39. Številka
Ljubljana, v petek 17. febrnvarja 1899
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zv«6«r, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina zna&a. — Na naročbe, brez istodobne vpoailjatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopno petit vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole1 frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravni I tvo je na Kongresnem trgu at. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Teleion hI, 3-4.
Konsumna društva.
Iz Starega trga pri Ložu, 15. febr.
Danes so poslali tukajfinji trgovci in obrtniki prošnjo na trgovsko zbornico za odpravo oziroma omejitev pogub-nega delovanja konsnmnihdruAte v. V tej prošnji, slični že preje objavljenim, dostavili so samo jeden pasus, in sicer po svojih skušnjah in po resničnem delovanju teh društev. Ta pasus je zelo drastičen in do cela osvetljuje delovanje teh društev. Glasi se takole:
»Ako se vprašamo, komu koristijo te gospodarske zadruge in konsumna društva, dobimo odgovor: ,prav nikomur*.
Smelo pač trdimo po dosedanjem de* tavanju teh društev, da navajajo člene k razkoinosti in pijančevanju, ter da v gmotnem in nravnem ozira škodujejo okraju in demoralizujejo ljudstvo.
Ne škodujejo samo trgovskemu stanu, nego zlasti občutno gostilničarjem, ker točijo na drobno tudi narejena vina in žganje, in isto vsled nepristnosti teh produktov po zelo nizkih cenah prodajajo in onemogočijo na ta način vsako pošteno konkurenco z naravnim vinom."
Ko že govorimo o delovanju teh ne-bojihtreba društev, naj tudi odgovarjamo na članek .Slovenca* z dne 14. januv., v katerem se utemeljuje potreba teh društev. V tem članku »Slovenca" se v več točkah dokazuje neobhodna potreba konsumnih društev, in njih blažilno in uspešno delovanje v gospodarskem, kakor socijalnem in nravnem oziru, in to tako prepričevalno, da zamore lajik o njih dobiti dobro mnenje, če sodi stvar po teh besedah.
Dosedanje delovanje konsumnih društev pa dokazuje le nasprotno, in lahko trdimo, da so ta društva le v gmotno in moralno pogubo členom, katerim so namenjena, ter je vsled tega skrajni čas, da se ista popolnoma opuste, a kjer je že res tako slično društvo potrebno, da se reorganizujejo oziroma prevrede" v resnične kmetijske zadruge na drugih principih in na realni podlagi, strogo v pomoč posestnikom, ne pa le politični stranki ali prononcirani katoliški kliki, ki jih rodi.
Da so konsumna društva zakonito
listek.
Uradnikova smrt.
(Ruski spisal A. P. Čohov.) Nekega prekrasnega večera je sedel nič manj prekrasni eksokutor Ivan Dmitrič Červjakov v drugi vrsti parterja in gledal skozi binokl „Kornevilske zvonove44. Gledal je in se čutil na vrhuncu blaženstva. A nakrat .... (V pripovestih najdemo često to „a nakrat44. Pisatelji imajo prav: življenje je tako polno nenadnih slučajev.) .... a nakrat se je njegovo lice potemnilo, dihanje ustavilo .... snel je z oči binokl, nagnil se in .... apčhi!!! Kihnil je, kot vidite. Kihati ni nikomur in nikjer zabranjeno. Kihajo tudi kmetje in policijski načelniki, in včasih tudi tajni svetniki. Vsi kihajo. Červjakov ni bil niti najmanje v zadregi, temveč se je useknil z robcem ter kot omikan človek pogledal okolo sebe, ni U koga vznemiril s svojim kihanjem; a sedaj je prišel v zadrego. Opazil je, da star* ček, ki je sedel pred njim v prvi vrsti parterja, nekaj mrmra in da si pazljivo briše tvojo plešo in svoji ušesi z rokavico.
ustanovljena, nam je znano in jim tudi ne ugovarjamo, koder jih je treba, to je v in-dustrijalnih krajih, kjer je več delavcev oziroma Ijudij jednega stanu. Nikakor pa to ni merodajno za deželo, ker je tu večina p08estnikov-kmetov, in ti niso nikaki izrab-ljivosti od strani trgovcev podvrženi in jih nihče ne odira, ker se odirati ne pust«, saj je kmet varčen in skrbno obrača novčić, prodno ga izda, in poizveduje na vseh krajih za cene. Kmetom, kateri so zapravljivci, pa ne pomaga nobeno društvo in se je izjalovil še vsaki poskus tudi od posameznikov, jih odvrniti od tega. Varčnim kmetom konsum-nega društva ni treba, ker itak sami skrbe, da kar najceneje kupijo in se ne puste" odirati. Res je, da je svobodna konkurenca v marsičem škodljiva, saj se je o tem marsikaj napisalo tudi od nasprotnikov konsumnih društev, zlasti pa se je inteligentni del trgovski temu vselej protivil. To staro budalost o odiranju ljudstva po trgovcih na kmetih pa nihče ne veruje več. To je zgolj izmišljotina gotove klike, ki na podlagi tega v kalnem ribari in dobičke konsumnih društev spravlja v lastni žep, kar je do cela razvidno iz računov in vodstva teh društev, ko pri tako velikem prometu in velikem dobičku pri prodaji izkazuje tako majhen letni dobiček.
V „Slovencu" navedeno pravilo : .Vsak kupec skuša čim najcenejše kupovati in vsak prodajalec skuša čim najdražje prodajati, je pač resnično, premisli pa naj vsa-kateri, da so pogoji te premise* za prodajalce sedaj absolutno nemogoči postali; vsled itak velike konkurence mej trgovskim stanom samim je Že na podlagi tega vsaka potreba konsumnih društev a priori izpod-bita. Nasprotno je priznana istina, da so konsumna društva nastala le vsled sovraštva in osvetoželjnosti katoliških mož, brez vsake dejanske potrebe in se je to tudi od prvakov katoliške stranke pri nas pri poznalo z izrecnim naglašanjem, da jih ni treba.
V „Slovencu44 naglašana gospodarska korist teh društev in njih zakonita gospodarska oblika je le v toliko osnovana, da je društvo zakonito dovoljeno, da bi pa ceneje in bolje blago prodajalo, je očitna neresnica, ker se prvič ne prodaja ceneje, drugič pa ne boljše blago, kar se je itak že
V starčku je spoznal Červjakov generala Brizžalova, kateri je služil v prometnem ministerstvti.
„Poškropi! sem ga!" je pomislil Červjakov. — „Sicer ni moj načelnik, ali je vender neugodno.   Treba se je opravičiti.14
Červjakov jo zakašljal, nagnil se naprej in zašepetal generalu na uho: „Oprostite, vaše — stvo, poškropil sera vas . . . jaz sem neutolažen ..."
„A, nič, nič . . .w
„Ponizno vas prosim, oprostite ... Tako glejte ... jaz tega nisem hotel !"
„Ah, sedite, prosim vas. Pustite me, da poslušam."
Červjakov se je prestrašil, se glupo nasmešil in se zagledal na pozornico. Gledal je, užitka ni imel več. Pričel ga je mučiti nemir. Mej dejanjem se je približal Brizžalovu, Šel okolo njega, in preraagavši svojo plahost, izpregovoril: „ Poškropil sera vas, vaše — stvo . . . Oprostite .. . Da, glejte . . . jaz nisem ...
„ Ah, ne bodite sitni . .. Jaz sem že nato pozabil, a vi samo s tem!" je rekel general in nestrpljivo stisnil spodnjo ustnico.
„Pozabil, a jeza mu sije iz očlj," je pomislil Červjakov in .pogledal generala po
v sto in sto slučajih pokazalo. Čudno se bode potem komu zdelo in bode vprašal: kako pa da potem toliko prodajo? Na to pa odgovorimo sledeče: Členi so po katoliških voditeljih in priganjačih fanatizovani in upajo, ker kupujejo od duhovna, da pridejo v nebesa in se jim to tudi obljubuje. Členi izrecno naglašujejo: Če prav dražje in slabeje kupujem, pa hočem še kupovati, ker pridem vsled tega v nebesa, saj so mi gospod tako rekli.
Trditev „Slovenca44, „komur ni všeč društvo, naj ga pa pusti41, je brezmiselna, in na deželi, zlasti pri nas, povsem iluzo-rična. Zgodili so se slučaji, da členi, kateri se hočejo odpovedati društvu, ne dobe izplačanih deležev, in da jih voditelji društva pri odpovedi deležev še na grd način opsu-jejo in jih po izplačilu deležev na vsak mogoči način preganjajo in gmotno oškodujejo.
Konsumna društva ne smejo imeti namena komu škodovati, trdi „Slovenec44, v isti sapi pa pripozna, da je to nemogoče vsled konkurence, izražene že po načelih teh društev, vendar pa naj škodovanje ne bode vodilo, ampak neodstranljiva posledica.
Gospod, ki je to pisal, si je pač mislil, papir je potrpežljiv, bralci tega lista pa so istotako potrpežljivi, povrh pa še nevedni in bodo tej hlimbi verovali. Mož ni slutil, da časih „Slovenca" tudi kak razsoden Človek bere, ki zna samostojno misliti in delovati Na njegovo trditev mu povemo jasno in javno, da je jeden prvih stebrov našega konsumnega društva in prvak v katoliški narodni stranki pri nas izjavil, da ne odnehajo preje s konkurenčnim bojem v konsumnem društvu proti trgovcem in obrtnikom, dokler vseh ne uničijo, da bo jedna sama trgovina in jedna sama gostilna v celi fari, in to bode konsumno društvo.
Akopram trdite v „Slovencu44, da stojite na socijalnem stališču in nam je me-rodajen le strogo gospodarski pomen teh društev, si pač vender ne bodete upali trditi in ne more dokazati, da so ta društva dosedaj kje kaj v gospodarskem oziru komu posameznemu še manj pa celoti kaj koristila.   Nasprotno je pa resnica, da v
strani. — Niti govoriti noče. Moral bi mu vsaj razjasniti, da tega pravzaprav nisem niti hotel ... da je to naravni zakon, sicer bo nazadnje še mislil, da sem hotel plu-niti nanj . . . Sedaj tega ne misli, ali pozneje bo mislil.41
Prišedši domov j a povedal Červjakov ženi svojo nesrečo. Ženo, kot se je videlo, je ta dogodba jako malo vznemirila; najprej se je sicer preplašila, a potem, ko je Čula, da Brizžalov ni soprogov načelnik, se je umirila.
„Ali pojdi se vsejedno opravičit,41 je rekla. „Vedel bo vsaj, da se znaš lepo vesti na javnem kraju.44
„Saj to se tudi znam. Opravičil sem se, a on je bil nekako čuden . . . Niti ene lepe besede ni rekel. Pa tudi časa ni bilo za razgovor ..."
Drugi dan je Červjakov oblekel novi vicraundir, ostrigel se in odšel k Brizžalovu, da mu vse razjasni . . . Vstopivši v generalovo čakalnico, je našel mnogo prosilcev, a mej prosilci tudi generala samega, ki je že vsprejemal prošnje. Ko je odpravil nekoliko prosilcev, je pogledal general tudi Červjakova,
„ Včeraj, v Arkadiji, ako se spominjate,
kraju, koder so, gmotno in  moralno škodujejo članom in drugim izven istega.
Vi trdite v .Slovencu", da se po konsumnih društvih navaja ljudstvo na gospodarsko knjigovodstvo. To je pač nesmisel in neresnična trditev, ker večina članov niti pisati, niti čitati ne zna in tudi znala ne bode, ker ste klerikalci itak znani šolski sovražniki in nasprotniki temeljite izobrazbe kmeta. Sicer pa je znano po izjavah branja in pisanja naših članov, da se nihče ne vpira na vpiske v knjižnici in se ne ravna po isti, saj izdatkov prejšnjih let itak ne ve; kar potrati in zapije se zgodi le po skrajni vsiljivosti in vsled priganjanja voditeljev teh društev in njih oprod. O trditvi, da se je vsled tega že pokazal uspeh varčevanja je popolnoma izmišljena, ker je le nasprotno res, namreč da se je dosti članov konsumnega društva popolnoma zadolžilo in zapravilo premoženje, kar se šele sedaj vidi in zamore konstatirati po večletnem delovanju tega društva.
Da prodajate le proti gotovem plačilu, je pa predrzna laž, saj je vaše konsumno društvo ravno zadnji čas necega člana lovilo po gostilnah in drugod, pri katerem se je balo izgube in tudi Še sedaj ni sigurno plačila.
Čudno pa ni, če po večini prodajate za gotov denar, saj imate zato zopet svoje posojilnice, kjer dobe člani denar na posodo, da zamorejo kupovati potem v konsumnem društvu proti gotovemu plačilu, saj se večkrat zalete katoliški možje k naši posojilnici, da zamorejo plačati dolgove v konsumnem društvu.
Najbolj se Vam očitajo društvene pivnice kot vzroki zapravljivosti. To po vsi pravici. Znano je, da je pivnica priprav-ljalnica za člane, ker se oni meste in nago vaj raj o k nakupu blaga, a če se kak posamezni član, dokler je trezen tega brani, se ga napoji. Kadar je kmet pijan, ne ve kaj dela, še manje pa kaj je kupil in pa po čem je kupil. Kako se popiva v pivnicah konsumnih društev, dokazuje dejstvo, da je konsumno društvo v Starem trgu v jednera letu prodalo 500 hektolitrov pet-jota in nekaj vina. člani pa znajo tudi žganje piti, saj so v jednem mesecu izpili
vaše — stvo," je začel govoriti eksekutor, — „sem kihnil — — — sem vas nehote poškropil .. . Opros . . . .*
„Kake neumnosti so to! — Kaj želite?" se je obrnil general k bližnjemu prosilcu.
„NoČe govoriti", je pomislil Červjakov in prebledel. „Gotovo se srdi . . . Ne, tega ne morem tako pustiti . . . Moram mu vse razjasniti".
Ko je dovršil general razgovor s poslednjim prosilcem ter hotel oditi v svoje sobe, je stopil Červjakov za njim in zašepetal: „Vaše — stvo! Ako se usojam vznemirjati vaše — stvo, storim to samo, smem reči, vsled kesanja. Ni bilo nalašč, izvolite sami presoditi !"
General je namršil lice in mahnil z
roko.
„ Ali vi se mi uprav rogate, gospod!" je rekel in odšel skozi vrata.
„Kakšno roganje je to?a je pomislil Červjakov. „Tu v resnici ni nikake roga-nja! General pa ne more razumeti! Če je temu tako, se nečem več opravičevati p tem velikanom! Vrag ga vzemi! Nap mu bom pismo, ali k njemu ne pojd več. Nikakor ne!14
400 litrov narejenega žganja in to vse v malih mericah v pivnici. Zapravljivost členov teh društev je dokazana in pri nas tudi s o d n i j s k o dognana ; neštete so žrtve društva vsled pijanosti, pri dobljene v konsumnem društvu. Po našem mnenju vendar ne more nravno dobro upliva: i na ljudstvo, če popivajo v društvu cele .hi-ve do pozne n- C-i. in če voditelji, tudi duhovniki, I njimi popivajo in popevajo in jim. kadar js vse pijan", »naprej pojejo".
Zelo idejalnogovori nS!ovenčev" Članek, koHksga socialnega poman* ja, če se da priložnost ljudem našega mišljenja pri čašici vina oh nedeljah se kaj pogovoriti. Ne bilo bi napačno za katoliške može in njih voditelje, ko bi se tega pravila držali, česar pa ne store. Pridite le tukaj sem na lice mesta se prepričat in videli bodete. da se dan za dnevom popiva in zapravlja in so pivni prostori našega konsumnega društva cele noči odprti in razsvetljeni.
In tudi mej našimi se prepira in poje in se ta nedostatak še vedno ni odpravil, nasprotno, Čim bolj se graja, večkrat se pripeti.
Naglašuje se socijalni pomen teh društev, ker se po njih zanaša misel združevanja mej ljudstvo, v resnici pa ni tako. V resnici so konsumna društva le vzgoje-valniee pijancev in fanatičnih klerikalcev, kjer se jih vedno ščuje proti drugače mislečim in hujska proti trgovcem in obrtnikom. Katoliška gospoda se jih le radi tega tako krčevito drži in ustanovlja ta društva, ker jim je prilika dana, imeti z malimi troški in na tuji račun svoje ljudi vedno na ujzdi in je najugodnejši prostor društvena pivnica, jih vedno navduševati za stanovski in osebni boj proti neljubim osebam. Vemo dobro, kako so vinjeni kmetje pristopni vsakemu hujskanju, tudi vemo dobro, da klerikalci to v konsumnem društvu vselej in vodno negujejo. Vi hočete ljudstvo le strankarski organizirati in združevati. To jasno dokazuje dejstvo, da ne sprejmete 'vsakega v društvo in da mora preje izrecno pristopiti k va.ši stranki in priseči na vaša .katoliška načela4, katera pa so vse prej nego kristijanskainčlovekoljubna.
0 koristnih vspehih tega združevanja ni govora, vspeh je samo ta, da se na nepopisen način pijančuje V društvih in zapravlja premoženje, da se kmet grozovito zadolžuje in da bodo eksekucije zelo navadna postale. Naša konsumna društva se prav nič ne menijo za resnične koristi kmeta, vsaj ne kupujejo pridelkov od kmetov in jih kmetom ne vnovčujejo. sploh ne store ničesar, kar je tesno v zvezi s kmetijstvom in bi moglo povzdigniti dohodke tega stanu.
Konsumna društva po njih desedanjem delovanju le izrabljajo ljudstvo in njega denar, kateri pošiljajo v tuje kraje, največkrat za petijot v Trident. ne koristijo pa členom čisto nič in ne privabijo tujega denarja v deželo. Tudi ne dajo nikakega zaslužka členom, tako da z mirno vestjo trdimo, da so nepotrebna in ustanovljena le iz sovrašl va do političnih nasprotnikov in v svrho ugonobitve srednjega stanu.
V Ljubljani. 10. februvarja
Nemške opozicijonalne stranke.
Konferenca opozicij onalnih zaupnih mož.  ki  imajo   nalogo  sestaviti program
Tako je mislil Červjakov po pot; domov. A plama generalu ni napisal. Mislil je, mislil a nikakor ni mogel zrnisliti tega pisma. Moral je iti torej drugi dan zopet sam k njemu, da mu razjasni vse.
.Včeraj sem prišel vznemirjat vaše — stvo," je zatnrmral, ko ga je pogledal general v. vpraŠUJOČim pogledom, — „ali nikakor ne radi tega, da vas zasmehujem, kot ste izvolili reči. Opravičeval sern se varn zato, ker sem vas kihnivši poškropil .... a nisem niti mislil, da se vam rogam. Se vam li smem rogati? Ako se bodemo mi rogali, tedaj . . . gotovo ... ne bo nikakega .spoštovanja . . . proti osebam . . *
BVen!" je viknil naenkrat general ves rdeč od jeze.
„Kako?" je vprašal šepetajo Červjakov, prebledevši od strahu.
„Veni" je ponovil general in udaril z
nogo.
V červjakovu se je obrnilo srce. Ničesar ni videl, ničesar čut, temveč se privlekel do vrat. odšel na ulico in so odmajal domov. PrlŠedši mehanično domov pa ni niti slekel viemundira, nego legel na riivnn in — umrl
skupnih nemških zahtev, se snide baje že v treh tednih, ter bodo potem delali do Velike noči, da se posamezna, na lokalne razmere nanašajoča se poročila združijo. Radikalci okoli „Ostd. Rundschau" trdijo, da so „\vurzelecht" samo Schonererjanoi in členi nemško narodne stranke, vse druge opozicijonalne stranke —- mej temi tudi nemški naprednjaki — pa da niso iz prepričanja strogo opozicijonalne, nego le vsled pritiska in i/ strahu pred volilci. — Prav tako mislimo tudi mi! \Volf-Schonererjev bič drži fitado skupaj, ki bi se sicer razletela.
Ogerska kriza.
Dunajski listi poročajo, da je Banfl'y jevo ministerstvo že prosilo za demisijo, ter da se je vsak hip nadejati imenovanja novega predsednika, ki poskusi sestaviti ministerstvo. Krona pa ne more najti tako lahko moža, ki bi hotel prevzeti nehvaležno nalogo, da poravna tisto, kar je zakrivil pre Inik. Vendar pa bode imel Banffyjev naslednik z opozicijo lažji posel kakor BanfTv. kateremu nihče ne zaupa, in kateremu prisojajo opozicijonalci celo toliko brezobraz-nosti. da bi po dovoljenju provizorijev in po reformiranju opravilnika — ostal. Sicer pišejo ogerski časopisi, da se razreši kriza še ta teden, možno je pa vender, da se vsa pogajanja razbijejo, kajti sedanja vlada zahteva baje preostre določbe zoper obstruk-cijo ter zah eva vsekakor indemniteto, predno odstopi „N. \V. Tagblatt* piše, da si v skrajnem slučaju pomore vlada z zadoščenj, m, katero ji da krona. Ta bi naj dala ogerski vladi princi pij;i Ino polnomočje, da sme porabiti vsa izvanredna sredstva proti opoziciji En v svrho saniranja razmer. Ogerska vlada bi tega polnomočja ne hotela porabiti, ampak bi vendar-le odstopila. To bi bilo častno za obe strani. „Marodni Listyu pišejo: Ni nemožno, da bo ogerski krizi sledila avstrijska, kajti ogerska opozicija se je lotila skupnih zadev monarhije ter je nastopila proti gospodarskemu jedinstvu. Temu problematičnemu jedinstvu naj bi prinesla Cislitvanija velikanske žrtve. Toliko pa je gotovo, da miru mej strankami na Ogerskem ne poplača le Banrfy, ampak da bo škodil Cislitvaniji.
Ruska in avstrijska politika na Balkanu.
„PijI  Corr." poroča, da .se v Rusiji vedno bolj utrja. zaupanje v odkritosrčnost avstro* ogerske politike na Balkanu. „Novosti" na-glašajo,  da je  nedvomna  resnica, da dunajsko   ministerstvo   ne   želi,   da  bi se začeli  v Macedoniji in potem  še drugod nemiri. Glede trditve, da bi dobila Avstrija rada Solun, piše omenjeni list, da sedaj na, to gotovo ne misli.   Avstro-Ogerska misli sedaj manj kot kdaj na, vojno, ampak ve, da je v nje lastnem interesu, da ostane na liti kanu vse kakor je. „Mosk. Vjedomosti" odobravajo članek „Fremdeblatta", ki je svaril   bolgarsko   vlado,   da   bi podpirala kake macedonske agitacije, ter menijo, da sta ruska in avstro-ogerska politika do cela jednaki na Balkanu, ter da Avstrija nikdar ne bo podpirala proti ruskih tendenc. Kazenska kamora  francoskega kasacij-skega dvora. Na   vse   podle   napade nntirevizijo-nistov in na očitanja Ouesnav de Beaure-pairea   je   odgovorila   kazenska   kam »ra takole:   Kazenska karnora bi  bila tekom preiskave lahko večkrat, zlasti pa odkar so se našla izvestna pisma Esterhazvja, našla povod, da bi se smatrala, zadostna podučeno. Toda tega ni storila, ker je želela v tem ali onem smislu več luči, ter je nadaljevala svojo preiskavo.  S tem, da se je opetovano branila, da bila sprejela predloge, katere so ji stavili zagovorniki Drevtusa, — s tem da ni   odredila niti suspendiranja   kazni  niti  povrnitve obsojenca v Francijo, ali s tem  kazenska, kamora ni jasno dokazala, da se hoče izogniti vsakemu koraku, ki bi izdal njeno mnenje?   Kje je torej dokaz, da je imela predsodke? Da pokažemo, kako skrbna in vestna je bila preiskava, zadoščati samo dve beaedL Vse priče brez izjeme so svoje izpovedi narekovale in le to, kar so govorile priče, se jo podpisalo;  predsednik in .sodnik sta se vmešavala samo toliko, da sta slavila vprašanja, ki bo natančno navedena. Kako se more sumničiti preiskava, ki se je vršila tako pravilno? — Oči vidno je, da je nntirevizijonistom sumničenje namen, in prepričan jo vsakdo, da tudi združenim trem kameram no prizanese grdo obrekovanje ter ne prestane podtikanje.
Dopisi.
Iz  Borovnica,  13. februvarja Ker
vem, gospod urednik, da Vaš cenjeni Hat nima prostora še za marsikaj druzega nego li za poročila o veselicah na deželi, zato bom kratek in upam, da Vara ustreženi V takih poročilih, saj veste — zabav ljati ne smeš, če pa hvališ — se dostikrat lažeš. A kdor je slišal igrati pretečeno ne deljo borovniške tamburaše, ta mi gotovo pritrdi, da neprikrito izrekam tu zasluženo pohvalo. Da je vzpored veselice sploh zelo ugajal, si lahko sklepal iz frenetičnega aplavza in iz tega, da so se morale ponavljati skoro vse točke ali pa pridejati nove. — „Morilci v Kravji dolini" je prav imenitna burka in vzbuja mnogo smeha, če se igralci resno potrudijo in imajo talent zato. Tamburaški zbor je pa lahko ponosen na svojega energičnega in ros požrtvovalnega vodjo, g. Jos. Verbiča, ki so je izkazal tisti večer tudi kot jako dober in simpatičen tenorist-solist; saj njegova zasluga je. da tamburaši tako eksatno igrajo in da je veselica tako izborno uspela.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 16. februvarja.
Seji je predsedoval župan Hribar. Overovateljema, zapisnika sta bila imenovana obč. svetnika Komove in Predovič.
Župan Hribar je naznanil, dajejury dunajske dobrodelne razstave priznala mestni občini, ki se je razstave udeležila, bronasto svetinjo, ter je prečital dopis mestnega šolskega sveta, s katerim se izreka občinskemu svetu zahvala, da je z znatno podporo omogočil lepo proslavo cesarjevega jubileja v ljubljanskih šolah
Dalje je župan omenil, da je svoj čas sporočil obč. svetu, da morda gosp. J. C. Mayr pod gotovimi pogoji prepusti svojo barako v Zvezdi mestni občini brezplačno. Magistrat je dal preračuniti, koliko bi veljalo, ako bi se baraka premestila, ker v .,Zvezdi" na noben način ne more ostati. Izkazalo se je, da bi stroški znašali 70OO gold., vsled česar se magistrat ni mogel odločiti za sprejem barako, katera se odstrani meseca maja.
Končno je župan omenil, da je „Slovenec" dne 6. t in. priobčil članek, v katerem je mej drugim trdil, da je vse mestno imetje silno zadolženo. Ker je „Slovenec'' vse tisto, kar je bil v dotičnem članku pisal o mestni hranilnici, lojalno preklical, je župan upal, da stori takisto tudi glede mestne občine. Sel je h glavnemu uredniku, mu pojasnil, da je „Slovenec" o mestni' občini pisal neresnico, in ga prosil, naj prekliče. Glavni urednik je to obljubil, a ker obljube ni izpolnil, ga je župan vprašal, kaj da je s to zadevo. Dobil je odgovor, da „Slovenec" ne izda nobene izjavo, pač pa da je pripravljen, priobčiti popravek. Zupan je nameraval najprej poslati popravek, a premislil si je, vedoč, da bi občinstvo oziroma naročniki verjeli le izjavi, ne pa popravku. Gospodje, ki so preprečili lojalno izjavo, so bržčas hoteli, naj občinstvo ostane pri prvotnem mnenju, da je namreč resnica, kar je ,Slovenec" pisal, držeč se načela . . . semper aliquid haeret. Z ozirotn na to se zdi Županu potrebno konatatovati, da je vse to, kar je „Slovenec" pisal popolnoma neosnovano.
Mestna občina ljubljanska je namreč svoja najeta posojila o vodovodu, klavnici, pehotni vojašnici, topničarski vojašnici in elektrarni tako dobro investovala, da ji do-našajo vsako leto več, kakor pa mora plačati za obresti in aniorl izacijo. Ker so dohodki iz teh Investicij zagotovljeni vse do tje, da bodo posojila amortizovana, naravno je, da se ta pOBOJUa (1,600000 goli in 846.000 gld.) ne morejo smatrati za pasiva, mestne občine.
Razen popotresne brezobrestne državno ponapredščine 150000 gld in pa za regulacijo mesta najetega državnega brezobrestnega posojila 450000 gld. ima mestna občina ljubljanska Je še 200 000 gld. dolga. Od te svote pa je 80.000 gld. shranjenih za novi Mesarski most; vtem, ko se je drugih 120.000 gld. izdalo za nakup glavinskih delnic dolenjskih železnic, za nakup poslopja za deško nemško ljudsko šolo in pa za prispevek k gradnji deželnega gledališča. — Če tudi tem 120000 gld. priračunimo državni posojili, kateri ste vsled potresa ne-
obhodni postali, vidno je, da je mestna občina, ker je nje podturenska grajščina ter so druga zemljišča in poslopja neobrerae njena, dalje ker prebitek njenega rudnega gospodarstva iznaša po proračuna za 18'.H> leto 73.946 gld., in ker se viri njenih dohodkov — ne da bi se na novo obremenjevali davkoplačevalci — od leta do leta množe, gospodarsko v prav ugodnem položaju.
Za mestno občino, ki ima 36 »K)0 prebivalcev, ki pobira nižje doklade nego mnogo druzih mestnih občin in ima čez 70 000 gl. prebitka pri rednem gospodarstvu, je tak dolg jako majhen. Kdor je potem še taku drzen, da o mestni upravi tako piše, kakor je storil „Slovenec", je izgubil vsak smis.l za tisto poštenje, ki mora voditi vsak časnik
Obč. svet. dr. H u d n i k jo pripomnil, da tudi županova pojasnila ne bodo „S!o venca" prepričala, ker se ne da prepričati, ter je predlagal, naj obč. svet o „Sloven-čevi" pisavi izreče svojo zaničevanje. Zadnji izraz je po predlogu županovem premenil v
obžalovanje.
Obč. svet je predlog dr. Hudnika soglasno sprejel.
O stroških za popravo Štepanskega mostu je poročal obč. svet. Žužek. Magi strat zahteva nakladnoga kredita 4lT> gl.. a ker ni dela izvršil v lastni režiji, in ker akt ni popoln, se mu jo vrnila vsa stvar z naročilom, da popolni akt in opraviči oddajo dela firmi Lehner
O oddaji del na ulicah po jednotnih cenah in o posipanju ulic je poročal obč svet. Žužok Sklenilo se je naročiti magistratu, naj koncem leta 1003. prične z oddajo del potoni konkurence, predlog magi stratov glede podpeškega gramoza pa je bil odklonjen.
0 določitvi naturalnega stanovanja mestnega vrtnarja je poročal obč. svet. dr. Stare, in je bilo sklenjeno, ker v podturn-skem gradu ni na razpolaganje nobenega stanovanja, naj ostane za sedaj vse pri starem.
Po poročilu podžupana dr. vit. Bloi-w e i s a je bilo sklenjeno, naročiti magistratu, naj za Vodmat naroči jednake ulične in hišne tablico kakor so v mestu.
0 prošnji pekovske zadrugo, da bi se odpravila prodaja kruha po vežah in po javnih prostorih, je poročal podžupan dr. vitez B I e i w e i s. Poizvedbe so pokazale, da prodajata na javnih prostorih samo dve ženski kmharici, poleg teh pa 5 pekov. Ker torej o kaki škodi pekom ni govoriti, pač pa dobiva tem potom jeden del občinstva nekoliko ceneje kruh nego v prodajalnah, in ker sanitarni nedostatki na javnih prostorih niso posebno večji nego v prodajalnah, je obč. svet prošnjo odklonil, povdarjajoč, da je naloga magistrata, da pri prodaji kruha na javnih prostorih pazi na korist 1n zdravje prebivalstva
Babiški službi sta so po poročilu podžupana dr. viteza B l e i w e i s a podelili Frančiški Jaro in Emi Baraga.
O napravi hodnika pri Plaučevi hiši na Starem trgu je poročal obč. svot. Žužek, in so bili sprejeti dotični njegovi predlogi, kakor je bil po njegovem poročilu odobren tudi končni obračun avginentaeijskega skladišča, in dovoljen za nadplačilo znesek 1005 gld., ki se pokrije iz prebitkov lanskega leta.
Po poročilu obč. svet. Pavlina je bilo odobreno poročilo o kolavdaciji topni-čarske vojašnico.
O napravi tlaka pri šenpelerski vojašnici in o odstranitvi odotnega zidu je po-ročal obč. svet. Pavlin. Poročevalec jo pojasnil, da je trotoir od župnišea do bolnice neobhodno potreben in to iz prometnih in varnostnih ozirov. Privoljenje župnika za odstranitev zidu, ki ovira napravo tlak i, jo pa le dobiti, če so ves zid okrog cerkve podere in okoli njo napravi tlak, kar bi veljalo GBUO gld. Poročevalec je predlagal, naj se magistratu naroči, da se v okviru tega načrta O stvari pogodi s škofijskim ordinarijatom,
Obč. svot. dr. Tavčar je rekel, da ne ugovarja nadaljevanju pogajanj, pač pa določbi, da bi se morala vršiti v okviru predloženega načrta. Projekt jo predrag, za tako kratek tlak jo 7000 gld. veliko preveč, zlasti ker ima občina veliko drugih izdatkov in ker na Bregu in drugod v mestu tudi ni tlaka, pa nihče no zahteva, naj g<t občina napravi, dasi bi bil bolj potreben, ko na Sv. Petra cesti.   Ako se tlak ne
more napraviti ob cerkvi, se bo morda dal napraviti na drugi strani.
Obč. svet. dr. S t s r e se je tudi izrekel proti neprimerno visokim troškom. Dobiti se mora prostor ob cerkvi, da se pot razširi, vsaka druga regulacija je predraga. — Ali je ob drugih straneh cerkve zid ali ga ni, je občini vse jedno, napoto dela samo zid ob cesti. Govornik se je izrekel za predlog dra Tavčarja, naj se izpusti določba, da je pogajanja voditi v okviru predloženega načrta.
Podžupan dr. vit. Blei\veis je na podlagi lastnih skušenj priznal, da j« pot vedno snažna, in da trotoir ni ravno nujno potreben, zid, za kateri se gre, je v jako slabem stanju in ne bo dolgo stal. Naj se vrše pogajanja samo za tisti del zidu, ki je na poti, ker tlaka okolu cele cerkve občini nikakor ne kaže napraviti.
Obč. svet. Velkavrh je zagovarjal odsekov predlog z raznimi tehničnimi pre-membami in v istem smislu je govoril tudi obč. svet. Predovič.
Po priporočilu obč. svet. dra. Hud-nika je poročevalec umaknil iz predloga določbo, da so naj pogajanja vršo v okvirju narejenega načrta, na kar je bil ostali del predloga sprejet.
Obč. svet. Grošelj je poročal o prošnji vodstva II. mestne šolo za zvišanje dotacije in dovolitev remuneracije za roko-tvorni pouk, odsek je priznal opravičenost prošnje, zlasti ker vodstvo že 10 let to delo brezplačno opravlja, a ker v proračunu ni kredita, je predlagal, naj se vodstvu naroči, da prihodnjo leto vloži pravočasno drugo prošnje.
Obč. svet. Dimnik jo predlagal, naj se vodstvu že za letos dovoli 30 gld., ki naj se postavi v proračun za prihodnje leto.
Obč. svet je sprejel odsekov predlog. ' dodatni predlog Dimnikov pa je odklonil
Na predlog obč. svet G o gole se je potem seja zaključila in pridejo ostale točke na dnevni red prihodnje soje.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 17. februvarja.
— ..Štajerski vojvoda", grof Gun-dakar \Vurmbrand, bivši deželni glavar in najnesposobnejši trgovinski minister, kar jih je kdaj imela naša država, je odložil mandat za deželni zbor in sicer iz ozirov na svoje resnično jako elabo zdravje. S tem je grof \Vurmbrand povsem izstopil iz političnega življenja, v katerem jo svoj čas igral veliko ulogo,
— Deželnozborska volitev v Gorici. Sinoči, žo prepozno za včerajšnjo številko, dobili smo iz Gorice brzojavno naznanilo, da je italijansko politično društvo „Unione" opustilo kandidaturo dr. Luzzatta, ker se je bilo bati, da ž njim propade, in je določilo svojim kandidatom za deželnozbor-ski mandat goriškega mesta odvetnika dr. Kamilla pl. Eg ge rj a.
— Značilno. „Naša SI oga" poroča, da vladajo v trž. škof. ordinarijatu laški duhovniki reformatorji, kateri imajo najboljšo zveze z uredništvi židovskih listov, dočim so „Naši Slogi" ustavili pošiljanje dijecezanskoga lista, kateri jo dobival v zameno.
— Proti konsumnim društvom. Notranjski trgovci imeli bodo v kratkem sestanek, da se dogovore glede postopanja proti konsumnim društvom. Ta sestanek bodo prvi pripravljalni korak za shod kranjskih trgovcev in obrtnikov,ki so skliče takoj, čim so zbere ves potrebni materijal.
— Repertoir slovenskega gledališča.
Jutri, v soboto, se bodo pela žo petič velika \Vagneijeva opera „L o h e n g r i n", ki jo dosegla pri nas tolik vspeh, kakoršnega niti največji optimisti in najvernejši Wag-nerijanci niso pričakovali. — V torok, 21. t. m., so bode pela prvič v sezoni Auberjeva komično-romantična opera „Fra Diavolo". V njej nastopita prvikrat gospa I. Polakova, ki bo pela vlogo Zerline, in g. VI. Ilousa, ki poje bandita Beppa. Vlogo Pamelle poje gdč. Kadkiesvicz.
. — Slovensko gledališče. Včeraj je praznovala gospa Polakova svoj častni večer. Izbrala si jo za benelično predstavo burko „Trije pari č revij e v", kjer ima jako hvaležno vlogo. Precej pri prvem nastopu je pozdravilo občinstvo benelicijan* tinjo s preglasnim ploskanjem, ki se je ponavljalo ves večer neprestano, hrupno in
navdušeno, kar se pri nas ne zgodi prepo-gostoma. Vročen je bil gospe Polakovi krasen šopek s trakovi, a gledališče je bilo napolnjeno do zadnjega prostorčka, da so stali v parterju stoli. Mnogo občinstva ni dobilo več vstopnic. Vse to so najlepši znaki vseobčih simpatij, ki jih uživa gospa Polakova mej našim gledališkim občinstvom. Gospa Polakova se je odlikovala v igri in petju tako, kakor pri premijeri te burke. Vse sile so zastavile in dosegle najlepše uspehe, tako gg. Ilousa, Inemann, Danilo, Orehok in Lovšin, gospa Danilova, gdč. Ogrinčeva in Slavcev a.
— Člene „Sokola" smo naprošeni opozoriti še jedenkrat na današnji važni izredni občni zbor, pri katerem bode tudi dopolnilna volitev dveh odbornikov. Za četek ob 8. uri.
— Moški pevski zbor ..Glasbene Matiee" irna drevi, v petek, redno vajo.
— Volitve v okrajne zastope na Slovenskem Štajerskem so že bližajo, in nemška stranka se že v vso h okrajih, sicer tiho in previdno, vender vstrajno in načrtoma trudi, da pridobi volilce na svojo stran. Nevarnost je v nekaterih okrajih velika.
— Umrli. V Vidmu je umrl starosta učiteljev breškega okraja vodja gosp. Blaž Tramšek. v St. Jakobu v Slov. Goricah pa učitelj g. Rudolf Hergouth. Na Dunaju je umrl jako nadarjeni stud. phil. g. Ivan Kunšič v starosti 24 let. Lahka jim zemljica!
— Iz Novega mesta nam pišejo: Ma-skarada, ki so jo priredili „Narodna čitalnica", »Dolenjski Sokol- in „Klub dolenjskih biciklistov", nas je uprav presenetila. Nismo si mislili, da bodemo videli toliko in tako lepih mask. Pohvalno moramo omeniti, da je imela skoraj večina dam in gospodov slovanske kostume, izraoj katerih so nam posebno ugajali: poljski plemcnitaš, Kozaki, Hrvatje s Hrvaticami, Bolgari in Bolgarka. Zelo elegantni sta bili maski „Directrice" in moderni hudiček; istotako je jako ugajal Trubadur, lepi Don Juan in drugi Španjolci. Originalne sta bili „Doltsnjske Novice" in „Laščanka", ki je prodajala zobotrebce za Ciril in Metodovo družbo. Jako všeč sta nam bila nežni sipek ter ponosna bregovita „Kepa". Imponirale so kolesarice in študent-krokar. Videli smo tudi lepo Kitajko, Italijanko, marketendarico, pirota, šampanjko, vrtnarico (ki je prodajala šopke za družbo sv. Cirila in Metoda), več domin in še vebko drugih lepih mask. Gibčni klovni in dvorski norec so skrbeli za zabavo mej premori. Veliko smeha je obudil kotiljon, najbolj pa plesni avtomat. Tako smo i No-voraoščani zaključili prav veselo letošnji pred pust.
— Moško pevsko društvo v Kranji
priredi v nedeljo dne 19. svečana t. 1. ob 3. uri popoldne izvanredni občni zbor v prostorih moškega pevskega društva v Kranji. Dnevni red: 1) Dodatek novih točk k pravilom. 2) Slučajnosti.
— Efektna loterija. Finančno ministerstvo je društvu za napravo zavetišča za zanemarjeno mladino dovolilo, prirediti letos žo leta 1897. dovoljeno efektno loterijo. Društvo izda 200.000 srečk po 50 kr.
— Vinarski in cepilni tečaji. Vsled ukaza poljedelskega ministerstva priredili se bodo tekom meseca februvarja in marca poučni tečaji za vinžrstvo in cepljenje ameriških trt. Poučevalo se bodo v vsem, kar je treba dandanes vsakemu vinogradniškemu posestniku, ki hoče od svojih vinogradov zopet lepe dohodke imeti, vedeti. Predavalo so bodo o tem, kako in s katerimi ameriškimi trtami je treba vinograde na novo zasajati, kako je te trte cepiti, kako vinograde obdela vati, trtno škodljivce zatirali itd. Navzočim so bode tudi pojas nilo, katero zakonite naredbe ali olajšave imamo glede novega vinogradništva in kako jih je uporabljati Temu teoretičnemu pouku sledile bodo praktične vajo v suhem cepljenju ameriških trt, b katerim jo treba vsakemu udeležencu nekoliko trtno rezino in kak dobro nabrušen nož soboj prinesti. — Poučevali bodo: I. Gospod Bohuslav Skalickv, tehnični vodja državnih vinarskih zadev na Kranjskem, v sledečih krajih: Dne 17. februvarja v Beli cerkvi, 18. v. Št. Petru, 19. v Št. Jerneju, 21. v Šmarjeti, 22. v Gorenji Orehovioi, 23. v Brusnicah, 24. v Stopičah, 25. v Prečni, 26. v Rudolfovera, 28. v Vinivasi. Dne 2. marca v Drašičih, 3. v Radovloi, 4. v Metliki, 5. v Hudolfovem, 7. v Mirni peči, 8. v Čatežu pri Ve-
liki Loki, 9. v Dobrničah, 10. v Žuženberku, 11. v Dvoru pri Žuženberku, 12. v Rudol-fovera, 14. v Toplicah, 15. v Podlubnem, 16. v Vavtivasi II. Gospod Iv. Drašler, delovodja državno trtnico v Kostanjevici, v sledečih krajih: Dne 20. februvarja v Čerrnošnioah (nemški), 21. v Semiču, 22. v Štrekljevcu, 23. v Lokvicah, 24. v Črešnjevi-vasi, 25. v Podzemlju, 26. v Adlešičah, 27. v Petrovivasi, 28. v Stražnem Vrhu. Dne 1. marca v DobliČah, 2. v Maverlah (nemški), 3. v DragatuŠu, 4. v Vinici, 5. v Pre-loki. 6. v Vrh, 7. v Radencah, 8. v Starem trgu pri Poljanah, 10. v Suhoru. Vabimo vse marljive vinogradnike, da se teh zanje zelo koristnih tečajev mnogobrojno udeležijo, ker je ravno novo vinogradništvo velikega pomena za blagostan našega kmetovalca.
— Laško gospodarstvo. V Milju je obč. zastopf zahteval zvišanje občinskih do-klad. Izkazalo se jo namreč, da jo za prejšnjega obč. odbora vladal v občinski upravi tak nered, da ima občina 12.000 gl. škode. Deželni glavar je dobro vedel za ta nered, a ni ničesar storil, saj so bili slabi gospodarji — Lahi.
— Zabavni večer bode v nedeljo, dne 19. svečana t. 1. v gostilni „Amerika" na Glincah štev. 28. Vspored: Petje in tombola. Pri zabavnemu večeru sodeluje pevski zbor zidarskega in tesarskega društva. Začetek ob 0. uri. Vstopnina prosta
— Nesreča. V Marjini ulici v Mariboru zida stavbenik G laser novo poslopje. Včeraj se je podrl stavbeni oder in usmrtil dva zidarja.
— Potres, kateri se je primeril včeraj zjutraj v Ljubljani, so Čutili tudi v celi okolici gor proti Kranju in skoro do Trebnjega.
— Razpisane službe. Na jednoraz-rednici na Svibnju mesto učitelja-voditelja z zisteraizirano plačo in 100 gld stanarine definitivno ali provizorično. Prošnje do 28. t. m. pri okr. šolskem svetu v Krškem. — V okrožju finančnega ravnateljstva v Ljubljani mesto konci pista v X. čin. razredu in več mest konceptnih praktikantov z adjutumom 500 gld. oziroma 600 gld. Prošnje do 15. marca pri imenovanem ravnateljstvu. — Pri okrajnem sodišču v Črnomlju mesto kancelijskega pomočnika z mesečno plačo 30 gld. Lastnoročne prošnje nemudoma. — Pri okrajnem sodišču v Radovljici mesto kancelijskega pomočnika z z diurnora 1 gld. Prošnje takoj. — Pri okrajnem sodišču v Logatcu mesto kancelijskega pomočnika z mesečno plačo 3u gld. Prošnje takoj. _
' Umor in samomor v blaznosti. Iz
Pariza poročajo, da jo kitajski ataše umoril svojega neposrednega predstojnika ter potem še samega sebe. Ataše je še jako mlad ter zaznamovan v poročilih samo s Črkami M. J. N. Že nekaj časa si je domišljeval, da svojemu predstojniku Lien Jungu ne more nikdar ustreči, da ga ta sovraži itd, Radi tega so hoteli M. J. N. že izroditi zdravniku v preiskavo, toda ravno zadnji čas je postal mirnejši, da. so to misel zopet opustili. Pred nekaj dnevi pa jo poklical ataše legacijskega tajnika Lien Junga na hodnik ter mu tamkaj s samokresom prest relil glavo, da je takoj mrtev obležal, na to je ustrelil tudi samega sebe. Ko so prihiteli sluge, je bil tajnik že mrtev, ataše pa je bil v zadnjih vzdihljejih.
• Drag poljub. Italijanski listi javljajo, da je policijski ravnatelj v Iglesiasu na otoku Sardiniji obsodil v Todnevno ječo nekega mladeniča Lecisa Efesija, ker je 1 Sle t no dekle šiloma objel in poljubil. Čudno pri vsem tem je, kako more policijski ravnatelj obsoditi na tako dolgo kazen.
* Mesto konjskega biča bodo vozniki rabili v kratkem neko električno napravo > katero je izumil neki tehnik v Obiju. Ta aparat obstoji iz majhne baterije, katera jo pritrjena na sedalu voznika, od tod jo napeljana žica preko konjevega hrbta. Kakor hitro pritisne voznik na gumb aparata, zadobi konj po vsem hrbtu nekak neprijeten čut in vsled tega začno teči.
Telefonićna in brzojavna poročila.
Prezident francosko republike f.
Pariz 17. februvarja,   Sinoči ob 10. uri je umrl prezident fran-
coske republike Feliks Faure. Ob 7. uri ga je zadela kap, ob 10. uri je umrl.
Par iz 17. februvarja. Faure je umrl mej delom. Včeraj zjutraj je vstal ob 6. uri, a ni šel jahat, kakor je bila njegova navada. Svojemu tajniku Legallu je rekel, da se ne počuti prav dobro.   Ostal je v svoji pisarni, kjer je čital časopise in brzojavna poročila, ob 9. uri pa je predsedoval mini-sterskemu svetu Dupuy je rekel poročevalcu „Figaro", da je bil Faure pri seji vesel in pazljiv kakor po navadi. Po dejenuerju ob 2. uri je šel  v pisarno svojega tajnika, s katerim je delal do   6. ure.   Tedaj  pa ga je  tajnik   zapustil.  Ko  se je vrnil, je dobil Faureja pri podpisovanju aktov. Komaj je bil vstopil   v  sosedno  sobo, je Faure vrata odprl in mu zaklu-al:   Pridite hitro, meni je silno slabo. Tajnik je  priskočil in Vprašal:   Kje Vas boli?   Faure je rekel: Moči me zapuščajo.   Čutim, da bom umrl. Tajnik je poklical zdravnika, ki je Faureju skušal pomagati z eterjem,  potem  pa mu je injiciral  Coffein.   Faure   se  je držal za čelo in je rekel: Čutim,  da sem izgubljen, čutim, da bom umrl.   Položili  so Faureja na divan in poklicali gospo Faure. Predsednik se Je ginljivo poslovil  od svoje soproge in od svojih otrok, se toplo zahvalil tajniku in slugi za njiju  udanost.   Ob 9. uri je izgubil zavest. Zdravniki so mu hoteli pomagati   s  pijavkami,  a vse je bilo brez uspeha,  ko je  prišel  Dupuy, je bil Faure že brez zavesti.  Poklicali so duhovnika, ki ga je del v sveto  olje.   Faure je umrl za kapjo  v   možganih,   ne da bi se bil zavedel.
Pariz 17. februvarja. Zadnje besede Fauroove so bile: Prosim odpuščanja vse. katere sem kdaj razžalil.
Pariz 17. februvarja. Vest o prezi-dentovi smrti se je po bliskovo hitro raznesla po vsem Parizu. Pred Eliseejem se je zbrala velikanska množica, a vladal je popoln red. Ob 1. uri ponoči so izšli posebne izdaje listov.
Pariz 17. februvarja. Položaj je jako resen. Po Carnotovi smrti ni bil takšen. Tedaj je bila vsa Francije združena proti anarhistom, dočim je sedaj razdeljena na več taborov tako, da se lahko primerijo presenečenja.
Pariz 17. februvarja. Ministarski predsednik Dupuy je vsem prefektom in podprefektom še ponoči naznanil smrt prezidenta Faurea in dogovorno z vojnim ministrom Freycinet,om in pariškim guvernerjem Zurlindenom odredil, kar treba, da se ohrani javni red.
Pariz 17. februvarja. Kongres, kateri voli novega prezidenta, je sklican za jutri v Versailles. Ministerski svet je prevzel začasno vodstvo države. Kandidatje za mesto prezidenta so: Cavaignac, Freycinet, Dupuy, Meli ne, Loubai, Bourgeois, Deschanel in Constans.
Pariz 17. februvarja. Nacijonalisti agi tirajo za to. da se izvoli kak general prezidentom republike. Obče mnenje je, da ta agitacija ne bo imela uspeha.
Pariz 17. februvarja. Bonapartisti prirede v nedeljo velik shod. Ta shod je bil .sklican še [»red Faureovo smrtjo.
Par iz 17. februvarja. Bonapartisti hočejo jut ri na kongresu v Versaillesu za-htevati revizijo ustave, toda predsednik kongresu ne bode dal tega predloga na razpravo.
Pari/. 17. februvarja. 1 lieromantinja Ljubov je Že pred jednim mesecem prOTO-k.-»vala. da umrje Faure hkrati, ali pa nasilne smrti, češ da ima njegova roka vse biste poteze, kakor Carnotova. Ilieromanti-nja Mme Thebe je pred šestimi tedni pisala, v Ji::ul(«isu, da umrje kmalu jedna prvih oseb na Francoskem.
Pariz 17. februvarja. Faureov zdravnik, dr Languelongue je rekel uredniku „Eoho de Pariš*, dani nikdar opazil simptoma, po katerem bi bil mogel slutiti, da se primeri tako naglu katastrofa
Pariz iT. februvarja Mesto je popolnoma mirno in ima svojo navadno fi-zijognoiuijo.
Pari/, 17. februvarja. Faure je bil sedmi predsednik republike, a. prvi, ki je umrl kot prezident naravne smrti. Ministerski predsednik Dupuy je sedaj že drugič v položaju, da mora narodu naznaniti pre-zidentovo smrt. Prvič ga je ta naloga zadela po umoru Carnota.
Ogerska kriza.
Budimpešta 17. februvarja. Uradno se razglaša, da ministerstvo ni podalo demisije.
Budimpešta 17. februvarja. Liberalna stranka ima danes sejo, v kateri bo Banffv poročal o položaju.
Dunaj 17. februvarja. „N. Fr. Pr.* javlja, da je ministerski svet sklenil, naznaniti liberalni stranki v današnji seji svoj odstop. Uradni dementi odstopa je le igra z besedami.
Omadeževan.
(.Povest iz Nizozemske.) (Dalje.)
Mlada gospa je peljala svojo sestro v jedino sobo, kjer je bilo še za barona pogrnjeno.
„Moj ubogi mož ni bil danes doma pri obedu," rekla je. „Ah, in v klubu je tako slaba hrana.
„ Zakaj pa ne pride domu?* vprašala
je Roza.
„Kaj misliš? — v treh7dneh je zopet dirka. Tu ima vedno polno glavo, saj skrbi za vse, za vežbanje, za oglasila, za stanje stav. — Ti si kar misliti ne moreš, koliko dela to da!4
Bilo je prav čudno, kako resno je Asta vse to smatrala.
,Veš, Asta, da me tukaj zebe? Poj-diva raje v Tvoj salon. Pri govorjenju naju Tvoja muzikalična soseda ne bo motila,* pravi Roza.
Asta je hotela nekaj ugovarjati, a premislila si je, šla naprej in užgala v salonu električno luč.
„Ah," je rekla Roza in pokazala na prazno steno nad zofo, „kje pa je tu Vaša krasna podoba?"
Poznalo se je sicer Asti na obrazu, da se je tega vprašanja bala, a bila je preveč rutinirana dama, da bi resno v zadrego prišla.
„Služabnik Franc,* je odgovorila, Je v svoji veliki nerodnosti okvir tako zelo poškodoval, da ga je popraviti. Vsakokrat se jezim, kadar ta prazni prostor ugledam.■ To zadnje je bilo morda resnično. A da prepreči kako drugo podobno vprašanje, nadaljevala je: „Zaradi tega sem spravila tudi mapo z dragocenimi narisi. Ta človek bi bil v stanu, mi jo politi z oljem.*
Zdaj je prišla šivilja ter hotela z Asto govoriti; Roza je slišala njiju rasgovor.
„ Nimam časa sedaj pomerjati," rekla je Asta, „imam poset Sploh morala bi tako račun svojemu možu predložiti. On bo potem —"
„Prosila bi, milostna," segla ji je živilja v besedo, „da bi vsaj poprejšnji račun . .
„To se vse uredi," ji je Asta ponosno pretrgala govor.
(Dalje prih.)
100.000 kron, 25.000 kron in 10.OOO kron so glavni dobitki velike jubilejne razstavne loterije. Svoje p. n. Čitatelje opozarjamo da se bodo ti dobitki tudi v gotovini z 20° „ odbitkom izplačali in da bode žrebanje nepreklicno dne 18. marca 1899._^^^^^^^_><^___^__
Odvajalno
Bratje Sokoli!
Danes dne 17. svečana 1899 ob 8. uri zvečer
vr&il se bode letoSnji
na galeriji društvene telovadnice.
Vzpored:
I. Volitev dveh odbornikov;
II. Razgovor o telovadnem učitelju.
K obilni udeležbi vabi z bratskim : Na »dar I
ODBOR.
Zahvala.
Slavna posojilnica v LoSkem potoku je odločila v svi>ji zadnji seji 35 gld. za napravo briz-galnice v občini Praga. Za ta velikodusvi dar izreka podpisano županstvo najsrčnejšo zahvalo. Županstvo občine Draga dne 15. februv. 1899.
Franc Vssel, župan
Zahvala.
Trboveljsko pevsko in tamburaako društvo
„Zvon" se vsem došlim gostom najiskrenejse zahvaljuje za mnogoštevilni obisk, posebno pa slavnemu - Trgovskemu pevskemu druStvu v Ljubljani1* za prijazno sodelovanje pri zabavnem večeru. (316) ODBOR.
Dež. gledališče v Ljubljani.
štev. 61. Dr. pr. 923.
V soboto, dna 18. februvarja 1899.
Petič:
Lohengrin.
Velika romantična opera v 3 dejanjih. Besede in
glasbo zložil Rikard Wagner. Poslovenil m. Markič. kapelnik g. H. Benisek. Vprtsoril režiser g. J. Nolli.
Blarajai« m »Jan it 7. Ml — lafetok *k </«*• *i. — I mm pa II. vi.
Prt priJitivt »diluji orltiitir il. c. In fcr. m> golti Uipold II- II. V. V torek, dne 21. februvarja: »Fra Diavolo".
Meteorologićno poročilo.
Vliin. a*d morjam MM m. BftoJI sntel tUk 7M0 u
Cat opazovanja
16. 9. zvečer
17. 7. zjutraj . I 2. popol.
Stanj* barometra
▼ ram.
i
Vetrovi
7374 i    7*8 sr. j zahod
737 7 7383
2*3 ar. vzavz. 12-6 ar.avshod
Nebo
oblačno
del. oblač. jasno
male
Srednja včerajšnja temperatura 7d°, nor-
-or.
D-u-ziaJalea. "bor
dne" 17. februvarja 1809.
Skupni državni dolg v notah.  . 101 gld. 40 kr.
Skupni državni dolg v srebru 101 „ 10 „
Avstrijska zlata renta   .... 120 , 35 „
Avstrijska kronska renta 4°/0.  . 101 . 75 „
Ogerska zlata renta 4°/0.   .  .  . 119 „ 75 „
Ogerska kronska renta 4° 0 97 , 90 ,
Avstro-ogerake bančne delnice  . 920 „ — ,
Kreditne delnice.  ...... 368 „ — „
London viata........ 120 „ 37', „
Nemški drž. bankovci za 100 mark 68 „ 96 „
20 mark.......... 11 „ 78 ,
20 frankov......... 9 „ M „
Italijanski bankovci..... 44 „ 35 „
C. kr. cekini........ 6 „ 67 „
pst Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, LJubljana, Šelenburgove ulice 3.
Akademično društvo „Slovenija" na Dunaj! javlja vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je dnć 16. svečana 1899. 1. ob '/,10- uri dopoludne prominul gospod stud. phil.
Cascara Sagrada Malaga vino. I   Ivan Kunšič
V Oorlol, 12. oktobra 1891. Oni gosp M. Leu>*t«k, lastnik deželne lekarne
_7) v Ljubljani,
Kot najboljše odvajalno ln alta raztapljajoč« aredstvo pripombam vsakomur Vase izvrstno Cascara Sagrada Malaga vino, ker sem se o njega izrednosti prepričal. Proijim torej Se l steklenico po postnem povzetju    Ferd. Moćvln, posestnik.
v starosti 24 let, po kratki, a mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče.
Pogreb predragega ranjcega bode v soboto ob /«3. uri popoludne iz bolniške kapele (Spitalgasse).
Cm. lr. mjjjgj 0 Mg UtaMto.
Izvod iz voznega reda
vsa ed dae t, ekteeca
Odaed |s LJmblJaae jot. kol. L_ _ Tradft. Ob 12. uri f> m. po no«i osobni vlak v Trbil, Beljak, Celovec, Framcnafemt«, Ljubno, era SsUthal Ausae, Solnograd; ftes Klein Reiflm* v Stejr, v Line, na Dunaj via Amatetten. — Ob 7. uri 5 m. ajutraj oaobni vlak v Trbil. Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-sensfeite, Ljubno, Dunaj; e>s Selathal v Solnograd; cea Amatetten na Dunaj — Ob U. nri 50 m. dopoldan oaobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. nri 2 na popolndn« oaobni vlak v Trbil, Beljak, Celovec, Ljubno; *** Salstbal v Solno« rad, Lend-0*st«in, Zeli ob jeieru, Inomost. Bregenc, Curth. Oenavu, Pari«, em Kloin • Reiflin« v Steyr, Line, Budejevic«, Plaenj, Manjine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago. Lipako, Dunaj via Amatetten. — Proga v Moto mesta ta v Koeevje. Melani vlaki: Ob 6. uri 15 m. ajutraj, ob 12 nri o6 m. popoludne, ob 6. uri 30 m »veder. — Vrtae« v Uubljaao j. k. Proga Is Trbiža. Ob 6. nri 46. m. ajntraj oaobni vlak a Dunaja via Amatetten, ii Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heb«, Marijinih varov, 1'Lnja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Stejra, Auateaa, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franaensfeste, — Ob 11. uri 17. m. dopoludne oaobni vlak a Dunaja via Amatetten, Karlovih varov. Heba, Marijinih varov, Planja, Budejevic, Solnograda. Linca, St«yra, Pariaa, Ganeva, Carina, Bregenca, Ino mosta, Zella ob jezeru, Lend Oaateina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 67 m. popoludn« oaobni vlak a Dunaja, Ljubna, Sabtbala, Beljaka, Celovca, Fransenateate. Pontabla. — Ob 9. uri o m. sve-*>r oaobni vlak a Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Mevege, aaeeta trn Ke-eevja. Melani vlaki: Ob 8. uri IV m. ajutraj, ob 2. uri 32 m. popoludn« ia ob 8. uri 35 m. »veter. — Oaasa Is Ljabljaae d. k v sTasaalfc. Ob 7. uri m, ajutraj, ob t. uri 5 m. popoludne, ob 6. ari 50 m. — Prihod v IJmSUaao d. k. Is Merami**. Oh t. uri 56 m. ajuUaj, ob 11. 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. (1)
St. 4915.
(327)
I. in II. štev., odnosno celi letnik »Ljubljanskega Zvona" 1898 kupi Anton U mak, Brežice, kamor naj se blagovoli ponuditi. (3oo-3)
Spretnega pisarja
vzprejme takoj
dr. Al. Kratit, aJTifoik f Celovcu.
Plača po dogovoru. (299-3)
Išče se
najbolji isvor za nakupovanje kav«, taja, nuna lo keojakai
Nepotrebno iskati! (21—30)
Kavčič & Lilleg v Prešernovih ulicah
dobivata to blago neposredno i« prakmorakib deiel
ter prodajata 1 kiki fine kav« (Santo« Prima po . , 1 ateklenica pristnega Jamnika roma 1 daka pristnega Pecco Souchong caja . 1 palica prav« angleška carska melanss t   teklenica priatnsga Snaga konjaka
gld. 1 -
„ 050 „ 006 „ 0-50 „ 1*40
Razstava prašif^a.
V mastni klavnici v Ljubljani je iu ogled postavljen prašič domioo raja, star 2 lati In taiak 7 eantev. Vzredil ga je g. Jožef Streba v Stranjaki vasi pri Oro-supljam. (311—2)
Jo±a>f Hahm. Miar i LjiMjanl.
Podpisani magistrat mladenčem rojenim leta 1876, 1877, 1878 ia 1880,
kateri stopijo letos v vojaško odnosno ćrnovojniSko dobo naznanja:
1. da ae bo dne 80. t. as. ob 9. nri dopoludne vrtilo trebanje v smislu § 32. vojnega zakonika 1. del pri tukajšnjem uradu v konferenčni sobi. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče, ki izpolnijo letos 21. leto (roj-stveno leto 1878) in toraj letos pridejo prvič k naboru;
2. da so od 18. do 19. t. m. v uradnih urah Imeniki onih mladenloer, kateri pridejo letos k naboru, pri tukajšnjem uradu v pisarni vojaškega referenta vsak* tererau na of led. Kdor opazi kak pogreftek, napačni vpis ali ima pomislek proti zaprošenim ugodnostim ali proti proSnjam za nabor v kraju, kjer prosilec biva, naj le to pismeno ali ustmeno naznani tukajšnjemu uradu;
3. da so od 18. do 19. t. na. v navadnih uradnih urah pri tukajšnjem uradu v piaarni vojaškega referenta Imeniki do-modih in p tujin lota 1880 rojenih u letošnjim lotom t črno vojno sto-plvaih mladeničev na ogled. Pogreški in nedostatki, naj se pismeno ali ustmeno naznanijo tukajšnjemu uradu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 6. februvarja 1899.
St. 6810.
(297-2)
UstanoTa za lojaste sirote.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem podeliti je za tekoče leto
Josip SOhnl-ovo ustanovo za vojaške alrote v zneaku 37 gld. 80 kr.
Prošnje za to ustanovo, do katere imajo pravico uboge sirote vojaškega rodu, naj bodo zakonske ali pa nezakonske, vložiti je sle Ivanca t* ms. pri podpisanem uradu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne* 8. svečana 1899.
Baron Domreieherjeva
iplritna drožna tovarna in rafinerija v Savakem Marofu na Hrvatskem
priporoča svoje
obte sAsat, najboljše ia mnogokrat odlikovana
(Backerhefe). Olavno zalogo sa Ljubljano in deželo Imata Peter Strel, vinski trgovec
li|nbl|ana, na Mcstaean trgu is. S, in Karol I»aiblin 1731-15) ▼ Vegovih u Ur m h St. m.
Zrebailje nepreklicno
tbel8.siarc.1899.
1. glavni dobitek 100.000 kron gj
2. glavni dobitek 25.000 „ ||
3. glavni dobitek 10.000  „ il
Dunajske srečke a 50 fcr. j.c. Mayer v "Ljuhiiaiii.
Ustanovljeno
Brata Eberl  1 ?nerilolifl!isPode
Ljubljana, Frančiškanske uTce 4
Ple«karMka mojstra e. kr. <lrž. in jiiin«' železnic«.
kr. priv.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lako in firnažai
na drolino in na «l«'l>elo.
Velika lzbirka dr. Sohoscfeld-ovib
barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga
vsakovrstnih  ćoplćev za pleskarje, slikarje ln zidarje, itedllnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno pripoioCava si, občinst mi najnovejše, najbolj&o m neprecenljivo sredstvo ta likanje
bobnih tal pod imenom „Rapldol". Priporofiava se tndi ul. občinstvu /.a vue v na* jino stroko BpadujoCe delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
kravate
prodaja
s Alojzij Persche a
mestne hiše. vvkoav**'
Mehanik
Ivan Škerl Opekarska cesta Ji. 16.
Šivalni stroji
po najnižjih oenah. Rlelkle iu t to stroko spadajoča popravila isvrtaje
dobro in ceno. 7 Toinjs gsrolilt t« tofno inriigjrjo.
Anton Preslcer
Sv. Petra cesta it. 8 Ljubljana  Sv. Petra cesta št. 8
priporoča svojo veliko zaloga
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremoč-Ijivih havelokov i. i d.
Obleka po marl ho po najnovejših uaorcih in po najnižjih cenah aolidno in najhitreje izgotovljc
XX XV
Klobuke
najnovejši fapone
priporoča po nizki ceni
J. S. BENEDIKT
na Starem trgu. 7
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne«.
t.
1