Izhaja v Celovcu / Ersch°'nl
P. b. b. • CZ 02Z03086J W
Tiskovina ■ Poštnina plačana pri posti 64290 Tržič
P . n .	...
Koroška osrednja knjižnica "dr.France Sušnik"
Na gradu 1
2390-Ravne na Koroškem - slu
«LOVENSKI VESTHIK. Tarvi.er.tr. 16,	*-9020 Celovee
K
Celovec » četrtek * 22. avgust 2002
štev. 34 (3183) • letnik 57 • cena 0,73 evra
Poplave vplivajo na politično delo Avstrije
SCHÖNE ÖDE	LEPA PUŠČA	BELLA BRULLA
ART GOES MUSEUM ROBERTO PAČI DALÖ
UWE BRESSNIK, REINHARD BLÜH, VERONIKA HAUER, 00NA PEYRER-HEIMSTÄTT HALT * B0RING
IX atastrofalne poplave, ki -l\so pred nedavnem porušile ali močno poškodovale okoli 10.000 hiš, podjetij, uničile mostove, telefonske in električne napeljave, kanalizacije in javno infrastrukturo nasploh, so zadale udarec tudi političnemu delu v državi. Med ljudmi je veliko nevjevolje predvsem zaradi načrtovanega nakupa vojaških letal, ki so po mnenju (verjetno večine) nepotrebna. Davčna reforma, katero so sicer ne preveč navdušeno začeli obljubljati in ki naj bi prinesla nekoliko razbremenitve za davkoplačevalce, se maje. Finančni minister Grasser je že odstopil
ROMANJE TREH DEŽEL
Poziv za mir in spravo
1 leč tisoč ljudi se je minulo V soboto, 17. avgusta 2002, udeležilo 21. romanja treh dežel, ki je tokrat bilo na Višar-jah. Škofje sosednjih škofij, krški škof Alojzij Schwarz, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode ter gostitelj, videmski nadškof Pietro Brollo, so v svojih besedah pozivali k miru in spravi med tremi sosednjimi narodi.
»7. Višarij so vidi Haler« jp bilo geslo romanja. Ta prostranost se je pokazala tako, da je bogoslužje potekalo v štirih jezikih: slovenščini, furlanščini, nemščini in italijanščini. Videmski nadškof Brollo je v svoji pridigi naštel vrednote, ki naj bodo osnova nove Evrope. To so med drugim spoštovanje enakosti in dostojanstvo vseh narodov.
Ljubljanski nadškof Rode je kot najvišji cerkveni dostojanstvenik vse romarje pozdravil in svoja izvajanja strnil v misli, da je Evropa velika družina božjih otrok. Saj kljub vsem razlikam in zgodovinskim hipotekam narode združuje vera v istega Boga.
Celovški škof Schwarz je po utečeni navadi spregovoril v obeh deželnih jezikih in je vernike in škofe povabil na romanje treh dežel, ki bo drugo leto na Koroškem.
Franc Wakounig
od stališča, da je treba za vsako ceno obdržati državni deficit na ničli, njegov »bivši« šef, koroški deželni glavar Haider, pa tega svojega aduta noče dati iz rok.
Posebno iz vrst opozicijskih strank (SPÖ in Zeleni) se množijo napadi zaradi nakupa
letal. Potrebno bo veliko denarja, da bi vsaj malo omilili življenjske probleme prizadetih poplavljencev. Ogorčenje je izzvalo tudi, da naj bi prizadeti dobili povrnjenih »20 do 50 odstotkov utrpele škode« in se sprašujejo, če naj zgradijo 20 odstotkov hiše na novo.
JESENICE/ASSLING CAVE DEL PREDIL/RAIBL/RABEU ARN0LDSTEIN/P0DKL0ŠTER
1.9. - 6.10.2002
Ekološka štafeta, ki te dni teče po vsej Avstriji, je v soboto bila v občinah Dobrla vas, Globasnica in Bistrica, ki so članice Klimatske zveze. Štafeta je nadaljevala v občino Suha in od tam v občino Dravograd v Sloveniji.	Več na strani 4.
SVEČE
22. SLIKARSKI TEDEN od 25. 8. do 31. 8. 2002
NE 25. 8. 2002, 19.00
OTVORITEV: predstavitev sodelujočih, glasbeni program: »No-che Latina« s Carlosom Arria-gada. Kraj: Galerija Gorše pri Vrbniku v Svečah
Med tednom 2 tečaja: Za otroke: KREATIVNA DELAVNICA na temo »Svet barv«; za mlade in odrasle: TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ZAČETNIKE
TO 27. 8. 2002, 19.30 KULTURNO-KULINARIČNI VEČER pri Goršetu (Vrbniku)
SR 28. 8. 2002, 20.00 VEČER JAZZA - Tonč Feinig Jazztett pri Adamu
ČE 29. 8. 2002, 19.00 DOMAČI VEČER S PIKNIKOM pri Martincu
SO 31. 8. 2002 DOPOLDANSKI IZLET V GLINJE ob 19. uri ZAKLJUČEK PRIREDITVE
več o tem: www/kocna.at
PREBLISK
■ Zveni sicer silno krivično, vsaj za tiste, ki niso volili tistih, ki so zdaj »tam zgoraj«. Pa nič ne pomaga, v demokraciji je pač tako, so še hujše stvari na svetu.
Pa vendar si človek ne more kaj, da ne bi vsaj »notranje« zavrisnil od jeze, če na primer politiki imenujejo katastrofalne poplave »malce deija«, če na primer ustvarjajo svojo populistično politiko na račun šibkih in ogrote-nih. Dobro poznajo svojo klien-telo, zato jim ni odveč, da otigo-sajo tiste, ki iščejo po svetu motnost bivanja tudi pri nas, s potencialnimi kriminalci.
Tako sedi v Celovcu mlada tenska iz Nigerije, ki jo hočejo na vsak način spraviti »v domovino«, čeprav ji po njenih izjavah tamkaj grozi zanesljiva smrt. Kako opraviti s svojo vestjo? Enostavno: pač
ne verjameš njenim izjavam, pa je. Kaj se bo zgodilo z njo, ni potem več vatno za nas, ki sedimo lepo na varnem in si ne moremo predstavljati, da so kje tudi drugačne razmere kot pri nas.
In tako so skoraj vsi politiki podvrieni predvsem tistemu noče-
Kar s(m)o volili, s(m)o si zaslužili
lu, da je treba delati tako, kar ti bo zagotovo prineslo glasove na bodočih volitvah. In ker so po oceni (ne le politikov, tudi drugih pesministov) ljudje po naravi slabi, je treba ugoditi njihovi ksenofobiji, če pa ta ni dovolj izrazita, jo je treba pa še malo razpihati. Tako enostavno je to. S. W.
od petka 11., do nedelje 13. oktobra 2002 BERNARDIN - PORTOROŽ
Vse bralce in prijatelje prisrčno vabimo na letošnji izlet v Bernardin - Portorož. Kot vsako leto se bomo tudi letos potrudili, da nam bo lepo in prijetno. Za ples in zabavo nam bo igral TRIO KORENIKA iz Šmihela pri Pliberku.
Cena:	143 € po osebi v dvoposteljnih sobah
29 € doplačilo za enoposteljno sobo
Prijave 0463/514300-40 (Milka Kokot), -14 (Urška Brumnik)
1982, katere podpisnici sta Hrvaška in Slovenija, je po poročanju Hine dejal Picula. Hrvaška je za mimo reševanje problemov v Piranskem zalivu pridobila tudi hrvaške ribiče, kot svoj prispevek mirnemu reševanju pa bi morala to storiti tudi Slovenija, namesto da izziva na način, da slovenske ribiške ladje v kršenju konvencije ZN podpira tudi slovenska policija, je še dejal vodja hrvaške diplomacije.
»Hrvaška ne želi niti enega kvadratnega metra kateregakoli ozemlja, vendar pa bo prav tako odločno branila vsak kvadratni meter svojega ozemlja, v skladu z mednarodnim pravom,« je dejal predsednik odbora za zunanjo politiko hrvaškega sabora Tomac.
Rupel s stališčem, da tudi meja na kopnem sodi v arbitražo, po mnenju Tomca odpira nekatera vprašanja, ki se dotikajo samih temeljev suverenosti tako Hrvaške kot Slovenije, stališče pa bi lahko bilo precedens z zelo negativnimi posledicami za obe državi. Tomac je kot »zelo nevarno«
nega sporazuma o meji, o katerem sta se dogovorila premiera obeh držav Ivica Račan in Janez Drnovšek. »Ta sporazum, glede na to, da ni bil podpisan niti ratificiran, pravno ne obstaja, zatorej bi ga z odstopom od njega na nek način priznali,« je še menil.
Združenje Hrvaški resnični preporod (HIP) pa je v torek pozvalo predsednika hrvaške vlade Račana, naj nepreklicno odstopi, ker je, kot trdi, pri vprašanju Piranskega zaliva »storil nevaren precedens« in pripomogel k incidentom, ki zanikajo hrvaško državno suverenost, še poroča Hina. Kot je v sporočilu za javnost zapisal HIP, je hotel premier Račan s svojim podpisom sporazuma s slovenskim premie-rom Drnovškom »protiustavno in nepooblaščeno odstopiti del hrvaškega teritorialnega morja drugi državi«. Račan je s tem slovenski strani dal argumente za prisvajanje hrvaškega ozemlja, po nepotrebnem obremenil odnose med državama, s svojimi mlačnimi in kapitulantskimi reakcijami pa hr-
SLOVENSKO-HRVAŠKI ODNOSI
Arbitraža sprejemljiva za Hrvaško
Wodilni hrvaški politični V predstavniki so se v torek odzvali na izjave slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki je na ponedeljkovi novinarski konferenci spregovoril o odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Hrvaški premier Ivica Račan je dejal, da bo Hrvaška, če bo potrebno, pristala na arbitražo ali na zamrznitev obstoječega statusa. Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je za hrvaško tiskovno agencijo Hina menil, da je mednarodna arbitraža sprejemljiv način reševanja spora glede meje, če ne bo dosežena diplomatska rešitev na ravni obeh držav. Predsednik odbora za zunanjo politiko hrvaškega sabora Zdravko Tomac pa je izjavil, da bo Hrvaška, dokler ne bo dosežen končni sporazum o meji na morju s Slovenijo, spoštovala mednarodno pravo in branila svojo suverenost do sredine Piranskega zaliva, zavrača pa slovenske pritiske, zlasti stališča, da tudi meja na kopnem spada v arbitražo.
Slovenski zunanji minister Rupel je v ponedeljek med opcijami, kaj storiti za rešitev nastalih zapletov v slovensko-hr-vaških odnosih, omenil zamrznitev obstoječega stanja, ki bi ga lahko razglasili za začasno rešitev, dogovor o začasni veljavnosti parafiranega sporazuma o meji in nenazadnje arbitražo, ki bi zajela celoten sporazum o meji in »se je Slovenija ne boji«, vendar meni, da ta iz več razlogov ni najboljša rešitev. Kot je med obiskom Batine v torek izjavil Račan, »tukaj branimo Hrvaško od poplav, a ubranili jo bomo tudi v Piranskem zalivu tako, da nadaljujemo z izogibanjem incidentom in z aktivnostmi zunanje politike, ker je to v interesu tako Slovenije kot Hrvaške«, je poročala Hina.
Potrpljenje v reševanju problemov meje na morju v Piranskem zalivu se v nobenem primeru ne more interpretirati kot hrvaško slabost, je izjavil hrvaški zunanji minister Picula. »V reševanju mejnih sporov s Slovenijo ima Hrvaška na voljo različne mednarodne instrumente, vendar pa želi Hrvaška ta problem rešiti po diplomatski poti, preden posežemo po njih,« je dejal Picula. »Če ne bo dosežena diplomatska rešitev na ravni obeh držav, je mednarodna arbitraža sprejemljiv način reševanja spora,« je menil zunanji minister.
Picula je tudi spomnil, da Hrvaška za razliko od Slovenije ni v predvolilnem obdobju in da je »do določene meje pripravljena tolerirati ostro predvolilno retoriko v Sloveniji«, zlasti kar se tiče problemov meje v Piranskem zalivu. Do končne rešitve tega mejnega spora se morata obe strani izogibati incidentom in spoštovati začasno mejo na polovici zaliva, kot to določa konvencija ZN o morskem pravu iz leta
ocenil »tezo ministra Rupla«, da bi bilo treba mednarodni arbitraži prepustiti tudi mejo na kopnem, če bo ta zahtevana za določitev meje na morju. »To pomeni dvomiti v mnenje Ba-dinterjeve komisije, po katerem so nekatere republike nekdanje Jugoslavije dobile mednarodno priznanje,« je dejal Tomac. Po mnenju Badinterje-ve komisije iz leta 1991 meje med tedanjimi jugoslovanskimi republikami postanejo mednarodno priznane meje novonastalih držav.
Tomac je prav tako zavrnil nekatera pojasnila slovenskega zunanjega ministra, »ki govori o nekaterih zgodovinskih pravicah, še zlasti pa nekatere obrazložitve, da je Slovenija z nastankom Jugoslavije leta 1945 izgubila del svojega etničnega prostora pri razmejitvi z Italijo in daje to potem argument, da se ta izguba na nek način nadoknadi s hrvaškimi popuščanji«, Tomca še navaja Hina. »Sklicevanje na neke zgodovinske okoliščine, na podlagi katerih bi bilo treba spremeniti mejo, je bil vzrok krvave velikosrbske agresije, katere bistvo je bilo v tem, da Miloševič in velikosrbski agresorji niso priznavali republiške meje kot državne, ampak so zahtevali nove etnične meje,« je menil Tomac.
Tomac je tudi zavrnil nekatere ideje, ki se pojavljajo v hrvaški politiki in medijih, da je treba odstopiti od parafira-
vaško državo in narod privedel v ponižujoč položaj, še zatrjuje HIP.
Stranka Demokratski center (DC) pa od hrvaške vlade zahteva, da se že na naslednji seji v četrtek odreče parafiranemu sporazumu s Slovenijo o meji na morju, je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik DC Mate Granič. »Sedaj je povsem jasno, da je hrvaška vlada nepremišljeno, nestrokovno in brez podpore sabora parafirala ta sporazum ter da nima moči priznati, da se je motila, in se mu odpovedati,« je dejal Granič. Če vlada tega ne bo storila, bo DC v ponedeljek sprožil podpisovanje peticije za razpis referenduma, na katerem bi odločali o odstopu od tega sporazuma. DC ob tem zahteva izredno sejo saborskega odbora za zunanjo politiko kot tudi sabora. Granič je ob tem ocenil, da Slovenija na podlagi parafiranega sporazuma »gradi svojo pozicijo za morebitno začasno rešitev kot tudi za morebitno mednarodno obvezujočo arbitražo«. Rupel govori o hrvaškem morju kot o »federalnem morju«, kar je močna provokacija, na katero se hrvaška vlada ni odzvala, opozarja Granič. Kot netočne je označil tudi Ruplove trditve, da je Slovenija več desetletij kot tudi po osamosvojitvi obeh držav nadzirala celoten Piranski zaliv.
(Po Ljubljanskem dnevniku)
SLOWENINNEN
Gedanken zu Nation, Ethnizität und Geschlecht
r^ie Symbolbildung der sla-LJ wisch- bzw. slowenischsprachigen Bevölkerung nahm - ähnlich wie diejenige der afrikanischen Sklaven - in ihrer mächtigen oralen Tradition ihren Ausgang, die insbesondere bei kultischen Festen erzählt, getanzt und in Szene gesetzt wurde. Dabei spielten Musik und Gesang eine wichtige, gar zentrale Rolle, denn insbesondere diese sollten »eingedämmt« werden. Bezeichnend sind die Verordnungen der Salzburger Synode sowie der regionalen Kirchenräte, die in den Jahren 789 bis 814 die Geistlichen permanent auffordern, das Volk vom dreisten, diffus-brüchigen Singen (»ru-stice«) abzuhalten und sie darauf vorzubereiten, nunmehr (nicht mehr der Göttin?), sondern dem »Kyrie eleison« zuzujubeln - bußfertig, reumütig, bescheiden, ergeben:	nicht
»barbarisch wie bisher, sondern sittsamer« (Cvetko 1991: 11 f.). Es wird ihnen suggeriert, daß sie »Gastsassen« sind, fremd als auch anstämmig. Schutzflehende gewissermaßen, wie Ais-chylos sie beschrieben hat. Oder in zeitgemäßerem Ton: »Borderlands«.
Symbolfigur Maria
Das ursprüngliche Leben der Sloweninnen zeichnete sich dadurch aus, daß sie anfingen, ihre Subordination umzukehren in Affirmation, um von dieser Tatsache aus zu beginnen, jene zu vereiteln. Das, was Luce Iri-garay »Mimesis spielen« nennt. Ihre »Traditionen« gingen analog durch den Synkretismus -die erzwungene Verkoppelung mit Normen und Symbolfiguren der Herrschenden - hindurch, um schließlich ein Symbolsystem aufzubauen, das eine »widerspenstige« Identität und Kollektivität auszudrücken erlaubte. Es scheint eine bittersüße Ironie der Geschichte zu sein, daß sie gerade »Maria« zu ihrer zentralen Symbolfigur erkoren. Maria, die heidnischchristliche Göttin. Immer wieder ragt sie hervor, wie ein Ho-
helied, auch mächtige Wasser, auch Ströme schwemmen sie nicht weg. Primož Trubar, der große slowenische Reformator und Schöpfer der slowenischen Schriftsprache, verfluchte ihr »pilde« und konstatierte verärgert, daß bei den Sloweninnen, diesen »armen Leuten, Maria immer mehr gilt als selbst Gott und Jesus, sein Sohn«. Ein Faktum, das wohl auf ein Symptom der Geschichte verweist. Auf eine Sprache, die noch heute zensiert, verdrängt, verkannt wird und sich dennoch immer wieder bemerkbar macht.
Selbst bei France Prešeren, der als der bedeutendste Dichter der Sloweninnen gilt. Von ihm stammt das vielumstrittene Nationalepos der Sloweninnen, »Krst pri Savici« (Taufe bei Savica), wohl oder gerade deswegen, weil es kein »richtiges« Nationalepos ist. Es fehlt ihm der gehobene, pathetische und heroische Sprachstil. Auch der Held in ihm ist kein Held im klassischen Sinne des Wortes, eher ein »Anti-Held«. Keine Person, die gespalten ist in ein Inneres, das ein »starrglutflüssiges Meer« oder ähnliche »originäre Leeren« birgt, und in eine eindämmende Außenhülle, den Muskelpanzer, der dies Innere einfaßt wie ein Kessel die brodelnde Suppe, die heraus will, wie bei den »Nicht-zu-Ende-Geborenen« (Klaus The-weleit). Kein »Stahlmensch« also, der das Ethos der Herrscher und Führer stärkt. Oder ein Cyborg. Auch kein digitaler Engel oder Dandy, der sich exzentrisch über die Sphäre des Ethnischen oder »volkstümlich Instinktiven« erhebt, und sie dem gnadenlosen Gelächter preisgibt. Gewiß aber einer, der klar das Ausmaß der Verdrängung anzeigt, der alles »Weibliche«, Körperliche, Flutende anheimgefallen ist. Und das ärgert und reizt.
Marija Jurič Pahor,
wissenschaftliche Mitarbeiterin am Institut für Nationalitätenfragen in Ljubljana, lebt und arbeitet vornehmlich in Triest
ZBIRALNA AKCIJA ZVEZE-BANK
Pomoč žrtvam poplave
Poplave, ki so pred dnevi razdejale velike predele Zgornje in Nižje Avstrije, da so številni državljani izgubili vse, so sprožile izjemen val solidarnosti in pomoči. Geslo je bilo: hitra pomoč je najboljša.
V karavano pomoči se niso vključili le zasebniki in država, ampak tudi podjetja. Poslovodja mag. Rudi Urban je prejšnji teden v imenu Zveze Bank kot izraz hitre podpore predal 5000 evrov za žrtve poplav, sodelavci podjetja pa še zbirajo denar za žrtve, ki ga bojo seveda dali v sklad za pomoč.
Zveza Bank je odprla konto in pripravila vplačilnice, da na ta način olajšamo vplačilo podpore.
Konto se glasi: Pomoč žrtvam poplav -
Soforthilfe Hochwasseropfer številka konta: 5.000.90779, bančna štev./BLZ: 39100
I etošnji open air bo gotovo s L posebnimi črkami zapisan v zgodovini SPD »Trta«. Saj po kakovosti, udeležbi, predvsem pa po programski plati z mednarodno udeležbo pomeni dosedanji višek tega festivala, ki mu je tokrat svoj poseben pečat vtisnilo prav vreme. Kar dvebarti je namreč grozil dež, a obakrat jo je prireditelj, tesno, a le, suh in brez komplikacij odnesel.
V petek, 16. 8., se je tik pred začetkom dalmatinske noči nad Žitaro vasjo raznesla nevihta, da so nekateri že računali z najhujšim. A vreme se je le uneslo, z umitega neba je sonce poslalo poslednje žarke in vas je objel mamljiv vonj po okusno pripravljenih brancinih, kalamarih in pleskavicah, ki so jih pekli na prostem. Kdor je prišel malo kasneje, skorajda mize ni dobil več, tako dobro je bil obiskan prvi večer open aira. Ko pa je na oder stopila splitska klapa »More«, je čar Dalmacije in Jadrana dokončno zavladal nad Žitaro vasjo. Ob prijetni dalmatinski glasbi, okusnih morskih špecialitetah in kozarcu plavca, pristnega dalmatinskega črnega vina ter odlični postrežbi je prvi večer minil kot bi trenil.
Sobota, 17. avgusta, je bila namenjena nizozemski skupini »Rock4«, ki je, prikrojeno na rokovski način, pela šansone, popevke in druge glasbene uspešnice. Mislim, da tega pevskega žanra na tako visoki ravni pri nas ne bomo spet doživeli tako kmalu. Jasno, daje občinstvo do zadnjega napolnilo prireditveni prostor. Nizozemski kvartet ni blestel le na odru, ampak se je tudi v osebnem pogovoru izkazal kot sila simpatična in razgledana skupina, ki jo je docela prevzel ambient fa-rovškega dvorišča.
Rock4 so z glasom in gibom navdušili občinstvo
Mojstrski zbor Ljubljanskih madrigalistov
ŽITRAJSKI OPEN AIR 2002
Nepozabni večeri petja in kulinarike
Splitska kapa »More« je prinesla dah Jadrana
Zaključek in koncertni višek open aira pa je bil »zborovski festival« v nedeljo, 18. avgusta. Ta večer je bil obenem most do tridesetletnice obstoja, ki jo bo Moški pevski zbor »Trta« slavil letos decembra s koncertoma v pliberškem Kulturnem domu in v žitrajskem KUMST-u.
V pozdrav in za začetek je zapel slavljenec, MoPZ »Trta«, potem pa je oder prepustil zborom »Die Rosentaler«, vo-
kalnemu ansamblu »Kärnten«, Kvintetu Smrtnikovih fantov in Ljubljanskim madrigalistom. Poslušalci, tokrat je bila največ-ja udeležba, so očitno uživali ob ubranem in kakovostnem petju posameznih skupin, ob pestri glasbeni literaturi, predvsem pa jim je bilo v zadoščenje, da so nastopajoče skupine svoje spoštovanje in pevski poklon pred pesmijo naroda soseda izrazile tako, da so pele pes-
mi v obeh deželnih jezikih. Za ta plemenit korak, ki v tej deželi še vedno ni samoumeven ali del vsakdanje normalitete, je sodelujočim zborom treba izreči priznanje. Pa tudi prireditelju, ki je znal in vedel izbrati takšne skupine, ki so zavezane načelom visoke pevske kulture in kulturnega sožitja v deželi. Pri tem pa ne smemo pozabiti povezave in pozdravov, ki so vsi, in to na zavidljivo visoki ravni, bili opravljeni v slovenščini in nemščini.
Ne da bi vrednotili ali ocenjevali posamezne zbore, pa le velja, da je nastop Ljubljanskih madrigalistov bil vrhunec koncerta. Zmagovalci letošnjega mednarodnega zborovskega natečaja »Porcia« v Špitalu ob Dravi in dobitnik številnih drugih nacionalnih in mednarodnih tekmovanj je tudi v Žitari vasi, pod milim nebom, odprl vrata v višjo zborovsko sfero. Najsi je to bila koroška narodna ali umetna klasična pesem, zvenela je dovršeno in izpiljeno.
V Žitari vasi so z open airom lahko sila zadovljni. Vse je teklo kot po maslu, celo vreme se je uklonilo društvenim načrtom in med prireditvami samimi ni več sitnarilo. SPD »Trta« je open air izpeljalo mojstrsko, kar pri tako obširni pevski in kulinarični ponudbi, skoraj petdesesetih prostih sodelavcih ter brezhibni postrežbi, predvsem pa pri zahtevni tehniki, ki jo je upravljal Aleksander Lomšek, zahteva strokoven menedžment. Udeležna na open airu je bila velika, razveseljivo pa je, da so se prireditev udeležili tudi predstavniki občine z županom Jakobom Straussom, podžupanom Jozom Habemikom in kulturnim referentom Hanzi-jem Slanitzem na čelu. Med poslušalci so bili tudi predsednik SPZ Gustav Brumnik, predsednik NSKS Bernard Sadovnik, poslovodja SPZ in tajnik KKZ, Janko Malle in Nuži Tolmajer in župni upravitelj dekan Peter Sticker.
Na zborovskem festivalu je povezoval kolega Roberto Mrkun.	Franc Wakounig
ČRNA NA KOROŠKEM
Pohod po poteh Koroškega bataljona
Tradicionalnega pohoda v spomin odpora proti okupatorju v času NOB na področju občine Črna na Koroškem se je v soboto, 17. avgusta udeležilo blizu sto članov tukajšnje in borčevskih organizacij Mežiške doline ter njihovi svojci in znanci. Pohod so poimenovali Po poteh Koroškega bataljona, ki so mu nudili varnost bujni gozdovi in partizanske kmetije v okolici Črne, med Smrekovcem, Peco, Olševo in Raduho. Značilnost pohodov, ki sojih vpeljali kmalu po koncu druge svetovne vojne, je tudi spremenljivost poti, tako da pohodniki spoznajo vedno nekaj novega; tokrat so prehodili 24 kilometrov gozdnih poti po gorski dolini Bistra in se vračali preko Ludranskega vrha.
Organizatorji so znova lepo poskrbeli za okrepčila in razpoloženje pohodnikov, ki smo v svežem jutru zajtrkovali grum-pe, rženi kruh in pogačo pred partizansko domačijo Hlipovec (850 m), ter v razgreta telesa sprejemali domači šnops. Pri domačiji Lah (960 m), s partizanskim imenom »Pri strganem jopiču«, kjer so bili štirje sinovi partizani, a se eden ni več vrnil, oče pa je zbolel v ta-
S pohoda Koroškega bataljona ...
borišču Dachau in za posledicami kasneje umrl,n je pohodna karavana podoživela vojne dni. Okrepčani in očarani z razgledom na bližnje gore in doline smo pot nadaljevali po gozdu. Pričele so se stranpoti gobarjev, saj tej strasti težko ubežiš.
Srnjakov golaž je teknil ob zvokih harmonike na Pudgar-skem, kjer je postalo druženje živahno, pozdravil pa nas je tudi podžupan Erih Kurnik.
Nedaleč naprej smo se ustavili pri Končnikovi domačiji (1000 m), s partizanskim imenom »Na hribru« ter pot nadaljevali proti znameniti Najevski lipi. Le streljaj naprej, pod gozdom opominja spominsko obeležje na žrtve vojne. Tu so pohodniki položili cvetje v spomin na vojno grozodejstvo, vodja pohoda Kotnik Salvatore pa je opisal takratne dogodke. Ostali so le še kamniti ostanki požgane
... in ob družabnosti
Podbržnikove hiše, v kateri sta zgorela ranjena partizana, ki so ju nemški vojaki januarja 1944 tam našli in živa vrgli v ognjene zublje. Gospodarja Žepa in ženo Mojco, ki sta med prvimi nudila zatočišče partizanom, k njim pa sta šla oba sinova, pa so ustrelili v bližini Najevske lipe. Žalostno spominjanje je spremljala nevihta, ki je pohodnike prala še del poti. Ustavili smo se še pri partizanski kmeti-
ji Kogelnik in bili znova deležni okrepčil. Nadaljevali smo po strmi poti proti partizanski Črni, ki je med okupacijo imela cestno označbo z opozorilom o nevarnem partizanskem območju; sprejel nas je župan Črne Franc Stakne, ter pohodnike povabil na, prav tako tradicionalni, pasulj. Pohodniki so si ob koncu obljubili ponovno snidenje.
S. Š.
tri poti in Štiri prvine
Pri Hemi o vodi in njeni mistiki
Pesem in glasba: Janez Gregorič, Waltraud Russegger, Fabjan Hafner (z leve)
Qedki so kraji in mesta, ki bi l\bili bolj primerni za kulturno in zgodovinsko-znanstveno ter meditacijsko-umetniško potovanje iz preteklosti skozi sedanjost v prihodnost kakor je to Hema nad Globasnico. Že dolgo pred Kristusovim rojstvom in našim štetjem so tu, na tem kamenitem stožcu, postavili ljudje svetišča in hiše, v zgodnjem srednjem veku in pozneje pa več cerkva, med drugim katoliško in ariansko, ki sta določen čas bili simbol ekumenskega sožitja ver.
A čas in ljudje so storili svoje in nekdaj obljuden kraj je zarasla gošča, ostanke poslopij pa so okolišnji prebivalci uporabili za gradnjo svojih domovališč. Od nekdanje krasote so ostali le temelji in posamezni deli zgradb, cerkvenega inventarja in kipov, ki so v teku izkopanin prišli na dan.
O pomenu antične naselbine na Hemi in o njeni velikosti je znanost danes zelo dobro poučena.
Zdaj na vrhu griča stoji priljubljena romarska cerkev, menda je to eden od krajev, ki izžarevajo močno pozitivno energijo. Le za lučaj oddaljena in nekoliko niže se odpira votlina sv. Rozalije z znano zdravilno vodo.
In prav voda je bila osrednja tematika letošnjega kulturnega dogodka »trivium-tri poti-drei wege«, ki sta ga v sredo, 14. avgusta 2002, v večernem mraku priredila pri Hemi globaška fara in Slovensko kulturno
društvo Globasnica. Prireditelja dogodka sta si za naslednja štiri leta naložila zahteven program, saj hočeta v središče pozornosti, izražanja in umetniškega ustvarjanja postaviti štiri osnovne prvine: vodo, ogenj, zemljo in zrak.
Letos je bila na vrsti voda, kar je predvsem ob sočasju s katastrofalnimi poplavami po Avstriji in ostali Evropi prireditvi nedvomno dalo dodaten dramatičen navdih.
Kulturni dogodek na Hemi se je začel z obhodom izkopanin, ki ga je vodja izkopavanj Franz Glaser obogatil s strokovno razlago. Potem se je vsa »karavana« podala v cerkev, kjer sta Rudi Benetik in Karl Vouk pripravila inštalacijo oz. likovno razstavo na tematiko »voda«. Ta prvina odžeja, ruši, ozdravlja in uničuje, očiščuje,
je simbol odrešenja in strah ter trepet ljudi. Apsida božjega hrama je postala oder kulturnega sporeda, ki so ga oblikovali Franz Glaser (Voda v kultu in mitu), pesnica Maja Haderlap in pesnik Fabjan Hafner, kitarist Janez Gregorič in pevka Waltraud Russegger. Slednja je številno občinstvo očarala s prekrasnim glasom in s čudovito izgovorjavo, čeprav je prvič pela slovenske pesmi, ki jih je uglasbil Janez Gregorič.
Seveda je bil tudi kulturni spored fokusiran na vodo in na minljivost (panta rei - vse teče), vizualno-tonski zaključek pa je bil kratek film »Mokra voda« Ivana Klariča, projiciran na zunanjo steno cerkve.
Po zaključenem sporedu je množica obiskovalcev le počasi »odtekla« z vrha Heme, kajti Globašani so pod košato lipo pripravili postajo prigrizka, pogovora in pomenka. Obiskovalci so priložnost seveda primerno izrabili.
Franc Wakounig
PLANINSKO DRUŠTVO
Spet studenčnica na Bleščeči
Qred dnevi je po osmih mese-I cih iz vrelca pri Solnicah na Bleščeči spet privrela težko pričakovana voda. Končno imamo spet normalne razmere pri upravljanju koče z vodo iz Solnic. V minulem sušnem obdobju nam je vodo dobavljal prizadevni dežumik Toni Valentinitsch s svojim terenskim vozilom, za kar smo mu neizmerno hvaležni.
Voda pri Solnicah ni navadna voda, pač pa zelo čislana studenčnica, ki so jo domačini že od nekdaj uporabljali za zdravje, zlasti pri težavah s prebavo. Tudi danes jo ljudje radi pijejo in v posodah nosijo v dolino v zdravstvene namene.
Vsesplošno je danes velik problem najti čisto studenčnico. Večina vrelcev je zajetih, kar pa jih je še, so večinoma onesnaženi. Ko je zmanjkovalo vode na Bleščeči, so bili domačini prisiljeni, voziti se ponjo k bolj oddaljenim krajem, kot na primer k vrelcem pri Sedmih studencih pod Korenskim sedlom. Vrelec pri Solnicah je prvič usahnil leta 1993, ko so prevrtali cestni predor skozi Karavanke. Od takrat naprej imamo vsako leto težave s pomanjkanjem vode. Kakšna sreča, da jo sedaj spet imamo.
Naj omenimo še novo pridobitev. Pred kratkim smo si za kočo nabavili agregat in električni sesalnik za prah za še bolj učinkovito snaženje naše koče. Agregat seveda lahko tudi služi drugim dejavnostim, ki bodo koristile pri vzdrževanju koče. L. U.
CELOVEC
Novo nadstropje za Študijsko knjižnico
l/rinčno se je le zgodilo. Dol-l\goletna želja uslužbencev in uporabnikov Slovenske študijske knjižnice v Mladinskem domu po dodatnih prostorih se bo kmalu uresničila. Z dograd-njo (del poslopja bodo zvišali za eno nadstropje) so pričeli sredi julija in bo predvidoma končano do sredine ali vsaj do konca oktobra. Kot je vsem uporabnikom te osrednje knjižnice znano, je bilo tam zelo utesnjeno, knjige in revije pa so se že kopičile na hodniku, študij je bil otežen. Knjižnica
bo v kratkem imela sodobne prostore, ki bodo dovoljevali nemoteno delovanje in nudili optimalne študijske pogoje za vse obiskovalce. Dogradnjo so finančno omogočili: Zvezno
ministrstvo za šolstvo, Urad zveznega kanclerja, Šolsko društvo, nekaj sredstev pa je tudi iz jubilejnega plebiscitnega daru.
M. Š.
Dogradnja novih prostorov je v polnem teku	Foto: Štukelj
A d 1L do 24. avgusta 2002 se po Avstriji giblje tako imenovana eko-štafeta v podporo klimatske zaščite in skrbnega in trajnostnega ravnanja z naravo. Od gospojnice, 15. avgusta, pa do sobote, 17. avgusta 2002, je štafeta tekla skozi Koroško. V občinah, ki so članice Klimatske zveze (Klimabündnis), med njimi Dobrla vas, Globasnica, Bistrica nad Pliberkom ter Suha, ki se pripravlja na članstvo, so bile številne informacijske prireditve, strokovna srečanja in športne prireditve. Njihov namen je bil prebivalstvo seznaniti s cilji in smotri štafete in Klimatske zveze.
Prva postaja v Podjuni je bila Dobrla vas. Pred samostanom je udeležence štafete z mag. Christianom Samhoferjem, poslovodjem Koroške klimatske zveze na čelu pozdravil občinski referent za kulturo in okolje mag. Rudi Vouk. Na njegovo pobudo je letos vigredi občina Dobrla vas postala članica Klimatske zveze. Od tu so se štafetovci, mnogi na kolesih in kotalkah, podali v Globasnico in potem na Bistrico.
EKO-ŠTAFETA V PODJUNI IN DRAVOGRADU
Prebivalstvo je navdušeno sodelovalo
Referent Rudi Vouk s hčerkama
Končna postaja podjunske štafete pa je bila v Dravogradu v Sloveniji. Vlogo povezovalca je simbolično prevzela občina Suha, neposredna soseda dravograjske komune, ki v okviru priprav na pristop Slovenije k EU zavestno podpira ekološko
ozaveščanje občanov ter s tem krepi temelje trajnostnega gospodarjenja kot enega od temeljev človeku in okolju prijazne politike. Na poti z Bistrice v Dravograd je udeležence pral dež, potem pa jih je sušilo toplo poletno sonce.
Na vseh postajah so domačini v knjigo sporočil mogli vnesti svoje predloge, kritike, pripombe in želje za izboljšanje življenskih pogojev in okoliščin na tem našem edinem planetu, ki mu pravimo tudi »modri planet«.
Na cilju štafete, to je 24. avgusta 2002 na Dunaju, bojo knjigo sporočil kot popotnico za ekološko konferenco Združenih narodov v Johannesburgu predali dr. Moltererju, pristojnemu ministru za okolje in kmetijstvo.
Pri eko-štafeti sodeluje nad 50 občin, nad 30 članic trans-faira, to je svetovne trgovske mreže, ki se bori in trudi za pravične cene izdelkov iz dežel v razvoju in za izboljšanje socialne stvarnosti ljudi v tako imenovanem tretjem svetu.
Klimatska zveza pa je globalno partnerstvo za zaščito
svetovne klime med mesti iz dvanajstih držav in indigenimi (to je indijanskimi narodi) iz območja reke Amazonke. Članice so se obvezale, da bojo do leta 2010 prepolovili CO2 emisije in da bojo aktivno pomagale pri ohranitvi deževnega pragozda v porečju Amazonke.
Eko-štafeta je med prebivalstvom naletela na zelo dober odmev, posebno pa v občinah, ki so članice Klimatske zveze in so se temu primerno dobro pripravile na obisk štafete. Drugače kot V Globasnici, na Bistrici in na Suhi, kjer so župani in občinska predstojništva skorajda polnoštevilno sodelovala pri štafeti in bila ponosna, da so včlanjeni v Klimatsko zvezo, je Dobrla vas bila neslavna izjema. Od občinske vlade se je edinole referent Rudi Vouk udeležil štafete in tako branil in rešil čast občine.
Je že pač tako, da je Klimatska zveza zelo pisana stvar, in da v njej prevladujejo žive barve, ne pa rjava.
Franc Wakounig
PRI PUŠNIKU V LOČAH
Praznik ovčje kulinarike
II /I inulo nedeljo sta v Ločah IVI ob Baškem jezeru Joško in Erika Vrolich priredila že tradicionalni praznik ovčje kulinarike pod imenom Vse okrog ovce. Vse sicer ni bilo, ker so manjkale razstavne ovce in tudi marsikak ovčji izdeleki, vse pa je pomenilo v kulinaričnem smislu. Zadovoljni gosti so bili
jem. V nedeljo je bil na vrsti sardinijski recept, ki vsebuje rožmarin in vino. Obakrat je bila priloga na poseben način pripravljena polenta s parmezanom, grobim poprom, ohlajena in potem pogreta na žaru. Ob tem so lahko uživali še znameniti bovški sir in pili odprto furlansko rdeče vino.
Joško Wrolich se z vzrejo ovac ukvarja že dolga leta. Zanje ga je navdušila žena Erika (Podnarjeva iz Slovenjega Plajberka). Goji pasmo jura, prav tako kot Longo mai v
Organizatorja ovčje kulinarike Erika in Joško Wrolich
postreženi z ovčjo pečenko, klobasami, čevapčiči in pleskavicami, s kotleti in fileji, z ovčjo enolončnico ter ovčjo juho.
V petek zvečer sta gostom gostitelja pripravila ovco na hebrejski način, kar pomeni le meso, osoljeno z morsko soljo in premazano z olivnim ol-
lobniku nad Železno Kaplo. Ta pasma je značilna po mesnatosti in odlični kvaliteti. Vse letošnje kulinarične specialitete so bile iz lastne proizvodnje.
Zdaj že sedemletna tradicija se bo nadaljevala tudi prihodnje leto sredi avgusta. Ne zamudite je!	J. R.
Vabilo na družabno srečanje na Bleščeči
Slovensko planinsko društvo Celovec vabi v nedeljo, 1. septembra, člane in prijatelje društva na družabno srečanje v obnovljeni koči na Bleščeči. Pričetek ob 14. uri. Za pijačo in jedačo ter prijetno počutje bo poskrbljeno. S planine so možni krajši izleti: na bližnjo Arihovo peč /1054 m) s Pušnikovo kočo, k Schnattlerjevi lovski koči (1300m) in še naprej po panoramski cesti do prepadnega roba s pogledom v divje severno ostenje Komnice ... Najugodnejši pristop na planino je s Kopanja/Kopain izpred gostilne Sticker (parkirni prostor).
Prisrčno vabljeni!
VELIKA GOSPOJNICA NA OTOKU
Slovenska maša privabila množico romarjev
Qega, da na veliko gospojnico, J to je 15. avgusta, poje ho-diški cerkveni zbor pri slovenski maši v cerkvi na Otoku, izvira iz tistih časov, ko je ta lepa Marijina božja pot bila še pod hodiškim zvonom. Takrat, in še
ne dolgo od tega, so ti kraji bili v celoti slovenski. Zdaj pa je maša na gospojnico edina slovenska v letu. Rimljani bi temu rekli: tempora mutantur!
Slovensko mašo je tudi letos bral Lovro Kasel, župnik ho-diški. V pridigi je počrtal lik Marije, matere božje.
Na koru je ob spremljavi prijateljskega organista Wilfrieda Abtmayerja prepeval hodiški cerkveni zbor, ki ga vešče in zavzeto vodi Tomaž Sabotnik. Petje, zdaj mogočno in postavno, zdaj mirno in zadržano, a
SLOVENIJA
Mladi
rokometaši
evropski
podprvaki
Qlovenska mladinska roko-J metna reprezentanca je na evropskem prvenstvu v poljskem Gdansku v velikem finalu morala priznati premoč do-mačh rokometašev, ki so zmagali z 29 : 25 (Poljaki so naše rokometaše s 23 : 20 premagali že v predtekmovanju). Zanimi-
TRIO
OSENIltA
m		
		UtfM r,V' 4j
V B1LČ0VSU PRI »MIKLAVŽU«
Vesel vaški semenj
f\b cerkvenem prazniku ali semnju v Bilčovsu je podjetni »Miklavž«, Hanzi Ogris-Ogi, pripravil kar tri glasbene prireditve. V nedeljo je pod naslovom Veselo v dan (Frühschoppen) kot se spodobi za začetek igral slovenski »Trio
Korenika« iz Šmihela (na sliki) in odlično zabaval goste na obširni gostilniški ploščadi. Po dopoldanski maši so bili gostje ravno prav lačni za kosilo in marsikdo si je privoščil »Miklavževe« specialitete. Isti dan zvečer je s swingom, bluesom,
jazzom in gospelom nastopil Charintia Swing Combo, v ponedeljek pa pod motom Veselo v večer (Dämmerschoppen) še skupina Die Clausthaler. Ob prireditvah so kramarji na stojnicah pridno ponujali svojo spominsko in poletno robo. »Mikavževe« prireditve so bile vsekakor prijetna osvežitev v sicer nekoliko mrtvi kulturni ponudbi.
J. R.
22. SVEŠKI SLIKARSKI TEDEN
Postal je simbol prekomejnih stikov
To nedeljo, 25. avgusta 2002, I ob sedmih zvečer se bo v galeriji Gorše pri Vrbniku pričel že 22. sveški slikarski teden.
Začetki tedna segajo v dobo hladne vojne, blokovske razdelitve sveta in ko je Jugoslavija še bila naša južna soseda. Takrat je, globalno gledano, ta teden bil bilka upanja v boljšo prihodnost. Bil je signal, ki je razdeljenemu svetu nazorno pokazal, kako je v mikrokozmosu alpsko-jadran-skega prostora mogoče postaviti na noge projekt, ki presega jezikovne in narodne meje, predvsem pa, kar je takrat bilo zelo važno, tudi družbene sisteme. Resnici na ljubo je treba ugotoviti, da so takrat, ko je vzdolž železne zavese na obeh straneh vel hlad nečloveške ideološke in politične trme,
vselej zelo ubrano, je slovesni maši dalo pečat pravega ljudskega romanja, ki sta ga zaključna Marijina pesem in pa številna udeležba še dodatno podkrepila. Letos je k slovenski maši prišla zelo velika množica romarjev. Razveseljivo je, da njihovo število iz leta v leto raste in da pridejo res iz vseh krajev slovenskega ozemlja na Koroškem.
Po maši pa je v okolišnjih gostilnah močno zavzenela tudi slovenska pesem.
wafra
vo je, da so se v polfinale poleg Poljske in Slovenije uvrstili še ekipi Jugoslavije in Makedonije, kar kaže na to, da se najboljši moški rokomet igra v nekdanji Jugoslaviji. V polfinalu je Slovenija po dveh podaljških s 37 : 36 premagala Jugoslavijo.
prav na stičišču treh narodov in treh držav v osrčju Evrope bile meje odprte in so se prekomejni stiki krepili in množili.
Pri tem je prav sveški slikarski teden nedvomno opravil pionirsko nalogo, saj je kar v dvojnem pomenu bil enkraten: najprej to, da je cel teden združuje likovne umetnike iz Avstrije, Slovenije in Italije, drugič pa, ker je njegov nositelj majhno vaško društvo slovenske narodne skupnosti na Koroškem, SPD »Kočna«. Najbrž se nedvomno prav v tem skriva tista receptura, ki ta teden že 22 let ohranja pri življenju.
Začel se bo letošnji slikarski teden torej v nedeljo, 25. avgusta, ob sedmih zvečer. Na njem bojo sodelovali naslednji umetniki:
Iz Italije prideta: Jana Pečar iz Trsta, mlada in impulzivna psihologinja z umetniško žilico in Benečan Pope.
Iz Slovenije se bo tokrat slikarskega tedna udeležila samo ena umetnica. To je znana Breda Varl, ki se hoče posvetiti izključno samo slikanju.
Zato pa bojo iz Avstrije sodelovali kar trije umetniki: Uwe Bressnik, ki je že sodeloval pri akciji Sollbruchstellen -Prelomnice celovškega Uniku-ma, Niclas Anatol Walkensteiner in avtodidakt Hanzi Mleč-nik. Naš rojak iz Sel bo slikal akte in še išče osebe, ki bi mu bile za model.
Dodatne ponudbe
Od vsega začetka se je sveški slikarski teden ponašal s pestrim okvirnim kulturnim sporedom, ki ga je po večini oblikoval takratni Moški zbor »Kočna«. Kaj kmalu pa je bila zaznavna tudi potreba po razširitvi ponudbe tedna. V društvu so pokazali posluh za ta razvoj.
in danes ta dodatni spored zaobjema kreativno delavnico za otroke, tečaj slovenščine za mlade in odrasle ter večerne kulturne termine, ki segajo od kulturne kulinarike preko jazza do večernega piknika.
Kreativna delavnica
Od torka do petka med 9. in 12. uro na tematiko »Svet barv« v stari šoli. Delavnico vodita Andreja Lepuschitz in Snježana Rehak-Višnjič. Stroški za tečaj znašajo 12 evrov
Tečaj slovenščine
Tečaj v stari šoli se prične v ponedeljek, 26. avgusta 2002, ob 16. uri, vodi pa ga mag. Andreja Sturm. Tečaj traja dnevno dve uri (do 18. ure) in je namenjen mladim in odraslim. Stroški za tečaj znašajo 20 evrov za odrasle, 10 evrov pa za mlade in študente.
Degustacija vin
V	torek, 27. avgusta, je ob 19.30 na sporedu res kultumo-kulina-rična poslastica. Podjetni vinogradnik Damjan Podveršič iz zamejskega Steverjana v Goriških Brdih bo pri Vrbniku (galerija Gorše) pripravil predavanje z diapozitivi o brajdi in degustacijo vin, navrh pa bo sledil družabni večer. Kdor ljubi dobro in vrhunsko kapljico, tega večera ne bo zamudil.
V sredo, 28. avgusta, se bo ob 20. uri pričel pri Adamu večer jazza s Tonč Feinig Jazztettom.
V	četrtek, 29. avgusta, ob sedmih zvečer je pri Martincu v Svečah domači večer s piknikom. Društvo Projekt Beton vabi na jagnje na žaru. In v soboto, 31. avgusta, pa se ob 9. dopoldne odpeljejo iz Sveč v Glinje, odkoder se z brodom in peš podajo h cerkvici v Humčah.
Zvečer ob sedmih zvečer pa bo v Adamovi dvorani zaključek slikarskega tedna.
Franc Wakounig
PRIREDITVE
PETEK, 23. 8.________________
CELJE - Mohorjeva
20.30	Komorni orkester Dunajskih simfonikov, dirigentka Karen Kamenšek, solistka Mojca Zlobko-Vajgl, harfa
PLIBERK, kavarna Pazzo
20.30	Vernisaža slik na keramiki; razstavlja Izidor Stern; kulturni spored Stefan Thaler trio
SOBOTA, 24. 8._______________
GLOBASNICA, na gori sv. Heme
15.30	»Ad fontes-k izvirom-Quellen suchen«. Spremstvo na duhovni poti in meditacijski stezi -
v slovenskem jeziku
GLOBASNICA, na gori sv. Heme
16.00	»Ad fontes-k izvirom-Quellen suchen«. Spremstvo na duhovni poti in meditacijski stezi -
v nemškem jeziku
NEDELJA, 25. 8.______________
LIBUČE, v šotoru
09.30	Sv. maša, nato nastopa godba na pihala Libuče, ob 14. 30 kulturni program
SVEČE, galerija Gorše - SPD Kočna
19.00	Otvoritev 22. slikarskega tedna. Predstavitev sodelujočih; glasbeni program: latinsko-ame-riška glasba »Noche latina« s Carlosom Arriagada
TOREK, 27. 8.________________
SVEČE, pri Goršetu - SPD Kočna
19.30	Kulturno-kulinarični večer
SREDA, 28. 8.________________
SVEČE, pri Adamu - SPD Kočna
20.00	Večer jazza - Tonč Feinig Jazztett
ČETRTEK, 29. 8.	_______
SVEČE, pri Martincu - SPD Kočna
19.00	Domači večer s piknikom
PETEK, 30. 8.________________
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel
20.00	»Ukrončena trmoglavka«. Gostuje lutkovno gledališče iz Splita
SOBOTA, 31. 8._______________
GLOBASNICA, na gori sv. Heme
15.30	»Ad fontes-k izvirom-Quellen suchen«. Spremstvo na duhovni poti in meditacijski stezi - v slovenskem jeziku
GLOBASNICA, na gori sv. Heme
16.00	»Ad fontes-k izvirom-Quellen suchen«. Spremstvo na duhovni poti in meditacijski stezi - v nemškem jeziku
SVEČE, galerija Gorše - SPD Kočna
19.00	Zaključek 22. slikarskega tedna
GLOBASNICA, farna dvorana
20.00	»Sneguljčica». Gostuje lutkovno gledališče iz Splita
NEDELJA, 1. 9.________________
ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - SPD Zarja
11.00	Lutkovna predstava »Sneguljčica«; gostuje lutkovno gledališče iz Šplita »Museum-Museo-Muzej» je akcija UNIKUM-a v okviru projekta »Schöne Öde -
Lepa pušča - Bella Brulla«
12.30	Odhod avtobusa iz Celovca, univerza, parkiriščejari menzi
13.15 Odhod avtobusa iz Šentjanža, k & k
13.15 Odhod avtobusa iz Beljaka, zapadni kolodvor
14.00	Domovinski muzej Podklošter, vernisaža
16.00	Rudarski muzej Rabelj, vernisaža
19.00	Gornjesavski muzej Jesenice, vernisaža z glasbeno-vizualnim nastopom Roberta Pači Dala; prispevek (vključno vožnja, osvežitev in vstopnine);
15,- €; prijave unikum@uni-klu.ac.at ali tel.: 0463/2700-9712
PONEDELJEK, 2. 9.____________
ŠENTJAKOB, Regionalni center
18.00	Ustvarjanje z glino I.del. Vodi Rezi Kolter; prispevek za tečaj: € 37, (za I. in II. del) + materialni stroški; prijave do 28. 8. 2002
SOBOTA, 7. 9.________________
GLOBASNICA, na gori sv. Heme
15.30	»Ad fontes-k izvirom-Quellen suchen«. Spremstvo na duhovni poti in meditacijski stezi - v slovenskem jeziku
GLOBASNICA, na gori sv. Heme
16.00	»Ad fontes-k izvirom-Quellen suchen«. Spremstvo na duhovni poti in meditacijski stezi - v nemškem jeziku
BILČOVS, gostilna Koren -Enotna lista Bilčovs
20.30	Poletna veselica Enotne liste Bilčovs. Igra ansambel Rosa
NEDELJA, 8. 9._______________
ŠENTJANŽ, k & k -»SPD Šentjanž«
10.00	Vaški praznik. Program: otroški boljši trg, glasba, zabava, jedača, pijača, tombola, igra za otroke in odrasle
SLOVENSKI
VESTNIK
PRAZNUJEJO: Mici Mohor iz Srej pri Škocijanu - 40. rojstni dan; Ljudmila VVernig in Terezija Weiler iz Dobrle vasi - rojstni dan; Ivanka Kordež iz Podjune - rojstni dan; Hanzej Lipnik v Klopinju - rojstni dan; Ljudmila Smrtnik iz Kort - rojstni dan; Rosa Kumer iz Lepene - 90. rojstni dan; Hanzi Lutnik iz Zvabeka - rojstni dan; Alojzija (Jreibl iz Zgornjih Gorič - rojstni dan; Patrik Lausegger iz Celovca - rojstni dan; Mirko Isopp iz Škocijana - 60. rojstni dan; Marija Omota iz Šentjakoba - 60. rojstni dan; člani društva upokojencev Šentjakob: Marjana Müller, Adolf Ot-
towitz in Mici Krautzer - rojstne dneve; Sandra Kopašic iz Železne Kaple -rojstni dan; Ludvik Tomaschitz iz Železne Kaple - okrogli življenjski jubilej; Rajmi Ojster z Obirskega - 75. rojstni dan; Mirko Čušin iz Črgovič - 70. rojstni dan; Zofi Kurnik iz Železne Kaple -50. rojstni dan; Marija Žele z Doba -rojstni dan; Jože Partl z Bistrice - rojstni dan; Šimi Ogris z Tue - rojstni dan; inž. Peter Kuchar iz Železne Kaple - rojstni dan; Kristijan Zeichen s Korena - rojstni dan; dr. Štefan Jelen iz Železne Kaple - rojstni dan; prof. dr. Ludvik Karničar z Obirskega - rojstni dan
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Skavtsko srečanje na Višarjah
Srečanje ob praznovanju 50-letnice skavtstva v zamejstvu in 80-letnice skavtskega gibanja na Slovenskem
Datum:	nedelja, 25. 8. 2002
Kraj:	Svete Višarje
Prireditelji: Slovenske skavtinje in skavti iz Italije (SZSO), avstrijske Koroške (SKSS) in slovenske Primorske (ZSKSS)
Program: 11:00 - glavni zbor; 12:00 - sveta maša; 15:00 - taborni ogenj. Vabljeni so aktivni in nekdanji skavti ter vsi prijatelji skavtskega gibanja.
Prijave sprejema dipl. inž. Peter Krištof, tel.: 0676 83555404
Prodajamo:
Stanovanje v Celovcu
Krassnigstr. 36 površina: 125 m2 + terasa + 2 garaži;
5 sob + kopalnica + WC_______
obrnite se na:
ZVEZO BANK, Dl Johann Čertov, tel. 0463 51 23 65 - 66, e-mail: johann.certov@pzb.at
www.zvezabank.at
Za delo v prodajnem salonu pohištva v Celovcu iščemo
komunikativne in samostojne sodelavce:
1.	Prodajalca/prodajalko (svetovalec/sodelavka pri prodaji notranje opreme)
2.	Poslovodjo/poslovodkinjo
Zaželene izkušnje s prodajo pohištva, uporabno znanje programov Word, Excel in uporabe interneta.
Tehnična izobrazba je prednost.
Prav tako iščemo partnerje za montažo pohištva pri strankah!
Prošnje pošljite na naslov uredništva v 8 dneh pod šifro »AKRON«.
Slovenska študijska knjižnica v
Celovcu obvešča uporabnike, da bo zaradi gradbenih del od 8. 7. do predvidoma 30. 9. 2002 zaprta.
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore 12 sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71 e-mail: sonja.wakounig@slo.at
UREDNICA
Sonja Wakounig...............................(-50)
Tajništvo.......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ..............Milka Kokot (-40)
Prireditve ................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
-----------------------VSI------------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 22. 8.1 18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 23. 8. ■ 18.10 Utrip kulture_______
SO 24. 8.118.10 Od pesmi do pesmi - ...
NE 25. 8. I 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena
PO 26. 8. I 18.00 Kratek stik_________
TO 27. 8.1 18.10 Otroški spored_______
SR 28. 8. I 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored__________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 25. 8. | 13.30 ORF 2 • DOBER DAN KOROŠKA - PRI SOSEDIH S stolpa ljubljanskega gradu bomo tokrat pogledali širom Slovenije - obiskali bomo Soško dolino, se tam ustavili pri Mirku Kurinčiču v Drežnici, ki ima edinstveni zasebni muzej o »Soški fronti« v 1. svetovni vojni, na Bledu bomo obiskali kadrovsko šolo za evropske menedžerje, na Notranjskem čebelarja, v Ljutomeru vinogradnika in se spustili v panonske nižine, v krasno Bogojino Jožeta Plečnika in se ustavili pri Kreslinovih v Beltincih. Pogledali pa bomo tudi v rodni kraj slovenskega pesnika Alojza Gradnika v Medano v Goriških Brdih. Urednik oddaje: Horst Ogris._________________________
PO 26. 8. | 5.05 ORF 2 15.55 TV SL01 (Pon.)
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
6.00 Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva 15.00 Lepa ura 17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem_________________________
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 Glasba 14.00 Slovenske popevke 15.00 Farant_____________________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 Narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend____________
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 23. 8.1 19.00 Zrcalo kulture Parlamentarischer Untersuchungsausschuss: ausgeschossen? (pon. 24. 8., 1.00) 21.00 Global Loops vodi Goran Janoševic' 24.00 Sound-track Time of the Gypsies_______________
SO 24. 8.1 19.00 Special: Europa von unten (pon. 25. 8., 1.00) 20.06 Yugo-Rock Oddaja z jugoslovansko glasbo 23.00 Siesta: oddaja nonsensa in kabareta_____________
NE 25. 8. I 19.00 Musič for the Masses
Nove zgoščenke, glasbene novice, predstavitev skupin, recenzije filmov 22.00 Nedelja drugače Marjan Štikar - Teatr trotamora
22.00 For those about to Rock vse to, kar
drugi nikoli ne bi vrteli_______________
PO 26. 8.1 18.00 Zdrava ura: Tema: voda (oddajo vodi dr. Franz fnzko) 21.00 Take the Jazz Train 24.00 Forum: Thomas Wulffen predava o »razdejani ponoviti«; nelinearni sreči in kaotični radosti_______________
TO 27. 8.1 19.00 V pogovoru Hanzi Čertov (pon. 28. 8., 1.00) 20.06 Kakkoi - japonske risamle in anime 21.00 Noche Latina
SR 28. 8.1 19.00 Literarna kavarna Literatura iz Trsta (pon. 29. 8., 1.00) 21.00 Ruff Radio oddaja z hip hop 22.00 Madforce
ČE 29. 8.1 19.00 Po Koroškem Izidor Stern: razstava slik na keramiki (pon. 30. 8., 1.00 ) 20.06 Yesterday & Today 22.00 Izven Zakona nadčasne pesmi iz Amerkike in okolice: Grateful Death	_____
Pogled na Ravensko Kočno PLANINSTVO
Po poteh Copple kaše
I/sodelovanju gorskih kmetov V iz Železne Kaple, Solčave in Jezerskega je nastala pešpot copple kaše, ki je dobila ime po kapelških kaščah (to je lesena koča, ki je služila kot shramba domačih proizvodov). Ta pešpot se razteza po teh treh občinah. V ta namen je bil lani izdan poseben zemljevid, v katerem so vrisane vse pešpoti ter vsi sodelujoči obrati. Če si vzamemo za izhodišče večdnevne ture Železno Kaplo imamo na voljo pet smeri: Plaznica, Lobnik, Lepena, Remšenik in Obirsko.
Na veliki šmaren zgodaj zjutraj smo krenili izpred posojilnice v Železni Kapli po markirani stezi proti Lepeni. Markacije coppla kaše poti so ze-leno-rumene barve ter deloma nameščene na napačnih oz. slabo vidnih mestih. Zato je potrebno, da na odcepih bolj pazljivo gledamo, da ne bi zgrešili poti. Do nekdanje gostilne Pre-potnik je speljana travnata steza. Nato pa smo sledili markacijam ob asfaltirani cesti do kmetije Pop.
Člani društva Coppla kaša imajo ob cesti postavljene enotne lesene informacijske table, ki vabijo k obisku ter nakupu domačih proizvodov, ki so znani po svoji kakovosti. Nekaj metrov za kmetijo Pop smo nato zapustilo cesto in zavili na levo navkreber v gozd, kjer smo nadaljevali hojo po gozdni poti do kmetije Avprih. Od tam naprej se je hoja nadaljevala po makadamski cesti do kmetije in gostilne Raztočnik. Markirana pot se tu nadaljuje proti Lužam, mi pa smo tu zavili na makadamsko cesto proti jugovzhodu, ki pelje do kmetije Kukež. Pod to kmetijo smo krenili na desno po gozdni cesti navzgor, ki pripelje blizu državne meje do Kukeževega vrha. Tam se prid-
ruži tudi markirana pešpot (Kärntner Grenzweg), ki pride od Luž. Po tej poti smo nadaljevali našo hojo čez Snežnik, Spičasti vrh do Marolčevega vrha, kjer se nato začne pot spuščati navzdol proti Šmarjeti v Remšeniku. V zadnjem delu pred Lipševem mlinom so se izgubile markacije in smo zato sestopili po strmem brezpotju do Lipšovega mlina. Od tam naprej smo sledili običajni markirani poti do vrat pod Olševo in naprej do sedla Sv. Duha, kjer smo prestopili državno mejo. Od tam smo kmalu dosegli turistično kmetijo Rogar pri Sv. Duhu, kjer smo si privoščili daljši postanek. Nato smo se spustili po strmem kolovozu do gostilne Firšt v Zgornji Savinjski dolini, kjer je muzej Potočke zijalke. Temu je sledila hoja po asfaltirani cesti do vhoda v Logarsko dolino. Krajinski park Logarska dolina velja kot najlepša dolina Slovenije in je zato tudi privlačna za množice turistov. Na dan velikega šmar-
na ni bilo mogoče dobiti proste postelje v Logarski dolini, zato smo morali prehoditi še skoraj vso Logarsko dolino do Logarskega kota, kjer je planšarija Logarski kot. Ker smo imeli tam rezervirane postelje, smo tam prenočili. Prvi dan se je končal po 12-umi hoji.
Po dobrem spanju v zelo udobni koči, ki je bila pred kratkim obnovljena, in po izvrstnem zajtrku smo zapustili kočo v smeri proti slapu Rinka. To je tudi najprivlačnejša izletniška točka Logarske doline. Mimo slapa se je hoja nadaljevala po strmi markirani poti do Frischaufovega doma na Okrešlju. Ta koča je poimenovana po prof. Frischaufu, ki je že v 18. stoletju prehodil Kam-niško-Savinjske Alpe. Preko Okrešlja smo se dvigali naprej do Savinjskega in Jezerskega sedla, ki sta bila včasih prehoda na Koroško. Z Jezerskega sedla smo se nato spustili do Kranjske koče na Ledinah, kjer so se še pred nekaj leti v zgodnjem
Rdeče oblečena stena z napisom že zdaj pritegne pogled mimoidočih
Foto: Štukelj
CELOVEC
Kmalu nova kavama / bar Pavlvs
Znani gostilničar Pavli Seher s timom iz Velin-je vasi bo kmalu spet stregel gostom v Celovcu. Lokal, ki nastaja v pritličnem prostoru Zveze-Bank v Karfreitstrasse, bo nudil prostor približ-
no 80 osebam. Kavama bo odprta od 7. ure zjutraj do polnoči. Pavli Seher: »Hočem s sodelavci nagovoriti mladino, srednjo generacijo in tudi starejše«. Lokal bo umetniško olepšal Rudi Benetik, podoba kavarne pa bo v modernem dizajnu. Otvoritev bo sredi septembra. M. Š.
Pri Frandnu v Kortah
poletju smučali. Danes pa je ledenik že skoraj docela izginil. Za sestop v Ravensko Kočno smo si izbrali lažjo lovsko pot. Možen pa je tudi sestop po zavarovani slovenski poti ali pa preko zavarovanega Žrela do Češke koče.
Po osmih urah hoje smo prispeli na Planšarsko jezero, ki slovi po znanem Ovčarskem balu. V nekdanji žagi ob jezeru je znana gostilna, kjer smo zaužili zasluženo večerjo. Natakar nam je še priskrbel prenočišče v hiši z apartmaji KOCKA na Zgornjem Jezerskem. Tudi to prenočišče lahko priporočamo vsem pohodnikom, ker so apartmaji zelo lepi in gospodarji zelo ustrežljivi.
Po obilnem zajtrku smo naslednje jutro odkorakali po Jezerski cesti proti Jezerskemu vrhu. Pri prvem odcepu smo zavili na levo in se napotili do
stare kmetije Roblek, kjer smo zavili navkreber v gozd in sledili nemarkirani gozdni cesti do državne meje. Onkraj meje se nahaja planina Roblek, do katere je iz Kort speljana gozdna cesta. Po tej smo se spustili v Korte mimo gostilne Pristovnik in Francla. Za prvim mostom po gostlini Franci se dviga stari korški kolovoz, od katerega je ostala samo še ozka, nemarkira-na lovska steza. Po tej stezi, ki se dviga visoko nad korške peči, smo nadaljevali hojo do kmetije Poderšnik. V nekaj minut oddaljeni gostilni smo zaradi nenadne nevihte zaključili našo tridnevno turo po poteh copple kaše.
Ker spoznaš na opisanih poteh življenje in raznolikost raznih dolin, je bilo popotovanje dragocena izkušnja in jo lahko samo priporočamo.
mami
IGRALCI KOŠARKARSKEGA ŠOLSKEGA KLUBA
KOŠ Celovec [1	]
ime: Marko Brumnik številka: 7/14 velikost: 200 cm teža: 73 kg pozicija: bek/ krilo dan rojstva: 16. 1. 1986 poklic/izobrazba: dijak interesi: šport, tehnika, »babe« glasba: rock najljubša hrana: dunajski zrezek pomembno mi je: košarka, šola
želja za bodočnost: uspeh v košarki, šoli in nato v poklicu
življenski moto: kar si želiš, lahko dobiš
ime: Jan Brumnik
številka: 10 velikost: 194 teža: 76 pozicija: krilo dan rojstva: 24. 1. 1985 poklic/izobrazba: šolar interesi: biliard, nogomet, praznovanje
glasba: reggae, hard rock najljubša hrana: palačinke s sladoledom in smetano srečal bi se z: Mahatma Gandhi pomembno mi je: da končam šolo želja za bodočnost: postati znan košarkaš življenski moto: narediti vse, da postanem dober košarkaš
LINKI • www.members.magnet.at/ssz • www.web.teleweb.at/mladinskidom www.euroleag.eom_____________'_______________________www.nba.com
NOGOMET - SAK
Sledi zdaj serija zmag?
r AK še zna zmagati. V nape-.3 ti, borbeni in napadalni igri so slovenski atletiki pretekli petek na domačem igrišču visoko in zasluženo slavili prvo zmago v tej sezoni proti St. Florianu s 4:0 (0:0). Domačini so od začetka prevzeli komando in si priigrali terensko premoč, toda v prvem počasu ni bilo še zadetka. Prečka je enkrat rešila goste pred protizadetkom. Gostje iz Zgornje Avstrije so le nekajkrat nevarno prodrli v kazenski prostor SAK. Trener Lojze Jagodič z igro svojih varovancev v prvi polovici ni bil čisto zadovoljen. Po odmoru so domačini stopnjevali tempo, v
sredini sta bila motor Jani Pate in Thomas Weissenberger, in z ofenzivno in domiselno igro so priigrali lepe priložnosti, ki so jih tudi vnovčili v gole. Ma-
thias Zimmerling je s prostim strelom iz 20 metrov poskrbel za vodstvo 1 : 0. Samo nekaj minut kasneje je odlični režiser Jani Pate preigral nekaj igralcev in nato podal žogo nad nasprotnikovega vratarja neubranljivo med vratnice. Veselje pri vseh navijačih in odbomiih je bilo nepopisno. Tudi tretji zadetek je bil paša za oči: Thomas Weissenberger je dal precizno žogo na glavo M. Zimmerlinga in ta je z ostrim strelom povišal na 3 : 0. Proti koncu je prav on sicer krivično prisojeno enajstmetrovko, igra z roko je bila še zunaj kazenskega prostora, realiziral neubranljivo v mrežo.
Obramba z vratarjem Erihom Oražetom je tokrat igrala skoraj brez napak, v sredini pa je manjkal Primož Gliha, ki žal še ni znal navdušiti publike v tej
Tomaž Kreutz je imel svoj prvi nastop v regionalni ligi Foto: Štukelj (2)
meri, kot si to pač pričakuje od reprezentančnega igralca.
Prihodnjo nedeljo ob 18. uri gosti SAK profesionalno ekipo iz Hartberga, ki sodi v krog favoritov za naslov prvaka. Športni vodja Marko Wiesen »Hartberg vztraja pri terminu v petek, 23. avgusta, mi pa smo protestirali pri nogometni zvezi. Protest še ni odločen. V petek ne bi mogla igrati Blajs in Gliha. Hočemo vsaj eno točko, ekipa pa je po zmagi zelo motivirana.« Tekma bo v petek, ob 18. uri.
Ostali rezultati tretjega kroga:
ASK/FCK-Perg 2 : 0, Pliberk—V oitsberg 1 : 5, Wels-Spittal 2 : 0, Koflach-Šentvid 0 : 0, Zeltweg-BW Linz 1 : 2, Hartberg-Gratkom 2:1, Sturm-Schwanenstadt 1 : 2.
Na lestvici vodi Schwanen-stadt (9 točk), SAK je na 11. mestu (3 točke).
M. Š.
Krilni igralec Martin Bürger (levo) v akciji
KOROŠKA LIGA
Močna predstva ATUSA
Četrti igralni dan Koroške lige je boroveljski ATUS zaključil z zasluženo zmago na domačih tleh proti Lendorfu v višini s 3:0 (2:0). Nevami napadalec Vajaji je poskrbel kar za tri gole in tako rekoč sam odločil tekmo v prid domačinov.
Veseli Dejan Jesih po vodstvenem zadetku	Foto: Štukelj
Trg je doma remiziral 1:1 proti drugouvrščenemu ASV iz Trnje vasi. Na lestvici vodi Fel-lach (9 točk), ATUS iz Borovelj je na osmem mestu (6 točk).
PODLIGA VZHOD
Pravičen remi 1:1
Holzbau Gasser/Bilčovs je na premierni tekmi na domačih tleh preteklo nedeljo iztržil le točko proti Mostiču. Tekma je bila vodena z obeh strani zelo nervozno s številnimi prekrški. Že v začetni fazi igre je vratnica rešila domačine pred protizadetkom. V 30. minuti je potem napadalec Dejan Jesih z ostrim volejem poslal žogo s črte kazenskega prostora neubranljivo v mrežo. Veselje pri domačinih je bilo veliko. Toda samo 10 minut kasneje so gostje izpod Svinške planine po napaki obrambe zasluženo izenačili. Novi trener Bilčovsa Manfred Maierhofer je v odmoru še enkrat motiviral zelo pomlajeno ekipo za nastop v drugem polčasu. Po izpadu nevarnega napadalca Dejana Jesiha zaradi poškodbe, se napadalci enostavno niso več znašli in ostalo je pri pravični delitvi točk.
Šmihel še brez zmage Tudi drugi nastop na domačih tleh se je končal za varovance trenerja Wölbla proti ekipi iz
Rude neodločeno 1:1. Domačini so sicer imeli več priložnosti in tudi več od tekme, toda žoga ni hotela v mrežo.
DSG Borovlje je na tujem tesno premagal Velikovec s 3:2 in je na lestvici na odličnem šestem mestu (7). Vodi Liebenfels (10), Bilčovs je na 11. mestu (4), Šmihel pa je trinajsti z dvema točkama.
1. RAZRED D
Tri zmage zapored
Železna Kapla je še naprej neporažena. Na tujem so premagali Klopinj zelo tesno z 1:0 in si tako priborili prvo mesto na lestvici. Derbi med Rikarjo vasjo in Globasnico se je končal neodločeno 1:1. Metlo-va je premagala St. Leonhard kar s 3:0, Labot in Sinča vas pa sta remizirali 0:0. Žitara vas je doma podlegla proti Šentpavlu tesno s 3:4.
RAZRED D
Selani so slavili zasluženo zmago proti Pliberku s 3:1. Tudi ekipa iz Dobrle vasi je bila uspešna in ugnala Reichenfels s 3:0, Galicija je visoko premagala Žvabek s 6:3. Vodi Dobrla vas (12 točk), na odličnem četrtem mestu so Selani (6).
M. Š.
TEKANJE
Vabljeni na polmararton Vrba-Celovec
Prihodnjo soboto je na sporedu največja športna prireditev dežele Koroške, polmaraton vdolž Vrbskega jezera (ca. 22 kilometrov). Na sporedu pa bo tudi štafetni maraton. Po podatkih organizatorjev pričakujejo rekordno udeležbo s približno tri tisoč udeleženci in udeleženk. Prijave sprejemajo do sobote na plaži Met-nitz pri mestnem kopališču. Start bo ob 16. uri v Vrbi.
Kot prvi bodo startali telesno prizadeti z vozički, nato elita
in tekači, ki se udeležujejo deželnega prvenstva, in na koncu še ljubitelji in ljubiteljice tekaškega športa.
Organizaorji so tudi pripravili bogat okvirni program, ki se bo pričel že 22. avgusta na velikem prireditvenem odru na prostem ob Vrbskem jezeru.
Polmaratona se bodo udeležili tudi Filip Čertov, Lenka Weiss, Peter Štern, Ossi Wri-enz, Tone Boschitz in drugi.
Tone Boschitz je v pogovoru za SV dejal: »Na to prireditev se pripravljam že od začetka julija, tedensko pretečem približno 100 kilometrov. Pričakujem pa čas med 1:20 in 1:25. V moji starostni skupini se hočem uvrstiti med prvih deset«.
M. Š.
Polmaratona se bo udeležilo tudi mnogo žensk
Foto: Štukelj
KOLESARJENJE
»Paco« izgubil nekaj mest
Loški kolesar v nemškem pro- Erik Zabel s 2224 točkami, dru-fesionalnem taboru Gerolstei- gi je Italijan Paolo Bettini ner Peter Wrolich je po najno- (2148). Peter Luttenberger je na vejših podatkih svetovne UCI 137. mestu, Rene Haselbacher liste zdrsnil na 185. mesto (308 pa je 140. točk). Vodi še vedno Nemec	M. Š.
ŠAHOVSKI OREH Št. 212	Silvo Kovač
Pitljakovski - Szukszia (Varšava 1952)
Nadomestilo za kvaliteto ima črni v prostem kmetu na b liniji, ki ga pri napredovanju ovirata bela dama in lovec. Obe beli figuri pa ob pomoči trdnjave budno bedita nad črnim kraljem ob robu šahovnice. Belega pri njegovih načr-
abcdcf gh
tih ovira črni kmet na h4, ki se je kot »kost v grlu« vklinil v belo pozicijo. Beli, ki je na potezi, se elegantno reši te ovire in zmaga!
Rešitev štev.-211 Preden ste pogledali rešitev ali pa jo sami odkrili, ste zagotovo iskali nadaljevanje, ki vodi do zmage belega. Toda le nenavadna poteza belega
1.	Lh7!! prisili črnega k takojšnji predaji.
Sedaj bi na l...De2: sledilo
2.	Lh6:+ mat! Na l.Th7: 2,Da2: in beli je v odločilni materialni prednosti. Beli lovski par je odigral odločilno vlogo v finalu partije!