Ljubljana, nedelja, 9. junija 1957 LETO XXIII. Stev. 134 OLA7N) CN ODGOVORNI O REDNIK ivan Šinkovec oskja uredniški odbor Ust izhaja mak dan razen Betka — Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI PRAVICA iLJODIIt PRAVICA* USTANOVLJENA A OKTOBRA ISM - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO n IZBA* J A LA KOT ie-DNEVNIK IM TEDNIK — OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1891 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK - OD L JTJNU A 18« IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI E -BORBO« KOCA POPOVIČ SE VRAČA iz osla Utrjeno prijateljstvo Tudi v včerajšnjih razgovorih z Gerhardsenom in Langejem je bilo potrjeno enako presojanje mednarodnih vprašanj in načinov za njih ureditev 8. jun. (Tanjug). Državni p„ za zunanje zadeve Koča danes zaključil prija-oh °bisk na Norveškem in je 13 odpotoval z letalom nazaj Jugoslavijo. Na Norveškem se pet dni in bil med i-i~8im tudi v Budnu in Trond-.^a letališče so ga spre-, v's°ki norveški državni lunkcionarji. Koča Popovič, ki se je vrnil žrtev nacizma, je bil dopoldne v spremstvu jugoslovanskega veleposlanika Roloviča pri predsedniku vlade Gerhardsenu in je govoril z njim približno eno uro. Razgovor je potekel v prijateljskem in prisrčnem vzdušju. položaj In še posebej problem razorožitve ter ukrepe, ki bi bili potrebni za prepoved poskusnih jedrskih eksplozij. Gerhardsen je pojasnil Koči Popoviču gledišče norveške vlade o tem in o drugih mednarodnih problemih, Koča Popovič pa je seznanil predsednika Obravnavala sta vprašanje nadaljnjega razvoja prijateljskih norveške vlade z jugoslovanskimi stikov med obema deželama in gledišči. Državnika sta ugotovila ponovno ugotovila koristnost med- identičnost svojih gledišč tako o fj J-opovic, Ki se je vrnu sebojnih obiskov. Kar zadeva tem kakor tudi o drugih vpraša- vani V z ^v°dnevnega poto- mednarodne probleme, sta držav- njih, ki sta jih obravnavala. Tik la na grobove jugoslovanskih nika proučila splošni mednarodni pred odhodom iz Osla je bil Koča Popovič še pri zunanjem ministru norveški minister o sodelovanju z našo državo Na torišču razorožitve n8 .uHa.*'tev mednarodne napetosti, pa tudi na drugih Področjih sodelujeta Norveška in naša dežela v okviru OZN in izven nje Oslo, 8. jun. (Tanjug). Norveškimi je prišlo zdaj do relativne sta- Attleejevo priznanje London, 8. jun. (Tanjug) Bivši predsednik britan. vlade Člement Attlee se je sinoči vrnil iz Beograda v London. Daily Telegraph objavlja danes naslednjo Attlee-jevo izjavo o njegovem srečanju s predsednikom republike Titom. »Imela sva zelo prijateljski in prisrčen razgovor. Nanašal se je v glavnem na napredek njegove dežele po mojem zadnjem obisku pred tremi leti, dotaknila pa sva se tudi mednarodnih vprašanj. Zelo globok vtis je napravil name znatno boljši življenjski standard dežele. Ko sem se prvikrat mudil v Jugoslaviji, so šli Jugoslovani skoz obdobje znatnih naporov in napetosti. Zdaj stoji dežela na lastnih nogah.« Veleposlanik Nikezič pri zunanjem ministra CSR Praga, 8. jun. (Tanjug) Jugoslovanski veleposlanik Marko Nikezič je bil danes pri zunanjem ministru Vaclavu Davidu, ki ga dnn minister Lange je sprejel k- opo^ne posebnega dopisni-Vp?~ anjuga- in mu odgovoril na de»oTPra*an'® 0 s*;ikih med obema n ih , ma in ° perečih mednarodnih vprašanjih. Slavni*«*™* blle P° Vtltm mnenju PrlJateijgJShr«iCv nadalJnjfga razvoj* Norveško? kov med Jugoslavijo ln dewillraVni okvir bodočega so-Sko aipH^ed Ju8°slav‘j0 in Nor- jp ozk • mednarodnih stikov Tesne stlkn ? °dgovoril Lange. -stalnimi nroi"!31"0 že med naSiml sliki s? h ^ nikl v OZN in ti razvijali VOZNrfT"0 Še nadalJe dek n« OZN delamo za napre- sn-m« Področju razorožitve. Pri-JP' . t želimo k najboljšim stikom ea deželami Evrope in novimi osamosvojenimi državami Azije in "tnke. Gojimo skupno željo, da okrepili miroljubne in kon- bilizacije, toda položaj še ni povsem utrjen. Zato si morajo vsi narodi sveta odločno prizadevati, da se zmanjša mednarodna napetost. Bodrilno je, da vse kaže, da izražajo člani ožjega odbora razorožitvene komisije OZN več realnih teženj kakor prej. Prvi korak do praktičnih ukrepov na tem torišču in tudi le omejenih kaže, da se je treba nadejati, da bo mednarodna napetost popustila. Vsekakor upam in pričakujem, da bo ožji razorožitveni odbor na svojem sedanjem zasedanju dosegel začetne sporazume. Halvardu Langeju na njegovem domu in je ostal pri njem v prijateljskem razgovoru približno eno. uro. Norveški politični krogi pripisujejo obisku jugoslovanskega državnega sekretarja velik pomen je povabil na razgovor, in to ne samo uradni, marveč tudi na splošno. Tu menijo, da sta obe deželi že navezali trdne prijateljske stike. Razen tega opozarjajo na prizadevanje obeh dežel in željo, da bi s svojo konstruktivno in realno politiko čimveč prispevali k popuščanju mednarodne napetosti z obravnavanjem spornih svetovnih vprašanj na miroljuben način. Obe deželi spoštujeta in uveljavljata politiko tesnih stikov ta sodelovanja z drugimi deželami ter poudarjata, da je moč samo tako živeti v miru in odvrniti sleherno vojno nevarnost. Norveški časniki so mnogo poročali o obisku. Se pred njegovim prihodom je tisk objavil njegov življenjepis in potem je sprem- Blvši britanski ministrski predsednik Clement Attlee, ki Je bil minuli teden pri nas na obisku, Je bil v petek v gosteh pri našem predsedniku republike. Na sliki predsednik Tito in njegov gost na vrtu predsednikovega doma ČETRTI DAN ZASEDANJA SVETOVNE KONFERENCE ZA ENERGIJO Jedrska energija za zdaj ni ekonomična za nezadostno razvita področja, razen tistih, kjer so običajna goriva zelo draga Na vprašanje ltaj bi bilo treba po , _k , . korak z velikim njegovem mnenju ukreniti, da bi čim- vsak nJe8°J K°raK , pre. plozl Jovem mnenju ukreniti, da bi člm-prepovedal! poikuane Jedrske ek»-zlje. Je minister Lange dejal: — Kakor vemo, je Norveška skupaj s Kanado ta Japonsko predlagala, naj bi predhodno regi- s( . • .....V..J—- ......... strirall poskusne eksplozije jedr- Snl h mednarodne stike na- j skih bomb. Te predloge zdaj pro-p I učujejo v ožjem razorožitvenem «azen nadaljevanja stikov med odboru. Na to gledamo kot na prvi obč mi- predstavniki v OZN so praktični korak v smeri opustitve ,asni osebni stiki zunanjih mi- poskusnih atomskih eksplozij. 0u. kakor sta bila sedanji Sporazum o popolni prepovedi obisk Popovi<^a in moj lanski' takšnih poskusov je menda težko hi in T Jugoslaviji> ze'° pomemb- doseči brez začasnega sporazuma Ponov'H ka 'P*1 kdtij pa kdaj o opustitvi nadaljnje proizvodnje razum ^ okviru kulturnega spo- atomskega orožja. Najbrž pa si: iremi anevi p hieds h Vpamo’. da bomo poglobili bodo precej časa prizadevali, da [ je sodelovanje torišč stike na kulturnem bi dosegli takšen sporazum. Med- skUDnU’ uPamo pa tudi, da se bo tem bi nedvomno pozdravili za-hieriT tr8°ymsko sodelovanje časni sporazum vsaj o opustitvi po-^irilo °S^0V^° ’n Norveško raz- ( skusov za določeni čas. Na koncu Je minister Lange Izjavil, zanimanjem. Objavili so tudi več razgovorov z njim. Beograd, 8. Jun. (Tanjug) — Svetovna konferenca za energijo, ki že četrti dan zaseda v Beogradu, je danes obravnavala možnosti uporabe jedrske energije posebej iz vidika njenega prispevka k razvoju gospodarsko nerazvitih dežel. Današnjemu sestanku Je predsedoval predsednik atomske komisije Indije Homy Bhabha, glavni poročevalec o tem vprašanju pa Je bil angleški inženir John CUfford Duckvvorth. Druckworth meni, da Je za nerazvite dežele smotrno, da grade atomske elektrarne samo tedaj, če lahko konkurirajo z običajnimi elektrarnami. Prednost Molletov program bo veljal tudi za Bourgesa Maunouryja? Pariz, 8. jun. (Tanjug). Sklep socialistov, da podpro bivšega obrambnega ministra v Molleto-vi vladi je zbudil v Parizu veliko presenečenje. Socialisti so pred tremi dnevi pogojno vezali svo-v Pflimlinovi vladi z zahtevami, ki bi povzročile razkol desnice v parlamentu. Maunouryjev program je v najbolj splošnih potezah štiriletni načrt za sanacijo financ, v v. I aumu jc iuiuiMr r Lange i/.javn, m 11 čl L L L Ld odlldLlJU lllldllL, v po*ožajue*i„v,2,r‘}5anJ,10 mednarodnem d“ *®InSmfiuJL ufi!* nadaljevanje sedanjega načina oron,.. delu ožjega odbora raz- zadovoljstvom spominjata svojega lan-______,u; pacifikacije« v Alžiru, nov politični statut za Alžir, takojšnja °«>žltv._ m deUl odbora raz- zadovoljstvom spominjata sv Je ml i e k°tnlslje OZN v Londonu »keS* obiska v Jugoslaviji. ^nister Izjavil: | _ Ohranila sva zelo lepe spo- doo^i Z dramatičnih in tragičnih mine na gostoljubje in prijatelj- ratifikacija pogodbe o Evroato- usodkih lani jeseni in letos noži- . stvo. mu in ustavne reforme za zago- tovitev stabilnosti bodočih vlad. Maunoury je sporočil novinarjem tudi to, da namerava v sredo v zbornici zahtevati investi-turo. Danes je znova potrdil predsedniku republike Cotyju svoj trdni namen, da sestavi manjšinsko vlado s sodelovanjem vseh strank v centru in socialistov. Od ljudskih republikancev mora dobiti še nocoj odgovor o njih morebitnem sodelovanju v taki Prijateljski razgovori vodilnih predstavnikov JLA in sovjetske vojske t,.a’ 8' junija (TASS). -je IZ, , minister maršal Zukov him 2 ju8°slovanskim obramb-hiarini avnim sekretarjem ar-Sln0x! generalom Gošnjakom še So K:i, daljši razgovor, na katerem vei ' tudi Gošnjakovi sodelavci, Volni °S Veljko Mičunovič in Mam ,ata*e polkovnik Bogdan bnovL? ter maršali Konjev, Ma-MerJIi Rokosovski, Budjoni, hlar« i0V’ Moskalenko, letalski lovkrf Veršinjin, admiral Go-Domnč armadni general Antonov, ton*.,, zunanjega ministra Pata član kolegija zunanjega wkt odgovor SZ glede kovine in povratnikov hon^a' 8. jun. (AFP). Zahod-vorli^ vlada je danes odgo-27. a ,na sovjetsko noto z dne Sani«. ki se nanaša na vpra-larns , 80vlne med obema deže-držsi.ii na rePatriacIjo nemških y ‘lanov iz Sovjetske zveze. ministrstva Zamčevski. Razgovor je potekel v prijateljskem in prisrčnem vzdušju. Danes so bili gostje iz Jugoslavije v vojaški akademiji -Frunze«. Načelnik akademije generalni polkovnik koaliciji. Predsednik republike je Kuročkin jim je priredil kosilo, sklenil, da za zdaj ne bo spre- Pri ogledu akademije so jih jel odstopa Molletove vlade, ker spremljali maršal Malinovski, ar- mora mandatar premagati še ne-madni general Kurasov in več. katere težave zlasti v razdelitvi drugih višjih oficirjev. I ministrstev. Prnpoj8 natančnejša pojasnila o o ’ Pogajanj, ki naj bi jih ^ n vprašanjih začeli 15. junija. odgovoru bonnska vlada NAPOVED *a nedeljo 9. junija h0- Pn«i,iopl° ln spremenljivo oblač-Peratu£ ne kr«Jevne nevihte. Tem-IS i, popočl med 9 ln 12, v Prlmor-,toWrij ciVyJa dnevna med 25 ln 29 Popoldne se je Manoury sestal tudi z guvernerjem francoske banke in socialističnim prvakom Molletom. V obveščenih krogih napovedujejo, da bodo socialisti v novi vladi obdržali vsaj štiri ministrstva. Ce bi ljudski republikanci hoteli sodelovati v vladi, bi Mau-ijoury ponudil zunanji resor ljudskemu republikancu Robertu Schumanu namesto socialistu Pineauju. Tudi vse ostale skupine v novi vladi bi dobile po štiri resore. Pariz, 8. jun. (AFP). Parlamentarna skupina ljudskorepublikan- ene izmed teh dveh vrst energetskih central bo odvisna po njegovem mnenju od več čtaiteljev, med njimi zlasti od obsega koristi od najetega kapitala, od cen običajnega goriva na tistem področju ter velikosti ln tipa reaktorjev. Po mnenju angleškega strokovnjaka vse kaže, da bo začetni kap*ital za zgraditev atomske elektrarne mnogo večji kakor za običajno elektrarno, da pa bi lahko bili stroški atomskega goriva znatno nižji od stroškov za običajna goriva. Tu dela angleški strokovnjak izjemo za področja, na katerih je običajno gorivo zlasti poceni, namreč za področja, bogata s petrolejskimi vrelci ali premogovniki. Glede konkurenčne sposobno- Potem je angleški strokovnjak obravnaval vprašanje, kdaj naj bt začele nezadostno razvite dežele uporabljati jedrsko energijo. Tu je predvsem opozoril na odnos med proizvodnimi stroški za Jedrsko energijo in za običajna goriva ter poudaril, da lahko domnevamo, da bodo stroški za jedrsko energijo v nekaj prihodnjih letih padli. Hkrati pa je zelo verjetno, da bodo cene običajnega goriva narasle. c Na koncu je angleški strokovnjak obravnaval vprašanje, kateri tip reaktorja je treba uporabiti v nezadostno razviti deželL' Glede na številne tipe in različne gospodarske možnosti dežel je na to vprašanje čedalje teže odgovoriti. Ce upoštevamo samo tehnične razloge, po mnenju angleškega strokovnjaka jedrska energija v nezadostno razvitih deželah še ni uporabljiva na trgovski podlagi. V štirih ali petih letih bodo za uporabo v nezadostno razvitih deželah na razpolago sa- sti Jedrske energije angleški stro-1 reaktorjev, ki jih kovnjak meni, da bo uresničena <*rade zdai vdovske namene v tam, kjer uporabljajo tiste tipe vlsoko razv.tih de-elah reaktorjev, ki ob uporabi oplemenitenega goriva omogočajo ome- Angleški strokovnjak je še omenil, da je treba pri odločanju jiti fizične razmere in torej tudi o vrsti reaktorjev upoštevati, ali gradbene stroške na minimum. Na podlagi tega angleški strokovnjak sklepa, da jedrska energija za skega gibanja je nocoj zavrnila I zdaj ni ekonomična za nezadostno poziv k sodelovanju v Maunoury-! razvita področja, razen tistih, kjer jevi vladi. I so običajna goriva zelo draga. bodo obratovali z naravnim ali oplemenitenim uranom. Od tega je odvisno, ali hoče biti ta ali ona dežela stalno odvisna od zunanjih virov za preskrbo z gorivom ali ne. Desničarska orientacija vlade demokrščanskega veterana Zolija povzroča vodstva demokristjanov hude preglavice že zaradi prihodnjih volitev 1 Rim, 8. jun. (Tanjug) Ministrski predsednik Adone Zoli je imel danes več razgovorov s predsednikom republike Gronchijem, sekretarjem Demokrščanske stran- družbenih odnosov. I eni i drugi nezadovoljstvo zaradi stapljanja terjajo’od vlade, naj opusti de- demokrščanskih in monarhistič- centralizacijo oblasti in naj ne nih glasov. Te struje teže za so- zavzema naprednih stališč v zvezi delovanjem s socialisti in poudar- z agrarnimi pogodbami in držav- jajo, da je nesmiselno terjati od ke Fanfanijem in najvplivnejšimi 1 no industrijo. Nennija podporo in zbliževanje z člani vlade. Govorili so o položa- | Ta okoliščina je izzvala nova demokristjani, dokler vlada so- ju vlade po sinočnjem glasovanju notranja trenja in spopade tako deluje z monarhisti, v zbornici, kjer je dobila s pod- v vladi kakor tudi v Demokrščan- Federacija Demokrščanske poro monarhistov (ne glede na ski stranki. Pripadniki levih struj stranke iz Firenz pa je poslala neofašiste) komaj en glas večine. Jv vladi na čelu z Gonello so na Razpored političnih sil v zbornici J današnjih razgovorih zahtevali od in njihovo stališče do vlade so j Zolija, naj takoj začne uveljav-ustvarili vrsto novih problemov, ljati socialne ukrepe, v prvi vrsti Glede na Zolijevo izrecno izjavo, j pa naj zahteva od parlamenta zada ne sprejme podpore fašistov, | četek debate in izglasovanje zase večina stvarno opira le na de- kona o agrarnih pogodbah ter na-mokristjane in monarhiste. Tudi predne amandmaje, ki bodo za-če ne upoštevamo fašističnih gla- , ščitili obdelovalca zemlje pred sov, je vladna večina desničar- veleposestniki. Ti člani vlade meška. Monarhisti pi so s pogodbo nijo, da bi vlada s socialnimi vezani še na enotno akcijo in so- ukrepi utegnila postopno ublažiti delovanje s fašisti. Z njimi skupaj svoj desničarski značaj. Toda mo-so šli na vse zadnje volitve in tu- narhisti so proti tem ukrepom in di za prihodnje volitve priprav- zato vladi grozi nevarnost, da bo Zoliju pismo, v katerem naravnost zahteva, naj odstopi zaradi desničarske orientacije vlade. Da bi se izognilo poglobitvi notranjega razcepa, je bilo vodstvo Demokrščanske stranke prisiljeno ograditi se od vlade in odgovornost za njeno desničarsko usmeritev prevreči na njo samo. Odstop vlade zaradi, napake v Štetju? ljajo skupno listo. Vprav zveza z ostala brez večine v zbornici, če monarhisti je pripomogla, da s j bo sprejela zahteve levice. Gonel- je Rim, 8. jun. (Reuter). Nocoj se nenadno sestala vlada, da bi Naš obrambni državni sekretar general Gošnjak se že tretji dan mudi na obisku v Moskvi, kjer je gost sovjetskega obrambnega ministra maršala Žukova. Na sliki general Gošnjak ln njegovo spremstvo malo pred odhodom na pot v Sovjetsko zvezo fašisti zavzeli ugodno stališče do nove vlade, čeprav jih je Zoli ponovno napadel. V socialnem, ekonomskem in političnem oziru med monarhisti in fašisti ni nobenih razlik, ker tako eni kakor drugi teže za ohranitvijo sedanjih gospodarsko- sklepala o eventualnem odstopu zaradi napake v štetju glasov o sinočnji zaupnici v poslanski zbornici. Takoj po glasovanju je bilo objavljeno, da je dobila za- tava skupina predlaga Zoliju, naj zbornici predloži tudi ukrepe v zvezi s socialno reformo, a naj pri tem ne postavlja vprašanja upnico z enim glasom večine (brez zaupnice, da bi se izognil eventu- j fašističnih, katerim se je Zoli od-alnemu padcu vlade. | rekel). Ko pa so pozneje pregle- Levičarske struje v Demokr- dovali. izid glasovanja, se Je po-ščanski stranki izražajo odkrito kazalo, da vlada ni dobila večine. m TISKOVNA KONFERENCA DR2AVNEGA SEKRETARJA 2A FINANCE AVDA HUMA Troši toliko, kolikor prigospodariš 0 temeljnih načelih osnutka perspektivnega plana sploSne potrošnje Beograd, 8. Jun. (Tanjug) — Državni sekretar za finance Avdo Humo je imel danes sestanek z novinarji, na katerem Je v pogovoru s domačimi novinarji pojasnil temeljna načela osnutka prespektivnega plana splošne potrošnje. ZI8 je sprejel teze tega plana in o tem bo v kratkem razpravljala in sklepala Zvezna ljudska skupščina, je rekel Avdo Humo. nje naj bi v prihodnje slonelo na drugačnih načelih. Eden izmed bistvenih momentov je, da bi stroškov za razširjeno reprodukcijo splošne potrošnje ne zbirali Ob enajstem posebnem zasedanja Svetovne konference za ener-▼ Beogradu so odpili na beograjskem velesejmu razstavo energije Jugoslavije. Razstavo je odpri predsednik Komiteja za »■nanjo trgovino Hasan Brkič. Potem ko je pojasnil sedanja načela finansiranja splošne potrošnje, je rekel, da smo v tem sistemu precej obdržali administrativni sistem razdeljevanja sredstev iz centra. To je zaviralo razvoj družbenega upravljanja, pojemalo pa je tudi zanimanje državljanov za racionalno potrošnjo, za varčevanje. Finansiranje splošne potroš- it E T N I ZBOR ZVEZE EKONOMISTu/ SLOVENIJE DMEVMIK: Za spodbudnejšo delitev narodnega dohodka Maribor, 8. junija. Sinoči tja in plačnem sistemu. V začet- da referata niso razčlenili v vseh so ta začeli letni občni zbor ku Je poudaril, da je med fak- vprašanjih zadovoljivo in pred-Zveze ekonomistov Slovenije, torji, ki vplivajo na povečanje vsem ne s stališča, ki je bilo po-PoJJavoI£vl delovnega pred- storilnosti, v prvi vrsti človek, stavljeno za osnovo vprašanja: sedstva h> raznih komisij je Razčlenil je pomanjkljivosti kako naj se deli narodni dohodek občni zbor v Imenu OLO Ma- ekonomskega stimulansa in opo- na giavne namene njegove upo-SZ?™* "**ov Pred- da smemo zanemarjati rabe ln kako naJ se deli med de_ sednik Milan Apih, za njim pa tudi drugih spodbud, kot so: za- lovne kolektive in skupnost. Po-v imenu ^tev ekonomistov vzetost za vrhunske storitve, poldne so nadalJevali razpravo 0 Hrvatske Velimir D Jurišič. osebne nematerialne prednosti, Referatih, v katerih sta sodelova-V soboto dopoldne so prebrali idealna korist in drugo. Vendar la tudi *, renubliškeea izvrš-tri referate. Tovariš Franc Černe je tudi inženir Dular postavil v nega sveta tov Tone ‘Bo£ ln g t je govoril o dohodku in gospo- ospredje tako delitev narodnega lz Po‘ijske Drof Zvemunt Wvro-darski rentabilnosti podjetij s sta-1 dohodka, po kateri bodo imeli P yg p"vi k lišča stabilizacije gospodarskega kolektivi od boljšega dela večjo ’ ' razvoja ter poudaril, da morajo korist. i ~ ........... jugoslovanski ekonomisti poiskati Ermin Kržičnik Je v svojem V611K0 ZtulUnuTiJo odgovore na mnoga vprašanja, referatu razglabljal o produktiv- za kOODOrCfCljO Razpravljal je o vlogi tržišča v nosti in ?eni. Ugotovil je, da v r * našem gospodarstvu, o vlogi in sedanjih odnosih osebna potroš- „**,°v“f. konference o vpraša-obliki planiranja in o taki de- nja stagnira in ni pobud za po- kmetijstva in zadružništva v | litvi dohodka, ki bo spodbujala večanje storilnosti, ker so dohod- Sloveniji proizvajalce k večji storilnosti, ki delavcev preveč konstantni. Ljubljana, 8. junija (Tanjug). Navedel Je konkretne predloge, Potrebna bi bila večja gibčnost — Na tiskovni konferenci v Iz-po katerih bi za storilnost, za pri nagrajevanju in ekvivalentna vršnem svetu Slovenije o vpraša-varčevanje z materialom itd. bili menjava vrednosti na vseh pod- nJih kmetijstva in zadružništva delovni kolektivi bolje nagrajeni ročjih gospodarstva (stanovanj- Je bilo med drugim poudarjeno, kot sedaj ln bi bolje izkoriščali ske najemnine, elektrika i. dr.), da se poslovne zveze v Sloveniji skrite rezerve. i Sledil je koreferat profesorja razvijajo sorazmerno počasi, ven- Inženir Metod Dular je imel pravne fakultete dr. Aleksandra dar se postopno čuti njih delo in referat o delitvi dohodka pod je- Bajta, ki Je v začetku poudaril, VPUv. V Sloveniji Je selo veliko zanimanje za kooperacijo pri -ob- Bo kruh cenejši? Po sprostitvi administrativnih omejitev v prometu z žitom in mlevskimi izdelki se zdaj tudi na tem trgu že občuti svobodnejše delovanje ekonomskih zakonov. Poslednji ostanki distribucije se umikajo delovanju proste ponudbe in povpraševanju, pojavlja se tudi že ostrejša konkurenca. Trgovina se pri nabavi ne drži več mehanično stare izhojene poti, marveč se čedalje bolj ozira po tem, kdo nudi boljše blago in ugodnejšo ceno. Marsikomu povzroča ta prehod k svobodni trgovini težave in ga postavlja pred vprašanje, kako prodati blago, pred vpra-žanje, ki ga pred leti ni poznal. Zdaj padajo tudi meje med republikami, ki jih je doslej še nekako držala administrativna distribucija. “pocenitev MOŽNA V trgovini na debelo se v Ljubljani n. pr. c ena bele moke sicer na zunaj še drži na višini 68 din za kilogram, toda nekateri mlini in nekatera trgovska podjetja že dajejo na tihem popuste na to ceno, da si zagotove odjem. Nekaj bele moke je zadnje tedne prišlo tudi iz Vojvodine. Posamezne pekarne v Ljubljani so dobile tako moko tudi po 64 din. Razliki 4 din bi ustrezala pri belem kruhu pocenitev za okrog 3 din. Potrošnik tega še ne občuti, ker gre, kakor rečeno, šele za posamezne primere. Ce pa se bo prosta cena ustalila na nižjt ravni, bo postalo aktualno tudi vprašanje pocenitve belega kruha. UGODNE POSLEDIC« KONKURENCE Ostrejši veter konkurence se občuti zlasti po zadnji spremembi uredbe o prometu z žitom, ki je dala t 1. majem zadrugam pravico prodajati odkupljeno pšenico ne le v zrnu, ampak tudi v mlevskih izdelkih. Hkrati je bila s 1. majem ukinjena mlevska taksa, ki je dotlej znašala 2 din za kilogram krušne moke in 3 din za kilogram bele moke. To takso je nadomestila podražitev uvožene pšenice od 32 na 34 din, pariteta Novi Sad. Pri kalkulaciji bele moke se nam tore) pokaže razlika skoraj 1 din. Že prej »o se zmanjšali tudi stroški pri nakupu uvoženega žita za okrog 0,80 din, ker mlini niso več navezani na posredovanje podjetij s žitom. Ce dodamo Se kalkulacijske rezerve, dobimo pri beli moki kar hitro nekaj dinarjev razlike, ki dajejo ob ostrejši konkurenci mlinom možnost, popuščati pri ceni. BOLJŠA KVALITETA S sprostitvijo trga se je hkrati precej zaostril bo) za kvaliteto. Cesar prej nismo mogli zlepa doseči, to so v kratkem izsilili tržni zakoni. Nadrobna trgovina, ki je včasih vzela, kar je pač dobila, daje danes prednost moki iz določenih renomiranih mlinov, ker hoče pač potrošnika čim bolje postreči. Zdaj nas le še dober mesec loči od nove letine, ki bo po vseh znakih sodeč prav dobra. Glede na okolnost, da zdaj trg bolj ceni tudi kvaliteto moke, bo po novi letini gotovo precej povpraševanja po banatski pšenic1 in bo verjetno tudi cena visokokvalitetne banatske moke nekoliko višja, kakor cena moke iz uvožene pšenice. SE TO PREMOSTITI Posledice uveljavljanja proste konkurence na trgu so vsekakor pozitivne. Ne bi pa bilo skupnosti v korist, če bi zaradi še neustaljenih tržnih razmer v sedanji prehodni dobi prišlo do pretiranih ostrin v prometu z moko in do navzkrižnih prevozov moke. Gre v bistvu le za ustalitev tržne cene in odnosov med domačo in uvoženo pšenico, kajti enotna cena za uvoženo pšenico bo še naprej regulator na domačem trgu pšenice. Za uvoženo pšenico je namreč cena določena na temelju paritete Novi Sad, kar pomeni, da se voznina računa od Novega Sada, četudi pšenica prihaja z Reke. Mlini v Sloveniji torej nimajo zaradi krajšega prevoza od Reke nobene prednosti in zatrjujejo, da ne poslujejo niti pod enakimi pogoji kakor vojvodinski mlini, ki so sredi žitorodnega področja, železniška tarifa ga moko pa je enaka kakor za pšenico. Verjetno se bodo novi odnosi na trgu kmalu pokazali v jasnejših obrisih. F. S. novi velikih površin zemlje. Izdelujejo načrte za obnovo več kot 1000 ha sadovnjakov in nad 300 ha vinogradov, na tem področju, marveč v gospodarstvu. Zato sloni osnutek na načelu, da vsak troši toliko, kolikor sam prigospodari. Splošna potrošnja mora sloneti na materialni proizvodnji. Sredstva za to bi dobivali bodi z neposrednim obdavčenjem osebnih dohodkov ali pa posredno v odvisnosti od njih. Državni sekretar Avdo Humo je potem poudaril, da takšen sistem zbiranja sredstev za splošno potrošnjo seveda predpostavlja večje osebne dohodke, plače itd., kakor jih imamo zdaj. V takšnem položaju bi morali tudi proračun postaviti na drugačno podlago. Avdo Humo je govoril tudi o po-ložaju komun v takšnem sistemu _Pn, AKADEM- , Spi0šne potrošnje. Komunam bi SKEGA SVETA FLRJ na Ble-, bilo treba zagotoviti tisti mini-du je bilo včeraj končano, rnum, ki ga ne bi mogla zajeti no-Razpravljali so o izmenjavi bena druga teritorialna enota. Po-znanstvenih delavcev Jugosla- samezne ustanove na področju f J ?’.? delegatih, ki komune bi postavili na povsem naj bi jih poslali na pomemb- j komercialno podlago. Vloga re-ne mednarodne kongrese, o pUblik bi bila samo v tem, da bi pripravah na mednarodno skrbela za pretakanje sredstev, geofizično leto in o dejavnosti zbranih na področju komun, glede na novi osnutek zakona iz teh načel bodo sledili tudi o organizaciji znanstvenega praktični ukrepi. Predvsem je e~,»' ___i treba finančno bolj osamosvojiti INDUSTRIJSKA PROIZ- mnoge dejavnosti na področju VODNJA je bila v prvih šti- znanosti, zdravja, komunalne de-rih mesecih za 21% večja ka- javnosti in podobno, kjer imamo kor v istem obdobju lani. sedaj pretežno ustanove s samo-Proizvodnja električne energi- stojnim finansiranjem, vezanim je se je na primer povečala na proračun. S kreditnim meha-za več kot 25%, aprila pa Je nizmom bi morali omogočiti fi-bilo prvikrat v naši deželi nansiranje investicij na področju proizvedeno več kot pol mili- splošne proizvodnje za daljše ob-jarde kilovatnih ur v enem dobje in tako zagotoviti njegovo mesecu. enakomernost. Kredite bi odpla- ODBOR ZA SKLICANJE čevali iz proračuna, kar vse bi KONGRESA DELAVSKIH zagotovilo enakomerno razpola-SVETOV JUGOSLAVIJE Je ganje s sredstvi. Zlasti važno je, poslal izvoljenim delegatom da v prihodnjem obdobju hitreje za kongres teze o delavskem uredimo vsaj vprašanje tistega samoupravljanju, ki so Jih dela splošne potrošnje, ki nepo-sestavili na osnovi večmeseč- sredno vpliva na proizvodnjo ozi-nega dela, ki ga je opravilo roma na delovno storilnost, dvanajst delovnih skupin. V Na koncu je Avdo Humo opo-tezah so poudarjeni najvažnej- zoril še na to, da moramo spre-ši problemi, ki jih bo obrav- meniti tudi dosedanji način ln si-naval kongres. stem šolanja. Pomembno gledališko gostovanje Zagreb. 1. junija. Včeraj to prispeli lz Beograda v Zagreb člani angleškega gledal«®« . 1? stratforda, ki «o na v»eh dotedanjih postajah svoje kontinentalne turneje {Pariz, Benetke, Beograd) doBJ veli pri občinstvu ln kritiki Izreden uspeh. Njihove prireditve »Tita Andronlra** so vsepovsod doživele priznanje največje-ga in nepozabnega umetniškega doživetja. i ** .tik..*žpeb i# lnora »tratford", poznajo, zaradi česar so mislili, da k nedvomno zahvaliti , bo prav »Titus Andronlcus«, ki Je svoji veliki fthakespearskl tradiciji j nepoznan, tujemu občinstvu najbolj Na konferenci so se dotaknili P™ £™dl edln.tvžnega gledanje- J IntVresInten.^K temS JeTlrien Lelgh vprašanj v zvezi z mehanizacijo 5? »plujemo, dodala, da je v angleških časopisih mehaniMr-Hn aogooka lahko a OZ 1 da nismo bili tudi v Ljubljani de- »» ? počasi napreduje, ležnl te dragocene priložnosti Toda Med 690 zadrugami jih ima samo tud* v Zagrebu žal ni Slo brez nepri-265 svoje traktorje. Vendar ti1 „Tre‘J1 naJvečji igralec v trflktnrii nie« 1, ,?: »Titu Andronicu« Anthony Quaqle traKtorjl niso polno izkoriščeni, Je laže ponesrečil in bo moral v nje-ker bi lahko opravili še enkrat sovo vlo*° vskočil* drugi igralec. povzpelo na 3000. nes, preložena na Jutri. Predsednik Glavne zarini*™* ^ Danes dopoldne Je bila v klubu ZVP7P cinvpniio x hrvatskih novinarjev ttekovna kon- zveze blovenije Jože Ingolič je. ferenca, ki sta se je udeležila Vivien povedal podatke o tekmovanju v | Let*h Laurence Oliver, oba sta . ....... kmetijstvu. V siovehiji tekmule 2? da«Je bll.a ®el<>t* 1 Je devet mesecev prej igrala isto vlo- ^11 _ i | ... . j, . skupina izredno Impreslonirana go na odru. Mimo odgovorov na dru- 311 od 662 zadrug, od kmetijskih : nad naravnimi lepotami na£e dežele, ga vpraSanja Je Laurence Oliver od-posestev, ki SO sposobna za tek- j naf naiim naglim gospodarskim ra*- I govoril tudi, da Je režija P. Brocka movanje, pa ena tretjina. Raču- j vn°aJ/“; ^“stva. n&o^“ be£uVOob2 , nar*™°,t ,lntast3cno uspela-najoč po površini, se udeležuje , velika igralca imela prvikrat počit- ob Prihodu angleSklh igralcev Je tekmovanja 5 °/o površin, zaseia- lUce’ kl i|h morda preživela I »Inočl angleSkl generalni konzul v nih s n«pnirn mo/« Pa naS1 dalmatinski obali. Na vpra- Zagrebu sir D. O. Fynes Clinton pri- ™.! psemco, 10 /O krompirišč, Janje, 7,akaJ „ Je giedalilče izbralo redil sprejem, ki so se ga udeležili 486 ha plantažnih nasadov in nad prav »Tita Androniea« za gostovanje, Številni javni in kulturni delavci, 60 ha vinogradov, kakor tudi Je. **urenee oiivler odgovoril, da “>«.<• njimi tudi tovariša Vladimir i s o/, lrrair I »Hamleta«, »Macbetha« ln druga Bakarič In Večeslav Holjevac Krav. | Shakespearova dela povsod dobro i brala, da so ga že igrali v LJublJand, toda tega Ji žal nihče ni mogel potrditi. Laurence Olivier Je dejal, da se v interpretaciji odrskih In filmskih vlog skuSa vselej čimbolj približati piscu ln času, v katerem Je delo nastalo, da bi občinstvo dobilo najboljšo predstavo o obeh. Na vpra- i Sanje, kako gleda na svoje stvaritve, ■ Je vivien Leigh odgovorila, da bi 1 najraje vse vloge ponovno Igrala, da bi Jih Imela možnost poglobiti. Zato je tudi najbolj zadovoljna z vlogo v filmu »Tramvaj hrepenenja«, saj 1 M. J. ■C MNENJA - KRITIKA - POLEMIKA DJURO SALAJ O PRIPRAVAH NA KONGRES DELAVSKIH SVETOV Bliže k uresničevanja neposredne demokracije Predsednik odbora za sklicanje kongresa delavskih svetov Jugoslavije D j uro Salaj Je odgovoril na vprašanja sindikalnega glasila »Rad« o dosedanjih pripravah na kongres. Po njegovem mnenju je bil v pripravah dosežen velik uspeh v tem, da smo z več analizami in razpravami v podjetjih ter na volilnih in drugih sestankih ugotovili, kako velik napredek smo dosegli v sistemu delavskega upravljanja. »Zato bo povezovanje sadov In Izkušenj lz sedemletne prakse delavskih svetov,« je rekel med drugim Djuro Salaj, »kl smo ga opravili v predkongresnih pripravah, vsekakor pripomoglo, da bo kongres proučil najpomembnejše probleme In opozoril na pota nadaljnjega razvoja delavskega samoupravljanja.« Potem je Djuro Salaj poudaril, da so bili sindikalni sveti in sploh sindikalne organizacije in delavski sveti glavni pobudniki, organizatorji in nosilci zelo obširnih poslov v teh pripravah, v katerih so se odlikovali tudi drugi družbeni organi. »Večje sodelovanje vseh činlteljev za proučevanje problematike delavskega samoupravljanja ni zgolj sad nekaterih trenutnih organizacijskih ukrepov, marveč Je to zahteval močan razvoj in uveljavljanje delavskih svetov kot najprimernejše oblike za uresničevanje neposredne demokracije v naši deželi. Koristno bi bilo, da bi se zanimanje ln sodelovanje vseh družbenih činlteljev z delavskimi sveti nadaljevalo tudi po kongresu In da bi postalo to eno najpomembnejših področij delovanja vseh družbenih organov in organizacij.« Potem je predsednik Salaj govoril o pripravah do kongresa in poudaril, da smo doslej v pripravah posvetili največ pozornosti gospodarskim problemom. Enakomerno pa Je treba obravnavati tudi drug* probleme delavskega samoupravljanja. Na koncu se )e Djuro Salaj dotaknil še nekaterih organizacijskih problemov upravljanja in povedal svoje mnenje o možnosti, d® bi upostavili ustanovo, ki bi *e ukvarjala s proučevanjem izkušenj organov samoupravljanja in ki bi lahko nudila pomoč delavskim svetom 1° upravnim odborom. SESTANEK SKUPNE KOMISIJE Zvezne ljudske skup* ščine in Zveznega izvršneg® sveta za sestavo predpisov 0 kmetijskem zadružništvu J® bil 4. in 5. t. m. Na sestanki so izčrpno obravnavali teZ® osnutka zakona o kmetijski^ zadrugah in zadružnih zvez ah« ki jih je poseben redakcij**5 odbor komisije pripravil v z8' četku letošnjega leta, in sicer na osnovi sklepov, sprejeti1' na predhodnem sestanku k°' misije. > IZBOLJŠATI - TODA KAKO? K racionalnejši uporabi sredstev socialnega zavarovanja je prav gotovo mnogo pripomoglo družbeno upravljanje, ki smo ga uvedli tudi na tem področju. Skupščine okrainih zavodov za socialno zavarovanje so aoslej nedvomno odigrale pozitivno vlogo, čeprav ne v taki meri, kot bi bilo želeti in kot bi bilo potrebno. PREMAJHNA POZORNOST KOLEKTIVOV Zdi se, da ima samoupravljanje v socialnem zavarovanju še vse premajhno vlogo, kot bi ji sicer pripadala. Iz vsakdanje prakse je moč opaziti, zlasti je to očitno ob volitvah delegatov za skupščine socialnega zavarovanja, da se organi delavskega samoupravljanja ne zanimajo za upravljanje v socialnem zavarovanju, saj so večinoma doslej imenovali vanje ljudi, katerih dostikrat »niso vedeli, kam vtakniti*, ali pa take, ki so že tako preobremenjeni z vrsto funkcij in drugim delom. Običajno z izvolitvijo delegatov v skupščine tudi popolnoma preneha pozornost samoupravnih organov v podjetjih ljanje čestokrat obi ‘ še dokaj formalno obeležje. Dejali smo že in tudi razloge za to smo navedli, da stroški okrajnih zavodov za socialno zavarovanje iz meseca v mesec rastejo. Zvezna uredba o finansiranju okrajnih zavodov za socialno zavarovanje predvideva pristojnosti, v okviru katerih tivo in voljo za stalnim zniževanjem bolniškega staleža. Penali, ki jih plačujejo podjetja okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje za povprečno število bolni- do problemov socialnega zavarovanja. Zelo redko se namreč dogodi, da bi, denimo, delavski sveti podjetij zahtevali od svojih predstavnikov v skupščini socialnega zavarovanja poročila ali pojasnila o delu okrajnih zavodov, n. pr. o trošenju sredstev, ki niso ravno majhna, itd. VLOGA OKRAJNIH SKUPSCIN Ce potemtakem vemo, da je samoupravljanje v socialnem zavarovanju pozitivna stvar, moramo hkrati prav na podlagi prakse tudi reči, da ima to uprav- si zavodi lahko zagotovijo potrebna sredstva za kritie svojih rednih stroškov, toda samo do določene meje. Stroške je lahko planirati, seveda upoštevaje le redne izdatke itd. Toda že ena sama epidemija — denimo poliomielitisa v lanskem letu — ali kakršna koli že druga nepredvidena potreba lahko v hipu spodje temelje celotnega proračuna dohodkov in izdatkov posameznega zavoda. Prav bojazen pred morebitnimi primanjkljaji — katerih povsem razumljivo ne morejo kriti okrajni ljudski odbori ali republiški zavod za socialno zavarovanje — terja od okrajnih skupščin (vsaj tak primer je v kranjskem okraju), da med letom večkrat spreminjajo svoje proračune. To spreminjanje, katerega smoter je, dobiti več sredstev od podjetij, se kaže prav v predpisovanju posebnih stopenj za zdravstveno zavarovanje. Tako večkratno spreminjanje stopenj socialnega zavarovanja povsem jasno vnaša tudi v poslovanje podjetij in gospodarskih organizacij določene motnje, ki lahko slabo vplivajo na celotno gospodarsko politiko podjetja, saj morajo biti stroški za socialno zavarovanje prav tako se stavni del cene posameznega proizvoda. Toda to še ne bi bilo tako hudo, če ne bi podjetja ob tem izgubljala perspek- kov, ki presega, na primer v kranjskem okraju 4 "/o, ter premija, ki jo plačuie okrajni zavod jDodjetjem, katerih število premija, ki jo plačuie Ddjetjem, katerih število bolnikov je pod okrajnim povprečjem, so — izraženi v denarju — relativno tako majhni, da se podjetjem dejansko ne izplača kdove kako gnati se za tem! Vsa konstruktivna razprava članov skupščin (ki predstavljajo podjetja in gospodarske organizacije) o tem, kako spodbuditi i ški stal ki ima . _________ biti, ker so stroški taki in taki!« Marsikatero podjetje je prav zarfid' tega, ker ni dobilo materialnega priznanj® za znižanje povprečnega bolniškega s*8' leža, morda v nekem smislu izgubilo voljo, da bi si v tej smeri bolj prizadevalo. Tu je treba iskati seveda deloma tudi vzroke za razmeroma majhno zanimanje samoupravnih organov podjetij za probleme socialnega zavarovanja. Vse torej nekako kaže, da v ojnicah mehanizma finansiranja okrajnih zavodov za socialno zavarovanje nekaj škriplje-Vprašanje je sedaj, kako ta obstoječi način finansiranja spremeniti oziroma izpopolniti? Nedvomno v smeri krepitve pristojnosti okrainih zavodov za socialno zavarovanje. Potem bi se — analogno temu — okrepila tudi vloga organov družbenega upravljanja v socialnem *8' varovan ju. I. A. Človeštvo pričakuje v *~7e, ^as Je razorožitev glavna senatu, češ da vodd »kampanjo * ko-/. It poro6u to komentarjev. Ta munlstičrum navdihom«. upravlčeria ^nrvf^ifrl8 Priznati Je treba, da Je sovjetski *anje, ki se zdi na današnji stoonji delSKat v Lanoaster Housu Izbral »ednarodnesji r.™i j atopnji zelo primeren trenutek za ponovitev ševanje in se Za !?' mojega predloga, naj bi velele prelomi V lnterpffi g vePa vzele moralno obveznost, da ne bodo a™gl/ pa bT eiovS z “Pobijale atomskega orožja. Razen P^ižanjem w tega gre za dejanje, ki nikogar ne bi vsaj malo zwr niSrfoS i t 6lltl. naj odstopi od svojih stališč. In m°. ki preprečuje sk?adne1Sl ?azvoi zal.katere«a pravzaprav niso potrebna »vetovnega eosnncfnrstv= nobena pogajanja. Čeprav svečan rastoča nasDrSI?, ustvarja skupen proglas velesil Se dolgo ne Jenje. Razen te« vznemir- bl, res.ii atomskega vprafianja, bi vsaj Davlja spoznSe o dokazal dobro vo>3° na vseh straneh genetični škorf?iWne« ^ < ln bl Pomenil dober uvod v nadaU- da l^e »P—evanie. In tepuht«0 v vročino, dtan »rn/l i TTn i »rin lld arde ^ ^nf,l.dt1,ce mllli:|onl ml~ NEZAUPANJE korLf^on1 bl j'111 bMo mogoče mnogo . nnII . TT v^ n»d «up^f.bitt- In 5e: kot mora MED PRIJATELJI atom^ fl°veštvom preteča možnost J J V iruft v°Jne, ki bl se spremenila Nadalje kaže, da ni daleč od re-•vetovno katastrofo. Silve sporazum o zmanjšanju voja- ških Izdatkov. Načelno se s tem vsi strinjajo; gre le za obseg zmanjša- "REDLOGT V ŽEPTT nla- Razlika med desetodstotnim ^ (ameriški' predlog) in petnajstodstot- , Razumlllvo i. h. ni™ (sovjetski predlog) zmanjšanjem le stežka SmJf tore:i’ da si Javnost pa je znaša v novem ameriškem pro- bl zajela Dredvs^nFJi* raiunu Poltretjo milijardo dolarjev. Sega orožla in hf In vendar razorožltveni razgovori gočila — z večHimt ” ?■ eadnjlh dveh tednov niso zadovoljili rabe atomske 5 Pričakovanj. O novih ameriških pred- '■'aniene — ♦ h ui ^ logTh, ki naj bl po Stassenovl napo- ln gospodarsM razvod vedi <>m°goel(It »srečanje na pol poti«, ^ S 5e n1 bl,° »H*8« ničesar. Ameriški Premostitev f2 delegat jih lnja še vedno v žepu, ker *ndustrir)sko da se mora » njih naenkrat na dol- aeželaml razvitimi to zaostalimi go to siTC>ko posvetovati z atlantskimi zavezniki'. Enega smo že omenili zor^f,ndar ]e bI1° na dosedanjih ra- r, Zahodno Nemčijo. Drugi je vse-i emlh razgovorih to vprašanje kakor Brlitandija. Razmeroma zanesljl-morda najbolj kočljirvo. Se glede vl viri vedo povedati, da Je v Stas-lzv»i?,!a' kl se je vedno zdel težko '■en°Xm predlogih govora tudi o Je-i vedi j iv _ namreč glede medseboj- drsklh poskusih. London za sedaj ne "eSa nadzorstva — so se stališča 81141 rad na to uho. Toda tl predlogi «nogo bolj zbližala in pravzaprav ~ prav zaradi vesti o njih se je “so, več daleč vsaksebi. Pravzaprav najbolj razširil optimizem, kl' Je sl že toliko blizu, da se Je zdelo spremljal obnovitev razgovorov v ar^ ?n°nemškemu kanclerju Aden- Lancaster Housu — menda ne bodo hi v,V Potrebno intervenirati da ne ostali trajno v žepu ameriškega de-.“la preveč oškodovana njegova legata ali na konferenčni mirt neza-rrti združitve Nemčije z močno upljlvih atlantskih zaveznikov. Zato-^Vzpostavljanje nadzorovanih rel ?e opMmteem kljub nekakemu Področij v Evropi bl namreč nujno zastoju vendarle ohranja, kater uP°stevati sedanje stanje, v koma “*£? M^vojto PARIZ IN ALŽIR eeir^rožU^Tse”™ konferenci Mollet 3e,lna„vldfz Padelob PJT za nemško združitev. Konfe- notranji zadevi - zaradi novih u A naj bl se sestala takoj potem, davkov v zvezi z gospodarskim to so-«0 bi bil dosežen sporazum o prvi clainim programom svoje vlade. Ven-razorožitve A na 7»hnrii. ip dar socialistična vlada Izpita pred-ftarsiJtdo- postavil vprašanje čemu Tvs*m v Suezu in Alžlru ni napravila. Konferenco, če ni videti možnostL In nl< ne kaže. da se reševanje vlad-da uspe, in sam Foster Dulles kl ga ne krize usmerja po potil, Id bl naje kancler doslej prišteval med svole kazovala izhod iz tega začaranega najtioijSe zaveznike je menil da to kr°ga- Nasprotno — spodletelo Je nl nekaj, »kar bi bilo že pred 'durmi«. P™™11"”- ,k* s1c*L nl sn(ov»> n°be-N nih radikalnih načrtov, a Je vendarle koli PrAsojamo te pojave kakor- nakazoval nsko novo pot, čeprav se no«f dokazujejo nam, da je mož- na drugi strani nit mogel odmakniti dokni S!?orazumevanja tudi na tem od nadaljevanja vojne v Alžlru. Bour-Sn n. ko£1l1|vem terenu precejšnja, ges Manoury pa je bil pravzaprav Biert. x znaki, lcl podobno kažejo najbolj odgovoren za alžiiirsko poll-atrmf.i-!28 kov sporazumevanja o tiko Molletove vlade — bolje, uvr- steh « razorožitvi. Po nekaterih ve- stimo ga lahko med zastopnike tistih žičnih angleški poskusi na Bo- sil, kl so socialistično vlado spravile OtOklh Irnnfift mr ma vi Afrumi 1 aW nnnsf ran Arra It*- DR. J O Z E POTRG V ŽENEVI Interesi privatnega kapitala ne sodijo v okvir Mednarodne organizacije dela ženeva, 8. jun. (Tanjug). Eno izmed vprašanj, kl eo zadnja leta predmet obiimih razprav in kl v maraičem ovirajo delo na konferencah Mednarodne organizacije dela, Je vprašanje delegatov za delodajalske skupine v raznih komisijah. Delodajalaki delegati zahodnoevropakih dežel namreč že več let odklanjajo predlog, da bl bili predstavniki gospodarstva Sovjetske zveze in drugih vzhodnoevropskih dežel ter jugoslovanskih gospodarskih organizacij titulami člani v teh akuplnah. To je pravzaprav diskriminacija nasproti delegacijam teh dežel in i tem preprečujejo konstruktivno delo konferenc. I določene politike, katere cilj je, Kdo daje potuhe Zločinec Rožman v Parizu Pariz, 8. jun. (Tanjug) Pariški podžupan Roger Rigaud je danes sprejel pobeglega vojnega zločinca Rožmana, bivšega ljubljanskega škofa, ki so mu francoske oblasti dovolile prihod v Francijo da bi članstvo v delodajalskih navzlic izrecnim opozorilom jugo-skupinah zagotovili gamo pred- slovanskega veleposlaništva o stavnikom privatnega kapitala. Rožmanovi fašistični preteklosti Dr. Potrč je dejal, da delodajalci in o provokatorskem značaju nje-odklanjajo sodelovanje v delu tu- i govega prihoda v Pariz, di predstavnikom jugoslovanskih Vojni zločinec Rožman je pred gospodarskih organizacij, čeprav dnevi prišel v Francijo, da bi v je znano, da zastopajo industrijske i središčih jugoslovanskih tzseljen- Na pobudo delegacij nekaterih i delegacije dr. Jože Potrč, ki je zbornice kot organizacije podje- j cev pridigal in prirejal sestanka dežel, med njimi tudi Jugoslavi- ■ pozdravil to pobudo predstavni- j ln Čeprav je jugoslovanska z maloštevilnimi fašističnimi ele-je, so imeli na sedanji konferenci kov vlad in poudaril, da so vlade ! Industrijska zbornica članica menti. V krogih jugoslovanskih Mednarodne organizacije dela odgovorne za sodelovanje med svetovne organizacije delodajal- izseljencev, ki žive v Franciji, danes poseben sestanek, posvečen narodi, za nevmešavanje v posle izključno temu vprašanju. O tem drugih dežel kakor tudi za uni- problemu so govorili delegati Velike Britanije, Nizozemske, So-1 verzalnost same organizacije. Ko je govoril o omenjeni kam- vjetske zveze, Poljske, Bolgarije, panji delodajalcev zahodnoevrop Romunije, Egipta in drugih. Go- skih dežel, je dr. Potrč rekel, da cev v Parizu, njej pa nikoli niso označujejo njegov pojav za izrec-odrekali položaja takih organiza- no provokacijo, preračunano na cij in tudi glede neodvisnega de- propagandni učinek in izzivanje lovanja teh zbornic ni bilo nobenih ugovorov. »V stališču delodajalcev za- incidentov. Jugoslovansko veleposlaništvo v Parizu je včeraj opozorilo fran- voril je tudi vodja jugoslovanske ni slučajna, marveč da izvira iz hodnoevropskih dežel,- je rekel v coske oblasti na take namere voj- tej zvezi dr. Potrč, -je veliko nega zločinca in fašističnega so-protislovje, da namreč tisti, ki delavca Rožmana ter jim sporo-toliko govore o potrebi po sode- čilo, da bl bil njegov sprejem v lovanju, nočejo sodelovati v okvi- Franciji v popolnem nasprotju a ru Mednarodne organizacije dela.- tradicionalnim prijateljstvom in Na koncu je dr. Potrč pouda- zavezništvom Francije in Jugo-ril, da delodajalske skupine v slavije v obeh svetovnih vojnah. PO DVEH LETIH uresničena prva določba iz ?. člena avstrijske državne pogodbe ameHtiH1! približujejo koncu, v na nevarni led poostrenega »pomlr-močnn Pa se Je pojavilo jevanja« s kazenskimi ekspedloldainli. eksnliwii v 28 opustitev nevarnih Čedalje bolj se ponavlja položaj, ko banla ip'J*i^!}aclria okrepitev tega gl«- Je vsa francoska zunanja, pa tudi no-shflmeton.uvr ? Presenetila samo wa- tranja politika nasedla na indokiiitaj-Dulles »J Mo’ saj sta se tako sko plitvino. Iz slepe ulice je bil ta-solupiio nauer obregnila ob re- krat en sam izhod. Gotovo tudi danes belovpo« _ znanstvenikov, na No- nl drugače. Toda tudi tavanje v »lepi. Je unpoiiji na®raJenca Paullnga pa »e ulici se J* takrat vleklo zelo dolgo, »prava celo varnostni pododbor v Dunaj, 8. jun. (Tanjug). Ob ustanovitvi slovenske realne gimnazije v Celovcu objavlja »Slovenski vestnik« uvodnik, v katerem ugotavlja, da je v dveh letih to prvi in edini ukrep avstrijske vlade po podpisu državne pogodbe za izpolnitev njenega 7. člena in da so vse ostale določbe tega člena še vedno na papirju. »Poudarili smo,« piše glasilo koroških Slovencev, »da menimo, da 7. člena državne pogodbe kot celote ne bi smeli trgati, marveč ga je treba uresničiti kot celoto v vsem obsegu.« »Lastna gimnazija,« piše nadalje časnik, »bo torej ostala v življenju koroških Slovencev tako dolgo le neorganski delec, dokler dolobeč 7. člena, ki nudijo slovenski in hrvatski narodnostni skupini enake pravice v enakih pogojih, kakor jih imajo vsi drugi avstrijski državljani, organizacijo šolstva kot celote' in vseh z njo povezanih vprašanj, enakopravnost slovenskega oziroma hrvat-skega službenega jezika v vseh upravnih in sodnih okrajih s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom, nadalje določbe o dvojezičnih napisih, o sodelovanju v kulturnih, upravnih in sod- tem vprašanju sicer ne morejo same sprejemati sklepe, ki bi bili obvezni za vso konferenco, vendar pa bi lahko pripomogle do boljših pogojev za končno ureditev tega vprašanja. Francoske oblasti so opozorilo sprejele na znanje in obetale, da bodo vse podvzele, da bi Rožmanu preprečili potovanje po deželi. Toda, kakor kaže vest agencija AFP, obetov niso izpolnile. PLAČE ČEZ PLAN in ukrepi češkoslovaške vlade, da jih zajezi Praga, 8. jun. (Tanjug). Podpredsednik vlade Jaromir Dolan- nih ustanovah ter naposled do- ! ski je te dni govoril na sestanku ločbe o zaščiti etničnega značaja gospodarskih, partijskih in sindi- narodnostnih skupin, po katerih so prepovedane organizacije, ki so usmerjene na to, da vzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj ali na- ne bodo izpolnjene tudi vse ostale rodnostne pravice. Gradiščanski »Naš tajednik« Dana}, 8. Jun. (Tanjug). Neodvisno glasilo gradiščanskih Hrvatov »Naš tajednik« izhaja že enajsto leto. Pod Hitlerjevo okupacijo takratno glasilo gradiščanskih Hrvatov »Hrvatske novine« ni smelo izhajati. Leta 1947 pa je začel izhajati »Naš tajednik« in vsa ta leta zagovarja koristi gradiščanskih Hrvatov. Predsednik VELIKE NEENAKOSTI Sadovi In naloge Sodalne komisije OZN (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) bo v prihodnjih dveh letih več in da bodo potrebni še mnogo večji napori svetovne skupnosti kakor doslej. Ze tako težavne probleme Je Naj bo sedanji napredek v zboljšanju razmer, v katerih žive ljudje na nerazvitih in nezadostno razvitih Področjih sveta še tako pomem-je spričo njihovega velikega “sega in števila v celoti gledano j*eznaten. To je videti iz podat-°v> ki jih je navedel generalni »n j *ar OZN v svojem poročilu, predloženem Socialni komisiji. Ta ornisija je konec maja v New zaključila svoje 11. zase-ii!wi 18 članov je pro- uo to in druga poročila ter pri-tehtVil° PriP°roCilai ki jih bo pre-Gospodarsko-socialni svet 1« letos poleti v Ženevi na svo-nL 24- zasedanju. Us *° ^ocia^ne komisije je bilo , “terjeno na važna vprašanja, en iT marsi^em izvirajo iz ne-akega tempa družbenega ln Š sP°darskega razvoja v raznih ‘lh sveta. Te razlike skupaj s „_„atki iz omenjenega poročila mu ra*neSa sekretarja o ogrom-bed '?°<*ročjih> kjer še gospodarijo aa> bolezen in nepismenost, so Hrvatskega kulturnega društva Bela Srajner je za desetletnico lista napisal zanj uvodnik, v ka- Od kakih 13,3 milijona ljudi v CSR dela v socialističnem sektorju (brez zadrug) skoraj 4,5 milijona ljudi, mezde in plače pa so najvažnejša postavka v razdelitvi narodnega dohodka. Neplani-rani izdatki zbujajo zaskrbljenost na vodilnih mestih, čeprav se doslej večje motnje niso pokazale, ker je češkoslovaško gospo- kalnih funkcionarjev in je znova postavil v ospredje vprašanje ravnovesja med naraščanjem delavskih in uslužbenskih prejemkov ter proizvodnosti v industriji. Gre pravzaprav za preseganje plačnega sklada in za vprašanja, ki so darstvo pač močno., s tem povezana — za norme, pre- _ _ , mije, neplanirano zaposlitev no- Govor Dolanskega pa je poka- ve delovne sile, pa tudi za pogo- za’ na °dl°taost vlade, da onemo-stne primere, ko delavci ne pri- f * preseganje plačnega sklada dejo na delo. n doseže> da bo vsak izdatek za Z vprašanjem plačne politike dobil SY5’.:10 P°P°ln° gospo- terem poudarja zasluge »Tajed- in discipline se ukvarja vlada zelo ?a o °Pravičilo. Zato bodo le-nika« za gojitev hrvatskega jezi- pogosto, o tem razpravljajo v s ln Prih°anie leto revidirali ka, za buditev narodne zavesti in parlamentu, na zasedanjih CK H0,™6, prernile plaCe malon® za povezovanje gradiščanskih Hrvatov, kjerkoli žive. »Tajednik« je izšel v poveča- KP Češkoslovaške in na drugih v vsem gospodarstvu, vodilnih mestih. V gospodarskih krogih v Pragi nem obsegu in je objavil prispev- ; in v člankih o gospodarskih vpra-ke gradiščanskih kulturnih de- šanjih v dnevnem tisku je bilo lavcev. V članku »Hrvatje v Av- | že večkrat izraženo mnenje, da ni stri JU zelo lepo in pregledno opi- mogoče dolgo dopuščati presega-suje zgodovino gradiščanskih nja plačnega sklada, do kakršnega Hrvatov in njihove zasluge za | je prišlo lani in v letošnjih prvih Program dela Socialne komisije v naslednjem obdobju obsega več različnih študij o položaju iensk in otrok, o socialnih stra- število ljudi nasploh izredno hitro narašča, kar je treba delno pripisati tudi dosedanjemu napredku. Po nedavno objavljenih podatkih »Demografskega vestnika OZN« naraste število prebivalcev sveta dnevno za 120.000, letno za 43 milijonov. Tako kaže, da bo že konec našega stoletja na svetu 5,4 milijarde ljudi, oziroma da se bo sedanje število podvojilo. Komisija je ocenila poročilo generalnega sekretarja OZN kljub nekaterim njegovim pomanjkljivostim kot izredno važen dokument. Okoliščina, da stališče velesil preprečuje, da bi v OZN zbrali večja sredstva za mednarodno gospodarsko pomoč večjega obsega, je seveda vplivala tudi na praktično delo in sklepe Socialne komisije. Komisija je sklenila, da bo do leta 1963 pripravila drugo, popolnejše poročilo o socialnih razmerah na svetu, in ugotovila, da je pozitivno dejstvo, da čedalje več dežel posveča vedno večjo pozornost razvoju komunalnih skupnosti in sistemov kot instrumentov družbenega in gospodarskega napredka. V zvezi s temi sklepi je priporočila tudi načrt generalnega se- ____ kretarja, da bi še letos organizi- se Prek švicarskega veleposla- rali znanstveno potovanje pred-»stva v Kairu vodijo pogajanja stavnikov treh latinskoameriških * vPrašanju pristojbin za plovbo dežel, ki naj bi proučili probleme j^ncoskih ladij po prekopu, komunalnega razvoja v vzhodni EaiCoska vlada je v pismu, ki Aziji in organizirali tečaj o njih. j® J® Poslala prek švicarskega ve- Prihodnje leto bi priredili takšen 'Poslaništva v Kairu, zahtevala, tečaj v Mehiki za voditelje ko-francoskim plovbnim druž- munalne skupnosti, pozneje pa še dovolijo, da bodo pristojbine v prosvetnem središču v Egiptu, j? Plovbo plačevale v funtih. Slednji tečaj bi bil posvečen vlo- - ?*Ptsko ' * še bolj zaostrila okoliščina, da neh priseljevanja itd. OZN bi se Francija opušča bojkot Sueza st^a,ro’ 8. jun. (Reuter) Pred-Ynik egiptskega finančnega mi-jStrstva je dSnes izjavil, da je ancija sklenila ponovno upo-d. -lati Sueški prekop. Dodal je, morala angažirati tudi v organizaciji krajevnih tečajev za družbene delavce. Ni dvoma, da bo bodoče delo tega organa rodilo mnogo koristnih sadov, kakor jih je že dosedanje. Se vedno pa je treba upoštevati, da čas čedalje bolj zahteva, da se študijsko delo, ki Je v tem primeru nujno in koristno, izpopolni tudi z neposrednimi in praktičnimi ukrepi proti zlu, izvirajočemu iz velikih neenakosti na svetu. Na tem področju še zdaleč niso opravili vsega, kar bi morali. Blagote Lasič evropsko civilizacijo, ko so se upirali turškim vdorom. Časnik pravi, da je zdaj naloga narodnostnih skupin v posameznih deželah, da sosedne države in narode povezujejo, ne pa razdvajajo. Brez političnih pogojev Varšava, 8. jun. (Tanjug). —< O poljsko-ameriškem gospodar-darskem sporazumu, o katerem smo že poročali, objavlja poljski , «, iv. j » , v , tisk, da pomeni začetek širših w ■' trgovinskih in finančnih stikov z sklad v znesku kakih 65.5 mili- ZDA nadaljnji ukrep v gospodar-jarde kron ali za 2.6 /o, v letoš- s^i politiki, ki jo je lani začela mesecih. Lani so na socialističnem sektorju kmetijstva (brez njih prvih treh mesecih pa za nadaljnjih 320 milijonov kron. Alžirski socialisti obtožujejo Lacosta in njegove pariške pomočnike Pariz, 8. jun. (Tanjug). Alžirska maličile republikansko odgovor-federacija francoske Socialistične nost v Alžlru«. stranke je obdolžila francoskega V pismu naštevajo alžirski so-rezidenta Roberta Lacosta, da je clalisti mnogo primerov mučenja *do kraja Izmaličil politiko stran- I Alžircev, samovoljnih ubojev in ke v Alžiru, dopustil likvidacijo drugih represalij, katerih namen sleherne civilne in državljanske je zastrašiti prebivalstvo. »Name- oblasti ter spremenil politiko po- sto da bi dosegli zaupanje alžir- 4re miritve uporne dežele v vojno ko- skega ljudstva v Franciji, to če- bi na Poljskem ustanovili 'ka-lektivnlh represalij«. dalje bolj pojema. Reforme osta- kršnekoli misije ali kontrolne or- To je poudarjeno v pismu, ki nejo na papirju, pozivi, naj bi so- gane. Ce govorimo o njenem zna-ga je poslal vodja alžirskih socia- vražnosti prenehale, pa brez od- čaju, je prav takšna, kakršne smo Ustov Ceccaldi generalnemu se- meva in rezident ni nič ukrenil, si želeli in kakršno smo takoj v Kretarju Socialistične stranke in da bi onemogočil kolonialistične začetku predlagali ameriškemu bivšemu predsedniku vlade Mol- zarote.« i partnerju«. poljska vlada na področju mednarodne trgovine. »Prepričani smo,« pravi »Tribuna Ludu« v daljšem komentarju, »da smo dosegli v teh pogajanjih svoj namen v tolikšni meri, kolikor je bilo to možno in da smo ustvarili pogoje za nadaljnje razvijanje trgovinskih in finančnih stikov s kapitalističnimi deželami po načelu medsebojne koristi.« Glasilo CK PZDP pripominja, da je v Washingtonu sklenjena pogodba »običajna gospodarska, trgovinska in finančna pogodba brez slehernih političnih pogojev in obveznosti. Ta pogodba ne določa, da JUTRI VOLITVE V KANADI letu Na sestanku Nacionalnega .. *• Jun* * v ponede- sveta socialistov v začetku tega Sni *d"v°to pism? razdem,„ r* •tranka sedanjega ministrskega pred- Udeležence, V uradnem poročilu O tednika Salnt Laurenta, kl Je na obla- sestanku pa ga niso omenili. Po tl Se od leta 1935, največ možnosti za mneniu socialistov v mpstn Al— zmago. Čeprav pa kale, da bo Llberal- ».I, socialistov v mestu Al na stranka ohranila absolutno večino, 21ru **so tolerantnosti nasproti ne izključujejo motnosti, da ji bo Kon- reakcionarnim gibanjem evrop- mandatov! mamfatov skih Priseljencev celo takrat, ko . . ______________ liberalci doslej 172, konservativci 50, Sre za zločine ter neomejene SVO- na?lonillHrJt?eJlila n* hVOjem 2zeml«U socialisti n, kreditisti ij ln neodvisni s. boščine padalcev generala Mas- S^S^^drtavno ^X.*ko 2o?po“ Z VSEH STRANI SVETA INDIJA NACIONALIZACIJA GOZDOV V KERALI Trlvandrum, S. Jun. (Reuter). Vlada I Ji i im | >v . : , , * u ivui pu ocjtui., o. J Ull. JAT r). UallcS je pn* I SUja diskreditirale državo in iz- racijo, kl bo skrbela za to, da bodo spela v Libanon prva poilljka mate- cene kmetijskih pridelkov, kl Jih lz- riala Iz ZDA v okviru ElsenhowerJeve katerimi Je bilo tudi nekaj smrtnih primerov. Na Tajskem Je obolelo za gripo IM tisoč ljudi, umrlo pa Jih Je 5. LIBANON VOJAŠKE DOBAVE ZDA Bejrut, 8. Jun. (AFP). Danes Je prl- Režimskl agitatorji so pretekli teden v Amanu inscenl-rall protlegiptsko demonstracijo In zažgali avto, v katerem Je bilo ne- finančno ministrstvo Ki žene v tem razvoju. ^Proučuje to zahtevo. Komisija je tudi sklenila za- fr Kakor poročajo iz Pariza, htevati od Gospodarsko-socialne-krn i0Ski Pomorski in finančni ga sveta, naj potrdi standardiza- kaj novinarjev iz Ha? močno pritiskajo na vlado, cijo minimalnih pravil za ravna- Kaira, ki ao Jih fte n Stavi bojkot prekopa. Plovb- nje z jetniki, ki jo je sestavila obdolžili protijor- 5f| Pri» *be Podarjajo, da jim bo leta 1955 ženevska konferenca danskega delova-V]a~,®dejana znatna škoda, če bo strokovnjakov iz 61 dežel. Pri- nja. Požigalci pa hodnja konferenca o ukrepih za zatiranje kriminalitete in ravnanju z jetniki naj bi bila leta 1960. Naposled je komisija sklenila, da Polv ,nadalle vztrajala pri taki su tiki, vtem ko se druge pomor-j^J dežele spet intenzivno poslu- 30 te mednarodne vodne poti. so ostali osamljeni ln ljudje so se držali daleč od njih. _ - - ,-----, — — ElsenhowerJeve valajo, ostale na primerni vlSlnl. doktrine. Pripeljala so Jo Stlrlmotorna j transportna letala. Poveljnik vojske ge- KITAJSKA neral Faud Sehab Je prisostvoval Izr o- DVE NOVI POKRAJINI ma‘"laU Ubanon,kl V0jgld- AFGANISTAN S. Jun. (Nova Kitajska). — STIKI R PAirifiTAVAu Oriavnl svet Je včeraj sklenil ustano- 81IKI 8 PAKISTANOM viti dve novi avtonomni okrožji s po- Kabul, S. Jun. (AP). Pakistanski m!* krajinsko pravno ureditvijo. To sta "‘»trski predsednik Suhravardl je prl-oblastl NlnosUa Kujl v severozahod- 8P®‘, dane* v Afganistan na uradni nem delu deiele ln Kvangsl Cuang na obisk. Novinarjem Je izrazil upanje. južnem Kitajskem. TUNIZIJA INCIDENTI V TUNISU Tunis, 8. Jun. (AP). Neki francoski vojak Je bil ubit, drugi pa hudo ranjen, ko so Ju minulo noč neznanci da bo ta obisk dobre volje prispevni k zboljšanju stikov med obema deželama. JAPONSKA DVA VELIKA TANKERJA ZA BRITANIJO Toldo, S. jun. (AP). Japonske ladje- napadll na glavni ulici mesta. Včeraj Selnice bodo zgradile dva velika tanje bilo na tak način ubitih 7 francoskih k«rja za neko britansko plovbno druž AVSTRALIJA CEPIVO PROTI NOVI GRIPI Melbourne, 8. Jun. (Reuter). Avstral- bo. Ladji bosta Imeli po SS.000 ton In boste zgrajeni do leta 19«1. SE ENA ŽRTEV V HIROSlMI Hlrošlma. 8. Jun. (AP). Danes Je v "?!r° !?<*"«?*“ .v’ HlroJiml umrla »-letna edlcam tidpo wLvhvfz,,jiahnors^*inahr ;;;r mila raziirtV u*' n,inJc* J* objavila, da je Mogljeva Pv*. n. . ^ , n> pokrajin umr's za levkemijo. To je te deseta Umed M. Obolelo J« 350.000 ljudi, med žrtev te bolezni po vojni. snau.whrudežSrpc;D?vje ia5.eu ^ go azijskih dežel. Cepivo so že začeli atomske bombe, kl *o Jo konec druge I TV1T1071113 h ivatnuna ...._11 vi _ . TUDI V EKVATORIALNI AFRIKI BIJEJO KOLONIALNE IN FEVDALNE SPORE Dežela ob spodnjem N gru na pragu neodvisnosti Ta teden se sestanejo v Londonu delegati treh zveznih enot angleške kolonije Nigerije, da se s predstavniki ministrstva za kolonije pogovore o tem, kdaj ln kako naj Nigerija postane neodvisna. Ta konferenca bo prvi korak k neodvisnosti dežele, ki Šteje 32 mUMJonov ljudi Leta 1958, ko bo postala Nigerija po sklepu britanskega parlamenta iz letošnjega marca samostojen član Commonwealtha, bo dobila Afrika novo državo, po številu prebivalstva naj večjo. Nigerija se je začela osamosvajati razmeroma pozno, šele leta 1954. Dotlej jo je upravljal po ustavnih določbah iz leta 1947 angleški guverner skupaj s plemenskimi poglavarji ln emirom, Čeprav je imela dežela tudi nekakšen skupen svet, kakor so imele pokra- Dr. Nambi Aziklve, poglavar Ibov v vzhodni Nigeriji j inske svete in vlade tudi posamezne zvezne enote. Administrator pa je imel pravico absolutnega veta proti vsem sklepom in odlokofn sveta in vlade. Na llttletonskih konferencah o Nigeriji se predstavniki treh zveznih enot in posvetovalne skupščine niso mogli sporazumeti o neodvisnosti dežele. Predsednik vlade sokotskega področja na severu Sardauna je nasprotoval zahtevi po neodvisnosti, ki sta jo sprožila predsednika vlad Zahodne in Vzhodne Nigerije, poglavarja Avolovo in dr. Azikive. Vzrok tega nasprotovanja je treba iskati v konservativnem stališču severnih emirov, muslimanskih fevdalcev, ki so svojo oblast naslonili na podporo Britancev, kakor tudi na to, da je velika večina ljudi na severu muslimanske vere, emiri pa veljajo tudi za duhovne poglavarje svojih podložnikov. Ker pa imajo predstavniki severnega področja absolutno večino v skupščini, je bil Sokotov odpor odločilen za bodočnost Nigerije do naših dni. Sardauna je nedavno spremenil svoje stališče. Eden izmed razlogov za njegovo privolitev, da so določili rok za neodvisnost Nigerije, je vsekakor primer Gane, ki je zelo močno vplivala na vse črnce v Ekvatorialni Afriki. Prebujanje ln narodna zavest socialno zaostalih plemen ob Nigru sta v nekaj mesecih napredovala bolj kakor v 150 letih britanskega vladanja v teh krajih. Vest o neodvisnosti Gane je prodrla v vse kotičke džungle. Evropski opazovalci so priče nečesa, kar se v zgodovini menda še ni zgodilo: narod se je ovedel svoje moči tako rekoč v nekaj dneh. Ce bi emiri še nadalje nasprotovali neodvisnosti, bi v deželi nedvomno prišlo do burnih dogodkov, zlasti ker je začel dvigati glavo tudi arabski del prebivalstva, ki so se nanj v glavnem naslanjali. Drugi razlog za spremembo Sardauno-vega stališča je okoliščina, da si je prebivalstvo Zahodne in Vzhodne Nigerije pridobilo splošno volilno pravico, kar je vplivalo tudi na ljudi na severu. Severna vlada je izdala zdaj dekret o splošni volilni pravici, a le za moške, v čemer je spet treba iskati vpliv fevdalnega emirskega sistema. Ker so se že sporazumeli o tem, da bo postala Nigerija neodvisna dežela in je britanski parlament določil tudi že rojstno leto nove Nigerije, bo morala londonska konferenca samo v pploh-nih potezah nakazati ustavne okvire nove države in izposlovati, da bodo določene posle ministrstva za kolonije čimprej prenesli na domače organe. Kar zadeva drugo vprašanje, kaže, da Nigerijci v pogajanjih ne bodo imeli posebnih težav. Kolonialno ministrstvo se sicer brani, da bi nanagloma prepustilo Obafeml Avolovo, poglavar Joru-bov v zahodni Nigeriji Alhadzi Ahmeda, poglavar mohamedanskega plemena Sokotov na severozahodu Nigerije tudi policijo domači vladi, in si skuša pridržati razdeljevanje državnih dohodkov med federalne enote. Pričakovati pa je, da bo odpor Angležev takoj popustil, brž ko bo urejeno vprašanje bodoče ustavne ureditve Nigerije, j Ustavna in druga politična vprašanja nove Nigerije so videti zamotana, v resnici pa so omejena i na to, ali bo v novi državi zma- I gala fevdalna smer ali pa se bo dežela otresla družbene in politične dediščine, ki jo med drugim podpira tudi tuji kolonializem, da bi kakorkoli ohranil svoje omajane pozicije. Londonska konferenca bo morala predvsem odgovoriti na vprašanje, ali bo Nigerija federacija treh držav ali enotna država s skupo centralno vlado. Razen teh treh enot je še vprašanje britanskega Kameruna, ki naj bi se spremenil v četrto enoto, če se ne oi povsem osamosvojil ter se prej ali slej združil s francoskim Kamerunom. Mnenja so v obojem hudo deljena. Sardaunova narodna stranka na severu se zavzema za konfederacijo, tako da vprašanja fev-dalstva sploh ne bi načeli. Napredna zveza Severa je proti-fevdalistična. Združeni kongres Severa pa zahteva celo novo federalno enoto, ki bi na Severu zajela poganska plemena, vtem ko bi bili muslimani zase. Tudi Vzhodna Nigerija se zavzema za večje število federalnih enot s pogojem, da bi bilo tudi severno ozemlje razdeljeno na več delov. Akcijska skupina poglavarja Avolova v Zahodni Nigeriji federacijo na podlagi sedanje teritorialne razdelitve. V sedanji razdelitvi se pravzaprav zrcalijo v glavnem meje med tremi velikimi nigrskimi plemeni Ibo, Joruba in Hausa. Razlika v veri, miselnosti in tradicijah je samo delno vzrok omenjenih težav. Ni moč ugotoviti, koliko so te težave v sedanjem trenutku zaostrene in pretirane. Drži samo, da britansko kolonialno ministr- stvo ne bo popustilo v svojih ključnih pozicijah v Nigeriji, dokler te težave ne bodo dokončno premagane. Kaže, da so se nigerijski predstavniki že pred začetkom razgovorov sporazumeli o tem, da predsednik bodoče provizorične centralne vlade ne bo eden izmed njih, da ne bi nastale nove ovire na poti k dokončnemu sporazumu. Niso se pa sporazumeli v vprašanju, ali je treba državne ! izdatke razdeliti na federalne enote po njihovih dohodkih ali po njihovih potrebah. Sever je za zdaj še za prvi način, vtem ko so ostali, vštevši Kamerun, za drugega. Nigerija je v glavnem kmetijska dežela. Izvoz južnega sadja doseže letno 500.000 ton, surovega gumija pa 15.000 ton. Razen tega izvaža kakao, palmovo olje, bombaž in kože. Vrednost izvoza znaša letno od 37 do 42 milijonov funtov in v glavnem gre v Veliko Britanijo. Rudna bogastva so skoraj še neraziskana. Nigerija ima vsekakor ogromna ležišča boksita, premoga, svinca, tungstena, in srebra, toda vsega tega domala še nič ne izkoriščajo. Dobro polovico Nigerije pokrivajo džungle. Železnic ima deleža kakih 3000 kilometrov, glavni promet pa se razvija po Nigru. Industrije, razen neznatne tekstilne, malone nima. Bodočo Nigerijo kot nerazvito deželo čaka na njeni poti v ne- Monarhisti rešujejo krščansko republiko Formalno je italijanska vladna kriza zaključena. 70-let-nemu Zoliju se je posrečilo preskočiti obe oviri: zagotovil si je potrebno večino v obeh zbornicah, čeravno v poslanski z enim samim glasom večine, ker je odklonil neofašistično podporo. Toda razplet krize kaže, da je Zolijev uspeh kaj reven, da kljub razmeroma obilnemu pranju umazanega perila (med drugim napad na Saragata in socialne demokrate) stvari še niso razčiščene. Čeravno so bile Zolijeve izjave v poslanski zbornici bolj republikansko odločne in manj nedvoumne, kar se tiče desnice, vendar še vedno velja dejstvo, da se je republikanska vlada obdržala s podporo — monarhistov in Orodže Okpe, eden Izmed poganskih plemenskih poglavarjev v jugovzhodni Nigeriji. odvisnost nedvomno še mnogo težav, toda prebujanje narodne zavesti tega največjega afriškega naroda je tako pomemben čini-telj, da ni več upravičen noben dvom o njegovi sposobnosti, da si deželo upravlja sam. Pri tem ga ovirajo samo fevdalci in emiri, ki se jim mora bogata dežela zahvaliti za svoj podrejeni položaj. Toda fevdalci in emiri v londonskih razgovorih ne sodelujejo, vsaj ne neposredno, in zato je povsem upravičeno pričakovanje, da se bodo sporazumeli vsaj o začasni ureditvi neodvisne Nigerije. S. P. vrat tudi za drugačne rešitve. Nekateri, ki pripisujejo prevelik pomen Fanfanijevim taktičnim izjavam, so že napovedali konec »operacije Zoli«. Malce so se prehiteli, vendar pa to ne pomeni, da je ne bi politični sekretar Krščanske demokracije, ko bi spregledal, da bi sedanja usmeritev utegnila škodovati stranki na prihodnjih volitvah, sam podrl in prišel na dan z novo kombinacijo. Tako je Fanfani že skušal omiliti Zolijev žaljivi ton v kritičnih pripombah na račun so-cialno-demokratske stranke (med drugim ji je očital, da so ji sodelovanje v vladi zagotovila izdatna denarna »okrepčila«) in se je skušal opravičiti užaljenemu Saragatu s tem, da ga je uvrstil Demobrlstjanakl veteran Adone Zoli, ki je sestavil novo enostrankarsko vlado v Italiji, čeprav se Je proti njemu izrekel celo njegov vrstnik don Sturzo, ustanovitelj nekdanje Ljudske stranke, predhodnice sedanje Krščanske demokracije da je to ustvarilo nov položaj v parlamentu in v državi. To je treba ponoviti, ker bi si bilo sicer moč ustvariti nepravilno sodbo (zlasti na temelju dolgega govora sekretarja Krščanske demokracije Fanfani j a), da se je večinska stranka proti svoji volji odločila za ta korak, ker ji pač »ni preostalo nič drugega«. Za trezno presojo teh trditev je nujno dodati, da je direkcija na Piazza del Gesu kategorično zavrnila podporo levice, da so se ji zdele Nennijeve zahteve skoraj popolnoma formalne. Politike namreč ni moč soditi po besedah, temveč po dejanjih. Ta pa so jasna, kljub vsemu olepševanju in zatrjevanju, da je »Krščanska demokracija še vedno tam, kjer je bila« (to je priljubljena Zolijeva fraza) in Fanfanijevi oceni, da so 'monarhisti in fašisti »trajni in trdovratni nasprotniki njihove stranke«. Vse te besede Izpodbija stvarnost novega političnega raz-I merja, na katerega se je oprla | enobarvna demokrlstjanska vlada. Seveda to še ni zadnja beseda, ker je mnogo odvisno od odmeva na »bazi«, od tega, kako bo članstvo te socialno tako raznotere stranke sprejelo novo usmeritev. Fanfani je že večkrat dokazal spretnost, da ima dva, pa tudi več želez v ognju, trenutno da sicer podpira Zolija, vendar ne zapira med najbolj zaslužene može republike, zraven De Gasperija« Sforze in Einaudija. Prisilil 1® tudi Zolija, da je opustil že napovedano preiskavo v ministrstvu za javna dela, ki ga je v SegniJe-vi vladi vodil socialni demokrat Romita. Svoj odmik ,ie skušal tud* podčrtati z besedami, da »gre določitev meje, preko katere ni mo£ ltl, tistemu, ki je bil poklica*1 sploviti in voditi vladno ladjo*’ se pravi Zoliju. To očitno manevriranje za' voljo notranje razcepljenosti v večinski stranki nudi levi opozicij* nemara najugodnejšo priložnost, da s konstruktivnimi akcijarnl razbije ne samo Zolijevo »desničarsko parado«, marveč prisil* vso Krščansko demokracijo na nedvoumno opredelitev, in da> kar je še pomembnejše, nasproti desničarskemu odklonu vladne stranke, ustvari pogoje za svež® in učinkovito politiko, s katero b* se levičarske, progresivne strank® predstavile volivcem na prihodnjih volitvah. J. J* OBISK IZ SAUDIJE Amin, 8. jun. (AP). Danes je. Prl' spel na uradni obisk saudski krw 1 Saud, ki bi se bil moral te pred sv°” ! Jim nedavnim potovanjem v Bag<>»'® | ustaviti v Amanu. Obisk sodi v ni*' ! gova prizadevanja, da bi arabske n*0-* narblje sklenile posebno zvezo. Kmalu bo minilo leto dni, odkar so Egipčani nacionalizirali Sueški prekop. Zato v svetovnem tisku obširno razpravljajo o bilanci sueške krize, sueškega spora, o tem, kaj in koliko je dobil Egipt, kaj in koliko je izgubil Zahod. Torej o kreditni in debatni strani krize, ki se je z britan-sko-francoskim napadom na Egipt le še zaostrila. To vprašanje je še prav pereče, saj so se maja začeli v Rimu britansko-egip-tovski razgovori o rešitvi spornih vprašanj, ki imajo vsa en sam koren: Suez! In ta koren je v enem letu pognal sila korenin. V diplomatskem koledarju sicer leto dni ne pomeni dosti, toda na Bližnjem vzhodu, v premer tristo milj okrog Sueza, se je v tem času zvrstilo toliko dramatičnih zapletov kot le malokje in malokdaj v novejši diplomatski zgodovini. V primeru sueške krize je bil na primer spor, ki ga je izzvala nacionalizacija Anglo-iranske petrolejske družbe le vihar v kozarcu. 2e nekaj momentov potrjuje to trditev, predvsem nacionalizacija in sekve-stracija britanskih ln francoskih bank, zavarovalnic v Egiptu, zasega kapitala, ki je pripadal britanskim in francoskim podjetjem, zasega materiala na britanskih vojaških oporiščih, ki so prešla v egiptovske roke. Na drugi strani pa ne smemo pozabiti, da je britanska vlada blokirala vsa egiptovska dobroimetja, ki datirajo povečini še iz druge svetovne vojne, ko se je morala Velika Britanija zadolžiti. Blokada je bila namreč povračilni ukrep za nacionalizacijo Sueške družbe. In to bi bila le finančna stran sueškega spora O teh problemih razpravljajo »edaj v Rimu. Bolj dramatična in za vsakdanjega bralca bolj konkretna pa je bilanca sueškega spora z diplomatskega ali celo zdaj je Suez del svobodnega in progr^ sivnega Egipta. In v tem je velika ra*' lika. Britansko-francoska intervencija > ta proces le še pospešila. Prej so se n Zahodu še vdajali iluzijam, da bodo tej ali oni obliki še obdržali Suez, pa vprašanja, čigava je ta edinstven" vodna pot, sploh ni več. Medtem ko francoske ladje šele ^ čenjajo po malem — rečno poskusno pluti po prekopu, so Britanci v tej” vprašanju pokazali več realizma. "T kaz za to so med drugim tudi razgovor*' ki so se pred kratkim začeli v R^ij Na teh razgovorih so zainteresirani6 kot drugi. Kot poročajo ameriški llS ’ so Britanci sprejeli egiptovske poS0-Lj Egipčani pa so privolili v to, da bo<^ Britanci plačevali vse pristojbine funtih. Ta aranžman je v Interesu obeh P8*^ nerjev. Egiptovsko gospodarstvo je nanf reč še vedno močno navezano na tanski trg in sploh na šterlinško P® ročje. V britanskih bankah je še ved** 300 milijonov dolarjev blokirane^ egiptovskega imetja. Angleži pa zatrj ^ jejo, da znašajo njihove Investicije lijonov dolarjev. Toda to razmerje J Egiptu, ki jih Je Kairo zasegel, 350 w dejansko popolnoma drugačno spljL, egiptovskih terjatev po poravnavi s de, ki jo je utrpel med napadom. Gospodarska stran sueškega spora ^ za sedaj še neugodna za Egipt, tranzitna trgovina, ki je prinašala . želi lepe zaslužke, že ni obnovila v P^ nem obsegu. Toda, če upoštevamo, ^ pripada Suez zdaj Egiptu, potem J® Egipt rešen njegov najtežji Pr0^ p, Pravda za to, kdo naj upravlja Pre, ^ kdo naj odgovarja za njegovo vzr da bi prav zanj ne našli nipal0ru v zavodu, ki je za pet Mul rojstnih krajev, v w bolj ne zasluži stanovati sk= ,natu> kot mlada partizanka sirota Vinko. bita °£etV je bila Prošnja — od-fant', , si je vse na tem mirnem ra .. kazalo, da bi se sčasoma ka t Y zanesljivega strokovnja-gnt„n,.dasi je imel štipendijo za-stpii ^no — kratkomalo, vse po-iih ’ . eprav v dveh nadstrop-d”’ v mtematu so bile že zase-'r. ' ni bilo več kaj storiti. intJ? f sam Prižel k upravniku nrln 3' Povsem mimo je stal DrpivM* ’ le njegove rjave, ne- "'bup- upi'te °Ci so odsevale *^.e ™e n« vzamete, ne bom skusil ® ^*rati- Vse sem po-ševal * ”vsod zastonj povpra- Tf STOIE’ PROSIJO IN ROTIJO kUučku° sof 1)®tom’ °b vsakem za-Učencev * « J sprejemanju novilh dobri iI.hi internat, se to ponavlja: nJo odhi prosflcev moramo proš- Mali maturant, petnajstletni Jože iz Brji pri Koprivi je napisal; »Ali bo v internatu Tehnične srednje šole tudi zame kaj prostora? Jaz mislim, da bo, saj je internat velik pet vasi Brje?* Teta šestnajstletnega Vinka je v prošnji napisala: »Vljudno prosim gornji naslov, da sprejme v svoje okrilje mojega nečaka. Nečak je obojestranska sirota. Starša sta padla kot hrabra borca leta 1943 v »Pohorskem bataljonu«. Bojimo se zanj, ker je edini spomin na pokojno sestro. Po dobrih informacijah v vašem zglednem zavodu prosimo, da bi fanta sprejeli.« Tone je napisal: »Maturo sem izdelal s prav dobrim, v kemiji imam odlično. Rad bi se vpisal na TSS. Dobil sem štipendijo od podjetja, V Ljubljani nimam prav nikogar poznanih. Prosim, ako bi lahko stanoval v internatu.« | Zabeleženo »Naelektrenost« toda brez elektrike iasu ** težko elpil ,,amo življenje brez o„ ,,e- Uporaba električne-Tadi °4 nara^a ne samo za-skih Pradnie novih industrij-Porf- paci vse odseke TSS...» »Komaj, da Je še čas, da stavbo med počitnicami usposobimo z;, dosedanjo zmogljivost — v kratkem bodo vsa podjetja ln obrtniki vezani drugje! Ze pozimi bi morale uprave domov vedeti, s kolikšnimi sredstvi bodo razpolagale za nujna obnovitvena dela med počitnicami. To Je eno, drugo pa; če nam b| Okrajni sklad za kadre v Ljubljani nemudoma priskočil na pomoč s 6 milijoni, bi bilo še možno obnoviti kanalizacijo, umivalnice In sanitarije in ostalo. K temu bi dom prispeval iz lastnih sredstev še 2 milijona din, pridobljenih z oddajanjem sob med poletjem in velikim garanjem osebja — in šlo bi.« Postelj ob postelji, postelj... Pet velikih, pustih omar, siva ozka miza, zveganl gostilniški stoli na zveganem smrekovem podu, ki so ga desetletja drsale mnoge noge, čigave vse... To Je vse — preveč ali premalo? »Lani smo morali odkloniti okrog dve sto gojencev,« pravi upravnik. ne oči pristojnih vidijo kot zadovoljive v neprimernih samostanskih in grajskih poslopjih, potrebnih temeljite preureditve, adaptacij in olepšav. Prav ti domovi v prihodnje ne bodo več prenesli sedanjih preobremenitev, saj v njih kar po vrsti popuščajo kanalizacija, vodovodne in električne instalacije, sanitarije in stopnišča. KAJ bo pravzaprav DOSEŽENO, CE PODRO POSTELJE V DVEH NADSTROPJIH? Tako kot je z Domom TSS je v Ljubljani še z nekaterimi internati. Tu ni kaj pomišljati — treba je najti sredstva za temeljito obnovo tega, kar smo v internatih doslej puščali vnemar. B. P. OB SOTLI RASTEJO NAS GOSPODARSKI KOMENTAR Usmerjanje industrije Ves povojni razvoj industrije mo tega, da je takemu pod-je bil plansko usmerjan. To je jetju podaljšano življenje zato, bilo tudi nujno, če smo hoteli da bo r prihodnjem letu ponov-doseči ne samo hitrejši razvoj no zahtevalo dotacijo ali ka-industrije, zlasti, če smo hoteli kršnokoli drugo pomoč s strani hitrejši razvoj v tistih indu- družbene skupnosti. Ta pomoč strijskih panogah, ki pomenijo namreč ni nujno potrebna v di-osnovo za nadaljnjo industriali- rektni obliki dotacije. Dotacije zacijo. Tq nam je doslej nespor- se dajejo tudi v drugih oblikah no dalo pozitivne rezultate. preko znižanega kurza za na- bavo uvoznih surovin, preko vi-NE LEPA, PAC PA šokih koeficientov pri izvozu, RENTABILNA TOVARNA Vreko odlaganja plačevanja anuitet itd. Seveda je to prav Ko prehajamo v našem go- tako dotacija, ki je umestna gospodarstvu na tržno-blagovni mo, če nam lahko dd pozitiven karakter naše proizvodnje, je rezultat v bližnji bodočnosti, moralo pretrpeti ustrezne spremembe tudi usmerjanje indu- SAMO EKONOMSKA strijskega razvoja. To zahteva UTEMELJENOST tako blagovno denarni karakter naše proizvodnje, pa tudi kon- Praksa je prav tako poka-kretna situacija v naši plačilni za^a> da zelo dobro prosperirajo bilanci, od katere zadovoljive Prav mnoga podjetja, ki so se rešitve je v največji meri odvi- razvila iz skromnih začetkov, sen in pogojen naš nadaljnji bre* posebne ali vsaj ob zelo gospodarski razvoj. Oba ta dva rieznatni podpori, ki še danes momenta pa se medsebojno po- životarijo v različnih barakah polnoma izpopolnjujeta. Gre za provlzorijih, pa so daleč moč- to, da se bo v bodoče naša indu- riejša, kot pa je videti samo na strlja razvijala predvsem na zunaj. Da so se razvila in da osnovi ekonomske utemeljeno- prosperirajo, je razlog prav v sti, kajti v tržnem gospodarstvu lem, da so bila ekonomsko ute-ima prvo besedo rentabilnost, meljena. Samo ekonomska ute-Ni važna lepa tovarna (z eko- meljenost je pripomogla, da so nomskega stališča), važna pa je ta podjeaja ne samo ostala pri rentabilna tovarna. Ni važno, življenju, ampak da so se krep-all je tovarna velika ali majhna. ko zasidrala. In mnoga so tudi Vse je odvisno od tega, ali je propadla, če niso imela prave ekonomsko utemeljena itd. Vsi ekonomske osnove. Od mnogih ti kriteriji pa niso vedno v skla- taklh podjetij pa na zunnj ne du z administrativnknl, kjer vemo za d08*1 vei kot za firmo, igrajo vlogo tudi drugi momenti. ker 80 razmetana po vseh kon-Doslej smo morali upoštevati ln krajih, pa vendar pred-tudi te, druge momente. Pa tudi stavljajo v ekonomskem pogledu v bodoče jih bomo morali še krepke činitelje našega gospo-upoštevati, toda ne proti osnov- darstva. nim ekonomskim zahtevam, ampak samo ob njih. Kajti brez Tu ne gre za nikakršno ad- tokn ^ prekinitve električnega kak o ?arnšzlimo si na primer, hja i® “naelektrena« gospodi-‘ )e kosilo napol sku- rtujsut o tv It” Ha Pa jo električni kuhalnik hik„ Pusti na cedilu, pot- le)bu 86 mu ustavil tr0' loči«/ tra™vaj in mora pe-aii do namembnega kraja, ku negodovanje na sestan- ,0n1erenci ali občnem zbo-» te?ni *® nenadoma znajdejo “neg/ etaer niso tako hude toecoT ’ vendar vzbujajo hiki : elabe krvi, kajti potroš-elekt do, da imamo že toliko gije rarn, da električne ener-*lh ’ *azen v izjemnih prime-DriL ® Primanjkuje, in da so »o?* največkrat zaradi trijujtjkljivosti in okvar elek-b|e_ omrežja. In vendar i» zr tega ne bi bilo treba, ho,J °l bila takšna nesklad-Preo, med novogradnjami in tran femenjenimi obstoječimi OrgJ-rmatorskimi postajami. elektri* transformatorjev in bi0(«n tenega omrežja namreč hitfi ° zaostaja in tako so za-*e;0 preobremenjenosti okvare P°0°ste, kar neposredno potrošniki. Električna h >Wj8ka podjetja paima-»o!ož . Psega še monopolen tfa ju/ *n zato ie razumljivo, Hli, . konkurenca ravno ne »a^ a M s« posebej prizade-f*du 0 bi bilo omrežje v M. R. Vodja proizvajalne vinogradniške skupnosti Kmetijske zadruge Imeno v Vlrštajnu Vili Plevnik. Komaj dober mesec dni je, kar je Zvezna ljudska skupščina sprejela resolucijo o perspektivnem razvoju kmetijstva in zadružništva, pa že ugotavljamo njene prve sadove. V okviru mnogih kmetijskih zadrug se zadružniki združujejo v razne vrste proizvajalnih skupnosti ter se dogovarjajo za naprednejše gospodarjenje na sodobno urejenih večjih nasadih s pomočjo mehanizacije in sodobnih agrotehničnih ukrepov, ki jih povečini pripravljajo kmetijske proizvajalne poslovne zveze. »Letos se nam obeta bogata letina. Jabolk sicer ne bo, ker jih je uničil nenadejani mraz meseca maja, zato pa toliko lepše kaže pridelek na njivah in v vinogradih,« nam je dejal Vili Plevnik, vodja ene izmed štirih vinogradniških skupin v kmetijski zadrugi Imeno. »Skoda le, da so trte že do kraja izčrpane, tako izčrpane, da bi morali vinograde že zdavnaj obnoviti.« Posamezen vinogradnik ne bi mogel obnoviti vinograda, z vključitvijo v pro-izvajalnojgkupnost pa je vsakomur omogočeno, d^tpride do novega sodobno urejenega nasada. Prav to je pritegnilo tovariša Plevnika, da se je začel zanimati za organiziranje vinogradniške skupnosti in da je pridobil za to še tri sosede, ki so ga ob ustanovitvi skupnosti tudi izvolili za vodjo svoje nove organizacije. NOVOTARIJA JIH JE PRITEGNILA Sltnpnost, ki jo vodi lov. Plevnik, ima vinograde blizu posestva Virštanj, kjer je Okrajna zadružna zveza Celje že leta 1953 uredila lep #o-doben vinograd. Ta nasad je urejen tako, da vsa težja dela lahko opravljajo s »troji, kar je skrajšalo celoten proizvodni proces od 260 delovnih dni. kolikor znaša povprečje v tamkajšnjih starih vinogradih, n« pičlih 140 dni. Okolišti tinogradnikl so »novotarijo« sprva po strani gledali, če$ da se s stroji po tolikšnih strminah sploh ne da delati, sedaj pa so se že na lastne oči prepričali o nasprotnem. In ne samo, da so težaško delo prevzeli T iamp se *rte v nove,n vinogradu tudi iz- redno lepo razvijajo ter že letos — v četrtem letn — obetajo obilen pridelek. , T®k vinograd si bo uredila tudi nova skupnost, ki jo vodi tov. Plevnik. Letos bodo stare, izčrpane trte članov te skupnosti še zadnjikrat rodile, potem pa jih bodo posekali, s pomočjo traktorja preorali okrog 3 ha lapornate zemlje in zasadili nove trte plemenitih vrst. Vsak član skupnosti bo sicer ostal lastnik pripadajočega dela novega vinograda, ki pa bo s pomočjo strokovnjakov Kmetijske proizvajalne poslovne zveze Šmarje pri Jelšah urejen enotno, tako da bo to pravzaprav en sam velik nasad. Rezanje trt in druga ročna dela bo, kakor so se dogovorili, tudi naprej opravljal vsak vinogradnik na svoiem delu vinograda, delo s stroji, to je večino del, pa bodo opravili skupno in plačali stroške glede na velikost vložene zemlje vsakega člana skupnosti. ZA VSAK HEKTAR VINOGRADA 450.000 DIN POSOJILA Podobne načrte imajo tudi druge vinogradniške Lepa SO sončna obsotelska pobočja, čez in skupnosti v kmetijski zadrugi Imeno, pa tudi v za- Če* pokrita I vinogradi solidne ekonomske osnove tudi ministrativno podpiranje in pri-ostali kriteriji zbledijo in se v vilegiranje takih podjetij. To bi praksi pokažejo kot neučinko- flm nasprotno prav škodovalo, niti. ker bi jih onesposabljalo za kon- kurenčnost. Prav tako tu ne igra DOTACIJE NERENTABILNIM „lof7e> ali gre za nova ali za PODJETJEM — JALOVO stara podjetja, za podjetja, ki POČETJE smo jih administrativno razvili, Vse tovarne, ki so bile zgra- ali “ Podjetja, ki so se sama jene proti ekonomskim princi- razvila- Ure za to, ali so eko-pom, se zdaj borijo z velikimi nomsko sposobna in ali imajo finančnimi težavami. Pri tem perspektivo nadaljnjega eko-jim večje ali manjše dotacije nomskega razvoja. Le če imajo nič ne pomagajo. Lahko jih sicer toke pogoje, jim je treba po-rešijo trenutne finančne stiske, magati, seveda le v tem smislu, ne rešijo pa problema samega da jim pomagamo odstranje-vse dotlej, dokler se z dodat- vati zapreke, ki stoje na poti. *nkzačele nekatere komisije za analitsko oceno delovnih mest v podjetjih popisovati posamezna delovna mesta, je razveseljiva. Glede tega bi bila vsaka površnost škodljiva, saj tudi poznejše točkovanje ne bi popravilo napak slabega popisa, ki je osnova za nadaljnje delo komisij za ocenjevanje. Komisije v podjetjih iz ptujskega okraja morajo popisati nekaj čez 1100 delovnih mest. Do konca meseca aprila so jih popisale 374, v mesecu maju pa se je število popisanih delovnih mest znatno povečalo. Popis so v-prejšnjih mesecih precej zavirala zapoznela navodila raznih strokovnih združenj. Zelo dobra navodila so dobila podjetja tekstilne stroke in tovarna glinice in aluminija v Kidričevem. V omenjenih podjetjih je tudi popis izvršen prej in so komisije s tem delom že opravile. Skoraj povsod je popis delovnih mest pokazal zanimive rezultate. Tako so na primer v delavnici za popravilo železniških vozov v Ptuju imeli po tarifnem pravilniku 124 delovnih mest, v teku popisa pa se Je pokazalo, da Je to število delavcev,' delovnih mest pa je samo 69. Tudi v drugih podjetjih so komisije ugotovile podobne primere, kjer je manj delovnih mest kot jih prikazuje tarifni pravilnik. 2e v tem mesecu bo po vsej verjetnosti popis povsod izvršen in komisije bodo pripravljene za točkovanje popisanih mest. -mr. možnosti, da bi se znašla v primerni mlečni restavraciji, namesto, da ji na široko opiramo vrata — v pomanjkanju mlečnih restavracij — v gostilne. V Kranju je vprašanje primernega prostora za mlečno restavracijo še prav posebej težavno. Občini ni oporekati dobre volje, da bi se glede tega ne premaknili z mrtve točke, ni pa ji priznati dovolj prizadevnosti. Sedanja mlečna restavracija ki jo preganjata iz sedanjih prostorov sanitarna inšpekcija in lastnik stavbe, še zdaleč ne ustreza svojemu namenu. Kratek opis enega dneva dejavnosti te restavracije bo povedal kaj več: Gostinski prostor meri komaj nekaj več kot 30 kv. metrov, kuhinjski pa dobrih petnajst. 27. maja je bilo v tem lokalu približno 1900 gostov, ki so se dalj ali manj časa zadržali v njem. Odlična postrežba, kakovostna jedila, od različnih pudingov, kave. kakava, jajc, sira, do smetane, jogurta in raznih brezalkoholnih pijač, vse to vabi goste. In ker je vse to ponujeno po izredno nizki ceni, ne silijo tjakaj le dijaki, otroci, delavci in nameščenci z nižjimi plačami, marveč prihajajo tudi kmetje in cele družine, ker ni vredno doma kuhati zajtrka. Vsi se stiskajo v majhnem prostoru, čakajoč, da dobe mesto in ga kmalu odstopijo tistemu, ki mu že stoji za hrbtom in nervozno zre kdaj bo pojedel Kako zmorejo postrežbo (postrežbo, kakršni ni kmalu para) uslužbenke lokala, je vprašanje zase. Pomembno pri vsem tem je dejstvo, da je zraven mlečne restavracije buffet, ki je tedensko le dvakrat kolikor toliko zaseden. Zasilno bi rešili vprašanje mlečne restavracije, če bi podrli steno in dali mlečni restavraciji na razpolago prostor, kjer je sedaj buffet. S tem bi restavracija pridobila prostor, ki ji primanjkuje, gostje bi se udobneje počutili in tudi uslužbenci restavracije bi laže delali. V Kranju nekateri govore, da je to neizvedljivo, ker je buffet za pripadnike JLA. Večina prebivalcev v Kranju pa v take čenče nerada verjame, ne moremo doumeti, da ne bi imela JLA razumevanje za to koristno stvar. Vemo namreč, da tudi lepo število pripadnikov JLA in njihovih družinskih članov prihaja v mlečno restavracijo. O tem vprašanju so govorili tudi na občinskem letnem občnemu zboru RK Kranj, kjer so kljub poraznemu poročilu, da ni bilo skoraj nič storjenega v minulem letu za pobijanje alkoholizma, odkrito pokazali, kje bi mogli marsikaj koristnega storiti, da se ne bi alkoholizem na Gorenjskem s tako naglico širil. Zato so se upravičeno vpraševali, zakaj odpirajo nove gostilne, in zakaj je na Gorenjskem tako pa-storski odnos do mlečnih restavracij, ki v veliki meri lahko za-vro širjenje alkoholizma. On MURSKA SOBOTA: Kmetijska zadruga v Murski Soboti Je odobrila 20« svojim članom J,653.000 dinarjev kredita, prejeti znesek bodo zadružniki obračunali jeseni s prodajo svojih pridelkov. Razen tega Je zadruga prodala letos že 55 ton umetnih gnojil več kot lani. SELA: V Selah pri Viržtanju so preteklo nedeljo uprizorili že tretjo Igro v tem letu. Mladi Igralci so pod nadzorstvom tamkajšnjih učiteljic uprizorili Igro Smrtna nezgoda zaradi neprevidnosti V sredo popoldne, g. junija, Je peljal po Zgajskem vrhu v murskosoboškem okraju g tovornjakom voznik Jernej Anželj. Za njim Je stekel delavec Peter Srd, doma iz Polic pri Gornji Radgoni, da bi se peljal. Ko je le-ta pritekel do tovornjaka, mu Je na ceati tako nesrečno spodrsnilo, da Je padel pod težko vozilo, ki ga Je povozilo. Ponesrečeni delavec Je dobil pri tem hude telesne poikodbe, zaradi katerih je umrl. Prednosti ni upošteval Po glavni cesti iz smeri Kopra proti Portorožu je vozil v petek popoldne, T. Junija, z avtobusom voznik Vili Strobel. Medtem ko se Je bližal križišču pri Izoli, Je vozil po stranski cesti v navedeno križišče prav tako z avtobusom voznik Marko Mnrušlč. Leta ni posvečal dovolj pozornosti prometu in Je zato vozil dalje v križišče, lcjer Je karambollral z že imenovanim avtobusom. Pri nezgodi ni bilo človeških žrtev. Le na avtobusih Je nastalo za okrog 100.000 din škode, -s Smrt zaradi prepira Maribor, *. junija. Te dni je prepir terjal smrt JO-letnika Friderika Vajngerla z Janževe gore pri Selnici ob Dravi. V večernih urah sta se namreč v Zgornjem Boču v področju ruške občine pokojni Vajngerl in 5i-letnl domačin Frane Srnko pod vplivom alkohola tako hudo sporekla, da Je besedam sledil fizični obračun. Frane Srnko je z večjim nožem zabodel Vajngerla v levo stran prsi. Ranjeni Je po treh urah izkrvavei. umrl Je v avtomobilu med prevozom v mariborsko bolnišnico. V). K. Na modernih avtocestah kolesarji, konjska vprega in podobna vozila ne smejo voziti. Motorna vozila tako lahko razvijejo polno hitrost in ko švignejo mimo, človeku kar dih zastaja. Cestarji na takih cestah so seveda v nenehni življenjski nevarnosti. Za večjo varnost morajo od nedavnega nositi prek hrbta in prsi rdeče-belo platno, da bi jih vozniki prej opazili. RUDARJI V SEČOVLJAH so se znova lotili dela Do konca leta bodo obnovili z vodo zalite jame in začeli izkopavati premog »Tri sestre«. Ob tej priložnosti so mladi zadružniki pripravili tudi tekmb v košnji. PODČETRTEK: Pionirji odreda »Simona Gregorčiča« v Podčetrtku so že v začetku letošnjega leta ustanovili »pionirsko banko«. Na Občnem zboru so izvolili upravni Odbor in nadzorni odbOr, ki Je nedavno pregledal bančno poslovanje in ugotovil da imajo 1 dinar dobička. Tako se pionirji praktično spoznavajo z denarnim poslovanjem preko banke in varčujejo denar, ki ga bodo potrebovali za izlet. Med seboj pa sl tudi tovariško pomagajo in lahko dobi pionir, ki potrebuje denar, posojilo, ki ga v določenem roku odplača. Denar potem odvajajo v poštno hranilnico, v ročni blagajni pa imajo le manjši znesek. Ob tem se j»o-nlrjl učijo natančnosti, varčevanja in tovarištva, v njihovem bančnem poslovanju Jim želimo čimveč uspehov ln lep izleti SLOVENSKE KONJICE: Ljudski odbor konjiške občine Je pretekli teden razpravljal in sklepal o letošnjem občinskem družbenem planu ln proračunu. Skupaj z raznimi skladi (stanovanjski, za napredek vasi, itd.) bo občina letos razpolagala z okoli 160 milijoni dinarjev, od česar odpade na proračun 418 milijonov din. Odborniki so največ razpravljali o predvidenem povišanju občinskih doklad v kmetijstvu In obrtništvu. Strinjali so se, da se občinska doklada v kmetijstvu zviša od sedanjih 7 na 8 •/«, v obrtništvu pa od 5 na 8 •/«, kar se pri obdavčitvi posameznikov ne bo dostil poznalo, občina pa bo tako dobila nekaj milijonov v svoj proračun. Večji del zbranega denarja od doklad pa bodo itak dobili krajevni odbori za razna manjša komunalna dela. popravila cest in mostov, saj Je za 13 krajevnih odborov v občini v proračunu predvidenih 2,400.000 din. Na Isti seji Je občinski ljudski odbor potrdil tudi nekatere spremembe pravil KZ, odobril nakup zemljišč za gradnjo stanovanj ln Imenoval komisijo za imenovanje direktorjev. Pri kmetijskem gospodarstvu v Slov. Konjicah so spravili že okoli 30 °/» letošnjega pridelka sena. Večino pokošene trave hitro po košnji spravijo v silose, ln so tako začeli delati tudi že nekateri zasebni kmetovalci. Po splošni oceni bo sena zaradi hladnega vremena letos malo,, zato pa naj bi čimprejšnja košnja trave omogočila hitrejšo rast otave ln njen večji pridelek. Do sedaj Je sušenje močno oviralo deževno vreme. L. V. KOMUNALNA BANKA Ljubljana Miklošičeva cesta 10 razpisuje delovno mesto Koper, 8. junija — Ko je v letošnjem aprilu voda zalila tako rekoč vse glavne jame in horizonte sečoveljskega premogovnika, je prenehal vsak odkop premoga. Rudarje in z njimi vred vse delovne ljudi v naši državi je ta nepričakovana nezgoda hudo prizadela. Naše gospodarstvo pa je nenadoma izgubilo dragocene tone premoga najboljše kakovosti. Prvi hip po katastrofi, ko še ni bilo jasno, kaj in kako bo v prihodnje s premogovnikom, so se rudarji lotili raznih drugih del. Ko pa Je državni zavarovalni zavod proučil vse okolnostl in tudi priznal škodo ter sedaj tudi že nakazal prvi obrok zavarovalnine, so se jeli spet zbirati vrli rudarji okoli premogovnika in se zdaj z največjo vnemo lotevajo obnove. Čeprav jih čaka težko in zamudno delo, se vzradoščeni vračajo na staro delo in pravijo, da bodo z obnovo kar se da pohiteli, da I bi tako mogli čimprej začeti i odkopavanjem premoga. Trenut i no dela premogovnik kot podjet-! je v izgradnji. Računajo, da bodo že letos obnovili večino zalitih jam in proti koncu leta tudi že začeli kopati premog. Po predvi denih načrtih kaže, da bodo potem, ko bo od,kop spet normalen i dvignili proizvodnjo premoga na I letnih 50 tisoč ton . (ž) za dolgoročno kreditiranje POGOJI: dokončana ekonomska ali pravna fakulteta ali druga primerna izobrazba z večletno prakso in samostojnim obvladanjem računovodske službe v industriji. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osnovna plača po uredbi, položajni dodatek in dopolnilna plača po »Pravilniku o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev Komunalne banke Ljubljana-. Ponudbe pošljite na Komunalno banko Ljubljana, Miklošičeva cesta 10. i 1898 TELESNA KULTURA "N J | -Brzojavk* # BEOGRAD, 8. Jufilja. - Danes Je iz Beograd« odpotovala v Francij« ekipa padalcev, ki bo 16. junija tekmovala v Rou-enu na troboju Jugoslavija -Italija- Franclja. # DOUGLAS, 8. junija (Reuter). - Na motoeklistični dirki na otoku Man v kategoriji 500 ccm je na progi 485.798 km (osem krogov dirkališča) zmagal 28-letni mehanik Bob Melntyre, ki je z motorjem •Gilera« prevozil to progo v Času 3:02,59 s povprečno hitrostjo 159,308 km na uro. 2. John Surtess (»MV Augusta«) 3:05,04. # BUENOS AIRES, 8. junija. - Argentinski nogometaš srednji napadalce Antonio Angelillo iz kluba Boca Juniors se pogaja z italijanskim klubom »Milano«, za prestop zahteva 110 milijonov lir. Videz je, da mu bo kupčija uspela, ker se zanj zanima tudi Inter. # FIRENZE, 8. junija. - Italijanski klub Fiorentina je prekinil pogajanja z jugoslovanskim trenerjem Čiričem in je podaljšal pogodbo s svojim dosedanjim trenerjem Berrtardinijem. # ATENE, 8. junija. - V Atenah so se začeli razgovori med predstavniki atletskih organizacij Grčije. Bolgarije, Romunije in Jugoslavije glede srečanja Balkan - Skandinavija, ki bo od 4. do 6. oktobra v Atenah in o pripravah za Balkanske igre, ki bodo v glavnem meatu Grčije Od 30. avgusta do 1. septembra. 0 DUNAJ, 8. jgnija. - Dunajsko nogometno moštvo Rapid je premagalo italijanskega Ugaša Sampdorio s 4:3 (2:0). Sodnik Maier - kot poročajo italijanski listi - je bil pristranski. 0 LDNDON, 8. Junija (Reuter). - Na stadionu White City v Londonu so se danes začele britanske atletske igre. Najboljši rezultati: 1 milji Ibbotson 4:03,2, pol milje: HewSon 1:49,8, 220 yard«v Sen-tom (val Anglija) 22,2 120 yardov ovire: Kinsela (Irska) 14,8 itd. # PALERMO, 8. junija (AFP). V teniškem srečanju za Davisov pokal vodi Italija proti Poljski s 3:0 ln se je tako kvalificirala za polfinale evropske cone. Merlo je premagal Licisa, Petrangeli Sko-neckega. italijanski par Pietrangeiusiroia pa danes poljsko dvojico SkOneck'i-PjateX S 6:2. 9:7. 6:2. 0 ZAGREB, 6. junija. - Srečanje 24. koia zvezna nogometne liga med Dinamom in Lokomotivo se je končalo z neodločenim rezultatom 3:3 (1:1). Strelci: Matuš v 17., Jerkovič v 46., Banožič v 65. za Dinamo, za Lokomotivo pa Mezak v 43., Čanjek v 79. ter Mezak v 86. min. # AbanO Terme, 8. junija (Reutdr). V 20. Btapi KDlOsafske dirke Giro d’ Italia od Levičo Terme d6 Abano Terme (157 km) je zmagal Belgijec Van Steenbergen. Italijan Mencini še nadalje vedi v generalnem plasmaju. N-a&C poh&ietC — ROMAN LEŠEK Na atletski stezi Dinama v Zagrebu se Je v nedeljo odvijala izenačena borba tekačev v štafeti 4 X 400 m, ki je pritegnila domala vse gledalce. Istočasno je vitki atlet Roman Lešek naskakoval rekordno višino — 4.33! Uspel je kar v prvem skoku. Se preden je spiker objavil nov rekord je bil celjski skakalec ob palici predmet, s katerim upravljajo drugi. Stiskanja, objemanja, čestitanja najbližjih društvenih prijateljev in trenerja, ki ga ni bilo konec. Nato še spontan aplavz zagrebškega športnega občinstva — skratka vse je bilo v vzdušju velikega atletskega dogodka, ki ga redko doživimo. V enem skoku štirje rekordi! Dva državna in dva republiška. Lešek je namreč še mladinec in mu tako poleg absolutnega rekorda sodita še mladinska... Od kod tako hiter napredek? 2e od tretjega leta Je Ml stalen gost telovadnice TVD Partizan Celje—Gaberje, kateri Je ostal ie danes »vest. Tu je dobil solidno osnovo. Najbolj se Je navdu-ieval za akrobatiko. Z lahkoto obvlada najtežje prvine iz akrobatike. Kot pionirja Je le za kratek čas pritegnil tudi nogomet, nato košarka, kjer Je na-vdnlil Celjane s svojo duhovitostjo v preigravanju, leta 1953 pa Je prijadral k atletiki. Tu sta z Brodnikom takoj začela s skakanjem s palico. Rezultati 1953 — 3.20, 1954 — 3.80, 1955 — 4.00 (državni rekord za ml. mladince), 1958 — 4.20, ln letos: v Mariboru 4.26, v Sofiji 4.30 ln v Zagrebu 4.33. Nagel vzpon mladega atleta, ki je šele dopolnil 19 let. Brez dvoma Je najhltrejil med skakalci v Jugoslaviji — na 100 ra Ima letos rezultat ll.Oi Trenira petkrat na teden po eno do dve url, v glavnem šprlnte, ubod palice ln vese, le dvakrat na teden pa samo skakanje. Ali bo letos le napredoval? Njegov trener Fedor Gradišnik Je pol v šali, pol zares dejal: »Pravo skakanje se začne šele pn 4:40« • Roman Lešek je po poklicu radiomehanik, vet predan • temu poklicu in si ieli nadaljnje izobrazbe. Končal je 4 • razrede gimnazije v Celju, nato vajensko šolo v Mariboru • za radiomehanično stroko, sedaj bi pa želel nadaljevati • študij na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Njegova naj- • večja skrb je danes nadaljevanje študija — šele potem • palica in boljši rezultati. Prav je tako! Skrb za vsakdanje • življenje, za izobrazbo in delo na) bo prva naloga tudi • športnika v naši skupnosti. Lepo je, da tako misli tudi • Lešek Roman, veder in skromen fant iz Celja, ki ima • pred seboj odprto pot k novim športnim uspehom. Jug Karel IZ POPOTNE TORBE INŠTRUKTORJEV -PARTIZANA- Priprave za festival I. slovenski festival telesnekulture Je tako rekoč na pragu, pravzaprav so se njegove prireditve že začele. Glavni festivalski teden pa bo le ob koncu tega meseca od 23. junija do 1. julija. Začel se bo v nedeljo 23. t. m. Potem pa se bodo prireditve, nastopi, izleti ln tekmovanja kar vrstili. Razumljivo je, da festival ne bo prikazal delo le ene Izmed naših organizacij, marveč dejavnost ln sadove vsega našega telesnovzgojnega gibanja. Nedvomno pa bo moral v pripravah za festival opraviti najbolj obsežno delo »Partizan«, saj Je to tudi naša najbolj množična telesnovzgojna organizacija. Priprave za festival pa so bolj kot morda pri drugih organizacijah prav pri »Partizanu« opozorile na še nekatera nerešena vprašanja. Na vsaj nekatera izmed teh skušamo opozoriti s skrajšanimi zapiski potujočih »Partizanovih« inštruktorjev. S STOPIČE. — Pred nekaj meaeci uata-noTljeno društvo je komaj zasilno zgradilo dvorano, ki pa je sedaj še pusta in praina. Kljub temu, da ni v ntej še nobenega orodja, se za Feštival pripravlja 50 mladincev in mladink in 60 pionirjev in pionirk. Mladinke in pionirke so svoje vaje že predelale. Mladinci pa se pripravljajo za nastop v partizanskem mnogoboju v IV. razredu. RIBNICA. — V Ribnici je prav živahno. Mladinci in mladinke bodo nastopili v skoraj vseh razredih partizanskega mnogoboja. Društvena uprava je zelo agilna in je poslala na vsa podjetja okrožnico za vključevanje mladine v »Partizana«. Tesno se je povezala tudi t mladinsko organizacijo. Tako bodo . onemogočili nasprotujoče delovanje posameznikov, ki odtegujejo šolsko mladino. SODRAŽICA. — Tu »Partizan« precej I šepa. Redno vadijo le pionirji in pio- i nirke, ostali pa ne, oziroma le v Šoli. Izvenšolske mladine niso uspeli Rriteg-1 niti. Prednjakov manjka! VELIKE LAŠČE. — Tu so pa že kar malomarni. Redno vadbo ima le ženska deca, odtali pa kadar nanese. Tudi vaje so predelali le površno. Medtem ko si drugje prizadevajo brez orodja, leži tu orodje v telovadnici neizkoriščeno in , polomljeno. TREBNJE-SENTRUPERT. - Dve agil-1 ni partizanski društvi. Sentruperčani k . *°del6vali na zletu, pa tudi za vodniški kader skrbe, saj se bo nekaj TURNIR KOŠARKARIC V BEOGRADU Dobra igra slabših Beograd, 8. Junija. Poročali smo te, da Je v prvi sinočnji tekmi za jugoslovanski košarkarski pokal CSR premagala Francijo z 49:36 (24:22), v ostalih srečanjih pa je bolgarska reprezentanca premagala Jugoslovansko s 50:44 (30:16). Poljska pa Madžarsko z 49:43 (34:33). Jugoslovanke so po doslej povprečni In slabi Igri skoraj pripravile veliko presenečenje, saj ni mnogo manjkalo, da bi premagale odlične BOlgar-ke.V prvem današnjes srečanju je Bolgarija premagala Francijo S 52:28 (30:13). Krim : AAC Grtrz 9:1 (3:0) Ljubljana, 8. junija. - Danes popoldne Je bila na igrišču Krima na Rakovniku prijateljska nogometna tekma med Krimom ln AAC Iz Graza. Nasprotniki niso bili kos domačemu moštvu. Pred golom so pokazali skrajno neučinkovito Igro. Krim lih Je z lahkoto premagal z 9:1 ln bi rezultat bil še večji, če ne bi ob koncu domači igralci igrali neresno, strelci za domače moštvo: Kastelic 4, Marjanovič 2, Markovič 2 ln HOčevar 1. Pred 500 gledalci sodil Janežič lz Ljubljane. ATLETSKO PRVENSTVO ZAGREBA Miler: 192 cm v višino Zagreb, 8. junija. Na atletskem tekmovanju v Zagrebu, ki na njem sodelujejo tudi atleti Zahodne Nemčije, so najboljši rezultati ti-ie: skok v daljino: Miler (Mladost) 7,13, skok v vlšl-np: Miler 192 cm, (nov hrvatskl rekord), krogla Klik (Aahen) 15,11, lOO m: Oslakovič 11,8 Itd. članov udeležilo vodniškega tečaja v Mozirju. V Trebnjem te je društvo v zadnjem času zelo razgibalo. Pritegnili so mnogo novega članstva. Predelali so zletne vaje do konca, pripravljajo pa celo posebno točko mladincev. MIRNA PEČ. — Z novimi sposobnejšimi vodniki je začela tudi bolj redna, sistematična, a obenem pestra vadba. Sicer pa delo tu ni tako težko, saj je navdušenje tolikšno, da mladinci, za katere ni moči dobiti vodnika, kar sami vadijo in bodo poleg zletnib vaj v Ljubljani nastopili še z dvema skupinama »vadba na vaški poljani«. DOBREPOLJE. — Društvo do maja ni vadilo z nobenim oddelkom, ker niso dobili od OLO obljubljenega bivšega Na Bledu se je začel šahovski iestival Bled, 8. junija. — Dane* a* je začel na Bledu n. mednarodni šahovski festival to ga prireja okrajni šahovski odbor lz Kranja. Na festivalu sodelujeta 204 igralca lz vseh krajev naše države, nadalje lz POljske ln Zahodne Nemčije. Dopoldne je bila svečana otvoritev festivala, udeležence je pozdravil predsednik blejske občine Jože Kapus. Popoldne pa so igrali prvo kolo v vseh skupinah, v okviru tega festivala Je moštveni turnir, nadalje mojstrski in turnir šahtstkinj. V ekipnem tekmovanju sodeluje 23 moštev, to SO razdeljena na sedem skupin, v ženskem turnirju sodeluje 12 Sahtstk, med njlmii tudi udeleženke conskega turnirja za svetovno prvenstvo, Nedeljkovičeva in Poljakinja Holujeva ter le dve Poljakinji, od Slovenk pa Svareerje-va, Pipanova in osterčeva. Na mojstrskem turnirju sodelujejo mojstri Sokolov iz Beograda, Lešnik (Radovljica), Gorski in Bra-ničto (Poljska), LOsberg (Z. Nemč.) ln mojstrski kandidati Smederevac (Valjevo), Dimc (Zgb), Stupica (LJ) ter Molerovtč ln Boškovlč iz Beograda. prosvetnega doma za vadbo pozimi. -e še vedno skladišče za umetna gnoji1' oicer pa je društvo aktivno in p(j** devno in bi bilo lahko eno najboljši* . kočevskem okraju, ker je zanimam veliko. Sedaj že vadijo na prostem. . ! KOČEVJE. - Kočevarji telovadil« pridno le pozimi, ko pa pride PolB ni nikogar več v telovadnico. Vsi »° s atletski stezi. Le 35 mladincev in *>**, dink in pionirk se še pripravlja na «•' ŠENTJERNEJ. - »Partizan« je V brez telovadnioe. vendar ima redno v»“ bo, h kateri to pritegnili vajeniško m1* dino in mlajše članice iz podjetja lekomunikacije«. Z vajami imajo ▼«!*{:_ I veselje, le vodnikov ne bi smeli ta» pogosto menjati. ,„ KOSTANJEVICA. - Društvo je volj številno in nudi vzorno sliko. ’ f oddelki te marljivo pripravljajo, «0 ndvi.ni 0d vremenskih prilik. ^ Zdravstveni dom Kidričevo razpisuje naslednja delovna mesta: zdravnika stomatologa dentista zobotehnika zobno asistentko Nastop službe takoj. Za zo-botehnika in zobno asistentko samsko stanovanje zagotovljeno, za stomatologa in dentista pa tudi družinsko s centralno kurjavo, interesenti naj pošljejo ponudbe ali pa se osebno zglasijo pri upravi Zdravstvenega doma Kidričevo. 1992 RAZPIS Komisija za volitve 1° imenovanja pri Občinskem ljudskem odboru LJUBLJANA-VIC razpisuj« naslednja delovna mesta: Upravno pravnega ref** renta Pogoji: pravna fakulteta z nekaj let prakse v upravno gospodarskih zadevah Referenta za Šolstvo, Pr°' sveto in kulturo ‘ Pogoji: srednja strokovna izobrazba z več ‘e upravne prakse Referenta za varstvo družine Pogoji: srednja strokovna izobrazba z nekaj *«1 upravne prakse Referenta za razdeljevanje stanovanj Pogoji: srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna z nekaj let upravn prakse Dve strojepiski Kolkovane prošnje z dokazili strokovne izobrazbe dostavite do 15. junija 195' tajništvu Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-v' - Trg mladinskih delovni■» brigad 7. Zadnji rok za vlaganje prošenj j'e 15. junij 1967. »O odvisni od vremenskih vadijo na lepo urejenem letnem . **-ič I vadišču. Zimskih prostotov še volilom. f/iiiisAiu prostorov ge 1 ilj in »e bo njihova želja po teh irpol«1 "l0r2UžŽMiBERK. - To je edino druf<’,“‘ kjer vadijo tudi člani. Vsi Oddelki ra nastop v Ljubljeni že dobro priP'jij, [jeni. Saj to te pa tudi dobro Porimi to imeli pestre vadbene ure * v kino dvorani. Letošnjo jaten p* jo, d* bodo že v novem telovadn domu. . ,« VAVTA VAS. - Brer telovadnic« " vodnikov pač ne gre. Edini T«dn>* e. pionirje skrbi ra tvojo vrtto in M J j, vrel sedaj še mladince, ottalo p* *$L. Upajo, da bo agilni predsednik dru* morda uspel r gradnjo. Potem pa •' lahko kaj obetamo. TAM, KJER SOČA SKOZI SOTESKE TEČE... Zapisano ob prazniku občine Bovec čudovit 11 ovit je trentarski svet! Sneg po kotanjah visokih skalnatih velikanov je bleščeč in kot bi se ogledoval v sinjem nebu, pod katerim plavajo kopaste raznolike gmote, škili na svetlozelene ploskve pašnikov, na katerih meketajoče ovce in vese la pesem pastirjev poje slavo trentarskemu dnevu. Ta prostor pa polni peneča Soča. ki vzdramlja in budi. Veter nosi vonj macesnov in roso hladne vode ter kuštra lase mladih in starih Trentarjev. Prvi znanilec lepot kraljestva Zlatoroga dr. Julius Kugv je napisal: •.. sele po tebi, prelepa Trenta, postal sem srečen... In res: kolikor ljudi smo srečali ob soteskah, kjer daleč zdolaj bobnijo vode Soče, je bilo moč videti vse to, kar je Trenta v resnici: modrino neba, zamolklost sivih skal, mehkobo zelenih trav in silo ter pogum Sočinih brzic. lika »podobe raja«, je svet prijaz- Okvir snega in ivja, v njem pa s nih ljudi. Stopimo v to dolino, spoznajn Kraji 6b zgornjem toku Soče ° P° »vaji slikovitosti in lepoti ' daleč po svetu. Kdor en- spoznajmo jo! željni tujine, od juga na sever pa Potujmo kar po vrsti. Bovec so prodirale in se vračale vojske, z okolico nudi turistu pravo prav-V varstvu velikanov se vije mimo eato zbirko izletniških točk. Sem sodijo: umetno jezero na Plužnah z naravnimi izvirki in slapovi rečice Gljun. Približno pet kilometrov ob Bovca ob cesti proti Zagi je slap Boka. Tod privre voda iz j osrčja Kanina. Kdor hiti tod mi-[ mo, ne more stran. »Niagara v malem« je kdo ve kolikokrat že posneta na filmske trakove. Nad Belijo se gore, belijo kožuhi... ni*\Pr?^e nekaj dni v tej doli- gradov in trdnjav pod mogočnimi oK.„? bo vedno ®Pet odločil za ............................. ltA,? ,?nega lzmed bovških kotič-via*' kr«J je posebna pri- ačna sila. Največji med njimi V,J:0Y*C- Kr*J ima bogato zgodo-c# r' sta prek Predila do Strm-v„’~08a pod Mangrtom skozi Bo-Kobarida in Gorice je prva sr*«?3- pot davnine, ki je dežele Po ♦ i Evr0Pe vezala z morjem. *®j cesti so romali popotniki pečinami beli trak. Okovani škornji in bose noge so tlačile njegov prah. Bovec pa je ostal Bovec; pozimi s svojimi vrhovi, polnimi snega, poleti s skalnatimi stenami in gozdovi, s trdnimi in ponosnimi ljudmi, ki jim tujec ni mogel pridobiti njihovega srca in še tako sladka govorica ter mamljivi obeti niso mogli iztrebiti slovenske besede. 'Zmaga na žagi — praznik ljudi bila spet krvav®- Gore je 11 ? borcem za svobodo zavetij *al«”-aj goloroki so začeli ob-sk»ilu bunkerje zidane na trdnih sta In, trdna kot skala pa moč in sla po svobodi entarskih ljudi. ^ fred trinajstimi leti, 15. junija, trentarski partizani v eni iz-<*• svojih največjih akcij uničili oh ~?gi italijansko posadko. Dan na bil hkrati tudi dan stal, Jfa veselja- Po tem, ko je pose i , a sPet čista in prozorna, 4i] * ljudstvo v teh krajih odlo-lc0 j d« se tega dne spominja vsa-’ sa^ ta dan vreden spo-nek 4 Ta dan Trentarji zdaj že J let praznujejo kot svoj let n„„ Ziiiai Pra*nik ljudi, paznik. Zmaga na Žagi je postala Lepot ni moč prešteti bi obišče Bovec, je kot da Prl*ei na veliko letališče, s ka-g0 8a bo poletel v prečudovit TV* >vet- od tu vodijo poti v In rarski kot, v dolino Bavšice v Loško dolino. Ce pride izletnik Vili? ^raje, odkrije potem še šteta!*? stezice, ki ga popeljejo v srcJe znanih vrhov. ®fvcu najbližja je dolina • Kako bogata je ta vasica Sri ^ih lepot! Njena posebnost k. prekrasni sončni vzhodi in za-R.,1' Iz te doline vodijo poti na Grintovec, na Smihelc, Je-S Krnico in tako dalje, j. Kdo še ni slišal o Trenti? Ko-M zapisanega že o tem gor- skem biseru! In Log pod Mangrtom! Sami biseri, ki z ostalimi vasicami v teh dolinah predstavljajo venec najlepšega, kar je v naši deželi! Kje so še tako lepi izleti kot tod? v takšnih barvah, da je kot v pravljici. Če nadaljuješ pot po glavni cesti proti Zagi, prideš do prijazne vasice Čezsoča. Za njo pravijo, da je najbolj napredna vas in da v njej živijo najbolj pridni ljudje Posočja. Mnogi izletniki že vedo, da ima ta vasica posebnost, in sicer poleti nad njo ni lune, pozimi pa do januarja ni videti sonca. Ko se Bovec že koplje v soncu, blesti Čezsoča v snegu in ivju. Kdor pride samo enkrat v Log pod Mangrtom, teh prizorov ne bo pozabil. Tod je prava paša za oči. Vsakdo se odloči, da pohiti po lepi cesti na Predil, kjer bo užival ob lepem vremenu ure in ure nad krasoto tega kotička naše dežele. Trentarski zvon, vlil iz rude opuščenega trentarskega železnega rudnika, doni... V njem slišiš utrip davnine, čutiš udarce rudarjev, ki so pred leti iz notranjosti gora trgali železo in ga potem kos za kosom kovali in z njim krasili hiše, poslušaš zvon in pred teboj oživi kraljestvo Zlatoroga in mikavnost njegovih bajk. Gledaš in strmiš in vse občutiš kot živo resnico. Kdo bi našteval vse te male -r slapom pod Kaninom leži prijazna bisere! Vsak zase je lepota, ki jo vasica Plužna. Tod se visoke gore ; občutiš šele tedaj, ko jo gledaš in ogledujejo v jezercu, ki jih kaže uživaš. Postojanke oddiha in prigrizka Bovec a Svinjakom ▼ ozadja Bogastvo gozdov Ljudje iz teh krajev že dolgo vedo za geslo: »Posočje mora živeti od turizma!« Treba pa je najprej uspeti, da se glas o tem svetu naših najlepših naravnih lepot, ki jih je v tako veliki meri težko najti kjer koli drugod, sliši v deveto vas. Ta naš lepi del slovenske zemlje je treba pripraviti, da bo še bolj prijeten za bivanje, da bo udoben in da bo vsem čim bliže. Domačine in tujce lahko vabimo samo v udobne hotele in postojanke, v prijetna kopališča in na mikavne izletniške točke. V Bovcu stalno posluje turistična pisarna, ki postreže gostu z vsem, kar želi zvedeti o lepotah našega Posočja. Turistično olepševalno društvo, ki skrbi za ves turizem s svojimi pododbori v vaseh Čezsoča, Log pod Mangrtom, Trenta in Srpenica, skrbi in se trudi, da bi vsi, ki obiščejo ta prelepi kot, odšli z naj lepšimi vtisi po svetu in se vedno spet vračali semkaj. Povsod stojijo postojanke, v katerih se lahko izletnik oddahne in okrepča. Vsak košček zemlje je obdelan Da ti lepi kraji ne bi bili tako samotni, da Zlatorogovo kraljestvo ne bi kraljevalo le zase, temveč za čim več ljudi, si prebivalci Bovca že dolgo časa želijo: sodoben hotel, moderno kavarno, kopališče in kulturni dom. Za trdno upajo, da bodo vse to dobili, saj je za turistične kraje povsod na svetu udobnost eden izmed tistih pogojev, ki so nujni za večji promet in napredek. Pridne roke Trentarjev že leta in leta prekopavajo krpe dobre zemlje. Vsak košček zemlje je skrbno obdelan. Na vsakem pašniku so belorjave krave in majhne črede ovac. Na primer v kme- tijski zadrugi Čezsoča Je od sto gospodarstev vključenih dvaindevetdeset. Zadruga ima svojo vaško mlekarno in mlekarno s hlevom za sto glav govedi na planini Pred- Gozdovi so veliko bogastvo občine Bovec. Gozdno gospodarstvo Tolmin je ustanovilo dva gozdna obrata, in sicer enega v Bovcu, drugega v Soči. Skrbita za ‘približno 11.000 ha gozdov. Pred vojno so bili gozdovi tod zanemarjeni in prekomerno izkoriščeni. Zato zahtevajo zdaj veliko gojitvenih in Podoba zelo važna in pomembna gospodarska panoga v tem gorskem kraju. Pred letom dni so odprli r Bovcu novo mizarsko delavnico, ki jo je zgradila tovarna pohištva »Krn-Podmeleo«. Delavci so bili navdušeni, saj so morali prej delati v zelo tesnih in slabih prostorih, zdaj pa imajo lepo, prostorno in zračno delavnico. V mizarski delavnici je zdaj zaposlenih že 65 delavcev, ki so pošteno zavihali rokave in kažejo, da bodo v prihodnje razvili svojo delavnico v obrat, ki ima obetajočo prihodnost. dolina. V vasi j4a je tudi kmetijsko posestvo, ki obdeluje 50 ha zemljišča. Imajo potrebne stroje, razen tega pa so zgradili tudi nov hlev s krmilnico za 50 krav goveje živine. Vaščani Čezsoče so s prostovoljnim delom mnogo pripomogli h gradnji novega vodovoda. Kaže, da bo že letos vas imela svoj vodovod, po katerem so ljudje hrepeneli že od prve svetovne vojne. Med zelenimi pašniki so njive kot pege, kažejo pa vztrajnost in skrbnost žuljavih rok. urejevalnih del. Pogozdili so okrog 93 ha površine s približno 500.000 sadikami. Gozdovi, ki so v glavnem na težko dostopnem alpskem svetu, so povezani z žičnicami, ki Jih imajo v bovški občini v skupni dolžini 6500 metrov. Za boljši in hitrejši prevoz lesa iz gozdov so zgradili novo cesto v Gornji Trenti, zdaj pa gradijo cesto v Loško Koritnico in v Slatenlk nad Čezsočo. Gozdni obrat v Bovcu poseka vsako leto približno 5000 m* lesa, obrat v Soči pa 9000 m» lesa. Za lažji dostop, kontrolo in pregled nad gozdovi so na novo zgradili tudi nad 40 km stez. Teh nekaj beležk kaže, da so prebivalci teh dolin spoznali, kako je gozdarstvo Soteske Soče Idila: Log pod Maogrtom »Razvijali bomo turizem« Ce sedel s Trentarjem za mizo | da bi se jim izpolnilo vse, da bi in se ob poliču vina o vsem tem. I Jim življenje teklo, kot jim teče kar smo doslej napisali, pogovo- njihova Soča. Kako skrivnostna in riš, bo, Čeprav ima rad krpo zem- lepa je zibel Soče; penečo vodo v lje za »vojo hišo, pašnike na bliž-, tesnih, temnih soteskah od časa njih pobočjih, krave v hlevu in | do časa prešine sončni žarek, ki ovce v staji, vztrajal, da bi bilo1 si utre pot in zablisne na gladini treba v te doline več ljudi, ki bi vode, ki se je odtrgala iz nedrij občudovali to »podobo raja-, saj gora, buči prek skalnatih pečin, nekje v srcu čuti, da mu bodo ti se razbesni v soteskah in kaže ljudje prinesli v hišo novic, izku- j moč velikana, nato pa se mirno šenj, želja, pa tudi veliko tistega, I vije v strugi med zelenimi trata-kar zdaj pogreša — namreč, da bi mi in šumečimi gozdovi dalje po samoto prekinili pogostejši izleti sončni ravnini do morja, in obiski vseh ljudi, katerim se bo Ta prostor polni peneča Soča, moč naužiti v teh vaseh in vasi- ki vzdramlja in budi. V očeh prečah številnih lepot. bivalcev, ki živijo ob njenih bre- Prav za praznik občine Bovec govih, pa je videti modrino neba, bodo te želje še glasnejše in upi zamolklost sivih skal, mehkobo I večji. j zelenih trav in silo ter pogum 2®limo ljudem v teh dolinah, | njenih brzic. Usmerjati, svetovati, pomagati Ko bo konec šolskega leta, bo v poklicnih svetovalnicah spet nenavadno živahno. Tako je vsako leto, ker se mnogi šele v počitnicah odločajo, ali bodo nadaljevali gimnazijo, strokovno šolo, ali pa se bodo šli učit kak poklic. A odločitev je večkrat težavna. Otrok želi eno, starši drugo in sploh se v mnogih primerih javljajo težave. Prav tu pa lahko staršem in otrokom pomaga poklicna svetovalnica. Razgovor s fantom ali dekletom, razne preizkušnje sposobnosti ter druge oblike kaj kmalu povedo rezultat. Tu se najprej ugotove sposobnosti in nagnjenost otroka do posameznih vrst poklica, šol in podobno. Po temeljito opravljeni strokovni preizkušnji in konzultaciji lahko poklicni svetovalec z vso gotovostjo svetuje vrsto poklica, kjer bo kandidat najbolje uspeval. Pravilna izbira poklica pa je nedvomno tudi dobršen del r--------------------- Na hitro pripravljeno KOSILO Minulo nedeljo smo našim bralkam na tej strani sporočili, da bomo začeli priobčevati jedilnike na hitro prt-p ra vij enih kosil. Količina Je računana za štlirt osebe, duševne delavce to otroke. Ce bodo le-tl zjutraj razen kave še nekaj pojedli to če bo večerja tudi toliko izdatna kot kosilo, bo količina zadoščala. Gospodinje, ki pa imajo v družtol osebe, ki ficslično delajo, pa nad vzamejo za pripravo kosila nekoliko več živil. Koslloi prežganka z možgani, ocvrte kruhove rezine, poljubna solata. Pripravimo navadno prežganko. Posebej sesekljamo 20 dkg očiščenih možganov, Jiih opražimo na mastil, popopramo, dodamo sesekljanega mladega česna in stresemo v precej gosto prežganko. Juha naj vre 10 minut, po okusu jo osolimo, nazadnje pa stresemo v njo žlico sesekljanega peteršilja. Pol kg belega kruha narežemo na dober prst debele rezine to jih polijemo z 2 del mleka. Na globokem krožniku raztepemo tri Jajca, lahko jim dodamo žlico vode. Rezine povaljamo v Jajcih in jih na hitro opečemo na vroči masti ali olju. Pol kg solate operemo, polijemo s kisom ta oljem, potresemo s sekljanim mladim česnom, osolimo in zmeSamo. Kpsilo stane po trenutnih cenah na ljubljanskem živilskem trgu 260 din. Mladini in staršem so poklicne svetovalnice v veliko pomoč — Nekaj primerov poklicne svetovalnice v Celju srečne bodočnosti. Obisk v Poklicni svetovalnici v Celju minule dni je razen tega razkril tudi kopico drugih vprašanj, ki jih mora obravnavati ta koristna inštitucija. Poklicni svetovalec je pri vsem zahtevnem delu tudi mentalni higienik in pedagog. Med letom večkrat prihajajo fantje in dekleta po nasvete v najrazličnejših zadevah. Dekle, ki so jo neurejene razmere v družini skoraj vrgle iz tira, je prišlo na razgovor v svetovalnico. V takih primerih mora poklicni svetovalec večkrat posredovati, bodisi v šoli, domu, ali družini. Samo v prvih petih mesecih letos je Poklicna svetovalnica v Celju obravnavala 140 poklicnih in drugih zadev otrok. Od tega je bilo tudi precej problematičnih. In kako rešujejo ter pomagajo? Torej, poglejmo nekaj primerov mladih ljudi na razpotju. F. B. se je pri nekem podjetju v Zgornji Savinjski dolini učil za ključavničarja. Učil se je eno leto, potem pa je iznenada zapustil učno mesto ter delal pri različnih kmetih. Vprašanje je, kako je bilo v podjetju, da fant ni vzdržal. Zanj je potem poskrbela Poklicna svetovalnica in se bo v Celju sedaj izučil ključavničarske obrti. Pri svetovalcu se je oglasila mati treh fantov. Njen sin E. je končal tri razrede gimnazije. Fant je v domu in je telesno šibak. Mati pa vztraja, da bi se šel učit obrti. Hkrati je potožila o starejšem sinu, ki se uči za urarja. Mojster ni zadovoljen z njim, ker je zelo nemiren, nevesten, skratka svojega dela ne opravlja tako kot bi moral. Če se ne bo poboljšal, namerava mojster prekiniti učno pogodbo. Ker sama skrbi za otroke, je razumeti njeno zaskrbljenost V Poklicni svetovalnici so ji za sina E. svetovali, naj konča 4. razred gimnazije. V enem letu se bo fizično bolj okrepil in tudi več znanja si bo nabral. Sele po tem se naj gre učit kake obrti. Starejšega sina naj pošlje na razgovor v Poklicno svetovalnico. Tu bo svetovalec najlaže dognal, čemu fant ne izpolnjuje pogojev. Gotovo ae da pomagati. Kako se bomo kopale to če' se bomo sploh kopale, to je še vprašanje. Vendar upajmo, da bo le nekaj sonca ta tako tudi lenarjenja ob vodi. Toda naj bo že kakor koli, marsikatero trenutno bolj skrbi, kako sl bo nabavila kopalno obleko in kakšna naj bo le-ta. Ni še dolgo tega, ko so po naših trgovinah razstavili v Izložbe prav lepe lasteks kopalne obleke. Marsikatera se Je prenekaterikrat ustavila ob njih. Ce ne bi ob njih stala tako bajna cena, bi bržkone ta ali ona stopila kar v trgovino in si Jo nabavila. Toda cena lasteks kopalk pomeni marsikateri polovico mesečne plače, če ne še več. Vendar nikar ne mislite, da morate imeti po vsej sili prav lasteks kopalno obleko. Tudi ni nujno, da sl nabavite volneno, ki še tudi precej stane. Prav lepo to prijetno se boste počutile v kopalni obleki. ki bo narejena iz blaga, iz kakršnega koli že Sedaj Je v trgovinah že res toliko izbire, da vam ne bo težko. G kopalno obleko, sešito lz blaga, boste še laže popravile to ali ono telesno napako. To bo Se posebno lahko. ker so modeme prav različno kro- Sedemnajstletno dekle se uči na podeželju za frizerko. Vajensko šolo je že končala, a učna doba ji poteče konec leta. Sedaj je prišla v Poklicno svetovalnico vprašat, kaj naj stori. Namreč, sklenila je, da bo učno dobo prekinila, ker se boji, da ne bo pozneje kot frizerka dobila zaposlitve. Želela bi v tekstilno šolo, oziroma v šolo za bolničarke. Po temeljitem razgovoru je spremenila svoj sklep. Najprej se bo izučila za frizerko. Potem pride na vrsto Sola za bolničarke. Kajti prihodnje leto bo že izpolnjevala pogoje. Tako prihajajo dan za dnem otroci in starši. Zelje, predloge in sposobnosti mladih ljudi je pač treba najustrezneje vskladiti. Večkrat pa se dejavnost poklicne svetovalnice razširi tudi na teren. Med drugim prirejajo zunaj sestanke z učitelji, starši, kdaj pa zdaj je treba obiskati kak mladinski dom, spet se je treba pomeniti z otroci padlih partizanov in žrtev fašističnega terorja in podobno. Za poklicnega svetovalca je njegovo področje dela z mladino in starši skoraj neiz- Koristen predlog Naučimo otroke brati vozni red Številni železniški uslužbenci uporabljajo pri svojem delu razne vozno* redne pripomočke, med katerimi s® razen službenih tudi uradni vozni redlk kjer so navedene vse proge s prihodi ta odhodi vlakov, avtobusov, ladij in letal. Ob vsaki spremembi voznega reda postanejo te knjižic® neveljavne ln se morajo natisniti nove, stare pa se oddajo papirnicam v predelavo. Voznega reda ni lahko brati 1® tolmačiti raznih znakov, ki Jih vsebuje, zato txi bilo prav, če bdi ž* otroke, vsaj v gimnazijah, na to navajali to v vsakem šolskem letu namenili po nekaj ur temu pouku. Za učne pripomočke bi ne bilo vprašanje, ker bi železniška uprava lahko vsako leto odstopila šolam nekaj starih voznorednllh knjižic, ki bi bil* za učenje še uporabne. S primerno povezavo med vodstvi šol to železnico bi lahko brez posebnih težav že leto* zbrali potrebne pripomočke za pouk o čitanlu voznega reda, saj so pravkar izšle nove knjižice ta so bil* prejšnje razveljavljene, zato Jllh žele*-niča več na uporablja. Kdo bi ne bil srečen ln zadovoljen sredi debelih ln sočnih Jagod, ki so tako obilno dozorele na dobri, močni zemlji ob slovenski obali? Is Strunjana pri Pl* ranu, kjer jih goje, so se razrasle malone po vsem obalnem pasu. Lani ln letos so zadružniki posadili na tisoče sadik in uredili pravcate jagodne gaje. Jagoda Je »sončni sad«, tako ji pravijo kmetje ob morju. In žal jim Je» da je letos prav zdaj tako malo sonca, ko dozorevajo jagode. Pridelek je lep, že nekaj tednov na trgu, le sladek ni tako, kakor bi bil, če bi bilo več sonca. Pri delu veliko stojim Ze večkrat smo v našem listu pisali, kako naj bi si ljudje, predvsem ženske, negovale noge in se s tem izognile bolečinam v stopalu, peti, prstih, mečih, kolenu, stegnih in celo v križu. Prav tako smo navajali,' da je nega nog osnovnega pomena pri preprečevanju krčnih žil, oteklin na nogah, ploskih stopal, pohabljenih prstov, otiščancev, žuljev in drugih okvar, ki otežkočajo delo in povzročajo hude bolečine. Med temi splošnimi navodili za nego nog naštevamo nujnost rednih kopeli nog, pravilno Izbiro čevljev, reden počitek po delu, ki smo ga opravili stoje, izbiro dovolj velikih nogavic, redno telovadbo nog itd. To pot pa bi radi govorili predvsem o tem, kako naj preprečujejo okvare nog zlasti delavke, ki so le-tem še bolj izpostavljene, saj pri delu stoje po 7, 8 ur. Zdravniški pregledi v podjetjih, kjer so zaposlene predvsem ženske, so to potrdili, saj so pri teh pregledih ugotovili, da ima povprečno do 50 %, v posameznih podjetjih pa celo še več zaposlenih žensk razne okvare na nogah. Prav gotovo bi morale ženske, ki pri delu stoje, še posebno upo- Okvare, zaradi katerih trpe ženske, ki pri delu stoje {>a bodisi v trgovini, v tovarnah ali pri drugem delu, ahko preprečimo s primerno obutvijo, pravilno višino delovnega mesta, da se kdaj pa kdaj med delom spočijemo in s pravilno nego in telovadbo števati pravila o negi nog in to od vsega začetka, še preden pride do raznih manjših okvar. Razen tega pa bi morala glede na ugotovitve zdravniških pregledov več storiti tudi podjetja, predvsem ljudje, ki so zadolženi za higiensko tehnično zaščito, obratni zdravniki in socialni delavci. Čuvanje zdravja zahteva namreč navadno dokaj manj stroškov, kot zdravljenje samo, povsem razumljivo pa je, da zdravi ljudje tudi vse drugače uspešno opravljajo svoje delo, kot ljudje, ki se počutijo bolne ali pa jih tarejo bolečine. Največkrat bi s prav majhnimi stroški v podjetjih lahko ogromno koristnega storili za delavke, samo razumevanja in volje za to ne bi smelo manjkati. Prepričani smo in to vedo potrditi tudi strokovnjaki, da bi se dalo razna dela, ki jih delavke še dandanes opravljajo stoje, z majhni- mi spremembami in dopolnitvami preurediti tako, da bi jih delavke opravljale sede. Stroški pri taki spremembi ne bi bili veliki. Nabaviti bi bilo treba le primerne stole, ustrezajoče stroju, ki mu delavka streže, da bi le-ta lahko opravljala svoje delo v pravilni in zdravi drži. Pri delih, kjer taka sprememba resnično ne bi bila mogoča, pa bi morali delavkam zagotoviti med delovnim časom pravilno odmerjene odmore. Tudi če bi za te žrtvovali nekaj več minut, kot doslej, bi proizvodnja ne trpela, ker bi bila storilnost med delovnim časom večja, kar so prav tako že potrdile izkušnje v nekaterih tovarnah. Zelo važno pri tem pa bi bilo, in to bi bilo moč urediti domala v vsakem podjetju, da bi delavke, ki pri delu stoje, v odmoru lahko sedle. Prav tako potrebno pa bi bilo, da bi zdravnik ali ljudje, ki so zadolženi za higiensko-tehnično zaščito, delavke vsepovsod opozarjali na uporabo pravilne obutve med delom. Mnoge delavke se namreč kaj hitro in preprosto odločijo za to, da uporabljajo pri delu slabe, stare čevlje, pri odhodu iz tovarne pa se preobujejo. Pri tem ne vedo, da je taka navada in tako varčevanje lahko začetek mnogih preglavic, ki jim bodo kasneje povzročila okvarjene noge, ki trpe v starih, neudobnih čevljih. Mnogo bolje bi bilo, če bi pri delu uporabljale copate ali trdne čevlje z nizko peto in prožnim podplatom, vendar pa take, da se noga v njih dobro počuti. Tovarne bi morale tudi poskrbeti, da bi tla pri strojih, kjer delavke stoje, pogrnili z mehko, upogljivo podlago, gumo ali podobnim, kar olajša sto-joč položaj in ne preutruja mišic-Sedaj pa še nekaj besed o tem, kakšne naj bi bile telovadne vaje za okrepitev nog: z rokami gnetite mišičje meč in stopala, temu naj sledi nekaj krožnih gibov v gležnju ter vaja z nogami »kot da bi vozile kolo«. To je zlasti priporočljivo za one, ki jim noge rade zatekajo. Koristna je tudi vaja, ko s prsti skušamo zgrabi” majhne, na tleh ležeče predmete-Predvsem pa je zdravo, če hodimo, kadar je le priložnost za to, bose, zlasti po pesku ali travniku. M. N. , Odpeli ste steklenico piva ali mlneraln^ vode In niste vsega popili. Steklenico zarn^l Site in jo poveznite v kozarec. Tako bosj* pivo ali mineralna voda okusna še nasledi nji dan. Kaj moramo vedeti o potenju Jene kopalke. In še celo to, poudarek pri letošnjih kopalnih oblekah Je prav na kroju. Morda vidite po revijah še največ kopalnih oblek krojenih scela. Prav kratko krilce Je še zmerom moderno. Vendar so modeme tudi dvodelne kopalke ta še celo take, ki imajo hlačke nabrane. Seveda pa se bo morala vsaka ozirati pri lebltrl kroja na to, kak£no postavo Ima. Vitkim ta lepo oblikovanim postavam bo pristajalo vse. Debeluške bodo pa morale že bolj preudarno izbirati kroj ta tudi barvo ter vzorček. Najbrž, da bo debeiuški lepše pristajala kopalna obleka scela ta še s prav kratkim, komaj nakazanim krilcem ter te temnejšega ta drobno vzorčastega blaga. Prav vitka si bo pa lahk^ mirne duše privoščila nabrane hla&e ali pa malo daljše to zvonasto ukrojeno knilce čez kopalke. Seveda so razne take posebnosti stvar okusa in tega, kako se v takih oblačilih počutimo. Najbrž pa sl bomo večinoma privoščile praktične kopalke ta take, ki bodo dosegljive našim denarnim zmogljivostim. Povemo naj vam še to. da boste N C E najbolje ln najbolj poceni oblečene, ce al boste nabavile toliko blaga, da boste lz njega Imele kopalno obleko, krililo m fie bluzo. Taki kompleti so se pokazali zelo praktični ln jih iz leta v leto vldetli zmerom več zlasti v letovifičarskiih krajih. V tem pri>-morate Imeti vsaj dve kopalni eno “ vodo, drugo za plažo. Kopalno obleko, s krlilcem ali z nabranimi hlačkami boste Imele za plažo, medtem ko staro kopalno obleko no-sute v vodi. Imeti dvoje kopalk ni luksus, marveč potreba. Ze marsikatera ženska se Je temeljito prehladila, ko Je nosila samo ene kopalke in v mokrih kopalkah ostala tudi na plaži. Naie trt slike kažejo, kako malo potrebujete pravzaprav ia plažo, če ste le količkaj iznajdljive. Štirje kosi in ste malone oblečeni. Kratke hlačke s tesno oprijetim in globoko izrezanim gornjim delom, k temu še ozko krilo, ki se lahko zapenja spredaj do dal ta pa šiiroka prosto padajoča Jopa z dolgimi ali le tričetrtinskimi rokavi. To garderobo dopolnite le še s preprosto obleko, ki Jo boste nosile zvečer ta, če imate priložnost, lahko greste mirne duše na morje. Nekateri mislijo, da Je potenje samo neprijetnost, ki Jim pokvari obleko ta Jim povzroča same nevšečnosti. Popolnoma pa pozabijo na veliko funkcijo, ki Jo s potenjem opravlja telo. V resnici organizem, ki se ne hi potil, tudi živeti ne bi mogel. S potenjem telo ureja svojo temperaturo ta Izloča Itz njega strupe. Pot zadobl zoprn vonj šele tedaj, ko ! pride na površje kože ta se spoji s kisikom. A tudi ta zadeva ima svojo dobro stran. V znoju izumro vsi strupi, ki se nabirajo na površju kože ln ki tako radi vdro v telo ter ga okužijo. Človek, ki se torej redno poti, ima kožo zmerom zavarovano pred takšnimi strupi. Ni torej prazna trditev, da so ljudje, ki se pogosto pote. bolj zdravi kot tisti, ki se le neradi pote. Potenje po obrazu Je neprijetno, ker se koža sveti ta se ženske tega po večini zelo bojimo. V ta namen Je dobro, če se vsak dan umivamo s kakšnim dobrim medicinskim milom, ki kožo posuši. Tudi kumarlč-na voda Je v tem primeru zelo dobro ! zdravilo. Ce se prekomerno potite pod pazduho, n likar ne uporabljajte potnic, 1 ker se boste tako le še bolj potile. ' Kazen tega potnice niso nič kaj higienične, ker Jih ne moremo tako pogosto prati, kot bi Jih morali. Edino ta najboljše zdravilo proti tej nevšečnosti Je redno umivanje v vroči ta izpiranje v mrzil vodi. Vsako drugo zdravljenje lahko ikoduje. Tudi »o- tenje nog Je zelo neprijetno, ker nanj kvari nogavice. V tem primeru sl ramo noge umivati vsak večer, če * ramo noge umivati vsak večer, ce -ne po dvakrat dnevno s saliciin11?! milom. Ce tega nimamo, pa vsaj vodi, ki smo Jo omehčali z borakso"* ali Da v navadni Naš otrok ni več otrok To je 9. knjiga Knjižnice Zve*® prijateljev mladine Slovenije ta J prispevek za razumevanje ta vzg« predpubertetnlkov in predpubertetn* od 11—14 let. Glavni del knjige Je napisal Pr0*' Gustav Sliih ta pravit: ., . . Predpuberteta pomeni zaiet% dolge, nemirne razvojne dobe, ko mlad človek tako globoko telesl}°.,ni duševno spreminja, da Jo je slav* francoski pedagog J. J. Rousseau upr vičeno označil kot »človekovo “r™L rojstvo«: kot dobo,, ko se otrok P lagoma razvija v moškega ali žens* ... V tej dobi Je najbolj vidna težnja po samostojnosti Ker se mlad človek v tem bistveno spreminja, je tudi yzg°£, veliko težja. Staršem ta vzgojitelje bo ta knjižica v veliko pomoč. Otrokovo duševnost in vzgojne n®, svete nam daje kot smo že ome",7,. prof. Gustav Šilih, o telesnem raZj~ ju nam piše dr. Slava Lunaček, “ datek h knjigi pa Je še spolni P0 „ pred začetkom zorenja (iz knjlge spolni vzgoji« — Helena Puhar). Cena knjižice je 140.— din, na .. člite Jo lahko prt Uredništvu »M«*- svet«. Ljubljana, Tomšičeva K**- DNEVNE NOVICE ZDRAVNIŠKA DEŽURNA 8LUZBA ohi.5a zdravniška služba za nujne J ... na bolnikovem domu od 20. do • ur« zjutraj, ob nedeljah In praznikih ves dan. .Zdravstveni dom Center: dr. Zalta orio tel- 21'824. Puharjeva ul. 3. V i tnostl zdravnika klicati telefon LM 30-200. a._ Zdravstveni dom Bežigrad: dr. Tl- *r Lojze, Veselova 19, telefon 21-966. r. zdravstveni dom Slška: dr. Janez asPerlln, Saranovičeva 10, tel. 32-452. Bo« "ravstveni dom Vli: dr- Jagodič Rožna dolina, c. XV-la, telefon teli« odsotnosti zdravnika kličite de»,, 21-759 811 21-494- - v nedeljah Mi«na služba v ambulanti Mirje, 8uUe, Rimska c. 31, telefon 21-797 od ■ 14. ure. dravstvenl dom Rudnik: dr. Lobe odlo.c’ Njegoševa 25, 'on 21-541, v 20-lnn11^?11 zdravnika 1 .e telefon LM 18 , soboto dežui ,.a služba že od ' dre dalje. j M-j.dravstvenl dom Moste: dr. Branko 31-tso ?ek’ Ljubljana, Krekova 5, tel. 1 tei' ... odsotnosti zdravnika klicati rel' LM 30-300. roč»UpJava cest OLO Ljubljana spo-Ižaniv 0 zaradi asfaltnih del zaprta Išco a ?esta v odseku od mostu čez tran.u, 8a- Zapora se nanaša na ves met i ' v°znl ln avtomobilski pro-Breku.apora b0 trajala od 10. t. m. do rabili Lokalni promet lahko upo-sta naslednje ceste: Peruzzijeva ce-Iga' canska cesta preko Matene do Za čiščenje mastnih madežev dobiš v vseh trgovinah, kjer kupuješ milo, tudi preparat FLEX. Nobenemu gospodinjstvu ne sme manjkati FLEX. Negovana žena uporablja hormonske (nočne) in vitaminske (dnevne) kreme »EVELINE« za suho ali mastno kožo. Dobite Jo v vseh drogerijah. Planinsko društvo PTT Ljubljana 1 da Je Poštarska koča na Vr-odprta ln polno oskrbovana. JuniuP?! , nlrfJa bo odprto od 13. Tem?- Je V3ak dan od 8. do 19. ure. ■tim. z? sončenje, ležalniki, tople ln Polai-prie ter bife z okrepčili na raz-Itabi^ « ddamo še nekaj sezonskih Ve .Prošnje oddati v pisarni upra-• ~ uprava. Od ?,av*stlčno društvo priredi v dneh rovani« ? olt-**» vil Pozneje. of!clrJ<‘ občine Bežigrad v RibniH ? bo v nedeljo, 16. t. m. hlentov »artilerijskih lnstru- lodvora z ob 4'4« 2 Glavnega ko-U. t m v PrtJsve do torka, ZROJ Bežigrad I1 občinskega odbora lmka, naslova ter n,avedbo imena, prl-kaznlce. vožnia h,števllke osebne lz-vljudno vahllimi P na- Vsl «l8nt ZRoj Bežigrad ~ Občinski odbor ganulnf m' vse*« ZROJ Ljubljana or- hajnovelših «ld.^zervTle of,clrJc ogled nici nl;„ »f«d«tev enote JLA v hlb-dati ,Rezervnl oficirji, ki sl žele ogle- 8voi«,~ sredstva, naj se prijavijo pri ali « upravnem odboru združenja, pa Pri tov. Podlogarju na Resllevl rSu „ • osebno ali pa na tel. 32-849. 16 i lz Ljubljane bo v nedeljo, dne ..junija ob 4.40, vendar pa naj pribo.* . (ovarlši pridejo na železniško vlak. 0 VS8J 19 minut pred odhodom 8 zaradi prevzema voznega listka. tereT"r!s‘l?no društvo opozarja vse ln-Un« 2 5’ d® se prijavijo za ogled »Do-ka gf8d°v" v nedeljo, 18. junija, največ.*,, 'J0 srede' 12- t- m. Cena vožnji, astvu in kosilu 1100 dinarjev. ročaTui,st‘čno društvo Ljubljana spo-! grad’,, . bo vodstvo na Ljubljanskem b0 g«,^,alc dan še ob 18. uri. s čimer ltor t,7?y° ustreženo tako domačim ka-tujim gostom. Vanuah?vl5fe Tivoli. Začetek obrato-Ja danes, v nedeljo, od 13 dalje. °b Križank. Danes, v nedeljo, bu „1 ut* dopoldne ob vsakem vremena t , v.° P° Križankah, ki ga prt-•Uhebi«Jubljanskl festival. Razlaga Cev« S? zgodovinar dr. Emilijan fišče’ _8daljevanje: »peklensko« dvo-•'6kat»?ii.stlsCe *n Viteška flvorana. O gledali«, vprašanjih novega letnega tPree«, s festivalskega vidika bo l)uK|?v?ril časnikar dr. Fran Vatovec.. Ogled .J Križank vljudno vabljeni. ® Križank je brezplačen. | svei^dnji krik francoske mode - 3 rije barve šminke so dobile droge-Ceij,, , Ljubljani, Mariboru, Kranju,, u m Novem meslu. ZAHVALA | •batni« teški izgubi moje drage ženke, ce> sestre in tete le? IVAN LUZAR eev 1«VaI-!uJemo vsem darovalcem ven-* na«,iCvetJ8- Vsem, ki so sočustvovali Jružni«; Elektrarni in sindikalni po-vse,- 1 »Vuhred« za denarno pomoč, iti v, množičnim organizacijam, šoli *adnii ’ k! so jo spremili na njeni „ p« p°ti v prerani grob. Radu« *,bna zahvala organizaciji ZB JUem ^uhred s predsednikom tova-, rati«o, kob°m Albinom in tajnikom »n doh»°m Krapežem na čelu za pomoč uro organizacijo pogreba. Radl.te ob Dravi, 8. Junija 1957. Žalujoči mož France z družino, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. i ZAHVALA *uta Najglobljem sočustvovanju ln ob-štu. 3 cvetjem nas Je za vedno zapu-“ bsša ljuba mama Resnik, roj. Blatnik Jskr?«.,!!eJ priložnosti izrekamo naj-ipSke« zahvalo zdravnikom Onko-6ej(j’a zavoda ln Zdravstvenega doma *etu Sr' Posebno tovarišema dr. Jo-1(1 st? nlku ln dr. Lojzetu Tičarju, nje«« storila vse, da bi podaljšala uje vlienje in lajšala njeno trp- tovJliltena zahvala sosedom, posebno iški llcama Ani Dovjakovl in Fran-hioč “teskvarjevl za vso skrb in po-Z.k nienl bolezni. Ja, slJujemo se darovalcem cvet-«K »."bbižscljam SZDL, ZB. ZVVI ln X*x to« ‘Jani L v v 1 m pJenimena in ZPM Slovenije, kom ^ sodelevrem v NOB, govorni-Jo v* P«vcem ln vsem 09taltm. ki ste S 0 veNkem Številu spremili na m Poslednji poti. 2a!ujoč! otroci predava nia Elektrotehniško društvo LRS vabi vse svoje člane in druge interesente na predavanje ing. C. Krienitza (Berlin) o temi: Istosmernl in enofazni-izmenlčnl tok v električni vleki. Predavanje bo spremljano z diapozitivi in bo 14. Junija 1957 ob 20. url v dvorani Doma elektrogospodarstva LRS, Hajdrihova ul. 2. V okviru ponedeljkovih pogovorov za sindikalne odbornike bo v ponedeljek, 10. junija, predaval tovariš dr. Jože Goričar: »O Industrijski revoluciji našega časa«. Predavanje bo ob 20. uri v veliki dvorani Doma sindikatov na Miklošičevi cesti 28. Vabljeni vsi sindikalni odborniki. Slovenska akademija znanosti ln umetnosti v Ljubljani vljudno vabi na javno znanstveno predavanle, ki bo dne 13. junija 1957 ob 18. url v dvorani SAZU, Novi trg 3-1. Predaval bo profesor na padovanski univerzi dr. Gian-franco D’Aronco. Tema: Folklora v Furlaniji s posebnim poudarkom na ljudskem slovstvu. Obrtna zbornica za okraj Ljubljana bo priredila v mesecu juliju ln avgustu 1957 tečaj za moško ln damsko krojenje pod vodstvom strokovnega predavatelja tov. Verdonika Rudija. Tečaja se lahko udeleže le obrtniki ln v obrti zaposleni mojstri ln pomočniki. Prijave sprejema zbornična pisarna, Ljubljana, Mestni trg 2-II, soba št. 53, do 20. junija t. 1. S0LSTVO Na Srednji tehniški tekstilni šoli v Kranju bodo sprejemni izpiti (lz slovenščine, matematike in kemije) od 13. do 13. junija. Kandidati naj se zglasijo v četrtek, 13. junija, ob 7. uri zjutraj v šolski pisarni. RAZPIS za vpis v I. letnik rudarskega, kovinarskega ln elektro odseka Industrijske rudarske šole v Zagorju ob Savi v šolskem letu 1957-58 Pogoji: t. Rudarski odsek: Kandidat mora z uspehom opraviti 6. razred osnovne Sole ali 2. razred gimnazije, v koledarskem letu 1957 mora dopolniti 15. leto starosti, mora biti telesno in duševno zdrav. Učenci prejemajo mesečne nagrade v znesku od 2000 do 4000 din ter Jamski dodatek. Sola nudi učencem vse šolske potrebščine ter za izvajanje praktičnega pouka potrebno delovno obleko, obutev ln perilo. II. Kovinarski odsek: Kandidat mora z uspehom dovršiti 3. razred gimnazije ali 7. razred osnovne šole ter mora biti telesno in duševno zdrav. III. Elektro odsek: Kandidat mora z uspehom dovršiti 4. razred gimnazije ali 8. razred osnovne šole ter mora biti telesno ln duševno zdrav. Šolanje v vseh treh odsekih traja tri leta. V času šolanja se učenci rudarskega odseka usposabljajo za kvalificirane delavce rudarske stroke -kopače; učenci kovinarskega odseka pa se izučujejo za poklic strojni ključavničar, strugar, rezkar, kovač orodjar ln posluževalee Jamske rrtehaniza-clje; učenci elektro odseka pa za obratne električarje In elektromehanike. Mladinci, ki se žele vpisati, moralo ravnateljstvu šole predložiti s 30 din kolkovano prošnjo ter naslednje osebne dokumente: 1. zadnje šolsko spričevalo; 2. Izpisek lz rojstne mat. knjige; 3. potrdilo o premoženjskem stanju staršev; 4. potrdilo o višini otroškega dodatka. Nekolkovanlh prošenj ter prošenj brez priloženih listin ne bomo upoštevali. V izjemnih primerih bodo sprejeti v vse trt odseke tudi učenci z manjšo šolsko Izobrazbo, če uspešno opravijo sprejemni izpit. Pri Soli Je internat, ki nudi učencem vso potrebno oskrbo. Kanldatl Izven Zagorja, ki želijo stanovati v Internatu, morajo to navesti v prošnli. Vpis v šolo traja do 1. sept. 1957. Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo po pošti. Ravnateljstvo Industrijske rudarske šole Zagorje ob Savi RAZPIS Ravnateljstvo Industrijsko kovinarske šole Ljubljana, Vošnjakova 17a (bivša Zel. lnd. Šola Ljubljana) sporoča, da bo v šolskem letu 1957-58 sprejela v I. letnik učence za lzučltev na-slednllh poklicev: strojni kllučavnlčar, strugar, kovač, klepar ln mizar. Pogoji za sprejem so- dovršeni 4 razredi gimnazije ali osemletke, starost od 14 do 17 let ter da Je kandidat telesno in duševno zdrav. Kandidati, ki se žele vpisati v I. letnik, naj vlože prošnjo, kolkovano s 30 din državne takse ln 20 din občln-' ske takse, do 15. julija 1957 na ravnateljstvo šol« Prošnji Je treba priložiti: rojstni list, potrdilo o državljanstvu, šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, potrdilo o premoženjskem stanju ln življenjepis (navesti soc. stanje staršev, udejstvovanje v družbenih organizacijah itd.). V prošnji Je navesti točen naslov ln poklic, za katerega se želi kandidat Izučiti. Prosilec naj tudi navede, «11 želi Stanovati v Domu. - Ravnateljstvo lnd. kov. šole, Ljubljana, Vošnjakova ul. 17a. RAZPIS Doma Tehniške srednje šole v Ljubljani, Vidovdanska 7. Dom bo sprejel v šolskem letu 1957-58 zaradi pomanjkanja prostora zelo malo gojencev. Zato imajo prednost pri sprejemu otroci padlih borcev ln žrtev fašističnega terorja. Reflek-tantl naj pošljejo na gornji naslov: »Vprašalno polo za sprejem gojenca«, izpolnjeno ln potrjeno v vseh rubrikah, prošnjo za sprejem, kolkovano s 30 din državne in 20 dinarjev takse OLO Ljubljana, potrdilo svoje mladinske organizacije o delu v njej, priporočilo organizacije Zveze borcev ali pristojnega organa Socialnega varstva. Prav tako naj priložijo 20 din v znamkah za odgovor. . . . Vse to naj pošljejo najkasneje do 1. Julija 1957, ln sicer šele po sprejemu na Tehniško srednjo šolo. Prošnje re-flektantov, ki še niso sprejeti na šolo ln doslej prispele prošnje, kolikor so-pravilno opremljene, bodo rešene šele po vpisu, oz.lroma po 1. Juliju 1957. V prošnji naj navedejo vse tiste podatke, lz katerih Je razvidno njihovo socialno stanje, oskrbovatelj, pa tudi podatek, na kateri odsek TSS Je kandidat sprejet. Ta razpis se nanaša na vse oddelke Tehniške srednje šole, to Je za redne, delovodske in delavske odseke. Za de-lovodske odseke Je na razpolago samo 20 mest. ki bodo dodeljena predvsem otrokom padlih borcev ln borcem NOB. Odgovori na prošnje bodo poštno dostavljeni do 13. Julija 1057, po tem roku dospele prošnje pa se ne bodo mogle obravnavati. - Uprava. NATEČAJ Sola za socialne delavce v Ljubljani razpisuje natečaj za vpis v I. letnik za šolsko leto 1957/58. Na šolo, ki traja 2 leti, se lahko vpišejo kandidati, ki imajo popolno srednjo Izobraževalno ali drugo po stroki sorodno srednjo strokovno šolo (učiteljišče, srednja vzgojiteljska šola, srednje zdravstvene šole) s predpisanim končnim Izpitom. Izjemoma sprejemamo tudi kandidate z nedokončano srednjo šolo, ki so vsaj trt leta uspešno praktično delali na področju socialnih služb v državni upravi, v podjetjih, v družbenih organizacijah, če opravijo sprejemni Izpit. Prošnji za vpis, kolkovanl s 30 din, Je priložiti: e s t / t /< a 1. šolsko spričevalo, 2. rojstni list, 3. življenjepis, 4. za one, ki nimajo popolne srednje šole, potrdilo pristojnega starešine o letih službovanja na področju socialnih služb. Prošnje za sprejem v šolo, ki naj bodo opremljene s točnim naslovom, je poslati do 31. Julija t. 1. na upravo Sole za socialne delavce, Ljubljana, Zupančičeva ul. 8/1. Sola nima internata. I Na pismeno prijavo s priloženo znamko za odgovor bo uprava šole dala podrobnejša oojasnila o poteku šolanja. - Uprava Sole za socialne delavce, Ljubljana. 2upančlčeva ul. 8/1. KONCERTI Nastop slušateljev Akademije ca glasbo iz oddelkov za solo petje, klavir, violončelo in komorno glasbo bo V torek, 11. junija, v Filharmoniji. Nastopili bodo pianisti Rus, Dlmrilkova, Jelaska ln Jemčeva, mezzosopranistka Ostrogončeva, violončelist Grafenauer ln godalni kvartet. Italijanska violinistka Pina Carml-relll prihaja letos že četrtič na turnejo v Jugoslavijo. Zaradi izrednih uspehov v Evropi ln Ameriki jo štejejo med vodilne svetovne umetnice. Njen koncert 10. Junija z Marijanom Lipovškom bo za modri abonma. Na sporedu dela Mozarta, Beethovna (Kreutzerjeva sonata), Debussyja ln Schuberta. GI.EDA1.ISCA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja. 0. junija ob 20: Axelrod: -Sedem let skomin«. Izven ln ca podeželje. Ponedeljek, 10. junija ob 20: Kreft: »Krajnski komedijanti*. Abonma H. Torek, 11. junija ob 20: Potrč: »Kreflt«. Abonma B. OPERA Nedelja, 9. junija ob 20: Verdi: »Trubadur«. Gostovanje sopranistke Hilde Hftlzlove ln mezzosopranistke Dragice Sadnlkove. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 10. junija: zaprto. Torek, 11. junija: zaprto. ME8TNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja, 9. Junija ob 10.30: Pokaži, kaj znaš. Oddaja Radia Ljubljana. Ob 20: Sidney Howard: »Pokojni Chrlstopher Bean«. Izven. (Davenport - Angel Arčon.) Ponedeljek, 10. junija ob 20: Stdney Ho-ward: »Pokojni Chrlstopher Bean«. Zaključena predstava. (Davenport -Franček Drofenik.) Torek, 11. Junija ob 15.30: Anny Tlchy: »Vselej sta dve možnosti«. Abonma Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Mestni dom Nedelja. 9. junija ob 20; I. Cankar: »Za narodov blagor«, komedija. -Izven. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu rezerviranje telefon 82-860. Gostovanje Šentjakobskega gledališča v Sežani, določeno za ponedeljek, 10. Junija, Je preloženo na prihodnji ponedeljek, dne 17. junija. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Komenskega ulica lt Nedelja, 9. Junija ob 20: Stojan: »Bilo Je - sedaj«, glasbena komedija. Predprodaja vstopnic dve uri pred začetkom ln v nedeljo od 10-12. | MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Nedelja, 9. Junija: zaprto zaradi gostovanja na Jezerskem. Zaključek sezone. Delavski oder v Ljubljani (dvorana Doma sindikatov, Miklošičeva 28). Gostuje PD »Ivan Cankar«*, nedelja, 0. Junija ob 20: Bert Brecht: »Beraška opera«, premiera. Režija ln scena Mile Korun. - Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10 do 12 in uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane Doma sindikatov, Miklošičeva 28. Na TVS Je diplomiral za strojnega Inženirja tov. Viktor Drusany. Iskreno čestitajo Božičevi. Poročili so se v Ljubljani Poročili so se: Setnlčar Pavel, uslužbenec, in Jarc Marija, tov. delavka; Švigelj Marijan, žel. uslužbenec, ln Sprlnger Mihaela, poslovodja; Vad-njal Ivan, cestni nadzornik, ln Juh Ernestina, uslužbenka; Zorman Janez, šofer-mehanlk, ln Zore Frančiška, na-meščenka; Pirnat Boris, pečar-kera-mlk, In Križan Terezija, uslužbenka; Kolenc Anton, študent, ln Kopač Marija, nameščenka: Tomažič Viljem, finomehanlk, In Stopar Angela, trg. pomočnica; Gornik Stanislav, delavec, ln Krmavner Antonija, gospodinj, pomoč.: Zupančič Vid, abs. agronomije. In Arko Judita, štud. kemije; Spes Bojan, inženir, ln Košir Franica, nameščenka: Vouk Hubert. Inženir, in Lapajne Marjetica, študentka; Prijatelj Alojzij, vodovodni inštalater, in Zabukovec Angela, šivilja: Barišlč Milivoj, študent, ln Barišlč Vjera, študentka; Jager Miroslav, modelni mizar, ln Starin Jožefa, prodajalka; Kuzma Janez, šofer, ln Bevec Ana, boln. strežnica; Kokot Vincenc, poštni uslužbenec, l/l Peklenek Julijan«, kmečka delavka; Habič Ciril, stroj, ključavničar, ln Stanislava Mozetič, boln. strežnica: Dragar Franc, teraser, ln Osolnik Ada, tov. delavka: Podobnik Ivan, gradb. tehnik, in Kunaver Zdenka, uslužbenka : Kovič Janez, modelni mizar, ln Labinjan Aliče, delavka; Traunšek Jožef, klepar, ln Narat Ana, nameščenka;' Susman Anton, mlinar, pomoč., ln Pristavec vida, gospodinj, pomoč.: Ma-horčič Janez, strojevodja, ln Komljanec Martia. boln. strežnica: Čuden Stanko, delavec, ln Likovič Julija, delavka. MPRHinRSin? VESTI Dežurna lekarna Nedelja, 9. junija 1957: lekarna »Studenci«. Gorkega ul. 18. Ponedellek, 10. junija 1957: lekarna »Center«, Gosposka ul. 12. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja, 9. junija ob 13: Produkcija baletne šole. Ob 20: Verdi: »Rigoletto«. Izven. -Gostuje baritonist Marcel Ostašev-skl. Ponedeljek, 10. Junija ob 20: Finžgar: »Razvalina življenja«. - Priredi MKUD dr. Fr. Crnek, I. gimnazija Maribor. KINO »PARTIZAN«: amer. barvni film »Pot v Hollywood«. »UDARNIK«; ameriški film »Pod okriljem zakona«. KINO »UNION« Ameriški barvni vlstavlslon film Nismo mi angeli Brez tednika. Predstave ob 15. 17, 19 ln 21. - Ob 10 matineja Istega filma. V glavni vlogi Humphrey Bogart. Prodaja vstopnic od 8-11 ter od 14 dalje. KINO »SLOGA«: premiera mehiškega filma »Ko bom odšel«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.15. - Ob 10. uri je matineja. K1 iugo«i narvm film »Kruh ln sol«. Tednik: Po vsem svetu. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Danes zadnjikrat. KINO »SOCA«: Italijanski barvni film »Odisej«. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9-u in od 14 dalje. LETNI KINO »BE2IGRAD«; ameriški I barvni vlstavlslon film »Nismo ml I KINO »KOMUNA* Premiera japonskega barvnega filma »Vrata pekla« Tednik: »Posebna vožnja«. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. - Ob 10. uri matineja istega filma. Prodaja vstopnic od 9-11 ter od 14 dalje. u angeli«. Predstava ob 10.80. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Ml.AlfNSKI KINO LM Kotnikova 8, predvaja avstrijski film o W. A. Mozartovem življenju »Kogar bogovi ljubijo«. Predstave danes ob 10, 15 In 17. KINO -LITOSTROJ«: Italijanski film »V znamenju Venere«. Predstavi ob 18 ln 20. V glavni vlogi Sophla Loren in Vittorio de Sica. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. Danes zadnjič. IZ PTUJA OKRAJNO GLEDALIŠČE - PTUJ Nedelja, 9. Jun. ob 18: F. Roger: »Trije fantje ln eno dekle«. Gostovanje v Majšperku. Torek, ll. junija ob 20: Viktor Eftlmlu: »Človek, ki Je videl smrt«. Premiera. Red premierski ln Izven. IZ MURSKE SOBOTE •ir« : »PARK«: ameriški film »Tarzanova jeza«. Predstave ob 10. 15, 17.30 ln 20. V glavni vlogi Lex Barker, Dorothy Hart ln Fatric Knowles. CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALI9CE Sreda, 12. junija ob 20: Mollčre: »Sko- frnh«. Premiera. Premierski abonma n izven. KINO »UNION«: bolgarski film »Zgodilo se Je na ulici«. »METROPOL«: ameriški barvni film »Dolina maščevanja*. LETNI KINO: Italijanski film »Obtožba«. 17 ROfSBUSKF c«! P TIME Ameriški barvni film »Hondo«. V glavni vlogi John Wayne. 1? rRRO^Ei.j »DELAVSKI DOM«: ameriški barvni film »To je ljubezen«. V glavni vlogi Kathryn Grayson. »SVOBODA-TRBOVLJE II«: ameriški barvni film »Borba v vsemlrju«. KINO »TRIGLAV Nemški barvni film Cigan baron Tednik. V glavni vlogi Georges Gue-tary in Paul HOrbiger. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 10 do 11 in od 15 dalje. KINO »SISKA« Ameriški film »VISOKA BARBAREE« V glavni vlogi Van Johnson. June Allyson. Predstave ob 18, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje Vesli z Jesenic In okolice VESTI IZ KRANJA Zdravniško dežurno službo Ima od 8. do 14. Junija dr. Avgust Tancar, Gosposvetska cesta. Brivsko dežurno službo Ima v nedeljo, 9. Junija dopoldne Rakovec Ivan, brivski salon, Obrtniška ulica. KINO »RADIO«: ameriški barvni film »Človek s puško«. Predstave ob 16, : 18 ln 20. V glavni vlogi Randolph Scott. I Ob 10 matineja Jugoslovanskega filma »Obleganje«. »PLAV2«; Italijanski barvni film1 »Teodora«. Predstave ob 16, 18 ln 20. V glavni vlogi Glanna Maria Canale. Ob 11 matineja jugoslovanskega filma »Obleganje«. ŽIROVNICA: ameriški film »Beg Iz Guyanne«. Predstavi ob 16 In 20. V glavni vlogi Humphrey Bogart ln Mi-; chele Morgan. Danes zadnjič. DOVJE-MOJSTRANA: amer. film [ »Wlckeend v Waldorfu«. Predstavi ob 17 ln 20. Danes zadnjič. KOROŠKA BELA: amer. barvni film »Človek s puško«. Predstava ob 19. V glavni vlogi Randolph Scott. , Z BLEDA KINO Vzhodnonemški barvni film »Zgodba malega Mukca«. Predstave ob 14, 16, 18 in 20.30. V glavni vlogi Thomas Schmidt, Johannes Maus ln Trude Hersterberg. 1 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Nedelja, 9. Junija ob 18: Jan de Har-tog: »Zakonska postelja« Izven in za podeželie Torek, ll. Junija ob 16: Jan de Hartog: »Zakonska postelja«, red D ln Izven. Sreda, 12. Junija ob 16: Jan de Hartog: »Zakonska postelja«. - Zaključena predstava za sindikat tovarne »Iskra« Kranj. Četrtek, 13. Junija ob 16: Jan de Hartog: »Zakonska postelja«. Red C ln Izven. Sobota, 15. junija ob 28: Alojz Remec: »Magda«. Gostovanje v Križah pri Tržiču. Obveščamo vse abonente, da prejmejo dodatno k abonmaju predstavo •Zakonska postelja« brez doplačila. KINO »STOR2IC«: ob 9.30 in 14 francoski film -Heroji so utrujeni«. V glavni vlogi Curd JUrgens, Yves Montand in Maria Feltx. - Ob 16. 18 ln 20 ameriški barvni film -Borba v vsemlrju«. Danes zadnjič. LETNI KINO -partizan«: premiera francoskega filma »Vaš zvesti Black«. Predstava ob 20.30. v glavni vlogi Eddle Constantine. »SVOBODA«: francoski film »Heroji so utrujeni«. Predstave ob 16, 18 ln 20. V glavni vlogi Curd JUrgens, Yves Montand ln Maria Fellx. Razpis Tehniške srednje šole v Ljubljani Aškerčeva 7 Odseki Tehniške srednje Sole i Na Tehniški srednji šoli so sledeči odseki: strojni, elektrotehniški, kemijski, lesnoindustrijski, rudarski ln metalurški. V I. letnik vseh odsekov Tehniške srednje šole so lahko sprejeti kandl. \ dati, ki imajo uspešno dokončano niž- Jo srednjo šolo (4 gimnazije) In z uspe-lOm opravljen sprejemni Izpit lz slovenščine ln matematike — snov nižje gimnazije. Sprejemni Izpiti se bodo začeli v nedeljo 18. junija 1957 ob 7. url. Kandidati naj se prijavijo k : Izpitu na sam dan sprejemnih izpitov I ■ pismeno prošnjo, kolkovano z din 30 državne takse ln z din 20 takse OLO Ljubljana. Prošnji naj priložijo originalno spričevalo (ne prepisi) o dovršeni nižji srednji šoli (gimnaziji), rojstni list (Izpisek lz matične knjige) ln zdravniško spričevalo izstavljeno od uradnega zdravnika ali šolske poli- i klinike, ki potrjuje predvsem: da kandidat ne boleha na epilepsiji, na i živčni ali duševni bolezni, tuberkulo- I z(. težji sladkorni bolezni, da ni lnva- j llden, ne trpi na barvni slepoti, da Ima dober sluh ln normalen voh ln da Je splošno dobre konstitucije — skratka, da Je sposoben za študij ln poklic v stroki, ki se ji namerava posvetiti. Posebno opozarjamo enostranske in obojestranske vojne sirote lz NOB, da Istočasno predložijo še tozadevno potrdilo Zveze borcev ali pristojnega ljudskega odbora, ker se ng kasnejše reklamacije, posebno po končanem vpisovanju, ne bomo mogli ozirati. Izpiti bodo lz obeh predmetov pismeno ln ustno, zato naj kandidati prinesejo s seboj papir in pribor za pismeni del izpita. Ravno tako naj se prijavijo tudi tisti kandidati, ki so sprejemni Izpit že opravili na kaki popolni gimnaziji, kar naj v prošnji navedejo ln Izpitna komisija jim bo ta lžplt priznala. Po končanih sprejemnih Izpitih bo vpisovanje dne 17. Junija 1.1. v času, ki bo kandidatom sporočen , ob prijavi. I Za šolsko leto 1957/58 bo na Tehniško srednjo šolo sprejetih naslednje število dijakov: v strojni odsek 60, v elektrotehniški 60, v kemijski 60, v lesnoindustrijski sedaj 30 ln event. v Jeseni 30, v rudarski 30 ln v metalur. Skl 30. Na elektrotehniški ln strojni odsek Tehniške srednje Sole ne bomo spre-i Jemali kandidatov iz okrajev: Celje,1 Maribor, Murska Sobota in Ptuj. Ti kandidati na) se prijavijo za vpis na TehnlSko srednjo Solo u Mariboru. Predhodnih prošenj za vpis ne sprejemamo. Delavski oddelki TSS Šolanje na Delavskih oddelkih (strojni ln elektrotehniški odsek) Tehniške srednje šole traja 4 leta v popoldanskih ln večernih urah po programu, ki Je predpisan za redno šolanje na Tehniški srednji šoli. V te oddelke se lahko vpišejo kandidati, ki imajo dovršeno nižjo srednjo šolo (4 gimnazije), z uspehom opravljen izpit za kvalificiranega delavca (pomočniški Izpit) Iz ustrezne stroke in so v ustrezni stroki tudi redno zaposleni. Diploma na Delavskih oddelkih Tehniške srednje šole Je povsem Izenačena z diplomo rednih odsekov Tehniške srednje šole. Vpisovanje v I. letnik Delavskih oddelkov bo v nedeljo 23. Junija 1957 od 8. do 11. ure. Ob vpisu morajo kandidati predložiti rojstni Ust (Izpisek lz matične knjige), spričevalo o dovršeni nižji srednji šoli, spričevalo o uspešno opravljenem Izpitu za kvalificiranega delavca (pomočniško spričevalo), potrdilo o zaposlitvi ln zdravniško spričevalo, kot Je predpisano ta vpis v I. letnik rednih odsekov Tehniške srednje šole. Za šolsko leto 1957/58 bo sprejetih na DO sledeče število kandidatov; v ■trojni odsek 30 in v elektrotehniški odsek 30. Mojstrska Sola pri TSS Na mojstrski šoli (prej Delovodskt šoli) pri Tehniški srednji šoli so sledeči oddelki: a) kovinarski, b) elektrotehniški, c) mizarski tm d) rudarski. Sola je dveletna, celodnevna. Sredstva za šolanje sl morajo preskrbeti kandidati sami. V Mojstrsko šolo pod a, b, c se lahko vpišejo kvalificirani delavci ali obrtni pomočniki ustreznega poklica, ki Imajo 3 leta ali več pomočniške ?Takse. V rudarski oddelek Mojstrske ole (prej Nadzornlške rudarske šole) se lahko vplš.ejo tudi kvalificirani de-lavci-kopačl ali absolventi industrijske rudarske Sole. če so najmanj eno leto delali na odkopu. Izjemoma so lahko sprejeti v ustrezni oddelek kandidati, ki imajo najmanj eno leto pomočniške prakse, morajo pa z uspehom opraviti sprejemni izpit iz praktičnega dela. Sola daje kvalifikacijo visoko kvalificiranega delavca (obrtnega mojstra) za poklic, v katerem se je absolvent izučil, v rudarstvu pa visokokvalificiranega delavca-mojstra, ki Je usposobljen tudi za za nadzornlško službo . v rudniškem obratu. Vpisovanje v I letnik bo v nedeljo 23. junija 1957. od 8.—11. ure. Ob vpisu morajo kandidati predložiti: rojstni Ust, (Izpisek Iz matične knjige), zadnje šolsko spričevalo splošno Izobraževalne šole, pomočniško spričevalo, potrdilo o pomočniški praksi ln zdravniško spričevalo. Sprejemni Izpiti iz praktičnega dela na Mojstrski Soli se bodo začeli naslednji dan po vpisovanju t. J. 24. junija 1957. ob 7. uri v Šolskih delavnicah Tehniške srednje šole. Prizadeti naj prinesejo s seboj delovno obleko. Zenska obrtna lota pri TSS 2enska obrtna šola Je vajenska Sola. Absolventke postanejo šiviljske pomočnice. Sola Je triletna, celodnevna. Sredstva za šolanje sl preskrbijo učenke same. Vpisovanje v Solo bo v nedeljo 23. junija 1957 od 8. do 11. ure. Ob vpisu morajo kandidatinje predložiti zadnje šolsko spričevalo splošno Izobraževalne šole, rojstni Ust (izpisek iz matične knjige) ln zdravniško spričevalo. Prednost pri vpisu imajo kandl-datlnje z viSJo Šolsko predizobrazbo, nadalje tiste, ki prebivajo na teritoriju OLO Ljubljana in obojestranske vojne sirote. Posebno Se opozarjamo enostranske in obojestranske vojne sirote lz NOB, da Istočasno predložijo Se tozadevno potrdilo Zveze borcev ali pristojnega ljudskega odbora, ker se na kasnejše reklamacije, posebno po končanem vpisovanju, ne bomo mogli ozirati. Predhodnih prošenj za vpis na ZoS ne bomo upoštevali. V času sprejemnih izpitov ln vpisovanja bo kandidatom na razpolago Internat Tehniške srednje šole. ža šolsko leto 1957/58 pa bo Internat TSS sprejel, zaradi pomanjkanja prostora, samo 60 gojencev. Ravnateljstvo TSS »LJUDSKA PRAVICA« Zdravili!?« Dobrna vam po pravkar Izvršenih preureditvah in modernizaciji terapevtskih oddelkov nudi uporabo najrazličnejših prirodnib in fizičnih sredstev za zboljšanje vašega zdravja. Velik korak naprej pomeni za zdravilišče uvedba fango ‘(bentonit) oblo^. Vulkanski material z odličnimi termičnimi lastnostmi, pomešan s termalno vodo in pregret do zaželene temperature, uporabljamo posebno pri ginekoloških obolenjih. Podoben je način uporabe močvirskih oblog, ki prav tako pcmešane z vodo akretoterme in segrete do višjih temperatur, kot jo ima sam vrelec, dajejo poleg toplotnih učinkov s svojim zamotanim sestavom in fizikalno-kemičnimi lastnostmi (asorbcija in sorbcija snovi, kaloidi, estrogeni, adstringens, zvišanje sekrecije žlez) dobre uspehe pri ženskih boleznih. Posebno pri sterilnih ženskah priporočamo celotne močvirske kopeli. Drobno zmlet močvirski material s prej navedenimi lastnostmi razvija večje delovanje, če pride v dotik z večjo površino kože. To omogoča podvodna masaža s curkom vode in zraka iz kompresorja, ki predstavlja srečno rešitev racionalne uprav« močvirskih kopeli tudi tam, kjer se tak material ne nahaja v neposredni bližini kopališča. Med najmočnejše dražljaje na telo prištevamo solne kopeli, ki jih Dobrna prav tako uvršča v svoja zdravilna sredstva. Plinske kopeli, sedeče kopeli, vaginalna izpiranja poleg do sedaj uporabljenih termalnih kopeli (36* C) v marmornatih kadeh, bazenu in ohlajeni termalni vodi (na 28—30* C) in elektro-terapija (kratki valovi, solukus, višinsko sonce) izpopolnjujejo terapevtski register. Gostom je na razpolago delna in celotna masaža ter masaža vezivnega tkiva ali masaža refleksnih con posebno pri ženskih boleznih (mestruacijske motnje). V iste namene služi specialna gimnastika. Diagnostiko v zdravilišču podpira tudi laboratorij. Uporaba termalnega vrelca za pitne kure v novourejeni pivnici j« prav tako nova pridobitev. bo kot posebno presenečenje svojim naočnikom med drugim dodelila z žrebanjem tudi nagrado več brezplačnih penzionov ki jih je namenilo za naše naročnike Zdravilišče DOBRNA Splošna zdravilna sredstva (klima, mirna okolica, solarij, dietna kuhinja, koncerti, sprehodi) harmonično zaključujejo bogati terapevt-ski register, iz katere«« je zdravnikom zdravilišča (specialist ginekolog v času sezone) možno individualno predpisovati potrebne oblike zdravljenja. Iz navedenega izhajajo za Dobrno posebne indikacije za zdravljenje ženskih bolezni: t. Kronični vneti procesi (salpingo-oopho-ritis, parametritis, perisalpingitis, preimertitis). 2. Adhezije papedicitisu, peritonitisu in operacijah. 3. Vse vrste sterilnosti. 4. Ovarialna insulfincienca (infantilizem, hi-poplazije genialna, heperantefleksija urerusa). 5. Menstruacijske motnje (araenoreje, oligo-menoreje, hipomenoreje, hipermenoreje, disme- noreje). 6. Klimakterične tegobe in posledice kastracije. 7. Vegetativno-endokrini sindom (neuro-vege-tativne motnje, parametropatija, spastika, pelvi-patija vegetativna). 8. Psihoseksualne motnje (dispareunije, frigidnost, vaginizem). 9. Flour vaginalis. 10. Kronična obstipacija (habitualna, spastična in atonična oblika. 11. Adispositas (pluriglandularne motnje). 12. Ginekološko-ortopedska obolenja (statične bolečine v križu, preutrujenost, miogeloze, klimakterične artropatije). 13. Rekonvalescenca in anemije po težkfk obolenjih, ginekoloških operacijan, težkih porodih, akutnih in kroničnih krvavitvah. Splošne indikacije (hipertronije do 200 mg Hg, neorganske in kompenzirane srčne hibe, nurovegetativne distonije) ostanejo Še v veljavi. Pitne kure priporočamo pri kroničnih obo-, lenjih jeter in žolčnih potov, pri kataraličnik prdcežin želodca, črevesja in sečnik potov. NAROČNIKI! Gotovo ste že zasledili v našem nstu obvestilo, da pripravljamo za naše naročnike posebno presenečenje. To presenečenje je razdelitev večjega števila brezplačnih penzionov v vseh turističnih krajih Slovenije z žrebanjem. Radovedni ste, kakšen je pogoj za pridobitev enega od teh penzionov? Pogoj je ta, da ste naš redni naročnik ln da Imate sproti poravnano mesečno naročnino. Zato sproti zasledujte naš list, da boste o vsem poučeni! UPRAVA H ZDRAVSTVENI DOM v Zagorju ob Savi razpisuje delovno mesto dentista Osnovna plača po uredbi, dopolnilna po pravilniku o dodatnih plačah. — Nastop službe zaželen čimprej. — Ponudbe pošljite na zgornji naslov. Z 20 Po členu 7 Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ, št. 32/55) - razpisuje Zdravstvena postaja Dobrovnik štipendijo za slušatelja medicinske fakultete Višina štipendije bo določena po Odloku o višini štipendij (Ur. 1. FLRJ št. 33-55). Pogoji: kandidat ne sme biti v delovnem razmerju. Prošnjo s potrdilom o otroškem dodatku in premoženjskem stanju pošljite do 20. junija 1957 na naslov: Zdravstvena postaja Dobrovnik. 1900 »UMETNIŠKI ZAVOD ZA LITOGRAFIJO« LJUBLJANA - IGRIŠKA 6 razpisuje mesto za kniigotiskarskega strojnika Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. — Glede vseh pogojev se lahko pismeno ali osebno obračate na upravo podjetja. 1939 Stabilni ležeči parni kotel 19 m* ogrevalne površine, 10 Atm., z grobo ln fino armaturo. Prodaja ugodna. — Vprašajte: »KEMIKA« tovarna kemičnih Izdelkov — ZAGREB, Lole Ri-bara štev. 89. 625 SGP »Gorenje« RADOVLJICA zaposli takoj skupino 10 zidarjev Delo v akordu po pogodbi — zagotovljen terenski dodatek in omogočeno nadurno delo na gradbišču Radovljica ali Tržič. — Ostale informacije se dobe na sedežu podjetja. 1908 i AAAAAAAAAAJ Lekarna Tržič sprejme mlajšega FARMACEVTA ali STAŽISTA Nastop službe takoj ali po dogovoru Ponudbe pošljite na naslov: »LEKARNA TRŽIČ* Termoelektrarna Šoštanj razpisuje mesto GLAVNEGA RAČUNOVODJE pod naslednjimi pogoji: fakultetna izobrazba ln triletna praksa v računovodstvu — ali ekonomska srednja šola ln petletna praksa, od tega najmanj 2 leti kot samostojni računovodja. — Plača po tarifnem pravilniku. — Stanovanje zagotovljeno. 1901 TRGOVSKO PODJETJE V LJUBLJANI potrebuje za takojšen nastop likvidatorja trgovske pomočnike železninarje ali ostalih strok samostojne pisarniške moči za zunanjetrgovinsko poslovanje strojepisko Ponudbe v oglasni oddelek pod šifro »Zaposlitev-. 1896 Licitacija Rudnika lignita Velenje RUDNIK LIGNITA V VELENJU razpisuje I. javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih del treh stanovanjskih blokov po 34 stanovanj Licitacija bo dne 27. junija 1957 ob 8.30 dopoldne na direkciji rudnika lignita v Velenju. Proračunska vsota za gradbena dela za 1 blok znaša 37,671.325 dinarjev. Rok za začetek del je 10. julij 1957 in rok za dograditev III. faze do 31. decembra 1957. Pogoji ln tehnična dokumentacija so Interesentom na vpogled od 9. t m. dalje vsak delavnik od 10. do 12. ure v pisarn) gradbenega obrata rudnika. Višina varščine, k) jo morajo položiti ponudniki z garancijskim pismom NB, znaša 1 % od proračunske vsote. Pismene ponudbe morajo biti opremljene v skladu s predpisi pravilnika o oddajanju gradbenih objektov in del (Uradni list FLRJ, štev. 13/57). Ponudniki morajo oddati ponudbe v zapečateni kuverti neposredno ali po pošti pravnemu referentu RLV v sobi št. 3 najkasneje 15 minut pred začetkom licitacije. Na ponudbah, ki bodo poslane po pošti, označite vidno: »Ne odpirati — ponudba za licitacijo-. 1883c RUDNIK LIGNITA VELENJE Kovinsko podjetje Cel|e VODNIKOVA 6 - sprejme v službo večje število KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV in STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV ter TRGOVSKEGA POMOČNIKA z večletno prakso, po možnosti železninar Plača po tarifnem pravilniku podjetja oziroma po dogovoru. — Prošnje za sprejem naslovite na zgornji naslov. C 155 Personalna komisija OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA NOVO MESTO razpiiuje na podlagi 124. člena statuta okraja Novo mesto (Ur. Ust LRS, št. 12-58/57) delovno mesto šefa katastrskega orada v Novem mestu, v nazivu geometra-geodetskega Inženirja z vsaj šest let prakse Temeljna plača po uredbi, dopolnilna plača ln položajni dodatek zagotovljena. Družinsko trosobno stanovanje na razpolago v novem bloku. Ponudbe z življenjepisom dostavite najkasneje do 25. junija 1957 uradu tajnika OLO Novo mesto. N 58 »MEHANIKA« proizvodnja izdelkov precizne mehanike Trbovlje razpisuje delovni mesti za: šefa galvanike POGOJI: absolvent tehniške srednje šole — kemijski oddelek ali z nižjo šolsko izobrazbo in vsaj 3-letno prakso v galvaniki. finančnega knjigovodjo ■ poznanjem blagajniškega poslovanja POGOJI: ekonomska srednja šola ali ustrezna nižja šola in vsaj 3-letna praksa v finančnem knjigovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku s pripadajočimi dodatki. Samsko stanovanje na razpolago. — Nastop službe takoj ali 1. Julija 1957. T 90 LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA — PARMOVA 37 proda naslednja osnovna sredstva: • POLNOJARMENIK znamke »Esterer-, — širina jame 450 mm, dvig 350 mm • CEPILNI POLNOJARMENIK znamke »Reinhavsen Schevbeck- • PARNO LOKOMOBILO »Wolf-, 16.75 m’ kurilne površine, 10 Atm., 40 KS z železnim dimnikom. • TROFAZNI GENERATOR znamke OST Bergman elektricitats-Erke G. M. B. H. Wien - Bodenbach, 58 kW, 72 kV A, frekvenca 50 Hz • PORAVNALNI SKOBELNI STROJ znamke Stup Uidja, delov, širine 50 mm na 4 nože, leto izdelave 1953. • VENTILATOR (EXHAUSTOR) znamke »Zagreb- z močjo 14.000 m*/h zraka, 1600 obratov v min., 30 KM • CIKLON pločevinast, prirejen za ventilator z močjo 14.000 m*/h zraka • ELEKTROMOTOR znamke »Siemens Schuckert Werke« starejše izdelave, 380/220, 10.2 kW, 1400 obr. v min. • ELEKTROMOTOR znamke »AEG- Budapest, 220 V, 1.5 PS • ELEKTROMOTOR znamke »BCS-, 110 V, moč 1 KS • ELEKTROMOTOR znamke »AEG- Union 280/220 V, moč 10 kW • DVA MLINA ZA MLETJE 2ITA znamke »Fortuna No 00 Hoerde-, dolžina valjev 350 mm • TRAČNA 2AGA znamke »Richard Kach« & kolutiv 950 mm, že- lezne konstrukcije. 1907 NEDELJA. 9. JUNIJA 1957 »LJUDSKA PRAVTCA« 11 DROBNI OGLASI ZAPOSLITEV TAklE^lKi^l!e zaposlitev v svoji stro-delok e PoSmte f.a oglasni od-BLap a P°d *Tapelnlk*- 2739-Z CARKA, spretna, točna In -oi1315£' 8 Prakso ISCe zaposlitev, onudbe pošljite na ogl. odd. LP STHOrm l'1'®111™*' 2743-Z SSfiP TEHNIK-KONSTRUKTOR, z Bn i >no prakso, sprejme honorira-»11 se eventualno honorarno ; Ponudbe pošljite na oglasni po 'Pretna, z večletno prakso, Dnsn?.aposlltev v Ljubljani. Ponudbe nnn S na °8l. odd. Ljudske pravice pt-S- J. “Frizerka-. 277S-Z nlh ?VINOSTRUGARJEV. test stroj-kvinillfeavnlaartev ln Petnalst pol-nekvoi?lTa,nlh ključavničarjev ali v*«2I? lranlh delavcev ki imajo e»pfi d0 Prlučltve za kllučavnl-LiHSf, »Prejme takoj tovarna Indos, "JUbljana-Moste, Ob železnlcL 1864 a i I KUHINJSKA POMOCNICA - mlajša, | Išče zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod »Kuhinjska pomočnica-. 2780-Z MESAR, starejši. Išče zaposlitev v svoji stroki. Ponudbe pošljite na oglasni odd. LP pod -Mesar-. 2783-Z KOMERCIALIST - dobro verziran, z večletnimi Izkustvi, išče zaposlitev v svoji stroki. Ponudbe pošljite na oglasni odd. Ljudske pravice pod •Komercialist«. 2784-Z NATAKARICA, srednjih let, dobro kvalificirana. Išče zaposlitev v svoji stroki. Ponudbe pošljite na ogl. odd. LP pod »Natakarica«. 2778-Z KOMERCIALIST 2 znanjem stojepisja tn korespondence dobi takoj namestitev v tovarftl Indos. Llubljana, Mo«te. Ob želmnid. irim b PISARNISKO MOC, ki Je vešča del v materialnem knjigovodstvu, sprejmemo. Plača po uredbi ln dopolnilna plača. Pismene ali osebne ponudbe sprejema Zavod za rehabilitacijo invalidov LRS. Ljubljana, Linhartova 51. 1923 z SPREJMEMO večje število študentov od 17. leta starosti dalje za delo pri pleskanju drogov. - Električna cestna železnica, Ljubljana, Celovška cesta 164. I937a z SPREJMEMO v učenje vajence za ključavničarsko, mizarsko, ličarsko, mehanično in elektro stroko. Pogoji za sprejem so: stanovanje v Ljubljani ali v bližnji okolici in najmanj 3 razredi gimnazije. Pismene prošnje Je vložiti na podjetje Električna cestna železnica Ljubljana, Celovška cesta 164. 1937b z MLINSKO PODJETJE CELJE razpisuje delovno mesto LABORANTA (-TKE) 8 takojSnjim nastopom službe. - Ponudbe pošljite na upravo podjetja. - Plača po tarifnem pravilniku. C 154 V STALNO ZAPOSLITEV sprejmemo žensko ali moškega, ki bi dnevno vozil zjutraj na trg, ob 13. url pa nazaj s trga. Ponudbe na ogl. odd. pod »Stalna zaposlitev«. 908 z KMETIJSKI TEHNIK z enoletno kmetijsko šolo ln z 3-letno prakso išče službo kjer koli. Naslov v oglasnem oddelku. 1929 z VAJENCE za sllkarsko-pleskarsko stroko sprejmem. - Borštnar Stefan, Ljubljana, Podmilščakova ulica 4. 1926 z ISCEMO učltelja-lco ln vzgojiteljico (za vrtec), ki bi bila pripravljena menjati službeno mesto in službovati v lepem kraju - v ObLO Gor. Radgona. V poštev pridejo vsi kraji izven okraja Murska Sobota. 1927 z PRODAM HARMONIKO znamke -Hohner- na 48 basov, Ima zelo lep glas. ugodno prodam. - Interesenti naj pošljejo svoj naslov na ogl. odd. LP pod »Harmonika«. 3197-p MOŠKO KOLO, francoske znamke, športno, zaradi premestitve, ugodno prodam Interesenti naj sporoče svoj naslov na oglasni oddelek LP pod geslom »Odlično kolo«. 3163 - P KOLO, športno, moško, zelo dobro ohranjeno, znamke »Durk« poceni prodam Interesenti naj Javijo svoj naslov na oglasni oddelek Ljudske pravice pod geslom »Nujno«. 3167 — P KROJ A S KI SJVALN1 STROJ -Pfaft-ugodno prodam. Naslov v upravi »r.iudske pravice- 601 MOPED - nov, brezhiben - prodam, Ogled od 10. do 14. junija od 7. do 9. ure v upravi LP. Pogoji ugodni. Uprava za ceste LRS LJUBLJANA OTROŠKI VOZIČEK, športni, dobro ohranjen, prodam Ogled vsak dan dopoldne. - Iva Ivančič, Ob Ljubljanici št. 11, Moste. 1929 p FLES, fotografski, in 29 g streptomy-cina prodam. - Miki, Jesenkova ul. 8. 1934 p PRODAM PRENOSLJIVO, montažno hišo (soba, kuhinja, predsoba) s štedilnikom, električno napeljavo, primerno za weekend ali stanovanje. - Ljubljana, Pregljeva 7. 1922 p MLINSKO PODJETJE CELJE prodaja TOVORNI AVTOMOBIL MERCEDES, 4*5 tone v dobrem voznem stanju. C 153 KUPIM kompresor z motorjem caa V« KS kupim. Ponudbe podatki ln ceno pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Kompresor«. 992 — K OSEBNI AVTO -Opel Kapitan« kupim. Ponudbe in Informacije pri Miklavžin, Brežice, Cankarjeva 7. 1924 k RAZNO STANOVANJE, enosobno a pritiklinami, v ožjem središču Ljubljane -Gornji trg ll/IU., zamenjam za enakega v središču LJubllane. - Ogled vsak dan od 8 do 16. 1019-R STANOVANJE, dvosobno i kabinetom in kopalnico, v Piranu, zamenjam za enako ali manjše v Ljubljani. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek Ljudske pravice pod geslom »Nujno«. 2028 — R KRASNO TRISOBNO stanovanje, občina Center, zamenjam za dvoje manjših. Ponudbe na upravo lista pod -Izredna prilika«. 1928 r ELEKTRARNA VELENJE sprejme s takojSnjim nastopom službe referenta za evidenco osnovnih sredstev z ustrezno prakso In Šolsko Izobrazbo. 1885 INDUSTRIJSKA RUDARSKA Sola - trbovlje Razpis *a vpis v I. letnik rudarskega n e’ektro odseka Industrijske rudarske Sole v Trbovljah v šolskem letu 1957/58 POGOJIs 1» Rudarski odsek: Si?1«"10™ *, U8Pehom o. razred osnovne v razred gimnazije, 'L Koledarskem letu 1957 “jora dopolniti 15. leto starosti, mora biti duševno *arav ter telesno dobro razvit *• Elektro odsek: Kandidat mora z uspehom dovršiti 4. razrede gimnazije ln mora biti telesno in duševno zdrav. Ako kandidati pod 1. In 2. juflnajo predpisane izobrazbe, odo sprejeti le, če z uspehom Pravijo sprejemni izpit iz slo-enskega jezika in računstva * geometrijo. 1 Šolanje v °beh odsekih traja 3 leta. Po uspešno opravlje-®,rn zaključnem Izpitu se ab-i,c rudarskega odseka usposabljajo za kvalificirane eiavee rudarske stroke - koka ’ absolventi elektro odse-a Pa za obratne električarje. Mladinci, ki se žele vpisati rJravnateljstvu šole Podložiti s 30 din kolkovano Prošnjo in ji priložiti naslediš osebne dokumente: 1- zadnje Šolsko Izpričevalo 2- Izpisek lz matične knjige rojenih Potrdilo o premoženjskem stanju Potrdilo o stalnem bivanju (samo kandidati, ki stanujejo izven Trbovelj) 5- potrdilo o viSini otroškega dodatka (potrdila od 3 do 5 so kolkovine prosta). teku Šolanja prejmejo ln , redno mesečno nagrado, v' Jicer v I. letniku 2000 din, j.t **• letniku 3000 din in v red Jetn,lcu 4000 din. Poleg rial nagrad so učenci lahko j.,8rajeni Se s posebnimi me-vi*t 1 nagradami, katerih bm odvisna od pridnosti Pri uCenju. Vg£«enci prejmejo na Soli alt« *eto brezplačno vse Sol-rt . Potrebščine, kakor tudi Ib . n« čevlje, delovno obleko •Podnje perilo. »oll Je Internat, ki nudi D ncem popolno oskrbo t. j. odlično hrano (pet ZDRAVSTVENI DOM KOPER razpisuje mesto pomočnika upravnika Pogoji: srednješolska izobrazba. — Plača po uredbi. - ProS-nje dostavite upravi Zdravstvenega doma Koper do 15. Junija 1957. 1881 f{v°k°v), pranje osebnega petij* - .^ei°vne obleke, krpa- & Perila in obleke, ter pobe, ,prl učenju. Mesečna oskr-°valnina znaša 3200 din. Vpij UhTv v *olo traja do 1. sep-mbra 1957. Ravnateljstvo Sole Upravni odbor TOVARNE POI Jt DELŠKEGA ORODJA Batuje pri Gorici razpisuje na osnovi 31. člena pravil podjetja mesto komercialista Pogoji: srednješolska Izobrazba c ali tudi brez prakse, lahko tudi nižja strokovna izobrazba t 10- do 15-letno prakso Zaželeni so moSki kandidati z odsluženim kadrovskim rokom. Plača po tarifnem pravilniku. - Ponudbe a kratkim življenjepisom poSljite na zgornji naslov do 20. junija 1957. 1887 Zunanjetrgovinsko podjetje V LJUBLJANI sprejme: a) pravnega referenta b) finančnega knjigovodjo c) korespondentko za nemščino POGOJI: ad a) odgovarjajoča izobrazba, lahko bre2 prakse v gospodarstvu, obvladanje nemščine; ad b) nepopolna srednja Sola tn 2 leti prakse ali popolna srednja Sola brez prakse; ad c) perfektno obvladanje nemSčine ln strojepisja, znanje stenografije, eventualno znanje drugega jezika zaželeno, praksa v samostojni trgovski korespondenci. Nastop službe po dogovoru. plača po tarifnem pravilniku Ponudbe na oglasni oddelek pod -ZT -julij 1957«. razpisuje mesto gradbenega inženirja pri tehnični sekciji AJDOVŠČINA Stanovanje preskrbljeno Ponudbe in informacije pri Upravi za ceste LRS, Ljubljana — Beethovnova 10 1910 aaaaaaaaaaaA Teleprinter v neuporabnem stanju KUPIMO Ponudbe na upravo pod »Teleprinter« 1906 Fotoamaterji začetniki Pred letnim dopustom obiSSite BREZPLAČNI pouk o praktičnem fotografiranju na prostem v dneh od IT. do 21. Junija popoldne. Prijavite se v poslovalnicah trgovskega podjetja »FOTOMATERIAL« na Titovi cesti 28 in na Cankarjevi cesti 7, kjer boste dobili vsa ostala navodila. RAZPIS Medicinska fakulteta V LJUBLJANI razpisuje v Mikrobiološkem inštitutu naslednji delovni mesti: medicinskega teh-nika oz. laboranta Nastop službe 1. avg. 1957. pomožnega medicinskega laboranta Nastop službe 1. Julija 1957. Pravilno kolkovane prošnje vložite v roku 14 dni na dekanatu Medicinske fakultete v Ljubljani — Vrazov trg 2/1. 1903 RAZPIS PERSONALNA KOMISIJA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA razpisuje MESTO NAČELNIKA tajništva za komunalne zadeve Pogoji: tehniška fakulteta — oddelek za gradbeništvo z daljšo prakso v ope-rativi in upravni službi. Plača po temeljni uredbi, dopolnilna plača in položajni dodatek. Pravilno kolkovane prošnje z osebnim in strokovnim življenjepisom vložite do 1. julija 1957 v Uradu tajnika, Mačkova ul. 1 — soba št. 13 I. 1911 y y i »PLANICA-ŠP0RT« podjetje za proizvodnjo Športnih predmetov - Ljubljana Likozarjeva 7 — tel št. 32-398 razpisuje naslednja delovna mesta: Sefa tehničnega oddelka referenta za konstrukcijo in tipizacijo izdelkov lesnega tehnika strojnika lesnega obrata skladiščnika reprodukcijskega materiala in Izdelkov Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Ostali pogoji so na razpolago v tajništvu podjetja. 1897 ■■■■■■■■■■i RAZPIS o vlaganju prošenj za sečna dovoljenja za leto 1957 0L0 Ljubljana — Uprava za gozdarstvo razglaSa da je redni rok za vlaganje prošenj za sečna dovoljenja za leto 1957 določen na čas od 1. do 30. Junija 1957. Prošnje, ki so vložene v rednem roku, so takse proste. Po rednem roku pa je treba vložene prošnje kolkovati s 680 din in bodo prosilcu zaračunani vsi ■troSki Izjemnega pregleda. Prošnjo za sečno dovoljenje lahko vloži le lastnik gozda na predpisanem obrazcu. Vsa potrebna navodila dobite v pisarni gozdnega revirja. Rok za vlaganje prošenj za drva za domačo uporabo bodo odredili občinski ljudski odbori. 1886 UPRAVNI ODBOR Podjetja za izdelavo tekstilnih strojev in naprav • lovskih puSk in patronov »KOVINAR« - KRANJ razpisuje naslednja delovna mesta: VEČ STROJNIH INŽENIRJEV sa konstruiranje tekstilnih strojev VEČ STROJNIH TEHNIKOV sa konstruiranje tekstilnih strojev VEČ KOVINOSTRUGARJEV Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Ponudbe pošljite na zgornji naslov. K 92 ; ZAVOD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO IN NADZORNO SLUŽBO KOPER - Verdijeva 17 Je v skladu s pravilnikom o oddajanju gradbenih objektov in del (Ur. list FLRJ, St. 13/57) razpisal v Uradnem listu FLRJ I. lavno pismeno licitacijo za naslednje objekte: BLOK VII NA BELVEDERU V KOPRU predračunska vsota 38,468.870 dinarjev, rok izvršitve 31. marca 1958. — Licitacija bo dne 20. junija 1957 ob 8. uri. 18-STANOVANJSKI BLOK -RIBA« IZOLA predračunska vsota 41,881.686 dinarjev, rok izvršitve 31. marec 1958. — Licitacija bo dne 20. Junija 1957 ob 10. uri. 5-STANOVANJSKI BLOK BOLNI9NICE TBC ANKARAN predračunska vsota 15,800.000 dinarjev, rok izvršitve 1. marca 1958. - Licitacija bo dne 20. junija 1957 ob 12. uri. Vabimo interesente, da dvignejo elaborate v zavodu, kjer bo tudi licitacija za omenjene objekte. Ostali razpisni pogoji so razvidni v Uradnem listu FLRJ. Zavod za stanovanjsko Izgradnjo in nadzorno službo Koner RAZPIS Na podlagi čl. 14 Uredbe o nazivih in plačah uslužbencev Narodne banke FLRJ, čl. 1 in 3 Pravilnika o sprejemu v službo v Narodno banko FLRJ razpisuje CENTRALA NARODNE BANKE ZA LR SLOVENIJO mesta bančnih uslužbencev in kreditnih referentov pri Centrali in podružnicah Sprejmejo se uslužbenci ■ prakso v gospodarstvu, uslužbenci, ki imajo že prakso v kreditnih in ostalih bančnih poslih, kakor tudi začetniki Pogoji: ekonomska srednja Sola ali trgovska akademija z zaključnim izpitom; popolna srednja šola z maturo; ekonomska, pravna ali podobna fakulteta z diplomo, z ustrezno strokovno prakso USLUŽBENCE SPREJME: Narodna banka FLRJ, Centrala za LRS v Ljubljani Podružnice Narodne banke FLRJ v sedežih okrajev v LRS Rok za vlaganje proSenj Je 14 dni po objavi razpisa. Prošnje pošljite Centrali Narodne banke za LRS -sekretariat (personalna služba), Ljubljana, Titova 11, kjer dobe reflektanti tudi vse potrebne Informacije. NARODNA BANKA FLRJ CENTRALA ZA LRS - LJUBLJANA TITOVA ULICA 11 *" M,,t* Cesopisno-saUitniSkr p.*Jjet)e -Ljudska pravica- Ljubljana Kopitarjeva ulica 6. telefon 89-181 - Notranjeoilična aosoodurska r.i hr.k. i -no tUrn» rubrtka Nazorjev, ulic. 12/11. telefon 2» 887 - Uprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 - Telefon » naročnino 31 na Titovi cesti 22 3« - Mesečni naročnina 250 din. za tujino 500 din - Tekoči račun 60-KB-6-2-1393 - PoStnl preda) 42 - PoStnlna plača ^ gotovini - RokopC ne vraiamo NEDELJA, 9. JUNIJA 1957 Za našo junijsko nagradno slikovno križanko smo namenili reševalcem, ki jih bo izbral žreb, tele nagrade: I. ena nagrada za 2500 dinarjev II. ena nagrada za 1500 dinarjev III. dve nagradi po 1000 dinarjev IV. pet nagrad po 800 dinarjev V. dvajset nagrad po 500 dinarjev Reševalci naj pošljejo rešitve, napisane na izrezku iz časopisa, na naslov: Uredništvo »Ljudske pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/III, z oznako na kuverti »Nagradna križanka«. Reševalci, ki pošljejo več rešitev skupaj, naj prav tako to označijo na kuverti. Rešitve bomo sprejemali do 20. junija. Izid žrebanja bomo objavili v nedeljski številki »Ljudske pravice« 23. junija 1057. STE VNUK BOUO*iSI TISMI POŠKO- DUJEM Dv/ASoOU .SNlKA »11/HlNU HO«SKA Pena v/ANJS * »M> .* notoovu Al Slovan ČAROVNA r mota Dubrovniške jjjjjjjjl v pomorskih bitkah skupine ČEftE I. vuu DCN KOLO Pomorstvo je nekoč prinašalo Dubrovčanom izredne koristi. Ladjedelništvo v tem lepem dalmatinskem mestu je začelo naglo naraščati že sredi 15. stoletja, pravcati razcvet pa je doživelo v 17. stoletju. V tem času so imeli premožni Dubrovčani 50 do 70 velikih in precej manjših ladij. Les za gradnjo ladij so kupovali v Apuliji, debla za jambore in križe pa so dobivali iz Hrvatske-ga Primorja in Gorskega Kotara. Nekateri italijanski kronisti zatrjujejo, da so imeli Dubrovčani v 16. stoletju največje in najboljše ladje na svetu in da so njihovi graditelji ladij sloveli kot najboljši mojstri za graditev jadrnic. Vpliv tedanje dubrovniške mornarice je bilo čutiti ne le na Jadranu in Sredozemskem morju, marveč tudi v Angliji in Flandriji.« - 1 .... Dubrovniške ladje so sodelovale tudi v številnih tedanjih pomorskih bitkah. Največ jih je bilo v sestavu tako imenovane »Nepremagljive armade« španskega kralja Filipa II. v boju proti Angliji. V pomorski odpravi španskega kralja Karla V. je sodelovalo trinajst ladij, ki si jih je španski kralj izposodil od dubrovniških lastnikov. Prav zanimivo in obenem zgodovinsko je dokazano, da so dubrovniške jadrnice sodelovale v vseh pomorskih spopadih in vojnah, kar jih je bilo v 16. stoletju na področju Sredozemskega morja. Nasploh lahko rečemo, da je bilo v tedanjem času težavno voditi vojne operacije na morju brez sodelovanja dubrovniških ladij. Seveda je sodelovanje v pomorskih bitkah prinašalo premožnim Dubrovčanom včasih tudi precejšnjo gmotno škodo, zlasti kadar so v spopadih izgubili več svojih ladij. Posadke so sestavljali preprosti in pogosto zelo revni dalmatinski pomorščaki, ki so bili slabo plačani za nevarno službo. NfHlKl ZAIMEK PM&Ut ZUZElli A TUJ8 žiiesito i»ie cento at N • KOMITE S JM60L r«V|tf£ 1 V2KUK RUiA.v NEMČIJI u »Tujki vEZNik. Z dna Sueškega prekopa so pred kratkim dvignili tudi ladjo, katere kabino kaže naš posnetek. V dveh mesecih se je naselila na ladijskih delih množica drobnih morskih organizmov, ki so skoraj povsem pokrili krmilo. >revNNIKA OZinAtNl ZAIHR.lt OSVOBO •ilna »B.ONTA HANS* TA IJO0»l*A Aepvaiiiti nota E#** IVA' LUC UIIC • ni 't/.Tri NOTA jfUANCOJ ItA REKA ■ ZCH-A cul Oirtat PTICA včasih •Ne, ne, ni pameten, prinese napačni časopis,* dolgo brez tvoje pošte. Tega ne bom nikoli pozabila. Tako sem bila v skrbeh, da sem skušala nagovoriti babico, naj poskuša v Washingtonu izvedeti, kje sl. Pa ni šlo. Ničesar nisem izvedela. Kadarkoli se je oglasil telefon ali zvonec na hišnih vratih, sem skočila in začela drgetati, ker sem se bala, da bom dobila brzojavko od vojnega ministrstva. Spominjam se, kako sem se tiste mesece mučila s pisanjem. Težko je pisati pisma drugo za drugim, če ne dobiš nobenega odgovora in če si v srcu prepričan, da je človek, ki mu pišeš, že davno mrtev. Takrat nisem imela kaj pisati. Spominjam se, da sem skušala pisati tako, da bi ti ne delala skrbi. Kaj si storil s pismi, ki si jih prejel od mene takrat, ko si živel z njo? Ali sta ležala v postelji in jih skupaj brala in se smejala?« »Nikar,« je prosil. »Ne, vedeti hočem. Kaj si delal s pismi, ko si živel z njo?« »Mislim, da jih nisem prejel vse do odhoda na Novo Gvinejo. Pošta ni prihajala redno, ker smo se kar naprej selili.« »Ali je bila lepa, Tommy?« »Ne tako kot ti. Kar poglej sliko, pa se boš sama prepričala.« »Ali je imela lepšo postavo kot jaz?« »Zakaj mučiš samo sebe?« »Odgovor hočem.« »Nisem je ljubil tako, kot ljubim tebe.« »Zdaj pa malo lažeš, kajne? Mar ne?« »Poskusi trezno razmisliti o vsem,« ji je odgovoril. »Nisem edini vojak, ki je pustil za seboj otroka. Na sto tisoče jih je, ki imajo izza vojnih let otroke na Japonskem, v Italiji in Nemčiji. Mnogo jih je v Franciji, Angliji in Avstraliji. Kamorkoli so poslali vojaške enote, povsod so fantje postajali očetje. To se lahko označi kot praktična šala narave. Človeški rod se razvija. Morda je to grdo. Vojna pa je bila polna grdih reči.« »Nekaj resnice je v tem, kar praviš.« »Mislim, da se mi ni treba sramovati kdo ve česa. Ko sem srečal Marijo, sem bil prepričan, da te ne bom videl nikoli več. Ali lahko dojameš občutek človeka, ki je do grla poln strahu? Ali lahko razumeš, kaj se pravi biti prepričan, da bo prihodnjič zadelo tebe? Ali veš, kako se počuti človek, ki se pozna od prej, pa ugotovi, da se mu v srcu poraja zadovoljstvo, kadar ubija? Ali veš, kakšni so obrazi mrličev? Ali poznaš njihov skremženi nasmeh? Potem ko vidiš mnogo takšnih obrazov, začenja v tebi ugašati vse dostojanstvo, mrliči pa se vedno smejejo zadnji. Ko sva bila v Nemčiji, mi je rekel prijatelj Mahoney, tisti, ki sem ga potem z ročno granato ubil, da se mrtvi vedno zadnji smejejo. Nočem govoriti zdaj praznih besed. Betsy, skušaj razumeti, da se mi v takšnih okoliščinah ni zdelo strašno, če ostane za menoj vsaj otrok.« »Dobro, pa mu pošiljaj denar,« je rekla. »Jaz ti ne bom delala težav. Moj pristanek imaš. Saj tega si želiš, ali ne?« »Mar moraš biti tako pikra?« »Nisem pikra. Rečem ti, odkar si prišel iz vojske, ni bilo tako, kot bi moralo biti. Ali zaradi Marije? Bodiva poštena drug do drugega, skupaj do takrat še nisva doživela kdo ve kaj. Po vojni sva se naučila marsičesa. Navadila sva se na životarjenje, po cele dneve nisva čutila ničesar razen skrbi in dolgočasja.« »Nehaj že!« ji je rekel. »Dobro bova živela skupaj.« Objel jo je, ona pa se mu je Iztrgala in stekla iz sobe na stopnišče. Skočil je za njo. Zbežala je skozi vežna vrata. Zunaj je hišo in vrt oblivala bleda mesečina, v daljavi se je svetlikalo morje. Betsy je tekla po kamnitem vrtu proti stari kočijaški hišici, kjer je bil spravljen 0V*f’ Dohitel jo je tik pred utico, ona pa ga je z dlam udarila po ustih Naglo jo je zgrabil in jo polju*31^ pa ga je ugriznila v ustnice. Z roko si je potegi čez usta in opazil kri. »Ali te je Marija tako poljubljala?« g0 ^ vprašala. Ni ji odgovoril, stisnil jo je v objem. Skuš®1 se mu je iztrgati in si je na rami strgala blu* • Zgrabil jo je čez pas, jo vrgel v visoko travo, le» k njej in jo držal z eno roko. »Se se lahko borim, kaj?« se mu je skuš0** iztrgati. »Ali je to vse, kar nama je ostalo?« Pograbil jo je za lase. »Tiho!« ji je uka*8' Trava je dišala. »Pusti me,« je rekla in se skušala iztrgati, pa se je vrgel čez njo in jo poljubil. Njeni osv nohti so se zapičili v njegov hrbet. Nenadoma j bruhnila v jok, skrila obraz za njegov tilnik se pritisnila k njemu kot otrok. Drgetala j® " vsem telesu. »Saj je že dobro,« ji je kar naprej ponavlja i »vse je dobro.« Nič ni rekla, samo hlipala je. Sele čez čas s je oglasila: »Zdaj pa me pusti!« ^ Izpustil jo je, drug ob drugem sta ležala travi. Se vedno so ji po licih polzele solze, ki je v njih lesketala mesečina. Bluzo je imela r trgano, težko je dihala. »Pusti me za nekaj c « samo, ali boš?« ga je vprašala. »Pojdi v hišo < me pusti samo! Toliko vsega moram premisi* »Pojdi z menoj v hišo!« Počasi se je oprla na komolce. »Ne! Ne vem kaj bova storila. Mogoče bi bilo dobro, če b* vzel nekaj tednov dopusta in se peljal v da bi videl Marijo. 'Ko bi prišel nazaj, w lahko odločila.« Sloan Wilson »V Rimu.« »Kje v Rimu?« »V okrepčevalnici.« »Ali sta se seznanila po drugih? Ali si jo kar tako iztaknil?« »Hudiča!« ga je pogrelo. »Nikar mi ne delaj vsega še težjega, kot je že!« »Ne delam ti nič težjega, kot je v resnici. Ali Je bil običajen sestanek? Ali si bil pijan, Tommy?« »Nisem bil pijan. Potrt sem bil. Tudi ona je imela skrbi. Bilo ji je komaj osemnajst let. Na lastne oči Je videla, kako so ji v plamenih zgoreli starši. Bila je brez beliča v žepu, zraven pa lačna.« »Ne,« je rekla Betsy. »Vse hočem vedeti. Kolikokrat si spal pri njej?« »2ivel sem pri njej,« ji je povedal. »Živel sem pri njej skoraj dva meseca.« »Kdaj?« »Leta tisoč devet sto štiriinštiridesetega.« »Katere mesece?« »Decembra in del januarja 1945.« »Ob koncu leta torej,« je rekla. »Veš kaj, Tom-/ay? Tista dva meseca sem mislila, da bom vnorela. Nisi pisal. Takrat sem bila prvič tako