Poliličen lisi za slovenski narod
Naročnina
Pncvna Udajn
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 1ZO Din celoletno 24O Din
za Inozemstvo
mesečno 33 Dh nedeljska Izdalo celoletno vJugo-slavlJIUODln. za Inozemstvo HO D
VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Uredništvo /e v Kopltarlevl ulici it. 6 lil Rokopisi se ne vrača/o. netranklrana pisma se ne sprclemafo - Uredništva telefon St. 20S0, upravnlStva St. 2328
Cene oglasov
1 stolp. peUl-VTSia mali oglasi pol 30 ln 2 D, večji oolasl nad45mmvUlne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v urednUkem delu vrstica po 10 Din gPnveiiem p
Izide ob 4 zjutraj
rožen pondelJKe In dneve po prazniku
Uprava /e vKopltarfevl ul.št.6* Čekovni račun: Cfublfana Stev. lO.OSO ln 10.340 ma lnserate.SarafevoSt.7S63, Zagreb St. 39.011, Praga ln Vunaf SI. 24.797
Zlo Hrvatov in Slovencev
Zlobnežu in norcu nikdar ne ustrežeš. Ta resnica se ponavlja te dni mutatis mutandis v našem javnem življenju. Le poberimo in si pied-očimo najznačilnejše dogodke v Belgradu v zadnjih dneh in bomo videli, da je danes ta resnica prišla popolnoma v veljavo pri KDK, zlasti pri njenem samostojno-demokratskem krilu.
KDK je takoj po belgrajskem zločinu postavila zahtevo, da mora vlada demisionirati. Ta zahteva je sicer politično neupravičena in zgodovina nas uči, da se ob podobnih dogodkih ni tako postopalo. Spomnimo se le na atentat, ki se je zgodil na Vidovdan 1. 1921, ko je padla bomba, namenjena našemu vladarju, ko se je peljal iz narodne skupščine. Tedaj je vsak vedel, da gre za političen atentat. Nikomur pa ni padlo v glavo, da bi bil tedanji Pašič-Pribičevičevi vladi očital kakršnokoli odgovorndst za to. In vendar je tedaj veljala prav tista logika, kakor velja danes v tem zadnjem slučaju. Pribičevič priznava, da vlada ni morila, dela pa to vlado odgovorno, in sicer politično odgovorno za umore in zato zahteva de-jnisijo te vlade. V svojem slepem demagoštvu je šel Svetozar Pribičevič tako daleč, da je postavil zahtevo, da se KDK ne razgovarja o nobeni formi nadaljevanja dela v vrhovni državni upravi, dokler vlada ne poda ostavke. Na gornjem slučaju, ki smo ga omenili in kakršnih bi lahko poljubno našteli iz zgodovine drugih evropskih držav se razvidi, kako nestvarna in neupravičena je ta zahteva. Tedaj 1. 1921 niti komunistične stranke, kateri je atentator pripadal, nihče ni dolžil, da je odgovorna posredno ali neposredno za zločin. Dasi je bilo boj proti komunistom tedaj že itak zelo zaostren, vendar ni nihče zahteval od stranke tedaj kakih satisfakcij. Danes pa KDK v ovčji obleki moralista hoče slepiti hrvatske mase z laž-njivo, zlobno gesto, da noče razgovarjati s strankami sedanje vladne večine, ker je na nesrečo bil slučajno morilec član ene izmed njih. Zakaj Pribičevič ni demisijoniral 1. 1921. Vlada torej radi umora in radi Pribičevičevih zahtev ni bila dolžna storiti nobenega koraka.
Toda, ker predstavljajo radičevci celotno zastopstvo hrvatskega naroda, ker je ves ta narod vsled zločina bil globoko v srce zadet, ker je umor se zgodil na njegovih dveh najodličnejših predstavnikih, je vlada, uvažujoč to razpoloženje Hrvatov, delala politiko skrajne spravljivosti in po-mirljivosti ter radi tega velikega državniškega cilja in namena, je storila vse, kar se navidezno zdi, da je storila v soglasju z zahtevami KDK. Ni storila tega radi Pribičevica, ampak radi utolažitve in pomirjenja Hrvatov.
Tako smo dobili ostavko in v tem smislu se rešuje vladna kriza. Vsi napori gredo z vladne strani za tem, da se enkrat za vselej iz našega parlamenta in iz našega državnega življenja izbriše večno nasprotstvo med posameznimi jugoslovanskimi narodi in njegovimi zastopniki. Zato se zahteva in išče najprej koncentracija. Težak položaj in zgodovinski trenotek diktira sodelovanje vseh strank v naši državni upravi. Popolno soglasje in vzajemno ustvarjajoče delo je potrebno, da se popravi škoda, ki jo je rodil zločin sam in ki nam je nastala vsled tega, da parlament že mesece in mesece radi stalne obstrukcije ni delal kot bi moral. Za nas Slovence in Hrvate je še posebej potrebno, da sodelujemo pri tem delu, ker je sedaj toliko dobre volje za zadovoljitev naših teženj in želja kot je še ni bilo in, če bodo Hrvati ta trenutek zamudili, ne vemo, ali nam ga bo zgodovina sploh povrnila.
Blazno je sedaj misliti na osveto Hrvatov napram Srbom; odganjati Hrvate od sloge in miru. To zmore samo nemorala, kakršno predstavlja SDS. Z istim cinizmom in strastjo, kakor je pet let po vojni pošiljala ta stranka na hrvatske kmete svoje orožnike, zapirala voditelje Radičeve stranke in vsakega Hrvata, ki ni Pribičeviča priznal za svojega neomejenega gospoda, z istim cinizmom, kakor je tedaj zbirala vse Velesrbe in nekatere prečanske izdajalce proti Hrvatom in Slovencem, z istim ognjem, kot je hotel tedaj pokončati Slovenijo in Hrvatsko, danes hoče uničiti vsak poskus sloge v državi na ta način, da hujska obratno Hrvate in vse prečane proti Srbom.
Pribičevičeva moč v prejšnjih letih se je naslanjala na dobro vero Srbov, da je to njihov človek, da je to politik, ki bo z močno roko in brezobzirno odločnostjo uveljavil v prečanskih krajih absolutno nadvlado Belgrada, ki je centraliziral v Belgradu vso oblast in vse finance. In tedaj so Srbi verjeli, da Pribičevič dela to po svoji ideologiji, po svojih načelih. Danes, ko se je njegova stranka v smrtnem skoku izprevrgla v ravnotako zagrizenega hujskača proti Srbom, ve vsakdo, da pri njej načelo ni nič, igra, prevara vse. Vsako sredstvo je dobro, kar služi njenmi nameram. Danes je SDS razkrinkana. Ni čuda, če kedaj, se mora politična podlost razgrniti v trenotku, ko J
gotovi ljudje po nedolžni krvi hočejo zlesti na vrh, ki si med boleznijo svojega prijatelja uzurpirajo njegovo vlogo.
Srbi danes vedo, kako jim je ocenjcvati Svetozarja Pribičeviča in njegovo stranko. Izgleda pa, da ga Hrvati še ne ocenjujejo pravilno. SDS se je namreč v svetlem trenotku vplazila v hrvatsko narodno zastopstvo in ga zlorabila za sredstvo, ki ji je pomagalo, za-strupljevati ozračje v narodni skupščini. To zastrupljevanje je šlo stopnjema, neopaženo, čisto po volji SDS, ki je morala privesti do tega, da se čim temeljiteje polomijo mostovi med HSS in drugimi strankami, da je HSS prisiljena na opozicijo v zvezi s samostojnimi demokrati. SDS je gnala razjarjenost v parlamentu na tako ostrino, da sploh ni bilo več seje, ki l>i potekla v vsaj povprečno dostojnem tonu. Zadnje tedne je opozicija zmerjala, žalila, klevetala osebno člane vladne večine, posamezne skupine in dolžila na splošno tako, da jc ona bila popolna gospodarica v zbornici. Člani vladne večine se niso smeli ne mogli braniti tudi na najbolj goro-stasne osebne očitke, ker je na vsak odgovor opozicija vzdignila hrup, ki je zopet za nekaj ur zavlekel parlamentarno delo. S takimi sredstvi se je Svetozar Pribičevič povzpel za diktatorja v zbornici v tistem času, ko sc je zgodil strašen zločin. Mi ne dolžimo nikogar drugega kot zločinca samega za storitev. Toda razmere, ozračje, ki je rodilo ta zločin, pa je v največji meri ustvarila SDS. Ustvarjala je namenoma atmosfero sovraštva, strasti, razdvojenosti in razdraženosti, stopnjevala jo je, dasi se je že vsak dan čutila ogromna škoda, ki jo ima država vsled takega' parlamenta. Trdimo, da za sovraštvo med Srbi in Hrvati odgovarja in je kriva SDS, da je ona to sovraštvo hotela, ker je hotela Hrvate popolnoma oddvojiti, da bi bili prisiljeni, deliti njeno usodo.
Isto politiko nadaljuje SDS v sedanji vladni krizi: do sprave ne sme priti. Roko, ki jo je ponudila vlada, je Svetozar Pribičevič odbil. Vrata, ki so se Hrvatom odprla, skrbno čuva isti Svetozar Pribičevič, da bi Hrvatje ne prestopili praga.
Zlasti Pribičevič noče, da bi Hrvatje dobili zadovoljtev svojih zahtev. Ker je vlada tako daleč uvaževala izreden položaj, da je demisionirala, dasi ni imela radi dogodka samega nobenega razloga za to, Pribičevič danes vladno krizo v svojih listih proglaša za vladno spletko in hinavščino in s tem hoče diskreditirati izpolnitev prve in najvažnejše zahteve, ki so jo postavili Hrvati in on sam takoj po dogodku. On, ki je ves zagrizen v čisto osebne, bolestno - egoncentrične cilje svoje in svoje najožje okolice, gre brez skru-pulov do svojega cilja in proklinja vse, tudi dejstvo, da ima vodja hrvatskega naroda priložnost, sestaviti največjo, najširšo, zgodovinsko najvažnejšo vlado v naši državi, da je dana Hrvatom prilika, kakršne še ni bilo, da je ustvarjena priložnost za likvidacijo vseh sporov, za ustvaritev velikih, obsežnih notranjepolitičnih in socialnih reform, ki bodo temelj trajnega soglasja in miru v državi.
Trdno verujemo, da je v vseh treh jugoslovanskih narodih še veliko zdravja. To zdravo politično telo zahteva nadaljevanje rednega parlamentarnega, državnega življenja, to zdravo telo odklanja vsakega, ki ubija parlamentarizem in demokratizem. Odklanja izredne diktatorske, neparlamentarne ali manjšinske vlade. Vsi resnični demokrati zahtevajo, da parlament dela, da se ščiti demokracija in demokratična uprava. Ta zdrav razvoj bo premagal tudi morebitna obolenja, čc bi se ljudem, kakor je Svetozar Pribičevič, še posrečilo, zasejati bolezenske kali med kakimi deli države.
Imenovanja.
v Belgrad, 7. jul. (Tel. »Slov.«) Notranji minister dr. Korošec je imenoval za pripravnike v politični konceptni stroki Josipa Rijavca, Andreja Bizjaka in Uroša Žuna. — Za okrajnega nadzornika policijskih agentov II. 3. pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani so imenovani: revirni nadzorniki Anton Barič, Matija Močnik in Josip Gruden. Za okoliškega nadzornika policijskih agentov III. 2. pri okrajnem glavarstvu v Celju Ivan Dcndževič
Vsi Šefi pri 11$. Vel. kralju
r Belgrad, 7. jul. (Tel. »Slov.«) Kriza se razvija popolnoma inirno. Razvijala bi se pravilno, če bi se od KDK že od vsega začetka ne bile postavile takemu razvoju neobičajne in v parlamentarnem življenju dosedaj nevidene ovire. Tekom današnjega dne so se nadaljevale konzultacije parlamentarnih voditeljev v dvoru in so se proti večeru zelo pospešile. Tekom popoldneva je bil poklican v dvor voditelj JMO, trgovinski minister dr. S p a h o. Tudi on je v imenu svoje stranke, kakor ostali trije voditelji koaliranih strank, izjavil: 1. Da je tudi njegov klub pripravljen sodelovati v vsaki delovni vladi, kajti njegov klub je mnenja, da je delo v parlamentu potrebno. 2. Da stoje na stališču, da je potrebno podvzeti vse korake, da pride do sporazuma med zastopniki hrvatskega naroda.
Ker je pri vseh činiteljih in politikih še vedno prevladovala težnja, da se pride vendarle do sporazuma s hrvatskimi zastopniki, oziroma da se vsaj vidi, kake so njihove zelje in kaj oni zahtevajo, je Nj. Vel. kralj ob sedmih zvečer povabil v dvor voditelje vseh parlamentarnih skupin Aco Stanojeviča, dr. A. Korošca, Ljuba Davidovi č a , dr. Mehmcda S p a h a , dr. Vojo Marinkoviča in Svetoz. Pribičeviča. Posvetovanja voditeljev parlamentarnih skupin, ki so se vršila pod kraljevim vodstvom, so trajala dolgo v noč.
Našim prijatelfem!
Vsled strašne klevete, ki jo je storilo »Jutro« nad dr. Korošcem, je razburjena vsa sl#>-venska javnost. Tekom včerajšnjega dne smo prejeli iz najrazličnejših krajev Slovenije pisma in vprašanja, kaj mislijo vodilni krogi našega gibanja ukreniti, da si poiščemo primerno in do-voljno zadoščenje. Vsepovsod zahtevajo odločnih korakov.
To je znamenje, da je ogorčenje splošno, Ves narod se je takoj zavedel, da se je izvršil zločin nad enim največjih Slovencev. Našim prijateljem sporočamo, naj predvsem poskrbe, da bo za to »Jutrovo« dejanje zvedel vsak naš človek, vsak pošten Slovenec, in da ga bo dovolj močno in odločno obsodil. To je prva dolžnost vsen tistih, ki čutijo, kako kruto so žaljene vse naše vrste. To bo prvo bojno obvestilo, da bodo naše množice pripravljene za nadaljnja podvzetja. Odgovorili bomo mirno, a samozavestno, kot se spodobi slovenskemu narodu.
Radie demantira Pribičeviča
Stanovarja. Potem, ko je bil v poslanski zbornici sprejet Loucbetirjev zakonski predlog o graditvi stanovanj, bo jutri o njem razpravljal senat. Poincare se je obvezal, da bo porabil ves svoj vpliv, da bo senat tudi potrdil Lou-cheurjev predlog brez sprememb.
Znano je, kako se zadnje čase Sv. Pribičevič gerira kot voditelj tiste HSS, katero je on še pred 3 leti tako kruto preganjal. V stremljenju, pridobiti za se in svojo osebo javno mnenje hrvatskega volivstva, se ta tipični centralist in izvež-bani patron terorističnih in nasilnih metod, danes postavlja v pozo ogorčenega junaka in bra-nivca narodnih svoboščin. In kakor je bil — dokler je vladal — pripravljen vršiti revolucijo od zgoraj, da se obdrži na vladi, tako je sedaj pripravljen izzvati revolucijo od spodaj, da pride na vlado. On je tisti mož, ki žene položaj na ostrino, kakor je tudi on bil tisti, ki je povzročil, da je položaj v skupščini prišel na ostrino.
Ta duh, ki danes stalno obseva bolnega S. Radiča, se nobene stvari bolj ne boji, kakor pomirjenja in sporazumljenja med Radičem in sedanjo vladno večino. Ker je on danes vsled svojega zavezništva z Radičem še v položaju, da tolmači na zunaj Radičeve misli in načrte, zato se te prilike poslužuje v polni zvrhani meri. Njegovih izjav kar dežuje v javnosti. Ena je ostrejša od druge. Včeraj je v belgrajski »Politiki« priobčil zopet novo izjavo, v kateri izključuje — v Ra-dičevem imenu seveda — vsako možnost kakega sporazuma ter napoveduje popolno in trajno abstinenco Hrvatov in njegovih Kordunašev iz skupščine. Brez dvoma je njegovemu prizadevanju in trudu tudi pripisati, da je S. Radič odklonil ponujeni mandat. To Radičevo odklonitev jo zopet S. Pribičevič komentiral po svoji navzgo-raj in spodaj, vedno trdeč seveda, da tolmači le želje S. Radiča.
Toda zdi se, da je S. Radič že naveličan tega nadzorstva. Pozornost je vzbudila te dni izjava dr. Mačka, ki je, dasi po obliki še ostra, vendarle korigirala in popravljala Pribičevičeve radikalne napovedi.
Še bolj pa vzbuja pozornost dejstvo, da sobotna »Politika« takoj za vehementno Pribičevl-čevo izjavo priobčuje izjavo glavnega tajnika HSS in intimnega ter uvaževanega Radičevega sotrudnika poslanca Jurija Krnjeviča. Ta poslednja izjava je namreč golo protislovje in demanti Pribičevičevih tirad, groženj in demagogije. Zanimiva in važna je pa ta izjava prav posebno radi tega, ker je dr. Krnjevič mož, ki je tekom cele dobe svojega poslančevanja dal vsega skupaj kvečjemu še kake 2 izjavi. V izjavi dr. Krnjevič naglasa, da je on glavni tajnik stranke in da dobro pozna S. Radiča, s katerim je sodeloval v najtežjih časih. Po teh ugotovitvah izjavlja, da je za Hrvate danes prvo in glavno vprašanje, da Radič ozdravi. Nato pravi:
»Vidite, ravno radi tega, ker je sedaj glavno vprašanje ozdravljenje Stjepana Radiča, je Hrvate bolestno zadelo, da se tc dni, ko je Stjepan Radič komaj ušel smrti in ko še davno ni toliko ozdr,?vel, da bi vse svoje sposobnosti mogel posvetiti za reševanje velikih vprašanj, ki so na dnevnem redti — da sc te dni od njega zahtev,-;, naj najaktivnejše sodeluje pri reševanju teh vpra-
šanj, ko je znano, da je to iz zdravstvenih ras logov nemogoče.« Nato pravi, da S. Radič stalm napreduje in da je živahen, kakor poprej »tod« vendar telesno še ni tako močan, da bi moge vzdržati vse napore, ki jih zahteva najaktivnej še sodelovanje pri reševanju take krize kakoršns je sedanja.« S tem je dr. Krnjevič pripravljene svojo izjavo končal.
Poročevalec »Politike« pa mu je stavil vprašanje :
»Znano nam je aktualno naziranje g. Radiča o sedanjem političnem položaju, katero naziranje je razložil g. Pribičevič. Ali nam morete povedati, če je g. Radič tudi po teh strašnih dogodkih optimist v pogledu na bodoče odnose Srbov in Hrvatov?«
Dr. Krnjevič je malo pomolčal ter odgovoril:
»Postavljati to vprašanje pomeni ne poznati g. Stjepana Radiča. Bil sem njegov sodelavec v najtežjih časih i hrvatskega naroda i HSS in njega osebno, in sem videl, da ga njegov vedri optimizem nikdar ni zapustil.« Zaključil je dr. Krnjevič z zagotovilom, da je sedaj za Hrvate vprašanje nove vlade vprašanje druge vrste.
Ta izjava, ki jo je dal ta tihi in intimni Radi-čev sotrudnik, je po obliki in vsebini nasprotna Pribičevičevim napovedim. Zdi se po vsem, v kolikor poznamo Krnjeviča in Radiča, da je iz Kr-njevičevih ust Pribičeviča demantiral sam -- Stjepan Radič!
To pa bi bil obenem dokaz, da je S. Radič sprevidel, kam meri S. Pribičevič s svojo gonjo. In če to stoji, potem upanje na sporazum in novo dobo ni še izgubljeno.
Stalianska letalca ztomiia vozilo
v Rim, 7. julija. (Tel. Slov.«) Italijanska letalca Ferrarin in del Prete poročata, da se je prvi del njihovega poleta, katerega sta radi velikih bremen najbolj bala, najbolj posrečil. Pri Gibraltarju sta zašla v gosto megle, ki pa se je razširjala preko Oceana. Ob afriški obali jc bila neznosna vročina. Ko sta letela preko Atlantskega oceana, jc rlo vse v redu do prihoda v Brazilijo. Letalo samo, motorji, radio-aparati in vse orodje je funkcioniralo čudovito. Ko sta preletela Na-lal, sta prišla v lokalno nevihto in čisto nizke oblake, ki so ovirali nadaljnji polet proti ju-g- 7ato sta se vrnila proti b.veru, r1'* in tema pa sta ovirala, da nista mogla najti letališča pri Natalu. Iskala sta primerno mesto za pristanek, dokler nista opazila, da sta bencin porabila do zadnje kapljice Pristati sta morala na pesku, pri čemer sc je zlomilo vozila. Aparat so zato morali privleči v Na-tal. Letalca pa sta se odpeljala v Rio dc Ja-neiro z lokalnim letalom.
Preobrat o KDK?
Avdienca voditeljev je trajala do pol 11 zvečer. Že ob 10 je odšel iz dvora Svetozar Pribičevič, ki je časnikarjem izjavil, da fe bil on tam v avdienci, ne pa skupno z ostalimi voditelji parlamentarnih skupin. Dalje je izjavil, da KDK vzraja na svojem prvotnem stališču, to je kakor ga je Pribičevič podal v svoji znani izjavi po poslednji avdienci. Voditelji koaliranih strank Aca Stanojevič, Ljuba Davidovič, Voja Marinkovič. dr. Anton Korošec, Mehmed Spaho pa niso hoteli dajati nobenih izjav o avdienci. Pač pa so samo izjavljali, da dobo dobili časnikarji o obeh konferencah obširne komunikeje.
V komunikeja se izraža stališče obeh skupin, to je KDK in vladne koalicije. Pri stališča KDK se posebno jemlje v obzir dejstvo, da je podpredsednik HSS Predavec nedavno v Zagrebu govoril proti državi, istotako da je Vilder napisal članek, v katerem govori o državni krizi. Ugotavljamo, da o državni krizi ne more biti govora. Kar se tiče stališča koaliranih strank, je isto dovolj znano. Ono je istotako precizirano. Pričakovati je, da se bo po današnji avdienci kriza normalno razvijala.
r Belgrad, 7. jut. (Tel. »Slove.) Ob tričetrt na 11. se je ponovno podal v dvor Svetozar P r i b i č e v i č. Njegova ponovna prošnja za avdienco se tolmači v tej smeri, da je v vrstah KDK nastal po današnjih posvetovanjih v dvora odločilen preobrat. Kakor smo zvedeli, odpotuje Stjepan Radič jutri zjutraj v Zagreb.
Opraoičilo KDK
b predsedništva ministrskega sveta se je izdalo sledeče obvestilo!
»Povodom očitkov, da KDK ni za državo, nego da je za njeno razcepitev, zlasti z ozirom na izvajanja in govore Predavca, je predsednik KDK g. Pribičevič sporazumno s predsednikom g. Stj. Radičem prosil za avdienco pri Nj. V. kralja, in mu izjavil sledeče: KDK najenergičnejše odklanja todi samo misel, da bi bila ona proti državi in naj-odločnejše izjavlja, da je ona i z zgodovinskimi deli svojih prvakov pri ustvarjanju državnega edinstva in s svojim delom med ljudstvom, odkar obstoja naša država, dala več jamstev in več dokazov, da je za državo, pd tistih, ki ji očitajo, da je proti državi.
Govor Predavca, izzvan z načinom uprave v naši državi in z dogodki v narodni skupščini ter predlogom, da se kriza zaključi s tem, da se obnovi sedanji sistem, se lahko v najslabšem slučaju tolmači kot težnja, da se z zakonito spremembo ustave pride do drugačne državne ureditve, v kateri bo zajamčena ravnopravnost vseh naših krajev in vseh delov našega naroda. S svojim predlogom za rešitev današnje krize je zahtevala KDK spremembo sistema, ne pa drugo državo.«
Pangalos sooboden
v Atene, .7. julija. (Tel. »Slov.«) Ministrski svet se je danes posvetoval o Pangalosu in sklenil, da ga izpusti iz ječe. Oficielni sklep se bo objavil prihodnje dni.
v Atene, 7. julija. (Tel. »Slov.«) Predsednik .republike. Konduriotis navzlic prizadeva-njem Venizelosa še ni podpisal dekreta o razpustu parlamenta in izpremembi volivnega zakona.
Stavka mornarjev na Grškem
v Atene, 7. julija. (Tel. »Slov.«) Danes so začeli generalno stavko mornarji vseh grSkih
obrežnih parnikov in inozemskih prog radi sporov z lastniki parnikov. Stavki so se pridružili tudi pristaniški delavci. Moštvo preko-oceanskih parnikov se stavke ne udeležuje. Y pirejskem pristanišču je obtičalo 70 parnikos^ ki radi stavke ne morejo odpluti.
v Atene, 7. julija. (Tel. »Slov.«) Pristaniški delavci v Pireju so sklenili, da začnejo v ponde-ljek zjutraj stavkati. Včeraj je prišlo v Kavali do spopadov med komunističnimi tobačnimi delavci in nacionalisti, pri katerem je bilo 35 oseb ranjo, nih. Policija je morala komuniste razpršiti
Razpust grškega parlamenta
Radičeoo plašilo
rezerulrano
a
i Zagreb, 7. jul. (Tel. »Slov.«) Zagrebški listi in politični krogi so splošno smatrali, da se bo kriza rešila na ta način, da bi prišle v vlado nove osebnosti, ki bi izvedle volitve. List »Obzor« govori v uvodniku, da je situacija taka, da bi se moral odstraniti današnji parlament in razpisati volitve, katere naj bi vodila nevtralna osebnost. Vendar se ne veruje dosti, da bi prišlo do take re-Sitve, temveč da bomo dobili novo vlado z bivšimi vladnimi strankami, ter da se bodo pravzaprav spremenile samo osebe ministrskega predsednika "'J in še nekaterih drugih ministrov. Trdi se, da bo ministrski predsednik Aca Stanojevič, podpredsednik pa Davidovič. Zagrebška »Riječ« pa piše, da bo sestavil novo vlado načelnik SLS dr. Korošec. »Riječ« objavlja tudi vest, da sta imela davi Aca Stanojevič in Davidovič tajen sestanek izven Belgrada, in se strinjata v tem, da naj vsekakor ostane bivša vladna kombinacija, ker po odklonitvi koncentracijske vlade s strani Stjepana Radiča ni drugega izhoda. List tudi pravi, da sta se imenovana dva zedinila v tem, katero osebo bosta predlagala v kabinet, da bi to imel biti dr. Korošec. »Riječ« ugovarja, da se kriza tako ne sme reševati in da morejo rešiti kriro samo vo-
litve. Glasilo radičevcev »Narodni val« ne prinaša nič posebnega o položaju in o rešitvi krize. »Narodni val« je popolnoma rezerviran, najka-rakterističneje pa je za razpoloženje radičevcev, da danes, namesto informacij in svojih pogledov na položaj, objavljajo članek Stjepana Radiča od 7. julija t. L V tem članku se Stjepan Radič sploh ne ozira na današnjo krizo, niti ne podaja nobenega decidiranega mnenja, temveč govori samo o splošnih stvareh, kako se mu iz naroda pošiljajo razna mišljenja in kako se bo opredelil, kadar pride v Zagreb, da bo pa vsekakor avtonomija nov, temelj naše državne politike. V čem bo obstojal ta novi temelj, Radič ne pove, samo naglaša, da bo prišlo do popolnega duhovnega edinstva med Slovenci, Hrvati in Srbi-prečani. Na koncu pravi Radič, da se mu zdi, da se bo politika, ki je po-povzročila zločin, morda nadaljevala s še večjo energijo. »Obzor« reasumira svoje poglede na položaj in misli, da bo radi zelo težkega stanja v državi in radi napetosti med vlado in opozicijo, prišlo do skupne avdience vseh šefov skupin in odličnih politikov, da bi se na tej konferenci poskušala najti skupna baza za delo.
Nasilje nekdai in sedal
Od zločina dalje živimo ▼ tako izrednih razmerah, da so za ohranitev notranjega miru m za preprečitev nadaljnjih nesreč opravičene vsake izjemne odredbe. Vendar razen prvih štiriindvajset ur država živi svoje normalno, mirno življenje. Razen javnih shodov je svoboda zborovanja popolna, svoboda tiska najširša, tako da jo žerjavovski listi celo zlorabljajo. Nikomur nihče ni skrivil lasu.
Mir se vzdržuje z narodno disciplino in z zaupanjem naroda v dobro državno vodstvo. V Sloveniji in ▼ celi državi, razen najmanjših * izjem na Hrvatskem, j« vladal ves čas ob popolni svobodi popoln mir.
Tako vlada v najtežjih dneh dr. Korošec, Dasi piše z največjo divjostjo štiri petine vsega časopisja v državi proti vladi, dr. Korošec z neomejeno svojo avtoriteto lahko vsak trenutek računa na zaupanje državljanov.
Dasi vsak sam na sebi in vsi med seboj čutimo, vidimo in vemo, da dr, Korošcu ni potreba nobenega nasilja, nobenih izrednih odredb, vendar žerjavovski tisk vsem in vsakemu laže v obraz, da notranje ministrstvo omejuje svobodo, da vlada pendrek, da vlada nasilje da nimamo svobode tiska itd. Vsega je kriva dr. Koroščeva policija. Belgrajskih pretepov je kriva dr. Koroščeva policija in ne Pribiče-vičev poslanec dr. Kosanovič, ki je miril na ta način in v takem smislu, da so po njegovem pomirjevalnem govoru demonstranti dvignili barikade in je tekla kri. Dr. Koroščeva policija je kriva, da so v Zagrebu demonstrantje bili ustreljeni in ranjeni, dasi je dokazano, da je policija s praznimi karabinkami šla mirit prebivalstvo, in da so demonstranti streljali Končno je dr. Koroščeva policija kriva, da je streljal Račič, ker ga ni popreje aretirala.
To je ogabna pesem, ki se vsak dan prežvekuje in prenavlja te dni po žerjavovskem tisku. Mi pa za to priložnost spomnimo, kako je bilo pri nas, ko m bilo nobenega izrednega
dogodka, ko je v celi državi vladal popoln mir, ko ni nihče hujskal na narodni pokolj med Srbi in Hrvati, ko smo imeli samo to izrednost, da sta vladala Pribičevič in Žerjav.
Takrat je bilo naše časopisje v štirinajstih dneh osemnajstkrat zaplenjeno.
»Domoljub« je bil na en dan po večkrat zaplenjen.
»Slovenca« so plenili izdajo za izdajo.
Večkrat smo vedeli, da bo »Slovenec« drugi dan zaplenjen, dasi nismo še vedeli, kaj bi v »Slovenca« napisali.
»Domoljub« in »Straža« sta bila ustavljena. Jutrovski tisk je ustavitev proslavljal v posebnih uvodnikih.
Po SDS organizirane pretepaške bande so med prvimi svojih nastopov demolirale tiskarno sv. Cirila v Mariboru.
Jugoslovanska tiskarna je bila mesece in mesece zastražena, kot bi bil to brlog samih roparjev, tatov in vsakemu nevarnih zločincev.
Vsako tiskovino, ki je izšla iz Jugoslovanske tiskarne, je pregledal policaj.
V cerkve so žandarji hodili kontrolirat pridige.
SDS-arski okrajni glavarji so preganjali duhovnike in vsakega, kdor je v tisti dobi upal odločno izreči svoj sodbo.
Pravice za nas tedaj ni bilo. Niti dovoljenja za izdajanje lista mesto ustavljenih naših listov nismo mogli dobiti. Prošnje so bile vedno zavrnjene, dasi nam nobena oblast ni mogla povedati, zakaj nam ne ugode.
Naše obrtnike in trgovce so Hkanirafi po vseh oblasteh pri vsaki najmanjši priložnosti.
Družine naših uradnikov so bile brez očetov, ki so morali v Makedonijo in druge Južne kraje v pregnanstvo, ker so bili naši somiilj«-nflri.
Taka je bila svoboda, ko je vladal Pribfč«. vič m se Žerjav vozil v salonskem vom inspi-cirai nafte ucadniitvo.
v Atene, 7. julija. (Tel. »Slov.«) Pri predsedniku Konduriotisu se je zglasilo danes korporativno 14 poslancev Metaxasove stranke in 22 monarhistov, da bi ga pregovorili, naj ne razpusti poslanske zbornice. Naglašali so, da bi razpust parlamenta, ne da bi parlament samo o tem sploh razpravljal, bil rav-notako kršitev ustave, kakor je Venizelosova zahteva po izpremembi volivnega zakona. Ponovno so ga opozorjali na težke posledice
Novi program angleške delavske stranke
v London, 7. julija. (Tel. »Slov.«) Danes sestavljeni program angleške delavske stranke zahteva kot varstvo delavcev, da se odstrani reakcionarni zakon o delavskih strokovnih zvezah, da se uvede teden 48 delovnih ur, da se razširijo tovarniške in rudniške instrukcije za pobijanje brezposelnosti, da se življenjska starost delavcev zviša na 15 let, da se ukine zakon o stavkah, ki je delovni čas razširil od 7 na 8 ur, da se podržavijo premogovniki in plovba, da se obdavči prirastek vrednosti pod strogo državno kontrolo, da se uredijo cene za živila in stanovanjska najemnina, da se razširi šolska obveznost do 15 let, da se popularizirajo visoke šole, da se agrarna kriza odpravi s podržavljenjem veleposestev in da se odpravi zemljiško-dedno nasledovanje sedanjega prava. Dalje zahteva program, kar se tiče zunanje politike, da se sklene mednarodna pogodba za obsodbo vojne, da se pogodbe sklepajo samo potom Društva narodov, da se omeji oboroževanje, da se podpiše fakultativna klavzula haaškega razsodišča, da se uvede popolna samouprava angleškega naroda in da se uvede varstvo drugokožcev pred izkoriščanjem; Sredstva za tako politiko naj se pridobijo z obdavčenjem veleposestev, z zvišanjem davka pri večjih dohodkih in pri večjih premoženjih. Varnostna carina za čaj, kavo in kakao pa naj se odpravi.
Zopet en reševalec izginil
v Kodanj, 7. julija. (Tel. »Slov.«) Malo švedsko letalo sistema Motch, ki je rešilo Lundberga, hoče sedaj poskusiti, da reši tudi vse Italijane, ki so ostali še na ledeni gori. Medtem pa se zopet pogreša nov reševalec, alpski lovec, kapetan Sora, ki je pred štirinajstimi dnevi odšel s pasjo vprego, da bi na obali severozahodnega otoka prišel do Vigli-erijeve skupine, Sora je imel s seboj samo malo živil in nobene druge opreme, kakor samo smuči. Dosedaj se o njegovi usodi ni ničesar zvedelo.
v Stockholm, 7. jul. (Tel. »Slov.«) Švedsko vojno ministrstvo je danes prejelo od voditelja švedske pomožne ekspedicije, kapitana Thornber-ga obvestilo o rešitvi Lundborga. Glasom te vesti sta dne 6. julija ob 12.10 ponoči odleteli dve vodni letali in letalo sistema Motch k Lundbor-govi skupini.
Romunsko posojilo
v Bukarešt, 7. julija. (Tel. »Slov.«) Po oficielni vesti, ki je bila izdana po konferenci med ministrskim predsednikom Brfetianom, guvernerjem Narodne banke in gospodarskim strokovnjakom Antonescom, je prišlo med romunsko vlado in angleško banko Schroder do sporazuma o inozemskem posojilu in da je bila dotična pogodba podpisana. Nasproti tej oficiozni vesti pa listi opozicije še (danes trdijo, da se je inozemsko posojilo ponesrečilo ter pričakujejo, da bo vlada demisionirala.
Objava medvojnih tajnosti
v Berlin, 7. julija. (Tel. »Slov,«) Pri otvoritvi ruskega zgodovinskega tedna je sporočil namestnik ruskega prosvetnega komisarja, profesor Pokrovski, da bo Rusija v enajstih zvezkih objavila akte ruskega arhiva o zunanji politiki med svetovno vojno. Prva dva zvezka, ki obravnavata diplomatske krize, ki so dovedle do izbruha vojne, se bosta objavila že prihodnje leto. Vsa publikacija bo končana leta 1933. Razen tega hočejo objavi nemških aktov postaviti ob stran paralelno publikacijo, ki obsega tozadevne akte ruskih centralnih oblasti o ruski zunanji politiki v tej epohl.
L5wenstein se je
res ponesrečil
v Pariz, 7. julija. (Tel. »Slov.«) Razni poskusi, ki so jih delali v Le Bourghetu in Londonu, so dokazali, da je le z največjim naporom mogoče
spremembe ustave. Atenski rojalistični poslanec Kranyotakis je izjavil predsedniku, d% bo zopetni nastop Venizelosa v grškem politih, nem življenju pahnil Grško v krvavo drfav-i Ijansko vojno. Deputacija Kafandarisove skupine in republikanske unije je rotila Kondo-riotisa, da obdrži dosedanji volivni zakon, —, V popoldanskih urah je bil odposlan v tiskarno vladnega lista dekret o razpustitvi jiarh^ menta, ki bo jutri objavljen.
odpreti vrata letala, ki je v polnem poleta. Iz poročil, da je bil L6wenstein večkrat bolan na srcu in da so v umivalnici našli njegov ovratnik in kravato, se sklepa, da je morda pri srčneth napadu poskušal priti do olajšanja s tem, da bi dobil svežega zraka, odprl vrata in pri tem padel v morje. Tudi njegova vdova trdno veruje, da je zamenjal vrata in dolži samo pilota Drewsa, da vrat ni pravilno zaklenil. Odpustila ga je iz dui-be takoj z besedami: »Če bi ne bilo vaše malomarnosti, bi bil moj mož še sedaj živ. Nočem vas več videti.« Pariška borza se je po prvotnem padanju zopet popravila. Tendenca je bilo neodločna in večina papirjev se je izdatno popravila.
Vztrajnostni rekord
v Dessau, 7. julija. (Tel. »Slov.«) Letale« na Junkersovem letalu Ristič in Zimmermann sta že dosegla prvi cilj svojega trajnega poleta na sklenjeni progi. Dne 6. t. m. popoldne sta že bila v zraku 62 ur, dočim je dosedanji italijanski svetovni rekord znašal 58 ur 36 minut. Z letala sta vrgla sporočilo, da namerava^ ta pristati šele pozno zvečer. Računa se, da bosta pristala zvečer med 9 in 950, da bosta torej letela 65 ur.
v Dessau, 7. jul. (Tel. »Slov.«) Nemška tot talca Ristič in Zimmermann sta dosegla nov svetovni rekord v trajnem letenju. Obe Junker-sovi letali sta danes zvečer ob 21.30 prispeli na tla, potem ko sta bili v zraku nepretrgoma 65 ur 30 minut. Preletela sta nepretrgoma-.progo okoli 8000 km. S tem sta pobila tudi najnovejši svetovni rekord Italijanov Ferrarina to del Preta za 6 ur 45 minut.
Modrost kmetskega lista
»SLS največji krivec beograjskih umorov« — tako je zapisano dobesedno v »Kmet-"kem listu« z dne 4. julija. To zapiše »loven-ski« list! Dobro si to zapomnimo. Tisti ljudje, ki so vedno teptali vse, kar je fcilo slovenskega- ki so denuncirali na vse strani* kar je bilo količkaj slovenskega, ti hočejo sedaj zadeti tudi slovensko čast. Slovensko stranko proglašajo za tisto, ki naj bi bila kriva umorov. Z nobenim stavkom bi pisec ne mogel-bolj dokazati, da je v hlapčevski službi slovenskih dem ikratov, koi je s tem. — Pri tem mož pozablja, da danes ne bi bilo narodne skupščine v tej obliki, če bi g. Pucelj ne glasoval za vi-dovdansko ustavo. Kje bi se potem Srbi in Hrvati zmerjali in tepli? Ah je SI S kriva, da imamo to ustavo? Ne pomisli podli člankar, da bi že imeli revizijo ustave, če ne bi g. Radič 1.1925 zatajil svojega programa. Človek, ki pljuje na vse slovensko, noče ničesar vedeti, da je zmerjala v zbornici le KDK, ne pa kak slovenski poslanec in da je streljal Puniša Račič, ne pa kak narodni poslanec , iz. Slovenije. Brez dokazov, s samim surovim sumniče-njem hočejo danes oblatiti Slovence pred svetom. Nič ni tem ljudem narodni ponos; nič jim ni korist Slovenije, nič jim ni za resnico in poštenje, samo da bi strankarski interesi prišli do veljave. Krepko obrekuj, nekaj bo ostalo, te Voltairjeve besede se drži to protislovensko časopisje. Pozablja pa seveda, da so enkrat take metode že teple povzročitelje same. Po nepošteni poti ne boste prišli daleč. Zastrupljenje, ki ga hočete zavesti v ljudske mase, bo vas \.i. • zit.-inij ilo. Zgodovina 'uči! Ce oblast ne napravi divjemu hujskanju konca, ga bo napravilo ljudstvo samo. Naši Somišljeniki naj dobro pogledajo, kje v teh težkih dneh vsiljuje »Jutro«, »Kmetski list« in »Domovino«. Te divjaških izbruhov ne bomo prenašali. Cas obračuna pride
t Dr. Ljudovit Stiker.
Umrl je v soboto dne 7. julija 1928 v Brežicah po kratki mučni bolezni talnošnji odvetnik g. dr. Ljudevit Stiker. Pogreb'se vrši \ ponedelje ob 16. uri na mostno pokopališče v Brežicah.
Dunajska vremenska napoved za 8. julij; Južne Alpe: Jasncv
Ob dvajsetletnici Trgouske šole
o LJubljani -
Predzgodovina
S koncem šolskega leta 1927/28 obhaja trgovska šola v Ljubljani svoj dvajsetletni jubilej. Na predlog dr. Kreka je bilo v seji bivšega kranjskega deželnega zbora 28. marca 1908 soglasno sklenjeno, da se ustanovi v Ljubljani dvorazredna slovenska trgovska šola b pripravljalnim razredom, oziroma s specialnimi tečaji. Nujnost razmer je narekovala dr. J. Evangelistu Kreku njegov predlog, ker je spoznal. da trgovcu ne zadošča le praktična izobrazba, ampak da mu je potrebna tudi teoretična strokovna šola. Ze leta 1901 je tedanja Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v seji dne 12. januarja sklenila ustanoviti višjo trgovsko šolo. Vendar pa je ostalo samo pri sklepu, kar je bilo bižkone tudi prav, ker bi zaradi pomanjkanja učnih moči, učnih knjig in drugih učnih pripomočkov ne bilo mogoče ustanoviti v Ljubljani višje organiziranega slovenskega trgovskošolskega zavoda. Od leta 1901 do 1908 je vprašanje, ali naj bi se tak zavod ustanovil ali ne, utihnilo. Leta 1908 pa je dr. Krek prodrl s svojim predlogom, da se ustanovi v Ljubljani slovenska trgovska šola s posebnimi tečaji. Na podlagi tega sklepa je bila organizacija in otvoritev šole poverjena g. prof. Bogumilu Remcu, prvemu ravnatelju trgovske šole.
Začetek šole
Sredi novembra 1908 se je otvorila Slovenska trgovska šola v Ljubljani kot zavod deželnega odbora kranjskega; k vzdrževalnim stroškom so pa prispevali ministrstvo za uk in bogočastje, Trgovska in obrtniška zbornica ter mestni magistrat ljubljanski. Prvo leto je !>il otvorjen pripravljalni razred in zadružni tečaj, s čimer je bil položen temeljni kamen slovenskemu trgovskemu šolstvu. Leta 1909 se je spopolnila šola s prvim letnikom in leta 1911 so zapustili šolo prvi absolventi. Šola je bila ustanovljena samo za dečke. V I. letnik so se sprejemali tisti, ki so zadostili ljudsko-žolski obveznosti in napravili izpit iz slovenščine. nemščine, računstva, geometrije, priro-dopisja, zemljepisja in prirodoslovja. Pri izpitu se je zahtevalo toliko znanja, kolikor so si ga •učenci pridobili v pripravljalnem razredu. Tisti, ki so dovršili meščansko šolo ali IV. razred srednje šole, so bili oproščeni sprejemnega izpita. Kdor je imel manj predizobrazbe in se nt javil k sprejemnemu izpitu ali kdor izpita nI napravil, je vstopil v pripravljalni razred. Ako je učenec dovršil pripravljalni razred z vsaj zadostnim uspehom, je vstopil v T. letnik.
S šolskim letom 1913/14 se je šola razširila s tem, da se je tedanjemu deškemu oddelku priključil dekliški oddelek, ki ni imel pripravljalnega razreda. V I. letnik so se sprejemale učenke, ki so dovršile osmi razred osnovne šole ali meščansko šolo ali IV. razred srednje šole.
Lep razvoj šole
Ravnatelj g. Bogumil Remec kakor tudi vsi člani učiteljskega zbora Slovenske trgovske gole so se z največjo požrtvovalnostjo lotili dela in z velikim trudom orali ledino slovenskega trgovskega šolstva. Ker ni bilo knjig in ker so manjkali tudi drugi učni pripomočki, so učitelji Slovenske trgovske šole pridno prijeli za peresa in sestavili skripta, ki so nadomeščala knjige in ki se za nekatere predmete še danes uporabljajo na vseh trgovskošolskih zavodih v Sloveniji. Veliko truda je zahtevalo spisovanje novih učnih pripomočkov, zlasti, ker je bilo treba šele ustvarjati slovensko trgovsko terminologijo, vendar je vsakdo rad delal, ker se je zavedal, da koristi s tem gospodarski izobrazbi in vzgoji svojega naroda. Tru-dapolno delo ni ostalo brez uspeha. Kakor so sicer mnogoteri z nezaupanjem gledali na novoustanovljeni zavod, tako so tudi ravno isti kmalu izpremenili svoje mišljenje, ko so prvi absolventi odhajali iz šole in vstopali v praktično delo. »Absolventi so zrcalo strokovne šole«, tako se je glasila in se še vedno glasi deviza trgovske šole. Zato se polaga ves čas obstoja zavoda največja pažnja na to, da prihajajo v prakso res dobro usposobljeni absolventi Ta namera je vedno dobro uspela. Kjerkoli so vstopili absolventi Slovenske trgovske šole v službo, povsod so izvrševali svoja dela v popolno zadovoljnost delodajalcev, ki se zelo pohvalno izražajo o njihovi uporabnosti. Šola je hitro in čim dalje bolj pridobivala na ugledu, ker absolventi naslednjih let niso zaostajali za onimi prejšnjih let, in danes uživa Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani najboljši sloves. Po prevratu je namreč Slovenska trgovska šola prešla z dnem 1..junija 1920 v državno upravo pod naslovom Državna dvorazredna trgovska šola, ki torej ni nič drugega kot avtomatično nadaljevanje Slovenske trgovske šole, vsled česar so absolventi (nje) Blo venske trgovske šole isto kot absolventi (nje) Državne dvorazredne trgovske šole. Na oboje J® zavod ob svoji dvajsetletnici ponosen, ker so se vsi dobro izkazali. Ko je državna uprava prevzela šolo, se je organizacija šole v toliko izpremenilas da je odpadel pripravljalni razred in da se sprejemajo sedaj v I. letnik deškega kakor tudi dekliškega oddelka tisti (e), ki so dovršili(e) IV. razred srednje šole ali meščansko šolo z zaključnim izpitom.
Dosedanji učenci
Od začetka šole pa do konca šolskega leta 1927/28 je absolviralo trgovsko šolo in prejelo odhodna izpričevala 445 učencev in 566 učenk, ki so sedaj na različnih položajih: samostojni trgovci in industrije!, vodilni (e) in podrejeni (e) uradniki(ce) pri trgovskih, bančnih, industrijskih, zavarovalnih in zadružnih podjetjih, administrativni častniki, geometri, poštni, železniški in carinski uradniki (ce), uradnice v dr-
žavnih, občinskih in privatnih pisarnah. Mnogo absolventinj je pa poročenih in imajo opravka samo s knjigovodstvom hišnega gospodinjstva.
Zadružni tečaj je dovršilo v štirinajstih letih (zaradi vojne se niso otvorili tečaji v letih 1914/15 do inkluzive 1919/20) 373 udeležnikov, od katerih se mnogi zelo odlikujejo kot organizatorji in delavci na zadružnem polju, kot člani načelstev in nadzorstev ter kot vodilni uradniki kreditnih in pridobitnih zadrug.
Tekom vojne je priskočila trgovska šola na pomoč invalidom in je priredila zanje dva tečaja, v katerih je bila invalidom dana možnost, da se trgovsko izobrazijo in da si s pridobljenim znanjem služijo kruha. Oba tečaja je dovršilo 47 invalidov.
Slovenska trgovska šola — matica trgovskega šolstva
Ko so bile končane vojne grozote in smo z največjim navdušenjem pozdravili svojo novo državo, je med tolikimi drugimi zadevami stopilo z veliko silo v ospredje tudi vprašanje trgovskih strokovnih šol. Od svoje ustanovitve pa do leta 1919 je ostala namreč Slovenska trgovska šola v Ljubljani prvi, pa tudi edini slovenski trgovskošolski zavod, ki novonastalim razmeram in potrebam ni mogel več zadoščati sam. Vsled tega je postala zadeva ustanovitve novih trgovskih šol nujna. V tem momentu se je pokazala zopet velika važnost Slovenske trgovske šole, ki je izorala ledino in je imela že desetletno prakso za seboj. Tedanji poverjenik za uk in bogočastje blagopokojni g. dr. Karel Verstovšek se je dobro zavedal, da bo Slovenska trgovska šola v Ljubljani matica vsega drugega trgovskega šolstva v Sloveniji in da bo napredek trgovskega šolstva najbolj zasiguran, če s» opre na bogate skušnje Slovenske trgovske šole. Ravnatelja g. Josipa Gogalo je vsled tega imenoval referentom in nadzornikom za trgovsko šolstvo v Sloveniji in mu naročil, naj preštudira razmere in stavi predloge glede ustanovitve novih trgovskih šol. Hitro se je delalo takrat in kmalu je dozorel predlog, naj se ustanovita novi dvorazredni trgovski šoli v Mariboru in Novem mestu, nemška dvorazredna trgovska šola v Celju pa naj se pre-osnuje v slovensko. G. dr. Verstovšek je predlog v celem obsegu sprejel in naročil referentu g. Gogali, naj gre v imenovane kraje, ustanovi šole in poišče potrebno učiteljstvo, katero naj predlaga v imenovanje. Z veliko naglico je izvršil g. Gogala prevzeto nalogo in že s šolskim letom 1919/20 so delovale vse tri nove slovenske trgovske šole. Organizacijski Statut in učni načrt, ki je veljal za ljubljansko trgovsko šolo, se je uveljavil tudi za nove trgovske šole. Knjige, skripta in drugi učni pripomočki, ki so se uporabljali na ljubljanski trgovski šoli, so se dali na razpolago novim trgovskim šolam, ki so vsled tega mogle takoj pričeti z delom. Ljubljanska trgovska šola se mora zato smatrati kot matica dvorazrednih trgovskih šol v Sloveniji, ker, če bi nje ne bilo. bi bila pripravljalna dela mnogo težav-nejša in dolgotrajnejša in šole bi ne mogle tako hitro začeti z delom, kar pa je bilo nujno potrebno, ker so izpremenjene razmere zahtevale veliko število strokovno izobraženega trgovskega naraščaja.
Slovenska trgovska šola in Trgovska akademija
S tem pa načrt g. Gogale še ni bil izčrpan. Kakor hitro so dvorazredne trgovske šole lepo funkcionirale, je predlagal g. Verstovšku, naj se ustanovi v Ljubljani trgovska akademija in je svoj predlog utemeljil z novo nastalimi potrebami. Tudi ta predlog je g. poverjenik takoj sprejel, nakar so se vršile ankete za ustanovitev trgovske akademije v Ljubljani, katerih se je udeleževal tudi g. Gogala, ki je imel glavni referat in katerega je anketa naprosila, naj izdela organizacijski Statut in učni načrt. Tudi to delo je bilo hitro izvršeno in s šolskim letom 1920/21 se je že otvorila trgovska akademija v Ljubljani. Trgovska šola
s aR o aamo
vzradosti nova oprema ovoja, mnogo boljša kakovost in izdatnejše parfimi-ranje nadvse finega Elida pudra.
v Ljubljani je torej tudi pri ustanovitvi trgovske akademije v Ljubljani močno aktivno sodelovala, vsled česar se mora smatrati kot matica vsega slovenskega trgovskega šolstva.
Trgovske nadaljevalne šole
Slovenska trgovska šola je posvetila po svojem ravnatelju g. Gogali pozornost tudi trgovskim nadaljevalnim šolam. Ker se je pri inšpekciji pokazalo, da na mnogih trgovskih nadaljevalnih šolah poučujejo učitelji, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe, je Slovenska trgovska šola priredila ob počitnicah 1919 tečaj za učitelje na trgovskih nadaljevalnih šolah, katerega je vodil g. Gogala in so sodelovali učitelji Slovenske trgovske šole v Ljubljani. Učiteljstvo je rado žrtvovalo počitnice, ker se je zavedalo, da vrši važno orga-nizatorično delo, ako izobrazi učitelje za trgovske nadaljevalne šole. Danes deluje mnogo voditeljev in učiteljev na nadaljevalnih šolah, ki so dobili svojo trgovsko strokovno izobrazbo na Slovenski trgovski šoli v Ljubljani.
Državna trgovska šola v Ljubljani je hote ia napraviti v šolskem letu 1927/28 v orga-nizatoričnem oziru še en korak naprej in je predlagala Gremiju trgovcev v Ljubljani, naj se trgovska nadaljevalna šola v Ljubljani podredi Državni trgovski šoli, ker je samoposebi razumljivo, da so za poučevanje na trgovskih nadaljevalnih šolah v prvi vrsti poklicani tisti, ki so po svojem poklicu za to usposobljeni. Da je bil navedeni predlog čisto naraven in v stvari sami utemeljen, dokazuje že dejstvo, da so trgovske nadaljevalne Sole povsod podrejene in priključene ali trgovski akademiji ali dvorazredni trgovski šoli, kjer se le nahajajo višje organizirani trgovskošolski zavodi, samo Ljubljana dela izjemo. To je bilo
treba pripomniti, ne da bi se pri tem kritiziral Gremij trgovcev, ki je stavljeni predlog odklonil. Argumenti odklonitve sicer trgovski šoli niso znani, odklanjati se pa mora argument. ki ga navaja g. R. G. v Trgovskem tovarišu« št. 5/6, 1928, da »osnovnošolsko učiteljstvo edino zamore prevzeti garancijo za splošen napredek in povoljne uspehe na trgovskih nadaljevalnih šolah.-. Ta trditev se mora označiti kot velika domišljavost in Državna trgovska šola v Ljubljani take trditve ne more mirno prezreti, ker si g. R. G. pač ne bo domišljeval, da so mu učitelji, ki so njega trgovsko naobraževali, glede trgovske strokovne kvalifikacije inferiorni. Tudi to je bilo treba pribiti, kajti Državna trgovska šola v Ljubljani ne more in ne sme prenesti ob svoji d v ajsetlelnici kakršnegakoli preziranja, ker se zaveda svojega velikega izobraževalnega, vzgojnega in orgauizatoričnega dela.
Slovenska trgovska šola — posredovalka za službe
H koncu naj bo omenjena še nova orga-nizatorična namera Državne trgovske šole v Ljubljani, ki hoče postati posredovalka -- seveda brezplačna — za službe svojim absolventom in absolventinjani. Da se bo začrtani namen mogel dosegati, prosi šola vse svoje absolvente in absoiventinje, da vedno sproti obveščajo ravnateljstvo, kadar zvedo, da je kje kakšno mesto prazno, in da pri vsaki priliki priporočajo za sprejem v službo absolvente in absoiventinje Državne trgovske šole v Ljubljani. Ker je gotovo, da se bodo imenovani (e) radi(e) odzvali (e) zgornjemu vabilu, se z veliko verjetnostjo pričakuje, da bo Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani z velikim uspehom dosegala tudi ta povsem socialni smoter.	j. g.
Pierre Loti — V. N.:
Pot bolesti
Ko se je stara Yvoime vrnila nekega dne v prvi polovici junija domov, so ji sosedje povedali, da so jo prišli iskat po naročilu komisarja mornarske uprave.
Gotovo je bila to kaka zadeva, ki se je tikala njenega vnuka: toda to ji ni povzroče-valo prav nič strahu. V mornarskih družinah imajo večkrat opravka z upravo; torej je ona, ki je bila mornarjeva hči, žena, mati in stara mati, poznala ta urad skoro že Šestdeset let.
Vedoč, kaj se spodobi za g. komisarja, se je oblekla: vzela je svojo lepo obleko in belo avbo in se podala na dveuruo pot.
Hitro stopicajoč po stezah strme skalnate obale se je napotila proti Paimpol-u, vendar nekoliko tesnobna radi premišljanja, radi teh dveh mesecev, ko ni dobila pisma.
Veselo junijsko vreme se je smehljalo vsešlrom krog nje in v nižinah, zavarovanih proti rezkemu morskemu vetru, se je takoj nahajalo lepo sveže zelenje, cvetoče glogove meje, visoke in prijetno dehteče rastline. Ona ni videla ničesar tega, ona, ki je bila tako stara in na katero so se nakopičile bežne dobe,
kratke skoro kakor dan.
• i
Okoli seliSč z mračnim obzidjem so cveteli rožni grmi, klinčki, šeboji in skoro na vi- I
šokih ostrešjih iz slame in mahu so cvetke privabljale prve bele metulje.
Bližajoč se Paimpol-u je čutila, da se še bolj vznemirja in je pospešila hojo.
In že je tukaj v sivem mestu, na majhnih obsolnčenih ulicah; pozdravlja starke, sedeče ob oknih-
Le-te so osupnjene dejale:
»Kam neki hiti tako in v svetešnji obleki v delavnik?«
Gospoda upravnega komisarja ni bilo doma. Zelo grdo bitje kakih petnajst let, ki je bilo njegov uslužbenec, je sedelo v uradu. Ker je bil preslabotne postave, da bi postal mornar, se je šolal in presedel svoje dneve na tem istem stolu, v zavihanih črnih rokavih in praskajoč po papirju.
Ko mu je povedala svoje ime, je vstal z važnim izrazom, da bi vzel akte iz omare.
Mnogo jih je bilo tam... kaj je to pomenilo? Potrdila, papirji s pečati, mornarska* knjižica, od morja orumenela — vse to je dišalo po mrtvaškem duhu.
Razprostrl jih je pred starko, ki se je začela tresti in motno gledati. Zakaj prepoznala je, dve svoji pismi, ki ju je njena nečakinja pisala za njo vnuku in ki sta neodprti prišli nazaj .. Prav to se je dogodilo dvajset let poprej. Ob smrti njenega sina Petra so prišla pisma iz Kitajske nazaj h komisarju, ki jih je vrnil.,.
Oni je sedaj bral z važnim glasom: >Moan, Jean — Marie — Sylveslre, vpisan v Paim-pol-u, folio 213, štev. matriluile 2091, je preminil na krovu Bicn-Hoa, 14-ga...<
—	Kaaj?... Kaj se mu je pripetilo, moj dobri gospod?
—	Preminil jel... Umrl je, je ponovil
oni.
Moj Bog, ta uslužbenec gotovo ni bil zloben ; če ji je to povedal na tako grob način, je kilo to bolj pomanjkanje razsodnosti, nera-zumnost tega omejenega bitja. Videč, da ni razumela te lepe besede, je povedal bretonski:
—	Marw eof...
—	Mar\v eo!...
Ponovila je ti besedi z meketajoČim glasom, kakor da ni prav razumela njih pomena.
Bilo je prav isto, kar je na pol uganila, toda to jo je le stresalo; kajti bolest ni prihajala več nenadoma. In nato se ji je za hip vse mešalo v glavi in glej, to smrt je zmešala z vsemi ostalimi: koliko sinov je že izgubila!... Treba je bilo trenutkov, da je razumela, da je bil ta njen zadnji, tako dragi, oni, na katerega se je nanašalo vse njeno življenje, vse njene rnoiiive, njeno pričakovanje in slednja misel.
Čutila je sram, da bi pokazala svojo obupanost pred gospodičem, ki ji je povzročil tako grozo: ali je treba tako naznaniti stari materi vnukovo smrt?-.. Ostala je stojč pred
J\ajje novega
Somišljeniki!
Zločin, ki ga je izvršilo »Jutro« z nesramnim in hudobnim napadom na načelnika naše stranke, ne sme ostati nekaznovan. Divjega obrekovanja naših poslancev v »Kmetskem listu« in »Domovini« mora biti konec. Ne dovolimo, da bi nekaj izrodkov sramotilo ves naš slovenski narod pred svetom! Ne oznanjamo krvavega boja, kot so to oznanjali in izvrševali centralistični nasilniki v dobi Pribičevičeve moči, ampak tih boj zavednega slovenskega ljudstva, ki mora v interesu svojega obstanka vreči iz svoje srede izdajalce. Somišljeniki! Oglejte si natanko vsakega naročnika »Jutra« in drugih gori označenih listov. Glejte in premislite, da nikjer ne redite gada na svojih prsih. Z jekleno odločnostjo v ta tihi, a vztrajni boj, da občutijo vsi, ki sramote naš slovenski narod in njegovega voditelja ter vsi, ki to brezvestno gonjo podpirajo, posledice svoje hudobije v polni meri na vseh plateh. To veljaj vsem našim somišljenikom od stolnega mesta do zadnje vasi!
KOLEDAR.
Nedelja, 8. jul. Evgenij, Elizabeta, Kilijan.
Ponedeljek, 9. julija. Nikolaj, Anatolija, .Veronika.
ZGODOVINSKI DNEVI.
8.	julija: 1012 je v Gradcu umrl slovenski vseučiliški profesor dr. Karel Štrekelj. — 1809 fce je v Krapini rodil hrvatski pisatelj in ustanovitelj : gajice« Ljudevit Gaj. — 1621 se je rodil francoski pisatelj J. de Lafontaine. — 1709 je Peter Veliki premagal švedskega kralja Karla XII. — 1822 je utonil angleški pisatelj Percy Shellev. — 1836 se je rodil angleški državnik J. Chamberlain. — 1838 se je rodil zrakoplovec general kavalerije grof Ferd. von Zeppelin. — 1855 je umrl potovalec na severni tečaj W. E. Parry. — 1857 se je rodil v Grasli-cu na Češkem komponist Rudolf Dellinger.
9.	jul.: 1833 se je rodila slovenska pisateljica Josipina Turnogradska. — 1762 je bil umorjen ruski car Peter III. Umorili so ga Orlov, knez Borjatinski in Teplov. Njegova naslednica je bila Katarina II. — 1896 se je otvoril Aljažev dom v Vratih. — 1409 so Benečani kupili za 100.000 cekinov od Vladislava Dalmacijo. — 1440 je umrl holandski slikar Jan van Dyck. — 1764 se je rodila angleška pisateljica ormanov Ana Radcliffe, roj. Ward.
— 1843 je umrla pisateljica Ivarolina Pichler. •
k Kai naj reče dostojen človek o taki trgovski reklami? Petkovo »Jutro« je prineslo široko razprto reklamo v svojem inseratnem delu, da >Jutrova dnevna naklada presega skupno naklado vseh ostalih slovenskih dnevnikov. Da se tudi v tem oziru spozna »Jutro-va< resnicoljubnost, priobčujemo v naslednjem
oPrKKtise vrvarskih izdelkov
iz prve kranjske vrvarne
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 31
In pri podružnicah v Mariboru, Vetrinjika št. 20, Celje, Kralja Petra cesta št. 33 in v Kamniku, Šutna št. 4.
čisto doslovno del pisma, kj ga je pisala uprava »Jutra« dne 23. decembra 1927 na Mono-polsko upravo soli v Radovljico: »Svoječasno smo Vam na reklamacijo radi cene za priob-čeno objavo poslali odgovor, katerega je pisal naš novi konceptni uradnik. Kakor razvidimo iz prepisa tega dopisa, je pismo vse preje kakor taktno napram konkurenčnemu listu in celo neresnično, ker je splošno znano, da stoji danes »Slovenec« na drugem mestu slovenskih dnevnikov ter znaša njegova dnevna naklada le par tisoč izvodov manj kakor naklada Ju tras.
Tako : Jutro« samo v privatnem trgovskem pismu in to že 23. decembra lanskega leta, ko mi še nismo imeli razpisanih dvojnih nagrad in se je število naših naročnikov od takrat pomnožilo za mnogo več kot par tisoč izvodov. Zato vsak otrok na podlagi tega pisma lahko izračuna, koliko je vredna »Jutrova« trditev, da njegova dnevna naklada presega naklado vseh slovenskih dnevnikov. Pošteni trgovci imajo za tako reklamo svojo posebno besedo. Sicer pa od »Jutra«, ki zna prinašati tako lažnice in podle karikature, kot je bila v ifti številki lvorošceva, tudi v inseratnem delu drugega pričakovati ne moremo. Kaj pa pravita Trgovska zbornica in gremij k taki reklami?
k 25-lctnico mature obhajajo v torek, dne 10. julija v Kranju na »Stari Pošti« abiturijenti kranjske gimnazije iz 1.1903. Sestanejo se ob 4. popoldne. K slavlju so povabljeni vsi sošolci in profesorji.
* Osebna vest. K velikemu županu v Ljubljano je bil po službeni potrebi premeščen okrajni glavar Franc P e z d i č od okrajnega glavarstva v Brežicah.
k Novo postajališče. Preteklo nedeljo, 1. julija je bilo izročeno prometu novo postajališče Sutla, ki leži na hrvaški strani med postajama Dobova in Savski Marof.
:k Blagoslavljanje vogelnega kamna za novi dijaški zavod »Martinišče« v Murski Soboti se je nadvse slovesno izvršilo dne 1. jul. 1.1. Ob priliki sv. birme je lavant. škof prevzv. dr. Andrej Karlin popoldne opravil to ganljivo in pomembno ceremonijo ob navzočnosti
ogromne množice ljudstva. V govoru je prevzv. povdarjal, kako velikega pomena bo ta zavod za celo Krajino in celo za celo državo. Vsak naj torej kaj prispeva, da se bo stavba mogla čimprej dovršiti.
*	Javna prireditev Ljubljanskega okoliškega orlovskega okrožja v Zagorju v nedeljo 15. julija. Celodneven spored. Sodeluje rudarska godba.
k: Akademiki! Slušatelji ljubljanske univerze prirede v litošnjih počitnicah letovanje v Baški na otoku Krku pod zelo ugodnimi pogoji. Kdor se želi udeležiti, naj javi svoj naslov do srede 11. julija svetu slušateljev ljubljanske univerze socialna sekcija.
*	Ravnateljstvo državnih železnic obvešča občinstvo, da veljajo izletniške povratne karte na progi Planica-Jesenice tudi za vlak 8617, ki odhaja iz Planice ob 18.10
■k V Kiiln in Kevelar odpotuje v torek zjutraj 30 izletnikov z brzovlakom ob 8.46. Pot jih vodi preko Munchena, kjer ostanejo dva dni, dalje v Mainz, kjer vstopijo na brzopar-nik. Po Renu bo trajala vožnja 7 ur. 15. t. m. bo slovenski delavski tabor v Kevelarju, na največji nemški božji poti, kamor pride do tri-deest slovenskih delavskih društev s svojimi zastavami. Tudi s Holandskega pridejo ta dan naši rojaki, da preživijo nekaj ur z izletnik! v veselem pogovoru. Izletnike opozarja Prosvetna Zveza, naj vzamejo s seboj legitimacijo za polovično vožnjo Ljubljana-Jesenice. Vsa druga navodila dobe na vlaku.
•k Uslužbenski davek. Finančna delegacija opozarja vseslužbodajalce, ki po določilih pravilnika k členu 99, točka 6 k zakonu o neposrednih davkih plačujejo uslužbenski davek mesečno ali četrtletno, da plačajo ta davek s predpisanim seznamom najkasneje do 15. julija t. 1. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je založila dve vrsti teh seznamov. Za večja podjetja do 32 delavcev stane pola Din 1-50, od 100 pol dalje po Din 1.—. Za manjša podjetja in obrate do 12 uslužbencev pa velja pola Din 1.—, od 20 pol dalje 70 par. Označite pri naročilih, katere sezname želite! Dalje je založila imenovana knjigarna Tabelo za preračunavanje uslužbenskega davka. Cena je 10 Din. Ta je pregledno, zakonskim predpisom odgovarjajoče sestavljena in obsega natančno izračunan davek tako za dninarje (dnevno plačo), tedensko in mesečno, upoštevajoč že vse dovoljene odbitke za samca in oženjenega z ali brez otrok.
k Razlika gibanja ljudstva v mestih in na deželi. Prejeli smo: Frančiškanska župnija v Ljubljani šteje okroglo 15.000 prebivalcev. Bili so v tej župniji v mesecu juniju, kakor je poročal »Slovenec«, 4 mrliči in 5 rojstev. Istočasno sta bila v župniji Tržišče (Dolenjsko, ki šteje 2000 prebivalcev, 2 mrliča ter 11 rojstev. Torej rojstev več kot dvakrat toliko, kakor v mestni župniji, ki je osemkrat tako velika. Tudi 21 rojstev v bolnišnici še ne opraviči mestne morale, kajti Ljubljana šteje približno 60.000 prebivalcev in v razmerju s Tržiščem bi ondi moralo biti v juniju nad 300 rojstev.
•k Jugoslovanska Matica prosi vse rojake, ki jo podpirajo pri njenem težkem, a vzvišenem delu za rojake v robstvu. Kupujte srečke njene loterije, čije žrebanje se vrši dne 8. septembra t. 1. Srečke po 10 Din so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslo-
Priznano dobre barve
laki, firnež, steklarski klej, čopiči se dobijo pri tvrdki
I. Jančar. Ljubljana
nasproti Frančiškanske cerkve.
urejuje najbolje prebavo, čisti le-lodec In črevo sigurno po prijetno. I omot v vsaki lekarni Din 4-—.
venske Matice v Sloveniji, v raznih ljubljan* skih trafikah ter pri Jugoslovenski Matici, Šelenburgova ul. 7-II. Izžrebane številke bodo javljene v vseh naših listih. Dobitki se bodo dostavili na dom. Vseh dobitkov je 600, med glavnimi eno motorno kolo in dvajset navadnih koles solidnega francoskega izdelka.
*k Premestitev pomožne pošte Pečice in ' izprememba njenega okoliša. Ne dolgo tega se je premestila pomožna pošta Pečice iz vasi Križe v vas Pečice ter prišla iz področja pošte Koprivnice pri Rajhenburgu v področje pošte Podsrede. Obenem s premestitvijo so se iz okoliša koprivniške pošte izločili kraji: Goli vrh, Grm, Pečice, Rušno, Vulčica im Zapolje ter pridelili okolišu pošte v Podsredi. Okoliš pomožne pošte v Pečicah obsega zdaj te kraje: Pečice, Rušno, Vulčico, Zapolje, Goli vrh, Grm, Dobravo pri Osredku, Javorje, Osredek, Presko, Pusti vrh in Rakovnik. Pomožna poŠta ima zvezo s pošto v Podsredi po slu pomožne pošte ob torkih, četrtkih in sobotah.
•k Razširjenje selske dostave pri šoštanj-ski pošti in zatvoritev pomožne pošte Druž-mirja. V zadnjem času je bila zatvorjena pomožna pošta v Družmirju ter se je nje dostavni okoliš spojil z okolišem šoštanjske pošte. V Družmirje se dostavljajo poštne pošiljke po selskem pismonoši šoštanjske pošte vsak dan razen ob nedeljah.
it Pisemski nabiralniki v selskih dostavnih okrajih. Poštno ravnateljstvo naroča poštam, da morajo odstraniti, kadar se zaradi bolezni ali dopustov služabniških moči selska dostava za več ali manj dni ukine, vse pisemske nabiralnike v selskem dostavnem okolišu odstraniti in jih spraviti na pošti, dokler se selska dostava zopet redno ne prične.
it Dostavnina za inozemske pakete. Poštni minister je z odlokom štev. -Zt.492 z dne 19. junija 1928 odredil, da se za aostavo inozemskih paketov na dom ne pobira od naslovnika nobena dostavnina. Za inozemske pakete se pobira le pristojbina v znesku 5 dinarjev, tako imenovana carinjalnina, s katero je plačati carinsko poštno poslovanje in pa obenem dostava. Zaradi tega se za inozemske pakete pobira le carinjalnina, ne pa tudi. dostavnina.
•k Trgovski jubilej. Pred tridesetimi le\i, leta 1898, dne 11. julija (v petek), se je ustanovila najpoznanejša tvrdka Felix Michelitsch, modna trgovina v Mariboru, Gosposka ulica št. 14. Navzlic veliki konkurenci, toda vsled vztrajne pridnosti in realnega trgovskega poslovanja se je imenovana tvrdka povspela na visoko trgovsko stopnjo, tako da je danes znana daleč preko mej in da je v trgovskih krogih na vodilnem mestu. Toda ne samo kot trgovec, tudi kot šef ima jubilar izborne lastnosti, je plemenit, uvideven in pravičen. Dokaz temu je, da bo obhajala letos oktobra meseca ena izmed gospodičen pri tvrdki 25-letnico svojega sodelovanja. Vsled dobrega vsestranskega vodstva ostajajo tam vsi uslužbenci dolgo let. Po koncilijantnem vedenju in veliki svoji takt-nosti uživa imenovanj tudi simpatije vseh svojih odjemalcev. K tridesetletnici obstoja tvrdke čestitamo jubilantu najiskreneje! (6192)
mizo, okorela, mečkajoč zabrnke svoje velike rjave rute s svojimi ubogimi, tresočimi se starimi rokami.
In kako daleč od doma se je čutila! Moj Bog, vsa ta pot, ki jo je treba narediti in sicer dostojno, preden bo dosegla svojo slamnato kočo, kamor se ji je mudilo, da bi se zaprla vanjo — kakor ranjene živali, ki se skrivajo v luknje, da bi umrle.
Izročili so ji pooblastilo, da bi prejela trideset frankov, ki so ostali od prodaje Silve-strove vreče; nato pisma, potrdila in škatljico z vojaško svetinjo. Nerodno je prejela vse to s prsti, ki so ostali odprti, predevala iz ene roke v drugo in ni mogla najti žepov, da bi spravila.
Po Paimpol-u je stopala togo, ni pogledala nikogar, z nekoliko nagnjenim telesom, kakor človek, ki pada, poslušajoč brnenje krvi v ušesih; — hitela je in se mučila, da bi čim preje dospela.
Po tretjem kilometru je šla naprej čisto upognjena, izčrpana; od časa do časa ji je cokla zadela ob kamen, kar ji je povzročilo v glavi boleč sunek. Bala se je, da bo padla in jo bodo odnesli...
>Stara Yvonne je pijana!«
Padla je in fanlalini so tekli za njo. To je bilo prav ob začetku domače občine, kjer stoji vzdolž ceste mnogo hiš. Vendar je imela moč, da se je dvignila in se šepajoč rešila s palico.
>Stara Yvonne je pijana!«
Mali nesranmeži so prihajali k njej in se ji režali v obraz. Avba ji je stala že postrani.
Med malčki so bili taki, ki v bistvu niso bili zlobni in so se obrnili, ko so videli od blizu ta od obupa spačeni obraz, vsi užalo-
ščeni in zavzeti, in si niso upali reči ničesar več.
Ko je dospela domov, je bedno zakričala, ker jo je dušilo in padla z glavo ob zid v. klet. Avba ji je zlezla na oči; vrgla jo je na tla — svojo ubogo avbo, ki jo je drugekrati tako varovala. Njena poslednja pražnja obleka je bila vsa umazana in tanka rumenkastobela kita ji je padla na obraz...
Kako so Piskrčani zatrli krtov rod
Tam nekje v Piskrei so živeli silno briht-ni ljudje. Bili so znani daleč okoli po svoji učenosti v državnih, občinskih, posebno pa v gospodarskih zadevah. Znano je bilo pa daleč čez dolino v Piskrei, kako so zatrli krtov rod in so zaraditega Piskrčani postali slavni.
Nekega leta se je krtov rod posebno bogato zaredil. Vsi travniki so bili polni krlin, druga pri drugi, kot še nikoli. Vsi od župana pa do zadnjega pastirja doli so tožili, da bodo ob vso travo in seno. Tedaj so sklenili, da ga zatro. Toda — kako? Najprej ga je bilo treba — tega sovražnika — dobro poznati. Slučaj je hotel, da je ravno županov sin vjel enega krta živega in ga zaprl v železno kletko. Pred cerkvijo so na oder postavili mizo in na njo kletko z živim krtom, da si ga je vsakdo mogel ogledati, kakšen je, kakšno barvo, oči in velikost ima. In res — v nedeljo se je pred krtom zbralo toliko ljudi, otrok in odrastlih, da je moral župan postaviti pred krta policaja, da ne bi množica krta ubila. To so io škodljivo zverino ljudje zmerjali in kleli! Žival je mirno gledala s svojimi malimi očmi to razjarjeno množico.
Zupan je sklical za popoldan izredno sejo. Najprej je bil na njegov predlog imenovan za
častnega občana njegov sin, če tudi je bil še mladoleten, ker je vjel živo najbolj nevarno in škodljivo žival za slavno Piskrco. Predlog je bil enoglasno sprejet in županov sin prvi častni občan v Piskrei. Potem je bil sprejet, tudi soglasno, županov predlog, da se ta sovražnik Piskrčanov obsodi na smrt. Toda — kako? V tem pa možje, občinski svetniki, niso bili edini. Eden je predlagal, naj se kot hudodelec obesi. Pa so ugovarjali drugi, da ima krt prekratek vrat in da bi se iz vrvi izmuznil in ušel — in predlog je propadel. Drugi je predlagal, naj se krt ustreli, pa so ugovarjali vsi, posebno divji lovci, da krt ni vreden smodnika, in tudi ta predlog je propadel. Nekdo, ki je bil znan, da rad veliko bere, je predlagal, naj se krt sežge, pa mu je ugovarjal tovariš, da je to mučeniška smrt in da bi ga potem še nekateri častili kot mučenika, in tako tudi s tem predlogom ni bilo nič. Potem pa vstanejo tam zadaj od peči častitljivi očka mesar Smuk. denejo fajfo lepo na klop in klobuk dol. Znano je bilo, da očka Smuk le redko govorijo, ampak vsak je vedel, da sedijo očka Smuk v občinskem svetu najdalj in da kadar kaj povedo, da tisto gotovo velja in sicer samo zato, ker so rekli Smukov očka. In župan je dejal: »Tiho možje — Smukovi imajo besedo!« In to se je očku dobro zdelo, ker so ga župan onikali kot oni gospoda nunca.
In Smukovi so začeli: »Častiti možje, spoštovani zborovalci! Važna je ta ura, ko smo se danes zbrali, in važen bo sklep, ki ga bomo storili v splošno korist naše doline, da bodo še daleč zvedeli, kako brihtni smo možje v Piskrei. Piskrčani bomo še slavni postali.«
Tedaj se oglasi eden: »Tako je! Živijo Smuki Le napreji« — »Tinoi« je zakiicai župan in zaropotal s Škornjem pod mizo. župana je vse ubogalo. »Prosim, gospod Smuk, nadaljujte!«
In očka Smuk so bili še boli počeščeni, četudi niso znali drugega kot prešiče klati iu
so rekli ob splošni tihoti: »Mi moramo ta krtov rod zatreti in tudi drugim občinam pokazati, kako. Ta rod se bo širil in uničil vse naše polje in travnike. Kje bomo jemali seno za blago in peso za prašiče? Ni treba dolgo govoriti in dokazovati, da je krt naš smrtni sovražnik, zato zasluži res smrtno kazen, ampak tako, da se bo take smrti ustrašila vsa njegova krvna žlahta in zbežala.«
»Dol z njim, ven z njim, smrt mu!« je vpilo, vse in nekdo je stopil občinskemu mačku, ki je bil pri vseh sejah navzoč, s tako silo na rep, da je maček s svojim strašnim »mija-mijavom« prevpil ves zbor.
»Tiho — mačka ven, nima besede!« pravijo oče župan. »Gospod govornik, nadaljujte!«
Tedaj so se očka Smuk oddahnili, pošteno pljunili na tla in rdečj. kot rak s povzdig-njenim glasom, kot bi krave gnali na semenj, nadaljevali: »Možje, reč je žalostna, pa resna. Mi moramo prvi dati zgled, da si bo ta krtova zalega zapomnila, kakšni smo mi tukaj v Piskrei, ju še svojim potomcem povedala, da si bodo zapomnili, kaj se je zgodilo pred leti v Piskrei zadnjemu krtu, ko je bil naš Tonkla župan in jaz, Smuk, občinski svetovalec.«
»No, kaj, hitro,« je rekel eden, »da ne bo krt prej poginil.«
»Ne bo, bom precej končal. — Ne bomo ga ne obesili, ne ustrelili, ne sežgali, ampak pogine naj najbolj strašne in grde smrti: L i v naj se pokoplje!«
Velikansko navdušenje in odobravanje je sledilo zadnjim, počasno in poudarjeno izgovorjenim besedam. Seja je bila takoj končana, da so sklep izvrši. Krta so dvignili in nesli v procesiji; župan je šel pred njim, Smuk, od vseh strani za svoj načrt češčen in hvaljen, za njim, izkopali so pol metra globoko jamo, odprli kletko in — krta živega pokopali.
»Iu smrtna obsodba je bila izvršena v nekaj minutah ...	Tv. b
k Pogoji za sprejem učencev v oblastno dvoletno vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Novo kot 57. šolsko leto 1928.-29. začenja sredi septembra. Šolanje traja dve leti. S šolo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima namen, da izobrazuje kmečke sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Kolkovane, lastnoročno, na celo polo pisane prošnje (kolek 25 Din) za sprejem je poslati ravnateljstvu obl. dvoletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 1. avgusta t. 1. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3, od-pustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge $ole; 5. izjava staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja: 6. obvezna izjava staršev ali varuha, ki re-flektirajo na kako podporo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev; prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; štipendist, ki nepovoljno napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sorejemnega izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi vsaj dveh razredov meščanske ali kake srednje šole. Ob vstopu v zavod mladeniče preišče zdravnik zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Oskrbnina za mladeniče iz Mariborske oblasti znaša do preklica 150 Din mesečno. Plačuje se vnaprej. Izključenim in samovoljno izstopivšim učencem se vnaprej plačana oskrbnina ne vrne. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovoljuje popolnoma ali do polovice prosta mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno (od občinskega in davčnega urada) potrjenim spričevalo ubožnosti ali izkazom premoženja z navedbo družinskih in gospodarskih razmer, predpisanih davkov itd. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo obl. dvoletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno. <— Ravnatelj: Andrej Zmavc.
ie Zloglasni Frakelj prijet na Dolenjskem. Dne B. t m. je bil po orožnikih v Trebnjem prijet zloglasni tat, goljuf in ubegli kaznjenec Ivan Frakelj ,takozvani »Pater Frakelj« roj. 1875. v Ovšišah na Gorenjskem, po poklicu vrtnar, kateri je že vse leto strašil po Gorenjskem, nazadnje se pa preselil na Dolenjsko. :—■ Oropal je lepo število cerkva dragocenih predmetov, kar je njegova posebna stroka, a ee mu je vedno posrečilo še pravočasno odku-riti pred varnostnimi organi. Frakelj je 17. novembra 1927 pobegnil iz mariborske moške kaznilnice, kjer je imel odsedeti 3 in polletno težko ječo radi raznih tatvin po cerkvah. — Frakelj je silno zgovoren ter se dela pri ljudeh silno pobožnega, da si pridobi zaupanje. Običajno se izdaja za usmiljenega brata iz kakega samostana, včasih tudi za zobozdravnika. Letos je dosedaj izvršil tatvino v cerkvi na Bledu, na Pirašici, v Šmartnem pri Tržišču, v Grobljah, nadalje je pokradel več obleke, dokler ga ni zalotila roka pravice. Frakelj je ukradene predmete prodajal po Dolenjskem, pri čemer je bil zasačen in aretiran. — Okrožno sodišče Novomesto je Fraklja poslalo ljubljanskemu deželnemu sodišču, ki je aa njim izdalo tiralico. Menda bo sedaj nekaj časa mir pred njim in njegovimi pustolovščinami, ako se mu ne posreči zopet pobegniti.
■k Nesreča pri kopanju. Pretekli četertek, dne 5. jul. so se šli trije dečki v starosti od 11 do 14 let iz Brezovice na Bizeljekem kopat v reko Sotlo. Najstarejši, komaj 14-letni Ivan Malus, se je hotel priučiti plavanja na ta način, da si je na prsa naložil dolge suhe trave, ki bi naj ga dreala nad vodo. Skočil je s travo v vodo, ki je deloma do 3 metre globoka in se je res držal nekaj časa nad vodo. Kmalu pa mu je voda odplavila travo, zgubil je oporo v vodi, ni mogel nazaj k bregu in je vpričo preplašenih tovarišev zginil pod vodo in utonil. Čez nekaj ur so domačini našli truplo nesrečnega fanta, ki ga je otroška smelost stala življenje. Kako koristno bi bilo, da bi se na osnovnih šolah, kjer so dani predpogoji kot telovadba upeljalo obvezno učenje plavanja.
•k Sava zahteva žrtve. Poročali smo že o več slučajih, da so na Hrvatskem utonili v Savi kopalci. V četrtek zjutraj je Sava blizu Zagreba izvrgla na breg dvoje trupel, katerih identitete še niso mogli ugotoviti. — V Rumi so v Savi utonile v dveh dneh kar tri osebe. — V četrtek popoldne je v Savi v Zagrebu utonil 18 letni brezposelni delavec Ivan Paju-rin, doma iz Sv. Ivana Zeline.
k Umor v Mostarju. V četrtek opolnoči se je dogodil v Mostarju grozen umor, katerega žrtev je bila žena dnevničarja mostarske železniške postaje Simona Šumiča. Njen mož pripoveduje, da je ob 10 zvečer prišel domov in našel žeuo spečo. Ni je hotel zbuditi, nego je povečerjal in nato sam legel v posteljo ter zaspal. V polsnu je videl dve ženi, ki sta se priplazili v sobo. Naenkrat ga je zbudil strahovit krik: Jo j, znklati me hočejo, umiram!* Mož je skočil k vratom in tam srečal dve postavi. Ena je imela v rokah krvav nož in ga ranila na roki. Nato sta pobegnili in izginili. Šumičeva je bila prepeljana v bolnišnico, kjer
5 UR DELA MANJ
če se ravnate po novi metodi, katero Vam priporoča Schicht
ŽENSKA HVALA
raztopljena v vodi odpravlja nesnago preko noči, drugo jutro pa se vzame za izkuhavanje perila
SCHICHTOVO TERPENTIN MILO
je čez nekaj ur umrla. Policija je morilcem že na sledu in upa, da jih bo kmalu ujela.
k Divjega lovca ubil. Gozdar tvrdke »Po-dravina« Aleksander Oroz je naletel v gozdu pri Dolnjem Miholjcu blizu Osijeka na divjega lovca Gjuro Bartoloviča iz vasi Košče in ga ustrelil. Bartolovič je bil takoj mrtev. Državno pravdništvo v Osijeku je uvedlo preiskavo, če niso kaki drugi motivi dovedli Oroza do tega dejanja. Oroz je bil aretiran in izročen sodišču v Osijeku.
k 20 vagonov sena pogorelo. V vasi Bo-žjakovini blizu Zagreba je nastal v neki šupi sena na državnem posestvu velik požar. Klicani so bili med drugimi tudi gasilci iz Zagreba, ki pa so imeli z gašenjem zelo težko delo. Vnela se je šupa za šupo in je končno pogorelo okrog 20 vagonov suhega sena. Gasilci so se mogli vrniti šele ob 7 zjutraj v Zagreb. Požar so zanetili najbrže otroci, ki so v bližini skednjev kurili ogenj. Škoda znaša približno 300.000 Din. Plamen je bil tako velik, da so ga videli celo v Zagrebu.
k Norec ogoljufal pametnega. K lastniku avtotaksija Ivanu Raškaju v Zagrebu je prišel neki mladenič in ga vprašal, če ga more odpeljati v Ogulin- Mladenič se mu je predstavil kot bolničar iz Stenjevca in mu dejal, da mora v Ogulinu poiskati nekega bolnika in ga odpeljati v Stenjevee. Raškaj je mladeniča res odpeljal v Ogulin v bolnico, kjer je mladenič šel v bolnico, nato pa dejal šoferju, da mora govoriti telefonično z ravnateljem umobolnice v Stenjevcu. Ko se je vrnil, je dejal, da mu je ravnatelj sporočil, da je bolnik v Ljubljani. Mladenič je vprašal šoferja, če ga hoče odpeljati v Ljubljano, v kar je šofer privolil. V Karlovcu pa se je avto pokvaril in med tem, ko je šofer avto popravljal, mu je mladenič izmaknil iz suknjiča listnico s 480 Din ter izginil. Kakor domneva policija, gre najbrže za nekega umobolneža, ki je pobegnil iz blaznice.
k Kmetovalci, sadjarji, vinogradniki! Najzanesljivejša sredstva za pokončavanje škodljivcev dobite pri tvrdki Chemotechna, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10.
k Napestost, bolečine v črevih, bodljaji, tesnoba v prsih, utripanje srca se odstranijo z naravno »Franz-Josef«-grenčico in se zmanjša pritisk krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Jo-se!«-vodo pri ljudeh, ki veliko sede. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah.
-k Vaši gospej napravite veliko uslugo, ako ji priporočite, da pere samo s saniodelu-jočim pralnim sredstvom »Persil«, ker se na ta način čuva zdravje in perilo.
Pravi Kitajec bo jutri in pojuterinjim 9. in
10. julija ves dan postregel vsakomur z
tečno
D^ v ledu ohlajenega in vročega
Sun-čaja
PoizkuSnja se vrli v delikatesni trgovini
Ant.Verbic, Stritarjeva
kjer se dobi tudi navodilo za edino ).< pravilno kuhanje čaja. :-s
CfuMfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Dnevno in nočno službo: Ramor na Dunajski cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu. — V noči na torek: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti.
O Umrla je včeraj popoldne ga. Agneza Klovar, soproga faktorja Jugoslovanske tiskarne. Pogreb bo v ponedeljek ob pol petih popoldne iz Stare poti 2 na pokopališče pri Sv. Križu.
0 Izlet v Monaknvn in Niirnberg. Umet-nostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi za svoje člane, če se jih prijavi vsaj 20, šestdnevni izlet v Monakovo in Niirnbcrg. V Monakovem ogled mesta, zbirk in okolice, v
Niirnbergu ogled mesta in Diirerjeve jubilejne razstave, eventualno obisk Salzburga. Odhod iz Ljubljane v nedeljo, 5. avgusta, ob 8.49, vrnitev v soboto, dne 11. avgusta, ob 8.35. Stroški so preračunani na okroglo 2500 Din za osebo. Priglasiti se je do 20. julija pri tajniku društva dr. Stanku Vurniku (Narodni muzej) pismeno ali osebno med 10 in 12 dopoldne.
O Lurški romarji — druga letošnja skupina — so odpotovali ta teden iz Ljubljane ter se vrnejo 16. julija preko Jesenic domov. Vseh udeležencev je ravno 50, vodi pa potovanje vseučil. prof. dr. J. Fabjan. Izletniki obiščejo poleg Lurda tudi Pariz, Strassbourg in Miinchen, spotoma si pa ogledajo še Benetke, Genovo, Marseille in Bordeaux.
O Promocija. Za magistra pharmacije sta na zagrebškem vseučilišču promovirali gdčna. Pavla Pompe, hčerka pok. dr. Franca Pom-peja, in gdč. Nevina Rebek.
0 Ljubljanska strelska družina obvešča vse članstvo, da se vrši v nedeljo, 8. julija 1928, ob pol 9. uri predpoldne streljanje. — Zbirališče točno ob pol 9. uri na vojaškem strelišču, Dolenjska cesta. Istočasno se vrši vpisovanje novih članov in pobiranje članarine. — Obl. tajnik.	(6153)
O Primarij dr. Demšar zopet redno or-dinira.	)6195)
O Stavbišča. Mestni stanovanjsko-grad-beni urad vabi posestnike, ki so lastniki stavbnih parcel na ozemlju mestne občine ljubljanske, da prijavijo svoja zemljišča v svrho sestavitve seznama stavbišč. Prijave naj bodo spisane na celi poli pisarniškega papirja nekolekovane in naj vsebujejo sledeče podatke: Ime lastnika in njegovo stanovanje, številka parcele, katastralna občina, velikost v m2, cesta, ob kateri leži parcela, cena za m'-', eventualni drugi prodajni pogoji. Prijave naj lastniki vlože pri mestnem stano-vanjsko-gradbenem uradu med običajnim uradnim časom v sobi št. 22.
O Profesor Zalokar se je vrnil in zopet redno ordinira.	(6223)
0 Z razglasne deske. Glavni odbor vodne zadruge za obdelovanje Barja objavlja, da so računi o dohodkih in stroških Glavnega odbora na vpogled vsako sredo in soboto od 11. do 12. ure dopoldne v odborovi pisarni na Turjaškem trgu št. 3, I. — Ravnateljstvo pošte in telegrafa oddaja za eno leto oskrbovanje za izpraznjevanje poštnih nabiralnikov. Začasna kavcija znaša 2000 Din. Dražba bo dne 28. t. m. ob 11. uri dopoldne v pomožnem uradu ravnateljstva pošte in telegrafa na Sv. Jakoba trgu št. 2, soba 4. Pogoji so na razpolago pri mestnem magistratu, pri vseh ljubljanskih poštah, pri občini in pošti na Viču in v Mostah ter pri pomožnem uradu na Sv. Jakoba trgu. — Davčni urad za mesto Ljubljana razpisuje več dražb premičnin in blaga v raznih ljubljanskih ulicah. Dražbe se bodo vršle vsak dan od 9. t. m. do 19. t. m. razen v nedeljo, dne 15. t. mes. Podrobnosti, kje in kaj se bo dražilo, so razvidne iz razglasov na deski na mestnem magistratu.
0 Umrli so v Ljubljani v času od 5. do 8. t. m.: Josip Reš, šofer, 37 let, Korytkova ulica 26; v bolnišnici: Marija Pozvek, žena kočarja, 47 let, Vidovci 27 pri Gor. Lendavi; Viktorija Šmigovc, hči delavke, 1 leto, Stre-liška ulica 10.
O Prepoden tat. Stražnik na Pogačar-jevem trgu je prejšnjo noč opazil na mesarskem zaboju mesarske stojnice Albina Hama v Šolskem drevoredu kos paprikaste slanine, težak kakih 8 kg. Tik pred stražnikom je v temo bušknila neka senca in izginila. Kakor je stražnik ugotovil, je lat vlomil v zaboj in hotel slanino odnesti, bil pa je pravočasno prepoden.
© Razposajeni vajenci. Trije rokodelski vajenci, H jim žilica ponoči ne da miru, so spravili prejšnjo noč na leseno stebre mostu čez Gradaščico v Cerkveni ulici in dva izruvala. Čez noč jc nekdo te stebre odnesel. Policija je vse tri mlade zlikovcc izsledila in so ti skesano priznali svojo razposajenost. '
O Od doma izginil. Žena čevljarskega mojstra Frančiška Čertalič je prijavila policiji, da je dne 5. t. m. ob 8. uri zjutraj pobegnil- od doma njen 161etni sin Mavricij. Fant je odšel najbrže z nekim čevljarskim pomočnikom na Gorenjsko.
O Kolesarski tatovi delajo z vso paro. Ljudje jim njihov posel olajšajo največkrat sami, da pustijo svoja kolesa brez nadzorstva in nezaklenjena v vežah ali kjerkoli. Svečar Hijeronim Demšar, stanujoč na Celovški cesti št. 14, je n. pr. pustil v petek dopoldne svoje kolo samo za deset minul v veži Mestnega pogrebnega zavoda in že mu ga je nekdo izmaknil. Kolo je bilo znamke -Helios« in vredno 1000 Din. Zanimivo jc, da izginjajo izključno le moška kolesa.
O Najnovejše bluze: Kristofič-Bučar.
Cenjenemu občinstvu!
Javljam, da sem z dnem 26. junija 1928. izstopil kot družabnik in solastnik tvrdke ZALTA & ŽILIČ trgovina z železnino Ljubljana Dunajska cesta št. 11.
Izrekam tem potom vsem cenj. odjemalcem, najiskrenejšo zahvalo za izkazano mi naklonjenost in prosim obenem, da mi ohranite še v nadalje zaupanje, ker v doglednem času otvorim popolnoma na novo trgovino z ž»[?r.iino in to na najpromet* n«jsem kraju Dunajske ceste.
z odličnim spoštovanjem JOStP ZA'.TJ, trgovftc Ljubljana
Marl&oj
□ Proslava, 23 letnice Zgodovinskega društvo, v Mariboru. Kakor smo zvedeli namerava naše mariborsko Zgodovinsko društvo na slovesen način ter v večjem obsegu praznovati društveno 25 letnico jeseni. Istočasno bo izšla tudi slavnostna številka »časopisa za zgodovino in narodopisja«. Mislimo, da je ob velikem kulturnem delu, ki ga ie skozi 25 let vršilo omenjeno društvo na Slovenskem, pač čisto odveč poudarjati, da je takšna društvena proslava umestna in potrebna.
Klub oblastnih poslancev SLS ima danes svoj sestanek v dvorani Zadružne gospodarske banke.
U Pristaši SLS v Mariboru. Danes teden se vrši v Žalcu veliko jubilejno zborovanje, na katerem nastopi naš vodja dr. Anton Korošec. Priglasile se za udeležbo v tajništvu SLS na Koroški cesti 1.
□	Napredovanje. Kaznilniški kurat g. Pavel Za-vadlal je preveden iz 7. skupine prve kategorije v šeslo skupino.
□	Duhovniški tečaj Zadružne zveze v Mariboru. Rok za prijavo podaljšan do 15. t. m. Pričetek tečaja je dne 23. t. m. ob 10 v malem semenišču.
□	Koncert v mestnem parku bo danes ob pol 11.
□	Kateri zavodi se udeležujejo razstave meščanskih šol? Risbe, pismene izdelke, dekliška oz. deška ročna dela so razstavile sledeče slovenske meščanske šole: Maribor (deška, dekliški 1., II., samostanska dekliška); Ljubljana (deška I., II., dekliška I., II., uršu-linska dekliška, Lichtenturnova dekliška); Celje (samostanska dekliška, dekliška in deška); Ptuj (dekliška, deška); Trbovlje (mešana); Ljutomer (mešana); Jesenice (mešana); Kočevje (dekliška); Brežice (mešana); Tržič (dekliška in deška); Škoija Loka (dekli-ška); Šmihel (samostanska dekliška); Krško (deška); Slovenjgradec (mešana); Šoštanj (mešana); Rakek (mešana) in Vojnik (mešana). Prav posebno pozornost vzbujajo razstavljeni predmeti meščanskih šol iz Maribora, Ljubljane, Celja,, Tržiča in Šmihcla. Nekateri razstavljeni izdelki predstavljajo pravcate mojstrovine na polju rokotvornega dela.
□	Starši in učitelji si na razstavi slovenskih meščanskih šol v Cankarjevi ulici razstavne prostore Ci-rilove tiskarne, ki se nahajajo v sobi št. 6. (pritličje desno). Cirilova tiskarna je najsolidnejša in najcenejša tvrdka s pisarniškimi potrebščinami v Mariboru.
□	Žandarmcrijski vpokojenci v Mariboru sc zbero danes ob 10. dopoldne v gostilni NVoch na Koroški cesti. Zborovanje sc udeleži tudi obl. poslanec g .Ovčar. Pridite vsi! Razpravljale se bodo važne strokovne zadeve.
□	Na izlet v Jarenino. Danes popoldne priredi Slov. pevsko društvo »Maribor« izlet v Jarenino in sodeluje tam pri prireditvi Jug. Matice. Odhod ob pol dveh z vlakom. Vabimo vse prijatelje lepe |iesmi seboj v Jarenino!
□ Ferijalna kolonija mariborskega. Slovenskega ženskega društva. V torek, dne 10. t. m., ob 5.20 zjutraj se odpelje pod vodstvom gospe Kožu-hove 45 deklic na štiritedensko letovanje v Makar-sko, južno od Splita. Mesečni stroški znašajo za vsako udeleženko 900 Din. Slovensko žensko društvo je sprejelo 22 gojenk brezplačno, ostale udeleženke pa piačajo same bodisi delen bodisi celoten mesečni prispevek 900 Din. Za to hvalevredno akcijo je prispevala mestna občina 10.000 Din, Podmladek društva Rdečega križa je odstopil 5000 Din, ostalo gre iz društvene blacajne. Stroški so se povišali za 2500—2800 Din, ker se bo kolonija vračala
Jubilejni ljudski tabor v Žalcu
dne 15. julija 1928.
Tabora se udeleži glasom dosedanjih poro® več tisoč krščansko mislečih moških in ženskih. One, ki nameravajo v Celju prenočiti, ponovno opozarjamo, da je v Celju sedaj gredi letovičarske sezone težko dobiti prenočišče, in jim svetujemo, da se na vsak način takoj prijavijo Glavnemu priprav-ljalnemu odboru (Celje, Cankarjeva cesta 4), da jim prenočišča rezervira. Neka naša organizacija je izjavila bojazen, da se tabora minister g. dr. Korošec morda ne bo mogel udeležiti. Poudarjamo, da je minister g. dr. Korošec poslal pripravljalnemu odboru kategorično zagotovilo, da za njegovo udeležbo ni zapreke. V ostalem smo pa vsi prepričani, da se bo naš voditelj tudi ta dan nahajal tam, kjer ga ljudstvo in država najbolj potrebuje. Vsi upamo, da bo v nedeljo to njegovo mesto med nami v Žalcu.
Udeležen«, ki dospejo na tabor z vlaki, naj
pazijo, da dospejo pravočasno t j. z jutranjimi vlaki. Udeleženci ob progi Maribor—Celje se morajo pripeljati z vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 5.20 in prihaja v Celje 'A 8. V smeri od Ljubljane in Brežic je treba priti v Celje z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.17 in dospe v Celje ob %8. Iz Celja gre nato vlak v Žalec ob 7.50. Udeleženci ob progi Velenje—Žalec morajo oditi v Žalec s prvim jutranjim vlakom. Oni nad Velenjem zjutraj nimajo ■ Žalcem zveze. Priti morajo že na predvečer. Ako se javijo pravočasno Glavnemu pripravljalnemu odboru v Celju, bodo dobili v Žalcu preneči&če, drugače si ga bodo morali oskrbeti sami.
Pevci in pevke! Glasom dosedanjih prijav bo Ste] pevski zbor na taboru okoli 200 pevcev iu pevk. V včerajšnjem »Slovencu« objavljeni spored pesmi, ki se bodo na taboru pele, naj zboji zadnji teden pridno va<lijo ozir. ponovijo. Najvažnejše je pa to, da pridejo vsi pevci in pevke pravočasno v Žalec k vaji. Skupna vaja se vrši v nedeljo dne 15. julija ob 7 ijutraj na dvorišču gostilne Janič v Kairu.
Za Orloisfce hro|e
nudi blago vsako množino najceneje tvrdka Drago Schwab, Liubljana
domov i brzovlakom, kar je na dolgo neprijetno vožnjo pač razumljivo in potrebno. Udeleženke bodo stanovale v novozgrajenem hotelu tik ob obaii. Kolonija ima v najemu celo nadstropje, ki še ni zazidano in razdeljeno po posameznih sobah, ampak predstavlja en sam velik prostor. Posebno krasno lego ima pa ta hotel radi tega, ker sta tako stran tik ob obali kakor za samim hotelom obrasli z mič-nim in prijetnim borovim gozdom. Voditeljica kolonije gospa Kožuhova obžaluje, da se ni mogla za letos še urediti prehrana v lastni režiji, kar bi pač gotovo znatno znižalo celotne vzdrževalne stroške. Pri izbiri se je predvsem oziralo na potrebnost in zdravniški izvid.
□	Brezplačno preskrbo imajo sledeče udeleženke ferijalne kolonije mariborskega Slovenskega društva: Jug Elza, Aškerčeva 23; Rohl Erna, Gospojna 2; Nemec josipina, Danjkova 10; Dobrave Tihomila, Wil-denrainerjeva 6; Pukl Karolina; Rudež A!ma, Mai-
111 sirova 17; Goleč Dragomila, Vetrinjska 11; Darinka Kral, Sodna 25; Končan Lote, Cvetlična 13; Draga
•! Stare. Aleksandrova 51; Blaznik Lucija, Pobreška 17; Stok Roza, Valvazorieva 39; Kupfer Marica, Cirkov-ce; Nemec Dragica, Danjkova 10; Radolič Jožica, Jez-darska 8; Grejan Marta. Tatenbahova 18; Mesarič Roza, Vrazova 2; Topolnik Elza, Račje; Goclina Marija, Koroščeva 7; Urbančič Hilda, Frankopanova 8; Paher Irmina, Jezdarska 8; Sattler Sofija, Oblastni dečji dom; Merkun Marica, Smetanova 46; Masten Kornelija, Ciril Metodova 24 in Karmel Hilda. Razen tega sta sprejeti na brezplačno oskrbo dve Studen-čanki.
□	Imena udeležencev fer. kol. Pom. društva Rdečega križa v Kaštel Lukšiču: Vseh je (z vo.Htvom i«> kuhinjskim osobjem 4) 54. Od teh je 9, ki piačajo sami oskrbnino, 45 udeležencev pa finansira Pomladek društva Rdečega križa: Accetto Bojan, Amon Josip, Czer-ny Albert, Bencina Bojan, Finžger Marjan, Franc Rudolf, Fuhrman Edi, Gregorovič V!adir.:ir, Haberl Mirko, Jamnik Vilko, Janžekovič Luisiav. Kopič jože, Kikl Ciril, Kogler Andrej, Kocuan Vasil:j, Lesjak Herman, Luschutzky Leopold, Mautner Franjo, Mešiček Bogdan, Meglic Franc, Majer Zmagosiav, Pečar Franjo, Orač Oton. Ozvatič Mirko. Pr?log Franc, Per-ko Rudolf, Peče Konrad, Poschi oteian, Pelieim Valter, Rola Karel, Repas Adolf, Rečni« Fric, Sedmak Albin, Slave Rudolf, Samsa Avgust, šuštetšič Franjo, Ussar Ferdo. Uranker Ivan, Vuknunič DragotiU. Vakaj Dragotin, Tinta Aleksander, Zaje Josip. Zoreč Ivan, Witz-ler Franjo, Prelc Marjan, rurar Franc, Kolar Vitibald, 1 iz Trsta ozir. Primorja, ki ju je naš konzulat.
□	Naznanjam, da sem preselil svojo slaščičarno iz Slovenske ulice št. 2 na Grajski trg št. 6 in se priporočam cenj. občinstvu za obilen obisk. Milan Ko-ser slaščičar.
' □ Sadje na mariborskem trgu. Pojavile so se prve hruške. Cena za kg 12 dinarjev. Ravno tako tudi jabolka (14 dinarjev kg). Cena smokvam je padla na 28 dinarjev za kg. Češenj pa je prišlo na včerajšnji trg kar 48 voz, radi česar si dobil liter po 1.50 Din in celo manj.
□	Umrla je Žagar Ana. stara 19 let, ki je dolgo časa bolehala na jetiki. Pogreb bo jutri ob 16. uri.
□	Konji so se splašili prevozniku Alojziju Ve-roniku iz Krčevine. ko je vozil z gramozom obložen voz po Meljski cesti proti Dravi. Konja sta se spla-
. šila pred hišo št. 40 na Meljski cesti, ko je iznenada privozil mimo avto. Splašena konja sta v divjem etku zdirjala naprej po Meljski cesti proti Dravi; ljudje ob cesti so se hijjoma razbežali in poskrili po hišnih vežah. Veronik pa si ni mogel prav nič pomagati, ker ni imel vajeti v rokah. Ko sta konja pridir-. jala do mosta pri zgradbi šolskih sester, ki vodi pre-. ko majhnega potoka, se je prevrnil kup, napolnjen z gramozom, in ž njim vred tudi Veronik. Konja pa sta v besnem diru nadaljevala svojo pot s praznim vozom proti Sv. Petru, šele pri Dravi se je pred hišo 8. 99 posrečilo kleparskemu pomočniku Sernecu An-toau, aa je ustavil splašena loonja. Veronik je dobil pri padcu z voza težke notranje poškodbe. Rešilni avto ga je prepeljal v bolnico.
□	Kradla sta bi prodajala. K naši včerajšnji notici pod tem naslovom smo naknadno izvedeli, da prt-
, tajajo skoraj dnevno na tukajšnjo policijo pritožbe od strmi železniške uprave na Teznu, da odnašajo neznani zJikovci iz železniških vozov kar na debelo
ramezne dragocene rude (medenino in baker) in pri tem svojem početju prav občitno poškodujejo železniške vorove same. Zato opozarjamo vse tiste, ki so se lotiK tega poklica, da bodo imeli opravka s 'sodiščem radi hudodelstva tatvine in poškodbe želez-afaitih nromrtnih sredstev, ako bodo zasačeni kakor »e je^o že godilo 17-letiiemu Rudolfa T. in 18-letne-
□ Policijska kronika beleži samo prijavp radi tatvine, zapiranja trgovin, navijanja cen, nošenja orožja, prekoračenja polic, ure, Vožnje po pešpoti, nezapiranja vržnih vrat, prepustitve obrtnih dovolilnic drugim osebam, uličnega napada, splašenih konj, auto-predpisov, deložacije, onemoglosti na nHci, nezgode in najdbe.
□ Ofertalna licitacija za napravo eiekMSne instalacije v tukajšnji vojaški bolnici se vrši v pisarni inž. oddelka dravske divizijske oblasti v Ljubljani dne 5. avgusta t. 1. ob 11 dop.
Cel/e
& General v. Taysen v Celju. V petek popoldne je. dospel v Celje z dunajskim brzovlakom iz Maribora znani prijatelj naše države vpokojeni nemški general von Taysen. Na kolodvoru so ga pričakali zastopniki državne, vojaške in avtonomne oblasti ter predstavniki nemških ustanov. Visokega gosta in njegovo gospo je najprej pozdravil okrajni glavar g. • dr. Josip Hubad, dalje poveljnik 39. pp. polkovnik g. Kostič, zastopnik mestne občine podžupan g. dr. Ogrizek, magistratni ravnatelj dr. Šubie, višji deželni sodni svetnik dr. Levičnik s soprogo, g. dr. Skoberne v iijienu nemškega političnega društva in g. dr. Zangger v imenu evangeljske občine. General je bil nad lepim sprejemom očividno presenečen. S kolodvora je odšel g. general v hotel »Evropo«, kjer ima stanovanje. Po kratkem odmoru si je v avtomobilu v spremstvu raznih predstavnikov ogledal mesto. Zvečer se je vršil družabni sestanek na vrtu hotela Skoberne. Včeraj je po-setil g. von Taysen v večji družbi na avtomobilih Logarsko doliiio.
j0 Smrt vzorne matere. Včeraj so pokopali v Petrovčah vzorno slovensko krščansko ženo in mater gospo Marijo Rotorjevo, posestnico v Dobriši vasi. Po težkem a s sveto vdanostjo prenašanem trpljenju je v petek zjutraj v celjski javni bolnici podlegla zavratni želodčni bolezni, v kateri ji tudi težka operacija ni mogla več pomagati. Pokojna gospa je bila vzorna mati, ki je svoje otroke vzgojila v zavedne in vseh poljih krščanskega udejstvo-vanja aktivne katoličane. Njen soprog je najstarejši občinski odbornik v petrovški občini. Roterjeva hiša je živ zgled, kako Bog blagoslavlja družine, v katerih vlada ljubezen in živa krščanska zavest. Ob težki izgubi je vsa Roterjeva družina deležna izrazov odkritega sočustvovanja vseh Petrovčanov in gotovo vseh, ki v celjskem okraju delajo aktivno v krščanskih organizacijah.
•0" Čudna so pota ukradenega kolesa. Dve leti je že od tega, odkar je izginilo kolo mesarja Ivana Lapornika v Prešernovi ulici neznanokam. • Bilo je še lepo ohranjeno kolo znamke «Arter« in je .nosilo št. 30425. Zadnjega junija t. 1. pa je Lapornikov brat Tone opazil na Glavnem trgu kolo, ki je bilo čudno slično bratovemu kolesu. Opozoril je na to stražnika, ki je kolesarja 16 letnega Karla Kudra odvedel na stražnico. Izkazalo se je, da je. kolo res ono, ki je Lapomiku izginilo. Kuder je takoj povedal, da mu je kolo podaril njegov brat France. Vprašali so Franceta, odkod je dobil kolo in ta je povedal, da ga je kupil od 20 letnega Ignaca Koh-ne.ja v Gaberju. Raziskovali so dalje in dognali, da je Kohne kupil isto kolo od 18 letnega Antona Je-seničnika v Gaberju, Jeseničnik pa od Jožefa Fer-jana, ki sedi radi nekih drugih grehov že v zaporu okrožne sodnije. Vprašali so še Ferjana in ta pa je rekel, da je kupil kolo od cinkarniškega delavca Vončine na Babnem. Kakor smo pa poročali, je Vončino prošli teden pri delu zadela kap. Tako je nemogoče dobiti zadnjega v vrsti sorodnikov ukradenega kolesa.
Naznanjam, da sem preselil
zemljemersko pisarne«
v hišo Wo1fova ulma št. 10, Zadnji trak, IT. nadštr.
JAN RUŽiCKA, obl. pov. zemljemerec
B opisi
Jezica pri Ljubljani
Od dne do dne večja škoda. Z bolestjo v srcu hodi kmet v teh dneh okrog po polju. Vse vene in pada okrog. Krompirja ne bo, zelje še posajeno ni, enako tudi pesa ne. Pšenica ne zori, ampak se samo suši. Otave ne bo, zelene krme za živino že ni več. S strahom se vprašuje, kaj bo, ako bo še naprej solnce tako žgalo in sušilo. Gornji del Ljubljanskega polja je znan, da je kakor re-šeto in da je že suša, ako ni teden dni dežja, zdaj ga pa že 14 dni ni bilo.
Nobeden se vel ne drži predpisov. Bela vrana je avtomobilist, ki bi se pn vožnji skozi vas držal pravilne hitrosti. Čim večji j® prah, tem hujše drvi; ti ubogi stanovalec ob. cesti ali popotnik na cesti, pa čeprav se udušiš v prahu. Naravnost kuga je že to! prah in pa vročina. Oblast pozivamo, da brezobzirne vozače eksemplarično kaznuje, sioer ne bo nikdar reda.
Jesenice
Kalderminska dela na Jeseniških cestah se bližajo svoji dovršitvi. Od osnovne šole mimo kolodvora pa do župnišča tare cestni valjar gramoz, tako da je do kolodvora cesta že skoraj popolnoma uglajena. Krasna cesta bo to, posebno mimo bodoče carinarnice skozi nekdanji Rožmanov vrt napravi cesta lep utis. Le del Rozmanove hiše in nekdanje kaplanije še moti, sicer bi imeli najlepšo cesto, ki si jo je mogoče misliti.
»Divji mož* se je pojavil na Gorenjskem. Pa ne morda kak legendaričen briogar, pač pa popolnoma »kulturen« človek z lepo brado. V četrtek popoldne jo je namreč primahal po dolini Radovne popolnoma nag možki, ki je imel na sebi najmanjše kopalne hlačice, har si jih je mogoče misliti. Obleko je nosil v nahrbtniku Otroci so preplašeni bežali v okrilje mater ter kričali »divji mož gre, divji mož!«. Mahal jo je dalje proti Krnici, tam pa neznano kam izginil. Nekateri si res dovoljujejo preveč.
Na »Pekovem* so najpridnejši že pri gradnji stanovanjskih hišic, gase apno, kopljejo temelje ter dovažajo stavbni materijah Nekateri pa j so se zbali ter odstopili od nakupa zemljišča, ker jim manjka gotovine. Mnogi bi radi zidali, a ne morejo, kajti s samim zaslužkom v tovarni je to nemogoče.
Novo mesto
Vincencijeva konferenca je pokazala že tekom prvih dveh mesecev živahno delovanje. Podpirala je v obeh mesecih po okroglo 25 ubožcev z raznimi živili, obleko in perilom. Vidi se, da je srečno izbrano vod- ' stvo pod jjredsedstvora g. prdf. dr. Trillerja, jako delavno.
V Birčni vasi se je zgradila velika in obsežna kap-nica po benečanskem načinu, ki bo zadostovala tudi za velike suše. Vsebuje 100 kub. m. — V tem slučaju se je jx>kazalo, kaj premore skupna volja prebivalstva, . podprta od materijelne podpore higijenskega zavoda j ln oblastnega odbora v Ljubljani.
Poiar v Smolenji varf. Dne 5. julija t. 1. ob ! 2S uri I« mniristratnn sirena v Novsm mest« njg. j nalizirala požar. Nedaleč od Novega mesta proti vzhodu je bilo opaziti velik odsvit ognja. Gorel
je teraolec s tremi okni in klani oo posestnika Janeza Brulca šterv. 21 in dvojnik (dopler) posest-nice Frančiške Lenart štev. 30 v Smolenji vasi. Kozolca sta bila delno napolnjena z ječmenom in senom. Pogorela sta do tal. Zgorelo je tudi nekaj vozov in orodja, ki se je nahajalo pod temi kozolci. Brulc ima škode okrog 4000 Din, zavarovan ni bil. Lenart pa ima škode okrog 8000 Din, za-• varovana je bila za to poslopje za 1000 Din. Vzrok požara dosedaj ni ugotovljen. Na lice požara sta prihiteli požarni brambi iz Kandije in Novega mesta. Goreči objekti se radi suše in pomanjkanja vode niso mogli rešiti. Rešilna akcija se je omejevala' le bolj -na sosedne objekte. Sreča v nesreči jes da je bilo« vreme mirno, ker bi bila v nasprotnem slučaju velika nevarnost za celo vas.
Suša pritiska. Po Dolenjskem je zavladala silna vročina iri huda suša! Poljski sadeži ve-nejo, travniki pa so že močno rjavi radi suše. Večina studencev je že usahnilo, po kapnicah pa je zmanjkalo vode. Ljudje so primorani voziti vodo po uro daleč iz potokov in Krke. Kolikor je bilo pomladi preveč dežja, ga sedaj primanjkuje.
Metlika
Cesta Metlika—Orabrovec. Zelo velike težave so bile s to cesto, ki je silno nerodno izpeljana. Vedno je bila kljub prizadevanju domačinov v slabem stanju. Sedaj jo - bodo pa popravili in jo bo sprejel tukajšnji cestni odbor med svoje ceste. To bp gotovo zelo ugodno za vas in za občino Lukovica.
Vodovod. Oj ta nesrečni vodovod! Morda gi bomo imeli že čez 200 let, zdihujejo nekateri. Morda pa ga bomo dobili že prej, samo ako se posreči načrt, katerega se je oprijel ljubljanski oblastni odbor. V soboto 7. t. m. je bil ogled na licu mesta z' obl. odbornikom g. Jarcem na čelu, kateri je tudi izposloval dovoljenje od zagrebške oblasti, da se sme vzeti voda iz sosednjega Žumberka, ki spada pod Zagreb-grad Potepi ne bo samo Metlika preskrbljena, ampak tudi sosednja Radovica, Suhor in vse metliške vasi. To bo potem zopet politika, kdo je skoman-diral razne podpore. Najbrž tisti, ki jih sploh ni. Tako se večkrat pri nas govori.
Orli imajo svojo prireditev v nedeljo 15. t. m., in sicer za vso belokranjsko okrožje v Metliki na navadnih prostorih. Vabljeni ste vsi, ki se zanimate za orlovstvo, da vidite, kako napreduje.
Novi zvonovi. Vasica Radoviči na noben način noče zaostati za drugimi podružnicami. Zato so si sedaj omislila dva nova zvonova, ki sta sicer mala, ker je tudi podružnica mala, samo kapela, in tudi vasica mala, pa vendar vsi od prvega do zadnjega z Vajdo na čelu požrtvovalni. Blagoslovi! jih bo 15. t. m. zavodski vodja tukajšnji domačin g. Martin Štular.
Črnomelj
Občinske volitve. Ker so pri prejšnjih volitvah 25. marca t. 1. demokrati in samostojni kmetje goljufali na debelo, so bile volitve razveljavljene. Ponovno se vrše sedaj občinske volitve za mesto Črnomelj to nedeljo 8. julija. Vložene so štiri kandidatne* liste. SLS stranka ima zadnjo skrinjico.
Belokranjsko orlovsko okrožje ima okrožno prireditev v Metliki v nedeljo, 15. julija t. 1. po prihodu dopoldanskega vlaka (malo pred 12) se vrši štafetni tek skozi mesto, j>opoldne po večer-nicah na trgu pred komendo javna telovadba. Vsi prijatelji naše mladinske organizacije vljudno vabljeni. Železniške zveze ugodne.
I. kolesarska dirk« belokranjskega orlovskega okrožja se vrši v nedeljo 22. julija na progi Črnomelj — Gradac — Krupa—Stranska vas—Črnomelj. Proga je dolga 19 :*km. Zanimanje za kolesar-
sko dirko je veliko. V slučaju dežja se vrši ta prireditev nedeljo pozneje.
I. plavalne tekme imajo odseki bolokrajske-
ga okrožja v nedeljo 29. t. m. Topla Kolpa v Metliki, Adlešičih, na Vinici, kakor tudi prijetna La-hina v Črnomlju vabi našo mladino, da pokaže svojo spretnost in hitrost v plavanju.
Hud« vročina vlada te dni tudi v Belokrajlni. V senci kaže toplomer 34 stopinj.
Stadionske prireditve v Ljubljani se je iz Črnomlja udeležilo do 200 ljudi.
V spomin 700 letnice, odkar je ustanovljen« župnija Črnomelj, se vrši 8. in 9. septembra t. 1. v Črnomlju velika slovesnost. Priprave so že v teku.
Zagorje ob Savi
Od Šmarne gore do Krima od Šmarja-do Jeiice bodo prihiteli Orli in njihovi prijatelji 15. julija v Zagorje na veliko prieditev ljubljanskega okoliškega okrožja. Kdor nima kroja, pa bi rad manifestiral za orlovstvo, se bo udeležil prireditve v narodni noši. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu na zagorskem stadionu, ki je pravkar novo dograjena
Za občinske volitve, ki bodo 22. julija, je vloženih 5 list. Lista stranke slovenskega ljudstva iina 3. ckrinjlco. 1. skrinjico imajo veleinflustrij-ci in veleobrtniki (Weinberger, Grčar itd.), 2. stranka rudniške gospode, četrto Čobal-Arh zveza, peto pa komunisti. Pametnemu volivcu izbira ne bo težka
Petrovče. Na veliko orlovsko prireditev, ki se vrši v Petrovčah na Veliko Gospojnico 15. avgusta t. 1. se prav pridno pripravljajo orlovski ot očki v Celjskem orlovskem okrožju. Telovadci in člani Trbovelj, Radeč in Hrastnika nočejo zaostati za celjskim in drugimi odseki, ampak se trudijo, da odnesejo, prvenstvo. Prireditev obeta biti prav lepa, telovadba bo precej dovršena, posebno pozornost pa že sedaj vzbuja takoimenovana vzorna vrsta na orodju, katero najboljši telovadci celjskega okrožja. Vabimo vse prijatelje naše ideje, da pohite na ta dan z nami v biser Sa-vjinske doline — prijazne Petrovče, da sirazvedre duha in telo. Tu se bodo znašli znanci in prijatelji od Celjske in Trboveljske strani, Orli iz Sv. Jurija ob j. žel. bodo nastopih skupaj s Savinčani. Polovična vožnja je zaprošena že po vseh železnicah in se bodo dobile izkaznice na telovadišču. Plakate, katere bomo te dni razposlali, naj dotični, ki jih prejme, razobesi na vidnem kraju, da bodo vzbujali pozornost ljudstva. Bratje Orli in prijatelji, vabite in navdušujte ljudi.na udeležbo. Na svidenje v Petrovčah 15. avgusta!
Reiica pri Lailcem. Preteklo nedeljo je bila slovesno blagoslovljena nova motorna brizgalna gasilnega društva. Ob tej priliki je bila na prostem sv. maša, katero je daroval g. dekan Krulje z Laškega, pel pa je med mašo pevski zbor od Sv. Jederti. Po sv. inaši je g. dekan blagoslovil brizgalno, kateri je kumovala ga. Jegričnik-ova. Zastopani so bili občina Sv. Krištof, trboveljska gas. župa, vsa društva župe s 6 zastavami ter še gasilna društva iz Zagorja in Celja.
Sv. Trojica v Slov. goricah. V nedeljo, dna 15. julija se vrši tukaj v proslavo 700 letnice ob Stanka lav. škofije in 70 letnice lurške prikazni M. B. velik dekliški shod za lenarsko dekanijo Dekleta Marijinih družb in druga dekleta pridejo iz vseh župnij v procesijah Slavnostno pridigo bo govoril dekletom škofijski voditelj Marijinih družb, preč. g. kanonik Časi, na dekliškem zborovanju pa nastopi g. Marija Štupca, osrednja voditeljica dekliških zvez in iz vsake župnije po ena mladenka. Ta jubilejni shod bo veličasten, za to so nam porok naša mnogoštevilna dobr« dekleta.
Sporž
Športni pregled
Z današnjim pregledom bo dopolnjeno vse, kar smo v zadnjih dveh mesecih zamudili.
V	bolju za srednjeevropski pokal ima Ad-mira že tri točke, Rapid in Ferenczvaros po 2, Hungaria 1. — Po Evropi gostujejo Čileni, Mehikanci, Egipčani i. dr. Najslabše se godi Mehikancem; zdi se, da so prišli v Evropo samo gledat in se učit. — Poljaki so ob navzočnosti 35.000 gle-davcev premagali v Katovicah Švede 2:1. Nekdaj slabi poljski spori se je zelo dvignil.
V	Sydneyu (Avstralija) gradijo stadion, ki bo največji na svetu in bo imel prostora za 200 tisoč gledalcev; od teh jih bo sedelo 150.000 na pokritih tribunah. Najmanj obljudeni kontinent bo imel največji stadion. — V našem ljubljanskem stadionu se je vršila s tednom prireditev Orlov, ki je uspela kar najlepše. Poleg telovadbe smo imeli priliko gledati tudi nastope v lahki atletiki itd. Neki tekač na srednje razdalje je velik talent in naj začne tek sistematično gojiti. — V troboju Francije, Italije in švioe je zmagala Francija; omenimo Martellijev tek na 400 m lese v 53.8 in pa francosko vrsto 4X100 m v 41.6. — Beremo, da je tekel Amerikanec Cuhel 400 m lese v 53.4, Taylor pa celo v 53.1. — Nemška vrsta, obstoječa iz Geerlinga, Cortsa, Houbena in Koer-niga, je tekla 4 >(100 m v svetovnorekordnem času 40.8. Ta Geerling se razvija v najboljšega nemškega sprinterja; 100 m je tekel v 10.4, nov nemški in izenačeni svetovni rekord. Pri isti prireditvi je tekel Wiehmann 100 m v 10.6, Eldracher v 10.7, Jonath pri neki drugi prireditvi v 10.6, Koer-nig 10.6, Oger Geroe 10.6. Paddock je porabil za 100 yardov 9.6 sek., Simpson za 220 y 21.2, Rinkel 21.6, Houben za 200 m 21.6. Lese 100 m je preplaval Amerikanec LeiMon Deyce v 14.4.1, Nemec Wenecke v 15.4, Čeh Jandera v 15.4, 120 y pa Anglež Wiightman Sinith v 15.2 in Anglež Burghley v 15.4. Vemo, da je 110 m približno isto kot 120 y. — Poročajo o nekem Spenceju, da je v Los Angeles pretekel 400 m v 47 sek.; bi bil izreden svet rekord. — Za 800 m je porabil Francoz Martin 1:54.4 in 1:53.63, Langerstroem 1:55.4, za 1000 m Barsi 2:32.6, za 5000 m Ritola 14:36.2, Borg 14:39.2, za dve milje Nurmi 9:10.4, za gozdni tek na 8 km Nurmi 27:39. — Rastas je zboljšal svetovni rekord v teku na 25 km na 1:25:14, doslej Kohlemainen. — Nemška vrsta je pretekla 25 km iz Potsdama v Berlin v 57:28.4. — Pri Berlinu je prehodil 22 in pol km Haehnel v 1:56:08 in je pnstil za seboj znana dva atleta Schwaba in Siewerta. — Med tednom smo pisali, da je porabil za maratonski tek pri Bostonu Clarence de Mar 2:37:08, Joe Ray jia za isti tek 2:34:13.4; Nemec Gerhard je porabil še manj 2:33:42.2. — Hoff je prosil za zopetni sprejem v vrste amaterov, pa ga je norveška lahkoatletska zveza odklonila. Sedaj je prosil, če sme norveške atlete zastonj trenirati za Amsterdam. — Sloviti angleški tekač Liddell (400 m 47.6), sedaj misijonar na Kitajskem, je sporočil, da ne more priti v Amsterdam. —■ Nekaj skokov: v višino Amerikanec K ing 1.08, nemški telovadec. Haag 1.85 m; na daljavo Ame-rik«"«*! RatPR 7.58 m, Nftm«<\ Dnhermnnn 7.648 novi nemški talent Antrick 7.41, Oger Balogh 7.22, Amerikanec Dyer 7.18, Nemec Meyer 7.485; ob
palici Oger Karlovic 3.85 m (ogr. rek.), Amert-kanca Carr in Slurdy 4.11 m. Krogla: Čeh Pouda 14.31, Nemec Lingnau 14.52, Amerikanec Kreutz 15.22 m, Oger Daranyi 14.83. Diskos: Naskako-vati so začeli ,Nicklanderjev rekord v obojeroč-nem metu 90.13 m iz leta 1913; če bo priznan rekord Nemca Paulus z 48.32 m, bo ugasnil Hoff-meistrov rekord 47.04 m. Kopje: Doslej neznani Nemec Maeser 62.90 m, Norvežan Sundg 65,44 (norv. rek.), Finec Pentila 72.60 m (v zadnjem času ni nikdar vrgel pod 66 in pol m, navadno meče čez 70 m), Avstrijec Umfahrer 57.515 m (avstr. rek.). Kladivo: Nemec Wenninger 45.59, Nemec Mane 46.05. — češkoslovaška je v lahko-atletskem boju premagala Avstrijo 82:38. — Za bodoče olimpijske igre leta 1936 (za 1. 19?2 so že oddane) se poteguje osem narodov; smo pisali v posebnem članku. — Mednarodni olimpijski kongres se bo vršil v Amsterdamu od 25. do 27. t. m. — V ogrskem proračunu 1928/1929 bo vstavljenih 10.000 pongo za športne namene; malo je, a drugod še tega ne.
Čisto zase omenimo Amerikancd Haynesa, ki pravijo o njem, da ima najboljši sprinterski rekord vseh časov, in sicer rekord na 175 yardov ali 160 metrov. Dolgo časa je imel rekord te razdalje Paddock s 17.4; vzel ga mu je Saynes s 17.2, njemu Forster s 16.6 in temu zopet Haynes s 16.1.
Angleške dame so rekle, da ne bodo šle v Amsterdam; 5 tekem jim ni dosti. — Nemška damska vrsta je tekla 4X100 m v 49.9. _ Ce-hinja Sychrova je tekla 80 m lese v!2.2, svet. rek., Švedinja Gentzlova 800 m v 2:24.4, Nemka Batschauerjeva pa v 2:19.6, svet. rek. — Danes teden smo zapisali, da je skočila Clarkova z zaletom 1.60 m visoko, zato se nam skoraj neverjetno zdi, da bi bila skočila Stevensova brez zaleta 1.53 m visoko. Seveda čisto nemogoče to ni; saj je skočil pred leti, ko svetovni rekord z zaletom ni bil še 2 m, Darby z zvezanimi nogami 1.82 m visoko.
Gleitzejeva je hotela preplavati Irsko morje, pa ga ni mogla. Reni Erkensova je plavala 100 m prosto v 1:13.6; Kojac pa 100 m na hrbtu v 1:09.6.
John Risko je premagal črnca Godfreva, ki so so ga vsi tako bali, v 10 rundah po točkah. — Boj med Paolinom in Bertazzolom so odložili za en mesec; B. je bolan.
. x, • N?, P,u.naiu .K0 se vršile izbirne tekme v težki atletiki za Amsterdam. Peresnik Stadler ie ponovil svoj svetovni rekord 120 kg v obojeročnem sunku; 122,5 kg ni mogel fiksirati. Haas, ki ie sedaj zopet v lahki teži (60 do 67.5 kg), je napravil J	sve,ovna rekorda; potegnil je oboje-
ročno 102.5 kg (doslej Francoz Arnout 100 ka) in
i™«?n?«!|0t0,fr0xin» J,15 k" (dosle-i Nemec lein-frank 188 kg). V težki teži je dosegel v troboju Schilberg 862.5 kg (117.5 tezno. 105 kg obojoročni potok in 140 kg obojeročni sunek), še boljši kot Schilberg je Če/, Skobla: 108.4 in 110.4 in 146.5 je 36.x3; in je vrhu tega Skobla večkrat sunU tudi ze 150 kg.
Naročajte .Slovenca'!
1.-8. Juliia 1929 z Orli u Prago!
V 1. 1929 bo slavil čsl. narod pod pokroviteljstvom svoje vlade narodno in državno sveto leto:
1000 letnica sv. Vaclava
Z vsemi silami hiti bratski narod, da 10. leto po osvoboditvi iz A.-O. države z nebrojnimi dejanskimi uspehi dokaže, da je vreden samostojnosti. Praga letos dovršuje stolnico sv. Vaclava na Hradčanih, ki jo zidajo že 600 let; v Brnu je organizirala država (na orlovskem telovadišču iz 1. 1922) ogromno razstavo sodobne čsl. kulture, ki je silna atrakcija ne le za čelo Srednjo Evropo; nebroj velikih ustanov bo letos dovršenih in v 1. 1929 otvorjenih ali pa vsaj temeljni kamen položen. — Umevno, če si
Češkoslovaški narod želi da bi v L 1929 zlasti njegovi prijatelji v njegovi sredi ž njim delili veselje nad svobodo in napredovanjem čsl. naroda in države. To leto žele naši severni bratje pokazati celemu svetu kaj so, kaj znajo, kaj imajo, v dokaz, da se ni zmotila zgodovina, ki jim je 1. 1919 vrnila svobodo. Vabijo pred vsemi nas Jugoslovane, svoje narodne prijatelje, državne zaveznike, krvne sorodnike, zlasti nas Slovence, svoje stare sobojevnike!
Ni nas treba siliti
Saj komaj čakamo, saj že več let sprašujemo, kdaj bo zopet prilika za izlet tja gori med bratski rod, ki dandanes prvači med nami Slovani, tja, kjer nam bije gorko naproti tisoče src v iskreni ljubezni, kjer bomo kakor doma, kjer moremo videti toliko lepega, se naučiti toliko koristnega, občutiti, da nismo sami sredi sovražnega sveta. Resnično: kakor je v (Gothejevih) Nemcih nekdaj živelo podzavestno hrepenenje po Italiji, tako v mladih slovenskih srcih živi danes hrepenenje po prelepi čsl. zemlji, kjer bomo 1. 1929 delili radost nad osvobojenjem izpod tujega sovražnega jarma z bratskim čsl. ljudstvom.
Kdaj naj gremo
Od 1. do 8. julija 1929 bodo (kot ena točka celoletnega programa slavnosti) v Pragi »Svato-viclavske dny Orelstva« s tekmami in javnimi nastopi slovanskega orlovstva in mednarodne unije katol. telovadne zveze. Takrat bomo šli pod orlovskimi peruti tja čez Maribor—Dunaj— Brno—Olomuc v Prago, nazaj pa čez Budejo-vice — Linz — Jud.enburg — Gospo Sveto—Celovec in od tod čez Jesenice, drugi na Dravograd domov.
Kako bo
Po želji JOZ sem v maju t. 1. prevzel — ka-Icor pred leti za Brno in Rim — pripravo in tehnično vodstvo tega izleta. Ker je mednarodna nnija katol. telovadnih zvez za 9,—12. junija 1.1. sklicala konferenco v Pragi največ v zadevi tekem in slavnosti 1.—8. julija 1929 v Pragi, sva šla zastopat Jugoslavijo z br. Kermavnarjem, načelnikom JOZ, znanim kot najnevarnejšim tekmovalcem v mednarodnih vrstah. V zvezi s to priliko sem izvršil prve predpriprave za izlet v toliko, da boste mogli celo leto naprej izvedeti skoro vse in biti zadovoljni. (Hvala br. čeho-slovakom, kajti v drugih državah ni šlo tako gladko!) — Najprej nekoliko o tem potovanju!
V Pragi
Telegrafično obveščeni Orli v Pragi so naju čakali na Wilsonovem kolodvoru in odvedli v bližnji hotel Palače, kjer je že spalo več delegatov Francije, Belgije in češkoslovaške. Zaropotala sva na vrata načelnika in podnačeln. ČOS: »policejni hlidka«! (pregled) — in že smo se bratski objeli s starimi sodelavci. Pršna kopel nama je odplavila prečuto noč na železnici. Nato prva konferenca unije v Reprezentančnem domu poleg Prašne brane pod predsedstvom g. predsednika unije van Kerhove-ja. Tolmačil je č. g. dr. Dvornik. Tri dni smo se potili na konferencah, ki so razodevale odločno voljo po napredovanju in učvrstitvi te unije in marsikatero posebnost včlanjenih zvez. Vladala je solidarnost, čeprav so znali delegati posameznih narodov vztrajno braniti svoje posebne interese. Krasno je odsevalo bratstvo med čsl. in jugosl. Orlom, ki sta promotorja potrebne modernizacije pravil in tekmovalnega reda unije; skoro vse predloge sta vlagala skupno. Gentlemensko so nastopali gostoljubni Čehoslovaki kot prireditelji slavnosti. Ze med prvo sejo je dospelo pismeno vabilo čsl. ministra za narodno zdravje g. dr. Tiszo-ja (slovaški duhovnik) za vse delegate v Tatre in državno kopališče (žal, nihče se ni mogel odzvati — ni bilo časa!). Poleg sej, smo izvršili tudi nekaj ogledov.
Stadion v Pragi
Leži na Petrinu (hribovje vspored Hradčan nad Prago) za starimi okopi in razglednim stolpom, prav blizu samostana Strachov. Zemljišče (last občine) je država najela za 99 let in je s stroški 22 mil. Kč izravnala. Lesene tribune in druge pritikline je zgradila družba tesarskih tvrdk za 3 in pol mil. Kč. Prvi so najeli stadion Sokoli za 1. 1926, 1. 1927 so ga rabili socijalisti DTJ, za letos so ga hoteli imeti komunistični telovadci za svojo špartakijado, pa jim je vlada prepovedala nastop (bali so se protidržavnih demonstracij); zato so ga najeli gasilci, ki te dni tam nastopajo in ustanavljajo slovansko gasilsko zvezo (iz SHS je šla v Prago menda le 25 članska deputacija). Vsaka organizacija z bar-
vami in okraski da stadiju svoj značaj. Ploskev ima prostora za ca. 10.000 telovadcev (za proste vaje) obdajajo telovadišče ogromne tribune, zadaj so stavbe za druge potrebe nastopajočih mas. Tja vodi nova proga cestne železnice. Za čas od 15. avgusta 1928 do 15. avgusta 1929 ga ima najetega Orel za 1 milj. Kč. (1 krona čsl. = ca. 1.60 Din.) (Ako JOZ dogradi do 1. 1931 svoj zidani stadion v Ljubljani, bo to ogromen doprinos k mednarodnemu ugledu Slovencev in SHS!) En del tekem bo treba preložiti še na drugo telovadišče (najbrž vojaško na Dejvicich).
Nastanitev JOZ
Brž sem se pobrigal tudi za primerne prostore za nastanitev in prehrano naših izletnikov. Računam, da jih bo za 2 vlaka (1600 do 2000). Upoštevaje vse okolnosti sem se odločil za obsežno, čisto novo, 1. 1924 zidano stavbo (kompleks) nadškof, privatne gimnazije s konviktom (kakor zavod sv. Stanislava v št. Vidu), pod Hradčani, ne daleč telovadišča, v okraju Buba-neč (Praha XIX.). Ima 12 razredov, kuhinjo, kon-vikt (226 postelj), kapelo, gledišče, telovadnico, razne dvorane, krasne široke hodnike, kopeli 3 nadstropja, na strehi observatorij, obširen vrt, veliko telovadišče (stavba sama 1900 mJ s 36.000 kubičnimi metri prostornine, cel kompleks 14.000 kvadr. metrov). Zavod vodijo oo. jezuiti. Ne daleč proč stoji čeden kompleks Bubenečke šole. Oba skupaj bi mogla nas dobro in ugodno nastaniti. Hrano mislim slično kakor l 1922 v Brnu: s svojimi kuharji in vojaškimi kuhinjami, a le še bolj komodno. Dohod in odhod s tramvajem, za prtljago avtomobile. Izbiral sem prvi, Prago poznam — že pred 20 leti sem tam živel celo kot enoletni prostovoljec — menim, da bo to najboljša prilika za nas, sredi med mestom in telovadiščem, neposredno pod Hradčani; sezna-j nil sem se in govoril z inerodajnimi osebami in I ogledal prostore. Obiskal sem seveda tudi po-: slaništvo SHS (g. poslanik Lazarevič me ni mo-! gel sprejeti, ker se mu je nekam mudilo) in — našim vojnim kuratoin znanim superiorom X. armade v Beljaku g. Ig. Nedeka, ki je zdaj šef čsl. voj. duhovščine s činom generala, v zanimivi novi stavbi ministrstva za narodno obrambo na Dejvicich.
Po končanem delu nam je čsl. orl. zveza priredila sijajno večerjo v slavo s pomenljivimi nagovori (prih. leto bomo slišali še lepše govore, take večerje pa — ne bo; nas bo preveč!).
V Br
mi
Predsednik unije in midva smo odšli v Brno, k centrali čsl. Orla, v mesto naših spominov iz 1. 1922. Poleg razgovorov z voditelji zveze, sva seveda obiskala razne naše znance in dobrotnike iz 1. 1922, bila sva gosta gostoljubnega samostana oo. avguštincev v Starem Brnu in pogledala sva na veliko razstavo, ki jo dnevno obišče tudi nad 30.000 ljudi (v juniju je bilo videti de-settisoče šolskih otrok iz cele republike; hodili so tja na izlet). V novi telovadnici (nasproti kuhinji 1. 1922) sva si ogledala telovadno uro (tam telovadita tudi 2 katol. hrvatska akademika, abstinenta) in poagitirala za pozdravni sestanek v Brnu.
Olomuc
Prijazna vabila in interesi so naju zanesli tudi v Olomuc (velikost Ljubljane, sredi prero-dovitne Hane), kjer sva bila gosta znanega veli-i kega (zdaj že sivega in debelega) Orla br. Zolan-sky-ja, trgovca, ki z izredno veščo roko vsestransko deluje v prospeh Orla in katoliškega programa sploh (opravlja 71 javnih funkcij v vseh področjih, pa ne samo po imenu). Orel je pa tudi v Hani najbolj razširjen (župa Šramkova) in ima v Olcmucu svoj stadion (lesen). Stadion leži neposredno ob mestu na Moravi, ima poleg običajnih pritiklin tudi kopališče (bazen 30 X 15 m s 4850 1 vede iz vodovoda, 70 kabin, kegljišče, letno gledišče, restavracijo, telefon, otroško igrišče, zavetišče za 30 siret, telovadišče za 1200 telovadcev in tribune za godbo in 6000 oseb. Zložili so 115.000 Kč za zemljišče, gradili 1. 1923 pet mesecev, vsak član (tudi minister šramek) je delal 50 ur ali plačal 50 X 3 Kč. Dalje sva ogledovala znamenito gotsko stavbo mestne hiše z muzejem in dvorano (tu sva našla plaketo ljubljanske Glasbene Matice), znameniti javni horo-logij, ki prekaša praškega, spomenike in cerkve, se udeležila procesije za osmino Sv. Reš. Telesa, posebno pa neverjetno obsežne in lepe javne nasade okrog sredine mesta (DoIansky ima ta referat v mestnem svetu) z ogromnimi cvetljičnjaki, promenadami, ribniki in zatišji. Najbolj sva se pa zanimala za mavzolej, ki ga je v teh nasadih ravnokar dogradilo mesto za ca. 600 jugosl. vojakov, ki leže v moravski in šlezijski zemlji. Je to monumentalna zgradba z dvojezičnim napisom: Vernost za vernost — Ljubav za ljubav, okrašena v velikem stilu z rastlinstvom in stopnjišči (vmes tudi drevesa iz SHS). — Kaj, ko bi mi prihodnje leto pripeljali s seboj domače prsti? Na lahek način bi storili velik čin pijetete in patri-jotizma! Obiskala sva tudi krasno vrh hriba ležečo Svaty Kopeček (sv. hribček) s cerkvijo in samostanom oo. premonstratov, katerih predstojnik Puda (tačas tudi župan občine) nas je zelo gostoljubno sprejel. Tu časte Moravani kronano Kraljico Morave, ki ima res dostojno rezidenco z bajnim razgledom na Hano) iz glavnega al-tarja se vidi cel Olomuc!). Zvečer sva sedela v družbi kanonika Ledochovskija (bratranec znane misijonarke zamorcev grofice Ledochowske),
Pocisc
so želja vsake gospodinje. Zato uporabljajte
Ominol
vnetega Orla, poslanca kan. Svetlika, ki je bil nedavno z delegacijo čsl. poslancev v naši državi, Vlad. Brockom, ki je bil 14 dni po prevratu ad-jutant našega poverjenika za nar. obrano pok. dr. L. Pogačnika itd. Obiskala sva seveda tudi prijatelja (urednika »Našinca«) g. Zaswykala, ki tako rad in cesto obiskuje Slovenijo in načelnika čsl. orl. zveze banč. uradnika Večero.
Nazaj domov
Težko se je bilo ločiti iz Češkoslovaške, kjer je vse naredilo vtis, da bomo prih. leto doživeli nepozabno lepe dni. Hiteč skozi Dunaj, sem šel gledat Judenburg, kjer leži mnogo naših vojakov in v bližnjem Fohnsdorfu dela ca. 2000 Slovencev. Spomini (tu je imel v vojni 17. pp. svoj kader, tu so ustrelili naše upornike), lepa lega na hribu in naši grobovi (tudi semkaj moramo prinesti domače prsti!) nam narekujejo, da se na poti nazaj tudi tu ustavimo! Enako pri Gospe Sveti nad Celovcem, kamor pelje pot mimo slikovitih Brež po lepi dolini Krapfeld. Pri Gospe Sveti naših romarjev že dolgo pogrešajo; duhovi so se pomirili in streznili. Marijino sliko v glavnem altarju je pred davnimi stoletji pustila tod češka ekspedicija v Rim — mi pa jo obiščemo na poti iz Prage domov, to starodavno zibelko krščanske kulture Slovencev, to usodepolno polje, ta mogočni zvon, ki poje s čudovitim basom ne-.doumne davne preteklosti!
Po čem bo
Tako: dnevi in kraji so znani. Veliko večino tistih, ki bi radi šli z nami pa zanima najbolj — koliko bo veljalo. Z ozirom na gostoljubnost v Češkoslovaški, na hvalevredno ustrežljivost železnic v vseh treh državah, na pričakovano veliko udeležbo, na dolgoročna predplačila in pa skrbno predpripravo bo stalo: razna dovoljenja, vstopnica na stadion, vožnja, hrana in stan (za
7 dni, od teh 6 v Pragi), plan Prage, knjižica z navodili, znak, 1 izlet iz Prage v okolico, avto in tram pri dohodu in odhodu i. dr. drobnarije — vse to za lil. razred (hrana iz vojaških kuhinj, prenočišča na slamnjačah) 650 Din za telovadce, 750 Din za druge; samo vožnja III, r. 350 Din; za II. r. pa: hrana in stan v Konviktu 1050 Din, privatno 1150 Din, v hotelu 1350 Din in več (vožnja II. r.); samo vožnja II. r. 550 Din.
Te cene bo mogoče vzdržati, če bo udeležba vsaj 1600 oseb, če se bo vplačevalo točno v 3 obrokih (vsaj 1. oktobra 1928, 1. februarja 1929 in 1. aprila 1929) po eno tretjino cene. Pozneje priglašeni (po 1. aprilu 1929) bi morali dodati za II. r. 200 Din, za III- r. 125 Din. (Primerjajte cene knjig Mohorjeve Družbe z drugimi!)
Dozdaj nismo še nikoli mogli tako zgodaj, tako točno in tako poceni celo leto naprej določiti sporeda potovanj v inozemstvo. Kdor misli, da bi mogel porabiti to krasno priliko, naj se odloči in začne pripravljati. Berite knjižico: Dr. šarabon, »Češkoslovaška republika < (iz 1. 1922), ki jo ima v zalogi JOZ, hranite, pazite na spise in slike o Češkoslovaški v časopisju, učite se če-ščine!
Podrobnosti bodo objavljene pravočasno.
Zelje in nasvete glede potovanja in sporeda pošiljajte na JOZ (Ljubljana, Ljudski dom), ne na moj naslov, od tam dobite odgovor direktno ali pa v časopisih.
Bivši vojaški kuharji in adjutanti naših prejšnjih potovanj, ki bi radi zopet z menoj sodelovali na tej poti, zglasite se!
Katoliški Slovenci! Odločite se za polet v Prago, priglasite se, pripravite se, da iznova poživimo i n utrdimo vezi slovanskega juga s severom in katoliške misli v slovanstvu. Tako koristite sebi, narodu, državi in Cerkvi!
Stari trg pri Ložu, 1. julija 1928.
Jernej Hafner.
O rscHoaoaratih
Vso povsod slišimo zadnje dni govoriti o naši oddajni postaji v Domžalah. Vest o tem, da je dokončana, je prodrla že do zadnjih gorskih vasic in vse nestrpno pričakuje enega trenutka, ko bodo zapluli njeni valovi v vsemirju, noseč seboj našo besedo. Če prideta dva radioamaterja skupaj, so menita prav gotovo o oddajni postaji in ugibata, kako se bo slišala. Vsak si ima že vnaprej zapom-njeno številko na kondenzatorski plošči, kjer se bo slišal val 566 in. Lastniki takoimenovanih su-perpozicijskih aparatov z vmesno frekvenco', pričakujejo s samozavestjo otvoritve postaje, ker vedo, da so njihovi aparati dovolj selektivni. Ostali pa se boje, da bodo prisiljeni poslušati samo — Ljubljano. Drugi pa so zopet v strahu, da Ljubljane sploh ne bodo slišali. Kako je s to stviMO?
Predvsem lahko potolažimo tiste, ki se boje, da ne bi mogli s svojim aparatom vjeti Ljubljane. Teoretično vzeto, io bo lahko vsakdo dobil, kdor vjanie sedaj n. pr. Dunaj vsaj do 5X)". ali 160®. stopinje na plošči svojega kmdenzatorja, če ima ploščo razdeljeno na 100" oz. 180". Praktično bo na sprejem Ljubljane še toliko bolj zagotovljen, ker se pri navadnih aparatih Ljubljana ne bo slišala le na gotovi stopinji vrtilne plošče, ampak morda na celi njeni četrtini. Bojazen, da bi kdo Ljubljane ne dobil, je torej popolnoma neutemel iena. Bolj pa je možna druga stran, namreč; da bi na nekatere aparate ined oddajanjem Ljubljane no mogli poslušati inozemstva, zlasti postaj, ki imajo valovno dolžino blizu Ljubljane, n. pr. Budapest, Monakovo, Dunaj. Berlin. To bodo predvsem oni aparati brez visokofrekvenčnega ojačenja, pri katerih je antena neposredno priključena na mrežič-ni krog detektorja. Na tem bodo trpeli tudi aparati z visokofrekventnini ojačenjem, če niso modernih sistemov, dobro sestavljeni ter po možnosti nevtralizirani, torej skratka, če niso že sedaj posebno selektivni. Na splošno se morda ne motimo preveč, če prerokujemo sledeče: Kdor sedaj s svojim aparatom lahko loči Gradec od Londona in London od Lipskega, ali Toulouse od Hamburga, ali Frankfurt cd Katovic. (pogoj je seveda istočasno oddajanje), temu Ljubljana ne bo dosti motila inozemstva.
Ostali lastniki dosedanjih aparatov, ce se morda ne bodo hoteli zadovoljiti samo z Ljubljano — bodo morali svoje aparate napraviti bolj selektivne. To se bo dalo doseči na dva načina: Da predelajo svoj aparat po modernejšem načrtu, aH pa, da vstavijo v antenski dovod takoimenovani zaporni krog, s katerim se po potrebi lahko zapre pot ljubljanskemu (ali drugemu) valu. Cenejši bo najbrž drugi način. Tak zaporni krog stane namreč ca. 200 Din. medtem ko bi bilo premontiranje aparata dražje.
Superpozicijski aparati, kot n. pr. superhete-rodyni, ultradyni. tropadyne in kakor se vse imenujejo, so dovolj selektivni, da bodo popolnoma lahko sprejemali inozemstvo tudi med obratom naše postaje.
Nič manj kot dosedanji lastniki radioaparn-tov se zanimajo za ljubljansko radiopostajo oni, ki si žele aparate šele nabaviti. Tc zanima predvsem, na kakšen aparat bo mogoče v različnih krajih poslušati Ljubljano. Za te navajajo uradne podatke tvrdke Telefunken, ki gradi postajo. Ti izdatki se nanašajo na zračno razdaljo od postaje in so sledeči: Detektor s sobno anteno 14 km. detektor z visoko anteno 33 km. dober detektor s prav visoko anteno 60 km, avdion (ena elektronka) s sobno anteno SO km, avdion (ena elektronka) z visoko anteno 300 km.
Kot sobna antena se lahko uporablja okvirna antena, preko sobe napeta žica pa tiidi hišne električne napeljave za luč ali zvonec. Pod visoko anteno je razumeti na prostem napeto bakreno žiro dolgo 30—60 m v višini vsaj 10 m. Če je antena še višja, je temi boljša. S povečanjem dolžine preko 60 m se navadno ne doseže boljšega uspeha.
Ti podatki se nanašajo na postajo z energijo 10 Kw v žarnici, oz. 2.4 Kw v anteni, kot je to domžalska postaja. Praktično bomo najbrž dosegli še iepše uspehe, saj je znano, da nekateri naši amaterji s samim detektorskim aparatom prav lepo poslušajo Dunaj, Budimpešto in tudi nekaj inozemskih postaj, ki imajo isto jakost kot Ljubljana.
Cene aparatov bodo približno sledeče: detektorski aparat, s sobno anteno in slušalko, torej kompletna naprava, t*. 900 Din, ista naprava s
Koži manjka pri solnčenju maščoba. Temna polt in lepo gladko kožo dobite le, ako so mažete pri solnfenju z original NIGGE-ROL- oljem za solnčenje in masažo. Dobi se v vseh lekarnah
in drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
visoko anteno okrog 400 Din, izredno fin defek. aparat z visoko anteno ca. 500 Din, avdijon s sobno anteno s kompletno opremo okrog 1000 Din, z visoko okrog 1300 Din. Avdion se napram detektorskemu aparatu toliko podraži predvsem vsled baterij, ki so zanj potrebne, medtem ko dela detektorski aparat brez vsakih baterij.)
Z namenom, da pomore naročnikom ljubljanske radiopostaje do dobrih aparatov pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji, si bo osnovala Radio-postaja svojo lastno radioprodajalno in delavnico. V ta namen bo zgradila na Miklošičevi cesti med. hotelom Union in palačo Vzajemne posojilnice poseben radiopaviljon. Načrt za paviljon jo iz Plečnikove šolo in bo paviljon v kras Miklošičeve ceste. V paviljonu bodo prosiori za predvajanje ra-dio-aparatov kakor tudi trgovina. Po pogodbi s Prvo slov. zidarsko zadrugo, ki bo ta paviljon gradila (gradila je tudi -Studio«), mora biti stavba do 1. avgusta gotova. Z otvoritvijo lastne trgovine bo Radiopostaja ugodno vplivala na cene ra-diomaterijalu v korist naročnikov.
Ta oddelek Radio-postaje bo pričel poslovati takoj, ko prične postaja s poskusnimi oddajami, kar je pričakovati že za tekoči teden. Zato že sedaj sprejema naročila za montažo detektorskih in drugiii radio-aparatov. Vse informacije za to se dobe v pisarni Radio-postaje, Miklošičeva cesta 5, kjer se tudi sprejemajo naročila, se predvajajo radioaparati itd.
* * *
Pretekli mesec je praznovala tvrdka TeleFun-ken, ki gradi tudi našo postajo, 251etnico svojega obstoja. 10. maja 1897 je družba napravila prvi zračni poizkus brezžične telegrafije na razdaljo 5 km; to razdaljo so povečali še v oktobru istega leta na 21 km. Deset let pozneje so bile skoro že vse ladje opremljene z radiotelegrafskimi postajami. Zlasti v povojnih letih dela družba z velikim uspehom na polju radiotelegrafije in ima ona večino vseh patentov iz te stroke.
V	Avstriji je bilo dne 1. aprila t .1. prijavljenih 288.287 radio-naročnikov, na Ogrskem pa 1. marca 92.085, na Danskem 1. aprila 212.157.
V	Belgiji se radio le pečasi razvija. Vzrok za to je najbrž v nerazumevanju oblasti. Računajo, da ima Belgija okrog 100.000 naročnikov, prijavljenih je pa le okrog 30.000. Radio-kontraban-tarjk imajo torej večino. Vlada je sklenila jih ostro preganjati. Namerava tudi povišati naročnino cd sedanjih 20 frankov na 50 frankov letno, kar gotovo ne bo dvignilo belgijske radiofonije.
V	Severni Ameriki cenijo, da ima 7,500.000 stanovanj radio in da posluša radio tretjina vsega prebivalstva. Privatne oddajne postajice na kratkih valovih ima 17.000 ljudi. Število radio-tovaren je 1200, veletrgovin z radijem 1100, navadnih trgovin 28.000. Leta 1922 so porabili Amerikanci za radio 60 milijonov dolarjev, leta 1927 pa 446 milijonov.
Število radio-postaj in njih oddajna energija se zmeraj veča, zato je že zmanjkalo zanje potrebnih valovnih dolžin. Temu mislijo v Nemčiji na ta način odpomoči, da bo začelo več postaj, ki oddajajo isti spored, oddajati tudi na istem valu. Poizkusi za to so se zelo dobro obnesli in v kratkem prično postaje Berlin-O, Magdenburg in Stet-tin oddajati na istem valu. Poslušalci bodo torej slišali istočasno vse tri pcsthje, tako da niti ne bodo vedeli, katero poslušajo. — Na ta način bodo Nemci prihranili 2 valovni dolžini za nove postaje.
PROGRAMI: Ponedeljek. 9. julija 1928.
Zagreb: 20.35 Vesela glasba. — Breslau: 20.30 Koncertna glasba P. A. Piska: Suita za klavir. — Cvetoče drevo. — Počakaj. — Žalosten sein. — Lilije na polju. — Mala sonata za vijolino in klavir; 21.15 Pesem in glasba obmorskih prebi-
valcev. — Praga: 20.30 Prenos koncerta iz Berlina.
—	Leipzig: 20.30 Vesoljni potop v pripovedkah raznih narodov: Svpto pismo, 1. knjiga Mojzesova.
—	Indijci: Vstvarjenje in potop. — Grki: Devka-lion in Pira. — indijanske pripovedke. — Eski-movska. -- Povest o povodnji iz Edde; 21.80 Vojaški koncert. — Stuttgart: 20 Cerkvena glasba. H&n-del: Te deum. — Bach: Kantata na sv. križ. — lieger: Psalm. — Bern: 20.30 Predavanje o življenju čebel; 21 in 22 Orkestralna glasba; 21.15 Skladbe za Jelo. — Katovice: £0.30 Prenos iz Berlina. — Frankfurt: 21.15 O novejši ruski klavirski glasbi. — Rim: 21 Lahka glasba in komedija. — Lnngcnburg: 19.30 Gostovanje dunajske opere: -Netopir«, opereta v 3. dej. (J. Strauss). — Berlin: 20.30 Orkestralni koncert. Nicolai: Uvertura k »Veselim ženam vvindsorskim«, — Stolz: Potpourj iz operete >Edina noče. — Kflnigsberger: Rdeče rože. — Ktlnnecke: Victoria regia. — Glazuno\v: idila. — Orientalski sen. — Maass: Sinifonijeta za jazz. — Knopf: Beli bezeg sem ti dal. — Ktinigsber-ger: Elegija. — Gensler: Cross your heart, fox-trot. — Davoutrj : 20 »Hči polka«, komična opera (Donizetti). — Dunaj: 20.15 Mozart: »Gledališki ravnatelj«, komedija z glasbo v 1. dej. — Beethoven: Adelaida«, enodejanska slika z godbo. — Schubert: »Hišni boj«, vpera v 1. dej. — Miinrhen: 20 Vaški župnik«:, vaška komedija v 3. dejanjih (Sehmidt); 22.30 Zabaven koncert komornega kvarteta. — Milan: Prenos operete iz gledališča. — Budapet: 20 Koncert ogr. opernega orkestra.
Torek, 10. julija 1928.
Breslau: 20.30 Zabavna glasba. Ljubavne pesmi in druge; 21.15 Narodne melodije za ženski tercet — Praca: 19.15 Koncert godbe na pihala. — Leipzig: 20.15 Koncert s komornim orkestrom. Handel: Concerlo grosso za flavto, oboe, vijolino, godalni orkester in cimbalo. — Fasch: Suita za orkester. — Mozart: Serenada. — Stuttgart: 20 Kocert. Handel: Koncert za orgle in orkester. — Brahms: Klavirski koncert. — Reger: Koralna fantazija za orgle: Vzdramite se, glas nas kliče. — Beethoven: Zborovska fantrzija za soli, klavir, zbor in orkester; nato dve enodejanki. — Bern: 20.30 Koncert iz Lausanne; 21.15 Orkestralna glasba. — Katovice: 19x0 Prenos opere iz Poznanja. — Frankfurt: 19.30 Scenične kantate. Handel: Apolo in Dafne. — Handel: Lukrecija. — Bach: Prepir med Febusom in Panoiu; nato glasba iz ženskega sveta. Rim: '„'il Instrumentalni in vokalni koncert. — Langenberg: 20.15 Hrepenenje človeka po zračnih višavah v glasbi in poeziji. — Berlin: 21. Vesele domače pesmi. — Dnventry: 19.45 Simfoničen koncert. — Dunaj: 20.05 Koncert pesmi (R. Strauss, Mar*. Songs); 20.25 Schubertova glasba in »Roza-munda«, romantična pripovedka z glasbo (Schubert). — Miinchcn: 20.50 Predavanje (15 minut) o modemi nemški liriki; 21.05 Zabaven orkestralni koncert: 22.15 Ljubavna glasba. — Milan: 20.46 Pester koncert. — Budapcst: 20.45 Koncert (solo-petje); 22.15 Ciganska glasba.
Sreda, 11. julija 1928.
Zagreb: 20.35 Koncert Schubertove glasbe. _
Breslau: 21.15 Koncert pesmi za bas. — Praga: 19.15 Zabavna glasba; 20.10 Pestra glasba. Gold-mark: »Cvrček na ognjišču«, uvertura. — Narodne pesmi. — Ivanov: Sličice iz Kaukaza. — Saint-Saens: FanUzija za gosli in harfo. — Delibes: Izvir. — Narodne pesmi. — Prochaska: Serenada za godalni orkester in harfo. — Blatt: Trio za dva klarineta in fagot. — lleuberger: Iz Orienta; Plešoče deklice; Pri studencu; Praznik Ramazan; 21.40 Klavirski koncert. — Leipzig: 20.15 Koncert skladb za vijolino in klavir; 22.15 Zabavna prireditev. — Stuttgart: 20.15 Kabaretni večer iz Frankfurta. — Bern: 20.30 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.30 Prenos koncerta iz Krakova. — Frankfurt: 20.15 Zabavna prireditev. — Rim: 21 »Ples v maskah«, opera v 4. dej. (Verdi). — Langenberg: 20.15 Orkestralni koncert. Franck: Simfonične variacije za klavir in orkester. — Saint-Saens: Ples mrtvakov; 21.50 Nadaljevanje koncerta. Zandonai: Simfonična epizoda iz opere »Romeo in Julia«. — d'Albert: Uvertura k operi »Odhode. — Berlin: 22.30 Koncert, pester spored. — Daventry: 21 Koncert. — Dunaj: 20.05 Koncert skladb avstrijskih komponistov. — Miinchcn: 20 Simfoničen koncert. — Milan: 20.45 Lahka glasba. — Budapcst: 19 Koncert arij.
potr<e]bšc:!ne
v največfS izbiri stalno -v zalogi pri FRANC IBA3R, Ljutolfaraa, Mestni ti g 5.	Telefon 2407.
palača na Miklošičevi cesti
Vzajemna zavarovalnica zgradi na oglu Miklošičeve in Masarykove ceste svoje reprezentativno poslopje
Miklošičeva cesta je ena izmed onih ulic v Ljubljani, ki so bile po svetovni vojni v polni meri deležne razvoja Ljubljane iz malega zanemarjenega provincijalnega mesta v moderno zgrajeno in veliko mesto, tretjo prestolnico naše države. Ni še dolgo tega, ko je neki italijanski časnikar sodil Ljubljano po eni njenih najbolj zanikarnih, toda tujcu žal najbolj dostopnih ulic — Kolodvorski ulici. Dandanes si le malokateri tujec izbere kot dohod v mesto Kolodvorsko ulico, temveč v največ slučajih široko, udobno in po noči razsvetljeno Miklošičevo cesto. In tako je prav! Prvi utis, ki ga kdo dobi v kakem kraju, je veljaven za njegovo celotno sodbo o njem.
Miklošičevi cesti je bilo pravzaprav že pred svetovno vojno namenjeno, da postane ena najlepših, če ne najlepša cesta v Ljubljani. V ta razvoj so kazale novejše zgradbe ob njej, tako hotel »Union«, juslična palača in palača
s Ljudske posojilnice«. Svetovna vojna je ta razvoj seveda prekinila, toda po svetovni vojni se je Miklošičeva cesta že toliko spremenila, da je ne bi nihče spoznal, kdor bi jo primerjal s tako, kakor je sedaj. Na dolnjem koncu sta zrastli dve palači: Zadružne gospodarske banke in Vzajemne posojilnice. Padla je zadnja zapreka, ki je ovirala Miklošičevi cesti njen razvoj, namreč stara predilnica in Jadranska banka je zgradila na tem prostoru lepe stanovanjske hiše. Nasproti justične palače je zgradil OUZD svoje poslopje — ponesrečeno stavijo sicer, toda ne v kvar vsej cesti, dasi postaja to poslopje zadnje čase kar nekam skromno in ponižno poleg obeh reprezentativnih palač, ki sta zrastli v njegovi bližini: Delavska zbornica in stanovanjsko poslopje Pokojninskega zavoda. Cestno fronto na desni strani Miklošičeve ceste je izpopolnila tudi nova stanovanjska hiša lik Delniške tiskarne.
Krasen zaključek Miklošičeve ceste obMa-sarykovi cesti pa bosta tvorili dve novi palači, ki ju bodo pričeli tam zidati, nova palača Vza-
TJUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUJII
jernne zavarovalnice in novi hotel, ki ga namerava tam zgraditi g. Miklič,
Nova palača Vzajemne zavarovalnice na levem oglu Miklošičeve in Masarykove ceste (proti Dunajski cesti) bo trinadstropna z me-zaninom. Pročelje palače bo dolgo ob Masa-rykovi cesti 55 m, ob Miklošičev pa 39 m. V pritličju bo imela Vzaj. zavarovalnica trgovske, v mezaninu pa svoje poslovne prostore. V vsakem od treh nadstropij bo po pet velikih stanovanj, opremljenih z vsem modernim kom-fortom. V podpritličju se bo nahajala kapela, ki bo dolga 18 ni ter moderno opremljena telovadnica v velikosti 16X30 m. Tako ne bo poslopje služilo izključno le v trgovske, temveč tudi v kulturne namene.
Dalje bodo v kleti tudi stroji za centralno kurjavo, s katero se bo ogrevalo vse poslopje. Streha bo ravna z majhnim padcem. Na njej se
bodo nahajali senčnati zasadi. Vse poslopje bo zavzemalo brez dvorišča stavbišče približno 1500 kvadratnih metrov. Odlična prednost nove
palače bo, da bo tudi njeno pročelje na dvorišče arhitektonsko popolno in ne bo kazilo celotnega vtisa poslopja. Da bo poslopje v svoji zgradbi ustrezalo vsem umetniškim pogojem in predstavljalo arhitektonsko umetnino, priča že ime mojstra, ki je izdelal načrte zanj, namreč univ. prof. arhitekta Plečnika. Po približnem računu bo veljala stavba poslopja okrog 10 milijonov Din. Z zgradbo poslopja prično najbrže že letos. Nova palača zavarovalnice bo Ljubljani vsekakor v kras. Pridobila ne bo z njo samo Miklošičeva, temveč tudi Masarykova cesta, za katero bo pomenila ta palača prvi pričetek razvoja, ki to cesto po njeni regulaciji še čaka in kakor ga bo Miklošičeva cesta ravno s to palačo skoro dovršila.
Pročelje nove palače ob Masarjkovi cesti; enako pročelje ho tudi ob Miklošičevi cesti.
Preskrba mest z mlekom in mestne uprave
Vplivi vojne na mlečno preskrbo.
Kakor je vojna povzročila neizmerno zla, bede In nesreče, se tej vendar ne more odrekati marsikatera važna pridobitev na polju znanosti in tehnike, kakor tudi o gospodarskem in socijalnem oziru. Morda bomo čez nekaj desetletij mi ali pa naši zanamci celo mogli reči: žrtve vojne so bile res velike, vendar je napredek na raznih poljih, ki ga je vojna ali povojna doba posredno ali neposredno prinesla, tako velik, da je ta morda vreden teh težkih žrtev. Nas zanima pred vsem pre-okret in napredek, ki ga je vojna izzvala in omogočila na polju mlečne preskrbe.
Rak rana na predvojni in velik del tudi še povojni mlečni preskrbi malih in tudi večjih mest je nje nezkončna razcepljenost in razširjenost, ker ravno ta popolnoma onemogoča vsako zanesljivo kontrolo. Kjer pa se v mlekarstvu ne izvaja popolnoma zanesljiva kontrola, ne more biti govora o racijonalnem mlekarstvu, toliko manj seveda v mlečni preskrbi mest v kvalitativno in higiensko popolni preskrbi. Kar je vojna in povojna doba prinesla v prilog preskrbe mest z mlekom, to je joliko vredno, kakor higijensko in kvalitativno in v vsakem drugem oziru neoporečna preskrba mleka. Dosegla pa je označena doba to popolno stopnjo preskrbe mleka s tem, da je odpravila zgoraj označeno rak rano t. j. raztresenost mlečne trgovine in izvedla intenzivno koncentracijo, v posameznih slučajih monopdizacijo, v najekstremnejših slučajih celo komunalizacijo celotne mlečne preskrbe. Če trdim, da je vojna in povojna doba odpravila rak rano, s tem nikakor nečem reči, da je ta bistvena napaka v mlečni preskrbi povsod efektivno odpravljena. Nikakor ne! Ljubljana nam je najbližji dokaz, imamo pa še tudi v mnogih drugih mestih dovolj takih zgledov. Kar sem hotel reči, je to, da j«T,vojna doba dala misel za spremembo predvojne mlečne preskrbe, pripravila teren za take spremembe. Mesta pa, ki so še vojno organizacijo izkoristila za organizacijo svoje mlečne preskrbe v zgoraj navedenem smislu, nam nudijo klasične dokaze o izvedljivosti take reorganizacije in pa o brezhibnem, v vsakem oziru popolnejšem delovanju tako reorganizirane mlečne preskrbe.
Kako pa ravno vojna pride do zasluge za reorganizacija mlečne preskrbe. Lahko rečemo, precej slučajno in nezasluženo. Vsakdo se še živo spominja raznih prisilnih odredb, tikajočih se našega privatnega gospodarstva, ki so že po prvem pre-stanern vojnem letu začele polagoma rositi z Dunaja, pozneje so se pa kar sipali kakor toča, tako da človek ni končno več vedel, s čim bi mogel še prosto razpolagati in s čim ne več. Še izčrpnejši kakor v vsakem tako tudi v tem pogledu so bili Nemci, ki so vse vojne odredbe tudi točno izvrševali, med tem, ko je pri nas mnogo takih odredb ostalo le na papirju, ali pa so se zelo laksno izvrševale. Če se je Nemcu v državi predpisala oddaja 5 1 mleka, je to držal, pa če je mleko kravi iz rogov vlekel. V mirnem času je Nemca v državi tako vojaka kakor civilista duh discipline obsen-čeval, pri izbruhu vojne pa je ta duh discipline v Nemca zlezel, tako da je Nemec predstavljal per-sonificirano disciplino. Le tej discipliniranosti je pripisati, da je Nemčija toliko časa vzdržala v vojni. Isti discipliniranosti pa se ima tudi zahvaliti, da je bilo po končani vojni še v območju vojnih prisilnih odredb mogoče izvesti, rekel bi, prve poskuse reorganizirane mlečne preskrbe.
Da bi se mogla zagotoviti vsaj za najnujnejše potrebni del prebivalstva potrebna množina mleita, so t. zv. živilski uradi zasegli celotno produkcijo mleka in ga potem po natančno določenih normah delili med one, ki so imeli pravico do uživanja mleka. Do se je mogla kontrolirati dobava cd strani producentov, na drugi strani pa vršiti pravilna, predpisom odgovarjajoča delitev mleka, je morala pasti nabava mleka preko številnih malih trgovcev in se je moralo zbrati vse mleko, ki je prišlo v poštev v dotičnem mestu, na enem ali le nekaj večjih središčih. Mlečni trgovci, ki so do zasege mleka dobivali mleko neposredno od kmetovalca, so spdaj postali le izvršilni organi živilskega urada. Na tak način je bila sicer iz razloga za zajamčenje potrebne množine raztresenost mlečne trgovine odpravljena in doseženo več ali manj intenzivno osredotočenje mlečne preskrbe. Potem ko je prišla ta prisilno vpeljana mlečna organizacija preko večjih in manjših začetnih težkoč, je brezhibno delovalo tja do konca vojne.
Kakor znano s koncem vojne pa še ni prenehalo pomanjkanje na raznih življenjskih potrebščinah. zato so se tudi vojne prisiine odredbe obdržale daleč tja v povojna leta. V Nemčiji je bilo ukinjeno vojno gospodarstvo šele sredi 1. 1024. Ne smemo si pa predstavljati, da se je vojno prisilno gospodarstvo izvajalo celih povojnih šest let vedno in povsod na isti način. Ker so živilski uradi ki so bili prav za prav no.»itelj prisilne mlečne organizacije vršili svoj posel bolj birokratsko in so se v prvi vrsti ozirali na kvantitivno stran preskrbe mleka, na kvaliteto mleka v času pomanjkanja itak ni bilo mogoče desti mislili, brez ozira na to, da živilski uradi za tosmeruo delovanje niso imeli potrebnega aparata Kakor hitro pa so postale produkcijske prilike take, da so dopuščale primeren pritisk na zboljšanje kakovosti mleka, ne da bi se s toin neugodno uplivalo na še vedno pičlo množino, mi stopile na mesio živilskih urndov posamezne mestne uprave.
Mestne občine so imele odprte oči in so uvidele velikanski pomen vojne mlečne organizacije z i splošno reorganizacijo mestne mlečne improvizacije. Znpočeto, že iz vojne vpeljauo centralizacijo
še obstoječih mestnih obratov so smotreno nadaljevale, t. j. iz teh so po možnosti uredile samo enega, katerega so seveda čim modemeje opremile. Da so pri tem zadnjem obratu ohranile občine odločilen vpliv in tako preprečile vsako katerekoli vrste zlorabljanje, so se poedine mestne uprave pri teh obratih čim višje udeležile finan-cijelno, ali pa so mlečne obrate že pred centralizacijo popolnoma prevzele v svoje roke.
Tudi najvzornejša organizacija mestnega mlekarskega obrata pa pri mleku ne more več napraviti, kakor ga ohraniti takega, kakor ga je dobila iz nabiralnic. Iz slabega mleka najimoderneje opremljena mlekarna ne more napraviti dobrega. Zato je za preskrbo mest z mlekom nabiralna organizacija vsaj toliko važna, kakor organizacija na mestu konsuma. Idealne kakovosti je mleko samo v kravjem vimenu. Skrb modernega preskrboval-noga mlekarskega obrata pa mora biti, da ga kolikor mogoče ohrani v tem prvotnem stanju. Zato se ne čudimo, če je centralizaciji mestnih mlekarskih obratov kaj kmalu sledila centralizacija nabiralne službe na mestu produkcije mleka, t. j. mestna mlečna centrala je prevzela v svojo režijo vse nabiralne mlekarne in zbiralnice, to pa ne morda iz namena, da bi kmete z bičem odvračala od potvarjanja mleka. Nikakor ne! Saj so se mestne centrale dobro zavedale, da se vojnemu prisilnemu gospodarstvu čezdalje bolj bliža konec. Prevzele pa so zunanje nabiralnice v svojo režijo, da so mogle . poskrbeti za pravo strokovno vodstvo teh. Po posameznih nabiralnih središčih so nastavile prvovrstne kmetijske strokovnjake, katerih naloga je s predavanji, v prijateljskih razgovorih kmetovalca-producenta mleka poučevati v pravilnem pridobivanju mleka, v pravilnem ravnanju z njim po molži, ravno tako pa tudi poučevati kmetovalca v vseh drugih kmetijskih vprašanjih. Ti polnovredni kmetijski strokovnjaki so postali po letih prave matice kmetijskega napredka, vse drugače kakor naši okr. ekonomi, ki po večini nehote sedijo na svojih mestih, ne da bi kmetovalci imeli priliko občutiti^-da je delovanje teh njim namenjeno. Navedeni kmetijski strokovnjaki pa delajo intenzivno in sicer izključno na račun mestnega konsumenta. To bodi povedano tistim, ki jih je ob čitanju teh vrstic navdala skrb, kako mestne občine v takem položaju morejo izkoriščati kmetovalca. Mestni konsu-ment v mestih, kjer se je navedena reorganizacija mlečne preskrbe v gornjem smislu izvršila, se pa tudi jasno zaveda, da tako poučno in obenem koristno delo ni njemu v breme, ampak v največjo korist, ker mu je ravno to delo najboljša garancija za prvovrstnost nud enega mu mleka.
Po izvršeni notranji in zunanji centralizaciji so vse možnosti dane, da zapusti mleko mlečno mestno centralo v kar najbolj popolnem stanju. TV> da mleko ima od tod napraviti še pot do konsumenta. če se mleku na tej zadnji poti kaj dogodi, je vsa skrb pri zbiranju mleka kakor tudi vse delo z njim v centrali zastonj. Kakor sem že večkrat navajal, je bila glavna napaka predvojne preskrbe nemških mest neskončna razsipanost mlečne trgovine. Pri reorganizaciji mlečne preskrbe pa je bilo treba le vpoštevati, da se je do centralizacije preživljalo delno ali popolnoma, bolje ali slabže nešteto družin. Da se temu ohrani obstoj, se je ohranilo nadrobno razpečavanje mleka še nadalje preko teh nekdanjih samostojnih trgovcev. Da bi se pa dobila možnost, nesposobne, nereelne ali iz kakega drugega važnega razloga za razpečavanje mleka nesposobne elemente iz tega posla izločiti, se je večinoma uvedlo koncesijoniranje mlečne trgovine. S pomočjo koncesijoniranja se je reguliralo tudi število mlečnih trgovin na tako vsoto,
da na vsako odpade ca 400--500 1 mleka, pri
kateri množini se more družina trgovca dostojno preživljati.
Dejstvo torej, da izroči mestna centrala svoje prvovrstno mleko v razpečavanje poštenemu, solidnemu trgovcu, ki je podvržen stalni, vse dvome izključujoči kontroli in čigar obstoj visi na poštenem ravnanju z mlekom, nudi garancije dovolj, da mleko tudi na tej zadnji svoji poti do konsumenta ostane neokrnjeno v svoji prvotni kakovosti.
Kakor sem že navedel, se je cela navedena reorganizacija preskrbe mleka izvedla pod okriljem prisilnega vojnega gospodarstva. L. 1924. pa je prineslo ukinitev vseh prisilnih odredb v Nemčiji. Trgovina z živili, torej tudi z mlekom, je postala zopet popolnoma prosta, če bi se opisani in pod pritiskom prisilnih odredb uveljavljeni način preskrbe. ne bil obnesel, in bi z njim zlasti produ-cent in konsument ne bila zadovoljna, bi bil mogel odpor teh dveh celo izvedeno reorganizacijo v tem trenotku preobrniti. Toda z uvedeno reorganizacijo sta bila oba merodajua činitelja zelo zadovoljna. Producent je imel v veliki mestni mlekarni, za katero je stala sama mestna občina, mnogo boljšega in sigurnejšega plačnika, kakor v predvojnem gospodarsko šibkem mlečnem trgovcu, konsument pa je dobil celo za nižjo ceno garantirano pristno mleko. Zadovoljen pa je bil končno z novim načinom preskrbe tudi trgovec, ki je imel in ima seveda še danes pri svojem poslu boljši in bolj gotov zaslužek in to brez lastnega rizika.
Kljub splošni zadovoljnosti pa je po ukinitvi prisilnega gospodarstva zopet nastopila možnost, da bi se kak nepoklieanec zopet začeli ukvarjali s samostojnim razpeČAvanjem mleka po mestu. S tem bi bila pa porušena preciznost v kontroli in pa avtoritativna garancija za popolno neoporečnost vsakega v mestu nudenega litra mleka. Da bi se raki kvarni poskusi za vedno preprečili, so pa posamezna mesta sprejela med svoje policijske predpise, ker drugo zakonite poti ni' bilo, odredbe, ki sii zaniogle vsak poskus takega motenja preprečili in so tako zajnmčila za vedno nemoteno delovanje mestne mlečne centrale.
Sežiganje mrličev
Kaj pravi preteklost?
Sežiganje mrličev ni ne prvotni ne izključni način, kako so narodi ravnali s trupli iprt-vih. Pokopavanje mrličev je prastar običaj. V Abrahamovi dobi so Beliti mrliče pokopavali (I Moz 23), Egipt s svojimi grobovi kraljev potrjuje isti običaj. Prav isto dokazujejo keltski grobovi in Schliemannove izkopine pri Troji. Da so v starem veku trupla tudi sežgali, temu je iskati vzroka najbrže v spoštovanju do v bojih padlih," da ne bi bila njih trupla onečaščena od sovražnikov in divjih zveri. Šele kasneje se je pri Grkih in Rimljanih sežiganje mrličev bolj udomačilo, vendar pa so to zmogli izvečine le premožnejši. Kitajci, Per-žani, Egipčani in Judje so mrliče izključno pokopavali. Če so Judje mrtve kdaj sežgali, so to storili ali v sili ali za kazen.
Krščanstvo je sežiganje mrličev čisto izpodrinilo. Starokrščanski grobovi v katakombah so nam še danes priča o spoštovanju prvih kristjanov do pokojnih. Ne le misel na božjo besedo: Prah si in v prah se povrneš, ne le zavest, da sta pred Rogom bogatin in siromak enaka in da veže žive s pokojnimi duhovna vez, sta vodili krščanstvo, da je zavzelo odločno stališče proti sežiganju mrličev, ampak je vplivalo tudi načelno nasprotstvo med krščanstvom in poganstvom. Še-le ko so vstopili v krščanstvo Germani, ki so svoje mrlve v poganstvu sežigali in so hoteli iz sovraštva do krščanstva kakor n. pr. poganski Saksonci, mrliče še dalje sežigati, je bilo sežiganje mrličev kot poganski običaj strogo prepovedano. Karel Veliki je v Paderbornu leta 785 določil smrtno kazen za tistega, ki bi po poganskem običaju sežgal mrliča.
Novodobno gibanje za sežiganje mrličev V novem veku je sprožila misel na se/žaganje mrličev prvič francoska revolucija iz sovraštva do krščanstva in religije sploh. Zgodilo se je to v letih 1797 in 1799. Prvi poizkusi so ostali brezuspešni. Čez petdeset let se je gibanje obnovilo: leta 1848 v Franciji, 1849 v Nemčiji, 1853 v Italiji in leta 1857 v Angliji. Tudi to pot so glasovi za sežiganje mrličev ostali skoro brez vsakega uspeha. Š pojačeno silo se je gibanje pojavilo leta 1869 in od tedaj traja do danes. 8. decembra 1869 — tisti dan, ko se je začel vatikanski cerkveni zbor — eo prostozidarji v Neapelju otvorlli svoje mednarodno zborovanje kot demonstracijo zoper zborovanje cerkve v Vatikanu. Prostozidarji so sklenili, da bodo z vso silo in z vsemi sredstvi delali, da se katolicizem korenito in hitro iztrebi. Kot izvrstno sredstvo za ta namen se jim je zdelo to, da vzamejo pokopališčem krščanski značaj in jih izpremene v sežigališča. Sežiganje mrličev naj uniči vso krščansko vero
v onostransko življenje. Prostozidarski poziv je bil dan in si je osvojil prostozidarski svet. V razpravah in knjigah so začeli zagovarjati in širiti sežiganje mrličev. Na narodnih in mednarodnih zborovanjih, prvič v Rimu 1871, s spomenicami in vlogami na vlade in parlamente so skušali udejstvili svoje načrte. Ustanavljali so začeli društva za sežiganje mrličev, ki so se združila leta 1882 v zvezo laških društev in leta 1887 v mednarodno zvezo vseh društev za sežiganje mrličev. Začeli so graditi krematorije — sežigališča. Prvi je bil zgrajen leta 1876 v Milanu, drugo leto nato že prvi v Nemčiji v mestu Gotha. Prvo je bilo sežgano truplo nemškega barona A. Kellerja leta 1876 v Milanu. Sploh je bilo to novodobno gibanje za sežiganje mrličev v svojem začetku najjačje v Italiji, odkoder se je razširilo v druge dežele. Agitacija za sežiganje mrličev se je posebno razvnela, ko je cerkev leta 1886 prepovedala vernikom, da bi se dali po smrti se-žgati ali da bi bili člani društva za sežiganje mrličev.
Novodobno sežiganje mrličev se razlikuje od sežiganja mrličev na grmadi, kakor je bilo v navadi pri Germanih in Slovanih. Sežigajo mrliča v kreniatoriju s pomočjo plina in stisnjenega zraka. Ogenj se trupla ne dotakne. Truplo se sežge v do tisoč in več stopinj razgretem zraku. Pepel krsle in obleke je približno štirikrat lažji od pepela trupla, zato ga tok plinov odnese seboj. Tako ostane le pepel trupla, ki pade v poseben prostor, odkoder ga pobero v žaro, ki jo postavijo navadno v stensko vdolbino, tako zvano kolumbarij. Pepela je približno en liter do poldrugega litra in tehta poldrug do dveh kilogramov. Sežiganje traja poldrugo uro. Krematorij zakurijo tri ure popreje. V Nemčiji porabijo za prvo sežiganje 300 kg koksa, za vsako nadaljnje 100 kg.
Poglejmo še nekaj številk! Italija je imela leta 1912 28 krematorijev. Do tedaj ni bilo krematorija v sledečih evropskih državah: v Belgiji, Rusiji. Avl ro-Ogrski, v balkanskih državah in v Španiji, kjer je pa sežiganje od leta 1901 dovoljeno. V Nemčiji je bilo do konca leta 1925 že 69 krematorijev in od leta 1878 do 1924 sežganih 264.027 trupel. 2e od leta 1884 izhaja list »Die Flanune«, ki ga izdaja berlinsko društvo za sežiganje mrličev. Takih društev so imele nemške dežele leta 1912 110. Največje je število krematorijev v Združenih državah; leta 1925 so jih šteli 81. V istem času je imela Švica 17, Anglija 16, Francija 10 in Češkoslovaška 8 krematorijev.
Sežiganje mrličev je zamišljeno v svojem početku od protikrščanskih prostozidarjev. Vsa zgodovina lega gibanja potrjuje njegovo protikrščansko smer. Zato bi cerkev ne vršila svoje naloge, ako ne bi bila o tem gibanju izrekla jasno svojega stališča. Cerkev je svoje stališče točno povedala in to gibanje obsodila.
žt&Juha
spce
Naloge katol. knjigotrštva
V »KSlnische Volkszeitung« je izšel članek, ki razpravlja o vprašanju katoliškega knjigotrštva in o njegovih nalogah. Naloga knjigotržca — pravi člankar — ni zgolj ljudsko-izobrazbena, marveč je knjigotržec tudi trgovec; po drugi strani pa ni odgovoren samo za materialno kakovost blaga, ampak tudi — v gotovem smislu — za njegovo duhovno substanoo. Osebnost določuje obraz in naloge podjetja. Temu osebnostnemu znaku se pridruži pri katoliškem knjigotržcu objektivni verski in nravni aauk cerkve. Iz tega paralelograma sil se pokaže smer, v kateri imamo iskati posebno nalogo katoliškega knjigotržca, razen tega pa tudi njegovo udejstvovalno možnost. Naloga katoliškega knjigotržca v rajem smislu je, da je pozoren na časovne struje, na književni trg in latentno pismeustvo z vidika svojega svetovnega nazora in da premisli možnosti njihovega medsebojnega učinkovanja. V pravem času mora knjigo, ki jo smatra za vredno (bodisi v absolutnem ali časovno-pogojnem zmislu), izdati in jo spraviti v knjigotrštvo. Stvar katoliškega prodajalca je potem, da izišla knjiga prodre v svobodni konkurenci, da dobi veljavo in se razširi.
Delovanje katoliškega knjigotržca se ne sme izčrpati v tem, — grobo povedano — da proda kolikor mogoče veliko knjig katoliškega značaja; on mora knjigi sploh pridobiti širši krog kupcev. Čim širša je podlaga uspeha, tem učinkovitejši more biti svetovno-nazorni vpliv v danem času; ne v zmislu nenadnega preobvladanja, ampak kot samoumevna spremljava. — Katoličan se nagiba k temu, da sumniči svetovljansko stremljenje po uspehih in pri tem prezre, da ima očitek »inferi-ornosti< vprav v pomanjkanju le lastnosti ne samo svoj najmočnejši, ampak tudi svoj najgloblji vzrok.
Katoliški knjigotržec dela svoji stvari slabo uslugo, če kar najbolj ne upošteva konfesioualno indiferentoih vidikov v praktične in umetniške vrednosti. Založnik mora oba dva merila, kakor zahteva literarna vrsta, prav tako strogo polagati na tvorbo katoliškega izvora kot na vsako drugo; J ' ilec naj se brez preizkušnje ne zavzame za
r	--- --"i ------^»»^lunuoiljc 11C UlVMlIlt; C*l
izdaje vsakega katoliškega založništva. Malo manj produkcije bi često pomenilo dobiček. Vprav na polju literature naj ne bo merodajno število, ampak vsebina za cenitev in vpliv.
Nato navede Člankar kot značilnost pojmovne zmede pred nekaj leti, da je izšja v Nemčiji nu-merirana luksuzna izdaja komunističnega manifesta in celo — Evangelijev v neki nekaloliški založbi. Taka književna kultura — pripominja Člankar — je nekaloliška. Katoliškemu bistvu odgovarja,
tudi v književni produkciji biti »splošen«, to se pravi, pri določanju cen se je treba ozirati na možnost največjega razširjenja; pri tem pa bi vendar morala biti oprema materialno in umetniško talca, kot to odgovarja veliki preteklosti katoliške knjige. >Pressa« v svojem kulturno-zgodo-vinskem oddelku priča za to, da je književna obrt v svojih začetkih služila religiji. To je bližnji cilj katoliškega knjigotrštva, to vodstvo v književni obrti
Novi tip ruske mladine
O tem vprašanju razpravlja v »Europiiische Revue< znani ruski filozof Nikolaj Berdjajev. — Končni rezultat ruske revolucije ne vidi Berdjajev v prevratih politične in socialne narave, marveč v nastopu, čisto novega antropološkega tipa, ki se ostro loči tako od prejšnjega lipa ruske revolucionarne inteligence kot tudi od starih ruskih stanov. Ti ljudje so se dvignili od najnižje stopnje socialne lestvice, sprejeli so nauk svetovne vojne in so zaradi svoje velike vitalne moči izšli zdravi iz vseh zmed revolucionarne dobe. >Vsi ti, v nasprotju do slabotne stare inteligence, energični, gladko obriti, po zunanjosti strumni mladi ljudje novega kova s svojim krepkim življenjskim nagonom m s svojo voljo do gospostva so bili opore sovjetske moči, imajo v rokah vsa visoka mesta v sovjetskih uradih, tvorijo plast vladujoče sovjetske birokracije in obvladajo pravo sovjete, svete. Ti mladi ljudje niso vedno člani komunistične stran-sovjetskih uradih, tvorijo plast vladajoče sovjetske moči in jo motrijo kot svojo stvar... To je barbarski rod, v katerem so se tradicije ruske kulture nenadoma lomile.« Revolucija je odpravila prejiad med ljudstvom in tenko plastjo ruske inteligence. In vendar značaj novega človeka ni revolucionaren v pravem zmislu besede. »Sedanja mladina ie revolucijo sprejela, se je bila od nje vzgojila, se. boji prot.lrevoluci.je, toda je vsakemu prevratu sovražen rod... Sedanji mladini sta utopizem in sanjavost tuja, ona ne stremi v daljavo, čuti se vladarico zgodovinskega danes... Nič ji ne prija človeška svoboda in pravice,«- Politična svoboda, za katero so se več kot eno stoletje borili najboljši zastopniki ruske inteligence, se ji zdi samo kot nered. »Stari individuallzem, ki označuje vso novo zgodovino, je tej mladini tuj... Ona je ko-lektivistična v najglobljem zmislu te besede, živ-
lipnin rininiuio	i-: -----
-.■'-"-*- t--JIl*uJc	mi»t.i\ii, ilu <.,,,,cujc, i\i nauiu
m edino daje človeku možnost, da se razodene in aktualizira.* In končno pravi H., »je ta mladina protiromantična, obrnjena ti I k subjektivnemu, marveč k objektivnemu .. . Sodobna generacija j>re-življa proces duhovnega poenostavljanja in otope-vanja duhovnih interesov.« — Iste poteze, ki jih
2drave matere,
zdrav . narod!
Ali je koristno zdravju naših žen, če so sklonjene nad čebrom za pranje in žulijo njih perilo po zastarelem načinu Kako nespametno je to v dobi moderne zdravstvene vede, kako nesmiselno, ko Vam nudi Persil možnost oprati perilo
s samim kuhanjem
snežnobelo in popolnom. čisto !
označuje pisatelj z oznakami protiliberalizem, pro-tiindividualizem in protiromantizem, meni vsekakor ugotoviti tudi pri sedanji mladini celega mesta. Amerikanska, fašistična, kakor katoliška mladina Francije, ki so zrasle v docela različnih življenjskih okoliščinah, očitujejo nekaj podobnega, kar da sklepati na enak »proces barbarizlranja in poenostavljenja«. Ta pa »pomeni zaton vseh duhovnih in estetskih interesov in problemov;:; pred vsem je krščaska cerkev, ki ji »zopet po propadu antičnega sveta pripada naloga, da ohrani najvišjo duhovno kulturo in jo reši skozi temo barbarizii-cijec.
0	ruski emigrantski literature
je izšel v reviji »Pečat' i revolucija« zanimiv članek, ki kaže stališče sovjetsko-ruskih intelektualcev do ruskih pesnikov, ki živijo v emigraciji. Po mnenju člankarja so slednji sicer zaradi odklonitve proletarske revolucije medsebojno zvezani, njihovi kulturni in razredni znaki pa vendar ne kažejo enotnosti. Predrevolucionarna ločitev v simboliste in realiste, velja zanje še danes, čeprav je sedaj realistična smer močneje zastopana Med simbo-
1	isti, h katerim člankar ne prišteva samo Merež-kovskega in Gippiusa, ampak tudi Ivana Bunina in Borisa Zajceva, zavzema prvo mesto nedvomno Bunin. Pesnik, tipični zastopnik plemstva, kaže kot velik umetnik z maksimlalno, umetniku dostopno popolnostjo, resničnostjo in preprifevalnostjo bit-nost svojega razreda. Toda razpad prejšnjih življenjskih form izziva v njem »jezo na svet- in ga sili, da išče v smrti edini izhod iz borbe. Tudi v delih drugih, Buninu blizu stoječih pesnikov, meni člankar ugotoviti »mrtvaški duh«. In to je tudi, kar ima člankar očitali emigrantom. »Od vsakega velikega pesnika«, meni, »imamo pravico zahtevati, da ustvarja tematično pomembno, da je pred vsem aktualen... Ni nujno treba, da bi morala biti »revolucionarna snov«. Izhajati moremo tudi brez barikad in usnjatih jopičev. Tovarne vsekakor niso vseskozi obligatorične ... Ni treba, da bi pesniška piščal brezpogojno igrala revolucijonarne himne, revolucija ne potrebuje nobenih hvalnic. Mi hočemo le eno: da njihove (to je emigrantov) pesmi vzbudijo v nas voljo do ustvarjanja, da kličejo k življenju in borbi, da nas ne vodijo v vode preteklosti ali v sosednje močvirje, s prijateljskim namenom, da nas pustijo tam utoniti.« Ker pa emigrantska literatura te znh<eve ne izpolnjuje, zato je zapisana smrti. To izpričuje tudi polagoma se vršeč prehod različnih j>esnikov iz sovražnega tabora na stran Sovjetske Rusije, tako kot ■»kroženje v abstrakciji, nezmožnost, zgrabiti velike probleme časa, daje najboljšim delom emigrantov izraz neživljenskosti.«
Max Reinhardt o igralcih. Pred pariškim kongresom za svetovno gledališče je imel Max Reinhardt predavanje, katerega tema se je glasila: »Igralec v sodobnem življenju.« Reinhardt je predvsem
1 r 101 nmimei Ar% i n irnUn
naučilo ministrstvo s predlogom, da bi se uredila izmenjava glasbenikov med "obema deželama. Na moskovskem konservatoiiju se namerava upeliati šesttedenski tečaj za kompozicijo, ki bi ga vodil kak odličen nemški komponist; misli se na Hindemiiha. Istočasno naj bi se vršil na berlinski glasbeni visoki šoli sličen tečaj, in sicer od ruske strani.
privatnih zgibov. Igralec ne sme ničesar izdati o svoji privatni lakoti in žeji, vsako privatno veselje, svojo posebno bolečino in svojo posebno besnost naj potlači in vse zatre, kar v njem igra zasebnih zgibov. Reinhardt je dejal: »Mi vsi nosimo v sebi možnost za vse strasti, za vsako usodo in vsako življenjsko obliko. Ničesar človeškega nam ni tuje -- če bi ne bilo tako, bi ne mogli niti v življenju niti v umetnosti razumeti drugih. Drugi polagoma zatonejo in jih smrt ugrabi, toda igralec je veliki konservator strasti, in biti mora v stanu, s strastmi svobodno razpolagati po svoji volji.« Reinhardt jc zaključil predavanje z besedami: vVsak večer se igralec stigmatizira in krvavi iz tisočerih ran, ki
mu jih zadaja njegov sen ...«
•
Literarna 25 letnica. Ta inesec bo preteklo 25 let, kar je izšel -Nočni azil« od Oorkega. Knjiga je poslala kmalu siavna in je doživela še isto leto, ko je izšla. 14 naklad. Uspeh »nevarnega delne jc rusko cenzuro pripravil do tega, da je uiro za cesarsko gledališče in skoraj vse provinci,'line cdre prepovedala.
Izmenjava glasbenikov. Ruski ljudski komisari-jat za izobrazbo se je pred časom obrnil na prusko
Prošle dni so praznovali abiturijentje letnika 1887/8 I. državne gimnazije v Ljubljani svojo 40 letnico (1888—1928). Dne 3. julija so imeli na večer v hotelu Union prijateljski sestanek, ki so se ga udeležili, srčno pozdravljeni, še živeči nekdanji gg. profesorji jubilantov v višjih razredih: vladni svetnik direktor dr. Lovro Požar, kanonik dr. Ivan ' etina, šolski svetnik Avguštin Wester. Naslednji dan so priredili jubilantje izlet na Gorenjsko. Na Brezjah je bila sv. maša zadušnica za rajne tovariše, skupen obed v Podbrezju pri Franc-ku«:. Slovesnost je potekla v najlepšem prijateljskem razpoloženju, nekateri tovariši so se po 40 letih videli prvič. 40 letnice so se udeležili: Jože Cegnar, župnik v Smledniku; Anton Cestnik, gimn, profesor v p. v Celju: Ivan Cukala, računski svetnik v n. v Jajcu (Rosna); Janez Debelak, župnik v Št. Juriju pri Grosupljem; dr. med. H. HSgler, praklični zdravnik v Ljubljani; svetnik Gustav Koller, župnik v št. Jakobu ob Savi; Josip Kosem, višji inšpektor monopolne uprave v p. v Ljubljani; Josip Kurent, poštni direktor v p. v Ljubljani, dr. Alfonz Levičnik, gimn. prof. v Ljubljani, Jakob Pavlovič, dekan v Suhoriu, Martin Poljak. župnik v Sosirem ,Gašper Porenta, gimn. prof. v Št. Vidu nad Ljubljano, Ivan Renler, župnik v p. v Krškem, Alojzij šareč, župnik v Šmartnem pri Kranju. Franc Tauses, računski direktor v p. v Ljubljani, kanonik Matej Škerbcc, župnik v p. v Olševku, dr. Aleš Uše-ničnik, vseuč. prof. v Ljubljani (je obhajal ia dan eolelnico svojega Eivljenjfl), Frančišek Zvan, župnik v Dupljah. Slavlja so se udeležili tudi trije dolgoletni sošolci, ki so ob istnm terminu maturirali drugod: Oskar Deu, sodni sveinik v Mariboru, dr. Alojzij Kokalj, odvot-nik v Ljubljani, Hugon Hofbauer, srezkj poglavar v p v Ljubljani.
Izmed 48 tovarišev izza leta 1887-88 poleg omenjenih še žive: Josip Gruden, višji poštni kontrolor v Ljubljani, Franc Hafner, višji poštni predstojnik v Celju. Viljem Kalin na Dunaju, Vinko Me/.an, župnik v Veskljah na Goriškem; Karel Persche, 0. Cis. v Reiti-u pri Gradcu, Štefan Rihar, župnik v p. v Polhovem gradcu, Vinko Čebašek, župni npr. v p. v Dupljah, Jožef Roth, dvorni svetnik v Gradcu, Anton Vilmam župnik v Feibonetu, Minnesota, U. S., Franc Blahna v Ameriki (?).
Umrli so: Ivan Abram, župnik v Črnem Vrhu nad Idrijo, duhovnik Josip Benkovič, Karel Čik, župnik v p. v Ljubljani, Viktor Dolenz, gimn. prof. v Gradcu (padel v s\e-tovni vojni), major Adolf Ferlinc (padci v svetovni vojni), dr. Jožef Gruden, kanonik v Ljubljani, Janez Legat, kaplan pri sv. Križu pri Kostanjevici, Anton Medved, župnik tm Turjaku, Karel Lenassi, župnik v Košani, bo-goslovec Jakob Mihelič, med. dr. Ivan Ora-žen, sanitetni šef v Ljubljani, Vekoslav Ratz-ner-Radmilovič. rrim.n. prof, v r). v Novski lx>-goslovec Vladiboj šare'v Ljubljani, Jožef Tavčar, uradnik v Ljubljani, Ivan Toporiš, sodni svetnik v Novem mestu. med. dr. Alfred Va-lenfa v Ljubljani, Maks Scheschark, dvorni svetnik na Dunaju, duhovnik Jožef Struad na Goriškem.
Mikrofon za nagluine v cerkvi. V neki protestantski cerkvi v Wittenbergu so uvedli za naglušne vernike služala, ki so v zvezi S mikrofonom na prižcici. Na ta način morejo tudi ti verniki razumeti pridiga
Vse niso take
Peter Frenchen,
znameniti raziskovalec Grenlandije, najboljši poznavalec arktičnih predelov in topel prijtelj Ro-alda Ainundsena. Frenchen se je najostreje izjavil proti Nobilovi ekspediciji, ki za znanost ni ničesar dosegla. Nobilova polarna vožnja — pravi Frenchen — je najtemnejša točka v arktični raziskovalni zgodovini.
možje izobraženih krogov v družbi, poklicu in gospodarskem življenju medsebojno v stik, je neizbežno, da mladi možje, ki so se oženili še po starem sistemu, spoznavajo sedaj dekleta, ki se jim zde mnogo bolj privlačna nego njihove žene. Zato zahtevajo in zelo lahko dosežejo ločitev na podlagi neznosnosti značajev. Kaj pa sedaj z ubogo zapuščeno ženo?«
Sladkor iz rožičev
Svetovni književni zakladi
Argentinski knjižničar Iparu, ki se že dolgo bavi s statistiko o knjižnicah, je sestavil podatke o vseh knjižnicah na svetu, ki štejejo več nego 50.000 zvezkov. Takih knjižnic je 1038 s skupaj 181 milijoni zvezkov. Od tega odpade na Evropo 669 s 120 milijoni zvezkov, na Severno Ameriko 314 s 54 milijoni zvezkov, na Srednjo in Južno Ameriko 22 z 2,300.000 zvezkov, na Azijo 23 s približno 4 milijoni zvezkov, na Avstralijo 7 z 1 milijonom zvezkov in slednjič na Afriko 3 z 200.000 zvezkov. V Evropi ima največ knjižnic Nemčija, to je 160 s 30 milijoni zvezkov; potem slede: Francija 111 knjižnic z 20 mil. zvezkov, Velika Britanija 101 knjižnica in 17 milijonov zvezkov, Italija 85 knjižnic in 13 milijonov zvezkov, Avstrija 32 knjižnic in 5 milijonov zvezkov, Švica 26 knjižnic in 3,700.000 zvezkov, Belgija 19 knjižnic in 3 milijone zvezkov, Holandsko 18 knjižnic in 3,200.000 zvezkov, Poljska 14 knjižnic in 2,800.000 zvezkov, Španija 14 knjižnic in 2 in pol milijona zvezkov.
✓ /
m
wimiQir? vrvenje
od njegovih 100 parov je vzdržalo do 280 ur samo 17 parov. Toda tudi ti poslednji pari so morali kmalu drug za drugim iz plesne dvorane, ker se jih je lotevala blaznost. Tako si je ena izmed plesalk, Kelly po imenu, domišljala, da je njen plesalec rožni grm in da morati trgati njegove cvetove. Mnogo nepri-jetnejši za .plesalca je bil drugi slučaj, ko si je njegova mlada plesalka domišljala, da je ropar in se začela proti njemu s pestmi braniti. Neki plesalec si je domišljal, da mu hočejo ukrasti denar ter je začel kakor besen udrihati okolu sebe; ranil je več oseb ter so ga morali odpeljati. Neki par se je spri zaradi vprašanja, ali je plesalka stopila svojemu partnerju na nogo ali ne; spor se je končal na ta način, da je plesalec svojo partnerico pretepel knock-out. — Nagrada za zmago v tem norem plesu je znašala 20.000 dolarjev.
Trgovka v malem nemškem podeželskem mestecu je pokazala nekemu časnikarju račun o predmetih, ki si jih je pri njej nakupila neka kuharica. Račun je zgovoren dokument sedanje dobe: 1 srajca 1.20 mark; 1 par svilenih nogavic 5.75 mark; 1 pletene hlače 90 pfenigov; 1 rožena očala (brez stekla) 8.50 mark; 1 glavnik 30 pfenigov; 2 detektivska romana 1.80 mark; 1 obrok za eno kuharsko knjigo 40 pfenigov, 1 prstan s kamnom 1.50 mark; šminka, puder, parfum 6 mark.
Moderna Kitajka o današnjem položaju kitajske žene
Pao Sven Tseng je kot prva Kitajka dovršila svoje študije na londonski univerzi in je sedaj voditeljica dekliške gimnazije v Cangsi. Ta izobražena Kitajka je objavila te dni v nekem londonskem listu članek, v katerem opisuje sedanji položaj kitajskega žen-stva. »Po mnogo tisoč letih suženjstva« — tako piše — »uživa danes kitajska žena svobodo in uživa jo modro.« Kitajka igra danes vedno večjo vlogo v gospodarskem življenju, kot zdravnica, pravnica in v vseh drugih poklicih. Vedno več deklet se posveča resnim študijam, da bi mogle koristiti svoji domovini in obenem razviti svoje lastne moči. »Novi duh, ki preveva danes kitajsko ženstvo, se kaže posebno jasno v izpremenjenem stališču Kitajke nasproti zakonu. Skozi tisočletja so bila dekleta moje dežele — ker jim pač ni drugega preostajalo — zadovoljne s tem, da so jih možili starši po svoji voljj. Ta sistem velja deloma še danes. Toda moderno dekle zahteva in izvaja pravico, da si svobodno izbere tovariša za življenje..Moderna Kitajka tudi nikdar ne bo pristala na mnogoženstvo. Od svojega svobodno izvoljenega moža zahteva obljubo, da nikdar ne bo vzel druge žene. Ako bi to vendar storil, bi se takoj ločila od njega. Ločitev je danes na Kitajskem zelo lahka. V tem je pa tudi velika tragika kitajske žene-Kajti sedaj, ko prihajajo dekleta in mladi
Cangsuliang,
sin padlega severnokitajskega diktatorja Čansoli-na, ki hoče nadaljevali nesrečno očetovo vlogo in sprejeti od madžurskih pokrajinskih svetov ponu-deno vrhovno poveljstvo nad mukdensko armado in civilno diktatorstvo.
kakor trsni ali pesni sladkor. — Ce se Odde-jeva iznajdba izkaže kot pravilna, bo to velikega pomena tudi za naše gospodarstvo, ker po naših južnih pokrajinah povsodi zore rožiči. Razen tega se da enostavni Oddejev način za pridobivanje sladkorja uporabiti tudi pri pesi.
Pascjuino kljubuje tudi Mussoliniju
V Rimu imajo star okrnjen spomenik »Pasquino«, ki od nekdaj velja kot zadnje pribežališče resnice. Kadar je ozračje postalo po korupciji in nasilnih režimih dušeče, tedaj si je javno mnenje dalo duška v »paskvilih«, ki so jih skrivoma pritrjali na Paskvina. Ta običaj se je ohranil do današnjega dne in pravkar so našli na Paskvinu te-le verze:
II duce mentisce.
II re non capisce-
II papa ammonisce.
La vita rincarisce.
Volpi arricchisce.
L' Italia sparisce.
II popolo patisce.
Ma quando finisce?
(Duce laže, kralj ne razume, papež opominja, draginja narašča, Volpi (finančni minister) bogati, »Italia« je izginila, ljudstvo trpi — kdaj bo tega konec?)
Na vest, da bo D' Annunzio posvetil generalu Nobilu junaško pesem, pripominja Pa-skvino:
Proclama pure Nobile »Eroe del ghiaccio«, II Mondo risponde: D' Annunzio pagliaccio!« (Le proglasi Nobila za »Junaka ledu«, svet bo odgovoril: »D' Annunzio je pavliha.«)
Profesor Odde, docent za kemijo na vseučilišču v Palermu, je po dolgotrajnih poizkusih iznašel način za pridobivanje čistega sladkorja iz rožičev. Rožiči vsebujejo 20 do 25 odstotkov saharina, nekatere vrste še več; na vsak način prekašajo rožiči po izdatnosti sladkorja tako sladkorni trs kakor sladkorno peso. Razen tega vsebujejo rožiči še 12-15% inver-tiranega sladkorja in znatne množine dušika. Ta dejstva so bila kemikom že davno več ali manj znana, a vsi poizkusi, da bi se iz rožičev pridobival čisi sladkor, so se izjalovili. Prof. Odde je iznašel sedaj zelo enostavno postopanje z etil- in metilalkoholom, pri katerem se izgubi zelo malo sladke snovi. Pridobljeni sladkor je polnovreden in se more brez na- I daljnjega uživati- Lahko se pa tudi rafinira '
Otroška radost na obali: »Mamica, mamica, poglej, kaj imamk
Kdo je iznašel radio?
Prejeli smo: Ker ste priobčili v »Slovencu«, dne 6. t m. članek »Marconijeve prve iznajdbe«, si dovoljujem predložiti za bralce -Slovenca« sledeče:
Večina ljudi, pred vsem Italijani, ki bodo najbrž kmalu skušali odkriti vzhodni zemeljski pol, je prepričana, da je Marconi duhovni oče brezžične telegrafije. To je zgodovinska neresnici. Marconi je imel, po domače pove-
Koald Amundsen.
(Zadnja slika polarnega junaka.)
dano. le dober nos. Vse tri glavne činitelje, ki pridejo tu v poštev, je pobral o ddrugih iz-najditeljev. Električne valove mu je dal nemški fizik Hertz, oddajalni oscilator italijanski profesor Righi in sprejemni koherer francoski fizik Branlv. Da je uspelo Marconiju vse tri najvažnejše komponente, katerih lastnosti so bile popolnoma znane, zbrati v rezultanto, ni bila bogve kaka ženijalnost. Iznajdbi gre ime >Hertz-Righi-Branlyjeva« telegrafija, ne pa »Marconijevva telegrafija. — Kakor gotovo je Ressel duhovni oče vseh vozil, ki jih goni propeler, tako malo so upravičeni, da si laste enake pravice glede brezžične telegrafije za •Marconija. — A. S.
Fantazija in narava
Na srednjeveških katedralah vidimo zelo pogostokrat živalske figure, posebno pri vodnjakih, ali pa služeče zgolj kot okraski. V g2. do 14. stoletju zgrajeni katedrali Notre-Dame so mnogo pripomogle do svetovnega slovesa njene bajne, fantastične figure.
Srednji vek vobče ljubi živalske figure. Kot se v raznih basnih izražajo dobre in slabe človeške lastnosti, tako se daje tudi živalim v arhitekturi izraz človeškega bitja. Ta pojav je mnogo pripomogel, da je arhitektura za Saša križarskih vojn dosegla svoj višek. Križarji, ki so na svojih pohodih videvali čudne, nepoznane živali, so povzročili, da so začeli v arhitekturi te živalske motive uporabljati. zdaj v naravnih, zdaj v pretiranih, po fantaziji spačenih oblikah. Tako je videti na raznih portalih, zidnih okrajkih in stolpnih galerijah ptičje figure s človeško glavo, človeške figure z živalsko glavo itd. Mnogo se uporablja boja ali človeška glava v orna-mentalnih oblikah. Kar so ljudje videli v tujih krajih, so skušali upodobiti v svoji domovini. Te živalske figure so včasih tudi naravne ali pa predstavljajo gotove momente človeške duševnosti: grozo, radovednost, pohlep itd.
Popolnoma razumljivo je, da se je romantični pesnik Victor Hugo, ko je leta 1830. pisal svoj roman »Notre-Dame de Pariš« dal zapeljati od grotesknih postav slavne katedrale in podelil junaku svojega romana, zvonarju Quarimodu tako neobičajno zunanjost. Quarimodo je imel eno samo oko, bil grbast ,in od rojstva šepav. Po svoji postavi je bolj nalikoval zgradbi, v kateri je živel, nego ljubem, zato se jim je prikazoval kot kak de-
mon. Kljub svoji pohabljenosti pa je bil strašno močan, srčen in spreten. »Pošasti in demoni ga niso sovražili. Bil jim je popolnoma sličen. Pošasti so bile njegove prijateljice. On je imel ž njimi dolge razgovore in je čepel ure dolgo v samotnem kramljanju pred eno izmed kamenitih postav. Če ga je kdo motil, tedaj je zbežal kot zaljubljenec, ki je bil zaloten pod oknom...«
Taka je bila fantazija Victora Hugoja in taka je vsa fantazija. Vso fantazijo zajema človek iz resničnosti, iz večno lepe narave. Pristne naravne glasove in slike pretvarja v fantastične oblike.
Vsi veliki umetniki, glasbeniki, pesniki, pisatelji in arhitekti so ljubili naravo. Graditelj Notre-Dame je uporabljal pri svojem delu živalske motive. Veliki Beethoven je šel na polje med gromom in bliskom ter nam pod vtisi čisto naravnih glasov zložil veličastne simfonije. To je bila njegova umetnost, njegova veličina — pretvorba naravnega v fantastično, potom svojega močnega čuvstvo-vanja, globoke duše.
Šele, ko človek gleda resničnost, naravo, se zbudi o njem romantika in fantazija. Naj-jačjo fantazijo ima tisti, ki je mnogo doživel, mnogo čutil in videl. Tako so nastali umetniki, ki so izšli iz nižin življenja. In takih je mnogo, mnogo, skoro vsi pravi umetniki.
Ločje zaprlo Nil
Ob Nilu rastejo velike množine ločja. Kadar nastnne velik vihar, se ločie lomi in za-
Eienthcrios Venizelos,
odlični grški državnik, ki pravkar sestavlja novo grško vlado. Po sestavi vlade se preosnuje proporcionalni volilni red, parlament se razpusti in razpišejo nove volitve.
sipa strugo. Ce se struga sproti ne čisti, se nakopičijo silne množine ločja, tako da je plovba nemogoča. Večkrat pokriva ločje reko v dolžini nad 30 km 7 m na debelo. Ločje je tako trdo zbito, da služi kot most ne le pešcem, marveč celo slonom. Take mostove imenujejo domačini »sudd«. Pravkar poročajo iz Kartuma, da se je napravil tak »sudd« 20 km nad mestom Bor. Iz mesta Malakala so poslali parnik, opremljen z radijsko postajo, da pomaga parnikom, ki so v ločju obtičali. Posadke teh parnikov so že več tednov na delu, da bi oprostili reko ločja. — Ko so Angleži pred sto leti prvič dospeli v Sudan, so bili suddi tako razsežni, da je trajalo več let, predno so angleško - egiptovske armade strugo očistile in omogočile plovbo. Večkrat se je tudi zgodilo, da se je ločje nad ladjo zgrnilo in jo potopilo.
Nore
V Ameriki se vrši vsako leto tako zvani plesni Marathon, lo je blazna plesna tekma med posameznimi mesti. Letos sta tekmovala med seboj New York in Chicago. Zmagal je Chicago z 259 urami in 44 minutami ter si lako pridobil svetovni rekord v vztrajnem plesu. Nevv York je ostal daleč zadaj, kajti
gospodarstvo
Hranilne vloge pri naših denarnih zavodih In vloga posojilnic
Hranilne vloge niso saimo izraz varčnosti
takšnega zavoda, ampak njih pomem je globlji. Hranilne vloge kažejo tudi kako napreduje zbiranje kapitala. Predpogoj za gospodarski napredek, za zvišanje in izboljšanje produkcije je sa-dosten kapital. Gospodarsko zaostale države prav bridko občutijo to resnico.
Za nas Slovence je varčevanje, ki se kaže po4 obliko hranilnih vlog, najvažnejši faktor za zbiranje kapitala. Naše gospodarstvo ne pozna vrednostne papirje v tisti meri, kot drugi gospodarsko razvitejši narodi. Nalaganje kapitala v obliki delnic industrijskih in bančnih podjetij, v državnih papirjih in raznih obveznicah je pri nas le deloma razširjena. Pa tudi gospodarska kriza zadnjih let, ki je onemogočala nove emisije vrednostnih papirjev, je bila ovira temu, da bi novi kapital! šli v efekte.
Zato ne storimo za naše razmere velike napake, če vzamemo hranilne vloge kot znamenje, po katereim moramo presojati pri nas zbiranje kapitalov. Hranilne vloge so pa tudi tiste, ki po njih presojamo pomen raznih vrst naših denarnih zavodov.
V ilustracijo, koliko in v kakšnem razmerju sodelujejo posamezni denarni zavodi pri zbiranju hranilnih vlog, naj služijo sledeče številke. (Vsi statistični podatki so posneti iz tozadevnih statistik dr. Ogrisa.)
Leta 1926. so imele hranilnih vlog:
. . . 978.9 mil. Din . . . 624.2 mil. Din . . . 700.0 mil. Din
kTeditne zadruge ' . . reg. hranilnice . . . delniški den. zavodi za
Skupaj
. 2303.1 mil. Din
Velika premoč posojilnic, ki se vidi v teh Številkah, postane še jasnejša, če vpoštevamo, da so nekatere naložbe večkrat vračunane, prvič kot prvotne vloge vlagateljev pri posojilnicah, drugič pa kot naložbe posojilnic pri bankah. Te druge naložbe moramo odšteti od celotne vsote, fte smatramo, da znaša ta del 30% celokupne vsote, nam ostane vsota 1S00 mil., ki predstavlja po slovenskih denarnih zavodih upravljane hranilne vloge. Ta vsota predstavlja, preračunana v zlate krone; okoli 115 mil. Kako je neznatna ta vsota, se vidi iz dejstva, da so hranilne vloge posojilnic na sedanjem teritoriju Slovenije leta 1912. znašale 146 mil. zlatih kron.
Tudi če primerjamo celotne vsote aktiv pri posojilnicah in bankah, vidimo, da posojilnice ne zaostajajo za bankami.	___
Aktiva posojilnic so znašala leta 1926. 1068 tnll. din., aktiva bank pa 154-1 mil. din. — Ker moramo od vsote aktiv pri bankah odšteti večjo vsoto, ki pripada prvotno drugim denarnim zavodom, t. j. naložbe reg. hranilnic pri bankah,^ neposredne naložbe posojilnic pri bankah, naložene zadružnih zvez ter naložbe zadrug v obliki delnic obeh zadružnih bank. se aktiva bank občutno zmanjšajo. Vsota vseh teh postavk, ki jih je treba odšteti, znaša okoli 480 mil. din., ostanejo torej bankam kot njih čisto lastna aktiva 1051 mil. din., to je vsota, ki je enaka aktivam posojilnic.
Pa tudi v primeri z neslovenskimi razmerami se pokaže relativna moč nnših posojilnic. Srbske banke (v predvojni Srbiji), vštete tudi veliko banke v Belgradu, so imele lansko leto skupaj 1125 mil. Din hranilnih vlog, torej nekaj več nego slovenske posojilnice.
Vsi ti primeri nam kažejo, kakšen pomen fmajo naše kreditne zadruge ne samo za naše slovensko gospodarstvo, ampak tudi v narodnem gospodarstvu cele države. Škoda, da nimamo Se podatkov za preteklo leto, da bi Iz njih mogli videti, kakšna je smer razvoja.
Pogoji za izvoz sadja na Češko in v Nemčijo
Generalna konzulata naše države v Pragi in v Berlinu sta poslala informativni poročili o pogojih za izvoz sadja v navedene države. Iz teh posnemamo:
Češka. Jabolka se radi velike razlike pri carini uvažajo največ alla rinfusa in se sortirajo ter spravljajo v zaboje šele v Pragi. Le najfinejše vrste jabolk je mogoče uvažati v zabojih, če so zraven tega enakomerno sortirane in zložene.
Finejša tirolska jabolka prihajajo navadno v "febojih do 25 kg teže, enotnosti pa ni. Jabolka srednje kvalitete niso zavita v papir, pa pa boljše vrste. Med posameznimi sloji pride lesna volna. Prvorazredno blago se odpošilja v škatljah a predeli iz lepenke, tako, da pride v vsak predel eno jabolko ovito v papir. Carina je pri tem načinu zavijanja največa, zato uvažajo na ta način pako-vana jabolka le delikatesni grosisti.
Edino standardno ooremo imajo amerikan-ska jabolka, ki jih uvažajo v zabojih. V vsakem zaboju je enako število jabolk, ki so tudi po velikosti enaka, tako, da je teža pri zabojih skoraj ista.
Jabolka morajo biti, predno se jih stavi v zaboje, dobro sortirana, morajo biti brana z roko, zato se jih ne sme tresti. Kakih 14 dni naj stojijo, otem se odberejo tista, ki začenjajo gniti. Sortirano mora biti sadje po veličini in po barvi. Način sortiranja kakor tudi način vlaganja je precej natančno določen.
Grozdje se uvaža največ v košarah pa tudi v zabojih.
Svete slive: v zabojih po 10, 16, 17K in 28 kg.
Suhe slive: naSe pakovanje }e postalo že standardno, zato se ga je treba držati.
Hruško: samo zgodnje se uvažajo.
Nemčija. Jabolka se uvažajo največ v vagonih alla rinfusa. Vsak vagon je predeliti v tri do pet oddelkov. Več kot pet jih ne sime biti. Letna jabolka se pošiljajo v vagonih od 5000 največ 8000 kg, zimska pa od 10.000—12.000 kg.
Hrnške se odpošiljajo na ista način, samo ne v količinah nad 5000 kg.
SRve v sabofth od t19t kg, kakor so v navadi tudi za suhe.
Grozdje v pletenih košarah po 10 kg.
Orehi v vrečah od jute. Tara 1 kg, brutto teža vreče 51 kg.
Pri jabolkih se zahteva fina debelejša vrsta, prvovrstne kakovosti in dobro sortiranje. Naj iščejo v Nemčiji budiške, kolačarke, vse vrste renet, parmene itd. Kisla jabolka se ne uvažajo. Jabolka morajo biti brana z roko. Pri transportu v zimi je treba posebno paziti, da ne poSkoduje sadja mraz, zato mora biti zavarovano s slatno in lepenko.
Glavna sezona za nvos: za letna jabolka je avgust, za zimske od oktobra do decembra.
Provizijo, ki jo zahtevajo nemški kooiisajo-narji, posredujejo nakup znaša okoli 10%. Stroške pri špediterja bi morali naši izvozniki določiti sporazumno od slučaja do slučaja v naprej. Carinska manipulacija je 30—50 mark od vagona.
Navadni načan plačanja je takoj po prejemu blaga, sicer pa veljajo dogovori od slučaja do slučaja.
Glavno je, da naši izvozniki pošiljajo v Nemčijo prvovrstno blago, ki bo konkurenčno.
IZKAZ 0 STANJU NARODNE BANKE
z dne 30. junija. (Vse v milj. Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 22. junija.) Aktiva: Kov. podloga 362 (+1.1), posojila 1560.3 (+83), saldo raznih računov 399.7 (70.5); pasiva: obtok 5854.4 (+231.05), drž. terjatve 254.9 (—178), razne obveznosti 617.4 (—40.05); ostale postavke neizpre-menjene. — Polletni ultimo se kaže v velikem na-rastu obtoka bankovcev kakor tudi privatnih zahtev z zvišanjem meničnih in lombardnih posojil. Velike intervencije Narodne banke v devizah koncem junija v Zagrebu so povzročili pad deviznega
zaklada za 70.5 milj. Din.
* * *
VII. poročilo Hmeljarskega druMva »r Slovenijo. SHS o stanju limeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 7. julija 1928. Zelo lepo poletno vreme povzročuje, da se lepi nasadi normalno razvijajo, v katerih so skoro vse rastline dosegle visokost drogov, oz. žičnega ogrodja. Rastlina ima obilo panog. Po hmeljski stenici zelo opustošeni nasadi se niso vidno izboljšali in bodo dajali le pižlo letino. Ako bo vročina, ki je nastala zadnjih štirinajst dni, še naprej vplivala na kulture, se bo letina še zmanjšala, ker rastlina že sedaj trpi vsled vrpčine. Temeljito premočenje zemlje bi bilo nujno potrebno. Stenice so se poizgubile. Od peronospore ni sledu! V zadevi kupčije ni kaj zabeležiti. — Društveno vodstvo.
Pri dirkah Pyrmonter sta bila zmagovalca pl. Mosch in princ Lippe, oba na Mercedes in pri Baden-Badenskem turnirju sta startala kot favorita Carracciola in Walb na Mercedes. Tudi veliko nagrado Nemčije si je priboril Mercedes, velika svetovna znamka Nemčije. Največ dirkačev je vporab-ljalo Continental - pnevmatiko. Baron Wenzel in lanski grand - prix - zmagovalec Merz prisegata na Conti. Pri dirkanju je Conti nenadomestljiv.
Dobave. Strojni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani razpisuje na dan 27. julija prvo javno ofertal-no licitacijo za dobavo borovih plohov, mehkih desk; 30. julija 5000 kg mašilnega materijala, Samotne opeke, šamotne moke ter melitne opeke. — Komerc. oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani 25. julija: pisarniški material in lepenka. Ravn. pošte in telegrafa v Ljubljani 81. julija: 15.000 kg bencina.
Dr. V. Sarabon:
HLADILNE OMARE
izolirane s plutovinoza gospodinjo, delikalese in «oe izdeluje „VEHA"
UUBLMA "SEP
Tržna poročila
Ljubljana, 7. julija 1928.
žito. Na žitnem trgu je ta teden vladala Iz-vestna negotovost. Žetev je v glavnih žitorodnih krajih izredno dobra tako po kakovosti kakor količini. Blago ne zaostaja za lanskim po kakovosti. Novo blago v pšenici pride na trg šele v pondeljek in torek. Zato noče nikdo kupovati starega blaga, ki notira danes v Bački 345-—350, novo blago se ponuja — odprema do 20. po 265. Ker je letos pridelek velik, bo treba mnogo izvažati, kar bo naravno v veliki meri vplivalo na cene. Koruza je v ceni zelo narasla in notira v Bački 295—297.50, vag. Sisak 810. Nov ječmen se ponuja po 220—225. Ovsa je bolj malo in je nizek v ceni: bački se ponuja po 230—235, bosanski pa je razprodan.
Borso
Dne 9. julija 1928.
Devizni promet je bil ta teden prav znaten: znašal je 24.6 milj. Din napram 20.1, 18.95 18.64, 28.1 v prejšnjih tednih. Večinoma so tečaji ostali neizpremenjeni. Učvrstil pa se je Dunaj, popustil pa je London.
Med vrednostnimi papirji je bila tendenca za državne papirje slaba. Zlasti se vojna škoda ne popravlja, pač pa nazaduje. Bančni papirji so ostali v glavnem neizpremenjeni. Meed industrijskimi papirji je tendirala slabejše Trboveljska zaradi oslabitve na Dunaju. V Ljubljani se je povišal tečaj Kred. zavoda od 165—175 na 170—175; Ruše brez kupona so notirale na Dunaju 3250, v Ljubljani 265—285.
Za blago glej »Trina poročila«.
DENAR
Ljubljana. (Prosti promet.- Berlin 1868, Čarih 1006.60, Dunaj 801.10, London 277.04. Newyork 56.865, Pariz 223.02, Praga 168.47, Trst 298.50.
Zagreb. (Prosti promet) Berlin 1868, Curih 1096.60, Dunaj 801, London 277.20, Newyork 56.86, Pariz 228.25, Praga 168.47, Trst 298.60.
Curih. Belgrad 9.18, Berlin 12S.90, Bukarešt 3.175, Newyork 518.85, Pariz 20.8528, Praga 15.875, Trst 27.24, Varšava 5*12, Madrid 86.50. «
SrednM devizni tečali na ljublj. borzi od 1. VII. do 5. VII. 1928.
Dne	Berlin	Curih	Dunaj	London	Newyork	Pariz	Praga	Trsi
2.	1358.75	1095.60	800.80	_,_	56.845	_	168.50	298.75
3.	—.—	1095.60	800.80	277.20	56.845	—.—	168.50	—._
4.	1357-50	1095.60	801.—	277.15	56.855	223.20	168.50	
5.	1357.75	1095.6U	80!.-	277.14	56.85		168.50	298.75
—	——	—						—.—
Ameriška slovenščina
Malo Je še Slovencev v Ameriki, ki bi govorili slovenščino brez angleške primesi. Moje 40dnevno bivanje v Ameriki mi seveda ni dalo prilike, da bi o tem kaj študiral ali razmotrival, sem imel preveč drugega dela. Vendar sem si pa vselej, kadar je prišla prilika, zapisal to ali ono besedo, ki jo Slovenci rabijo in sem si nabral precejšnjo zbirko. Nekatere besede so že tako v rabi, da so se že meni v najkrajšem času zdele čisto navadne; na primer šur (gotovo, zares), jes (da), ol rajt (prav, je že dobro), lajkam (imam rad), bizi (zaposlen, priden), strit-kara (cestna železnica), kara (avtomobil), tiket (vozni listek), selun (gostilna), si (glej), kntri (dežela), biznis (kupčija, delo, zaposlenost), boj (deček, domači fant) itd. Tu zapišem vse besede tako, kakor se izgovarjajo, ne tako, kakor se v angleščini pišejo.
Gori imenovane besede so torej povsod udomačene. Pridejo pa zraven besede težjega kalibra, ki jih tudi vsak ameriški Slovenec ne pozna. Na primer: pečlariti se (kot samer živeti), nejbrhud (soseščina), šekati se (tresti se) itd.
Dalje vidimo, da rabijo Slovenci včasih slovenske besede, a konštrukcija stavka je angleška; na primer: pomagajte si (vzemite, postrezite si), ura je 20 minut do osem (manjka dvajset minut do osmih) i. dr.
Poglejmo, kako bi popisal anglizirani ameriški Slovenec svojemu prijatelju nedeljski izlet.
Dragi prijatelj!	j
V nedeljo sem z mašino hotel iti nekoliko ven na kntri. Avto sem sam runov, nisem hotel nobenega drugega bodrat. Čejnd-žov sem denar, ker sem potreboval nekaj čejudža. Dobil sem ga plendi. Boja nisem mogel vzeti s seboj, bil je sik. Cesta je bila polna kar in smo morali zelo uočati, posebno ob kornerjih. Nojz je bil strašanski. Ogibati smo se morali stritkare; hvala Bogu, da se je stritkara kmalu spremenila v elevator. Hitro je hlajmala kvišku, havzi ob straneh so se kar šejkali. Peljali smo se mimo šap; v neki šapi, kjer je bučerija, smo si kupili meso. V selunih pa nismo nič kupili, smo imeli batle sami s seboj. Vse je bilo ol rajt. Ko je bila ura 10 minut do poldne, smo prišli na farmo. Farmar je bil dve leti nazaj naredil divors, pa se je spravil zopet z ženo in mu je bila sedaj dobra havskiparca. Havs je imel pet ru-mov. Gospodinja je bila zelo bizi, samo pre-
več je tokova. Jaz ne lajkam, če kdo preveč t&ka. Vprašal sem gospodarja: »Kdaj si pa havs tako lepo sfiksov?« — »Plendi časa mi je vzelo, vse leto sem ga fiksov, veliko sem čejndž. Pa moram še kar naprej pentati in klinati. Si, to je težko delo. Ne vem, kdaj bom naredil finiš. Najs je pa le, če imaš svoj havs in se ti ni treba pečlariti. Kje si dal tvojo karo varnišati?« — »Ali se fulaš iz
mene? Saj veš, da vse sam naredim.« _
»No, no, ne bodi hud. Dajmo se v havs pre-mufat, bomo malo jedli. Prav dobre čike imam; sem star čikar.«
Usedli smo se in smo jedli; vse je bilo gud. Naš znanec nas je dobro tritov. Jaz sem imel batle s seboj; moj znanec ima svoj vinjrd in zato tudi lastno vino, če mu ga zmanjka, ga kupi od butlegarjev. Butlegarski biznis je zelo dober, nese veliko denarja. Denarja pa butlegarji nimajo doma, kipajo ga v bankah. Se nočejo še v temi skrbmi bodrati. Moj prijatelj je povabil tudi zniance in nejbrhuda. Niso hoteli dosti jesti; jezen je bil in jim je rekel: »Sami si pomagajte, jaz vas ne l}om več silil.« Ko so hoteli peti, jih jc prosil, naj ne pojejo, ker je v bedrumu apsterz spal njegov bejbi. Zato smo rajši vzeli rajfle in smo uokali ven na polje. Nastavili smo kangle in bakse in smo šutali. To je bilo za naš tejst. Eden od nas je šel v hlev, pa ga je tam hors kiknu; dali smo mu ajs na nogo. Napravili smo še par lepih pičr, pojedli še malo paje in smo se odpeljali. »Ali boste kmalu spet prišli?« — »Kmalu. Če se mi bo kara spojlala, bom pa eno ordrov.« — »Torej šur?« — »Jes, šur.« V avto sem povabil še mojega teljrja. Pravil je, da si je kupil landri in da jo bo dal papirati; ne bo drago, bo čip. Po lepi veli smo se peljali, visoko gori nad lejkom; videli smo, kako so šipi z lejka v port mufali. Naenkrat nam je prišla nasproti stritkara, bumpnili smo vanjo, m mašina se nam je spojlala. Nismo se hoteli več fajtati z njo, peljali smo jo v garažo; mi smo pa stopili v dipo, kupili smo tikete po 1 nikel in smo se s sabuejem peljali do našega stejšna. Rekli smo si: gudbaj! in smo šli spat.
Prestava:
Dragi prijatelj!
V nedeljo sem hotel iti z avtom nekoliko ven na deželo. Avto sem sam vozil, nisem hotel nikogar drugega nadlegovati. Izmenjal sem denar, ker sem potreboval nekaj drobiža; do-
doboko potrte naznanja ve v imenu vseh ostalih sorodnikov vsem in vsakomur, ki je poznal njegovo plemenito dušo, da nas je danes ob 20. uri zapustil za vedno naš brezmejno ljubljeni pa pa in soprog, gospod
odvetnik v Brežicah
ki je umrl po kratki, mučni bolezni. Ostavil naju je same v najini boli. Zemeljski ostanki dragega pokojnika bodo prepeljani v ponedeljek ob 16. uri iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Brežicah.
Brežice, dne 7. julija 1928. V imenu vseh preostalih:
liki roj. Schauer
•oproga
Vida
hčerka
m
Dečva
Žene, dekleta, poslužujte se naše narodne poletne noše. Zahtevajte za Dečvo pri vseh trgovcih narodno nagelnovo dečvino blago. Naročajte kroje pri Propagandi Dečve, Ljubljana.
bil sem ga polno. Dečka nisem mogel vzeti s seboj, je bil bolan. Cesta je bila polna avtomobilov in smo morali zelo paziti, posebno ob vogalih. Hrup je bil strašanski. Ogibati smo se morali cestne železnice; hvala Bogu, da se je cestna železnica kmalu spremenila v nadcestno. Hitro je plezala kvišku, hiše ob straneh so se kar tresle. Peljali smo se mimo prodajaln; v neki prodajalni, kjer je bila mesarija, smo si kupili meso. V gostilnah pa nismo nič kupili, smo imeli steklenice sami s seboj. Vse je bilo prav in v redu. Deset minut pred poldnem smo prišli na kmetija. Farmar (kmet) se je bil pred dvema letoma ločil od svoje žene, pa se je z njo zopet spravil, in mu je bila sedaj dobra gospodinja. Hiša je imela pet sob. Gospodinja je bila zelo pridna, samo preveč je govorila. Jaz nimam rad, če kdo preveč govori. Vprašal sem gospodarja; »Kdaj si pa hišo tako lepo uredil in dovršil?« — .Rabil sem zelo veliko časa, vse leto sem jo gradil in urejeval, veliko sem spremenil. Pa moram še kar naprej slikati in snažiti. Glej, to je težko delo. Ne vem, kdaj bom dokončal. Lepo je pa le, če imaš -vojo hišo in ti ni treba živeti kot samec. Kje si dal tvoj avto s firnežem prevleči?« — »Ali se norčuješ iz mene? Saj veš, da vse sam naredim.« — »No, no, ne bodi hud. Premaknimo se v hišo, bomo malo jedli. Prav dobre piške imam; sem star perutninar.«
Usedli smo se in smo jedli. Vse je bilo dobro. Naš znanec nas je dobro gostil. Jaz sem imel steklenice s seboj; moj znanec ima svoj vinograd in zato tudi lastno vino. Če mu ga zmanjka, ga kupi od tihotapcev. Tihotapska kupčija je zelo dobra, nese veliko denarja. Denarja pa tihotapci nimajo doma, hranijo ga v bankah. Se nočejo še s temi skrbmi ukvarjati. Moj prijatelj je povabil tudi znance
iz soseSčine. Niso hoteli dosti jesti; jezen je bil in jim rekel: »Sami si postrezite, jaz vas ne bom več silil.« Ko so hoteli peti, jih je prosil, naj ne pojejo, ker je v spalnici zgoraj spal njegov sinček. Zato smo rajši vzeli puške in smo šli ven na polje. Nastavili smo škropilnice in škatle in smo streljali. To je bilo po našem okusu. Eden od nas je šel v hlev, pa ga je tam konj udaril; dali smo mu led na nogo. Napravili smo še par lepih slik, pojedli še malo zavitka in smo se odpeljali. »Ali boste kmalu spet prišli?« — »Kmalu. »Če se mi bo avto pokvaril, bom pa enega naročil.« — »Torej gotovo?« — »Da, gotovo.« V avto sem povabil še mojega krojača. Pravil mi je, da je kupil pralnico in da jo bo dal s papirjem prevleči; nc bo drago, bo poceni. Po lepi dolini smo se peljali, visoko gori nad jezerom; videli smo, kako so se ladje z jezera v pristanišče pomikale. Naenkrat nam je prišla nasproti cestna železnica, zadeli smo vanjo, in avto se nam je pokvaril. Nismo se hoteli več ukvarjati z njim, peljali smo ga v garažo; mi smo pa stopili v čakalnico, kupili smo vozne listke po 5 centov (ca. 3 Din) in smo se s podzemsko železnico peljali do naše postaje. Rekli smo si: Z Bogom! in smo šli spat.
Takole je. Ta rabi več anglicizmov, drugi manj, rabijo jih pa skoraj vsi. Zelo lepo slovenščino je govorila, kot sem že omenil, gospa Rogljeva v Clevelandu. Pa bo morda spet prišel kakšen prohibicijski nergač in bo rekel, da to o ameriški slovenščini ni res in da sem si jo jaz izmislil. Tisti gospod naj si 'ole zapomni: Pred nekim predavanjem v Ameriki je prišel k meni znanec in me je prosil, naj ne pokažem slike naše kraljice, češ, da so tam republikanci. Jaz sem jo seveda pokazal in tudi sliko kralja in sem dejal: »Govorim o Jugoslaviji in kažem stvari takšne kot so in ne tako, kot bi morda kdo želel, da bi bile. Mi imamo kralja in kraljico, in tukaj jih vidite.* Isto je s prohibicijo in ameriško slovenščino: Takole je in nič drugače. Glede »amerikanskih rac« naj se pa obrne dotični prohibicionist na tajnika Zalarja v Jolietu, pa bo še vse druge reči izvedel.
Prireditve In društvene vesti
Duhovne vaje za abiturijente bodo v Domu od 14. do 18. julija. Prijave se še sprejemajo. Stan in hrana dnevno 10 Din.
Danes vsi na veliko vrtno veselico k Prepe-lehu »pri Konjičku* v Hradeckega vasi. Priredi jo združenje vojnih invalidov v Ljubljani.
Jezica. Pevsko društvo »Zora« na Jezici priredi dne 8. VIL 1928 ob 3 popoldan veliko vrt »j veselico na vrtu g. Antona Stirna na Jezici.
Čebelarska podružnica Jesenice priredi dne 8. t. m. poučno čebelarsko predavanje ob pol 10 pri čebelnjaku g. Romavha.
Maribor.
Izlet priredi danes ob treh katoliška omladina na Pobrežje z vrtno veselico pri Reibenschuler. Vstopnine ni. Preskrbljeno za vse! Lepo vabljeni!
IIIIHIIIIIIIIII...H..I.............
Jnteresanlno broJuroo^ uspešnem
žof&iiffikailmov Vam pošlje brezplačno lekarna priOdrešenihu PNmlL VuŠehrmisk* tfi. . nmwiiiit{i
Zahvala
Ob smrti naše drage mame, stare matere, tete in tašče, gospe
Terezije Mervič
roj. Fčganel
smo prejeli toliko dokazov iskrenega sožalja, da nam ni mogoče vsakemu posebej izreči zahvalo.
Vsem, k> ste se je spomnili s cvetjem, ki ste jo spremili na njeni zadnji pozemeljski poti, najprisrčnejša zahvala.
Posebna zahvala učiteljstvu in mladini meščanske šole, ostalemu učiteljstvu, tržanom-uradnikom in drugim javnim nameščencem i. dr., ki ste počastili spomin blage pokojnice z udeležbo pri pogrebu.
Bog plačaj posebno pevcem za v srce segajoče petje na domu, v cerkvi in na grobu.
Žalujoči ostali.
Aho vos hal muči
ako čutite bolečine, kupite si v lekarni ali v tozadevni trgovini Fellerjev pravi lepo-dišeči „Elsafluid". Otirajte si vsako jutro in večer bolna mesta in iznenadilo in obrado-valo Vas bo, kako brzo in prijetno je Elsa-fluid oblažil Vaše boli. Ako ste zdravi, rabite Elsafluid za izpiranje grla in umivanje telesa. Bodete Elsafiuidu hvaležni in ostali mu bodete zvesti 1
Dnevno negovanje telesa z Elsafluidom Vas bo nagradilo z bistro glavo, jakimi živci, zdravim spanjem, obvarovalo Vas bo pred nahodom, gripo in drugimi boleznimi in ustvarjalo Vam tako veselje do življenja. Tudi notranje, par kapljic na sladkorju ali mleku obvaruje Vas proti neugodnostim, krčem i. t. d. ter na želodec prijetno deluje. Že naši stariši in dedje so rabili Fellerjev Elsafluid zunanje in notranje kot zanesljivo domače sredstvo in kozmetikum za celo telo. Jačje je in bolje deluje kot Francosko žganje.
Zahtevajte v lekarnah ali tozadevnih trgovinah tudi v naj manjih krajih izrecno ..Fellerjev" pravi Elsafluid v poizkusnih steklenifiicah po T Din, v dvojnih po 9 Din ali v špecijalnih po 26 Din. Ako ne. potem naročite direktno po pošti, potem imate seveda ceneje čim več naročite naenkrat, ker z omotom in poštnino vred stane: i) poizkusnih ali 6 dvojDih ali 2 Specij. stekl. 62 Din 27 ..	«	■. .. 6 „ _ 139
se „ ;: 12 :: n ilo
Is
Naslov označite jasno: Lekarnarju
EUGEN v. rcLLER. stubico Donjo ElSflfrg 134.
J
nrnrih
msm.

Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Brez vsakega drugega naznanila.
V	Gospodu ie zaspala dne 7. julija 1928 ob pol 4 popoldne mota srčnoljubljena, skrbna žena in naša zlata mamica
Agneza Klovar
Pogreb blage pokojnice se vrši v ponedeljek, dne 9. julija 1928 ob pol 5 popoldne iz mrtvašnice Stara pot 2, na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, 10 julija ob 6 zjutraj v župni cerkvi sv. Petra.
Blago rajnko priporočamo v molitev.
V	Ljubljani, dne 7. julija 1928.
Globoko žalujoča rodbina
Klovarjeva.
PRISTNA JAPONSKA SVILA
V VSEH MODNIH BARVAH
DIN 48'—
A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA
Cene/še kot on
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrstno manu/akturno blago samo o/ i
TRPIN, MARIBOR. a,„Dn, ,rg š/eo. i7.
Po volji Vsemogočnega nas je za vedno zapustila naša blaga, dobra teta, gospodična
Mimi Pleteršnik
ki je dne 4. julija 1928 po kratki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb predrage rajnke bo v petek 6. julija ob 8 zjutraj v Pišecah. V Pišecah. dne 5. julija 1928.
Žalujoči ostali.
PEČ
___»MOIVOLIT"
najcenejša, najizdatnejša. Velesejem, koja 670.
Zaloga Lutzovih peči
ING. GUZEL]
Ljubljana VII., Jernejeva cesta 5. Ravno tam Volthove male turbine In Conz-ovI elektromotorji. — Telefon 3252.

WECK

ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
LOJZETA
se prav prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nudili pokojniku toliko tolažbe v njegovi težki bolezni, ter vsemu spoštovanemu občinstvu, ki ga je v tako obilnem številu spremilo na njegovi zadnji poti. — Posebej pa se zahvaljujemo g. kaplanu dr. Ahčinu za tohkokratno duhovno tolažbo, g. zdravniku dr. Drobniču za njegovo požrtvovalnost, društvu »Orel«, Ljubljana - Sv. Peter za udeležbo pri pogrebu ter vsem številnim darovalcem prekrasnih vencev in šopkov. Iskrena hvala končno vsem, ki so na kakršenkoli način pokazali, da sočustvujejo z nami.
Bog povrni!
Ljubljana - Šmartno pri Litiji, dne 7. julija 1928.
Rodbini: Kalan. Nograšek.
* .•■' T' /'LVV
Inserirajte v »Slovencu"!
Tridesetletna izkušnja dokazuje, da so čaše in aparati znamke za vkuhavanje najzanesljivejši in radi tega najcenejši.
Tovarniška II/ f C IS . pri zaloga	tvrdki
.FRUCTUS", Ljubljana, Krekov trg 10/1. Celje: /os/p Jagod/i. — Maribor: Kar/ JLotz.
ZAHVALA
Vsem, ki so nam stali ob težki izgubi našega nepozabnega očeta, ozir. soproga, gospoda
Ivana Petriča
višjega stražnika v pokoju
ob strani, z nami sočustvovali in ga spremili na njegovi poslednji poti, izrekamo tem potom našo iskreno zalivalo. - Zlasti se zahvaljujemo gg. zdravnikom dr. Ho-glerju, dr. Jenku iz St. Vida na Dol., dr. Volavšku in dr. Janežlču za njihovo požrtvovalno nego v dolgi bolezni, čč. duhovščini iz Trnovega, beneficijatu iz Stične na Dol. in Društvu polic, nameščencev v Ljubljani za podelitev krasnega venca. Se enkrat: Iskrena hvala! Ljubljana, dne 8. julija 1928.
Žalujoča soproga Jerica Petrič s hčerkama Danico in Miške.
Oglas
flovršiteu sodišča u polkrogu in zgradba poslopja za skladiščno osobje na tovorni postaji Novi Sad.
Direkcija državnih železnic v Subotici razpisuje na te. melju odobrenja g. prometnega ministra z dne 5. junija 1924 v aktu Generalne direkcije državnih železnic G. D. št. 15.849/24 in v smislu členov 86.-98. zakona o državnem računovodstvu za dan 24. julija 1928 prvo olertalno licitacijo za izvršitev zidarskih, kamnoseških, tesarskih, mizarskih in ključavničarskih del pri dovršitvi skladišča v polkrogu in za izvršitev talnih, zidarskih tesarskih, krovskih, kleparskih, kamnoseških, mizarskih, ključavničarskih, pleskarskih, inštalacijskih, slikarskih m tapetnih del pri zgradbi poslopja za skladiščno osobje na tovorni postaji Novi Sad.
Kavcijo v znesku 5% ponudene vsote za naše državljane, oziroma 10% za inozemce, je treba vložiti pri blagajni Direkcije državnih železnic v Subotici ali pri blagajni Generalne direkcije državnih železnic ali pa pri blagajnah ostalih Oblastnih direkcij državnih železnic v gotovini, predvideni po členu 88. zakona o državnem računovodstvu najkasneje do 10. ure dopoldne na dan licitacije; licitantje pa morajo na dan licitacije predložiti reverz o vloženi kavciji določeni komisiji za vodstvo licitacije.
Ponudbe, kolkovane kot predpisano, je vložiti najkasneje do 11. ure Gradbenemu oddelku direkcije (Trg vojvode Put-nika št. 9, II. nadstr., vrata št. 9) v zapečatenem ovitku z označbo na zunanji strani: »Ponudba za izvršitev del pri dovršitvi skladišča v polkrogu in zgradbi poslopja za skladiščno osobje na tovorni postaji Novi Sad ponudnika N. N.«
Pravico do licitacije imajo le osebe in tehnična podjetja, ki se izkažejo komisiji z dokazi o svojih podjetniških sposobnostih in izkazom, da so svoj obrat podvrgli obdavčenju in plačali ves davek s pripadajočimi dokladami za vsa zapadla zakonita dela, kakor tudi za vse po posebnih odobrenjih določene obroke.
Zastopniki ponudnikov se pripuste k licitaciji le, ako se izkažejo s pismom o polnomočju, da morejo ponudnike na licitaciji zastopati.
Načrte, ponudne obrazce, proračune stroškov in splošne ter tehnične pogoje si je mogoče ogledati ali nabaviti za 100 Din vsak dan med uradnimi urami v Gradbenem oddelku direkcije.
Naknadnih in brzojavno vloženih ponudb ne sprejemamo.
Iz direkcije državnih železnic v Subotici,
štev. 26.167/1928.
f
V globoki žalosti naznanjamo, da nam je nenadoma ore-minul ljubljeni oče, gospod	^
Ivan Vidmar
trgovec in gostilničar
... P°?reJ? nepozabnega bo v nedeljo 8. julija ob 15. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče.	j ^ un
Kapele pri Brežicah, dne 6. julija 1928.
Marija Vidmar soproga. - Ivan Vidmir, dr. Jože Vidmar, Karel Vidmar, Irma Jerše, Olga Veble, otroci.
oglasi
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 SODm.NajmanjiiJ znesek 5Dir?.Oglasi nad 9vrstic se računajovišje.Zaogtasestro-l go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrsUcaZOin^ajmanjsiJj zneseklODm. Pristojbina za .šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali prijI naročilu.Na,pismena vprašanja odgovarjamo le,če je prilože-f na znamka. Čekovni račun Ljubljana I0.3't9. Telefon štev.23'28. |
■fl
Mesarski pomočnik
mlad, sedaj prost, išče mojstra v Ljubljani, pri katerem bi se še nadalje irvožbal. Plača postranska stvar, drugo po dogovoru. Naslov v upravi lista pod št. 6069.
Mladenič
vajen vseh poljskih del in tudi konj, išče službe proti mesečni plači 500 Din. . Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5955.
Stavbeni in industrijski inženjer
jugoslovanski državljan, Slovenec, vešč slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika, kemični tehnolog, strokovnjak za stavbna gradiva in za knjigovodstvo tehn. pod-vzetij, vajen v tehničnih bilancah, s 23 letno obsežno industrijsko in stavbeno izkušnjo v tu-in inozemstvu, samostojen, išče vodilno mesto pri večjem stavbenem ali industrijskem podvzetju v Sloveniji, Bosni, Dalmaciji ali Srbiji. Samo resne ponudbe je nasloviti na oglasni oddelek Slovenca pod šifro M. D.
Delovodja
zmožen zidarskega in tesarskega dela, želi službe pri večjem ali tudi manjšem stavb, podjetju. S 5 letno prakso, ter s primerno industrijsko izobrazbo. Cenj. ponudbe je poslati na naslov, kateri se dobi pri upravi lista ali pa na upravo »Slovenca« pod št. 6219.
Učenec
se sprejme v manufak-turno trgovino pri tvrdki Ivan Cvikelj v Ptuju.
Gospodično
sprejmem v stalno službo
proti posojilu 14.000 Din, za katere jamčim. - Ponudbe na upravo lista v Mariboru pod »Obrtnik«.
Vajenec
zdrav, krepak, poštenih staršev, se sprejme za slaščičarsko in medičar-sko obrt. Hrana in stanovanje v hiši, Ponudbe pod »Vika« upravi Slov.
Postrežnica
pridna in poštena za celo dopoldne, se sprejme. -Vprašati od 10.—12. ure. Naslov v upravi Slovenca pod št. 6183.
Prodajalke
spretne, izučene, sprejme papirna trgovina. Ponudbe na upravo lista pod »Marljiva in poštena« št. 6197.
Vajenca
za slaščičarsko in medi-čarsko obrt, hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru, sprejme E. Stary, Krško ob Savi.
Iščemo delovodjo
vestnega tašnerja ali sedlarskega mojstra za takoj aH pozneje. Prednost imajo le strokovnjaki. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6136.
Stanovanja
Dve mesefini sobi
se oddasta s 15. julijem Vsaka ima poseben vhod parket, električno luč v lepi novi vili. Najemnina po dogovoru. Oddaja H. Krek, Einspieler jeva ulica 20.
Lepa soba
(separ. vhod, dve okni, luč, parket), se 15. julijem na cesti 7/II. Pov-istotam v III. desno, 2. vrata, 13—16 pop.
, P
elektr. odda , s Rimski prašati nadstr., od
Stanovanje
v mestu (soba, kabinet), oddam mirni stranki brez otrok. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6169,
Prazna soba
s predsobo, posebnim vhodom, elektriko in parketi, se odda. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6202.
Prazno sobico
s štedilnikom oddam kleti takoj. — Naslov v upravi pod št. 6205,
Prazno sobo
posebnim vhodom ta koj oddam. Novi Vodmat št. 69.
Prodajalka
pridna in zanesljiva išče službe rta deželi. Ponudbe pod »Marljiva« na oglasni' oddelek.
\lužbodobe
Opekar. mojstra
za ročno delo, se takoj sprejme. - Naslov pove uprava Slov. pod št. 6121.
Čevljar, pomočnik vajenec in izdelovatelj gornjih delov, se sprejmejo takoj ali pozneje na deželo za finejše delo. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Čevljar« št. 6157.
Vajenec
za avto-ličarsko in tapet-sko obrt, ter dober pomočnik, se sprejme takoj. L. Šušteršič, Ljubljana, Dunajska cesta 41,
Vajenca
za kovaško obrt, sprej mem takoj, brez oskrbe. Franc Vrhovec, kovač, Ljubljana, Bohoričeva 6.
Hišnica
samska, se išče. Prosto stanovanje, Sv. Florijana ulica 23/11.
Pekov, vajenca
krepkega, in zanesljivo zmožnega pekov, pomočnika za vsa dela sprejme takoj Franc Presterl, pe-karija, Radovljica.
Ročne oblikovalce
za oblikovanje modelov, iščemo. Samo dobro kvalificirani delavci naj se takoj oglasijo v tovarni Titan d, d., Kamnik.
Učenko
krščanskih staršev sprejmem za šivanje perila. Škof j a 17.
Pisarn, žensko moč
s trgov, prakso, se sprejme takoj. Samo pismene ponudbe brez pril. znamk upravi »Slov.« št. 6068.
Knjigoveški
pomočnik
verzlran v stroki, soliden in trezen, se išče. Ponudbe je poslati na poštni predal št. 46, Celje, pod šifro »Knjigoveški pomočnik«.
Služba organista
in cerkvenika
»e razpisuje pri podruž-ni cerkvi v Radomlju. Prosto stanovanje, užitek zemljišča, prosta drva in in bira. Podrobneje po dogovoru. Prosilci naj se obračajo pismeno ali še bolje ustmeno na županstvo Radomlje. Nastop službe takojl
Trgovska vajenka
s predpisano šolsko izobrazbo in v lastni oskrbi, se takoj sprejme. Ponudbe na upravo lista pod »Vajenka« št. 6166.
Krojaški vajenec
odnosno vajenka, ki bi imel oskrbo pri starših, se takoj sprejme pri T. P a g o n , Mestni trg 17.
msm
Dva dijaka
boljših družin sprejme v vso oskrbo v septembru družina vseučilišk. profesorja. V hiši klavir, ev. tudi pouk v klavirju in francoščini. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 6180.
Stanovanje
4 sobe, kuhinja in pri-tikline, oddam s 1. avgustom za Bežigradom v novi hiši v prvem nadstropju, pralnica in kopalnica na razpolago. Cena 1500 Din mesečno. Pojasnila daje Eckert Resljeva c. 29, II. nad.
Prazna soba
se odda. Ulica na Grad št. 7, A.
KomforL stanovanje
4 sob, vse pritikline, se odda v Vzajemni posojilnici, Miklošičeva cesta.
Zastopnike
za prodajo drž. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek. Razen izdatne provizije še »posebno fiksno nagrado« za gotovo količino srečk. - Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25.
Veliko provizijo
(od prvih sedmih obrokov) plača pri prodaji državnih papirjev spojenih z zavarovanjem »Us-pjeh«, Beograd, Dračka ulica 9.
Dva lokala
prav lepa, zidana, obokana, betonirana in suha, svetla, pripravna za vsako obrt ali za skladišče, 90 ms ploščevine, oddam takoj v najem na Domobranski cesti št, 1. Lep dovoz, prostor, dvorišče.
Prodajalka
izurjena v mešani stroki, želi mesta za takoj, v mestu aH na deželi. Položi tudi 10.000 Din kavcije, Cenj. dopise upravi »Slov.« pod šifro »Poštena št. 6163.
15 do 20.000 Din
vložim v podjetje aH po sodim, le na varno me sto, onemu, ki mi preskrbi službo knjigovodje ali podobno. - Naslov v upr, »Slovenca« pod št. 6170,
Prodamo
Gasilski voz
s 16 sedeži, nov, cen naprodaj. - Franc Iskr
Vič št. 16.
Kdor vloži 15.000 Din
dobičkanosno podjetje, dobi trajno zaposlitev, Ponudbe na upravo lista pod »Trajna zaposlitev«
Učenko
sprejme šivilja za perilo Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 6165,
Inštruktorja
grščine in latinščine pripravo k ponavljalne mu izpitu tretješolke, iščem. Ponudbe pod »In> struktor 6233« na upra vo lista.
Po*e$tv«i
Enodružinsko hišo
štirimi sobami, prodam Naslov v upravi št. 6071
Gozd
20 let starimi drevesi v obsegu 5 Vi oralov, do bra zemlja, prodam. Na slov pove uprava »Slo venca« pod št. 6078,
Hiša
gospodarskim poslop jem, se poceni proda Kozarjah 3, v bliž. Viča
Majhno posestvo
poleg rudnika, hiša, hlev svinjaki, njive, vinograd in sadni vrt, vse ob glav ni cesti, naprodaj. Cena 22.000 Din. Naslov upravi lista pod št. 6196,
Družinsko hišico
ljubljanski okolici ali na deželi, v bližini postaje, kupim. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 6182.
Hiša
se proda v Trzinu poleg glavne ceste, 5 minut do kolodvora, pripravna za vsako obrt, ima 4 sobe, kuhinjo, klet in celo gospodarsko poslopje in oralov zemlje, lep sadni vrt. - Dobi se po zelo ugodni ceni po dogovoru. Poizve se: Selo 41, p Moste pri Ljubljani.
Mlajšo dijakinjo
sprejme za prihodnje šolsko leto upok. učiteljica v vso oskrbo. Naslov v upravi lista pod št. 6188.
I
Ženitbe
II
Strojnega
ključavničarja
zanesljivega, z večletno prakso in z dobrimi spričevali, se sprejme takoj v »talno službo. Ponudbe na G. F, Schneiter, Škofja Loka.
Gospodična
srednjih let, obrtnica, se želi poročiti z značajnim čez 40 let starim gospodom, - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Harmonija« št, 6164«.
Štiridesetletnik
trgovec, išče krščansko družico. — Polni naslov pošljite na upravo »Slovenca« pod št. 6138.
Lokal
se išče v Dol. Logatcu,
obstoječ iz ene ali dveh sob in majhnega skladišča. - Ponudbe pod »Lokal« na upravo »Slov.«
Večji lokal
s skladiščem in pisarno, se odda v centru mesta s 1. avgustom. Vprašati Gledališka 8/IV.
Pozor Amerikanci!
Prodam ugodno ležeče kmetsko posestvo v bližini Ljubljane, ki obstoji stanovanjske hiše in volikega gospodarskega poslopja. Na razpolago tudi več zemljišča v neposredni bližini. Informacije: Posredovalna pisarna, Dunajska cesta 7,
Lep atelje
kabinetom se odda s avgustom. Vprašati: Gledališka 8/IV.
Udcvcc
star 60 let, zdrav, močan, želi znanja s pošteno, delavno žensko, ki ima tudi nekaj prihranka. Ponudbe na upravo Slovcnca pod »Delavna«.
Družabnik
ki ima veselje sodelovati v dobroidoči trgovini mešanega blaga na deželi, v lepem kraju, se išče za takoj. Potreben kapital 50.000 Din. Naslov se izve v upravi »Slovcnca« pod št. 6127.
Hiša
enodružinska, novozida-na, v okolici, je ugodno naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 6212,
tKiSprno
Hrastove plohe
9, 11, 13 cm debele, ne-žamane, kupim več vagonov. Takojšen prevzem in plačilo. Mangart, poštni predal 43, Ljubljana.
Vrata
stara, dobro ohranjena in sadni mlin, kupim. • Naslov v upravi pod št. 6238.
SSSLdfi Potnik tvrdke R. G. D. g. Urbane,
Eridite takoj nazaj jubljano. Nujno turo.
drugo
Ročni gramofon
dobro ohranjen, prodam s 14 ploščami, pripraven za vsakogar, pli se menja za moško kolo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6139,
Motor
električni. 6 KS', 380 vol tov, na vrtilni tok, malo rabljen, se takoj ugodno proda. Proda se 2—3 va gone zdravih, suhih bu kovih drv. - Poizvedbe upravi »Slovenca« pod »Motor in drva« št. 6137,
Salami
najfinejše domače ogrske poceni naprodaj pri I. Buzzolini, Ljub ljana, Lingarjeva ulica
Najboljši malinovec
vsako množino, tudi na drobno, nudi »Brezalko holna produkcija«, Ljub ljana, Poljanski n. 10 A
Fiat 501
z dvojno karoserijo, dobrem stanju, »e proda Naslov v ogl. oddelku »Slovcnca« pod št. 6120,
National blagajna
(registrirna) štirivrstna se ceno proda. Naslov ogl. oddelku »Slovenca« pod št. 6119.
Prodam
model za izdelavo glad kega cementnega streš nika. — Lepo lahko ko čijo, letni davek 200 Din dam tudi na obroke. — Jos. Cihlar, Vodovodna cesta 1.
Kamenite podboje
za hišna vrata zelo po ceni proda Jo«. CihldF Dunajska cesta 69.
Trgovska oprava
nova, se poceni proda Naslov pove .uprava pod št. 6100.
Prodam
po nizki ceni pult, ste-ažo, vago, 2 stolici, iz ložbeni okni, štedilnik in otomano. Florijanska ul it. 11, Ljubljana.
Kuhano maslo
prvovrstno, oddam večjo množino po ugodni ceni Naslov v upravi Slov.« pod štev. 6066.
Maline in borovnice
kupujemo. - Nakupovalci in prodajalci naj se pravočasno oglasijo pri tvrd ki »Alko«, Ljubljana (Ko lizej). - Telefon 25—35.
Ugoden nakup!
Kratek glasovir, črn, poceni proda radi odpo-tovanja Dobrajc, Maribor, Frančiškanska 21.
Drva
suha, smrekova (krajniki in žamanje), imam vedno zalogi po nizki ceni, -Dostavim tudi na dom kamorkoli v Ljubljano ali bližnjo okolico. Pišite na naslov: Pavel B o ž n a r , les. trgovina, Polhov gradeč pri Ljubljani.
Moderno jedilnico
prodam po zelo ugodni ceni in se priporočam slav. občinstvu za cenj. naročila vsakovrst. pohištva. - Josip Štolla, mizarstvo, Krašnja, pošta Lukovica pri Domžalah.
Tovorni avtomobil
tonski, tipe Saurer, v jako dobrem stanju, naprodaj, Istotam se dobe razni posamezni deli za isti tip. — Naslov pove uprava »Slovcnca« pod št. 6167.
Proda se
štedilnik iz pečnic, peč za krojače, Toplodar-pcč za žaganje ter kopalna banja. - Šiška, Polakova 7.
Motorno kolo
se proda poceni. F. Jank, Marib., Tattenbachova 24.
Svinčene cevi
400 m, 11 in 13 mm svetlobe, malo rabljene, prodam. Cena po dogovoru. A. Košir, Bistrica pri Tržiču.
Prodam
lepo arondirano kmetsko posestvo tik okrajne ceste in blizu železniške postaje, v izmeri 42 oralov, hmeljnik, travniki, njive, gozd, sadonosnik, hiša in gospodarska poslopja z inventarjem in pritiklinami. — Amalija Šmigovc, Ponikva o. j. ž.
Motorno kolo
»Puch« L. M., lahko, v dobrem stanju, 2 prestavi, dober tek, se proda. -Naslov v upravi št. 6181.
Klavir
črn, kratek, ceno naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 6184.
Cvetličnega medu
imam naprodaj 60 kg, pristnega, trčanega. Cena za kg 20 Din, franko postaja Novo mesto. Pošilja se tudi manjše množine. Več po dogovoru. Alojzij Hudoklin, čebelar, pi Brusnice, Dolenj.
čč. duhovščini
se priporoča za izdelovanje talarjev in drugih oblek JOSIP TOMAŽIČ, Celje, Na okopih štev. 5.
Pivo liter 3 Din
popolnoma pristno kakor iz pivovarne glede okusa in alkohola, ampak le za domačo potrebo. Za navodila in pojasnila je priložiti dvodinarsko znamko na podružnico lista v Mariboru pod »Pivo«.
Žimnice
redelujem po 35 Din. ridem delat tudi na
l
dom. Slavič Franc, ta-petnik. — Delavnica: Žabjak 14.
Fantek
star 4 mesece, se odda za svojega kakemu posestniku. - Naslov pove uprava »Slov.«, Maribor.
Malinov sok
izvrsten, pristen, dobite pri Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica.
Hrastove plohe
suhe, od 60—120 mm debele, 2—4 m dolge, širina od 30 cm naprej, prodam. Jos. Gregorka, Log 19, Vrhnika.
Dvoje moških oblek
(svetlo- in temnosivo), dobro ohranjeni, za srednjo staturo, ugodno prodam. Poizve se pri Kle-menčič, Dunajska c. 96.
Kompletne
predtiskarije
(20 šablon, najnovejši vzorci), z vso pripravo, razpošilja I. Podboj, Ljubljana, Sv. Petra cesta 95.
Pozor, gospe!
Gospa, ki želi imeti čisto oprano perilo, naj piše meni. Ga pridem iskat na dom. Za izgubljeno jamčim. - Elizi Rožanec, Zgornja Šiška 58.
..POSEST"
Rcaliletna pisarna, družba z o. z.
LJUBLJANA ŽSKSE
- PRODA:-
HISo, novozid., visokopritl. trgovski lokat, 7 sob, pri-tiklinc, 400 iu5 vrlu, l'd-niat, 185.000 Din.
Vilo, enonadstr., novoziduno 15 minut, od gluvuo pošte 9,(0 m® vrta, 2 stanovanja po 2 sobi, kuhinja, priti kline, eno stanovaujo so ba, kuhinja, pritikline, 2.10 tisoč Din. Potrebno lo 100 tisoč dinarjev.
Vilo, po vojni zidano, lepo urejen vrt, garaža, gosp. poslopje, mestni del Požuo doline, mesečni donos pole« stanovanja 2750 Din, za 2(10.000 Din.
Vilo, novozidano, enonadstr. v bližini bolnice, eno- al dvostanovanjsko, 1000 m: vrta, 225.000 Din.
Hišo, enonadstr., več stanovanj, dvorišče, Šiška 180 tisoč dinarjev.
Hišo, trinadstr., blizu Fran čiškunskega mostu, več stanovanj, starejša hiša 1S0.000 Din.
HISo, enonadstr., bli7.u Ivon »resnega. trsa. 5 stani) vanjskih prostorov, dvorišče, 95.000 Din.
Hišo, visokopritlič., RtH) m' vrta, Šiška, 80.000 Din.
Ulito, enodruž., .100 m- vrta Udmat, 96.000 Din.
Stnvblščc ob Dunajski cesti 600—1000 m5 po 20 do 35 D v Trnovem 20 Din, ob Tržaški cesti po 20 do 30 Din v najrazličnejši mest. de lih v raznih velikostih po ugodnih cenah.
Hišo, novozid., 2 sobi, pri tikline, velik vrt, P. Mor. v Polju, 05.000 Din.
HISo, enonadstr., S sob, dve kuhinji, pritikline, velika delavnica, dvorišče, kor-poraeijska pravica, Kamnik, 70.000 Din.
Poleg tega večje število raznovrstnih kmečkih, gostilniških, trgovskih posestev, ter veleposestva pod najugodnejšimi pogoji in največji izberi.
MR.&AHOVIC
pg
PLANINKA-
t I »flVIlHI
c-A 7.
nPlanInka"
zdravilni Ca|
prenavlja, čisti in osvežuje kri, izboljša slabo prebavo, Blabotno delovanje dreves, napihovanje, obolenja mokračne kislino, jetor, žolča in žolčni kajnen. Vzpodbuja npetit in izborno učinkuje pri arteriosklerozi. »Planlnkn« čaj Jo pristen v plombiranih paketih po Din 20'— z napisom proizvajalca :
Lekarna liahovee Ljubljana. Kongresni trg Dobi se vvseh lekarnah)
Pozor!
Podpisani izjavljam,	da
nisem plačnik	ni-
kakih dolgov, ki bi	jih
kjerkoli napravil moj	sin W a 11 e r.
Alojzij Ladstatter, Domžale.
Posredovalnica
za služkinje
V Marijinem domu, Kot-nikova ulica 8, je otvo rila »Poselska zveza« i 1. junijem posredovalnico za služkinje. Cenjene gospe se vljudno opozarjajo, da bodo dobile tam najlažje služkinje, ker je tam obenem tudi zavetišče za služkinje. Posredovalnina za gospe 10 Din.
Volna in bombaž
za strojno pletenje in ročna dela dobile po _ F" najnižjih ccnah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
Podnart - Brezje
avtozveza zopet upostav-ljena. Avto čaka vsak a n pri običajnem jutranjem ljubljanskem vlaku. Avto-podjctje Bold & Cvenkeij.
Divane
modroce in vse ostale tapetniške izdelke izvršujem po naročilu najceneje. - Franc ISKRA, tapetnik, Vič 16,
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najccneje v največji rvarni v Jugoslaviji; Tu-arna motvoza in vrvarna d. Grosuplje pri Ljub-ani. Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvetska c. 7; Celje, Cankarjeva ^ in Maribor, Koroška 8.
,,POSEST4,
Rcalltctna pisarna, dr. z o. z.
LJUBLJANA Miklošičeva cesta 4, odda sledeča stanovanja
Dvosobno, kuhinja, balkon elektrika, parketi, vodovod, Dunajska c., S00 Din. štlrlsobno, posel, soba, pritikline, visokopritl., een-trnlnotežoče vile, 1S00 Din. Sobo, kabinet, kuhinja, pritikline, proti predplačilu :i letne najemnine 10.000 D. Trisobno, kopal., tik tram
vaja. 1000 Din. Dvosobno, pritlično, maniši
družini, 550 Din. Knosobno, mnnzardno, kuhinja, pritik]., Podrožuik, 350 Din.
Poleg teh več drugih s!a-novauj za prevzemnike proti zmernemu honorarju. Od-dajalci stanovanj prijavijo svoja stanovanja popolnoma brezplačno v nnšl pisarni, katera Ima veliko število resnih In plačllazmož. prevzemnikov v cvldenrl.
Naznanilo!
V izborni kuhinji na Sv. Petra nasipu 71, Vam nudim snažno, tečno domačo hrano. Cena od 3 do 10 Din. Vsak se lahko abonira proti sigurnemu plačilu. Točijo se fina bela, črna in ru-deča vina po 12 Din liter, kar je pri tej draginji skoraj zastonj.
Pr iporočata se Ivan in Marija Kajne PIVO! - ŽGANJEI
Sveže, najfinejšo ima itnlno v zalogi tur raz-
piMlia tvrdka Ivan Kralj, LJubljana, Stari trg 30.
SllkP za l«gHlmaclfe
oisive izvršuje najhi_
«"Mo t o g r a I HUGON HIBŠER, Ljubljana, Val-vazorjev trg.	2583
KruSno moko n
rženo moko
vedno svežo, knplte zelo ugodno pri
A. VOlh, LJUBLJANA
Hesljeva cesta 24.
Zimnice
modroce, posteljne mrete, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetni ko, Krekov trg it 7 (poletf Mestnega doma).
Cunje
sfaro železje, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino. kosfi in krojaške odoadke kupim in plačam najboljše A. Ar-beiler, Maribor, Dravska ul. 15. Iščem stalne nabiralce in nakupovalce.
Andrej Uranič
splošno ključavničarstvo -Ljubljana, Trnovska ul. 25. Izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela kakor štedilnike, železne ograje,
okrižja in drugo. Delo solid. Cene zmerne.
aparate in potrebščine ugodno kupite v drogeriji
A. Kane sinova, Ljubljana in drogeriji VVolfram ncsl. M. Kane, Maribor. Gosposka ulica 33.
bukove in hrastovo odpadke od parketov. dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETTI
v Ljubljani, za
gorenjskim kolodvorom.
čajno maslu
najfinejše po . . 35 Din fino namizno po 25 Din dobavlja franko po povzetju Franc Kollcritsch, Apaže pri Gornji Radgoni.
Vinotoč
na prometnem mestu se odda v najem, odnosno na račun takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo lista Celje pod štev. _300.
Vsakovrstno
f ftfiiTOe
po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
Pokončava hitro in temeljito
muhe, komarje, molje, stenice, bolhe, ščurke, mravlje, uši in vse druge škodljive mrčese in njihova jajčeca. Dobiva se v vseh boljših trgovinah.
Anglo- Jugoslavensko petrolejsko d. d.
Ljubljana, Kralja Petra trg 2
izločen
Od naših čudovitih galvaničnih prstanov, ki Vas rešijo revma-iizma, slabega spanja, neuralgije. živčnih napadov, protina in podobnih bolezni v najkrajšem času, smo sklenili radi uvedbe po vsem kontinentu oddati gotovo število brezplačno.
Pišite še danes po navodilo, merilo in pogoje, pod katerimi dobite ta prstan brezplačno.
A.ZORKO, Maribor
poSInl predal SO
Radi preselitve
prodajam ure, zlatnino, srebr-nino, briljante, stenske ure, budilke i. t. d. s 25% popustom.
Ivan Pakiž, Ljubljana
Stari trg št. 20.
Trgovina se preseli 1. avgusta
pred Škofijo is.
L. Mikuš - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov, , solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno
večja partija, ki so izurjeni v napravi betonskih opažev, se sprejme. - Gradbeno podjetje Ing. Fran Tavčar, d. z o. z., Ljubljana, Breg štev. 8.
Malinovsc
iz lekarne dr. G Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta je staroznan kot pristni naravni izdelek z najfinejšim sladkorjem vkuhan brez umetne barve in ne vse buje nikakih kemičnih pridatkov za kon-serviranje. Oddaja na drobno in ve'iko. Cena nizka.
Dobroidoia solidna veletrgovina z žitom v Subotici, ki je posebno dobro vpeljana pri slovenskih mlinih, išče serioz., v branši izurjenega
zastopnika
za Slovenijo. — Obširne ponudbe v nemščini vod šifro: »Getreideexport < št. 6160 upravi lista.
BENZIT !
<
U1
ir
HJ
o.
Izum na znanstveni podlagi
BENZIT.NADMILO predstavlja novo stopnjo v fabrikaciji mila. Sestavljeno je iz naj plemenitejših surovin na podlagi patentiranega postopka, ne vsebuje klora, vodnega stekla in kisik vsebujočega belila ter je popolnoma neškodljivo.
BENZST-NADMILO ne razjeda niti najfinejših tkanin in ne škoduje barvam. To milo vsebuje izvanredno čistilno sredstvo, katerega druga mila nimajo, čisti brez truda navadne in najfinejše tkanine, volno in svilo ter odstranjuje mastne madeže.
Kakor najfinejše perilo, pere BENZIT-NBDMILO tudi najbolj umazano delavsko perilo.
Dobiva se v vseh dro-gerijah In trgovinah kolonijalnega blaga po ceni od Din. 5.-za komad.
TVORNICE ZLATOROG MARIBOR
peri:
iA7" BENZIT !:


Sedmi natis velike izdaje
Priredila S. M. FeliciSa Kalinšelt
Vsestransko spopolnjena izdaja r mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvani!) slik). Elegantno vejana 160 Din.
JiiCgosIoviarisHca lisrsjicjcama v E.fuMjaraf.

Sol sv. Roka za noge
naredi novo ao>
fo. Zadošča, če se ene mala množina te soli za noge — ki se je izborno izkazala v inozemstvu skozi dolgo dobo — y umivalnik tople vode in v njej drži 10—IS m in ur bolečo nogo.
	H
■ 1	H
■L	
	
m*	
Mod teui časom zgine kot na mah oteklina noge, oti-ski in nadležne pe-kočine. Bolečine, kijih povzroče pre-tosni čevlji, takoj prestanejo.
Daljšo omehčava-nje v tej vodi omehča knrja očesa in otrdelo kožo, da se lahko odstranijo brez noža ali britve. Prepričani bodi to. da sol sv.Roka naredi popolnoma novo nogo.
Osvobodi Vas raznih neprilik na nogi. Lahko hodite, Kolikor se Vam ljubi. .Lahko več ur stojite na onem mestu in ne boste občutili niti najmanjše utrujenosti
Uspeh kopeli nog.
Velik zaboj soli sv. Roka stane 16 Din. Dobi se v vsaki lekarni in drogeriji. Ako ni v zalogi, obrnite ge na tvrdko: drogerija GRB GORIC, Ljubljana.
Trgovina z mešanim blagom
najlepše uvedena, z vsem inventarjem in zalogo, na eni najprometnejših cest Maribora, se zaradi bolezni lastnika takoj proda. Trgovina se bavi tudi z blagovno menjalnico. Vse blago se dostavlja na dom. Stalne stranke. Stanovanje poleg lokalov. Vrt obdelan. Najemnina minimalna in je vezana s pogodbo še 3 leta. Letni dohodek okrog 80 do 90.000 Din. Potreben kapital 130.000 Din. ■ Ponudbe na upravo lista v Mariboru pod značk« »Trgovina« do 20. julija 1928.
Zastopniki
se iščejo za vsa mesta in na deželi v Sloveniji kakor tudi Hrvatski za nenadomestljiv aparat, ki se ga potrebuje v delikatesnih, mesarskih, restavracijskih in gostilniških obrtih. A(parati se oddajajo direktno iz prve roke. Interesenti naj javijo naslove upravi lista pod značko: »Aparati 6179«.
Energij, gospod, razstava Umctn. razstava - Godba Športi - Jubilejni sejem - Poljedelska razstava -Razstava o razvoju mesta Na vsakovrstna vprašanja odgovarja
GRAZ, Landhausgasse 7
23. junija do 31. oktobra
1 O 3 S
Dobro blago, prijazna postrežba! Nizke cene!
MARIJA ROGELJ
dobro znana, že 20 let obstoječa manufakturna trgovina
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 26
vljudno naznanja,
da je prejela za pomladansko in poletno sezijo veliko izbiro raznovrstnega blaga, kakor svilo, eta-min, batist, cefir, oksfort. Nadalje priporočam veliko zalogo šifona, bele, modre in rujave konlc-nine, platna za rjuhe, izgotovljenih oblek, predpasnikov, krasnih bluz, rokavic in nogavic, pavole in drugih v manufakturno stroko spadajočih stvari. Imam tudi lepo blago za narodne noše! Ker je moja zaloga povečana in ker je moje načelo bilo že od nekdaj »cenjene odjemalce z dobrim blagom in pa z majhnim dobičkom postreči«, sem prepričana, da bo vsakdo pri meni kupil, kdor bo po-
setil mojo trgovino. Kdor še ni moj odjemalec, naj se o vsem prepriča)
Dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji najnovejše iznajdbe, motorji, pneumatika .Michelin* poseben oddelek za popolno popravo. Prodaja na obroke. Ilustrovani ceniki franko. Cene zelo znižane. „TRIBUMA" F. B. t.
tovarna dvokoles in otroških vozičkov l.juhlinna. Knrlnv«ka cesta š»er. 4.
Tiskarna > Kačič«, Šibenik, Dalmacija,
išče usposobljenega
dlav^a sii JM vfuma
Ker je tiskarna strogo redovniška (frančiškanska), s pravico javnosti, zato sprejema kot delavno osobje samo one, ki žele bili redovniki franjevci. Dokumente prosimo poslati upravi tiskarne.
II
mm 71/ITITP (role^ M računske 8troje« ček in kontrolne zvitke za bla-£a * 11 I&lJ gajne vseh sistemov, ima vedno in v vsaki količini v zalogi
LUD. BARAGA, LJUBLJANA,
Selen burgova ulica 6/1. m * Telefon štev. 2980 "
Najboljše l^olO
Grifzner
vam priporočamo po znižani o«ni ter najboljši
nubied
i ' plefilni stroj samo pri
Josip Peteline
Ljubljana
Ob vodi poleg Prešernovega spomenika
Pozori ^AZNANJ^H
cenj. občinstvu, da sem otvorila trgovino s strojnim vezenjem, ročnimi deli, pred-tiskarijo, entlanjem, ažuriranjem, sploh z vsemi v to stroko spadajočimi deli, katera bom izvrševala po najnižjih konkurenčnih cenah. Na zalogi imam vsakovrstne svile, prejce, D. M. C. volno, igle, kvačke, nape-stnike i. t. d, — Priporočam se cenj. damam za naročila in beležim
z odličnim spoštovanjem
Sedovnik M.
Ljubljana, Florjai.ska ulica 6 Solidno postrežba!	Točno IzvrSItev!
Entlanje samo Din 1—1'50
Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, noteze, herbarije, odjemalne knjižice, bloke, zvezke i. t. d.

nudim po skrajno ugodnih cenah I Na debelo I	Na drobno 1
Anton Danežič,
Ljubljana, Florjanska ul. 14.
Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knjig.
Slovenske deklice
«e sprejmo v svrho priučitve nemščine
D Vnai-dpnem domu (VVIarlenansfaH) d Gospe Sneti illlarfa Saal| pri Celoocu
Zavod obsega:
1.	Petrazredno ljudsko šolo;
2.	trirazredno meščansko šolo;
3.	desetmesečno gospodinjsko in kuharsko šolo. Kot prosti predmeti se uče: godba (klavir, vio-
Ena, citre); jeziki: (nemščina, francoščina, italijanščina), strojepisje, stenografija.
Sola se prične 1. septembra in konča koncem 'junija.
Dr. M. Slavic:
Na Sinaj
„Spectrum" d. d.
Inž. Kopista, Dubsky in Krstič
tvornlca ogledal in brušenega stekla E.fut>l|an«i VII Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica: ZAGREB Zrcalno »teklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikoitib in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. Izbočene plošče, vsteklevaBje v med. Fina, navadna ogledala.
Do sedaj najcenejša trrdka v državi! Skladišče: M K 1 N K L & H E R O I. D Tovarna glasbil, gramofonov in harmonik. R. LORGER, MARIBOR SI. 107-A.
Violine od Din 95'—, ročne harmonike od Din 85'—. tamburioe od Din 9R-—. gramofoni od Din 345 —. Zahtevajte na! veliki katalog, katerega Vam pošljemo bretplafno.
AKO RABITE TISKOVINE
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima stalno na zalogi po najnižjih cenah:
vseh vrst špecerijsko in kolonijalno blago, mlevske izdelke, poljedelske pridelke, krmila, mesne izdelke, bencin, cement, modro ga-lico, žveplo, umetna gnojila, poljedelske stroje itd.
Izključno zastopstvo kisove kisline za Slovenijo
Za potovalno sezono
priporoča kovčke, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izberi vseh vrst in tudi v vseh cena h
Ivan Kravos, Maribor
Specijalni kovčki in torbice za potnike in vzorce se izgotove v lastni torbarski delavnici, na Slomškovem trgu štev. 6.
Za krojače!	Za krojače!
Nova. vellha
knjiga kroiftffta
za samouke o prikrojevanju moških oblačil
A.KUNC, Ljubljana, Gosposka ul.7
Zahtevajte opis knjige!
Razglas
rabi
Delavnica drž. železnic v Zagreba najnujnejše
strugarje za kovino.
— Ponudbe naj se pošljejo na upravo delavnioe državnih železnic v Zagrebu.
Ljudska posojilnica
v Celin
regiitrovana zadruga i neomejeno aaveac
Cankarjev« ulica Si. 4
(popreje pri Belem volu)
Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je denar pri njej najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv in lastnib biš vsi Slani z vsem svojim premoženjem.
Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji
Rentnl in invalidni davek plačuje oosojilnica.
Hranilne vloge nad Din 52,000.000"-
Ivan Mastnah
CELJE, Kralja Petra cesta 15
priporoča svojo veliko zalogo manu-fakturnega in konfekcijskega blaga po zelo nizkih cenah.
Ker sem hotel čas dobro porabiti, sem šel že ob tretji uri popoldne v mesto. Do četrte ure sem preletel in pregledal celo mesto, ker kaj posebnega ni videti. Ta enourna hoja v pekoči vročini me je takoj kaznovala s tisto utrujenostjo, ki se da odpraviti v orientu le na ta način, da človek položi svdje kosti v vodoravni legi na kakršnemkoli ležišču v senci. Po takem odmoru sem se še pokrepčal z izvrstno Nilovo vodo. Nisem še prej znal tako ceniti Nilove vode ko tu v Suezu, ki je obdan od same puščave in Rdečega morja. Od črte Kaira-Ismailije proti jugovzhodu v smeri Rdečega morja je namreč sama puščava. Od Kaire do Ismailije ter odtod do Sueza ob Sueškem predoru pa je napeljan kakih 200 km dolgi kanal za Nilovo vodo. Ob tem kanalu »sladke vode«, kakor se imenuje v nasprotju s slano morsko vodo Sueškega predora, je na obrežjih vegetacija, drugače pa sam pesek. V Suezu se ta voda dobro filtrira, da je prav okusna, ter se po vodovodu dovaja v stanovanja, kjer se še hladi z ledom, da je tudi prijetno hladna. Po-krepčan s to vodo sem se po sprehodu ob Rdečem morju v hladu ob solnčnem zahodu čutil zopet svežega in pogumnega.
Parobrodni promet na Rdečem morju pa ni tako točen. Ladja Kench, za katero sem imel žc karto iz Jeruzalema, se je za en dan zakasnila. Zato sem imel čas, da sem si v Suezu nakupil živil za 14 dnevno življenje v Sinajski puščavi. Ko je končno prišla, sem se 4 ure pred odhodom ladje že peljal v avtomobilu s svojo prtljago v pristanišče k ladji. In prav sem stopil, da sem šel tako zgodaj. Pred vhodom v ladjo je 'bila stroga kontrola. Stal je tam resen Anglež, ki je pregledoval moie dokumente. Pnail i o hladnokrvno svojo pipo, dočim je bil okoli njega orientnlni krik in vik. »Ali me bo pustil dalje, ali poslal v Evropo na-
zaj?« Obraz se mu ni zmračil, dobro bo, sem si mislil. Pa ni bilo dobro. Rekel je, da moram imeti še pristaniški vizum. Ta bo lepa, nazadnje se mi vendarle lahko spodleti moj načrt! Pustil sem svojo prtljago nosaču sredi tuje množice, sam sem se pa odpeljal z avtomobilom po vizum. Prišel sem k nekemu uradniku, ki je bil sicer jako prijazen, a je rekel, da moram prej iti v karanteno. »Ta bo pa še lepša, če me zaprejo zdaj v kako zdravniško opazovalnico!« — Avto drči dalje k šefu karantene. Sluga pove, da ne uraduje popoldne v tej vročini — bilo je ob 14. uri. Na vprašanje, kaj je zdaj storiti, ko gre ladja čez par ur, pa svetuje sluga, naj se obrnem na drugo uradniško instanco, ki ima s temi rečmi opraviti. Drviva z avtom dalje strašno naglo; kljub temu mi je tekel pot s čela. Ko pridem k temu uradu, se zamisli mož postave in razsodi, da ni treba karantene, ker je Jugoslavija zdrava. »Oh. bodi zdrava, domovina!« Kako sem bil vesel svoje zdrave domovine! Pri prihodu iz Evrope v Aleksandrijo, ni veljala za zdravo. Vsi drugi državljani so se smeli takoj izkrcati, samo Jugoslovani smo morali eno uro čakati na zdravniško vizito. Ko smo vprašali potem našega konzula v Kairi, zakaj je to bilo, je rekel, da je tiste dni prinesel neki list poročilo o nekaki kugi v Jugoslaviji, katere pa v resnici ni bilo. Tako ima človek lahko v tujini neprilike radi netočne žurnalistike. V Suezu pa je torej veljala Jugoslavija za zdravo. Dobil sem v enem uradu en pečat, v drugem uradu, na drugem koncu pristanišča, še drug pečat, in prišel sem zopet pred strogega Angleža. Zamrmral je svoj »ali right!« (yse v redu), in odprla sc je zame zapora na ladjo. Pol ure pred odhodom ladje sem bil nastanjen v kabini I. razreda.
Začel se je moj prehod preko Rdečega morja, ki ga je z močnim bučanjem naznanila ladjina sirena. Stal sem na krovu ter z veseljem opazoval, kako je Kench začela lomiti in deliti valove Rdr*egn morja. Kdo se ne bi pri tem spomnil, kako se je voda razde-
lila ob prehodu Izraelcev? Roka (moč) božja jo je takrat razdelila, ki se je poslužila silnega pekočega jugovzhodnega vetra, ki je vlekel vso noč, tako da je posušil morje in razdelil vodo. V II. Mojz. 14, 21 si. se pravi doslovno po hebrejskem izvirniku: »In Mojzes je vzdignil roko nad morje, Gospod pa je zagnal nazaj morje z močnim vzhodnim vetrom, pihajočim vso noč in je posušil morje, tako da so se vode razdelile. In Izraelovi sinovi so šli sredi morja po suhem, ko so bile vode kakor zid na njihovi desnici in levici.« Ob jutranji straži (zori) je Jahve prestrašil za Izraelci hiteče Egipčane, tako da so rekli: »Bežimo pred Izraelci, zakaj Jahve se vojskuje za nje zoper nas!« In vode so se vrnile in zagrnile faraonovo vojsko. Izraelci pa so bili že onkraj morja, kjer so zahvaljevali Boga za čudovito rešitev. Ta prizor se najlažje razlaga kot vršeč se severno od Sueza, onkraj Grenkih jezer, ob sedanjem Sueškem predoru, do kamor je takrat nepretrgoma segala ne jako globoka voda Rdečega morja, ki se je z božjo močjo razdelila, odtekla vsled vetra tako, da se je suha struga pokazala, po kateri so šli Izraelci, dočim so Egipčani utonili, ko se je voda zopet stekla.
Od kra ja prehoda so hodili potem Izraelci, pravi sv. pismo, tri dni po puščavi in so prišli do postaje, ko jo sv. pismo imenuje Mara. Po zgoraj označeni teoriji o prehodu Izraelcev se ta Mara istoveti z oazo Ujun Musa t. j. Mojzesovi studenci. Sredi peščene ravnine sem z daljnogledom natančno videl kak kilometer dolgo oazo z gozdiči palm, tamarisk in akacij. Blizu te oaze, na severni strani pa se vidijo prostrana l>oslopja, ki služijo za sueško karanteno. Od Mojzesovih studencev dalje se začne ravna puščava nekoliko širiti. Prihodnja izraelska postaja v sedanjem vadi ju Gharandek, menda svetopisemska Elim, k jer so našli Izraelci 12 studencev in 70 palm, je že precej daleč proč od morja. Potem še pride izraelska pot "cpet enkrat do morja, na kar se zavije po puščavi Sin v gorato notranjščino Siaajskgga polotoka.
illlEIII
S ES o »
B
« 3 p
S S.
g
fS £
o
p-	c
cn	Q
zr	O
g	>
O D ™ »
I « "
g -D
S |
N t-0 W
™ — •
g 0(J
2. f?" m
7T p
O
S"
ti
TO GB <
fp (t)
3 -. o 2. B p-
7 I

f
g _ <
= <°
5 S" K
n> [o N n, to <rq
•as i £
to
►O O o >
S S*
a
£ B
era c.
u (nt i"
I*
ca JQ
p S
tO šf.
■t* o C g
g- S < ®
S g.

to iT c
N o;
< .s:
a> a
5 K
K" ••
S' ? B
31
S
* S B<
S » 2
p ^ rr EIIIEIII
Žeblje, vijake, matice
izdeluje zebliarska zadruga

Kropa-Kamna gorica
Telefon Podnart 2., postala Podnart-Hropa
Spodnještajerska ljudska posojilnica
V Mariboru Registrovana zadruga z neomejeno xave'zo
Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle
Obrestuje vloge po 61 in 7?1
Kostanjev (aninshi les
in smrehove Šhorte oziroma treslo plačujem po najugodnejših dnevnih cenah in takojšnjem, na željo akreditivnem plačilu.
Erncsf Marine, Celje, zrmtshega uiica st. 4
Telefon inlerurban štev. 136.
Izvanredna prilika za nakup moških oblačil
Radi prezidave lokala želim izprazniti svojo veliko zalogo. Zato sem se odločil v času od 25. junija do 4. avgusta 1.1. prodajati
pod lastno ceno
s 30°/0 popustom
od prvotnih, že itak nizkih cen.
Omogočeno je s tem vsakomur nabaviti si res dobra in lepa oblačila za mal denar in priporočam ogled mojih izložb v Gosposki ulici št. 7.
A. Kune.
Tvrdha ZBLTn 8 ŽILIC, trgovina z železnino
Ljubljana, Dunajska cesta št. 11.
Cenjenemu občinstvu si usojam uljudno naznaniti, da sem z dnem 26. junija 1928 prevzel zgoraj imenovano trgovino kot edini lastnik, katero bodem vodil do 31. decembra 1928 pod zgoraj označenim dosedanjim imenom in dalje nato pod imenom Bogdan ŽILIC, trgovec z železnino, Ljubljana, Dunajska cesta št. 11.
Moj dosedanji družabnik gosp. Josip ZALTA je z dnem 26. junija 1928 izstopil kot solastnik.
Zahvaljujem se cenj. občinstvu in odjemalcem za dosedanjo šzkazano mi naklonjenost in zaupanje, ter prosim, da mi isto ohranite ie v nadalje.
Bogdan ŽILIC, trgovec z železnino
Ljubljana, Dunajska cesta št. 11
PREVZEM RESTAVRACIJE!
Čast mi je sporočiti vsem, zlasti onim, ki so navezani na gostilniško hrano, da pr&vzamem s 1. julijem 1928 že dobroznano
brezalkoholno restavracijo „PRI ZVEZDI", Maribor, Pod mostom štev. 11.
kjer bom kot veščakinja v kuhi nudila v prijaznih, skrajno snažnih prostorih cenj. abonentom in sploh vsakomur obilno, okusno meščansko hrano po dosedanjih nizkih cenah, t. j. kosilo Din 7.50, večerja Din 5 v abonmaju. Razvajenejšemu okusu pa bom lahko postregla tudi s fino dunajsko, češko in italijansko kuhinjo. Za gašenje žeje bodo na razpolago vsakovrstne brezalkoholne pijače. — Hkrati bom otvorila tudi poseben oddelek za vse one sloje, ki vsled današnjih težkih razmer ne zmorejo niti gornjih cen, tako da se bodo lahko tudi ti za mal denar nasitili. — Uverjena, da nikdo, ki me enkrat blagovoli obiskati, ne bo razočaran, se za obilen obisk vsestransko priporoča
ANA LJUBI, dosedaj najemnica kuhinje hotela »Kosovo".
Predno gradite
vodno kolo
zahtevajte ponudbe za
vodne turbine
od tvrdke
G. F. Schneiter
podjetje za gradnjo vodnih turbin Škofi a Loka
Tudi Vaša obleka
postane zopet kakor nova, ako pustite isto kemično čistiti, barvati, plislratl in likati v tovarni
Josip Reich
Ljublfana, Poljanski nasip 4—6. Sprejemališče: Selenburgova ulica 3.
Izvršitev v 24 urah. — Postrežba točna. — Cene zmerne. Plisiranje najnovejših vzorcev.
Njegovi lastniki zaslužijo več,
ker ga rabijo ...
Chevrolet izvede v nekaj minutah to, za kar so potrebovala stara prevozna sredstva več ur . . .
Preizkušena Chevrole-lova šasija jamči za dolgo trajanje in zanesljivo nosiuost.

Chevrolet izvršuje več kljub manjšim stroškom vsled majhne uporabe bencina in ker ne potrebuje popravil.
Sirom celega sve(a so preizkusili trgovci, dobavitelji in podjetja Chevroletovo brzino, moč in nosivosi. O njihovem zadovoljstvu priča dnevno naraščanje števila iovornih Chevroletov, katero vidimo na cesti.
Inženjerji tolmačijo to splošno zadovoljstvo s tem, da povdarjajo vrednost Chev-roletove konstrukcije in dokazujejo, kako so bila na podlagi dolgih preizkušenj vsako leto dodana nova zboljšanja. Hvalijo močni motor z od zgoraj krmljenimi ventili, poja-čene osi, izredno prožna in močna pol-eliptična peresa, čistilec za zrak in sito za
olje, stvari, ki zasigurajo Chevrolelu dolgo življenje in ne potrebuje popravil.
Chevrolet prevaža z lahkoto tovore, ker je močno konštruiran. Močni motor pre-maga mirno in brez ležkoč strmine. Njegova brzina omogoča hitro prevažanje in njegova izdelava ga obvaruje pred potrebo po popravilih.
Zastopniki v celi Jugoslaviji.
CHEVROLET KUPČIJSKI VOZOVI
TOVORNA ŠASIJA Din 52.000—, KUPČIJSKA SASIJA Din 41.000 —
Glavno zastopstvo in zaloga rezervnih delov
V. Sl m. Barešič & Co.
Zagreb
Marije Kraljice 34—Tel. 27-44
Ljubljana
Dunajska cesta 12 — Tel. 2292
Zadružna gospodarska banka d. a.
Brzoiav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta lO Telefon št.2057,2470 in 2979
Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, vloge nad Din 300,000.000--
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2Va"/o vojne odškodnine
in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
Zrn Jugoslovanjko tiskarno v Ljubljani: Karel Cet
izdajatelj; dr. Fr. Knlovec.
Urednik: Franc Terseglavj