# ,3 &     “Èlovek je to, s èimer se hrani”. Tega izreka, ki nam je dandanes znan zaradi ma- terialistiènih filozofov, so se ljudje vedno za- vedali na nejasen naèin. Od samega zaèetka hrani niso pripisovali le religiozne vredno- sti, ki izhaja iz radodarnosti bo`anstva, ampak so se udele`evali tudi svetih banketov v veri, da lahko prek njih èlovek na neki naèin stopi v kontakt z bogovi. Tudi za Hebrejce in sosednje narode je imela hrana sakralen znaèaj. Beduini, ki so po- tovali po pušèavi, so stalno `iveli v nevarnosti lakote. Ta nevarnost pa ni obšla niti poljedel- cev, ki so bili vezani na zemljo. Obdobja suše, še bolj pa vpadi sovra`nikov, so ljudstvo oro- pali hrane. Deliti lastno hrano z drugimi je bilo oèitno znamenje Bo`jega blagoslova, ki ni bil dan vsem. Kanaanci, staro palestinsko ljudstvo, so se zahvaljevali materi zemlji. He- brejci so se zahvaljevali Gospodu. Trenutki sreèanja z Bogom so bili obenem tudi trenutki obrednega obeda. Kdor hrano sprejema kot Bo`ji dar, se zdru`i z Darovalcem. Tako se rodi odnos med Tistim, ki daje, in tistim, ki pre- jema. Pri Hebrejcih se je to izra`alo v nekr- vavih daritvah, pri katerih so Bogu darovali prvine zemlje. Z daritvijo nekaterih jedi Bogu je èlovek priznal, da je hrana njegov dar, da vse, kar ima, prihaja od Boga. Kadar so Bogu darovali kruh, je bil sim- bolizem še jasneje viden. Kruh je vsakdanja hrana. Da kruh prihaja od Boga, pomeni: brez Boga ne bi mogel `iveti. Prav tako je z vinom, ki je v mediteranskih de`elah vsak- danja pijaèa. Tudi evharistija, ki je bila ustanovljena med jedjo, je obredni obed. Normalno je, da ,-./01",   4 5     je Jezus v tem kontekstu izbral kruh in vino kot Bo`ji dar `ivljenja, èeprav v njegovem pri- meru gre za veèno `ivljenje. Drugi narodi so vedeli, da `ivijo zato, ker se hranijo s kruhom in vinom. Jezus pa temu doda nekaj nove- ga: v kruhu in vinu, ki ga on daje, je veèno `ivljenje, je on sam. “Jaz sem kruh `ivljenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo laèen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo `ejen.” (Jn 6,35.) V Izraelu pa nista imela simbolnega po- mena samo kruh in vino. Preroška tradici- ja primerja izraelsko ljudstvo rodovitni trti (prim. Oz 10,1). Boga predstavlja kot vino- gradnika, ki je trto presadil iz Egipta v ob- ljubljeno de`elo, jo skrbno negoval in od nje prièakuje grozdja. Lepa Izaijeva “pesem o vi- nogradu” (5,1-7) je morda priredba ljudske pesmi, ki so jo peli med trgatvijo. S podo- bo trte prerok izra`a dinamizem odnosa med Gospodom in izvoljenim ljudstvom. Sad trte je podoba tega, kar mora izhajati iz sodelo- vanja Boga z ljudmi. Psalm 104,15 pravi, da vino prinaša veselje. Vino je znamenje, da je Bog blagoslovil obdelano zemljo. V Visoki pesmi je vino simbol ljubezni med `eninom in nevesto. Èe to prenesemo v religiozni sim- bolizem, nam predstavlja ljubezen Boga do njegovega ljudstva. Celo pretiravanje pri pitju vina, pijanost, postane duhovna podoba. Pri pitju se po krvi razliva `ivljenjska moè. Med svatbo v Kani je Marija vzkliknila: “Vina nimajo” (Jn 2,3). To so simbolièno in- terpretirali, èeš da Stara zaveza nima veè vi- talnosti. Prvi Jezusov èude` je torej v tem, da ponudi novo, moèno vino, ki razpoèi stare mehove (prim. Mr 2,22). Vendar pa svoje najboljše vino ponudi šele na koncu, pri zad-     nji veèerji. Jezusov zadnji èude` je zato po- vezan s prvim: “Povem vam: Odslej ne bom veè pil od tega sadu vinske trte do tistega dne, ko bom z vami pil novega v kraljestvu svo- jega Oèeta.” (Mt 26,29.) Èe torej pri pitju vina vzkipi kri in se prika`e `ivljenjska moè, to velja v simbolnem smislu tudi za evha- ristièno vino. Ko pri mašni daritvi pijemo vino, v nas “vzkipi” Kristusova kri sama. “Pij- te iz njega vsi. To je namreè moja kri zave- ze, ki se preliva za mnoge v odpušèanje gre- hov.” (Mt 26,27-28.) Še eno Jezusovo dejanje vidimo pri zad- nji veèerji: razlomi kruh in ponudi kelih. Nièesar ne naredi zgolj sluèajno. Judje so ohranili stare nomadske obièaje. Kruh, ki so ga lomili med veèerjo, so lahko jedli èlani dru`ine, slu`abniki, prijatelji, pa tudi gostje, ki so prihajali. Lomiti kruh z njimi je po- menilo z njimi skleniti prijateljstvo (prim. Ps 41,10; Jn 13,18). Pri skupnem obedu se je dru`ina pove- èala, vzniknili so novi odnosi. Obed je bil to- rej pravi trenutek za spravo in krepitev pri- jateljstva. Hišni gospodar, ki je `elel koga na poseben naèin poèastiti, je vstal od mize in mu stregel. Tako na primer beremo, da je Abraham pri Mamrejevih hrastih pogostil tri skrivnostne goste (prim. 1 Mz 18,1-15). Ob tisti prilo`nosti je sprejel novico, da naj bi dobil sina ter postal oèe velikega naroda. Med zadnjo veèerjo Jezus to stori kot pre- roško znamenje. Jezusova “dru`ina” je v Bo`- jem `ivljenju, v `ivljenju presvete Trojice. Ko torej lomi kruh in svojim uèencem da piti iz keliha, naredi iz njih èlane svoje dru`ine, svoje krvne sorodnike. Evharistija je torej obredni obed, poln alu- zij, ki jih moramo razumeti na obzorju zgo- dovine odrešenja. Od podob, ki so – kakor mana in prepelice pri eksodusu – napovedo- vale (prefiguravano) Jezusovo dejanje, pa vse do gostije v nebeškem kraljestvu, h kateri je poklicano vse èloveštvo. 2&+ Ko turist prviè pride v Grèijo, se èudi, ko ob vsaki prilo`nosti sliši besedo evcharistó.   “Polna so nebesa in zemlja tvoje slave!” — zemeljska in nebeška Cerkev, zdru`eni v èešèenju Kristusa, ki prihaja na oltar. Detajl s ptujskogorske bazilike, foto: Janez Oblonšek.  # Pomisli, da obstaja neka povezava z bogo- slu`jem. Dejansko pa gre za povsem vsakdanji izraz zahvale. To nam da misliti. Bogoslu`je, ki ga obhajamo v cerkvah, je predvsem obred zahvale. @e molitve po judovskih sinagogah so se zaèenjale na ta naèin: v spomin so pri- klicali velika Bo`ja dela v blagor ljudstva, vse od Abrahamove poklicanosti prek našteva- nja velikih znamenj Bo`jega varstva ob izho- du iz Egipta ter številnih posredovanj Pre- vidnosti v teku zgodovine. To spominjanje, v gršèini anámnesis, je bilo lahko precej dolgo. Primer tega je v Apostolskih delih (7,1 sl.), v Štefanovem govoru pred svojimi sodniki. Ta je zaèel je pri Abrahamovem poklicu in naštel vsa Bo`ja dela v prid njegovemu ljuds- tvu, vse dokler ni oznanil Kristusa. Kristjani so pri svojih nedeljskih sreèanjih spontano krajšali dolgo vrsto dogodkov in se osredo- toèali na tista dejanja, ki so v “poslednjih èasih” v njih zbujala obèudovanje ter so jih videli kot odloèilna za celotno zgodovino èlo- veštva: rojstvo, smrt, vstajenje in vnebohod našega Gospoda Jezusa Kristusa, pa tudi nje- gov prihod v slavi. To delamo tudi mi v prvi molitvi po spremenjenju, ki se zato imenuje anámnesis. ,30 Anámnesis torej pomeni spomin, spomi- njanje. Veliki pravoslavni liturgist Schme- mann imenuje zato evharistijo “zakrament spominjanja”. Obhajanje evharistije kot spol- njevanje Gospodovega naroèila “to delajte v moj spomin” je namreè opredeljeno kot “memorial”. V nedavnih polemikah so pro- testanti na naivno preprost naèin razlagali raz- liko med katoliško mašo in “Gospodovo veèerjo”, kakršno obhajajo po protestantskih cerkvah. Rekli so namreè: “Vi pri svoji maši pravite, da je tam realno navzoè Kristus in njegova skrivnost; mi pa trdimo, da se pri Gospodovi veèerji samo spominjamo tega, kar je on pred dva tisoè leti storil za naše odrešenje.” Èe to trditev vzamemo dobesed- no, bi pomenila, da takšno bogoslu`je ni niè drugega kot preprost “spomin”. To pa po- meni, da je njegova vrednost majhna, èe jo sploh ima. V èem je torej razlika med psihološkim spominom, s katerim se spominjamo prete- klosti, ki je ni veè, ter spominom kot anámne- sis, zakramentalnim spominom? Spomini imajo pomembno vlogo v `iv- ljenju. @e stari so menili, da je spomin naj- pomembnejša èlovekova sposobnost. Spomi- ni nas psihološko vraèajo v preteklost in tvo- rijo identiteto osebe. Zato tudi izguba spo- mina unièi identiteto, naj si bo posamezni- kov, narodov ali kultur. Vsak spomin `eli iz prehodnega narediti trajno, na neki naèin “veèno”. Kdor hrani v svoji sobi sliko svo- je pokojne mame, pravi, da ima mamo ob sebi, da `ivi v njegovih spominih, še pose- bej v trenutkih, ko se ustavi in jo gleda. Spo- min je torej neke vrste boj proti èasu, v ka- terem “vse mine in niè ne ostane”, kakor je to`il Heraklit. Tudi pri maši obhajamo spomin na Gos- poda. Vendar je ta spomin mnogo moènejši od tistega, ki ga v nas zbudi fotografija. Ne gre le za psihološki, ampak za zakramentalni spomin, kar pomeni, da neka stvarnost, ki je zgodovinsko gledano `e prešla, postane po- polnoma realna in prisotna pod podobo sim- bola. Spominja se preteklosti, obenem pa se preteklost prese`e: to, èesar se Bog “spomi- nja”, je sedanjost. Kako je to mogoèe? @ivljenje v èasu in veènost se v Kristusu ne izkljuèujeta, ampak se neloèljivo povezujeta. Jezus je bil rojen pod cesarjem Avgustom in je umrl pod Poncijem Pilatom. @ivel je èloveško `ivljenje, umešèeno v prostor, ki se je razvijalo v èasu. To `ivljenje, ki je bilo neloèljivo zdru`eno z Bo`jo Besedo, je z vso svojo osebnostjo in z vsemi svojimi dejanji sodelovalo pri veènosti Boga. Njegovo meso je Bo`je, zato so taki tudi njegovo rojs-     tvo, smrt, skrivnosti zemeljskega `ivljenja. V njegovi osebi je veènost vstopila v èas in èas v veènost. V Cerkvi je skrivnost prisotnosti utelešenega, rojenega, umrlega, a vedno `ive- ga Kristusa univerzalna. A na poseben naèin se izra`a v bogoslu`ju. 33 3"3 Pri obhajanju evharistije se prostori in èasi obèestva razširijo in mi postanemo sodob- niki z Gospodovo daritvijo. V pobo`nosti la- tinske Cerkve je osrednje mesto namenjeno realni navzoènosti Kristusove daritve. Pou- darja se, da smo prisotni na Kalvariji. Vzhod- ni teologi pa nas spominjajo na prisotnost celotnega Kristusa, z vsem njegovim `ivlje- njem, a tudi s celotno skrivnostno stvarnostjo Cerkve. Spomin na Jezusovo dejanje pri zad- nji veèerji se razprostira in asimilira polnost velikonoènih dogodkov in hkrati to, kar Nova zaveza imenuje “skrivnost”: veèni Bo`ji naèrt obèestva in edinosti, ki èloveka iztrga iz greha. Ta skrivnost se je uresnièila enkrat za vselej s Kristusovo smrtjo in vstajenjem, z njegovim povzdignjenjem v nebo ter da- rom Svetega Duha. V Jezusovem kri`u in vstajenju je ljudem dana ta nova mo`nost bi- vanja, ki vsakega posameznika odpre Bogu in drugim ljudem ter tako uresnièuje Oèetov obèestveni naèrt. #"34" Pri maši smo z Gospodovim telesom in krvjo dele`ni vsega, kar je Jezus za nas sto- ril z uèloveèenjem, vsega njegovega odrešil- nega dela, ki se nadaljuje v zgodovini. To izra`ajo besede, da je Cerkev Kristusovo telo. Pri evharistiènem bogoslu`ju se namreè ved- no prosi Boga, naj pošlje Svetega Duha, ki naj posveti darove kruha in vina, da posta- nejo Kristusovo telo in kri, da bi tisti, ki se s tem hranijo, postali “eno telo in en duh”. Pri obhajanju evharistije torej obhajamo skrivnost Cerkve. Zato se med mašo spomi- njamo muèencev, svetnikov, velikih dogod- kov Cerkve, konèno pa tudi vseh `ivih in po- kojnih vernikov. Kjer se namreè obhaja ev- haristija, tam je na skrivnosten naèin navzoèa celotna Cerkev. Sveta zgodovina, Kristusova skrivnost in skrivnost Cerkve so ena sama stvarnost. Cer- kev namreè v bogoslu`ju èuti, kako se ta skrivnost v njej uresnièuje in se tke kot Gos- podovo eklezialno telo. Po evharistiji tudi mi vstopamo v veènost po milosti Duha z vsem našim `ivljenjem in dobrimi deli, ki so bogoèloveška. Obhajanje evharistije se nam ka`e kot predujem nebeške liturgije, pri kateri se bo Kristus kot veèni duhovnik spominjal našega zemeljskega `iv- ljenja ob nebeškem oltarju, kjer bo obhajan veèni memorial celotne zgodovine odrešenja. %   25 Tradicija poudarja predvsem tri uèinke ev- haristije: zdru`itev (unificazione), preobraz- ba (trasformazione) in oèišèenje (purificazione). Prvi uèinek obhajila je, da med Kristu- som in nami ter nami in Kristusom ustva- ri skrivnostno, zakramentalno vez. “V zakra- mentu” – piše Janez iz Kronštadta – “si ti po- vsem z nami, tvoje meso se zdru`i z našim, medtem ko se tvoj Duh zdru`i z našo dušo; in mi èutimo uèinke tega po`ivljajoèega, tako pomirjujoèega in sladkega zdru`enja. Èuti- mo, da ob zdru`itvi v sveti evharistiji s teboj postajamo en sam duh.” Edinost Cerkve v evharistiji je tradicionalna, a še vedno pogosta tema v moderni pravoslavni teologiji. Nicola Cabasilas pravi, da v evharistiji odkrivamo “enotnost Stare zaveze z Novo; pa tudi, da so angeli in ljudje postali ena sama Cerkev, eno samo srce.” 6+6 Evharistija zdru`uje srca in dogodke skozi prostor in èas. Ni le memorial preteklosti,    # paè pa tudi prihodnosti, ko bo Kristus prišel v svoji slavi. Molitve, ki so sprejele naziv anamneze, povzemajo v skladu s sirskim ter- minom mdabronoûto (ekonomija), ki jih do- loèa, celotno Kristusovo ekonomijo: pogo- steje izvirajo iz njegove smrti in vstajenja, vèasih pa – kot v anafori svetega Marka ali še posebno v anafori Charar – izvirajo iz oz- nanjenja (spoèetja, rojstva, krsta, oznanjeva- nja, trpljenja, smrti, pokopa, vstajenja, vne- bohoda), vse do memoriala Gospodovega drugega prihoda. Cilj tega zdru`enja je nebeško kraljestvo, spremenjenje, posveèenje. Nicola Cabasilas pravi: “Verniki so imenovani ‘sveti’ zaradi ‘svetega’, pri katerem imajo dele`, ter zaradi Njega, s èigar telesom in krvjo se obhajajo. Deli tega telesa – meso iz njegovega mesa in kost iz njegovih kosti – bomo lahko, vse do- kler bomo zdru`eni z njim in ohranjali od- nos, ki ga z njim imamo, `iveli sveto `ivljenje, ki bo po svetih skrivnostih sposobno spre- jeti svetost, ki izhaja iz te Glave in tega Srca.” Janez iz Kronštadta navaja številne primere, ki jih je vzel iz svojih lastnih izkušenj z `up- ljani, da bi tako pokazal, kako ta preobrazba zbuja èudovite uèinke tudi na telesu: “Gos- pod, slavim èude`e, ki so jih tvoje svete Skriv- nosti storile v vernikih, ki sem jim jih podelil; slavim ozdravljenja brez števila, ki sem jim prièa; slavim njihov odrešilni uèinek name samega.” @e Teofan Zatvornik je prièeval po- dobno. 7!.! “… v odpušèanje grehov in veèno ̀ ivljenje”, pravi duhovnik pri obhajanju po bizantinskem obredu. Zaradi pridobljenega odpušèanja in daru veènega `ivljenja se maronitska maša za- kljuèi z zahvalo: “Naj moja po`eljivost po zau`itju tvojega Telesa izgine in se moje strasti po pitju iz tvojega Keliha pogasijo … in naj po tebi zaslu`im odpušèanje grehov v tem in v prihodnjem veku.” Kljub vsemu je tridentinski koncil zavrnil misel, da bi bilo odpušèanje grehov glavni in edini sad evharistije. To bi nas namreè pripe- ljalo do trditve, da je spoved nepotrebna. Da bi se izognil nesporazumom, koncil dodaja, da “nas obhajilo osvobaja malih grehov in nas obvaruje pred velikimi”. To ponovi tudi Tri- dentinski katekizem: “Nihèe naj ne dvomi, da evharistija odpušèa in unièuje la`je grehe, ki se obièajno imenujejo mali (veniali).” Te definicije so bile podane z ozirom na praktièno vedenje. Za dogmatièni temelj jim lahko slu`i izrek sv. Bonaventura: “Evhari- stija naredi ljubezen bolj goreèo, in goreèa ljubezen pomaga èistiti rjo greha.” Ljubezen varuje tudi pred prihodnjimi grehi. V tem smislu je po Toma`u Akvinskem treba du- hovno razumeti obljubo, da “ne bo umrl”, kdor bo jedel od tega kruha (Jn 6,50): ne bo torej trpel duhovne smrti. Manjše grehe pa storimo iz šibkosti ali lenobe. Ljubezen, ki se hrani z evharistijo, pomaga premagati “mlaènost” in zla nagnjenja, skušnjave. Glede na to, da Oèetje skušnjave pripi- sujejo zlu, hudièu, sv. Janez Zlatousti piše: “Kristusova kri po`ene v beg demone in pri- vabi angele. Ko v nas vidijo Kristusovo kri, demoni pobegnejo in angeli prihitijo. Ko sto- pimo od Gospodove veèerje, je, kot èe bi iz nas izhajali plameni in odganjali demone.” Okrepljena ljubezen se zoperstavi temu, kar naj bi jo oslabilo. Egiptovski pušèavniki so evharistijo do- jemali kot oèišèenje. Pojmen je govoril, da kakor se jeleni hranijo z insekti in kaèami (tako so si predstavljali), nato pa v pekoèih boleèinah hitijo k studencu (prim. Ps 42,2) zaradi strupa, ki so ga pri tem zau`ili, tako tudi pušèavniki. Ranjeni po hudièevem ugri- zu, zastrupljeni z zlobnimi po`elenji in sa- njarjenji, ki jim jih hudiè ponuja, goreèe hre- penijo po soboti in nedelji, da bi našli sve`ino in veselje pri studencu, ki je Kristus, v sti- ku z njegovim telesom in njegovo krvjo.     Èe nas ta spokorni vidik evharistije pre- seneèa, moramo spomniti, da na Vzhodu pre- novo `ivljenja v Bogu razumejo kot oèišèenje. 7!.!3". Skušnjave, zla nagnjenja in hudobne misli same po sebi niso greh, èe vanje svobodno ne privolimo. Predstavljajo pa motnjo mir- nega razpolo`enja duše. Ne moremo se jih povsem znebiti, a z Bo`jo milostjo njihovi napadi oslabijo. Sv. Toma` Akvinski se opira na lastno izkušnjo, ko zagotavlja, da se taka milost pogosto izrazi kot uèinek evharistije: “Ker je znamenje Kristusovega trpljenja, s ka- terim so premagani demoni, odganja silo hu- dièevih napadov.” V kolikšni meri? Sv. To- ma` priznava, da se to zgodi samo deloma, indirektno. Enakega mnenja je sv. Avguštin: proti po`elenju mesa se moramo boriti vse `ivljenje. Najboljše oro`je je Bo`ja ljubezen, ta pa se hrani in krepi z evharistijo. Zla po`elenja mesa so kot telesne bolezni. Do-   “Prosimo torej, dobri Oèe, naj Sveti Duh posveti te darove …, naj postanejo telo in kri našega Gospoda Jezusa Kristusa.” Èetrta evharistièna molitev, foto: Janez Oblonšek.  # tik s svetim Kristusovim telesom slu`i kot po- moè na poti ozdravljenja. S psihološkega vidika so meniški avtorji èutili, da ni`jo ljubezen premaga višja, moè- nejša. Neka vrsta ni`je ljubezni so egoistiène `elje, ki so sicer videti moène, a so površne, nestanovitne. Kristusova ljubezen, ki se hrani z evharistijo, pa je po svoji naravi konstantna, goreèa. Zato mistiki evharistijo imenujejo “kruh moènih”. Z njim nahranjeni se ne bo- jijo te`av in gotovi hodijo odrešenju naproti. V tem kontekstu naj navedemo lepo du- hovniško molitev iz bizantinske liturgije, ki sledi Pesmi kerubov: “Noben su`enj mese- nih po`elenj ali strasti ni vreden, da bi se prikazal, da bi pristopil in ti slu`il, kralj sla- ve, kajti velika in strašna reè je slu`iti tebi, celo za nebeške moèi. Vendar pa si po nei- zrekljivem in neizmernem usmiljenju, od trenutka, ko si brez kakršne koli spremembe postal èlovek, postal naš Duhovnik in nam prinesel, o Gospod vesoljstva, slu`bo te ne- krvave in liturgiène daritve. Ti edini, Gos- pod, gospoduješ nad vsemi nebeškimi in ze- meljskimi stvarmi, povzdignjen nad prestole kerubov, ti Gospod nad serafi in Izraelov kralj, ti si edini sveti in v svetih poèivaš. Tebe torej, ki si edini dober in pripravljen poslušati, prosim: ozri se name, ki sem grešnik in tvoj nekoristni slu`abnik, oèisti mojo dušo in moje telo.” 8!"3 Evharistija je duhovna hrana, a tudi telo ima korist od nje. Naštejmo te koristi: 1. Naše telo postane tabernakelj in tako spo- minja na Bo`jo Mater v skrivnosti inkar- nacije. 2. Evharistija ima pomirjujoèe uèinke na na- gibe mesa: pred veliko ljubeznijo Kristusa, ki se nam daje, izginejo `elje po majhnih zadovoljitvah. 3. Bogoslu`na besedila se obraèajo na evha- ristijo kot varstvo ne le za dušo, ampak tudi proti telesnim nevarnostim, proti ne- sreèam, ki niso le moralne narave. 4. Same Kristusove besede zagotavljajo vsta- jenje in nesmrtnost njim, ki bodo jedli njegovo meso (prim. Jn 6,38). V tem kontekstu se spomnimo še na to, kar je zapisal sv. Ignacij Antiohijski, ki ev- haristijo imenuje “zdravilo nesmrtnosti”. V starih èasih je bila Antiohija znana po svo- jih zdravnikih, ki so jih vabili na vse konce sveta. V domovini so nabirali zdravilna ze- lišèa proti razliènim vrstam bolezni. Nanje so se obraèali tudi z drznim vprašanjem, po- dobnim tistemu, ki so si ga postavljali sred- njeveški alkimisti; kot so od alkimistov prièakovali, da bodo iz preprostih kovin na- redili zlato, tako so te starodavne zdravnike spraševali, ali so zmo`ni najti kakšno zdra- vilo proti smrti kot taki. S kanèkom ironi- je Ignacij odgovarja: mi, kristjani, ga ima- mo v evharistiji. Opozoriti je treba, da to piše v posebni situaciji: ko ga vojaki peljejo v Rim, da bi tam umrl kot muèenec, on prosi krist- jane v Rimu, naj ne posredujejo zanj, saj si je goreèe `elel za vedno `iveti s Kristusom. 9&& @e cerkveni oèetje so opazili, da obstaja od- nos med evharistiènim obhajilom in globo- ko duhovno intuicijo, podarjeno privilegira- nim dušam. V tem smislu so alegorièno raz- lagali Psalm 22: “Gospod je moj pastir”. Peli so ga med velikonoèno vigilijo in katehumeni, ki so bili tedaj kršèeni, so ga znali na pamet, saj so v tem besedilu vidna znamenja skriv- nosti, ki so jih postopoma do`ivljali v Cerkvi. David se kot avtor tega psalma spominja, kako je v mladosti pasel ovce svojega oèeta. Povesti jih je moral na travnike ter najti studenec, da jih je mogel napojiti. V duhovnem smislu je Bog storil z njim enako: “Niè mi ne manjka. Na zelenih pašnikih mi daje le`išèa, k vodam poèitka me vodi.” (1-2.) In kako to apliciramo na kristjane? Ti so Bo`ji izvoljenci, ki jih vodi       k vodam krsta. Krstna milost odpira pot od- rešenemu `ivljenju. Lahko torej pojemo: “Mojo dušo po`ivlja, vodi me po pravih stezah zaradi svojega imena. Tudi èe bi hodil po glo- beli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj, tvoja palica in tvoja opora, ti me tola`ita.” (3-4.) Tu pa se zaène nov odsek besedila: “Pred mano pogrinjaš mizo vprièo mojih nasprot- nikov, z oljem mi maziliš glavo” (5). Ko je David postal izraelski kralj, je prinesel veliko blagostanje, ki se je izra`alo tudi v javnih go- stijah. Pravkar kršèeni katehumeni so po dru- gi strani povabljeni, da pristopijo k evhari- stiènemu oltarju, da najprej sprejmejo bir- mo kot dopolnitev krsta, takoj nato pa ob- hajilo. Psalm na to namiguje z besedami: “Moja èaša je prepolna” (ibid.). O tem be- sedilu najdemo pri mistiènih avtorjih obi- lje prefinjenih razlag. V posvetnem `ivljenju nas prepolna èaša vodi v pijanost, v nepri- èakovano veselje. Mistiki pa nasproti temu do`ivljajo neko mistièno pijanost, ki jo ime- nujejo “trezna” in èloveku ne odvzame ra- zuma in nadzora nad seboj, kljub temu pa ga dvigne do tola`b, ki presegajo `alosti `iv- ljenja. Te tola`be so sad evharistije. Tisti, ki so mistièno potola`eni, se znova naslonijo na sklepne besede psalma: “Le dobrota in mi- lina me bosta spremljali vse dni mojega `iv- ljenja; prebival bom v hiši Gospodovi vse dni `ivljenja” (6). (0:"065 Pozabiti pa ne smemo niti na lepoto in dostojanstvo bogoslu`nega slavja. Pri vseh na- rodih je bila umetnost globoko povezana z religijo. V molitvi se obraèamo na Boga, ideal dobrote in lepote. Vzhodni narodi so ime- li poseben èut za lepoto. Pomenljiva je pri- poved iz Nestorjeve kronike iz Kijeva, ki po- roèa o spreobrnjenju sv. Vladimirja, èigar po- slanci so bili v iskanju prave vere poslani v konstantinopelsko stolnico in so tam ugo- tavljali: “Nismo vedeli, smo mar še na zemlji ali `e v nebesih, zakaj na zemlji ni mogoèe videti takega sijaja in lepote, ki ga niti opi- sati ne znamo. Vemo samo, da tam prebiva Bog med ljudmi … Vsakdo, ki je okusil slad- kost, si ne `eli veè tega, kar je grenko.” Podobe, sveèe, luèi, zvonovi, kadilo in sve- ta oblaèila so samo zunanja pomoè. Prava po- bo`nost pre`ivi tudi brez njih. Toda pripa- dajo izrazni polnosti in moèi. Z njihovo po- moèjo liturgija prodira v `ivljenje, v nava- de, v lokalno folkloro ter v dušo ljudstva. Še bolj se narodni in èloveški znaèaj ka`e v pesmih, v liturgièni glasbi: “Kdor poje, dva- krat moli”, pravijo. Prispevek Cerkve v glas- beni umetnosti je ogromen: ne smemo se odreèi tej poklicanosti. Skupna pesem zdru`uje misli in èustva in je torej uèinko- vito sredstvo za doseganje edinosti vseh ver- nih, ki skupaj obhajajo liturgijo. " 3" 1. V petek, 16. aprila 2010, se je dopolnila zemeljska pot kardinala p. Tomáša Špidlíka DJ. Rojen je bil na Moravskem l. 1919. Od l. 1951 dalje pa do smrti je `ivel v Rimu. V Centru Aletti je `ivel od leta 1991 in bil ekipi globok duhovni uèitelj. Za kardinala ga je imenoval pape` Janez Pavel II. leta 2003. Od pokojnega kardinala se je 20. aprila pri maši v baziliki sv. Petra v Rimu poslovil tudi pape` Benedikt XVI., ki je v homiliji povzel Špidlíkovo velièino. Ta se je izkazala tako v njegovi duhovni globini kot èloveški toplini. Sveti oèe pa je v homiliji razmišljal o vstajenju, po katerem je pokojni kardinal tako hrepenel. O tem prièajo tudi njegove zadnje besede: “Vse `ivljenje sem iskal Jezusovo oblièje, in zdaj sem sreèen in miren, saj grem, da ga vidim.” V tej številki Tretjega dne objavljamo dva odlomka iz njegove knjige “Evharistija – Zdravilo nesmrtnosti” (L’Eucarestia – Farmaco dell’immortalitá).