Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 50.
\ LJUBLJANI, četrtek, dne 4. marca 1926.
Posamezna Številka Di* I’—.
LETO m.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tariiu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
0 poroti.
Mladinski popoldnevnik piše lekcijo Puroti, ker je oprostila drž. nameščenca, k) je priznal, da je poneveril nekaj ti-s°čev državnega denarja, dočim je ob-s°dilo uradnico, ki je tudi priznala po-!1®verbo, uradno poneverbo, toda škodo Poravnala, čeprav je bila poneverjena vsota skoraj desetkrat večja. Kam pride V|)a morala, če se priznane poneverbe 11 e k°do ]tazncvale, vzklika mladinski Hpoldnevnik. Saj bedo uradniki kar )Iez strahu poneverjali denar, ko pa Vedc, da jih porota oprosti.
Mi se s tem strahom mladinskega po-pcldnevnika niti liajmanje ne strinjamo in enako odklanjamo njegovo mnenje, da 'je pereta sodila slabo. Nasprotno smo mnenja, da je porota sodila vestno in po globokem preudarku ter upravičila na-df, vsled katerih je bila postavljena.
V prvem slučaju je poneveril davčni eksekutor — gotovo ne popularna oseba
— 6000 dinarjev, ker kot družinski oče s svojo borno plačo ni mogel preživljati rodbine. V drugem slučaju pa je poneverila nad 77.000 dinarjev uradnica, ki sama ne ve, kako je megla poneveriti tako visoko vsoto. Ali ni jasno, da je zagovor davčnega eksekutorja verjeten, ali Pa ni enako razumljivo, če pravijo pomiki, da je vsota 77.000 dinarjev pre-
da bi se dala opravičiti pone-f1 * z bedo? Ce je bila ta vsota porav-na"a’ stranskega pomena, ker jo je poravnal predstojnik urada iz svojega.
pa tudi ne giede na to, če je sedila po-j° prav ali ne, smo mnenja, da prav-eka Porote ni v nobenem slučaju pod-cenjevati. Porota je ljudsko sodišče, po-!.°ta pomeni uzakonitev pravila, da je jUclski glas božji glas in zato je pravdo-^eiv pc rotnikov vedno enakovreden vsaki
drugi razsodbi. Ce izvira ena obsodba iz temeljitejšega spoznanja zakonov, pa izvira druga iz ljudskega pravnega čuta, ki je pravzaprav temelj vse zakonodaje. Zakaj, kar se upira ljudskemu pravnemu čutu, to ne more obstati kot zakon, to mora l iti izpremenjeno.
Oprostilna razsodba porote pa dokazuje, da ljudski pravni čut obsoja sedanje stanje, da državni uradnik nima toliko plače, da bi mogel preživeti sebe in svojo rodbino. Tako sihio obsoja ljudstvo to brezsrčnost države do svojih nameščencev, da oprosti tudi tistega, ki prizna, da je poneveril tuj denar. In vendar je med našim narodom tako silno razvit lastninski čut, da ni nobenega strahu, da narod ne bi vedel, da je poneverba — poneverba.
loda narod ve tudi to, da živ nihče ne mere pod zemlja in da je prva dolžnost družinskega glavarja do svoje družine, potem pridejo šele druge dolžnosti. Siti ljudje lahko deklamirajo tudi druge stvari, kdor pa je videl le enkrat °bup matere, ki ni mogla dati svojemu otroku jesti, ta bo materi oprostil vsako dejanje, ki ga je storila v korist svojega gladnega otroka.
Oprostilna razsodba porote je opomin naroda državi, da stori svojo dolžnost do svojih nameščencev. Obenem pa je tudi opomin onim strankam, ki mislijo, da postanejo nepopularne, če zahtevajo tudi za uradnika njegove pravice.
Če bo država, če bodo stranke ta opomin preslišale, potem se bodo poneverbe pač ponavljale. Toliko bi se pač tudi vladni gospodje lahko naučili iz zasebnega življenja, da je najboljše jamstvo proti poneverbam to, če so nameščenci tako plačani, da jim ni treba segati po tuji;lastnini. Zakaj nobena prijetnost ni
— postal defravdant!
Pašič se umakne v ozadje 1
Beograd, 4. marca. Kakor se dozirava cd prijateljev Nikole Pašiča, se je Pašič zaradi velike starosti in oslabelosti odločil, da se umakne v ozadje in da kot opazovalec spremlja celokupno delo radikalne stranke. V kritičnih trenutkih pa bi kot razsodnik odločil v vseh vprašanjih, ki se tičejo radikalne stranke.
ACA STANOJEVIČ NASLEDNIK PAŠIČA.
Beograd, 4. marca. V dobro informiranih radikalnih krogih se misli, da bo glavni odbor radikalne stranke, ki sedaj zboruje v Beogradu, povsem mimo zaključil določeno delo in da ‘bo rešil vsa važna vprašanja stranke. Govori se, da se bo Pašič takoj po proslavi osemdesetletnice umaknil na daljši odmor in veruje, da bo glavni odbor razpravljal in odločal o vprašanju Pašičevega naslednika.
O Pašičevem nasledniku je več kom-
binacij. Za sedaj izgleda, da je najsi-gurnejši kandidat Aca Stanojevič, ki uživa med radikali velike simpatije. Potem prihajajo kot kandidati za Pašičevega naslednika v poštev Uzunovič, Ljuba Živko-vič, dr. Ninčič, Ljuba Jovanovič in še nekateri manj ugledni člani stranke-
Ali se bo hotel Aca Stanojevič povrniti v aktivno politično ibcrho, je še vprašanje, a se smatra, da bo ipristal na to, a ko bodo to zahtevali interesi in enotnost stranke. Vsekakor se bo skušal napra-\ iti tak aranžman in kompromis, da bo volk sit in koza cela, kakor se je o tem prav primemo izrazil ugleden radikal.
Eno izmed najvažnejših vprašanj je vprašanje Vlajka Kočiča in Dragoviča v vranjskem okraju in prav tako vprašanje Krste Miletiča in Bože Maksimoviča. Ker je Maksimovič rvidel, da je delal pogreške v politiki stranke, je verjetno da bo prišlo do kompromisa in do pomirje-nja strasti.
Seja skupščine.
GOSPOD KLEKL JE POSLANEC PO ŽELJI SV. STOLICE.
j Beograd, 4. marca. Včerajšnja popoldanska seja skupščine se je začela ob 5. in četrt. Prvi je dobil besedo član jugoslovanskega kluba Klckl, ki graja proračun ministrstva za vere. Pravi, da stoji posebno slabo s krediti za podporo katoliške cerkve. Poudarja, kako bedno je stanje katoliškega duhovništva in da se nič ne stori za zboljšanje gmotnega položaja duhovnikov. Med drugimi dalje pravi, da imajo škofje kot namestniki Jezusa Kristusa na zemlji vso ingerenco glede delovanja svojih vernikov tako na kulturnem, kakor tudi na socialnem in gospodarskem polju. Mi smo tukaj po narediti cerkvenih predpisov, po naredbi in želji sv. stolice, po naredbi in želji cerkvenih kanonov, po naredbi in želji naših škofov in ostanemo tu, dokler bodo oni to hoteli, ker mi ne smemo služiti nobenemu drugemu kakor našim cerkvenim poglavarjem in škofom. V tem prav-cu citira govornik razne cerkvene kanone. Kritizira razne postavke proračuna in pravi, da je najtežje prizadeto katoliško
svečeništvo. Na koncu izjavlja, da bo glasoval proti proračunu. Svoj govor je končal z: Amen.
Za njim je govoril Grga Angjelinovič, ki se bavi z vero in nacionalnostjo. Naša plemenska borba je z versko desorienta-cijo zelo pojačana, kar bi ne bilo potrebno- Mi imamo nekaj milijonov katolikov in zato kakor tudi iz razloga zunanje politike, ker poznamo ugled katoliške cerkve, moramo urediti naše oduo-šaje s sv. Stolico. S konkordatom se lo najlažje uredi.
Jcca Jovanovič, zemljoradnik, tudi kritizira proračun. Vladik imamo mnogo, a svečenikov malo. Treba si je prizadevati, da se doseže verska strpnost v državi. Na vse to odgovarja minister ver Miša Trifunovič.
Za njim govori Karel Škulj, ki se pritožuje, da je katoliška cerkev v Sloveniji zapostavljena.
Nato predsednik skupščine zaključi sejo in odredi prihodnjo za danes z istim dnevnim redom.
KRALJ OBOLEL NA INFLUENCI.
Beograd, 4. marca. Kralj že več ko deset dni ne sprejema nikogar zaradi majhne influence. Kralj se je informiral preko svojega ministra dvora o notranji in zunanji situaciji in je bil v ta namen minister dvora Jankovič pri Pašicu. Po tej konferenci se je Pašič razgovarjal z Gju-ričičem in Ljubo Zivkovieem. Bolezen Predsednika narode skupščine Marka rifkovi^a se obrača na slabše. Zdrav-n i so zelo v skrbeh za njegovo zdravstveno stanje.
.BOLGARSKI ZUNANJI MINISTER V BEOGRADU
Beograd 4. marca. Bolgarski poslanik na našem dvoru je posetil pomočnika ministra zunanjih poslov Jova Markoviča in mu sporočil, da bo bolgarski minister zunanjih poslov Burov potoval skozi Beo-drag. Burov se je faktično sinoči vozil z vlakom skozi Beograd v Ženevo. Na kolodvoru ga je pričakovalo nekoliko Članov našega ministrstva zunanjih poslov in bolgarski poslanik z osobjem 'bolgarskega poslaništva.
To je nauk oprostilne razsodbe porote, ne pa jamranje mladinskega popoldnev-nika!
>POLITIČKI GLASNIK« 0 DR. NIN-ČIČU.
Beograd, 4. marca. Včerajšnji »Poli-tioki glasnik« piše o dr. Ninčiču to-le: Od radikalnih prvakov, ki si stoipnjema osvajajo pozicijo v stranki, polaga dr. Ninčič važnost zlasti na to, da ima v vladi svoje ljudi. To je osnovna črta v njegovem naorju za dobivanje premeči v radikalni stranki. Zato je spravil v vlado dr. Vaso Jovanoviča in se je že tudi večkrat skušal iznebiti Stojanoviča, da bi bi na njegovo mesto privedel druge osebe.
PRAVILNA ZAHTEVA.
Beograd, 4. marca. Načelniki opozicijskih skupin Davidovič, dr. Spaho, Jovanovič in dr. Korošec so poslali predsedniku narodne skupščine pismo, v katerem ga opozarjajo in od njega zahtevajo, da se predloži skupščini načrt zakona o izenačenju davkov in zakona o občinskih volitvah še pred koncem pre-računske razprave.
KRSTA MILETIČ PRI KRALJU.
Beograd, 4. marca* Minister za promet Krsta Miletič je bil 'včeraj od 6. in pol
do 7. v avdienci pri kralju. Ta avdienca je imela čisto resorni značaj.
Ninčič v Parizu.
KONFERENCE NINČIČA Z BR1AND0M.
Pariz, 4. marca. Dr. Ninčič je imel včeraj daljši razgovor z ministrskim predsednikom Briandcm. Razgovori se bodo danes in še v petek nadaljevali.
Pariz, 4. marca. Včerajšnja »Liberte« se bavi s posetom dr. Ninčič a v Parizu. List pripisuje temu posetu veliko važnost in. piše med drugim: Brez dvoma prihaja dr. Ninčič v Pariz, da z Brian-dom preuči, kako naj se s splošnim sporazumem utrdi mir v Evropi. Ko bosta oba državnika pretresla vsa aktualna vprašanja, ni dvoma, da se bo dr. Ninčič spci azu mil z Briandom, kakor se je spo-razumil z Mussollinijem v Rimu. Nepo-bitno je dejstvo, da se pred vstopom Nemčije v Zvezo narodov vse države, ki jih ogroža pangermanska nevarnost, prizadevajo učvrstiti medsebojne zveze. Na ta način se bo ustvarila kar sama od sebe kontinentalna zveza, v katero bodo šle tudi mnoge države, katerih politična stališča so si sicer očitno nasprotna, ki jih pa združujejo skupni interesi in skupna nevarnost.
POGOJI DEMOKRATOV ZA VSTOP V VLADO.
Beograd, 4. marca. Pozornost vzbuja, da se te dni mnogo govori o možnosti sodelovanja med sedanjo vladno koalicijo in med davidovičevci. Vesti o takem sodelovanju ne demantirajo niti davidovičevci niti radikali. Pač pa na eni kot na drugi strani postavljajo pogoje, a ti niso načelnega, temveč le osebnega značaja. Davidovičevci zahtevajo, da Pašič zapusti mestp predsednika vlade in da tako širše koalicijo sestavi kak drug radikal-ski prvak. Gotovo mislijo pri tem na Ljubo Jovanoviča, čeprav tega odkrito ne rečejo. Na drugi strani pa radikali zahtevajo od demokratov, da razčistijo razmere v svoji sredini, to je, da odstranijo nekaj svojih članov, ki niso po volji radikalom in s katerimi ne bi mogli sodelovati. V prvi vrsti mislijo pri tem na Vojo Veljkoviča.
Poleg tega poudarjajo demokrati, da oni pod nobenim pogojem ne bi šli v vlado tako, da bi se kar enostavno razširila današnja koalicija, temveč zahtevajo za slučaj svojega vstopa v vlado sestavo povsem nove koalicije med radikali, ra-dieevci in demokrati s čisto novim delovnim programom. Razumljivo je, da ob takih pogojih ni dosti izgleda za novo kombinacijo. Vendar pa je zelo značilno, da na eni kot na drugi strani stavljajo pogoje. Mislijo, da bi se c teh pogojih moglo začeli resno razpravljati šele tedaj, kadar bi se izpremenil notranji politični položaj in bi prišlo do spremembe v sedanji vladni koaliciji. Drugače si je težko predstavljati, da bi ob teh pogojih dešlo do razširjene koalicije.
NASLEDNIK STOJADINOVIČA DR. BOGDAN MARKOVIČ.
Beograd, 4. marca- Včeraj se je v ministrstvu financ doznalo, da. pride minister financ dr. Stojadinovič v Beograd v petek, ali pa najkasneje v soboto. V ministrstvu financ se trdi, da je uspeh dr. Stojadinoviča zajamčen, a v radikalnem klubu ga nočejo več videti na položaju ministra financ. Kot njegov naslednik se omenja dr. Bogdan Markovič ne glede na to, da ni poslanec, ker je že itak ustvarjen precedens, da je lahko minister tudi oseba izven parlamenta.
Poravnajte naročnino!
Siren 2.
InAKODNI DNEVNIK, 4. marca 1926.
■uHiuuiHUMMHMHmria	KvvmMmaM&rttmMarnivvumiMBm
Štev. 50.
'tvvv-fc <t*tmLzrttamn0B gammmmmm mhv
Protestni shod proti Trboveljski družbi.
Včeraj, v sredo ob 18. so sklicale vse delavske strokovne organizacije (brez izjeme protestni shod v unionsko dvorano, ki je bila nabito polna.
Shod (je otvoril v imenu vseh delavskih organizacij predsednik »Strokovne 'komisije«
Franc Jernejčič, v predsedstvo pa so bili delegirani Jože Gostinčar, Rudolf Juvan, dr. Joža Bohinjec in Zvonimir Bcrnot.
Od vsake skupine je nastopil po en govornik, njihove govore ,prinašamo v kratkih izvlečkih.
Prvi govornik je bil Uratnik, tajnik Delavske zbornice, njegova izvajanja so približno sledeča:
— Sklicatelji so mi naročili, naj vam po-, dam situacijsko poročilo o prilikah, ki eo nastopile v Trbovljah. Dnevno časopisje mi je 'kolikor toliko že olajšalo delo. Pred kratkim so ljubljanski dnevniki priobčiti neko pojasnilo Trboveljske premogokopne družbe, da bo 1. marca reduciranih le 547 delavcev. Pojasnilo pa ne pravi, da dela v resnici samo dve tretjini delavstva, tretjina pa izmenoma praznuje. Na drugi strani pa^ je izostalo to, da so se redukcije vršile že pred 1. marcem in da je družba od 1. januarja do 1. marca te-m leta reducirala ze okoli 700 delavcev, tako,' da je danes v Trbovljah brezposelnih okoli 1300 delavcev. 1700 pa jih izmenoma praznuje.
Ni znano, ali je kriza dosla ze do vrhunca.
Ko so se delavski zastopniki pogajali z družbo, se je izvedelo, da se namerava opustiti tudi Dukičev dnevni tkop s 500 do GOO delavci, 1500 se jih odpusti, 1500 pa se ibo izmenjavalo. Ta dejstva upravičeno vzibujejo pozornost delavstva in vse ostale javnosti.
Trboveljska družba se ;pa čudi. da se ne moremo uživeti v njene rentabilitetne račune. Že prej so delavci zaslužili le okoli 800 Din na mesec, le malokdo je zaslužil več. Nihče si ni mogel nič prihraniti, prej se je zadolžil. Danes je brezposelno delavstvo na-gomiljeno v ozki dolini brez zaslužka, dela ne more dobiti niti na kmetih, je pa tudi brez sredstev, da 'bi moglo z družinami odpotovati in si poiskali kje drugje kruh.
Ce .misli Trboveljska premogokopna družba, da je v tem tragika, da se o tej 'Stvari razpravlja, jo moramo opozoriti, da vzbuja njeno postopanje splošno ogorčenost.
Čudno je, da je ostala naša javnost še tako mirna. Množica gladnih narašča in vendar se ne zgane noben javni faktor. Le delavske organizacije so storile svojo dolžnost.
Delavstvu, ki je družbi ustvarilo milijonske vrednote, preti izguba kruha, družba postopa z njim kot s šahovskimi figurami, ne pa kot se postopa z živimi ljudmi, slabše «e ne ravna niti z živino. Tako kažejo dražbi njeni rentabiliietni računi.
Država se dela, ko tda jo grozeča brezposelnost ne briga, dasi so delavske organizacije storile vse, da «o merodajne faktorje informirate. Edino, kar je država vedela v tem trenutku storiti je, da je .poslala par stotin orožnikov v Trbovlje ščitit družbo.	„
Dosinteresirano«! države se najbolj kaze v tem, da državni proračun sploh ne predvideva nikake vsote za take slučaje. Malenkostna je vsota, ki je določena za podporo brezposelnim. Ako pobije kmetu toča polije, čuti država in čuti javnost, da mu je treba pomagati. Ako pa padejo široke delavske množice v brezposelnost, ne najdejo nikjer umevanja.
Tudi če bi bila Trboveljska dražba res prisiljena k takemu koraku, bi morali lastni interesi dopovedati, da ne gre spravljati delavce v množicah ob kruh.	•
Že pred vojno se je pojavljala brezposelnost, čeprav le v majhni meri. Za moderno kapitalistično gospodarstvo 'je značilna gotova nestalnost, ki povzroča, da podjetja rastejo,
,padejo, uspevajo in pešajo. Prej je hilopet odstotkov delavcev takorekoč vedno na cesti. Danes pa je položaj neprimerno ihujsi. Veliko je brezposelaiih delavcev, ki so pa iazr kropljeni. Današnji shod bi moral zavzeti tudi načelno stališče za zavarovanje delavstva za slučaj brezposelnosti m da se organizirajo delovne prilike, da pride delavec vedno do delovne možnosti.
Trboveljska dražba trd.i, da se je oddaja premoga za eno tretjino zmanjšala in da je zato prisiljena, da mora eno tretjino delavstva reducirati. Prvotno je grozila' z odpustom 3000 delavcev in šele po pogajanjih z zaupniki je to število znižala na polovico.
Po vojni je družba dobro gospodarila m ima denar, da bi se lahko krila tudi v slu-
.čatkt resnične krize................... .	.	,
iNai pride z natančnimi številkami m lovstvo jih bo rado priznalo, tako pa se more zanest? le na svoje številke Da n. govora o padanju oddaje, govore sleden podatki.
Leta 10*23 je prodala 1,103.000 ton, leto 19-4 1,314.000, leta 1925 pa 1.242 000 ton. Ena tretjina manjše oddaje bi bilo torej 400.000 ton, Jasno je, da oddaja m padla niti za 100 000 ton. Dražba naj se zadovolji z .manjšimi dobički, delavski zaslužek je prvo, obresti šele drugo.	.	,
To postopanje družbe stremi za tem, tla reducira delavske plače. Hoče uvesti nov mezdni sistem, da bo plačevala le golo delo, ne pa raznih draginjskih in drugih doklad.
Delavski delegati so odgovorili, da je_ nemogoče govoriti danes o znižanju plat, kajti prava umetnost je, kako naj se	Po-
življa družina z 800 Din mesečne plače. Dalje hoče družba upeljati tak mezdni sistem, da bt se pot v jamo in iz nje sploh ne štela v <	•
Rudarsko delavstvo je zlasti imelo pomisleke proti podaljšanju delovnega časa, s tem bi se brezposelnost le povečala.
Trboveljski družbi ne bo uspelo, da se ne bi o tem govorilo. Govorilo se bo vedno glasneje in ko bo delavstvo v revirjih -lačno, bo samo zelo glasno in razločno iapregovorilo.
Strokovne organizacije bodo «tarile, kar bodo mogle, ali njih sile so premajhne, goto vo pa se bo skušalo vzbuditi pozornost onih, ki vedre in oblačijo v naši državi.
Delavstvo je tudi proti novemu pravilniku o bratovskih zakladnicah, ki določa, da iz-
gubi član 6 mesecev po odpustu iz službe vse pravice do zakladnice in pride tako ob svoj denar, včasih tudi v višini do 15.000 Din.
Trboveljska družba je izročila monopol nad prodajo svojega premoga novi družbi, ki ima baje več sposobnosti razpečevati premog kot Trboveljska družba sama. Le enega ne "moremo razumeti, kako je mogla prepustiti novi družbi tudi prodajo premoga državnim železnicam, ki so glavni konzumen!. Na ta način bi si lahko prihranila iežke milijone.
Povsod bomo znali najti Trboveljsko družbo, znali bomo vso javnost pripraviti, da bo proti njej. Skrbeli bomo, da se ne bo računalo le s suhim zlatom, nego tudi z živimi človeškimi življenji. —
Buren aplavz je jiotrdai točnost govornikovih izvajanj.
Drugi je v imenu Jugoslovanske strokovne zveze nastopil Franc Terseglav, ki je v ■imenu krščansko-socijalnega delavstva izjavil njeno absolutno solidarnost proti Trboveljski družbi. Ako ne bo ta shod imel na njo učinka, bo imel vsaj to posledico, da bo vse delavstvo enotno.
Družba izjavlja, da se je veliko število delavstva ne rentira. Kam bi prišla člov. družba, alko bi se postavila na stališče reniiranja. To bi bilo brezbožno, bi bilo nemoralno. To je tudi dokaz, da družba na temeljih velekapi-talizma ne more obstati. Od družine se j*e zahteva, da se družinskemu očetu rentira,
(o načelo mora veljati tudi za Trboveljsko družbo. Zločinec je, kdor je lastnik velike dražbe pa pravi, naj delavstvo na cesti pogine. Ce se je delavec žrtvoval za družbo, se mora tudi družba žrtvovati zanj.
Govornik zahteva socialno pravičnost ier | socialno solidarnost med vsemi delovnimi | sloji. Solidarnosti med ovco in volkom pa I ne more biti.
Sedanja ofenziva Trboveljske družbe proti rudarjem je začetek splošne ofenzive velekapitala proti delavstvu. Tudi Zveza indu-strijcev je med iniciatorji te ofenzive. Veseli ga, da je ta udarec prišel ravno v trenutku, ko je delavstvo izvolilo svoje zastopnike v Delavsko zbornico, svoj delavski parlament.
Za Naroduo-socialno zvezo je govoril Rudolf Juvan. Uvodoma se sklicuje na Lloyd Georgove besede o zemljiškem kapitalu, ki zahteva od lastnikov tudi gotove dolžnosti.
Isto velja tudi za Trboveljsko dražbo. Ako ne more izvrševati svojih dolžnosti, je prišel čas za revizijo privatne lastnine. Nobena država ne more trpeti razreda izkorisceval-cev.
V Zagrebu se je osnovala le dni družba, ki je dobila v roke izključno prodajo trboveljskega premoga. V odboru dražbe sedijo gospodje, ki so hkrati tudi v» eksekutivi 1 rtm-veljiske družbe. To je čisto navadno verižni-štvo. Na ministra Nikiča je že vložena tozadevna interpelacija.
Od 1,800.000 ton trboveljskega premoga, kupijo državne železnice 950.000 ton. Posredovalna dražba bo imela sedaj od vsake tone 10 D,in dobička, torej 9 in pol milijonov Din.
Za ta denar* bi živelo lahko že 10C0 delavcev. Pri o talcrn premogu pa bo imela nova družba od Ione 40 do 50 Din in bo zaslužila torej skoro 40 milijonov. Angleški premog je že danes cenejši kot trboveljski.
Včeraj je hil v Ljubljani neki član obeh družb Desez, .ki je imel nalog, da se na licu mesta pouči o razmerah v Trbovljah. Ta gospod pa je priliko porabil in se je mesto v Trbovlje, odpeljal z lepo gospodično z avtom na izlet v Trst! Tudi nov dokaz, kako malo mar je družbenim delničarjem beda ubogih delavcev. V palači Trboveljske družbe se prirejajo razni zabavni večeri, rudarji pa stradajo.
'Nato zahteva del delavstva naj govori znani levičar Marcel Žorga Zvonimir Bcrnot izjavi, da bo Žorga dobil besedo, sam pa izvaja: Ne gre se samo za Trboveljsko družbo sploh, gre"se za profite, ne gre se za trbovelj-iske rudarje, ampak za brezposelnost sploh in me samo za del kapitalistične dražbe, ampak za kapitalizem sploh.
‘ Ni res, da je v Jugoslaviji potrebna brezposelnost. Istočasno ko Trboveljska družba odpušča delavce, podaljšuje delovni čas. Za vsako minuto daljšega dela gre več delavcev na cesto.
Družba stremi, da z dvomi tretjinami delavstva producira ravno toliko kot prej. S sistemom premij hoče prisiliti delavstvo k blaznemu garanju.
A.ko bi bil premog cenejši, bi tovarne bolje uspevale, brezposelnosti bi' bilo manj. Tudi je dosti stvari, ki bi se mogle storiti, dovolj je stanovanjske bede, zidati noče pa nihče.
Ker so nekateri motili Bernota z medklici, ta ostro protestira in pravi, da so to plačani agenti Trboveljske družbe. Nadaljno Iz vaja-janje mu je bilo onemogočeno.
Nato .pa nastopi v imenu sam. demokratske »Unije« dr. Joža Bohinjcf,. (Cujejo se medklici kakor »Živela Obznanak in »Ne bomo pozabili prvega junija!«) Predlaga, naj delavstvo pozabi, kar ga je cepilo pred dvema urama in naj se ta trenutek strne v eno, ker gre za kruh. (Medklic »Živel Žerjavov pravilniki«) V drugih državah se izvajajo socialne reforme, ki preprečujejo breZr mejen razmah kapitalističnih dobičkov, pri nas ne.
Trboveljska dražba — (medklic »Kdo jo je podpirale?) — ne gre zato, kdo jo je podpiral — (Splošen krohot.) — je zmožna, da sama rešuje krizo. Njene akcije znašajo 50 milijonov dinarjev, vse premoženje pa 490 milijonov dinarjev. (Nizko cenjeno! Op. por.) Lahko bi žrtvovala 40 milijonov v ublažitev
^Grožnja preselitve sedeža Trboveljske družbe je cinična žalitev našega potnpežljivega naroda. Mislimo, da se bo dalo tudi v drugih mestih opozoriti javnost na delovanje družbe.
Minister je obljubil sicer komisijo, vendar delavstvo v komisijo niima zaupanja. Železnice konzumirajo 00 odstotkov družbenega premoga in zato ima saobračajmt minister moč da !e na ta način pritisne na družibo.
Za njim govori v imenu Strokovne komisije Sedej:
Kriza Trboveljske družbe ni slučajen pojav, ampak je le del ofenzive, ki jo hoče Zveza iudustrijcev izvesti proti delavstvu kol ofenzivo. Trboveljska družba je šla prva v boj proti mezdam in osemurnemu delavniku. Danes proti rudarjem, jutri proti kovinarjem, pojutrišnjem proti železničarjem ...
V Wesitnovi tovarni v Celju je bilo odpuščenih 300 do 400 delavcev. Ko so zahtevali ponoven sprejem na delo, je tovarnar izjavil, da jih sprejme le, ako pristanejo na 10 umi delavnik.
Ker nima trboveljsko delavstvo močne organizacije, me more pograbiti za edino orožje širajk.
Danes je v Trbovljah 3700 brezposelnih. Naša država ne predvideva tako velikega odpusta, nič ne .stori za odpravo brezposelnosti, pač pa pošlje žandhrje ščitil Trboveljsko družbo. Zahtevamo kontrolo nad družbinimi knjigami in nad produkcijo.
Rudar v tem boju ne sme ostati sam. Vse delavstvo mora biti za njim v enotni fronti.
Nato predlaga resolucijo, ki protestira proti nezaslišanemu protisocialnemu činu inozemskega kapitala in zahteva državno kontrolo nad gospodarstvom T. P. D. Zahteva državno in družbimo pomoč vsem delavcem, katerih eksistenca je ogrožena in takojšnjo reformo jiravilnika bratovskih skladnic. —
Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Predsednik prebere še brzojavko ministra Nikiča, da je odposlana komisija, ka naj zadevo preišče. Nato pa ob burnih protestih levičarjev, ki zahtevajo, naj poda obljubljeno besedo Marcelu Žorgi, zaključi shod.
Marcel Žorga si vzame besedo sam in protestira, da se" je dala beseda »kapitalističnim agentom« Bohinjcu in Terseglavu, njemu, delavcu, pa ne.	.
■Po shodu se je delavstvo zbiralo po Miklošičevi cesti in si dajalo duška v raznih vzklikih prati Trboveljski družbi in kapitalizmu.
Pripetil bi se skoro tudi mučen incident. Nekateri so spoznali med delavci trdi nekega znanega Orjunaša in so ga hoteli pre-uija imaš krvave reke! itd. Napadeni je storil najbolj pametno, kar je tnogel in se po-tihem umaknil.
Nato je odšlo kakih 200 komunistov v burnem demonstracijskem sprevodu čez Marijin trg, \Volfovo ulico in Kongresni trg pred Delavski dom ter vzklikalo proti Trboveljski dražbi, kapitalizmu, reakciji itd.
■Pred »Delavskim domom je govoril M. Žorga, demonstranti so še zapeli »Internacionalo«, nakar so se razšli.
Politične vesti.
= Incident Nikie: Savčič. V ministrstvu zn šume in rude se je vršila licitacija za zar kup podjetja Dobrlin-Iiurer. K licitaciji je prišel tudi samestojnodemokratski poslanec Savčič im ko je videl, da se licitacije ni udeležila tudi Jadransko - podonavsko banka, 'je (telefoniral glavnemu ravnatelju banke, Karamati, da takoj vloži v imenu banke oferlno ponudbo. Nato je zahteval, da se licitacija odloži, da bi se mogla nje udeležiti tudi Jadnansko-podureavska banka. Minister dr. Nikič na tako neverjetno zahtevo seveda ni mogel pristati, ker bi se na ta način vršile licitacije v resnici preveč po domače. Ker je bila njegova zahteva odbita, je Savčič pričel dajati lekcije ministra in se ponašal, ko da bi njegova beseda veljala največ. Minister Nikič seveda takega nastopa ni mogel trpeti in je pokazal Savc-icu vrata.
— Samostojni demokrati so sedaj po zaslugi Savčiča za eno blamažo bogatejši.
— Beueš kot tožnik v Ženevi. G ledi: postopanja pri Zvezi narodov z ozirom na interpelacijo poslanca Bluma, da se ne sme pripustiti Bethlena na zasedanje, se poroča, da pravila Zveze ne dopuščajo, da bi Zveza odklonila delegata, ki ga je imenovala kaka članica. To velja pa le za plenarno zasedanje Zveze. Pri Svetu Zveze narodov pa imajo dostop samo oni delegati, i>roti katerim ne ugovarja niti en član Sveta. Na dnevnem le-du Svetp pa je vprašanje madjarskih financ in Bethlen ne bi mogel zastopati madjarske-ga stališča, če so proti njegovi udeležbi Francozi.. — Potoficielni »Temps« pa poroča, da se dr. Benešu ne more zameriti, če spravi na zasedanje Zveze narodov falzifikatorsko afero. Po statutih je dr. Beneš upravičen, da spravi afero ponarejanja čeških Jankove iz leta 1921 kot nezadostno pojasnjeno pred
finančni odbor Zveze ali pa Pre<’ odbor. Ce bi se grof Bethlen vseeno odločil priti v Ženevo, potem kaze to zelo velik pogum (pravilneje zelo veliko jvredrznost, op uredi), toda njegov položaj vsi e d tega ne bo izboljšan. Madjarsk; narod pa bo pr. tej priliki lahko spoznal, kakšno zlo je zanj, če ga zastopajo ljudje iz sedanje vlade. Ce bi pri ten. Horthyjev m Bethlenov režim propadel. ootem je pa« težko reči, katera vlada bi mu nasledila. - Ugleda, da je to zadnja nada Bethlena, da z bavhavom resolucije dokaže Angležem potrebo nadaljnega obstoja svoje vlade.
_ Chamberlain o angleškem stališču glede Zveze narodov. Na seji parlamentarnega odbora, katere se je udeležilo okoli 400 poslancev, je podal Chamberlain svoj ekspoze glede Zveze narodov. Seja je bila tajna, po indiskreciji nekaterih poslancev pa so novinarji vseeno izvedeli nekatere podrobnosti. Chamberlain je dejal, da je najbolje, če ima angleška delegacija čim najbolj proste roke. Sevedn pa mora uj>oštevati nastrojenje parlamenta. Chamberlain je odločno zanikal, da bi prevzel napram Briandu ali Poljski kake obveznosti glede vstopa Poljske v Svet zveze narodiov. To vprašanje je treba presoja z drugega stališča. Vstop Poljske se "’0. izvršiti, toda samo pod pogojem, da ne ta koncesija Poljski nai>ačno tolmačenja. sme azgledati, kakor dn bi se us v.
vstopom Poljske v Svet Zveze narodov protiutež Nemčiji. Glede zahteve Špani]« in Brazilije, da one dobe svojega stalnega znstop-nika v Svetu Zveze narodov, je izjavil Cham-
berlain, da britanska vlada tej zahtevi ne nasprotuje, ker sta obe državi že davno to zahtevali in s tem dali velesilam možnost, da o tem vprašanju razpravljajo.
= Odločno stališče Brianda proti Madjar-ski. Ob priliki debate o madjarskem škandalu piše »Matin«, da bo Briand z največjim poudarkom izjavil, da je desetkrat zaman zahteval odkritosrčno^ in odločno izvedbo preiskave v Budimpešti. Verjetno je, da bo izjava Brianda v Ženevi tako energična, da Bethlen ne bo mogel prisostvovati prj nasedanju Zveze narodov kot minister. »Petit Journal« piše, da bo nastop Brianda v Ženevi tako energičen, da sme Francoska Briandu popolnoma zaupati. — Francoski poslanik v Budimpešti je zahteval od madjarske vlade nova pojasnila o poteku preiskave v falzifi-katorski aferi.
Kratke vesti.
Draginja v Nemčiji je padla in se je indeks znižal v februarju za 0.7 odstotkov.
Tudi Kitajska zahteva, da dobi stalno mesto v Svetu'Zveze narodov.
Japonska vlada izjavlja, da je glede vstopa Poljske in drugih držav v Svet Zveze narodov desinteresirana in da bo podpirala samo kandidaturo Brazilije. To se tolmači s tem, da hoče na ta način dobiti Japonska ugodne pogoje za svoje naseljence v Braziliji.
Za delegata Jugoslavije na zasedanju Zveze narodov sta imenovana naš bernski poslanik Jovanovič in državni podtajnik dr. Krnjevič.
Prosveta.
Klavirski koncert prof. Trosta.
V pondeljek zvečer je priredil v filharmonični dvorani koncert naš rojak, pianist Anton Trost z Dunaja. Vsako leto se nas spomni, nas obišče in obdaruje z redkim glasbenim užitkom, ki ga nudi njegova prvovrstna igra. In upravičeno bi mu naš« publika morala hiti hvaležna ter napolniti dvorano, v kateri on koncertira. Pičel obisk pondeljlco-vega Trostovega koncerta Ljubljančanom m bil v čast.»Zbral je p« vse, ki se za glasbo zanimajo, predvsem mladino, glasbeni naraščaj, od katerega smemo še mnogo pričakovati.
Topot nam je Trost nudil izključno slovanske skladbe. V. Novakova »Junaška sonata«, op, 24, mojstrsko zgrajena na dveh motivih (junaškem in liričnem), ki si dosledno nasprotujeta in se končno spojita, je klasična, vendar že na moderno se naslanjajoča skladba, za skladatelja značilno uporabo slovaških narodnih motivov. — Dva gdlomka iz Sukovega cikla »Životem a snem« (Adagio k ozdravljenju mojega sina in 1’oco allegretto) sta kompoziciji modernejšega ustroja, pestrih barv in globokega občutenja. Rusko klavirsko muziko so na koncertu zastopali Rahmaninov (dva preludija), Skr-jabin (Tragična pesem) in Balakirev (orientalska fantazija Islamey). izvrstno izbrani slovanski spored je Trost absorbiral z dovršeno tehniko, velikim razumevanjem in prepričevalno poglobitvijo v prednašane skladbe. Navdušeni poslušalci so ga po vsakem komadu zahvaljevali za velik umetniški užitek in doživljaj s frenetičnim ploskanjem in na koncu koncerta prisilili, da je navrgel Chopinovo in Lizstovo priredbo »Rigoleita«. Virtuoz je prejel tudi lovorov venec s trobojnicami in šopek rož. Naj ne pozabi Ljubljane ter naj nas obišče zopet!	—« —
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek 4. marca: Zapeljivka. Red F.
Petek 5. marca: Naša kri. Red B.
Sobota G. marca: ob 15. uri popoldne Pegica mojega srca. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven.
Nedelja 7. marca: ob 15. uri popoldne Deseti brat, ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri zvečer Ana Christie, ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek 8. marca: Deseti brat. Red L.
Opera:
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Četrtek 4. marca: Joungleur de Notre Dame.
Red I). (Premiera.)
Petek 5. marca: zaprto.
Sobota G. marca: Večni mornar. Red *• Nedelja 7. marca: ob 15. uri gler Naše Ljube Gospe, lju<W V***™ po znižanih cenah. Izven. - Ob pol JU.M zvečer: Grofica Marica. Izven. (Premiera.) Ponedeljek 8. marca: Zaprto.
Žongler Naše Ljube Gospe. Ljubljanska opera je nanovo naštudirala znano Massene-tovo opero »Žongler Naše Ljube Gospe«, ki se je prvikrat izvajala na našem odru takoj po prevratu. Massenetova glasba je izredno lepa ter je ta opera stalno na vseh velikih svetovnih odrov. Nocojšnjo premi jero je naštudiral dirigent Neffat režaja pa je v' rokah režiserja Zdenka Knit la ki se a to opero prvikrat predstavi naši gledališki mibliki kot operni režiser. Vloge so sle-deče zasedene: jU - Knittl Roniface, samostanski kuhar - Betetto, Pnor - Rum-peli menih pesnik —‘Mohorič, menih sliKar — Janko, menih glasbenik — ŠubelLmord,, kipar — Sekula. Angelja pa sta ga. B* red
'K.ipui —	- 2ji icu
in gdč. Potuškova. Predstava se VI£0iarjeva D. Isti večer se vprizori v dram' »Zapeljivka« za red F	v	^oto, dne
Dijaška predstava v dron£kem gledališču
6 t m. se vprizori v dn'Ta
ob treh popoldne »Pg^ra se igra ta dan
jako prdjuMjen, ■ ezonj jn je namenjena
JSSt lahk» »a tudi
i ^ Kx;r,«tvo Cene so znatno znižane. MkUS	že,Mnik’	viCUelj v So-
• *• io 7i0žh pet Četveroglasnih ženskih zborov’na besedila O. Župančiča in S. Sardenka. Novost «a slovensko zborovsko literaturo.
štev. 50.
NARODNi DNEVNIK, 4. marca 1926.
i	Maonan wks*s^^v«»^vmk.
Stran 3
Dnevne vesti.
IN KAJ IKRENU VLADA?
Univerzitetni .profesor za rudarstvo ing. Knopač je objavi! članek, ki ga zaključuje z besedami:
»Ako bi se cena domačega premoga prilagodila ceni angleškega premoga na svetovnem trgu, bi se morala cena trboveljskega premoga znižati vsaj za 15 odstotkov.'?
Odveč je, da bi tu razpravljali o ugodnih posledicah za 'našo industrijo in za vise ‘kon-•/.umente, če bi se cena trboveljskega premoga znižala za 15 odstotkov. Saj je to za vsakogar ja*no:
Samo eno bi vprašali: Kaj misli država ukreniti, da se bo cena premogu tudi v res-nic‘ toliko znižali? Čakamo na odgovor. Ali 8a borna dočakali?
r~ "Uradni list« št. 10., z dne 28. februarja Priobčuje: Zakon o zavarovmju osebja vojske 'n'mornarice pri službenem letenju; pravil-n*k k državnemu strokovnemu izpitu za šu-"jnarsko tehnično in administrativni o službo ^umarakih uradnikov I. 'kat.; naredibe velikega župana ljubljanske oblasti: o pobiranji) davščin; davščine na vezne listke električne cestne železnice, »uVoznine«, vodovodne na-“^de, gostaščine, kanalske pristojbine, vese-»onega davka, davka .na prenočišča, na nočmi 5*b&k gostiln in kavarn, igre v gostilnah in ?a\arnah, vozila, »tržninec ter občinskih tro-sa,ntKkih doklad.
• Ustanovitev druge puškarske šole. Mi-za trgovino in obrt namerava pu-
šolo v Kranju razširiti ter pommo-flll iste “	-	-
jekitirai
,®tevil0 učnih moči. Razen tega je pro-v dr^n-e ustanovitev še ene puškarske šole
list. V »Zvezni 'tiskarni v Celju-i začel izhajati IS 1. marcem mesečnik »Dr-iii 1'i yP°'kojene<; . Izdaja ga celjsko udnuže-
1® državnih vpokojencav. Cilj lista je zasto-Pasije interesov državnih ■vipokojencev.
- Praznik obrtnikov. Zveza obrtnih zadrug v Cellju je iproklamirala jia svoji aadmji sej i praznik ®v . Jožeta (19. marca) za praznik obrtnikov. Stavili ga bodo s predavanji o ciljih in pomenu obrtniškega stanu ter o njegovih odnošajih napram drugim stanovom. Obrtniški praznik bo .vsakoletna imamMestaci-ja obrtniškega stanu.
— Poziv krošnjarjem. Na podlagi odločbe g. ministra trgovine in industrije se poživlja veliki župan ljubljanske oblasti radi revizije krošnjarskih dovoljen!) vse v IjuibJjamlski oblasti se nahajajoče krošnjarje, ki posedujejjo krošnjarsko dovoljenje, izdano po kateremkoli oblast vu v državi, ki pa še mi bilo pregledano v smislu goni je odločbe od pristojnih oblasxev v dragih »Masivih, da se najkasneje do 20. marca t. 1. zglaise pri najbliž-njem sreskem poglavarju ali pri mestnem magistratu v Ljubljani ter prinsso seboj krošnja rsko dovoljenje.
— Tujski promet v Dalmaciji. Letos se razvija izredno živahna propaganda za obisk Dalmacije. Največja propaganda pa se dela ''Nemčiji. Nemški urad za ‘tujski promet po-?°®a, da obišče v letošnjem poletju Dalmaci-10 okrog 100.000 Nemcev.
K ~~ Zopetna zračna ekspedicija Kairo-Kap. V-ot .poročaijo iz Kaira, je odšla od tam te dni pH^Sa velika zračna ekspedicija v Kapstadl.
■v ^i 'jo je treba preleteti, znaša 14.000 Letalci se ustavijo na večiih kraljih ter »odo (delali med prebivalstvov propagando. 'Wed Kairom in Kapstadtom se namerava namreč izpostaviti stalna nravna zveza.
. ~~ Prihodnji kongres plinarn. Kot se poroda, se vrši prihodnji kongres plimam prihodnje leto 'v Oisitietai.
_> Likvidacija osiješke podružnice Slavonske banke. Osiješka podružnica Slaven-»k-e banke je at opila « 1. marcem v stadij likvidacije. Podružnica se nam rež opusti.
— Predavanje »Delavske akademije«. Danes ob 7. uri zvečer se vrši v »Mestnem domu« predavanje »Delavske akademije« o delavski olimpijadi v Frankfurtu. Vabljeni so vse delavci in prijatelji delavskega športa in izobrazbe!
— Izdatki za vojaštvo v Švici. Glasom uradne ugotovitve so znašali izdatki »čičarskega budgeta leta 1924 820,500.000 frankov. Od tega je bilo izda n ih v vojaške 8vrh e H3,500.000, ‘torej samo 10 odstotkov.
VI. Ljubljanski vzorčni mednarodni velesejem 26. junija do 5. julija 192«. Ministrovo Trgovine in Iindustrije je s svojim oddelkom Pr. lir. 158 oni 22. Jebrarja 1926 priznalo, da uživaljo predmeti industrijske svo-
jine, razstavljeni na tem velesejmu, nrav n pnveastiva sprevideno .v paragrafih 90., J07 m 113. zakona o industrijski svojimi in v m
^JSŽS?; ■«&&
tffiO. Daljo j» «o mmm^&Srggt nji velesejemski prireditivi ipopotni značaj čiste gospodarske razstave.
— Sejem za kožuhovino v Ljubljani se vrti dne 19. marca t. 1. II. letošnji sejem za kožuhovino se vrši dne 19. marca na ljubljanskem velesejmu. Vrši se po fetem sistemu kot zad-'nH namreč, kožuhovina se bo prodajala v veSjih partijah dražbenim potom in jo dobi ■naJviSjj, ponudnik. Kože sprejema sejmski
ad do ig. marca. Po tem terminu se ne “prejema nič več, tudi če se pošlje po pošti alt zeleanfei. Vsi prodajalci se opozarjajo, da je detajlna (kupčija na velesejmskem prostoru strogo prfepovedama, ter sprejema ko-v prodajo samo sejmski urad. Vsaka ko-+ Ki°Z'r’ Part‘ia ,Ila|j 8ei opremi s kartonsko !vriv na ^teri naj bo naveden naslov pošiljatelja. Vse posestnike kož divjih živali vsake vrste pov.ivaimo, da takotj odpošljejo avoje blago, da se ga zamore pravočasno in točno sortirati. Vse informacije daje Ljubljanski velesejem, odel ek »Divja koža«.
— »trda uig*Ia in ra*rušila hišo. Ob zadnjem velikem neurju v Gairkem je udarila v hišo kmeta Slijepiča v vasi Čovičih strela. Izbruhnil je požar, obenem «e je začela hiia Tušiiti. Nesreča se je zgodila tako hitro, da »e ljudje nilso utegnili rešiti. Kmeta in nje-
govo ženo so izvlekli zogljenelo izpod ruševin.
— Stekli psi v Beogradu. Meseca januarja in februarja se je pojavilo v Beogradu veliko število steklih psov, ki so ogrizli več ljudi. ■Predvčerajšnjim so bile poslane v Pasteurjev zavod v Nišu iiz .Beograda tri osebe. Celokupno število oseb, ki so bile oddane i a Beograda tekom zadnjih 10 dni v imenovani zavod, znaša 50.
— Rodbinska tragedija. Iz Bergama poročajo: .V hiši nekega delavca v Trevigliu so hoteli zanetiti otroci ob odsoinoi-ti matere v peči ogenj. Pri iem so se poslužili po vzgledu starišev petroleja. Manipulirali so tako nerodno, da se je vžgala vsem štirim obleka ter so se strašno opekli. Ko je prišla mati domov in je videla, kaj se je zgodilo, se je zastrupila, nakar so jo prepeljali: z otroci vred v bolnico. Trije otroci so umrli, mati in četrti otrok ležita v agoniji.
— Velikanski požar v Melbournu. V Melbournu je izbruhnil te dni velik požar, ki je' uničil neko trgovino z mobilijami. škoda /.naša nad 80.000 funtov šterli.ngov.
-- Roparski napad v Brookljnu. Te dni je udrlo v Brooklynu 9 maskiranih TOparjev v neko trgovino s kožuhovino. Zagrozili so uslužbencem z revolverji, izropali blagajno ter izginili s plenom nad 00.000 dolarjev.
— Učitelj okradel proto. Kot poročajo iz Osijeka, je ukradel v Dal ju učitelj Nedeljko Brišič iz' Pakraca tamkajšnjemu proti dr. Stojankovicu, pri katerem je bil v gostih, dragulje, vredne 60.000 Din. Neprevidni tat je prodal 4 zlatnike, ki jih je našel med dragulji, že na železniški postaji v Dalju. Nato se je odpeljal proti Osijeku. Doslej ga še niso izsledili.
— Obesil se je, ker so mu ukradli zlatnike. Kmet Veljko Miletič iz Budove je bil znan skopuh. Te dni so mu odnesli neznani tatovi ročno blagajno, v kateri je hranil zlatnike. Tega ni mogel preboleti. Ker tatovi tekom naslednjih d-veh dni niso bili izsledeni, njemu pa ne vrnjeni ujegovi (zlatniki, je šel stari ^skopuh v hlev ter se obesil.
— Vlom v železniško skladišče. Neznani storilci so vlomili v železniško skladišče v Marembergu ter odnesli tobaka in sv:ilčic, v skupni vrednosti 133.820 Din. Tobak je bil namenjen za tamkajšnjo glavno tobačno zalogo. Storilci so izginili brez sledu.
— Napačni indijanski princ. Svoječasno srno poročali o lopovu, ki je izvabil grofici Khevenhueler v Furlaniji pod pretveao, da je bogat indijanski prinč ter da ‘bo poročil njeno hčerko lepo svotico 1,200.000 lir. »Beli jelen« bi bil 'konteso res osrečil s svojo poroko, da ni bil pravočasno razkrinkan. Tako pa je moral romati v zapor in te dni se bo zagovarjal »Beli jelen«, ki so ga agnoscirali kot svetovnega pustolovca La' Pilante-a, pred tržaškim sodiščem.
— Čeden policaj. V Tuali so se množili v zadnjem Sasu drzni vlomi in tatvine, ne da •bi bila mogla do sedaj oblast priti- storilcem na sled. Te dni pa je bil zasačen ob 3. zjutraj pri vlomu v trgovino Ljuba Stojanovič — •policijski stražnik Rašid Brulič. Ukradel je trgovcu 500 Din gotovine in raznega blaga v' ■skupni vrednosti 350 Din. Lopova je meki policijski nadizomik, ki ga je pri »delu opazoval, razorožil ter izročil oblasti.^ Dosedaj ugotovljena škoda ljudi, ki jih je čedni policaj okradel, znaša 15.000 Din.
— Tat z boksarjem. Te dni je zasačil detektiv na beograjskem kolodvoru nevarnega vlomilca in žeparja Petra Krbetiča baš v trenutku, ko je segel po 'tujem denarju. Detektiv je poklical diva orožnika in trojica je lopova obkolila. Na podv, da se preida je potegnil Krbelič iz žepa železen boksar ter pričel ž njim obdeiavati. orožnike in detektiva, katerim se je pa kljub temu posrečilo, da so ga obvladali in aretirali. Na policiji so šele ugotovili', s kako nevarnim človekom so imeli opravka. Opetavamo predkaznovanega Kr-•beliča iščejo namreč oblasti že dalje časa radi. poizkušenega umora nekega orožnika.
— Afera vojaških letal v Bukarešti. Te dni se je pričela pred izrednim vojaškim sodiščem v Bukarešti obravnava radi znane afere glede nabave vojaških letal. Na '/.a ioy.i i i klopi sedita polkovnik Boroniedes in stotnik Minou. Takoj po otvoritvi obravnave je predlagal zagovornik Rosetti, da se obravnava ureloži ker k obravnavi ni prišla glavna pri-
L	’	.	«•	»........... i\t A'iriii:it»ivinnni
po v noDeni	f	o
tovil, da je povabljen kot P™-« «udi pno* Karol, ki .pst brez dovoljenja krallja 10 tet
ne more priti na Romunsko. Sodifitom pod-vzelo nobetniili ikoralfov, da bi »e to d imposlovalo. Zato predlaga, da se obr< ‘ predloži, dokler se zadeva ne razčisti, le predlogu so se pridružili tudi vsi ostali govor,nili. Državni pravdnik se je prologu protivil, ker se po njegovem mnenju princ Karol aploh ne povrne nikdar več v Romu-ni;i°. Senat4-je oba predloga odklonil. Razprava se ^nadaljuje. Kot se čuje, je pa sodišče
vendarle interveniralo pri kralju glede zaslišanja princa Karla.
oTi>l>,itT°uar,,a. julijanskih novčanic Y Zagrebu«. Vee italijanski tisk je prinašal ne-davno .senzacionalne vesti o »tovarni italijanskih uovcanic v Zagrebu,. Avtor teli vesti je bil eden od nap.ntellgentnejših italijanskih banditov, tki^ je potegnil vso Italijansko policijo prav pošteno za nos. Kot gentleman oblečen je prišel mesecu januarja v Milan. Srečal je detektiva Gennara Aibbateniaggia, ga prejel pod pazduho ter mu izdal skrivnost, da ee nahaja v Zagrebu tovarna za falziticiranjo italijanskih novčanic po 500 in po 1000 lir. Opiisal mu je minuciozno sijajni apartma« falzifikatorja ter zahteval od detektiva za to rasikritlje 20.000 lir. Detektiv je pristal na to pod pogojem, da napravi Gennaro Abbate-maggia pismeno prijavo. Šla sta skupaj v kavarno in lopov je napisal prijavo s fantazijo, za katero bi ga lahko zavidal marsiikak pisatelj. Par dni nato je, bil aretiran zaradi tatvine mizerne zimske suknje. Itatijanska poli-
cija je obvestila o zadevi italijanski konzulat \ v Zagrebu, ki je poveril s preiskavo zagreib- i ško policijo. Preiskava je seveda ugotovila, 1 da je Ahbatemaggio italijansko policijo ime- j nitno potegnil. Niti »Zadarske ulice«, v ka- j teri naj bi se nahajalo razkošno stanovanje falzifikatorjevo ni v Zagrebu, kamoli še kaj drugega. Te dni je bil pretkani zločinec v Mantovi obsojen radi tatvine zimske suknje.
Če bo kaznovan tudi radi tega, ker je potegnil policijo, še ni zmano.
— Žrtev novega tiskovnega zakona Pred uvedbo novega tiskovnega zakona je eksistiral poseben poklic odgovornega urednika, to so bili takoivani »aicredaktenji«. Tudi Mihaj-lo Savič v Beogradu je bil te vnste »urednik«. Da je več zaslužil, je imel istočasno kar tri taka mesta. Bil je obeinem odgovorni urednik »Republike«, »Balkana« in »Ci«varičevega Dnevnika«. Ker so se ti listi večkrat med seboj »p reki j ali«, se je parkrat zgodilo, da je bil Savič, vulgo Glavonja, Obenem tožiitelj in toženec. Zato ije pa tudi naravno, da je sedel Savič prav pogosto na zatožni klopi. Kdorkoli je tožil, odgovarjati je moral Glavonja in > obsojen je bil Glavonja1. Po dolgotrajnem zaporu je prišel končno nedavno iz luknje in ker je njegov poklic po novem tiskovnem zakonu ukinjen, se je znašel Glavonja na cesti brez posla na cesti, gladen, raztrgam im 'bots. 'Končno ga je prisilila beda, da je ukradel .nekemu višjemu sodnemu uradniku 13.500 Din in tako je romal zopet v zapor. Pri zaslišanju je obžaloval,, da ni več prejšnjega tiskovnega zakona, češ, v tem, slučaju bi mu ne bilo traba krasti.
— Tajna prostitucija v Beogradu. Po uiki-nitvi javne prostitucije se je v Beogradu, kot se zgodi to ipovsodi, silno razširila tajna prostitucija. Te dni je bila aretirana med drugim Kača Vujič, ker je prirejala v svojem stanovanju orgije ter dovajala beograjskim bonvivanom mladoletne deklice. Kača Vujič I pripada takozvanim boljšim krogom.	j
— Dokaz očetovstva. Na Dunaju se je vršil te dni proces, ki je vreden, da ga omenimo radi tega, ker je šlo prvič za znanstveni do- j kaz očetovstva. Toženec je očetovstvo tajil. Izivedemee dr. liaberda je izjavil, da je mogoče po današnjem stanju vede dokazati potom preiskave krvi samo to, da kdo ni oče kakega otroka. V tem slučaju je namreč mogoče ugotoviti gotove karaktiristične razlike krvnih telesc. Pozitivni dokaz pa, da je kdo oče kakega otroka, dandanes še mi mogoč. Toženec je privolil v to, da ise mu odvzame v svrho preiskave kri, glede medoletnega otro-:ka je potreba šele izposlovati dovoljenje varstvenega sodišča.
— Aiuumlst-nov poizkusni polet. Amunid-san je podvzel te dni s svojim, novimi zrakoplovom poizkusen .polet iz Rima v Neapel in nazaj. Polet se je prav dobro posrečil.
— lOSleteu starec obsojen na 10 let prisilnega dela. Neki 1051etni starec v Jeruzalemu je umoril svojo hčer. Sodišče ga je obsodilo na 10 let prisilnega dela.
— Usmiljenim srcem. Siromašen invalid se obrača na usmiljena srca s prošnjo za nujno pomoč v obliki milih darov v denarju. Osem mesecev je bil brez službe ter živel v največji bedi. Sedaj se mu je posrečilo končno vendarle dobiti službo. Nastopiti 'jo iima dne 14. t.'.m., nima pa denarja za preselitev, ki ga bo precej stala, ker ima več otročičev. Darove .sprejema iz prijaznosti uprava lista.
Ljubljane.
1— Kolportaža. Pred vojno je bilo dovoljeno prodajati različne tiskovine samo z dovoljenjem visoke oblasti. Kričati po cestah naslove časopisov in liste ljudem takprekoč vsiljevati je bilo strogo prepovedano. — Letu 1918 nam je tudi vtem oziru prinesla svobodo. Takoj po prevratu so se menda prvič, odkar stoji »Ljubljanca, dolga vas«, po ljubljanskih ulicah pojavili razposajeni dečki, ki so kričali, kar jim je grlo dalo: »Slooven-skiii ‘Naarood , »Sloveeeenec«, »Jugoslaaa-vi:ja<: in svojo robo belili z raznimi dovtipni-mi opazkami. Danes povednega in raiaposaje-nega tiskovno-svobodnega kričanja po ljubljanskih ulicah ni več, Samo tam pri frančiškanskem mostu te še zmoti kdaj popoldne okoli treh zategel klic »Sloveeemski Naa-roood«, ki mu odgovarja enako žalosten klic z druge strani Ljubljanice, potem pa živi Ljubljana svoje zaspano življenje mirno m tiho naprej. Samo še vsega spoštovanja vredna gospa Neža Klun zmoti včasih tihe kavarniške dremalee s svojo tiskano robo. Drugače vse spi. Tako je edina pridobitev tiskovne svobode in edina zastopnica proste kol-portaže v Ljubljani gospa Neža Klun. Cast ji in spoštovanje!
1— Letošnja stavbena sezona obeta biti v Ljubljani dokaj živahnejša kakor prejšnji dve 'leti. Zidali sicer ne bodo velikih javnih stavb, razun če se posreči doseči dovoljenje za zgradbo novega čekovnega urada, toda precej lepo Število stanovanjskih hiš bodo zidali zasebniki in to nekaj v mestu, večinoma pat v okolici. Stavbni stroški so znatno padli, tako da je danes mogoče že za 100 tisoč di-nadjev postaviti prav lično in udobno hišo. Tudi pocenitev kredita na realitete je stavbeno podjetnost znatno poživila, -kakor tu-, di padec cen zemljiščem. Mnogi računajo dalje na to, da se bo obrestna mera za hranilne
vloge tudi še znižala, dočirn se utegnejo nove
hiše še precej let ugodno obrestovati. Splošno računajo, da bodo letos sezidali v mestu ih okolici približno 50 novih hi®, kar bi bil jako ugoden začetek težko pričakovanega konca slovite stanovanjske bede.
1— Trebljenje jarkov. Mestna občima' ljubljanski! bo oddajala v nedeljo, dne 7. marca l92ti ob 2. popoldne v šoli na Barju^v trebljenje nekatere javne jarke v Karlovškem m Trnovskem p*edme»tju potom zmanjševani e dražbe. Interesenti se vabijo^ da se napovedane dražbe zanesljivo udeleže.	.
I— Povišanje cene pivu. Zadruga gostilničarjev mam poroča: S 1. marcem t. 1. J« Mestna občina zvišala užitninsko doklado na pivo za 50 Din pri hi. Ker prihaja tedaj vsled tega na liter piva 50 para povižka, morajo seveda gostilničarji temu analogno svoje do-
sedanje cene povišati za ravno toliko t, j. pri litru za 50 ali pri vrčku za 25 par. Občinstvo naj blagovoli to vpoštevati, da se ne bo domnevalo, da so zakrivili povišanje gostilni-čarji.
I— V društvu »Soča« v Ljubljani, predava v soboto dne 6. marca 1926 v salonu pri »Levu«, ob priliki lOletnice tragičnega unjiki srbskega (naroda in vojske čez Albanijo d»-brovoljei' g. Josip Jeras in sicer o temi »Desetletnica srbskega umika čez Albanijo«. To bo nadaljevanje svoj čas v našem društvu zelo uspelega predavanja. Opisal nam bo vse dobro in gorje na poti od Drača v Marseille na Francoskem. K temu aktualnemu predavanju vabimo ne le Sočane, pač pa tudi vse naše prijatelje. Začetek ob pol 21. uri zvečer. — Vstop prost.
Posebna špeeijaliteta vinske kleti Ljubljanskega dvora: Od danes dalje »sak dan od 5. do 8. ure zvečer apetitni pred-
večerni zakuski po zmernih cenah.
I !i di M S8 it & Si m 113 M m «1M H IH B tS Ig ££ » ffi
IjuoliaiiSKo porota.
Senatu predseduje višji sodni svetnik dr. Kaiser, votanta sita sodni svetnik Janša in sodnik Verbič, državni pravdnik Lavrenčak, zagovornik dr. Jerič, zdravnika izvedenca pa dr. Majer in dr. Novak.
Strašen roparski umor.
Na zatožni klopi sedi 'izpirijani dvajsetletnik, brezposelni delavec Franc Koprivec iz Male Stare vasi pri Grosupljem. Zagovarja se radi roparskega umora, ki ga je izvršil lansko leto v mesecu februarju nad triin-šestdesetletnim krošnjarjem Antonom Trfile o m.
Anton Trček je bil doma v doibiunjski občini. Motam je bil pred nekaj leti občinski sluga, pozneje pa je hodil tudi na dnino. Ko pa na stara leta ni bil iza 'težje posle več sposoben, se je preživljal s tem, da je z različnimi predmeti krošmjaril po vaseh. Bil je znan skoro po celi dobrunjiski, poliški im grosupeljski občimi. Bil je v obče tudi po-' vsod priljubljen. Ker se je oglašal po vaseh skoro vsakih štirinajst dni, ni čuda, da so ga ljudje lansko leto pred pustom takoj pogrešili, ko je neznanokam izginil. Ugibali so najrazličnejše sitvairi, končno pa so se zedinili v tem, da se je obesil, češ da se je bal, da bi ga zaprli, ker je včasih prodajat tuldi saharin. Dne 25. decembra pr. 1. pa je našel Franc Zupančič, ko je šel na lov, med Doli in Veliko Staro vasjo človeško lobanjo in nato še okostje pokrito s suhimi vejami in cunjami. Vest se je po okolici hitro raznesla in ljudje so ikoj uganili, da je to. pogrešani A. Trček, v čemer so jih potrdili tudi nekateri ostanki obleke.
Orožniki so uvedli preiskavo in so po otrocih izvedeli, da je mlajši brat sedemletni Jožef Koprivec, nekoč pripovedoval, da je njegov brat nekoga ubil. Orožniki so takoj prijeli današnjega obtoženca, ki dejanja ni tajil in zaslišati tudi njegovega mlajšega brata, ki je opisal zločin nekako tako-le: »Lansko leto že proti večeru mi je brait rekel, da greva po viternike. Vzel je nož in šla sva. Ko sva prišla že blizu Dolini sva zagledala nekega moža, ki je šel pred nama. France mu jeirekel, da naj počaka, da bo od njega nekaj kupil. Mož se je res ustavil, in ko je prišel France do njega, ga je udaril s krivcem po glavi. Mož je zavpil »vek« in se sesedel na tla. France ga je nato prijel za nogo, da bi. ga zavlekel s pota, toda, ker ni bil mož še mrtev, je Franceta še tako sunil z nogo v nos, da se je temu pocedila kri. France je nato zaklel in ga surovo še enkrat sunil v nogo. Mož je ležal oprt na eno roko na tleh. France ga je potem pri jel za roko in ga je vlekel 'kakih petnajst korakov daleč profi od pota v neki jarek, po katerem je tekla vo-da ob hudourju, Ker mož ni hotel umreti, ga je France prijel z eno roko za lase z drugo pa mu je začel rezati glavo proč. Ker je vsled vretenc ni mogel odrezati je potegnil in mu jo odtrgal, ter jo vrgel nato v jarek. Nato mu je vzel denarnico, čevlje in uro.«
Obtoženec sam pa trdi, da ni imel namena A. Trčka oropati in pravi, da je neko nedeljo srečal na polti od Police do Stare vasi nekega oOletuega moškega, ki. mu je povedal, da prodaja saharin in da je na Blečjem vrhu kupil steklenico brinjevca. Povabil ga je, naj gre ž njim, da bosta tisti brinjevec pila, kar je tudi storit. Ko sta bila že oba pijana je •starec postal siten in ga je začel dregati s palico. Franceta Koprivca je to tako razjezilo, da je pograbil, kake dva metra dolg drog in udaril Trčila po glavi tako, da se je takoj sesedel na tla. Tedaj se je France spomnil, da bi mu bilo dobro ukrasti, kar ima pri sebi'. In res mu je sezul čevlje, vzel nikljasito uro in denarnico, v kateri je našel 50 dinarjev Tud i trdi, da ubitega ni nikamor vlekel, temneč se je mož po udarcu sam zvalil v omenjeni jarek._ Pravi »adalje, da on ni mislil, da ga je ufcul, temveč, da ga je samo nekoliko omamil. Zato je moža tuldi pustil im odšel, Češ naj se oni tam prespi. Zanika tudi, da bi brat kaj videl ali slišal.
Ta zagovor pa je docela neverjeten, 'kajti po izpovedi orožnikov, je njjegov sedemletni bralt, ki se je pri razpravi odpovedal pričevanju, pripovedoval o tem s tako mirnoeUjo in natančnostjo, da je nemogoče, da bi: si to izmislil. Na zahtevo orožnikov je šel deček tudi na lice mesta in je tudii tam vse pokazal, kako in kaj se je dejanje izvršilo. Tudi je neverjetno, da bi Trček, star kakor je bil, povabil njega seboj, zato da boslta pila brinjevec. Poleg tega pa ije ‘tudi priča, katero je obtoženec navedel, zanikala, da !bi biil v tistem A. Trček pri njej kupil brinjeivec. Nemogoče je 'tudi, da bi bil dejanje izvrSil ▼ popolni pijanosti, kajti potem bi se ne mogel spominjati sedaj, da ga je udaril s Kolom in mu pobral denar.
N A KO UM	4.	marca	1926.
Šle v. 50.
Primc Koprivec je tudi tlrgače zelo oa slabem gb.su. Občinski urad je poslal na sodišče izjavo v kaieri prosi, naj se vtakne t>blo-ianca po prestani kazni v prisilno delavnico, ker se ljudje boje, da ne bi potem zopet nadaljeval prejšnjega življenja. Bil je že enkrat predkaanovan radi tatvine. Preživljala ga je povečini mati s teni, kar je pritberačila, on pa je sedel doma aJi pa postopal okrog.
Porotnikom je bilo stavljenih šest vprašanj, med njimi eno glavno, ki se je glasilo m roparski zavratni umor. To vprašanje so porotniki potrdili, vsled česar so odpadla ■ visa druga vprašanja. Sodili ztbor je 'nato izrekel obsodbo po § 13G. z uporabo § 52., ki se glaisi na 10 lest ležite ječe z raznimi poostrili. Obtoženec je sodbo mimo sprejel in takoj nastopil 'kazen.
Druge porota
MARIBOR.
Razpečevalec ponarejenih delnic.
Predvčerajšnjim se je zagovarjal pred mariborsko poroto strojni tehnik Franc Baumanu, doma iz Ormoža. Obtožen je bil hu-dodalstva goljufije, storjenega s tem, da je posredoval na Dunaju pri razpečavanju ponarejenih delnic gorenjeavstrijske električne delniške družbe mi Dunaju. S ponarejenimi delnicami je bilo v Avstriji več oseb oškodovanih za 1 milijardo avstrijskih kron. Ponarejevalci so pobegnili v Jugoslavijo. Bili so aretirani in izročeni avstrijskim oblastim. Haumanna niso izročili, ker je naš državljan. Tako je prišel torej pred mariborsko poroto. Ker so izpovedale priče zanj ugodno, je bil oproščen. Obsojen pa je bil radi prepovedane nošnje orožja na dva mesecu zapora. Ker je sedel radi goljufije že 11 mesecev v preiskovalnem ter se mu je zapor •tel v kazen, je bil takoj izpuščen.
Goljuf.
Posestnikov sin Januš Luther iz Križevcev je izvabil od veletrgovca Josipa Benka v Murski Soboti 20.000 Din. Predložil mu je pismo, v katerem ga prosi neki znanec, ki je ž njim v trgovskih zvezah in kateremu je posodil veletržec že večkrat denar, naj mu »la omenjeno svoto kot predujem.
Obtoženec je lagal pri obravnavi kot cigan. Hotel je dokazati svoj alibi, toda ni se mu i»osrečilo.
Na podlagi soglasnega krivdoreka je bil obsojen na poldrugo let« težke ječe in s posti poostrene ječe.
CBLJE.
Rop, ki se ni izplačal.
Pred eeljslko poroto se je zagovarjal v torek še ne polnoletni delavec France Kamen-šek iz Duhovega pri Sv. Roku.
Napadel je blizu Rogatca voznika Nikolo Paviča ter izsilil od njega z nožem v roki 10 Din. Sunil je svojo žrtev tudi opetovano z nožem ter jo lahko poškodoval.
Pri obravnavi je korajžni ropar bojazljivo tajil. Zagovarjal se je, da je sunil voznika z. nožem samo zato, ker se je ta izrazil zaničlji-vp o Jugoslaviji.
Odnesel je tri leta težke ječe.
Detomorilka.
Nekoliko slaboumna delavka Julijana Železnik iz Trbiža pri Ljubnem je imela fanta ter porodila na stara leta otroka, ki ga je pa vrgla v Savinjo.
Nezakonski oče sicer trdi, da ji je obljubil, da jo poroči, ona pa to zanika in pravi, da je izvršila zločin v duSevni zmedenosti in skrajni bedi.
Ker so porotniki vprašanje glede krivde zanikali, je bila oproščena.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA.
sreda, 3. marca 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 dem. 77, ibl. 78; Loterijska državna renta za vojno škodo dati. 279, tol. 281; iZastaivni listi Kranijeike dežellne ibamlke dan. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice KraiKjske dež. banke dan. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje dem. 200, tol. 202; Ljubljanska 'kreditna banka, Ljubljana d en 200, tol. 220; Merkantihvi banka. Kočevje den. 100, tol. 102, zaialj. 102; Slavensfci banka d. d.. Zagreto den. 50; Kreditni zaivod za Itrg. in iwd., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana tol. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110; ^Stavbna družba* d. d., Ljubljana den- 90, bi. 100; »šešir«, tovarna klobukov d. d.. Škofja Loka den. 115, bi. 120, zaklj. 115.
Blago: Les: Tramiči 3/3 ali 3/4 in sicer: 4 m 250 kosov, 5 an 400 ikosov, 6 m 200 ko-bov, fco mjea 2 vag., don. 385, bi. 385: bukova dnva cepamace, napol suha, fco Podbrdo 5 vag., den. 21, tol. 21; bukovi plohi, 40, 50, (30, 70, 80, 90, 100 mirni, od 2 im napr., !., 11-, fco nakl. post. 4 vag.. den. 425, tol. ”425; brstov! hlodi, od 25 (?nt naipr., od 2 m napr.,
fco nakl. post. bi. 450; orehovi blodi, ravni, zdravi, enostranska krivina dopustna, od 30 cm pren>, in od 2 m dolž. napr. fco vag. miki. post. 1 cvag., den. 850, tol. 850; borovi brzojavni drogovi, od 7—9 m, od 14—17 oni na tanjšem ikoneu, fco vcag. nakl. poat. bi. 250; biikava drva, tsuha, uzančina, fco vag. Finme j bi. 25; hrastovi pragovi: 1.80 m, 13X18, fco : vag. meja tod. 24; hrastovi plohi, neobroblj., j od 60 nuni napr., od 2 m napr., fco vag. meja ; bi. 1050. — Premog: Kal. ca 7000 antracit. ! Orle, Ico vagon Škofljica: kosovec, za 1 to:io 1 bi. 500; kockovec, za 1 tono tol. 450; orelho-ve.c, za 1 'tono tol. 400; »drob, za 1 'tono til. 350. Kal. ca 4800, Ico vagon Ormož: kosovec nad 60 imnv, za 1 tono tol. 260; kookovec 35 60 mm, za 1 tono tol. 240; orehovec 20/35 nuni. za 1 tono tol. 210; zdrob 10/20 m>m, za 1 tono bi. 190. Kal. ca 3500, Ico vagon Novo mesto: kosovec, za 1 tono tol. 170; ikockovec 100 mm, za 1 tono bi. 150; orehovec 50 mm, za 1 .tono tol. 140; zdrob, za 1 tono bi. 130; rovni, za 1 tono tol. 120. — Žito in poljski pridelki: Pšenica toačika 76/77, 2%, fco vagon Novi Sskl tol. 287; koruza nova za takoj, fco -vag. Novi Sad tol. 116; korza nova za m are, fco vag. Novi Sad bi. 120; koruza nova za april, fco vag. Novi Sad tol. 127; koruza stara, fco vag. Novi Sad to!. 145; koruza umetno sušeaa, fco vag. Novi Sad bi. 135; 'koruza inzulanka. fco vag. Čakovec tol. 155; zeleni fižol, okrogel in podolgovat, fco vag. Maribor tol. 270; oves eremiisiki, rešet., Ico vag. -sremska pasli, blngo 180; krompir beli, rinf., fco vag. slov. p. bi. 80; krompir rani,' roza, fco vag. slov. p. bi. 75. — Gradbeni materija!: Prim a Portlandrp-memit »Zagorka«: v sodčkih po 190—200 kg bi. 64; v ijutavre&ih po 50 'kg bi. 54; iv papirnatih vrčato po 50 kg, za 100 kg, fco vag. post. Zidani most tol. 58.
BORZE
Zagreb. 3. marca. Devize: Newyork 56.57K —56.875, London 275.75—276.75, Paiz 211— 213, Praga 167.876—168.885, Dunaj 7.989— 8.029, Curih 10.916—10.956. Milan 227.16— 228.36.
Curih. 3. marca. Beograd 9.1(S0, Newyork 519.50, London 25.2475, Pariz 19.42, Milan 20.84, Praga 15.385, Berlin 123.70, Dunaj 73.25, Bukarešta 2.275. Sofija 3.75. Budimpešta 72.80.
X Mednarodni semenj v Solunu. Za mednarodni semenj v Soluna, ki se vrši od 15. do 31. maja t. 1. dobijo interesenti prijavnice in prospekte v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Šport.
Holmcnkollenske drsalne tekme. Za tek
na 50 km se je prijavilo 155 udeležencev, večina Norvežanov. Izid tekme ije bil v toliko .presenetljiv, ker je bilo med prvimi 19 zmagovalci 15 Norvežanov. Od favoriziranih Fincev je zasedel Niku 5., Lappalainein 6. in Raivio 8. mesto. Prvi Šved, AJon, je prišef šele na 22. mesto. Prvi zmagovalec je biP Kieibotu, ki je med navdušenim odobravanjem pasiral cilj v 3 : 45.19. Kako iziborni so bili od prvih 30 zmagovalcev doseženi čjitsi, kaže dejstvo, da sta zasedla Nemca Solleder in Iluger 37. oziroma 101. mesto.
80 let Oxford-('ainbridga. Klasični veslaški ma'tch Oxford-Camibri.dge, ki se vrši vsako leto koncem msirca in je ena največijili športnih prireditev sveta, slavi letos jubilej. Leta 1846 se je la tekma prvič odigrala na sedanji progi Mortlake-Puiiney.
Urugnajci ne pridejo v Evropo! Kakor poročajo iz Pariza, bo izpadlo tekmovalno potovanje, ki ga je hotel nastopiti v času april-junij F. C. Belgrano iz Montevidea po Evropi. Nasproti pa gotovo pride v Evropo iteam iz Peruja.
Rekordi Rademarherja padaja. Eden najnevarnejših tekmecev nemškega svetovnega plavača Erika Rademacher je mladi Amari-kanec Walter Spence, ki je ravno <\ zadnjem času pokazal izborne zmožnosti. Tako je Ra-demacherjev svetovni rekord v prsnem plavanju mi 200 m potesnil od 2 :50.4 na 2 : 47.6. Na 200 y je dosegel Amerikanec izboren čas 2 :32.6, ki tsicer prekaša oficijalni svettavni rekord, pa vendar za malenkost zaostaja za svetovnim rekordom, ki ga je ua-.(raivil Rademacher pred svojim odhodom v Hamburgu /v 2 :31.1. Obenem z 200 m svetovnim rekordom je podal Rademaoherjev pv. rekord na 220 y v pranem Stilu, ki ga je Spence potisnil od 2 :52.6 na 2 : 48.8.
Kakor se zdi, se bo sedaj spolnila usoda Rademaoherja kakor svoječaano Kcnibenova. Seveda Rademacher ni primoran, da nastopa na daljave, ki mu ne konvenirajo, kakor je moral storiti Houiben. Amerikanca pa seveda tudi nikdo ne more siliti, da bi si moral pustiti vsiliti handicap. Spence je predcsli-niran na kratke, Rademacher pa na daljše proge. Kompromis bi toil 200 m, in tukaj se ali, da je Amerikanec 'boljši. Ne smemo i»-rej pričakovati od Rademacherja preveč, čeravno Ije gotovo, da too veliko težji1 poratriti Radefmacherja kakor Houibena.
J*ck LondoD:
27
Morski vrag.
Mogoče je tudi elementarna hitrost njegovega duha, kj me je pripravljala v zadrego. Vedno je šel stvari tako naravnost do jedra in je odločil od vprašanje vse
nepotrebne podrobnosti in s tcKko konečno gotovostjo, da mi je bilo, ket da bi se boril v globoki vodi, kjer ,ii nobenega dna, kainor bi stopil. V rednost življenja ? Kako sem megel v naglici odgovoriti na tako vprašanje ? Svetost življenja sem vedno smatral kot resnico, ki je ni treba dokazovati. l)a je življenje imelo bistveno vrednost je bila prava resnica, o kateri nikdar nisem dvomil. Ko pa me je pozval, naj dokažem to resnico, nisem mogel odgovoriti.
»Ze včeraj sva se menila o tem,« je dejal. »Rekel som, da je življenje kvasje, nekaj kvasovitega, kar požira’življenje, da živi, in da je življenje zgolj uspešna svinjarija. Veš, med vsem, kar se na svetu nudi in zahteva, je življenje najbolj cena stvar. Vode je samo toliko zemlje samo toliko, zraka samo toliko, kolikor Ka je teda življenje, ki hoče biti rojeno, je brezmejno. Narava je razsipnica. Poglej ribe in milijone njihovih jajec Sedaj pa poglej sebe in mene. V naših ledjih so možnosti za milijone življenj. Da bi samo mogli najti časa in prilike in izrabiti poslednjo mrvico m vsafco mrvico nerojenega življenja, ki je v nas, bi mogli postati očetje celih narodov in bi obljudili cele ceHne. Življenje? Pah! Nobene vrednosti nima. Med ceninimi stvarmi je najcenejše. Narava ga raztrosa z razsipno roko. Kjer je prostora za eno življenje, vseje na tisoče živ-
ljenj, in iuvljenje žre življenje, dokler ne ostane naj-jačje in -najbolj svinjsko življenje.«
Darvvina ste brali,« sem rekel. >Vendar fte ga i\.apak razumeli, če sklepate, da boj za obstanek opravičuje vaše samopašno uničevanje življenja.«
Skomignil je z ramo. »Sam veš, da meniš, to samo 7. ozirom na človeško življenje, kajti štrrinolnlh Uvali.
ptic in rib uničiš toliko kot vsak človek. In človeško življenje ni na noben način različno, dasi čutiš, da je, in misliš, da sklepaš, /^fkaj je. Zakaj naj bi jaz štedil s teni življenjem, ki je po ceni in brez vrednosti? Mornarjev je več, kot je na morju ladij za nje, delavcev več ket je tovaren in strojev za nje. Ej, ti, ki živiš na suhem, dobro veš, da nastavljate svoje revno ljudstvo po mestnih brlogih in luknjah, pa spuščate nadnje lakoto in kugo, pri vsem tem pa še vedno ostane več revežev, ki umirajo, ker nimajo skorjice kruha, koščka mesa (ki je zopet uničeno življenje), da sam ne ves, kaj bi ž njimi. Ali si kdaj videl londonske pristaniške delavce, kako se bore kot divje zveri, da bi dobili priložnost za delo?«
Odšel je proti kabinskim stopnicam, a je obrnil glavo, da pove še poslednjo besedo. Ali veš, da .je edina vrednost, ki jo. življenje ima. tista, katero si življenje same daje? Naravno se življenje precenjuje, ker ga potrebno napačno sodijo v njegovo korist. \ zemi tistega mornarja, ki sem ga imel gori na jambori. Drza se je, kakor da bi bil nekaj dragocenega, zaklad, ki je več vreden kot vsi diamanti in rubini. Za tebe? Ne za mene? Nikakor ne. Sam zase? Da, jaz ne sprejmem t« njegove cenitve. On se bridko precenjuje. Vse polno je
drugega življenja, ki hoče biti rojeno. Da bi bil padel na k rev in si razbil glavo, bi svet ničesar ne izgubil. Za svet ni imel nobene vrednosti. Dobava je preobilna. Vrednost je imel samo za sebe; in da pokažem, kako namišljena je celo ta vrednost, se ne zaveda kadar je mrtev, da je izgubil samega sebe. On sam se je cenil nekaj vee kakor so diamanti in rubini. Diamantov, in rubinov ni več, razstresli so se pc palubi, da jih splavi vedro morske vode, in cn niti ne ve, da diamantov in rubinov ni več. Pri tem pa ne izgubi ničesar, kajti z izgube samega sebe izgubi zavest izgube. Ali ne razumeš? No, kaj imaš na to povedati?«
»Da ste vsaj dosledni,« je bilo vse, kar sem mogel reči in pomival sem dalje posodo.
Sedmo poglavje.
Po tridnevnem izpremenljivem vetru smo naposled vendarle dobili severno vzhodni pasatnik. Ko sem pHSel na krcv po dobrem počitku, vzlic bolnemu kolenu, sem videl, kako je Duh plul z vsemi jadri, ki jih je napenjal svež veter od 7.adaj. Ej, čudo velitega pasatnika! \ o/.i i smo ves dan in vso noč, drugi dan in naslednji dan, dan za dnevom; imeli smo veter vedno od zadaj, ki je vlekel trajno in močno. Ladija se je sama vozila. Nobenega vlačenja iii natezanja jader in vrvi ni bilo, nobenega premikanja vrhnjih jader; mornarji niso imeli drugega posla kot pri krmilu. Ponoči, ko je slnce zašlo, so no koliko zrahljali jadra; zjutraj, ko se je izpuhtela sopara rose, so jih zopet napeli — to je bilo vse.
(Dalje prih.)
Srajce,
promenadne bele in barvaste, ovratnike
vseh vrst in fason, pentlje, samovesnice, lepne robce, nogavice v rasnih barvah za gospode ln dame, naramnice, toaletni potrebščine, svilene trakove. Čipke ln vezenino. Niške cene. Velika izbera samo pri
I1KIP PETEUNC-U - UUBIIANB
toilKU Preiernovega spomenika ob vo«ll
MALI OGLASI
Dia
Absolvent trg. teta a
ifli rimibe pri kakem veSjem pod-Mta. Gre tudi nekaj mesece* brw-— Ponudbe prosi na upravo bata pod: »Dobra m<*£«.
Stanovanje
- Ponudbe na opravo Usta pod . *8Ua»raaj^<.
PREMOG - ČEBIN
«•Han ulic* 1<H. - Telefon 56.
Vuk daa
namočeno o°lenp»ko
m dobi t trgovini Kavalil Ljubljana, Kongresni trg.
Gospodična
želi v svrho skupnih nedeljskih iz-Jetov znanje z m lndini naj šteje 22 let. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Pomlad se budi«.
V službo
k večjemu InduMrijAemu ali ti*ov-skemu podjetju irtopm reini, ■anealjiva in vestna gospodična i 10 letno pisarniSko ' prakso, perf. man jem nemftčine m italijanSčine poleg slovenščine, izvretna stroge-pisVa,- koreapondentka ta knjigo-
Todkial*. — Cenj«1® ponodb« na upravo bata pod »Elelrtra« do 30-
marca t 1.
Širite ,Narod. Dnevnik'
GROM
- Za
Vrtnarske zadeve
posreduje
Goikova »Vrtnarska 5ola“ v Kranju.
Hšmkmt v Ljoibljani 4s*e) B**ar.