P os a snežne številke: Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—• „TABOR“ v*«k dan, rmrcn nedelje in praznike,, ob 18. uri z datumom naalodnjeja dno tet stane mesečno po polti D 10*-—, za inozemstvo D 18' , dostavljen na dom D 11'—. «« iiWaznice D10* —# inserat’ po dogovoru. Naroča se i upravi .TABORA** MARIBOR Jurčičeva ulica štev. 4, IjamsžeaBBtGBf Poštnina platana v gotovini Cena cSanašnle Stav.' £>an i'50 TABOR Poeanrezne Številke« Navadne Din —*75^ ob nedeljah Din 1*—* UREDNIŠTVO *e nahaja v Mariboru, Jurčičev« «L it. 4y h nadstropje. Telefon intorurb- it. 2TB. UPRAVA a« nahaja v Jurčičari ulici it. 4. pritličie, desno- Tele* fon it, 24. - SHS poStnofekraf račun štev. 11.787. Na naročila brez denarja aa n« arira. — Rokopisi as os vračaj*. Naslov T it Maribor, nedelja 19. oktobra 1924. Leto: Številka: 240. ^nrusssv* suvmsaaa C-- L. »TABOR« je najecnejši slovenski dnov-nik. Stane mescčho samo 10 din. Prinaša v kratkih obrisih vse najvažnejše dogodke, ki jih drugi listi rrztc-nejo na dolgo in široko. St@clw® zasedanj® skupšžine sklicano. Za 20. oktobra. — Danes v soboto zaključeno izredno zasedanje. BEOGRAD, IS. oktobra. Skupščinska sej a je pričela ob SC 11. uri. Tajnik Robo vic je prceKal zapisnik zadnje seje, ki je bil odobren. Nato je prebral predsednik pismo g. Davicldviča od 15. oktobre, v katerem javlja, da jc podal kralju demisijo_ kabineta. Skupščinski predsednik ‘je izjavil v zvezi s teni pismom, da mora skupščina v smislu poslovnika prekiniti delo, ker je vlada v demisiji. Ker pa se mora skupščina dme 20. t. m-sestati k rednemu zasedanju, je potrebno, da se zaključi sedanjo zasedanje. Kot wedsedni'k izjavlja, da se bo o vseh tekom izrednega zasedanja vloženih zadevah obravnavalo v rednem zasedanju-Nato je P recital predsednik sledeči ukaz: Mi Aleksander I., po božji milbsti in po volji naroda kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, smo na predlog predsednika min. sveta na podlagi člena 75 ustave ter po zaslišanju min- sveta sklenili in zaukažemo, da se s tem u-kazom skliče redno zasedanje skupščine za 20. oktobra 1924. Predsednik min. sveta naj ta ukaz izvede. Aleksander I., m. p. Beograd, 18. oktobra Predno je predsednik zaključil sejo, jc zahteval pooblastilo, da sme takoj podpisati zapisnik današnje seje. Skupščina mu je pooblastilo dala. Radikalci xa koncentracijsko vlad©, a Pawid©wiča kot predsednika. Odločilna seja radlkalskega kluba. — Jovanovič poroča o konferenci pri kralju. BEOGRAD, 18. oktobra. Danes pred skupščinsko sejo je pričela konferenca radikalnega kluba rn se jej po sknpščin-ki seji nadaljevala. Pašič, ki je težko bolan, ni prisostvoval. Jovanovič je poročal o včerajšnji konferenci strankarskih šefov na dvoru. Sklenilo se ni nič definitivnega, ker radikalni odposlanci niso imeli pooblastil za kakšen angažman. Povdaril jc, da bo nova vlada imela nalogo, rešiti vprašanje, ali je mogoče priti do stvarnega sporazuma z Radičevo stranko. Tomo Popovičje vprašal Jovanoviča, zakaj ni bil na to konferenco po- vabljen tudi Priblčevič, ki je vladi tvoril del nacionalnega bloka. Jovanovieje izjavil, da nacionalni blok v parlamentarnem smislu ne obstoja. V debati so se vsi poslanci (Vojovič. Ran-kovič.Cirkovie, Simonovič, Dimitnjevič, Gržič. Stepanovič itd.) izrekli pogojno zakcncentracijsko vlado, vsi pa so obenem izjavili, da je treba velike, previdnosti in da Davidovlč ne sme biti predsednik vlade. Previdnost nairvram Radiču je nuino potrebna; posl. Rankovič se je izrekel proti sodelovanju muslimanov v vladi. Konferenca se še nadaljnje. Konferenca pri kralju se danes popoldne nadaljuje. Živahno življenje v vseh klubih. — Demokratski klub hoče Davidoviča za pred- sednika nove vlade. BEOGRAD, 18. okt. Vsi klubi so bili že zgodaj zjutraj polni in povsod so bile sejo. V demokratskem klubu je min. preds. poročal o položaju j,n o stališču radikalov naipram vstopu v koncentra-cisko vlado. Klub je sklenil, da jo za koncentracijsko vlado z onimi radikali, ki so za politiko sporazuma in da mora biti na čelu taike vlado Davidovič kot reprezentant parlamentarne večine. To stališče bodo zagovarjali zastopniki vladnega bloka tudi danes popoldlne na konferenci pod predsedstvom kralja. BEOGRAD, 18. okt. Skupščinski predsednik Jovanovič je po skupščinski seji in i>o kratki konferenci v radikalnem klubu šel h kralju v avdijenco in urn poročal o razpoloženju v skupščini. Nato so je vrnil v radikalni klub, kjer je kratko kcuiferiiral s poslanci. Kasneje se jo umaknit z g. Markovičem1 v svojo soho kjer sta del j časa konferirala. HD— Boj! na Kitajskem. PEKING, 18. okt. Komunike javlja, da ge na fronti pri Shnnhsikivanu bije hud boj. Četo čans-Tao-Lina so zaman poskušale zasesti Shanbstkvan. Položaj na fronti Iraka. ANGORA, 18. ofclt. Položaj na fronti Iraika jo nespremenjen. Angleški letalci so včeraj metali bombe na Šeraui. Dve ženski ste ranjeni. Macdonaldov volilni proglas. LONODON, 18 oikt. V svojem volilnem1 proglasu, apelira Maodonald' na deželo, naj omogoči vladi, da ibo mogla nadaljevati delo za dvoje najvažnejših zadev Za mir n« znotraj iin na zunaj in za vzpo stuivo rodbinskega in narodnega življenja na načelih finančne, Industrijske, vzgojno im stanovanjske politiiko delavske vlade. Kriza v Nemčiji gre h koncu. BERLIN, 18 okt. Včeraj je nastal nenaden prookret. Drž. kangel ar Murx, ki se je dOzdaj upiral razširjenju kabineta, je sinoči nnkrat ponudil nemškim nacionalcemi štiri portfelje v vladi. — Nemški naoionalci s0 ponudbo sprejeli. Reški parnik zgorel. RIM, 18. okt. Iz Tripolisa javljajo, da je tam zgorel reški parnik »Cacrera«, ki je innel na krovu 12.000 zabojev bencina. Posadko so rešili. Borza. CURJH, 18. okt. (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 27.23, Beograd 7.425, London 23.38, Praga 15.50, Milan 22.72, Newyork 521, Dunaj 0.00735. Dr. P. St. Ob rakvl mladinoljuba. Vsako leto je bilo enako. Pri sejah Dijaške kuhinje je tarnal blagajnik o premalih darovih, vsi drugi smo ugibali, kje bi se odprl še nov vir dohodkov; dr. Rosina pa jc optimistično prerokoval, da se bodo s povečanimi izdatki že povečali tudi dohodki. In imel jo vsikdar prav. V tem prepričanju je skoraj redno pri vsakem prošnjiku dostavljal blagajnikovemu mnenju: »Predlagam še en obed na teden več...« In njegova je obveljala. Letos pa ga ni bilo več pri sejah... Kadar sem mu priporočil potrebne dijake, takoj mi je rekel: »Napravite vlogo na Posojilnico«. V petek na večer, Po'soji ravnateljstva Posojilnice, palmi je redno javil tajnik; »Vašim1 prošnjam je ravnateljstvo ugodilo.« Koliko pa jih je bilo, ki so dobili podpore takoj iz njegove roke, v njegovi hiši, Bože, če bi se vsi javili: dobili so denar, dobili obleko, dobivali hrano. Pa — istinito — hvaležnosti' njegovi podpiranci niso poznali. Ni je zahteval, ni je pričakoval; a ko so ga pred letom dni napadali tisti, ki so kot dijaki jedli z njegove mize, ki se imajo med drugimi tudi njemu zahvaliti za to, kar so, takrat ga je resnično zabolelo in potožil je---- V Dijaški dom je rad prihajal; pa jd izpraševal dijake, odkod so Jo ena, kako študirajo, kako so zadovoljni. Vseh sej se je udeleževal, nikdar se n.u ni mudilo: rad je razlagal svoje misli, kakšna bodi vzgoja doraščajočega rodu, V vsakem slučaju in vedno je mladini vse o-proščal, jo zagovarjal. Rad jo je imel in zdi se mi, da ni kazal tako globoke vneme nikdar kakor kadar je šlo za dija-štvo. Kje bo sedaj našla učeča se mladina še takega prijatelja? 1 Doma En 00 svetu. — Pritožbo proti občinskim volitvam v Celju jo veliki župan zavrnil in se bo v kratkem vršila volitev župana. — Redni občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo sklicuje vladni komisar prof. Jarc za 17. nov. tl. ob 11. uri dop. v dvorani Uniona v Ljubljani. Volil se bo predsednik, 2 podpredsednika, 18 odbornikov in 2 pregledovalca računov. — Aretiran radičevski hujskač. V Stari' Pazovi, kjer je nedavno povodom radieevskega shoda prišlo do pobojev, je bil aretiran radičevski hujskač Mihajlo Rajkovič. Obdolžen je, da je dal inicija-tivo za krvavi spopad in da jo kriv u-mora nekoga radikalnega kmeta. Rajkovič je bil pri zadnjih volitvah radičev-ski kandidat iin bi prišel sedaj kot Radičev namestnik v skupščino. Namesto tega pojde v zapor. — Primo de Rivera, španski diktator ozir. ministrski predsednik, je imenovan od kralja vrhovnim poveljnikom vojske v Maroku. Priimio do Rivera namerava izvršiti v Maroku razsežno in končno vojaško akcijo. — Tridesetletnico svojega znanstvenega delovanja slavi dane« naš največji geograf in etnolog g. dr. Jovan Cvijič, profesor na beogradskomi vseučilišču in predsednik Akademije nuukov v Beogradu. — Petrograd zopet prestollea? Iz Rusije prihaja vest, da je predsednik centralnega komi teta sovjetov izjavil na nekem zboru v Petrogradu, da je sovjetska vlada sklenila vpostaviti zopet Petrograd kot prestoli c o državo. Del ko-misarijata bo v kratkem promeščen tja. — Celjske novice. Pomočil se je g. dr. med Miro Fulgozi z gdčno Erno Arličevo iz Celja. Čestitamo! — Corcle f r a n c a i s in sicer z začetnim in nadaljevalnim (konvcrzacijškim) tečajem se ustanovi v Celju. — Stanovanjski uradi bodo ukinjeni? Kakor poročajo iz Beograda, namerava ministrstvo za soc. politiko s 1. jan. 1925 ukiniti stanovanjske urade in prenesti njihove funkcije na upravne oblasti 1. stopnje. Na sedežih velikih županstev se ustanovo stnnovanjka sodišča, ki bodo odločala o sporih. — Sijajni rezultati sladkorne kampanje. Letošnja produkcija sladkorne pese pomeni naravnost prevrat v naši sladkorni industriji. Pridelek pese se ceni na 108.000 vagonov, izdelalo se bo 11.000 vagonov sladkorja, od tega 5000 vagonov za izvoz. Razumljiv in samoobsobi umeven je vsi e d tega padec cen pri sladkorju. Upamo, da ni le začasen. — Drakonske obsodbe slovenskega novinarja v Italiji. Urednik »Goriške Straže« g. Kemperle je bil nedavno obsojen pogojno na 4 mesece ječe in 200 lir tflvbe radi člankov, v katerih protestira zoper narodne krivice. Te dni pa je bil zopet pred sodiščem radi članka »Zakaj plačujemo davke«, kjer pravi, da imajot Slovenci, ki plačujejo davke, tudi pravi-00 do Slovenskih šol. G. Kemperle je bil »radi hujskanja« obsojen na 5 mesecev ječe. — Zdravniki In Amerika. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu javlja, da lahko zdravniki, ki bi želeli se izseliti V Ameriko, pri njem izvedo zn potrebne pogoje za vršenje zdravniške' prakse V vsaki posamezni državi v Uniji in v Ar-gentiniji. Zdravniki, ki bi hoteji v Združene države, gredo na breme celotne kvote, ki je pa za letos že izčrpana1. — Proces radi bujnih las pevke. V| praški javnosti je pred nekaj meseci vzbudila senzacijo tožba znane svetovne češke pevko Eme Dosti nove proti nekemu praškemu kozmetičnemu zavodu. —* Umetnica jo namreč verjela reklami zavoda in si dala pobarvati svojo bujne lase. A na svoje veliko iznonadenjo je v nekaj dneh Izgubila vse svojo krajne lase. Tožila je lastnika zavoda na odškodnino 90.000 čK, on pa je ponujal samo! 40.000 čK. Te dui bi se iimela vršiti razprava, a niti tožiteljica niti toženec nista prišla k razpravi, ker »ta se na tihem pobotala; kako, o tem javnost' ni' poučena. — Družba sv. Cirila in Metoda je prejela po ženski CM podružnici v Rušah 250 din., katero je izročil predsednik podravske podružnice »Slovenskega plan. društva« v Rušah g. Dav. Lesjak, mesto venca na grob ustanovitelja omenjenega društva g. dr. Pavla Turner-ja. Hvfllaf — Rezervni oficirji za Dravsko divizijsko oblast so imeli v soboto dne 4. okt. v Ljubljani sestanek, pri koljem je poročal izvoljeni pripravljalni odbor o uspehih svojih prizadevanj, da se doseže taka sprememba pravil Udruženja rezervnih oficira i ratnika v Beogradu, da 'bi mogli biti oni rezervni oficirji vojske SHS redni in enakopravni člani tega Udruženja, ki se niso bojevali na! strani Srbije in Črnogore oziroma v an-tantinih armadah. Ker ni pričakovati, da bi se v doglednem času dosegla za želj en a sprememba pravil, so vsi navzoči enoglasno sklenili, da se začasno osnuje samostojna organizacija s sedežem v Ljubljani, ki bo stremela, da se pravila Udruženja v Beogradu primerno »Plamene in nato doseže fuzija obeli organizme j. Pripravljeni odbor je bil pooblaščen beograjska pravila z malenkostnimi spremembami predložiti vladi v ©-dobrenje, zbirati člane in na-to sklicat* ustanovni občni zbor v Ljubljani. Pristopne izjave 7, navedbo vojaškega čina, civilnega poklica in s točnimi naslovom naj se pošiljajo na g. dr. Janka Žirovnika, Selenburgova ul. 5-11. v Ljubljani, Pripravljalni odbor. se pri posebnih prilikah prostovoljne požarne brambe in nje rešilnega oddelka v Mariboru *nri1|j im z darovi za r novi 1 ■KH—anagn 66 je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti. Pranje s SCH1CHT0VIM-MIL0M je zabava! — Ugodnosti na železnicah. Prometni minister je izdal nov pravilnik za ugodnosti na železnicah. Po tem pravilniku Imajo državni uradniki splošno pravico do polovično vožnje, njih družine pa le trikrat na leto. Vsaka zadružna zveza ima pravico za 6 revizorjev in Gkrat na leto pravico do četrtinske cene. Sokoli in Orli imajo pravico do polovične cene, ko imajo svoja zborovanja in vaje. Invalidi se vozijo brezplačno, če potujejo k pregledu ali zdravljenju. Vsa prosvetna in humanitarna društva imajo takisto polovično ceno za udeležence, ki se vozijo na njih zborovanja. — 20.000 reduciranih uradnikov v Franciji. Osnutek novega zakona o ureditvi uradniških prejemkov, ki ga je pravkar sprejela francoska vlada, predvideva tudi redukcijo okoli 20.000 državnih uradnikov. — Dvoje novih ponomčevalnic je sezidal nemški Schulverein med koroškimi Slovenci in sicer tik ob meji, v popolnoma slovenskih krajih Podrožčica in Podljubelj. Podrcščica je del občine Sv. Jakob v Eožu, ki jo znana slovenska trdnjava in kjer je ljudsko štetje 1. 1010 izkazalo 3176 Slovencev ter 360 Nemcev. Podljubelj pa je del občine Slov. Plaj-feerk, kjer je bilo 1. 1910 po uradnem Štetju 749 Slovencev in 27 Nemcev. Ptujski »Nemci". (K DANAŠNJIM OBČINSKIM VOLIT- VAM V PTUJU). V Ptuju bo v nedeljo se volilo, Pristno nemštvo bode nastopilo, Čistokrvnega plemena, Kakor kažejo imena: Hojnik, Zajšek, Milošič, Bibič, Vrečič, Petrovič, Murko, Muršec, Kukovec, Sadnik, Slavič, Omni ec, Wessely in Spružina. Pristna Nemca sta oba. Tudi Krsehe — prej Krže — Pristno nemško je ime. s Da je Nemec tud’Železen, Vidi vsakdo, ki je trezen, Velik Nemec tudi je Kalb, Zna slovenski »mir ein halb«. Nemec pravi saimmit der Frau« Je Jelovšek — Fichtenau. Ko se pegazi ta le struja Konec nemškega bo Ptuja. Šport. F TŠK Merkur, Maribor. Proglašen jc kuni na člane: Miloš Nozir se diskvalificira. za eno leto kot igralec in polni spremljevalec, člani Franjo Koren, Friderik Kosol in Adolf Pesek Pa se kaznujejo na 6 mesečno prepoved igranja. — Kluibovo vodstvo. : MO. V nedeljo, dne 19. okt. se vrše sleče prvenstvene tekme: I. razred: SK Hermes, Ljubljana: SV Rapid na prostoru ISSK Maribora. Sodnik g■ Nemec. Športno nadzorstvo g. Bergant. — II. razred: SK Mura, Murska Sobota; SK Slovan, Račje. Sodnik g. Franki. Športno nadzorstvo g. ravnatelj Košir (oziroma njeoov namestnik). — Ponovno opozarjamo klube, da mOrajo postaviti po 10 rediteljev, ki se imnjo 15 minut pred začetkom tekme javiti športnemu nadzorniku, v nasprotnem1 sluča ju se kaznujejo z denarno kaznijo. — Tajnik. Ali nam ie potrebna Ljudska univerza? (Otvoritveno predavanje na »Ljudski .univerzi« v Mariboru dne 14. okt. 1924). Kakor smo obljubili, podamo v naslednjem kratek izvleček predavanja g. 'Inž. Kukovca o predmetu, ki bo gotovo dnteresiral širše kroge naših čitateljev. Uvodoma je ugotovil predavatelj, da 'je Šicer dokazal a »Ljudska univerza« tekom preteklih treh let z rastočim številom slušalcev — pri filozof ionih predam vanjih se je doseglo lepo število 150 slu-šalcev — potrebo svojega obstoja, vendar še vlada mnogo nejasnosti glede njenega pomena in njih ciljev ter se še različni‘faktorji ne zavedajo zadostno, kake važnosti je ta institucilja. Kot dokaz je navedel dejstvo, da je razdeli 1 občinski svet mariborski vse prostore v kazinskem poslopju — a na »Ljudsko u-niverso« je popolnoma, pozabil. Predavatelj- se je pečal sprva z vprašanjem, komu da so namenjene ljudske visoke šole in je prišel do zaključka, da ltuora biti njen ustroj in njen duh tak, d« more zbrati pod svojim krovom vso i sloje naroda: delavca in inileligenta, nvoža in ženo, odrasle in mladino. To pa ' je le doeeči potom največje individuali-■ zapije ki ga jo. trebia aajožje na- Narodno gledališče. REPERTOAR. Soboto, 18. okt. »Narodni poslanec«. A. Nedeljo, 19. okt. »Mam’zelle Nitouche« C. Pondcljek, 20. okt. Zaprto. »Narodni poslanec«. Danes, dne 18. okt. se vprizori tretjič v tej sezoni ve-lezabavna in aktualna komedija Br. Nušiča Narodni poslanec«, ki je žela pri vseh dosedanjih vprizoritvah obilo neprisiljenega smeha. Prihodnja premiiera v drami. V najkrajšem' času se bo vršila tretja premi-jera v drami v letošnji sezoni. Vprizori-la se bo Bahrova drama »Otroci« v režiji g. Železnika. V glavnih vlogah bodo nastopili gdč. Kovačičeva g. Kovič in g Železnik O drami bomo še poročali. »Mam’zolle Nitouche«. V nedeljo 19. okt. se ponovno vprizori vedno priljubljena in privlačna opereta »Mam’ zel H' Nitouche«. V glavnih vlogah nastopajo gdč. Savi nova, g. Rasberger, g. Janko, g. Železnik, g. Grom in g. Harastovič. Dirigira V. Parma. g Mariborski trg-18. okt. Govedina din. 2T50—27, teletina din. 24—30, prašičje meso D 25—40, sveža slanina 32—36, prekajena slanina 40. mast 37—39, konjsko meso 8—15, 1 piščanec 17’50—25, kokoš 50— 60, 1 puran 75, 1 domači zajec 10—50, 1 1 mleka 3—3.50, 1 kg sur masla 40—44, 1 jajce 1*75—2’25, 1 kg pšenice 4, 1 kg rži 4, 1 kg ječmena 3.75, 1 kg ovsa 3.50, 1 kg fižola 5—6, pšenična molka »0« 6.75—7, 1 6’50; 2 6’25; i q sladkega sena 0—75, 1 m trdih drv 175—200 D. vezati na nagnenlia, interese in življen-ske potrebe dotičnih krogov. Pouk delavca ali inieligenta, odraslega ali mladeniča, ženske ali moža se mora povsem raizlikovtai po vsebini in obliki. Delavcu je treba nuditi na prvem mestu manjkajočo šolsko izobrazbo, o-brtniku najprej govoriiti o izboljšanju njegove obrti, ženski in mladini zopet o zadevah, s katerimi jih veže vsakdanje življenje. Le ta pot je naravna in jamči edino za normalni, pravilni razvoj duševnosti. Za prakse k teoriji, iz ožjega kroga k širšemu. Nadalje so je pečal predavatelj z najvažnejšim vprašanjem — kake so pač specifične naloge, ki jih ima izvršiti predvsem »Ljudska univerza«. Označil je mentaliteto moderne raci jooialistične in materija! istične dobe, ki sta mnogo preostro povdarjale — ena važnost raznima, druga važnost materi-jelnih dobrin in čutnega uživanja. Ma-terijalizem je povrh še odrekel človeku vsako samolostno voljo in ga postavil v vsestransko vzročno odvisnost od slučajne okolice. V takem ozračju je seveda morala hirati človeška volja in so bila zasmehovana vsa mjegova blaga čustva. Brezmejno se je poveličala znanost — v ozadje pa so morale stopiti religija, etika in umetnost. »o uživanju je zakrivila JDS. V nedeljo 19. okt. se vršita sestanka: V Sladkem vrhu ob 2. uri pop. V Sv. Lovrencu na Poli. ob 3. uri pop. S@k©isSv®. o Vsi člani ip članice se pozivajo, da se udeleže pogreba prvega društvenega staroste brata dr. Franja Rosine. Člani, ki nimajo kroja, z znakom. Zbirališče na dvorišču realke eno uro pred pričetkom pogrebnih obredov. Po pogrebu se vrne celokupno članstvo v Narodni dom, kjer bo v veliki dvorani žalno zborovanje. Mariborske vesti. Marihor. 18. oktobra 19i4 KEDAJ BO PREPELJANO TRUPLO G. DR. ROSINA V MARIBOR? Kakor izvemo, je bilo truplo dr. Rosina danes v- soboto 18. tm. zjutraj na Dunaju naloženo v vlak, ki prispe v Maribor jutri v nedeljo 19. tm. zjutraj. Truplo bo s kolodvora tekom dopoldneva prepeljano v Narodni dom in v vestibu-lu položeno na mrtvaški oder. • POGREB Dr. FR. ROSINA. Od rodbine pokojnega g. dr. Rosina smo pooblaščeni sporočiti, da bo pogreb umrlega v pondeljek 29. okt. ob 16. url pop. izpred Narodnega doma. • KONCERT »LJUBLJANSKEGA ZVONA« je radi pogreba dr. Rosina preložen, naj-brže na 3. novembra. m m IZII) OBČINSKIH VOLITEV V PTUJU bo v nedeljo 19. okt. krog 18. ure zvečer razglašen iz okna uredništva »Tabora«. m Ne slepomišite! »Straža« v svoji petkovi številki že drugič namiguje, da je naprošena od nekih demokratov, naj napade dr. Reismnna radi Ljudske knjižnice. Ker so »Stražini« napadi na dr. ReLsmana le Lugi rani izbruhi zoper Ljudsko knjižnico, nam ne morejo biti irelevantni, zlasti še, ko »Straža« spravlja v zvezo s temi napadi tudi pristaše brezmejno oboževanje bogastva in mioči in njih povzročiteljev tehnike in politike, Človeštvo je doživelo gigantični razmah človeških dobrin — a svet se je razcepil v sovražna plemena in sovražne narode, narodi v sovražne sloje in konkurenčni boj se je zaril celo v rodbino. Bojno razpoloženje jo pretresalo ves svet. R.ae i j on al i zmn in malerijalizmu je pač uspelo podreti ruševine starih preživelih institucij — a za novo gradbo nista imela nobenih moči. V tem dušljivem ozračju se je pojavila velika osebnost Leva Tolstoja in njega besede so že leta 1887. z jasnostjo bliska osvetile našo laži-kulturo: » Vse današnje zlo izvira iz tega, da tvorijo tarkozvani civilizirani ljudje privilegirano kasto, ki ji stojijo obstrani učenjaki in umetniki. Ta kasta profani-ra princip — svobode, enakosti, poštenosti — v imenu katerega se izobražuje. Vse to, kar se imenuje pri nas znanost in umetnost, je le brezkončno babjever-stvo. Prava znanost je le znanost o človeški dobroti.« Tolstoj nam naznanja nov duh — nov čas! Z njim stopa spet zmagonosno v ospredje človeško sočutno srce in njegovo pošteno, st remi jen jo po visokih ciljih. Tolstoj nam' naznanja, da se bo mogel civilizirani svet pomiriti, da bo moglo zavladati spet zaupanje in demokratske stranke. Vsak član demo-1 kratske organizacije mora vedeti, kje jo njegov forum za pritožbe zoper del6vanje enega ali drugega člana stranke. "" Vsak demokrat mora vedeti, da tak forum zanj ne more biti »Straža«, ampak odbor strankine organizacije Da smo si na jasnem in da ne bo dalje slepomišenja, pozivamo »Stražo« nujno, da v prihodnji številki objavi imena vseh onih demokratov, ki so se pri njej pritožili ra^i postopanja dr. Reis.mana v vprašanju Ljudske knjižnice. Ako »Straža« tega ne stori, ve, kakšno označbo zasluži njena pisava. Na plan! m V počastitev spomina g. dr. Rosina, svojega predsednika, je poklonila Posojilnica v Narodnem domu v Maribor« Dijaški kuhinji in Sokolskemu domu po 2000 din. m Za Sokolski dom v Mariboru je daroval namesto venca v spomin ustanovitelju Sokola dr. Rosini neimenovani 100 Din. Hvala! m V slovo in počaščenje spomina na svojega dobrega šefa g. dr. Franja Rosina daruje Dragotin Gilčvert, pisarni-niški ravnatelj 100 din. Sokolu v Mariboru, kojega ustanovitelj je bil pokojnik. m Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru daruje mesto venca na krsto preminulega večletnega člana g. dr. Franjo Rosina, odvetnika« Mariboru za Dijaški dom 100 din. in za Sokola v Mariboru 100 din. Blagega pokojnika ohranimo v trajnem spominu. Sočasno obveščamo svoje članstvo, da se korporativno udeležimo pogreba, ki se vrši v pondeljek dne 20. okt. 1924 ob 4. uri pop. od Narodnega doma na mestpo pokopališče v Pobrežje. Odbor. m Maribor se mo 1 »-r/Llra. Eloktrifi' kaeija Marib>ra razveseljivo napreduje. Nancv i je razsvetljenih že nekaj ulic. ki s » bile Jož luj skoro v popolni temi. Pii novi kaiio.ibri ve knjige, ki bodo prihodnji teden že na razpolago čitatelje.m. Knjižnica pa ima tudi razne druge zanimive novosti lit®* rarnega trga kot n. pr. v več izvodih Wendlovo »Habsburger und Sudslaven«, ki je izšla pred kratkim v Beogradu, in druge, na kar opozarjamo zlasti inteligenco. m Občni zbor podružnice »Jadranske Straže« v Mariboru se vrši v torek 28. oildt. in sicer v prostorih Ljudske univerze s sledečim dnevnim1 redom: 1. Poročilo o sedanjem delovanju. 2. Ustanovitev glavnega odbora. 3. Odobritev pravil. 4. Volitev novega odbora in .nadzornega odbora. 5. Slučajnosti. Dolžnost vsr.cega, kateremu je procvit našega Jadrana na srcu je, da se občnega zbora zanesljivo udeleži. mi Promenadni koncert v parku. V nedeljo 19. okt. ob 11. uri se vrši koncert Mariborske vojne muzike s sledečim sporedom: 1. Čižek, Zlati boi*. Koračnica. 2. Jenko, Kosovo. Ouvertura. 3. Nedbnl, Hyacinta. VaVlček. 4. Wagner, Fantazija iz opere »Walkiira«. 5. Schiinherr, Plesni poem. Prvič!) 6. Ježek, promenadni potpourri. 7. Reodla, Koračnica 47. klase. Koncert se vrši zadnjič v Prid »Dom ubogih«. • im Nemška osveta. Na. Teznu je bila pred nekaj leti zgrajena tovarna za izdelovanje kovinastih izdelkov, kakor so gumbi, rinčiice, žioniiki, peči za žaganieo itd. in je nosila ime »Štajerska industrija«. Vodil jo je seve zagrizen Nemec po imenu Schonberg. V zadnjem času pa je prešla ta tovarna v slovenske roke in sicer g. Razinger & drug. Odpuščeni in izgnani Schonberg pa je sklenil da se osveti. Ni pa povedal, kako. Delavcem je samo zabičil, da se naj ja ne dotikajo aiutoznatične stiskalnice, ki je stala od drugih strojev malo v strani. G. Razinger je sam poganjal stroje in kot zvede-nec poskušal njihovo solidnost. Instinktivno pa se je ogibal omenjene stiskalnice. Poskusen pogon na roko miu je pokazal le težavo, s katero pregibi je stroj. Iz tovarne gTede slučajno stopi v bližnjo gostilno. Tukaj pa mu pripoveduje gostilničarka, kaj je slišala od Schon-berga in kaj oa čaka v tovarni. Razinger sedaj natančno preiskuje stroj, s po- Četka ne najde ničesar, šele, ko s kladivom tipa Po kolesih, se mu zazdi, da v nekom! delu ni pravega, glasu in po natančni preiskavi res dožene, da je Schonberg zločinsko navrtal stroj, potisnil kakih 5 cm dolg železen klin v odprtino in jo nato zamašil. Strokov n jaška izjava g. Razingerja pravi, da bi se stroj pri prvem električnem naipuščanju razletel, pri tem Pa sigurno ubil zaposlenega delavca. To bi naj bila Schgubergova osveta. V Jugoslaviji imamo še mnogo tovarn in podjetij, ki jih vodijo nemški »strokovnjaki«. Kaj bo, če se bodo tako poslavljali od nas? Skrajni čas je pa tudi, da se enkrat za vselej odrečemo nemški pomoči. — Esperantski učni tečaj počne dne 3. novembra 1924. Priredi ga mariborsko esperantsko društvo ločeno za slovenske in nemške obiskovalce. Prijave se sprejemajo v nedeljo dne 19. t .m. pri esperantskem predavanju in v pisarni odvetnika drja. Haasa v Sodni ulici 14 do 31. oktobra 1924. m Smrtni slučaji v minolem tednu. Dne 12. tm. je umrla v bolnici zasebnica Marija Ivao, stara 59 let; istega dne na .Ruški cesti 621etna zasebnica Marija Auer; dne 17. tm. v bolnici ključavničar drž. železnice, Tftletni Janez Malavašič. m' Dobrodelni koncert za »Dom vho-gih«. V nedeljo dne 19. tm. dopoldne koncertira v mestnem parku vojna muzika zadnjič v tej sezoni v prid pomožne stanovanjske akcije »Dom1 Vboigih«. Vsakemu se nudi prilika poleg umetniškega užitka, da z majhnim darom pomaga ublažiti največjo stanovanjsko bedo. m Violinski koncert g. P. Stojanoviča pri Gotzu. Dne 24. tm. se vrši prvi umetniški koncert v mali Gotzovi dvorani. Znani na Dunaju živeči komponist in viTtuoz na gosli Peter Stojanovič priredi s sodelovanjem' pianistke gosp. Tinke Aipih-ovo violinski koncert. Ihne Stojanovič je znano ne samo kot komponist, ampak tudi kot violinski virtuoz ter so njegovo kompozicije nagradene z avstr, kompozicijsko državno nagrado ter mnogimi nemškimi nagradami. Stojanovič je tudi inspirator in ustanovitelj panslavenskega udkužemja prijateljev muzike, ter bode to društvo v teku meseca novembra s sodelovanjem g. Stojanoviča priredilo velik koncert na Dunaju. Prodaja vsotpnic v trgovini z muzi-kalijami Hofer v šolski ulici in papirnici Zlata Brišnik v Slovenski ulici. — Vstopnice 30, 20, 10, din. stojišča 5 din. Za dijake se priredi koncert posebej. m Požar v Studencih. Dne 18. tm. ob 8. uri zjutraj je »bruhnil požar v hlevih mesarja 5ti posestnika F. Drofenika v Studencih. Tamošnja požarna bramiba je požar hitro lokalizirala in s pomočjo mariborske požarne hrambe, ki je kmalu prišla na mesto, popolnoma pogasila. Seno je zgorelo, streha je poškodovana in jo je treba razdreti, vse ostalo je pa rešeno, taiko da škoda ni prevelika. Kako je ogenj nastal, še ni znano. m V pretepu težko ranjen. V petek 17. tm. krog 9. ure zvečer je nastal pretep, v katerem ,ie bil 28-letni Ketiš, težko ranjen. Dobil je vreznine na desnem licu, poškodbo arlicm, in levega očesa. Prepeljati so ga morali v bolnico. m' Po ceni goveje meso. Ravnateljstvo mestne klavnice razglaša, da se bo v pondeljek 20. tm. od 8. ure naprej na prosti stojnici v uti pri mestni klavnici prodalo približno 150 kg govejega mesa po 16.50 din. za kg. Prodaja samo na kon-OTimente v množinah po 1—3 kg. m1 Okrajno ribarsko društvo »Drav ska dolina« Maribor ima fino 29. oktobra 1924 ob 8. uri zvečer v Gamlbrinovi dvorani v Mariboru letni občni zbor z nastopnim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Odbo rovo poročilo o svojem delovanju. 3 Blagajnikovo poroči 1 o. 4. Volitev pred sedmika, odbora in 2 rač. preglednikov. 5. Članarina za leto 1925. 6. Slučajnosti, Dr. Hermann Kraus mp., predts., A. No vak mp., zapisnikar N 30 m Izlet v Pekre priredi v nedeljo dne 19. Okt. mestna Orjnna Maribor. Zbirališče ob 2. uri pop. v Narodnem domu. Vabljeni vsi prijatelji! N 31 m Esperanto. O tem svetovnem občevalnem' jeziku priredi tukajšnje espe-rantsko društvo predavanje v nedeljo dne 19. tm. ob K 10. uri v mali kazinski dvorani I. nadtetr. (Ljudska univerza). Predavatelj je znani zagrebški esperan- Sokolsko društvo v Mariboru naznanja razpored sokolske telovadbe v realni telovadnici. Oddelek telovadi v od v telovadnici vaditelji moš. deca od 8—14. leta pondeljek in petek 17—V219 Realki Lavrenčič Iv. moš. narašč. od 14—16. leta torek in četrtek V-19—20 » Novak Julče moš. narašč. od 16—18. leta pondeljek in petek */, 19-20 V Dr. Pivko žen. narašč. od 16—18. leta sreda in sobota 17-y219 99 Kranjc Mačus, namest. žen. narašč. obrtni sreda in sobota VJ9-20 99 Mačus moš. narašč obrtni torek in četrtek 20—22 99 Zotter Članice dijakinje torek in četrtek 17-y,19 -*3 Lavrenčič tfet dr. M a r u z z i. -Hkrati razstavi gdc. M. Dveuuš, članica zagrebškega espe-rantskega društva, zbirko e.sp c ran takih1 knjig, časopisov, slik itd., ki bo na ogled, pred in po predavanju in tudi še v pon-deljek, dno 20. tm. od 9. ure nepretrgano do 17. ure. — Esperantsko gibanje se je zlasti v poslednjem' času nepričakovana razmahnilo širom sveta, pri nas pa je ostalo še vse premalo opaženo. (Na svojem zadnje n zborovanju si je Liga narodov osvojila Esperanto za svoj razpravni jezik). Z ozirom na to zasluži ta zanimiva in informativna prireditev pozornost tudi širšega občinstva. m Od tečaja za srbohrvaščino. Pouk za začetnike, to so tisti udeleženci, ki niso zmožni ne slovenskega in ne srbohrvaškega jezika, se vrši v sredo in. soboto od 7.-9. ure zvečer. Pouk za tiste, ki so slovenskega jezika vešči ali pa za tiste, ki so srbohrvaščine že. nekolika zmožni se vrši v pondeljek in četrtek zvečer od 7. do 9. ure, vsakikrat v šolski dvorani zasebnega učiteljišča Ant. Rud. Legat, Maribor, Vrazova ulica 4. Vpisovanje za oba tečaja se vrši samo še kratek čas in sicer v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, samo Slovenska ulica 7. telefon 100, nobene podružnice! 2356 m Otvoritev novozgrajenih lokalov gostilne Rudolfa in Katarine Gačnik v Studencih pri Mariboru se vrši v nedeljo, dne 19. oktobra ab 15. uri s koncertom. Točijo se izvrstna vina in Goteovo pivo. Izborna kuhinja. 2358 m Radio-klub. Ustanovni občni zbor mariborskega Radio-klub a se vrši v soboto dne 18. okt. 1924 ob 20. uri v dvorani hotela »Pri zamorcu« v Gosposki ulici. Dnevni red: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitve društvenega odbora. 3. Sklepanje o najetju posojila. 4. Slučajnosti. Vabijo se vsi dosedaj prijavljeni člani in novi interesenti, ki se lahko vpišejo še pred občnim' zborom, k obilni udeležbi. — Pripravljalni odbor. m Kavarna mestni park. Dnevno koncertira ciganska kapela Miška Olah z Zombora od 22. do pol 3. ure. Odprto da 3. ure. Posebna soba na razpolago. Vi nedeljo popoldašnji koncert od 16.30 da 18.30. 2378 m Prijatne vesti za renmatičare. Posle ovoga svetskoga rata hiljadle i hiljade ljudi pati od teškog reumatizma i tražt sebi leka po raznim' kupatilima. Medju-tim poznato je, da. je mladi ruski lekair i bakteriiolog Dr. Rahlejev pronašao lek’ Radio-Balsamica jedrno izvan redno sredstvo protiv svih vrsta reumatizma. Lek Dr. Rahlejeva osniva se na principimai proteinove terapije, ali je prepariran za upoilrebu spol j a. Pri upotrebi leka Radio-Balsamica reumatični bolovi veoma brzo nestaju i nastupa potpnno izleoe-nje. Radio-Balsamica imude i tu pred« nost, da je apsolutno neškodljiv srcu, ne ostavlja nikakvili tragova ni na koži ni u organizmu i posle njegove upoi trebe ceo se organizam' popravlja, o čemu svedoče priznamja kako profesora J lekara tako i izlečenih bolesnika. Bolee-nici koji su se godinama lečili raz ni ni lekoviima i kupatilima izločeni su sa dve do tri flašice toga čudotvornog leka. Lek se izradjuje i upotrebljiva u laboratoriji Dr. Rahle jeva, Beograd Kosovska ulica 43. 2370 no pod vidikom visokega etičpega miši jan ja — vse, kar je več, veča le duševno nejasnost. Širjenje problematičnih, v diskusiji še stoječih naukov, ali takih, katerih ne morejo uporabljati iz-vestni krogi v svojem življenju — je nesmiselno in škodljivo, ker veča le domišljavost, plitvi Rivarniško-kritični duh in notranjo razcepljenost. Znanje, kakor tudi umetnost, ni cilj na 'sobi. Njim' mora stati na strani visoka kultura srca in značaja. Le ta jamči, da jih bomo znali uporabljati v resnični blagor človeka. Ljudske univerzo najvišja naloga mora biti vzgoja etičnega človeka — človeka z jasnim razumom, finim sočutjem in krepkim, visokim! stremljenjem. Le če ostane tej naloigi^ zvesta služabnica — bo zamogla uspešno delovati v smeri istinitega napredka človeštva. H koncu je predavatelj ponazoril važnost te institucije na primeru prekrasnega razvoja inozemskih ljudskih univerz in z zadovoljstvom ugotovil tudi lepo delovanje jugoslovanskih narodnih visokih šo]. Obžalovati je le, da je v Jugoslaviji mnogo premalo vzajemnega dela ljudskih univerz. Ako bi se medsebojno podpirale, idejmo in Po izmenjavi predavateljev, slik itd. bi bil ta razvoj še vse lepši in hitrejši. ® Ra Kitafs&em Na pekinških ulicah srečate včasih skupino mladih fantov cd c,.e m do šestnajst, let. Sprehajajo se resno in važnega obraza, vodi pa jih učitelj. IVm mladeničem pravi Kitajec »bratje perzijskih vrtov«, v Evropi pa bi imeti naziv, gledališki igralci. Kerini mladiči ostarelih obrazov se pripravljajo v gledališki šoli za bodoči poklic. Učiti se vačne takoj po solnčncm vzhodu. Cole uro so morajo vaditi v petju, pravzaprav v vpitju, da se jim razvije glas. Na ta način se leto za letom šola po 100 učencev, ,dasi je samo v'Pekingu 2000 igralcev brez posla. V deželi vzhajajočega solnca ne čislajo preveč gledaliških igralcev. Do 1. 1907. je veljala določba, da se igralčevih sinov ne sme sprejemati v državne službe. To določbo so sicer odpravili, vendar pa igralce še vedno gledajo zaničljivo. Celo take zvezde na kitajskem! gledališkem nebu kot je Mei-Lang-Fang si ne, moro priboriti častnega mesta v družbi. Omenjeni igralec, ki je zdaj' dovršil 30. leto, jo bil že v gledališki šoli zbog svojega dekliškega obličja in glasu do-ločen za cvetličarko; pomnimo, da ga ■menda ni gledališkega komada na Kitajskem, v katerem ne bi nastopila cvetličarka. Od tega časa igra samo ženske vloge in se lahko — po sodbi nekega a-meriškega gledališkega kritika — kosa z najboljšimi evropskimi igralkami. Ce hoče odlični Kitajec videti igro Mei Lang-Fanga, pošlje v gledališče svojega slugo, ki ob enih zasede mesto in' se mirno zalaga z melonovimi jedri, ne meneč se za dogodke na odra. Ko Pa ima priti na vrsto Mei-Lang-Fang, pristopi gospodar in sluga odide. Gospodar si dia postreči s čajem in z melonovimi jedri, kakor je to v kitajskih gledališčih naravnost dolžnost. Igrajo neprestano od enih popoldne do večera. Komad sledi komadu; vsak traja povprečno trideset do štirideset minut. Kitajsko gledališče nfe pozna zavese; ozadje je pestro pobarvano in tl* pokrita s preprogami; to je vsa inscenacija, iki predstavlja po potrebi palačo, gozd, ječo itd. Izpreraomba dejanja se označuje tako, da igralec na levi strani odide in se na desni vrne. Temo označujejo kaj preprosto: upihnejo sveče. Prihod noči oznanjajo z bobni nevihto delajo talko, da 'krilijo seirdntja z zastavicami, sneg napravijo iiz belega papirja, ki ga zakulisni mož vpričo vsega občinstva mirno trosi okoli po odru. Ce ima igralec pokazati, da gre čez prag, dvigne nio-eo; kadar pa dejanje nanese, da se ima povzpeti na kak hrib ali na hišo, spleza na stolec ali na mizo. Belo napudran o-braz pomeni, da igralec igra izdajalca, ker se plemenit obraz nikdar ne maže s( pudrom ali s pomado; brke sme imeti le junak. Nebeška bitja nastanejo tako, da sl igralci nalepijo na obraz zlat papir. Če vidiš tu in tam barvne madeže, ved j, da igralec predstavlja razbojnika; ako pa ima zadaj konjski rep, tedaj predstavlja bogove in da je cela reč bolj slovesna, ga ob prihodu pozdravi nekolika udarcev z gongom. Duhovi se pojavljajo v črnem pajčolanu in s čopom papirnatih trakov za desnim ušesom1. Nevesta ima krvavordeči prt čez obraz, bolnik PS žolto cun jo. Kitajci niso nič izbirčni in še mianj občutljivi. Ce igra veleva, da se mora nesrečni protagonist v samomorilskem nai-menu vreči v vodo, gre igralec na konec odra, razširi roke, kakor da bi so hotel vreči v deroče valove in — jo mirno odrine v ozadje. Ljudje pijo čaj, natakarji švigajo semintja, gostje se lopo pomenkujejo med saibo — igralci pa nemoteno igrajo, tako kot pri nas muzikantje pri kavarniških orkestrih, ki se ne zmenijo, ali jih gostje poslušajo ali ne, — Q D OD SAMO ŠE PAR DNI IMATE PRILIKO, da si ogledate umetnostno razstavo m KOS - PIRNAT - STIPLOVŠEK m □ □ nnrrrn i h mn 1 ■ v v.£“ •■ni»i D-DMARiBOR 3UR.CICEVA uuca-Bj^ JTnjiag, svflasli [asjej oo rednem umivanju glave a Elida" Sfiampooii0®1! Dopisi. Šmarje pri Jelšah. 15. fari. se je preselil v Beograd srezki poglavar dr. Megušar. Štiri mesece je bil v Šmarju in je ■dnevno rasel odpor proti njemiu. Saj ni čuda! Tako važno mesto zavzame mlad uradnik v štirimi službenimi leti. Nima dovolj izkušnje in prakse, pa seveda ne gre gladko. A še nekaj! Vsak uradnik ima pravico pripadati političnim strankam, a to le izven službe. V službi mora biti le uradnik, v službi je merodajna le postava in pravica, nikakor pa ne politični oziri do lastne stranke. Ljudstvo tnora verovati v pravico, mora pravico tudi doseči, kadar je išče, sicer mora postati zmešnjava, nemir in slednjič po-kolj. V spornih zadevah ne sme dobiti pravde pristaš vladajoče politične stranke, ampak komur odloči postava in pravica, Ali naj zatiramec tudi išče moči in poizkuša nasilnim potom doseči, kar mu jamči postava in pravica! Kultura in umetnost. x G. Bizet — Carmen. ppera v štirih dejanjih. V sredo se je proizvajala prvič v tej sezoni ta opera, ki nam je še izza lanske sezone v živem spominu. V nekaterih vlogah so nastopile novo angaže-▼ame moči, sicer pa je ostala zasedba bistveno lanska. Naslovna vloga je bila spet v rokah ge. Mitrovičeva Njena ‘Carmen je bila tudi topot skoz in skoz dobro uspela kreacija. Umetnica doživlja svojo vlogo in spravi pravi tok v predstavo; Micaela gdč. Vladimirova je bila nežnočudno dekle. V petju pa naj opušča ono tremoliranje, ki je le v škodo razvoju pevskih kvalitet in ki so pri tej umetnici znatne. V vlogi don Joseta smo spoznavali natančneje novega tenorja, ga. Petrovskega. Kaže v pevskem oziru sicer prav vpoštevanja vreden glasovni miaterijal, ki bi se dal izobraziti, v igri pa je bil in to pri najboljši volji, vendar uprav v prvih dveh aktih zelo neokreten in plah, da ne rečem! lesen. Malo 'boljši je začel postajati v nasled-;njth dveh aktih in upajmo, da postane čez par let boljši petvec in igralec, nego lije danes. Saj smo to tudi že doživeli pri ■ttnJeursikaterem začetniku na našem' odru (4n dokazal je to kar topot Escaimill© (g. '(Govorov), ki je že premagal prve igralske težkoče in že kaže dovolj umevanja nsa svojo vloge, da«travno bo še treba v pevskem! oziru mnogo dela. G. Oksanski (ttoot Zuniga) je v posesti bogatega glasbenega matterijala in je zadoščal v pev-jekem! oziru. Pač pa bodi njegov oficir in komandir bolj dostojanstven in bolj vojaškega kova. Gdči. Lubejeva in Čepi-čeva zaslužite kot ciganski dekleti spe-cijeloo pohvalo. V vlogi tihotapcev in narednika Moralisa sta bila g. Urvalek in Janko, ki sta zapustila dober vtis. — Zboru je manjkala svežost in brezhib nost in to osobito glede ritma in intonacije. Ženski zbor, ki šteje mnogo novih moči, to treba spet graditi in gotovo bi še bil rabil par skušenj.-Tudi orkester je bil sem in tja površen. Da je pri podanih razmerah in težkočah vendarle predstava dosegla celokupni povoljni uspeh, je zasluga g. opernega ravnatelja Mitroviča. Vsako leto mora začeti od spredaj in z novinci in tako so se javile tudi topot one začetne bolezni, ki se pa bodo gotovo sčasoma spet ozdravile. Dirigiral je z njemu lastno prožnostjo in živahen aplavz je pričal o priznanju publike. — Režijo je vodil, kakor lani, g. Bach-mann. H. D. x Zgodovina umetnosti pri Srbih, Hrvatih in Slovencih. Spisal Josip Mal; izdala in založila Narodna Galerija, Ljubljana 1924, slik 69 na prilogi. — V tej prepotrebni knjigi je zbran zgodovinski materijal z izredno vestnostjo in pregledno sestavljen v učbenik jugoslovanske umetnostne zgodovine. Z ozirom na različne kulturne uplive in na neenake razvojne poti je razdeljena enov na sledeče glavne skupine: 1. Slovenija in 2. Hrvatska, ki sta od pokristjanjenja v toku zapacln e umetnosti, 3. Dalmacija (z Istro), ki je najbližja umetnostna soseda Italije in 4. Srbija (z Bosno in Hercegovino), ki je dete bizantinske in vzhodne umetnosti. V vsaki skupini je obravnavana arhitektura, plastika in slikarstvo; dodana je pregledna bibliografija za one bralce, ‘ki žele podrobnejšega študija. Točen register in marginalne note v tekstu lajšajo iskanj© po knjigi. Tekst vsebuj© zgoščeno sliko razvoja, pri važnejših umetnikih živ-ljenske podatke in glavna dela. Izbera slik je dobro prevdarjena in nudi tipična dela posameznih strok iz glavnih u-metniških skupin. Avtor se je oziral tudi na predzgodovins/ko dobo in na umetnost iiuiminiranih rokopisov. Z ozirom na občutno potrebo po priročni zgodovini umetnosti in na težko dostopni soia-terial za hrvatsko in srbsko umetnost, ki večinoma še čaka na celotno Obdelavo, je Malova knjiga nadvse dobrodošlo delo, ki nami prvič nudi pregled umetnosti pri vseh narodnih Jugoslavije. Poseben pomen ima za inteligenta, učitelja, dijaka, ljubitelja umetnosti, za i>o-tovalca. Narodna Galerija je knjigo okusno opremila im ji določila za popularizacijo skrajno nizko ceno. x Oktoberska številka »Jadranske Straže«, naše pomorsko-obramibne revi- je, je izšla z bogato vsebino; na čelu lista je pozdrav prestolonasledniku Petru, pokrovitelju društva Jadr. Straže, ob prvi obletnici njegovega rojstva. Prvi članek govori o italijanskih aspiracijah, da se popolnoma izolira naše parobro-darstvo in da italijanska mornarica absolutno zavlada nad jadranskim in sredozemskim morjem. Tudi ostala vsebina je bogata. Številka obsega 28 strani in ima 42 slik. x Sedemdesetletnica nestorja čeških slikarjev. Dne 14. dec. dovrši znani češki slikar V. Hynais 70 let življenja. Ob tej priliki bo velika razstava njegovih dol. Hynaisovo največje in najbolj znano delo je zastor v Narodnem divadlu v Pragi, ki alegorično kaže, kako si narod sam ustvarja hišo umetnosti. Gledališka uprava bo dala original prenesti v u-metniško galerijo; y gledališču pa ostane samo kopija. Zanimivosti. Težko vprašanje za dekleta. ( » S kom je bolje se poročiti: ali z za- ljubljenim, enostavnim in navdušenim mladeničem ali pa z človekom, ki ima za seboj preteklost in življenska izkustva!« Na to vprašanje odgovarja francoski list »Matin« sledeče: »Gospica, bojim se, da so romantične besede z izkustvi in prošlost nevarne. Izkustvo pomeni mnogokrat utrujenost, prošlost pa — skepticizem. In ko bodete vi hoteli iti na ples, bo vaš mož, ki je plesa že do grla sit, dejal, da je ples vulgarna zabava. In dolgo se bote mučili, predno bote našli fotografijo bivše njegove prijateljice, katero je nekoč ljubil in z njo mnogo preplesal. Zato, gospica, poročite se raje z zaljubljenim, navdušenim1 in neizkušenim mladeničem! Bodite oba skupno navdušena! Odkrivajta življenje skupno in skupno potujta starosti naproti! Nov ples: Kitajski tango. Včasih so generacije prevzemale od prejšnjih razne plese in niso na nijih nič .spreminjale. Moda je ovrgla tudi to tradicijo. Dane® imajo plest zelo kratko življenje. Fox-trot je spodrinil tango, sedaj pa se pojavlja zopet nov ples, naravno zopet iz Anglije, ki bo konkuriral fox-trotu. Gre za angleški ples- kitajske provenijenoe. Izvohal ga je nolki Anglež, ki je iskal stare porcelane v carstvu solnca in ga prinesel v Evropo skupno z raznimi drugimi umetninami. Nazval ga je «Kitajski tango«. Novi ples je zelo kompliciran tango in je težji od vseh današnjih pleisov, kar mn že vnaprej zar sigura uspeh. Radovedni sm© sam©, kje bomo čez leto dni iskali nov ples, da vržemo kitajski plesi! Lo*!* Cooper**: Za?|nblfeai osel. Roman. (57) (DaljeJ Deviške svečenice so jo na skrbnih rokah odnesle, kaikor jim] je ‘bil namignil višji svečenik. Meni pa je starec dejal: »Charmldesf Naj se OBaris prebudi iz nezavesti- Potrpi!« Poklonil sem se pred n jim, pokleknil in poljubil rob njegovega oblačila. Ko sva z Davusam! odšla nekoliko proč, jo pristopil k prašičem; ki so še vedno krulili in 6e vrteli. Starec je vzkliknil: ;. :j . »Claudius Veturius!« Eden izmed prašičev je skočil na sprednje noge. »Gaudentius Rufus!« je vzkliknil višji svečenik zopet. Drugič prašič je začel obupno kruliti in kimati z glavo. »Eusebius Silvamus!« Tako je poklical višji duhovnik še tretjega prašiča. Ta jo živahno zamahnil s kratkim, zvitim! repom; stresel ščetinasto telesce in zelo pohlevno zakrulil pod starčevimi nogami. »Vsi trijes te dovolj kaznovani za svoje grdobije«, j© dejal svečenik, »Kradli ste državno blago in ste brez vsakega vzroka obsojali ljudi, če ste le lahko pob as ali kaj v lastne žepe. Radi vas so trpela vdove in reveži. Vendar pa ste za vse zlo izvršili zadosti pokore; z lastnim trpljenjem ste ste očistili krivic in grehov, ki ste jih tako radi počenjali. Usoda vas je napeljala v Tesalijo, kjer vas je zapeljala Meroe. V hipu, ko ste imle- nili, da vas je osrečil njen objem, stepo njeni volji dobili podobo prašičev. Ker pa vem, da ste so ves čas bridko kesali za storjene hudobije in...« Vrhovni svečenik je zamahnil a roko. TaJkoj je prišel iz templja, drug svečani, ki je prinesel v posodi tri amiarylli-sove cvete. Tudi to cvetje je bila belo kot Lotos. ; • I • ; »Vaše trpljenje je končamo,«!© 'dejal višji duhovnik z blagim, toda! zvonklan* Eloeoim. v; Vzel je tri cvetke In rekelt »Jedite, Evzebius, Gaudentis in Olaudius! Kajti bele amiaryllise so tiste ki vas bodo za veekdlar zavarovale pred začaran jem, rdeče veljajo le enkrat.« In vrhovni svečenik jim je dal po vrsti bele cvetke. Ponižno so senatorji« prašiči izprožili svinjdki gobce in požrli bele ama/rylle. In gl ©ji čudež: Drug za drugim je vstal kvišku in dobil človeško podobo. Videli nrn pred sabo trojico rimskih senatorjev: Evzebiju, povsenS Pieša^tga vpognjenega, z zajetnim trebuhom; Gaudencija, visokega in suhega, žalostnega v Obraz; Claudi ja, krivogledega. in z velikim! nosom, ki jo imel nat vrhu debelo bradavico. Bili so ogrnjeni — kakšen čudež — v svojo rimske toge. Celo v navzočnosti svečenikov-rešitoljevi so kazali ponos rimskih senatorjev, čeprav so bili1 malce poparjeni, zav©dajoč se, da jih vsi še poznamo kolt svinje. —< Pokleknili so pred svečenika; še enkrat sem! pokleknil tudi jez in smo vsi po vrsti poljubili rob duihovnovega oblačila; potlej pasmo s© napotili v tempelj,dabif se zahvalili boginji. telefon! ■£•4* a yx \ \ • ijsTt • • • ■ ©jV' fSsrahn Stran t fT A B 0 K«, 'V MaviGoru, 3ne 19. bftWbra 'to*' “,CT^l Popolnoma tbtttn 11 gasS@s?l nc nikjer toda po zelo ugodni cen' IIM§1m¥0 dobite emajlirano posodo, znam-1 ; ke „Goliat“ težko in lahko. češko- I -lovaškega proizvoda pločevina-liuMill S sto in lito pos .do porcelanasto. »jijr. a kamenito in stekleno robo naj- Hin § boljše vrste edino le pri znani I domači tvrdki m?3 I A. VICEL, MARIBOR —1 ffi Glavni ti'? St. 5. 1716 Napolitanke Adria narezki 1579 . Bonbon) Čokolada Malinovec vsaka množina najceneje v glavni zalogi fnwarw9 5;a«slISim se priporoča vrtnar !MayIa S»@BSčEŽJS Nasipna ulica štev. 1 Sprejemajo se naročila za izdelovanje šopkov in vencev ter dekoracije grobov. Velika izbira Krisantem ter drugih cvetlic in rastlin, po zelo nizki ceni. 2276 lastaifa izdelkov za spalne in je iilne sobe najceneje v zalogi Šercer in drug, Maribor, Vetrinjska ulica štev. 2. 10® Amateri - Fotografi! došle so vse vrste Mimesa papirji kakor tudi vse druge foto - potrebščine. Foto - Vlašič, Maribor, Gosposka ubca 23. 2290 Mladi učitelj prosi za instruk-cije v vseli predmetih v slo venskem ali nemškem jeziku. Naslov v upravništvu. 2340 steklenice, 300 različnih na prodaj. Maribor Stritarjeva u-lica 5. 2349 V najem hišica ali stanovanje. 2 sobi, kubima, vrt evenluel zamenjava krasnegastanovania od 2 sob, predsobe kuhinje kopalnice, elektrika. Ponudbe pod ,,Vrt“ na upravo. 2337 Hlgijenižina brivnica, Vjeko slav Gjurin, Jurčičeva ulica 9, se radi prvovrstne postrežbe vsem priporoča. Dijaki imajo pri striženju * znatni popust. 1911 18-14 Moderno in čist® slikanje sob, napisov na zid. les in steklo od navadnih do najfinejših del, pleskanje pohištva in S’avb. podov itd. Za vsa dela jamčimo. Mnogo priznanj za velika dela. Franc Ambrožič Maribor, Grajska ulica 2. 218 Nnjvečle vrtnarsko podiet-ie v Jugoslaviji „VRT“, Diaraonja in drugovi, družba so. z., iVlaribor.- Na večji izbor plemenitili sadnih dre>'e< :čepov) v najplemenitejših vrstah in v vsth o hlikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge islih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetie v loncih in razno okrasno grmovje ter dr.vje imamo celo leto ! Zahtevajte cenike! 2185 10-8 Maribor, Stolna al. 4. i m ^©fss Prave kranjske klobas« vedno sveže, razne sire, salame, šunke, sardine, mesrse paštete, čokolade, likerje, slanina I. t. d. priporoča smmoi Josip delikatesna trgovina Aleksandrova cesta 18, 2036 5—3 treiten isi zanesljiv, vešč mestnih u35c in okolice IŠŽe 2.377 J„ ¥ Q L K S R isvoSeli. pen ternjivedno nizkih ce* nr.U r zalogi politStra CSrajjski Srg 1 Maribor Gosposka ulica St. 20 (Pirchtmova hiša) jgfflp* Svoboden ogled Ceuild brasplača« I Soba, meblovnna poseben vhod razgled na Glavni trg, električna razsvetljava se dami odda Židovska ulica l/l., levo 13/9 Velik paviljon za vrt vinograd itd po ceni na prodaj. Naslov v upravi. 2574 Nova spalna soba iz trdepa Jtsa se radi pomanjkanja prostora po ceni proda. Vprašali Wildenraimrjtva ulica št. 8/11.. vrata 9. 2331 Prekrasno izdelana toaletna masivna soha, sestoječa iz visoke omate z 8 mahagonijevimi predali, ki se izvlačijo, nizke omare z 2 predaloma, ene omare za kot z zrcali, 1 svilenega stolca, 1 obešalnika z niklastim podstavkom, obešalnikom za obrlsalke. umivalnika z 2 belima marmornatima ploščama in z dvojnimi umival-nimi posodami iz meisseno-vega porcelana, bivša lastnina pokojne grofice Erdody. kakor tudi krasni komadi stari-meis-sen jedilnega servisa in mala klubska garnitura iz zelenega usnja, nadalje konj. lahek voz z krovom, gig in 3 pari konjske oprave, se proda vse po nizki ceni. Naslov: Mrnjavčič, Novi Marof, kotarski sud. HlSa na prodaj. Vprašati Tržaška cesta 69, tr oviria Rade- ji. 2:-89 Vinske sode 1240 1. 1140 1, 740 1, 73o 1. 640 1. 280 1 in 136 I proda Hochmulier. Maribor, .Stritarjeva ulica št. d. 2350 3-2 Lepo posestvo v bližini Maribora obstoječe ir hiše, dveh sob. kuhinje svinjski hlevi, studenec pri hiši */■. orala zemlje, vse i.ri hiši, pripravno za vsako obrt, se radi družinskih razmer tasoj proda Kupec se lahko takoj vseh Ogleda se lahko v Pobrežju. Device Marije cesta st 67. Več se izve pri lastnici Frančiški Rutnik, Rol-gote štev. 41, pri Mariboru. 2343 3-3 Lepa nova spalnica iz trde-\ na lesa pu ceni na prodaj. Mizatj.tvo, Gospojna ulica 9. 2342 2—2 PosJeBine ©ež©!®i postenju*© psrBB©, 2383 posteljo© P©?JQj se dobi v vsSiSci pri tvrdki ra AH JO NAJ ER i«! a a i b © s* Trgovska hiša v Mariboru na zelo ugodnem prostoru na pro daj. Pojasnita pri upravitelju A. Sirarn, Maribor, Krekova ulica 16 in pri lastniku Robert Stobr, St. Pfilten, SchifR-stattpromenade 3 Osterreich 1908 4—3 a a Šumadijskl teran po 10 D liter se toči v restavraciji kakor v dalmatinski kleti istotam. Danes in jutri pojedin* svežih morskih rib po 10 D porcija. Točijo sc tudi prvovrstna štajerska vina po zmernih cenah. Za obilen obisk se priporoča 2384 gostilniiarka. ^Tražim vjestoga vincilira CO S sa večom obitelji za moj 1*/, rali veliki vinograd. Dajem istomu na uživanje 4 rala prvorazredne livade i oranice. Sve pobiliže pismeno upisati kod lekarnika RENA&DB, lijak P- Zagrebu. Začetek ob 15. uri, Volna, trikotaža, perilo, nogavica, dežnike, palice, kovčeke, ročne torbice, parfumerija, galanterija, drobnina, igrale. šolska potrebščine itd. Vse potrebičlne za Šivilje Sn kro-laže po najniijih cenah. steklarska delavnica tene nizke! Postrežba solidna 1 Edina slovenska tvrdka te sirčke v Mariboru. Aleksandrova cesta štev. 23 FRANC MUSTER IZDELOVANJ* UMETNIH ZIDOV OB GROBOVIH. M CESTA NA BREZJE ŠT. 27. IVAN KOVACS MARIBOR Koroika cesta št. 10 ^#1' Bogomir Slacfata vsaki dan ob 7220. uri KONCERT JURPlSi salonskega orkestra g. Pospišila Prvovrstna srbska, francoska in čcuka kuhinja. Toči se najboljša vina in eksportni ležak Laške pivovarne. Nosite Beisoa gumi pete hi podptete S tem si prištedite mnogo de-nai'ja in očuvate Vašo obutev. BENSOM gumi pete in podplati so trpežnejši kakor usnje. Vsaka gospodinja je najboljše postrežena s svežim blagom in konkurenc. cenami pri tvrdki ffl. PcEsu? Maribor, Gosposka ul. 4 Ako ne verjamete, coskusite! tovarna za izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov v Mariboru, Mellska cesta št. 3 Priporoča za nastopajočo jesensko dobo zlasti svojo veliko zalogo izbornega vermuta, ki je priporočljiv zlasti rekonvalescentom in je splošno davno znano krepilno kakor tudi zdravilno g sredstvo proti različnim notranjim boleznim, g Velika izbira I Solidne cene! Glace, triko in pletene rokavice in nogavice za jesen in zimo kupite najcenejše v špecijalni zalogi rokavic in nogavic 1914 Franc Podgoršek, Slovenska 7. Najboljše manufakturno blago se dobi pri tvrdki na debelo nudi po n a j n i ž j i ceni Miloš Oset, Marib or Glavni trg 1619 IMor, Aleksandrova cesta št. 13. TELEFON STEV. 222. Trgovina z modnim, manufakturnim, suknenlm In platnenim blagom, perilom, konfekcijo In pleteninami. Ha debelo In drobno. = 1715 je zopet vsak dan prijeten KONCERT na glaso-virjn. Kakor znano, so cenjenemu občinstvu na razpolago lepo opremljeni lokali h krasno klubsko sobo in je kavarna najugodnejši prostor za rendez-vous-e. Najboljše vino v stekleuicali po 15, 20 In SO din. Solidna postrežba, Sterilnega obiska prosi — IVAN KOKOL. 1707 javlja tužno vest, da je njun prvi starosta, brat FRANJO preminul dne 15. oktobra 1924 V MARIBORU, dne 18. oktobra 19£4 Stani vT A B D S*. V. MariEom tj) jr?.