PoStnina plačana v gotovim- Leto LXV., št. 257 Ljubljana, petek 11. novembra 1932 Cena Din 1. lanaja vsa* dan popoKtne, izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petlt UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO PODEOŽNIOE: a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji Inseratl petit rtmitjAv* „uM «. * MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — TaL 100. ▼rsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« M-ri n ii.jiiim, "ulijeva nuca sx. o NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. —> « — ▼elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon St, 3122, 8123, 8124, 3125 m 3128 Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v LJubljani S t. 10.351. ANGLIJA ZAHTEVA MORATORIJ Intervencija angleškega poslanika pri ameriškem zunanjem ministru v zadevi plačila vojnih dolgov — Amerika namerava vsem dolžnikom priznati enake ugodnosti kakor Angliji Washinjfton, 1. nov. Včeraj je angleški poslanik v Washingtonu Linstev po-setil zun. ministra Stimsona in imel z njim dolg razgovor. Ta sestanek je vzbudil v vseh političnih krogih in diplomatskih krogih ogromno pozornost. V teh krogih vlada prepričanje, da je angleški poslanik izročil zunanjemu ministru spomenico, ki se nanaša na plačilo obroka angleških vojnih dolgov v Ameriki, ki zapade 15. decembra. Splošno se zatrjuje, da je Anglija zahtevala moratorij. To mnenje zlasti potrjuje izjava visokega uradnika finančnega ministrstva, ki poudarja, da je veljal poset angleškega poslanika v prvi vrsti finančnemu ministru. Iz tega sklepajo, da so v ozadju pred vsem finančne zadeve, ki pa ne morejo biti nič drugega kakor vojni dolgovi. V zvezo s tem korakom Anglije spravljajo tudi predčasni povratek Hoovra v Washington. Hoover je odpotoval iz Paloalta v \Vashington en dan prej, kakor pa je bilo določeno. Hoover bo imel danes dali^i razgovor z novoizvoljenim predsednikom Roose-veltom in splošno mislijo, da se bo njun razgovor nanašal na vprašanje angleškega moratorija. V ameriških političnih in diplomatskih krogih so razširjene vesti, da bo Amerika priznala enake ugodnosti, kakor jih bo dobila Anglija, tudi vsem drugim državam dolinicam, ki bi zaprosile za moratorij. Gotovo pa je, da ie dobila Anglija že poprej primerna zagotovila, ker je sicer malo verietno. da bi kar na slepo zahtevala moratorij. Dve minuti molka Strahovito neurje na Kubi in Jamajki Silen orkan je opustoši! cele pokrajine — Po dosedanjih vesteh je nad 1000 mrtvih — škoda je nepregledna Kingston (Jamajka), 11. nov. Nad vso pokrajino jti divjal včeraj popoldne strahovit orkan, ki je povzročil nepregledno škodo. Podrobnosti še niso znane, ker so prekinjene skoraj vse tele-ionske zveze, v kolikor pa se da položaj prepir da ti že sedaj je škoda ogromna. Vsa letina banan je uničena. V Monte^obaiu je poplava uničila progo v dolžini 20 km. Posebno hudo je prizadeta rudi vsa srednja Kuha. Računa se, da je samo na Kubi zahtevala katastrofa nad tisoč smrtnih žrtev. Posebno hudo so prizadeta mesta Puerto Principe, Santa Cruz del Sur in Camaguev, ki so popolnoma uničena. V lukah se je potopilo mnogo ladij. Zlasti mesto Camaguev je docela v razvalinah. Newyork, 11. nov. AA. fctevilo mrtvih zaradi orkana na Kubi eenijo že na 1000. Orkan je divjal s hitrostjo 200 milj na uro. Posebno je prizadel pokrajino Puerto Principe, kjer je malone docela razrušil mesti Santa Cruz in Cama- guev. Jezovi, ki varujejo mesto Santa Cruz, so se podrli in vode so preplavile mesto. Na srečo pa se je večina prebivalcev vendarle še lahko rešila iz ogroženih hiš. Škoda je ogromna. Več ladij v luki se je potopilo. V Camaguevu je orkan zahteval vee človeških žrtev. Ili-še je kar odnesel. Vse ceste, telefonske in brzojavne zveze so pretrgane. Tudi Jamaika je hudo trpela od orkana. Vsa letina banan je uničena. Neurje tudi v Italiji Rim, 11. novembra. V Kalabriji je vladalo včeraj hudo neurje. Po dosedanjih vesteh je 18 mrtvih. Reka Torpido je prestopila bregove, porušila več mostov in mnogo hiš. Zlasti hudo je prizadeta občina Grotteria. Samo v tem kraju je 9 mrtvih. V občini Mam m ori a je 8 mrtvih. Hudo je prizadeta tudi tiren-ska obala. Železniška proga Roccela— Calabria je na mnogih krajih razdejana. Telefonske zveze so prekinjene s 30 občinami. Italijansko-madžarsko prijateljstvo Gombos o svojem posetu v Rimu — Italijanski tisk za revizijo trianonske mirovne pogodbe Rim, 11. nov. O sprejemu bolgarskega ministrskega predsednika Gombosa pri Mussoliniju poročajo uradno: Oha državnika sta proučila skupno splošni politični položaj m posebej se vsa ona vprašanja, ki posebno zanimajo obe državi. Proučila sta tudi možnost poglobitve medsebojnih gospodarskih odnošajev in sta pri tem ugotovila, da vlada med ohema vladama popolno soglasje. Obnovila sta svojecasen sklep, ki sta že dosedaj obe vladi verno izpolnjevali, da bosta tudi v bodoče najtesnejše sodelovali na političnem in gospodarskem polju ter poglobili med-ebojne odnosa je. Budimpešta, 11. nov. Iz vladnih krogov se izve. da namerava ministrski predsednik Gombos po povratku iz Rima pose ti ti tudi Ehinaj in Berlin in pričeti tam pogajanja za poglobitev medsebojnih gospodarskih m političnih odnošajev. N"a pori v Rim je Gombos sprejel v Trstu novinarje, ki jim je med drugim izjavil, da prija te Lis tvo. ki veže Italijo in Ma< džarsko. ni osnovano le na temeljiih zgodovinskih tradicij, marveč predvsem v realni poiitiki obeh držav. Madžarska se še prav posebej v sedanjem čamj bori 6 splošno krizo. AvtarkiČna načela v gospodarski potrfcčfci so glavni vzrok, zaradi katerega je Madžarska znš'a v velike gospodarske težave. Čim se bodo narodi med seboj sporazumeli ter uvedli #yvobodneiso medsebojno trgovino, bo tudi Madžari! pomagano. K mski tsk objavlja dolga poročila o Madžarski in njenem sedenjem m;nistrskem predsedniku Listi na<;l«ša jo. da je prišel general Gomboc? v Rim. da sporoči Mustala vozila so se točno ob 11. ustavila in so nadaljevala vožnjo šele po dveh minutah. Seja Narodne skupščine Včeraj se je predstavila nova vlada. - Sprememba zakona o zobozdravnikih. ~ Konvencija o kulturnih odnosa jih s Poljsko Beograd, 11. nov. Na včerajšnji seji Narodne skupščine se je vlada predstavila Narodni skupščini. Na seji sta bila preči ta na ustava o ostavki prejšnje in o imenovanju nove vlade pod predsedstvom dr. Srškiča. Narodni skupščini je bil nato objavljen načrt novega občinskega zakona, ki ga ie predložila vlada. (Glavno vsebino tega načrta objavlja že današnje »Jutro«.) Narodna sknp-šcana je nato odobrila izpremembe zakona o zobozdravnikih in zobnih tehnikih. Danes se je seja nadaljevala z istim dnevnim redom- Po odobritvi zap'>nika je zahtev«! narodni poslanec Franjo Gruber, naj se dim prej stavi na dnevni red verifikacija mandata za srez Otočac. Nato je sledila razprava o konvenciji o kulturnem sodelovanju s Poljsko. V imenu odbora je podal poročilo narodni poslanec g. ŽivanČević, nakar je povzel besedo Bosanec Mita Dimitri-jević, ki je v lepem govom orisal dosedanje kulturne zveze med obema bratskima državama in toplo priporočil sprejem te konvencije, ki ima za cilj še večjo poglobitev medsebojnih kulturnih stikov. Narodna skupščina je nato z velikimi ovacijami za Poljsko, konvencijo odobrila. Seja v času, ko to poročamo še traja. Ljubljana. 11. novembra. Nedvomno bi zdaj ne proslavljali pre-m'rja, če bi svet obmolknil dve minuti, predno se je spustil v največjo zgodovinsko blaznost; samo dve minuti bi se morali globoko zamisliti, spomniti se, da smo ljojdje ter se vprašati po smislu in upravičenosti zverskega klanja, pa bi zdaj svet ne trpel tako na posledicah najstrašnejše človečke zablode. Kdor je danes ob 11. obmolknil ob tej misli, je pojmoval pravilno pomen mirovnega dne. Mirovni dan pa moramo pojmovati tudi tako, da ga ne obhajamo le zaradi tega, da obmolknemo dve minuti; v globoki misli in bolečini zaradi nepopisnega goria. ki ga je rodilo svetovno klanje — utihne vse, kot da zastrmi svet ob spoznanju kako se je meglo človeštvo tako grozno spozabiti — toda moral bi tudi grmeti po vsem svetu vsaj dve minuti glas: Vojna je zločin! Tisti dve minuti molkn ne pomenita, da morajo ljudje molčati večno; pomenita, da so predolgo molčali; govorita, da bi morali obmolkniti vsi tisti, ki zagovarjajo vojno, ki jo pripravljajo, in ki kupčujejo s človeško krvjo: opominjata nas, da se naj vendar že zberemo in združimo vsi. ki čutimo človeško, ter nastopimo en >tno proti svetovni reakciji. Zakaj vendar prijatelji miru in zagovornik: človečnosti ne organiziramo pokreta zVeseli vinograd« in zdaj gre pohujšanje od človeka do človeka, od gledališča do »Slovenca«. Slovenska kultura je užaljena, ker je užaljen anonimni »Kaj pravite« v >Slovencu«. F. G. in F. K. sta moralno ogorčena. F. K. je v svoji kritiki Še celo zamotai Župančičev članek o Adamiču m slovenstvu — izgubi! je vesla in zdaj se lov: na jadrih ssmeha in humorja« in Kaj pravite: je konstatiral, da se je pod vodstvom dveh lirikov spremenilo gledališče v svinjak .. . Ali je res vse to, kar se je napisalo slabega o tem delu? Ali je re* zaradi tega gledališče oskrunjeno? Ali pa je vendar le mogoče samo užaljen slovenski moralni filister. ki je bil užaljen ob Prešernovi ljubavni pesmi, ob Cankarjevi erotiki, da ju je sežgal v plamenu, kakor stoletja prej prve slovenske bukve Primoža Trubarja ln Dalmatina, ki se je zgražal ob Cankarjevi baši Marije Pomočnice, ob »Pohujšanju«. Veriga gre skozi desetletja, stoletja — danes pa se ponaša s Cankarjevimi zbranimi spisi, danes je kar naenkrat vse moralno in dobro. Stvar je namreč ta. Zuckmaver je najvidnejši zastopnik nemške dramatike. Njegova dela so postala last vseh velikih odrov in »Veseli vinograd« je bila prva njegova zmaga v dramatski umetnosti. Nemški gledališki kritik Julius Bab celo konstatira, da je bila zmaga mlade generacije sploh. 'Veseli vinograd* igrajo v Nemčiji že več let. delo je priznala umetniška kritika, delo so nagradili z Kleisto-vo nagrado, z najvišjo nagrado za dramatike v Nemčiji. Ali so zaradi tega Julius Bab in vsi tisti, ki so to delo dobro ocenili, zidarji in pomagači ^svinjaka« kakor bd dejal vKaj pravite« v »Slovencu«. Igra ima svojo priznano umetniško stran svojo moč in zdravje in vsega tega ji ljubljanski filister ne more vzeti. Zato se občinstvo naj ne da begati od ljudi, ki mislijo, da so si vzeli slovensko kulturo v zakup zato. da jo nosijo kot ščit in sredstvo za svoj zelotizem. Večno stara je pesem, da so ljuije okrog -Slovenca za časa prvih njegovih del najbolj in z najdrastičnejšimi besedami — po načinu sedanjega »Kaj pravite« odklanjali Cankarja. In vedno znova je treba občinstvo spomniti na to. Hinavšči-na kraljuje že 100 let pri nas in kadar ji je hotel kdo stopiti na glavo, ga je o-blil curek napadov. Ko je izšia Cankarjeva Erotika 1. 1899 je napisal »Slovenec« sledeče: »...iz dotičnih »Poezij«, katerih recenzijski eksem-plar je tudi nam d°šel, veje ravno isti duh, katerega je liberalno mestno gospodarstvo presadilo ■ u<*tsnovitjo zloglasne hiše št. 13 tudi v našo, do tedaj belo Ljubljano___ Ta duh se v dotičnih »Poezijah« bahavo šopiri, duha »poezije« najde bralec v njih malo... »Narod« poroča, da so te »Poezije« našle smrt v peči. Marsikdo bi morda vedel zanje primernejšega počivališča, kjer bi ne **ieer na prvem mestu javnega življenja, kamor jih sedaj štuli ti sknša »pesnik«, namreč bolj na strani, toda po pravi vrednosti jn zaslugi bile narodu kolikor toliko v hasek.« Torej, da konstatiramo: ^Slovenec« iz t 1899 istoveti duh Cankarjevih pesmi z duhom javne hiše in pravi, da bi bilo primernejše počivališče od škofove peči — bolj ?>na strani . ..« In danes ? Cankar je zveličan pri naslednikih S Slovenca« iz leta 1899. Zuckmaver pa je preklet, oplju-van. Isti ton. skoraj iste besede kot leta 1899. Velik napredek od javne hiše do svinjaka! In nikar ne mislimo, da je omenjeni citat iz kritike Cankarjeve Erotike — osamljen. Knjigo bi lahko izdali samih davnih ocen in napadov, ki jih je na *svit-lo dal« slovenski morallzujoci filister na Prešerna, Aškerca. Gregorčiča. Cankarja itd. Kako bi torej mogli zaupati in verjeti v napade na Zuckmaverja? Toda pu-5*imo Zuckmaverja, preberimo raje Se edkrtim »Kaj pravite« v »SSoveneoc dne 9. novembra 1932, ki konča z visoko pridi-garsldmi besedami: >Kdor pa se hoče valjati v govnu, naj to stori na svoj račun — a za zaprtimi vrati!« Torej taka je ideološka osnova njegovega članka! Za zaprtim] vrati — lahko dela človek svinjarije, tam ni ogrožena ne kultura, ne morala, za zaprtimi vrati se lahko valjaš v gevnu, za zaprtimi vrati, kjer nihče ne vidi. je dovoljeno m bo gotovo odpuščeno! Ali ne pravimo temu hinavska morala, ali n* prav za prav to nemorala ? Za zaprtimi vrati . . će torej misli >Kaj pravite-, da je ogrožena njegova morala in njegova kultura (kakšna je. smo pravkar slišali), naj raje ostane tudi on za zaprtimi vrati z vtem: lepimi besedami, ki jih je te dni na »svitlo dal«, z vsemi lepo zvenečimi prid:gami o morali in umetnosti, kajti, koliko ie vse to vredno in odkritosrčno, so nam dokazale besede o Cankarjevi Erotiki in konstatacija, da je »Kaj pravi te i po tonu in mentaliteti svojih člankov še vedno v letu 1899. S. G. Razmere v mestnih hišah V, r-krat se je na tem mestu razpravljalo o razmerah, ki se tičejo Bežigrada. Znano pa je. slal tozadevne okrožnice. Ali žal je ostalo le pri besedilu teh okrožnic. Tudi se ni Vprašalo upraviteljev, koliko je za temi pritožbami resnice in tako še vedno dobiva mestni magistrat oz. ekonomat kopico tovrstnih vIol', katerih je še polen arhiv. Vendar miru in reda še vedno ni v teb hišah. Resnih upravičenih protiugovorov mestni ekonomat do danes še ni upošteval. Tudi ni mestni ekonomat izpolnii dane obljube, ki je bila: da se pritožbe vlagajo potom upraviteljev, ki naj nepristransko navedejo, koliko so te pritožbe resnične in koliko ne. Zato prosi večina mirobljubnih strank mestni ekonomat tem potom, da vendar enkrat najde način, ki bo aapravil konec takemu početju, ki samo škoduje ugledu mest-nih hiš. Mestni ekonomat naj se prepriča potom zaslišanja strank, kdo kali hišni red in mir. Naj vendar izseli stranke, ki ne spadajo v mestne hiše, ki niso nikake vile zasebnikov. kjer stanuje le ena rodbina. Treba je strankam več omike in obzirnosti in naj pomislijo, da velja za vse enaka pravica. S samimi okrožnicami se tu ne bo napravil red. Zato naj mestni ekonomat poseže po učinkovitejših sredstvih, da tako omogoči večini mirnim in obzirnim strankam znosno prebivanje v mestnih hišah. Ve? mirnih strank. Dajte nam dela! Pri nas je menda najbolj pereče vprašanje brezpo selnost in saldiranje trgovske bilance. Rešitev zadnjega ni tako enostavna, pač pa h« se lahko uspešno rešilo prvo. Koliko imamo po državnih uradih in privatnih podjetjih zaposlenih ženskih poročenih moči, katerih moževi dohodki daleč presegajo eksistenčni minimum družine, koliko pa je hčerk bogatinov in mi-Ijonarjev. ki zasedajo mastna mesta! Kaj pa z onimi gospodi, ki imajo po 4—5 sija ju. h most? In končno imamo v se pov so i upokojence, ki Imajo minimum že s pokoj ntno. Kako je mogoče trpeti v moderno urejeni držaji tak nered; na eni strani so ljudje, ki imajo kljub krizi vse, kar si požele, dočim so revni prepuščen« usodi: stanujejo po jamah in brlogih med stenicami:, kjer žanje jetika, se odigravajo tragedije in se rekruttrajo najžalostnejsl tipi nove generacije. Imamo okrog 60.000 zaposlenih, ki imajo kljub hudi krizi zasigurano udobno življenje. Kaj to pomeni, ni trebi tolmačiti. Ce bi te zamenjali z onimi, ki so na cesti raztrgani in bosi, bii se kupna moč teh ljudi znatno zboljšala, posledica česar bi bila zboljšanje tudi v industriji ki trgovini, kjer bj našlo zaposl^ev zopet nekaj na jpotreb n e j ši h V sedanjih razmerah moraš a meti 17 bogatih in vplivnih stricev, če hočeš dobiti zaposlitev kjeTkoM; torej ne prM« v* v p-eštev zmožnost, moralna vrednost in prosilčeva po Tba, temveč samo Število stricev. Mnogi hišni posestniki zahtevijo pretirane najemnine; še slabše delajo mnogi najemniki s podnajemniki. Tako »eni pred dnevj č.ital oglas: >Sobico, senariramo, * elektriko m posebnim vhodom oddam v centru mesta solidnemu gospodu, cena prav nizka.*«: Zanimalo me je. Sel sem pogledat, pokaže mi gospa; kot is stranU šča preurejen. 2.50 m dolg in meter Širok, oprema pa taka. da me je bilo aram. Komaj je bi Jo podobno poštenemu >kur-niku-^. Zanimal sem se za ceno ln zv«dol, da stane mesečno 350 Din. Prosim torej merodajme faktorje, da načuo vendar enkrat UM to ^praaange. Končam z besedami Nj. Vel. kralja Aleksandra: »Vsakemu državljanu kruha in streho nad glavo.c S. M. ♦ — Kje §• popoldanske operne predstave? že opetovano smo Čitali pritožbe, da je ljubljanska opera slabo obiskana. Zato si ne morem misliti, zakaj ne prirejajo ob nedeljah in praznikih popoldne predstav, kadar lahko pridejo tudi doželani v gledališče. Bil sem lani večkrat popoldne v gledališču in je bilo vsakokrat precej polno. Z dežele je težko priti k večernim predstavam, ker je pozno konec in ne dobift lahko avtobusa, da bi se peljal nazaj. Ostati v Ljubljani pa veliko stane. Torej naj se uvedejo zopet popoldanske predstave. Jubilej ljubiteljev športnih psov Ljubljana. 11. novembra. V sredo zvečer se Je vršil ipri Mlkliču slavnostni občni zbor Kluba ljubiteljev športnih psov. V sredo je namreč poteklo 10 let, odkar je bil ustanovljen ta klub. Občni zbor je otivori-l in vodil predsednik prireditvenega olbora g. Rostan. K desetletnici so govoriJil predsednik kluba g. dr. C e p u d e r. tajnik g- Dermota ln blagajnik g. prof. ing. P r e m e 1 č. Iz poročil društvenih funkoijonarjev posnemamo, da so bili slovenski lovci pijo-nirji prave kinelogije v naši držav. Kdorkoli bo hotel objekti-vno poročati o nastanku in razvoju siportne kinelogije na ozemlja naše države, ko moral imenovati predvsem ime našega prvega lovca in kinologa g. dr. Ivana Lovrenčiča. Klub je v 10 letih sodeloval na raznih domačih in inozemskih mednarodnih razstavah psov in dosegel najlepše uspehe. Klub se je zanimal tudi za vzrejo naše domače pasme, za našega divnega ilirske ga ozrtr. kraškega ovčarja. Za vzrejo tega psa ima največ zaslug Industrijalec gosp Franc Bule iz Mdme. Kurpll je na 6ar-planini 6 kraških ovčarjev in z njimi osnoval svojo znano in ponovno z najvišjimi odlikovanji nagrajeno psarno Miirno. Ko se je spomnil predsednik kluba g. dr. Cepuder umrlih članov, so izrekli klubu iskrene čestitke v imenu kinološkega saveza g. dr. Lovrenčič, v imenu lovskega društva ravnatelj g. Zupan, v imenu društva ptič ar je v g. Urbane in v Imenu društva brak-jazbečarjev g. Schuster. Slavnostnemu občnemu zboru je poleg teh zastopnikov prisostvoval tudi zastopnik komandanta divizije kapetan g. Sta-nojevič. Po občnem zboru so se zborov alci fotografirali, nakar se je razvila prisrčna domača zabava s plesom. Večer se je zaključil z velikim zadovoljstvom vseh zboro-vaJcev. Podražitev kruha Ljubljana, 11. novembra. Že včeraj, z večino bodo pa tekom današnjega dneva vsi ljubljanski peki podražili kruh vseh vrst za 30 par pri kilogramu. Mala bela štruca za 2 Din, ki je sedaj tehtala po? kg, bo obdržala svojo ceno, zato bo pa tehtala le 46 dflog. Velika bela štruca po 4 Din za 2 kg bo pa tudi obdržala svojo dosedanjo ceno, pa bo tebftala ln 93 dikg. EnaJko bo velika štruca črnega kruha za 1 kg rudi nadalje še veli ala 3.50 Din, zato bo pa za 8 dflog lažna, a mala štruca za 2 Din. ki ie sedaj tehtala 57 dlkg, bo nadaMe tehtala samo 53 dkg. Tudi v drugih krajih, kakor n. pr. na Sušaku in v Splitu, se je kruh podražil, ker se je podražila tudi moka za 40 do 50 par pri kilogramu in za toliko ali več so pdki v drugih krajih podražili tudi kruh. tako da so ljubljanski peki prevzeli nase znaten del podražitve ter odlašali z njo do skrajnosti. Drugje je kruh povsod pri kili po 50 par dražji, v Ljubljani pa le za 30 par. Med tem časom, ko smo imeli 2 kilograma težko štruco za 4 Din, so se pa znatno povišali tudi razni davki, ki jih morajo peki plačevati, predvsem pa prometni davek in podražila se je zaradi nove takse tudi elektrika, ki jo peki največ rabijo. Že zaradi teh večjih izdatkov so bili peki prav močno pritisnjeni. vendar so pa kruh dajali še po starih cenah, a podražitve moke kar za 50 par pri kilogramu pravijo, da niso mogli več prenesti. Cena se štrucam ni zvišala, pač so pa štruce nekoliko lažje. Dobro založen ribji trg Ljubljana, 11. novembra Ribji trg je bil danes izredno založen. Zlasti mnogo je bilo rečnih rib, med njimi tudi precej iz domačih vod. Kot vedno, je bilo tudi danes največ ščuk. V pohvalo prodajalcev je treba priznati, da zalagajo trg vedno s svežimi ribami, nekateri so danes prodajali tudi £ive ščuke po 20 Din kg, kar ni nikakor pretirana cena, saj eo bile včasih mrtve ščuke po tej ceni. Mrtve so danes prodajali po 16 Din- Navadno ni mnogo drugih rečnih rib razen ščuk, danes je pa bila vsestransko bogata izbira. Mnogo je bilo zlasti karpov po 20 Din, dovolj tudi pečenk po 8 do 10 Din in platnic po 13 Din. Senzacijo je vzbujal teiak sulec, ki ga je prodajalec ponujal po 45 Dm. Ljudje so pa lahko danes videli na trgu tudi morsko .mačko, ki menda še ni doslej nikdar prijadrala na nai trg. Ponujali so jo po 20 Din. Med najdražje ribe, ki so bile danes na trgu, je treba prištevati runa po 90 Din, eevuli po 32, ttpana po 40, skombre po 32 in bradača po 28 Dm kg. Naglasiti je pa treba, da so te ©ene nizke, prejšnje Saee so bile te vrste rib znatno dražje. Kupci se danes lahko založili tudi z svežimi sardelami. ki jih ni vedno na izbiro, danes jih je pa bilo dovolj po 16 do 20 Dm. Bilo Je tudi precej cenenih sardin, po 10 Din. Sicer je pa bfl trg zaloten dobro skoraj z vsemi vrstami rib* ki jih navadno vidimo na nJem, po smernih, otečajnžh Celo žab je bilo danes mnogo več kot navadno in se ni nič poznalo, da je že konec žabje sezone Zato »o se vabljivi kraki zopet pocenili na 75 par do dinarja komad. Kot navadno, so tudi danes pokupili največ rib za gostilne, sicer pa imajo prodajalci stalne odjemalce med gospodinjami, katerih družine se zelo rade postijo, ko je miza obložena z ribjo pečenko. Belokranjci so pojedli Martinovo gos Ljubljana, 11. novembra. V Aškerčevi kleti eo včeraj naši ljubljanski Belokrajinei proslavili sv. Martina, svojega uvaževanega svetnika, ki s svojo skromnostjo predstavlja skromnost belih rojakov. Pojedini Martinove gosi je prisostvovalo nad 50 članov, ki so prvič v svoji sredi z vso simpatijo pozdravili svojega rojaka, Enanega primanja g. dr. Cernlca in izrazili upanje, da bo odslej vedno njihov stalni član in prijatelj. Ker poteka že skoro leto dni, odkar društvo >Rela Krajinac deluje, se je predsednik g. dr. Koce spomnil društvenega delovanja, ki ni malo. vendar pa s svojo skromnosti o njem neradi pripovedujemo- V zadnji suši in pomanjkanju so poslali v Belo Krajino denarja in živil za nad 200 000 Din, nabranih v Ljubljani, ustanovili tu vinarsko in sadjarsko zadrugo, pripravili ustanovitev več drugih zadrug v Beli Krajini, priredili mnogo predavanj svojim rojakom, organizirali propagando belokrajinskih vin na obeh velesejmih in zadružno prodajo in pripravili vse potrebno za ustanovitev belokrajinskih tujsko prometnih društev in splošno povzdi-go kraja. Uspeh je nedvomno tako velik, da se more malokatero društvo pohvaliti, z enakim, in Če bi ga spremenili v številke, bi gotovo prekoračil pol milijona, kar je za komaj enoletno delo ogromna vsota in zaslužijo vsi, zlasti društva največjo pohvalo. Končno je bila izrečena zahvala našemu časopisju, ki z vso gostoljubnostjo prinaša poročila in vesti iz Bele Krajine in kaže vedno večje razumevanje za delo društva. Gospodične — za plesne vaje Vam naredi najlepšo frizuro renom. česainica »Vesna^, last. Olga Gorazd, Beethovnova ul. Žrtev neprevidnosti Ljubljana, 11. novembra. Našim čitateljem je še gotovo v ždvem spominu tragična nesreča, ki se je bila lani pripetila v Šiški, kjer se je v kleti neke gostilne zastrupilo zaradi uhajajočih plinov iz pečice več Bosancev, od katerih sta dva podlegla poškodbam. Podobna nesreča, katere žrtev je postal l&ietni zidarski vajenec France Godec, doma iz Kresnic, se je pripetila snoči v Spodnji Šiški. Stavbna tvrdka inž. Shell prezidava na Celovški cesti pri poslopju Keršičevih dedičev lokal za hišnico. Lokal je v surovem stanju že dograjen, zaKako usmeri učitelj pouk k zaposlenju mladine, da s tem odvrača brezdelje in čuva gospodarsko blagostanje kmečkih domove. Učitelj Viktor Prfmat bo opisal svo)o pot od Novega mesta do Skopija s posebnim ozurom na ljudsko presveto. — Župni prosvetni tečaj SKJ se bo vx-Srl jutri popoldne in vso nedeljo v Sokol-skem domu. Nastopajo domači in tuj-i predavaterji. Vabljeni vsd in vsakdo. — soleki davek. Dijaštvo tukajšnje realne gimnazije Je vplačalo letos 39.637.50 Ddn šolnine, meščansko šolsko diJaMvo pa 3626 Din, skupno je novomeško srednješolsko dMjaštvo plačalo 43.262.50 Din solndne — Meščanska Šola ipripravlja za 17. december koncert starih dolenjski!h popevk In zdravite. Zbrala sita jth strokovna učiteljica gdč. Olga Andrejčičeva in strokovni učitelj g. Karel Strbenk, ki koncert tudi pripravljata z vso vestnostjo ln teme Ijiitostjo. Pesmi, ki jih zapoje že znani šolski mešani zbor, bodo 8 tem otete pozab-Ijenju, ker le redki so še, ki jih bodo poznali. Opozarjamo na to prireditev vsa društva m vse korporacije z nujno proš-ngo, da blagovolijo to npostevati in na ta dan opustiti vee eventualne svoje prireditve. _ čas kopanja na prostem je minil, treba se bo kopati doma. Za šolsko mladino je prirejeno kopališče v suterenu nove Šolske palače na Seddlov,} cesti. Opozarjali pa smo.že, da so prhe pokvarjene in ne odgovarjajo. Ker je potreba po kopanji* mladine tu, si dovoljujemo ponovno opozoriti na oni nedostatek s profinjo. da »e nujaio odpravi v interesu ljudskega zdravja. KOLEDAR Danes: Petek, 11. novembra, katoličani: Martin, škof, Vlšnjrica; pravoslavni 29. oktobra. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Johann Strauss v ljube* ni ij. pesmi. K»no Ideal: Oiimpija. Kino Dvor: Vvings. Prvo poljudno znanstveno predavanje prirodoslovne sekcije Muzejskega društva ob 20. v dvorani E>eiavske zbornice. Predaja dr. '^avoslav čermelj. Predavanje iz kemije ob 18. v kem.čni predavalnic« realke. Društvo »Treznost«:, predavanje dr. Misa ob pol 20. v OUZD. DEŽURNE LEKARNE Danes: Leus*ek, Resi jeva oesta 1; Bo-hinec. Rimska cesta 24 in dr. Kmet, Dunajska ce9ta 41. Narodno Gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri. Petek, 11. novembra: Zaprto (generalka). Sobota, 12. novembra: Zaprto. Nedelja, 13. novembra: ob 15. uri Srce igračk. Mladinska predstava. Premijera. Izven. Ob 20. Roksi. Izven. Znižane cene. V soboto dijaške predstave ne bo. Premijera otroške igre Srce igračk, katere avtor je znani mladinsld pisatelj g. Pavel Goli a, ki je poklonil našim najmanjšim že marsikatero prijetno uro, bo v nedeljo. Predstava se vrši izven abon-mana. Vstopnice so v predprodaji v operni dnevni blaga jim in pred predstavo (od pol 15. ure dalje) v dramskem gledališču. OPERA Začetek ob 20. uri. Petek, 11. novembra: Erika. V proslavo 251etnice umetniškega udejstvovanja g. Bojana Pečka. Izven. Sobota, 12. novembra: Hlapec Jernej. Red C. Nedelja. 13. novembra: ob 15. uri Erika. Znižane cene. Izven. Ob 20. uri Sevilj-ski brivec. Gostuje g. Boris Popov. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 14. novembra: Zaprto. * V proslavo 25letnega umetniškega udejstvovanja g. Bojana Pecka se vprizori d revi ob 20. uri v opernem gfledaiiSču opereta »Erika«, kjer poje nas jubilant vlogo Iva. Občinstvo opozarjamo na to jubilarno predstavo, ki se vrši Izven abon-mana. Abonenti reda C imajo za svoj abonma v soboto 2Tveoer opero Hlapec Jernej. Boris Popov, pevec odiičinih kvalitet, gostuje v naši operi v nedeljo zvečer v Seviljskem brivcu. Opozarjamo na predstavo vse prijatelje našega gledališča, predvsem pa na številne prijatelje Borisa Popova, ki si jih je pridobil tekom svojega delovanja v L^uMjani. Ponedeljkov njegov koncert Je sijajno dokazal, v kako odlični formi je pevec. Seviljtsiki brivec g. Popova je v vsakem pogledu dovršena kreacija. Iz Kranja — 250. nogometno tekmo je v nedeljo igral tukajšnji Korotanov srednji napadalec g. Zebre Valentin. Nastopili so ob tej priliki »stark in >mladi<. Pred pri četkom tekme je predsednik Korotana čestital siav-Ijencu k redkemu jubileju in mu izročil skromen spomin. Tekma sama je bila prav veselega značaja ter je nudila obilo zabave in smeha. Pokazali pa so >stark s par lepimi goli tudi svoje nekdanje znanje. Zmagali so sicer >mladk z 9:S\ toda >stari< so mnenja, da zmaga ni bila ravno pošteno pridobljena. V nedeljo gostuje ljubljanska Ilirija, ki je dosedaj v Kranju predvajala še vedno najlepšo igro in je zato pri številni publiki tudi najbolj priljubljena. — Ton-kino v Narodnem domu predvaja d revi ob pol 21^ jutri ob pol 21. in v nedeljo ob 17., 19. in 21. uri sijajno Ufino opereto »Plavi sen«. Nastopijo znani filmski zvezdniki Willy Fritsch, Lilian Harwey, Willi Forst. Dodatek: najnovejši Ufa zvočni tednik, Gorenjske narodne noše in Mickv miška. Iz Celja —c Pisarna kraj. organizacije JRKD za meeto Celje, ki bo nameščena v klubovi sobi v Celjskem domu, bo otvor je na v ponedeljek 14. t. m. in bo poslovala vsak dan od 16. do l?.. izvzemaj sobote, nedelje in praznike. —c Redni članski sestanki krajevne organizacije JRKD za mesto Celje se bodo vršili odslej vsako sredo ob 20. v klu-bovd sobi v Celjskem domu. Na teh sestankih se lahko prijavljajo tudi novi čiamd. —c Mojstrski Izpit pred mojstrsko Iz-jyitno komisijo je napravil Lončar Andrej Stante iz št. Junija ob juž. žel. _c Tečaj nemškega jezika bo otvorilo Društvo absolventov trgovskih šol v Celju v ponedeljek 14. t. m. ob 19. v Drž. dvorazredni trgovski šoM. Poleg članov so vabljeni tudi drugii interesenti. Sobota, 12. novembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 17: Salonski kvintet; 18: Angleščina (ga, Orthaber); 18.30: Gimnastič-ne vaje (C. šoukal); 19: Poglavje iz sociologije (dr. Gosar); 19.30: Planine in planinci v gornjesavski dolini (Vandot); 20: Primorski večer, izvaja Klub primorskih akademikov; 22: Cas, poročila; 22.15: Salonski kvintet; 28: Napoved programa ca naslednji Štev. 257 »SLOVENSKI NAROD*, na nji sklenjeno, aačoti s pripravam-za kongres slovanskih stenografa v v PrS-g. Kongres se bo vršil 1. 1934 n prisla-s:i^ so se že stenografi iz Jugoslav.ije, 3o.-jrarlje m Poljske, le iz Rusije še ni pfttjav. _ Konkurzi in prisilne poravnavo Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čar od 1. do inkluziv^ 10. t-m. sledečo statistiko (številke v tklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta)* Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 2 (2). v savska banovini — (1); v primorski banovini — (3), v drinski banovini 1 (1). v zeteki banovini — (1); v donavski banovini 1 (o); v moravski banovini 3 (—): v vardarski banovini _ (1); Beograd, Zai.iun, I ančevo 1 (1) Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1 -): v savski banovini 8 (2); v vrbsski banovim I (1); v primorski banovini 1 (2); v drinski banovini 1 (3): v dunavski banovin- 1 '5); Beograd, Zemun, Pančevo 1 (M. Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini — -pe.a na zahtevo državnega tož:lca ji je pa bila kazen zvišana na dve leti Te dni se Solarevo pozval1!, naj se Javj soćlšeu, r.*i odsed-i kazen. _ Razne nesreče. Ivan Koderman. sin rudarja s Tolstega vrha, je našel uu polju vojaško patrono. v katero je to1'"* > časa drezal in razbijal po njej, da je eksplodirala. Drobci naboja so ga ranili pO prs;h Šubel; Ana. zasebnica. rojena leta 1S61 t Pod mejniku, občina Dobrunje. j*1 doma padla in si zlomila desno roko. — An-ire; Kalan. 9-let.ni posestnikov sin iz Podpeči pri Stari loki. je tama nadel s peč; in si zlomi! desno nogo. Vse tri ponesrečence so prepeljali v bolnico. EDINA TRGOVINA ČEVLJEV V ŠELENBI RGOVI ILKl »TEMPO«, oddelek za gotovino, LJUBLJANA, selenburgova ul. 4, dvorišče — Ubit »redi ceste. V Gornjem Mihaj-lovcu so našli te dni sredi ceste mrliča, ki so v njem spoznali 26Ietnega posestnika Antona Srso iz Vukanovca. Oblasti sodijo, da ga je ubil nekdo iz oevete. — Začetek obravnave proti razbojniški tolpi JOve Miljkovića. Včeraj se je pričela v Petrinji senzacijonaina obravnava proti roparski tolpi Jove Miljkovića. Obtoženih je z njim 12 pajdašev, večinoma premožnih kmetov. Tolpa ima na vesti več strašnih zločinov, roparskih umorov, ubojev in tatvin. Zločinci se pred sodiščem prepirajo in vale krivdo drug na drugega. Za S obtožencev zahteva državni tožilec smrtno kazen. — Bridka usoda vojnega ujetnika. Krsta Dragičevič iz Kneževića se je \fnil kot vojni ujetnik šele - letos v septembru v rojstno vas. pa mora znova po svetu, ker se mu je žena ta čas omožila z drugim. — Snaho ubil. V Dobroselicih blizu Sarajeva je ubil Boško Pribanovič v sredo svojo snaho Milko. Pognal ji je več krogel v prsa. tako da je obležala mrtva, potem je pa pobegnil Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšan ju. bledici, obolelosti žlez, izpuščaiih na koži. tvorih uravnava »Franz Josefo-va>« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« gren-čico. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Lfubljane — lj Marijin trg bi bilo tudi treba ž? uredili, letos je pa seveda za cesfna regulacijska dela prepozno. Doslej so tudi še požgali kable do novega podzemeljskega transformatorja, zato je bila cesta češče prekopana, a bolje je. da polože vse kable pred-no začno regulirati trg. Zadnje čase je ob tromostju nekoliko prehudo blato tudi za potrpežljive meščane. Ploščad ob zloglasni kolibi so poleti posuli s peskom, a iz peska je zdaj že nastalo najiepše blato. Dokler ne bo trp reguliran, ne bo škodovala dolžna skrb, da od časa do časa zasujejo vsaj najhujše luže. — Podzemeljski stranišči še vedno nista gotovi, zato nadzemskemu zavetišču ne bodo še tako kmalu štete ure. Za oblogo sten Še niso menda dobili keramičnih plošč iz inozemstva in tudi tlak se ni povsod položen. Delo se Čaka elektro-monterje, pleskarje in instalaterje. Stranišč ljudje ne pogrešajo posebno, s Čimer menda računajo izvrševalci, vendar bi jim priporočali, da naj ne čakajo na epidemijo znane bolezni. — lj PruUki most je že prehoden, vendar pa še ne bo tako kmalu uporaben za splošni promet. Most je postal po preureditvi prav za prav železobetonski. čeprav mostišče sloni še vedno na starih lesenih opornikih. Niostišče zdai tvorijo železobeton>ke plošče, ki so jih zbetonirali na bregu ter po ložili že strjene na nosilce. Zbetonirali so že robnike za hodnika, cestni tlak bodo za morali zbetonirati kmalu, sicer moosledica zanemarjene ne kanalizacije, ob nalivu pa nastopi voda na trotoarje ter tu in tam vdira tudi v kleti. V teh kleteh so ponekod tudi stanovanja — blagor stanovalcem! — Cestišče je po veČini višje od trotoarjev in bi ga morali na vsak način znižati, kar pa ni tako lahko zaradi tramvajske proge. Ljudje se tolažijo, da bo prišla končno na vrsto tudi Karlovška i esta, toda ta tolažba je jalova, ker ceste ne bodo primerno uredili. dokler ne prelože tramvajske proge, a vsi lepi načrti o izpeljavi tramvaja hirajo zaradi žepne krize. u— Clanskj sestanek krajevne organizacije JRKD ja kolodvorski okraj bo v soboto 12. t. m. ob 20 v štrukljevi restavraciji. Dnevni red: poročilo narodnega poslanca dr. Rapeta, poročilo društvenih funkcionarjev in slučajnosti. —lj Vogal Streližke ulice in cesta Za Oradom je mestna vrtnarija pričela zasajati, da bo strmo pobočje nad cesto pod rTičkoui na gričku c izpremenieno v majhen nasad z okrasnim grmičevjem, brezami in 6lokimi topoli, čez železno ograjo ob Strmi poti bodo pa na Strelisko ulico visele po opornem zidu slikovite vzpeiijalke. zlasti pa bujno cvetoče vrtnice. Nasad bo v največji okr.is temu idiličnemu delu mesta, ki s svojimi gozdovi in gaji na Oo!ovcu in grajskem hribu ter s travniki in sadnimi vrtovi deluje kot pokrajina na deželi daleč od mestnega šuma. Posebno se bodo nad ovinkom v Stre-Iiško ulico podali visoko na nad Gruberjevim kanalom vitki topoli, ki bodo kot zeleni stebri iz zelenja strmih bregov Gruberjevega kanala in pobočij Golovca ter grajskega hriba naznačevali vhod med mestno zi-dovje. —I j Vrtača, mala četrt mondenih vil, ki je dobila ime po ulici Vrtači, je že povsem zazidana, ni pa imela doslej še poštenih trotoarjev. Ta novi mestni del je eden najlepših, njegova lepota bi pa seveda zelo trpeia zaradi slabih ce**t in hodnikov. Tako je tudi pod Rožnikom, kjer se košati jo med lepimi vrtovi bogate vile. lepega hodnika pa ni nikjer. Na Vrtači zdai betoni rajo podlago za asfaltne hodnike. Trotoarji bodo v vseh ulicah, n. pr tudi v Tobačni, kjer ni posebnega prometa, saj stoje ob nji le tri vile. Tro-toarje bi bilo treba zbetonirati še marsikje, zlasti na Mirju. kjer niso tu in tam niti nasuti. Mirjani gledajo na napredek Vrtače nekoliko ljubosumno, najbrž jim pa ne diši, da bi kaj prispevali za zgradbo troto- arjev, česar jih nedvomno tudi nihče preveč ne sili. —lj Hodniki ob Re*ljevi cesti. Tlakovanje je že tako napredovalo, da bo približno čez teden dni tlakovana vsa Resljeva cesta, a včeraj je bil tudi komisijski ogled zaradi naprave novih hodnikov, ki jih še ni pred vsemi hišami, manjka ga {>a tudi pred mestno plinarno in pred stanovanjsko hišo drž. železnic. Vsi hišni lastniki so bili zadovoljni, da se hodniki napravijo na njihove stroške, le en posestnik je ugovarjal, češ. da je pred njegovo hišo že bil hodnik, pa so ga razkopali. Ker bi bil pa trotoar, ki bi sega! prav do ceste, preširok, bo od hodnika na obeh straneh zgrajen do ceste makadamski tlak. da na Resljevi cesti ne bo več blata, na granitnem tlaku se pa tudi ne bo tako razvijal prah, kakor na dosedanji posuti cesti. Urejeni bodo tudi novi uvozi. Z ureditvijo Resljeve ceste dobimo zopet moderno prometno žilo. ki veže Gorenjsko mimo glavnega kolodvora in čez Poljanski most po Streliški ulici in pravkar razširjeni in tlakovani cesti Za Gradom z Dolenjsko, kar je največjega pomena za avtomobilski promet iz drugih banovin proti Gorenjski- —lj Pomožna akcija v mestu Ljubljana, kj je pričela z intenzivnim poslovanjem v prid brezposeln im delavcem in drugim revežem, bo priredila dne 3 in 4 decembra posebni ^Nabiralni dane, Katerega bodo mestni delavci nabirali pro stovoljne darove po mestu za svoje tovariše, ki so brez posla in zaslužka. V ta namen bo treba v mesecu novembru opo zarjati občinstvo na 2Nabiralni danSlovenski vokalni kvintet*. V nedeljo 20. t. m- pa bo ob 20. koncert godbe Sokola l.. po koncertu pa družabni večer s plesom. — Bratje, sestre! 25 let trdega a uspešnega dela je že za nami. Kolikokrat smo 6 strahom zrli v društveno bodočnost? Snidemo se zopet vsi ob društveni 2oietnici in do kažimo ponovno trdno vez, ki je vedno družila Taborsko članstvo. — Zdravo! —lj Davčno predavanje V eredo 16. L ni. bo predaval ob 8- uri zvečer v dvorani Trgovskega doma sodnik Upravnega sodišča g. dr. Likar iz Celja o ugotavljanju davčne osnove za pridobnino in davek za poslovni promet. Zbornica za TOl v Ljubljani vabi vse trgovce, obrtnike in industritce, da se lega važnega predavanja polnoštevilno udeležijo. _lj Sokol Ljubljana-Siška priredi drevi ob pol 20. v Sokol, domu predavanje s filmom ^Življenje na deželi'. Vstop prost. Vsi bratsko vabljeni. —lj Delavski oder >Svobode vprizori v nedeljo 13. t... m. ob pol 9. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice tragedijo slovenskega dekleta Remčevo >Magdo«. Režija Dela-kova. Pridite in oglejte si to lepo zgodbo. Vstopnice po 10, 8, 6 in 4 Din. 505 n —lj Prvo poljudnoznanstveno predavanje Prirodoslovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo se vrši danes, v petek II-t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Avtor znane -Ljudske astronomi jer g. dr. Lavoslav Cer-melj bo predaval o novejših odkritjih v ve-soljstvu. Ogromne, nam težko pojmljive razdalje nam bo tolmačil ob primernih lepih zgledih. Prav tako bomo pa zvedeli novejše teorije o postanku svetovij. zlasti o j>omenu spiralnih megel za te teorije. Ob 40 skioptič-nih slikah nam bo olajšal razumevanje za te prevažne in zanimive probleme. Vabimo prav vse, ki se za stvar zanimajo na obilen obisk- Za kritje stroškov se bo pobirala nizka vstopnina, in sicer za sedeže po Din 4, za stofiSca po IHn 2. —Ij Združenje trgoveSv ▼ Ljubljani vabi p. t člane na predavanje, ki ga bo imel g. dr. Likar, sodnik upravnega sodišča v Celju o ugotavljanju davčne osnove za pri-dobni no in davek na poslovni promet Predavanje se vrsi v veliki dvorani Trgovskega doma v sredo 16. t m. ob 8. zvečer. Predavanje bo sa vsakega trgovca važno in poučno, zato naj se ga vsak udeleži. — Predsedstvo. _I j Otroške nogavice, rokarviee in rasne plete© i oe kupite dobro pri tvrdki Kamičnik, Stari trg 8. —lj Neimenovani daruje za društvo »lepih 100 Din in za brezposelne 100 Din V počastitev spomina pokojnega akad. slikarja g. Alojzija MaloU. —lj Pozdravni večer novemu poštnemu direktorju. Ljubljansko poštno telegrafsko in telefonsko osobje priredi v nedeljo 13. t. ob pol 8. zvečer v veliki dvorani restavracije »Zvezda« v Ljubljani na čast svojemu novo imenovanemu šefu dravske poštie direkcije g. dr. Janku Tavzesu pozdravni večer. Na to proslavo se vljudno vabijo vsi aktivni in upokojeni p. t. t. nameščenci dravske banovine. Prireditelji. — lj Nov film ZKD. V nedeljo 13. t. m-bo predvajala ZKD premijero filma Opasnosti lahkomiselne ljubezni« film, ki ga že danes priporočamo V filmu, ki nam predočuje zle posledice lahkomiselnosti in vetre-njaštva v ljubezni, nastopata Marlene Die-tricb in kot njen zapel ji vec Willy Forst-Film, ki ima za odrasle mnogo poučnega, je mladini neprimeren. Premiera bo v nedeljo ob 11. dop. v prostorih Elitnega kina Matice. Veliki malomesčani smo Marsikaj se našim strokovnjakom posreči, le Ljubljančana ne morejo predelati Ljubljana, 11. novembra Ljubljana prav hitro napreduje in iz dolge vasi prav naglo postaja čedno in moderno malo velemesto, da jo je vsakdo vesel, kdor jo po nekaj letih spet vidi- Vse nam prenove, preurede in olepšajo naši inzenjer-ji in arhitekti, ki so razširili Ljubljano že daleč po okolici in jo potegnili tudi navzgor prav pod oblake. Prijazno higijensko in tudi prijetno je postalo naše mesto ter z vedno hitrejšim tempom vsak dan t? postaja, le nekaj se veem umetnikom in strokovnjakom ne posreči. Predelati Ljubljančana. Namestu, da bi bil končno že vendar majhen velemeščan, je še vedno velik ma-lomeščan. Prav neprijetno in sitno je človeku, ko te dobrohoten tujec po najodkri-tosrčnejši pohvali mesta prav nežno in delikatno opozori na neko našo velemalomeščan-sko lastnost. Vsak dober in odkrit naš prijatelj namreč z obžalovanjem in z opravičevanjem ugotavlja našo tipično zabavljivost proti vsakemu načrtu in sploh proti vsakemu novemu podjetju, pa naj bo projekt še tako lep, delo še tako koristno. To tipično in uprav poklicno zabavljanje pa prav nič ni velemestno, temveč — vele-abderitsko, ki je Ljubljani že zelo mnogo škodovalo, ker je preprečilo že marsikaj lepih načrtov in še vedno dela škodo, kajti vsak. tudi najlepši projekt mora najprej premagati to laiško zajedljivost. Tako je Ljubljančan mrcvaril Vegovo ulico, tako je zlobno smešil Zoisovo cesto in regulirani šenjakobski trg, tako je skušal preprečiti razširjenje soteske ob Luckman-novi hiši v Gradišču, kjer se nam je odprla z umaknitvij. ene same hiše najmodernejša perspektiva in najimpozantnejša cesta v Ljubljani, ki teče skoro v ravni črti s Posavja po Tvrševi cesti mimo ponosnega nebotičnika dalje po šelenburgovi ulici in Kongresnem trgu med Zvezdo in prekrasno nunsko cerkvijo prav do drame in se bo vila še dalje čez Rimsko cesto in po Gorju-povi ulici mimo Tehniške srednje šole ter čez Mir je prav do Gradaščice. ko bo mogoče še odbiti ogal Rimske ceste in Gradišča. Če se ozreš proti severu, se ti zablišče planine, a obrni 9e proti jugu. pa ti zapre pogled temni Krim! Tudi Zvezda bi bila danes že mnogo lepša, kakor je prekrasna Vegova ulica, ali njeno prepotrebno pomladitev so prestrigli nepremišljeni in nerazsodni jeziki profesijonalnib ljubljanskih kritikastrov. Tako tudi sedaj hoče ta bolestna in na žalost Ljubljančanom tipična, zlohotna ter Iz škofje Loke — Nov grob. Ob izredno letpi udeležbi sorodstva, prijateljev in ostalega prebi-villsstva so pokopali v sredo dopoldne na škofjeloškem pokopališču 781etnesra poljedelca 5. Tomaža Hribernika doma s Suhe. Mož je bil do zadnjih dni prav čvrst, ko se je prehladi! in je pljučnica unuMla življenje priljubljenega Sušana. Ohranimo ga v lepem spominu, preostalim naše sožalje. — Občinski proračun in proračun uboz-nega sklada mestne obč;:-e škofjeloške sta od župana sestavljena in na vpogled med običajnimi ura in i mi urami v občinski pisarni Morebitne ogovore je vlagati v predpisanem roku. _ Otvoritev francoske čitalnice. Francoski krožek, ki ga vodi prokuiriat g. Clro Lendovšek, je kljub vsem težavam prav pridno na delu. Krožek je otvoril svojo čitalnico v Gasilskem domu in so Članom na razpolago nekatere francoske revije in K stil. Tudi z rednimi francoskimi tečaji so pričeli. Začetniki, ki jih uči uoitelj g. Janko Sricnerl, imajo predavanja ob tor-kh od 19.30 dalje in ob četrtkih od 19. dalje, lanski letnik pa vodi dr. Vilko Fajdi-ga ob ponedeljkilih in cetrtkiih, vsakokra.t od 20. dalje. Letos se je priglasilo prav zadovoljno Število novrlmcev, katr kaže, da se zanimanje za francoščino v Škof j i Lokd čed-aloe lepše šinL _ Sreska izpostava se prešel'. 2e ob otvoritvi sreske irzpostave v škof j i 'i^oki se je poudarjalo, da uradni prostori ne bodo mogli trajno zadovoljiti. Perečo zadevo so vzeli letos ponovno v pretres. Pristojni činritelju so se odločili za preselitev izpostarve v stanovanjsko hišo dr. Toneta Jamarja na Mestnem trgu. Urad bo nastanjen v vsem prvem nadstropju z razgledom na Glavni trg in P rotil Suhrt. Upajo, da bodo z novimi prostori bolj zadovoljili, ker so večji. V decembru bodo sobe primerno preureddLI, izpostava pa se presoM na$br* z januarjem 1933. Prvotna misel, da bi se premestilo izpostavo v staro šok) je padla v vodo, ker bi veljala adaptacija te zgradbe Čez 100.00 I>*.n, ki pa jih občina nima. _ Priznanje dolu. Poverjenik Vodnikove družbe za dkofjo Loko S. Humer Janez iz Klobovsove uMce se je prav pošteno potrudili, da nabere čim več članov. Njegov trud je bil poplačan z lepim uspehom. Število članov je letos celo višje od laoskoga In snafte 110. _ THkrat nagrajen. Okrajne kmetijsko razsta/ve v Kranju se je ndeletll tudi poseotniik Jamni k Janez is Punserta v domišljava naša jezikavost preprečiti načrt zazidave tistega ozkega jezika med Poljan-sko cesto in Kopitarjevo ulico ob Perdano-vem dvorišču, kjer je pred potresom stal prosluli >Peglezen-. Kakor bi se režala škrbasta baba, tak je sedaj vhod s Krekovega trga na Poljansko cesto. Hvaležni bi morali biti sosedje in vsi Ljubljančani tistemu, ki se je v njegovi glavi porodila srečna ideja, naj se ta grda luknja, ki kvari okolico, zazida. Pomislite, kdaj je bil potres., :n lahko izračunate, da se je ta pametna misel zabliskala šele čez več kot 30 let! Ali ljudje, ki si s svojimi kratkovidnimi laiškimi očmi niti predočiti ne morejo, kako je ta zazidava že samo za ureditev, ne samo za olepšan je vse okolice potrebna, ti pa sedaj kriče na župana in na ves magistrat, da se razlega po vsej deželi. Projekt nove stavbe je čudovito lep in poslopje se bo spojilo z miljejem okolice, kakor bi iz nje sam izrastel najčistejši kristal naše arhitektonske umetnosti. Pod obokom bomo hodili v idilično kapiteljsko ulico, ki sedaj zija kakor grapa izpod groblja >Peglezna«, monumentalna ozka hiša najple-menitejših linij bo pa s kipom na ozkem pročelju, kjer ne bo nobenega okna ali odprtine, zaključevala Poljansko cesto in s svojo prikupnostjo vabila vanjo. Ze ime projektanta jamči za najvišjo estesko vrednost načrta, ki je v resnici rudi zares genijalno posrečen. Dostojanstvo mestnega načelstva pa garantira, da bo župan že znal varovati zakoniti postopek, sicer pa o tem sklepajo občinski svet in druge instance. Kadarkoli je kdo zaprosil za \Klstop občinskega sveta, se je vedno postopalo tako, kakor je bila zadeva rešena sedaj. Zakaj naj bi se torej vprašanje sedaj reševalo drugače, kakor vedno, zlasti ker je eminentne važnosti za olepšanje mesta. Predvsem naj bi bila okolica hvaležna, da dobi tako monumentalen okras, vsa javnost naj pa končno spozna, kako žalostno je, da izbruhne takoj staroverska ^fovšarija< in zabuče tisti trenutek viharji neutemeljenega zabavljanja, kadar se porodi dobra, lepa in koristna ideja. Preverjeni smo pa tudi, da v očigled tako vsestransko popolnem projektu tudi občinski svet, ki je vedno ceh* v najkočljivejših vprašanjih našel srečno rešitev, ne bo nasedel kverulantom, ki vsako lepo stvar presojajo s svojega nestrokov-njaškega, zajedljivega stališča. Bodimo velemeščani in ne poslušaimo velikih malomeščanov! zminški občini. Jamnik je razsrta/rfl razne vrste jabolk, slamo raznih žitole ilm deteljo. Prireditveni odbor je nagraddi Jamnl-ka s trojnim priznanjem. DobrG }e rnotiko, vile In okopalnlk. — čigavo je damsko kolo? Sin posestnika Jenka iz Lipico štev. 7, l'21etnl Kocjan, si je hotel narediti novo bezgovo puško. Stikal je po Traškem grabnu za pr> merntm lesom. Nenadejano pa je opaztfl fantič sredi gošče za neko skalo balanco od kolesa, kil je samo malo gledalo ds mahu. Kocjan se je kako pak za stvar xa-vaol in je na svoje največjo začudenje ugotovil, da trna pred seboj celo damsko kolo, ki ga je neznan tait v vsej velikosti prekril z mahom. Deček je mah z bici kij a odstranil in peljal kolo na dom v Lipico. Domači so vso zadevo pnijavrM orožnikom, kd bodo skušali dobfti vsaj lastnico kolesa. Kolo je moralo biiti v gozdu že precej oasa, ker so posamezni delti hudo zarjaveli in je videti tudi pnevmatika uničena. _ It drobne kronike. V nedeljo so se spoprijeli na Križni gor! neki fanbinl. Hudega ni biko v splošnem nič, le eden izmed udeležencev je odnesel lažje telesne poškodbe. — Do sri-enega nastopa je prišlo na Kolodvorski cesti. Raz»togotent mladenič je udaril drugega tako močno po ustih, da mu je izbil zob. — Malo senzacijo je imela škofja Loka v sredo. Po mestu je* rogoviLil precej siten pijanček in je nadlegoval ljudi po javnih lokalih. Ker možakar le ni dal miru, ga je hotel mestni stražalk aretirati, čemur se je seveda oni uprl. Nasilnež je pustil stražniku suknjič in jo je ubral preko Grabna na Spodnji trg. Pa ai .Imel sreče. Tu je prišel v roke slučajno prisotnemu orožniku. Pi-jančka so posadili na hladno. Dve škotski. Gioepa Mac Gee je umrla. Gospod Mac Gee, skop, kakor so vsi Škoti, gre naročit venec. — Lahko je docela preprost, — pravi. Koliko bo pa sjal9 — 5 šilingov, gospod, trak pa tudi pet šilingov. — Trak ni nujno potreben, pravi Mac Gee, moja stara je zadnje čase že itak težko čitala. Mr. Mac Kravat je izgubil po kratkem in srečnem zakonu svojo ženo. Najbolj ga je pa bolelo, da je naročil malo pred njeno smrtjo vizitke skupno zase in za ženo. Brž je sklenil prečrtati na vizitki »in žena«. Cez leto dni se je pa znova oženil in bil je znova v škripcih, ker vizitk ni mogel rabiti. Ir» je storil? Nekega večera je seri"' in napravil pod prečrtani besedi nekaj pik. »SLOVENSKI NAROD«, dne 11. novembra 1932 Ste*- 257 P* DecotircoUe: ljubezni Bomaa, Nrti vratar ni imel poguma povedati mu, da ie njegov odhod nekaj izrednega. Edino, kar je spravil iz sebe. ie bilo: — Će mladi gospod želi, da sluga spremi.. č Justin je baš prost in bi lahko šel z vami... — Ne, ni treba. — je odgovoril Mirček odločno. — saj se takoj vrnem. Odprl je vrata, toda komaj je prestopil prag. je prebledel in se pripravil skočiti. Nekaj korakov od hotela ie namreč aagiedal Slimaka. kako stoji za brusom in brusi nož. Brus je stal pod točilnico in k sreči je stopil tisti hip iz nje gospodar, ki je začel govoriti z dozdevnim brusačem: Slimak se je obrnil k njemu, da bi mu odgovarjal. Milček je porabil to priliko, hitro je skočil na drugo stran ulice in zbežal, ne da bi ga bil Slimak opazil. Slimak ie res še vedno straži! d'Alboizov hotel in koval svoj načrt: čakaj je samo še ugodnega trenutka, da bi mu priskočilo na pomoč srečno nakliučje in mu pomagro do cilja. Ta čas ie prišel njegov pajdaš. Tistega hitra sta popila lopova v svojem brln-gu na tešce steklenico žganja, da bi bilo prijateljstvo še boli zalito. Za žganje sta dala zadnji denar, kar £a je bilo še ostalo od prodaje ko-medijantskega voza. Zefvrina ie seveda pomagala izprazniti steklenico. Tudi Claudineta so povabili, da bi z njimi trčil. — No. napravi Še ti požirek. fante, — je dejal Panoufle dečku; — čez mesec dni boš lahko trkal k večjemu še s črvi v krsti. Ubogi deček je res strašno kašljal in vsako jutro ga je kašelj tem bolj mučil, ker je prebil noč za nočjo v tem vlažnem brlogu. — Pojdi se no nadihat svežega zraka, pojdi, to ti bo dobro dek>; nas vsaj ne boš motil v kramljanju, — mu je prigovarjal Panoufle. — To je res, — je pristrdila Zefyri-na. — Ce že nisi za nobeno rabo, pojdi vsaj beračit. Tako bo tvoja bolezen vsaj za nekaj dobra in boš vsaj malo pomagal svoji rodbini. Tako so Claudineta vsako jirtro zapodili z doma. Ubožec je taval po ulicah, ves objokan je nastavljal roko mimoidočim, med nalivi ali snežnimi meteži se je stiskal za vrata in mislil na prijatelja Milčka, ki so ga že drugič ločili od njega in ki o rrjem že dolgo ni imel nobenih vesti. Vračal se je v svoj strašni brlos: le, 6e sta ga prisilila mraz in glad. Doma je navadno takoj smuknil pod svoje conje, ki so pokrivale njegovo trdo ležišče, in dol.go je sanjal odprtih oči. — Tako životarenje pa res ni vredno piskavega oreha. — je godrnjal Panoufle, otroka smo izgubiti, dohodki se krčijo ... — Ah. — ga je prekinila Zefvrina, — za teden dni smo z denarjem še preskrbljeni. — A Claudinet ne bo več dolgo živel. — je pripomnil Slimak. — po njegovi smrti bomo pa itak podedovali. — /!e mogoče, toda to so samo domneve. Treba ie misliti na vse. Jaz se dolgočasim, če ni nobenega de'.a, —je ugovarjal Panoufle. — V lasih časih trgovina ne gre ... Omejil sem se na tr^ame umbov električnih . zvoncev po kmetih... A t? lopovi na borzi so potisnili cene medi tako navzdol da tudi pri tem človek nič ae zasluži. — Poleg tega je pa že pomlad na pragu, — je pripomnil Slimak. — Gospoda se vrača v svoje hotele. — In konec bo mote obrti. — To je res. Ah. bogme, zdaj pa vidim, da se bom res moral oženiti, je pripoTTrnfl Panoufle smeje. — Ne da bi mi manjkalo žensk, toda izbral sem si... no, oziram se po eni. Nesreča je le v tem, da me ona noče. — Kaj, tako lepega fanta noče! — je vzkliknil Slimak ironično. — To ni mogoče. — Tudi jaz sem miren, — se je zarezal cinično Panoufle. — Prepričan sem. da se bo dala pregovoriti. Treba samo počakati, da napoči ugoden trenutek. — Ta čas pa ... — Ta čas bi se pa rad lotil česa resnega. Recimo trsti d* Alboizov hotel, saj veš. ki si o njem oni dan govoril ... Kaj ne misliš več na to? — To. dra^i moj. bo približno tako, kakor s tvojo staro, ki mežikaš za njo .. Treba je počakati priložnosti ... Za enkrat se samo pripravljam ... — Vse to še daleč ni vredno toliko, kakor izgubliena pisma! — ie menil Slimak. Pri teh besedah je zaničljivo in srdito pogledal svojega pajdaša. Tisti hip je tudi Panoufle ošinil njega s o ogledom, polnim jeze in ogorčenja. Oba sta se obrnila in se delala, kakor da pijeta vsak iz svojega kozarca. — Lopov nesramni, — je pomislil Slimak; — o. če bi se te mogel odkri-žati! — Le rogaj se mi, capin. — ie pomislil Panoufle. — Motiš se. če misliš, da me boš pretental. Še danes se moram lotiti tega posla, da me n« prebit i š. Na glas in na svoj način veselega fanta je pa pripomnil: — Ce se bomo tudi ves teden prepirali in zbadali. nam ne bo nrav nič pomagano, ukradenih pisem ne dobimo nazaj... Ne mislimo več na to. Slimak. glej, da mi preskrbiš kakršnokoli delo. Saj veš, da lenobe ne pasem rad. — Praviš,, naj ti kai preskrbim? — je dejal Slimak smeje. — Bogme, bodi prepričan, da mislim na to. Brusač je izpraznil kozarec, vstal in krenil z brusom svojo običajno pot. Komaj je odšel, je Panoufle vstal. Sklenil je bil opraviti svoj posel kratko. Priložnost je bil« tu. — Čuj, Zefvrina, — je dejal in sedel tesno k debeli baburi. — govoriva malo. toda tako, kakor se spodobi. Sedi. Nalij in poslušaj me ... — Kaj mi pa hočeš povedati? — je vprašala vedeževalka malo zbegana: takoj je ubogala Panoufla in znova nanolnila oba kozarca. — Ti še vprašuješ? — se je začudil Panoufle in ošinil nestvor s tistim zapeljivim pogledom, ki mu ni mogla kljubovati nobena lepotica. — Zopet komediia. a? —Ne reci komediia. Ce pa pravim, da te irru-m rad! —To praviš vsem ženskam. — Ce bi hotela, bi zatrjeval to samo še eni: kateri, pa itak nma dobro veš. — Sai sem ti že dejala, da nočem varati Slimaka. —Torej ga imaš rada? — Seveda, rada ga imam. Ti si fant od fare, to je res! Tudi mnogo lepši si od njega, kar je res, je res. Toda to ne zadostuje. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Roosevelti v ameriški zgodovini Dve veji — republikanska in demokratična — O novem prezidentn Amerike Novi ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt je iz stare ameriške rodbine, ki ima dve veji, republikansko in demokratično. On pripada demokratični, drugo strujo je pa proslavil v ameriški politiki popularni »Teddv«' — Theodor Roosevelt, ki je bil predsednik Amerike pred 30 leti. Roosevelti holandskega izvora Claes van Roosevelt, holandski plemič, se je izselil v Ameriko 1. 1636. Njegoš vnuk Johannes je ustanovil long-islansko vejo, ki je iz nje izšel Theodor Roosevelt. Drugi vnuk Jacubus je izbrisal iz svojega imena »van«, ker je mrzil plemstvo, naselil se je na Mank-hattanu v današnjem New Yorku, kjer je ustanovil rodbino, ki iz nje izhaja sedanji demokratični predsednik Franklin Delano. Franklinov prapraded je ustanovil Bank of New York, prvo rafinerijo sladkorja v Ameriki, in začel je političnp tradicijo rodbine kot senator 1. 1786. Njegov sin James se je pečal bolj s trgovino, pridobil si je znatno premoženje v New Yorku in v Hyde Parku je ustanovil sedež svoje rodbine. Njegov sin Isaac II. se je posvečal samo znanosti in literaturi, d očim je bil njegov vnuk James II. — Franklinov oče — ugleden politik, političen prijatelj predsednika Clevelanda m diplomatski zastopnik Amerike v Evropi. Osebni podatki Mož, ki je odnesel zdaj tako sijajno volilno zmago, je bil rojen 30. januarja 1882 v Hyde Parku. Star je torej 50 let. Njegovo krstno ime je Franklin, Delano se pa imenuje po svoji materi Sari, ki še živi in ki izhaja iz stare new-vorške rodbine Delano. Rojen je bil baš v času, ko je začenjal njegov stric Theodor svojo politično karijero. Franklin je študiral na znani šoli v Grotonu, na univerzi Harvard, in dovršil je študije tri leta prej, nego je predpisano, čeprav se je strastno bavil s sportom in je bil nekaj časa tudi kapitan nogometnega moštva. Kot 181etni mladenič je postal reporter lista »Crim-son , dve leti pozneje je pa začel študirati pravo na »Columbia Law School«, ki jo je dovršil v štirih letih, star 25 let. 2e dve leti prej se je pa oženil s svojo sestrično Ano Eleanor Roosevel-tovo, hčerko edinega brata Theodorja Roosevelta, ki je bil takrat že ameriški predsednik. Iz tega zakona ima Franklin pet otrok, hčerko Ano Eleanor, poročeno Dalle, ter sinove Jamesa, Elio-ta, Franklina in Johna. Politična karijera Po zelo kratki juridični praksi je bil Franklin že 1. 1910 izvoljen za senatorja kot demokratski kandidat, postal je kmalu eden najodiičnejših članov demokratske stranke. Njemu gre zasluga, da je postal Woodrow Wilson 1. 1912 kandidat pri volitvah predsednika. Republikanski kandidat je bil takrat njegov stric Theodor Roosevelt in demokrati so si na kongresu v Baltimore zaman belili glave, kateri njihov član bi bil Roose-veltu najljubši. Na izbiro so imeli Clar-ka in Wilsona. Ko je prišel na kongres sedanji predsednik, znan po raznih šaljivih zgodbah, se je izjavil takole za Wilsona: Srečal sem Kermita (sin Theodorja Roosevelta), ko sem krenil davi sem. Pop (Teddy) je molil, da bi demokrati imenovali Clarka. In te besede so odločile za imenovanje Wilsona, ki je bil izvoljen za predsednika. Frank- lin je pa postal podtajnik v vojnem ministrstvu. Zdrav in krepak mož Ko je bil Franklin letos 27. junija v Chicagu imenovan za predsedniškega kandidata, je slišal po radiu ta sklep; takoj je sedel v letalo in čez nekaj ur je že stal pred zborovanjem 30.000 delegatov in je v dolgem govoru sprejel kandidaturo. Njegov nepričakovani prihod je vzbudil pri mnogih pristaših občudovanje in takoj se ga je prijelo ime >leteči kandidat-. Ljudstvo pravi, da mora biti ameriški predsednik samo zdrav, krepak mož, kakor je Roosevelt, ki ga je neka newyorška zavarovalnica prav rada zavarovala za pol milijona dolarjev. V demokratski stranki mu je pridobila največje simpatije njegova zvestoba do rodbinske tradicije, ki je bila že od začetka demokratična. Sele oče Theodorja Roosevelta se je pridružil republikancem. Sin velikega Tedov-ja, Theodor Roosevelt II., sedaj generalni guverner na Filipinih, se je pa takoj, ko je zvedel za imenovanje svojega bratranca, ponudil predsedniku Ho-ovru, da bo vodil republikansko kampanjo proti njemu. Nič ni pomagalo, da so stale vdova po Teddvfu in njena hčerka Alice skupno s Hooverjevo in Coolidgejevo soprogo ter vdovo Edisonov o na čelu odbora ameriških žen, Id je delal za ponovno izvolitev republikanca Hooverja. Sedaj je zmagala demokratska veja rodbine Rooseveltov. Zapravljivčev roman V berlinski aferi tihotapstva deviz je bil aretiran obenem z visokim uradnikom ministrstva za prehrano, tajnim svetnikom Tillichom, tudi dr. Borchardt, ki je eden največjih zapravljivčev in lahkoživcev, kar jih pozna povojna doba. Po svoji materi, rojeni Oppenheim, iz znane bankirske rodbine, je podedoval okrog 800.000 mark, pa jih je v kratkem času pognal in napravil še za nekaj stotisočakov dolgov. Ta čas se je seznanil s sinom znanega veleindustri-jalca Thvssena, ki je bil pripravljen plačati njegove dolgove in mu posoditi še 100.000 mark, če bi mu Borchardt pripomogel do nakupa posestva njegovega starega strica ritmojstra Oppenheim a, ki ga je bila zadela kap. Thys-sen je vedel, da je vredno posestvo najmanj poldrugi milijon. Ritmojster Oppenheim. ki ni hotel prodati posestva, je bil k temu prisiljen s pomočjo igralke Talianske, ki se je takrat proslavila v gledališkem delu »Stari Hei-delberg«. Thyssenovi cenilci so ocenili Oppen-heimovo posestvo globoko pod pravo vrednostjo. Ta kupčija je spravila mladega Thvssena z njegovim očetom. Do takrat sta bila namreč oče in sin sprta. Borchardt je postal zaupnik mladega Thvssena in preskrbel mu je na njegovo bodočo dedščino več milijonov mark posojila. Stari Thyssen je pa pognal svojega sina in banko, ki mu je denar posodila, . v konkurz. Za bagatelo je kupil stari terjatve banke in sinovo posestvo. Potem se je mladi Thvssen spri s Borchardtom in ga onemogočil v berlinski družbi. Borchardt je za to javno oklofutal Thvssena in sledil je dvoboj, ki je čast obeh junakov opral. Tudi po vojni so šli skozi Borchardtove roke milijoni, Id pa od njih ni ostalo nič. Na zadnje je prišel Borchardt v konkurz in preselil se je iz Nemčije na avstrij-sko-italijansko mejo. Čudna pot belega medveda »Berliner Tageblatt« priobčuje zanimivo zgodbo: Slavni nemški letalec in konstrukter Udet je organiziral filmsko letalsko ekspedicijo v polarne kraje. Filma iz življenja v polarnih krajih bi pa ne mogli izdelati brez polarnih medvedov. S polarnimi medvedi v filmu pa ni tako lahko, kakor z drugimi zvermi, ki jih lahko pode gonjači pred filmsko kamero. Kdo bo skakal po ledenih gorah in podil bele medvede? Ekspedicija je pa hitro našla izhod iz kočljivega položaja. Sklenila je obrniti se na Hagen-beeka s prošnjo, naj bi ji posodil belega medveda, da bi ga vzela s seboj. Pisala je Hagenbecku. da potrebuje krotkega belega medveda, ki ne požre preveč in ki bi bil pripravljen za vlogo v filmu. In Hagenbeck je izbral lepesra belega medveda iz cirkuške skupine, ki zna laziti čez zapreke in lepo sedeti na zadnjih tacah. Gotovo se je medved čudil, ko je naenkrat prišel v kraljestvo večnega snega in ledu. To pa ni edini primer izposojanja živali iz Hagenbeck ovega živalskega vrta. Hagenbeck dobavlja tudi gamse v Alpe, maroškemu sultanu je pa dobavil leva, slona in belega medveda. Pod vročim afriškim solncem sta pa lev in slon čez tri tedne posrinila, pač je pa vzdržal vročino beli medved. Romeo v ječi Tudi pri nezvestobi enega izmed zakoncev se da ohraniti do gotove meje dostojnost. To se je pokazalo pred pariškim sodiščem, kjer se je zagovarjal trgovec Alfred Gidet, obtožen, da je nevarno ranil svojega odjemalca Dupon-ta. Priče so izpovedale, da je bil Dupont zelo dober Gidetov odjemalec in se je zaljubil v Gidetovo ženo. Trgovec se je s tem filozofsko sprijaznil, popival jo hi kvartal z Dupontom. Toda sčasoma so začela Dupontova naročila izostajati in tudi njegova ljubezen do trgovčeve žene se je začela ohlajati, kajti ta čas se je bil zaljubil že v drugo. To trgovcu ni bdi o všeč. Menda mu je imponiralo, da je bil Dupont zaljubljen v njegovo ženo. Pa tudi žena sama ni bila nič kaj navdušena, da jo moderni Romeo zanemarja zaradi druge. Plakala je in očitala Dupontu, da ji je nezvest. Potrpežljivi trgovec je kot galanten vitez slednjič sklenil oprati družinsko čast. Na-hrulil je Duponta, sprla sta se in nazadnje je varani, toda zvesti mož zabodel svojega nasprotnika z rapirjem, ki ga je nosil skritega v palici. Romeo je ležal tri tedne v bolnici, trgovec bo pa moral sedeti 13 mesecev v zaporu, kajti sodišče ne pozna razlike med norci in vitezi. Rusija ima 163 milijonov prebivalcev Sovjetska Rusija šteje zdaj po uradnih podatkih 163,166.000 prebivalcev. Število prebivalstva Rusije stalno narašča. L. 1897 je štela Rusija 106,400.000 prebivalcev, leta 1914 139,300.000, leta 1928 150,400.000, lani pa že 160,400.000. Leta 1913 je bilo rojenih v Rusiji 2 milijona in 300.000 ljudi več, nego jih je umrlo, predlanskim je pa znašal prirastek že 3 milijone. Mest, ki štejejo nad 100.000 prebivalcev, je v Rusiji 46, mest od 50.000 do 100.000 prebivalcev 66, od 20.0000 do 50.000 pa 180. V teh težkih časih ne gre. Predavatelj: Eno je res — ženska neprestano potrebuje nege in pozornosti. Ce bi bi4i mozge napram svojim ženam po sva JUali og1asi< Vsaka beseda SO par. Plača me lahko tudi m znamkah, ta odgovor znamko! - Na vprašanja brca znamke mm ■ orienifiHamn HaJmanfH n&n* 1M» £-— " POZOR! PEVSKA DRUŠTVA in šole! Harmonije od Din 2000 in pianine od Din 10.000 naprej dobavlja tvornica klavirjev Iv. Kacin, Domžale. — Zahtevajte cenik! 4256 POSOJAMO plošče in gramofone »ŠLAGER« Ljubljana, Aleksandrova c 4 (prehod >Victoria« palače) STAN0VM\ MIREN KOTIČEK za solidnega gospoda. Soba s posebnim vhodom in elektriko. — Vič 148, ob Cesti na Brdo. 4260 Naslov pove uprava Slovenskega Naroda NIPMMllNISE STAVBNO PARCELO krasno, v bližini kolodvora Viž-marje prodam. — Pojasnila v Vižmarjih št. 100. 4254 LOKAL V CELJU iščem v Aleksandrovi ulici, Kralja Petra cesta ali na Glavnem trgu. — Ponudbe na naslov: Crepinšek, Celje. 4255 PAzrso Najcenejši nakup! KONFEKCIJA - MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. BRZO POPRA VLJALN1C A popravlja čevlje ni tro m poceni. — Ljubljana. Selen burgova ul. St. 4. dvorišče. 91/T VTNO prvovrsten lasten pridelek letnikov 1930 in 1932, v vsaki množini proda veleposestnik Ed. Supanz, Pristava. 4253 JUGOSLOVENKA nad 25 let stara, z znanjem angleškega ■ jezika, dobi službo. TakojSnje ponudbe na naslov: Geršak, Ples 1, Sv. Peter pod Sv. Gorami. 4258 MORSKE RIBE Danes v večji izbiri, kakor tudi druga .jedila; vina prvovrstna. — Se priporoča GOSTILNA LJUBLJANSKI DVOR, Ljubljana, Kolodvorska ulica 28 EPIDEMIJ A »JO-JO!« Veletrgovci, trgovci, trafike in knjigarne, nabavite si takoj najnovejši šlager sedanjosti »Jo-Jo« v raznih izpeljavah od: Samoprodaje za dravsko banovino, Vitomir Dolinaek, Celje, Kralja Petra cesta št. 33. — Sprejmem prodajalce in zastopnike. 4240 GAJEV HRAM Danes in jutri sveže morske ribe. Točijo se: stara in nova sladka vina; cene od Din 10.— do Din 16.—. — Se priporočata M. L. Rebec 4262 Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo družbo z o, z. J. HLEB* pleskarstvo in soboslikarstvo T JTJBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21. Telefon "070. SLUŽBE PRVOVRSTNO VEZILJO ZA CVETLIČARNO iščem za Zagreb. Ponudbe na Interreklam d. d., Zagreb, Ma-sarvkova 28 — pod br. P-2653, KOT GOSPODINJA ali kuharica, najraje na Kranjskem, išče službo 32 let stara, poštena in v vsakem oziru zanesljiva. Nastop takoj ali pozneje. — Mici Bidovec, Studen-ci-Maribor, Bolfenkova ulica 30, pri Vraniču. 4241 DOPISNIKA ILI DOPISNICU perfektnog hrvatskog i njemačkog', tražimo za odmašnji nastup. Prednost imaju oni, koji su već bih u drvarskoj struci u tom svojstvu. Izčrpne ponude sa naznakom platežnih zahtjeva, te fotografije umoljava se na Toth d. d. trgov, drva. Bačka Topola, Dunavska banovina. Za slučaj namestenja nadoknađujemo putni trošak. 4243 - Val j IduNJart.