186. številka. Ljubljana, v sredo 17. avgusta. XXV. leto, 1892. SLOVENSKI MM. Uhaja vsak dan svefter, iaimfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman ca avstro-ogerske dežele sa v bo leto lfi gld., r.n pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., za jedeo Mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom ca vse leto 13 gld., ca Četrt leta S gld. 30 kr., ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko veC, kolikor poštnina zna&a. Za oinanila plaCnje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u p r a v n i 61 v o je na Kongresnem trgu it. 12. Upravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V Kjiit»l fmif, 17. avgusta. I • -1» sag es Dir: ein Ker), der specntirt, Int wie ein Thier, aut' gntner llaide Von einem bosen Geist itn K m? s heruingefiihrt, Und riugsumher Hegt šolnine, grtlne Woide. Goethe. Neradi se bavimo z gospodom drom. Mahni-čem v Gorici. Čitali smo nekaj Časa njegov list in konečno se prepričali, da mož ni — resen. Nauki njegovi niso novi; pogrel je Slovencem to, kar so v večjih narodih že davno pozabili — O imitatore«, Bervum pecus! — in ker je te pogrete reci zagovarjal z veliko brezozirnostjo, vzbujal je nekolikšno pozornost, prav tako, kakor proletarec, ki razbije veliko šipo, samo da prouzroči poulični škandal. Prepričali pa smo se tudi, da upliv Mahničevega besedovauja na slovensko duhovščino niti na Goriškem ni znaten in da ima dr. Mahnič mej ostalimi slovenskimi stanovskimi tovariši le hore malo odločnih in brezpogojnih privržencev. Će ne bi imel protektorata, kateremu je do tega, da bi se zmedle slovenske razmere in razdvojile narodne moči, to bi sploh o duhovskih privržencih njegovih govora ne bilo. Mej posvetno inteligencijo, uštevši tisto, ki se iz raznih neprincipijelnih razlogov prišteva takozvani klerikalni stranki, nima Mahnič nijednega privrženca, da, ti niti ne prikrivajo, da jim je neljuba njegova družba. Na množino naroda pa „Mahničeve ideje" ne uplivajo kar nič. Masa naroda je za take reči na svojo in na srečo celokupnosti popolnoma apatična; Če pa se ta nerazsodna množica tu in tam klanja Mahničevim pristašem, stori to le iz starega, podedovanega spoštovanja do duhovskega stanu in pa, ker želi v miru in dobrem sporazuuiljenji živeti s svojimi dušnimi pastirji. Posvetna inteligencija slovenska in preprosto ljudstvo sta popolnoma neokužena „Mahničevih idej" navzlic silnemu naporu, zanesti te bacile mej narod. Ako pa so narodni možje v patrijotičnem gnevu sodili in obsojali gospoda Mahniča, izkazali so mu s tem čast, katere i/vestno ni zaslužil in katere tudi ideje njegove niso vredne. Dr. Mahnič je „ein Kerl, der speculirt" — drugega uič! LISTEK. 0 devizah in gaslih Habsburžanov. „Ko bi velikaši vedno ravnali po svojih prekrasnih devizah m gaslih, onda bi na svetu bilo mnogo teptaN, dejal je veleučeni opat Rupert Kor-mann. Knežji rod Habsburžauov je uresničeval devize, katere so si izvolili njegovi članovi tekom stoletij. Kakor je čestokrat umen izrek, duhovito gaslo cele generacijo viteških rodbin izpodbujalo v krepo6t in hrabrost, tako so izreki, s kojimi ho se izraževali življenja smotri, vladarska načela Habsburžauov, dostikrat odločevali čine in vladanje knezov iz te rudovine. Izmišljanje in skladanje deviz ni bila prav lahka umetnost. Pri nekem turniru na Duuaji leta 1650. so dajali lavorove vence ne samo za zmage v bojnih igrah, nego i za najduhovitejše izreke vitezov, (iaslo je bilo laglje izbrati. Za to so jemali čestokrat resnične, v narodu običajne pregovore, posamezne odstavke pesnikov ali svetega pisma, kateri so pa bili samostojnega značaja. Prvi in najstarejši izrek, kateri se je nam sporočil o Habs-buržanu, je izrek grofa Radbotu, kateri je baje z novci svojega brata Vernerja, škofa Strasburškega, Ako kanimo danes, po dolgem prestanku, posvetiti gospodu Mahniču nekoliko vrstic, mislimo to storiti zategadelj, da ga prijateljem kurijozitet pokažemo v novi luči. „Katoliški shod v Ljubljani" dal je seveda gosp. Mahniču zaželeno priliko, poiskati nekaj svojih načel, mej katerimi je posebno jedno sicer gorostasno, a zanj jako karakteristično. Kakor medved hruško, tako je stresel gospod MabniČ drevo, na katerem rasejo njegova načela, in kakor ne gleda medved, pade li zrel ali nezrel sad z drevesa, tako tudi gosp. Mahnič ni gledal, s kakšnimi načeli obsipa svojega lista čitatelje. V dolgem, gostobesednem članku razpravlja gospod MabniČ v zadnji številki „R. K." svoje nazore o bližajočem se »slovenskem/ katoliškem shodu. Kakor navadno, natrpal je v ta članek raznovrstnih mislij in se mej drugim prostituiral tudi z nastopnim načelom: »Nam pa je in mora biti veliko veče važnosti, ako bi se le deset slo venski b mladeničev temeljito akademiško izobrazilo na katoliškem vseučilišči v Solnogradu, naj bi bilo tudi skoz in skoz nemško, nego ako bi ustanovili desettisoč osnovnih šol po Slovenskem in vrhu tega še dve vseučilišči v Ljubljani, kateri bi bili sicer slovenski a brez verski." — Na drugem mestu pa piše: „En sam akademično t. j. višje-teoretično in filozofično izobražen o-mikanec more, ako javno nastopi, več uplivati na duševni razvoj narodov (v dobrem ali slabem pomenu) nego deset-tisoč ljudskih učiteljev". Ti dve trditvi sta vredni, da ju zabeležimo. Glede druge, ni treba izgubljati mnogo besed. Gosp. Mahnič prišteva samega sebe akademičnim t. j. višje-teoretično in filozofično izobraženim omi-kancem, on je tudi neke vrste doktor in skuša že nekaj let javno uplivati ua duševni razvoj narodov (po njegovi sodbi v dobrem pomenu), a do današnjega dne ni še toliko upi;val (in tudi nikdar ne bo) kakor desettiBOČ ljudskih učiteljev. Iz tega izhaja, nedvojbeno, da, ali je njegovo „načelo" prazno in 1. 1020. sezidal grad Habsburg v kantonu Aargau — tistega Radbota, kateri je, vprašan, kakšno je ozidje novega grada, imenoval ljubezen in zvestobo svojih podložnikov najboljšim zidom, nepremagljivo trdnjavo. „Timentem time — boječega se boj" izbral si je za gaslo. Znani pa so že prejšnjih grofov starega elzaBkega rodu iz i), stoletja izreki, kateri svedočijo o resnem in blagem delovanji grofovske rodbine. Tako je pisal Lambrecht: „Pomagam, dasi ranjen"; grof Gilnther: „S časom in marljivostjo"; grof Otto II. pa je zapisal pod sliko svedra, ki vrta desko, besedo „panlatiin". Poldrugo stoletje so Živeli grofi Habsburški, vitezi brez strahu in graje, na svojem ozemlji, ne da bi kedaj posegli v tek svetovne zgodovine. Sele v 13- stoletji naj bi se njih ve ino bolj čislano ime ostavljalo po vsem rimskem cesarstvu in preko mej ujegovib. Dne 1. maja leta 1218. porodila je Jadviga, rojena grctica Kiburška, soproga Albrehta IV. Habsburškega, deželnega grofa Elzaškega, sina. Cesar Friderik II. mu je bil krsten boter. Rudolf so dali ime dečku — glavo možu pa je krasila krona nemškega kralja in rimskega cesarja. „Utrum libetu (kakor hočete) in „Festinn leute" (počasi) je imel Rudolf kot grof zapisano v svojem grbu, kot cesar pa si je izvolil za devizo, primerno težavnemu času, v kojem naj bi si njegova vladarska modrost pri- puhlo, aH pa, če je utemeljeno, potem on sam ni akademično t. j višje-teoretično in filozofično izobražen omikauec. Sodbo o tem prepuščamo z mirno vestjo čitateljem, zlasti tistim, ki so res akademično izobraženi. Drugače pa je 8 prvo trditvijo. Iz nje je vidno, kako globoko je padel gospod dr. Anton Mahnič. Njemu je veliko večje važnosti, da ima narod slovenski deset takih mož kakor je on, nego ako bi ustanovili desetti&oč osnovnih šol po Slovenskem in vrhu tega še dve vseučilišči v Ljubljani. Preprosti narod torej ne imej nobene izobrazbe, preprosti narod no sme znati niti čitati in pisati! To je načelo! Gosp. Mahnič ve, da inora narod slovenski poginiti, če bode masa naroda kulturno zaostala za svojimi sosedi, on ve, da je že velik del vernega naroda bil potujčen in postal versko indiferentea prav zato, ker je bilo mej nami deset in sto višje-teoretičuo in tilozotično izobraženih omikancev Mahničeve vrste , ni pa bilo potrebnih osnovnih šol, on ve ali bi moral vsaj vedeti, da si bo nuš narod ohranil svojo individualnost in vero svojih dedov le če bo omikan, da se bo ubranil tujega upliva, v kar treba osnovnih šol za maso, ne pa deset temeljito akademično izobraženih mladeničev z nemškega Solnograškega vseučilišča; — ki bi nadaljevali herostratsko delovanje dra. Mahuiča in pomagali uničiti narod slo-venBki, — a vender piše tako, vender se sili v prvo vrsto, mej tiste, katerim je usoda naroda pri srci. Ne vemo, čemu naj se bolj čudimo: predrznosti njegovi, da bo upa stopiti v javnost s takimi „načeli", ali pa tistim, ki so upajo pred vsem slovenskim svetom podpirati v devetnajstem stoletji takega moža. Gabi se nam spuščati se z gosp. Mahničem v daljšo polem ko; že s tem, da smo ponatisnili dve načeli njegovi, obsodili imo ga zadostno in znova izročili javnemu /uničevanju početje njegovo in vseh tistih, ki za njim stoje. dobila zmago, krasni izrek: „Bolje, da se država dobro vlada, nego da se množi." Po tem izreku je tudi vladal v blagor svojega, po mnogih prepirih zelo vzuemirjenega cesarstva. O kreposti, časti in hrabrosti govore deviz.? njegovih naslednikov v novo ustanovljenih avstrijskih dednih deželah in na rimsko-nemškem cesarskem prestolu. Najslavnejše je postalo gaslo cesarpi Friderika 111., muogovrstno tolmačeue črke A. E. I. O. L. „Austria Erit In Orbe Ultima" je on sam hotel reči, kakor jih največ trdi, po slovenski: „Avstrija bode do kouca sveta." Lam-becciu8, knjižničar za Leopolda L, pa trdi, da je našel na nekem rokopisu znano razlago: „Aller Ehren Ist Oesterreloh Voli". Drugih pomenov Čudovitih inicijali], kateri se čestokrat nahajajo ua spomenikih istega časa kot napisi, je brez števila. Ivau Rasp, okolu 1. 1580. orgauist Dunajske škotske opatije, jo puč več uto ur porabil v tolmačenje; kajti on sam je izumil nekaj sto pomenov, kojih najbolj znani m> nastopni : „Austriae K-1 Itnperare Grbi Uuiverso" — „Avstrija naj vlada po vsem svetu" in „Alles Erdreicb Jst Oestereich Unter-thau". Manj povoljno tolmači .lahti ta rek. On meni s prav neprikrito ironijo: „Allerlei Erdreich lat Oesterreichs Uogliick". Drugi izrek Friderika III. je bil baje času primeren stavek: „Felix civitas, quae tempore pacis cogitat de bello" — „Srtčna Politični razgled. \uiranje tležele. V Ljubljani, 17. avgusta. Ali ti obi Praždk naslednika? Korespondenčni urad Dunajski podvizal se je včeraj uaznaniti nam, kar javljata v tem oziru oti-cijozna „Prease" in .Fremdenblatt" glede naslednika Pražaku. Kaže se, da si je vlada ■— najbrže vsled upliva Poljakov in konservativcev — to reč nekoliko premislila. „N. Fr. Pr." beleži tn vest tudi, pristavlja pa, da tedaj, ko se je Taatfe porazumel z levico glede izstopa Praztika, je tudi zavezal se dogovoriti bo ž njo glede eventuelnega naslednika in za ta BluČaj obljubil dati ji v kabinetu še drugo zastopBtvo. — To so nam vidi jako neverojetnof kajti tako daleč menda grof Taatlše ni prišel, da bi prosil levice dovoljeuja, sme li poiskati novega češkega ministra in kdo sme to biti. Češki shodi. Velezuameuito društvo „Narodni jednota se-veručeBka' zborovalo je v nedeljo v Iloudnieu. Došlo je nad 1500 čeških odličnjakov zlasti iz tistih krajev, kjer se imajo češke manjšine boriti za svoj narodui obstanek, katerim krajem in manjšinam je društvo tudi namenjeno. Načelnik jednoti, dr. Trojan, ni mogel zbok slabega zdravja osebno priti, v pismu pa, katero je pisal, izrekel je nado, da se v kratkem premeni položaj Cehov, kajti deželni zborsnide se kmalu in tam bo biti odločiluo bitko. Predsednik shodu, pusl. Spindler, ni mogel govoriti, ker mu je vladui zastopnik vedno segal v govor, kar je občinstvo silno vznemirilo. Predavanje Špindlerjevo o položaju čeških manjšin prepovedala je vlada že prej. Vsled tega bil je Špindler primoran govoriti o gmotnem stanji čeških manjšin in je svetoval, da je ustanoviti posredovalno pisarno, katera bi imela po vsi deželi zaupne može in skrbela za to, da češka zemljišča ue pridejo v roke nemškim fabrikantom. — Mladočeško politično društvo v Kladuu sklicalo je za nedeljo shod, a okrajno glavarstvo v Smihovu prepovedalo je ta shod in to šele prav pred začetkom, češ, da so zdravstvene razmere v Kladnu neugodne in da je tam toliko rudarjev, da nikakor ne kaže dovoljevati takšnih shodov. Krasna interpretacija zakonov! JPo katoliškem shodu v Lincti. Dobro poučeni „lirazer Volksblatt" izdal je o zadnjem katoliškem shodu v Lincu tajnost, katera nas jako zauima. V tiskovnem odseku nagiašali so mnogi, seveda nemški govorniki, da bodi politika konservativne stranke nbolj avstrijska" in „manj češka", to je bolj ekskluzivno klerikalna in mejna-rodna ne pa Blovansko-narodna. To je nekatere „uenemce" razžaldo. Ti „neuemei" bo gotovo češki m poljski udeležniki, kajti za druge vemo, da zma-trujo narodno politiko za pogansko slabost. — Nemški konservativci pokazali so s tem zopet, da podpirajo navidezno slovanske težnje le zato, da priklenejo Slovane na svoj voz, da jih je moči uporabiti v dosego mejnarodnih njihovih umotrov. Po-zuamo se sicer že dolgo, a vredno je, da se s takimi rečmi Beznaniajo tudi širši krogi. Hrvatski sabor. Včeraj začela se je v hrvatskem saboru adresna debata. Poročevalec posl. dr. S pevec priporočal je svoj načrt prav na kratko, češ, da se naslanja ua kraljevski reskript, da pa ne omenja združitve z Dalmacijo, čeprav je to |)0vse zakonita tir-jatev zato, ker v tem zasedanji ne bo prilike baviti se z inkorporacijo. Pravaš dr. Frank predložil je načrt adrese, kakor ga je izdelala manjšina in ga zagovarjal v daljšem govoru. država, katera ob miru misli na vojno". Prestavna je avstrijska spomenica, o katere izumljenji se navaja različno mnenje, to je heksameter: JVll.i geiant alii, tu feliX Austria inibo, Nam rjuau M us aliis, dat tihi regna Vemis." („Bure naj se le drugi, ti Avstrija srečna snubi ! Dragim dona&a kraljestva Mars, tebi pa Venus.") Prva polovica verza je vzeta — kakor znano — iz Ovidija, drugo pa je nekda Bpisal Matija Corvinus Burgundske in druge pridobitve, katere so se posrečile avstrijskim vladarjem, opravičevale so ta rek. Maksimilijan L, na kojega se je najprvo obračal, imel je mnogo devic in ga sel, katera so prav krepko in pomenl|ivo izraževaltt njegov blagi značaj. „Bodi zmeren in misli na konec", „DoraiuuB providebit" — „Bog bo preskrbel", „Allzeit mit Hut" so nujbolj sloveči. Fdip Krasui je pridobil po svoji zvezi z Ivano Kastiljsko španjsku krono ro-dovini habsburški — najdba Amerik« pa mu je pridobila drugi svet in ponosno je smel pisati: „A soliš ortu usque ad cccasum" — „OJ vzhoda do zahoda", ali ua kratko (špaujski) „Ambos mundos" — „Oba sveta11. Pa ne samo ta ponosni rek je značil njegovega vladanja smoter. „Ljubite pravičnost, Vi — ki sodite svet" — izbral si je za gaslo in pobožno pristavil: »Dumiuus adlutor meus" — »Gospod moj pomočnik." (Konec prib.) V nanje države. Nemčija in Rusija. Nemški generalni konzul v Sofiji, pl. \Vangen-heim, premeščen je v Varšavo. Ta vest vznemirila je močno ruske politične kroge, kajti Wangenheim kompromitiral se je v Sofiji korenito. Odkar je odstopil Bismarck, podpiral je na vso moč Stambu-lova in mu pomagal sumničiti Rusijo pred vsem svetom, samo da bi uničil v narodu živeče simpatije za Rusijo. Ugledni ruski list „Svčt" piše: V Berolinu kujejo okove, da bi Rusijo oslabili. Od Stambulova plačani listi slavili so Wangenheima kot „dobroga genija" Bolgarske; ta dobri genij skušal bode seveda tndi v Varšavi poiskati vse sovražnike Rusiji, kakor jih je poiskal v Sofiji". Francoski pretendentje. Dočim je grof de Pariš, navzlic svojemu kle-rikalstvu, prišel v očitno nasprotstvo s papežem in mu naravnost odrekel vsako pravico, posezati avtoritativno v politično delovanje francoskih združenih klerikalcev in monarhistov, obrnil se je Don Carlos Bourbonski popolnoma na papeževo stran, svetoval svojim privržencem, naj se udajo papeževi volji ter se oklenejo republike, ter zagovarja ta svoj ukrep tudi žurnalistično. Rimski klerikalni list „Voce della verita" priobčil je te dni članek, ki vzbuja nekoliko pozornosti, zlasti zato, ker se sodi, da ga je pisal sam Don Carlos. Tendenca temu članku je, dokazati, da se republika naslanja na narod, da nimajo legitimisti mej maso nikakeršne zaslombe in da je papež tudi v politiki avtoriteta, kateri se ni smeti upirati. — Videti je, da don Carlos ni ravnal samo iz prepričanja, ampak tudi iz sovraštva do Orleancev. Ijondonski glasi. Poročila iz Londona, baveča se z Gladstoneom in novim ministerstvom sploh, množe se čudovito. Vsak hip se čuje glas, da je ta in ta politik odklonil ustopiti v liberalni kabinet, a vse se zopet izjalovi, res je le, da se lord Roseberv obotavlja prevzeti ministerstvo vnanjih rečij, baje z ozirom na svoje slabo zdravje, v resnici pa zato, ker sta si z Gladstoneom zaradi vnanje politike močno na-vskriž. Roseberv vzgojen je v tradicijah Beaconfeal-dovih, dočim so Gladstoneovi nazori o vnanji politiki prav nasprotni. Ako torej Roseberv ne bode ustopil v kabinet, prevzel bode ministerstvo vnanjih rečij lord K i m b e r 1 e y, ki popolnoma odobrava Gladstoneovo politiko. Mogoče pa je vender še, da postane Roseberv minister in sicer zato, ker mu je v tem slučaji zagotovljeno, da prevzame danes ali jutri vodstvo liberalne stranke. Dopisi. Iz Kamnik« 14. avgusta. (L.v. dop.] (V. občni zbor kranjskih gasilnih društev.) Minula praznika vršila bo je v Kamniku krasna slavnost: dve Čili narodni društvi, Kamniško ognjegasno društvo in pevsko društvo „Lira", praznovali sta desetletnico svojega obstanka, a zaveza kranjskih gaailuih društev imela je občni zbor. Mesto jo bilo s cesarskimi in narodnimi zastavami krasno okičeno, vsa okna so bila polna cvetlic. Došle goste, katerih je pripeljal prvi vlak iz Ljubljane nad 800, mej njimi do 250 članov raznih gasilnih društev kranjskih, pevce društev „Hajdrih" in .Slavec", pozdravilo je na kolodvoru Kamniško občinstvo kar najbolj simpatično. Dve godbi, Domžalska in Mengiška, čakali sta na kolodvoru goste in krasne Kamniške gospodične podarile so poveljnikom gasilnih društev lepe šopke planinskih cvetlic ter okrasile zastave z lepimi venci in trakovi. Ves Kamnik je bil na nogah, vse je hitelo vzprejeti drage goste. Ko se je dolgi sprevod pomikal do mestne hiše, so z vseh oken gospe in gospodične obsipale došle gasilce in pevce 8 krasnimi cvetkami. Ko se je vzvrstil slavstveni sprevod pred mestno hišo, stopi v sredo župan Kamniški gosp. Močnik ter pozdravi s presrčuimi besedami gasilce in pevce. Naglasa, da Kamniško mesto v svoji sredini še nikdar ni moglo pozdraviti toliko društev. Župan pozdravi posebno gasilce, varuhe imetja svojih someščanov, in potem pevce, kateri b krasnimi pes-mami bude v srcih liubezen do domovine. Vsi so dobro došli io srčno jim kliče Kamniški župan v imenu vsega meščanstva .Na zdravje". Pevci ,Li-raši", „Hajdrih" in „Slavec" so potem skupno zapeli pesem, na kar bo se došleci razšli. Ob 10. uri dopoludne bil je v mestni dvorani V. shod zaveze kranjskih gasilnih društev. Zastopana so bila po odposlancih sledeča prostovoljna gasilna društva: Šmarje-Škofelca, Žužemperk, Vrhnika, Polhov gradeč, Krško, Horjule, Radeče, Mokronog, Ljubljana, Št. Vid nad Ljubljano, Šembid pri Vipavi, Kranj, Kamnik, Spodnja Šiška, Zagorje ns Notranjskem, Dolenja vas, Vipava, Novomesto, Trebnje, Višnja gora, Rakek, Št. Vid pri Zatičoi, Litija, Mengiš, Poatojina, Bizovik, Vič-GIince, Domžale, Dob, Skofja Loka, Cerknica, Šmartno pri Litiji, Brdo, Studene, Planina in Bled. Predsednik zaveze predstavi vladnega zastopnika g. komisarja Haasa in naglasa veliko zaslugo, katero si je stekel slavni delelni odbor za gasilstvo na Kranjskem, posebno pa gospod referent ces. svet. M urnik s tem, da je dovoljeval velike podpore iz deželnega zavarovalnega saklada. Slavnemu deželnemu odboru kakor tudi gospodu Murniku bodi presrčna zahvala. Ali še večja zahvala gre presvetlemu cesarju, kateri z radodarno roko podpira gasilne namene po vseb krajih širne Avstrije in njemu zakliče trikratno Živio in Slava, čemur zborovalci navdušeno pritrde. Vladni komisar g. IIa as izjavi, da opazuje vlada delovanje gasilnih društev simpatično, da jo njih razširjenje veseli in da je bode vedno z vso močjo podpirala. Prečita ae potem poročilo o delovanji zaveznega odbora. Posnamemo istega oh kratkem. Zavezni odbor gledal je v prvi vrsti na to, dobiti podatkov za statistiko gasilstva na Kranjskem, da \e, koliko ima vsako gasilno društvo pripravnega orodja, koliko moštva, da more dati slavnemu deželnemu odboru podatke za razdelitev podpore za nakup res potrebnega gasilnega orodja. Mnoga društva odzvala so se temu vabilu zaveznega odbora, a veliko jih je, katera se niso oglasila in to v svojo lastno škodo, kajti ako zavezni odbor ne ve, kako je stanje gasilnega orodja pri posameznih društvih, pač tudi ne more stavljati določnih, pravičnih nasvetov na deželni odbor za-stran podpor. V tej reči naj bi se v prihodnjič postopalo bolj natanko. Zvezni odbor deluje tudi na to, da se povsod ustanove gasilna društva, kajti le ona so sposobna, da ohranijo in varujejo gasilno orodje v dobrem stanu. Obžalovati je, da velika večina gasilnih društev ne pošilja zaveznemu odboru nikakili poročil o njih delovanji pri požarih, kar bi bilo jako koristno, da bi zvezni odbor presodil, ali se je pravilno postopalo ali ne in bi imel priliko dati potem potrebne napotke. Pohvalno omenja poročilo delovanje Postojinskega gasilnega društva, oziroma stotnika g. Petriča, kateri poroča o vsakem požaru natanko in vestno in doda še vsakokrat črtež, kako se je gasilo. Zvezni odbor je nasvetoval za 63 gasilnih društev in občiu podpore pri slav. deželnem odboru iz deželno zavarovalnega zaklada v zuesku nad 5000 gld.; odbor imel je le malo upanja, da bi se tolika svota dovolila. A slav. deželni odbor dovolil je izredno svoto 6960 gld. in poleg tega za gasilce, ponesrečene pri požarih, posebno v Rakitniku, še svoto 135 gld. za kar mu izreka zvezni odbor iskreno zahvalo. Gasilnih društev je na Kranjskem sedaj 64, od teh jih spada k zvezi 47., izven zveze pa je 17 gasilnih društev. V 23 letih je število gasilnih društev lepo naraslo, kajti tedaj je bilo le jedno jedino — Ljubljansko. Tudi sedanje Število ne zadošča potrebam. Da se olajša ustanovitev gasilnih društev na deželi, izdal bode odbor tiskana pravila, službovnik in vežbovnik v slovenskem jeziku, kar je mogoče sedaj, ko je slavni deželni odbor dovolil v ta namen zdatno podporo. Občni zbor vzame poročilo odobrovalno na znanje, potem pa poroča zvezni blagajnik gospod A li r. i u, da je v blagajnici 490 gld. denarja, kateri so naloženi v Ljubljanski mestni hranilnici, poleg njih pa še 500 gld., katere je dovolil slav. deželni odbor kranjski pred kratkim. Račun bo je po revizorjih natančno pregledal in ga občni zbor odobri. Glede novih znamk za poveljnike in podpo-veljnike gasilnih društev, kateri bi naj bili nara-miki (Acbselets) in jednaki pri vseh gasilnih društvih v Avstriji, sklene zbor, da se isti ne vsprejme in se sklep o tem odloži za prihodnje leto, kajti malo veselja je mej gasilnimi društvi prisvojiti si te tuje znamke. Skleuilo pa se je, naj zvezni odbor nasvetuje za vsa kranjska gasilna društva jednaka odlikovanja in o tem poroča pri občnem zboru, kateri bode prihodnje leto v Ljubljani. Za odposlanca k shodu vseh avstrijskih gasilnih društev, kateri bode meseca septembra t. I. v Inomostu, izvoli se jednoglasno stotnik Postonjiskega gasilnega društva gospod P e t r i č. Volitev v zavezni odbor, katere izid smo naznanili že včeraj, vršila se je po listkih. Po zvršeni volitvi zahvali se predsednik Doberlet na izvolitvi in obljubi da bode z vsemi silami deloval za ■V Dalje v prilogi. Priloga ^Slovenskemu Narodu" it 186, And 17. avgusta 1892. napredek gasilstva na Kranjskem. Izreka tudi zahvalo odbornikom, ki niso bili več voljeni, in to gg. podpredsedniku RUtingu, JuvančiČu in Adlešiču, Čemur zbor pritrdi, na kar se zborovanje, ki je trajalo tri ure, sklene. Pri skupnem obedu v salonu gostilne Fischer, katerega so se udeležili vsi delegati, napil je župan g. Močnik presvetlemu cesarju kot najvišjemu zaSčitniku gasilnih društev; g. Doberlot gasilnemu društvu Kamniškemu, kot trdni, že stari veji gasilstva na Kranjskem, g. Fajdiga gosp. Dob<;r-letu kot očetu gasilnih društev na Kranjskem, gosp. Adlešič vrlemu Kamniškemu županu g Močniku, bivšemu načelniku gasilnega društva, gosp. Saxer zveznemu blagajniku gosp. Ahčinu, desni roki gosp. Doberleta v vseh gasilnih rečeh. Sledila je še dolga vrsta zdravic, na kar so odšli gasilci k vaji, pri kateri je Kamniško gasilno društvo na velikem trgu pokazalo svojo izurjenost in spretnost, da se je vse čudilo. Na večer je bil na vrtu Fischerjeve gostilnice koncert, kjer so peli „Lira", društvo „Haj-drih" is Prošeka in „Slavec" iz Ljubljane, svirala pa je Domžalska godba. Žal, da za več ko polovico došlib gostov ni bilo prostora. Ob 8. so se vračali vsa društva z godbo na kolodvor in se odslovili z „Živio" in „Slava" klici od prijaznih Kamničauov, katerim kakor vsem gostom bode ostala lepa ta slavnost gotovo vedno v prijetnem Bpominu. Družbe sv. Cirila in Metoda redna VII. velika skupščina dne 28. julija 1892 v Postoj i ni. tDalJe.) Tajnikovo izvestje slove: Slavna skupščina! Velespoštovane dame, častiti rojaki! L Gotovo ni malenkostna zadeva, ki je zbrala danes toliko slovenskega sveta v tem širnoznanem trgu slovenskem. Privabila nas je vse vodilna zvezda, katera pripelje naš ljubljeni narod k pravi krščanski omiki, k večji samozavesti, k jekleni značajnosti in tako k lepši bodočnosti — ta zvezda je: dobro urejeno slovensko šolstvo na versko-narodni podlagi. Nepoznalec slovenskih razmer bi se čudil — ko uprav to povdarjam — misleč, da imamo svoje šolstvo tako uravnano, kakor je to mej omikanimi narodi običajno; a žal I moramo mu mi odvrniti: da našo zvezdo otemneva dvojni oblak, jeden se vzdiguje od jugozapada od naših sosedov ob Jadranskem morju, drugi privihra od nehotičnih gora naših severnih sosedov. V sredi mej temi orjaki giblje se naš čili žilavi rod, delujoč i trpeč, le malo-kedaj se radujoč, ker je odkazao na svoje skromne moči, ker pogreša zaslombe zemeljsk h mogočnjakov. Rod naš s vsemi silami teži za kulturo, a zavir mu je prestajati obilo. Vse te megle bi si rad prepodil in sa to se zaupno ozira v take pomočnike, ki so mu se pred tisoč leti pokazali pravo pot k krščanski omiki in resničnemu napredku. Družba, ki se imenuje po prvoučiteljih slovanskih „družba sv. Cirila in Metoda", postavila si je nalog, po svojih skromnih močeh dosezati na prosvetnem polju isti smoter, za kateri sta se znojila sveta blagovestnika — to je krščanska vzgoja in izobražeuje slovenske mladine b pomočjo mile materinščine. Ker vsa slovenska mladež — osobito ob periferiji našega ozemlja — ne oživa še te dobrote, zato skuša naša družba, ki je bila osnovana uprav v obrambo naše dece, odpomoči temu preobčutnemu nedostatku. To je pred očmi družbinemu vodstvu, katero danes že sedmič stopa pred Vas, ćč. skupščinarji in družbeniki, da Vas obvesti ob svojih naporih in sploh o društvenem gibanju. Ako vodstveni izvestitelj seže v zadnjo upravno dobo, ne kani Vam opisovati vsega, kar je bilo vodstvu prerešetavati, ker bi bilo za današnji shod preobširno. Upam, da čč. skupščinarje zadovoljim, ako nacrtam družbioo gibanje le v glavnih obrisih. 2. I*anska skupščina se je z nepričakovanim sijajem izvršila dne 26. julija v gostoljubnem Kamniku ; poročilo o njej najdejo čč. družbeniki v „Vestniku" V. Pri tem zborovanju je bila izstopivša tretjina odbornikov zopet soglasno poklicana v vodstvo, kateremu je reševati društvene zadeve. V to svrho ae je v aadnji upravni dobi vodstvo sošlo k jednajstim sejam, in sicer je bila: XLVI1I. — oziroma 1. seja pretekle dobe — dne 5. avg. 1891; XUX dne 28. septembra; L. dne 4. novembra; 14* 2. decembra »M; Ul dne 18. januvarja 1892, ki je bila seja ožjega odbora, in istega dne potem LIH. plenarna seja; LIV. dne 24. februvarja; LV. dne 12. marca zopet seja ožjega odbora; LVI. dne 11. maja; LVII. dne 25. junija in LVIII. dne 13. julija. Tu so se reševale prošnje in uloge ter osobito zadeve družbinih šolskih zavodov, isto-tako bo se odobrili koraki, ki jih je moralo pri nujnejših stvareh storiti društveno upraviteljstvo, kakor sta v glavnih točkah že sproti objavljala čitajočemu občinstvu naša dnevnika in po njiju tudi drugi naši časopisi 3. Kakor telo ne more živeti brez hrane, tako naša družba ne bi mogla uspevati brez življenske moči, to je — brez novcev. Da bi se poleg rednih podružničnih prispevkov odprli še novi viri denarne dobave, ukrenilo je vodstvo s posebnimi okrožnicami zglasiti se pri vseh slavnih hranilnih in posojilnih društvih po slovenski domovini. Okrožnica z meseca decembra 1891, št. 1507, poslala se je čez 50 slovenskim denarnim zavodom proseč jih, da se kolikor mogoče, ob sklepanju letnih računov veledušno spominjajo i naše družbe. Z radostjo beleži vodstvo, da ta korak ni bil brezuspešen, kajti odzvale so se dozdaj nastopne posojilnice: Ormoška s 15 gld., hranilno in posojilno društvo v Glinjah z 10 gld , Nabrežinska s 5 gld., kmetska posojilnica ljubljanske okolice in posojilnica na Vrhniki vsaka z 20 gld , notranjska posojilnica v Postojini z 10 gld., okrajna posojilnica v Kame-niku s 5 gld., Ormoška zopet b 15 gld., posojilnica v Celovcu s 5 gld., v Vitanju in v Črnomlju vsaka z 10 gld, v Gornjem Gradu, v Šmihelu pri Pli-berku in v Črni vsaka s 5 gld., obrtno pomoćno društvo v Ljubljani, ravnateljstvo meščanske vojašnice v Ljubljani, posojilno društvo v Sinči Vesi na Koroškem vsako z 10 gld.; posojilnica v Krškem nalaga vsako leto po 10 gld. v našo družbine svrhe. (Slava jim!) Ker se je na občnem zboru prvega slovenskega telovadnega društva „Ljubljanski Sokol", ki ima velike zasluge za probujo slovenske zavesti, soglasno sprejel nasvet, da se mej njegovimi Čč. člani po maujših zneskih nabira toliko časa, da bode skup 100 gld. in društvo postane pokrovitelj naši družbi, kar se je v čast „Sokolu" in v veselje naše že zgodilo, ker je njega slavni odbor že doposlal pokroviteljnino, zdel se je vodstvu omenjeni sklep tako pomenljiv, da je ukrenilo priporočati ga tudi drugim narodnim ter slovenskim društvom sploh v blagohotno posnemo. Vsled tega smo razposlali okrožnico št. 1551 z meseca februvarja 1892 165 slovenskim društvom in sicer v Ljubljani 22, na Kranjskem izven Ljubljane 55, na Štajerskem 42, na Primorskem 37 in na razne kraje še 9, s spoštljivo prošnjo, da se po svoji mogočosti spominjajo i naše družbe. *) (Dobro, dobro!) *) Pri skupičini v Postojini ae nam je naznanilo, da si prisvaja v tom obziru čast prvenstva slavna Čitalnica v Planini na Notranjskem, kur se je pri njenem občnem zboru že pred dvema letoma soglasno sprejel nasvet: od čistega letnega preostanka odločiti po 20 gld. in sicer o raznih prilikah nabirati, dok naraste vsota do pokroviteljnino 100 gld., kar se jo zgodilo uprav ob skupščini. Torej je čitalnica Planinska iz lastnega nagiba upoljavala tu, kar namerava okrožnica, le da vodstvu to ni bito javljeno. Op. porofi. (Dalje prih.) Pevska slavnost „Slovenskoga pevskega društva na Ptuji" dne 14. avgustu v Šoštanji (Konec.) Za lep uspeh javne telovadbe združeuib Sokolskih društev pridobil si je veliko zaslugo vrli Celjski Sokol, ki je pri slavnosti nastopil v impozantnom številu, blizu 40 članov v društveni obleki. Mladi Celjski Sokol pokazal je, da ae tudi v neugodnih razmerah in pri vseh zavirah, ki mu jih stavi mestni zastop Celjski, razvija prav krepko in dela neustrašeno. Zato se ga pa nasprotniki sami bojo Celjskega Sokola odbor poskrbel je dogovorno z Ljubljanskim Sokolom vse potrebno in reči moramo, da je uprav javim telovadba bila prav lep dodatek vsej slavnosti, da je naredila najbolji utisek na zbrani narod, ki se je čudil čilosti Sokolskih telovadcev. Proste vaje izvajalo je okolu 60 članov raznih društev skupno in prav točno. V malem bilo je to pristna slika Sokolskih vaj, kakeršne so vršili lani češki Sokoli pri veliki Sokolski slavnosti v Pragi. Vaje na orodjih delalo je nad 30 Članov Celjskega, Ljubljanskega in Hrvatskega Sokola in to na drogu in na bradlji. Vse se je le divilo zares izbornim in elegantno izvršenim, deloma jako težkim vajam slovenskih ter hrvatskih Sokolov in pa skupinam Ljubljanskega Sokola. Kakor že pri prostih vajah, tako je tudi pri poznejih produkcijah donela od vseh stranij Živahna pohvala izmej gostih vrst gledalcev, katerih je bilo na tisoče zbranih na prostornem glavnem trgu. Sokoli pokazali so znova, da so pri vsaki večji narodni slavnosti vedno pripravljeni in res pravi pijonirji za probujevanja naroda. Ko je končala telovadba, bilo je zborovanje „Slovenskoga pevskega društva v Ptuji", o katerem bodemo poročali na drugem mestu. Takoj po zborovanji pričel se je poglavitni del vse slavnosti, to je bil namreč koncert, ki se je vršil na prostornem vrtu gosp. Pečnikovega hotela. Gotovo več nego dve tisoči ljudij bilo je na vrtu in v obližji. Pričela je koncert godba Zagrebškega ognjegasnega društva pod vodstvom svojega kapelnika g. Antona Stbckla ter svirala prav čvrsto Zajčevo „ Poputnico". Ker je bil čas že nekoliko pozen, morale so se vršiti posamične pevske točke zaporedoma, a godba je svoje točke izvršila pozneje. Nedvčdovo veličastno skladbo „Avstrija moja* pel je moški, nad 100 pevcev močni zbor pod vodstvom g. nadučitelja Jurkoviča iz Šmarja pri Jelšah dovršeno in precizno, da je bilo občinstvo oduševljeno takoj s prvo pevsko točko. Pravi biser pa je bila naslednja številka Volaričev mešani zbor »Grajska hči", ki se je pel s toliko milino in umetniško lepim izrazom, da so ga morali celega ponoviti na burno zahtevanje, ker občinstvo ni dalo prej miru, da je še jedeokrat čulo to zares lepo skladbo. G. Volarič je posebno srečen v svojih skladbah za mešani zbor in »Grajsko hči" smeti je prištevati mej njegova najboljša dela te vrste. Samospeva za sopran in alt peli sta gospodični sestri Micika in Antonija Stupica, učiteljici pri sv. Marku. Mili, nežno doneči sopran se je po končanem samospevu prav lepo zlival s krepkejšim altom v divno harmonijo, katero je spremljal brenčeči zbor. Tenor-solo pel je član »Slovanskega pevskega društva" z Dunaja g. Mlčoch. Krepek, vele-simpatičen njegov glas in jasno, lepo izgovarjanje slovenskih besed pričala sta nam takoj pri prvih zvokih, da imamo pred saboj izvrstno šolanega pevca. Izborne soliste podpiral je mešani zbor tako vrlo, da je bil celotni utis, kakor rečeno, uprav velikanski. Tudi ta zbor, kakor vse poznejšnje, vodil je g. Jurkovič, ki zasluži za to izborno vodstvo najtoplejše priznanje. Ako pomislimo, da je zbor, močan blizu 200 pevk in pevcev, sestavljen iz toliko posamičnih oddelkov, ki so se združili šele na dan koncerta v jedui sami glavui poskušnji, tedaj nam je pohvalno omenjnti marljivosti pojedinih pevk in pevcev in njih učiteljev in voditeljev po raznih slovenskih krajih. Le na tak način dal se je doseči toliko lep uspeh. Kot tretja pevska točka pel se je mojstra Nedvdda že starejši, a vedno lepi „Venec slovanskih pesmi". Samospeva „Moravo" in »Kdo rojen pnhoduih" pel je Graški stud. med. g. Stuhec iz Celja. Mladi pevec ima jako simpatičen bariton, katerega je izboruo izobrazil v operni šoli v Gradci. Da je dosegel jako lep uspeh, je po rečenem umevno samo ob sebi. Tudi zbor izvršil je svojo nalogo na občno zadovoljnost. Nastopni številki sta bila mešana zbora Vilharjev »Domovini" in Nedvčdov „Liubica". Obu jako lepi in efektni skladbi naših dveh prvakov skladateljev izvedel je mešani zbor z isto točnostjo in dovršeuostjo, katero smo že omenjali pri »Grajski bčeri". Kakor pri vBeh prejšniib točkah izražalo je občinstvo z burnim odobravanjem svojo zadovoljnost. Vspored bo je na to pretrgal toliko, da je zapelo slavnozuano »Slovansko pevsko društvo z Dunaja", ki je poslalo 16 svojih pevcev k slavnosti, dva zbora, jeden češki in jeden hrvatski. Izborno in dovršeno petje dragih čeških bratov vzbudilo je pravo radost in navdušenost mej občinstvom. Vodil je zbor g. Jifik, znani prijatelj Slovencev, ki je tekom zadnjih dvajset let večinoma učil in vodil tudi pevski zbor akadeunčnega društva .Slovenije". Deputaciji na čelu sta bila dvorni odvetnik g. dr. Leuocb, bivši predsednik in pa bankier g. Bruchal, sedanji predsednik »Slovanskega pevskega društva na Dunaji". Risan Čehov sta bila v deputaciji tudi društveni podpredsednik, stalno na Dunaji bivajoči slovenski rodoljub g. R. Pukl in nadobudni Hrvat g. dr. Brlić. Ni treba še posebe omenjati, da je deputacija, sestavljena od tako odličnih in priljubljenih osob obračala vso pozornost na-se. Zadnja točka pevskega vaporeda bil je Forster-jev moški zbor »Gorenjci smo" iz njegove komične opere »Gorenjski slavček" s spremljevanjem orkestra. Ker je bil pevski zbor prenizko razpostavljen, godba pa prečvrsta, ker ni bilo godal, nego samo trobila, bilo je razmerje mej pevci in spremljevanjem zaradi tega včasi celotnemu vspehu nekoliko na kvar. Sicer se je pa izvedla tudi ta prelepa točka, kolikor je bilo pri omenjenih razmerah mogoče, prav povoljno pod vodstvom g. Stockla in se je tako dovršil pevski program. Ljubljanski kvartet (gg. Pavšek, Branke, Lilek, Deč-man) zapel je potem tri točke in sicer tako, kakor smo navajeni od tega kvarteta, o katerem smelo rečemo da nema tekmeca na Slovenskem. Pokazal je vso milino in krasoto naših pesnij z izredno tinim prednašanjem. Občinstvo je le obžalovalo, da je bilo že tako pozno; želelo je še vedno čuti zopet drage češke pevce in pa kvartet Ljubljanski. Godba svirala je še Titlovo »jugoslovansko ouverturo" in ostale točke svojega vaporeda in sicer tako izvrstno, da sme tekmovati z vsako vojaško godbo. Še pred pričetkora koncerta osnoval se je pri posebni mizi »hrvatski stol", kjer so bili tudi gostje iz Dalmacije in s Primorja. Vrstile so se navdušene zdravice in napitnice, ki so se nadaljevale v pre-stankih mej posamičnimi točkami koncerta. Žal, da je posebni vlak odbajal tako zgodaj uazaj. Ob 1 U uri že se je moral odpeljati jeden del udeležencev, ko bi se bila lahko pričela najživahnejša prosta zabava, ako bi bila vsa družba ostala skupaj in bi se bil pleB priredil v dvorani, kjer je bil banket. Plesalo se je le v tesnih Čitalniških sobah, sicer tudi prav vstrajuo, a prostori so preveč omejeni za toliko množico. V raznih drugih gostilnah pa je bilo do pozne ure prav veselo življenje in petje, posebno pri gosp. županu, kjer so prepevali pevci Dunajskega slov. pev. društva in pa Ljubljanski kvartet in pa v stari čitalnici, kjer je bila tudi jako velika družba. Tako je končala lepa slavnost, ki OBtaue gotovo VBacemu v najprijetnejem spominu. Uprav ogromna množica, ki se je udeležila, bila je prav za prav slovenska inteligenca iz vseh pokrajin. Videli smo mnogo odličnih rodoljubov, poslancev, duhovnikov, odvetnikov, uradnikov, posestnikov, trgovcev, profesorjev in učiteljev, velikošol-cev, dijakov itd. Bila je večinoma odlična družba, kakor se zbiru le pri izrednih prilikah, a tudi pro stega naroda ni manjkalo, dokaz, da je prebujen in se zaveda. S posebnim zadoščenjem smo opazili, da se je v pevskem zboru videlo tudi več gg. duhovnikov, ki so složno sodelovali z ostalimi pevskimi tovariši. Da se je vse izvršilo v tako lepem redu, je zahvaliti tudi res objektivnemu in hvalevrednemu postopanju g. župana in občinskega sveta, kakor smo že omenili. Kolika razlika mej temi možmi in mej razširjevalci Celjske nemške kulture, ki se je tudi ta pot pokazala v svoji naj-odurneji obliki! Ker za drugi dan ni bilo nič gotovega programa, odpeljalo se jih je mnogo že z jutranjim vlakom. Ostali pa so priredili skupni izlet v Velenje, kjer se je imjirovizoval prav impozauten koncert v h6telu pri g. Maku. Nekoliko ljubeznivih pevk sodelovalo je prav čvrsto v mešanih zborih, prav krepak moški zbor pa se je sestavil „ad hoc" in so sodelovali Sokoli, Triglavani, Savani in drugi pevci. Ljubljanski kvartet bil je jako radodaren, samospeve pa sta pela operni pevec g. Jos. No 11 i in g. Stube c Kmalu zbrala se je velika muožica in zvesto poslušala zares izborno petje. Pozneje šlu je vsa družba v gostilno g. Ježovnika, narodnega župana Velenjskega, ter ga pozdravila, na kar se je prav lepo zahvalil ter odzdravil. Le prehitro prišel je čas, ko se je bilo treba odpeljati proti Celju. Z naudušenim petjem poslovili smo se posebno v Šoštanju, kjer se je zbrala velika množica na kolodvoru. Istutako bilo je v Žalcu. Ločili smo se iz krasne Šaleške in Savinjske doline in od nje zavednega prebivalstva s prisrčno željo, da se skoro zopet vidimo v katerem kraji j>relepega slovenskega Šta-jerja. Veliki koncerti, katere prireja vsako leto vrlo slovensko pevsko društvo, postali so poslednji čas vedno lepši in lepši in prave narodne slavnoBti občeslovenske. Slovenska in slovanska pesem naj nas druži vse tudi nadalje in naudušuje za prekrasno našo domovino. Hvaležni smo pevcem slovenskim, a se posebno kličemo: Živele ljubeznive naše slovenske pevke v spodnjem Štajerji. —i. Domače stvari. — (Osobne vesti.) Deželnosodnimi pristavi v Trstu so imenovani gg.: dr. Henrik Kram mer, sodni pristav v Tolminu, Henrik Paderzolli, sodni pristav v Buzetu, in dr. Jakob Sbisa, av-skultant v Trstu; avskultanta Anton Lane ve in Alojzij Mar t i ne lli imenovana sta sodnima pri* stave ma v Buzetu; avskultant dr. Anton Perišič pa sodnim pristavom v Tolminu. — (Dolenjski železnici.) Pri včerajšnji ponudbeni obravnavi za zgradbo druge proge Dolenjskih železnic od Grosuplja do Straže, ki se je vršila na Dunaji pri generalnem ravnateljstvu avstrijskih državnih železnic, ponudili so popusta od določene zgradbene svote : firma Ceconi & Comp. IpVaVei Peter Kraus 4»10l Kisch in Rabaz 14Vi°/o» Hauser lO'/a'/ai Redlich & Berger 11Q/10»/0 in Gross & Comp. 109/100/o- — (Šentjakobsko-Trno vsze ženske podružnice sv. Cirila in Metoda) pravila je visoka c. kr. deželna vlada potrdila. — (Slov. ferijalno društvo .Sava") priredi dne 21. avgusta t. I. ob 2. ur popoludne v prostorih Kranjske čitalnice društven shod za gorenjsko okrožje s sledečim vsporedom : 1. Pozdrav članov in gostov. 2. Nasveti v zmislu poslovnikovem in ukrepi. 3. Slučajnosti. — (Gg. pevci društva .Ljubljane") opozarjajo se na pevske vaje s pristavkom, da pevcem, ki ne obiskujejo vaj, ni smeti javno nastopati in na posledice, ki iz tega in iz zanemarjeuja pouka izvirajo. — (Dijaška veselica v Kranj i.) Piše se nam iz Kranja: Za dijaško veselico, katera se bode v našem mestu dne 21. t. m. vršila, delajo se velike priprave. Naši meščani se vesele, da morejo vzprejeti zopet jedenkrat dijake v svojo sredo, katerih imamo žalibog malo, odkar je naša gimnazija preložena. Opozarjamo rodoljube slovenske, kateri bodo ta dan napravljali izlete, da se spomnijo našega mesta, v katerem se bode vršila dijaška veselica v naroden smoter, namreč na korist spomeniku našega pesnika prvaka, dr. Franceta Prešerna. — (Občinske volitve v št. Juriji) poleg Kranja vršile so se dne 4. t. m. prav redno. Županom izvoljen bil je bivši župan g. Matej Bar le z Luže. Svetovalci pa so izvoljeni gg. Koželj Jaka l ViŠevka, Janez Sajovic iz Velesuva, Franc Okorn iz št. Jurja in Martin Rogel iz Tupalič. Pokanje možnarjev naznanjalo je — piše naš poročevalec — nam občanom, da se je volitev nam ugodno zvršila. Bog ohrani nam vrlega župana, kakor tudi njega svetovalce in odbornike! — Pri občinskih volitvah v Stražišah nad Kranjem voljeni so bili gosp. Franc Šiferer, posestnik v Sredo jih Bitnjah, županom, za občinske odbornike pa gg.: Luka Šmid, posestnik v Gaštaju, Franc Resman, posestnik v Stražišah, in Franc Porenta, posestnik v Bitnjah. — (Slovensko pevsko društvo v Ptuji.) V velikem zborovanji, ki se je vršilo dne 14. t. m. v Šoštanji, volili so društveni člani nastopni odbor: Predsednikom je voljen č. o. Konrad Stazinski (dosedanji predsednik g. Zelenik je izjavil, da mu ni moč prevzeti nove izvolitve). Odborniki so: Gosp. Mihael Lešnik, častni član in dosedanji podpredsednik; g. dr. Anton Bruni en; g. Fran Copf, dosedanji blagajnik; g. Fran Čeh; namestnika pa: g. Jan Sedlaček, dosedanji arhivar in Fran Lovrec. Vnanji odborniki so: gospod dr. Fran Jurtela v Šmarji, g prof. Fran Orožen v Ljubljani, g. dr. Jurij Hraševec v Cel ji in g. dr. J. Bezjak v Mariboru. Za pregledovalce računov so voljeni: g. Anton Klobučar, g. Anton Gregorič in g. llmko Stanj ko. — (Slovenski shodi na Koroškem) bodejo naše nasprotnike silno v oči. Trepetajo same jeze izdajajo se sami, da zmatrajo slovensko gibanje na Koroškem za to, kar je dejanski, za jako resno stvar, katera utegne podkopati nemško prevlado. Tetka .Tagespošta" se lovi za fikcijo, da slovenski narod na Koroškem ne stoji za svojimi prvoborilci, da obsoja njih delovanje, tako, kakor se utopljenec lovi za peno. V onemoglem svojem srdu natvezila bi rada svetu, da prihajajo koroški Slovenci na zborovanja Slov. katoliško-političnega društva le vsled prigovarjanja, v jedni sapi pa prizna, da se slovenski shodi izdatno množe in priporoča na drugem mestu, naj skrbe nemški stariši, ds ae njih otroci nauče* — slovenskega jezika, češ, da brez tega nI moči Izhajati. Kolika premembal — (Velik požar.) V noči od ponedeljka na torek nastal je v Trstu velik požar. Pogorel je ves les, kar ga je bilo na skladišči lesnega trgovca Tedeschija. Po težkem, dolgotrajnem delovanju posrečilo se je gasilcem in vojakom lokalizovati ogenj in rešiti sosedne zgradbe. Požar je nastal na dveh straneh skladišča. V tem skladišči spale so nekatere osebe, ki so precej nevarno ožgane, štirje konji pa, ki so tudi nočeva I i v tem skladišči, so poginili. Škode je do 200.000 gld. — (Umor.) Kotarski pomočnik Jožef De vasi o spri se je v nedeljo popoludne v Trstu s svojim znancem koojarskim hlapcem Ant. Jenkom, s katerim je igral na karte. Jenko popade! je svoj nož in ž njimi zabodel Devasia, da je vsled rane drugi dan umrl. Jenka izročili so dež. sodišču v Trstu. — (Čehi v Zagrebu.) V ponedeljek zvečer prispeli so češki učitelji in izletniki, kateri so se jim pridružili, v hrvatsko stolico. Navzlic temu, da je policija zabranila vsak oficijelni vzprejem, navzlic temu, da je zagrozila .Češki besedi" z razpustom, če pozdravi svoje rojake in učiteljem pod globo 10O gld. zabranila priti na kolodvor, vzlic temu bil je vzprejem sijajen. Na tisoče in tisoče zbralo se je občinstva, tako da je bil promet z vozmi od kolodvora in po Ilici zaustavljen. Ko se je vlak ustavil, zaorili so gromoviti .Živeli Česi" in »Živeli Hrvati". V imenu meščanstva pozdravil je goste g. Sollar ml., pevci pa so zapeli .Liepa naša domovina" in »Oj Slaveni". Gostje in domačini uredili so se pred kolodvorom v pare in pe-vaje slovanske pesmi korakali v mesto. Na Jella-čidevem trgu zahvalil se je češki duhovnik za krasni vzprejem in potem so se razšli gostje na svoja stanovanja.— Omenjeno bodi še, da je policija Zagrebška prepovedala učiteljem, dajati češkim gostom prenočišča. —' (Občinske volitve v Zagrebu.) Včeraj volili so častni občani Zagrebški jednega obč. svetnika. Voljen je bil kandidat opozicije prof. dr. B r es z t y e nszk y. — Danes se je vršila ožja volitev mej vladnim in opozicijonelnim kandidatom, katera nista pri volitvi I. razreda v 2. okraju dobila absolutne večine. — (Razpisana služba.) Na dvorazredni ljudski šoli v Gorenjem Moselju izpraznjeno je nad-učiteljsko mesto z dohodki tretjega plačilnega razreda, prostim stanovanjem in službeno doklado letnih 50 gld. ter drugo učiteljske mesto z dohodki četrtega plačilnega razreda. Prošnje uložiti fe v štirih tednih pri okrajnem šolskem svetu v Kočevji. — (Iz domačih zdravišč.) Do dne* 11. t. m. prišlo je v Krapinske toplice 1207 strank ali 1656 osob. Telegrami „Slovenskemu Narodu': Iglava 17. avgusta. Začela se je pre-izkava zaradi pretepa mej češkimi delavci in nemškimi telovadci. Čehom se očita, da so telovadce napadli pri Nemškem Brodu. Preiskava dognala, da je pet telovadcev lahko ranjenih. Tovarnarja Moravca in tri delavce so zaprli. Pariz 17. avgusta. Sinoči upepelil ogenj restavracijo Peters in ondu nahajajoče se skladišče oglja. Štirnajst ognjegascev omedlelo; trije so nevarno bolni. Biella na Sardiniji 17. avgusta. Danes zjutraj uničil požar gledališče, imenovano Teatro sociale. Postanek ognja ni znan. Škode nad 300.000 gld. j ponesrečil ni nihče. Narodno-gospodarske stvari. — Mala loterija. V mali loteriji zadeli so ljudje mioolo leto 7,708.700 gld. ker 15«/« pristojbina od teh dobitkov je vrgla po izkazu fin. mi-uisterstva državni blagajnici 1,156.306 gld. Koliko so pa večinoma revni ljudje znosili v loterijo, to pa ni povedano, a gotovo je da mnogo več, nego znašajo dobitki. Glavni dobiček iz male loterije ima država sama. Zato jo tudi neče odpraviti. — Razpis dobave. C. in kr. intendancija 8. voja v Grada naznanja, da kupi c. in kr. vojaški erar po trgovskih običajih 1.770 meterskih stotov pšenice, 8.880 meterskih stotov rži, 14.520 meterskih stotov ovsa, eveutuvalno nadaljnib 2.120 meterskih stotov rži in 2.220 meterskih stotov ovsa magacioake navadne vrate in sicer potom vojaških oskrbovalnih ms^acinov v Gradci, Mariboru, Celovci, Trstu; Gorici in Pulju ter potom erariškega skladišča ia lito in moko v Maribora. Za Trat, OirW in Palj razpisane množine ovsa oddati Je po atlet* niči eventuvalno moć tudi v Mariboru io v Ljubljani. Oddajni roki in termini določeni so za konec decembra 1892. in konec januvarija, februva-rija, marcija, aprila in maja 1893. Prodajne ponudbe je vložiti oziroma posijati do 2 9. avgusta t. 1. do 10. ure d o po lud ne pri & in kr. iuten-danciji 3. voja v Gradci. Moči je ponuditi tudi manjše partije žita in aicer najmanj 100 meterskih stotov. Zvezek pogojev z dne 11. avgusta 1892. pogleda se lahko pri vojni intendanciji m pri na-pominanib vojaških preskrbovalnih magacinih in ga je pri magacinih tudi dobiti proti plačilu 4 kr. za tiskano polo. Nadaljne podrobnosti pogledajo se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, katera jih na željo naznani tudi pismeno. — Stari srebrni novci, ki so bili kovani še po konvencijski veljavi so veljavni v prometu samo Še do konca tega leta, do katerega časa jih vnpre-jemajo c. kr. blagajnice in uradi v zameno. S početkom bodočega leta se vsled odredbe lin. mini-sterstva ne bodo več vsprejemali. Tega denarja je deset vrst. Kdor ga ima kaj, naj ga pravočasno zamenja. Avstrijska speoljalltota. Na ielodcn bolehajoči?« ljudem priporočati je porabo pristnega ,,M»II-ovoga Seidlitz-jiraška", ki je preskuieno domačo zdravilo in upliva na želodec krepilno ter poBpcsilno na prebavljonjo in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni 'zalagatelj, DUNAJ. Te.chlauben it. V lekarnah ua deželi zahtevati je izrecno MOLL-OV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. Manj nego S skatljiei 83 no razpošilja. 5 (42—11) Javna zahvala. „LJUBLJANSKI ZVON" Btcil a a vse leto 4 gld. 60 kr.; zri pol lota 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Umrli .so •* Mn^ljaHi: 13. avgusta: Marija .Škerl, kaumosekova hči,, 1 leto, StreliSke ulice it 14, rahitis. — Jožefa liarle, dela\čeva tiči, 6 mosecev, Opekarska cesta št. 25, katar v črevih. — Magdalena Kame, delavka, GO let, Florjanske ulice št. 23, srčna hiba. 14. avgusta: Franc Bogataj, korulukterjer sic, 1 o mesecev, Streliške ulico št. 11, meningitis. — Anton Golob, hilni oskrbnik, .'iti let, Dunajska cesta št. 13, otrpnjenjo pljuč. 16. avgusta: Valentin Kocoiur, delavčev s:n, o mesecev, Pred Konjušnico št. 6, hripa. V deželni bolnici: 15. avgusta : Anton Kovač, delavec, 28 let, jetika. Dne 14. t. m. vršila se je slavnost desetletnice našega društva. Ob tej priliki pokazalo je naše meščanstvo svoje simpatije do našega dru tva s tem, da je v tolikem številu razobesilo raz sv jih hiš zastave. Srčna bodi hvala vsem meščanom! Najsrčneje se podpisano društvo zahvali gospicama Ivanki Ćcbuljevi io Mici Rotovi, ki sta iz zgolj rodoljubja nabirali pri Kamniških Slovenkah za krasen trak, podarjen naši zastavi. Zahvalimo se tudi vsem društvom, osobito slavnemu pevskemu društvu „Ilajdrih- iz Prošeka, ki je, ne oziraje se na daljno pot, prišlo k nain ter s svojim krasnim petjem pokazalo, da ve ceniti pravo veljavo naših pesmi. Srčna zahva.a njega predsedniku g. Alojziju Gor j upa in dičnemu državnemu poslancu g. Ivanu Naher gojit ter vsem udeležencem iz 1'roseka, Bog jih ž vi! Srčno se zahvalimo slavnemu pevskemu društvu „Slaven" Iz Ljubljane, slavnemu slovenskemu bralnemu društ u iz Kranja ter deputacijam slavnih pevskih društev „Adrija- iz Barkovelj in ..Ljubljane" iz Ljubljane. Naposled izrekamo najsrčnejšo -zalivalo vsi m gospi-cam za sodelovanje pri mešanem zboru, ter vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da seje naša slavnost tolikanj sijajno vršila, ter tudi /sem društvom in posameznikom, ki so nas brzojavnim potom pozdravili. V Kamniku, dne lf>. avgusta 18!>"_\ Odbor pevskega društva „Lira". Mcteoroiogično poročilo. 1 9 Čas opa-1 O V.i .i Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Ni >o Moki ina v m ta. bi cd 7. zjutraj SI. popoi. 9. zvečer Srednja 740 8 Dim. 7102 mm. 711 2 mm. lemperatiii 16 2° C 39 e° C 21-2" C a 223°, i> brezv. si. svz. si svz. i 23' ii megla jasno 0*00 jasno i ad norm>ilotu. ZO-u_naJsl££i borza dne 17. avgusta t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. B6*60 —gld. 86*80 Srebrna renta.....„ 9(5 20 — „ 96 06 /ilata renta. ..... , 114-— — „ 11405 5% marčna renta ... „ 100*65 — „ 100 1"» Akcije narodne banke . . „ 999'— — „ 1000-— Kreditne akcije .... „ 816*60 — „ 814*26 London......., 119-5.r) — „ 119*66 Srebro.......„ —'— — „ —1— Napol........„ 9'48', t — „ 9*4*3 C. kr. cekini....., 6*68 — , .rvH8 Nemške marke .... a 58*n5 — „ 68*66 4'Vo državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. 140 gld. 25 kr Državne srečke iz 1. 18*54 . . 100 » 184 „ — „ Ogerska zlata renta 4U/,.......111 , 80 , Ogerska papirna renta 5UU......100 „ 4^ t Dunava reg. srečke 6°/0 . . . UKJ gld. 122 „ 75 „ Zemlj. obč. avstr. 4,/»°/0 zlati zast. listi . . 117 „ — „ Kreditne srečko......100 gld. 193 „ — „ Rudolfove srećke...... 10 „ 24 , — , Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 a 153 , 75 „ Tramway-društ. velj. 170 gld. a.v..... 988 „ — „ MAG GI naj ne prezro gospodinje. llolier-Ji. JEVO zabelo za juhe Dobiva se pri Kurolu <'. (785—*5) tTćenec dridnega zadržaja, slovenskega in nemškega jezika zmožen, z dobrimi spričevali, v*prejme ho tttkof v trgovino IT". fiiKiisiol*-«. v Metliki. (908—2) se vzprejme v K. SelmU« *M«rJM i/.«IeIov«liiici Ml pil**. (932—2) Florjanske ulice št. 32. Krepek učenec se vzprejmo takoj v trgovini ■ mešanim blagom v večjem kraji na Gorenjskem. (926—9) Dopise je poslati upraviiistvu „Slov. Naroda". Praktikant a« učenec ki je špecerijsko stroke Se nekoliko vajen in teli trgovsko lolO obiskovati, \#.|>r«'jme *«• v rttejo Mp«'c*>ri |-•.ko krg*OVlltO v LJubljani. — Kje? pove iz prijaznosti upiavništvo nSlovenskeg*a Naroda". (844— 5) Prememba stanovanja. Podpisana dajo na znanje, da stanuje od sedaj na Turjaškem trgu št. 8, I. nadstropjo, ter so priporoča spoštovanim damam kot samostojeća, vestna in zanesljiva babica. Tudi vzame damo za nekaj Časa v popolno oskrbovanje. (999—2) 7. osobitim spoštovanjem Emilija Nasko, doktorska hči, izkušena babica, Turjaški trg št. 8. I nadstropje. j M a r s a i a F1 or i o .F > ► > k r I titluju naiuni In s*' pr*Orf /m t-srvtju št «#f<* ^ f«»«"•«<» i?t Hjt'.itr. (59—61 ™ 4r -v v -v "V "v *v v "v ^p- v Znamka S. 0. M. — Najboljše laško namizno vino, priporočajo jo ^ i V ^ /.«l.ift« milo na svetu! Za racijoiiclini varstvo kožo in radi šl«*dljivc porabe rs.n,jco^ejše toiletno milo je Doeringovo milo s sovo, katera se jo po skrbnih preskušnjali in vsled upliva znamenitih bigijenikov upe-Ijala v trgovstvo. To jo nedosežno, neutralno, kožo osvežujoče toiletno milo prve vrste II. (354—G) jako ugodne vonjavo in eminentnega upliva na prožnost I m. lepeto kože ter ima, kakor nobeno drugo vsa .svojstva za pridobitev in ohranitev fine polti, umivanje a ~ 1 1 S M S .B *■< 3 21 20 — konec januvarija 1803 n februvarija 1803 „ marcija 1893 „ aprila 1893 „ maja 1898 400 400 400 400 520 rt rt 'o* rt rsi j ■ s rt C rjr 'o4 J > rt 2220 konec decembra 1892 „ januvarija 1803 „ febrnvarija 1893 „ marcija 1893 „ aprila 1893 400 400 400 400 «120 Nakupilo se bode Oddajni roki in termini Oddajni krai pšenice rži ovsa in sicer do pšenice rži ovsa Opomnja meterskih stotov meterskih stotov konec decembra 1892 400 _ >u >» • — -a a 8 n januvarija 1893 500 1000 rt n februvarija 1893 — 500 2000 boval no £ » marcija 1893 500 2000 — | 2390 7650 aprila 1893 490 2650 *• | 8 konec februvarija 1893 — — 1000 o M is n marcija 1893 — —- 1000 ca T3 rt s aprila 1893 — — 1000 TS O > — — 4780 v maja 1893 — — 1780 moči je erari.ško skladišče za žito in moko v .Mariboru konec l januvarija 1898 februvarija 1893 400 400 1000 1000 le ovsa n marcija 1893 400 1000 — mt O 1770 4510 — r> n aprila 1803 maja 1893 400 170 1000 510 — namenjene oddajalne mn ili Ljubljani. »jaško preskrbo- > o) rt — 3 .2 a) ~ o 1980 konec februvarija 1893 „ marcija 1893 n aprila 1893 „ maja 1893 — 400 500 500 580 rt > * J > konec januvarija 1883 — — 200 rt — — j 310 februvarija 1 893 — — 110 Gorici o v M >ovalno si konec n februvarija 1803 marcija 1893 — 400 400 v Trstu, eventuelm 09 >» aprila 1893 — — 400 rt ►o — — 1340 n maja 1893 — — 140 JS O —Ć 18 rt o* r> £1 — — 440 konec januvarija 1893 — i ~~~ 440 bovah Ponudbo za prodajo se oddajo oziroma pošiljajo v obliki pisma in previđene s kolkom za 50 kr. ter specijelno na zavitku kot ponudbe označene do 2*.f. avgusta t. 1 10. are dopoludne pri intendanciji 3. voja v (Jradci. Ponudbe cen stavljaju se od meterskega stota in navesti je vrstna teža v kilogramih, kolikor jih pride na hektoliter, a izjaviti je izrecno, je li diteta tudi užitnimi, merovina in vse druge lokalne naklade, katere je eventuelno plačati, ali ne. — Kjer to ni izrecno povedano, se bode smatralo, da so v ponudno ceno uštete vse te dajatve. Žitni plodovi inozemske provenijencije izključeni so od nabave, posebno se pa še naglasa, da da se bosanski oves ne smatra kot domači pridelek. Železniško tehtanje je izključeno in se imajo dotične manipulacije vršili v eraričnih skladiščih. Za pšenico in rž boljše ali magacinske navadne kakovosti se morejo zahtevati razmerno večje cene. Kot najvišja cena za vrstno težo se zaračuni praviloma pri pšenici teža z 78 kgr. in pri rži z 74 kgr. Onim ponudnikom, kateri niso v sklepnem pismu izrecno povedali, katere kakovostne teže bodo posamne dajatve, ne dovoljuje se za oddane večje kakovostne teže načeloma nikakova bonifikacija. Prodajalci so dolžni, ako to zahteva inten-dancija, uložiti eventuelno varščino v denarjih in sicer lO°/0 vrednosti ponudenega blaga. Varščino — ako se taka od njega zahteva — uložiti ima prodajalec zajedno se sklepnim pismom. Pridelovatelji, občine, gospodarska društva oproščena so glede dajatev, katera zalagajo z lastnimi pridelki, na vsak način ulaganja varščina. Ponudniki, kateri glede solidnosti in sposobnosti niso znani komi intendanciji, imajo skrbeti tudi za to, da se komi intendanciji vpošlje do dne obravnave spričalo o ponudnikovi zmožnosti, ki je izpostavljeno od kompetentne oblasti. Moči je ponuditi tudi manjše partije žita in sicer najmanj 100 meterskih stotov. Vojaška uprava si pridržuje, ponudniku ponuđeno vso pošiljatev ali pa samo del iste privoliti ali pa tudi vse odkloniti. Erariške vreče izposojajo se — dokler jih je dovolj v zalogi — le proti plačilu pbso-jilnine. Plačanje žitnih količin, ki se bodo do konca decembra 1892 pri poslale, kolikor jih je potreba za 1. 1803. zgodi se v teku meseca januvarija 1893, onih partij pa, ki se imajo poslati meseca januvarija 1893 plačalo se bode takoj, čim jih prevzame vojaško oskrbovalno skladišče. Provenijencijo blaga povedati je v ponudbi. Ako zahteva ponudnik za dajatve olajšila vojaškega tarifa, specitikovati mora provenijencijo, ako je to mogoče, po prejemnik krajih. Pri tem se opozarja na to, da za žito v polnih vagonih na c. kr. priv. južni železnici in c. kr. avstr. državnih železnicah obstoje „specijalni tarifi", ki so cenejši, kot je vojaški tarif. Teh specijalnih tarifov posneti je iz časnega dodatka k tarifu družbe c. kr. priv. južne železnice odnosno iz ukaznega lista c. kr. trgovinskega ministerstva št. 12 ex 1892 (str. 193). Zvezek z dne 31. julija t. J., ki sodržuje pogoje ali običaje, ki služe v podlogo temu kupu, možno je prebirati od vsakega v navadnih uradnih urah pri tej komi intendanciji, kakor tudi pri vojaških oskrbovalnih skladiščih v Gradci, Mariboru, Ljubljani, Celovcu, Gorici, Trstu in Pulju. Tudi se ta zvezek proti plačilu 4 krajcarjev od tiskane pole dobi lahko pri vsakem vojaškem oskrbovalnem skladišču. V vsaki ponudbi mora prodajalec izrecno izjaviti, da bode sklenil kupčijo po določbah pred-ležečega avisa, potem po določbah prej označenega, njemu v polnem obsegu znanega zvezka običajev ali pogojev, kakor tudi, da se bode odzval pozivu, da položi varščine. Na ponudbe, katere bodo naknadno prišle te-legrafičnim potom, ali katere stavljaju drugačne pogoje, kakor so določene v tem avisu, in v zvezku pogojev, in na take, katerih iinpegno je krajši nc|go do ušte vsega 11. septembra 1892, se ne bode ozir jemalo. (991) V Gradci, dne 11. avgusta 1892. C. in kr. intendancija 3. voja. 77^ Srajce za turiste. tkane i r. najboljemu materijalu, gladko aH progasto barvano, h širokim ovratnikom in dvoma Žepoma na prsih, popolna velikost, izbornu delo. 1 kiimud Riđ. l.so. Svileni pasi 1 meter dolgi, (J cm. široki, % dvojno in posrebreno zapono v obliki kače. 1 koiund no kr. Klobuki za turiste iz k osmini*, prve vrste, s širokim svilenim trakom in peresi. _ cu«i. a.—._ Kravate za turiste. Trlje kouiutli 1.— razpošilja (75£>-N) s povzetjem 1>iiiim j, I., SnlxtfaMtie .-*(. OU. izdajatelj In odgovorni urednik: Josip NoIIi. Lastnina m tlak .Narodne Tisk ar ne*.