Posojila prav za Vas Gorenjska^ Banka Banka posluhom Ugodna potrošniška in stanovanjska posojila AVrOHIŠA VRTAČ ^ Krani Delavska 4, StražiŠže pri Kranju Audi 064/318-020 WILFAN Menjalnice Nepremičnine Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič) ISSN 0352-6666 ©Q)IMlM(JJ©IEnGLAS Kranj, torek, 3. marca 1998 Druga letošnja Glasova preja: Kranj je lahko lepši Kako Kranj pokulturiti inpoHoveiiti "To naj bi ne bil revolucionaren sestanek, na katerem bi projektirali ali "šimfali", pač pa o Kranju razmišljali pozitivno, s simpatijo," je v uvodu petkove Glasove preje dejal povezovalec pogovora, zgodovinar Jože Dežman. Modri salon gostišča Arvaj ob kokrškem mostu je bil v petek zvečer premajhen za vse, ki so želeli prisluhniti pobudam oziroma tudi sami predlagati, kako srednjeveško jedro Kranja, njegova primestja W nova naselja čim bolj pokulturiti, Počlovečiti. Izhodišča za "predenje" o tem je Jože Dežman izvabil iz trojice uglednih gostov: umetnostnega zgodovinarja dr. Ceneta Avguština, arhitekta Cirila Oblaka in akademskega slikarja Vinka Tuška, ki so pred dvema desetletjema Ponudili projekt Elementi likovnega pose- ganja v urbano strukturo Kranja. Kranj iz tistih časov, časov velike pozidave Planine, ki je narekovala iskanje humanizacije gradbene stihije, in Kranj danes sta na podobni točki iskanja, ki pušča prostor svobodni misli. Danes toliko bolj tudi zato, kot je dejal Jelko Kacin, ker v Kranju trenutno ni hude gradbene sezone in se o tem lahko neobremenjeno razmišlja. Več o Glasovi preji boste lahko prebrali v petkovem časopisu. H. J., foto: J. Pelko Vloge za otroški dodatek Kranj, 3. marca - Kot so sporočili t Ministrstva m družino in socialne *adeve, morajo prejemniki °t*oškega dodatka vloge njegovo uveljavljanje °* pristojne centre za socialno delo posredovati tt£ konca meseca. Novi ^razci so že v prodaji <&ZS, št. 8,41), stari Še v«dno uporabni. vlogo za uveljavitev Roškega dodatka za leto *998 je potrebno oddati na Pnstojnem centru za so-galno delo do 31. marca. ^° zakonu o družinskih Prejemkih so namreč cen-*r< *a socialno delo dolžni Vsako leto s 1. majem *aceti s preverjanjem up-rayičenosti do dodatka. Obrazec za uveljavitev Roškega dodatka je v *etošnjem letu nov in je na voljo v vseh papirni-Car» in knjigarnah. M.A. SPAR-MARKT SPAROVEC STRUGA - Strau 27 tel.: 9943-4227-23-49 IZ NASE SUPER PONUDBE 20 čokolad z lešniki a lOOg šunka lkg sir ementalec lkg__ IZVOZNE CENE 95 ATS netto 45 ATS netto 63,50 ATS netto R A POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA ZNIŽANE CENE IN BREZPLAČEN PREVOZ NAROČILA: skladišče Medvode tel 061/6;^ff]'34] B.S. Radovljica tel. :064/715-242, 704-U/U- Nagrajenec gospodarske zbornice JANEZ DEŽELAK Z umetnim očesom v Chicagu Termo je med tremi finalisti največjega svetovnega tekmovanja računalniških programov, zagotovljena jim je najmanj bronasta medalja. Škof j a Loka, marec - Med letošnjimi nagrajenci Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke je tudi JANEZ DEŽELAK, direktor tovarne termičnih izolacij Termo Škofja Loka. V tedanjo Termiko je prišel leta 1979 in naprej postavljal njene tovarne po tedanji Jugoslavije, vodenje škofjeloške tovarne pa je prevzel leta 1986. V dvanajstih letih se je veliko spremenilo, tovarna kamene volne ni več vpijoč ekološki problem, obseg proizvodnje stalno narašča, uspel jim je ris" čez Karavanke, tudi s proizvodnjo se vračajo na južne trge. juns' STRAN 7 Najstarejši Maistrov borec je včeraj praznoval stoti rojstni dan Ata se je hodil ženit iz Laškega čez Kras na Dunaj Na včerjašnji dan pred natanko stotimileti je na svet materi Katarini in očetu Janezu privekal prvorojenec Jože. Ta se je nato poročil s Korenškovo Franco z Dunaja, v zakonu se jima je rodilo 11 otrok, rodbino pa nadaljuje 23 vnukov in 20 pravnukov. STRAN 1 4 Med razburjenimi, ponižanimi in jeznimi delavci CPK-ja Gospodar za peč hlapci čez prag JI J, O 7 STRAN 1 5 S smučarsko karto te plačano pol vstopnine za terme „Kristallbad" Bad Bleiberg. {Smučarske karte s popustom pri: Globtour Kranjska gora} ?55, 9770352666001 PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek Izjava predsednika države Milana Kučana Zoper besedno in fizično surovost Napadalnost v besedah, ravnanjih in dejanjih ne ustvarja okolja, ki bi bilo naklonjeno sožitju in različnosti. Za nase življenje in prihodnost je dobra in varna samo tista pot, ki pelje proč od napadalnosti. Ob dogodkih, ki so razburkali slovensko javnost, tako politično kot civilno, posebej Jelinčičeve besede o volivcih dr. Jožeta Bernika, upodobitev Marije z Brezij s podgano v naročju in drugi napadi na drugačne in drugače misleče, je nagovoril javnost predsednik države Milan Kučan. Med drugim je zapisal: "Vse bolj pogoste so pri nas javne izjave in dejanja, ki nosijo v sebi sovraštvo, oholost in žalitve drugačnih, naj gre za politične poglede, narodnost, verska ali neverska prepričanja, razumevanje preteklosti ali preprosto za svobodo pri izbiri načina življenja ali umetniške izpovedi. Na površje silita besedna in fizična surovost. Kot da nam niso mar človek, njegovo dostojanstvo, njegova radost pri svobodni izbiri načina življenja, njegova čustva in osebna prepričanja, navezanost na nacionalne, verske ali druge simbole in njihovo spoštovanje. Kot da bi hoteli prostor svobode, ki smo si ga v svoji državi skupaj priborili kot narod in skupnost državljanov, po vsej sili spremeniti v svet sovraštva in neodgovornega igranja z usodami ljudmi, ki se dostikrat mukoma prebijajo skozi vsakdanje življenje," je zapisal predsednik. "Tudi besede ubijajo. Od govorjenja, da so ljudje pravi in nepravi Slovenci, golazen, rdeči goščarji, črnuhi, južnjaki, morilke nerojenih otrok, podgane, od takih in podobnih besed je lahko samo še korak do fizičnega nasilja. Ali smemo biti neprizadeti ob takšnem stanju duha? Ne, če naj bo sploh mogoče skupno življenje. Moramo se odzivati. Toda na nestrpnost se ni mogoče odzivati z nestrpnostjo. Odzovati se je treba z dejanji in besedami strpnosti in sodelovanja, s pogovorom, ne s prepovedmi, cenzuro, brezbrižnostjo in zanašanjem na druge. Odzivati smo se dolžni vsi, država, njen predsednik, stranke, civilna družba, cerkve in drugi, zaradi zmeraj iste, čeprav različne odgovornosti za življenje ljudi v slovenski državi, in zaradi njihove prihodnosti, za katero so se odločili ob plebiscitu." "V vsakomur od nas živi tudi potreba, da spoštujemo simbole in spominska obeležja, ki smo si jih izbrali v skladu s svojimi in skupnimi vrednotami, zraslimi na tleh našega civilizacijskega in duhovnega izročila. Kdor jih skrini, nas prizadene, grobo posega v naša čuistva, naše spoštovanje samega sebe," pravi predsednik Milan Kučan in dodaja, da se "samozavestno v imenu lastnega dostojanstva in pravice upiramo poniževanju in nasilnemu vdiranju v svoj svet, a enako odločno ravnajmo tudi, ko se to dogaja drugim." Ni dovolj zgledov za strpno in prijateljsko ravnanje, za medsebojno razumevanje in človeško solidarnost. "Prepričan sem, da je za naše življenje in prihodnost varna in dobra samo tista pot, ki pelje proč od napadalnosti, od sovraštva, nelagodja ob drugačnosti in ne daje domovinske pravice nestrpnosti in nasilju... Premislimo in se odločajmo za to pot, vztrajno in zavestno, v besedah in dejanjih. Vsi skupaj in vsak zase." • J.K. Svetovni slovenski kongres Nizka politična kultura Ljubljana, 3. marca - Svetovni slovenski kongres se je opredelil do vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Kongres podpira vključevanje, vendar v strategiji vključevanja ni govora o zaščiti slovenskega naroda in njegovih vrednot. Prav tako vlada zamuja z obveščanjem slovenske javnosti. Svetovni slovenski kongres opozarja na nizko raven slovenske politične in srčne kulture, kar kažejo izjave poslanca Zmaga Jelinčiča in naslovnica zgoščenke skupine Strelnikoff, ki žali Brezjansko Marijo. Glede Slovencev po svetu in pomoči slovenske države kongres meni, da mora biti skrb matične domovine bolj sistematična. _________^________-------2 •------- Uuu, i*« »«. . ~*-o. . Tudi ko sem vodil Republiški center politizacije ministrstva. Janša je takrat za obrambno usposabljanje v PoljČah, počistil številne ljudi, ki so v bistvu m POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE bil načelnik Republiškega štaba za Civilno zaščito ali namestnik vodje ;*"«ori povezane, združene, ampaK Civilno zascuo au nume™™ IS0 P° resničnih eksistenčnih inter- protokolarnih objektov (te "gaj eflh vsakega naroda posebej, torej po----- „ letih 1979-1988), je 3J« nekaj točkah, ki se evidentno speljali osamosvojitev. Potem mi je Jožica Puhar ponudila TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA DESNICA 81 ^ažejo za neobhodno nujne, za sako stran koristne in sprejete s ow; a suverenega, referendnega Ql°čanja... .Rešitev nacionalnega problema ni v . 'O« (razen s silo in protihumano), za Jtfega načrt je zasnovala že kralje- *a> zdaj pa popravljenega, modifi-tuPe%a> v ne*a) pomembnih točkah ba' naprednejšega, uresničuje ZK. eWev ni v apriornem združevanju, sem opravljal v letih 1979-1988), je bilo pomembno le, da si član Zveze komunistov, ne pa aktivnost. Ko pa se je začelo zares, ko se je pokazalo, da se sistem da spremeniti, sem res začel boj za spremembo Zveze komunistov. V času mojega sekretarstva v Radovljici smo odločno podprli reformno smer. Protestirali smo proti razformir-anju petega armadnega območja v Ljubljani, že 18.maja 1990 sem v Delu objavil protest proti JLA, ker so jemali orožje teritorialni obrambi. GORENJSKA AVTOHIŠA MIL Radovljica do.o. Alpska c 43, 4248 LESCE tel.: 0609 610 225 Odprto vsak idanod 9.00 - 17.00 in ob sobotah od 8.00 - 12.00. Sprejemamo naročila za novo vozilo GOLF A4. Strokovna pomoč v muzeju Mojstrana, 2. marca - Že pred časom sta Planinska zveza. Slovenije in občina Kranjska Gora podpisali pismo o nameri o ustanovitvi slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Planinsko društvo Dovje - Mojstrana je desetletja zbiralo dokumentarno gradivo o planinstvu in alpinizmu in gradivo razstavilo v nekdanjem študentskem okrevališču v Mojstrani, ki ga je obnovilo samo društvo. Triglavsko muzejsko zbirko so odprli leta 1984 in želeli, da bi postala slovenski muzej. Planinska zveza se je s tem strinjala in bila pripravljena prispevati gradivo in sredstva, vendar se je zataknilo pri tem, da ie stavba skupaj s hotelom Triglav pod denacionalizacijo. Občina je zato odkupila 2500 kvadratnih metrov zemljišča poleg stavbe in bo začela graditi muzej, 'sedanja zbirka pa je s profesionalnim delavcem, ki je zaposlen v muzeju, popisana in arhivirana. Zdaj ima torej muzej strokovno moč in upa, da bo Planinska zveza držala besedo in v novi slovenski muzej prispevala tudi drugo planinsko gradivo iz vse Slovenije. • D.S. Skrb za mlade planince Mojstrana, 2. marca - Na rednem letnem občnem zboru Planinskega društva Dovje - Mojstrana, ki so se ga udeležili številni domači planinci, je podpredsednik društva Miro Eržen v svojem poročilu med drugim dejal, da je društvo tudi lani dobro gospodarilo s planinskim domom v Vratih in tudi v Šlajmerjevi koči obnovitvena dela potekajo po načrtih. Za Slajmerievo kočo, ki je namenjena vzgoji mladinskih in gorskih vodnikov ter reševalcev je bilo do zdaj namenjenih že 30 milijonov tolarjev. Vsi odseki PD Dovje - Mojstrana dobro delajo in posebej pohvalno je, da je delo z mladimi po vseh odsekih, posebno v mladinskem, odlično. Požrtvovalni so tudi gorski reševalci, ki so pod vodstvom načelnika Janeza Brojana mlajšega lani sodelovali v 18 akcijah in porabili za reševanje 700 ur. Na občnem zboru so izvolili za novega predsednika planinskega društva Dovje - Mojstrana Mitja Peternela. • D.S. V četrtek o proračunu Preddvor, 3. marca - Potem ko so se zaradi problematike financiranja obnove Doma starejših občanov člani sveta občine Preddvor pretekli četrtek zbrali na izrejdni seji, se bodo teden dni za tem, ta Četrtek ponovno srečali, tokrat na 31. redni seji. Najpomembnejša točka dnevnega reda bo prav gotovo osnutek odloka o letošnjem občinskem proračunu, svetniki pa se bodo seznanili še s poročilom o poslovanju občine v preteklem letu, s projektom prizidka in nove telovadnice pri osnovni šoli in glasovali o odloku o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Na dnevnem redu četrtkove seje je ob tem še informacija o statutu zavoda Osnovno zdravstvo Gorenjske, o članstvu v stalni konferenci lokalnih skupnosti Slovenije ter imenovanje organov v zavod KKS Preddvor. • M.A. Na enosmerni promet v Žireh ne bodo pristali Žiri, 2. marca - Prav neprijetna novica za žirovske občinske svetnike je bila, da se z rekonstrukcijo ceste od Trebiie proti Žirem zopet zatika. Kot je sicer znano, je bil kilometer dolg odsek še nerekonstruirane ceste pred Selom razdeljen na dve etapi, pri čemer se prva že rekonstruira, druga pa naj bi sledila takoj nato. Pri tem je bilo celo že dogovorjeno, da občina sodeluje oz. prispeva kamenje za kamnit oporni zid nad Soro. Po besedah žirovskega podžupana Antona Oblaka pa zadnji pogovori s predstavniki republiških cestnih institucij kažejo na to, da o rekonstrukciji Še premišljujejo, in ponovno je bil omenjen predlog, da se na tem delu (zelo ozke) ceste s semaforji uredi enosmerni promet. Svetniki so bili soglasni o tem, da to ni sprejemljiva rešitev, in da ie potrebna na vsak način vztrajati, da se rekonstrukcija z razširitvijo ceste opravi, kot je bilo dogovorjeno. • S. Ž. Zadruga je občino izigrala Žiri, 2. marca - Kar nekaj hude krvi je bilo v četrtek na občinskem svetu v Žireh, ko je župan obvestil svet o tem, da si je KGZ Žiri brez prave razlage premislila glede oddaje prostorov, ki jih v zadružnem domu uporablja občina. Dogovorjeno je namreč bilo, da bo lahko občina prostore uporabljala brez najemnine, če omogoči širitev pritličja doma v trgovske namene, na kar je občina tudi pristala. Sedaj pa so dobili v podpis najemno pogodbo, po kateri bodo plačevali po 5 mark za kvadratni meter, skupaj pa uporabljajo približno 120 kvadratnih metrov. Občinski svet je zadolžil župana, da to vprašanje razčisti in ob tem ugotovil, da k sreči občinski prostori v Poslovno stanovanjskem centru še niso prodani. • S. Ž. Proračun v javni obravnavi do 10. marca Žiri, 3. marca - Ker so svetniki občinskega sveta v Žireh analitično gradivo za obravnavo letošnjega občinskega proračuna prejeli že na prejšnji seji 5. februarja, so v četrtek le formalno in brez razprave opravili prvo obravnavo odloka o proračunu za leto 1998. Sklenili so, da naj vsi odbori občinskega sveta osnutek proračuna obravnavajo do 10. marca, nato pa se bo pripravil predlog, ki naj bi ga konec marca tudi sprejemali. Prav v teh dneh se bo tudi odločalo o tem, ali bo občina dobila obljubljena državna sredstva za vlaganja v kanalizacijo, in tudi od tega je odvisno, koliko investicij bo mogoče uresničiti v tem letu. Povedan je bil podatek, da bi samo za asfaltiranje že pripravljenih cest potrebovali kar 300 milijonov tolarjev. Seja občinskega sveta Jesenice Svetniki umaknili predlog proračuna Že desetletje in več razpravljajo o ureditvi jeseniške tržnice in njeni prometni ureditvi« Jesenice, 2. marca - Svetniki umaknili predlog odloka o proračunu na naslednjo redno sejo sveta. Tržnico naj urejajo investitorji s svojimi sredstvi, ne pa sklad stavbnih zemljišč. Občinska priznanja skupinam in posameznikom. Ko so na minuli seji občinskega sveta Jesenice razpravljali o dnevnem redu seje, so na pobudo Jožeta Zorca izglasovali sklep, da se na tokratni seji predlog odloka o proračunu občine Jesenice za letos umakne. Svetnik je svoj predlog utemeljeval s tem, da je odlok o proračunu občine preveč pomembna zadeva, ki terja širšo obravnavo, zato se ne more obravnavati na seji, ki je po mnenju nekaterih svetnikov imela občutno preobširen dnevni red. Svetniki se niso strinjali, da bi o proračunu razpravljali na seji, ki bi bila nadaljevanje seje, ampak so zahtevali novo redno sejo občinskega sveta. Obširno so razpravljali tudi o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odlo- ka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga niso sprejeli. Predvsem se svetnikom, ki prihajajo iz Žirovnice, ne zdi prav, da je območje Žirovnice uvrščeno v prvo kategorijo območij. Postavljajo se namreč vprašanja, kako se razvrščajo naselja in v čem se izkazuje termin "ugodna lokacija"? Zakaj se torej na nekaterih območjih plačuje večje nadomestilo kot drugje? Občinski svetniki so veliko pozornost namenili tudi predlogu urejanja tržnice v centru Jesenice, kjer ne gre le za samo tržnico, ampak za vse območje, ki obsega tržnico do stolpnic za gimnazijo. V pripravi in obravnavi je urbanistična zasnova mesta Jesenic, zato se nekaterim svetnikom ni zdelo prav, da bi zdaj razpravljali o predlogu urejanja tržnice v centru Jesenice. O ureditvi tržnice se sicer na Jesenicah razpravlja že desetletje in več, a se zadeva nikamor ne premakne. Za tržnico je bilo napravljenih že veliko načrtov, a še do danes ni bilo nič. Svetnik Miro Harej pa je podvomil v smotrnost urejanja tržnice iz ekonomskega vidika, saj je prepričan, da bi bilo nesmiselno vložiti v tržnico občinska sredstva oziroma sredstva sklada stavbnih zemljišč. Naj se najde investitor, kar bo težko, saj živila, ki jih prodajajo na tržnici, po konkurenčnih cenah ponujajo vse dobro založene jeseniške trgovine. Še posebej pa bo pestra in konkurenčna trgovina v prihodnje, saj na Jesenice prihaja Mercator, ki bo nasproti bolnišnice in na zemljišču jeseniškega Gradbinca zgradil novo trgovino. Ko so razpravljali o soglasjih k sta- tutom javnih zavodov na Jesenicah, so svetniki menili, da v statutih javnih zavodov ne more stati določilo, da so plače zaposlenih tajne. Lahko so tajni podatki o izplačilih, nikakor pa ne morejo biti tajne plače javnih delavcev v javnih zavodih. Jesenice bodo tokrat prvič praznovale svoj občinski praznik 20. marca. Ob tej priložnosti bodo podeljena tudi občinska priznanja. Svetniki so potrdili, da občinska priznanja prejmejo: Ciril Pra-ček z Jesenic, Janez Šebat iz Smokuča, HK Jesenice. Vzgojno - varstvena organizacija Jesenice, Jože VindiŠar z Jesenic, Valentin Kavčič Z Jesenic, Ladislav Črnologar z Jesenic, Helena Grzetič s Hrušice, Mojca Legat iz Zab-reznice, Jože Zidar z Jesenic, Kegljaški klub na ledu Gradbinec, Jože Klinar z Jesenic in Astra Telekom iz Most pn Žirovnici. D.Sedej Seja občinskega sveta v Žireh, Tudi občina Žiri se je postavila v vrsto Čeprav ogorčeni nad oceno stroškov za gradnjo doma za starejše občane, so žirovski svetniki sklenili, da kandidirajo za sredstva države. Žiri, 2. marca - Kot še marsikatero občino po Sloveniji, je tudi Občino Žiri presenetil razpis za sestavo prioritetnega vrstnega reda državnih investicij v javne zavode v okviru programa razvoja varstva starejših oseb do leta 2005, saj je bilo praktično v enem mesecu potrebno pripraviti projektno nalogo z oceno stroškov. Zamuditi ta razpis pa bi pomenilo, da občina v naslednjih sedmih letih, zelo verjetno pa še dlje, ne more računati na pomoč države. Če smo doslej kar nekajkrat kritizirali slabo pripravo sej občinskega sveta Občine Žiri, bi za 29. sejo, ki je bila pretekli četrtek, lahko dejali, da temu ni bilo tako. Kljub kritiki vsebine pripravljenih predlogov, je tokratno gradivo ponujalo tudi predloge sklepov in tako razprave na pamet ni bilo. Razen pri vprašanju pristopa h Garancijskemu skladu Gorenjske, kjer nihče ni znal v "množici" medobčinske organiziranosti za razvoj obrti in podjetništva, prav pojasniti, zakaj pravzaprav gre - ta točka je bila zato tudi umaknjena, je pri ostalih točkah bila konstruktivna razprava, in sejo so lahko zaključili v manj kot dveh urah. Zagotovo osrednja točka tokratne seje je bilo vprašanje kandidiranja oz. uvr-, stitve Občine Žiri na državni seznam za gradnjo doma za starejše občane, ki ga je država razpisala sredi januarja in rokom do konca februarja. To pa z drugimi besedami pomeni, da praktično občine, ki doslej na tovrstnih pripravah gradnje še niso delale, zelo težko v tako kratkem času pripravijo vso potrebno dokumentacijo. Kljub temu da je izgraditev doma za starejše občane v Žireh že vseskozi ena od nalog nove občine, pa se je tudi ta občina znašla v tej časovni stiski, zato so morali na hitro pridobiti projektno nalogo z oceno investicije. Na podlagi razpisa jo je pripravila projektantska družba UNIA iz Idrije, in iz elaborata, ki so ga svetniki dobili na seji na mizo, je bilo razvidno, da naj bi v Žireh Na Maršaku gradili dom s 110 posteljami (40 odstotkov v negovalnem oddelku in 60 odstotkov v bivalnem delu) v vrednosti 874 milijonov tolarjev. V nalogi so našteti vsi potrebni prostori načrtovanega trinadstropnega objekta, ni pa razvidna tudi površina. Taka ocena stroškov gradnje doma za starejše občane pa je vse prisotne pošteno razburila, saj so praktično soglasno ocenili, da je vsaj dvakrat, Če ne celo trikrat previsoka. Slišali smo celo oceno, da je tak projektantski pristop neodgovoren in značilen za pretekle čase, ko smo skoraj zapravili državo. Vsem je bilo namreč jasno, da si občina Žiri, tudi če država primakne svoj delež, take investicije, ki bi za več let zahtevala tretjino občinskega proračuna, preprosto ne more privoščiti. Še bolj pa je "prizemljil" žirovski občinski svet posla^ nec državnega zbora dr. Jože Možgan, ki je kaj hitro izračunal, da je v Žireh p° državnih normativih potrebnih le 30 mest v domu za starejše občane, poleg tega pa država sofinancira le domove, ki imajo nad 150 mest. Vprašljiva torej ni sam? vrednost investicije, pač pa tudi opravičilo načrtovane zmogljivosti. Ker je bilo potrebno že naslednji dan oddati prijavo državi, so svetniki P° dokaj burni razpravi sklenili, da naj se pripravljena projektna naloga le odda,v soglasju z avtorji naj pa se ocena investicije zmanjša na polovico. Važno je, da se občina postavi v vrsto, s° ocenili, kako pa se bodo te gradnje lotili, o tem pa bo še čas za iskanje najprimernejšin rešitev. Š. Žarg« Izredna seja sveta Mestne občine Kranj Zavrnili delitveno bilanco kot škodljivo za Kraj Bilanca naj bi bila izrazito neugodna za Kranj, kriteriji pa nesprejemljivi, zato so j° tako župan kot svetniki zavrnili. Za dogovor bo verjetno potrebna arbitraža. ___ Kranj, 2. marca • Kranjski svetniki so se v sredo sestali na izredni seji, na kateri so se med drugim spoprijeli z eno najpomembnejših nalog v tem mandatu - z delitveno bilanco. Kot je znano, župan predloga o tem doslej mestnemu svetu ni posredoval, nihče od občinske uprave pa se tudi ni udeležil tokratne seje sveta. Svetniki so predse dobili dogovor o ureditvi medsebojnih premoženjsko pravnih razmerij občin Kranj,' Cerklje, Naklo, Preddvor in Šenčur. S tem dogovorom naj bi uredili delitev premoženja in bremen bivše občine Kranj, ostale štiri občine so ga doslej že sprejele, mestna občina Kranj pa mu nasprotuje. Kot je v pisni obrazložitvi zapisal kranjski župan Vitomir Gros, je gradivo pripravljeno izrazito v škodo Mestne občine Kranj, saj naj bi se premoženje delilo po za Kranj najbolj neugodnem ključu. Občina Kranj je preteklosti prispevala ogromno premoženje, piše župan, pridružene občine pa so bile praviloma brez premoženja in zadolžene. Mesto Kranj naj bi pravzaprav izgradilo skoraj vse v novonastalih občinah. Z županovim mnenjem so se strinjali tudi svetniki, ki so menili, da se sedanji dogovor bistveno bolj posveča delitvi premoženja -tega naj bi bilo za 200 do 300 milijonov mark, premalo pa določitvi bremen in obveznosti. Kriteriji razdelitve naj bi bili "čudni", dogovor pa neprimeren in naj bi povzročal nova nesoglasja. Mestna občina naj bi s tem dolgoročno izgubila mnogo čistega premoženja. Obenem je bilo slišati mnenje, da bo prevelika razpršenost lastništva ovirala delovanje in vodenje številnih pomembnih ustanov. Mestni svetniki so zato sprejeli sklep, da bodo svoja stališča posredovali komisiji, ki je zadolžena za pogajanja, ta pa naj tudi skuša doseči boljši dogovor. V primeru, da to ne bo mogoče, pa bo bržkone na vrsti arbitraža; o delitveni bilanci bo torej odločila država. Sicer pa so se kranjski svetniki na izredni seji pogovarjali tudi o lokalni samoupravi. V parlamentarni obravnavi je namreč predlog zakona o spr membah in dopolnitvah zakcm o lokalni samoupravi, ki Pnn^tj številne pomembne nov?s • Kranjski mestni svetniki . imeli pripombe na kar ne* J predlaganih določb, med <»w gim so menili, da država zakonu skuša preveč natanlnjh definirati delovanje l°kf"L skupnosti. Zlasti so nasprotp . li določbi, po kateri naj občinskemu svetu po Dj^eIi predsedoval župan. ^evZjg bi se jim zdi tudi predlog, ^ župan ne bil več član obcins^ uprave, pa tudi določba, o» komisije mestnega sveta »a g sestavljali le svetniki, ne pa zunanji člani. Vse priponi06 stališča so sprejeli^so^las^no^j °d kod denar za kolektor? Kolektor podpira tudi država ^Jovenija je lani za vse projekte iz Evropske skupnosti dobila le 17 milijonov ecujev. Kranjska Gora, 2. marca - Kranjskogorski kolektor ie vreden 20 milijonov ma«"k, financirali pa naj bi ga tudi s Jedstvi Evropske skupnosti. Slovenija dob» iz mednarodnih projektov zelo •nalo denarja. Kranjskogorska občina si je dolgo Prizadevala, da bi v državi našla dovolj ugodnih kreditov in nepovratnih sredstev za izgradnjo kolektorja po Zgorn-Jesavski dolini. Čistilne naprave so nujne, saj domala vse fekalije odtekajo J Savo: okoli 300 tisoč kubičnih metrov tekalij je v Savi, zato naj bi kanalizacijo sPeljah bodisi na jeseniško čistilno Japravo ali zgradili čistilni napravi za ^ozd Martuljkom in za Mojstrano. Zgornjesavska dolina je dolga, zato bodo morali položiti kar 23 kilometrov sekundarnih vodov. A žal so se brez uspeha trudili, da bi država pomagala pri tej nujni investiciji, čeprav je vsem jasno, da v prihodnje ne bo ozaveščenih turistov v kraje, kjer je okolje onesnaženo. Zato ekološke projekte po drugih državah izdatno podpira tudi Evropska zveza. Zato se je kranjskogorska občina kot ena prvih slovenskih občin odločila za tujega koncesionarja na področju infrastrukture: priznano firmo SHW Hoelter Wassertechnik Gmhb iz Berlina, s katero je podpisala koncesijsko pogodbo za 20 milijonov mark vredni kolektor. U upravna enota Kamnik Število vlog občanov narašča V Upravni enoti Kamnik se ob povečanem številu zadev število zaposlenih od 1995 ni povečalo. Kamnik, 2. marca - V kamniški uPravni enoti je od leta 1995 41 zaposlenih, letos pa načrtujejo, da se j>° število celo zmanjšalo. Tako je kamniška upravna enota med tistimi v državi, kjer se število zaposlenih od ustanovitve ni povečalo, število zadev P& se povečuje. V upravnih enotah v Sloveniji je bilo namreč oktobra lani v Povprečju za 10 odstotkov več zapornih kot na začetku leta 1995. Lani so v enoti sprejeli prek 26 tisoč vl°g s področja problematike družine lri socialnih zadev, ekonomskih odnosov, gospodarskih dejavnosti, kmetstva in gozdarstva ter prehrane, n°tranjih zadev, okolja in prostora in prometa ter zvez. Vseh zadev oziroma vlog pa je bilo več kot 27.500, tudi zaradi nerešenih zadev iz leta 1996. Vseh rešenih zadev je bilo lani 26.875. V enem mesecu je bilo rešenih 24.880 zadev ali več kot 92 odstotkov, v dveh mesecih 514 ali 1,9 odstotka in 1481 po dveh mesecih. Največ neresnih zadev je bilo konec leta s področja kmetijstva in gozdarstva. Nanašajo pa se na denacmalizaci-jo. Sicer pa je bilo med letom največ vlog s področja notranjih zadev, kar 24 tisoč, med njimi pa se jih več kot 13 tisoč nananša na osebna vozila, potne liste in vozniška dovoljenja. A. Žalar Koncesijska pogodba je sklenjena za petnajst let in dobo izgradnje. Skupaj s koncesionarjem so načrtovali, da bodo pridobili predvsem ugodna sredstva Evropske skupnosti, ugotovili pa, da sta iz Evropske skupnosti Sloveniji namenjena le dva vira mednarodnega kapitala. Slovenija ni ravno velika "uporabnica" oziroma "dobitnica" tega denarja, saj je bilo lani Sloveniji namenjenih le 17 milijonov ecujev, letos pa naj bi v okviru projektov Cross border dobila 3,5 milijona ekujev, na slednji razpis pa se je prijavilo kar 111 projektov. Slovenija, v kateri so tuja vlaganja redka, dobi iz evropskih projektov Cross border v resnici zelo majhna sredstva za majhne ekološke projekte. Kranjskogorski kanalizacijski kolektor je na Ministrstvu za ekonomske odnose v Ljubljani naletel na izdatno razumevanje in podporo -in bo dobil vse potrebne garancije - kar ni čudno, saj mora biti vsa Slovenija in tudi državna uprava zainteresirana, da je najbolj zahodni del Slovenije v prihodnje ekološko čistejši kot je danes. Kranjskogorska občina bo s svojim najbolj pomembnim in najdražjim projektom postala slovenska pilotska občina in ji bo tako omogočeno, da bo predvidoma v letu 1999 oziroma 2000 lahko koristila določena sredstva Evropske skupnosti, ki pa so take vrste, da se lahko uveljavljajo tudi za pretekla vlaganja. Program in namen za uporabo teh sredstev je drugačen kot pri sredstvih Cross border ali sredstvih čezmejne-ga sodelovanja.Kranjskogorci skupaj s koncesionarjem nenehno iščejo take kredite, ki bi bili najugodnejši predvsem zato, ker nočejo, da bila na koncu investicija predraga in bi preveč obremenjevala porabnike oziroma občane. • D.Sedej Glede na zahtevo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, bi morale občine s področja bivše občine Kranj prispevati 30 odstotkov od 575 milijonov tolarjev, kolikor je po projektu vredna investicija. 70 odstotkov omenjene vsote (120 milijonov) naj bi prispevata mestna občina Kranj, 7,85odstotka ali13,5 milijona Cerklje, 6,21 odstotka (10,7 milijona) Naklo, 6,07 odstotka ali 10,4 milijona Preddvor in 10,87 odstotka (18,2 milijona) občina Šenčur. Kdo je dolžan plačati prizidek k Domu starejših občanov? Občine želijo sodoben dom za starejše ??Pan Miran Zadnikar: "Ne vidim nobene zakonske osnove, ki bi nas zavezovala k sofinanciranju aaptacije, prav tako pa ne želim, da bi bil Dom v naslednjem tisočletju premajhen za naše občane." P*** *** marca " Občinski svet občine Preddvor se je $tare.*]' četrtek sestal na izredni seji v prostorih Doma pr eJs'h občano v Potočah. Vzrok za taksno odločitev je 20oirlm ra?voJa varstva starejših oseb v domovih do leta Posl i ^a)e Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve obft ° ODCMiam« P° omenjenem programu so morale vse •dam "° k°nca februarja prijaviti novogradnje, dograditve, °bčiP • Je.m rekonstrukcije za potrebe domskega varstva v N h'1' P ■v' Pa Pr'ložiti sklep občinskega sveta, po katerem 1 01 prispevale tridesetodstotni delež k invseticiji. jejcte b°573 milijonski pro- radi izboljšali kvaliteto stor-prjL Potrjen, bodo tako že v itev, kar pomeni čim več Začel em *etu v Prec*dvoru enoposteljnih sob, po projekata,, dograditvijo Doma tu tudi 30 apartmajskih kapa-em n ■ .°bcanov> po kater- citet ter negovalni del, ki bi letju J ^ise v dveh do tren 8a moč Drez večjih "Država je tista, ki je po poVevštevilo postelj iz 187 posegov po potrebi spreme- zakonu dolžna financirati in-lačrt, na 22*>> po idejnem nili v bivalnega. "Poleg tega stitucionalno varstvo in investira • Pa b° po dograditvi bi radi postali tudi rehabilita- ticije vanj. Sam ne vidim toJij,* lme* ^e sk°raJ enkrat cijski center za starejše. Imeli nobene zakonske osnove, ki In jjg? Površino kot sedaj, bi več stalnih zdravnikov, bi nas zavezovala k sofinancira to' ^ot )e P°udar"* nadgradili fizioterapijo in ciranju obnove, prav tako pa ^ *ior doma, bi predvsem sem sprejemali tiste starejše ne želim, da bi bil Dom ljudi, ki po hujših boleznih starejših občanov za Pre- potrebujejo strokovno reha- ddvorčane po letu 2002 bilitacijo. " zaprt," je svetnike na seji "Za občane tistih občin, ki opozoril župan Zadnikar. se ne bodo odločile za sofi- Preddvorski občinski svet se nanciranje, bomo dom zapr- je zato odločil, da tako kot li," je še poudaril direktor občine Šenčur, Naklo in Peter Stare in povedal, da po Kranj sicer pristaja na soin- uvedbi lokalne samouprave sprejemajo le še občane iz Preddvora, Kranja, Šenčurja, Cerkelj in Naklega. pogovor o delitveni bi-Prtih Pil m^jen na hn n komisiji in potr-kani V?1* °bt™»", razen dsaenJski> "je poudarilpre-občiH t Preddvorskega Bi, j' Ske8a sveta Florijan laVr°*ec- "*er Je bil ohtoJen> predlagam, da ^ CerMje fl„i.,w"Wt Šenčur soroziii drhit~ t" ^enčur sprožijo !, J«' postopek v odno-Kr~~? Mestne občine lQanJ> sicer se zadeva ne hčkPremaknila z mrtve Kra- ®*ino nekateri v ldHyu & delitvene bi- ^J^olilno demagogijo.« vestiranje izgradnje doma starejših občanov v Preddvoru v odstotku, ki bo občini pripadal po delitveni bilanci. Seveda ob pogoju, da ima sofinanciranje zakonsko podlago, da se denar za investicijo črpa iz zagotovljene porabe občin ter da se z Domom starejših občanev sklene posebna pogodba, po kateri bo njihovim občanom zagotovljen prednostni sprejem. • M.A. ZRCALCE, ZRCALCE Komunala bo na cesti Kranjska Gora - Kranjskogorska Komunala je našla nove najemniške prostore v Logu - vendar je tam le začasno. Ko so na seji občinskega sveta Kranjska Gora svetnikom sporočili, da se ta začanost lahko ie jutri neha in da so vrli kranjskogorski komunalci lahko čez noč "vrženi" na cesto, se je mimogrede hudobno oglasil neki svetnik in ob tem, da so komunalci lahko Čez noč na cesti, pripomnil: "...saj kot komunalci na cesto tudi sodijo.." Ocena meddržavnega sporazuma Kranj, 2. marca - Na razstavišču Gorenjskega sejma ie bilo pregledno ocenjevanje uplenjene jelenjad! v preteklem letu, udeležili pa so se ga predstavniki lovskih organizacij Slovenije in Avstrije. Sporazum med Avstrijo in Slovenijo ima že skoraj četrtstoletni jubilej, potrjuje pa, da je dogovor zagotovil ravnotežje med jelenjadjo in gozdom. Se posebej so pohvalili tudi zimsko krmljenje, za kar naši lovci porabijo prek 800 ton krme. Sprejeli pa so tudi plan odstrela za letos in sicer 215 jelenjadi. Na avstrijsko stran odpade 55 jelenjadi, na Kozorog Kamnik 115 in Zvezo lovskih družin Gorenjske (Stpržič, Uden-boršt, Tržič in Jezersko) 45 jelenjadi. • A. Z. Delo organov občinskega sveta Medvode, 2. marca • Občinski svet Medvode bo na seji v torek, 3. marca, med drugim obravnaval tudi delo komisije za mandatna vprašanja, za ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja javne funkcije, odbora za razvoj, za družbene dejavnosti, za komunalne dejavnosti in sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Na dnevnem redu je tudi obravnava osnutka odloka o priznanjih občine Medvode in predlog meril za sofinanciranje športa v občini Medvode. • A. Ž. Letošnja občinska priznanja Kamnik, 2. marca - Na predlog komisije za volitve, imenovanja, administrativne zadeve, odlikovanja in priznanja in predsednika Milana Šuštarja je občinski svet v sredo potrdil dobitnike letošnjih občinskih priznanj. Zlato priznanje bodo letos ob občinskem prazniku dobili Nikolaj Sadnikar za zasluge na področju turizma in promocije Kamnika, France Pibernik za dosežke na področju literarne zgodovine, France Tomšič za zasluge pri uveljavljanju sindikalnega plurazlizma in parlamentarne demokracije in Mestna godba ob 100-ietnici delovanja ter 150-letnici omembe prve godbe v Kamniku. Srebrni priznanji pa bosta dobila Janez Majcenovič za zasluge na področju publicistike in glasbe in Milan Windschnurer za zasluge na športnem področju, zlasti pri odbojki. • A. Ž. Orkester z novim imenom Jesenice, 20. februarja - Na Jetni konferenci Pihalnega orkestra Jesenice - Kranjska Gora so pregledali delo v preteklem obdobju. Jeseniška godba, ki Šteje 60 članov, je imela lani 26 nastopov, 3 pogrebe in 96 vaj. Lani je orkester dobil novo ime, sponzorstvo pa sta prevzeli občini Jesenice in Kranjska Gora. Letos orkester, ki ga vodi dirigent Vinko Šetinc, Čaka veliko dela; poleg tradicionalnih prireditev v obeh občinah bodo gostovali tudi na srečanju pihalnih orkestrov treh dežel maja letos v Italiji. Ravnatelj Glasbene šole Matjaž Šurc pa je obljubil tudi tesno sodelovanje z orkestrom. Godbeniki naj bi letos mdobili tudi nove obleke. Potrdili ravnatelja mlekarske šole Kranj, 2. marca - Mestni svet Občine Kranj je na svoji seji sredi tedna dal soglasje k imenovanju ravnatelja Srednje mlekarske in kmetijske šole Kranj. To bo se naprej dosedanji ravnatelj Marjan Pogačnik, ki se je tudi edini prijavil na javni razpis. • U. P. Potrpljenja za Visoko zmanjkuje Ziri, 2. marca - Tudi na občinskem svetu v Žireh je bilo pri točki vprašanja svetnikov postavljeno vprašanje, kaj se dogaja s Tavčarjevim dvorcem na Visokem (ta je namreč skupni objekt vseh štirih občin na Škofjeloškem) in ali je država začela zanj plačevati najemnino, kot se je to obvezala z najemno pogodbo. Prisotni poslanec državnega zbora Vincencij Demšar je povedal, da kolikor mu je znano, država te obveznosti ne izpolnjuje, ko pa je vprašal, zakaj ni v predlogu državnega proračuna predvidenih sredstev za vlaganja na Visokem, je neuradno dobil odgovor, da naj bi v ta namen uporabili sredstva mednarodnega kredita iz Pariza, za icatereca se prav sedaj za vlaganja na socialnem področju dogovarjajo. Vincencij Demšar je obljubil, da bo v državnem zboru o tem postavil poslansko vprašanje. • Š. Ž. Planiki odložili plačilo prispevka Kranj, 2. marca - Kranjska Planika je pred časom zaprosila mestno občino Kranj za oprostitev plačila blizu 50 milijonov tolarjev prispevka za nadomestilo stavbnega zemljišča. Vzrok za to naj bi bil težak gospodarski in likvidnostni položaj podjetja. Kranjski mestni svetniki so na svoji zadnji seji sklenili, da Planiki plačilo odložijo za največ šest mesecev (odpis dolga po zakonu ni mogoč), v tem času pa ne bodo tekle zamudne obresti. Kot so poudarili, bo mestni svet s tem pripomogel k reševanju Planike iz težav. • V. P. A\\\l SALON POHIŠTVA: KRANJ, PREDOSUE 34 ] TEL.:241-031 Odprto od 12. do 19. ure, ji sobota od 9. do 13, ure OPREMA 1.3- 15.3.1998 IZNIZANE CENEI SEDEŽNIH GARNITUR 'KREDITI * BREZPLAČNA DOSTAVA 'DOBAVA TAKOJ Mekinje Mekinje je ena od 25 krajevnih skupnosti v občini Kamnik. Je mestna krajevna skupnost in s J900 prebivalci spada med srednje velike v občini. Sestavljajo jo naselja Spodnje in Zgornje Mekinje, Jeranovo, Zduša in Podjelše. Čeprav mestna krajevna skupnost je na njenem območju tudi precej močno kmetijstvo. V krajevni skupnosti je nekaj večjih podjetij, ko so naprimer Kemostik, Zarja Kovis in Zarja elektronika, tu ima sedež. Komunalno podjetje. V zadnjih letih se je precej razvila obrtna oziroma podjetniška dejavnost. V Mekinjah imajo šolo, Samski in Dom upokojencev, Dom Partizan, dve trgovini in eno gostilno. Poznane so Mekinje tudi po samostanu, ki bo leta 2000 praznoval 700-letnico. Krajevna skupnost je tudi ena med redkimi, ki ima svoj grb in svojo zastavo. Osnova grbu je družinski grob rodbine Gallenberg. V grbu je na rdeči podlagi srebrna konica meča. Nad grbom pa je letnica 1143. To je leto, ko se Mekinje prvič omenjajo v listini. Listina potrjuje, da je Walter iz Malte daroval veirinjskemu samostanu dve kmetiji v Narečah. Med pričami pa se omenja Wiljem Mekinjski. V zastavi so prav tako upoštevane barve grba. Krajevni praznik imajo v krajevni skupnosti Mekinje zdaj 9. oktobra. Na ta dan leta 1300 je Žiga Gallenberg skupaj z ženo Elizabeto ustanovil v svojem nekdanjem gradu v Mekinjah ženski samostan reda svete Klare in mu daroval več posesti, med drugim 13 kmetij in patronalno pravico nad prastaro kapelo sv. Marije. V krajevni skupnosti je danes najstarejši krajan 95-letni Vincenc Koncilija, po poklicu mizar. Najstarejša krajanka pa je njegova sestra Pavlina, ki bo konec leta stara 94 let. Večer aerobike Sekcija za aerobiko prireja v soboto, 7. marca, ob 18. uri v kulturnem domu v Mekinjah športno zabavni večer aerobike. Program aerobike bodo popestrili z modno revijo, plesom, tekmovanji in sreČelovom. Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto na obisku v MEKINJAH in med drugim je naša sodelavka Pegi Berce v mekinjskem domu krajanov delila tudi oštevilčene reklamne Glasove Čepice. Obisk v Mekinjah smo, tako kot vselej na sobotnih akcijah, popestrili še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo tokrat razdelili U oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic. Z vsake čepice smo že v soboto takoj odtrgali nagradni kuponček, vseh 11 včeraj v našem uredništvu dali v Boben in izžrebali: kupona 003490 in 020649 (nagradi: poljubno izbrana Glasova izleta za eno osebo, po izbiri, kadarkoli letos ali pa v 1999. letu); kupona 003492 in 020646 (nagradi: Glasovi reklamni majici). Štirje udeleženci sobotnega obiska Gorenjskega glasa v MEKINJAH imate, poleg Glasove reklamne Čepice, z njo tudi za nagrado. Tisti štirje, ki imate eno od Štirih čepic s srečnimi številkami doma, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/ 223-111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo do tega PETKA, 5. MARCA, do 13.30 ure - po tem datumu se veljavnost izteče. Gorenjski glas v Ljubnem Ekipa Gorenjskega glasa se bo v soboto med 9. in 11. uro mudila v prostorih krajevne skupnosti v Ljubnem, kamor že zdaj vabimo vse, ki bi lahko kaj zanimivega povedali o kraju, o njegovih problemih in ljudeh. V tem času boste lahko oddali tudi brezplačni mali oglas in se naročili na časopis. Vsi, ki boste prišli z naslovljenim izvodom zadnje številke časopisa, boste prejeli majico, prav vsi pa čepico s kupončkom za žrebanje praktičnih nagrad. Zapis o Ljubnem bomo objavili v torkovi številki. • CZ. Mekinje so srednje velika krajevna skupnost v občini Kamnik Radi bi devetletno sodobno šolo "Ne vztrajamo, da moramo novo šolo dobiti že jutri. Tudi devetletna šola ni noben pogoj. Želimo da dobimo novo šolo, saj sedanji objekt ni moč obnoviti in preurediti za šolo in sodoben pouk. Mekinje, 2. marca - Obisk Gorenjskega glasa v soboto v krajevni skupnosti Mekinje je bil hkrati tudi srečanje krajevnega vodstva in predstavnikov različnih dejavnosti v okviru društva Partizan z županom in njegovo upravno ekipo. Tako je bila to tudi lepa priložnost za pogovor o nekaterih ključnih problemih in željah v krajevni skupnmpos-ti, ki je ena od 25 srednje velikih v občini Kamnik. Že uvodoma je predsednik sveta KS Miro Petek poudaril, da se v kraju oziroma na celotnem območju pripravljajo na spremembo družbenega plana in prostorske ureditve. Upajo, da bodo na tej osnovi lahko rešili tudi največji problem v kraju. To je šola, katere objekt ne ustreza zahtevam sodobnega pouka. Potrebujejo novo šolo. Najraje bi devetletno. Prostor zanjo so pripravljeni ob pomoči občine iskati in tudi pridobiti. Če že ne bi bila ravno devetletna šola pa bi bila najslabša rešitev, da bi ob drugačni opredelitvi obveljala strukture. Glavna skrb so še vedno ceste, varnost (pl°^ nik), kanalizacija, obnova oziroma ureditev doma Partizan, obnova samostana i«! nenazadnje imajo v krajevni skupnosti športni stadion, kjer bi bila zelo, dobrodošla tudi urejena atletska steza. Društvo Partizan je danes v Mekinjah tisto, ki je nosilec športno rekreacijske in kulturne dejavnosti. Predsednik društva Franc Lertnar je med obiskom še posebej pohvali' vodji sekcij. Za kulturno de; javnost skrbi sekcija, ki jo vodi odločitev, da je sedanji objekt dober tudi za v prihodnje. Ker se pripravlja nov zazidalni načrt, je v prihodnosti zagotovilo za številčno mladež in zato tudi za Šolo. Računica s sedanjo se ne izide, saj nimajo telovadnice, niti drugih pogojev za sodoben pouk. Potrebna je tudi ureditev drugih problemov: na primer varna pot v šolo. V Mekinjah je zdaj pločnik samo od šole "Potrebe in probleme KS Mekinje dobro poznam," je poudaril Župan Tone Smolnikar. "Ob vseh usklajevanjih smo ugotovili v krajevnih skupnostih v občini za 330 milijonov potreb. Mekinje imajo prednost in potrebe v prometu, kanalizaciji. Šola pa je za zdaj opredeljena kot triletna. Tu sta tudi samostan in stadion. Zupanove ugotovitve je potrdil tudi načelnik za okolje in prostor Bojan Mlakar. Med drugim je poudaril, da bodo prednost imele lani začete investicije in kraji oziroma KS, kjer zbirajo denar s samoprispevki. Tajnik in hkrati krajan Ivan Pristovnik pa je poudaril, da je dom v Mekinjah le eden od problemov, ki so povezani z lastništvom. do doma Partizan, v katerem pa so v telovadnici tla potrebna nujne obnove. Pa tudi lastništvo doma še ni razrešeno. Mekinjčane najbolj boli in tudi v vodstvu krajevne skupnosti so slabe volje, da si dom lasti Športna unija, zgradili pa so ga izključno in samo Me-kinjčani. Zato si bodo prizadevali, da to lastninsko pravico tudi uveljavijo. Trenutno je predlagano lastniško razmerje 80 :20. Pošteno pa bi bilo, da bi izključno lastništvo Mekinjčanom v prihodnje potrdili tudi v Športni uniji. Vsekakor upajo, da se bo slej ko prej to tudi zgodilo. Sicer pa je KS Mekinje ena tistih krajevnih skupnosti, kjer so prejšnjim samoprispevkom pred dvema letoma dodali še enega. Denar zbirajo s samoprispevkom za delovanje in podporo društev in dejavnosti v KS ter za urejanje infra- Jana Svetec. Imajo dva pevska zbora, lutkovno sekcijo, otroško dramsko skupino. Razlije prireditve pripravljajo čez celo leto ob praznovanjih. Veseli pa bodo vsakogar, ki bo v prih°' dnje prišel v kulturno sekcijo-Zelo delovna pa je sekija za aerobiko, ki jo že sedmo leto vodi Metka Romšak. Začeli so iz nič, potem pa so nabavi" orodja in rekvizite. Imaj0 skupino vadečih od 14. le,a pa prek 50 let. Sicer P* delujeta začetni in nadaljeval' ni tečaj. Redno pa tudi nastopajo štirikrat na leto. Zanimivo je, da v krajevni skupnosti oziroma v Mekinja" nimajo gasilskega društva, i*' ajo pa gasilce in posebno rne" mladimi je zadnja leta veli*0 zanimanje za gasilstvo. Na obisku v Mekinjahfa bila novinar in uredm* Andrej Žalar in foton-porterka Tina Doki Samostan v Mekinjah Prvotno se je na kraju današnjega samostana nahajal grad andeških ministeria-lov plemičev Mekinjskih, nato pa je grad prešel v roke članom rodbine Gallenberža-nov. Žiga Gallenberški je 9. oktobra 1300 ustanovil prvi samostan na Kranjskem in redovnicam odstopil družinski grad. Samostan je v Mekinjah obstajal skoraj petsto let in je pripadal redu klaris "ur-bank", ki so imele velika posestva. Redovnice so bile iz najpomembnejših kranjskih plemiških družin. Leta 1471 so samostan up-ostošili Turki, 1635 pa so ga zavzeli uporni tuhinjski kmetje. Leta 1682 so samostan do tal podrli in do leta 1686 postavili novega in je bil med najlepšimi samostani na Kranjskem. V delu Slava vojvodine Kranjske je ta novi samostan upodobil Janez Vaj-kard Valvasor. Samostan so 1782. leta s patentom cesarja Jožefa II. razpustili in takrat se je začela nekaj več kot stoletna agonija samostana. V njem so bili vojašnica, bolnišnica, državni uradi. Premoženje pa je prešlo na cerkveni sklad. 1902 so samostan kupile ljubljanske uršulinke in v njem ustanovile dekliško meščansko šolo. Njeno dejavnost so 1941. leta nasilno prekinili Nemci, ki so izgnali uršulinke iz samostana. Po vojni so se vrnile v samostan, vendar del samostana je bil nacionaliziran. V zadnjih letih pa so uršulinke dobile nacionalizirano premoženje nazaj, vendar je ta del precej dotrajan. Potreben je obnove. —-1 Poklic: Pomočnik konfekcionarja Izobraževanje za skrajšani srednješolski program Firma RIRO v Kamniku ima že od 1993. leta koncesijo za izobraževanje mladih za skrajšani srednješolski program. na Prva generacija je začela s šolanjem poklic in se lahko vpiše naprej 1. 9. 1998 v delavnici v prostorih katerokoli drugo srednjo šolo. Med šolan tovarne Svilanit v Kamniku. Na začet- jem pa pridobi poklic pomočnik konte" ku so tudi bili slušatelji - učenci domala ctonarja. iz vse Slovenije. Danes pa to organizir ano izobraževanje poteka predvsem za ljubljansko območje. Pravijo, da je življenje težko zaradi odločitev, ki nam jih postavlja na pot. vsaka nova generacija to breme občuti prej in bolj boleče. Zelo zgodaj se je treba odločiti, kaj bomo v življenju počeli, ugotoviti kaj nas veseli in kakšne sposobnosti imamo za poklic naših sanj. Potem so tu še ocene, ki bi jih včasih najraje bilo 58 Od kar ima RIRO koncesijo je največ vpisanih za izobraževanje slušateljev. Lani in letos pa je vpisanin okrog 20. Koncesija opredelujuje izobraževanje enako kot v vseh drugih srednji" šolah. RIRO je zajet tudi v vseh rendin razpisih. Šolanje se začne 1. septembra 1998, vpis pa je mogočo 11. marca letos. RIRO sodeluje z Zavodom za usposabljanje invalidne mladine, kjer imajo slušatelji v učilnicah Zavoda pouk iz splošn? prikrili, točkovanje, ki vam zapre pot na .""'L" "™~"" kv«-* -r- M željeno srednjo šolo, starši, ki imaio z l20Draževalnih predmetov. Praktični P°u* • pa imajo potem slušatelji v delavnici v Cankarjevi ulici v Kamniku. Letos jeseni načrtujejo oddelek s 2& slušatelji. Prva leta so bili slušatelji iz Širše okolice Ljubljane. Zdaj pa so v glavnem £ Ljubljane, Domžal in Kamnika. Meo slušatelji za poklic pomožna šivilja so bila v glavnem dekleta, najdejo pa p0 tudi redki fantje. Najbolj pomembno pa ie• da končanje šolanja omogoča nadaljnji izobraževanje na katerikoli drugi srednji šoli v Sloveniji. Nekaj učencev ima v prihodnjem šols-kem letu od 1. septembra naprej možnost bivanja v internatu Osnovne šole 27. JuIU» Kamniku. Učenci s telesno okvaro Pa imajo možnost bivanja v Zavodu za us" posabljanje invalidne mladine v Kamnik^ vami svoje načrte, poklicni svetovalci, psihologi... Vsi vam seveda hočejo samo dobro, vas zasipajo z dobrimi nasveti, vi pa se včasih kljub temu počutite čedalje bolj zgubljeno in nebogljeno. Skratka, prava zmešnjava. Prav dobro razumem vaše stiske in težave, ker sem sama nekaj podobnega doživljala v vaših letih. Vsi na srečo pač ne bomo "Ajnštajni in cvajštajni", kort pravi naša pesnica, niti zdravniki, pravniki in inženirji. Vendar vsi, prav vsi, ki ste se prebili do zadnjih razredov osnovne šole, imate možnost in sposobnosti, da si pridobite poklic. Šolanje traja dve leti in pol ali pa tri leta. Pogoj za vpis je končana osnovnošolska obveznost s končanimi najmanj šestimi razredi osnovne šole. Kdor konča izobraževalni program, si pridobi izobrazbo in Premislite torej in odločite se. Ga* vpis Je še do 11. marca. GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Nagrajenec gospodarske zbornice JANEZ DEŽELAK Z umetnim očesom v Chicagu Termo je med tremi finalisti največjega svetovnega tekmovanja računalniških programov. Škofja Loka, marec - Med letošnjimi nagrajenci Gospodarske zbornice Slovenije milijonov mark letno, lani je Termo odjetniške dosežke je tudi JANEZ DEŽELAK, vložil več kot 15 milijonov mark." t----i nira v forinnin Termiko ie "Kolikšen delež ima izvoz?" Za izjemne gospodarske in poaje ^rektor tovarne termičnih izolacij Termo Škofja Loka. V tedanjo Termiko je Prišel leta 1979 in naprej postavljal njene tovarne po tedanji Jugoslavije, vodenje Škofjeloška (nvamA na ie nrevzel leta 1986. V dvanajstih letih se je veliko 'Kolikšen delež ima izvoz?' "Lani smo izvozili za več kot 60 »ei leta in naprej postavljal njene luvaruc Fu ^ua>»j. ——-"•>- ...___ , t„,nrna na HrvaŠkem »*ofjeloške tovarne pa je prevzel leta 1986. V dvanajstih etih se je veliko miljonov mark tovarna na Hrvaškem bremenilo, tovarna kamene volne ni več vpijoč ekološki problem, obseg Z\^J°^A^1^^^ g Drni™,..*..:' .....sx„ ..*™i nm i» >mriš' če* Karavanke, tudi s proizvodnjo pnšte em posredni izvoz, ima vec koi "p-cmenuo, tovarna Kamene voine ni ve«, rp.ju«* r*------;» — .» -^-^ nnCr»Atyi \™™ ima več kot Proizvodnje stalno narašča, uspel jim je 'juriš' čez Karavanke, tudi ; proizvodnjo 'ZotuLa« * vračajo na južne trge. V Termi se te dni ne veselijo le direktorjeve nagrade, ^^ft^f ' ____f?.„i„ „ #-h;^o„„ ki^r iim ie /aeotovhena naimam "Tovarno na Hrvaškem ste kup Tovarno na Hrvaškem ste kupili T>no čakajo na aprilsko odločitev v ^nicagu, Kjeijimjt *«6»."'v-;;----j-----■» . tr«-^!^«, enak «. me„V » certiDka. kakov„s,i ISO 9001, vekk. ,.« p.n,e„, skupaj ^g^Vgg* enak izkušnje?" "Skupaj s Heraklitom smo 94-odstotni '*«VO|U UU JII/, IIV U gC. ▼ Kimu sv »«. ««»•■ —- '-----J- —-- » . nestrpno čakajo na aprilsko odločitev v Chicagu, kjer jim je zagotovljena najmanj bronasta medalja. Pridobili so certifikat kakovosti ISO 9001, veliko jim pomeni tudi odločba o skrajšanem carinskem postopku "Ko sem Vas poklicala zaradi nagrade, F *te mi nemudoma začeli pripovedovati, u& SP in TarmA uvreti! v finale tpkmo- se je Termo uvrstil v finale tekmo-Vanja računalniških programov in da peste sredi aprila v Chicago po najmanj bronasto medaljo. Vam več pomeni kot nagrada uspešnemu direktorju?" "Saj sem je vesel, toda svetovno tekmovanje računalniških programov za Microsoftova okna je prestižnega pomena predstavili se bomo v Chicagu, o tem J*o poročala CNN. Prireditelji so nas 20. februarja obvestili, da se je Termo s svojo izvirno rešitvijo uvrstil med tri "naliste v kategoriji proizvodnih procesov, zagotovljeno nam je najmanj tretje mesto, morda bomo zmagali. Že uvrstitev na tem vrhunskem tekmovanju je za nas zelo velik dosežek. Tudi na ministrstvu za znanost so tega zelo veseli, nvoram pa reči, da ste prva, ki sem ji za Javnost to povedal." "Vsekakor bomo o tem še pisali, če ne Prej, ko se vrnete iz Chicaga. Že lahko P°veste, s kakšno programsko aplikacijo gre?" r "Z njo smo rešili problem pri natoku taline. Ko talina priteče iz peči, jo moramo razvlakniti, kar pomeni, da je treba na predilnem kolesu poiskati natančno središče. Prej je s pomočjo Posebnega to delal človek, kar je bilo 2aradi žareče taline zelo naporno, zlasti 2a njegove oči. Zdaj to že leto in pol dela računalniško voden robot, ki mu pravico 'umetno oko'. Njegovi avtorji so sami strojni inženirji, duhovni oče je Francelj £rdič, sodeloval je naš tehnični direktor ?°jan Mihovec in obratovodja Brane ^tremfelj ter kot zunanji sodelavec Brane Širok." p "Poudarili ste, sami strojni inženirji, fri nas zadnja leta niso več spoštovani tal*o kot včasih?" . "Tudi Nemci vedo, da Slovenci znamo ^delovati stroje, da znamo ustvarjati in trgovati in ne samo trgovati, kar bi pri nas zdaj radi vsi počeli. Toda Slovenci Vendar nismo Arabci, oboje je treba deiati« "ludi Vi ste strojni inženir, Vam to Pomaga pri vodenju tovarne?" Janez Deželak imam veselje. V popotnico sem vzel pinoto, odpadek pri izdelavi celuloze, saj je treba iz smrekovega lesa izločiti smolo. Pri izdelavi kamene volne pa je potrebno vezivo, zato je bil tam to odpadek, tukaj pa surovina." "V Termiki ste najprej sodelovali prav pri gradnjah?" "Postavili smo Novoterm v Novem lastnik, znotraj tega vsak do polovice. Zaenkrat to sijajno deluje. Tam je približno 200 zaposlenih, letna proizvodnja znaša 24 tisoč ton, letni promer skoraj 24 milijonov mark, polovico že že prodajo na območju bivše Jugoslavije, zlasti v Bosno." "Nameravate kupiti še kakšno bivšo tovarno?" "V Srbiji je to samo še vprašanje časa, zakoni še niso dozoreli. Tržimo tudi tehnologijo, opremili smo že tovarno v vzhodni Nemčiji, rekonstruirali smo jo na Slovaškem, zdaj delamo na Češkem." "V Škofji Loki jo nameravate širiti?" "Samo predelavo, temeljne proizvodnje ne bomo povečali. Radi bi dosegli višjo stopnjo predelave, izdelovali bi lahko različne oblikovance. Možnosti je zelo veliko, seveda pa je potrebno veliko vlagati. Povedal bom primer, Trimo Trebnje iz naše kamene volne in pločevine izdeluje stene, s katerimi zdaj pivovarna Union gradi novo skladišče, kar lahko vidite s ceste, če greste v Ljubljano." "Kam se nameravate širiti?" "Dogovarjamo se s sosednjo Jelovico in LlO-m, kjer smo pred časom že kupili proizvodno halo. Vendar je še prezgodaj, da bi o tem govoril." "Je tovarna še ekološko sporna?" "Od lanske jeseni trdnih odpadkov ne vozimo nikamor več, vse predelamo, mestu, tam sem bil vodja projekta. Nato ,^lliyJ ,iiIv^^. r- pa v Zvorniku v Bosni, v Surdulici v Črni investicija v obrat predelave je znašala gori, v Novem Marofu na Hrvaškem." več kot tri milijone mark. Prej je "Vodenje Termike v Škofji Loki ste odpadke vsak dan odpeljalo petnajst prevzeli leta 1986, ko je bila tovarna kamionov." ekološko že zelo sporna?" "V Škofjo Loko sem se vrnil leta 1982, ko so bili spori že zelo hudi, kraj je zelo ostro reagiral na ekološke posege. Ter-mika pa je imela izgovor, da za dokončanje tovarne v Škofji Loki ni denarja. To seveda ni bilo res, saj so se gradile tovarne po Jugoslaviji. Naredil sem program treh točk: prvič - narediti tovarno, ki bo imela izdelke za Evropo, drugič - ki bo ekološko sprejemljiva za okolico, tretjič - zahtevali smo reorgani "Kaj pa onesnaževanje zraka?" "Prav zdaj smo pridobili certifikat ISO 9001, takoj bomo šli še v pridobitev certifikata 14001, ki vključuje tudi ekološke standarde. Čistilno napravo bomo iz mokre predelali na suho, saj je tehnika napredovala. Res pri tem malo zamujamo, slabo leto." "Kaj za Termo pomeni skrajšan carinski postopek?" "Februarja smo dobili odločbo, ki nam zelo veliko pomeni. Zdaj lahko v tovarni uredimo vse carinske formalnosti in -"•»Ku pri vodenju tovarnei»«uw,«vW« —~.....--- ° , Vsekakor če ooznaš tehnologijo, zacijo koncema. K sreči so program v -------- Postavili, če bi nam to delali tujci, nam net vsak ponedeljek popoldne od 17.30 do 19. ure) otroci iB VarJajo s svilo, rilcem, volno, čebeljim voskom lutke, živali, ft^n in okraske- v Lutkovni šoli (5 do 7 let) pa ob sredah med ^ do 18. ure izdelujejo lutke, jg . odrasle sta v tem mesecu gotovo zanimivi dve novosti: »Jflinar retorike pod vodstvom Barice Blenkuš, direktorice arnske šole v Ljubljani; v štirih sobotah (dve v marcu, ena v Pniu in zadnja v maju) se bodo udeleženci spoznavali kako jP^vljati s stresom, s svojim časom, spoznavali trening $ku • °Jne komunikacije in javnega nastopanja, vodenja tre •ne *n ^a v skuPmi> za zaključek pa je predviden še ij,ng večjega zaupanja vase. inf Vse.' ki čakajo na nov tečaj vitraža - s tiffanv tehniko, še inf°rrnacija, da se tridnevni tečaj začne 11. marca. Še druge ,r°rmacije: ZKO Kranj, tel. 221-331. različnimi gledališči. Tebe samo na programu KiselFestival« najdemo v treh različnih skupinah. Kakšne so povezave med njimi? "Brez vsake hvale bi omenil to, da Brane Vižintin in jaz danes delujeva v vseh najbolj pomembnih neinstitucio-nalnih skupinah, ki se pojavljajo v slovenskem prostoru. Od tistih, ki organiziramo festival, imamo trije status lutkarja svobodnjaka. Takšnih nas je vseh skupaj v slovenskem prostoru le pet. In mi moramo s svojimi projekti pri različnih skupinah status lutkarjev stalno potrjevati. Ravno zaradi tega, da opravičimo "petletko". V tujini je seveda povsem drugače. Tam ljudje normalno funkcionirajo le pri enem teatru. Mi moramo pač najprej zadostiti pogojem za podaljšanje statusa." Kaj je rdeča nit festivala? "Kontinuiteta prireditev festivala žive kulture, kjer bodo tako lutke kot komorni teatri, video projekcije... Živost. Gre pač za prireditve, ki sedaj v slovenskem prostoru nekaj pomenijo. Ki so si med seboj različne, ki so komorne in se prilegajo dvorani. Želeli smo povezati lutkovno z gledališkim in filmskim. Da bi bila tu vsa živa umetnost." Premiera bo ena sama? "Nobene ne bo. Gre le za otvoritveno predstavo Napravite mi zanj krsto, ki je bila v Kranju že dvakrat uprizorjena. Tragična veseloigra z ročnimi lutkami francoskega potujočega lutkarja Durantevja, ki je v prejšnjem stoletju potoval po vsej Evropi. Rdeča nit igre gre približno takole: celo, če kradeš in moriš in imaš se za barabo, na koncu vselej pride dan, ko smrt te vzame s sabo." Kako se bo razvijal projekt KiselFestival 98'? "Govori se, da naj bi Tomšičeva ulica v Kranju postala nekakšen kulturni geto. Mi že uresničujemo prvi projekt, v pripravi jih imamo še nekaj. Med drugim bomo ustanovili prvi lutkovni center v Sloveniji. Pomagal naj bi vsem, ki iščejo kakršnekoli informacije s področja lutkarstva, kjer bo moč dobiti dovolj gradiva za začetek dela, kjer bodo mentorji in pedagogi lahko našli strokovni nasvet ter povezavo z vsemi svetovnimi lutkovnimi centri. S katalogi bomo obveščali vrtce, šole in podobno. Radi bi ustanovili tudi lutkovno galerijo in lutkovno knjižnico, ampak to so že dolgoročni plani... Sam KiselFestival 98' mislimo nadaljevati v poletni KiselFestival, ki naj bi se začel odvijati v juliju in bo trajal do septembra. Vanj bomo poleg gledaliških in lutkovnih projekcij vključili tudi diaprojekcije, ansamble in kabarejske večere. " M.A., foto: T. Doki GORENJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON Kropa - V četrtek, 26. februarja, smo v Kropi številnemu občinstvu predstavili prvi poskusni zvezek gorenjskega Biografskega leskikona (GBL). Izšel je zahvaljujoč finančni pomoči občine Radovljica. Zvezek ima naslov Kroparske družine od 15. do začetka 20. stoletja. Temeljno delo za osrednji prispevek z enakim naslovom je opravil ing. Janez Šmitek, del gradiva pa sta zbrala že Jože Kanduč in Jože Gašperšič. Njihove prispevke je v enotno celoto priredila Saša Šlegel iz Kovaškega muzeja v Kropi. Šleglova je uredila tudi register z več kot tristo znanimi kroparskimi priimki. Z Janezom Šmitkom sta izbrala tudi več kot štirideset najznačilnejših fotografij, ki z različnih zornih kotov osvetljujejo imenitne Kroparje. Čeprav je napisano, da je "povest Krope ubogo življenje, otepanje z bedo in revščino, mučno in trdo delo izpred zore v noč, kakor da si priklenjen na galejo", pa nam izbor več kot 130 najimenitnejših predstavnikov posameznih kroparskih rodov kaže vso imenitnost, ki je izšla iz garanja in šparanja. V okviru za bodoči Kroparski biografski leksikon so duhovniki, fužinski sodniki, kovaški podjetniki, umetniki, znanstveniki ... Enaindvajset posameznikov in eno rodbino (Rabiči) najdemo v Slovenskem biografskem leksikonu, devet pa jih je že v Enciklopediji Slovenije. O veljavi Krope nam govori tudi prispevek dr. Aleksa Lea Vesta, ki opisuje poroko Kroparice Frančiške Potočnik v stražiško plemiško družino Vest. Nadaljnje raziskave bodo pokazale, da bi lahko v slovenskih biografski cvetober prišel še kak Kropar, še veliko več pa bo takih, ki so se uveljavili v dvajsetem stoletju in izhajajo iz družin, ki so se v Kropi pojavile po letu 1920. Vodilni likovni motiv naslovnice, ki jo je oblikovala Petra Čeme Oven, je kovana mreža kovaškega mojstra Jožeta Bertonclja. Naslovnica bo ostala enaka tudi pri ostalih izdajah GBL, saj mreža simbolizira tako vzajemno prepletenost življenja kot imenitnost "železne" Gorenjske. Tudi geslo, po katerem se ravna GBL, je kroparsko: Po ljudeh dol in po ljudeh gor. S to objavo je zaključil delo Rodoslovni krožek, ki je oblikoval začetne spodbude za nastajanje GBL. Njegovo delo prevzem študijski krožek Gorenjski biografski leksikon, ki začenja kot stalna oblika dela delovati v Gorenjskem muzeju sočasno z izidom Kroparskih družin. Možna izhodiščna načela nastajanja GBL sem zapisal v Prispevku k filozofiji GBL. V letu 1998 načrtujemo, da bomo na osnovi osnovne literature sestavili geslovnik za klasični del GBL, začeli pa bomo zbirati podatke tudi za zbirko podatkov Kdo je kdo na Gorenjskem, v kateri bomo zabeležili predvsem sodobno elito. Vse, ki vas zanimajo imenitni in posebni predniki in sodobniki, vabimo k sodelovanju. Da bo^ naša pot po ljudeh gor in po ljudeh dol bolj zanimiva! • Jože Dežman KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1997.V galeriji Mestne hiše je na ogled fotografska razstava Pokrajina '97. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Na grmado z veščami, ob nedeljah med 10. in 12. uro je vstop prost. V Mali galeriji razstavlja akad. slikar Janez Ravnik. V preddverju Iskratel razstavlja akad. slikar in grafik Rudi Skočir. JESENICE - V Kosovi graščini razstavlja likovne upodobitve Prešernovega Krsta pri Savici slikar Milogoj Dominko. V razstavnem salonu Dolik je razstavlja slike Franc Berce. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled spominska razstava slik akad. slikarja Kamila Legata. ŠKOFJA LOKA - V okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled fotografska razstava avtorja Aleša Gregoriča, V galeriji Loškega muzeja so razstavljene fotografije Avgusta Berthol-da - fotografa z začetka stoletja. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slikar in grafik Marko Analovic. V Galeriji Fara razstavlja fotografije Urban Kandus. V kapeli Puštalskega gradu so na ogled slike nastale v 3. likovni koloniji A. Ažbeta. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka Janez Pipan razstavlja fotografije na temo Pust, pust. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled retrospektiva jedkanic akad. slikarja Milana Batiste. Novo v kinu ŠAKAL, ODPADNA POŠTA V gorenjskih kinematografih se bosta v četrtek, 5. marca, začela vrteti dva nova filma: Šakal z zvezdniško zasedbo, v Filmskem gledališču pa norveška črna komedija Odpadna pošta, nagrajena lani na Tednu kritike v Cannesu. Najboljši plačanec, igra ga Bruce VVillis, sprejme naročilo za uboj osebe v samem vrhu ameriške vlade. Namestnik direktorja FBI, igra ga oskarjevec Sidnev Poitier, sicer izve, da Šakal, poznan le s tem imenom, nekaj naklepa, natančno pa ne ve. Kako preprečiti akcijo hladnokrvnemu atentatorju? Poitieru pri tem pomaga častnica ruske obveščevalne službe, igra jo Diane Venora in zapornik, bivši operativec Ire, Richard Gere. Zgodba sicer bazira na Zimmemannovem filmu Šakal iz leta 1973, vendar so jo popolnoma predelali in ponudili gledalcem povsem svežo in polno napetosti. Kaj vse se zgodi, če poštar Roy, igra ga Robert Skaerstad,ne zna premagovati svoje radovednosti. Poštar v filmu Odpadna pošta odpira pošto, jo krade, meče proč - dokler nekoč ne najde ključev v nabiralniku. Radoveden vstopi v stanovanje mlade ženske vsekakor v popolnoma nepravem času... Zveza kulturnih organlzao« Kranj - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI TEČAJ RETORIKE UPRAVLJANJE S STRESOM, UPRAVUANJE S SVOJIM ČASOM v soboto, 7. marca 1998 Vodil Barka Blonkui TEČAJ VITRAZA 11., 13. in 14. marca 1998 Vodit Tina Ravnik Informacije: ZKO Kranj, Sejmišče 4, telefon: 221-331 'MESTNA OBČINA KRANJ GOAEHJSKA TF1EVLUA O L GLAS Staršem branje prepovedano Mladostnikov vodnik skozi odraščanje JOHN FARMAN Zakaj je staršem branje te knjige prepovedano? Morje knjig je že bilo napisanih o tem, kaj naj počnejo starši, da bodo kos svojim težavnim odraščajočim mladostnikom. Nekatere so kar dobre, za branje drugih je škoda vsake minute, vsem pa je skupno eno: levji delež krivde za vsa nesoglasja v družni zvrnejo na ramena mladostnika. STARŠI, ROKE STRAN! Ta knjiga je namenjena izključno tebi. Napisana je zato, da boš lajže shajal s starši in starši s tabo. No ja, že res, da si sem in tja sebičen, se kujaš, si nerazsoden in pogosto prava tečnoba, ampak velikokrat imaš ali si imel čisto upravičene razloge biti tak. Vodnik se dotakne večine področij, ki povzročajo trenja med tabo in starši. V zabavnih in iskrivih dialogih ter situacijah boš našel ideje, ki ti bodo pomagale najti odgovore pri problemih, kot so: kdaj priti ali ne priti domov, izvor vsega zla - denar - kdo ga potrebuje; pozno v posteljo - še pozneje iz nje; križi in težave telesnega odraščanja; prve izkušnje v spolnosti -kako, zakaj, kdaj in s kom; tujec v hiši - nova mama ali oče... To ti bo pomagalo ohladiti naelektreno ozračje v vaši družini. Vso srečo! Cena knjige je 1.995 SIT in jo lahko kupite v knjigarni ali naročite na naslov: DIDAKTA d.o.o. Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica oz. po telefonu (064) 715-515, telefaksu št. (064) 715-988 ali na E-mail založba didakta.si. Cerkljanski lovci "na svoji zemlji" Cerklje, 3. marca - Minuli petek so se na svojem rednem letnem občnem zboru srečali lovci* člani Lovskega društva Krvavec. Omenjeno društvo je v zadnjem času pravzaprav v samem središču dogajanja, saj so po dolgih desetletjih po sklepu cerkljanskega občinskega sveta vendarle dobili svoje lovišče, o čemer smo že pisali. O slednjem je bilo tudi na petkovem srečanju največ govora, lovcem pa je vse nejasnosti s svojo razlago pojasnil tudi župan Franc Čebulj, Župan jim je zatrdil, da gredo lovci lahko že sedaj v gozd, ki jim po sklepu občinskega sveta objavljenem v Uradnem listu pripada kot lovišče. Obljubil je, da si bo še naprej prizadeval, da lovišče dokončno postane in ostane v upravljanju cerkljanskih lovcev. Sicer pa so lovci na svojem srečanju pregledali dosedanje delo in si začrtali načrt dela za letošnje leto. Tudi letos bodo v maju pripravili tradicionalno tekmo na Štefanji Gori, predstavili pa se bodo tudi na razstavi cvetja in lovstva, če pa bo njihovo novo lovišče ostalo v njihovem upravljanju, pa bodo pravzaprav prvič po dolgih letih sami sebi gospodar. • U. Š. Triglav naj ostane vseslovenski simbol Bled, 3. marca - Ker letos mineva petinpetdeset let od ustanovitve Prešernove birgade in ker triglavske kulturne akcije kot del tradicionalnih spominskih pohodov na Triglav postajajo vse bolj odmevne, so organizatorji pohodov in slikarsko kiparskih taborov prireditev združenju pretekli četrtek dali še formalni okvir. Ustanovili so društvo ljubiteljev triglavske likovne dejavnosti in prijateljev Triglava, katerega namen je, da z različnimi kulturnimi in simbolno spominskimi dejavnostmi popularizira Triglav kot slovenski simbol, "njegovo vlogo, ki jo je odigral v času NOJB, kot simbolni in razpoznavni znak OF in ki je kot narodov simbol spodbujal k uporu proti okupatorju," kot so zapisali v ustanovno listino. Člane formalno sicer na novo ustanovljenega, dejansko pa že desetletja delujočega društva, združuje poseben odnos do Triglava kot slovenskega simbola, so zapisali, in želja po nadaljevanju kulturne in spominske aktivnosti že tradicionalnih triglavskih akcij. "Vse bolj odmevni triglavski slikarsko kiparski tabori so v zadnjih letih presegli vsa pričakovanja," je povedal predsednik društva Franc Smit. "Medtem ko je na prvem taboru, organiziranem kot poseben del spominskega pohoda partizanov, mladih in veteranov na Triglav, sodelovalo 49 likovnikov, je v petih letih njihovo število naraslo na kar 119. Zanimanje umetnikov za sodelovanje je zadnji dve leti vsekakor precej večje od možnosti glede na razpoložljive nastanitvene kapacitete. Izkušnje preteklih petih let nam narekujejo kvalitetni premik naprej, K sodelovanju bomo tako poskušali povabiti tudi naše najbolj pomembne in uveljavljene umetnike. Seveda pa se pri tem postavlja vprašanje množičnosti, ki bi jo prav tako radi ohranili. Ob zmanjšanju Števila sodelujočih bi namreč akcija izgubila vseslovenski značaj, česar pa si glede na to, da je Triglav vseslovenski simbol, prav tako ne želimo." • M.A. Novi znak v četrtek ustanovljenega Društva prijateljev Triglava. Zasedal Upravni odbor Planinske zveze Kranj, 3. marca - V petek so se v prostorih Planinskega društva Kranj sestali člani Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, Med drugim so sprejeli* poročila posameznih komisij zveze in potrdili, da gredo lahko v predlagani obliki na Skupščino Planinske zveze, ki bo 28. marca v Celju. Podobno so storili z vodili za delo v letošnjem letu ter skupščini predlagali sprejem' zaključnega računa. •■ U.S. Jože Jelene, najstarejši med sedmimi še živečimi Maistrovimi borci je včeraj praznoval stoti rojstni dan Ata se je hodil ženit iz Laškega čez Kras na Dunaj Na včerjašnji dan pred natanko stotimi leti je na svet materi Katarini in očetu Janezu pri veka! prvorojenec Jože. Ta seje nato poročil s Korenškovo Franco z Dunaja, v zakonu se jima je rodilo 11 otrok, rodbino pa nadaljuje 23 vnukov in 20 pravnukov. Laško v Selški dolini, 2. februarja - Včeraj je sto svečk na torti upihnil Jože Jelene iz Laškega, oziroma Bukovščice. Laško je bilo nekdaj zaselek, ki je bil do konca 2. svetovne vojne samostojno naselje. Prav takokot sosednji Kras in Dunaj, kamor se je h Korenškovi Francki hodil ženit. Danes je Jože najstarejši od sedmih še živečih Maistrovih borcev, da pa visoka starost v rodbini ni naključje, dokazujeta dva sorodnika, ki sta prav tako dočakala častitljivi starosti. Mladost na domači kmetiji je kruto prekinila prva svetovna vojna, v letu 1917. so ga vpoklicali v cesarjevo vojsko in ga poslali na Soško fronto točneje na Krn, od koder še hrani fotografijo. Vojno je vendarle uspel srečno preživeti, vrnil se je domov, vendar pa, kot se spominja, doma ni prav dolgo počival. Z bratom sta se pridružila prostovoljcem, borcem generala Maistra. Pa vendar se vsak boj enkrat konča, Jože se je vrnil domov in se, kot smo že omenili, hodil ženit k Kore-niškovi Franci. Leta 1926 sta se poročila, med leti 1928 in 1940 pa se jima je vsako leto rodil en otrok. Edina izjema je bila leta 1933, ko otrok ni bilo. Takrat ga je neki sosed vprašal, ali to leto ne bo imel otrok. "Letos ne," je dejal Jože, "bosta pa zato prihodnje leto dva!" In res sta se naslednje leto rodila dvojčka. Skupno se je pri Jakcu, kakor se je kmetiji reklo po domače, rodilo 11 otrok - 6 hčera in 5 sinov. Ampak življenje v bregu je vse prej kot preprosto. Pri Jakcu so se preživljali s kmetijstvom. Posestvo je obsegalo 26 hektarov, med njimi pa je bilo polpeti hektar obdelovalne zemlje. Na njivah so sejali pšenico, ječmen, oves, koruzo in lan. Mama je pekla kruh enkrat na teden, 5, včasih tudi šest hlebov pa je bilo za lačna usta včasih premalo, in otroci so bili tudi dva dni brez kruha, pa tudi v zabojih s krompirjem se je včasih prehitro pokazalo dno. Vendar pa je Jože kakšen dinar znal prislužiti tudi dru- gače. Pozimi je popravljal in izdeloval domače kmečko orodje in pletel košare, poleti pa žgal apnenico ter kuhal \ oglje. Zelo dobro je znal cepiti tudi sadno drevje, sadni pridelek so doma običajno posušili za zimske dni. Žgano apno je še kako prav prišlo pri obnovi domačije. Poleg tega so doma sami izdelovali tudi opeke, nekdanje lesene cimpre in del lesene hiše pa je postopoma nadomestil s trdnimi zidanimi zidovi, ki času klubujejo še danes. Pred dvaindvajsetimi leti sta z ženo praznovala petdeseto, zlato obletnico porote, i Frančiška je dve leti zatem umrla, Jože pa je ostal na kmetiji, na kateri je zagospo-daril sin Ivan. Vsak teden ga obišče patronažna sestra Francka Bogataj iz Zdravstvenega doma v Železnikih, ki mu, skupaj z domačimi, pomaga lajšati tegobe, ki jih s sabo prinese starost. Pa vendar, kljub temu da jih šteje sto, še vedno budno spremlja vse, kar se dogaja na kmetiji. Minulo nedeljo so se na svečanem praznovanju srečali vsi domači. Skupno se je v domači hiši zbralo približno osemdeset gostov. Srečanje se je začelo s svečano mašo, ki jo je v domači kmečki hiši daroval tamkajšnji župnik Ivan Mihelič. Skupinske fotografije vseh udeležencev iz objektivnih razlogov nismo mogli posneti - v hiši nimajo tako velike sobe, v kateri bi se lahko slikali vsi naenkrat, zunaj pa je v času našega nedeljskega obiska prav neusmiljeno padal* sneg - zatorej naj do prihodnje vesele priložnosti zadošča tale fotografija - štirje Jackovi moški rodovi - v sredini sedi oče Jože, na njegovi desni sin Janez, na levi strani pa vnuk Janez s pravnukom Dominikom. Letos se je celotna družina pravzaprav prvič srečala na očetov rojstni dan, prej so običajno praznovali njegove godove. Jožetove hčere in sinovi pravijo, da je bilo nekdaj najlepše prav ob sobotah, ko so se vsi zbrali doma. Takrat so najraje zapeli, kar je bilo očetu še posebej všeč. In še nekaj so povedali - kljub temu da je bil oče dokaj strog, jim je skoraj vedno dovolil pripraviti ples v domači hiši. Nekdaj je bila v Bukovščici navada, da so plese pripravljali kar po domačijah. Za glasbo je skrbel godec, in, kot pravijo, so se za ples odločali običajno na poti z nedeljskega verouka. In r. eno zanimivost - med vsemi enajstimi otroki je bil le zadnji, Peter, rojen v porodnišnici v Ljubljani. Vse ostaje je na svet pomagala spravj! Kocjanova mama, soseda, 10 je delala kot babica. In me"' da so se tistega dne, ko Je mama prinesla Petra domoj' vseh ostali deset zgnetlo oK' rog koša, vsi presrečni ifl ponosni, da imajo noveg3 bratca. No ja, Peter je napo| v šali dodal, da so se veseli'1 verjetno zato, ker so v hi§° dobili rojenega meščana. lfl menda je bila odločitev 0 tem, katera od sester ga bo tistega dne pestovala, neredko posledica prepirov 7 pudlo >s spni I m h drilsU s in ipadiu t kipi dečkov do 15 li t.i Vaterpolo kluba Kamnik, ml idinski i kij Lokostrelskega kluba Kamnik in članom AMl> Sitar Pneumaiic Tcama za uspehe v motokrosu. Po se Ih i su bila podeljena j>ri/nanja u pa si je zaslužil Bojan Schlegel. Posebno poznanji /a lan plav, humanost \ : po> lu jia ji dobila Mornarjeva nlpinislična odplava Pl.) Kanin!!, k; v Himalaji rešila gotove smrti češkega alpinista. M. Močnik SMUČARSKI TEKI LAČN0VA IN S0KLIČ NAŠA NAJBOLJŠA Pokljuka, 3. marca - Po uspešnem nastopu na olimpijskih igrah v Naganu je naša najboljša tekačica na smučeh vnovič dobro nastopila. Na Pokljuki, na tekmi Medcelinskega pokala, je zmagala med dekleti na 10 kilometrov. Žal ne bo FIS točk, ker zaradi pomanjkanja snega profil prirejene proge ni ustrezal pravilom. Andreja Mali, ki je dobila pred tem dve tekmi, je bila četrta. Med fanti, kjer je zmagal na 15 kilometrov Italijan Zorzi, pa se je izkazal tekač rateškega, kluba Planica Matej Soklič. Bil je tretji. Upa, da bo sedaj uvrščen v državno reprezentanco. Rupnik je bil 6., Dolenc 9., Kavalar 14. in Petkovšek 15. Med mladinci, kjer je zmagal Avstrijec Maver, je bil Mehle 2. • J.K. Mladi tekači na Pokljuki KRANJČANI ORGANIZIRAJO POKAL KURIKKAL Kranj, 3. marca - Tekaški smučarski klub Merkur iz Kranja, s 65 mladimi tekmovalci najmočnejši biatlonski klub v državi in tretji najboljši tekaški klub, je sprejel organizacijo mednarodnega tekmovanja v smučarskih tekih za Pokal Kurikkala 7. in 8. marca na Pokljuki. Ta pokal je razen svetovnega prvenstva najkakovostnejše tekmovanje mladincev. Pokljuške tekme se bodo udeležili tekmovalci iz osmih srednjeevropskih držav: Italije, Avstrije, Nemčije, Švice, Španije, Francije, Hrvaške in Slovenije. • J.K. LAUSEGAR ZMAGAL Kranj, 3. marca - V Sefeldu v Avstriji pri Innsbrucku so tekmovali smučarji tekači in sicer mladinci za pokal OFA. Na tem tekmovanju nastopajo tekači iz šestih alpskih držav, po štirje najboljši iz vsake kategorije. Reprezentanca Slovenije je štela 10 tekmovalk in tekmovalcev iz kranjskega Merkurja, Olimpije, Bleda, SD Rateče Planica in Valkartona. V prvi skupini je bil Miha Nagode šesti. Gregor Drvar sedmi, Darjan Brus deseti in Jure Tršar 19. Med dekleti so se Slovenke uvstile takole: Lea Porgovnik deveta, Mirjam Doklič 13., Ingrid Kobler 16. in Jasna Turk 17. Starejša skupina: dekleta: Renata Podviz 5., Urška PrinČič 11., Polona Brišar 16., Maja Benedičič 20. Pri fantih pa je slavil Tržičan Klemen Lausegar, član Merkurja, osmi pa je bil njegov klubski kolega Nejc Brodar, Rok Bremec 16. in Igor Jesenovec pa 20. • N. Antonič HOKEJ NA LEDU DANES ODLOČILNE TEKME Ljubljana, 3. marca - Petkovo kolo v državnem hokejskem prvenstvu je bilo zanimivo in - pomembno. Posebej za Hokejski klub Bled in Acroni Jesenice, ki medsebojno odločata, kdo bo ob Olimpiji Hertz finalist. Ljubljančani so že zanesljivi finalisti, saj imajo 15 točk, Acroni Jesenice imajo 12 točk, HK Bled 11, Slavija Jata pa je še brez točke. Petkov remi 3 : 3 na Bledu med HK Bled in Acroni Jesenice bolj ustreza Jeseničanom, saj so zadržali točko prednosti in tudi v današnjem krogu imajo lažjega nasprotnika. Danes ob 18. uri bo na Jesenicah tekma med Acronijem in Slavijo Jata, Blejci pa odhajajo na težko gostovanje k Olimpiji. Tekma bo v hali Tivoli ob 18. uri, dijaki, študentje, ženske in upokojenci pa imajo prost vstop. Tekma je uro prej, da bodo ljubitelji hokeja lahko ob 20,30 spremljali košarkarsko tekmo med Benettonom in Olimpijo. Bled mora danes zmagati, sicer je finale že praktično zgubljeno. Blejci vabijo na tekmo v Ljubljano svoje zveste navijače in druge ljubitelje hokeja. * J.K. ODBOJKA ASTEC TRIGLAVU ZMAGA V DERBIJU Kranj, 3. marca - V dvorani Srednje gostinske šole v Radovljici so Blejci tokrat gostili ekipo Fužinarja. Blejci so največ pokazali v prvem nizu, ko so se morali favorizirani gostje močno potruditi, da so niz na koncu tudi dobili. V nadaljevanju domača vrsta zagotovo ni pokazala vsega, kar zna in gostje so zlahka osvojili nov par točk. Zanimivost srečanja pa je bila gotovo tudi na tribunah, saj je ekipa Fužinarja imela s tribun podporo celega voda vojakov kranjske kasarne, kjer je na služenju vojske tudi igralec Fužinarja Rasto Oderlap. Bled : Fužinar 0:3 (-13, -7, -10). Tokrat pa zaslužijo pohvalo za izvrstno igro tudi odbojkarice Špecerije Bled. Kljub temu da je zaradi obolelosti manjkala Domitrovičeva, ena od ključnih igralk ekipe, so Blejke na Ravnah zaigrale izvrstno. Prvič je v vlogi organizatorke igre nastopila mlada Vrbnjakova, ki pa je svoje delo izvrstno opravila. Blejke so izvrstno tudi servirale in na koncu popolnoma zasluženo gladko dobile srečanje. P. Prevalje : Specerija Bled 0:3 (-10, -5, -4). Odbojkarjem Termo Lubnika se tokrat ni posrečilo presenetiti še ene od vodilnih ekip. Gostje iz SI. Bistrice so bili tokrat premočan nasprotnik, ključnega pomena pa je bila gotovo zmaga "na razliko" gostov v prvem nizu. Odbojkarji Termo Lubnika imajo po tem porazu le še malo možnosti, da ubranijo svoj prvoligaški status. Termo Lubnik : Granit 0:3 (-14, -12, -8). Veliki derbi 2. DOL moški med vodilnim Astec Triglavom in drugouvrščenim SIP Šempetrom so tokrat po 125 minutah v svojo korist zaključili kranjski odbojkarji. Kar številni gledalci so tokrat videli izredno napeto in tudi nervozno srečanje, ki se je začelo v znamenju velikega števila napak. V nadaljevanju pa sta se ekipi zbrali in gledalci so videli celo vrsto odličnih akcij ter izredno požrtvovalnost obeh ekip. Zmaga Kranjčanov je popolnoma zaslužena, tekmo pa so gotovo dobili z izvrstno igro v polju ter hitrimi akcijami v napadu. Kranjčani imajo s petih tekem pred koncem sicer štiri točke prednosti pred SIPom, vendar imajo do konca še izredno težak razpored. Astec Triglav : SIP Šempeter 3:1 (13,11, -7,10). V ženski konkurenci 2. DOL so odbojkarice Šenčurja po pričakovanju doživele nov poraz. Tokrat so na gostovanju v Mariboru izgubile z Es Artom s 3:0. Rezultati gorenjskih predstavnikov v 3. DOL - moški -Žirovnica : Narodni dom 3:1, Bohinj Termo Lubnik II 1:3. V vodstvu je Salonit Anhovo II (24 t.), 5. Termo Lubnik II (12), 7. Gostilna Jarm Kropa (8), 8. Žirovnica (8) in 9. Bohinj (6) -ženske: Bohinj: ŽOK Partizan Šk. Loka 1:3. V vodstvu je ŽOK Partizan Šk. Loka z 22 točkami, sledita pa mu Kočevje in Bohinj (20), 4. ŠD Mladi Jesenice (16), 7. Mehanizmi Kropa (6), 9. Bled II (2 točki). • B. M. SMUČARSKI SKOKI TRIGLAV NAJBOLJŠI Pokljuka, 1. marca • ŠD Stara Fužina je uspešno organiziralo državno prvenstvo dečkov do 13 let za ekipe. Na dobro pripravljeni skakalnici je nastopilo 15 ekip, ki so se pomerile na skakalnici s kritično točko 38 metrov. Državni prvaki so postali mladi skakalci Triglava. Rezultati: 1. Triglav I 821,5 točk (Šparovec, Žibert, Kern in Bogatin), 2. Alpina Žiri 820 točk (Mlinar, Oblak, Vegelj in Kumer), 3 Ilirija Center 1780 točk, 4. Stol Žirovnica 1770,6 T, 5. Triglav II 686 T, 7. Trifix I. 651,6 točk, 8. ŠD Stara Fužina 641,2 točk. • J. Bešter TRPINU ZMAGA Pokljuka, 1. marca - Na popoldanski tekmi za naslov državnega prvaka med dečki do 12 let v organizaciji ŠD Stara Fužina je slavil mladi skakalec Stola Žirovnice Sašo Trpin. Na tekmovanju je nastopilo 64 skakalcev iz 12 slovenskih klubov, ki so se istočanso pomerili še na pokalu "MIP" za dečke do 13 let. Državno prvenstvo: 1. Sašo Tršin (Stol Žirovnica), 2. Matevž Šparovec (Triglav), 3. Rok Zidan (Dolomiti), 4. Peter Žibert (Trigalv), 5. Jaka Oblak (Alpina Žiri); Pokal MIP 13 let: 1. Jure Kumer (Alpina Žiri), 2. Jure Bogataj, 3. Andraž Kern (oba Triglav), 4. Sašo Trpin (Stol Žirovnica), 5. Matevž Šparovec (Triglav). V pokalu MIP po 23 izvedenih tekmah vodi Triglav s 5557 točkami, 2. Ilirija Center 4320 točk, 3. Trifix Tržič 2704 točk, 4. Mislinja 1517 točk, 5. Alpina Žiri 1502 točki, 6. Stol Žirovnica 1475 točk. • J. Bešter ALPSKO SMUČANJE RABICEVA IN PELKO Krvavec, 3. marca - ASK Triglav iz Kranja je bil organizator letošnjega DP za ml. dečke in deklice letnika 85/86 v slalomu in VSL. Letos je bila udeležba res številna, saj je nastopilo 87 deklic in 102 dečka. Pri deklicah so prevladovale Goren^ke, saj je bilo med prvo deseterico kar sedem Gorenjk. Pri dečkih pa je kvaliteta bolj razpršena. Zanimivost prvenstva je ta, da bi bila najboljša deklica v absolutni konkurenci na četrtem mestu. Žal je vreme krojilo prvenstvo, saj so organizatorji pod streho spravili samo slalom VSI bodo izpeljali kasneje. Rezultati slaloma: deklice: 1. Urška Rabič (Kr. Gora) 1.19.30, 2. Ana Drev (Vel) 1.21.84, 3. Anja Ozebel (Kr. Gora) 1.23.16, 4. Polona Jakelj (Kr. Gora) 1.23.87, 5. Urška Torkar (Bled) 1.24.35, 6. Anja GoriŠek (Olim.) 1.25.05, 7. Tjaša Vodan (Trg) 1.25.36, 8. Mateja Terseglav (BI. Dob.) 1.25.52, 9. Maja Dekleva (Alp.) 1.26.11, 10. Petra Ahac (Unior Ce) 1.26.29; dečki: 1. Gašper Pelko (Oli.) 1.16.56, 2. Boštjan Delalut (Črna) 1.18.26, 3. Jan Škofic (Rad) 1.18.51, 4. Tadej Velikanje (BI. Dob.) 1.19.78, 5. Rok Perko (Trž.) 1.20:03, 8. Tilen Čuk (Nov.) 1.20.40, 7. Nejc Tepina (Trg) 1.21.77, 8. Matic Pajk (Crna) 1.22.49, 9. Viktor Brajak (Oli.) 1.23.56, 10. Denis Pet-rovčič (Oli) 1.24.27. M. Dolanc NOVO V TRŽIČU BMX klub Tržič vabi v klub nove članice in člane, ki Vas zanima gorsko kolesarjenje, tekmovanje v BMX kategorijah in druge oblike rekreacije ali tekmovanj v ekstremnem kolesarstvu. Informacije: 064/57-575; GSM 041/691-217 (Klemen Seldl) aH 041/691-273. ROKOMET DERBI BREZ ZMAGOVALCA Kranj, 3. marca - Derbi 1. B rokometne lige v Škofji Loki se je končal brez zmagovalca, kljub temu pa Ločani spet so igrali s starim imenom Šešir, ostajajo prvi. Tokrat so omembno zmago zabeležili tudi Preddvorčani, CHIO Besnica pa je visoko izgubila. Loški derbi je bil ponovitev jesenskega obračuna. Večji del tekme so vodili klobučniki, gostje pa so domov odnesli točko. Radečani so bolje začeli in povedli s 1:4. Vodstvo gostov domačih ni vrglo iz tira, saj so kmalu povedli. Nekoliko slabši je bil le konec prvega polčasa, saj sta tekmce na odmor odšla izenačena (12:12). Zato pa je bilo nadaljevanje boljše. Ločani so višali vodstvo in imeli v zadnjih osmih minutah prednost petih golov (27-22). Potem pa so imeli na igrišču samo štiri igralce (izključena Vidic in Jakac). Gostje so vstali od mrtvih, saj so dosegli tri gole. Zanimiva je bila tudi končnica. V 59 minuti je M. Keše (28-26) zastreljal 7-metrovko, Radečani pa so potem izenačili v zadnjih trenutkih tekme. Ni kaj, športna sreča je zapustila loški tabor. Kljub vsemu pa je bil Peter Karpov zadovoljen s svojimi varovanci, derbi pa je bil kvaliteten. Preddvorčani so tokrat spet igrali oslabljeni in zanesljivo zmagali, čeprav niso igrali dobro. Za zmago je bila dovolj le borbenost. Tokrat so se izkazali: vratar Bitežnik, Špur in Gregorc. Rezultat tekme CHIO Besnica pove vse. Igralci niso bili razpoloženi za igro, poraz pa seveda ni usoden. Zanimivo je bilo tudi na ženskem derbiju v dvorani na Planini. Zmaga je sicer odšla v Škofjo Loko, največ zaslug zanjo pa ima zanesljivo vratarka Tanja Bizjak, ki je ubranila kar pet najstrožjih kazni od sedmih. Prav slabo izvajanje 7 metrovk je derbi naredilo manj izenačen. Veseli pa število gledalcev, saj je tekmo videlo kar 250 navijačev obeh taborov. Rezultati: 1. B liga moški: Velika Nedelja - CHIO Besnica 32-20, Šešir -Radeče 28-28, Gradbinec Preddvor Ajdovščina 27-21, Dol TKI Hrastnik - Rudar 30-20, Grosuplje - Drava 32-23, Inles - Šmartno 29-19. 2. A liga moški: Nova Gorica - Krim 27-21, Črnomelj Koper 23-24, Sviš - Grča Kočevje 29-23, Radovljica - Sava 29-24, Mitol Sežana - Mokerc - preloženo. 2. liga ženske: Sava - Šk. Loka 17-23, Vias Šentjernej - Novo mesto 21-21, Polje - Sevnica 32-20, Mobix Črenšovci - Ilirska Bistrica 32-14, Škocjan - Ptuj 16-19. Kadeti: Duplje - Krim 21-28, CHIO Besnica - Mokerc 11-27, Alples - Radovljica 14-13. St. deklice polfinalna skupina: Šk. Loka - Planina Kranj 15-14 Ml. deklice: Mokerc - Šk. Loka 11-19, Planina Kranj - Polje 23-10. Obe gorenjski ekipi sta se uvrstili v polfinale. • Martin Dolanc KEGLJANJE ČETRTA ZVEZDICA ZA ISKRAEMECO Kranj, 3. marca - Po 18. krogih se ie z razburljivim finišem končala letošnja sezona v 1. slovenski kegljaški ligi za moške. V "partiji pokra" med tremi najmočnejšimi ekipami v državi so najkrajši konec potegnili Mariborčani, ki so kratastrofalno izgubili z Norik - Prosolom iz Ljubljane (1:7) in s 1. padli na 3. mesto. Kranjčani, ki so celo sezono "dihali za ovratnik" Mariborčanom, so nato s silovitim finišem v zadnjih dveh tekmah za 1 točko prehiteli Norik - Prosol, ki si je z 2. mestom odprl vrata v Evropo. Iskraemeco je pod taktirko trenerja Franca Belcijana tako že Četrtič zapored osvojil naslov državnega prvaka. Za uspeh je "kriva" izredno homogena ekipa, trdo delo in kanček sreče, ki vendo spremlja hrabre. Pohvaliti je potrebno vse člane: Zdravica Štruklja, Marka in Vaneta Omana, Boštjana MiheliČa, Albina JnvanČiča, Petra Hafnerja ter dva debitanta v ekipi • Anton Še mrla In Antona Založnika. S tem uspehom so si ponovno odprli vrata za napad na svetovni kegljaški vrh. * V. O. VATERPOLO ZMAGA IN PORAZ V TRŽIČU Tržič, 3. marca - Na tržiškem kegljišču je bilo zopet živahno-Obe ekipi, tako ženska kot moška ekipa KK Ljubelj (sta odigrali rednih tekmi 2. slovenska kegljaška liga). Ženske so se pomerili z močno ekipo KK Kočevje. Za Ljubelj so nastopile: Zaje (382), Sedminek M. (365), Meglic (377), Nepužlan (379), Čurbilovic (398) in Bohte (384). Tržičanke so tekme močno izgubile (po točkah 1:7). Med domačinkami je bila najboljša Čubrilovičeva s 398 podrtimi keglja najboljša posameznica pa je bila gostujoča igralka Žafran Angelca s 409 podrtimi keglji. Končni rezultat: 2289:2365 (1:7), Po ženski tekmi pa so z veliko več zanosa in športne sreče nastopili moški. Pomerili so se z ekipo KK Adria iz Ankarana in jih popolnoma nadigrali. Tekma je bila za Tržičane izredno [)omembna, saj so si z zmago pridoili nekaj možnosti za zmago v 2: igi in s tem možnosti za vstop v 1. kegljaško ligo. Vsi kegljaci (domačini) so na tekmi igrali briljantno, saj je bilo ekipno povprečje podrtih kegljev kar magično (901). Še posebej pa moramo med domačini pohvaliti in izpostaviti vrhunski rezultat Janeza Čerina, saj je podrl kar 955 kegljev, kar je za razmere V slovenskem kegljanju naravnost fantastično. Ni pa se na sobotni tekmi "utrgalo" samo Čerinu, saj so tudi drugi dosegali odlične rezultate: Mejač (884), Klofutar (900), Gregorec (902), Ahačif (873), Praprotnik (896). Končni rezultati: 5410:5196 (7:1). • N. S. PRESENEČENJE V MARIBORU ^^^SlSSSSSBt Kranj - Najbolj vroče je bilo na srečanju v bazenu Pristan med Probanko Leasing in Tivolijem. Srečnejši v tem srečanju so bili vaterpolisti Tivolija, ki jih trenira Kranjčan Vojko Podvršček. Po boljši igri, predvsem pa v igri igralca več so zasluženo premagali drugouvrščeno moštvo "bankirje" in se s četrtega mesta na lestvici preselili na tretje mesto. Izid: Probanka : Tivoli 5:7. Triglav po pričakovanju ni imel resnega nasprotnika v vodi bazena Bianchi v Trstu. Že na polovici srečanja je vodil z razliko štirih zadetkov, do konca srečanja pa je priigral še sedem zadetkov in se tako v Kranj vrnil z bero enajstih zadetkov. S štirimi zadetki, ki jih je na tem srečanju dosegel kapetan Krištof Štromajer je tudi prevzel vodstvo na lestvici strelcev. Izid: Koper : Triglav 4:15. Kokra je tokrat gostovala v Ljubljani na bazenu Kolezija pri tamkajšni Mogoti Ljubljani. Zaradi pomanjkanja vode v bazenu je bilo to srečanje bolj podobno rokometu, kot pa vaterpolu. Mladi varovanci trenerja Rada Čermelja so rabili kar dve četrtini, da so se navadili na to, da je telo v kontaktu z dnom bazena, nato pa jim je le steklo in razlika devetih zadetkov jih je še bolj utrdila na petem mestu državnega prvenstva. Izid: Mogota : Kokra 2:11. Razpored za 4. krog drugega dela: sobota, 7. 3. 1998 od 1. - 4. mesta: Ljubljana - bazen Tivoli ob 2.30 Tivoli - Triglav, Trst -bazen Bianchi ob 20.00 Koepr - Probanka Leasing; od 5. - 7. mesta: Ljubljana - bazen Kolezija ob 14.00 Mogota Ljubljana -Kamnik, prost Kamnik. Prvenstvo pa so v nedeljo nadaljevali tudi starejši pionirji do 15 let. Žal v Kranj ni prišlo moštvo Gorice in je bilo v Kranju odigrano le eno srečanje. Kokra je na gostovanju pri moštvu Tivoli 2 osvojila nove točke, Tivoli 1 pa je po pričakovanju osvojil točke proti Ederi. Razpored za 7. krog, nedelja, 15. marec 1998: Kranj - pokriti olimpijski bazen ob 10.00 Kokra - Tivoli 1; Maribor - bazen Pristan ob 12.00 Probanka Leasing - Tivoli 2; Kranj - pokriti olimpijski bazen ob 9.00 Kamnik : Gorica; Trst - bazen Bianchi ob 14.00 Edera : Triglav. • Jože Marinček STRELJANJE ZMAGA SLOVENSKEGA JAV0RNIKA Kranj, 3. marca - Končano je drugo kolo gorenjske lige v streljanju s standardno zračno puško - mednarodni program. Tekmovanje je bilo na strelišču osnovne šole Cvetko Golar na Trati, organiziralo pa ga je Strelsko društvo Kopačevina. Ekipno so bili najboljši SD Triglav Slovenski Javornik (1597 krogov), SD Kopačevina Škofja Loka Trata (1588), SD Predoslje (1486 krogov) in SD Radovljica (1476 krogov). Med posamezniki pa je bil vrsti red naslednji: 1. Matej Derstvenšek (Kopačevina) 564, 2. Barbara Obid (Triglav) 545, 3. Anton Urbanč (Radovljica) 539, 4. Franc Bizjak (Triglav) 526, 5. Viktor Malek (Triglav) 526. • A.O. JUDO JESENIČANI V SAMOBORU Jesenice, 3. marca - Judo klub Samobor na Hrvaškem je organiziral turnir za mlajše kategorije. Mladi jeseniški judoisti, nastopilo jih je 10, so se dobro odrezali. Ana Močnik je zmagala, Urška Marinšek je bila druga, Jernej Palovšnik pa v svoji skupini tretji. Peta mesta so osvojili Samir Brdar, Boris Praprotnik, Robert Pesjak, Miha in Maruša Kavčič, Marina Vrevc in Jaka Korbl. Jeseniški judoisti so gostovali tudi v Italiji, skupaj s tekmovalci iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije in Italije. Blanka Zupan, Nejc Kofler, Vesna Birk in Robert Pesjak so osvojili druga mesta, Aleš Erjavec je bil tretji, Sanja Klinar in Edita Brdar peti ter Sebastijan Kokalj osmi. Kranj, 3. marca - V 14. krogu druge državne lige so vsi trije gorenjski ligaši zmagali in zadržali položaje v vrhu prvenstvene lestvice. ... KOČEVJE : LOG STEINEL 3:5 (5095:5115). Spet je bi najboljši Damjan Hafnar z 933. Odlikovala pa sta se tudi Karel Boštar z 865 in Tone Česen z 859 podrtimi keglji. LJUBELJ : ADRIA CONVENT 7:1 (5410:5196). Janez Čerin 955, Peter Gregorec 902 in Jože Klofutar z 900 podrtimi keglji so največ prispevali k visoki zmagi. BREST : EP COMMERCE 1:7 (5150:5382). Najboljši posameznik na tekmi je bil Srečko Jezeršek z 948, odličo pa sta igrala tudi Niko Brejc 906 in Drago Geršak 905 podrtiih kegljev. Vrstni red: prvi Log Steinel 22, drugi Ljubelj 21, tretji Gradiš 20. četrti EP Commerce 16 točk itd. Prihodnjo soboto, 7. t. m., igrajo gorenjski ligaši takole: v Kranju Log Steinel : Slovan, na Jesenicah EP Commerce : Kočevje, Ljubelj pa gostuje v Cerknici pri Brestu. KOŠARKA GORENJCI ZMAGUJEJO TUDI V G0STEH Ker so naši košarkarski reprezentantje igrali kvalifikacijsko tekmo v Bolgariji (in izgubili 79:71), tokrat ni bilo rednega kola v 1.A SKL za moške. Zato pa je bilo zanimivo v l.B ligi, kjer pa so vse tri gorenjske ekipe gostovale in prinesle doi»"v zmage. Vodilna v l.B ligi Loka kava je v derbiju kola igrala v Zagorju in po odlični igri domače moštvo premagala 64:75 (35:33). Ekip3 Triglava je bila gost Litije , kjer je znova zabeležila pričakovano zmago. Domačine so premagali 73:93 (37:49). Tudi ekipa Gradbinca Radovljice, ki je igrala v Šentjurju je zmagala. Moštvo Kemoplasta je ugnala 89:94(47:49). Na lestvici tako še vedno vodi Loka kava s 37 točkami, Trigl3^ je sedaj drugi s točko manj, Gradbinc Radovljica pa je z 31 točkami sedmi. V soboto Radovljičani doma gostijo Jezico, Loka kava gostl Union Olimpijo - mladi, Triglav pa gostuje pri Hrastniku. , V slovenski ženski košarkarski ligi je za uvrstitev od 1. do o. mesta ekipa Odeje - Marmorja gostovala pri Imos Jezici. Ločanke so začele z odlično igro, šele proti koncu pa so popustile m državne prvakinje so zanesljivo zmagale 88:61 (45:40). Ločanke so na lestvici še naprej četrte , v soboto pa gostujejo v Mariboru. Konec tedna so bile odigrane tudi tekme žensk za uvrstitev oo 7. do 12.mesta. Na Jesenicah je ekipa Jesenic 87:65(37:20/ premagala Domžale. Jeseničanke so sedaj četrte, Domžalčanke pa zadnje. • V.S. NAMIZNI TENIS KRIŽANI V PRVI LIGI Križe, 3. marca - Namizno teniški klub Križe se je po enoletne^ igranju v 2. državni ligi ponovno vrnil v 1. državno ligo z moš* ekipo. V zadnjem kolu so premagali Vektor - Olimpijo II s 7:01 Mavrica Ilirija s 6:1 in zasedli 1. mesto. Za zmagovalno ekipei s igrali Polanšek Matej, Vecho Edvard, Snedic Klemen, M*" Matjaž in Jazbec Žiga. Ekipo je vodil poznani trener in igfale Vecho Edvard. Dekleta, ki igrajo prav tako v 2. državni ligi, so doseg|a polovični uspeh. Premagala so 2. ekipo Kajuh - Slovan * Ljubljane in izgubila s prav tako 2. ekipo Rakeka ter se ta* obdržala v sredini lestvice. • JVf. J. Tržiške delavske športne igre 1997 SKORAJ 1000 UDELEŽENCEV Komisija za športno športnike, športnice Tržič - Svečanosti v Restavra-5'ji RAJ v Tržiču so se poleg številnih športnikov in njihovih najbližjih udeležil tudi tržiški Zupan Pavel Rupar, predsednik turističnega društva Tržič i-ado Sretnik in predsednik športne zveze Tržič Janez Kikel. Delavske športne igre so poletna športno rekreativna akcija, v kateri je v letu 1997 sodelovalo kar 929 posameznikov (273 žensk in 656 moških), *ar je za 295 več kot v letu 1996. ^delujoči so se pomerili v 24 ^Portnih igrah od načrtovanih *> tekmovali pa so za 25 različnih ekip. Navzoče ie najprej pozdravil Predsednik Športne zveze Janez K*kel, ki se je zahvalil vsem s°delujočim ter marljivim izva-lalcem, med katerimi gre še Posebna pohvala članom ŠD f-om pod Storžičem, ki so izvedli največ tekmovanj. Čes-utal je prav vsem, ki so sodelovali v akciji, pa tudi njihovim zakoncem oziroma najbližnjim, so jih spodbujali in jim dajali koralno oporo pri njihovem ^dejstvovanju. Ker je letos leto sPorta v turizmu, je navzoče Podzravil tudi predsednik TD htič Lado Srečnik, nad dosežki ^kreativnih športnikov pa je rekreacijo pri Športni zvezi Tržič je pred dnevi razglasila najboljše in ekipe v Delavskih športnih igrah 1997. Na sliki: Milena Dolčič (levo) je bila najboljša med ženskami: Čestitata ji tržiški župan Pavel Rupar (v sredini) in predsendik Komisije za športno rekreacijo pri SZ Tržič Ludvik Soklič (Desno), ki je osvojil prvo mesto med moškimi. Foto: J. Kikel bil v svojem nagovoru navdušen tudi župan Pavel Rupar, ki je tudi prvi podelil priznanja najboljšim v ženski konkurenci, kjer je na prvo mesto že vrsto let "abonirana" Milena Dolčič (Peko). Med moškimi je prvo mesto osvojil neumorni predsednik Komisije za rekreacijo pri ŠZ Tržič in vsestranski športnik Ludvik Soklič (Slap), med ekipami pa je letos (po strnitvi vrst v eno ekipo) zmagala ekipa Peka pred Društvom upokojencev. Organizatorji so se letos spomnili tudi invalidov. V Delavskih športnih igrah namreč nastopa vrsta rekreativnih športnikov - invalidov in podelil posebno priznanje najboljšemu. Pokal in naslov "Najboljši invalid v Delavskih športnih igrah 1997" si je prislužil Stane Avsenek, ki je sicer v absolutnem seštevku vseh, ki so osvojili točke^osvojil 25. mesto. Ob tej priložnosti so predstavili tudi Koledar športno re- kreativnih prireditev v občini Tržič za leto 1998 z razpisom Delavskih športnih iger ter seznamom vseh prireditev, ki jih bodo pripravili. Koledar je kot lično brošuro prejel vsak udeleženec srečanja, vsi ostali zainteresirani pa ga lahko brezplačno dobite v pisarni ŽZ Tržič, Balos 4. Rezultati: ekipe: 1. Peko 5837 toč, 2. Društvo upokojencev 5459, 3. Območna obrtna zbornica 3147, 4. BPT 1248, 5. Petrol - enota Tržič 453, 6. SGP Tržič 369; ženske: 1. Milena Dolčič 560, 2. Metka Sova (obe Peko) 527, 3. Marija Vodnik 495, 4. Ivanka Kokalj (obe DU) 453, 5. Olga Bencina 354, 6. Mari Rozman 317, 7. Marija Polajnar (vse Peko) 300, 8. Barbara Peteh (DURS, izp. Tržič) 259, 9. Marica Gaberc (ŠD Lom) 237, 10. Emi Bohinjec (ZZZS Tržič) 143; moški: 1. Ludvik Soklič (Slap) 595, 2. Slavko Polajnar (OOZ) 549, 3. Lado Sedej 523, 4.Anton Meglic (oba Peko) 447, 5. Blaž Klemene (DU) 346, 6. Ferdinand Kramar (Peko) 291, 7. Boštjan Švegelj (OOZ) 274, 8. Anton Vodnik (DU) Tržič 235, 9. Brane Dolčič (OOZ) 162; najboljši invalid v DSI 1997 -Stane Avsenek. • J. Kikel vzponi v gorah Nad chamonixom Kranj, 3. marca - V dneh od 6. do 21. februarja je francoska Sorniška plezalska organizacija (FFME) organizirala v Chamo-nixu 1. mednarodno zimsko srečanje alpinistov. Srečanja so Se udeležili trije naši alpinisti: Marko Prezelj in Matjaž Wiegele (AO Kamnik) ter Andrej Štremfelj (AO Kranj). Najodmevnejša sta bila vzpona, ki ju je opravil Marko Prezelj v JJavezi z nizozemskimi prijateljem Schmitterjem. Najprej sta v ^eh dneh opravila prvo zimsko ponovitev smeri Gabbaru-Silvy i"0, V 6; 1000 m) v Aig. Sans Nom, potem pa še v dveh dneh smeri ^nechinel - Nomine v Grand Pilier d' Aglu (V 5, 5c Al; 900 m, 8 Jr) in Frenesv-Pascal (VI 6, 7090 m, 8 ur) v Frenevskih stebrih, ar je bila druga ponovitev smeri na sploh in prva zimska. Andrej Štremfelj in Matjaž Wiegele pa sta najprej (8. in 9.2.) vazala kombinacijo smeri Boivun - Valencon in Angleške (V 5, uOO m) \2 ur) v Aig. Sans Nom. Zaradi poznega vstopa (šele ob nlj? popoldne), sta bivakirala v zgornjem delu stene. » Za naslednji cilj sta si izbrala znano Mclntvre-Colton v Grandes J°rasses (13. in 14. 2.). Za 1200 m visoko steno z oceno VI 6 sta P°rabila devetnajst ur čistega plezanja. Bivakirala sta šest .aztežajev pod robom stene in izstopila v dopoldanskih urah. .tlela sta veliko sreče in se z vrha stene brezplačno odpeljala v ■"olino s helikopterjem. Pri dostopu sta uporabila turne smuči, ki ° ostale pod steno. Ponje sta šla po nekoliko daljši varinati. 15. 2. 3 z izposojenimi kratkimi smučmi odšla do koče Argentiere. ,jaslednji dan navsezgodaj zjutraj sta vstopila v Lagardov ozebnik v-es Droites) in sicer o direktni varianti (IV 5; 1000 m, 7 ur). Ob esetih dopoldne sta bila na robu stene, se na drugo stran ,ekajkrat spustila po vrvi do snežišč, odsmučala na ledenik ^e.shaux, se povzpela do svojih smuči pod steno in še istega dne prismučala nazaj v Chamonix. zadnji vzpon pa so opravili v trojni navezi. Ponovno je bil cilj S . 5na Grandes Jorasses. Tokrat so si izbrali znani Crozov steber, fasično turo v pravem pomenu besede, ki pa v zimskih razmerah 3 Prav nič lahka (V 5, V; 1000 m, 17 ur). Vstopili so 19. 2. ob treh £HraJ> plezali ves dan in prišli na rob stene ob osmih zvečer, jg nJa, najtežja raztežaja so plezali že ponoči. Potem jih je čakal $. utrudljiv sestop v Italijo, kjer so morali bivakirati pred zadnjim Haum mestom> ker niso našli pravega prehoda in so se "Slednjega dne vrnili nazaj v Chamonix. A. Š. SLOVENSKA REPREZENTANCA V NEMČIJI Se\ sklopu priprav članske reprezentance na evropsko prvenstvo, ^ Je del reprezentance v soboto, 28. februarja, udeležil 14. ^narodnega karate turnirja - Donau Cup v Ingplstadtu. Kot del ; Prezentance je v Nemčijo odpotoval tudi Jaka Sarabon. Jaka se j? orjl v absolutni konkurenci, kjer je prvo borbo dobil, nato pa je po . P.roti nemškemu predstavniku in zaključil borbe v ji Samični konkurenci. V težnostni kategoriji do 70 kg je Uroš §q ^an osvojil tretje mesto, Darja Kramar pa je pri ženskah do tjj.kg osvojila drugo mesto. Ekipe so na tem turnirju sestavljali $eia K^rnovalci in pa rezervni tekmovalec. Slovensko ekipo so fJlavUali Jaka Šarabon, Uroš Rozman in Peter Lapornik, ^zervni tekmovalec pa je bil Kamil Fras. V prvem kolu so imeli 3 Nasprotnika drugo ekipo Jugoslavije in jo popolnoma porazili s si^r?tl ®' ^rav tak° so zma8au v drugem kolu proti avstrijski ekipi, Jiio Pa so 'meu v tretjem krogu, ko so naleteli na prvo postavo oJ0s.lavije in gladko izgubili. Prva ekipa Jugoslavije je tudi ^°Jda prvo mesto. Član te ekipe je bil Predrag Stojadinov, ki je S| afial tudi v težki in absolutni kategoriji, v ekipnih borbah s K: wnsk° reprezentanco pa je zmagal proti Jaku Šarabonu z 1 »ti 0 Pr-„ tal^/-> c/~> Kilo Motrio <-lt.H»».a \i r»/-\c.o»/i Onri« KVfimJ» .0. Prav tako so bile četrta dekleta v postavi Darja Kramar, leja Bukovnik in Lidija Cafuta. • Andrej Kožuh •TIKA VORSICEVA DRUGA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Kranj - V soboto je bilo še zadnje dvoransko atletsko državno prvenstvo, prvenstvo v mnogoboju, na katerem je nastopila tudi trojica pionirk Atletskega kluba Triglav. Špela Voršič je v močni konkurenci 36 tekmovalk osvojila drugo mesto (v petih disciplinah je zbrala 2.905 točk), njena klubska kolegica Tj asa Ovniček je bila šesta (2.689 toč), Eva Sedej pa enajsta (2.492 točk). • CZ. JESENIČANI POKALNI PRVAKI Jesenice, 3. marca - Pokalni šahovski prvaki Gorenjske je postala prva jeseniška ekipa. V polfinalu so premagali svojo drugo ekipo s 3:1, v finalu pa so igrah z ekipo ŠS Tomo Zupan Kram -veterani 2:2 (Rodman - Drinovec 1:0, Rakovec - Sušnik 0:1, Pavlin - Zorko 1:0, Pazlar - Muri 0:1), vendar so zmagali na višjih deskah in se tako uvrstili v predtekmovanje za državno pokalno tekmovanje. • A. Drinovec MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V LESCAH Lesce, 3. marca - Igralni prostor: kvalifikacije - "Center" Lesce, finale prireditveni šotor. Švicarski sistem po slovenskem ratingu, 9. kol, pospešeni tempo 2 x 15 min. Program: prijave od 8.30 -9.15,1. kolo ob 9.30, zamudniki se uvrstijo v 2. kolo. Potek: 5 kol + pavza 1 ura (nedeljsko kosilo v restavraciji Center poleg igralnega prostora je 1.050 SIT) + 4 kola, podelitev nagrad takoj po zadnjem kolu. Kvalifikacije: vsi prijavljeni, 8. marec, 5. april, 10. maj, 7. junij, 5. juli. Finale: A - 30 najboljših iz kvalifikacij, B -v si drugi, termin -15. avgust. Nagrade: skupaj: 5 x 25.000 + 155.000 + 36.000 = 316.000 SIT Kvalifikacije (vsak turnir): 10.000, 7.000, 5.000 3.000 SIT. Finale A: 50.000, 30.000, 20.000, 15.000, 10.000, 10.000, 5.000, 5.000, 5.000, 5.000 SIT. Finale B: 5.000, 3.000, 1.000 SIT; ženske: 5.000, 3.000, 1.000 SIT, mladinci do 18 let: 3.000, 2.000, 1.000 SIT, mladinke do 18 let: 3.000, 2.000, 1.000 SIT, seniorji nad 60 let: 3.000,2.000,1.000 SIT, F/D 10,12,14 let: praktične nagrade. V primeru delitve mest za nagrade velja srednji Buchholzov koeficient (MBuch). Glavnega sodnika in namestnika da ŠD Murka Lesce. Odločitve sodnika so dokončne. Pristopnine: Kvalifikacije in B finale: 1.000 SIT, mladinci do 18 let in ženske 500 SIT. Zaželene so predhodne informativne prijave: Vojin Perovič, tdJfa\ 064/714-805, zaradi priprave in pravočasnega začetka tekmovanja. V igralni dvorani kajenje ni dovoljeno. Pohitite. Prvi turnir v počastitev 40 letnice TD Lesce bo že v nedeljo. • V. P. SUŠNIK IN PAZLAR VODITA Jesenice, 3. marca - Na Jesenicah poteka gorenjsko člansko šahovsko prvenstvo. Po zanimivih osmih kolih sta med 32 igralci po 6.5 točk zbrala Matej Sušnik (Tomo Zupan Kranj) in Marko Pazlar (Jesenice). V skupini treh najbližjih zasledovalcev s točko zaostanka so Aleš Drinovec, Franc Rodman in Romuald Jovan. Zadnje kolo bo na sporedu v petek, 6. marca. MESEČNI TURNIR ŠK PRIMSKOVO Kranj, 3. marca - V četrtek, 5. marca, bo ob 17.00 v prostorih Šahovskega kluba Primskovo Kranj v kulturnem domu na Primskovem 2. mesečni turnir v hitropoteznem šahu (10 minut na igralca). Vabljeni. • Aleš Drinovec UMETNOSTNO DRSANJE Gregor Urbas SPOGLEDOVANJE S SVETOVNIM VRHOM Jesenice - Že nekaj sezon se v slovenskem umetnostnem drsanju vse pogosteje pojavlja ime Gregorja Urbasa, tekmovalca Drsalnega kluba Jesenice. Njegov trener Valerij Babicki napoveduje, da ima lepe možnosti v tem športu, za katerega se fantje pri nas ravno ne navdušujejo najbolj. Poleg številnih uspehov doslej je za Gregor-jem Urbasom tudi največja preizkušnja. S 15 leti je bil eden najmlajših udeležencev svetovnega mladinskega prvenstva v umetnostnem drsanju, ki je bilo decembra v Saint Johnu v Kanadi. Njegov nastop ni ostal neopazen. Naj- Frej se je v predtekmo-na 23. mestu najboljših mladih tekmovalcev na svetu. "Predvsem sem zadovoljen, da sem upravičil pričakovanja za tako pomemben nastop v daljni Kanadi. Ko sem doma uspešno opravil kvalifikacije, je bil moj največji motiv, da večletno znanje pokažem med elito najboljših." Ali bi se morda lahko povzpel še kakšno mesto višje? "Kratki program sem izpeljal 100-odstotno, v dolgem sem skočil tri trojne skoke in dva dvojna aksla. Ob drugačnem spletu sodniških ocen bi lahko pridobil še kakšno mesto." Kako si spremljal nastope tekmovalcev, predvsem iz drsalnih velesil? "Svetovni mladinski prvak Derrick Delmore iz ZDA me je navdušil z dovršenim nastopom. Skočil je 5 trojnih skokov m trojni aksel." Se nekaj let boš mladinec in imel boš še priložnosti na svetovnih prvenstvih. Kaj boš predvsem moral še izboljšati? "S trenerjem sva si vse nastope natančno ogledala in imava že programe za naprej. Predvsem bom moral obvladati zahtevnejši program. To je predvsem več skokov, pa tudi druge drsalne elemente bom moral še krepko "piliti". V letošnji sezoni lepo napreduješ, veliko nastopaš. Kakšni pa so glavni cilji? "Zmagal sem pri mladincih na Pokalu Slovenije v Ljubljani, pa tudi nekaj dobrih mednarodnih uvrstitev imam. Zelo pomembno je, da se pri našem klubu odločajo za nastope tudi na tekmovanjih v drugih državah, kjer si nabiramo dragocene izkušnje. V marcu in aprilu me čakata dva zelo pomembna nastopa na domačem ledu v Podmežakli. Na državnem prvenstvu bom branil lani osvojeni naslov prvaka, na mednarodnem tekmovanju za Pokal Triglav pa se bom skušal uvrstiti v skupino najboljših." • J. Rabič Izjava za javnost Intersport do.o. Kranj je v letu 1997 preko svojega Športnega kluba organiziral vrsto kolesarskih prireditev, kot so: zimski kolesarski vzpon v Dražgoše, 4 x 20 kolesarskih forskih vponov po Sloveniji, kolesarski maraton Bohinj, olesarski vzon na Ambrož pod Krvavcem, super maraton 20 km Alpske ceste in Mednarodni promocijski kolesarski maraton "Treh dežel brez meja," Nerazumljivi in drastični so ukrepi kranjske policije na zadnji prireditvi maraton treh dežel, ko so nas kot organizatorja prijavili sodniku za prekšrke, le-ta pa je brez možnosti zagovora in obrambe izrekel visoko denarno kazen 270.000.00 SIT. Druga šokantna zadeva pa je prišla s strani župana MO Kranj g. Vitomirja Grosa, ko nas z dopisom obvešča, da naše prireditve v letul998 ne bodo več niti simbolno finančno podprli. Moralno in materialno prizadet kot odgovorna oseba dajem v imenu organizatorja Intersport do.o. Kranj in kot predsednik športnega drutšva izjavo, da nepreklicno odstopamo od vseh naštetih prireditev kljub temu, da smo jih že prijavili v koledar športnih prireditev za leto 1998. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem občinam, ki so nam ie potrdile pristanek na sodelovanje in sofinanciranje kolesarskih prireditev v letu 1998, prav tako se zahvaljujem in opavičujem Slovenski športni zvezi v Celovcu, Turistični zvezi Slovenije, Centru za promocijo turizma v Sloveniji ter ministrstvom, ki so nas podprli in doprinesli k uspešni izvedbi prireditev v preteklem letu in istočasno izratajo pripravljenost za podporo našim prizadevanjem za organizacijo teh prireditev v letu 1998. Na žalost bodo s to mojo odločitvijo najboj prizadeti številni slovenski kolesarji, ki so se zvesto udeleževali vseh naših prireditv in so prav skozi te nekateri postali prave legende slovenskega turistično-rekreativnega kolesarstva. Morda smo tako organizatorji kot zvesti ljubitelji kolesarjenja, prav z našimi akcijami zastavili novo obdobje turističnega kolesariva v Sloveniji, saj smo si vedno poleg lastnih športnih ulitkov zastavljali tudi druge cilje, kot so: promocija Slovenije kot turistično kolesarske dežele, promocija Alpskih cest, promocija treh dežel za pridobitev zimskih olimpijskih iger leta 2006, promovirali smo kolesarsko zanimive, turistične planinske postojanke, primerne in priljubjene kolesarske gorske poti idr. Vsem, ki ste sodelovali z nami, se iskreno zahvaljujem v imenu športnega kluba Intersport, vsem osebnim kolesarskim prijateljem pa tudi osebno opravičujem za mojo odločitev. Želim, da naše ideje in zastavljene akcije posnemajo drugi klubi v Sloveniji, pridržujemo si le pravico, da ne pod enakimi imeni in nazivi kot v organizaciji Intersport d.o.o. Kranj. Športno društvo in Intersport d.o.o. Kranj Lojze Dežman Molzna krava 13 ranico G rim s, zunanji sodelavec PREJELI SMO Francoski kardinal Ri-chelieu je bil menda precej obilen mol. Ohranilo se je mnogo zgodbic o njegovih prizadevanjih, da bi ohranil svoje zunanje mere v še znosnih okvirih. Po nasvetu znanca je to poskušal doseči tudi z jahanjem, s čimer naj bi nadomestil vožnje s kočijo. Po določenem času sta se znova srečala in znanec ga je vprašal, ali je bilo kaj uspeha. Odgovor je bil kratek: "Pri meni ne, ampak konju se pa te vidijo vsa rebra." Prejšnji ponedeljek so se na sestanku srečali gorenjski župani, nekateri poslanci in oba člana Državnega sveta, ki sta bila izvoljena na Gorenjskem. Precej burna razprava je pokazal mnoga razhajanja med poslanci in župani. Toda v nečem so si bili vsi udeleženci enotni. Država je na Gorenjsko pozabila. Eden od poslancev je povedal, da je izračun, ki ga je naredil na osnovi prvotnega osnutka proračuna pokazal, da bo država na Gorenjskem v letu 1998 investirala vsega 45 milijonov. Vsaka od gorenjski občin bo za investicije sama namenila precej več. Tudi podatek, da se je, potem ko je bila v Državnem svetu sprejeta pobuda za takojšnjo dograditev gorenjskega dela avtoceste, za ta namen našlo nekaj čez 400 milijonov, ni bistveno popravil razpoloženja prisotnih. Država v teh mesecih mnogo govori o varčevanju in že lep čas se parlament ukvarja s svežnjem tako imenovanih "varčevalnih" zakonov. Večino med njimi sprejema po hitrem postopku. Med temi zakoni je marsikaj, kar bi moralo biti že zdavnaj sprejeto, toda vmes so tudi "dosežki", kakršen je zakon, po katerem bi se sodne takse zvišale za do petkrat. Tisti, ki zasluži okoli 40.000 tolarjev na mesec, bi za sprožitev nekega sodnega postopka moral vplačati kar svojo plačo in še nekaj bi si moral sposoditi. V nekaterih primerih bi sicer lahko zaprosil za oprostitev plačila, toda na način, ki je povezan s stroški in bi se marsikomu zdel ponižujoč. Pravna (in socialna) država pa taka... Državni svet je sicer na ta zakon dal veto, toda proti glasovalnem valjarju vladajoče koalicije v parlamentu še tako dobri argumenti ponavadi nimajo posebnih možnosti. Vzrok za tako "varčevalno ihto" države je dejstvo, da se je po vzpostavitvi nove vlade državni proračun (realno!!) povečal kar za tretjino. Gorenjska zaradi svoje gospodarske uspešnosti v državni proračun prispeva izjemno velik delež-Gorenjska ima največji pozitivni devizni presežek v celotni Sloveniji, hkrati pa ob "shujše-valni kuri" državnega proračuna očitno vlogo Richelieujevega konja. Če država v tako pomembno pokrajino ne investira skoraj nič, se zdi to skoraj tako brezumno početje, kot ravnanje tistega kmeta, ki je svojega osla učil živeti brez hrane. In ko mu je že skoraj uspelo, je osel poginil. V vladi je v minulih nekaj letih sedelo sorazmerno največ ministrov prav z Gorenjskega in tudi v sedanji jih je z Gorenjsko Enoumnost in anarhija v KS Brezje Prepričan sem, da časopis ni mesto za poračunavanje med posamezniki ali skupinami, ki imajo dovolj priložnosti in možnosti, da si povedo, kar mislijo. Stvar človeške kulture pa je, da sprejmemo tudi drugače misleče in drugačna razmišljanja. Tega očitno g. Langus ne zmore, že večkrat se je to pokazalo. Ker pa je svoje laži in bahanja obesil na veliki zvon (Gorenjski glas, 2. 12. 1997 in 17. 2. 1998), le kaže nekaj stvari pojasniti bralcem in krajanom KS Brezje. Najprej g. Langus očita svetu KS Brezje, da je podedoval enoumni sistem iz prejšnjih časov. Verjetno misli na obdobje, ko je bil on predsednik KS in sta dva člana sveta KS zaradi njegovih samovoljnosti odstopila, sam pa je potem večkratno povezanih skoraj četrtina, zato je opisani odnos vlade še težje nesklepčnost "poštukal" s sa- razumljiv. Je pa res, da Gorenj- movoljno izbranim krajanom, cem lobiranje ne med poslanci ki v svet K S Brezje ni bil in ne v vladi ni nikoli šlo kaj prida od rok. Če bi bilo drugače, se ne bi moglo zgoditi, da je izgradnja gorenjske avtoceste na vrsti na koncu projetka in da se obenem znižuje rang (slabša vzdrževanje) več pomembnih gorenjskih cest, da o vsem drugem niti ne govorimo. Za šaljivce pa ni dileme o tem, zakaj je Gorenjski pri investicijah večkrat bolj v ozadju, v ospredju pa vedno, ko država pobira davke. Država skrbi za vitko linijo Gorenjcev zato, ker bodo lahko le tako še naprej dobro delali in imeli vlogo kolektivne molzne krave za državne in druge "višje" potrebe. Na omenjenem srečanju najpomembnejših gorenjskih politikov je bila podpisana zahteva, da naj pride predsednik vlade na pogovor na Gorenjsko, da bi mu lahko predstavili naše zahteve. Eno od vprašanj, ki bi ga veljalo postaviti, je tole: kako je mogoče, da se ne najde 8 milijonov mark za dokončanje najbolj nevarnega odseka avtoceste, hkrati pa se sprejema zakon, po katerem se bo vsaj tridesetkrat (!!!) toliko denarja namenilo za ekološko sporno termoelektrarno v Zasavju. Na koga se računa, da bo znova molzna krava, ni težko uganiti. Branko Grims je član SDS nikoli izvoljen. Ko opazujem njegov način razmišljanja in njegove reakcije na drugačna razmišljanja, sem vedno bolj prepričan, da smo imeli res kaj podedovati iz preteklosti (enoumja in bahavosti namreč). Bil sem že predsednik sveta KS, danes sem ponovno. Vedno smo sprejemali in tudi bomo sprejemali odločitve tako, da bo odločala večina. To, da neko odločitev podpir-ajofvsi razen g. Langusa, pa ni enoumje. Tako se odločitve sprejemajo v demokraciji. Ne bom se spuščal na nivo g. Langusa, ki se vsevprek košati s tujim perjem, pri tem pa trosi laži na tekočem traku. Nekaj stvari pa moram pojasniti. Cestna vpadnica na Brezje res ni dirkalna steza. Ustreza pa vsem tehničnim normativom ob omejitvi hitrosti na 40 km/h. Da ni še nekoliko širša, je zakrivil g. Langus, ki je najprej z izsiljevanji in nesramnimi nastopi prepričeval prizadete krajane ob cesti, kaj je in kaj ni njihovo. Nato je očitno skupaj z občinskim uslužbencem naročil projekt (G. Langus je prepričan, da volja občine za naročanje projektov prileti kar z neba, če se le on prikaže na občini) za cesto široko 4,75 m (projektirana širina je bila nato na kritičnih mestih še precej manjša). In to je bil po Langusovi oceni dobro pripravljeni tehnični izvedbeni projekt. Veliko naporov in dobre volje prizadetih lastnikov zemljišč je bilo nato potrebnih, da sta projektant in občina pristali na spremembo projekta. Tako smo projektno širino popravili na 5,30 m. Da je na delu izvedba za 20 cm ožja, je posledica razdora, ki ga je ob cesti zasejal g. Langus. Rekonstrukcijo vpadnice na Brezje pa sem v občinski proračun spravil jaz (kot član občinskega sveta po treh letih brezuspešnih pogajanj ob pomoči Samostana na Brezjah in TD Brezje). G. Langus za to nima nobenih zaslug: Njegova dejavnost v preteklosti je bila le precejšnja ovira pri doseganju tega cilja. KS Brezje bo še dolgo obremenjena s koristoljubnimi izsiljevanji s smetiščem na Črnivcu in denarjem, ki ga je izsilil kot odškodnino, pa porabil za kozje stezice okoli svojega doma, če je bilo to potrebno ali ne. Zaradi takšnih izpadov ima KS Brezje škodo še danes. Vedno se namreč najde kdo, ki razlaga, koliko ugodnosti je bila vpadnice je bilo posredovano članom sveta KS Brezje (tistim, ki so bili prisotni) na decembrski seji in je tudi priloga zapisnika. G. Langusu niti na misel ne pride, da bi se opravičil g. Dušanu Kocijančiču, predsedniku KD Brezje za klevete in laži, ki jih je natrosil. Izmisli si nekoga, ki naj bi bil namesto članov KD Brezje organiziral celo množico prireditev ki naredi tudi kakšno napako alt pa delo opravi nekoliko slabše kot bi se dalo. Ni primerno, da majhno napako sočloveka raztegujemo v nedogled in neskončnost. Posebej ni primerno, če gre za manj pomembna in formalna opravila. Tudi okusi so precej različni. Kar je nekomu všeč, se morda drugemu manj do-pade. Gotovo niso odločilne stvari v krajevni skupnosti izgled zapisnika ali pa izgled na Brezjah. Društvo, ki je ,~ x ■ „x;i„ nn zamrlo, ko je krmilo v KS ^nlnlne^a J°^hJL Brezje prevzel. G. Langus, deležna KS Brezje v preteklih vsk zbom in folklornih letih in za kakšna malo po- * • membna se mi pa zdi kultura nastopanja do sogovornika, ki ima morda drugačno mišljenje. Težko je delati Z ljudmi, ki vedno in povsod samo kritizirajo, po časopisih pisarijo bombastične članke, po drugi strani pa niso pripravljeni sprejeti nobenega dela. V zadnjem članku g. Langusa je bil polit z gnojnico g. Škofic in to na žaljiv način. Nikakor ne nameravam pisariti v enakem slogu. G. Škofic res ni ekonomist ali finančni delavec, da bi znal sestavljati finančna poročila na uradnih dokumentih in po uradnih finančnih predpisih in kontih zoritve na Brezjah in več gostovanj dramske skupine (tudi v tujini) spet ob kulturnem prazniku letošnjega leta, gostovanje pevskega zbora v Podnartu in v Avstriji, vrsta krajših nastopov mladinskega smo oživili za kulturni praznik v letu 1997 z zelo lepo prireditvijo, na kateri so sodelovali oba zbora KD Brezje, člani dramske sekcije, gostoval pa je tudi MPZ iz Podnarta. Člani K D Brezje so nato nanizali celo vrsto prireditev, na katerih so sodelovali oziroma jih večinoma tudi v celoti pripravili: materinski dan, kresovanje, prireditve v cerkvi ob vseh obletnicah (50 let vrnitve Marije Pomagaj, 90 let kronanja milostne podobe, otvoritev spomenika papežu, 100 let prihoda frančiškanov na trebna dela se je trosil denar. Pa še o prekoračitvi sredstev za rekonstrukcijo vpadnice. Že bežen pogled na "dobro pripravljen tehnično izvedbeni projekt" je dal vedeti, da bo skrpucalo treba popraviti. Projektirana debelina asfalta na pločniku je bila odločnopremajhna. Projektirana širina ceste 4,75 m je bila še bolj premajhna. Projekt je zajemal le rekonstrukcijo pločnika, rekonstrukcijo cestnega vozišča, ki je bilo popolnoma dotrajano in se z skupin. Člani in sekcije KD Brezje smo tudi pomembno prispevali k žegnanjskemu slavju (obenem je to krajevni praznik) v letu 1997. Istočasno smo se spomnili tudi 100-letnice prihoda frančiškanov na Brezje. Pevski zbor skupaj s pevci iz Raven na Koroškem ter pevskim zborom Koledva (Kropa) pomembno prispeval k trem slavnostnim prireditvam, ki jih je skupaj s Samostanom in zagnanim gvardijanom p. Cirilom Božičem tudi pripravljal. Tako obsežne dejav poštena in niso ničesar prikrivala. Tudi zapisniki so bih vedno napisani pošteno, na način, ki se mu je zdel primeren. Po mnenju veČine članov sveta KS je bilo oboje zelo primerno. Vsako stvar se da napisati bolje, tudi zapis' nik, tudi finančno poročilo, litega dejstva pa le ne kale delati sodnih procesov in Z žaljivimi izrazi napadati ljudi, ki so pripravljeni kdaj tudi kaj postoriti za kraj. G. Škofica večina krajanov zelo spoštuje, , kot volivci so mu tudi izkazal1 ln veliko zaupanje (mnogo večje kot vam, g. Lanugs). Tudi zato, ker je veliko pripomo- ?el, da na Brezjah (tudi na rnivcu) zvonijo telefoni. Pa se nikoli ni šopiril, da je samo on zaslužen za uspešno telefonsko akcijo, ki jo je vodij-In zdaj se najde g. Langus, «j bw niveletami pločnika seveda ni PruvtlJult 1U"U mu očita nekaj nepomembni* ujemalo, nPi bila predvidena Tu^M^^Za "slabih" zapisov in finan; Manjkali sta še dve poniko- k^TČ^J nih poročil in ga vsevprek žali valnici, potrebno je bilo odkupiti tudi zemljišča na južni strani vpadnice,... Ni šlo za prekoračitev finančnih stred-stev, šlo je za financiranje vse vloženo delo se iskreno zahvaljujem g. Dušanu Kocijančiču in vsem članom U O KD Brezje. Pa še v razmislek krajanom kot osebo in kot člana sveto KS. G. Škofic je tudi član Vf TD Brezje in si v tej vlogi zelo prizadeva, da bi na Brezja]* kaj premaknili (tudi zgradi'1 večjih del', kot jih je zajemal in g. Langusu. Med ljudmi je primerne sanitarije za romarje in invalide). Doslej mu Še ni prvotni projekt. Razlike tudi ni pokrila občina ampak Ministrstvo za promet in zveze, KS Brezje, TD Brezje in Samostan Brezje. Poročilo v navadi, da spoštujemo drug drugega, da ne žalimo vsevprek, da morda celo poiščemo kakšno dobro stvar, ki jo lahko pohvalimo. Nihče ni (začasno) o rekonstrukciji popoln, vsakdo kdaj pa kdaj uspelo, prepričan sem, da mi* bo. In še nekaj sem prepričan-Zasluge za ta uspeh si bo ?otovo nadel g. Langus s rnivca št. 6. Predsednik sveta KS Brezje: Janez Župa" 224 t dojene, kramp, silo in kopito I Celo življenje se že lažem, pa verjetno tudi II danes ne bo kakšen izjemen dan! se je namuznil Micn'kov Franc, ko me je pričakal pred vrati. Prav sem si mislila, saj sem pripravljena na I boj! Že od nekdaj me je zabavalo, da so mu i rekli Skojevec, pa ne vem zakaj. Na pogled se mi je zdel miroljuben, mogoče malce m šegav in norčav.. '/. Od kod tak vzdevek?! II Samo premeteno se mi je nasmehnil, ko sem ga vprašala. Češ, če si že enkrat tukaj, malo potrpi, vse bo še prišlo na vrsto... Najprej, kot se spodobi, mi je pokazal svoje kraljestvo. Uredil si gaje v kleti, zraven peči za centralno kurjavo. Čeprav je bilo v sobici temno, se je dalo kaj videti. Čevljarskega orodja je bilo na pretek. Vse lepo 'pošlihtano", tako kot se za čevljarja spodobi. Poskušala sem biti čimbolj pametna (vsaj na pogled), ko mi je razlagal, kako deluje kopito - tisto, ki se na sredi prekolje na dvoje. Mogoče se mu je zdelo, da ga preveč zagovcdeno gledam, kajti pojasnil mi je, da je ta pripomoček prav tako važen kot lulček na poroki. Aha, to mi je pa že bolj vžgalo! USODE Piše: Milena Miklavčič hudobe gor ne bilo. Požrla sem slino in bila tiho. Saj imajo moški, tako kot ponavadi, zmeraj prav!!! Moj Skojevec tudi sebe ni "šparal". Tako je že pred leti naredil lastno osmrtnico, s sliko in besedilom vred. Pravi, da za vsak primer, da svojci ne bodo česa pozabili. Potem sem opazila, da je tudi njemu padla v oči tista znamenita Mladinina naslovnica, na kateri je neki hudomušnež na ženske prsi prilepil kljukasta križa. Zanimivo. "Mladi danes vojsko kličejo!" je poudaril, ko se je nežno in z občutkom dodatknil kruha, ki se je sušil na peči. Razložil mi je, da se mu zdi, da so danes vsega siti, da kruh mečejo stran brez potrebe. Ej, tale, ki ga jaz jem, je tak za hudiča obhajat," je še dodal, ko je samo mimogrede kakšen sem bil jaz? Nekje na sedi, če sem pošten. Kakšno neuno vprašanej si mi Doma so dobili material za par čevljev in izpit za čevljarja so delali z ostalimi ne glede na to, da so bili toliko časa odsotni. Micn'kov Franc trdi, da je bil eden redkih, ki je ta poklic vzljubil. "Veliko jih je bilo, ki so ga opravljali zato, postavila! Kaj smo jedli! Kar smo imeli, nič ker drugega ni bilo. To se je izkazalo, potem durgega. To je pomenilo včasih tudi - nič." ko m ;e veUka večina> s katerimi smo skupaj Pisalo se je leto 1946 in tudi v Zireh je segel začeU> odšla drugam. Mene je pritegnilo, glas o delovnih brigadah "V maju so začeli agitirati za Brčko -Banoviče: Klobočarjev, Nočev Jože in Ivan Polonkar. Rekli so nam, da bomo morali zasuvati dolino podobno Račevi. Pa smo šli. Se nekaj žensk je šlo zraven: Iva Tušek, Marta Muhovcova, Milena Gričarjeva." Delali so po cele dneve, da jim je od glave teklo! Neki kmet jim je "prostovoljno" izpraznil štalo, v kateri so potem utrujeni opadali na zasilna ležišča in v hipu zaspali. Žirovcem je kuhal Kosm iz Žirovskega vrha. Brrr, kaj vse so jedli! Grah, na primer, ki so bogvedi zakaj. Kot izučen čevljar sem začel delati pri Arharju. Tam nas je bilo 10. Šef je bil Jurncov Polde. Še zmeraj me je malo kontroliral. Gojzarje smo šivali na roko in delo še zdaleč ni bilo niti lahko niti enostavno." Pred starejšimi so bili fantje Francovega kova še taki otroci! Nič se iso upali. Zaslužil so na "akord", kar je prevedeno pomenilo bolj malo, ker so bih še "zeleni". "Zdi se mi, da je Alpina začela rasti Čez noč. Vsi smo bili za, ko je je bilo potrebno začeti z udarniškimi. Sploh se ne spominjam, Moje oči so poromale še po steni, kjer se je je bilo sitno delo, saj so morali dreto povleči dalo marsikaj videti. Naprimer slika: moški, skozi uho, ko so zabadali s šilom. Tam je bil ki nosi žensko in še križ. neki Rihard, ki se je učil samo 14 dni, potem Spodaj pripis: križ nositi bi še šlo, ko bi so ga napodili, i bil za nobeno rabo. A omenil, da ima sladkorno in mora paziti na ga na begu pustili Nemci. Od starost ije bil že da bi jo kdaj kdo na skrija pobrisal. Delali smo vse sobote in nedelje. Vsak je naredil najmanj 100 ur ali pa še več. Vsega smo se lotili, tudi zidarskih del. Zato pa je bila potem otvoritev leta 1948 tako sladka!" mije pripovedoval Franc. Se dobor se spominja tudi veselice, brez katere bi bila celo otvoritev fabrike bolj vodena. "Nosil sem visoke škornje, take s tremi gubami," mi vzneseno pripoveduje. prehrano. Micn'kov Franc se je rodil v Račevi. V družini je bilo 5 otrok. Pri 16 letih je že šel za vajenca k Fricu. Tam so delali Stane Šlosarjev, Čelesn'k, Podlipnčen. Vajencev je bilo okoli 30. 'Začel sem tako kot vsi vajenci: z dreto ves začinjen s črvi in drugo golaznijo. Toda, ker ni bilo drugega... Skojevčev spomin je še briljanten: "Če smo hoteli ležati bolj po človeško, smo, hočeš ali nočeš, na okoliških njivah nakradli lanu, ga posušili in potem spali na njem. Komandirala sa nas Rajko iz Kladij in Polde iz Špago je bilo potrebno namazati s smolo. To Gorenje vasi. Vzdržali smo deet tednov. Medtem so račevski mladinci prišli poma gat spravljat seno očetu, ki je ostal sam doma. To je bilo hvale vredno." Resnici na ljubo, brez drobnih privilegijev vseeno ni šlo. Se nadaljuje! Nadaljevanje z 22. strani Celovito reševanje odpadkov V lanskem letu je občina Domžale (kot naročnik) podpisala pogodbo o poizkusni Predelavi komunlanih od-Padkvo s firmo Biodycle, T0 p., Ljubljana' Za spremljaje pilotnega poizkusa je °i[a doočena šestčlanska komisija, v katero je bil vključen ludi predstavnik Komunalnega podjetja Domžale. Komika še ni posredovala oziroma Potrdila končnega poročila o Uspešnosti izvedene akcije Mehansko biološke predelave odpadkov, kot to metodo lfnenuje g. Simič. Komunalci Stno v smislu zmanjšanja obremenjevanja deponijskega Prostora komisiji predložil svoje videnje, oziroma komentar na izvedbo pilotnega Poizkusa firme Biocycle, "°o., in komentar na kon-°ept ločenega zbiranja odpadkov, ki ga je v letu 1996 Pripraivl Inštitut za ekološki lr}ženiring Maribor. V poroči-uh prikazujemo naš pogled na Problematiko in predložene rešitve v smislu obveze in odgovornosti, ki jo čutimo "° ustanoviteljic (občin) oziroma uporabnikov naših stor-uev. Občinska komisija naj bi Se na osnovi opravljenih ana-tlZ odločila za eno izmed Predloženih variant. Glede na to, da je g. Simič *e objavil svoje zaključke o ^pešnosti akcije (mimo komisije) in da nenavdušenost domžalskih komunalcev ne obravnava na osnovi svojega opravljenega poizkusa, posredujemo pojasnilo na objavlje-m članek. Povedati moramo, da smo v mesecu juniju 1997 na osnovi Pogodbene obveze g. Simiču omogočili začetek izvajanja Motnega poizkusa. To pa Pomeni, da smo pripravili delovni plato, namestili začasno ograjo in vodovodni prikliče, postavili lopo in agregat *° delovanje "separacije". seveda smo izvedli tudi ozemljitev agregata in separ-fClJe za varno delo. Ravno *ko smo g. Simiču omogočili, fa, si je za pomoč pri delu lZbrai svoje kooperante, (ba-fer za izkop, nakladanje in ager z nastavkom za sekanje, rpbljenje odpadkov), ki naj 1 že obvladali tehnologijo yedelave odpadkov. Vsi ti s*roški so bremenili Komu-^no podjetje Domžale. V vseh zapisnikih, ki so se vodili ob predelavi odpadkov in podpisanih gradbenih dnevnikih ni zabeležene niti ene pripombe g. Simiča na račun nespoštovanja obvez komunalcev oziroma pokazano na oviro, ki bi onemogočala normalen proces izvajanja pilotnega poizkusa. Povedati moramo, da je g. Simič izvajal poizkusni pilot za 7.000 m2 komunalnih odpadkov od meseca junija 1997 inga do konca leta ni dokončno opravil, kljub temu da je v ponudbi predložil tudi kapaciteto predelave, ki znaša 1.000 m3 na dan. Pilotni poizkus je veljal 18 mio SIT, skoraj 90 % potrebnih sredstev pa je zagotovilo Komunalno podjetje enota Javna higiena. Firma Biocycle d.o.o. je za svoje delo -nedokončano predelavo 7.000 m3 odpadkov prejela 7.713.299 SIT. Med glavne stroške pa sodi dovoz, postavitev in odvoz "separacije", delo enega do dveh delavcev na separaciji in poraba dodatkov za pospešeno kompostiranje odpadkov. Povedati moramo, da je g. Simič izvajal poizkusni pilot za 7.000 m J komunalnih odpadkov od meseca junija 1997 in ga do konca leta ni dokončno opravil, kljub temu da je v ponudbi predložil tudi kapaciteto predelave, ki znaša 1.000 m3 na dan. Pilotni poizkus je veljal 18 mio SIT, skoraj 90 % potrebnih sredstev pa je zagotovilo Komunalno podjetje - enota Javna higiena. Firma Biocycle d.o.o. je za svoje delo - nedokončano predelavo 7.000 m3 odpadkov prejela 7.713.299 SIT. Med glavne stroške pa sodi dovoz, postavitev in odvoz "separacije", delo enega do dveh delavcev na separaciji in poraba dodatkov za pospešeno kompostiranje odpadkov. Postopek predelave komunalnih odpadkov po načinu mehanske biološkega briketir-anja, ki jo nudi firma Biocycle d.o.o. iz Ljubljane ne nudi selektivnega ločevanja med koristnimi in nekoristnimi odpadki. Pri predelavi gospodinjskih odpadkov (nevarni odpadki in kosovni odpadki niso bili predmet predelave) se je izkazalo, da sta bila pridobljena le dva produkta in sicer kompost in preostali odpadni material, ki ga je bilo potrebno deponirati (20 %). Dejstvo je, da težnja po čim manjšem preostanku odpadnega materiala, ki ga je potrebno odložiti v deponijo, uravnava kvaliteto pridobljenega komposta. Kmetijski inštitut Slovenije je na zahtevo Komunalnega podjetja iz pridobljenega komposta odvzel dva vzorca in napravil analize. Ugotovljeno je bilo, da oba komposta nista primerna za uporabo v kmetijstvu, tudi za omejeno uporabo ne. V kolikor pa bi vsebnost težkih kovin dopuščala uporabo komposta za omejeno uporabo, pa bi bilo potrebno predhodno odsejati prevelike količine zdrobljenega stekla, plastike in kamenja. Firma Biocycle d.o.o. je predložila ponubo za predelavo gospodinjskih odpadkov in sicer 1.250 SIT za m3 odpadkov v razsutem stanju. Komunalno podjetje Domžale pa za m3 odpadkov prejme dobrh 400 SIT od gospodinjstva na mesec. Ta cena zajema stroške zbiranja - praznjenja zabojnikov, odvoza, deponiranja, obračuna storitev in izterjave. Bolje prikazano, je cena same predelave nekoliko nižja od prodajne cene m3 agregata, pridobljenega v kamnolomu z atestom o kvaliteti. Glede na opravljeni mehansko biološki poizkus predelave, je potrebno poudariti, da se vse odpadke iz gospodinjstev ne da podtakniti v uporaben kompost. Nenazadnje bo potrebno na podlagi Uredbe za vnos komposta v tla (Ur. list RS 68/96) pridobiti strokovno oceno. Le-to pa bo možno izdelati na osnovi meritev, oziroma obratovalnega monitoringa komposta v skladu s Pravilnikom o obra-tovalem monitoringu pri vnosu nevarnih snovi v tla (Ur. list RS 55/97). To pa pomeni, da skrb oziroma odgovornost za pravilno uporabo in odlaganje spornega komposta ne glede na sklenjeno pogodbeno obvezo s firmo Biocycle, d.o.o., ostane še vedno na ramenih občine in komunale. Dejstvo je, da tudi komunalci pogrešamo vidnejšo vlogo Ministrstva za okolje in prostor, ki bi pomagalo opredeliti dolgoročno strategijo ravnanja z odpadki z natančno opredelitvijo ciljev, izvajalcev kot tudi pripravo ustreznih mehanizmov za doseganje teh ciljev. Žal pa se z nOvo lokalno samoupravo problematika ravnanja s komunalnimi odpadki in reševanje zapolnjenih deponij seli v občinske prostore, iz tega sledi, da bodo občine s komunalci ali brez njih v takšni stiski kakršni so, še vnaprej pristajale na različne, v ponudbah obetavne pilotne poizkuse. Za Komunalno podjetje Domžale Janez Rupnik, ing. gradb. Zakaj toliko sprememb V slovenskem prostoru se pojavlja veliko manjših in večjih televizij, s pomčjo kabelske televizije, za katero sem se odločila lani jeseni (predvsem zaredi otork), pa človek dobi naravnost na domači fotelj še dodaten kup tujih televizijskih postaj. Sprva se nisem ravno najbolje znašla, saj me konkretno tuje televizije bolj malo zanimajo, rada pa pogledam domače ustvarjanje in na svoje veliko veselje sem s kabelsko televizijo dobila tudi kranjski kabelski program. Moram reči. da sem z veseljem spremljala domač program, ljudi, ki jih poznam in prijetne novinarske nenasilne pogovore. Vendar se je v zadnjih nekaj mesecih stanje izrazito spremenilo. Ugotovila sem, da se velika večina oddaj kar naprej ponavlja, novih oddaj je malo, kar me pa najbolj moti, je novinarska ekipa. Le-ta se namreč neverjetno hitro spreminja, nekaterih voditeljev preprosto ni več, niti njihovih oddaj; začeli pa so se pojavljati novi obrazi, ki so vsekakor popestritev televizijskih ekranov, vendar mislim, da bi se včasih moralo poslušati tuid nas gledalce pri odločanju o tem, katere voditelje imamo radi. Ampak naj bo, to je odločitev televizije. Zelo rada bi dala televizijcem malo nasvetov, kako naj naredijo program spet dober. Najprej in najbolj pomembni so seveda novinarji, voditelji -le-ti namreč kreirajo program in pošiljajo sliko "v svet". Preveč je neslovenskega govorjenja, s tem ne mislim na neuporabo slovenščine, temveč na uporabo pogovornega jezika, ki na televizijo ne sodi. Opazno je tudi nepoznavanje osnovnih slovničnih pravil in pa strašna nerazumljivost izgovorjenega. Dvomim, da je kdorkoli sploh kdaj opravil govorni tečaj! Vse preveč je gorenjščine, nerazločnih sični-kov in šumnikov (sikanje), poziranju zlogov... Nenazadnje, zadnje čase šepa tudi glasovna kvaliteta nastopajočih. In če vse skupaj združimo, ne dobimo ravno perfektne podobe. Moti me, da določeni voditelji tudi po osemdesetkrat v eni kratki oddaji ponovijo, kaj vse bo in česa ne. Saj gledalci niso neumni, pove se nekajkrat, ne govri se pa neskončno velikokrat zato, da se polni oddaja. Potrebno je imeti idejo, tekoče govoriti (po možnosti knjižno), biti svež, vesel... pa bo šlo. Kaj torej želim kranjski televiziji? Veliko sreče, včasih pa morajo poslušati tudi gledalce, koga imamo radi. Ni vse v nepos-rečenih kopijah "velikih" televizijskih zvezd, cmokljanju pred kamero, nespretnostjo obračanja besed, ponavljanja in posiljenega smehljanja; gledalci imamo radi sproščene obraze, glasovno in jezikovno podkovane voditelje s smehom v pravem trenutku, predvsem pa polnimi idej. Ni vse zlato, kar se sveti. Do zlata je dolga pot, vendar še vedno je pametneje začeti /ostati pri bronu kot pa pri železu. Marija Florjančič, Kranj Deset resnic upokojenega Slovenca! Da je resnica boleča vsakemu lažnivcu, zato jo ubija in zločine dela! Da nikomur ne uide zadnji dan, ko bo spoznal resnico, nam je v povesti in pesmih povedal veliki Slovenec, pesnik in škof Anton Martin Slomšek! To pomeni, da je laž kratkonoga, se človek že od vekomaj uči, a je vseeno čedalje več kratko-nogih ljudi, ki dneve sedijo v uradih in modernih avtih, bifejih in bistrojih, da bodo čez nekaj stoletij naši potomci le še pajki in troti vsaj tisti moškega spola! Da Slovenci po besedah in zapisih našega velikana dr. Antona Trstenjaka pač izumiramo, ker nam gre, da bi bili enakopravni sto in več milijonskim narodom, pač počasi izumira naš rod. Ker se žene bolj brigajo za pse in pedigre, miskase in moderno modo, a otroke puščajo bide-jem v objem! Da mnoge žene in dekleta Slovenke raje okoli gonijo bernardince, doge in labra-dorce, se podajajo v lezbišt-vo, ko na drugi strani moški so pijanci, igralci, homoseksualci, a narkomanija bo požrla to lepo deželo, če nihče ne spoštuje soseda, žene, matere, otroka in navad slovenskih. Da malemu rodu taki ekstremi Škodujejo ti-sočkratno bolj kot velikim narodom, ki so tudi izumrli v zadnjih tisočletjih, pa jih je bilo stokratno več! Da bodo mnoge naše družine kmalu imele več avtov, psov in vikendov, kot naraščaja in zibeli, saj Slovenke navkljub komunističnim zagotovilom so še vedno sužnje razvoju in grdim navadam, ki so v domeni moških! Da je atomska doba zdaj na pohodu, ko je čedalje več gang-sterjev kot kremenitih in poštenih družin. Da je svet v zatonu, kar ni moja trditev, pač pa spoznanje, ko vidim in slišim medije, ki hvalijo le moderne avte, hrano za živali in prozivali, ko delajo paniko med ljudmi, z lažnimi resnicami vsi večji vladni mediji in bogastvo se kopa v lažeh, reklamah, za umirajoče otroke v črni Afriki pa mnoge druge po svetu (tretjem) ni rezine kruha, za reklame in orožje pa gre 60 odstotkov narodnega dohodka v razvitih in 85 odstotkov v nerazvitih deželah! Da smo obremenjeni z manjvrednostmi od poslancev navzgor, ko smo nasedli italijanskemu lo-biranju za Nato in EU, da bodo nam še tisto pokupili, zaplenili, kar niso v letih 1922 do 1947, saj nas je vlada LDS, ZL, zdaj celo SLS in Desusa povsem zadolžila, za plačevanje posojil in sanacijo bank ter državnih ministrov in političnih bossov za naslednjih tisoč let. Da opoziciji v parlamentu, lastni skoraj polovični del, lobira za pozicijo, da bi SNS, ZL, SD ter nekakšnega poslanca narodnih manjšin, Želeli biti čimprej v vladnih strankah. Močenemu je naj-hen zmirom kriv! Prašiča od korita odgnati je teže, če je korito polno za svinje! Upokojeni Slovenec ali slovenski Don Kihot iz Gorenjskega kota! tel.: 064/211-237,363-420 Največ je bilo pešcev, po letu 1935 pa je oilo veliko mladih tudi že na kolesih."Na P°ti od Žirov skozi Novo vas in Račevo proti Vrhu je bilo več znamenj in kapelic. Prvo je °ilo Lopatarjevo, lesen križ, delal jih je Matajčev Tinik. Drugi lesen križ je stal pri Blažu ob poti, ki gre proti Krajerju. Narediti Sa je dal Gantar. Nasproti Nacka v Račevi je °il križ z ozadjem, ki je predstavljalo Kalvarijo, v bližini je utonila punčka. Četrto Znamenje je bilo blizu Strička, tam je zmrzni *}eki berač. Na poti mimo Dolinarja je bilo kužno znamenje, menda je do tam kuga gorila ljudi, naprej pa ne. Kakih 80 m naprej Je bila kapelica pri Petraču, pri Jerebu in °rencetu pa križa. Nad Tončkom je še kapelica sv. Antona (s prašičkom). Domači-ni so znamenja pred shodi okrasili z rožami, v kapelicah prižgali sveče, romarji pa so se °6 njih prekrižali in odkrili ter vrgli kak drobiž v puščico. Romarji so na Vrh prihajali tudi iz drugih srneri; z Vrhnike in iz Borovnice, Podlipe, Sentjošta, s Tolminskega itd. Med potjo so se stavljali v raznih gostilnah, a to bolj nazaj Šrede. Pri Orlovem Janezu je vedno igrala harmonika in so mladi plesali do teme. "stavljali so se tudi ob Račevskem jezeru 'Z1 med praprotjo iskali brusnice in zadnje borovnice. Za to jezero so vedeli tudi tujci. Ko je še v času Avstrije Martencetova Micka hodila na Koroško žet, so jo tam spraševali: Kakšna je letos "Kranjska luža"? Če je Romarski shodi na vrhu sv. Treh kraljev v času med obema vojnama Učenci OŠ Žiri že vrsto let pod mentorstvom MARIJE KOKAU pripravljajo različne raziskovalne naloge. V nadaljevanjih bomo objavili nekaj odlomkov iz različnih let, ob koncu pa bomo predstavili mentorico in avtorje. rekla, da je jezero polno vode so rekli, da bo dobra letina, če pa je povedala, da vode ni, so Korošci menili, da bodo prazne kašče. Na Koroško je hodilo žet precej žena. Žetev je bila nekoliko kasneje, nekaj so zaslužile in se naučile malce nemškega jezika. Med romarji je bilo največ ljudi srednjih let, več mokih kot žensk, veliko pa je prišlo tudi zaonskih parov. Njihova oblačila so bla preprosta, a bolj praznična kto čisto vsakdanja, delovna. Razumljivo je, da so prihajali včeinoma kmetje, ne prevče revni ne bogati, s prošno za zdravje pri živini, za dobor letino in srečno kakršnikoli potovanje, sja so bili trije kralji priv romarji. Med romarji so bili tudi uradniki in učitelji. Vedno je bilo tudi nekaj beračev. Kmetje so včasih prinašali darove "za dober namen", največ pridelke, včasih so privezali pod zvonik tudi kako govedo. Franc Tratnik je povedal, da so po nekem romarskem shodu v bližni cerkve slišali zjutraj čudne glasove, podobne prašičjemu kruljenju. Šli so po župnika. Ta je vzel ključ in tekel odklenit cerkev. Ko je odprl vrata, je videl prašiča, ki so ga pustili romarji. V tem obdobju je na Vrhu Sv. Treh Kraljev župnikoval gospod Ramšak, ki je bil znan po dobrih pridigah. Vsi pa niso sledili maši, saj je bilo veliko ljudi zunaj, kjer so bile stojnice z različnimi izdelki. Ko so zapeli zvonovi in je bilo maše konec, so se ljudje v gručah ustavljali pri prodajalcih. Lahko so kupili bonbone, po žirovsko jagode, lect, orglice, nožičke - popkalce, rožne vence, razne podobice v okvirjih itd. Nikoli ni manjkal maček v žaklju. Ena od branjevk je prodajala loške kruhke, Vipavci so pripeljali grozdje, okoliški kmetje pa so prodajali prve hruške. Redni prodajalci so bili tudi Zirovci, ampak niso prodajali čipk. Reza Demšar in Bertl iz Rakulka sta imela odlične slaščice, Matevž Žakelj, Blažontar-jev, je prodajal semena in copate, Johana Tratnik, Djenarca iz Nove vasi, je prodajala krofe. Te je imela tudi Bradeškova iz Hlevnega Vrha in jih je prodajala še v gostilni pri Tončku. Jurnčkova Mica je imela žemlje in bobe, Marjeta Nebeškarca pa je v košu nosila lect. Branjevci so bili že med mašo vneti za kupčijo, zato se je včasih njihov glas slišal tudi v cerkev. Tako se je nekoč zgodilo, da je ravno v največji tišini, ko je bilo povzdigovanje, nekdo zakričal: "Punčke so pa po 2 kroni!" Leta 1938 se je romanje na Vrh zelo zmanjšalo, ker so vojaki na tem področju delali rove in bunkerje t. i. Rupnikove linije. Približno tam, kjer je sedaj vrhovska šola, so imeli barake in postojanko, ki so ji rekli šaht. Vojaki so vozili material, vrtali v grič, naredili boljšo cesto in betonirali razne objekte. Tudi domačini so dobili delo. Vojaki so mimoidoče legitimirali. Čeprav je bilo treba Čez žične ovire, so nekateri še romali do cerkve, ker so se zaobljubili, in ker so se bali vojne, so še bolj molili. Ko so se na belo nedeljo leta 1940 vračali po bregu v Račevo, je menda Anžonka Račevska rekla: "Oh, kar zares smo zmatrani, ko smo tulk molil..." Ljudje so se bali, da se bo cerkev podrla, ker je bil grič prevrtan. Druga svetovna vojna je prinesla mejo med nemškim in italijanskim okupacijskim ozemljem, Nemci so izgnali žirovskega župnika in ljudje so odhajali k mašam v druge kraje. Leta 1941 pa so se po Račevi pomikali drugačni romarji - begunci. 4364 M SKICI.. NEZGODE S traktorjem prek magistralke Meja - V soboto zvečer, ob 18.45 je 79-letna Angela J. brez vozniškega dovoljenja vozila neevidentiran in neosvetljen traktor s prikolico, na kateri je bilo naloženo listje, po polju. Pri naselju Meja je prečkala magistralno cesto Kranj-Ljubljana. Pri tem je zaprla pot vozniku osebnega avtomobila Stanislavu J., ki je silovito trčil v bok traktorja. Angelo J. je vrglo s traktorja ob rob ceste, kjer je obležala lažje ranjena, listje pa se je razsulo po cesti. Tudi v osebnem avtu sta bila dva lažje ranjena. Usoden sestop z Ratitovca Železniki - V soboto, 28. februarja, ob pol devetih zjutraj so na poti od Prtovča proti Ratitovcu našli moško truplo. Ugotovili so, da gre za 50-letnega Marijana H. Ta je po gorski poti sestopal z Ratitovca, v bližini Prtovča mu je na robu poti na travi spodrsnilo. Drsel je približno 350 metrov po strmem pobočju. Zaradi poškodb, ki jih je dobil pri drsenju in udarjanju ob skale, je na kraju umrl. Po prehitevanju v drevo Podbrezje - V nedeljo, 1. marca, ob 14.45 se je na regionalni cesti pri Podbrezjah zgodila smrtna prometna nesreča. 52-letni Vladimir E. iz Ljubnega je v Podtaboru zavil z magistralke na regionalko in peljal proti teniškemu igrišču v Podbrezjah. Pred levim ovinkom je dohitel voznika kia pride Branka B. ter ga začel prehitevati. Ko je bil že mimo, je Vladimir E. na mokrem in spolzkem asfaltu izgubil oblast nad vozilom. Po petdesetih metrih zanašanja se je zaletel v drevo 2,7 metra od desnega roba ceste. Od tam je astro odbilo še pet metrov naprej. Potnica, 11-letna Alenka E iz Ljubnega, je padla iz avta in zaradi hudih poškodb umrla. Potnik na prednem desnem sedežu, 30-letni Franc P. iz Ljubnega je huje ranjen ostal vkleščen v avtu, iz katerega so ga rešili kranjski poklicni gasilci. Huje ranjena je bila tudi 11-letna potnica Nina G. iz Ljubnega, medtem ko jo je voznik Vladimir E. odnesel z lažjimi poškodbami. Na kraju nesreče sta bila tudi dežurni preiskovalni sodnik in državni tožilec. Odrejen je bil strokovni pregled krmilnega mehanizma, zavornega sistema in prve desne pnevmatike opla astre kot tudi pregled voznika. • H. J. It KI III VII, Vlom v skladišče pijače Bled - V noči s srede na četrtek je neznanec vlomil v skladišče pijače enega od blejskih hotelov. Iz skladišča je odnesel za 134.550 tolarjev alkoholnih pijač, sto zavojčkov različnih vrst cigaret, moško bundo in potovalno torbo. Policisti za neznancem še poizvedujejo. "Ruletar" v sodnem priporu Kranj - O t.i. ruski ruleti, ki se je odvijala 25. februarja pred hotelom Creina v Kranju, smo že poročali. Alena K., osumljenega kaznivega dejanja poskusa umora, je v četrtek zaslišal preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju in po zaslišanju zanj odredil sodni pripor. Primož je šel po nož Kranj - V petek nekaj po deseti uri zvečer sta se v gostinskem lokalu Spinakr v Kranju sprla in stepla Janez P. ter Primož Z. Po pretepu je Primož odšel iz lokala in iz osebnega avtomobila Abeja S., ki je bil parkiran v bližini, vzel večji kuhinjski nož. Z njim se je vrnil v lokal in grozil. Ferdo I. je Primoža končno prepričal, da je odnehal in odšel, policisti pa so ga nato prijeli in mu vzeli nož. Prijavili ga bodo sodniku za prekrške. Ponarejene lire Podkoren - Prejšnji ponedeljek zvečer je 28-letni S. B. iz Trbiža, italijanski državljan, na bencinskem servisu Petrola v Podkorenu poskušal vnovčiti ponarejen bankovec za 100.000 lir. Ker je prodajalec posumil v pristnost bankovca, mu ga je S. B. strgal iz rok, nato Ja plačal s pravim denarjem in se odpeljal proti esenicam. Na avtomobilski cesti Hrušica-Ljubljana ga je izsledila patrulja z jeseniške postaje. Pri njem so dobili še devet ponarejenih bankovcev v isti vrednosti. j "Trava" v avtu I Jesenice - 23. februarja navsezgodaj zjutraj so I jeseniški policisti ustavili voznika osebnega avtomobi- I la citroen ZX, D. H., starega 21 let, z Jesenic. Pri I pregledu so v avtu našli pol kilograma mamila I marihuana. D. H. bodo ovadili državnemu tožilstvu. I j Zlorabljal posvojenko I Jesenice - Kriminalisti iz urada kriminalistične I službe UNZ Kranj so obravnavali primer spolnega \ napada na otroka, zanemarjanja mladoletne osebe in I surovega ravnanja z njo. Teh kaznivih dejanj so osumili I 37-letnega V. L. z Jesenic, ki se je od leta 1991 do 1998 I spolno izživljal nad svojo posvojenko ter tudi sicer f izredno grdo in surovo ravnal z njo. Kriminalisi so I napisali kazensko ovadbo in V. L. odpeljali k \ preiskovalnemu sodniku, ki je odredil sodni pripor H. J. S SODIŠČA Franc U. obsojen na devet let zapora Spolno zlorabljal hčerki Enotno kazen devet let zapora je obdolžencu včeraj izrekla predsednica petčlanskega senata okrožnega sodišča v Kranju. Francu U. podaljšan pripor. Kranj, 3. marca - Včeraj, četrt čez poldne, je predsednica sodnega senata, sodnica Danica Koren razglasila sodbo Francu U. iz okolice Radovljice, obdolženemu dveh kaznivih dejanj spolnega napada na otroka ter kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. Po dokaznem postopku, v katerem je sodišče kot priče zaslišalo tudi več izvedencev, je Franca U. spoznalo za krivega in ga obsodilo na enotno kazen devet let zapora. Vanjo je všteto pripor od 18. avgusta lani. Sodišče je obdolženca oprostilo plačila stroškov postopka ter mu podaljšalo pripor. Sodba še ni pravnomočna. Obdolženi Franc U. je v zagovoru prvi dve kaznivi dejanji zanikal, priznal pa tretje, namreč, da je grozil Stanki S. in jo tudi fizično napadel, močno udaril v predel očesa. Z enako grožnjo, je dejala predsednica senata, je grozil tudi obema hčerkama, če bi povedali, kaj z njima počne. Kaznivi dejanji spolnega napada na otroka - obe hčerki, naj bi Franc U. zagrešil v nadaljevanju, pri tem izkoristil avtoriteto nad obema, ko še nista bili stari štirinajst let. Nad njima naj bi se spolno izživljal od 1990. do .1996. leta, in sicer nad prvo hčerko šest let, nad drugo pa skoraj dve leti. To je zelo dolga doba, je ugotovilo sodišče, ki deklic -obe sta v reji - ni neposredno zaslišalo, ker bi jima s tem preveč škodilo, pač pa se je zaneslo na njune izjave v predkazenskem in kazenskem postopku, ki jih nista spreminjali. Za sodišče je tudi to dokaz, da nikakor nista lagali, zelo obremenilne za obdolženca pa so bile tudi izjave prič. Drugače od njih je govorila le mati, obdolženčeva žena, kar pa sodišče razume, saj je zaradi alkohola in bolezni nemočna, povsem odvisna od moža. Pri izreku kazni je sodišče kot olajševalne okoliščine upoštevalo obdolženčevo nekaznovanost, priznanje enega kaznivega dejanja, skrb za dva mladoletna otroka in ženo, kar pa ne odtehta nepopravljive škode, ki jo je s spolnimi zlorabami šest let delal hčerkama. Kot je dejala predsednica senata, je sodišče pri višini kazni upoštevalo tudi željo ene od hčera, da bi bil oče tako dolgo i priporu, da bi se poročila in srečno zaživela. Teža njegovih dejanj, ki jih je storil popolnoma prišteven in za katera ni opravičila in tudi olajševalnih okoliščin ne, je vpliva na izrek zaporne kazni. Za prvo kaznivo dejanje spolnega napada na otroka je sodišče Francu U. izreklo kazen štiri leta zapora, za drugo pet let zapora in za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti šest mesecev zapora. Te kazni je združilo v enotno devetletno zaporno kazen. H. JelovČau Odgovor ministrstva za promet in zveze Gorenjski del hitre ceste ni zapostavljen Tako na javno pismo kranjskega župana, poslano po tragediji, ki se je zgodila zadnjega januarskega popoldneva pri Naklem in je terjala šest življenj, odgovarjata minister Anton Bergauer in državni sekretar Žarko Pregelj. Kranj, 2. marca - Domneve, zakaj se na delu gorenjske hitre ceste med Podtaborom in Kranjem-vzhod zgodi toliko hudih prometnih nesreč, so različne. Svoj piskrček so po januarski tragediji s šestimi mrtvimi pristavili celo radiestezisti, ki pri Naklem '■čutijo" negativne vplive. Ljudski glas pa govori tudi o Božji kazni; ker graditelji nove ceste znamenja nisto postavili nazaj, kot so obljubili, se Bog maščuje... Kakorkoli že, najbolj prepričljivo je gotovo strokovno tolmačenje, ki pravi, da bo odsek hitre ceste nevaren vse dotlej, dokler ne bo zgrajena avtomobilska cesta. Po nacionalnem progra- mu izgradnje avtoceste v Sloveniji je na gorenjskem delu gradnja predvidena takole: Vrba-Peračiča od 2002 do 2004, Peračica-Podtabor 2002 do 2004, Podtabor-Neklo 2000 do 2002 in V Cerkljah analizirali gasilsko akcijo na Krvavcu Brez helikopterjev bi bilo težje Cerklje - Na skupnem sestanku vseh sodelujočih pri gašenju požara na Krvavcu, ki je potekal v petek zvečer v Cerkljah, so poveljniki občinskih gasilskih poveljstev, 15. letalske brigade Slovenske vojske, Gasilske reševalne službe, predstavnik Civilne zaščite, Centra za obveščanje Kranj in Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter župan Cerkelj Franc Čebulj podali analizo celotne akcije in ugotovili nekaj pomanjkljivosti. Med kronološko analizo gašenja požara je bilo med drugim ugotovljeno, da se je vodila preslaba evidenca vseh gasilcev, ki so se podali na gorišče. Čeprav je popolno evidenco ob takih požarih težko voditi, je vseeno prevladalo mnenje, da se evidenca v bodoče dela čimbolj skrbno. Ob tem se je pokazal še drug problem. Nekateri prostovoljni gasilci so med gašenjem odšli domov, verjetno zaradi drugih obveznosti, vendar pa o svojem odhodu niso nikogar obvestili. Ker je to nekorektno do poveljnikov enot, ki so v času gašenja odgovorni za svoje može, so prisotni menili, da bo treba gasilce toliko disciplinirati, da bodo o svojem odhodu predhodno obvestili poveljujoče. Sicer pa so ugotovili, da so tokratni požar gasilci veliko bolje obvladali kot prejšnja dva požara na Krvavcu, verjetno so tu ključno vlogo odigrali helikopterji Slovenske vojske, ki so v nedeljo zjutraj na ogenj spuščati vodne bombe. Ob tem je bilo ugotovljeno, da je bilo sodelovanje med piloti v helikopterju in gasilci na pogorišču, potem ko so premostili začetne težave, dobro. V bližnji prihodnosti pa bodo prav v te namene organizirali skupne tečaje. Odločilno pri gašenju požara je tudi bilo, da so gasilci uspeli lokalizirati požar pri sedmem stebru, kjer je nekakšna naravna meja, saj bi v nasprotnem primeru ogenj nekontrolirano ušel. Kakšni so stroški celotne akcije zaenkrat še ni znano, verjetno pa bodo ti višji od vrednosti pogorelega zemljišča. • S. Šubic Raven, pregleden, pa vendar zelo nevaren odsek hitre ceste pri Naklem, pred nadvozom za Strahinj. • Foto: H. J Naklo-Kranj 1999 do 2000. Do leta 2004 bo torej promet na avtocestnem križu v vseh smereh države, tudi na Gorenjskem, ki nikakor ni zadnja, vzpostavljen v celoti. Zaradi prometne problematike na odseku Naklo-Kranj ministrstvo za promet in zveze v sodelovanju z DARS že za letos predlaga v planu razvoja in vzdrževanja avtocest za dograditev 403,2 milijona tolarjev, ki naj bi jih namenili za pripravljalna dela, predvsem za začetek gradnje manjkajočih premostitvenih objektov na tem odseku. Uresničitev je odvisna od sprejetja v državnem zboru. Oceni kranjskega župana, da je daleč največ nesreč, zlasti s smrtnim izidom, na gorenjskem delu avtocestnega omrežja in da je tod gostota prometa večja kot drugod v Sloveniji, minister Bergauer in državni sekretar Pregelj deloma pritrjujeta-Iz analize je namreč razvidno, da Kranj po število nesreč sicer bistveno ne izstopa, nahaja se v spodnjem, "varnejšem" delu lest; vice, res pa je v vrhu po tež« posledic prometnih nesreč-Podatki, dobljeni na podlagi štetja prometa, kažejo p0' dobno gostoto kot drugod v Sloveniji. V ministrstvu za promet u1 zveze odgovor kranjskemu županu zaključujejo s pojasnilom, da je predlog sprememb in dopolnitev nacionalnega programa gradnje avtocest v republik} Sloveniji v parlamentark proceduri in da državni zbor lahko dinamik0 gradnje tudi spremeni. Na potezi so torej pr£j dvsem gorenjski poslanci, K jim številni volilci očitajo, d» ne znajo držati skupaj ,n "lobirati" za skupne cilje> kot to dobro obvladajo, denimo, Štajerci. • H. J« GORENJSKI GLAS • 25. STRAN GORENJSKI GLAS VEČ KOT ČASOPIS Torek, 3. marca 1998 AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA PRESENEČENJE Z DRAGOM PAPLERJEM PONOVNO MED GLEDALCI V PETEK, 6. MARCA Pred nekaj leti smo na televizijskih |kranih geldali zabavno oddajo »how Rudija Carella, ki je na takšen ali drugačen način prijetno Presenečal ljudi. Ta oddaja nam je 6- 10. 1995 dala zgled in pripravili srno multidimenzionalni projekt z objavo presenečenj v časopisu (Gorenjski gls) in televiziji (Gorenjska televizija). P°sedaj se je zvrstilo 107 akcij 000 + 7), ki so bile različno obarvane. Zamisel dobiva medijsko nadgradnjo v časopisno tele-H'^iski obliki. Projekt TV sanjska: Presenečenja z Dra-9om Paplerjem bo objavljalo oucat televizij dežele Kranjske, ki bo po enomesečnem premoru Ponovno startal v petek, 6. marca £•■8, v novi preobleki in razširjajo. Ker bo termin sovpadal z Gnevom žena, je nova reportaža '•matsko obarvana: Veseloigra 94-letno Medetovo mamo Marjano KoSnjek s Spodnje Bele ("a sliki). V naslednjih tednih oodo presenečenja obarvana na terno kolesarstva, planinstva, |°dbinsko prepevanje, polet z palom, cvrtje bobov In flanca- Z našo pomočjo lahko presenetite svoje bližnje, prijatelje, sorodnike, vaščane... za katere veste, da imajo skrite želje in hrepenenja. Pri tem mislimo na uresničitev želja v danih možnostih, predvsem srečanja z znanimi glasbeniki domače in zabavne glasbe, pomembnimi slovenskimi osebnostmi, pa tudi drugih radosti in skritih željah posebne vrste, ki se jih boste vi in tisti, ki jih boste razveselili, Se dolgo časa radi spominjali. Da pa bo to mogoče pripraviti, je potrebno izpolniti časopisni kupon in po možnosti navesti kontaktno telefonsko številko, da v pripravi na organizacijo presenečenja z vami vzpostavimo zvezo. V nadaljevanju pisma pa opišite presenečenje... To, da ste nam pisali, pa bližnjemu ne smete razkriti! Vaša pisma pričakujemo na naslov: avtor projekta Drago Papler, Benedičičeva 8, Kranj 4000. Prelomnico v projektu bo zaznamovala tudi nova TV špica in zaščitna prepoznavna glasba s priredbo ljudske pesmi Po Koroškem, po Kranjskem, aranžmaja Marjana Pangosa. Še to - mi bomo dogodke spremljali in ga v obliki reportaže zabeležili v petkovih izdajah časopisov ter na regionalnih in lokalnih televizijah dežele Kranjske. Sodelujte -Razveselite svoje-bližnje I Medetovo mamo je obiskal preddvorskl lupan Miran ladnikar - Foto: T. Doki TV KRAMSMLA Dokumentarni Program - Skupni Projekti AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBEMKi MESECA pripravlja Andrej Žalar Svežina za osvežitev tremi leti so se zbrali. Pravzaprav so se zbrali okrog Gorana . °'uge, ki je pred tem igral pri ansamblu Blekato. Svoj prvi nastop so p,el< v kinodvorani v Tržiču. Doživeli so lep in spodbuden sprejem. 0 tem prvem nastopu pa jih je bilo še več; v Tržiču pa tudi drugje. jL^ooto zvečer so proslavljali tretjo 'l&i * 0 kupnega nastopanja. V Gos-skijU • °''l TrftaJka 148 0 "77 r>^D-Q2z: t«l.:04l/74l «32>faxt0«l/74l «12 KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Tržič ob 1430 - vsak torek v Gorenjskem glasu Le še nekaj dni nas loči od tistega praznika, na katerega skušajo mnogi pozabiti. Drage žene, čeprav bom ob vašem prazniku z vsami samo preko radijskih valov, vam iskreno čestitam, seveda s sopokroviteljem g. Kanal Jouharijem. Ime in priimek sta res malo čudna, vendar ga poznamo kot iastnika "LAKNER", "STARE POSTE" v Kranju in "GOSTIŠČA SMUK" v Retnjah. Zakaj smo izbrali prav njega za pokrovitelja oddaje? Zato. GOSTILNA LAKNER vam nudi tri različne tople malice, kosila, jedi po naročilu, hišne specialitete, puranov zrezek z orehi v smetanovi omaki, zrezek Lakner, ploščo Lakner, sladice, ajdove in sirove štruklje, ob lepem vremenu pa na terasi pod kostnaji prijetno vzdušje. Tudi domača vina s poreklom, borovničevec, hladne in tople napitke vam ponudijo ob vsaki priložnosti. Del. čas: vsak dan 9.00 - 23.00, nedelja 10.00 - 21.00. Ob praznovanju 8. marca (7. marec) ples ob živi glasbi. Tel. 245-550. Gostilna Lakner, Cestna na Brdo 33, Kokrica pri Kranju. STARA POSTA v Kranju: miren kotiček, v središču mestnega vrveža. Koroška cesta 2, tel. 226-075. Vsak dan tople malice in kosila. Terasa. Razgled na stari Kranj. Jedi po naročilu in sladice. Zrezek "Stara pošta", losos stek v vinski omaki, kosila in večerje za zaključene družbe. Del. čas: 9.00 - 23.00, sobote, nedelje in prazniki zaprto. GOSTIŠČE SMUK Retnje 40, tel. 58-458, 57-482. Muzej na prostem, živalski vrt (damjaki, mufloni), tenis igrišče, prenočišča, predvsem pa lepa narava. Gastronomija: domače specialitete - Veseli Gorenjec, hišne in ribje specialitete, hobotnica, krokodil, kenguru, bizon, noj. Plošča Smuk, lovska bržola, dnevno sveže postrvi, divjačina, solatni bife in bogat izbor sladic in pijač. Vrhunska vina s poreklom. Del. čas: vsak dan 12.000 - 23.00, nedelje 12.00 - 20.00. Prostor za zaključene družbe. Vprašanje: Kaj bi vaši ženi naročili ob prazniku, 8. marcu? Vaše želje sporočite na naslov Radio Tržič, Balos 4,4290 Tržič, s pripisom "za Kolovrat domačih". Potrudite se, čakajo 3 lepe, okusne nagrade za 2 osebi. Se vedno pa lahko glasujete za naj ansambel "Kolovrata domačih", med nas.: Grega Avsenik, Štirje kovači, Mihelič, Alpski kvintet in Henček. Naj živi AFŽ! Voditelj oddaje Marijan Murko Nagrajenci SLAŠČIČARNE BISTRICA: Slavka Mesaric, Trboje, Urška švegelj, Tržič, Pavla Ogrič, Jelendol, Jure Bogataj, Železniki. KUPON Odgovor: Naslov: )!( TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC ... je ritem slovenske zabavne glasbe po Vašem Izboru., na sporedu vsako soboto ob pol treh na frekvencah 88,9 in 95 MHz... vabljeni k poslušanju in sodelovanju... Ste ali niste prepoznali svoje glasbene predloge med novostmi? Če ste, nas veseli, da smo Vam lahko ugodili, v nasportnem primeru, pridete kmalu na vrsto tudi Vi. Enako velja tudi pri žrebu. Minulo soboto smo razveselili Janka Karun iz Cerkelj in Jožico Cebron iz Tržiča, čestitke! In koga bomo to soboto? Bomo videli! Vendar le, če bo Vaša pošta do 7. 3. prispela na naslov: Radio Tržič, Balos 4,4290 Tržič. Držimo fige! In pa pa Dušan, Tomaž, Mojca Lestvica Ta dobr'h 10 Radi Tržič 1. Marjan Smode - Al' me boš kaj rada imela (2) 2. Vesele Štajerke - Glas kitare (3) 3. Gimme 5 - Matahari (2) 4. Saša Lendero - Skupaj midva (5) 5. Jožica Svete - španske oči (3) 6. PALMA - O, nono (novost) 7. VILI RESNIK - Ne prosi boga (novost) 8. AVANTURA - Naši dečki (novost) 9. RITEM PLANET - Ne reci (novost) 10. OTO PESTNER - Imel sem jo rad (novost) KUPON Glasujem za: Rad-a bi slišal-a: VAŠA PESEM nm RADI OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddati po tel. 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognj'šče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 16. 2. 1998 Popevke: 1. TI SI ZAME VSE - TJAŠA ŽNIDARIČ 2. POVEJ MI ZAKAJ PESEM - NUDE 3. NIČ NAJU NE MORE LOČITI - LIDIJA Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. POVSOD JE MOJ DOM DITKA HABERL 2. Nz - viže: 1. OSAMLJENA - ans. ROSA 2- V NAROČJU ZLATIH SANJ - ALPSKI KVINTET 3- MOJE ŽELJE - ans. OBZORJE ZADNJI GOSPODAR - ans. BRANETA KLAVŽARJA VAŠA PESEM ♦ GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: TUDI DRUGJE JE LEPO • vsak četrtek ob 16.50 na 88,9 in 95,0 MHz RADIA TRŽIČ - vsak torek v Gorenjskem glasu in reviji Otrok in družina Pozdravljeni popotniki! Pišite nam, katere kraje bi radi spoznali, RADIO TRŽIČ, Balos 4, 4290 Tržič, za oddajo Tudi drugje je lepo. Oddajo lahko poslušate vsak četrtek ob 16.50 uri na Radiu Tržič, vsak torek pa preberete v Gorenjskem glasu. PopotniŠki pozdrav Janja in Dušan GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZUOKlIršt Kosovelova 29,1410~Zagorje, telefori7fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. KUPON ŠT. 8 1. VESELE ŠTAJERKE: Štajerka v planinah 2. ŠTIRJE KOVAČI: Mama, jokal bi s teboj 3. SLOVENSKI MUZIKANTJE: Nocoj se veselim 4. ans. LAUFARJI: Trentarska domačija 5. JOŽE BOHORČ S PRIJATELJI: Viteški pohod - nov predlog Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: - Vida Šket, Kardeljeva c. 77, 2000 Maribor - Tatjana Mušič, Kolodvorska 2b, 1234 Mengeš - Matjaž Paradiž, Pameče 104 a, 2380 Slovenj Gradec Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. S HALO - HALO GORENJSKI GLAS a TEL.: 064/223 111 ■ Predavanja 1> Naroiilo xa objave sprejemamo po telefonu 0641223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po poŠti - do 12.30. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B & B KRANJ - RADOVLJICA - JESENICE TEL: 22-55-22, 714-916, 86-33-00 ZAČNITE Z UČENJEM VOŽNJE V AVTOŠOLI B&B ZDAJ! DOBITE LAHKO GSM JANUS - MOTOROLA KATEGORIJE A, B, C, D, E NAKUPOVALNI Palmanova tovarna čokolade 19.3.., Trst 10.3., Madžarska - Lenti 7.3., 21.3. IZLETI Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 VILJEM TURIST S. p. Nakupi: Muenchen (ugoden nakup artikla za hujšanje - brez recepta), Rosenheim, f,.w.;*tiZvti nrovn*: «rX Freising vsak ponedeljek in soboto, vsako sredo in petek Palmanova, Portoquaro. turistični prevozi osen Tel.: 451-542, GSM: 041/670-673 AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC, 731-050 7.3. Lenti, Trst - Palmanova 18.3. NOVO - NOVO Nakupi: Madžarska - četrtek, sobota in vsak drugi torek v mesecu; VILJEM TURISTs.p. Nemčija - torek, petek; Italija - sreda. Prijave vsak dan od 16. do 22. turistični prevozi oseb ure. Tel.: 451-542, GSM 041/670-673 REKREACIJSKO BLED: v času zimskih počitnic od 16. februarja do 1. marca 1998 vsak dan, dopoldan od 10. do 11.30 ure, nnSAAJTF? popoldan od 16. do 17.30 ure; vstopnina - odrasli: 500 SIT, vstopnica - otroci do 10 let: 300 sit, izposoja drsalk 400 ukčamjii sjt| drsalk 200 sit JESEN|CE podmežakla: sob., ned. 14. do 15.30. Vstopnina za otroke 200 SIT, odrasli 400 Sit. Ljubljana - hala Tivoli, tor, pet. od 20.30 do 22., sre., čet., sob. od 20. do 21.30, sob.., ned. od 10. do 11.30 in od 14. do 15.30., prazniki sobotni urnik. VSTOPNINA: odrasli od pon. do pet. 500 STI, sob., ned. in prazniki 550 SIT, otroci do 10. leta 350 SIT. KRANJ: sob. 15.30.17.00, ned. 15.30 -. 17.00 in 18. • 19.30. Cene: otroci do 7. leta 300 SIT, ostali 550 SIT. IZLETI, POTOVANJA, NAKUPI - LENTI čet., sob. CELOVEC pon., pet., TRST, PALMANOVA, UDINE, TRBIŽ po dogovoru. Opravljamo tudi prevoze tovora in manjše selitve. Najugodnejši - s priborom - 95.500 SIT ali na obroke do enega leta, dobava takoj, brezplačna dostava. Zahtevajte prospekt. BENT Domžale, tel. 061/372 285,161 23 21. 21. 3. Lenti, 26. 3. Italija (velikonočni nakupi), 26. 3. do 28. 3. Češka -Brno, obrtniški sejem v Muenchenu 14.3., GSM: 041/660-658 / i V ljubljanski Borzi znanja vabimo k sodelovanju: - inštruktorje nemškega jezika za članico iz ' škofje Loke in keltskega jezika za študentko iz Ljubljane, - poznavalce iranskega jezika - in ljubiteljske glasbenike, ki znajo igrati na orglice. Naši člani pa vam med drugim ponujajo: -instrukcije naravoslovnih predmetov za osnovne in srednje šole, - nasvete pri pripravi bolj . zdrave hrane • in pomoč pri učenju južnoameriških plesov. Podrobnejše (brezplačne) ematl: borza, znanjampika, umstar.Sl informacije: BORZA ZNANJA, tel. 061 13 22 178 e-mail: borza. znanja©spika.unistar.si v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani, vsak delavnik med 8. in 15. uro, v sredo do 17. U -;.________ , _______.. .'. - ..■ . um...............„... i' ':...:\....:...'.^..^....... "'■ V:.- HO KO - kombi prevozi tel. 53-876/57-757 GLOBINSKI SESALNIK VALZER METEOR Cerklje Remic tel.: 422-781 Cilka tel.: 411-510 BORZA ZNANJA Delavska knjižnica Tivolska 30, Lj. tel: (061) 13-22-178 GLASOV KAŽIPOT »► Obvestila ^ Krvodajalska akcija Kranj - V Kranju bo krvodajalska akcija potekala 10., 11., 12., 13., 16., 17., 18., 19. in 20. marca. Tečaji psov Lesc«, Bohinjska Bistrica - Kinološko društvo Bled - Lesce organizira tečaj osnovnega šolanja psov in tečaj za reševanje izpod ruševin in snežnih plazov ter iskanja pogrešanih oseb. Prvi sestanek z interesenti bo v četrtek, 5. marca, ob 17. uri v društveni koči v Lescah (za Avto Murko v Lescah) in v petek, 6. marca, ob 17. uri v prostorih občine Bohinj v Bohinjski Bistrici. Urnik tržiške knjižnice Trtic - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja je po novem urniku redno odprta tudi ob sobotah od 9. do 12. ure. Občni zbori Kranj - Območno združenje borcev in udeležencev NOB Krnj, Krajevna organizacija Gorice sklicuje v nedeljo, 8. marca, ob 10. uri v salonu gostišča Lovec v Goricah zbor članstva krajevne organizacije ZB U NOB Gorice. Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 6. marca, ob 18. uri v dvorani na Selu - ori Osvaldu. Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na redno letno konferenco, ki bo v soboto, 7. marca, z začetkom ob 15. uri v Domu krajanov v Preddvoru. Na konferenco vabijo tudi upokojence, ki še niso včlanjeni v njihovo društvo. Oglasijo naj se pri poverjenikih pri vhodu v dvorano, kjer se bodo lahko vpisali v društvo in plačali članarino za tekoče leto. Koseški večer Bitnje - Kulturno društvo Jarina Bohinj vabi v četrtek, 5. marca, ob 20. uri na Koseški večer v Bitnje pred Marijino kapelico. Prepevali bodo Bohinjski Kosezi, z recitacijami bo nastopil Lojze Ropret. Koseški večeri so vsak prvi četrtek v mesecu. Pr' Kurnikovih Tržič - V četrtek, 5. in v petek, 6. marca, ob 17. uri bodo učenci Oš Lom ob sodelovanju ZKO Tržič in Muzeja Tržič pripravili predstavitev projekta Zbudila se je speča Trnjulčica. Odigrali bodo lastno dramatizacijo "Pr' Kurnikovih". Razstava bo na ogled do 22. marca, vsak dan razen ponedeljka med 16. in 18. uro, sobote in nedelje tudi med 9. in 12. uro. 1 KA A J! I ŽIROVNICA Plesno tekmovanje Kranj - Plesni klub Urška Kranj vabi, da se jim v soboto, 8. marca, pridružite ob zvokih latinsko-ameriške in standardne glasbe, na katero bo zaplesalo približno 150 športnih plesalcev iz vse Slovenije. Plesno tekmovanje bo na Oš France Prešeren potekalo čez cel dan. Finala pa se bodo začela ob 18. uri. Glasba vsega sveta Kranj - Vokalisti skupine Štajerskih 7 bodo v četrtek, 12. marca, od 20. ure dalje v Cafe-Restaurant Yasmin izvajali "Glasbo vsega sveta", od črnskih duhovnih pesmi do mehiške glasbe in slovenskih ljudskih pesmi. Preživite prijeten večer v njihovi družbi, ob dobri hrani in izbranih vinih. Rezervacije sprejemajo po telefonu 221-567 ali osebno v restavraciji. Ure pravljic Tržič - Vsak četrtek so v tržiški knjižnici ob 17. uri ure pravljic za otroke. Ta četrtek bodo otroci lahko prisluhnili pravljici z naslovom Deževni Matevžek, ki jo bosta pripovedovali prostovoljki Centra za socialno delo Nina in Mojca Mavric. Jesenice - Vsak četrtek pa so ob 17. uri ure pravljic za otroke tudi v jeseniški knjižnici. Ta četrtek bodo otroci lahko prisluhnili pravljici Bratec za Jožefino, ki govori o princesi Jožefini, ki seje vse dni dolgočasila. Srečna je postala šele, ko je dobila bratca. Se je z njim lahko takoj igrala? Kaj se še dogaja v jeseniški knjižnici? Jesenice - Igralne urice so v jeseniški knjižnici vsak ponedeljek, torek, sredo in petek od 14. do 16. ure in od 16. do 18. ure. Dejavnosti so namenjene le članom Občinske knjižnice Jesenice. Prijavite se lahko na otroškem oddelku Občinske knjižnice Jesenice. Brezplačna internet delavnica za učence sedmih in osmih razredov osnovne šole ter srednješolce je vsak ponedeljek od 13. do 15.30 ure v študijski sobi Šbčinske knjižnice Jesenice. Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681 Blagajna: vsak delavnik od 10. do 12. ure ob sobotah od 9. do 10.30 ure ter uro pred predstavo. VVilliam Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA gostuje SLG Celje sobota, 7. 3. ob 19.30 uri za IZVEN in konto Univerzalno življenje Kranj - Univerzalno življenje prireja predstavitveno predavanje in pogovor v petek, 6. marca, ob 18. uri v prostorih Gimnazije Kranj v predavalnici 3. Vstop je prost. Obolenja hrbtenice Čirče pri Kranju - Svet krajevne skupnosti Čirče vabi na zdravstveno predavanje specialista ortopeda dr. Petra Ješeta z naslovom Obolenja hrbtenice. Predavanje bo obravnavalo najpogostejše vzroke za bolečine v hrbteničnem predelu, zlasti v križu, ki se tako pogosto pojavljajo v zrelih letih. Ob predavanju bodo poslušalci lahko sodelovali s svojimi vprašanji. Predavanje bo v petek, 6. marca, ob 19. uri v Domu krajevne skupnosti Čirče v 1. nadstropju. Izleti Glinščica - Vejna - Repentabor Žabnica - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje organizira v sredo, 18. marca, lahek pohodni izlet v dolino Glinščice - Vejno in Repentabor. Ogledali si boste lahko posebnosti kraške domačije. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Hotela Creina, ustavljal bo na vseh avtobusnih postajah skozi Stra-žišče do Dorfarij. Potrebna je lahka planinska oprema, malica in potni list. Prijave sprejema gospa Meta Pečnik, tel.: 312-288 do zasedbe avtobusa. V škofjeloško hribovje Kranj - Planinska sekcija Iskra organizira v soboto, 7. marca, izlet v škofjeloško hribovje. Odhod posebnega mini avtobusa bo izpred Hotela Creina v Kranju ob 7. uri. Prijave z vplačili sprejemata ga. Jasna Soklič iz tajništva Iskra ERO, tei.: 221-321 int. 28 22, 26-44 in g. Matija Grandovec v podjetju Iskratel, tel.: 27-30-93 do srede, 4. marca, oz. do zasedbe avtobusa. Na Štajersko Kranj - Društvo upokojencev Kranj v četrtek, 12. marca, organizira izlet na Štajersko. Odhod bo ob 7. uri izpred kina Center. Na Šmarno goro Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj pa 12. marca organizira tudi izlet na šmarno goro. Zbor bo ob 8. uri na avtobusni postaji Kranj, odkoder se boste peljali do Mednega. Tura je lahka in primerna za vse planince. Posebej pa je zaželena "moška družba", ker je tura tradicionalno posvečena dnevu žena. Prijave v društvu niso potrebne, ker se boste peljali z rednim avtobusom. Skupne hoje je za 3 ure. Gledališče It Mož moje žene Radovljica - V Linhartovi dvorani bo v četrtek, 5. marca, ob 20. uri na sporedu najbolj nora komedija Mira Gavrana Mož rnoje žene. Nastopajo Ivo Ban in Iztok Valič, režija Marjan Bevk. Predprodaja vstopnic TD Radovljica in uro pred predstavo. KiselFestival '98 Kranj - V dvorani Lutkovnega gledališča Kranj, v gradu Khislstein bo v četrtek, 5. marca, ob 17. uri Lutkovno gledališče Kranj uprizorilo lutkovno igrico Rdeča kapica. Istega dne ob 20. uri bo uradna otvoritev festivala s predstavo Gledališča lutk Konj Ljubljana; z ročnimi lutkami bodo predstavili tragično veseloigro Napravite mi zanj krsto avtorjev E. Durantv/Silvan Omerzu. Ženska je ženska Kranjska Gora, Blejska Dobrava - Danes, v torek, bodo ob 20. uri jeseniški gledališki igralci v hotelu Kompas v Kranjski Gori predstavili komedijo Alda Nicolavja Ženska je ženska. Jutri, v sredo, bodo z isto predstavo gostovali v dvorani kulturnega in gasilskega doma na Blejski Dobravi ob 19.30 uri, v četrtek pa ob 19. uri v gostilni Lasan na Kočni pri Blejski Dobravi. Razstave Interclub fotorazstava 1998 Jesenice - Muzej Jesenice vabi v četrtek, 5. marca, ob 19. uri v razstavne prostore v Kosovi graščini na otvoritev 19. INTERCLUB fotorazstave 1998, na kateri sodelujeta Fotografsko društvo Jesenice in Fotogruppe naturfreunde Villach. Razstava bo na ogled do konca meseca, razstavni prostori pa so odprti od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure; ob nedeljah je Kosova graščina zaprta. Fotografije o pustu Radovljica - Forografsko društvo Radovljica vabi na ogled razstave barvnih tofografij iz zbirke Hopsasa, risasa, pustna nedelja. Razstavlja Štefan Žemva. Razstava je na ogled do 5. marca v galeriji Pasaža v radovljiški graščini. Koncerti Koncert Tantadruja Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 na koncertu z naslovom Strunam, glasbena skupina Tantadmj predstavila svojo zgoščenko z uglasbeno poezijo slovenskih pesnikov in tudi Shakespearovih verzov. Revija pevskih zborov Kranj - V petek, 6. in v soboto, 7. marca, obakrat ob 20. uri bo v dvorani kranjske Gimnazije Območna revije odraslih pevskih zborov. Planinski odmev CVETJE V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU Osnovni cilj nacionalnih parkov po svetu je varovanje narave, naravnih in zgodovinskih znamenitosti, varovanje avtohtonih in ogroženih živalskih in rastlinskih vrst... Triglavski narodni park /TNP/ je praktično najstarejši v Evropi. Prvotni je obsegal» osrednji del in je meril 2000 ha. Leta 1981 je bil sprejet zakon o TNP, ki je vključil tudi obrobno območje. Od takrat ima približno 20.000 ha. Zakon je precej ostro naravnan proti kršilcem. 12. člen vsebuje 46 točk samih prepovedi. Moto vseh je, DA MORAM« BITI OBISKOVALCI NEMOTEČI OBČUDOVALCI, Kl V PARKU NIČESAR Nfc PUŠČAMO IN IZ NJEGA NIČESAR NE ODNAŠAMO! S tem je normalnemu človeku povedano vse. Praktično je zaščitena vsa flora, vključujoč tudi trave. Med 28, z zakonom zavarovanimi rastlinskimi vrstami v Sloveniji, jih raste v TNP kar 16. Vse so na tem, da izumrejo zaradi vedno večjega posega človeka v naravo. Vsako trganje cvetja je protizakonito dejanje in je sankcionirano z denarno kaznijo. Ker pa znajo tudi današnji "Cefiziji" pobegniti policaju skozi zadnja vrata, smo večkrat priča tovrstnim skrunitvam! V drugih alpskih državah so uporabniki gora organizirani tako, da alpsko cvetje fotografirajo. Tako je volk sit in - rožica cela, spomin na gore pa ostane na filmu in svez v vsej lepoti. Takim obiskovalcem gora ne pade na pamet, da bi kdajkoli utrgali rožico. Te stvari je treba vzeti zelo resno, sicer bomo priča, kako nam je pred očmi ušla za vse večne čase rožica, ki nam je lepšala življenje! • Edo Erzetič Z Gorenjskim glasom v prvem pomladnem mesecu Na Limbarsko Goro in v Radence Predvčerajšnjim se je začel že tretji letošnji mesec in prvi pomembnejši praznik v marcu bo Mednarodni dan lena to nedeljo, 8. marca. Tudi letos bosta Društvo krajanov Limbarska Gora-Hrastntk in Smučarski klub Termit Moravče sredi marca pripravila planinski pohod PO NAGEU NA LIMBARSKO GORO. Letošnji pohod bo jubilejni, te deseti. In po nagelj na Limbarsko Goro Vas prisrčno vabimo: Gorenjski glas, Integral Tržič in Pivovarna Union prihodnjo nedeljo, 15. marca. Izlet bo poldnevni, do vznožja gore z avtobusom in navkreber peš, p° planinski poti ali po bližnjicah. Udoben avtobus iz Integrala Tržič bo v nedeljo zjutraj odpeljal iz Tržiča, z "ovinkom" do Radovljice, postanki v Kranju, Škofji Loki in Vodicah do Limbarske Gore. Vzpon sploh ni zahteven; čeprav je Limbarska Gora gora z veliko začetnico (na njenem pobočju pa tudi vasica Z enakim imenom), je to zgolj 773 metrov nadmorske višine, kje* stoji znana romarska cerkvica Sv. Valentina. Na izletu bomo poskrbeli za prijetno planinsko rajžo; na Limbarski Gori bo veselo, pričakujejo več tisoč ptanink in planincev in škoda bo zamuditi jubilejni NAGEU NA LIMBARSKI. Prispevek K stroškom izleta: za NAROČNICE Gorenjskega glasa samo 1.600 tolarjev; za ostale bralke (nenaročnice) pa 2.200 SIT. Naročniki (torej spremljevalci in drugi): 1.900 SIT; nenaročniki 2.700 tolarjev. Izlet bo vodil Andrej Mali. * Tako, kot je sredi marca postal tradicionalni praznik na Limbarski Gori, postaja tradicija tudi Glasov izlet ob Materinskem dnevu. Tudi letos ga bomo pripravili, prvo pomladno soboto, 21. marca, v Radence. V zdravilišču Radenska bo ta dan kulturno zabavna družabna prireditev; v pokritih bazenih - ali pa v zunanjem - s termalno vodo se boste lahko rekreirali, ali St, prepotili v savni, ali pa se sprehodili po pomladno vzbrstelefi zdraviliškem parku. Na rajžo do Pomurja, v Radence, nas bo Z udobnim avtobusom peljal Janez Ambroiič, ki bo v soboto, 21 marca, zjutraj vožnjo začel "doma" v Spodnjih Gorjah, s postanki na Bledu, v Lescah, Radovljici, Kranju, Škofji Loki in Vodicah. Na izlet posebej vabimo žene in dekleta; zanje le prispevek k stroškom samo 3.800 tolarjev (če so naročnice Gorenjskega glasa) oziroma 4.500 tolarjev za nenaročnice. močnejši spol sta prispevka k stroškom 4.200 /naročniki/ oz. 4.900 SIT /nenaročniki/; poleg prevoza, vstopnine za bazenski kompleks in večerje v hotelski restavraciji bomo poskrbeli za popotnico (rajža do Radencev je, kljub podaljšani avtocesti, kar dolga) in praznično presenečenje. Izlet bo vodila Marija Barle- * Informacije in prijave za vse Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 - malooglasna služba Gorenjskega glasa; ali 0641 223 - 111 = tajništvo Gorenjskega glasa. Na vseh izletih ]e prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izbrani izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati Glasov avtobus, frl prijavi ni potrebno vnaprej plačati nikakršne akontacije * stroškom izleta - verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Glede prijav za Glasove izlete le še to: nekateri, ki se prijavite za Glasove izlete, s tern rezervirate sedeže, pa se zatem tik pred zdajci v zadnjem tednu pred izletom premislite, dejansko onemogočite udeležbo nekomU drugemu. Zatorej velja: prijave za Glasove izlete naj bodo resne in zanesljive. * Na Glasovih izletih v marcu, prvem pomladnem mesecu, bodo z nami: PIVOVARNA UNION Jnpri/ntc//'eJ Čopova 14, 1000 LJUBLJANA Tel.: 061/214-167; Maja Doki , Danes, torek, 3.3., ob 19.30: PUNCI (SsffW abonma MLADINSKI 2 Jutri, sreda, 4. 3., ob 19.30: KALIGULA; abonma RED O in izven a Četrtek, 5. 3., ob 19.30: TARTUFFE; abonma -- . ŠTUDENTSKI D JVlil I Jutri, sreda! V 3!?ob51 SI '|WnTRABA» * ▼ V«l »mi izven in konto PREMIERA Četrtek, 5. 3., ob 22.00 Nikolaj Koljada MURLIN MURLO r Režija: Matjaž Latin, igrajo: Mirjam K0.1* ' Judita Zidar, Aljoša Ternovšek in Rado5 Bolčina Mesečni program je na voljo pri blagajni MGL in na internetu www.MGL.si21.com. ji7 3" Vstopnice so v prodaji vsak delovnik od 14.00 do 17.00 ure ter °" aj2, do 19.30 ure in uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061/210-° MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Krajevna skupnost Sv. Duh in Gorenjski glas - Več kot časopis Vesel in spodbuden začetek: Veselo v pomlad V soboto zvečer smo na povabilo krajevne skupnosti Sv. Duh v občini Škofja Loka bili na prvem od koncertov pod naslovom VESELO V POMLAD. V polni dvorani sta bila ob predsedniku KS Janezu Jenku tudi župan Igor Draksler in poslanec v državnem zboru Vincencij Demšar. V soboto bomo v Bohinjski Češnjici. Sv. Duh, 2. marca - Z nekaj več izkušnjami in z malo več jtorajže kot pred novim letom la«», smo v soboto, 28. feb-^arja, zvečer ob 19.30 pripravili prvega iz serije koncertov vESELO V POMLAD. Kot Sn>o napovedali, smo na povabilo vodstva, predvsem predsednika KS Janeza Jenka in tojnika Marka Prosena, kon-Cert organizirali skupaj: Goriški glas tokrat Več kot č&sopis, krajevna skupnost pa {ato, da se v dvorani oziroma v kraju pač nekaj dogaja. Podobno kot pred novim 'etom s koncerti Veselo v n°vo leto, smo tudi tokrat naleteli na prejeten sprejem ^ed domačini v krajevni skupnosti Sv. Duh. Naš obisk So tokrat poleg krajevne skupnosti podprli tudi občina Škofja. Loka in PPC Gorenjski f^jem v Kranju. Sicer pa je bil večer zabaven in zanimiv. Poleg pogovora kolega novinarja in urednika v Gorenjskem glasu Jožeta Košnjeka z arhivistom Zgodovinskega ar- Domačini so napolnili dvorano v Sv. Duhu uresničevanjih gorenjskih potreb ter programov. Glavno "besedo" pa so seveda na koncertu Veselo v pomlad v Sv. Duhu imeli nastopajoči. Začel je ansambel Obzorje s skladbo Gorenjski glas Jožeta Burnika in na besedilo Franca Ankersta. To je skladba, ki jo je ansam- še kdaj z nami na koncertih, ki bodo še ta mesec pod naslovom Veselo v pomlad. Dlani občinstva so ogreli tudi trije godci - frajtonarji: Matjaž, Dejan in Bojan. Predstavili so se nam s skladbami Jožeta Burnika in Slavka Av-senika. Potrdili pa so, da je Fabjanova šola iz Besnice še kako ta prava in ni čudno, da je v Besnici poleg voščenke že nekaj časa doma tudi frajtonar-ica. Zares prijetno in prisrčno doživetje pa je bil potem nastop našega gosta oziroma glasbenika meseca iz februarskih številk Gorenjskega glasa -pevca latinsko-ameriških pesmi Alberta Frančiška Gregor-iča. Njegov nastop je bil tisto, kar koncertu nekako vdahne dušo in pomladi, ki smo si jo izbrali za naslov, tudi resnično vdihne občutek pomladnega razpoloženja in lepote. Škrat- Ansambel Obzorje je začel in sklenil sobotni koncert. bel prvič zaigral na lanski veselici na Gorenjskem sejmu ob 50-letnici Gorenjskega glasa. Za Obzorjem pa so nastopili ansambel Bohpomagej, ki so potrdili, da vedo, kako se ogreje občinstvo. Pravo presenečenje je bil nastop kantavtorja Jaka Svolj-šaka. Napovedal se nam je pravzaprav nepričakovano kot predstavnik domačinov. Po njegovem zares uspešnem nastopu pa se bomo skušali zdaj z njim dogovoriti, da bo Poslanec Vincencij Demšar skupen gorenjski nastop. >--- "Pen Igor Draksler cesta bo! ^'Va Ljubljana, enota Škofja ?°ka dr. Francem Štuklom o Sodovini kraja, sta večer j°°gatila tudi župan Igor r*ksler in poslanec državne-|a zbora Vincencij Demšar. jruPan je potrdil, da ima Rednost in da končno letos $vr!:s izgledi, da bo cesta skozi • Duh rekonstruirana. Posla-^ c državnega zbora Vincencij ^emšar pa je kolegu Jožetu osnjeku potrdil, da so se prrenJski poslanci sestali in si zadevajo, da bi uveljavili in Pe" pri nekaterih načrtih in Harmonikarski trio Voščenka: Bojan, Matjaž in Dejan. ka čudovito in hvala Alberto. Seveda smo poskrbeli tudi za nagrade. Tajnik KS Marko Prosen nam je pomagal, da smo razdelili izžrebane nagrade. Srečneži so odšli domov z dežniki Gorenjskega glasa. Že danes so prišli potem prav, saj je zima že v nedeljo pokazala zobe. Vendar med nami, ki smo bili v soboto zvečer skupaj v dvorani v Sv. Duhu je bilo prepričanje, da koncert Veselo v Dr. Franc Stukl je predstavil zgodovino kraja. Prijetno presenečenje: pevec Jaka Svoljšak Alberto Gregorič: prijatelj z navdihom pomladi. pomlad krajevne skupnosti Sv. Duh in Gorenjskega glasa, ki ga je z razstavo tapiserij obogatila Silva Horvat, ni bil zadnji. Že danes (ponedeljek), ko smo pospravili dvorano, smo iz krajevne skupnosti od krajanov dobili povabilo, da smo, če ne prej, jeseni oziroma za novo leto v Sv. Duh Gorenjski glas - Več kot časopis spet povabljeni. • A. Žalar, foto: J. Košnjek, A.Ž. Gorenjski glas - Več kot časopis Veselo v pomlad V soboto, 7. marca, ob 20. uri v dvorani v Bohinjski Češnjici Nastopili bodo: - ansambel Bohpomagej - harmonikarji - plesalci - pevci - in drugi Po koncertu bo veselica z ansamblom Bohpomagej. Drugega od koncertov VESELO V POMLAD tokrat pripravljamo skupaj s Prostovoljnim gasilskim društvom Bohinjska CeŠnjica. Med pokrovitelji pa so tudi občina Bohinj, Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem Kranj... Ansambel Bohpomagej, ki je v soboto, 28. februarja, nastopil na koncertu v Sv. Duhu, bo na prireditvi Veselo v pomlad skrbel za veselo razpoloženje in zabavo tudi v soboto, 7. marca v dvorani v Bohinjski Češnjici. Predstavili pa se bodo na srečanju z ženami in dekleti tudi domači pevci in plesalci ter harmonikarski trio Voščenka. Na sliki: ansambel Bohpomagej. Občina Škofja Loka poslovno prireditveni center Gorenjski sejem Od 3« do 9. aprila bo v Kranju mednarodna sejemska prireditev 37. slovenski sejem kmetijstva in gozdarstva o6 m2 veliki parceli. Idilična lega ob Potoku. Cena: 150.000 DEM. V račun smerno stanovanje. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. y dolini ZAVRŠNICE pri Žirovnici podamo sodobno grajeno brunarico, primerno za vikend, stalno bivanje ali gostinsko dejavnost. Klet, Saraža, 120 m2 uporabne površine, Parcela 543 m2, telefon, SATV, blizu i2 komfortno za 73.000 DEM. POSING, 064 224 210 ' ŠKOFJA LOKA NOVI SVET prodamo dvosobno stanovanje 40 m2 v pritličju za 70.000 DEM trisobno 56,40 m2 za 90.000 DEM. POSING 064 222 076 KRANJ ŠORLIJEVO PRODAMO DVOSOBNO STANOVANJE 54 m2 KOMFORTNO 4. NADSTR. ZA 95.000 DEM. POSING 064 224 210 ŠKOFJA LOKA PARTIZANSKA prodamo dvosobni komfortni stanovanji: 55 m2 pregrajeno v dvoinpolsobno za 97.000 DEM IN 48 m2 lepa razporeditev za 85.000 DEM. POSING 064 222 076 KRANJ PLANINA III prodamo dvosobno stanovanje 52,20 m2 komfortno za 95.000 DEM. POSING 064 224 210 KRANJ PLANINA PRODAMO TRISOBNO MANSARDNO STANOVANJE 77 m2 TAKOJ VSELJIVO V NIZKEM BLOKU ZA 115.000 DEM. POSING 064 222 076 ŠKOFJA LOKA KAMNITNIK prodamo 4 leta staro trisobno stanovanje 74 m2 takoj vseljivo v nizkem bloku za 130.000 DEM. Možnost odkupa garaže za 13.000 DEM. POSING 064 224 210 TV-VIDEO-AUDIO-Hl-FI mi ZASTOPSTVO IN PRODAJA MPiONeen0S!**WM>d CS-3030 ZVOČNIKI 2x 120W PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY VIOEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 KRANJ PLANINA PRODAMO ŠTIRISOBNO STANOVANJE 94m2, KOMFORTNO ZA 139.000 DEM. POSING 064 222 076 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE prodamo večje trosobno stanovanje v nizkem bloku 80 m2 komfortno za 120.000 DEM IN dvosobno z atrijem 66 m2 za 108.000 DEM. POSING 064 224 210 KRANJ OKOLICA, ŠKOFJA LOKA OKOLICA KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE! TEL. 064 22 72 02 JESENICE ULICA CANKARJEVEGA BAT. manjše dvosobno komfortno prodamo za 45.000 DEM. POSING, 064 863 150 JESENICE PLAVŽ prodamo dvoin- Kolsobno stan. komfortno v nizkem loku. POSING, 064 863 977 ORGNJKE JNMtf 6UK8E!!! Najsodobnejši ameriški namakalni sistem za zelenice, vrtove, parke - od projekta do izvedbe. NIMBA, d.o.o., tel.: 061/716-222,041/713-565 Na PLANINI I v Kranju prodamo garsonjero, 30 m2, za 57.000 DEM in 2S stanovanje, 66 m2. za 102.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V četrtem nadstropju stolpnice na Cesti 1. maja v Kranju prodamo trisobno stanovanje, 78 m2, za 115.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI III prodamo enosobno stanovanje, 34 m2, za 69.000 DEM, dvosobno stanovanje, 53 m2, za 92.000 DEM in trisobno stanovanje, 75 m2, za 122.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. DOVJE STANOVANJSKO ALI VIKEND HIŠO PRODAMO! POSING, 064 863 977 ZABREZNICA novo stanovanjsko hišo 180 m2 na čudoviti sončni parceli prodamo zelo ugodno za 220.000 DEM. POSING, 064 863 150 JESENICE oddamo komfortno garsonjero, s 6- mesečnim predplačilom! POSING, 064 863 150 JESENICE, BLED, RADOVLJICA, KRANJSKA GORA ZA GOTOVINO KUPIMO STANOVANJE. TEL. 064 86 39 77 KRANJSKA GORA dvosobno z balkonom in dvosobno mansardno prodamo! POSING, 064 863 150 BLED enosobno na Alpski 35 m2 in na Partizanski 31 m2 prodamo! POSING, 064 863 150 GOZD MARTULJEK prodamo enodružinsko hišo v idiličnem okolju za 229.000 DEM. POSING, 064 863 977 PRODAMO: KRANJ - garsonjero 33 m2 v 1. nads. na Drulovki za 62000 DEM, 1 garsonjero 29,40 m2 v 6. nadstropju na Planini za 58.000 DEM, 1 ss 39 m2 na Planini v 3. nadstropju za 80.000 DEM, 1 ss 42 m2, v 4. nadstr., na Planini za 75.000 DEM, 1 ss, 42 m2, z atrijem za 77 000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, FAX 221-785 439 KRANJ Vodovodni stolp 3 ss obnovljeno, CK, plin, 74 m2/lll, 130.000 DEM, KRANJ HUJE 3 ss + k, 83 m2/PR, ni CK, cena po dogovoru ali na obroke, LJUBLJANA Moste 1 ss/ll., 30 m2, balkon, tel., CK. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2304 KUPIMO: KRANJ, RADOVLJICA, BLED MANJŠA STANOVANJA. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_2306 NAJAMEMO KRANJ 2 ss komfortno za poslovneža z družino, KRANJ okolica 1 s ali 2 ss za družino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123_2307 STANOVANJA ODDAMO KRANJ okolica oddamo dve stanovanji s klasičnim ogrevanjem, 450 DEM/ mes, predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00. 0609/650-123 2743 radio triglav 4270 JESENICE TRG TONETA CUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz Prodamo v Kranju: 2 ss 55 m2, 5. nadstr., za 80 000 DEM, 2 ss 55 m2, na Planini, v 5. nadstr. za 90 000 DEM, 2 ss 67 m2, na Planini v 2. nadstr., za 99 000 DEM, 2 ss 63 m2, na Planini v 2. nadstr., za 98 000 DEM. K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax 221-785_440 Prodamo 2,5 ss 75 m2 na Planini v 2. nadstr. v nizkem bloku za 127.000 DEM; 2,5 ss 68 m2 na Planini v 4. nadst. za 110.000 OEM, 3 ss 80 m2 na Planini v 4. nadstropju za 128.000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353, 222-566 in fax 221-785 442 Prodamo Kranj: 3 ss, 80 m2, v 4. nadsr., na Planini 2 za 128 000 DEM, 3.5 ss 98 m2, na Planini atrijsko za 180 000 DEM, 4 ss 94 m2 na Planini v pritličju za 140.000 DEM. K3 KERN d.o.o. 0221-353. 222-566 in fax 221-785_443 PRODAMO KRANJ: 3 ss 85 m2 na Planini v 3. nadstr., nizek blok za 124 000 DEM, 3 ss 83 m2 na Planini v 11. nadstr., za 126 000 DEM, 3 ss 83 m2, na Planini v 11. nadstr., za 126 000 DEM, 3 ss 62.30 m2 na Zlatem polju v 2. nadstr. za 82 000 DEM. K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 In fax 221-785_446 Prodamo: šk. Loka - 3 ss 73 m2, v 2. nadstr z garažo za 140 000 DEM, možen nakup brez garaže, ŽIRI - v centru mesta več nedokončanih stanovanj po 1000 DEM/m2. K3 KERN d.o.o., 0221-353, 222-566 in fax 221-785_w Oddamo stanovanja: polovico dvojčka v Radovljici, 1 ss na Drulovki, 1.5 ss na Planini in 2,5 ss na Kebetovi ulici, 4 ss na Drulovki, gornji del nove hiše v Bitnjah. K3 KERN d.o.o., 0221-353, 222-566 in fax 221-785_«9 Prodamo Kranj: 2 ss, 63 m2, v 2. nadstr., v celoti obnovljeno za 107 000 DEM, 2 ss -t- 2 kabineta, 88 m2, 1. nadstr., Planina i prodamo ali menjamo za garsonjero z doplačilom, 2 ss 50,60 m2 v I. nadstr. na Zoisovi ul. s centralno, telefonom za 95000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353, 222-566 in fax 221 -785 1867 Kupim 3 ali 4 ss STANOVANJE na Planini II. Plačilo takoj! 0328-169 3777 Kranj - Šorlijevo naselje, prodamo komfortno GARSONJERO v 1. nadstr. MANDAT 022-44-77 3832 Opremljemo SOBO v Kranju dobi samski moški. 0327-950 4isi 1,5 sobno stanovanje na Jesenicah, prodam. 0861-472 4252 Prodam APARTMA v hiši na Bledu. Cena ugodna po dogovoru. 0061/ 322-668 4283 JESENICE, Koroška Bela v manjšem bloku prodamo STANOVANJE, 70 m2, balkon, 2 kletna prostora, garaža, vrt, tel., CK, KATV. 0806-273 4285_ 4 km izven centra prodamo zanimivo eno in pol sobno stanovanje 45 m2, samostojen vhod. Možnost poslovnih prostorov, takoj vseljivo. Cena 75000 DEM, za gotovino 10 % popusta. 0212-347 4297 ZLATO POLJE: prodamo 3 sobno STANOVANJE 62,5 km2, komfortno, opremljeno ali menjamo za enakovredno, oz. kupimo dvo in pol-trosob-no v šorlijevem naselju. 0212-347 4298 _ Škofja Loka Podlubnik 1 ss, 37 m2, vseljivo novembra, prodam, plačilo na obroke. 0064/624-092 4299 NAJAMEMO GORENJSKA OPREMLJENA ALI NEOPREMLJENA ENO IN DVOSOBNA STANOVANJA. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270 4300 PRODAMO KRANJ, 2 ss, 48 m2 na Zlatem polju, 2 ss, 63 m2 na Planini, 3 ss, 94 m2 na Planini. VVILFAN NEPREMIČNNINE 360-270 4305 ® radio triglgv 96 MHz Nepremičnine Koroška 10, 4000 KRANJ Tel: 064/360-270, 360-260 Prodamo v bližini Bohinja mansardno STANOVANJE, 60 m2, za 110 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353, 222-566 In fax 221-785_2040 KRANJ Planina II, 2 ss/V, 78m2. 1500 DEM/m2, KRANJ Planina I 2ss+2 k/V., 92 m2, 2 balkona, obnovljeno, 1600 DEM/m2, KRANJ Zlato polje, novo garsonjero, 33 m2/ II, 73000 DEM, ŠKOFJA LOKA novo 2 ss+27 m2 arija, 105.000 DEM, KRANJ Center meščansko 2 ss/lll, 89 m2, CK, tel., 1600 DEM/m2, KRANJ Center starejše meščansko, cca 100 m2 in zidano garažo, primerno za poslovno dejavnost, KRANJ Šorlijevo nas. 2 ss, 60 m2/ III, 95000 DEM, KRANJ Šorlijevo nas. 3 ss obnovljeno, 68,30 m2/lll, 1700 DEM/m2, na 3 obroke. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2303 STANOVANJA ODDAMO: KRANJ Zlato polje novo garsonjero, 33 m2/ II, 400 DEM/mes.. letno predplačilo, LJUBLJANA Moste 1 ss, 30 m2. CK, tel., balkon, 550 DEM/mes., polletno predplačilo, KRANJ Šorlijevo nas. 2ss, cca 54 m2, delno opremljeno, 550 DEM/mes, polletno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2308 STANOVANJA PRODAMO KRANJ, Planina III, 3 ss atrijsko, opremljeno, 108 m2 + 128 m2 atrija, 180.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2742 NAKUP IN PRODAJA NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA POGODB, VPISI V ZEMLJIŠKO KNJIGO. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 22-33-00, 0609/650-123 4317 STANOVANJA PRODAMO Kranja Planina III, 1 ss, 44,5 m2/IV, zastekljen balkon, 80.000 DEM, KRANJ CENTER 1 ss, 48 m2/l., CK olje, tel., 1800 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 4318 STANOVANJA ODDAMO Kranj Stra-žišče 2,5 ss v vrstni hiši s posebnim vhodom, CK, tel., balkon. 600 DEM/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 4319 V Železnikih oddam GARSONJERO. 067-464 po 17. uri 4338 NEPREMIČNINE domplan kranj, d.d. kranj,bleiweisova 14 p.p.139, te!.064/268-700, fax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh STANOVANJE 3 sobno 75 rn2. Ljubljana Šiška, 1. nads., prodam. 0061/591-402_ jg* VOZILA DELI RABLJEN! DELI, MOTORJI, MENJALNIKI, KAROSERIJSKI DELI » vsa vozila po naročilu, 0332-110, 041/697-492___J^- CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli. ODKUP avtomobilov! 0064/692-194___JJJ Prodam JUGO 55 in Z 128 SKAL* 4041 po delih. 0332-439__ Prodam 2 dvosobno PRIKOLICO za avto. 078-606 4353 RDS Sil'KI O RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN-Z VAMI SMO TUDI PONOČI VOZILA ODKUP-PRODAJA-PREPISI-K"i' DITI RABLJENIH VOZIL. 0242-0^ 242-300 23? Odkup, prodaja voztil ter rno*^ menjava staro za staro. ADJ} AVTO, 0634-148 in 0609/632-5'' 579__ __^ Odkup, prodaja in prepis vozjj menjava staro za staro. Možno plačila na obroke. PRIS,d.o°' 0312-255,471-340 Jj> ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZ| PREPIS. STROŠKE. PREVOZ NA f 064/241-168 283? ODKUP-PRODAJA rabljenih voj* svetovanje pri prodaji, staro za no.; AVTO KADIVEC 0418-0013, °*4 666-754_ JfSjk AUDI 80 2.8 V 6 OUATRO, I. 92. §JjJ barve, 21500 DEM. 0064/78-'/ 041/674-672____> MITSUBISHI COLT 1.3 ELI, l«'njj 92-93, kov. zelen, 83000 km, n°\ oblika, servo volan, avtoradio, se»V visiran, lepo ohranjen, garaž1' . ugodno prodam. 0061/716-22]j^> MITSUBISHI LANCER 1.3 GL, reg. do 12/98, kovinsko modre b~ avtoradio, prvi lastnik, 9ar^.ž ■* ugodno prodam. 0061/715-" MITSUBISHI COLT 1.3 GL, prvi lastnik, 91000 km, bele bW avtoradio, kljuka, redno servisi'^, lepo ohranjen, prodam. 0061/' .j 666_ __g FORD GRANADA 2300 L, 70 $ letnik 1978, dobro ohranjen. 469 39 Panasonic ISDN OD IDEJE DO IZVEDBE http://www.telefon-frade.si TELEFONSKE CENTRA^ IN REŠITVE ZA PODJE^ KRANJ do.o. Iftelefon trade ZASTOPSTVO-TRGOVINA-SERVIS HVUNDAI COUPE 1.6 BASE nov, cena 26499 DEM, 3 leta garancije, Wden kredit, staro za novo, leasing, ^UNDAI JESENICE 863-430 4051 HVUNDAI LANTRA 1.6 GLSI nov, ^na 21499 DEM, 3 leta garancije, "9oden kredit, staro za novo, leasing. I^JNDAI JESENICE, 863-430 4052 HVUNDAI ACCENT 1.3 LSI nov, cena 14999 DEM, 3 leta garancije, gpaen kredit, staro za novo, leasing. mhJNDAI JESENICE 863-430 4050 ^aj Vas usoda n'koli ne preseneti... VEDEŽEVANJE VILI Horoskop 2UIE OKO s.p. 156 SIT/min 5HY.UNDAI LANTRA WAGON 1.6 0a£ nov- C0na 22499 DEM 3 leta wancije, ugoden kredit, staro za uv°. leasing. HYUNDAI Jesenice, J£r>a 25999 DEM, 3 leta ga m u n kredit, staro za novo, I ^NDAI Jesenice, 863-430 HVUNDAI SONATA 1.8 GLS nov, Uo™ 25999 DEM- 3 leta garancije, , leasing. 4054 prodam ŠKODO FAVORIT, letnik ^^72000 km. 0411-740 4143 £odarn ZX, I.92, prevoženih 62 000 J1' rdeče barve, dobro ohranjen. C^45-074_4198 1&dam GOLF JGL I. 80 1.3, cena ^DEM. ©491-550_«34 i&lam FIAT PUNTO 55, 3 v, letnik ,^©401-429_4239 ufpdarn, OPEL VECRA 2.0 GT I. 90, PioJRANSPORTER 1.6 D I. 84, ,^SAT CL 1.8 I. 89, OPEL KADET E S I. 91, LADA SAMARA 2500 I. 3 OPEL ASTRA 1.6 JGL I. 92. Cgfg-600, 041/668-283 4245 JVlamo TVVINGO BASE I. 97. jfc^K MOBIL, 242-600, 041/668- ____ 4246 »Samo FORD FIESTA 1.8, 16 V I. <^g242-600, 041/668-283 4247 Mj PUNTO 55 S, I. 94. ©242-600, ^1^68^283 _4248 Vodarn FORD ESCORT 1.6, 16 V, £wan, i. 93. reg. do 22.9.98, bele ,^e, prevoženo 80.000 km, ohran-j^tt 620-331_4251 „j^HATSU CHARADE 1000 TS, |J*ce barve, prevoženo 90.000 km, C* 90. reg. do 7/98, cena po govoru, prodam. ffififi-fi?R 4*«* ^GfiNTrTR ■ Cl Bratov Praprotnik 10, NAKLO p^—l Tel /fax:064/471-035 ODAJA IN JNTAŽA IZPUŠNIH JEMOVTER »OBILSKIH ^ lA2,LCEV¥MONROEF JUGO 45 I. 89, reg. do 1/99, Vo>j|OEN AX GT 3 v, I. 89. Za vsa Vq> 1 rnožen kredit brez pologa, so servisirana. ©428-0011 ali ^-0012 RENAULT Preša Cerklje su^dam z 101 |. 88 v zelo dobrem j^lu, celo leto registriran. ©332- 4289 l^am HONDA CIVIC HB 1.6, letnik ?55u- rdeče barve, šibedah. ©56- v-----__ 4290 ^am dva MERCEDESA DIESEL C1 kublkov, letnik 1995 s kaso-ta-fli dobro ohranjena in FIAT DU-94'XTD 2500 kubikov, katalizator, I. S^asonom, dobro ohranjen. Firma toJ^LITE, Celovec, gospod Tony, N<^3-0663-0413-83_4291 fc.^am JUGO 45, letnik 1987. ^125 _4294 i\m^ 518 i, I.90, odlično ohranjen, Tf^arnboliran. ©634-889 RONDO \~5 4306 M RT. 1.93, odlično ^9 2&n- 5 vrat, 70 000 km. ©634-<^ONDO TRAPE_43oe ^£am M> I-88. vreden ogleda. ^^81 4309 ^am JUGO 45. I. 90. »422-438 Prodam ALFO 75 metalik zelena, letnik 1986, ugodno. ©451-927 4316 NA ZALOGI 80 RABLJENIH VOZIL: HONDA CIVIC 1.6 ESI, I. 92, srebrna, klima, 2. last. 15.500 DEM, KIA SEPHIA 1.6 GTX, I. 95, rdeča, klima, ABS, 1. last., ser.knji. 14500 DEM, BMW 520 I 24 V, I. 90, rdeč, reg. 11798, ohranjen, 17900 DEM, GOLF III 1.9 TDI VARIANT, I. 94, ABS, SS, AIR BAG 22900 DEM, MB 190 2.0 E,l. 90, 46000 km, 22500 DEM, MAZDA 323 1.3 i, I. 93, 70.000 km 10900 DEM, R 5 FIVE+, I. 95, 27000 km, reg. 2/99, 8900 DEM,UNO 1.0 IE, I. 97, bel, 2000 km, 9300 DEM. NUDIMO VAM POSREDNIŠKA PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, MENJAVA STARO ZA STARO, FOTO PRODAJA VOZIL, MOŽEN ODKUP VOZIL. AVTO LESCE, 719-118 4324 JEEP CHEROKEE 4.0 LIMITED, I. 91/92, bel, klima, ABS, usnje, servisna knj. ohranjen, 26500 DEM. AVTO LESCE 719-118 4325 GOLF III 1.6 I. 94, met. vijola, 5 v, DCZ, ABS, SV, ohranjen, 17500 DEM. AVTO LESCE. 71 9-118 4326 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ZABMCA.SP. BITNJE 22 TEL,: 064/311-965 ALFA 155 1.8 TS, I. 93, met. zelena, 110.000 km, reg. 10/98. CZ, ES, SS, ALU, AR, ohranjena, 14900 DEM. AVTO LESCE 719-118 4327 NISSAN MICRA 1.2 I. 92, bela, katalizator, 6500 DEM. AVTO LESCE 719-118_4328 GOLF JXB L. 91, BEL, 102.000 km, reg. 11/98, zelo ohranjen, 9600 DEM. AVTO LE4SCE 719-118_4329 JETTA 1.6 JX, I. 87, rdeča, 5 p, SS, reg. 9/98, ohranjena, 5200 DEM. AVTO LESCE 719-118 4330 R 5 CAMPUS, I. 93, met. siva, reg. 7/ 98, 69000 km, servisna knj., 6800 DEM. AVTO LESCE 719-118 4331 LIVADA.D.O.O. AVTOINTEX proda več vozil: ALFA ROMEO 33 1.5 SI.,' I. 86, ALFA ROMEO SPRINT I. 87. PEUGEOT 309 L. 86, 87, ŠKODA 120 L I. 88, FIAT 126 P, I. 87, JUGO 55 I. 88, Z 101, I.88, OPEL CORSA 1.2 I. 87, FORD ESCORT GLX 1.3 I. 92, FORD MONDEO 1.8 i 16 V, I. 94. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. ©224-029 4336 Prodam MITSUBISHI PAJERO V 6, 3.0, I. 90. ©715-601_4342 Prodam JUGO 55, I. 90, reg. do 21 99, rdeče barve, odlično ohranjen. ©411-893 4354 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI. I. 97 14999 DEM, FORD ESCORT 1.8 116 V, I. 92 11400 DEM, RENAULT R 4 GTL, I. 90 3100 DEM, OPEL KADETT 1.3 S, I. 86, 4200 DEM. Prodamo ali menjamo AVTOHIŠA LUŠINA Škofja Loka, Gosteče 8, ©652-200 4358 ZAPOSLITVE Redno zaposlitev dobi POSLOVNA TAJNICA z aktivnim znanjem angl. ali nemškega jezika, s V. ali višjo stopnjo izobrazbe, z znanjem računalništva in pisarniškega poslovanja. ©332-415 Oglas pod "ŠIFRO" Za oglas objavljen pod "šifro" pošljete ali prinesete pisne ponudbe na Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj za šifro...! Odličen zaslužek nudimo komunikativnim osebam z delovnimi navadami. Imamo nov program za delo na terenu. ©53-415_3907 Gostilna Sejem zaposli redno ali honorarno KUHARJA ter več deklet v strežbi. ©222-233_3909 Takoj zaposlimo KUHARJA - prodajalca. ©360-100 4025 Iščemo sposobne in komunikativne AKVIZITERJE za prodajo medicinskih pripomočkov. ©55-446, 041/ 651-737 in 041/721-657 4037 ELVO inženiring d.o.o. Kolodvorska cesta 29, 4260 BLED Tel., fax: 064/742-326 Za nedoločen čas TAKOJ zaposlimo vodovodnega instalaterja z 1 letom delovnih izkušenj, poskuso delo 3 mesece. Pisne prošnje veljajo do zasedbe delovnega mesta. Zaposlim NATAKARJA ali NATAKARICO z znanjem nemškega jezika za delo v kitajski restavraciji v Kranju. ©227-261 po 11. uri 4045 Redno ali honorarno zaposlimo NATAKARJA ali NATAKARICO. ©471-830 4175 Redno zaposlimo PRODAJALKE v živilski trgovini iz Kranja in okolice. ©330-178 4238 Iščem moškega za vrtno delo (štihanje). ©242-575 4255 V pekarni na Bledu honorarno zaposlimo gospo za čiščenje. ©041/624-433, 064,742-484 4256 DELO (tudi nego ali varstvo) na domu popoldne sprejmem. ©323- 912_4264 V redno delovno razmerje sprejmemo POTNIKA z lastnim prevozom. ©0609/653-171 4272 KONIM LJUBLJANA podjetje za zastopanje, zunanjo in notranjo trgovino d.d. Ljubljana, Slovenska c. 56 vabi k sodelovanju ambiciozna podjetja in samostojne podjetnike, ki bi v vaši regiji tržili naše proizvode uglednih inozemskih proizvajalcev sanitarne opreme. Vaše cenjene vloge z dokazili o registraciji dejavnosti in predstavitvijo firme pričakujemo do 15. 3.1998 na naslov: KONIM, d.d., 1000 Ljubljana, p.p. 412. Zaposlimo pomožno delavko za strežbo v gostinstvu, z nekaj prakse. ©731-293 4278 Zaposlim ZIDARJA z izkušnjami. ©461-961 4282 Zaposlim dva ZIDARJA za strojne omete. ©863-804 po 20. uri 4287 V redno delovno razmerje sprejmemo DELAVCE, ki jih ne moti terensko delo. Ni prodaja. ©041/716-637 4313 NATAKARJA zaposlimo za redno delo. ©451-038 4323 C A D-CAM programerja - operaterja in CNC REZKALCA zaposlimo redno ali honorarno ©041/668-915 4337 POSTANITE TRGOVEC DOBRO STOJEČEGA PODJETJA. MOŽNA HONORARNA ALI REDNA ZAPOSLITEV. ©634-064, 041/637-492 4349 V KAVA BARU v Škofji Loki iščemo dekle za strežbo (najprej honorarno, nato lahko tudi redno). ©624-304 4357_ Zaposlimo mlajšega trgovca za trgovino barv in lakov. Pisne ponudbe na MONICOLOR, Dražgoška 2, Kranj oz tel. 225-289._ Nekaj ur dnevno zaposlim delavko z poznavanjem pisarniškega poslovanja. Bivališče Kranj. Pisne ponudbe na MONICOLOR, Dražgoška 2, Kranj oz tel. 225-289. IŠČEMO prodajalko -prodajalca na oddelku CD plošč Pogoj: poznavanje glasbe Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na naslov; DOM MUELLER Kranj, Prešernova 1,4000 Kranj. Rok za prijavo je 8 dni. ŽIVALI 20. marca bodo naprodaj MLADE KOKOŠI nesnice (20 tedenske jar-kice). Zbiramo naročila, Žabnica 39, ©311-767 , dobijo se tudi priprave za ročno sortiranje jajc._3987 Podarim sedem tednov stare PSIČKE mešančke in mater čistokrvno kokeršpanjelko. ©874-026 4072 20 tednov stare rjave JARKICE prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 4iie BIKCA črnobelega, prodam. ©242- 638 4241 BIO KMETIJA Pri kralju, Sp. otok 8, Zupančič Brane; na zalogi imamo vse velikosti PIŠČANCEV za nadalj-no rejo. ©738-152 4267 Prodam TELIČKO sim. staro 14 dni in kupim hladilnik bazen za mleko, 200 I. ©633-309 4350 Prodam JAGENJČKA. ©733-503, popoldan 4244 Prodam JAGNJETA. ©58-487 4249 Prodam KRAVO z mlekom. ©451- 457 4250 Zaradi smrti gospodarja ODDAMO KUŽKA mešančka, starega 3 leta, prijaznega, navajen bivanja v hiši, črno bel. ©242-575_«54 PURANI stari 6 tednov v aprilu. ©241-189 4257 Prodam teden dni staro TELIČKO simentalko. ©876-171 4351 Prodam teličko simentalko, staro 2 meseca, a 411-302 Oddam PSIČKA mešanca. ©411- 383 4356 ŽIVALI KUPIM Kupim bikca simentalca, starega do 10 dni. ©730-514 4341 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz obrata Prevleke valjev VINKO REPNIK rojen 1928 Od dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v petek, 27. februarja 1998, ob 15.30 uri na pokopališču na Trati pri Velesovem. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA OSMRTNICA V 85. letu je umrla naša mama, babica, prababica in teta STANISLAVA REŠ s Primskovega, Reševa 10 Od nje se bomo poslovili v četrtek, 5. marca 1998, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. VSI NJENI Kranj, 3. marca 1998 V SPOMIN 4. marca mineva žalostno leto, ko je prenehalo biti plemenito srce naše skrbne, drage žene, mame PAVLE ŠINK roj. Anžič, s Sp. Brnika Iskrena zahvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, prižigate sveče, Bog povrni! Žalujoči oci vsi njem ZAHVALA Nepričakovano je odšel od nas naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric JOŽE BOGATAJ 12. 3.1925 -15. 2. 1998 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem podjetij LIO Škofja Loka, Tehnik Škofja Loka, LTH Škofja Loka-Trata za darovano cvetje, sveče ter izrečena sožalja. Zahvala tudi župniku s Suhe za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Kranjskega kvinteta za prelepo petje, g. Severu za odigrano Tišino in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI Škofja Loka, 25. februarja 1998 ZAHVALA 19. februarja je umrl naš dragi MATEVŽ RANT Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so sočustvovali z nami, prinesli cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala osebju zdravstvenega doma za nuđeno pomoč, gospodu župniku, cerkvenemu pevskemu zboru in gospodu Antonu Žbontarju za izrečene lepe besede ob slovesu. VSI NJEGOVI KABELSKA TV !P1 \mMjcV4^ KAMNIK - DOMŽALE V^i^i Maistrova 16, Kamnik 'C4rTI/r telefon: 061/817-313 Glasujte v našem programu -^_zap0v0uni poste! mm m jmu ■ gF mumm| *■ aaunje im%j v Ive OD TORKA DO RETKA bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/638-699 pokličite, sporočite, predlagajte,., bomo pisali Ugodna posojila stanovanjskega sklada Ljubljana, 2. marca - Včeraj je bil prvi dan, ko je že bilo možno oddati vloge za pridobitev ugodnega stanovanjskega posojila republiškega stanovanjskega sklada. Kandidati na razpisu morajo svoje vloge oddati na posebnem obrazcu s priporočeno pošto do vključno 9. marca, obrazce pa je moč dobiti na vseh pooblaščenih enotah pošte. Izbrani prejemniki posojil bodo znani že do konca meseca, velja pa poudariti, da je tokratna posojilna kvota namenjena gradnji individualnih stanovanjskih hiš. Sredstva bo moč črpati že aprila, skupni razpisni znesek pa je težak poldrugo milijardo tolarjev. Višina posojila bo lahko dosegla največ 40 odstotkov obračunske vrednosti stanovanja, obrestan mera za odobreno posojilo pa bo znašala 2,7 odstotka letno z odplačilno odbo desetih let. G.G. Svečke ugašajo, mar ne Zanesljivo ni nikogar, ki se v prvem tednu prejšnjega meseca ne bi, vsaj v mislih ali v pogovoru, spomnil na tragično preminule v najhujši letošnji prometni nesreči na hitri cesti mimo Nakla. Pravzaprav spisek posledic tragičnega dogodka v sončnem popoldnevu zadnjega januarskega dne še zdaleč ni dokončen. Na kraju, kjer je bila nesreča, so v tihi opomin in v spomin gorele svečke. Do prejšnjega tedna je gorela le še ena. Mimo svečk ob cesti je le malokdo peljal počasneje od "stoike"; zračni vrtinci zaradi mimovo-zečih vozil so z gorečih svečk najprej odpihniili plastične pokrovčke, zatem je vrtinčilo plamenčke in svečke so počrnele. Kaj kmalu so plamenčki žalostno ugasnili, čeprav je bilo voska v svečah še dovolj. Goreča svečka ob cesti je zlasti ponoči zelo učinkovito opozorilo, da je hitro hitro prehitro in da je tam, kjer zdaj sameva plamenček, ugasnilo življenje. Takih krajev je ob gorenjskih cestah žal vse več. Pomislite na to, ko se vam neodložljivo mudi in agresivno pritiskate na plin! I fc£3I*lil KERAMIKE A aI1i'm£x m.^iX' K RAN J-ZLATO POLJE 3k tfft IZKOfcO TA f&IgM £VtotnZO£ JE VILI fceiMlK s Primer vdora v računalniški sistem Savcan izsiljeval z zaupnimi podatki 32-letni Č. R. iz Kranja je poskušal "prodati" zaupne podatke o delavcih Save in o pogajanjih Save z ameriškim Goodvearom. Izsiljevanje z anonimnim pismom mu ni uspelo. Kranj, 3. marca - Potem ko je direktorica kadrovskega sektorja v kranjski delniški družbi Sava z redno pošto dobila tudi anonimno pismo, ki je dišalo po izsiljevanju, so v Savi preverili svoj računalniški sistem, podatke v njem dodatno zaščitili ter obvestili kriminalistično službo. V anonimnem pismu je namreč neznani pisec direktorici zatrdil, da ima zaupne podatke o delavcih Save in o pogajanjih Save z ameriškim Goodvearom. Predlagal je dogovor o odkupu teh podatkov, cene pa še ni postavil. Preiskava, v kateri so sodelovali tudi strokovnjaki z ministrstva za notranje zadeve, je kriminaliste pripeljala do 32-letnega delavca Save Č. R., zaposlenega v kontroli. Ugotovili so, da je s strežnika računalniškega omrežja, v katerem so bili dva tedna omenjeni podatki (projekt kadrovske politike do leta 2000) očitno premalo zavarovani, podatke prenesel na svoj domači elektronski naslov, nekaj dni kasneje pa še na svoj naslov elektronskega predala v ZDA. Č. R. zaupnih podatkov ni posla' nikomur, ki bi se z njimi lahko okoristil, je ugotovila preiskava. Tudi sam je po razkritju ostal praznih rok. Izsiljevanje mu ni uspelo, čaka pa g2* kazenska ovadba in zanesljivo slovo od Save. • H. J. Kramar pisal ministru Smrkolju Bohinjci bomo preganjali ljubljanske ribici Nemalo sem presenečen nad delom Vašega ministrstva, saj ne morem razumeti, da kljub odlo$ Ustavnega sodišča Republike Slovenije štev. U-I-236/96-9 z dne 19. 6. 1997 ni naredilo še ničestf Menim, da omenjena odločba nedvomno navaja, da je trenutno izvrševanje predpisov na področju sladkovodnega ribištva v Bohinjskem jezeru in Savi Bohinjski v nasprotju z 18. členom ZSIaR in v nasprotju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave RS. Kljub sklepom Ustavnega sodišča RS, da so odločbe, ki urejajo to področje potrebne uskladitve v devetih mesecih in da bo potem razveljavitev pravnomočna brez uskladitve na Vašem ministrstvu me vodi v razmišljanje, da ima naša lokalna skupnost enake pravice do upravljanja kot Zavod za ribištvo. Zato bomo po 11. 4. 1998 ko poteče uradno rok za uskladitev (objava je bila v Url. 1. št. 41 z dne U. 7. 1997) začeli z aktivnostmi prodaje ribiških dovolilnic s strani Ribiškega društva Bohinj, prav tako pa bomo sprožili postopek za registracijo Ribiške družine Bohinj na Upravni enoti Radovljica. Iz gornjega sledi, da se v Republiki Sloveniji lahko izvajajo določene dejavnosti tudi protipravno, saj nas na to navajajo aktivnosti zavoda za ribištvo, ki že prodaja ribolovne dovolilnice za ribolov v Bohinjskem jezeru, prav tako pa se prodajajo tudi letne dovolilnice za Savo Bohinjko. Dejstvo je, da je Ustavno sodišče razsodilo, da akti, ki jim dajejo pravico do omenjenega niso v skladu z obstoječo zakonodajo in gre očitno za uzurpacijo pravice mimo pravih aktov. Če je to edini način v tej državi, potem ga bomo začeli izvajati tudi v naši lokalni skupnosti. Prav tako bomo preganjali vse ribiče v omenjenih vodah, ki ne bodo imeli ustreznih dovolilnic za ribolov v Savi Bohinjski in Bohinjskem jezeru in bodo izdane s strani Zavoda za ribištvo Ljubljana. Kljub dobri veri v pravn° državo in uporabi vseh Pra^ nih poti smo prišli do la» jučka, da je očitno edina p do uveljavitve lokalnih inter esov samo državljanska nef korščina in le-te se borno prihodnosti tudi poslužiti kolikor pristojni ne b°\ delovali v skladu z Ustavo zakoni Republike Slovenije- S spoštovanjem! Župan občine Bohinj Franc Kramar, dipl- W Okradena Ana H. umrla v bolnišnici Bo "torbičar" odgovarjal tudi za smrt« Četrtkov dogodek v Stražišču so policisti sprva obravnavali drzno tatvino, izcimila pa seje v povzročitev smrti iz malomarnost1. Vicapjggelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax 064 360 810 mobitel SLOVENSKI OPEHAT6H IMMfT & http://www.mobitcl.sJ Kranj, 3. marca - Zgodilo seje v četrtek, 26. februarja, ob 17.45, ko sta tedaj še neznana mladeniča v Jerneje vi ulici obstopila 69-letno Ano H. 17-letni F. P. iz Kranja je ženski iz rok nasilno iztrgal torbico, leto mlajši D. S. pa mu je pri tem "asistiral". Zaradi močnega potega torbice je Ana H. izgubila ravnotežje in padla. Z glavo je udarila ob asfalt in začasno izgubila zavest. Fanta sta s torbico in prijatelji, ki so ju čakali v osebnem avtu, pobegnila, Ano H. pa so reševalci kasneje odpeljali v zdravst- mmmmmmmmmammmmmmmummmmmmmmmmammmnmammm^- veni dom v Kranju. Od tam so jo prepelj8'1 v jeseniško bolnišnico, kjer je v soboto, februarja, popoldne zaradi hudih notranj111 poškodb glave umrla. ^ V torbici je Ana H. imela vsega ^ tolarjev. Denar je obdržal Admir K., ki r tatova vozil, torbico pa so odvrgli v reko Sav0' Policisti so v soboto ob desetih dopoldnf prijeli osumljenega E. P. in ga pridržali v *>' urnem policijskem priporu. Včeraj so % skupaj s kazensko ovadbo poslali na zas"' sanje k preiskovalnemu sodniku. • H. J' ^ QBD Gorenjska borzno posredniška družba duL ŽELITE KUPITI AU PROPATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V BANKAH? BI RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nas lahko vsak delavnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK ZNAMI- Koroška 3 3, Kranj tel.; 064/380 100, fax: 064/380 10 12 Hidrometeorološki zavod Republike Slovenji* EDza Danes, v torek, bo še večinoma jasno, jutri, v sredo, pa se bo oblačnost t povečala. V četrtek bo sprva deževalo, popoldne pa se bo meja sneženj začela spuščati. . DAN TOREK SREDA ČETRTEK^ VREME Ml T min / T max -3/12 0/13 3/7_=ssJ RADiO 913 Ffl STfREO RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN