeljo, so v mnogih krajib liberalci izrinili konservativce. V Bruselji imajo liberalci 3750 glasov, v Antvverpenu pa 1800 glasov večine. Tej zmagi liberalcev pripisuje se velika važnost. Vlada zar&di tega izida ne bode odstopila, vsekako je pa to zanjo hud udarec. Narod se |e s tem izrekel proti šolskemu zakonu sedanje vlade. Liberalci so pa vsled tega vspeha dobili še večji pogum, iu morda čas ni več daleč, da bode vrgli Bedanjo vlado. V četrtek se snide angleški parlament. Vlada bode predlagala, da se takoj voli posebna komisija, ki bode preiskavala pomaujkljaje angleškega vojnega brodovja. Poleg tega se govori, da bode vlada zahtevala, od parlamenta večje svote za grad-jenje novih posebno brzib parnikov. Kdaj se snde afriška korferenca, se še na-j tančno ne ve. Poprej bode še neka predkonferenca, da priredi gradivo. Predsedstvo konference bode prevzela Nemčija. Ali bode Bi^marck sam predse-: doval, ali ga bode kdo namestoval, še ne vemo. Dopisi. Iz Tr»ta 20. oktobra, [Izv. <:op.] Dopis z i dne 14. t. ni. dregnil je v sršenovo gnezdo, kajti ; nečemu gospodu, kakor smo pozueje izvedeli ni bilo ! prav, da so se objavila gola fakta. V organu poli-I Učnega društva od sobote 18. t. m., opravičuje se ter odrača vsa krivda od sebe. Zakaj pa ne pove I o prizorih, ko je hodil ponujat razne kandidate in kako je bilo, ko je v družbi z druzimi sateliti šel neko popoludne ponujat mej drugim', tudi dra. Mundiča, kateremu bi bil h tem, da ga tam speča rad skazal neko hvaležnost, da se povrne prejšnja zveza itd. Kar piše o nekem predseduiku ,da je go-Bpodar neke j gostilni, ter da je v zadnjem hipu zapustil Peršiča to nas malo briga, ker z njim ne občujemo. Sklicuje se tudi ua ,,Našo Slogo," to je pa naj veča zvijača, kutero more človek pisati iu objaviti le onim, ki naših razmer ne poznajo. „Naša Sioga" to je urednika „Edinostiu m „Sloge" sta sijamska dvojčeka nerazloČljiva, in ko bi se kaka operacija radi raz-dvojenja vršila, bila bi to nečega urednika gotovo smrt, druzega zvezda v Trstu pa bi obledela. Si-mus ut sumus. aut non sumus. Ni se čuditi potem, ako se dvospev zdaj jednemu zdaj drugemu poje, kajti „roka roko umiva, obe pa obraz.u „Edinost" imenuje naš dopis umazano cunjo, ker je objektiven, ker nema ničesa pretiranega ne strastuega, vse je gola resnica. Resnica pa ljudi v oči kolje, posebno pa take, ki si nezmotljivost pripisujejo in so v trdej veri, da jih mora vse poslušati, ako je kdo drugačnega mnenja, takoj zarotnik in sovražnik. Pač bi bilo boljše, da v tem slučaji trkate na prsi rekoč: Mea cul pa, mea maxima culpa! Neznosne naše razmere v Trstu kradejo Bogu čas, stvar, namesto da bi napredovala, se kisa, kakor jesensko vreme. Oni pa, ki v Trstu Slovencem politično solnce in grom pošiljajo, plavali bodo le toliko časa na površji, dokler jih bode lastni šovinizem slepil Iz Trsta 20. oktobra. [Izv. dop.] (Kolera.) Kar je „Slov. Narod" pred dvema dnevoma naznanil, je popolna resnica. V Zadru za kolero umrlega Italijana so v morje potopili- Ladija s kolero je pa na višje povelje prišla v lazaret pri Trstu — v zapor. In kaj poroča o tem c. kr. namorski urad (Seebehbrde), kateremu prva dolžnost je varovati državo ob morji pred strašno pošastjo. Ta urad razglaša mej drugim, da je italijanska ladija „Silencio" došla iz Zadra t Lazaret. Zdravje mornarjev na nje (in teh je 9 mož) je popolnem povoljno. — —■ Tako! Zakaj urad ni resnice objavil, resnice, kakor mu jo je c. kr. zdravnik v Lazaretu poročal ? Ta uradni zdravnik je namreč uradno poročal c. kr. na-morskemu uradu, da je .ladija kolere inficirana, da je še sedaj več mož za to boleznijo bolj ali manj bolnih —--". Naj bi se take stvari, ki utegnejo Tržaškemu mestu biti toli pogubne, ne zavijale in zamolčale. Le največji po/ior more nas obvarovati preteče nevarnosti — in največja ostrost zabraniti koleri pot v Avstrijo. Kaj se pač hoče doseči z lažjo? Sedaj se bojite male gmotne izgube pri kupčiji — iu vender pozneje ugnezdene nesreče, kolere, ne bodete mogli odpraviti z največimi stroški. Domače stvari. — (Iz Trsta) se nam poroča v 20. dim t. m. Na inalej čozijotskej ladiji „Silenzio" je umrl mornar in sumi se, da za kolero. Ladija morala je v morski lazaret, kjer se bode z njo ravnalo po zdravstvenih predpisih. Truplo v Zadru /a kolero umršega potopilo se je štiri milje od obali v morje, njegova prtljaga se je požgala, ladija pa se posebno skrbno straži in opazuje. Vse perilo in vsi prostori na ladiji so se skrbno desiuficirali. — (Pozori) Ako kateri naših č. čitateljev ni čitsl v našem listu št. 238, 15. oktobra 1.1. notice o „ strašanskem viharji v Kataniji", naj bere v včerajšnjem Benjaminu št. 194 „Strašansk vihar v Katanijia, kateri je po trditvi nekega izredno pazljivega čitalc.t (rszun zadnjega stavka) od pičice do p čiče jednak našemu viharju, katerega pa nesmo prepisali, ampak lepo pošteno posneli po nemških listih in zopet dali povod se vedno ponavljajočej elastični tatvini Jakobovega najmlajšega aina. — (Lovnacipe) na Ljubljanskem barii, prijetna zabava Ljubljanskih tičarjev, ki razen zabave tudi nekaj dobička douaša, je letos prav izdaten. Tičarji ndove dan za dnevom na tisoče cip, ki se prodajajo v Ljubljani in pošiljajo tudi v velikih množinah v Gradec, na Dunaj in v Trst. Deset cip („pu-šel"), velja 12 kr. Včerajšnji dan zaradi vetra ni bil kaj ugoden, a vendar jih je nalovil Trnovski tičar, Kralj, blizu Grraez, kjer ima bvojo tičnico, 420 komadov, da si je lovil sam. Še kakih pet dni bode trajal ta lov. — (rPozoru) 'pripoveduje po „Budapester Tagblattu" naslednjo čudovito vest, ki se je dogodila v Hrvatskoj. Ne daleč od sela, kjer ima baron Rukaviua svoje posestvo, divjala je davčna komisija ter zarubila ves ''metek ubogim kmetom, ki vsled sbibe letine neso mogli plačati zaostalega davka. K javnej dražbi zarubljeuega blaga prišlo je malo kupcev in baron Rukavina pokupil je vse krave in vole za neznatno ceno 6000 gld. Baron R. si da ta kup po davkarskem poverjeništvu uradno potrditi in v drugi dan je siromašnemu ljudstvu vse v rejo nazaj dal za neznatno ceuo. Komisija je to blago, kakor rečeno, jako dober kup prodala in terjatev davkarije ni bila uiti pokrita. A kaj stori izmišljava iu lokava komisija? — Počakala je, da je baron Rukavina se odpeljal, potem pa je ua novo zarubila blago, katero so bili kmetje nazaj dobili, ter zopet razpisala uovo eksekutivno dražbo. Prišli so mesaiji in drugi kupci in pokupili kakor bodi vse vole in krave. Baron vrnivši se domov in začuvši, kaj se je zgodilo, pelje se v Zagreb k načelniku davkarskega ravnateljstva in mu razloži vso stvar. Slednji bil je tem bolj osupnen, ker so mej tem uradna poročila potrdila vso to stvar. Brzojavi takoj v Budimpešto in dobi od finančnega ministerstva odgovor, uaj skrbi, da se ta zadeva ua vsak način poravna. Baron Rukavina zahteva svoje vole in krave, a teh ni bilo možuo dobiti nazaj; ponuja se mu torej 10.000 gld., 20.000 gld., 30.000 gld. — odškodnine, ali baron izpod 50.000 gld. ni hotel niti slišati. Naposled izplačali so baronu 50.000 gld. in načelnik mu reče : „Nadejam se, da boste diskretni." A baron Rukavina mu odvrue: pBil bi diskreten, ko bi bili vi ali pa fiuančni minister plačali te novce iz lastnib žepov, a ker morajo za to lahkoumnost davkarskega urada plačevati državljani, bodem to stvar pripovedoval voucemu, kdor jo bode hotel poslušati". — (AkademiČno društvo „Slovenija" na Dunaj i) napravi dne 22. oktobra t. 1. redni občni zbor s programom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročila odbora. 3. Slučajnosti. 4. Zabava. Začetek o polu osmih zvečer. Lokal: Hbllrigls Rest., sout , Babenbergerstrasse. — Ude in gOBte uljudno vabi odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Celje 21. oktobra. Franc Kapus je umrl, pogreb bo v četrtek popoludne ob treh. Zagreb 21. oktobra. V deželnem zboru so začetkom seje Starčevičevci zagnali hrup. Predsednik je predlagal, da se izključijo poslanci, ki ovirajo seje ter potem sejo zaključil. Predlagalo se je, da se 12 poslancev izključi. Dunaj 21. oktobra. Cesaijevič pripeljal se je danes zjutraj. Japonska misija, to je: vojni minister, poštni minister, dva generala, pet polkovnikov in štirje častniki, ki se poučujejo o evropskem vojništvu, so iz Berolina semkaj dospeli. Bruselj 21. oktobra. V Mecheln-u pričeli so se po končanih občinskih volitvah precejšnji izgredi. Meščanska straža poklicala se je, da napravi red *n ostala je do jutra v službi. Na raznih poslopjih, ki so lastnina članov katoliške stranke, pobila so se okna. 17 osob so deli v zapor. Budimpešta 20. oktobra. V imunitetnem odseku se je sklenilo staviti predlog, da se Verhovav zaradi izneverjenja, Emerich Szalav zaradi dvoboja izroči sodniji. Moskva 20. oktobra. V Solodnikovi ulici pogorelo je včeraj 364 prodajalnic in nemško gledališče. Škoda ceni se na blizu 10 miJijonov rabljev. Raziie vesti. * (Grande Chartreuse.) Menihi v Char-treuue praznovali so zadnje dni osemstoletnico ustanovitve svojega reda po sv, Brunu. Ti menihi žive še dan danes, kakor je določil njih ustanovitelj in so ponosni na to, ker je njih red skozi osem stoletij ostal v vsej svojej strogosti in ni vsprejel ni-kakib olajšav. Vsak menih živi sam v svojej kolibi, moli, dela in je sam in hodi sam na sprehod. Dvakrat po dnevu in jedenkrat v noči pridejo vsi vkupe da pojo litanije in le ob velikih praznikib imajo skupen, a tih obed. Odkar obstoji samostan, ni no ben njegovih prebivalcev užival druge, kakor rastlinsko brano. V dokaz, da se tudi pri rastlinskej hrani doseže visoka starost, izbrali so pri nekej priliki za deputacijo v Rim sume osemdesetletne starčke. Kaj posebnega je to, da se Kartuzijancem pri obhajilu še dan danes razen hostije daje tudi vino, a ne blagoslovljeno. Pri obedu pijo iz lončenih posod in najhujša pokora je to, da si morajo v najhujšej zimi glavo vsaki mesec dvakrat obriti. Slavni liker „Cbartreuse" ne dela se v samostanu samem, ampak, nekoliko oddaljeno. Vsak menih dobi na leto ledno steklenico tega žganja, a večina izmej njih se je ne dotakne. * (Atene) najzdravejša prvostolnica ua svetu. Izmej 84.766 prebivalcev (G000 vojakov vmes) umrlo je avgusta meseca sumo 130 ljudij. Umrljivost je torej = 1 : 652 ali 10 5 na 1000 vsaki mesec, 25 na teden. Tujci: dne 20. oktobra. Pri Nlouu t Grofica Creuvillo z Dunaja. — Schebath iz Trsta. — Bromer z Dunaja. Pri Mali«!: Ricker z Dunaja. — Prandstetter, Ulrich, Bauer, pl. KlUber iz Gradca. — Makesch z Dunaja. — Fliss iz Celja. I mrli so r Ljubljani: 18. oktobra: Rudolf Tuinerer, šolar, 12 let, Sv. Petra cesta št. 6, za jetiko. — Amalija Jerman, delavčeva hči, 8 dni, Tržaška cesta št. 19, za božjastjo. — Oče Andrej Mibajl Keržlč, frančiškan, f)8 let, Marijin trg št. 5, za plučnico. 19. oktobra: Helena Cizaj, kuharica, G0 let, Turjaški trg št. 1, za spridenjem krvi. — Marija Šava, črevljarjeva hči, 10 mes., Opekarska cesta št. 7, za božjastjo. V deželnej bolnici: 18. oktobra: Mihajl Rihar, gostač, 80 let, za starostjo. — Franca Babic, gostija, 42 let, za oslabljcnjem močij. Meteorologično poročilo. r a Čas opazovanj a Stanje barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 20. okt 1 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 741-98 mm. 739-94mm. 739-74 mm. + 60° C + 13 0*0 4- 88aC sl. svz. sl. jz. brezv. d.jas. d. jas. jas. 0-00 mm. j Srednja temperatura -f- 9-3°, za 250 pod normalom, 3D-UL32La,5sfe:a, borza dne 21. oktobra 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna rent*..........80 gld. 95 Srebrna lenta.........82 r 05 Zlata renta.........103 „ 05 5°/0 marčna renta......... 95 , 95 Akcije narodno banke ....... 859 , — Kreditne akcije........ 286 „ 70 London...........121 , 95 Srebro............ Napol............. C. kr. cekini. ...... Nemške marke ..... 1 driavne »rečke iz 1. 1854 250 gld. Državne Brečke iz 1. 1964. 100 - 'I. 4°/o avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6*/0...... „ papirna renta 5°/...... 5°'0 itajerske zemljišč, od/ez. oblig., Dunava reg. srečke 5",0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'// 0 zlati zast. iisti . Prior, oolig. Eliz.abetitie zapad. že'c/.niM Pri'>r. oblij*. Ferdinandove sev. železnice Kren tne srečke......100 gld. Rudultbve srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 n Trammway-društ. velj. l7o gld. a. v. — gld. - kr. 9 » 69 • 5 78 t ?9 n 85 124 25 173 t — 103 • — 123 — 93 30 88 ■ 85 UH n 50 118 25 121 30 109 i B 50 105 n 25 178 — 18 50 105 — 214 i 25 Prija; (666) ,zno vprašanje. Ali bi ne bilo mocoče, da bi bile žemlje in sploh kruh nekoliko večji, ker je pšenica zdaj jako dober kup, prodajalnice kruha pred rotovžem pa so zastonj. Radovednež. l*OSl«iIIO. GLAVNO SKLADIŠTE PTTo; I5IJBVB najčistije lužne kiseline poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkusan liek proti trajnom kašlju plućevlne I leludoa bolesti grkljana I proti mšhnrnlm kataru, III Mi U M ATTOM.I A Karlovi vari i VVidn. (15- -32) 88 d e C* 2 s M c: S • 6 m 3 •8 "1 Dva mizarska učenca najraje z dežele, se takoj sprejmeta pri nekem tukajšnjem mizarji. — Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (635—2) Gostilna (649—3) na dobrem prostoru v Cerknici se daje z vso opravo proti temu v najem, da toči najemnik vino lastnika od litra. Poizvedbe pri A. ini^im niKn. trgovcu v Cerknici. Za Vse Svete in fHlpi! Cvetlične dekoracije (gnirlande, bokete in vence) za mrliče, rnkvo in gouiile v raznih velikostih po nizkih cenah. Tudi sc grobi popravljajo. S spoštovanjem (063—1) Luka Tomšič na Poljanah št. 12. HA JUŽNEM KOLODVORU. l^sak ,--rtf*----rW.T., NAJBOLJŠI v?\r za črnite^ * Je pristni C LE HOUBLON t . -ini t k fabrikat Cawley-jev & Hemy-iev v Parizu. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!!! Pravi je ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vsak list znamko LE HOUBLON in vsak karton nosi varstveno znamko in signaturo. 5 0OJFEĐ1LLES tc-Simile de t'Etiquette et/L* rAan/cAMTS. 17 Rd» Beranir«r a PARIŠ Pisarna deželne dacarije preselila se je 654-3) v hotel »Fri slonic. Vinski moSt Ptujski, jako sladek......»d gld. 12 do gld. 16. 1883. leta Bnlalinsko vino (Plattenseewein . 1880. „ n n n 1868. „ Rizlec in Jeruzaleinec .... 1883. „ prava slivovka........ 188 . n pravi tropiuec........ Pravi vinski kis........... Cene veljajo za hektoliter. Dobiva se pri (637—5) JOSIPU KRAVAGNI v Ptuji na Štajerskem. n. 15. 60. 3». 30. 12. Velika partija i (788-64) ostankov su^ na (po 3—4 metre\ v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl. Ij. SI oreh v Itrim. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. Takoj prežene vse mercese. (631—5) — Za uspeh se Jamči. — VIKICOIMV jedino sredstvo, s kojim se pokončajo v~e stenice, moli, bolhe in uši. Nepresegljivo proti stenicam v posteljah, proti molim v kožuhovini, obleki, hišni opravi Ne napravi nobenih madežev in prijetne diši. 1 steklenica 50 kr. BliATTOl/VTH, jedino sredstvo, s katerim se preženo šurki, prešibki, hrošči, mravlje itd., do sedaj nepresegljivega upliva. 1 pušica 50 kr., pat. razprševalec 60 kr. V količinah pod 1 gld. so ne razpošilja. Dobiva se skoro v vseh lekarnah in prodajalnicah. (ilavna zaloga za razpošiljanje: E. SOXHLET v Ketz-u (Spodnja Avstrija). Iz Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejeniajo lilago in potnike po najnižjih cenah iu z najbo'jšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „EJa-st -A-ng-lia,", 3400 ton, okolu 28. oktobra. „Teutcnia" 3200 „ — — — — — „ „Germanla", 4200 „ — — — — — Kajuta za potnike 200 «ol«l. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (611—16) T. TEEKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatra Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Eiuilinno «19 Ani. I*oKlayen, generalnega agenta v Trstu. Z& Jc>sonak» in zimsko sezonu priporoča najstarejša in v najboljšem glasu se nahajajoča tvrdka za sukno MORITZ BUM-a ■v Brnu (ustanovljena v letu 1822): Volneno blago, Brnskl izdelki, jaku lepi, modni uzorci za cele obleke, po gld. 1.60, 2, 2.50, 3, 3.50 do gld. 8 meter. Blitvo zimske suknje v vseh barvah in vsacega deln, po k'