Kostni no ptačano v gotovim. Leto LXXII., št. 10S a Ljubljana, torek 9« maja 1939 Cena Din 1.— Izhaja v*.ak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoskiviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski tra it. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverieva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v LJubljani št. 10.351. Odmev milanskega pakta v Varšavi: Poljska sedaj odklanja posredovanje Italije Po sklenitvi nemško-italijanskega vojaškega pakta odklanja Varšava ponudbo Rima za posredovanje v poljsko-nemškem konfliktu, dasi bi jo bila prej rada sprejela > VARŠAVA, 9. maja. br. Poljska politična javnost jo sprejela vest o sklenitvi nemško-italijanskega vojaškega pakta doceLa hladno. Tudi poljski listi podčrtavajo v svojih komentarjih, da bo ta diplomatska poteza, kar se tiče Poljske, ostala brez zaželjenega uspeha. Poljska zaradi tega še dolgo ne bo padla na kolena in bo slej ko prej enako odločno in neomahljivo branila svoje pravice. >Expres Porannv smatra, da se mednarodni položaj s sklenitvijo nemško-italijanskega pakta ni prav nič iz-premenil. Zavezništvo Rima in Berlina ni bila nikaka tajnost in zato tudi ta pakt ne pomeni nikake" novosti, še manj pa presenečenja. Enako piše tudi »Ilustrowny Kurier Codzienni. da to ni nikak nov element v evropski situaciji. Tudi ni znano, ali naj bo ta pakt obrambnega ali napadalnega značaja. Podrobnosti tega pakta le kažejo, kakšne zveze so Lv dosedaj obstojale med Rimom in Berlinom. Eno pa je vsem jasno: ta pakt je naperjen predvsem proti vsem onim, ki se ne mislijo slepo pokoriti željam Berlina. V prvi vrsti naj bi prizadel Poljsko. Edino, kar je za Poljake pri tem paktu važno, je stališče, ki ga je s tem zavzela Italija. To pa je tudi pokopalo vsako misel, da bi Poljska sedaj še pristala na kako posredovanje Italije v poljsko-nemškem sporu. Italija si je še nedavno prizadevala Severne države ostanejo nevtralne Sestanek zunanjih ministrov v Stockholmu Berlin, 9. maja. c. Danes se sestanejo v Stockholmu zunanji ministri nordijskih držav. Švedske, Norveške, Danske in Finske, da skupno prouče predlog Nemčije za sklenitev dvostranskih nenapadalnih paktov. Finska je že leta 1934 sklenila tak pakt s Sovjetsko Rusijo in je pripravljena skleniti tak pakt tudi z Nemčijo, če- prav v zadnjem času z drugimi državami ni sklenila nobenega takega pakta. Danska pa zavzema stališče stroge nevtralnosti. Najbolj verjetno je, da bodo stališče Danske osvojile vse severne države, da na ta način ohranijo neodvisnost in svobodo nordijskih držav. Kam bo krenila Bolgarija? Turčija si prizadeva, da bi jo pridobila za pristop k Balkanski zvezi London, P. maja. br. »Exange Telegraph« poroča iz Bukarešte, da je bližnje potovanje rumunskega zunanjega ministra Gaienca, ki je dobni predsednik Balkanske zveze, v Ankaro v tesni zvezi s pogajanji za pristop Bolgarije k Balkanski zvezi. Znano je. da pripisuje Turčija največji pomen pomir.jenju in poravnavi med Bolgarijo in Rumunijo. čeravno je znano, da ho to brez gotovih teritorialnih koncesij težko dosegljivo. Bolgarija še vedno okleva in se doslej ni hotela odkrito pridružiti osi Rim—Berlin. Z:*to v Ankari še vedno upajo, da se jo bo morda le posrečilo pridobiti za vstop v Balkansko zvezo, kar bi bilo za položaj na Balkanu velikanskega pomena. Temu cilju je služila tudi misija Potemkina v Sofiji in Bukarešti. Sofija. 9. maja. e. Predmet razgovorov, ki jih je imel pomočnik ruskega zunanjega ministra Potemkin s predsednikom bolgarske vlade dr. Kjuseivanom. je še vedno v tajnosti. Vladni krogi poudarjajo samo, da so razgovori, ki sta jih vodila Potemkin in K iuseivaiiov. velikega pomena. Tajnost, v katero je zavito Potemkinovo bivanje in njegovi razgovori v Sofiji, daje seveda povod za razne komentarje. V sofijskih političnih krogih zatrjujejo, da so se razgovori vodili o naslednjih vprašanjih: 1. Odnošaji Bolgarske do Balkanske zveze. 2. Možnost sklenitve obrambnega pakta vseh crnomorskih držav. 3. Potreba sklenitve trgovinske pogodbe med Rusijo in Bolgarijo. Seveda so to samo domneve. Naglašajo, da bo šele čez nekaj dni znana vsebina razgovorov, ki so se vodili med Potemkinom *in Kjuseivanom. Potemkinova misija Bukarešta. 9. maja. e. Pomočnik komisarja za zunanje zadeve Potemkin je včeraj prispel iz Sofije v Bukarešto. Po obedu, ki ga je priredil zunanji minister ruskemu gostu sta imela Potemkin in Ga-fencu dolgo konferenco, ki je trajala dve uri. Po konferenci je Potemkin obiskal turško poslaništvo. Ob 20. je odpotoval v Varšavo, od koder se bo vrnil v Moskvo. V sovjetskih krogih ne dajejo nobenih izjav, vendar pa naglašajo. da je izvršil važno misijo, ki mu jo je poverila vlada. V znaku dobrih odnošajev med Poljsko in Rusijo je Rusija po z letih zopet imenovala svojega veleposlanika v Varšavi Varšava. 9. maja. e. S posebnim zanimanjem je bila v Varšavi včeraj sprejeta vest. da je sovjetska vlada imenovala novega veleposlanika v Varšavi, in sicer Ni-kolo Saranova. Poljska vlada je že dala svoj pristanek. V Varšavi prevladuje mnenje, da je imenovanje novega roškega poslanika smatrati kot prvi diplomatski akt novega zunanjega komisarja Moloto-va in temu pripisujejo poseben pomen. Na- glašajo, da sovjetskega veleposlanika že dve leti ni bilo v Varšavi in da ni brez pomena, da se je Molotov podvizal najprej rešiti to vprašanje. Zato z najvcčj;m zadovoljstvom ugotavljajo, da predstavlja imenovanje novega poslanika nedvoumno manifestacijo dobrih odnošajev med Poljsko in Rusijo, ki je glede na dosedanjo napetost med Poljsko in Nemčijo še prav izredno značilni. še je čas za iztreznjenje Bivši angleški kralj, vojvoda Windsorski, apelira na odgovorne državnike, naj preprečijo strahote nove vojne Verdnn, 9. maja. AA. Reuter: Snoči je imel v Verdunu govor vojvoda VVindsor-ski. ki ga je prenašal radio tudi za Ameriko. Vojvoda Windsorski je med drugim dejal: Na tem bojišču ležijo milijoni mrtvih. Govorim vam s tega zgodovinskega mesta, ker se globoko zavedam prisotnosti velike družbe mrtvih ter sem prepričan, da bi se strinjali z menoj glede tega. kar vam bom povedal. Ne govorim v imenu nikogar, temveč samo v svojem imenu in brez vednosti katerekoli vlade, enostavno kot vojak, ki se je udeležil svetovne vojne in čigar največja želja je, da se vojna ne ponovi. Prekinjam svoj molk zato, ker se pojavlja nevarnost, da se lahko ponovijo strašni dogodki, ki so se dogajali pred 25 leti. Vprašanje miru je življensko vprašanje narodov in ono se ne more gledati I samo s političnega stališča. V moderni vojni bodo zmagovalci in premagani enako trpeli. Anarhija in zmešnjava bosta zagospodovali s svojimi grozotami nad vsemi. To je stvarnost tako za nemš'o kakor za angleško in francosko nacijo. V naših osebnih odnošajih se moremo truditi živeti v slogi s svojimi sodržavljani, kajti če ne bomo živeli v slogi, ne bo nikoli prišla do izraza civilizacija. Ali naj želimo porušiti civilizacijo zato, ker v mednarodnem življenju ne bi mogli živeti tako, kakor živimo v individualnem? Vojvoda Windsorski je v svojem daljnem govoru zahteval, naj se preneha z nevarno propagando, ki zastruplja duše narodov. Državniki, ki so si nadeli nalogo, ohraniti varnost in zaupanje, morajo svojo nalogo razumeti kot dobri državljani sveta in ne samo kot dobri Francozi, Nemci, Ameri- pridobiti Poljsko za blok, ki bi združeval Italijo, Madžarsko in Poljsko in bi naj zajezil nemško prodiranje na jugovzhod Evrope. Poljska je takrat ostala zvesta Nemčiji dani besedi in je tak očitno proti Nemčiji naperjen blok odklonila. Kako je to kvitirala Nemčija, je znano, milanski pakt pa je menda obenem tudi odgovor Italije. V Rimu se zaradi tega tudi ne smejo prav nič čuditi, če sedaj Varšava odklanja vsako posredovanje Italije in to tem bolj, ker je ta ponudba prišla iz Rima neposredno po sklenitvi vojaškega pakta z Nemčijo. Morda bi bila Poljska prej to ponudbo z veseljem sprejela, sedaj pa ne vidi nobenega razloga, zakaj bi se spor z Nemčijo ne uredil po normalni diplomatski poti, če je Nemčiji kaj do tega. da se zadeva mirno poravna. »Gazetta Polska« opozarja na dejstvo, da v službenem komunikeju o milanskem paktu ni niti besede o vzajemni podpori, kar je bistvo za vsako zvezo. V ostalem pa sankcionira pakt samo obstoječe stanje in ne nalaga posebne obveznosti glede podpor za primer vojne. Priznanje in zahvala Becku Varšava, 9. maja. A A. Pat: Minister za zunanje zadeve Beck stalno prejema iz vseh krajev Poljske brzojavke z izrazi hvaležnosti za stališče, ki ga je zavzel v imenu Poljske v svojem zadnjem govoru. kanci, Angleži itd. Največji uspeh, ki bi ga mogla kaka vlada za svoj lastni narod doseči in ki se ne bi mogel primerjati z nobenim drugim, je rešitev človeštva pred strašno usodo, ki se mu danes obeta. Ni moja dolžnost stavljati konkretne predloge. To je treba prepustiti onim. ki vodijo narode. Naj jim Bog pomaga, da dovršijo svoje delo prej. predno bo prepozno. Knez namestnik Pavle in kneginja Olga odpotovala na uraden obisk v Rim Poleg đvorne suite ju spremlja tudi zunanji minister dr. Cincar-Marković BEOGRAD, 9. maja. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta na povabilo italijanskega kralja in kraljice odpotovala snoči v Rim na uraden obisk. V spremstvu Nj. kr. Vis. kneza namestnika in kneginje Olge so zunanji minister dr. Aleksander Cmcar-Marković, minister dvora Milan Antič, dvorna dama ga. Olga Lo-zanič, divizijski general in prvi adju-tant Nj. Vel. kralja Nikola Hristič, poveljnik vojne mornarice viceadmiral Marjan Polič, šef kabineta zunanjega ministra Vukašin Šečerovič ter uradnik maršalata dvora Dimitrije Gavri-lovič. Odhodu s topčiderske železniške postaje so prisostvovali kraljeva namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, prometni minister dr. Meh-med Spaho, osobje italijanskega poslaništva v Beogradu ter civilna in vojaška hiša Nj. Vel. kralja. LJUBLJANA, 9. maja. Davi ob 8.14 se je ustavil na ljubljanski postaj) dvorni vlak, s katerim se je pripeljal Nj. Vis. knez namestnik v spremstvu Nj. Vis. kneginje Olge, zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča in dvorne suite. Osem minut popreje je na postajo pribrzela izvidnica. Na kolodvoru so bili ban dr. Natlačen, železniški direktor inž. Kavčič, komandant žandarmerije polkovnik Barle in policijski upravnik dr. Hacin. Iz dvornega vlaka je izstopil samo minister dvora dr. Antič, ki se ie nekaj časa razgovarjal z banom, po kratkem postanku pa je vlak ob 8.20 nadaljeval vožnio. Italijanski kralj obišče Berlin Ob tej priliki bo najbrže podpisan nemško italijanski vojaški pakt Berlin. 9. maja. e. V političnih krogih se doznava, da je že pripravljeno tudi besedilo pogodbe o politični in vojaški zvezi med rajhom in Italijo. Odprto ostane samo še vprašanje, kdaj bo ta pogodba podpisana. V nekaterih tukajšnjih krogih zatrjujejo, da bo najbrž podpisana o priliki že napovedanega obiska italijanskega kralja v Berlinu. Po dosedaj še lenotrje-nih vesteh bo italijanski kralj prišel na obisk v Berlin 28. maja ali pa 2. junija, da na ta način vrne lanski obisk kance-larja Hitlerja. Ni pa izključeno, da bo pogodba podpisana že poprej. Nemški zunanji minister Ribbentrop se vrne danes v Monakovo, od koder se bo odpeljal na- ravnost v Berchtesgaden. kjer bo podrobno poročal Hitlerju o svojih razgovorih v Milanu. Po zaključitvi vojne zveze v političnih in diplomatskih krogih v Berlinu ne izključujejo možnosti, da bosta sedaj obe strani postavili svoje zahteve v še boli kategorični obliki. V Berlinu pripisujejo velik pomen nedeljskemu govoru Mussolinija v Turinn. Holandska kraljica obišče Bruselj Bruselj. 9. maja AA. Holandska kraljica Viliemina bo uradno obiskala Bruselj med 23. in 26. majem. Izstop Španije iz Društva narodov General Franc© v vsem posnema Italijo in Nemčijo Burgos, 9. maja. i. Španski zunanji minister general Jordan je včeraj poslal tajniku Društva narodov Avenolu izjavo, da Španija izstopa iz Društva narodov. V zvezi s tem je izšlo poluradno poročilo, v katerem Španija motivira svoj izstop takole: 1. Popolna nesposobnost Društva narodov, da izpolnjuje svoje naloge. 2. Namesto, da bi bilo Društvo narodov instrument miru, je le orožje v rokah gotovih držav. 3. Zavlačevanje Društva narodov pri rešitvi španskega vprašanja. V Burgosu naglašajo poleg tega, da Društvo narodov nikoli ni pravilno razumelo svoje funkcije in dokaz temu je tudi, da ni hotelo priznati nacionalistične vlade vse dotlej, dokler ni bila Francova zmaga zasigurana. Poleg tega so tudi vse zavezniške države nacionalistične Španije že popreje izstopile iz Društva narodov in zaradi tega Španija nima tam ničesar več iskati. Berlin« 9. maja. i. Sklep Španije, da izstopi iz Društva narodov je tu izzval splo- šno odobravanje in današnji tisk podčrtava, da je ta organizacija spet dobila lekcijo za svoje poslovanje. Sestanek Bonneta in Halif axa Pariz. 9. maja. i. Francoski zunanji minister Bonnet bo imel v soboto sestanek z angleškim zunanjim ministrom lordom Halifaxom, ki se bo na poti v Ženevo k otvoritveni seji Društva narodov ustavil v Parizu. Amerika gradi 144 novih vojnih ladij in 500 letal VVashington, 9. maja. i. Ameriški parlament je sprejel predlog proračuna za mornarico v višini 750 milijonov dolarjev za gradnjo 144 novih vojnih ladij* 500 mornariških letal in za utrditev treh mornariških postojank na otočju. Inserirajte v nSL Narodu44! Gospodarska konfederacija Balkana BUKAREŠTA. 9. maja. br. Rumun-ski zunanji minister Gafcncu bo po lamaju odšel na novo diplomatsko potovanje. To pot bo obiskal Ankaro, Atene in Sofijo. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo predlagal ustanovitev gospodarske balkanske konference, v katero bi vstopila tudi Bolgarija. Dan njegovega odhoda še ni definitivno določen. Bodoča arabska kraljevina London. 9. maja. g. .lutri bo objavljena bela knjiga, ki vsebuje predlogo za rešitev palestinskega vprašanja. Kakor se doznava, predlaga Anglija ustanovitev oosebne arabske kraljevine, ki bi obsegala polog Palestine tudi Sirijo in Trans Jordanijo. Jamstvo za to državo bi prevzele Anglija, Francija in Turčija, ob enem pa naj bi se sklenila posebna zavezniška pogodba po vzorcu angleško-iraške pogodbe. Hataj-ska republika Alepo in Alcksandreta naj bi se istočasno priključili* Turčiji. V arabskih krogih so sprejeli ta predlog, o katerem je v glavnem že dosežen sporazum med Anglijo. Francijo in Turčijo, z velikim zadovoljstvom, ker bo na ta način najbolj ustreženo arabskim željam. Vojni svet v Rimu Kim, 9. maja, g. Mussolini je snoči sklical vojni svet. Navzoči so bili med drugimi prestolonaslednik Umberto. vojni minister, maršal Badoglio. zunanji minister grof Ciano in večje število generalov. Po sprejetju poročila o ukrepih za oboroževanje in o zgraditvi utrdb na mejah je dal Mussolini smernice za uporabo nanovo dovoljenih večjih oboroževalnih kreditov. Anglija in Rusija London. 9. maja. g. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je Chamberlain na tozadevno vprašanje odgovoril, da je cilj angleške politike čim tesnejše sodelovanje z Rusijo, ker vidi v tem najboljše jamstvo za mir. Pogajanja se uspešno nadaljujejo in upa. da bodo v kratkem zaključena. Kar se tiče Gdanska, je vsaka sprememba brez sporazuma in pristanka Poljske nemogoča. Maniu resno obolel Bukarešta, 9. maja. e. Bivši predsednik narodno-kmetijske stranke in bivši ministrski predsednik ter eden najodličnoiših rumunskih politikov g. Julij Maniu je resno obolel. Včeraj je bil zaradi infekcije v ustih operiran in se nahaja v sanatoriju, kjer bo ostal del j časa. Izgon poročevalca DNB Kairo, 9. maja. br. Poročevalec agencije DNB je bil danes izgnan iz Egipta. Zapustiti mora državo v treh dneh Izgnan je zaradi tega. ker je neresnično in tendenciozno poročal o razmerah v Egiptu. Potres v daljavi Milan, 9. maja. AA. Seizmološki institut v Firenci je zabeležil ponoči ob 2.5fi potres, ki je trajal nad eno uro. Daljave se ceni približno 3000 km. Misli, da je epicenter potresa v Iranu. Glasilo ministra dr. Spaha poroča »Muslimanska svijest« objavlja tole bele/kit: »I* poročilu o sestanku dr. Cvetkovi-ča z dr. Mačkom se ni nikjer dajal njcgo\n misiji sfriinkrtrski značaj, niti ni v tem poročilu itli \r kakem komentar ju kjerkoli (.menjena JRZ kot stranka, ki se pogaja. .Vo. danes je popolnoma jasno, da se z delom m z onim. kar bo Cvetkovič eventualno zaključil, strinjata i dr Spaho i dr Korošec kot šefa skupin, ki tvorijo JRZ. in da ima Cvetkf.vič poleg svoje specialne misije tudi njih pooblastilo za akcijo na sporazum. />o sedaj se vsaj ni moglo domnevati, da bi dr. Spaho in dr. Korošec zastopala drugo stališče. Treba pa je podčrtati tudi to. da je posetil inž. Avgusta Košuti-ča. ki je kot pooblaščenec dr. Mačka bil v Beogradu in konferiral s predsta\miki združene opozicije. G jura Jankovič v imenu dr. Milana Stojadinoviča in mu dal gotove informacije. Kakor beležijo tisti, je dr, Sto-jadinoi'ič v svojstvu predsednika stranke JRZ sporočil dr. Mačku, da se z akcijo za sporazum strinja tudi JRZ kot politična stranka. To sporočilo je bolj karakteristično kakor važno, ker je dr. Stojadino\*ič samo formalno predsednik JRZ. saj je njegov vpliv v tej stranki minimalen. Zato bi ne bilo pomembno in važno, četudi bi se on izrekel proti pogajanjem z dr. Mačkom«. Iz te beležke je razvidno, da je dr. Stojadi-no\nć i'endarle še predsednik JRZ in da se je končno tudi on izjavil za sporazum, Curih, 9. maja. Beograd 10, Pariz 11.7925, London 20.84, New York 445.125, Bruselj 75.75, Milan 23.425, Amsterdam 238.20, Berlin 178.60. Sofija 5.40, Varšava 83.75, Bukarešta 3.25. Socialna pomoč naši mladini Bodoči načrti oblastnega odbora JS v Maribora Maribor, 9. maja Naš Maribor je še zmerom pod mogočnim vtisom nedeljskih slovesnosti Jadranske straže. Oblastni odbor JS v Mariboru pa ni samo organiziral impozantne zunnnje svečanosti in ni wmo predložil javnosti tehtnega obračuna o svojem 15 letnem vzornem in plouonosnem delovanju, ampak al je tudi začrtal smernice in načrt bodočega delovanja. Jadranska straža sicer še ni dosegla svoje kulminacije niti kot celokupna organizacija, niti kot organizacija na področju, na katerem deluje Oblastni odbor JS v Mariboru. Toda s tem, da je mar borska JS dosegla najvišji cilj. ki ga nova doseči posamezna večja edinica. da je dobila svoj lasten dom. s tem smatra oblastni odbor JS v Mariboru, da je storjen sicer zelo lep napredek, vendar pa to še ni mejnik, pri katerem je treba prekrižati roke. Jadranska straža mora prežeti sleherno vas a svojo jasno ideologijo, da bo prav v vsakem večjem naselju njena edinica in da bo lahko uprla svoj pogled v bodočnost, ki naj združi vse prebivalstvo severne meje v njenem taboru. To je sicer velika naloga, ki predpostavlja ogromen napor, vendar pa sta nam agilnost in požrtvovalnost agilnih funkcionarjev mariborske JS poroštvo, da se bo to prej ali slej zgodilo. Ne misli pa odbor izvajati svojega programa z velikimi obljubami ali z lepimi predavanji. Poslužiti se hoče popolnoma realnega načina za uresničenje bodočih načrtov. Nova doba nalaga nam vsem tudi nove dolžnosti in tu je mišljena predvsem socialna pomoč" na£i mladini. Ko bo rešen ponosni dom ob Jadranu vseh bremen, oblastni odbor pa težkih finančnih skrbi, hoče mariborska JS leto za letom priprf jati brezplačno iu morje najrevnejše, najagilnejše pomladkarje. Z mladino hoče pridobiti Jadranska straža njihove starše za svoje poslanstvo, kajti sedanja doba je za prebivalstvo našega Maribor, 9. maja župni zlet mariborske sokolske župe v Murski Soboti bo 18. junija, prvo nedeljo >Prekmurskega tedna«. Na predvečer bo slavnostna akademija na prostoru ob So-kolskem domu, predpoldne potem sokolska povorka, ki se udeleži tudi odkritja spomenika prekmurskim književnikom po meddruštvenem odboru vseh narodnih društev v Murski Soboti, popoldne pa javni nastop na stadionu športnega kluba »Mura« v Fazaneriji ob Ledavi. Mariborska sokolska župa je za letos določila Prekmurje za župni izlet, da tudi Sokol primerno proslavi 201etnico osvoboditve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z ostalimi brati tostran Mure v skupno narodno državo. Ze lOletnico je proslavil Sokol s prav lepo uspelim okrožnim zletom v Murski Soboti. Zato želi proslaviti toliko slovesne-je 201etnico osvoboditve Prekmurja, da celotno Prekmurje manifestira ter pokaže tudi na »Prekmurskem tednu« z gospodar, skimi in kulturnimi prireditvami, koliko je napredovalo zlasti v svojem naravnem središču v Murski Soboti. Priprave za zlet so v polnem teku. škoda, da odhaja mnogo domačinov, članov podeželskih sokolskih čet na sezonska dela, da te ne bodo mogle sodelovati v takem Številu, kot se je pričakovalo, vežba pa Maribor, 8. maja Tudi naši učiteljaščniki so sledili zgledu gojencev tuK. trgovske akademije in so pripravili iepo akademijo, ki je bila v tukajšnjem Narodnem gledališču. Akademija je bila skrbno pripravljena ter odlično izvedena, tako da je bilo občinstvo, ki je gledališče popolnoma napolnilo, prijetno presenečeno. Akademija je obsegala pevske točke, recitacije in komedijo crodejan-ko. pod mojstrskim vodstvom prof. g. P a-horja je zavodov mešani zbor ubrano, lepo zapel štiri prijetne ter zanimive sklad be in iscer Adamičevo »Da sem jaz ptiči-cai, Devovi »Socelj, moj sel< in »Pojte noter« ter »Pastiričke« A. Lajovica. Ob vseh štirih pesmih je bilo videti in spoznati, da razpolaga mešani zbor z dobrim imfjk\m materialom, pa tudi temeljito lo- spremljavi Jožice P i rn a tove lepo zapel Prochazkovo »Zvezde žarijo« in Pavel- obmejnega pasa tako težka, da morajo tudi drugi činitelji nujno prevzeti del vsakdanjih skrbi z ramen težko preizkušenih mejašev. Naša obmejna mladina naj se , leto za letom nasrka vročega primorskega .sonca in naj dobi novih moči in pobud za nadaljnje dek>, ki jo čaka v naslednji šolski dobi. Dobi pa naj tudi zavest povezanosti z eno nafto veliko celoto v zaledju, ki je skozi stoletja krvavela za to, da nam je vsem skupaj pribor'la solnčno svobodo, ki jo uživamo v lepi domovini. To pereče vpraienje smatra oblastni odbor JS v Mariboru kot prvenstv. življenjsko vprašanje našega podeželja, ki ga drugi oblastni odbori Eploh ne poznajo ali pa morebiti ne v tako izraziti stormji. Temu perečemu problemu hoče oblas'.. . odbor JS v Mariboru posvetiti pozornost vsa prihodnja leta. Druga važna naloga v bodočih načrtih pa je medsebojno spoznavanje življenjskih prilik. Mladina, ki živi v našem alpskem predelu, ne pozna tistega življenja, ki ga bije naš človek s kršnega primorja za svoj obstanek. Prav tako pa nemalokrat neupravičeno blagruje Primorec naš živelj, ki mu res ne manjka njiv m travnikov in gozdov, ki pa po svojih posebnih križih in težavah ni prav nič boljše in lažje od primorskega življenja. Mladina naj spozna življenje tu in tam, obenem pa tudi skupno domovino. Taka akcija bi bila mogoča tako, da prevzamejo naši ljudje za izvestno dobo v počitnicah primorske otroke ali pa otroke iz drugih krajev države ter obratno. Ne samo, da se utegne izcimiti iz tega marši kak o prijateljstvo, še važne je je, da se navadi mladina spoštovati šege, običaje in miselnost svojih sodržavljanov. To bi bil lep prispevek tudi k državljanski vzgoji in temu vprašanju hoče posvetiti oblastni odbor JS prav tako vso potrebno pozornost. vendar lepo število domačih članov, naraščaja in dece. Ker je pa udeležba mariborskega in enega dela celjske župe obvezna ter se je zlasti v velikem številu odzvala varaždinska župa, bo nastop gotovo mnogoštevilen. Propagandni odsek vabi zato vse Sokole in prijatelje sokolstva, da se udeleže župnoga izleta kot naše skupne narodne manifestacije tu v najsevernejšem in najmlajšem delu Slovenije. To je še posebnega pomena za tukajšnje kraje v sedanjem času, ko se narodna zavest krepko utrjuje in tudi dejansko vidno raste. Vabijo se pa še posebno vsi oni bratje Sokoli, ki so sodelovali in službovali v Prekmurju, da se vabilu odzovejo ter pridejo pogledat, kaj je delal Sokol in kaj se je skupno storilo za dvig našega Prekmurja. Kdor more, naj pride že na predvečer na akademijo, da se stari sokolski delavci sestanemo in obudimo spomine na započeto delo. Kdor pa ne more, se pa na dan zleta pozdravimo na prireditvah. Prvo nedeljo se pričakuje zlasti številen obisk Murske Sobote ker so tudi razna zborovanja, zato vabimo, da bratje prijavijo svojo udeležbo tajništvu sokolskega društva potom svojih društev ali sami čimprej, da jim odseki preskrbe prehrano in event. prenočišča Propagandni odsele čevo »Mlado pese me Zatem je dijak Milan Lorenčak smiselne recitiral Kosovelove »Graditelje«. odlomes iz Cankarjevega »Mojega življenja« ter Župančičevo »Velikonočno epistolo sinu«. Vsi nastopajoči so želi iskreno priznanje številnega občinstva, prof. K. Pahor je prejel lep šopek rož. Zelo prijetno so nas presenetili tudi dijaki, ki so sodelovali pri uprizoritvi tro-dejanske komedije »Vzgojitelj Lanovecc v režiji g. E. S m a s k a. Komedija vsebuje obilo situacijskega humorja in komike, pa tudi precej žgoče satirične strelice na .naslov šablonskega vzgojiteljstva. Vsi sodelujoči so postavili na oder krepke podobe iz prezanimivega eolskega okolja, v katerem poteka zabavno in veselo dogajanje. Dušan Me vi j a je začrtal na liku šolskega upravitelja Jerneja Lanovca svojske poteze vzgojiteljskega uniformiranja, Vzgo. jitelj njegovega kova je tudi učitelj Silvester Vrba v izboraem prikaza JuMja Miro 11 a, precej se mu približujeta tudi Jaz, bsc Ernesta Flakusa in Poigmj Ljuba K ob al a. Prepričevalen, smotrno interpretiran je bil izvrstni Kremen Alfonza G roman a, ki je bil v žarišču odrskih dogodkov- Tudi durkalovičev Dober-šek je pOfseiii ustrezal. Krepko je p ocrtala Nada Novakova svojo Amalijo Ko. privo, nežnost je navdajala Gizo I >o v zetovo Franck« V a r 1 o v e. Dobro zasnovan je bil K u k C e v šolski sluga ćebuij, ki bi pa nedvomno zel še večji uspeh, ko bi ga ne obremenjevalo povsem nepotrebno pretiravanje. V izgovarjevi *e je zelo odlikoval Stumbergerjev naravni Prlek Slana Lorenčakov šolski nadzornik je bil v splošnem dobro izveden, ob nekate. rih težjih momentih ni umel prožnega, prepričevalnega prehoda. Sijajno je prikazala afektiranost, družabno konvencionai-nost dame iz vrhnje družbe Danica S o a i-čeva. Uspešno so sodelovali še M. C r. novškova kot Korenova. B. Kos V vlogi Tončka, S. Jerebic kot Mirko in M. Pušnik kot Stanko. Vsi igralci in igralke so iznenadili z lepo uglajeno igro. posebno nadarjenost rs so pokazali So&ičeva, Novakova. Groman Mevlja in Marolt. Mladina je t. vestnim delom, marljivim pripravljanjem izkazala mnogo idealizma in nesebičnosti ter ji gre zaradi tega toplo priznanje. — v. Poškodbam je podlegel 18-letni delavec Edvard Lilek doma iz Laznice pri Lun-bušu. Poročali smo že, da je sku&*l pred Laznico pomiriti dva neznanca, ki sta so spopadla zaradi tom bol s koga dobitka, vrednega 1000 din. Dobrota je pa sirota. Lilek je namreč slabo naletel. 0't>a pretepača sta navalila nanj in ga težko poškodovala po glavi, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. kje«r je pa v noči na torek podlegel težkim .poškodbam. * • 9 V vinotoču v Studenicah pri Pol j cenah je nastal med domačimi fanti prote p. Ko se je 28-letni rudar Martin Mohorko vračal ponoči domov, so ga napadli neznanci in ga z nožem sunili v hrbet in desnico. Nezavestnega in vsega krvavega »o našli na cesti in ga prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. Za impadalci, ki so izginili brez sledu, poizvedu>2jo orožniki. Iz Ljutomera — Našemit jubilantu. Našemu pesniku in pisatelju Cvetku Golarju. odločneanu nacionalistu in narodnemu borcu, ki so ga je ruLs H&t spomnil pred dnevi, čestitar,™ ■ /oljo, da bi še mnoga leta opeval s'avo našemu rodovitnemu polju, zelenim tra\nv.kom. bohotnim gozdovom, vinorodnim Slovenskim goricam ter se kratkočasil / marljivimi čebelicami v krogu svojih številnih prijateljev. — Sreska skupščina OJNS Si JNS. Sre-ska skupščina O JNS in JNS se bo vršila, kakor smo že poročali, v nedeljo 14. t. m. ob °. uri v Za v ratnik o vem hotelu. Med drugim jo na dnevnem redu porodilo ministra v p. in senatorja g. Ivana Pucfia ter posle-vodeče^a podpredsednica b a novinske ga odbora JNS g. Milana Mravljcta. Občinske in krajevne orcanizacije naj pošTjejo na sikurv-š>čino polno^tcviino svoje delegate. — Pomladanske konjske dirke. Veliikc no mlada/nske konjske dirke se bodo vrsvle na Cvenu pri Ljutomeru 14. maja. Na sporedu je 9 kasaških in galopmh dirk, ki bodo prav zanimive Groharja«. Mladi dramatik in igralec g. Mrak se skupno s svojimi tovariši prvič predstavlja mariborskemu občinstvu, — Pižmovke strašijo po mariborski okolici, zlasti v okolici Sv. Miklavža pri Mariboru, kjer je ubil višji paznik Lubejnsek te dni 20. pižmovko, ki jo je nagačil preparatov Franc Wallner. Pižmovka se v okoliških krajih zelo zelo širi, saj ima pižmovka letno 3krat po 6 do 8 mladičev. Umestno bi bdlo, da razpišejo merodajne oblasti primerne nagrade za energično zasledovanje škodljive živali. — Tudi tombolska sreča je opoteka. V bolnico so prepeljali 18 letnega delavca EJdvarda Lileka iz Laznice pri Lam bušu, ki jo je izkupil popolnoma po nedolžnem. Vračal se je zvečer domov in je srečal na cesti v Laznico neznana možakarja, ki sta se hudo pričkala. Lilek je spoznal, da gre za spor zaradi tombolskega dobitka 1000 dinarjev, že sta se možakarja spoprijela, ko ju je Lilek skušal pomiriti. To pa se mu ni posrečilo, ampak je doživel dokaz stare resnice, da je dobrota sirota. Nekdo od obeh možakarjev ga je z nekim trdim predmetom udaril s tako silo po glavi, da je Lilek obležal in da se je moral zateči v bolnico. Orožniki skušajo izslediti napa- — Z lepim uspehom se je končala nedeljska tombola Sokola Maribor I, ki je privcibila veliko množico ljudi. Po tomboli je bila živahno razgibana zabava, katere čisti dobiček gre za fond za gradnjo Fivkovega Sokolskega doma. Marljivemu dtetu Sokola Maribor I Čast in priznanje! — Gasilci so slovesno praznovali Florjan ovo nedeljo. Dopolde so imeli maso in so se nato udeležili slavja JS na Glavnem trgu. Popoldne pa je bila v Pekrah slovesna blagoslovitev novega avtomobila An brizgatne. Prisrčne in bodrttne besede je spregovoril zaslužni starešina gasilske župa za Maribor desni breg g. J. Klejnen-čic- — Tuđi tri*. Pretkan slepar se je seznanil s tkalko julijano Nedeljkovič, ki stanuje na Koroški cesti 7. Bil je z njo zelo prijazen in ji je nazadnje obljubil, da jo bo poročil. Sporedno s temi obljubami pa je šla prošnja za denar. Nedeljkovice-va mu je zaupala, dokler se ni nabrala čedna vsotica 5000 din. Vsiljivi možakar pa jo je oakuril iz Maribora. Nedeljkovi-čeva je spoznala, da je nasedla pretkanemu goljufu, ki je z obljubo zakona izvabljal od nje denar. Zaradi tega se je zatekla na policijo, kjer je vse po pravici povedala. Policija skuša sedaj dognati, kje se nahaja pretkani slepar, ker je verjetno, da bo pod pretvezo zakona tudi drugod poizkusil svojo srečo. — Neprijeten ostanek iz svet»vne vojne. V tukajšnjo bolnico se je zatekel 56*etni kmečki eminar Aleksander Grager iz Gornje Kaple. Grager je dobil med svetovno vojno v levo lopatico drobec granate, ki ga ves čas med vojno in po vojni ni niti najmanj motil. Sedaj pa je nepričakovano začutil na lopatici hude bolečine. Zdravnik mu je svetoval operacijo, ki naj mu izloča iz telesa neprijeten ostanek iz svetovne vojne. _ Dr°lme vesti V Frančiškanski ulici št. 21 so se pojavili neznani vlomilci ter odnesli iz stanovanja nekega uradnika gotovine za 500 din. Z desnico je zašel v stroj 24 letni delavec Roman I>>lmsete iz Selnice ob Muri in si jo poškodoval, tako da se je moral zateči v bolnico. S kol°-som je zavozil v avto splava r Flori j Kolar iz RemSnika. Prepeljali s 3 ga v bolnico, kjer so ugotovili poškodbe na IdjucnicL Konj je brcnil 31 letnega hlapca Herica iz Ruš s taksno silo v trebuh, da je Herič obležal. Prepeljali so ga v bolnico. Mehaniku Alojziju Lenartu iz Gorice pri Pragerskem je izginilo izpred neke hiše v Lekarniški ulici kolo znamke »Propelere, vredno 1000 din. Tudi delavcu Adolfu Sandeju iz Sv. Petra pri Mariboru so ukradli kolo izpred neke gostilne v Brezju. Kolo ima e*id. M. 2-136362. Stičen doživljaj je imel delavec Bmerik Kip slinger Iz MeijBkega hriba. Izpred neke trgovine v Jurčičevi ulici so mu odpeljali kolo znamke iBranibor« z evid. številko 2-136635. Policija poizveduje za dranimi tatovi koles, ki v zadnjem času spet strašijo po Mariboru in okolici. Pri kopanju nekega jarka je zemlja nenadoma zasula 331etnega Josipa Škrabla iz Peker pri Limbušu. Skrabla so prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da ima desno nogo zlomljeno. V neki gostilni na Pobrežju je nastal prepir. 42Ietni F. Bubnar je obležal, zaboden v desnico. -Bubnar se zdravi v bolnici, krivca iščejo orožniki. — Nenavadna gostu na tezenski Soli. V soboto dopoldne sta se pojavili od Hoč sem nad našo šolo dve štorklji, ki sta dolgo letali v krasnih krogih nad šoiskim poslopjem v veliko začudenje mladine, vajene drugih jadralcev in se k očno spustili na najvišji dimnik, odkoder sta brez strahu opazovali vrvenje na šolskem igrišču. Po potrebnem odmoru sta se na žalost dece spet dvignili m odleteli v smeri proti Muri. Ta nenavaden par ljubezni je mnogim poostrili že itak dovolj na brušene jezike. — N°čno IekamišKo službo imata tekoči teden Maverjeva lekarna v Gosposki ulici in Vaupctova na Aleksandrovi cesti. — Mariborske društvene novice. Jutri v sredo proslavi matična šola 201etnico svojega obstoja in plodonosnega delovanja z nastopom najboljših gojencev. Dne 20. in 21. t. m. proslavlja Jadran 201etnico svojega obstoja in razvoja. — S KOzjaJia. Veseli smo bili nedeljskega obfeka 250 izletnikov m planincev iz Maribora. Prav posebno smo hvaležni vrlim Jadfranovcem za prelepe pesmi, s katerimi so nas pod vodstvom prof. TJ. Vrabca tako prijetno presenetili, pa tudi za ustanovitev knjižnice, ki šteje 200 koristnih knjig, po katerih bomo radi segali. Tudi naša revna obmejna šolska deca je zadovoljna, saj gre izkupiček šaljive licitacije v njen prid, čast in hvala vrlim članov podružnice SPD v Mariboru, njenemu predsedniku dr. Bergoču, za ljubeznivost, s katero so nas počastili in obiskali, želja nas vseh je, da bi se Mariborčani čim večkrat potrudili k nam na Kozjak in da hi bili z nami v čim ožjih stikih. — Športna senzacija za Maribor bo gostovanje zagrebškega ^Gradjanskeg^a«, ki bo na praznik dne 18. maja v Mariboru odigral prijateljsko nogometno tekmo s ISSK Mariborom. — Sreča v nesreči. Franc Grebene je hotel z enovprežnim vozom proti Rušam. Tik pred Rušami so se mu pa menda splašili konji ter podrli in prebili železniške zapornice, voz pa je obstal na tračnicah. V zadnjem hipu so voz spravili s tira, takoj nato pa je pridrvel vlak. — Lizoi je pila. V stranišču pred frančiškansko cerkvijo so našli nezavestno neko žensko, ki je spila večjo količino ilzola. Bila je to 21-letna Vera S. Vzrok obupnega dejanja ni znan. Mariborsko gledališče Torek, 9. maja, ob 20. uri: »Prodana nevesta«. Gostovanje g. J. Križaja. Sreda, 10. maja: Zaprto. Četrtek, 11. maja, ob 20. uri: »HoUywoodGrohar«. * Gostovanje Mrakove igralske skupine. Edino gostovanje g. Križaja v »Prodani nevesti« bo drevi v torek, 9. t. m. na kar se opozarjajo vsi prijatelji tega zelo priljubljenega gosta. Novice z Murskega polja — žalostna ns°da dobre družine. V Sarajevu je umrl 24 le t ni De imata Fric, sin lastnika usnja ni e pri Sv. Juriju ob ščav-nici. Dovršil je 6- razred gimnazije in je pred dobrim letom odšel v Sarajevo v Usnjarsko šolo. da bi si pridobil obširnejše znanje v usnjarski stroki, da bi prevzel obrat od svojega očeta in ga vodil v duhu napredka, Dolgo časa je čutil bolečine v želodcu, a na nje ni polagal večje važnosti. V četrtek je pa dobil nenadoma hude napade in po km tki mučni bolezni je v soboto izdihnil daleč od svojega doma. Pokopali so ga pri Sv. Juriju, kamor so ga pripeljali s posebnim avtomobilom. Kako je bil pokojni priljubljen, je pričal njegov pogreb, katerega sta se udeležila tudi dva njegova sošolca iz Sarajeva, ki sta položila na njegov brob cvetje iz Bosne. Smrt je zadela starše tem bolj, ker so pred leti izgubili tudi najmlajšega sina, ki se je poaiesrečil v tovarni. Pokojni je imel veliko veselje do usnjarske stroke. Naj počiva v miru, žalujoči rodbini pa naše sožalje. — Velijo zanimanje za nedeljske konjske dirke na Cvenu. Nedeljske konjske dirke na Cvenu bodo ostra borba med posameznimi konje rejci, ki že dnevno trenirajo. Krona dirk bo galopska dirka, na kateri Dodo sodelovali tudi oficirji naše vojske, ki so že najavili svojo udeležbo. Iz policijske kronike Maribor, 9. maja Semiški orožniki so uvedli obširno preiskavo v zvezi z naplavljenim truplom neznanca pri Fali. TJtopljenčeve identitete še niso mogli ugotoviti. Na truplu, ki je ležalo več dni v vodi, so orožniki ugotovili sumljive poškodbe, zlasti na glavi, ki izvirajo oči vidno od udarcev. Utopljenca so prepeljali v mrtvašnico v Selnico ob Dravi. Domnevajo, da je bil nesrečnež najprej ubit ali umorjen, nato pa vržen v Dravo, da bi na ta način zločinec za seboj zabrisal vse sledove. Zaradi sumljivih okoliščin je državno tožilstvo odredilo obdukcijo njegovega trupla, da se točno ugo- tove vzroki poškodb. • • • Župni zlet mariborske sokolske župe Tudi sokolstvo hoče primerno proslaviti 20 letnico osvoboditve Prekmurja