Izhaja vaak dan zjutraj razven t ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna itevilka Din 1’—, lanskoletno 2'—; mesečna naročnina Din 20‘—,za tujino 30 —. Uredništvo ▼ Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva'30-70. 80-00 in 30-71 Jugoslovan Rokopisov ne vraiamn. Oglasi po tarifi In dogovoru. Uprava vLjubljanl. Gradišče!, tel.30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št 24, tel 20-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. Eek. raE.s Ljubljana 13.621. St. 38 Ljubljana, nedelja, dne 15. februarja 1931 Leto U. Umorjeni župnik Franc Kuščar iz Mengša ipi Rodrobno poročilo o umoru, kakršnega naša kriminalna kronika zlepa ne pomni, glej na strani 3. .Velik nemir na londonski borzi London, 14. februarja. AA. Zaradi govora finač-nega ministra Snovvdena je nastal na borni velik nemir. Senzali so ponujali ogromne množine obli* gacij, vojne škode in državnih papirjev. Ta ponudba je povzročila znaten padec tečajev. London, 14. februarja. AA. Na včerajšnji borzi so državni vrednostni papirji zelo padli. Prodajni nalogi so bili številni. Posebno bo trpelo 3V»% Kotiverzijsko in druga državna posojila. Položaj na borzi je bil zelo negotov, ker je padec držuvnih papirjev zelo presenetil borzne sen-Zule. Državni papirji so padli zarudi političnih dogodkov zadnjih dni in posebno zaradi govora Lloyda Georga o resnem stanju državnih financ. Novi potresi na Novi Zelandiji Wellington, 14. februarja. AA. V mesllh Na-p’.er in Hastings je danes spet nastal potres, ki je med prebivalstvom vzbulil veliko zmedo; vendar pa novih žrtev menda ni. Brzojavne zveze so vnovič prekinjene. Novozelandska vlada je odredila, da se pošlje v ozemlje, ki ga je potres zadel, nova pomožna ekspedicija. Ministrski predsednik Forber je to pomožno akcij') ■začel sam s tem a a je odpotoval v ozemlje, « ga je doletela katastrofa. Turško posredovanje med Rusijo in Romunijo Bukarešta, 14. februarja, n. »Le Journal de Orient« poroča, da pride turški zunanji minister Tevtik Iluždi beg meseca marca v Romunijo. Javna tajnost je, da je namen tega poseta da bo turški zunanji minister posredoval fned Rusijo in Romunijo. Romunija bi hotela ■kleniti s Rusijo pogodbo, da se druga druge ne bosta napadli, toda pod pogojem, da pri pogajanjih o Besarabiji v splošnem ne bo besede. Spor med centrumom in soc. demokrati v pruskem deželnem zboru Berlin, 14. februarja. AA. Pruski notranji ni-jiister Severin g je doživel v občinskem odse-b- pruskega deželnega zbora poraz. Navzlio njegovim prigovorom je odsek sklenil, da za »d. ne bo sklepal še nadalje o vladnem predlogu „akona za preureditev be.-uiske uprave, her so dosedanja pogajanja pokazala, da bi bilo tr ja še dosti časa, preden bi prišlo do po,. ,1-nega soglas,-. Odsek je pri k. murki spreta’ proti glasovom »ocijalnih demokratov predlog cent ruma, ki predvideva dodatek k dotedanjemu b rimskemu občinskemu zakonu in hoče odpraviti glavne nastale težkoče pni upravi glavnega mesta. Ta doaatek ima pred vsem namen, da omogoči izvolitev nadžupana i.n občinskih odbornikov, kar hi se bilo drugače zgouiio eele po sprejetju zakonskega osnutka, ki bi ga predložila vlada. Popoln političen preobrat na Španskem Vlada generala Berenguerja podala ostavko - Voditelji nekdanjih političnih strank v avdijenci - Razpis volitev preklican - Za jutri se pričakuje sestava koncentracijske vlade Madrid, 14. februarja, d. (Uradno) Kabinet Berenguer se je danes ob pol 12. sestal in sklenil, (la poda svojo demisijo. Ministrski predsednik Berenguer je odšel s svojimi sotrudniki popoldne h kralju in mu izročil demisijo. Kralj Alfonz je vladi poveril nadaljnje opravljanje tekočih poslov, potem pa je tukoj začel posvetovanja z odločilnimi strankarskimi voditelji. Sprejel je voditelja konservativcev vojvodo Maura, voditelja liberaloev grofa Romano-nesa in voditelja demokratov marldja Al-huzemasa. Maura je pri izhodu iz kraljevega dvorca izjavil, da je kralju priporočal sest-vo liaeijonalnega kalr-'eta. Maaira misli, da bo kralj pritegnil k posvetovanjem tudi takozvane konstitucijo-nalce, t. j. tiste politike, ki zahtevajo skli-oanje ustavotvorne skupščine. Razen tega bo najbrže h kralju poklican voditelj kata-lc-skih regionalistov Cambo. Marki Alhu-zemas je izjavil, da je kralja opozoril na potrebo, da se sestavi kabinet široke koncentracije. Razen tega je priporočal, naj se takoj razpišejo občinske volitve. Na podlagi njih izida bi se potem vršile provinci-jalne volitve, pozneje pa bi se morala na tej podlagi sklicati ustavotvorna skupščina. Prej pa bi se še moral natančno določiti program za kesuiejšo spremembo ustave. V političnih krogih pričakujejo, da bo že v ponedeljek sestavljen nov kabinet. Madrid, 14. februarja, d. Rerenguerov kabinet je utemeljeval, svojo ostayU.o », tem, da mu Je nemogoče izvesti vladni program, ki je šel za tem, da se vzpostavi normalen političen položaj in da se država vrne k ustavi iz leta 1876. Kralj bo najbrže poskusil sestavo koncentracijskega kabineta. Madrid, 14. februarja, d. V političnih krogih se kot naslednik generala Beren-guera imenuje generalni kapitan španske mornarice admiral Aznar. Aznar ima baje namen sestaviti kabinet, v katerem bi bili zastopani konservativec Maura, liberalec Romanones, potem Alba in demokrat Prie-to. Aznar je imel že daljši razgovor z Ro-manonesom. Madrid, 14. februarja, d. (Uradno) Kralj je podpisal dekret, s Katerim se preklicuje razfis parlamentarnih volitev, ki so bile kakor znano, določene za 1. marec. Kako je prišlo do nenadnega preobrata Pariz, 14. februarja, d. Pred senzacijo-nalnim preobratom v Madridu, ki ga ni nihče pričakoval, so se vršile daljše konference liberalcev. Voditelji liberalcev so se pridružili stališču socijalistov, republikancev, demokratov in drugih radikalnih elementov, ki so, kakor znano, protestirali proti temu, da bi volitve izvedla Be-renguerova vlada. Romanones je ta sklep liberalcev naznanil Berengueru in mu izjavil, da se bodo liberalci, če bi kljub temu izvedla volitve Berenguerova vlada, volitev sicer udeležili, a takoj zahtevali, da se parlament razpusti in da se skliče ustavotvorna skupščina. Nato se je minl-strsM predsednik Berenguer odločil, da odstopi. Madrid, 14. februarja. V političnem položaju je nastal nenadoma popoln preobrat. Liberalna voditelja grof Romanones in Garcia y Prieto sta izjavila, da bosta revidirala svoječasni sklep in se eventualno udeležila parlamentarnih volitev pod pogojem, da bo novoizvoljena zbornica takoj razpuščena in sklicana ustavodajna skupščina, ki bo izdelala novo špansko ustavo. Ko je katalanski voditelj Cambo doznal o tej odločitvi, je izjavil, da je postala neudeležba njegove stranke v sedanji volilni borbi v takih razmerah nepotrebna. Ministrski predsednik Berenguer je nato dejal, da ta preobrat v političnem položaju radikalno izpreminja vladno načrte in da bo nocoj naprosil kralja za avdijenco. Zaradi splošne politične negotovosti se razširjajo zadnje dni zelo senzacijonalne vesti. Tako so poročali med drugim, da namerava kralj odstopiti v korist svojega svaka Dona Carlosa Burbonskega, ki je trenutno generalni nadzornik španskega konjeništva. Madrid, 14. februarja. AA. IJavas poroča: V toku včerajšnjega dne sta imela Romanones in Garcia y Prieto več sestankov. Po teh sestankih je minister notranjih zadev obiskal Romanonesa. Cambo je v Barceloni izjavil, da se pridružuje Romano-nesu, voditelju liberalov. Ker je Romanones zahteval, da se mora takoj razpustiti parlament, za katerega so zdaj razpisane volitve, in da se razpišejo volitve v konsti-tuanto, vlada Berenguerja pa zagovarja normalno parlamentarno delovanje, je jasno, da bo morala vlada odstopiti. V novo vlado bi stopili razen Romanonesa in njegovega prijatelja Garcia y Prieta tudi drugi opozicijonalni politiki. Pričakuje se, da bo vlada še danes odstopila. Madrid, 14. februarja. AA. Havas poroča: SnoČi je bilo v vojnem ministrstvu več sestankov med predsednikom vlade Be-renguerjem in drugimi politiki. Romanones se je posebej sestal z Berenguerjem. Po teh sestankih je Berenguer izjavil novinarjem, da bo o teh sestankih danes izšlo v listih poročilo. Berenguer je danes tudi zahteval avdijenco pri kralju. Meščanske stranke stoje za Romanone-som, ki je dal izjavo, v kateri je med drugim rekel, da je bil včerajšnji dan jako važen za zgodovino Španije. Sporazum med meščanskimi strankami, o katerem se je govorilo pred nekaj dnevi, se bo ostvaril. Nadaljevanje državljanske neposlušnosti v Indiji Nacijonalisti razvijajo zopet bo London, 14. februarja. AA. Ker je položaj v Indiji čedalje bolj resen, je vlada odredila, da morajo biti vsi Evropejci in častniki, ki love v okolici Pešavarja, oboroženi. Zenske igrajo golf le pod policijskim nadzorstvom. Ženam je dovoljeno jahanje le v oboroženem spremstvu in v določenih urah. Indijski nacionalisti razvijajo veliko delavnost in postajajo čedalje bolj nasilni. V Jambusarju je napadlo 50 mož 8 stražnikov. Pri tem je bil ubit njihov vodja. Kongresni odbor je sklenil, da bo strogo izvajal bojkot inozemskega blaga in ojačil propagando za državljansko nepo- silovita akcijo - Odbor indijskega kongresa je sklenil, da dosledno nadaljeval propagando slušnost. Benarcs, 14. februarja. AA. Ker je bil umorjen neki trgovec inozemskega manu-faktumega blaga, je prišlo med Hindujci in muslimani do krvavih spopadov, v katerih sta bili obiti dve osebi in 77 ranjenih. P mestu krožijo oboroženi policijski oddelki. Sondon, 14. februarja. AA. Indijski zastopnik na konferenci okrogle mize dr. Moonje je pred povratkom v Indijo objavil v "nočnem »Timesu« izjavo, v kateri pravi, da bi bilo od Gandhija in kongresnih voditeljev zelo modro, ko bi sprejeli povabi- lo niinistrskega predsednika Mac Donalda in indijskega podkralja ter nadaljevali pogajanja o indijski ustavi. Dr. Moonje je brzojavil ta svet svojim prijateljem v Indiji. >r. Moonje pravi dalje, da bi se vprašanje ukinitve davka na sol in prohibicije inozemskih alkoholnih pijač lahko ur^ ..o postavnim potom. Ta vprašanja niso bistvenega pomena in bi se dala pri sedanjem stanju stvari razmeroma lahko rešiti. Dr. Moonje končuje s tem, da je treba storiti vse, da se iz/premeni sedanje premirje v trajen mir. Nova protikemalistična zarota na Turškem številne nove aretacije — O obsojencu, ki je pobegnil izpod vislic, ni še nobenega sledu Carigrad, 14. februarja, r. Te dni je bila aretirana nova večja skupina protikemali-stičnih zarotnikov, ki so obtoženi, da so delovali proti varnosti države. Ta skupina je razvijala svojo propagando v okraju Beli-kesir. Med aretiranci so bivši prosvetni minister Vchbi-bej, en bivši poslanec, en novinar in en hodža (duhovnik). Tudi ta skupina pride pred vojno sodišče v Menemenu. Sodi se, da so aretirale oblasti povodom nemirov v Menemenu v decembru lanskega leta okoli 1000 oseb. Nekateri so bili zopet izpuščeni iz ječe takoj po zaslišanju, toda število zaprtih znaša vendar še okoli 250. Tukajšnje sodišče je obsodilo dvanajst mladih komunistov na po dve leti ječe. Obsojenci so bili obtoženi, da so rovarili proti varnosti države. Proces. se je vršil tajno in je trajal nad dva meseca. Na smrt obsojeni Ismail Hussein, ki je v Menemenu zbežal krvniku izpod vislic in izginil v množici, je še vedno na prostem. Oblastim se ni še posrečilo ga ujeti. Prebivalci okraja Menemen in bližnjih okrajev so dobili od oblasti opomin, da morajo naznaniti policiji vse, kar bi utegnilo omogočiti aretacijo ubeglega obsojenca. Motnje v prenašanju papeževega govora Pariz, 14. febnm-ia. AA. Kakor porou. iz Pariza, je nekaj taraošujih listov opozorilo, da ob priliki prenosa brezžičnega govora v četrtek na šlo le za atmosferske motnje. »Eelio de Pariš« trdi narav i.,et, da so te motnje prihajale l neke sovjetske postaje. Pariz, 14. februarja. AA. »Robo do Pariš« poziva francosko vlado, naj protestira pri vladi Sovjetske Rusije, da so njene radiofonske pos.i. ile prenos papež" .ra s u;m, da so na istem valu oddajala svoja poročita. Zato papeževega govora v Franciji in Angliji niso mogli razumeti. Sijajen koncert beograjskega kvarteta v Sofiji Sofija, 14. februarja. AA. Beograjski kvartet je priredil snoči v Inženjerskem domu koncert. Koncertu so prisostvovali bolgarski minister za zunanje zadeve Burov in finančni minister Molov z gospema, dalje ga. Ljapčev, ga. Tajnov, jugoslovanski poslanik v Sofiji Vukčevič, osobjo jugoslovanskega posluništva, diplomatski zbor in najodličnejši predstavniki sofijske družbe. Koncertu je prisostvovalo tudi veliko število bolgarskih glasbenikov in študentov. Po vsaki točki programa je bil kvartet pozdravljen z velikim navdušenjem. Bolgarski glasbeniki so se izrar.ili zelo pohvalno o kvaliteti beograjskega kvarteta. Na programu 10 bili Mozart, Brahms, in Tkalčič. Izvajanje programa je bilo na višini. Na kraju so člani kvarteta želi buren aplavz. Po koncertu je skupina bolgarskih glasbenikov priredila v restavraciji In-ženjerskega doma banket na čast kvartetu. Banketu je prisostvoval jugoslovanski poslanik Vukčevič. Odbor za proučevanje evropske vzajemnosti Ženeva, 14. februarja. A A. Odbor za proučevanje evropske vzaj -osti se sestane dne ‘21. in 22. marca v Budimpešti. Določena sta dva poročevalca, izmed njiju dr. Marinkovič. KES Apel bogatinom Ob priliki otvoritve vatikanske radio-postaje je imel poglavar katoliške cerkve na vse ljudi, katolike ko nekatolike, nad vse pomemben govor, ki je že vzbudil pozornost vsega sveta in čegar upliv bo trajal še dolgo. V tem svojem govoru je papež na kratko označil vse glavne dolžnosti, ki jih ima vsak pristaš Kristusovih načel in vladarjem ko podložnikom, bogatinom ko revnim, delavcem ko delodajalcem so bile namenjene papeževe besede. V času predpustnega veselja pa so še prav posebno aktualne besede, ki jih je govoril papež bogatinom, kajti na sijajnih predpustnih zabavah se najbolj vidi vsa velika socijal-na razlika, ki je objela svet. Iz te razlike pa izvira vse nezadovoljstvo delovnih slojev in ta razlika je glavno orožje vseh komunističnih hujskačev. Orožje izvije tem hujskačem zate iz rok, kdor skrbi za zmanjšanje socijalne razlike, oziroma kdor skrbi, da more vsak, kdor dela, s svojim poštenim delom na pošten način preživeti sebe in svojo rodbino. To pa je dosegljivo le, če imajo socijal-no čustvovanje ne samo oni, ki nič nimajo, temveč tudi oni, ki kaj imajo, če se tudi bogatini zavedajo svoje dolžnosti do sočloveka. Bogastvo daje mod in zato kaj hitro zapelje bogatina misel, da je vsled svojega premoženja tudi kot človek več od reveža. To pa je najusodnejša zmota in izvir vsega zla, ker ta zmota je kriva, da greši bogatin proti osnovni človeški in krščanski zapovedi, ki zalitva, da treba tudi v največjem revežu spoštovati človeka in njegovo dostojanstvo. Če ee bogatin nikdar ne bi izneveril tej kardinalni človeški in krščanski zahtevi, potem tudi ne bi bil nikdar osovražen, temveč bi užival splošen ugled, kakor jo revež že od nekdaj vajen, da časti bogastvo. V resnici tudi vidimo, da bogatini, ki znajo pokazati svoje srce, uživajo spoštovanje in tudi zaupanje najbolj revnih ljudi, da pa so izvir vse jeze in vsega nezadovoljstva oni, katerim je denar ubil srčno dobroto. Dar božji je srčna dobrota in skoraj zaslužijo usmiljenje oni, ki so zapravili ta dar. Kajti vse plemnito v človeku izvira iz srčne dobrote in zadoščenje, kakor ga ne more dati nobeno' bogastvo, daje srčna dobrota. Samo tisti, ki malo ve in ki ni dosti naobražen sre oropa tega velikega zaklada in dejansko tudi vidimo, da so navadno najmanj socijalno čuteči baš najmanj na-obraženi bogatini. ^ Samo ljudje brez srčne kulture se spozabljajo do takih dejanj, da odpovedo vestno plačujočemu najemniku stanovanje, ker ima otroke. Naj hodijo takšni ljudje še tako pridno v cerkev, so vendarle slabi kristjani, ker Fristus je dejal: »Pustite otroke k meni!« Prav tako pa je slab kristjan tisti, ki plačuje svoje delavce tako slabo, da ne morejo ne živeti in ne umreti. Pa niti pameten ni, kdor tako dela, ker eamo tisti uspeva, ki se more zanesti na evoje delavce. Zato tudi vidimo, da vsa solidna in napredujoča podjetja slove po tem, da dobro plačujejo svoje uslužbence. Bogastvo je sreča in sicer navadno nezaslužena sreča in zato tudi opoteča. Vsak, Kor ima bogastvo, bi se moral prav iu prav vedno bati, da se mu sreča i.e izneveri in dejansko vidimo tudi, da bogatini dostikrat žrtvujejo svoje najdražje blago, da se s tem odkupijo od nesreče. V Ameriki, kjer je največje boj., istvo sveta, danes tekmujejo bogatini med seboj, kdo bo več dal za občekoristne namene. Skoraj vse univerze, vse bolnice žive le od darov ameriških bogatašev. To je pametno in prevdar-jeno, ker nikdar ni narod proti onemu, ki ima, pa daje, temveč le proti onemu, ki ima, pa nič ne daje. Skopuh in grabežljive« sta bila vedno zaničevana in bosta tudi vedno, ker ne vesta, du bogastvo obvezuje. Bogataš, ki ne izvršuje svojih socijalnih dolžnosti, pa ni le slab kristjan, temveč tudi slab patriot, kajti prva zahteva nacijo-r~.lne isli je, da smo si vsi, ki pripadamo enemu narodu, tudi enakovredni bratje. Če že zaradi nič drugega, potem moram pomagati bratu v sili že zato, ker je Slovenec, ker je Jugoslovan. To je socijal-ni nauk, ki je nerazdružljivo zvezan z na-cijonalnim programom in zato se nacijonal ni program tudi čisto strinja s papeževimi besedami. Papežev apel na bogatine je zato tudi apel nacijonalistov in zlasti jugoslovanskih, ki so večinoma izšli iz revnega naroda in z njim še posebej sočustvujejo baš zato, ker je to reven in pomoči potreben narod. Insceniran napad Bethlena proti dr. Benešu Madjarski ministrski predsednik smeši češkoslovaškega zunanjega ministra. - čehoslovaški uradni odgovor Budimpešta, 14. februarja, d. Na današnji seji magnatske zbornice si je ministrski predsednik grof Bethlen naročil interpelacijo proti Češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Benešu. Dr. Beneš je v nekem interviewu z dopisnikom francoskega lista »Pariš Midi« primerjal šolstvo in druge kulturne in politične zadeve madjarske manjšine na češkoslovaškem z razmerami Slovakov na Madjarskem. Ugotovil je, da so Madjari na Češkoslovaškem na boljšem glede šol in glede drugih svoboščin, kakor celo Madjari na Madjarskem, medtem ko Slovaki na Madjarskem sploh nimajo nobenih šol in nobenih svoboščin. V interviewu je dr. Beneš rabil tudi besede, s katerimi je izrekel, da bi bilo v interesu miru v Srednji Evropi želeti drugačen režim. Ta pasus je dal povod za interpelacijo, na katero je grof Bethlen takoj odgovoril in med drugim izjavil: Madjarska vlada tem izjavam dr. Beneša ni pripisovala velike važnosti. Če se kdo v salonu mednarodnega življenja pojavi brez ovratnika in brez kravate, je mogoče, da se to zgodi ali po lastnem okusu dotičnika ali pa v raztresenosti. Maejarska vlada je te izjave pripisala raztresenokti dr. Beneša. Vedno češče ponavljanje pa kaže, da so dejstva, da Madjarska zategadelj ni posredovala, smatrati morebiti za šibkost, zato se je po omenjenih izjavah dr. Beneša madjarska vlada obrnila na madjarskega poslanika v Pragi in mu naročila, naj zahteva od češkoslovaškega zunanjega ministra pojasnila. Dr. Beneš je nato odgovoril madjarskemu poslaniku, da je besedilo inte,rviewa sicer avtentično, vendar pa ga je ladjarska vlada napačno razumela. Beneš izjavlja, da z inkriminiranim delom svoje izjave ni mislil madjarske vlade, temveč tiste neodoovorne skrajne elemente, katerih besedo je v madjarski propagandi in v madjarskem tisku le preveč slišati. Dr. Beneš pa se je branil, da bi to tolmačenje objavil v listih. Grof Bethlen je končno izrazil obžalovanje, da so izjave dr. Beneša v stanu vznemiriti ma-djarsko javno mnenje in to baš v trenutku, ko ole vladi polagata važnost na to, da se vzpostavijo gospodarsld odnošaji med njima. Magnat-ska zbornica je odgovor ministrskega predsednika vzela na znanje. Praga, 14. februarja, d. V danes objavljenem uradnem odgovoru na izjavo madjarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena je izjavil zunanji minister dri Beneš, da njegove besede niso obsegale nobenega vmešavanja v madjarske notranje zadeve. Posredovanja madjarske vlade v praškem zunanjem uradu grof Bethlen nd popolnoma pravilno opisal, kajti dr. Beneš je protest kot neutemeljen zavrnil. Pač pa je glede nekega svojega stavka v interviewu ugotovil, da se ne nanaša na madjarsko vlado, temveč na ekstremne madjarske elemente in njih propagando. Madjari na italijanskem poletu v Ameriki Informacije praškega lista »Pravo Lidu« — Dve letali sta imeli čisto madjarsko posadko je bil njegov oče učitelj, a je umrl pred štirimi leti v Budimpešti. Kapetan Boer je stanoval v Budimpešti v devetem okraju Rim, 14. februarja, r. »Giornale d’ Ita-lia« se bavi polemično z vestjo iz Prage, ki trdi, da so bili na dveh izmed letal, ki so napravila nedavni prekooceanski polet v Brazilijo, sami madjarski častniki in podčastniki. To vest je objavilo praško »Pravo Lidu«, ki navaja tudi imena vseh članov posadke omenjenih letal. Na enem obeh letal je bil — piše češki list — madjarski artiljerijski kapetan Boer kot pilot, podčastnik Kilmos Polczer kot opazovalec, narednik Feriancz in kaplar Halacz kot mehanik in radiotelegrafist. Na drugem letalu pa so bili: artiljerijski poročnik Erno Magyar kot pilot, poročnik Von Hanser kot opazovalec, narednik Langer in kaplar Esztek kot mehanik. Kapetan Boer, ki se je ponesrečil v Bolami, je bil rojen v Kezdivasarhely na Sedmograškem; tam Osarmakter št. 6, pozneje pa v Derin Utzu št. 1. Njegov stric je — po informacijah praškega lista — polkovnik v pokoju in sedaj upravitelj veleposestva Esterha/y-jen. Vsled smrti svojega nečaka nosi sedaj žalni znak. Poročnik Hanser pa se je rodil v Šopronju, kjer je njegov oče ravnatelj neke pivovarne. Isto vest posnemljejo tudi drugi faši-stovski listi in jo označajo kot neresnično, češ da je Italija organizirala polet 8 svojimi lastnimi sredstvi brez vsakega sodelovanja drugih narodov. Značilno pa je, da ne navajajo proti informacijam praškega lista nikakih osebnih podatkov o kapetanu Boeru in drugih letalcih. Madjarski list proti antiju-goslovanskemu terorju Subotica, 14. februarja. 1. Tukajšnji uadjarski list »Naplo« prinaša na uvodnem mestu članek pod naslovom »S peklenskimi stroji se ne ustvarja dobra sosedska politika«, v katerem podčrtava slab vtis, ki ga je v naši javnosti izzvala ugotovitev, da stoje zagrebški atentatorji in njihovipodpihovaici v zvezi z Madjarsko. Na koncu pravi list, da se s takimi zločini ne more priti do dobrih sosedskih odnošajev. Istotako prinaša list žAz Ujsag« članek pod naklovom: »Peklenski stroji«. V tem članku obsoja zločin zagrebških atentatorjev in njihovih spodbujevalcev in poudarja njihove zveze z nekaterimi krogi na Madjarskem. Snežna katastrofa na Dunaju Duuaj, 14. februarja, d. Danes je Dunaj in okolioo zadela izrazila snežna katastrota. Vso noč in danes vse dopoldne je padal sneg, ki ja zadelal vse prometne poti. Vozovi cef:ue železnice so vozili vedno počasneje in redkeje, cb 10. dopoklne pa je bilo samo Se na EUniiu mogoče vz.'ržavuti tramvajski promet. V cVrajih je bil promet več ur ustavljen. Tudi avtobusi so so moral* usiavit’ in promet na rev m železni'’! se je dal le z največjim naporom vzdržati. C2J!e so b:!e polne avtomobilov n vozil, ki »o se z najveojiim naporom^ premikali napmj po vodenem snegu. Celo snežni plugi niso mogli naprej. Bilo je tudi več prometnih nezg.v.1. Zelo hudo je bilo tudi na železnici, zlasti na južni železu«-'.. Mnogo vlakov je obtičalo, med njimi dva mednarodna braovlaka, in sicer brzo-■vlak Trst-Dunaj in brzovlak Dunaj-Trbiž-Rim. Ta je obtičal na Semmeringu, tržaški pa na jugoslovanski meji pri Pesnici. Pri obeh vlakih so morali o l.jetati sneg, nakar sta šele mogla po večurni zamudi nadaljevati vožujo Posebno težaven je bil položaj na jugu Avstrije proti jugoslovanski meji. Tudi v Gradcu so bile velik« kalainitete. Skraja so bili pristojni organi proti snežni katastrofi skoraj brez_ moči. Sele proti poldnevu je bilo mogcče položaj vsaj deloma zopet obvladati. Ko je nehalo snežiti^ je bilo mogoče snežne mase deloma vsaj o lkit>*!i-Občinska straža in gasilci, v provinci pa vo-jaStvo, so morali na pomoč. Na Dunaju so skopo vsi brezposelna, ki so se javili na delo, dobili zaposlitev. Požar v splitski ladjedelnici »Takmur« Split, 14. februarja, k. Okraj Sustipana je bil preteklo noč pozorišče požara, ki se je okrog 2. ure pojavil v delavnicah ludjedelnice Tak-mur. Požar je delavnice uničiL Tudi dva nova motorna čolna sta pogorela. Gasilci tega niso mogli preprečiti. Lastnik ladjedelnice inž. Kosi-Ček ne bo trpel škode, ker je bilo vse zavarovano. Vpokojitev Beograd, 14. februarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog finančnega ministra je bil a soglasjem predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev vpokojen Vasilije Ncstorov, davčni inšpektor v II/2 pri davčni upravi v Kočenvju Bivši upravitelj šole pri Sv. Jakobu v Trstu zopet na svobodi Trst, 14. februarja, v. Bivšega upravitelja slovenske zasebne šole pri Št. Jakobu v Trstu so oblasti izpustile na svobodo. Kakor znano, so ga pred meseci zaprli. Njegova aretacija je bila v zvezi z ukinitvijo šentjakobske šole. Prenehanje fašistovskega lista Tr:t, 14. februarja, v. Danes je izšla poslednja številka fašistovakega sindikalnega tednika »La "lamanat. Na uvodnem mestu je objavil ravnatelj lista Ladislav Rooc« obvestilo z naslovom: »S fa&islovsko disciplino*. V Članku pravi, da ja nacijonaln« konfederacija fašistov-sloih industrijskih sindikatov sklenila ukiniti vs pokrajinske sindikalne liste, ter da se te-ir ■ om s fašistovsko disciplino klanja in da za r i tega danes izide poslednja številka trža škeg tednika. V drugem odstavku svojega čl. iika pa pravi, da ni opustil misli in da ne more uvideti brezpredmetnosti sindikalnega glasila v Trslu, zaradi tega bo v čimkrajšem času pričel izdajati »Sindikalne novice<, list, ki ba izključno sindikalnega značaja. Na koncu se valjuje sotrudniikom in čitaiteljem za nji ho-v” dosedanjo podporo. Italijanska propaganda proti Franciji Pariz, 14. februarja. Pariški tisk piše vedno več o akciji Italije proti Franciji v Tunisu na Korziki In na Rivieri. Posebno ostro agitira proti Franciji italijanski list »Telegrafo«, ki izhaja na Korziki. Francoski nacionalisti so izjavili, da ne bo mogoče obdržati teh pozicij, če bo vlada še nadalje tako pasivna. Orkan na Jadranu Split, 14. februarja, n. Noooj je divjal na Jadranu orkan. Tlak barometra je dosegel ponoči najnižjo mero 738 mm. Burja je spočetka divjala z brzino 80 km, kasneje pa je brzina dosegla več ko 100 km. Ob pol enih so mornarji privezali svoje ladje. Škode ni bilo nikake. Tudi im morju ni bilo nikake ladje, ker je meteorološka postaja že snoči obvestila mestno pomorsko poveljstvo, da se bliža nevihta. VREMENSKA NAPOVED Duuaj, 14. februarja, d. Večerna vremenska na poved meteorološkega zavoda u jutri: Oblačnost bo polagoma pojemala, temperatur« pa bo padla. N j. Vel. kralj pokrovitelj nad zimsko-sportnimi tekmami Beograd, 14. februarja. AA. Nj. Vel kralj je izvolil podariti svoje najvišje pokroviteljstvo nad zimsko-sportnimi tekmami, ki bodo od 20. do 24. t. m. v Bohinju. Zmagovalec dobi od Nj. Vel. kralja zlalo uro s kraljevimi inicijalkami. Za tekme so se prijavili do zdaj Norvežani, Poljaki, čeboslovaki, Nemci in Avstrijci. Pričakujejo tudi prihod Švicarjev in Romunov. Pose* niki tekem imajo polovično vožnjo. Ukazi in odredbe v vojski Beograd, 14. februarja. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog vojnega ministrstva postavljen za poveljnika 1. bataljona 48. pešpolka major Šarnbeg A. Ivan, dosedanji poveljnik I. bataljona 38. pešpolka Njegoševega. Za namestnika člana vojne kontrole pri ministrstvu vojske in mornarice pa je bil imenovan intendantski podpolkovnik Fuks M. Milko. Ministrstvo vojne in mornarice je dovolilo, da se poročijo: inž. porotnik Homšak 1. Rudolf z gdč. Sveto, hčerko Mihajloviča Ivana, trgovca v Šabru, nižji vojni uradnik HI. razreda artilerijsko-tehnične stroke Puncer J. Josip z gdč. Roziko, hčerko pokojnega Ivana Preloga, bivšega gozdnega upravitelja v Novemkloštru in sanitetski po. ročnik pri mornarici Storn F. Ante z gdč. Olgo hčerko Ivana Senice, policijskega pristava v pok. iz Pobrežja pri Mariboru. Na predlog ministrstva vojske in mornarice je Nj. Vel. kralj odBtavil rezervnega častnika pehotnega poročnika Zablačan M. Avgusta in prav tako razveljavil ukaz, s katerim je bil Zablačan M. Avgust odlikovan z redom Jugoslovanske krone V. stopnje. Oanom Narodno strokovne zveze v revirjšli Izvrševalni odbor Narodno strokovne zveze poživlja vse rud&rje revirjev TPD, člane in prijatelje, da volijo enotno listo rudarjev. Na enotni listi so Sami izkušeni zastopniki rudarjev. Te volitve naj pokažejo, da ni čas za razdor med rudarji. Vsi do zadnjega na volišče I Obupen pofožaj rudarskih siaroupokofencev Zagorje, 13. februarja. Ljudje, ki bo vse svoje življenske moči izgubili pod zemljo, ko so kopali premog, so doživeli na starost največje razočaranje. Ves čas svojega zaposlenja so redno vplačevali razmeroma visoke vsote v blagajno, ki bi jim v času, ko jim moči odpovedo, vračala vs-ij toliko ,da bi se za silo lahko preživljali. Brez godrnjanja so si odtrgavali mesec za mesecem od svoje že itak borne plače v upanju, da bodo imeli kdaj od tega kake koristi. Toda kruto so se prevarali. Prišla je svetovna vojna in ko je bila končana, se je pričelo trpljenje za izmozgane rudarje. Denar je izgubil na vrednosti, upokojenci so dobivali — kakor še danes — malenkostne pokojnine. Gorje onim, ki nimajo sorodnikov. Prihrankov rudar pač nima in na stara leta je izpostavljen največji bedi, posebno pozimi. Mnogo jih je odvisnih od dobrosrčnosti onih, ki tudi živijo v pomanjkanju. Pokojnine staroupokojencem plačuje seveda bratovska skladnica. Ker pa so postale bratovske skladnice v Dravski banovini pasivne, kakor je pokazala tozadevna razprava v seji banskega sveta, je stopilo vprašanje saniranja bratovskih skladnic v odločilni stadij. Pripravlja se nov pravilnik, ki je zadnja nada staro-upokojencev, da se potom njega izboljša njihovo žalostno stanje. Takozvani pravilnik dr. Žerjava iz 1. 1925. ima poleg dobrih in za delavstvo koristnih določb tudi več napak, ki so se pokazale že kmalu po njegovi uzakonitvi. Zato je bil ta pravilnik predmet mnogih kritik, ki so prišle do izraza na mnogih rudarskih shodih. Med temi napakami Je določba, po kateri se plačuje rudarjem, ki so bili upokojeni pred 1. 1925., torej »staroupokojencem«, njihove pokojnine, če se sploh morejo tako imenovati, v kronah. Te niso bile niti prevedene v dinarsko veljavo, kar znači, da dobivajo člani 24 kron (6 Din), vdove 12 kron (3 Din), sirote 8 kron (2 Din) mesečno. Edina dobrota za nje je uživanje doklade, ki jo nakazuje »Pokrajinski pokojninski sklad za rudarje v Ljubljani«. Ta znaša za člane 150 Din, za vdove 112 Din, za otroke pa 42 Din mesečno. S tem denarjem mora staro-upokojenec plačevati stanarino, kurjavo, a kje je hrana in druge potrebščine? Ti siromaki vlagajo že od leta 1925. dalje razne prošnje za pomoč na rudarsko glavarstvo v Ljubljani, na bivši oblastni odbor, na razna ministrstva itd., toda razen obljub niso dosegli ničesar. Njih število se je v kratkem času petih let skrčilo od 4000 na 2700. kar pa ni posledica starosti, temveč vprvi vrsti — beda. Nadaljna napaka imenovanega pravilnika obstoji v tem, da so se črtali takozvani rezervni deleži, ki jih je dobil rudar, ako je iz kateregakoli vzroka izstopil iz službe, kakor tudi iz bratovske skladnice. Iz rezervnih deležev je prejel vsaj nekaj odstotkov vplačanih prispevkov. Ker je bil ta člen v pravilniku črtan, ne dobi reduciran! ali odslovljeni rudar, ako ne more v 6 mesecih pri nobenem rudniku v Jugoslaviji dobiti dela in postati zopet član kake bratovske skladnice, vseh že pridobljenih pravic in naj si je plačeval tudi 20 in več let vse prispevke v penzijsko blagajno. Tudi v tej zadevi je potrebna nujna remedura. V času torej, ko se dela na novem pravilniku, ga s težkim srcem pričakujejo tl bednežl, ki se jim zopet poraja tipanje na boljše čase. Strašen umor Župnika v Mengšu Morilec, ki se je skril čez dan v župnišče, je ponoči zaklal župnika Franca Kuščarja in izropal blagajno Y poštni znamki so pokopani milijoni Beseda na naslov našo poštne uprave Naj si kdo misli o filateliji ali o nabiranju znamk karkoli, naj smatra filateliste za majhne bedake, vendar pa je dejstvo, da je danes na svetu najmanj dva do tri milijone takih ljubiteljev znamk; res so med njimi tudi otroci, ali večino pravih filatelistov tvorijo dorasli ljudje, in sicer prav mnogi zelo ugledni možje iz vseli stanov. Da je filatelija za otroke mnogokrat precej vzgojnega pomena in da lepa zbirka znamk danes pomenja neko vrednoto, ki je včasih prav znatna, vse to nas ob tej priliki ne zanima, nego nam gre za to, da pokažemo, koliko druge države zaslužijo z dejstvom, da filatelija kon-sumira kolosalne mase znamk, rabljenih v prometu in nerabljenih, kar pomenja za državo, ki jih tiska, velikanske svote denarja. Zlasti ge mora računati z onimi masami znamk, ki se ne rabijo v poštnem prometu, nego se pokupijo od filatelistov nerabljene, t. J. radi lepše zunanjosti, z žigom nepritisnjene in ki se dajo mnogokrat pozneje z žigom pritisniti, kakor pač slučajno dotične znamke dobe večjo vrednost z žigom ali brez žiga. Da imajo znamke neko kurzno vrednost, ki zelo variira kakor pri vrednostnih papirjih, o tem nam pričajo razne izdaje katalogov o znamkah, ki jih izdajajo razna velika trgovska podjetja z znamkami. Z današnjimi vrstami se obračamo zlasti do merodajnih faktorjev poštnega in prometnega resora, da bi na pristojnem mestu opozorili, kako bt mogla tudi naša jugoslovanska poštna uprava z znamkami za filatelijo zaslužiti precejšnje svote, skoro bi rekli, milijone dinarjev, alco se loti tega v taki meri kakor mnoge druge države. Pred kratkim mi je nek znan in priznan strokovnjak, ki trguje z znamkami, pokazal pisma od poštnih uprav drugih držav, ki mu ponujajo kolekcije znamk, namenjene filateliji. In to ni morda kak privaten posel na skrivaj, vsaj n. pr. danski Postmuseum čisto odkrito nastopa v imenu poštne uprave danske države. Ponudbe pa prihajajo tudi iz drugih držav, n. pr. Anglije, Nemčije itd. Poštne uprave vseh teh držav vedo, da se za filatelijo rabijo velike množice kolekcij ali celih serij gnaink, ki so baš v prometu ali ki so bile že prej, pa so še preostale. Zato tiste poštne u-prave računajo ne samo s potrebo poštne potrošnje same, nego tudi s potrebo filatelije. In tako ponujajo trgovcem z znamkami lepo o-premljene serije, lepo zavite ter dajajo tem trgovcem primerno provizijo, vedoč, da bodo skušali spraviti v promet čim več tega filatelističnega blaga. Ta promet oziroma trgovina se seveda ne omejuje samo na dotično državo, nego hna zveze a trgovci vseh drugih držav, kjer je promet v filateliji količkaj urejen in plodo-nosen. Ker pa vsaka nova izdaja znamk povzroči novo povpraševanje, radi tega v teh državah poštne uprave večkrat menjajo izdajo, gledajo na čim večjo raznovrstnost in lepoto znamk, ki n. pr. s pokrajinskimi slikami delajo tudi propagando za tujski promet. Vsakdo, kdor količkaj pozna filatelijo, ve, kako so visoko cenjene znamke lepih barv, lepih slik, raznih Jubilejnih edicij ali priložnostnih oziroma spominskih znamk. In znano je, da so pri nas po prevratu do-•egle veliko ceno in občudovanje n. pr. znamke ljubljanske oziroma dunajske izdaje (kronske vrednote) verigolomcev (Kettensprenger). Tako je bila ona za 15 kron poštne vrednote tako visoko cenjena, da so zanjo plačevali za prvo izdajo po 100 dinarjev. In lahko trdimo, da je jugoslovanska poštna uprava v desetletju po prevratu zamudila nešteto prilik oziroma precej milijonov denarja, ker ni izkoristila ugodne konjunkture s filatelijo. Če pa je bilo toliko zamujenega, pa mislimo, da bi se dalo v bodoče izkoristiti lepe zaslužke, ki jih nudi filatelija. Treba organizirati po vzoru drugih držav razpečavanje, nuditi večkrat novih izdaj z lepimi slikami, bodisi zgodovinskimi ali pokrajinskimi in gledati Ca umetniško izdelavo znamk, ker rečt je treba, da znamke in tudi papirnati denar francoskega ali amorikanskega izvora, kar se tiče izdelave, niso nudile prav nič umetniškega, niti niso bile glede produkcije cenjene. Nekdanja ljubljanska izdaja kronskih vrednot je dosegla v filateliji zdaleka najbolji uspeh. Odkar pa imamo v Beogradu lastne in moderne tiskarske stroje, nam je za produkcijo lepih in umetniških znam odprto polje in velike svote denarja se nudijo poštni upravi oziroma dižavi, da jih po uzoru drugih držav zasluži ali pa zavrže. Zlasti v dobrodelne namene bi bilo s filatelistično spekulacijo mogoče storiti obilo dobrega in lepega. — I. F. VIKTOR MEDEN veležganjarna, tvornica likerjev, ruma, vinjaka In brezalkoholnih pijač »ir> LJUBLJANA, Celovška cesta 10 Mengeš, 14. febr. Danes že na vse zgodaj zjutraj se je po našem mi imeni in tihem trgu zaznala strašna novica, da so našega blagega gospoda župnika našli umorjenega. Pred župniščem se je takoj zbrala velika množica ljudi, ki kar verjeti ni mogla strašno novico. Kaj pripoveduje sestra umorjene-nega župnika Vaš dopisnik, ki je zvedel o umoru že zgodaj zjutraj, je odšel takoj v župnišče in poizvedel o podrobnostih umora. Kot prvo je pobaral sestro umorjenega župnika, ki mu je izjavila: »Zijuitraj sem kakor 'po navadi vstala ob 5. uri Ko sem vstopil« v vežo, 6e mi je zdelo čudno, da so bila hišna vrata odprta, pa tudi vrata v župnikovo spalnico niso bila zaklenjena. V spataidi je bilo vse tiho, dasii je župnik navadno ob tej uri vatal, ker je imel navado, da je zelo zgodaj maševail. Vprašala sem ga; »Ali še spiš?« in ker nisem dobila nobenega odgovora sem vstopila v spalnico in prižgala luč. Prestrašila sem se, ko sem zagledala posteljo nedotaknjeno, na njej pa je ležalo nekaj kovačev in kovanega drobiža. Tudi na tleh je ležail en kovač, blagajna pa je bila odprta. Takoj seim zaslutila, da se je moralo zgoditi nekaj strašnega. Skočila sem v sosednjo sabo — v pisarno in zagledala brala ležečega na tleh in vsega v krvi. Stresla sem ga, a bral je bil že mrzel in trd. Hitro sem stekla ven, kjer sem srečala cerkovnika, kateremu sem vse povedala. Cerkovnik je šel takoj klicat orožnike? Orožniki, ki so takoj prihiteli na kraj zločina. so našli umorjenega župnika v njegovi pisarni, 8 korake od vrat, z globoko zevajočo rano na vratu. Na prsih mu leži na zlati verižici ura, katero je morilec potegnil Iz žepa najbrž z namenom, da mil jo vzame, a ni imel za to več časa. Morilec je vrgel čez obraz svoji žrtvi brisačo, s katero si je menda obrisal okrvavljene roke. Borba med morilcem in žrtvijo Ali je bil zločinec skrit v spalnici? Zločin je po mnenju sester moral biti izvršen pred 9. uro, v času, ko so one v kuhinji pomivale posodo. Zločinec je najbrž potrkal na vrata in župnik mu je prišel odpret, misleč, morda, da ga je kxlo prišel klicat, nag' jpre obhajat. Ko je župnik odprl vrata, ga je napadalec z vso sito sunil v vrat, nakar je župnik padel vznak. Po mnenju drugih pa se je napadalec skril v spalnici in od tam navalil na župnika, ki je hotel pri vratih zbežati, a ni imel časa, ker so bila vrata kakor po navadi zaklenjena. Da se je pa »ločin izvršil pri vratih, dokazuje velika mlaka krvi tik vrat. Morda sta se je morilec z žrtvijo celo boril, ker so drva, pni vratih razmetana in okrvavljena. Morilec je pred zločinom okradel najmlajšo župnikovo sestro Mengeško župnišče je lepa stavba, pred katero je majhen vrtiček, poleti poni rož. Iz veže so na desni strani virata v župnikovo pisarno, svetilo, veliko sobo iz katere vodijo vrata v župnikovo spalnico. Na levi strani je spalnica, kjer spita starejši dve župnikovi sestri, najmlajša sestra pa spi v prvem nadstropju. Ko je šla najmlaijša sestra okrog 8. ure spat, je takoj prihitela nazaj in povedala sestram, da ji ;e zmanjkalo okrog 4 kovače denarja. Starejši sestri sta medtem čakali še 2 ženski, ki prihajata vsak večer po mleko, vendar pa sta zaklenili vrata. Župnik je šel takoj po večerji še pred S. uro v svojo pisarno, kjer je navadno pisal še po/no v noč. Morilec je po zločinu izropal blagajno — Okrvavljene roke si je umil Po izvršenem umoru je zločinec vzel iz notranjega žepa umorjenega listnico in pobral iz nje denar,. Pustil je le nekaj drobiža. Iz žepa je vzel šop ključev, odšel v spalnico, kjer stoji v kotu železna blagajna, jo odprl in pobral iz nje ves denar, kar ga je bilo v 100 in 1001 4 narekih bankovcih, pustil pa je kovače, katerih je bilo za okrog 500 Din. Nekaj kovačev in drobiža pa je raztresel po postelji. Denar je pobral iz 5 kuvert, ki so bile namenjene za nekatere fonde, in na katerih je bila naznačena vsota. V vseh kuvertah je bilo menda več kot 13.000 Din. Koliko pa je bilo še drugega denarja v blagajni, bo razvidno šele iz knjig, katere je g. župnik nenavadno vestno vodil. Opazili so, da si je že zabeležil v knjige denar, katerega je popoldne prejel. Ko je oropal blagajno, si je morilec uuiil roki v umivalniku, se obrisal in vrgel brisačo umorjenemu čez obraz. V umivalniku so našli tudi ključe, kart ere je morilec vzel župniku iz žepa. Na postelji so našli poleg denarja — nekaj kovačev in drobiža — še košček pekovskega kruha, o katerem sodijo, da ga je pustil zločinec. Orožniki so marljivo poizve lova1.: pri vseh mengeških pekih in gostilničarjih, če s> opazili kakega sumljivega človeka, toda nihče n' vedel ničesar povedati. Sled za morilcem — Skrival se je tudi na podstrešju Mengeški župan g. Lipar je takoj zjutraj pregledal podstrešje in tam našel rjav suknjič, o katerem sodi, da ga je tam pusti! morilec. Moral se je torej skrivati pod strelo, kar je žela vergelno, ker je tudi v prvem nadstropju ukradel n-fkaj denarj? Orožniki so v družbi % nekaterimi občani pregledali okolico župnišča in res našli sledove stopinj, ki so vadile na desno stran proti potoku Pšatl. Stopinje je moč-n zamedel sneg. Morilec je bežal po poti in skušal dvakrat prebresti potok, k: pa s* mu je zdel na obeh krajih preglobok, zato je bežal dalje in se ustavil šele pri Sunkanjevem mlinu, kjer si Ja najbrž opral še nekoliko okrvavljene čevlje, ker so na tein kraju ugotovili nekaj sledov krvi. Od mlina je krenil dalje proti Pristavi in na cesto proti Trzinu, kjer so se sledovi izgubili. Orožuištvo je marljivo po- Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Fran* Josclove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenca poudarjajo, da se »Franz .Tosefova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, kii se malo gibljejo. »Fran« Joselova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 471 VoSiiev zaupnikov II. rudarske skupine Enoten nastop strokovnih organizacij razbit — Na četrtkovem shodu so voditelji ZRJ objavili samostojno listo Vse rudarsko delavstvo je z brezprimerniin zadovoljstvom sprejelo vest, da so se na kon-feronci, ki se je pretekli petek vršila v Rudarskem domu, voditelji posameznih rudarskih strokovnih skupin in organizacij vendarle sporazumeli ter sestavili enotno kandidatno listo za volitev zaupnikov II. rudarske skupine, ki bodo danes. Izgledalo je, da so vsi voditelji pozabili na nekdanjo strankarsko zagrizenost in da so usmerili vse stremljenje edinole na cilj • Združitev vseh obstoječih strokovnih organizacij in vsega rudarskega delavstva v enotno narodno strokovno fronto, ki edina bo sposobna uspešno braniti delavsko interese in se boriti za omiljenje težkega stanja v rudarskih revirjih. Konferenca, ki jo je sklicala II. skupina pretekli petek v Rudarskem domu, je torej ugi.d-no potekla. Vse organizacije, ki so se konference udeležile, so pokazale veliko popustljivost, razen ZRJ (bivši socijatisti). ki je stavila zrhtevo, da stavi na skupno kandidatno tisto 45 odstotkov vseh kandidatov iz svojega tanora, dočim bi se morale zadovoljiti ostale tri strokovne skupine samo s 55 odstotki zaupnikov. Da bi se enotnost organizacij vendarle dosegla, so pristale ostale tri organizacije še na to žrtev vkorist ZRJ, ki je potemtakem dobila v enotni listi 16 kandidatov, II. skupina 11 kandidatov, Narodna strokovna zveza 5 kandidatom in Jugoslovanska strokovna zveza 8 delegate. Že iz tega je razvidno, kako daleč so popustile ostale tri skupine, samo da se ustvari prepotrebna enotnost rudarskega delavstva na zunaj in znotraj. Na žalost pa je prišlo drugače. — 2e nekaj dni se je v naši dolini šušljalo, da Zveza rudarjev v Zagorju noče stvoriti kompromis z ostalimi skupinami za volitve zaupnikov II. skupine in da je že postavila samostojno kandidatno listo, dočim so se ostale strokovne skupine vseeno združile za enoten nastop pri volitvah. Radi tega so smatrali očividno za potrebno, da skličejo tik pred volitvami še enkrat shod, da navzočim pojasnijo, da zamore rudarje rešiti edinole njihova »razredna organizacija«, ki da se noče vezati z »raznimi meščanskimi priveski«. Značilno za tako postopanje je dejstvo, da so vodje ZRJ baje že v ponedeljek delili svoje izvedovalo naprej, toda do popoldneva brez kakega rezultata. Osebnost umorjenega župnika Župnik g. Franc Kuščar, star 70 let, je rodom iz Reteč pri Škofji Loki in brat univerzitetnega profesorja dr. Valentina Kuščarja. V Mengšu je bival že nad 30 let in bil med prebivalstvom močno priljubljen. Bil je dober, usmiljen, vsakemu je rad pomagal, če je le mogel, v strankarske prepire pa se ni niiltdar mešal. Vest o strašnem roparskem umoru se je takoj razširila na vse strani. I* Kamnika je prispelo ob 10. url več orožnikov pod vodstvom n^-edniika-vodniika Šercerja, kmalu za tem pa je prispel iz Ljubljane kapetan Mešterovič, ki je prevzel vodstvo preiskave. Ob pol eni »ta prispela iz Kamnika sodnika gg. dr. Grum in dr. Bajič. Stvar je zapletena in ne i zgled a, d» se bo mogla tako hitro objasniti. 3 groznem bestijalmem roparskem umorit je kaplan g. Stanko Skrbe takoj obvestil kamniškega dekana g. Mateja Riharja in knezoštrofij-aki ordinarija! v Ljubljani. Raport policijskemu upravniku dr. Guštinu Zvečer ob 7. se je vrnil iz Mengša detektiv g. Repše, ki je davi odpotoval na kraj zločina, da izvrši daktiloskopiranje in fotografira. Detektiv Repše je takoj po prihodu raportiral policijskemu upravniku dr. Guštinu. tiskane kandidatne liste po revirjih, dasiravno so bili vezani na sporazum, kar dokazuje, da na konferenci sklenjenega sporazuma niso držali. Vaš dopisnik se je radi tega informiral pri zastopnikih ostalih skupin, kjer je prejel pojasnilo, da je bil na zadnji konferenci stvorjen sporazum za enotno listo brez ozira na nekdanjo politično pripadnost in da se organizacije ne bodo ozirale na eventuelne postranske liste. Za vse organizacije, ki so ta sporazum podpisale, je bila ta lista obvezna oficijelna lista. Vsi zastopniki so soglasnega mnenja, da dogovor ni bil iskreno mišljen s strani ZRJ in da so se ravno s te strani pojavile postranske liste, da se najde vzrok za razbitje dogovora, kajti tudi v Zagorju, kjer se nahaja centrala ZRJ, tak sporazum ne obstoja. — To domnevo najbolje podkrepljuje dejstvo, da so se že v ponedeljek pojavile v revirju samostojne tiskane liste ZRJ, ki so bile že v naprej pripravljene. Radi tega smo prisiljeni postaviti samostojno listo Združenih strokovnih organizacij II, skupine, Narodne strokovne in Jugoslovanske strokovne zveze. — Značilno je, da je ZRJ postavila na svojo samostojno listo tudi precej uglednih zaupnikov sedanje II. skupine, ki bi bili očividno za nekako vabo. Med voditelji imenovanih treh strokovnih skupin, osobito pa med delavstvom samim je izzvalo to postopanje veliko ogorčenje. Takoj so se zbrali voditelji v gostilni Počivavšek k posvetovanju, kaj sedaj storiti, kajti volitve so pred durmi. Sestavljena je bila enotna lista vseh treh strokovnih organizacij in sicer I. skupine, Narodne strokovne zveze in Jugoslovanske strokovne zveze, ki bodo šle združene na volišče. S tem so združene organizacije jasno pokazale vsemu delavstvu in vsej naši javnosti, da jim je dobrobit rudarjev v današnjih težkih časih več kot načela in prepiri, ki so bili doslej vedno glavni vzrok delavske nesloge in * tem združenih neuspehov. * Danes so po vseh revirjih volitve v II. rudarsko skupino. Za te volitve je bil dosežen med vsemi strokovnimi organizacijami sporazum in se jo postavila enotna lista. Zveza rudarjev* pa je sporazum prekršila in postavila svojo listo. Vse ostale strokovne organizacije skupno z II. rudarsko skupino so pa ostale enotne in s tem pokazale, da jim ne gre za lastno korist, temveč za korsti rudarjev. Zveza rudarjev Jugoslavije je ponovno dala dokaza, da ji ne gre za rudarske interese, temveč išč* svoj političen interes pri tem. Vsi rudarji, ki so za mir in slogo med rudarji, bodo storili svojo dolžnost in volili enotno kandidatno listo postavljeno od Narodno strokovne zveze, Jugoslovanske strokovne zveze in II. rudarske skupine. Zveza rudarjev Jugoslavije ni storila prav, da je v tako težkih časih kršila enotnost in postavila vzlic že doseženemu sporazumu svojo listo. Rudarji bodo zato glasovali za enotno listo rudarjev. Rudarje pozivamo, da ne ostanejo doma, nego gredo složno k volitvam in volijo skupno listo rudarjev. Rudarji, pokažite svojo zrelost. Vsi na volišče za skupno in enotno listo. J* ©jpcivs&e banovine C. NAROČNIKE, hi so v Ostanku s Jk»goei«vansLa svetovna enciklopedija Skupina znanstvenikov in prosvetnih delav-*ev ie Beograda, Zagreba in Ljubljane, pa Se iz tnnogih drugih mest naše države in iz ino&tran-»tva, se je združila že v jeseni 1929. v svrho, da feda v doglednem času »Svetsko enciklopedijo«, Ki bi bila prvo tako delo i po času i po kvaliteti v naši državi in pred vsem dokaz duhovnega edinstva Jugoslovanov. Od tistihmal pa 0o sedaj je uredniški odbor (iz Beograda: Jaša Prodanovič, bivši minister; Todor Radivojevič, bivši pomočnik min. prosvete; dr. Ivan Gjaja, univ. prof.; iz Zagreba: univ. profesorji: doktor Marko Kostrenčič, dr. Ferdo šišič in dr. Fran Tučan; iz Ljubljane: univ. profesorja dr. Metod Dolenc in dr. Karel Hinterlechner) zbiral so-trudnike in pripravljal enciklopedijski abeceda r. V petnajstih mesecih je pristalo nekoliko stotin solrudnikov, da se odzovejo pozivu, obdelati skupno preko 120.000 predmetov na enciklopedičen način. Za sestavo abecedarja predmetov se je upotrebljavalo poleg naših domačih znanstvenih pripomočkov osmero inostran-skih enciklopedij (po dvoje angleških in nem-ikih, po eno francosko, italijansko, rusko in ogersko). Uredniški odbor obeta, da bo delo »Svetska enciklopedija«: v jeseni letošnjega leta Izvršeno in dotiskauo. Poziv na abonement in prospekt omenjene enciklopedije (ki pa ni v nobeni zvezi z »Narodnim delom« kot »Knjige vsega znanja«) bo v skorajšnjem času objavljen. Ako bi se kdo zanimal za nadaljne podatke, obrne se lahko na prvonavedenega urednika Iz Ljubljane (Ciril Metodova ulica 16). Angleška Ecnjitia o naš&Ei AipaHi Novo zaslugo si jc pridobila gospa F. S. Co-peluiid za naš narod, ko je napisala krasno opremljeno in bogato ilustrirano knjigo o naših Alpah. »Beantipil Montains in the Jugoslav Alps« jc naslov njene knjige, ki je te dni izšla in ki je tako S evojim besedilom ko g svojimi risbami pravi slavospev na prekrasne gore jugoslovanskih Alp. Jo to knjiga, ki bo med Angleži gotovo vzbudila Veliko propagando za obisk naših krajev. Zato ne bi smelo biti jugoslovanskega hotela in Tujsko--prometnegu društva, kjer ne bi bila Angležu na razpolago krasno napisana in ilustrirana knjiga gospe Copeland. Posebno prednost knjige pa je V tem, da v lahnem feljtonskem tonu popisuje lepote naše zemlje in na ta način najsilnejše učinkuje na bravca. Pričakujemo, da bodo naša Tuj-fko-prometna društva vse potrebno storila za razprodajo knjige, ker šele potem bomo imeli tudi popolen uspeh od te knjige. — Knjigo je okrasil i lepimi perorisbami g. Edo Deržaj, ki zasluži •a svoje risbe v«e priznanje. Gospej Copeland pa našo iskreno zahvalo za njeno knijgo. •— Knjiga •elja s poštnino vred le 68 Din. Obledele obleke barva v različnih barvah ln plisira tovarna Jos. Reich. 6602 — Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 — Uredniško mesto »Lovca«. Na razna vprašanja, 6e je akademska naobraaba absoluten predpogoj za urednika »LOVCA« izjavljamo, da pač telimo urednika s tako naobrazbo; s tem Se ni rečeno, da bd ne vipoštevaM tudi drugih siJceiv s primemo kvalifikacijo. SLD. 626 , — Za današnjo otroško maškarado ni potrebno posebnih vabil. Prost vstop ima vsakdo, ki dvigne kokardo danes, v nedeljo dopoldne, pred veliko dvorano Uniona od 10. do pal 13. ure, 4$i pa popoldne v času prireditve. Pričetek ob t6. uri, konec ob 20. uri. — Opozarjamo na oglas svetlolikalnice Ši-»lono, ki ee je nanovo moderno opremila. Na aben načdn lika ovratnike, da se kravata lah-viloži in se ne poškoduje. Obrabljene ovratnike obrača, kar podaljšuje njihovo trajnost. Ceaie »o »aradi mehaniziratija obrata globoko ■rižarne. — Maškarada »V deželi dolarjev«, ki se vrši »ti pustni torek ▼ Narodnem domu, bo iznova potrdila tradicionalni sloves tovrstnih prireditev Ljubljanskega Sokola. Edinstvene dekoracije, veliko Število že dosedaj prijavljenih prvovrstnih mask, izborna jedača in pijača, zmerne cene, prijetno okolje, animirana zabava tn ples — vse to bo odlikovalo »Deželo dolarjev« Vstopnina znaša 25 Din, v predprodaji JO Din. Predprodaja se vrši za lastne društvene Mane v nedeljo 15. t. m. od 9. do 12. ure in v pondeljek 16. t. m. od 9. do 12. ure dopoldne In od 4. do 7. ure popoldne. V torek ni več predprodaje. Osebna vabila se ne bodo razpošiljala. — Ekskurzija naših akademikov v Romunijo. Ob priliki kongresa študentov Male antante priredi Savez jugosl. akademikov »Pobratimstvo« 14-dnevno ekskurzijo po Romuniji (od 1. do 15. marca). Bivanje v Bukarešti 7 dni radi kongresa, v Kmpini 1 dan, kjer si ogledamo petrolejske vrelce in solne rudnike, v Si na ji 2 dni, 1 dan v Brašovu, v Sibinju, Aradu in 2 dni v Temifivaru, kjer bo slovesna komemoracija tamkaj padlim vojakom — jugoslovanskim Internirancem. Stroški bodo znašali: Vožnja po naši državi 175 Din, po Romuniji 300 Din, hrana 9 dni 360 Din, vizum in ostali stroški 100 dinarjev, največ 950 Din. Verjetno je, da se bodo stroški znižali, če dobimo brezplačno vožnjo. Za slušatelje, naše univerze je rezerviranih 50 mest; prijave sprejema in daje natančnejša pojasnila (do 19. februarja t. 1.) vsak dan od 12. do pol 13. tire v sobi ZSAIJ Srečko Baraga. plačilom naročnine, vljudno prosimo, da jo čimprej poravnajo! UPRAVA. d Imenovanje sodnikov. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za pravosodje so s soglasjem predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev postavljeni: za sodnika v Slovenski Bistrici v 8/1 S Vodušek, iste skupine in kategorije; za sodnika v Mariboru v 4a/I dr. Josip Č o m o r a j, do zdaj v Sv. Lenartu; v Slovensko Bistrico v 6/1 za sodnika dr. Josip Dobrovšek, do zdaj pripravnik v 8/1 pri deželnem sodišču v Ljubljani; za sodnika v Sv. Lenartu v 6/1 Alojz Rant, pripravnik v 8/1 v Kranju in za sodnika v Sv. Lenartu v 6/1 S. M o š k o n j, do zdaj v Gornjem gradu. d G. finančni direktor dr. Povalej Josip odpotuje službeno v Beograd. Zato ne bo sprejemal strank od 16. do 23. t. m. d Premestitve. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog prometnega ministra s soglasjem predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev so premeščeni: v Dravsko direkcijo pošte in brzojava dr. Janko Tavzes v 5/1, iz Savske banovine v Zagrebu; v Velenje Ana Sivka v II/2, dozdaj v Breznu, v Ljubljano I. Miloš Ambrožič, v II/2 Ljubljana II. Marija Mesojedec, v II/2 iz Velenja. d Rok za vplačanje članarine Kmetijske družbe določen do I. marca t. 1. V smislu družbenih pravil se je letos določil rok za vplačanje članarine Kmetijske družbe v Ljubljani za leto 1931. do 1. marca t. 1. Zaradi tega se pozivljejo vsi kmetovalci, da do tega roka opravijo svojo dolžnost In vplačajo pri pristojni podružnici Velika opasnost »a one, ki mnogo sedijo, je slaba prebava, povzročena veled sključene drže telesa pri dedu. Kronična zapeka in henieroidi »o prvi pojav težkih notranjih obolenj, ki se pozneje zelio težko ozdravijo. Preprečite to opaanoat že naprej teir pijte dnevno dve do tri Čase Radenske zdravilne vode. Življenje in umiranje v Beogradu Pretekli mesec je v Beogradu obolelo mnogo ljudi za gripo. V infekcijski bolnici je bilo 32 bolnikov, v vojaški bolnici 90, v Okrožnem uradu jih je bilo pa prijavljenih 150 bolnikov, ki so oboleli za to boleznijo. Mnogo bolnikov se pa ni prijavilo, ker so lažje oboleli in ostali v domači oskrbi. Število za raznimi kužnimi boleznimi obolelih je bilo pretekli mesec v Beogradu približno isto, kakor predpretekli mesec. Največ je bilo obolenj za difterijo, in sicer 49, nadalje 34 za škrlatinko in 10 za legarjcni, 23 bolnikov jc obolelo za Senom, 2 za grižo in enemu se je vnela možganska mrena. V središnji občinski ambulan-ci so pregledali v januarju 1121 oseb. V tem mesecu je občinska sanitetna kolona razkužila 236 prostorov. Pretekli mesec jc v Beogradu umrlo 125 možkih, med temi 106 Beograjčanov, 19 pa iz drugih krajev države, 70 žensk, od teh 66 iz Beograda in 4 iz drugih krajev, ter 59 otrok in 7 voj;.kov, skupaj jc umrlo v Beogradu meseca januarja 261 oseb. Mati in otroci zagonetno izginili V Banji Luki je v četrtek javil Nikola Juršič, da je 7. t. m. zagonetno izginila neka Milka Popacan, ki je stanovala v isti hiši, kjer on. Pustila je doma svoje 4 otroke brez nadzorstva. Nihče ni vedel, kam jc odšla. Otroci so bili osamljeni doma do 9. t. m., naslednji dan so pa odšli najbrže iskat mater in se tudi niso več vrnili. Sosedje so našli stanovanje odprto, na mizi je gorela Se svetiljka, v sobah je pa bilo vse razmetano. Milkin mož je rudar v Maslo-varih in ni nikdar poslal ženi niti pare, tako da je živela v največji bedi. Doslej še niso našli ne matere ne otrok. Ponesrečeno ugrabi jen je dekleta V vasi Strmae pri Rogatiei je prišlo do krvavega dogodka. V hišo posestnika Pere Zoranoviča je prišel neki mladenič, ki je izjavil, da sc piše Milovan Cvijetie in da potuje v Rogatico. Ker se je zmračilo in je pritisnil mraz je prosil Zoranoviča prenočišča. Zoranovič ga jc gostoljubno sprejel in ga pogostil. Po večerji je pričel mladenič razgovor, ki se je zdel vsem domačim sumljiv. Vprašal je, če je puška, ki je visela na steni, nabita. Posestnik je gostu odkazal posteljo v svoji sobi, da bi ga imel pred očmi. Ponoči je mladenič vstal, zapustil hišo in se zopet vrnil. Gospodar je bil radoveden, kaj je neznanec počenjal zunaj, zato je vstal in opazil na hišnih vratih zapisano, »Gospodar je doma«!«. Takoj je spoznal, da ima pri sebi nevarnega gosta. Tedaj so začeli psi na dvorišču lajati. Slišale so se tudi stopinje in kmalu nato je nekdo močno potrkal na vrata. Gospodar je vstal, vzel puško in ustrelil nekajkrat v temo. Tedaj je pa slišal krik njegove žene In hčerke. Zoranovič se je vrnil v sobo in videl mladeniča, kateremu jc dal prenočišče, kako se je oborožil s sekiro in ga hotel napasti. Zoranovič se jc postavil v bran s puško, kar je neznanca tako presenetilo, da jevrgel sekiro od sebe in zbežal v sosednjo sobo, kamor ga je Zoranovič zaprl. Naslednje jutro je poklical orožnike, ki Maribor se vrši redni promet, ker so državno eeeto sproti očišdali snega. • Predstojništvo mestne policije pride v poslopje mestnega načelstva. Kakor znano, bi se moralo pi'ed«iojnišlvo mestne policije iz svojih dosedanjih prostorov na srezkem načelstvu pre-e 'iti v hišo mesfansko-oakrbovailnega akiada v V murska trtico. Ta načrt »o potem opustili, ker bi ta hiša ne bila pripravna za ta urad. Ker se je nmogo uradov mestnega načelstva preselilo v novo dvoriščno poslopje, so sklenili stare uradne prostore primerno urediti in tja restiiti predstojmištvo. Z deli so ie začeM in adapcija v kratkem izvržena. Tako bo sedaj predstojništvo policije imelo udobne m pni-I>r.wme prostore na mestnem načelstvu, Kjer se ie nahaja policijska stražnica in policijski za- P°* Smrtna kosa. V javni bolnici je 14. t. m. umrla 42-letna Sedmak Katarin.;, žena delavca iz Gaberja. n • Na Celjski koči je mestoma zapadlo do l ra enega. Smučarji in udeleženci obeh današnjih tekem bodo torej prišli na svoj račun. • Snega je zapadlo v petek toliko, kakor ga še ni biilo to zimo. Vse ceste so bile včeraj zjutraj tako zasnežene, da ljudje lz okoface skoraj niso mogli v mesto. Dasl je bila sobota, ]e bil trg skoraj r>razen. V |a.ih dopoldanskih ur h so sneg orali z velikim plugom, tako da ee iz okolice aopet lahko pridj v mesto. • Lovski ples, ki ga priredi podrutaica SL.U Celje 28. t. m. v Narodnem domu bo združil vse lovce in pnitelje lovstva v neprisiljeni in prijetni zabavi. , _ , • Veliko m&skerado priredi kakor vsaiko leto tako tudi letos na pustni torek Olepševalno društvo v Celjskem domu. Najilepša maska bo nagrajena. , . • Dražba gnoja. Mestno načelstvo razglaša, da bo v sredo 18. t. m. ob 9. prodan na javni dražbi gnaj, ki se bo pridelal v 1. 1981 v mestni klavnici. Dražba se bo vršila v pisarni mestne klavnice in »o interesenti vabljeni. • Nezgoda. 37-letni delavec Sloser Jože Iz Frankolovega je pred 14 dnevi padel na zlekne Li cesti in si močno poškodoval desno two. Ker so bolečine postale vedno hujše, je kon-ino moral v celjsko bolnico. Novo mesto Napad pri belem dnevu. Preteklo nedeljo se je vračal od desete maše iz St. Jerneja domov v Cerov log mladi Bratkovič France. Nič hudega slutečega fanta je pri Dol. Vrhpolju nenadno naskočil znan nasilnež in ga pričel obdelovati z dežnikom, nato pa n.u je zabrusil še kamen v glavo in ga prav pošteno rantl. Zdaj se bo po koril za svojo nasilnost. . Sodna obravnava proti Slavkotu Pintarju se obnovi prihodnji ponedeljek 23. t. m. pri tukajs- I v _ _ ,12 X X. . nrnil nnlimC 7.H Iiliavl j enim senato m pefrice. kiji bo predsedoval sodnik okrožnega sodišča g. Viktor Durmi. # Osebna vest. G. Ferdo iMersol, doslej okrajni godnik v Trebnjem, je nastopil službo drugega namestnika državnega tožilca pri tukajšnjem okrožnem sodišču, njegovo mesto v Trebnjem je zasedel bivSi Novomešean g. Karel Pleiweis. Zrela jagoda sredi zime. V Gaju pod Gorjanci je na prisojni rebri našel orehovški šolarček Bratkovičev Jernejček iz Cerovega loga popolnoma zrelo rdečo jagodo. Bila je obkrožena s snegom in v zasmeh vsem prirodnim zakonom sladka in •lastna. Okoli kuka teloh izpod snega, najde m> tudi že trobentica, to vse cvetoče, jagoda pa je med tem že. dozorela. Čudo gorjanske prirode! Maškerado priredi kot običajno na pustni torek Sol I v svojem domu. Najlepše maske bodo obdarjene. , , Učiteljsko zborovanje se je vršilo ob lepi udeležbi včeraj na tukajšnji osnovni Šoli. Pretresala so se stanovska in šolska vprašanja. Med drugim je razniotrivala gdč. Angela Vodetova iz Ljub* Ijane o zvanju učiteljice v Soli in izven nje. Škocijan l.eta 1925 je bil ustanovljen »Sokol«, v Škofijami, a vsled nezanimanja in slabe organizacije ge je moralo društvo po nekaj mesecih razpustili. Večkrat se je po prvem neuspehu govorilo, da bi »Sokola* v Skocijanu nanovo obudili k življenju. To pa sc ni dalo izvesti. Seda* pa, ko je razprostrl Sokol svo.ia mogočna krila širom cele Jugoslavije in zadihal novo življenje, se je prebudila tudi naša vas in z vso vnemo se dela na to, da dobi tudi Škotijun nazaj svoje »Sokolsko društvo«. Pripravljalni odbor je sklical ustanovni •bčui zbor za nedeljo 22. t. m. Kranj Današnja gledališka predstava. Danes popoldne ob pol 16. uri se ponovi v Narodnem domu A. Bognerjeva drama v S dejanjih »Cigankina osve-ta«, ki je pri prvi vprizoritvi preteklo sredo dobro uspela. Nov odbor »Narodne čitalnice«. Na izrednem občnem zboru v sredo 11. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor: preds. dr. Dolar, podpreds. Franc Savnik, gospodar Makso Fock, tajnik Hubert Korošec, blag. Ažman Karel; odborniki: dr. Sabothy Beno, Adamič Zvonko; namestniki: Mayr Bici, Ademic Anton, Boss Albert. Bevizorja: Ciril Pirc, Cvar Josip, namestnik Vran Adolf. Knjižničar Jereb -Miha, namestnik Horvat Joško; praporščak Tomažič Franc. Pregled motornih vozil preložen. Pregled motornih vozil, ki je bil napovedan za 21. februar, je preložen na poznejši čas. Predavanje o alkoholu. Danes ob desetih priredi »Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov« v dvorani Ljudskega doma poučno predavanje^ »O alkoholu in o srčni kulturi«, ki je namenjeno predvsem vajencem in pomočnikom. Predava uradnik higijenskega zavoda g. Puhar. Poroka. Včeraj sta bila poročena trgovec in posestnik g. Franc Gorjanc in gdč. Marica Strojeva, hčerka uglednega trgovca in posestnika iz Zapuž pri Badovljici. Danes pa tovarnar g. Adolf Prah in gdč. Milena Crobath, hčerka znanega trgovca iz Kranja. Obilo sreče! Zlata poroka. Danes praznujeta zlato poroko 82-letni krojaški mojster g. Pučnik Konrad in 71-letna ga. Josipina Pučnik, rojena Ilomanova iz Škofje Loke. Jubilantoma, ki sta oba ie zdrava in čila, želimo še nmogo srečnih let! Senzacija pri današnji otvoritvi smuške skakalnice. Današnji otvoritvi smuške skakalnice, ki se bo vršila popoldne ob treh, bo prisostvoval tudi Norvežan Sigmund Guttormsen. Z otvoritvijo so združene skakalne tekme. Tekmovali bodo najprej člani Sokolske župe Kranj; zmagovalec dobi krasno darilo. Potem se bo vršilo propagandno tekmovanje klubov, ki so včlanjeni v Jugoslovanskem zinisko-sportnem savezu. Bezultati dopoldanskih in popoldanskih tekem bodo razglašeni javno po otvoritvi v telovadnici Sokolskega doma v Stražišču. Kočevje »Radikalna kura* na Kočevskem odru. Po precejšnji pavzi smo tudi v našem mestu dočakali vprizoritev novega gledališkega komada, in sicer dr. Dobivškovo opereto »Badikalna kura«, ki so jo igrali naši gimnazijci pod okriljem Sokolskega društva. Komad je prav dobro režiral g. Vilko Videčnik. Orkester je vodil g. Zupanič. Najbolj so se odlikovali ta večer g. Videčnik kot Ožbolt Boinbek, gdč. Grilova kot Cecilija in gdč. Korenova kot Jelka. Zelo »o ugajali tudi g. Kavšek kot poročnik Polovič, g. Vidic kot njegov sluga in pa gdč. Starihova v vlogi služkinje Katice. Dvorana je bila razprodana. Dijaške prireditve 5e vedno najbolj vlečejo. Zagorje Gledališki oder. Danes popoldne ob pol 16. vprizori >Prosvrtna zveza« v Zadružnem domu silno ubavno burko »Čevljar — baron«. Vabljeni! Na Sv. Planino. Odkod iz Zagorja je ob 9. uri. Smučarski odsek se udeleži tekme fantovskega krožka polnoštevilno. Tudi nečlani so dobrodoSli. Škofja Loka Velika sokolska maškerada je danes v vseh prujtorih Sokolskega doma. Priznana prvovrstna prireditev Škofje Loke! Izvrstni orkester; nova dekoracija. Pričetek ob 20. Snež g rob. Po daljšem, mukapolncm bolehanju je preminul v Zagrebu Ločanom več ali manj poznani Matevž Krmelj. Mož se je odpravil na obisk k svojcem, odkoder se ni več vrnil. Pokopali so ga 11. t. m. Blag mu spomin! Poroka. V Žabnici sta bila poročena sin kmetskega gospodarja g, Anton Okorn in prodajalka gdč. Kristina Štefetova. Bilo srečno! Osebna vest. škofjeloška elektrarna je izpopolnila svoje osobje z inž. Janezom Jezerškom, ki nastopi službo te dni. Smučarskih gostov je bilo posebno dosti preteklo nedeljo, ko sta vabila izvrsten pršič in tekme domačih smučarjev. Škofja Loka bo v doglednem času važna športna postojanka. Vse zavisi le od vztrajnega, organiziranega dela. Organizacija državnih upokojencev in upokojenk za Škofjo Loko in okolico, ki je bila pred kratkim ustanovljena na sestanku v Mišnici, prav lepo napreduje, število članstva znaša okoli 100 in je tudi sicer poslovanje pod vodstvom gg. Lapajneta in Kocjana v najlepšem redu. Hrastnik V petek zjutraj so sc peljali čez Savo trije učenci in nekaj žensk s tamkajšnjim brodom, pa se je sredi Save nenadoma izdrl na čolnu kavcij, na katerega je pripeta vrv. Otroci seveda v krik, žene so bile pa vendar toliko duhaprisotne, da go spravile z drogovi, deskami in vesli čoln tik postaje k bregu, tako da je izteklo vse brez nesreče. K sreči je Sava majhna, sicer bi znalo biti usodnejše! Hrastniške gospodinje so imele v četrtek v Narodnem domu sestanek, ki je bil prav dobro obiskan in je trajal pozno v noč. Naša nova separacija se je izkazala za precej uporno. Tako se je v sredo ponoči zopet polomila, da so morali delavci, ki so prišli v četrtek zjutraj na delo, domov: rudnik je obstal. Baje se bo ta prosti dan nadomestil v soboto. Sicer so pa pritožbe tudi glede kakovosti premoga. Splošno mnenje je, da je premog sedaj slabši kot je bil prej, mnogo več kamenja, ki se je prej odstranjevalo, pride baje sedaj med premog. To ne bo vplivalo ugodno na kupce. Naš premog že itak ni v zadnjih letih prvovrsten, težko ga bo spraviti na stalen trg, ki edini bi bil rešitelj v veliki današnji krizi. Naša steklarna je nekaterim svojim rokodelcem znižala dnine za nekaj dinarjev. Nesreča. Zadaj za našo steklarno vodi strunski tir juž. železnice proti kemični tovarni. Na tem normalnem tiru nalaga steklarna tudi premog na male vozičke ozkotirne proge, po kateri ga spravlja k pečeni. Pretekli teden je zopet stal na tiru tak voziček, pa je pripeljal po tiru vlak, ki ga je vlekel daleč navzgor po progi in ga seveda zdrobil. Delavec, ki je bil tam zaposlen, je odnesel k sreči celo kožo. Pismo iz Dol. Logatca 13. II. 1931. Sneg, povsod sc hvalijo c njim, zakaj bi 3e še mi ne, ko smo vendar smučarska pokrajina, kar posebno dobro vedo Ljubljančani. Hvala Ho-gu, ga je nasulo nad en meter in še vedno sneži. Lepšega pršiča od sedanjega letošnjo zimo še ni bilo, zato pa je tudi vse staro in mlado na smučkah. Veselic nam tudi ne manjka. Priredili so jih naši Sokoli, gasilci iu tudi Smučarski klub se je postavil z svojim plesnim venčkom. Občnih zborov je tudi dovolj. Vse hiti in se pripravlja na novo delo. Sicer pri tem ali pri onem občnem zboru kaj zaropota, enega vržejo, drugega posade na boljše mesto, je malo zamere, pa že mora biti tako. Naši gasilci imajo v enem mesecu že dva občna zbora. Kulturno pa spimo spanje pravičnega. Imeli smo nekaj igric in če bi še Pevskega društvj ne bilo, bi ne bilo res prav nič. Edino pevsko društvo ge še nekaj giblje. Cujemo, da se pripravlja opereta z orkestrom! Tudi Sokol je dobil novo upravo, katero je iupa ie potrdila. Umrla je zelo spoštovana in priljubljena Marjeta Žnidaršič, babica, katera je nesla h krstu skoro ves današnji logaški rod. Logalčani io bodo zelo pogreš U. Žalujočim naše sožalje. Jesenice Športna nedelja. Minula nedelja je bila res prava športna nedelja. Jesenice je pasiralo ogromno število gojiteljev zimskega športa. Prišli so od daleč in blizu občudovat naš Gorenjski kot. Njim so se pridružili še Jeseničani, tako, da je bila po ulicah res prava gneča. Bilo je videti cele gruče smučarjev in med njimi proti vsemu pričakovanju mnogo sankačev. Vse to je šlo proti Sv. Križu nad Jesenicami, kjer so se v gostilni »Kopišar«, ki je menda ena najvišjib, ljudje naravnost trli med seboj. Ta direndaj pa so še povečali klici po »Kopišarjevi materi«, ki je z veliko skrbjo, pristno domačo vljudnostjo in veselim obrazom grela utrujene in premrle »junake« s toplim čajem. Športni klub »Borec« je priredil tekmo v sankanju, v kateri so se merili tudi mlajši. Res lepa in zabavna nedelja je bila za vse, za stare in mlade. Koncerti. Akademski krožek na Jesenicah namerava prirediti v času posta dva koncerta, in sicer pevski koncert Akademskega pevskega zbora in koncert ruskih balalajk, ki ga bodo izvedli ruski akademiki ljubljanske univerze. Poleg teli dveh namerava jeseniško učiteljstvo prirediti koncert Učiteljskega pevskega zbora. S temi tremi koncerti bo Jeseničanom nudena res lepa zabava in užitek. Prireditelji apelirajo že danes na cenjeno občinstvo, da s svojim odzivom pokaže interes do lepega. J. enice in — glasba. Tako muzikaličnih krajev 1 ot go Jesenice je menda malo. Tu pri nas imamo kar tri godbe na pihala, in sicer sokolsko, krekovo in kovinarsko. Druga je najstarejša, igrajo pa vse tri prav izborno. Godbeniki, ki so po večini le tov. delavci, imajo prav posebne kroje tako, da je že na zunaj spoznati, da so godbeniki in katero društvo zastopajo. Igrajo m svojih prireditvah in še na nedeljskih poletnih dopoldanskih promenadnih koncertih. Poleg teh treh godb na pihala ima še vsaka teh orkester kot nekak odsek prvih, med katerimi je najboljši in najagilnejši sedaj gokolski pod vodstvom brata Kleča. Ta igra na vseh plesnih in tudi drugih družabnih prireditvah, in to ne samo na Jesenicah, ampak daleč naokoli doli do Kranja in gori do Kranjske gore. Pa tudi pevskih društev imamo več, tako sokolski pevski zbor in pevski zbor 'CPD; prvega vodi priznani strokovnjak br. Sredenšek. Dalje je omeniti pevsko društvo »Sava« pod vodstvom g. Srečko Gostiča, potem železničarsko pevsko društvo »Sloga«, ki ga vodi učitelj g. Rabič Lojze. Kamnik Imenovanje novega občinskega tajnika, ki je dvignilo toliko nepotrebnega pralni, je se vedno predmet dolgotrajnih debat. Na mestno občino in bansko upravo je bil baje poslan protest, katerega je podpisalo okrog 50 kamniških občanov. Kamničani z radovednostjo pričakujejo kakšen uspeh bo imel protest. Proračun mestne občine. Banska uprava je v celoti potrdila proračun kamniške mestne občine. Med vsemi občinami kamniškega sreza ima kam* niška najmanjše doklade. Cesta Stahovica—Gor n jigrad zopet prosta! Plazov j« v Črni povzroča okr. cestnemu odboru velike skrbi in stroške. Kakor znano, je zadnji plaz zopet zasul cesto v dolžini okrog 100 m. Cestni odbor je v desetih dneh zgradil novo zasilno cesto, tako da je sedaj prehod skozi Črno zopet omogočen. Planina pri Sevnici Zadnji živinski sejem je bil prav dobro obiskan, vendar kljub prvovrstni in gplošno priznani kakovosti živine do večjih kupčij ni prišlo. Prodanih je bilo v inozemstvo samo 30 glav govede. Cene so varirale od 4 do 8 50 Din za kg. Za župana občine Dobje je po dolgi ljudovladi končno le imenovan v osebi trgovca in posestnika Martina Gučeka. Ustanovitev Sokola. Akcija za ustanovitev sokola je v polnem razmahu. Koncem februarja bo ustanovni občni zbor, na kar se opozarjajo vsi, ki še žele pristopiti v društvo. Ali bi ne kazalo pritegniti v društvo tudi bližnji Sv. Vid.'1 Gospodinjski tečaj, ki se praktično vrši sploh prvič v našem kraju, je bil pretekli mesec otvor-jen. Veliko zanimanje pač dovolj jasno priča, kako prepotrebna je bila ta institucija. Tečaj vodi učiteljica Ela Juršetova. Igra »Uiitkarji«, katere je vprizorila uprava narodne šole v Dobjem, je izpadla nad vsako pričakovanje. K visokemu moralnemu uspehu našim sosedom iskreno čestitamo. Divje svinje, katere so se v zadnjih letih v Bohorju zelo zaredile, bodo menda le iztrebili. Saj se je graščinskim lovcem v teku enega tedna posrečilo ustreliti kar dve. Proračun trfkr občine Planina izkazuje 34.461 Din izdatkov. Menda bo pač edinstveni primer v banovini, da občina, ki obsega komaj 200 prebivalcev, krije vse svoje visoke izdatke, ne da bi pobirala kakršnekoli doklade na neposredne davke. Cerkniško pismo Brezposelnost — Napredovanje Sokola — Pust Cerknica, 14. februarja. Spet je nekaj brezposelnih več v našem kraju. Pretekli teden je ustavila obratovanje parna žag« g. Premrova, lesnega trgovca v Martinjaku. Tako so prišli sedaj vsi delavci, ki so bili zaposleni n« tej žagi, ob zaslužek. In to sredi zime, kar je najhujše. Drugega jim ne kaže kot doma posedati. Tolažijo se s tem, da bodo spomladi kaj zaslužili; toda kje je še spomlad! Vsej brezposelnosti je pri nas najbolj kriva lesna kriza. Več kot polovico prebivalcev je imelo zaslužka z lesom; eni so ga prevažali, drugi «o bili zaposleni na žagah in skladiščih, a sedaj je vse to minulo. Še nekaj časa naj to traja in marsikateri bo moral iti beračit. Tudi pri nas se je že pojavila hripa. V Cerknici 3ami sicer še ne, tembolj pa po okoliških hribovskih vaseh. Pravijo, da je v Podslivniei zahtevala smrtno žrtev. Razmah našega Sokola v zadnjih dneh je zelo razveseljiv. Članov hodi sedaj toliko h telovadbi kot še nikdar prej, kar obstoji Sokolsko društvo v Cerkniri. Tudi v vseh drugih oddelkih je viden napredek. Naš Sokol gre vseeno iz dneva v dan naprej, čeprav ima še vedno precej protivnikov. Upamo pa, da bodo tudi ti sčasoma spoznali svo. jo zmoto. Danes priredi naše Sokolsko društvo v domu svojo vsakoletno maškerado. Upamo, da poset ne ho majhen. Na maškeradi bodo tri najlepše maske nagrajene. V torek in sredo pa bodo proslavili pusta cerkniški fantje. Seveda, če ne bo vreme nagajalo ali kaj drugega. Še vsako leto go nas razveselili g svojim pustom in tudi letos ne bomo menda prikrajšani. Po Cerknici se celo šušlja, da bo letos posebno imenitno. Snega in mraza nam zadnje čase tudi ne primanjkuje. Kljub precej ostremu mrazu, ni Se nič kaj koristnega ledu na jezeru. Če bo ta mraz trajal še nekaj dni, ga bomo pa le imeli. Mede tudi skoraj že cel teden; enkrat bolj polahko, drugič se pa vsuje kot za stavo. Tako nam pa Bog pošilja kot pred davnim časom mano Izraelcem. Pravzaprav ne bi mana prav nič škodila v tej splošni krizi. Smučarji so tudi zadovoljni g tem gnegom, samo na to ge jezijo, ker ti kar naprej sneži. tlrediiev preho a skozi Skoljo Loko Škofja Loka, 14. februarja. Pod tem naslovom je izšel članek v Vašem cenjenem listu št. 32., v katerem se obravnava preložitev občinske ceste pod Nunsko cerkvijo. Ta je res nujno potrebna. S tem bi pa bilo samo enemu koncu mesta pomagano, ker je tudi pri vhodu iz Poljanske doline cesta ozka in takoj pri vhodu v mesto nepregledna ter tudi preozka, posebno od ključavničarja Blaznika do sodnije, kjer je v kratkem času prišlo do več smrtnih nesreč. S tem, da so zgradili nov betonski most črez selško Soro pri tovarni »Šešir«, je napravljen prvi korak za boljši vozovni promet skozi mesto, ki bi se izboljšal s tem, da se že obstoječa občinska cesta skozi Karlovec razširi ter preuredi v banovinsko cesto, za kar se podrobni načrti že izdelujejo pri kr. banski upravi. Stroški za ta načrt bodo v primeri s stroški za načrt v prvem članku o tem malenkostni. To preureditev je započel že bivši cestni odbor za sodni okraj Škofjo Loko ter pričakujemo, da bo novoimenovani srezki cestni odbor započeto delo nadaljeval, ker je to želja vseh prebivalcev Poljanske doline. Pred gradnjo kolodvora v Križah Golnik, 14. februarja. Mnogo se je že govorilo in razpravljalo o nameravani gradnji postajnega poslopja v Križah, toda minula so leta. ne da bi se stvar premaknila z mrtve točke. Zahteva po gradnji kolodvora je namreč v tesni zvezi z razvojem zdravilišča na Golniku. — Do sedaj nadomešča postajo gostilna, kar je za bolnike skrajno mučno, ker zanje ni primernega zatočišča do prihoda vlaka ali kadar čakajo na druga prometna sredstva. Osobito pogrešajo zavetja v hudi zimi in slabem vremenu. Cesto se tudi zgodi,, da potniki, namenjeni na Golnik, potujejo do Tržiča, ker ob kratkem postanku vlak v Križah zaman iščejo postaje, kar jih zavaja v zmoto, da niso na cilju. Zato mora biti skoro konec dolgotrajnega kolebanja med izbiro prometne zveze Kranj—Golnik oziroma Križe—Golnik, ker pri tem največ trpijo številni potnikl-bolniki. n Saj nam tudi statistični podatki o frekvenci tako osebnega kot tovornega prometa jasno kažejo, da bo postaja Križe—Golnik izhodna točka za zdravilišče Golnik, ki se širi z vsakim letom. Velike važnosti je tudi to, da je direkcija državnih železnic načelno že odobrila gra 'njo te postaje. Celotni proračun znaša okoli pol milijona dinarjev. Pa tudi sicer kaže direkcija mnogo zanimanja in je že svoječasno odobrila preimenovanje postaje Križe v Križe—Golnik; nadalje je uvedla poseben vagon za pacijente; v zadnjem času pa je celo večkrat na razpolago direkten vagon do Ljubljane. Največ agilnosti za to vprašnnje kaže kriška občina, le žal, da nima za izvedbo načrta dovolj sredstev na razpolago. Kljub prispevkom raznih interesentov, občine Kovor itd. bo težko zbrati potrebno vsoto. Primernega prispevka najbrže ne bo odreklo tudi zdravilišče, Ker je zadeva tudi z gospodarskega stališča izredne važnosti ter pravzaprav zadeva sploš-nosti, bi bilo nujno želeti, da bi gradnjo, ki ji gotovo ni nenaklonjena, finančno podprla tudi Dravska banovina s primerno podporo. Bodočnost i^ciomega žiinega irga Prof. dr. Karl Brandt, ravnatelj poljedelskega instituta za analizo tržišč v Berlinu je sestavil prognozo za bodoči razvoj svetovnega žitnega trga, iz katere posnemamo najvažnejše odlomke. Cene žitaric so na svetovnem žitnem trgu dosegle tako nizko stopnjo, kakor še nikdar v zgo-govini narodnega gospodarstva. Ta pojav je spravil v diskusijo razne nacijonalne ekonome, ki so s pesimističnim očesom razmotrivali vzroki-. nekateri so celo napovedali zadnji stadij popolnega poloma vse agrarne proizvodnje. Če si hočemo vpostaviti resno sodbo dejanskega stanja svetovnega žitnega trga in določiti previdno diagnozo za bodočnost, moramo predvsem vpoštevati sledeče: Svetovna žitna produkcija se je zvišala od leta 1909/13 od 368 milj. ton na 385 milj. ton v letu 1929. V letu 1930 pa je dosegla 390 milj. ton. Od teh količin je odpadlo v letih 1909/13 na Rusijo 733 milj. ton, 1. 1929 na sovjetsko Rusijo pa 685 milj. ton; v letu 1930 je sovjetska Rusija požela skupno s kašo in ajdo 86-5 milj. ton žitaric. Posejane površine pšenice v posameznih važnejših obdelovalnih deželah so se gibale sledeče (v milj. ha): 1. 1903 92 6, 1. 1906 98 3, leta 1909 987, 1. 1912 1081, 1. 1914 1093, 1. 1921 97-9, 1. 1924 108-7, 1. 1927 126 5, 1. 1929 125 6. Svetovna producija je znašala v milj. ton: L. 1909/13 brez sovj. Rusije 82 3, vštevši sovj. Rusijo 106 8; 1. 1924 brez sovj. Rusije 84, vštevši sovj. Rusijo 96-9; 1. 1925 brez sovj. Rusije 90 3, vštevši sovj. Rusijo 110-2; 1. 1926 brez sovj. Rusije 92, vštevši sovj. Rusijo 116-9; 1. 1927 brez sovj. Rusije 98, vštevši sovj. Rusijo 1192; leta 1928 brez sovj. Rusije 105-6, vštevši sovj. Rusijo 127-2; 1. 1929 brez sovj. Rusije 91-8, vštevši sovj. Rusijo 111-9. Izvoz vseh teh dežel je znašal od leta 1900 do 1914 v milj. tonah vštevši Rusijo: 1900/01 8-1 1905/06 160 1910/11 16 4 01/02 8-7 06/07 154 11/12 161 02/03 14-7 07/08 14 8 12/13 19 3 03/04 15-6 08/09 15-4 13/14 15-4 04/05 15-5 09/10 183 V letih 1921 do 1929 se je izvoz iz istih dežel brez udeležbe Rusije gibal sledeče: 189, 19 3, 21-5, 20 5, 171, 22-4, 23-2, 25-1. Cene za pšenico so varirale v Liverpoolu v Jdk ! 1900/01 134 1905/06 151 1910/11 165 01/02 133 06/07 145 11/12 176 02/03 135 07/08 170 12/13 173 03/04 137 08/09 188 13/14 163 04/05 140 09/10 181 Po vojni so glasile notacije Barusso Hamburg sledeče: 1926/27 241, 1927/28 231, 1928/29 198, 1929/30 186. Od meseca februarja 1930 dalje so cene oscilirale: 183, 168, 179, 173, 167, 157, 164, 148, 126, 115. Produkcija pšenice se je med vojno v Kanadi In ameriških Združenih državah zelo razširila. V povojni dobi pa se je produkcija tudi v Avstraliji in Argentini znatno povečala. Da se posejane površine kljub veliki ponudbi in katastrofalnemu znižanju cen niso zmanjšale, je prvič vzrok stalno napredujoča mehanizacija poljedelstva, z uporabo traktorjev in drugih obdelovalnih strojev, kar je seveda povzročilo znižanje produkcijskih stroškov, ki so se v Ameriki znižali od 1 dolarja pro bushel na 35 centov. Na drugi strani pa je pripomogla tudi akcija skupne prodaje žita s strani raznih severnoameriških Poolov, ki imajo seveda ogromno vpliva na svetovna tržišča. Medtem pa se na svetovnih tržiščih že od meseca avgusta 1930 dalje opaža kot važen izvoznik — sovjetska Rusija. Večje množine sovjetskega žit« so dospele na svetovna tržišča takrat, ko že vladalo splošno znižanje cen in ni torej Rusija povzročila tega katastrofalnega padca, čeravno ga je v gotovih slučajih pospešila. Pričakovati pa je, da bo Rusija z u-vedbo mehanizacije poljedelstva po ameriškem vzorcu že v doglednem času postala izredno vpoštevan konkurent na svetovnem tržišču. Z ozirom na klimo in zemljišča zaznamuje Rusija najpovoljnejše pogoje za kulturo pšenice. Na svetu obstojata samo dva važnejša predela črnega humusa in to širok pas med Kanado in Združenimi državami ameriškimi, drugi mnogo obširnejši pas pa leži v evropski Rusiji. Iz te situacije rezumiramo lahko naslednje sklepe: 1. Cene žitaric na svetovnem trgu bodo še z dolgo skadeneo ostale na nizkem nivoju in ne bodo predvidoma več dosegle stanja let 1924 do 1928, čeravno se lahko pričakuje, da se bodo cene, po prestani splošni stagnaciji surovin nekoliko učvrstile. 2. Konkurenčni boj bo privedel do tega, da bodo one dežele, ki danes najdražje producirajo poljske pridelke, prisiljene umakniti se iz tega boja. Ta proces bo povzročil, da bodo posamezne dežele prešle polagoma do popolne mehanizacije poljedelstva. 3. Razbremenjenje trga ž omejitvijo posejanih površin ne bo imelo vidnega vpliva na spremembo cen. Razvoj pa seveda lahko zavzame povsem drugačno smer, če se potrošnja na daljnjem vzhodu poveča. 440 milj. Kitajcev, 60 milj. Malajcev in 70 milj. Japoncev bi že pri malenkostnem zvišanju konsuina povzročilo ogromen porast povpraševanja, ki bi znatno razbremenilo svetovni žitni trg. Vrata ogromne Kitajske pa so za enkrat, vsled popolnega poloma srebrne veljave in vsled stalnih vojnih nemirov za večje količine pšenice še vedno zaprta. Nadaljno učvrščeuje cen bi se tudi doseglo s tem, da bi se pšenica uporabljala kot krmilo, kar se je posebno dobro obneslo v odgoji perutnine in produkciji jajc. Vsekakor pa za enkrat še ni nikakih vidikov za ugodno diagnozo v bližnji bodočnosti, zato bodo morale posamezne agrarne države najti sredstva, da svojo produkcijo preobrazijo in prilagodijo novim potrebam gospodarstva. Gospodarske ves^i X »Trgovski list« prinaša v svoji zadnji številki zanimiv in podučen članek o ugledu in pomenu trgovcev in trgovine, ki vsebuje pre-važne misli o vzgoji in napredku našega trgovskega stanu. Članek postavlja živo resnico * stavkom: Trgovina ni več mešetarija, pač pa predpostavlja strokovno in znanstveno izobrazbo ter pri izvajanju docela znanstvene metode organizacije, propagande, reklame itd., ki se ne pridobe s talentom, marveč s pridnostjo, samovzgojo in neprestanim delom. X Za zboljšanje poštnega in telefonskega prometa v Ljubljani. Gremij trgovcev je naslovil na upravo pošte in telegrafa obširno spomenico, v kateri naglaša razne nedostatke telefonskega omrežja v Ljubljani, posebno v zimskem času, ko so motnje vsled snega in drugih vremenskih neprilik na dnevnem redu. Spomenica navaja posamezne slučaje, v katerih bi bilo nujno potrebno pokabljenje telefonskega omrežja. V ostalem predlaga spomenica ?po-polnitev interurbanskega omrežja, posebno z važnejšimi trgovskimi središči itd. X Jugoslavija in pariška agrarna konferenca. 23. t. m. se sestane v Parizu konferenca za razdelitev agrarnih previškov posameznih držav. Našo državo bo na konferenci zastopal načelnik ministrstva trgovine g. Milivoj Pilja, znan strokovnjak agrarnopolitičnih vprašanj, ki se trenutno mudi v Pragi pri trgovinskih pogajanjih. X Promet Poštne hranilnice v mesecu januarju. V teku meseca januarja je pristopilo k Poštni hranislnici 4888 novih vlagateljev, tako da znaša njihovo skupno števlio 132.084. Vloge so znašale koncem meseca januarja 219,189.914-02 Din, kar znači povišek za 9 in pol milijona dinarjev. V teku meseca je bilo na novo otvor-jenik 310 novih čekovnih računov, stanje vlog na teh računih je znašalo 883,858.247-40 Din, tako da znašajo skupne vloge koncem januarja 1.103,000.000 Din. X Za vpostavitev devizne in efektne borze v Novem Sadu. Udruženje vojvodinskih bank'je poslalo trgovinskemu ministrstvu prošjno, da se v Novem Sadu vpostavi borza s samostojuim oddelkom za devizno in efektno trgovanje. Ker je Novi Sad naše največje in najvažnejše tržišče za deželne pridelke, bo prošnja Udruže-Ženja gotovo našla razumevanje na pristojnih fnestih. X Nezaposlenost v Češkoslovaški. Nezaoo-7oa?(?st naraK,k v teku meseca januarja za ' delavcev, tako da znaša skupno število n .zaposlenih 310.100 delavcev. Lansko leto je v Vti?m, *®su nezaposljenih 73.890 oseb. a t-eskostovaško notranje posojilo. Zakou o novei. češkoslovaškem notranjem posojilu je končno veljavno redigiran in bo že v prih id- I njih dneh predložen parlamentu v odobrenje. Posojilo bo znašalo 13,000.000 češkoslovaških kron po 5% in se mora amortizirati v roku 25 let. X Puščica, ki zadene strelca. Iz Turina poročajo: Italijanska avtomobilska industrija, ki je svoječasno kot edino uspešno in zdravilno sredstvo priporočala prohibitno povišanje carin na luksuBiia vozila, je sedaj primorana zaprositi za znižanje teh carin, z namenom, da bo tudi Amerika, ki je prvotno izvajala na italijanske poviške primerne konsekvence, prešla na znižanje lastnih zaščitnih carin na avtomobile. Vsled tega bo Italija že v prihodnjih dneh znižala carino na vozila nad 2600 kg težine od 440 zlatih lir na 69 zlatih lir za 100 kg. Vprašanje je samo, če bo ^di Amerika v taki meri širokogrudna, kajti v Italiji je ameriški uvoz, kljub fanatični propagandi lastnih izdelkov še vedno priljubljen. Dobave t SK,?ini. °ddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 600 kg bakra in 4700 kg zeleza. (Pogoji so na vpogled pri istem oddel- Direkcija državnega rudnika Kakanj spreje-™L , \. bruarja t. 1. ponudbe glede dobave 1600 kg vijakov z maticami. (Predmetni oglasi z nejsimi podatki so v pisarni Zbornice za 101 v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dne, 25. februurja t. 1. sc bo vršila pri Upravi barutane v Kamniku ofertalna licitacija glede dobave 40.000 kg preje; dne 9. marca t. 1. pa glede dobave 200.6(1» kg amonijevega solitra in 100.000 kg kalijevega solitra. Dne 27. februarja t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sa- levu ofertalna licitacija glede dobave raznega železnega materijala; dne 28. februarja t. 1. pa glede dobave 8000 kub. m gramoza. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled'. Dne 28. februarja se bo vršila pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu ustmena licitacija glede dobave 4084 ton premoga. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi). Dne 28. februarja t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitariju glede dobave železnega materijala, vijakov, žebljev, tirefonov in obročkov za gornji ustroj. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 221 m balat jermen, 500 komadov > Ja k sonc vijakov, ključavnic za omare, podložnih plošč, Wertheim ključavnic, obojev za okna in vrata, škarjastih rešetk, raznega usnja, jermen, masti za usnje, kompletnih klosetov znamke »Pana- ma c ter glede dobave zobatih koles. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 17. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg rozin. Borzna poročila dne 14. februarja 1931. Jugoslovanske efektne in devizneJborze danes niso poslovale. Na ljubljanskem tržišču so se v prostem prometu imenovali sledeči tečaji: Amsterdam 22'80, Berlin 13-515, Bruselj 7-9178, Budimpešta 9-9041, Curih 1095-9, Dunaj 7'9754, London 276'07. Newyork 56-695, Pariz 222'65, Praga 167-90. Curih, 14. februarja. Beograd 9-1275, Pariz 20'32, London 25-185, Newyork 518'5, Bruselj 72-22, Milan 27-125, Madrid 50"51, Amsterdam 208, Berlin 123-18, Sofija 3'75, Praga 15-32, Vnršava 58, Budimpešta 90-40. Žitna tržišča Novi Sad, 14. februarja. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 11 vagonov, ječmen 8 vagonov, koruza 19 vagonov, moka 7 vagonov. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta, 14. februarja. Tendenca: neenotna. Promet: miren. Pšenica : marc 14-88 do 14-90 (14-88—14-89), maj 14-93—14-98 14-97 do 14-98). — Rž: marc 11-18—11-32 (11-18 do 11-20), maj 11-15-11-24 (11-16-11-17). Koruza: maj 12-25—12-42 (12-25—12-26). Sofeolstvc Razgovor s starosta Slovanske Sokolske Zveze bratam dr. Scbneinerjem Moč slovanskega Sokolstva — Sokolske naloge — Spomini na list »SOKOL« — Tyrševa smrt — Sokolska kriza — Rastemo, krepimo se. Pod gornjim naslovom prinaša češki list »Ven-kov« iz pod peresa br. Zyke sledeči članek: Zelo važna je bila zadnja seja Slovanske Sokolske Zveze v Pragi, pod vodstvom staroste br. dr. Schcinerja, ki se je po popolnem okrevanju vrnil v Prago in takoj prevzel posle staroste COS in SSZ. Vest, da je br. dr. Scheiner zopet na člu slovanskega Sokolstva, je vzbudila v vsem slovanskem svetu radosten odmev. Po seji sem se obrnil z raznimi vprašanji na starosto, ki mi je radevolje odgovarjal na moja vprašanja. Ali je današnja Slovanska Sokolska Zveza popolna vsesokolska organizacija? V kolikor se tiče vprašanja Slovanske Sokolske Zveze je to vrhovna organizacija slovanskega Sokolstva. V kolikor pa se tiče formalne ali notranje strani, smo še daleč od idealov, ki 60 nam bili pri ustanovitvi v mislih. Prcdvem niso danes še v Zvezi slovanske organizacije Bolgarov, Lužiških Srbov in Malorusov. Privesti vse te organizacije pod sokolsko zastavo bo veljalo še mnogo napornega truda in popolnega razumevanja nalog Slovanske Sokolske Zveze, Treba bo pridobiti duševne temelje cele stvari, vzbuditi slovansko zavest in pravilno razumevanje sokolske misli, čemur so danes krivi razni politični in verski nazori, kakor tudi separatistična stremljenja posameznih slovanskih narodov. Krasen in uspešen je razvoj mesečne revije »Sokol«, ki si jo kot učenec Tyršev izdajal skozi desetletja. Vprašuješ me, kako sem začel sodelovati z dr. Tyršem kot urednik? O tem sem nedavna napisal članek v reviji »Sokol«. Kot Benjamin tehničnega odbora »Praškega Sokola« prevzel sem ekspedicijo lista za nagrado 2 goldinarja. Ko sc je leta 1882 dr. Tyrš popolnoma posvetil profesorskim studi-jam, je poveril vodstvo revije tehničnemu odboru, ki je list urejeval na ta način, da je bil vsak mesec drug urednik. Popolnoma naravno je bilo, da so nastale zaradi tega velike nupake in nedostatki. ^ !e t0 z^° °dpravilo sem prevzel na Željo dr. ] yrša korekturo lista in kmalu nato tudi uredništvo. Moja dolžnost je bila, vposlane članke pregledati, popraviti, urediti in jih oddati v tisk. V mnogih slučajih sem se moral obrniti na dr. Tyrša, kar je bilo precej otežkočeno, ker se je dr. Tyrš zaradi bolezni mudil izven Prage. Hodil sem s popravki k njemu, dokler mi ni po-popolnoma izročil uredništvo lista. Ker sem bil za čas njegove smrti mladoleten, nisem mogel prevzeti odgovornega uredništva ter mi je posodil ime br. Jaroslav Stybil. šele po njegovi smrti 1. 1887 sem prevzel odgovorno uredništvo, ki sem ga imel polnih 30 let. Ali se spominjaš Tyrševe smrti? O utisih, ki jih je napravila na mene smrt dr. Tyrsa, posebno njegov pogreb na Tirolskem in njegov pnenos v domovino sem napisal pred nekoliko meseci članek v reviji »Sokol«. In Tvoja nadaljna literarna dela? Redakcijo telovadnih odnosno sokolskih stvari v »Nuučnem slovniku« sem vodil od vsega početka do kraja ter sem zbral mnogo materijala za svojo »Sokolsko enciklopedijo«. Do njene izdaje pa ni prišlo, ker sem bil preveč zaposlen z vodstvom ČOS in urejevanjem revije »Sokol«. To vprušanje ostane zaenkrat še odprto. In sedaj te prosim brat starosta, povej mi odkritosrčno in sokolsko, kako misliš in sodiš o današnji dobi, tukozvani »sokolski krizi«, o novih smernicah, prevratih itd. Vem, da je to občutljiva stran. Imaš li vero v moč sokolstva? Prav rad Tl to povem. V kolikor poznam zadeve, mislim dobro. Vprašuješ me o tukozvani »sokolski krizi«. V sokolstvu delujem že 52 let, preživel sem razne faze raznih preobratov, pre-okretov in kriz, ki so sledile ena za drugo, toda brez najmanjše škode za sokolsko stvar. Nasprotno naša atvar pomeni stalni razvoj in napredek, da se ne smemo čuditi, če so se od časa do časa pojavile razne smeri in nazori, ki se pa zdijo nepoučenim kot škodljivi, toda idejno ničesar ne izpremenijo. Kar je dobrega ostane, slabo pa se razblini v nič. Največ govorijo o takih krizah oni, ki stvari ne razumejo in ne pojmujejo duše sokolskega tabora. Int takih je zelo, zelo mnogo. Ali kdor pobližje pogleda v sokolsko deluvnico, kdor ve, kako se tisoči, da desettisoči najplemenitejših sokolskih duš posvečajo dnevno sokolske stvari, ki je postala nazlepši del življenja pol milijona češkoslovaškega naroda, šele ta more pro-ceniti njen značaj in o njej govoriti. Potrebno je vzeti v roke samo nekoliko statističnih številk iz sokolskcgu delovanja, pa bo vsakdo videl, da obstoja v češkem narodu organizacija, ki ima svoj izvor od samega narodovega obstoja. Tako bi prenehalo ono žalostno prerekanje in prenehali bi glasovi o propadanju sokolstva. Nato se je razvil pogovor o vsakdanjih razmerah. Starosta br. dr. Scheiner je še svežega duha in z največjo pazljivostjo spremlja vsak korak sokolskega delovanja. Z največjim veseljem pa se pripravlja za drugoletno olimpijado v zlati slovanski Pragi. Nove sokolske knjige in listi Te dni je izSla v založbi Jugoslovanske sokolske matice »Organizacija Savcza Sokola kraljevine Jugoslavije«. Na 225 straneh so zbrani vsi poslovniki in pravilniki saveza, žup in društev in sicer v upravnem in tehničnem pogledu. Knjiga bo izvrstno služila vsem sokolskim funk-cijonarjem ter jo zaradi tega prav toplo priporočamo Naroča se pri Jug. sokol, matici, Narodni dom. Cena 20 Din. V Vinkovcih je izdal drugo predelano izdajo brat prof. Bogdan Spernjak »Povest gimnistike in sokolstva«. V kn^up je opisana zgodovina telovadbe od najstarejsdh časov do današnjih dni. Obširno se bavi pisec zlasti s sokolstvom. Knjigo priporočamo zlasti društvenim prosvetarjem in pa posetnikom raznih vaditeljskih tečajev. Knjiga se dobi pri piscu v Vinkovcih za ceno 12 Din. Dne 10. t. m. je izšla 2. številka »Naše Radosti«, lista za sokolsko deco SKJ s sledečo vsebino: Sestra Jela — Koliko nas ima — Na ugled svirna — V. Nazor: Milosrdna sestra Alda — E. G. Petelin in sokol (pesem) — Zakaj moramo biti po .zimi zunaj — I. L.: Kaj dela deca pozimi — Ivan Lavrenčič: Koko se vozi v slovenskih planinah deca k sokolski telovadbi — Uz bolesnu majku — L. J.: Sokolska deca v Studencih pri Mariboru — Ante Modrušan: Bratec Ivo, (pesem) — A. Harambašič: Sokolu (pesem) — Narodne poslovice — Mladi električar — Riba in devojka — Sedam Vlasiča — Naša domovina — Opica in Skopuh — E. G.: Dete in domovina — M. D. Miličevič: Otac i sin — Naš kotiček. To številko krasi nekaj prav lepih slik. Sokolski Glasnik št. 7 je izšel pred nekaj dne- vi s prav pestro vsebino: Br. dr. Werk: Kraljeve reči — Francosko odlikovanje Saveza SKJ — dr. Pipenbacher: Sokolstvo in rimsko-kato-liška vera, nato sledijo zanimivi članki iz slovanskega sokolstva, saveza SKJ, žup in društev. Sokol, list prednjaštva Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije ima v svoji 2. številki sledečo vsebino: Br. Jakob Jesih: Kako treba, da se vršijo prednjaški izpiti sledi obširno poročilo o seji načelništva Slovanske Sokolske zveze v Prngi 10. januarja t. 1. Dalje so v tej številki objavljene proste vaje za IX. vsesokolski zlet v Pragi leta 1932 s katerimi nastopi naše sokolstvo pri javni telovadbi. Zaenkrat je objavljena prva prosta vaja za člane, članice in moški naraščaj, s katero morajo tekmovati pri letošnjih župnih tekmah. Proste vaje za ženski naraščaj pa bodo izšle v 3. številki »Sokola«. Končno sledijo poročila iz saveznega načelništva. Sokol na Jadranu, glasnik sokolskih žup Split, Zadar- Šibenik in Sušak-Reka, prva številka VI. letnika je izšla pred nekaj dnevi z zelo pestro in zanimivo vsebino: Dušan Bogunovič: Oj na more, na jadran — Jan Pelikan (Praga): Cehoslo-vaško Sokolstvo v letu 1930 — Miroslav Dobrin: Lahka atletika (nadaljevanje) — S. V.: 0 harmoničnem razvoju telesa ln harmoniji po-kreta — Franjo Lo1sky: Red tekmovanja za zlet Sokolstva na Jadranu v Splitu 1931 — Pravilnik za štedenje — Vesti iz sokolskih žup Sušak-Reka — Zadar-Šibenik — Split. Sokolski Glasnik — Sokolstvo v Ameriki — Sokolski tisk. To odlično revijo priporočamo vsemu našemu sokolstvu. Naroča se pri sokolski župi v Splitu in stane letno Din 24. Japonski princ Takamatsu na sokolski akademiji v Pragi. V Pragi se mudi že nekaj časa japonski princ Takamatsu ter mu posveča vse praško prebivalstvo največjo pozornost. V nedeljo 8. t. m. se je na čast japonskemu princu vršila v Tyrševem domu sokolska akademija, na kateri je princ spoznal koristi sokolske telesne vzgoje. Tyršev dom je bil okrašen z češkoslovaškimi državnimi in japonskimi zastavami. Častno spremstvo pa je tvorilo sokolsko članstvo v krojih. V marmornati dvorani Tyrševega doma je bilo zbrano predsedništvo COS, zunanji minister dr. Beneš in predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Točno ob pol 1L dopoldne je prispel princ Takamatsu s svojim spremstvom v Tyršev dom, kjer ga je pozdravil starosta ČOS br. dr. Scheiner in mu poklonil šopek cvetja. Princ sc je nato vpisal v spominsko knjigo. Vsi gostje so odšli nato v telovudniro, kjer se je vršila elitna akademija praškega sokolstva. Nastopili so najboljši oddelki praških sokolskih društev, zlasti se je odlikovala vrsta mednarodnih tekmovalcev s svojimi vrhunškimi in krasno izvedenimi Vajami na bradlji. Proste vaje članov in članic za lanski vsesokolski zlet v Bco-grudu so vse navzoče zadivilo. Japonski princ se je čudil tako preciznim izvajanjem in se zelo laskavo izrazil o sokolski vzgoji, ki ji ni enake na svetu. Po akademiji se je princ prisrčno poslovil od predstavnikov Sokolstva, Izrekajoč jim zahvalo za tako lep sprejem In uspelo akademijo. Stanje Sokolu Maribor—Matica z dne 31. decembra 1930., kakor Rta ga na občn.*m zboru podala tajnik in načelnik je: 608 članov, 167 članic; od teh 109 telovadcev in telovadk, dalje 105 moškega, 68 ženskega naraščaja, 151 ntoške in 142 ženske dete, skupaj 1241 društvenih pripadnikov. Gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Medelj«, 15. februarja ob 15. uni: >Go*pa ministrica«;. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri »Divji lovec« Izv. Pomedeljjek, 16. februarja: »Kralj na Betajnovi«. Igrajo gojenai Državnega učiteljišča v Ljubljani. Izvem. Opera. Nedelja, 15. februarja ob 15. uri: »Miignon«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20. wri »Dijak prosjrekc, ipremijera Izv. Pon (Mlel jek, 16. februarja: Veseli večen' Dele Lipinske. laven. Torek, 17. februarja olb 17. uri: »La M®80»t>te«. Ljudska predstava po issiedno znižanih cenah. Izven. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER V nedeljo, 15. februarja o*b 20.15 »Extennporale< Premijer«. Stoti nastop g. Cuka. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Nedelja, 15. februarja ob 15. uri: »Ciganska .ljubezen«. Kuponi. — Ob 20. uri: »Odgodena noč«. Kupom. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 16. februarja ob 20. uri: »Odgodena noč«. Gostovanje mariborskega gledališča. Preiskava proti bratoma Janša Kakor znamo, je JZSS do nadaljnega suspendiraj oba brata Joška in Jauka Janša. Večkratni državni prvaik Jožko bi moral odpotovati kot državni reprezentant v Oberhof, je pa o«taI diorn«. Savez bo zadevo preiskal itn krivce te-mtaljilo kaznoval. Inž. Janko je dobil suspenz radi nediiiscipliiiniiramega nastopa na tekmah v Mojstrani in v Bohinju. V interesu stvari in dobrega gla.su našega zimskega športa je, da s® stvar »pravi čiim preije z dnevnega reda. Večna Skoda bi bila, da bi se tudi v zimskem športu pojavile nezdrave razmere, kakor je to »lučaj 4e v drugih panogah. Upamo, da bo JZSS do bohinjskih tekem zadevo razčistil, kajti ne sunemo pozabiti, da sla brata Janša naša najboljša tekmovalca, kii sita pridobila naSomu sinučar-alvu renome z uspešnimi nastopi doma in v inozemstvu. Treba bo upoštevati vse okoliščine in ako bo »avez uvidel, da ni pravica na strani obeh bratov, naj pač kaznuje kakor to pred vd-' "vasjo pravila. ^ stvari bomo še poročaM, ko dobimo točne ‘te. smučarji na prvenstvu Savske banovine u smuško prvenstvo Savske banovine, ki se vrši danes v Delnicah pri Karlovcu, je savez delegiral kot ssvoija zastopnika dr. Šviglja in dr. Kmeta. Tekmujejo tudi trije Ljubljančani in sicer Stane Bervar im Frank od Sni. k. Ljubljane in Boris Režek od SK Ilirije. Udelefiba naših tekmovalcev, od katerih spadata Bervar in Režek v jugoslovanski > ek st ra« razred, je vsekakor zanimiva, ker nam bo dala merilo moči med slovenskimi in hrvaškimi smučarji. Svetovno prvenstvo v table tenisu Svetovno prvenstvo v table tenisu v Budimpešti prinaša vsak dan nove senzacije. Dosedaij je bilo najzanimivejše srečanje med Madjarako Sni Švedsko. Madjari so sicer zmagali s 5:0, kan- pa nikakor ne odgovarja poteku igre. Švedi eo bili povsem enakovredni. Vse igre so izgubil; šele v odločilnem setu. Kolmodin (Šved-e(ka) je n. pr. izgubil proti Keleuu s 21:10, proti Szabadosu pa celo s 26:24. Prav diramatičuo je potekala borba med Anglijo in Nemčijo. Slednja je vodila že s 4:3 in najboljši igralec Nemčije Madjaroglou je že premagal lIaydoma in Bul la. Nastop proti tretjemu najmočnejšemu Angiležu Jonesu, pa je prinesel ogromno senzacijo. Jones je zmagal s 2:0 in končno je Haydou pridobil še eno tofiko in zmago Angliji s 5:4. Izredno zanimiva je bila tekma med Madjari in Cehi, ki se je končala b 5:1 za prve. Svetovni prvak Barna je le s težavo porazil Ceha Lauter-bacha s 21:17 im 28:26. V igri poedinčev je premagala svetovna prvakinja Mednyans»ky (Madj.) svojo rojakinjo Ga! s 21:11, 21:28, 21:10 in 21:7. Nemka Rlister-Miillei' je porazila Madjarko Lipos 21:17, 21:15, lC:21, 21:19. V moškem doubltt sta zmagala Bellaik«Magyar (Madj.) nad Švedoma Koilvodin-Jonason s 21:12. 21:18, 21:16. Nadaljevanje prvenstva moštev je prineslo sledeče rezultate: Letomska-Avstrija 5:21, An-(fllja-Iind 1 ja 5:0, Madjareka-Nemčija 5:0, Nean-čija-lndija 5:0, Romumija-Litva 5:4. Svetovno prvenstvo v table tenisu. Drugo in tretje kolo svetovnega prvenstva v Budimpešti je prineslo Jugoslaviji »aduljne poraze. Ir.gubili smo proti Avstriji, Švedski in CeSkoslo-vutiki s rezultatom 0’5. Rezultati II. kola: Avstrija s Nemčija 5:2, Letonska : Jugoslavija 5:0, Švedska : Litva 5:0, Madjarska : Romunija 5:0, Ma-djarska : Švedska 5:0, Češkoslovaška : Indija 5:0, Anglija : Litva 5:1, Avstrija : Jugoslavija 5:0. Jugodovnni so se držali dosti dobro, vendar jr bila njihova borba proti Avstrijcem, ki so poleg Madjarov najboljši igralci table tenisa, neenaka. Rczultuti so bili: Flussmann : Maksimovič 21:18, 21:13; Flussmann : Heksner 21:8, 21:10; Lieb-ster : Frutič 21:11, 21:12; Liebster : Maksimovič 21:19, 21:19; Feher : Ilelcsner 21:8, 21:10. Istočasno so bile igrane nekatere igre v konkurenci poedincev. V singlu moških je bilo že v prvem kolu precej presenečenj. Izpadli so znani favoriti Hnydon (Anglija), Finberg (Letonska) in Nikodem (CSR). III. kolo: Avstrija : Indija 5:0, Švedska : Jugoslavija 5:0, CSR : Romunija 5:0, Madjarska : Indija 5:0, Letonska : Litva 5:2, Anglija : Nemčija 5:4, cSR : Jugoslavija 5:0. Nadaljne igre v konkurenci tnoštev so prinesle Jugoslaviji prvi uspeh. Premagali smo Indijo s 5:2. so prinesle Jugoslaviji prvi uspeh. Premagali smo Indijo s 5:2. Avstrija : Litva 5:1, Jugoslavija : Indija 5:2, Anglija : Romunija 5:4, Nemčija : Letonska 5:3. Smuško prvenstvo mariborske sokolske župe. Prošlo nedeljo se je vršila na Pohorju smuška telkma za prvenstvo mariborske sokolske župe. Prijavljenih je bilo veliko število tekmovalcev, kakor tudi tekmovalk. Radi preotailega snega pa se je na startu javilo le 35 tekmo* liži!. A f ' ' v '• . - ' mm c -- Mednarodne smučarske tekme v Oberliofu Na mednarodni tekmi v smučanju, ki jo priredi mednarodna zveza smučarjev v Oberliofu na TUrinškem. bodo zastopane sikoro vse države. Na sLiki vidimo dva odlična skandinavska smučarja im sicer zgoraj Koltemd-a, spodaj pa G rotumsbraaten-a. valcev in sicer 24 elanov in 11 naraščajnikov. Dume niso star tale. Proga za člane je merila 8 km in je bila zelo naporna. Start je bil na Klopnem vrhu, cilj pa pri koči na Pesku. Rezultati so sledeči: 1. Urban ek J. (Maribor-matica) 50:21; 2. Bernik A. (Studenci) 52:20 ; 3. Rozin R. (Kuse) 52:30. — Najboljši čas pa je dosegel izven konkurence Bonač St. iz Ljubljane v času 49 min. Naraščajniki so st ar tali na 5 kim in so se pla- r»i ivi.li ’ 1. Pijavec A. (Ruše) 30:20 ; 2. Kožuh M. (Ma-rbor) 34:20; 3. Szepesy E. (Maribor) 35:20. Prvoplasiratii v obeh skupinah je dobil naslov župnega ptrvaka v smučanju. Sah Nedavno končani inatch Sultau-kan—dr. Tar-takower je prinesel po napetem boju zmago famoznemu Indijcu. Zmaga 6)-s : 5lA je vsekakor malenkostna, odvisna je bila takorekoč le od ene partije, vendar moramo upoštevati, kako veliko rutino ima dr. Tartakower, stalen spremljevalec vseh večjih šahovskih turnirjev, na drugi strani pa, da je Sultan-kan znan šahovskemu svetu šele eno leto. 0 kakem podcenjevanju ne more biti govora, zlasti če pogledamo sledečo partijo, katero je doliil dr. Tartakower kmalu v začetku matcha. Dr. Tartakovver je od raznih možnosti igral vedno najsolidnejSo, zlasti izmenjava dam v 11 potezi nam jasno priča o tem. Beli: dr. Tartakovver. 1. d2-d4 Sg8-f6 2. g2-g3! d7-r> 3. Sgl-f!! c7-c6 4. Lfl-g2 Lc8-f5 5. Sf!i-h4 Lf5-g6 6. o-o e7-e6 7. Sbt-d2 Lf8-e7 8. Sh4Xg6 h7Xg6 9. c2-c4 Si)8-d7 10. Ddl.-b3 Dd8-bG 11. Db3Xb6’ a7XbG 12. Tfl-dl Le7-b4 13. c4Xd5 e6Xd5 14. a2-a3 o-o 15. Tal-bl Lb4Xd2 16. Lcl-d2 Tf8-e8 17. KRl-fl b6-b5 IR. Ld2-b4 g6-g5 19. b2-h3 Sf6-e4 Črni: Sultan-kan. 20. Lg2-f3 g7-g6 21. Kfl-g2 Kg8-g7 22. e2-e3 f7-f5 23. Tdl-hll* Te8-e6 24. Tbl-gl Kg8-f7 25. g!!-g41 Ta8-b8 26. Kg2-fl Sd7-f6? 27. g4X(5 g6Xf5 28. Lf3Xe4! Sl'6Xe4‘ 29. f'2-f8 Se4-f6 30. TglXg5 Te6Xc3 31. Tg5Xf5 Kf7-g6 32. Tf5-f4 Kg6-g5 33. Lb4-d6! Te3-e6 34. Thl-gl+ Kg5-1>5 35. Tf4-f5+ Khf>-h6 36. Ld6-f4+ Kh6-g7 37. Lf4-e51 Tli8-f8 38. Tf5-f4 Črni so vda. Opombe: 1. Dr. Tartakower Imenuje to varianto »katalonsko«, ker so jo leta 1929. igrali v Barceloni precej pogosto. 2. Beli raje poenostavi igro, ker mladi igralci mnogo težje vodijo preprosto pozicijsko igro. 8. Pozicija belega se stalno boljša, zlasti po slabi 26. potezi črnega. 4. Tudi tu bi bolje služilo obrambi fe, črni kralj je sedaj zašel v motno mrežo. Mu teh Stola—Flohr. Po turnirju v Giileborgu se je vršil match med zmagovalcem Flohrom in Stolzein. Tudi Flohra je premagal Stolz z istim rezultatom kot Spielinanna in Kashdana 4 K :VA. _______________________________ Ženini in neveste Žimnice (modroco) perosnice. posteljne mrežo, otomane, divane, žimo, cvilh in blaga za preobleko pohištva dobite najceneje pri F. SAJOVIC, Ljubljana, Stari trg 6 246 OGLEDALA \ vseh vrst, velikosti in oblik STEKLO »realno S—8 mm, maSlusIco 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd. ({ SPECTRUM R. D. LJUBLJANA VII — Telef. 23-43 ZAGREB CELOVŠKA Sl OSIJEK favna zahvala Podpisanema je uničil požar dne 23. januarja t. 1. precej perila in hišne oprave. Premičnino sva imela zavarovano proti požaru pri jugoslovanski zavarovalni banki »Slaviji« v Ljubljani ozircna pri njenem zastopniku gospodu Blaž Zupancu v Laškem. Ker se je nama vsa cenjena požarna Skoda po 9610-— Din točno in brez odtegljajev izplačala, se tem potom p. n. banki »Slavijk v Ljubljani najtopljeje zahvalima. Radi kulantnosti morema imenovano banko priporočati vsakomur kot solidno zavarovalno družbo. V Laškem, dne 13. februarja 1931. Milko in Maria Jerše učitelj mu Oglasi sovi juhie in posredovalne vsebine: beseda 50 pur. Najmanj Din S'—■. Oglasi reklamnega In trgovskega značaja: tuijmanj Din 10'— (do S besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priloiite znamko. Strokovnjaško hitro popravi In renovira vse mie auto-hla-diče in blatnike GUSTAV PUC 456 Ljubljana Tržaška cesta St. !) 1000 dinarjev tedensko zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraju. Znamko za odgovor. — Tovarna Kosmos, Ljubljana, poštni predal 507 506 Zakoni v kn jižicah: Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o javnih beleinikih (notarjih) 12 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. • Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«, GradiSJe 4. .Tribuna* dvokolo z „SACHS*- motorjem iib posebno močno, okvir nizek, močnejša pneu-matika, motor v sredini montiran z d vojno prestavo in spojko, 1 7, K. S. Vozi 30 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km. Dobi se tudi sam motorček, katerega se lahko na navadno močno kolo montira. Cena prav nizka, ceniki franko. ..TRIBUNA" F. B. L tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovška 403 cesta štev. 4 Preklic Preklioujem in obžalujem kot neresnično, kar sem govorila o ge. Mari Dobrila iz Poljanske ceste St. 60, glede njenega poslovanja pri prodaji tort na veselici „Save“ pri Ožbinčku jeseni leta 1930. Ljubljana, 14. S. 1031 Frank Jožefa zasebnica Poljanska cesta 60 Elegantne maske, kostume, posodim po Din 100*—* Naslov v upravi „Jugoslovana“. „|AVOtt“ lesna industrija v Logatcu ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice 397 Pozor! Plesalke! Za plesno sezono Vam nudi <181 trajno ondulacljo, plesne bele lasulje ter šminkanja po ugodni ceni damski salon »POLANC** Kopitarjeva ulica 1 pri Jugoslov. tiskarni Znafae stavbne prihranke dosežete, če Vam \z-vrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro .Tehna", Ljubljana, Mestni trg štev. 25/1 507 Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463 najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg POZOR GO. TRGOV. CI. TAPETNTKIt (Sum5) Vse vrste pohištvenih vzmeti vam nudi po konkurenčnih cenah prva ljubljanska tvor-nica pohištvenih vzmeti in posteljnih vložkov Andlovič - Strelec Ljubljana Komenskega 84 Gg. odvetnike, notarje in trgovce opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi »Jugoslovana«. — Cena Din 6-—. Ribe iive s 1 a d k o - v o d n e, ter namoleno polenovke najboljšo, vedno svežo, nadalje vso delikatesno in Špecerijsko blago po naj nlžj ih cenab nudi F. R. KOVAČIČ Ljubljana, MiklafiCeva Cesta 12 Telelon 2059 Premog suha drva PogaCt.iL, BtUriten ulica S Špedicifslco podjetje LJUBLJANA Telelon ii. 20-60 R. RAiZINGER prevzema vse v to stroko spadajoče posle. LastdO Skladišče Z direktnim tirom od glavnega kolodvora. Carinsko skladiSee. Mestne trošarine prosto skladišče. Carinsko posredovanje« Prevol pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili. SvedLi gledališke sezcne Mislil sem, da bi bilo prav, če l>i zdajle, sredi sezone, izvedela naša javnost, kaj naši dve gledališči v Ljubljani še pripravljata do konca leta, pa sem sklenil obrniti se do ravnateljev obeli liiš a prošnjo za kratek razgovor. Ravnatelja Drame Pavla Golie mi ni bilo mogoče doseči, ker je nekaj bolan, in tako sem se to pot pomenil samo z ravnateljem opere Mirkom Poličem, dočim sem moral razgovor o Drami odložiti za prihodnje dni. Kaj nam opera še pripravlja Namesto odgovora na to vprašanje mi je ravnatelj Polič predložil rokopis članka »Kaj se vprizori v tekoči sezoni še v naši Operi« in iz rokopisa sem razbral: Za drugo polovico sezone pripravlja naša Opera S« celo vrsto pomembnih in zanimivih del. Najprej pride na oder Chapentierova IAli za, prelep glasbeni roman, kakor avtor sam imenuje svoje delo. Opero študirata ravnatelj Polič in dr. Ga-vella. Glavne partije bodo pri premijeri predale ga. Gjungjenac-Gavclla gdč. Špunova ter Gostič in Primožič. Za njo pride na vrsto prekrasna opera-bajka. V Rimskega-Korzakova Snegurka, ki jo pripravljata Neffat in Primožič, dekoracije in kostume pa Uljaniščev. Naslovno vlogo bosta izmenoma podajali ga. Gjungjenac-Gavella in Ribičeva. Glasbeni študij zanimive novosti M. Dela-noya Damski lovec je Štritof že zaključil in pre-mijera se je oilložilu samo zato, ker komplicirani kostumi, ki predstavljajo figure šahovske igre, še niso gotovi. Ta »pesem gest«, kombinacija petja in plesu, je svojevrsten problem, ki ga rešujeta režiser Kreft in baletni mojster Golovin. Štritof sc je poleg tega z vso vnemo lotil tudi ljubeznive Luzerne Viteslava Novaka, katerega 60-letnico pravkar praznuje čsl. glasbeni svet. Poleg teh del se pridno dela še na Straussovem Kavalirju z rožo s Križajem, ki je po izjavi samega slavnega avtorja eden najboljših interpretov te sijajne figure. Iz jugoslovunskc litcruture se pripravljata Konjovičeva Košlanu z go. Gjungjenac Gavella ter Zučudjeni svalovi od dr. Širole, komična opera, ki je pri pretnijeri v Zagrebu dosegla popoln uspeli. Mimo lega se bodo v kratkem izvedle reprize Valkire in Vefnega mornarja (zadnja v novi zasedbi z g. Tltierry-Kavčnikovo, Primožičem, Marčecem in dirigentom dr. Švaro) in Svanda dudale z Murčecem in Zupanom. Izvedba tega celokupnega načrta je seveda močno odvisna od zdravstvenega stanja ansamblu in pa od tega, uli bodo ateljeji Narodnega gledališču zmogli ogromno delo, ki ga zahteva inscenacija omenjenega repertoarja. Poleg vsega tega in poleg dela za opereto, ki pripravlja za konec sezone posebno kratko operetno stagiono, pripravlja operni orkester v zvezi z Orkestralnim društvom Glusbene Matice še dva Simfonična koncerta. Prvi, ki ga dirigira Štritof, Pride na vrsto sredi marca in bo med drugim Prinese) zanimivo novost: Miyaskovskcga šesto 8)nifonij0 Drugi je predvideli za začetek maj, di-ga bo Škerjanc. Mea operetami, ki ae pripravljajo Ko konec Se-zone, so sledeča dela: Izvirna 'Simončič-Šivicevu operetna revija O ta prešmentana ljubezen v šestih slikah, Tiardovičeva Mula Floramyja, ki se godi v Splitu pred vojno, med vojno in po zaključku miru, najnovejšo Kalmanovo Vijolico z Montmartru iz pariškega bohemskega življenja in končno satirično ullramodcrno burlesko Kralj njenega srca na Offenhachovo glasbo. Nato mi je ravnatelj Polič še pripovedoval: Da se je v naši produkciji pripetil majhen zastoj, torej ni krivda muzikalnega delu, temveč predvsem krivda dejstva, da gledališki ateljeji že kar ne zmorejo vsega ogromnega dela, ki ga nalagajo moderne vprizoritve. Malo bolj počasi pa delamo najbrž tudi zaradi tega, ker vsako stvar čim bolj skrbno pripravimo — tempo in kvaliteta pa sta od nekdaj skoraj v obratnem razmerju. Veliki teatri po svetu dajejo po navadi samo par novitet na sezono, zato pa so tisti lahko postavljene na oder, kakor gre. Za Opero je velikega pomena, da smo letos uspeli organizirati simfonične koncerte. Operni orkester je pravzaprav premajhen, gledališče samo ga ne more povečati — simfonični koncerti pa nam utegnejo nuditi možnost, da Itoino to povečanje dosegli. Ge nam do koncu uspejo simfonični koncerti, bo to naš največji uspeh v le- • tošnji sezoni, ker se bomo mogli potem razvijati m izpopolnjevati v modernem repertoarju. Da smo z go. Gjungjenac-Guvello zelo lepo obogatili naš solistovski zbor, je že znana stvar. Naš namen je, da bomo do prihodnje sezone še bolj izpopolnili naš ansambel tako, da bomo namesto nekaterih manj uporabnih in manj elastičnih moči pridobili novih, boljših. nekaterih strani se nam neprestano ponavlja očitek, čeč da naš personal ni avtohton. Resnica pa je, da je v vsem našem osobju komaj 15% tujcev, solisti so prav vsi naši državljani In razen Marčeca, Grbo in ge. Gjungjenac sami Slovenci. Nekateri solisti pač pojo od časa do časa v hrvaščini, to pa zaradi tega, ker imamo ogromen repertoar, ki ga ni mogoče unificirati če* noč. In od hrvaščine do slovenščine je prav zaradi tesnega sorodstva težek preobrat. Sam pretiram, kolikor bo da, toda vsaki volji so nekje »tavljene meje. Očitek heterogenosti odločno odklanjam. Pri nas je težko, za resno umetniško delo je v javnosti malo zanimanja, naše gledališče in naša glasbena produkcija še nimata svojega vzgojenega občinstva. V teh šestih letih sem nekako preračunal, da ima naša opera približno 3000 do 3500 stalnih obiskovalcev, razen teh je šc kakšnih 2000 ljudi, ki ob kakšnih izrednih prilikah pridejo v teater. Vse to skupaj ne tvori niti 10% prebivalstva. Drugod v svetu je veliko več zanimanja in aktivitete. Pri Nemcih so n. pr. v navadi takozvani Teatcrgemcinchen, ki v svojih krogih propagirajo ljubezen do gledališča in mu tako stalno privajajo občinstva tudi iz krogov, ki sami od sohe morda ne čutijo takih potreb. Tudi pri nas bo treba že enkrat seči po sredstvih, s katerimi bomo mogli vzgojevati tudi občinstvo, ki i*. *“aj tisoče milj od nas. Poleg, teh organizacijskih nalog pa je pred nami Btalno tudi vprašanje subvencij. Pri Nemcih je povsod navada, * mesfa izdatno podpirajo svoja gledališča in Jih povečini tudi sama vzdržujejo. Gledališče v Provincialnem mestu, kakor je Gruz ima n. pr. 700 tisoč šilingov letne podpore od mesta. Gledališče v Leipzigu ima n. pr. 2,000.000 M, to je 28 milijonov v naši valuti, subvencije. Mi imamo za Opero in Dramo nekaj manj kakor 4 in pol milijona. In pri vsem tem je naše delo v mnogo težjih okoliščinah, kakor recimo, delo gledališča v Zagrebu ali v Beogradu, ki kasirata od svojih predstav vsako leto po 6 do 8 milijonov Din, dočim znese letni inkaso pri nas komaj kaj več kakor 2 milijona na leto. Eno naših najtežjih vprašanj pa ostane vprašanje vzgoje našega občinstva. Ničesar si holj ne želim, kakor da bi se že vendur našel kdo, ki bi si upal to vprašanje brezobzirno načeti pri korenini. 1 ¥ Pri tej priliki sem si dejal, da bi obiskal še kakšna dva dramska igralca in bi ju zaprosil za kratek razgovor, dva igralca, ki v svojem življenju najbrž še nista dala preveč in-tervjuvov, pa bi vendarle utegnila imeti na srcu kakšno stvar; mi reporterji res ne ravnamo prav, neprestano hodimo izpraševat skoraj enega samega človeka, zraven j>ih je pa še cel milijon, pri katerih se nikoli ne oglasimo. Tako sem se odločil, da sem dvema članoma naše Drame, Jermanu in gospej Gabrijelčičev!, nasul vseh mogočih in morda tudi nemogočih vprašanj: Kdaj približno ste prišli k gledališču? Kaj vas je gnalo v igralski poklic? Kod ste že vse nastopali od začetka pa do danes? Ali ste juteLi kdaj od kritike, ki se je ukvarjala z vami, vsaj trohico haska? Pri katerih režiserjih ste kaj delali in kakšen je nanje vaš spomin? Kako se vam kaj godi v poklicu? Ali imate kaj prida veselja od dela? Ali imate kakšnih velikih idealov in pričakovanj? S takimile vprašanji je pač tako, kakor je z vsemi vprašanji na svetu na katera smemo pričakovati odgovora, na nekatera ga ravno ne moremo zahtevati, in tako sta tudi potekla oba razgovora. Ivan Jerman H gledališču sem prišel 1. 1920. Tedaj sem obiskoval dramatično šolo konservatorija v Ljubljani. Moj prvi učitelj in mentor je bil sedanji prof. Šest, on je bedel nad mojimi prvimi koraki v teaterskein svetu. Naslednje leto pa me je Ciril Debevec spravil seboj v Prago; ž njim sem se bil seznanil v »Preporodu«, kjer smo tednj pri dramatičnem odseku z veliko žlioo zajemali gledališko umetnost in hodili na vesela gostovanja po deželi. Bilo je septembra, ko sva se z Debevcem srečala v Tivoliju, pa me je prijel in ml na vsem lepem vrgel v glavo misel, naj jo ž njim mahnem v 1’rago. V naglici sem spravil skupaj vse reči — tedaj sem bil že angažiran pni Narodnem gledališču — poslovil sem se od Ljubljane, in vsega, in ko sem v Pragi z vlaka stopil v svoje novo življenje, sem razen polno mladih upov v srcu premogel v svojem žepu en sain beden stotak —■ celih 100 Din. Debevec, ki je bil tedaj v Pragi že precej doma, me je sprejel pod svojo streho in tam sva nekako živela, dokler me njegova gospodinja ni vrgla ven. Tisti časi niso bili nič dobrega. Sredi tega življenja Bem vsak dan pohajal »Akademie fUr Musik und darstel-lende Kunst«. Sprejet sem bil v drugi letnik akademije. Za ispiit sem v slovenščini govoril monolog Petra iz drugega dejanja Cankarjevega »Pohujšanja«. Z De-bevcem sva skupaj hodila v šolo in moj najdražji učitelj je bil prof. Schiitz, svoj čas Reinchardov igralec in sedaj režiser pri praškem nemškem gledališču. Ko sem nekega jutra po noči, prebiti v parku, prišel v šolo čisto nepripravljen — vadili smo se ravno IIa-bejevo »Mladost«, jaz sem igral starega župnika me je prof. opsoval na žive in mrtve. Po vaji pa me je poklical k sebi —■ Debevec mu jo bil pa povedal, kako Je z menoj — in rezultat vsega je bil, da sem na njegovo priporočilo dobil hrano v atnerikanski menzi in da se je spet začelo novo življenje. Rog me v resnici nikoli ni pustil na cedilu, kadarkoli se mi je v življenju godilo najhujše. Ko sem nekaj časa potem spet zašel v mizerijo in obup dn spet stradal in hodil okoli brez vsega, mi je na vsem lepem prišel po pošti ček iz Amerike, moj stric odvetnik dr. Kušlan iz Clevvelanda mi je poslal 100 dolarjev — bogastvo, da se mi je kar tema delala pred očmi. Na tisto veselje sva se z Debevcem peljala na Dunaj, potem mi pa ni dalo miru, da se ne bi oglasil še malo doma v Cerknici. Z denarjem je pa menda že tako na svetu, skoraj nikoli se nič dobrega ne rodi iz njega, Jn tako sem se tudi jaz na prav nesrečen način moral ločiti od dolarjev, ki so mi še ostali in nazadnje nisem imel, s čimer bi se vrnil v Prago. Takrat mi Je v Cerlcnioo prišlo pismo od gledališča v Mariboru podpisano od Silvestra Škerlja, ki je bil tedaj tajnik uprave in pismo ml je ponujalo angažma. Tako sem Sel v Maribor. Tam sem se seznanil s Skrbinškom, Bratino In drugimi. Prvikrat sem nastopil v skrbin-škovi režiji. V Mariboru sem zelo veliko igral. To mesto je še posebno pri srcu, ker sem se tam seznanil s svojo ženo. O svojih kreacijah težko govorim, jaz sem pravzaprav še premlad, da hi govoril o takih rečeh. Na vloge, ki sem jih igral, se pa vedno rad oziram in sl ob vsakem takem spominu vedno iznova predstavljam, kako bi Jo zdaj postavil na oder. Tisto, kar je za menoj, ml Je v sedanjosti vedno samo merilo za tehtanje mojih prizadevanj. S kritiko Je tako — vsake dobre kritike sem vesel, negativne pa tudi ne moreni odklanjati, vedno si mislim, da mora bili taka, zame neprijetna sodba vendarle nekje utemeljena. In to me žene v razmišljanje o vseh teh rečeh. Včasih pa Je kritika tudi lahko krivična. Pri nas je svoj čas na primer deloval kritik, ki me je raztrgal včasih tudi, ko me sploh na odru ni bilo. V resnici, zgodilo se je, da je ta kritik po premijeri, pri kateri ni bilo mene ne na plakatu ne na odru ne nikjer, zapisal: ponovno pa moram lconstatirali, da je bil Jerman spet Čisto nemogoč. Delal sem skoraj pri vseh režiserjih, kar jih menda imamo Slovenci: z Bra-tiuo, Skrbinškom, Sestom, Putjato, Goljo, Pugljem, Debevcem in zdaj nazadnje še z Gavello. Dobro se mi ne godi, mnogo imam križev in težav, denarja pa malo, stanovanja so draga, kakor se pač danes godi vsakemu človeku. Sa- mo to je hudo, da človek pogostem vse te šare ne more pustiti zunaj in jo nese še s seboj na oder — kritika in publikum pa pri svoji sodbi vsega tega ne jemlje v račun. Do dela imam veliko veselje, in čim več dela imam, bolj sem vesel. Zaposlen sem dovolj — če vas to zanima, vam lahko povem, da sem imel o novembru 31 predstav, čeprav ima mesec samo 30 dni. Boji so bili, ko mene ni bilo, zdaj so in bodo na veke. Tudi bodočnost si predstavljam kakor boj, ker se pač nisem rodil kot Rotschildov sin. Imel sem ideale, pa se niso uresničili in sem jih zavrgel; zdaj imam nove ideale, pa vem, da se tudi td ne bodo uresničili. Na smrtni postelji, če naj že zdaj mislim na take reči, jih bom najbrž zapustil svojemu sinu, da si bo ž njimi pomagal, kakor bo vedel in znal. Prof. Šest mi je kot učencu v dramatični šoti nekoč rekel tole: Če hočete dobro izhajati poznajte samo dvoje potov — gledališče in dom. In tega se korenito držim. Rad sem' v gledališču in rad sem doma. V svoji družini črpani vir moči in volje, posebno v trenutkih malodušnosti in črnih misli. Nada Gabrijelčičeva Ko sem bila še čisto majčkena in nisem še nikoli videla nobene gledališke predstave, mi je že zmiront prihajalo na misel, da bi igrala, da bi igrala kakšne stare ženice ali karkoli, za kar sem si sama izmišljala osebe in dejanja Ko sem prišla v samostan, sem opazila, da ima glasba čudovit vpliv name — kadarkoli sem slišala igrati klavir, zmirotn mi je prišlo, da bi brez besed igrala po melodiji. Zato si še zdaj vedno tako Želim melodrame in zdi se mi, da bi lahko v nji dosegla lep uspeh. Ko sem kasneje prišla v Ljubljano, sem po vojni v novo otvorjenem slovenskem gledališču videla »Hamleta« kot prvo gledališko predstavo — igral ga je Nučič. Od tedaj nisem gojila nobene druge želje več, kakor da bi prišla h gledališču. Obiskovala sem licej, potem so me poslali na učiteljišče, zraven sem pa sanjala samo o teatru. Samostansko vzgojena, kakor sem bila, sem tisti čas dva meseca večer za večerom molila rožni venec, da bi se očetu omečilo srce ii da bi mi dovolil v dramatično šolo. Ko sem bila v drugem letniku učiteljišča, sem ga nazadnje vendarle preprosila. Z učiteljišča se zelo lepo spominjam prof. Robide, ki smo ga imeli za slovenščino dn ki je imel za človeka zmi-rom dobro besedo. Nekaj časa sem posečala učiteljišče dn dramatično šolo, kjer se je prof. Šest zelo zavzemal zame. Drugo leto sem morala spet na učiteljišče, čez čas pa sem se doma sporekla in sem šla k teatru, kjer je bil zn upravnika tedaj Hubad, ravnatelj pa sedanji ravnatelj Galia. Reči moram, da se mi ni dobro godilo, ioda jaz sem kipela od navdušenja za-poklic. Prvi režiser, pri katerem sem delala, je bil prof. Sest, moja prva vloga je bila služ-lunja v Molnarjev! »Bajki o volku«. Gledališče me je od vsega početkn veselilo predvsem zaradi tega, ker ima človek v njem toliko prilike za vse mogoče vrst doživljanja. Takrat sem seveda igrala samo po instinktu, kar slepo iz sebe. Izmed prvih vlog, ki sem jih igrala, se posebej spominjam stare tete v »Čudežu sv. Antona* — ta teta leži skoraj vse dejanje na mrtvaškem odru in jaz sem se zelo plašila vsega tega, eden izmed kritikov pa je tedaj zapisal, da sem bila kakor »kakor rozina v komisu«. Vloga, ki je bila morda skoraj največji dogodek v moiem odrskem življenju, pa je bila Nina v »Kralju na Betajnovi« v Skrbinškovi režiji, v katero sem stisnila tedaj vso svojo mladost in ki je nikoli ne bom mogla pozabiti. Potem sem iz zasebnih razlogov za nekaj časa pustila gledališče, pa tudi doma nvi žilica ni dala miru in sem režirala diletantske predstave. •Potem sem prišla v Maribor, kjer je bil ravnatelj tednj Bratina in v njegovi režiji sem igrala celo vrsto večjih in velikih vlog, izmed katerih mi je v najmočnejšem spominu ostala Maša iz »Treh sester« Čehova — ruske žene sploh silno rada igram, pa saj vse rada igram. Kmalu pa sem spet morala zapustiti gledališče in tedaj sem spet nekaj časa igrala na deželi, potem pa v Ptuju, kjer sva bila s Kauklerjem edina poklicna igralca. Ptujsko gledališče je tedaj vodil učitelj Majcen, kasneje pa je prišel Bratina za vodjo. Čez ča« sem se vrnila v Ljubljano, kjer sem že prej gostovala v Jacinti. Prvikrat po angažmanu sem nastopila v »Betlehemski legendi« — takrat sem bila bolna in sem na odru komaj govorila. Boriti Sarl6 čs Kalapaos« v Moskvi. Tudi drugje po svetu imajo mladi madžarski literati svoje krožke, ki prav lepo uspevajo. Pruski heroizem v filmu Zadnjič sem bil spet v lcinu, da si ogledam Zadnjo Četo s Conradnm Veidtoin v glavni vlogi. Film prikazuje epizodo iz starih napoleonskih časov, iz prdsko-francoske vojne. Po svOji umetniški vrednosti ni v nobenem oziru vreden Veidtovega tradicionalnega slovesa. Na nosu se mu bere — mislim filmu —, da se skuša učiti ob moderni vojni literaturi in da bi rad dosegal uspeh z efekti modernega časa, pa se vendar ne more povzpeti nad višino povprečnega zvočno-filmskega kiča, kakršnega srečujemo po naših kinematografih dan na dan. Film ima neprikrit vojno-propaganden namen; prizori, ki jih publikum gleda, si neprestano prizadevajo vzbuditi navdušenje nad junaškimi čini pruskih vojakov, nad njihovim hrabrim tveganjem lastnega življenja za obrambo domovine in nad njihovim nemim umiranjem; in civilno prebivalstvo jo v tej vojni prav tako odprtega srca, dobri mlinar za fronto na široko odpira svoje shrambe lačnim ln utrujenim pruskim vojakom, mala deklica, ki jo jo bil vzel za svojo, vsa zaljubljena ostane pri vojakih, jim streže do konca in nazadnje tudi sama junaško umre. Toliko prazne sentimentalnosti na obrazih in v besedah, toliko brezglavega ropotanja s podkovanimi čevlji, muziko, bobnom in smrtnimi kroglami še nisem izlepa videl zbranega skupaj. Mimo vsega tega se film pruv za prav nikjer ne godi, okrog ljudi ni nobene pokrajine in nobene roči. Film brez umetniškft cene in s »pozitivno* idejo: živela junaška pruska armada I V resnici je čudno, da se pri naa tako nemoteno lahko godijo take reči. Ali se res nihče ne bo zganil, da bi povodnji takšne javne anti-nacionalne vzgoje že vendar zajezil razmah ? —r. Nova knjiga Selme Lagerlof Velika švedska pisateljica Bclnm Lagerliif jo izdala novo knjigo: »Spomini otroka«, kjer slika svoje lastno detinstvo in dekliško dobo. Javnost je sprejela knjigo z velikim navdušenjem in kritika izjavlja, da je to uajlmlja in najfi-nejše občuteno knjiga sedaj že 72-letne pisateljice. Otrok, ki ga srečamo v tej knjigi, je tako skromen in skoro boječ, da si je težko pred-8tavlj-'i, kako se je mogla žena, ki je dosegla tako velikanske uspehe, tako zelo Osvoboditi od vsega in se tako popolnoma poglobiti v pr/a leta svojega življenja C družabnosti Predpust se bliža koncu. Se par dni in prenehale bodo hrupne predpustne zabave — viaj za širšo javnost. Vsi plesi so se dobro obnesli, povsod je bilo prenapolnjeno. Mladina je rajala, pa ne samo mladina — saj danee ni več starosti, pravijo, in tista, ki je razumela obvarovati kolikor toliko svojo »linijo« in se že lahko brez težave zasuka, ji ni bilo ravno treba -v-deti za pe£jo. Najde se še vedno kdo, ki se čati na ta ali oni način obvezanega prepeljavati elegantno damo »brez starosti« po gladkem parketu ob. monotonih zvokih moderne muzike. In prav je tako. Čemu bi si človek ne privoščil malo veselja in zabave? čemu bi si ne privoščil malo razvedrila v teh težkih časih? Pa je že tako, da si ne more privoščiti razvedrila ravno tisla, ki bi ga bila najbolj potrebna. Vse tiste neštevilne mlade žene iz neinioviiih inteligenčnih krogov, žene uradnikov, žene profesorjev, učiteljev in vseh tistih mož, ki zaslužijo samo toliko, da je družina sita, za silo oblečena in da ostane še njemu za tobak in za kak liter, vse tiste morajo ostati doma. Vse tiste neštevilne mlade, razvedrila željne in no-trebne žene, ki si nikdar ne morejo spraviti vsega skupaj, kar je potrebno za tak večer: če ima primeren plašč, nima obleke; če bi si Kupila obleko, bi ne zmogla za čevlje itd. In mlada žena ima okus in smisel za dostojnost; neugodno bi se počutila v svoji petkrat prena-rejeni obleki med tolikimi lepimi, sijajnimi toaletami. Na ples ne more; gledališče stane; da bi sprejela koga v hiši, ne more, ker bi ga morala sprejeti v spalnici ali v kuhinji med krikom in Moda ln varčnost sta dva pojma ki ju je pač težko spraviti v sklad. Neka Angležinja piše, da je moda otrok monogamskega zapada. Poligamski Orijent ni potreboval mode. Mož je injel (ponekod jih še ima) žen na izbero; Če so se tudi oblačile v običajno narodno nošo, so mu le nudile izpremembo. Na zapadu, kjer v’.a-da enoženstvo, mora ena sama žena znati pričarati možu harem z izpremembo v obleki -*• odtod baje izvira moda. Ostaja pa le vprašanje, dali se je kateri evropejski modni dami že posrečilo tako zadovoljiti svojega moža z — mode, da bi ne zavidal svojemu bratu orijentalcu njegovega harema in da bi ne skuhal iskati nadomestila zanj — izven mode! Moda ne pozna varčevanja; modni diktatorji ustvarjajo brez obzira na ceno in na količino najdragocenejšega materijala čestokrat brez smisla za lepoto in okus. Moderno je — torej i mora biti lepo. In ženske — kakor smo trmaste in svojeglave, smo tu brez moči; uklonimo se vsaki še tako smešni modi. Ene prej, druge pozneje, in niti ne moremo reči, da spadajo ,jo-alednje med pametnejše. Vendar tudi ta stvar ni tako huda, kakor bi se zdela. So žene, ki niso niti moderno, niti okusno oblečene in izdajo za svoje obleke več, nego marsikatera, ki, po utisu, ki ga napravlja Hazstava samostalnik dekSerf v Londonu V novembru min. leta se je vršila v Lan-donu razstava samostojnih žen, katere namen je bil, pokazati razmere samostojne, poklicno z* poslene žene z ozirom na stanovanje, prehrano, obleko, razvedrilo; dalje je imela razstava nazorno pokazati uspeh žen v raznih pokliml., posebno v obrti In v umetnosti. Razstavni odbor je razdelil razstavo v te izdelke: karijera, delovna sposobnost, obrtniška spretnost, knjige, stanovanje in razsvetljava, obleke, prehrana in razvedrilo. Na razstavi je bil tudi češkoslovaški oddel«-K, ki ga je uredil Zenski narodni svet (Žen9ka narodni rada) v Pragi. Izdelale so se za to priliko obsežne statistike, ki 80 podale pregled ženskega strokovnega šolstva na Ceškosl>va škem ter informirale o udeležbi žen v modernih rokodelstvih, umetni obrti in umetnosti, dalje pregledi oddiha in telesne vzgoje, statist-'ke o izberi poklica, posebno pregled dekliških domov, ženskih socijalnih institucij, zavetišč in o delovanju ženskih društev. Statistike so imele, poleg referatov, velik uspeh. Razstavljene st bile tudi fotografije češkoslovaških uzornih do kliških domov, modeli sob, fotografije žensko telovadbe itd. Razstavni funkcijonarji so bili mnenja, da je čehoslovaška najbolje razumela osnovno misel razstave in so izrazili željo, da bi se tudi v bo-ioče udeleževala sličnih prireditev. Praznik masla V Tibetu zelo visoko cenijo maslo, ki je za-željeni predmet za izmenjavo in roma navadno tedne ali celo mesece iz rok v roke, predno dospe na mizo k čaju, po stari tibetanski jft-vadi — čimbolj žarko — tem bolje. Neka svojevrstna verska Sega, ki je tesno spojena s priljubljenostjo masla med domačini, vlada v ti-betskem samostanu Kumbum. Vsako leto slavo tam »praznik masla«, za katerega zbirajo po cele mesece maslo. Spretni menihi modelirajo potem iz masla prave umetnine, po cel meter visok. Budov kip, modele slavnih templjev, rožne reliefe, ki jih prav umetniško poslikajo. Reliefi so razsvetljeni s številnimi lučkami, ▼ ka-terh gori maslo. Neštevilne množice romajo iz Tibeta in Mongolije v samostan na slavnosti, ki trajajo celih 15 dni ter darujejo tam tnarie- vikom otrok. Tako teko dnevi brez izpremern-bj, drug drugemu podoben, vsi sivi in medil, izpolnjeni samo z delom in večnimi skrbmi. Družabnost je danes samo še za mladino in za tiste privilegirane sloje, ki jim ni treba obrniti vf ’inar, predno ga izdajo. In vendar »človek" ni dobro samemu biti«. Zato bo ič moralo enkrat priti do drugačnih oblik družaD-nosti. Pojavljajo se že znaki, ki kažejo na to. Tako je n. pr. nedavno temu prinesel sarajevski »Jugoslovanski list« notico neke žene višjega državnega u-adnika, katera graja navado, da listi poročajo toaletah, ki so jih nosile razne dame na plesu in pravi, da je skrajno potrebna akcija vseh pametno mislečih žen pr i pretiranemu luksuzu v ženski modi. Neokusno in banalno ; , da v današnjih časih, ko je v»js svet že izprevidel nevarnost, ki nam preti vsled pot - tnosti in ko se enodušno po vseh državah propagira varčnost, da v teh revn'h časih iri-našajo novine dolge opise luksurijoznih toalet poedinih plesalk. Vsaka žena naj se oblači po svojem okusu in po svoji možnosti, toda i.e sme se s preveliko pažnjo do zunanjosti plesalk navajati še druge žene k potratnosti. Vse hvale vredna je zato inicijativa, ki so jo dale gospe iz Karlovca, tega naprednega industrijskega mesta. Te so sklenile, da bodo obiskale vse prireditve vse predpustne sezone v eni sami obleki. Moramo poudariti, da je ta inicijativa izšla iz najuglednejših in najpremož-nejših karlovačkih krogov. Naj bi našle vrle karlovačke gospe mnogo po-snemalk! s svojo zunanjostjo, spada med modne dame. Elegantna žena, ki zna štediti, ima dve važni lastnosti: ima okus in ve čisto natanko, kaj hoče. Se sicer ne bo izognila inventurnih razprodaj, toda bo vedela, kaj ima tam iskati. Kupila bo morebiti džemper ali popotni plašč, ki nista ravno zadnjega modela, ne bo pa kupi!« obleke, ki jo je tovarna izdelala v stoti.1 ih eksemplarov in naj bi jo še tuko mikala nizka cena. Ona ve, da bo potem srečala, kamor bo šla, drugo v enaki obleki in se je bo tako naveličala, da je ne bo hotela več nositi. Modna dama ve, da si mora kupiti kožuhovino v avgustu, dežni plašč in poletno blago pa v januarju, ker je tedaj najceneje. Njej se nikdar ne bo pripetilo, da si bo kupila klobuk, čevlje, rokavice, bluzo, ki se ne prilegajo k nobeni njeni obleki, temveč bo prej vse natanko premislila, kako bo kako stvar uporabila. Elegantna dama ve, da kdor ltupi preveč po cent, zavrže svoj denar in da se dražja stvari ne menjajo tako hitro v modi, kakor cenene. Tudi se ji ne bo zgodilo, da si bo šla kupiti nogavice, pa bo prinesla domov — porcelanasto vazo, zato ker je bila po ceni. Tudi moderna dama toraj lahko štedi, ako ima okus in razsodnost. nim bogovom. Zadnji dan pregleda najvišji a s-mostanski dostojanstvenik že močno raztopljei.e maslene bogove, na kar jih vržejo v bližnji pra pad, kjer najdejo med zobmi psov in volkov neslavno smrt. Dragocen spomenik ženi Ena izmed najlepših stavb na svetu je,, brez dvoma mavzolej, slavni Tadsch Mahal v Agri (Indija), ki ga je postavil v 17. stoletju šah Dže-han v sj neki ženski. Mavzolej je delo francoskega arhitekta Austina in je posvečan spominu princezinje Mumtaz Mahal, katera je umrla v cvetu svoje mladosti. Mavzolej je delalo 20.000 delavcev polnih 22 let. Poleg neizmerne krasote dela samega, ima mavzolej še to posebnost, da ob vsakem dežju padejo rd notranje, obokane strehe tri kaplje vode na tla. Nikdar ne pade kapljica več ali manj in naj je zunaj nafvečji naliv ali pa le ponižen dež--k. Znanstvenikom doslej ni uspelo, da bi razrešili to uganko. Žene v gospodarskih polomih Angleška vluda je preiskovala vprašanje udeležbe žen pri gospodarskih polomili. Tekom zadnjega leta je prišlo v konkurz 502 žen, ki so imele samostojno obrt kot' modistke, šivilje itd. Prejšnje leto je bilo 484 ženskih konkurzov. Američanke menjajo glas Pn/ sor gias' 3 na nekem ženskem zavoda je baje po dolgih preizkušnjah ženskih glasov prišel do spo- ;a, da so dobila ameriška dekkfa nižji glas in so postali soprani že redkejši. Pretežna večina pevk v Ameriki poje alt. ProfuJor je mnenja, da je to spremembo glasu povzročilo prekomerno kajenje cigaret in napenjanje glasu pri nogometu. Dohodki vedeževalke Pri neki obravnavi pred najvižjim sodiščem na Angleškem se je izkazalo, da si je neka vedc-žcvalka in rnazao.ica tekom svojega življenja pridobila znatno premoženje. Predmet razprave je bila svota 50.000 funtov iterlingov, torej okrog 13 milijonov Din, ki je pa predstavljala le del njenega premoženja. Poleg svojega glavnega poklica kot vedeževalka je bila še specijalistka za lepotičenje in prodajalka preprog, sama je pa trdila, da izhaja glavni del njenega premoženja od ljudi, katerim je prerokovala pripraven moment za dobre kupčije ali jim je vrnila zdravje. Vidi se torej, da praznoverje le ni izginilo. Zavarovanje hišnih gospodinj V Franciji imajo nov zakon o zavarovanju, po katerem imajo vse gospodinje pravico prostovoljnega zavarovanja. Za 10 fr. mesečno se lahko zavarujejo za starost in onemoglost, ne da bi pri tem potrebovala posebnega dovoljenja svojega moža. Prijave se smejo podati šele 6 mesecev po poroki, nevesta pa ne sme biti več nego 35 let stara. Indija ne opusti svojih šeg Po končai round-table-konferenci v Londonu je priredil alwarski maharadža sijajno poslovilno pojedino, katere se je udeležilo 300 oseb. Zena maharadže se je smela sicer udeležiti banketa, jesti je pa morala za svileno zaveso in je imela zakrit obraz. Natakarji so nosili jedi do zavese, kjer so jh prevzemale služabnice ter jih oddajale 6voji gospodarici. Maharadža se je izjavil, da se ne bodo stroge šege indijskih žen nikdar odpravile. Sprememba v poročnem obredu V cerkvenem poročnem obredu na Angleškem je predpisano, da žena v svojem odgovoru reče, da bo moža »ubogala«. Angleška duhovščina je na svojem generalnem zborovanju sklenila s 86 glasovi proti 78 spremeniti besedilo tega odgovora v toliko, da bodo odslej neveste odgovarjale, da bodo svojega moža »ljubile in mu služile«. Sedaj bo Se cerkveni zbor obravnaval to spremembo, nakar jo bo moral končno odobriti še parlament. Otroci — uredniki listov To je seveda mogoče le v Ameriki. Douglaston je malo mestece v državi Newyork in ima en sam časopis — Douglaston Weckly, ki ga izdajata dva — otroka. Organizator je 11-lctni Charles Bucon, njegova 13-letna sestra je pa glavna urednica. Prvo številko svojega tednika sta izdala v 300 izvodih in sta razprodala vse. do zadnje številke. Razgled po ženskem svetu Češkoslovaška Češka pisateljica, prevajalka in pacifistka Pavla MondrA je praznovala 20. januarja svojo 70-letnico. V svoji mladosti se je pripravljala za karijero igralke in pevke, po svoji poroki z žurnalistom Albierijem je pa sledila delovanju svojega moža ter poslala sama žurnalistka in pisateljica. Svoje delovanje je začela z objavljanjem podlistkov v dnevniku »Narodni listy«, katere je potem izdala v posebni knjigi. Prevajala je Kiplinga, Carlylea, Musseta, Ludvviga, Walter Scotta i. dr. L. 1915 je bila internirana vsled svojega pacifističnega delovanja. Sodelovala je pri številnih ženskih organizacijah, katere je večkrat zastopala na kongresih v Londonu, Curihu, Lyonu itd. Plemenita žena uživa med svojimi rojakinjami velik ugled in dobiva ob svojem jubileju obik) dokazov vsestranskih simpatij. Ženska umetniška razstava v Plznju. Češke umetnice so priredile v januarju razstavo plastičnih del v Plznji. Pri slavnostni otvoritvi je ravnatelj muzeja naglašal, da razstavljena dilu niso smatrati kot manifestacija feminizma, ampak kot dokaz, da je žena ravno tako obdarjena z ustvarjajočo silo, kakor mož. To trditev podkrepljajo plzenjske razstave v polni men. Tnrtija Novoizbrana kraljica lepote v Turčiji je Na-šid Savet Hanum, učiteljica, hčerka nekega advokata. Toda turški prosvetni minister, se zdi, ni naklonjen kraljicam lepote, kajti lepa Našid Savet Hanum je bila takoj izključena iz vrst učiteljic, kakor hitro je postala mis Turčija. Francija Znana pisateljica in voditeljica ženskega gibanja grofica Noailles Je bila imenovana za ko-manderja častne legije. Je to prva žena, ki Je dosegla tako visoko stopnjo tega reda. Avstrija Zvezni predsednik je odlikoval gospo Elizo Kalilhaupt, lastnico nekega prometnega urada v Gradcu z naslovom komercijalne svetnice. Gospa Kohlhaupt je prva žena v Avstriji, ki nosi ta naslov. gespodinisivo Pospravljanje kuhinje in pomivanje posode Vsakdanja in zelo navadna stvar je pomivanje posode in pospravljanje kuhinje in marsikateri gospodinji se bo zdelo smešno, da sploh pišemo o tem. In vendar se ravno pri teh delih, ki jih delamo že leta in leta tako, kakor smo se jili naučile od svojih mater, čestokrat dogaja, da jih ne opravljamo tako, kakor bi jih morale opravljati, da nimamo pravega sistema in trosimo zauje preveč časa in truda. Na pomivanje posode n. pr. moramo z ':eti misliti že takoj, ko slavimo kuhati kosilo. po-sode ne smemo pustiti ležati, kjer smo jo 'u-bili, marveč jo mora o sproti pospravljati na kako primerno, varno mesto ter jo moramo takoj napolniti z mrzlo vodo, da se ostanki jedi ne strdijo na njej, ker nam to povzroči pri pomivanju več truda z ribanjem in strganjem. Jedilno orodje, ako ni iz takega jekla, ki se ga ne prime rja, dobro obrišemo takoj po uporabi s časopisnim papirjem, ako nimamo prilike, da ga takoj pomijemo. S tem si prihranimo mnogo truda, ker nam ne bo treba orodje čistiti vsaki dan, marveč bo dovolj, da ga očistimo enkrat na teden. Po kosilu je gospodinja ali hišna pomočnica trudna, saj je celo jutro stala na nogah; pospravljala je sobe, šla nakupovat, potem je kuhala in skoro gotovo ni sedla vse do obeda. Zalo je pomivanje posode gotovo najbolj zoprno delo za vsako gospodinjo, ozir. gospodinjsko pomočnico. Zelo napačno je pomivati na nizkem stolu, da mora stati gospodinja sključena nad pomivalno skledo; zato je zelo praktična miza, iz katere se povleče deska z umi-valno skledo, ki stoji ravno v pravi višini, da •e lahko pri njej sedi in sede pomiva. Mar»i- Moda in * v&Li?čw&€>st katera gospodinja bo rekla, da se s tem pospešuje lenoba, posebno ako ne pomiva sama. Toda temu ni tako; Je to samo hranenje moči za druga hišna dela. Seveda si moramo v tem primeru postaviti vso posodo blizu sebe, na levo, da nam ni treba vsaki hip vstajati ter tekati’ po kuhinji po ta ali oni kos posode. — Vročo vodo zlijemo vedno v prazno skledo ter dodamo samo toliko mrzle vode, da lahko {držimo. Pomivamo z mehko krtačo, ki ima dolg roč, da ne namakamo preveč roke v vroči vodi, posebno po zimi, ko je Čestokrat koža razpokana. Najprej pomijemo skodelice in drobnarijo, potem krožnike, potem jedilno orodje, kozice in lonce. Napačno je rabiti sodo in pesek, ki se le s težavo izpereta. Ce je voda vroča in so bili lonci prej namočeni v mrzli vodi, >ih tudi brez sode lahko čistimo z gobo iz metala in s trdo krtačo. Mnogo dela si prihranimo, ako splaknemo posodo s čisto vročo vodo, ker se tako posoda takoj posuši sama od sebe in nam je ni treba brisati. Medtem ko se posoda oceja, očistimo štedilnik ali plinovo ognjišče. Najprej ga dobro obrišemo s časopisnim papirjem, potem pa z mehko Krpo in če je treba še z dobrim in neškodljivim čistilnim sredstvom. Ko smo očedile štedi laik pospravimo posodo, jo obrišemo, če je treba s suho krpo. Ako imamo kuhinjo s ploščicami.’j0 pobrišemo z mokro cunjo ali metlo iz boinba-ževine in šele potem jo pometemo. Ako pometamo suha tla, se dviga prah, ki ga moramo zopet brisati. Ce pa tla prej obrišemo z mokro cunjo (ne da bi jih zelo močili) jih pustimo, da se posuše ter potem pometemo, ne delamo nobenega prahu. Medtem ko se kuhinja suši, imamo še >či stiti pomivalno skledo. To napravimo z vročo vodo in peskom ali sodo. Lahko pa napravimo to s par kapljicami nečiščenega bencina ■ H bencola, ki ga dobimo v vsaki mirodilnici ter s krpo dobro oribljemo. Pomivalne sklede morajo služiti samo za pomivanje posode, ne pa tudi za pranje zelenjave ali celo za pripravljanje kvasa za kruh fli slično. F. Fajdiga sin Zaloga pohlfitva in tapetniških izdelkov Ljubljana, Sv. Petra cesta 17 Ustanovljena leta 1879 Ljubljana, nedelja, 15. februarja. 9.00 J. Okorn: O Sedlarstvu. 9.30 Preuo« cerkvene glasbe. 10.00 P. dr. R. Tominec: Versko predavanje. 10.20 F. Jelenc: Nauk o serviranju. 11.00 Radio orkester. 12.00 časovna napoved in poročil i. 15.00 Gdč. A. Lebar: Zvestoba v malem in velikem. 15.80 Koncert dijaškega onkeslra in pevskega zbora škofijske gimnazije v Št. Vidu ,.ad Ljubljano. 17.00 »Kovačev študente, opereta. 20.00 Koncert moškega pevskega zbora »Zarja« (šn.artno pod Šmarno goro). 21.C0 Harmonika, solo g. Rakuša. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.16 Hawai-jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, ponedeljek, 16. februarja. 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester. 18.30 Dr. A. Bajec: Italijanščina. 19.00 Prof. Tine Debeljak: Poljščina. 19.30 Ing. Ahačič: Specialno mleko. 20.00 Koce: Trgovina in trgovska politika. 20.30 »Trije vaški svetniki« — kinoteka šaioigra (člani narod, gledališča). 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dam. Ljubljana, tnrek, 17. februarja. 12.15 Plošče (valčki in polke, modemi plesna šlagenji) 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester. 18.30 Prof. Fr. Pengov: Gibanje zemlje okoli sobica in letni časi. 19.00 Dr. Reya: Vremenoslovce. 19.30 Dir. Grafenauer: Nemščina. 20.00 Klari net-soto, igra g. Beranek. 21.00 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. 21.30 Šla-genje poje • g. Premelč. 22.00 Harmonika solo, igra Lojze Kokalj. 22.16 Ca«, naipoved in poročila. Zagreb, nedelja, 15. februarja. 11.90 Dopol- daaski koncert. 12.00 Zvenenje. 12.05 Dopoldan- ski koncert (dalje). 12.30 Kuhinja. 17.00 Akademska godalni kvartet. 20.30 Operetna glasba. 21.50 Novice in vreme. 22.50 Operetna glasba (dalje). Zagreb ponedeljek, 16. februarja. 12.20 Kuhinja. 12.80 Plošče. 18.80 Novice. 17.00 Prenos zvočnega filma. 18.80 Novice. 18.55 Književna ura. 19.25 Uvod k prenosu. 19.30 Budnipest: Simfonični koncert filharmonije: Mozart, Lieszt. 21.30 Novice. 21.40 Lahka glasba. Zagreb, torek, 17. februarja. 12.20 Kuhanja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Prenos iz kavarne »Conso«. 18.30 Novice. 20.80 Kabaretni večer. 21.50 Novice in vreme. 22.00 Kabaretni večer (dalije). Beograd, nedelja. 15. februarja. 9.00 Prenos iz Saborne cerkve. 10.80 Poljedelstvo. 11.00 Plošče. 1. .80 Opoldanski koncert radio orkestra. 18.80 Poročil.. 10.00 Delavska ura. 17.00 Zdravstvo. 17.80 Plošče. 19.30 Predavanje. 20.00 Narodne p, .rt Opetje). 20.30 »Prava norišnica«, komedija. 21.00 Vokalni koncert (g. M. Pihler). 21.80 Plišče. 22.00 Nnvie«. *>■> oo .• Beograd, ponedeljek, IB. februarja. 12.45 Radio orkester. 18.80 Novice. 15.80 Otroška lira. 18.00 Plošče (simfonija) 17.00 Predavanje. 17.80 Narodne pesmi. 18.00 Premo« glasbe iz hotela »Moskva«. 19.30 Francoščina 20.00 Narodne pesmi. 20.80 Mozartova ura. 21.30 Ruska ura. 22.00 Novice. 22.20 Balalajke, koncert. Beograd, torek, 17. februarja. 11.<50 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Noviice. 16.00 Plošče (jazz glasba). 17.00 Predavanje. 17.80 Citre (Iv. Skalar). 18.00 Narodne pesmi 1930 Nemščina. 20.00 Večerni koncert radio orttestra. 20.30 Zagreb. 22.80 Novice. 22.50 Plošče. Marij Skalan: Daleč so na jugu ptice Daleč so na jugu ptice, v varnih duplih veverice, polh pod toplo rušo spi. Vse rastline in cvetice v popje so poskrile klice, nove čakajoč rasti. Zima bele perutnice je razvila čez gorice — noč iti dan iz njih sneži. Pravljica o dečku z devetimi svečniki Prevedel K. M. Živel je nekoč vajenec, ki je vsak dan odhajal s svojim mojstrom na planino po drva. Pa se je nekoč '/.godilo, da sta med nabiranjem drv po gozdu naletela na odprtino, ki je vodila v podzemlje. Ker si mojster ni upal v jamo, je dejal dečku: »Pojdi notri, in kar boš našel, si bova bratsko razdelila !< Deček ni dolgo pomišljal, hrabro in veselo se je napotil v globino. Dolgo je taval in v temi tipal naokrog, naposled pa je le 'dospel do velikega prostora, kjer je našel tri velike kupe blaga. Od njihovih dragocenosti, zlata, srebra in draguljev, se je čarobno lesketala vsa dvorana. Na prvem kupu je sedel orel, na drugem je bila v klopčič zvita triglava kača, na tretjem pa se je zlobno kremžil in pačil sam peklenski hudobec. Toda deček se ni ustrašil. Hitro je planil k prvemu kupu, pograbil ga in pričel vleči za seboj; odnesti ga pa le ni mogel. Isto se mu je zgodilo pri drugem in tudi pri tretjem. Še premakniti ga ni mogel. Samo malo škatljico si je prisvojil, stlačil si jo v nedra in hotel zbežati, a v tistem trenutku je nastal strašen prepih, ki ga je kakor lahko peresce odnesel v nepoznan gozd. Dolgo, zelo dolgo se je deček brezupno po- tepal po neznanem gozdu, dokler naposled le ni Prispel na piano in zagledal pred seboj — morsko obalo. Tam na nasprotni strani morja blestelo lepa belo mesto. Kako bi dospel do njega. Dolgo je de£ek razmišljal, naposled pa se je le domislil. Iz debel in vej si je napravil splav ter se na njem podal čez morje. Veslal je pridno in neumorno in je naposled le dospel do cilja. »Kam pa naj sedaj krenem,« se je vprašal. >ko ne poznam prav nikogar v tem mestu?« Toda ni se ustrašil. Pogumno je šel dalje in dospel do nekega krčmarja, s katerim se je dogovoril, da mu bo za kosilo in večerjo nacepil drv. Ko je bil gotov, mu je krčmar rekel: »Dal sem ti kosilo in večerjo, sedaj pa pojdi in si poišči dela drugod; ne rabim te več!« Deček je šel dalje in se naposled ustavil pred neko trgovino. Tu je stopil do trgovca in ga poprosil: Daj mi, prosim te, nekaj denarja za večerjo, ker sem zelo lačen.« Trgovcu se je deček zasmislil in dal mu je denarja ta dve večerji. Ko pa je fantek porabil denar, se je spet vrnil k onemu trgovcu in ta mu je zopet pomagal. Tretjega dne mu je pa le dejal- »Pojdi, otrok, in prosi drugod, ker jaz ti ne morem več pomagati.« Tako se je deček znova napotil k gostilničarju, kjer je kosil in večerjal in tam je pričel stikat’ po obleki in je našel ono iz jame od-nešeno škatljico, jo odprl in našel v njej devet G. P.: Vuli (Poveal o navadnem psu brez pasme.) (Dalije.) Med tem časom je dirjal Vuli po vseli cestah i zaman iskal izgubljeno ovco. Iskal je ves dan in ponoči, in izstradam in izčrpan se je potem poln sramu splazil nazaj k bradu, kjer je samo odkril, da mu je mojster z ovcami od-Sel. Usmiljenja vredna je bila tedaj njegova žalost. Cvileč je begal sem ter tja, na to se je z bro'om prepeljali na drugo stran in povs stikal za Robinom. Vrnil se je v South Shield in zopet tam iskal do jutra, iskal svojega ne-v red n ga malika. Naslednji dan je udalje ...I z iskanj, .u in neštetokrat se je peljal čez reko Ogledal in ovohal si je vsakogar, ki se je prepeljal. Z veliko butroui.in sljo je pr ' kal v-e krčme v količi za svojim gospodarjem Našle 1-iijeg.i dne je dosledno in redno povohal v ji kn~ar. ki se je prepelj 1 čez reko. Brod je prevozil reko j > petdesetkrat ;a dan, in v kok ral je prepeljal povprečno to Mudi. In vendarle ni Vuli zamudil nikogar uri prlstajališčv in podu hal je sleherni dan par nog, ki je šel čez — 5000 parov, 10.000 nog je • isti lan Vuli preiskal na svoj način. In drugi ' tretji dan in ves teden je vztrajal na svojem mestu in se ni menil za hrano. Kmalu go se n ljem m-iče! ■ ' Ji pr*d:- 'lice stradanja in muk. Nihče se ga ni morju, kjer živi še sedaj, če ni že umrl. so .au jo nudili, in živel je, ne da bi vedeli kako, toda izstradan do skrajnosti, je slednjič pričel »'"•ejeMiaui u,...vv« uanrve. ousii je za* črtel ves svat, je o r.uiil zve sto bo sv _............... m«. ' tiiemu (ros|>odarju. štirinajst mesecev po tistem dogodltu sem gi spozn ' še v Im. je v. .i na istem mestu svojo trdo dolžnost. Popravil se je bit med tem in dobil prejšnji izgled. ... aa glava, obdana z bei .*u ovratnikom in njegova šiijasta ušesa so naredila iz njega psa, ’ i je moral vsakogar opozoriti nase. Ni me več pogledal, čim je z duhanjem dognal. da nisem Usti, katerega je on iskal; in vzlic vsemu mojemu prijaznemu desetmesečne nui 'zadevanju si nisea pridobil pri njem nič več zaupanja. 'ukor ga je niel katerikoli tuj o. Drdrri dve leti ie zvesta žival vztrajala ob b tu. In ni se vruiia dinivov v hribe radi leaa. k t bi se morda plašila v »like odaljenosti od drma, ali zalo, da bi se pri vračanju izgubila. Ne, edinole iz prepričanja, da je Robin, njego- Ezop. — Fr. B.: Lev in žaba (Basen.) Lev posluša, pne ušesa, stresa z glavo; »Kaj je to? Votli glasi... Kdo se dere?« Strah prešinja mu telo. Slednjič vidi, da iz luža glavo žaba pomoli, z nogo jezen nanjo stopi, da potare ji kosti... Pesmi o kraljeviču Marku Prevaja Radivoj Rehar. Kraljevič Marko in dvanajst Arabcev. (Dalje.) » Šotor stavi Kraljevič si Marko tam v arabski pusti pokrajini, podenj sede, rujno vino pije... Pa ni Marko še napil se vina, ko priteče lepa sužnja mlada pod njegove svilene zavese; roke vije, zbegana ga prosi; »Brat po Bogu, kraljevič moj Marko, brat po Bogu in Ivanu svetem, .reši, revo, krutih me Arabcev! Glej, dobilo zdaj me že četrtič v svoje roke je dvanajst Arabcev, bratov zlobnih, bratov nečloveških, ki bijo me, kot živinče revno, s trdim bičem, trikrat prepletenim, šileč me, da roke jim poljubljam; pa jih niti gledati ne morem, kaj še, da bi vdano jim služila.« Prime Marko jo za roke bele, posadi jo na desnico svojo, svilen plašč ji čez ramena vrže, da ji v roke polno čašo vina: »Na, devojka, pa napij se vina; vso pregrelo te je solnce vroče, ko hodila daleč si do mene.« Ko pa dekle čašo v roke vzame in omoči ustnice si žejne — že dvanajst se pripodi Arabcev na arabskih iskrih konjih svojih, togoteč se na junaka Marka; »Dej, grdoba, črni trinog Marko, vo božanstvo Robin želel, da uu ostane tam pni brodu; in zaito je ostal. .Cadar se mu je zdelo potrebuo, pa se je petja! čez rol Prevoznina za psa je znašala en poni*, iin zračumati so, da je dolgoval družbi le-p~ stotake, preden je »pusiu, iu ki so bili nekeč uo-binova last. Veli ie °edaj spoznail sledove svojega gosf>odarm. in ker ni imel več nade, da bi zopet našel sveje izgubljeno božanstvo, je si postal li drugi car na zemlji, da odjemlješ sužnje nam Arabcem?< Tiho smeje kraljevič se Marko; »Pojte s poti, dečki mi arabski, da vsled vas ne ogrešiin si duše!« A ne vdajo besni se Arabci; sablje ostre vzamejo v desnice, pa podrejo svileni mu šotor, vse konopce zrežejo na dvoje, da zvali se na junaka Marka in na njegov staroslavni prapor ter na konja, lisastega Šarca. Ko opazi, kaj so mu storili, da razdrli svilen so mu šotor, plane Marko kakor iskra živa, pa postavi se na noge tenke, vrže konju Šarcu se na pleča, s sabo vzame deklico arabsko, trikrat s pasom k sedlu jo priveže, a četrtič s sabljinim jermenom; pa potegne sabljo okovano, in se vrže na arabske brate, a ne seka jih po glavah črnih, temveč rajši po svilenih pasih, da prekolje vsakega na dvoje — iz dvanajstih bratov nebogljenih brž napravi dvajset jih in štiri... Pa napoti se čez polje ravno, kakor zvezda čez neba sinjino, v svoj domači, v svoj kraljevski Prilep. Ko prispe do belega domovja, žurno kliče mater Jevrosimo; »Jevrosima, mati nioja stara, moja mati, moja sladka rana, sprejmi milo posestrimo mojo, pa jo hrani, kot si nekdaj mene; vdomi jo kot hčerko svojo lastno, da ostane večno nam hvaležm!« Hrani dekle Jevrosima stara, hrani jo in dobro omoži jo v Rudniku tam, lepem mestu belem, pri bogati hiši Dizdaricev, pri devetih milih, dobrih bratih. Bil jim Marko dober je prijatelj, in v posete često k njim je hodil ter k Arabki, posestrimi svoji, ž njimi često se napil je vina ... Kako je nastala želva Umesil je mož pogačo in spekel kokoš ter sedel, da bi jedel. V tistem trenotku pa se je pojavil na vratih lačen berač in mož je naglo vrgel kokoš na pogačo in oboje skril pod sk'j do, beraču pa je dejal, da še sam nima 'vaj jesti. Ko je berač žalosten odšel, je mož zopat pograbil skledo, da bi jedel, a glej, vse skupaj: skleda, kokoš in pogača se je spremenilo v čudovito žival. Bila je želva. Uganka Če me gledaš — nimam barve, vendar včasih sem zelena; če me zebe — vsa sem bela, bela vsa in spremenjena... * Rešitev prejšnje uganke: senica. Uredništvo je prejelo 31 pravilnih rešitev, nagrtido pa je žreb določil: Frančku Lipovšku, učencu I razreda ljudske šole na Zidanem mostu. Rešitve današnje uganke bo sprejemalo uredništvo »Mladega Jugoslovana« v Mariboru, \-leksandrova cesta 24 do srede, dne 18. t. m. opoldne. Agitirajte za »Jugoslovana«! zapustil svoje mesto ob brodu in očitno zal, da hočt- slediti lastniku Robanovih rokavic. Dotieyu je pes ugajal in vzel ga je s seboj med b ‘be v Devomshiru, kjer je drugič • postal Suvan’ ovčje črede. II. Monsaldale je ena najbolj znanih dolin v Der-bys>hiru. Edina, a zato tembolj sloveča krčma, tista »K prašičku« je bila last Jua Greatorexa, zvitega korenjaškega moža. Narava ga je bila določila za vojščaka, toda okolščine so ga napravite za krčmarja in njegova prirojena nagajanja so ga naredila za — brez zamere — divjega lovca, kajti divji lov so v tistih krajih zelo rali gojili. Vulijevo novo domov je j> ležalo na planoti vzhodno od doline, prav nad .Toovo krčmo. Njegov gospodar Dorley je pa imel malo kmetijo v nižini, in na pašnikih je iin**| veliko čredo ovc. Te je čuval Vuli s svojo prirojeno ostro-umnostjo. Stražil jih je, ko »o se pasle, in zve-čt jih je zagnal v hlev Bil pa je za psa vse p -v‘-č zakrknjen in v sebe zatopljen. Zraven tega pa je tildi bil prehitro pripravljen pokazati tujcem svoje zobe. Toda pri čuvanju ovc je bil tako pazljiv, da Doriey tisto leto ni zgubil niti ene, dočim o sosednji kmetovalci plačali običajni davek orlom in lisicam. V tisti kiajini so doline kaj nepripravne zn lov na lisice. Ra- Irapani skalnati iarVi. ■vs^ke pečine • prepadi so premnogoštevilni, da bf navdušili lovce, in skrivnih zatočišč je bilo toliko, da je b’’ i sploh čudno, da niso lisice preplavile M^n-saldale. Toda niso. Do leta ttšiil ljudje iiiso imeli dosti povrda prt if že v ali se: takrat pa sp je tu m naselil star prekanjen lisjak kakor miS v siru in se smejat prizadevanju lovskih psov. (Se bo nadaljevalo.) CuidLa: Farnincp ‘Roman 1 PRVI DEL. 1 Bilo je na predvečer sv. Ivana v Pragi. Od vseh strani neba, iz šleskih gozdov in daljnih bavarskih gora in iz vse Češke so vrele trume vernikov k praznovanju svetega Nepoinuka. Njihove molitve in litanije so se dvigale v jasno zvezdnato nebo, ki je na zapadu še odsevalo v rumenkasti luči. V stolni cerkvi, na trgu pred kipom na mostu in po vseh cerkvah so klečali mnogoštevilni romarji s sklonjenimi glavami in molili. Vsepovsod je vladalo slavnostno nastrojenje, ki je vplivalo tudi na mladega Angleža, blodečega peš po mestu, zakaj na dan svetoivanskega praznovanja j« bilo prepovedano voziti se s konji preko mosta in trga. S smehljajočim se pogledom je opazoval klečeče množice. Ko je s počasnimi koraki šel preko sijajno razsvetljenega Svetovaclavskega trga, mu je pridirjala naproti v naglem diru kočija, kakor da bi za njo ne veljala prepoved. Godba in blesk luči je splašil konja. Divji strah je prevzel tesno zgnetene množice, zakaj posamezniki se niso mogli ne umakniti ne bežati. Ljudje so padali drug na drugega, in kakor se ob takih primerih dogaja, so močnejši slabejše na tla metali. Vse je klicalo na pomoč Odrešenika in Mater božjo, da sta se konja še bolj splašila. Ko sla pa pridrvela do mesta, kjer je sredi strašnega vrvenja Anglež mirno stal kakor graniten steber, je bilo konec njunega nebrzdanega dirjanja. Hladno in odločno ju je popadel za vajeti s svojo železno roko. Živali sta se visoko vzpenjali in dvignili nekajkrat kvišku mladega moža, toda kmalu sta spoznala v njem krotitelja. Po kratkem boju sta tresoč se in težko sopeč obstala s povešenima glavama. Bila sta vsa zapenjena. Mladi Anglež pa je bil bled in miren, kakor da je pravkar prišel iz salona, samo iz oči mu je švigal pritajen ogenj. Brez besede je segel z roko po biču. Ko-čijaž mu ga je podal. S kretnjo roke je velel množici, naj se odmakne, nato pa je začel udrihati po konjih, dokler nista postala krotka kot jagnjeti, šele tedaj je stopil k vratcam kočije in malomarno dvignil klobuk, kakor bi pozdravljal kakšnega znanca v Hydeparku. »Nadejam se, gospa, da ste se samo prestrašili in se vam ni nič hudega zgodilo,« je rekel po nemško edini ženski, sedeči v vozu. Prožila mu je zahvaljujoč se dve nežni, z dragulji obsuti roki in vzkliknila: »Za boga, gospod! To ste drzen in pogumen možl Kako naj se vam zahvalim?« Plinska luč je padla na njeno obličje izredne lepote. »Oprostite, gospa!« je odvrnil vljudno. Pogled iz vaših oči mi je dovoljna zahvala. Štel bi si v veliko srečo, ako bi vam mogel biti kakorkoli na uslugo.« Toda preden je dama utegnila odgovoriti, je ie-okretni češki kočijaž pognal konja. Ni čakal povelja svoje gospe, ker se je hotel čimprej oddaljiti od razburjene množice, morda pa se je bal celo policije. Ko se je dama zahvaljevala rešitelju, ji je smuknil iz rok žepni robec. To je bilo vse, kar je ostalo od kočije, ki je povzročila tolikšno zmedo. Zdaj pa so romarji z navdušenimi vzkliki obkolili Angleža. Prosili so Mater božjo in svetega Ivana, naj poplačata njegov pogum. Ti slavospevi pa niso bili po godu tujcu. Skoraj šiloma si je napravil pot iz gneče, in ko se je mogel končno svobodno oddahniti, si je prižgal cigareto. Ko se je kočija oddaljila, je zagledal na tleh žepni robec in ga pobral; bil je iz najfinejše tkanine in parfumiran z nežno vonjavo. Na oglu sta bila vvezena krona in zve-rižen monogram, ki ga ni mogel razrešiti. Večina moških bi gotovo shranila dišeči robček za spomin na romantični večer. Tudi on je baš nameraval spraviti robec v notranji žep, ko mu je pogled obstal na lepi mlidi češki delavki iz steklarne. Pogledala ga je s hrepenečimi očmi izpod naglavne rute. Brez obotavljanja je vrgel kmetskemu dekletu s črnimi obrvmi svileni robec z vezeno krono. »Na, lepo dekle,« je rekel, ko si je delal pot skozi množico, »tebi bo v večje veselje kakor meni.« 2 »Sanjači O čem premišljujete?« Bil je soparen junijski večer. Neokreten češki čoln je plul z ohlapnimi jadTi po Vltavi navzdol, zakaj zrak se ni zganil. Na krovu je igrala skupina godcev narodne češke pesmi. Skoraj vsi potniki so bili kmetje, ki so se peljali na semenj v Aussig. »Sanjač, o čem sanjate? O Pragi in o meni morda, prijatelj?« Ljubki, zvonki glas teh besed je prihajal iz list plavolaske velikih, ogljenočrnih oči, dolgih, svilnatih vek, bleščeče polti in lepih, polnih, napetih ustnic, ki bi jim strožji opazovalec utegnil morda očitati, da so nekoliko poltene. Sedela je na blazinah, s katerimi so ji služabniki postlali preprosto leseno klop. Crno kopreno si je vrgla čez lase, a z dragulji obsuta roka ji je počivala ra robu ladje. Pogled nanjo je nudil lepo sliko, spominjajočo na Tizianovo umetnost. Njene oči so obstale na nekem gospodu, sklanjajočem se čez krov nad vodo, tako da ga je videla v profilu. »Plemenite poteze, izražajoče umerjenost in strast-venost obenem,« je pomislila, ko se je sklonila naprej in se dotaknila njegove roke z razcveteno črešnjevo vejico. Okrenil se je. Dasi sta bila že pol ure skupaj na ladji, se do sedaj nista še opazila. Ko je pa zdaj njen srebrni smeh zadel njegovo uho, je hipoma spoznal v njej damo, ki jo je videl pred nekaj dnevi v kočiji na Svetovaclavskem trgu. Presenečen je prijel njeno majhno, toplo, nežno roko, ki mu jo je podala, se vljudno odkril ter odgovoril nekaj Šaljivih besed. Kajpak da ni mislil nanjo, vendar bi kaj takega niti Diogen ne priznal. skače in živci gledalcev in igralcev so napel do skrajnosti. Kako dolgo traja to? Igralec tegv ne ve in ne {uti. Krogljica se pa vendar eri* krat ustavi in na igralca pride odločilen treno-tek: ali kup zlata ali pa nič... Dostojevski opisuje sam v svoji povesti >1-gralec« takšnega igralca, toda njegov junak še zdaleko ni doživel pri igri tega, kar je doživel in čutil Dostojevski. Dostojevski je igral po svojem posebnem sistemu. Takih sistemov je imel več. To pa je bilo zanj baš usodno. Če človek pogleda sliko Dostojevskega, vidi na prvi pogled, da j« iuu£ moral pri igri vedno izgubljati... Sven Hodili se je vrnil domov Znameniti švedski učenjak in raziskovalec Azije Sven H edin se je nedavno vrnil s svojega rao-f©ga znanstvenega potovanja domov. Na sliki ga vidimo, ko zapušča ladjo v Stockholmu. ♦ Spori in siaros^ Mlad biti ana vsak, pravijo ljudje, ne zna pa vsaik bitii star, vsaj na lep način ne. Ta resnica Je lahko umljiva, ker pravo človeško veselje uživa človek le v prvi polovici svojega življenja, čeprav takrat še ni duševno tako zrel kakor v drugi, in mnogi bi jako radi zamenjali »poStovanje, ki ga uživajo na staro®*, z nekdanjo svojo mladostjo. Ni torej nič čudnega, če se ljudje bore proti staranju in proti starosti, najprej morebiti z upehom, dokler ne spoznajo, da je ves boj proti naravi zastonj. Šport pa dia človeku starost dvakrat občutiti im sicer prvič že mnogo prej kakor mu jo da čutiti narava. Prvo starost začne čutiti športnik kan' čez noč; sam ne ve, kako to pride. On se vadi, uri in vežba, kar nenadoma pa opazi, da gre ura nekam hitreje. Najprej so le desetinke sekunde, potem cele sekunde im tudi teh se nabira vedno več. Sprva nič ne ve, kaj je vzrok, navsezadnje pa le z bridkostjo spozna, da se je postaral in da njegovi moč in sila pojema. To sipoananje je zelo težko, ampak nič ne pomaga — tutoj je! Vsa njegova trdna volja do novih ainag ga ne more rešiti pred navalom svežih mladeniških sil. Pravi športnik pa ostane svojemu športu še vseeno zvest, kajti njegove bogate izkušnje so dragocen nauk za mladi naraščaj. Vprašanje, kdaj prekorači človek mejo svoje najvišje športne sposobnosti, je zelo težavno. Borci, tenis4graloi in drsalci dosegajo še s 40 leti jako lepe vspehe; pri boksanju, plavanju in sploh v lahki atletiki je meja nekoliko nižja. S 35 leti pa so mnogi športniki še v svoji polni moči, in Thunberg, najhitrejši drsalec, je postavil nov svetovni rekord, ko je bil že 37 let star. Tekač Nurmi je še danes skoro tako uren, kakor je bil, pa ima že 33 let. Njegov rojak Steen.ro« pa je zmagal v maratonskem teku na olimpijadi v Parizu, čeprav je že 40 let star. Te Številke dokazujejo, da se ohrani človek mnogo dalje mladega in svežega, če redno goji ftport. 40 let star športnik je dokaj krepkejši Novi guverner v Kanadi vojvoda Bessborough Novi poljski poslanik v Berlinu dr. Wysocki Predsednik nemške republike Hindenburg je to dni sprejel novega poljskega poslanik« v Berlinu dr. Wyaockega. N« sliki vidimo novega poslanika, ki zapušča predsedniško palačo. Proslava obletnice papeževega kronanja v Berlinu V cerkvi »v. Jadvige v Berlinu so 12. februarja na svečan način proslavili obletnico papeževega kronanja. Sveto mašo j« bral papeiev zastopnik v Berlinu Oreenigo. zale kot krvavi madeži. Nadaljma poizvedovanja so imela uspeh in Robinson je »voj »ločin priznal. Ženo je ubil, ko je ta stopila v sobo, potem je truiplo razsekal, med svojim »delom« pa si je prižgal cigareto, ni pa opazil, da je okrvavil žveiptenko. Ta mala nepazljivost je Robinsona veljala življenje. Pesniki igralci Največji ruski pesniki so bili tudi strastni igralci. Igral je Puškin, igral je Lermontov in igral je mladi častnik Lev Tolstoj, ki si je Izmišljal vse mogoče igralske sisteme, kedar je izgubljal. Tudi Nekrasov je prekvartal cele noči. V primeri z Dostojevskim pa so bili vsi ti možje pravi otroci in samo Dostojevski je poznal in okušal vso strast, ki prevzema pravega igralca. Ce je igralska strast bolezen, potem ni dvoma, da je bil Dostojevski zelo bolan človek. Vsled te strasti je mnogo več trpel kakor pa vsled štiriletnega prognanstva. Dostojevski je živel v večni bedi. Menda ni napisal nobenega pisma, kjer ne bi omenjal denarja: enkrat prosi tega ali onega za posojilo, drugič pa, naj ta ali oni še nekoliko počaka na plačilo dolga. Igralska strast pa je njegov položaj še bolj zapletala. Dostojevski je igral, ker je vedno upal, da bo dobil. Spadal je torej v vrsto najbolj nesrečnih igralcev, kar jih poznamo. On je vedno računal na to, da bo mogel s priigranim denarjem vrniti svoje dolgove in preživeti nekaj let v miru. Tudi svoji rodbini Je želel preskrbeti toliko, da ne bi stradala, on pa da bi mogel mirno in nemoteno delati. Dostojevski je najrajši igral na ruleti (kakor igrajo v Monte Carlu). Za kvarte ni bil posebno navdušen. Neki strastni igralec je rekel nekoč, da je mogoče samo eno igro imenovati »dostojno«, in to da je ruleta. Kdor je enkrat igral na ruleti, se ne zmeni več za kvarte. Razdelitev številk na zelenem suknu pri ruleti o-mogoča ogromno število kombinacij, pa tudi i:a-čin igranja sam silno vpliva na človeka. »Rien ne va plus« — kliče stražnik — stavljeni denar leži na mizi, nič se ne da več izpremeniti. Strežaj požene krogljico, krogljica se zasuče, kakor 20-letni fant, ki nego svojega telesa in zdravja zanemarja. To se pravi z drugimi besedami, d« je šport minogo boljši kakor vse druge metode za »pomladitev« in boljši kakor vse lepotičenje. Nevaren »čilt« Pred več meseci je neki morilec v mestu Altana pri Hamburgu svoiji žrtvi snel s prsta zlat prstan. Prstan eo že naslednjega dne opisali vsi časopisi. Morilec pa je to prezrl in je napravil napako, da je nesel opisani prstan k zobozdravniku s prošnjo, naj zlati prstan porabi za polnjenje morilčevih zob. Zobozdravnik je pršita® taikoj spoznal im morilec je bil ujet. Skoro vsak zločinec zagreši prej ali slej kakšno napako, ki ga pripelje pravici v roke. V Rotterdamu je neki človek ubil s sekiro svojo taščo. Policija je našla truplo v mlaki krvi; v sosedni sobi pa je našla »fik« dobre srnodke. TaJkih smod k je našla policija v rosi še skoro polno šbaitljo. Za morilcem pa ni bilo nobenega sledu. Ko pa je policija zaslišala tasta nekega svaka umorjene žene, je ta omenil kar tako, da žene sicer že dolgo ni videl, da pa jo je nedavno obisikal njegov zet, ki mu je prinesel še neko sunodko s seboj. Nič hudega sluteč je mož uradniku smiodko tudi pokazal. Uradnik je takoj spoznali, da je smodka iste vrste, kafcoršno so našli v sobi umorjene ženske — in ni dolgo trajalo, da je zet priznal svoj zMin. Neutešijiva želja po vsaj eni cigareti je spravila tudi v Londonu nekega morilca na visliice. Na kolodvoru »Chairing Gross« so našiti nedavno kovčeg, kjer je bilo razmesarjeno žensiko truplo. Tudi v tem slučaju ni bilo za morilcem nobenega sledu. Po dolgih poizvedovanjih pa se je policiji končno le posrečilo dognati, kdo da je umorjenka. Na podlagi nadailjnih poizvedovanj so pa prijeli nekega Robinsona kot morilca. Robinsonu pa se je posrečilo dokazati svoj »alibi«, t. j. da se je v trenotku umora nahaja! nekje drugje, trn zalo so ga morali izpustiti. Pri zopetni preiskavi pa »o našli v košu za papir ob?gano žveplenko, na žveplenki pa m) bile tetmne Use, kii so se pri preiskavi izka- Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave II. No. 5297/1. 380 Razglas. Splošna malotželezniška družba d. d. v Ljubljani je vlažila prošnjo, da se ji podeli koncesija, da sme podaljšati svojo električno cestno železnico od Zg. šiške do fct. Vida, in sioer na državni cesti štev. 2 (Beograd —Ljubljana — Jesenice — Kranjska gora—državna meja) in da se ji izda gradbeno dovolilo za vozovno remizo in obratne prostore, ki jih namerja zgraditi na desni (gtrani imenovane ceste in sicer v cestno-lelezniškem km 2-8. Po razpisu Generalne direkcije jugoslovanskih državnih železnic od 23. januarja J931, G. D. br. 114.455/30, dn v zmislu predpisov ministrske haredbe od 25. januarja 1879, drž. zak. št. 19, vodopravnega zakona in stavbnega reda kranjskega se izvrši o Hotionih načrtih pregled trase v zvezi s postajno komisijo, političnim obhodom, vodo-pravno obravnavo ter stavbnim ogledom In sicer v torek dne, 3. marca 1931 ki če bi bilo treba tudi naslednje dni. Komisija se sestane imenovanega dne ob 9. uri pri koncu proge v Zg. šiški, ki se sedaj gradi ( v bližini Kmetove gostilne v Zg. šiški). Načrti se lahko vpogledajo pri sreskem načelstvu v Ljubljani od 16. februarja do 8. marca 1931. 0 tem se obveščajo udeleženci s pristavkom, da morejo svoje morebitne ugovore vložiti ustno ali pismeno v gornjem roku pri sreskem načelstvu v Ljubljani, najpozneje pa do konca obravnave pri vodji ko-tnisije. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 11. februarja 1931. Po odredbi bguia načelnik upravnega oddelka: Dr. S tarč. •j. VI. No. 2562/1. 865 Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Peček Jože, zasebni zdravnik v Brežicah, Dr. Sollay Henrik, sekundarij splošne bolnice v Mariboru, in Dr. Vrbnjak Slavo, sekundarij bolnice v Mariboru, so bili vpisani v imenik zdravniške zbornice *a Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. februarja 1931. * III. No. 1930/1. 864 Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine po stanju c dne 10. februarja 1931. (Opomba: Imena sedežev sreskih načelstev (mestnih magistratov) so natisnjena s debelejšimi, imena občin pa z navadnimi Črkami; kraji e številom okuženih dvorcev bo navedeni v oklepajih). V ranični prisad: Ljubljana: Preserje (Dol. Brezovica 1 dvorec). Steklenina: Brežice: Bizeljsko (Gregovce 1 dvorec). Garje konj: Maribor desni breg: Orehova vas (Hiti-nja vas 1 dvorec). M ehurčasti izpuščaji goved: Litija: Litija (Spodnji Hotič 2 dvorca). Svinjska rdečica: Ptuj: Št. JanžnaDr.polju (Sturše 2 dvorca). Laško: Marijagrac (Radoblje 1 dvorec). Logatec: Stari trg (Stari trg 1 dvorec). Prevalje: Prevalje (Zagrad 1 dvorec. Ptuj: Sv. Miklavž (Vuzmetinci 1 dvorec). Litija: St. Lambert (Senožet 1 dvorec). Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. februarja 1931. Razglasi sodišč in sodnih obSaslev Kps 216/30/18. 354 V imenu N j. Vel. Kralja! Podpisano sodišče je razsodilo s sodbo * dne 11. decembra 1930., da je Kragl Anton, star 47 let, po poklicu mesar v Sevnici 1, kriv po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega 9 tem, da je dne 26. septembra 1930. v Sevnici zahteval za meso od Josipa Tovornika v sili klanega vola, ki ga je plačal 1 kg pod 8 Din, več kot 10 Din za 1 kg, s tem, da je oddal za navedeno višjo ceno 11 kg. — Antonu Gabriču in 20 do 22 kg Alojzu Žvegliču, torej zahteval za življensko potrebščino višjo ceno, nego je ona, ki jo za-jamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, ki nikoli ne sme biti večji od 25 odstotkov. Zato je obsojen po členu 8. navedenega zakona na 24 ur zapora in 300 Din globe, ki se izpremeni ob neizterjivosti v nadalj-no kazen 5 dni zapora. Okrajno sodišče v Sevnici, odd. II., dne 11. decembra 1930. * E 3132/30/10. 363 Dražbeni oklic in poziv k napovedi. Na predlog prot. tvrdke Nadai Josip, Murska Sobota, kot zahtevajoče stranke ki jo zastopa dr. Goljevšek, odvetnik v Murski Soboti, bo dne 17. marca 1931. ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 7, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: Zemljiška knjiga Žalec, vi. št. 53, poslopje cenilna vrednost 175.000 Din, zemljišča 38.988 Din, pritikline gospodarstva 2.495 Din, pritikline gostilne 1.250 Din, Gotovlje, 513, gozd 1.772-70 Din, skupaj 219.505-70 Din. Najmanjši'ponudek 146.337 Din 12 p. Vadij znaša 21.950 Din 87 p. K nepremičnini zemljiška knjiga Žalec, vi. št. 53, spadajo sledeče pritikline, in sicer: I. gospodarske pritikline: ena krava in različno poljedelsko orodje v zgoraj označeni skupni cenilni vrednosti; II. gostilničarske pritikline: dva soda ca. B hi in razna gostilničarska oprava. Okrajno sodišče ▼ Celju, odd. III., dne 20. Januarja 1931. •g. E 466/30—5. 373 Dražbeni oklic. Dne 13. marca 1931. ob poide-vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 dražba nepremičnin: hdše štev. 2 na Studencu, 18 zemljiških parcel v solastninsko pravico do 1/2i, vi. št. 50 k. o. Studenec, vi. št. 191, 849 in 880. Cenilna vrednost: s pritiklinami 52.810-05 Din; vrednost pritikline: Din 1300-—; najmanjši ponudek: Din 35.206. Pravice, katere bi ne pripuščale dražba* je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravžitelja, kd je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno, sodišče v Krškem, dne 3. februarja 1931. * E 362/30—7. Dražbeni oklic. Dne 13. marca 193 1. ob t: ’ bo pri podpisanem sodišču 374 ena j-v sobi št. 2 dražba nepremičnin, Vt zemljišča, in glcer zidane hiše v Cerovem bregu št. 17 z rsp. poslopjem, 2 travnikov, 8 vinogradov, njiv in 2 gozdov, zemljiška knjiga k. o. Hubajnica, vi št. 522. Cenilna vrednost: Din 17.111-15; najmanjši ponudek: Din 11.407-44. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, {e priglasiti sodišču najpozneje pri draž->enem naroku pred začetkom dražbe, sioer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravžitelja, kd je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Krškem, dne 9. februarja 1931. E 967/30/4. * 862 Dražbeni oklic. Dne 23. marca 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: Kozji vrh, vi. št. 4. Cenilna vrednost: 22.515-02 Din. /rednost pritikline: 2310 Din; najmanjši ponudek: 22.515 Din 2 para; vadij Din 2.482-—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravžitelja, kd Je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Prevaljah, dne 5. februarja 1931. Proglasitev za mrtve. 375 Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, o pogrešancu, označenem z *, pa po § 24. št. 1. obč. drž. zak. domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa poziva sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in blvallSče skrbnika, ki Jebllpo* stavljen pogreiancu Dan in opr. št. oklica Okllcnl rok poteče Nemanič Janez, rojen 27. junija 1895 v Zelebeju, posestnik od tam, pristojen v Božako-vo, srez Črnomelj. Odšel leta 1915. v svetovno vojno na gališko fronto in bil v boju 19. junija 1915. Od tedaj ni več glasu o njem. Nemanič Marjeta, posestnica v Že-lebeju št. 2. Jarc Ivan, pristav p. n. v p. v Novem mestu. 11. X. 1930. T 28/30-5 l. septembra 1931 Pucelj Jože*, rojen 28. novembra 1893 v Orlaki, pos. sin od tam, pristojen v Sela pni Šumberku. Služil pri 17. pešpolku in bil leta 1917. v boju na italijanski fronti. Od tedaj ni več glasu o njem. Pucelj Ana, pos. v Orlaku št. 18. «1 20. X. 1930. T 29/30-4 1. septembra 1931 * Starec Marija, rojena 29. januarja 1908 v Koprivniku, pristojna v Kostanjevico, srez Krško, delavka nazadnje v Celju. Umrla 7. avgusta 1929 v javni bolnici v Celju pod imenom črtalič Marija, roj. 15. avgusta 1908 v Št. Jerneju. Strojin Marija, Ostrog 43. O 7. XI. 1930. T 30/30-4 1. junija 1931 Dokaz smrti Škulj Janez, rojen 3. maja 1872 v Poznikovem 3, posestnik in kovač ondi, pristojen v Lužarje, srez Kočevje. Bil v svetovni vojni in prišel po padcu Przemisla v rusko vjetništvo, kjer je baje leta 1918. umrl. Škulj Frančiška, pos. in kovača žena v Poznikovem št. 3. Gruden Franc, posestnik. Mlaka 8, p. Vel. Lašče. 15. XI. 1930. T 31/30-3 1. septembra 1931 * Lukšič Janez, rojen 8. junija 1873 v Koroški vasi, posestnik v Vrhu pri Ljubnu št. 1, pristojen v Šmihel - Stopiče, srez Novo mesto. Odšel leta 1906. v Ameriko, odkoder se je zadnjič oglasil leta 1914. Lukšič Ivan, pos. sin, Vrh pri Ljubnu št. 1. Jarc Ivan, pristav p. n. v p. v Novem mestu. 10. I. 1931. T 38/30-2 1. marca 1932 Gorenc Franc, rojen 7. novembra 1874 na Brezovem, pristojen v Studenec, srez Krško. V svetovni vojni prišel v rusko vjetništvo, kjer je baje umrl in o njem že 12 let ni nobenega glasu. Škoda Franc v Ravnem št. 7 pri Raki. Jarc Ivan, vpok. pristav v Novem mestu. 16. XII. 1930. T 34/30-2 1. septembra 1931 Vrečko Leopold, rojen 23. februarja 1896 v Leskovcu, pristojen v Krško. Kot vojak leta 1914. odšel na rusko fronto v Galicijo in od takrat ni nobenega gsasu o njem. Vrečko Alojzija, mati. v Leskovcu št. 8. Završnik Hubert, notar v Krškem. 16. XII. 1930. T 32/30-2 1. septembra 1931 Grošelj Ignac, rojen 17. januarja 1886 v Kalcah, pristojen v Temnico pri Višnji gori, srez Litija. Kot vojak na italijanski fronti, pogrešan od junija 1915. Grošelj Matija, pos. v Kalcah. Jarc Ivan, vpok. pristav v Novem mestu. 16. XII. 1930. T 36/30-2 1. septembra 1931 Brdnjs Ignac, rojen 20. novembra 1893 v Št. Vidu, pristojen v Temnico pri Višnji gori, srez Litija. Kot vojak na ruski fronti, od Božiča 1919 neizvesten. Brdajs Anton, posestnik v Temenici št. 30. Jarc Ivan, vpok. pristav v Novem mestu. 16. XII. 1930. T 35/30-2 1. septembra 1931 Cvetič Matija, rojen 23. januarja 1886 v Ucakovcih, pristojen v Črnomelj, srez Črnomelj. Kot vojak pri 27. domobranskem pešpolku na italijanskem bojišču vjet in od takrat od njega ni več glasu. Cvetič Bara, pos. v jp rastju. Jarc Ivan, vpok. sod. pristav v Novem mestu. 24. I. 1931. T 1/31-3 1. septembra 1931 Gornik Anton, rojen 26. marca 1886 v Grahovcu, pristojen v Metliko, srez Črnomelj. Je bil kot vojak na ruski fronti in od leta 1914. ni o njem poročila. Gornik Marija v Grabrovcu št. 21. Jarc Ivan, vpok. sod. pristav v Novem mestu. 81. I. 1931. T 37/30-3 1. septembra 1931 Gregorič Janez, rojen 10. julija 1874, sedlar iz Grabelj št. 47, občina Št. Jernej, srez Krško. Je kot vojak odšel na rusko fronto leta 1917. in je od leta 1915. neizvesten. Gregorič Neža, zena, v Grabljah št. 47. Jarc Ivan, pristav pom. uradov v pok. v Novem mestu. 11. II. 1931. T 4/31-2 1. septembra 1931 Klančar Anton, rojen 1. septembra 1879, oženjen posestnik v Velikem Osolniku, pristojen na Turjak, srez Kočevje. Je odšel kot vojak leta 1915. na italijansko fronto in je od takrat neizvesten. Klančar Angela, žena, iz Velikega Osolnika 18. Klančar Anton, mlajši v Velikem Osolniku št. 14. 11. II. 1931. T 2/31-3 1. septembra 1931 Vrečko Alojzij, rojen 18. julija 1888, delavec v Leskovcu, občina Krško, srez Krško. Je odrinil začetkom svetovne vojne leta 1914. na rusko fronto in je od tedaj neizvesten. Vrečko Alojzija, mati, posestnica v Leskovcu št. 8. Završnik Hubert, notar v Krškem. 16. XII. 1930. T 33/30-2 1. septembra 1931 Okrožno sodišče ▼ Novem mestu, dne 9. februarja 1931. E IX 5675/30-7. 872 Dražbenl oklic. Dne 7. aprila 19 3 1. ob deaetih bo pri podpisanem sodišču v sob,i št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Maribor-inesto, vi. št. 183; k. o/ Maribor-mesto, vi. št. 185. Cenilna vrednost: skupaj 569.704-37 Din; najmanjši ponudek: 284.852'16 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več /uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravžitelja, ki je ravnal v dobri veri. / Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 5. februarja 1931. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 156. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. januarja 1931. Besedilo: Proda, družba z o. z. Izbriše se poslovodja Žabkar Miroslav, vpiše pa poslovodja Čuček Stanislav, zasebnik v Ljubljani, Cegnarjeva ulica 12. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. januarja 1931. Firm. 2119/30 - Reg C IV 187/4. * 157. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 1. februarja 1931. Besedilo: »Desa«, družba z o. z. Vsled sklepa izrednega občnega zbora družabnikov z dne 28. januarja 1931. se je dopolnil odstavek Drugič družabne pogodbe z dne 25. junija 1930 z dostavkom: »Dru-feba je upravičena ustanavljati podružnice v tuzemstvu.c Izbriše se poslovodja ing. Tom-o Knez. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. januarja 1931. Firm. 132 - Rg C IV J76/3. * 158. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 1, februarja. Besedilo: B. Jeras in drug. Izstopil je javni družabnik Jeras Ivan. Vsled tega preneha javna trgovska družba. Besedilo tvrdke in obratni predmet ostaneta neizpremenjena. Imetnik tvrdke je dosedanji družabnik Jeras Egidij. Ta podpisuje tvrdko na ta način, da lastnoročno zapisanemu besedilu firme pristavi svoj podpis »Jeras«. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. januarja 1931. Firm. 125 — Rg A VI 41/ * 159. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 1. februarja 1931. Besedilo: Komercijalna banka d. d., podružnica v Ljubljani. Izbriše se član ravnateljstva glavnega zavoda dr. Milorad Kozjak, upravnik podružnice s prokuro Komar Janko ter pooblaščenec podružnice Parzer Karol. Vpiše se pooblaščenec podružnice Zilič Stane v Ljubljani, Rimska cesta 12. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. januarja 1931. Firm. 126 — Rg B II 112/14. 160. Sedež: Domžale. Dan vpisa: 1. februarja 1931. Besedilo: Komercijalna banka d. d., podružnica Domžale. Izbrišeta se prokurist Komar Janko in pooblaščenka Verbič Olga. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. januarja 1931. Firm. 127 — Rg B III 7/5. Izbrisala se je nastopna f i r m a: 161. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 26. januarja 1931. Besedilo Gradbeno podjetje ing. Jos. Dedek in drug, Ljubljana. Izbrisala se je v registru vsled razdružitve. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. januarja 1931. Firm. 105 - Rg. A VIII 5/2. Vpisi v zadružni register. Vpisala se je nastopna zadruga: 162. Sedež: Hrastnik. Dan vpisa: 4. februarja 1931. Besedilo: »Doiu rudarskih vpokojencev«, občekoristna stavbna in kreditna registro-vana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Namen zadruge je: 1. zbirati člane, ki hočejo s skupno pomočjo in s podporo občin, države in podobnih činiteljev graditi zadružna stanovanja, ki se bodo oddajala potrebnim članom v najem po posebnem pravilniku; 2. pomagati članom, da pridejo po možnosti do lastnega doma; način zadružne pomoči določa poseben pravilnik. Zadružna pogodba (statut) z dne 18. januarja 1931. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa s štirikratnim zneskom istega. Oznanila se izvršujejo z naznanili, raz-obešenimi v zadružni pisarni ali pa v rudniški čakalnici v Hrastniku in na Ojstrem. Načelstvo obstoji iz 5—8 zadružnikov, člani načelstva so: 1. Verdev Anton, rudar v Hrastniku št. 129, predsednik; 2. Volavšek Jernej, mizar v Hrastniku št. 167. podpredsednik; 3. Majcen Dominik, rudarski nameščenec v Hrastniku štev. 136, tajnik; 4. Salamon Alojz, rudar v Hrastniku št. 139, blagajnik in 5. Tanšek Alojz, rudar v Hrastniku št. 135, odbornik. Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno predsednik ali podpredsednik ali tajnik in še en član načelstva. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 4. februarja 1931. Firm. 22/31 — Zadr. III 237/1. Vpisale so seizpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi: 163. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. januarja 1931. Besedilo: Služkinjski dom, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Izbriše se član načelstva Anžič Anton, vpiše pa član načelstva Pintar Janez, katehet Ljubljani, Semeniška ulica 2. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. januarja 1931. Firm 82 — Zadr. VII. 4/20. Konkurzni razglasi Sa 7/30—7. 330 1(;4- Konec poravnave. Poravnalno postopanje Kollenc Josipa, trgovca v Ptuju, registrovanega pod firmo Jos. Kollenz v Ptuju, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., 5. februarja 1931. S 3/31/12. * 370 163- ' Sklep. V konkurzni zadevi tvrdke Čadež & Br-car, trgovina v Ljubljani. Na predlog konkurznih upnikov, zbranih na prvem upniškem zboru, se dosedanji upravitelj konkurzne mase g. dr. Ce-puder Josip, odvetnik v Ljubljani, razreši tega posla ter imenuje za upravitelja ma-se g. dr. Adlešič Juro, odvetnik v Ljubljani. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. februarja 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Enajsto redno zborovanje delničarjev Narodne banke kraljevine Jugoslavije se bo vršilo dne 8. marca 1931. ob devetih dop. v poslopju Narodne banke v Beogradu. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora o poslovanju in predložitev računov za leto 1930. 2. Poročilo nadzorstvenega odbora za leto 1930. 3. Odobritev bilance in poslovanja upravnega in nadzorstvenega odbora za leto 1930. 4. Predlog o razdelitvi dobička. 5. Podelitev absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu odboru za poslovanje v letu 1930. 6. Izprememba člena X. začasnih določil zakona o Narodni banki kraljevine Jugoslavije. 7. Morebitni predlogi delničarjev po odredbi statuta (člen 90). 8. Volitev šestih članov v upravni odbor. 9. Volitev treh članov v nadzorstveni odbor. Tega zborovanja se more udeležiti vsak delničar, ki je državljan kraljevine Jugoslavije, ki je kot delničar uveden v bančne knjige najmanj mesec dni pred izidom te objave in ki ima najmanj pet delnic (člen 86. statuta). Delničarji, ki se hočejo udeležiti tega zborovanja, morajo predložiti svoje delnice kakor druge listine, kjer je treba‘tudi toh, najkasneje deset dni pred dnem, določenim za zborovanje, torej do 25. februarja t. I. Predložene delnice sprejemajo in zanje izdajajo potrdila v Beogradu Narodna banka, oddelek za posojila na zastave in de-pote, v notranjosti vse bančne podružnice. Po končanem zborovanju more vsak delničar zopet vzeti svoje delnice (in druge priložene listine) tam, kjer jih je položil, proti vrnitvi potrdila. Po odredbi člena 48. zakona o Narodni banki, se pristavlja, da je bila pri sodišču zaprošena amortizacija delnic pod naslednjimi številkami: 9.386-405; 10.723; 11.829; 16.259; 18.304—305; 18.325—329; 18.331; 18.340 do 18.348; 18.350—353; 18.358—368; 18.741; 18.743; 18.745—748; 19.606—609; 19.611 do 19.613; 19.622—623; 19.625; 19.712: 19.714; 19.797—800 in 59.710—714. Štev. 14.601. V Beogradu, dne 4. februarja 1931. Guverner Narodne Banke kraljevine Jugoslavije: I. J. Bajloni, s. r. * Razpis. 876 Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji j. državnih železnic v Ljubljani razpisuje na osnovi pravilnika za zdravniško službo bolniškega fonda državnega prometnega osebja službo še enega pogodbenega zobozdravnika v Ljubljani in Mariboru. Prosilec mora: a) biti doktor celokupne medicine z diplomo, ki velja v naši državi; b) biti državljan Jugoslavije; c) znati popolnoma slovenski ali srbohrvaški jezik; č) imeti občo in lokalno pravico do prakse; d) predložiti dokazilo, da ima v smislu §11. zakona o zdravnikih-specijalistih za bolezni ust in zob in o zobotehniki pravioo izvrševanja zobozdravniške prakse (glej »Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine«, letnik II., 8. kos, z dne 30. ja-nuarja 1931); e) biti zdrav; f) predložiti tarifo, po kateri se zavezuje opravljati zobozdravniška in zobotehniška dela. Pravilno kolekovane in s potrebnimi dokumenti opremljene prošnje je vlagati na podpisano upravo do 1. marca 1931, kjer se zvedo med uradnimi urami tudi pod rob-nejši pogoji. Olastna uprava bolniškega fonda pri direkciji j. državnih železnic v Ljubljani, dne 12. februarja 1931. Razne obiave 378—3—1 Poziv upnikom. Tvrdki: »Elektroindustrija družba z o. z. in »Jugo-Spidol, družba z o. z.«, obe s sedežem v Ljubljani, sta glasom sklepa občnega zbora z dne 13. januarja 1931 prešli v likvidacijo, ker je njih posle prevzela novo ustanovljena delniška družba »Elektroindustrija d. d.« v Ljubljani. Upniki navedenih v likvidacijo stopajoči!. tvrdk se pozivajo, da morebitne terjatve napram družbama prijavijo tekom treh mesecev podpisanemu likvidatorju. Heinrihar Minko, t. go v ec v Ljubljani, Gosposvetska cesta . štev. 13, kot likvidator obeh tvrdk. * Razid društva. 353 Društvo obrtnikov za politični okraj Kranj v Kranju se je vsled sklepa izrednega občnega zbora z dne 28. decembra 1930. prostovoljno razšlo. Novak Josip, bivši predsednik s. r. £. M. Rcmopqric: 18 . f>ci nez^ezj Roman (Copyright by M. Feuture Syndicate. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.) Da nam ni pustila vzeti stola za kurivo, čeprav smo enkrat tam zunaj sežgali cel klavir, da smo mogli skuhati konja, to sSm mogel razumeti. Da ne smemo tu doma popustiti vsakemu utripu naših rok, čeprav je bilo tam zunaj vse, kar se je moglo pojesti, stvar sreče, ne pa morale, tudi to sem mogel še razumeti. Da pa kdo nese nazaj petelina, ki je bil že mrtev, dasi bi moral tudi že vsak rekrut vedeti, da bodo nastale iz tega samo nepotrebne sitnosti, to se mi je zdelo naravnost neumno. »če bo postalo to moda, potem bomo tudi tukaj stradali,« je zatrjeval Willy razburjen. »V pol ure bi imeli frikase, če bi bili sami. Napravil bi ga v rmenl omaki!« Nevoljni smo bili; sklenili smo, da gremo v vojašnico. Tam nas bodo bolje razumeli. Jupp in Valentin sta čepela zapuščena v prazni, veliki sobi za korporale. Vesela sta naju pozdravila, ker se jima je ponudila prilika zaigrati skat. Jupp je znal v par urah speljati tako, da je postal vojaški zaupnik. Sam se je Imenoval in Je tudi ostal, ker je vladala v vojašnici taka zmešnjava, da ni vedel nihče, kaj in kako. S tem je bil za prvo silo preskrbljen, ker njegovo civilno mesto je bilo izgubljeno. Njegov odvetnik iz Kolna mu je pisal, da se Je ženska pisarniška moč izvrstno usposobila in da Je ce- neja, Jupp pa se je gotovo v vojni nekoliko odtujil pisarniškim poslom. Toda sicer srčno obžaluje, toda časi so težki. Najboljše želje so le za bodočnost. »Lep gnoj,« je dejal Jupp melanholično, »vsa ta leta sem imel samo eno željo: proč od Prusov, zdaj pa moram biti vesel, da smem ostati. Naj bo že tako ali tako. Sedaj pa konec besedi. Kličem osemnajst.« Willy je imel sijajne karte v rokah. »Dvajset,« sem zaklical jaz zanj, »in ti, Valentin?« Skomiznil je z rameni, »štiriindvajset.« Ko je Jupp obstal pri štirideset, se je naenkrat pojavil Karol Broger. »No, kmalu bomo zopet vsi skupaj,« je dejal Willy in se vsedel široko in udobno,« vojašnica je le pravi dom za vojaka. Enaindvajset.« »šestinštirideset,« je zapiskal Valentin. »Oseminštirideset,« je zagrmel Willy nazaj. Prekleto, to bo visoka igra. Vsi smo se pomaknili bližje. Willy se je objestno naslonil na steno omare in nam kazal hišo visokega granda. Valentin se je satansko režal; držal je še večjo ničlo. Čudovito udobno je bilo v tisti baraki. Na mizi je stal štrcelj sveče in plapolal. Medlo so se svetile postelje iz sence. Požirali smo velike kose sira, ki jih je Jupp razrezal z bajonetom. Petdeset!« je divjal Valentin. Takrat so se odprla vrata in Tjaden in pridivjal notri. »Se — Se —« je jecljal. Od razburjenja ga je začelo dušiti v goltancu. Vzdignili smo mu roki in ga vodili po sobi. »Ali so ti ženske pobrale denar?« ga je vprašal Willy sočutno. Tjaden je zmajeval z glavo. »Se — Se —« »Stoj!« je poveljeval Willy. Tjaden se je zdrznil in napad je miniL »Seelig — našel sem Seelig-a,« je vskllknil. »človek —« Willy je zatulil, »če zdaj lažeš, te vržem skozi okno!« Seelig je bil naš stotnijski narednik, prvovrstna živina. Dva meseca pred revolucijo je bil, žal, prestavljen, tako da ga dosedaj nismo mogli zagrabiti. Zdaj nam je Tjaden povedal, da je Seelig krčmar pri »Kralj Viljemu« in da toči prvovrstno pivo. »Tja!« sem zaklical. Vsuli smo se ven. »Toda ne brez Ferdinanda,« je dejal Willy, »tega moramo naj prvo poiskati, ker s Seeling-om mora še obračunati radi Schroderja!« 3. žvižgali in ropotali smo pred hišo, v kateri Je stanoval Kosole, dokler se ni pokazal ves nevoljen in v sami srajci pri oknu. »Kaj vam ne pade v glavo — prvi večer,« je godrnjal. »Mar ne veste, da sem oženjen?« »Staknili smo Seelinga,« je kričal Willy. Ferdinand je naenkrat poživel. »Pridem!« je odgovoril. Pet minut pozneje je bil dobi. Odvihrali smo. Na stolnem trgu je mrgolelo ljudi. Ravno tedaj je šla mimo demonstracijska četa sestradanih žensk. Pred seboj so podile trgovca z žitom, vojnega dobičkarja, ter ga obdelovale po glavi s praznimi košarami, ki so jih imele za na trg. Na stopnicah gledališča je stal vojak in govoril množici. Kot kreda bela karbidna luč je trepetala po njegovem obrazu. Tanek in odeskan glas se je dušil v valu muzike or gel j, ki jo Je prinašal veter iz bližnje Stolnice. Na škofijskem trgu je nastala rabuka. Tovorni avtomobili je povozil tamkaj delavca, in mu levo nogo popolnoma zmečkal. Šofer je klel. Motor je divjal. Ranjenec je molčal. Gen/eni Ljubi* ani naznanjam, Ja sem se vrnil s poučnega potovanja po inozemstvu in sem sedaj nadomestil v svoji pralnici in svetloliltalnici staro z najmodernejšo naprave po velemestnem načinu za pranje in svetlolikanje perila vsake vrste. Po tej napravi se perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere in napravi kot novo. Perilo se pere brez vsakih škodljivih sredstev. Fvanjc Šimenc Ljubljana, Kolodvorska uh S, poleg Mestne ljudske kopeli Cene pri večji množini 622 perila globoko znižane I Kmetijska družba v Ljubljani TurjaSki trg št. 3 je glavna zastopnica kmetovalcev v Dravski banovini in šteje nad 380 kmet. podružnic in okrog 26.000 Slanov. Člani plačajo na leto 30 Dlo in dobivajo za to brezplačno strokovni list Ta list jim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo, ea Družba dobavlja članom tudi razne kmetijske potrebščine. Vsak kmet mora biti član Kmetijske družbeI KMETOVALEC 469 Brezobrestna posojila nmngnnnnnnnHnnHBamnnnB za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom Jugrad" Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga, r.z.zo.z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35/1. Uradne ure od 8—12. in od 14.—18. Pravila Prot' P,a*i,n Din ▼ znamkah ... -. .. —-■ Za odgovor prosimo znamko. Strojno podjetje H.Willmann, Ljubljana Slomškova ul. 3 431 Zatvornice, vodna kolesa in mlinske naprave, beneški jarmeniki, krožne žage, nihalne žage, transmisijski deli L MIKUŠ Ljubljana - Mestni trg 15 g Telefon itev. 2282 Ustanovljeno 1839 Na malo! Na vnlikol Za sobosli Itarska, pleskarska in Crkoslikarska Jela se priparola <19 Tone Malgaj družba z a. z., L|UBL|ANA, kolodvorska uL 6 Oglaiujfo v • Jugoslovanu!« Najmodernejše vzorce ZAVES in PERIIA namiznih in kuhinjskih garnitur 396 veže najflneje in najceneje tvrdka Matek & Hiket Ljubljana, Dalmatinova 13 Entlanje, ažurir&nje, predtiskanje takoj. 623 Kranjska hranilnica v Ljubljani Oblastna hranilnica mariborske oblasti v Mariboru Oblastna hranilnica mariborske oblasti, Maribor podružnica Celje (prej Južnoštajerska hranilnica v Celju) naznanjajo m da se je izpremenil njihov naziv in bodo poslovale odslej pod tvrdko jjjrapiln^^ banovine, Ljubljana Hranilnica Dravske banovine, Maribor Hranilnica Dravske banovine, podružnica Celje Hranilnice Dravske banovine so pupilarno varni banovinski denarni zavodi in jamči za vse njihove obveznosti Dravska banovina z vsem svojini premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Zvedeli smo, . . . . ..... da ponujajo nekateri prodajalci tovarniške proizvode, ki niso naši, kot izdelke „JUGOČEŠKE“ v Kranju. Opozarjamo zaradi tega vse trgovce, da zahtevajo od potnikov, ki se izdajajo kot zastopniki „Jugočeške“, naj se legitimirajo. Hvaležni bomo, ako se nam sporoči vsaka zloraba našega imena. „JUGOČEŠKA“, Kranj. v Mariboru, Gosposka ul. 49 Telefon 2358 429 Lastnik in vodja: primarif doktor Černič specialist za kirurgijo. Sanatorij je najmodernejše urejon za operacije in opremljon z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizaforjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapolosti čroves; diafer-mijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico „hala“ za revmatična in druga boleča vnetja; „cnterocleaner“~jem za notranje črevesne kopeli.pri zapeki, napihovanju in za snlnšni telesni podvig. Cene zmerne. llllllllllllllllllillllliilH Jakob Fligl Turjaški trg štev. 5 kleparska delavnica in vodovodna instalacija se priporoča sl. občinstvu za vse v to stroko spadajoča dela 321 S spoštovanjem JAKOB FLIGL llllllllllllllllllllllllllllllllllffl vseh. vrši- por 'folog rafij ol /l. ali risb a Iz n ajsol id n 9/Še ki €9 f*itO ST*DEU L1UBL1ANA DALMATINOVA^ Od dobrega najboljše je le 423 grifzucr^^ldlcr šivalni sfrej in Zrele Elegantna izvedba najboljši materij al 1 un$mm pisalni stroj v 8 velikostih t Novosti Šivalni sivej kot damska pisalna miz« Le pri Jos. ‘Peteline €>iublfana ea vodo, blizu Prešernovega spomenika Zmerne cene tudi na obroke! Tel. Int. 2913 VODILNE ZNAMKE UMETNE SVILE l lutk ... se oc svojih barv. likujejo po sta nosti Zahtevajte v vsaki trgovini te svile in pazite, ako imajo označbo na robu 543 Izdaja tiskarna »Merimrt firagorSiteva ulioa 29. Za tiskamo odeovarla Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za insi-ratni del odgovarja Avgust Koiman — Vsi v Ljubljani