Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ^tJME XXIV.—LETO XXIV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) AUGUST 20, 1941. ŠTEVILKA (NUMBER) 196 nacisti poročajo, da je mesto odesa pred padcem priznavajo, da so se na.ljeningrajski fronti umaknili 50 milj. - Srditi boji v Ukrajini. nemcem JE PRIČELO PRIMANJKOVATI TANKOV IN ARTILERIJE Oveljstvo sovjet£'ke armade svoje čete na vzhodni strani Dnjepra. Ruske izgube na morju Nemci poročajo, da so priza-°dkoder\V-n°Vi ot)ramoni črti, deli Rusom velike izgube na | Ho bitko gi£antsko obramb-j morju, kjer so pogreznili ali po- poroča h nila „ , Se armada umakni irf,, 'nSrajski fronti 50 ^Vla v V deŽel°' kj"er Se j8 — proti nemškemu ob-, škodovali 32 ruskih transport-jnih parnikov, da preprečijo u-točka nemške in maknitev ruskih čet po morju, je Novg0r ,enetrac'je je mesto ' ter da so v zavzetem Nikolajevu od Lje ° kileži 100 milj južno zasegli eno 35,000-tonsko rusko rov^ada in 50 milj seve-j bojno ladjo, eno križarko, štiri kodpr J10 od kraja Soltsiia, od- !rušilce ter dve podmornici. Te W Se Poroča 1 jih. o srditih Jim bo-; trditve pa se ne ujemajo s poročili iz Moskve, ki naznanjajo, da so Rusi pred umaknitvijo iz Nikolajeva pognali doke v zrak in REKORDNO ŠTEVILO PODPISOV Kakor se nam sporoča, je v cirkulaciji v Clevelandu 3196 Lauschetovih peticij, na katerih je doslej že ..107,432 podpisov, toda podpisi še vedno prihajajo. To je rekordno število podpisov, ki jih je še kdaj—. prejel kak kandidat za javni urad. Ta ogromna množina podpisov dokazuje veliko priljubljenost in spoštovanje, ki ga uživa kandidat Lausche med cleve-landskim ljudstvom, ki mu bo ob volitvah poverilo tudi najvišji mestni urad — župansko odgovornost in čast. Francosko ljudstvo stoji ob Angliji Potniki, ki prihajajo v Švico, poročajo, da vlada veliko nezadovoljstvo proti Pe-tainu in da je 90 odstotkov Francozov za Anglijo. Nemci bodo zdaj kazali na "žolto" nevarnost" 'žolta" nevarnost. STOCKHOLM, Švedska, 17. avgusta. (ONA). — Dobro informirani krogi poročajo, da bo- MoSrditi boji v Ukraj bojih 0wdalje poroča o srditih da je ostal Nemcem od njih sa-Viini ° 1 Gomela, v severni U- mo pepel. črngm V °kraJih okoli Odese Poročila "Krasnaje zvezde" j dujejo morJ'u. Nemci napove- "Rdeča zvezda," glasilo sov- j do pričeli nacisti drugi mesec s ^eh, moP^dec Odese v nekaj jetske armade, pravi, da je pri-\ svojo "mirovno ofenzivo," pri a Celo v nekaj urah. ičelo Nemcem primanjkovati I čemer bodo izjavili, da hočejo ^^ vse kr°Si ^ravi;>0' da .tankov in artilerije in da zako-!poleg "rdeče nevarnosti" zatre- l j> e ZaPadne Ukrajine ne ' pava jo vedno več in več tankov MfteiŠA na Za Rusijo; mnogo v zemljo, kjer jih ' vporabljajo aeJŠe ip ""olju, nmugu ttiarsii VprašanJe, če bo mo- Budjenni ohraniti'ce. ti tudi "žolto nevarnost.' Dočim si na eni strani z vse-kot nepremične male trdnjavi- mi močmi prizadeva, da prisili ŽENEVA, Švica, 17. avgusta. — Potniki, ki prihajajo semkaj iz nezasedenih krajev Francije, javljajo, da vlada v nezasedeni j Franciji veliko nezadovoljstvo proti vladi maršala Petaina in njenemu prizadevanju za sede lovanje z Nemčijo. V kraju Etienne je dssst lju di leglo na železniške tračnice, da na ta način prepreči odhod tovornega vlaka, natovorjenega z municijo in raznim drugim blagom za Nemčijo. Oblasti pa si niso storile ničesar iz tega protesta, temveč ukazale, naj --j vlak odpelje. Nekaj oseb je te- Opozarjali bodo svet, da mu daj skočilo s tira, dočim so bili preti poleg "rdeče" tudi' oni, ki so obležali na progi, povoženi. Potniki pripovedujejo, da je najmanj 80 do 90 odstotkov vseh Francozov za Anglijo in njene zaveznike. V nekaterih francoskih krajih je prepovedano izvešanje ameriške zastave, ker izziva to manifestacije za A-meriko, Anglija in njenih zaveznikov v njihovi vojni proti o-sišču. Japonsko k espanziji proti Avstraliji in Indiji, pa bo pričel Hi- Melnico v Kearny-ju, kjer je u stavka, utegne prevzeti vlada - h - organizacija, katere članstvo je na stavki, pri>^ove P0^- Hitler bo udaril r°ča v^j.t i j • j i • • • ji i m z°Pet na stare strune, ces, da je it>j v°astvu ladjedelnice, naj sprejme odlok Na- r ... v , °dnep , | samo Nemčija zmožna odvrniti f>re(J sa Posredovalnega odbora. la ^00sevelt je ape- kega incidenta pričeli delati ^Wdl adete Pri Federal J* traja ? and Dry Dock Co-? * dal;>e časa stavka, v odlok Narodnega r>Ck?a odbo». ^ se ra(ii katere zasta Slike v SDD, Recher Ave. Direktorij Slovenskega društ- tler istočasno kazati na vprav to jvenega doma, Recher Ave. spo-japonsko nevarnost, da preplaši, roča javnosti, da se bo v petek STAVKA V DETROITU DETROIT, 20. avgusta. — Transportacijska poslu-ga v Detroitu, ki jo lastuje mesto in katera služi 1,200-000 potnikom, je bila danes paralizirana, ker so zastav-kali vozniki avtobusov i« sprevodniki poulične, ki pripadajo CIO organizaciji. Sodi se, da je moralo 750,000 delavcev, ki so zaposleni pri obrambnih lelih, in tako zvanih "white collar" delavcev danes zjutraj peš na delo. Detroitske taksikab družbe, ki lastu je jo nad 1,000 kabov, so bile preplavljene s telefonskimi klici. Mnogo delavcev ni prišlo na delo. Podrobnejše a tej stavki bomo poročali jutri: presednsk svari ameriško ljudstvo pred nevarnostjo Roosevelt pravi, da se ameriško ljudstvo ne zaveda, da se bije gigantska borba, v kateri je za Ameriko vse na kocki. TUDI LINCOLN JE MORAL BUDITI LJUDSTVO SPANJA IZ WASHINGTON, 19. avgusta. | bije zdaj velika vojna. Nato je Profesor Lamont hvali junaški odpor Sovjetske Rusije Govornik, ki je sin Morga-novega partnerja, je profesor na Columbia univerzi v New Yorku. — Predsednik Roosevelt je poudaril danes novo nujnost .ameriške vojne politike. Rekel je, da delata vladi Zedinjenih držav in Velike Britanije svoje načrte na predsednik kvotiral izjavo Abrahama Lincolna leta 1862, ko je slednji dejal , da se ameriško ljudstvo ne zaveda, da bije sever veliko in usodepolno vojno z ju- podlagi, da bo vojna trajala še; gom. leta 1943. | Vojna bo še dolgotrajna Predsednik je poudarjal, da se | Predsednik je dalje pojasnil, ameriško ljudstvo vse premalo da je razpravljal z angleškim zaveda, da se bije na svetu gigantska borba, v kateri stoji tudi za1. Ameriko vse na kocki. Roosevelt je pozval ameriško ministrom Beaverbrookom, ki se nahaja zdaj v Washingtonu, o nujni pomoči in dobavi ameriškega vojnega materiala An- V ponedeljek večer je govoril v plesni dvorani mestne hiše Corliss W. Lamont, profesor na Columbia univerzi v New Yorku in sin Thomasa S. Lamonta, partnerja ameriškega multimili-jonarja Morgana. Profesor dr. Lamont je med drugim dejal, da sijajna obiam- ljudstvo, naj se vendar zbudi iz J gliji, Rusiji in Kitajski, in sicer svoje letargije ter ugotovi, da se še v letu 1943. Ruski pisatelj poroča o nezaslišanih grozodejstvih nacistov nad ruskim ljudstvom Pisatelj, ki je bil priča prvi svetovni kakor tudi ruski državljanski vojni, pravi, da še ni videl takih grozot, kakršne uganjajo Nemci v Rusiji. ž njo Evropo in Ameriko, da slednji dve velesili sprejmeta njegove pogoje. Hitler bo udaril zopet na stare strune, češ, da je >žna odvrniti j ne samo "rdeče," temveč tudi V,"žolto" nevarnost, izgredih, ki so pri tem nastali, j Govorice o "žolti nevarno-je bilo ranjenih Aekaj polici- ,sti" so se pričele že pojavljati v stov, kakor tudi delavcev. In Siti je PriPravlje- ki bo Pre- SO^elnice.ter 0bra- H Pod r°cilo SV°J° kontrolo. 0o?° Uniia ? organizacije a°d katere je 16,-cjNji ^ stavki, h H priporoča a sprejme Mrs. Antonia Kožar, beth Ave., se je podala Luke's bolnišnico, kjer podvrgla operaciji. nekaterih glavnih mestih nevtralnih držav, in sicer skupno z govoricami o rdečem bavbavu. izdaj je že na delu propaganda, Eliza-' da se dokaže svetu, da se edino | v St.' s sprejemom Hitlerjevega na- \ se bo' črta lahko prepreči, dokler ne i večer, 22. avgusta, ob 7:30 uri kazalo slike, katere je Mr. Anton Grdina posnel ob priliki proslave Zormanovega dne 1. julija, 1941, v novi beli Ljubljani. Slike se bo kazalo na vrtu SDD, v slučaju dežja pa v dvorani. Vabi se vse rojake, posebno pa one, ki so po teh slikah povpraševali. Slikovna predstava Nocoj se bo na dvorišču prostorov A. Grdina in Sinovi, E. 62 St., kazalo slike, kot običaj-Videlo se bo slike iz raznih "Overseas New Agency" objavlja sledeče poročilo ruskega pisatelja in novelista Ilije Ehrenburga: MOSKVA, 18. avgusta. — Tekom petdesetih let mojega živ- ža- Moji otroški spomini no. V Glenville bolnišnico pa se je morfla podati Mrs. Uršula Verh, 22676 Ivan Ave., v svrho operacije. Nahaja se v sobi št. 107. Nagloma je bila odpeljana v Glenville bolnišnico v ponedeljek zjutraj Miss Mary Lach, najmlajša hčerka družine Lach, .krajev, o birmi, procesijah, po-bo prepozno, "to grozno nevar-1, ^^ ^ Istotako ge nost, ki grozi človeštvu. ba ^ ^ ^ kazalQ ghke v Collinwoodu. Zaroka Zaročila sta se Miss Maria Theresa Benevol, hčerka Mr. in Mrs. Charles Benevol, 16007 Holmes Ave. in Mr. Eugene John March, sin dobro poznane čT * o "Z ^ JZ t a"' i družine Mr. in Mrs. Krist March 1255 E. 61 St. Srečno je presta-1 ___ OH, ar°4 faktu- Ta klavzula >ki da h » 11 dela,ra Morajo biti vsi 2 V unijo, na či- ko obiščejo. Vsem bolnicam želimo, da bi se jim ljubo zdravje kmalu po-se i vrnilo! v> ne sporne točke "U 3? C?e,delnice Pa I,ravi- Skoval djedelnico vla" Po> ^ !anJe' kakor H, hi 'th " f ,"JV' KaKor da bi ",;!ko klavzulo, ki bi ^ ^o delavnico. K> Sb ^ nsa bočnem šiftu v pr eel Co., jeklarni v »a Md. šlftu so brez vsa-1 so šli na Kandidatje se oglašajo Mr. Joseph Poznik, znan Slovenec v Collinwoodu, nam je včeraj naznanil, da bo pri letošnjih volitvah zopet kandidiral za councilmana 32. varde. Mr. Poznik nam je povedal, da bodo tam kandidirali tudi trije Italijani. Slovenski volilci bomo seveda zopet poskrbeli, da bodo poraženi, ker so se posluževali Pozdravi Iz Verone, Pa., kjer se nahajajo na počitnicah pozdravljajo svoje prijatelje in znance Mrs. Smrdel in sin Anton, iz E. 53 St. in Mrs. Antonia Vadnal, iz E. 70 St. Prejeli smo razglednico iz Gil-berta, Minn, na kateri so podpisani: Stan, Betty, Tacky, Jay, ba Rusije dokazuje da ni bilcv sem ^ ma nikoli nobene nacijsko-sovjetske!lost otroški sp zwze; - Z zavzetjem vzhodne, ^^ židoyskih Poljske, baltskih držav in s ko-j m.h Tekom svetovne som finske Karelije je dobila1 Rusija neobhodno potrebno "od-bijaško" ozemlje, ki ji je s pridom služilo tekom prvega nacij-skega navala. — Fašizem in komunizem nista ista stvar. — Vojaški strokovnjaki so se motili v ocenjevanju moči sovjetske Rusije. Rusija je dokazala, da je zmožna zaustaviti nemško vojno mašino. Dalje je dr. Lamont dejal, da so Nemci, katerih prizadevanje gre za tem, da morejo izkoristiti zavzeto ozemlje, prisiljeni ohraniti nedotaknjene kolektivne kmetije, ki jih je Rusija ustanovila v vzhodni Poljski. "To je ugodna novica," je rekel Lamont, "ki izpričuje, da je socializem, kadar je enkrat u-stanovljen in uveljavljen, težko odpraviti." ne sem videl razvaline Rheimsa in uničenje Ypresa. Pozneje sem doživel civilno vojno ter bil priča uničevanju, lakoti ter divja- j nju tifusa in smrti, kateri so ■ podlegli tudi moji dragi. V madridskih mrtvašnicah sem videl otroke, ki so jih pobile bombe fašistov. Videl sem Hit-! lerjev vhod v Pariz, videl podr-! tine Arrasa in New Orleansa, videl sem grobove beguncev, ki so jih pokosile strojnice Hitler-! jevih letalcev. Toda kljub vsem tem izkušnjam me stresa groza nad hit-lerievskimi zločini, izvajanimi v naši deželi. Oskrunitev in umor hčera pred očmi njih matere V kraju Berdičevu, kjer spolno oskrunili 18 let staro Katarino Mihajlovo, nakar jo jo u-bili. V vasi Volodarki so zagrebli nekega sedemdeset let starega moža, po imenu Kolodenka, živega v grob. V Bobruisku so izrezali jezik sovjetskemu vojaku Petru Lubčenku. Na razpolago so fotografije, ki so tako grozne, da jih je težko pogledati. vrnil na svoj dom Mr. John Peterka, 1121 E. 68 St., kjer gajMitzi, Kay, Margie in Joe Birk. prijatelji in znanci sedaj lahko Nahajajo se na mladinski kon obiščejo. venciji ABZ, v Elyu, ter se ima- Preselitev tajnice Prav ve9elo! Mrs. Hribar, tajnica društva Cerkniško jezero št. 59 S. D. Z. naznanja, da se je preselila iz Waterloo Rd. na 984 E. 222 St. Seja tega društva se bo vršila v četrtek zvečer ob 8. uri v S. D. Domu. Vojak na dopustu Na 10-dnevni dopust iz vojaškega taborišča v Fort Ben-ning, Ga., je prišel Anton Hab-jan, sin Mr. in Mrs. Anton Hab-jan, 10314 Reno Ave. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Rojak ponesrečil Zadnjo soboto se je Mr. John Sustaršič, ki skupno z Mr. F. Zlet Zarje Člani in članice pevskega zbora "Zarje" priredijo v nedeljo, 24. avgusta izlet v Cedar Point. Od tukaj odpotujejo ob 8. uri j Hribarjem vodita gostilno na zjutraj na pristanišče na E. 9. j 1194 E. 71 St., peljal v Akron, cesti. Povrnejo se ob 8. uri zve-1 Ohio, kjer se je z avtom prevr-čer. Kdor se želi udeležiti izleta J nil. Dobil je precejšnje poškod-in odpotovati z njimi, naj se pri- !be in se tamkaj nahaja v bol- Zadnji pozdrav Članice društva sv. Ane št. 4 SDZ so prošene, da se nocoj ob 8. uri zberejo v pogrebnem zavodu August F. Svetek, kjer se bo izkazalo zadnjo čast umrli sestri Ivanki Sodja — Članice društva Friendship Grove št. 125 W. C. so prošene, da pridejo ob 7:30 uri nocoj. Članice o-beh društev so prošene, da se po možnosti udeležijo pogreba jutri zjutraj ob 9. uri. — Taj. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Joseph | L. Walters, Bedford, O. so vile je i rojenice pustile krepkega sinč-prebivalo mnogo Židov, so Nem-1 ka. Mati in dete se nahajata v ci povzročili pravcato uničenje, j St. Lukes bolnišnici ter se do-Ubili in mučili so mnogo prebi- bro počutita. Dekliško ime ma-valcev. Pred očmi njihove mate- \ tere je bilo Theresa Franck, iz re so do golega slekli tri hčerke 9206 Prince Ave.. Tudi pri Mr. Heifitzove rodbine. Najmlajša,in Mrs. Valentine Novak, 5204 med njimi je bila stara šest let. j St. Clair Ave. so rojenice pusti-Te deklice so Nemci najprej le sinčka. — Čestitamo! spolno oskrunili, nato pa pobili. Poroka Usta nesrečne matere so zamašili s piščaljo, in ko je nesrečni- j Danes zjutraj sta se v cerkvi ca nad to grozo kričala, je pri- j Sv. Vida poročila Miss Rose Sin-hajal iz njenih ust vreščeč, pis- tie in Mr. Norman B. Creek. — kajoč glas. Nato pa so ji izreza-' Mladi par se bo odpeljal na po- I, "Ameriški Slovenec" pbroča, da je v ponedeljek, 11. avgusta . Vi . >z Atlantic Clipper jem dospel V|iah v gtarem poslopju v SND. j kakšnih 10 dni. Upamo, da se bo Sittu U dclavciiOTi volitvah nepoštenih New York znani siovenski du_ na oba kraja jlahko čim -e yrnil zdrav, j50 brez vsa- \in protizakonitih taktik. _Ihovnik Rev. P. Kazimir Zakraj- UsKlH RUDNIKIH DELAJO 15 LET STARI šek- o katerem so listi nedavno Io h V N; DEČKI avgusta — Je . an3k 17. Nemčiji je zavla-N"d?je Premoga, če-Vh°- drUgim v*rok tudi ^ r>O°raj0 delati v ro-CS pet»ajst let sta-Nag1 dečki, ki ne mo-^zav tega dela. Ti dečki so prisiljeni delati v poročali, da se mu je posrečilo glasi v četrtek pri pevskih va- j nišnici, kjar bo moral ostati še Pobiranje asesmenta Tajnik društva Združeni bra- li iz trebuha šestero-rogljato I ročno potovanje v Washington, zvezdo. V vasi Novi Pankratovo i D. C. in od tam v Miami Beach, so Florido. UPORI IN STRELJANJA INTERNIRANCEV PO TABORIŠČIH V JUGOSLAVIJI ZAGREB (preko Berna v Švici, po radiu), 14. avgusta. (JK). V boju in Sanskem mostu so danes hkrati izbruhnili upori in-ternirancev. Agentje provoka- Progresivne Slovenke Nocoj se vrši seja krožka št. pobegniti iz nacijskih in Paveli- i tje št. 26 S. S. P. Z. sporoča 2 Progresivnih Slovenk v sobi čevih krempljev v Jugoslaviji. Z članstvu, da bo pobiral ases- št. 1. v Slovenskem narodnem j terji so zaprte žrtve slepili z rovih, kjer morajo "nadomeščati'njegovim prihodom je prišel v ment v ponedeljek, 25. avgusta, domu. Članice so prošene, da se možnostio pobega ter jim na vi-odrasle belgijske premogarje,'Ameriko prvi Slovenec, ki je bil' v Slovenskem delavskem domu, gotovo udeležijo, ker se bo u- dez nudili tudi svoje sodelovanje kateri sabotirajo produkcijo, j priča dogodkom ob nemškem in'na Waterloo Rd. in sicer name-, krepalo glede vožnje v Pitts-, in pomoč. V Travniku so v ča-Prav tako je bila okrnjena v: italijanskem napadu na Jugo- jsto 24., ker bo nedelja. Takisto burgh. Prošene ste tudi, da pri-|su domenjenega upora odpove-Nemčiji ter v zasedenih deželah' slavijo, ter bo zato gotovo ve- bo asesment tudi pobiral na 29. nesete znamke prodajnega dav- dali tudi nekateri od poštenei-tudi kovinska produkcija, ker del povedati mnogo zanimivega avgusta namesto 30. v S. D. Do-(ka, ker se iste še vedno nabira, ših čuvajev, nepoučenih o splet- ..■ — m« mmm t 11 — __! . ^ 1- « ta iv a«m a m rj rt wrtlr amn n 1 m /% 1 f rt se jim je gabilo neizzvano in nepotrebno krvoločno postopanje. Deloma izmed rodoljubnih Hrvatov in Srbov, deloma izmed čuvajev samih je bilo samo v Travniku na velikem dvorišču taborišča ustreljenih 70 ljudi, a nad 200 pa ranjenih od strelov iz strojnic. Med ustreljenimi je bila tudi trohica najuglednejših bosenskih muslimanov. Tri osebe so bile ustreljene v Dobo- primanjkuje obratom premoga, o svojih doživljajih. mu. — Tajnica kah komande, pokorščino, ker ju, a dve pa v Sanskem mostu. STSAN i ENAKOPRAVNOST 20. avgusta, 19& UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned <-nd Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto...................................................................$5-50 za 6 mesecev .....................-..............$3.00; za 3 mesece .........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto.......................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto....................................................................................$4.50 za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: £a celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev .................................„....$4.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 _ NACISTI SLUTIJO BLIŽAJOČO SE * NEVIHTO Obnovljeno in ojačeno bombardiranje nemških mest, zlasti Berlina, je povzročilo med Nemci velik psihološki kakor tudi materialen učinek. Ljudstvo namreč ni tega pričakovalo. Nemškemu ljudstvu je bilo obljubljeno, da bo vojna daleč od Nemčije. Goering sam je obljubil porurskim mestom, da ne bo nanje padla niti ena bomba sovražnega letalca, toda komaj pred dvemi ali tremi nočmi so povzročile bombe angleških letalcev v Kruppovi tovarni in okoli nje poldrugo miljo dolg požar, dočim so nadaljne angleške bombe povzročile mnogo požarov v Berlinu. Nemško nacijsko uradništvo je bilo končno prisiljeno priznati, da so potegnili napadi sovražnega letalstva nemška mesta "na bojno fronto." So pa še druga znamenja, ki kažejo nervoznost nemškega ljudstva. Nemci danes vedo, da nimajo na vsem svetu več nobenega prijatelje. Japonska sicer "sodeluje" z Nemčijo, toda to njeno "sodelovanje" gre samo do one stopnje, glede katere smatra Japonska, da bo nji v korist. Francosko ljudstvo, brez moči in nesrečno, kakršno je, je slej ko prej odločno proangleško. Glede Italije pa je danes gotovo bolj kot je bilo kdajkoli prej, da ne glede na to, kaj vse stori italijanska vlada za Nemčijo, so Nemci danes tako osovraženi pri italijanskem ljudstvu, kakor niso bili še nikoli v zgodovini obeh narodov. V Poljski, Češki, v Jugoslaviji, Norveški in povsod drugod vlada smrtno sovraštvo napram nemškim zavojevalcem. Za nemško ljudstvo ni na vidiku ne miru ne pokoja... Da se je nemško ljudstvo pričelo zavedati smrtnega sovraštva, ki ga goje proti Nemcem pod jarmi jeni narodi, je razvidno iz porcčil iz češko-moravskega "protekto-rata." Migracija ali priseljevanje, ki je pospešilo prihod tisočerih nemških rodbin — med njimi bogatih industrial-cev — iz bombardiranega Porenja in Porurja na Češko in Moravsko, se je pričelo zdaj vršiti v obratnem smislu: Nemci so se pričeli zopet v velikih skupinah vračati v Nemčijo. Pri tem jemljejo s seboj vse premičnine, svoje posesti v češki, med njimi krasna posestva in gradiče ' Čehov in Židov, pa si prizadevajo prodati. Stotine Nemcev je vzelo iz čeških bank svoj denar ter ga pričelo nalagati v švicarskih bankah. Ena sama Strahovita preganjanja v Sloveniji Kako so si totalitarni gangsterji razdelili našo zemljo — '"Svoboda," ki so jo prinesli Italijani — Nemci hočejo "iztrebiti" vse, kar je slovenskega — Barbarska preganjanja duhovščine, redovnic in inteligence — "Ovra" in "Gestapo" sta zagospodovali v naših krajih. "Slovenski list," glasilo Slo- Nihče se ne bo smel smatrati vencev v Južni Ameriki piše: !več za Slovenca, tako je dejal Šele sedaj smo dobili nekaj nacistični nasilnež, marveč se zanesljivih podatkov iz Slove- ' bodo morali vsi "nacionalsociali nije, ki nam poročajo o trplje- zirati," priznati Fuehrerja in njegovo ideologijo. Kdor se ne bo pokoril, bo iztrebljen. Tako je govoril zastopnik nacistične oblasti, ki hoče osrečiti nju našega naroda pod fašističnim manganelom in nacističnim kljukastim križem. Razkosanje naše zemlje Iz pisma, ki je po tajni poti1 Evropo z "novim redom," in po-priromalo v Buenos Aires, izve- polnoma v skladu z njegovimi mo najprej, kako sta si Hitler besedami se vrši nasilje nad na in Mussolini razdelila našo zemljo. Razen Prekmurja, ki ga je v bolnico. Ko je mariborski škof šel prosit, naj postopajo nekoliko bolj človeško z duhovniki, se je civilni komisar nanj zadri: "Kaj mislite, da je kanonik kaj več kot konjski hlapec?" Nič bolj človeško ne ravnajo z redovnicami. Razgnali so vse njihove samostane in pustili na svojih mestih samo tiste sestre, ki strežejo po bolnicah. V Škofji Loki imajo starodaven samostan uršulinke. Prišla sta 20-letna nacistična oficirja z arogantnim in zasmeh-ljivim nastopom, ki sta se tako oblastno obnašala, kakor to more samo naduti Nemec. Za nji-5 ma je kmalu prišla še "Gestapo" in odredila, da bodo vse redovnice ponoči odpeljane. Ker se je ljudstvo nevarno razburilo, redovnic niso odpeljali, pač pa co morale revice zapustiti svoj samostan. Starejše, že opešane zaprli cerkev z očitkom, "da so v glavo, pač pa v noge. Glava]8 čista, muli pametno, noge P kakor iz testa. Toda Butalec je bil čvrst dedec in je tista dva bokala * precej dobro nesel. To se p""; šim narodom, Zapirajo vse izkraja: duhov-prepustil Madžarom, je Hitler' nikov go odpeijali že 350, to je vzel vso Štajersko, Gorenjsko!^ zavedno slovensko izobra- in obsavkse dele Dolenjske, do-i ženstv<>, zlasti učitelje, so pone- ^bolehne, so vzeli na skrb do-cim je Mušsohniju prepustil kod prav vse odstranili. Tudi j ^ sogedje mlajše so šle, ka-Ljubljano z Notranjsko in veci- popisujejo slovensko prebival- nor g0 le in znale no Dolenjske. Nemčija je torejjstvo in one> ki so se naselili po, v Mekinjah pri Kamniku so 1. 1913, bodo kar izgnali, kakor, tudi sirotice VSe storile, da bi ne so z nekaterimi že storili. 1 daJe povoda za kako nasilje. To- Pusiti so morali vse j da nič ni izdalo. Neko noč so Pustiti so morali vse na po- jih pregnali s postelj, naložili na sestvu in oditi praznih rok, na kamijone, odpeljali 70 km daleč njihova mesta so prišle nemške i in jih odložili blizu Stične. Otro njegova beseda nadzirana. Zaprli so tri kanonike in dva tajnika škofije, prost je ostal dr. vzela največji del naše zemlje in je v njen jarem prišlo 850,-000 Slovencev iz Jugoslavije, pod Italijo pa približno 330,000. Lov na "sovražnike Italijanov" Z italijansko vojsko je pripla v pa Italijanih zasedeni del poljedelske družine. Slovenije fašistična tajna poli cija "Ovra" in se je z veliko vnemo lotila dela. Kakor znano, se je v Slovenijo zateklo pred italijanskim preganjanjem te--kom zadnjih dveh desetletij mnogo Primorcev, predvsem in-teligentov. Te je imela "Ovra" posebno zapisane ter je takoj začela lov nanje. Poleg mnogih drugih je bil na pr.* v Ljubljani aretiran tudi profesor Filip Ter-čelj iiz Gorice, ki je na ljubljanski gimnaziji podučeval verouk. Po že iz Primorja znanih metodah Italijani niso takoj v začetku pritisnili na naše ljudi z vso brezobzirnostjo, marveč stiskajo verige suženjstva le postopoma. Vkljub obljubam, da bodo spoštovali slovensko kulturo, slovenski jezik in slovenske običaje, so takoj razpustili vse naše organizacije razen nekaterih zgolj verskih katoliških društev, ki so jim za sedaj še prizanesli. Listom so ukazali izhajati v -manjšem obsegu in le deloma v slovenskem jeziku; od listov namreč zahtevajo, da prinašajo vsak dan večje število ci so prišli zjutraj v šolo, pa našli orožje" (kogar hočejo spraviti s pota, ga kar obdolže, da je skrival orožje), je rekel neki oficir v razgovoru, da "Nemci ne potrebujejo nobenega Boga, Njihov bog je Hitler. On misli, 80 milijonov Nemcev pa' posluša in dela, kakor on hoče." Organi nemške oblasti so sami mladi ljudje, ki niti 20 let še vsi nimajo. Vzgojeni so v strupenem sovraštvu do vsega, kar je katoliško. Zato seveda ni čudno, če postopajo z ljudmi kot. razbojniki, ki ne poznajo nobenih pravic drugih ljudi. Če ti pobalini dobe koga na cesti s kolesom, ga kratkomalo ustavijo in brez vsakega vprašanja zaplenijo vozilo in si ga prilaste, lastnika pa puste na sredi ceste. Takih primerov je na kupe. Iz teh bridkih prizorov pač lahko vidimo, kakšen je novi red, ki ga ustvarjata Hitler in Mussolini. Nič pa ne moremo vedeti, kaj naj bi storili v pomoč nesrečnim žrtvam. To kar vemo je, da je nešteto slovenskih mož, posebno inteligentov vseh strok, v najskrajnejši stiski. Sivolasi starčki, ki so vsesvoje sile in imetje žrtvovali za dušni in telesni blagor slovenskega naroda, so paftnjeni v najhujšo bedo iz'vasi ju je prmesel, izven v35,1 sta ga pa vrgla v travo kraj <*" ste, kjer je trdno zaspal. Tudi osel je bil počitka P"^ ben in ko se je namulil trave> f legel poleg njega. 'jM Pa pridejo mimo trije Prl(1 niči, žejni ko žolne in poper. Butalca so že nekoč vi li in ga takoj spoznali. — Rebule se je navlekel-^ pravijo in sklenejo, da 11111 ba eno zagosti. Načrt je hitro storjen 111 vršen. Oslu odvzamejo uzd®' osi3 Najhujše grozote zadevajo du-1lliso več našli učiteljic, pač pa ,n nujno potrebni pomoči, hovnike. K mariborskemu nad- j na dovorišču grmado, na katero ^ trebn0 da se naša škofu so prišli takoj prve dni j so nasilniki metali vse krize, zjutraj ob 3. uri in ga odpeljali j svete podobe in knjige m vse kdo ve kam na zasliševanje. Na-j zazgali. to so ga pripeljali nazaj in živi Prav tako so storili tudi s sedaj v škofiji, kjer sicer sme šolskimi sestrami v Kranju sprejemati ob;..ske, a je vsaka V Mariboru so zaprli veliko m ,n ctiski. narodna obrana pozanima tudi za to poglavje in poskrbi za na čin, po katerem bi mogli tudi mi Slovenci kaj storiti v pomoč našim prijateljem, v skrajni bedi Dva pridaniča odpeljeta ^ tretji si pa natakne uzdo J« ne tresti Butalca. — Vstanite, oče, vstaB"^ Butalec odpre oči in ^ šiio začudi, ko namesto * zi poleg sebe človeka z uZ glavi. J — Salamenska rebula- " misli, — ko j se pa strežb začne pridanič govoriti: — Tak, odvzemite mi v uzdo, oče. Rečem vam, težko čakal tega dne. In začne praviti pr^ mu Butalcu, da je nješ° copernik, ki zna vse c 1 tega sveta. — Danes je dve leti. se skregal ž njim, da1 malo semenišče in vse profe-;orje. Tudi y Šent Vidu nad Ljubljano, kjer je škofova gim- o! VVraber, ki je bil prav tedaj v nazija, ki je bila prva popolna Ublnici težko bolan. Kanonike so vrgli iz njihovih stanovanj. Dva, ki sta še »prosta, živita v škofiji, ki je pa skoro vsa zasedena od vojaških oblasti, katere co se utaborile celo, v škofijski ka- slovenska kimnaija, je bila Nemcem trn v peti. Prišel je pozno zvečer obla-j sten mlečnoobec in sklical ves j zbor profesorjev in vzgojiteljev in odredil, da morajo v eni b škrat JUHI nemška tvrdka je poslala tekom zadnjih dveh tednov 200 sestavkov v italijanščini. Slo svojih nemških delavcev nazaj v Nemčijo, dočim so poslali uslužbenci mnogih drugih nemških tvrdk v Češki svoje rodbine iz Češke in Moravske nazaj v Nemčijo. Ena najprominentnejših oseb med temi nemškimi begunci je ga. Goering, svakinja nemškega maršala Goeringa in žena njegovega brata, ki je glavar ogromnih Škodovih tovarn na Češkem. Ga. Goering je ob svojem i šnimi odredbami vsak pomen odhodu iz Češke vzela s seboj v Švico večinoma vse "i treba še posebej razlagati, pohištvo svojega gradu, ki je bil prej last nekega »da. Goeringov brat pa je sicer se ostal v Plznu, toda je i zasedenem deiu Slovenije. No transferiral večino svojega denarja iz čeških bank v Švico | gmej0 v oni del Slovenije, ki jo in Južno Ameriko. nam nacistične policije. Samostane so že vse zatrdii. Redovnikom so ukazali, da morajo izginiti v eni uri in vzeti s seboj samo, kar imajo na sebi. Frančiškanski samostan v Mariboru 'je sedaj sedež ženske "Gestapo." Prav tako so razgnali frančiškane v Brežicah, pri Sv. Trojici, v Nazarji, v Kamniku in na Brezjah, kjer so zaprli znano romarsko cerkev in ji pustili za varha enega samegai brata pod grozotnimi grožnjami za slučaj, da bi koga pustil v cerkev ali pa, da bi kaj iz nje izginilo. Pregnali so jezuite, kapucine, minorite, lazariste, križarje in salezijance. Tako so svetni in redovni duhovniki naprti in morajo vršiti najbolj ponižujoča dela, zato da jih smešijo pred ljudmi, kano-pod Nemčijo, in tudi ne na Pri-! niki v Mariboru morajo pom^- peli. Redki duhovniki, katerih šc j uri Vsi zapustiti zavod. Šele na niso odstranili, hodijo sedaj v!d0ig0 prigovarjanje so od tega civilni obleki, da se izognejo j nacističnega fantalina dosegli, javnemu zaničevanju in bati- da je milostno dovolil, da sme- venski sestavki se morajo omejevati predvsem na tolmačenje naredb okupacijskih oblasti. Po želji Italijanov naj bi italijanščina polagoma docela izpodrini la slovensko tiskano besedo. Da je slovenski tisk zgubil s tak- Dalje se vračajo iz Češke'v Nemčijo rodbine onih v morsko, čeprav tudi tam živi| tati ceste, voziti vojaške kuhi- A {\ C\ A A A C' • v rtA* ? i__ ' ^ ..L ___? ___...i. A .. X.i. j i Češki garnizioniranih častnikov, ki so padli v vojni z Rusijo. V mnogih takih slučajih je bilo rodbinam teh častnikov prej naročeno, naj se vrnejo nazaj v Nemčijo, kakor so bile obveščene o "slavni" smrti svojih dragih. V prizadevanju, da zatre razširjanje tega sovraštva, je baron von Neurath, "jirotektor" Češko-Moravske, zatrl 520 čeških listov in revij. Med temi listi so tudi "Brnenska Svoboda," "Mesečnik veteranov ter skoro vsi strokovni in znanstveni listi Češke, med njimi najstarejši češki dn< vnik "Narodni Listy." Istočasno je nacijski režim podvzel korake, da dis-kreditira bivše češke politične voditelje, na katere gleda vedno bolj nestrpno in vzburjeno češko ljudstvo kot na svoje vodnike. Von Neurathov list poroda, da se je izvršila hišna preiskava na domovih Rudolfa Berana (bivšega češkega premierja), in Jaro Kadleca (bivžega predsednika organizacije kovinarjev), kakor tudi na domovih dveh bivših osebnosti socialno-demokratske stranke. "Protektorat" je dalje zaplenil lastnino in posest benediktinskega reda v Pragi, Brnu in v štirih druj^ih mestih ter je prepovedal redovnikom pridiganje in maše-vanje. Opatu Vykoukalu je bilo ukazano, da mora oditi 400,000 Slovencev. [nje skozi mesto, snažiti okna v Nacistični teror j kasarnah, čistiti nemškim ofi- Najhuje pa je našim ljudem' cirjem obleko... da, videli so na onem kosu naše prelepe slo celo duhovnike, ki so morali venske zemlje, ki nam jo je za- snažiti stranišča, koder stanu je-časno ugrabil Nemec. Nacisti z jo nemški vojaki... Franciška-vprav sadistično naslado izva-! ni morajo pod udarci nacističnih jajo nad zasužnjenim sloven- bičev podirati pravoslavno cer-skim ljudstvom strahovit teror.lkev v Mariboru. Pa ne le, da Vodilni član nacistične uprave jim taka dela nalagajo; pri tem na štajerskem je brez prikriva-; jih še mlecnozfeW člani "Gesta-nja povedal, da bodo Nemci iz-j pa" gonijo kot živali in je že trebili vse, kar je slovenskega. | mnogo njih omagalo. Celo 80-Ker so imeli duhovniki velik j letnega starčka jezuita so tako vpliv med Slovenci, bodo deželo gnali, da je padel v nezavest, "očistili" in, če se bo kdo jokal j Ko so bili udarci, s katerimi, so po "farjih," mu bodo poslali; ga hoteli spraviti na noge, ostali nemške duhovnike. 'bt-ez uspeha, sO ga dali ddnesti jo taki gojenci, ki se niso mogli nikamor odpeljati, ostali v hiši do naslednjega jutra. Toda kljub temu, da ni "prišel noben Nemec stanovat v zavod in so bili vsi prostori prazni, so morali mali študentčki spati na šolskih klopeh. Vsi duhovniki so morali takoj iz semenišča. Ostal je samo ekonom, kateri mora skrbeti za hrano peščici Nemcev, ki ko se vselili v hišo. Nihče ni za to postopanje dal najmanjšega povoda in je vzrtfk samo ta, da je zavod slovenski in povrh tega še katoliški. To, kar vodi Nemec, je narodno sovraštvo. Zatrli bi radi vsako sled slovanske narodne zavesti. Za Štajersko imajo že pripravljenih 300 učiteljev iz Nemčije. Na šolah je že sedaj povsod nemški napis. V vseh zasedenih krajih so takoj razbili slovenska imena krajev in ulic in nataknili nemška, ki so jih ž i bi bodi, tebe pa'že kupil . . . bo» OGLAŠAJTE V -"ENAKOPRAV 3 VELIK Pl Skupnih društev V NEDEIJO, 31- ' na Plntarjevi Žakrajsek P&j , Hoftie,fl* 6016 ST. CLAIR Tel: ENdico" 3 20. avgusta, 1941. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Potovanje češkega učenjaka v Črno goro leta 1900 Poročali smo, da je te dni u-r na Češkem znamenitil češki dr. i„g. František Kri-* v star°sti 93 let. Češki listi v & spominjajo v obširnih član m razPravah ter z dogodki njegovega dolgega življenja. Narodni Prace" je objavila zanimiv spomin na potova-J Križika v črno goro le- kih iz ^ 1900, torej pred svetovno J'ko vladal na Cetinju še 2 Nlkita- Takrat po Dubrov-u mi zlasti v črni gori še ni- avtomobili. tovani!elJ,PripoveduJ'e 0 tem P°" .^.tako-le: vsak rad P°toval kakor Cest' ie radovednega duha. ski inf P°toval tudi na slovan-no g0rnVttdanjo SrbiJ'°- na črno. ' v Bosno in Hercegovi- 4okt,k?iih je bil znan kot vlada st - in Črnogorska Praško to • P°ŠUjali v njegovo Pred mestom ga je pozdravil po-bočnik prestolonaslednika, Re-hovič, sam inženir, nakar je sledila avdijenca na dvoru. — Sprejeta sta bila Križik in založnik Otto. — Križik je hudomušno pripovedoval, kako se je čudil, da je imel založnik Otto pri avdijenci na dvoru takšno tremo, da so se vsi okrog smejali, čeprav je imel v Pragi v svoji trgovini vedno opravka z znanstveniki, pesniki in timetni-ki slavnih imen. Ko ga je kralj ogovoril in se pri tem zelo prijateljsko izražal o Čehih, je založnik Otto namesto primernega odgovora bušnil iz sebe: "Kako se Va mdopade znanstveni slovar?" "Naučny slovnik"). No, s tem vseeno ni ničesar pokvaril. Otto je kljub temu dobil visoko odlikovanje od Kralja in Križik tudi, njegovi hčerki pa Sončne kopeli poleti Ko se temperatura v senci dokončno dvigne na 25 stopinj, opazi tudi mestni človek, ki tiči dan za dnevom v kakšni pisarni ali delavnici, da je prišlo poletje. Tedaj si preskrbi tudi sam včasih kakšn^ prosto uro, da se ' ohladi v kakšnem kopališču ali pa se izpostavi soncu, da bi mu "pobarvalo" kožo. Kajti imeti zagorelo kožo, je danes skoraj že modno vprašanje. Vsakdo je ponosen na to, če se more pokazati čim prej in čim temeljiteje v tej barvi. Naj si bo ta glad po soncu še tako hvale vreden in zdrav, vendar moramo paziti na to, da ne pretiravamo, kajti škoda utegne tedaj postati večja kakor korist. Prav o sončnih ko-I pelih velja stari rek, po katerem i je treba nehati prav tedaj, ko je J užitek največji. škode se lahko izognemo, treba nam je premisliti le to, da je zagorela koža. odvisna od dveh bi je poslala kraljica svojo sliko s; vrst činiteljev: prvič od medi- cinsko-bioloških in drugič od setam no mlade može, da s po- močjo t,"'ia tako < na _ Križik f P0dar3ki izobraženci. lektriči0 2gradiI tudi znano e-i,, cestno železnico, ki vo-e Gruža v Dubrovnik. rigradu '•ral;ievske Palače v Capljaj * na Cetinju je Križik di Tudi Leta Peto- 'Val 1900 eno razsvetljavo. . Je Križik zopet od-Wir!VUg' Spremljal ga je teij založnik in izdaja- podpisom. Križiku se je javil v Cetinju potem tudi mlad črnogorski junak: "Jaz sem Vaš učenec, gospod KIr 1 vremenskih vplivov. Biološki či-nitelji so večinoma čisto osebnega značaja in temeljijo v kon-stituciji vsakega človeka, v se-( stavi njegove krvi, stanja kože inženjer," je rekel češki. Križik j itd. Vsi ti činiteli so'pa le malo je v njem spoznal svojega bivše- spremenljivi in se težko prila- ga uslužbenca, ki je povabil Križika, da bi si ogledal njegovo malo delavnico, v kateri izdeluje kar se je naučil pri Križiku v Pragi. Domačija tega praškega znanca je bila sicer skromna, toda skrajno čista. Križika je zelo bam vsakega dne. Druga skupina vplivov nam dovoljuje večje uveljavljenje naših osebnih želj, kajti vreme in njegove učinke si lahko odmerimo s tem, da se jim izpostavimo pač za toliko časa, kolikor se nam zdi potrebno. Zagorelost kože je predvsem posledica sončnega žarenja in predstavlja nekakšen zaščitni ukrep kože zoper prehudo in prenenadno obsevanje s sončnimi žarki. Sončni žarki v svoji celoti niso enakovrstni in enakovredni. Razlikujemo dolgovalovne in kratkovalovne žarke. Med zadnje spadajo tudi ultra-vijoličasti žarki. Ti so tisti, ki imajo velik biološki učinek ter povzročajo V naši koži reakcijo, ki se očituje z rjavo barvo, če je' teh žarkov v določenih vremenskih razmerah preveč, tedaj je tudi njih učinek premočan, na-! mesto počasnega, zdravega za-gorevanja se zgodi pravo seži- j vremenske razmere. Močno o- ko je neva£jiost sončnih opeklin | greta zračna masa vsebuje lah- največja, se ji tudi najbolj pre-I ko mnogo vodne pare. Vodna pa-'dajamo, medtem ko iščemo v | ra požira kratkovalovne žarke,'vročem in soparnem vremenu ki so najučinkovitejši. Z drugi-' bolj senco, tedaj prav takrat, mi besedami, vlaga v žarku je ko bi moglo sonce naši koži raz-naravna zaščitnica proti sonč-' meroma malo škodovati. nim opeklinam. Na isti način; - kakor vodna para vpliva tudi: prah. čim manj je zrak čist, tem j slabotnejše je sončno žarenje, čeprav sonce pošteno sije. Kako živi japonski kmet? dobi na osebo in dan po pest ri-ža in 200 g ribe. Japonska pa nima premalo zemlje, samo razdeljena ni pravilno. Nekoliko tisoč fevdalcev odloča o usodi japonskega kmeta in o tem, ali bo ta kmet dobil zemljo in jo smel obdelovati ali ne. Od same vročine ne postanemo zagoreli, to je drugi temeljni stavek, ki ga pozna vsak smučar iz prakse. Če prodre po kakšni nevihti hladnejši zrak do nas, tedaj je pa drugače. Ta „ .. . , , . , ... , . . bivalstva. Zemlja pa ne pripada zrak je cistejsi, vlage ima manj i J 1 1 ^ in zato propušča kratkovalne Japonska je fevdalno-kapita-listična država. V njej so velika mesta z moderno industrijo, ostali del dežele pa tvorijo milijoni in milijoni kmečkega pre- CUTS-BURNSTSCALDS should be quickly treated to prevent bad aftereffects as well as relieve pair.. Use OIL-of-SALT. Wonderfu! too for sore, tired fee l At your druggist's—money back i£ not satisfied. For free sample write Mosso Laboratories, 215Soutb Leavitt Street, Chicago. QUICK RELIEF FOR FEET ultravijoličaste žarke dosti bolje. Zato v sorlcu v takšnih prilikah tudi hitreje porjavimo. Razliko spoznamo najbolje po ' nebesni barvi. V vročini je ta i barva večinoma bledomodra ali sivomodra, v menu je pa čista ir. temnomo- ganje vrhnjih plasti kože, ki dra. Temu se priključuje običaj. utegne imeti pod nekimi pogoji prav hude in trajne učinke na ves organizem. no še to, da je v hladnejši zračni masi tudi veter živahnejši. Ta veter nam v zvezi z manjšo količino vlage v zraku suši kožo in Sončni sij in sončno žarenje'povečuje tako nevarnost sončnih sta dve stvari; ki ju je dobro raz opeklin, še posebno nevarno je likovati. če se hočemo izogniti! to, da človek v takšnem vreme-škodljivim posledicam obseva- nu misli, da sonce lahko bolje nja s sončnimi žarki, moramo godevajo spremenljivim potre- upoštevati predvsem trenutne Ameriška letala v Singapore-u Otto, j^tvenega slovarja", kova hčerka Ana. S«* 86 %so ,vza sprejem Križika. 'ta črnogorski junak brez sramu N pni.., v Dubrovnik, jih je ' s handžrjem in pištolo za pasom vi]. — na jugu posebej j presenetile, ko je videl, kako je i ! HUp^0 VeIiko Presenečenje.' pomagal svoji ženi pomivati po 'e je zbralo na tisoče ob-' sodo, medtem ko sta si Križik in vzklikali Križiku %HiL ?0d}3a Je igrala in na- u7e3ebil0 Veiik0. Otto ogledavala njegov dom. Ko je Križik odhajal, mu je , junak daroval par poslikanih se je odpel jal i jajc in — kos dišečega mila, ki ^rni .)rfVojim spremstvom, s'je bilo tedaj'v Cetinju očividno - koči i; Si Nih KOcijami in nato po Pot 1^entinah na Lovčen. H, P^ejali Križiku o| Po serpentinah do velika posebnost. To, kar so doživeli v Dubrovniku in Cetinju, se je potem po- i eki ^•^neg osr^ki, tudi v mnogih H J značilne kroje, krajlh-Hh ob strani po ogromnih j čast l!3ti in veseli strelja- drugih Ženska Ušk in i!Sta 12 svojih starih HdhP!to1- Pridruvili so se: in ,(pucal.„ »as° bili Pred nJimi Pla >ti 1 §ostje ves čas v ne- 'Ne i > i*" eijami eesto. v skalnate ,, jih if, PriPeljali vrh Lov-pCakal° novo pre-Sla' Cesti od Cetinje c>£roti njim kavai- Viih salvo • Pred Kri" ?f°VeljniklnKriŽikuse 3'e Ja" C^i B-l aValkadc v pravil-^orsk 1 je kapelnik godbe / Cetinif kralja. Čeh Vimr. • °st «p So Pripravili celo - U°spodu Križiku". - dobi delo za tri dni v tednu in sicer za opravljati hišna dela. Plača po dogovoru. — Naslov se dobi v uradu "Enakopravnosti." VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zeb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Rnainovo poslopje HIGHWAY ENEMY. N "? I i kmetom, ampak fevdalnim gospodom, nekoliko tisočem ple-menitnikov, ki so obenem tudi lastniki industrije in bank. Ti dajejo kmetom zemljo v najem: vsaki družini samo pol hektarja suhe in pol hektarja mokre v.Ti zemlje, na kateri se prideluje hladnejšem \Tfc-1 w .. '. . . 1 J riz, ki je poglavitna hrana vsake družine. Samo tretjina kmetov poseduje lastno zemljo. Pridelovanje riža zahteva veliko truda. Od pridelka mora kmet dajati neke vrste desetino svojemu gospodu, ali pa mu plačevati v denarju. Ker od samega riža ne.more živeti, se kmet posveča tudi. ribolovu. Toda tudi od ribolova je treba plačati visoke davke, kakor od vsega, kar človek proizvaja ali kupuje, kajti Japonska je v vojni in vojna zahteva denar, denar in zopet denar. Dohodek kmečke družine se ceni na 300 jenov letno (okrog 3600 dinarjev). Ker zemlja in ribolov ne moreta preživljati številnih družin, morajo kmečke hčerke v industrijo, kjer jih izkorišča isti gospod kot njih očete. Tudi na Japonskem se občuti pomanjkanje živil in je vse ra-cionirano, celo riž in ribe. Kmet Go out with him? HOT MEi prenese in se mu zato tudi bolj izpostavlja. Torej prav tedaj, You've got three strikes against you •when you are guilty of halitosis* (bad breath). Anyone may have it at some time or other without realizing it, and may offend needlessly. If you want others to like you, take this quick precaution against the common form of bad breath caused by food fermentation. Rinse the mouth with Listerina Antiseptic before any date. Immediately your breath becomes sweeter, purer, less likely to offend. •Some cases of halitosis are duo to systemic conditions, but most cases, say-some authorities, are caused by fermentation of tiny food particles on tooth, mouth and gum surfaces. Listerina halts such fermentation and then overcomes the odors fermentation causes. Lambert Pharmacal Co., St. Louis, Mo. • Before Any Date Use * LISTERINE ANTISEPTIC To Mahe Your Breath Sweeter. Na sliki vidimo ameriške bombnike, ki so prispeli s parniki v Singapore, kjer jih vešči mehaniki zopet sestavljajo. Bombniki so namenjeni za obrambo proti Japoncem. M Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 A 9 i i i i s i i i i i i ifi ifi iN NOVICA... ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnderson 5312. < Lahko jo sporočite našim zastopnikom--- JOHN RENKO 955 East 76th Street JOHN PETERKA 1121 East 68* Street ENdicott 0653 JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KEnmore 4680 W ('chief sav war dakce start quick i get paint 1 j makuh častll i)®!/ /dosome^i thlms ,<3al! ute'5 sorej/ ifwell,squatting moose - I must \ i gatuer berries to grind into 1 w \colors then! youu. have . ^5et me loose — ^/tjgttkav! \ —^-- koliko storite za y cankarjev glasnik! Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek! Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite Upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik NASLOV: ______________________________ Plačal $_____c____ Dne_____________19___ STRAN 4 ENAKOPRAVNOST ■ —- "- ARTUR BERNEDE: 23 Tajna dvorane barbarskih bogor Pustolovski roman 'Ni dobro, da tako zapravljate svoje moči," je vzkliknil Maurice de Thouars. 'Tem bolj, ker jih boste ša potrebovali,"- je dodala družab-nica. "To je res," je priznala mlada žena. In zdajci se je razjokala in vzkliknila: "Če mislim na to, da bo jutri .. . Oh, to je grozno! ... — Dajte, gospod de Thouars, ki poznate ves Pariz, povejte mi, ali ne bi bilo moči izposlovati, da se ta strahota ne bi zgodila?" "Na žalost ... ne! ... " "Sestrica! . . . Uboga moja sveče okoli mrtvaškega odra. 0-beh žensk se je polastil silen strah . . . Nobena ni mogla spraviti glasu iz grla. Odreveneli sta, z očmi nepremično uprtimi v mala tapetna vrata v ozadju ! prostora. Ta vrata so se jela počasi odpirati in so nato sunkoma odletela. Julietti in Elzi Bergenovi se je izvil prestrašen vzkrik. Prikazen je stala na pragu. "Ne gospod grof. Župnik v I Juliette, ki ni bila popolnoma mojem domačem kraju je ved-1 izgubila zavesti, je hotela vstati, no trdil, da ni človek z mrtvimi pa ni imela toliko moči. Po kole-nikoli sam . . . Zmerom je na-' nih se je zavlekla k vratom, ki vzočna njihova duša." !so vodila na vrt in jih z nečlo- "Prav, pa pojdite . . . Jaz bi j veškim naporom odprla. Z vre-se malce spočil . . . Kadar bo ščečim glasom je trikrat zavpila In bral je dalje: j gocen." "Nalašč sem prišel z Nizozem- j "Vem, vem, gospod baron, za-skega na Francosko, da vam po- to hočem povedati kratko, čisto kažem to miniaturo. Edinstvena ; kratko, v dveh besedah . . . . je . . . In prav vi ste prvi, ki jo J Stvar je tale." boste videli. i Chantecoq se je še bolj sklju- Sprejmite, gospod baron, iz- čil in nadaljeval: raz mojega najodličnejšega spo- čas, pridem k vam." Maurice de Thouars je šel v veliki salon in sedel v naslan-j magajte!" v temo: "Pomagajte! Pomagajte! Po- jač. Njegov obraz je izražal veliko utrujenost in žalost, ne tistega ravnodušja, ki ga je drugače smatral za dober ton. Oči-vidno je bil resnično ljubil Simo Malrice de Thouars, ki je žs dremal, je po bliskovito planil na noge in pritekel v atelier. Skandinavka je omedlela. Juliette, vsa iz uma od groze, no; ta gizdalin, zaradi katerega j je hotela z dušečim se glasom je plakalo toliko lepih oči, je zdaj sam trpel hude bolečine. Simona! ..." je spet zatarnala Med tem, ko je Juliette odšla v gospo Mauroyeva . . . "Oh, naj atelier, je ves potrt zamežal, da jo še enkrat poljubim ..." j bi našel v spanju vsaj trenutno Stopila je k pokojnici in pri- uteho svojemu obupu, tisnila ustnice na njeno čelo Nato je vzela eno izmed vrtnic, Juliette je stopila proti ateli- ' jerju. A komaj je napravila ne-pod katerimi je je truplo malone izginjalo, in jo spravila za oble- ikaj korakov, je že obstala. Zde- ilo se ji je, da sliši šum, kakor bi ko- . šelestelo listje v vrhovih dreves. "Niti zavedala se nisem, da... _•_____ jo imam tako rada!" je tiho za- mrmrala in se nato obrnila k Prisluhnila je in stala nekaj tre-notkov nepremično na mestu . . A zdaj je bilo spet vse tiho. Ne- Skandinavki: ! hote jo je obšel zagoneten strah. "Spominjam se je, ko je bila Podvizala se je in skoro stekla še čisto majhna . . . Druga mati vrtnem drevoredu, ki je vodil sem ji bila. Osem let je bila'f ,_____ T/« -in df nrvi 1 o 17 mlajša od mene. Zakaj so naju razmere ločile? nato, da je vsega konec ... in da je ne bom nikoli, nikoli več videla ..." Omahnila je, kakor da jo napada omedlevica. Gospodična Bergenova je s prijaznim, a trdim glasom dejala: "Ne ostajajte delj časa tu . . . Oboleli boste, ne da bi vam kaj pomagalo . . . Pomislite na svO iz hiše v atelier. Ko je stopila v iKaj so najujta veUk. prostor> ki so ga pod. Če pomislim i ,________«.i;v*1a 7 živn stropne svetiljke zalivale z živo svetlobo, je Elza Bergenova ravno pobirala nekaj rož, ki so bile padle z divana na tla. Gospodična Bergenova je opazila Juliettino razburjenost in jo vprašala: "Kaj pa je? Ali je gospe Mau-royevi še vedno tako hudo?" "Ne, gospodična, hotela sem zaklicati na pomoč. Pa ni utegnila. Belfegor je planil nadnjo in jo udaril s vojim strašnim pobi-jačem po tilniku. Nesrečnica se je zrušila na tla. Nato je stopila prikazen k Simoninemu truplu, ga vzela v naročje in izginila z njim skozi vratca, skozi katera je bila prišla. "Strah ... je pravkar ... odnesel . . . gospodično." Kakor da ga je strela zadela, je Maurice de Thouars uprl oči. liko na divan, kjer so se med razme- j jal: tanimi cvetlicami še poznali odtisi. ugrabljenega trupla. Sklonil se je k spletični, da bi jo vprašal, kako je bilo mogoče. Toda moči vrlega dekleta so bile pri kraju. V nezavesti je ležala na tleh. štovanja. Jakob Levy-Nathan, starinar v Amsterdamu." Papillonu so kar oči zasijale od poželjenja. 'Dumontov portret Marie Antoinette!" je vzkliknil sam pri sebi. "To mora biti biser! Niti v Louvru nimajo takega." Neutegova je ukazal, naj spuste starinarja k njemu. Mož, ki je stopil v sobo, je i-mel izrazito orijentalsko lice. Kodrasta brada mu je pokrivala spodnji del obraza, čelo pa gosti sivi lasje. Pretesna črna obleka in oči, ki so se lesketale izza velikih želvovinastih naočnikov, so ga delale še bolj sličnega novodobnemu Shylocku, ki je vbujal več strahu nego zanimanja. Toda baron Papillon je bil v teku svojega zbiralskega življenja naletel že na vse drugačne ljudi. Zato ga pogled na čudnega gosta nikakor ni oplašil. Sedel je za pisalno mizo in nekam odljudno pokazal na stol, ki mu je stal nasproti. Jakob Levy-Nathan je privzdignil škrice in se na moč ponižno in boječe spustil na stol. Baron je vzel ve-povečevalno steklo in de- Zvedel sem, da imate knjigo iz 16. stoletja: "Tajni spomini Cosima Rugierija". Papillon se je zavzel: "Kako veste? Resnica je, da sem imel to delo v rokah." Jakob Levy-Nathan je z napol odprtimi usti in izbuljenimi očmi poslušal barona, ki je oblastno in napihnjeno nadaljeval: "Eden mojih prijateljev, član akademije lepih umetnosti, gospod Carpenas . . . gotovo ga poznate?" 'Kdo ne bi poznal tega slove-čega mojstra?" "Dobro! Gospod Carpenas, ki sem z njim govoril o tej knjigi, mi je dejal, da je pot\ orba brez vrednosti." Amsterdamski starinar je ^ zmajal z glavo in dvomljivo mr-dil z obrazom. Zbiralec je nadaljeval: "Zato sem odložil knjigo v renesančno skrinjo, kjer sem jo bil našel." "Spoštovani mojster! Ali mi je ne bi mogli prepustiti?" Ob besedi "spoštovani mojster" je obraz barona Papillo-na zardel od ponosa. Prvikrat v svojem življenju je bil začul tak odgovor. Z nenadno dobrohotnostjo, s katero je skušal prikriti svojo ničemurno radost, je dejal: "Žal mi je, a knjige nimam več!" "Oh, škoda!" "Vraga, vraga!" "Knjiga, ki sem jo pustil v finem izmed predalov, je posta« s skrinjo vred kupčeva last. (Dalie prihodnjič) Zmagalec Vrt na nebotičniku "Ker sem dvomil o pristnosti 'skrinje, sem jo poslal na dražbo, kjer je dosegla dobro ceno." Halifax - ribič jega soproga, na otroke, ki ste ie • • • jih pustili doma." i Obmolknila je, kakor da se ne jupa govoriti. 'Da, prav imate," je rekla go- j „Tak govorite vendar," jo je spa Mauroyeva nekoliko mirne-1 pozvala skandinavka. 3e- I Juliette se je vendar že odlo- Maurice de Thouars se je po- v^. nudil: "Dovolite mi, da vas odvedem v vašo sobo ..." Gospa Mauroyeva se je oprijela njegovega komolca. Juliette je pristopila, rekoč: "Če bi me milostiva potrebovali ..." "Da, kakopak ... le pojdite, ljuba," ji je pritrdila gospodična Bergenova. "Jaz ostanem dotlej pri naši ubožici ..." Gospa Mauroyeva se je še enkrat ozrla na sestro. Nato je odšla z Mauricem de Thouarsom na vrt. Juliette je naglo stekla v vežo, odtod pa v prvo nadstropje, "Gospodična, pravkar sem slišala na vrtu čuden šum." "Kakšen šum?" "Bilo je, kakor da bi se nekdo plazil za grmovjem, v katerem je izginila prikazen." In vsa bleda je dodala: "Kaj če bi bil spet louvrski strah!" "Ali, ubožica," je dejala dru-žavnica, "nikar si ne vtepajte takih stvari v glavo. Prikazni ne bo več semkaj . . Gospod Chantecoq me je čisto pomiril za-stran tega. Č^a naj bi še iskal pri nas?" Komaj je Elza Bergenova iz- ČETRTI DEL I. POGLAVJE "Nu, oglejmo si miniaturo." Na starinarjevem obrazu se je pokazala zadrega. "Oprostite, gospod baron, miniature nimam." "Kaj pravite?" je vzrojil zbiralec. "Ali se mislite norčevati iz mene?" ! Na sliki je Le Smith, ki) šel s svojim vprežnim kot zmagalec iz dirke v Gostl N. Y. Maršal Budjinni Na sliki je A. M. Van Den Starinar, v katerem so naši Hock, hortikulturalni ravnatelj Na sliki je lord Halifax, angleški poslanik v Washingtanu, čigar slika je bila, posneta ne-. Budjenni je po davno, ko se je nahajal na ribo- usk.h crmfld m Mfcr«J lovu, ob kateri priliki je ujel 22 ha§ ^ izfS . funtov težko ribo. : u,LijCo<>1 " Okoli devetih zjutraj je stopil baron Papillon, oblečen v razkošno svileno pidžamo, v svojo delovno sobo, kjer ni seveda nikoli dolal. Med drugimi vrati se je pokazal lakej v veliki livre- J*' uii zjuugci uuij Lia.giv.nc, "Povejte mojemu tajniku, da kazal kupcu vrata> rekoč: ga pričakujem," je ošabno velel bralci gotovo že spoznali Chan-tecoka, je ponižno odvrnil:, "Miniatura je bila samo pretveza, da ste me sprejeli." Papillon je ves besen vstal . . . S kretnjo, da ryti najslavnejši i-gralec Comedie-Francaise ne bi sestoja iz štirih članov. bil zmogel bolj tragične, je po-' Rockefeller centra v New Yor-. ku, ki ima na svojem 11 nadstropij visokem nebotičniku vrt, j ali bolje rečeno, malo farmo, kjer prideluje dovolj zelenjave in sočivja za svojo družino, ki Ijena najhujšim skih armad. plemič. "Gospoda Luchnera ni doma." Nato je sluga podal baronu pismo na srebrnem pladnju, rekoč: "Tole je pravkar nekdo prinesel za gospoda barona." Papillon je vzel pismo in vprašal: "Ali čaka odgovora?" "Da, gospod baron." "Prav, pogledal bom." Papillon je zdaj prebral pismo, ki je imelo tole vsebino: 'Gospod baron. Slišal sem, da iščete za svojo odprla sobo, ki je bila določena rekla te besede, je zdajci ugas-za gospo Mauroyevo, in prižga- .nila podstropna luč, tado da so la električno luč. Gospa Mauroy-J gorele v vsem atelierju samo še eva in Maurice de Thouars sta kmalu prišla za njo. "Gospod grof," je dejala sestra gospodične Desrochesove, "ne vem, kako naj se zahvalim vam in gospodični Bergenovi za pozornost, ki mi jo izkazujeta."; 'Ta pozornost je vendar sa- i moumevna!" "Bodite prepričani, da je ne bom nikoli pozabila!" Maurice Thouars ji je spoštljivo poljubil roko in odšel. "Ali milostiva želi, da ji po-1 magam pri slačenju?" je vpra-; šala Juliette. "Ne, dragica. Vrnite se k mo-. ji ubogi sestri." Spletična je ubogala in zapustila sobo. Ko je šla skozi vežo, je srečala Mauricea de Thouar-sa, ki ji je dejal: "Recite, prosim, gospodični Bergenovi, da ostanem tu in jo pridem zamenit, kadar bo trudna." "Ali, gospod grof," je odvrnila Juliette, "saj sem lahko sama." "Tedaj vas ni strah smrti?" "Spravite se, gospod! Če ne, pokličem slugo, da vas vrže iz hiše." Chantecoq, ki je, kakor vselej, sijajno igral svojo vlogo, je sklenil roke in z jokavim gla-1 som dejal: | "Nikar se ne jezite, gospod baron, imenitno kupčijo sem vam prišel ponudit . . . Na vse, kar mi je svetega, vam prisežem da vam bo žal, če me odslovite, ne da bi me bili poslušali." Lažni starinar je govoril ta- VELIK PIKNIK Skupnih društev SSPZ V NEDELJO 31. AVGUSTA na Pintarjevi farmi. Hiša za 2 družini se proda zelo poceni. Nahaja se meči St. Clair Ave. in Superior Ave., na E. 53 St. Poizve se na 6802 St. Clair Ave. j ko prepričevalno, da se je baro-1 novanega društva, nova jeza mahoma polegla. (redna mesečna seja "Naj bo!" je rekel kaj zbirko, ki je najlepša v vsej Ev ropi, miniaturo slikarja Dumon-. negotovo. "Povejte, ta, predstavijajočo Marijo Anto- privedlo k meni." inetto ..." I "0h' hvala vam' g°sP°d ba" "Glej, glej! To pa ni karsibo- ron," je odvrnil veliki detektiv, di," ie rekel baron, ki se je pi- ^Prepričan sem, da boste na- smo laskalo njegovi domišlja- vdušeni." "Govorite že! Moj čas je dra- Iz urada društva Carniola Tent št. 1288 The Maccabees Obveščam vse člane gori ime-da se vrši v nedeljo, nekam dne 24. t. m. v navadnih pro-vas je štorih, ob 9. uri zjutraj. Apeliram na članstvo, da se polnoštevilno udeležite seje. Iz glavnega urada Maccabees sem prejel veliko dividend čekov, katere bom na seji oddal. John Tavčar, tajnik Na sliki je Bruno Mussolini, mlajši sin premierja Mussolini-ja, ki se je v nedeljo smrtno ponesrečil, ko je preizkušal v Italiji neki nov bombnik. Nagla križarka SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM ... Moški dobi delo oskrbnika v restavraciji. - Vpraša se na 390 E. 156 St. Išče se dekle ali starejšo žensko za hišna opravila. Dober dom. Plača po dogovoru. — 956 East 185 Street., IVanhoe 7330. DRESSMASTER ELEKTRIČNI ŠIVALNI STROJ Enakopravnosti' model 67-107 White električni šivalni stroj, izdelan iz finega orehovega lesa. Ko se zapre, je pripraven za pisalno mizo. Cene so od 44,95 naprej NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 ST. CLAIR AVE. 819 E. 185 ST. • sK I Robert W. Hyatt, V tekom prve svetovne v saržent v ameriški arr".. $ takratnih bitkah iz9ub\,„/ I • _ III' 1 zdaj pa je dal svojo ^ nogo, ki je iz alumi^J ' vladi Zedinjenih držav- Izpolnjena t Mrs. L\ Jordan, sta^ jc*'-naglo izgublja vid, tod fi la, da bi videla preds*"1 / la, da bi mdela prea#"" 0f „ sevelta, preden ji h 1 ma odpove. Zdaj se P jf Na sliki je ena najhitrejših izpolnila, ker jo je sp .^t križar k Zedinjenih držav, San sednik Roosevelt, h '{(i ^ Diego, ki je bila nedavno splav• je privedel kongresnih Ijena v Quincy, Mass. terson iz Georgije.