PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
LJUBLJANA. NEDELJA, 23. MARCA 1969
LETO XI.. ŠTEVILKA 80
CENA 50 PAR
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVIŠČI LJUDSTVA SLOVENIJE
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1939 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE S. OKTOBRA 1S34 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENCI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO
[C

Nov rekord Raške -164 m
Drugega dne smučarskih poletov v Planici je bil kar dvakrat izboljšan svetovni rekord — Tekme si je ogledalo 35.000 gledalcev — Med jugoslovanskimi skakalci je bil najboljši Dolhar
PLANICA. 22. marca. Takega dneva v novejši zgodovini smučarskih poletov še ni bilo. Neustrašni skakalci so pomaknili mejo svetovnega rekorda za novih 8 metrov. In več ko 30.000 gledalcev je bilo ob novi velikanki v Planici priča tem zgodovinskim dogodkom, ki so nov dokaz, da je ta športna disciplina na naših tleh zares dobila novo razsežnost.
10 M VEC KOT V VIKERSUNDU — Po velikem dosežku Raške se je na tabli pokazala številka 164 m.	Foto: Selhaus
Moskva demantira
»ZSSR ne bo uporabila atomskega orožja proti Kitajski« Propagandna eskalacija in kitajski zemljevidi diplomatom
LONDON, 22. marca. (APP. Tanjug). V angleški oddaji moskovskega radia, ki jo povzema britanski radio (BBC), je rečeno, da Sovjetska zveza ne namerava uporabiti jedrskega orožja proti Kitajski.
Po navedbah moskovskega | Tunga*. V »fanatizmu« Mao
radia govorice te vrste ustrezajo samo željam zahodnih sil, zlasti Britanije, ki bi želele videti dezintegracijo komunističnega sveta kot posledico politike »klike Mao Ce
Ce Tungovih pristašev — je rečeno v moskovski radijski oddaji — ni resničnih čustev kitajskega ljudstva. Moskovski radio zaključuje, da so incidenti na kitajsko-sovjetski meji »resni, vendar nič več kot to«.
Ostritev sovjetsko-kitajskih odnosov je dobila precej pro. štora na stolpcih moskovskih listov ter v radijskih in televizijskih oddajah. Tisk vsak dan poroča o protestnih mitingih v ZSSR. ki skrbno beleži vsak tuji komentar, ki izraža podporo sovjetski strani.
Skoraj vsi listi še naprej opisujejo podrobnosti vseh
Za sprejem Kitajske v OZN
»Odstraniti je treba dvoj- -■—j-v- ---------	---
na merila v odnosih ZDA
, __ .	. .	Ussunju m dajejo posebno
do az in Kitajske«	priznanje junaštvu graničar-
NEW YORK. 22. marca (AP). |®v>. iz™ed ]^aterih. so Bivši ameriški veleposlanik v ŠUrJe' d™ Padla m d'a ž,va’ OZN Arthur Goldberg se je ' vCerai °ai*ovam z redom he. zavzel za snreiem Kitaiske v roJa SovJets>te zveze. Listi ob-
™ ■ £2«? r »tl—
zboroval ju. ki
nacionalni komite za amen- v2rokov.J	^ pek.nskt
ško-kitajske odnose, je Goldberg govoril o potrebi po liberalnejši ameriški politi.<i do Kitajske in izjavil, da bi osebno začel to politiko, s tem da ne bi več nastopal kot poglavitna ovira za sprejem Kitajske v OZN.
Kitajsko veleposlaništvo v TTlan Batoru je izročilo diplomatskim predstavništvom zemljevide, na katerih sta ne le čenpao. temveč tudi otok Ciličin prikazana kot del kitajskega ozemlja. Zemljevidom dodaja veleposlaništvo tudi dve noti kitajske vlade sovjetski, ter članka »Dol z novimi carji« in »Otok Cen-pao je že od nekdaj kitajsko ozemlje«.
2e v prvi seriji današnjega drugega dne 16. poletov v Planici je češkoslovaški mojster Jifi Raška izenačil še ne 24 ur stari svetovni rekord Norvežana Wirkola s skokom 156 m. A ni se mogel svojega sijajnega dosežka dolgo veseliti. Samo nekaj minut kasneje je bil namreč tudi on spet »samo« bivši svetovni rekorder. Wirkolaje s 160 m zapisal novo desetico v rekordnem spisku, v katerem je pred osmimi leti naš Jože Šlibar v Oberstdorfu kot prvi na svetu zapisan s številko, večjo od 140.
A tudi to še ni bilo vse, kar je režiser — športni boj namenil tisočem v Planici in milijonom pred TV zasloni na ta prijazen dan. ko se je iz deloma oblačnega neba kdaj pa kdaj posmejalo tudi sonce in je le veter od časa do časa ponagajal skakalcem, da so morali na svoj poskus počakati nekaj minut.
Ta skok skokov je arena dočakala v drugi seriji poletov, malo čez poldne. Spet je bil Jifi Raška tisti, ki je poskrbel za senzacijo. Kakšno hotenje se je nabralo v tem junaku Planice! 2e sinoči je češkoslovaški trener Zdenek Remza bržčas imel v mislih predvsem tega svojega skakalca, ko je pošiljal proti nebu roteče poglede, naj bi vendar bilo vreme vsaj še en dan naklonjeno tekmovalcem. Rašica ga ni razočaral. Ko je v svojem drugem današnjem poizkusu letel tako rekoč brez konca, ko je preletel tudi črto iz smrečja, ki je na elegantnem, vitkem doskočišču novega objekta označevala 160 m znamko, se je planiški smučarski stadion združil v enem samem vzkliku navdušenja in odobravanja, ki je veljalo temu modernemu ličarju. Tudi Raška sam čisto drugače kot nekaj minut prej Wirkola — ni znal skriti svojega veselja, svoje nepopisne radosti. Se med vožnjo v izteku je snel
čepico in z njo ves prevzet pozdravljal množico in svoje športne tovariše.
Bilo je na dlani, da tega dosežka ta dan ne bo več mogoče prekositi. Wirkola je v svojem drugem poizkusu sicer tvegal vse, tudi njemu je uspelo skočiti dlje kot kateremukoli drugemu prej (in pozneje) — razen Rašici.
To je bil vrhunec. V nadaljevanju druge in v tretji seriji je bilo sicer še več izjemnih poletov (Matouš je pri 163 m padel), toda novega svetovnega rekorda ni bilo več. In kako tudi, ko pa tako še nikdar prej in nikjer drugje ni bilo take serije poletov.
Jugoslovanom je šlo drugi dan nekoliko bolje kot včeraj na premieri. Najboljši med njimi je bil Branko. Dolhar, ki je najdalje poletel 136 m in je v končnem plasmaju po dveh dneh 15. med svetovno elito. Prvi je po treh poletih, ki štejejo za skupno uvrstitev, še zmeraj Wirkola pred Raško in z 20-letnim Vzhodnim Nemcem Wolfom, ki je s 159 m danes dosegel nov rekord NDR.
Do končne odločitve pa bo prišlo jutri, ko bodo na sporedu še preostali trije poleti, izmed katerih bosta boljša dva vsakega posameznika štela za končno uvrstitev. Jutri pričakujejo v Planici tudi največji obisk, računajo pa tudi z možnostjo prihoda
Konservativni udeleženci zborovanja, ki se ga je udeležilo okoli 2.000 izvedencev za kitajska vprašanja, so »močno branili« dosedanjo ameriško politiko in odklonili vsakršen morebitni kompromis s Kitajsko, medtem ko so se liberalni zavzeli za »takojšnje ukrepe, katerih cilj bi bila oonovltev razgovore'-s Kitajsko, ukini*ev trgovinskih in potniških omejitev, priznanje kitajskih zakonitih pravic v OZN in utiranje poti za navezavo pravih diplo majskih stikov«.
Theodor Sorenson se je zavzel za »odstranitev dvojnih meril v odnosih z ZSSR in Kitajsko« ter za »črto na istem mestu« v ameriški politiki do Kitaiske in SZ.
Svetovno posvetovanje KP v Moskvi bo 5. junija
KP Mehike opozarja na XX. kongres KP SZ in obsoja varšavsko intervencijo v ČSSR
MOSKVA, 22. marca. (Tanjug). Mednarodno posvetovanje komunističnih in delavskih partij je sklicano za 5. junij letos. Tako je sklenila pripravljalna komisija, ki je danes popoldne v Moskvi končala delo.
vzrokov, voditelji sklenili »knjižice z mislimi Mao Ce Tunga zamenjati z avtomati in mino metalci«.
Vojaški list »K rasna ja zvezda« trdi. da sodobni notranji procesi na Kitajskem potekajo v znamenju čedalje in-tenzivnejše militarizacije dežele. in navaja, da vodijo vojaške osebnosti 24	< izmed
skupno 29) provincijskih »revolucionarnih komitejev«. Med približno 200 ljudmi, pravi komentar, ki sodijo v najbližjo okolico Mao Ce Tunga in imajo praktično oblast v rokah, je 130 vojakov.
»K rasna ja zvezda« se posebej zadržuje ob načrtih za ustanovitev nove politične organizacije. kar naj bi se zgodilo na bližnjem kongres« i KP Kitajske. List pravi, up se vidi iz novega statuta or. ganizacije, katerega osnutek je bil objavljen, da se par tija »sprevrača v orodje re Zima osebne oblasti, v biro* krat skl stroj, ki ga trdno kontrolirajo z vrha«.
Pripravljalna komisija se bo še enkrat sestala 23. maja. V komunikeju, katerega objavo pričakujejo zvečer, je rečeno, da so člani komisije obrazložili svoja stališča glede vsebine osnovnega dokument. ki ga je delovna skupina pripravljala od 10. do 19. marca. Na to In na dejstvo, da je napovedano še eno zasedanje pripravljalne komisije. se opira domneva- da se člani komisije niso ujemali glede vsebine osnovnega dokumenta.
Komunistična partija Mehike bo sodelovala na mednarodnem posvetovanju v Mo-sk*" Vendar je vodstvo te partije mnenja, da med pripravami na to posvetovanje ne bi bilo treba napadati partij, ki niso navzoče ali zastopane na pripravljalnih sestankih za ta medne rodni posvet. Resolucija plenuma KP Mehike opozarja na pomen sklepov XX. kongresa KP SZ m vztraja pri načelih miroljubne koeksistence in na možnostih, da bi se izognili svetovnemu spopadu z orožjem. Resolucija ponovno potrjuje stališče mehiške partije do intervencije »peterice« e •'•siSR -loudarja. da »ta ukrep ni bil upravičen, in s1—	i - - -'Trrnje-
za rezal državni prvak Marjan Mesec, ki je s 126 m napovedal še en dan velikih doživetij. Od drugih predskakalcev je bil najdaljši Cehoslovak Doležal —' 140 m in vodstvo tekmovanja' je odšlo na posvet.
Prva serija se je kljub temu začela z istega, drugega zaletišča. Po nekaj približno 100-metrskih poletih je kombinatorec Kraus (CSSR) že pristal pri 124 m, z enako daljavo pa se je malo pozneje izkazal Drago Pudgar. Pečar, ki je bil včeraj po slogu med najboljšimi, pa je danes odrekel. Lovil se je in doskočil celo pred 100-metrsko znamko.
Potem se je začela serija dolgih poletov — Doležal 136, Schmidt (NDR) 146, W. Schwabl 133, Grini 147, Queck 145, Przybyla 132, Krol 129, Bazzana 126.
Ko je Napalkov varno doskočil pri 120 m, je bil na vrsti Ji« Raška. IVJalo je počakal, se pognal v smučino, odlično ujel skok in že je letel. Bolj ko je padal v globino, bolj je rasel hrup med nekaj-deset tisoč gledalci. Malo pred črto, ki označuje 160 m je Raška pristal v lepem telemarku, si že pred iztekom snel kapico in veselo dvignil roke. Daljavo so natančno merili, med tem pa so že sporočili, da je imel hitrost na mostu 113,5 km/h.
In potem so sporočili uradno daljavo — 156 m. Natanko toliko kot včeraj Wirkola in svetovni rekord je bil iz-
enačen. Slavja kar ni hotelo biti konec.
Takoj za Raško je Wolf poletel 135 m, za njim pa naš Branko Dolhar 132 in popravil svoj osebni rekord za devet metrov. Dolhar je že pred tekmo dejal, da se dobro počuti in res je tudi dokazal, da lahko danes od njega veliko pričakujemo.
Na mostu so mu namerili
Priznanja
mentorjem
Mladina bo tudi letos nagradila mentorje. Dvajset skromnih priznanj za dvajset skromnih ljudi iz množice enakih, ki tiho in z ljubeznijo delajo med mladino, ji pomagajo in jo vzgajajo. Ljudi, ki za svoje delo zaslužijo vse priznanje, pa jim ga le redkokdaj nakloni druž-
ga in zunanjega položaja v zvezi s Češkoslovaško, kale r tudi s stališča načel, ki bi morala veljati med komunističnimi partijami in socialističnimi državami«.
Dabčevičeva in Pirker kandidata za predsednika in sekretarja CK ZKH
ZAGREB, 22. marca — Na razširjeni seji mestnega komiteja ZK Zagreba, ki je bila včeraj popoldne, so soglasno podprli predlog, da bodo predsednico republiškega izvršnega sveta dr. Sav-ko Dabčevič-Kučar kandidirali za predsednico CK ZK Hrvatske, predsednika mestne konference ZK Zagreba Pera Pirkerja pa za sekretarja izvršnega komiteja CK ZKH.
Do sprememb v teh višjih funkcijah v Zvezi komunistov Hrvatske je prišlo zato, ker sta bila dr. Vladimir Ba-karič in Mika Tripalo izvoljena v izvršni biro predsedstva ZKJ.
VČERAJ NAJUSPEŠNEJŠI JUGOSLOVAN — Branko Dolhar je bil tokrat s tremi skoki nad 130 m daleč najuspešnejši domači tekmovalec. Foto: šelhaus
pokrovitelja letošnje prireditve, predsednika republike Tita. To bi bila za vse organizatorje, ki so tudi danes odlično opravili posel, največja nagrada, za vse nastopajoče pa nova, velika vzpodbuda.
EVGEN BERGANT
Dve seriji z drugega zaletnega mesta
Tudi danes so začeli skakalci z drugega zaletišča. Tekmovalni dan je danes začelo sedem predskakalcev, prvo j smučino pa je kot domačin
SOLZE PO USPEHU — Novi svetovni rekorder Jifi Raška po rekordnem skoku ni mogel skriti ganjenosti. Foto: šelhaus
Nepozaben dvoboj
Razpoloženje med gledalci stopnjevala Raška in Wirkola
PLANICA, 22. marca. Dvoboj dveh skakalcev, velikih po slovesu in majhnih po rasti, Jifija Raške (CSSR) in Norvežana s finskim imenom Bjdma Wirkole — to je bil osrednji dogodek drugega dne privlačnih poletov v Planici. Prvi je vrgel izzivalno rokavico Jifi Raška, ko je v prvi seriji s 156 m izenačil včerajšnji svetovni rekord Norvežana. Gledalci iz CSSR, ki so se — še zmeraj bojno razpoloženi po sinočnji zmagi svojih hokejistov na SP nad SZ 2:0 — zbrali ob češkoslovaški trobojnici na desni strani izteka, so navdušeno množico prevpili s skandiranjem: »Raška, Raška, Raška!«
hitrost 113,6 km/h. Spet se je j bena pozornost. Torej
je pobuda mladinskih vodstev, da nagradijo vsaj dvajset teh ljudi, dobra in poštena. Pa vendar nam je letošnji razpis pustil v ustih kanček trpkega okusa.
Prvo leto smo lahko zapisali, da je to hvalevredna pobuda, zaploskali smo ji od srca. Drugo leto smo dejali, da gre za nadaljevanje lepe in obetajoče tradicije. Zdaj smo razočarani, saj se je nehote vsililo prepričanje, da gre za formalno odpravo ene točke programskih stališč, delovnega programa ali mesečnega plana. Saj — besedilo razpisa je povsem enako lanskemu, število priznanj je isto, tudi zunanji videz dogodka bo nedvomno na ravni prejšnjih. Vsebina pa bo zelo različna.
Pogovarjali smo se z enim izmed ljudi, ki svoj prosti čas porabijo za mladino, pa smo začudeni obstali, ko smo ugotovili, da nič ne ve o nagradnem razpisu, o priznanjih. Ve pa, koliko težav mora prestati, da lahko izpelje program svojega krožka, in mimo-
odrinil v najboljšem trenut-kru, se ulegel na smuči in letel, letel. Bo ali ne bo? Bližal se je 160-metrski oznaki, toda še je bil v zraku. Hip za tem je doskočil, malo ga je stisnilo v kolenih, kajti strmina se tu že začne manjšati, vseeno pa je brezhibno spet s kapo v roki pridrvel v iztek.
Komaj se je ustavil~že se je znašel v objemu svojih to-tarišev, češkoslovaških novinarjev in organizatorjev. Na semaforu se je najprej pokazala številka 164, potem 163 in nazadnje spet 164. Nov planiški in svetovni rekord, veselja pod Pancami ni bilo konec.
V senci velikega rekorderja je mladi Manfred Wolf poletel 156 m, izenačil rekord, ki je veljal še malo pred tem, pa so ga skoraj prezrli. Bile je nato padel pil 145 m, vese-
• Nadaljevanje
na športni strani
Med SZ in ZDA se spet obnavlja duh Glasboroja
»Delovna izmenjava mnenj med Dobrini-nom in Rogersom« — Tema: Srednji vzhod
WASHINGTON, 22. marca. (AP). Sovjetska zveza bo poslala v Washington še enega dopisnika. Ameriške oblasti se strinjajo, vendar zahtevajo, naj Moskva zagotovi ameriškim novinarjem boljše pogoje za delo. V ZDA je 27 sovjetskih novinarjev, katerih večina dela na sedežu OZN, v Moskvi pa je 24 ameriških dopisnikov.
To je bil uvod v nepozaben dan pod Pancami, 'si se je zelo razlikoval od prvega; skakalo! so osvojili velikan-ko in odkrili skoraj vse njene-skrivnosti, o kretni pred globino, ki je dušil razpoloženje prvi dan tudi med ob-
činstvom, ni bilo več sledu. _
Poleti so podžgali gledalce, | grede požirati pripom-da niso štedili s priznanjem. | fae šolskega vodstva,
Sovjetski veleposlanik Dobrin in in ameriški zunanji minister Rogers sta na sestanku obravnavala več vprašanj, ki zanimajo obe deželi. Kakor se je izvedelo, sta posebej razpravljala o možnostih za tesnejše sodelovanje pri blažitvi krize na Srednjem vzhodu. Opazovalci pravijo, da je po teh razgovorita prišlo do stvarne izmenjave gledišč, medtem 'so so se prej vrstile propagandne izjave.
Poznavalci razmer v Wa-shingtonu so opazili tudi sovjetske diplomatske pobude, ki utegnejo napovedovati pripravljenost Moskve na vrnitev k »duhu Glasboroja«, majhnega kraja, kjer sta se bila sestala Johnson in sov-
jetski premier Kosigin junija 1967. Ce bi se to zgodilo, bi prišlo do sestanka predsednica Nixona s sovjetskimi voditelji. »Čeprav je to še odprto vprašanje — je rekel neki ameriški predstavnik — »so zdaj možnosti ra tak sestanek boljše 'cakor pred mesecem dni.«
Delegacija SFRJ v Kanado in ZDA
BEOGRAD, 22. mar. (Tanjug). Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo vodi zvezni sekretar za zunanjo trgovino dr. Vasil Grivčev, je danes odpotovala na dvanajstdnevni obisk v Kanado in ZDA.
Gledalci so prišli v Planico s 490 avtobusi in 4 vlaki, pri čemer niso všteti posebej gledalci, id so se pripeljali z osebnimi avtomobili.
Ji« Raška s startno številko 37 je na izteku, še zmeraj obkrožen od novinarjev in fotoreporterjev, moral ča. kati več minut, kako bo reagiral njegov najnevarnejši tekmec Bjom Wirkola. Roj okrog Raške se je .umiril šele, ko se je po raletišču začela spuščati startna številka 46 — Bjom Wirkola. Potem je Norvežan letel in letel v globino — 160 m daleč. Za polet je potreboval 5,21 sekund. 160 m — svetovni rekord! Raška se je trpko nasmehnil, ne da bi karkoli rekel. Samo dob«
99 Na*4s»!«f»vs*ni*» na športni strani
Prijateljski sprejem v Tuniziji
BEOGRAD, 22. marca (Tanjug). »Povsod, kamor smo prišli in kjer smo se pogovarjali, smo bili v Tuniziji zelo prijateljsko sprejeti. Sestali smo se s tunizijskimi funkcionarji tako z državnimi kakor s partijskimi in še posebej s predsednikom Bur-gibo,« je izjavil predsednik zvezne skupščine Milentije Popovič po vrnitvi jugoslovanske delegacije s petdnevnega obiska v Tuniziji.

ceneie za približno
20’.
2.25
Dr. Savica Dabčevič-Kučar in Pero Pirker sta bila predlagana za vodilni funkcij: v ZK Hrvatske po posvetovanjih, ki so potekala zadnje dni med pa rti jakimi aktivi Hrvatske. Na posvetovanjih so izrazili mnenje, da sta ti dve osebnosti z velikim po-: liričnim ugledom najprimer-| nejši m vodenje organizacije j ZK v republiki. Zdaj raz-: previjajo o teh predlogih na | medobčinskih konferencah
SEDAJl.85
SODELUJTE V VELIKEM NAGRADNEM NATEČAJU
Pričakujejo, da se bo CK ZK Hrvatske sestal čez nekaj dni in skladno z določbami statuta ZKH Izbral kandidata za ti dve funkciji.


15 M PRED REKORDOM — Jifi Raška ▼ rekordnem poletu.
češ kdo bo plačal kurjavo, elektriko, saj to ni v učnem programu. Pa še to je dejal, da človek potrebuje priznanje zato, da bo sam pri sebi prepričan, da dela prav in dobro, pa četudi je takšno priznanje tudi skromna knjiga, na roko napisana diploma ali skromno kosilo v družbi z mladino.
Dobra pobuda, skrbi nas, bo postala zgolj formalnost. £*e zlasti zato, ker razpis prepušča odločitev, koga nagraditi, mladinskim vodstvom, ki zelo pogosto mladinskih mentorjev ne poznajo.
še nekaj dni in na vrsti bo prva konferenca Zveze mladine Slovenije. V stališčih je mentorjem posvečen en odstavek. Po en odstavek prostora so dobili tudi drugi problemi, ki tarejo mlade. Precej besed pa so v stališčih porabili za ocene gospodarskega položaja, mnenja o državnem kapitalu, o u-veljavljanju znanosti, o razvoju kmetijstva, o uveljavljanji^ reforme v delovnih organizacijah in vodstvih ter organizacijskim vprašanjem. Mar se zaradi o-bilice vprašanj, s katerimi se mladinska organizacija ukvarja, ne more zgoditi, da stvari, ki mlade zadevajo bolj neposredno, ostajajo ob strani?
Dvajset priznanj ne bo zaman, kot ni bilo zaman lani, predlani. Vendar pa je le dvajset priznanj, precej formalnih priznanj iz leta v leto bolj skromna vez med mentorji in mladino.
Foto: Selhaus
IVAN VIDIC
Odprta, ustvarjalna skupščina
Predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher je odgovarjal na vprašanja sodelavca Tanjuga
Prihodnji teden v skupščini SRS
LJUBLJANA, 22. marca. (Tanjug). Glede na skorajšnji iztek sedanjega mandata republiških in pokrajinskih skupščin se je časopisna agencija Tanjug obrnila na njihove predsednike s prošnjo, naj ocenijo prehojeno pot in nakažejo najrazličnejše naloge ▼ novi mandatni dobi. Prvi tak razgovor je bil s predsednikom pokrajinske skupščine Vojvodine Uljem Rajačičem, nato pa s predsednikom skupščine Srbije Milošem Mi ni čem. Danes objavljamo izjavo predsednika skupščine Slovenije Sergeja Kraigherja. V prihodnjih dneh se bodo zvrstila poročila o razgovorih z drugimi predsedniki republiških oziroma pokrajinskih skupščin.
Predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher se je odzval prošnji Tanjuga, naj pred volitvami odgovori na nekaj vprašanj o dosedanjem delu republiške skupščine in o aktualnih problemih družbenoekonomskega razvoja Slovenije.
Na vprašanje Tanjugovega dopisnika v Ljubljani Iva Vajgla, kako ocenjuje delo republiške skupščine doseda-niega sklica in s katerimi poglavitnimi vprašanji se bodo arečali bodoči poslanci slovenske skupščine, je predsednik Kraigher odgovoril:
»Delo skupščine. katere mandat se zdaj izteka, je bilo živahno in razgibano, ker se je skupščina po svojih močeh in sposobnostih zavzemala za to. da bi čim bolj pogumno m dosledno delovala v procesu izvajanja gospodarske in družbene reforme.
Pomemben za celotno šestletno obdobje je razvoj v smeri neposredne odgovornosti republike za pospeševanje in usmerjanje družbenega življenja v njej. Takšna vloga republike je bila ustavno začrtana že leta 1963. dejanske materialne in družbene osnove za njeno realizacijo pa so bile zagotovljene šele z začetkom reforme leta 1965. Pr: premagovanju političnih ovir. ki so bile na poti procesa deeratizacije in demokratizacije na samoupranih temeljih, v katerih ima krepitev odgovornosti republike pomembno mesto, je bilo odločilnega pomena leto 1966 z brionskim plenumom CK ZKJ. V kontinuiteti takšnega razvoja so bili ustavni amandmaji aprila 1987 nadaljnji prispevek k zagotovitvi pogojev za afirmacijo samostoj ne vloge republike. V takš-nem položaju je skušala biti republiška «kup<:na po svojih možno«-:	kar najbolj
ustvarjalna in odprta. Dobivala je številne pobude za ureditev nerešenih vprašani.
Protislovja v odprti in medsebojno povezani jugoslovanski skupnosti, k: so prišla med reformnimi procesi leta 1968 do izraza na posameznih področjih družbenega živ. Ijenja. so se jasneje in neposredno pokazala tudi v Sloveniji. Smernice predsedstva :n izvršnega komiteia CK ZKJ so še iasneie začrtale naloge, ki jih je trpba v družbi izpolnjevati ko* temeljne in prioritetne. Nr.lo-ge. ki jih je prinesel rp.rvoj ln so bile v mnogrtčem pre-vze*e iz dotedanie dejavnosti skuošiSne. so bile določene novembra 1967. in sicer tako v proeramsk* osnovi, ki Jo ie za delo skonščine Slovenile sprejelo ni«**m n-ed-sedstvo. kakor tudi v n*-o-gramih zborov. V ‘■merrvcah predsedstva in izvršnega ko mtteia CK ZKJ sn bile z za-vestno reakcijo na z»h*eve
nakazane poti za njihovo urejevanje. Smernice kot takšne so s svojo idejno in politično navzočnostjo v delovanju republiške skupščine pomenile integracijo republiške skupščine in vseh zavestnih družbeno-političnih samoupravnih dejavnikov republike v skupnem prizadevanju za ureditev nerešenih vprašanj in za napredek vse jugoslovanske socialistične skupnosti.
Za delo sedanje skupščine je pomembno tudi to. da se je povezovala z najširšim kro-
SERGEJ KRAIGHER
gom delovnih. strokovnih, znanstvenih. političnih in družbenih dejavnikov v republiki. Republiška skupščina si je prizadevala razviti kar največ lastnih delovnih pobud, pri čemer se je kolikor le mogoče opirala na samoupravne ustanove, na strokovnjake kakor tudi na strokovne in znanstvene inštitucije v želji, da bi se kar najbolj otresla pretežne odvisnosti od državne uprave. To nam je delno uspelo, očitno pa je to daljši proces, ki bo v prihodnjem obdobju nedvomno napredoval.
Naloga nove skupščine bo nadalje intenzivno reševati probleme, ki jih obravnava skupščina v sedanji sestavi, nedavno sprejeti ustavni amandmaji in IX. kongres ZKJ pa vsekakor daiejo tudi nove s-jodbude zs še večjo ustvarjajo prizadevnost pri uveliav!janiu snrejete politike. Na področju družbeno ekonomskega in poetičnega si«‘ema bo treba uvesti neposredno in ustvarjalno odgovornost rentiblike pri urejanju vseh vnra*ini v pri-s*ojnost: f"deraciie. vprašani, ki se nanešpio na nadalinji gospodarski 'n obče družbe, ni razvoj republike kot narodne samoupravne strupno, sti in komun kot osnovn!h «amounr->-nSh skupnosti občanov. r*at -e na krepite«- sa-
združenem delu in občanov, združenih v občinskih skupnostih. v republiki itd. V odnosu do federacije bo morala skupščina iniciativno in ustvarjalno sodelovati z zvezno skupščino, s prestavni-škimi telesi drugih republik in avtonomnih pokrajin, pomagati pri uveljavljanju sprejetih načel v zakonodajni politiki federacije, pomagati pri natančnejši opredelitvi obveznosti federacije pri zagotavljanju enotnosti gospodarskega sistema in trga kot enotnih osnov družbeno-eko-nomskega in političnega sistema. Med drugim bo seveda treba praktično razvijati tudi odgovornost republike na področju državne varnosti, narodne obrambe in mednarodne politike.
Skupščina, njen izvrši svet in ustrezne ustanove so dolžni izdelati koncept dolgoročnega ekonomskega in družbenega razvoja Slovenije v prihodnjih desetletjih. Pripraviti je treba tudi srednjeročni plan za obdobje 1971-75.
To so seveda samo nekatere pomembnejše naloge, ki čakajo novo skupščino.
TovariS predsednik, ali lahko p nekaj besedah nakažete osnovne smeri družbenoekonomskega razvoja Slovenije v prihodnjem obdobju?
Čeprav so priprave na srednjeročni družbeni plan do leta 1975 šele v začetni fazi. kar delno velja tudi za dolgoročni plan razvoja Slovenije, smo pri izvaianju sedanjega srednjeročnega plana prišli do nekaterih osnovnih rezultatov in do pomembnih ugotovitev, ki nam dajejo kar dobre izhodiščne osnove za prihodnje obdobje.
Med poglavitne naloge vsekakor sodi nadaljnje inte*>7>vi ran je in prilagajanje eospidur-stva potrebam trga ter vključevanje v mednarodno delitev dela. Takšna usmeritev našega gosnodarstva je dala že doslei nomembne rezultate, na primer delež izvoza se je v minulih treh 'etih zna*no Dovečal. v tem smo se približali boli razvitim evrnisVim deželam. Seveda to zah*eva nadaljnje prizadevanje za večfo produktivnost, za tak sortiment proizvodnje, kot ga želi trg. in za kvali*etnei-<e nroizvode. Za*o bodo go-soodarsVe inv«*«*io: *«* usmerjene z1ac*i v modprrvTociio in rplrocs*rukc; io cečapilh n**o-izvodnih kan-d-p* Vendar se to ne nana*a spmo na ustrezna materialna vlaeania v nroizvaialn-i sredstva, temveč obsega tudi ust-emo kvalitetnejše kad-mvske spremembe jn inten-*i**nn angeli, ranie naših znanstveno-razis-kOvaln*h notenpiato— za no*re. ho (rocrifvjnrciia Tnlfln, p«i.
i r oncv>AJn v.
C^VO io hirati tprppl i **9 oHli.
Irfteon'0 |K»eo«»r»0	r»o’?*:,čo TO.
n/vlnvon^o Vi Hn	c
r\ryf rphnm i po	3«
i-oH**r»v«Vi c»niV*nn in ^ tv*-zedev-nif za odn-ranie novih dpiovnih mest tudi v drndVi dejavnostih.
Možnosti se kažejo predvsem v terciarnih dejavnostih. kjer že zdaj dela okoli 25 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji, kar pa še vedno zaostaja za potrebami usklajenega in intenzivnega druž-oenega razvoja ter za sodobnimi zahtevami življenjske ravni. Ob takšni splošni usmeritvi v modernizacijo gospodarstva. ki je pogojena tudi z ./redno naglim razvojem sodobne tehnologije po sva tu. bodo deležne poseone pozornosti infrastrukturne inve sticije, od katerih so precej odvisni skladen in dinamičen splošni razvoj in konkretni učinki takšne modernizacije. Vri tv m niisnm predvsem na že sprejete načelne sklepe glede rekonstrukcije in graditve cest. modernizacije železnic. razvoja energetike, investicij na področju izobraževanja. na primer akcijo sto šol. kar pomeni, da bi za stoletnico obveznega šolstva v Sloveniji zgradili do leta 1975 sto novih šol, in končno zgraditev kliničnega centra. Vse to bo precej angažiralo razpoložljiva tinančna sredstva republike in občin.
Pri delu skupščinskih organov je pogosto povzročal konfliktne situacije antagonizem med gospodarstvom in družbeno nadgradnjo oziroma med tako imenovanim »proizvajalnim« in »potrošniškim« delom družbe. Med razpravo o ustav nih amandmajih je bilo verjetno prav zato čutiti mne-nje_ da bi ta antagonizem odpravili, če bi skupščino sestavljala samo dva zbora. enotni zbor delovnih skupnosti in splošno politični republiški zbor. Zakaj ta predlog ni bil sprejet? Razprava o enem ali več zborih delovnih skupnost!, ki se Je razvila med sprejemanjem ustavnih amandmajev v naši republiški skupščini. Je ponovno načela vrsto problemov. ki so Jih dolgo in temeljito proučevali v '-“h 1962 m 1963. ko 1«» bi * ~-Jet sklep o ustanovitvi specializiranih zborov delovnih skupnosti. Razprava je opozorila na protislovne interese ln položaj delovnih ljudi zaposlenih v materialni proizvodnji in zunaj nje; ta protislovja so prišla v minulem j letu še posebei do izraza.
I Osnovni konflikt nastala na ) področju delitve, v odnosih
č-«sa jasno osve-lu *>° dsm«>n

z neureipmji	r j	pa
- -	-—»i n—»p« r n*. |
<*’oveka
KNJIGA
PROF DR. VLADIMIRA DEDI.IERA
»IZGUBLJENI BOJ J. V. STALINA 1948-1953«
JE 2E V PREDNAROČILU
RAZPRODANA
Oproščamo se vsem. katerih prednaročila tokrat nismo mogli več upoštevati, in jih vabimo. naj upoštevajo novo možnost: zaradi velikega zanimanja bo CGP »Delo« okrog 20. aprila izdalo
PONATIS
»e zanimive knjige, ki je doma in v tujini zbudila izredno pozornost
Knjigo z 32 stranmi prilog na umetniškem papirju bo CGP Delo izdalo v celem platnu s tribarvnim .V-itnim ovitkom in broširano.
Knjiga v celem platnu stane v prednaročilu 29.00 dinarjev. broširana pa stane v prednaročilu 18.00 dinarjev Broširana knjiga bo tiskana na enakem papirju kot vezana.
V prodaji bo cena znatno višja.
To zanimivo delo si zagotovite v prednaročilu tako, da izrežete objavljeno naročilnico in jo do 20. aprila pravilno izpolnjeno in podpisano pošljete v pismu ali nalepljeno na dopisnici na naslov:
CGP Delo. prodaja. Ljubljana. Titova c. 57. pp 29.
NAROČILNICA
Podpisani:______
Poklic:_________
Naslov:_________
S to naročilnico nepreklicno naročam knjigo prof. V. Dedijera »Izgubljeni boj J. V. Stalina 1948—1953«
v celem platnu broširano
(nezaželeno črtajte)
Kupnino bom poravnal ob priloženi položnici ob prejemu knjige.
Podpis:	___________________________________
družbene reprodukcije, na področju materialne proizvodnje in izven nje.
Zagovorniki ideje o enotnem zboru delovnih skupnosti so utemeljevali svoja stališča predvsem s potrebo po predstavništvu Integriranega družbenega dela v skupščini. Po njihovem mnenju bi lahko enotni zbor povezal delovne ljudi z različnih področij, s tem da bi se posebni interesi in protislovia posameznih delovnih področij v ta-icein zooru najprej medsebojno soočili. šele potem pa bi se oblikovali v skupni interes družbenega dela. Pristaši takšnega stališča so bili mnenja, da bi na ta način elimentira-li tako elemente dezintegracije kakor protislovij med potrošnjo in proizvodnjo, ki da Jih večje število zborov delovnih skupnosti le še poglablja. Tako bi delo skupščine v večji meri usmerili v to, kako povečati dohodek, namesto v to. kako ustvarjeni dohodek deliti. Vendar “•> zagovorniki takšnega stališča predvideli tudi v primeru enega samega zbora delovnih skupnosti možnost določene samostojnosti poslancev posameznih področij in njihovega konstituiranja v posebnem telesu, ki bi enakopravno z republiškim zborom odločalo o specifičnih vprašanjih svojega delovnega pod-ročia.
Stališča za več zborov delovni.i s.iu^.icsu so izhajala lz ocene dosežene stopnje našega samoupravnega sistema m iz načel družbeno politične ureditve. Zbori delovnih skupnosti oziroma predstavniki delovnih ljudi s posameznih področij družbenega dela morajo imeti v republiški skupščini možnost, da neposredno in avtentično izražajo Interese svojega področja in da se o problemih medsebojno sporazumevajo v svojem zboru. To je mogoče zagotoviti samo s specializiranimi zbori delovnih skupnost* za posamezna področje družbenega dela. En sam zbor delovnih skupnosti bi post*al drugi splošno politični zbor republiške skupščine, ki bi enakopravno z republiškim zborom obravnaval vsa vprašanja iz pristojnosti republiške skupščine in odločal o njih. Poslanci tega zbora torej ne bi več nastopali kot poslanci posameznih področij združenega dela. marveč kot predstavniki najbolj splošnih interesov tega področja, pri čemer bi moralo prihajatii do prevlade tega ali onega področja. Takrat bi nujno nastopila tudi nevarnost profesionalizacije poslancev v tem zboru, s tem na bi se poslanci ločili od baze. ki jo 7-astopajo. Bistveno bi se sD-emenila tudi družbeno-po-litična osnova v večini delovnih skupnosti, katerih Doslan-e: moraio izhniati ‘z rte'ovn’h skunnosti na posameznih pod-ročiih družbenega dela. vezanih na občine, v katerih se realiziraio min« sniošni no-goji njihovega dela in razvo-ia in katerih of-ebe občine bolj ali mani zadovoljuie-io s svojo dejavnostjo.
Komisija za ustavna vprašanja je vztrajala pri svojem predlogu za specializirane zoore uelovnih skupnosti tudi zato. ker je bila mnenja, da bi bila odločitev za en sam zbor delovnih skupnosti tvegana, ker bi nujno nastalo vprašanje, zakaj uvajati novo ooiiKo zastopanosti vseh področij družbenega dela iz razlogov. ki niso zadostni :n dovolj proučeni. Razen tega ni se nuice „vrgei ra/logov, s katerimi so bili utemeljeni specializirani zbori delovnih skupnosti ob sprejetju ustave leta 1963. Ti zbori so v praksi kljub pomanjkljivostim od. igrali pozitivno vlogo in so bistveno prispevali, da se je naš skupščinski sistem rešil elementov klasičnega splošno političnega predstavniškega parlamenta.
Komisija za ustavna vprašanja je pn tem upoštevala tisie argumente v korist enega samega zbora delovnih skupnosti, ki jih je ocenila kot upravičene. Zato je predlagala, naj zbori delovnih skupnosti v primerih, kadar gre za osnovna vprašanja iz pristojnosti republiške skupščine, sestavljajo enotni zbor delovnih skupnosti, ki odloča o takih vprašanjih enakopravno z republiškim zborom. Vodilna misel predložene rešitve je v tem. da poslanci vseh področij družbenega dela v -kupnem zboru soočajo m oblikujejo svoja stališča do osnovnih vprašanj in odločajo o tem. kakšen je skupni republiški interes z vidika združenega dela, nato pa svoje stališče soočajo in usklajujejo z republiškim zborom kot splošno političnim zborom. O vprašanjih, ki so neposredno pomembna sa—'o za
delovne organizacije Irt delovne l judi s posameznih področij družbenega dela, odločalo posamezni zbori delovnih skupnosti sami. enakopravno z republiškim zborom.
Slovenska skupščina ie pogosto razpravljala o obliki in vsebini pomoči nezadostno razvitim področjem v naši državi, še rose-bej so to pomoč omenjala poslanska vprašanja Kakšna so stališča Slovenije kot najbolj razvite republike dn tega. v umnosti tako noantt- obravnavanega problema?
O dodatnih sredstvih za nezadostno razvita področja se zadnje čase tudi v Sloveniji mnogo govori. Naša stališča so jasna, pogosto smo jih poudarjali:	hitrejši razvoj
manj razvitih področij je tudi v našem interesu, zato ni bilo nikoli načelnih ugovorov proti dodatnim sredstvom. V tem pogledu podpiramo in smo vedno podpirali stališča, sprejeta na IX. kongresu ZKJ in zelo jasno izraženi v »nngresni resoluciji.
Vprašanja so bila postavljena s stališča metod pri razporejanju m uporabi sredstev ter v zvezi s strukturo investicij in z njihovo učinkovitostjo. Spričo tega se zavzemamo za to, naj bo sistem dajanja pomoči tak. da ho dosežen kar najboljši učinek. Zato bi se moral sklad razvijati v poslovno inštitucijo, ki bi ne bila samo razdelje-valka sredstev, kar Je doslej pretežno bila, marveč bi se ta sklad konkretneje vključeval v finansiranje razvoja. Vloga sklada bi se lahko povečala zlasti pri najemanju tuiih kreditov, pri zbiranju tujih in domačih sredstev ter pri spodbujanju k poslovnemu sodelovanju z domačimi in s tujimi partnerji.
Se zlasti pomembno vlogo bi lahko imel ta sklad pri razvijanju tehnične pomoči v najširšem smislu, kar bi lahko močno podprlo hitrejši in uspešnejši razvoj. Ce se torej strinjamo s tem ia| sklad ostane tudi v prihodnje osnovna oblika pospešenega razvoja, moramo vztrajati pri nekaterih osnovnih postavkah, te pa so: sredstva sklada se zbirajo samo na kreditni osnovi, vsa odgovornost za hitrejši razvoj je na mani razvitih področjih, in sicer ob ustrezni pomoči vse družbe, spodbujanje gospodarskega razvoja poteka prek sklada, pri čemer ni mogoče uporabljati različnih instrumentov ln uvajati dveh ekonomskih sistemov — za boli razvita in za manj razvita področja.
Na*« skupščin- 5» ni sprejela sklepa o tem, da bi razpravljala o nezadosten razbitih področjih v posebni točki dnevnega reda. Mislim pa, da bi bilo to koristno zato, da bi podali jasno sliko metod pri posneševaniu razvoia mani razvitih republik in področij. opozorili na tisto, kar je doseženo, in na raz.loge. zaradi katerih je takšna pomoč potrebna. ter končno, obdelali in zavzeli ustrezna stališča do politike razvoja.
Protest
mariborskih
borcev
Ne strinjajo se s predlogom komisije za borce pri skupščini SRS glede razdelitve denarja za stanovanja
MARIBOR, 22. marca. — Borci mariborske občine so na današnjem razširjenem plenumu odločno poudarili, da se ne strinjajo s predlogom komisije za borce pri skupščini SRS glede razdelitve denarja za stanovanja bor. cev po posameznih občinah. Ta predlog razdelitve po nji. hovem mnenju je diskriminatorski in v celoti zapostavlja mariborsko občino in vse občine v severovzhodni Sloveniji.
Sklenili so, da bodo poslali protest Skupščini SRS in republiškemu odboru ZZB Slovenije.
Razprava je pokazala, da borci mariborske občine nasprotujejo ustanovitvi centralnega sklada, čeprav se strinjajo, da bo treba zagotoviti tudi denar za stanovanja borcev v manj razvitih območjih.
Republiški komisiji za bor. ce so očitali, da ni javno prkiazala podatkov o tem, koliko denarja se steka v centralni sklad za stanovanja borcev iz posameznih občin. Borci se ne morejo zadovoljiti samo s prikazovanjem odstotkov, ki ne prikažejo dejanskega stanja. Zahtevali so, naj republiška komisija za borce pri skupščini SRS te podatke objavi.
Obveljalo je tudi mnenje, da bi morale vse razvite občine enako podpirati manj razvite. V sedanjem predlogu razdelitve pa tega načeli niso upoštevali. Poudarili so. da bi Maribor po predloženem razdelilniku dobil le 5.63 odstotkov zbranega denarja, Ljubljana pa 21,1 odstotkov. Navedli so tudi podatek, da bi celotna Štajerska, Koroška. Savtnis.ta dolina ln Pomurje dobili skuoat le 21 odstotkov zbranega denaria. čeprav živi na tem območiu 27 odstotkov vseh borcev v Sloveniji. Na plenumu so izrazili nreoričanie, da bo reoubliška skupščina na svo lem zasedanju ob odločati h* o tej zadevi uooštevalo st« bšče borcev mariborske ob. čine.
MARJAN KOS
Trije zbori bodo razpravljali o zakonodajni politiki republike
LJUBLJANA, 22. marca — Prihodnji teden bodo seje treh zborov republiške skupščine. V sredo bo seja republiškega, v četrtek organiaa-cijsko- političnega in v petek p rosvetnokul turnega	zbora.
Vsi trije bodo razpravljali o zakonodajni politiki republike. O njej bosta razpravljala na eni izmed prihodnjih sej tudi gospodarski in socialno-zdravstveni zbor. Tako bo celotna skupščina opredelila temeljna načela zakonodajne politike republike.
Predvsem je treba reči, da je v reviziji celotna zvezna zakonodaja, da v zvezni skupščini delujejo komisije, ki pregledujejo zakonodajo na posameznih področjih, in da si v zvezni skupščini prizadevajo, da bi posamezna področja kodificirali. Gre potemtakem za prizadevanja, da bi zvezno zakonodajo uskladili z ustavo, se pravi, da bi urejala le tiste zadeve in področja, ki so jih republike v skupnem dogovoru z ustavo prenesle na federacijo.
V skladu z ustavnimi načeli o položaju in nalogah republike ter o njenih zakonodajnih pristojnostih lahko republika kot državna socialistična skupnost s svojimi predpisi originamo ureja vse družbene odnose, ki so skupnega pomena za politično, gospodarsko in kulturno življenje ter družbeni razvoj v republiki. Pri tem so izvzete tiste zadeve, ki so po zvezni ustavi pravica in dolžnost federacije ter zadeve. ki sodijo v samoupravno področje občin ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij. Pregledati je torej treba, ali je republika morda s kakšnim svojim aktom presegla te pravice in posegla v tiste, ki jih imajo občine in delovne ter druge samoupravne organizacije. Razen tega pa so tudi v republiški ustavi ostanki pretiranega normiranja, primeri urejanja zadev z izvršilnimi predpisi, pravne praznine in nejasnosti itd. ter si je treba prizadevati, d« bi vse to odpravili. Se pravi, da je treba tudi republiško zakonodajo revidirati.
Zbori imajo na dnevnem redu še nekatere druge zadeve. na primer osnutek zakona p varstvu narave, zakona o glasbenih šolah, o varnosti cestnega prometa in Se neka) zakonskih predlogov. Med drugim bodo razpravljali tudi o programu republiške izobraževalne skupnosti.
Odbor za zdravstvo in zdravstveno zavarovanje soci-alnozdravstvenega zbora pa bo med drugim razpravljal o problematiki krvodajalstva v Sloveniii in o sanaciji kliničnih bolnišnic v Ljubljani.
V. J.
Delo orqanov izvr«neri*si sveta v nrihnHniem te^nu
Prihodnji teden bo seja ‘zvršnegi sveta skupščine SR Slovenije, na kateri bodi obravnavali aktualne probleme s področja gospodarstva, socialne politike ter samoupravljanja notranjih zadev.
Poleg tega bo skupna seja odbora za socialno politiko ter komuna>na vprašanja. Obravnavah bodo teze o temeljnem zakonu o izločan.’« in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev, ekonomsko pravni položaj poslovnih prostorov, predlog za izdajo zakona o izjemnem u-pokojevanju rudarjev ter problematiko organizacije in upravljanja na področju zaposlovanja.
Komisija Izvršnega sveta za mejna vprašanja pa bo prihodnji teden obravnavala aktualna vprašanja italijanske in madžarske narodne manjšine v SR Sloveniji.
ŽE PRIPRAVLJENA JEDILA
32
VRST
ZE PRIPRAVLJENA JEDILA
32
VRST
Šnuderl: prašiče bomo uvozili
Odgovori na poslanska vprašanja v zvezni skupščini
BEOGRAD, 23. marca (Tanjug). Napovedani uvoz 135.000 prašičev je danes v obliki poslanskega vprašanja na seji gospodarskega zbora znova prišel pred zvezno skupščino. Poslanec Stjepan Kapusta je vprašal, ali bodo ti prašiči res uvoženi, čeprav je jasno, da se pomanjkanje, ki je bilo nastalo ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta zdaj odstranjuje s povečano vzrejo.
Namestnik državnega sekretarja za zunanjo trgovino Boris Snuderl je kratko odgovoril:
»Sklenjeno je, da bomo prašiče uvozili.«
»Vem, da je to sklenjeno,« je rekel Kapusta, »toda procedura okrog uvoza je trajala tako dolgo, da se je ponudba prašičev domače vzreje medtem povečala tako, da uvoz ni več potreben.«
»Ne vem, ali je treba razpravo ponavljati.« je odgovoril Snuderl. »Vsako leto se dogaja nekaj podobnega. Zdaj pravijo, da prašičev primanjkuje, zidaj spet, da jih je dovolj, zdaj jih je treba uvažati, zdaj spet ne. Iz klavnic prihajajo očitki, da rejci dogovorjenih količin prašičev ne dobavljajo spričo konjunkture, ki je nastala na trgu.«
Dvogovor je bil tu pretrgan. Kapusta pa je o drugem predmetu nadaljeval polemiko z zveznim sekretar-
jem za finance Jankom Smoletom.
Kapusta je namreč vprašal, zakaj narodna banka ne izplačuje poslovnim bankam tako imenovanih beneficira nih obresti iz lanskega leta.
»Prav danes sem dobil obvestilo, da bodo te obresti pravočasno izplačane,« je rekel Smole. »Beneficirane obresti se dajejo kot nadomestilo bankam, ki kreditirajo turizem, kmetijstvo, izvoz itd. če v tem ali onem primeru niso bile izplačane, prosim, da bi tovariš Kapusta govoril konkretno.«
»Imam konkretne podatke in dal sem jih sekretarju zbora«, je odgovoril Kapusta in pripomnil, da gre za komercialno banko v Koprivnici in za ondotni »Elektroni lin«. Ugovarjal je zaradi malomarnosti pristojnih in omenil, da bi morale banke in podjetja zahtevati od narodne banke zamudne obresti.
Smole je obljubil, da bo preveril primere, ki jih ja navedel Kapusta.
Namestnik zveznega sekretarja za gospodarstvo Vlado Juričič se je potrudil, da bi izčrpno odgovoril na vprašanja Dušana Jovanoviča, ki ja navedel problem normalnega razvoja prometa s kmečkimi vozovi na ozemlju občine La-zarevac. Poudaril je, da je z zgraditvijo’ ibarske magistrale in odseka železniške proge Beograd—Bar skozi te kraje znatno prizadet promet z vprežnimi vozili, kar povzroča tudi politične probleme v njegovi volilni enoti.
Jurišič je potrdil, da ta problem obstaja, in podrobno obvestil poslance o dolžnostih investitorjev in prometne inšpekcije, na koncu pa je rekel, da je vse to v izključni pristojnosti republike. S tem je tudi poslanca Jovanoviča napotil na pravi naslov.
Govoreč o čedalje večjih težavah v medsebojnih plačilih podjetij je Slavko Kasun vprašal, ali more zbor začeti posebno debato o preskrbi gospodarstva z obratnim »kapitalom« in kreditno denarni politiki.
Smole ga je spomnil na to, da je gospodarski zbor že sprejel sklep o takšni debati in da bodo potrebne analize pripravljene v začetku aprila.
Na prihodnji seji bo treba odgovoriti še na vprašanje Radovana Poleksiča o učinkih ukrepov, ki jih je storil ZIS, da preneha naraščanje cen.
Pionirji po poti 14. divizije
Urejen neretvanski spor?
Zadovoljni kmetje in kmetijski kombinat
METKOVIC, 22. marca. (Tanjug). Spor v zvezi z graditvijo jezu pri Opuzenu bo bržkone v kratkem urejen v zadovoljstvo prebivalcev donjeneretvanskih vasi in kombinata v Opuzenu.	«'
Pozno v noč so predstavniki občinske skupščine Met-koviča in Ploč, sekretariata za vodno gospodarstvo Hr-vatske, splošnega vodno gospodarskega pdjetja iz Splita, donjeneretvanskih vasi, kombinata v Opuzenu jn izvedencev FAO iskali odločitve, da bi premostili nastale nesporazume.
Da bi omogočili plovbo in pravočasno dograditev jezu, se sprejeli predlog predstavnika vodnogospodarskega podjetja v Splitu, da bi izkopali prekop, ki bi povezoval Neretvo z Malo Neretvo. Postavljen je bil pogoj, da bi hkrati kopali prekop in zajezili Malo Neretvo, tako da bi bil prekop usposobljen
Združeno za uspeh turizma
Aprila ustanovni občni | zbor poslovnega združenja za turistično graditev ob slovenski obali
KOPER, 22. marca — Zamisel o ustanovitvi poslovnega združenja, ki naj bi povezalo zainteresirane delovne organizacije in zbiralo sredstva za investicije za graditev turističnega gospodarstva je zelo zanimiva. Skoraj vse gostinsko turistične delovne organizacije v obalnih in sežanski občini, nekatere banke pa tudi druga ve’ika podjetja iz Slovenije in drugih krajev Jugoslavije so že izrazile željo postati član tega združenja. Kot vse kaže, bodo šle priprave h koncu že sredi prihodnjega meseca, tako da bodo lahko na prvem občnem zboru konstituirali združenje in sprejeli dokumente za dokončen začetek poslovanja.
Kot so povedali na včerajšnjem posvetu, je izvršni odbor opravil že veliko dela. Sestavil je vrsto dokumentov, tako osnutek statuta, programa, osnovne pogodbe in drugo.
Cilj delovanja združenja bo izgraditi turistično gospodarstvo v obalnem območju in njegovem zaledju. Člani združenja pa bodo lahko ne le delovne organizacije tega področja, ampak so vrata vanj odprta vsem, id bodo našli v njem interes tako glede združevanja sredstev kot tudi glede poslovnega uveljavljanja na tem turističnem območju. Kot so povedali, bo bržčas združenje razširilo področje poslovanja na Postajno, kjer so močno zainteresirani, da bi se priključili temu združenju, saj je Postojna s svojimi turističnimi znamenitostmi tesno povezana s turističnim gospodarstvom ob slovenski obali.
Poslovno združenje bo lahko nastopalo tudi kot upoštevanja vreden poslovni P*rine<r pil najemanju kreditov iz tujine. Zato je izvršni odbor zastavil že vse potrebno.
Ustanovitev poslovnega združenja za izgradnjo turističnih zmogljivosti v tem delu Slovenije obeta postati močan vzvod za pospešen raevoj turističnega gospodarstva.
GUSTAV GUZEJ
za plovbo najpozneje 15 dni po zagraditvi Male Neretve. Denar za zgraditev prekopa bo zagotovljen iz sklada vodnega gospodars ;va Hrvat-ske.
Predstavniki kombinata v Opuzenu in direktor projekta za melioracijo delte Neretve Nikolaj Cvetkov in izvedenec FAO sta vztrajala na tem. naj bi se pripravljalna de'a za zgraditev jezu nadaljevala. toda njun predlog ni bil sprejet. O tem bo odločal republiški gradbeni inšpektor.
Druga zahteva prebivalcev vasi ob Neretvi, da se prepreči zasipanje obdelovalnih kmetijskih površin, bo urejeno tako, da bodo omogočili dotok sladke vode v Malo Neretvo po stari strugi in rečici Prunjak.
Sprejet je bil sklep, da bodo ustavili tudi dela na graditvi nasipa na levi strani Neretve pri vasi Komina, ker kombinat tudi za to nima ustreznega soglasja vodnega gospodarstva.
SUHOR. 22. marca. — Danes je bilo na Suhorju veliko slavje, ko so krenili na pot belokranjski pionirji po poti 14. divizije. Slovenski in hrvatski pionirji bodo prehodili vso pot po kateri je pred petindvajsetimi leti ho. dila 14. divizija.
Ob slavnosti v Suhorju, xi so ji prisostvovali predsednik republiškega odbora Socialistične zveze Janez Vipotnik, Franc Kimovec-2iga, predstavniki slovenske in hr-vatske zveze prijateljev mladine ter številni drugi gostje. je predsednik republiškega odbora ZZB Franc Les.tošek-Luka izročil pionirjem prapor in dnevnik, v katerega bodo zapisovali svoja doživetja na poti od Suhorja preko Hrvatske do Velenja, kjer bo 10. maja veliko srečanje slovenskih in hrvatskih pionirjev.
Slovesnosti na Suhorju so se razen domačinov udeležili tudi predstavnici JLA in predstavniki mladine mnogih dolenjskih šol.
S. V.
FRONT V SLOVENŠČINI!
Izšla je prva številka Fronta v slovenščini. Uprava Fronta se opravičuje za zamudo, ki je nastala zaradi težav v tiskarni.
Revijo so dobili vsi prodajalci časopisov v Sloveniji, po nekaj izvodov pa še poverjeniki Partizanske knjige. Poverjeniki naj jo pokažejo v svojem okolišu in naslove naročnikov sproti sporočajo na naslov: Partizanska knjiga, oddelek naročniki Fronta, Ljubljana, Trg revolucije 1.
Poverjeniki bodo dobili enako število izvodov še druge številke za pridobivanje novih naročnikov, od tretje številke naprej pa bo uprava Fronta pošiljala revijo le na naslove naročnikov.
IV NOVI ŠTEVILKI
naši razgledi
BOJAN ŠTIH - GLEDALIŠKO GLEDALIŠČE
Esej o zapletenih razmerjih med odrsko predstavo in njeno kritično presojo — ob izidu Vidmarjevih Gledaliških kritik
JANEZ ŠKERJANEC - POMOČ MANJ RAZVITIM
Najti pravo mero enih in drugih
• s strpnostjo ter razumevanjem
DR. MILICA BERGANT, VLADO VODOPIVEC, MILAN PINTAR: NEMIR MLADIH
Najbolj dvolična civilizacija v zgodovini; stiska in nezadovoljstvo s svetom; vesoljni nemir; drget v bistvu sveta
RAZGLEDI PO SVETU
LIS£ ZAKAJ? Okupacija CSSR daje vedeti, da je politična delitev Evrope za Sovjetsko zvezo nespremenljiva in trajna
ALEKSANDER SOLŽENICIN - DESNA ROKA
Prepovedana novela znanega sovjetskega pisatelja
razgledi po svetu
PREDLOG:
PROGRAMSKE SMERNICE
V. kongresa Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije
I.
Organizirana in usmerjena kulturna akcija Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, za kakršno se je zavzel IV. kongres, je povzročila pomembnejše premike v njeni dejavnosti. Povzročila jih je zato, ker je upoštevala stvarne družbene razmere in izhajala iz resničnih kulturnih potreb ljudi, hkrati pa upoštevala tudi njihova različna nagnjenja glede vključevanja v kulturno življenje. Z delovanjem številnih organizacij ZKPO so bila potrjena tudi idejna, vsebinska in organizacijska izhodišča zadnjega kongresa. V nekaterih naših gospodarskih in kulturnih središčih se je v oblikovanje in uresničevanje širših kulturnih programov vključil že večji krog občanov. Dosežkov dejavnosti, ki se je razvila na podlagi takšnih programov, njenega kulturnega pomena in resnične vrednosti, ni mogoče več ocenjevati s tradicionalnim pojmovanjem aktivnosti članstva te organizacije. Kulturna akcija je bila plod številnih prizadevnih organizatorjev in drugih uresničevalcev idejne usmeritve zadnjega kongresa, pomenila pa je tudi začetek spreminjanja ZKPO iz zaprte amaterske organizacije v organizirano silo vseh za kulturo zavzetih občanov. Organizacije so svoje kulturne programe vse pogosteje povezovale s programi poklicnih kulturno-umetniških in izobraževalnih ustanov. Po nepotrebnem poudarjena nasprotja med poklicnimi in nepoklicnimi kulturnimi prizadevanji (in delavci na teh področjih) so ob takšnem povezovanju izgubljala svoj pomen. Se več, skupni programi so ponekod rodili kar najtesnejše sodelovanje med organizacijami ZKPO in poklicnimi kulturnimi ustanovami.
Primeri združevanja kulturnih prizadevanj in večje demokratizacije pri oblikovanju kulturne politike že spodbujajo širše kulturno gibanje, in sicer tako med tistimi, ki želijo uveljaviti svoja amaterska ustvarjalna hotenja, kot med onimi, ki se zaradi svojih nagnjenj vključujejo v kulturno življenje in s svojim vplivom stalno povečujejo število za kulturo zavzetih ljudi. Takšna ocena trenutnih razmer, v katerih bo mogoče izoblikovatiti nadaljnjo idejno in programsko usmeritev akcije Zveze kulturnoprosvet-nih organizacij, pa ne bi bila popolna, če ne bi poudarili, da je bilo to gibanje doslej omejeno samo na nekatera središča. Takih središč je še vse premalo, vse preveč je še krajev in področij, kjer kulturno življenje ne dohaja potreb današnjega časa. Vzrokov za takšno stanje ni mogoče iskati samo v gospodarski nerazvitosti mnogih krajev in področij. Vzroki so tudi v pomanjkanju kulturne akcije in v zastarelih pogledih na vlogo organizacije. Nekateri še vedno poudarjajo, da naj združuje samo amaterske sku-
pine in usmerja amaterska kulturna prizadevanja.
Ustvarjanje možnosti, ki naj ljudem omogočajo uresničevanje njihovih ustvarjalnih nagnjenj, je bila in bo ostala tudi v prihodnje ena pomembnih nalog ZKPO. Na tem področju je bila dejavnost zelo široka in spodbudna, pomanjkljiva pa je bila strokovnost tega delovanja; poleg tega niso bili ustrezno družbeno vrednoteni amaterski dosežki niti prizadevanja družbeno-političnih delavcev v Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij.
Čeprav razmere v slovenskem kulturnem življenju niso dovolj urejene, bi bila kulturna akcija, ki je bila zastavljena na zadnjem kongresu, znatno bolj uresničena, če bi Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije in njeni republiški organi bolj načrtno delovali kot idejni in organizacijski povezovalci vseh naporov na področju kulture. Smernice IV. kongresa bi našle plodna tla tudi drugod, če bi v večji meri upoštevali izkušnje, ki smo jih v nekaterih kulturnih središčih ocenili za nove in idejno napredne.
Vloga Zveze kulturno-prosvetnih organizacij je bila v preteklosti in je tudi za prihodnje popolnoma jasna. Vprašanje, ki se ob tem zastavlja, pa je, v kolikšni meri je bila ta vloga doslej uresničena. ZKPO — organizirano družbeno silo na področju klu-ture — lahko po njeni poglavitni vlogi ocenjujemo zlasti kot organizirano množično kulturno gibanje, ki si mora ob družbenih premikih vedno znova zastavljati svoje naloge. Z izpolnjevanjem teh nalog mora prispevati svoj delež k splošnim kulturnim premikom v družbi.
ZKPO je organizacija, ki svoje poslanstvo med ljudmi lahko opravlja le z njihovim sodelovanjem. Zato ni mogoče omejevati, kdo se lahko vključi v organizacijo in kdo ne. Organizacija se mora čimbolj odpreti, vanjo je treba povabiti čimveč za kulturo zavzetih občanov in kolektivov, ki se želijo organizirano povezovati, da bi uresničevali skupne kulturne in samoupravne interese. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij ima tudi svoje posebne kulturne naloge, tako kot jih imajo poklicne kulturne ustanove. Namen teh različnih nalog pa je enovit in ni mogoče deliti interesov za razvoj kulture na poklicne in amaterske.
Dosedanja slabost pri uresničevanju zastavljenih ciljev je bila v tem, da organizacija ni vseh svojih akcij snovala skupaj z drugimi dejavniki na področju kulture, Čeprav je takšne pobude večkrat dajala. To je bil tudi razlog, da ni bilo storjeno vse, da bi bili kulturni dosežki človeštva dostopni čim večjemu številu ljudi in da bi imelo čimveč ljudi možnost samoupravno vplivati na kulturno dogajanje.
Resnično demokratizacijo kulture in dosledno medsebojno povezanost kulturnega prizadevanja v ožjem in tudi nacionalnem
okviru je mogoče videti le v samoupravni organizaciji vseh dejavnikov na področju kulture, zakaj kultura brez odmevnosti v času in prostoru je sama sebi namen in nesmiselna.
II.
Izhodišče aktivnosti ZKPO je organizirano množično gibanje v kulturi in za kulturo, zato mora biti organizacija odprta za vse za kulturo zainteresirane družbene dejavnike. Da bo mogoče cilje, ki so s temi programskimi smernicami zastavljeni, čim hitreje in v celoti uresničiti, se je treba vsestransko povezovati in sodelovati, biti de-
javno prisoten povsod, kjerkoli se razrešujejo problemi na področju kulture.
1.	Razvijanje samoupravnih odnosov v kulturi je edina pot, ki lahko vodi k nadaljnjemu razvoju demokratizacije odnosov v omogočili sodelovanja pri ustvarjanju mož-naši družbi. Dokler vsem ljudem ne bomo nosti za razvoj njihove kulturne zavesti, ne moremo pričakovati njihovega večjega in pomembnejšega vpliva pri odločanju na vseh drugih področjih družbenega dela. Ko težimo k nadaljnjemu razvoju samoupravnih odnosov na področju kulture, nimamo v mislih le procesa osvobajanja delavcev v poklicnih kulturnih ustanovah, marveč tudi samoupravni vpliv vseh ljudi na kulturo.
Že ob zadnjem kongresu je družbena situacija terjala sistemsko ureditev ključnih
V. kongres Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije
BO 27. IN 28. MARCA 1969 V LJUBLJANI,
TRG VII. KONGRESA ZKJ 1, FESTIVALNA DVORANA PRIČETEK KONGRESA 27. MARCA OB 9.30 URI
Dnevni red:
1.	Otvoritev
2.	Sprejem poslovnika o delu V. kongresa
3.	Volitve organov kongresa
4.	Obrazložitev predloženega gradiva:
-	o delu ZKPOS med IV. in V. kongresom
-	programske smernice V. kongresa
-	statut ZKPOS
5.	Poročilo nadzornega odbora ZKPOS
6.	Razprava
7.	Razrešnica dosedanjemu vodstvu
8.	Sprejem programskih smernic V. kongresa
9.	Sprejem statuta ZKPOS
10.	Predlog kandidatne liste
11.	Volilve
12.	Zaključek kongresa
vprašanj na tem področju. Izrečena je bila zahteva, da se tudi kulturne dejavnosti organizirajo samoupravno. Predstava o teh zahtevah ob IV. kongresu še ni bila dovolj izoblikovana. Proces izgrajevanja družbenih odnosov na temeljih samoupravljanja v minulih petih letih in spoznanje, da je kultura del združenega dela, torej del skupnega družbenega interesa, sta ob akciji ZKPO in drugih družbeno-političnih organizacij izoblikovala jasnejšo podobo o samoupravnih mehanizmih v kulturi.
Samoupravne kulturne skupnosti naj bi v prihodnje združevale kulturne interese delovnih ljudi, kulturnih delavcev, širših asociacij (družbeno-političnih skupnosti, različnih združenj), delovnih, kulturnih in drugih organizacij. Kulturne skupnosti naj bi torej zagotavljale demokratični vpliv čim širše javnosti in delavcev s kulturnega področja na oblikovanje kulturne politike in na delitev sredstev za kulturo. Ob taki opredelitvi iuiovanj in načrtov je potrebno ponovno opredeliti mesto ZKPO v kulturnem življenju. Nekatera občinska vodstva ZKPO pričakujejo, da bodo postala organizirana osnova bodočih kulturnih skupnosti, druga pa zopet menijo, da bodo njihovo vlogo v celoti prevzele te skupnosti. ZKPO ni nikoli težila, da bi bila edini oblikovalec kulturne politike, njena moč je bila vedno v kulturnem gibanju, ki ga je vodila, usmerjala in strokovno podpirala.
Kulturne samoupravne skupnosti bodo delovale toliko bolj kvalitetno, kolikor bolj bodo kultumo-prosvetne organizacije dejavne in vplivne kot mobilizator vseh dejavnikov na kulturnem področju. Poslanstvo ZKPO ae torej ne kaže . le v kulturnem gibanju, marveč prav tako tudi v gibanju za vše večjo in bolj celotno samoupravno organiziranost naše družbe. V prihodnjem obdobju naj bi skupnosti postale najmočnejši dejavnik na področju kulture tako v občinah kot v širših regijah in v republiki, zlasti pa si je treba prizadevati za oblikovanje regionalnih kulturnih skupnosti. Morali bi spodbujati prizadevanja tistih organizacij, ki v želji po večji demokratizaciji odločanja o kulturnih programih in njihovem financiranju že danes težijo k postopnemu preoblikovanju skladov za kulturo v zarodke takih kulturnih skupnosti. Bodoča kulturna skupnost v republiki bi morala upravljati s sredstvi vseh republiških skladov za kulturo, saj bo pri razreševanju materialnih vprašanj in za naš nacionalni kulturni prostor značilnih protislovij le tako lahko tudi učinkovita in uspešna.
Dosedanja zavzetost Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij je bila pri oblikovanju politike republiških skladov s področja kulture in komisije pri izvršnem svetu za kulturne stike s tujino odločna premajhna. Zato so ostala številna vprašanja širšega kulturnega Interesa nerazrešena ali le deloma rešena. Svojo organizirano prisotnost pri oblikovanju politike delitve sredstev v posameznih skladih — dokler bodo le-ti obstajali — bi morali usmeriti predvsem v krepitev vpliva večjega kroga zainteresiranih na odločitve upravnih odborov skladov. Morah pa bi se zavzeti, da bi republiški sklad aa pospeševanje kulturnih dejavnosti delil sredstva progresivno glede na razvitost in soudeležbo posameznih občin. Ob upoštevanju pomena teh skladov pri odstranjevanju zelo velikih razlik v materialnih možnostih za kulturno življenje, njihove vloge pri spodbujanju kulturnih akcij in njihove vloge kot upravljavca relativno velikih družbenih sredstev bi morali republiški organi ZKPO Slovenije sodelovati z organi šeh skladov, da bi tako dosegU učinkovitejše razreševanje materialnih vprašanj.
3.	Kultumo-prosvetne organizacije naj bi tudi odslej povezovale svoje programe s potrebami in interesi krajevnih skupnosti, to se pravi s kulturnimi potrebami, ki se oblikujejo v posameznih naseljih. Za uresničevanje teh programov naj bi še naprej iskale finančna sredstva tako pri delovnih organizacijah kot tudi pri občanih.
Za delovanje občinskih svetov ZKPO mora biti tudi v prihodnje značilna večja povezanost in sodelovanje pri dolgoročnem načrtovanju kulturnega razvoja v občini. Pn tem gre zlasti za povezavo s sveti za kulturo ali z združenimi sveti pri občinskih skupščinah. Ob razvijanju kulturnih skupnosti bodo tudi sveti za kulturo razbremenjeni vsakdanjega operativnega in neposrednega urejanja zadev v kulturnih zavodih, zato pa bodo lahko kvalitetneje opravljali svoje naloge kot pomožna telesa občinskih skupščin. Pripravljali naj bi dolgoročne programe kulturnega razvoja, ki bi bili usklajeni s družbenim razvojem v občini ali širši regiji. Občinski sveti ZKPO naj bi bili tudi v prihodnje aktivni pri medobčinskem sodelovanju, pri regionalnem programiranju kulturnega razvoja in pri usklajevanju kulturnih interesov v nacionalnem okviru.
3. Gospodarska m družbena reforma Je razširila materialno podlago samoupravljanja v delovnih organizacijah in omogočila, da le te lahko namenjajo več sredstev tudi sa kulturno življenje svojih delavcev. Toda tej ugotovitvi mora slediti tudi druga: prizadevanja za boljše gospodarjenje so skrb za kulturno življenje zaposlenih v številnih delovnih organizacijah potisnila ob stran. Zgledu tistih kulturno-prosvetnih organizacij, ki so že našle pravi stik z gospodarskimi organizacijami (skupaj z njimi programirajo kulturno dejavnost), bi se morale bolj množično pridružiti tudi druge.
Treba je podpreti stališče sindikatov, da delovna organizacija ni le proizvodna celica, marveč tudi socialna celota in s tem dejavnik pri oblikovanju kulturne politike. Ta ugotovitev od kulturno-prosvetnih organizacij in še posebej od kulturnih animatorjev v delovnih kolektivih terja, da stalno ugotavljajo kulturne potrebe zaposlenih, jih sporočajo organom upravljanja in terjajo od njih vsestransko moralno in materialno podporo pri uresničevanju kulturnih akcij in programov. Programi pa morajo biti sestavina kulturnega življenja krajev, kjer prebivajo člani posameznih delovnih kolektivov. Potrebno bi bilo, da bi tudi statuti določneje opredelili naloge in dolžnosti delovnih organizacij glede kulturnega življenja delavcev.
Kultumo-prosvetne organizacije naj bi v delovnih organizacijah spodbujale kulturne interese zaposlenih tudi z bolj načrtnim informiranjem in propagiranjem vseh kulturnih manifestacij, in sicer prek sredstev, ki jih imajo za obveščanje delovne organizacije (tovarniški tisk, oglasne deske, ozvo-čitvene naprave itd.). Posebno skrb bodo morale organizacije posvetiti kulturnim akcijam, ki naj prispevajo k večji kulturi dela, delovnega okolja, medsebojnih odnosov itd., nadalje tudi kulturi stanovanja in okolja, zlasti v strnjenih tovarniških naseljih, samskih domovih in drugod.
Spodbudni so primeri združevanja sredstev (iz skladov skupne porabe) delovnih organizacij za kulturo v posebnih skladih. Ne glede na to, ali so ti skladi samostojni ali pa ta sredstva kolektivov oplajajo občinske sklade za kulturo, se je prek te oblike sofinanciranja kulturnih programov začel močneje uveljavljati tudi vpliv večjega števila ljudi na porabo teh sredstev. ZKPO mora tudi v prihodnje spodbujati, da se združujejo sredstva, zakaj to je eden izmed načinov povezovanja interesov in ne le način rezreševanja težkih materialnih razmer na področju kulture v naši republiki. ZKPO si bo najodločneje prizadevala, da bodo zakonska določila, po katerih so ta sredstva delovnih kolektivov obdavčena, čimprej prenehala veljati.
4.	Povezovanje kulturne akcije Je nujnost. Kultumo-prosvetne organizacije morajo sodelovati s poklicnimi kulturnimi ustanovami, s strokovnimi združenji in društvi kulturnih delavcev, z gospodarskimi organizacijami, s šolami, delavskimi univerzami in drugimi institucijami.
Zlasti je pomembno sodelovanje z delavskimi univerzami. ZKPO naj bi spodbujala interese in prizadevanja za organizirano in načrtno kulturno-estetsko izobraževanje, bodisi v okviru svoje organizacije ali prek specializiranih ustanov za izobraževanje odraslih, zlasti prek delavskih univerz. Posebej je treba poudariti, da bi morali (skupno z delavskimi univerzami) v večji meri razvijati tudi različne oblike izobraževanja organizatorjev in animatorjev kulturnega življenja v delovnih organizacijah in med mladino. Med drugim bo takšno povezovanje z delavskimi univerzami potrebno tudi zaradi delovanja kulturno-prosvetnih organizacij med sezonskimi delavci, zlasti v času, ko leti živijo doma in imajo več časa za kulturno življenje. Ta vidik skupnega kulturnega delovanja je bil doslej skoraj povsem zanemarjen.
Povezovanje pa ni potrebno le zaradi uresničevanja nalog ZKPO, marveč prav tako zaradi čim uspešnejšega uresničevanja programov vseh navedenih institucij, kadar le-ti posegajo v skupne kulturne interese.
5.	Ker Je kultura sestavni del človekove zavesti — torej tudi sestavina zavesti državljana, delavca, samoupravljavca — mora ZKPO svoje akcije čimbolj povezovati s prizadevanji drugih družbenih sil v naši družbi. Gre za sodelovanje in skupne akcije z Zvezo komunistov, Socialistično zvezo, sindikati, Zvezo mladine, Zvezo prijateljev mladine in drugimi tako v republiki kot v občinah in v vseh ožjih družbenih skupnostih. Program ZKPO se mora smiselno usklajevati s programi drugih družbeno-političnih organizacij in temeljiti na izhodiščih resolucije IX. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije.
Mladina, ki se združuje v svoji organizaciji, si ne zastavlja le političnih ciljev, marveč se vse bolj uveljavlja tudi kot sooblikovalec kulturne politike. žal številnim kulturnim interesom mladih vrata kulturno-prosvetnih organizacij še niso povsod dovolj široko odprta. Mnogo bolj kot doslej bi morale sprejemati pobude mladine, ki se že združuje oziroma se bo združevala v ZKPO. Kultumo-prosvetne organizacije morajo postati za mlade bolj zanimive in bolj privlačne, skratka, organizacije, v katerih bodo lahko uresničevali tudi svoje kulturne Interese.
Tudi sindikalne organizacije naj bi v večji meri kot doslej spodbujale delovne organizacije, da bi le-te ugotavljale kulturne potrebe zaposlenih in na tej podlagi oblikovale svoje programe. V okviru teh organizacij in ob sodelovanju delavskih univerz bi bilo treba usposabljati animatorje in neposredne organizatorje kulturnih dejavnosti, ki naj postanejo nosilci kulturnih programov in pobudniki samoupravnega razreševanja materialnih in drugih vprašanj v zvezi s kulturnim življenjem delavcev.
Interesno združevanje občanov v krajevnih skupnostih — zlasti v strnjenih naseljih — terja, da se organizacije ZKPO tesneje povezujejo s krajevnimi organizacijami Socialistične zveze. ZKPO mora težili, da bi bi-
li njeni programi usklajeni in da bi vse bolj postajali sestavni del programov organizacij Socialistične zveze tako v krajevni skupnosti kot tudi na drugih ravneh.
III.
Do posameznih kulturnih vprašanj se mora ZKPO opredeliti povsem nedvoumno. Ob upoštevanju funkcije organizacije in programskih izhodišč za delovanje v prihodnje si ZKPO zastavlja naslednji akcijski program:
1.
Težnja po oblikovanju nacionalnega kulturnega programa Je tudi težnja Zveze kulturno-prosvetnih organizacij. Uresničitev te težnje pa je lahko rezultat le skupnih družbenih naporov, torej tudi naporov ZKPO na vseh ravneh. Pri oblikovanju nacionalnega kulturnega programa se bo ZKPO Slovenije zavzemala, da bo upoštevan tudi njeu akcijski program.
— Da bi zajezili ekstenzivni razvoj na področju kulture in v sedanjih razmerah dosegli kvalitetno rast in polnejše uveljavljanje kulturnih ustanov in drugih dejavnikov v kulturi, je treba mnogo bolj kot doslej povezovati ustvarjalna prizadevanja (programe) v občinah, v medobčinskem merilu, zaradi večjih kulturnih žarišč pa tudi v regionalnih okvirih in seveda v republiki. V Sloveniji se je akcija za bolj enakomerno porazdelitev najvidnejših kulturnih dosežkov že začela in bi morali njeno nadaljnjo razširitev še pospešiti.
— Vse sile bi kazalo usmeriti v povezovanje prizadevanj, da bi tako ustvarili pomembna kulturna žarišča in da bi prek njih odpravili razdrobljenost kulturnih programov, saj je to za naše ekonomske zmogljivosti nesmotrno in predrago. ZKPO si bo prizadevala, da bi se predvsem krepila taka žarišča, ki bodo pomagala bogatiti njihovo naravno zaledje oziroma bogatila kulturno življenje čim večjega kroga občanov. Ta žarišča bodo morala bolj kot doslej odsevati potrebe, upoštevati bodo morala dejanske razmere in spodbujati kulturne interese prebivalcev svojega naravnega zaledja. Sproščanje samoupravne inciative v kulturi bi morali v žariščih povezovati tudi z večjim vplivom strokovnega dela. Pri oblikovanju takih žarišč bodo v občinah ali regijah zelo pomembno vlogo lahko opravljale kulturne ustanove, zlasti gledališča, glasbene šole, knjižnice itd. pa tudi delavske univerze.
— Le s programsko povezanostjo žarišč kulturnega življenja z njihovim zaledjem, z boljšim programiranjem kulturnega delovanja in s povezovanjem teh žarišč in njihovih programov v republiškem merilu bo mogoče izoblikovati nacionalni kulturni program, ki bo izražal hotenja in interese tistih, ki živijo v mestu (industrijskih centrih), in tudi onih na podeželju.
2.
Pri programiranju svojih kulturnih akcij bo morala ZKPO Slovenije boj upoštevati potrebe tistih področij, ki zaradi nizke izobrazbe prebivalstva in šibke ekonomske moči ali oddaljenosti od manjših in večjih kulturnih žarišč zaostajajo v kulturnem razvoju. Zato je potrebno, da bi čimprej odpravili zelo velike razlike med razvitimi in nerazvitimi kraji. Prav posebno skrb pa zahteva oblikovanje kulturnih programov v obmejnih področjih.
— čeprav so sedanje možnosti za kulturno življenje zelo različne (podeželje, mesto), bi ob takšnih izhodiščih glede vpliva na kulturno politiko v republiki te razlike lahko zmanjševali. Cilji, ki si jih zastavlja ZKPO, nam nalagajo dolžnost, da se še bolj trudimo za širjenje amaterizma in kulturnega ljubiteljstva, za razširitev kulturnega izobraževanja in informiranja.
— Potrebno je tesnejše sodelovanje vseh občinskih svetov ZKPO z regionalnimi kulturnimi žarišči in popolnejša integriranost kulturnih programov v okviru posamezne regije. Morali bi se upreti zapiranju občinskih meja in s povezovanjem kulturnega življenja preseči sleherni občinski lokalizem, pa naj gre za gospodarske, kulturne ali kakršnekoli druge odnose.
3.
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij sl je v dosedanjem obdobju vedno prizadevala, da bi vključevala tudi mladino v delovnem razmerju. Ta vidik organiziranega dela je treba pri programiranju dejavnosti upoštevati tudi odslej. ZKPO se mora organizirano in neprestano zavzemati, da bi se bogatilo kulturno življenje mladine, ki je bolj oddaljena od večjih kulturnih središč; s prehodom iz vasi v mesto Je bila namreč osiromašena še tistih kulturnih tradicij, ki jih je gojila na vasi.
Kulturno življenje srednješolske mladine Je bogatejše, saj domala ni srednje šole, na kateri ne bi uveljavljali po.snmeznih svobodnih kulturnih aktivnosll. Vloga ZKPO pri tem je bila že doslej in bo morala bili tudi odslej izredno pomcmbnn. Kulturno prosvetne organizacije se morajo usmeriti k takim kulturnim prireditvam, ki bodo mladini omogočale živ slik s kulturnim dogajanjem in umetniškim snovanjem. S tem bi dopolnjevali vsebino humanističnih znanj v okviru učnega programa, hkrati pa mladini budili
želje, da bi se vključevala v kulturno dogajanje. Večjo skrb naj bi ZKPO v prihodnje posvetila tudi sodelovanju s kulturnimi skupinami v dijaških domovih, z animatorji kulturnega življenja v študentskih naseljih in s študentskimi kulturno-umetniškimi skupinami. S pomembnejšimi dosežki mladinskih kulturnih skupin v šolah bi morali seznanjati širši krog občanov in tako to kulturno dejavnost v večji meri vključevati v kulturno življenje kraja, občine ali širšega območja.
Živimo v trenutku, ko se mimo ustaljenih oblik kulturnega združevanja vse pogosteje oblikujejo tudi skupine mladih, ki želijo kulturno delovati. ZKPO Slovenije mora težiti, da bi take skupine povezovala in združevala. V celoti mora biti zainteresirana za sodobne kulturne tokove v naši družbi, mora jih spodbujati, pa tudi vrednotiti, ne da bi pri tem zanemarila soočanja teh tokov tako z nacionalnimi kulturnimi vrednotami kot tudi s kulturnimi vrednotami v sodobnem svetu.
4.
V programih radia in televizije je vse več oddaj (umetniško ustvarjalnih in kulturno informativnih), ki bistveno prispevajo h kulturni rasti našega človeka in njegove razgledanosti. Te oddaje zapolnjujejo kulturne vrzeli zlasti v krajih, ki so od kulturnega dogajanja odmaknjeni. Se posebej je treba pozdraviti tiste ustvarjalne prijeme pri oblikovanju posameznih oddaj, ki pri gledalcu budijo aktiven odnos do kulture in umetnosti. Programska rast teh množičnih medijev obvezuje tudi ZKPO, da pri oblikovanju svojih programov upošteva odmevnost teh oddaj in s tem v skladu omogoča kulturni dialog zlasti v številnih klubih in družbenih centrih.
5.
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij mora storiti vse, da bo odnos do slovenskega jezika in njegove rabe pravilen v našem vsakdanjem, poslovnem in političnem življenju. Gre za kulturno rabo jezika, za jezikovno razumljivo izražanje politične misli, da bi le-ta lahko prodrla do ljudi, ki jim je namenjena. Zato bo stalno spremljala in javno kritično obravnavala nepravilno in nedosledno rabo jezika. Teh prizadevanj ni mogoče opredeliti kot enkratno akcijo, marveč mora biti skrb za jezik stalno prisotna v vsej dejavnosti in težnjah organizacije.
6.
Čeprav je v vsakdanjem življenju težko ugotavljati, kaj je plaža, pa je velikokrat mogoče tudi nesporno opredeliti posamezne »kulturne« ali »zabavne produkte« kot plažo, pa naj gre za področje literature, glasbe, filma, likovnega področja, gledališča, poklicnih ali nepoklicnih avtorjev. Razvedrilo je človeku potrebno, toda treba je opozarjati na zelo razširjeno nepravo kulturno zabavo in sicer ne glede na to, ali Jo ponujajo založbe, kinematografi, televizija, radio, tisk ali drugi. Njen obseg je iz leta v leto večji; nenazadnje tudi zaradi premajhnega stika nekaterih kulturnih ustanov z občinstvom, pri čemer nastaja vrzel, ki jo vse bolj zapolnjuje plaža. Seveda pa niso vzroki le v nehotenem premajhnem posluhu nekaterih kulturnih ustanov za tovrstne potrebe občinstva, gre tudi za zakoreninjene pojave kulturnega aristokratizma oziroma kulturnega snobizma. Tudi teorije o tem, da je umetnost le sredstvo za avtorjevo uveljavljanje, nadalje teorije, ki zanikajo kakršnokoli funkcijo umetnosti v družbi oziroma Ji pripisujejo drugoten pomen, razdvajajo pota kulturnih ustanov od občinstva.
Ni mogoče mimo ugotovitve, da so bila tako dosedanja prizadevanja ZKPO kot tudi prizadevanja drugih organiziranih sil v naši družbi za ustrezna vrednostna merila doslej premajhna in da niso zožila prostora in interesa za plažo v vsakdanjem življenju. Proti plaži ne moremo biti učinkoviti, če ne bomo pri ljudeh razvili kritičnega odnosa do vrednot oziroma do nevrednot — nenazadnje tudi v programu naših amaterskih skupin — in dokler bomo ta problem le varuško obravnavali.
Zato bo Zveza kulturno-prosvetnih organizacij podpirala in nadalje razvijala najrazličnejše množične kulturne akcije-(npr. »bralna značka« ipd.). Razvijamo samoupravno družbo, v kateri naj postane človek popolnoma osvobojen vsake nadvlade. Zato ne smemo dovoliti nadaljnjega širjenja plaže in kiča, ki pelje k duhovnemu podrejanju ljudi, k siromašenju njihovega kulturnega življenja, njihove kulturne biti. m moramo plažo obravnavati tudi kot izraz birokratskih teženj. Boj proti takim težnjam pa je ena poglavitnih nalog naše samoupravne družbe.
Čeprav je jasno, da davčni ukrepi ne morejo v celoti razreševati problema širjenja plaže, pa je kljub temu treba podpreti sprejete strožje davčne ukrepe v Sloveniji, s katerimi obdavčujemo tako imeno •ane komercialne dejavnosti z višjimi prispevki od avtorskih honorarjev. Pri tem pa kuže ugotoviti, da so ti ukrepi le preveč enostranski in da zadevajo le slovenske »producente« plaže, ne zadevajo pa založnikov lliernrnc plaže in drugih republik. Prizadevati sl Je treba, da se strožje obdavči v Sloveniji tudi prodaja take literature s srbohrvatskega jezikovnega področja. S spremenjeno davčno politiko bi morali poseči tudi na področje distribucije filma, da bi zato omogočili oblikovanje kvalitetnih In ponavadi dražjih filmskih programov.
7.
Da bi hitreje razreševali sistemsKa vprašanja na področju kulture, bi se morali občinski in republiški organi ZKPO Slovenije zavzeti za doslednejše uveljavljanje obstoječe zakonodaje na tem področju. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij si bo prizadevala, da bo do konca leta 1969 sprejet sistemski zakon o samoupravljanju in financiranju kulturnih dejavnosti. Ob tem bo zahtevala večjo stabilnost in funkcionalnost finančnih virov in usklajenost moči teh virov z nacionalnim kulturnim programom.
Poleg tega morajo biti republiški organi ZKPO pobudniki družbenih in samoupravnih dogovorov za razreševanje posameznih vprašanj kulture na vse ravneh. Kulturno-pro-svetne organizacije so vsekakor upravične in dolžne, da sodelujejo v družbenih dogovorih in da prispevajo svoj delež k njihovemu uresničevanju.
8.
Kulturno-prosvetne organizacije se bodo zavzemale za to, da bodo poklicnim kulturnim ustanovam in drugim uresničevalcem njihovi financerji odmerjali dohodek na podlagi pogodbenih odnosov oz. na podlagi ustrezno ovrednotenih delovnih programov. Uveljavljanja pogodbenih odnosov ni mogoče prepuščati le pobudi kulturnih ustanov, marveč si je treba zanje tudi organizirano prizadevati.
Vsestransko bi morali podpreti zahteve poklicnih kulturnih delavcev, da družba ustrezno ovrednoti njihovo delo in mu prizna takšno pomembnost, kot ga ima intelektualno in ustvarjalno delo na drugih področjih. Tudi vzgojno-izobraževalno delo pedagogov v svobodnih kulturnih aktivnostih na šolah bi v prihodnje moralo biti ustrezneje nagrajeno in šolskim zavodom naj bi izobraževalne skupnosti dodeljevale potrebna sredstva tudi za te dejavnosti.
9
Hitrejši razvoj materialne osnove za kulturno življenje je mogoč le ob hkratnem prizadevanju za hitrejšo rast našega gospodarstva. 2al so resnične ugotovitve, da so sredstva za kulturno življenje na posameznih območjih mnogokrat nesorazmerna z njihovo gospodarsko močjo in da posamezne gospodarsko močnejše občine odmerjajo za kulturno življenje sorazmerno manj kot nekatere manj razvite.
Tudi v prihodnjem obdobju bo treba odločno vztrajati, da bo materialna osnova za kulturno življenje rasla vzporedno z rastjo narodnega dohodka v občinah. Ustava SRS določa, da se v občini ustvarjajo pogoji za zadovoljevanje skupnih kulturnih potreb občanov, zato si bo ZKPO v prihodnjih dveh letih zavzemala, da bi se sredstva za kulturo iz občinskih proračunov povečala vsaj na 10 Ndin na prebivalca. To velja predvsem za 33 občin v Sloveniji, ki so po podatkih republiškega sekretariata za prosveto in kulturo v letu 1967 odmerile manj kot 10 Ndin na prebivalca (med njimi je kar 9 občin, ki so dajale manj kot 5 Ndin). V vseh preostalih občinah, ki so že doslej dajale mnogo več kot 10 Ndin, pa naj bi težili, da bi se sredstva za kulturo še povečala. Občina, ki ni sposobna zagotoviti v svojem proračunu niti 5 Ndin za kulturo na prebivalca, ne more kot občina izpolnjevati svojih ustavnih pristojnosti in dolžnosti. Akcija 10 Ndin za kulturno življenje v občinskem proračunu naj postane ena izmed pomembnih nalog kulturno-prosvetnih organizacij, pri čemer naj bi jim dajali podporo tako občinski sveti za kulturo kot družbeno-poll-tične organizacije v občinah.
10.
Na podlagi ugotovitev, ki Jih vsenuje gradivo o delu ZKPO Slovenije med IV. in V. kongresom glede prostorov za kulturno življeaje, se bo ZKPO zavzemala zlasti za funkcionalno usposobitev prostorov, ki se že uporabljajo za kulturno dejavnost tako v mestu kot na vasi. Zavzeti se bo treba tudi za to, da bodo svojemu prvotnemu namenu vrnjeni tisti prostori, ki so bili zgrajeni za
kulturno dejavnost, a jih zdaj uporabljajo za druge namene. Ker bo ponovna funkcionalna usposobitev teh prostorov zahtevala večja sredstva, bi bilo potrebno, da ZKPO akcijo koordinira z drugimi družbeno-političmmi silami v občinah in da za te namene izkorišča tudi vse možnosti vpliva javnih sredstev obveščanja. Organizacije ZKPO morajo od občinskih skupščin oz. njihovih pristojnih svetov zahtevati, da z odloki uredijo vprašanje namembnosti, lastništva in vzdrževanja prostorov za kulturno življenje. Od pristojnih organov pa bi morali terjati tudi ugodnejše kreditne pogoje za potrebne adaptacije in popravila kulturnih domov in zgradb kulturnih ustanov. Poleg tega naj organizacije ZKPO svojo akcijo usmerijo tudi v to, da bi bili kulturnemu življenju namenjeni obstoječi prostori družbenih centrov in klubov, ki se zdaj uporabljajo velikokrat le za sestanke družbeno-političnih organizacij oz. le za družabno sestajanje in zabavo.
IV.
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije mora biti dejavna tudi pri razreševanju kulturnih problemov naših narodnih manjšin v zamejstvu in pri razreševanju kulturnih problemov slovenskih društev in kulturnih skupin v sosednji republiki. Kul-turno-prosvetna društva in amaterske skupine v zamejstvu in v sosednji republiki delujejo tudi na podlagi drugačnih programskih izhodšč kot naše organizacije. Vendar pa jih z napori ZKPO zbližuje enaka, če ne celo večja zavzetost za kulturno preobrazbo slovenskega človeka. Zbližujejo nas skupni narodno kulturni cilji. Zato je pomoč kul-turno-prosvetmim organizacijam Slovencev na teh področjih pomembna dolžnost ZKPO. Ta pomoč naj bo v organizaciji izmenjav kulturnih prireditev, v dajanju strokovne in programske pomoči, potrebne literature, v tečajih itd.
V slovenskem kulturnem prostoru delujejo tudi kulturno-prosvetna društva in amaterske skupine drugih narodnosti, ki se prostovoljno in enakopravno vključujejo v delo naših organizacij. To so italijanska, madžarska in hrvaška kulturno-umetniška in kulturno-prosvetna društva. Zaradi svojega narodnega obeležja in svojevrstnosti njihovega položaja je potrebno, da jim ZKPO omogoča ustrezno pomoč pri razvijanju njihovih nacionalnih kultur.
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije je vključena tudi v jugoslovanski kulturni prostor in je aktiven član Skupnosti kulturno-prosvetnih organizacij Jugoslavije. Zato prevzema dodatne naloge pri pripravah in uresničevanju skupnih kulturnih in kulturno-političnih akcij v jugoslovanskem merilu. Pri tem se srečuje s kulturnimi problemi in kulturnimi stvaritvami drugih jugoslovanskih narodov, sodeluje pri razvijanju mednacionalnih kulturnih odnosov in pri iskanju skupnih rešitev v zvezi s problemi in načrtovanjem kulturnih akcij v jugoslovanskem prostoru. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij naj v prihodnje še bolj spodbuja in razvija stike s posameznimi republikami, zlasti s sosednjo republiko Hrvaško.
Stiki s sorodnimi organizacijami v tujim so bili v preteklosti dokaj skromni. Vzrok temu so bila premajhna materialna sredstva. Odprtost kulturnemu dogajanju f svetu je imperativ vsake nacionalne skupnosti, če noče zaostajajti v svojem kulturnem razvoju. Zato je nujno potrebno, da se s sorodnimi organizacijami v tujini povezujemo na podlagi obojestranskih interesov, da izmenjujemo izkušnje, sporočamo in predstavljamo svoje dosežke, programska izhodišča, način svoje organiziranosti in da povečujemo izmenjavo izhodišča, gostujočih skupin, študijskih obiskov in predavateljev. Zato si bo Zveza kulturno-prosvetnih organizacij v prihodnje prizadevala povečati materialna sredstva za te namene in bo svojo aktivnost v tujini usklajevala s splošno
kulturno politiko naše republike in Jugoslavije.
V.
Pričujoči program ZKPO je dokaj konkreten. Obdobje do prihodnje redne konference bo od kulturno-prosvetnih organizacij gotovo terjalo, da bodo obravnavale še mnoga druga vprašanja, ki bodo prav tako zahtevala precejšnjo odločnost in akcijo. Ne glede na to pa je od kulturno-prosvetnih organizacij potrebno nenehno terjati polno družbeno odgovornost, da bi tako našle svoj delež odgovornosti tudi do splošnih prizadevanj za hitrejši kulturni razvoj posameznika in družbe kot celote. Konkretna odgovornost pa seveda terja tudi konkreten program.
Pri uresničevanju tako oblikovanih programskih smernic je nujen tudi dogovor glede postopkov in metod pri delu ZKPO. Svojo aktivnost bo morala Zveza kulturno-prosvetnih organizacij zasnovati na temelju znanstvene in strokovne obdelave vprašanj, ki terjajo akcijo. Uspeh te akcije bo toliko večji, kolikor bolj se bo ZKPO samoupravno povezovala in kolikor bolj se bo odprla ljudem. Programska usmeritev dejavnosti ZKPO zahteva, da si izbira najboljše sodelavce in da pri delu bolj kot doslej uporablja sredstva množičnega obveščanja.
1. Občinski in medobčinski sveti ter republiški organi Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije bi morali Se naprej spodbujati raziskovalno delo na področju kulture, ki naj omogoča načrtovanje postopnega in nepretrganega kulturnega razvoja v komunah, v širših regijah in v nacionalnem okviru. Res je sicer, da so bila nekatera vprašanja, ki zadevajo kulturno življenje v Sloveniji, znanstveno že preučena, toda ti izsledki v praktični akciji pogosto niso bili prisotni Kljub tej ugotovitvi je raziskovalno delo na tem področju-še zelo skromno in tudi denarja za tako raziskovanje je družba doslej odmerjala sorazmerno malo. Morali bi se zavzemati za to, da bi raziskovanje na področju kulture postalo stalna naloga družbe in da bi zanjo tudi načrtovali in zagotavljali potrebna sredstva.
Pri vrednotenju kulturnega življenja, umetniških dosežkov in možnosti za kulturno življenje še vedno prevladuje subjektivi-stično ocenjevanje oz. prevladujejo trditve, da je na področju kulture vse relativno in da ni mogoče uveljaviti trdnejših meril. ZKPO meni, da je tudi področje kulture mogoče in potrebno raziskovati prav tako kot katerokoli drugo področje človekovega dela in ustvarjanja.
Raziskovalno delo v kulturi bi bilo treba usmeriti zlasti v preučevanje kulturnih potreb občanov tako s sociološkega kot tudi psihološkega vidika. Se posebej pa bi morali biti zainteresirani, da se vprašanja kulturnega razvoja raziskujejo zlasti na področjih, ki danes spričo nizke izobrazbe prebivalstva ali šibke gospodarske moči močno zaostajajo.
Pri tem je seveda nujno, da se vsa znanstvena prizadevanja na tem področju povezujejo in usklajujejo. Spremembe glede odnosa občanov do posameznih kulturnih vrednot ali kulturnega dogajanja bi bilo treba vsako leto spremljati tudi z anketo »Slo-vensko javno mnenje«. ZKPO bi morala spodbujati tudi Društvo slovenskih andra-gogov, da bi posredovalo svoje in tuje izkušnje s področja kulturnega izobraževanja, oz. kulturne vzgoje odraslih. Za podobno raziskovanje in posredovanje izkušenj naj bi ZKPO spodbudila tudi pedagoški inštitut v Ljubljani, saj kulturni razvoj generacij, ki so obiskovale že reformirano »snovno šolo, ni najbolj zadovoljiv.
Za uresničevanje vseh navedenih nalog Je potrebno preučiti tudi nomenklaturo zajemanja statističnih podatkov s področja kulturne in umetniške dejavnosti in vključevanja občanov v te dejavnosti tako v občinskem kot tudi v republiškem merilu.
2.	Da bi v celoti uresničili zastavljene programske naloge, mora ZKPO sile, ki jih
združuje, ustrezno organizirati. Pri tem ne gre za reorganizacijo amaterskih skupin, ki so zaradi narave združevanja že doslej delovale na podlagi samoupravnega odločanja. Prizadevati si je treba, da se ta proces nadaljuje in da se samoupravno povezovanje amaterjev razširi na vse ravni. Samoupravno povezovanje amaterjev bi morali razširiti tudi na samoupravno povezovanje s poklicnimi kulturnimi delavci in kulturnimi institucijami, in sicer tako na občinski, regionalni kot tud na republški ravni.
Strokovna združenja za posamezna področja kulture in umetnosti naj bi postala žarišča in nosilec razreševanja posameznih vprašanj na teh področjih in tisti samoupravni organizmi, ki bi v interesu celotne nacionalne skupnosti odstranjevali preostala navidezna nasprotja med interesi poklicnih kulturnikov in kulturnimi interesi amaterjev.
Program, ki si ga ZKPO zastavlja, pa ne zadeva samo tradicionalnih oblik kulturnega združevanja, marveč je mnogi širši. Zato se mora ZKPO organizirati kot široko množično kulturno gibanje, kot družbenopolitična organizacija na področju kulture, ki naj javno, borbeno, vztrajno in organizirano posega v razreševanje vseh aktualnih vprašanj v kulturi. Akcije Zveze kulturno-prosvetnih organizacij morajo biti zasnovane tako, da bo njihovo uresničevanje zajelo čim večji krog občanov in da bodo tako postale množično kulturno gibanje za napredek tn kulturni razvoj.
3. Da bi kulturno-prosvetne organizacije lahko uresničile svoje programe in izpolnile svoje poslanstvo, morajo poskrbeti za načrtno kadrovanje in morajo v vodstva organov ZKPO izbrati najboljše sodelavce. Izbrati morajo tiste, ki so že z dosedanjim delom, ugledom in kulturnim vplivom dokazali svoj posluh za demokratično oblikovanje kulturnih potreb ljudi, ki bodo kos zahtevnosti tega dela in so bili že doslej deležni zaupanja in katerih misel in akcija iščeta odmevnost v sodobnih dogajanjih in tokovih kulturnega življenja. Taka usmeritev v kadrovski politiki pa bo seveda rodila uspehe le, če bo delo kulturnega delavca — ljubitelja tudi ustrezneje družbeno vrednoteno.
Ob tem pa ne bi smeli zmanjševati obsega strokovnega izobraževanja tako organizatorjev kulturnega življenja kot tudi strokovnih vodij posameznih kulturnih skupin. Kulturno-prosvetne organizacije bi morale skrbeti za njihovo strokovno izobraževanje in tudi za ustrezno strokovno literaturo, ki jo za svoje delo nujno potrebujejo. Zaot bo ZKPO spodbujala, da bodo založbe izdajale kvalitetna strokovna dela, Id naj kulturno-prosvetnim organizacijam omogočajo boljše delo in vplivajo na kakovost njihovih programov. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije je kot ustanovitelj neposredno zainteresirana za uresničevanje založniškega programa Prosvetnega servisa, poleg tega pa se bo zavzela tudi za ustreznejšo estetsko in strokovno opremljanje kulturnih domov, gledališč in družbenih centrov, ki prav tako spada v programski okvir te ustanove.
4.	Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije in njeni republiški organi bi si morali zagotoviti večjo podporo za akcije in uresničevanje programov tudi prek sredstev množičnega obveščanja. V tem pogledu niso v zadostni meri izkoriščene možnosti medsebojnega informiranja in javnega dialoga prek radia, televizije in tiska. Raznolikost aktualnih kulturnih vprašanj je tolikšna, da jih ni mogoče dovolj hitro in učinkovito razreševati, ne da bi pri tem uporabljali javna sredstva obveščanja in prednosti njihovega vpliva.
5.	Programske smernice za aktivnost ZKPO v prihodnje obvezuje, da bodo kul-tumo-prosvetne organizacije na vseh ravneh svoje delovne programe oblikovale tako, da bodo cilji, ki si Jih ZKPO s temi smernicami zastavlja, čim hitreje in v celoti uresničeni.
Komisija za programske smernice
V. kongresa ZKK) Slovenije
PREDLOG STATUTA
Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije
L
Temeljna načela
Kultura, ki je najvišji rezultat človekov duhovne tvornosti je enovita, nedeljiva i last vseh ljudi.
Samoupravljanje kot osnova našega soc alističnega sistema daje delovnemu človek’ — občanu pravico in dolžnost, da odloča i vsebini kulturne politike svojega okolja ii nacionalne družbene skupnosti.
Na teh osnovah temeljijo značaj, vloga ii naloge Zveze kulturno prosvetnih organizaci Slovenije. Naša organizacija torej soustvarj’ pogoje, da se razvija kulturna in umetniški dejavnost in da se zadovoljujejo kulturne ii umetniške potrebe občanov. Zato skrbi, di so plodovi kulturnega in umetniškega deli dostopni občanom. S svojim ustvarjalnin delovanjem se vključuje v oblikovanje u uresničevanje kulturne politike ožjih in šil šib družbenih skupnosti.
Zveza kulturno prosvetnih organizaci Slovenije se v svojih akcijah povezuje i vsemi družbenimi dejavniki z namenom, di M ae kulturne težnje občanov najuspešnejši
Zveza kulturno prosvetnih organizaci Slovenije na prostovoljni osnovi združuji občane v široko kulturno gibanje, v kateren
Zveza kulturno prosvetnih organizaci Slovenije sodeluje s kulturno prosvetnim organizacijami narodnostnih skupnosti \ zamejstvu z namenom, da te ohranijo žit ttik z domačo besedo in z dosežki sodobrn kulturne ustvarjalnosti Jugoslavije.
Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije sodeluje s kulturnimi in izobraže TOlnimi organizacijami in skupnostmi v dru gih republikah ter s tem prispeva k medse Dojenemu spoznavanju in enakopravnemu sodelovanju jugoslovanskih narodov in na rodnosti.
Zveza kulturno prosvetnih organizaci’ Slovenije sodeluje tudi s kulturno prosvetni' mi organizacijami drugih držav in narodov « namenom, da se krepi miroljubno aktiv no sožitje med ljudmi.
II.
organizirana po načelu interesnega združevanja in na teriotoriainem načelu. Temeljne organizacije so Zveze kulturno prosvetnih organizacij v občinah. Temeljne organizacije pa so lahko tudi samostojne kulturne ustanove, strokovna združenja in strokovna društva ter druge kulturne in izobraževalne organizacije, ki to želijo.
2. člen
Ime organizacije je: Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije (v nadaljnjem besedilu ZKPOS).
Področje dejavnosti je ozemlje Socialistične republike Slovenije. ZKPOS je član Skupnosti kulturno prosvetnih organizacij Jugoslavije.
3.	člen
Oblike združevanja v temeljnih organizacijah so: kulturno prosvetna društva, klubi, samostojne kulturne in umetniške skupine in druge kulturne ter izobraževalne ustanove.
Obliko in način delovanja temeljnih Organizacij določajo njihovi statuti, ki morajo biti sprejeti najkasneje šest mesecev potem, ko postane ta statut pravno veljaven.
III.
Organizacijska
struktura
Konferenca 4. člen
Konferenca ZKPOS je oblika in mesto družbenega dogovarjanja temeljnih organizacij.
Konferenca se sklicuje vsaki dve leti.
Sklicatelj konference je predsedstvo ZKPOS.
Po potrebi lahko predsedstvo na svojo pobudo ali na zahtevo najmanj ene tretjine temeljnih organizacij — skliče konferenco tudi večkrat.
Osnovna določila
Sklic in dnevni red konference mora biti objavljen najmanj mesec dni pred konferenco.
5.	člen
Konferenca ZKPOS:
—	določa programske smernice;
—	sprejema statut ZKPOS;
—	obravnava celotno dejavnost ZKPOS;
—	razpravlja o splošnih vprašanjih kulture in sprejema o tem stališča;
—	sklepa o prihodnjih nalogah in o nadaljnjem delu ZKPOS;
—	voli predsedstvo ZKPOS, predsednika, podpredsednika in tajnika.
6.	člen
Osnovna načela in način volitev delegatov za konferenco določi predsedstvo v soglasju s temeljnimi organizacijami.
Predsedstvo ZKPOS
7.	člen
Predsedstvo ZKPOS voli konferenca ra dobo dveh let. O kandidatih za predsedstvo ZKPOS predhodno razpravljajo temeljne organizacije. Predsedstvo šteje 35 članov.
8.	člen
Predsedstvo ZKPOS:
—	sklicuje in organizira posvetovanja in razprave o pomembnih vprašanjih s področja kulture;
—	izvaja naloge, ki jih narekujejo temeljna načela tega statuta;
—	izvaja naloge, ki so rezultat na konferenci sprejetih dogovorov;
—	obvešča in poroča o svojem delu konferenci in temeljnim organizacijam;
—	sprejema program dela in proračun ter potrjuje zaključni račun;
—	voli sekretariat;
—	predstavlja ZKPOS pred družbeno političnimi skupnostmi, ustreznimi organizacijami v ostalih republikah in drugih državah.
Sekretariat
9.	člen
Sekretariat je izvršilno operativni organ predsedstva, ki skrbi za izvajanje sklepov predsedstva. Sekretariat sestavljajo: predsednik, podpredsednik, tajnik in šest članov.
Strokovni odbori
10.	člen
Pri predsedstvu ZKPOS se lahko, v soglasju z zainteresiranimi dejavniki na področju kulture, ustanove strokovni odbori.
Pomoini organi
12.	člen
Predsedstvo ZKPOS lahko oblikuje svoja stalne in občasne pomožne organe. Oblike, naloge in obseg strokovne in administrativne službe določi predsedstvo ZKPOS. Delavci te službe organizirajo svojo delovno skupnost z vsemi samoupravnimi pravicami.
IV.
Materialna
sredstva
13.	člen
Materialna sredstva ZKPOS predstavljajo denarna sredstva ter drugo premično in nepremično imetje. Denarna sredstva predstavljajo: dohodki iz pogodbenih odnosov, samoprispevki dotacije in drugi izredni viri.
14.	člen
O nabavljanju in odtujevanju lastnine ZKPOS odloča predsedstvo ZKPOS. če preneha ZKPOS delovati, preide njeno premoženje v last organizacije, ki jo nasledi, oziroma organizacij SZDL.
15.	člen
Za finančno in materialno poslovanje vseh organov ZKPOS veljajo obstoječi predpisi o finančnem in materialnem poslovanju.
V.
Končno določilo
16.	člen
Predsedstvo ZKPOS ima svoj žig in pečat. Podrobna določila o uporabnih znakih in napisih za žig in pečat izda sekretariat.
17.	člen
ZKPOS in temeljne organizacije ZKPOS so pravne osebe.
1. člen
Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije je družbeno kulturna organizacija
Konferenca veljavno odloča, če ji prisostvuje najmanj dve tretjini delegatov temeljnih organizacij, sklepe pa sprejema z navadno večino glasov vseh delegatov.
11.	člen
Strokovni odbori delujejo samostojno v skladu s smernicami konference in predsedstva ZKPOS.
18.	člen
Ta statut je bil sprejet na V. kongresu ZKPOS, dne 27. in 28. marca 1969 v Ljubljani in stopi v veljavo osem dni po objavi.
Mnenja drugih
O Srednjem vzhodu
MILAN MAVER
IZDANO V MOSKVI
PHAVDA
BRATISLAVA
Problem ni v tem. da se velesile ne bi zavedale slepe ulice in nevarnosti novega vojaškega konflikta, ampak v tem. da se jim doslej pri predhodnih neuradnih stikih, m posrečilo doseči soglasja o skupnih načelih za reSitev. ki — če hoče biti stvarna — ne more le preprosto ponoviti resolucije varnostnega sveta od novembra 1967. ampak jo mora tako dopolniti.
da bi bila sprejemljiva za obe strani. ReSitev. o kateri bi se dogovorile velesile, tudi ne more biti taka. da bi jo morali vsiliti, čeprav bo določen posreden pritisk o-čitno potreben Zal se doslej niti sovražni strani niti velesile — kljub razglasitvi nove ameriške politike do Srednjega vzhoda — niso mogle dogovoriti. Zato izzve-nevajo v prazno tudi posredovalni napori Gunnarja Jar-ringa. ki na Srednjem vzhodu nadaljuje pot v začaranem krogu, v katerem staro nasilje vedno znova rojeva novo.
O sovjetsko-kitajskem spopadu
00npflBAfl
MOSKVA
S tem ko zdaj podžigajo antisovjetizem in nacionalistično histerijo, si maoisti obetajo, da bodo v ozračju šovinistične kuge lahko opravili z vsemi nasprotniki Maa in ustvarili tak položaj, da bo poslala nemogoča vsaka opozicija njegovi avanturistični politiki. 2e mnogo mesecev st skupina Mao Ce Tunga zaman prizadeva spraviti na noge gospodarstvo, ki ga je spodkopala »kulturna revolucija«. in obnoviti delovno disciplino v podjetjih. Zdaj skuša pod masko »nevarnosti s severa« okrepiti vojaški režim v proizvodnji.
POLITYKA
VARŠAVA
Izbira časa za kitajsko provokacijo ni bila slučajna. Pri-š.a je v obdobju intenzivnih priprav na 9. kongres KP Kitajske. Možno je. da s krepitvijo antisovjetske gonje in p.idžiganjem šovinističnega razpoloženja kitajsko vodstvo želi pridobiti množice za ideje Mao Ce Tunga. hkrati pa obračunati z lnteraacionali-stičmmi silami v partiji.
ŠAMIKŠA
KATMANDU
ZSSR je vedno vodila in vodi politiko miru in se m nikoli spuščala v agi"*-ivna dejanja. ZSSR si je pridobila prijateljstvo in zaupanje nepalskega naroda in njegove vlade. Nobena propaganda pekinškega radia ne bo nikogar v Nepalu zapeljala v zablodo glede tega kdo je kriv za provokacije-
THE TIMES
LONDON
Zastavlja se vprašanje, katera stran ima več razlogov za to. da izzove spopad; m obratno, katera stran ima več razlogov za to. da spopad prepreči. Sleherni odgovor na tako zastavljeno vprašanje je seveda pogojen z argumenti o publiciteti. Nedavni incidenti se razlikujejo od incidentov. k: so se dogajali v zadnjih desetih letih po tem. da so sedaj spregovorili o njih.
Kaže. da so Rusi bolj nervozni zaradi te meje; ta nervoznost očitno kaže. da pričakujejo od nerazumne Kitajske najhujše.
MESUESI
TIRANA Napad fašističnega tipa na CSSR. imperialistično-fašistič-no stališče do Kitajske in Albam je. besne provokacije in umazani zločin proti Kitajski in kitajskemu otoku Cenpao. vse to odkriva, da sovjetska renegatska klika vse globlje tone v veliki zaroti skupaj z ameriškim imperializmom v brezupnem naporu, da bi obkolili Kitajsko.
NARODNA ARMIJA
SOFIJA V Bonnu, v Washingtonu. na Taivanu in drugje se imperialisti že vesele, se zlonamerno smehljajo in seštevajo svoje neposredne in bodoče profite. Komuniste in druge miroljubne ljudi pa navdaja gnev.
Vsa načela proletarskega in temacionalizma so potepta na. Samo norec lahko misli, da sme nekaznovano dvigniti meč proti Leninovi domovini
NATION
PARIZ
Napetost med Moskvo in PeKji^uin narašča. Eskalaci-j ja ni več samo v oesedah. j H dogoditi se morajo odraziti tudi na vrhunski konferenci varšavske zveze. Kitaj-1 iko-sovjetski spopad je dal | poseben pomen sestanku po-1 iitičnega sveta te zveze. Cilj je jasen. Toda. ali je to moč reči tudi za stališča ostalih zaveznikov? Število komunističnih partij, ki žele ostati j rezervirane v sedanjem polo-I žaju. je večje od števila tistih partij, ki so brez pridržkov na stran: KPSZ.
Sedanja napetost med »sovražnima bratoma« bo še dolgo grozeča. 2e to je razlog za največjo pozornost Zahoda. čeprav ni neposredno zainteresiran za to afero Toda spopad med Sovjeti in Kitajci ne bo mogel dolgo ostati lokalen.
I/Aurore
PARIZ
Diplomacija Kremlja je včeraj »sestanek v Budimpešti) doživela poraz od svojih zaveznikov. čeravno razsežnost tega poraza še n: znana. Ko sta Brežnjev in Kosigin prispela v Budimpešto, sta skušala prepričati bratske dežele in partije, naj njihovega spora s Kitajsko ne jemljejo za svojega samo v ideološkem, marveč rudi v vojaškem smislu. Brežnjevu in Kosiginu ni uspelo, da bi zaveznikom prodala svoj načrt.
ZERI I RINISE
TIRANA
Zločina sovjetskih revizionistov ne morejo prikriti ne protikitajska zborovanja, ne prot tkita jske demonstracije ne tiskovne konference.
Ves ta hrup ima povsem določen cilj. Sovjetski revizionisti želijo odvrniti pozornost sovjetskega naroda od velikih notranjih težav in od roparske politike, ki jo vodi proti narodom, kot je bil primer z napadom na CSSR.
3$YH3H
L’LAN BATOR
Dejavnost maoističnih razbijalcev na mednarodni sceni je podrejena hegemonistič-nim težnjam »velikega krmarja«. Današnji pekinški re-ž;*n izkorišča protislovja med socialističnim in kapitalističnim sistemom, in dela vse. da bi Kitajsko spremenil v »tretjo silo«, ki bi vsiljevala svojo voljo drugim državam ln drugim narodom.
BREZ KOMENTARJA
»Hm, hm, tole mora pa moj Lin Piao preštudirati.«
Tango Josefa Straussa
Zahodnonemški finančni minister je izjavil, da tega intervjuja ni dal
Vojna, za katero
Sedem
svet ne ve Jnj
Svarila v lužnem Suda- I !"■■■
relativna večina. »V prvem primeru.« rezko pribije, »ni problema; vladali bomo sami. Kadar ima neka stranka absolutno večino, mora vladati sama. Razen v vojni... Ce pa bomo dobil: samo relativno večino, potem se bomo morali vrniti h koaliciji z liberalci.«
Toda mar se liberalci ne povezujejo s socialisti, vsaj pri predsedniških volitvah? i »Ne vsi. ne vsi. Pri prvem ! glasovanju so se razpolovili ; na dvoje in mnogi se niso ; držali strankarske discipline. I Vsekakor pa gre le za predvolilni manever. Liberalci
MII (.IIAKDIAN
LONDON »Do katere točke se lahko razvije bitka? Dejstvo, da obstaja atomska pat pozicija, deluje na prvi pogled pomirjevalno. Toda med temi silami je nevarno neravnovesje.
Kitajska še vedno nima prepričljivo učinkovite atomske udarne moči. čeprav je res, da to pomankliivost lahko hitro odpravi. Rusi bi lahko prišli v skušnjavo da izvedejo preventivni napad, dokler imajo še čas za to.
Od zunaj je moč bore malo storiti za utišanje sovjet-sko-kitajske napetosti. Toda *a napetost novečuje nevarnost. da bo Kitajska še na-->rei izolirana. Izolacijo si je Kitajska sama naložila, toda ameriške vjade ored Nixonom so jo iz	-.»--.Turnijivih
—-i-kjov še stopnlevale.
Obmeini soopad* onozaria-jo. da je svet. v katerem žive tri velike sile. mani nevaren od sveta, v katerem sta samo dve; seveda ob pogotu. da vladajo med temi tremi velesilami vsaj normalni odnosi.
BERLIN — Ko se je v sredo 5. marca ob štirih popoldne Kai Uwe von Hassel vzravnano togo dvignil s stola, si poravnal škrice fraka in prebral rezultate drugega predsedniškega glasovanja, se je zdelo, da je socialiste zagrabila panika. Josef Strauss pa se je samozavestno, sproščeno smejal. Brezskrben, še večji, še bolj gibčen, še bolj rdeč, kot je videti na fotografijah v časopisih, je stopil k buffetu in si naročil kozarec kisle vode. »Velika koalicija je bila dobra izkušnja«, mi je dejal. »Toda sedaj je svojo nalogo opravila ...«
Strauss me je povabil k svoji mizi in mi ponudil pijačo. »Socialisti obstajajo že celo stoletje, toda na vladi so bili samo nekaj let; največ časa so prebili zunaj vlade. v opoziciji.« je dejal.
»In če si dolgo časa zunaj, izgubiš smisel za stvarnost.
Zato sem bil naklonjen veliki koaliciji. Naredili smo jih odgovorne, bolj konkretne, dal: smo >im možnost, da so se d taknili dejanskih problemov. In tako smo jih odtrgali od radikalne levice, od najbolj ekstremnih sektorjev, ki sedaj padajo po njih...«
Se vedno se je samozadovoljno smejal in me gledal naravnost v oči. »To je bilo dobro.« je ponavljal. »Toda igra ie trajala dovolj, če bi se predolgo nadaljevala, bi to škodovalo nam in njim.
V Nemčiji na vseh področjih silno rastemo. Smo pred drugim velikim bcomom. pred novim gospodarskim čudežem in kot je naravno, se zaostrujejo družbena nasprotja. naraščajo težnje k ekstremizmom. Ce smo skupaj s socialisti v vladi, imamo zagotovljeno ogromno večino v Bundestagu, vendar pa nezavarovan hrbet zunaj parlamenta, na desnici in levici. Ce bi bili ločeni, bi veliko laže absorbirali centrifugalne sile. mi na desnici. oni pa na levici...«
Odveč bi ga bilo vprašati kdo bo moral zapustiti vlado. oni ali socialisti. Edini možnosti, ki ju je pripravljen upoštevati, sta absolutna večina za CDU—CSU (krščanski demokrati in krščanski socialisti ali pa mečna
Espresso
iščejo v mestih glasove na levici in izkopljejo jih prav na socialističnem področju. In d bro je tako. Po vol t-vah pa se bodo stvari spremenile. Liberalci si želijo samo ene stvari: vrniti se v vlado. V Nemčiji pa se pride v vlado samo z nami.«
Vendar pa so liberalci pod novim vodstvom Walterja Scheela zavzeli v zadnjem času mnogo bolj napredna sta' išča. včasih še bolj napredna od socialistov, vsaj v dveh pomembnih točkah: glede zahtev mladine in glede politike do Vzhoda. Kako misli Strauss uskladiti ta liberalna stališča s tradicionalno usmeritvijo CDU in še posebno s programom svoje stranke? Strauss je za tre-nutek postal previden. »Zahteve m'adih? Ce gre za šolsk i reformo, se vsi strinjamo.« In tak-'j je jezno doda’.:
Rabo»ničesko delo. Sofija
Po banditski oboroženi pustolovščini 2. marca, ki so jo sovjetski graničarji odločno razbili, se je položaj na tem območju razvijal takole. Ko so naleteli na odpor, so se provokatorji na Ussuriju na zunaj potajili. Vlogo okorelih podžigačev so nadaljevali pekinški propagandisti, ki so razpihovali protisovjetsko histerijo. Na meji so znova za. grmeli bobni številnih mitingov. Štirinajstega marca se je na kitajskem bregu blizu otoka Damanski pojavil avtomobil z zvočniki in znova so se zaslišale žalitve in grožnje. Ze tega dne je skupina oboroženih kitajskih vojakov skušala prestopiti mejo. O dogodkih 15. marca je zdaj znano vsem. Novo provokaci. jo so pripravljali tatinsko, ponoči. Na naših položalih smo večkrat slišali poročila izvidnikov o hrumu diesel-skih motorjev, premikih avtomobilskih kolon ln o nenadnem pojavljanju ljudi na tu. jem bregu.
V noči od 14. na 15. marec nihče na meji ni spal. Zjutraj smo se odpravili k otoku Damanski in ko smo telefonirali Iz neke vasi v Niž-ne-Mihajlovko so nam dejali: »Začelo se je«. Tokrat se je začelo s salvami iz minometov. ognjem iz mitraljezov in lahkih topov Močan oddelek kitajskih agresorjev je napa. del otok.
Provokatorji so izkoristili ugodnost svojih položajev. Otok Damanski se da lepo opazovati z gričev na kitaj-
»Kar pa zadeva drugo, je čas. da bi tl norci, ki hočejo uničiti vse, kar je nemško ljudstvo ustvarilo po vojni, prenehali. Prišel je čas, ko je treba temu narediti konec!«
Štraus se je z vso težo svojega ugleda vrgel v predsedniški boj za Gerharda Schroderja. Predvsem se je hotel dokončno znebiti možnega konkurenta na kanclerski položaj, poleg tega pa je želel imet v predsedstvu republike človeka, ki ni nikoli skrival svojega nasprotovanja sodelovanju s socialisti. Ko sva se pogovarjala po drugem glasovanju, je Strauss še mislil, da bo zmagal. Gustav Heinemann izgublja, treba bi bilo premakniti samo še tri glasove, je pripominjal.
Mar je še prepričan, da je bilo umestno voliti v Berlinu? Mar se mu ne zdi, da je bilo narobe, ker so hoteli preskočiti Ulbrichta? Se mu ne zdi, da je prišel trenutek, ko bi bilo treba bolj stvarno gledati na drugo Nemčijo? Prišla sva do bistva njegove politične koncepcije. S presenečenjem sem ugotovil, da se v tem pogledu Strauss ni nič spremenil. Bolj kot kdaj je odločen ne popuščati. »U’bricht? On je samo klovn in osmešil se je. Pripravil je celo vrsto ukrepov, vendar jih je lahko samo malenkost uresničil:	Rusi
ga držijo nazaj.«
Kaj pa popuščanje napetosti? Spoštovanje statusa quo? Mar se Nixon ne pripravlja na pogajanja s Sovjeti? Govoreč s Straussom je lahko opaziti, da se na tem terenu počuti varnega. Pravi, da zelo intimno pozna Nikonovo razpoloženje do Evrope. Nixon ne bo nikoli preskočil Nemčije, pravi. Nikoli ce ne bo pogaja’ s Sovietsko zvezo preko glav bonskih političnih voditeljev. V tej smeri ne bo ponavljal poskusov Johna Kennedyja in Lyndona Johnsona.
Človek se lahko ne strinja
»Heroji so bili vsi...“
Reportaža s fronte na Ussuriju
skem bregu. Provokatorji so skrbno obstreljevali vsax meter toka Ussurija, ki deli otok od Kitajske. Zemljišče jim je omogočilo, da so na skrivaj skoncentrirali sile za napad. Izkoriščajoč vse to, so maoisti računali, da bodo v naletu zlomili obrambo branilcev otoka.
Boj je Dil hud. Graničarji so se sedem ur bojevali pod točo obstreljevanja. Napadale so jih sile redne .kitajske armade. ki so jih z brega podpirali s streljanjem. Na arti. lerijske položaje maoistov se Je vsul močan topniški ogenj.

S hitrim protinapadom je bil otok Damanski popolnoma očiščen kitajskih napadalcev.
V težavnih razmerah boja so se znova v vsem blišču pokazale najboljše lastnosti zaščitnikov sovjetskih meja. Nobene zmede, nobene nervoze. V skrajno težavnem položaju je vsakdo poznal svojo nalogo, deloval požrtvovalno in pogumno. To je bila pravilo. Starejši vodnik V. M. Solovjev Je bil težko ranjen, vendar ni hotel zapustiti bojnega polja. Evakuira. H so ga šele potem, ko je izgubil zavest. Mlajši seržpnt Koljaskln — kuhar — je večkrat pod točo xrogel prinašal na položaje vročo hrano ter hkrati z drugimi borci upo-
rabljal brzostrelko in ročne bombe. Vojak Plotnikov, šo. fer, je odšel iz druge linije v prvo. Drugi dan po boju še ni mogoče vedeti imen vseh, ki so se odlikovali. Takih je velilgo. Ce je pravilno trditi, da je resnični heroj tisti, ki v odločilni minuti, ne glede na vse, dela tisto, kar je najbolj potrebno, potem so bili heroji vsi.
Petdeset metrov od linije, xl je s topovskim ognjem podpirala tovariše na otoku Damanski, so se oddelki pripravljali za odločilni juriš. Poleg zabojev z munici j o so ranjenci. Nabijajo trakove za mitraljeze in ležišča brzo. strelk. K njim se je s prve linije priplazil vojak v od snega razmočeni bundi.
»Tl Je zmanjkajo?«
»Dajte za ves oddelek!«!
Vojak je na hitro zgrabil strelivo in se splazil nazaj. Ranjenci nadaljujejo delo. Zraven fantje iz oklepne enote pritrjujejo radijsko anteno, da je ne bi uničil kakšen drobec mine. Gotovo so tl mladi, nenavajeni ljudje razburjeni zaradi tega, kar se doga. ja, zaradi zamotanega občutka pravega boja. Toda če Jih pogledaš, so kot izkušeni borci. Kot da ne bi čisto blizu streljali velikokalibrski mitraljezi, kot da oxrog glav ne žvižgajo krogle, kot da na snegu ne črnijo madeži krvi. Za nas bo občutek pravega boja za vselej povezan z obnašanjem teh občudovanja vrednih sovjetskih fantov.
Meje Sovjetske zveze so svete in nedotakljive, kot je nedotakljiva vsa ureditev natega življenja. Celo vzdušje vojne ni moglo spremeniti koledarja dogodkov. Na področju otoka Damanski so se
s Straussovimi . političnimi koncepcijami, priznati pa mu mora jasnost in pogum. Strauss že od nekdaj jasno pove svojo misel, brez polovičarstva opiše svoj ideal, združeno Evropo pod vodstvom Nemčije in Francije, oboroženo Evropo z avtonomno atomsko silo, dovolj bogato in dovolj močno, da lahko privlači države vzhodne Evrope in prisili Sovjete na sporazume. V tem okviru bi prišli do združitve Nemčije tako, da hi Zvezna republika enostavno absorbirala NDR.
Edina sprememba z ozirom na njegova poprejšnja stališča je kanec razočaranja nad Francijo in de Gaullom. »Francija preživlja težke čase na gospodarskem in družbenem področju, še težje, kot je videti. Francija tvega hudo krizo, kakorkoli že se bo končala vojna med vlado in sindikati. Ce bo vlada popustila, se bo začelo za gospodarstvo zelo težko obdobje. Ce pa ne bo popustila, bi socialna napetost lahko narastla do nepredvidjiv h posledic. V obeh primerih pa se bodo za frank začele težave.«
In potem? In potem »ne ostane drugega kot Nemčija«. V Evropi ni mogoče narediti ničesar brez Francije ali proti Parizu. Nemčija pa mora vleči. Vleči Francijo, v eči zahodno Evropo. To pa terja globoko in radikalno revizijo politične vloge, ki je bila Nemčiji vsiljena po vojni.« Po sodbi Straussa je o tej nujnosti prepričan tud: Nixon. Ce pa je prepričana Amerika, ji bodo drugi sledili. »2e preveč časa smo izgubili,« pravi, »zaradi neodločnosti Američanov na eni in Francozov na drugi strani. V tem obdobju neodločnosti je bila v Nemčiji na vladi koa’icija s socialisti. Sedaj, ko je Nixon v Bel: hiši in Francija v težavah je nastopil čas, da nadoknadimo zamujeno.«
LINO JANUZZI
davi ob šestih začele volitve v krajevne sovjete.
Položaj je vplival na čustva ljudi.
»Zaklinjam se, da niti en kitajski bandit ne bo stopil na rodno zemljo, ki so jo že večkrat branili naši očetje«. Tako je ta čustva izrazil V. Venedi-ctov.
Ob sedmih in 55 minut so, bile volitve končane. Glasovalo je 100 odstotkov volivcev. Vsi — razen tistih, ki so padli v boju. Poklonimo se pred heroji! S svojim srcem so obranili sovjetsko domovino. Njihov spomin je prav tako svet in nedotakljiv, kot naša rodna zemlja.
JETRNA
PAŠTETA
MESNI
DORUČAK

MESNI
DORUČAK
JETRNA
PAŠTETA
Gverila v Južnem Sudanu - Pol milijona žrtev in 200.000 beguncev
Koledar kaže 19. januar, ura je 9. Nedaleč od vasi Kafia ▼ sudanski provinci Equatoria previdno napreduje kolona sudanskih vojakov. Dobila je ukaz, naj iznenada napade vas in jo zasede, kajti vlada ▼ Kartumu sumi, da je v tej vasici sedež začasne vlade južnega Sudana. Toda gverilci v goščavi se ne dajo presenetiti; po kratkem puškar j enju se sudanski vojaki umaknejo in vlečejo s seboj nekaj mrtvih.
2e šest let traja vojna, za katero se svet raje dela, kot da ne ve zanjo; vojna brez komunikejev, brez prič, zato pa toliko bolj divjaška in kruta.
Močvirja, mlake, papirus, čudovita favna; v takem okolju je major Jean-Baptiste Marchand s svojimi vojaki leta 1898 v Fašodi izročil deželo Britancem. Le-ti so morali leta 1956 izročiti deželo sudanski republiki; to se je zgodilo proti volji štirih milijonov ljudi na jugu Sudana. Ti Afričani — kristjani in tisti, ki verujejo v najrazličnejše duhove — so zahtevali zvezno državo, da bi se ubranili pred agresijo s Severa, kjer prebiva devet milijonov arabizi ranih in is-lamiziranih Afričanov. Za ljudi na Jugu »Arabci« s Severa niso več trgovci s sužnji, ostali pa so kolonizatorji. 2e leta 1955 so se »črni« bataljoni v sudanski vojski uprli in ušli v džunglo. Osem let pozneje se je prebivalstvo iz pasivnega odpora dvignilo v odkrit upor. Tisto, kar v Kartumu imenujejo »upor«, je za upornike
pigjg.
VIDA HREŠČAK
L’ EXPRESS
Joseph Oduho, organizirata politično gibanje na ozemlju, ki je pod kontrolo začasne vlade, katera pobira od prebivalcev »davek svobode«: pet šilingov na prebivalca.
Nevtralnost afriških držav meji že na brezbrižnost. »Afriške vlade — pravi Wol-Wol — se boje postaviti na kocko meje, ki so jih samovoljno začrtali kolonialisti. Vendar pa državniki, kot so Milton Obote, predsednik Ugande, ali pa Julius Nyere-re, tanzanijski predsednik, že priznavajo, da obstaja odprt problem na sudanskem Jugu. Samo Arabci tega še ne priznajo.«
»Ali ste upostavili stik s Pekingom?«
»Seveda. Kitajci so bili proti nam do leta 1965. Računali so na komunistično partijo v Kartumu. Sedaj pa so ugotovili, da so se v Sudanu, kot na vsem področju Rdečega morja vsidrali Rusi. Postali smo žrtev tega sovjetskega prodora, toda izbire nimamo: vzdržali bomo.«
KUPIMO
MESARSKI »BLITZ« 100-400 litrov
Ponudbe pošljite na naslov: AK BARJE, Ljubljana, Cesta na Loko 4.
2443
Mini in maksi intervencije
Wilaon verjetno poskuša aktivirati svojo politiko, kt ji konservativci pa tudi njegovi lastni laburisti očitajo nenehno neuspešnost pa celo nerodne, nepremišljene, škodljive korake. Spričo tega, da je mednarodna pozornost osredotočena na velika in nevarna vojna žarišča, je uradni London bržčas ocenil, da mu to zagotavlja primerne okoliščine za akcije v obrobnih predelih. In tako je prišlo do na videz operetne mini invazije v Odvetmem otočju. Prebivalstvu Anguille pa se ta operacija seveda ne dozdeva niti najmanj operetna in če jo v svetovnih razmerjih ocenjujejo kot »mini«, so trenutno za Anguillča-ne njene posledice prav takšne, kot če bi bila maksi. Alarmirana OZN se pripravlja, da pošlje na otok svojo misijo opazovalcev.
Sicer smo britansko »doslednost« že pogosto poudarjali, toda čemu ne bi tudi tokrat vnovič opozorili na hudo različno ravnanje »perfidnega Albiona«, kadar gre za secesijo Rodezije ali pa Anguille. Na tem otoku očitno ni tako vplivnih belcev in tako otipljivih finančnih interesov, pa zato niso delovali razlogi, ki bi odsvetovali vojaško intervencijo — po čeprav v takšni mini dimenziji.
Na drugi strani pa si Wilson prizadeva prepričati svet, da se ta teden odpravlja v Nigerijo v misiji »miro-tvorca«. Papasova karikatura, objavljena v petek, nam
»osvobodilna vojna«. Ta vojna je doslej zahtevala že pol milijona žrtev, beguncev pa je okrog 200.000.
»Sudanci vabijo naše begunce, naj se vrnejo domov,« pravi 32-letni Lawrence Wol-Wol, intelektualec, ki v Evropi zastopa začasno vlado južnega Sudana. »Toda njihove hiše so požgane — nadaljuje — njihove vasi porušene in borimo se prav zato, da bi jih lahko na novo pozidali.«
V začetku so imeli »uporniki« samo puške kremenja-če. Potem so orožje jemali sudanskim vojakom, ustanavljali so vojaške oddelke in končno so avgusta 1967 ustanovili začasno vlado.
Njen predsednik, petdesetletni diplomat s kart umske univerze Aggrery Jaden, je bil pod sudansko vlado komisar; njegova vladna kariera se je nehala, ko ob narodnem prazniku ni hotel pozdraviti državne zastave, ki je ni priznaval za svojo. In tako se je pridružil uporu. Njegova sodelavca, podpredsednik vlade Camillo Dhom in minister za promet
kaže tega klasičnega sla ljubezni z nekolikanj neprijetnim bremenom krvavih bajonetov. Zal pa ni tako nedolžno orožje, ki ga London obilno pošilja Goioonu, da bi laže zavarovat britanske petrolejske interese, zdaj ko blokiram Sueški prekop nekolikanj komplicira oskrbo s tem dragocenim pogonskim sredstvom. Sekretariat OZN je prav te dni objavil podatek, da Britanija in Sovjetska zveza kar najbolj prizadevno skrbita za to, da dobiva nigerijska zvezna vlada najmodernejše orožje. Biafra seveda nima tako prizadevnih varuhov in zato resno ogroženo pleme Ibo lahko krčevito brani svoj obstoj večinoma le z lahkim orožjem.
Budimpešta in Ussuri
Ce je po vsem sodeč celo za Afriko tragedija in smrt skoraj milijona nigerijskih prebivalcev periferni problem, tedaj je seveda tolikanj razumljiveje, če so žarometi svetovnega zanimanja naperjeni na druge točke zemeljske oble. V minulem tednu so bile to predvsem Budimpešta, kitajsko—sovjetska meja ter Amerika sredi med njima.
Bliskovito vrhunsko zasedanje politično—posvetovalnega sveta varšavskega sporazuma v Budimpešti je teklo nekolikanj drugače, kot so predvidevale napovedi. To kaže, da so zunanji in obrambni pomočniki ministrov držav članic v prejšnjih dvodnevnih razpravah temeljito otipali teren ter ugotovili, do kod sežejo meje tistega soglasja, pod katero so se pripravljeni podpisati vsi, ter tako manifestirati v Moskvi zaželeno »monolitnost«. Enotnost gledišč torej ne zajema niti zadev Srednjega vzhoda niti kitajsko—sovjetskega spopada. Od tod molk o vsem tem. Da se sporočilo ne dotika ničesar drugega kot evropske varnosti, bi si morda lahko razlagali tudi kot logično posledico nasprotovanja težnji, da bi razširili pristojnost varšavske zveze na področja zunaj Evrope. Takšno stališče bi vsekakor res lahko zagotavljalo načelno zavetje tistim članicam zveze, ki jim ni do tega, da bi se — pa čeprav samo posredno — opredeljevale v prid doktrinam o centru, o dovoljenih in nujnih oboroženih intervencijah v interesu socializma in intemacionalizma ali pa o izgonih iz socialistične skupnosti.
Komentatorji v glavnem nimajo česa očitati načelom, na katerih temelji poziv za sestanek o evropski varnosti. Besedilo, ki je celo v svojem izrazoslovju neverjetno krotko, tako da bi brez podpisov bilo skoraj težavno ugotoviti, iz čigavih ideoloških peres je »pricurljalo«, bo torej lahko uvrščeno v arhiv pozitivnih mednarodnih dokumentov.
Seveda pa je zanimivo, da skoraj ni najti komentatorja, ki ne bi povezoval tega budimpeštanskega poziva s položajem na kitajsko—sovjetski meji. S tem miroljubnim dokumentom naj bi si — kot trdijo vsi — ZSSR »zavarovala evropski hrbet v času svojih težav v Aziji«.
Vsekakor je logično, da je naloga strategov vsake države, da v času večjih ali manjših preizkušenj poskrbe, da se tem preizkušnjam ne pridružijo kje drugje še nove težave.
Sovjetska zveza se resda ves čas po koncu svetovne vojne trudi, da na vse mogoče načine napihuje nevarnost, ki jo za Evropo in svet pomeni Zvezna republika Nemčija. Seveda ne zanikam negativnosti in vsega obsojanja vrednih teženj, ki imajo oporo v nekaterih zahodnonem-ških revanšističnih in militarističnih krogih. Vendar je od te resnice pa do precenjevanih dimenzij, ki jih ti krogi in njihova dejavnost dobivajo v propagandističnih izdelkih nekaterih vzhodnoevropskih držav, le nekolikanj prevelik skok. Včasih se človeku dozdeva, da je Bonn povzdignjen na piedestal sovražnika številka ena (kar mu vsekakor laska), medtem ko se resnični — potencialni — sovražnik v praksi postopno pretvarja v akceptiranega partnerja.
In da se povrnem k temu »zavarovanju evropskega hrbta«. Ali bi bilo res preveč cinično opozoriti, da je Evropo, ki je sodila, da je za njo že lep korak na poti razmeroma mirnega urejanja svojih odnosov, do srži pretresel lanski avgust in da je od tedaj morebitne izvore nevarnosti videvala predvsem v nejasnih in neznanih silnicah sovjetske politike in njenih globalnih ambicij.
»Hrbet« torej ni ravno ogrožen. Pač pa je nedavno Niion potoval po Evropi in pri'tem poudarjal, da gre za koordiniranje stališč pred pogovori z Moskvo. Ne vemo, koliko je to obljubljeno koordiniranje in upoštevanje interesov evropskih zaveznikov le-te pomirilo, je pa zanimivo, da smo prav te dni slišali, da bi de Gaulle in Kiesinger rada bila fizično navzoča, ko se bodo Rusi in Američani pogovarjali o usodi Evrope.
Morda so z Budimpešto Rusi hoteli storiti enako gesto, pokazati svojemu prihodnjemu sobesedniku, da so tudi oni »uvrstili v enotno fronto« svoje zaveznike. Ali pa so morda ciljali še dlje: izvršili so malo diverzijo ter ponudili celi Evropi na videz več, kot je obljubljal Niion zahodnemu delu. Toda dovoljujem si pomislek, da je ta Evropa, Jci je dojela ves žalostni smisel avgusta, precej skeptična in da bi se vsaj njen zahodni del čutil neizmerno bolj varnega, če bi pri soočenju z vzhodno super-silo vedel, da ima v svojem zaledju na svoji strani — zahodno supersilo.
Drugi problem, ki je predmet večine komentarjev, pa je ugibanje, komu koristi, spopad pri Ussuriju in zakaj ga Moskva na tak način izkorišča prav zdaj.
Treba je priznati, da ravno ne mrgoli prepričljivih odgovorov na to vprašanje. Ce se analitiki večinoma strinjajo, da bi o koristi morda le lahko govorila sovjetska stran, pa niti takšne ocene povsem ne pojasnjujejo vzrokov. Res da se bliža kitajski partijski kongres na eni strani ter moskovsko posvetovanje KP na drugi. S kompromitiranjem Kitajske — na kar so merile sovjetske diplomatske demarše pri zahodnih šefih — z oživljanjem teze Viljema II. o »rumeni nevarnosti«, s kuloarskimi predlogi, sproženimi v OZN, naj bi morda tam ustanovili nekakšno zalogo jedrskega orožja, ki bt jo organizacija uporabila za intervencije v primeru potrebe (kakšne potrebe, Rusi izrecno ne definirajo), z vsem tem bi morda hoteli pospešiti vrhunski dialog dveh supersil. Toda ali so vsi našteti razlogi tudi zadostna razlaga? In ali ne bi nekateri med temi argumenti govorili prej za to, da zdaj ZDA zavlačujejo to srečanje? Očitno je treba prepustiti prihodnjemu razvoju, da pred nami nekolikanj bolj odkrije karte, ki so vržene v to nevarno igro
Nadaljevanje s prve strani
Dan brez primere v Planici
Drugi dan planiških poletov so se kar vrstile rekordne daljave na novi velikanki — Sobotno tekmovanje bodo še dolgo pomnili udeleženci in pa tisoči gledalcev, ki so bili priča ogorčenemu športnemu boju planiških junakov
Iz športne družine
Žena Jirija Raške med gledalci v Planici
Nov rekord Raške — 164 m
Jje med gledalci pa se je spet ponovilo, ko je Branko Dolhar pristal pri 136 m. Ta danes najboljši Jugoslovan, se se je sicer v zraku malo lovil. vendar je ostal na nogah in dosegel drugi najdaljši polet v zgodovini jugoslovanskih smudarskih skakalcev. Le še Šlibar je zdaj pred njim.
Ko je izredni Matouš pri 136 m padel, je skoraj prišlo do preplaha. Kam pa še mislijo leteti? Na vrhu je namreč še vedno čakal Wirkola. Spet se je potrudil, toda poletel »samo« 162 m! Premalo za nov rekord.
Do konca serije gledalci niso ostali brez užitka: Holmi 133. Zajc 118. Golser 132. Bachler 127. Kiebl 15« (!), Zehnder 132 in Hubač 147.
Se nekaj tekmovalcev se je zvrstilo na velikanki in na vrsto je prišel Bjom Wirko-la. ki se verjetno ni hotel sprijazniti s tem, da ni več rekorder. Malo je moral počakat- zaradi premočnega vetra in nato se je spustil.
2e ko je priše z »mize« je njegova višina obetala enega rekordnih poletov. Mimo je letel in proti koncu ponovil svoj včerajšnji uspeh.. Dvakrat je bilo že videti, da se j bo spustil, toda obakrat je še nek.liko dvignih smuči, še potegnil in se nazadnje dotaknil doskočišča natančno pri zadnji črti iz smrekovih vejic. Se natančno merjenje in Norvežan je bil spet sam svetovni rekorder. Ko se je na semaforju pokaza’a številka 160. se je po dolini skakalnic razleglo viharno navdušenje. Pri hitrost:	ko-
maj 108.6 km na uro je veliki mcjster dosegel nov planiški svetovni rekord.
Do konca serije je bilo še nekaj uspelih skokov, le Zajc se je spet lovi:. Mladi, 19-letni Kiehl ‘NDR) je poletel kar 145 m. pa vendarle se je kar izgubil v splošnem nav-dušenju nad rekordi.
Tudi v drug: seriji je vodstvo '.zbral j drugo zaletišče. Da bo serija še izrednejša je napovedal Dommerich s 143 m. Naš Peter Eržen je bil danes že drugič soliden s 117 m. Tomtum pa je za njim poletel najdlje odkar je v Planici — 124 m. Zal je Pudgar drugič padel pri 92 m. toda kmalu je Doležal s 137 m spet začel serijo poletov v pravem smislu besede. Takole so leteli drug za
NAJDALJŠI POLET — 164 m — Cehoslovak Jifi Raška.
Foto: Svabič
drugim:	Schmidt 143, W.
Schvvabl 147. Aimoni 112. Grmi 137. M. Geller 126. Watt 117. Na startu je bil lovec daljav Horst Queck. Spet se je ustavil daleč spodaj, toda potegnilo ga je nazaj in moral se je nasloniti na roke. Vseeno Je s 150 m navdušil vse. Kodeljška je pri 136 obstal. Napalkov je bil za 15 m daljši kot prej — 135 m. Njegov polet je bil le znak. da se ponovno pripravlja Jifi Raška, nekajminutni svetovni rekorder iz prve serije.
Ze bežen pogled na rezultate je pokazal, da je bila to prav gotovo najkvalitetnejša serija smučarskih poletov v zgodovini te šjor:ne zvrsti. Sest skokov nad 15o m. pet nad 140 m in še o-em nad 130. je bilanca kakršne res ne pomnimo.
Mladi reprezentant NDR je v tret i seriji očitno hotel preveč. Pogumno in morda preveč tvegano se je pognal, in kmalu ie bilo videti da bo imel težave Res se ni megel rešiti in še padel je precej nerodno, se onesvestil in prikotali! v iztek. Na srečo si je v zdrav.i.skem šotoru kmalu opo mote. uj se sam dvignil. Lažji pretres možganov, so pojasnili zdravniki.
Skakalci so morali tokrat s tretjega zaletišča. Skoki so bili krajši, najdaljša v prvi polovici sta bila Kubica in Cakadze s 1.0 m. Kro',1 ;« nato pristal pri 132 m. Naj alkov pa meter dlje. Raška ni več tvegal, pa vendar je s 144 m spet navdušil
Jurak zadnje serije je bil vsekakor Manfred Wolf. Poletel je 139 m daleč in dosegel četrti rezultat vseh časov na svetu
Branko Dolhar je ponovno razveselil s 135 m. Matouš je pri 14« m spet padel. Wirkola Je bil meter daljši od Raške — 145 m. Kiehl 142 m. Da bi bil vtis o dracem planiškem jlnevu knr najlepši .e Zbvnek Hubač v izrednem slogu doskočil pri 150 m.
Sobotno popoldne pod Poncami Je bilo takšno, kot si ga je moč samo želeti. Resnično veliko doživetje.
STANE TRBOVC
Povedali so...
JIM RAŠKA (CSSR>:	»Nisem
pričakava, da bom skočil tako daleč — 164 m. Prepričan sem, da je mogoče poleteti še dlje.«
ZBYNEK IIUBAČ (CSSR): »Dlje ko skačem, bolj daleč letim. Jutri bo že bolje. Tak občutek imam«.
MANFRED WOLF (NDR): »Prav j srečen sem. Kako naj bi ne bil!
Danes sem skočil 159 m! Preden I sem prišel v Planico, pa je znašal . moj najdaljši skok 115 m. Pa še | to ni bil rekord, ker sem to dolžino dosegel na treningu«.
BRANKO DOLHAR (Jugoslavi-vija): »Zelo sem zadovol.en, ker sem se pn zadnjem skoku otresel svoje najtežje hibe. Nisem več razprostiral rok. marveč sem jih imei tesno ob bokih. Prav grizel sem z zobmi, da sem zdržal. Kajti. če nimam rok ob bokih, potem se preveč vležem, to pa je zelo slabo in se moram vsele.'* prekle-mano boriti, da ne padem. Jutri bom lahko skakal mirneje, ker sem danes že dosegel nekaj dol-g.h skokov.«
PETER ER2EN <Jugoslavi»: »Ker zadovoljen sem. Po današnjih poletih imam boljši občutek za jutri. Upam. da bom skočil še dlje kakor danes. Vesel bi bil, če bi se komu od nas posrečilo izboljšati jugoslovanski rekord (141 metrov).«
PETER STEFANČIČ (Jugoslavija): »Nisem zadovoljen, ker ni bilo dolžrn. Na mizi sem bU nekoliko »zadaj« in zaradi tega sem bil v zraku ob metre«.
REINHOLD BACHLER (svetovni rekorder do letošnje Planice — Avstrija):	»Leto6 mi res
ne gre kdo ve kako dobro. Tudi na \elikanki ne. Ce bi bila prihodnje leto Planica, bi se temeljito pripravljal, da bi si pridobil nazaj svetovni rekord.«
LUDVIK ZAJC (Jugoslavija: »Slabo mi gre. slabo. Toda, nič hudega, saj prihaja pomlad«.
ZORAN MRAK (vodja .‘oigoslo-vanske reprezentance): »Danes so bili naši fantje precej. precej boljši kakor včeraj. Tudi tuji so se že kar sprijaznili s skakalnico. Eržen .e bil soliden. Dolhar izvrsten. Oba sta me zadovoljila kot velika borca. Upam. da bo Dolharju jutri uspelo doseči nov jugoslovanski rekord. Seveda pa ga k temu ne silim. Ste-
BRANKO DOLHAR — Drugi dan najboljši med Jugoslvoani.
Foto: Svabič
• •
Nepozaben dvoboj
opazovalci so videli, da se je odločno oklenil svojih smuči in se odpravil na zaletišče. Skupina časnikarjev in snemalcev je obkrožila Wirkolo. ki pa zanje ni imel besed. Preveč je bil pod vtisom zmagoslavnega poleta. Norvežan ni mož besed, je mež dejanj.
Novega rekorda je bil najbolj vesei norveš-ti tabor. Ali je Raška že rekel zadnjo besedo. se je sprijaznil s porazom? Na njegove odločne kretnje ob rekordnem poletu Wirkole sem mislil, ko je Raška s hitroftjo 113.6 km na uro poletel nad skakalnico. Grobna tišina, polna neučakanega pričakovanja, je vladala ob izteku. Hin po. zneje pa se je po dolini že razleglo: »164 metrov. Spet svetovni rekord!« »Bravo Raška. fantastično, živio Raška.« je vzkipelo v množici. Inž. Lado Gorišek — kot nekdanji inž Stanko Bloudek — spet ni videl izjemnega dosežka. Se zmeraj mal?e vznemirjen, kot včeraj, se je skril v strojnico vlečnice, s katero so tekmovalce vozili na nastopno mesto. Vodja tiskovne službe Voje Šerbec mu je prvi stDročil veselo novico.
Toda za Raško tekme še ni bilo konec. Sprt je cbkrožen od reporterjev čakal na Wir-kol-'. Reko sem mu co’ož’l na srce. češ ali pred zadnjim poskusom W:rkoIe tiktaka
hitreje. Raška je razumel: »Ne, ne trepetam za svoj rekord. To je šport. Kdor je boljši, temu naj pripada slava svetovnega rekorderja.« To so bile besede plemenitega športnika. Zanje je bil kmalu nagrajen. Wirkoli ni uspelo, kar si je tako vroče želel. Simpatični češkoslovaški tekmovalec je mimo sprejel zmagoslavje. Samo nasmešek je razkril, da mu le ne bi bilo vseeno, če bi njegov veliki tekmec skočil dlje. Samo nasmešek in nič več...
Ko sem doskočil, sem na ma’ce tresočih nogah čutil močan pritisk, a sem le vzdržal. Vesel sem. kajpak.« je dejal Raška. Hkrati mi je zaupal, da si je želel samo to, da bi skočil 160 m.
Na vpraš?nje, komu bi najraje najprej sporočil veselo revico, je dejal:	»Domov
staršem, vsej d movini!«
Raška si je z rekordom zaslužil tudi veliko torto ho-te’a Toplice. Podobno nagrado je dobil včeraj za rekord tudi Wirkola od planiškegr organizacijskega komiteja. Skakalec, ki pa bi jutri še izboljšal rekord in zasenčil današnjo nepozabno tekmo dveh velikih tekmecev, pa bo dobil 30 dni brezplačnega dopusta zase in za družino v luksuznem hotelu Toplice.
Malokdaj so obiskova’ci poletov tako zad.voljni zapuščali dolino skakalnic kot danes, ko ji je dal pečat nepozaben d v:: boj dveh pogumnih junakov zračnih višav.
H. OBELEIS
Rezultati:
VRSTNI RED PO DRUGEM DNEVU (točke so seštevek včerajšnjega najboljšega skoka in j današnjih boljših dveh; v oklepaju so današnji skoki od katerih krepkeje natisnjena štejeta v konkurenco; od jutrišnjega dne bo za končni vrstni red treba prišteti še dva najboljša skoka):
1. W:rkola ‘Nor) 541,5 <160, 162. 145). 2. Raška (CSSR) 538,5 (156. 164. 144). 3. Wolt (NDR) 499.5 ‘135. 156. 159). 4. Queck (NDR)
497.0	(145. 150 p. 146). 5. Hubač (CSSR) 494.0 (133. 147. 130). 6. Grint (Nor) 490.0 (147. 137. 134), 7. Kiehl (NDR) 475.0 (145, 154, 142). 8. R. Schmidt (NDR) 462.0 (146. 145, 129). 9. Napalkov (SZ)
452.5	(120.	135, 133),	10. Dom-
merich (NDR) 449,5 (128,	143.
132o).	11. W. Schvvabl (Avstr)
442.5	(133, 147. 111). 12. HOhnI
(CSSR) 437.0 (124. 135. 134). 13. Kroll (Avstr) 432,0	(129,	129.
132).	14. Doležal (CSSR) 429.5
(138. 137.	123).	13. DOLHAR
(Jugj 428,5 (132. 136. 135). 16. Bachler ((Avstr) 426,0 (124. 127, 126). 17. Przyby:a (Pol) 424.5 (132, 121, 127), 18. Matouš (CSSR) 419,5 (124.	143 P. 148 p).	19 Cakadze
(SZ) 415,0 (119, 118,	133),	20.
Zehnder (Švica) «1.0 (116. 132, 112), 11. Golser (Avstr) 409,5 121. 132. 126. 21. Kraus (CSSR)
409.0	(124. 120. 123), 23. STEFANČIČ (Jug) 408.0 (113.	118,	122),
24. Doubek (CSSR) 405,0	(115,
112. 124). 25 Wltke (Pol) 403.0 (112.	123. 104). 26. Ihle (ZRN)
392.3 (113. 147 p. 118), 27. Watt (ZDA) 387.0 (106, 117. 119), 28. Ohlmeyer (ZRN) 386.0 (106. 124, 119). 29 Kubica (Pol) 385.5 (113, 124. 133 p).	30. MESEC (Jug)
382.5	(113. 122. 120); drugi Jugo-
Slovani: 34. Eržen 367.5. (119. 117, 111), 36 Pudgar 364.5 (124. 92 p. 101). 39 Pečar 349,5 ( 98. 109. 101). ♦1. Zajc 345,0 (102. 118. 110). 42. Smolet 344.5 ( 93 104.	109).	46.
Giacomelli 320.5 (103. 104. 105), 47 Nahtigal 313.0 (102, 93	94».
49. Jurman 306.0	(108 p. 106 p,
110 p).
fančiču in Pudgarju gre kar dobro. Zlasti Pudgar je čudovito napredoval. Stefančič je včeraj pri prvem skoku jedel. To ga je nekoliko Zavrlo v njegovem poletu. Danes pa je na padec že pozabi..«
LA RS GRIN1 (Norveška):	»Ali
sem utrujen, ali pa je skakalnica tako velika, da se ml zde trije skoki kar preveč. Dva poleta vsak dan bi na tej velikanki kar zadostovala.«
KOBA CAKADZE (SZ. s 36 leti najstarejši tekmovalec):	»Ni
mi žal, da skačem že 22 let (16 let v reprezentanci SZ). Tako sem le prišel do lepega, dolgega skoka. Sicer pa ne pozabite, da znaša moj* rekord iz Oberstdorfa 142 m. V Planici sem zdaj že tretjič in — oprostite — nikoli več me ne bo. ker bom nehal skakati. Cez mesec, dva bom advokat.«
JOŽEF MATOUŠ (CSSR. ob njegovem padcu prt 163 m): »Ja. sam sem kriv, da sem padel. Toda. zdelo se mi Je, da letim na ravno dno. Ustrašil sem se in se pri tem vrgel vznak. Zadnjo plat mi je pošteno odrgnilo.«
BOHUMIL DOLEŽAL (CSSR1: »Zaletišče je danes izvrstno, včeraj pa ni bilo gladko in 'e bilo krivo nekaterih padcev.«
DRAGO PUDGAR (Jugoslavija): »Startna številka 13 mi prinaša srečo. Danes sem že kar s prvim skokom za 13 m izboljšal osebni rekord, ki sem ga dosegel včeraj.«
DUŠAN KURET
Halo, Planica!
Rekorde beležijo tudi novinarji v tiskovnem središču na Bledu. Doslej najdlje je s tujino govoril urednik Oldrich Beranek (Svobodno Slovo, Praga), ki je s svojo redakcijo govoril kar 40 minut. Rekorder med domačimi novinarji je poročevalec beograjskega Športa Vladica Nedelkovič s 50. minutami. Telex je največ uporabljal doslej — 1 uro — poročevalec mariborskega Večera Zdeno Vah tar in Bogo Skalicky, med tujimi novinarji pa športni urednik ZDG Bruno Morawetz (ZRN) — 28 minut. Vseh domačih novinarskih telefonskih pogovorov z Bleda je bilo doslej 64, s tujino pa 49.
Filmske vesti iz Beograda bodo za tujino posnele 12 minutni žumal v barvah. Razen Planice bodo na tujem videli še turistične motive iz Bohinja in tekmo v alpskem smučanju za svetovni pokal v Kranjski gori. Za domače kinematografe bo planiški tednik v čmo-beli tehniki.
•
Pri urejanju planiške velikanke so vse dni pomagali tudi pripadniki JLA pod vodstvom Janeza Luši ne. Vojaki so prispevali velik delež, da bi bila skakalnica vsak dan brezhibno pripravljena za tekmovanje. Konstruktor nove skakalnice ing. Lado Gorišek meni. da bodo skakalnico dokončno uredili še letos, če bo za razveseljive načrte dovolj denarja.
Na današnjih poletih sta se poškodovala samo dva skakalca. Švicar Pfiffner in Dommerich (NDR). Nemec je pri padcu dobil lažji pretres možganov. Kot prve dni, se je občinstvo nesrečnikom oddolžilo z dolgotrajnim ploskanjem.
•
V Planici vihra 12 državnih zastav. Med njimi pa ni prave norveške. Zastava, ki naj bi bila norveška. je sešita iz kosov napačnih barv. Spodrsljaj so odkrili danes, potrdila pa ga je žena našega skakalca Ludvika Zajca, simpatična Lize. ki je Norvežanka. •
Švicar Zehnder je s 132 metri dosegel osebni rekord. Njegov cilj pa je, da bi se lahko pohvalil s švicarskim rekordom — 133 m. »Jutri bom poizkusil skočiti še preostali meter do rekorda,« je dejal simpatični Švicar, ki se očitno ravna po geslu Jirija Raške: »Vsi bi radi skočili daleč — tudi jaz!«
Povprečen skok poletov prvi dan je bil 116 metrov, danes pa že 121 metrov. Kot prvi dan so skakalci tudi danes najdlje skočili v drugi seriji — povpreček 126 metrov. Prvi dan je bil 17,3 odstotka padcev, drugi pa samo še 10,2 odst.	H. V.
IVER DNEVA
Naposled tudi profesionalci
Kanadski hokejski funkcionar, torontski advokat A. Eagleson, ki je pravni zastopnik zveze profesionalnih hokejistov v NHL, je v Stockholmu de.al, da bodo v jeseni organizirali v Stockholmu od-ort hokejski turnir. Sodelovali naj M CSSR, švedska, SZ in cbrana e ki ra zveze igralcev v NHL
Finančna sredstva so menda te zagotovljena. Po besedah tega Kanadčana so nekatere slovite profesionalne zvezde, cakor M:kita, Hull in drugi, te pristali, da bodo igrali na -Oti turnirju. Pravijo, da že-ijo »oprati« čast svo-ih roja tov — amaterjev.
Jifi Raška, olimpijska zlata kolajna, se je danes drugič vpisal med rekorderje Planice:	leta 1966 s 130 m na
Bloudkovi velikanki in danes s 164 m na novi Goriškovi skakalnici. In še več: Raška se je danes s skokom 164 m prvikrat vpisal na listo svetovnih rekorderjev v svoji nadvse uspešni skakalni karieri.
Naj znova predstavimo Jifi-ja Raško, novega svetovnega rekorderja v smučarskih poletih. Star je 28 let, visok 166 cm, težak 68 kg, poklic — elektromonter v tovarni MEZ v Frenštadu, kjer je tudi doma. Frenštad je mestece v Beški dih na Moravskem z 10 tisoč prebivalci. Njegov smučarski klub je MEZ. Jifi Raška je poročen in ima — to je najrajši povedal — 5 let staro punčko in 5 mesecev starega fantka. »2ena je med gledalci«, je pripomnil. Sem iz družine, ki je vselej gojila šport kot rekreacijo. Tako tudi moj starejši in edini brat.«
— Ali trenirate v glavnem v domačem kraju ali imate zelo daleč do prve večje skakalnice?
»Do olimpijskih iger v Gre-noblu je bilo tako, po uspehu v Grenoblu pa je klub zgradil 70-m skakalnico, ki jo poleti pokrijemo s plastično snovjo.«
— Na vprašanje, ali se njegov trening v čem razlikuje
od treninga nekaterih drugih skakalcev, pa je odgovoril:
»Treniram v glavnem tako kakor drugi češkoslovaški skakalci. Res pa je, da sem včasih, ko še ni bilo skakalnice v Frenštadu, počel vse mogoče: spuščal sem se po jekleni vrvi in podobno.«
Potem ko je Wirkola po rekordnem skoku Raške dosegel samo 2 m manj, je Raška zgrabil težke smuči in odločno izginil skozi lijak med množico proti žičnici. Pobegnil je novinarjem.
Raška pa je prijazno odgovarjal na vprašanja, potem ko
je s 156 m izenačil svetovni rekord Norvežana Wirkole. Po svojem rekordu 164 m pa se povsem zaprl vase. To je bilo razumljivo, saj je za njim startal Wirkola, njegov največji tekmec. Sele, ko je Nor-vežar obstal v areni, po končanem skoku, v katerem je zaostal za 2 m, je Raška miren odšel na tretji start.
Po tretjem skoku, ki je Raški navrgel ob skrajšanem zaletu »samo« 144 m, je ob doskoku, vdan v »usodo« pomahal publiki, češ, ne ploskajte, saj nisem skočil kdo ve kako dobro. Raška je bil videti povsem sproščen. Zato je bil novinarjem po končanem tekmovanju dostopnejši. Ko smo ga vprašali, zakaj se nista napotila z Wirkolo skupaj na žičnico, je odgovoril: »Kaj naj drug drugega tolaživa?!«
DUŠAN KURET
V vodstvu Olimpija
Ekipno namiznoteniško prvenstvo Jugoslavije
BEOGRAD. 22. marca — V biv-ši dvorani DIF se je včeraj začelo XXIII. državno prvenstvo za moške in ženske ekipe v namiznem tenisu, na katerem nastopa deset moških in devet ženskih ekip, razen ženske ekipe NTK Jesenic torej vse vrste, ki imajo pravico nastopa na najvišjem tek-movan.oi v državi. Po štirih kolih prvenstva je pri moških v vodstvu ljubljanska Olimpija, ki nastopa v popolnem sestavu s Kor-po in Veckom na čelu, pred zemunsko Mladostjo, ki je pravta-ko še neporažena ter je v enem izmed odločilnih dvobojev premagala GSTK Zagreb 5:4. V tem srečanju je mladi zemunski igralec Milivo.'* Karakaševič dosegel tri zmage in med drugim premagal tudi evropskega prvaka Surbeka. V dvoboju Olimpija Duga Resa je slednja, dosegla dve snagi s porazi VScka in Klevišarja s Stipan-čičem 0:2 in 1:2. Kaže, da bo bol za prvo mesto v glavnem med Mladostjo iz Zemuna, Olimpijo in Zagrebom.
Pri članicah je ekipa mladinskega državnega prvaka Olimpija dobro začela prvenstvo. Ljubljančanke so zaradi pomanjkanja izkušenj izgubile s favoritom M’adostjo (Zgb) 3:5, potem ko je slovenska mladinska prvakinja Zina Martinec premagala državno prvakinjo Mir Jano Resler 2:0 in nesrečno izgubila z Srbčevo 1:2. Martinčeva je bila tudi najboljša v srečanju z Novim Sadom, v katerem so Ljubljančanke sicer bile poražene. Martinčeva pa je premagala Ječ-menico 2:1. Eden izmed glavnih favoritov za prvo mesto Duga Resa je doživela nenadejan poraz z malo znano ekipo Proleterja iz Čoke 4:5 ter tako izgubila skoraj vse možnosti za najvišjo uvrsti-
TENIS
Franu lovič v polfinalu
ST PETERSBURG, 22. marca Naš teniški igralec Franulovič je v četrtfinalu mednarodnega turnirja na Floridi premagal Plotza (ZRN) 6:4, 6:2 in se bo v polfinalu srečal z najboljšim ameriškim igralcem Ashejem. Slednji je v četrtfinalu premagal Avstralca Ruffelsa 6:3, 6:2.
Drugemu Jugoslovanu špearju pa se ni posrečilo prebiti naprej. Premagal ga je Brazilec Mandari-no 2:6, 7:5, 6:3.
| HOKEJ NA LEDU
ČSSR : SZ 2:0
STOCKHOLM — 22. marca — Na predzadnji tekmi prve runde SP v hokeju na ledu je CSSR gladko obračunala s SZ 2:0 (0:0), 1:0, 1:0). Strelca sta bila Suchy in Cemy Gledalcev je bilo okrog 8.000 sodnika pa sta bila Dahl-berg (Švedska) in Viilllancourt (Kanada)
Svetovnemu prvaku ni uspelo, da bi se oddolžil za lanski poraz na olimpijskih igrah. To je bil boj velikih tekmecev, toda CSSR je tokrat zaigrala sijajno in skrajno požtrvovalno in je večkrat povsem nadigrala	nasprotnika.
Največ zasluge pa gre vratarju Dzurilli, ki je bil praktično nepremagljiv.
Prvi zadetek so dosegli Ceho-slovaki, ko so imeli na ledu dva igralca več, drugi gol pa je bil po lepi in nagli kombinaciji.
prvenstvo Im^jo SZ, osem točk.	še zanimivejše, saj Švedska ln CSSR po				
LESTVICA SZ	5	4	0	1	38:8 8
Švedska	5	4	0	1	23:10 8
CSSR	5	4	0	1	23:10 8
Kanada	5	2	0	3	13:19 4
Finska	4	0	0	4	9:24 0
ZDA	4	0	0	4	7:38 0
UTRINKI
COSICEVO »MAŠČEVANJE« — Odlični košarkar Zadra Co&ič Je v Akademikov koš v Sofiji zbil 44 košev. Pravijo, da je to bilo njegovo »maščevanje« za lanski incident ob meji, kjer so ga Bolgari ostrigli. Ce bi bili ta vedeli, bržčas ne W bili storili kaj takega . ..
ODSLEJ VSE DRUGAČE — Vodja kanadske hokejske reprezentance Mc Leod je izjavil, da so v njegovi deželi že ustanovili Hockey Canadian Corporation. Ta organizacij % (HCC) bo odslej prevzela pod svoje okrilje vse hokejske amaterje, ki se bodo za prvenstvo pripravljali bolj sistematično — spet pod vodstvom Davida Bauerja.
BRUNDAGE v cTOCKHOUKU “ Predsednik mednarodnega o-limpijskega komiteja Brundage Je po »službeni dolžr osti« gledal eno prvenstveno hokejsko tekmo Pravijo, da bo ime’ ? evropskim predsednikom LIHG Aheamotn obvezen sestanek zaradi hokejskih problemov v zvezi s prihodnjo olim-piado.
Rezultati — moški: I. kolo: 2 greh — Marathon 5:2, Mladost Part.zan 5-3. Santa — Spari 1:5, Bosna — Duga Resa 5 Liibljana — Olimpija 0:5,
II.	kolo: Olimpija — Bosna 5 Spar ak — Duga Resa 3:5, Sen — Zagreb 0:5, Marathon — Ml dost 1:5, Partizan — Ljubi ia: 5:3,
III.	kolo: Mladost — Senta 5: Duga Resa — Olimpija 2:5, Z greb — Spari ak 5:0, Bosna Partizan 5:4. Ljubljana — Man hon 4:5,
IV.	kolo: Spartak — Olimpi 0:5. Partizan — Duga Resa 3: Zagreb — Mladost 4:5, Senta Ljubljana 2:5. Marathon — Bc na 1:5.
ženske — I. kolo: Proleter Partizan 1:5. Mladost — Duga R sa 5:2. Senta — Novi Sad 1: Bosna — Mladost (Zemun) 3:5
n kolo: Olimpija — Partizs (BaC) 5:3. Mladost — Senta 5: Novi Sad — Proleter 5:4. Dui Resa — Bosna 5:0.
III.	' kolo: Proleter — Mlado (Ze) 5:2, Partizan — Novi Se 4:5. Senta — Duga Resa 0:5, Ml dost (Zgb) — Olimpija 5:3,
IV.	kolo: Mladost (Ze) — Pa tdzan 5:3, Novi Sad — Olimpi. 5:3, Duga Resa — Proleter 4: M'adost (Zgb) — Bosna 5:1
| NOGOMET
Proleter brez Lambija
MARIBOR, 22. marca — Z d poldanskim ekspresnim vlakom danes prispeli v Maribor nogom taši Proleterja, k; se bodo v p venstveni tekm pomerili z vij ličastimi. 19-članska odprava gt tov se je nastanila v hotelu On kjer smo se menili s trenerje Pal fi jem.
»V Mariboru bomo nastop: brez Lambija, la odhaja v si do k vojakom in ima sedaj v Zr njaninu nekaj nujnih opravko Namesto njega bo v napadu igr mladi Pregelj, ki je lani priš k nam iz beograjskega Partizan V Ljudskem vrtu bomo pričeli pr vidno, če pa se nam bo ponudi priložnost, bomo tudi napadali vsemi močmi. Sedanji trener \ joličastih Omeragič dobro pozi našo enajsterico i" mislim, da 1 za nas preizkušnja zavoljo tei še posebej težka. Ker pa oben tekmecema gori pod nogami, 1 bo prav nikakršnega taktiziran in gledalci bodo zanesljivo pri? na svoj račun.«
Nogometaši Proleterja so si p poldne na malem stadionu v Ljui skem vrtu ogledali prvenstven tekmo zvezne rokometne lige me Celjem in Dinamom iz Pančev Mariborčani so že v petek žveči odpotovali v smeri jugoslovanski avstrijske meie
P. KANCLE
ZRL — MOŠKI
Celje : Dinamo 17:25 (5:12)
MARIBOR, 22. marca — stadion v Ljudskem vrtu, pr stvena tekma ZRL, gledalcev li 400, vreme oblačno in hla sodnik Petan jek ( Varaždin).
CELJE:	Presinger, Prelj,
Markovič 2, Telič 8, Povale Peterka. Mejovšek, Levstik 1, kič, Koren 3. Šafarič 1, J. 1 kovič;
DINAMO: Kostič, Divič 2, J ljanski 3. Krstič 3, Perič 2, ruc, Rapajič 1, Čelan. Pavk 4. Andrič 1, Lečič, Andonovsl
Rokometaši Cel a so igrali krat mnogo slabše kot na za jesenski preizkušnji, ko so malem stadionu v Ljudskem presenetljivo odpravili jesensl prvaka Borca. Posebno slabe bila njihova conska obraz skozi katero so se postavni n dalci Dinama sprehajali, kot jm je zahotelo.
______	P. KANC]
| SAH
V Sarajevu še vedno nepopolna kola
SARAJEVO, 22 marca — V 2. kolu mednarodnega šahovskega turnirja so bili doseženi naslednji rezultati:	Uhlrr»°n Damjanovič
prel., Gliksman Matulovič prel.. Hennings • Barzcai 0:1, Lutikov : Parma remi, Vukič : KorčnoJ 0:1, Janoševič : Bukal 1:0, Bog-Amovič : Gligor remi, Mefttro-vič : Kovacs prel. V nadaljevanju prekinjene partije 1. kola sta Parma in Hennigs remizirala.
Vrstni red: Barzcai 2, janoševič 1»5» Korčno/ 1 (1), itd.
Tudi v 2. kolu « bilo izmed os mih partij odigranih le pet. Matulovič, ki je pravkar zaključil turnir v Benetkah, še ni prispel v Sarajevo, Kovač je še naprej bolan o Damjanoviču pa je novega le to, da se je pre« dvema dnevoma javil Iz Moskve.
\ H TOK (A N.\
LEI* l> \\ ZA L AIOIS
26. nadaljevanje
»Le počasi, Ingles,« je rekel Bill Crom-well in se namrščim. »Mislim, da bo bolje, če greste z menoj na vrt, gospodična Andersone. Sonce vam bo dobro strilo.«
Se preden ju je lahko nadzornik zadržal, sta odšla. V veži jo je Neomajni očitajoče pogledal.
»Tega ne bi bili smeli storiti. Ingles ima že tako dovolj predsodkov. Ko ste ga vprašali, ali je aretiral mladega Cart-vvrighta, je poskočil, kot bi ga kdo zbodel. No, sicer pa velike škode najbrž niste napravili,« je kislo dodal. »Mislim, da se je Ingles že odločil.«
»Kako bedasta sem bila... Toda ko sem videla to sobo, preprosto nisem mogla verjeti,« je rekla Jill, vsa zadihana. »Oh, kakšna koza sem! Ce bo zaradi mene Ber-tieju trda predla, se bom zgrizla. Saj tega ni on storil, kajne da ni?«
»Ne vem še, kaj je storil vaš Bertie,« je odgovoril Neomajni in zmignil z rameni. »Prezgodaj je še za izjave. Nisem si utegnil še niti dobro ogledati terena. Nekaj pa vem zagotovo — presneto sem vesel, da ste me prosili, naj se lotim te zadeve. Ko bi bil vaš Bertie prepuščen na milost in nemilost Inglesu, bi mu trda predla!«
»Torej vendar mislite, da je nedolžen,« je naglo rekla Jill. »Zelo sem vam hvaležna za te besede, gospod Cromwell. Tako sem zmedena, da komaj vem ...«
Stopala sta po veži proti odprtim vhodnim vratom, skozi katera je lilo vroče avgustovsko sonce. Tedaj pa ju je nenadoma ustavil oster, oblasten glas, ki je prihajal s stopnic. Obrnila sta se in zagledala vzravnano, koščeno postavo gospodične Emily Cartwright. Njen obraz je bil negiben kot maska.
»Samo trenutek! Vi, sir!«
»Prosim?« je rekel Neomajni.
»Vi ste policijski častnik, kajne?«
»Je in ni, teta Emily,« je naglo rekla Jill in stekla proti stopnicam. »Gospod Cromwell, to je gospodična Emily Cart-wright. Jaz jo že od otroških let kličem kar teta Emily. Tetka, gospod Cromwell ne vodi preiskave. Jaz sem ga prosila, naj pride sem. Sicer je na počitnicah ...«
»Tako. Kaj pa potem počne tukaj?«
»Pravkar sem vam povedala, da sem ga jaz prosila, naj pride. On je namreč slavni višji inšpektor Cromwell s Scotland Yarda. Vendar uradno nima nič opraviti s preiskavo ...«
»Recimo temu poštarski dopust, gospa,« se je oglasil Cromwell.
Postrani ga je pogledala. Očitno ni bil niti malo podoben predstavi, ki si jo je
ona ustvarila o slovitem inšpektorju s Scotland Yarda. Po njenem izrazu sodeč ga je gledala, kot bi bil primerek žuželke kake nižje vrste.
»Jaz ne nameravam temu reči ne tako ne drugače,« je odgovorila z ledenim glasom. »Popolnoma očitno je, da v tej hiši nimate nobeh pravic, in zelo me jezi, da vas je gospodična Anderson poklicala. Pro sim vas. da takoj odidete.«
»Ampak, tetka,« je vzkliknila Jill. »gospod Cromwell nam hoče samo pomagati.«
»V moji hiši je že brez nepooblaščenih ljudi, ki bi morali loviti ribe, več ko dovolj policajev,« je rekla gospodična Emily »Zanima me, kako dolgo bo to stanje tra jalo.«
»V vaši hiši, gospodična Cartwright?« je mimo vprašal Cromvvell.
Zdrznila se je, oči so se ji za hip jezno zasvetile, vendar se je takoj umirila.
»Rekla sem v moji hiši, da.«
»Potemtakem ste prpričani, da je sir Herbert mrtev?«
»Po tem, kar sem videla in slišala, ne morem več dvomiti, da je bil moj brat kruto umorjen,« je odgovorila gospodična Emily m glas se ji je za trenutek zatresel. »Vendar pa mislim, da bi bilo zelo strahopetno, če bi me to zlomilo. Vedno sem se trudila, da bi težave prenašala drzno — in, če je mogoče, tudi pogumno. Ali bi bilo vam bolj pogodu, da bi me zvilo?«
»Zmagali ste,« je rekel Crormvell. »Dovolite mi, da izrazim občudovanje ...«
»Kadar si bom želela vašega občudovanja, vam bo to povedala, sir, mu je gospodična Emily srdito skočila v besedo »Kdo pa vodi uradno to preiskavo, če ne vi? Ce sem prav razumela Storerja, je prišel pomemben policijski častnik.«
»Za Storerja je nadzornik Ingles vse kakor pomemben policijski častnik, gospa,« je rekel Cromvvell rahlo zaničljivo. »No, vsekakor pa je on pooblaščen, da vodi preiskavo, in če nisem zaželen, bo najbolje, da kar grem. Moram pa reči, da je name napravila močan vtis morilčeva široko srčnost. Zelo lepo od njega, da je pustil za seboj toliko lepih sledov.«
Zenska ga je čudno pogledala. Bila je silno bleda, gledala pa je na pol osuplo na pol prestrašeno. Ce je bila to igra. potem je igrala izvrstno. Ce jo je bil brat prejšnji večer obvestil o šali, je vsekakor zelo prepričljivo zaigrala svojo vlogo.
»Zelo cinično govorite, gospod Crom well,« je rekla. »Mar je tako nenavadno, da morilec pusti sledi? Kaj pa skrivate pred menoj? Ali sumite, da je storil ta zločin moj nečak, da ali ne?«
»Ali je kdo omenil vašega nečaka?« je prijazno vprašal Cromwell. »Odgovorim vam lahko le, da ga policija sumi . . .«
»Nikar mi ne govorite o policiji,« ga je prezirljivo prekinila. »Policija vedno dela napake. Poglejte samo, kako so ga polomili včeraj, ko so tako bedasto aretirali Bertieja. Ravno tako so se zmotili pred leti, ko mi je sobarica ukradla nekaj sre bmme in z njo pobegnila. Celo v taki malenkostni zadevi so morali zapreti nedolžnega človeka.«
Nadzornik Ingles, ki je že nekaj tre nutkov stal pri vratih knjižnice, je zdaj stopil bliže.
I
Poslovno udruženje
SRBIJATRANSPORT
BEOGRAD
TRANSPORTNI BIRO Ljubljana, Vilharjeva 1
razpisuje
prosto delovno mesto za
samostojnega prometnega referenta
Pogoj za to delovno mesto je prometni tehnik ali srednja ekonomska šola z daljšo prakso v prometu. Ponudbe s kratkim opisom pošljite na Jesenice Transport, Jesenice, Kidričeva 39.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 2389
POCENI 15 DNI V SOVJETSKI ZVEZI
ZA 1280 DINARJEV
KIJEV — LENINGRAD — MOSKVA
Bivanje v hotelu s kompletnim penzionom, vozov niča Beograd — ZSSR — Beograd, spalni voz skozi ZSSR, turistični programi in vodiči.
Odhodi: 12 m 24. aprila.
Informacije m prijave do 25. 3. pri BIRO ZA ML DJUNARODNU KAZMENU OMLADINE 1 STUDE NATA JUGOSLAVIJE, BEOGRAD, Trg bratstva i jedinstva 7, tel. 641-933.	2328
ČESTJTEE OHIA VOH HIHMfE
: : . - >>. .
!§*»
i

	
POČITNIŠKE HIŠICE OKOLI RIBNICE
inles
ribnica
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM. DELOVNIM U
8RADITELJI POZOB!
nudimo vam
kompletno stavbeno pohištvo
3j»OKNA, POLKN A ,V R ATA«,,^
(sobna, vhodna, garažna)
PRODAJA NA KREDIT
zahtevajte prospekte____
VNIM LJUDEM IN OBČANOM ŽELIMO PRIJETNO PffAZN OVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA
inles
ribnica
Ro Ribnice na Dolenjskem je manj kot uro vožnje po lepi asfaltirani cesti, ki jo celo letošnja zima ni nič prizadela. To nam Ribnico z okolico močno približa — pa tudi vse lepote, ki jih lahko uživamo.
Ce preživimo nekaj dni v Ribnici, imamo na izbiro mnogo izletov po lepi Ribniški dolini in obronkih okoliških nribov. Obiščemo slikovita Slemena z razvalinami znanega otmeškega gradu ali Sv. Ano m Jamarsko kočo — prvo v Jugoslaviji. Miren oddih nam nudi Travna gora. obiščemo še Jelenov žleb s partizanskim spomenikom pa okamenele »ribniške svate« itd.
Ti kraji. po.m naravnih lepot, zgodovinskih zanimivosti, privlačnih izletniških točk, kraških jam. torej nudijo s svojimi gozdovi in vodami tudi pravi raj za lovce in ribiče. Zato je razumljiva težnja delovnega človeka, da bi si tod omislil počitniško hišico in bi po trudnem tednu pohitel semkaj na oddih in si tu nabral novih moči. Kako je torej z možnostmi, da bi si okel: Ribnice postavili vikend hišico?
Zsn.mal: smo se na občinski skupščini Ribnica glede tega in povedali so nam. da ponekod vikendi že stoje oz. jih zidajo in da je na razpolago več lepih krajev za gradnjo.
Na Velikih Poljanah je že nekaj vikendov. Tu lahko novi interesenti dobe obsežna zemljišča in sistem gradnje ne vodi v »uniformiranost«. Individualne gradnje, druga od druge precej oddaljene, omogočajo osnovno družabnost tudi na oddihu, kljub temu pa nudijo posamezniku resničen mir in jx>čitek.
Tudi Dolenji lazi — Breg so področje, namenjeno počitniškemu oddihu oz. gradnji vikend hišic. Osnovni načrt že obstaja. V središču tega vikend-območja pa bodo začeli že letošnjo pomlad graditi motel, ki mu bo sledila restavracija itd.
Prizadevno turistično društvo v Sodražici, suhorobarskem središču, je določilo lepa področja za počitniške hišice na Travni gori. Sicer pa je še več drugih mest, kjer bi bile navedene gradnje možne.
o
4
3
»S U.
-i '- ''a
* J J
j j o

/ •*-mm -
f .

•* J
-
:■* -j

, * .,
•>
h

u
i

Občinska skupščina Ribnica si prizadeva, da bo v prihodnje tem področjem zgradila vodovod, kolikor že niso preskrbljena z vodo. Ce pomislimo, da imajo vsa ta področja tudi lepa smučišča, so ta mesta res idealna, ker omogočajo lepe počitnice poleti in pozimi.
t^rej vse leto.
Interesentom lahko zagotovimo, da občinska skupščina Rionica rešuje prošnje za lokacije oz. gradbena dovoljenia v najkrajšem času. Ovir ali težav ni. Cene zemljiščem so zmerne. OtKir.a želi le to. da graditelj upošteva skromen pogoj: na hišici naj bo strma streha d v o kapnica < okrog 35 > in lesen balkon. S tem da graditelj hišici pečat okolice, ki je bogata ra lesu
Vse bolj nas vabi dežela z lepimi kraji, smučišči, lovom in ribolovom (bogat je polšji lovi, z vsem kar si na dopustu lahko zaželimo.
Za občinski praznik 26. marec občine RIBNICA na Dolenjskem
čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom
SKUPŠČINA OBČINE, OBČINSKI KOMITE ZKS,
OBČINSKA KONFERENCA SZDL. OBČINSKI SINDIKALNI SVET, OBČINSKI ODBOR ZB NOV. ZROP, ZVVI, OBČINSKI KOMITE ZMS, OBČINSKI ODBOR RK RIBNICA, DELAVSKA UNIVERZA, LJUDSKA KNJIŽNICA, RIBNICA
€ ESTtTKE OH4AAOM HiHAMCE
mmi
»DOM« TRGOVSKO IZVOZNO PODJETJE ZA DOMAČO IN UMETNO OBRT ___________ LJUBLJANA, MESTNI TRG 24
poslovno enoto
SUHO ROBO V SODRAŽICI
IN OSTALIMI POSLOVNIMI ENOTAMI
ČESTITA VSEM DOBAVITELJEM. PROIZVAJALCEM IZDELKOV DOMAČE OBRTI
ter vsem občanom občine RIBNICA in jim želi še mnogo delovnih uspehov
1	1
1	1 1
1	1
1	1 1
-. .. vj-« t « x r.-„- t -
poleg osnovne dejavnosti opravlja:
vsa gradbena dela visokih in nizkih gradenj ureja in prodaja gradbena zemljišča nudi izdelke lastne opekarne in betonarne 4 maloprodaja vseh vrst gradbenega materiala nudi storitve lastnega strojnega parka kot so: kamionski prevozi z nakladanjem, minerski servis, prodaja peska, kamna itd. proizvodnja in prodaja vrtnarskih izdelkov, cvetličarstvo, pogrebni venci itd.
ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK!

KMETIJSKA
ZADRUGA
RIBNICA
s svojimi obrati
čestita za občinski praznik vsem kmetovalcem in občanom
r"

.. il..................
lil
■ •
Mii
illlliil

ms


lil
i»
1
____	______nunniv _ livarna
tovarna st je ~ I .	****
. -Lsjn-L™. u iiiftmnturn veliko uspehov Tovarna izdelala različna aoola m finalno obdnlnvo leaa vaa
SS&StZT*"

TRGOVSKO PODJETJE
JELKA
RIBNICA
telefon 32 — p. p. 10
IMA V SVOJIH TRGOVINAH IN V SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI VEDNO V ZALOGI VSE GOSPODARSKE IN GOSPODINJSKE POTREBŠČINE.
VSE NAŠE TRGOVINE SO DOBRO ZALOŽENE.
VELIKA IZBIRA.
Cenjenim strankam m priporoča in želi prijetno praznovanje občinskega praznika vsem delovnim ljudem in občanom

ZDRAVSTVENI
DOM
KOČEVJE
ENOTA: RIBNICA
ZDRAVSTVENA POSTAJA, SODRAŽICA
ZDRAVSTVENA POSTAJA, LOŠKI POTOK
LEKARNA, RIBNICA
čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom
za občinski praznik občino RIBNICA


SPOMINKARSTVO
..RIBNICA"
TURISTIČNO DRUŠTVO


.
m
Z DOBRO JEDAČO IN PUACO BOSTE SOLIDNO POSTREŽENI V NASLEDNJIH GOSTILNAH:
DOM NA TRAVNI GORI, SODRAŽICA GOSTILNA -URBAN«. 2UU IVANKA,
GOSmNA -PR, PILDARJU-. Pela A,bln.
“STILNA .PRI CENETU., Podbol Andm|.
izdeluje izvirne ribniške spominke.
Ribniški pnšeljc, krošnja in obeski so priljubljena darila, zato jih priporočamo turističnim društvom In podjetjem kake,? tudi aostfneem In traovlnem.
Pohitite z naročilom.
članom, sodelavcem in občanom želimo za občinski praznik veliko uspehov.
GOSTILN GOSTil Mikolič, 5 GOSTIL OBRTNIKI. PEKARNA IN NOVAK KEMIČNA FOTO AT SLAŠČIC PEKARNA Semenič LESNA SODRA LESOSTRl
Sf
SODRAŽICA
ŽAGA, LUŠIN PAVLA,
Cenjenim gostom in -se priporočamo i“ ~
iililll
ELIČ ANGELA, RIBNICA IENOČIŠČE. -MAJOLKA«,
“TIČA	|MM|
:AJO:
ŠČIČARNA.
RIBNICA NICA. Zalar Ivan, RIBNICA har Drago. RIBNICA .šeni .sen, RIBNICA ŠČIČARNA,
SODRAŽICA
.. .. PUST ANDREJ,
MJHp
Zajc Franc, SODRAŽICA Vesel Franc, SODRAŽICA ŠTVO. Lešnjak Franc.
HCE
S. stran	DELO
OBJAVE — OBVESTILA
NEDELJA, 23. marca 1969
Gledališče
DRAMA
Nedelja. 23 marca: zaprto.
Ponedel ek. 24. marca, ob 20. uri: ; Dominik Smole: KRST PRI SAVICI. Abonma Dijaški 11 večer. , n: in izven. Neka j vstopnic bo . tudi v prodali na dan predstave.
OPERA
Nedelja. 23 marca: ni oredstave' Zaradi bolrani v ansamblu Jr za
d~nr* napovedana predstava Don
Pa-T.ialr za abonma N odložena.
Opera ostane danes zaprta.
Ponede!’ek. 24. marca, ob 18. uri: Srečanje z ustvarjalci četrtkove krstne predstave oiere OCEAN sk.adatelja Danila Švare. Vstop prost.
T.-reJt. Ti marca, ob 19 30: Gounod: FAUST. Abonma red K in irven. Vstopnice bodo tudi v prodaj!
MESTNO GLEDALIŠČE I JI BI JANŠKO Gledališka pasaža
Nedelja. 23. marca, ob 10.30: Vaša matineja ZKPO Ljubljana—Center.
Ob 20 uri. N S:mon: ZARES ČUDEN PAR. kome:l:;a. G jato vanje v Zireh.
Torek. 25. marca, ob 20. uri: R Hochhurh VOJAKI • LONDONSKO MALO GLEDALI SC E SVE TA. Abonma TS in izven Vstopnice so tudi v proda.«.
Ob 19 uri: M Mihelič: DAN j ZENA. komedija. Gostovanje v Novem rw:u.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM
Nedelja. 23. mama. ob 16. uri: Thomas: PAPIGA IN PISCANEC. komedija. Red Nedelja — popoldanski in laven.
Ob 19 30: Thomas: PAPIGA IN PISCANEC. komedija. Večerna predstava, laven.
po telefonu 312-860.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Marionete. Levstikov trg 2
Nedelja. 23. marca, ob 11. uri: France Bevk: LENUH POLEZUH
— izven.
Ob 15. uri: France Bevk: LE- j N UH POLE2UH — izven. Zadnjikrat v seooni.
Ročne lutke. Resljeva e. 36
Nedelja. 23. marca, ob 17 uri:
R Raduszewski—M. Belina: MALA DETEKTIVSKA ZGODBA — izven
Predprodaja vstopnic za obe fdedališči je vsak dan. razen ne- I drljr in praznika, od 10. do 12. ure v upravi gledališča. Resljeva ' e. 36 in pol ure pred začrtNom * predstave pri Magajni gledališča, i Rezervacije vstopnic po tel. štev. 312-020.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR
N*del ta. 23. marca, ob 10.30: Verdi: PLES V MASKAH - za red Glasbena mladina A.
Ob 16. uri: Spewack: NASI TRI- • JE ANGELI — izven, nepreklic. • no zadnjič.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Nedelja. 23. marca, ob 10. uri: Simon:	ZARES ČUDEN PAR.
komedija. I. nedeljski mladinski abonma In izven.
GORIŠKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
Nedelja. 23. mama. ob 16. uri: S. in B. Spewack: NASI TRUE ANGELI, komedija v treh dajanjih — gostovanje v Braniku.
m
Pionirski ©dom
IT* Vil SOD •«■«» ZKJ I
teti op. 51 »Sedem besedi Zveli-čarjevih na križu«.
PrediordaJa vstopnic pri Blaga. -ni Slovenske filharmonije.	K
JUTRI KONCERT SLOVENSKE FILHARMONIJE pod vodstvom dirigenta MILANA HORVATA za RUMENI ABONMA. Beethovnov veter. Solisti TRIO LORENZ. K.
VABIMO VAS NA KONCERT domačih in umetnih pesmi, ki jih Izvajata pevska zbora upokojencev iz Ljubljane in Kranja, dne 25. III. 1969. ob 17 uri v prostoru Sent.akobekega gledališka — me. s! ni dom	62I4-K
V TOREK, 25. MARCA, ob 20. uri bo v Koncertnem ateljeju DSS veter skladb Matije Bravničarja in Pavla Sivica Sodelujejo:	Dejan
Bravničar. A« Bertoncelj. Zlata Ognjanovič. Pavel Sivic in Jože Faiout. Vabljeni!	2448-K
FESTIVALNA
DVORANA
NEDELJSKI PLES od 19. ure do 22.20. Igra annambe! SVNKO* PE. Vabljeni!
Festival
Koncerti
KONCERT GODALNEGA KVARTETA. ki ga sestavljajo Vladimir Skerlak. Božo Mihelčič. Mile Kod in Edi Majaron, bo v torek, 25. marca 1969. ob 20.15 v stolnici. Na sporedu bodo Havdnovi kvar.
PRIREDITVENA POSLOVALNICA FESTIVAL prireja za BELI ABONMA v ponedeljek. 24. marca v Viteški dvorani Križank, ob 20.15 koncert ansambla za staro muziko A RS ANTICJUA iz P.ir za.
Izva/ali bodo dela znanih in neznanih skladateljev iz 12.. 13.. 14.. 15.. 16 in 17 stoletja.
Vstopnice so na voljo v Plečnikovimi paviljonu Križank vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure ter uro pred začetkom Rezervacije po tel. 21-768
URARNA !N ZLATARNA LAURENTI
(Piam Goldoni)
TRST. I-argo Santo rio 4
Ure najboljših švicarskih znamk: Longines. Darvril, Le. vrette. Venus. A ret ta.
Velika izb: ra zlatnine, zlato 18 kara:no 750%
22-kararno zlato za /obe
Poseben popust!

RTV Ljubljana
SPORED 7% NEDELJO
6 00—8.00 Dobro jutro! - vrne* oo 7.30—7.45 Za Kmetijske prot/- 1 vajalce: 8 05 Radij-ka igra za otro- . ke 8.40 Skladbe za mlade poslu- 1 šalce: 9 05 Koncert iz naših kraev
—	B.ož:cc. 10.05 Se pomnite, tova- I riši. .10.30—14.00 »Planica 69«
—	(prenos smučarskih poletov* —
vmes v odmorih —	11.00—11.15
Poročila — Turistični najotk: aa tuje goste — 14.05 Popoldne ob zabavni glasbi: 14.30—16.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
—	vmes ob 17.05 Operni koncert; 17.30 Radijska igra; 18.11 Nežnost: in duhovitosti v solistični in ansambelski g. a'bi; 18.50 »Planica 69« ■ reportaža); 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila: 19.15 Glasbene razglednice; 19.30 Večerni radijski dnevnik: 20.00 »V nedeljo zvečer«; 22.15 Serenadni večer; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orke-vrov; 34.00 Poročila in konec oddaje
TELEVIZIJA
8.40 MADŽARSKI TV PREGLED
•	Pohorje. Plešivec* • Beograd* 9.15 PET MINUT PO DOMAČE —
•	Ljublhjana)
9.20 KMETIJSKI RAZGLEDI:	—
Rasrlir.ske bolezni in škodljivci (Ljubljana*
9.45 PROPAGANDNA ODDAJA -(Lubljana»
9.50 PRIMOŽEV DNEVNIK:	Da.
ne* sem kavboj (Ljubljana)
10.30	SMUŠKI POLETI PLANICA 1969 — prenos (Ljubljana)
pribl
13.00	PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana)
14.40 TEST Z GLASBO (Ljubljana*
14.55	ROKOMET ZAGREB : CR^ VENKA (Zagreb.
15.55	PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V NAMIZNEM TEVTSU -(Beograd)
16.55	RISANKA (Ljubljana)
17.05 TV KAŽIPOT (Ljubljana)
17.25 RECITAL PEVKE ELIZABETH SCHWARZKOPP -(Ljubljana)
18.15	IGRALEC — angleški film — (Ljubljana)
19.45	CIKCAK (Ljubljana*
20.00	TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30	3—2—1 (Ljubljana)
pribl
20.45	Stockholm: SVETOVNO HO-KEJSKO PRVENSTVO prenos tekme Kanada : CSSR • Evrovizija*
II. odmor: PROPAGANDNA ODDAJA (Zagreb)
pribl.
22.15	G. Mihič: SAMCI — humoreska < Beograd *
22.55	ŠPORTNI PREGLED (JRT)
23.20 TV DNEVNIK * Beog-ad »
Drugi spored: do 21.00 mdl
na kanalu tt
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb*
(Zagreb»
IT ALI JANŠKE
21.00	TI. SPORED TV
Druge oddaje — tudi na kanalu 9
8.10	ALBANSKI TV PREGLED —
__	(Beograd)
9 0.i POROČILA (Skopje)
9.10	NARODNA GLASBA (Skopje) 9.40 KMETIJSKA ODDAJA —
(Zagreb)
10.25 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb >
13.00	RISANKE (Beograd)
13.45	DAKTARI (Zagreb)
14.35	TV ABECEDNIK (Beograd)
15.35	ŠPORTNA REPORTAŽA — (Beograd)
16.55	BOKS (Beograd)
17.55	DOKUMENTARNI FILM — (Zagreb >
18.10 PROCES — angl film — (Zagreb t
19.45	PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
20 30 PROPAG/ITDNA ODDAJA — < Zagreb)
23.30 VČERAJ. DANES. JUTRI — (Zagreb >
Kino
SPORED Z\ NEDELJO FILMSKO gledališče KRIŽANKE:
ob 16. 18 :n 20. ur. angl.-amer. f im MODESTI BLEASE. Rez-.ja: J<xvpb Lo*ey — igrajo: Monica V:tii. Terence Starnp. D*.rk Bo-garde.
Režiser .skuša prikazati ae.j aktualen problem našega časa in človeštva v tem stoletju. Predproda.a vstOf nic uro pred predstavo KINO | N ION:
slov. barv. film KEKČEVE UKANE. Predstavi ob 15 in 17. uri. Oc 19 :n 2! uri amer. barv film MADAM X KINO KOM« N A;
liane. ba:vm film LEPOTICA DNEVA. Tednik F N. 9. kan gre* Predstave ob 15. 17 19 Ji 2’. uri.
KINO SLOGA:
angl. barv. k rim kom RAZSOJ. NIKI NA RIVIERI Preč-tave ob 15. 17. 19 in 21. url.
KINO VIC:
amer. barv. knm. ČISTINA Tednik F. N 9. Pred-s*ave ob 16. 18.15 m 20 20. Ob 10. uri matineje amer barv filtra MADAM X KINO SISKA:
angl. ban. CS Mm UPORNIKI Tednik F. N 10. Predstave ob 26. 18 15 in 20 50 Zadnjič'
KINO SAA\A:
a-ne* oarv eresterr HONDO IN A PAČI Predstave ob 16. 18 in
20. uri.
Predi •'» iMnpnic v %«eh kine. n*at«rc<vfth od 14. urr dalje, le v k«nu Sata urn pred začetkom pr. t? predMa\r.
KINO TRIGLAV: cb 10. uri je matineja špan b. rr.-lodame IZGUB? JEN A ŽENA Igra Sartra Montie!
Ob 1«. 18 m 20 ur. — brez ored. f Ima — amer. burleska SAN NA D'RK AH Igrajo Bm' :e Ch:ro. C.r jcho in H:*rpo Mar/ Film je b.j njihovih naibolK*h ko-merli;. Prodaja	c od 9 30
za matinejo in popoldne od 15. ur- del e KINO AHACE:
ob 17 in 19 uri — franr barv CS kriminalna komcdia FANTO. mas proti srom.AND VARDU lcm*a Jean Mara:« m Louis de Fi.nes
Obvestila
I2(>IB1L SC JE pe Io!uur.er 3 meseertr. glava rjava. živo’, be. v črnim: iraou Kdor kaj ve o nam ga 1-JO prosim, da -po. roči na naslov A::Č - Ce-"a na Brdo 52.	(,1U4)
.NASI (>LL III OTROCI. kakor «*di ravnate! istvo zavoda za uspo. zabijanje slušno in govonto pr*, ndenh v Ljubljani. Vojkova ul.
zahvaljuje družrnl BE. NEDIK. Prešernova 94. Bled. za pniclonjenji 10.695,— Sdin v obliki ooveanrc Skopskega posolila, ki ga je ds rova.a v počastitev spomina poko nega Gabrijela Bene. Zika
Se enkrat srčna hvala.	O
TRILYSIN
KINO ZALOG:
ob 19. uri — špan barv. melodrama IZGUBLJENA ZENA. Igra in poje Santa Montiel KINO ZADOBROVA: ob 16 in 28. uri — amer. barv. pt^t. CS film PIRATI IZ MO ONFLEETA. Igrata Stewart Granger :n George Sanders KINO SVOBODA. DOLGI MOSTi cmer. barv. CS film TA NORI. NORI SVET. ob 17 n 19.30 KINO SVOBODA. ŠENTVID: franc. CS fim ANGELIKA MAR. KIZA ANGELOV, ob 15. 17 ul 19 uri.
KINO HRUŠICA: amer. barv. film POSODI MI SVOJEGA MOŽA. ob 18. uri KINO GUNCUE: amer. fim BTLI.V THE KID. ob 15. 17 in 19. uri.
KINO S1VIJE. I .It BIJ AN A: angl. barv kom. KAJ JE NO. VEGA. MUCKA, ob 17 uri. KINO »KIVIJE: franc Mm DESETTISOC DO. I ARJEV ZA POKOL, ob 15. 17 30 in .z), un KINO \ KIINIK A:
*.«*!. barv. CS fr m ROMUL IN REM ob 14 m 20. un.
Ameriški barvni VV krim. film
MARNI, ob 16. uri
G-iki glasbeni film SIRTAKI. ob
18	uri.
KINO BEVKE:
amer, barv VV kriminalni film MARNI, ob 20 uri KINO DOMŽALE; amer. f:lm TARZAN IN NJEGOV SIN. ob 15. 17 in 19 uri. KINO RADOMLJE: amer Jingi. barv. W film KHAR. THOUM. ob 15. 17 in 19. uri. KINO MENGEŠ:
nem.-:ta:.-4pan. barv. CS film 7ADNJI MOHIKANEC, ob 16 in
19	url.
POTI JOČI DOMŽALE: nem. tlim SKRIVNOST BARA LOLIT.A Gostovanje v PrevoiaHl ob 19 uri .
KINO DUPLIC A. KAMNIK:
franc, bar.- avan. f;!m PEKEL V VLAKU, ob 15. 17 in 19 uri
KINO BLED:
Apan. barv cigan, glasben: film LOS TARANTOS. ob 10. 15. 18
in 20. uri.
KINO RADOALJICA:
Irene barv. film ŠTIRI DAME ZA ASA. ob 14 un.
Amer barv. film DESET ZA PO. VEDI lil del), ob 16 tiri.
Zvezi pri ja te hlev mladine Slovenije so po zakonu o regresih za skuj .nvka potovanja otrok in mla. dm.. * Uradiu Hat SR Slovenije At 5 1969i dodeljena omejena sred vva za regres pri prevozih a Jav. n.m: prevoznimi sredstvi m ««— m:
1.	kuptnska potovanja pionirjev
2.	sAupinaka potovanja otrok in mladine kadar potujejo v okrevali. 4Ca. počiuuike kolonije in dan* **•
Pravica do regresa ae uveljavlja c dostavo vozne karte in obnmca 5i. 4.1 »Potrdilo za uvel Javi jan je poju-ta«. ki ga Je izdala te dni Državna založba Slovenije.
Sredstva za regres m koristi o brez posebnih kriterijev do tačr-penja v »Radu a zakonom.
Vozne karte in tzponen ob rasen «t, 4.1 naj upravičenci regresa požljejo po opravljenem potovanju na naslov: Zveaa prijatelje* mladine Slovenije. Lubljana. ML kloAiteva cesta 1611
Upravičence do regrata op nas r Jamo te na objavo Repubiitkega sekretariata za finance o JO.odstot-
Svedsko-danski film JAZ LJUBI. MEC. ob 18. uri.
Angl. barv. krim. film PROKLE TA SREČA, ob 20. uri KINO SORA. ŠKOFJA LOKA: angl..! rane. barv film NENAVADNA ZGODBA E. CHAMPMA. NA. ob 15. 17.30 in 20. uri. KINO CENTER. KRANJ: amer. CS westem film ŠTIRIDESET UBIJALCEV ob 9.30. Danski barv. film ODKRITJE LJUBEZNI, ob 15, 17 jn 19 uri. Premiera amer. barv. CS krim. filma NAJVECJI ROP STOLET. JA, ob 21. ari.
KINO SFORŽIC. KRANJ:
amer. barv. CS pu-t film TAR. ZAN GOSPODAR DŽUNGLE, ob
14.	uri.
Amer, barv. komedija Z MOJO ŽENO PA NE. ob 16 uri SovJ. barv. CS film VOJNA IN MIR (II. deli. ob 18. uri. Vstopnina zvišana!
Premiera amer barv CS drame HLADNOKRVNI KAZNJENEC, ob 21. uri.
KINO SVOBODA. KRANJ:
zahodnonem. barv. CS pust. film AVANTURE NA AMAZONKI, ob
15.	uri.
Amer. barv. CS kom VZEMI JO. MOJA JE. ob 17 in 19. ur.. KINO KRVAVEC: amer. barv CS ruši fi'm TAR ZAN. GOSPODAR DŽUNGLE, ob 17 in 19. uri.
KINO DOM. KAMNIK: franc, fcarv. VV vohunski fiim VOHUNOVA KOŽA .ob 15 in 2(1 uri.
KINO PLAVŽ. JESENICE: angl barvni film DRUŽINSKE ZADEVE, ob 18 in 2(1. liri KINO RADIO. JESENICE: amer. barv. film UPORNIK PRE. RIJE, ob 17 in 19. uri.
KINO DOVJE:
Špan..Kal. barv. CS film ZAKON
BREZ ZAKONA
KINO ŽIROVNICA: amer. barv film UBIJALEC NA KONJU.
KINO kr. GORA:
amer. barv CS film ZGODBA O JESSIE JAMESU.
KINO KRKA. NOVO MESTO: amer. barv, film RAZBELJENI REVOLVERJI, ob 10. 15. 17 in 19. uri.
KINO ČRNOMELJ: franc. barv. CS film ZAROTNIK MATIJA SANDORF. ob 17 in 20. uri.
m
MOČNA KRMILA
t KINO SVOBODA. KRŠKO:
amer. film STEZE SLAVE, ob 17.30 in 19.30
kino delavski dom.
TRBOVIJE:
nem.-špan. barv. CS film ZLATA BOGINJA RIO BENA ob j 15.30. 18 in 20. uri.
KINO SVOBODA II. TRBOVLJE: ital. krim. barv CS film STARI GANGSTERJI, ob 17 in 19. uri. KINO SVOBODA —
ZASAVJE, TRBOVLJE:
angl, barv. CS fiim DR. NO. ob 17. uri.
, KINO VRANSKO:
franc, iilm ZAKONSKO ŽIVLJE. NJE FRANSOAZA. ob 16. uri. j KINO ROGAŠKA SLATINA:
amer. barvni CS fiim VELIKI ; MEKLINTOK. ob 16 in 19.30. KINO SVOBODA. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOMNI: angl. barv. CS film MOST NA REKI K VVA V, ob 15 in 19.30. KINO SVOBODA.
ŠEMPETER PRI GORICI, amer. barv fi m DUCAT UMA. ZANCEV. ob 16. 18 in 20.30. KINO SOČA. NOVA GORICA: franc.-.tal. barv film SAMO DVAKRAT ŽIVIMO, ob 16 IC in 20.15.
MARIBOR KINO UNION:
Ob 10. 13.30. 15.30. 17.45 m 20. uri amer barv kino«kop. (vestem film SLAVNI REVOLVE. RAS. V glavni vlogi: SIewart Granger. Tednik št 11 69
KINO PARTIZAN:
ob '0. 13.3(1 -n 15.30 amer barv. VV thriller PTICI (repriza I. Režiser Alfred Hitchcock Ob 17.30 :n 20.15 amer. barvni kinoskopski fiim KOMEDIJANTI. V glavnih vlogah: Elizabeth Tay. lor in Rchard Burton.
Cene zvišane!
! KINO UDARNIK:
j ob 10 m 13.30 amer barvni (vestem V V krim. film OD TRENUTKA DO TRENUTKA (SOKI Ob 15.30 in 19. uri amer. barv. kinoskep. špektakl SPARTAK — t repriza). Režiser: Stanlcy Ku. I bnck. Igralci: Kirk Douglas, Laure ncc Olivier. Jean Simmons.
bnck. Igralci: Kirk Douglas, La. urence Olivier, Jean Simmon.« Cene zvišane!
KINO POBREŽJE:
ob 16.30 in 19, uri jug. barvna k:,m. IMAM DVE MAMI IN DVA OČETA
losion zoper izpadanje ■ae in prhljaj
nem komercialnem popustu, Id dejejo transportna podjetja .objav. IJeno v Delu 27. 7. 1969
Podrobnejša pojasnila dajejo Občinske zvene prijateljev mladine In Zveča pr: 'ate!Jev mladine Sloveni e	t«LO
Zoper sladkorna bele era — protin in tolščavoet (bolenanvko oba. lente • {urnega rogaški vDONATa vre>r Dobite ga v Ljubljani pri »Prehrani« in »Mercatorju« O
V »podnjih prastarih _____________
galerije * Ljubljani Je od IS do 33. marca 1969 med 10. in 18 uro
odprta razstava NEMŠKI
PROMONTA
Hamburg
KLASIČNI FILM V LETIH 1913—1929 — retroeprktivni pregled enega Inuad na Jasnimi vej. šlh obdobij svetovno filmske zgodovine.
Vstop prost	2129-0
Cvetličarna slavica an.
DROTIC. Ljubljana. Miklošičeva 34. (danes dežurstvo! Nudi Ve^ vreže cvetje, šopke, vence, aram maje. dostavi ja na dom m ve priporoča	1311.0
Šolstvo
ATSOKA SOLA ZA TELESNO KULTURO v Ljubljeni obvešča vse absolvente tečajev za izobraževanje odraslih (1961 621. da moralo opraviti vse ihtite In diplomirati najpozneje do 31. marca 1970 S tem datumom .ae ta študil dokonč. no zaključi	2463.S
Čestitka
Zvezal met ae zdravstvo In socialno politiko, prosi uarSe in vdo ve padlih ter umrlih borcev v Narodno osvobodilnem boju. ki po zakonu o vojaških vojnih Invalidih niso Imeli pravice do družinske Invalidnine, da se takoj prijavijo občinski službi za borčevsko in Invalidsko zaščito ali najbltžjl krajevni pisarni, da bi tako preeli I ut robne podatke.	O
UTO MILIJONOV Sdin Je znesek, za katerega ao doslej prodane te trt knjige: »A kol e hlpnotlzma« — •Tajne profesionalnih hipnotiae-ra« — »Izabrane madžionlčarske vjeAttne«. Cena knjig: 14 — 14 16 Ndin. Dobave tako), fačljtvo pri prev stanu Naročila »prejema •HIPNOTIZAMa. Sarajevo po. žtnl predal 214.
4774.0
Dr. REZKI POTOKARJEVI za uspešno opravljeno diplomo na medicinski fakulteti iritrepo če. stitato — prijatelji.	539
Dežurne
službe
LJUBLJANA
Nočna zdravniška dežurna »luž. ba za nujne primere na domu od 19. do 7. ure. ob nedeljah in prasiikih ve« dan in v naslednjih enotah;
Bežigrad: Kržičeva ul. 10. telefon 310.53.7
Center: Miklošičeva 2. tel. 313.063 Moste. Prvomajska ulica 5. telefon 314-527
Šentvid: Šentvid štev. »4. telefon 51.531. 51-534
Šiška* Derčeva ulica, telefon štev. 55.644. 55-221
Vič: Postojnska ulica 24. telefon 61.121
Služba stalne pripravljenosti je na območju: Grosuplja, Ivančne gorice, Medvod In Velikih Lašč.
Nočna, nedelj»ka in praabčna da. Suma sobna ambulanta je v »Nebotičniku«. II nadatrop>, soba 5.
LJUBLJANA Lekarna Miklošič.
M AR L BOR
»Melje«. Meljska c 2.
UHiiiiii(iiiuiimiiimiiiiii>im?iiiiiiiii!iiiiiiii(i::iii(iiHiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"'
TOVARNA KOVINSKE OPREME
»PRIMAT« — Maribor
Maribor, PredilniSka ulica 5
razpisuje in razglaša za prodajo izdelkov iz pralne tehnike naslednje prosto delovno mesto:
komercialnega zastopnika
za področje Slovenije in Istre ter slovenskega Primorja
Pogoj: višja ali srednja šola (tehniška ali ekonom-skal z večletno prakso.
Ponudbe s kratkim opisom dosedanje zaposlitve in predloženo dokumentacijo strokovne izobrazbe sprejema kadrovska služba delovne organizacije. Osebni dohodki po določbah pravilnika o osebnih dohodkih. Sklenitev delovnega razmerja je možna takoj. Razpis velja 15 dni od dneva objave oz. do zasedbe delovnega mesta.	2374
Kadrovska komisija tovarne
ŠUMI
LJUBLJANA
razglaša delovno mesto:
KURJAČA
Pogoj za zasedbo delovnega mesta:
D VKV strojnik z izpitom za avtomatsko kurjenje b) 3-mesečno poskusno delo.
Ponudbe pošljite kadrovsko organizacijskemu sektorju podjetja v 15 dneh po objavi.
»MELAMIN«
KEMIČNA TOVARNA - KOČEVJE
razpisuje prosto delovno mesto
ŠEFA KOMERCIALNO-PRODAJNEGA SEKTORJA
Na razpis vabimo predvsem osebe
ki imajo veselje do dela na komercialno-prodajnem
področju
ki obvladajo metode analize tržišča, tehniko prodaje in psihologijo kupcev
ki imajo smisel za organizacijo m vodenje
ki so spretni, vztrajni in imajo prikladen nastop
Pogoji:
visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali druge ustrezne stroke s krajšimi delovnimi izkušnjami na tem področju aktivno- znanje nemškega ali italijanskega jezika.
Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Stanovanje je na razpolago.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Prijave na razpis z dokazili o strokovnosti in kratkim opisom dosedanje zaposlitve se sprejemajo v splošnem sektorju podjetja, kjer lahko kandidati dobijo tudi potrebne informacije.
2385
KLINIČNA BOLNICA ZA PORODNIŠTVO IN ŽENSKE BOLEZNI V LJUBLJANI
ŠLAJMERJEVA 3
razpisuje prosto delovno mesto
ZDRAVNIKA
za specializacijo iz ginekologije in porodništva na Inštitutu za načrtovanje družine
Za to delovno mesto se zahteva poleg splošnih pogojev:
dokončana medicinska fakulteta, opravljen strokovni izpit in znanje angleškega jezika. Obvezno je poskusno delo 2 meseca.
Objavlja prosto mesto
STATISTIKA - DOKUMENTARISTA
Za to delovno mesto se poleg splošnih po gojev zahteva še:
dokončana gimnazija ali srednja ekonomska šola in obvladanje strojepisja. Poskusno delo
je 1 mesec.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD.
S stanovanji ne razpolagamo.
Pismene ponudbe s potrebnimi dokazili posilite kadrovski službi v 15 dneh od dneva objave. 2429
Predavanje
Slovenka akademije znanosti in umetnosti vas vljudno vabi na predavanje, ki ga bo imel univ. prof. dr. Leopold Kretnenbacber iz MUnchna, dne 24. III. 1969, ob 18. url v dvorani Slovenske aka. detnije manooti k> umetooatt — Ljubljana, Novi trg 3/1.
Tema: Pravo ▼ l.udstem peantttvu.
mimmmmmmmm
Gedeioita
Multivitaminski napitek z okusom pomaranCe v prahu
I
msT
Piazza Osprdalr 6
tel 9b 919 t nasproti glavne oolniSruce)
Vsa pojasnila tudi v slovenščini
siovenscmi
'iillllilllilllllilllllilltillllllllllllllilillllillillillllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllljllllllllllltlllllllllllllllllllljllllijlljllllllllllljllinillllllllljllllljl,
Komisija za delovna razmerja
CESTNEGA PODJETJA
V NOVEM MESTU
razpisuje prosta delovna mesta
1.	PROJEKTANTA I.
za projektiranje objektov nizke gradnje
2.	LABORANTA
v laboratoriju asfaltnega obrata Drnovo pri Krškem
3.	Pripravniško delovno mesto
KALKULANTA
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.: II. stopnja fakultetne izobrazbe gradbene smeri za nizke gradnje, z 2-letno ustrezno prakso in odslužen vojaški rok;
pod 2.: diplomiran kemijski tehnik ali diplomiran tehnik za industrijo gradbenega materiala in odsluženim vojaškim rokom. V poštev pridejo samo moški.
pod 3.: II. stopnja fakultetne izobrazbe gradbene smeri za nizke gradnje in odsluženim vojaškim rokom.
pod 2.: zagotovljeno samsko stanovanje.
Ponudbe z dokazili o strokovnosti morajo kandidati poslati na naslovno komisijo v 15 dneh od dneva objave v časopisu.	2441
Uprava komunalne dejavnosti SEŽANA
razpisuje prosto delovno mesto
gradbenega tehnika
Interesent naj se zglasi pismeno v upravi komunalne dejavnosti Sežana s ponudbo in kratko obrazložitvijo dosedanjega dela
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
UPRAVA KOMUNALNE DEJAVNOSTI SEŽANA
2372
ŽIMA
Tovarna ščetkarskih in žimarskih izdelkov LJUBLJANA-FU2INE 21
razpisuje
LICITACIJO
za prodajo
tovornega avtomobila znamke
TAM PIONIR
letnik 1960
Licitacija bo 28. 3. 1969, ob 8. uri za socialistični sektor, ob 12. uri za zasebni sektor v podjetju ŽIMA.	2442
KREDITNA BANKA IN HRANILNICA
LJUBLJANA
razglaša
za počitniški dom V STRUNJANU prosta delovna mesta za sezonsko delo, in sicer:
1.	2 delovni mesti
KUHARICE
2.	3 delovna mesta SERVIRKE
3.	4 delovna mesta SOBARICE
4.	4 delovna mesta GOSPODINJSKE POMOČNICE
Ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo o dosedanji zaposlitvi naj kandidati pošljejo na naslov: Kreditna banka in hranilnica Ljubljana, Ljubljana, Šubičeva 2, direkcija personalnih poslov.
Rok za prijavo Je 15 dni po objavi tega razglasa.
2437
Novinsko poduzeče
»PORODICA I DOMAČINSTVO«
ZAGREB, Rade Končara 7
išče
več sodelavcev, komercialistov, propagandistov
za plasma časopisov, »MJESNA ZAJEDNICA« in »POTROSACKI INFORMATOR«, drugih publikacij, za zbiranje informacij in sklepanje ' pogodb za reportaže ter oglase ob dobri stimulaciji na območju SR HRVATSKE, SLOVENIJE, BOSNE IN HERCEGOVINE
Za kandidate, zainteresirane za stalno delovno razmerje, je obvezno poskusno delo.
Prednost imajo kandidati, ki imajo avtomobil ali opravljen šoferski izpit.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite do 31. III. 1969.
2341
lll!llll!llllllllllllltlllllltllllllllillilllli!ll!!llllilllllllil[ll!llllliilllllill!lillllll'!ll
Kavno žličko donite v pol kozarca vode, to je okusna osvežilna pijača za otroke in odrasle.
PROMONTA	ADRIA
Hamburg	Beograd
"sodobni PODI ^
1	plastične ploščice	|
1	topb pod »M(iquette«	I
ui ves potrebni 1	material za omaganje	|
I	poda	f
■	SINTETIČNE	_
I	PREPROGE	|
Merakion Leacrll,
I	Na;lon in iz plastike	B
I	— pralne neobčutljive	|
za madeže in trpežne
«	£»o uiourar ixj u ptauir
I ZLOŽLJIVA VRATA |
-	< harmonika)
I	iz plastike —	I
ustrezne	I
■ in praktično razdelitev
II	prostora	1
| A R P ,
j ITALPLAST
Komisija za volitve in imenovanja
SKUPŠČINE OBČINE IZOLA
razpisuje delovni mesti:
1.	NAČELNIKA
oddelka za gospodarstvo in finance
2.	NAČELNIKA
davčne uprave
POGOJI:
pod 1.: visoka ali višja strokovna izobrazba, 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj in znanje italijanskega jezika,
pod 2.: višja strokovna izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj v finančni stroki in znanje italijanskega jezika.
Pismeni prijavi morajo kandidati priložiti:
1.	dokazilo o strokovni izobrazbi,
2.	dokazilo o delovnih izkušnjah
ter jo poslati na naslov Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Izola — prijava na razpis.
Razpis velja 30 dni po objavi.
2434
>lllllll«llllllllllllllll!llllillll!lll!lllimillW^^^	.........................
Komisija za razpis prostih delovnih mest
TOVARNE POLJEDELSKEGA ORODJA BATUJE
ponovno
razpisuje prosto delovno mesto
i
VODJE
PRIPRAVE DELA
POGOJI:
višja ali srednja strokovna izobrazba metalurške ali strojne smeri z nekaj leti prakse.
Prijave z vso ostalo dokumentacijo sprejema tajništvo podjetja 15 dni po objavi.
2432
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM^^
KADROVSKA KOMISIJA
SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA GROSUPLJE
vabi k sodelovanju in razglaša prosta delovna mesta za:
1.	2 VK ali KVD mizarja
2.	VK ali KVD strojnega mizarja
3.	3 KVD ali KPKD kuharice
4.	2 VK ali KD kuharici
za počitniški dom v Piranu POGOJI so naslednji:
pod 1.: delo v delavnici v Grosupljem in montaža po gradbiščih;
pod 2-.: delo v delavnici v Grosupljem; pod 3.: delo v kuhinjah obratov družbene prehrane v Ljubljani;
pod 4.: delo za določen čas v počitniškem domu v Piranu, po dogovoru je možna tudi stalna zaposlitev. Zaželena je praksa na podobnih delovnih mestih.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Samsko stanovanje in prehrana preskrbljena.
Kandidati naj vlože ponudbe z dokazili o strokovnosti, pismeno ali osebno, splošni službi na upravi podjetja v Grosupljem, do 15. 4. 1969.	2436
ilillililliliillllilillillllllillllllllliil
llllllllllllllllilllllll!|l||llllllllllillllllllllllllllllttllllllll!l!lllllllll!lll!i!li:illlllillllllli:i!l!!"l!ll><l'
Komisija za razpis delovnih mest pri
GZ CELJE
razpisuje prosto delovno mesto
geodeta
POGOJI: dipl. inž. geodetsko-komunalne smeri. Prednost imajo kandidati s prakso.
Osebni dohodki po pravilniku o del. OD zavoda Stanovanja ni.
Rok priglasitve je 15 dni po objavi razpisni komisiji pri Geodetskem zavodu Celje, Cuprijska 1. ______ 2456
illllllllllllllllllllllllllllllllilllllillllllll
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllilllllllllll!llllllll|llll|llllll||l|||>||illl|!li;>l||!i||l|!l|l|||!l|l!|!
CENTRALNO OGREVANE POSLOVNE PROSTORE 300 m1 POVRŠINE
oddamo
V ČRTOMIROVI ULICI 10 takoj za dobo erfega leta
Vse informacije prejmete v tajništvu podjetja »So seska«, Ljubi tana, Crtomlrova 10.	2450
IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO. LJUBLJANA, TOMŠIČEVA I - TELEFONI 23-522 DO 23-526 - OGLASNA SLUŽBA LJUBLJANA ŠUBIČEVA 1 nrr fw,m o, DQfi
NAROČNIKE 2CM63. ZA ZUNANJE NAROČNIKE 311-897, POSTNI PREDAL 29 - ESKPEDI1 TELEFON 314 792 - BRZOJAVNI NASLOV DELO LJUBLJANA ŽIRO RA«m^?	LJUBLJANSKE
STVA PODRUŽNICA LJUBLJANA 501-1-67 - MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV) - ROKOPISOV NE VRAČAMO	B° BACUN rai SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGO VOD
urednika 20-646 telefon dežurnega
Dom na Bokalcah
LJUBLJANA
proda
osebni avtomobil
KOMBI (osebni)
znamke IMV. letnik 1964. vozen
Rok za družbeni sektor je 31. 3. 1969. potem pa bomo vozilo prodajali zasebnikom.	2446
ZAVOD
ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO
Zdravilišče LAŠKO
razglaša prosto delovno mesto
ZDRAVNIKA splošne prakse
oz. specializanta iz fizikalne medicine in rehabilitacije
POGOJI:
a> najmanj 3-letna praksa iz splošne medicine bi znanje nemščine
Osebni dohodek po Pravilniku o razdeljevanju osebnega dohodka zavoda.
Družinsko stanovanje je zagotovljeno.
Razpis velja do 15. 4. 1969.
2358
SLOVENIJA AVTO
OBRAT SERVISOV
LJUBLJANA
TRŽAŠKA 133
razpisuje prosto delovno mesto
ŠEFA
splošnega oddelka
POGOJ: pravna fakulteta II. stopnje in 3 leta dela v gospodarskih organizacijah.
Prijave naj kandidati pošljejo v 10 dneh od objave oglasa.	2454
»Elektroobnova«
LJUBLJANA
POLJE 351/C
objavlja
prosta delovna mesta
za:
5 kvalificiranih eiektroinstalaterjev
z urejeno vojaščino in stanovanjem
Pogoj je enomesečno poizkusno delo.
Rok za sprejem prijav je 15 dni po objavi razpisa.
2364
Slaščičarsko podjetje
KONDITOR
LJUBLJANA
KOBLARJEVA 3
objavlja prosta delpvna mesta
1.	dveh slaščičarjev
2.	in sprejme v uk več trgovskih učenk
Pogoji: pod 1.: kvalificiran slaščičarski delavec; pod 2.: dokončana osnovna šola.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.	2430
Komisija za delovna . razmerja pri trgovskem podjetju
»JELŠA« ŠMARJE
PRI JELSAlf
razglaša prosto delovno mesto
KV KUHARICE
za gostinska obrata »HRAM« ali »BOC« v SMAR.IL
Samsko stanovanje zagotovljeno. nastop službe takoj ali po dogovoru.
Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v podjetju. 2373
INOZEMSKA FIRMA
nujno išče ZA NAKUP
PORTALNI FREZALNI STROJ
trovretenski
1 \ rrtikalno. ? horizontalna
z močjo 5 do 7 KW po vretenu
z istosraerno programsko frezalno napravo tn avtomatskim vzdolžnim pomikom mize 2250—2500 mm. velikost mize 400—500 mm X 2200—2500 mm.
V poštev pride tudi rabljen stroj.
Cenjene ponudbe na Hermes. Ljubljana — Mestni trg 25.
2422
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja
TOVARNE DUŠIKA RUŠE V RUŠAH
razpisuje
po členu 72. statuta podjetja prosto delovno mesto
DIREKTORJA
PODJETJA
Kandidati za to delovno mesto morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev iz člena 55. temeljnega zakona o podjetjih še naslednje posebne:
da imajo tehniško ali ekonomsko fakulteto II. stopnje
da imajo 6 let prakse na vodstvenih delovnih mestih v delovnih
organizacijah
da obvladajo en svetovni jezik.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjenih razpisnih p igojih v priporočenem pismu Tovarni dušika Ruše v Rušah, komisiji za razpis delovna mesta direktorja, v 15 dneh po objavi tega razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh.
Stanovanje je zagotovljeno.
2147
ENERGOINVEST
TOVARNA TRANSFORMATORJEV
LJUBUANA
VABI
zaradi povečanega obsega poslovanja k sodelovanju:
1.	diplomiranega ekonomista
s prakso za šefa Biroja za gospodarjenje
2.	diplomirane ekonomiste
za prodajo ter za planiranje in analizo poslovanja
3.	diplomirane inženirje
jakega toka za delo v razvojni konstrukciji, tehnologiji in proizvodnji
4.	diplomiranega strojnega inženirja
za mrežno planiranje
5.	ekonomske tehnike
za tlelo v nabavi in prodaji
6.	strojepisko
7.	KV ključavničarje
za drlo na montaži transformatorskih kotlov
8.	KV elektromehanike
za navijanje in montažo velikih transformatorjev
9.	elektrovarilce 10. K v upravi jače
parnega kotla
Na delovnih mestih pod 2.. 3. in 5. sprejmemo tudi pripravnike.
Na delovnih mestih, razen pripravniških, je uvedeno poskusno delo, ki bo 60 dni
Prednost imajo kandidati z urejeno vojaščino.
Pismene ponudDe sprejema kadrovsko-socialna služba Tovarne transformatorjev Ljubi |ana-Cmuče.	2336
Komisija za delovna razmerja v službah
IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1.	SVETOVALCA za organizacijo analize
2.	STROKOVNEGA SODELAVCA
za protokol
3.	REFERENTA za glavno pisarno in arhiv
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
pod 1. visoka Izobrazba (pravna ali ekonomska) z najmanj 5 leti prakse;
pod 2. visoka izobrazba in aktivno znanje enega svetovnega jezika, najmanj 5 let prakse, moški; pod 3. srednja izobrazba, znanje pisarniškega in arhivskega poslovanja, najmanj 3 leta prakse, moški.
Poseben pogoj je tri mesece poskusnega dela. Osebni dohodek bo določen po pravilniku.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Prijave z življenjepisom sprejema Komisija za delovna razmerja v službah Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Ljubljana, Prešernova 8.
!Uiii!:iHiiiiiin;;:it>;;iM»
ZAVAROVALNICA SAVA
POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA
posreduje
prodajo
naslednjih poškodovanih vozil:
ZASTAVA 130«, LJ 736-96, leto izdelave 1968, prevoženih 9.275 km, ogled pri Slovenija avto, Ljubljana. Tržaška 133, izklicna cena 11.000 novih din,
ZASTAVA 750. LJ 301-62, leto izdelave 1964, prevoženih 30.000 km, ogled pri »Volanu«, Ljubljana, Savska cesta, izklicna cena 3.800 novih din,
ZASTAVA 750. LJ 780-32, leto izdelave 1968. prevoženih 71 km, ogled pri tov. Alojzu Jarhu, Poljane 17, Ljubljana-šentvid (Nemška cesta), izklicna cena 11.200 novih din,
RENAULT 4 L, LJ 539-90, leto izdelave 1966, prevoženih 49.350 km, ogled pri zavarovancu Petru Caretu, Ljubljana, Svetosavska 14 in sicer vsak dan med 16. in 19. uro, izklicna cena 7.000 novih din,
ZASTAVA 600 D, LJ 712-14, leto izdelave 1962, prevoženih 50.000 km. ogled pri »Volanu«, Ljubljana, Savska cesta, izklicna cena 2.500 novih din,
ZASTAVA 750, LJ 813-52, leto izdelave 1969, prevoženih 534 km. ogled pri Slovenija avto, Ljubljana, Černetova 26. izklicna cena 13.800 novih din,
■ŠKODA 1000 MB. LJ 694 38, leto izdelave 1968, prevoženih 14.232 Km, ogled pri Slovenija avto, Ljubljana, Černetova 26. izklicna cena 9.500 novih din,
ZASTAVA 750, LJ 773-56, leto izdelave 1968, prevoženih 500 km, ogled pri Slovenija avto, Ljubljana, Tržaška cesta 133, izklicna cena 5.500 novih din,
l)KW F-ll, LJ 365-29. leto izdelave 1964, prevoženih
13.000	km. ogled pri »Autocommercu«, Ljubljana, Titova cesta, izklicna cena 6.000 novih din,
ZASTAVA 1300. LJ 718-45, leto izdelave 1968, prevoženih 13.000 km, ogled pri Slovenija avto, Ljubljana, Tržaška cesta 133, izklicna cena 9.500 novih din,
AUDI 72, LJ 481-59, leto izdelave 1966, prevoženih
74.000	km, ogled pri »Autocommercu«, Ljubljana, Titova cesta, izklicna cena 13.000 novih din.
Javna prodaja bo v četrtek, dne 27. III. 1969, ob 11. uri v prostorih Poslovne enote Ljubljana, Miklošičeva cesta 10/1. Interesenti morajo položiti kavcijo v višini 10 "o od izklicne cene, po prodaji pa mora kupec, plačati kupnino v celoti.

KOLINSKA TOVARNA HRANIL
LJUBLJANA
objavlja
prosta delovna mesta za:
1. REFERENTA za embalažo
Pogoj:	popolna srednješolska izobrazba z
nekaj leti prakse v proizvodnih organizacijah. Poskusno delo 2 meseca.
2 5 SNAŽILK
Pogoj: poskusno delo 1 mesec.
Interesenti pod 1. naj pošljejo pismene ponudbe na kadrovski oddelek podjetja do sobote, 5. 4. 1969, interesentke pod 2. pa se naj osebno zglasijo v omenjenem oddelku v torek, dne 25. 3. 1969, ob 11. uri.
''''»'iinniiiiiiiFinmiiiminiiniiniiiniiiifiiiiiiiiiiimniiiM^
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja
GZ CELJE
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
geodetskega zavoda Celje
POGOJI: geodetski strokovnjak s a) visoko izobrazbo in najmanj 5 let prakse v stroki. ali
b> višjo izobrazbo in najmanj 8 let prakse v stroki, ali
c) srednjo izobrazbo in najmanj 10 let prakse v stroki.
Poseben pogoj: opravljen strokovni izpit.
Rok priglasitve je 15 dni po objavi komisijj za razpis pri Geodetskem zavodu Celje, Cuprijska 1.
2457
Po 38. in 39. členu pravilnika o samoupravljanju in delovnih razmerjih
razpisuje
komisija za razpis delovnih mest
UPRAVE INŠPEKCIJSKIH SLUŽB LJUBLJANA
po sklepu sveta delovne skupnosti, prosto delovno mesto
PRAVNIKA - pripravnika
za delo v tržni inšpekciji, pogoj diploma pravne fakultete in odslužen vojaški rok
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z osebnimi podatki, s podatki o izobrazbi in eventualnem dosedanjem delu, komisiji za razpis delovnih mest Upravi inšpekcijskih služb Ljubljana, Lundrovo nabrežje 2 v 15 dneh od dneva objave.	2435
Razpisna komisija Industrijskega kombinata
»PLANIKA« — Kranj
razpisuje prosti delovni mesti
1.	REFERENTA za izvoz - pripravnika
2.	KONTROLORJA prodajalen - pripravnika
Pogoji:
1.	končana višja komercialna šola ali končana I. stopnja ekonomske fakultete
po možnosti znanje angleškega jezika šestmesečna pripravniška doba
2.	končana višja komercialna šola ali končana I. stopnja ekonomske fakultete
enoletna pripravniška doba.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v kadrovski oddelek do 7. 4. 1969.	2357
Industrija plastičnih mas in umetnih smol »IPLAS« KOPER
razpisuje
prosta delovna mesta za:
1.	VODJO predelave plastike
2.	UVAJALCA na terenu
3.	ELEKTROTEHNIKA — vzdrževalec
4.	VODJO izmene brizgalnice — 4. del. mesta
5.	TAJNICO direktorja gospodarsko-računskega sektorja
6.	SAMOSTOJNEGA KORESPONDENTA prodaje
7.	TEHNIČNEGA ADMINISTRATORJA vzdrževanja
8.	UPRAVLJACA parnih kotlov za mehanizirano kurjenje — 2 del. m.
Pogoji:
pod 1.: dipl. inženir strojništva, 5 let prakse; pod 2.: dipl. inženir kemije, 2 leti prakse; pod 3.: tehniška srednja šola elektro stroke, 5 let prakse;	y
pod 4.: tehniška srednja šola strojna, kemična ali električna smer;
pod 5.: višja administrativna šola, znanje stenodak-tilografije;
pod 6.: tehniška srednja šola ali druga ustrezna sred. šola;
pod 7.: kvalificiran risar;
pod 8.: izpit za upravljača parnih kotlov z mehaniziranim ali avtomatiziranim kurjenjem (14. čl. Pravilnika o strokovni izobrazbi... Ur. list SFRJ št. 47/64). Za to delovno mesto pridejo v upoštev tudi upokojenci, ki izpolnjujejo gornje pogoje.
Razpisana delovna mesta so za nedoločen čas. Osebni dohodki po pravilniku in prav tako poskusni rok.
Razpis velja 14 dni od dneva objave.
K priglasitvi priložite dokaze o praksi in izobrazbi, sicer vloge ne bomo upoštevali.
»Iplas« Koper
!!!i[llllil:!itlli:i!ll!lii!ll!ll!ll!!illllli;il|l|lll|l|!|l||||||||||!(||||||jill|!!l|jj;|||||||||||||j|!||||t[|||||||||||||))|||||||!||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
NATEČAJNA KOMISIJA ZA IZVAJANJE NATEČAJA ZA IZDELAVO IDEJNEGA PROJEKTA ZA SPOMENIK NACIONALNO-OSVOBODILNEGA BOJA IN ILINDENSKE VSTAJE V KRUŠEVU
OBVEŠČA
da je v določenem roku prejela
32 DEL
Komisija je določila naslednje nagrade: dve drugi nagradi po 20.000 din za dela pod šifro: »VATRA« (avtor Fedja Košir, dipl. ing. arh. — Ljubljana),
»MAKEDONIJUM« (avtor Jordan Grabulovski, akad. slikar, sodelavec Iskra Grabulovska, asistent Slavko Josifovski — Skopje)
Tretjo nagrado za delo pod šifro:
»10123« (avtorji: Tihomir Arsovski, dipl. ing. arh., Boro Mitričeski, akad. slikar, Kiro Vacevski, dipl. ing. arh., konsultant za pejsažno oblikovanje Zdravko Zdravkovski, dipl. ing. arh. — Skopje),
Odkupili so naslednja dela;
»PRANGI1« (avtorji: Zvonimir Nikuljski, dipl. ing. arh. in Dragan Popovski-Dada, akad. slikar, sodelavca Mila Jeremič, teh. arh. in Slave Ajtovski — Skopje),
»MEGARONA« (avtorji: Janko Konstantinov, dipl. ing. arh. in Ilija Adžieski, akad. slikar, sodelavci: Marija Serafimova, dipl. ing. arh. Mare Georgieva, teh. Ilija Mošev, teh., Lenče Petrovič teh. maketa: Ivan šopov in Blaže Jovevski — Skopje),
»13868« (avtorji: Boris Nikolovski, akad. slikar in Kiril Stefanovski dipl. ing. arh., konsultant Aleksan-dar Ivanovski, akad. slikar — Skopje),
»2 M« (avtor Boris Cikalovski, arhitekt — Zagreb), »SONCE« (avtorji: Željka Mičetič, dipl. ing. arh., Edvin Šmit, dipl. ing. urh., Milan šosterič, dipl. ing. arh., sodelavec Miljenko Alavanja, abs. arh., slike Zlatko Maranič — Zagreb).
Dela bodo razstavljali na razstavi v Skopju od 22. marca do 1. aprila in v Kruševu od 5. do 15. aprila.
Nenagrajena in neodkupljena dela bodo vrnili avtorjem.	NATEČAJNA KOMISIJA
2438
.......................
CESTNO PODJETJE LJUBLJANA
LJUBLJANA. STOLPNIŠKA 10
razglaša delovna mesta za:
ŠOFERJA DEMPERJA
pogoj: šofer C kategorije
VOZNIKA UNIMOGA
pogoj: traktorist ali šofer C kategorije
ŠOFERJA KOMBIJA VEČ KV STROJNIKOV
za upravljanje gradbenih strojev:
buldožer
nakladalec
motorni valjar
vibrator
Prednost prt sprejemu imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom.
Poskusno delo za vsa delovna mesta je do 2 mesecev. Kandidati naj vložijo ponudbe z dokazili o strokovnosti in se osebno zglasijo v strojnih obratih podjetja v Ljubljani, Povšetova 10, v 15 dneh od objave.	2348
Upravni odbor
KOVINSKE INDUSTRIJE IG PRI LJUBLJANI
po 98. čl. statuta in pravilnika o delovnih razmerjih
rasplauje prosto delovno mesto
DIREKTORJA
TEHNIČNEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še enega od naslednjih pogojev:
a)	visoka strokovna izobrazba (strojna fakulteta) in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu;
b)	višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 8 let prakse, od tega najmanj 5 let na vodilnem delovnem mestu;
c)	srednje strokovna izobrazba in 10 let prakse, od tega najmanj 5 let na vodilnem delovnem mestu;
K prijavi morajo kandidati predložiti dokazila o strokovni izobrazbi, dosedanjih zaposlitvah ter potrdilo o nekaznovanju.
Razpisni rok velja do vključno 7. 4. 1969.
Prijave za razpisano delovno mesto naslovite na UO delovne organizacije.	2451
Komisija za delovna razmerja in kadrovska vprašanja delavskega sveta
Tvornice čokolade, bombona i keksa
»JOSIP KRAŠ«
ZAGREB, Branimirova 29
oglaša
prosta delovna mesta v novo odprti bonbonieri »Josip Kraš« v Ljubljani za:
1.	POSLOVODJO prodajalne
2.	ŠEST TRGOVSKIH POMOČNIKOV
Pogoji:
pod 1.: opravljen strokovni izpit za VKV delavca v trgovini, delovna praksa 6 let v trgovini živil; pod 2.: končana šola učencev v gospodarstvu trgovske stroke ali opravljen strokovni izpit za KV delavca v trgovini. Delovna praksa 2 leti v trgovini z živili.
Prednost imajo kandidati, ki obvladajo en tuji jezik.
Za delovno mesto pod 1. Je obvezno poskusno delo 3 mesece, za KV trgovske delavce pa 2 meseca. Rok za prijave je 20 dni od dneva objave.
Ponudbe z obširnimi podatki pošljite kadrovskemu sektorju tovarne.
Razpisna komisija filiale
AUTOTRGA
LJUBLJANA, SLOMŠKOVA 3
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1.	ŠEFA računovodstva
2.	SAMOSTOJNEGA komercialnega referenta
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
pod 1.: ekonomska fakulteta in 5 let prakse v stroki ali srednja šolska izobrazba in najmanj 12 let prakse v stroki. Zaželeno je znanje nemškega ali italijanskega jezika.
pod 2.: ekonomska fakulteta in 3 leta prakse v stroki ali srednja šolska izobrazba in 8 let prakse v zunanji trgovini. Obvezno je znanje nemškega ali italijanskega jezika.
Nastop službe je mogoč takoj. Poskusni rok je 3 mesece. Osebni dohodki po pravilniku o razdelitvi osebnih dohodkov.
Kandidati morajo poleg pismenih vlog poslati na gornji naslov tudi dokazila o izpolnjevanju razpisanih pogojev.
Razpis velja do zasedbe gornjih delovnih mest.
Delavski svet podjetja
TORBICA
usnjena galanterija
LJUBLJANA, Jesenkova ulica 3
ponovno razpisuje delovno mesto
računovodje podjetja
POGOJI:
1.	da je ekonomist s triletno prakso na delovnem mestu v industriji;
2.	da ima višjo ali srednja strokovno izobrazbo s petletno prakso na delovnem mestu v industriji;
3.	da ni bil kaznovan na zaporno kazen zaradi finančnih prekrškov oz. prestopkov.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev priložiti še kratek življenjepis, opis dosedanjih zaposlitev, potrdila o šolski izobrazbi in potrdila o nekaznovanju.
Rok prijave velja 15 dni po objavi.
Vloge naslovite na gornji naslov.	2458
PODJETJE
»RIBOMATERIJAL«
ZAGREB, Tomašičeva 6
proda
FAP-FURGON, 160 KS
specialno vozilo za prevoz težke tekstilne konfekcije ali pohištva.
Vozilo ima doslej 9000 prevoženih kilometrov in je še pod garancijo proizvajalca. Nosilnost 4000 kg, kabina za 6 oseb z dvema ležiščema in radijski sprejemnik.
Dimenzije vozila: zunanje: dolžina 10,80 m širina 2,50 m višina 3,30 m.
Dimenzije nakladalnega prostora: dolžina 8,60 m višina 2,10 m širina 2,35 m.
Pojasnila dobite v splošnem sektorju podjetja pismeno ali po tel. štev. 413-696, 413-654 in 410-012.
10 stran ■ir D KI O
CARINARNICA
ZAGREB
bo prodala na JAVNI LICITACIJI motorna vozila
1. in 2. aprila 1969 v prostorih kina »August Cesarec« Iliča 208 ob 8. uri
AVTOMOBILI	»tanje
1. opel rekord 3. opel rekord
3.	opel rekord
4.	opel rekord
5.	opel rekord
6.	opel rekord
7.	opel rekord
8.	opel rekord
9.	opel rekord
10.	opel rekord
11.	opel rekord 13. opel rekord
13.	opel rekord
14.	opel rekord
15.	opel rekord
16.	opel rekord
17.	opel rekord
18.	opel rekord
19.	opel rekord
30.	opel rekord
31.	opel kadet 33. opel karavan
33.	opel karavan
34.	opel karavan
35.	opel karavan
36.	opel karavan
37.	opel karavan
38.	opel karavan
39.	opel kapiten
30.	opel admiral
31.	volksuagen 33. volksvvagen
33.	volkswagen
34.	volksvvagen
35.	volksvvagen
36.	volksvvagen
37.	voksvvagen
38.	volksvvagen
39.	volksvvagen
40.	\ olksvvagen 1500
41.	volksvvagen 43. vnlk.svvagen kombi bus
43.	volksvvagen kombi bus
44.	volksvvagen dostavni
45.	volksvvagen kombi
46.	volksvvagen kombi
47.	volksvvagen dostavni
48.	iteugeot 303
49.	peugeot 403
50.	peugeot 403
51.	peugeot 103 53. peugeot 404 karavan
53.	renault dauphine
54.	renault dauphine
55.	rrnault dauphine
56.	renault 16
57.	austin
58.	volvo 404
59.	humber
60.	vausal
61.	NSl; prinz šport 63. MG-1100
63.	ford taunus 13 M
64.	lord taunus 13 M
65.	lord taunus 13 M
66.	lord taunus 13 M
67.	lord taunus 13 M
68.	lord taunus 17 M
69.	lord taunus 17 M
70.	lord comet
71.	lord anglia 73. lord consul
73.	Tord bedlord
74.	lord taunus 17 M karavan
75.	fiat 850 spitler
76.	fiat 1500
77.	simca aronde
78.	simca aronde
79.	simca aronde
80.	simca 1300
81.	citroen
82.	citroen dostavni
83.	citroen
84.	citroen ID-I9
85.	citroen ID-19 karavan
86.	citroen DS-19
87.	BMW iseta 600
88.	BVIVV 700
89.	moriš dostavni
90.	commer-cob
91.	commer-bus
92.	mercedes 180 D
93.	mercedes 190 S
94.	mercedes 190
95.	mercedes 190 C
96.	mercedes 190 S
97.	mercedes 190
98.	mercedes 319
99.	avtobus bedlord duple
100.	hanomag 3 t
101.	motor in kiper karoserija za kamion MAN
102.	motor z notranjim izgorevanjem za avtomobil opel blitz
103.	blok za potniški avtomobil opel kadett
UM. vrata od potniškega avtomobila znamke volksvvagen
MOTORJI
105.	moped puch. 49 ccm
106.	motor ziindapp, 49 ccm
107.	motor ziindap, 125 ccm
108.	motor rise.' 50 ccm
109.	motor heinkel, 173 ccm
110.	motor puch, 125 ccm
111.	motor puch, 175 ccm
112.	motor puch. 175 ccm
113.	osovinska prikolica s cerado
114.	camping prikolica-hišica, znamke hymer
115.	kamping prikolica-hišica znamke caravaning
1954/55	ni brezhiben	1.000
1956	ni brezhiben	2.000
1956	ni brezhiben	1.500
1957	ni brezhiben	2.500
1957	karani boli ran	1.000
1958	ni brezhiben	1.500
1958	ni brezhiben	2.500
1959	ni brezhiben	2.500
1959	ni brezhiben	2.500
1960	karani boli ran	1.500
1961	ni brezhiben	4.500
1961	zgorel	100
1962	karam boliran	3.000
1962	ni brezhiben	3.500
1962	ni brezhiben	3.000
1962	karam boliran	1.500
1962	karamboliran	2.300
1963	ni brezhiben	3.500
1963	karamboliran	2.000
1963	karamboliran	5.000
1965	karamboliran	3.500
1958	ni brezhiben	1.500
1958	karamboliran	2.000
1960	ni brezhiben	2.500
1961	ni brezhiben	1.500
1961	ni brezhiben	3.000
1963	ni brezhiben	3.000
1963	karamboliran	4.500
1960	ni brezhiben	1.000
1965	karamboliran	3.000
1954	ni brezhiben	3.000
1955	ni brezhiben	3.000
1958	karamboliran	2.500
1959	karamboliran	3.000
1959	karamboliran	3.000
1962	karamboliran	3.000
1962	karamboliran	2.500
1963	ni brezhiben	2.500
1963	karamboliran	1.500
1964	ni brezhiben	3.500
1967	karamboliran	7.500
1952	ni brezhiben	3.500
1960	karamboliran	2.500
1958	ni brezhiben	4.000
1958	ni brezhiben	3.000
1960	brez motorja	1.500
1960	ni brezhiben	2.500
1954	ni brezhiben	1.500
1956	kramboliran	3.000
1960	ni brezhiben	3.500
1961	ni brezhiben	2.500
1963	karamboliran	1.000
1960	ni brezhiben	500
1960	ni brezhiben	1.500
1960	karamboliran	1.500
1968	karamboliran	4.000
1957	ni brezhiben	1.500
1957	ni brezhiben	3.000
1958	ni brezhiben	1.500
1965	karamboliran	2.000
1966	karamboliran	1.000
1967	karamboliran	3.000
1956	ni brezhiben	1.500
1956	ni brezhiben	2.000
1962	karamboliran	1.500
1963	karamboliran	2.500
1965	karamboliran	2.500
1964	ni brezhiben	9.000
1964	karamboliran	2.500
1964	karamboliran	1.500
1956	karamboliran	2.300
1962	školjka	500
1958	ni brezhiben	2.000
1959	ni brezhiben	2.500
1966	karamboliran	1.500
1963	karamboliran	2.000
1953	ni brezhiben	1.000
1960	ni brezhiben	3.500
1960	ni brezhiben	1.500
1966	ni brezhiben	8.000
1956	karamboliran	500
1958	karamboliran	500
1962	karamboliran	500
1964	karamboliran	3.500
1966	karamboliran	500
1965	ni brezhiben	7.000
1958	karamboliran	500
1960	ni brezhibna	2.000
1960	ni brezhiben	1.000
1957	ni brezhiben	1.000
1959	ni brezhiben	3.000
1955	brez motorja	2.000
1962	brez motorja	2.000
1957	karamboliran	1.000
1954	karamboliran	5.000
1960	karamboliran	2.500
1963	karamboliran	3.500
1957	karamboliran	5.000
1967	karamboliran	8.000
1960	ni brezhiben	9.000
—	ni brezhiben	1.000
1	ni brezhiben	400
—	rabljen	50
— rabljena MOTORJI ZNAMKE		1.000
1955	rabljen	200
1959	rabljen	200
1954	ni brezhiben	200
1956	ni brezhiben	200
1955	ni brezhiben	500
1930	ni brezhiben	400
1956	ni brezhiben	400
1961	ni brezhiben	200
1957	rabljena	300
1958	rabljena	500
rabljena
4.000
Motoma vozila st lahko ogledate 31. III, 1969 od 8. do 15. ure v carinski garaži na Radmčki cesti prek ceste nove tovarne papirja na žitnjaku. Motorno vozilo — avtobus pod štev. 99. si lahko ogledate v KPD Lipovica pri Popovači v dneh, ki so določeni za pregled. Kavcijo 10 % bodo sprejemali v Carinarnici Zagreb, licitacija pa bo hkrati tudi za druga vozila.
Motoma vozila pod štev. 1.. 12., 15., 22., 25., 39., 30., 52., 53., 63., 69., 77., 91., 94., 99., 101., 10*., 108. in 109. so drugič na licitaciji, pod štev. 39. 48., 70. in 85. so tretjič na licitaciji.
Pravico do sodelovanja na javni licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, ki bodo plačale kavcijo 10 •/• od začetne cene za vozila ali material.
Kavcijo 10*4 od začetne cene bodo sprejemali v Carinarnici Zagreb, Vodovodna ulica 20/a v računovodstvu soba 33/11. nadstropje 31. III. 1969 cd 8. do 15. ure.
Metoma vozila od 1. do 60. bodo prodajala 1. IV. 1969, vozila in ostali material od štev. 61. do 115. pa 2. TV. 1989.
Pojasnila oz. obvestila lahko dobite po telefonu 574-211/6.
2460
MODERNA TOVARNA OBLAČIL NA TIROLSKEM IRCE
šivilje, krojače in krojačice
pa možnosti s prakso pri motornih šivalnih strojih. Prednost imajo zakonski pari.
Dajemo najvišji zaslužek, možnost bivanja, preskrbo kot tudi razne socialne olajšave. Prosimo, pišite na naslov:
Moderne Kleiderfabrik, A-6010, Innsbruck,
Postfach 203
Interesente opozarjamo, da morajo zaposlitev v tujini urediti prek pristojnega zavoda za zaposlovanje.
UIINUiimNIHllIUlUIIIIMIHHIMIimiMttHIIHINIIIMIHHMIHtlllllllHIIINMIHimiNIIIHIHHIHHHHtttllMiHIIIIIHIHIIinHItIHimmillUmiimillhimilllllllimilimill
POSLOVNO ZDRUŽENJE
RUDIS
RUDARSKO INDUSTRIJSKA SKUPNOST
TRBOVLJE
razpisuje prosti delovni mesti
v predstavništvu RUDIS-a v ZR NEMČIJI
1.	KOMERCIALISTA
2.	DIPLOMIRANEGA GRADBENEGA INŽENIRJA
Za obe delovni mesti je potrebna primerna praksa in dobro znanje nemškega jezika.
Za delovno mesto komercialista je potrebna visoka ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela oziroma dokazila o strokovnosti pošljite na naslov:
Poslovno Združenje RUDIS,
Trbovlje, Trg revolucije 11.
Osebni dohodek po pravilniku.	2447
)|l!:!lllilsil!lll<llllllillllHi:lllUllHlHlllumNllllHlmilllllUHlMllllllllllllllllMHl1lllllllluuNlllllllHllmmltllMlMllllnlHHlBllHlmlmlnlllllllHHmHlHmHllllltNll<,
KEMOOPREMA TREBNJE
razpisuje prosta delovna mesta za:
1.	strojnega tehnika konstruktorja
2.	več VK in KV ključavničarjev
3.	več PK ključavničarjev
4.	več nekvalificiranih delavcev
5.	2 žerjavarja
Poleg splošnih pogojev morajo imeti kandidati pod točko 1., 2., 3. in 4. odslužen kadrovski rok.
Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev in življenjepisom pošljite do 15. 4. 1969 na naslov: Kemooprema Trebnje.	2427
tlhllillllllHtiHIHIIIIIIIIIIlilllllltlltllHilfltlllitlitltlllllllHIlillllllllf llillltl lltllllllllllllllll!IIHIIIII[l!lllll(tlllltlllll!!l!lllll!llljt!!llll!IIHIIII!!lll[lll
TOVARNA TRIKOTAŽNEGA PERILA
»PLETENINE«
LJUBLJANA, ZALOŠKA C. 14
objavij a prosto delovno mesto
KUHARICE
za Počitniški dom podjetja V NOVIGRADU
POGOJI:
kvalificirana kuharica, s prakso za samostojno vodenje kuhinje;
delovno razmerje za določen čas od 15. junija do
30. septembra 1969;
osebni dohodek po dogovoru.
Kandidatke naj pismene ponudbe pošljejo v organizacijsko kadrovski sektor podjetja. Objava velja do zasedbe delovnega mesta.	2449
iUiiiiiijuinH:iiiMiuimiHiiHiiimiiiiimHiiimiiiiiHiiiNiiuiHiiii!Uiiiiiii:iiiiiiiiiii:imiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii!ii:iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHimii
PROSVETNI SERVIS LJUBLJANA
razpisuje delovno mesto
POSLOVODJE
trgovine »Bohor« v SEVNICI
POGOJI:
visoko kvalificiran delavec trgovske stroke s 3-letno prakso ali
kvalificiran delavec trgovske stroke s 5-Ietno prakso; poskusno delo 3 mesece.
Ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev sprejema upravni odbor Prosvetnega servisa v 8 dneh po objavi na naslov: Prosvetni servis, Ljubljana, Miklošičeva 7.	2452
RAZPISNA KOMISIJA
OSNOVNE ŠOLE
RIHARDA JAKOPIČA
LJUBLJANA-ŠIŠKA, Derčeva ul. 1
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	a) da ima visoko izobrazbo pedagoške smeri in petletno pedagoško prakso v osnovni ali srednji šoli ali
b)	da ima višjo izobrazbo pedagoške smeri in desetletno pedagoško prakso v osnovni šoli ali
c)	da Ima srednjo izobrazbo pedagoške smeri in petnajstletno pedagoško prakso v osnovni šoli
2.	da ima strokovni profesorski ali učiteljski izpit
3.	da je široko družbeno in politično razgledan
4.	da ima organizacijske sposobnosti.
Ponudbe s dokazili o nekaznovanju bi o izpolnjevanju navedenih pogojev sprejema komisija na gornji naslov 15 dni po objavi v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo«.
2453
Upravni odbor Počitniške skupnosti
»TEKSTILINDUS«
KRANJ
razpisuje prosto delovno mesto
glavne kuharice
v Počitniškem domu podjetja »Tekstilindus« v Novigradu — Fineta
Kandidatka mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	kvalificirana kuharica
2.	nekajletna praksa kot samostojna kuharica
Razpisano delovno mesto je sezonsko in bo od 1. 5. do 30. 9. 1969. Na razpis se lahko prijavijo tudi upokojene osebe.
Osebni dohodek 180.000 starih din mesečno.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Uprava počitniške skupnosti »Tekstilindus« Kranj, Gorenjesavska 12, do 15. 4. 1969.	2333
ll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIilllllllllllll|j|llllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIHIIIIII!lliiliillllllllllllllllll!llll!llllllillllllllllllllilllllllllli1llll!lllllllll!lllll!lllllllllllllllllllllll!'
PLANINSKO DRUŠTVO
NOVA GORICA
o d d a v zakup
DOM NA KEKCU pri Novi Gorici
Ponudbe z življenjepisom pošljite na Planinsko društvo Nova Gorica do 15. aprila 1969.
Ostale informacije dobite osebno ob torkih od 15.—
18. ure na PD Delpinova 34 ali pa po pošti.
2379
1!illllllt!lllillllllllllllllllllllllll!lll!llll!llllll!lllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllia
GRADBENO MONTAŽNO PODJETJE
»TEGRAD« LJUBLJANA
ŠMARTiNSKA CESTA 10
razpisuje prosta delovna mesta za:
1.	2 SKLADIŠČNA DELAVCA
2.	ANALITIKA
POGOJI:
pod 1. končana osemletka
pod 2.: ekonomska fakulteta II. stopnje in najmanj 2 leti prakse na tem delovnem mestu.
Poskusno delo pod 1. je 30 dni, pod 2. pa 3 mesece. Podjetje s stanovanjem ne razpolaga.
Kandidati morajo imeti urejeno vojaško obveznost. Prijave pošljite gornjemu naslovu z oznako »za razpis« do 31. 3. 1969.	2390
.......iiiiiiinunniiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiu^
GOSTINSKO PODJETJE
HOTEL »KANDIJA«
NOVO MESTO
Za nova in prosta delovna ter učna mesta iščemo sodelavce, zaradi tega
razglašamo
2 delovni mesti v kuhinji in
2	delovni mesti v strežbi
delovno mesto
sobarice
3	učna mesta vajencev
v kuhinji in strežbi
Zaslužek se obračunava po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov na podlagi opravljenega prometa. Kuharice morajo biti samostojne in sposobne. Natakarji oz. natakarice morajo uporabno obvladati najmanj en tuj jezik, zlasti italijanščino. Enak pogoj velja za sobarico, ki je lahko začetnica in se obveže, da se bo jezika izučila.
Pri vajencih je zaželena starost 16. do 17. leta.
Posebni pogoj je poizkusno delo, ki bo od 1 do 3 mesecev, odvisno od delovnega mesta.
Vse ostalo po dogovoru.	2344
llllllllilllllllllllilllllllllllllllllllllllllI||inil|||||!lllll|ll||||HIIIIIIIIRIIItltllll|lll|HI||l|l|IIU]|||IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIillllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllll|
ZAVAROVALNICA SAVA
POSLOVNA ENOTA CEUE
posreduje prodajo
naslednjih karamboliranih avtomobilov:
Osebni avto ZASTAVA 750 MB-180-04, letnik 1965, prevoženih 27.822 km, izklicna cena 5000 Ndin. Vozilo si lahko ogledate pri »Avto-Celje«, Medlog.
Osebni avto ZASTAVA 750 CE-51-17, letnik 1962/63, prevoženih 42.000 km, izklicna cena 3500 Ndin. Vozilo si lahko ogledate pri »Avto-Celje«, Medlog. Osebni avto WARTBURG, letnik 1968, prevoženih 107 km, izklicna cena 14.000 Ndin.
Osebni avto WARTBURG, letnik 1968, Izklicna cena 14.000 Ndin.
Vozili pod štev. 3 in 4 si lahko ogledate pri »Avto-motor« Celje, skladišče Lava.
Tovorni avto FIAT 620-B, CE-76-36, letnik 1961, izklicna cena 5000 Ndin. Vozilo si lahko ogledate pri »Avto-Celje«, Medlog.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe najkasneje do 29. 3. 1969 do 12. ure. Zavarovalnici Sava PE Celje, in to v zaprtih kuvertah pod oznako »PONUDBA«. Vozila bomo prodali najboljšim ponudnikom, katere bomo pismeno obvestili.
NOVA GORICA
razglaša prosta delovna mesta
ASISTENTA IZVOZA
POGOJI:
visoka, višja ali srednja šola znanje angleškega ali nemškega jezika Določeno je 6-mesečno poskusno delo.
ASISTENTA VODJE SKLADIŠČA IZDELKOV
POGOJI:
višja ali srednja šola
znanje enega tujega jezika
Določeno je 6-mesečno poskusno delo.
Pri izbiri kandidatov bomo upoštevali tudi rezultate psihotehničnega pregleda.
Pismene prijave z overjenim prepisom diplome naj kandidati pošljejo na naslov: »MEBLO« Nova Gorica, vključno do 29. 3. 1969.
2356
ii!i!iiiniiiiiiiiiiiiiiinniiiu:;ii!iiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiii!!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»^
ZDRUŽENO PODJETJE ZA PTT PROMET
LJUBLJANA, Cigaletova 15
objavlja prosta delovna mesta
za delo v elektronskem PTT računskem centru v LJUBLJANI
GLAVNEGA ANALITIKA
organizatorja
PROGRAMERJE
Pogoji:
ad 1.: ekonomist II. stopnje elektroinženir — elektroničar ekonomist I. stopnje druga ustrezna visoka ali višja šola znanje angleščine ali nemščine (pasivno).
Ad 2.: ekonomist II. stopnje
ekonomist I. stopnje
druga ustrezna visoka ali višja šola
popolna srednja ali njej enaka šola
(dober matematik, veselje do kibernetike)
znanje angleščine ali nemščine (pasivno)
Pri izbiri imajo prednost tisti kandidati, ki bodo uspešno opravili test, oziroma tisti, ki že imajo izkušnje v PTT stroki in v delu v elektronskih računskih centrih.
Vsem sprejetim kandidatom nudimo dopolnilno izobraževanje za specializacijo na delovnem mestu. Stanovanj za zdaj ni. Nastop službe takoj.
Prijave z življenjepisom, opisom dosedanjega dela in dokazilom o šolski izobrazbi sprejema ZDRUŽENO PODJETJE ZA PTT PROMET — sektor za splošne zadeve — Ljubljana, Cigaletova 15, 8 dni po objavi.
MEBLO
»TOSO«
tovarna obutvenih strojev in opreme KRANJ
razglaša prosto delovno mesto
VODJE
KOMERCIALE
Pogoji:
kandidat mora imeti visoko ali višjo strokovno izobrazbo strojne ali ekonomske smeri z večletno prakso iz komercialnega področja. Prednost imajo kandidati s poznavanjem tehnologije obutvene industrije
po možnosti znanje najmanj enega svetovnega jezika.
K prijavi naj kandidati predložijo življenjepis z opisom o dosedanjem službovanju in dokazila o izpolnjevanju zgornjih pogojev.
Stanovanja do leta 1971 podjetje nima na razpolago. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru.
Prijave sprejema kadrovski oddelek »TOSO« KRANJ do vključno 5. 4. 1969.
2359
tllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllM
»VUNATEX«
VUNENA INDUSTRIJA KARLOVAC, Mihanovičeva ul. 9
oglaša
prosto delovno mesto
trgovskega potnika
za območje SR Slovenije in Istre, s sedežem v Ljubljani
Pogoji: srednja strokovna izobrazba ali V KV delavec trgovske stroke in 5 let prakse v komercialni stroki, lasten avtomobil.
Prednost imajo kandidati, ki so delali v tekstilni stroki.
Osebni dohodek po pravilniku o razdelitvi osebnih dohodkov podjetja. Poskusno delo bo 6 mesecev.
Oglas velja 20 dni od dneva objave v dnevnem tisku in do izpopolnitve delovnega mesta.
Obširne pismene ponudbe z opisom o dosedanjem službovanju in dokazila o strokovni izobrazbi ter ostalih pogojih pošljite splošnemu sektorju.
DELO + stran 11
Razpisna komisija za imenovanje direktorja podjetja
»SLOVENIJA PROMET«
LJUBLJANA. CANKARJEVA 5/11
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
ekonomska ali pravna fakulteta in 5 let prakse na vodilnih mestih v gospodarstvu
višja strokovna izobrazba m 10 let prakse na vodilnih mestih v gospodarstvu
srednja strokovna izobrazba in 10 let prakse na vodilnih mestih v gospodarstvu.
Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazila o izpolnjevanju gornjih pogojev, dokazila o delu v drugih delovnih organizacijah ter potrdilo o nekaznovanju naj kandidati pošljejo razpisni komisiji najkasneje do 6. aprila 1909 v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo«
Čevljarstvo Zaščita TRBOVLJE
razglaša prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE
POGOJI:
visoka ali višja šola ekonomske smeri z nekaj prakse ali srednja ekonomska izobrazba z najmanj 5 leti prakse v samostojnem vodenju računovodskih poslov. .
Prijave z dokazilom o strokovnosti in kratkim življenjepisom pošljite najkasneje do 30. marca 1969 na naslov:
Čevljarstvo — Zaščita Trbovlje — upravni odbor.
Nastop službe po dogovoru.	2469
INŠTITUT
ZA GEODEZIJO IN FOTOGRAMETRIJO
V LJUBLJANI
razpisuje mesto
BLAGOVNE
KNJIGOVODKINJE
Lahko tudi pripravnica brez prakse.
Plača po pravilniku. 2440
KMETOVALCI!
Na razstavi kmetijske mehanizacije v Kranju
od 15.—31. lil. 1969
boste lahko kupili razne kmetijske stroje pod izredno ugodnimi pogoji.
PASULAL1, FERGUSON, ZETOR s priključki in na kredit.
Vlog brez dokazil razpisna komisija ne bo obravnavala.
UPRAVNI ODBOR LJUBLJANSKIH OPEKARN
razpisuj e po 182. in 183. členu Statuta delovno mesto
VODJE -tehnologa obrata
na obratu OPEKA. LJUBLJANA.
Cesta na Brdo 1119
POGOJI za navedeno delovno mesto so:
1.	višja strokovna izobrazba opekarske stroke:
2.	najmanj 3 leta delovne prakse v opekarski stroki na vodilnem delovnem mestu.
Ponudbe vložite najkasneje do 27. marca 1969 na naslov:	Ljubljanske ope-
karne. Ljubljana. Cesta na Vrhovce 2.	2494
UPRAVNI ODBOR trgovskega podjetja
»ŽELEZNINA«
V RADOVLJICI
objavlja
naslednja prosta delovna mesta
za novo poslovalnico na JESENICAH:
TRGOVSKEGA
POSLOVODJO
VK z najmanj 5-letno prakso
5 TRGOVSKIH PRODAJALCEV
BLAGAJNIKA
Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo do 5. apr. la 1969 upravi podjetja. 2462
Upravni odbor tovarne glasbil in učil
»MELODIJA«
MENGEŠ
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. RAČUNOVODJE oodjetja
>. STROJNEGA TEHNIKA za delo v konstrukciji
3.	KORESPONDENTA-tko za delo v komercialnem sektorju
4.	5 KV MIZARJEV
za delo na lesno obdelo valnih strojih
5.	GALVAN l/.EKJA KV
POGOJI:
pod 1.: višja strokovna izobrazba ali srednja strokovna izobrazba s petletno prakso iz računovodske-finančne službe: pod 2.: zaželena je nekaj letna praksa:
pod 3.: srednja ekonomska šola z znanjem strojepisja.
Razpis velja 15 dni od dneva objave.	2387
N uvinsko izdavačko i štamparskn pnduzrve
»V J E S N I K«
Poslovalnica Ljubljana. PREČNA 8
razpisuje delovno mesto
DISTRIBUTERJA
ČASOPISOV
POGOJI: končana šola za blagovni promet ali njej enakovredna, odslužena
vojaška obveznost in sta nnvanje v Ljubliani. Nastop službe takoj Dohodki po pravilniku o OD podjetja.	2405
2392
Razpisna komisija Gostinskega podjetja
»ROŽNA DOLINA«
Rožna dolina
NOVA GORICA
razpisuje po 49. členu Statuta podjetja delovno mesto.
DIREKTORJA
z naslednjimi pogoji: višja izobrazba ali srednja izobrazba in najmanj 5 let delovne prakse na odgovornih mestih v delovnih organizacijah.
Ponudbi je treba priložiti: življenjepis: spričevalo o strokovni izobrazbi:
dokazilo o delovni dobi. prebitih na odgovornih delovnih mestih in potrdilo o nekaznovanju. Rok prijave na razpisano delovno mesto je 15 dni od dneva objave razpisa.
Prijave sprejema razpisna komisija pri Gostinskem podjetju R02NA DOLINA, Rožna dolina. Nova Gorica.	2433
Komisija za zaščito delovnih dolžnosti in personalna vprašanja pri
BOLNIŠNICI ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO V KRANJU
razpisuje prosto delovno mesto
ZDRAVNIKA . «4.,
specialista anestrzista
i t '	• <
Rok za prijavo je 15 dni po objavi Pogoji po p ra vilniku o delovnih razmerjih.	2459
TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA
KRŠKO
razpisuje
LICITACIJO
za naslednja osnovna sredstva:
1.	polt morili avtomobil IMV-Kurir
leto izdelave 1964
2.	Seping z električnim motorjem brez primeža
3.	9 delavniških delovnih miz s predali
Licitacija omenjenih osnovnih sredstev bo v soboto, dne 29. ni. 1969. ob 8. uri na TSŠ Krško
Podrobni pogoji licitacije bodo podani pred samo licitacijo.	2461
Vabi K2K Kranj s sodelavci.	2355
Gostinsko podjetje ČRNUČE
ČRNUČE 91
razpisuje prosta delovna mesta za svoje obrate:
KVALIFICIRANE NATAKARICE POLK V ALIFICIRAN E KUHARICE KLETARJA
Osebni dohodki po pravilniku.
Podjetje s stanovanjem ne razpolaga.
Pismene prijave pošljite na Gostinsko podjetje Črnuče 91 ali se zglasite osebno.	2367
Umrla je naš srčno ljubljena sestra
delca Puhek
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek ob 11. uri iz Petrove mrliške vežice na 2alah v Ljubljani.
2 a 1 u j o č i:
sestra Ani. Toni Kunc. Albina Hager, nečakinja Leli por. inž. Petkovič
Po hudem trpljenju se je v starosti 54 let poslovila
Babi
roj. FILIPIČ
V njen tihi dom jo bomo spremili v ponedeljek. 24. marca ob 16. uri na pokopališče v Brežicah.
Brat prof. Matu z družino, sestra Fani ter družine Filipič. Švajger. Radoševič in Šlander
Brežice ob Savi, Trbovlje, Novo mesto. Maribor. Središče ob Dravi, Dunaj
Z A II V A L A
Ob izgubi naše drage mame
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju za zdravljenje med njeno boleznijo. Hvala vsem
za izražena sožalja.
Žalujoči:
Habičevi in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dobrega, dragega očka
AVGUSTA KOBILICE
tapetniškega mojstra
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki sie ga v življenju cenili in mu stali ob strani, prišli po zadnje slovo, mu darovali prelepo cvetje m nam pismeno ali ustno izrekb sožalje. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nas v teh težkih dneh bolezni in ločitve tolažili in nam pomagali Globoko hvaležni smo vsem zdravnikom, sestram in strežnemu osebju Hematološkega oddelka interne klinike v Ljubljani, posebno pa šefu asistentu dr Joži Bohinjcu in dr. Mitji Dell Cottu. Najlepša hvala tudi dr. Hedi škerbic-Franclovi in dr. Joži Maroltu ter sestram Zdravstvenega doma Ljubljana-Bežigrad za skrb in zdravljenje na domu. Vsem prisrčna
in iskrena hvala!
KOBILCEVI
Ljubljana, 20. marca 1969
ZAHVALA
Ob tihem slovesu mojega ljubljenega moža, našega dobrega atka, brata in starega ata
Antona Virta
upokojenca
so nam v najtežjih trenutkih nesebično pomagali in vdano stali ob strani dobri sosedje in številni prijatelji. Iskrena hvala vsem, posebno dr. Janžekoviču za hitro pomoč. Vsem, ki ste ga v življenju cenili, ga ob slovesu spremili in mu darovali cvetje, lepa hvala.
Zena Mici. hčerke z družinami in drugi sorodniki
URŠULE HABIČ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najinih staršev
Tončke in Toneta Debevec
z Rakeka
se zahvaljujemo vsem. ki ste ju v tako velikem številu spremili na njuni zadnji poti v domačem kraju in jima prinesli toliko lepega cvetja. Posebno zahvalo izrekamo dr. Tonetu Petku z nevrološke klinike v Ljubljani, ki nam je pomagal v najtežjih dneh. dr. Alenki Ratčelj z infekcijske klinike, prima-riiu kirurške klinike bolnice dr. Petra Držaja, di. Pleterskemu in drugim kirurgom, ki so storili vse da bi nam ohranili našo ljubljeno mamo. strežnemu osebju obeh klinik, ki so lajšali trpljenje našima trpinoma, kolektivu Industrije usnja z Vrhnike, kolektivu osnovne šole Rakek. ObS Vrhnika, druž-beno-političnim organizacijam z Vrhnike, Rakeka in Cerknice, govornikoma ZB ter DUP Rakek in vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh ter nam ustno in pismeno izrazili sožalje.
Njuna Tone in Nada z družinama Rakek, Vrhnika, 19. marca 1969
Sporočamo žalostno vest. da je po dolgi in mučni bolezni preminil
DANILO ŽIVEC
upokojeni miličnik I*>1 Koper, borec NOB otl leta 1943 in nosilec odlikovanj medalje za hrabrost, reda zasluge za narod III. stopnje in reda dela s srebrnim vencem
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo. 23 marca 1969. ob 15. uri na pokopališču v Kopru
Kot dobrega sodelavca ga bomo ohranili v lepem spominu
I prava javne varnosti Koper. Postaja milice Koper
Koper. 22. marca 1969
Nenadoma nas je zapustil v 85. letu starosti naš dragi mož, oče, stari oče in ded
Valentin Završnik
preglednik finančne kontrole v pokoju MAJSTROV BOREC
Pogreb dragega pokojnika bo dne 24. marca 1969, ob 16.45. Leži v Jožefovi vežici na 2alah.
Globoko žalujoči:
žena Irma, hčerka Bruna z družino in drugo sorodstvo
Ljubljana, Škofja Loka, 21. marca 1969
Naše predrage mame
Barbare Povodnik
roj. ZALETEL
ni več.
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 24. 3. 1969, ob 15.30 iz Janezove mrliške vežice na 2alah v Ljubljani.
I
Od nje se poslavljajo mož Jože, hčerka Milena, zet Bogomir Motoh in vnuki Jože, Mirko, Marjan in drugo sorodstvo
Maribor, Ljubljana, 22. marca 1969
ZAHVALA
Vsem. ki ste našega dragega očeta
Jazbinšek Avgusta - Ika
spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli pismeno in ustno sožalje, naša iskrena hvala. Zahvaljujemo se osebju splošne bolnišnice Novo mesto, govornikom tov. Bogdanu Osolniku in tov Rudiju Mrazu za izbrane in prisrčne besede ob slovesu. Prav tako se zahvaljujemo vojaški enoti, pevskemu zboru SKUD Dušan Jereb, godbi iz Novega mesta ter vsem političnim in družbenim orga nizacijam Novega mesta.
Sin Marjan, hčerka Meri por. Martinc
Novo mesto, Ljubljana, 22. 3. 1969
ZAHVALA
Ob trpki izgubi naše drage mame, sestre in stare mame
Katarine Tratnik
roj. PIRC, iz Idrije
/
se iskreno zahvaljujemo vs^m prijateljem in znan cem ter družbeno političnim [ organizacijam, posebno pa kolektivu Osnove šole I Idrija za vso izkazano pozornost in pomoč.
Družine Tratnik, Groff
Z 4 H V ALA
Ob bridki izgubi našega dragega moža in očeta
Ivana Go!oba
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam ustno in pismeno izrazili sožalje, ga v tako velikem številu spremili v njegov zadnji dom in zasuli njegov grob s cvetjem Hvala vsem zdravnikom in strežnemu osebju bolnice Golnik, Trnovo, posebno dr. Korziki in Zdr. doma Vič dr. Jagodiču, ki so pomagali našemu očetu med hudo in dolgotrajno boleznijo. Hvala dobrim sosedom za vso pomoč. Iskrena hvala tudi trnovskemu g. župniku za tolažbo v težkih dneh.
Hvala vsem, ki so sočustvovali z nami.
Žalujoči:
žena Antonija in hčerke z družinami
Ljubljana, Toronto, 22. marca 1969
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega nenadomestljivega moža, očeta, brata, svaka in strica
Valentina Roglja - Vilčita
krojaškega mojstra
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence m cvetje, ter za izrečena pismena in ustna sožalja in za razne usluge. Posebna zahvala pa družini profesor Snuderlovi za njeno naklonjenost. Iskrena zahvala sodelavkam iz kolektiva tovarne Pletenina v Ljubljani in tov. učiteljici in učencem 3 c razreda ljudske šole v Trnovem
2 a1u j oči:
žena, sin, sestra in sorodniki
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, -zdravnikom in zdravstvenemu osebju celjske kirurgije in še posebej primariju dr. Rojcu, osebju onkološke klinike v Ljubljani in dr. Lukiču, članom organizacije Zveze borcev, celjski železniški godbi in pevcem DPD Svobode iz Gaberja se za nesebično pomoč in naklonjenost in nato za izraze sožalja, spremstvo in cvetje na zadnji poti našega ljubega moža, očeta in strica
Franca Sorčana
najiskreneje zahvaljujemo. Ob tej težki uri nam je bilo v uteho, da ste nam bili tako naklonjeni.
Marija in Jelka Sorčan, Vajdetičevi
Celje, 23. marca 1969
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila v 07. letu starosti naša ljuba žena, mama in stara mama
Pavla Ažman
roj. POLICAH
Pogreb pokojnice bo v ponedeljek, 24. marca 1969, ob 16. uri izpred hiše žalosti v Strahinju 34 na pokopališče v Naklem
2 al u j o č i:
mož Janez, sin Adolf, hčerki Cvetka in Marjetka s družinami, bratje in sestre ter drugo sorodstvo
Strabinje, Pivka, Kranj, 21. marca 1969
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi moje ljubljene mame
Marte Siard
se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, ki so ji poklonili toliko lepega cvetja in jo spremili na njeni zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujem sindikalni podružnici Republiškega zavoda za soc. zavarovanje za prelepi venec, svojim sodelavkam in sodelavcem, ki so mi priskočili na pomoč in mi lajšali bolečine ob teh težkih trenutkih ter dr. Jožetu Petriču za vso njegovo pomoč.
Neutolažljiva hčerka Mojca
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše drage mame, stare mame, tete
Alojzije Koščak
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala stanovanjski zadrugi »LAGRAD«, sostanovalcem, kolektivu tiskarne Slovenija in vsem ostalim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
2alujoči:
hčerki Milena in Anica z družinama in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi naše
ANICE TRAVN
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in jo zasuli z venci in cvetjem.
Žalujoči:
sestri Mica in Pavla ter družini Rabič ter Doležal
Ljubljana, 20. marca 1969
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta in dedka
Cirila Lenardiča
se iskeno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli ustno in pismeno sožalje. Posebna zahvala zdravnici v Slovenski Bistrici ter zdravnikom in strežnemu osebju v mariborski bolnišnici, ki so mu lajšali trpljenje, kolektivu Tovarne dokumentarnega in karto-nažnega papirja v Radečah, kolektivu KPD Dob, ZB, gasilcem, Društvu upokojencev, pevcem, godbi in govornikoma za poslovilne besede.
Žalujoče družine Lenardič, Cupkovič
Ljubljana, Mirna, Slovenska Bistrica, Kojsko, 20. marca 1969
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega ljubega moža in očka
Jožeta Babnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje. Hvala družini Mohar, posebno Danilu, sekretarju občinskega komiteja ZKS, za vso skrb in za ganljiv govor pri odprtem grobu, Jordan Stanku in Slavki, skupščini občine Ribnica, obč. odb. ZB, ZROP, občinskemu sindikalnemu svetu, sindikalni podružnici občinske skupščine, uslužbencem uprave skupščine, gasilcem za spremstvo, Gostinski šoli Novo mesto, kolektivu LM Moste ter učencem in učiteljem šole Ribnica.
2alujoči:
žena Albina, otroci Jože, Miran in Alenka Ribnica, 22. marca 1969
ZAHVALA
Vsem, ki ste našo preljubo ženo, mamo, staro mamo, teto in taščo,
Ano Anžel
spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli pismeno in ustno sožalje, se zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi najiskreneje vsem sorodnikom, prijateljem, družinam dr. Pevec Ivo, Majhenič, Kokalj, Habe, ing. Jereb, Potokar in vsem znancem. Poeebno zahvalo izrekamo zdravnikom in strežnemu osebju, ki so jo med boleznijo negovali.
Žalujoči:
mož Ludvik, hčerka Vikca in sin Milan z družinama
»PIONIRSKA XIV. DIVIZIJA JE KRENILA« — Včeraj dopoldne je iz Suhorja krenila na 500 kilometrov dolgo pot legendarne divizije »Pionirska XIV.« Popoldne so pionirji metliške občine predali prapor in spominski dnevnik pionirjem osnovne šole Drašiči. Na sliki je pohod prve skupine belokranjskih pionirjev skozi Bušinjo vas.	Foto: R. Dremelj
V VIETNAMU SE NADALJUJE — Medtem ko se ofenziva FNO nadaljuje, je obrambni minister Laird izjavil, da je ameriška vojska v Vietnamu dobila »pooblastila za operacije v Laosu«. Na sliki: ranjenec v sevemovietnam-ski uniformi.	Telefoto: UPI
EBANOVA TISKOVNA KONFERENCA — Po njegovih razgovorih v Washingtonu in New Yorku vse kaže, da mu ni uspelo preprečiti priprav za četverni sestanek. Ponudil je direktne razgovore z Arabci tudi o zasedenih ozemljih.
Telefoto: UPI
tretjem večeru tega festivala je Portugalec Antonio Calvario zapel doslej neobjavljeno »Pesem mladosti«. Poslušalci so ga nagradili z velikim aplavzom.
Telefoto: UPI
Bilakov program v „Pravdi“
Lanski avgust ni omenjen - Protest žena ČSSR proti listu »Spravy«
MOSKVA. 22. marca ITASS. Tanjug I. Sekretar CK KP Češkoslovaške Alois Indra in pomočnik predsednika zvezne vlade František Gemouz sta se vrnila iz Moskve v Prago. Delegacija je v Moskvi razpravljala o gospodarskem sodelovanju.
Današnja moskovska »Pravda« objavlja feljton »Problemi miru in socializma«, ki ga je napisal član prezidija in sekretar CK KPC Vasil Bi lak.
V zaključku Bilak poziva komunistične partije po svetu, naj se upro imperialistični propagandi, ki je po lanskem avgustu stopnjevala napade na socialistično ureditev na Češkoslovaškem.« Sicer pa članek z nobeno besedo ne omenja dozodkov v lanskem avgustu. Bilak poudarja, da so na januarskem plenumu CK KPC leta 1968 uresničili temeljit preobrat, in zaključuje: »Na tej osnovi bomo tudi v prihodnje sistematično razvijali svojo zunanjo politiko. vestno in aktivno bomo izpolnjevali vse svoje obveznosti do socialistične skupnosti. branili bomo načelo proletarskega intemac!onalizma. ter krepili odnose s komuni stičnimi in delavskimi partijami.«
Tanjug poroča iz Prage, da Je zveza čeških žena ostro obsodila ilegalni list »Soravy«. in izrazila »najodločnejši protest proti temu vtilvamemu pamfletu.« Izhajanje lista »Soravv« je včeraj obsodil tudi predsednik zvezne skupščine Peter Colotka.
KPF obsoia Pekino
PARIZ. 22. marca — (Po telefonu* P kitični biro KPF je v današnji š*“vilVi čis-pisn »Humanite« izrazil vehko zaskrbljenost zaradi hudih incidentov na kitajsko-sovjet-ski meji. »Avanturistična, šovinistična in antisovjetska politika Mao Ce Tungove skupine, kršitve meja. sistematični napadi proti KP SZ in proti drugim komunističnim partijam povzročajo veliko škodo socializmu. Hkrati pa miTitarizacija poli-tičnega in družbenega življenja Kitajske vodi v maliče nje komunizma« je ugotovljeno v tem deklarativnem poročilu.
Ugotavljajoč, da je ta politika tudi proti interesom miru in izražajoč prepričanje. da bo »veliko kitajsko ljudstvo samo našlo v sebi dovolj moči za ohranitev in nadaljnje razvijanje pridobitev socializma v znamenju proletarskega internacionali-zma«. uradno sporočilo zaključuje z napovedjo, da bo KPF nada'ievala prizadevanja za enotnost svetovnega komunistične. gibanja.
Kaže. da je KPF s to izjavo hotela v trenutku, ko se spor že nekoliko pomirja, ne samo odgovoriti nekaterim mačističnim levičarskim skupinam v Franciji, ampak še posebe; lzk-ristiti priložnost. da se po svoji kritiki sovjetske vojaške intervencije v CSSR zdaj brez škode za svoj notranje politični ugled znova jasno približa sovjetskim tirnicam.
B. POGAČNIK
Sullo odstopil
RIM. 22. marca ( AP) Italijanski minister za izobraževanje Fiorentino bullo je sinoči odstopil. Danes je izjavil. da ni dobil ustrezne podpore pri nekaterih svojih kolegih v demokrščanski stranki in da zaradi tega ni mogel v parlamentu braniti svojega načrta za reformo univerz.
S. Kraigher med celjskimi volivci
CELJE. 22. marca. — Sinočnjega zbora volivcev 19. in 20. volilne enote na Dolgem polju se je udeležil tudi Sergej Kraigher, ki sta ga ti dve enoti predlagali za republiškega poslanca in hkrati za ponovnega predsednika skupščine SRS. Celjski volivci so izkoristili predvolilno zborovanje za pogovor s svojim poslancem.	D. H.
Obsodba v Skopju
SKOPJE. 22. marca. (Ta njug*. Senat skopskega okrožnega sodišča pod predsedstvom Bogcsava Nikodijeviča je danes obsodil skupino občanov albanske narodnosti iz gostivarskega kraja zaradi sovražne dejavnosti. Izrečene kazni se gibljejo od 3 do 6 let strogega zapora.
Obsojeni so: Jusuf Dalipi J star 31 let), učitelj osnovne šole v Vrutoku na šest let strogega zapora. Jamin Nu-redin (26) učitelj osnovne šole v Vrutoku na pet let in Sest mesecev. Imeri Imer (27) učitelj v Gostivaru in Dauti Rekif (25) študent iz Gostiva-ra. vsak na pet let strogega zapora. Mustafa Rušiti (28). učitelj osnovne šole v Vrutoku na štiri leta. Džavid Mu-hameri (31). brezposelni zo-botehnik iz Gostivara in njegova žena Flora (25) učiteljica v Gostivara vsak na tri leta strogega zapora.
Obtožbe so opro*čeni Mustafa Mustafa (25). brezposelni delavec iz Vrutoka in Dže-vaira Zulfičari (35) slaščičar iz Vrutoka. medtem ko je bila zaradi pomanjkanja dokazov obtožnica zavrnjena za Imer Ilijazija (41). električar-ia iz Vrutoka. Osmana Sulja (31). strojnika gradbenega podjetja »Mavrovo« iz Gostivara in Ekrem Ziberija (47). poštnega uslužbenca iz Vrutoka.
Sodišče je na osnovi obtož- | niče. zasliševania obtožencev in kakih 50 prič ugotovilo, da so obtoženci lani 1. decembra v Gostivaru in v nekat-rih vaseh te občine zlonamerno širili nacionalno sovraštvo in nestrpnost med prebivalstvom. V obsodbi je rečeno, da so uporabljali dobro premišljeno sovražno propagando in spodbujali prebivalstvo teh krajev k ustavnim spremembam družbene in državne ureditve SFRJ in v SR Makedoniji ter tako povzročali razkol in nacionalno sovraštvo med Makedonci in Albanci. Na podlagi izpovedb številnih prič je prišlo sodišče tudi do prepričanja, da so obtoženci zavestno razbijali bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije.
V Mariboru bodo oretičili kongresno aradivo
MARIBOR. 22. marca — Sinoči se je sestal mestni komite ZK Maribor in ocenil 9. kongres ZKJ in začrtal naloge, ki izvirajo iz resolucije in drugih dokumentov kongresa. Na seji so sklenili, da bodo čimprej pripravili enodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK. na katerem bodo v skupinah obravnavali kongresne dokumente. Sklicali bodo tudi stalne aktive ZK UJV, pravnikov. ekonomistov, zdravstvenih delavcev, prosvetnih delavcev, občinske skupščine in mladih komunistov, ter preučili kongresno gradivo.
Razprava je pokazala, da bi kazalo na eni prihodnjih sej obravnavati mariborsko gosp darstvo s stališča resolucije 9. kongresa ZKJ. Menili so. da bi morali obravnavati in vsestransko osvetliti tudi idejnopolitično delo in izobraževanje v organizaciji ZK.	M. K.
Samostojen inštitut za medicino deia
S posveta sekcije Slovenskega zdravniškega društva v Čateških Toplicah
CATESKE TOPLICE. 22. marca — V zdravilišču so se že včeraj popoldne zorali člani sekcije za medicino dela pri Zdravniškem društvu Slovenije. Poslušali so strokovna predavanja, danes pa je bila na dnevnem redu razprava o elaboratu dr. Sama Modica o zdravstvenem varstvu delavcev pri nas.
Najpomembnejše ugotovitve so na posvetu strnil: v sklepe. Republiški zdravstveni center je imenoval skupino za strokovno oceno študije dr. Modica. S predlogi in z izhodišči so seznanili udeležence tukajšnjega posvetovanja, ki so se v celoti strinjali z ugotovitvijo, da je varstvo delavcev pri nas pomanjkljivo. Enako je pokazala tudi anketa. ki jo je izpeljal dr. Modic.
Prisotni so se brez obotavljanja kljub različnim pogledom na proV- —’*-ko varstva pri delu izrek,; za to. naj bi v Sloveniji ustanovili samostojen inštitut za medmino d“la s	v Mariboru.
Njegovo delovno področje bo obsegalo »Tmst veno.raziskovalno pedagoško in metodološko dejavnost ter rutino medicine dela. V inštitut naj bi a-, tomatično vključili nekatere sektorje pri Zavodu za zdravstveno varstvo SRS v Ljubljani. Ustanovitelja inšti-tuta naj bi bila IS SRS in medicinska fakulteta, sofinancirale pa naj bi ga delovne organizacije. Udeleženci so posebej poudarili, da mora biti inštitut sestavr' 'lel kliničnega centra in d* mora temeljiti v obratnih r.—ihu-lantah.
J02ICA TEPPEY
Srečanje novomeških nrosvetnih delavcev
NOVO MESTO, 22. marca — Dopoldne je bilo na Otočcu tradicionalno delovno srečanje prosvetnih delavcev iz novomeške občine. Udeležilo se ga je 350 prosvetnih delavcev in gostov, med njimi podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. France Hočevar. predsednik republiškega	prosvetnoku! turnega
zbora Miloš Poljanšek in drugi. Uvodno predavanje o sodobnem sistemu šolstva v svetu in pri nas je imel dr. Vlado Schmidt, redni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Predstavnik novomeške izobraževalne skupnosti Boris Gabrič pa je govoril o gmotnih težavah šolstva v novomeški občini. V razpravi je ravnatelj novomeške gimnazije prof. Veljko Troha povedal, da se profesorski zbor gimnazije ne strinja v celoti s takim sistemom izobraževanja na gimnazijah, kakršnega predvidevajo najnovejše jugoslovanske teze.
I. Z.
Hani Tanner
poide k Titu
MARIBOR, 22. marca. — Včeraj popoldne je bila v domu družbenih organizacij konferenca pionirjev občine Maribor, ki so jo vodili pionirji sami. Govorili so o dosedanjem delu pionirskih odredov in poudarili, da so pionirji delali v številnih krožkih. r
Pionirji so sprejeli program jugoslovanskih pionirskih iger in izvolili 15-članski pionirski odbor. Na konferenci so izvolili pionirja Da. nija Tancerja, učenca osnovne šole Sladki vrh kot svojega predstavnika, ki bo šel v slovenski delegaciji k to, varišu Titu ob njegovem rojstnem dnevu.
M. K.
Letos že 66 mrtvih
Prejšnji teden se je v Sloveniji primerilo 105 prometnih nesreč
LJUBLJANA. 22. marca. — Prejšnji teden se je spet pripetilo mnogo prometnih nesreč. Miličniki so jih našteli 105. Osem se Jih je ponesrečilo smrtno (Ivan Blagotin-šek — sopotnik, Dušan Petkovič — pešec, Jože Škof — sopotnik. Mus to Osmanovič — pešec. Jože Tomc — kolesar. Vasi’ij Radovanovič — kolesar. Andrej Vidic — voznik osebnega avtomobila in Valerija Vidic — sopotnica. 43 je bilo ranjenih huje, 72 pa laže. Na vseh avtomobilih pa je bilo za pribMžno 454 tisoč dinarjev škode.
Največ prometnih nesreč so povzročili vozniki osebnih in tovornih avtomobilov (63), motoristi 15, kolesarji 14, pešci 8. vozniki vpreg 3 in ostali 2.
Med vzroki prometnih nesreč je spet na prvem mestu vinjenost. Zaradi tega je bi'o kar 20 nesreč. Devetnajst jih je bilo zaradi nepazljivosti voznikov, po 12 zaradi prevelike hitrosti in izsiljevanja prednosti. 8 zaradi nepravilnega prehitevanja, pb' 4 zaradi prekratke varnostne razdalje itd. S*srim nesrečam je botrovala tudi okvara na avtomobilu, eni pa spolzka in poledene'a cesta.
V Ljubi tani je b:'o največ nesreč (35). V Kopru so jih našteli 23. v Celju 18, v Mariboru 10, v Murski Soboti 6. v Novi Gorici in Novem mestu po 5 in v Kranju 3. Po podatkih republiškega sekretariata je bilo 32 prometnih nesreč tudi na mestnih ulicah, več kot 30 pa jih je bilo samo na cestah prvega reda.
Od 1. januarja pa do danes je bi'o v Sloveniji že 994 prometnih nesreč, v katerih je 66 ljudi izgubilo življenje. Huje ran jenih je bilo 382, laže pa 565. Materialna škoda pa presega številko 6,830.000 dinarjev.	V. G.
Sao Paulo:
30 mrtvih v železniški nesreči
SAO PAULO, 22. marca (APA). — V predmestju Sao Paula se je pripetila železniška nesreča, pri kateri je bilo 30 mrtvih, okoli 300 ljudi pa je bilo ranjenih. Električni vlak z delavci in dijaki se je zaletel v lokomotivo, ki je premikala vagone na postaji.
Naiden
ubit novorojenček
GORIŠNICA, 22. marca. — V bližini Gorišnice so našli v potoku mrtvega novorojenčka ženskega spola. Vsi znaki kažejo, da je nekdo otroka ubil. Sodnomedicinski izvedenec je ugotovil, da je otrok ležal v vodi najmanj šest tednov. Kdor bi karkoli vedel o rojstvu tega otroka ali o tem zločinu, naj obvesti upravo javne varnosti v Mariboru ali najbližjo postajo milice.	N. S.
Zapeljal s ceste
KRANJ, 22. marca. — Da-nes zjutraj ob 1.15 se je v Naklem pri Kranju zgodila hujša prometna nesreča. Andrej Čolnar iz Kranja je nenadoma »peljal s ceste na njivo, kjer se je prevrnil. Čolnar je hudo ranjen h) so ga odpeljali ▼ bolnišnico. Na avtomobilu je za 10.000 dinarjev škode.	A. P.
Gozd je gorel
SEŽANA, 22. marca. — V Grobiju pri Sežani je včeraj ob 15.30 začelo goreti tri hektare deset let starega borovega nasada in štiri hektare gozda, poraženega z grmičevjem. Gasilcem iz Materij r in Gradišča je ob 17. uri uspelo pogasiti ogenj, škoda znaša 20.000 dinarjev. A. P.
/z včerajšnje zadnje izdaje
Aba Eban proti četvernim pogovorom
Nesoglasja med Nixo-novo administracijo in izraelsko vlado
VVASHINGTON, 21. marca (Tanjug). — Med Nixonovo administracijo in novo izraelsko vlado premiera Golde Meir je nastala široka razpoka v mišljenju o razpletu krize na Srednjem vzhodu. Včeraj se je nenadoma vrnil v Washington izraelski zunanji minister Aba Eban, da bi izrazil močna nasprotovanja ideji, da bi štiri sile oblikovale priporočila za razplet krize na Srednjem vzhodu. Izraelski zunanji minister Aba Eban je konec preteklega tedna najavil v Washing-tonu pogovore s predsednikom Nixonom in ameriškim sekretarjem za zunanje zadeve Rogersom, nato pa je odšel v New York na sedež OZN.
V VVashington se je vrnil nenadoma z navodili nove izraelske vlade in se še enkrat sestal s sekretarjem Rogersom. Znova je poskušal odvrniti ameriško administracijo od četvernih pogovorov o ureditvi odnosov med Izraelom in arabskimi sosedi.
Kakor se je zvedelo v ameriških virih, je sekretar Ro-gers včeraj Ebanu pojasnil, da ameriška administracija ne namerava odstopiti od dvostranih posvetovani, ki naj bi pripeljala do oblikovanja skunnih nrpdlogov ZDA. SZ. Francije in Velike Brita. nvie za razplet krize na Srednjem vzhodu.
Neki ameriški funkcionar pa je omenil, da se bodo zaradi včerajšnjega ponovnega izraelskega posega v Wa-shingtonu četverni pogovori verjetno pričeli kasneje, kot je bilo v načrtu.
Izraelska vlada zavrača idejo o četvernih priporočilih m sodi, da je njen zaveznik čas. Izraelska vlada meni, da ji zasedba arabskih ozeme’i potiska v roke veliko možnost in da bodo arabske vlade nekega dne morale orivo-liti v neposredni pogovor z nio in sprejeti marsikPteri njen pogoj
Nova ameriška administracija pa sodi, da podaljševanje sedanjega položaja slabi ameriške pozicije v arabskih deželah, hkrati pa s tem grozi nevarnost novih spopadov, ki bi utegnili v svoj vrtinec potegniti tudi velike sile.
V Španiji bodo odpravili izredno stanje
MADRID, 22. marca (UPI), španski minister za informacije Fraga Iribame je sporočil, da bo 25. marca ukinjeno izredno stanje, ki so ga uvedli v Španiji 25. januarja. Minister je dejal, da je vlada tako sklenila, ker so »subverzije« prenehale, opozoril pa je, da bodo izredno stanje ponovno uvedli, če bi kdo skušal kakorkoli kaliti mir v deželi.
Alojs Indra: Bil je predlog za sestavo nove vlade
Predsednik Svoboda se je uprl - Nova vlada
naj bi odobrila prihod čet petih držav v ČSSR
PRAGA, 21. marca (Tanjug). Sekretar CK KPC Alojs Indra je izjavil v mestu Gottwald, da je takoj po okupaciji Češkoslovaške bil predlog, naj bi sestavili novo češkoslovaško vlado. O tem je govoril pretekli mesec in to je prvič, da je neki visok partijski funkcionar uradno potrdil, da je bil namen sestaviti tako vlado, ker so njeno dotedanjo (in poznejšo) premiera Cernika aretirale sovjetske enote O tem piše časopis »Tribuna«.
Indra je tudi razložil, ks ko je prišlo do tega predlo ga in pravi, da je bil »položaj tak, da vlada m vladala, predsedstvo CK pa ni vodilo partije«. Bilo je potrebno povezati sile predsedstva partije in vlade z ljudmi, »ki so bili legalno na funkcijah v Pragi«. Indra pravi, da ne ve, kako se je pojavilo ime »de-'-vsko-kmečka vlada« in dodaja, da je predlog v celoti zavrnil predsednik republike in zahteval rešitev položaja s tem, da odpotujejo v Moskvo. Pokazplo jg, da je bila taka rešitev pravilna, je izjavil Indra.	i
Kakor je znano so predsedniku Svobodi že takoj pr- I
vo jutro po okupaciji, 21. av-
.	.___Jož.li listo nove
vi-ide. v kateri naj bi bili ljudje, »ki so legalno v Pragi«, ker so premiera Cernika, Dubčka, Smrkovskega in druge odpeljali iz Češkoslovaške. Tedaj se je govorilo in pozneje tudi potrdilo, da bi Alojz Indra morla biti predsednik nove vlade, katera naj bi o-dobrila prihod čet petih držav v CSSR. Zaradi odločnega stališča predsednika Svobode. ki je zahteval da je treba osvoboditi internirane visoke funkcionarje, niso sestavili nove vlade, marveč je prišlo do pogovorov v Moskvi. Dubček, Cemik. Smrkov-sky in drugi so se vrnili na stare položaje.
Kakšna skupščina in ZIS
Včeraj je bila seja izvršnega odbora zvezne konference SZDL Jugoslavije
BEOGRAD, 21. marca (Tanjug) — Danes je bila seja izvršnega odbora zvezne konference SZDL Jugoslavije. Na seji so ugotovili, da so kandidacijske konference SZDL uspešno prestale prvo preizkušnjo. Zdaj poteka zadnja faza priprav za volitve — kandidacijski zbori volivcev in delovnih ljudi, ki jih je treba končati do konca marca.
Člani izvršnega odbora so bili seznanjeni z dosedanjim delom koordinacijskega odbora družbeno-političnih organizacij za kadrovska vprašanja. Naloge tega organa so izvesti posvetovanja o predlogih za najvišje funkcije v zvezi, pomagati mandatarju pri sestavi novega zveznega izvršnega sveta in obravnavati nekatera bistvena načela kadrovske politike, kot so zastopanost v zvezni skupščini, v ZIS itd.
Predsednik odbora Beno Zupančič je dejal, da je bil sestanek s kandidatoma za predsednika skupščine in ZIS Milentijem Popovičem in Mit. jo Ribičičem. Ob tej priložnosti sta seznanila člane koordinacijskega odbora s svo. jimi stališči o tem, kako bi morali biti sestavljeni skupščina, njeno predsedstvo in ZIS, pri čemer je treba predvsem upoštevati naloge tudi najvišjega predstavniškega organa in nekaterih njenih drugih organov.
Na temelju posvetovanj v republikah z družbenopolitičnimi organizacijami se je mandatar za sestavo ZIS za. vzel, da bi bil izvršni organ zvezne skupščine tako sestavljen, da bi lahko izpolnil dve osnovni nalogi: pripravil novi družbeni načrt in izvedel predvideno reformo celotne zvezne zakonodaje. V skladu z bodočim delom predlagajo tudi novo organizacijo ZIS. Delo naj bi raz-delili glede na dolžnosti, ki Jih mora opravi jat ii ta organ, ne pa po nekakšni lest. vioi funkcij.
Sodijo, da bi morali nekoliko povečati število ZIS. Ta predlog utemeljujejo s po.
OGLAŠUJTE V DNEVNIKU
„D E L O"
trebo po vse bolj pogostem sodelovanju članov ZIS v raznih skupščinskih organih, z večjimi obveznostmi v zvezi z odnosi do drugih držav in s potrebo po tesnejših stikih članov ZIS z volivci.
Značilno je, da so v ZIS predlagali veliko število novih ljudi iz prakse, zlasti iz gospodarstva, ki prej niso nikoli opravljali izvršnih funkcij, niti v zvezi niti v republikah.
Upoštevali so tudi zastopa, nost narodov in narodnostnih manjšin v skupščini, v njenih zborih in izvršnih organih. Sodijo, da je treba zastopanost narodov obravnavati v okviru celotne zvezne skupščine, njenega predsedstva m ZIS, ne pa terjati, da se »republiški ključ« predvsem izrazi na podpredsedniških položajih skupščine in ZIS.
Rečeno je bilo, da se bodo posvetovanja z republikami še nadaljevala, da bi tako našli še boljše rešitve, posebno kadar gre za adekvatno zastopanost republik in pokrajin, narodov in narodnostnih manjšin.
Izvršni odbor je soglašal, da je treba sprejeti volilni proglas jugoslovanskim narodom in narodnostnim manjšinam. Sklenili so, da bodo dokončno besedilo proglasa sprejeli na prihodnji seji v začetku aprila.
Laird: Tudi zasebni stiki
WASHINGTON, 21. marca (Reuter). Ameriški obrambni minister Laird je danes izjavil, da so poleg pariških pogovorov o miru v Vietnamu tudi zasebni stiki. V govoru, ki ga je imel na sestanku senata podpora za razorožitev. je Laird izjavil da se Nixonova administracija prizadeva na vse načine, da bi našla rešitev vietnamskega problema in to ne samo na pariških pogovorih, temveč tudi »privatno«.
Telegrami
PREDAVANJE — BONN. Jugoslovanski veleposlanik v ZR Nemčiji Rudi Čačinovič je v bonskem klubu gospodarstvenikov predaval o jugoslovansko-nemških gospodarskih odnosih. Po predavanju je veleposlanik odgovoril na vrsto vprašanj o razvojnih perspektivah gospodarskih odnosov ter o dosedanjem razvoju in o ciljih družbenopolitične reforme v Jugoslaviji.
ODDAJA O JUGOSLAVIJI — OSLO. Norveška televizija je posvetila Jugoslaviji oddajo v seriji »zunanjepolitični magazin«. Objavila je intervjuje k Krstom Crven-kovskim, Kirom Gligorovom in Josipom Djerdjo. Intervjuje je posnel norveški komentator Johansson, ki je spremljal delo IX. kongresa ZKJ.
COOPER ODPOTOVAL — BEOGRAD. Z letalom je odpotoval iz Beograda generalni sekretar svetovne federacije borcev William Cooper, ki je bil tri dni gost zveznega cdbora Zveze združenj borcev NOB.
PREISKAVA O MUČENJU — STRASBOURG. Podkomisija za pravice človeka pri evropskem svetu je ustavila preiskavo o mučenju zapornikov v Grčiji. Kot razlog za ustavitev preiskave navaja komisija ovire, ki jih je delala grška vlada.
MISIJA OZN — NEW YOEK. Posebni odbor ZN za dekolonizacijo je sklenil poslati misijo v Anguillo. Britanska vlada je sporočila, da nasprotuje temu. da bi Združeni narodi pošiljali svoje opazovalce v Anguillo.
ŽRTVE NEREDOV — KARAČI. V minulih dveh tednih je bilo pri neredih v glavnem mestu Vzhodnega Pakistana vsaj 39 mrtvih. Vladno sporočilo pove, da so med neredi v Daki zaprli 45 oboroženih ljudi.
EKSPLOZIJA LADJE — MELBOURNE. V avstralskem pristanišču Welshpool je eksplodirala ladja za naftne raziskave. Po prvih podatkih je bilo pri eksploziji 20 mrtvih.
POSKUS Z OPICO — PHILADELPHIA. Konec maja ali v začetku junija bodo ZDA izstrelile satelit z opico, ki naj bi se po enomesečnem bivanju v vesolju vrnila na Zemljo.
VIENALE — DUNAJ. S filmom Dušana Makavejeva »Nedolžnost brez zaščite« se je končal dunajski pregled štirinajstih filmov. Film je bil deležen zadržane kritike, razen v listu »Arbeiter Zeitung«, ki piše o našem filmu kot o delu z zgodovinsko zanimivo noto.
Pa še to:
ISKANA NEZNANKA — Televizijska oddaja »Niti našega življenja«, ki je bila na vrsti v sredo, je navrgla izjavo neke tovarišice, da bo šla študirat »seksologijo«. Izjava je v Študentskem naselju v Ljubljani sprožila plaz ugibanj, kje je moč to zanimivo vedo absolvirati. Spraševali so na televiziji, na univerzitetnem svetu, potem pa nam obupano predlagali, naj sprožimo javno vprašanje. Torej: kje?
Vreme 22. marca 1969 ob 13. uri
Temperatura			Prognoza
Ljubljana	07 1	13 4	VREMENSKA SLIKA:
Planica	—2	2	Balkan in vzhodne Alpe so
Brnik	—1	5	še na južnem robu območja
Maribor	—1	3	visokega zračnega pritiska, ki
Slovenj Gradec	—1	4	se zadržuje nad vzhodno Ev-
Celje	—1	4	ropo. V nižjih plasteh še doteka hladen zrak, medtem ko
Novo mesto	0	3	se je v višjih že nekoliko oto-
Koper	4	11	plilo.
Kredarica	—11	—3	
Reka	3	7	NAPOVED ZA NEDELJO:
Pulj	3	9	
Split	6	13	
Dubrovnk	6	12	SLOVENIJA:
Zagreb	1	5	
Beograd	—1	5	Pretežno oblačno bo. Naj-
Sarajevo	1	6	nižje nočne temperature bodo
			okoli 0, v Primorju 4, najviš-
Skopje	0	6	je dnevne okoli 5, v Primorju do 12 stopinj C.
Celovec	0			
Gradec	—1	3	
Dunaj	0	4	JUGOSLAVIJA:
Milano	5	8	
Genova	9		
			V notranjosti države bo
Zttrich	1	4	spremenljivo oblačno, ob srednjem in južnem Jadranu pre-
Benetke	5	8	cej jasno.
Snežne razmere ob 7. uri zjutrai
Žičnica'^	oblačno proge so omehčane z -atrakoi
-	žfemca	JI7' oblačno, 5 cm pršiča na 80 cm poc
Vrh Z^OTiJL ^e	j	rahl° sneži- 10 om- • -
nreela 300	0	220 ,.cm- - žičnica na Vogel:
“S)	Cm'<^^i “0°Vr- Pohorska^vzper
-	Rateče: -2. oblačno.’ 60 cm.6-^Kretoricl”!!??. m^°’370
Nadaljevanje s prve strani
Dan brez primere v Planici
Dragi dan planiških poletov so se kar vrstile rekordne daljave na novi velikanki — Sobotno tekmovanje bodo še dolgo pomnili udeleženci in pa tisoči gledalcev, ki so bili priča ogorčenemu športnemu boju planiških junakov
Iz športne družine
Nov rekord Raške — 164 m
Do kanem serije je bilo Se nekaj uspelih skokov, le Zajc ae je spe* lovil. Mladi, 19-totni Kiehl (NDR) je poletel kar 145 m. pa vendarle se je kar izgubil v splošnem nav. dušenju nad rekordi.
Tudi t drugi seriji je vod •tvo izbralo drugo zaletišče. Da bo serija še izrednejša Je napovedal Dommerich s 143 m. Naš Peter Eržen je bil danes že drugič soliden a 117 m. Tomtum pa je za njim poletel najdlje odkar je ▼ Planici — 124 m. Zal je Pudgar drugič padel pri 92 m. toda kmalu je Doležal s 137 m spet začel serijo poletov v pravem smislu besede.
Takole so leteli drug za drugim:	Schmidt 145. W.
Schwab! 147. Aimoni 112. Grini 137. M. Geller 126. Watt 117. Na startu je bil lovec daljav Horst Oueck. Spet se je ustavil daleč spodaj, toda potegnilo ga je nazaj in moral se je nasloniti na roke. Vseeno je s ISO m navdušil vse. Kodeiška je pri 136 obstal. Napalkov je bil ' za 15 m daljš: kot prej — 135 m. Njegov polet je bil le znak. da se ponovna priprav-](ja Jifi Raška, nekajminutni •ver ovni rekorder iz prve ■erije.
Na mostu so mu namerili hitrost 113.6 km/h. Spet se je odrinil v najboljšem trenutku se ulegel na smuči in letel. letel. Bo ali ne bo? Bli žal se je 160-metrski ozna.ti toda še je bil v zraku. Hip m tem je doskočil, malo ga je stisnilo v kolenih, kajti strmina se tu že začne manjšati. vse*»no pa je brezhibno ■pet s kapo v roki pridrvel v iztek.
Koma; se je ustavil, že se Je znašel v objemu svojih tovarišev. češkoslovaških novinarjev in organizatorjev. Na aetnaforu se je najprej pokarala številka 164. potem 163 in nazadnje spet 164. Nov planiški in svetovni rekord, veselja pod Puncami ni bilo konec.
V senc; velikega rekorderja je mladi Manfred Wolf poletel 156 m, izenačil rekord, ki je veljal še malo pred tem. pa so ga skoraj prezrli. Ihle je nato padel pri 145 m, veselje med gledalci pa se je spet ponovilo, ko je Branko Dolhar pristal pri 136 m. Ta danes najboljši Jugoslovan, se ae je sicer v zraku malo lovil. vendar je ostal na nogah in dosegel drugi najdaljši po-
v-
Žena JiFija Raške med gledalo! v Planici
NAJDALJŠI POLET — 164 m — Cehoslovak Jifi Raška.
fjf
- J
Foto: Svabič
let v zgodovini Jugoslovanskih smučarskih skakalcev. Le še Šlibar je zdaj pred njim.
Kb je izredni Matouš pri 163 m padel, je skoraj prišlo do preplaha. Kam pa še mislijo leteti? Na vrhu je namreč še vedno čakal Wirkola. Spet se je potrudil, toda poletel »samo« 162 m! Premalo za nov rekord.
Do konca serije gledalci niso ostali brez užitka: Hohnl 135. Zajc 118. Golser 132, Bachler 127. Kiehl 154 (!). Zehnder 132 in Hubač 147.
2e bežen pogled na rezultate je pokazal, da je bila to prav gotovo rai j kvalitetnejša serija smučarskih poletov v zgodovini te športne zvrsti. Sest skokov nad 15o m. pet nad 140 m in še oem nad 130. je bilanca kakršne res ne pomnimo.
Mlad!. reprezentant N1>R Dom merichje v tretji seriji očitno hotel preveč fogumno in morda preveč tvegano se je pognal, in kmalu je l bilo videti, da bo imel težave. Res se m mogel rešiti in še padel je precej nerodno, se onesvestil in prikotalil v iztek. Na srečo sl je v zdrav. 1 iškem šotoru kmalu opomogel in se sam dvignil. Lažji pojasnili
Povedali so...
pretres možganov, zdravnik:
Sk:tkalci so morali tokrat s tretjega zaletita. Skoki so bili krajci, najdaljša v prvi polovici >ta bila Kubdca in Cakadze s 133 m. Kr 611 > nato pristal pri 132 m. Nar Alkov pa meter dlje. RaSka ni več tvegal, pa vendar le s 144 m spet navdu&il.
Junak aadnje serije je bil vsekakor Manfred Wolf. Poletel je l-~9 m daleč in dosegel četrti rezultat vseh časov na svetu.
Branko Dolhar je ponovno razveseli! & 135 m. Matouš Je pri 14« m spet padel. Wirkola Je bdi meter daljši od RaJJce — 145 m, Kiehl 142 m Da bd bU vtis o drugem planiškem .dnevu kar najlepši /e Zbvrn-k HUbač v izrednem slogu doskočil pri 150 m
.Sobotno popoldne pod Poncamt je bilo takšno, kot si ga je moč samo želeti. Resnično veliko doživetje.
STANE TRBOVC
JIRI RAŠKA (CSSR):	»Nisem
pričakova, da bom skočil tako daleč — 164 m. Prepričan sem, da je mogoče poleteti še dlje.«
ZBYNEK HLBAC (CSSR): »Dlje ko skačem, bolj daleč letim. Jutri bo že bolje. Tak občutek imam«.
MANFRED WOLF (NDR): »Prav srečen sem. Kako naj bd ne bil! Danes sem skočil 159 m! Preden sem prišel v Planico, pa je znašal moj najdaljši skok 115 m. Pa še to ni bil rekord, ker sem to dolžino dosegel na treningu«.
BRANKO DOLHAR (Jugoslavi-vi ja): »Zelo sem zadovol.en, ker sem ae pri zadnjem skoku otresel svoje najtežje hibe. Nisem več razprostiral rok, marveč sem jih imei tesno ob bokih. Prav grizel sem z zobmi, da sem zdržal. Kajti, če nimam rok ob bokih, potem se preveč vležem. to pa je zelo slabo in se moram vsele,- prekle-mano boriti, da ne padem Jutri bom lahko skakal mirneje, ker sem danes že dosegel nekaj dolgih skokov.«
PETER ERŽEN (Jugoslavi.a): »Kar zadovoljen sem. Po današnjih poletih imam boljši občutek za jutri. Upam. da bom skočil še dlje kakor danes. Vesel bi bil, če bi se komu od nas posrečilo izboljšati jugoslovanski rekord (141 metrov).«
PETER STEFANČIČ (Jugoslavi-ja): »Nisem zadovoljen, ker ni bilo dolžin. Na mizi sem bil nekoliko »zadaj« in zaradi tega sem bil v zraku ob metre«.
REINHOLD BACHLER (svetovni rekorder do letošnje Planice — Avstrija):	»Letos mi res
ne gre kdo ve kako dobro. Tudi na telikankl ne. Ce bi bila prihodnje leto Planica, bi se temeljito pripravljal, da bi si pridobil nazaj svetovni rekord «
LUDVIK ZAJC (Jugoslavija: »Slabo mi gre. slabo. Toda, nič hudega, saj prihaja pomlad«.
ZORAN MRAK (vodja .<ugo41o-vanske reprezentance): »Danes so bili naši fantje precej. precej boljši kakor včeraj. Tudi tuji so se že kar sprijaznili s skakalnico. Eržen .e bil soliden, Dolhar izvrsten. Oba sta me zadovoljila kot velika borca. Upam, da bo Dolharju jutri uspelo doseči nov jugoslovanski rekord. Seveda pa ga k temu ne silim. Ste-
fančiču in Pudgarju gre kar dobro. Zlasti Pudgar je čudovito napredoval. Stefančič je včeraj Pri prvem »koku padel. To ga .e nekoliko zavrlo v njegovem poletu. Danes pa je na padec že pozabil.«
LARS GRIN1 (Norveška):	»Ali
sem utrujen, ali pa je skakalnica tako velika, da se mi zde tri* je skoki kar preveč. Dva poleta vsak dan bi na tej velikanki kar zadostovala.«
KOBA CAKADZE (SZ. s 36 leti naj starejši tekmovalec): »Ni mi žal, da skačem že 22 let (16 let v reprezentanci SZ). Tako sem le prišel do lepega, dolgega skoka. Sicer pa ne pozabite, da znaša mo.> rekord iz Oberstdorfa 142 m. V Planici sem zdaj že tretjič in — oprostite — nikoli več me ne bo. ker bom nehal skakati. Cez mesec, dva bom advokat.«
JOŽEF M ATOUA (CSSR. ob njegovem padcu pri 163 m): »Ja, sam sem kriv. da sem padel. Toda, zdelo se mi je, da letim na ravno dno. Ustrašil sem se in se pari tem vrgel vznak. Zadnjo plat mi je pošteno odrgnilo.«
BOHUMIL DOLEŽAL (CSSR): »Zaletišče je danes izvrstno, včeraj pa ni bilo gladko in *e bilo krivo nekaterih padcev.«
DRAGO PUDGAR (Jugoslavija): »Startna številka 13 mi prinaša srečo Danes sem že kar s prvim skokom za 13 m izboljšal osebni rekord, ki sem ga dosegel včeraj.«
DUŠAN KURET
Halo, Planica!
Jifi Raška, olimpijska Blata kolajna, m Je dan« drugič vpisal med rekorderje Planice: leta 1966 s 130 m na Bloudkovi velikanki in danes a 164 m na novi Goriškovi skakalnici. In še več: Raška ae je dan« a skokom 164 m prvikrat vpisal na listo svetovnih rgkorderjev v svoji nadvse uspešni skakalni karieri.
Naj znova predstavimo Jiri-ja Raško, novega svetovnega rekorderja v smučarskih poletih. Star je 28 let, visok 166 cm, težak 68 kg, poklic — elektromonter v tovarni MEZ v Frenštadu, kjer je tudi doma. Frenštad je mestece v Beskidih na Moravskem z 10 tisoč prebivalca. Njegov smučarski klub je MEZ. Jifi Ra ška je poročen in ima — to je najrajši povedal — 5 let staro punčko in 5 mesecev starega fantka. »Zena je med gledalci«, Je pripomnil. Sem iz družine, ki je vselej gojila šport kot rekreacijo. Tako tudi moj starejši in edini brat.«
— Ali trenirate v glavnem v domačem kraju ali imate zelo daleč do prve večje skakalnice?
»Do olimpijskih iger v Gre-noblu je bilo tako, po uspehu v Grenoblu pa je klub zgradil 70-m skakalnico, ki jo poleti pokrijemo s plastično snovjo.«
— Na vprašanje, ali se njegov trening v čem razlikuje
od treninga nekaterih drugih skakalcev, pa je odgovoril:
»Treniram v glavnem tako kakor drugi češkoslovaški skakalci. Res pa Je, da sem včasih, ko še ni bilo skakalnice v Frenštadu, počel vse mogoče: spuščal sem se po Jekleni vrvi in podobno.«
Potem ko je Wirkola po rekordnem skoku Raške dosegel samo 2 m manj, Je Raška zgrabil težke smuči in odločno izginil skozi lijak med množico proti žičnici. Pobegnil je novinarjem.
Raška pa je prijazno odgovarjal na vprašanja, potem ko
je s 156 m izenačil svetovni rekord Norvežana Wirkole. Po svojem rekordu 164 m pa se povsem zaprl vase. To je bilo razumljivo, saj Je za njim startal VVirkola, njegov naj-večji tekmec. Sele, ko je Nor-vežar obstal v areni, po končanem skoku, v katerem je zaostal za 2 m, je Raška miren odšel na tretji start.
Po tretjem skoku, ki je Raški navrgel ob skrajšanem zaletu »samo« 144 m, je ob doskoku, vdan v »usodo« pomahal publiki, češ, ne ploskajte, saj nisem skočil kdo ve kako dobro. Raška je bil videti povsem sproščen. Zato Je bil novinarjem po končanem tekmovanju dostopnejši. Ko smo ga vprašali, zakaj se nista napotila z Wirkolo skupaj na žičnico, je odgovoril: »Kaj naj drug drugega tolaživa?!«
DUŠAN KURET
V vodstvu Olimpija
Ekipno namiznoteniško prvenstvo Jugoslavije
BRANKO DOLHAR — Drugi dan najboljši med Jugoslvoanl.
Foto: Svabič
Nepozaben dvoboj
opaaovald so videli, da se Ji odločno oklenil svojih ■muči in ae odpravil na za-letiAča. Skupina časnikarjev in memaloev je obkrožila WirJoolo. ki pa sanje ni imel besed. Preveč je bil pod vti-aom anagoslavnega poleta. Norvežan ni mož besed, je mod dejanj.
Novega rekorda je bil najbolj vesel norve&ii tabor. Ali je Raška te rekel zadnjo besedo. se je sprijamil s polenom? Na njegove odločne kretnje ob rekordnem poletu Wirkole sem mislil, ko je Raška s h.rroftjo 113.6 km as uro poletel nad skakalnico. Grobna tišina, polna ne-učaranega pričakovanja. ;e vladala ob izteku. Hip po-sne je pa se je po dolini že razleglo:	»164 metrov. Spet i
svetovni rekord!« »Bravo Radka. fantastično, živio Ra. «M Je vzkipelo v množici, bd. Lado Gorišek — kot nekdaj inž. Stanko Bloudek — spet ni videl izjemnega dosežka. Se zmeraj malce vznemirjen, kot včeraj, se je ■kril v strojnico vlečnice, s katero so tekmovalce vozili na nastopno mesto Vodja tiskovne službe Voje Se-bec , mu je prvi sporočil veselo novico.
Toda za Raško tekme še m bilo konec. Sprt je obkrožen od reporterjev čakal na Wir-kok>. Roko sem mu položil na srne. češ ali pred zadnjim W:rkole tiktaka
hitreje. Raška je razumel: »Ne, ne trepetam m svoj rekord. To je šport. Kdor je boljši, temu naj pripada slava svetovnega rekorderja.« To so bile besede plemenitega športnika. Zanje je bil kmalu nagrajen. Wirkoli ni uspelo, kar si Je tako vroče želel. Simpatični češkoslovaški tekmovalec je mimo sprejel snagoslavje. Samo nasmešek je razkril, da mu le ne bi bilo vseeno, če bi njegov veliki tekmec skočil dlje. Samo nasmešek in nič več...
»Ko sem doskočil, sem na ma’oe tresočih nogah čutil močan pritisk, a sem le vzdržal. Vesel sem. kajpak.« je dejal Raška. Hkrati mi je zaupal, da si je želel samo to, da bi skočil 160 m.
Na vprašanje, komu bi najraje najprej sporočil veselo novico, je dejal:	»Domov,
staršem, vsej domovini!«
Raška si je s rekordom zaslužil tudi veliko torto hote!* Toplice. Podobno nagrado je dobil včeraj ra rekord tudi Wrrkola od planiškega organizacijskega komiteja. Skakalec, ki pa bi jutri še izboljšal rekord in zasenčil današnjo nepozabno tekmo dveh velikih tekmecev, pa bo dobil 30 dni brezplačnega dopusta zase in ra družino v luksuznem hotelu Toplice.
Malokdaj so obiskovalci poletov tako zadovoljni zapuščali dolino skakalnic kot danes, ko ji je dal pečat nepozaben dvoboj dveh pogumnih Junakov zračnih višav.
H. OBELEIS
Rezultati:
VRSTNI RED PO DRUGEM DNEVU r točke so seštevek včerajšnjega najboljšega skoka ln današnjih boljših dveh; v oklepaju so današn/i skoki od katerih krepkeje natisnjena štejeta v konkurenco: od jutrišnjega dne bo za končni vrstni red treba prišteti š« dva najboljša skoka):
1. Wir kola (Nor) 541.5 (160. I«, 145). 2. Raška (CSSR) 538.5 (136. 164. 144), 3. WoIf (NDR) 499.5 (135. 136, 139), 4. Queok (NDR)
497.0	(145. 150 p. 146), 5. Hubač (CSSR) 494.0 (133, 147. 130), 6. Grini (Nor) 490.0 (147. 137, 134). 7. Kiehl (NDR) 475,0 (145. t54. 142). 8. R. Schmidt (NDR) 462.0 (146. 145. 129), 9. Napalkov (SZ)
452.5	(120.	135.	133).	10. Dommerich (NDR) 449.5 (136.	143.
132 o).	11. W Schwabl (Avstr)
442.5	(133. 147. 111), 12. Hbhnl
(CSSR) 437.0 (124. 135. 134), 13. Krbll (Avstr) 432.0	(129.	129.
132),	14. Doležal (CSSR) 429.5
(138. 137.	123).	15. DOLHAR
(Jug) 428,5 (132. 136. 135). 16 Bachler ((Avstr) 426.0 (124. 127. 126), 17. Przyby!a (Pol) 424.5 (132. 121. 127), 18. Matouš (CSSR) 419.5 (124.	143 p. 163 p).	19. Cakadze
(SZ) 415.0 (119. 118,	133),	20.
Zehnder (Švica) 411.0 (116. 132. 112), 11. Golser (Avstr) 409.5 121, 132. 126. 21. Kraus (CSSR)
409.0	(124, 120. 123). 23. ŠTEFANČIČ (Jug) 406.0 (113.	118.	122).
34. Doubek (CSSR) 405,0	(115.
112. 124). 25 Ulitke (Pol) 103.0 (112.	125.	1IH). 26 Ihle (ZRN)
392.5	(113. 147 p. 118). 27 Watt
(ZDA) 387.0 (106. 117. 11»), 28. Ohlmeyer (ZRN) 386,0 ('.09. 124. 11»), 28. Kubica (Pol) 385.5 (113. 124. 133 p).	38. MESEC (Jug)
382.5	(113. 122. 126); drugi Jugo-
slovani: 34. Eržen 367.5. (11*. 117. 111). 36 Pudgar 364.5 (124. 92 p. 161). 39. Pečar 349,5 (98. 168. 101), 41. Zajc 345.0 (10B. 118. 1181. 42. Smole! 344.5 193 104.	101). 46.
Giacomelli 320.5 (103. 104. 105). 47. Nahtigal 313,0 (102. 93. 94L 49. Jurman 306,0	(108 p, 106 p,
»6 P).
Rekorde beležijo tudi novinarji v tiskovnem središču na Bledu. Doslej najdlje Je s tujino govoril urednik Oldrich Beranek (Svobodno Slovo, Praga), ki je s svojo redakcijo govoril kar 40 minut. Rekorder med domačimi novinarji je poročevalec beograjskega Športa Vladica Nedelkovič s 50. minutami. Telex Je največ uporabljal doslej — 1 uro — poročevalec mariborskega Večera Zdeno Vahtar in Bogo Skallcky, med tujimi novinarji pa športni urednik ZDG Bruno Morawetz (ZRN) — 28 minut. Vseh domačih novinarskih telefonskih pogovorov z Bleda je bilo doslej 64, s tujino pa 49.
•
Filmske vesti iz Beograda bodo za tujino posnele 12 minutni žumal v barvah. Razen Planice bodo na tujem videli še turistične motive iz Bohinja In tekmo v alpskem smučanju za svetovni pokal v Kranjski gori. Za domače kinematografe bo planiški tednik v čmo-beli tehniki.
•
Pri urejanju planiške velikanke so vse dni pomagali tudi pripadniki JLA pod vodstvom Janeza Luštne. Vojaki so prispevali velik delež, da bi bila skakalnica vsak dan brezhibno pripravljena za tekmovanje. Konstruktor nove skakalnice ing. Lado Gorišek meni, da bodo skakalnico dokončno uredili še letos, če bo za razveseljive načrte dovolj denarja.
•
Na današnjih poletih sta se poškodovala samo dva skakalca. Švicar Pfiflner in Dommerich (NDR). Nemec Je pri padcu do-Ml lažji pretres možganov. Kot prve dni, se je občinstvo nesrečnikom oddolžilo s dolgotrajnim ploskanjem.
•
V Flanioi vihra 12 državnih zastav. Med njimi pa ni prave norveške. Zastava, ki naj bi bila norveška. je sešita iz kosov napačnih barv. Spodrsljaj so odkrili danes, potrdila pa ga je žena našega skakalca Ludvika Zajca, simpatična Lize, ki je Norvežanka. •
Švicar Zehnder je a 132 metri dosegel osebni rekord. Njegov cilj pa }e. da bi ae lahko pohvalil s švicarskim rekordom — 133 m. »Jutri bom poizkusil skočiti Se preostali meter do rekorda,« je dejal simpatični Švicar, ki se očitno ravna po geslu Jirija Raške: »Vsi bi radi skočili daleč — tudi jaz!«
•
Povprečen skok poletov prvi dan je bil 116 metrov, dan« pa že 121 metrov. Kot prvi dan so skakalci tudi dan« najdlje skočili v drugi seriji — povpreček 12« metrov. Prvi dan Je bil 17,3 odstotka padcev, drugi pa samo le 10.2 odst.	H. V.
Startne številke za zadnji dan poletov
1. Metelke (CSSR), 2. Nahtigal (J), 3. Dommerich (NDR). 4. Giacomelli (Jug), 5. Schuster (Avstr), 6. E. Schwabl (Avstr), 7. Smole,-(Jug). 8 Jurman (Jug), 9. Pečar (Jug). 10. Moteljek (CSSR), 11. Kiehl (NDR), 12. ščeihekov (SZ), 13. Tomtum (Nor), 14. Kubica (Pol). 15. Kraut (CSSR), 16. prazna številka v spomin na pokojnega inž. Heineja Klopferja. 17. Doubek (CSSR), 18. Ohlroejrer (ZRN). 19. Grini (Nor). 20. Ko dejška . (CSSR), 21. POMal (CSSR). 22. Wolf (NDR), 22. W. Schwabl (Avstr), 24. Zehnder (švi). 25. Krbll (Avrst), 26. Aimoni (It). 27.. Zajc (Jug). 28. M. Geller (Madž). 26. Cakadae (SZ). 30. Schmid (NDR), 31. Pudgar (Jug). 32. Preybyla (Pol). 33. fcr šen (Jug), 34 Hbhnl (CSSR). 35. Mesec (Jug). 36. Hubač (CSSR). -37. Golser (Avstr), 36 Ratka (CSSR), 30. Stefančič (Jug). 40. Napalkov (SZ). 41. Dolhar (Jug). 43. Matouš (CSSR). 42. Ihle (ZRN). 44. L. (Mer (Madt), 46.
«LWott ((Ni»)?' 489*Baebta?1<Av-
(P0°'50
BEOGRAD, 22. marca — V bivši dvorani DIF ae je včeraj začelo XXIII. državno prvenstvo za moške in ženske ekipe v namiznem tenisu, na katerem nastopa deset moških in devet ženskih ekip, razen ženske ekipe NTK Jesenic torej vse vrste, ki imajo pravico nastopa na najvišjem tekmovanju v državi. Po štirih kolih prvenstva Je pri moških v vodstvu ljubljanska Olimpija, ki nastopa v popolnem sestavu s Kor-po in Veckom na čelu, pred zemunsko Mladostjo, ki je pravta-ko še neporažena ter je v enem izmed odločilnih dvobojev premagala GSTK Zagreb 5:4.
Pri članicah je ekipa mladinskega državnega prvaka Olimpija dobro začela prvenstvo.
Rezultati — moški: I. kolo: Zagreb — Marathon 5:2, Mladost — Partizan 5:3. Senta — Spartak 1:5, Bosna — Duga Resa 5:4, Luoljana — Olimpija 0:5,
II.	kolo: Olfmpdja — Bosna 5:0. Spariak — Duga Resa 3:5, Senta — Zagreb 0:5, Marathon — Mladost 1:5, Partiaan — Ljubi iana 5:3.
III.	kolo: Mladost — Senta 5:1. Duga Resa — Olimpija 2:5, Zagreb — Spartak 5:0, Bosna — Partizan 5:4. Ljubljana — Marathon 4:5,
IV.	kolo: Spartak — Olimpu ja 0:5. Partizan — Duga Resa 3:5, Zagreb — Mladost 4:5, Senta — Ljubljana 2:5, Marathon — Bosna 1:5,
ženske — I. kolo: Proleter — Partizan 1:5, Mladost — Duga Resa 5:2, Senta — Novi Sad 1:5, Bosna — Mladost (Zemun) 3:5,
II kolo: Olimpija — Partizan (Bač) 5:3, Mladost — Senta 5:3. Novi Sad — Proleter 5:4, Duga Resa — Bosna 5:0.
III. kolo: Proleter — Mladost (Ze) 5:2, Partizan — Novi Sad
4:5. Senta — Duga Resa 0:5, Mladost (Zgb) — Olimpija 5:3,
IV. kolo: Mladost (Ze) — Partizan 5:3, Novi Sad — Olimpija 5:3, Duga Resa — Proleter 4:5, Mladost (Zgb) — Bosna 5:1
KOŠARKA
| TENIS
Franulovič v polfinalu
ST. PETERSBURG, 22. marca Naš teniški igralec Franulovič je v četrtfinalu mednarodnega turnirja na Floridi premagal Plotza (ZRN) 6:4, 6:2 in se bo v polfinalu srečal z najboljšim ameriškim igralcem Ashejem. Slednji Je v četrtfinalu p>remagal Avstralca Ruffelsa 6:3, 6:2.
Drugemu Jugoslovanu Spearju PBu.se ni posrečilo prebiti naprej. Premagal ga je Brazilec Mandarino 2:6, 7:5, 6:3__________
| HOKEJ NA LEDU
1
ČSSR : SZ 2:0
STOCKHOLM — 22. marca — Na predzadnji tekmi prve runde SP v hokeju na ledu je CSSR gladko obračunala s SZ 2:0 (0:0, 1:0, 1:0). Strelca sta bila Suchy in Cemy Gledalcev je bilo okrog 8.000 sodnika pa sta bila Dahl-berg (Švedska) in Viilllancourt (Kanada)
Svetovnemu prvaku ni uspelo, da bi se oddolžil za lanski poraz na oUmpdjskih igrah. To je bdi boj velikih tekmecev, toda CSSR je tokrat zaigrala sijajno in skrajno požrtvovalno in je večkrat povsem nadigrala nasprotnika. Največ zasluge pa gre vratarju Dzurilli, ki je bil praktično nepremagljiv
Prvi zadetek so dosegli Ceho-alovaki, ko so imeli na ledu dva Igralca več, drugi gol pa je bil po lepi in nagli kombinaciji.
Zaradi poraza SZ Je postalo prvenstvo še zanimivejše, saj imajo SZ. Švedska in CSSR po osem točk.
SZ	6	4	0	1	38:8	8
Švedska	5	4	0	1	23:10	8
CSSR	5	4	0	1	23:10	8
Kanada	5	2	0	3	13:19	4
Finska	4	0	0	4	9:24	0
ZDA	4	0	0	4	7:36	0
UTRINKI
COSICEVO »MAŠČEVANJE« — Odlični košarkar Zadra Coaič je T Akademikov ho* ▼ Sofiji »abU 44 košev. Pravijo, da Je to bilo njego: vo» maščevanje« aa lanski incident ob meji, kjer eo ra Bolgari ostrig-#. Č» bi bili to vedeli, bržčas ne bi bili storili kaj takega - • ■ ODSLEJ VSE DRUGAČE — Vodja kanadske hokejske repraeentan-oe Mc Leod Je iajavll, da so v njegovi deietl Se ustanovni Hockey Censdlen Corporation Ta oiranl-■scija (HCC) bo odslej prevrela pod evoje okrilje vse hokejske »rnater je, kt se bodo ae prvenstvo
pripravljali bo(k sistematično — spet pod vodstvom Davida Bauerja.
BRUNDAGE V STOCKHOLMU — Predesrtnlli mednarodnega o-limpijskegm komiteja Brundage Ja po »ahrittžrd doišroatl« gledal eno prvetMieno hokejsko tekmo Pravijo, da bo Ime) r evropskim predsednikom UHO Aheamom obvezen sestanek zaradi hokejskih problemov v svaal s prihodnjo olim-piado.
Olimpija : Željezni-čar 77:65 (38:37)
LJUBLJANA, 22. marca. Košarkarji Olimpije so premagali Železničarja iz Karlovca 77:65 (38:37). Pred 100 gledalci sta sodila Mar-kotič (Zgb) in Oberkneževič (Bgd).
OLIMPIJA: Marter 10, Božič 2, Verbič 4, Jelovac 4, Hočevar 15, Daneu 12, Žorga 30.
2ELJEZNICAR:	Kasun 16, S.
Kosanovič 2, Dokman 6, Starče-vič 18, B. Kosanovič 6, Kiseljak 6, Pavletič 11.
Čeprav za željezničar ni nastopil najboljši igralec ekipe Križan, so se Kasun ju mlajši igralci dobro upirali domačinom vse do odmora. V prvih minutah nadaljevanja so Ljubljančani povedli, nato pa je bila igra spet izenačena.	M. D.
Drugi rezultati — Crvena zvezda . Radnički 74:72 ( 56:55), Beograd : Zadar 75:68 (39:31), Jugo-plastika : Slovan 104: 72 (43:41).
I SMUČANJE	I
Samo Ponikvar na cilju
AROSA, 22. marca — Včeraj se je začelo že 20. mednarodno smučarsko tekmovanje »treh prog«, na katerem sodelujejo tudi Jugoslovani Jakopič, Ponikvar in Pesjak. Proga za veleslalom je bila dolga 1850 m, imela je 340 m višinske razlike in 55 vrat. Tekmovalci so jo pnrič prevozili včeraj, danes pa so po njej vozili drugič. Po prvem teku je bil daleč nalhi-trejši domačin Huggler, ki je drugouvrščenega Heckelmillerja prehitel kar za 3,5 sekimde. Od naših se je uvrstil le Ponikvar, ki pa je padel in izgubil najmanj 6 do 7 sekund.
V drugem teku Huggler ni maral tvegati in je prispel v cilj šele četrti, kar pa mu je seveda zadoščalo za prvo mesto. Najhitrejši v tem teku je bil tekmovalec ZRN Heckelmiller.
Vrstni red:	1. Huggler (Svi)
3:31.35, 2. Hintelholzer (Avstrija) 3:33.88,	3. Heckelmiller (ZRN)
4. Frei (Svi) 3:34.49, 5- Compa-gnoni (Ita) 3:35.66,	6. Rimmel
(Avs) 3:36.14, 7. Prinzing (Avs) 3:37.83, 8. Kogler (Avs) 3:37.9, 9. Rossat — Mignond (Fra) 3:38.20, 10. Minsch (Svi) 3:38.39 — 49. Ponikvar (Jug) 3:59.52.
M. MAGUŠAR
Zmaga Giovanolija
WATERVILLE WALLEY — Na smučarskem tekmovanju v veleslalomu, ki šteje za svetovni pokal je zmagal Švicar Giovanoli. Zmago si je priboril šele v drugem teku, medtem ko je bil v prvi vožnji najboljši Avstrijec Schranz. Na tretje mesto se je uvrstil Tischhauser (Avst.).
| IVER DNEVA
Naposled tudi profesionalci
Kanadski hokejski funkcionar, torontski advokat A. Eagleson, ki je pravni zastopnik zveze profesionalnih hokejistov v NHL, je v Stockholmu dejal, da bodo ▼ jeseni organizirali v Stockholmu odprt hokejski turnir. Sodelovali naj M CSSR, Švedska, SZ jn zbrana ekir<a zve« igralcev v NHL
Finančna sredstva so menda 8e zagotovljena. Po besedah tega Kanadčana so nekatera slovite profesionalne zveste, cakor Miki ta, Hull in drugi, le pristali, da bodo igrali na «m turnirju. Pravijo, da Željo »oprati« čast svojHh roja-tov — amaterjev.
| 6AH
V Sarajevu še vedno nepopolna kola
SARAJEVO, 38 marca — V 2. kolu mednarodnega šahovskega turnirja so bili doseženi naslednji rezultati:	Uhlmm Damjanovič
pral., GUksman Matulovič pral. Hennings - B&rzcai 0:1, Lutlkov : Parma remi, Vukič : Korficoj 0:1, Janoševlč : Bukal 1:0, Bogdanovič : Gligori remi, Meštro-vič : Kovača prel V nadaljevanju prekinjene partije 1. kola ata Parma in Hennigs remizirala.
Vrstni red: Barzcal 2, Janoševlč 1,5, Kortnoi 1 (1). itd.
Tudi v 2. kolt. J- bito izmed oe-mlh partij odigranih le pet.
\ [ < I < > K <r 1 N N
lep n.w
I.A DiOli
26. nadaljevanje
sLa počasi, Ingles,« Je rekel Bill Crom-well In se namrSčim. »Mislim, da bo bolje, če greste s menoj na vrt, gospodična Andersone. Sonce vam bo dobro strilo.«
Se preden ju je lahko nadzornik zadržal, sta odšla. V veži jo je Neomajni očitajoče pogledal.
»Tega ne bi bili smeli storiti. Ingles Ima že tako dovolj predsodkov. Ko ste ga vprašali, ali je aretiral mladega Cart-wrighta, je poskočil, kot bi ga kdo zbodel. No, sicer pa velike škode najbrž niste napravili,« je kislo dodal. »Mislim, da se je Ingles že odločil.«
»Kako bedasta sem bila ... Toda ko sem videla to sobo, preprosto nisem mogla verjeti,« je rekla Jill, vsa zadihana. »Oh, kakšna koza sem! Ce bo zaradi mene Ber-tieju trda predla, se bom zgrizla. Saj tega ni on storil, kajne da ni?«
»Ne vem še, kaj je storil vaš Bertie,« je odgovoril Neomajni in zmignil z rameni. »Prezgodaj je še za izjave. Nisem si utegnil še niti dobro ogledati terena. Nekaj pa vem zagotovo — presneto sem vesel, da ste me prosili, naj se lotim te zadeve. Ko bi bil vaš Bertie prepuščen na milost in nemilost Inglesu, bi mu trda predla!«
»Torej vendar mislite, da je nedolžen,« je naglo rekla Jill. »Zelo sem vam hvaležna za te besede, gospod Cromvvell. Tako sem zmedena, da komaj vem .. .«
Stopala sta .po vezi proti odprtim vhodnim vratom, skozi katera je lilo vroče avgustovsko sonce. Tedaj pa ju je nenadoma ustavil oster, oblasten glas, ki je prihajal s stopnic. Obrnila sta se in zagledala vzravnano, koščeno postavo gospodične Emily Cartwright. Njen obraz je bil negiben kot maska.
»Samo trenutek! Vi, sir!«
»Prosim?« je rekel Neomajni.
»Vi ste policijski častnik, kajne?«
»Je in ni, teta Emily,« je naglo rekla Jill in stekla proti stopnicam. »Gospod Cromwell, to je gospodična Emily Cart-vvright. Jaz jo že od otroških let kličem kar teta Emily. Tetka, gospod Cromwell ne vodi preiskave. Jaz sem ga prosila, naj pride sem. Sicer je na počitnicah .. .«
»Tako. Kaj pa potem počne tukaj?«
»Pravkar sem vam povedala, da sem ga jaz prosila, naj pride. On je namreč slavni višji inšpektor Cromwell s Sootland Varda. Vendar uradno nima nič opraviti s preiskavo ...«
»Recimo temu poštarski dopust, gospa,« se je oglasil Cromvvell.
Postrani ga je pogledala. Očitno ni bil niti malo podoben predstavi, ki si jo je
ona ustvarila o slovitem inšpektorju s Scotland Varda. Po njenem izrazu sodeč ga Je gledala, kot bi bil primerek žuželke kake nižje vrste.
»Jaz ne nameravam temu reči ne tako ne drugače,« je odgovorila z ledenim glasom. »Popolnoma očitno je, da v tej hiši nimate nobeh pravic, ln zelo me jezi, da vas je gospodična Anderson poklicala. Pro sim vas, da takoj odidete.«
»Ampak, tetka,« je vzkliknila Jill. »gospod Cromvvell nam hoče samo pomagati.«
»V moji hiši je že brez nepooblaščenih ljudi, ki bi morali loviti ribe, več ko dovolj policajev,« je rekla gospodična Emily »Zanima me, kako dolgo bo to stanje tra jalo.«
»V vaši hiši, gospodična Cartvvright?« je mimo vprašal Cromvvell.
Zdrznila se je, oči so se ji za hip jezno zasvetile, vendar se je takoj umirila.
»Rekla sem v moji hiši, da.«
»Potemtakem ste prpričani, da je sir Herbert mrtev?«
»Po tem, kar sem videla in slišala, ne morem več dvomiti, da je bil moj brat kruto umorjen,« je odgovorila gospodična Emily in glas se ji je za trenutek zatresel »Vendar pa mislim, da bi bilo zelo strahopetno, če bi me to zlomilo. Vedno sem se trudila, da bi težave prenašala drzno — in, če je mogoče, tudi pogumno. Ali bi bilo vam bolj pogodu, da bi me zvilo?«
»Zmagali ste,« je rekel Cromvvell. »Do volite mi, da izrazim občudovanje .. .«
»Kadar si bom želela vašega občudo vanja, vam bo to povedala, sir, mu je gospodična Emily srdito skočila v besedo »Kdo pa vodi uradno to preiskavo, če ne vi? Ce sem prav razumela Storerja, je prišel pomemben policijski častnik.«
»Za Storerja je nadzornik Ingles vse kakor pomemben policijski častnik, gos pa,« je rekel Cromvvell rahlo zaničljivo. »No, vsekakor pa je on pooblaščen, da vodi preiskavo, in če nisem zaželen, bo najbolje, da kar grem. Moram pa reči, da je name napravila močan vtis morilčeva širokosrčnost. Zelo lepo od njega, da je pustil za seboj toliko lepih sledov.«
Zenska ga je čudno pogledala. Bila je silno bleda, gledala pa je na pol osuplo na pol prestrašeno. Ce je bila to igra potem je igrala izvrstno. Ce jo je bil brat prejšnji večer obvestil o šali, je vsekakor zelo prepričljivo zaigrala svojo vlogo.
»Zelo cinično govorite, gospod Crom well,« je rekla. »Mar je tako nenavadno da morilec pusti sledi? Kaj pa skrivate pred menoj? Ali sumite, da je storil ta zločin moj nečak, da ali ne?«
»Ali je kdo omenil vašega nečaka?« je prijazno vprašal Cromvvell. »Odgovorim vam lahko le, da ga policija sumi ...«
»Nikar mi ne govorite o policiji,« ga je prezirljivo prekinila. »Policija vedno de la napake. Poglejte samo, kako so ga po lomili včeraj, ko so tako bedasto aretiral; Bertieja. Ravno tako so se zmotili pred leti, ko mi je sobarica ukradla nekaj sre brnine in z njo pobegnila. Celo v taki malenkostni zadevi so morali zapreti ne dolžnega človeka.«
Nadzornik Ingles, ki je že nekaj tre nutkov stal pri vratih knjižnice, je zdaj stopil bliže.

Poslovno udruženje
SRBIJATRANSPORT
BEOGRAD
TRANSPORTNI BIRO Ljubljana, Vilharjeva 1
razpisuje
prosto delovno mesto za
samostojnega prometnega referenta
Pogoj za to delovno mesto je prometni tehnik ali srednja ekonomska šola z daljšo prakso v prometu. Ponudbe s kratkim opisom pošljite na Jesenice Transport, Jesenice, Kidričeva 39.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 2389
POCENI 15 DNI V SOVJETSKI ZVEZI
ZA 128« DINARJEV
KIJEV — LENINGRAD — MOSKVA
Bivanje v hotelu s kompletnim penzionom, vozovnica Beograd — ZSSR — Beograd, spalni voz skozi ZSSR, turistični programi in vodiči.
Odhodi: 12. in 24. aprila.
Informacije in prijave do 25. 3. pri BIRO ZA ME-DJUNARODNU KAZMENL OMLADINE 1 STUDE-NATA JUGOSLAVIJE, BEOGRAD, Trg bratstva i jedinstva 7, tel. 641-933.	2328
■PIONIRSKA XIV. DIVIZIJA JE KRENILA« — Včeraj dopoldne je iz Suhorja krenila na 500 kilometrov dolgo pot legendarne divizije »Pionirska XIV.« Popoldne so pionirji metliške občine predali prapor in spominski dnevnik pionirjem osnovne šole Drašiči. Na sliki je pohod prve skupine belokranjskih pionirjev skozi Bušinjo vas.	Foto: R. Dremelj
V VIETNAMU SE NADALJUJE — Medtem ko se ofenziva FNO nadaljuje, je obrambni minister Laird izjavil, da je ameriška vojska v Vietnamu dobila »pooblastila za operacije v Laosu«. Na sliki: ranjenec v sevemovietnam-ski uniformi.	Telefoto: UPI
EBANOVA TISKOVNA KONFERENCA — Po njegovih razgovorih v Washingtonu in New Yorku vse kaže, da mu ni uspelo preprečiti priprav za četverni sestanek. Ponudil je direktne razgovore z Arabci tudi o zasedenih ozemljih.
Telefoto: UPI
PRVI FESTIVAL LATINSKOAMERIŠKE PESMI — Na tretjem večeru tega festivala je Portugalec Antonio Calvario zapel doslej neobjavljeno »Pesem mladosti«. Poslušalci so ga nagradili z velikim aplavzom.
Telefoto: UPI
Svetovno posvetovanje KP v Moskvi
maja še en sestanek pripravljalnega odbora. Danes končen: sestanek je namreč sprejel osnutek glavne resolucije. ki pa je bila v precejšnji meri nedokončana in vsebuje mnogo nasprotujočih •l spreminjevalnih predlogov. Kaže. da je bila pri tem posebno aktivna italijanska delegacija, za katero govore, da je na sestanek prinesla »voj osnutek resolucije.
Osnutek, ki so ga dokončno sprejel: danes, priča, da med delegacijami ni bilo popolnega soglasja. Osnutek bodo namreč delegacije nesle domov ter ga predložile svojim vodilnim organom v potrditev oziroma dopolnitev. Potrjene oziroma dopolnjene osnutke pa naj bi vnovič obravnaval: na sestanku 26. maja. ko naj bi razen tega glavnega dokumenta, katerega 4 poglavja so posvečena enotnosti naprednih sil v boju zoper imperializem, sprejeli še nekatere druge resolucije, kot npr. poziv k miru ipd. Z dokumentom. posvečenim 100-letnici Leninovega rojstva, se ne sestanku po vesteh iz dobro poučenih krogov niso ukvarjali. Prav tako so delegacije zavračale tudi razprave o sedanjem stanju sovjet-■ko-kitajskih odnosov.
Na sestanku pripravljalnega odbora — trajal je 4 dni — so sodelovali predstavniki 67 partij.
MARJAN SEDMAK
Bilakov program v „Pravdi“
Lanski avgust ni omenjen — Protest žena ČSSR proti listu »Spravy«
MOSKVA. 22. marca »TASS, Tanjug). Sekretar CK KP Češkoslovaške Alois Indra in pomočnik predsednika zvezne vlade František Gamouz sta se vrnila iz Moskve v Prago. Delegacija je v Moskvi razpravljala o gospodarskem sodelovanju.
Današnja moskovska »Pravda« objavlja feljton »Problemi miru in socializma«, ki ga je napisal član prezidija in sekretar CK K PC Vasil Bi lak.
V zaključku Bilak poziva komunistične partije po svetu, naj se upro imperialistični propagand:, ki je po lanskem avgustu stopnjevala napade na socialistično ureditev na Češkoslovaškem« Sicer pa članek z nobeno besedo ne omenja dogodkov v lanskem avgustu. Bilak poudarja, da so na januarskem plenumu CK KPC leta 1968 uresničili temeljit preobrat, in zaključuje: »Na tej osnovi bomo tudi ▼ prihodnje sistematično razvijali svojo zunanjo politiko, vestno in aktivno bomo tapolnjevali vse svoje obveznosti do socialistične skupnosti, branili bomo načelo proletarskega internacional izma. ter krepili odnose s komunističnimi in delavskimi partijami.«
Tanjug poroča iz Prage, da Ja sraga čeških žena ostro obsodila ilegalni hsr »Spravy«. in izrazila »najbdločnejši protest proti temu vulgarnemu pamfletu.« Izhajanje lista »Spravy« je včeraj obsodil tudi predsednik zvezne skupščina Peter Colotka.
KPF obsoja Peking
PARIZ. 22. marca — (Po telefonu) Politični biro KPF Ja v današnji številki časopisa »Humani tč« izrazil veliko zaskrbljenost zaradi hudih mcidenrov na kitajsko^sovjetski meji. »Avanturistična, šovinistična m zntisovjetska poiiiika Mao Ce Tungove skupine, kršitve meja, sistematični napadi proti KP SZ in proti drugim komuni
stičnim partijam povzročajo veliko škodo socializmu. Hkrati pa militarizacija političnega in družbenega življenja Kitajske 'vodi v maličenje komunizma« Je ugotovljeno v tem deklarativnem poročilu.
Ugotavljajoč, da je ta politika tudi proti interesom miru in izražajoč prepričanje, da bo »veliko kitajsko ljudstvo samo našlo v sebi dovolj moči za ohranitev in nadaljnje razvijanje pridobitev socializma v znamenju proletarskega intemacionali-zma«. uradno sporočilo zaključuje z napovedjo, da bo KPF nadaljevala prizadevanja za enotnost svetovnega komunistične; • gibanja.
Kaže. da je KFF s to izjavo hotela v trenutku, ko se spor že nekoliko pomirja, ne samo odgovoriti nekaterim maoističnim levičarskim skupinam v Franciji, ampak še posebej izkoristiti priložnost, da se po svoji kritiki sovjetske vojaške intervencije v CSSR zdaj brez škode za svoj notranje politični ugled znova javno približa sovjetskim tirnicam.
B. POGAČNIK
Sullo odstopil
Rlif, 22. marca (AP). Italijanski minister za izobraževanje Fiorentino Sullo je sinoči odstopil. Danes je izjavil, da ni dobil ustrezne podpore pri nekaterih svojih kolegih v demokrščanski stranki in da zaradi tega ni mogel v parlamentu braniti svojega načrta za reformo univerz.
Obsodba v Skopju
SKOPJE. 22. marca. (Tanjug). Senat skopskega okrožnega sodišča pod predsedstvom Bogosava Nikodijeviča je danes obsodil skupino občanov albanske narodnosti iz gostivarskega kraja zaradi sovražne dejavnosti. Izrečene kazni se gibljejo od 3 do 6 let strogega zapora.
Obsojeni so: Jusuf Dalipi (star 31 let), učitelj osnovne šole v Vrutoku na šest let strogega zapora. Jamin Nu-redin (26) učitelj osnovne šole v Vrutoku na pet let in šest mesecev. Imeri Iraer (27) učitelj v Gostivaru in Dauti Rekif (25) študent iz Gosti vara. vsak na pet let strogega zapora, Mustafa Rušiti (28), učitelj osnovne šole v Vrato-ku na štiri leta, Džavid Mu-hameri (31). brezposelni zo-botehnik iz Gosti vara in njegova žena Flora (25) učiteljica v Gostiva™ vsak na tri leta strogega zapora.
Obtožbe so oproščeni Mustafa Mustafa (25), brezposelni delavec iz V™toka in Dže-vaira Zulfičari (35) slaščičar iz Vrutoka, medtem ko je bila zaradi pomanjkanja dokazov obtožnica zavrnjena za Imer Ilijazija (41), električarja iz Vrutoka. Osmana Sulja (31), strojnika gradbenega podjetja »Mavrovo« iz Gosti-vara in Ekrem Ziberija (47), poštnega uslužbenca iz Vro-toka.
Sodišče je na osnovi obtožnice, zasliševanja obtožencev in kakih 50 prič ugotovilo, da so obtoženci lani 1. decembra v Gostiva™ in v nekaterih vaseh te občine zlonamerno širili nacionalno sovraštvo in nestrpnost med prebivalstvom. V Obsodbi Je rečeno, da so uporabljali dobro premišljeno sovražno propagando in spodbujali prebivalstvo teh krajev k ustavnim spremembam družbene in državne ureditve SFRJ in v SR Makedoniji ter tako povzročali razkol in nacionalno sovraštvo med Makedonci in Albanci. Na podlagi izpovedb številnih prič je prišlo sodišče tudi do prepričanja, da so Obtoženci zavestno razbijali bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije.
OGLAŠUJTE V
DELU
Samostojen inštitut za medicino dela
S posveta sekcije Slovenskega zdravniškega društva v Čateških Toplicah
CATESKE TOPLICE. 22. marca — V zdravilišču so se že včeraj popoldne zorali člani sekcije za medicino dela pri Zdravniškem društvu Slovenije. Poslušali so strokovna predavanja, danes pa je bila na dnevnem redu razprava o elaboratu dr. Sama Modica o zdravstvenem varstvu delavcev pri nas.
Najpomembnejše ugotovitve so na posvetu strnili v sklepe. Republiški zdravstveni center je imenoval, skupino za strokovno oceno študije dr. Modica. S predlogi in z izhodišči so seznanili udeležence tukajšnjega posvetovanja, ki so se v celoti strinjali z ugotovitvijo, da je varstvo delavcev pri nas pomanjkljivo. Enako je pokazala tudi anketa. ki jo je izpeljal dr. Modic.
Prisotni so se brez obotavljanja kljub različnim pogledom na problematiko varstva pri delu izrekli za to, naj bi v Sloveniji ustanovili samostojen inštitut za medicino dela s sedežem v Maribo™. Njegovo delovno področje bo obsegalo znanstveno-razisko-valno. pedagoško in metodološko dejavnost ter ™tino medicine dela. V' inštitut naj bi avtomatično vključili neka tere sektorje pri Zavodu za zdravstveno varstvo SRS v Ljubljani. Ustanovitelja inštituta naj bi bila IS SRS in medicinska fakulteta, sofinancirale pa naj bi ga delovne organizacije. Udeleženci so posebej poudarili, da mora biti inštitut sestavni del kliničnega centra in d# mora temeljiti v obratnih ambulantah.
JOŽICA TEPPEY
Srečanje novomeških prosvetnih delavcev
NOVO MESTO, 22. marca — Dopoldne je bilo na Otočcu tradicionalno delovno srečanje prosvetnih delavcev iz novomeške občine. Udeležilo se ga je 350 prosvetnih delavcev in gostov, med njimi podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. France Hočevar, predsednik republiškega	prosvetno-kul turnega
zbora Miloš Poljanšek in drogi. Uvodno predavanje o sodobnem sistemu šolstva v svetu in pri nas Je imel dr. Vlado Schmidt, redni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Predstavnik novomeške izobraževalne skupnosti Boris Gabrič pa je govoril o gmotnih težavah šolstva v novomeški občini. V razpravi je ravnatelj novomeške gimnazije prof. Veljko Troha povedal, da se profesorski zbor gimnazije ne strinja v celoti s takim sistemom izobraževanja na gimnazijah, kakršnega predvidevajo najnovejše jugoslovanske teze.
I. Z.
Dani Tancer poide k Titu
MARIBOR, 22. marca. — Včeraj popoldne je bila v domu družbenih organizacij konferenca pionirjev občine Maribor, ki so jo vodili pionirji sami. Govorili so o dosedanjem delu pionirskih odredov in poudarili, da so pionirji delali v številnih krožkih. r
Pionirji so sprejeli program Jugoslovanskih pionirskih iger in izvolili 15-članski pionirski odbor. Na konte renči so izvolili pionirja Da. nija Tancerja. učenca osnovne šole. Sladki vrh kot svojega predstavnika, ki bo šel v slovenski delegaciji k to. varišu Titu ob njegovem rojstnem dnevu.
M. K.
Letos že 66 mrtvih
Prejšnji teden se je v Sloveniji primerilo 105 prometnih nesreč
LJUBLJANA, 22. marca. — Prejšnji teden se je spet pripetilo mnogo prometnih nesreč. Miličniki so jih našteli 105. Osem se jih je ponesrečilo smrtno (Ivan Blagotin-šek — sopotnik, Dušan Petkovič — pešec, Jože Škof — sopotnik, Musto Osmanovič — pešec, Jože Tomc — kolesar, Vasilij Radovanovič — kolesar, Andrej Vidic — voznik osebnega avtomobila in Valerija Vidic — sopotnica, 43 je bilo ranjenih huje, 72 pa laže. Na vseh avtomobilih pa je bilo za približno 454 tisoč dinarjev škode.
Največ prometnih nesreč so povzročili vozniki osebnih in tovornih avtomobilov (63), motoristi 15, kolesarji 14. pešci 8, vozniki vpreg 3 in ostali 2.
Med vzroki prometnih nesreč je spet na prvem mestu vinjenost. Zaradi tega je bilo kar 20 nesreč. Devetnajst jih je bilo zaradi nepazljivosti voznikov, po 12 zaradi prevelike hitrosti in izsiljevanja prednosti, 8 zaradi nepravilnega prehitevanja, po 4 zaradi prekratke varnostne razdalje itd. štirim nesrečam je botrovala tudi okvara na avtomobilu, eni pa spolzka in poledenela cesta.
V Ljubljani je bilo največ nesreč (35). V Kopra so jih našteli 23, v Celju 18, v Ma-riboro 10, v Murski Soboti 6, v Novi Gorici in Novem mestu po 5 in v Kranju 3. Po podatkih republiškega sekretariata je bilo 32 prometnih nesreč tudi na mestnih ulicah, več kot 30 pa jih je bilo saišo na cestah prvega reda.
Od I. januarja pa do danes je bilo v Sloveniji že 994 prometnih nesreč, v katerih je 66 ljudi izgubilo življenje. Huje ranjenih je bilo 382, laže pa 565. Materialna škoda pa presega številko 6,830.000 dinarjev.	v. G.
Sao Paulo:
30 mrtvih v železniški nesreči
SAO PAULO, 22 marca (APA). — V predmestju Sao Paula se je pripetila železniška nesreča, pri kateri je bilo 30 mrtvih, okoli 300 ljudi pa je bilo ranjenih. Električni vlak z delavci in dijaki se je zaletel v lokomotivo, ki je premikala vagone na postaji.
Najden
ubit novorojenček
GORIŠNICA, 22. marca. — V bližini Gorišnice so našli v potoku mrtvega novorojenčka ženskega spola. Vsi znaki kažejo, da je nekdo otroka ubil. Sodnomedicinski izvedenec je ugotovil, da je otrok ležal v vodi najmanj šest tednov. Kdor bi karkoli vedel o rojstvu tega otroka ali o tem zločinu, naj obvesti upravo javne varnosti v Maribora ali najbližjo postajo milice.	N. S.
Zapeljal s cesta
KRANJ, 22. marca. — Danes zjutraj ob 1.15 se je v Naklem pri Kranju zgodila hujša prometna nesreča. Andrej Čolnar is Kranja je nenadoma zapeljal % ceste na njivo, kjer se Je prevrnil. Čolnar je hudo ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico Na avtomobilu Je za 10.000 dinarjev škode.	A. P.
Gozd je gorel
SEŽANA. 23. marca. — V Grobtju pri Sežani je včeraj ob 15.30 začelo •orati tri hektare deset let starega borovega nasada in štiri hektare goeda, poraženega z grmičevjem. Gasilcem iz Materije in Gradišča Je ob 17. uri uspelo pogasiti ogenj. Škoda znaša 20.000 dinarjev. A. P.
Zadnje vesti
Telegrami
Dvoboj: nasprotniki in zagovorniki „sentinela“
Debata o sistemu raketne obrambe v ameriškem senatu kaže različne poglede na oborožitev
VVASHINGTON, 22. marca (Tanjug). V odboru za oborožene sile in pododboru za razorožitev ameriškega senata je končana uvodna debata o spornem sistemu raketne obrambe »sentinel«, ki je potrdila, da v kongresu obstajajo zelo različni pogledi o nadaljnji politiki oboroževanja.
/
Odločitev vlade, da začne postavljati tako imenovani defenzivni raketni sistem, je pred obema telesoma senata branil obrambni minister Me Ivin Laird, ki je navajal doslej zaupne podatke o novih sovjetskih orožjih. Medtem, ko so člani odbora za oborožene sile izrazili soglasje z vladnimi načrti, so vsi člani odbora za razorožitev izrazili prepričanje, da bo projekt »sentinel« povzročil novo dirko v oboroževanju ter odvrnil sredstva in energijo naroda od urejanja problemov domačih mest in črncev ter pripeljal do zaostritve notranjih napetosti.
Senator Fulbright je Izrazil nezaupanje v vohunske podatke o novih sovjetskih orožjih, s -katerimi je postregel Laird ter obtožil obrambnega ministra, da s taktiko zastraševanja skuša »prodati« naciji nova draga orožja. Nadalje je še povedal, da nobeden ugledni znanstvenik izven Pentagona in vojaške industrije doslej ni podprl vladnih dokazov o nuji graditve raketne obrambe.
Po zadnji anketi je 44 senatorjev zoper »sentinel«, nekaj nad 30 zanj, približno 20 pa se še ni dokončno odločilo.
Položaj nasprotnikov »sen-tinela« zelo ovira stališče So-Jvjetske zveze, ki doslej ni dala nikakršne pripombe na Nixonovo odločitev, da začne z graditvijo ameriškega raketnega obrambnega sistema. Po pisanju tukajšnjega tiska, gradijo takšen sistem že več kot dve leti okoli Moskve. Obstaja tudi vrsta znakov, da Nixon računa na sporazum obeh velesil, da bi obe zgradili takšne raketne sisteme z izgovorom, da sta jima le-ta potrebna v politiki do Kitajske.
Tirana: sovjetsko*
ameriška
kolaboracija
BEOGRAD, 22. marca Tanjug). — Kot poroča radio Tirana, Je organ centralnega
V Španiji bodo odpravili izredno stanje
MADRID, 22. marca (UPI), španski minister za informacije Fraga Iribame je sporočil, da bo 25. marca ukinjeno izredno stanje, ki so ga uvedli v Španiji 25. januarja. Minister je dejal, da je vlada tako sklenila, ker so »subverzije« prenehale, opozoril pa je. da bodo izredno stanje ponovno uvedli, če bi kdo skušal kakorkoli kaliti mir v deželi.
komiteja albanske partije dela »Zeri i populit«, objavil danes članek pod naslovom »Sovjetsko-ameriška kolaboracija je dominirala na nedavnem sestanku varšavskega sporazuma v Budimpešti«. Potem, ko navaja, da je budimpeštanski sestanek bil prvi te vrste po zasedbi češkoslovaške, »Zeri i populit« pravi, da je sestanek potekal v vzdušju »polnem mnogih političnih, ekonomskih in vo-laških nasprotij ter nenehnim pritiskom sovjetskih voditeljev, ki si prizadevajo naložiti partnerjem svoj hege-monistični narek«.
Na podlagi proglasa »Zeri 1 populit« zaključuje, da je bil osnovni smoter sestanka varšavskega sporazuma priprava razgovora sovjetskih voditeljev z ameriškim predsednikom Nixonom.
Prikolica v jarku, 10.000 din škode
CELJE, 22. marca. — V naselju Višnja pri Vojniku se je primerila nevsakdanja prometna nesreča. Tovornjaku avstrijske registracije G 27-382, vozil ga je 20-letni Josef Konrad, se je nenadoma odtrgala prikolica (G 29-807) in treščila v obcestno ogrado, škode je bilo za 10.000 din.
Polovica Vunakovega filma izginila
ZAGREB, 22. marca (Tanjug). — Film Dragutina Vu-naka »Med usti in kozarcem« ne bo predvajan na festivalu v Oberhausenu, ker v času sestavljanja festivalnega sporeda prireditelj ni razpolagal s celo kopijo filma. Polovico tega filma, katerega prva projekcija je povzročila precejšnje zanimanje domače kritike, je izginila na zagrebški televiziji ob oddaji »Ekran na ekranu«. Direktor festivala v Oberhausenu je izrazil v telegramu »Zagreb-filmu« obžalovanje, ker bo zaradi te tehnične napake onemogočeno predvajanje Vunakovega filma. Pred dvemi leti je bil Dragutin Vunak v Oberhausenu nagrajen za film »Krava na meji«. Tako bosta na festivalu zastopana iz Zagreba samo režiser Vukotid in Dragič.
Leskovic dirigiral v Moskvi
MOSKVA, 22. marca (Tanjug). — Dirigent in direktor ljubljanske opere Bogo Leskovic je na koncu svojega večdnevnega gostovanja v Sovjetski zvezi nocoj dirigiral orkester vsezveznega radia in televizije. Na koncertu v »dvorani s stebri« moskovskega doma sindikata je orkester pod Leskovicevo taktirko izvedel Sedem balkanskih plesov, Mozartov koncert za klavir in orkester ter Beethovnovo peto simfonijo. Občinstvo je toplo pozdravilo našega dirigenta. Moskovska televizija je prenašala ves koncert.
»Izplačajte odškodnino žrtvam nacizma«
BONN, 22. marca (Tanjug). V spomenici, naslovljeni na Bundestag, zahteva »Katoliški biro« v Bonnu, naj za-hodnonemški parlament ne zavlačuje vprašanja odškodnine žrtvam fašizma. Spome-
9m
niča poudarja, da so oškodovani pretežno Poljaki, Rusi, Ukrajinci, Jugoslovani in Cehi ter pravi, da »krivice, storjene tem deželam zahodno-nemške oblasti večinoma u-vrščajo v kategorijo posledic vojne in s tem odlagajo izplačevanje odškodnine do sklenitve mirovne pogodbe«.
Vse hujši
nemiri v Pakistanu
s
V	vzhodnem delu dežele je kot vse kaže zavladala
popolna anarhija
KARAČI, 22. marca (Reuter). — V severnih krajih vzhodnega Pakistana se širijo hudi nemiri proti sedanjemu režimu. V spopadih je bilo doslej ubitih najmanj 140 ljudi. Razjarjeni demonstranti, v skupinah po nekaj sto ljudi, iščejo in vlečejo iz skrivališč rame predstavnike oblasti in muslimanske lige, katere predsednik je Ajub Kan, razglašajo te ljudi za »korumpirane zločince« in jih na razne načine ubijajo.
V vzhodnem delu Pakistana je kot vse kaže zavladala popolna anarhija in policija ni več zmožna vzdrževati red. Vlada zdaj proučuje možnost, da pošlje čete v ta del dežele, kjer živi petdeset milijonov ljudi.
Novi guverner vzhodnega Pakistana dr. Hada je izjavil, da so njegovi dve glavni nalogi vzpostavitev reda in oskrba nemirnih krajev s hrano. Njegov prednik guverner Abdul Monem Kan, eden najbolj zvestih pomočnikov predsednika Ajuba Kana je bil f najbolj ostro napaden s strani opozicije.
Danes so se nemiri nadaljevali tudi v Karačiju, pa tudi po drugih zahodnih delih Pakistana. Demonstranti so v Karačiju zažgali zastavo nad ameriško ambasado.
Sirija ni odgovorna za napad na etiopsko letalo
DAMASK, 22. marca (Reuter). — Predstavnik sirijskega ministrstva za zunanje zadeve je izjavil, da Sirija ni odgovorna za bombni napad na etiopsko letalo na letališču v Frankfurtu. Ministrstvo za zunanje zadeve Etiopije je namreč 13. marca objavilo sporočilo, v katerem je rečeno, da so »skupine fanatikov iz Sirije« odgovorne za napad z bombo in poškodbe etiopskega letala »boeing 707« na frankfurtskem letališču. Predstavnik sirijskega zunanjega ministrstva je izjavil, da »Sirija ne more prevzeti nikakršne odgovornosti za ta incident«.
Čas ne dela za Nixona
HANOI, 22. marca (AFP). — »Nixon misli, da dela čas -zanj, vendar bo ofenziva ju-žnovietnamskih osvobodilnih enot prekrižala računico predsednika ZDA in ga primorala, da se sprijazni s tragično in grobo resničnostjo,« je napisano v članku, ki ga je objavil časnik vietnamske partije dela »Nhan Dan«.
V	istem prispevku Je omenjeno, da je sedanja ofenziva osvobodilnih sil prizadela sovražniku hude izgube v moštvu in materialu. Prav tako zagotavljajo, da je ta ofenziva načela obrambni sistem in pripeljala ameriško strategijo v kritični položaj. List zaključuje, da se bodo ameriške izgube večale v takem obsegu, kakor se bodo ZDA držale trdoglavo svoje politike.
PREDAVANJE — BONN. Jugoslovanski veleposlanik v ZR Nemčiji Rudi Čačinovič je v bonskem klubu gospodarstvenikov predaval o jugoslovansko-nemških gospodarskih odnosih. Po predavanju je veleposlanik odgovoril na vrsto vprašanj o razvojnih perspektivah gospodarskih odnosov ter o dosedanjem razvoju in o ciljih družbenopolitične reforme v Jugoslaviji.
ODDAJA O JUGOSLAVIJI — OSLO. Norveška televizija je posvetila Jugoslaviji oddajo v seriji »zunanjepolitični magazin«. Objavila je intervjuje k Krstom Crven-kovskim, Kirom Gligorovom in Josipom Djerdjo. Intervjuje je posnel norveški komentator Johansson, ki je spremljal delo IX. kongresa ZKJ.
COOPER ODPOTOVAL — BEOGRAD. Z letalom je odpotoval iz Beograda generalni sekretar svetovne federacije borcev William Cooper, ki je bil tri dni gost zveznega odbora Zveze združenj borcev NOB.
PREISKAVA O MUČENJU — STRASBOURG. Podkomisija za pravice človeka pri evropskem svetu je ustavila preiskavo o mučenju zapornikov v GTčiji. Kot razlog za ustavitev preiskave navaja komisija ovire, ki jih je delala grška vlada.
MISIJA OZN — NEW YORK. Posebni odbor ZN za dekolonizacijo je sklenil poslati' misijo v Anguillo. Britanska vlada je sporočila, da nasprotuje temu, da bi Združeni narodi pošiljali svoje opazovalce v Anguillo.
ŽRTVE 'NEREDOV — KARAČI. V minulih dveh tednih je bilo pri neredih v glavnem mestu Vzhodnega Pakistana vsaj 39 mrtvih. Vladno sporočilo pove, da so med neredi v Daki zaprli 45 oboroženih ljudi.
EKSPLOZIJA LADJE — MELBOURNE. V avstralskem pristanišču Welshpool je eksplodirala ladja za naftne raziskave. Po prvih podatkih je bilo pri eksploziji 20 mrtvih.
POSKUS Z OPICO — PHILADELPHIA. Konec maja ali v začetku junija bodo ZDA izstrelile satelit z opico, ki naj bi se po enomesečnem bivanju v vesolju vrnila na Zemljo.
VIENALE — DUNAJ. S filmom Dušana Makavejeva »Nedolžnost brez zaščite« se je končal dunajski pregled štirinajstih filmov. Film je bil deležen zadržane kritike, razen v listu »Arbeiter Zeitung«, ki piše o našem filmu kot o delu z zgodovinsko zanimivo noto.
Pa še to:
ISKANA NEZNANKA — Televizijska oddaja »Niti našega življenja«, ki je bila na vrsti v sredo, je navrgla izjavo neke tovarišice, da bo šla študirat »seksologijo«. Izjava je v študentskem naselju v Ljubljani sprožila plaz ugibanj, kje je moč to zanimivo vedo absolvirati. Spraševali so na televiziji, na univerzitetnem svetu, potem pa nam obupano predlagali, naj sprožimo javno vprašanje. Torej: kje?
Vreme 22. marca 1969 ob 13. uri
Temperatura			Prognoza
	07	13	
Ljubljana	1	4	VREMENSKA SLIKA:
Planica	—2	2	Balkan in vzhodne Alpe so
Brnik	—1	5	še na južnem robu območja
Maribor	—1	3	visokega zračnega pritiska, ki
Slovenj Gradec	—1	4	se zadržuje nad vzhodno Ev-
Celje			ropo. V nižjih plasteh še do-
			teka hladen zrak, medtem ko
Novo mesto	0	3	se je v višjih že nekoliko oto-
Koper	4	11	plilo.
Kredarica	—11	—3	
Reka	3	7	NAPOVED ZA NEDELJO:
Pulj	3	9	
Split	6	13	
Dubrovnk	6	12	SLOVENIJA:
Zagreb	1	5	
Beograd	—1	5	Pretežno oblačno bo. Naj-
Sarajevo	1	6	nižje nočne temperature bodo
			okoli 0, v Primorju 4, najviš-
Skopje	- 0	6	je dnevne okoli 5, v Primorju do 12 stopinj C.
Celovec	0			
Gradec	—1	3	
Dunaj	0	4	JUGOSLAVIJA:
Milano	5	8	
Genova	9	8	
			V notranjosti države bo
			spremenljivo oblačno, ob sred-
Zttrlch	1	4	njem in južnem Jadranu pre-
Benetke	5	8	cej jasno.
Snežne razmere ob 7. uri zjutraj
Krvavec: —8, oblačno, proge so omehčane z ratrakom “"jEKJ* na Vel. Planino: —7, oblačno, 5 cm pršiča na 80 cm podli .Zelenica: Ljubelj predor:—3. rahlo sneži. 40 cm, sren V’?L,.z®?J5,oe: ~6’ 011110 sneži, 220 cm. — Žičnica na Vogel:
~ Zičnic na Spahov vrh: —1, delno oblai i«cr?e “St ““"“J? 001 ■ z*0«1) W0 etn - Pohorska vzpenji mn’™ ' m	Vlečnica Planica: -2, delno oblač
c™ ~ Vlečnica Martu.;*: -1, deblo oblačno, 60 cm - Lh 2	ob*aano- °»n — Jezersko —5, zmerno oblačno. 12
Rateče. —2, oblačno, 60 cm. — Kredarica: —11, megla, 370 -