98. številka.
I LMIlut, t uMo, Z9. aprila Hit
XL1X. leto.
.Slovenski Narod* Telfa po poMi
za Avstro-Ogrsko: »a Nemčijo:
celo leto naprej  .  ...  K 30*— za Ameriko in vse druge dežele i celo leto naprej  . • . . K 35.—
ceio leto skupaj naprej pol leta „ četrt leta    m m na mesec   m m
K 25 — . 13— . 6-50 . 2-30
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka, Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Haa2Iova niica št 5, telafoa št. $ 3.
lakaja Tsak dam aaaear lavzaamal nedelfa ta praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za trikrat ali večkrat po 16 vin. Parte in zahvala vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpiavniŠtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d,
to je administrativne stvari.
Posamezna številka volja 10 vinariev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Narodna tiskarna- talafon aft. 85.
.Slovenski Narod- velja ▼ Li ubijani
na dom dostavljen:
celo leto naprej ....  K 24*—
pol leta     „ . . •  •   » 12*—
četrt leta    „ .   .  •  •   .   6*—
na mesec    - **•••■   2*—
v upravništvu prejeman: celo leto naprej  • ■ • . K 22*— pol leta     „     » • • •   • 11*—
četrt leta    „ .....5*50
na mesec    _      •  •  • •   ■ 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova niica št. 5 (v pritličju levo,) telefon št 34.
ei za m
Berolin, 2S. aprila. (Kor. urad.) . Berliner Tagblatt« izve, da je nemški odgovor na ameriško noto v osnutku že i z-g o t o v 1 j e n. Smatrati je, da bo odgovor v prvi polovici prihodnjega tedna v \Y a -shingtonu izročen.
Nemški  mornariški  državni tajnik pri cesarju Viljemu.
Berolin, 23. aprila. (Kor. urad.) Državni tajnik državnega mornariškega urada von ^apelle je odpotoval k cesarju v glavni stan, da mu poroča.
Nemško oticijozno situačno poročilo.
»M. N. N.« poročajo oficijozno iz Berlina: Položaj je trajno jako resen. Razrešitve še ni. Težka naloga vodilnih nemških krogov obstoja v tem, da mora definitivna odločitev temeljiti na poznanju, po kateri poti 1 ridemo najhitrejše do cilja, do zmage nad sovražniki.Temu spoznanju se
:orajo ukloniti vsi drugi pomisleki.
\li se bo posrečilo najti častno izho-
;.sče pri tem pa ohraniti naše pravice in naša bojna sredstva, to ni od-• isno le od modrosti naših odgovornih državnikov, temveč konečno zo-pet le od poštene volje Amerike. Za-to bo padla morda odločitev ne že v glavnem stanu, temveč še le v \Va-
hingtonu. kakor bodo tam nemški odgovor sprejeli in presojali. Težko-je so še ogromne. Ne upamo si še trditi, da se bo posrečilo jih premagati.
Pometi   avdijence ameriškega veleposlanika.
^Pester Llovd« tolmači avdijen-co ameriškega veleposlanika pri cesarju Viljemu v ugodnem zmislu. Že prvi razgovor državnega kanclerja z Gerardom je bil dokaz, da se n e -posrednega preloma ni bati. Ocrardova vožnja v glavni stan po-:rjuje, da nit še ni pretrgana. Ameriški veleposlanik pač ni bil poklican k cesarju zato, da sliši njegov odločen »Ne«. Gerardova avdijenca se me morda smatrati kot simptom, da se na obeh straneh trudijo uve-iti duha zmernosti. Zboljšanje
LISTEK.
Zaročenca.
Novo - islandsko spisal Gestur P a 1 s o n.
(Dalje.)
In v nedeljo zvečer je prišla Eli-na Jotrida k Siggi Olini povedat, da bo imela zadosti veselja, ako gre na ples. S smehljajem ji je tudi razode-la, da je nek mlad mož ves izven sebe, ker ne ve, ali pride ali ne. Elina Jofrida pa ni izdala, kdo je to.
A Sigga Olina je tako dolgo in burno silila vanjo, dokler ni Elina Jo-irida povedala, da je to njen brat Brinjolf.
Sigga Olina je Brinjolfa poznala Prav dobro: učil-se je v mestu kova-Štva in pravzaprav ni bil nelep mož. a zelo udan pijači. Bil je že neštetokrat zaročen, a stvar se je vsakokrat radi njegovega popivanja zopet razdrla. Sigga Olina se je pač spominjala na to, da bi Brinjolfa lahko že večkrat in često dobila. Tu pa jo je zadržalo njegovo popivanje in neka nedoločna nada na kaj boljšega jo je odvrnila od te zaroke. A zdaj se je na njeni strani marsikaj in veliko iz-
položaja je mogoče. Kdor bi pa sodil, da se bo dalo prelom najbrž preprečiti, ta bi se vdajal neutemeljenemu sangninizmu.
Upanja na ugodno rešitev.
»Pester Lioydv< poroča iz Haaga: Dejstvo, da ni nikakih vesti o poteku nemske-ameriške krize, se tu različno presoja. Nekateri smatrajo, da je to pomirljivo, drugi zopet sodijo, da je \Vilson povedal svojo zadnjo besedo. VVashingtonska poročila zatrjujejo, da soglaša večina kongresa brezdvomne z \Vilsonom in da se Brvanu dosedaj še ni posrečilo pridobiti znatno število članov kongresa za brezpogojno mirovno idejo. Toda nc le Brvan, temveč tudi drugi ameriški politiki sodijo, da se bo konečno vendarle posrečilo priti do sporazuma.
vSussex« od Angležev torpediran?
Iz Berolina poročajo: Govori se, da je pričakovati v nemško-ameri-Škem sporu presenetljiv preobrat. Baje se je posrečilo dognati, da so Angleži torpedirali »Sussex« in sicer s ponarejenim nemškim torpedom. Dokazi sicer še niso popolni, vendar se je razburjenje že nekoliko poleglo. (»Gr. T.«)
Ameriški kongres in spor z Nemčijo.
Iz Novega Jorka poročajo: Ne-vtralistični listi tkzv. Hearsttrusta so priredili med člani kongresa en-keto o ameriško-nemškem sporu. 144 članov kongresa se je izreklo proti prelomu, 36 pa za pretrganje diplomatičnih stikov, večina članov kongresa — 239 — je izjavila, da no-ČC zaenkrat zavzeti nikake^a defini-tivnega stališča, nekaj članov ni bilo navzočih.
Amerika kot zaščitnica humanitete.
Berlin. 28. aprila. Mornariški strokovnjak grof Reventlow sporoča, da so sestavili v Ameriki kei jiio bombo, katere učinek je nara' ost strahovit. Bombe so napolnjc plinom, ki vsebuje mnogo cijan tako da zamori ena sama bomr prostoru enega km2 vse življenje bombe so namenjene za aeroplan
s
lija na Te in
havbice. Amerika bo začela v najkrajšem času dobavljati   te bombe
svojim angleškim in ruskim odjemalcem. Tudi nemškim kemikom se je posrečilo sestaviti podobno kemično bombo, toda Nemčija se je dosedaj iz humanitarnih razlogov ni posluževala.
Nemški listi poročajo: Rusija je zopet naročila v Ameriki 52.000 strojnih pušk in 50 milijonov težkih projektilov, nadalje veliko množino aeroplanov in avtomobilov. Tudi se
pogaja radi dobave podmorskih čolnov.
Nova ameriška nota Angliji.
Vvasiiingion, 27. aprila, (Kor. u.) Reuter. Državni tajnik Lansing je sporočil, da je bila poslana Angliji 16. aprila nova nota, ki zahteva, da izpustijo Angleži onih 38 Avstrijcev, Nemcev in Turkov, ki so jih aretirali na parniku »China«.
Voina z Italijo.
NAŠE URADNO POROĆILO.
Dunaj, 28. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Bojna deiavnost je bila majhna, položaj je neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
* m
ITALIJANSKO URADNO
POROČILO.
26. aprila. (Kor. urad.) V Mori v Lagarinski dolini so provzroči-le sovražne grarrate požar, ki pa je bil takoj pogašen. Ogenj naših topov je provzročil, da so eksplodirale mu-nicijske zaloge v Manzanu in Mo-messinu. V gornji Cordevolski dolini je bil običajni sovražni napad na naše izpostavljene pozicije na grebenu Col di Lana sevemo-zapadno vrha odbit. Ob Soči artiljerijsko delovanje. V odseku pri Selcah. Kraška planota, je naperil sovražnik včeraj popoldne ljut razd:ralni ogenj na naš dne 22. t. m. zasedeni jarek in je napadel zvečer in ponoči pozicijo z infanterijskimi masami, bil pa je vedno s težkimi zgubani vržen nazaj.
Italijansko bojišče.
Iz vojaškega razmotrivanja k poročilu generalnega štaba dne 2Bk aprila:
Na jugozapadni fronti je potekel včerajšnji dan v razmerju s prejšnjimi m rnejše. Italijani niso ponovili svojega prizadevanja, da bi se zopet polastili jarkov vzhodno Selc. čeprav jih je še nadalje obstreljevala njihova artiljerija. Tudi ob Rombo-nu, kjer so naše čete predvčerajšnjim sovražniku iztrgale taktično dragoceno oporišče, je streljala samo
artiljerija. Pričakovanega protisun-ka doslej še ni bilo. Na Col di Lani je položaj neizpremenjen, istotako v Suganski dolini. Severno Lecjrske doline, Riva, je topovski ogenj preprečil poskus sovražnika, da bi pridobil na prostoru.
Vojni minister Morone na fronti.
Vojni minister general Morone je došel na fronto 28w aprila. Dne 26. se je sestal v glavnem stanu z ar-madnim poveljnikom in je šel zvečer h kralju. Dne 27. zjutraj s[ je ogledal pozicije na fronti in je šel v naj-sprednejše črte.
Italija brez zaveznikov.
Bivši ogrski ministrski predsednik grof Khuen - Hedervarv je v razgovoru z dopisnikom »N. W. J.« rekel o Italiji:
Največja nesreča za halijo v bodočnosti je. da ne bo imela več zaveznikov. O njeni zvezi s centralnima državama ni govora. Ententa se je prevarila v Italiji. Ona je pričakovala od Italije pomoč, dočim bi jej sedaj Italija pomagala edino, ako bi potrosila rezerve: Italija se je omejila edino na obrambo. Mogoče, da so temu krive tudi notranje razmere. Dinastija nima trdnih tal; oporo ima v Benečiji in v Rimu, v Milanu in v Siciliji pa očitno simpatizirajo z republiko.
Vojni stroški Italije.
V »Corriere della sera« priob-čuje znani gospodarski pisatelj Ein-audi racijonalnoekonomični članek o dosedanjih vojnih stroških. Pravi, da znašajo doslej v gotovini izplačani sedem milijard lir. K temu ie prišteti še pol milijarde rednih in ena in pol milijarde izrednih zakladnih obveznic in pol milijarde izplačane v go-
tovini iz državne blagajne. Ako se pomisli, da velik del italijanskih vojnih dobav se plača šele po več mesecih, se more računati vojna po-^ trebščina na okroglo 10 milijard. DROBNE  VESTI  IZ ITALIJE.
Znani italijanski poslanec Bisso-lati, ki služi kot narednik pri planinskih lovcih, je odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo.
Kakor poročajo milanski listi, so bila prepovedana za velikonočne praznike v več krajih gorenje Italije sklicana zborovanja republikancev.
Preko Lugana poročajo, da se bo vršil danes ministrski svet. Sko-r ro vsi ministri so došli v Rim.
Preko Lugana poročajo, da se je zdravstveno stanje d' Annunzijevo zboljšaio; pesnik je zapustil posteljo ter pripravlja novo vojno odo.
»Popolo d' Italia« poroča: Italijanska vlada bo rekvirirala radi izdatno povišanih cen in velike potrebe vina za čete in bolnice, vse v. deželi nahajajoče se vinske zaloge.
»Corriere della sera« poroča, da se justični minister Orlando bavi s študijami vprašanja avstro- - ogrske posesti v Italiji. Minister hoče izvršiti namere, katere ie napovedal Sonnino v zbornici. Te namere bi zadele v prvi vrsti posest avstrijske vladarske hiše, ne glede na to, da so odredbe v Avstro - Ogrski bile naperjene proti avstro-ogrskim državljanom, ki so sodnijsko preganjani radi zločina veleizdaje.
Švicarski listi poročajo, da je Giolitti izjavil, da je mir blizu.
L u g a n o. 28. aprila. (Kor. ur.) Policija in cenzura delata z vnemo, kakor se da posneti iz »Avantija«, da potlačita za 1. maj nameravane delavske manifestacije. V nekaterih krajih, posebno v Romanji, so bile razpuŠčene socialistične organizacije z utemeljenjem, da širijo proti-vojaško propagando med vojaki. Na drugih krajih je bilo obilo hišnih preiskav, zaplenjenih tiskovin in oblastveno prepovedana prepustitev pro-* štorov za zborovanja.
Odlok skupnega ministrstva določa maksimalne cene za celo Italijo glede prodaje gospodarskih pridelkov na trgu in industrijskih izdelkov.
Poročnik Pini. znan Nemcem prijazni pisatelj, je bil aretiran, ker je baje vplival na vojake v vojno-sovražnem zmislu; z močno eskorto so ga pripeljali v Florenco.
premenilo; spoznala je to in vedela dobro in ko je nekaj sekund o stvari premišljala, je sklonila svojo dekliško glavo in tih, mil in otroški smehljaj je zaigral krog njenih ust.
»Napram meni se ti ni treba sramovati: jaz vem, da sta si med seboj vedno ugajala in je tudi prav, ako se zdaj vzameta, ko vaju je usoda zadržala, da bi to preje storila. Poleg tega moraš ti biti zaročena, še predno pride Sveinn iz zapora in moj ubogi brat Brinjolf se mora tudi kakor naglo mogoče, zaročiti ali poročiti; kajti treba mu je dobrega dekleta, ki bi ga varovala pred popivanjem. Prepričana sem tudi, da ga boš ti pripravila do tega, da bo še čisto opustil pijačo; tako dobrodušen je m se da tako rad voditi, ako poskusiš z dobrim.«
S tem je bila ta zadeva končana-
V nedeljo zvečer sta prišla Olaf in Elina Jofrida, da vzameta Siggo Olino s sabo na ples.
Komaj sta prijateljici stopili skozi vrata plesne dvorane, so vsi, možje in ženske, namerili svoje poglede na Siggo Olino.
Bila je črno oblečena, imela črn predpasnik in črno pentljo. Sedela je zraven Eline Jofride in je odgovarjala na to, kar ji je ta
pa se je vedla čisto kot nevesta in je sedela tiho kot miš.
Tisti, ki so jo najbolje poznali, so trdili, da je kar nič več ne morejo spoznati kot isto dekle; govorili so, da je postalo njeno lice otožno in skrbipolno in nekateri so stikali svoje glave in menili, da priča njen obraz in vse njeno vedenje, da je pretrpela neko nezasluženo nesrečo; a vidi se tudi lahko, kako jo skuša, ubožica, prenašati mirno in vdana v božjo voljo.
In nato se je pričel ples.
Sigga Olina ni našla miru: bilo je, kot bi vsi možki hoteli le z njo plesati in vendar je želela, da bi Brinjolf, brat Elme Jofride, plesal z njo več ko drugi. In kadar je nastala med plesom pavza, so se drenjale ženske okrog nje: vse so hotele z njo govoriti in vse so ji bHe tako srčno prijazne im dobre, skoro materinsko ljubexnjfve, kakor da bi hotele potolažiti dobro dete, ki se Je poškodovalo.
In Sigga Olina se 5e pustila tolažiti. Skrbi polni izraz se Je polagoma jel umikati neki milobni radosti, »nebeški radosti«, kot se je izrazilo nekaj žensk.
Nekak nenavaden, prazničen sijaj je bil razlit tudi preko veselja večine žensk, čemur se takisto ni bilo čudfci;  kajti najboljše in
nejse med njimi so vedele prav dobro, da zastopajo danes zvečer mesto previdnosti, ko so vršile usmiljenje in pravičnost na zemlji in priskočile na pomoč tovarišici, ki jo je obrekovanje pahnilo v nesrečo ter jo zopet sprejele v svoje častno in ne-omadeževano število; in spoznale so, da je to dejanje nje same približalo cilju Človekoljubja in — nebu.
In za vsem tem se je gibala v najglobljih globinah srca teh neomo-ženih žensk misel — ista misel pri vseh —: neko z veseljem pomešano sočutje s Siggo Olino; kajti njenega življenja povest je zdaj takorekoč pri kraju, ker od zdaj jim ne bo več nevarna tekmovalka v ženitvenih zadevah.
Edino, kar Siggi Olini na plesu ni ugajalo, je bilo, da je Brinjolf samo enkrat prišel k nji in ni malone nič govoril ž njo; in ko se je ples bližal h koncu, je videla, ko je sedel k gostilničarju, neposredno tik vrat v pivnico in pričel piti.
Po plesu je sedla tudi ona tik vrat pivnice in poslušala, o čem se pogovarja z gosti mičarjem.
2enske so bile, o čemur je šel pogovor. Brinjolf je dejal, da so vsega hudega in vse nesreče na tem svetu vzrok ženske in njih verolom-nost; m »trjeval je,  da bog odmi
pozna vse težke skrbi, ki jih je njegovo srce moralo prenesti radi žensk. Poprej ni poskusil niti kapljice; šele ko so ga v ljubezni tako kruto prevarale, je pričel piti; in nič drugega kot to je krivo, da ne sme piti vina, ne da bi ga zaužil preveč, da je pijan, čisto pijan, je rekel in udaril pri tem ob mizo. »Bog mi je dal takšno mehko srce!« je pristavil skoro jokaje. In čimbolj se je krem-žil in zabavljal na ženske, tembolj je pil in tem mečji je postajal.
Sigga Olina je čuia vsako besedo in iskreno sočutje s srčno bolestjo Brinjolfovo se je je polotilo; tako dobro si je predstavljala, kaj je morala ta duša pretrpeti, ki je toliko ljubila in bila tako često prevarana. Kako lepa in visoka življenska naloga se ji je vkiela utolažiti to srce! Menila je tudi, da je ni spretnejše za to od nje, prav radi tega, ker tako dobro pozna takšna duševna razpoloženja.
In prihajala ji je misel za mislijo. Cemu ie sedela tam in poslušala vse to? Ali je bila morda višja moč, ki je vzela v roke te nove vezi? Ali je bil to migljaj zanjo, da jo je previdnost izbrala za orodje, da privede tega od ljubezni bolnega moža na pot čednosti in ga vodi, da bo spet zaupal sreči in ženskam?
(Dalja priaooajic.)
62
v
Stran 2.
.SLOVENSKI NAKUD-, dne 29. aprila 1916.
98. štev.
Zapadno bojišče.
Z ANGLEŠKE  FRONTE.  — LE-TALSKI BOJI.
Beroilo, 28. aprila. (Kor. urad.) WoKfov urad poroča: Veliki glavni stan:
Zapadno bojišče.
V bojih v pokrajini vzhodno od Vermellesa smo vjeii 46 Angležev, med njimi 1 stotnika, ter vpleniii dve strojni puški in eno metalo min.
V pokrajini ob Masi se položaj ni izpremenll.
Vsled obstreljevanja krajev za našo fronto, Izvršenega po načrtu, zlasti vsled obstreljevanja Lensa in predmestij ter številnih vasi južno od Somme in mesta Roveia je bilo zadnji teden zopet več izgub med civilnim prebivalstvom, zlasti med ženami m otroci. Imena ubitih se bodo, kakor do sedaj, objavila v listu »Gazette des Ardennes«.
Po zračnem boju sta padli po eno sovražno letalo zapadno od Mase pri Betbelainviilu in Veryju na tla, neko tretje letalo pa v našem obrambnem ognju pri Srapellu, vzhodno od St. Dleja. Neka nemška letalska flotilja je metala mnop bomb na vojašnico in kolodvor St. Menehould.
Vrhovno armadno vodstvo.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
26. aprila zvečer. Severno od Aisne so naše čete danes zjutraj po artiljerijski pripravi zavzelel mali gozd južno od gozda Buttes v okolici Ville au Bois. V Argonih so streli naše težke artiljerije uničili neko nemško postojanko ter razdejali kakih 50 m nekega sovražnega jarka v odseku Four de Pariš. Na višini 2S5 so Nemci zažgali mine. Naš zaporni ogenj je preprečil, da sovražnik ni mogel zase6ti vdrtine, na katere južnem robu-smo se ustalili. Zapadno od Mase silno obstreljevanje vrha 304 in v okolici Esnesa in „Cumieresa. Vzhodno od .Mase je bil dan razmeroma miren. V pokrajini \Vcevre zelo silno obstreljevanje v odseku Moulainville. Nobenega infanterijske-ga delovanja čez dan. Neki naš dalekosežni top je uspešno obstreljeval kolodvor Heudicourt. V Lotaringjji, južno od Badenweilerja, so izvršili Nemci po silnem obstreljevanju proti poldnevu močan napad na eksponirani del naše črte pri Chapelottu. Napad smo popolnoma zavrnili. Nekaj sovražnih oddelkov, ki so se bili ustalili v nekem delu severovzhodno od tega eksponiranoga kosa, smo vrgli popoldne nazaj ter deloma s svojim ognjem uničili. Vjeli smo kakih 50 mož, med njimi enega častnika. Letalstvo. Pri Vauquoisu smo z zračnim bojem prisilili neko sovražno letalo, da je pristalo v sovražnih vrstah ter smo je s svojo artiljerijo uničili; v okolici Verduna je neki naš letalec pregnal nekega nemškega letalca in ga zbil. Padel je pri Poprovem vrhu 50 m od naših jarkov na tla. Neko tretje sovražno letalo je eden naših letalcev zbil ter je padlo v gozd pri Forgesu. Končno je radio na tla neko letalo tipa Fokker, katero je neki naš letalec iz neposredne bližine zbil. Padlo te navpično v okolici Hattouchatla. v noči od 24. na 25. april je neki naš zrakoplov vrgel deset 15'5 cm bomb in Šest 22 cm bomb na kolodvor Conflans.
27. aprila popoldne. Severno od Aisne smo odbili več nemških patrulj z ročnimi granatami. V okolici Verduna silno obstreljevanje jedra pri Avocourtu ter naših naprav na Poprovem vrhu. Majhen sovražni napad na kos jarka severno od forta Vaux se je takoj ustavil vsled našega zapornega ognja. V Lotaringiji smo razpršili neki nemški izvidni oddelek, ki Je poskušal dospeti do naših pozicij vzhodno od Mesnila. Z ostale fronte ni poročati o nobenem važnem dogodku razen o navadnem obstreljevanju.
27. aprila zvečer. Na levem bregu Mase artiljerijsko delovanje v okolici Avocourta, Esnesa in Cumie-resa. Na desnem bregu je poskusil §ovrainik dva napada v spremstvu s silnim obstreljevanjem, en napad na fronti Haudromont 4n pri pristavi Thiaumont. drugi napad med Dou-aumontom in Vauxom. Vsled našega zapornega ognja Nemci niso zapustili svojih jarkov. Na ostalem delu fronte je bil dan razmeroma miren, izvzem-ši okolico Roveja in odsek zapadno od Pont a Mousaona, kjer so delovale naše baterije. Včeraj je padlo neko sovražno letalo pred krajem Vaux, zbito od ognja na§& avtomobilskih topov. V noči od 26. na 17. april so 3 naši zrajeoptovt bombardiran % \%r
likokalibrskimi bombami kolodvore v Etainu in Bersdorfu in železniško progo pri Arnavillu. Isto noč so naša letala vrgla 137 bomb 120 mm na razne kolodvore v dolini Aisne. 25 bomb istega kalibra na bivake v dolini Orne, 6 bomb kalibra 120 mm in 2 vžigalni bombi na kolodvor Thion-ville In S bomb istega kalibra na kolodvor Couflans.
Rusi na zapadni fronti.
»Fraijkfurter Ztg.« poroča iz Pariza, da računajo francoski krogi število dosedaj v Marseillu izkrcanih Rusov na več kot 20.000 (?) mož, kar bi odgovarjalo eni diviziji. Dva   francoska   letalca nad Švico.
Bern, 27. aprila. (Kor. urad.) Tiskovni urad švicarskega arrnadne-ga Štaba poroča:
Ob 2. uri 35 minut in ob 1. uri 5 minut je preletel po eden francoski letalec švicarsko mejo pri Beurne-vesinu za 1 do 2 km ter sta se po približno dveh minutah vrnila. Francoske znake na letalih se je razločno spoznalo. Naše Čete so obstreljevale obe letali.
Parlamentarna     mednarodna trgovska konferenca.
Pariz, 27. aprila. (Kor. urad.) Druga parlamentarna mednarodna trgovska konferenca je bila včeraj popoldne otvorjena. Predsednik konference Chaumet je označil kot poglavitni predmet posvetovanja pričanje o gospodarski edinosti zaveznikov napram Nemčiji.
Trgovina s sovražnikom.
Kapstadt, 25. aprila. (Kor. urad.) Reuter poroča:
Ministrski predsednik Botha je izjavil v poslanski zbornici k zakonu glede trgovine s sovražnikom, da je neizogiben v varstvo prebivalstva južne Afrike. Pokazal je na nemški zakon o angleških interesih v Nemčiji in rekel: Ako se je Nemčija branila koncem vojne vrniti imetje angleških podanikov, mora južna Afrika napram^tamkajšnjemu nemškemu imetju zavzeti podobno sta-lišče. Naglasa! je. da vlada unije želi postopati pri tem pošteno.
BRAMENA DOLŽNOST NA
ANGLEŠKEM. London, 27. aprila.   (Kor. urad.)
Poslanski zbornici je predložil predsednik lokalne uprave Long brambni zakon, ki tvori del od vlafle 25. aprila naznanjene politike.
Zakon je zadel na vseh straneh na kritično razpoloženje, ker smatrajo nekatere njegove določbe za nepravilne in ker skuša del parlamenta izvesti splošno politiko, kakor jo je skiciral Asquith.
Walch (delavska stranka) je govoril proti zakonu ter izjavil, da bo glasoval za splošno brambno dolžnost, če bo ta pred!ap;agana.
Ministrski predsednik A s q u i t h je nato z ozirom na splošno kritično razpoloženje odstavil na. rt z dnevnega reda ter izi; II, da bo prihodnji teden sporočil sklepe vlade, ki jih bo storila vsled ga.
Vstaja na Irskem,
O predzgodovini vstaje na Irskem je povedal lord Midleston. da je bilo v Dublinu že deli ča^a mr.ogo oboroženih in izvežbanih oddelkov, ki so imeli velike zaloge municije in mnogo denarja. Ti vstaši svojega namena tudi niso prikrivali, toda angleška vlada je bila slepa in gluha. Tudi voditelji so bili vladi znani, a ona se ni ganila. Zadnji čas je dospel na Irsko veiik trans, ort ameriških pušk. Vlada je nadalje izvedela, da je cela vrsta železniških mostov na Irskem podminiranih. Zato je poslala tja 16.000 mož, da stražijo železnice, ludi namerava vlada pri Dublinu fn Belfastu ustanoviti velika vojaška taborišča, kjer se bo vežbalo po 10.000 mož. Med tem se vstaja vedno bolj širi. Visoki trgovski in finančni krogi so se pridružili vstašem. Vse zveze z Angleško so pretrgane tudi zveze tujih konzulatov. Več visokih angleških uradnikov je v rokah vsta-šev. O usodi irskega podkralja lorda VViraborna, ki je bil ob izbruhu vstaje v Dublinu, ni ničesar znanega.
Vjetega Casementa so na ukaz vlade postavili pred vojno sodišče.
Angleška vlada je z okrožnico sporočila tujim veleposlaništvom v Londonu, da je vsem nevtralnim trgovskim ladjam prepovedano pristati v kakem irskem pristanišču, ne tevzetnši Belfast.
Is Rotterdama poročajo, da je bilo glasom tja dospelih poročil dne 27. t m. proglašeno na celem Irskem vojno stan}©.
Boji na morju.
NEMŠKI LETALCI BOMBARDIRAJO LINIJSKO LADJO »SLAVA«.
Berottn, 28. aprila. (Kor. urad.) VVolffav urad poroča:
Dne 27. aprila so metala tri nemška letala 31 bomb na rusko linijsko ladjo »Slava« v Riškem zalivu. Opazovali so z gotovostjo, da so zadeli in da je na ladji začelo goreti. Kljub zelo silnemu obstreljevanju so se vsa letala nepoškodovana vrnila. Šef mornariškega admiralskega
štaba.
• • i *
Rusko vojno brodovje.
Iz Stockholma poročajo: Rusko vojno brodovje reorganizirajo z vso silo. Japonski in italijanski častniki delujejo kot inštruktorji. Tudi v ladjedelnicah vlada mrzlično delovanje.
Potopljeni parniki.
Ymusden, 27. aprila. (Kor. ur.) Parnik »Venus«, ki je dospel ponoči v Ymuiden, poroča, da le videl v sredo zjutraj, kako so tri ladje pri Gallopski boji zadele ob mine. Posadka enega parnika je šla najprej v čolne, pa se je pozneie vrnila, ko je videla, da se ladja drži na vodi. Od ostalih sta dv.a moža utonila, drugi so bili rešeni.
Voina z
Ros
0e
NAŠE POROČILO Z RUSKE
FRONTE. Dunaj, 28. aprila.    (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik   načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
*
NA   NEMŠKO - RUSKI FRONTI LETALSKI NAPADI.
Berolin, 28. aprila. (Kor. urad.) NVolKov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče. Položaj na fronti je v splošnem neizpremenien. Eni naš zrakoplov je napadel železniške naprave in skladišča v Rječ'ci, letalske i?oti!je pa so napadle več ruskih letalskih pristanišč.
Vrhovno armadno vodstvo.
9 m m
RUSKO    URADNO POROČILO.
26. aprila. Sovražna letala so metala bombe na pozicije zapadno od Dvinska, na Dvinsk sam in na naše pozicije zapadno od Postavov. Sovražna artiljerija je delovala na raznih odsekih. Južno od kraja Krevo se je ponesrečil nemški poskušeni napad. Ravno tam je poletelo več nemških letal preko naših pozjcij; eno smo zbili ter je paclo v nase črte jugovzhodno od Kreva. Sovražna letala so metala bombe na kolodvor Gonzeviči, 23 km južno od Simavke, med kolodvoroma Baranoviči in Lu-ninec.
Popil na Balkan«,
NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROČILO. Dunaj, 28. aprila.    (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Jugovzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Name   Jl< načelnika generalnega štaba p!. H 6 f e r. fmi
Berofin, 28. aprila. (Kor. urad.) \Voiffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Ničesar novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Transport srbskih čet v Solun.
Iz Aten javljajo: »Patris« poroča: Vsled odločnega nastopa četve-rozveze bo grška vlada dovolila, da seprevažajo srbske čete po grških železnicah in sicer proti temu, da plačajo vozni no.
»Corriere della sera« javlja iz Rima: Merodajni krogi so glede vprašanja transporta srbskih čet preko grškega ozemlja rezervirani. Gotovo je le. da bodo srbske čete na vsak način transportirane v Solun. Demaršo srbske vlade pri Skuludisu je poleg francoskega in angleškega poslanika podpiral tudi italijanski poslanik.
Francija k Rušila n brezobzirno postopanje proti OrškL
Preko Rotterdama poročajo: V Londonu se vrše važna posvetovanja o grškem vprašanju. Zastopniki Francije in Rusije zagovar-kjo bctzobzftrea nastop proti Grški
ter zahtevajo ofenzivo v Makedoniji. Ofenziva zaveznikov mora dospeti do srca Turčije; med tem pa hočejo Rusi podjarmiti Armenijo.
Grško - italijanske  diference v Severnem Epiru.
Iz Aten poročajo: Italijanske čete so zasedle del okraja Himara do hriba proroka Elije, katerega Italijani utrjujejo. Italijani gradijo v teh krajih strategične ceste, zlasti iz Va-lone do epirske meje, kar vzbuja na Grškem veliko vznemirjenje.
Še eden atentat v Atenah.
Berlinski »Lokalanzeiger« poroča 27. t. m. iz Aten: Neki Venizelist,
ki je istočasno francoski častnik, je včeraj na ulici napadel pristaša vlade Papadafcisa, proti kateremu je oddal 7 strelov. Papadakis je težko ranjen.
Gospodarska   pogodba   Romunije z Nemčijo.
Iz Bukarešte javljajo: V zmislu drage nemško - romunske pogodbe prične prihodnje dni transport velikih množin koruze iz Romunije na Nemško. Romunski ministrski svet dovolil 15 milijonov kredita za zidanje skladišč, v katerih se bo naložilo 80.000 vagonov žita za Nemčijo. Nemčiji prodana pšenica se nahaja že v Galacu in Braili. — »Franko-filska »Epoca« dolži zlasti poljedelskega ministra Constantinesca, da simpatizira s centralnimi državami in da je preprečil nakup 11.000 vagonov pšenice po angleških trgovcih.
Turška voina.
TURŠKO   URADNO POROČILO.
27. aprila. Fronta vira-k u. Nobene izpremembe. — Fronta v K a v k a z i j i. Sovražna brigada, sestavljena iz treh panog orožja je silno napadla 25. t. m. naše pozicije na desnem krilu ob obali pri kraju Šaren južno od Bitlisa (?). Napad je trajal osem ur. Ko se je sovražnik približal na 300 m smo ga napadli, ter se je njegov napad ponesrečil. Sovražnika smo pognali 2 km proti severu. V centrumu je vladal mir. Na levem krilu v odseku Dževizlik je sovražnik poskusil v noči od 25. na 26. t. m. nenadno napasti naše pozicije, zavrnili pa smo ga z izgubami. Boji v okolici Polathana stoje. Dne 23. aprila je neki naš hidroplan, ko je poletel preko Imbrcsa, z bombami napadel z višine 800 m sovražne naprave in hangarje v pristanišču. Vse bombe so se razpočile. Konstatirati je bil požar v hangarjih. Strojne puške in ena baterija, ki je bila postavljena v pristanišču so začeli streljati toda brez vsakega učinka na našem letalu, ki se je nepoškodovano vrnilo.
V boju, ki se je vršil 23. t. m. med sovražnikom in nekim našim mešanim oddelkom v okolici Kapije, vzhodno od Sueškega prekopa, smo 4 sovražne konjeniške eskadrone popolnoma uničili ter preostale pognali v Kapio. Pozneje je izvršil naš oddelek naskok na sovražnika, ki je dobil z vseh strani ojačenja, ter na njegovo taborišče, pri čemer je mnogo sovražnikov padlo. Majhno število sovražnih vojakov, katerim se je bilo posrečilo uiti smrti, smo prisilili, da so v neredu zbežali proti prekopu. Vjeii smo 23 častnikov, med njimi enega polkovnika in enega majorja ter 257 mož ne rani enih in 24 ranjenih. Naše Čete, ki so pripadale temu oddelku ter naši oddelki na velblodih iz Medine, so se v tem boju s posebno hrabrostjo borili. Dne 25. t. m. zjutraj je izvršil sovražnik, da se maščuje za poraz, z letalsko flotilio 9 letal polet. Sovražni letalci so kljub znamenjem Rdečeea polmeseca namenoma vrgli kakih 70 bomb na bolnico v omenjenem kraju, pri Čemer sta bila 2 naša ranjenca ter 1 ranjen vjernik ubita ter 2 ranjena. Neko naše letalo, ki se je nato dvignilo, je z uspehom metalo bombe na neko sovražno vojno ladio. ki je ležala nasproti El Arišu. Neko drugo letalo je z bombami in ognjem strojnih pušk napadlo v pristanišču Port Said zasidrane sovražne parnike ter vojaške naprave v omenjenem pristanišču in vsa sovražna taborišča med Port Saldom in El Kantaro. Naše letalo se je nepoškodovane? vrnilo.
Rusko poročilo iz Male Azije.
25. a p r i 1 a. V okolici Aškale so ustavili Turki, ki so v bojih imeli velike izgube, 23. aprila svoje brezuspešne napade na naše pozicije.
26. aprila. Turški napad v smeri iz Ersinghana se je ponesrečil V našem ognju.
Ruski letalci nad Carigradom.
Lokalanzeiger poroča po »Seco-lu« iz Aten: Dve ruski letali sta 24. t m. zvečer po dolgem poletu prispeli nad Carigrad.
Razne politične vesti.
= Grof Andrassy o aneksijah. V velikonočni številki dunajske »Neue freie Presse« je priobčil bivši ogrski minister grof Julij Andrassv pod na-slovom »Dober in slab mir« zanimiv članek, ki se bavi zlasti z aneksijskim vprašanjem.    Grof Andraž; svari, da bi določali mirovne le uradni krogi. To se mora ml zgoditi s sodelovanjem javnost i. boj ni osvajalen. Povečanje držav-l nega teritorija je le v toliko dobro, v| kolikor pridobi država sorodnih na-| rodov ali vsaj takih, ki ji niso sovražni. Posebno nevarno Je odrezati del tujega naroda od ostale narodne celine ter ga podvreči zmagoviti državi. To ustvarja notranje boje ter slabi državo, na zunaj pa ji škoduje na ugledu. Le iz velikih, merodajnih vojaških ozirov sme zmagovalec obdržati gotove pozicije v ozemlju premaganega naroda. V tem oziru zmaguje   geografija   nad narodnostnim principom.     Tako n. pr. je posest Pruske Poljske eksistenčnega pomena za moč Prusije, tako smo morali mi imeti Hercegovino, da krijemo Dalmacijo, zato hoče Francijo do Rena. V splošnem pa govori presumpcija proti osvojevanju tuierod-l nega ozemlja.    Princip, da moramo j ozemlje svoje države za vsako ce-l no povečati, sicer da se vojna ne iz-1 plača, je napačen. Borimo se za ob-1 stoj in za svobodni razvoj in ako tol dosežemo, potem se je vojna gotovol izplačala.   Napačna je tudi trditev,! da je potrebno podjarmiti narod, ka-| terega del že itak živi v državi sa-| mi. S tem, da bo izginil iredentizerr.l in narod bo udejstvoval svoje ide-| jale v okvirju nove države. Praktič-I no je stvar drugačna: iredentizeiru se bo pojavil le v drugi obliki Prej-| šnja gravitacija enega dela prebival-] stva k sosedni državi bo sicer prenehala, toda iredentizem se bo po-| javil v stremljenju po   »osvoboditviI celega podjarmljenega naroda« izpod osvajalčevega jarma.    Tak ire-edentizem je slabil n. pr. turško državo, ko so se osvobojevali Grki, Srbi, Bolgari, akoravno ni bilo izven Turške nobene samostojne gr-^ ške, srbske, bolgarske države, ki bi bila delovala kot privlačna sila. Narod, ki je užival politično samostojnost, se tudi nikdar ne bo sprijaznil z usodo podjarmljenega in naj bi se mu godilo v novi državi še tako dobro. Kdor drugače misli, ta se vdaja iluzijam. Podjarmljenje sovražnih I elementov zrahlja tudi same teme'te državne sile. ki sloni n. pr. v Nem-1 čiji na absolutni suprematiji   Nem-1 štva. Tudi za našo monarhijo bi bilo I slabo, ako bi pomnožila število svojega prebivalstva s takimi elementi, katerih eksistenčni interesi so v diametralnem   nasprotstvu z interesi onih sil, ki so preizkušena zaslomba dinastije in veledržavnega značaja monarhije. — Tako grof Andrassv, katerega vplivna beseda mnogo za-1 leže. Polemika z njegovimi izvajanji,! ki so zato zelo zanimiva,   ker sel znatno razlikujejo od splošnih nazo-| rov, je težavna. Uverjeni smemo biti da bodo merodajni in odgovorni činitelji monarhije pri vprašanju anek-sij storili to, kar bo res v Interesu monarhije in njenega bodočega veledržavnega značaja.
= S;; pilo v Italiji. Osječka »Drau« piše: Pariška konferenca je pustila srbsko-italijansko vprašanje nerešeno. Srbija in Italija se še sedaj ne morete zediniti, kako si naj razdelita medvedovo kožo. Dokler j se je mudil srbski prestolonaslednik v Runu in Parizu, je italijansko časopisje molčalo, toda sedaj je zopet ogenj v strehi. Zlasti glede jadranskega vprašanja je italijansko časopisje silno nervozno. Povodom pri-| hoda zloglasnega bivšega hrvatskega poslanca Frana SupHa v RknJ nacionalistična *Idea Nazionale* naravnost besno napada Jugoslovane, katerih jadranska politika da je ostro naperjena proti interesom Italije. Znano je, da obstoja med Italijo in Anglijo tajni sporazum, po katerem ima dobki Italija skoraj celo slovansko jadransko obrežje z nad 700.000 Jugoslovani. To tajno pogodbo je razkril Anglež Evans in od takrat je postalo nezaupanje med Italijani in Jugoslovani še večje. Italijanski nacijonalisfti se držijo pogodbe, Pašič pa se trudi, da prodre t\ enim ali drugim posredovalnim predlogom. »Idea Nazionale« napada radi tega Supila, ki se nahaja v srbsko-ruski službi in nezaupanje italijanskih krogov je povzročilo tudi, da so se italijansko-ruski odno-šaji ohladili. Rusi očitajo Italijanom nedelavnost in neiskrenost, Itatilani zopet se jezijo, da dvomijo v Petro-gradu o tem, ali namerava Italija svoje zavezniške dolžnosti sploh izpolniti ali ne. Povrh pa se iz Petro-grada še naznanja, da Rusija svojega usodnega protektorata nad južnimi Slovani noče opustili  teti b ooetP
98. štev,
„SLOVENSKI NAROD", dne 29. aprila i»i6.
««■'■■       '       «      ni i
Stran 3.
dela Jugoslovanskega ozemlja ne, kt 1» anektirala Italija. Tako Izgleda v Parizu skovana sloga-
= Pravi vzrok nizozemske krize. Nizozemski socialistični list »De Tribune« objavlja senzacijonalna pojasnila o vzrokih znane nizozemske krize koncem marca ozir. začetkom aprila. List pripoveduje: Položaj je bil 1. marca skrajno kritičen, ker so bili Angleži pomotoma potopili neko nizozemsko vojno ladjo. Anglija je vso škodo takoj povrnila. Posadko vojne ladje so spravili v nizozemsko Indijo, da bi ostalo zaenkrat vse pri-Icrito. Vse to je bilo povod, da je nizozemska vlada odredila obsežne vojaške priprave. Afera je bila pozneje roravnana. ker se je Anglija primerno opravičila in je plačala tudi zadovoljivo odškodnino.
i iz
Iti!
»L' Eco del Litorale« pravi v uvodniku 26. t. m., da goriški dv ni glavar deluje za vso deželo enako ter ne delo razlike med Furlani in venci, kakor se mu je očitalo, in zatrjuje* da akcija za begunce z juga je namenjena vsem, Furlanom in Slovencem, vsem sc hoče dobro. No, kar je bilo, je bilo in očitanja so bila po naši sodbi upravičena, tako zlasti eiede nastopa deželnega glavarja pred zastopniki dunajskega in bero-iinskega mesta, ki je prevzelo vojno borstvo za Gorico. »L* Eco« pa opozarja pri tem kompetentne slovenske faktorje, da je potrebno tudi slovensko sodelovanje, ne samo kritika. Mi smo že opetovano rekli, da Italijani res izborno skrbe za svoje begunce, kakoršne skrbi nismo videli in je ne vidimo za slovenske begunce na strani zastopnikov slovenskega goriškega ljudstva.
Iz krogov vpokojenega učitelj-stva na Goriškem nam pišejo: Z ozi-rom na poročilo, da je goriško uči-ijstvo prosilo deželni odbor za dravinjsko doklado, prosimo, da vpošte-va deželni odbor tudi že vpokojeno čitelistvo, ki je bilo vpokojeno z inanjšimi pokojninami, ki ima navadno mnogo družine, katero je treba preživljati, ki nima starine, in je torej v teh težkih časih v resnici posebno podpore.
Nesrečno 131etno deklfco Pieri-no Cociancig iz Gorice je obiskala za "elikonočne praznike nadvojvodinja Marija Jožefa v bolnišnfci na Duna-u. Prinesla ji je črnožolto velikonočno jajce z mnogimi darili. \Ta-' ralo se ie dosedaj za nesrečnico, ki ie izgubila obe roki, nad 6000 kron. "^red kratkim jo je obiskal oče.
Iz Koiskega pri Gorici se iščejo dužine: Karol BevČič m niegova -oproga Katarina ter posestnica vdova Marija Kumar njegova hčerka Kristina iz štegeršča. Ostali so /•orna in že od začetka vojske z Italijo nimamo nobenega sporočila od njih. Kdor bi vedel, kjer se sedaj nahajajo, naj to blagovoli sporočiti na
v: Angela Bevčič, »ri g. Goro-pevšek št. 40. Trbovlje, Spodnje Šta-iersko.
S Kobariškega. Kobaridci v zasedenem ozemlju pridno pišejo svojcem - beguncem   v   Avstriji preko Zuricherbureau   fflr Aufsuchung Vermisster«. V enem pismu, katero nam je bilo dano na vpogled, smo čitali: Zadnje Tvoje pismo smo prejeli. Zdravi smo vsi. Ne manjka nam sicer ničesar do zdaj. ali v strahu živimo   in   pričakujemo najhujšega. Temni oblaki se zbirajo nad nami. Oh, kako dobro je v naprej vedel naš Gregorčič, ko je pel pesem -Soči«! Na ono stran, kjer počiva, gledam in "cmišliujem njegovo prerokovanje. Sto in stokrat smo že prečkali njegovo pesem ... Razdejano je pokopališče, kjer počiva*   na razvaline ^edam z našega doma, visoko nad im je tajinstv^ni svit. — V Drežin-n v bližini je te dni zelo hudo. Mi tukaj smo v prvi vrsti.    Kakor vse . bomo morali še zanustiti rodio gmdeu    Za nas ni treba skrbeti.
bo eden. tam bomo vsi. Šele eda j   cenimo zdravlje in življenje. Blagor vam, da niste tukaj —
Občina Renče. Pri sloveči r>o-Vclčjidragi kreneš proti Bu-. I epa pokrajina ^r nižini pod .   . desno zopet nizko pogorje, se ti prikaže zvonik in dimni-:<rn. Obrtni kraj. Ob zeleri stojijo Renče, kraj pri reki. v Renče je kilometrov 9*5. ena občina Renče šteje nrebiva!-a okoli 2000, Gradišče okoli 700.
podjetni Renčani so znani po m Slovenskem, v raznih dežel ifi monarhiie naletiš na <=Iovenskc-zidoria iz Renč. Renče so živahen rtni kraj, pa tudi narodno zaveden i Mini meri.   Koliko lepih gledali-Dredstav ie bilo tekom let v naših Renčah, koliko krasnih narodnih Prireditev. Renče imajo trirazredno Isko šolo in obrtno zidarsko šolo * tremi tečaji. Koliko je že koristila Renčanom! Renčani pa nam pričajo.
koliko zmisla za praktične poklice
in koliko podjetnega duha je v našem ljudstvu.    Kako mak> pa se je
storilo za razvi tek na to stran v goriški deželi. Kdor vidi v Ljubljani krasno obrtno šolo, pa pomisli na razmere na Goriškem, vsklikne: vsaj kos take šo-le da bi nam dali! V Renčah je Čitalnica, hranilnica ki posojilnica, društvena opekarna, gospodarsko društvo, vzajemna zavarovalnica za govejo živino, tambu-raško in pevsko društvo. Neutrudlji-vi mnegozaslužni nadučitelj R. Vi-žintin je sedaj v vojni službi V prijazne Renče se čuje vsa grozota z goriške fronte, opazuje se bliskanje nad Kalvarijo in sosednjim pogorjem, za fronto je kraj in trpi in junaško prenaša vojno grozo. Marsikateri junak počiva v Renčah. Prava sreča za Renče je župan Ivan Šte-pančič. Mlad, agilen mož, ki z vsem svojim srcem, z vso vnemo in požrtvovalnostjo deluje v korist občine.
Renčam spada Gradišče na lepi višini desno nad Prvačino, kjer je lil več let naš pesnik Simon Gregorčič, na kar spominja tu ii skromna plošča, odkrita pred par leti. Prebivalci so krepki, čvrsti kmečki ljudje.
Na ruskem bojišču je padel junaške smrti Marij S a n c i n iz Skednja, star 21 let.
Med vojnimi vjetniki so izkazani: Baugelj Josip, črnovojnik, in Batagclj Josip, nadomestni rezervist, iz goriške okolice, oba sta v Cistoplju. Fran Batič iz goriške okolice je v Jelabugi. Rudolf Batistič iz Gorice v Kara-Kali. Karol Batistič iz Gorice je bil v Nišu v Srbiji, Julij Batistuta ie v Rusiji, Josip Bavčar je v Hvalinsku. gubernija Saratov, Ivan Belingar iz Gorice jc v Cisto-polju, Valentin Borisa iz goriške okolice v evakuacijski bolnišnici v Moskvi, Matija Brginec s Tolminskega je v Sarapulu. Anton Bizjak, Jakob Bizjak iz goriške okolice sta bila v Nišu v Srbiji, Rafael Bizjak pa jc v Rusiji v Pensi, tam je tudi Ignacij Bratuž iz Gorice, Brenčič Fran iz goriške okolice ie bil v Nišu. Leopold Bremrj pa je v Rusiji. Vsi so Lir. 27, oziroma čraovoj. pp. 27.
Iščajo se dnižtae: Marinič Katarina, vdova, posestnica na Steger-šču, Antonija in Jožefa Komavii iz Kojske^a. Emilija Lenardič in Terezija Stckrtr iz Štegeršča. Kdor bi vedel, kje se sedaj nahajajo, naj to blagovoli sporočiti na naslov: Petra Kom avli pri g. Goropevšek Št. 40, Trbovlje.  Spodnje Štajersko.
Opozeria se vse one, ki pišejo v Italijo internirancem in vjernikom, da oddajo pisma frank'ran a in odprta na »Ziirieher Bllicau fur Aufsuchung Vermisster« v Švici, k? poskrki, da se oddajo pisma naslovljenccm kar najhitreje mogoče.
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta naznanja: Od 1. maja do 3°. septembra 1916 bodo vozili vsi osebe prevažujoči vlaki v poletnem času, to je eno uro pred STCdnjeevropejskim časom, ki je se-| daj še v veljavi.
Oljčna nedelja v TrsCu. Končni rezultat nabiranja na oljčno nedeljo je dal 11.913 K 63 v. Oljčni venček so poslali generalu Boroeviču, ki se ie za pošiliatev zahvalil gospe Emi pl. Krikič-Strassoldo.
Nesreča v Trstu. V barv -niči Viktorja Camiela se je pripetil velika nesreča. V onem oddelku strojnih prostorov, kjer sta dve v eliki posodi bencina, so naSl mrtvega delavca Rud. Sadileka iz Prage, Marij Pipan pa je bil težko ranjen. Prvega je zadušilo izpuhavanje bencina. Kako je prišlo pravzaprav do nesreče, ni že znano.
vensko bcrrur-sko taborišče v Brucku na Litvi jc poselila 27. t. m. nadvojvodinja Marija Jožefa povodom posvečenja begunske cerkve. Visoka go^pa je izrekla upravi svoje zadovoljstvo in se pohvaTno izrazila o vsem, kar jc videla ter ukazala povedati to navzočim v njihovem maternem jeziku.
OdMkovan! finančni stražniki v Da!maciJL S srebrno hrabrostno sve-nfo so odlikovani finančni višji stražnik Jakob Baranovič in stražnika Josip Lukačič in Luka Puharič, z bronasto svetinjo paznik Cvjetko Petrič.
Slučaj koiere na Reki. Kakor se
uradno poroča, je zbolel v času od 27. marca do 2. aprila 1916 neki vo-ki delavec na Reki za kolero; do-šel j c bil iz Kotora.
Na Reki pometajo In čistijo ulice že neka i časa ženske. Sedaj so najeli 60 žensk, da se izvežbajo v tramvajski slu/bi.
MPvM 1P. Mino posojilo.
Dnevne vesti.
— Ljubljanski občinski svet ima v torek, dne 2. majnika redno javno sejo.
— Gospodarske napredno društvo za šentjakobski okraj je priredilo na povabilo župana g. dr. Ivana Tavčarja včeraj zvečer ob 8. v gostilni pri Kavčiču na Privozu sestanek, na katerem je podžupan g. dr. Karel T r i 11 e r govoril o IV. vojnem posojilu ter obrazložil obe obliki posojila, način podpisovanja potom rentnih knjižic ter ustanovitev posebnih društev za podpisovanje vojnega posojila. Sestanek je bil za sedanje razmere zelo dobro obiskan in je bilo opažati zelo živahno zanimanje za govornikova izvajanja.
— IV. avstr. vojno posojilo. Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, kot oficijelnem subskripcijskem mestu in članici bančnega konzorcija, je bilo do sedaj od 92 strank sub-skribiranih 2,480.600 K IV. vojnega posojila (in sicer 956.600, amort. drž. posojila in 1,524.000 5*/«% drž. zakladnic). Med drugimi so dalje podpiali: Dr. Milan Pepež, rudniški zdravnik, Idrija 2000 K; dr. Kari Triller, podžupan, Ljubljana 5000 K; Eranc Berlec, orožniški straimojster, Kandija 300 K; No-iranjska posojilnica v Postojni 15.000 kron; Eranc Hribar, Reber 1200 K; Miroslav Ambrožič, Postojna 15.000 kron; Helena Suver, odvetnikova soproga, Ljubljana 50.000 K; Ivan Pribil, podravnatelj banke »Slavije«, Ljubljana .300 K; Mestna hranilnica v Kamniku 100.000 K. — Ljubljanska kreditna banka sprejema nadaljne prijave za subskripcijo pri centrali v Ljubljani in svojih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. Ljubljana), Cehu in dovoljuje v svrho subskripcijc vojnega posojilo predujme na vrednostne papirje po znižani obrestni meri 5%, P. t. subskribenti se opozarjajo, da poteče rok za subskripcijo dne 15. maja t. !., vsled česar priporočamo, da svoje prijave čimpreje priglase.
— Četrto vojno posojilo. Pri Kranjski deželni banki so nadalje podpisali: Dr. Anton Bonaventura Jeglič, knezoškof ljubljanski, tu 605.000 K; Eranc Košir, Crni vrh nad Polhovim gradcem 6300 K; Valentin Bradeška, Crni vrh nad Polhovim
• dcem 2600 K; Ana Dolenc, Crni vrb nad Polhovim gradcem 1000 K; Josip Lavtižar, župnik v Ratečah 1000 K; dr. Josip Marinko, Mavčiče 2000 K; Anton Mehle. Vel. Račna 2500 K: Josip Zupančič, tu 2500 K; Anton Zupančič, Podroje "000 K; Iv. Dolinar, župnik v Kresnicah 200 K; Leopold Erzin, c. in kr. vojni kurat, Lebring 600 K. Dczdaj je podpisalo pri Kranjski deželni banki 20 strank skupno 2,135.000 K IV. vojnega posojila.
— Od Odbora Tedna Rdečega križa za Kranjsko. V vseh kranjskih občinah se bodo javno prodajali znaki in cvetke po najmanj 20 v kos. Odkupni znaki, ki oproščajo od dru-gega nadalnjega nakupa, bodo v dene m stolnem mestu po 20 K, po
drugih občinah po 10 K na prodaj. Prep'ačila se seveda hvaležno sprejemajo. — Ker dojdejo radi prometnih težkoč prodajni predmeti zelo kasno, isti mogoče ne bodo takoj prvi dan krajevnim odborom po deželi na razpolago, vsled česar prosimo, da naj se izvrši prodaja v drugih dneh vašega Tedna, kakor je bilo prvotno določeno! Pri priredbah se ne bo prodajalo.
— Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug je razposlala okrožnico, s katero je svoje članice pozvala, naj prispevajo po možnosti za Rdeči križ. Ta prošnja je imela lep uspeh. Štajerski namestnik grof Clarv je z dopisom z dne 12. decembra 1914. potrdil prejem zneska 2265 K in izrekel darovateljicam za izkazano patri-joticno radodarnost presrčno zahvalo. Zdaj se je »Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug« novic obrnila na svoje članice za prispevke za Rdeč križ. 9
— Rudoif grof Chorinskv. Z začetkom novega meseca zapusti dosedanji dvorni svetnik pri deželni vladi gospod Rudolf grof Chorinskv Ljubljano, da nastopi mesto sekcij-skega načelnika v ministrstvu notranjih del na Dunaju. V letih svojega službovanja v Ljubljani je gospod grof Chorinskv vedno in pri vsaki priliki posvedočil iskreno ljubezen do dežele in njenega prebivalstva in je bil vedno pravičen ter je rad porna-gal. koder je mogel. Ostane mu Shranjen prijazen spomin!
— Sekciiski šef grof Chorinskv častni meščan v Črnomlju. Crnomelj-ski mestni zastop je izvolil sekcijske-ga šefa grofa Chorinskega za častnega meščana v priznanje njegovih zaslug za belokranjsko železnico.
— Odlikovanje. Računski podčastnik Valentin M i k u ž je dobil za
svoje službovanje v Kočevju bronasto svetinjo Rdečega križa z vojno dekoracijo.
— Darilo. Njeni ekscelenci gospe baronici Schwarz sta izročila gospod dvorni svetnik Alojzij Kliment in soproga za okrepčevalnico 20 K. — Njeni ekscelenci gospe baronici Schwarz je izročil gospod Ivan Ogrin, veleposestnik v Laverci, povodom svojega rojstnega dne z dne 28. aprila 1916._darilo za okrepčevalnico v znesku 50 K.
— Telegrafisti v vojni. Piše se nam: Te dni se je zaletelo par slovenskih listov k našemu, od vseh pozabljenemu trdnjavsko - brzojavnemu oddelku. Pišem Vam, ker o vsacem polku, oddelku se čita hvalo in slavo, a le o našem c. In kr. trd-njavskem brzojavnem oddelku menda ni še nič znano, akoravno je to eden izmed najvažnejših oddelkov v tem času. Vzemimo slučaj, da ne bi obstojalo brzojavnih oddelkov, posebno pa trdnjavskih, — kaj bi naredilo poveljstvo polnoštevilnih baterij, opazovalnih postaj, poljskih straž »v teh gnezdih orlov<<? Kdo napravi vso to zvezo. Trdnjavski brzojavni oddelek. Ta ne združi samo različna poveljstva z ljuto borečim se moštvom v dolini, ampak tudi na strme skalnate gore mora ta oddelek plezati ter graditi permanentno zvezo vkljub vsem pozdravom «polentar-ja« in vremenskim nedostatkom; plazovi so nam že čestokrat celo naše delo uničili in moštvo se je že večkrat borilo s smrtno nevarnostjo proti takim dogodkom. Bilo je že polno slučajev, ko so nam plazovi odnesli celo »bajto« s postajo vred v dolino, a naš oddelek vkljub temu ne izgubi korajže, čeprav nas »polenta r« zraven še z bobnenjem spremlja. Kar se nam podnevu razruši, to nas ne vznemirja; ako je nujno potrebna proga, koj se popravi, drugače se pa čaka, da pride večer, in ko vse spi, vzamemo naše klešče za plezanje, na rame, druge stvari pa pod pazduho in hajd veselo na delo. 2 do 4 možje oddr^žejo drevo, pritrdijo izolatorje, med tem kopljet2 dva moža luknjo in predno se ozreš, je vštanga« postavljena, po kateri vojak že pleza kakor škorpjon, z žico v desni roki in v par trenotkih je zveza sklenjena. Ko se prepriča, da je proga dobra, se nasmehuje »polentarju« ter se vrne tiho pevaje kako češko poskočnico, v svoj brlog in spi do zore. Na dolgo Vam ne morem pisati, akoravno bi Vam lahko še druge zanimive stvari naših telegrafistov napisal. Dolžnost nas že zopet kliče.
— Deželna gospodarsko-ponrož-na pisarna za vpoklicane vojnike v Ljubljani (sodna palača), daje brezplačno pravno pomoč in zastopstvo v zasebnopravnih zadevah vpokli-cancev in njin svojcev.
— »G'asbena Mai'ca«. Pri dobrodelnih koncertih za »Rdeči križ« o petindvajsetnici pevskega zbora bodeta sodelovala znamenita solista umetnika: v soboto 6. maja. naša ve-lepriljubljena operna pevka gospa Irma P o 1 a k o v a iz Zagreba, v nedeljo 7. maja pa izvrstni hrvatski mladi virtuoz gospod Zlatko B a 1 o -kovic. Pevski zbor »Glasbene Matice« obakrat zapoje znamenite skladbe slovenske umetne, hrvatske narodne in zgodovinsko posebno zanimive 330 let stare skladbe našega slavnega rojaka Jakoba Petelina, svetovno znanega Jakoba Gallusa.
— Umetniška razstava. V umetniškem paviljonu se vrŠe priprave za umetniško razstavo, ki se otvori takoj, ko bo to delo končano, vsekako sredi meseca maja. Razstava bo vsebovala zadnja dela slovenskih umetnikov. Dan otvoritve in druge podrobnosti se v kratkem objavijo. — Umetnikom. Ker so razstavni prostori vsled vojnih okolščin nekoliko omejeni, vabijo se k udeležbi v prvi vrsti umetniki po poklicu. Vendar morejo vposlati svoja dela tudi oni, ki se pečajo postransko s slikarstvom ozir. kiparstvom. O sprejemu teh del pa bodo odločevali umetniški presojevalci. Prijave naj se pošiljajo na naslov: R. Jakopič. Turjaški trg št. 2., proizvodi pa na Umetniški paviljon. Pod rumom 6, najkasneje do 10. maja.
— Na Dunaju ie umrl pred kratkim dvorni in sodni odvetnik g. dr. Klement S e s h u n v visoki starosti. Rojen je bil v Vipavi kot sin tedanjega okrajnega predstojnika. Dovršivši pravniške študije na Dunaju, je ostal tu v odvetniški praksi, bil tudi nekaj časa zasebni tajnik znanega aristokratskega podjetnika« Koncem 70. let je otvoril na Dunaju svojo odvetniško pisarno. Dasi ie tako dr. Sežun živel ves čas v tujini, je vendar ohranil gorko srce za svojo ožjo slovensko domovino. Rad je prihajal v dunajsko slovensko družbo in se zanimal za vse, kar se v domovini godi. Več let je bil tudi kurator Knafijeve ustanove in je iz prošenj za to ustanovo še  posebej   spoznaval bedo
1 kranjskega dijaka. Ko se je ustanovilo na Dunaju podporno društvo za slovenske visokošolce, je prevzel, dasi že v letih, njegovo blagajništvo. katero je požrtvovalno vodil mnogo let. Kot odvetnik je bil resnega in povsem zanesljivega značaja, spoštovan tudi v odvetniški zbornici na Dunaju, ki ga je pošiljala celo v izpraševalce komisije. Iz domovine in iz juga sploh je dobival svoj čas mnogo naročil za zastopanje na vrhovnem kasacijskem sodišču in tudi upravnem sodišču. Odvetništvo mu je bilo vzvišen poklic, umrl je v skromnih razmerah. Bodi rojaku-poštenjaku časten spomin!
— Umri ie v starosti 84 let celi Ljubljani znani črkostavec gospod Martin J e l o v š eTTv visoki starostr 84 let. Pokojnik je bil stric Prešer" nove hčere in je s kratkimi presledki deloval v »Narodni tiskarni«. Bil je vodja »Narodne tiskarne«, ko je bila ta še v Mariboru in potem vodja Paj-kove tiskarne v Mariboru. Zadnjih trideset let je nepretrgoma deloval v »Narodni tiskarni«. Originalni mož je bil vrl st^kovnjak, dobra odkritosrčna duša m zvest narodnjak. »Narodna tiskarna« ohrani svojemu dolgoletnemu   sotrudniku   hvaležen spo-
min:
in
— Umrl je, zadet od srčne kapi dobroznani gostilničar in posestnik na Dolenjski cesti, gospod Herman Cešnovar, v najlepši moški dobi 42 let. Rajnki je bil jako ljubeznjiv in postrcžljiv mož ter vesten in soliden gostilničar. Mnogobrojni njegovi prijatelji in znanci so ga visoko čislali. Bodi možu - poštenjaku časten spomin! Težko prizadeti rodbini naše srčno sožalje!
— Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od podružnice v Krškem 20 K, katere je daroval gospod dr. Vilko Maurer ob slovesu s Krškega, idoč na svoj notarjat v Logatec. — Članice Bistriško - Trnovske podružnice so zbrale za družbo 54 K, namesto venca na krsto pokojne ge. Pavlini Resmanovi, zvesti članici C. M. podružnice. — Podružnica v St. Petru pod Sv. Gorami ie nakazala 20 K; 10 K je darotal g. poročnik R. P. o priliki svojega godovania. Od iste podružnice je prejela družba 10 kron. darilo stotnika g. F. R. Iskrena hvala!
— Dolžnost naznanila. Obrtniki in trgovci se opozarjajo, da je do 8. maja rok dolžnosti naznanila za dušik vsebujoče snovi. Naznanilo je podati po stanju z dne zadnjega aprila. Tudi rok dolžnosti naznanila za kovine je do 8. aprila. Enako je rok dolžnosti naznanila za ovčjo volno do 8. maja. To naznanilo je podati po stanju z dne 1. maja. Vsa ta naznanila so poslati obrtnemu oddelku mestnega magistrata. — Do torka, dne 2. maja je pa rok dolžnosti naznanila za usnje. kože. kožice in strojila. To naznanilo je podati po stanju od sobote, dne 29. t. m. ter poslati priglasi-šču za usnje v c. in kr. vojnem ministrstvu (Ledermeldestelle im k. u. k. Kriegsministerium, Wien, III. Vorde-re - ZoUamtsstrasse 3). Tozadevne tiskovine se dobe brezplačno pri obrtnem oddelku mestnega magistrata.
— Denarne pošiljatve v Srbijo. Vsled odloka trgovinskega ministrstva je dovoljeno pošiljati poštne nakaznice v medsebojnem prometu s zasedenim ozemljem Srbije. Za sedaj so prometu poštnih nakaznic v zasedenem ozemlju Srbije odprti sledeči etapni poštni uradi: Arangjelovac, Belgrad, Cačak. Gornji Milanovac, Jagodina, Kragujevac, Kraljevo, Kruševac. Obrenovac, Palanka, Sabac, Smederevo, Užice v Srbiji, Valjevo. Najvišji znesek poštne nakaznice znaša v eni in drugi smeri 1000 K. Nedovoljena je zahteva brzojavne odpreme, dostavitve s posebnim slom ali izdaje izplačilnega potrdila. Poštne nakaznice se morajo glasiti v oboji smeri na kronsko vrednost. Za spolnitev poštnih nakaznic je treba uporabljati tiskovine, ki so določene za tuzemski promet. Pristojbina za poštne nakaznice znaša 10 v za vsakih 50 K. V zasedenim ozemlju se poštnonakazniški zneski ne raznašajo po stanovanjih prejemnikov, marveč se samo avizujejo.
— Pridelovanje buč zaradi oljnega semena. O tem vprašanju prijavlja »Kmetovalec« podučen Članek, na kateri opozarjamo interesente.
— Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja p. n. občinstvu, da se vrši dne 11. maja t. 1. redna mesečna dražba v mesecu maju 1915 zastavljenih dragocenosti in efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) od
\3.—6. ure popoldne v uradnih prostorih. Prečna ulica št. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnii uradni dan za stranke pred dražbo. — Za prostovoljno dražbo namenjene predmete naj prinesejo stranke  do poldne en
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD*, one 29. aprila 1916.
98. ttev.
dan pred vrSufočo se dražbo v urad. — Dragocenosti, kakor efekti večje vrednost! se od zato interesi-ranih oseb lahko ogledajo na dan dražbe o d 9.—12. ure dopoldne v uradnih prostorih.
Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je dobil župnik Damijan Pavlic v Kostanjevici.
Iz Metlike se nam piše: V CurL lih pri Metliki je bila 30. t. m. izvršena jako predrzna tatvina. Posestniku Bajuku je bila namreč po noči ukradena* doma vzgojena, izredno lepa kobila, vredna čez 3000 K. Ker je gospodar v vojski, žena pa bila z otroci sama doma, čutil se je tat pri izvrševanju svojega namena bolj varen. Ko je žena zjutraj kobilo pogrešila, naznanila je tatvino metliškim orožnikom. Štražmojster Pance se je takoj odpravil z ženo z vozom proti Karlovcu, ker je bilo domnevati, da bo tat bržkone na semnju v Karlovcu skušal takoj kobilo prodati. Vse poizvedovanje na potu, v Karlovcu in iskanje kobile na sejmišču pa ni dovedlo do zaželenega sledu. 2e sta se poizvedovalca hotela vrujti domu. Kar se nenadoma pridrvi *po Baniji navzdol neki cigan z vozom, v katerem sta bila vprežena dva konja. Ba-jukova žena takoj spozna svojo kobilo. Orožnik šiloma ustavi cigana, ki izpove, da je kupil zunaj Karlovca kobilo od nekega Hrvata Veljačiča za 30 K. Imenovani Veljačič je pred dvema letoma služil pri Bajuku za hlapca, ter je bil že dolgo na glasu kot posebno predrzen tat. žtražmoj-stru Pancetu se je Še na povratku iz Karlovca posrečilo Veljačiča zalotiti ter ga aretirati. Veljačič je Izborno izvežban strokovnjak v kraji konj in govedine, načelnik dobro organiziranega društva ciganov in drugih uz-movičev. Obmejni Belokranjci in Hrvatje bodo menda zdaj imeli za nekaj let mir pred njimi, posebno pred njih glavarjem, ki jim je s svojim lopov-stvom provzročil dosti zla m žalosti, vzlasti Viničanom. — Stražmojster Pance pa zasluži za svoj velik trud v vestnem izvrševanju svoje službe posebno pohvalo. — Nadjamo se, da se posreči tukajšnji žandarmeriji zaslediti tudi tisto kurjo tatinsko družbo, ki je že letos, osobito v mestu pokradla prav veliko množino razne perutnine!
Nezgoda. Dne 23. t. m. je pre-mogarjeva žena Šmid v Trbovljah pustila svoje otroke brez nadzorstva doma. Ko je nastala tema je štiriletni deček vžgal luč, da bi poiskal neko igračo. Približal se je pa z lučjo svoji poldrugoletni sestrici tako, da se ji je vnela obleka. Otrok se je tako opekel, da je vsled tega umrl.
Za »Teden Rdečega križa« v Idriji so vse priprave dovršene. Šolska mladina bo nabirala člane in prispevke, v kinematografu bodo v sredo in četrtek tri predstave, v rudniškem gledališču pa se vršita v soboto in nedeljo dve prireditvi z istim sporedom, ki obsega deklamacije, pevske točke, žive slike in gledališko predstavo. Vse je urejeno tako, da bo udeležba omogočena najširšim slojem. Svoje somišljenike poživljamo, naj se teh patriotičnih priredb, ki bodo nudile tudi lep umetniški užitek, udeleže polnoštevilno in z radodarnimi rokami.
Ureditev uradnih ur pri celjskih sodiščih. C. kr. predsedništvo okrožne sodni je v Celju razglaša v današnjem listu za čas od 1. maja do 30. septembra 1916 sledeče uradne ure: Ob delavnikih od 8. do L ure popoldne in od 3. do 5. ure, za pisarniško osobje do 6. ure popoldne; ob nedeljah od 9. do 12. ure, ob praznikih od 8. do 12. ure dopoldne. Vložišča so ob delavnikih od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, ob nedeljah od 9. do 12. ure in ob praznikih od 8. do 12. ure dopoldne odprta.
Za vojne namene. Iz računskega zaključka registrovane zadruge Hranilno in posojilno društvo v Ptuju« (Posojilnica v Narodnem domu.) za leto 1915. je razvidno, da je v tem letu darovala in izplačala zadruga v vojne in dobrodelne namene te-le zneske: Društvu »Rdečega križa-, krajevna skupina Ptuj, 600 K, Zakladu v podporo vdov in sirot vojakov avstro - ogrske armade (Wit-\ver- und VVaisenhilfsfond der ge-samten bevvaffneten Mach) 500 K, vojakom na laškem bojišču 500 K, Zavodu za oslepele vojake 400 K, Pomožnemu odboru v podporo vdov in sirot padlih vojakov !z ptujskega okraja 500 K, za božičnico na bojišču c. kr. ptujskim prostovoljskim strelcem 50 K, za božičnico c. in kr. bolnišnici v Sternthalu 50 K, Vojno-oskrbnemu uradu 40 K, Posredovalnici za goriške begunce v Ltubljani 400 K, Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 1000 K, Štajerskemu pomožnemu zakladu v Gradcu 300 K, Stradajoči deci ljudske šole pri Sv. Barbari v H. 200 K, skupaj 4540 K.
Na dopustu se je obesil. Infante-rist 87. peš polk a L Hrga, posestnik
v okolici Ptuja, )e prliet domov na
dopust in se — obesil.
Drobne vesti iz Štajerske. Pre-
mikača južne železnice Ivana Knup-leša so aretirali, ker je osumljen, da je na postaji v Tesnu pri Mariboru v družbi s tovariši vlomil v plombirane vagone in iz istih odnesel 50 steklenic kopjaka, 200 jajc in več doz bolcanske marmelade v skupni vrednosti 600 kron. Našli so pri njem razno vlomilno orodje. — Iz Ormoža poročajo, da so našli mrtvo na okrajni cesti 421etno Magdaleno Miško iz Vretovnika. Bila je močno opita. Na cesti jo je doletela smrt. — O b e s i 1 se je viničar Mihael Kranjec v Polički vesi. Baje je bil silno potrt radi obsodbe na šest mesecev ječe, katero je prestal, in radi neke slabe kupčije. — Iz vlaka je skočil neki 171etnl deček blizu viadukta ceste v Sv. Marjeto in obležal brez zavesti. Pripeljali so ga v mariborsko bolnico. V Mariboru je kupil vozni listek za Ptuj. vstopil pa pomotoma v drug vlak. Na njegovem kovčegu je ime: Blaž Mlakar iz Koz-mic. — Splašili so se konji nekega vojaškega voza na mostu čez Dravo v Mariboru in drli proti ograji kjer so pritisnili k ograji nadučite-ljevo soprogo Greto Šturm, katero so težko ranjeno prenesli v bolnišnico.
Prodala kostanjevega lesa. Deželna vlada v Sarajevu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da proda iz gozdnih krajev Balj - Pastirevo, Briševac in Keste-nar .okraj Bos. Novi) približno 10.000 m3 kostanjevega lesa. Sprejmejo se samo pismene ponudbe, katere je vložiti najkasneje do 22. maja 1916. 11. ure dopoldne pri deželni vladi v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Dražba konj. Dne 30. aprila 1916 ob 9. uri dopoldne bo prodalo poveljstvo etapnega trena 7/13 pri Knezovi opekarni na Viču 2 od vojne službe izločena konja dražbenim potom.
Žrebanje razredne loterije i5. razred 13. dan). 200.000 K dobi 91.844. 50.000 K dobi 51.S6i6. Po 5000 kron dobe 6740. 66.931. 91.07S. Po 2000 K dobe 1032. 409S. 4S7S, 13.338, 14.477, 30.309, 31.016. 34.030, 35.075. 42X01, 43.634. 46.823, 48.161, 49.S0C, 55.519, 63.36S, 79.396, 80.856. S4.1S", 96.S67. 97.955. Po 1000 K dobe 1024, 14.75. 3783. 7195. 7771, 10.208, 12.029, 12.573. 13.464, 18.457, 21.977. 26.624, 31.006, 37.722. 43.391, 44.75S, 46.509, 46.747, 51.196, 53.16S, 53.628, 55.652, 63.926, 65.SS6, 67.165. 70-5^6, 72.040, 72.230, 75.466, 76.178. 77.022, «2.862, 85.642, 87.310. 88.946. 96,S63, 98.170, 103.171, 103.503. 106.179, 108.464, 109.320.
V   vojaško   službovanje zopet
vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha ćc .lesih, »Pod Trančo« vzljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Kazne stvari.
* Za vrhovnega načelni a naučne uprave v Srbiji je imenr m dosedanji šolski nadzornik ( -skega komitata Bacs - Bodrog, M os Fa-rago.
* Poleini čas. Poletni čas ie uveden tudi v Bosni in Hercego- ni. Tudi nizozemska poslanska zbornica je sklenila zakon o uvedbi poletnega časa.
* Pesnik Machar v preiskavi. »Reichspost« poroča, da se nahaja znani češki pesnik J. S. Machar v kazenski preiskavi.
* Goljufi. Po šest tednov trajajoči obravnavi je sodišče v Debreczi-nu obsodilo volne liferante M. Tcibe-lesa, J. FeJdschuha, brata \Vcinber-ger in Samuela Šafrana in sicer prva dva vsakega na tri leta ječe. Šafrana na dve leti in brata Weinberger vsakega na šest mesecv.
* Morilec prestolonaslednika Franc Ferdinanda. »Az Est« poroča, da, v Terezinu, kjer je zaprt, nevar-prestolonaslednika Franc Ferdinanda, v Terezinu, kjer je zoprt. nevarno obolel in bo le še nekaj tednov živel. Princip je jetičen in tudi se kažejo na niem znaki verske blaznosti.
* Velikonočni obiski berolinskih vlomilcev. Trije elegantni vlomilci so v velikonočnih praznikih obiskovali fjudi, o katerih so vedeli, da so ravno za praznike odpotovali. Prišli so zvečer, odprli z vet rini vrata m pospravili. Samo pri neki grofici so odnesli dragocenosti za 30.000 mark,
* vsega skupaj pa so pokradli blaga in denarja za 80.000 mark.
* Fidejkomisi in vojno posolilo. Posestniki fidejkomisov se   pri zadnjih vojnih posojilih niso ravno odlikovali   z   izdatnim podpisovanjem Opravičevali so se s tem, da je obre
izdalo navodilo, po katerem je tudi posestnikom fidejkomisov lahko mogoče, najeti na svoja posestva denar, da bodo ž njim mogli kupiti vojno posojilo.
* Prijazna žena. čevljar Vaclav Vanura na Dunaju je bil v noči od 23. na 24. januarja strahovito pijan. Prišedši domov je razgrajal in zabavljal na državo in na Poljake, na kar ga je lastna žena ovadila policiji! Zaslišane priče so pač potrdile, da je Vanura, zabavljal, potrdile so pa tudi, da je bil popolnoma pijan in rogovilil po stanovanju kakor norec. Sodišče je moža obsodilo samo na štiri dni zapora zaradi prestopka pijanosti.
* Milo za krompir. Delniška družba Schicht v Ustju na Češkem je mestu Aradu na Ogrskem ponudila 50 meterskih stotov m i 1 a v nakup, a samo s pogojem, da se milo ne plača zdenarje m, nego s — k r o m-p i r j e m. Meterski stot tega mila bo veljal 462 K, plačanih s krompirjem, ki se bo računal po 16 K meterski stot. Mesto Arad je že zaprosilo ogrsko vlado za dovoljenje, da sme izpeljati za nakup mila potrebni krompir.
* Javna varnost v Milanu, kakor v drugih italijanskih mestih, že od nekdaj ni bila mnogo vredna, sedaj pa so se varnostne razmere tako poslabšale, da je moralo policijsko ravnateljstvo izdati posebne odredbe, da prepreči roparske napade in tatvine, ki se ponavljajo dan na dan. Vse že kaznovane ljudi odpravljajo iz Milana in jih nastanjajo v določenih krajih, iz katerih se ne smejo ganiti. Vojaške patrulje hodijo noč in dan po vseh delih mesta. Dogodi se tudi, da vojaki izkoriščajo svojo uniformo, da goljufajo in kradejo.
* ZnačHna beseda. Generalni polkovnik Conrad pl. Hotzendorf je te dni rekel: »Vsi narodi so danes izvrstni vojaki.« Generalni polkovnik Conrad pl. Hotzendorf je menda mož, ki ve, kaj so armade in prav zato so njegove besede važne. Ne samo, ker so v kričečem nasprotju s psovanjem gotovih ljudi, ampak tudi zato, ker je s temi besedami izrečeno priznanje, da so vsi narodi ravno-vredni. Če si bodo to listi zapomnili, ki tako radi delajo razločke med narodi in proglašajo ene za manjvredne, druge pa za poklicane za gospodstvo.
* Poljski narod doživlja sedaj velike trenotke in politično življenje je tako živahno, "kakor še nikdar. Značilno pa je, da je znameniti pisatelj in gotovo eden prvih duševnih voditeljev poljskega naroda, Henrik Sienkie\vicz, neče udeležiti političnega dela. Obelodanil je oklic, v katerem pravi, da se nahaja poljski narod v času velike politične burje, da pa mu ni nič pomagano s tem. če kliče ta in oni, »narod, pojdi za menoj«. V sedanjih časih, pravi Henrik Sienkie-\vicz, je filantropično delo, je gmotna pomoč važnejša in potrebnejša, kakor politično delo, saj je vsa politika — sfinga.
* Vlom v Zagrebu. Zadnji čas se primerilo v Zagrebu več vlomov in tatvin, a najnovejši vlom nadkriljuje po svoji lokavosti vse druge. V neko hišo je prišel ob pol 9. zjutraj kakih 16- ali 171etni mladenič in je pri raznih stanovanjih zvonil ter vpraševal za soprogo nekega kapitana. V tretjem nadstropju se ni pri stanovanju Gjure Katušiča nihče oglasil na zvo-nenje. Tat je iz tega uganil da ni nikogar doma. Odprl je z vetrihom, preiskal vse stanovanje in pobral ves denar, kar ga je dobil, in vse dragocenosti. Vsega skupaj je odnesel denarja in dragocenosti za kakih 1500 kron.
* Svojo ženo je ustrelil. Črno-vojnik Henrik Jordan je bil zdaj pri dunajskem diviziiskem sodišču obtožen, da je svojo ženo zavratno umoril. Jordan je do vojne prav srečno živel s svoj ženo, a ko je bil on na bojišču, je imela žena ljubezenska razmerja z drugimi. Hotel ji je odpustiti, a žena mu je rekla, da se po vojni itak loči od njega. Vsled tega je Jordan ponoči svojo ženo ustrelil v glavd, da je bila takoj mrtva. Tudi sebi je pognal krogljo v prsa, a se je le težko poškodoval. Sodišč© je Jordana oprostilo od obtožbe na umor. Vojaški pravdnik je proti tej razsodbi oglasil ničnostno pritožbo.
I 10 K; Peckaj Marija, Vrhnika 10 K; Potočnik Helena. Koroška Bela 10 K;
Golmajer Kari, Tržič 10 K; Selano Sofija, Gradec 10 K; Lavtižar Ivan, c kr. okrajni Šolski nadzornik v Ljubljani 5 K; Mohar Anton, vojak iz Krsnic 2 K; vodstvo dekliške osem-razrednice v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani je darovalo 305 knjig. Klemenčič Ivana, soproga deželnega stenografa v Ljubljani, je darovala lepo perilo. — »Posredovalnica za goriške begunce« v Ljubljani se vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za »Ciril - Metodovo družbo«:
Dragotin Gobec - Pergine na Tirolskem 1 K, za mesec april: dr. Ivan Zabukovšek odvetnik iz Šmarij pri Jelšah 20 K; nadporočnik Jos. We-ster iz Hercegovine 10 K in Ivan Ko-šenina, vojnopoštni sprevodnik iz bojišča 5 K, nabral med svojimi tovariši za velikonočne piruhe. Skupaj 36 kron.
Za »Zavod za v vojni oslepele vojake«: Nadporočnik Jos. Wester iz Hercegovine 10 K in Ivan Košeni-na, vojnopoštni sprevodnik iz bojišča 5 K, nabral med svojimi tovariši za velikonočne pirhe. Skupaj 15 K.
Srčna hvala!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 23. aprila: Istvan Madarasz, honvedski poddesetnik, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli.
Dne 24. aprila: Oskar Metelka, kadetni aspirant, v rezervni vojaški bolnici v Marijaniščti. — Mihael Mole, evidenčni nadoficijal v pokoju, ter Ivan Sršen, poddesetnik, oba v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli.
Dne 25. aprila: Katarina Rothl, vdova poštnega sluge, 75 let, Emon-
ska cesta 25.
V deželni bolnišnici:
Dne 21. aprila: Ivana Logar, po-sestnica, 39 let. — Leopold Mor-\vein, bivši mizar. 34 let. — Mira Medic, poštarica. 32 let. — Josip Molek. gostačev sin, 6 let.
Dne 22. aprila: Miroslava ča-mer, hči tobačne delavke, tri leta in pol.
Dne 23. aprila: Janez Uštar, posestnik. 54 let.
Današnji list obsega 12 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Darila.
Darovi   za   goriške begunce.
Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 500 K, Katoliška tiskarna v Ljubljani 500 K. »Glasbena Matica« v Ljubljani 268 K 10 v, župni urad Struge 80 K, Hutter L, katehet v Celovcu 20 K; Gnašič Fr. 20 K; Dolenc Oroslav, Ljubljana 20 K; Zupančič
//j/kob. c. kr. profesor in vodja držav-F/e višje realke v Gorici 20 K; Bežek menjenie fidejkomisov jako težavno Viktor, c. kr. ravnatelj moškega uči-delo. Zdaj je pravosodno ministrstvo 1 teljišča v Gorici 10 K: N. N. župnik
Trtra Mefeio križa od 30. aprilu do 7. molili
Motoze (vrvice) Iz originalnega švedskega papirja, nedosežno trdne, izdeljuje in dobavlja firma »Silviac, mehanična tovarna za izdelovanje silvalina in vrvarskega blaga, družba z om. zav. v Novih Benet, k a h. Glavno zastopstvo in skladi, šče: Julij Zeisel, Praga, Vaclavskć namčsti 15.
Bodočim materam, ki trpe na migreni, čutih tesnobe in zapahne-nju želodca vsled zaprtega telesa, pomaga naravna Franc - Jožefova grenčica, pogosto že po povžitju majhnih množin, do bolečin in truda prostega, lahkega izpraznenja in odstrani oslabelost prebavljanja v kratkem času. Tajni medicinalni svetnik prof. Zweifel, predstojnik klinike za ženske bolezni na kr. univerzi v Lipskem, pravi, da je z učinkom Franc - Jožefove grenčice v vsakem oziru zadovoljen. (6)
eza
negovanje zob
Svarilo.
Ker širi že precej časa nekaj brezvestnih in ne značajnih ljudi o meni neutemeljeno in naravnost zlobno govorico, češ, da se bavim v svojem prostem času še z nekim drugim — dotični kom gotovo bolj kot meni znanim — poklicem, jih danes, dasiravao sem smatral to dosedaj le bolj za šalo in sem velikodušno potrpel, resno svarim, naj opuste to svoje podle obrekovanje in naj raje izprašajo svojo kosmato vest. V nasprotnem slučaju bom seveda nastopil proti njim s skrajno brezobzirnostjo, kakor hitro zberem* za to dovolj dokazov.
LJUBLJANA, dne 28. aprila 1916.
Viktor Golob,
uradnik banke »Slavije«.
/
S
„Narodna tiskarna" javlja tužno vest, da je njen večletni sotrudnik, gospod
Martin Jelovšek
črkostaveo
dne 28. aprila opoldne, po daljšem bolehanju v 84. letu starosti, preminul.
Pogreb pokojnika bode v nedeljo, dne 30. aprila 1916, ob pol 2. popoldne iz deželne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Blag mu spomin!
V LJUBLJANI, dne 28. aprila 1916.
		T"" "   "' ■   • »»	..;«■■-•'	.             ■ ~-<-~		■ m
						
						
•					i    • '- > :	■ • . "s: i-i - ..;
Potrti neizmerne Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljcnl dobri soprog, ozir. oče, svak, in brat, gospod
Herman Čeinovor
posestnik in gostilničar
dne 29. aprila ob polu 7. uri zjutraj, previden s svetimi zakramenti, v 42 letu boguvdan, mirno zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vr§i v nedeljo, dne 30. aprila ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Dolenjska cesta št. 3.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
V LJUBLJANI, dne 29. aprila 1916.
Ć#*aovar, soproga. — Herman, Karel, Franci in Josip,
sinovi. — Pavla, hči.
Zahirala.
Vsem, M so mojega srčnoljubljenega mola, gospoda
Franceljna Levičnika
spremni na zadnji poti, posebej Se .Narodni čitalnici" in pevskemu društvu .Lira- za udeleiitcv z zastavami, gospodom pevce« za ialostinke, gosUl-ničaiski zadrugi in vsem darovalcem krasnih \encev, sc iskreno zahvaljujem.
V KAMNIKU, dne 26. aprila 1916.
1380
tal»(aea
Marija Levičnik roj. Zakotnik.
■ PJBSJJ
ašk
Obrat zdravilišče  kot v mirnih časih.
Zstetek sezone 1. moja 1916.
Prospekte daje ravnateljstvo.
^Cigijaiiična
manufaktura
Julij Siager
Wi.$:n_erstr. 8 F.
_eniki
z zdravniškim gratis  in fr. Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 431
poukom
mM
K
if!
x gostilno in vrtom v Rožni
dolini   se  ugodno  proda. Istotam se oddajo
.i
mladi bernhardinci.
Več pove Al. Čeh,  Rožna dolina pri ljuljani. i3is
vmwm<
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu 65
r*o   O o zr* a s?
tovarna slamnikov
v Stoba, pošta Domžale, pri Ljubljani.
Ccneco, fzborso okusno branilo največje redilne vrednosti! Krasna ziato-rameoa barva, najboljši okus, vabeči sveži vonj, velika redilna moč, posebna kakovost iz
er5
napravljenega umetnega medu (medenega a) Vas bo presenetila — Med je bil dosedai predrag, sedaj je lahko v v* a ki hiši vedno v zalogi in se vživa lahko vsaki dan, osobito kot rnaža za i-'ruh namesto dragega surovega masla in masti, s čimer se doseže znaten prihranek. 2_daj velja 1 kilogram surovega masla 8 do 10 K, iz Sida umetnega medu narejen Sida med samo 80 vinarjev 3.U kilograma. Poleg tega je znatno redilnejSi in okusnejSi. Ena sama poskušnja Vas bo o tem prepričala! Nadomešča mnoga druga draga jedila! Vsaka gospodinja prihrani mnogo denarja.
Ea zavojček velja 35 vinarfev.
Dobiva se pri razpošiljalnici:
3csip $erdajs, £jubljana, Zcljrrska nI. 3
6 zavojčkov Sida medu 2 kroni po povzetju ali če se vpošlje denar naprej. 1392
obstoječe iz: enenadstropae haše
z gostilniško koncesijo, lepimi
p o i ori za gostilno poleg farne cerkve, v hiši velike kleti, poleg obsežno gospodarsko poslopje, vrt, vinograd, sadonosnik, njive, travnik,
se takoj proda.
V hi4i je električna razsvetljava. Posestvo leži ob glavni cesti, 10 minut od velike železniške postaje, kjer stoje
tudi brzovlaki. — Prodajna cena
30.000  K, od  katerih  ostane lahko
K. 17.OC0 na posestvu.
Več pove
1308
Zadružna Zveza v Celju.
Občinski tajnik
davčni uradnik v. p, sedaj popolnoma
prost vojaščine, gaS* i_če primemo
službo. Kdo, p >ve upravništvo
»Slovenskega Naroda«. 1345
Prodajalka
, manufakturistinsa,
ki zna postreči   kmetijske odjemalce
se takoj sprejme pri
Eck u;e$sc?iQ!derju v Mmi
JCa predej \z
v  Šiški  ob   državni cesti pritlična
i 1
z vrtom in delavnico, zelo pripravna za obrtnika. Hiša je brez dolga in se ,/s kupnine lahko vknjiži. 1288 Naslov pove   uprav.   »Slov. Naroda*.
Kupiti sli v najem vzeli se želi manjša a snažna 1390
o
1 V
z
in nekoliko postestvom, v bližini Ljubljane, v smeri proti Zalogu.
Ponudbe na upravništvo »Sloven. Naroda« pod ,;I£iša i vrtom 1390".
TvrzISea  F. Trdina  na Starem trgu sprejme  v špecerijski trgovini izurjenega
pomočnice
ili
1391
preiai&Iiso.
1393
Pras. 497/7'16/3
Razglas.
Uradne ur-   c. kr. OKTOf." m
c. kr. okrajne sodnice v Cel j so
v poletnem času t*j. od 1. ma 1 do 30. septembra 1916 sledeče:
Ob delavnikih od 8—1 ure dop. in od 3—5 ure, za pisarniško osobje do 6. ure pop.; ob nedeljah od 9—12 ure. ob praznikih od 8—12 ure dop
Vložišča so ob delavnikih od 8—12 ure dopoldne in od 3—5 ure pop., ob nedeljah od 9—12 ure, in ob praznikih od 8—12 dop. odprta.
C. hr. pređseflnKtvo okrožne sodnije v Celje.
dne 28. aprila 1916.
C kr. predsednik Kotzian.
SI. občinstvo vljudno opozarjam,
da sem otvoril
nožarstvo in brušenje
ter se prijazno priporočam.
(lovi Oodmat pod Ježami 137
pri Ljubljani.
1387
DEKLICO
15 lat staro, dobro vagojaao, s dobrimi izpričevali meiC. ari. iole, MmH mđđmM ote (braa premoženja) dobri drattai brezplačno v nadaljno vzgojo in domačo vporabo. 1807 Pismene ponudbe na upravniit »Slov. Naroda« pod nu___
Uradnik
▼ lesni stroki izvezban, assy 3« za pisarno za zago na meji Kranjske-Hrvatske. 1326
Ponudbe pod JT. t. it 12345
1326" na upr. »Slov. Naroda«.
Absolventinja
trg. tečaja z 4 letno prakso v knjigovodstvu itd , tali priti v kako većje, fino, hotelsko ali kopallsćno podfette ali kaj stičnega, kjer bi oskrbovala enake posle, najraje izven LJubljane.
Cenjene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod ,zanes!fivost 1SS31.
Ker sem dobil za ftelj časa ftopns!
se priporočam
1370
Fr. Ambrož,
L'aMJana, Rimska cesta it 11.
G. Flux
mm- Gosposka ulica 4,
I. nadstropje, levo. 1373
Uradno dovoljena, že 20 let obsto-fsča najstarejša ljubljanska
j stanovao! b sliie)
v   udobnost   cenj. občinstva   zopet v
središču mesta. .    Priporoča in namešča le boljše a
stol
vsske vrste
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osobje Ir.Mra različnih slnteb, zlasti za ženske
Ve s ta a in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena.
Pn vnanjiii vprašanjih se prosi za odgovor znamka.
na:bolfie kakovosti po 7, 9, 12 in 16 kron; lasne nodio*?e in &>?ežiee vseh vrst; „Neril", barva za lase In brado od Dr. Drallea po 2 5n 4 S, lasne vode in masti;
Šamrooasanmivacie las, šminke in p ■ ier ponlični i. t d. priporoča
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo St. 1.
Pozor! Zaradi vpoklic nf a v vojaško službovanje is lokal odprt samo za prodafo blaga in sicer v*akl dan samo cd 9 đo 1 /2 i ia v nedelo od 9 do 11 are dopoldan.
R dni občni zbor
zavezo-
. Jeras. 1^
regisir. zadruge z neomef<
je sklican
na nedel|o, dno 14. maja 1916 ob 2. ari popoldne v prostora zadružnega urasla.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva,
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobrenje računskega zaključka za
leto 1915.
4. VoliteT načelstra.
5. Volitev nadzorstva.
6. Raznoterosti.
■a ta
Jtactska posojihua" t CcrioMn*
r. s. i n. z.
Prodajalka
ni špecerijsko veletrgovino s daljšo prakso in dobrimi spričevali M Spre|-
ns takol aH pa posnelo. i385
Ponudbe pod mastna trgovina/
1S99y na upravništ. »Slov. Naroda«.
m
aH vSienei, ki so se v tej stroki ze nekaj časa učili,
(nV*   na takoj sprejmejo pri
Fran Zadnji Mankin mojstra,
L|nb!]aaa, Trtaika cesta 17.
1300
Loščena posoda
partijska gladka, težka, rujava, grarit »Sa-lamander«, loščena transportna vederca
za gorčico, marmelade, med, 20 cm, za vsebino 5 kg z lesenim pokrovom, 100 komadov K 170 — (pri večjem naročilu). Kotli (v nadomestilo za bakrene kotle) pocinkani, polo-Sčeni Lepo razno železo od odpadkov. Isvriena črna pločevina (velika izbira). Pocinkane pločevine Dobavljam v vsakj množini takoj. — Cene brez konkurence,
S. RECHT, Teplice - Šanov (Češko).
Resna iilna
Vdovec v najlepši moški dobi, go~ rmniska korenina, podjetnik in trgovec, sedeli tem potom seznaniti v svrho Senitve 3 inteligentno gospodično ali vdovo brey otrok. v starosti od 25.— 35. let 1383
* Jasi 50 trgovska naobrazba.
Le resne ponudbe 5 S&tfa katera se tako; vrne, je poslati na upravništ. ,S^°venskega /zaroda pod „$re2ni dom/tJSS".
2a najstrožjo tajnost se jamcu
najem se da
I
za štiri glasove. Izdajatelj 1273
Fran Marolt, učitelj, Ijnbljana«
S 1-S0, v platna K 1-80.
Naroča se pri izdajatelju in v knjigarnah.
Trgovci pozor! 1302
: Volni kreme -zrezM :
nepokvarljivo fino pecivo, nudi trajno dobei zaslužek. Karton 36 kosov |e tako napravi fen. da se lahko na 72 ali 144 kosov razdeli in veli a K 4*—. Poštni zavoj so 3 kartoni razpošilja.
K. Brandt v Ljabllanl, posta 7,
prodajalec
zmožen  slovenščine in nemščine, Sprejme takoj ali pozneje pri tvrdki Viktor Wogg, spec. trg. v Celin.
i
Proda se večja množina
I
Pismene ponudbe na upravništ. »Slov.
Naroda« pod „sadjevec/13820« Iščem za tako] za poletio
i
v kateri *ta dve stanovanji (stalni stranki,) za avgustov termin. V pritličju .e 5 sob in pritikline, v prvem nadstropju so 4 sobe, kopalnica in pritikline. Gruberjevo nabrežja št 16.
Ogleda se vsak dan od 4 do 6. .Natančnejše se poizve : Rimska 008.
štev- 9, III. nadstropje, vrata 20.
1376
s 3 posteljami in kabinetom z vporabo vrta, za častniško rodbino brez otrok. 1386 Ponudbe pod   častnik 1386", na uprav«
ništvo »Slovenskega Naroda.« - ■ d
Lepo
vo
je naprodaj v okolici Trsta, kjer se nahaja že več let dobro idoča gostilna. Prodam pod ugodnimi pogoji zaradi odhoda k vojakom. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. 1846
z vrtom, gostilno, hlevom in njivo,
ob državni cesti, v Sežani.
se ugodno prodal«
Naslov pove uprav. »Sloven. Naroda«,
1371
Teden Rdečega križa v
„Kino Central"
v deželnem gledališča.
SohofsZ!)., nedelja 30. aprila. Pondellea 1. maja:
Krasna drama iz življenja v trak dejanjih.
Nepoboljšljivi dečko.
Vesela zgodba ¥ treh dejanjih. Polno nsjkomlinejiih prizorov.
inovei iiatoia
wW Od torba Z. maja dalje nov spored:
Polunočna ladja.
v 4 dajaafla.
Sijajen film iz slavne serije Stuarta Webbsa.
____ .__________
16
1734
^301
12
C/0A
7019
lil
tu
OD
□ g c c
Q) o, L. N
0L CLtJ C
Pozivni razglas.
Na podstavi Najvišjih sklepov, s katerimi se je sklicala cela c. kr. in kr. ogr. črna vojska, se poživljajo s tem
trnwoJnl zavezanci nlstoenlh letnikov 1897 da M1866
na vnovično prebiranje teh rojstve-nih letnikov, da se dožene, ali so sposobni za Črnovojno službo z orožjem.
Dolžnost priti na prebiranie:
Na prebiranje morajo priti vsi v zgoraj oznamenjenih letih rojeni čr-novojni zavezanci (avstrijski in ogrski državljani ter tudi tisti, ki ne morejo dokazati inozemskega državljanstva) brez ozira na to, aH so bili že doslej zavezani priti na pre-tlranje, oziroma ali so izpolnili svojo (joSžnost priti na prebiranje.
Izvzeti od dolžnosti priti na pre-Nranje so zgolj:
1. Tisti, ki tačas itak že pripadajo aktivni vojaški zvezi kakor Črno-vojni zavezanci, vštevši ude c. kr. strelišč na Tirolskem in Predarel-skem (vpisani strelci);
udje drugih črni vojski zavezanih korporacij pa morajo priti na prebiranie;
2. zdravniki (doktorji medicine);
3. vojaški gažisti v pokoju in v razmerju izven službe;
4. tisti, ki so v krajevni preskrbi vojaške invalidnice;
5. tisti, ki so šele po 31. dnevu marca 1916. 1. po vnovičnem zdravstvenem pregledu ali kakor črnovojni zavezanci bili puščeni na dopust ali bili odpuščeni ali pa so bili odpuščeni iz skupne vojne moči, deželne
tnbe ali orožništva;
6. tisti, ki očividno niso sposobni za črnovojno službo z orožjem (to so taki, ki nimajo ene noge ali ene roke, ki so oslepeli na obeh očeh, gluhonemi, bebasti, sodnoproglašeni za blazne, umobolne ali slaboumne ali ki imajo drugačne duševne bolezni), ako je o dotični hibi, oziroma bolezni na prebiranju predložen primeren dokaz;
7. tisti, ki so bili zaradi hib, ki delajo človeka za vsako službo nesposobnega, ali že svoječasno izbrisani v nabornem seznamku ali se jim Je pozneje podelila črnovojna oprostilna izkaznica ali (črnovojna) doslužnica. oziroma so kakor gažisti bili odpuščeni (izbrisani v razvidnosti);
ako ima kdo navadna potrdila o :zvidu »Za vsako (črnovojno) službo nesposoben«, ga to ne odvezuje dolžnosti priti na prebiranje:
5. tisti, ki so še tačasno veljavno odvezani črno vojne službe;
9. izmed rojstvenih letnikov 1867 in l^rV> končno še tisti, ki so na pod-§ 20 vojnega zakona iz I. 1868. prostovoljno vstopili v skupno vojno moč, preden so dovršili 19. lfcto svoje starosti.
Božjastni morajo priti na prebiranje: dokaze o njihovi   bolezni je odložiti najdalje do prebiranja.
Zglasitev:
Vsi, ki so po spredaj stoječih do-:.lih dolžni priti na prebiranje, se morajo najdalje do 5. dne rnaia 1916. leta zglasiti v občinskem uradu (na magistratu) svojega bivališča ob času izdaje tega razglasa.
Dolžnost zglasiti se še razteza tudi na tiste, ki imajo v občini svojega bivališča domovinsko pravico.
Črnovojni zavezanci se morajo ob zglasitvi izkazati s primernimi listinami (krstnim ali rojstvenim listom, domovnico, delavsko ali posel-sko knjižico, črnovojnimi izkaznicami o dosedanjih prebiranjih i. dr.); tisti, katerim se je podelil »Izkaz o osebi in zglasitvi« v zmislu razglasov z dne 6. marca 191)6. L, morajo prinesti to listino seboj k zglasitvi.
Vsakdo, ki se zglasi, prejme črnovojno izkaznico, Id jo mora skrb*
no hraniti in predložiti na prebiranju.
Izkaznica služi tudi za potrdilo njegove zglasitve in mu dale pravico do brezplačne vožnje po železnicah (izvzemši brzovlake) in parnikih na prebiranje in nazaj kakor tudi, ako se na prebiranju spozna za sposobnega, do brezplačne vožnje, kadar odrine na službovanje.
Ako se kdo ne zglasi, kaznujejo to strogo politična oblast v a.
Izvršitev prebiranja:
črnovojne zavezance prebirajo, da se dožene njihova sposobnost za črnovojno službo z orožjem, komisije za prebiranie Črne vojske, ki bodo uraden ale v času od 22. dne maja do 29. dne julija 1916. 1.
Kraj, dan in ura uradovanja teh komisij se razglasi s posebno objavo.
Kateri komisiji je odkazana posamezna prebiranju zavezana oseba, se ravna po občini, v kateri se ie morala zglasiti po svojem bivališču.
Tisti, ki so bili z nepremagljivimi ovirami zadržani priti na prebiranje ob dneh, ki so bili določeni zanje, se morajo predstaviti komisiji za dodatno prebiranje.
Kdaj in kje bodo poslovale komisije za dodatno prebiranje, se objavi posebej.
Če kdo ne pride  na prebiranje,
se to kaznuje «*o zakonu z dne 28. junija 1S90. !. (drž. zak. št. 137) o kaznovani**, ako kdo ne sluša vojaškega pozivnega povelja ali zapelja k temu.
Odhod v službovanje:
Tisti, ki so bili na prebiranju spoznani za sposobne, se pozovejo na službovanje z orožjem za poznejši čas.
Kam bodo morali odriniti v službovanje, izvedo na prebiranju.
Tisti, ki bodo na dodatnem pre-birarnu spoznani za sposobne, bodo morali, ako bo ob tem času že minul obči rok za odhod v službovanje za dotični rojstveni letnik, odriniti v službovale v 48 urah petem, ko bodo odbrani.
Tudi ako kdo ne odrine ali ako odrine prekasno v službovanje, se kaznuje po zgoraj oznarnenjenem zakonu.
Ugodnosti:
Tisti črnovojni zavezanci, ki spadajo med osebe, imenovane v £ 29. vojnega zakona — (posvečeni duhovniki, nameščenci v dušnem pastirstvu ali v duhovnem učiteij-stvu. kandidatje diihovskega stanu zakonito pripoznanih cerkev in verskih družb) — se ne privzemajo na črnovojno službovanje z orožjem: pravico do te r~Jr^T: morajo v zmislu obstoječih predpisov dokazati pred komisijo za prebiranje.
Črnovojnim zavezancem, ki so dokazali ali svoječasno na naboru ali dokažejo sedaj na prebiranju po vojnem zakonu za ugodnost enoletne prezentne službe določeno znanstveno vsposobljencst, se podeli dovoljenje nositi znak prostovoljcev v času svojega črnovojnega službovanja.
Tistim, ki so bili na pre' ranju spoznani za sposobne, je tud dano na voljo, da vstopijo na podsta i vojnega zakona prostovoljno v 'ono vojsko, vojno mornarico ali v Ježel-
no brambo. Tisti, lrj še niso zadostili svoji naborni dolžnosti, stopijo na prezentni in skupni službeni čas, ki ga je odslužiti po določilih vojnega zakona o prostovoljne vstopu. Ostali lahko vstopijo prostovoljno ali na triletni — v vojni mornarici štiriletni — prezentni službeni čas ali pa na dobo, dokler traja vojna.
Glede izbire vojaškega krdela veljajo v tem oziru ukrenjene obče omejitve. Po prezentaciji pa je vstop vsekakor dopusten le pri tistem vojaškem krdelu, kateremu je bil do-tičnik prideljen za črnovojnika.
Hiša
majhna, enodružinska v bližini mesta se napi ali vzame v aa|ea&.
Ponudbe s ceno pod „Hlsa/1340u na
uprav. »Slovenskega Naroda«. 1340
I v HC    švedskega papirja
nedosegljivo trdne izdeluje dobavlja tvrdka:
in
Poziv in prebiranje bosensko -hercegov inskih deželanov.
Naznanja se, da se poživljajo na službovanje z orožjem tudi zgoraj oznamenjenim črnovojnim zavezancem ustrezajoče skupine v razvidnosti reserve službi zavezanih bo-sensko-hercegovinskih deželanov.
Kolikor bivajo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, se morajo zglasiti do 5. dne maja 1916. I. na občinskem uradu (na magistratu) občine svojega bivališča ter prinesti seboj v tem razglasu imenovane listine, kjer dobijo izkaznico, ki jo je treba skrbno hraniti, in s katero morajo priti v času od 10. do 20. dne maja 1916. 1. na prebiranje k c. kr. dopolnilnem okrajnemu poveljstvu, v čigar področju je njihovo bivališče.
Službenim zavezancem v raz-vidnoti reserve se dovoljuje na podstavi izkaznice brezplačna vožnja po železnicah (izvzemši brzovlake) in parnikih k c. in kr. dopolnilnemu poveljstvu in nazaj.
SiOinie se os Merili in M viili po«!
Silvia"
mehanična tovarna za izdelovanje silvalina in vrvarskega blaga, družba z. o. z., Novc Benatkv na
Češkem.
Glavno zastopstvo in skladišče Julius Zeisel,   Praga,  Vaclavske namesti 15.
krojaški pomočnik
za veliko delo. 1336 Martin  Mabkotaf   modni salon za gospode, LJubljana, Sp- Šiška.
! Posestvo !
*U ure od Ljubljane peš, 12 oralov travnikov in polja, 3 orale gozda, gos^ podarsko poslopje (5 sob in kuhinja), hlev za 14 krav in 3 konje, 3 Supe se proda skupno ali v delih. Vprašanja pod ,,A-B" 1316 na upravništvo »Slov. Naroda«. 1316
Fellerjev dobrodejni, poživljajoči rastlinski esenčni fluid z znamko
EISA-FIUID
odstrani
bolečine v členkih.
12 steklenic franko 6 kron. Lekarnar E V. F' ller, Štubica, Elatn? št. 238 (Hrvaško). Čez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil.
Ivan Bizovičar
umetni in trgovski vrtnar
Ljubljana 839 Kolezijska ulica št 16
priporoča svojo bogato opremljeno vrtnarstvo  ter   okusno izdelane vence, šopke in trakove.
Izposojevanje ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekoracijske cvetlice za dvorane ::   in balkone. ::
Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam naročila na deželo. Vsa naročila se izvršujejo točno in solidno.
Brzojavke: I. Bizovičar, ;: vrtnar, LJubljana.
a
•o
rt O u
a o
rt
o r«.
10 Bctna garancija. — Največja izbira vseh oprem-v
,.6ritmer" m ^Irana" so res najboljši
za rodbino en ebrt, (stikajo) vezejo, (krpajo) mašijo nogavice in perilo.
Naslov za pisma : mtumm a w. « - P
Jos. Peielr. lWmi tovarniška zaloga v Ljubljani, za vodo,
Sv. Petra nasip št. 7. —— blizu frančiškanskega mostu, 3 hiša, levo.
M
to
:r p*
<
o
91 •o a
7T
5»
5
tA9
d*
Priporoča osebno izbrane
novosh 5 Dunaja.
Velika  iybera   okusnih klobukov $a dame in deklice kakor tudi bogata taloga žalnih klobukov*
AQ<& ^
Solidno blago. ćPr&nano niske cene. Pooravila točno in vestno.
Zunanja naročila na izbiro j obratno pošto.
Se do brv
vseh lekarnah
danes 29. aprila,
nedeljo 30. aprila,
ponedeljek 1. maja
avaioci
ognjenik
Drar-r r ia gUka b irataftatfa U^mju v trafc
i Val«
IVIMloi * gUvBih vteSak.
dtm 8.
»SLOVENSKI NAROD-, one 29. aprila 1916.
Lopa meblovana
mesečno sobo
MF" odda takoj.
Kje,   pore   upravništvo »Sk»r Naroda«. 1355
Smrekovo lubje
ta leto 1916 W kupuje na cele vagone
tovarna usnja FEIGL9
Droaan pri Plxofa, Češko. 1298 i Prosi se nemško korespondenco. —
Inteligenten In zastal en gospod, blago-hotnih nazorov, kot iibict 30 letu in gospodarsko Izobražen,
mirno in trajao
Poftna poiDofiiia
▼a j ena   tudi brzojava,
takoj. 139»
Ponudbe na apravn. »Slov. Naroda« pod ,, Vestma 1360".
Sprejmem preti takojU)
In 4 vsestransko imoiae
pri boljši samostojni dami. Cenjene ponudbe pod (VMlrnl dom i 123i>" na uprav. »Slov. Naroda«. 1296
natakarice - donalalke
v mojo restavracijo 11. razreda. Oziral se bodem samo na prve  moči, ki so
služ'le že v večjih in boljših restavracijah. Znanje slovenskega in popolnoma nemškega jezika. Zaslužek lep. 135$
Ponudbe s  totografijo   na Mat. !>3lni$&s*]a, restavrater na kolodvoru
¥ St. Petra na Krasu.
Vsako množino
MMM in mmtm kosti
kupuje po najboljših cenah trgovina Confidenti, Zavodna, Celje.
1379
Prodajalci koles in mehaniki!
zahtevajte moj en §rcs cer-ik za leto 1918 o
kolesih, p&ecraatikah in dragih kalesaih po*
trebščinsb. Soliden in najcenejši naknp. Slovenska —————      korespondenca. ——
Toraraifta zabia te!w in       stnln ter !n:n3 trgom A. WEISSBERG, Dunaj II, Uatere Donaustrasse 231III
1«~2* M.
778
Slivovka — tropin o ve c : pellnkovec —
—jsievec
- Iie§nak :
▼ najbolj*! kakovosti se dobi po nizkih dnevnih eenah pri tvrtki
Ljubljana, Sodna mlca štev« 3.
1377
!i' žili llilliilI Si 1»
USKA ifiiiiH unuucnu
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
1 gMo immmm prt tfnp. i
i
Ustanovljena ista 1897.
Ceniki na razpolago.
Ceniki na raz- lago.
Crne detelje, lucerne, krmske pese, raznih trav, jesenske reps, prosa, gra-sice, čebuička in č*bu!ne?ga semena, žlahtnih grahov, fižolom, vse!?, vrst ze-lenjadnih. okoli 300 vrst nafpriljuhnejših cvetličnih semen in ptičjo krmo,
priporoča trgovina s semeni na debelo in drobno
r & Urbanič
Ljubljana, Wolfova ulica Stav 12.
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri U
L SEBENIKI)«Spod. Stihi.
Kupujem kostanjev les
proti gotovini,  doba a april-julij Obvezne ponudbe z navedbo postaje   za   vagon   10.000  kg je ▼poslati tvrdki: 1175
Ulnho Vabit, Zalet
Štajersko,
Bnpooni la 0#—I— priporočam, da si moje o« prvovrstnih tovarn m prodalo pripravljeno blago
klavirje In planine
1394
pravočasne ogledajo.
S spoštovanjem
i:  S. KMETETZ, Ljubljana,
_  Kolodvorska ulica 26. =
Prodaja
Prostorna hiša na Poljanskem predmestju, z večjimi gospodarskimi poslopji, ki se lahko kot skladišča uporabljajo, z dvoriščem In sadovnjakom, slednji sposoben za stavblsča, se zaradi družinskih
pod ugodnimi pogoji proda*
Poizve se pri gospodu dr. Oto Vallentschagu, odvetniku v Ljubljani, Franoa Jožefa cesta št. 5- 1372
S
ZDRAVA KRI I
Kri je splošna hranilna tekočina, iz katere zajema telo hranilne snovi. Če nima kri dovolj hranilnih snovf, oslabe vsi udje, in tako se potem noraja cela veriga različnih bolezni, ki nam ogrene življenje.
Jo zlo verigo je treba pre&reti
in to je mogoče doseči le na eni točki: v hranjenju krvi in njenem izboljšanju.
Jaz sem po dolgoletnem preiskavanju spisal knjigo, v kateri kažem, kako fn na kak način se kri in soki izboljšajo, kako se povzdigne prehra-n jenje in kako se obvarujemo bolezni ali jih odpravimo. 529 Popoisoma zastonj
pošliem vsakemu ta dragoceni spis, kdor le piSe ponj. Tudi nudim vsakomur priložnost, da se prepriča, na kak način je to možno, ne da bi le vinarja izdal. A pišite takoj!
Eksped. lekarne pri operi. Budimpešta VI, odd. 456.
i
Viktor
SelenbcrgovB uL 5, zraven glavne pošle.
Šopki, venci s trakovi in napisi se izdelujejo po najnižjih cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt
Naslov za brzojavi: Viktor Sajt, cvetlični salcn, LJubljana.
Najnižje cene.
Itn 11. Nagi«
Ljubljana, Kongresni trg št. 12. ve
126
za spalne In fedllne sobe, salone ln gosposko sobe. Preproge, zastor}!, modroel na vzmet žlmnat! modroci, otroški vozički Itd.
XX! _
xxxlŽxxl
.H XXXXXI
xxxxx
reg istr ova na zadruga z omejenim poroštvom
vabi častite zadružnike k
oacnem
ki bode
dne 7. maja 1916, ob 2. popoldne v posojilnica! pisarni v Dolenjem Logatcu.
SPORED
1388
1. Poročilo in računski sklep za leto 1915.
2. Odobrenje računa in razdelitev dobička.
3. Volitev ravnateljstva in nadzorstva.
4. Predlogi in nasveti zadružništva.
I^netfe
Stalile dne 31. decembra 1915.
Dolg
Gotovina v blagajni   . . .
Poštna hranilnica.....
Vloge pri denarnih zavodih Vrednostni papirji  • • • .
Posojila......• • •
Obresti posojil......
Stroški posojil
Inventar . • • • .....
Posestvo...... • • •
22837 89 18594 23 322030 52 49047J50 914393 34 31113!69 344 18 2084-97* 55406112
1415852 44
Zadružni deleži.............
Nevzdignjena dividenda deležev.....
Predplačane obresti posojil.......
Hranilne vloge
Tekoči račun strank. • •••••••••
Rezervni fond:
splošni .... 1027609 posebni . . . . 97044-69
Dobiček v letu 1915 ..........
26046, 297834 1766,63 1235210 31 38104!96
107320|78 442542
141585244
Oficijelno subskripcijsko mesto:
llanska kreditna banka v
fa afeae pedratnice v Splita, Ćelavca, Trstu, Sarajevu ia Celju,
sprejemajo prijave nas
ani
četrto 6%% avstrijsko vojno posojilo
po originalnih pogojih.
5 7 V 40 letno d. p. amort drž. posojilo po K 82.S0 netto za K 100.— nominale, 5V»% d. p. doc 1, junija 1923 vraeiji?e državne zakladnice po
Sub&kripcija so vrši od 17. april« do inkl. 15. Maj« 1916. =
95,— netto za K 100.— norafbale.
DrDft?o za otraflto osrstoo In mladinsko skrb.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v ljubljanskem sodnem okraju je imelo snoci pod predsedstvom c. kr. predsednika deželnega sodišča v p. pL Levičnika svoj občni zbor ter posnamemo iz predsednikovega poročila to-le:
Kakor drugod tako opažamo z dostjo in skrbjo tudi pri naši mladini, da se ji širi in rase zanemarjenost. Nezadostno domaČe nadzorstvo in gkrčeni šolski obrat sta poglavitna vrroka vznemirljive te prikazni. Oba pa izvirata iz sedanjih,po vojnem sta-r.iti provzročenih razmer. Da naše društvo s svojim omejenim delokrogom in svojimi skromnimi sredstvi kos tem razmeram, ie pač jasno. 11 _ndar se je društvo v vseh slučruih. ki so se mu prijavili, resno in uspešno zavzelo za ogroženo mladino bodisi z gmotno pomočjo bodisi z drugimi v njeno dobrobit potrebnimi ukrepi. Pri tem delovanju se je tzl zala izredna važnost začasnem vetišča, čigar uredba je bila /e v poročilu za leto 1914 obširno ponižna.
V začetku leta 1915. je bilo v ?a:ezijanskem rešilnem in vzgajal-r.ern zavodu na Rakovnik t: 7 naših varovancev, čijih število se je potem znižalo na 6; ko se je pa junija rr._-seca 1915 zavod v vporabo vzel za vojaške svrhe in je vsled tega moral prenehati s svojim delovanjem, biti so le se 4, ki so se oddali k raznim posestnikom ljubljanske okolice In se drže dobro.
Maja 1915 je bil na Dunaju posvet, kako urediti potrebno sodelovanje deželnih zvez za otroško varstvo in mladinsko skrb z voiaškimi oblastmi in zakladi v vprašanjih za~ stran preskrbe vojnih vdov in sirot. Ker se na Kranjskem deželna zveza ^e ni ustanovila, je bilo namesto nje povabljeno na ta posvet naše društvo.
Društvo je pismeno pritrdilo nameravani ureditvi dela in se hk^aut
Teklo pripravljenim po svojih močeh sodelovati, da se bodo podpore podeljevale na eni strani le v deiani-skim razmeram primerni meri. na drugI strani le resnično potrebnim in sicer na način, ki ustreza vsakokratnemu namenu. Od tedaj le c. kr. "Str. vojaški vdovski in sirotinski
aklad na Dunaju že opetovano pri-loslal društvu prošnje,   da izrazi o ojft svoje mnenje: te prošnje so se Mm najhitreje rešile.
Povodom B9L povratka rojstnega ine Njegovega Veličanstva je društvo po svojem odborniku gospodu ces. svetniku Ivanu Rogerju st. izrazilo svoje prespoštljive čestitke, za-kar je prejelo z Najvišjega mesta zahvalo.
Septembra 1915 je visoko c. kr. e dež. sodnijsko predsedstvo v Gradcu priobčilo društvu načrta dveh ukazov pravosodnega ministrstva, da se o njih izjavi. Prvi ukaz se je nanaša! na generalno varu š t v o , drugi na v a r u š t v e n 1 svet. Društvo je podalo svoji izjavi na podlagi svojih lastnih praktičnih izkušenj.
O začasnem zavetišču, ki je še vedno pod izkušenim i od-stvora čestite sestre Marije Tornec, ;e z zadovoljstvom poudarjati, da v svojih skromnih razmerah popolnoma ustreza svojemu namenu, Ja namreč nudi v bedi zapuščeni ali v vzgoji ogroženi de-c i začasno zavetje.
Gibanje v začasnem zavetimi! je bilo tudi leta 1915 zelo živahno. Od 39 otrok, kolikor jih *e bilo 'ikona; 1914 v zavodu, in   od 16?, olikor se jih je bilo   sprejelo ^eta !°15. jih jc v teku leta 1915 zopet iz-ropilo 139. Koncem leta 1915 jih je torej vstalo v zavodu 62.
Od onih, ki so vstopili leta 1915, je bilo s ta r i h manj nego 1 leto 26, d 1 do 3 let 39, od 3 do 6 let 45, in nad 6 let 52.
Zdravstvene razmere v zavetišču so bile vobče zadovoljive. To leto se je prvič poizkusilol z deco, ki je bila ob vstopu v zavod telesno oslabljena in zračne premembe nujno potrebna, da se jo je čez poletje spravilo na deželo v kraj z zdravim /rakom in ugodnimi razmerami za prehrano. Izbrala se je v to svrho Rečica ob Paki v krasni Savinjski dolini.
Od onih 139 varovancev, ki so v teku leta 1915 izstopili iz zavoda, se je en del oddal v tujo zasebno rc:krbo, drugi del pa in sicer oni, ki so bili telesno že sposobni za de!o, v žbo bodisi pri pošteni družini v ^ estu, bodisi pri zanesljivem posestniku na kmetih. Kateri je kazal spretnost in veselje za rokodelstvo, temu *e je pač tudi poiskal mojster, U ga le vzel za vajenca. 6 varovancev so ' zele družine brez otrok za svoje. — Izstopivši varovanci ostanejo do iz-
polnjenega 18. leta pod nadzorstvom
zavoda.
Kakor v prejšnjih letih, tako se je tudi leta 1915. večji del in sicer 57% vseh varovancev oskrbovalo v zavodu brezplačno.
Vseh okupe se je leta 1915. brezplačno oddalo 3025 kosov oblačil, ki so se deloma morala nabaviti nova, tako zlasti obutev, izvečina pa so se prikrojila oziroma napravila iz podarjenih oblek in podarjenega blaga.
Kakor vsako leto se Je tudi 24. decembra 1915 praznovala v zavetišču božićnica.
Zdravniško posvetov a-lišče se je leta 1915 pičlejše pose-čalo nego prejšnje leto. Navzlic tema je bilo ordinacij vendar še okJli 500. Ordiniralo se je vsak dan poncl-dne od poj 2. -!o pol 3. ure v Beethovnovi uliei št. 9. Orclnuijočcrnu zdravniku gospodu med. dr. Bogdanu Drču bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala za požm ovalni njegov trud.
Iz poročila blagajnika  g. J o s i-
D a povzamemo, da je znašala imovina đrnštva 31. decembra 1914 vsoto 9428 K 27 v. Prejemki so znašali leta   1915 vsoto  9410 K 77 v, rorej
skupaj 1&839 K 04 v. Med prejemki je omeniti podporo deželnega odbora v znesku 2842 K 93 v, podporo ljubljanske občine 1500 K, darilo okrajne blagajne 1000 K in darHo dobrotnika, ki noče biti imenovan, po Snoma r. dr. Tavčarja 500 K. Stroški so znašali 7008 K 81 v med temi 6239 K 28 v za osk<^ova!išče. od katere S re odpade 2940 K na zavetišče, v katerem je v oskrbi nad 60 otrok. Prv^rveno premo/eniv; znaša 11330 K 23 v. Proračun izkazute 11.^00 K potrebščine in 6400 K dohodkov, torej 4500 K orimamkMaia. Po poročHn preglednika ravnareha g. hma I? c»t r a ml. se podeli odboru aHob - " ter izreče blagajniku zahvala. Pri voktvah pre^ediifkov sta biTa IzvoRena za preglednika gg. R o cer ml. in c. kr. davčni upravitelj Fran G o s t i š a. Končno je občni zbor ?zrekel predsedniku c. Kr. dež. sod. predsedniku v pokoji! plem. L e v i č n \ k n zahvalo za megov tmd in niezovo skrb.
BsMm psales društvo n boSne na
3!|8G!l m
je imelo dne 27. aprila pod predsedstvom sekcijskega načelnika grofa Chorinskega svoj 13. redni občni zbor. Predsedujoči sekcijski načelnik je podal kratko sliko o delovanju društva v preteklem letu, ter naznanil, da je bilo društvo postavljeno v oporoki gospe Amalije S c h a f e r za dediča, oporoka pa ni bila veljavna, vendar je pa podarila dedinja ga. Ana V/a 1 društvu 3000 kron po intervenciji finančne proku-rature. O poslovanju društva je poroča! generaJni tajnik, sanitetni nadzornik dr. vit. B 1 e i w e i s: Kljub svetovni vojni in kljub težki izgubi, ki je zadela društvo s smrtjo v vojski podleglega društvenega zdravnika, se obseg našega društvenega delovanja ni dost: .skrčil. Te razmere pa so se na mah izpremenile z izbruhom italijanske vojne. Morskih kopeli v G r a d e ž v. v katere je društvo sicer vsako 'cto poslalo večje število bolehnih ( ok, ni bilo več mogoče uporabljati. T ied težavne aprovizacije se je mora i zatvoriti morski h ošpic v Val-dotri pri Trstu, v katerem je društvo prav do zadnjega tren tka imelo dva oskrbovanca. Uspeh solnčnih kopeli in drugih zdravilnih pripomočkov, ki se uporabljajo v tem bospica in ki so se pri kostni in žiezni tuberkulozi otrok izborno obnesli, bodo bolni v prihrJnem času prav zelo pogrešali. Pa tedi pri izberi odraslih bolnikov, namenjenih v zdravilišča proti jetiki, je moralo društvo odsiMot) prav ?igorozno postopati. S tem, da so sc ta zdravilišča dala na razpolago armadi, se je število postelj, ki so na razpolago, izdatno izmanjšaio in bolniki morajo dolgo časa čakati, preino jih ie moč sprejeti. Kljub tej veliki tezkoči se je v preteklem letu posrečilo, oddati po enega bolnika v zdravilišče li 6 r g a s pri Gradcu m B r e s t o-v a c pri Zagrebu. Pet lahko obolelih bolnikov je dobilo izdatne podpore, da so se mogli zdraviti in si opomoči na deželi, oziroma, dokler je bilo to še mogoče, na jugu in ob morju.
Pa tndi glavna in najvažnejša panoga društvenega delovanja, odvračanje tuberkuloze na domu bolnikov v Ljubljani in nje bližnji okolici, se ni mo<r!a razširiti, ker vsled smrti društvenega zdravnika nedostaja društvu zdravniškega nadzorstva. Namen tega delovanja je kratko rečeno ta, izolirati bolnika v njega rodovini, £a napraviti neškodljivega in vanvati nieir n sostanovalce, osobito otroke, ki jih je v ta namen krepiti z boljšo hrano itd. pred okužbo.
Tu se je s svojo večletno izku- J šnjo   izborno   obnesla    društvena J
strežnica. In tako je moglo tudi med vojsko ostati 16 rodbin v društveni oskrbi s 65 otroci, ki so redno dobivali mleka in kruha. Od teh otrok ni nobeden zbolel za tuberkulozo, čeprav je šlo za rodbine v najneugodnejših razmerah in s težkimi obolenji. Posebno skrb je društvo obračalo na otroško zavetišče. Le - to more doslej sprejeti 15 otrok in je bilo ves Čas popolnoma zasedeno. V zavetišče se sprejemajo le taki zdravi otroci, ki so doma hudo ogroženi in ki jih v krogu tuberkulozne rodbine ni mogoče varovati. O priliki božične slavnosti, ki se je priredila v zavetišču, so društvene dame radodarno prispevale z obleko, perilom in drugimi darili. V preteklem letu je stopilo »Deželno pomožno društvo tudi v dotiko z »Deželno zvezo za vračajoče se vojaka , ua s to skupno skrbi za vojake, k! se vrnejo s pljučnimi boleznimi iz vojske.
Na subvencijah je dobilo Deželno pomožno društvo za bolne na plmčih-' v preteklem letu: od c. kr. ministrstva za notranje zadeve in d v umili jonskega fonda za odvračanje tuberkuloze 4500 kron, od dežele Kranjske 500 K in od Kranjske hranilnice 500 kron. Sabvmcije mestne obeme ljubljanske, ki je »Deželno pomož. društvo« od njega obstanka sem visokosrčno podpirala, društvo
m za predpreteklo leto tako tudi za leto 1915 ni dobilo, ker sc še niso odvrnile težave, ki se stavljajo mestnem': proračunu. Izmed daril je omeniti ono gospoda svetnika trgovinske zbornice Jcana Sehreva. ki je ob priliki rojstnega dne cesarja naklonil 500 kron.
Iz blagajniškega poročilu ravnatelja gosp. M a h r a posnameno, da je knelo društvo 15.181 K 00 vin. dohodkov, med njimi 6121 K 64 vin. podpor in 530 kron daril. Društveno premoženje znaša 47.075 K 10 vin. Rnčnni so se odobrili.
Nato se je predsednik sekcijski načelnik grof C h o r i n s k y, ki jc odpoklican na Dunaj, poslovil od društva, zatrjujoč, da ostane s svojim srcem vedno na Kranjskem ter mu je podpredsednik gosp. dr. M a -jaron izrekel zahvalo društva in Širokih krogov, katerim je društvo bilo pomočnik, za njegovo delovanje.
Izvoljeni so bili v odbor gg.: Otomar B a m b e r g, predsednik Kranjske hranilnice; dr. Demeter Bleiweis vitez Trsteniški, deželni sanitetni nadzornik; dr. D o 1 š a k Franc, deželni sanitetni tajnik; H r k e r Josip, stolni župnik; Moric Hladnik, c. kr. gozdar v n.; H u b a d Franc, dvorni svetnik; Viljem vit. L a s c h a n, dvorni svet-nil ; \rtnr M a h r. ravnatelj trgovske šole; dr. Danilo M a jaron, predsednik kraniske odvetniške zbornice; Pavlin Franc, višji stavbni svetnik; Pclec Julij, dvomi svetnik v pok.; dr. Jujij P o 1 e c, sanitetni asistent; dr. Mihael Opeka, dež. šol. nadzornik; Jean S c h r e y, trTo~v-cc: dr. Hubert So u van. tajnik fmančn^ prokurahire: Tvan Sušnik, kanonik; dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski in dr. Franc Zupan e. dvorni svetnik in deželni sa-nitetni referent. Za preglednika računom na sta bila izvoljena gg. Josip P c r d a n in Josi o M a j c r. Razvila se :c nato še dak«ra debata o nakupu lastne hiše za zavetišče ob Zaloški cesti, nakar fe predsednik grof Chorin^kv zaključil občni zbor.
je imela včeraj popoldne v gostilni pri Mraku svoj občni zbor.
Iz poročil, podanih na občnem zboru, posnamemo to-le:
Tudi to leto je moral načelnik opetovano osebno intervenirati pri raznih obrtnih uradih glede interesov sodavičarskega stanu, posebno glede šc vedno se vršečega napolnjevanja tujih steklenic, ter se je v raznih slučajih zadruga tudi obrnila pismenim potom na razne obrtne urade in dosegla s tem nekaj uspeha. Občni zbor državne zveze avstrijskih sodavičarskih zadrug na Dunaju se letos ni vršil, tudi ni ista vpo-šiljala strokovnega lista, vsTed česar se tudi prispevek za to leto ni plačal. Sklene se, da se vpelje obligatna uvedba knjižic za steklenice, pri čemer se bode laže kontrolirala oddaja in vrnitev steklenic ter se bode za izgubljene, oziroma nevrnjene steklenice zahtevala od e-octnničarjev. oziroma odjemalcev odškodnina v denarju, česar pa seveda do sedaj ni bilo mogoče, ker večina gg. sodavi-čarjev niti vedela ni, kobko steklenic so enemu ali drugemu odjemalcu izročili in koliko vrnjenih dobili. Cc bode pa moral vsak sod a vi car imeti knjižico, bode tudi lahko vedel, ko-
tako^pd odjemalca zahteval odškodnino. Ce bi kateri gostilničar zaradi-tega odpovedal sodavičarju, ne sme dobave prevzeti noben drug sodavi-čar. — Dohodkov je bilo v tem letu 680 K 25 vin., stroškov pa 739 K 48 vin., torej 59 K 23 vin. primanjkljaja, kar je edino sedanjim časom pripisovati. Prebitek koncem leta 1915. znaša skupno 798 K 71 vin. V smislu §§ 14., odst. 9, in 21. zadružnih pravil znaša koncem leta 1915 inkorpora-cijski zaklad 465 K, vajeniški zaklad 206 K, podporni zaklad pa 565 kron. Ker pa je naloženo na te zaklade v hranilnih knjižicah Mestne hranilnice za inkorporacijski zaklad 350 K, /a vajeniški zaklad 105 K in za podporni zaklad 200 K, treba bode gledati, da se ti zakladi popolnijo v toliko, da bodo znašali kavor preje gori omenjeno. Da se pa to lahko stori, treba bode ali sedaj, ali pa po vojni doklado prceej zvišati, da se za to potrebni denar dobi. — Nova koncesija se jc izdala v tem letu ena.
število članov moistrov znnša SO, število pomočnikov 30, število vajencev pa 45.
Računski zakliaček sc ie odobril, enako proračun z dohodki 1718 kron 71 vin. in stroški 2206 K. Doki a da sc določi na 6 K ter se določi termin za vplačevanje doklade in kazni na 14 dni. Volitve se ni^o vršile, ker se je z vzklikom izvolil ves dosedanji odbor. Cena za scdaviČar-ske izdelke se zviša za 2 vin. od steklenice, kar velja za čas voine.
ULEZNATO MOSKfNO leh^a PlCCOLhja t Ljubljani
sebufe navšdeno /nncžmc žsleza.
\e rje pri sličnih vinih mff/okdei
SJCSf    1 steklenica 2-4?) K
MATffiONIS
JEDfNSTVEM
u svoJoi
. NflJ30LJ£ SDAVNA JU JSlsUR-HJJR POP0D1CN0
preje Bilina & Kasch, Ljubljana, Židovska nI. 5.
priporoča   veliko   zalogo   tkanin in
glace - rokavic, modno blago za
gospode   in   r!amr,   raznovrstne fine
parfume, ročna dela in materijal, kirargf&te predmete. 413
Moderna predtiskarija.
Izdelovanje preoblečenih T^mlrov.
Proti 9
! zeli in ooiiii zoii
Izborno delufe dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrgi dlesno in odstranjuje ne-ir i!etno sapo lz ust,
1 steklenica x navodilom X 1*10.
Po poŠti se pošilja najmanj 2 steklenici
Deželna lekarna Milana Lensteka
v Ljubl|anl, nesli eva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefoveja jubilejnega mosta
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jnž. železnice, c.kr.tobačne tovarne in okr. hol. hlaftjne v Ljubljani.
Melnsine-ustna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22. februarja 1908. Bla^. gospod lekarnar! Prosim vijudno, pošljite mi zopet iri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnsfne-rstne zobne voda, katera ie neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in odstrani a neprijetno  sapo iz ost Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato K.;rrinovtć, kr. poŠte meštai
Kupujem in prodajam ali v ko-mišljen vzamem samo
starinsko stvari
in tudi
1145
staro zobovje.
Frančiškanska ulica Št. 10, Ljubljana.
Uter po K ls20 priporoča
Sever & Urbanič
LJUBLJANA t357
Wolfowa ulica št. 12.
ceni
Enpisn po visoki
kostanjev orehov Jesenov
Ponudbe s ceno in  množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki :
J. Pogačnik.
Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (Kolizej),
n      Na ponudbe brez cene se ne ozira. ::
Gonoktein. 9
Najnovejše, izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju), belemu toku, črevesnemu in meburnemu
katariu itd.
GONOKTEIN je vpeljan na če^ki kliniki dvor. svetnika vseuč. prof. dr. V. Janovskega. Na praški nemški kliniki vseuč. prof. dr. K. Kreibicha. Toplo ga priporočajo vseu8. prof. dr. J. Bukovsky, vseuč. prof. F. Samberger, vseuč. docent dr. J. Odstrčil.
M. U. dr. D. Schwarz, specialist za tajne in kožne bolezni v Pragi piše : Gonoktein sem izkusil čez 50 slučajev z izvrstnim uspehom, posebno v akutnih slučajih — to je glavni cilj našega lečenja Go-norrhoe v kali izlečiti. Dajem vedno prednost Gonokteinu pred vsemi drugimi preparati, ker ne učinkuje škodljivo — kakor mnogi drugi preparati — na želodec in ledvice.
Dobiva se po vseh večjih lekarnah. Škjrfljica K 6-—.
Zahtevajte literaturo In prospekt.
Ljubljana: Lekarna Trnkozcv.
Zagreb: Lekarna „Salvator ' S. Btit-telbach, Jelaćlćev trg.
Proizvaja Farmakološko - kemični laboratorij „HERA" Praga-Vršovice 552.
Dobavatelj vojnega ministrstva in Vo] no-zdravstvene ga združenja.
Siivovka
tropinovec
brinjevec
hruševec
„Pelinkovac"
„Planine"
grenki in sladki
rum konjak
„Vermut vino"
v najboljši kakovosti ter v množinah od 56 litrov naprej dobi se po nizkih dnevnih cenah pri
M. UHo.
veležgaajaraa - sadja Ljubljana
- p*M»l pr»mm* 1«. ——
70
Stran 10.
Krapina
.SLOVENSKI NAROD-, dna 29. aprila 1016.
98. štev.
Toplice
(Hrvaško)
Pojasnila in prospekti gratis po ravnateljstvu.
ozdravilo: (HM,
■mnattzen
1293
V^laaO J
Proč z vsakim pudrom,  Ki samo pore ramaši in sigurno sčasoma napravi gube na obrazu. 1222 Dr« A* RUa t>l»erna pn4r»i(a krma
bela, rožnata in crćme.  Ta krema-puder jc bi! oblastveno preiskan, je popolnoma neSkodljiv, nikaka Šminka, dame dobe takoj medel, nežen tcint, za negovanje kože in lepote neprenosljivo dober in varčljiv pri uporabi. Doza na poskuSnjo K 1 65, velika doza, zadostna za 4 mesece K 3 30. Pošiljatev iftroga diskretna. Dr. A. Rixa laboratorif, Onnaf, IX. Lakierergasae 6 6. Zaloga v Ljubljani pri A. Kane in „Adrija" drogeriji.
Najfinejše brivske
aparate in kline
britve, strojne Škarje za striženje las, 1187 se najcenejše in najboljše kupi pri i
A. WEISSBERGU, Dunaj II., J
Untero Donaustrasse, 23 III., oddelek IV. I
Katalogi in zaznamki en gros za prodajalce gratis. ——   Slovenska korespondenca. ■————
Prosim, oglejte si predležeče
oblike nog m ne bodete prišli težko do prepričunja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagođena. Človeške noge ni^o vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolžnost vsakega izkušen, veSčaka. 61 Poskusite pri
■t^z    i i anatomiCoa
Frflfl ^751 fl tri PriII sp^alistu  za ortopedi
lian vJ^ailllieiJU obuvala, Ljubljana, Selenburgova ulica št, 4.
—- r=
j L
Obvestilo
Tovarna Singer So., šivalnih strojev akcijska družba v Wš£tesa-bsrgc (okraj Potsdam—Berlin) išče vsled mnogoštevilnih vpokiicev k vojakom večje Število delavcev, ki so zdravi in vojaščine prosti. V poštev pridejo osobito:
strojni In orodjarski kllc£arii, strsgarfi, mehaniki, strojni mizarji, strojni delavci (ki strežejo pri strojih za obdelavo lesa in kovin, vijačnih avtomatih L si.) delavci za topilnice i. t. d.)
Vendar se priuče lahko temu tudi delavci iz drug h industrij, kot iz tekstilne industrije, mizarstva itel Za stroške preselitve se dado delavcem predujmi in se potem po posebnem dogovoru povrnejo.
Wittenberge je procvitajoče mesto, sedaj z 23.000 prebivalci in ima vse predpogoje, da se rapidno razširi. Izvrstne šole, zdrava stanovanja z vrtovi, obsežen nasadni sistem.
Vsa podrobnejša pojasnila daje poslovalnica tovarne v LJubljani, Sv. Petra cesta št. 4. ian
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glas. Matice in edini zapriseženi strokovnjak c kr. dež. soeSta
Lfnblfana, Kongresni trg as,
&58 (Nasproti nunske cerkve.)
Največja in   najsposobnejša  tvrdka  in izposojeva...
klavirjev in harmonijev
na jugu Avstrije.   —   Velikanska zalogo glasbenega orodja, strun in nauzik
Edini zaloinik dvomih in komorni!) tvorn: dorfer, H6M2I & Heitzmann, Forster. Ehrbar. Stingl, Rud. Stelzhammer, Czapka, Laubenrer Hofmann in Hofberg (amerikanski harmoniji). Obroki Od K 15*— naprej. NajbogatejSa izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah  Oglejte si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. 10 lat a a postavno obvezna garancija.  Nafemnlna najnižja.  Zamena najugodnejša. Uglaievanje ter popravila strokovno in ceno Ker imam zgoraf navedene prve fabrikate Izključno le faz za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom falzl-flkatov in navideznega „potelna" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o „dobrem blagu",  dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalogi.
*sega
Mtau-
sbruder - Gloss.
Zaloga pohištva m tapetniškega
blaga.
Jrfizarstvo.
Popolna spalna oprava. 2 postelji, 2 omari, 2 nočni omarici   in 1
umivalnik e mar m. ploščo
in ogledalom
Jamči se ea solidno delo. Gene
konkurenčne. Zahtevajte naj-novejši katalog, kateri obsega nad 800 modernih dih.
— r r^— Ofroj>J(i vozički.
J. Pogačnik, Z/ubl/ana, parije Jeremije cesta $t. t3—t8.
120
dNampilijt
gnver in izdelovitelj ^^'i niie^^     kavčukovib štarapilij
Lf ubijana, Selenburgova ulioa 1.
Ceniki franko. Ceniki franko.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd
^tatoa Čeme,
Šablona  a  16  monograml, primerna za namizne prte, »crvi-ete,  žepne  robce  In vseh vrst perilo se dobiva pri
TONI M<S£E
flnbliana, Židovska ulica Ittv. 5., V____/
mhv loti
(popre! Henrih Som)
pokrlvalet stran in klepar, vpsMslsc strelovodov, ter iDstalaier vodovodov
LjijaE Polianska mti l i
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
asbEst-csinenniiTi M\\m f strnit) »afenf HatsrM
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cernentno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v pritnano solidni izvršitvi.
Hišna in kuhinjska oprava. Poseljena posoda
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
■
SO
■ n Kb'illlB
I mmm m
I
le
modu
: za gospode :
Ljnbljana,
Franca Jožefa cesta 3.
uradniške i uniforme ■
po meri
v najkrajšem času.
L HIKUJCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko Izbtf
dolnlkov In solnAnlkov.-
Popravila se iivriujejo točno In solidno
Oblastveno konce*, zasebna posredovalnica za u      nakup in prodajo zemljišč in posestev
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Trnovski pristan 14.
Na prodaj imam v sredini mesta več dobro obrestujočih se
■       Natančno se izve na gorenji naslov. ■
1767
iS
VTiorabo
Suhe
dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko *Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem. Cena kartonu K 2*20 po povzetju. Pošiljatve poste restante samo če se pošlje denar naprej. Od 4 kartonov naprej poŠt. prosto.
Razpošilja ga :
Kitne MenzeL Dunaj VI., tim&m 49.2. Stol M.
Nad 50 let obstoječa
parna bar varija in kemično snaženje oblek
apretura sukna
124
LJubljana,
Selenbnrgova nI. 6.
Anion Boc
•e»4»j
Postrežba vestna in točna.
GUnce,
Burska tuica 46. Najniife cene.
pnopDiaiDia
iliillilll
: 3van Viah-gajok, Dušici, pošta JAatulje :
===== pripereea ebein^tuu uelike ==
najbolj lih vinogradov bratske, Dalmacije in Kasta vš čine.
Na zahtevo pošlje vzorce. 28is
nniiiimi
□ □ □
XXXII. kraljevska ogrska
državna - dobrodelna - loterija
za obče koristne In dobrodelne namene.
Ta denarna loterija vsebuje 14885 dobitkov v skupnem znesku 475.000 K, je se
izplačajo v gotovini.
GSavns dobitek 200.000 K v gotovem denarja
Potem:
1 glavni dobitek s..... K 30.000
1     „        „ ..... - 20.000
1   ,.......... » laooo
l    „      .,    „..••;„ 5.000
5 dobitkov a 1.000 K .  .  .  . „ 5.000
5             a   500 K ...  - m 2.000
10 dobitkov i 250 K
20 40 100
200 2500 12000
200 „ m 150 „ „ 100 „ fi 50 „ „ 20 „ 10 ,.
14č85 dobitkov skupaj
. . 2.500
. . 4.000
. . 6.000
. . 10.000
, . 10.000
, . 50.000
. 120.000
K 475.000
Žrebanje se vrši nepreklicno 15. junija 1915. Srečka stane 4 krone.
Srečke je dobiti pri kralj, ogrskem ravnateljstvu Jot. srečk v Budimpešti (glavni carinski urad), pri c. kr. generalnem ravnateljstvu srečkovnih loterij na Dunaju, razentega pri vseh poštnih, davčnih, carinskih in solnih uradih, na vseh železniških postajah, v mnogih trafikah in menjalnicah itd., tako na Ogrskem kakor tudi v avstrijskih kronovinali.
Igralni načrti se pošiljajo gratis in poštnine prosto.
Kralj, ogrsko srečkovno ravnateljstvo*
Svoje častite odjemalce
vljudno prosim, da se naj pri nakupu orožja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od c, kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodali orožja ali municije, kakor tudi ne popravljati orožja.
Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo.
Fran Sevčik
puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani.
1*4
9«.
.SLOVENSKI NAROD", «M M. aprila Ml«.
f
stru u.
Zajaata ispch mo ottnku, zraven pa ic na tttoč* uhv. ptscm m ogled.
Bvij n. e>,  lepe pral
dobite ob robi mod. 1066
k. fi. Rbca krene za prsi
se zunanje.   Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo
lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna puSica K 3*30, velika polica, za* dostna za uspeh K 8*80.   Razpošiljanje strogo diskretno.
dr. A. Us, laboratorij, tarnal *X« I ■Mirorgan
Zatef* v Lt«*IJult «ro3er!tf
Hm «•     sM a
BrrnsH HiVnilM llinllll lini! i lmi luiuiiiu uiiiiulili umi
laka in
Tiitfn S
tSi
JBJKiS^ntn
r?ggBaiBBagg»aAagIg51Illgtm^igggItglHlltil>yiBiiiiiif^
^gggggggaSUAgllJlAflgllHlB»fWllKllllftMlflfgglItSgllllWt^
itkssllkana, lakirana, stavbaa
Prodajalnicai
Miklošičeva ulica št. 6.   LlUliti
nasproti hotela „Union".
EBERL
I
" 121 U
Delavnica i
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila
3ŠK
■
■
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporoča svojo bogato zalogo
uoznih kole5. Sli
% za rodbia
otroških vozičkov
! Franc Furlan
■asIiMt Fasckioim rim
ključavničarstvo
■
t zaloga itedllalkov
I s« nahaja: 125
f ^mbrožev trg štev. 9.1
I
i milima III
rodbiao 1b obrt.
imm Ml ¥2zen!s»Mil ]
Pisalni stroji ,,ADLER", pletilni stroji jtf%ž.
vseh velikosti
I F • '
H
:elo solidne tvrdite
Krisiefl
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Kafaovejše KOSTUME   -^sj Najnovajša
i   Plašče, jope i Žalne — domače obleke Perilo, čepice, športne klobuke in steznike.
i,
Velika zaloga
ste&lenfRe, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov f. t. d.
gostilniška in kavamar-ska namizna posoda
gj© na*niž?siSi cenah.
Ustanovljeno T845.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Asreiura sukna.
te m eii u naieiie.
Higieničao perilo in drage potrebščine za novorojenčke.
Pošilja i?a isbino tudi na dežeBo.
i
"T
LJUBLJANA
Največja slovenska hranilnica!
Koncem leta 1915 je imela vlog .... K 48,500.000'— Rezervnega zaklada........„   1,330.000 —
Sprejema vloge vsak delavnik od 8. do 12, ure dopoldne. Hranilnica je pupiiarao varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanja ima vpeljana lične
umače hranilnike.
Posoja na zeml]!iča ia poalopfa na Kraa|ikMi proti S lU 7», ii.-'ea  Kranjska pa proti • '/•% obroatfa hi proti --•/« % odplačevanja aa dolg. ——
osjeich:
g Polici! wk ■ Mi ulica št. 4.1 Sprejemališče T| Seleitburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
X X I X I X X
i;
O "S
Franc Kas Iirt,i"*
Saftaa alka.
mpuijiB mM najnwf]ii
I
Spadal na mehanična ptetilita Industrija In trgovina za površna hi spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal aa stroje itd. na drobno in na debelo. 123
Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez; agentov, so oene veliko nitje.
-*t Modni salon ■§>»•
Mi aha 3toroat, Sjabljana, Start trg SI.
Velika taloga dunajskih damskih in dekliških
slamnikov.
Popravita točno in na/ceneje. Žalni klobuki v veliki hberu
Brez konkurence!
F. L. Popper čevlji
en za gospode in gospe so nogam
gj najbolj p ril e ž ni f lični in najboljše
gj kakovosti.   Naprodaj   samo pri
I JULIJI STOR, Ljubljana
Presereova nlka št 5.
om
Goysserski čevlji za turiste, bigijeaičnl ^   čevlji za otroke in Lawn - tenais - čevlji.
3 4.
Za prihodnje šolsko leto, ki se začne dne 16. septembra t. 1., razpisuje deželni odbor vojvodine Kranjske eno popolnoma prosto in eno polprosto deželno ustanovno mesto za c. kr. mornariško akademijo za sinove neimovitih slojev prebivalstva kranjske dežele.
Splošni pogoji so:
1. domovinstvo na Kranjskem;
2. telesna sposobnost za mornariško vzgojo ter tudi za bodočo vojna službo na morju ; to sposobnost je dokazati po »Predpisu za zdravniško preiskavo pomorskih aspirantov in prosilcev za sprejem kot gojencev c. in kr. mornariške akademije«, izdanim z mornariškim pravilnikom v XXII. kom. 1. 1902 (za poveljstvo in zavode c. in kr* vojske 1. 1903); zadovoljivo naravno vedenje ;
izpolnjeno 14. in ne prekoračeno 16. leto življenja; 5. dosedanje   šolanje,   dovršeno  z najmanj   zadovoljivim (dobrim) uspehom, in sicer :
štirje nižji razredi kake javne tuzemske srednje Šole ali ravno tolika letnikov vojaške nižje realke, z nadaljnjim pogojem, da je prosilec zadobil v matematiki najmanj red »dobro«.
Tiskane popolne pogoje za sprejem je dobiti pri tvrdki »I*. W. SeicU & Sohn« na Dunaju. Pošiljajo jih pa tudi pisarniško ravnateljstvo vojnega mini-sterstva (mornariški odsek), pristaniško admiralstvo v Pulju, pomorsko okrajno poveljstvo v Trstu in poveljstvo mornariške akademije vsakemu, ki jih zahteva, proti plačilu 40 h ali proti znamkam te vrednosti).
Vzdrževalni pavšal za polprosto deželno ustanovno mesto znaša 800 K na leto ; iz tega vzdrževalnega pavšala, ki se ima v dveh obrokih dne 16. septembra in 16. marca pri poveljstvu mornariške akademije vnaprej plačati, se pokrivajo vsi izdatki za gojenca v akademiji.
V svrho sprejema v c. in kr. mornariško akademijo bodo morali de« želni prosilci delati sprejemno izkušnjo. Ta izkušnja bo obsegala m vstop v L letnik: a) nemški jezik, b) matematiko, c) zemljepis in zgodovino, d) prido« pisne vede vseh teh predmetov toliko, kolikor se poučujejo v prvih štirih rez« redih kake srednje šole.
Sprejemne izkušnje se prično dne 10. septembra. Odbrani aspiranti bodo v pravem Času poklicani.
Izobraženje v mornariški akademiji traja štiri leta.
Po zadovoljivi dovršitvi IV. letnika se imenujejo gojenci za pomorske
kadete.
Prošnje za ustanove v svrho sprejema t c. in kr. mornariško akadt«
Brilo |o poslati deielaema odbora toJtocUbo Kraaleke, ln to naj. je de 20. maja t L
Pozneje došle prošnje se ne bodo Prošnji je priložiti:
1. krstni Hst,
2. domovinski list (prosilcev),
3. izpričevalo vojaškega zdravnika,
4. izpričevalo o ceplenju koz, Čeceplenje ni potrjeno v zdrav. izpričevalut
5. vsa izpričevala srednje šole, objednem z izpričevalom zadnjega I* izpričevalo o drugem semestru je naknadno predložiti.
6. izpričevalo o premoženju, potrjeno od županstva in župnoga mada ie ravno tako nravnoatno izpričevalo.
Prošnjo je kolkovati s kolkom za eno krono, vsako prilogo pa s kol« kom za 30 h, če že ni kolkovana.
Prošnje smejo vložiti samo starši (oče, če njega ni, mati ali varuh.)
■raalskl deielnl odbor ¥ LJnbUanl.
U. n^ tm-
FD
54
38
Stran 12.
»SLOVENSKI NAROD", dne 29. aprila 1916.
95. štev.
Priporočamo našim
z  gospodinjam z
KOLINSKO CIKORIJO S
iz edine slovenske
Jfm| tovarne v Ljubljani
Stanje denarnih vlog na ka). in tek. raCnn 31. dec. 1914:
::     K 202,841.494-—. si
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana,
Centrala na tanaji. — Ustanovljena 1864. — 29 podražile.   ||||S Marijin trg-SV. Petra tfSla (T bi JSitOfaziOBJ Gensral;").
Stanje den. vlog na hran. knjižice 31. marca 1916
s:       K 113,157.102-—.
preje J. C. Maver
Selaiški kapital in reserve 65,000.000 kron.
• Preskrbovanje vseh  bankovnfh  transakcij,  n. pr.:  Prevzemanje denarnih vlog   na hranilne
knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti; vrednostnih papirjev in posojila nanje. 1-8
rom.v in^lrthf«r5eVanie K*«*4* "**oćll na vseh tuzemsKih in inozemskih mestih. - Izplačevanje ku-Naiemodaiit v^hJen«!le1n08tIllh pkpujev   ~ KuPovan'e in Podajanje deviz, valut in tujih novcev. -dfit^Hn  ?h IJSi pedalov samoshrambe (safes) za oenjevarno shranjevanje vrednostnih paoirjev, l-stin banfh^ "tranke- - Opravmtćo c. kr.niir.lotertieBrezplačnaP revizija iz* e-
i oapirjev - Promese za vsa žrebanja Izplačila in nakazila v Ameriko in iz Amerike
brzojavke: Prometna banka LJubljana. — Telefon štev. 41
za  nemško  in  slovensko  ter strojepis W0F*  apre]mo  ~V8 1352
dr. Kosma, odvetnik v JKariboru.
fJHIp   Na prodaj ima
brinje
za kuho brinjevca v poljubnih množinah, — po nizki ceni, — tvrdka
Ivan lelačin v Ljubljani.
SO
S*
M. Tičar, Ljubljana
I. specijalna trgovina in založba razglednic
na Kranjskem.
62
i m trnove*
tam
f 3E*»
sa pomladansko  in polotensko sezono. Dok er fe kal zaloge.
1 kupon, 310 m dolg, kompletna obleka za gospode (hlače, suknja in telovnik). Sukna za   salonske  obleke, površnike,
športne obleke, svilnate in iz kamgarna, kakor tudi tkanine za damske kostune razpošilja po najcenejših tovarniških cenah kot reelna in solidna dobro poznana tovarniška zaloga sukna 1035
SIEGEL-IMHOF v Bran.
Vzorci gratis in franko.
Koristi privatnih odjemalcev, če aaroče tkanine v tovarn! sami. naravnost pri tvrtflcl Siegel - Irahof, so danes večje kot kdaj prej. Ker smo se pravočasno preskrbeli s surovinami, smo danes v položaju, da nudimo svojim P. T. odjemalcem bogato izbiro najbolj cenenih tkanin.
Vsa naročila se izvršujejo zvesto po vzorcih in z največjo pažnjo.
M°dni salon f. ^arborič
h Mlldner nasled.
= Ljubljana, JY[estm trg štev. T. =
priporoča svojo velijo yalogro dunajskih modelov
.C
s-
svilnatih k^u^ov, slamnikov, fančanih
in pralnih oblik cvetlic, peres i- t d.
Vedno velika izbera žalnih klobukov.
r^arcl Linija*
tfub!;ana, JKarje Cerezije cesta št
Zaloga vseh vrst žepnih ur, na nihalo s polnim bitjem, ste skih in kuhinjskih ur, ha d:
Niklfasie vojne ure, ure v zapeatnlc z radiierim kazalnikom ali brez nic zaloga srebrnih in ni kl | a stih nr „On: ga" po najnliiih cenah.
Popravila  se  Izvršujejo najbolj
Avgust Sattler sinovi
GRADEC
Landhausgasse
priporočalo
Gumijeve predmete v tehnične svrhe:
cevi, goščila itd.
Predmete iz trdega gumija v električne svrhe Kirurgične predmete iz gumija Fabrikate iz azbesta Strojne armature Materijal za goščila Strojna olja in mazila Jermene
Jermenaste plošče Kletarska orodja
Sesalke in brizgalnice za ročni in
motorni obrat Gasilne priprave: armature, lestve,
cevi
Potrebščine za mline: pasove,
peharje Nepremočijive plahte
I. t. al. 879
iina za vsa peciva  tudi,    ne da bila kaj s sladkorjem namešana,
se doli pri meni še vedno brez te
Drugače  iste   primesi   kot »Hasir
Samo dokler če kaj z:lon:
En zavitek stane K L30  torej 14 cenejši. Opozarjam,   da se bliža prazniki in ne odlašajte z naročili i zadnje dni.
Razpošiljalnica   ,.Sartljeve moke
Ivan Ureif
Iijnbljanai r&estni trg. 13.
Stanje denarnih vlog K 106,017.740-62.
Glavnica 40,000.00
PODPISUJTE
IV. avstrijsko vojno posojilo
pri
CESKI INDUSTRIJALNi
podružnici v LJUBLJANI.
Na oficijelni subskripcijski kurz 93.— resp. 95.50
dovoljujemo vsakemu subskribentu 'I, °|0 bonifikacije.
Lahko se Mira:
. 5 «1, «|0 državno posojilo aniort. v 40 letih pO Čistem kurzu 92.10 5 »|2 °|, blagaj. nakaznice vračljive l.|6. 1923. pO Čistem kurZU 95.—>
Kmetska posojilnico ljubljanske okolice o Ljubljani
brez odbitka rentnega torta. Ustanovljena leta 1881.
psj obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad X 900.000.
»	1
L	1
	i
r	1
»	i
L	J
1	
L J	
1	1
MU
71