5. številka. Ljubljana, v soboto 7. janiivarja. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za avstrij sko-ogerik« dežele za vse leto Iti gld., za pol leta h gld., za fotri lota 4 gld, — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta :t gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 »Id. lo kr. Za pošiljanji- na dum račimu >e p., lu kr za mesec, po BO kr. M četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od čctiristopnc pet i t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkiat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., co se trikrat ali večkrat t i^ka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u pravu ištvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši BGledalisk;t itolbft*, Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenščina pri sodnijah na Štajerskem. (Dopis s Štajerskega.) V zadnjem času se je mnogo o ministerskih naredbah zastran rabe slovenskega jezika pri sodnijah na Slovenskem govorilo in pisalo, ali vse to se je tikalo konkretnih slučajev iz Kranjske, tako, da bi marsikateri mislil, da vse te naredbe samo za Kranjsko veljajo, za Štajersko pa ne. Zares dvomijo celo sodniki, ali so dotične ministerske naredbe tud: na Štajerskem razglašene, za Štajersko veljavne, in ta dvoj ha ima neko opravičen je, ker meni se vidi, da celjska okrožna sodnija iz proti vja proti slovenskemu tiradovanju teh naredeb okrajnim sodnija m ni j na znanje dala, ker pri katerej koli sod-niji po tej naredbi povprašujem, nikjer je ne poznajo. Tiskana je bila uže v 29. št. ..Slov. Naroda" leta 1861), j' ost'ila je ,ie na papirji, kakor sploh vse naredbe, ki se tičejo narodne ravnopravnosti, da si je bila razposlana poti tedanjim predsednikom nadsodniie garaške g. Lattermanom vsem sodnijam Celjskega okrož a, to je sodnijam dolenje (slovenske) Štirske. Slove tako: „Št. 1312 Pi;ies. Iz spiskov, ki so se glede znanja in rabe slov nskega jezika pri sodnijah ne davno predložili, spo/nalo je C. kr pravosodno mini-sterstvo, da je v okoličii okrožne sodnije celjske, kjer več i del samo Slovenci stanujejo, mnogo (ein nicht unbedeutender teil) sodniških uradnikov slovenskega jezika le malo zmožnih, (in minder ge nagendem grade mächtig), da celo nekateri teh uradnikov slovenskega jezika niti ne govore, še ni« nj pa p idej O. Slavno pravosodno miništerstvo je naslov tem povod zaukazal , da se ima pri vseh konkurzib, ki se bodo razpisali, in ki se tičejo sodni jskih ali pa notarskih služeb v celjskem okrožji, znanje sloven-sitega jezika staviti mej bistveno terjane lastnosti, da naj v kvalifikacijskih tabelah predstojniki dotie-nim prosilcem potrdijo znanje jezikovo, in da naj se pri naniestovanji in podeljevanji služeb vselej na to ozir jemlje, da ima prosilec potrebno jezikovo znanje. To naznanjam vsled zauka/a od 10. fehr. t. 1. št. 832 predsedništvu okrožne sodnije v Celji, kakor tudi vsem okrajnim sodnijam tega okoličja in velevam, da se imajo vsi oni predstojniki, kakor tudi vsi oni nižji uradniki koncipisti in manipulanti celjskega okrožja, kateri slovenskega jezika celo nič ali dovolj ne znajo, jezika z vso mogočo pridnostjo naučiti, sicer bi si imeli nasledke svoje za-n i k e r n o s t i sami pripisovati. Ob jednem izrekamo, da imajo vsi oni uradniki celjskega okrožja, ki so slovenskega jezika popolnem zmožni, dolžnost, da se natanko ravnajo po pra/osodnega minister s tva predpisih, izdanih glede rabe slovenskega jezika 15. marca 1862 Št. 865; 27. jan. 1866 št, 137 in 20. okt. 1860 Rt 1861, kadar imajo občevati s strankami, katere so samo slovenskega jezika zmožne in kadar imajo opravljati uradna tlela, napravi jati sodnijnke zapise in odloke, kar jih je v onih predpisih naštetih, da se v prihodnje kolikor mogoče pride v okom vsem pritožbam o jezikovih zadevah. V Oradci lfi. februvarja 1869." To je tedaj naredba, izdana v času, ko nij bil še g. Heinricher predsednik v Celji, jnitig. "VVaservGradci, — a tudi še ne minister g. Pražak. Komentar prepuščamo čitatelju. LISTEK. (Spisal I. Tur genjev, preložil M. Malovrh.) 1*1* v»i !» >i l^i II. (Daljo). Preteklo je nekoliko min it; vsi so bili v ve likei zadregi. Paklin čutil je najbolj potrebnost kaj izpregovoriti. „K-»ko torej V" povzel je naposled. „ Al i se moj dar sprejme ali ne V A'i se mi dovoljuje, ;iko ne ves denar, vsaj petindvajset ali trideset rubljev darovati za domovino ?" Rudečica srditosti oblila je Neždanova. Notranja razburjenost, katere sežiganje pisma nij uto-lazilo, zavrela je zopet v njem. „Saj sem ti uže rekel, da nij treba .... nij treba .... nikakor ne! Jaz tvojih novcev ne potrebujem in jih nečem. Jaz sam lehko novce dohodem, jih lehko koj dohodom!" „No, brate", dejal je Paklin, „vidi se, da, če tudi si revolucijonar — vender nijsi demokrat!" „Le povej svoiodno, da sem aristokrat". „Naposled saj si tudi res aristokrat — vsa-kako samo nekoliko". Neždanov smijal se je prisiljeno. „Ah, ti me hočeš spomniti, da sem nezakonsko dete .... Tvoj trud je zaman .... Tega itak ne pozabim." Paklin je ves prestrašen vzkliknil: »Aleo.ša! Za Boga, kaj ti je V Kako si moje besede tako zviti mogel! Denes si se ves izpre-menil." — Neždanovljeva glava izrazila je njegovo ne-strpljivost. nBasanovljeva nesreča te je vznemirila; ali zakaj se je tako nespametno ponašal . . . ." „On svojega osvedočenja nij tajil", dejala je Ma/unna jeznim obrazom; „nam ne pristoji ga zato obsoditi." „Ali on bi bil moral tudi na druge misliti, ki jih bode zdaj kompromitiral." „Kako morete tako o njem govoriti ?" ogla-il se je Ostrodumov. „Basauov je značajen mož in ne bode nikogar izdal. Kar se pak previdnosti tiče . . . vsak nij tako previden kakor gospod Paklin!" Paklin hotel je ves razžaljen nekaj odgovoriti, ali Neždanov ga je zadržal. „Gospoda moja", vzkliknil je, „ bodite tako ljubeznivi in ne mešajte politike v razgovor." Politični razgled. Notranja «V'JU*le. V Ljubljani 7. januvarja. Kakor smo u/e poročali odlomil je od <-«-sKiIi veleposestnikov voljeni grof Fran Thurn svoj mandat kot. poslanoc državnega »bora, ker je vstopil v gOSpodsko zbornico. V kratkem vršila se bode nova volitev, in ta obrača pozornost levičarHkih in avto-nomističnih listov na se. Da si z jednini poslancem nij število niti ni jednej niti na drugej strani mnogo pomnoženo, smatra se vender ta izvolitev kot sim-pton velike pomembe, kajti tu gre za princip, za dinastične interese. Če se izvoli privrženec levici, bilo hi to proti dinastičnim interesom. Kaj hc bode torej zgodilo? Češki listi govorijo za kompromis in ponujajo spravo. Kako pa se hode vlada obnašala tej zadevi nasproti? Na to vprašanje odgovarja dopisnik iz Peste v „Politik", da Taafie želi kompromis in če se prične boj, da bode on pokazal tudi energijo, katere pri njem videti nijsmo vajeni. Tako hi bilo tudi prav, saj je presvitli vladar sam dejal, da levičarji podkopujejo dinastijo, ker delajo fakci-jozno opozicijo. Razmere v liri voMi.Jhali postajejo vedno bob žalostne. Naj navedemo le kaj piše ,,Narodni list": „V dan 29. m. m. u okršaju sa Kovačeviče-vim četnicim kod Kamena, u občini Ktcegovskoj, poginu še 4 žandara. C)va grozna viest duboko L;e potresti sv*iko ioie čovječno srdce Ovo su prve ljudske žrtve koje padoše ove godine na Krivosi-janskom kršu! I na žalost joS veču, nesretnici koji poginuše, poguše, prava su naša brada. Brada ubile Otačul Tri su žandnra iz Dalmacije, si 1 je iz po-sestrime Češke. Sve naša krv. nase meso! Potrudili smo se, i ne malo, da odmah točno saznamo i imena onih mučenika, a da harem po zemlji našoj, majke koje imadu sinova u carskoj službi, neplaču ih još žive. Poginuli su, i nema sumnje: Štefan Gu-šič, Diuko Krivic Ivan Jelavič i Ivan Strejc: prva Vsi so umolknili. „Denes sem srečal Skoropihiua", povzel je zopet Paklin, „vseh Rusov kritika, estetika in entuzijastn.. To je neiznosljiv človek. Vedno vre v njem. Kipi kakor steklenica slabega kisliščaja, iz katere je natakar zamašek vzel! Vse v steklenici šumi, a kadar pene izginejo, ostane na dnu le nekoliko kapljic neke ostudne tekočine, ki n^- samo da nikogar žeje ne gasi, nego mu celo želodec skvari .... On je mladim ljudem jako opasen individij." Čeravno je bila Paklinova primera dobra, vender nij nikogar do smeha prisilila. Jedini Ostrodumov je dejal, da mladi ljudje, zanimajoči se samo za estetiko, še nijso izgubljeni, in tla >ih ravno Skoropihin zapelje. „ Prosim vas", začel je zopet neumorni Paklin, „ako to tudi politično vjin sanje nij, je ipak vele-važno. Po Skoropihinu vsak umetnišk proizvod uže zavoljo tega nijrna nobene vi evlnosti, ker je star. . . Ako je tako, potem je znanost in umetnost tudi samo stvar mode, o katerej niti vredno nij govoriti! Ako pa v njej nič vzvišenega nij, nič večne veljavnosti, potem naj gre k vragu! V znanosti, na priliko v matematiki, ali so Euler, Laplace, (Jaus pozabljeni yelikani? Ali hočete njihovo avtoriteto priznati? Ali se vaša prevzetnost protivi priznati avtoriteto Rafaela ali Mozarta? Zakone irneteljnosti 3 rodom iz Dalmacije, a 4 iz Češke. — Slava njim i harna uspomona u narodu! Oni poginuše kao ju-naei, na polju časti, na ohr.nui zakona i reda, štiteč Bokokorske stanovmke od topovskih napadaj* Ko-vačevičevih razbojnika! — U ovoj nesreči mi se još tješimo Sto čujemo. da naši Krivošijanci nisu barem om«stilt ruke u neviou kiv te svoje brače, več da kletva ovog razliojstva pada sva /na Kova-čevičeve četnike. — A ni sramota tog zlodjela neče pasti in Boku, jer napokon Bokelji nisu kr.vi, ako bezdušni n.zbomici hoče da lian.ju njihov zavičaj. — Što je pak uajsramotnije u OVOin krvavom činu. ona 4 žandara mrtva, bijaku sadita, barbarski raz-komadana, i osakačena na način tako grozan i sra-moton, da se ne da opisati." — Za te žalostne razmere v Dalmaciji dela „P. Ll." birokracijo odgovorno, katera nij nič storila, tla bi se je bila izvela asimilacija južne Dalmacija z monarhijo. \ nanje države. Razmere mej Srbijo in Rusijo so vedno bolj napete; ruski listi zelo ostro pišejo proti srbskej vladi. Gotovo je, da se bodo te razmere ostro kritizirale v skupščini, opozicija bode vladi pravila bridke besede. — Srbija ima uže Bkoro vse, kar imajo druge evropske države, republikansko stranko, soci-jalizem in kulturni boj. To pa nikakor ne more pospeševati razvoja mlade te državice. Pogajanju in razprave mej g»«iic»žc»m in Rusijo se še vedno vrše, a do zdaj se vidi še malo uspeha. _ Dopisi. Iz llolcdrsice 5. januvarja. [Izv. dojiis.J Ker je „Tovarisev" spoštovani g. dopisnik iz po-stojinskega okraja ventilirul vprašanje zastran prireditve učiteljskega imenika, naj povem, kako stvar stoji. Res težko je pri nas sestaviti tak imenik. Lotil sem se tlela, ker sem sna), da ga potrebujemo. Mislil sem, da bi bila najkrajša pot ta, če vs:k g. učif« 1 j pošlje potrebne date podpisanemu. Vedel sem, du to ne bo Slo tako gladko in da bo treba podrezati, — ali, da je mej učit*dji, kakor sem sam na ovoj:: u^esa cul, tudi nekaj taeih, ki le zabavljajo in se norčujejo 'z takega podjetja, tega nijsem znal. Človek se stara, a uči se vedno kaj novega. Da, zabavljati in norčevati se, baš nij težko. Drugi so pak baje previsoki in preučeni, in nečejo, da bi so njihova imena tiskala mej drugimi dušnimi revami, ali kali V No, za te bo treba „Extrabeilage"! Sicer pak mene, ki uže 8 let učitelju jem in me pod'jo od jedru; meje do druge, navajen bridkih skušenj in prevar, to ne oplaši, kajti „ podplat je koža akoz In skoz postala, no straši vec jo tniovka bodoča", in zato hočem pričeto delo nadaljevati. Dobil sem do sedaj 120 dat, starih imam tudi blizu 100, torej skupaj nad polovico. Končno prosim še one g. učitelje, ki mi še nijso poslali dat, naj izvolijo kmalu to storiti. Makso Ivanetič, nettel j. Domače stvari. — (Znižanje davka.) Kakor je gospod poslanec dr. Vodnjak svojim voblcem uže pri volilnem shodu v Žalei zatrjeval, tako se je tudi zgodilo, odpisanega je namreč zemljiščnega davka v celjskem okraji za 4000 gld., v okraji konjiškem pa za 3000 gld. Vsled prizadevanj poslanca in pod predsednika državnemu zboru gosp. barona G o d el-Lannoyja se sme pričakovati, da se bode znižal zemljiščni davek tudi v okraji slovenjegraškem, marenberškem in mariborskem na levem dravskem bregu. Menj ugodne pa so razmere za mariborski okraj na desnem dravskem bregu in za Slovensko Bistrico, ker so v teh krajih cenitve nepričakovano visoke*. Kdo je tej cenitvi kriv, to vedo uže vrabci na strehi. Kaj poreče RakušVva zloglasna „Cillier Iz mUiitJe lioUt« 3. januvarja. [Izv. dop.J Doživeli smo zopet prijetno veselico na Silvestrov večer v naše; čitalnici. Po kratkem nagovoru podpredsednika, sledile so razne točke, petje, Igranje na glasovir, na gosli in citie, ki so se lepo vršile in burno pohvalo Žele. Posebno očaralo nas je taborno petje in igranje na citre. Po izvršen* m programu podali smo se k plesu in vrtili se pozno v noč, čakaje novega leta. Ves večer bil je poln ".ahave in se končal v občno radost in zadovoljuost občinstva. Da je pa ta veselica, tako dobro izpahi, zahvaliti se moramo na j prvo slavnemu novemu čital ničnemu odboru, ki nam je v tako kratkem času podal prijetno zabavo. V drugo pa izrekamo zahvalo tudi našim naiodnim g. dijakom, ki pri vsakej veselici tako žrtovalno pomagajo. Nadalje pa tudi vsem drugim gospodičinnni in gospodom, ki so tako pridno sodelovali. Upamo, da jih tudi pri prihodnjih veselicah ne bomo pogrešali, temveč kmalu zopet i Zeit.img :, katera je nekdaj tako strastno napadala' videli na našem odru. Slavnega občinstva bilo je ta večer zbranega lepo število, toliko, kakor nij smo pričakovali ta večei. Vender smo pogrešali nekaj družin in osob, ki so se sicer vedno udeleževale in tacih, katerim najmenj | udstoja izostati. Naj bi čitalnica priredila še mnogo veselic in bila tako središče našemu mestu! je težje najti, nego zakone znanosti .... Dobro; oni so tu, in kdor jih ne vidi je slep; hote ali nehote, to je vse jedno!" Paklin j-' utihni!, toda nihče mu nij odgovoril; ravno kakor da imajo vsi vodo v ustih, kakor da se ga tako rekoč sramujejo. Ostrodumov j edini je zai epenčil: „A vkljub vsemu temu, ne obžalujem onih mladih, po Skoropihinu zapeljanih Ijudij." „Pojte z Bogom; vsi ste nepoboljšljivi?" mislil si je Paklin. „ Rajši pobrusim pete." Paklin vzel je bil uže svojo kapo, ko se je iz predsobe slišal jako lepo doneč, mošk bariton. ,,Je li gospod Neždanov doma?" Vsi so se začudeno pogledali. „Je-li gospod Neždanov doma V' ponavljal je bariton. „i)a", odgovoril je naposled Neždanov. Vrat", so se polabkoma odprl; in visok, brhk gospod kakšnih štirideset, let star vstopil je počasi in dostojanstveno v sobo. Akopram je bil uže mesec april, oblečen je bil še vedno v lepo suknjo z dragoceno kožuhovino, a s svojim nastopom naredil je vse — na Neždanova, Paklina in Mažuriuo . . da celo na Ostrodumova velik utis. Vsi so nehote raz svojih sedežev vstali. (J luljo prih.) dra. VoŠnjaka, predbacivša mu povišanje davka V Ali se bode kosala in javno priznala svojo hudobnost in strast? Kakor jo poznamo, nij kaj tacega pričakovati, ostala bode pri svojej starej trmi in hinavščini. — (Slovensko gledališče.) Včerajšnja predstava Mosonthalovega igrokaza „Na Osojah" bila je prav obilo obiskovana. Občinstvo je igralce odlikovalo prav pogostim priznanjem in to po vsej pravici, kajti to predstavo moramo vsekako staviti mej izrednejše v našem repertoaru. Drage volje omenjamo posebno pohvalno gospdč. G. Nigrinovo (Moniko) in M. Nigrinovo (Ano), kateri sta svoji ulogi več nego povoljno rešili. Na gosp. Sršena (Matijo) smo bili nekako radovedni, ker je rodom bolj na komično stran, a tudi on nam je ustrezal vseskozi. Gospod Danilo (Valentin), gospa Gutni-kova (Mreta) sodelovala sta popolnem umestno. G. Kajzelu (kotlarju Šimencu) izražala je galerija toliko priznanja, da mu našega treba nij. Gospdč. Novakova (Micika) nastopila je, če se ne motimo, prvikrat, pa uverila nas je, da nas bode še čestokrat zanimala. Tudi manjše uloge predstavljale so se primerno. Ker nam nedostaje prostora, naj se nam blagovoljno oprosti kratkost poročila, katero sklepamo z željo, da bi skoro zopet bila jednako prijetna predstava. — (Občni zbor „Sokola") v dan G. januvarja bil jc izvenredno dobro obiskovan. Obširnejše poročilo o njeni natisnemo v prihodnjej številki. — (Čitalnica v Loži) je pri priliki svoje 10 letnice imenovala gosp. dra. II e n r i k a D o 1 e n c a, c. kr. pristava, občeznanega rodoljuba in pisatelja slovenskega svojim častnim udom ter mu kot ustanovitelju poklonila krasen album v spomin. — (Visoko dušen dar.) Presrifi cesar daroval je lansko 'oto pogorelim prebivalcem v Cirkljah pri Kranji 400 gld. — (Imenovanje.) Predstojnikom zemlje-knjižnega in deželnoknjižnega urada pri c. kr. de-želnej sodni j i Ijubljanskej je imenovan novomeški zemljeknjižni vodja g. Majntinger mestu umi-rovljenega predstojnika g. Martinca. — (Obrtna zadruga) v Ljubljani je ravnokar dogotovila načrt svojih pravil, kojega je menda izdelal g. Kun^c. Pravila se tikajo obrtnijskih interesov sploh, zlasti pa o vprašanji, kako pomagati in zboljšati stanje mojstrom, pomagačem in vajencem. Ker je ta delokrog itak obširen dovolj, o politiki niti govora nij v omenjenih pravilih, kar je tudi povsem prav. — (Slovenskim odvetnikom!) Nagla-šali smo uže sto in stokrat na tem mestu, da se morajo naši odvetniki in beležniki na prvem mestu poprijeti slovenskega uradovanja, če hočemo kedaj, da bodo sodnje tudi isto tako slovenski uradovati pričele. Iz Štajerske dohaje nam vesela vest, tla so maribor.-.ki odvetniki sklenili vlagati samo slovenske vloge. To je možato ravnanje in teh mož ukrep ju iporočamo našim odvetnikom v posnemanje. Naj bi vsak odvetnik in beležnik v svojej pisarni spi-saval le slovenske vlogo in slovenska pisma, pri-morane bi bile tudi sodnije slovenščine se posluževati. — (Iz Zagreba) 6. jan. — Od 9. decembra m. 1. nij bilo čutiti nobenega potresa v Zagrebu, denes pa ob 2. uri 28 minut slišalo se je par sekund trajajoče globoko grmenje in bujenje izpod zemlje, za tem pak je sledil močan navpičen udarec, ki je ljudi iz spanja prebudil in zdramil. — (Stari bankovci po 10 gol d.) Vsled mnogostranskih vprašanj, dohajajočih tukajšnjej trgovskej hiši Franc Ks. Souvanovej gl^dé starih bankovcev desetakov, piše nam omenjena firma v splošno pojasnilo sledeče: „Stari bankovci po 10 gld. od dne 15. jan. 1 863 zamenjujejo se brez ovire pd 1. januarja t. 1. dalje samo še pri blagajnicah avstro-ogrske banke v Beči in v Pesti, pri podružnicah te banke na pr. v Ljubljani, Trstu, Celovci itd. pa le proti vložitvi prošnje, oziroma konsignacije in to do konca decembra 1 88 7. leta. Ker bi se utegnila ta določba tvstro-ogrske bunke po deželi krivo razlagati ali še celo od brez-vestnežev mej prostim ljudstvom v to svrho uporabljati, stare desetake, kateri bodo še celih 0 let obdržali svojo reelno veljavo pod ceno desetih gold. nakupovati, zdi se nam primerno tukaj naglašati, da do konca leta 1887 nij nikomur treba pri omenjenem denarji škode trpeti, ker smo prepričani, da bode kakor in i, tudi vsak drug trgovec in obrtnik v prometu prav rad sprejemal za plačilo stare desetake v polnej vrednosti, vedoč, da jih pri svojej kupčijskej zvezi v Ljubljani ali v Beči do 31. decembra 1887 za plačilo tudi prav lehko v polnej vrednosti 10 goldinarjev odda." — (Razstava v Trstu.) Avstroogrsko društvo trgovcev in obrtnikov z lesom, sklenilo je v glavnem zboru, da se razstave v Trstu (od dne 1. avgusta do 15. novembra 1882) kolektivno udeleži, da se tedaj izdelki in proizvodi gozdarstva in lesne obrtnije razstavljajo vkupe v oddelku ob-sezajočem vso avstro-ogrsko državo. Kedor bi tedaj nameraval udeležiti se te kolektivne razstave, naj se do 15. t. m. oglasi pri društvu: Verein der Holzindustriellen inWien I. Eschenbach-gasseNr. 11. — (Duhovenske spremembe na Kranjske m.) Kanonično investituro so dobili gospodje: Končnik Martin faro Javorje, Šranc Stanislav faro Rateče in Kare t Ivan faro Nemško Loko. G. Andrej Vole, župnik v Fužinah, je prezentiran za foro Št. Vid nad Ljubljano. G. Anton Jakšič, župnik v Poljanici, je bil stalno umirovljen. Prestavljeni so bili naslednji gospodje: Sakser Ivan, kaplan v Predosljah, gre za kaplana v Sv. Križ pri Ti žici. Vodopivec Ludovik, ekspozit na Ubelj-skem, postal je krajni kurat v Podkraji. Regen Josip, kaplan v Borovnic«, gre v Preserje. Potočnik Toma, kaplan v Horjulu, gre v Borovnico. Umrla sta gg. Pretner Josip, župnik v Kovorji in Ferla n Matej, penz. kaplan v Loki. — (Spremembe pri uciteljstvu na Kranjskem.) G. Ferdinand Vi gele je stalno nameščen v Zagradci. Gdč. Marija Wessner je dobila III. učiteljsko službo v Krškem. — (Gorpod vitez VVaser) podpisuje svoje ime na najnovejših naredbah, tikajočih se novih zem-Ijiščnih knjig z nekakim sramožljivim slovenskim š, tako da se ime zdaj čita: Waser. Pa ne, da bi se bil na svoje stare dni spokoril — kali? — (Novo ribo) je ujel gosp. P. Lassnik in jo naznanja z debelimi črkami v svojej prodajalnici špecerijskega in druzega blaga. Nadel jej je ime „ T ho nf i se h je li pravo, nam nij znano. Gosp. Dežman bi storil občinstvu posebno uslugo, da to do zdaj se nepoznano ribo popiše natančneje. — (Iz Kranja) se nam poroča: Tukajšnja čitalnica napravi dne 15. in 29. januvarja sijajna plesova, požarna bramba pa v dan 5. februvarja. V 19. dan februvarja pa napravi Čitalnica v družbi s požarno hrambo maskerado. — (Umor.) Iz Kranja se nam poroča: V noči od 2. na 3. t. m. umor 1 je uže večkrat kaznovan gluhonemi dninar po vsem mestu znano prodajalko dežnikov. Umor ta izvršil se je na grozen način. Zvečer vlačila se je ta slaboglasmi ženska z morilcem po gostilnah, potem pa sta šla vkup iz mesta, k pristavam. Kaj se je tu godilo, zagrneno je v nočno temo; v jutro pa so našli žensko s pre paranim trebuhom in odrezanim licem. Imela je še toliko zavesti, da je povedala, kedo jo je tako razmesaril ; Čez dve uri je umrla. Zločinca so žan-darmi takoj v jutro prijeli in ga izročili sod nij i ; imel je na sebi se vso krvavo obleko. — (Vihar na jadranskem morji) bil je, kakor se nam iz Trsta poroča, v četrtek dne 5. t. m. vsled južnega vetra tako silovit, da je morala angleška ladija, ki polaga kabel mej Trstom in Koriti, potem ko je preplula štiri sto kilometrov, zp.kotviti se na sinjem morji. A še istega dne proti večeru poleglo se je morje toliko, da je mogla zopet nadaljevati polaganje kabla. — (V nevarnosti zadušiti se) bila je, kakor se nam piše iz Trsta, dne 4. t. m. rodbina treh osob v gostilmei „pri jelenu" na trgu della Caserma. Zakurila si je bila namreč s premogom v odprtem, na sredo sobe postavljenem ognjišči, ne sluteč, da mej tem, ko se greje, diha v se ob jed-nem tudi strupeni ogljenik. Le slučaj, kateri je hotel, da je poleg stanujoča žena slišala, kako se je jedna osoba zgrudila v nezavesti na tla, ne da bi se culo kako klicanje na pomoč, rešil je trojico, katera je bila uže v popolnej nezavesti in otrpnenji vseh znamenj življenja, gotove smrti. — (»Učiteljski Tovariš".) Da sum Slovenci postali slovstveno — in nekoliko tudi po litično — samostalen narod, v tem ima pokojni voditelj Bleiweis neizmerno zasluge. Na voditelji je pač neizmerno ve'iko ležeče. Slovenske učitelje je od 1. 1860—1873 javno vodil znani ljubljanski šolnik Andrej Praprotnik. Viharni časi za ponemčevanje šol, ki so bili 1. 1873 zopet nastopili, so bili menda tudi tega prezaslužnega moža napotili, da se je bil za dolgih osem let javnemu delovanju in vodenju umaknil s tem, da nij več vodil največ po njegovem trudu osnovanega „Slovenskega učiteljskega društva" in ne več uredoval „Učiteljskega Tovariša", prvega in najboljšega učiteljskega glasila, katerega je bil on sam 1. 18G0 ustanovil. Z radostjo pozdravljamo torej, da je g. Praprotnik z nova se lotil svojega lista, kateremu je zdaj po njegovem 21 letnem obstanku zopet posvetil svoje skušeno, nepristransko pero. Pred nami leži 1. številka 22. letnika. Skoro vso predrugačeno podobo ima. Obsega mnogovrstno tvarino iz peres starejših in mlajših pisateljev. Ten denca listu je : jedino narodno šolsko polje obdelovati in vzbujati slovensko učiteljstvo k složnemu delo vanju. Ime gosp. urednika nam je porok, da se ne bode list barval niti s puhlim šolskim liberalizmom niti z zastarelim hvalisanjem stare šole, kajti nje- govo geslo je: „ Naprej po prav ej potiu, kakor to tudi v 1. številki razpravlja. Priporočujemo torej prav toplo „ Učiteljskega Tovariša" vsem domoljubnim slovenskim učiteljem. (Cena 3 gl. pri Milici v Ljubljani.) — (.Kresa") 1. številka za l. 1882. prinaša naslednji obseg;— Anton Koder: Zvezdana, (roman), — V. Eržen: Nočni* pozdrav, pesen. — S. Gregorčič: Slovo od Riienberga, pesen. — Pavlina P a j k o v a: Mačeha, novela. — Josip Cimperman: Iveri. — Sam o s tal: Starec sa motar na novega leta dan. — V: Sveti večer, pesen. Ivan M. Bogovič: Šege, običaji in narodni praznici pri Srbih. — Dr. Ahasverus: Beseda o Meteoroloinčno poroči le. A. V LJubljani : našej ljudskej prosveti. — Vinko Borštner: O telegrafičnih vremenskih poročilih. — V. Ker m a v ner: O pesništvu v obče. — Krek: Polvfem v narodnej tradiciji slovanskej. —Pavi o v s ki: f dr. Janez Bleivveis-Trsteniški. — Tratenj ak: Zgodovinske čertice o nekdanjej provinciji: VVindisch-raz. Jož. Ogorek: Poročilo o poljskej književnosti. — Drobnosti. BKres' izhaje v Celovci in velja za vse leto 4 gld., za pol leta 2. gld. Urednik mu je dr. J. Sket. — (G. bukvovez Janez Bonač) nam poroča, da so mu pošle platnice za »Ljubljanski Zvon". Zatorej prosi vse tiste gg. naročnike, ki so mu zadnje dni poslali naročnino za platnice, da naj blagovoljno potrpe nekoliko dnij, da jih spet prejme z Dunaja, kjer se zdelujejo. Dan Čas opazovanja Stanja barometra v min. | Temperatura , Vetrovi Neb., Mokri na v 2. januvarja 1 Ob 7. iri ljutraj oh Mri pnpolu-lin' ob !». uri vtltr 737*89 mm. 788'lOMfc 73988 NBJ + 04u C + 6-8° G + 08° C Mita ju .'"/.ilni'l sliibolt-n iahod ItlfL'Ii-IIO preeej jasno jasno 0*00 »m 3. januvarja oh J. uri zjutraj ob 2. uri popolllijllf ob 9. nri lufet 788*6 mm. 7 .'36 .'$.*}mm. 786*490«. — 0-6° C -f -1-8» C -f 4 0° 0 slabotna burja slaholm ju.'../.ili.i.•> <' n.nl itormniom. Dne ii. januvarja: Zjutraj nekoliko megle, čez dan oblačno, na večer nekoliko vetrno, ltarometcr močno pada. Srednja dnevna teinp. 4- "21" C, to je za JV6" t' nad nor-malom. Dne 4. januvarja: Jutranja zarja, čez dan temno in oblačno, delnimi deževno vreme; stanje baroinetrovo srednje; srednja dnevna temp. -f- D'0° *'< to j« K» 7-8 0° nHd normalom. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk zelo jednakomerno razdeljen; barometer sicer še /.mirom precej visok, vender stalno pada; vetrovi večjidel južni in preeej slabotni. Nebo viejidel ali popolnoma ali pa vsaj večinoma (»hlačno, na jutro pogostokrat megleno. Morje skoro popolnoma mirno. Deževalo ju znatno le v nekaterih krajih ob jadranskem umni. V primeri s pro-tečeniini dnevi temperatura raste in je skoro povsod nad-nonnalrin. Največji razloček v temperaturi znaša 22° C. Mirno vreme, brez posebnih ekstreuiov v temperaturi. St. 158. Raziflas. (12—1) njih rodovih uplenjenih mladih deklic. Razne vesti. Od leta 1H82 začenši se bode pri tukajšnjej davkarskej blagajniki plačilo direktnih davkov in njih naklad od dveh blagajniCnih uradnikov potrdilo. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 1. januvarja 1882. Zupan: Las c h a n. * (Slikar brez rok.) V Bruselji je sedaj izložba slik, mej katerimi je posebno zanhnl|iva jedna, predstavljajoč življenje na kmetih. A se zanimljivejša pa je ona, katero je naslikal slikar brez rok. a so tako izuril, da slika z nogama. To je dokaz, da si pravi talent ve pomagati in pridobiti veljavo. * (Kako v Afganistanu ministre kaznujejo) o tem poročajo indijski časniki iz Kabula takole: Pred nekoliko dnevi so prejšnjega vojnega ministra, kojega je sedanji emir Abdurainan proskri-biral pripeljali ujetega ter ga zaprli v neki stolp. Pripeljan pred emirji prosil je za življenje. A emir je ostal neizprosen in obsodil je ministra na smrt. Ujetnika potem zvežejo in odpeljo na dvorišče, kjer so hlevi za elefante: Polože ga na tla in odpro hlevne duri. Zdajci pride iz hleva velik slon, kateri je obsodil v kratkem poteptal. V malo trenutkih bdo je videti le krvavo maso na tleh. XDm:ini£ijsl^:a, "borza* dne 7. januvarja. (Izvirno telegraiično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih ... 77 gld. Enotni državni dolg v srebru .... 78 „ Zlata renta........... 94 „ 1860 državno posojilo....... 133 * Akcije narodne banki;....... 846 „ Kreditne akcije......... 346 London............ 119 „ Srebro............ — » Napol.............. 9 n C. kr. cekini........... ° n Državne marke......... «r,8 „ 26 3f> 10 20 43 60 25 kr. Lepe in |>u ceni klobuke in čepke, kakor tudi kožuhovin» (506—18) prodaja Anion 14rrjči, v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških ulic. ^ ^ ^ ^ ati ^ a ^ a ék a a a ^ a a - jo odprl (13—1) od.Tretxi.ieko pisarxxo v Ljubljani pod Trančo St. 2. Za otročnice. (603—1) Ravnokar jo moja žena v otročjej p<»stelji, ko sem iti 111 k < -1 - i«- \ koiiiferni Nprit za čistenje zraku v sobi vporabil. (iospod šolski vodja Halzbauer v Mauthbautonu piše dalje: Kolikorkrat se vaš konl-lerni Nprit razpršava, občuti moja žena veselje o prijetnem, dihalne organe oživljajoč"um duhu. Ker so avtoritete priznale, da iiua ltittiior)«'v konilVrni spril iHtiiiito mnogo ozouirujoeega kisleca v sebi in da vsled tega Čisti /rak, priporoča so ta sprit za vsako sobo, kjer stanujejo otročnice,.bolniki ali otroci. — Jedino pravi Ibttnerjev koniferm sprit dobi so pri .1. itiiin* rji, lekarjl v Bciohesiaa« Dol. Avsti. in v Ljubljani pri Jul. pl. Trnkoczvji. 1 steklenica velja 80 kr., 6 steklenic 4 gld., patenti-iani nuprievalni aparat 1 gld. 80 kr. bela in rudecji vina razixili let (678—6) priporoča veliki trgovec z vinom Leopold Hdnigsberg v Zagrebu. Pustni krofi ■vsctlc dan fiçilaal îxa. fi.nl dobé se v Winterjevej sladčičarni (na Prejliraovem trgu). (7—2) 15 V najem J za več let se da v sredi trga, v naj lepše j legi zu \ TNako ohrtuijo pripravna la.iša, ž;ivi:n.sl3:I lile-vl, la.rsLn.izie (mamsin) in kozolec. Poleg lepi prostor, velik obzidan vrt in konec tega ti njiv. 1'ričetek n'jema o sv. .Juriji 1882. leta. .Tako ugodni pogoji se izvedo do 15. I Vinu * ur|a t. 1. "^1 pri lastniku ^ ,IO*4i|Hl lflaŽOlkll ^ (14—1) v Planini. »rt a a. a a a k. a ► r r r r r r w r r D. R. P. No. 14120. — K. K. Čflv. >t n rt) t> r u rt r r t n r bc. Scririb'' Krfert oul itotfenrtn iitat oime Sctffe in fnft u n h r t rti r ii u (11- r '.'I n \Abi, ,i1 r i rt) irfi n r f t. t i t f i rti ni n r • e i aorti bitiitn uitür f Mltflt liftr tiznar, wrfrfií nudi r t m r i n /to m trn fi f tvoflurrrln o r t o v r r a ü «« ft i o ii it n c it ncnien'it. Ta- ..ftiigrnftudvTnióVr" !i --! • irt .i :-:t i. p i>i> i:p|.m h!i' ol->: tftttO*. '.'¡iifn-. Uu't|« .Hilft) e ».-. iw.'b Intet fitft. rrridji b(« automf Urtfí mi í'oiftititd-rfiii'it.riM!. ftlirrtrifft |otd)C aln-r mi (¿rfi.'i brr .'M í.i ii:ií> inrcil G nfintiii'it mir» '¿(¡[lip.fiit. Qtoipéctf ¡(tii)iiiu'if uttb CriAinalatjifHflr >c ijnttli nnl tni. ;K H du- uUfi.i i.lüOtim Stmu >■ \ DamtHtant». (732—3) I 31 srbske srečke. 3\ srbske srečke. 31» srbske srečke. 31» srbske srečke. 3'. srbske srečke. 31» srbske srečke. TJže 14. januvarja tretje srečkanje 3°/0 kneževskih Vs; t k i > tOtO 5 srečkanj: II. 14. j.inuuij,) marra It. junija H. argusta 11. noit-mbra < d leta 1881 a 100 frankov v zlatu. V sakralni glavni dobitek frankov v zlatu. Najmanjši dobitek 100 frankov v l lat o. Dobitki in obresti se na Duna|l, v BudapeAl i. v Srečka daje °/0 obresti v zlatu. mnogih provincijalnih mestih kakor tudi v Helgradu in v skoro vseh evropskih glavnih mestih brez odbitim izplačujejo. Originalne srečke proti kat*i a 46 gld. poleg 60 kr. kuponskih obrestj. j]mW~~ HPrejezao-iii listi ""^H se vplačujejo v 14 mesečnih obrokih á 3 gld. in z ostalim obrokom 4 gld. kupec dobi pri prvej vplaóitvi 3 gld. (727—5) nerazdeljeno pravico igrati. ^^l'ri dnó 12. novembra vršečem se prvem sreSkanji &*h kneževskih srbskih^^ m srečk bili so glavni dobitki frankov 100.000, 10.000 in 4000 v zlatu douljeni M j mej srečkami, katere je prodala naša hiša, in zelo kulantno eskomptirani. r Wechslergescháft der Administration des mm MS MM g ri angelji", v Ljubljani, na Dunajskej cesti. Naročila se piomptno proti jiovzetju efektuirajo. Boljii od vsoti podobnih izdelkov, nimajo to paatilje nič aliotlljlvfffn v m-hi; najuspmnrjr »r milijo zopt-r l>oli-7.iii v organih Hpoiln ii'um ili-iu tolosu, fotier, bolezni v polti, na odob, v inožjanih H in UHtih, sopor otročjo In /nnuke bolozni; čistijo toliko kri in odpravljujo bluto. Nij «ii r.dravila, ki bi bilo holjčo in pri toni popolnem neškodljivo zopor telesno .cw/*##c*l>V. gotovi vir TBeh boto«nij. Ker «o pOHludkorjono, uživajo jih radi tudi otroci. To pil« bo odlikovano z jako cuBtnim piomoin ttvornvga svrtniku 1'it/nt. Ba" Jrdnti nkatljieti m l!i pihtmi veljn /.1 kr. Osrm. Hkatljic skujnij, VJO pil, vrlja mimo 1 ght. a. v. % (640—9) _^--*¿**\ - ■ •' • . ■ '»v_-^=---^ Si/o t« i o n i O 1 Vnuka ükntljitüt, ki nemn firme : Apotheke ztlm Vdl JUHjC • hriltf/rii IjiopolU,jr ponarrji'iKi, tor »varimo, naj «o no kupnjo. t 'i t 111 ur HlOrfl ilobro, itn kilo ur ihihi *tnl> >t. tirrplir-iirt/tt tili rrlo »k'xlljirff/ti izit'lkii Vnakdu naj izročno r.alitova Xi-tiMtrinovih Eli -itltrtinih pil, to imajo na zavitku tor navodilu za r»bo polty /ilojrri potlpi*. Glavna znlof/a tut I hi nitji: Apotliokn „zum heiilftrn /><>/>«/»/«• ilos IV*. .V*n»f«*{»», Stadt, JEckm (Irr l'lanketi- IHM S)iir,t, hjuttxr, tor v vach dobrih lekarnah na Duuaji in po dovoli. Lekarna „pri samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-jeva na mostiivm trgu v Ljubljani, priporoča p. n. občinstvu sledeče, zmirom sveže (frišne) vsled dolgoletnega izkustva kot Izvrstno uplivne priznane specijaliteti, izkušena domača in homeopatiika zdravila: Planinski zeliščni sirop kranjski, i7;b0prcern ___ kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekle- 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Poiuiihljevo CDorsch) jetrno olje, zoper bramore, nico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 steklenica HO kr. pluč- \ n-i f .n^iicl 'i II "I Vlili *1 "ajboljSe za ehranjenje zob ter zobnega ; l 11«111 I