^£5?" Uto UD. flev. 11 V UuUJonl v peteft 5, oprio 1929. Ceno Din 1. Izhaja vsak dan popotdnc, izvzemU oedeUe In praznike. — Insert« do 30 petit & Din 2.—. do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dojovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« vella letoo v Jutoslavtji 144— Din. za Inozemstvo 300.— Din. — Rokopb! s« ne Tračalo. — Naše telefonske številke $o: 3122, 3123. 3124, 3125 b 3126. Obnovitev prijateljskega pakta z Italijo Med zastopnikom zunanjega ministra in itaHjanskim poslanikom so v teku razgovori za obnovo pogajanj glede nove prijateljske pogodbe — Beograd, 5. aprila. Včeraj popoldne je posetil zastopnika zunanjega ministra dr. Kuma-nudija italijanski poslanik na našem dvoru g. Galli Imela sta skoraj dve uri trajajočo konferen-co, ki je vzbudila pozornost v vseh diplomatskih krogih. Vaš dopisnik se je obrnil na pristojno mesto, kjer je dobil naslednje informacije: »Kakor znano, je Se redno odprto vpraSanje prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Italijo. Prijateljski pakt, ki je bfl skienjen leta 1922, je, kakor znano, potekel 27. junija 1. L in je bil samo provizorično podalfšan za Šest mesecev. Med tem časom so nastopili dogodki, ki so onemogocilt nadaljevanje pogajanj za podalfšanje pakta, tako da je pogodba definitivno ngas-nfla. Sedaj je vlada posvetila tso svojo pozornost ureditvi ztmaniepolitičnib vpraianj ter je ▼ zadnjem času uredila odnoiaje z Grčijo, s katero je bil baš te dni oodoisan prijateljski pakt. V teku so pogajanja za ureditev odb^šafe* z Bolgarifo in je sedaj orislo na vrsto tuđi vpraSanje prifateljsketfa pakta z Italifo. Odnosan med Jntfoslavtjo in Italijo so ostali oo ooteku tmjatelj-skega pakta sicer nespremenfeni. vendar oa je želja obeh vlad, da se obnovi orijateljsVa oogod-ba. Razgovori, ki se vrše med zastoomkom zunanjega ministra in itaHjanskim poslanikom, imajo zgolj značaj pripravljalnih razgovorov, katerim bodo sele po principtjelnem dogovoru sledila pogajanja za definitivno sklenitev prijateljske pogodbe««. Ureditvi odnošajev med Jugoslavijo in Italijo posvečajo veliko pozornost tuđi zapadne velesile. V zvezi s tem vprašanjem so tuđi poseti franeoskega in angleškega poslanika pri dr. Kumanudiju. „kralievina Jugoslavija" NARODNO IN DRŽAVNO ED1NSTVO NAJ SE MANIFESTIRA TUBI V NAZIVU DRŽAVE — ZAKON O SPREMEMB1 DRŽ. NAZIVA — Beograd, 5. aprila. Današnji listi posvečajo posebne pozornost govoru, ki fa je iniel včeraj ministrski pred* sednik general Pera Živkovič na ban* ketu, prirejenem na čast odstopiv&ima ministroma dr. Krvlju in dr. Alaupo* viču. General Pera Živkovič je rakiju* čil svoj govor z besedami: »Živela jw goslovenska kraljevina Srbov, Hrvatov Beograjski listi vidijo v tem <#ofear, da se v zveri z osfalimi reformami v državi pripravlja tuđi unifikacija nazU va države, ki bi ie na zunaj obeležila po pol no narodno in državno edinstvo Že detj časa se govori, da bo naziv dr= lave Izpremenjen mesto dosedanjega: Kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencem v ^Kraljevina Jugoslavija«. Ta naziv se je že več ali manj udomačil ne samo dema, marveč tuđi v inozemstvu ter je tuđi v uradnem poslovanju mno* go priktadnejši. Zatrjuje se. da je že pripravljen naČrt zakona, ki ho u\*elja* vil to ižpremembo. Napovedujejo nam zadnji mrzli val Po vsej državi je zapadel nov sneg. — Nevarnost poplav. Dunajska vremenska napoved. — Ljubljana, 5. aprila. Nenavadni vremenski preoferai, ki so ga sploSno presojali samo kot posJedica aprilskRi vremenskih nestalnosti postaja vedno boli uvod v novo mri zlo peri j odo. TaKo prihajajo iz ćele države poroćila o nenavadnih snežnih rae-težih m velfketn padcu temperature, fcl je — ponekod pađta vx>d ni£lo. V Zagrebu Je zapadlo v dveh urah nad 10 cti snega !n je divial rx> cestab snežni metež, kalcor sredi najhuiše zime. Sneg je iztfnfl Jele proti večeru, dočim ie ostala temperatura stalno pod ničlo. Sneg Je zapade! tuđi po večinl ostalih predelov države. V BeogTadu ie dvakrat moćno snežilo in zapadlo skoro na ped sne-zz. Se boJJ pa ie pritisnula zapoznela rima v Južni Srbiji, kjer že dva dni snefci in se je bati poplav, ker so pred snenom zaradi dolgotrajnega đeževhi zelo narastle re-ke. Vardar je že na več !jr!o sicer oosttfj nadvse škodljivo za poljedelstvo, če nastofnj pre-pozno Katastrofa na Kavkazu — Berlin. 5. aprila. V severnem Kavkazu $e je prinetlia te dni strašna vremenska katastrofa. O okraju Ce-čencev )e dlvjal sile« v!har, kl Je ore-vrnil osem stoipov za vrtanie petrole-Ia ter razkril mnogo hiš. Strehe 3te vihar odnese! več kifometrov đaleč. Na mno. irfb kraHh so tzbruhnlii požar); neka vas |e do tri četrtitte posorela. V gorah dlvjalo sneženl viharfl. reke pa so pre-stopile bregove. Tud! mnogo naslpov se ie porušilo. Mnogo me$t je ogrožetrih, prebivalstva pa se ie polastila oepopis. na panika, števito mrtvih $e ni znano. f • • J • 1 • |»vv Zanimiva razprava pred sarajevskim sodiscem Srednjeveški običaji v bosanskem selu. — Proldetstvo nad za-rocenci. — Odpor iaranor in tožba župnika« — Sarajevo, 5. aprila. Pri okrožnetn sodišču se je včeraj vrSila rasprava proti nekemu M. Zeku \z Rastovega sela v faj-ničkem okraju na tožbo župnika Jožefa Božaloviča KaJcor Je irpovedal župnik sam. ?e v nedeljo 27. februarja letos med maŠo oeposredrto pred čitanjem evanuelija ispred oltaria pro?rlasil prokletstvo nad neko Lu-cijo Pranći in njenim zaročni^o-n Perom Zeko, ker je LucUa pred poroko od§la v ^ebešić s svojemu zaročniku !n ostala pri njem gotov čas. 2-jpnik je pred sodiščem i^tavil, da je bila ■<» po cerkvenih predpi-sih njegova dolžnost in da hnajo prizadeti nosHi po oerlcvenJh kanoaih vse potledlc«. Ko ie izrekel svoje prokletstvo, je nekdo izmed občinstva v cefkvj zalrlical župniku: »Ako boste govorili o tem, bom takoj zapusti] cerkev<. Temu ^"^kli:ku se ie pridružilo še nekoliko župlianov, na kar je nastalo gribanje in šum v cerkvi, ki je trajalo okoli p€t minut. Župnik ie nato đejal ver-nikom: »Kdor noče posluSatT. nai se odstrani iz cerlrv*e<. Ko so rrmosi pričeli odhajati iz cerkve je pristopi] k župniku Zeko in *nu dejal: *Ti ne bi irrekel teea prf>klet-*tva, ako bi moj sorođnfk dal 300n Din«. Župnik je tožl! Zeko zaradi žaltenia č?.sti in hejskanja ter 5e sodisče obsodilo obtozen-ea na sadeni dni zapora. Konferenca mednarodne novinarske federacije v Pragi — Praga, 5. aprliii. 5iaooj >o č^ški in nemški no\inarji priredili pozdravni večer na čast centralnemu odboru medoar->ine aoviuarske federacije, ki ima svojo sojo v Pragi V odgovoru na pozdrave je i^red-^ednit mednarodne uovinarske federacije Georg Berobard, ^efurednik >Vossifeche Zeitung-:, aagia^aT, da ni namen mednarod-ae novinarske federacije ?iran Soititi mate-rijelne interese novinarjev, niarveŽ slasti tuđi dvigniti moralni nivo aovinarskega stanu in pridobiti nevinarskernu pokliru v vsem svetu ono mesto. ki mu gre po nj^-govem pomenu in značaju njegovega adej-stvovanja. Nato je poda I ?e tajnik Valot ob-širneJSi pregled de-Iovanja organizacije t zadnjih treh l*»tih. Papežev avtomobit __ MilaiL, 5. aprila. Milanska avtmobil- ska tvrdka »-Fiat« je podarila papežu nov š*>stcilinderski avtomohil modela 525. Voz je 6-sedežen in sta dva predzadnja sedeža tako montirana, da bosta na njem sedt-či oeebi obrnjeni i obrazom proti papeiu, ki bi sedel oa zadajem sedežu Avto je izdelan ia nafboljsega materijala ter ^a smatrajo za mojstrsko d«lo iUIijanske industrije. Vsa notranjS^ina je prevlečeni s Ikrlatno rdf-čim bartuĐom in dragor^nimi peraijskjmi preprogamt Sven Hedin izginil? — gtoekkelm, 5. aprila. Tu kaj obMftji be jaiea, da te j« sloritem« raziskoTalm Sreo HeđiB« pripetilm kakSoa oe^rete, ker ie a&]t 6ed«j i« bo razdel^Ti med senitorj« in poslane«. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.795—22.855 (22.S25), Berlin 13.4875—13.5375 (13.5025), Bniselj 7.909, Budimpešta 9.9>77, Curih 1094.4 — 1097.4 (1005.9), Dunaj 7.9604 — 8.0194 (8.0044), London 275.97 — 276.77 (276.37), Newyork n6.83, Pariz 222.46, Pra-ga 168.18 — 168.96 (168.58), Trst 297.92. Efekti : Celjska 158 denM Ljubljanska kreditna 130 den., Praštediona 850 den-. Kreditni 170 den«, Vevfe 120 den^ Ruše 250 — 2fi0, Stavbna 50 d^n., SrSir 1H5 den. ZAOREBSKA BORZA. Devize: Dunaj 800.44, Amsterdam (22.825). Berlin 13.487^-135175 (13.5025), 297.92. Newyork 56 83, Curih K«5.9. Efekti: Vojna škoda 422. INOZESKE BORZE. Curih: Beograd 9.125. Dnnaj 7\ Budimpešta 90.f.O, Berlin 123 25. Prasa tS.3S. Milan 27.18, Pariz 30.30, London 25.225, Newyork 519.80. Izvenparlamentarna vlada na Poljskem? Pred razčišcenjem situacije. — Noto vlado bo najbrž sestavil Pikudski. — Variava, 5. aprila. Poljski dopisni urad objavrlja službeno, da te ministrski predsednik Bartel včerai posetil maršala Pilsudskesa ter imel žnjim dolgo konferenco. Tekom razfcovora je ponovno izrazil željo, da bi podal ostavko celokupne vlade. Zaenkrat pa ostavke vlade še ni in so vesti o vlad-nj krizi neresnične. Pač pa ie pričako-vati spremem-b v 10 dneh. Med tem časom se bodo vršili razsrovori elede rekonstrukcije vlade, v kateri bodo trje resor! nanovo zasedeni. — Varšava, 5. aprila. Po demisiji pređsednika v!ade Bartla bo predsednik rei?uWike najbrže povenl mar^afu PilsuđskemLi mandat za prou*itev r>olo-žaia n sestavo nove vlade. Pi!*ndski ho mandat s>preje1 ivijomo. Predsedn'.-ku republike ic zahteval. nai bo stonl vse za razčiščenie v^dno^ajev med par-iamentarnimi strankami in omo^nJetij* sestave parlamentarne vla:1e Znač'lno pa ie. da č PHsuJski v razsovorh, kl >e žc \'^še z vodilnim' pnlifčn'm" ose>b-Hostm:. pov-dar.ia! moznost <.evave iz-venparlamentarne vlade Pazsrovor! se nad 3 Iju jelo in se mhY\. da bo zares došlo do 'rvermrr'amentame reširve krize, ker so odno5a?i med parlamenfjrni-m! stratrkami ^elo napet:. Trocki je oficijelno zaprosi! za do voljen je naselitve v Nemčiji Po svojem pravnem zastopniku je vložil prošnjo pri nemški državni in pruski deželni viadi — Berlin, 5. aprila. Tukajsnji listi porocajo, da je Trocki po svojem pravnem zastopniku vložil pri pruski deželni in nemški državni vladi prošnjo za dovoljenje bivanja v Nemčiji. V prošnji na\aja, da se hoće v Nemčiji zdravitL Po ozdravljenju ie pripravljen tako] zopet zapustiti nemško ozemlje, če bi mu nemška vlada ne dovolila nadaljneua bivanja. Končno iz javlja* da bo za časa svojega bivanja v Nemćiji opustll vsako politično delo ter se posvetil Izključno svojim privatnim zade\ani, ▼ prvi vrsti seveda zdravljenju svoje bolezni, ki postaja vedno bolf kritična. Državna vlada bo počakala, da se najprej izjavi pruska dežefna vlada. Obstoia pa razpoložcnjč, dt Trockeniu pod gocovinji pogoiu ki predvidevajo strogo omejitev ojegovega gibanja v Nemčiji, dovoli nase-litev za dobo zdravljenja. Dovoljenje pa bo zaklavzulirano tako, da bo Trocki takoj izgnan, čim bi se ugotovHo, da se bavi s politično propagando. Zanimivi kriminalni tipi v Ljubljani Policija ie orijcla zadnje dni več kriminalnih tipov, ki m setfaK po tufi Ustnini. — Ne želi svojega bližnjega žene. Izubijana* "^ apnln »Gospa, prosim sveže vode« Dae 31. marca «e je na stanovanju vd-> ve Emilije 2. aa Mestnem trgu pojavi] mla.1 moški. ki se je izda] za rlalarskega pomoćnika. Vprašal je gosrx>, če ima zanj kako delo. »No, te ste zlatar, vam pa pokažem svojo zlatn»no,< je dejala gospa in privlek-la iz omare Satuljo, v kateri je imela razne dragocenosti. Dozdevni zlatarski pomoćnik »i je ne taj časa zlatnino oizJedova]. n*na-doma ga je pa zelo zasjalo. »Oh. (zosi^a, ali bi mi dali kozarec vode?< — Prav rada! Io ir je ^egla vdova po stekl^rjici, ki je »tala na mixi, tf»r rcu natočila vode. — Ne ciili mi, gosiia. Skoro mlaJhia J*. Ali bi mi ne prinesli svele? Id naivna go?pa je res odšla ter mu aato-čila sveže vode. Neznanac jo je špil dva Vo-zarca v dušku, aato se ma je pa naenkrat ne kam mo*iilo. Hitro je c»d&€»l, ?ei, da se še oglasi. Drugega dne je hotela vdova obiskati neko manko. V ivoje najveije presenetenje pa je ugotovila, da ji je iz Jatulje izglnil briljantni prstan, ki ua je hotela natakaiti. Prstan je bil vreden &Y*) Din in je bil ?po-mio na njenega pokojnepa možn,obenem ji je pa tzginilo todi par zlatih uhanov, pri-mernih im narodno nošo. Gospa se je lakoj spomnila poseta prejšnjejza dne in je Lavino prijavila policiji. Ta je v?eraj prijala iejnega ptistolovca osebi Josipa D. ir Trno-vega. Zdaj ga najbrž ne bo več žejalo. Jaz sem detektiv Tako se je predstavi] snoči v go«tilni Ko-lerija natakarici Pavli Marinko trgovski potnikU. Imel ga je precej pod kapo, §e več pa menda v želodcu, ki mu je nenad>iia odpovedal pokorščino in tnko je »detektiv-t vse ponesnaiil. Natakariri se je zdel detektiv sumljiv in poivala je strainika, ki je tr-govskega potnika aretiral. Na policiji se ugotovili, da imajo opravka s »tarim znancem, ki ima manijo, verkrat ?e izdajati ta detektiva in ki je nekoč že aretiral :i*ko rnlekariro ter jo prignal na ^tralniro. 7• je je u?milil — kaj mu j^ prerntajalo dru-gega pri petih otroečih _ in jo v^ej tiazaj k sebi Pa tuđi KolariČu ni preveč uga.'.iln v solnčnem Splitu. Te dni se je \rni] * Ljubljano. Bil je deleieo neprijatnoga *pre* jema, kajti dva detektiva sta ca po vabila na rjolifijo. Policija jja je izrtxila *>o.iiA*'u radi lapeljevania in oapovnrjan'ji k ta!vini. *Mi tiraaniln, mi imamo« Te dni smo poročali o drzni tatvinU Id \e W!a i?\T§ena v bolnici. Iz pisarre inter-ne£a oddelka je bila asistentu dr. Kralju ukradena zimska suknja, vredni 1500 Din in suknjič, vređtn 300 Din Tatvtna je Nla prijavljena policiji, ki je šla tako! iu delo. Imela je uspeh, kajti posrećilo se ji Je prijeti nevarneea taru in vlomilca. Včeraj Dopoldne je kriminalni agent priiel v holnicJ znanesa tatu in vlomilca. Že tO-krat kaz-novanega Franceta Otortpca. Mo» *e Je prišel 3. t. rn. zdravit v bolnico Boleha namreč na očeh in na sifilisu. Atcnt ca J« odvedel na policijo. Tam so vzeli Otorepca v škripce in ga za^li^ah Osumljen ie hil tat-vine zdravnikove suknje, kajti opi< tatu se je popolnoma u jema I ž njim. Se\Tda ie Ot«-repec vse odločno tajil. Če<, da ie priiei Sele te dni iz Celja, kjer ie Je zdrtvil v ta-moSnji bolnici. Policija mu ševe ni vtrovaU in *e nadalje vala s poizvedbami. Tr\edela ie, đa ie prihajal Otorepec, ki je *icer za stalno ir-gnan iz Ljubljane, kakor tuđi i/ Maribora, že cei mesec v mesto. Stanoval ie v neki ^ostilni na periferiii in tam ti!ni je kazal ćele §ope bankovcev. xe? Mi ortd-niku mi imamo in vi lahko priv>Wiinr>?< \osil je rudi *čipalnik in je na vide? res napravi! ujroden vtis. PoVrii:i ie 'izotovila, da je tuđi dtiaknma Tramru^u in Pocračni-ku s hodnika I, drJa^ne crnina rile ukrade! suknji, vrednt vzđ ?ono Hiit. »Zviforenec- rr»-farif*1 vrSila v drugi polovici aprila v Jtg> B&až'a »SL'OVENSKI NAROD« dne 5. 9prih 1939. <1ev 77 Naše &karstvo na barcelonski razstavi Držanu osrednji zavod za žensko domačo obrt, pod Sigar okri-9em fe 8000 slovenskih čipkane, je izšolal dostej nad 4500gojenk Uftbljana, 5. aprila. 2rn>nđBa /.d trgo\ \ obrt in Industrijo bo te đnfl oii,>oslala i . Spansko vzorce za barcelonsko razstavo. Izmed raznih indu-strQ, Ki nanicr&vajo l.jjti v tujini no\a tr-fllča, bo menda le najbolj za stopa no naSe čipfcarstvo p<> Državnem osrednjem zavodu za fensko domačo obrt, ki je pripravil za razstavo 81 mojstrsko l/đelanih vzorccv v okvirih, poleg tega pa še krasen album s 381 vzorci. Državni osredni zavod, pod či-ear okriljem je 8000 slovenskih čipkaric, bo dosege! na barcelonski razstavi nedvomno velik uspeh. Strokovnjaki, ki so si ogledali za razstavo na španskem namenjene vzorce. so ve nadv^e laskavo \zta7a\\ o tn'il*. Vzorec po nacrtu ing\ Serajnika Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt je bil ustanovljen po prevratu leta 1920. Od takrat do danes je obiskovalo zavod in njegove Sole nad 4500 gojenk. Do-slej so se vršile Sole in tečaj i v naslednjih krajih: v Horjulu, v Kamni gorici, v Pol-hovem gradcu, v Fari pri Kočevju, v Hi-njah, v Selcah nad Škofjo Loko, na Trati, v Prevaljah, v Marenbergu, na Jesenicah, v Zametu, Kastvu, 2ireh, Zelcznikih in v Krapini na Hrvatskem. V kratkem prevza-me zavod organizacijo strokovnega pouka v RadoboJu in v Gorskem Kotaru na Hrvatskem. Eden uajvažnejsih činiteljev pri organizaciji obratovanja je propaganda. Zato se je posvečala zlasti zadnja leta veliko pozornost razstavam, ki se jih je vršilo deslej nad 30 po raznih krajih Slovenije. Umestno bi bilo, da bi razstavljal zavod tuđi v ino-zemskih mestih, tnorda v zvezi z društvom za pospeševanje turizma v naši državi, da bi bili stroski manjši. Zavod je prejel 2e ve-č" priznalnih diplom iz inozemstva. Poleg domaćih listov so prinesli zelo laskave oce-ne o delu Držanega osrednjefa zavoda tuđi inozeniski listi. Zelo lepa informativna članka ^ta izšla lani v angleškem mesečni-ku »Arts and Crafts« in letos v nerrtški reviji *Dahcim«. Vseh učiteljic je na zavodu in 'na zuna-njih šolah 19, dočim obiskuje pouk okoli 650 gojenk. Ce primerjamo število gojenk s šte-viloni učiteljic, vidimo, da je število učnih moči prepičlo, ker potrebuje strokovni po« uk največ direktnih moii poučevanja, da more doseči res solidne in trajne uspehe. Va zavodu se poučujejo nasJednje tehnike: kleklanje, rile. to'edo, belo in pisano vezenje ter zlato vezenje. Tehnika pri klckla-nili čipkah je zelo napredovala. Vrše se defa v brusefj^ki tehniki, s Cimer so se do-Nej;le že v>e finese dela. Umestno bi bilo, Ja bi se uvedel na navodu se gobelin in tkalstvo in sicer na izboljšanih belokranj-^kih statvah, zst kar je zavod stavi! predlog oblcistnemu odboru. Predlanskem začeta nova smer udejst-vovanja narodne ornamentike se je letos vidno povzdignila in prišla do razveseljivih rezultatov. ki so našli tuđi med občiostvom popolno razumevanje in odobravanje. Zbirka ge. Zlate Šufflaveve iz Zagreba se iz-popolnjuje in s tem nastopa nova perijoda v našem čipkarstvu, katerc posledica bo šc večje zanimanje kupujočc publike in s tem tuđi večje udejstvovanje precejšnjega kro-xa Čipkaric na finih izdelkih, česar doslej ni bilo. Poleg omenjene zbirke je nabavil za-\od već novih načrtov. Ti nacrti so same originalne narodno-umetniške novosti, ki ttiorajo zadovoljiti tuđi najbolj razvajeno in kritično oko. NTačrte za kleklanje Čipk izdelujejo ing. Serajnik, ing. Omahen, akad. slikar Gaspa-ri, prof. Šantel, gojenke Santlove Sole učiteljica Marija Reven, mariborsko žensko društvo itd. Zelo agilna je bila Tat ja na La-pajnetova iz 2irov, ki je letos umrla nenad-ne smrtL Izmed Hrvatic sodelujejo zelo požrtvovalno Zlata pf. šufflav, Tereza Pau-lič in Nelly Oeigger. Poleg teh zadruga »Djelo« v Zagrebu in Čenska zadruga isto-tako v Zagrebu. Državna podpora je bila tuđi letos tako malenkostna, da je odpadel največji del obratnih stroskov zopet na obratni fond, S tem se ne zmanjša kapaciteta dela in zalo-ge finih, sicer dobro idočih predmstov so zaradi tega zelo pičle. Kar se tiče gojenk, se jim nudi velika korist že v tem, da se izvrstno nauče raznih tehnik ter da so de-Iežne tuđi materijalnega dobička. Zavod jim je izplačal samo lani okoli ?50.000 Din na-grad, kar znači, da je zavod gospodarsko-socijalne važnosti. Zločini lažnega podporoenika Odtnev prvih dni po prevratu v Vojvodini — Živojin Srcteno rte se je izda>al za podporoenika in je izvršil vec težkih zlo činov Pred docvi se je vršila pred sodiščem v Ne, da je bil pred tem aretiran neki Rajko Pešić, kovač iz Šabca, ki je bil osumljen, da je umori! Štefana v Palanki. Vendar se je Ukazalo, da je nedolžen in so ga i/pustili iz preiskovahiega zapora, v ka* terem je scdel tri mesece. Umor in dva razbojnička napada Obtožentc Živojin Sreteax>vić je sto-pil pred sodnike lepo oblečen. Je lepo raščen mladenić. Ko je predsednik ugofovil, da so vwe priče prisotne. je začel čitati obtožni* eo. Sretenović, ki je 28 let star, je obto-ien, da je v Palanki I. 1918 ustrelii z vo* jadko puško Mihajla štefana. Umoril ga je premišljeno. Nadalje je obtožen razjbojni« %kega napada na Sebastijana Vernata in i>j«go\x> ženo. Isti dan, ko je umori! Štefana, je vdTl v Vernatovo hHk> in mu zagro= »flT kakt>r tuđi njegovi lenu da ga ubije, Če mu ne da takoj denarja Tedaj je stopil t hiđo Veniato\* sin in Sretenović je po* begfiil. Kmalu je vdrl v stanovanje vdove Pclc in ji za^rozil s puiko. če mu ne da đenarja. Mučenje v taborišcih Ko je predsednik vprašal obtoženca po prećitanju obtožnice, ie se ćuti krivega. je Sretenović odsrovoril, da se ne čuti krivc-ea. Nato je oWoženec pripovedoval o do-godkih takole: Kot J51etnes:a dečka so Tre ujeli nemški vojaki v KruSevcu. Ker rrisem bil vojak, so me Nemci internirali najprvo v Nemčiji, potem pa na Će^kem in končno na Mai$al Djor-djević. Ko so prišle srbske regularne čete, so tega podporoenika pnjele in zaprle. Ta podporočnik je ukazoval svojim vojakom razne zločine, ki so jih tuđi brez ugovora izvršili. Tako je lažni podporočnik ukaral tuđi Srctenoviću, ki se je tam izdal za podporoenika, naj sre na kolodvor in prime nekega niadžarskejra špiiona, ki se sicriva na kolodvoru. Na kolodvoru ie Stefanovič res našel madžarskesa voja-ka. ki ga je pozval, naj jjre z njim k oodporoćniku. Vojak me je pa zavrnil. ie nadalieval obtože-nec, in rekel, da je tu Madžarska in ne Srbija. Hotel mi ie vzet: puško, ledai sem pa sprož-il :n vojaka ubi!. Nato sem sel k pod-poročniku in mu povedal, kaj se ie zgodilo, F^odporočnik je še' na kolodvor si ogleda! i'streliene^a voaka in mi rekel: Prav s! storil! Razbojndski napad Nuto je predsedni'x pozval obtoženca. naj pojasni napad na Sebastijana Vernata v Vernatovo fi'šo in napadel Vernata in ženo. grozeč jima s pti^ko. Zahteva! je od niHti denarja. Vernat denaria ni moje! dati, ker ira ni imel. Pr;sel ie sam s fronte z golim divljenjem. Teduj je stopil v h:§o Vernatov ^:n Josip in se postavil v bran pred očeta. Razbojnik je pobegn:!. V hi$: vdove Pelc je našel v sobi ženo ter jo vprašal. kdo je. Odgovorila je. ćd Je gospodinir.. Nato ir lu.padalec ženo udari] s kopitom ter zahte-val od nje denar. 2ena mu je dala ključe od omare, iz kiuere je Sretenović rudi vzel vcjjo svoto denaria. Po posvetovanju je sodišče puložilo raz-!>ravo v svriio zaslišanja novih prič- Temperatura padla pod nicio Barometer se je pričel vCeriij popoldne po rnaiem dvic bo vreuie zbolišalo. \"čcrai i€ bilo veCinoma oblačno, deloma je sneiilo, 5e le proti večeru se je ziasiiilo. Cez noć »e pritisni! inra/. Temperaturu je po mnogih krajih padla pod niClo ter ie varirala med — l do —1> stopini Celzija. N'alnižja je bila v Dravn-sradu in St. Ja ni u na Dolenjskem, kier je terniomcter kazal —^ C. Po Tunogih krajih ie davi padla slana. Dočim je bilo vče-raj močno oblačno, je danes pov>od jasno in lepo vreme. Jutranja vremenska poro-čila beležijo naslednje vremensko stanje: Bohinjska Bistrica 4-2, jasno; Kranjska gora -rl, jasno; Jesenice -f-4, jasno, Ljubljana si. kol. — 2, jasno, zjutraj nekoliko megleno; Dravograd —6, jasno; Maribor gl. kol. —4, jasno; Celje -rl, oblačno: St. Janž" na Dolenjskem —6, jasno; Novo mesto —?. jasno; Kočevje '^-J, jasno. Rakek —:\ jasno. Razsodniki razsodišča Zbornice za TOI v Ljubljani Zbornica za TOI v Ljubjani objavlja na tom cl ju pravilnika o itilnm rtzsodišču. ki ga >e odobrilo trgovinsko tninistrstvo. n;\-slcdnji imenik rtzaodniko: Ahaćič Luka. tvorničar v Ljubljani; Av->>enek Ivan, po«lo\odj* tvornice 2^abrct ^ Komp. v Ljubljani; B*Kovec Jo«ip, trgovce v Ljubljani; Verbic" Josip, gtostilnićar v Ptuju; Bonač Franc, upnvni svetnik Zdni-. ženib papirnic Vci'čc, Goričanc, Med\odo: dr. Crobath Frcd. po&Iovoija tvrdke Frunc Crofcath v Kraaju; ČJeh Franc trgo\ec v Murski Soboti; Cešarek Mojzij kljuća^-ni* carski mojster mojater v Ribmci; Deržeč« nik Luka. trgovce v Orlići; Dolenc Martin. Cevjjarski mojster v Ljubljani; Dolinar Franc, pekovski mojster v Ljubljani; ing. Dračar Oskar, druž-benik tvornice »ZUito-rog«; Fatur Ladislav, trgiovec v Ltr*h pri PTaomj; Finžgar Ivin, trgovce na Breraici; Flor Franc, mizarski mojster v Slogoni go* ri; Florjan^ič Stanko, trgovce v Ljubljani; Florjančič Ignacij. ravnatelj pivovaTn« I'nkm; Gogala Ivan, čepfčarski mojster na Jesenicah; Golčar Jemej, sodarski mojster v Celju: Gologranc Kcmrad, lastnik stavtv nega podjetja v Celji^Gaberji/; Gorcnc Andrej, čevljarski mojster v Grbinu.Litiji: Groričar Franc. raTnatclj tvornice Franc NVosehnag^ & sinovi; Grik Alojrij. trgo* \ec v Sovcm metu; Hznelin* K*rcl. dim« nikarski mojster v Sovenj^jradcu; Hbhnjec Franc. mesarski mojster v Mariboru: Hoh= njec Mik«. kipar v Celju; Iglič Franc, kro* jaški mojster v Ljubljani; Janćar Jakob, trgovec v Ljubljani; irtg. Jdenec Joža. po* si o vod ja tvTtfke ing. Jelenec & mg. Slaj-mer v Mariboru; Jeras Ivan, poskAodja t\rdke »Sladkor«; K*vč?č Fraoc, gostitoičar v Ljubljani: mg. KJrnar Anton, upra\Tii svetnik TPD. mg, Kobi JoSco. prokurist n-rdke Kobi na Bregu pri Borovnici; Ko* rajžija Franc, dimnikarski mojster v Mariboru; Kos Ivan, trgovce v Slov. Biatrici; Kozina Poter, dnižbenik t\x>rnice »Peko*; Kralj Andrej, »od«r»ki mojiter v St. Le-nartu pri Brežicah; KTaper Kamilo, urarski mojster v Ljubljani; Ki«jči Anton, ravnam telj tvornice za du&k v Rušah; Kuder Pe* ter. čevljarski mojster v Grižah pri Celju: Lašič Vinko, zidarski mojf«er v Mariboru; Lavtižar Josip, trgovce v Kranjski gori: Lečnik Anton, trgovec v Celju; LcnaTČič Josip, industrijalce na Verdu pri VVhniki: Ltpej Franc trgovec v Brežicah; Litrop Ate= fan, čevljarski mojster v Turniru: LoA'iin Anton, trgovec v Ljubljani; Ložar Jernej. krojački mojster v Ljubljani; Majdič Franc ini., lastnik valjčoega mirna na Viru pri Domžalah; Martinčič Avgust, industrijec \ Ljubljani; Mesar Ivan, poslov dja tvrtike >»Pirografija« v Ljubljani; Naglas Viktor, prokurist tvrdke I. L Nagtes v Ljubljani; Obesek Franc. trgovec v Malokah pri Polj-čanah; Oset Andre-j, gostirničar v Maribo* ru; OsteTC Peter, trgovec v Bcltincih; Pa^ pež Janko, kleparski mojster -. Crnomljv: dr. Pavlin Ciril, prokurist Z ~u/mih p+pir-nic Vevče, Go !čane. Medvode, Pivec Rtj-pert, upravni sv«tnik in ravnatelj frvrdke »Krista!« v Mariboru; Plut Martin, nosio* vodja tvrdke »Zora« v Črnomlju: Požar Alojzij, trgovec na Prevojah pri Lukovici: Punčoh Jakob, trgovec v Ljubljani; Pust Fran.% tesarski mojster v Ljubljani; Rebek Josip ključavnivurski mo:st.r v Tjubljani; dr. Re>kar Ernest, poslovoo, . tvrdke »Bel-ca« na Jesenicah; ing. Remec Vladimir, družbenilc tovarne pohištva v Smarci pri Kamniku; Roji na Anton, družbenik tvrdke Rojim & Comp. v Ljubljani; Rom Mati ja. trgovec v Kočevju: Sadnik Julij. prokurist ju£f>s!ovanske tekstilne tvornice Ma'rtan.r; Skubec Rihard. raA-natclj TPD; Stegnar A'i* ton, trgovec na Sutni v Kamniku; f. crme= cki Ruxk>lf, trgoveo v Celjv; Sušnik Aloi. /!j\ tr^o«vec v Ljubljani; jng. Slajmer \1*. dimir. poslovodja tvrdke im«. Jelenec & ing šlajmer v Mariboru: ŠpaniĆek Krištof, tr* govec v Rogaški latini; ing. § ik'.je Milan. upravni svetnik StavHne družbe: $um Franc, posiovodja tvrdke v/\tlantrf«.: ^vaj^ ger Avgust, ključavnitar>ki me jster v Bra-slovčah: Tumšek Makso, trgovec v Zlabo* ru; in^. \'ajeaja Iranc v Liubliani: Veho-var Frar.j->, lastnik tovarne pohistva v Ce* Iju, Volk Jako^. krojači moist v koštanju Vrab! Martin, trjjo^ec v Ptuju: Vrečar Ivan, mizarski mojster \ Spodnjih Domža* lah: VršiČ Srećko, trgovec v Ljubljani; We-»ten AvgiMt. upravni svrtnik tvrdke A. Westcn v Celju: Zavodnik Franc. mizarski moister na Glincah in Zabkar Avgust. upravni svctniK Strojnih tovarn in uvarn. DebeU ljudjc doseztio z vestno uporabo naravne »Pranz-Josefove< erenčice izdatno i/trebljanie črevesa brez vsakeja napora. Mnosoštevilna poročila zdravnikov - stro-kovnjakov potrjujejo, da so tuđi oni. ki bo-lujeio na ledvicah, protinu. revmatizmu. kamenih in sladkorni bolezni. zelo zadovoljni z učinkom »Frasz-JosefoTc« vode. — Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. Bogosfcmnstvo mlađega objettneža Vi»H»» f«ra J. aptila. J';«1! »elikonočiiinr praznih je pr/.**-'^) mali Rosinov \nuk v*»s tp^^.ni in pre-} Ia5*»n domov in j*» prič*»l v grv/, pripov«. •Jovati, kaj je opazil nif.i po*jo p;i križa. >Tam >ta stahi dva rrm hud-.^«a, M*n p zelo crio kl^l n j^ metal v J^iu*a ka in^nje . . . .< Nj>pov ded, r^»^e«tuik Janez Kuoina, pa ->^ j<* takoj odio'!, da gre tuđi >am pofl^-uat, kaj neki je dalo povod malemu Lu tiviku, da se je tako zgrozil m prepij^i. Ko je stopil mozak na plan, je opazil na mzpotju. kjer s*» reMe obrnejo na tri »tra-nt. dve neobirajni postavi v iTetokriiki okolici. Bila $*a to dva dimnikarja iz Vi*nje ?orf. Pos^tnik Ro/ina je vide], kako ]<» -lvig-nil eden kamen ter ga je med divjo Vl^t-vico vrgel v razpelo. ^DivjaJc! AJi te ni >ram jjrdobije!« .e /akričal Hozina in j*» stekej pro^o-^kruncu. r>iinnikara pa *ta ^*1 ozrl.i, in ko *ta opazila Rozina. sta ztvLila Pozneje ?o ^ tbrali okoličani ^krojf \riža, oa kateroni r>o se poznali *«Iedovi ka-u.enja. Ni čuda, Cf je bilo rax.pe]o po«kolo-vano, saj je m^tal dimnikar vanj iz: uv*po-~ror*». Ko je \>rderDf»rjev gospodar ived»»l. kaj je storil njegov pomočnik, ga je takoj odpuctiL Za svoje nepremišljeno dpjan)» ?e bo moral adaj sagovarjati mladi Verd«*rb*r pred sodi^em, kjer sra bodo pri jeli ie za drugo bogokletstvo. Fant se je zplasil i.a domu kmeta Kovačiča v bila doma samo domara lifL Fant je uhte-val pijace, dekle je pa trdilo, da mu ne more postreČi s pija?«. ker nima ključa od kleti. Verderb*»r se je raztogotil in |e taRel prav na bo^okletski uačin klicali boga ... Kovažifeva hri trdi sploh. da je erni po-potnik tako preklinjal. da jo je bilo kar strah. Verderber, ki ima zr srcdn^eioJsIri tehniki t*a-rtir za pc-\eos«vo Jaođ \x>d«6vacn ft. .M«ixnMia. I4ithl]anvani so se m turnirij odzezall trretjno dobro }ti so zajm&tili v Spli*u oaJlepSi vtis. V ijri posameznlh ^osDodov ]e zfimgtl Mooti ie Splita, ki ;e dobil naslo-v iredoieišoUlfcesa pfvaJta Jadrana in čas;no nagrado iplaAega teoHkc&a "-rluba. Dmzo me*:o si je prborU Va*o Za|c ic LffiAiIiane. V t«km; pesaroezmh difakasH W um~ magala rut-JniTa-na LniWjaovac-ka Ksecija Rafvst-harjeva, 5tu»o mesto s? !e praborila Đoia Saj^ Ijeva. obe \z Liuibl'ane, tr«esje rotttic ?a Vlma KraVcvičeva iz Sp?:*a in Ina 5ap"lj€va iz U*Ub-f;ine. Zrna sovama Ra^trkaricva je dobila naafcw ^redfl>dk>lske 9T\-ak:nie Jadrana ia čtaioo pJ-a-k«to, ki k> >c i* zma^^aliu) pokfcaHa tplH^rn ob&ca. Tu do v dvToin: tfri di-UkarJ at« amigaJI UahiiattčanJa Ra-vočhar in SapJja. Ravrjo tako J« v me&ara ieri zragal '^Uan^k; par Vaso Zajc in Kscoija RiT.ii* a r>e\^. do^m vfa drogo me« to zavveta NTfctfkrviČ H Zasr«*>a •« KnlKĆer« kr ^>rrra. Pozdravni večer ihrijanskim lahkoatletom U«b4aKi. 5. aurcla Sc-oit je prJTCd:La SK IlireSn« « tastno fajrfo^aS Govedski spor* m enocs courttry :«knuyvaoiu v Zacreba. Vć«r so ?c;b4tft ta aadaUno t!s>«-išro ade]s.tvovanie nj ^Vu !*&-ke ar!«*r!te. Ukrcao -e icsMtal :ckinova!cem t»d: oredsedrvik dr. Dular. fv»vdania>:'i. da &e yt vr»ti tri-amf-ov in u^pe-hov, ki jih :e l!ir;a doiez'd k-v>šok> zimo v 7iT>stkeui sporta, p-ridiužM ^do V.-v eđr--sve*tii. Nato &o sovor.'i Š€ r^Cclnik :ct\* atletike se'u::!e grof. Kos. dr. Ljpi^e. p*"»dp- ^setrn-k ^ro-knrist Jerman i« hvkt. ki ?e rnz?c*\ U*\ c de'ovafij'j ne-t%.T*:nc sekcije. Dvema -'^fKvma 'ah'-ooarlctcma. k* n:s:a motf& rnit: rra po zdrav-n: \'tčt~. yo navroči ri&*a!i rarjrledn'c? t vsetne ftodni'«: n2v-7-*>iih. Pr-rJravn: večer s^e 't sato ran-"I v animirano zab«vo s ?**;em JoiRađvh - lttrfla 4t*H trtmerU. Kdk .- ^tk; izvedeli. dobi t< dni ll'ri.rf. čije nofome-sc mošt'.o *«c«-I'iv^a m-ant^o kr;*o. nogom«taew trenerja. Trener bo nek: rajrebiki ;yrač. ki "« na to že pfi^tal. — Sekcija ZNS (službeno^. DeJesiruo se Iv tekmam dne 7. aprila 1929. Na i gr. Ilirije ob 14. Slovan rez. : Hiriia rez. g. Mi-WiavćK\ ob 15.30 Slova« I. : IliriM L f. Det- •» . n4 igr.šcu i';, i orja ! ! Jidr«n te*. : tlcrmes ret g. ct ray, o*> 1?J0 Jadna f.: Itra^v f. j. Pe\j\k. V Tr ^vljih \mater : ^ejje u. Cimpt' : i, v M.ir*ber j <.:tirL* *T : Maribor t- '- ditek. žSeležnica Daue»; P*t^k, april « r^; k«tnli|«Bi: te«a; p>raTO-laTni :\ ir j DAN K>XJK PlIltn.UNK l>rajna: Ukroćena tr»oc-ivWa A. Opera: Aid a. kiaa Matira: Poročiui svojo ieao, Kn« Id«al: Invja zveri v pragofiih Afrike (Film ZKD). DE21RNE LLkAk.VE Dajie»: Bahover. Kongresni trg» L*tir» Sr. Petra ceita, Hoče\«r, Sp ^illsa. Prosueta r>. aa>r»t* v Kalmarovr r^ere*: B*?a4era, im fcip»» Ode v!«f> T>r»ca 6adjA7nšU. V cUštib &**** viorah «>de'!ivy> p>vt Pt>^tva ii Btterfanra rff K- ^4clu(< ct-kMai b»l*tri tix>r. Fii^imT l>t«qd de Bcrferac. To tkrviio fraaooiA'o k«>m«dTo opriaaori !:u4>tjanafca đr#«a v s^hc'o 7. t m. ko* 4>\m&x> vr*6mrn-vr> v*> rn I*-iwh :cnah z LevaTJetn \j>t no«ac«in d*vtuf vir-te Ostaia £aw<»w kaUoof obKaJno. 7*ltet Tf IS uri pooo4rv*ib frraipe J«vm«wre. c^-»3c Mar« Darilovc, čine. Vrdt. t O«M*a m E-KTara fcer cf. Ja««. Orcforioi ti TVokiria. Pet: a * ■ rotoih i Upzb* M«dri|ftke tfraarte pwbt«*«. v ae4e\«> doe 7. t. m. *e c^RSori poooidtie ob 15. ori rad-r.£ks*t v tetoiaji sezoni pas'*o«dU irra 1W! 1 orvdotvvo ve«Wo »nrta»e ćmnmkm c«oe- Z*r*i** ob 30. pa it l'adsfca peedstvva »UtooS*««*« p« uilanife dr*m^Wfi c€H%h. Or*rt »w(v« t* da« v Ce*i. I jahijiiki drmma pnozMvim dvt bo^k-a. i« sJocr francosino bom^tto Tfi«r>4ftr i« Comp. in Ctaade Farrer«irvc B^tkr IjMbOaaAa opora pr^ira^a '£.--wtio ^c* vetijiko oremo Ado Marii« Ko»f^a dro« ma*fce, dalje novef'i * a«. kaJoor !e bilo prvotno J&vt^etio, t Sftonti Pnćstmr* it 'PW rfedahUteca abon- fflMlt- Iz zoodovine krila Zgodo vina ženskega krila je bila dol« go v bistvu zgodovin* kolebanja med rarnimi modnim 1 kmpricami. Sele v 18. toletju je račcl prevladovati v modi franeoski okus, docira se je poprej kazal v ienski in mo$ki obleki velik vpliv ipanske grandezzc. Pod zgorajim krilom so nosile damr spodnje krilo, pod« loženo s perjem in ribjimi kostmi. Zgomjc krilo se je vilo preko spodnje* ga v bogatih resah. To je bila krinoh* na. Koncem 17. stoletja je krinolina nenadoma izginiU, krilo je dobilo \it» kejio linijo, ki se je končala v obliki vlečkf. S tem pa krinolina 5e ni bila iz-občena iz mode. Začetkom 18. toletja se je namreč zopet pojavila v Franciji. Nobena dama, nobena komornica in ćelo nobena služkinja se ni pokazala v mestu brez nje. V modo je prišla /o* pet v prvi vrsti zato. ker jo je nosiJa franeoska kraljica, da prikrije noseč* nost. Med ljudstvom so naletele krino* line na velik odpor Duhovniki so jih proglasili za hudičev izdelek in so pre* povedali nositi jih. Kako malo moći je imela takrat cerkev, priča dejstvo. da se niti pobožna kraljica ni rmcnila za to prepoved. Ker so bila krila zelo široka, je bila treba postaviti v gledi-ških ložah Sirše fotelje, če so namreč princese sedele v loži s kraljico, so za« krivale s svojimi krili kraljičino krilo. Po dolgem primiSljanju je priJc! ktr* dinal Flcurv na srečno miscl, da bi kazalo postaviti na obeh straneh kralji« činega sedeža po cn prazen fotelj. Ncsreča, ki je zadela Francijo. je vplivala tuđi na krinolino. Prizadeva-nje revolucije, da se uveljavi zopet an« tična obleka, bi imelo uspeh, da ni bilo prerirano. Leta 1813 so bile damske oblckc zelo priproste m praktične. Žal se je pa kmalu zopet pojavila na krilu vlečka, proti kateri se je pa takoj pri* čela energična borba. Krinolina je pri-šla kmalu zopet do popolne veljtve in se je razširila tako. da 1. 1860. krilo, ka je merilo v obsegu 3—6 metrov, ni bilo niČ posebneca In zopet je prišla reakcija. Cesarica Evgenija se je prviC pojavila na dvornem plesu brez krinoline. To je bila smrtna obsodbi nad krinolino in vitka linija je zopet prišla do veljave. Prihodnja ekscentričnost inode je bili tako zvani* turnira, naj< vtčja neokusnost 10. stoictja, ki se pa tuđi ni doigo držala. V trgovini — Z odjemalci se ne »mete nikoli prepirati." Zapomnite si dobro trgov* ski pregovor, ki pravi, da ima odie» malec vedno prav. — On je pa dejal. d» ste vi lopov, ffne ▼ potai&kem prometu n» progi KrMJ-Trti*. NTa progi Kranj-Tritf bo voail pofenši od 8. aprila 1920 dalje vsak jx>a«d«!jck meSani vlak Mev. S533. odhod TriK 9.48, prihod Kranj 10.95 in vlak Uev. «586, odhod Kranj 12.50. prihod Tržič 13.39. — Nov« avtomobilske zvezc. Avtobusni promet v Sloveniji se naglo razviia in vsak čas se otvarjajo nove proge Kakor nam poročajo, se namerava otvoriti a\iobusna nro*a Kočevje - SuSak, ki bo vodila preko Delnic Ta proga bi bila tud: v turističnem pczledu važna, ker bi potnikom in turistom odkrtie nove ro-rtantične kraje v smeri od Kočevja proti Dclnicam. k*er so §e pravi pragozdovi. 7, Rakeka nameravajo uvest! avtobusni promet preko Starcja trsu do Čabra. V nacrtu je za polere tud: uvedba avtobasneica prometa na projr: Ljubljana-Bled, in Ljubljana - lezersko. Pogajanja Slede uvedbe avtobusneja prometa Liub-Ijana - meja pri Planini se nadaljujejo. — Ljubljanski dijakj v Solunu. Slušatelji liufrljanskc irjovske akademije so poserli na svoji ekskurziji po Orčr: SoTun. kic s-o si Off!e6 sh<Čajev škr-latinke, 33 oSpic, 12 davice, 9 šena. ?U hripe. I :ifuzni!i bolezni in 1 dremavice. V mariborski oblasti je bilo v istetii času 730 slučajev hripe, 16 vnetja priuSesne slinavke, 3 tifuznih bolezni, 86 Skrlatinke, 56 ošpic. ti davice. 5 Sena in 1 dušl.iivc.^a A'ašlia. — Živalske kužne bolczai v liubliatiskl In mariborski oblasti. Od 18. do 24. :narca sta bila v ljubljanski oblasti 2 sluča'a ;ne-hurčastega izpuščaja, 1 vraničnega nrisa-da, 1 ararij in 1 čebelne kuge. V mariborski oblasti je bilo 25. marca 7 slučaiev ne-hirnčastesrji izpuOaja, 4 svinjske ku£c. 1 vraničnejra prisada in 1 šuStavci. — Most ©ei Mur© pri Radioni. Zg radno roo«tu pri Gornji Radgoni voz Muro je pre-vvla neka »Junačka Ivrdka. Začasno u'r.ide »aailen most. ki je- res nujno potreban. Mopt bo ž«? koncem tejja Nm docotovJj^n. Vet promet se vr?i » eolni. Samo na veli-konočno nedeljo so na Čolnih prepeljali na obe strani okoli 180*) oseb, vondar >e dr> udaj š** ni pripeiila uobena n^^refa. — Smrt priljubljene tria*e Slovenke. V Trs*u je umrla in bila v^era] pokopana ga. Vera Kralj roj. Lavrenčic. Pokoinica je bila simpatiČnejra značaja in prijetna družabaica. Triaška slovenska družba jo bo teEko pogreJala. Zapuca soproga Jo§ka iu flletno h?«»rko Xndiro. P.lac ii >pomin! — Ob^nJ zbor odseka nadzornikov pro-sorne slufbe UJNZB se vrši v nedeijo dne 7. r. m. ob 10. uri v steklene v. salonu ko-!odvo>rs.Ina-doma sta «a napadla njegov *201etni bratra-n«?c Alojzij \'eršič iu 24Ietui Konrad IV-trovic. Začela «fa ^a obdelovati s kolom. V silobraou jo potegnil France VferSič iz žepa noi in zamolinil proti svojemu bratrancu. Sun U ga \f- naravnost v pr«a in sicer tuko nesrečno. da je !ant poškođbam kmalu pod-legel. Tuđi Petrovic" jo j« »kupil pri pre-tTpu'.. RatlJen i« bil na roki in po obrazu. VerJič je po uboju pobegnfl. drugi dao ^ j*» pa earu javil orožnlkom. — Neuspeh BakerJev« v Beosradu. t.io-stovanje JoseEne Baker ni tako uspelo, kakor so BeograjČani pričakovali. Ma:si!v-Jo ie ra'pus-til dvorano po predstavi razočaran. Pred predstavo in po nj i ie Jozeflna kram-[iala s svojim! oboževatelji :n novin-rji. Včeraj si je ogledala mesto. Mladina \\ je priredila pred hotelom burne ovac:ie. fudi fihnskega operaterja ni manjkalo. Zvečer ie h3a Jozeftna v baru Jar. Organu itorji njenega gostovanja bi radi ^nredii ^c eno predstavo, toda Jozerina c z^o!nomi pojasnien. \" hiš: nieneca zsmčenca so nnšli mrt\ n Cveto Bračevič. Zaro5enec je pa bil tc/ko ranjen. Tmel je sloboko rano na prsih B:! Je Še pri zavesti in iv-avil. dj ie njegova zaročenka samo izvrs:!s sa-ro-mor. Oro7nik! c«» v PrištiDi iireklo smrtno obsodbo nad zločm-fPina. ki eta ubiTa trpovca Obrada Sler>.^e-vića iz L'roševea. Razbojnika >ta trgovca napadla in mu od rezala glavo in to za 2000 Din. ki sta mu jih ilolgovala. S Sl*»pčevi-ćem jr namreč sklep;i] kurije tu^i neki Halit Ahmetović. Kupovala in prod:ijala sfa drva. Pri nekem računu sta se pa sprla zaradi -2«iV) Din. ki jih je Ahmetović tlol-jo-*al Slepčeviću. Ahmetović i> nato iz\nbil trjrovra v crozd. ea napadni s »vojim pomagačem tor ga ubil in mu od rezu 1 glavo. Pri-Itinsko sodi5?e ie ob«rKJilo Ahmetovii'a im nJHgove^'a j»omacra?a Adijevića na em rt na vešalih. _ Najstarej^a ž^na x Bos u i umrla. V stolem letu starosti je umrla v Novih S»*lih v Bosni Mara Jović. Ko so v Bosni vladali 5e Turki, se je preselila iz TepčiĆa, kier .i*» blia tuđi rojena, v Gorico pri Trebižaru v Bosni. Tedaj ji je bilo 7 let Daleč uaokrog ni bilo tako bistre in zabavne žene, kakor je bila Mara Jović. Znala je dolgo in prijet-no pripovedovati iz, svoje mladoeti. Imela je uenavadno dober spomin in se je tpo-minjala dogodkov 70 let naza;. V *pomiuu je imela teika leta glađu v Bosni, ko ni bilo mogoce dobiti hrane ra denar. Rada je tuđi pripovedovala. kako >o preganjali hercegovskega dobrotnika Alipašo Rizvan-begovića. Posadili so ga na gobavo kljuse z glavo navzdol ter ga peljali skoza vaši ter ee norčevali iz oekdanjega mogočnega po-glavarja Bosne. Mara je znala lepo pripovedovati o zgodbah iz tnrfkth čaeov. Bolna ni bila nikoli. Vedno |e bila vesela in zadovoljna ter so jo imeli radi v vsaki dražbi. Tuđi v visoki starosti ni bila nikdar bolna. Stiri dni pred smrtjo se je slabo počutila in je umrla mirno, kakor bi ugasnila #veda. — Smrt Bare Ili« ptjatBJena, Smrt Bare llić, ki so jo našli mrtvo in nago v jarku na cesti, je razburila Sesvete in okolico. Vsi ?o napeto pričakovali komlaijo, ki na] bi u goto vila vzrzok ženine smrti. Obdukcija je bila izvršena v S©«vetah v8eraj popoldne. Ugotovila Je več modrih lis na Barinem te-lesu. vendar te nišo mogle povxročiti ajene smrti. Komisija je ugotovila, da je žena podlegla kapi. Bila je todi jetična. Policija je našla mladeniča Majdaka in Davalića, ki sta bila usodne no2i z Ilićevo. Vsi trije so ee napili v gostilni Ln nato odšli. Med potjo se je Bara Majdelni udala. Davali6 je zapusti 1 tovarila in odlH sam domov. Majdak je iel % Baro v gozd. Ker sta bila oba pijana iu sta se vlačila, je Bara izgubila obleko. Zato 60 joaasli popolnoma nago. Okoli pol-noči je fant zapustil ženo in jo prepustil u>odi. ^el je domov, toda izgubi! je pot ter ?e vrnil Sele proti jutru. Bara je imela slabo erce in je bila kljub solidni starosti £r.*j-oa Ijubezni. Iz Ljubljane —li Odhod direktorja Kneževića v Beo. C<*ad. S snočnim brzovlakom ie odpotoval v Beograd direktor ljubljanske "ic!czn;$ke direkcije ini. Knežević, ču Dunajske in Gosposvets^ke ceste pred Fisovcem. Prostor, kjer postajajo a\*lobusi, so nekateri šaljivci prekrstili v »iviobu>dvor-'«, druji pa nazivalo gostilno F'sovec »avtobnsdvor Figovcc--. Včcra: so priće!: na prostom med gostilno in veliko Kne^ovo liiio kopali ?2ino za bencinski rerervoar. od'Koder bo-do avtobus: dobivali bencin. Praviio, da bi h:!o dobro, če bi napravili :udi posebno blvisajno. k?cr b: dobivali potn:!\i za posam-ne avtobusc vo?ne listke. 5 ten bi b !o potnikom zelo ustreženo. ker bi iim ne bilo treba kupovat? vojnih listkov med vožnjo. —lj Prvz slana. Davi je padla po vnovih, iravnikih in nasadih prvu pom!ada:ioceni1i. Lepi komadi so se proda toli že po 0.50 do 0.75 Din. Domačih r;b je bilo na trgu malo — bilo ie !e neka i kli-nov. karpov in ščuk. Cenc ribam so ne'z-premenjene. Ob 10. đapo!dne ie bil ribji trs: že končan. Vsi žabii kraki so bili riz-prodani. Na živilskem trsu le seda? večja zaloga raznih žtvil. Mnojn je resrata, ki ga kmefee prodajaio €e po 1.50 mer;ca, dnč"m ie b?1 5e pred veliko nočjo tx> 2 Din. —li Mmika dra*sk« diriii^kr oblasti bo prirejala promenadom konrert^ od 7. aprila 1929 dalje vsako oedeljo med 11. in pol 13. uro ua pro«t*»m pr«vj eradom Tirol i. __lj Pev-ko društvo >Ljubljan>ki Zr»n< Drevi moški ibor. po vaji kratka odborova s^ja. TajnUi. __lj Aka4em^ki •mla4i&i! Udeleate >e piedavanja g. Jana Stkale, ki e« vrii Jutri v soboto, 6. t. 10. ob 18. uri v Unloou. v čimvečjeiD S*^vilu! — Akademska podružnica JairosloveiMke Matice. —Ij Pređsednik š* Ilmj^ ^klicuje ?f-stanek vseh aktivnih nogometa»ev ta 6O-boto 6. t. m. ob 184J0 v kavarni >E>Topi^. Sestanek je strogo obveseo za vse. —Ij Pred&TaBJe Kultur-webra< g. Jana Skale iz Berlina o LuSiikih Srbfh se vrSi jutri v eoboto 6. aprila ob 18. uri v veliki dvorani hotela >Unioo<. —Ij O peSpotoTaa!« preko prelaza sr. CjotAarda ter Čcz Forko in Orimscl priredi SL planinsko dru&vo predavanje v torek 9 t. m. ob 8. uri zvečer v veKBci dvorani hotela Union. Predava g. prof. dr. Pavcl Brežnflc, referent prosvetne«a oddelka, ki je lanske počltnice napravil peitoro 300 km po enem aajTaniTrrivejSUi delov Ivicafskili planin. Predavanje bo spremljalo 70 krasnih planinskih in zlmskosponnih slfK *z švicarskih \n>okih aTp. —U D*vfc rreri v đžrada« Airfke. \' prosiorib kina Ideal bo predvajala ZKD da-nes izredno zanirniv in poučen film. k: nam prikarujc ž:v!jenje divjih rveri v diundah Afrike. V filmu srečamo nairarličnejše vrste živalstva od opice do kralia živali, do mogočnega afriSkega leva. Tuđi lov na s[o-ne ie izredno lepo prikazan. Film bo gotovo velika privlačnost tako n mladino, kakor tuđi za odrasle. Ker ima ZKD ta film samo za en dan na sporedu je vsakomur nujno svetovati. da si pravočasno preskrbi vstop-nice. Predstave ob 4-, pol 6., pol 8. in 9. uri. —Ij V me$tni kla\uici (proMd stejnica) se bo v »oboto 6. :. m. ob rreh popoMne prodaji'o pr3<''Ć:e me*o. ~IJ ObCni rbor Dru&tvg učiteliic v Ljubljani. Na velik: cerrtek ie iinelo • Dru->*\o tiĆ:*.tf!;i^ v Liubl'an:* irredn: občni /bor. Ker obhaja :o na.^tareše ren^ko društvo svojo jOletnico, sta bili ob tej priliki ;zvo!:eni ča.stnim i'anican d\'e na)ra<«!už-nej>; članic:, Jan:a Mik'avcičcva n V::a ^upancucvd. V počašcenjc jobdacik *o ljubljanske uateL'ice nabrale 3000 Dte kot ustanovni ka-rtna za iond ta rsradbo Žetl* ^kesa domj. da s^ s tem prične realizirati df'!tnletna :de;a »IHuin'd u&teliic<. Na dnesnem redu je bil tudS referat proi Min-kc Skabernetove: -O pedajoiketn tednu tu Dun3:u<. k: je ži\o —vesantno pođ»n s'jpino pridnbi! nov,., ;v.sta"'c Tinderaim pedasroSkim strem^en:cm. Avtomobilski tovamar in izumitelj Benz umri Včeraj ponoći je umri znani avtomobilski tovamar Karl Benz. Iz življenja pionir ja avtomobilske industrije V Laden-bursru pr; Mannheimu v Nć-;nci;; :e včera: urnrl znan: anonio-Msk: tvornicar in izumitelj Karl Benz v visoki starost; š5 let, Kar! Benz je bil rojen 25. novembra :. 1^44 v rnestu Karl>ruhe kot sin pre-prostega stroievod-e. 2e v zgodni: mladost' mu je umri oče. ki :e podle^el no-§kodbam. zadcblienim pri želerniški ne-$reči. Zdi se. da je mlad: Benz podeđo-val v«o Ijubczen *.n sm'sel za stroje od ^voje^a očeta. Že v mladosti se je zavd ukvarjati s stro;; in se interrzivno posveti] proučev anju in studiju strojev. Sjesova mati :e rr'la s:cer re\-na. ker pa e h! fant ze'o nadarjen. g:a ie pustila študirat. Karl Benz se ie izobrazil na Do-srečilo konstruirati dvotaktni motor, ki ga -e dve leti kasneje isboljial in raz-stavil. Leta 1883 >e ustanovi! novo pod-jetie Benz u. Cie. Rhe nisehe Gasmoto-renfahrk. Nadaljevai >e na lasttl! HrikO s svoiimi rKvsloisi in 1. 1885 se mu je posrećio zaraditi prvo t-imotorno kolo, ki se nahaja zdaj v nemškem muzeju v Monakovem. Vozilo 'e bilo opremljeno s š: rikramim motorjenn ki je delal J50 o-bratov na minuto in ki je intel jedva dve tretfciTi Mp. Pr: prvi rx>skustL voi» r\y\ r>a je Benz prevoril komij 100 me-trov. Toda od nehat; ni hoopolnjeval ofe:i po-vsod naraičat;, prakf čno vrednost no-\ ega vozila ^^ knialu japoznale ra^nc države, ki ><> pričele graditi avton>o-bi-!e. AvtomoivjrVa industrija «»e je vedrio rx>;j rarvijala in oj \ ^e«a poretka .ie biVa Benzo\ a tovarna \-od:lna nj svetu. Leta 1900 ie bila tvrdka Bt^\/ reoret-nz rana v delnišVo družbe. Benz je lemalii izstntpi] u nodjetia in se umalcnil v privatno živ^en-je. OojSvcl ie triumf SA'ojesa dela, n-jesova ideja je srrafila in v tej zavesti ie stop^l ^' pokoj. Povodom 70!etn:ce iia .te tehničtia visofca k>-!a v Karkruhe imenovala častnhn dMt-torjejn. Vanja priporoča banko Na s.1« dni a moskovska /.iiodba priča, kako dobro razume.io boljševik: pomen propagande. V nekem moskovskem kinu se je za-:-u! sredi najbolj napete scene hi~št^r.čn; ženski klic: Vanja, Vanga. sto rubljev so mi ukrad!:! V kinu je nastala splošna iflisiešrtjava. Sto riibliev je za Rusa velik znesek in zato i-" čuda, da so film takoj nrekni!; in prižgali hici, da bi liuJje pomagali okradeni loviti tatu. Vsi so začer otipavat: ?epe, da u^otove. če ni hi! morda rudi njim ukraden denar. Lastnik kina je pr>zrva] žeparja. naj >e sam prijavi. Ta čas so preiska! vse sosede okradene ženske. Samo en po-setnik kina je ostal v splošni z-mešnjavi miren. To ie b;l Vanja, \c. sa je klicala okrađena žeruska ra pomac, Ko je priŠel na vrsto on. Ja bi fca preiskali, je sleoči' na sto! in zak! cal: Tovarili, jaz sem Vanja. Vse je v redu. Teli sto rublnev ni bilo v srotovini. Bila ;e samo hranilna knvca in denar lahko dvigne v hranilnic samo lastrik knjižice. Občirrstvo se e polagoma pomirao. Tovariši,— ie nada!jeva! Vania — iz te-ira lahko razvidite, da ;e bolje naložiti denar v banki, nego Ka nositi s seboj. V banki ;e denar varno naložen, poleg tega pa pomai?ate na ta nač n v^adi graditi sociial'stično državo. Da je bi! pr:zor z Vanjo že vnaprej pripravljen in da ie bilo v*e skupai samo sprema propaganda, ^e ^amo o>b sebi uiTievno. Iz Celja —c >Lepa VWa< v Celju. V nede'.io dne 7 aprila vprizori v celjskem Mestoe.Ti ee-da]išćii ob 15. uri ponoTdne Tubi anska opera našo reprezentativno ncroch*> )r>^ro v 3 dejan.Mh vLepo Vidlič-nega ^tUdarelia Rlsra Savlna — ŽalCaia. K"er nastopi ljubljanska opera z velikim pevskim ansamblom in celotnirti orkesTrom. ^ode!u]očih bo 96 oseh. so s fo vprzor *\An rveKan: \"eliki stroški. vs!ed ^e^ar sn !udi cerje prostorom zvivane. Ker pa -ada za to vprixoritev izredno veliko zanima u« j. se vabi cenjeno občmstvo, da ?: tako] ;n si ter se tekom dana^njeca dneva nabavi vs*r» niče v predprodaj: v knjlffarni tjor'ijr S. Leskovšek na Kral a Petra cesti. Uprrvi Mestnesa glcdališča pros:, da se vst?pn:ce definitivno kupijo do danes zr\*ečer do 1^. ure, ker bi se v slučaju neraxprodjncj:a g!edal:šča motalo pfedstavo odrov*J.i*j Teffa pa ce!Kfca :avnost, za ka'.cro P■ meni vprizor1te\ prvovstne domaje opere -tene »Vide c. Jela na5es:. nva\a Žaičan 1 !?ista Savinu. reJko srečno pri'iko. sot^v> ne pr-pu^tila. Pnpornin.iatt'O. da bo n^dc '^.ki predstavi v c^ijskcm c'edalih b^do prcjeTi sarro oni čTani. k! se bodo izkazali 5. p-Jačano članarino. V u. namen <^> >iie rd rukajinje^a rx)ver:eni>tva razpn^'aiie w!a nom položnice. Kdor položnice nima. ^!ikv> vp'ača članarino pr! rK,verieniku. a!i v* prejme pri n certira v kino dvo-rani v Ce'Ju komortn kvartet iz Dresdena. —c Prireditev aeroklub« »Nai* krila«. \r soboto zvečer se vrij v Nirodne':1 domu v Celju U. ples tuka^uje^i aer&kitib« »Naša krila<. Kdor vabila pomot<>m^ ni do^ r>il. naj se smatra tem poton t>ovs»blienira. Svira znani Merkurjev uzr-band tr Ljubljane. Sokol Konstituiranje novega stare-šinstva JSS Novo *urešinstvo JSS. Ui j« bilo :*\o-ljeno na !eto$n;: glivni ikup§čin! vz Sula-ka, se je sestalo k prvi seji v torek 2. rtl :a se je konstituiralo tako.t Starosta: Cng. Oan^l, I. podstarosu vetar Vlad* SaTvJje; blagajnik Ivan MeSck; krifžničar icž. Nače Perko: predsedniks poed cth od-se^ov: statističoeiii — Janko M<'ovt, co-spodarskera — Josip Cobal. ar£an?iw. pravne^a — dr. Fran Kandare. zdrivni^ke-ga — dT. Cinl Cirman, poikoUbcntrja tnn-da — dr. M. Kajrbič. inozemskeira J sp Jeras, erad"benei:a ■- 'tiž. A'Sert Po'unet, novinarskega — Slcber, 2«'!czn*5kew — Tosep Ce*ne, nar«4*o-ot>rii.nbsc^^ -- cta-ne Vidmar, ^ociHailMfl — M.'.sn Sterickar, arhivar Anton Patik. - Raže 1 imenovanih bratov in sester so v stareSinsvu dr. V«v iislav Besarović. dr. Mirko Buit, dr Srdjan Budisavtfevtć, dr. Gustav O.vz uin. Jusi!p Smertnik, dr. Milan Jovaiw 5. franko Zivković, Sja\o ^imončić. Preulcdovilci ričunov: Radiša Siiavić. Milan Sierlekar, Vlado Vranč. namestniki: I^sto Maleniek. fran Međ!^. - V saveznem iax>^i?i%C»j v> brate: dr. O:on Papei, dr Dinko Puc, dr. Janko Rupr k Jr. Mflan ^i>Mo < t ume4t-nik:: dr. Andr. Kuhar. dr. Dram ^^j'u^'v, Karol Pie!« tfi<. - Seje s'are^inMva se hoda vršile kot ć<■»s!'** vsak n.riedv"'ek ob 2*\ uri. SlovaaUkka akademija \ PraL'i -''" '•- red 27. trn. \ PruK - ... . *k*> akademijo, . kj'ero ?e pmah lo v%e t S!ovan.^kem «.< ft^Skem ^avezi -vibrjem kn!^ke rvez.- Novo »»koliko dm&tvo t »i! u^"4nov« l'eno v Liie\-ne.n — ?upa Sp!'f. Brat Ja« Skala *»»«*• anovJi ' iuliHtJ« ^rhvkf2a Sokola bo prcdaval v ^^^n 6. rm. ob 18. v veliki dvorani hoteL t niiica o lužiskih Srhib l.'Mblianvko 'n r>kr/I«ke ^okoKko članstvo naj *»e ndclc?! ro-.n rre-dava-i'a r>o!*'o5Trv;Ino! __ Predseđnik vl»d« čeikoslovnško re- publ'ke brat Fr»wtl«eli IMr^j je star i« prewku?en «okoN\' delavec. Stran 4 »SLOVENSKI N A R O Dt dne 5. aprila 1929. ^tfv *7 2 otugusf Jtfanche: ŽNa valovih strasti o/čoman — Sto frankov se vam zdi DremaJo. a vendar noće nihče nagraditi moje plemenitosti, — je dejal prodajaJec. — Ubogi ijudje! Lažje je izrezati tebi srce iz prs, nego vzeti sto frankov iz tvojega žepa .. . Toda jaz ne zahtevam tvojega srca, kajti ono pripada domovini (Bravo!). Tuđi sto frankov ne zahtevam, kajti kdo premore sto frankov v ten težftih časih? (Res je, prav praviš [ Kdo pa premore sto su v teh tež-kih časih?) Pa vendar ne mislite, da tavam z zavezanimi očmi med razva-linami rekdaniega našega blagostanja? Menda nisern edini. kl vidi, da je življenje od dne do dne težje, da kredit pada (Čujte, čujte!), da se trgovine zapi rajo, ker je premalo kupčev, dočim je trgovsko sodišče vedno bolj zaposleno s kokurznimi zadevami, da so ulice polne delavcev brez dela in vsak-danjega kruha. (Čujte, čujte, čujte!), skratka. da drvi naš narod v pogubo, da... — Res je. res je! Bravo, bravo! — Ra je prekinila množica — Aha! Torej ne govori zaradi svojih verižic, — se je začu) c'as iz mno-žice. — Veri žice so samo pretveza, — je T>riponmil drugi. — Kdo je on? Kako se imenuje? — je vpraša! tretji. — Naj bo kdorko?J. resnico govori, — je pripomnil Četrti. — Seveda. bravo! — se jih je oglasilo več. — Žalostne razmere me silijo zni-žati ceno na polovico, — je nadaljeval prodajalec. — Torej sanio petdeset frankov za tole krasno verižico. niti su več. No, kdo hoće dobiti verižico za petnajst frankov? Mon dieu! Dejal sera petnajst frankov? No. pa naj bo — Francoz nikoli ne sne svoje besede, Če nima krone na glavi ali portfelja pod pazduho. — Bravo! — Bravo kričite, kupiti pa nočete, — ie ooital kupee množici. — Toda jaz vas razumem. Bojite se menda, da ie ta verižica zlata. — Oho-ho-ho, so se zasmejali po-sluišalci, ki so dobro vede'i, da se zlate verižice ne prodajajo po uldcah. — Zato vas takoj resim iz te zablo-de, — je nadalievaj govornik. — Saj 7.9 slašmu kako se vprašujele: kaj bo nekoć z vsem zlatom, odkritim v Kali-forniji? Mar nas ne bodo prav kmahi preplavili vsi zakladi Kalifornije. Ne-dvomno podku^iio naš pogum, premašio naše junaštvo ?n zatetrme našo čast. (Brivo, bravo!) ... In znižajo vrednost našega zlata . . . Zlati vladar umre lakote na svoji postelji Iuidorov (Bravo!), dočim zasedejo privrženci masno vrednih kovi-n njegov krivično zasedeni prestol (Da, da!). Kdor nosi zdaj zlače verižice, bo kleca! pred fnim, ki vrr.p medeninasto verižico. Zato, gospodje in dame, kdor iznied vas ho£e videti kdaj vso borzo z Rot-sch£dom vred pred svarcmi nogjuni (Bravo, bravo!), naj kupi tok verižico za petnajst su. No, kdo si u pa zdaj ehomiti, da ie moja verižica iz medi? Nikogar ni bilo, ki bi o tem dvomil, pa tuđi Tiobenega trupca ni bilo, da bi dal petnajst su za verižico, ki je bila sicer medeninasta, a vendar lepa in je pričala o vezici spretnosti va okusu iz-delovalca. Toda kaj ni Ime] nihče mož-no&ti divili jo, ali pa so se vsi bali, da bi kujpčija napravila konec Predavanju teza imcnitnejfa govornika, ki se Je bil vsem taiko prikupil? — Torej niti petnajst su? — je na-đaljeva] prodajalec po kratki pavzi. — UpoŠtevafte Se eno okolnost. Mislite si, da bi bila ta verižica res zlata m da je kupljena za dvesto ali tristo frankov. pa bi se izTgiifcila. ne da bi jo kdo na-šel — kol:ka izgtiba bi bila to za lastni-ka ali lastnico . . . dočim b! pomenila izguba te verižice samo izgubo petnajst su. ne? Ne, titdl to ne: ne samo da to ne bo izsrube, nasprotno, še dobiček r»o, tako velik dobiček, kakor je razlika med tristo frankov :m petnajst so. Kdo bi torej ne hotel verižice, ki stane samo petnajst mj, če se ne izgubi, če se pa izgubi, mu vrže povrhu še tristo fran!;ov ali toliko, koli'kor bi stala zlata verižica? Občinstvo je še vedno obeudovato to nenavadmo verižico. Toda nihče se ni og£asil. nince ni hotel iz2iib:ti pet-najst su. da dobi tristo frankov. — No. torej, — je nadatjeval prodajalec neverjetno đosledno in vztrajno. — vi slišite dan na dan govoriti o velik em dobicku, ki ga je Francija Imela in ki ga ima zlasti zdaj od svojih izgrub (Čujmo, čujmo!). Zato e prav nič ne čudim, da mi ne zaupaie . . . Kaj ne s'i-si-mo dan za dnem gotovih organov tiska, kaj ne slišlmo nrnistrov in njihovih prlvTŽencev v parlamentu dosledno zatrievati. da nazadfujoči kredit Pes je!) uničeno blagostanje v držav; (Res je, res ie!) in orrrajano zairpa-nje v državo (Tako je!) ni v resnici in v o^eh viSje modTos^tJ ni^ drugega. nego naj-bo!fš; dokaz blagostanja države pod modro in mirol-jubno upravo (Bravo, bravo!) pod vtisom afere v Španiji O?es je. res je!) in afere v Švici (Tako je. tako je). Govornik je urjhni!, kajfti njegovo bistro oko je opazilo več policijskih ser-žantov. ki so se bližali množici, — Toda danes Tiimam sreče na trgu Bastil-Ie, — je pri cei znova z nekoliko izpre-menienim glasom, — zato moram pre-nesti svojo robo v drug okraj mesta . . morda k Tuilerijam, da najdern tam kupce, ki fih nisem na se! tu (Ne. ne. ne!) Toda predno to storim. — je nadaljeval z moćnim glasom. — prodam raje svojo robo pod ceno (Bravo, bravo!) . . . da, prodam raje verižico za pet su tako gotovo, kakor se imenujem Armand Cambon. Vihanio ploskanje je nagradilo ta plemer-iti dokaz patrijotizma. Mnogi so segli v žepe, Morda so mislili, da so že predolgo Ukucali potrpežljivos: mlađega moža ali pa da pet su ni preveč za toli hvaljeno venžico. Trancoz štedi rnanj nego kdorkoli svojo kn, če je potrebno, pač pa ogJeda temeljito vsak su, predno sa da iz rok — Dam pet su za verižico, — >e vzkliknila grizetka in sicer tako glasno, kakor bi se hala, da je kdo ne prehiti. — Ćakajte, dam pet frankov za njo, — se je začu! ženski glas, tako melc-dičen, da bi bj] obrnil naše pozornost vseh, čeprav bi ne bi stavil tako nepri-čakovare ponudbe. Držeč se za ramo starejšega gospoda s trakom častne legije v gumbnici, ie stopila pred presenečenega prodajalca mladenka v prvem cvetu mladosti in mikavosti. Kodrom, rnolečim izpod lah-kega, iz črnega svilenega flora nareje-nega klobučka ni bila potrebna temno-kostanjeva barva, da povečajo belino polti, tega divnega ozadja, na katerem je igrala najlepša rdecica, kar iih je kdaj bilo na dekliškem obrazu. Prvi pogled na pravilne poteze obraza bi utegnil vzbuditi domnevo, da je Psiha zapustila svoj piedestal v Louvru, da se na trgu Bastille prepriča, je-li genij svobode na obelisku njen izgubljeni Amor. Ce bi hoteli točno naslikati oči Fran-jozinje, če so velike iu temnomodre, če se iskre med šestnajstletnimi, prozorni-mi trepalnicami s svilenimi obr\Tni in i lahno senco pod njimi, bi rx>trebovali bogajetši Čopič, nego je naš, kajti samo božanstvena lepota se da dostojno primerjati s takimi ocrni. Obleka lepe mladenke — moderna Psiha ne more hoditi po mestu v toaleti antične — ie obstojala iz črnega plašca iz svilenega aksamita s širokimi bruseljskimi čipkami. Pod plaščem je nosila bogato nagurano crno svileno krilo, okrašeno z volari iste ban*e v treb niansah. ODleka mlade dame ni bila tako dol-ga, kakor so obleke naših švedskih dam, Francozinje imajo preveč okusa in premajhne nožice, da bi nosile dolga kril^.. Za ljubitelja lepih nožić — in to smo skoro vsi moški — ie res uiitek gledati, kako Francozinja hod i. Francozi-nja bi gotovo skočila v Seino ali pa bi se nadihala plina, kar je zdaj v Parizu zelo >en vogue*. če bj ji kdo očital, da ima pošvedrane čeveljčke. Kakor druge ženske se la&ko tuđi Francozinja zaveda, da je grda in da ravna s se-boj grdo. Toda hoditi grdo je za njo povsem izključeno. Kakor druge ženske ponosi tuđi Francozinja dokaj hitro čeveljčke, osobito če je grizetka, toda to se tiče samo prednjega dela, dočim mora ostati peta vedno ista, ena-ko dolga in blesteča tako, da se ji ne pozna, ia se dotika parketa ali tlaka. Zato hodi zelo elastično, kakor po pro-žinah ali perju. Kopajte! Čitajte! Princesko Zvezdansko Grozen zločin pobesnelega berača Berač in potepoh ubil s sekiro dva otrodča. — RazMncni kmetje bi tfa bili obesili, da nišo posredovali oroiniki V vas! Oh od niče na S!ova3kem ;e bi! izvršen v nede!io grrvzen rloč:n. nad katerim se zgraža vse r>rebivalst\o. Pobesneli morlec je umoril dh*a nedolž-n3 ntročrča. Berač in potetnih V'endc-!in Strba. strah oko-liSkft vaši, ie knmaj odsede! trimetsečno ječo v Moravski Ostravl. pa ie že zasrreŠ:! nov r'ocin. za kaieresra ga caka najstrožja kazen. Komaj je orise! :z ieče. se ie začel 7*v>-ya poteoati. Beračil ;e od h še do hiše in če rrnj Ijudje nišo daTi toliko, kolikor ie pričaVova'. i:m ie zaz.ozV,. ia ;;m zažge h'šo. 2a hcačeve zrožnje se pa nitoČe ni zmerri^. ker so vsi msrili. i a ?^e šali. Nifoče ni vedel. kako groznih zloči-nov je 5trba ^rosoben Mož se že več let potepa in ie nopolnoma podivial. V nedcTjo je sklcnil :zropat; prvo h;So. v Vateri b: ne bilo n:kos:ir doma. S tem namenom je nrišel tuđi v vas OhrKfriice, kjer sta bih v nek' b*^: doma *amo Štetni Adam fn Omesečm Vinko. Ko je six>zna!. da bevsta r>rči tarvine ^amo ta dva dečka, ie och>rl škrinjo n ^ačel iemati :z nje vse, kar mu je uga-i3:r>. Petletni Adam je sltrtn. da nekai tt: v redu in Iter se je ustraŠH neznanc-ira moža, ie zače! fokat:. 5trba se T zbal da b: mozel deček oi>ozoriti so5e-de in zato je zakriča! nanj, naj se ne cmeri. Deček ie pa Ie 5e bolj ;oka!. To ie potepuha ta-ko raz'ezilo. da je r>ozra- h:\ sekiro :n razk!al nesrećneiiRi drf-ku slavo. Videč pred seboj okrvavljeno žnev. je Strba docela pobesncl. Za-inahni1 je s sekiro It enkrat in razklal slavo tud: ^tnc^ečnemu otroči^u. O« o-troka sta b:!a tako^ mrrva. V$a i£K> '* h:!a oškropljena 7. nh>no knio. Kmalu ;e nriš-'a dn*«ov nesrečna mati ki se je vrtča'a od nitranee maie. Ko je zasrledala oba sincitt v mlaJri krv!, je malo manjkalo, da ni rWa/ne-!a. Mnr.Ica prvi hip srp-lob ni oparili, ^•e !e, ko ie navalil s sekiro njdi na nio, se c zavedla in spoznala, da \\ r>^ctž nevarnost. Bo!est :n obuo sta \\ dali toliko posnima, da ;c Ranila na inor'ld z ?oli"m: rokam:. Začela ta «> o>bdc!o» vari s pestmi tako. da !e M ^trba v« zmeden. Kmahj e srvorna', da No naj-bf)\\t p^bejpniti, Skočil ie o in heža! na v$o mc^ od bi^e, kjcr »e preJil nednlžno kri. Ohu-pana mati ve planiln 73. njim in kl;caTa ^osedc na po-nK>č. Za vasjo so morilca Dr ieli ifi r\*e-zali. Offr.rceno nrcblvaHt\'o h' ca h:V> obesilo, d^ nišo rri^i orohiik,. Trazr-dija nesrečne rnd'h^nr 'c tem vecja,. ker :c oče zaposlen na ČeSkem, kamnr ^u> mu h^zo.iavPi o ^tra^n; ne^reč'. VI ie zadela n*c?r\-o rodbino. Ne*Tčr>! f>^*? ^e pa ni mnjjci udc!e^;t: n^zr^ba umirenih ^nčkov. ker \t bil predaleč o& Joma. Težave z latinico v Turčiji x\iustafa Kema' ?dša .ie > posebnim zakonom za vso Tarčijo odredi, da se mora pisati v lat n;ci pavsod. k;er srre za stik z javnost:o ali uradi. Arabs^a abece»da, ki so je Turki že od neki a j vaienl. se pa temeljito razl'inije od naše pisave in prehoj od ara^čnie na latinico ni tako lahek. kakor od crilice na latinico. Ko je stopil zakon o larin;ci v veljavo, ie bilo v Turčiji sicer znano, kalcšna ie latinica, ni bio pa znann. kako se bodo označavale z latinico turSke besede. na katere Rimljani seveda nišo rrrojdi mi-sPfi. ko so sestavliali svojo abecedo. Zme§n;avo so poveća'1" nafbolj tuii izraz", k- «ie poiavHajo zlasti v Ca-riKradoi v raznih nap'^'h nad tnrovuiami in drusrimi podietii. Tako se je poiavi-la nat>isna tabla z napisom v latinci Kulupti. Samo oni, k: so poznali dotično hišo, so vedeli, da pomeni to khib. Mu-stafa Kemal paša je strog učitelj in po-slal ie po vseh mestih svoje pomoćnike, ki morajo skrbeti, đz bodo vsi javni nadpisi v latinici. Vlada je rzdala pose-ben pravilnik o pravopisu rn dobcila. kako se bodo pisala imena 64 provinc, na katere je rardelkna turska republika. Zanimivo je, kako se adat imenudejo večja turSka me^ta. Bivša turšlka pre-stolica Carigrad — Stainbul se imenuje «dai Istambul. Se danja turska presto'ica Angora se imenuje u radno An-kara, zna- no me^tn Trapezu"' - Trafrre tnfchko, \z a-atsb masti izdelaao pristoo mdio in ae vsetruje tria'kilj ;ee tuđi na|DeSn«i§o tkaokic. Z Ailhas tniloci Zvoc lahko operete vse» kAr ^renes« vcnio, od naj£-fied?c s\-3l« do na}det>e!cjjlegja sađe-na. — Gospo dinja, ki uuorahKa Aftras malo Zvon. ve, da ]e v*«tao ♦»to. wndo enafloe vrtite. Aittnis milo Z-v*%Mali o£iasi< Vsaka beseda 5O par. Plača ae tohko tuđi v znomkoK Za odgovor znamkol - Na vprašanja brez rnamke ne w od&ovarjamo. - Najmanja oglas Di» S*—* i^*» Soboslikar in ličilec samo sto ?en. satno dobro izurjen ia trezen. dobi nresto. Pocadbe z na-vedbo p!ač« na Pn-i kark>v£k: rnsmostikajr&'-ii ate!|e D Matako-vić in sin. Tc!efon §t. 101, Karlovac. 695 Motorno kolo »Ittđiari« s prikolico, 1000 crn*, 1— 9 HP. vsled caba^« avtomobila pro-dam za 22000 Dru. Vozilo !e v dobretn slanju. voŽezic 13.000 fcni. Ev?.ni. se ta^nctija tuđi ra reraa les. Poja&aila daje M. Modic. Nova "\-«s pri Rakeku. 6<>3 Stanovanje 6 sob, s kopalnico in lemali pr!-tifclinami, I. nadsfcropie ZrtnjsJcega c^sta §tev. 7, se od da. Vpraša se pri hiSniku ali ai>ravi. 698 Drnžabnika s 30—40.000 Dia. ra dobro uv*-detio mizacsVro delavnioo s stroji in !aa je treba \-?©E:t! tako] 12.000 Din. ostalo kasne}«, za n&kup n»-ter^ata. Bodočnost sasiruratM-Takog.nk poeudbe na naslov: Vinko Jereb. stolar ra eradiH« t po-kaStvo, Metkcvić. Dahnacii«. 703 Novost! Novost! Zdaj gremo! PA KAM? V aovootvoiicao tursko orientalsko kavarno ^Lfubljatnkf dvor« U |e otvorima vsak T«Ccr do X ore ponoći. Tan so vaakemn tatocj na razpo-l»«o nžoittL čevab«© in druse dobre ter oknsne stvmri- Za obilea obisk se pripcro£ft Prodam 5x3 ugodni ceni avio AUSTRO TL4T, 6sedežeo, z timajriao. — Poirve se pri Stelvtu, Pc^ljanska cesta. 709 >i»MMMitlMMiH>HHIMIH Opremljeno sobo lepo, s parketom in eJcfctifto. od-dam. Ižasska cesta 13. 706 Malinska na otoku Krku »HOTEL DRAGA« v neposredni bK2ini ko^a^šSa, r:a-ven boro veza arorda. krasna terasa, sobe 1 razgledom na morje, izvrstna inter. kuhinja, cene 60— 65 Din za dan ia osebo. 690 Posestvo 10 johov zemlje, ho&'o, biSo-maro! in kow>1ec, vsa zemlja o4co!i hšs>, pol ore od Cetja. proda Martin Ceue!, Lokrovc 4, vri Celja. 703 IŠCEMO Strojevodfo prvovrstnega, t v«čletao praJuo v elekteičoih ceatriiah, potTetwč< efektri^a oentraia v CrSkvcoicI. Reflektira se na popoboma samo-stojoo in Qri elektrićnih n«>e!ia-vah. Prednost imate tišti, ki so ž« deij časa pri R. Wolf ki Gracersidh Die«el mot«nih. Pocudbe z referencama 6* '• 12.CC C xato bo vsak uvide] vrednoet naše inserdje. Mali oglasi ▼ »Slov. Narod u < k> na jv^erja, aajbolj fitajia, na)c«nejša in aaju^pešn'jša po«redovmlnka sa službe, prodaje, o&kup. priporočila it — 2a »Ntrodno tiskaroo; Fran Jesertck, — Za oprano to msera ni dei Usu: Otoo Chnatot — Vti t Ljuhljaot