Leto XLIV, št. 462, 27. avgust 201 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla 1. oktobra. Gradivo bomo zbirali do 18. septembra. Odprli Polhov doživljajski park Nova turistična pridobitev za mlade in stare. Foto: Luka Dakskobler V grajskem parku so v soboto, 23. junija, odprli Polhov doživljajski park - nov turistični projekt občine. Gre za park, kjer na svoj račun s številnimi lesenimi skulpturami živali in didaktičnimi elementi pridejo tako otroci kot tudi starejši, za katere pa so postavili naravoslovne table. Park, ki ga občina oglašuje kot paket zabave in znanja za vso družino, je stal okoli 90.000 evrov, od tega je občina prispevala 25.000 evrov, preostanek pa so pridobili iz Evropskega sklada za regionalni ra- zvoj. Kot je vidno na fotografiji, pa odprtje ni bilo samo slovesno, ampak tudi sladko. Log - Dragomer Stara šola dobiva novo podobo. Gradnja s pomočjo sredstev EU Stara šola je objekt, ki je izrednega pomena za občino zaradi kulturne in zgodovinske vloge, prostorske stiske in potreb. Po obnovi bodo prostori namenjeni občinski upravi in različnim interesnim dejavnostim. Že od začetka je vodilo obnove, da bi poleg dodatnih prostorov pridobili tudi stavbo, ki bo kraju v ponos. Dela potekajo od začetka letošnjega februarja. Horjul Slovesno na Vrzdencu Blagoslov obnovitvenih del Vrzdenška cerkev sv. Kancijana je bila deležna obsežnih obnovitvenih del na oltarjih in freskah, rekonstruirali so izvirni tlak, položili nov hrastov pod ... Dela je na vrzdenško žegnanjsko nedeljo, 12. avgusta, blagoslovil nadškof Uran, ki je ob tej priložnosti med drugim prejel tudi škofovsko mitro, v kateri je vtkan vzorec iz vrzdenških fresk. Vrhnika Gradi se na več koncih Največja investicija je nova kolesarska povezava. V Občini Vrhnika poteka nekaj večjih investicij, nekaj pa jih še čaka na začetek dela. Vsekakor bo največja gradnja kolesarske povezave in križišč na Tržaški cesti, ne gre pa spregledati tudi nekaj manjših projektov, kot je obnova šolske kuhinje ali pa nakup novega vozila za nujno medicinsko pomoč. Borovnica Praznik borovnic Pestro dogajanje v Borovnici V Borovnici so v okviru Praznika borovnic dokazali, da imajo še kaj več prodati in pokazati kot le borovnice. Pripravili so pester in za vse privlačen program, s poudarkom na lokalni kulturni in naravni dediščini. Dogajanje so sklenili zvečer z Nočjo borovnic(e) - z velikim koncertom glasbenih skupin. Več o tem na borovniških straneh. K Očistimo Slovenijo, 15. 9. 2018 Pri projektu sodelujejo tudi občine Borovnica, Vrhnika in Log - Dragomer. Več podrobnosti o akciji na lokalnem nivoju poiščite na spletnih straneh občin, nekaj osnovnih napotkov pa najdete tudi že v tem časopisu na lokalnih in skupnih straneh. Delavno Za nami je obdobje sproščenega dopusta, brezskrbnih počitnic za otroke, hkrati pa je to tudi čas, ko si nabiramo energijo za prihajajoče jesensko obdobje. Sodeč po tem bi pričakovali, da bo v občinah vladalo mrtvilo, a če vzamete v roke tokratno številko Našega časopisa, boste spoznali, da vam število strani to oporeka. Veliko se je in se še dogaja po naših občinah. Tako na vrhniških straneh pišemo o začetkih novih projektov in tudi o tistih, ki so ali pa bodo končani v naslednjih dneh. V Borovnici so med drugim obeleževali Dan borovnic in občinski praznik, na horjulskem koncu so se veselili novih pridobitev v cerkvi sv. Kancijana na Vrzdencu. Na Logu občina pospešeno obnavlja objekt stare šole, v Polhovem Gradcu pa so se na začetku poletja razveselili novega doživljajskega parka s polšjo tematiko. Navedene novice so samo peščica tistih, ki so se dogajale in o katerih lahko berete v tokratni izdaji Našega časopisa. Del tokratnega časopisa je tudi priloga Konec, ki ste jo nekateri mogoče prejeli že kakšen dan pred izidom časopisa. Tudi ona, podobno kot Naš časopis, prinaša zgodbe o uspehih naših osnovnošolcev, ki so iz leta v leto večji in zato ne smejo ostati nespregledani. Gašper Tominc, urednik Besede Cankarja Velikokrat v svojem življenju sem storil krivico človeku, ki sem ga ljubil. Taka krivica je kakor greh zoper svetega duha: ne na tem ne na onem svetu ni odpuščena. Neizbrisljiva je, nepozabljiva. . ■ , ■ Y_l„ /i t f Ivan Cankar, Skodelica kave N OŠ Občina Vrhnika 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si /VV SPEKTER Vrhovec Aleš s. p. Elektrotehnika Spekter Vrzdenec 11 B SI - 1354 Horjul Slovenija Razvoj in proizvodnja elektronskih in elektromehanskih naprav Tel: 01 7509 708; Fax: 01 7509 709 info@avspekter.si www.avspekter.si RAZPIS za naslednje strokovne sodelavce: 1. Delavec/delavka v proizvodnji Pričakovana znanja iz naslednjih področij: - Spajkanje, sestavljanje, vijačenje, uporaba ročnega orodja. Pričakovane sposobnosti: ročne spretnosti, hitrost, natančnost, zanesljivost, tehnična usmeritev, dober vid. Pričakovana izobrazba: Osnovna ali srednja, tehnične smeri. Delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu so zaželene, ne pa obvezne. 2. Kontrolor elektronskih naprav (m/ž) Pričakovana znanja iz naslednjih področij: - Poznavanje elektronskih merilnih inštrumentov (A-meter, V-meter, Multi-meter, osciloskop ...) in poznavanje dela z računalnikom (Word, Excel .) Pričakovana izobrazba: Elektrotehnik ali mehatronik. Delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu so zaželene ne pa obvezne. 3. Tehnolog / konstrukter elektronskih naprav (m/ž) Pričakovana vsaj osnovna znanja iz naslednjih področij: - Poznavanje mehanskega konstruiranja izdelka (elektronske merilne in testne naprave) - Poznavanje elektronskih elementov (pasivni elementi, aktivni elementi, integrirana vezja, operacijski ojačevalniki .) - Poznavanje elektronskih merilnih inštrumentov (A-meter, V-meter, Multimeter, osciloskop .) in poznavanje dela z računalnikom (Word, Excel, Altium, ACAD .) Pričakovana izobrazba: Strojni inženir ali inženir mehatronike. Nekajletne delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu so zaželene. 4. Razvijalec programer elektronskih naprav (m/ž) Pričakovana znanja iz naslednjih področij: - Delovanje mikroprocesorjev, programski jezik C++, XAML, Windows API - Delovanje operacijskih sistemov (Windows Embedded Compact) - Baze podatkov, C#, .NET - Osnovno poznavanje arhitekture PDD, MDD, poznavanje aplikacij za Windows Embedded Pričakovana izobrazba: 7 stopnja (elektro-inženir programer). Nekajletne delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu so zaželene. Možnost dodatnega izobraževanja. Prednost imajo kandidati iz okolice Logatca in Vrhnike. Zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo. Lokacija delovnega mesta: Logatec. Kontakt: info@avspekter.si ali 041 862 710. Ponudbe pričakujemo do 10. 9 . 2018 na zgornji kontakt Trgovina SUGA Jesen je čas za prenovo stanovanja IMATE VSE POTREBNO? Orodje Vijaki Barve Čistila Pomožni material ^ SUGA - P V. www.suga.si Blagovne znamke priznanih proizvajalcev. Za dom, hobi in prave mojstre. kmf IMAiMSI 9 KAMM !!!?■ LX □JIIB z& žima BUILDING TRUST T ^ A v) SvjetlMt Izdelke znamke Ceresit najdete tudi v Trgovini SUGA Kvaliteta za profesionalce N OS Občina Vrhnika 27. avgust 2018* 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si KupJÀ dnjoJje, pJnča/š ene ^ ob nakupu dvojih očal* z isto dioptrijo vam DRUGA STEKLA ENAKE A KVALITETE PODARIMO JB * okvir+stekli+delo ** akcije se med seboj ne seštevajo iiiiiiaiiiiiiiaasniiižiiiiE / Prve novice Gradnja prizidka k borovniški šoli konec leta? Povečana previdnost države na področju poplavne ogroženosti je botrovala skoraj enoletnemu podaljšanju postopkov, ki omogočajo gradnjo prizidka k OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Že maja je postalo jasno, da prizidka k šoli ne bo mogoče zgraditi do začetka novega šolskega leta - kljub zagotovljenim sredstvom za gradnjo v občinskem proračunu in predpostavki, da bo projekt deležen tudi sofinanciranja s strani Ekosklada. Z vodstvom šole so bili dogovorjeni ukrepi, ki bodo začasno omogočili nemoten pouk s predelavo nekaterih garderob v učilnice. Nedavna pridobitev še zadnjega pozitivnega mnenja k spremembi prostorskega akta, ki pogojuje začetek postopkov za gradnjo prizidka k osnovni šoli, daje upanje, da bo z gradnjo mogoče začeti že do konca letošnjega leta in zanjo pridobiti tudi sredstva Ekoskada. © 'DEBEVEC' Za vas izvaja: -razne izkope, rušenje objektov -urejanje itrorišč, parkirišč in dovoznih poti -izdelavo individualnih hišnih priključkov (kanalizacija, vodovod, ¿¡stilne naprave) -fciper in kombi prevoze _ L—► ¿041/780-912,041/737^45 iitfb@agrm-debefvec.6oni Pokopališče na Lesnem Brdu v novi podobi novcr iJI S » SKUPINA NOVOGRADNJE nepremičninsko posredovanje Slavko Švigelj s.p., dipl. prav. (UN) a \!„ll lil h i IS Režiika 26,1370 Logatec P.E. Cankarjev trg 6,1360 Vrhnika ,_ (Hotel Mantova) g 9sm: +384 51 88 72 72 siavko@skupinanovogradnje.si www.skupinanovogradnje.si ► izdelava prodajnih in najemnih pogodb ► svetovanje pri prodaji in nakupu nepremičnin ► posredovanje in zastopanje v prometu z nepremičninami Želite prodati svojo hišo,stanovanje, vikend, morda parcelo, pa ne veste, kako se lotiti postopka celotne prodaje? Ali pa želite najti primerno nepremičnino zase? Za vas smo tu strokovnjaki, ki vam pomagamo pri celotnem postopku, zagotovo vas ne bomo razočarali. Za vsa vprašanja in nasvete sem vam na voljo nepremičninski posrednik Boštjan Coren. ftffNAk RE/MAX NEPREMIČNINE BOŠTJAN COREN M:+386(0)41777282 E: bostjan.coren@re-max.si www.re-max.si PROIZVODNJA IN PRODAJA PELETOV LESPAK, d.o.o. (ČISTA SMREKA) • Slovenska proizvodnja iz kakovostne surovine • Certifikat Gozdarskega inštituta RS Za informacije in prodajo pokličite 041 615 463 (Jože Osredkar) ali 041 755 484 (Simon Malavašič) Proizvodnja ¡n.ipr£yzem: Verd' 107, _j" Vrhnika (nekdanji LIKO) Konec maja se je začelo urejanje novega dela pokopališča na Lesnem Brdu, ki je bilo tudi uspešno končano. Ob cerkvi Marije Vnebovzete na Lesnem Brdu je v sklopu obnove in izgradnje nove zunanje podobe pokopališča s poslovilno vežico prišlo najprej na vrsto tisto najbolj nujno - ureditev dela pokopališča. Po ureditvi novih poti in njihovem tlakovanju je sledilo še urejanje težavnega terena in najzahtevnejši del, prenos treh grobov, kar pa je po vseh uradnih in odobrenih postopkih uredilo pooblaščeno podjetje Lavanda. V začetku poletja so uredili še travnato površino, ki daje poseben pečat končnemu urejenemu videzu. -> » Postavili parkovne klopi Na pobudo občanov je Občina Log - Dragomer izboljšala opremljenost zelenih površin z urbano opremo v občini. Z uvedbo parkovnih klopi so osvežili šest lokacij; ena izmed klopi je postavljena na Lukovici, dve na Logu in tri v Dragomerju. V letošnjem načrtu Občine Log - Dragomer je postavitev še štirih novih parkovnih klopi. Želijo, da jih redno uporabljate, saj so namenjene prav vam. -> tí V Črnem Vrhu odprli nov oddelek vrtca Z začetkom šolskega leta bo odprt tudi nov kombiniran oddelek javnega vrtca pri Podružnični osnovni šoli Črni Vrh, saj so investicijska vzdrževalna dela in druge obveznosti potekale po načrtu kar v počitniških dneh. Tako je bil z 20. avgustom 2018 že mogoč vpis v oddelek vrtca pri POŠ Črni Vrh in bo mogoč še vse do 11. septembra 2018, ko bodo vanj že lahko zakorakali vrtičkarji. Paradižnik ob snežnih kolih Snežni koli, last vrhniške komunale, ki jih med zimsko sezono uporablja za označevanje robov cestišča v pomoč pri pluženju snega, poleti res nimajo nobene posebne funkcije. Iznajdljiv občan Borovnice si jih je mogoče prav zato »izposodil« in jih kar veliko postavil na svoj vrt oz. njivo. Dogodivščine Polha Rogovileža N OŠ Občina Vrhnika 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r¡8j Županova beseda Mandat se počasi izteka. Kot že tolikokrat ponovno gledamo na udejanjene investicije kot na projekte, ki so v teku, ne pozabljamo pa tudi na že pripravljene rešitve, ki jih bo občinsko vodstvo, če bo hotelo in bo za to sposobno, peljalo v prihodnje. Upam si trditi, da je bilo v naši občini v odhajajočem mandatu narejenega več kot v vseh mandatih po osamosvojitvi skupaj. In to investicij, na katere je Vrhnika lahko ponosna. A vsi se s tem ne strinjajo, zato je treba vse, kolikor je le mogoče, očrniti in ne glede na dejansko stanje dodati negativne predznake, čeprav je standard bivanja pri nas z vsakim dnem višji. Že večkrat sem omenil izredno uspešen projekt izgradnje vrtca na Poštni 1, s katerim se je Vrhnika vpisala kot prva občina s tovrstnim, energetsko uspešnim objektom v spomeniško zavarovani stavbi. Pa tržnica na Sodnijskem trgu, brez katere si ne moremo več zamišljati kraja. Energetsko je sanirana glasbena šola, Cankarjev dom pa nam je v ponos. Tudi kulturni center je objekt širšega pomena, saj se ponaša tako z izredno prijazno knjižnico kot tudi Doživljajskim razstaviščem Ljubljanice. In tudi to je projekt, s katerim Slovenija nastopa tudi v tujini. Trenutno je v izgradnji prizidek k šoli Antona Martina Slomška, ki naj bi ga otroci zapolnili že v prihajajočem šolskem letu. Tudi nadzidava zdravstvenega doma poteka. Res je, da so pri tem določene težave z glavnim izvajalcem, vendar se vsi skupaj trudimo, da bi projekt izpeljali. In ne nazadnje je prav, da ugotovimo, da je onesnaževanje Ljubljanice zelo zmanjšano z izgradnjo centralne čistilne naprave in kanalizacije na Vrhniki, v Verdu in na Stari Vrhniki. S to investicijo je bila obnovljena tudi druga infrastruktura na teh območjih. Do konca leta predvidevamo še obnovo infrastrukture v Gradišču, izgradnjo kolesarskih stez in hodnikov za pešce mimo pokopališča na Tržaški ter ureditev križišč z državno cesto na Gabrčah in Tankovsko cesto. Skratka, tudi jesen bo polna investicij. In če se vrnem k predvolilnem času; ni mi razumljivo pisanje tendencioznih prispevkov, ki prihaja od posameznih svetnikov tako na spletu kot v dnevnem in periodičnem tisku. Žal je njihovo znanje in poznavanje dejanskega stanja preslabo, tako da fantazija dela s polno paro in, kar se je že zgodilo, zapišejo tudi neresnice in raznorazne konstrukte. Najbolj žalostno pa je, da o dejstvih ne sprašujejo tistega. ki bi jim na vprašanja lahko odgovoril, saj bi v nasprotnem ne mogli pisati svojih veleumnih član- kov. Vendar je tako vedno bilo in vedno bo, da se revolverske novice najraje berejo, piscem pa ne gre za to, da bi se določene stvari razjasnile, pač pa si želijo pozornosti javnosti po načelu: Saj ni pomembno, da je kaj narejeno, in tudi ne, kaj je res in kaj ni, ampak le to, da sem opažen in da imam pet minut slave, pa čeprav s tem škodim celotni skupnosti. Tudi to je del demokracije. Žalostno. Spoštovane občanke in občani, ni moj namen pranje perila v javnosti, vendar glede na napade, ki jih doživljam, sem pač moral prikazati stanje takšno, kot je. Prepričan pa sem, da boste znali sami presoditi, kaj so pleve in kaj zrnje. Tako verjamem, da boste tudi v naslednjem obdobju izvolili nekoga, ki ne bo le govoril, pač pa tudi kaj naredil. To pa bo mogoče le, če se boste volitev udeležili v čim večjem številu. To je vaša demokratična pravica. Za konec bi dodal le še kratek odlomek iz pridige velikega Slovenca Antona Martina Slomška ob volitvah v Deželni zbor leta 1861: »Slabi možje so slabi delavci novih pravic. Kjer pa dobrih delavcev ni, tudi delo ne gre od rok in še kar se stori, malo velja. Kdo je vsega tega kriv? Vi volivci, ki ste take mojstre - skaze izbrali. Veselo smo čakali nove pravice, srečne družice naše mlade svobode; brali smo in tenko na uho vlekli, kaj bodo naši izvoljeni poslanci spoznali. Dolgo smo čakali, pa boljega nismo učaka-li. Namesto zidati novo ustavo naši sreči, so le podirali in strašno pogorišče naredili. Bog postrahuj vse tiste neumne ali pa hudoumne volivce, ki so zavoljo praznega dobička take može v državni zbor poslali! Pa vendar - oče nebeški, pri-zanesi in odpusti jim! Zakaj naši deželani, nove svobode pijani, niso vedeli, kaj delajo. Razsvetli jih pa v prihodnje, kadar zopet na volitve pridejo! Ljubi rojaki, prosim vas, ne držite nemarno križem svojih rok in ne pustite, da bi vam malopridni, širokoustni ljudje po svoji spačeni volji vaše predstojnike izbirali! Ne bodite zaspani za svojo srečo ali nesrečo, ampak odprite oči, oglejte si dobro in pomislite, koga boste volili! Potem pa krepko pristopite v velikem številu in si izvolite može po svoji volji, modre in pravične, srčne in resnične ...« Župan Stojan Jakin Kemis kršil okoljevarstveno dovoljenje in zakon o varstvu okolja Območna enota inšpektorata za okolje in prostor v Novi Gorici je junija izdala odločbo, v kateri je odločila, da sta Kemis in njegov nekdanji direktor Emil Nanut v dveh točkah kršila okoljevarstveno dovoljenje in zakon o varstvu okolja. Po ugotovitvah inšpektorata na prvi stopnji naj bi Kemis in Nanut kot odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, med drugim poroča Dnevnik. Kemis naj bi tako kršil okolje-varstveno dovoljenje, ker ni zagotovil zajema gasilskih vod in razlitih nevarnih snovi, zaradi česar je nastala okoljska škoda v potoku Tojnica. Poleg tega naj bi okoljevar-stveno dovoljenje kršil tudi, ker na dan inšpekcijskega pregleda konec maja 2017 ni zagotovil obratovanja v skladu z dovoljenjem, saj niso ustavili naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov. V okoljevarstvenem dovoljenju namreč piše, da mora upravitelj ustaviti napravo ali njen del, če zaradi kršitve pogojev okoljevarstvenega dovoljenja grozi neposredna nevarnost za zdravje ljudi ali povzročitev znatnega škodljivega vpliva na okolje. Območna enota inšpektorata je ugotovila tudi eno kr- šitev zakona o varstvu okolja, ker Kemis med 15. majem lani, ko je nastal požar, in 23. majem ni obvestil ministrstva za okolje in prostor o neposredni nevarnosti za nastanek okolj-ske škode. Prvostopenjski inšpektorat je obema naložil opomin in globo, Kemisu v višini 265.000 evrov, Nanutu pa v višini 12.500 evrov. Kemis in Nanut sta se po poročanju Dnevnika že pritožila inšpektoratu za okolje in prostor. Če bo odločitev postala pravnomočna, pa ni znano, ali bo v tem primeru sledil tudi odvzem okoljevar-stvenega dovoljenja. Območna enota inšpektorata za okolje in prostor v Novi Gorici je prekrškovni postopek začela lani poleti, odločbo pa je po enem letu izdala v začetku junija letos, še poroča Dnevnik. V Civilni iniciativi EkoVrh pravijo, da odločba postavlja Kemis na laž, da ni kršil nobenega zakona in Okoljevar-stvenega dovoljenja. Andrej Markovic: »Nismo civilne iniciative in njeni posamezniki tisti, ki zavajamo javnost - kot trdi Kemis, ampak so to v Ke-misu.« STA/GT Bodimo previdni - šolarji na cesti! Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika opozarja vse krajane na bližajoči se pričetek pouka. Od ponedeljka, 3. septembra 2018, bodo z nami na cesti tudi naši najmlajši. Bodite pozorni na cesti, še posebej v okolici šol in vrtcev. Prilagodi- te hitrost vaših vozil in odpravite se od doma pravočasno. Poskrbite za svoje otroke tudi v avtomobilih. Vedno jih pripenjajte z varnostnimi pasovi in jih namestite v ustrezne avto sedeže. Bodimo jim dober zgled in se pripnimo tudi sami! Tudi letos bomo člani ZŠAM Vrhnika aktivno, ob pomoči policije in mestnega redarstva, varovali prehode za pešce in nevarne prometne točke. Naše člane boste prepoznali po varovalnih jopičih in uniformah združenja. Bodite strpni in previdni. Življenje je neprecenljivo -spoštujmo ga. Varno vožnjo! Upravni Odbor ZŠAM Vrhnika Petkovi družinski popoldnevi Vrhnika - Tudi letos se nadaljujejo tradicionalni družinski petki v Parku samostojnosti sredi Vrhnike. Zvrstilo se je pet petkov, prežetih z animacijami za najmlajše. Obiskal jih cirkus, igrali so se velike družabne igre, lahko so ustvarjali, se odžejali z brezplačno limonado, ogledali različne predstave in še marsikaj. Zvest spremljevalec dogajanja je bila vedno tudi Knjižnica pod krošnjami, ki je sicer imela »odprta vra- ta« na tej isti lokaciji celoten julij. Poletni družinski petki so potekali v okviru projekta Poletje na Vrhniki, ki ga je organiziral Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. (gt) N OS Občina Vrhnika 27. avgust 2018* 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Gradi se na več koncih V Občini Vrhnika poteka nekaj večjih investicij, nekaj pa jih še čaka na začetek dela. Vsekakor bo največja gradnja kolesarske povezave in križišč na Tržaški cesti, ne velja pa spregledati tudi nekaj manjših projektov, kot je obnova šolske kuhinje ali pa nakup novega vozila za nujno medicinsko pomoč. Dela ob Tržaški cesti mimo Kulturnega centra Vrhnika Največje gradbišče v občini je ob Tržaški cesti - od Kulturnega centra Vrhnika proti Logatcu. Tu občina v sodelovanju z državo gradi kolesarsko stezo in ureja križišča. Dela so po pogodbi zaupali koprski družbi CPK. V okviru del bodo uredili štiri križišča, vključno z novim uvozom do Kulturnega centra, dostopa do pokopališča in Močilnika, zavijalne pasove, škarpe, se-maforizacijo prehoda za pešce in druge ukrepe za umirjanje prometa. S tem posegom naj bi se izboljšala varnost za najšibkejše udeležence v prometu: kolesarje, pešce, invalide in šoloobvezne otroke. Vrednost investicije je nekaj več kot 977 tisoč evrov, od tega bo Občina Vrhnika dala 320 tisoč, EU in država 207 tisoč, DRSI pa 450 tisoč. »Dela smo načrtovali že nekoliko prej, a država ni dovolila delnih zapor, dokler ne reši avtocestnega izvoza v Logatcu in na Vrhniki,« je pojasnil župan Stojan Jakin. »Zato se bo realizacija projekta nekoliko zamaknila -v jesen.« V sklopu tega projekta bodo podrli tudi star objekt na Voljčevi 27, ki je »štrlel« na cestišče Tržaške ceste. Objekt je bil še do nedavnega registrirana kulturna dediščina, kar je oteževalo namene občine, da bi ga porušila. Kljub rušitvi se dediščina ne bo izgubila, saj so celoten objekt natančno posneli, posnetke pa arhivirali. Po novem bo na tem mestu tudi križišče, pri čemer se bo Voljčeva naslanjala na Tržaško pod pravim kotom, to pa bo posledično pomenilo tudi večjo preglednost. Delovni stroji naj bi v drugi polovici avgusta zabrneli na odseku lokalne ceste med Pod-čelom in Podlipo. Občina bo nadaljevala s prenovo cestišča tam, kjer ga je lani zaključila in ga zaključila pred hišno številko Podlipa 20. Zaselek tamkajšnjih hiš, ki so ob cesti, bo hkrati z obnovo dobil tudi prepotreben pločnik. Projekt naj bi bil končan do konca letošnjega leta. Dva komunalna projekta sta že pod streho. Prvi je gradnja kanalizacije na Cesti Krimskega odreda, kar je bilo po županovih besedah zaradi množičnosti priključkov kar velik zalogaj. »Hkrati smo obnovili še vso sočasno infrastrukturo, kot je vodovod, plin, razsvetljava in pločnik.« Drugi projekt pa je razširitev cestišča v Ligojni (gre za 550 metrov) in izgradnjo pločnika. Tudi tamkaj so obnovili ali nadgradili že obstoječo komunalno infrastrukturo. Poteka še gradnja prizidka k Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika, kjer bodo od prvega septembra bogatejši za šest novih učilnic. Nove pridobitve - nove šolske kuhinje - se veselijo tudi v OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Nekoliko manj veselja je pri Zdravstvenem domu Vrhnika, kjer gradijo prizidek, ki se ga, kot kaže, drži smola. Zupan pravi, da dela potekajo znatno počasneje od predvidenega, vzrok pa so finančne težave izvajalca. Zato je v tem trenutku težko napovedovati, kdaj bodo dela končana. Obliž na rano tamkajšnjemu osebju, ki se spopada z razmerami, ki veljalo v času gradnje, bo novo reševalno vozilo za nujno medicinsko pomoč. Občini je uspelo na razpisu pridobiti skoraj polovico nepovratnih sredstev za nakup predvidoma dobrih trideset tisoč evrov vrednega reševalnega vozila. »Z rebalansom proračuna smo zagotovili sredstva za obnovo številnih cestišč, kot na primer na Zaplani, v Smrečju ali Podlipi, da so varnejša in primernejša za zimske razmere. Poleg tega pa imamo v načrtu za letošnje leto še gradnjo kanalizacije v soseski Gradišče - razpis za izbiro izbiro izvajalca je v teku in pa uredili bomo križišče v Gabrčah.« V sklopu slednjega bodo deloma preuredili Tržaško cesto z namenom umiritve prometa, cesta z Gabrč, ki se priklaplja nanjo, pa bo prav tako deležna posega, da bo vklapljanje varnejše in preglednejše. Gašper Tominc Dela na prizidku Zdravstvenega doma Vrhnika potekajo z zmanjšano intenzivnostjo. Kaj bo z Barjanko in Barjancem? Kipa, ki ju je Tone Lapajne leta 1984podaril Vrhniki, sta se znašla tako rekoč na trasi nove kolesarske poti. Povprašali smo na občino, kaj se bo z njima zgodilo. »Žal je skulpturo že dodobra načel zob časa, les je v določenem delu propadel. Glede na njegovo stanje, je potreben obnove. To bomo izvedli pod nadzorom strokovnjakov, na lokaciji, kamor je bil odpeljan. Po popravilu bo kip postavljen na mesto, ki bo zanj najbolj primerno; v okolico Kulturnega centra, saj je bil že v osnovi namenjen tej lokaciji. Upam, da bomo do takrat rešili tudi problematiko z bivšo restavracijo Blagajana, tako da bo celotno to območje takšno, kot mora biti,« nam je odgovoril župan Stojan Jakin. N OS Občina Vrhnika 27. avgust 2018* 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Letalec Alfonso Duran se vrača domov Konec maja je ameriška obrambna agencija za ujetnike, pogrešane in ubite v akciji (DPAA) potrdila, da posmrtni ostanki, ki jih je ekipa preiskovalcev izkopala lani poleti za cerkvijo na Pokojišču, dejansko pripadajo letalcu ameriških zračnih sil, 22-letnemu vodniku Alfonsu Orlandu Duranu. Identiteto so potrdili s primerjavo vzorcev DNK, ki so jih prispevali sorodniki vodnika Durana. »Jokali smo in se spominjali vsega truda, ki smo ga vložili, da bi se ta zadeva izpeljala, in kako pogosto smo obupovali, da bo do tega trenutka kadarkoli zares prišlo, ampak zdaj je. Seveda je še vedno prisotna žalost, da je umrl tako mlad in da starši ter sestra in bratje niso nikdar imeli možnosti tega zaključka,« je za ameriško vojaško revijo Stars and Stripes povedala njegova nečakinja Pat Duran, ki se je za vloženi trud prav prisrčno zahvalila vsem sodelujočim pri projektu: »Želimo si, da bi se lahko prav vsakemu od njih osebno zahvalili.« Ko boste zagotovo veseli klica iz banke Zlikovci so vedno na preži. Zato je dobro, da imate na svoji strani nekoga, na katerega se lahko zanesete. Tinka Marolt, vodja NLB Poslovalnice Vrhnika »Zaradi naprednih varnostnih mehanizmov včasih zaznamo nevarnosti, še preden jih občutite stranke. Takrat je pomembno, da čim prej stopimo v stik z vami, to pa lahko storimo le, če imamo vaše prave podatke,« pojasni Tinka Marolt. Po dvigu na bankomatu, kjer je bil odkrit skimming, vas lahko obvestimo Ko v banki zasledimo, da je bil na banko-matu izveden skimming, pokličemo imetnike plačilnih kartic, ki so ta bankomat uporabljali. »Če ste dvigovali denar na sumljivem bankomatu in imamo vaše kontaktne podatke, vas bomo poklicali in predlagali rešitve. Tako bomo lahko pravočasno preprečili, da bi zlikovci izpraznili vaš račun,« nadaljuje Maja Krajnc. Maja Krajnc, vodja NLB Poslovalnice Borovnica Morda vas opozorimo na nenavadne vzorce plačevanja s kartico Lahko vam tatovi ukradejo le podatke o kartici, kartico pa še vedno imate. Ko zaznamo nenavadne vzorce nakupovanja s plačilno kartico, vas bomo poklicali in preverili, ali ste sumljive nakupe res opravili vi. Če boste zlorabo potrdili, lahko plačilo ustavimo in kartico blokiramo. Morda vas opozorimo ob nakupovanju na tveganih spletnih straneh Tudi če zaznamo, da želite izvesti plačilo nakupa na spletni strani, ki ima oznako visokega tveganja, vas bomo poklicali in na to opozorili ter poiskali ustrezno rešitev. »Svetujemo, da ob tem, ko nam sporočite svoje podatke, razmislite tudi, kako želite, da vas obveščamo, in katere podatke želite, da upravljamo,« se strinjata obe sogovornici in vas vabita v NLB poslovalnici na Vrhniki in v Borovnici. OGLASNO SPOROČILO Posmrtne ostanke bodo sedaj prepeljali v ZDA, kjer ga bodo morebiti že avgusta z vojaškimi častmi pokopali blizu doma v Santa Feju v zvezni državi Novi Mehiki. Poleg njegovega imena na spomeniku pogrešanim v drugi svetovni vojni na ameriškem vojaškem pokopališču v Impruneti v Italiji pa bo po novem vgravirana majhna rozeta. Znamenje, da je bil najden. Spomnimo: ameriški bombnik B-24H-5-FO Liberator, z vzdevkom Knock it off, je strmoglavil v bližini Zavrha 25. februarja 1944. Letala 451. bombne skupine, 724. bombne eskadrilje so tisti dan iz Barija poletela nad vojaške cilje v Re-gensburgu (Nemčija), med vračanjem pa so nekaj bomb odvrgli še na borovniški viadukt. Šolska kronika dogodek beleži kot prvi bombni napad na Borovnico. V akciji je bilo tedaj sestreljenih petindvajset letal, eno izmed njih nad borovniško dolino. Devet članov posadke je varno izskočilo iz gorečega letala, strelec v repu pa iz neznanih razlogov tega ni storil. Preživele zavezniške letalce so polovili v okolici Borovnice in jih poslali v ujetniška taborišča, kjer so dočakali konec vojne, osvoboditev in srečno vrnitev v domovino. Ostanki padlega letalca pa so svoje mesto počitka za 73 let našli v zavetju cerkve sv. Štefana na Pokojišču. Damjan Debevec, Foto: www.findagrave.com Slovo rdeče bukve Vrhnika, 7. avgust - Že od zgodnjih jutranjih ur so se v parku v središču mesta mudili delavci Vrtnarstva Hlebec, ki so imeli kar veliko za opraviti z rdečo bukvijo v parku pred Kavarno park. Bukev je odmrla, suhe veje so predstavljale potencialno nevarnost za mimoidoče, zato se je občina odločila, da jo odstrani. Delavcem je na pomoč priskočilo visoko dvigalo firme Dvig, ki je skrbelo za nadzorovano padanje odžaganih debelejših in večjih kosov drevesa, ter gasilci PGD Vrhnika, ki so z avtolestvijo nudili delavcem primerno višino. Vrtnarstvo Hlebec je bukev poža-galo in odstranilo parobek, na njeno mesto pa je skladno z navodili Zavoda RS za varstvo narave zasadilo okrasno drevo pagodovec ali japonska sofora. Rdeča bukev je po navedbah Zavoda RS za varstvo narave odmrla zaradi del na rastišču, ki so obsegala betoniranje in izkop. To je pripomoglo k slabšanju stanja drevesa, ki se je končalo s propadom naravne vrednote. Z znanimi ukrepi drevesa ni več mogoče sanirati, saj je odmrlo. Rdeča bukev je bila spomenik lokalnega pomena. (gt, foto: gt) N OS Občina Vrhnika 27. avgust 2018* 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pasti so namenjene hroščem Puščavnik (Osmoderma eremita) je največja evropska vrsta minice. V duplih, kjer prebiva, najdemo še celoten spekter ogroženih saproksilnih vrst v Evropi, zato jo obravnavamo kot krovno vrsto. Na fotografiji je puščavnik iz ljubljanskega mestnega parka Tivoli. Pozornejši ljubitelji narave ste lahko v okolici mokrišč, kot je na primer Mali plac ali pa pri Bajerjih v Verdu, opazili prestrezne pasti za žuželke. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo smo se pozanimali, če nemara veljajo govorice, da gre za pasti v povezavi zbiranja žuželk za preverjanje zdravja okolja po lanski nesreči v Kemisu. Špela Ambrožič Ergaver z inštituta nam je pojasnila, da gre za pasti, ki jih postavljajo v okviru projekta PoLJUBA, s katerim želijo prispevati k obnovitvi in ohranjanju mo-krotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja. Vodilni partner štiriletnega projekta v vrednosti 4,2 milijona evrov je Krajinski park Ljubljansko barje, Nacionalni inštitut za biologijo pa je njihov zunanji izvajalec. Pasti so namenjene hrošču puščavniku, ki ima status varstveno prioritetne vrste po Ha-bitatni direktivi EU in je kvalifikacijska vrsta na Natura 2000 območju Ljubljansko barje. S feromonskimi prestrezni-mi pastmi vzorčijo odrasle osebke te največje evropske minice in največjega hrošča, ki živi v lesnem mulju dupel pri nas. Kot je še dodala sogovornica, so v letu 2018 postavljene te pasti na širšem območju Ljubljanskega barja, saj je ena izmed projektnih nalog Nacionalnega inštituta za biologijo popis izhodiščnega stanja hrošča puščavnika (Osmoderma eremita) za načrtovanje projektnih aktivnosti na Ljubljanskem barju. Gašper Tominc, foto: Andrej Kapla VESELICA V SINJI GORICI 31. avgusta, od 20. ure dalje. ANSAMBEL JURETA ZAJCA r* a ^ ^ Vabi PGD Sinja Gorica Obvestilo OŠ Ivana Cankarja Vrhnika obvešča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 3. septembra 2018. Seznam razrednikov od 2. do 9. razreda bo objavljen v četrtek, 30. 8. 2018, na spletnih straneh naše šole. Seznam učencev 6. r. po oddelkih bo objavljen v ponedeljek, 27. 8. 2018, po 13. uri na spletnih straneh šole in na oglasni tabli na Lošci 1. Z izbirnimi predmeti od 4. do 9. r. (obvezni in neobvezni) bomo začeli v torek, 4. 9. 2018, po urniku. 3. d, 3. e, 5.-9. razredi LOŠCA 1 - učenci naj imajo s seboj TORBO, šolske copate in peresnico, beležko Načrtujem bodo dobili v šoli, učenci 3. d in 3. e pa tudi vse potrebščine, zavite in podpisane. 8.30 - Učenci od 6. do 9. r. se bodo zbrali na ploščadi pred vhodom B (novi del stavbe - zaklonišče) na Lošci 1. 8.30 - Učenci 5. r. se bodo zbrali v zgornji avli A10« v starem delu šole na Lošci l. 8.30 - Učenci 3. d in 3. e ter oddelkov šole z nižjim izobrazbenim standardom se bodo zbrali v spodnji avli A0 v starem delu šole na Lošci 1. Podaljšano bivanje bo za prijavljene učence 3. in 5. razredov. Vozni red avtobusov dobite pri tajnici, objavljeni bodo na spletnih straneh in na oglasni deski. Pouk bo za vse učence potekal do 12.55. Malica bo za vse učence, kosilo bo samo za prijavljene; nanj se prijavijo prvo šolsko uro pri razrednikih. Učenci 3. razreda naj imajo s seboj pisno obvestilo za učiteljico o prijavi na kosilo in natančni uri odhoda domov. 3. c in 4. razred TRŽAŠKA 32, KULTURNI CENTER - Učenci naj imajo s seboj torbo, šolske copate in peresnico, beležko Načrtujem bodo dobili v šoli, učenci 3. c pa tudi vse potrebščine, zavite in podpisane. 6.00 - Jutranje varstvo (za učence 3. c) v učilnici 101 na Tržaški 2 8.30 - Učenci 4. razreda in 3. c se bodo zbrali pred vhodom v Kulturni center na Tržaški 32 - nekdanja šivalnica IUV. Pouk bo potekal do 12.55, malica bo za vse učence, kosilo bo samo za prijavljene; nanj se prijavijo prvo šolsko uro pri razredničarki. Podaljšano bivanje bo za prijavljene učence 3. c in 4. r. Vozni red dobite pri razredničarki, objavljeni bodo na spletnih straneh šole in na oglasni deski. Učenci naj imajo s seboj pisno obvestilo za učiteljico o prijavi na kosilo in natančni uri odhoda domov. 2. razred, 3. a in 3. b TRŽAŠKA 2 - Učenci naj imajo s seboj TORBO, vse potrebščine (zavite in podpisane), šolske copate in peresnico, beležko Načrtujem bodo dobili v šoli. 6.00 - Jutranje varstvo v učilnici 101 8.00 - Učenci 2., 3. a in 3. b razreda se bodo zbrali na dvorišču šole I. triletja na Tržaški 2 (zadnji vhod). Pouk bo potekal do 12.25, malica bo za vse učence, kosilo bo samo za prijavljene; nanj se prijavijo prvo šolsko uro pri razredničarki. Podaljšano bivanje bo za prijavljene učence. Vozni red avtobusov dobite pri tajnici, objavljeni bodo na spletnih straneh šole in na oglasni deski. Učenci naj imajo s seboj pisno obvestilo za učiteljico o prijavi na kosilo in natančni uri odhoda domov. DRENOV GRIC - Učenci naj imajo s seboj TORBO, šolske copate in peresnico, beležko Načrtujem bodo dobili v šoli. 8.30 - Učenci 2. in 3. r. Podružnične šole Drenov Grič se bodo zbrali v učilnicah na Drenovem Griču. Pouk bo potekal do 12.55. Malica bo za vse učence, kosilo bo samo za prijavljene; nanj se prijavijoprvo . šolsko uro pri razredničarki. Podaljšano bivanje bo za prijavljene učence. Jutranje varstvo se bo začelo v torek, 4. 9. 2018. Učenci naj imajo s seboj pisno obvestilo za učiteljico o prijavi na kosilo in natančni uri odhoda domov. PRVOŠOLCI TRŽAŠKA 2 Seznam učencev po oddelkih bo objavljen v ponedeljek, 27. 8. 2018, po 13. uri na oglasni deski šole na Tržaški 2. 9.00 - Vsi prvošolci in starši se bodo zbrali v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Po predstavi bodo šli peš v šolo I. triletja na Tržaško 2 v učilnice, kjer jih bodo sprejele razredničarke. Parkiranje osebnih avtomobilov bo ta dan možno tudi na asfaltnem igrišču na Tržaški od 7. do 12. ure! Vsi prvošolci bodo vabilo prejeli po pošti. PRVOŠOLCI DRENOV GRIČ 8.35 - Drenov Grič - odhod avtobusa s prvošolci in starši z Drenovega Griča v Cankarjev dom na Vrhniki. 9.00 - Predstava in po zaključku odhod avtobusa s prvošolci in starši na Drenov Grič v učilnico 1. r. N OS Občina Vrhnika 27. avgust 2018* 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Povzetek rezultatov javnomnenjske raziskave o Kemisu Podjetje Valicon je v mesecih junij in julij za Kemis izvedlo javnomnenjsko raziskavo o vrsti tem, ki so pomembne tako za prebivalce kot za Kemis. Anketiranje je potekalo računalniško podprto osebno na terenu, in sicer na štirih območjih, ki gravitirajo proti Kemisu. V raziskavo so bili vključeni polnoletni prebivalci občine Vrhnika. Vzorec je obsegal 302 gospodinstvi, kontak-tirano pa je bilo vsako gospodinjstvo na območju izvajanja javne raziskave. Naj se ob tej priložnosti iskreno zahvalimo vsem, ki so izkazali pripravljenost za sodelovanje v raziskavi. Nameni raziskave Kemis se je za raziskavo odnosa do okoljskih tem odločil predvsem zato, ker tudi po enem letu še ni sprejeta pobuda za posvetovalno telo, sestavljeno iz predstavnikov lokalnih skupnosti, kar bi po eni strani prebivalcem omogočilo bolj neposreden vpogled v delovanje Kemisa, Kemisu pa boljše razumevanje odnosa do pomembnih tem, ki se nanašajo na Kemis. Temeljni namen raziskave je bil bolje spoznati odnos, ki ga imajo do Kemi-sa in za njihovo življenje pomembnih okoljskih vprašanj, okoliški prebivalci. Zanimal nas je odnos do okoljskih vprašanj s poudarkom na posledicah požara v Kemisu, pa tudi zaupanje v posamezne institucije. Vsa vprašanja, ki so se nanašala na institucije, ki delujejo v lokalnem okolju, so bila postavljena vrednostno nevtralno. Zato so javne izjave posameznikov, da je Kemis z raziskavo želel vplivati na stališča in mnenja udeležencev v raziskavi, strokovno nevzdržna. Poseben sklop raziskave se je nanašal na požar v podjetju Kemis in sicer z vidika informiranosti o požaru, zaupanja do virov informacij o požaru in njegovih posledicah in o ustreznosti poročanja. V raziskavo so bila vključena tudi vprašanja o informiranosti prebivalcev glede protipožarnih ukrepov, ki jih je v času sanacije sprejel Kemis. Zadnji sklop vprašanja se je nanašal na sprejemljivost Kemisa v lokalnem okolju. Povzetki in ugotovitve javnomnenjske raziskave Rezultati raziskave glede zaupanja v Kemis so pokazali relativno nizko stopnjo zaupanja in niso presenetljivi. Presenečeni pa smo bili nad tem, kako se določena objektivno preverljiva in večkrat objavljena dejstva razlikujejo od odgovorov anketirancev. Raziskava je dokazala, kako pomembno bi bilo posvetovalno telo ali kakršnakoli druga oblika sodelovanja Kemisa s prebivalci, saj nam je popolnoma jasno, da popačene slike realnosti vodijo ne le v poslabšane odnose, ampak tudi v nepotrebno stresno življenje občanov. Naj to ilustriramo s pregledom posameznih vprašanj in odgovorov nanje. • Skoraj 40 % anketirancev je odgovorilo, da je v požaru zgorelo od 400 do 600 ton odpadkov, čeprav ima Kemis od maja 2017 na spletni strani objavljene natančne količine odpadkov, ki jih je zajel požar in ta količina znaša približno 200 ton. Količine odpadkov so bile večkrat objavljene v Našem časopisu, v zloženki, ki so jo prejeli Vrhničani na dom in v veliki večini slovenskih medijev. • Na vprašanje, kaj je bil vzrok za pogin rib v Tojnici aprila letos, jih je večina vprašanih (61 %) odgovorila, da je bil to Kemis, čeprav Kemis v času pomora sploh ni deloval in se je pomor rib zgodil gorvodno od Kemisa. O tem, da Kemis ni kriv za pomor rib letošnjega aprila, je pisala tudi večina slovenskih medijev. • Kar 21 % anketiranih je prepričanih, da Kemis zbira radioaktivne odpadke, kar je seveda v popolnem nasprotju z dejstvi. • Kar 30 % anketiranih je prepričanih, da Kemis odpadke na lokaciji sežiga, čeprav Kemis nima tehnoloških možnosti niti dovoljenja za sežig odpadkov. Tudi javni mediji so po prvih napačnih navedbah podajali pravilne informacije. • Kar 85 % anketirancev meni, da so dolgoročne posledice požara v Kemisu onesnaženost zemlje in potoka Tojnica. Glede na to, da so uradne institucije, sicer pozno in v prvih dneh po požaru neusklajeno, jasno sporočale, da onesnaženost zemljine zaradi požara praktično ni prisotna, pokazalo pa se je, da je zemlja na več lokacijah obremenjena s posledicami prejšnjih dejavnosti, sanacija Tojnice pa je bila po izvedbi prvega dela sanacijskega programa ocenjena kot učinkovita, rezultati raziskave dejansko kažejo, da prebivalci preprosto niso zadostno ali dovolj informirani o dejanskem stanju. • Smrad in zastrupitev zemlje sta največkrat navedena kot najbolj škodljivi okoljski težavi na Vrhniki, sledi pa hrup v povezavi z avtocesto. Nasprotniki Kemisa še eno leto po požaru onesnaženje zaradi požara obravnavajo in publicirajo kot največji in edini okoljski problem na Vrhniki. • Zgolj četrtina anketirancev je seznanjena z investicijo Kemisa (več kot 1 milijon evrov) za dodatne pro- tipožarne ukrepe, ki jih že izvaja v okviru sanacije objekta ne glede na to, da je bila ta informacija večkrat javno objavljena. • Žalostna je tudi ugotovitev, da kar 42 % vprašanih meni, da se stanje glede varovanja okolja na Vrhniki v minulem obdobju ni izboljšalo (čeprav Občina Vrhnika slovi kot prva in najbolj napredna pri ravnanju z odpadki, zgrajena je bila čistilna naprava za vode, zaprta je bila deponija mešanih odpadkov ...). Vsa našteta razhajanja med tem, kaj si občani mislijo in dejstvi, lahko povežemo s pretokom in virom informacij. Ugotovitve raziskave so v tem delu precej zanimive. Le petina anketirancev meni, da je glede požara v Kemisu in njegovimi posledicami dobro seznanjena, 42 % odstotkov pa je tistih, ki trdijo, da so s to tematiko slabo seznanjeni. Raziskava je torej jasno pokazala, da ima večina ali celo velika večina anketirancev nerealno podobo o tem, kaj se je ob požaru in po požaru v resnici dogajalo v njihovem okolju in tudi o samem Kemisu ter njegovi dejavnosti. Ker so prave informacije nujne za pravilno odločanje, se v Kemisu čutimo odgovorne, da po eni strani naredimo vse, da zmanjšamo tveganje našega delovanja na minimum, po drugi pa da okolišanom omogočimo videti in razumeti, kako deluje Kemis. Ne glede na vse napisano pa nas je pozitivno presenetila ugotovitev, da bi 34 % anketirancev sprejelo delovanje Kemisa na tej lokaciji ob dodatnih varnostnih ukrepih oziroma z uvedbo omejitve skladiščenja. Kemis razume svoje odgovorno delovanje v okolju ne le tako, da spoštuje formalne predpise, ampak bo (kot je že) v skladu z možnostmi upošteval tudi neformalna pričakovanja, tista, ki ne prihajajo iz zakonov, ampak od ljudi, od sosedov. Še naprej pa se bomo trudili za vzpostavitev neposrednega dialoga z okoli-šani in tudi širšim območjem Vrhnike, saj lahko le tak dialog prepreči nesporazume, ki temeljijo na nepopolnem razumevanju dogajanj v okolju. Na podlagi rezultatov raziskave lahko torej sklepamo, da je predvsem zaradi slabe informiranosti oziroma dezinformiranosti občanov o požaru in njegovih posledicah in sprejetih ter že delno uresničenih ukrepih nasprotnikom Kemisa uspelo z navajanji polresnic in neresnic prikazati Kemis kot največjega onesnaževalca in krivca za vse minule, sedanje in prihodnje okoljske probleme na Vrhniki. Kemis je tako postal idealno orodje za osebno promocijo posameznikov, merjenje moči in tlakovanje političnega udejstvovanja. Zato želimo v prihodnje še več aktivnosti vložiti v to, da dokažemo, da je Kemis odgovorno podjetje, ki se mu je zgodila nesreča, katere bremena bi mnogo lažje presegli s sodelovanjem in ne z metanjem polen pod noge. Kemis, d. o. o. Ali so se Vrhničani pripravljeni seznaniti z dejanskim stanjem in delovanjem Kemisa, pa bomo lahko ugotovili že kmalu. Vse zainteresirane vabimo, naj se oglasijo v Kemisu, in sicer v četrtek, 13. septembra od 17.00 do 19.00. Odgovarjali bomo na vaša vprašanja in pokazali del objekta, ki je že saniran. Vljudno vabljeni. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali v javnomnenjski raziskavi. Zahvaljujemo pa se tudi vsem tistim Vrhničanom, ki nas tiho podpirate. Kozerije(1) Milana Selana* Nočna mora Pred tedni sem se pridušal, da ne pogledam več vrhniške uradne turistične strani VisitVrhnika, pa mi je roka z miško pomotoma zašla na to spletno povezavo. Čez celoten zaslon se mi je pojavil napis »Že tretji teden zapored dosegli nov turistični rekord«. Z manjšimi poudarjenimi črkami pa »Prejšnji teden je bilo na Vrhniškem povprečno dnevno po več kot 500 gostov v obeh hotelih, glamping hišicah v osrednjem avtokampu, gostiščih s prenočišči ter v zasebnih sobah in apartmajih, kar predstavlja 97 odstotno zasedenost postelj. Če k temu dodamo še 80-od-stotno zasedenost glavnega in obeh družinskih avtokampov ter dveh parkirišč za avtodome, na Vrhniki dnevno prenočuje vsaj 850 gostov«. Roke si manejo tako ponudniki turističnih postelj kot gostinci, saj turisti na višku sezone dnevno samo za prenočevanje, hrano in pijačo pustijo več kot 30.000 evrov. Ker sem že bil na tej strani, sem še prebral, da turiste dnevno samo iz Ljubljane pripelje tudi več kot deset avtobusov - največ zanimanja je za nekatere nove tematske poti, Doživljajsko razstavišče Ljubljanice (DRL) in prenovljeno Cankarjevo pot - in da je kolesarska pot na kolih ob Ljubljanici po dveh tednih od pridobitve uporabnega dovoljenja popol- noma zaživela. Dnevno naj bi se od Špice v Ljubljani, kjer se koliščarska kolesarska pot pravzaprav konča, do Močilnika ali DRL na Vrhniki pripeljalo tudi več kot sto kolesarjev. Ob 25 kilometrov dolgi poti si lahko kolesarji ogledajo številne tematske parke, od tistega na temo živalstva in rastlinstva na Barju do koliščarskega parka z najdišči najstarejšega kolesa in nekaj drevakov. Po anketah sodeč je med turisti med sedmimi tematskimi parki še največ zanimanja za enourni sprehod s strokovnim vodstvom po krožni poti po izvirih Ljubljanice s kraškim zaledjem in kraškimi zanimivostmi, kot so jame, zatrepne doline in udoli. Da je dobro zaseden tudi nov vodni park s številnimi bazeni, niti ni treba posebej omenjati, v njem pa se poleg domačinov namakajo tudi gostje, ki prenočujejo v avtokampu. Precej turistov (omejitev je predvsem število raftov, vendar koncesio-nar že razmišlja o nakupu še petih in večjega števila kajakov in kanujev) si izbere paket »Doživimo Ljubljanico« z izposojo kolesa v Ljubljani, vožnjo z raftom od Močilnika nazaj do Špice v Ljubljani, koliščarsko ribjo obaro na Bajerjih ter prevoz koles v Ljubljano in raftov nazaj na Vrhniko. Berem tudi, da so gostinci, kljub prvotnemu nasprotovanju, dobro izrabili priložnost specializirane gostinske ponudbe in da je trenutno na Vrhniki že pet različnih tematskih kuhinj, povezanih z vrhniško zgodovino, od koliščarske in keltske kuhinje do rimske, furmanske in Cankarjeve hrane revežev. Gostišča počasi tudi prenavljajo v obdobju kuhinje primernemu videzu, strežno osebje pa je tudi že temu primerno oblečeno. Statistično gledano je največ zanimanja za race z gozdnimi sadeži v glini po keltsko in koliščarsko ribjo obaro, manj pa za »vegetarijansko« hrano iz časa gospodarske krize, kot so močnik s suhimi slivami, pečeni makaroni z naribanimi jabolki, fižolova juha z ble-ki, kavra, koleraba na številne druge načine ipd. Veliko zanimanja je tudi za barjansko grenčico in keltsko pivo iz vresja, varjeno v vrhniški pivovarni po skoraj 4000 let starem receptu. Kje so tisti dobri stari časi, ko si prišel do gostišča, našel prostih miz, kolikor si hotel in naročil okusen dunajski zrezek z ocvrtim krompirčkom? Dandanes moraš mizo rezervirati nekaj dni vnaprej, saj so gostišča polna turistov, več kot polovico miz pa tako ali tako vnaprej pokupijo turistične agencije. Povsod ponudba keltske, rimske in barjanske hrane, le s težavo pa najdeš gostilno, kjer ti še pripravijo dunajca. Smešno je, da so turisti odkrili tudi najodročnejše pajzle in da ne moreš v popolnem miru popiti niti piva. V kafetieri sem si pripravil jutranjo kavo in odšel do poštnega nabiralnika po jutranji časopis. Kot po navadi v dnevniku nič novega, na hitro prelistam strani z notranjo politiko, se malo dlje zamudim pri športni rubriki, čeprav sem vse predelal že na spletu dan prej, nato pa se mi je pogled zaustavil na datumu: Ponedeljek, 6. avgust 2018. Zelo sem se oddahnil; očitno me je ponoči tlačila le mora in sem turiste, turistično infrastrukturo s koliščarsko kolesarsko potjo ob Ljubljanici, vodni park ali samo običajen bazen ter specializirano ponudbo hrane samo sanjal. V miru sem popil kavo, pri soprogi storniral kosilo, oblekel kolesarski dres, si na glavo poveznil še kolesarsko čelado in kljub že žgoči vročini odkolesaril po Barju. Po nekaj urah sem zavil do prve gostilne na dunajca, dokler jih še strežejo, in ga z užitkom pojedel. Po kakšnem (brezalkoholnem seveda) pivu pa je popustila tudi nočna tesnoba. *Mag. Milan Selan je avtor štirih turističnih vodnikov, med njimi tudi vodnika S kolesom in peš po Vrhniškem in širši okolici v založbi Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Vseskozi si prizadeva za širšo prepoznavnost Vrhnike z okolico - tudi glede kulinarike - ter za razvoj turistične infrastrukture (je avtor Bobrove poti okrog osamelca Blatna Brezovica in številnih, predvsem kolesarskih, (zaenkrat še) idejnih projektov, med njimi tudi koliščarske koloceste ob Ljubljanici, desetletnega programa izgradnje klesarskih poti ter številnih tematskih kolesarskih in pešpoti). V Listi za razvoj vrhniškega podeželja je zadolžen za področje turizma in razvoja turistične infrastrukture. Lista za razvoj vrhniškega podeželja http://lista-za-razvoj-vrhniskega-podezelja.org N OS Občina Vrhnika 27. avgust 2018* 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Osnovnošolci se ne dolgočasijo V času pisanja članka je za nami že dobra polovica programa Poletni vklop - športne počitnice. Program, ki ga organiziramo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, že vrsto let razveseljuje osnovnošolske otroke, njihovim staršem pa odganja skrbi, kje in kaj bodo v času službe delali njihovi otroci. S programom smo začeli v ponedeljek 2. 7. 2018 v Športni dvorani Antona Martina Slomška. Kljub začetni bojazni, da bo zaradi vzdrževalnih del v OŠ Ivana Cankarja sprememba lokacije negativno vplivala na udeležbo, so prvi dnevi pokazali, da je bila bojazen odveč. Pester program in usposobljeni ter zagnani animatorji so razlog, da smo v prvih šti- rih tednih zabeležili rekordno udeležbo otrok. Povprečno se je vklopa dnevno udeležilo 156 otrok. Skupno pa je vpisanih že preko 550 vklopovcev. Za pester program se lahko zahvalimo tudi vrhniškim društvom, ki so si kljub poletju vzeli dan ali dva in otrokom predstavili svoje aktivnosti. Po lanskoletni dobri izkušnji sta se programu ponovno pridružili občini Borovnica in Horjul. Strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati PREJELI SMO Odgovori na vprašanja Civilne iniciative Eko VRH, ki so jih postavili Emilu Nanutu v zadnji številki Našega časopisa Člani CI Eko VRh so v julijski številki postavili Kemisu oziroma meni osebno vrsto vprašanj, na katera podajam odgovore. Eko VRH vabi Kemis, da našteje nesporna dejstva, o katerih sem pisal v junijski številki, ko sem se dotaknil teme nezaupanja v Kemis. Nesporna dejstva, o katerih sem pisal so naslednja: Kemis je pred, med in po požaru deloval v skladu z zakonodajo. S polno odgovornostjo je saniral posledice požara. Takoj po požaru je redno in sproti posredoval in verodostojne informacije, ki so temeljile na dejstvih in podatkih, ki so temeljili na razpoložljivi dokumentaciji. Ničesar nismo prikrivali in z ničemer nismo in ne zavajamo javnosti. Predstavnikom lokalnega prebivalstva in civilnih iniciativ smo ves čas ponujali sodelovanje in pogovore - odprte in transparentne na osnovi podatkov in razpoložljive dokumentacije. Eko VRH zanima tudi, katere posledice požara ima Kemis v mislih, ko govori, da je saniral posledice, pišejo: »Posledice, ki jih je imel požar na stavbo, v kateri je podjejte? Posledice onesnaženja okolja? Posledice za zdravje ljudi?« Naj v odgovor še enkrat ponovim. Kemis je saniral pogorišče, potok Toj-nico in prvi del našega objekta. O postopkih sanacije smo natančno že večkrat pisali tudi v Našem časopisu in drugih medijih. Torej sanirali smo posledice požara za okolje. Navajanje posledic za zdravje ljudi pa nima strokovne osnove. Po požaru so bili na zdravniških pregledih vsi tisti, ki so sodelovali v intervenciji ter tisti, ki so ves čas sodelovali pri sanaciji požara. Pri nobenem ni bilo ugotovljeno poslabšanje zdravstvenega stanja zaradi posledic požara, zato je skrajno nepošteno do prebivalcev Vrhnike, da posamezniki ves čas navajajo, kakšne posledice je oziroma bo imel požar za njihovo zdravje. Navajanje, kaj bo čez 20 ali 30 let z zdravjem ljudi zaradi posledic požara, ne prenese nobene strokovne presoje. Ljudje smo ves čas izpostavljeni različnim vplivom iz okolja, različnim življenjskim navadam, kar vse vpliva na splošno zdravstveno stanje posameznikov. Na nekatera postavljena vprašanja si sicer Eko VRH kar sam odgovarja. Med drugim tudi glede vračila stroškov za gasilsko opremo. Kemis je takoj po požaru prispeval Gasilski zvezi Vrhnike del sredstev za nakup nadomestne gasilne opreme, ki je bila onesnažena pri požaru. Zakonodaja sicer natančno navaja, da je dolžno podjetje povrniti vse stroške intervencije, če gre za posledico malomarnosti, nepravilnega načina dela.... V našem primeru to ni bil primer. Kemis bo poleg enkratnega prispevka letno prispeval tudi sredstva za nakup 2 do 3 gasilskih oblek, kar smo tudi zapisali v Načrt zaščite in reševanja. EkoVrh zanima, kakšna je trenutna požarna varnost podjetja glede na to, da že obratuje? Kemis ima javljalnike požara ter delujočo avtomatsko gasilno napravo na gasilo Bonpet za del saniranega objekta. Poleg navedenega imamo pripravljeno penilo in top za gašenje s peno. Poleg tega imamo uvedeno 24 urno prisotnost varnostnika. V sklopu druge faze sanacije bo Kemis izvedel nadgrajeno požarno varnost, ki bo vključena v gradbene, strojne in elektro instalacije. Celotna površina skladišča in obdelave odpadkov bo pokrita z avtomatsko gasilno napravo, področje manj nevarnih odpadkov bo s protipožarnimi stenami predeljeno v več manjših požarnih sektorjev. Eko VRH komentira tudi uporabo besede »degradirano območje«, naj to ne bi bilo območje cone Tojnica (po razlagi po členu Zakona o varstvu okolja). Formalno področje Tojnic sicer res ni uvrščeno med degradirana področja. Vendar ja na lokaciji (100 m od Ke-mis-a) opuščena deponija odpadkov, kamor so se v opuščeni glinokop nekaj desetletij vozili prevladujoči industrijski odpadki iz delujočih podjetij na Vrhniki. Praksa ravnanja z odpadki je bila pred 30 in več leti, da so se odpadki (tudi nevarni)praviloma zakopavali v opuščene glinokope. Tako se ni delalo le na Vrhniki, temveč tudi drugje v Sloveniji ter Evropi. Po naši oceni je takšno območje zagotovo degradirano. Eko VRH zaključi z retoričnim vprašanjem: »Ali je v ozračju, ko se povzročitelj poskuša prikazati kot žrtev nepojasnjene nesreče in paranoičnega nezaupanja občanov, ko si zatiska oči pred lastno odgovornostjo, racionalen dialog sploh mogoč?« Kemis ni nikoli zanikal odgovornosti v zvezi s požarom in še manj se želi prikazati kot žrtev nepojasnjene nesreče. Res pa je, da smo prepričani, da v veliki meri nezaupanje občanov temelji tudi na neosnovanih in ne z dejstvi podkrepljenimi zastraševanji o posledicah požara. VKemisu smo se vedno zavzemali za civiliziran dialog na osnovi dejstev, ki da ni le mogoč ampak celo nujen. Zato smo že pred požarom imeli razgovore (tudi s predstavnik CI, pa občine..), po požaru pa bi bilo nujno te razgovore še okrepiti, vendar naš predlog ni bil sprejet. Še vedno smo mnenja, da se o obtožbah in različnih neresnicah najlaže pogovorimo na osnovi dejstev. In želimo si, da nam ne bi bilo treba vedno znova de-mantirati razne neresnice iz medijev, ki jih širijo posamezniki. Ponavljamo: edini način je (to se je pokazalo tudi v nesrečah z najbolj tragičnimi posledicami) razgovor in iskanje kompromisa, kar je bistvo našega predloga. Emil Nanut Kemisovo (ne)dovoljenje Nerodna zadeva je odkritje novinarja Andraža Rožmana v Dnevniku v zadevi Kemisa na Vrhniki, da je okoljski inšpektorat 6. junija na prvi stopnji odločil, da je Kemis kršil okoljevarstveno dovoljenje. Upam samo, da ne bo zdaj kdo novinarja opozoril, kako bo hodil po cesti; saj veste, raziskovalnim novinarjem se v zadnjem času tudi v Sloveniji marsikaj dogaja. V Kemisu pa je v igri dosti denarja, kar je razvidno tudi po kazni, ki mu je na prvi stopnji naložena v višini 265.000 evrov, direktorju Nanutu pa 12.500 evrov. Kazen okoljskega inšpektorata je v nasprotju s trditvijo Kemisa, da si želi sodelovanja z lokalno skupnostjo ter širšo javnostjo, po drugi strani pa zamolči odločbo okoljskega inšpektorata, da je kršil okoljevarstveno dovoljenje pred javnostjo in vrhniškim občinskim svetom. 21. 6. 2018 je župan Občine Vrhnika v gradivo za redno sejo občinskega sveta zapisal: »Predstavniki družbe Kemis, d.o.o., so izrazili željo, da bi se udeležili seje Občinskega sveta občine in svetnikom ter zainteresirani javnosti posredovali določene podatke v zvezi z delovanjem Kemisa po požaru..« Župan je zadevo organiziral na način, da je večina svetnikov pač iz vljudnosti dovolila prisotnost Kemisa na seji OS 5. 7. 2018. No, direktor Kemisa v svojem izvajanju ni omenil odločbe okoljskega inšpektorata, da so kršili okoljsko zakonodajo. Glede na to, koliko se direktor Ke-misa Nanut zadnje čase zadržuje pri županu - župan pa pravi, da nič ne skriva -, bi bilo zelo nerodno, da bi direktor Nanut županu za odločbo povedal, župan pa bi bil pred svetniki glede odločbe modro tiho. Vid Drašček, Vrhnika N OŠ Občina Vrhnika 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r¡8j intervju: Uroš Jereb »Bodimo ambicioznejši in si drznimo imeti več« Uroš Jereb je Vrhničan, ki deluje na področju arhitekture in prostorskega načrtovanja v okviru arhitekturnega biroja Delavnica, d. o. o., in zavoda NaNovo. Kot absolvent Fakultete za arhitekturo je skupaj z Gašperjem Drašlerjem zasnoval notranjo ureditev prostorov Mladinskega kluba Zakon Vrhnika, ki so ga prenovljenega odprli 7. januarja 1999. Zaslužna sta za odprtje Turističnoinformacijskega centra na Jelovškovi cesti 1 leta 2003. Istega leta sta predstavila vizijo reševanja mestnega središča Vrhnike, pri čemer je bil Jerebov poudarek na humanizaciji središča Vrhnike z vsebinskim in fizičnim povezovanju centralnih točk na Vrhniki, kot so Cankarjev trg, Sv. Trojica, Stara cesta, Sodnijski trg, športno-rekreacijske površine in širitev ob obrežje Ljubljanice. Uroš Jereb, Slavica Blažic, Samo Rovan, Maj Juvanec, Matjaž Brglez, Damijan Gašparič, Katja Remškar in Boštjan Peršolja so leta 2001 predstavili model povezovanja »vrhniških biserov v ogrlico«, celotne in zaokrožene turistične ponudbe, ki bi domačinom in turistom omogočila celovit vpogled na vrhniške znamenitosti, vzporedni produkt omenjene arhitekturne delavnice je bil tudi prvonagrajeni turistični spominek Slovenije Turistična sestavljanka Vrhnike. Občina Vrhnika je v fazi sprejemanja Občinskega prostorskega načrta, krovnega dokumenta, ki ureja prostorski razvoj mesta. Kakšen je vaš pogled na urbanistični razvoj Vrhnike? Vse spremembe OPN Vrhnike in posamezne OPPN-ja spremljam bežno kot zunanji opazovalec, zato jih vsebinsko podrobno ne bi komentiral. Opažam, da se dogajajo konkretni premiki, sprejemajo se konkretni prostorski dokumenti, kar glede na predhodno 'mrtvilo' pomeni, da močno posegamo v konkretne spremembe urbanizma mesta Vrhnike. V mojih očeh je ključen, strateški začetek prostorskega projektiranja s čim večjih konsenzom lokalne strokovne javnosti, s čim bolj vsebinsko raznoliko stroko. OPN in OPPN so sklopi prostorske in projektne dokumentacije, ki se izvajajo kot posledica v osnovi sprejetih izhodišč. In ta pobuda, nas lokalnih projektantov, je bila s strani lokalne skupnosti napačno razumljena. Posledično se izogneš potencialnim urbanističnim zagatam Vrhnike kot so: industrijska cona in Natura 2000, nova šola v industrijski coni, vizija razvoja območij nekdanjega IUV-ja in vojašnice. Potem so tu še mrtve t.i. sive cone znotraj mesta: stara cesta, športni park, obrežje reke Ljubljanice. Pri posameznih OPPN-jih se v trenutni urbanistični zakonodaji večkrat sledi ambicijam kapitala. Osebno sicer podpiram možnost vzpostavitve javno- zasebnega partnerstva in številni primeri iz tujine dokazljivo delujejo. A tu je bistvena razlika, katero bi bilo potrebno upoštevati. Vzpostaviti bi bilo potrebno organ lokalne skupnosti oziroma nekakšno komisijo, ki bi zastopala javni interes oz. in imela moč soodločanja, saj je nujna večja prostorska kultura. Pogrešam mestnega arhitekta. Z Gašperjem Drašlerjem sta leta 2003 na Vrhniki predstavila diplomsko nalogo in vizijo reševanja mestnega središča Vrhnike. Vaša glavna tema diplomske naloge je bila humanizacija mestnega prostora Vrhnike. Kakšno je lahko reševanje mestnega središča, če pa mesto nima osrednjega trga? To je tematika s katero se posredno ali neposredno ukvarjam že zadnjih dvajset let, začenši s svojo diplomsko nalogo. Ključno je vprašanje, kako bi humanizirali mestno površino in predvsem povezali reko Ljubljanico (trenutno ji prostorsko obračamo hrbet) z vsakdanjim življenjem prebivalcev. Lokalna politika trenutno še ni razbrala nujo oz. ves potencial, s katero osrednja mestna površina razpolaga. Vrhniški športni park je idealen prostor vzpostavitve osrednjega mestnega športno-kulturnega parka, unicuma v slovenskem prostoru, z jasno vizijo vsebinskega povezovanja reke z mestom in vzpostavitvijo osrednjega mestnega trga. Trg kot prostor simbioze različnih programov, a enotne vizije celovitosti prostora, vključujoč reko. Reka zaznamuje bogato naravno in kulturno dediščino Vrhnike in je v tem pogledu svetovni fenomen. Kateri so bili ključni izzivi pri projektiranju in umestitvi novih programov Kulturnega centra Vrhnika? Kot so-avtorji udeleženi pri prostorskem oblikovanju in umeščanju programov Cankarjeve knjižnice Vrhnika in razstavišča Moja Ljubljanica je nastala potreba po celostni revitalizaciji kulturne in naravne dediščine celotnega območja Vrhnike. V naših očeh je to ključni razvojni načrt aktivnosti prostorskega načrtovanja mesta. Iz te študije je nastala vizija, ki smo jo večkrat predstavili Občini Vrhnika. Vizija, celovitost vsebin, konsenz s širšo vsebinsko raznoliko in strokovno javnost so ključni dejavniki pri oblikovanja kvalitetnih prostorov. Potrditev prave smeri prezentacije vsebin je tudi v priznanju, da smo s projektom Moja Ljubljanica del slovenskega paviljona 16. beneškega arhitekturnega bienala Freespace, točneje del knjižne izdaje Living with water. Tematika tokratnega bienala je (urbani) prostor kot izraz svobode, občutek za humanost - po meri človeka. Tudi sicer ste zelo dejavni pri revitalizaciji objektov kulturne dediščine v lokalni skupnosti. Katere zgodbe lokalne skupnosti razvijate in kaj se vam zdi pomembno? Skrb za objekte kulturne dediščine in objekte javnega značaja na splošno je ogledalo naše družbe. Je test zrelosti naše skupnosti. Na Vrhniki so se v zadnjem času začeli premiki v pozitivni smeri, ob tem, da bi morali biti še pozornejši na vsebine le-teh, ne le na fasadni, vizualni ovoj. V zadnjem obdobju smo se ukvarjali s projektom kašče in mlini na Vrhniki in s konkretnim predlogom prenove kašče v Verdu, kot spodbujevalca družabnega življenja v osrčju vasi. Trenutno v biroju snujemo konceptualno zasnovo celotnega območja Starega malna, kar nam predstavlja izziv, saj je ta turistična točka res biser vrhniške ogrlice. Sodobni urbanizem ne določa, ampak predvsem omogoča pogoje za medgeneracijsko sodelovanje, večgeneracijske prostore, prostore socialnih stanovanj, prostore ustvarjalnih inkubatorjev. To so vse izzivi, kateri nas čakajo in upam, da bo Vrhnika tudi del sodobnih prijemov razvoja. Delo vaše ekipe je prepoznavno, zato razvijate projekte tudi v drugih krajih po Sloveniji. Kakšne so izkušnje z delovanjem v drugih krajih, kaj je dobro in kakšne so težave v drugih občinah? Kaj je dobro na Vrhniki? Vsak prostor je specifičen zase, in vsako mesto potrebuje svojstven pristop k reševanju le-tega. Se že ponavljam, ampak vsem kvalitetnim prostorom je skupno to imajo vizijo, celovit pristop, ki vključuje čim širšo družbo, strokovno in tudi laično. Mesto smo ljudje. Osebno smo imeli po- zitivno izkušnjo v sodelovanju z občino Radovljico, kjer je mesto pred pričetkom pridobivanja posameznih OPPN-jev izvedla idejna zasnovo osrednjega mestnega središča v večih variantih oz. segmentih. V proces je vključila tudi javnost in izvedla sklop raznih javnih dogodkov za ljudi. Zadnji pozitivni primer pa prepoznavam v aktualnem projektu Živimo Žiri, katerega sem bolj po slučajnosti spoznal, a vključuje oz. začenja s pravimi koraki ozaveščanja in vključevanja prebivalcev. Vrhnika je odličen kraj za živeti, ima neizmerno bogato naravno in kulturno zgodo- vin ter strateško pozicijo. Ko se kdaj pa kdaj poglobim v zgodovino mesta in prebiram zgodbe znanih meščanov, me kar pozitvno premrazi. Bodimo ambicioznejši in si drznimo imeti več. Zahtevajmo imeti visok kulturni nivo mestnega življenja. Za zaključek pa bi podal misel kustosinje letošnjega arhitekturnega bienala v Benetkah v razmislek: 'Družba raste in napreduje tedaj, ko starci zasajajo drevesa, za katera vedo, da v njihovih sencah ne bodo več sedeli.' Žiga Gruden 5. Simpozij Zaplana 2018 Strokovno vodstvo po razstavi na temo: Ivan Cankar Po razstavi Simpozij Zaplana bo vodila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Gledališče Kamišibaj: Ivan Cankar / Pehar suhih hrušk torek, 18. september 2018 ob 19. uri mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Vljudno vabljeni. Simpozij so omogočili: Občina Vrhnika, KS Zaplana, Albatros pro d.o.o., Logatec, Marolt beton d.o.o., Kmetija Rupa, DG 69 d.o.o., Gostilna Kranjc, Vrhnika https://rn.facebook.com/SimpozijZaplana2014 Nasčasopis občina Vrhnika_Q Vrhniški gasilci praznovali 140-let zavedati prostovoljne pomoči gasilcev in to tudi upoštevati, ko se bodo z njo pogovarjali o temi statusa gasilca. Na prireditvi, ki sta jo kulturno obogatila Pihalni orkester Vrhnika in Oktet Ra-skovec, vodila pa jo je Mirjam Suhadolnik, so podelili priznanja gasilske zveze. Priznanje III. stopnje so prejeli Marko Rozman, Miha Rozman, Gašper Štirn, Nace Podlesnik, Matjaž Knapič, Doman Blagojevic, Gregor Butko in Albin Vidrih. Priznanje II. stopnje so prejeli Tomaž Šuštar, Boris Strajnar, Janez Andreuzzi in Jure Jakopič. Ob jubilejnem letu je zlato plaketo od GZ Slovenija prejelo tudi društvo PGD Vrhnika. Prireditev so sklenili z blagoslovom nove avtocisterne, ki ga je opravil župnik Mohor Rihtaršič, zatem pa sta sledila ogled vozila in sproščeno druženje ob zvokih žive glasbe. Gašper Tominc, foto: GT Vrhnika, 14. julij - Skozi središče Vrhnike je potekal svečani mimohod gasilcev in njihovih vozil - v čast 140. obletnici delovanja PGD Vrhnika. Po paradi se je prireditev nadaljevala na asfaltni ploščadi v športnem parku, kjer so medse z blagoslovom sprejeli novo društveno avtocisterno, po uradnem delu pa so gasilci pripravili še veselico z živo glasbo. Na slavnostnem odru se je zvrstilo kar nekaj govornikov. Zbrane je naprej nagovoril Albin Vidrih, predsednik PGD Vrhnika, ki je na kratko predstavil investicijo: 272 tisoč evrov je stalo vozilo GVC 16/25, večji del sredstev je prispevala občina, del (88 tisoč) pa so zbrali sami. Zahvalil se je vsem darovalcem in posameznikom, ki so prispevali sredstva, ter pojasnil, da bodo gasilci verjetno še potrkali na vrata vaših domov, saj načrtujejo tudi prenovo gasilskega doma. Avtocisterna je v garaži doma že nekaj mesecev, za njo pa je tudi že nekaj intervencij. Vinko Keršmanc, predsednik Gasilske zveze Vrhnika, je dejal, da je za varno in učinkovito delo nujno potrebna dobra gasilska tehnika, gasilci pa morajo z njo tudi rokovati. Ni dvoma, je menil, da gasilci PGD Vrhnika to dobro obvladajo in da je investicija upravičena. Z njim se je v svojem nagovoru strinjal tudi župan Stojan Jakin in izrazil spoštovanje do lokalne gasilske zveze, hkrati pa podal upanje, da bo tudi njegov naslednik cenil gasilsko delo in prizadevanje - kot ga on. O prihodnosti gasilstva je spregovoril tudi najvišji predstavnik gasilstva v Sloveniji, Janko Cerkvenik, predsednik Gasilske zveze Slovenije, ki je v svojem nagovoru čestital gasilcem ob jubileju. Dejal pa je tudi, da se bo morala država Na pot s figami v žepu Ena od aprilskih sobot je bila zelo primerna za 2. društveni izlet članic in članov PGB Bevke. Odločili smo se, da obiščemo primorce ter si ogledamo kaj delajo in kako živijo. Pot s figami v žepu nas je peljala v Luko Koper, na ogled Gasilske brigade Koper, v Hrasto-vlje ter majhni vasici Smokvice in Abitanti. Ženski del ekipe je kos določene poti prehodil pred nekaj meseci. Ker pa nam je bila relacija zelo všeč, smo jo želele razkazati tudi našim drugim polovicam. Glavni cilj tokratnega obiska je bila Luka Koper. Med ogledom smo izvedeli, da je bila Luka Koper ustanovljena leta 1957. Leta 1963 je pridobila status prostocarinske cone in že štiri leta kasneje je bila vzpostavljena železniška povezava Kopra z zaledjem. Od takrat naprej so se intenzivno gradili novi terminali, se po- stavljali silosi za različne tovore in hkrati pridobivali certifikati za dobro opravljano delo. Kot gasilci seveda nismo mogli zapustiti Luke, ne da bi prej videli njihovo poklicno gasilsko enoto. Delo gasilcev zajema reševanje iz globin ( morja ) in višin ( žerjavi, silosi, kontejnerji,... ). Odzovejo se ob vsakem sumu na nastanek požara ali razlitju strupenih snovi. Redno pregledujejo celotno področje Luke in spremljajo morebitne napake na terenu, ki bi lahko privedle do nastanka nesreče. Vsakodnevno pregledujejo hidrantno omrežje in preverjajo, če sistem normalno deluje. Povedali so nam, da ravno preventivni pre- gledi in natančno spremljanje dogajanja znotraj Luke zmanjšajo pojavljanje večjih požarov ali hujših nesreč. Strokovno podkovani smo se odpravili še v Gasilsko brigado Koper, kjer so nam predstavili začetke, razvoj in današnje delovanje njihove poklicne enote. Ogledali smo si vsa vozila, pre- verili njihovo opremo in se za konec z občudovanjem zazrli v staro, vendar še delujoče gasilsko vozilo - starodobnik iz leta 1951. Strokovnemu delu izleta je sledilo kosilo v bližini cerkve sv. Trojice v Hrastovljah in popotniško raziskovanje lepot primorskih krajev. Občudo- vali smo prelepo gričevnato pokrajino, ki se na eni strani zaključuje z morskimi valovi, na drugi pa preide v s snegom pobeljene Alpe. Opazovali smo skromno življenje tamkajšnjih ljudi in z zanimanjem sledili vodenju naše članice Alenke. Piko na i smo dodali v vasici Abitanti, kjer se življenje za trenutek ustavi. Tamkajšnji maloštevilni prebivalci se z vsem srcem trudijo ostati na rodni grudi in nadaljevati ter dopolniti delo svojih prednikov. Obiskali smo zakonca Gronda-li, ki vasi dajeta poseben pečat. Ohranjata pristno lokalno vrsto vinske trte, izdelujeta okusne likerje iz tamkajšnjih zelišč in se z vsem srcem in dušo trudita postaviti in ohraniti vas. Po dnevu polnem novih informacij in lepih vtisov, smo se vrnili v domače naročje močvirja in žabjega regljanja. Bili smo tako blizu, pa vendar po okolju in načinu življenja sodeč tako daleč od doma. Andreja Lenarčič, Predsednica PGD Bevke N OS Občina Vrhnika 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Avantura brez primere - Europ.raid 2018 Turistično društvo Blagajana 1. avgusta se je na Vrhniko pripeljalo 230 vozil Peugeot 205, v katerih so bili pretežno Francozi, pa tudi Belgijci, Italijani in Poljaki. Na pot so iz Francije, iz Nan-tesa, krenili v soboto, 28. julija. Po postankih v Švici, Italiji in Avstriji so se razkropili po Sloveniji, si ogledali lepote naše dežele in pozno popoldne prispeli na Vrhniko. Pa po vrsti: leta 2014 sta dva mlada Francoza, Benjamin in Jeremy, želela prepotovati evropske države na drugačen, ljudski način. Njuna želja je bila spoznavati ljudi, njihovo kulturo in navade; torej, hoteli, avtokampi ipd. so odpadli. Manjša skupinica je takrat prvič krenila na pot, naslednje leto jih je bilo že več. Na zemljevidu so našli Vrhniko in poslali prošnjo na občino, če bi lahko bivali tu. Preusmerjena pošta je »priletela« na Turistično društvo Blagajana. Ker pa so se pogovori začeli malo pozno, smo se dogovorili, da bo naše skupno leto leto 2016. Takrat je TD Blagajana že samo upravljalo s kočo Star maln in blizu 200 mladih Francozov z 68 avtomobili smo pričakali člani društva in ekipa Star maln. Nad našim malim biserom in gostoljubjem so bili tako navdušeni, da so to hoteli ponoviti tudi lani, a, Star maln je bil premajhen za 200 avtomobilov in 500 ljudi. Pomagali pa smo jim urediti bivanje na letališču v Divači. Februarja letos sta naša pri- jatelja spet prepotovala celotno pot, da bi zagotovila vse potrebno za popotovanje 800 oseb z 250 avtomobili. In spet smo imeli zadrego: v Starem malnu ni mogoče. Dogovorili pa smo se, da bo vsaj 35 organizatorjev prenočilo pri nas, preostali pa bodo šli v Divačo. Fanta pa sta vztrajno ponavljala, da bi bili vsi radi na Vrhniki. Torej, pot pod noge; najprej k županu, potem na ZIC in zelena lučka je zasijala v zadovoljstvo vseh. Takoj nam je priskočil na pomoč Lions klub Vrhnika, sodelovanje so potrdili Zveza šoferjev in avtomeha-nikov Vrhnika, PGD Vrhnika, vrhniški taborniki, rod enajsta šola, DR Moja Ljubljanica in številni posamezniki. Mali živopisani avtomobili s tremi člani posadke, 100 kg šolskih potrebščin in medicinske opreme, ki so jo razdelili v Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Romuniji, Albaniji in Makedoniji, so z zamudo prihajali v športni park. Člani ZŠAM Vrhnika pod vodstvom Franja Čretnika so avtomobile razvrščali tako natančno, da smo se čudili »končnemu izdelku«. Parkirani so bili brezhibno, z optimalno porabo prostora. Gasilci PGD Vrhnika pod vodstvom Jureta Jakopiča so skrbeli za varnost vse do odhoda naših gostov. Vedno polni idej so pripeljali tudi svoj »lojtrnik« in visoko vzrak dvignili snemalce in fotografe. ki so tako imeli priložnost za odlične posnetke. Vrhniški taborniki so vestno delili navodila za postavitev šotorov, goste pospremili do obeh telovadnic, kjer so lahko prenočili in uporabili vse razpoložljive tuše in sanitarije. Pripravljeni so bili tudi, da pospremijo zainteresirane do DR Moja Ljubljanica, ki je bil prav za ta dogodek odprt do poznih večernih ur. Organiziran obisk razstavišča žal ni uspel zaradi velikega časovnega zamika ob prihodu in pozne večerje, ki jo je za goste in organizatorje pripravil Sklednik iz Žirov. So se pa popotniki, Vrh-ničani in drugi obiskovalci lahko osvežili z vrhniškim pivom, koktajli Aleša Ogrina, se posladkali s »šmornom Star maln«, si kupili spominke Gozdnega Jože, Žganjekuhe Kržič, vrhniški čaj, umetnine akademskega kiparja Bojana Mavserja, nabrali turističnoin-formativno gradivo, ki ga je pripravil TIC, si ogledali maketo Vrhnike Andreja Podbregarja ter se družili in fotografirali s Trlcami, pevkami ljudskih pesmi iz Ligojne, harmoniko je raztegnil Smiljan Ogorelec, zapeli so tudi Jože, Milka in Lili s kitaro. Čudenje in zabavo pa je nudila vrteča miza iz Gostilne Jurca. Množici avtomobilov sta delala družbo tudi dva starodob-nika. Enega je pripeljal gospod Stane Zdravje z Iga. V imenu TDB in ekipe Star maln je goste pozdravila predsednica društva Mirjam Su-hadolnik, predstavnik občine Vrhnika, g. Marjan Možina, in prva svetovalka francoskega veleposlaništva, gospa Ann Smith. Dogajanje so napovedovali, ga spremljali in o njem poročali številni mediji in urejevalci družabnih omrežij. Kdaj že, če, je bila Vrhnika toliko medijsko izpostavljena za dobro stvar? Zato, ISKRENA HVALA članom TD Blagajana Vrhnika, predvsem ekipi Star maln, naši članici Nataši Gočen za skrbno, vestno in dobrovoljno opravljeno delo, Juretu Žitku, ki je predramil medije, Zavodu Ivana Cankarja, še posebno »fantom«, ki so poskrbeli, da je bil prostor pripravljen in tudi pospravljen, Lions klubu Vrhnika, ZŠAM, PGD Vrhnika, Občini Vrhnika, Vrtcu Vrhnika, OŠ Ivana Cankarja, KPV in številnim posameznikom, ki ste s svojim delom in podporo pričarali mladim popotnikom nepozaben sprejem. Veseli nas, da ste Vrhničani s svojo prisotnostjo izkazali gostoljubje mladim popotnikom, ki jih tudi z nami družijo avanturizem, dobrodelnost in radovednost ter medgenera-cijsko sodelovanje. Za naš kraj in našo lepo Slovenijo pa to v prihodnosti pomeni 750 potencialnih turistov s svojimi družinami. Predsednica TD Blagajana Vrhnika Mirjam Vabimo vas na srečanje članov Turističnega društva Blagajana Vrhnika v nedeljo, 9. septembra 2018 s pričetkom ob 14. uri, ter na podelitev priznanj »Blagajana« za najlepše urejeno hišo z okolico, najlepši cvetoči balkon, kotiček, za ohranjanje sakralne dediščine, za spodbudo k ohranjanju kulturne dediščine kozolcev, najlepše urejeno kmetijo, poslovni objekt, javni objekt, tematsko pot, ulico in najlepše urejen park, ki bo v Starem malnu. Prireditev bo v vsakem vremenu. TD Blagajana Vrhnika, predsednica Mirjam Suhadolnik Upamo, da se boste srečanja udeležili v čim večjem številu. Povabite tudi svoje sorodnike in prijatelje. To bo tudi priložnost, da se v sproščenem vzdušju pogovorimo o dejavnosti in prihodnosti društva. Vabljeni! N OS Občina Vrhnika 27. avgust 2018* 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Komisija za lepše okolje končala svoje delo Leto se hitro obrne in Komisija za lepše okolje je tudi letos uspešno opravila delo na terenu. Na sestanku Upravnega odbora TD Blagajana, 13. avgusta, smo pregledali predloge komisije in nagradili šest najlepše urejenih hiš, štiri cvetoče balkone, en najlepše urejen kotiček, dve kapelici, dve kmetiji, dva poslovna objekta, javni objekt/javno površino, park na Verdu, sakralna objekta - kapelici, zgledno urejeno tematsko pot -- Bobrovo pot v Blatni Brezovici, ki vas vabi, da si vzamete čas in se sprehodite po njej. Po nekaj letih zopet nagrajujemo najlepše urejeno ulico, Pot v Močilnik. Namen Komisije za lepše okolje je tudi spodbujati občane, da ohranjajo kulturno dediščino zato podeljujemo Blagajano lastnikom kozolca v Ligoj-ni. Fotografije, ki nastanejo na terenu niso profesionalne, zato se opravičujemo vsem profesionalnim fotografom. Vsem bralcem Našega časopisa želimo prijetno jesen. Prijazno vabljeni v ne- deljo, 9. septembra, ob 14. uri, v Star maln, kjer bomo podelili Blagajane in se družili z vami. Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo Mariji in Tonetu Mihevcu z Drenovega griča za gostoljubnost in povabilo na ogled najlepše cvetoče okolice njune hiše. Članice Komisije pohvalo namenjamo vsem, ki se vsako leto trudite pri urejanju svoje okolice. Iskrena hvala vsem, ki mi pridno pomagate z delom na te- renu in v pisarni društva. Posebno zahvalo pa namenjam Sonji Malovrh in Joži Alič za njuno dobro voljo ter uredniku Našega časopisa. Vsem dobitnikom Blagajan, člani UO in NO TD Blagajana, iskreno čestitamo. Anita Čretnik, predsednica Komisije za lepše okolje Blagajana za najlepše urejeno hišo z okolico Blagajana za najlepši cvetoči balkon Blagajana za najlepše urejeno kmetijo Silva in Rajko Pirc Blatna Brezovica 52 Stanovalci večstanovanjskega objekta na Ljubljanski cesti 2, Vrhnika: družina Jeremic, Zdravka in Milivoje Jeremic, Ivanka Kenk, družina Mikuletič Blagajana za najlepše urejen kotiček 'i! Kmetija PrBitin Drenov grič 45 Otroško igrišče Na klisu KS Vrhnika Center, Tržaška cesta 11 Blagajana za najlepše urejeno tematsko pot Darinka in Roman Novak Gabrče 5 Fani Surca Partizanski tabor 4 Blagajana za ohranjanje sakralne dediščine »Bobrovapot« KS Blatna Brezovica, Blatna Brezovica 12 Družina Jurca - Janja in Mili Podlipa 62 Družina Fortuna Dragica in Marko Fortuna Smrečje 6 Blagajana za najlepše urejen poslovni objekt Blagajana za najlepše urejeno ulico KS Stara Vrhnika Stara Vrhnika 107a Cvetličarna Jana Janez Rupnik s. p. Tržaška cesta 3 Pot v Močilnik (hišne št. od 1 do12) Blagajana za najlepše urejen park Družina Drašček Cesta gradenj 5 Sveta Trojica KS Vrhnika Vas, Tržaška cesta 11 Blagajana za spodbudo k ohranjanju kulturne Jožica in ZvoneMarinčMarinčevgrič29 dediščine kozolcev Tomaž bar Tomaž Mesec s. p. Tržaška cesta 4 Blagajana za najlepše urejen javni objekt Kotnik - Lenarčičevpark v Verdu KS Verd, Verd 100 Marija Vehar Bevke 26 Marija Garafolj Velika Ligojna 5 PGD Sinja Gorica Sinja gorica 89 Jtfa^ana N OS Občina Vrhnika 27. avgust 2018* 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Stoto branje Cankarja »Pod svetim Pavlom, onkraj cesaske ceste, spi Močilnik v globoki kotanji, v večni senci..... Izpod skale, višje kakor svetega Pavla zvonik, šumi črna voda; zašumi in takoj utihne, pogrezne se v globoko strugo, skrije se pod vrhe in molči vsa temna. Kaj se ji je sanjalo tam doli pod kraškimi skalami, in kaj jo je prestrašilo, ko je prišla iz noči v prosojni mrak? Tako molče usta, kadar se odpro oči po dolgem spanju in plane pogled, izgubljen, osupel, v preveliko lepoto. Tihe steze se vijo ob vodi, pod drevjem, v senci; ustvaril jih je bil prav tako zapeljivi kakor človekoljubni davkar; če se zasveti v temi sončni žarek, ki je bil izgubil pot med gostim drevjem in grmičevjem ter išče svobode, se zdi človeku, da vidi svetlo belo srajco in davkarja samega, ki si otira čelo in premišljuje. Tam na stezi, z belim peskom posuti se zatajujejo koraki... « (Ivan Cankar, Aleš iz Razora) Prav zavoljo Močilnika, ki ga je v svojih delih opisoval Ivan Cankar, ki je poznal človekoljubnega davkarja Ivana Grudna, soustanovitelja in dobrotnika Društva za olepšavo trga Vrhnike in njene okolice, prav zato, da bi popravili krivico temu kraju navdiha, smo se bralci Cankarjevih besedil, septembra 2016 prvič zbrali v Močilniku in brali. Moč pisateljeve besede, spomin na lepa obdobja Močilnika in želja, da bi voda Močilnikova spet privrela na dan v osuplo lepoto, nas je vodilo do stotega branja. Včasih smo brali tudi na drugih lokacijah, na Sv. Trojici, V Cankarjevem lazu, v središču Vrhnike pri spomeniku, pa na Plečnikovih Žalah pri grobnici pesnikov moderne, V Starem malnu, v Cankarjevi knjižnici, v Doživljajskem razstavišču Moja Ljubljanica, v Knjižnici pod krošnjami... in se vedno znova vrnili v Močilnik, kjer smo kljubovali mrazu, vročini, rdečim lučem in pogledu na zapuščene izvire reke sedmerih imen. Stoto branje je bilo praznično, pogrnjeno mizo smo obložili z domačimi dobrotami, Katja nam je prinesla vrhniško kavo. Harmoniki sta raztegnila Tone Stanovnik in Smiljan Ogorelec, himno posvečeno Vrhniki in Močilniku je zložil, na kitaro zaigral in zapel Janez Tomšič, Trlce, pevke ljudskih pesmi iz Ligojne so v svojih nošah iz Cankarjevih časov zapele in odigrale črtico Mater sem zatajil. Prednost pa smo dali upokojenemu igralcu mariborskega gledališča Ivu Leskovcu. Na Radio prvi je poslušal oddajo Sledi časa o Cankarjevi knjižnici, ki se je Turističnemu društvu priključila kot soorganizator branj, prišel je v Močilnik in povedal črtico Skodelica kave. Zdelo se je, da svojo zgodbo pripoveduje sam Ivan, oči so zalile solze, tišino je božalo le še šumenje vode. Večer v parku smo napolnili s pesmijo, smehom in ne boste verjeli!? S plesom na tistem krogu betona, kjer smo mnogi preplesali mladost. Vsaj za trenutek je bilo vse mogoče. Dve leti beremo in poslušamo: Terezija, Ema, Mirjam, Andrej, Lado, Janez in Janez, Nataša, Nada in še ena Nada, Helena, Marjana, Irena, Sonja, Simon, Tone, Bor, Primož, Anda, Lidija..., prvi od samega začetka, drugi so se nam pridružili kasneje, nekatere prinese radovednost, nekateri ostanejo.... mi pa svojo zgodbo nadaljujemo. Zato, ker imamo radi Mo-čilnik, zato ker radi beremo, ker se radi pogovarjamo in ker nam je branje postalo jutranji kozarec vode. SS Dionizov petek na Stari cesti Letos je Zavod Ivana Cankarja pri organizaciji Argonavtskih dni uvedel nekaj novosti. Ena od njih je bila (ponovna) uvedba kuponov na Dionizovem petku na Stari cesti, s katerimi so obiskovalci zamenjali kuponček za hrano. Večina obiskovalcev s spremembo ni imela težav, nekateri pa so vseeno spraševali, čemu in zakaj je nastala, zato naj na kratko pojasnimo. V prejšnjih letih smo (na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika) poleg pohval dobili tudi nekaj komentarjev zaradi nespoštljivega odnosa do hrane, saj nekateri ljudje tistih stvari, ki so brezplačne (ali se zanje pobirajo zgolj prostovoljni prispevki), ne cenijo in hitro postanejo tudi brez vrednosti. Pregledali smo številne prakse iz drugih krajev in ugotovili, da povsod drugje plačajo sodelujoče skupine prijavnino za sodelovanje (od 15 evrov naprej), pripravljene porcije hrane pa prodajajo po komercialnih cenah ali blizu temu. Za letošnje spremembe se je ZIC odločil iz več razlogov. Prvi je predvsem ta, da želimo vzpostaviti spoštljivejši odnos do hrane. Drugi razlog pa je spodbuditi ponudnike, da pripravijo več hrane ter da jo prodajajo dalj časa, s čimer bi radi dodatno oživeli Staro cesto, saj, kot vsi opažamo, se je s spremembo lastnikov/naje- mnikov gostinskih lokalov po Stari cesti v zadnjem obdobju marsikaj spremenilo. Za prijavljene skupine smo tako uvedli simbolično prijavnino v višini 10 evrov (ki smo jo na koncu v celoti namenili v dobrodelne namene), a hkrati vsem skupinam omogočili zaslužek s prodajo hrane, saj smo z uvedbo kuponov nase prevzeli vse breme prodaje. Določili smo, da profitne organizacije (kamor sodijo gostinci), zadržijo 90 % vsega prihodka, neprofitne pa 70 %, razlika gre v dobrodelne namene. Našemu dolgoletnemu sponzorju (Mesarstvu Blatnik) velja tudi tokrat iskrena zahvala, da je vsem prijavljenim skupinam podaril nakup v vrednosti 30 evrov, s čimer so skupine lahko pokrile dobršen del stroškov. Tisti, ki so želeli več, pa so doplačali. Skupinam (in gostincem) smo tako omogočili in jih vzpodbudili, da so prodajali in zaslužili. Nekateri so to že letos s pridom izkoristili, drugi bodo morda potencial izkoristili v prihodnje. Čeprav je vsak začetek te- žak, so rezultati vzpodbudni. Nekateri so takoj po prireditvi napovedali, naj tudi v prihodnje računamo na njihovo udeležbo, ker so bili zadovoljni s prodajo. V prihodnje se bomo potrudili, da bomo vzpostavilio tri prodajna mesta za kupone in tako kot letos pripravili pester program. Kakšna bo siceršnja usoda Stare ceste, pa lahko le ugibamo. Letos smo zbirali sredstva za Aida in Amarja, dvojčka iz Logatca, ki jima je sreča obrnila hrbet. Največ sredstev se je tudi tokrat zbralo z dobrodelno prodajo najdaljšega vrhniškega štruklja, ki ga je pripravilo Zavetišče nad Planino (327 prodanih kuponov). Omeniti velja, da so se tudi nekatere druge skupine (ZB NOB Vrhnika, Veterani vojne za Slovenijo in Barjančki) v celoti odpovedale zbranim sredstvom v korist bolnih otrok, tako da je skupen znesek zbranih sredstev višji od prvotno objavljenega in znaša 784,24 evra. Sredstva smo že nakazali na račun SVIZ-a, ki zbira denar za omenjena otroka. Hvala vsem 13 prijavljenim skupinam za sodelovanje, potrpežljivost ter pozitivno energijo in upamo, da bo tako ostane v prihodnje. Marija Zakrajšek, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika N OŠ Občina Vrhnika r¡8j 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Po Cankarjevih stopinjah na Vršič Ivan in Jožica leta 1912 pred kočo na Vršiču prvič za ogrevanje. Menda se v hitrem tempu ni nič opiral na bambusovo palico, temveč je z njo veselo mahal naokoli. Sedeč v spominskem parku v gorah umrlim planincem sva nato premišljevala, na ruševine katere bližnje hišice se je tedaj naslanjal. Lesene brvi, o Katerih pričajo stari viri, že davno ni več. Domači človek je obupal in zgolj po vsakem deževnem/zimskem obdobju za silo odkoplje prehod preko svežega nasutja rek in plazov. Stara pot proti Vršiču se na tem mestu začne strmo vzpenjati. Bila je »strma kakor v Peklu, samo širša,« je zapisala Budinkova. Graditelji prve ceste prek prelaza, leta 1909, poteka prastare mulatjere namreč niso spreminjali, ker lastniki gozdov tedaj pač niso kazali pretiranega navdušenja, da bi svet za novo cesto odstopili zastonj. Po njej dandanes praviloma poteka planinska pot in na več mestih seka novo cesto, skoraj povsem pa se izogne ruski cesti, izvzemši kapelico, postavljeno v spomin preminulim graditeljem. Cankar se je po njej zagnal po neplaninski navadi: s hitrim, neučakanim korakom. Nič čudnega torej, da mu je že kmalu zakuhalo, »srce pa mu je poskakovalo s srajco vred.« Z neštetimi kupicami vode in prigovarjanjem, češ, še četrt ure in še en zavoj do vrha, ga je Jožica počasi gnala naprej. Zadnji del poti sta menda dobesedno prelezla. A zmagoslaven je bil njegov pogled, ko je dosegel jaso pod nekdanjo Vossovo, zdaj Erjavčevo kočo, in se zazrl v Mojstrovko iz neposredne bližine. Tam je k njima menda pristopila stara ženica iz Trente, s polnim jerbasom šopkov planik. Rožice, z deželnima zakonoma Goriške in Kranjske zavarovane že od leta 1898, so se Cankarju zasmilile, nič manj pa ženica. V roke ji je stisnil ves svoj denar - 10 kron. Za vsoto, za katero so si v tistem času hri-bolazci naročali prve planinske čevlje iz avstrijskega Goiserna, je vzel zgolj en šopek, četudi je zanj ženica želela le pet krajcarjev. Znamenito planinsko rožico si je pozneje utrgal tudi sam na pobočju Mojstrovke. Ako bi za to izvedelo okrajno sodišče v Radovljici, bi zaporniške izkušnje začel nabirati že na Gorenjskem. Cilj njune poti je bil dom na sedlu, tedaj imenovan Slovenski, zdaj Tičarjev. Njegova vrata so prav slovesno v protiutež nemškemu domu odprli dva tedna pred Cankarjevim prihodom. Slovita fotografija, ko izpred doma gleda v dolino Trente, je edina fotografija pisatelja v gorah. Tam se je nato zadržal več dni. Pri mizici za kočo je v tišini gora sestavljal svoj govor za tržaške delavce z naslovom Anton Aškerc in njegova doba. Povsem naključno, kot so se tedaj v gorah srečevali Slovenci, se je v domu oglasila Mici Kesslerjeva, ki se je je pisatelj od srca razveselil, in z njim prebila tri prav srečne dni. In kje sem v tej pripovedi spodaj podpisani? Hja, slabo sem naštudiral traso, pri Mihovem domu krenil po neki stari poti proti Suhi Pišenci, se trmasto držal levo tudi še pri Koči na gozdu, ne upošteval pomislekov svoje sopotnice, zatem pa je kmalu zmanjkalo poti. Po silnih plaziščih sva korakala Ajdovski deklici naproti, na levi opazovala veličastne stometrske slapove, se pod Turnom še zadnjič napojila vode, sam pa sem izpod neke skale potegnil železen drog, ostanek vojnih časov. Bil mi je zvest sopotnik po brezpotjih grap in skozi zeleni pekel ruševja, ko sva iskala kakršnokoli stezo iz slepe doline. A če drugega ne, sva iz prve roke izkusila Cankarjevo plezanje proti prelazu ... Nedaleč pod Poštar-sko kočo sva zopet naletela na markacije in bila po položnih serpentinah že kmalu na vrhu. Kranjska stran je bila obsijana s soncem, goriška v nevihtnih oblakih. Cankar je potreboval do vrha tri ure, midva šest. Težko bi opisal kulinarične užitke, ko sem se polotil klobase z zeljem in ajdovimi žganci ter zatem odličnega jabolčnega zavitka in kavice v Tičarjevem domu. Morda bi bili primerljivi zgolj z začudenimi obrazi, ko sem trenutnim oskrbnikom pripovedoval o Cankarjevi pustolovščini pred več kot stotimi leti. Zlato okvirjeni sliki, ki sem jo potegnil iz nahrbtnika, so nemudoma našli častno mesto. Pa korakanje po Cankarjevih stopinjah? To sva uresničila po klancu navzdol. Damjan Debevec, Foto: Barbara Vidmar Avgusta 1912 se je Ivan Cankar na veliko presenečenje velikega dela slovenske javnosti podal iz Kranjske Gore na Vršič. Podati se po sledeh edinega fotografsko dokumentiranega pisateljevega planinskega podviga je več kot sto let pozneje še vedno vznemirljiva pustolovščina. Je bila Troja v Istri? Ob misli na Ivana Cankarja se ti še zdaleč ne utrne asociacija na hribolazca.Res je, da je v življenju mnogo prehodil in si je zavoljo tega za posmrtno slavo izbral sedeči položaj, a bi glede na svoj boemski način življenja težko obveljal že za rekreativca. Po pričevanju sodobnikov si je na dan prižgal nič manj kot 30 cigaret, nič kaj nenavadno pa ni bilo niti, da je še pred prvim, mnogokrat prav skopim obrokom posrkal za več kot liter kakovostne črnine, kronane s pivcem in skodelo kave. S čimer seveda ni v nobenem pogledu koristil svojemu že tako krhkemu zdravju. Mnogi so ga skušali odtegniti od takega škodljivega načina življenja in spodleteli; med njimi znameniti planinec dr. Henrik Tuma, pa bazoviški zdravnik dr. Izidor Reja, dr. Anton Dermota iz Gorice, dr. Josip Tičar ... Kjer je študiranim glavam spodletelo, pa je uspelo mlademu energičnemu dekletu. Avgusta 1912 je Jožica Budinek Cankarja iz Kranjske Gore zvlekla v samo osrčje Julijskih očakov, na 1611 metrov visoki Vršič, ter izčrpno in hudo zanimivo zgodbo objavila v Planinskem vestniku januarja1957. Da bi si opisano dogodivščino lažje predstavljal, predvsem pa razumel, kako je Jožici uspelo, kar visoko študiranim glavam ni, sem se gladko odpravil v Kranjsko Goro. Sloviti počitniški kraj se je v minulem stoletju brez dvoma zelo spremenil. Hišo Budinkovih, kjer je bil Cankar reden gost, še dandanes z lahkoto prepoznamo v apartmajih Budinek na starem trgu pred cerkvijo. Po vrnitvi nekdanje slave pa hrepeni stari Hotel Razor, kjer so imeli Cankarja na hrani. Za precej težjo se je izkazala uganka, kje je bila hišica, v katere podstrešni sobici s pogledom na Pišenco in gore za njo je prebival pisatelj sam ter v gorskem miru pisal o Milanu in Mileni. Morebiti je bila prav na mestu zdajšnje apartmajske hiše Pod bregom, ki meče senco na rojstno hišo Josipa Vandota. Kdo ve. Ni me vleklo, da bi poiskal lokacije nekdanjih gostiln, ki jih je vse od kraja, še celo »Deutsche Koširja«, pred kosilom obredel pisatelj, niti krajše ture onkraj Pišence pod Mali Rut, pa prek Save na Brda ne. Nak, natanko ob deveti uri sva z Barbaro izpred Razorja svoj pohodni korak usmerila čez leseno brv na desni breg Pišence, kjer so si v zadnjem času hribci omislili novo trim stezo. Kot bi že strmin okrog hiš ne bilo dovolj. Pa pustimo domačinom njihovo veselje. Tam se ob reki in skozi gozdič lepo vije pot, ki je vse kaj drugega od asfaltnega pločnika onkraj vode. Šele pri elektrarni se zopet križa z glavno cesto proti Vršiču. Jezero Jasna je ob najinem prihodu samevalo, se pravi, ni bilo na spregled Jožice, ki bi hotela za-čofotati v ledeno bistri vodi, jaz pa bi se v slogu slavnega Ivana stresal od groze, niti je ni hotela nadomestiti Barbara. Od tod je mogoče udariti bližnjico prek nasutja Pišence, a bolj prav, četudi malce bolj tvegano, je odkorakati po bankini glavne ceste vse do razcepa pri kamnitem mostu. Na tem mestu v Cankarjevem času mostu še ni bilo, kot tudi ne ceste onkraj vode, ki so jo začeli graditi šele v prvi svetovni vojni, pač pa je pot vodila naprej v Klin. Uro hoda iz Kranjske Gore. Cankar je ta del prehodil dvakrat, V sklopu Argonavtskih dni je Vrhniko obiskal tudi sloviti novigradski zgodovinar Vedran Sinožic, ki je pred letom dni izdal že drugo dopolnjeno izdajo knjige »Naša Troja«. V njej s pestrim naborom virov in terenskimi izsledki dokazuje tezo, da Troja nikdar ni bila v turškem Hisarliku, kot je to pred stoletjem utemeljeval amaterski arheolog Heinrich Schliemann, temveč da je v osrčju Istre - v Motovunu. Argumente za to trditev je nanizal tudi obiskovalcem predavanja v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Ahajsko-trojanska vojna se je po Homerju vlekla vsaj deset let, pri čemer naj bi imeli napadalci velike težave z oskrbo svoje vojske. Glede na to, da je med Atenami in Hisarlikom slabe tri dni počasne plovbe oz. niti dva tedna zmerne hoje, je Schliemannova lokacija Troje v Turčiji že v izhodišču problematična. Poleg tega pri »turški« Troji sonce ne vzhaja in obenem ne zahaja v morju, kot to opisuje Iliada. Ravno ta geografski moment pa polotok Istra ima. Poleg tega pod goro Ido (Učko) izvira osem rek in ena od njih se zbira v temnem jezeru (danes izsušeno Čepičko jezero). Mesto Troja se nahaja na visokem hribu, nad stičiščem dveh rek. Tu Sinožic prepozna Mirno (Skamander) in Simo-is (Butonigo). Za geografsko primerjavo - ruševine v Hi-sarliku ne presegajo niti deset metrov višine, medtem ko je Motovun zgrajen na 270 metrih nad morjem. Po Mirni je obenem mogoče precej daleč pripluti, nekoč celo do Viži-nade, kar bi ahajskemu ladjevju omogočilo varen pristan. Tam se nahaja tako izvir pitne vode, kot tudi v Iliadi omenjen spodmol. Obe vojski naj bi se nato spopadli na ravnici pri Furbovi boški pod Moto-vunom. Sinožic gre celo tako daleč, da določi lokacijo, kjer je umrl Ahilov prijatelj Pa-trokel, saj se v bližini nahajata tako termalni kot mrzli izvir in pa črno, za Istro netipično skalovje. V tezo je vključil še množico toponimov, ki se po njegovo ujemajo s prastaro zgodbo Iliade. Vse skupaj pa je nato navezal še na druga znamenita grška dela, začenši z Odisejo, kjer Odiseja, po rodu z Itake (po Sinožicevo otok Unije), morski tokovi zanesejo vzdolž slovenske obale in nato po vsej dolžini vzhodne italijanske obale, dokler po dolgih letih ne doseže zopet rodnega otoka. Pozabil pa ni niti na Argonavte, ki so med vračanjem domov bojda pluli mimo starodavne Troje. Hja, če pa so Argonavti ustanovili Emono in Navport, potem pa teza o Motovunu morebiti le ni tako za lase privlečena, ali pač? Za končno odločitev bo treba seveda prebrati Sino-žicevo knjigo, ki je na izposojo tudi v vrhniški knjižnici. Damjan Debevec, Foto: DD N OS Občina Vrhnika 27. avgust 2018* 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Po krožni romarski Gasilci osvežili vrtce poti iz Podlipe v Smrečje Letošnji program Argonavtskih dni je zajemal tudi odkrivanje lepot Vrhnike in njene okolice. V spremstvu vodnikov so bili organizirani različni ogledi, sprehodi, vožnja s kolesi in pohodi. Tako smo dobili priložnost tudi v KS Podlipa - Smrečje, da pohodnike pospremimo na Krožno romarsko pot iz Podlipe do Smrečja ter čez Podpesek nazaj na izhodišče in jim predstavimo lepote in posebnosti našega kraja. Zbrali smo se v soboto, 23. 6. 2018, ob 8. uri zjutraj pred gasilskim domom v Podlipi. Prišli smo od blizu in daleč, celo iz Sežane in Zirov. Pridružila se nam je tudi predstavnica ZIC Vrhnika. Zbrane je pozdravil in nagovoril predsednik KS Podlipa - Smrečje, Boštjan Jurjevčič, ter vsem zaželel varno in prijetno pot. Katarina Kuzmič Peternel je pohodnike seznanila z davno zgodovino Podlipe, jaz sem predstavila naravno in kulturno dediščino, pohod pa je vodil Jože Malovrh. Na začetku smo si ogledali Kovtrov mlin, kjer nam je lastnik Vinko Ze-leznik opisal dve stoletji dolgo zgodovino mlina. Pogled smo uprli še na cerkvico sv. Brikci-ja, ki stoji na gričku sredi vasi, ter na procesijske kapelice in le malo naprej v prelepo Ma-tečkovo brunarico, nato pa se odpravili proti Šuštarjevemu grabnu. Med potjo smo se po naključju srečali s sedanjim lastnikom nekdanjega Zagarje-vega mlina, Antonom Košča-kom. Prijazno nas je povabil na ogled pravkar obnovljenega mlinskega kolesa in v notranje prostore, ki jih krasijo številni predmeti, prineseni iz naših in tujih krajev. Tudi šilce domačega ni manjkalo. Pot nas je vodila mimo vodnih pregrad hudourniških potokov, Bevcove kmetije, znamenite Rusove kapelice, ki stoji na vodnem kalu, na najvišjo točko, kjer že stoletja stoji cerkvica Marije Vnebovzete in vabi romarje, da jo obiščejo. Nudil se nam je prekrasen pogled na Podlipsko dolino, ki leži v zibeli temnih gozdov, ter na širšo okolico od Kamniških Alp, Zasavja, Ljubljanskega barja tja do Slivnice. Po krajšem postanku smo pohod nadaljevali v smeri Rovt in se v Plečah pri kapelici okrepčali z dobrotami iz nahrbtnika. Med potjo so bili pohodniki deležni razlage vseh znamenitosti in zgodb, ki se nanašajo na našo KS . Po spustu proti Podlipi smo postali že pravi prijatelji in pot zaključili ob informacijski tabli pred gostilno Pri Vrtnarju. Bilo je prijetno, med nami so se stkale prijateljske vezi in prepričana sem, da se bodo radi vračali v naše kraje. Sonja Malovrh, foto: SM Vrhnika, 8. avgust - Sprva je že kazalo, da bo letošnje poletje slabo kar zadeva temperatur in sonca, a nas je v drugi polovici julija prijetno presenetilo; ob temperaturah nad 30 stopinj Celzija smo si prav zaželeli osvežitve. Nič drugače ni pri otrocih, zato so se v PGD Verd odločili, da bodo vrhniškim javnim vrtcem priskočili na po- moč in malčke osvežili z osvežilno prho. Takole so se mudili v centralnem vrtcu Zelvica, kjer so malčkom pričarali osvežilno in nepozabno dopoldne. GT, foto: GT Univerzitetni inž. arhitekture g. France Kva-ternik je bil prvi župan Vrhnike, izvoljen na prvih demokratičnih volitvah leta 1990. Tako bi moralo pisati v novejši zgodovini Vrhnike in tako bi morali učiti učence v vhniški osnovni šoli. Leta 1990 sta spadali pod vrhniško občino še sedanji občini Borovnica in Log-Dragomer. G. France Kvaternik je svoje življenje poleg družini posvetil umetnosti, arhitekturi, še posebno sakralni arhitekturi. Pri tem je srečeval svobodomiselne ljudi in bil kritik enopartijskega režima, ki mu ni bil naklonjen. Demokratični procesi v Sloveniji g. Franceta niso pustili ravnodušnega. Mehko srce umetnika je skozi krščansko stranko pristalo med ustanovitelji DEMOSA. Po prvih demokratičnih volitvah leta 1990 so g. Francetu Kvaterniku vrhniški volivci zaupali vodenje Občine Vrhnika. Vrhnika je bila vojaški kraj, kjer sta imeli domicil največja tankovska brigada in divi-zijon protizračne obrambe v Sloveniji. Tako se je že v začetku županovanja srečal z veliko namernih potez onemogočanja s strani JLA, največjega nasprotnika slovenskih, že več stoletij osamosvojitvenih želja. G. France se ni pusti zbegati in nasprotnikom je dal jasno vedeti, kako je JLA vplivna na Vrhniki in mu je kaj malo mar, kakšno oborožitev ima in da so v breme za nadaljnji razvoj Vrhnike in Slovenije. Njegov odkrit in hkrati kulturni nastop je razoroževal predstavnike JLA na Vrhniki. Kot župan Vrhnike je aktivno podpiral vse priprave za zaščito in kasneje obrambo osamosvojitve Slovenije. Močno je bilo njegovo zaupanje v Toneta Jesenka, načelnika Oddelka za ljudsko obrambo, in Jožeta Molka, poveljnika 53. območnega štaba TO. V sodelovanju z občinskimi strukturami, policijo, civilno zaščito in občani Vrhnike so uspešno vodili obrambne priprave na lokalni ravni. Sajenje lipe v sedanjem Parku samostojnosti so 27. 6. 1991 v jutranjih urah oskrunili tanki JLA. Pod njegovim predsedovanjem je 27. 6. 1991 vrhniška občinska skupščina pred vsemi državnimi organi v Sloveniji razglasila JLA za agresorja. Ak- V spomin France Kvaternik (1933-2018) tiviral je popoln civilni odpor, ki pa je slonel na hkratnem dialogu z agresorjem. Bilo je vroče in napeto, ko so si nasproti stali realni, neprijetni in tudi krvavi argumenti. Kljub grožnjam s topovskim uničevalnim delovanjem po vitalnih objektih v občini s strani JLA je France Kvaternik odločil, da se občinska oblast ne bo selila na rezervno lokacijo in bodo ostali skupaj s prebivalci, talci za domovino. Prepričan sem, da so prav te njegove odločitve moralno razoroževale agresorjeve prste na sprožilcih. V tistih zgodovinskih trenutkih za Vrhniko in Slovenijo je g. France Kvaternik odigral vlogo, ki mu je bila napisana v njegovih demokratičnih svobodomiselnih genih, ker je verjel ljudem, zaupal zaupanja vrednim in z njimi enakopravno sodeloval. Za izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti ter suverenosti Slovenije je predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek ob 15. obletnici državnosti RS odlikoval Vrhniko z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Vrhnika bo g. Franceta Kvaternika, prvega župana Vrhnike v samostojni Sloveniji, ohranila v spoštljivem spominu. Družini pokojnega Franceta Kvaternika izrekam iskreno sožalje. Vid Drašček, predlagatelj zlatega častnega znaka svobode Republike Slovenije Vrhniki Dr. Janez Drnovšek je leta 2006 izročil Vrhniki državno odlikovanje. Iz njegovih rok ga je sprejel tedanji vrhniški župan dr. Marjan Rihar, sicer pa je pri sprejemu sodeloval tudi France Kvaternik (levo). N OŠ Občina Vrhnika r¡8j 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabilo ŠD DREN Drenov Grič - Lesno Brdo vabi na planinski izlet DOM NA KOFCAH (1488 m) in VELIKI VRH (2088 m), ki bo 15. septembra 2018. Začetek poti bo iz Pod ljubelja (kmetija Matizovec). Do doma na Kofcah je uro in pol nezahtevne poti. Bolj vzdržljivi boste lahko nadaljevali do Velikega vrha, kar je še uro in pol deloma zahtevne poti. Za pohod potrebujete primerno pohodno obutev in oblačila. V domu je mogoče dobiti hrano in pijačo. V primeru večjega števila prijav bo organiziran prevoz (prispevek za prevoz). Prijave bomo zbirali do 7. septembra 2018 na tel. št.: 040/845 - 423 (Brane) ali elektronski naslov: branko.biz@gmail.com. Podrobne informacije lahko spremljate na spletni strani ŠD Dren in oglasnih krajevnih panojih. Vabljeni! Planinska sekcija ŠD Dren Vabljeni! VABILO K PROSTOVOLJSTVU! Kje ste nazadnje pustili svoje srce? Iščejo se PROSTOVOLJCI, ki bi v Večgeneracijskem centru Skupna točka Vrhnika prispevali ideje in plemenito predali svoje znanje v obliki delavnic: učna pomoč, ustvarjalne, športne, glasbene, kulinarične, deba-tne delavnice ... Za vse bodoče pomagače in kaj več informacij sem vam na voljo na e-naslov: eva.licof@zpmmoste.net tel: 064 259 033. E9 l Gumbki praznujemo ... v Polžku Gumbki obiskujemo Vrtec Barjanček. Večina nas je v vrtcu zadnje leto in bomo septembra prestopili šolski prag, nekaj pa nas je mlajših in bomo v Barjančku še eno leto. Čeprav smo različno stari, smo vsi radovedni, aktivni, navihani, najpomembneje pa je, da se med seboj lepo razumemo, sodelujemo, se imamo radi in smo pravi prijatelji. Tako nam tudi dnevi v vrtcu hitro in zanimivo minevajo. Letošnje šolsko leto smo si popestrili še z gibalnimi rojstnimi dnevi, ki smo jih praznovali v otroški igralnici Polžek. Enkrat na mesec smo se odpravili tja, se igrali zanimive gibalne igre v njihovi telo- vadnici in se poigrali na napihljivih igralih v igralnici. Slavljencem, ki so praznovali tisti mesec, smo zapeli nekaj pesmic, voščili vse lepo in dobro in se odpravili nazaj proti vrtcu. Ta praznovanja so otroci vedno komaj čakali in se jih veselili, zato se prav lepo zahvaljujemo Leovi družini za gostoljubje in prijaznost. Jolanda A., Jolanda K. in Gumbki m HUutinlr*-,! MBinmcdnm "irfnifl. -»CUIKE I-U1AT UltUfFMOilHKn Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Skupna točka Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. V septembru vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo različnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudimo vsakodnevno učno pomoč ter bralni kotiček in uporabo računalnika sedaj izvajamo v naših prostorih, veseli pa smo tudi vsakršnega vašega dodatnega predloga oz. ideje. Vse naše storitve so BREZPLAČNE, vabljeni pa ste vsi - od najmlajših do najbolj zrelih. VGC Vrhnika PON - PET 8.00 - 16.00 v prostorih VGC na Cankarjevem trgu 4 (prvo nadstropje) Kontaktna oseba: koordinator aktivnosti Eva Ličof, e-naslov: eva.licof@zpmmoste.net in tel: 064 259 033 —• September: Ponedeljek, 3., 10., 17., 24. 9. ob 9.00 do 12.00 - Ustvarjalno druženje ob kavi (kvačkanje, šivanje ...) (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) Torek, 18.9. ob 18.00 - Kako lahko pomagam otroku pri učenju (delavnica za starše, ki jo bo vodila dr. ped. Andreja Jereb) (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) (obvezne prijave) Sreda, 5., 12., 19., 26.9 ob. 9.00 - Skupaj se daleč pride, na vrh Planine (dobimo se pri Štirni, podporno druženje in lahkotni pohod na hrib, zaželene predhodne prijave, v primeru dežja pohod odpade). Sreda, 26.9. ob 17.00 - Izmenjevalnica pridelkov in ozimnice - (prinesi svoj izdelek in odnesi drugega) (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) (prijave so zaželene) Četrtek, 13., 20., 27.9 ob 9.30 - Delavnica za iskalce zaposlitve (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) Četrtek , 6., 13., 20., 27.9 ob 10.00 - joga - Poskrbimo zase (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4 ) (obvezne prijave) Četrtek, 6.9. ob 9.00 - Prostovoljci pozor! Druženje in pomoč na ekokmetiji Švigelj - (zeželene prijave) Četrtek, 13.9. ob 17.00 - Izmenjevalnica otroških oblačil, obutve ter igrač (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) Petek, 7., 14., 21., 28.9 ob 10.00 - Mamice na kavici - podporna skupina. (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) (prijave so zaželjene) Sobota, 8.9. ob 9.00 do 12.00 - v kulturnem centru na Vrhniki (Tržaška cesta 32), preddverje razstavišča MOJA LJUBLJANICA, bomo zbirali šolske potrebščine za socialno ogrožene otroke (zvezki, barvice, svinčniki .) Program dodatnih aktivnosti lahko spremljate na Facebook strani: VGC Skupna točka Vrhnika poteh prečudnega kraja Pohod Po Vrhnika, 19. maj - Sto let od smrti našega pisatelja Ivana Cankarja je Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske obeležilo s pohodom na Kuren s kulturnim programom. Na zbirnem mestu pred šolo Ivana Cankarja so organizatorji pohoda pripravili kavico, piškote - Cankarjeve brke, češnje ... za vse udeležence sobotnega potepanja. Za duševno hrano je skrbel gospod Damjan Debevec - maskota Ivana Cankarja. Za začetek je povedal vso zgodbo o nastajanju spomenika velikemu pisatelju, ki ga je izdelal Ivo Jurkovič, razmišljujočega na obcestnem kantonu. Ob odkritju, 10. avgusta 1930 na kraju, kjer se je mali Ivan igral na Mesarjevih kladah, se je zbrala velika množica ljudi od blizu in daleč, prišli so tudi zdomci iz Amerike. Pot nas je vodila po »klancu siromakov«; pogledali smo v hišo, kjer je do tretjega leta življenja bival pisatelj v svoji družini; povzpeli smo se do cerkve na Sv. Trojici. Tam je nas pričakala Ivanka Kurinčič z velikim ključem, ki odpira hram svetosti. Na poti na Staro Vrhniko smo se zaustavili pri kužnem znamenju, postavljenem po hudi epidemiji kuge, ki je pokosila 30 vaščanov. Kuga je kosila leta 1836. Malo dlje smo se zadržali pri ob- novljeni Lukacovi - Ankini kašči na Stari Vrhniki, kjer nas je praznično oblečena (ta zahmašno) sprejela gospa Anka Grom; glavo si je pokrila s svileno ruto, tako kot so jo nekoč nosile naše babice ob posebnih priložnostih. Povedala je, da je kaščo kupila in jo z veliko ljubezni in vloženega truda obnovila. Kašča je bila vedno ločena od bivalnega in gospodarskega poslopja, da je v primeru požara ostala vsaj hrana za preživetje. Zgrajena je v dveh etažah: v zgornji so nekoč shranjevali suho hrano (posušeno sadje, žito, moko, suho meso ...), v spodnji pa pridelke: krompir, zelje, repa ... ) Gospa Anka je tudi zbirateljica predmetov, ki so jih ljudje nekoč uporabljali pri svojem delu doma ali pa za delo na njivi. Tako bodo naši zanamci lahko razumeli življenje nekoč brez avtomobilov, telefonov, traktorjev ... Gospa Anka nam je ponudila šilce domačega žganja, suhe hruške in jabolčne krhlje. Z novimi močmi smo nadaljevali pohod po romarski poti proti Kurenu. Nekoč so bila romanja priprošnje za dež v času daljše suše. Cerkev na Ku-renu je bila posvečena sv . Miklavžu, zavetniku vrhniških čolnarjev. Zgrajena je bila v 16. stoletju in je ostala nespremenjena do danes; leta 1988 je bila razglašena za kulturni spomenik. Notranjost je poslikana s freskami, leseni strop pa sloni na dveh lesenih stebrih in je razdeljen na 96 kvadratov, poslikanih z živalskimi, rastlinskimi in geometrijskimi motivi. Za glavnim oltarjem lahko preberemo številne zaobljube in zahvale romarjev. Na enem od obeh stebrov je viden podpis Ivana Cankarja. Pot na Staro Vrhniko se je končala pred Lopo, kjer so nas postregli z enolončnico, dišečim kruhom in čajem; Metka Petkovšek pa nas je »posladkala« s svežim pecivom. Prijetno je bilo kramljanje ob jedači in pijači s sopotniki o doživetjih tistega lepega dne. Zahvala velja Krajevni skupnosti Stara Vrhnika za gostoljubje. V društvu si želimo, da bi ta pohod z zanimivim naslovom, ki ga je predlagala mag. Tatjana Oblak Milčinski, postal tradicionalen. Metka Paškulin N OŠ Občina Vrhnika 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r¡8j Lado Jakša za ušesa in oči Skrivnostna moč nepočetja Vrhnika, 9. maja - V Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki je zopet gostoval Lado Jakša, s svojim več medijskim projektom o Ivanu Cankarju. Vsestranski umetnik Lado Jakša je svoj nastop poimenoval »Da bi slišali na svoja ušesa in videli na svoje oči.« Tako smo slišali njegovo močno glasbo in videli njegove fotografske umetnine, ki pa je vse ponazarjalo našega Ivana Cankarja. Kulturna prireditev v letošnjem Cankarjevem letu je bila že 115 po vrsti, kar nam govori, da smo to leto vzeli za svojega, za Cankarja in za naše občane ter za številne goste, ki prihajajo v naše mesto. Lado Jakša je svoj e talente že večkrat predstavil na Vrhniki. Izbor fotografij in postavitev razstave je pripravila Nuša Podgornik. Oblikovanje pa je opravil njegov sin Zven Jakša. Ob tej priliki je bila izdana zgibanka, kjer je Nuša Podgornik med ostalim tudi zapisala: »Kdor vzame v roko to zgibanko (knjigo), naj premisli, da so fotografije (je) prerojene (-a) iz svetih ur, polnih tihe, ne-kaljene sreče. Iz trenutkov, ko se osvobodi človek vseh nadlog življenja, vse laži in vsega zla in je v srcu sama resnica in dobrota... je napisal Ivan Cankar v Gospe Judit, z Ladom Jakša pa sva si to misel, kot tudi dvanaj st drugih, izbrala iz Cankarjevih del kot navdih njegovemu fotografskemu raziskovanju, jih malenkostno spremenila - zamenjanih je le nekaj besed, medtem ko originalne ostajajo v oklepaju - da so se lažje uskladile in realizirale z idejo, ki se ji je Lado Jakša kot umetnik ustvarjalno prepustil.« Tako smo vsi prisotni resnično veliko slišali na svoja ušesa in videli prelepe ter zanimive fotografije na svoje oči. Simon Seljak Trda in mukotrpna je pot do sebe. Kdo sem zares? Kaj ostane, kadar iz sebe izluščim vse, kar je vame prišlo do zunaj? Za bojevnika so to vprašanja visoke vrednosti, saj je njegovo hrepenenje zazreti si v oči brez mask in predstav o samem sebi. Prvi korak, ki ga naredi v smer iskanja svojega pravega obraza, določa vso nadaljnjo pot. Pot do sebe terja počasno in vztrajno trebljenje tujkov iz sebe podobno kot trebimo klopa, ki je z glavo prisesan v naše telo. Pri tem početju ne potrebujemo priročnikov, tečajev in šol, potrebujemo le malce pozorne prisotnosti, da klopa opazimo in ga z občutkom povlečemo iz sebe z glavo vred. Prvi korak v smer iskanja sebe je torej nehati se ozirati ven, nehati iskati, nehati spraševati in s tem nehati negovati zmedenost. Ko je ta korak jasen in narejen, ko se človek pomiri z dejstvom, da zunaj sebe ne more najti poti vase, potem ga čaka prva resna preizkušnja... nemir njegove pameti. Namreč v trenutku, ko se zaustavimo in pademo v tišino, jo naša misel zapolni sama s sabo in nam prišepetava take in drugačne nebuloze, ki brez izjeme porajajo drisko. V tem trenutku imamo na voljo le eno samo zdravo izbiro... popolna ignoranca naše misli. Prej ali slej vsak spozna, da njegova misel v resnici ni njegova, je program naložen vanj prav enako kot v vsak računalnik. Program ne dovoljuje nikakršne svobode in ustvarjalnosti, ima točno določen izid in v naprej lahko vemo, kakšne rešitve in ideje bodo prišle iz njega. Kadar dovolimo, da naša misel vlada našemu ravnanju, potem sami sebe obsodimo na ječarsko, ponavljajoče se in rutinirano funkcioniranje podobno kot deluje vsaka naprava, ki jo ima človek za vrhunec napredka. Resnično prepozna- nje tega človeka ohromi in mu pomaga obmirovati. Šok uvida zaustavi misel in takrat človek prvič zares vidi. To je pravi mali čudež, ki ga rodi trenutek notranje tišine. To je za človeka najtežje, umoriti svoj 'jaz mislim' in 'jaz hočem', čeprav je vse, kar bi moral zares narediti to, da ne naredi ničesar... nemir ukrepa, vleče poteze v svojo korist, se grebe, je suženj razburkanosti razpoloženj, se utaplja v iztro-šenosti.. mir plava s tokom, dovoljuje vse, sprejema... mir biva v tišini zroč v samo jedro stvari. Za Hosto Marjeta. O. Šumrada (Facebook Gozdno učilišče HOSTA) hosta.delavnice@outlool.com T 031 481 014 50. obletnica valete Na vabilu je pisalo: »So dnevi, so leta in so pomladi, ko se imamo preprosto radi. So trenutki, ko je treba na novo začeti in so ljudje, ki jih je potrebno ponovno srečati in objeti.« Poslano je bilo 71 ljudem, od katerih se nas je 25. maja, na dan mladosti, v Gostilni Kranjc zbralo 43. Bil je 15. junij 1968. 79 osmo-šolcev OŠ Janeza Mraka Vrhnika je uspešno zaključilo osnovnošolsko izobraževanje in to slovesno proslavilo na valeti v šolski telovadnici. Takrat se nismo zavedali, da se poslavljamo od brezskrbnega otroštva, kajti polni pričakovanja smo se podali na nadaljnje šolanje, večinoma v Ljubljano. Izšolali smo se za različne poklice. Ob delu, ki smo ga potem opravljali, smo uresničevali svoje cilje. Našli smo nove življenjske sopotnike, rodili so se nam otroci, zgradili smo si domove in lahko rečem, živeli človeka vredno življenje. Čas pa teče, neusmiljeno odšteva dni do upokojitve. Dosegli smo svoje delovne zmage in cilje. Otroci so postali samostojni, rojevajo nam vnuke in nam z njimi vračajo otroško veselje in razigranost, na katero smo v svojih srednjih letih nehote pozabili. Vsak od nas pripoveduje drugačno življenj- sko zgodbo. Pet naših sošolcev in tri sošolke nam o svojem življenju ne pripovedujejo v živo. Življenjskih trenutkov z njimi smo se spominjali ob minuti molka, s katerim smo počastili spomin nanje. Srečanje z abrahamom? Ja, tudi valete ima pod svojim vplivom. 50. obletnica ... Nekateri se ne srečujemo prav pogosto, zato marsikateri stisk roke pomenu tudi prošnjo: »Oprosti, ampak povej mi svoje ime.« Bilo je živahno: spomini, zanimive zgodbe in smeh so spremljali naše druženje. Dobra volja zgladi gubice na obrazu, iskrice v očeh obarvajo naše srebrne lase v odtenke iz mladosti. Dobro je. Vse je dobro. Mladi po srcu in razposajeni še znamo biti, idej za prijetno in zdravo življenje imamo v obilju in moči za premagovanje ovir tudi. Ta večer nam daje moč in potrjuje, da zmoremo vse. O učiteljih zdaj vedno le do- bro in spoštljivo. Zavedamo se njihovega pomena v naših življenjih, hvaležni smo jim za vodenje v znanje in spoznanja. Žal mnogih, ki so nas vodili skozi osemletko, ni več med nami. Letos sta se nam na srečanju za kratek čas pridružila gospa Marinka Furlan in gospod Zdene Mohar. Prijetno je poklepetati z njima. Spomnili smo se tudi gospe Mimi, stroge in dobrosrčne hišnice. Kadar je zamižala na eno oko, je dr-salnica na šolskem stopnišču oživela . Šolskega abrahama smo se srečali, veselimo se naših naslednjih srečanj. Mojca, Sonja, Franci, Toni in Vojko so nam obljubili, da nas ne bodo odslej vabili le vsakih pet let, ampak kar na dve. Prvo srečanje bo tako že ob naši 60-letnici vstopa v prvi razred osnovne šole leta 2020. Da boste vabilo na srečanje prejeli vsi, ki ste septembra 1960 vstopili bodisi v osnovno šolo Janeza Mraka bodisi na katero od njenih podružničnih šol, pošljite svoje ime in priimek na GSM: 040 271 222. Upamo in želimo si, da bi se zbrali zares prav vsi učenci in učitelji, ki smo skupaj potovali skozi življenje v naši osemletki. Na snidenje torej 2020. Člani odbora za organizacijo srečanj N OŠ Občina Vrhnika r¡8j 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UPOKOJENSKI KOTIČEK Pozdravljene in pozdravljeni, dragi naši upokojenci! Upam, da ste v pasjih dneh počivali v senci in se namučili s sedenjem. Tudi v društvu smo upočasnili ritem delovanja, saj ni bilo drugih dejavnosti, razen balinanja in pikada. Se pa že pripravljamo na srečanje starejših od 75 let, ki bo v gostilni Pri Kranjcu v četrtek, 30. avgusta 2018, ob 16. 00. Pričakujemo, da se vas bo čim več odločilo poklicati in se prijaviti zaradi števila kosil. Če kdo nima prevoza, naj pokliče na društvo, kjer bomo lahko organizirali prevoz. Veselimo se srečanja z vami. Poklepetali boste z vrstniki, se malo sprostili ob živi glasbi in dobri hrani. Pripravljamo tudi dvodnevni izlet v Passau in Linz. Če izlet zanima še koga, se lahko oglasi v društveni pisarni, kjer bo dobil vse informacije. Prosta mesta so še za dvojice. Prostovoljke in prostovoljci bodo v septembru spet pripravili nekaj humanitarnih paketov in jih dostavili po domovih. Sicer pa bodo vaje mešanega pevskega zbora že takoj v septembru zaradi nastopov v Ljubljani in na Vrhniki. Tudi splošna telovadba s Tino se bo začela septembra, prijavite se pravočasno! Pa ne pozabite v oktobru na Martinov kostanj - spet na Štajerskem. Če pa je še kdo, ki je spregledal plačilo članarine, prosimo, da jo res čim prej poravna. Ker prihaja znosnejše vreme, se bomo večkrat videvali in kaj lepega rekli. Vabljeni v pisarno na klepet. Za UO Elica Brelih Barjani od Povirja na Stari tabor do Vilenice Zadnji pohod pred počitnicami je bil načrtovan na goro Dobrač. A zaradi napovedanega dežja in nikakršnih razgledov se je naš vodnik odločil, da bomo šli tja, kjer ne bo deževalo, na Stari tabor nad Povirjem. Z avtoceste smo zavili v Divačo proti Sežani in po nekaj kilometrih pri- S pomočjo jeklenice smo se povzpeli po nezahtevni skalni poti na vrh z višino 603 m. Po nekaterih virih naj bi bil Stari tabor poseljen že pred tisočletji; tako zaradi dobre lokacije verjetno tudi ime. Malo pod vrhom je iz kamenja in vej zložena hišica za jaslice ob božičnem času. Pot smo nadaljevali pot proti Vilenici. Po velikem travniku z razporejenimi kamni zanimivih oblik smo prispeli do vhoda v jamo Vilenica. Nekoč je burila duhove obiskovalcev in domačinov; verjeli so, da v njej prebivajo dobre vile. Dandnes pa na vsakoletnem srečanju pesnikov in pisateljev iz vse Evrope na tej prireditvi podeljujejo veliko nagrado Vilenice in priznanje kristal Vilenice. Po končanem pohodu smo se posladkali s slastnimi piškoti naših pohodnic, ki so praznovale rojstne dneve: Cvetke, Jelke, Valerije, Jane in Metke. Žejo smo pogasili na koncu pohoda v bližnjem gostišču. Ob zaključku pohodov se je naša Emi prisrčno zahvalila Milanu za odlično vodene in izbrane pohode s šopkom kraškega cvetja. Zapisala: Metka Krašovec speli v središče Povirja. Pri cerkvi sv. Petra smo zapustili avtobus in se odpravili skozi kraj proti hribu; najprej po makadamski poti do velikega in lepo urejenega kala. Na sredini kala so nas v cvetenju pozdravljali beli lokvanji. V kalu je bilo vse polno rib in paglavcev. Dober meter od robu kala stoji kamen - menhir, obraščen z vedno zelenimi in cvetočimi ho-mulicami, verjetno v spomin umrlemu vaščanu. Pot smo nadaljevali po bolj strmi poti skozi gozd, ki nas je pripeljala pod sam vrh Starega tabora. Svizci v Pokljuški soteski Svizci smo se junija zaradi napovedanega vročega dne namesto na Banjšice napotili na Gorenjsko, v Pokljuško sotesko. Pot vanjo smo začeli v Krnici pri Gorjah. Zlagoma vzpenjajoča pot nas je skozi gozd in ob suhi strugi potoka Ribščica pripeljala do Pokljuške luknje, ki so jo domačini uporabljali kot bližnjico na poti na Pokljuko. Pokukali smo tudi v del soteske, kjer ob deževju čez steno pada slap. Počasi smo nadaljevali pot, opazovali naraven most visoko nad nami in skozi tesen med visokimi stenami prispeli do razširitve soteske, »vrtca«, kjer so v steni Galerije kraljeviča Andreja - lesen mostovž v obliki ganka. Postavili so ga leta 1930 in ga poimenovali po novorojenem princu iz dinastije Karadžordževicev. Preden smo se lotili prečkanja galerij, smo posedli na klopi, razmeščene pod stenami in pomalicali, saj smo bili že potrebni okrepčila. Po stezi smo se povzpeli do mostovža in ga previdno prečkali. Takoj nato smo prišli v najožji prehod, ki je opremljen s stopnicami. Čeprav je bila pot dobro varovana tudi z jeklenica-mi, smo bili kar veseli, ko smo iz teme po precej naporni poti prispeli v Zadnji vrtec, poraščen s praprotjo perušo in obdan z visokimi previsnimi stenami. Pred nami je bilo še nekaj vzpona skozi gozd iz soteske na rob in čez travnike do gostišča na Zatrniku, kjer nas je čakalo kosilo. Veseli smo bili, da smo obiskali to naravno znamenitost. To je bil tudi naš zadnji pohod pred poletjem, zato smo se poslovili od Sonje, ki nas zadnja leta požrtvovalno vodi, in se ji zahvalili ter priporočili za naslednjo etapo, ki se bo začela septembra. Napisala: Rada Pišler, foto: Sonja Zalar Bizjak Okrogli jubileji v juliju in avgustu Marija Novak, Sinja Gorica, Vrhnika (1921) Anica Starc, Verd, Vrhnika (1924) Marija Markič, Pri Lipi, Vrhnika (1924) Ignacija Zorko, Delavsko naselje, Vrhnika (1925) Jožefa Pižmoht, Drenov Grič, Vrhnika (1925) Janez Golc, Janezova cesta, Vrhnika (1926) Anica Lenarčič, Cesta gradenj, Vrhnika (1926) Ana Zalar, Na Klisu, Vrhnika (1926) Ivanka Grom, Na Klisu, Vrhnika (1926) Avguština Rapuš, Lošca, Vrhnika (1928) Milena Mavsar, Velika Ligojna, Vrhnika (1933) Vera Jeršinovič, Voljčeva cesta, Vrhnika (1933) Metka Turšič, Ribiška pot, Vrhnika (1933) Stanislava Ovsenk, Dobovičnikova ul., Vrhnika (1933) Jakob Dobrovoljc, Mirke, Vrhnika (1933) Rozalija Rizman, Verd, Vrhnika (1933) Franc Pečnik, Ob Potoku, Vrhnika (1933) Ivanka Urh, Kopališka ul., Vrhnika (1933) Vilibald Pušnik, Raskovec, Vrhnika (1938) Ana Dobrovoljc, Mirke, Vrhnika (1938) Ana Kenk, Stara Vrhnika (1938) Ana Kavčič, Drenov Grič, Vrhnika (1938) Majda Stare, Vas, Vrhnika (1938) Janez Slabe, Drenov Grič, Vrhnika (1938) Ani Mele, Ob Ljubljanici, Vrhnika (1938) Alojz Kržmanc, Lošca, Vrhnika (1938) Slavka Pišorn, Kurirska pot, Vrhnika (1938) Sončki na Svetih Višarjih Na zadnji junijski izlet smo se odpravili na Svete Višarje, od koder smo se vrnili z gondolo. Pred idilično podobo božje poti Slovanov, Germanov in Romanov, je nastala tudi ta fotografija. Daljši prispevek Marije Dolinar si lahko preberete na spletni strani www.mojaobcina.si/vrhnika. Foto: Tatjana Rodošek FILMSKO DOPOLDNE V KINU VRHNIKA Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so praznovali julija in avgusta. Vsak zadnji četrtek v mesecu. Po filmu kava in čaj. Hasčasopis Občina Vrhnika © Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPD-SLS-1 in 30/18) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 26. redni seji dne 5. 7. 2018 sprejel naslednji SKLEP O PRENEHANJU STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Nepremičnini, parc. št. 2863/15 k.o. Vrhnika (2002), preneha status javnega dobra, ki je v zemljiški knjigi zaznamovan pod ID omejitve 12037123. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-204/2017 Datum: 5. 7. 2018 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPD-SLS-1 in 30/18) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 26. redni seji dne 5. 7. 2018 sprejel naslednji SKLEP O PRENEHANJU STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Nepremičnini, parc. št. 1023/36 k.o. Smrečje (2692), preneha status javnega dobra, ki je v zemljiški knjigi zaznamovan pod ID omejitve 12215753. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-85/2018 (6-03) Datum: 5. 7. 2018 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPD-SLS-1 in 30/18) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 26. redni seji dne 5. 7. 2018 sprejel naslednji SKLEP O PRENEHANJU STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Nepremičnini, parc. št. 2511/13 k.o. Blatna Brezovica (1997), preneha status javnega dobra, ki je v zemljiški knjigi zaznamovan pod ID omejitve 16335940. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-175/2017 (6-03) Datum: 5. 7. 2018 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPD-SLS-1 in 30/18) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 26. redni seji dne 5. 7. 2018 sprejel naslednji SKLEP O PRENEHANJU STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Nepremičninam, parc. št. 2858/15, 2858/18 in 2858/20, vse k.o. Vrhnika (2002), preneha status javnega dobra, ki so v zemljiški knjigi zaznamovani pod ID omejitve 12037123. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-169/2017 (6-03) Datum: 5. 7. 2018 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPD-SLS-1 in 30/18) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 26. redni seji dne 5. 7. 2018 sprejel naslednji SKLEP O PRENEHANJU STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Nepremičninam, parc. št. 1933/2, 1935/13 in 1935/18, vse k.o. Zaplana (2000), preneha status javnega dobra. II. Lastninska pravica pri zemljiščih, parc. št. 1933/2, 1935/13 in 1935/18, vse k.o. Zapla-na (2000), se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična št. 5883407000. III. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-3/2012 (6-03) Datum: 5. 7. 2018 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPD-SLS-1 in 30/18) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 26. redni seji dne 5. 7. 2018 sprejel naslednji SKLEP O PRENEHANJU STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Nepremičninam, parc. št. 1902/9, 1902/10, 1904/1 in 1904/3, vse k.o. Zaplana (2000), preneha status javnega dobra. II. Lastninska pravica pri zemljiščih, parc. št. 1902/9, 1902/10, 1904/1 in 1904/3, vse k.o. Zaplana (2000), se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična št. 5883407000. III. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-217/2017 (6-03) Datum: 5. 7. 2018 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 13. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 86/2010, 75/2012, 47/2013-ZDU-1G, 50/2014, 90/2014-ZDU-1I in 14/2015-ZUUJFO), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 34/2011, 42/2012, 24/2013, 10/2014) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 26. redni seji dne 5. 7. 2018 sprejel NAČRT RAVNANJA S PREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2018 Načrt ravnanja s premičnim premoženjem je sestavljen iz: -načrta pridobivanja premičnega premoženja v posamični vrednosti nad 10.000,00 EUR in -načrta razpolaganja s premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000,00 EUR 1. Načrt pridobivanja premičnega premoženja v letu 2018: zaporedna številka vrsta premičnega premoženja okvirni obseg premoženja predvidena sredstva v EUR 1. Motorno vozilo oblike SUV za potrebe urgentnega zdravnika 1 kom 40.000,00 2. Načrt razpolaganja premičnega premoženja v letu 2018: V letu 2018 se ne predvideva odsvojitve pre- mičnega premoženja v vrednosti nad 10.000 EUR. Načrt ravnanja s premičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2018 začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 410-60/2017 (4-01) Datum: 5. 7. 2018 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin l.r. Na podlagi 87. člena Poslovnika Občinskega sveta občine Vrhnika in 4. člena Odloka o prometni ureditvi v Občini Vrhnika (NČ, št. 304/04, 311/05) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 26. seji dne 5. 7. 2018 sprejel ODREDBO o spremembah in dopolnitvah Odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v Občini Vrhnika 1. člen Za 4. člen Odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v Občini Vrhnika se doda nov 4.a člen, ki se glasi: ''Pri Domu obrtnikov se od pločnika pri Tržaški cesti do trafo postaje, ob zidu »Kunstlje-va vila« časovno omeji parkiranje. glej spodnjo fotografijo Parkiranje je časovno omejeno od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00 na 2 uri.'' 2. člen Doda se nova priloga XV. 3. člen Ta odredba se objavi v uradnem občinskem glasilu Naš časopis in prične veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 007-3/2017 (6-08) Datum: 5. 7. 2018 ŽUPAN OB ČINE VRHNIKA Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPD-SLS-1 in 30/18) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 26. redni seji dne 5. 7. 2018 sprejel naslednji SKLEP O PRENEHANJU STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Nepremičnini, parc. št. 1587/14, k.o. Vrhnika (2002), preneha status grajenega javnega dobra, ki je v zemljiški knjigi zaznamovan pod ID omejitve 14805881. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-58/2006 Datum: 5. 7. 2018 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/17) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 26. redni seji dne 5. 7. 2018 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu Kočevarjev vrt I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1) S tem odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu Kočevarjev vrt (v nadaljevanju: SD OLN Ko-čevarjev vrt) se spreminja in dopolnjuje Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Kočevarjev vrt (del območja urejanja V1 O/1 z deli morfoloških enot 4A/1 in 4A/3), (Uradni list RS, št. 71/2005), (v nadaljnjem besedilu: OLN). (2) Odlok o SD OLN Kočevarjev vrt je izdelalo podjetje Suhadolc arhitekti d.o.o., št. projekta 26_2016SA, junij 2018. 2. člen (1) Ta odlok SD OLN Kočevarjev vrt vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del. (2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte: 1. Načrt namenske rabe prostora - izsek iz OPN M 1 : 1000 2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora M 1 : 1000 3. Načrt območja z načrtom parcelacije OLN 3.1. Katastrski načrt s prikazom območja SD OLN Kočevarjev vrt M 1 : 1000 3.2. Geodetski načrt s prikazom območja SD OLN Kočevarjev vrt M 1 : 250 3.3. Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu M 1 : 1000 3.4. Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem načrtu M 1 : 250 4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev 4.1. Ureditvena situacija - nivo pritličja M 1 : 250 4.2. Ureditvena situacija - strehe in prerezi M 1:250 4.3. Prometna, komunalna in energetska ureditev M 1 : 250 4.4. Prometno tehnična situacija in idejna višinska regulacija M 1 : 250 4.5. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter načrt intervencijskih poti M 1 : 250 3. člen Priloge SD OLN Kočevarjev vrt so: • izvleček iz strateškega prostorskega akta, • prikaz stanja prostora, • smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, • obrazložitev in utemeljitev SD OLN, • povzetek za javnost. 4. člen Skladno z določili Odloka o OLN in z določili tega Odloka o SD OLN Kočevarjev vrt so na obravnavanem območju dopustni naslednji posegi: • sanacija in priprava stavbnega zemljišča, • rušitve objektov, sanacija, rekonstrukcija in vsa vzdrževalna dela obstoječih objektov, • gradnja novih objektov in nove komunalne, energetske, prometne in druge infrastrukture, • urejanje zelenih in utrjenih zunanjih površin, • gradnja ograj, nezahtevnih in enostavnih objektov. II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE OLN KOČEVARJEV VRT 5. člen Za drugim odstavkom, 1. člena OLN se doda novi tretji odstavek, ki se glasi: »(3) V skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, 27/14, 50/14 - teh. pop., 71/14 - teh. pop., 92/14 - teh. pop., 53/15, 75/15 - teh. pop., 9/17 - teh. pop., 9/17, 79/17 - teh. pop., 12/18 - teh. pop.) se načrtuje v ureditvenem območju VR_1853, v osrednjem območju centralnih dejavnosti, gradnja enodružinskega stanovanjskega objekta z vso potrebno prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo.«. 6. člen Za četrtim odstavkom, 3. člena OLN se doda novi peti odstavek, ki se glasi: »(5) Gradnja enodružinskega stanovanjskega objekta (S), garaže (G) in nadstreška (N) z vso potrebno prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo je na zemljiščih ali delih zemljišč s parcelnimi št. 2530/5, 2531/1 in 2531/2, vse k.o. Vrhnika. Uredi se novi prometni priključek iz obstoječe dostopne ceste na zemljišču s parcelno št. 2529/14, k.o. Vrhnika. Novi načrtovani priključek se podaljša ob severno - vzhodnem delu parcel s parcelno št. 2530/5, 2531/2 in 2531/1. Energetska in komunalna infrastruktura se gradi tudi po zemljiščih s parcelno št. 2532/4, 2530/5 in 2854/45, vse k.o. Vrhnika. Grafični prikaz prometne, komunalne in energetske ureditve je razviden v grafičnem načrtu SD OLN št. 4.3.«. 7. člen Za petim odstavkom, 6. člena OLN se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita: »(6) Dovozna pot v minimalni širini 3,60 m do enodružinskega stanovanjskega objekta s pomožnimi objekti in do objekta Ljubljanska cesta 9A se asfaltira ali ustrezno tlakuje. Parkirišča in vse vozne asfaltirane ali tlakovane površine so opremljena z lovilci olj. Dovozna pot je istočasno tudi intervencijska pot do novo načrtovanega stanovanjskega objekta ter obstoječega objekta Ljubljanska 9A in mora biti določena s svojo novo zemljiško parcelo, ter v zemljiški knjigi vpisana kot dovozna pot. (7) Na parceli 2531/1, k.o. Vrhnika, je možno urediti dodatna parkirna mesta za mirujoči promet. Ta parkirišča je možno urediti le tako, da parkirana vozila ne bodo ovirala intervencijski dostop do objekta Ljubljanska cesta 9A.«. 8. člen Za drugim odstavkom, 9. člena OLN se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo: »(3) Umestitev v prostor: Minimalni odmik enodružinskega stanovanjskega objekta (S) od sosednjih zemljišč: • s parc. št 2529/14, k.o. Vrhnika, je 13,0 m, • s parc. št 2532/9, k.o. Vrhnika, je 11,0 m, • s parc. št 2530/4, k.o. Vrhnika, je 10,0 m, • s parc. št 2532/4, k.o. Vrhnika, je 11,0 m. Minimalni odmik garaže (G) od sosednjih zemljišč: • s parc. št 2529/14, k.o. Vrhnika, je 9,0 m, • s parc. št 2532/9, k.o. Vrhnika, je 8,0 m, • s parc. št 2530/4, k.o. Vrhnika, je 18,0 m, • s parc. št 2532/4, k.o. Vrhnika, je 19,0 m. Minimalni odmik nadstreška (N) od sosednjih zemljišč: • s parc. št 2529/14, k.o. Vrhnika, je 18,0 m, • s parc. št 2532/9, k.o. Vrhnika, je 19,0 m, • s parc. št 2530/4, k.o. Vrhnika, je 8,0 m, • s parc. št 2532/4, k.o. Vrhnika, je 12,0 m. (4) Tolerance v minimalnih odmikih od navedenih v prejšnjem odstavku so +/- 1,0 m. Priloga XV: Časovno omejeno parkiranje pri Domu obrtnikov. N OS Občina Vrhnika 27. avgust 2018* 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si (5) Odmik najbolj izpostavljenega dela načrtovanega stanovanjskega objekta (S), od novonastale parcele na jugo - vzhodni strani objekta, ne sme biti manjši od 4,00 m.«. 9. člen Za 10. členom OLN se doda novi 10.a člen, ki se glasi: »(1) Oblikovalska določila enodružinskega stanovanjskega objekta (S): • pravokotna tlorisna oblika objekta, velikosti na stiku z zemljiščem je 11,4 m x 6,9 m (toleranca je +/- 1,0 m), • objekt ima pritličje in eno nadstropje, višina slemena je 9,2 m (toleranca je +/- 1,0 m), • streha objekta je simetrična dvokapnica, naklon 45 stopinj, kritina je opečna, rdeče barve. (2) Oblikovalska določila za pomožni - garažni objekt (G): • pravokotna tlorisna oblika objekta, velikosti na stiku z zemljiščem je 7,7 m x 3,2 m (toleranca je +/- 1,0 m), • objekt je pritličen, višina je 3,35 m od gotovega tlaka pritličja (toleranca je +/-0,5 m), • streha objekta je ravna, naklon do 10 stopinj, kritina je opečna, rdeče barve. Možna je montaža tudi »zelene« strehe. (3) Oblikovalska določila za pomožni objekt - nadstrešek (N): • pravokotna tlorisna oblika objekta, velikosti na stiku z zemljiščem je 7,7 m x 2,6 m (toleranca je +/- 1,0 m), • objekt je pritličen, višina je 3,35 m od gotovega tlaka pritličja (toleranca je +/-0,5 m), • streha objekta je ravna, naklon do 10 stopinj, kritina je opečna, rdeče barve. Možna je montaža tudi »zelene« strehe. (4) Dopustno je postavitev ograj v območju SD OLN v skladu z določili za postavitev ograj iz veljavnega Odloka o OPN Občine Vrhnika. (5) Tlorisni gabariti so določeni v grafičnih načrtih SD OLN Kočevarjev vrt št. 4.1. »Ureditvena situacija - nivo pritličja« in št. 4.2. »Ureditvena situacija - strehe in prerezi«.«. 10. člen Za šestim odstavkom, 12. člena OLN se dodajo novi sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo: »(7) Odstopanja od poteka tras in lokacije naprav morajo biti usklajene z upravljalci infrastrukture ter za vsako odstopanje dodatno pridobljeno soglasje upravljalca. (8) Zagotoviti je potrebno nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini že obstoječih infra-strukturnih vodov in naprav s strani upravljal-ca infrastrukture. (9) Infrastrukturni vodi so določeni v grafičnih načrtih SD OLN Kočevarjev vrt št. 4.3. »Prometna, komunalna in energetska ureditev«.«. 11. člen Za drugim odstavkom, 13. člena OLN se doda novi tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Stanovanjski objekt (S) se na javno vodovodno omrežje priključi s priključno cevjo 01", do globine 1,2 m ter zaščiteno z zaščitno cevjo dimenzije 06/4" in montažo vodomernega števca. Statični tlak na odjemnem mestu 292,0 m.n.v. (vodomeru) je od 4,4 do 5,4 bar. Pri načrtovanju in gradnji vodovodnega priključka je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in področne podzakonske akte. Minimalni odmik objekta od vodovoda je 5,00 m. Vodomerni jašek mora biti lociran čim bližje javnemu vodovodu, po možnosti na zemljišču uporabnika. V primeru, da priključek poteka preko sosednjih parcel, mora biti vodomerni jašek postavljen čim bližje javnemu vodovodu. V takem primeru je vodomerni jašek nameščen na sosednji parceli s soglasjem lastnika sosednje parcele. Priključitev bo možna, ko bo investitor podal zahtevek za priključitev in potrdilo o plačani obveznosti za priključitev na vodovodno omrežje. Priključek izvede upravljalec vodovoda. Nad vodovodom niso dovoljeni nobeni gradbeni posegi, dodaten nasip ali odvoz materiala nad cevovodom, gradnja ograj, podpornih zidov in ostalih komunalnih vodov. V primeru gradnje na mestu vodovoda se lahko prestavi s soglasjem upravljalca in na stroške investitorja. V načrtu priključitve mora biti razviden postopek izdelave priključitve na javno vodovodno omrežje, da ne pride do prekinitve z vodo-oskrbo na obstoječem vodovodnem omrežju. Pred izvedbo priključka si mora investitor pridobiti soglasje upravljalcev: telekomunikacij, elektro, ceste zaradi možnih križanj s priključkom, ter vse lastnikov zemljišč po katerih bo potekal priključek. Pred izvedbo priključka mora investitor predložiti potrdilo o začetku postopka o vpisu služnostne pravice v zemljiško knjigo za gradnjo in vzdrževanje vodovoda po zemljiščih drugih lastnikov. Vodomer ustrezne dimenzije, ki ga določi projektant glede na potrebno porabo vode, se vgradi v zunanji talni jašek ustreznih dimenzij, pokrit s pokrovom lahke izvedbe ter toplotno izoliran. Pred vodomerom se vgradi lovilci nesnage, za vodomerom pa nepovratni ventil. Jašek mora imeti urejen odtok odvečne vode v primeru okvare ali izpusta vode iz omrežja. Ena stanovanjska enota mora imeti svoj vodomerni števec. Vodovodno inštalacijo v objektu izvrši za ta dela pooblaščen izvajalec, ki jamči za kvalitetno opravljena dela. Novo položeno inštalacijo je potrebno preizkusiti na predpisan tlak, opraviti dezinfekcijo ter predložiti ateste. Upravlja-lec vodovoda ima pravico, da odkloni izvedbo priključka, če ne bodo izpolnjeni vsi pogoji. Nadzor nad izvedbo priključka izvaja upra-vljalec vodovoda. Vso nastalo škodo z izvedbo priključka krije investitor.«. 12. člen Za četrtim odstavkom, 14. člena OLN se doda novi peti odstavek, ki se glasi: »(5) Stanovanjski objekt (S) se na javno sanitarno kanalizacijsko omrežje poveže z javnim sanitarnim kanalizacijskim omrežjem (ID 10096 CČN Tojnice) preko že obstoječega hišnega priključka objekta Ljubljanska cesta 9a (parcelna številka 2532/4, k.o. Vrhnika) ali preko že obstoječega jaška na javnem kanalizacijskem omrežju na parceli št. 2534/1, k.o. Vrhnika, s koordinato X=92013 in Y=446074. Objekt se nahaja v aglomeraciji Vrhnika + Sinja Gorica (ID 4823). Na javni kanal se priključi samo sanitarno odpadno vodo iz objekta. Priključek mora imeti ustrezno število revizijskih jaškov dim. 0 80 cm z ustreznim pokrovom. Jaški morajo biti vedno dostopni za čiščenje ali pregled kanalizacijskega priključka. V primeru, da je globina jaška manjša od 1,0 m se lahko vgradi jašek min. dim. 0 60 cm. Za kanal se uporabi PVC cev min dim fi 160 mm. Vsi kanalizacijski vodi morajo biti vodotesni, zato je pri gradnji potrebno uporabiti materiale, ki to zagotavljajo. Če je objekt nižji od terena, se predvidi zaščito pred preplavitvijo visokih voda javne kanalizacije. Odpadne vode morajo ustrezati pogojem za priključitev na javni kanal. V primeru, da priključek ni vodotesen ali ne ustreza pogojem soglasja lahko izvajalec javne službe (v nadaljevanju: IJS) zahteva, da ga lastnik ustrezno sanira. V primeru, da lastnik sanacije ne opravi, jo opravi IJS javnega sistema na stroške lastnika priključka. V kolikor priključek poteka preko parcel, ki niso v lastni investitorja ali se priključuje na kanal, ki je v zasebni lasti, je potrebno pridobiti soglasja lastnikov parcel, po katerih kanalizacijskih priključek poteka ali soglasje lastnika kanala preko katerega se izvaja priključitev. Za poseg v cestno telo mora investitor pridobiti dovoljenje za poseg v cestno telo in dovoljenje za postavitev cestne zapore. Nad kanalom niso dovoljeni gradbeni posegi, dodaten nasip ali odvoz materiala nad cevovodom, gradnja ograj, podpornih zidov in ostalih komunalnih vodov. Investitor je dolžan upravljalcu kanalizacije dostaviti geodetski posnetek izvedenih del hišnega priključka izdelanega pri pooblaščeni geodetski službi ali naročiti geodetski posnetek pri IJS javnega kanalizacijskega sistema ob pregledu priključka s strani IJS.«. 13. člen Za tretjim odstavkom, 15. člena OLN se doda novi četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Meteorne vode iz streh in utrjenih površin je potrebno voditi ločeno od sanitarnih odpadnih voda v skladu z veljavno zakonodajo v ponikanje ali v odprti jarek preko že izdelane meteorne kanalizacije, ki se nahaja na parceli št. 2529/14, k.o. Vrhnika. Pred priključitvijo na obstoječo meteorno kanalizacijo je potrebno preveriti hidravlično zmogljivost obstoječe meteorne kanalizacije.«. 14. člen Za četrtim odstavkom, 16. člena OLN se doda novi peti odstavek, ki se glasi: »(5) Stanovanjski objekt (S), garažni objekt (G), nadstrešek (N) so poseg v prostor znotraj varovalnega pasu obstoječega elektroenergetskega voda, ki je v lasti in upravljanju Ele-ktro Ljubljana d.d. in je možen pod pogoji, da se zagotovi ustrezna električna in mehanska zaščita oziroma po potrebi umik EE voda skladno s tehničnimi normativi in standardi ter veljavno tipizacijo podjetja Elektro Ljubljana d.d. Pri tem je potrebno upoštevati zahteve veljavne zakonodaje in področne podzakonske akte. Posebno pozornost je potrebno posvetiti mehanskim zaščitam zemeljskih vodov na odsekih, ki bodo potekali pod povoznimi površinami. Priklop načrtovanega stanovanjskega objekta (S) na distribucijsko omrežje se izvede glede na priključno moč preko novega NN priključka s kablom Al 4x70+1,5 mm2 iz obstoječega NN omrežja - iz kabelske omarice na objektu Ljubljanska 9. Postavitev priključno merilne omarice (PMO) je potrebno zagotoviti na stalno dostopnem mestu. Vsi predvideni zemeljski vodi, ki bodo potekali pod povoznimi površinami oziroma bodo križali komunalne vode se uvlečejo v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij. Po trasi priključnega nizkonapetostnih zemeljskih vodov je potrebno položiti ozemljitve- ni valjenec FE-Zn 4x25 m. Po izdaji gradbenega dovoljenja oz. dovoljenj in pred priključitvijo objektov na distribucijsko omrežje mora investitor pridobiti soglasje za priključitev za objekte, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa objektov na EE infrastrukturo. V primeru, da je gradnja načrtovanih objektov pogojena s predhodno preureditvijo, prestavitvijo ali nadomestitvijo obstoječe elektroenergetske infrastrukture, ki je v lasti Elektra Ljubljana, je investitor dolžan naročiti izvedbo in plačati vse stroške morebitne prestavitve ali predelave elektroenergetske infrastrukture, ki jih povzroča z omenjeno gradnjo. Funkcija prestavljene, preurejene in nadomeščene elektroenergetske infrastrukture tudi po izvedbi ostane enaka in kot taka ostane v lasti distributerja Elektro Ljubljana. Elektro Ljubljana si pridružuje pravico, da na račun investitorja opravi vsa dela, ki predstavljajo prestavitev, preureditev oz. nadomestitev obstoječe elektroenergetske infrastrukture. Vsa medsebojna razmerja o načinu financiranja in izvedbi prestavitev, preureditev oz. nadomestitev elektroenergetske infrastrukture investitor in Elektro Ljubljana dogovorita v posebni pogodbi. Pri realizaciji OLN so dopustna odstopanja od poteka tras in lokacije naprav elektroenergetske infrastrukture, če so pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega vidika in njihove prostorske umestitve. Variantna rešitev mora biti usklajena z upravljalcem distribucijskega omrežja. Investitor lahko, v izogib kasnejšim popravkom soglasij in projektne dokumentacije, že pred začetkom projektiranja pridobi dokazila o pravici graditi. V fazi pridobivanja dokazila o pravici graditi morajo ali lastninske, druge stvarne oziroma obligacijske pravice, morajo biti pridobljene overjene tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima Ele-ktro Ljubljana d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo. Najmanj 8 dni pred pričetkom del je potrebno zagotoviti nadzor nad izvedbo del s strani upravljalca elektroenergetskega omrežja. Investitor posameznega objekta nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh potrebnih del. V kolikor izvajalec zemeljskih del med izvedbo naleti na nepričakovane elektroenergetske vode je dolžan o tem takoj obvestiti pristojno nadzorništvo podjetja Elektro Ljubljana d.d.«. 15. člen Za drugim odstavkom, 17. člena OLN se doda novi tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Za stanovanjski objekt (S) velja obveznost priključitve in uporabe na distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Obveznost priključitve ne velja v primeru uporabe obnovljivih virov energije, ki ne onesnažujejo okolja v večji meri kot zemeljski plin. Pri priključevanju na javno distribucijsko omrežje je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in področne podzakonske akte.«. 16. člen Za drugim odstavkom, 18. člena OLN se doda novi tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam. Obstoječe TK omrežje g lede na pozidavo je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Pri projektni rešitvi upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke obstoječe KK in kablov. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na predmetni gradnji, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede upravljalec omrežja (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del). Potrebno je izdelati PGD/PZI zaščite oziroma morebitne prestavitve obstoječega TK omrežja Telekoma in projekt PGD/PZI TK priključka za predvideno gradnjo.«. 17. člen Za drugim odstavkom, 20. člena OLN se doda novi tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Na območju OLN Kočevarjev vrt in območju SD OLN Kočevarjev vrt se dopusti zunanjo razsvetljavo, po izvedbi in ureditvi zunanje razsvetljave ob dostopni cesti, navezati na obstoječo javno razsvetljavo iz Jelovškove ceste do parkirišča pri stanovanjskih blokih. Za navezavo zunanje razsvetljave na javno razsvetljavo mora biti le-ta izvedena z zemeljskim vodom v zaščitni cevi, vmesnimi jaški, nizkimi kandelabri (h=5,00 m) in LED svetilkami.«. 18. člen Za sedmim odstavkom, 23. člena OLN se doda novi osmi odstavek, ki se glasi: »(8) V kolikor so na parceli prisotni barjanski jarki sekundarnega ali terciarnega pomena, jih ni dovoljeno zasipavati, razen v primeru vzpostavitve nadomestnih jarkov, ki bodo prevajali potrebne vodne količine, kar je potrebno računsko dokazati. Kanalizacija mora biti projektirana v strogo ločenem sistemu. Odvajanje padavinskih odpadnih voda z asfaltiranih manipulativnih površin je potrebno voditi preko peskolova in ustrezno dimenzioniranega lovilca maščob in olj. Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je potrebno urediti v skladu z veljavno zakonodajo in področnimi podzakonskimi akti in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti ponikanje ali po možnosti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike (morebitni zadrževalnik,... ) Padavinske vode s streh objektov je, v kolikor ne obstaja možnost priključitve na javni kanalizacijski sistem, potrebno ponikati (če to dovoljujejo sama tla), pri tem morajo biti po-nikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, možnost ponikanja predvidenih količin pa računsko dokazana. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z veljavno zakonodajo in področnimi podzakonskimi akti. Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano.«. 19. člen Za drugim odstavkom, 21. člena OLN se dodata novi tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) Dostopi do prostorov za zbiranje odpadkov morajo biti dovolj veliki in primerno utrjeni, da omogočajo dostop standardnih smetarskih vozil. (4) Na območju SD OLN Kočevarjev vrt je dopustna izvedba ekološkega otoka, dolžine do 5,00 m in globine do 1,00 m.«. 20. člen Za drugim odstavkom, 27. člena OLN se dodajo novi tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: »(3) V območju urejanja se nahajata enoti kulturne dediščine: • Vrhnika - Arheološko najdišče Nauportus, EŠD 844, režim: arheološko najdišče, in • Vrhnika - Domačija Ljubljanska 9, EŠD 12414, režim: stavbna dediščina. V kolikor se z gradnjo stanovanjskega objekta (S), garažnega objekta (G) ter nadstreška (N) posega v globino zemeljskih plasti več kot 1,00 m od kote gotovega terena, je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave - arheološka izkopavanja, ki se morajo izvesti na celotnem območju posega novogradnje. V kolikor se z gradnjo komunalnih vodov posega v globino zemeljskih plasti več kot 1,00 m od kote gotovega terena, so prav tako potrebna arheološka izkopavanja. Komunalni vodi potekajo po zbirnem kanalu po najkrajši možni poti. Pri posegih do 1 metra globine je potrebno izvesti arheološke raziskave ob gradnji brez poseganja v arheološke plasti oz. odstranjevanja le teh. Za izvedbo predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline. Obseg in fa-znost predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije z izdajo kulturo-varstvenih pogojev. V primeru odkritja izjemne in dobro ohranjene arhitekture je potrebno le te prezentirati »in situ«. (4) Prostorske ureditve morajo biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine tudi v vplivnem območju kulturnega spomenika ali dediščine, ki pomeni širšo okolico nepremičnega kulturnega spomenika ali dediščine. (5) Kulturno dediščino je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo - čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. (6) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno z veljavno zakonodajo omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/ odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.«. 21. člen Za drugim odstavkom, 28. člena OLN se doda novi tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Varstvo pred požarom se zagotovi v skladu z veljavno zakonodajo in področnimi podzakonskimi akti. Pri vseh posegih je treba upoštevati in zagotoviti ukrepe varstva pred požarom: - pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, - potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev, - dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila, - vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Ob rekonstrukciji in vzdrževanju objektov se požarna varnost ne sme zmanjšati. Poti, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti označene skladno s predpisi.«. III. KONČNI DOLOČBI 22. člen Tekstualni in grafični del odloka o SD OLN Kočevarjev vrt, skupaj z obveznimi prilogami je na vpogled na Občini Vrhnika, oddelku pristojnem za urejanje prostora. 23. člen Ta odlok SD OLN Kočevarjev vrt začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem občinskem glasilu Naš časopis. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-5/2016 (5-01) Vrhnika, dne 6. 7. 2018 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin l.r. Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/17) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 26. redni seji dne 5. 7. 2018 sprejel ODLOK o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Počitniško naselje Prezid 1 - del. I. UVODNE DOLOČBE 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za Počitniško naselje Prezid 1 - del (v nadaljnjem besedilu: OPPN). (2) Ta odlok določa: —uvodne določbe, — območje OPPN, — vplive in povezave s sosednjimi območji, — urbanistične, arhitekturne in krajinske pogoje za prostorsko ureditev, — parcelacijo, — etapnost izvedbe prostorske ureditve, — pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, — rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, — rešitve in ukrepe za varovanje okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, — rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, — dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, — druge pogoje in — končne določbe. 2. člen (prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)) (1) S tem odlokom se načrtuje gradnja 3 počitniških hiš in pripadajoča zunanja in prometna ureditev. (2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo objektov, ureditev zunanjih površin ter pogoje za gradnjo in priključevanje na javno gospodarsko infrastrukturo. 3. člen (sestavni deli OPPN) Sestavni deli tega odloka so: A. Tekstualni del - besedilo odloka B. Grafični del, ki obsega naslednje prikaze: B1 Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom območja OPPN M 1:500 B2 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M 1:500 B3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:500 B4 Ureditvena situacija M 1:500 B5 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro M 1:500 B6 Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom N OS Občina Vrhnika 27. avgust 2018* 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si pred požarom M 1:500 B7 Načrt parcelacije in elementov za zako-ličbo. M 1:500 4. člen (priloge OPPN) Priloge OPPN so: C1 izvleček iz strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje, C2 prikaz stanja prostora, C3 smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, odločba o CPVO, C4 obrazložitev in utemeljitev OPPN, C5 povzetek za javnost, C6 strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta, C7 priloge. II. OBMOČJE OPPN 5. člen (območje OPPN) (1) Območje OPPN Počitniško naselje Prezid 1 se nahaja v naselju Jerinov grič, neposredno ob vzhodni meji naselja Prezid, v zahodnem delu občine Vrhnika, ob meji z občino Logatec. (2) Območje OPPN obsega parcele št. 1647/67 - del, 1647/47 in 1647/62 - del, vse k.o. Zaplana. (3) Velikost območja OPPN za Počitniško naselje Prezid 1 - del, je 3.254 m2. (4) Izven območja OPPN so predvideni posegi v povezavi z ureditvijo in priključevanjem na javno infrastrukturo: dostop na javno cesto je predviden po zemljišču parc. št. 1647/62, k.o. Zaplana, priključek na elektro omrežje pa po zemljiščih parc. št. 1647/63 in 1644/2, k.o. Za-plana. (5) Meja je prikazana v grafičnem delu, list B2 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem. III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA 6. člen (vplivi in povezave s sosednjimi območji) (1) Dostop na območje OPPN je z lokalne ceste Jerinov grič - Ceste (468012) ter dalje prek parc. št. 1647/62, k.o. Zaplana. (2) Predvidena gradnja s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo, ne bo imela prekomernih vplivov na sosednja območja oziroma na obstoječo rabo prostora. Zaradi predvidene gradnje ne bo bistvenega povečanja obremenitve obstoječe gospodarske javne infrastrukture. (3) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so prikazani v grafičnem delu, list B3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji. IV. URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE 7. člen (namembnost in tip objektov) (1) Na območju OPPN je dovoljeno: — gradnja počitniških hiš s pripadajočo zunanjo ureditvijo in infrastrukturno opremo, — gradnja gospodarske javne infrastrukture, (2) Glede na tip zazidave se lahko gradi tip objekta AP: nizki prosto stoječi objekti. 8. člen (dopustni posegi) Ob upoštevanju določil tega odloka, so na območju OPPN dovoljeni sledeči posegi: — priprava zemljišč za gradnjo, — gradnja gospodarske infrastrukture in priključkov, — urejanje zunanjih površin, — gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave objektov, — vzdrževanje objektov, — rekonstrukcije, — odstranitve objektov, — nadomestne gradnje, — postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe. 9. člen (Odmiki) (1) Najmanjši odmik počitniških hiš od sosednjih parcel je 4,00 m, manjši odmik je dovoljen s soglasjem lastnika sosednje parcele. (2) Najmanjši odmik med počitniškimi hišami je 10,00 m. (3) Najmanjši odmik nezahtevnih in enostavnih objektov od sosednjih parcel je 1,5 m, manjši odmik je dovoljen s soglasjem lastnika sosednje parcele. Zunanje površine se lahko uredijo do parcelne meje. (4) Območje dovoljene gradnje počitniških hiš ter nezahtevnih in enostavnih objektov je prikazano v grafičnem delu, list B4 Ureditvena situacija. (5) Ograja je lahko postavljena do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo. (6) Podporni zid mora biti od sosednjega zemljišča oddaljen najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč pa se lahko gradi tudi na meji, vendar se s tem ne sme poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih. 10. člen (izraba prostora) (1) Bruto tlorisna površina (BTP) počitniške hiše lahko znaša največ 75 m2. (2) Faktor zazidanosti (FZ) lahko znaša največ 40%. (3) Faktor odprtih bivalnih površin (FOBP) mora znašati najmanj 40%. 11. člen (oblikovanje objektov) (1) Pogoji oblikovanja počitniških hiš so: — tloris: razmerje stranic najmanj 1:1,2 , — višina: največ P+M, kota pritličja največ 1 m nad terenom, kolenčni zid največ 0,30 m, — streha: dvokapnica z naklonom strešin 35-45°, smer slemena v vzdolžni smeri objekta, čopi so zaželeni. (2) Pogoji oblikovanja fasad počitniških hiš: - Na fasadah je dopustna uporaba svetlih barv v spektru belih, sivih ter različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih. Fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih so dopustni do največ 10 % fasadne površine. Dovoljena je uporaba največ dveh barv na fasadi objekta. - dovoljena je uporaba lesa na celotni fasadi in gradnja brunaric. - klimatskih naprav ni dovoljeno postavljati na fasado in druge dele objektov tako, da bi imele moteče vplive na sosednje objekte in prostore v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroč zrak, odtok vode), klimatske naprave naj se na objekte nameščajo tam, kjer so vidno najmanj izpostavljene. 12. člen (mirujoči promet) (1) Za vsako počitniško hišo je potrebno zagotoviti najmanj 2 parkirni mesti. (2) Najmanjša dovoljena dimenzija parkirnega mesta za osebni avtomobil znaša 2,5 m x 5,0 m. 13. člen (zunanja ureditev) (1) Pri urejanju okolice stavb je treba upoštevati obstoječo konfiguracijo terena. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. (2) Pri novih zasaditvah se uporablja avtohtone drevesne in grmovne vrste. (3) Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oz. preglednosti. (4) Po končanem posegu v prostor je obvezna sanacija terena in ozelenitev. 14. člen (vzdrževanje objektov) Namestitev solarnih sistemov je na poševnih strehah dopustna tako, da najvišja točka od površine strešine ne odstopajo za več kot 0,50 m. 15. člen (drugi posegi v prostor) Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je treba zatra-viti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je za zavarovanje treba uporabljati elemente, ki omogočajo zasaditev z grmovnicami. 16. člen (pomožni objekti) (1) Gradnja objektov za lastne potrebe je dovoljena na območjih stavbnih zemljišč ob legalno zgrajenih bivalnih objektih. (2) Objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, in sicer najdlje za čas njenega obstoja. (3) Ob počitniških hišah je dovoljeno zgraditi samo po en objekt iste vrste. Izjemoma se dopušča gradnja po več nadstreškov in drvarnic. (4) Objekti za lastne potrebe morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materialni osnovnega objekta. Dovoljeni so le pritlični objekti. (5) Kadar so zasnovani kot prizidki k osnovnemu objektu, se praviloma izvedejo tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oz. nadaljuje preko pomožnega objekta v istem materialu in naklonu, ali se priključi k osnovnemu objektu kot prečna streha. Prostostoječ pomožni objekt za lastne potrebe z dvokapno streho ima sleme strehe v smeri daljše stranice. Strešne frčade na objektih za lastne potrebe niso dopustne. Objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oz. imajo skupne konstrukcijske elemente in/ali streho. Pri objektih za lastne potrebe je dopustna tudi izvedba ravne nepohodne strehe. Kritino je dopustno prilagoditi funkciji in arhitekturni zasnovi objekta. (6) Na območju OPPN so dovoljeni sledeči nezahtevni in enostavni objekti: — nadstrešek: streha se stika z objektom, največ z dveh strani, ali samostoječ, namenjen zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke ipd., z bruto površino največ 36 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta na terenu, — drvarnica: enoetažen objekt, namenjen hrambi trdnega kuriva, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta na terenu, pri katerem je streha hkrati strop nad prostorom, — lopa: namenjena shranjevanju orodja, vrtne opreme ipd., z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta na terenu, katerega je streha hkrati strop nad prostorom, — steklenjak: enoetažen, s steklom pokrit prostor za gojenje rastlin ali narejen kot zimski vrt, z bruto površino največ 30 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta na terenu, katerega streha je hkrati strop nad prostorom, — uta oz. senčnica: enoetažna, navadno lesena, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta na terenu, — bazen: montažen ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, njegova površina je največ 30 m2 in globina do 1,5 m, merjeno od roba do dna, — rezervoar za UNP ali nafto s priključkom na objekt: prostornina do 5 m3, zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji njegovega dobavitelja, — zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo: globina do 30 m, — zbiralnik za kapnico: montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe, prostornina do 30 m3, — medsosedska ograja: namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na parcelo objekta, vrta, dvorišča ipd., zaradi zagotavljanja zasebnosti. Dovoljene so transparentne lesene ograje in žive meje, lahko v kombinaciji z žično mrežo na notranji strani parcele. Višina ograje v makroenoti Zaplana je največ 1,00 m oz. ob izvozih največ 0,80 m, — koši za smeti in ekološki otok z nadstreškom. 17. člen (podporni zid) (1) Višina podpornega zidu je največ 1,20 m. Večje višinske razlike se premošča z gradnjo podpornih zidov v terasah. Razdalja med dvema podpornima zidovoma v terasah je najmanj 0,70 m in mora omogočati zasaditev vegetacije. Skupna višina podpornih zidov v terasah je največ 3,50 m. (2) Podporni zid je lahko kamnit ali betonski. Če je betonski, mora biti vidna stran obložena s kamnom ali intenzivno ozelenjena z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. V. PARCELACIJA 18. člen (načrt parcelacije) (1) Na območju OPPN je dovoljena parcelacija, ureditve mej in ostali postopki povezani z urejanjem parcel. (2) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, mora glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati pogoje OPPN (FZ, FI, FOBP, odmike od parcelnih mej, odmike med objekti itd.) ter pogoje, določene z drugimi predpisi. (3) Pri določanju parcele, namenjene gradnji, ni dopustno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele, namenjene gradnji. Delitev parcel dopustna le za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta. Določitev parcele namenjene gradnji, mora omogočati načrtovano rabo sosednjih zemljišč. (4) Na območju OPPN so predvidne sledeče parcele: — P1, v velikosti 1375 m2 del parc. št. 1647/67, k.o. Zaplana; — P2, v velikosti 801 m2 del parc. št. 1647/67, k.o. Zaplana, — P3, v velikosti 961 m2 parc. št. 1647/47, k.o. Zaplana, — P4, v velikosti 117 m2 del parc. št. 1647/62, k.o. Zaplana. (5) P5 označuje del parcele s parc. št. 1647/62, k.o. Zaplana in predstavlja dovozno cesto izven območja OPPN. (6) Zakoličbeni elementi so prikazani v grafičnem delu, list B7 Načrt parcelacije in elementov za zakoličbo. VI. ETAPNOST PROSTORSKE UREDITVE 19. člen (etapnost) (1) Prva etapa obsega ureditev dovozne ceste (v načrtovani širini in z obračališčem, vsaj do makadamske izvedbe). Druga etapa obsega gradnjo objektov, infrastrukturnih in zunanjih ureditev). (2) Druga etapa se lahko gradi sočasno z prvo etapo. (3) Druga etapa (posamični objekti in pripadajoče ureditve) se lahko ureditve se lahko gradijo postopno in posamično. VII. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 20. člen (splošni pogoji za priključevanje) (1) Za priključke na javno gospodarsko infrastrukturo, ki potekajo po parcelah, ki niso v lasti investitorja, mora investitor pridobiti služnosti lastnikov prizadetih zemljišč. (2) Za poseg v cestno telo kategorizirane javne ceste mora investitor pridobiti soglasje za poseg v cestno telo in dovoljenje za zaporo ceste. (3) Natančne rešitve glede poteka in izvedbe priključkov na javno gospodarsko infrastrukturo se določi v fazi PGD ali PZI. 21. člen (priključevanje na javno pot) (1) Dostop do zemljišča OPPN z javne lokalne ceste Jerinov grič - Ceste (468012), je prek dovozne poti, ki poteka po parc. št. 1647/62, k.o. Zaplana. (2) Priključek dovozne poti na obstoječo občinsko cesto se protiprašno utrdi in izvede v širini 4 m. Zagotovljena mora biti zadostna preglednost z občinske ceste na priključek in obratno. (3) Širina vozišča dovozne poti znaša najmanj 3,5 m z dodano obojestransko bankino v širini 0,5 m. Vozišče se protiprašno utrdi. (4) Obračanje osebnih vozil se zagotovi na funkcionalnem zemljišču objekta. (5) Odvodnjavanje iz utrjenih površin, je potrebo urediti tako, da meteorne in druge vode ne bodo pritekale na občinsko cesto ali na njej zastajale, prav tako predvidena ureditev ne sme ovirati odtekanja vode s ceste. (6) Na koncu dovozne poti se izvede obračališče za komunalno vozilo, v obliki črke T, vsak krak dolžine 8,0 m in širine min. 3 m, z radiji min. 6,5 m, oziroma po navodilih upravljavca gospodarske javne službe ravnanja z odpadki (JP KPV d.o.o.). Obračališče mora biti vseskozi prosto. 22. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Širjenje nizkonapetostnega omrežja za potrebe novogradenj na območju OPPN, je možno v okviru kapacitete obstoječe transformatorske postaje ZAPLANA 1954. (2) Vsi eventualni predvideni zemeljski vodi, ki bodo potekali pod povoznimi površinami oziroma bodo križali komunalne vode, se uvle-čejo v njim namenjeno elektro kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij. (3) Po trasi priključnih nizkonapetostnih zemeljskih vodov je potrebno položiti ozemlji-tveni valjanec Fe-Zn 4x25 mm. (4) Za potek el. priključka po zemljiščih, ki niso v lasti investitorja, mora investitor skleniti tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer je navedeno da ima Elektro Ljubljana d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo. (5) Pred vsakim eventualnim posegom v prostor v območju varovalnega pasu obstoječe elektroenergetske infrastrukture je potrebno v pristojnem nadzorništvu naročiti zakoličbo, umike in ustrezno mehansko zaščito elektro vodov in naprav, kjer je to potrebno ter zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav s strani upravljavca distribucijskega omrežja, kar mora biti zajeto v varnostnem načrtu. (6) V primeru, da je gradnja načrtovanih objektov pogojena s predhodno preureditvijo, prestavitvijo oz. nadomestitvijo obstoječe elektroenergetske infrastrukture, ki je v lasti Ele-ktro Ljubljana d.d., je investitor dolžan naročiti izvedbo in plačati vse stroške morebitne prestavitve ali predelave elektroenergetske infrastrukture, ki jih povzroča z omenjeno gradnjo. (7) Najmanj 8 dni pred pričetkom del je potrebno zagotoviti nadzor nad izvedbo del s strani upravljavca elektroenergetskega omrežja. Investitor posameznega objekta nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh potrebnih del. (8) V kolikor izvajalec zemeljskih gradbenih del med izvedbo naleti na nepričakovane elektroenergetske vode je dolžan o tem takoj obvestiti pristojno nadzorništvo podjetja Ele-ktro Ljubljana d.d. 23. člen (telekomunikacijsko omrežje) Na območju OPPN ni javnega telekomunikacijskega omrežja. Dovoljena je izgradnja novih telekomunikacijskega omrežja. 24. člen (sanitarna kanalizacija) (1) V območju urejanja ni javnega kanalizacijskega sistema, zato se za odvajanje sanitarnih odpadnih voda začasno, do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja, odvaja komunalne odpadne vode preko male komunalne čistilne naprave v okolje. Območje gradnje se ne nahaja v aglomeraciji. V projektni dokumentaciji se predvidi MKČN, skladno z veljavnimi predpisi. Določi se zmogljivost MKCN v PE, lokacijo namestitve v državnem koordinatnem sistemu (X. Y), način odvajanja očiščene odpadne vode v okolje, ter letno količino odpadne vode, ki bo nastajala v posamezni stavbi v m3/leto. Objekt se nahaja na območju vodnega telesa podzemnih voda - Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje (VT1007). (2) MKČN mora imeti stalno dostopno merilno mesto za namen pregledovanja delovanja čistilne naprave in odvzem vzorcev. Investitor mora zagotoviti dostop do čistilne naprave specialnemu vozilu za namen črpanja odvečnega blata. Ob zagonu mora investitor narediti prve meritve MKČN in poročilo o prvih meritvah dostaviti upravljavcu kanalizacijskega omrežja (JP KPV, d.o.o.). Prve meritve lahko izdela akreditiran laboratorij. (3) Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, MKČN pred zasipom pregleda in izdela oceno obratovanja. investitor mora izvajalca javne službe teden dni pred vgradnjo MKCN obvestiti o datumu vgradnje MKCN, ter se dogovorili za ogled. (4) Gradnja kanalizacijskega omrežja je dopustna. Ob izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja je priključitev objektov nanj obvezna. 25. člen (meteorna kanalizacija) Meteorne oziroma padavinske odpadne vode se v skladu z veljavno zakonodajo in tehničnimi normativi ponikajo na zemljišču pripadajočem objektu. 26. člen (vodovod) (1) Za priključevanje na javno vodovodno omrežje je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in podzakonske akte. (2) Pri načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati odmike in križanja komunalnih vodov z ostalimi komunalnimi vodi. Križanja morajo biti izvedena v skladu z normativi in tehničnimi predpisi. Pri tem je potrebno zagotoviti primerno zaščito, križanje pa naj se izvede pravokotno oz. s čim manjšim odstopanjem od pravega kota. (3) Minimalni odmik objektov od vodovoda je 5,00 m. (4) Priključitev je možna na sekundarni javni vodovod PE 0110, ki se nahaja ob parcelah predvidenih za novogradnjo, s priključno cevjo 1«, v globini 1,2 m, ter zaščiteno z zaščitno cevjo 6/4« ter montažo vodomernega števca v zunanji talni jašek ustreznih dimenzij, pokrit s pokrovom lahke izvedbe ter toplotno izoliran. (5) Statični tlak na odjemnih mestih (vodomerih) bo: pri objektu št. 1 (544,00 m.nm.v) od 4,2 do 5,2 bar in pri objektih št. 2 in 3 (543,00 m.nm.v) od 4,3 do 5,3 bar. 27. člen (ogrevanje objektov) Za ogrevanje objektov se lahko uporablja utekočinjen naftni plin (UNP) ali druge alternativne vire energije. Cisterna za UNP se postavi v skladu z veljavno zakonodajo (odmiki, varovanje) in tehničnimi pogoji dobavitelja. 28. člen (javna higiena) (1) Dostopi do zabojnikov pri počitniških hišah morajo biti dovolj veliki in primemo utrjeni, da omogočajo dostop standardnih smetarskih vozil. (2) V območju življenjskega prostora velikih zveri je treba odlaganje organskih odpadkov urediti tako, da se rjavemu medvedu prepreči dostop do njih. 29. člen (pridobivanje energije) Na strehah objektov se lahko postavi naprave za pridobivanje energije s pomočjo sonca (solarni sistemi za toplo vodo, sončne elektrarne, ipd.), skladno z veljavno področno zakonodajo. VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 30. člen (kulturna dediščina) N OS Občina Vrhnika 27. avgust 2018* 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si (1) Na območju OPPN ni registriranih objektov ali območij kulturne dediščine. (2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. IX. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 31. člen (gradnja) (1) V času pripravljalnih del, izgradnje infrastrukture, gradnje objektov in drugih posegov ter uporabe morajo izvajalci del upoštevati vse okoljevarstvene ukrepe za preprečevanje škodljivih vplivov oziroma za čim manjše obremenitve okolja ter ukrepe za ohranjanje narave. (2) Organizacija gradbišča, izvajanje del in druge aktivnosti morajo biti skladne z veljavno področno zakonodajo. (3) Pri ravnanju z izkopi, gradbenimi materiali in embalažo je potrebno upoštevati veljavno področno zakonodajo. Izkopni material se ne sme odlagati v okolje, ampak na urejeno deponijo gradbenega materiala oziroma se uporabi za zasip na parceli namenjeni gradnji. 32. člen (varstvo zraka) (1) Med gradnjo so izvajalci del dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. Upoštevati je potrebno predpise glede emisij gradbene mehanizacije in transportnih sredstev. Preprečevati je potrebno prašenje okolice in gradbišča ter raznos materiala z gradbišča. (2) Med uporabo morajo biti kurilni sistemi in sistemi za odvajanje dima skladni z veljavno zakonodajo, emisije ne smejo presegati zakonsko določenih mejnih vrednosti. 33. člen (varstvo voda) Območje OPPN se ne nahaja na varovanem območju z vidika varstva voda. 34. člen (varstvo tal) (1) Pri vseh posegih izven območja OPPN, ki bodo izvajani predvsem za izgradnjo komunalne in energetske infrastrukture, je potrebno zagotoviti, da se stanje tal po dokončanih delih sanira. (2) Upoštevati se morajo sledeči ukrepi: — preprečiti onesnaženje tal v času gradnje - vse provizorije je po končanih posegih potrebno odstraniti, prizadete površine pa krajinsko urediti, — uporaba tehnično brezhibne gradbene mehanizacije, — ustrezno ravnati z odvečnim izkopom, gradbenim materialom in odpadki. 35. člen (varstvo pred hrupom) Na podlagi določil OPN Vrhnika, je pri načrtovanju objektov potrebno upoštevati zahteve za III. območje varovanja pred hrupom. Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav, je potrebno upoštevati določila veljavne področne zakonodaje. 36. člen (svetlobno onesnaženje) Pri projektiranju in izvedbi zunanjega osvetljevanja se morajo upoštevati sledeči ukrepi: — vgradnja ustreznih svetilk, ki ne sevajo navzgor in s čim manjšo emisijo UV svetlobe, — ureditev ustreznega režima osvetljevanja v nočnem času (v času gradnje in v času obratovanja). 37. člen (ohranjanje narave) (1) Glede na to, da je na območju gradnje počitniških hiš že prišlo do odstranitve vegetacije, je potrebno upoštevati sledeče pogoje: — kot nadomestilo za posekana drevesa na območju predvidene gradnje naj se na bližnje drevo, v senci, na višini 6 - 10 m od tal postavi lesena gnezdilnica, notranje površine 15 x 15 cm, z odprtino premera 5 - 6 cm, — gnezdilnico naj se namesti na način, da vhodna odprtina ni izpostavljena dežju, najbolj primerni strani za namestitev gnezdilnice sta vzhodna in južna stran, — notranjost gnezdilnice naj se ne barva, — dno gnezdilnice naj se prekrije s slamo ali suho travo, 4 - 5 cm na debelo, — podrobnosti za izgradnjo in namestitev gnezdilnice za velikega skovika so dostopne na spletu (http://www.gnezdilnice.si/index. php?path=55mm), — gnezdilnico se postavi v zimskem času, — gnezdilnico je potrebno vsako jesen očisti- ti in odstraniti staro gnezdo. (2) V času gradnje in obratovanja objektov je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja. 38. člen (varstvo gozdov) (1) Priporočena varnostna razdalja objektov od gozdnega roba oziroma posamičnega gozdnega drevja je najmanj ena višina odraslega gozdnega sestoja oziroma najmanj 30 m. (2) Pred izvedbo krčitve gozdnega drevja je treba pridobiti s strani Zavoda za gozdove ugotovitveno odločbo, v kateri se določi količino in strukturo dreves za posek. Odločbo izda Zavod za gozdove, na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja. Vlogo za izdajo ugotovitvene odločbe se odda pisno na Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana. (3) Gospodarjenje z gozdom na sosednjih zemljiščih, mora ostati neovirano, do njih je potrebno zagotoviti neoviran dostop in dovoz z običajno gozdarsko mehanizacijo: ohraniti je potrebno stare ali zgraditi nove vlake, gozdne ceste, prostore za skladiščenje lesa. (4) Odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip. (5) Pri novih zasaditvah v sklopu zunanje ureditve ob objektu naj bo upoštevan izbor avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Upoštevati je treba omejitve vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin (Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin). X. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POZAROM 39. člen (varstvo pred potresom) Objekti morajo biti potresno varni: upoštevati je potrebno projektni pospešek tal 0,225 g ter ukrepe predvidene za VIII. potresno cono maksimalne intenzitete pričakovanih potresov. 40. člen (varstvo pred požarom) (1) Zaradi gradnje in uporabe objektov in površin se požarna varnost bližnjih objektov in površin ne sme poslabšati. (2) Pri izdelavi projektne dokumentacije morajo biti izpolnjene zahteve za varnost pred požarom, določene z veljavno področno zakonodajo, zagotoviti je potrebno predvsem: — ustrezne odmike med objekti ali protipožarne ločitve, — prometne in manipulacijske površine za intervencijska vozila, — vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 41. člen (dopustna odstopanja objektov in zunanje ureditve) (1) Dopustna so odstopanja glede tlorisnih gabaritov objektov in zunanje ureditve, v kolikor se upoštevajo drugi pogoji OPPN. (2) Dopustna so odstopanja višinskih kot pritličij objektov in terena, in sicer ± 1,00 m. (3) Pri določanju parcelnih mej so dopustna odstopanja, z upoštevanjem, da oblika parcele zagotavlja najmanjše dovoljene odmike med objekti in najmanjše dovoljene odmike objektov od sosednjih parcel. (4) Lokacija objektov na parceli se lahko prilagodi, skladno s prikazanim območjem za gradnjo, prikazano v grafičnem delu, list B4 Ureditvena situacija. 42. člen (dopustna odstopanja infrastrukture) Odstopanja pri projektiranju in izvedbi in-frastrukturnih objektov in vodov ter priključkov nanje, so v primeru ustreznejših tehničnih ali racionalnejših rešitev, ob upoštevanju pogojev OPPN in veljavne zakonodaje, dovoljena. Spremembe morajo biti usklajene s pristojnimi nosilci urejanja prostora. XII. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ 43. člen (komunalni prispevek) Za obračun komunalnega prispevka se upoštevajo splošni pogoji za odmero komunalnega prispevka v Občini Vrhnika. XIII. DRUGI POGOJI 44. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) (5) Poleg ostalih določil je potrebno upoštevati: — pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode, — zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč, — promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajajo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala, — v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, — zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav, — v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in za preprečitev prekomernega, onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi, — v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb, — zagotoviti sanacijo morebitnih zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij, — sanirati vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje prekinjene ali poškodovane. (6) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. 45. člen (merila in pogoji po prenehanju veljavnosti OPPN) Po prenehanju veljavnosti tega OPPN so dopustni naslednji posegi, ki morajo biti skladni s pogoji OPN Vrhnika: — redna in investicijska vzdrževalna dela, — rekonstrukcije objektov, skladno z določil OPN, — odstranitve objektov, — rekonstrukcija in novogradnja gospodarske javne infrastrukture, po pogojih pristojnih nosilcev urejanja prostora — prizidave in nadzidave. XIV. KONČNE DOLOČBE 46. člen (vpogled OPPN) OPPN je na vpogled na Občini Vrhnika, na oddelku pristojnem za urejanje prostora. 47. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 48. člen (pričetek veljavnosti OPPN) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi. Odlok se objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Odlok se objavi tudi na spletni strani Občina Vrhnika. Št: 3505-4/2016 (5-06) Vrhnika, dne 5. 7. 2018. Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (ZureP-2, Uradni list RS, št. 61/17) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 26. seji dne 5. 7. 2018 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA POČITNIŠKO NASELJE PREZID 2 - DEL I. UVODNE DOLOČBE 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za počitniško naselje Prezid 2 - del (v nadaljnjem besedilu: OPPN). (2) Ta odlok določa: - ureditveno območje OPPN, - umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji, - zasnovo arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev, - zasnovo projektnih rešitev prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo, - načrt za parcelacijo in zakoličenje, - rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, - rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, - etapnost izvedbe prostorskih ureditev, - dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, - druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN. 2. člen (prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) S tem OPPN je načrtovana gradnja 4 počitniških stavb s spremljajočimi objekti in pripadajočimi zunanjimi ureditvami ter gradnja prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture. 3. člen (sestavni deli OPPN) (1) Ta odlok vsebuje tekstualni in grafični del. (2) Grafični del odloka obsega naslednje načrte: 1. list: Geodetski načrt s prikazom ureditvenega območja M 1:500 2. list:Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora M 1:1000 3. list:Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev M 1:500 4. list: Zbirni načrt komunalnih vodov M 1:500 5. list: Elementi za parcelacijo in zakoličenje M 1:500 4. člen (priloge OPPN) Priloge OPPN so: - izvleček iz OPN Občine Vrhnika, - prikaz stanja prostora, - obrazložitev in utemeljitev OPPN, - smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, - program opremljanja stavbnih zemljišč, - povzetek za javnost. II. OBMOČJE OPPN 5. člen (ureditveno območje OPPN) (1) Območje OPPN obsega naslednje zemljiške parcele št.: 1647/35, 1647/36, 1647/51, 1647/50, 1647/33 in 1647/64 del, vse k.o. Za-plana. (2) Izven območja OPPN so načrtovani posegi za oskrbo ureditvenega območja z gospodarsko javno infrastrukturo. III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA 6. člen (vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) (1) Območje OPPN leži na jugovzhodnem robu počitniškega naselja Prezid. Na vzhodu meji na območje EUP ZA_101, na jugu in vzhodu na Občino Logatec. (2) Območje se programsko in morfološko navezuje na preostali del območja EUP ZA_2011. (3) Območje se prometno navezuje na sosednja območja po cesti a, ki se na severu naselja priključuje na lokalno cesto (LC 468012) in preko nje na cestno omrežje občine. (4) Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba zgraditi sekundarni vodovod in priključke na vodovod, električno in telekomunikacijsko omrežje ter urediti ekološki otok oziroma zbiralnico za odpadke. Za požarno zaščito je na vodovodu obstoječ hidrant. (5) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami prostora so prikazani v grafičnem načrtu list št. 2: Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora. IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 7. člen (vrste dopustnih dejavnosti in objektov) (1) V območju OPPN so dopustne naslednje dejavnosti: - začasno bivanje. (2) V območju OPPN so dopustni naslednji objekti: - počitniške stavbe, - nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe. 8. člen (vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi: - priprava stavbnega zemljišča kot so npr. izravnave terena, gradnje opornih zidov, priključkov na cesto, - gradnja novih objektov, vzdrževalna dela in odstranitve objektov, - rekonstrukcije, dozidave in nadzidave objektov do max. dovoljenih gabaritov, določenih v tem odloku in pod pogojem, da so objekti zgrajeni zakonito, - gradnja, vzdrževalna dela, rekonstrukcije in odstranitev prometne, komunalne, ener- getske, telekomunikacijske in druge infrastrukture, - urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin, - gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe, v skladu z veljavnim občinskim prostorskim načrtom Občine Vrhnika. 9. člen (regulacijski elementi) (1) Na vsaki parceli, namenjeni gradnji so določene gradbene linije (GL), ki določajo lego in orientacijo počitniških stavb. Gradbene linije (GL) so oddaljene najmanj 5,0 m od parcelnih mej sosednjih zemljišč ter najmanj 4,0 m od roba ceste a1. (2) Regulacijski elementi so prikazani na grafičnem načrtu list 4: Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev. 10. člen (lega objektov na zemljišču) (1) Lega počitniških stavb mora upoštevati gradbene linije (GL). (2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 1,50 m. Pri odmikih se upošteva najbolj izpostavljen del objekta (npr. napušč, balkon). Manjši odmik od navedenega je dopusten, če se z manjšim odmikom pisno strinja lastnik sosednjega zemljišča. Za manjši odmik je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da manjši odmik ne poslabšuje prostorske zasnove na sosednjih zemljiščih. (3) Stavbe morajo biti z daljšo stranico orientirane vzporedno s plastnicami terena. (4) Kote tal pritličja počitniških stavb so okvirne in sicer: -stavba št. 1: +/- 0,00 = 545,50 m n.m., -stavba št. 2: +/- 0,00 = 542,00 m n.m., -stavba št. 3: +/- 0,00 = 541,00 m n.m., -stavba št. 4: +/- 0,00 = 540,00 m n.m.. Točne kote pritličja se določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja: (5) Dopustne so izravnave terena tako, da bo omogočena gradnja objektov, zunanjih ureditev (npr. dostopi, oporni zidovi), nezahtevnih in enostavnih objektov in infrastrukture ter uporaba objektov. 11. člen (velikost objektov in faktor zazidanosti) (1) OPPN tlorisnih dimenzij počitniških hiš ne določa, podrobno se določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki mora upoštevati: - bruto tlorisna površina (BTP) počitniške stavbe je največ 75 m2, - faktor zazidanosti (FZ) je največ 40%, - faktor odprtih bivalnih površin (FOBP) je najmanj 40%, - višinski gabarit stavb nad urejenim terenom je največ P+M, dopustna je izvedba kleti, - kota pritličja stavb je največ 1,0 m nad urejenim terenom, kolenčni zid je lahko višine do 0,30 m. 12. člen (oblikovanje objektov) (1) Tloris stavb mora biti podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,2. (2) Fasade so lahko klasične ali tankoslojne, dopusten je rezan les in kamen. Dopustne so brunarice. Barva ometa je bela ali svetla pastelna barva v zemeljskih barvnih tonih. Cokel je lahko temne barve, dopustna je izvedba v kamnu. (3) Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z naklonom strešin 35° do 45°, orientacija slemena je po dolžini objekta, kritina je temno sive, temno rjave ali opečno rdeče barve. Čopi so zaželeni. (4) Na strehi dopustne frčade in strešna okna. (5) Na strešinah je dopustna postavitev sončnih kolektorjev in fotovoltaičnih panelov, ki ne smejo segati preko slemena streh. Postavitev mora biti usklajena z naklonom strehe, lahko je tudi sestavni del strehe. (6) Klimatske naprave se lahko nameščajo na manj izpostavljena mesta tako, da nimajo motečih vplivov na sosednje objekte. 13. člen (nezahtevni in enostavni objekti) (1) Na območju je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, navedenih v nadaljevanju. Na parceli, namenjeni gradnji je dopustna gradnja samo po enega, glede na namembnost objekta istovrstnega, nezahtevnega in enostavnega objekta (npr. po ena drvarnica, po en zimski vrt). Izjemoma je dopustna gradnja več nadstreškov (nad vhodom, nad parkiriščem, zbirnim mestom za komunalne odpadke ipd.) in podpornih zidov, ki se gradijo glede na stanje terena (2) Dopustni objekti za lastne potrebe: - nadstrešek: streha pred vhodom, nad parkiriščem, nad zbirnim mestom za komunalne odpadke ipd., z bruto površino največ 36 Hasčasopis Občina Vrhnika © m2 in višino najvišje točke do 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, - drvarnica: enoetažen, pritličen objekt, namenjen hrambi trdega kuriva, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke do 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta; streha je hkrati strop nad prostorom, - enoetažna pritlična lopa: namenjena shranjevanju orodja, vrtne opreme ipd., z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke do 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta; streha je hkrati strop nad prostorom, - steklenjak: enoetažen, pritličen, s steklom pokrit objekt za gojenje rastlin ali narejen kot zimski vrt, z bruto površino največ 30 m2 in višino najvišje točke do 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta; streha je hkrati strop nad prostorom, - uta oz. senčnica: enoetažna, pritlična, navadno lesena, delno odprta stavba, streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke do 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, - bazen: montažen ali obzidan objekt za vodo, namenjen kopanju, lahko tudi gašenju morebitnega požara, njegova površina je največ 30 m2 in globina do 1,5 m, merjeno od roba do dna, - rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto s priključkom na objekt: prostornina do 5 m3, zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji njegovega dobavitelja. Postavljen mora biti na dvoriščni strani osnovnega objekta oziroma tako, da ni vidno izpostavljen, - zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo: globina do 30 m, - zbiralnik za kapnico: montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe, prostornine do 30 m3, (3) Objekti za lastne potrebe morajo biti oblikovani v skladu z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Dovoljeni so le pritlični objekti. Strehe objektov so lahko ravne ali dvo-kapnice z orientacijo slemena po daljši stranici. Čopi in frčade niso dopustni. Kadar se objekti stikajo z osnovnim objektom, je lahko streha nad pomožnim objektom podaljšana strešina osnovnega objekta ali ravna streha. Ravne strehe so lahko izvedene kot terasa ali kot zelena streha. (4) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: - čebelnjak: praviloma lesen, enoetažen in pritličen objekt, namenjen gojenju čebel, bruto površina je največ 20 m2 in višina najvišje točke do 3 m, merjeno od najnižje točke objekta; streha je hkrati strop nad prostorom, - ribnik kot vodno zajetje: umetno narejena kotanja ali betonsko korito z zajezeno vodo za hrambo rib ali drugih vodnih živali, če nima stika z odprto vodo, tlorisna površina pri betonskem koritu je do 30 m2, pri umetno narejeni ali naravni kotanji je do 100 m2, globina od terena oz. od roba korita do dna je do 2 m. (5) Ograja: - ograja se lahko postavi do meje zemljiške parcele tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče oziroma na parcelno mejo s pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča, - od sosednjega zemljišča mora biti oddaljena najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč pa se lahko gradi tudi na meji, - ograja je lahko visoka do 1,0 m, ob uvozu na parcelo pa 0,80 m, - odmik ograje od roba parcele ceste je najmanj 1 m, - predvidene rešitve ograj in uvozov ne smejo ovirati prometa na dovozni cesti a in a1, - ograja je lahko transparentna lesena ali živa meja, lahko v kombinaciji z žično ograjo. (6) Podporni zid: - od sosednjega zemljišča mora biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč pa se lahko gradi tudi na meji, vendar se s tem ne sme poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih. - višina podpornega zida je do 1,20 m, višji podporni zid se gradi v terasah z medsebojno razdaljo 0,70 m, ki omogoča zasaditev vegetacije. Skupna višina podpornih zidov je največ 3,50 m, - podporni zid se lahko gradi v kamnu ali betonu, če je betonski mora biti vidna stran obložena s kamnom ali intenzivno ozelenjen z avtohtonimi rastlinskimi vrstami, - na podporni zid se lahko postavi ograja. (7) Na parceli, namenjeni gradnji je dopustna gradnja samo po enega, glede na namembnost objekta istovrstnega, nezahtevnega in enostavnega objekta (npr. po ena drvarnica, po en zimski vrt). Izjemoma je dopustna gradnja več nadstreškov (nad vhodom, nad parkiriščem, zbirnim mestom za komunalne odpadke ipd.) in podpornih zidov, ki se gradijo glede na stanje terena. (8) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani v skladu z oblikovanjem osnovnega objekta. 14. člen (ureditev zunanjih površin) (1) Na prostih površinah ob stavbah se uredijo površine za parkiranje in manipulacijo ter zelene in tlakovane površine. (2) Nagnjen in razgiban teren je dopustno zravnati in nasipati tako, da bo usklajen z ni-veleto ceste in z višino sosednjih zemljišč ter da bo omogočil gradnjo objektov in priključkov infrastrukture. Višinske razlike terena se praviloma premo ščajo z ozelenjenimi brežinami, na mestih, kjer to ni mogoče, je dopustna izvedba podpornih zidov. Točna lega ter velikost in oblikovane podpornega zidu se določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. (3) Pri urejanju zunanjih površin je potrebno ohranjati čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah se uporablja predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Pred pričetkom del je potrebno humusno plast odstraniti in jo uporabiti za rekultivacijo zelenih površin. (4) Potrebno je ohranjati obseg omejkov, me-jic, grmovja, posameznih dreves in ekstenzivnih travniških sadovnjakov. Če so le ti prizadeti je potrebno zaprositi pristojne službe s področja varstva narave za naravovarstvene pogoje za umestitev gnezdilnic za velikega skovika. (5) Pri urejanju okolice objektov je potrebno med gradnjo zavarovati obstoječo kvalitetno vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji je potrebno odstraniti vse ostanke deponij, sanirati prizadeto zemljišče ter urediti in ozeleniti okolico. (6) Podporni zidovi in ograje ter vegetacija ob cestah ne smejo ovirati preglednosti ceste in vplivati na varnost prometa. V. PRIKLJUČEVANJE OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 15. člen (prometna infrastruktura) (1) Območje OPPN je dostopno s cest a1 in a, ki se na severu priključujeta na lokalno cesto LC-468012. (2) Ceste a, al in a2 je potrebno utrditi in urediti. Prečni profil cest a in al je vozišče 2 x 2,00 m + obojestranska bankina 0,75 m. Na odsekih, kjer razmere v prostoru ne omogočajo izvedbe polnega profila bankine, je lahko le-ta ožja, vendar ne manj kot 0,50 m. (3) Priključki parcel na cesto morajo biti širine najmanj 3,5 m in urejeni tako, da so pregledni ter ne ovirajo gradnje in vzdrževanja ceste ter prometa po njej. Priključki morajo biti prilagojeni niveleti ceste na katero se priključujejo ter praviloma orientirani pravokotno na os ceste. (4) Na parceli, namenjeni gradnji je potrebno zagotoviti 2 parkirni mesti. (5) Manipulativne in parkirne površine morajo biti urejene tako, da omogočajo obračanje vozil na parceli in čelno vključevanje vozil na cesto. 16. člen (komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura) (1) Na območju OPPN je obvezna priključitev objektov na javno infrastrukturo za oskrbo z vodo in elektriko. Čiščenje odpadnih komunalnih vod je predvideno interno v malih komunalnih čistilnih napravah. Po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja se morajo objekti priključiti na novozgrajeno kanalizacijo. V območju ni načrtovana javna razsvetljava. (2) Trase omrežij morajo biti med seboj usklajene in morajo potekati tako, da omogočajo priključitev posameznih objektov. (3) Pri načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati pravilnike, predpise, normative in tehnične predpise ter pogoje upravljalcev infrastrukture. (4) Pri vzporednem poteku in križanjih je potrebno zagotoviti ustrezne odmike in primerno zaščito, križanja se izvedejo pravokotno oziroma s čim manjšim odstopanjem od pravega kota. (5) Pred izvedbo priključka na javno infra-strukturno omrežje je potrebno pridobiti soglasje upravljalca infrastrukture. 17. člen (oskrba z vodo) (1) Obstoječ sekundarni vodovod PE fi 110, ki poteka po cesti a1, se podaljša proti jugovzhodu. (2) Objekti se priključijo na sekundarni vodovod z LTŽ T kosom in sektorskim ventilom. (3) Vodovodni priključki do objektov morajo biti opremljeni z zunanjim talnim vodomernim jaškom, ki so na robu parcele, čim bližje ceste in izven povoznih površin. (4) Vodomerni jašek mora imeti urejen odtok odvečne vode v primeru okvare ali izpusta vode iz omrežja. (5) Vodomer mora biti ustreznih dimenzij, pred vodomerom se vgradi lovilec nesnage, za vodomerom pa povratni ventil. (6) Priključki na vodovod se morajo izvajati tako, da ne pride do prekinitve z vodooskrbo na obstoječem vodovodnem omrežju. (7) Na javnem vodovodu, ki poteka po cesti a, je obstoječ hidrant za požarno zaščito. 18. člen (odvajanje odpadnih komunalnih vod) (1) Odvajanje odpadnih vod je zasnovano v ločenem sistemu. (2) V območju ni javnega kanalizacijskega omrežja. Do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja se komunalne odpadne vode iz objektov odvajajo v malo komunalno čistilno napravo (MKČN) za posamezen objekt ali v skupno malo komunalno čistilno napravo, ki ne bo večja od 49 PE. Očiščene vode iz MKČN se odvajajo v ponikovalnice. (3) MKČN mora imeti stalno dostopno merilno mesto za pregledovanje delovanja in odvzem vzorcev. Zagotovljen mora biti dostop za specialno vozilo za črpanje odvečnega blata. (4) V primeru, da ima več objektov skupno MKČN, morajo lastniki izbrati upravljalca, ki jih bo pravno zastopal in upravljal z napravo. (5) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se določi zmogljivost MKČN v PE, lokacijo v državnem koordinatnem sistemu (X, Y), način odvajanja očiščene vode v okolje ter letno količino odpadne vode, ki bo nastala v posamezni stavbi v m3/leto. Območje OPPN se nahaja na območju vodnega telesa podzemnih voda Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje (VT1007). (6) Investitor MKČN mora pred izdajo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo za redno praznjenje s pooblaščenim izvajalcem javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. (7) Investitor mora izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode teden dni pred vgradnjo MKČN obvestiti o datumu vgradnje ter se dogovoriti za ogled, pred zasipom MKČN pa za pregled naprave in izdelavo ocene obratovanja. (8) Ob zagonu MKČN mora investitor izvesti prve meritve in poročilo o prvih meritvah dostaviti upravljalcu kanalizacijskega omrežja (JP KPV, d.o.o.). Prve meritve lahko izdela akreditiran laboratorij. (9) Pričetek obratovanja MKČN javi investitor izvajalcu javne službe ter dostavi naslednjo dokumentacijo: poročilo o prvih meritvah, izjavo o skladnosti MKČN s standardi, tip MKČN in velikost v PE, lokacijo s parcelno številko ter kontaktno osebo. (10) Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema je obvezen priklop objektov na kanalizacijo v skladu z odlokom občine Vrhnika. (11) Odpadne komunalne vode morajo ustrezati pogojem za priključitev na javni kanal oziroma za izpust v okolje, navedenih v predpisih glede emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo ter predpisih o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. 19. člen (odvajanje odpadnih padavinskih vod) (1) Padavinske vode, ki odtekajo z utrjenih površin se odvajajo v ponikovalnice preko use-dalnika z lovilcem olj. (2) Padavinske vode s streh objektov se odvajajo v ponikovalnice, dopustno je odvajanje v zbiralnik padavinskih vod, višek vode se po-nika. 20. člen (oskrba z električno energijo) (1) Stavbe se napajajo z električno energijo po predvidenem nizkonapetostnem razvodu z zemeljskimi kabli tipiziranega prereza, ki potekajo od obstoječe prostostoječe priključno merilno-varovalne omarice na zemljišču s parc. št. 1647/11 k.o. Zaplana do priključno merilnih omaric na parcelah, namenjenih gradnji. (2) Prostostoječe priključno merilne omarice morajo biti tipizirane, PVC oziroma inox izvedbe, postavljene ob cesto tako, da bodo stalno dostopne. Pri dimenzioniranju priključnih omaric se upošteva izbran prerez priključnega kabla in število odjemnih mest. (3) V priključnih omaricah je potrebno predvideti odvodnike prenapetostnega razreda I. (4) Zemeljske vode, ki potekajo pod povo-znimi površinami oziroma se križajo z drugimi komunalnimi vodi je potrebno uvleči v elektro kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij. (5) Po trasi nizkonapetostnih zemeljskih vodov je potrebno položiti ustrezen ozemljitveni valjanec. (6) Dopustna je prestavitev zemeljskih kablov, ki potekajo preko parcele št. 1647/35 k.o. Zaplana izven meje parcele in priključek objekta na parceli št. 1647/8 k.o. Zaplana na predviden zemeljski razvod. 21. člen (ogrevanje objektov) Počitniške stavbe se lahko ogrevajo z lesno bio maso, s toplotnimi črpalkami ali drugimi obnovljivimi viri. Dopustna je uporaba utekočinjenega naftnega plina. 22. člen (telekomunikacijsko omrežje) (1) Stavbe se priključijo na telekomunikacijsko omrežje s TK zemeljskim vodom do TK omaric, ki so postavljene ob cesto tako, da bodo stalno dostopne. (2) TK vode, ki potekajo pod povoznimi površinami oziroma se križajo z drugimi komunalnimi vodi je potrebno uvleči v kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij. (3) Dopustna je prestavitev TK zemeljskega kabla, ki poteka preko parcele št. 1647/35 k.o. Zaplana izven meje parcele in priključek objekta na parceli št. 1647/8 k.o. Zaplana na predviden TK zemeljski vod. 23. člen (odstranjevanje odpadkov) (1) Ob cesti a je načrtovan ekološki otok oziroma zbiralnica odpadkov okvirnih dimenzij 5,0 x 1,0 m, ki mora biti utrjena, da je možno čiščenje in praviloma zaščitena z nadstrešnico. Ekološki otok mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko tehničnim in požarnovarnostnim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa. Dopustna je izvedba masivne ograje višine do 1,0 m ob meji s parcelo št. 1647/35, k.o. Zaplana. (2) Kuhinjske biološke odpadke in zeleni odpad je potrebno kompostirati in jih uporabiti na lastnem vrtu. VI. NAČRT PARCELACIJE 24. člen (načrt parcelacije) (1) Parcele, namenjene gradnji so morajo biti velike najmanj 800 m2. (2) Elementi za parcelacijo in zakoličenje so prikazani na grafičnem načrtu 6: Elementi za parcelacijo in zakoličenje. VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OHRANJANJE NARAVE, CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE TER VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV 25. člen (ohranjanje narave) Potrebno je ohranjati obseg omejkov, mejic, grmovja, posameznih dreves in ekstenzivnih travniških sadovnjakov. Če so le ti prizadeti je potrebno zaprositi pristojne službe s področja varstva narave za naravovarstvene pogoje za umestitev gnezdilnic za velikega skovika. 26. člen (kulturna dediščina) Območje OPPN ni v območju kulturne dediščine. 27. člen (varstvo pred hrupom) (1) Območje OPPN je uvrščeno v II. območje varstva pred hrupom, ki dopušča mejne vrednosti 45 dBA za noč in 55 dBA za dan. V primeru prekoračitve navedenih vrednosti je treba izvesti ustrezne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti hrupu. (2) Ukrepi za varovanje pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi, ki urejajo hrup v okolju. (3) Vse naprave, ki so lahko vir hrupa in delovna mehanizacija morajo imeti ustrezne certifikate. 28. člen (varstvo tal in voda) (1) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Predvideti je treba posebne ukrepe za ravnanje, odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive in nevarne snovi. (2) V primeru nepredvidenih izpustov nevarnih snovi je treba nastalo situacijo takoj sanirati, snovi ustrezno pobrati in predati pooblaščenim organizacijam. (3) Pri gradnji stavb in objektov ter drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal. V največji možni meri je treba ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja, oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo. (4) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za zunanje ureditve. 29. člen (varstvo zraka) (1) V času gradnje je potrebno upoštevati in izvajati ukrepe pred prekomernim onesnaževanjem zraka tako, da ta ne preseže dovoljenih nivojev. Ti ukrepi so predvsem: vlaženje in prekrivanje sipkih materialov in nezaščitenih površin, prepoved kurjenja, uporaba tehničnih plinov po predpisih itd. (2) Stroji in naprave, ki povzročajo prašne emisije, morajo biti opremljeni z ustrezno od-sesovalno napravo s filtri. Zagotovljeno mora biti redno vzdrževanje naprav in praznjenje silosov. (3) Pri gradnji stavb je potrebno upoštevati predpise s področja učinkovite rabe energije v stavbah. 30. člen (erozijska in plazljiva območja) Območje OPPN leži na plazljivo ogroženem območju z zanemarljivo, zelo majhno in majhno verjetnostjo pojavljanja pobočnih masnih premikov, zato je potrebno pri graditvi objektov in drugih posegih upoštevati in izvajati običajne protierozijske ukrepe in ukrepe proti plazenju terena. 31. člen (varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) (1) Počitniških stavb in funkcionalnih površin se ne osvetljuje, razen, če je to potrebno s stališča varnosti in varovanja zdravja ljudi. Pri tem se upoštevajo področni predpisi. (2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih, premičnih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. 32. člen (zagotavljanje ustreznega osončenja) Pri gradnji počitniških stavb je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, preve-trenost in druge zahteve v skladu s predpisi in tem odlokom. V bivalnih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje z direktno sončno svetlobo: - dne 21.12. - 1 uro, - dne 21.3. in 21.9. - 3 ure. - dne 21.6. - 5 ur. VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 33. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Območje urejanja ne leži na ogroženem območju poplav in visoke podtalnice oziroma na območju varstva vodnih virov. (2) Območje urejanja leži na plazljivo ogroženem območju z zanemarljivo, zelo majhno in majhno verjetnostjo pojavljanja pobočnih masnih premikov. Posegi, ki bi lahko sproščali gibanje hribin ali drugače ogrožali stabilnost zemljišč ter oblikovali hudournike, niso dovoljeni. (3) Potresna ogroženost območja je ocenjena na projektni pospešek 0,2 g. Objekti morajo biti grajeni protipotresno, v skladu s cono potresne ogroženosti. (4) V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče. (5) V objektih ni predvideno skladiščenje nevarnih snovi, zato ne obstaja možnost za razlitje le-teh. 34. člen (varstvo pred požarom) (1) V območju OPPN in okolici ni dejavnosti, objektov in ureditev, ki bi predstavljali požarno ogroženost okolja. (2) Ukrepi za varstvo pred požarom: - dostop interventnih vozil je z javne lokalne poti na severu po cestah a in a1. Zagotovljen mora biti neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje v stavbah, - zadostne količine požarne vode so zagotovljene iz obstoječega hidrantnega omrežja v naselju. Razdalje, čas in oddaljenost najbližje gasilske enote omogoča ustrezno požarno zaščito. (3) Počitniške stavbe so požarno manj zahtevni objekti, varnost pred požarom se dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«. IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 35. člen (etape izvajanja) (1) OPPN se bo izvajal v dveh etapah: - v prvi etapi se bo izvedla cesta a1, sekundarni vodovod ter električno in telekomunikacijsko omrežje, ki so obveznost vseh investitorjev, - v drugi etapi se bodo izvedli počitniški objekti, zunanje ureditve, priključki na infrastrukturo ter ureditve in objekti za odvajanje odpadnih komuna lnih in padavinskih vod. (2) Dopustno je sočasno izvajanje prve in druge etape pod pogojem, da je prva etape dokončno izvedena do dograditve vsaj ene počitniške hiše. X. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 36. člen (dopustna odstopanja) (1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučeva- N OS Občina Vrhnika 27. avgust 2018* 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si nju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju stavb in ureditev poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbenotehničnega, oblikovalskega ali oko-ljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere in so k novim rešitvam pridobljena ustrezna soglasja. Spremembe ne smejo bistveno spreminjati načrtovanih rešitev. (2) Dopustne so spremembe velikosti in oblike novih zemljiških parcel pod pogojem, da so velike najmanj 800 m2, zaradi ustreznejših rešitev dostopov in umestitve objektov, pri tem se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere ter bivalni in delovni pogoji. (3) Pri določanju višinske kote pritličja so dopustna odstopanja +/- 1,0 m. (4) Dopustne so spremembe lege, oblike in velikosti parkirišč pod pogojem, da ne bo ovirana raba sosednjih zemljišč. (5) Dopustne so spremembe lege uvozov na parcele pod pogojem, da so zagotovljeni ustrezni priključni radiji in preglednost na cesto. (6) Dopustne so spremembe in prilagoditve poteka cest, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, priključkov in naprav zaradi ustreznejših rešitev, ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora ter če je s tem zagotovljena ohranitev oziroma izboljšanje funkcije ter pridobljeno soglasje upravljalcev infrastrukture in lastnikov zemljišč. (7) V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta ni bilo mogoče predvideti. XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 37. člen (drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti varnost in rabo bližnjih objektov in zemljišč ter nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostopov do vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter jih takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani. (2) Investitor in izvajalec morata pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet oziroma zagotoviti, da med gradnjo prometna varnost ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju. (3) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo oziroma zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin. (4) Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok, je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo. (5) Investitorji so dolžni zagotoviti ustrezno pravico za postavitev ekološkega otoka, skladno z grafično prilogo 05: Zbirni načrt komunalnih vodov. 38. člen (posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev) Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so dopustni naslednji posegi: - odstranitev objektov in naprav, - dozidave do dovoljene bruto tlorisne površine objekta in nadzidave do dovoljenih višinskih gabaritov, - vzdrževalna dela in rekonstrukcije, - postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustne v območju OPPN, - vzdrževalna dela, rekonstrukcije in nove gradnje v javno korist za potrebe prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture. XII. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ 39. člen (program opremljanja stavbnih zemljišč) (1) S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero komunalnega prispevka, ki so: obračunsko območje komunalne opreme, skupni in obračunski stroški komunalne opreme, preračun obračunskih stroškov na enoto mere in podrobnejša merila za izračun komunalnega prispevka. (2) Navedene podlage so podrobneje prikazane v Programu opremljanja stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: Program opremljanja), ki je sestavni del OPPN. (3) Navedene podlage se uporabljajo kot strokovna podlaga za sklenitev pogodbe o opremljanju med Občino Vrhnika in zainteresiranimi investitorji. 40. člen (komunalna oprema) Program opremljanja določa izgradnjo nove komunalne opreme za zagotovitev komunalne opremljenosti območja gradbenih parcel P1 (parcela št. 1647/35), P2 (parcela št. 1647/34 del), P3 (parcela št. 1647/34 del) in P4 (parcela št. 1647/33), kot del območja OPPN Prezid 2, Zaplana - Vrhnika. 41. člen (obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme) Obračunsko območje obsega območje OPPN Prezid 2, Zaplana - Vrhnika in sicer območja gradbenih parcel P1 (parcela št. 1647/35), P2 (parcela št. 1647/34 del), P3 (parcela št. 1647/34 del) in P4 (parcela št. 1647/33), kot del območja OPPN Prezid 2, Zaplana - Vrhnika. 42. člen (skupni in obračunski stroški komunalne opreme) Vrsta stroška [OS] [EUR] Izgradnja vodovodnega omrežja 3.850,00 Strošek izdelava programa opremljanja 1.281,00 SKUPAJ 5.131,00 Skupni in obračunski stroški izgradnje nove komunalne opreme znašajo 5.131,00 EUR 43. člen (preračun obračunskih stroškov komunalne opreme na enoto mere) Vrsta stroška Cp [EUR/m2] Ct [EUR/m2] Izgradnja vodovodnega omrežja 0,91 14,81 Strošek izdelava programa opremljanja 0,30 4,93 SKUPAJ 1,21 19,74 44. člen (merila za odmero komunalnega prispevka) (1) Razmerje med merilom gradbene parcele - Dp in merilom NTP objekta - Dt je enako razmerju, določenim z določbami vsakokrat veljavnega odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Vrhnika. (2) Faktor dejavnosti se za gradnjo posamezne vrste stavbe določi vrednosti 1,0. 45. člen (izračun komunalnega prispevka) (1) Občina izvede obračun komunalnega prispevka skladno z vsakokrat veljavnim programom opremljanja stavbnih zemljišč za območje celotne občine Vrhnika ob upoštevanju določb predmetnega odloka. (2) Izračun komunalnega prispevka po predmetnem odloku se izvede z uporabo naslednje formule: KP = (A ,x Cp x Dp) + (K.. ( x Ct x Dt) v parcela ^ r' v dejavnost ' 46. člen (odmera komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se plača v enkratnem (celotnem) znesku. (2) Način plačila komunalnega prispevka za vodovodno omrežje se opredeli v pogodbi o opremljanju. 47. člen (pogodba o opremljanju) (1) Za izgradnjo komunalne opreme se skla-ne pogodba o opremljanju. (2) S pogodbo o opremljanju se določijo obveznosti, etapnost in roki izgradnje nove komunalne opreme ter uredijo obveznosti obračuna komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. XIII. KONČNE DOLOČBE 48. člen (nadzor) Nadzor nad zakonitostjo odloka izvaja pristojno ministrstvo, nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka pa opravlja pristojna inšpekcijska služba. 49. člen (vpogled v OPPN) OPPN je stalno na vpogled na Občini Vrhnika, na oddelku pristojnem za urejanje prostora. 50. člen (uveljavitev) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Odlok se objavi tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Št: 3505-7/2016 (5-06) Vrhnika, dne 5. 7. 2017 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (ZU-reP-2; Uradni list RS, št. 61/17) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 26. redni seji dne 5. 7. 2018 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE KOVINARSKE I. UVODNE DOLOČBE 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 - popr., 71/14 - popr., 92/14 - popr., 53/15, 75/15 - popr., 9/17, 9/17 - popr., 79/17 - popr., 12/18 - teh.popr.; v nadaljevanju OPN Vrhnika) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje Kovinarske (v nadaljevanju OPPN). 2. člen (vsebina odloka) Odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za ureditev površin za prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo ter ureditev utrjenih in zelenih površin in vsebuje sledeča poglavja: B1 Uvodne določbe, B2 Opis prostorske ureditve, B3 Parcelacija, B4 Umestitev načrtovane ureditve v prostor, B5 Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na prometno javno infrastrukturo, B6 Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, B7 Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, B8 Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, B9 Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, B10 Etapnost izvedbe prostorske ureditve, B11 Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, B12 Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta, B13 Končne določbe. 3. člen (sestavni deli OPPN) Sestavni deli OPPN so: I. Tekstualni del - besedilo odloka II. Grafični del, ki obsega naslednje prikaze: B1 Izsek iz grafičnega dela OPN Vrhnika s prikazom lege prostorske 1:5000 ureditve na širšem območju B2 Območje OPPN Kovinarska z obstoječim parcelnim stanjem 1:1000 B3 Prikaz rušitev in odstranitev - obstoječe stanje 1:500 B4 Ureditvena situacija 1:500 B5 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na 1:500 gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro B6 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji 1:1000 B7 Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in 1:1000 ohranjanja narave ter ureditev za ohranjanje kulturne dediščine B8 Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in 1:1000 drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 1:1000 B9 Načrt parcelacije in elementov za zakoličbo 4. člen (priloge OPPN) Priloge OPPN so: C1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje, C2 Prikaz stanja prostora, C3 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, C4 Obrazložitev in utemeljitev OPPN, C5 Povzetek za javnost, C6 Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta: - Hidrotehnične osnove za OLN na območju Vrhnike, Sinje Gorice in proizvodno obrtne cone Tojnice, št. 486-ŠNS/06, marec 2007, Inženiring za vode d.o.o., - Hidrološko-hidravlična študija s predlogom ukrepov za območje občinskega prostorskega načrta za območje občine Vrhnika, št. IV-18/2010, april 2011, dop. 2013, Puh d.d., - Geodetski načrt, št. 38-2017, junij 2017, Oral d.o.o. II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 5. člen (namen prostorske ureditve) (1) Z OPPN se predvidi ureditev obstoječih objektov in površin ter gradnja novih objektov, s pripadajočo prometno, komunalno, vodovodno, energetsko, telekomunikacijsko in drugo gospodarsko infrastrukturo. (2) OPPN ne posega in ne spreminja veljavnega Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za javno prometno, energetsko, vodovodno, komunalno, vodno in drugo gospodarsko infrastrukturo v industrijski coni Sinja Gorica na Vrhniki (Ur.l. RS, št. 75/05, Naš časopis, št. 338/07 - teh. popravek, v nadaljevanju OLN Infrastruktura). 6. člen (območje OPPN) (1) Širše območje se nahaja v SV delu Vrhnike, v naselju Sinja Gorica. Območje OPPN Kovinarska - Lidl se nahaja med regionalno cesto Ljubljana - Vrhnika na vzhodni strani in opuščeno traso železniške proge na zahodni strani ter med povezovalnima cestama predvidene Industrijske cone Sinja Gorica. Na širšem območju OPPN se nahaja več servisno proizvodnih podjetij ter z OPPN urejeno območje prodajalne Lidl. (2) Ožje območje OPPN obsega sledeče parcele ali njihove dele: 3075/4, 3075/11, 3075/12, 3075/19, 3075/21, 3075/22, 3075/25, 3075/27, 3075/28, 3075/29, 3075/30, 3075/31, 3075/32, 3075/33, 3075/34, 3075/35, vse k.o. Blatna Brezovica. (3) Površina OPPN je cca. 25.400 m2. (4) Izven območja OPPN se nahajajo obstoječi priključki oziroma so predvideni posegi v povezavi z ureditvijo in priključevanjem na javno gospodarsko infrastrukturo. (5) Meja območja OPPN je prikazana v grafičnem delu, prikaz št. B.2 Območje OPPN Kovinarska z obstoječim parcelnim stanjem. III. PARCELACIJA 7. člen (načrt parcelacije) (1) Na območju OPPN parcelacija ni predvidena. Parcelacija se lahko izvede skladno s splošnimi pogoji OPN Vrhnika, in sicer: — Delitev zemljiških parcel in ureditve parcelnih mej na območju OPPN je dopustna ob upoštevanju pogojev OPPN glede izrabe zemljišča (FZ, FOBP). Pogoji glede izrabe zemljišča morajo biti izpolnjeni za območje OPPN kot celoto. — Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel dopustna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta. (2) Pri določanju parcelnih mej so dopustna odstopanja, skladno z natančnostjo geodetskega posnetka. (3) Zakoličbeni elementi so prikazani v grafičnem delu, prikaz B9 Načrt parcelacije in elementov za zakoličbo. IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji 8. člen (vplivno območje) (1) Vplivno območje obsega zemljišča izven območja OPPN, po katerih potekajo obstoječi priključki na gospodarsko javno infrastrukturo oziroma na katerih so predvideni posegi za izvedbo in ureditev gospodarske javne infrastrukture ter priključkov na prometno infrastrukturo. Vplivno območje obsega tudi zemljišča prek katerih se omogoči dostop v primeru intervencije ob nesrečah. (2) Vplivno območje OPPN obsega: — del parcel št. 2704/8, 2074/16, 2704/17, 2704/15, 2704/18, 2704/13, 2704/14 in 2704/7 (cesta G) ter dele parc. št. 3075/23 in 3075/20 (območje Lidl), vse k.o. Blatna Brezovica, zaradi priključevanja na javno vodovodno, kanalizacijsko, električno in TK ter prometno omrežje, — del parcele št. 3113/3 in 3115, obe k.o. Blatna Brezovica, zaradi odvajanja padavinskih odpadnih vod v površinski vodotok. — del parcel št. 3075/8 in 3075/23, k.o. Blatna Brezovica, zaradi dostopa ob intervenciji. 9. člen (povezave s sosednjimi območji) (1) Območje OPPN se priključuje na obstoječe javno kanalizacijsko, vodovodno, električno in telekomunikacijsko omrežje v Sinji Gorici. (2) Območje OPPN se na prometno omrežje povezuje na južni strani, prek povezovalne industrijske ceste, ki se v krožišču priključi na regionalno cesto Ljubljana - Vrhnika R II-409. (3) Vplivi in povezave so prikazani v grafičnem delu, prikaz št. B6 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji. 2. Rešitve načrtovanih objektov in površin 10. člen (dovoljeni posegi) Na celotnem območju OPPN so ob upoštevanju odloka in drugih veljavnih predpisov dovoljeni sledeči posegi: — sanacija in priprava zemljišča za gradnjo, — rekonstrukcije, prizidave, nadzidave ter spremembe namembnosti v okviru predvidenih dejavnosti, — odstranitve objektov, — gradnja novih objektov in naprav, — urejanje zunanjih utrjenih in zelenih površin, — gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, — rekonstrukcija, prestavitev in gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture, — redna investicijska in vzdrževalna dela, — drugi gradbeni posegi. 11. člen (dovoljene dejavnosti) (1) Na območju OPPN so dovoljene sledeče dejavnosti: — proizvodne dejavnosti, — obrt, — skladiščenje, — promet, — trgovina, — poslovne dejavnosti. (2) Prepovedana je dejavnost predelave ter skladiščenja vseh vrst odpadkov in nevarnih snovi. (3) Prepovedane so dejavnosti, za katere je po veljavnih predpisih potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje ali okoljevarstveno soglasje in tudi vse dejavnosti, ki potencialno lahko obremenjujejo okolico s prekomernim hrupom, smradom in drugimi izpusti in predstavljajo nevarnost za onesnaženje v primeru nesreče. 12. člen (dovoljeni objekti) Na območju OPPN so dovoljeni sledeči objekti: — proizvodni objekti, — rezervoarji, silosi, skladišča, — energetski objekti, — poslovni objekti, — pomožni nezahtevni in enostavni objekti, — pripadajoče tehnološke naprave in objekti, ki služijo dejavnosti oziroma delovanju objekta. 13. člen (prometna ureditev) (1) Prometna ureditev ločuje javno dostopni del za dostop in parkiranje obiskovalcev od parkirnih površin za zaposlene in prometnih površin za opravljanje dejavnosti. (2) Interna prometna ureditev območja OPPN Kovinarska se prilagodi predvidenim stavbam ter transportnim in manipulacijskim potrebam delovnega procesa. (3) Parkirne, vozne in manipulacijske površine bodo utrjene ali asfaltirane ter obrobljene z betonskimi robniki. Utrjene površine zunanje ureditve se uredijo na koti najmanj 291,50 m.nm.v. (4) Vozne in parkirne površine se odvodnja-vajo skladno z veljavno področno zakonodajo. (5) Vse prometne površine se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo. 14. člen (mirujoči promet) (1) Na območju Kovinarske se zagotovi primerno število parkirnih mest za potrebe parkiranja osebnih vozil. Z OPPN je na območju Kovinarske d.o.o. predvideno 64 parkirnih mest za osebna vozila, kar presega predvidene potrebe po parkiranju osebnih vozil. Potreb po parkiranju tovornih vozil, zaradi "just in time" načina odpreme izdelkov ni. (2) Prometna ureditev ob objektih Sumina d.o.o. in LMK d.o.o. je obstoječa. Zunanja ureditev se lahko spremeni glede na potrebe ob morebitnih spremembah objektov ali dejavnosti. (3) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela obrazložitev in utemeljitev glede potreb po parkirnih mestih ter določi število parkirnih mest. 15. člen (zelene površine) (1) Zelene površine obsegajo: — obstoječo obvodna vegetacija ob SZ in SV meji, v varovalnem pasu Lahovke (Tojnice), kjer posegi, razen ureditve iztokov meteornih vod niso dovoljeni, — obstoječe zelene površine na vzhodni strani območja OPPN, ob regionalni cesti, — zelene površine na predvidenih parkiriščih. (2) Faktor odprtih bivalnih površin (FOBP) mora obsegati najmanj 15% površine parcele namenjene gradnji oziroma posameznih zaključenih območij znotraj OPPN, faktor se lahko izračuna za celotno območje ali posa- N OŠ Občina Vrhnika 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r¡8j mezno parcelo namenjeno gradnji. (3) Na parceli namenjeni gradnji mora biti najmanj 25 dreves/ha. (4) Robovi območja in parkirišča se zasadijo z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo (npr. jelša, topol, vrba in druge), obstoječa obvodna vegetacija, ki se nahaja ob SZ in SV meji območja, se v največji meri ohranja in vzdržuje. 3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 16. člen (urbanistični pogoji) (1) Razmestitev objektov v prostoru se prilagaja obstoječim objektom in dostopom ter funkcionalnim zahtevam posameznih dejavnosti (dovozi, manipulacije, obračanje, parkiranje, proizvodni procesi in podobno). Regulacijski elementi kot so gradbena linija oziroma gradbena meja na območju OPPN niso predvideni. (2) Omejitve v smislu urbanistične regulacije izhajajo iz varovalnih pasov, ki se nahajajo na območju: — 5,00 m varovalni pas vodotoka na zahodni in vzhodni strani, — 15,00 m varovalni pas regionalne ceste na V strani, — 2,00 m varovalni pas lokalne ceste na J strani, — varovalni pasovi javne gospodarske infrastrukture. (3) V varovalnem pasu se na severni strani območja delno nahajata obstoječa objekta, skladišče A7 in betonski plato s plinohramom in plinsko postajo (A6) ki se ne spreminjata. Dovoljena je odstranitev oziroma prestavitev izven varovalnega pasu. (4) Največji dovoljen faktor zazidanosti (FZ) parcel namenjenih gradnji je 80%. (5) Stavbe v območju OPPN se lahko gradijo postopno, glede na potrebe in dinamiko poslovanja podjetij. 17. člen (zahtevni in manj zahtevni objekti) (1) Objekti so lahko zidane, montažne ali kombinirane izvedbe. (2) Višina stavb se meri od kote urejenega terena ob objektu do najvišje točke objekta (brez tehnološke opreme). (3) Na delu tlorisa, v skupni površini do 20 %, se dovoljuje postavitev posamične tehnološke opreme, do največ 2,00 m nad največjo določeno koto objektov. (4) Kritina oziroma ravna streha mora biti v odtenku sive, rjave ali zelene barve. Strehe nas fasadami orientiranimi proti javnim cestam in skupnemu dovozu na območju morajo biti skrite za ravno atiko. (5) Oblikovanje fasad: na fasadah se uporabijo sodobni materiali v svetlih nevtralnih odtenkih, dovoljeni so poudarki na največ 20 % posamezne fasade. Dodatki k stavbam, ki niso zaprti, morajo biti obdani s perforirano fasadno oblogo, v nevtralnem, sivem tonu. (6) Obstoječi in predvideni objekti na območju OPPN: A1 Obstoječa proizvodna hala, predvidena povečava: dim.:največ 21,8 m x 115,5 m višina:največ 11,0 m streha:ravna streha oziroma naklon največ 12 stopinj A1a Nova nadstrešnica, na koncu hale A1: dim.:največ 21,6 m x 23,0 m višina: največ 11,0 m streha: ravna streha oziroma naklon največ 12 stopinj A2 Obstoječa proizvodna hala, predvidena povečava: dim.: največ 30,3 m x 60,9 m višina: največ 11,0 m streha: ravna oziroma naklon največ 12 stopinj A2a Nova nadstrešnica, na koncu hale A2: dim.: največ 30,3 m x 7,0 m višina: največ 11,0 m streha: ravna oziroma naklon največ 12 stopinj A2b Tehnični prostor na vzhodni strani stavbe A2 - nespremenjeno dim.: največ 3,4 m x 7,4 m A3 Obstoječa stavba Sumina d.o.o. - nadzidava višina: največ 11,0 m A3a Nova prizidava dim: dolžina največ 7,00 m, v širini obstoječega objekta višina: največ 11,0 m streha: ravna oziroma naklon največ 12 stopinj A3b Nadstrešnica dim: širina največ 6,00 m ob objektu višina: največ 5,0 m streha: ravna oziroma naklon največ 12 stopinj A3c Zunanje stopnišče dim: širina največ 3,00 m ob objektu streha: ravna oziroma naklon največ 12 stopinj A4 Obstoječa stavba LMK d.o.o. - nadzidava višina: največ 11,0 m A5 Obstoječa transformatorska postaja - nespremenjeno A6 Obstoječ plinohram za utekočinjen naftni plin - nespremenjeno A7 Obstoječe skladišče - nespremenjeno B1 Predvidena stavba dim.: največ 20,0 m x 115,5 m višina: največ 11,0 m streha: ravna oziroma naklon največ 12 stopinj B2 Predvidena stavba dim.: največ 30,0 m x 110,0 m višina: največ 11,0 m streha: ravna oziroma naklon največ 12 stopinj B3 Predvidena stavba dim.: največ 12,0 m x 40,0 m višina: največ 11,0 m streha: ravna oziroma naklon največ 12 stopinj B4 Predvidena nadstrešnica dim.: 110 m x 16,5 m višina: največ 11,0 m streha: ravna oziroma naklon največ 12 stopinj 18. člen (nezahtevni in enostavni objekti) Pogoje za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je potrebno upoštevati, določa veljavni Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika. V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA PROMETNO JAVNO INFRASTRUKTURO 19. člen (dostop na območje OPPN) (1) Dostop na območje je obstoječ, z regionalne ceste Ljubljana Vrhnika, prek obstoječega urejenega krožišča v Sinji Gorici ter dalje po slepi lokalni javni cesti (966656 Cesta G). (2) Glavni dovoz z lokalne ceste na območje OPPN Kovinarska je z južne strani. Najmanjša širina priključka na javno cesto G je 6,00 m. Sprememba obstoječega priključka na občinsko cesto ni predvidena, dovoljena je rekonstrukcija. (3) Na jugo zahodni strani območja OPPN je dovoljena izvedba novega priključka k stavbi Sumina d.o.o., skladno z OLN Infrastruktura. Priključek se izvede z javne ceste G, v širini najmanj 6,00 m, niveleta se prilagodi obstoječi ureditvi javne ceste. 20. člen (posegi v varovalni pas javne ceste in v javno cesto) (1) Z OPPN niso predvideni posegi v regionalno cesto R2-409 (odsek 0300 Brezovica Vrhnika v km 11,800). (2) Za morebitne posege v varovalnem pasu javne ceste in v cestnem telesu je potrebno pridobiti pogoje oziroma soglasje upravljavca javne ceste. (3) Meteorna voda in druga odpadna voda z objektov in pripadajočih ureditev ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje cest in cestnega sveta. Izvedba odvodnjavanja ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema od-vodnjavanja državnih cest. (4) Gradnja gospodarske javne infrastrukture ne sme posegati v cestno telo regionalne ceste, razen v primeru križanj. VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 21. člen (splošni pogoji za priključevanje) (1) Za priključek, ki poteka po parcelah, ki niso v lasti investitorja mora investitor pridobiti služnost lastnikov prizadetih zemljišč. (2) Za posege v območju javne ceste mora investitor pridobiti soglasje za poseg v cestno telo in dovoljenje za zaporo ceste ob izvedbi. 22. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Na območju OPPN se nahaja transformatorska postaja VRHNIKA - KOVINARSKA 1977, ki napaja območje. Obstoječi objekti so prek obstoječih priključkov v kabelski kanalizaciji priključeni na TP. (2) Dovoljena je rekonstrukcija obstoječih in izvedba novih električnih priključkov, za kar je potrebno pridobiti soglasje upravljavca. (3) Električno omrežje in priključki na območju OPPN se izvedejo podzemno v kabelski kanalizaciji, skladno s tehničnimi navodili upravljavca električne infrastrukture. (4) Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka od osi voda oz. od zunanje ograje razdelilne (RTP) ali transformatorske postaje (TP) in znaša: (5) za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kv 3 m; (6) za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kv 1 m; (7) za RP srednje napetosti, TP srednje napetosti 0,4 kV 2 m. (8) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav napetostnega nivoja nad 1 kV je prepovedana gradnja objektov v katerih je vnetljiv material. Za vse posege v varovalne pasove in rezervate je treba pridobiti soglasje upravljavca. V teh primerih je potrebno zagotoviti ustrezno električno in mehansko zaščito, oziroma po potrebi umik vodov, skladno z veljavno zakonodajo. (9) Na območju OPPN je predvidena izvedba novega SN in novega NN voda od transformatorske postaje v južnem delu, ter prestavitev obstoječih SN vodov v južnem in zahodnem delu, na območju gradnje novih objektov in predvidenih dozidav. 23. člen (telekomunikacijsko omrežje) (1) Po vzhodni strani območja OPPN potekata glavna javna telekomunikacijska voda. Objekti se prek obstoječih podzemnih priključkov priključujejo na telekomunikacijsko omrežje, ki poteka južno od območja, po slepi Cesti G. (2) Telekomunikacijsko (v nadaljnjem besedilu TK) omrežje se izvede podzemno, v TK kabelski kanalizaciji. (3) Predvideni objekti bodo na obstoječe TK omrežje priključeni preko obstoječih priključkov. (4) Varovalni pas javnega TK omrežja znaša 3 m od osi voda na vsako stran. Rezervat znaša 1,5 m od osi obstoječega oziroma predvidenega voda na vsako stran. Za vse posege v varovalne pasove in rezervate je treba pridobiti soglasje upravljavca. 24. člen (javna razsvetljava) Na območju OPPN ni javnih površin in ne bo javne razsvetljave. 25. člen (sanitarna kanalizacija) (1) Širše območje je opremljeno z javno sanitarno (fekalno) kanalizacijo, na katero je obvezna priključitev. Ob vzhodni strani, vzporedno z regionalno cesto Ljubljana Vrhnika, prek območja OPPN, poteka javni sanitarni kanal PVC DN 300 (Ljubljanska cesta, ID 96). Južno od od območja, po Cesti G poteka javni sanitarni kanal PVC DN 250 (Vrhnika - Cesta G, ID 96). Priključevanje na javni kanal se izvede prek revizijskega jaška. (2) Dovoljena je rekonstrukcija obstoječih in izvedba novih kanalizacijskih priključkov, za kar je potrebno pridobiti soglasje upravljavca. (3) Sanitarna kanalizacija mora biti izvedena vodotesno. Za kanalizacijske priključke se uporabi kanalizacijske cevi PVC. Sanitarno kanalizacijo posameznih objektov se spelje do revizijskega jaška ter dalje do priklopa na kanalizacijo. Revizijski jaški naj bodo locirani na funkcionalnem zemljišču objektov. (4) V primeru odpadnih tehnoloških vod iz predvidenih objektov, je le-te potrebno na mestu nastanka očistiti do predpisane stopnje. Očiščene vode morajo ustrezati veljavni področni zakonodaji, oziroma posebnim predpisom za dejavnost, če ta obstaja. Po potrebi se predvidi ustrezno merilno mesto za izvajanje monitoringa. Nastajanje tehnoloških vod na območju ni predvideno. (5) Varovalni pas javnega kanala znaša 3 m od osi voda na vsako stran. Rezervat znaša 5 m od osi predvidenega voda na vsako stran. Za vse posege v varovalne pasove in rezervate je potrebno pridobiti soglasje upravljavca. 26. člen (meteorna kanalizacija) (1) Ponikanje meteornih vod na območju OPPN zaradi nepropustnih tal ni možno. Meteorne vode se prek obstoječih izlivov odvajajo v vodotok Lahovka (Tojnica). (2) Na območju OPPN se nahaja obstoječa meteorna kanalizacija, ki bo rekonstruirana in dograjena. (3) Odvajanje in obdelava oziroma čiščenje odpadne padavinske vode z dovoznih cest, parkirišč in drugih povoznih, utrjenih oz. tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvede skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) oziroma veljavno področno zakonodajo. (4) Za odpadne padavinske vode je potrebno zagotoviti najmanj 16,5 m3 zadrževanja, hipni odtok v Lahovko ne sme presegati 135,05 l/s. (5) Tehnične rešitve odvajanja, obdelave oziroma čiščenja padavinskih odpadnih vod ter zadrževanja in omejevanja hipnega odtoka v Lahovko se določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. (6) Za vse posege je pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja potrebno v projektni dokumentaciji pridobiti vodno soglasje. (7) Potek meteorne kanalizacije je prikazan v prikazu B5 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro. 27. člen (vodovod) (1) Območje OPPN je opremljeno z javnim vodovodom, z nadzemnimi hidranti. Ob Z strani, prek območja OPPN poteka primarni vodovod, AC DN 250 (Vrhnika - Drenov Grič, ID 1382). Prek južnega dela območja OPPN poteka sekundarni vodovod PE DN 110 (Kovinarska, ID 1382) na katerega se priključujejo objekti na območju OPPN. (2) Dovoljena je rekonstrukcija obstoječih in izvedba novih vodovodnih priključkov, za kar je potrebno pridobiti soglasje upravljavca. (3) Za oskrbo objektov z vodo se izvede skupni vodomerni jašek z vodomerom ali več vodomernih jaškov z vodomeri za posamezne objekte. Vodomeri se izvedejo izven objektov. (4) Varovalni pas in rezervat javnega vodovoda znaša 5 m od osi voda na vsako stran. Za vse posege v varovalne pasove in rezervate je treba pridobiti soglasje pristojnega področnega organa. (5) Pri projektiranju je potrebno upoštevati obstoječe vodovodno omrežje na območju ter veljavno področno zakonodajo in podzakonske akte in predpise. 28. člen (plinovodno omrežje) (1) Območje OPPN ni opremljeno z mestnim plinovodnim omrežjem, priključevanje ni možno. (2) V primeru dograditve javnega mestnega plinovodnega omrežja bo možna priključitev objektov. Plinski priključki morajo biti izvedeni skladno z veljavno področno zakonodajo ter s soglasjem upravljavca javnega plinovoda. (3) Rezervat javnega plinovoda meri 1,5 m od osi predvidenega voda na vsako stran. Za vse posege v varovalne pasove in rezervate je treba pridobiti soglasje upravljavca. 29. člen (ogrevanje objektov) (1) Za ogrevanje objektov in pripravo tople vode naj se v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije, stavbe morajo biti energetsko učinkovite, skladno z veljavno zakonodajo. (2) Izvedba ogrevalnih sistemov, mora biti skladna z veljavno zakonodajo. Emisije kurišč ne smejo presegati mejnih emisijskih vrednosti. 30. člen (javna higiena) (1) Mešani komunalni odpadki se zbirajo v individualnih zabojnikih na funkcionalnem zemljišču objektov. (2) Zbiranje odpadkov iz dejavnosti se izvaja po sistemu ločenega zbiranja. Za ločevanje odpadkov so odgovorni uporabniki objektov. Odpadke prevzemajo pooblaščeni odjemalci. (3) Z industrijskimi in morebitnimi nevarnimi odpadki iz dejavnosti je potrebno ravnati v skladu z veljavno področno zakonodajo. 31. člen (javno dobro) Na območju OPPN ni javnega dobra. 32. člen (pridobivanje energije) Na strehah objektov se lahko postavi naprave za pridobivanje energije s pomočjo sonca (solarni sistemi za toplo vodo, sončne elektrarne, ipd.), skladno z veljavno področno zakonodajo. VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 33. člen (kulturna dediščina) (1) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine ali razglašenih za kulturni spomenik. (2) Pri vseh posegih je potrebno upoštevati splošne ukrepe za varstvo arheoloških osta-lin. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela. VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 34. člen (gradnja) (1) V času pripravljalnih del, izgradnje infrastrukture, gradnje objektov in drugih posegov ter uporabe objektov in površin morajo izvajalci del upoštevati vse okoljevarstvene ukrepe za preprečevanje škodljivih vplivov oziroma za čim manjše obremenitve okolja ter ukrepe za ohranjanje narave. (2) Organizacija gradbišča, izvajanje del in druge aktivnosti morajo biti skladne z veljavno področno zakonodajo. (3) Med izvedbo načrtovanih posegov ne sme priti do poslabšanja razmer v okoliških območjih. 35. člen (varstvo zraka) (1) Med gradnjo so izvajalci del dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. Upoštevati je potrebno predpise glede emisij gradbene mehanizacije in transportnih sredstev. Preprečevati je potrebno prašenje okolice in gradbišča ter raznos materiala z gradbišča. (2) Med uporabo morajo biti kurilni sistemi in sistemi za odvajanje dima skladni z veljavno zakonodajo, emisije ne smejo presegati zakonsko določenih mejnih vrednosti. (3) V primeru izvajanja dejavnosti, ki bi zaradi proizvodnega procesa, skladiščenja ali ravnanja z materiali povzročale emisije v zrak, morajo biti zagotovljeni vsi tehnični in drugi ukrepi za omejevanje emisij v okviru predpisanih vrednosti, po potrebi pa tudi monitoring. Upravljavci posameznih naprav, ki so vir emisij v zrak, morajo upoštevati zakonska določila predpisov o emisiji snovi v zrak iz določene dejavnosti. (4) Upoštevati se morajo sledeči omilitveni ukrepi: — vlaženje transportnih poti v času gradbenih del, — čiščenje odpadnih plinov iz dejavnosti, kjer je to potrebno, — uporaba ustreznih kurilnih naprav. 36. člen (varstvo voda) (1) Del območja se nahaja v območju preostale in majhne poplavne nevarnosti. Glede na razred nevarnosti je potrebno upoštevati pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti, določene z veljavno področno zakonodajo (Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnost in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, Ur.l. RS, št. 89/08, Priloga 2). (2) Predvideni posegi se nahajajo ob Lahovki (Tojnici), ki je vodotok 2. reda. Gradnja in posegi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki meri 5,00 m od parcelne meje vodnega zemljišča je prepovedana. Navedeno velja za vse objekte in posege, razen izjeme, navedene v 37 členu Zakona o vodah (Ur.l. RS, št. 67/02, 2/04- ZZdrl--A, 41/04 ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15, v nadaljevanju ZV-1) ter v primerih, ki so navedeni v 201. členu ZV-1. (3) Na območju OPPN, skladno s 38. in 39. členom ZV-1 ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru ali izvajalcu javne vodnogospodarske službe onemogočale neškodljiv dostop do vodnega zemljišča. (4) Vsi posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda. (5) Pred izdajo gradbenega dovoljenja je za posege določene z OPPN potrebno pridobiti vodovarstveno soglasje. 37. člen (varstvo tal) (1) Pri vseh posegih izven območja OPPN, ki bodo izvajani predvsem za izgradnjo komunalne in energetske infrastrukture, je potrebno zagotoviti, da se stanje tal po dokončanih delih povrne v izhodiščno stanje. (2) Ob gradnji objektov in urejanju površin je potrebno zagotoviti vse potrebne tehnične ukrepe za preprečevanje onesnaževanja tal oziroma podtalnice. (3) Upoštevati se morajo sledeči ukrepi: — preprečiti onesnaženje tal v času gradnje - vse provizorije je po končanih posegih potrebno odstraniti, prizadete površine pa krajinsko urediti, — uporaba tehnično brezhibne gradbene mehanizacije, — ustrezno ravnati z odvečnim izkopom, gradbenim materialom in odpadki. 38. člen (varstvo pred hrupom) (1) Skladno z OPN Vrhnika je za območja namenske rabe I (območja proizvodnih dejavnosti) potrebno upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za IV. območje varovanja pred hrupom, ter veljavno področno zakonodajo. Emisije hrupa ne smejo presegati največjih zakonsko dovoljenih emisij. (2) Za obvladovanje emisije hrupa, se mora režim delovanja gradbenih strojev v času gradnje prilagajati, skladno z veljavno področno zakonodajo. 39. člen (svetlobno onesnaženje) (1) Pri projektiranju in izvedbi zunanje osvetlitve na območju OPPN je potrebno upoštevati veljavno področno zakonodajo. (2) Upoštevati se morajo predvsem sledeči ukrepi: — vgradnja ustreznih svetilk, ki ne sevajo navzgor in s čim manjšo emisijo UV svetlobe, — ureditev ustreznega režima osvetljevanja v nočnem času (v času gradnje in v času obratovanja). 40. člen (ohranjanje narave) Pri načrtovanju posegov in dejavnosti na obravnavanem območju je potrebno upoštevati sledeče pogoje: — pri pripravi in izvedbi gradbenih del, naj se za odlaganje izkopanega materiala izberejo mesta izven EPO Ljubljanskega barja, območja Nature 2000 in mokrotnih travnikov v dolini Podlipščice, varovanih območjih izven območja OPPN naj se ne zasipava, onesnažuje ali drugače poškoduje, N OS Občina Vrhnika 27. avgust 2018* 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si — v priobalni pas obvodne vegetacije ni dovoljeno posegati, razen vodno gospodarskih ureditev, ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti in ukrepov za varstvo voda ter infra-strukturnih vodov, skladno z veljavno zakonodajo, varovalni pas znaša min. 5,00 m, — robovi območja in parkirišča se zasadijo z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo (npr. jelša, topol, vrba in druge), obstoječa obvodna vegetacija, ki se nahaja ob SZ in SV meji območja, se v največji meri ohranja in vzdržuje. IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 41. člen (obramba) Za območje urejanja ni predvidenih posebnih ukrepov za obrambo. 42. člen (varstvo pred potresom) (1) Objekti morajo biti potresno varni: upoštevati je potrebno projektni pospešek tal 0,225 g ter ukrepe predvidene za VIII. potresno cono maksimalne intenzitete pričakovanih potresov. (2) Pri objektih, kjer obstaja nevarnosti razlitja ali raztrosa nevarnih snovi je potrebno predvideti primerne tehnične rešitve. 43. člen (varstvo pred poplavami) (1) Zaradi predvidenih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti na območju Občine Vrhnika, se ob izdelavi projektne dokumentacije upošteva aktualno stanje poplavne ogroženosti. (2) Del območja se nahaja v območju preostale in majhne poplavne nevarnosti. Glede na razred nevarnosti je potrebno upoštevati pogoje in omejitve za izvajanje posegov v prostor, določene z veljavno področno zakonodajo. (3) Za obstoječe legalne objekte, ki se nahajajo v območju dosega 100 letnih poplav, skladno z veljavno zakonodajo izravnalni ukrepi niso potrebni. (4) Predvideni novi objekti in ureditev zunanjih površin se nahaja izven dosega 100 letnih poplav, dodatni izravnalni ukrepi niso potrebni. (5) Kota 100-letnih poplav na območju OPPN je na 291,10 m.nm.v. Kota pritličij objektov in urejenih tlakovanih površin mora biti najmanj 50 cm nad koto 100 letnih poplav, kar pomeni najmanj na 291,60 m.nm.v. (6) Objekti ne smejo biti podkleteni. (7) Pri pripravi projektne dokumentacije morajo biti upoštevani vsi pogoji navedeni v smernicah, ki so priloga OPPN. (8) Pred izdajo gradbenega dovoljenja je za posege določene z OPPN potrebno pridobiti vodno soglasje. (9) Objekti na območju OPPN niso podkle-teni. Visoka podtalnica ne predstavlja nevarnosti. 44. člen (varstvo pred vetrom) Za zaščito pred močnim vetrom morajo biti objekti projektirani in grajeni po veljavnih predpisih in standardih o graditvi objektov. 45. člen (varstvo pred požarom) (1) Zaradi gradnje in uporabe objektov in površin se požarna varnost bližnjih objektov in površin ne sme poslabšati. (2) Pri izdelavi projektne dokumentacije morajo biti izpolnjene zahteve za varnost pred požarom, določene z veljavno področno zakonodajo, zagotoviti je potrebno predvsem: — ukrepe za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara, — ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi, premoženje in okolje, — ukrepe za pravočasen in varen umik ljudi iz kateregakoli dela objekta, — dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce, — vire za oskrbo z vodo za gašenje požara. (3) Zunanje stene in strehe stavb morajo biti projektirane in grajene tako, da je z upoštevanjem njihovega odmika od meje parcele omejeno širjenje požara na sosednje objekte. Ločilne stene, skupaj z vrati, okni in drugimi preboji, med posameznimi stavbami morajo biti projektirane in grajene tako, da je omejeno širjenje požara na sosednje objekte. (4) Predvidoma je potrebna rekonstrukcija hidrantnega omrežja za zagotavljanje oskrbe s požarno vodo, omrežje se dogradi skladno s potrebami oziroma z dinamiko gradnje predvidenih objektov. (5) Vse rešitve glede zagotavljanja požarne varnosti ter površin za intervencijska vozila se natančno opredelijo v zasnovi oziroma študiji požarne varnosti v PGD projektni dokumentaciji, skladno z veljavno področno zakonodajo. X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 46. člen (etapnost izvedbe OPPN) (1) Etapnost gradnje objektov je dopustna. Dovoljena je postopna gradnja objektov, do največjih dopustnih gabaritov, ob upoštevanju vseh določil predmetnega OPPN in veljavne področne zakonodaje. (2) Etapnost gradnje objektov in urejanje zunanjih se prilagaja potrebam in zmožnostim investitorja. Sočasno, ob gradnji objektov mora investitor izvajati tudi pripadajočo zunanjo in komunalno ureditev ter zagotavljati varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom. XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV TER OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV 47. člen (dopustna odstopanja objektov) Dopustna so sledeča odstopanja: — pri kotah pritličij stavb je dopustno višinsko odstopanje + 1,00 m, — pri višini objektov je dopustno odstopanje + 1,00 m, — pri niveletah zunanjih tlakovanih površin je dopustno višinsko odstopanje + 1,00 m. Nivelete cestnih priključkov morajo biti prilagojene uvozom z javnih cest, — pri gradnji objektov je dopustno odstopanje glede tlorisnih gabaritov in lokacije objektov, ob upoštevanju vseh drugih pogojev OPPN in v soglasju z nosilci urejanja prostora. 48. člen (dopustna odstopanja prometne ureditve) Odstopanja glede notranje prometne ureditve so dovoljena v primeru ustreznejših tehničnih rešitev, vendar morajo biti le te skladne s pogoji načrtovane prostorske ureditve ter v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora. Morebitne spremembe morajo zagotavljati prometno varnost in izpolnjevati prometno tehnične zahteve ter upoštevati vse rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varovanja kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, ki jih predpisuje OPPN. 49. člen (dopustna odstopanja infrastrukture) (1) Odstopanja pri projektiranju in izvedbi infrastrukturnih objektov in vodov ter priključkov nanje, so v primeru ustreznejših tehničnih ali racionalnejših rešitev, ob upoštevanju pogojev OPPN in veljavne zakonodaje dovoljena. Spremembe morajo biti skladne s smernicami pristojnih nosilcev urejanja prostora. (2) V primeru povečanih kapacitet ali novih potreb je možna sprememba obstoječih ali izvedba novih priključkov na javno gospodarsko omrežje, po pogojih in s soglasjem upravljavcev. (3) Priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo se lahko v primeru ustreznejših tehničnih rešitev izvede tudi prek drugih zemljišč, skladno s pogoji nosilcev urejanja prostora in pogojev OPPN ter s soglasji lastnikov zemljišč. (4) V primeru spremenjenih potreb po ogrevanju je dovoljena izvedba novih sistemov ogrevanja za posamezne objekte ali enote. 50. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Poleg ostalih določil je potrebno upoštevati: — pred začetkom del morajo izvajalci, v primeru posegov v varovalnem pasu javne gospodarske infrastrukture, obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske ali telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode, — zagotoviti je potrebno zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč, — pri pripravi in izvedbi gradbenih del naj se za odlaganje izkopnega materiala izberejo mesta izven ekološko pomembnega območja Ljubljansko barje: ekološko pomembno območje naj se ne zasipava, onesnažuje ali kakorkoli drugače ne poškoduje, — promet v času gradnje je potrebno organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala, — negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, je potrebno odpraviti v najkrajšem možnem času, skladno z veljavnimi predpisi, — zagotoviti je potrebno nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastruk-turnih vodov in naprav, — v času gradnje je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega, onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi snovi in materialov, — v primeru nesreče je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb, — zaščititi in ohranjati je potrebno avtohtono vegetacijo ob vodotokih, — zagotoviti je potrebno sanacijo morebitnih zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij, — vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje poškodovane je potrebno je sanirati oz. povrniti v prvotno stanje. (2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA 51. člen (merila in pogoji po prenehanju veljavnosti OPPN) Po prenehanju veljavnosti tega OPPN so dopustni naslednji posegi: — rekonstrukcije in spremembe namembnosti v okviru določil OPN Vrhnika, — rušitve in odstranitve objektov, — redna in investicijska vzdrževalna dela, — izvedba novih načinov ogrevanja ali izrabe energije obnovljivih virov, kar obsega tudi namestitev za to potrebnih naprav, — rekonstrukcija in novogradnja gospodarske javne infrastrukture, po pogojih pristojnih nosilcev urejanja prostora. XIII. KONČNE DOLOČBE 52. člen (prenehanje veljavnosti PIN) Z dnem uveljavitve tega odloka na območju iz drugega odstavka 6. člena preneha veljati Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za trgovino Lidl v Sinji Gorici (Ur.l. RS, št. 14/08). 53. člen (vpogled OPPN) OPPN je na vpogled na Oddelku za prostor občinske uprave Občine Vrhnika. 54. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 55.člen (pričetek veljavnosti OPPN) Odlok se objavi v občinskem glasilu Naš časopis in začne veljati petnajsti dan po objavi. Odlok se objavi tudi na spletni strani Občina Vrhnika. Št: 3505-7/2017 (5-06) Vrhnika, dne 5. 7. 2018 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 54. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) je Nadzorni odbor Občine Vrhnika na 23. redni seji dne 12.6.2018 in na 7. korespondenčni seji dne 20.7.2018 sprejel spremembe ter na isti korespondenčni seji potrdil tudi čistopis P O S L O V N I K a Nadzornega odbora Občine Vrhnika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1) Ta poslovnik ureja pristojnosti in naloge, organizacijo in način dela Nadzornega odbora Občine Vrhnika (v nadaljevanju: nadzorni odbor) pri izvajanju nadzora, postopek nadzora, delo izvedencev, ki opravljajo posebne strokovne naloge nadzora, način odločanja, pripravo, sklicevanje in vodenje sej. 2. člen (1) Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v notranjem krogu na zgornji polovici napis Občina Vrhnika v spodnji polovici pa Nadzorni odbor. V sredini žiga je grb Občine Vrhnika. 3. člen (1) Delo nadzornega odbora je javno. (2) Nadzorni odbor lahko z večino članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. (3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja do- stop do informacij javnega značaja določa kot razloge,zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. (4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik. (5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. 4. člen (1) Nadzorni odbor opravlja svoje naloge strokovno, pošteno, vestno, nepristransko in v skladu z zakonom. Pri svojem delu je nadzorni odbor dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih oseb, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto pravnih in fizičnih oseb. 5. člen (1) Nadzorni odbor odloča na sejah. Udeležba na sejah nadzornega odbora je dolžnost članov. V primeru, da so zadržani, morajo to sporočiti predsedniku nadzornega odbora in uslužbencu občinske uprave zadolženemu za nadzorni odbor. 6. člen (1) Nadzorni odbor predstavlja in zastopa predsednik nadzornega odbora. 7. člen (1) Organi občine in vsi porabniki proračunskih sredstev so nadzornemu odboru dolžni na njegovo zahtevo na mestu nadzora na vpogled predložiti vse zahtevane dokumente, ki so potrebni za opravljanje nadzora. Posredovanje dokumentov, ki se jih lahko pridobi na podlagi Zakona o dostopnosti informacij javnega značaja, se lahko izvede tudi v fizični ali elektronski obliki v dogovoru z nadzorovanci. (2) Porabniki proračunskih sredstev in strokovni delavci občinske uprave so se na vabilo predsednika nadzornega odbora dolžni udeležiti seje in poročati o delu in nalogah, ki jih opravljajo in ki so predmet nadzora. II. PRISTOJNOSTI IN NALOGE 8. člen (1) Nadzorni odbor ima v okviru svojih pristojnosti pravico in dolžnost biti seznanjen s celotnim premoženjskopravnim in finančnim poslovanjem občine, pravico to poslovanje pregledati in ugotavljati njegovo zakonitost in pravilnost ter ocenjevati učinkovitost in gospodarnost porabe proračunskih sredstev. V ta namen nadzorni odbor opravlja naslednje naloge: nadzoruje namenskost in učinkovitost ter smotrnost in gospodarnost porabe proračunskih sredstev, nadzoruje finančno poslovanje porabnikov proračunskih sredstev, preverja skladnost zaključnega računa s proračunom in odločitvami občinskega sveta, preverja skladnosti finančnih načrtov javnih zavodov, društev in organizacij, katerih dejavnost se sofinancira iz občinskega proračuna, preverja pravilnost in gospodarnost razpolaganja z občinskim premoženjem, proučuje obligacijske in finančne listine, ki nastajajo ob porabi sredstev (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki ter druge knjigovodske listine in poslovne knjige), sprejema poročila, mnenja in priporočila oziroma predloge ukrepov, obvešča pristojne organe občine in predlaga ukrepe iz njihove pristojnosti in obvešča javnost o ugotovitvah. (2) V primeru hujše kršitve predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine mora o teh kršitvah obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. (3) V primeru utemeljenega suma, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je nadzorni odbor dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. 9. člen (1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki ga po sprejemu predloži županu in občinskemu svetu. (2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. (3) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije. (4) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru odgovorno osebo uporabnika proračuna. (5) Nadzorni odbor posreduje letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto. (6) Nadzorni odbor sodeluje z župa- nom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenimi ožjimi deli, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami. III. ORGANIZACIJA IN PREDSTAVLJANJE NADZORNEGA ODBORA 10. člen (1) Delo nadzornega odbora vodi in organizira predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa član, ki ga pooblasti predsednik. (2) Predsednika nadzornega odbora izvolijo izmed sebe člani na konstitutivni seji. Predsednik je izvoljen, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov nadzornega odbora. (3) Če predsednika ni možno izvoliti niti po ponovljenem glasovanju, zadostuje za izvolitev večina opredeljenih članov nadzornega odbora. 11. člen (1) Predsednik nadzornega odbora: vodi in organizira delo nadzornega odbora, pripravlja, predlaga dnevni red, sklicuje in vodi seje nadzornega odbora, predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pri nadzorovanih osebah, podpisuje sklepe, zapisnike in druge akte nadzornega odbora, spremlja in skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora, pripravi predlog potrebnih sredstev za delo nadzornega odbora, sodeluje z občinskim svetom, županom in občinsko upravo. (2) Predsednik nadzornega odbora ali od njega pooblaščeni član se udeležuje sej, občinskega sveta, zastopa stališča nadzornega odbora in po potrebi sodeluje v razpravah iz pristojnosti nadzornega odbora. O tem je dolžan poročati na naslednji seji nadzornega odbora. 12. člen (1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja delavec občinske uprave, ki ga imenuje župan. IV. NAČIN DELA 13. člen (1) Nadzorni odbor sprejema odločitve na sejah. Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik v skladu z letnim programom nadzora ob pripravah na izvajanje posameznega nadzora. (2) Sejo vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa ga nadomešča od predsednika pooblaščeni član nadzornega odbora. (3) O poteku seje se vodi zapisnik. 14. člen (1) Konstitutivno sejo skliče župan in jo vodi do izvolitve predsednika nadzornega odbora. 15. člen (1) Nadzorni odbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov. (2) Glasovanje je javno,razen če nadzorni odbor sklene, da bo glasoval tajno. 16. člen (1) Predsednik v soglasju s člani nadzornega odbora povabi pripravljavce gradiva oziroma predstavnike institucij, ki so predmet nadzora. 17. člen (1) Vabilo za sejo se skupaj z gradivom posreduje članom nadzornega odbora pet dni pred dnevom predvidene seje, razen če Nadzorni odbor sklene drugače. 18. člen (1) Predsednik nadzornega odbora na vsaki seji predlaga dnevni red, člani odbora pa z glasovanjem le - tega potrdijo. Sledi glasovanje o sprejemu zapisnika prejšnje seje. 19. člen (1) Po opravljeni razpravi k posamezni točki dnevnega reda oblikuje predsednik nadzornega odbora sklep in ga da na glasovanje. Sejo zaključi, ko so bile obravnavane vse točke dnevnega reda. Predsednik nadzornega odbora lahko predlaga prekinitev seje, kadar meni, da je to potrebno. Prekinjena seja se nadaljuje na dan, ki ga določi predsednik. 20. člen (1) O seji nadzornega odbora se vodi zapisnik, v katerega se vpišejo sklepi nadzornega odbora. 21. člen (1) Dokumentarno gradivo nadzornega odbora mora vsebovati izvirnik zapisnika in vsa gradiva, ki so bila predložena za sejo. Zapisniki in gradiva nadzornega odbora se po končanem mandatu arhivirajo na občini. Hasčasopis Občina Vrhnika © 22. člen (1) Predsednik nadzornega odbora lahko v primeru, ko to zahteva nujnost in ekonomičnost postopka, skliče korespondenčno sejo. Korespondenčna seja lahko poteka po elektronskih medijih, tako, da vsak član glasuje o predlaganem sklepu. (2) O korespondenčni seji, se napiše zapisnik, ki ga potrdijo člani na naslednji redni seji. (3) Sklepi, sprejeti na korespondenčni seji so veljavni, če je zanje glasovala večina članov nadzornega odbora. V. POSTOPEK NADZORA 23. člen (1) Nadzorni odbor opravlja nadzor nad poslovanjem pravnih in drugih oseb na podlagi letnega programa. V njem se lahko določijo pravne in druge osebe, pri katerih bo izveden nadzor, vsebina, obseg, kraj in čas izvedbe posameznega nadzora. (2) Pri določanju letnega programa nadzorni odbor odloča tudi o morebitnih predlogih po uvedbi nadzora, ki jih vloži župan ali občinski svet. Z letnim programom nadzorni odbor seznani občinski svet in župana. 24. člen (1) Nadzorni odbor izvede nadzor v skladu s Pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. 25. člen (1) Nadzorni odbor lahko imenuje izvedenca za opravljanje posameznih strokovnih nalog nadzora. (2) Nadzorni odbor izbere izvedenca na podlagi javnega naročila. Za izvedbo določenih postopkov javnega naročila lahko Nadzorni odbor pooblasti Občinsko upravo. (3) Pogodbo o opravljanju storitev z izvedencem na predlog Nadzornega odbora podpiše župan. (4) Za izvedbo določenega opravila iz pristojnosti nadzornega odbora lahko nadzorni odbor pooblasti posameznega člana oziroma v ta namen oblikovano delovno skupino. 26. člen (1) Člani nadzornega odbora ne smejo odločati o zadevah, pri katerih so z odgovorno osebo ali predstavniki proračunskega porabnika v sorodstvenih zvezah do prvega kolena. Prav tako član nadzornega odbora ne more sodelovati in odločati v postopku nadzora, če je član organa upravljanja v javnem zavodu, skladu, društvu ali drugi organizaciji, v kateri se opravlja nadzor ali če opravlja pogodbeno delo za uporabnika proračunskih sredstev, pri katerem se opravlja nadzor oziroma je takšno delo opravljal eno leto pred opravljanjem nadzora. (2) O izločitvi člana nadzornega odbora odloča predsednik nadzornega odbora, o izločitvi predsednika odloča nadzorni odbor. (3) Član nadzornega odbora se mora izogibati nasprotju interesov skladno s 37. členom zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Član nadzornega odbora mora biti pozoren na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Član nadzornega odbora svoje funkcije ne sme uporabljati zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničil kak nedovoljen zasebni interes. 27. člen (1) Na podlagi letnega programa predsednik nadzornega odbora izda sklep o izvedbi nadzora. V sklepu se opredeli nadzorovana oseba, vsebina, obseg, kraj in čas izvedbe nadzora. 28. člen (1) Nadzor je treba opraviti tako, da sta delovni proces in poslovanje nadzorovane osebe čim manj motena, pri čemer se morajo ugotoviti vsa dejstva in zbrati vsi dokazi, ki so pomembni za odločanje v postopku nadzora. (2) Predstavnik nadzorovane osebe v postopku je na mestu nadzora ves čas prisoten. O opravljenem pregledu se lahko vodi zapisnik, ki ga podpišejo vse osebe, navzoče pri pregledu. 29. člen (1) Po opravljenem pregledu pripravi nadzorni odbor osnutek poročila o nadzoru skladno s Pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine in pozove nadzorovanca, da poda odzivno poročilo na osnutek. Nadzorni odbor določi tudi rok, v katerem mora nadzorovanec podati odzivno poročilo na osnutek, ki pa ne sme biti krajši od štirinajstih dni. (2) Če nadzorovanec ne poda odzivnega poročila na osnutek končnega poročila v roku, ki mu ga je določil nadzorni odbor ali ne navede razlogov, ki bi upravičevali podaljšanje tega roka, nadzorni odbor sprejme končno poročilo na podlagi vseh ugotovitev, navedenih v osnutku končnega poročila. 3) Odzivno poročilo nadzorovanca na osnutek končnega poročila obravnava NO in se do njega opredeli. Opredelitve skupaj s Končnim poročilom pošlje nadzorovancu. Končno poročilo nadzornega odbora s priporočili in predlogi je na podlagi 10. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja informacija javnega značaja in se ga objavi na spletni strani občine. 30. člen (1) Nadzorni odbor mora obvestiti pristojno ministrstvo ali Računsko sodišče Republike Slovenije ali ustrezne organe pregona v roku petnajst dni po sprejemu končnega poročila o nadzoru, če v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovancev, ki so opredeljene v tem poslovniku. 31. člen (1) Hujše kršitve predstavljajo: 1. kršitve predpisov, pri katerih strokovno ocenjena materialna škoda presega znesek 100.000,00 EUR, 2. kršenje zakonskih določil, ki se v zakonu o izvrševanju proračuna RS štejejo za prekrške, 3. utemeljen sum kaznivega dejanja, ki ga člani nadzornega odbora ugotovijo pri nadzoru ali v zvezi z nadzorom, 4. ugotovljene nepravilnosti, ki se nanašajo na: - uporabo državnih in občinskih sredstev v nasprotju z določili zakona ali podzakonskih aktov, - oddajo javnih naročil v nasprotju z zakoni, ki urejajo javna naročila oziroma oddajo del ali nakup blaga brez izvedbe javnega razpisa, če bi za njihovo izvedbo bilo potrebno izvesti razpis. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 32. člen (1) Postopki nadzora , ki so se pričeli po predhodnem veljavnem poslovniku, se nadaljujejo in končajo po tem poslovniku. 33. člen (1) Poslovnik nadzornega odbora sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov nadzornega odbora. Poslovnik se objavi v uradnem glasilu občine Naš Časopis in začne veljati sedmi dan po objavi. Poslovnik se objavi tudi na spletnih straneh Občine Vrhnika. 34. člen (1) Spremembe tega poslovnika se sprejmejo po enakem postopku kot poslovnik. 35. člen (1) Z uveljavitvijo tega poslovnika prenehajo veljati vse določbe Poslovnika Nadzornega odbora Občine Vrhnika, objavljenega v uradnem glasilu občine Naš Časopis št.: 443/16 z dne 28. 11. 2016 36. člen (1) Za vprašanje in zadeve delovanja nadzornega odbora, ki niso določena s tem poslovnikom, se smiselno uporabljajo določila Poslovnika Občinskega sveta Občine Vrhnika, če niso v nasprotju s tem poslovnikom. Številka: 007-3/2016-2 (1-02) Datum: 20.7.2018 Predsednik Nadzornega odbora Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar l.r. Številka: 3500-1/2015 (5-08) Datum: 8. 8. 2018 S T A L I Š Č A do pripomb in predlogov podanih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika V nadaljevanju so podane pripombe podane v času javne razgrnitve ter stališča oz. pojasnila: PRIPOMBA št. 107: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišč s parc. št. 1111/3, 1111/4, 1112/2, 1112/3 in 1112/4, k. o. Blatna Brezovica, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi, ker predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora. Gre za poseg na najboljša kmetijska zemljišča, na območje kulturne dediščine in varovane narave. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljskimi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. PRIPOMBA št. 108: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišča s parc. št. 451, k. o. Stara Vrhnika, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Pripomba predstavlja novo pobudo, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora, gre tudi za poseg na najboljša kmetijska zemljišča (K1). V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljskimi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno raz- grnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. Poseg predstavlja novo razpršeno gradnjo, ki je v prostoru negativen, degradirajoč pojav in je zato tudi zakonsko prepovedano širjenje le tega. PRIPOMBA št. 110: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišč s parc. št. 312/2 in 319/6, k. o. Zaplana, iz kmetijske oz. gozdne v stavbno namensko rabo za lovski dom. STALIŠČE: Pripombi se delno ugodi. Stavbna namenska raba zemljišča s parc. št. 319/6, k. o. Zaplana, se korigira, tako, da bo možna gradnja hladilnice. PRIPOMBA št. 111: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišč s parc. št. 1625/1, 1625/2, 1625/3 in 1625/4, k. o. Blatna Brezovica, iz kmetijske oz. gozdne v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo. STALIŠČE: Pripombi se delno ugodi. V predlogu SD OPN se s stavbno namensko rabo opredeli zemljišča s parc. št. 1625/3, 1625/2 in del 1625/1, k. o. Blatna Brezovica. Za predlog so že bile izdelane strokovne podlage za poseg na kmetijska zemljišča. PRIPOMBA št. 112a: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišč s parc. št. 319/2 in 313/3, k. o. Zaplana, iz kmetijske oz. gozdne v stavbno namensko rabo, za počitniško ali stanovanjsko gradnjo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Pripomba se ne upošteva, ker se od obdobja, ko je bila podana pobuda pa do javne razgrnitve pogoji sprejemljivosti poseganja v prostor niso spremenili. Poseg predstavlja širitev površin počitniškega območja v naselju, v katerem so še prostorske rezerve, kar pa ni v skladu s strateškim prostorskim razvojem občine, zato poseg ni sprejemljiv. PRIPOMBA št. 112b: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišča s parc. št. 2353, k. o. Stara Vrhnika, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo ali gradnjo poslovnih objektov. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Pripomba se ne upošteva, ker se od obdobja, ko je bila podana pobuda pa do javne razgrnitve pogoji sprejemljivosti poseganja v prostor niso spremenili. Poseg predstavlja novo razpršeno gradnjo, ki je v prostoru negativen, degradirajoč pojav in je zato tudi zakonsko prepovedano širjenje le tega. Poleg tega so v območju obstoječih poselitvenih enot iz bilance zemljišč razvidne še precejšnje prostorske rezerve (nepozidana stavbna zemljišča), na podlagi katerih širjenje oz. povečevanje stavbnih zemljišč ni dopustno. Predlagan poseg prav tako posega na območja Nature 2000, naravno vrednoto in na kompleks najboljših kmetijskih površin. PRIPOMBA št. 112c: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišča s parc. št. 1578/1, k. o. Stara Vrhnika, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Pripomba se ne upošteva, ker se od obdobja, ko je bila podana pobuda pa do javne razgrnitve pogoji sprejemljivosti poseganja v prostor niso spremenili. Poseg predstavlja širitev stavbnih zemljišč v naselju, v katerem so še prostorske rezerve in širitev, ki ni skladna z zasnovo naselja. PRIPOMBA št. 114: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišč s parc. št. 873/1 in 873/2, k. o. Verd, iz kmetijske oz. gozdne v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo. STALIŠČE: Pripombi se delno ugodi. V predlogu SD OPN se s stavbno namensko rabo opredeli del zemljišča s parc. št. 873/1, k. o. Verd, ker gre za zapolnitev vrzeli. Namenska raba zemljišča s parc. št. 873/2, k. o. Verd, se ne spremeni, ker je želja lastnika zemljišča sprememba namenske rabe v primarno rabo. PRIPOMBA št. 116: Pripomba se nanaša na priključitev EUP VR_1755 k VR_1386 in posledično spremembo podrobne namenske rabe iz SSeb v SK. STALIŠČE 7: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 117: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišča s parc. št. 873/1, k. o. Verd, iz gozdne oz. kmetijske v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo. STALIŠČE: Pripombi se delno ugodi. V predlogu SD OPN se s stavbno namensko rabo opredeli del zemljišča s parc. št. 873/1, k. o. Verd, ker gre za zapolnitev vrzeli. PRIPOMBA št. 118: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišča s parc. št. 1190/3, k. o. Stara Vrhnika, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za gradnjo hleva. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi, ker predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora. Gre za poseg na najboljša kmetijska zemljišča ter območje arheološkega najdišča. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljskimi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. PRIPOMBA št. 119: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišča s parc. št. 1198/14, k. o. Stara Vrhnika, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo in gradnjo kmetijsko gospodarskih objektov. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi, ker predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora. Gre za poseg na najboljša kmetijska zemljišča ter območje arheološkega najdišča. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljskimi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. PRIPOMBA št. 120: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišč s parc. št. 526/2 in 515/2, k. o. Zaplana, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi, ker se od obdobja, ko je bila podana pobuda pa do javne razgrnitve pogoji sprejemljivosti poseganja v prostor niso spremenili. Poseg predstavlja novo razpršeno gradnjo, ki je v prostoru negativen, degradirajoč pojav in je zato tudi zakonsko prepovedano širjenje le tega. Poleg tega so v območju obstoječih poselitvenih enot iz bilance zemljišč razvidne še precejšnje prostorske rezerve (nepozidana stavbna zemljišča), na podlagi katerih širjenje oz. povečevanje stavbnih zemljišč ni dopustno. PRIPOMBA št. 121: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišča s parc. št. 526/3, k. o. Zaplana, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi, ker ta po vsebini predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, gre tudi za poseg na najboljša kmetijska zemljišča. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljski-mi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. Poseg predstavlja novo razpršeno gradnjo, ki je v prostoru negativen, degradirajoč pojav in je zato tudi zakonsko prepovedano širjenje le tega. PRIPOMBA št. 122: Pripomba se nanaša na predlog spremembe namenske rabe dela zemljišča s parc. št. 1739/4, k. o. Verd, iz stavbne v gozdno namensko rabo. Stranka želi, da ostane cca 200 m2 zemljišča v stavbni namenski rabi za namen zagotovitve ustreznih odmikov obstoječih objektov od parcelne meje. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 123: Pripomba se nanaša na popravek 122. in 123. člena Odloka in na navedbo Prehodnih in končnih določb. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 124: Pripomba se nanaša na spremembo posebnih prostorskih izvedbenih pogojev (PPIP) za EUP DG_506 (zemljišča s parc. št. 2593/1, 2593/1, 2593/3, 2593/5, k. o. Blatna Brezovica, in 1370/2, 1370/3, k. o. Velika Ligojna) tako, da se bo lahko izvajala dejavnost logistike, skladiščenja, transporta in gostinstva. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 125: Pripomba se nanaša na spremembo podrobnejše namenske rabe iz zelenih površin za rekreacijo in šport (ZS) v stavbno zemljišče za stanovanjsko gradnjo (SSea) in gospodarsko cono (IG) ter popravek meje med EUP VR_1671, VR_1632 in VR_2068, tako, da se upošteva dejansko stanje in kataster. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 126: Pripomba se nanaša na popravek meje med EUP BB_400 in BB_1747 tako, da ta poteka po parcelni meji. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 127: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišč s parc. št. 1599/3 in 1599/4, k. o. Velika Ligojna, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Pobuda se je obravnavala v fazi priprave osnutka SD OPN in je bila s strani Občine obravnavana kot sprejemljiva in primerna za vključitev v nadaljnji postopek. V fazi pridobivanja prvega mnenja je nosilec urejanja prostora s področja kmetijstva ocenil, da »bi bila predlagana sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč sprejemljiva pod naslednjim pogojem - širitev samo na območju dejanske rabe z oznako 3000 (pozidano in sorodno zemljišče).«, zato širitev stavbne namenske rabe ni možna. PRIPOMBA št. 129: Pripomba se nanaša na povečanje dopustnega deleža dozidave / nadzidave, in sicer iz 10 na 30 % za objekt na zemljiščih s parc. št. 1620/8 in 1620/14, k. o. Verd. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Dozidava objektov na predmetnih zemljiščih oz. v EUP BB_2477 ni možna, ker se nahajajo v poplavnem območju. Direkcija RS za vode je podala smernico, da so v EUP BB_2477 možne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov. PRIPOMBA št. 130: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišč s parc. št. 190/6, 190/2 in 1938/6, k. o. Zaplana, iz površin počitniških hiš v površine namenjene stanovanjski gradnji. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi, ker predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljskimi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. Poleg tega je strateška usmeritev občine Vrhnika, da se na območju Zaplane ohranja značaj počitniških gradenj in preprečuje gradnjo stanovanjskih objektov za stalno bivanje na obstoječih stavbnih zemljiščih namenjenih gradnji počitniških objektov, da se ohranja vzorec razpršene poselitve obstoječih kmetij in da se krepi razvoj rekreacije in športa. Obstoječa počitniška naselja tudi ne izpolnjujejo pogojev Ministrstva za okolje in prostor za spremembo v stanovanjska naselja, ki zahteva pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ter izgradnjo družbene in komunalne infrastrukture. PRIPOMBA št. 131: Pripomba se nanaša spremembo podrobne namenske rabe za EUP ZA_106, in sicer iz površin za počitniške hiše v »podeželsko naselje enostanovanjskih hiš«. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi, ker predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljskimi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. Poleg tega je strateška usmeritev občine Vrhnika, da se na območju Zaplane ohranja značaj počitniških gradenj in preprečuje gradnjo stanovanjskih objektov za stalno bivanje na obstoječih stavbnih zemljiščih namenjenih gradnji počitniških objektov, da se ohranja vzorec razpršene poselitve obstoječih kmetij in da se krepi razvoj rekreacije in športa. Obstoječa počitniška naselja tudi ne izpolnjujejo pogojev Ministrstva za okolje in prostor za spremembo v stanovanjska naselja, ki zahteva pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ter izgradnjo družbene in komunalne infrastrukture. PRIPOMBA št. 132: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišča s parc. št. 1600, k. o. Stara Vrhnika, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi, ker po vsebini predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora, in gre za poseg na najboljša kmetijska zemljišča. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljskimi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. PRIPOMBA št. 133: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišč s parc. št. 1557, 1561, 1573, 1573/3, 1576 in 1577, k. o. Velika Ligojna, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za gradnjo poslovnih objektov. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi, ker po vsebini predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora; gre tudi za poseg na najboljša kmetijska zemljišča. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljskimi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. PRIPOMBA št. 135: Pripomba se nanaša na nasprotovanje širitvi pridobivalnega območja kamnoloma Čelo. STALIŠČE: Pripombi se delno ugodi. V usmeritve za OPPN Kamnolom Čelo se doda usmeritev: »V OPPN se določijo ukrepi proti onesnaževanju zraka s prašnimi delci.«. PRIPOMBA št. 136: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišč s parc. št. 1711/8, 1711/18, 1711/19, 1711/31 in 1711/33, k. o. Zaplana, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi, ker po vsebini predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora; gre tudi za poseg na najboljša kmetijska zemljišča. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljskimi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. Poseg predstavlja novo razpršeno gradnjo, ki je v prostoru negativen, degradirajoč pojav in je zato tudi zakonsko prepovedano širjenje le tega. PRIPOMBA št. 137: Pripomba se nanaša na dopolnitev Priloge 3 Odloka za OPPN Sv. Trojica z možnostjo postavitve obeležja padlim iz prve svetovne vojne na zemljišču s parc. št. 2285/3, k. o. Vrhnika, pred sprejemom OPPN. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 138: Pripomba se nanaša na N OS Občina Vrhnika 27. avgust 2018* 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si dopolnitev Odloka, in sicer 2. alineje prvega odstavka 34. člena. Pri opisu »kmečke lope« naj se doda namen shranjevanja / sušenja lesa. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 139: Pripomba se nanaša na možnost postavitve kozolca toplarja na zemljišču s parc. št. 2478 ali 2481/1, k. o. Vrhnika. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. Na zemljišču s parc. št. 2478, k. o. Vrhnika, se oblikuje nova EUP z določilom, da je možna postavitev pomožnega kmetijsko gospodarskega objekta -kozolca. Namenska raba se ne spremeni. PRIPOMBA št. 141: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe dela zemljišča s parc. št. 202/12, k. o. Zaplana, iz gozdne oz. kmetijske v stavbno namensko rabo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Pripomba se ne upošteva, ker se od obdobja, ko je bila podana pobuda pa do javne razgrnitve pogoji sprejemljivosti poseganja v prostor niso spremenili. Predlagani poseg ni skladen s strateškimi usmeritvami za območje Zaplane. Dokler obstoječa stavbna zemljišča ne bodo pozidana v deležu 75 % na območju KS Zaplana, spremembe namenske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč za namen gradnje stanovanjskih in počitniških objektov niso dovoljene. PRIPOMBA št. 142: Pripomba se nanaša na razširitev spremembe namenske rabe za del zemljišča s parc. št. 330, k. o. Zaplana, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi, ker predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora. Gre za poseg na najboljša kmetijska zemljišča ter območje kulturne dediščine. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljskimi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. PRIPOMBA št. 143: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe za del zemljišča s parc. št. 1389/3, k. o. Velika Ligojna, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo, tako da se uskladi dejansko stanje in katastrske meje. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. Zemljišče je delno že v stavbni namenski rabi. Ta se popravi tako, da obsega celotno zemljišče - objekt s funkcionalnim zemljiščem. PRIPOMBA št. 144: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišč s parc. št. 679/1 in 679/6, k. o. Vrhnika, iz stavbne v kmetijsko namensko rabo. STALIŠČE: Pripombi se delno ugodi. Predmetni zemljišči se spremeni v kmetijsko namensko rabo. Ob objektu na zemljišču s parc. št. 679/3, k. o. Vrhnika, se ohrani stavbno namensko rabo v velikosti cca 266 m2. Zemljiščem s parc. št. 682/7, 682/8, 661/1 - del, 661/2 - del in 661/6 - del, k. o. Vrhnika, se spremeni način urejanja iz občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) v prostorske izvedbene pogoje (PIP) in se jih priključi k EUP VR_1396. PRIPOMBA št. 145: Pripomba se nanaša na dopolnitev PPIP za EUP DG_1638 (zemljišča s parc. št. del 1589/2, 1590/3 in 1590/4, k. o. Velika Ligojna) z dopustitvijo postavitve montažnega šotora za skladiščenje, dimenzij največ 26 x 71 m in največje višine 5 m. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 146: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe na zemljiščih s parc. št. 1318/2, 1317/3, 1312/1, 1310/1, 1308, 1306/2, 2430/5, 1317/2, 1213/2, 1310/2, 1475/1, 1482/1, 1483/1, 1488/2, 1489/2, 1475/4, 1475/5, k. o. Stara Vrhnika, tako, da se razširi površine kamnoloma vse do lokalnih cest. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Širitev kamnoloma je že usklajena z Zavodom za gozdove Slovenije, ki je določil največjo možno širitev kamnoloma. Usmeritve za OPPN omogočajo izvedbo novega priključka na občinsko cesto Vrhnika - Podlipa. Namenska raba v EUP SV_3011 je opredeljena kot gozd zato, da se zagotovi členitveni zeleni pas, ki bo deloma varoval območje kulturne krajine Podlipa pred emisijami iz kamnoloma. PRIPOMBA št. 147: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe delov zemljišč s parc. št. 336/1, 341, 342 in 343/5, k. o. Zapla-na, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za gradnjo ceste. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 148: Pripomba se nanaša na dopolnitev in popravek 32., 47., 84., 122. in 123. člena Odloka. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 149a: Pripomba se nanaša na popravek namenske rabe zemljišča s parc. št. 230/2 in 1023/36, k. o. Smrečje, oz. EUP SM_766, iz stanja v dopolnjenem osnutku SD OPN v stanje veljavnega OPN. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 149b: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe SM_825 oz. dela zemljišča s parc. št. 505/1, k. o. Smrečje, iz kmetijske v stavbno namensko rabo, tako, da se zajame celoten obstoječi objekt. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. Zemljišču se poveča stavbna namenska raba na severnem delu SM_825; južni del enote se v enaki velikosti spremeni v kmetijsko namensko rabo. PRIPOMBA št. 149c: Pripomba se nanaša na popravek namenske rabe tako, da meja med stavbno in gozdno namensko rabo poteka po meji zemljišč s parc. št. 519/7 in 683, k. o. Podlipa. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Namenska raba SD OPN je risana na zemljiški kataster iz leta 2015. Meje stavbne namenske rabe že potekajo po parcelnih mejah. PRIPOMBA št. 149d: Pripomba se nanaša na popravek namenske rabe tako, da meja med stavbno in kmetijsko namensko rabo poteka po meji zemljišč s parc. št. 1463/1 in *162, k. o. Stara Vrhnika. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Namenska raba SD OPN je risana na zemljiški kataster iz leta 2015. Meje stavbne namenske rabe že potekajo po parcelnih mejah. PRIPOMBA št. 149e: Pripomba se nanaša na popravek namenske rabe tako, da meja med stavbno in kmetijsko namensko rabo poteka po meji zemljišča s parc. št. 1469/4, k. o. Stara Vrhnika. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Namenska raba SD OPN je risana na zemljiški kataster iz leta 2015. Meje stavbne namenske rabe že potekajo po parcelnih mejah. PRIPOMBA št. 149f: Pripomba se nanaša na popravek namenske rabe tako, da meja med območjem za cesto in stavbnim zemljiščem za stanovanjsko gradnjo poteka po meji zemljišča s parc. št. 1698/3, k. o. Vrhnika. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 149g: Pripomba se nanaša na popravek spremembe namenske rabe zemljišča s parc. št. 1067/1, k. o. Stara Vrhnika, tako, da se zajameta celotna obstoječa objekta. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 149h: Pripomba se nanaša na popravek spremembe namenske rabe zemljišča s parc. št. 1871/1, k. o. Vrhnika, tako, da širina območja za pokopališče znaša 4 m. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 149i: Pripomba se nanaša na popravek meje med stavbno in kmetijsko namensko rabo za zemljišča s parc. št. 169/6, 169/7 in 169/8, k. o. Verd, tako, da bo velikost stavbnega dela zemljišča najmanj 400 m2. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 149j: Pripomba se nanaša na popravek spremembe namenske rabe zemljišča s parc. št. 142/1 in 143, k. o. Smrečje, iz gozdne v kmetijsko namensko rabo, tako kot je opredeljeno v odločbi Zavoda za gozdove Slovenije. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 149k: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe EUP BB_3669 iz centralnih dejavnosti (CU) v parkirišče (PO). STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. PRIPOMBA št. 149l: Pripomba se nanaša na spremembo podrobnejše namenske rabe EUP BO_215 iz razpršene gradnje (Ag) v razpršeno poselitev (A). STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 150a: Pripomba se nanaša na popravek poteka meje med EUP VR_1702 in VR_1376 tako, da del zemljišča s parc. št. 2865/3, k. o. Vrhnika, spada v EUP VR_1376, ker je le-ta vključen v ZN Betajnova. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 150b: Pripomba se nanaša na popravek poteka meje med EUP VR_1861 in VR_1399 tako, da del zemljišč s parc. št. 385/8 in 2015, k. o. Verd, spada v EUP VR_1861, ker le-ti niso vključeni v OPPN Verd. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 151a: Pripomba se nanaša na popravke oz. dopolnitve Priloge 3 Odloka: OPPN Cesta Dolge njive, OPPN IC Sinja Gorica, OPPN IG Podhrušica, OPPN Podhrušica, OPPN IC Tojnice 1, OPPN Kamnolom Verd, OPPN Tržaška cesta - Cankarjev trg ter OPPN Verd STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 151b: Pripomba se nanaša na popravek grafičnega dela EUP tako, da se VR_2108 in VR_2103 združita v eno EUP. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Ostaneta dve enoti. Za enoto VR_2103 se napiše usmeritev za pripravo OPPN Verd, da je na območju možna ureditev vrtičkov. PRIPOMBA št. 152: Pripomba se nanaša na popravke oz. dopolnitve Priloge 2 Odloka. STALIŠČE: Pripombi se delno ugodi. Popravke se smiselno upošteva skladno z veljavno zakonodajo. PRIPOMBA št. 153: Pripomba se nanaša na spremembo obsega stavbne namenske rabe zemljišča s parc. št. 883/4, k. o. Velika Ligojna. Lastnik zemljišča se ne strinja z zmanjšanjem obsega stavbne namenske rabe, zato naj se obseg stavbne namenske rabe vrne v stanje veljavnega OPN. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 154: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe dela zemljišča s parc. št. 1409/1, k. o. Velika Ligojna, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi, ker predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora in ker gre za poseg na najboljša kmetijska zemljišča. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljskimi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. PRIPOMBA št. 155: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišča s parc. št. 967/7, k. o. Verd, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za turizem. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi, ker predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora. Gre za poseg na najboljša kmetijska zemljišča, poplavno območje, območje varovane narave in kulturne dediščine. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljskimi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. PRIPOMBA št. 156: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe dela zemljišča s parc. št. 2223/2, k. o. Stara Vrhnika, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Pobuda se je obravnavala v fazi priprave osnutka SD OPN in je bila s strani Občine obravnavana kot sprejemljiva in primerna za vključitev v nadaljnji postopek. V fazi pridobivanja prvega mnenja je nosilec urejanja prostora s področja kmetijstva ocenil, da je predlog širitve v nasprotju s predpisi in usmeritvami za širjenje poselitve in varstvo kmetijskih zemljišč, zato se je predlog spremembe namenske rabe umaknil iz dopolnjenega osnutka SD OPN. PRIPOMBA št. 157: Pripomba se nanaša na predlog spremembe namenske rabe dela zemljišča s parc. št. 1739/4, k. o. Verd, iz stavbne v gozdno namensko rabo. Lastnik želi, da namenska raba ostane enaka kot v veljavnem OPN. STALIŠČE 57: Pripomba se delno upošteva. V stavbni namenski rabi ostane del zemljišča s parc. št. 1739/4, k. o. Verd, v velikosti cca 200 m2. PRIPOMBA št. 158: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe dela zemljišč s parc. št. 90/2, 90/4, 92 in 93, k. o. Zaplana, iz kmetijske oz. gozdne v stavbno namensko rabo za turizem. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi, ker predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora, posega na območje najboljših kmetijskih zemljišč in na območje Nature 2000. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljskimi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. PRIPOMBA št. 159: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe dela zemljišč s parc. št. 636/13 in 636/14, k. o. Vrhnika, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Pobuda se je obravnavala v fazi priprave osnutka SD OPN in je bila s strani Občine obravnavana kot sprejemljiva in primerna za vključitev v nadaljnje postopke SD OPN. V fazi pridobivanja prvega mnenja je nosilec urejanja prostora s področja kmetijstva ocenil, da je predlog širitve v nasprotju s predpisi in usmeritvami za širjenje poselitve in varstvo kmetijskih zemljišč, zato se je predlog spremembe namenske rabe umaknil iz dopolnjenega osnutka SD OPN. PRIPOMBA št. 161: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe dela zemljišč s parc. št. 1755/2, 1755/4 in 1755/5, k. o. Zaplana, in sicer iz stavbne v kmetijsko namensko rabo, zaradi omejitve gradnje (koridor plina in elektrike). STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 162: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišča s parc. št. 64/8, k. o. Zaplana, iz stavbne v nezazidljivo namensko rabo, zaradi omejitve gradnje (strm teren, vodni izvir). STALIŠČE: Pripombi se ugodi. Namenska raba zemljišča s parc. št. 64/8, k. o. Zaplana, se opredeli kot druge zelene površine (ZD). PRIPOMBA št. 163: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišča s parc. št. 166/1, k. o. Verd, iz stavbne v kmetijsko namensko rabo, zaradi omejitve gradnje (neprimerna oblika parcele). STALIŠČE: Pripombi se delno ugodi. V kmetijsko namensko rabo se spremeni samo severni del zemljišča. PRIPOMBA št. 164a: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišča s parc. št. 2855/11, k. o. Borovnica, tako, da bo možna gradnja stanovanjskega objekta. POJASNILO: Zemljišče že ima stavbno namensko rabo - območje podeželskega naselja (SK). Gradnja stanovanjskega objekta je možna. PRIPOMBA št. 164b: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe dela zemljišč s parc. št. 2829/4 in 2841/2, k. o. Borovnica, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za gradnjo kmetijsko gospodarskega objekta - hleva. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi, ker predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora. Gre za poseg na najboljša kmetijska zemljišča ter območje varovane narave. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljskimi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. PRIPOMBA št. 165: Pripomba se nanaša na spremembo podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev za zemljišče s parc. št. 1070/45, k. o. Verd, oz. EUP VR_1849: FZ 60 %, etažnost objektov P+1+M s kolenčnim zidcem 2,20 m ali P+2, naklon strešin najmanj 10°, kritina opečnata ali plehnata. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 166: Pripomba se nanaša na popravek spremembe namenske rabe zemljišč s parc. št. 681/5 in 681/25, k. o. Zaplana, iz kmetijske v stavbno namensko rabo, kot je bilo v času nakupa zemljišča (oktober 2011). STALIŠČE: Pripombi se delno ugodi. V stavbno namensko rabo se spremeni del zemljišč, zajame se objekt z dvoriščem. PRIPOMBA št. 167: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišča s parc. št. 1106/4, k. o. Vrhnika, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Pobuda se je obravnavala v fazi priprave osnutka SD OPN in je bila s strani Občine obravnavana kot sprejemljiva in primerna za vključitev v nadaljnji postopek. V fazi pridobivanja prvega mnenja je nosilec urejanja prostora s področja kmetijstva ocenil, da je predlog širitve v nasprotju s predpisi in usmeritvami za širjenje poselitve in varstvo kmetijskih zemljišč, zato se je predlog spremembe namenske rabe umaknil iz dopolnjenega osnutka SD OPN. PRIPOMBA št. 168: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišča s parc. št. 221/3, k. o. Verd, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo ali v druga kmetijska zemljišča (K2). STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Pobuda se je obravnavala v fazi priprave osnutka SD OPN in je bila s strani Občine obravnavana kot sprejemljiva in primerna za vključitev v nadaljnji postopek. V fazi pridobivanja prvega mnenja je nosilec urejanja prostora s področja kmetijstva ocenil, da je predlog širitve v nasprotju s predpisi in usmeritvami za širjenje poselitve in varstvo kmetijskih zemljišč, zato se je predlog spremembe namenske rabe umaknil iz dopolnjenega osnutka SD OPN. Sprememba namenske rabe v druga kmetijska zemljišča (K2) ni možna. Kategorizacijo kmetijskih zemljišč določa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. PRIPOMBA št. 169a: Pripomba se nanaša na popravek izrisa zemljiško katastrskega prikaza za zemljišče s parc. št. 103/8, k. o. Vrhnika. POJASNILO: Zemljiški kataster se ne spreminja z OPN. Zemljiški kataster je podloga za izdelavo OPN, ki ga Občina pridobi na Geodetski upravi RS. PRIPOMBA št. 169b: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišča s parc. št. 108/1, k. o. Vrhnika, v parkovne površine (ZP). STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Na zemljišču se nahaja varovalni gozd, zato sprememba namenske rabe v stavbno zemljišče ni možna. PRIPOMBA št. 170: Pripomba se nanaša na dopolnitev posebnih prostorskih izvedbenih pogojev za del zemljišča s parc. št. 2780/8, k. o. Blatna Brezovica, tako da se dopusti gradnjo skladiščnega objekta za gradbeni material. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 171: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe dela zemljišča s parc. št. 644/1, k. o. Blatna Brezovica, iz kmetijske oz. gozdne v stavbno namensko rabo za gradnjo stanovanjske hiše. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Pobuda se je obravnavala v fazi priprave osnutka SD OPN in je bila s strani Občine obravnavana kot sprejemljiva in primerna za vključitev v nadaljnji postopek. V fazi pridobivanja prvega mnenja je nosilec urejanja prostora s področja kmetijstva ocenil, da je predlog širitve v nasprotju s predpisi in usmeritvami za širjenje poselitve in varstvo kmetijskih zemljišč, zato se je predlog spremembe namenske rabe umaknil iz dopolnjenega osnutka SD OPN. PRIPOMBA št. 172: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe dela zemljišča s parc. št. 514/4, k. o. Zaplana, iz kmetijske oz. gozdne v stavbno namensko rabo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Pripomba predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora, gre tudi za poseg na najboljša kmetijska zemljišča. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljskimi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. Poseg predstavlja novo razpršeno gradnjo, ki je v prostoru negativen, degradirajoč pojav in je zato tudi zakonsko prepovedano širjenje le tega. PRIPOMBA št. 173: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe dela zemljišča s parc. št. 499/3, k. o. Zaplana, iz kmetijske oz. gozdne v stavbno namensko rabo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Pripomba predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora, gre tudi za poseg na najboljša kmetijska zemljišča. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljskimi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. Poseg predstavlja novo razpršeno gradnjo, ki je v prostoru negativen, degradirajoč pojav in je zato tudi zakonsko prepovedano širjenje le tega. PRIPOMBA št. 174: Pripomba se nanaša na uskladitev določil za pomožne objekte (32. -42. člen Odloka) z novo Uredbo o razvrščanju objektov. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 175: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišč s parc. št. *115 in 843/3, k. o. Velika Ligojna, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Pobuda se je obravnavala v fazi priprave osnutka SD OPN in je bila s strani Občine obravnavana kot sprejemljiva in primerna za vključitev v nadaljnji postopek. V fazi pridobivanja prvega mnenja je nosilec urejanja prostora s področja kmetijstva ocenil, da je predlog širitve v nasprotju s predpisi in usmeritvami za širjenje poselitve in varstvo kmetijskih zemljišč, zato se je predlog spremembe namenske rabe umaknil iz dopolnjenega osnutka SD OPN. PRIPOMBA št. 176a: Pripomba se nanaša na postavitev skulptur na Sv. Trojici oz. zemljiščih s parc. št. 2262/1 in 2285/3, k. o. Vrhnika. STALIŠČE: Pripombi se delno ugodi. V usmeritve za pripravo OPPN Sv. Trojica se doda določilo, da bo možnost postavitve skulptur preverjena skozi pripravo OPPN. PRIPOMBA št. 176b: Pripomba se nanaša na ureditev urbanega parka za mladino: festivalsko postavljanje grafitov, art delavnice ter sorodne kreativne in interesne dejavnosti; na območju Sv. Trojice. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Območje Sv. Trojice je območje za rekreacijo v naravi in zavarovano območje kulturne dediščine. Predlagana dejavnost ni primerna. PRIPOMBA št. 176c: Pripomba se nanaša na postavitev skulptur v EUP VR_3713 ob novi stavbi upravne enote. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Program ne ustreza območju VR_3713, ki je namenjen centralnim dejavnostim. Posamezne skulpture se lahko postavijo med/pred obstoječe objekte ob urejanju novih javnih površin - trgov. PRIPOMBA št. 176d: Pripomba se nanaša na postavitev skulptur in kipov v park na območju bivše vojašnice na Stari Vrhniki. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. V parku je možna postavitev skulptur ali kipov na podlagi zasnove ureditve parka, ki jo potrdi Občina Vrhnika, Oddelek za prostor. PRIPOMBA št. 177: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe dela zemljišča s parc. št. 1430, k. o. Velika Ligojna, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Pripomba predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora, ter poseg na najboljša kmetijska zemljišča. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljskimi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. PRIPOMBA št. 178: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišč s parc. št. 2581/4 in 2587/1, k. o. Blatna Brezovica, in si- N OŠ Občina Vrhnika 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r¡8j cer iz gospodarske cone (IG) v površine podeželskega naselja (SK) ter se jih priključi k EUP DG_507. STALIŠČE: Pripombi se delno ugodi. V usmeritve za pripravo OPPN GC Drenov Grič se napiše določilo, da so na predmetnih zemljiščih možni kmetijsko gospodarski objekti. Za spremembo je potrebna sprememba in dopolnitev veljavnega OPPN. PRIPOMBA št. 179a: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišča s parc. št. 1586, k. o. Velika Ligojna, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Pobuda je bila obravnavna že pred pripravo osnutka SD OPN in bila zavrnjena z vidika neustreznih bivanjskih pogojev (bližina avtoceste in regionalne ceste) in ustvarjanja nove razpršene gradnje, ki je v prostoru negativen, degradirajoč pojav in je zato tudi zakonsko prepovedano širjenje le tega. PRIPOMBA št. 179b: Pripomba se nanaša na nasprotovanje širitvi gospodarske cone (IG) na zemljišča s parc. št. 1587/2 in 1589/2 - del, k. o. Velika Ligojna. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. Namenska raba zemljišč se ne spremeni v gospodarsko cono (IG). PRIPOMBA št. 180: Pripomba se nanaša na izris namenske rabe delno kmetijska zemljišča (K1) na zemljišču s parc. št. 1172/1, k. o. Stara Vrhnika, ki je v naravi v celoti gozd. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 181: Pripomba se nanaša na popravek izrisa poteka meje EUP ZA_107 in popravek podrobnejše namenske rabe za preostali del zemljišča s parc. št. 1361/4, k. o. Za-plana, iz površin počitniških hiš (SP) v površine razpršene poselitve (A). STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 182a: Pripomba se nanaša na popravek spremembe namenske rabe zemljišča s parc. št. 532, k. o. Podlipa, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za gradnjo hleva. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi, ker predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora. Gre za poseg na kmetijska zemljišča. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljskimi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. PRIPOMBA št. 182b: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišča s parc. št. 537, k. o. Podlipa, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za gradnjo hleva. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Pripomba predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora, ter poseg na najboljša kmetijska zemljišča. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljskimi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. PRIPOMBA št. 183: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišča s parc. št. 1664, k. o. Verd, iz drugih kmetijskih zemljišč v park (ZP). STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Pripomba je že bila obravnavana pred pripravo osnutka SD OPN in upoštevana v sprejemljivem severnem delu zemljišča. Razširitev namenske rabe park (P) v preostali južni del zemljišča ni možna, ker gre za območje varovano z več varstvenimi režimi in območje, ki se ureja na podlagi Odloka o razglasitvi Samostana Bistra za kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št. 81/1999). Območje Samostana Bistra se lahko ureja samo z celovito obravnavo prostora in s sodelovanjem državnih in občinskih organov ter lastnikov zemljišč. Parcialno urejanje območja zato ni sprejemljivo. PRIPOMBA št. 184: Pripomba se nanaša na spremembo načina urejanja dela EUP VR_1853 (zemljišča s parc. št. 2679/1, 2679/2, 2679/3, 2679/4, 2679/5, 2679/6, 2679/7, 2679/8, 2679/9, k. o. Vrhnika) ter spremembo podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev (višina objektov, FOBP in zmanjšanje zahtevanega št. dreves oz. popolna ukinitev te zahteve). STALIŠČE: Pripombi se delno ugodi. V dopolnjenem osnutku SD OPN je način urejanja že spremenjen. Enota VR_1853 se ureja s PIP. Pripombi glede višine objektov največ 11 m se ugodi. Faktor FOBP in št. dreves sta enaka kot prikazana v idejnih rešitvah. V OPN se kot prilogo vstavi predlagani idejni rešitvi območja. PRIPOMBA št. 185: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišč s parc. št. 2740/11, 2748/46, 2748/49 in 2748/50, k. o. Vrhnika, iz stavbne namenske rabe za stanovanjsko gradnjo (SSea) v zelene površine parki (ZP) ali druge urejene zelene površine (ZD). STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Gre za nepozidano vrzel v stanovanjskem naselju, kjer se bo na podlagi že izdelane idejne rešitve teren nasul in utrdil, uredila vsa gospodarska javna infrastruktura in pozidala s stanovanjskimi hišami. PRIPOMBA št. 186: Pripomba se nanaša na nestrinjanje s spremembo namenske rabe na zemljišču s parc. št. 199/11, k. o. Podlipa, iz kmetijske oz. gozdne v stavbno namensko rabo. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 187: Pripomba se nanaša na spremembo načina urejanja z OPPN zemljišč s parc. št. 1652/7, 1652/13, 1652/16 in 1650/1, k. o. Zaplana, ter priključitev k EUP ZA_2112. STALIŠČE: Pripombi se ugodi, ker sta za EUP ZA_104 in ZA_2011 že izdelana občinska podrobna prostorska načrta (OPPN Prezid 1 in OPPN Prezid 2) s strokovno podlago, ki določa potek javne gospodarske infrastrukture. Urejanje z OPPN se zato ukine za EUP ZA_104 in ZA_2011. K EUP ZA_2112 se priključijo še zemljišča s parc. št. 1650/2, 1652/2, 1652/9, 1652/10, 1652/12, k. o. Zaplana. PRIPOMBA št. 188: Pripomba se nanaša na: črtanje 33. člena Odloka (amandmajska oblika); popravek določbe 34. člena Odloka (amandmajska oblika) tako, da bo izvorno določila prenehanje veljavnosti PIN na dan uveljavitve OPN in ne kot poseg v končne določbe osnovnega odloka OPN (Ur. l. RS št. 27/14); popravek določbe 35. člena Odloka (amandmajska oblika) tako, da bo izvorno določila prenehanje veljavnosti PIN na dan uveljavitve OPN in ne kot poseg v končne določbe osnovnega odloka OPN (Ur. l. RS št. 27/14). Ohranja naj se veljavnost OPPN Mrle. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. PRIPOMBA št. 189: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišč s parc. št. 416/8 in 418/2, k. o. Zaplana, iz kmetijske oz. gozdne v stavbno namensko rabo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Pripomba se predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljskimi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. Predlagani poseg tudi ni skladen s strateškimi usmeritvami za območje Zaplane. Dokler obstoječa stavbna zemljišča ne bodo pozidana v deležu 75 % na območju KS Zaplana, spremembe namenske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč za namen gradnje stanovanjskih in počitniških objektov niso dovoljene. PRIPOMBA št. 190: Pripomba se nanaša na predlog dostopa na območje OPPN Na sap (zemljišča s parc. št. 223/14, 223/15, 224/43, 224/44, 224/45, k. o. Velika Ligojna) ob trasi bivše železniške proge. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Strokovna podlaga za območje OPPN Na sap določa dostop na predmetna zemljišča iz EUP VR_1291 z mostom preko potoka Podlipščica. Dostop ob trasi bivše železniške proge ni dopusten, ker je to rekreacijska pot. PRIPOMBA št. 191a: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe dela zemljišč s parc. št. 467/4 in 467/8, k. o. Podlipa, iz kmetijske v stavbno namensko rabo za stanovanjsko gradnjo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Pripomba predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora, gre za poseg na najboljša kmetijska zemljišča ter poplavno območje. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljski-mi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. Poseg predstavlja novo razpršeno gradnjo, ki je v prostoru negativen, degradirajoč pojav in je zato tudi zakonsko prepovedano širjenje le tega. PRIPOMBA št. 191b: Pripomba se nanaša na prekategorizacijo zemljišča med cesto Vrhnika - Podlipa in potokom Podlipščica do sredine zemljišča s parc. št. 467/3, k. o. Podlipa, iz drugih kmetijskih zemljišč (K2) v K3. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi, ker je kategorizacija kmetijskih zemljišč v pristojnosti države - Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). V OPN je kategorizacija kmetijskih zemljišč zato zgolj povzeta po smernicah, ki jih izda MKGP kot eden izmed nosilcev urejanja prostora. PRIPOMBA št. 192a: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišča s parc. št. 467/8, k. o. Podlipa, iz kmetijske v stavbno namensko rabo namenjeno stanovanjski gradnji. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Pripomba predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora, gre za poseg na najboljša kmetijska zemljišča ter poplavno območje. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljski-mi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. Poseg predstavlja novo razpršeno gradnjo, ki je v prostoru negativen, degradirajoč pojav in je zato tudi zakonsko prepovedano širjenje le tega. PRIPOMBA št. 192b: Pripomba se nanaša na prekategorizacijo zemljišča s parc. št. 467/8, k. o. Podlipa, iz drugih kmetijskih zemljišč (K2) v K3. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi, ker je kategorizacija kmetijskih zemljišč v pristojnosti države - Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). V OPN je kategorizacija kmetijskih zemljišč zato zgolj povzeta po smernicah, ki jih izda MKGP kot eden izmed nosilcev urejanja prostora. PRIPOMBA št. 193: Pripomba se nanaša na spremembo namenske rabe zemljišča s parc. št. 1709/5, k. o. Stara Vrhnika, in sicer iz kmetijske v stavbno namensko rabo. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi, ker predstavlja novo pobudo za spremembo SD OPN, ki ni usklajena z nosilci urejanja prostora, in poseg na najboljša kmetijska zemljišča. V predlogu SD OPN so upoštevane pripombe, ki so skladne z okoljskimi izhodišči in ne pomenijo sprememb, ki bi zahtevale ponovno javno razgrnitev, ponovno presojo oz. usklajevanje z nosilci urejanja prostora. PRIPOMBA št. 194: Pripomba se nanaša na postavitev fitnes naprav na prostem na zemljišču s parc. št. 1624/10, k. o. Verd. STALIŠČE: Pripombi se delno ugodi. K usmeritvam za OPPN Samostan Bistra se doda določilo, da je na predmetnem zemljišču možna postavitev fitnes naprav. Postavitev se preveri skozi postopek priprave OPPN Samostan Bistra. PRIPOMBA št. 195: Pripomba se nanaša na predlog dostopa na območje OPPN Na sap (zemljišča s parc. št. 223/14, 223/15, 224/43, 224/44, 224/45, k. o. Velika Ligojna) ob trasi bivše železniške proge ali preko zemljišč s parc. št. 224/7, 224/8, 224/32, 224/35, 224/46, 224/47, 224/49, 224/52, k. o. Velika Ligojna. STALIŠČE: Pripombi se ne ugodi. Strokovna podlaga za območje OPPN Na sap določa dostop na predmetna zemljišča iz EUP VR_1291 z mostom preko potoka Podlipščica. Dostop ob trasi bivše železniške proge ni dopusten, ker je to rekreacijska pot. Predlagana zemljišča niso primerna za ureditev dostopa do območja OPPN Na sap, ker je med obstoječima objektoma ožina, široka le cca 10 m. Župan Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/17) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 26. redni seji dne 5. 7. 2018 sprejel ODLOK o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Tojnice 3 I. UVODNE DOLOČBE 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 - teh. popr., 71/14 - teh. popr., 92/14 - teh. popr., 53/15, 75/15 -teh. popr., 9/17, 9/17 - teh. popr., 79/17 - teh. popr., 12/18 - teh. popr.; v nadaljevanju: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Tojnice 3 (v nadaljevanju: OPPN). II. Grafični del, ki obsega naslednje prikaze: Izsek iz grafičnega dela OPN Vrhnika B1 s prikazom lege prostorske ureditve 1:2500 na širšem območju Območje OPPN Tojnice 3 z obstoječim B2 parcelnim stanjem in Načrt 1:500 parcelacije in elementov za zakoličbo B3a 2. člen (vsebina odloka) Ureditvena situacija - izvedbeni akti in upravna dovoljenja na območju 1:500 B3b Ureditvena situacija - predvideno 1:500 Prikaz ureditev glede poteka omrežij B4 in priključevanja objektov na 1500 gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave ter ureditev za ohranjanje kulturne dediščine Prikaz ureditev potrebnih za B7 obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 4. člen (priloge OPPN) B5 B6 1:500 1:500 1:500 C1 Priloge OPPN so: Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje C2 Prikaz stanja prostora C3 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora C4 Obrazložitev in utemeljitev OPPN C5 Povzetek za javnost Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta: - Hidrološko-hidravlična študija s predlogom ukrepov za območje občinskega prostorskega načrta za območje občine Vrhnika, št. IV-18/2010, april 2011, dop. 2013, Puh C6 C7 Priloge d.d. Hidravlična študija odseka Ljubljanice na območju povezovalne ceste Bajerji - Tojnice, št. PRO H 16033, september 2016, Ekologika d.o.o. Geodetski načrt, št. 2017-150, 25.9. 2017, Ledina-AR d.o.o. Odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za ureditev površin za prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo ter ureditev utrjenih in zelenih površin ter vsebuje sledeča poglavja: I. Uvodne določbe II. Opis prostorske ureditve III. Parcelacija IV. Umestitev načrtovane ureditve v prostor V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na prometno javno infrastrukturo VI. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro VII. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine VIII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave IX. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom X. Etapnost izvedbe prostorske ureditve XI. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN XII. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta XIII. Končne določbe. 3. člen (sestavni deli OPPN) Sestavni deli OPPN so: I. Tekstualni del - besedilo odloka II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 5. člen (namen prostorske ureditve) (1) Z OPPN se predvidi ureditev obstoječega objekta, gradnja novih objektov in ureditev funkcionalnih površin s pripadajočo prometno, komunalno, vodovodno, energetsko, telekomunikacijsko in drugo gospodarsko infrastrukturo. (2) OPPN ne spreminja Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za povezovalno cesto Bajerji - Tojnice z mostom čez Ljubljanico (Naš časopis, št. 443/16). 6. člen (območje OPPN) (1) Območje OPPN se nahaja v SV delu Vrhnike. Območje OPPN se nahaja v južnem delu proizvodno - obrtno - komunalne cone Tojnice in je vpeto med javno cesto Pot na Tojnice (LZ 466091) na severni strani, potokom Tojnica na vzhodni strani ter reko Ljubljanico na južni strani. (2) Območje OPPN obsega enoto urejanja prostora (EUP) VR_1869, za katero je podrobna namenska raba opredeljena kot IG - gospodarska cona. (3) Območje OPPN obsega sledeče parcele ali njihove dele: 2715/4, 2715/6, 2715/7, 2715/10, 2715/11, 2715/12, k. o. Vrhnika. (4) Meja območja OPPN je prikazana v grafičnem delu, prikaz št. B2: Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem in načrt parcelacije in elementov za zakoličbo. (5) Površina OPPN je cca. 12.320 m2. (6) Izven območja OPPN so predvideni posegi v povezavi z ureditvijo in priključevanjem na javno gospodarsko infrastrukturo ter odvod meteornih vod v Ljubljanico. III. PARCELACIJA 7. člen (načrt parcelacije) (1) Na območju OPPN parcelacija ni predvidena. Parcelacija ali spremembe parcelnih mej se lahko izvedejo skladno s področno zakonodajo in s splošnimi pogoji OPN. (2) Dovoljene so izravnave, ureditev parcelnih mej in podobno, z namenom prilagoditve realnemu stanju v naravi. (3) Zakoličbeni elementi so prikazani v grafičnem delu, prikaz B2: Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem in načrt parcelacije in elementov za zakoličbo. (4) Pri določanju parcelnih mej so dopustna odstopanja, skladno z natančnostjo geodetskega posnetka. IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE VPROSTOR 1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji 8. člen (vplivno območje) (1) Vplivno območje obsega zemljišča izven območja OPPN, na katerih so predvideni posegi za izvedbo in ureditev gospodarske javne infrastrukture ter priključkov na prometno infrastrukturo in na vodno zemljišče Ljubljanice, kjer je predvidena izvedba odtoka meteornih vod. (2) Vplivno območje OPPN obsega: - del parcele št. 2939, k. o. Vrhnika, (cesta Pot na Tojnice), zaradi priključevanja na javno vodovodno, kanalizacijsko, električno, plinsko in TK ter prometno omrežje, - del parcele št. 2894/1, k. o. Vrhnika, zaradi odvajanja padavinskih odpadnih vod v Ljubljanico. (3) Vplivi so prikazani v grafičnem delu, prikaz št. B5: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji. 9. člen (povezave s sosednjimi območji) (1) Območje OPPN se priključuje na obstoječe oziroma predvideno javno kanalizacijsko, vodovodno, električno in telekomunikacijsko omrežje proizvodno - obrtno - komunalne cone Tojnice. (2) Dostop na območje OPPN je obstoječ, in sicer z regionalne ceste Ljubljana - Vrhnika, prek krožišča v Sinji Gorici ter dalje po lokalni cesti 468061 Sinja Gorica Bevke I, javnih cestah 966671 Ind. cona Tojnice in 466091 Pot na Tojnice. Območje OPPN se na javno prometno omrežje priključuje preko uvozov na severni strani območja. (3) Povezave so prikazane v grafičnem delu, prikaz št. B5: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji. 2. Rešitve načrtovanih objektov in površin 10. člen (dovoljeni posegi) Na celotnem območju OPPN so ob upoštevanju odloka in drugih veljavnih predpisov dovoljeni sledeči posegi: - priprava zemljišč za gradnjo: izkopi, utrjevanje in nasipanje zemljišč, - rekonstrukcije, prizidave, nadzidave ter spremembe namembnosti v okviru predvidenih dejavnosti, - odstranitve objektov, - gradnja novih objektov in naprav za potrebe delovanja podjetja, - gradnja in ureditev zunanjih utrjenih in zelenih površin, - rekonstrukcija, prestavitev in gradnja prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture, - redna investicijska in vzdrževalna dela, - drugi gradbeni posegi. 11. člen (namembnost objektov) (1) Na območju OPPN so dovoljeni sledeči objekti: - gostilne, restavracije in točilnice, a le za potrebe območja, - poslovne stavbe, - stavbe za storitvene dejavnosti, - industrijske stavbe, - skladišča za potrebe osnovne dejavnosti, - parkirišča za vozila, tovorna vozila in delovne stroje osnovne dejavnosti, - solarni sistemi, - pripadajoče tehnološke naprave in objekti, ki služijo dejavnosti oziroma delovanju objekta, - pomožni objekti. (2) Prepovedane so dejavnosti predelave in skladiščenja vseh vrst odpadkov in okolju nevarnih snovi. (3) Prepovedane so vse dejavnosti, za katere je po veljavnih zakonih in podzakonskih aktih potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje ali okoljevarstveno soglasje in tudi vse dejavnosti, ki potencialno lahko obremenjujejo okolico s prekomernim hrupom, smradom in drugimi izpusti in predstavljajo nevarnost za onesnaženje v primeru nesreče. 12. člen (prometna ureditev) (1) Na severni strani območja OPPN se izvedeta dva priključka na javno cesto Pot na Tojnice. Priključka se prilagodita ureditvi javne ceste. (2) Parkirne, vozne in manipulacijske površine bodo utrjene ali asfaltirane ter obrobljene z betonskimi robniki. Utrjene površine zunanje ureditve se uredijo na koti najmanj 291,35 m.nm.v. (3) Vozne in parkirne površine se odvodnjavajo skladno z veljavno področno zakonodajo. (4) Vse prometne površine se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo. N OS Občina Vrhnika 27. avgust 2018* 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 13. člen (mirujoči promet) (1) Na območju OPPN se zagotovi primerno število parkirnih mest za potrebe parkiranja osebnih vozil ter prostor za parkiranje in manipulacijo tovornih vozil in delovnih strojev. (2) Z OPPN je predvidenih 23 parkirnih mest za osebna vozila za zaposlene in obiskovalce, od tega 2 PM za invalida. Parkirna mesta za tovorna vozila in delovne stroje se ne določajo posebej. (3) Natančne potrebe po številu parkirnih mest se opredeli in utemelji v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. 14. člen (zelene površine) (1) Zelene površine obsegajo: - obstoječo obvodno vegetacija ob južni in severozahodni meji, v varovalnem pasu Tojnice in Ljubljanice, - nove zelene površine ob parkirnih površinah in ob zunanjih mejah območja oziroma parcele namenjene gradnji. (2) Faktor odprtih bivalnih površin (FOBP) mora obsegati najmanj 15 % površine območja OPPN. (3) Na parceli namenjeni gradnji mora biti najmanj 25 dreves/ha. (4) Robovi območja in parkirišča se zasadijo z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo (npr. jelša, topol, vrba). Obstoječa obvodna vegetacija se v največji meri ohranja in vzdržuje. 3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 15. člen (urbanistični pogoji) (1) Razmestitev objektov v prostoru se prilagaja funkcionalnim potrebam dejavnosti (dovozi, manipulacije, obračanje, parkiranje, kratkotrajno skladiščenje ipd.). Ob izdelavi OPPN je na območju predvidena rekonstrukcija in dozidava obstoječe legalne stavbe in funkcionalnih površin. (2) Omejitve v smislu urbanistične regulacije izhajajo iz varovalnih pasov, ki se nahajajo na območju, varovalni pasovi predstavljajo gradbeno mejo, katere objekti ne smejo presegati, lahko pa se od nje odmikajo v notranjost območja. Gradbeno mejo določajo: - 15,00 m varovalni pas Ljubljanice na južni strani, - 5,00 m varovalni pas Tojnice, na vzhodni strani, - 4,00 m varovalni pas lokalne ceste na severni strani. (3) Izven gradbene meje je dovoljeno: - zunanja ureditev, vključno z ureditvijo iztoka v Ljubljanico na južni in jugozahodni strani, v varovalnem pasu Ljubljanice in Tojnice (veljavno gradbeno dovoljenje), - ureditev priključkov na javno cesto, funkcionalnih voznih in tlakovanih površin ter izvedba priključkov na javno gospodarsko infrastrukturo na severni strani, v varovalnem pasu javne ceste. (4) Odmik zahtevnih in manj zahtevnih objektov od parcelne meje je najmanj 4,00 m ter najmanj 1,50 m za pomožne objekte. Odmik je s soglasjem lastnika sosednjih zemljišč lahko manjši. V projektni dokumentaciji za izdajo gradbenega dovoljenja se izdela utemeljitev, s katero se dokaže, da zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda. (5) Največji dovoljen faktor zazidanosti (FZ) območja je 80 %. 16. člen (zahtevni in manj zahtevni objekti) (1) Objekti so lahko zidane, montažne ali kombinirane izvedbe. (2) Višina stavb se meri od kote urejenega terena ob objektu do najvišje točke objekta (brez tehnološke opreme). (3) Na delu tlorisa, v skupni površini do 20 %, se dovoljuje postavitev posamične tehnološke opreme, do največ 2,00 m nad največjo določeno koto objektov. (4) Kritina oziroma ravna streha mora biti v odtenku sive, rjave ali zelene barve. (5) Oblikovanje fasad: na fasadah se uporabijo sodobni materiali v svetlih nevtralnih odtenkih, dovoljeni so poudarki na največ 20 % posamezne fasade. (6) Obstoječ objekt se rekonstruira, predvideni gabariti so: - tlorisni gabariti stavbe: 48,0 m x 25,0 m, - tlorisni gabariti stavbe z nadstrešnicami: 55,0 m x 29,0 m, - višina: 11,5 m vzhodni del, 13,0 m zahodni del, - streha: ravna oziroma v blagem naklonu do 12°. 17. člen (pomožni objekti) (1) Pogoje za gradnjo pomožnih objektov, ki jih je potrebno upoštevati, določa OPN. (2) Pomožni objekti morajo biti oblikovani anonimno oziroma ne smejo izstopati. V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA PROMETNO JAVNO INFRASTRUKTURO 18. člen (dostop na območje OPPN) (1) Dostop na območje OPPN je obstoječ, in sicer z regionalne ceste Ljubljana Vrhnika, prek krožišča v Sinji Gorici ter dalje po lokalni cesti 468061 Sinja Gorica Bevke I, javnih cestah 966671 Ind. cona Tojnice in 466091 Pot na Tojnice. (2) Za dostop na območje OPPN se izvedeta dva uvoza. Pri višinski ureditvi dovozov se upošteva predvidene nivelete rekonstruirane ceste Pot na Tojnice. Uvoz na severozahodni strani se prilagodi predvideni niveleti ceste 291,36 m.nm.v, uvoz na SV strani pa predvideni niveleti ceste 291,35 m.nm.v. Končna niveleta uvozov se prilagodi dejansko izvedeni niveleti ceste. (3) Priključka na javno cesto morata zagotavljati nemoteno srečevanje in zavijanje vseh mero-dajnih vozil, ki se bodo uporabljala na območju, skladno z veljavno področno zakonodajo. (4) Ograje ob kategorizirani občinski cesti LC 466091 (na zemljišču s parc. št. 2939, k. o. Vrhnika) morajo biti transparentne in ne smejo ovirati preglednostnega trikotnika. (5) Priključevanje na javno cesto in prometna ureditev območja se podrobneje obdelajo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati veljavni OPPN na povezovalno cesto bajerji - Tojnice z mostom čez Ljubljanico (Naš časopis, št. 443/16). 19. člen (posegi v varovalni pas javne ceste in v javno cesto) (1) Varovalni pas zbirne mestne oziroma krajevne ceste Pot na Tojnice znaša 4,00 m od zunanjega roba cestnega sveta. Za morebitne posege v varovalnem pasu javne ceste in v cestnem telesu je potrebno pridobiti pogoje oziroma soglasje upravljavca javne ceste. (2) Z OPPN so v povezavi z izvedbo priključkov na javno gospodarsko infrastrukturo, predvideni posegi v javno cesto Pot na Tojnice. Za posege v območju javne ceste mora investitor pridobiti soglasje za poseg v cestno telo in dovoljenje za zaporo ceste ob izvedbi. (3) Meteorna voda in druga odpadna voda z objektov in pripadajočih ureditev ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje cest in cestnega sveta. Izvedba odvodnjavanja ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema od-vodnjavanja državnih cest. (4) Dovoljena je gradnja nove gospodarske infrastrukture, za katero trase še niso načrtovane oziroma so v fazi načrtovanja. VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 20. člen (splošni pogoji za priključevanje) (1) Za priključek, ki poteka po parcelah, ki niso v lasti investitorja mora investitor izkazati pravico graditi. (2) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati obstoječe in predvidene trase gospodarske javne infrastrukture. Za priključevanje in v primeru posegov v trase ali varovalne pasove gospodarske infrastrukture je potrebno pridobiti soglasja upravljavcev gospodarske infrastrukture. 21. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Severozahodno od lokacije stoji obstoječa transformatorska postaja TP KOMUNALA VRHNIKA 1984 preko katere je predvidena priključitev območja OPPN na javno električno omrežje. (2) Priključek na električno omrežje se izvede podzemno v kabelski kanalizaciji, skladno s tehničnimi navodili upravljavca električne infrastrukture. (3) Na območju OPPN se izvede prosto stoječa priključno merilna omarica (PSPMO), prek katere bo objekt priključen na javno električno omrežje. Predvidena konična moč je 80 kW. (4) Vsi posegi na elektroenergetskem omrežju se izvedejo skladno s tehničnimi normativi in standardi ter veljavno tipizacijo upravljavca infrastrukture. Tehnične rešitve se določijo in obdelajo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. (5) Za priključitev in vse posege v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov je potrebno pridobiti soglasje upravljavca elektroenergetskega omrežja. 22. člen (telekomunikacijsko omrežje) (1) Ob severni meji območja OPPN ob javni cesti Pot na Tojnice poteka javni telekomunikacijski vod (v nadaljevanju: TK), v kabelski kanalizaciji PVC DN 80, opremljeni z jaški. Z OPPN za povezovalno cesto bajerji - Tojnice z mostom čez Ljubljanico je predvidena rekonstrukcija javnega TK, po isti trasi. (2) Za potrebe priključevanja se izvede TK priključek, od javnega TK voda, ki bo potekal po javni cesti Pot na Tojnice, do objekta. Interno TK omrežje se izvede podzemno, v TK kabelski kanalizaciji. (3) Varovalni pas javnega TK omrežja znaša 3 m od osi voda na vsako stran. Rezervat znaša 1,5 m od osi obstoječega oziroma predvidenega voda na vsako stran. Za vse posege v varovalne pasove in rezervate je treba pridobiti soglasje upravljavca. 23. člen (javna razsvetljava) Na območju OPPN ni javnih površin in ne bo javne razsvetljave. 24. člen (sanitarna kanalizacija) (1) Širše območje je opremljeno z javno sanitarno (fekalno) kanalizacijo, na katero je, skladno z OPN, obvezna priključitev. Ob severni meji območja OPPN poteka javni kanal Tojnice 4 (PVC DN 250) za odpadne vode (fekalni vod). Za območje OPPN je že izveden priključni odcep PVC DN 200 (Rupar-odcep), prek katerega se območje OPPN priključi na javni kanal. (2) Kanalizacija se izvede skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/15, 76/17) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 64/12, 64/14, 98/15) ter veljavno področno zakonodajo. (3) Sanitarna kanalizacija se izvede vodote-sno. Pri projektiranju je potrebno upoštevati tehnične predpise, normative in Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnega kanalizacijskega sistema v občinah Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. (4) Varovalni pas javnega kanala znaša 3 m od osi voda na vsako stran. Rezervat znaša 5 m od osi predvidenega voda na vsako stran. Za priključitev in vse posege v varovalne pasove in rezervate je potrebno pridobiti soglasje upravljavca. 25. člen (meteorna kanalizacija) (1) Na območju OPPN se uredi kanalizacija v ločenem sistemu. Meteorna kanalizacija odvaja odpadne padavinske vode s streh objektov ter odpadne padavinske vode s parkirnih, voznih in drugih funkcionalnih površin. (2) Ponikanje meteornih vod na območju OPPN zaradi nepropustnih tal ni možno. Meteorne vode se preko predvidenega iztoka odvajajo v Ljubljanico, kot je predvideno v veljavnem dopolnilnem gradbenem dovoljenju (3) Odvajanje in obdelava odpadne padavinske vode, se izvede skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 64/12, 64/14, 98/15) oziroma z veljavno področno zakonodajo. Čiščenje in obdelava padavinskih odpadnih vod, skladno s 17. členom uredbe ni potrebna, saj gre za odvajanje z območja, namenjenega prometu vozil z maso večjo od 7,5 ton, ki ne presega 0,6 ha. Območje se ne nahaja na vodovarstvenem območju. Padavinske odpadne vode se ne odvajajo v referenčni odtok. Skladno z uredbo je dovoljeno razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode. (4) Zadrževanje padavinskih vod na območju OPPN ni potrebno, saj predviden hipni odtok z območja, ki znaša 54,82 l/s, predstavlja le 2,4 % srednjega malega pretoka Ljubljanice, ki je računsko ocenjen na 2.240 l/s. (5) Iztok odpadnih padavinskih vod z iztočno glavo v Ljubljanico se primerno uredi: - iztok se opremi s cevjo primernega preseka, - iztok se izvede pod kotom 45° na tok Ljubljanice, - iztočna glava mora biti oblikovana pod naklonom brežine in ne sme segati v svetli profil vodotoka, - iztok mora biti zavarovan pred erozijo (npr. obbetoniran), - iztok se po potrebi opremi s povratno zaklopko, - iztok se uredi na način, da bodo posegi na brežini Ljubljanice kar se da majhni, ohranja se obvodna vegetacija. (6) Tehnične rešitve odvajanja, obdelave oziroma čiščenja padavinskih odpadnih vod ter zadrževanja in omejevanja hipnega odtoka v Lahovko se določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. (7) Za vse posege je pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja potrebno k projektni dokumentaciji pridobiti vodno soglasje. (8) Potek meteorne kanalizacije je prikazan v prikazu B4: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro. 26. člen (vodovod) (1) Severno od območja, po javni cesti Pot na Tojnice poteka javni sekundarni vodovod PE DN 110 Vrhnika - Pot na Tojnice. Javni vodovod je opremljen z nadzemnimi hidranti za gašenje požara. (2) Za oskrbo objekta se na severni strani izvede vodovodni priključek na obstoječi oziroma predvideni vodovod DN 110. Pred objektom se na stalno dostopnem mestu izvede vodomerni jašek z ustreznim vodomerom. Priključek in jašek se izvedeta po navodilih upravljavca vodovoda. (3) Varovalni pas in rezervat javnega vodovoda znaša 5 m od osi voda na vsako stran. Za vse posege v varovalne pasove in rezervate je treba pridobiti soglasje pristojnega področnega organa. (4) Pri projektiranju je potrebno upoštevati obstoječe vodovodno omrežje na območju ter interni Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav centralnega vodovoda v občini Vrhnika, Log- Dragomer in Borovnica. 27. člen (plinovodno omrežje) (1) Severno od območja poteka javni mestni plinovod PE DN 160 Pot na Tojnice. Z rekonstrukcijo javne ceste Pot na Tojnice ni predvidenih sprememb glede plinovodnega omrežja. (2) Objekt bo za potrebe ogrevanja in priprave tople vode priključen na javno plinovodno omrežje PE DN 160. Priključek se izvede po navodilih upravljavca plinovodnega omrežja. (3) Na območju občine Vrhnika, kjer je to mogoče, velja obveznost priključitve in uporabe na distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Obveznost priključitve ne velja v primeru uporabe obnovljivih virov energije, ki ne onesnažujejo okolja v večji meri kot zemeljski plin. (4) Rezervat javnega plinovoda meri 1,5 m od osi predvidenega voda na vsako stran. Za vse posege v varovalne pasove in rezervate je treba pridobiti soglasje upravljavca. 28. člen (ogrevanje objektov) (1) Za ogrevanje in pripravo tople vode je predvidena uporaba zemeljskega plina iz mestnega distribucijskega omrežja. (2) Dovoljena je uporaba drugih obnovljivih virov. Za ogrevanje objektov in pripravo tople vode naj se v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije, ki ne onesnažujejo okolja v večji meri kot zemeljski plin. (3) Stavbe morajo biti energetsko učinkovite, skladno z veljavno zakonodajo. (4) Izvedba ogrevalnih sistemov mora biti skladna z veljavno zakonodajo. Emisije kurišč ne smejo presegati mejnih emisijskih vrednosti. 29. člen (javna higiena) (1) Mešani komunalni odpadki se zbirajo v individualnih zabojnikih na funkcionalnem zemljišču objektov. (2) Zbiranje odpadkov iz dejavnosti se izvaja po sistemu ločenega zbiranja. Za ločevanje odpadkov so odgovorni uporabniki objektov. Odpadke prevzemajo pooblaščeni odjemalci. (3) Z industrijskimi in morebitnimi nevarnimi odpadki iz dejavnosti je potrebno ravnati v skladu z veljavno področno zakonodajo. 30. člen (javno dobro) Na območju OPPN ni javnega dobra. 31. člen (pridobivanje energije) Na strehah objektov se lahko postavi naprave za pridobivanje energije s pomočjo sonca (solarni sistemi za toplo vodo, sončne elektrarne ipd.) skladno z veljavno področno zakonodajo. VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 32. člen (kulturna dediščina) (1) Na območju OPPN in v območju vplivov predvidenih posegov se nahajajo sledeče enote registrirane kulturne dediščine (register kulturne dediščine, februar 2018): - varovano območje reke Ljubljanice, ki je registriran spomenik kulturne dediščine Podpeč - Arheološko najdišče Ljubljanica (EŠD 11420, Odlok o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena, Ur. l. RS, št. 115/03, 103/05), poteka prek južnega dela območja OPPN, - območje kulturne krajine Ljubljana - Kulturna krajina Ljubljansko barje (EŠD 11819), - arheološko najdišče Ljubljana - Arheološko območje Ljubljansko barje (EŠD 9368). (2) V času priprave projektne dokumentacije je potrebno pridobiti ažurne podatke lokaciji in varstvenem režimu za posamezne enote kulturne dediščine. (3) Predhodne arheološke raziskave na območju OPPN niso potrebne. V bližini so bile v preteklosti že opravljene arheološke raziskave, ki so bile vse negativne. (4) Ob posegih v zemeljske plasti je potreben strokovni konzervatorski nadzor. Pred pričet-kom gradbenih del ali drugih posegov v zemeljske plasti, je 14 dni pred pričetkom o tem potrebno pisno obvestiti ZVKDS OE Ljubljana. (5) V 15 m varovalnem pasu Ljubljanice posegi niso dovoljeni, razen: - vodnogospodarske ureditve, - ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti, - ukrepi za varstvo voda, - infrastrukturni vodi. (6) V 15 m varovalnem pasu je dovoljena izvedba in rekonstrukcija zunanje ureditve, v obsegu kot je določeno z izdanim gradbenim dovoljenjem za obstoječ objekt in zunanjo ureditev, vključno z izvedbo iztoka padavinskih meteornih vod v Ljubljanico. (7) Pri vseh posegih je potrebno upoštevati splošne ukrepe za varstvo arheoloških osta-lin. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti ZVKDS OE Ljubljana, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi ZVKDS omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela. (8) Robovi območja in parkirišča se zasadijo z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo (npr. jelša, topol, vrba idr.). Obstoječa obvodna vegetacija, ki se nahaja ob severozahodni in severovzhodni meji območja, se v največji meri ohranja in vzdržuje. (9) Za vse posege na in izven območja OPPN je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje. VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 33. člen (gradnja) (1) V času pripravljalnih del, izgradnje infrastrukture, gradnje objektov in drugih posegov ter uporabe objektov in površin morajo izvajalci del upoštevati vse okoljevarstvene ukrepe za preprečevanje škodljivih vplivov oziroma za čim manjše obremenitve okolja ter ukrepe za ohranjanje narave. (2) Organizacija gradbišča, izvajanje del in druge aktivnosti morajo biti skladne z veljavno področno zakonodajo. (3) Med izvedbo načrtovanih posegov ne sme priti do poslabšanja razmer v okoliških območjih. 34. člen (varstvo zraka) (1) Med gradnjo so izvajalci del dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. Upoštevati je potrebno predpise glede emisij gradbene mehanizacije in transportnih sredstev. Preprečevati je potrebno prašenje okolice in gradbišča ter raznos materiala z gradbišča. (2) Med uporabo morajo biti kurilni sistemi in sistemi za odvajanje dima skladni z veljavno zakonodajo, emisije ne smejo presegati zakonsko določenih mejnih vrednosti. (3) V primeru izvajanja dejavnosti, ki bi zaradi proizvodnega procesa, skladiščenja ali ravnanja z materiali povzročale emisije v zrak, morajo biti zagotovljeni vsi tehnični in drugi ukrepi za omejevanje emisij v okviru predpisanih vrednosti, po potrebi pa tudi monitoring. Upravljavci posameznih naprav, ki so vir emisij v zrak, morajo upoštevati zakonska določila predpisov o emisiji snovi v zrak iz določene dejavnosti. (4) Upoštevati se morajo sledeči omilitveni ukrepi: - vlaženje transportnih poti v času gradbenih del, - uporaba ustreznih kurilnih naprav. 35. člen (varstvo voda) (1) Predvideni posegi se nahajajo ob Ljubljanici (vodotok 1. reda) in Tojnici (vodotok 2. reda). Gradnja in posegi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki od parcelne meje vodnega zemljišča meri 15,00 m pri Ljubljanici in 5,00 m pri Tojnici, je prepovedana. Navedeno velja za vse objekte in posege, razen izjeme, navedene v 37. členu Zakona o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02, 2/04- ZZdrl-A, 41/04 ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, v nadaljevanju: ZV-1) ter v primerih obstoječih objektov, kot to določa 201. člen ZV-1. (2) Odpadne vode z območja OPPN se odvajajo skladno z veljavno področno zakonodajo. Komunalne odpadne vode se odvajajo v javno kanalizacijo, padavinske pa v Ljubljanico. (3) Na območju OPPN, skladno s 38. in 39. členom ZV-1 ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob N OS Občina Vrhnika 27. avgust 2018* 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si vodnem dobru ali izvajalcu javne vodnogospodarske službe onemogočale neškodljiv dostop do vodnega zemljišča. (4) Na območju OPPN, je skladno s 84. in 68. členom ZV-1 prepovedano izvajati dejavnosti in posege, ki bi lahko: - ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, - zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, - ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, - onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. (5) Vsi posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda. (6) Pred izdajo gradbenega dovoljenja je za posege določene z OPPN potrebno pridobiti vodovarstveno soglasje. 36. člen (varstvo tal) (1) Pri vseh posegih izven območja OPPN, ki bodo izvajani predvsem za izgradnjo komunalne in energetske infrastrukture, je potrebno zagotoviti, da se stanje tal po dokončanih delih povrne v izhodiščno stanje. (2) Ob gradnji objektov in urejanju površin je potrebno zagotoviti vse potrebne tehnične ukrepe za preprečevanje onesnaževanja tal oziroma podtalnice. (3) Upoštevati se morajo sledeči ukrepi: - preprečiti onesnaženje tal v času gradnje - vse provizorije je po končanih posegih potrebno odstraniti, prizadete površine pa krajinsko urediti, - uporaba tehnično brezhibne gradbene mehanizacije, - ustrezno ravnati z odvečnim izkopom, gradbenim materialom in odpadki. 37. člen (varstvo pred hrupom) (1) Skladno z OPN je za območja namenske rabe I (območja proizvodnih dejavnosti) potrebno upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za IV. območje varovanja pred hrupom, ter veljavno področno zakonodajo. Emisije hrupa ne smejo presegati največjih zakonsko dovoljenih emisij. (2) Za obvladovanje emisije hrupa, se mora režim delovanja gradbenih strojev v času gradnje prilagajati, skladno z veljavno področno zakonodajo. 38. člen (svetlobno onesnaženje) (1) Pri projektiranju in izvedbi zunanje osvetlitve na območju OPPN je potrebno upoštevati veljavno področno zakonodajo. (2) Upoštevati se morajo predvsem sledeči ukrepi: - vgradnja ustreznih svetilk, ki ne sevajo navzgor in s čim manjšo emisijo UV svetlobe, - ureditev ustreznega režima osvetljevanja v nočnem času (v času gradnje in v času obratovanja). 39. člen (ohranjanje narave) (1) Območje OPPN se z vidika ohranjanja in varovanja narave nahaja na območju, ki je evidentirano kot: - Ekološko območje Ljubljansko barje - ID 31400 (Uredba o ekološko pomembnih območjih, Ur. l. RS, št. 48/04, 33/13, 99/13); - območje OPPN v južnem delu sega v območje hidrološke in geomorfološke naravne vrednote Ljubljanica - ID 167V (Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot, Ur. l. RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15). Območje obsega sam vodotok ter bolj ali manj ohranjeno obvodno vegetacijo; - območje OPPN v vzhodnem delu sega v posebni varstveni območji (Natura 2000) SPA Ljubljansko barje - ID SI5000014) in SCI Ljubljansko barje - ID SI3000271 (Uredba o posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000), Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 - popr., 39/13 - odl. US, 3/14, 21/16); - območje OPPN na južni strani meji na 1. varstveno območje zavarovanega območja Krajinskega parka Ljubljansko barje - naravni spomenik Ljubljanica (Uredba o krajinskem parku Ljubljansko barje, Ur. l. RS, št. 112/08, 46/14 - ZON-C). (2) Na območju OPPN ter pri posegih v vplivnem območju prostorske ureditve je potrebno upoštevati sledeče pogoje: - glede na to, da je predvidena izvedba iztoka v območju naravne vrednote, se mora iztok urediti na način, da bodo posegi na brežini Ljubljanice karseda majhni; - brežine Ljubljanice naj se ne utrjuje in nasi-pava, ob izvedbi iztoka v Ljubljanico naj se utrditev zmanjša na najmanjšo možno mero -utrditev obsega samo obdelavo iztočne glave, z namenom zaščite iztoka pred erozijo; - drugi posegi v priobalni pas Ljubljanice (15 m) in Tojnice (5 m) niso dovoljeni; - ohranja se obvodna vegetacija Ljubljanice in Tojnice. (3) Za vse posege na območju OPPN in v vplivnem območju prostorske ureditve je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje. IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 40. člen (obramba) Za območje urejanja ni predvidenih posebnih ukrepov za obrambo. 41. člen (varstvo pred potresom) Objekti morajo biti potresno varni: upoštevati je potrebno projektni pospešek tal 0,225 g ter ukrepe predvidene za VIII. potresno cono maksimalne intenzitete pričakovanih potresov. 42. člen (varstvo pred poplavami) (1) Zaradi predvidenih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti na območju občine Vrhnika, se ob izdelavi projektne dokumentacije upošteva aktualno stanje poplavne ogroženosti. (2) Del območja se po Hidrološko-hidravlični študiji s predlogom ukrepov za območje Občinskega prostorskega načrta za območje Občine Vrhnika (april 2011, dop. 2013, Puh d.d.) nahaja v območju preostale, majhne in srednje poplavne nevarnosti. (3) Aktualna kota stoletnih poplav na območju OPPN je v Hidravlični študija odseka Ljubljanice na območju povezovalne ceste bajerji - Toj-nice (Ekologika d.o.o. št. PRO H 16033, Celje, september 2016) ocenjena na Q100 = 290,18 m.nm.v. Območje OPPN ni poplavno ogroženo. (4) Kota zunanje ureditve in kota pritličja objektov se nahaja na absolutni koti najmanj 291,35 m.nm.v. (5) Na delu območja OPPN, kjer je za gradnjo objekta in zunanjo ureditev izdano gradbeno dovoljenje, skladno z veljavno zakonodajo izravnalni ukrepi niso potrebni. (6) Pri vseh posegih je glede na razred poplavne ogroženosti potrebno upoštevati pogoje in omejitve za izvajanje posegov v prostor, določene z veljavno področno zakonodajo. (7) Pri pripravi projektne dokumentacije morajo biti upoštevani vsi pogoji navedeni v smernicah, ki so priloga OPPN. (8) Pred izdajo gradbenega dovoljenja je za posege določene z OPPN potrebno pridobiti vodno soglasje. (9) Objekti na območju OPPN niso podkleteni. Visoka podtalnica ne predstavlja nevarnosti. 43. člen (erozivnost in plazovitost) Območje OPPN se nahaja na ravnem terenu. Po dostopnih podatkih območje ni erozivno ogroženo in ni plazovito, posebni ukrepi niso potrebni. 44. člen (varstvo pred vetrom) Za zaščito pred močnim vetrom morajo biti objekti projektirani in grajeni po veljavnih predpisih in standardih o graditvi objektov. 45. člen (varstvo pred požarom) (1) Zaradi gradnje in uporabe objektov in površin se požarna varnost bližnjih objektov in površin ne sme poslabšati. (2) Pri izdelavi projektne dokumentacije morajo biti izpolnjene zahteve za varnost pred požarom, določene z veljavno področno zakonodajo, zagotoviti je potrebno predvsem: - ukrepe za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara, - ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi, premoženje in okolje, - ukrepe za pravočasen in varen umik ljudi iz kateregakoli dela objekta, - dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce, - vire za oskrbo z vodo za gašenje požara. (3) Zunanje stene in strehe stavb morajo biti projektirane in grajene tako, da je z upoštevanjem njihovega odmika od meje parcele omejeno širjenje požara na sosednje objekte oziroma območja. (4) Za zagotavljanje vode za gašenje v primeru požara se uporablja obstoječe oziroma predvideno javno hidrantno omrežje ob severni strani ceste Pot na Tojnice. V primeru, da javno hi-drantno omrežje ne zagotavlja vode za gašenje v primeru požara na primeren način (količina, oddaljenost ipd.), je vodo za gašenje v primeru požara potrebno zagotoviti na drugačen način, skladno z veljavno področno zakonodajo. (5) Zahteve za površine za intervencijska vozila se določijo v skladu z veljavno zakonodajo. (6) Vse rešitve glede zagotavljanja požarne varnosti se natančno opredelijo v zasnovi oziroma študiji požarne varnosti v PGD projektni dokumentaciji, skladno z veljavno področno zakonodajo. X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 46. člen (etapnost izvedbe OPPN) Etapnost gradnje in urejanje zunanjih površin se prilagaja potrebam in zmožnostim investitorja. Sočasno, ob gradnji mora investitor izvajati tudi pripadajočo zunanjo in komunalno ureditev, zagotavljati ukrepe varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstvo pred požarom ter izvajati ukrepe za zagotavljanje varovanja okolja, naravnih virov in ohranjanje narave. XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 47. člen (dopustna odstopanja objektov) Dopustna so sledeča odstopanja: - pri kotah pritličij stavb je dopustno višinsko odstopanje ± 0,50 m, - pri niveletah zunanjih tlakovanih površin je dopustno višinsko odstopanje, nivelete zunanje ureditve se v območju priključkov na jav- no cesto prilagajajo niveleti predvidene javne ceste, - pri gradnji objektov je dopustno odstopanje glede tlorisnih gabaritov in lokacije objektov, ob upoštevanju vseh drugih pogojev OPPN in v soglasju z nosilci urejanja prostora. 48. člen (dopustna odstopanja prometne ureditve) Odstopanja glede notranje prometne ureditve so dovoljena v primeru ustreznejših tehničnih rešitev, vendar morajo biti le te skladne s pogoji OPPN ter pogoji nosilcev urejanja prostora. Morebitne spremembe morajo zagotavljati prometno varnost in izpolnjevati prometno tehnične zahteve ter upoštevati vse rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varovanja kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, ki jih predpisuje OPPN. 49. člen (dopustna odstopanja infrastrukture) (1) Odstopanja pri projektiranju in izvedbi in-frastrukturnih objektov in vodov ter priključkov nanje, so v primeru ustreznejših tehničnih ali racionalnejših rešitev, ob upoštevanju pogojev OPPN in veljavne zakonodaje dovoljena. Spremembe morajo biti skladne s smernicami pristojnih nosilcev urejanja prostora. (2) V primeru povečanih kapacitet ali novih potreb je možna sprememba obstoječih ali izvedba novih priključkov na javno gospodarsko omrežje, po pogojih in s soglasjem upravljavcev. (3) Priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo se lahko v primeru ustreznejših tehničnih rešitev izvede tudi prek drugih zemljišč, skladno s pogoji nosilcev urejanja prostora in pogojev OPPN ter s soglasji lastnikov zemljišč. (4) V primeru spremenjenih potreb po ogrevanju je dovoljena izvedba novih sistemov ogrevanja. 50. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Poleg ostalih določil je potrebno upoštevati: - pred začetkom del morajo izvajalci, v primeru posegov v varovalnem pasu javne gospodarske infrastrukture, obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske ali telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode, - zagotoviti je potrebno zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč, - pri pripravi in izvedbi gradbenih del naj se za odlaganje morebitnega izkopnega materiala izberejo mesta izven ekološko pomembnega območja Ljubljansko barje: ekološko pomembno območje naj se ne zasipava, onesnažuje ali kakorkoli drugače ne poškoduje, - promet v času gradnje je potrebno organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala, - negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, je potrebno odpraviti v najkrajšem možnem času, skladno z veljavnimi predpisi, - zagotoviti je potrebno nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav, - v času gradnje je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega, onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi snovi in materialov, - v primeru nesreče je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb, - zaščititi in ohranjati je potrebno avtohtono vegetacijo ob vodotokih, - zagotoviti je potrebno sanacijo morebitnih zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij, - vse javne poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje poškodovane je potrebno sanirati oz. povrniti v prvotno stanje. (2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami pristojnih nosilcev ureja- nja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA 51. člen (merila in pogoji po prenehanju veljavnosti OPPN) Po prenehanju veljavnosti tega OPPN so dopustni naslednji posegi: - rekonstrukcije in spremembe namembnosti v okviru določil OPN, - rušitve in odstranitve objektov, - redna in investicijska vzdrževalna dela, - izvedba novih načinov ogrevanja ali izrabe energije obnovljivih virov, kar obsega tudi namestitev za to potrebnih naprav, - rekonstrukcija in novogradnja gospodarske javne infrastrukture, po pogojih pristojnih nosilcev urejanja prostora. XIII. KONČNE DOLOČBE 52. člen (vpogled OPPN) OPPN je na vpogled na Oddelku za prostor občinske uprave Občine Vrhnika. 53. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 54. člen (pričetek veljavnosti OPPN) Odlok se objavi v občinskem glasilu Naš časopis in začne veljati 15. dan po objavi. Odlok se objavi tudi na spletni strani Občina Vrhnika. Št. zadeve: 3505-9/2017 (5-08) Vrhnika, dne 6. 7. 2018 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin l.r. Na podlagi prvega odstavka 110. člena in prvega odstavka 111. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/2007 - UPB 3, 45/2008, 83/2012 in 68/2017) in drugega odstavka 71. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 430/15 z dne 28.09.2015) RAZPISUJEM redne volitve v svete krajevnih skupnosti v Občini Vrhnika 1. Redne volitve v svete krajevnih skupnosti Bevke, Blatna Brezovica, Drenov Grič - Lesno Brdo, Ligojna, Padež - Pokojišče - Zavrh, Podlipa - Smrečje, Sinja Gorica, Stara Vrhnika, Verd, Vrhnika - Breg, Vrhnika - Center, Vrhnika - Vas in Zaplana se opravijo v nedeljo, 18.11.2018. 2. Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 03.09.2018. 3. Volitve v svete krajevnih skupnosti vodi in izvaja Občinska volilna komisija Občine Vrhnika. 4. Razpis volitev se objavi v uradnem občinskem glasilu Naš časopis in na spletni strani Občine Vrhnika. Številka:041-1/2018(2-02) Vrhnika, 14.8.2018 Župan Občine Vrhnika Stojan JAKIN, l.r. UaŠ Občina Borovnica 3 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si /•• V v • Čiščenje odpadnih vod, kjer ni javnega sistema Konec leta 2015 je začela veljati nova Uredba o odvajanju in čiščenju odpadne vode (Uradni list RS, št. 85/2015), s katero se rok za ustrezno očiščeno odpadno vodo iz objektov na območjih, kjer ni javnega kanalizacijskega omrežja, so pa ta območja na vodovarstvenih območjih, podaljša do 31. 12. 2021. V občini Borovnica gre za naselja in zaselke: Dražica, Ohoni-ca, Brezovica pri Borovnici, Za-bočevo, Niževec, Pristava, Lašče in posamezne objekte, ki so sicer prekomerno oddaljeni od javne kanalizacije. Občina Borovnica si prizadeva za kakovostne vodotoke na celotnem ozemlju občine in je v okviru projekta Čista Ljubljanica za širjenje in posodobitev kanalizacijskega omrežja ter izgradnjo in obratovanje sodobne čistilne naprave investirala skoraj 8 milijonov evrov. Župani RRA LUR so se ob sprejetju nove razvojne strategije Ljubljanske urbane regije strinjali, da se dinamika čiščenja odpadnih voda ne sme zaustaviti, saj je strateški cilj celotne regije čim prej zagotoviti čiste vodo- toke. Občina Borovnica je tako tudi letos junija objavila javni razpis za subvencioniranje nakupa in gradnje malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) na območju občine Borovnica za leto 2018 (na spletni strani občine pod rubriko Razpisi). Skupna razpisana vsota je 8.000 evrov, mogoče pa je pridobiti občinsko podporo v višini do 30 % (vključuje napravo, njeno postavitev in zagon) oz. maksimalno do 250 evrov na PE. Občina dodeli podporo po tistem ob obeh kriterijev, ki je bolj ugoden zanjo oz. po katerem za posamezno MKČN prispeva manj. Uveljavljajo se lahko stroški, ki so nastali od 1. 1. 2013 dalje. Rok oddaje vloge za leto 2018 je do 31. 10. 2018. Ker se rok, do katerega morajo gospodinjstva urediti odvajanje in čiščenje, približuje, naj opozorimo še vse občane, da po tem roku občina ne bo več sofinancirala postavitve MKČN. Za razumevanje omenjenega razpisa želimo zadevo ponazoriti s primeroma. Primera Če je MKČN zgrajena za 4 PE (oz. 4 osebe) lahko maksimalna občinska podpora znaša 4 x 250 € = 1.000 €, če so upravičeni stroški investicije (nakup, postavitev in zagon MKČN) enaki ali višji od 3.333,33 €. Če bi npr. MKČN za 4 PE stala 4.000 €, bi sicer 30 % delež sofinanciranja znašal 1.200 €, vendar se v tem primeru podpora podeli skladno s kriterijem najvišje možne podpore za eno PE v znesku 250 €, torej podpora v primeru MKČN za 4 PE znaša maksimalno 1.000 €. V kolikor pa so upravičeni stroški investicije v MKČN s 4 PE nižji od 3.333,33 €, višina odobrene podpore znaša manj kot 1.000 €, ker se uporabi kriterij 30 % financiranja upravičenih stroškov investicije. Pri upravičenih investicijskih stroških za MKČN za 4 PE v znesku npr. 2.000 € maksimalna podpora tako znaša 600 €. PRODAMO VSO 7 HISNO LASTNINO J Zaradi selitve prodamo vso pohištvo, vrtno opremo, motor, naprave... Vse! Udarno kladivo Hiti 17, hrastova miza s stoli, LED televizija, zavese, šivalni stroj, piknik žar.... Vse je dobro ohranjeno. Nekatere stvari so kupljene v Nemčiji, nekatere celo nerabljene. razprodaja poteka na naslovu: Brezovica pri Borovnici 40, 1353 Borovnica, Stvari si lahko ogledate in kupite od srede 29. avgusta do vključno sobote 1. sept., od 10. ure dopoldan do 18. ure zvečer. Lahko nas tudi pokličete med 10. in 20. uro vsak dan. 040 81 53 44 Prisrčno dobrodošli na kozarček žganja! Vabljeni in lepo pozdravljeni! Družina Trampuš Previdnost države odmaknila gradnjo prizidka k šoli za leto dni Povečana previdnost države na področju poplavne ogroženosti je botrovala skoraj enoletnemu podaljšanju postopkov, ki omogočajo gradnjo prizidka k OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Že pred dvema letoma se je izkazalo, da bo zaradi povečanega vpisa otrok v prvi razred OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica treba v nekaj letih zagotoviti dodatne prostore. V sodelovanju z vodstvom šole in svetom staršev je Občina Borovnica pristopila k izdelavi projekta za prizidek k šolski stavbi. Zgrajen naj bi bil lesen nizkoenergijski objekt s 4 učilnicami, ocenjen na 600.000 evrov, 40 % tega bi financiral Ekosklad. Ker del zemljišča, na katerem je edino mogoče zgraditi prizidek, ne da bi s tem omejili zmogljivosti že tako komaj zadostnega šolskega parkirišča, po veljavnem OPN spada na območje industrijskih dejavnosti, je bilo treba začeti postopek spremembe OPN in UN Liko. Do konca lanskega avgusta so bila pridobljena vsa potrebna mnenja in soglasja z izjemo pozitivnega mnenja direkcije za vode v zvezi s poplavno ogroženostjo. Konec lanskega oktobra je Občina Borovnica direkciji posredovala študijo poplavne ogroženosti, ki jo predstavlja še vodotok Malence, z opredeljenimi ukrepi za njeno zmanjševanje, ki je bila izdelana za potrebe OPPN Vaško jedro Borovnica. Ker je direkcija v zvezi z omenjeno študijo izdala pozitivno mnenje, smo pričakovali, da ne bo težav glede soglasja za spremembe OPN, ki omogočajo gradnjo prizidka k OŠ. Zaradi tožb, ki so jih na državo, ki jim je omogočila gradnjo na območjih, ki so jih prizadele poplave, naslovili prizadeti, se je direkcija za vode začela obnašati skrajno previdno, da bi v prihodnje onemogočila možnost tovrstnih tožb oz. njihovega uspeha. Pristojni na direkciji so zahtevali dopolnitve k študiji in ko so te dobili po nekaj mesecih še pojasnila. Ko so imeli tudi slednja, pa so po več kot enomesečnem molku zahtevali še dodatna pojasnila. Pozitivno mnenje direkcije za vode je bilo tako izdano šele na začetku avgusta. Že maja je postalo jasno, da prizidka k šoli ne bo mogoče zgraditi do začetka novega šolskega leta. Kljub zagotovljenim sredstvom za gradnjo v občinskem proračunu in predpostavki, da bo projekt deležen tudi sofinanciranja s strani Ekosklada. Z vodstvom šole so bili dogovorjeni ukrepi, ki bodo začasno omogočili nemoten pouk, s predelavo nekaterih garderob v učilnice. Nedavna pridobitev še zadnjega pozitivnega mnenja k spremembi prostorskega akta, ki pogojuje začetek postopkov za gradnjo prizidka k osnovni šoli, daje upanje, da bo z gradnjo mogoče začeti že do konca letošnjega leta in zanjo pridobiti tudi sredstva Ekoskada. Župan in občinska uprava bosta storila vse, kar je v njuni moči, da do gradnje pride čim prej. Občinska uprava V sodelovanju je moč V okviru projekta EU Čiro I je bila v hotel spremenjena opuščena železniška postaja v kraju Ravno v Hercegovini. S sodelovanjem v programu Interreg Adrion do orodij, znanj in finančnih sredstev za razvoj turizma na osnovi zgodovinskih vodnih in železniških poti. Zgodovinske rečne plovne poti in železniške proge so že same po sebi kulturna dediščina in atrakcija, ki bi lahko ob ustrezni ureditvi obisko-valske in interpretacijske infrastrukture ter promociji in trženju privabila številne turiste. Predvsem vse večje število tistih, ki želijo nove kraje odkrivati in spoznavati na aktiven način. Ta temelji na kombinacijah pešačenja, kolesarjenja in javnega prevoza ter omogoča tudi največ stikov z domačini in avtentičnih doživetij. Ker po občini Borovnica potekata tako del zgodovinske plovne poti po Ljubljanici kot tudi trasa prve železniške proge, ki je povezala srednjo Evropo s Sredozemljem oz. Dunaj s Trstom, se je občina odzvala na povabilo milanske univerze in se priključila konzorciju občin, raziskovalnih in nevladnih organizacij, ki je na poziv programa EU IN-TERREG ADRION za prijavo čezmejnega sodelovanja na področju razvoja naravne in kulturne dediščine v jadran-sko-jonski regiji konec junija prijavil predlog projekta, katerega cilj je razvoj trajnostnega turizma na osnovi zgodovinskih vodnih in železniških povezav. V okviru projekta GreAT-mob naj bi pod vodstvom Univerze v Milanu projektni partnerji iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Italije, Slovenije in Srbije na osnovi skupne metodologije popisali in ovrednotili svojo na zgodovinske vodne in železniške poti vezano kulturno in naravno dediščino, pripravili osnove za njeno skupno vrednotenje, primerjavo in predstavitev ter razvoj turističnih produktov na osnovi skupne platforme in sisteme označevanja za promocijo in trženje na evropski ravni. Projekt predvideva tudi manjše investicije v obnovo dediščine ter razvoj obiskovalske in in-terpretacijske infrastrukture. Pri tem bo projekt upošteval in nadgradil dosedanja znanja in orodja na tem področju v EU. V Občini Borovnica bi tako poleg uporabe v projektu razvitih skupnih orodij za vrednotenje, označevanje in promocijo naravne in kulturne dediščine, ki je povezana z opuščeno plovno potjo ob Ljubljanici ter delom opuščene trase Južne železnice med Pakom in Borovnico, tudi uredili in označili ter z informacijskim tablami in urejenimi počivališči opremili poti za kolesarje in pešce na trasi opuščene železniške proge ter med njo in Ljubljanico. Poleg Občine Borovnica v projektu kot slovenski partner sodeluje še Prometni institut Ljubljana, kot pridružena partnerja pa Slovenske železnice in Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje. Čeprav slovenske občine v evropskih projektih čezmejnega teritorialnega sodelovanja lahko sodelujejo že dve desetletji, gre sploh za prvi primer vključevanja Občina Borovnica v tovrstno razvojno sodelovanje. Razpis predvideva dvostopenjski izbor predlogov projektov, pri katerih bo 85 % upravičenih stroškov pokritih s strani programa INTER-REG ADRION. V kolikor bo predlog projekta GreATmob s strani ocenjevalcev ocenjen kot primeren za nadgradnjo v podrobno končno predstavitev, kar naj bi bilo znano do konca leta, bo o sodelovanju Občine Borovnica v njem imel zadnjo besedo občinski svet. Andrej Klemenc, foto: A. Klemenc Višji svetovalce za razvoj in razvojne projekte UaŠ Občina Borovnica 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Nova pridobitev PGD Borovnica Zadnja uradna vožnja Letošnji Dan borovnic smo borovniški gasilci še posebej nestrpno pričakovali, saj smo s tem dnem v uporabo prevzeli novo vozilo za gašenje gozdnih požarov znamke Ford, ki je bilo izdelano v podjetju Rosenbauer. Pozdrav novemu vozilu - za volanom Bogomir Pelko. Največja pridobitev za naše društvo in s tem za celotno občino je v vozilo vgrajena oprema za prvo pomoč, saj bomo z novim vozilom lažje vozili po ožjih ulicah in težje dostopnem terenu. S tem vozilom smo na- domestili staro vozilo GVGP-1, znamke Mitsubishi, letnik 1993, ki smo ga v uporabo prevzeli na občinskem prazniku leta 2000. To vozilo je služilo za gašenje travniških in gozdnih ter manjših začetnih požarov, z njim pa smo priskočili na pomoč tudi pri gašenju požarov na Primorskem in ostalih sosednjih občinah. Vozilo je v 18 letih prevozilo več kot 22.000 kilometrov in opravilo več kot 1000 ur. Novo vozilo je že prvi dan svoje »kariere« doživelo tudi ognjeni krst, saj smo z njim posredovali na dveh intervencijah, kjer so se vzdolž proge vneli železniški pragovi. Zaradi netočne prijave pa smo imeli kar nekaj dela z iskanjem kraja požara, zato naj ob tej priložnosti še enkrat ponovimo: ob klicu na številko 112 povemo, KDO kliče, KAJ, KJE IN KDAJ se je zgodilo, nato pa tudi, KOLIKO je ponesrečencev, kakšne so POŠKODBE in OKOLIŠČINE na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave ...) ter kakšno POMOČ potrebujete. Dolžni smo tudi pojasnilo o sproženju sirene za splošno nevarnost ob izhodu na omenje- ne intervencije, do katere je prišlo zaradi tehnične napake. Za morebitne nevšečnosti oziroma vznemirjenje se občanom opravičujemo. Naj se ob tej priložnosti še enkrat zahvalimo županu g. Bojanu Čebeli in občini Borovnica, ki je pri nakupu novega vozila prispevala večinski finančni delež, pa tudi ostalim večjim donatorjem, ki so nam pomagali pri poplačilu stroškov nabave novega vozila. Hvala pa seveda tudi vsem občanom za prispevke, ki ste nam jih dali v hranilnike in poslali v poseben SMS-predal, in vsa sredstva, ki smo jih prav z njihovo pomočjo zbrali ob razno-su koledarjev, letni prireditvi ter srečelovu. Hkrati pa bi vse zabave željne povabili na našo prireditev Noč pod viaduktom, ki bo 3. novembra na že znani lokaciji. Obljubimo vam, da bo pestro. Saša Mevec Pušnik, PGD Borovnica; foto: Simon Pelko »Edini delujoč steber države so lokalne skupnosti« Za državno in vojaško himno je poskrbel vrhniški pihalni orkester. Borovnica je proslavo ob dnevu državnosti, 25. junija, zaradi slabega vremena zopet preselila v varno zavetje šolske dvorane. Kljub skorajda premajhnemu prostoru, ki so si ga morali deliti številni obiskovalci, vrhniška pihalna godba in praporščaki, je dogodek minil v prav prisrčni sproščenosti usklajenega in bogatega programa. Prihodu praporščakov na oder je sledila državna himna in zatem tradicionalno simbolno veteransko dejanje, ki z leti postaja osrednji in nepogrešljiv element proslave državnih praznikov. Na oder so nam pod vodstvom vzgojiteljice Tine Mazi prišli o domovini pogumno recitirat vrtčevski otroci, nič manj suveren pa ni bil niti nastop Boruta Doljšaka. Veteransko društvo OZVVS Vrhnika Borovnica, ki letos praznuje dvajsetletnico delovanja, je priložnost izkoristilo za podelitev dveh pomembnih priznanj. Prvo, srebrni znak ZVVS, je romalo v roke županu Bojanu Čebeli, ki je s svojim podjetjem Birosistemi osamosvojitvenim silam pomagal že leta 1991, z osebno pomočjo in donacijami pa se je prav posebej izkazal tudi pri postavitvi razstave Veterani ne skrivamo. Spominsko plaketo ZVVS pa so dali v roke Niku Dolinarju, velikemu podporniku in donatorju veteranske organizacije. Slavnostni govornik, župan Čebela je nato spregovoril o dnevu državnosti: »Danes je slaven dan za našo domovino. Sedemindvajset let zgodovine ni veliko, a ko smo poslušali preambulo veteranskega društva, ki še vedno s ponosom prenaša osamo- svojitvena čustva na našo mladino ... meni vsakič, ko jo slišim, vzbudi čustva, ki sem jih doživel pred sedemindvajsetimi leti. Kako pa je danes z našimi čustvi? Če pogledamo zanos veteranov, koliko ga je ostalo med Podelitev priznanj zaslužnim za ohranjanje osamosvojitvenih vrednot. nami? Ko sem se peljal na prireditev in si ogledoval pročelja hiš, sem ugotavljal, da niti na četrtini ni izobešenih zastav. Kdo še verjame v ta sistem? Je to nezaupanje? Je to podcenjevanje? Je to neskladje politike s sistemom? Mogoče res. Institucije, kot so finančne institucije, banke, razna ministrstva v službi ljudi, ki bi morala delovati v dobro ljudi, so pravzaprav postala orodje politike. Sistem šolstva je branik znanja, branik intelektualnih vrednot, pa z njim nismo zadovoljni. Skušamo ga spremeniti. A zakaj? Sistem šolstva je nedotakljiv. Če pogledamo še ostale stebre. Socialna varnost zlorabljena, nepravična. Delo ni več nagrajeno. Bolj kot delu se posvečamo nedelu z nagrajevanjem nedela. To ni prav. Za nami so volitve. Nekaterih so bila polna usta, kako moramo povečati socialno varnost. Se strinjam, a za tiste, ki sistema ne izkoriščajo. Treba je prepoznati, kdo bi upravičeno potreboval sredstva, ki so naša. Ki jih zbiramo vsi. Ta zloraba dela z nedelom . jaz izhajam iz gospodarstva, pa v gospodarstvu tega ni. V gospodarstvu je delo hitro prepoznano, nedelo pa kaznovano. Mislim, da nas v priho- dnosti čaka še veliko dela, da skupaj, kot družba prepoznamo in povemo, da je treba delu dati čast. Edini deluj oč steber države so lokalne skupnosti, ki ostajajo od prvega dne zveste svojim načelom in zveste ljudem. Zato, ker so v stiku z ljudmi. In s tem, ko je politika iz parlamenta nagnala župane, je slovenska politika izgubila stik z ljudmi. Župani so tisti braniki ljudstva, ki takoj odreagirajo in se zo-perstavijo, tudi apolitično, če je treba. Pa tudi, če so v strukturah politike, ker jim je to prva naloga. Jaz mislim, da je bila tu narejena velika škoda. Zato smo danes pri tem političnem elitizmu, ki narekuje prednost in obstoj velikim, pa tudi majhnim strankam. Pa da ne bo vse tako črno, jaz upam, da bomo v prihodnjih letih prišli do nekega novega vzpostavljanja kontakta s sistemom. Ga ne bomo na novo vzpostavljali, ga ne bomo spreminjali. Nedotakljivost sistema kot takega je bistvena za delovanje države.« Ob koncu se je zahvalil vsem organizatorjem in jih skupaj z obiskovalci povabil na priložnostno okrepčilo, na kar so se vsi prav radi odzvali. Damjan Debevec, foto: DD UaŠ Občina Borovnica 3 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Praznik borovnic in Noč borovnic(e) 2018 Lepo vreme, številne stojnice, obilje borovnic, soliden obisk, zadovoljni kupci in prodajalci, zamuda Borovničeve povorke, zvoki Norega vala, predaja novega gasilskega vozila borovniškim gasilcem, prihod muzejskega vlaka, vožnje s parno lokomotivo in starodobnim avtobusom, vodeni pohod po soteski Pekel in ogled čuvajnice 666, starodobna kolesa in avtomobili, izredna razstava čipk, predstavitev mladih karateistov, Krajinskega parka Ljubljansko barje, najstarejšega lesenega kolesa na svetu, projekta DEPO ... državno prvenstvo v oponašanju jelenovega ruka, prihod izrednega vlaka s skupino Tabu, potem pa nora Noč Borovnic(e) 2018 in zabava vse do ranega jutra. Več kot besede lahko povedo fotografije. Imamo kaj pokazati in prodati še kaj več kot borovnice, pripraviti pester in za vse privlačen program, ohranjamo in predstavljamo kulturno in naravno dediščino ter krepimo lokalno identiteto in pripadnost. Seveda je treba še marsikaj izboljšati. Okrepiti in razširiti partnerstva, popestriti glasbeni program, izboljšati promocijo in trženje. A zadovoljni obiskovalci, prodajalci in partnerji so dokaz, da smo na pravi poti. Foto: A. Klemene in C. Hrovatin UaŠ Občina Borovnica 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Vabilo Očistimo Slovenijo 2018 15. septembra bo že tretjič izvedena okoljevarstvena akcija Očistimo Slovenijo, ki bo tokrat potekala pod geslom ŠE ZADNJIČ! Akcija poteka pod okriljem društva Ekologi brez meja in se bo odvijala v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, World Cleanup Day 2018, ki bo na isti dan potekal v 150 državah! Namen letošnje akcije ni le čiščenje, večji poudarek bo namenjen dvigu ozaveščenosti. Veliko občin in društev je čistilne akcije letošnjo pomlad že imelo. A to ni razlog, da se 15. septembra prostovoljci ne bi ponovno zbrali in naredili nekaj dobrega za okolje. Namesto čiščenja se seveda lahko lotimo tudi urejanja okolice ter ozaveščanja o ekoloških problemi. Pridruži se nam tudi ti. Več informacij lahko prejmeš pri lokalni koordinatorki za Borovnico: Špela Grohar, zavodtriniti@gmail.com Vabljeni Vabilo na začetno 4-urno praktično delavnico EFT (tapkanje) Na delavnici spoznamo vse štiri korake osnovnega recepta metode. Naučili se bomo lajšanja težav: - ob telesni bolečini ali nelagodju, - v primeru hlepenja po točno določeni, običajno nezdravi hrani/ pijači/razvadi, - čustvene bolečine, povezane z minulim dogodkom. Delavnica bo potekala v Galeriji Barje, v soboto, 29. septembra, začela se bo ob 9.30. Cena: 50 €. Delavnico bo vodila Katja Logar Nadižar, izvajalka 2. stopnje metode EFT po predmetniku AAMET. Obvezne predhodne prijave: M: 051 232 617, E: katja.logar@gmail.com, FB: V ravnovesju - tapkanje s Katjo. Vabljeni HUD Karel Barjanski Popkarju v spomin Oni dan sem se, kot že ničkolikokrat to sezono, spravil krampat stezice mimo slapov. Onkraj mosta pod Galerijami pa sem za dolg trenutek ustavil korak in motril velike tiskane črke na betonski plošči: »Ljubitelj narave ...« Priznam, o življenju Franceta Lebna ne vem veliko, ga o njem nisem nikdar niti dosti spraševal. Vem pa, da je na mnogih področjih borovniškega življenja pustil globoko sled, a verjetno nikjer tako močnega pečata kot prav v soteski Pekel. France je bil gonilna sila prve povojne obnove planinskih poti skozi sotesko. Ljubezni do nje se je po lastnih besedah nalezel že ob gozdovniški prisegi, ki so jo pred davnimi časi na jasi pred mlinom zapisali na kos lubja in nato upepelili v tabornem ognju. Druga svetovna vojna je iz Pekla pregnala dotedanje urejevalce, povojna obnova porušene domovine pa prenove nekakšnih sprehajalnih poti, normalno, ni imela ne v prvem ne drugem planu. Šele po letu 1950 so se začele pojavljati prve pobude za vnovično ureditev soteske. Med prepadne stene se je tedaj zagnala skupina mladih, ki so si nadeli naziv »popkarji«, po malih žepnih nožičih, ki so jih venomer nosili seboj. Fantje in dekleta, ki so znali uživati v miru in lepotah Pekla, so začeli s popravili mostov in stez. V stenah ob drugem in tretjem slapu so uredili nove stopnice, napeli stare jeklenice in z betonskim železom improvizirali varovala, kjer so bila najpotrebnejša. Poti mimo četrtega slapa in preko Hudičevega zoba so zopet postale prehodne. Znali pa so se tudi zabavati. Očistili so prostor, kjer danes stoji gostišče, za plesišče in pa sprva manjši leseni objekt. Slednjega je čez čas zamenjala lična turistična hišica z zidano kletjo, katere temelje še danes ugleda-mo nasproti mostu pri gostišču. Mlina, ki je tedaj še mlel zrnje v moko, se zaradi lastništva niso dotikali. Še pred koncem desetletja pa je neizprosna narava že tako zdelala infrastrukturo, da je kar klicala po nujni obnovi. Na klic so se tedanji udarniki zopet odzvali v velikem številu. Mostove in stopnice so nadomestili s hrastovimi. Zadnje od teh so propadle šele nekaj let po koncu 20. stoletja, prav tako prejšnja hrastova miza pri tretjem slapu. Obnovili so markacije in smerokaze, na ključnih mestih vzidali reliefne zemljevide soteske ter za nameček l. 1959 vzidali »popkarski zakonik« pri Galerijah. Leta 1962 je prišlo do ustanovitve Turističnega olepševalnega društva Borovnica in pri njegovih akcijah urejanja soteske je zopet sodeloval prav France. Načrti so bili tedaj že širokopoteznej-ši. Iz Ohonice so razširili cesto do Pekla, uredili parkirišče za avtomobile, plesišče pred mlinom, vrhunec dejavnosti pa je bila izgradnja novega gostišča. Finančno prezahtevni projekt je nazadnje pokopal prvo turistično društvo. France je bil v naslednjih desetletjih kot lovec še vedno reden obiskovalec soteske, a ga do velike prenove poti po letu 1990 v medijih in dokumentaciji nisem več zasledil. V času prenove mlina in stez pa se je zopet oglasil z več obsežnimi članki v Našem časopisu. Spodbudil je odmevno in dobro obiskano proslavo ob 100-letnici turizma v Peklu leta 1997, ko je bil pod njegovim pa- tronatom postavljen tudi kip peklenščka na drugi jasi. A še pomembneje za današnje in vse prihodnje generacije urejevalcev Pekla, podrobno je opisal, kje in kakšne nevarnosti prežijo na infrastrukturo v soteski ter kakšnih posegov si ne bi smeli nikoli privoščiti. Vsi njegovi nasveti so bili tehtni, na mestu. Kjer ga nismo upoštevali, so nam dale lekcijo poplave v letih 2010 in 2014. V naši dolini so mnogi prišli na ta svet in odšli z njega, a za prenekaterim danes niti obledelega nagrobnika ni več. Franceta Lebna ne bo med njimi. Stoji ob boku dr. Josipa Cirila Oblaka, Froleta Strmiškega, Martina Košute in Alberta Ja-gra. Vsaka ped poti skozi sotesko Pekel bo, dokler bodo skoznjo hodile trume planincev in turistov, govorila o delih velikega Borovničana, ki se je letos poslovil od nas. Damjan Debevec, foto: Peter Svete Sito za duše Ni še minilo osem let, odkar je bil po dolgih letih prerekanj dokončan povsem nov poslovilni objekt (mrliška vežica) na borovniškem pokopališču. Kot bi bilo včeraj, mi odzvanjajo besede tedanjega župana, čemu sredi že tako malo uporabne ravne strehe zeva velika luknja. Tako naj bi si arhitektka zamislila prehod duš proti nebu. In da o namestitvi kakšnega pleksi stekla ne želi niti slišati. Pri tem je ostalo in borovniški pogrebci so se poslej v primeru slabega vremena pač stisnili v zavetrni kot ali pod streho odprli dežnike. Zadnje čase pa je opaziti še neko do sedaj nerazkrito skrivnost »nove« vežice. Majhne luknjice, ki se pokažejo zgolj na tiste dni, ko duše, kot ponavadi, letijo v nebo, voda pa z njega na zemljo. No, v tem primeru skozi luknjice v strehi naravnost v opaž. Ta je na nekaj mestih prav nesramno zazehal in nam navadnim smrtnikom razkril sito, skozi katero se morebiti sejejo tiste, bolj problematične duše. Saj še pomnite tisto o kameli, bogatašu in šivankinem ušesu? Upam, da po tem prispevku na občini ne bodo predolgo sejali in kar se da hitro po lestvi, ki ne rabi biti Jakobova, na streho poslali kakega krovca preverit, ali je sito skladno z arhitekturnimi načrti. Opaž morebiti res ni težak, a ne vem, če ne bi revež, ki bi mu po nesreči zgrmel na glavo prav sredi pogreba, od samega strahu spustil duše naravnost skozi portal v strehi. Damjan Debevec Ko turiste očarajo rožice Na vsako polico cvetlico je slogan, ki se je prav lepo usidral v zavest borovniške populacije. Ni nam vseeno, kakšno lice kažejo svetu naša domovanja, zato je spomladanska občinska akcija tudi letos prav lepo odmevala med domačini. Drži pa, da nekatere okenske police in balkoni pritegnejo več pozornosti kot drugi. Tudi zato, ker so na »strateških« lokacijah, v samem središču kraja, kjer tuji obiskovalci dobijo prvi vtis o prebivalcih te zelene doline. Tako sem oni dan, ko se je na dolgo in široko slavilo sladke modre sadeže, pred pošto naletel na gručo turistov, razpostavljenih v discipliniran strelski vod. Merili so naravnost v zid trgovine Mer-cator in vneto pritiskali na petelina. Njihova tarča? Zivobarvne sulfinije na oknih in balkonu Bernikovega stanovanja, ki so po odstranitvi bifeja prišle do polnega izraza. Skrbna lastnika sta mi zaupala, da jih že mnogo let kupujeta pri Čožu v Črni vasi, saj izjemno lepo cvetijo najlepši del leta, od maja do konca septembra. Okrasitev, ki jo je v preteklosti res že odlikovalo domače turistično društvo, a se človek kljub temu ne more znebiti občutka, da nam je z leti postala nekaj samoumevnega. Srečko, ki sicer skrbi za urejenost malega parka za Mercatorjem, pravi, da je vzgib za sajenje rož preprost - žena jih ima pač rada. Si pa želita, da bi bile njune okenske police v spodbudo tudi drugim v kraju. Takšnim željam se seveda brez pridržkov in s pohvalo pridružujemo tudi pri Našem časopisu. Damjan Debevec, foto: DD UaŠ Občina Borovnica 3 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Razstava čipk skupine kljekljaric Od nitke do čipke Ob vsakoletnem praznovanju Dneva borovnic pripravijo članice klekljarske skupine Punkeljc razstavo. in kdaj so začele klekljati. Odgovori so bili na voljo v predstavitvenih kotičkih in nekateri so bili prav zanimivi. Vse klekljarice so prehodile pot od vajenca do mojstra. Nekaj zanimivosti: • Osemnajst klekljaric, ki so razstavljale svoje izdelke, skupaj šteje 1263 let. Najstarejša je gospa Vera Hiti, ki ima 84 let. Povprečna starost je 70 let. • Najmlajši in edini moški klekljar je Nace Kenda, star je 9 let. On je seveda vajenec. Pravi, da kleklja za zabavo in da mu je všeč premetavanje klekljev. Kljub temu da je klekljaric kar precej, bi bile zelo vesele, če bi se jim pridružila še kakšna nova članica, seveda so dobrodošli tudi gospodje. Kaj so naredile in kako postavile ter se predstavile, smo si ogledali po krajšem kulturnem programu, ki so ga popestrili Fantje s Kužnce. Razstava je bila odprta od petka do nedelje in je bila zelo dobro obiskana. Za naslednje leto bodo pridne roke klekljaric pripravile nove izdelke in že 13. razstavo čipk. Tema postavitve pa bo ... Pridite in si jo oglejte. Slavica Marta Ošaben ŽPZ Tonja vabi nove pevke Društvo ŽPZ TONJA vabi k petju v ženskem pevskem zboru nove pevke iz Borovnice in okolice. Pridružite se nam, da skupaj nadaljujemo kakovostno petje različnih priredb ljudskih in umetnih pesmi domačih in tujih avtorjev ter večno zimzelenih popevk ... Pevske vaje imamo ob četrtkih, od 19.30 do 21.30, v mali dvorani Vrtca Borovnica. Za več informacij pokličite: 041 638 011. Pevke Društva ŽPZ Tonja Tonjfi Tema letošnje je bila Od nitke do čipke. In kje se vse začne? Pri semenu. Načelo -ma bombažnem ali lanenem. Iz semena zraste rastlinica, ki se po različnih obdelavah spremeni v nitko. Nitko dobi v roke klekljarica in takrat se spremeni v čudovito čipko. Uporabnost tega krasnega izdelka je skoraj neomejena. Kamorkoli čipko postaviš, vedno predstavlja prekrasno dopolnitev. Na mizi, postelji, obleki, vratu, zapestju in še in še. Predstavlja dodano vrednost in dragocen videz. Seveda je nova doba prinesla tudi nove materiale in dodatke: perlice, kristalčke, bleščice, kovinske nitke ... Vendar pa sta osnovna materiala še vedno bombažna in lanena nitka. Tako kot nastane čipka iz navadne nitke, torej iz skoraj nič, tako se tudi začetnik oz. vajenec spremeni iz popolnega nevednika o klekljanju v vrhunskega izdelovalca čipke. Od vajenca do mojstra Tokratna razstava je predstavila oboje. Klekljarice so dobile na razpolago mizo, stol, lučko in del panoja. Svoje izdelke in kotiček si je vsaka postavila po svoje. Vsi kotički so bili zelo lepo urejeni. Izpolnile so tudi vprašalnik, zakaj Pa smo priplesali do junija ... V Borovnici smo v okviru Kulturnega društva Borovnica v oktobru ustanovili otroško folklorno skupino Coklarčki. Na prve vaje je prišlo nekaj čez 20 otrok, od prvega do sedmega razreda, pisana druščina navihanih punc in fantov, ki so komaj čakali, da začnemo plesat. Naše vaje so potekale v super vzdušju; učili smo se plesati in peti, razvijali smo ritem, pazili na držo, razdalje in na oblikovanje lepega kroga in se igrali igre, kakršne so se včasih igrali otroci. Izbrali smo si tudi svoje ime, Coklarčki, saj želimo z njim sporočiti, da smo iz slavnega Coklburga, iz Borovnice. Januarja smo imeli prvi na- stop in sicer na letnem koncertu ŽPZ Barjanke. Otroci so se ga zelo veselili, najbrž tudi zato, ker so se takrat prvič oblekli v otroške folklorne kostume. Vsi, brez izjeme, so se na svojem krstnem nastopu odlično odrezali, in kar je še bolj pomembno, v nastopu so uživali. Po tem smo imeli še štiri nastope. Prvega v okviru šolske proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, dvakrat pa smo sodelovali na prireditvi Pogreto zelje v organizaciji FS Šumnik. Na slednjem so otro- ci pokazali tudi svoje igralske sposobnosti in po nastopu pod odrom z odprtimi usti gledali »šumnikovce« in si predstavljali, kako bodo čez nekaj let morda sami plesali med njimi. Maja smo se v vseslovenskem tednu ljubiteljske kulture predstavili tudi na prireditvi Ob bistrem potoku v OŠ Log-Dragomer. S kotičkom očesa že gledamo na naslednjo sezono, ko bomo vpisovali nove plesalce in organizirali tudi prvi celovečerni nastop, razmišljamo pa tudi o izdelavi svojih folklornih kostumov. Izzivov pred nami je veliko, nama pa še vedno največji ostaja ohranitev navdušenja nad folkloro med najinimi plesalkami in plesalci. Upava, da se jim jeseni, v novi sezoni, pridruži še kakšen nov plesalec ali plesalka. Prijave zbirava na telefonskih številkah 041 901 969 (Sara) in 030 922 041 (Kristina). Zahvalili bi se radi za vso pomoč in podporo, staršem otrok za odlično sodelovanje, KD iz Stare Vrhnike in ŽKUD Ro-žanc za izposojo folklornih kostumov, družini Pirc za izposojo košaric na zadnjem nastopu in seveda vsem otrokom, ki so pridno obiskovali vaje. Milena, hvala tudi tebi! Mentorici OFS Coklarčki Ajdna, pribežališče naših prednikov Na nedeljsko jutro, 27. maja, se je konvoj avtomobilov z železniške postaje Borovnica podal na Gorenjsko. Naš cilj: Ajdna, zob, ki »štrli« iz južnega pobočja Stola. Kar težko si je predstavljati, da je pred 1500 leti tako visoko nad dolino stala vasica, ki je dajala zavetje in varnost. Obetal se je lep dan, le vrhovi niso hoteli sneti belih klobukov s svojih kuštravih glav. Parkirali smo pri akumulacijskem jezeru v Završnici. V krogu smo se pozdravili in razgibali. Na ogledni turi teden dni prej je padla ideja, da se starejši otroci povzpnejo po zavarovani poti, saj so jo super obnovili, ostali pa na Ajdno pridejo po drugi strani. Tako smo za pomoč pri opremi prosili MO PD Vrhnika, ki so nam prijazno posodili nekaj pasov, samovaro-valnih kompletov in čelad. Na parkirišču so otroci pomerili pasove in opremo smo razdelili po nahrbtnikih staršev. Preko travnika in mrzlega potočka smo se umaknili v gozd. Pri klopi smo si malce oddahnili in se odžejali. Kmalu smo dosegli makadamsko pot in nadaljevali do križišča, kjer steza na desno vodi do Valvazorjevega doma, mi pa smo se levo spustili do sedelca, kjer smo si na glave poveznili čelade in oblekli pasove. Otrokom smo razložili uporabo samovarovalnega kompleta. Z navdušenjem so sledili z je-klenico zavarovani stezi, vklesani v strmo, odprto pobočje. Veselje je bilo gledati nav- dušene obraze na vrhu. O ... Ajdi so bili pa res pravi velikani, noge so kar v Savi namakali! Ponujal se nam je čudovit razgled na prostrano Zgornjesavsko dolino, proti Julijcem . pa Stol . še vedno s klobukom. Z vročega sonca smo se spustili pod lesene strehe, s katerimi so pokriti ostanki naselbine. V senci je bilo prijetno pomalicati in si na tablah prebrati, kako so potekala odkritja in zaščitna dela. Čakal nas je le še spust v dolino. Ko smo spet dosegli makadamsko pot, so nas dežne kapljice opozorile, naj se podvizamo. Na srečo smo suhi prišli do parkirišča. V krogu smo si zaupali, kaj nas je najbolj navdušilo in se poslovili z našo himno. Za MO PD Borovnica vodnica Tatjana Pečlin N ÛS Občina Horjul 27. avgust 2018» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zaščitna mreža Županova beseda Delavno naprej Drage občanke in občani, v času počitnic smo na občinski upravi nadaljevali z resnim delom in lahko v zadnjih dveh mesecih nismo mirovali. Nenehno delamo na urejanju dokumentacije za aktivne projekte, ki so v naših planih, da se še letos pričnejo z izvedbo. za večjo varnost osnovnošolcev Trenutno o tem odločajo na upravni enoti. Skupaj z vami se veselim novih pridobitev, ki smo jih zgradili v minulih mesecih pa če začnem že pri prvi izredno pomembni. Nova čistilna naprava je prestala uspešen suhi zagon, sedaj je vložena vloga na upravni enoti za tehnični pregled objekta. Po uspešnem tehničnem pregledu, prične čistilna naprava poskusno delovati, v kolikor bo vse potekalo normalno dva meseca, bomo takoj pridobili obratovalno dovoljenje. Tudi v Zaklancu gredo postopki normalno naprej, dela potekajo po načrtu in do pozne jeseni ali začetka zime se bodo izvedli še uradni priključki na omrežje. Poleg tega smo bili v nedeljo 12 avgusta priča tudi visokemu obisku na Vrzdencu. Obnovljene oltarje v cerkvi svetega Kancijana je namreč blagoslovil nadškof mons. Alojz Uran. Lahko smo ponosni, da imamo v naši občini cerkev, ki je tako zgodovinsko pomembna in bogata po vsebini umetniških poslikav Naša dolžnost je, da jo ohranimo zanamcem, česar pa se nedvomno najbolj zavedajo vsi vaščani Vrzden-ca ,občani občine Horjul in vsi vpleteni v obnovo, z urejanjem originalnih poslikav v notranjosti in obnovo oltarjev trajala več kot eno leto. Vsem iskrena hvala! Veseli smo tudi tega, da so se nam v občinski upravi pridružili novi sodelavci, ki so zapolnili vrzeli, ki so nastale ob tem, da so nas nekateri nekdanji zaposleni zapustili in si poiskali nove poslovne izzive. Obseg dela in zahtevnost je namreč iz leta v leto večja. Novi ljudje so tako prevzeli področje za okolje prostor in komunalo ter občinskih financ. Smo tudi na pragu novega šolskega leta in upam, da so otroci lepo preživeli svoje počitnice ter bodo polni energije in želje po znanju prestopili šolski prag. Ob tem pozivam vse voznike, da so v tem času na cestah še posebno pozorni in previdni. Iskrena zahvala pa gre tudi upokojencem, ki bodo tudi letos poskrbeli, da bodo naši otroci v začetku septembra varno hodili v šolo. Vsem skupaj želim veliko uspeha in delovne vneme. Odločnost in močna volja ob jasnih ciljih zagotovo prinese tudi uspehe na vseh področjih. Župan Janko Prebil Da otroke pri tem rado zanese in nepremišljeno stečejo za žogo, je njihova naravna reakcija. Zato morajo biti vozniki avtomobilov, kmetijske mehanizacije in ostalih vozil še toliko bolj pozorni v okolici šol in vrtcev, da ne bi prišlo do nezgode, ter temu primerno Na šolskem igrišču po končanem pouku otroci v lepem vremenu čakajo na šolski prevoz in se ob tem igrajo razne igre, med drugim so med priljubljenimi igrami tudi igre z žogo, kot so nogomet, košarka in med dvema ognjema. upočasniti hitrost. V času počitnic so na zunanjem šolskem igrišču namestili veliko zaščitno mrežo, da žoga ne bo več uhajala na bližnjo cesto in se bodo naši najmlajši lahko varno in brezskrbno igrali. Peter Kavčič Pokopališče na Lesnem Brdu v novi podobi Konec maja se je začelo urejanje novega dela pokopališča na Lesnem Brdu, ki je bilo tudi uspešno končano. Po ureditvi novih poti in tlakovanju le teh je sledilo še urejanje bolj težavnega terena in najbolj zahtevni del, prenos treh grobov, kar pa je po vseh uradnih in odobrenih postopkih, uredilo pooblaščeno podjetje Lavanda. V začetku poletja se je uredila še zravnata površina, ki daje poseben pečat končnemu izgledu. Konec maja se je začelo urejanje novega dela pokopališča na Lesnem Brdu, ki je bilo tudi uspešno končano. Ob cerkvi Marije vnebovzete na Lesnem Brdu je v sklopu obnove in izgradnje nove zunaje podobe Obvestilo Odvoz kosovnih, nevarnih gospodinjskih odpadkov, električne in elektronske opreme ter gum Obveščamo vas, da bo septembra na območju občine Horjul organiziran reden odvoz kosovnih, nevarnih gospodinjskih odpadkov, električne in elektronske opreme ter gum. Zbiranje bo za vse občane na enem skupnem zbirnem mestu - pri Športnem parku Horjul. Zato vas prosimo, da odpadkov ne odlagate pri zabojnikih ali na drugih mestih, temveč odpadke pripeljite v Horjul, kjer bo pri športnem parku (ob Vrhniški cesti) za to posebej pripravljen prostor. Pri ŠPORTNEM PARKU HORJUL bomo zbirali izključno: - kosovne odpadke, gume: v ponedeljek, 24. septembra, med 9. in 19. uro, - nevarne gospodinjske odpadke, električno in elektronsko opremo: v ponedeljek, 24. septembra, in torek, 25. septembra, med 9.30 in 17. uro v posebni zbiralnici. Prosimo vas, da zgoraj navedena termina dosledno spoštujete, ker odlaganje izven navedenega časa ne bo mogoče. Prosili bi tudi, naj vas ne moti, če vas bo oseba, ki bo nadzirala odlagališče, povprašala po vašem osebnem imenu. To bo storila iz razloga, ker je odlaganje kosovnih odpadkov namenjeno samo občanom in občankam Občine Horjul. Med kosovne odpadke odlagamo: - kopalniško opremo; - pohištvo; - preproge; - oblazinjeno pohištvo in vzmetnice; - svetila in senčila. Med odpadno električno in elektronsko opremo spadajo: - velike in male gospodinjske naprave; - televizijski in računalniški zasloni; - IT- in telekomunikacijska oprema; - zabavna elektronika; - električno in elektronsko orodje; - oprema za razsvetljavo; - zapestne ure in budilke; - električni aparati za nego telesa; - elektronske igrače in športna oprema z električnimi ali elektronskimi sestavnimi deli. Med nevarne odpadke odlagamo: - odslužene akumulatorje; - baterije; - barve in topila; - kemikalije; - olja in masti; - pesticide; - pralna in kozmetična sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi; - zdravila; - neonske cevi; - vse, kar je opremljeno s simboli za nevarne snovi in njihovo embalažo. Občina Horjul popolaišča s poslovilno vežico prišlo najprej na vrsto tisto najbolj nujno. Ureditev dela pokopališča. Po ureditvi novih poti in tlakovanju le teh je sledilo še urejanje bolj težavnega terena in najbolj zahtevni del, prenos treh grobov, kar pa je po vseh uradnih in odobrenih postopkih, uredilo pooblaščeno podjetje Lavanda. V začetku poletja se je uredila še zravnata površina, ki sedaj daje poseben pečat končnemu urejenemu izgledu. Velja poudariti da je šlo pri obnovi za prikaz zglednega sodelovanja med občino Horjul in vaškim odborom ter svetnico Zdenko Troha, saj je bilo potrebno uskladiti vse podrobnosti ureditve pokopališča. Del pokopališča namreč spada pod občino Vrhnika, drugi del pa pod horjulsko občino. Občina Horjul je kot investitor izbrala izvajalca. Zupan Janko Prebil je z opravljenim delom zadovoljen: 'Čeprav je šlo pri obnovi pokopališča za občutljivo, a nujno nalogo, smo zadovoljni, da se je vse izteklo po načrtih in imamo sedaj na Lesnem Brdu urejen prostor za dostojni zadnji počitek občanov. Sedaj, ko so končana vsa dela in se površino pokriva urejena trata ter poti, smo lahko s končnim izgledom zadovoljni. Vsem udeleženim pri obnovi in seveda vsem občanom in občankam, ki imajo tu pokopane svojce in prijatelje, se zahvaljujemo za sodelovanje in za razumevanje v času urejanja'. Besedilo in Joto: Peter Kavčič OBČINSKE NOVICE Javni razpis za najem športne dvorane Na spletni strani Občine Horjul je objavljen javni razpis za najem športne dvorane pri OŠ Horjul za dejavnost športa za leto 2018/2019. Zainteresirana društva, skupine, javni zavodi, organizacije, fizične osebe in podjetja pisno vlogo za uporabo športne dvorane pri OŠ Horjul oddajo na naslov Občine Horjul ali po elektronski pošti obcina@horjul.si. Več informacij o razpisu lahko dobite na sedežu občine ali telefonski številki 01 7591 120. N ÛS Občina Horjul 27. avgust 2018» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pločnik s pomisleki Občina Horjul je junija zaključila z obsežnimi komunalnimi deli, med drugim je zgradila tudi pločnik med Horjulom in Zaklancem. Na nas se je obrnil bralec, ki ga je zmotilo veliko število izvozov s pločnika na sosednji travnik oziroma polje. Takšen gradbeni poseg je označil za nesmisel. Za pojasnilo smo se obrnili na občinsko upravo, kjer so nam odgovorili: "Pločnik ob lokalni cesti med Zaklancem in Horjulom so krajani pričakovali vrsto let. Nedvomno pomeni velik korak naprej pri zagotavljanju varnosti za pešce. Glede na strukturo lastništva zemljišč so bili v krajšem delu trase pločnika, na zahtevo lastnikov zemljišč, ohranjeni uvozi na kmetijska zemljišča. Rešitev je bila usklajevana s krajani v času priprave projekta. Na novo je narejenih 1044 metrov pločnika med Zaklancem in Horjulom ter v vasi Zaklanec." Gašper Tominc Aktualni infrastrukturni projekti občine Poleg ureditve vodohrana in pokopališča na Lesnem Brdu je bilo v preteklem mesecu ogromno časa namenjenega pridobivanju soglasij pristojnih državnih soglasodajalcev in usklajevanju odprtih vprašanj o projektih v teku: predvsem glede poslovilne vežice na Vrzdencu pri cerkvi svetega Kancijana. Ta je sedaj bogatejša za prenovljene oltarje. Priprava in usklajevanje sprememb ter upoštevanje popravkov, ki jih zahtevajo pri- stojne službe upravne enote, so zahtevne, a nikakor ne nepremostljive ovire. Zupan občine Janko Prebil je dejal, da je cilj, da bi z deli začeli še pred zimo. Po pridobljenem gradbenem dovoljenju bo občina objavila javni razpis za gradnjo. Vzporedno tečejo potrebni postopki za gradnjo čistilne naprave in kanalizacije v Zažarju. Rešitve glede umestitve parkirnih mest za večnamensko dvorano in gasilski dom v Zažarju pa Kljub temu da sta za nami uspešna zaključka dveh izredno velikih in za občino ter prebivalce pomembnih gradbenih projektov, izgradnja infrastrukture in rekonstrukcija ceste v Zaklancu ter izgradnja in začetek obratovanja nove čistilne naprave v Horjulu, v občinski upravi intenzivno delajo na novih gradbenih projektih. občina išče v sodelovanju z lastniki za to možnih zemljišč. Čas med počitnicami je občinska uprava v sodelovanju s predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo in Družbe za razvoj infrastrukture dobro izkoristila tudi za zaključek postopka izbire izvajalca za gradnjo prepusta pri novi čistilni napravi v Horjulu in manjkajočega dela pločnika med črpalko in športnim parkom. Te aktivnosti so povezane zagotavljanjem poplavne varnosti v občini in zahtevo Direkcije RS za vode, da se čim prej uredijo vodotoki in z njimi povezani objekti, ki predstavljajo poplavno nevarnost, tudi zaradi zagotavljanja pogojev za gradnjo na površinah, ki so postale zazidljive z zadnjo spremembo občinskega prostorskega načrta. O sprotnih aktivnostih na področju gradnje lahko preberete tudi na spletni strani www.horjul.si. Peter Kavčič 20 kilogramov medu iz šolskega čebelnjaka Že tretje leto zapored so mladi čebelarji čebelarskega krožka v osnovni šoli Horjul poželi sadove svojega dela. Pod mentorstvom ravnatelja Primoža Garafola in članov čebelarskega društva Dolomiti Polhov Gradec so ob koncu šolskega leta sodelovali tudi pri točenju medu. Pridelali so kar 20 kilogramov mešanega medu, ki se lahko pohvali s tem, da je popolnoma naraven, brez dodatkov in pridelan v okolju, ki ni obremenjeno s pesticidi in ostalimi škodljivimi vplivi. S tem so otroci lahko od blizu spoznali, kako pomembne so čebele za naše življenje, saj brez njih ni pridelka v sadovnjaku in na polju. V šolskem čebelnjaku otroci skrbijo za tri čebelje družine v panjih AZ10 in na enem nakladnem panju. Zupan Janko Prebil, ki je tudi mentor pri delu z mladaimi čebelarji, je poudaril, da ima ta krožek velik pomen: "Delo z mladimi je pomembno za njihovo razumevanje narave, njenih zakonitosti in predvsem tega, kako lahko z njo sodelujemo. Čebelarski krožek v šoli je lep primer in tudi zgled, kako lahko otroci v praksi spoznajo, kaj pomeni pridelati lastno hrano, ob tem pa se naučijo tudi osnov čebelarjenja in pomena čebel pri opraševanju. Slovenci smo lahko ponosni, da smo prav zaradi našega velikega čebelarja Antona Janše, ki je bil pionir na tem področju in torej začetnik sodobnega čebelarjenja, letos 20. maja prvič obeležili svetovi dan čebel, ki je posvečen prav temu velikemu učitelju, ki je svoje znanje predajal mladim generacijam celo na Dunaju. Svetovni dan je posvečen čebelam in drugim opraševalcem, ki igrajo pomembno vlogo pri varnosti s prehransko preskrbo, njihova prisotnost v lokalnem okolju pa tudi jasno kaže, v kakšnem stanju je tamkajšnji življenjski prostor." Med, ki so ga otroci pridelali, bodo porabili med šolskim letom za šolsko malico. Tako bodo otroci še bolje razumeli, da hrana na mizo ne pride samo iz trgovine in lahko pri samooskrbi veliko naredimo tudi sami tako, da varujemo naše naravno okolje. Prav prisotnost in dober pridelek medu je znak, da živimo v čistem okolju. Peter Kavčič Foto: občinski arhiv Obnova vodohrana gre h koncu Če bo vse potekalo po načrtih, bodo sredi septembra občani, ki prejemajo vodo iz vodohrana na Lesnem Brdu, že pili vodo iz sodobnega in neoporečnega vodnega vira. Vodstvo občine Horjul se je zaradi slabega gradbenega stanja objekta, pronicanja deževnice v notranjost skozi stropno ploščo in stene vodohrana, slabega stanja vhodnih vrat in ostalih zaščitnih mrežic ter elementov, lotilo obnove. Ta se je zara- Kakovostna pitna voda je v občini Horjul med najvišjimi prioritetami in v minulih letih je bilo na tem področju narejenega že veliko, eden večjih in zahtevnejših projektov pa se zaključuje prav v tem času. di neugodnih vremenskih razmer nekoliko zavlekla, a ravno avgusta so zaključna dela v polnem teku. Obnova je bila nujna, saj je bil objekt, ki zadrži 40 kubičnih metrov vode, zgrajen udarniško s pomočjo vaščanov leta 1974. Slabo stanje objekta je neposredno vplivalo tudi na kakovost in neskladne vzorce analiz pitne vode za naselje Lesno Brdo v preteklih letih. Obnovitvena dela so bila obsežna, saj je bilo treba urediti kamionski dostop do objekta, odkopati zemljo okoli vodohrana, izdelati nove dodatne armirane betonske stene, popraviti poškodovane omete, poskrbeti za novo hidro- in toplotno izolacijo sten in stropnih plošč, dobaviti in vgraditi novo opremo iz nerjavečega jekla, kot so zračniki, zaščitne mreže, lestve in talne rešetke. Po končanih delih bo treba objekt še dokončno zasuti z zemljo in urediti okolico ter dostop. V sklopu obnove so v celoti obnovili tudi električno napeljavo, položili keramiko v suhem delu vodohrana ter obnovili notranjost vodne celice s posebnimi premazi. Na novo bodo toplotno izolirali ter obnovili tudi zunanjost vidnega dela objekta. Ob tem je treba omeniti, da je bila med sanacijo vodna oskrba prebivalcev Lesnega Brda skoraj nemotena s pomočjo dodatne vodne cisterne. Po načrtih bodo obnovitvena dela ob izvedbi domačih samostojnih podjetnikov ter s pomočjo posameznikov zaključena predvidoma do sredine septembra. Besedilo in foto Peter Kavčič VESELICA 2. septembra ob 15. uri KMETIJA BITENC v Horjulu Za hrano in pijačo bodo poskrbeli člani Konjeniškega društva Zelena dolina. N05 Občina Horjul 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Hoj Blagoslov obnovitvenih del v cerkvi na Vrzdencu Vrzdenec, 12. avgust - Po vseh obnovitvenih delih v preteklih letih, posvetitvi novih bronastih zvonov in urejanju okolice ter pokopališča je obnova cerkve dosegla vrhunec v lanskem in letošnjem letu. Dela so se osredotočila na njeno notranjost: obnovili so oltarje in prižnico, freske, kamniti tlak ter opravili še kopico drugih »manjših« posegov. Delo in trud strokovnjakov ter domačinov je dobilo svojo piko na vrzdenško žegnanjsko nedeljo, ko je obnovitvena dela blagoslovil nadškof Alojzij Uran. Nadškof Alojzij Uran se je med zbrane vernike in ugledne goste pripeljal tako kot v starih časih, na kočiji s konjsko vprego. Prizor, ki se ti za vedno vtisne v spomin! Po uvodnem pozdravu je sledila svečana sveta maša z blagoslovom obnovitvenih del, po njej pa so govorniki pojasnili potek in pomen obnove za Vrzdenec in slovensko kulturno dediščino. Velja še omeniti, da je nadškof Uran ob 25. obletnici škofovskega posvečenja prejel v dar škofovsko mitro, v katero je vtkan vzorec iz vrzdenških fresk, ki ga bo spominjal na znamenito vrzdenško cerkev. Ključar Evgen Simonišek je v govoru opisal, kaj vse je bilo v minulih letih opravljeno (v posebnem sestavku objavljamo njegovo poročilo), direktor zavoda za kulturno dediščino Slovenije Jernej Hudolin zgodovinski in državni pomen cerkve sv. Kancijana in njenih poslikav ter oltarjev. Župan Janko Prebil se je zahvalil vsem sodelujočim pri obnovi za dobro opravljeno delo in poudaril pomembnost ohranjanja kulturne dediščine. Župnik Janez Smrekar, ki je tudi sam aktivno sodeloval z vsemi sodelujočimi pri obnovi, priznava, da je med vsemi podružnicami v župniji prav ta cerkev najbolj pomembna; ne samo zaradi starosti, ampak tudi zaradi dogodkov, ki jim je bila priča. Pripoveduje o nastajanju kraja, življenju in delu tukajšnjih ljudi, njihovem veselju in trpljenju, medtem ko se je tu iz roda v rod oblikovala in ohranjala živa cerkev. Zato smo tudi danes vabljeni, da ob različnih življenjskih izkušnjah odkrivamo pobude za nadaljevanje začrtane smeri naših prednikov. To jim dolgujemo in naša zaveza je, da njihovo zapuščino ohranjamo, kajti kraj brez kulture in dediščine ne bo obstal, prav tako kakor ne narod brez ohranjanja vrednot prednikov, je dejal. Katera obnovitvena dela so stekla? V prezbiteriju in v zakristiji so zamenjali kamniti tlak z novim in uredili talno ogrevanje. Restavrirane so bile freske, obnovljeni so bili oltarji ter prižnica. Dodane so bile nove luči, obnovljeni kamniti portali in stebra. V ladji je bil dodan hrastov pod, med drugim pa velja tudi omeniti, da je po novem kamniti pokrov grobnice v ladji urejen na način, da je poudarjen in vsem viden. Vrzdenška cerkev slovi predvsem po freskah, zaradi katerih je umeščena med najpomembnejše spomenike srednjeveške umetnosti pri nas. Cerkev izvira iz romanskega obdobja, najstarejše ohranjene freske v njej pa so iz 14. stoletja. Strokovnjaki so odkrili več plasti poslikav, kar naj bi po njihovem mnenju opozarjalo na dejstvo, da vrzdenška podružnica ni bila navadna podružnica. Verjetno naj bi za temi pogostimi po-slikavami stala bogata plemiška rodbina ali krajevni vitezi. Freske v ladji in prezbiteriju sta leta 1925 odkrila France Stele in Matej Sternen, kar je po objavi v časniku Slovenec močno odmevalo v širšem slovenskem prostoru. Najstarejšo plast po-slikav sta restavrirala, zgornjo (tako imenovano »furlansko«) pa snela in pripravila za muzejsko zbirko. Tudi poslikave na zunanjščini cerkve so bile deležne konzervatorskih in restavratorskih posegov, nakar so tamkajšnjo fresko sv. Krištofa leta 2003 sneli in na njenem mestu naredili izvirnik. Originalna freska se naj bi vrnila nazaj na Vrzdenec v načrtovano zgradbo mrliške vežice. Če se vrnemo v notra- njost, so restavratorska dela potekala tudi v »zadnjih letih«: 2006, 2014 in 1017. Odkrili so še dodatne - nove freske, vse skupaj pa restavrirali na način, da je mogoče tudi zgodovinsko branje poslikave in zgradbe, ki se je z različnimi posegi skozi stoletja spreminjala. Kot smo omenili, so bili obnovitvenih posegov deležni tudi oltarji - glavni iz leta 1725 in dva stranska ter prižnica, ki bi sodeč po kombinaciji črne in kostanjevorjave barve z zlatom verjetno izhajala iz 17. stoletja. Ugotovilo se je, da je bil glavni oltar enkrat že enkrat delno preslikan s prezlatitvijo, pri-žnica pa dvakrat. S kombinacijo mehanskih in kemičnih postopkov so bile z arhitekture glavnega oltarja in prižnice odstranjene preslikave, na stranskih pa porumeneli lak. Cerkev sv. Kancijana na Vrz-dencu je tako v dobrih dveh desetletjih bila znotraj in zunaj popolnoma obnovljena ter polno opremljena. Vsi, ki se slovesne svete maše in blagoslova niste mogli udeležiti, ste lepo vabljeni, da si notranjost cerkve ogledate ob prvi priložnosti in začutite utrip časa, v katerem so živeli naši predniki. Peter Kavčič, Gašper Tominc, foto: Neža Kavčič Kratek opis zgodovine cerkve in obnovitvenih del v zadnjih dveh letih 2017 in 2018 »Med horjulskimi podružnicami je treba na prvem mestu omeniti cerkev sv. Kancijana na Vrzdencu. Vsaj so tukaj imeli prvega duhovnika v horjulski dolini ... « S temi besedami začne opis naše cerkve duhovnik Jožef Kržišnik v knjigi Zgodovina horjulske fare iz leta 1898. Naši predniki so cerkev, katere natančne starosti verjetno nikoli ne bomo poznali, stoletja obnavljali in kljub težkim časom ohranili do današnjih dni. Naš zavetnik sv. Kancijan je svetnik in mučenec, ki so ga v času cesarja Dioklecijana skupaj z bratom Kancijem, sestro Kancijanilo in vzgojiteljem Protom ujeli na begu iz Ogleja. Obglavili so jih leta 304 v kraju Škocjan ob Soči/San Canzian d'Isonzo (današnja Italija). Ponavadi se jih navaja s skupnim imenom sveti Kancijan in tovariši ali tudi oglejski mučenci. Njihova trupla so kristjani na skrivaj shranili v kamnit sarkofag, nad katerim so pozneje zgradili cerkev svetega Kanci-jana. Arheološka izkopavanja v 20. stoletju so potrdila prisotnost grobnice z ostanki pokojnikov. Cerkve sv. Kancijana so gradili na območju oglejskega patriarhata, zlasti nad tekočimi vodami. God svetega Kancijana in tovarišev je na obletnico njihove smrti 30. maja. Iz nekaterih virov, predvsem pa iz ljudskega izročila lahko sklepamo, da je na Vrzdencu deloval duhovnik že v 13. stoletju. To potrjujeta tudi takratna velikost in starost pokopališča. Po pripovedovanju prednikov naj bi mrtve prinašali pokopavat na Vrzdenec iz Črnega Vrha, Polhovega Gradca in celo Šendvida nad Ljubljano. Leta 1296 naj bi se duhovnik po požaru vasi preselil v Polhov Gradec, tam je bila istega leta ustanovljena samostojna župnija. Zelo pomemben mejnik za našo cerkev predstavlja leto 1733, ko je bil na Vrzdencu ustanovljen kuratni beneficij in 26. aprila slovesno umeščen prvi kuratni beneficiat Jožef Rozman. Prelomnica na področju kulturnozgodovinske umetnosti se je zgodila v 20. stol. Leta 1925 je umetnostni zgodovinar in restavrator France Stele s svojo »čudežno« palico potrkal tudi na stene naše cerkve in pod apnenim beležem odkril neprecenljive srednjeveške » N ÛS Občina Horjul 27. avgust 2018» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » poslikave, kar je vrzdenško cerkev uvrstilo na zemljevid pomembnih kulturnih spomenikov Slovenije in nekdanje države. Prižnica in trije oltarji so leseni. 14. avgusta leta 1859 je obnovljeni glavni oltar iz leta 1752 in nova stranska oltarja blagoslovil vrhniški dekan g. Andrej Pečar. Glavni oltar je posvečen sv. Kancijanu. Na straneh sta kipa sv. Lovrenca in sv. Štefana. Zgoraj je v tronu kip Matere božje, na straneh pa sv. Tomaža apostola in sv. Matije. Veliki oltar ima privilegij za večne čase. Levi stranski oltar je posvečen brezmadežnemu spočetju Marije device. Na straneh sta kipa sv. Joahima in sv. Ane, zgoraj pa sv. Jožefa. Na desni strani je oltar sv. Katarine s kipi sv. Lucije, sv. Barbare in zgoraj sv. Petra apostola. Na leseni prižnici iz 17. stol. so naslikani štirje evangelisti. Krstni kamen, v steno vdelan armarij za sveto olje in vzidano stojalo za velikonočno svečo, nas spominja na odpravljeni kuratni beneficij. Po vseh obnovitvenih delih v preteklih letih, posvetitvi novih bronastih zvonov in urejanju okolice cerkve in pokopališča je obnova v letih 2017 in 2018 dosegla vrhunec. Aprila 2017 je bil ustanovljen odbor za obnovo cerkve, pridobljena so bila vsa potrebna soglasja in dovoljenja. Po demontaži glavnega oltarja in prižnice smo se člani odbora za obnovo znašli pred težko odločitvijo, kaj storiti z neustrezno keramiko v prezbiteriju in zakristiji. Zmagala sta pogum in odločnost, da stvari speljemo celovito kljub povišanim stroškom in obsegom obnove. Ročno je bilo odstranjenega približno 15 m? materiala. Položeni so bili hidro- in toplotna izolacija ter električno talno ogrevanje. V zakristiji je bil originalen kamnit tlak obnovljen v celoti, v prezbiteriju pa dopolnjen z novim na mestu, kjer originalen ni bil ohranjen. Poskrbeli smo za hidrobariero pri glavni oltarni menzi v prezbiteriju. Re-stavriranje fresk v prezbiteriju je pod vodstvom mag. Anite Kavčič Klančar potekalo od junija do decembra 2017. Na adventno kvaterno nedeljo in božič je domači župnik že da- Demontaža originalnega kamnitega tlaka. roval sv. maši pred obnovljenim glavnim oltarjem svetega Kancijana, ki je bil v cerkev postavljen tik pred prazniki. Januarja letos sta bila demontirana stranska oltarja, nazaj na svoje mesto pa je bila postavljena restavrirana prižnica. Februarja je bila dopolnjena električna napeljava, nameščeni so bili dodatni reflektorji v prezbiteriju in ladji cerkve. Pod korom, okrog krstnega kamna so položili kamnito oblogo, očiščeni in obnovljeni so bili tudi trije kamniti portali in stebra pod korom. Vsa kamnoseška dela v cerkvi je v sodelovanju z arhitektom Andejem Briškim opravilo podjetje Mravlja iz Hotavelj. Poudarjen in sedaj vsem viden je kamnit pokrov grobnice v ladji cerkve. Napis na plošči: 17 Josephus Ro-sman 76 / Imus Benef. Curat. 1733 / * 1693 t 1784. Spo- minja nas na prvega benificija-ta, duhovnika Jožefa Rozmana, ki je na Vrzdencu deloval 59 let in je bil leta 1784 v cerkvi pokopan. Po pripravah in barvanju hrastovega lesa marca je bil maja pri stranskih oltarjih in v ladji cerkve na novo položen lesen hrastov pod. Ob zaključku del junija sta bila stranska oltarja Matere božje in sv. Katarine obnovlje- na in vrnjena na njuno mesto v cerkvi. Restavriranje oltarjev in prižnice smo zaupali Resta-vratorstvu Kavčič iz Šentjošta. Vaščani in domači obrtniki so poleg darovanja finančnih in materialnih sredstev po obnovi aktivno sodelovali tudi s pro-stovolnjim delom, predvsem pri izkopu materiala v zakristiji in prezbiteriju ter betoniranju estriha, dopolnjevanju elektrifikacije, slikopleskarskih, tapetniških in mizarskih delih. Prav tako pri pripravi, barvanju lesa in polaganju lesenega poda pri stranskih oltarjih in v ladji cerkve. Stroški celotne obnove v letih 2017 in 2018 so znašali 123.500 evrov. Hvala vsem tujim in domačim izvajalcem del za korektno in kakovostno opravljeno delo. Bogastvo cerkve, ki so nam ga zapustili naši predniki, smo dolžni ohraniti za prihodnje rodove. Naj cerkev sv. Kancijana še naprej služi namenu, za katerega je bila zgrajena, ta obnova pa naj bo dober temelj pri ohranjanju duhovne in kulturne dediščine naše cerkve in vasi nasploh. Evgen Simonišek Še je čas za medaljo in vzpone na Koreno Kolesarski klub Zapravljivček Horjul tudi letos organizira tradicionalno tekmovanje v vzponu na Koreno. Vzponi sicer potekajo od 1. maja do 31. avgusta, veliki finale pa bo letos v soboto, 15. septembra, ko bosta potekali kolesarska dirka na Koreno in tekma v gorskem teku. Iz kluba sporočajo, da je letos konkurenca na vrhu, za največje število vzponov zelo huda in bo še zanimivo do konca tekmovanja. Torej imate še nekaj časa, da si prislužite medaljo za kolesarske vzpone ali se preizkusite v konkurenci na dirki med tekači ali kolesarji ter zagrizete v kolena. Časa, da se pripravite na tekmovanje, je še nekaj. Vsi, ki bi si radi privozili kolesarsko medaljo, lahko to naredite tako, da poiščete škatlo na oglasni deski malo naprej od table Korena. V škatli je blok, v katerega kolesarji vpisujejo vzpone. Vzpone lahko zbira vsak, pogoj je le, da prikolesa-ri na Koreno. Naj poudarimo, da kljub temu, da imate veliko kondicije in ste sposobni tudi večkratnega vzpona na Koreno, na tekmi za medalje velja samo en vzpon na dan. Kolesarji, ki zbirajo vzpone, ob koncu kolesarske akcije, ki se uradno zaključi s tekmo 15. septembra, prejmejo spominske medalje. Bronasto medaljo prejmejo vsi, ki so od 1. maja do 31. avgusta opravili 15 vzponov, srebrno medaljo vsi z opravljenimi 30 vzponi, zlato si bodo nadeli okrog vrati vsi s 60 vzponi in več. Prvi trije kolesarji z največ vzponi prejmejo tudi posebna priznanja. Na dan zaključka akcije bo najprej na vrsti že tradicionalni gorski tek na Koreno s startom ob 12.30, ki bo tokrat že deveti po vrsti. Trasa poteka od prosvetnega doma v Hor- julu po gozdni cesti na Koreno do kmetije Pr' Lenart. Z 2800 metri dolžine morda res ni najdaljši, a veliko več pove višinska razlika, ki znaša zajetnih 350 metrov. Si drznete? Ob 14.00 bo start tradicionalne, že 18. dirke na Koreno. Trasa poteka od športnega parka v Horjulu, pelje v skupinski vožnji skozi Horjul in se nato nadaljuje z letečim startom pri Prosvetnem domu. Od tam naprej bo šlo že zelo zares, no vsaj za tiste, ki so najbolj pridno trenirali in nabirali kolesarske kilometre celo sezono. Trasa se bo nadaljevala po asfaltirani cesti do kmetije Pr' Lenart in je dolga 4.800 metrov. Višinska razlika znaša 360 metrov, povprečni naklon je kar 7,4 %. Velja omeniti še možnost za vse tekače in kolesarje, saj se lahko prijavite tako na tekaško kot kolesarsko tekmo in na koncu tekmujete v konkurenci dualtlona, kjer se za končni rezultat seštejeta časa s tekem v teku in kolesarjenju. Zaključek športne prireditve bo po končanih tekmah na občinskem trgu v Horjulu, kjer bo tudi podelitev priznanj najboljšim. Kolesarski klub Zapravljivček združuje kolesarje rekreativce, ki jim je pomembno druženje ob športu, skupaj se udeležujejo kolesarskih maratonov in raznih kolesarskih dirk v bližnji in daljni okolici. Če bi se jim radi pridružili, se jim lahko vsako sredo na klubski kolesarski "rundi". Vse dodatne informacije glede tekmovanja in kolesarskega kluba Zapravljivček dobite na telefonski številki 051 384 078 (Robi). Besedilo: Peter Kavčič, foto: klubski arhiv N ÛS Občina Horjul 27. avgust 2018» 30 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nogometni jez v roke "poročenih' PGD Žažar je skupaj z žažarskimi fanti in dekleti (ŽFD) letos znova tradicionalno pripravilo druženje vseh članov društva in krajanov. Kot že na preteklih srečanjih je tudi tokrat največ zanimanja pritegnil nogometni derbi med neporočenimi in poročenimi oz. starejšimi od 30 let. Nogometni stadion pri Štrajt se je kar hitro polnil z navijači, ki so videli kar 9 golov in na koncu zaploskali zmagovalcem, ekipi "poročeni". 6 : 3 je bil končni rezultat in ekipa poročenih je tokrat prvič pre- magala nasprotnike in osvojila poseben prehodni pokal - nogometnega ježa. Tudi v prihodnje se za nove nogometne člane ekip ni bati, kar je pokazala še tekma mladincev proti dekletom, kjer so suvereno pokazali vse svoje znanje in spretnosti. Prijetno druženje pa se je ob hrani in pijači nadaljevalo še dolgo v poletno noč. Kampiranje gasilske mladine PGD Horjul Tudi letošnje leto se je že 3. zapored mladina PGD Horjul odpravila na letovanje v kamp Menina v prelepo Savinjsko dolino. V petek, 15. junija, smo se odpravili izpred gasilskega doma v Horjulu. Okoli šeste ure popoldne smo prišli v kamp, kjer smo razpakirali, postavili šotor in s skupnimi močmi pripravili večerjo. Z mrakom smo se odpravili v skupna ležišča in kljub glasnemu klepetu in raznim nočnim obiskovalcem zaspali. Zjutraj po bujenju so nam mentorji pripravili naporno jutranjo telovadbo. Po telovadbi smo pripravili svoje nahrbtnike in odšli na Menino planino. Ogledali smo si tudi udorno jamo Jespo, v kateri je bilo še veliko snega, s katerim smo se kepali. Nadaljevali smo pot do razglednega stolpa in uživali v razgledu ter nato do doma na Menini planini, kjer smo si privoščili malico in malo daljši počitek na soncu. Čakal nas je strm spust do poti s planine, kjer nas je že čakal parkiran avtobus. Po prihodu nazaj v tabor so nas čakali makaroni, kasneje pa še bolj "pomembni" telefoni. Proti večeru so sledile velike igre, zvečer pa smo se sprostili ob ognju, kjer se je vsaka skupina predstavila s skečem. Večer smo si popestrili z igranjem "telefončkov", ko smo imeli dovolj, pa so nas mentorji poslali spat. Naše klepetanje se je spet zavleklo pozno v noč. Naslednje jutro smo si po telovadbi privoščili nekoliko kasnejši zajtrk, ob 9.00 pa nas je že čakal adrenalinski park. Tam smo se ob obilici zabave podali čez ovire in si nekajkrat privoščili spust z zip-linom. Po adrenalinskem dopoldnevu smo pojedli kosilo, nato pa so se najpogumnejši izmed nas odpravili na popoldansko kopanje v jezeru v kampu. Sledilo je pospravljanje in odhod domov. Preživeli smo lep vikend in upamo, da ga bomo ponovili tudi prihodnje leto. Iza Končan, Nika Zdešar, Gašper Stanovnik Zaklanški gasilci osvojili simbol Slovenije Gasilci PGD Zaklanec se dobro zavedamo, kako pomembna je dobra fizična pripravljenost za opravljanje gasilskih nalog. Vemo pa tudi, da gasilstvo ni le pomoč človeku v stiski, temveč tudi druženje in medsebojno deljenje izkušenj, zato smo se odločili, da vse skupaj združimo v izlet. Tako smo se v soboto, 7. julija, podali na pot proti najvišjemu slovenskemu očaku Triglavu. Izleta se je udeležilo 11 članov PGD Za-klanec in en član PGD Zažar, ki se nam je pridružil zadnji dan, trem članom pa je na žalost izlet preprečila poškodba. Zbor je bil ob 5.00 pred gasilskim domom v Zaklancu, od koder smo se odpeljali do Mojstrane in nato v dolino Krme, kjer smo parkirali in začeli z osvajanjem simbola slovenstva. Pot nas je sprva vodila po gozdu, kaj kmalu pa smo prišli na področje nizkega grmičevja in skalnih pobočij. Cilj prvega dne je bil prihod na Kredarico. Da pot ne bi bila prekratka, smo se odločili, da jo podaljšamo še z obiskom Staničeve koče, kjer smo si privoščili prvi daljši počitek in okrepčilo, za dobro voljo pa je skrbela harmonika. Po počitku je sledil še krajši pohod do koče na Kredarici, kjer smo tudi prenočili. Naslednji dan smo se podali proti Triglavu, najprej na Mali Triglav in nato po grebenu do samega vrha. Na vrhu je sedem »frišnih« članov pričakal tudi krst, saj so Triglav osvojili prvič. Sledilo je skupinsko fotografiranje, glasbeni vložek s harmoniko, nato pa nas je pot vodila proti koči na Planiki, kjer smo si vzeli kratek postanek za okrepčilo. Za konec smo se spustili v dolino Krme, šli do vozil in se odpeljali proti domu. Domov smo se vrnili polni lepih vtisov in dobre volje ter se odločili, da izlet postane tradicija naslednjih let z upanjem po čedalje večji udeležbi. N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec r48j 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Stranska vas z mnogimi odprtimi projekti Na območju Stranske vasi se bo v prihodnjih dneh že gradilo. V načrtu pa je še kup precej pomembnih projektov. Eden najpomembnejših je ureditev tranzitnega prometa skozi vas in ureditev križišča Šujica-Podutik-Stranska vas, ki bo spremenil potek prednostne ceste; sledili bosta še kanalizacija ter možnost izgradnje plinovoda. O vseh teh investicijah so vaščani razpravljali 18. junija na zboru krajanov Stranske vasi, ki ga je sklical župan Franc Setnikar. Vaščanom so najprej predstavili rešitev za ureditev najbolj perečega problema na tem območju občine, na katerega so že nekaj časa opozarjali. Zadnja leta namreč skozi Stransko vas, posebej ob poletnih dopustniških konicah in koncih tedna, poteka gost tranzitni promet dopustnikov, ki želijo obiti gnečo na ljubljanski obvoznici in sledijo navigaciji. Sicer so tu že nekaj časa iskali rešitev ne le za izboljšanje življenja vaščanov, pač pa tudi za vzpostavitev varnejše šolske poti in ta projekt bo poskrbel za oboje. Že v tem mesecu bo nepregledno in prometno vedno bolj obremenjeno križišče začelo dobivati novo podobo. Projektant in pripravljalec prometne ureditve, predstavnik podjetja K Projekti L, je na zboru vaščanom natančno predstavil projekt. Povedal je, da poleg razširitve obstoječega križišča vključuje pomembno spremembo, in sicer spremenjen potek prednostne ceste, ki bo prispeval, da bo skozi Stransko vas promet sčasoma omejen zgolj na lokalno prebivalstvo, ostale pa bo prometna signalizacija opozarjala, da glavna cesta pelje skozi Šujico. Občina je konec junija že podpisala gradbeno pogodbo za ureditev križišča z najcenejšim ponudnikom, podjetjem Komunalne gradnje in to v višini 131.199,15 evra, ki mora z deli zaključiti v drugi polovici letošnjega septembra. Vključujejo izgradnjo opornega zidu, pločnika (širina 1,2 m) in cestišča (širina 5,5 m), medtem ko bo širitev ceste Podutik-Šujica s kolesarsko stezo prišla na vrsto predvidoma prihodnje leto. Župan je na zboru povedal, da se bo letos prioritetno urejalo le križišče, za katerega so skoraj leto dni iskali skupni jezik z lastniki zemljišč. Prometna zagata v Stranski vasi je tako le kratkoročna, saj občina načrtuje dolgoročno rešitev problema z modernizacijo ceste od omenjenega križišča do Šujice, ki bi s tem postala glavna prometna žila za voznike iz Polhovega Gradca, Horjula in širše, ki uporabljajo to pot za hitrejši dostop do Ljubljane in obvoznice. Idejni projekt in potek fe-kalne kanalizacije sta bila prav tako že predstavljena vsem lastnikom zemljišč in vaščanom Stranske vasi. Projekt, ki nosi že dolgo brado, pogodba je bila spisana oktobra 2007, se je že nekajkrat spremenil. Osnovna ideja, ki so jo zasledovale vse različice, je zbrati odpadno vodo in jo speljati ob cesti proti Dobrovi ter priključiti na obstoječi fekalni vod, ki teče v čistilno napravo Dobrova. Ker pa je ČN Dobrova preobremenjena, jo je treba rekonstruirati. Šele po rekonstrukciji ji bo možno dodati tudi fekalije iz Stranske vasi. Rekonstrukcija ČN Dobrova je ocenjena na približno 3.600.000 evrov, kar predstavlja za občino zelo zelo velik finančni zalogaj. Ker krajani Stranske vasi ne morejo in ne smejo čakati s svojo kanalizacijo na obnovo ČN, je predvidena začasna čistilna naprava ob cesti proti Stranski vasi pri mostu čez Gradaščico, ki bi kasneje postala črpališče. To bo fekalije črpalo preko Gradaščice, od koder bodo nato gravitacijsko tekle po novem navezovalnem kanalu do Dobrove. Občina in projektant trenutno z lastniki zemljišč usklajujeta mikro potek fekal-ne kanalizacije, saj je konsenz nujen za sklenitev služnostnih pogodb, ki so pogoj za pridobi- tev gradbenega dovoljenja. Župan pričakuje, da bo do vložitve gradbenega dovoljenja prišlo že v tem mesecu, saj se dogovarjajo le še z enim lastnikom zemljišča. Dolgoročni načrt projektov v Stranski vasi zajema tudi gradnjo plinovoda. Konec leta 2017 je podjetje Energetika na pobudo občine dvakrat izvedlo anketo, s katero je preverjalo zainteresiranost krajanov Stranske vasi po priključitvi na plin. Interes je izkazalo le 12 gospodinjstev od približno 50, zato je gradnja plinovoda za oskrbo Stranske vasi še vedno neupravičena in Energetika o njej zaenkrat ne razmišlja. A župan spodbuja, da je to edinstvena priložnost, da do začetka dejanske izgradnje kanalizacije poskušajo nagovoriti čim več potencialnih odjemalcev plina, saj bi projekta lahko peljali vzporedno in tako zainteresiranim prihranili marsikateri strošek. Nadja Prosen Verbič Občina opozarja, da bo v času gradnje križišča Šujica-Podutik-Stranska vas cesta polovično zaprta. Določen čas bosta kraka proti Šujici in Dobrovi tudi popolnoma zaprta, vendar ne sočasno, tako da bo promet na relaciji Podutik-Dobrova lahko potekal ves čas, občasno po sicer nekoliko daljši poti. Voznike prosijo za strpnost in razumevanje. Vrtec tudi v Črnem Vrhu Z začetkom šolskega leta bo odprl vrata kombinirani oddelek javnega vrtca pri podružnični osnovni šoli Črni Vrh. Vpis v vrtec je se je začel 20. avgusta, vanj pa lahko vpišete malčke vse do 11. septembra 2018, ko bodo vanj že lahko zakorakali vrtičkarji. Umestitev novega kombiniranega oddelka vrtca je omogočila ustrezna prerazporeditev šolskih prostorov v POŠ Črni Vrh. Adaptacija objekta je prvenstveno predstavljala preureditev prvega nadstropja v prostore enoodelčnega vrtca, tretje nadstropje pa se je v celoti preuredilo za šolske namene. Naknadno, zaradi dotrajanosti vodovodne inštalacije in kanalizacije, je bila sprejeta odločitev, da se ustrezno uredi še vse sanitarne prostore, kjer iz pip sedaj teče tudi topla voda, zamenja radiatorje in prenovi kotlovnica. V prvem nadstropju se je opravilo brušenje in lakiranje parketa, del hodnika se preuredili v garderobo, učilnico pa v igralnico s potrebno opremo. Sanitarna prostora sta bila v celoti porušena, za tem pa so bili na novo urejeni sanitarni prostori za vrtec. Drugo nadstropje je ostalo prostorsko nespremenjeno, tretje nadstropje pa se je iz bi- valnih preuredilo v šolske prostore z dvema učilnicama ter prostori za osebje - učitelje in vzgojitelje. Telovadnica, ki bo odslej služila tako šolarjem kot vrtičkarjem, se je prilagodila najmlajšim, in sicer so bile zamenjane vtičnice in prestavljene na ustrezno višino, obstoječi parket je bil brušen in lakiran, spuščen strop pa je bil obdan z dodatno zvočno izolacijo. Poleg tega je bilo opravljenih še kopica manjših del - vse z namenom, da se prostore prilagodi najmlajšim uporabnikom. Nova podoba notranjih prostorov podružnične osnovne šole in vrtca v Črnem Vrhu bodo na vpogled tudi za javnost, in sicer bo slavnostna otvoritev prenovljenih prostorov potekala skupaj z obeležitvijo 80-letnice obstoja podružnične šole v kraju. Kdaj, pa boste izvedeli naknadno. Nadja Prosen Verbič Internet tudi do bolj oddaljenih gospodinjstev občine Tudi na območju občine Dobrova -Polhov Gradec se bo v naslednjih dveh letih reševal problem pokritosti z odprtim širokopasovnim omrežjem, saj se bosta izvajala projekta RuNe in GOŠO - projekta, ki naj bi z evropskimi in državnimi sredstvi rešila razvojni problem tudi na redkeje poseljenih območjih Slovenije. Sodobni globalni razvojni trendi pred nas postavljajo izziv razvoja družbe znanja, ki bo med drugim temeljila na zmogljivi omrežni infrastrukturi elektronskih komunikacij kot eni izmed ključnih infrastruktur digitalne družbe, ta pa mora omogočati kvaliteten dostop do interneta za vse. Po tem sodeč dostopna širokopasovna infrastruktura na celotnem ozemlju države pomembno prispeva k enakomernem razvoju, zmanjšuje digitalne ločnice in povečuje vključenost vsakega posameznika v sodobne družbene tokove. Z vidika usmerjanja razvoja je tako internet strateški instrument za povečanje produktivnosti, za oblikovanje inovativnih poslovnih modelov, izdelkov in storitev, za bolj učinkovito komunikacijo in za večjo splošno učinkovitost družbe. Po mnenju nekaterih lahko danes pomen širokopasovnega omrežja primerjamo s pomenom cestne infrastrukture, železniškega omrežja ali električnega omrežja, saj je le-ta postal nepogrešljiva komponenta vsakodnevnega življenja. Glede na dejstva se je v občini Dobrova - Polhov Gradec v zadnjem desetletju pojavil nov razvojni problem, saj ljudje, ki živijo na redkeje poseljenih območjih še vedno nimajo možnosti dostopa do teleko- munikacijskih omrežij visokih hitrosti. Ti ga po mnenju Dominika Šalamona iz podjetja Eurocon d.o.o., ki je s strani občine odgovorno za potek projektov izgradnje širokopasovnega omrežja, tudi nikoli ne bi imeli, saj operaterji nimajo tržnega interesa vlagati v redko poseljena območja, ker se jim investicija ne bi vrnila v dovolj kratkem časovnem obdobju. To so slednje izjavili tudi sami, in sicer v postopku mapiranja, ki ga je leta 2015 izvajalo pristojno ministrstvo. Na podlagi tega je ministrstvo za opisana območja, ki tudi v naslednjih 5 letih takega omrežja ne bi dobila, poimenovalo s pojmom »bela lisa«. Da se problem belih lis v čim večji meri odpravi, sta v Sloveniji nastala dva projekta, v katera je vključena tudi občina Dobrova - Polhov Gradec. Ta je že v začetku leta 2016 sprejela razvojni in strateški dokument, s katerim je ugotovila stanje, definirala območja belih lis in potrebe po širokopasovni infrastrukturi v občini ter v njem zajela in identificirala možne načine pridobivanja sredstev za izvedbo projekta gradnje širokopasovnega omrežja - Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občini Dobrova-Polhov Gradec. Eden izmed projektov je projekt RuNe, ki je zaseben projekt, financiran s strani zasebnih investicijskih skladov iz Evropske Unije. Ker so zadaj dolgoročna investicijska sredstva, se lahko kapital povrača na daljši rok, pojasnjuje Šala-mon, zato ta projekt ima tržni interes za gradnjo območja tudi v redko poseljenih predelih. V okviru tega projekta se bo optično omrežje zgradilo 1.437 gospodinjstvom v občini, v celotni Sloveniji pa kar okrog 230.000 gospodinjstvom. Projekt RuNe je že začel z delom. Občina Dobrova - Polhov Gradec je skupaj z nekaj preostalimi sosednjimi občinami bila uvrščena v drugi sklop, za katerega se bo projektiranje začelo jeseni 2018 in bo traja- lo nekje 2-3 mesece, spomladi 2019 pa se bo začela izgradnja. Natančna časovnica bo po zaključeni fazi projektiranja objavljena na uradni spletni strani projekta na naslovu www.ru-ralnetwork.eu. Kljub temu, da je omenjeni projekt imel interes graditi tudi na redko poseljenih območjih, pa interesa ni mogel izraziti tam, kjer je poselitev ekstremno redka, kar pomeni manj kot 8 prebivalcev na km2. V občini Dobrova - Polhov Gradec je takih gospodinjstev ostalo še 277. Da pa bi tudi ta gospodinjstva dobila možnost priklopa na optično omrežje visokih hitrosti, pa je država razpisala t i. projekt GOŠO, v okviru katerega se bo gradilo omrežje s kohezijskimi in državnimi sredstvi. Predstavnik podjetja Eurocon pojasnjuje, da se bodo na projekt lahko prijavljali vsi operaterji, ki imajo tem območjem najbližje hrbtenično omrežje, za gradnjo pa bodo prejeli državno subvencijo. Projekt GOŠO se bo začel nekoliko kasneje, saj se na prvi razpis zaradi slabo zastavljenih robnih pogojev ni prijavil nihče izmed operaterjev, nov razpis GOŠO 3A je objavljen, izbor pa bo potekal jeseni 2018. Oba projekta naj bi se zaključila do konca leta 2020. V obeh primerih se bo gradilo odprto širokopasovno omrežje, kar pomeni, da bo tisti, ki bo omrežje zgradil, z njim le upravljal, sam pa ne bo ponujal storitev, pač pa bo pozval vse obstoječe operaterje, da najamejo končni priključek in ponudijo svoje storitve. To je za vsakega posameznika - odjemalca pomembno iz dveh razlogov, saj bodo občani tako imeli možnost izbire operaterja, s čimer se bo na storitvah vzpostavila konkurenca, in kjer je konkurenca, so nižje cene in višja kakovost storitev. Poleg tega bodo občani imeli možnost menjave operaterja, v kolikor s storitvami ne bodo zadovoljni, kar v zaprtih omrežjih, ki jih gradijo operaterji sami, enostavno ni mogoče. Nadja Prosen Verbič N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r48j Nov turistični produkt - Polhov doživljajski park V grajskem parku je v soboto, 23. junija 2018, potekalo uradno odprtje Polhovega doživljajskega parka - novega turističnega produkta občine Dobrova - Polhov Gradec. Dogodek, katerega čudovita zgodba se je razvila iz nove otroške knjižne zgodbe Polh rogovilež, je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja. Gozdna dogodivščina se pričela v grajskem parku pod krošnjo mogočne grajske lipe. Zbrane je v čudovitem ambien-tu Polhovega Gradca pozdravil župan Franc Setnikar, ki se je najprej zahvalil vsem sodelujočim pri nastanku tega novega turističnega produkta občine, od katerega veliko pričakujejo. Ta je skupno stal okoli 90.000 evrov, od tega je občina prispevala 25.000, preostanek pa je bil pridobljen iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Župan je vsem zaželel čudovit dan ter jih povabil, da se na polhovo pot podajo večkrat, saj bodo v njem vsakokrat našli kaj novega, zanimivega. Zbrani otroci in vsi prijatelji narave so nato prisluhnili zgodbi o polhu rogoviležu, ki se je v nekem trenutku iz kralja podstrešja spremenil v polha brezdomca. Glasbena zgodba, ki jo je spremljal ne le prijazen zvok pripo-vedovalke Nine Peče Grilc, pač pa tudi zanimivi instrumenti, ki so pričarali pravo vzdušje podstrešja in kasneje polhovega potepanja, se je razvila iz nove otroške knjižne pravljice Polh rogovilež, pod katero se je kot avtor podpisal Uroš Grilc, kot ilustratorka pa Maša Kozjek. Ta dva sta bila ob tej priložnosti radodarna tudi s pripisom prikupnih posvetil ter avtogra-mi. Polh rogovilež je ob koncu pripovedi izgubil svoj dom in otroci so bili pripravljeni mu priskočiti na pomoč ter mu jo najti. Odpravili so se na polhovo doživljajsko pot, ki se prične pri čebelarskem domu ter se nadaljuje ob vznožju Lovrenca. Preden so šli na pot sta avtor zgodbe Uroš Grilc in župan Franc Setnikar prerezala slavnostni trak ter otroke spustila na pot. Spremljala sta jih ves čas poti ter kot otroci poskrbela, da je bila Polhova knjižica, ki jo obiskovalec prejme skupaj z vstopnico in ga vodi po postajališčih in poskrbi, da je potep z nalepkami in štampiljkami še zanimivejši in igrivejši, polna. Otroci so uživali na poti ter si z zanimanjem ogledovali z lesa izdelane kipe gozdnih živali, ki v zgodbi nastopajo - polha, čebele, veverice, srnje, jazbeca, lisice in drugih. Tudi izdelovalec teh umetnin je spremljal otroke in med drugim povedal, kako pomembno je imeti pri tem delu bujno domišljijo, saj v nekaj metrskem hlodu ni enostavno videti polha ali veverice, poleg tega pa to delo ne dopušča napak. Poseben čar parku pa dodajo tudi doži-vljajsko-interpretacijske točke v podobi čebelnjaka, brloga ali manjših hiš ter drugi didaktični elementi, kot so plezalno deblo, tabla skoka v daljino z oznakami živalskih skokov, pti- čjo opazovalnico in drugo, vse to narejeno prav tako iz lesa. Polhov doživljajski park, ki ga spremljajo tudi naravoslovne table, kjer lahko malo starejši obiskovalci spoznajo rastlinske vrste Polhograjskega hribovja, se zaključi pri grajskem vodnem zajetju. Nov turistični produkt vsebuje paket zabave in znanja za vso družino, kar se je izkazalo tudi ob tej priložnosti. Številni obiskovalci so se v grajski park vračali zadovoljni, najmlajši predvsem zato, ker so polhu ponovno našli imeniten dom, ki je bil v krošnji mogočne grajske lipe, kjer je prostor za vso polšjo družino in vse polšje rogovilske zabave. Nagrada za Foto: Luka Dakskobler vse, ki so polhu našli dom ali pa češnja na torti zares prekrasnemu dogodku je dala okusna in tematsko okrašena torta, ki je nasitila vsa lačna usta in morda prispevala delček temu, da bo dober glas segel v deveto vas. Besedilo in fotografiji: Nadja Prosen Verbič Za večjo prometno varnost Občina Dobrova - Polhov Gradec si prizadeva zagotoviti večjo prometno varnost, zato je v zadnjih letih priskrbela kar 6 prikazovalnikov hitrosti, ki prehitre voznike opozarjajo na hitrost vožnje. Izkazalo se je namreč, da preventivne table že v prvih dneh poskrbijo, da delež prehitrih voznikov upade, kar je tudi po mnenju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Dobrova - Polhov Gradec želeni učinek novih pridobitev. Poleg štirih že postavljenih prikazovalnikov hitrosti, ki so nameščeni na drogovih v Brezju, Gabrju, ob Hor-julski cesti na Dobrovi ter v Podre-bru, če se peljete iz Srednje vasi proti Polhovemu Gradcu, bosta do konca letošnjega avgusta oziroma do prvega šolskega dne postavljena še dva, in sicer v Polhovem Gradcu (iz smeri Briš) ter Šentjoštu (iz smeri Smrečja). Prikazovalnik hitrosti Vi vozite, ki bo konec avgusta nameščen na odseku regionalne ceste R3-641 1369 Ljubljanica-Ljubljana - ob vstopu v naselje Polhov Gradec iz smeri Briš, je občina dobila na podlagi javnega poziva, ki ga je agencija za varnost prometa v sodelovanju s podjetjema Intermatic in Sipronika že osmo leto zapored objavila junija. Med štiriindvajseterico izbranih slovenskih občin je bila tudi Občina Dobrova - Polhov Gradec, ki bo v 10-mesečni brezplačni najem dobila prikazovalnik hitrosti, ki bo v primeru predpisane omejitve hitrosti voznika nagradil z všečkom, prehitre pa bo opozoril z izpisom v rdeči barvi. Namen namestitve prikazovalnika hitrosti na tem območju je poleg prispevka k večji prometni varnosti tudi zmanjšanje hitrosti dnevnih voznikov ter večja osredotočenost na pešce, kolesarje in motoriste. V neposredni bližini prikazovalnika je namreč osnovna šola Polhov Gradec z vrtcem, pa tudi avtobusna postaja Polhov Gradec, ki jo poleg občanov, dijakov in študentov uporabljajo tudi učenci OŠ, hkrati pa ta odsek, posebej v poletni sezoni, predstavlja nevarnost tudi za kolesarje in motoriste, ki se skozi Polhov Gradec vozijo na Šentjošt ali proti Gorenji vasi. Drugi prikazovalnik hitrosti MHP50-TH, dvobarvni, z dodatnimi simboli palca, pa bo postavljen na podlagi odločitve Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Dobrova - Polhov Gradec v naselju Šentjošt (iz smeri Smrečja) ob lokalni cesti LC 067040 Pil-Šentjošt-Smre-čje. Po omenjenem odseku namreč poteka šolska pot, skozi naselje pa ni pločnika, prav tako sta v neposredni bližini avtobusni postajališči, ki ju poleg občanov, dijakov in študentov uporabljajo tudi učenci POŠ Šentjošt in OŠ Polhov Gradec. Poleg tega pa je Šentjošt predvsem zaradi smučišča zelo obiskan v zimskem času, poleti pa je priljubljena izletniška točka za kolesarje in poho-dnike. Nov prikazovalnik, ki se bo napajal preko javne razsvetljave in bo deloval podobno kot prikazovalniki na drugih lokacijah, bo občinski proračun olajšal za 3.381,41 evra. Namen vseh prikazovalnikov hitrosti je v preventivnem smislu vplivati na strpnejšo vožnjo voznikov in s tem prispevati k večji varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu, s tem dokazano učinkovitim kratkoročnim ukrepom za zmanjšanje povprečnih hitrosti v naseljih in izven njih pa prispevati k spoštovanju omejitev hitrosti. Programska oprema povsod omogoča tudi statistično obdelavo podatkov o številu vozil, hitrostih ipd., tako da je za že obstoječe mogoče, za nove pa še bo, natančno ugotoviti, ali je hitrost na posameznem odseku ceste (vasi) problematična ali ne. Tudi na podlagi teh podatkov se izvajajo ukrepi za umirjanje hitrosti oziroma se obvešča pristojne organe, da ustrezno ukrepajo. Vpogled v podatke imajo tudi predstavniki Policijske postaje Vič. S septembrom 2018 bo občina začela objavljati "on-line" podatke o hitrostih iz posameznih prikazovalnikov na svoji spletni strani, kar naj bi še dodatno vplivalo na spremembo prometnih navad v lokalni skupnosti, zmanjšanje povprečnih hitrosti na cestah in izboljšanje prometne varnosti na šolskih poteh. Nadja Prosen Verbič N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r48j Polhov doživljajski park na razstavi na Krakovskem nasipu Krakovski nasip ob Ljubljanici je že nekaj časa prizorišče nadvse zanimivih uličnih razstav na velikih razstavnih panojih, za katere skrbi Javni zavod Turizem Ljubljana. Lokacija je zares posebna. Množico mimoidočih domačinov in turistov ogovarja dvaindvajset velikih plakatov s svojimi zgodbami, idilična bližina starega mestnega jedra in reka Ljubljanica pa dajeta okolju edinstven čar. Javni zavod Polhograjska graščina in Občina Dobrova -Polhov Gradec sta 10. avgusta na Krakovskem nasipu odprli razstavo ilustracij in fotografij z naslovom Polhov doživljajski park. Razstavljene ilustracije in fotografije pričarajo posebno vzdušje, saj se spletajo v pripovedno bogato celoto. Najprej je tu slikovita zgodba o Polhu rogoviležu Uroša Grilca in ilustratorke Maše Kozjek, ki je ujeta v sveže izdani slikanici. Fotografije Aleša Fevžerja in Luke Dakskoblerja odlično ujamejo otroško navdušenje nad doživetji v novo odprtem Polhovem doživljajskem parku, v katerem je zgodba o navihanem polhu umeščena v naravno okolje ob Polhograjski graščini. In potem je tu še idilično okolje Polhovega Gradca, tega zanimivega kraja na koncu doline, ki je tako blizu prestolnice, pa vendar za marsikoga še povsem neodkrit in neznan kotiček osrednje Slovenije. In to je pravzaprav tudi namen organizatorjev razstave: z zgodbo o pravljično-doži-vljajskem parku v Polhovem Gradcu nagovoriti in navdušiti prebivalce prestolnice ter turiste k odkrivanju turističnih znamenitosti Polhovega Grad- ca in pohajkovanju po teh razgibanih krajih. Razstava svoj namen očitno dosega, saj je v avgustu lepo število obiskovalcev Polhovega doživljajskega parka povedalo, da jih je razstava navdušila in so morali še »v živo« doživeti nov park. Tudi vi si lahko ogledate razstavo, vse do 10. septembra, ko bo ob 17.00 zgodba o Polhu ro-goviležu zazvenela še v glasbeni obliki. Glasbenika Samo Kutin in Ana Kravanja ter pripovedo-valka Nina Peče Grilc bodo vizualni čarobnosti zgodbe o Polhu rogoviležu dodali še zvočno razkošje. Vabljeni vsi veliki in mali rogovileži! Uroš Grilc; fotografija: Luka Dakskobler Turizem Ljubljana preko družbenih omrežij vabi v Polhov Gradec 16. avgusta se je na družbenih omrežjih začela nova kampanja in nagradna igra Turizma Ljubljana. Organizatorji želijo spodbuditi obisk in objavo fotografij privlačnih doživetij iz osrednje Slovenije ter okrepiti prepoznavnost regije. K sodelovanju so povabili tudi slovensko Instagram skupnost in vplivneže @igslovenia. Osrednjo Slovenijo poleg Ljubljane sestavlja petindvajset občin, ki ponujajo številne znamenitosti in doživetja. Namen kampanje je krepiti prepoznavnost regije in povečati obisk posameznih privlačnih točk, kar je del strateških prizadevanj Turizma Ljubljana za usmerjanje gostov iz ožjega mestnega središča Ljubljane na manj turistično znane in obremenjene točke tako v prestolnici kot celotni regiji. Da bi izpostavili odlično turistično ponudbo območja in ponudili navdihe za izlete tako domačim kot tujim obiskovalcem, so v Turizmu Ljubljana pripravili že tretjo kampanjo, ki v največji meri poteka na Instagramu, vključuje pa tudi družbeni omrežji Facebook in Twitter. Po uspešnem lanskem sodelovanju s slovensko Insta-gram skupnostjo in vplivneži @igslovenia bo Turizem Ljubljana tudi letošnjo kampanjo izvedel z njimi. Turizem Ljubljana in @igslo-venia bosta pet tednov (od 20. avgusta do 23. septembra) pro-movirala določen kraj iz regije: predstavila bosta Kamnik, Ljubljansko barje, Vrhniko, Polhov Gradec in Grosuplje, pri čemer bosta izpostavila zanimiva doživetja, možne oglede, najbolj fotogenične lokacije, priporočila za kulinarične užitke in druge uporabne informacije, ki bodo obogatile izlete. V kampanji sodelujejo vsi, ki bodo v tem času na In-stagramu delili svoja doživetja iz omenjenih krajev osrednje Slovenije ter pri tem navedli natančno lokacijo in uporabili ključno besedo #CentralSlo-venia. 24. septembra bo Turizem Ljubljana razglasil pet najboljših objavljenih fotografij (za vsak kraj ena fotografija); njihovi avtorji bodo prejeli privlačne nagrade. Obenem so vsi, ki se radi potepajo naokrog in fotografirajo, vabljeni k objavi fotografij tudi drugih krajev, zanimivosti in doživetij v regiji (prav tako s ključno besedo #CentralSlo-venia) - do 30. septembra; 1. oktobra bo Turizem Ljubljana izbral najboljše lokacije, ki so jih predlagali uporabniki družbenih omrežij (svoje predloge in komentarje o izletih lahko objavljajo tudi na Facebooku in Twitterju). Tudi med temi bo izbral najboljšega, ki bo prejel nagrado. Turizem Ljubljana bo kampanjo nadgradil konec septembra s posebnim dogodkom, t. i. instameetom, na katerega bo povabil izbrane vplivneže z družbenih omrežij, ki se bodo skupaj podali na odkrivanje osrednje Slovenije in deljenje doživetij prek svojih profilov. Podrobnejše informacije o kampanji so na voljo na spletni strani www.visitljubljana.com ter družbenih omrežjih @visitljubljana Polhograjsko na ljubljanskem vinskem sejmu @igslovenia. gt V soboto, 16. junija, med 11. in 21. uro je bilo v centru Ljubljane spet živahno - že peta vinska pot je k sodelovanju pritegnila preko 70 vinarjev, proizvajalcev različnih delikates ter kulturnike iz vse Slovenije. Letos so se pridružili tudi nekateri gostinci izven ljubljanskega mestnega jedra, več turi-stično-informativnih centrov, ponudniki turističnih storitev, ki so povezane z vinom in kulinariko, ter izvajalci kulturno-umetniškega programa. Ob 11. uri so se pred Mestno hišo odvili otvoritveni nagovori s krajšim kulturno--umetniškim programom, vrhunec pa je bil že tretje leto zapored potop vina v Ljubljanico, s katerim je Druga violina obudila mit o povodnem možu. Tokrat so povodnemu možu zaupali vina vinarjev Rodice iz Trušk in Zdravka Mastnaka iz Krakovega, ki jih bo v Ljubljanici hranil vse do martinovanja, 10. novembra v Ljubljani. Med kulturniki so se predstavili papirniški pihalni orkester Vevče, pevci Društva vinogradnikov Šentjanž, Folklorna skupina COF, harmonikar Rok Šalamun, tamburaška skupina Bisernica - veterani, Reteče pri Škofji Loki, RIC Bela Krajina - folklora, harmonikar ter pevke ljudskih pesmi Trlce iz Ligojne pri Vrhniki. Na Stritarjevi ulici pri magistratu je bila tudi stojnica Polhograjsko, občina Dobrova - Polhov Gradec se je odzvala na brezplačno vabilo TIC Ljubljana za predstavitev lokalnih izdelkov in gostincev, tako da so bili k predstavitvi povabljeni Polhograjska graščina s svojo Culo dobrot, čebelarstvo Božnar in gostilna Pratkar. Sonce je torej celo leto razvajalo trto za dober pridelek, celo soboto pa preko 5.000 navdušenih obiskovalcev, med katerimi so prevladovali tuji turisti, ki so spoznali tudi ponudbo polhograjskega! Sebastjan Vehar N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r48j Za varen začetek šolskega leta Novo šolsko leto se bliža in na cestah bo spet polno otrok. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Dobrova - Polhov Gradec opozarja vse krajane na bližajoči se začetek pouka. Otroci namreč veljajo za najbolj ogroženo skupino prometnih udeležencev, saj so zaradi neizkušenosti in nezrelosti precej nepredvidljivi, ne znajo si pravilno razlagati prometnih predpisov in pravilno oceniti razdalje ter hitrosti bližajočih se vozil. Poleg tega se po dolgih počitnicah vračajo v šole razigrani in polni vtisov, o katerih med potjo v šolo pripovedujejo svojim sošolcem, pri tem pa pozabljajo na previdnost in upoštevanje prometnih pravil. Vozniki motornih vozil naj bodo zato v prvih šolskih dneh še posebno previdni, zlasti v okolici šol in vrtcev. Prilagodite hitrost vaših vozil in odpravite se od doma pravočasno. Za svoje otroke poskrbite tudi v avtomobilih, vedno jih pripenjajte z varnostnimi pasovi in jih namestite v ustrezne avtosedeže. Bodimo jim dober zgled in se pripnimo tudi sami. Skrb za varno pot šolarjev je v veliki meri odvisna od staršev. Ni odveč, če se že nekaj dni ali tednov pred prvo potjo v šolo začnejo privajati na pot, ki jih vodi od doma do šolskega poslopja. Starši lahko s prikazom pravilne hoje prek prehoda za pešce in razlago o nevarnostih, ki prežijo na otroke na šolski poti, storijo veliko, nič ni narobe, če "vajo" ponovijo tudi z otroki, ki se v šolo odpravljajo že drugič ali tretjič. Sicer pa se skrb za prometno varnost najmlajših ne sme končati že po štirinajstih dneh od začetka nove- ga šolskega leta. V okviru vsakoletne akcije Začetek šolskega leta smo obe osnovni šoli, Dobrova in Polhov Gradec, opremili z vidnimi plakati Šolska pot. Na začetek šolskega leta dodatno opozarjamo s postavitvijo mobilnih prometnih troznakov Šolska pot -vozite previdno, ki so bili izdelani po priporočilih Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije. S tem dodatnim obvestilom želimo otrokom na območju naše občine zagotoviti varno pot v šolo, voznike pa pravočasno opozoriti na pešce, ki šele pridobivajo izkušnje v prometu. Znake smo postavili ob vse glavne vpadnice v okolici šol. Prvošolčki bodo prejeli še knjižico Prvi koraki v svetu prometa: v pomoč staršem pri prometni vzgoji otrok. V poletnih mesecih smo opravili tudi pregled šolskih poti, osvežili in zarisali talne cestne označbe, postavili nove prometne znake, pregledali avtobusne postaje ... Ob pomoči Društva upokojencev Dobrova na šolskem okolišu OŠ Dobrova in gasilskih društev na šolskem okolišu OŠ Polhov Gradec s POŠ Šentjošt in POŠ Črni Vrh, policije in redarstva bomo še okrepili varnost na šolskih poteh. Prostovoljci bodo pomagali učencem pri prečkanju ceste na dogovorjenih točkah in odsekih ter s svojo prisotnostjo opozarjali voznike na posebej previdno vožnjo v okolici šol. S svojim delom tako pomagajo staršem in ostalim udeležencem v prometu zagotoviti večjo varnost otrok. Bodimo strpni in previdni. Z dobrim zgledom in varnim ravnanjem bomo za dolgo zgradili prijazen svet prometa. Vsem udeležencem želimo srečno v prometnem vsakdanu. Dobrova SPVCP občine Polhov Gradec Tek na Lovrenc Tek na Lovrenc je rekreativna športna prireditev, ki združuje pohodništvo in gorski tek. Namenjena je tako profesionalnim tekačem kot tudi re-kreativcem, tistim s kondicijo in tistim brez. Na tekmovanje vabimo prav vse, ki imate radi tek, pohodništvo in neokrnjeno naravo. Zmagovalec (absolutni) bo tisti, ki bo najhitreje prišel do vrha in postavil rekord Lovrenca. Nagrajena bodo tudi prva tri mesta v vsaki kategoriji. Vzporedno s tekom na Lovrenc bo potekal Polhov tek za otroke. Vsak izmed sodelujočih otrok bo dobil nagrado. Po zaključenem tekmovalnem delu pa bo sledil še zabavni program, ko bosta organizirana tudi animacija in varstvo za otroke. Več informacij o prijavah najdete na www.tek-na-lovrenc .sundr.si. Vabljeni 22. septembra v Polhov Gradec! Dogodki in novosti septembra Poletje počasi zapira svoja vrata. Šolska torba že nestrpno čaka in se veseli, da gre skupaj s svojim šolarjem na pot, novo šolsko pot. Preden zares pospravimo poletne kovčke, kopalke in v album shranimo čudovite spomine tega poletja, vas na prvo septembrsko soboto in nedeljo vabimo na Polhkov vikend. Pridruži se dogodivščini tega poletja. Polhkov vikend Prvi septembrski vikend, od 1. do 2. septembra, ki je še zadnji počitniški vikend, bo grajski park ponovno zaživel. V soboto vabljeni v kino za otroke ob 20.30 in odrasle ob 22.00. V nedeljo pa vabljeni na družinski dan (glasbena pravljica Polh rogo-vilež in glasbena delavnica, voden obisk Polhovega doživljajskega parka z interpretativnimi vodniki; v grajskem parku: živalska olimpijada, menjalnica igrač, oblek in knjig; v grajskem parku: spoznaj čisto prave živali ...). Pripravljamo vrsto zanimivih dogodkov, z nami bo tudi Polh Blagajko in še mnogi drugi . pridi, nikar ne zamudi. Polhov doživljajski park Vabljeni v Polhov doživljajski park. V Polhovem doživljajskem parku boste polhu pomagali najti novi dom in se naučili veliko zanimivih reči o njegovih prijateljih. Začetek v Hiši v parku, kjer ob nakupu vstopnice dobite brezplačno Polhovo knjižico. Več na: www.grad-polhovgradec.si/polhov--dozivljajski-park. Hiša v parku Za vas smo na voljo vsak dan, razen ob ponedeljkih: torek-nedelja: od 10. do 20. ure. Nudimo vam sladoled ali osvežujoč napitek, ki se bo prile-gel po sprehodu. Povabite prijatelje in poklepetajte v čudovitem okolju grajskega parka. V Hiši v parku kupite kakšen spominek ali izdelek domačih mojstrov. Kupite in ponesite Polhov Gradec v svet. Še vedno je na voljo tudi ogled razstave Življenje ni praznik, življenje je delovni dan. V hišici vas čaka tudi zadnji žig za Polhovo knjižico. Knjižnica pod krošnjami Do 2. septembra bo v grajskem parku najbolj zelena knjižnica pod krošnjami, ki je odprta tako kot hiša v parku (tor.-ned.: 10.00-20.00). Letos je še bogatejša. Za otroke pripravljamo različne delavnice, ki se odvijajo vsako nedeljo dopoldan med 10. in 12. uro in popoldan med 16.30 in 18.30. V primeru slabega vremena nas ni. Pasja razstava Na prireditvenem prostoru pri Po-grajskem domu bo 1. septembra 24. specialna CAC razstava za terierje. Organizator dogodka je Slovenski klub za terierje. Vljudno vabljeni. Šundr V Polhov Gradec se vrača Šundr -najboljša rock zabava leta, glasbeni gostje bodo številne glasbene skupine iz različnih krajev po Sloveniji. Vabljeni na Šundr 8. septembra na prireditvenem prostoru pri Pograj-skem domu. Organizator dogodka je TD Polhov Gradec. Tek na Lovrenc Prvi tek na Lovrenc bo 22. septembra ob 10. uri. Vabljeni, da se pridružite kot tekmovalci ali navijači. Organizator dogodka je TD Polhov Gradec. Pristava (Železnikarjeva hiša) V pristavi si lahko ogledate razstavo čebel To Bee or not to be. Razstavo bogatijo čebele vseh vrst, ki so jih v Polhov Gradec poslali učenci s celega sveta. Za ogled razstave se oglasite v Hiši v parku, z veseljem vam bomo odprli vrata Zeleznikarjeve hiše. Voden ogled dvorske cerkve V nedeljo, 2. septembra, bo od 16. do 18. ure brezplačno vodenje po dvorski cerkvi sv. Petra, ki velja za eno najlepših cerkva pozne gotike pri nas. V notranjosti si lahko ogledate lesen strop, ki z okrasom posnema gotske oboke, renesančno oblikovana kamnita baldahina ter reliefno okrašene empore, na katerih je ob obredih sedela gosposka. Vodil bo vodnik Marjan Malovrh. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane Se želita poročiti v grajskem parku, ki ga obdajajo okoliški hribi, v zelenem okolju, stran od mestnega vrveža in gneče? Vabimo vaju, da svojo ljubezen potrdita v objemu Polho-grajske graščine. Možen je dogovor za cerkveni obred v župnijski cerkvi Marijinega rojstva ali znameniti gotski cerkvi sv. Petra v Dvoru. Termini porok se usklajujejo glede na prvo prijavo para za posamezno soboto. Pokličita nas, veseli bomo vajinega obiska. Čaj z grofom Blagajem Čajanke izvajamo ob petkih popoldan ob 16.30. Obvezna je predhodna najava. Grajska knjižnica Polhov Gradec Vrata grajske knjižnice so odprta vsak četrtek od 17. do 19. ure in soboto od 10. do 12. ure. Vabljeni! V knjižnici velja članarina Mestne knjižnice Ljubljana, zato vabljeni tudi vsi člani MKL, ki obiskujete ostale enote. URE PRAVLJIC Otroci! Tudi letos se bomo vsak zadnji četrtek v mesecu od oktobra do aprila podajali v SVET PRAVLJIC. Lepo vabljeni na prvo potovanje, ki bo 25. oktobra ob 16.30. Lepo vabljeni otroci od četrtega do desetega leta, pa tudi vsi ostali, ki radi poslušate pravljice. Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 , E: info@grad-polhovgradec.si , www.grad-polhovgradec.si. Spremljajte nas tudi na FB-strani Polhograjska graščina. Pripravile: Julija Buh, Ana Oblak, Nina Slana 1. Tek na Lovrenc & Polhkov tek N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r48j Cerkev sv. Lovrenca ima novo streho Zaloška Poletna noč v Polhovem Gradcu Drugo nedeljo avgusta praznujemo žegnanjsko mašo na sv. Lovrencu. Na najvišji podružnični cerkvi v naši fari je bilo v nedeljo, 12. avgusta, še posebej slovesno. jih namenili za obnovo cerkve sv. Lovrenca. Ključarji in krajani Smolnika V soboto, 28. julija 2018, se je na prireditvenem prostoru v Polhovem Gradcu odvijala prva Poletna noč. Naklonjeno nam je bilo lepo vreme in s tem pravo poletno vzdušje. Ob zvokih skupine Ra-ubarji so se vrtele vse generacije. Brezskrbne počitnice pa je otrokom popestril Čarodej Jole Cole. Ob 19. uri je Čarodej Jole Cole otrokom predstavil številne nove čarovnije in vragolije. Zbralo se je veliko otrok, tako čisto majhnih kot malo večjih, ki so z zanimanjem spremljali kaj bo Čarodej pričaral iz svojega dežnika. Pomagal mu je tudi Pograjski Polh Blagajko. Po 20. uri pa so člani skupine Rau-barji zavzeli oder, ter z glasbo pričarali vzdušje nepozabne poletne noči. Na plesišču so se vrteli mladi in mladi po srcu. Za dobro počutje in vse kar sodi zraven smo poskrbeli gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Zalog pri Polhovem Gradcu. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam pomagali pri organizaciji te prireditve, predvsem pa krajanom, sovašča-nom in sosednjim društvom, podjetjem in podjetnikom ter občini Dobrova-Polhov Gradec in JZ Polhograjska graščina. Iskrena hvala vsem donatorjem, sponzorjem in vsem posameznikom, ki ste nas podprli. Hvala tudi vsem puncam in fantom, ki ste se odzvali našemu vabilu k pomoči pri strežbi. Iskrena hvala pa gre vsem gasilkam in gasilcem našega društva, ki ste se na Poletno noč zavzeto pripravljali že mesece pred tem. Z vsakim korakom smo bližje našemu cilju. Za naše društvo se je v letošnjem letu pokazala priložnost za nakup rabljenega vozila GVC 16/25, ki je glede na stanje vozila in zmožnosti društva primerna rešitev. Vozilo bomo predvidoma prevzeli v mesecu aprilu 2019. Čaka nas še veliko dela, če pa bi nam želeli pri zbiranju sredstev pomagati tudi vi, nam pišite na pgdzalog.pg@gmail.com. Spremljate in kontaktirate nas lahko tudi na Facebooku in Instagramu. V našem društvu bomo vaše podpore iskreno veseli. Za PGD Zalog Ana Oblak, predsednica; Peter Skopec, poveljnik Župnik Bogdan Oražem je blagoslovil novo streho in ostrešje, ki ju je decembrsko neurje močno poškodovalo. Nova kritina bo svetišče sv. Lovrenca varovala več generacij naprej. Cerkev sv. Lovrenca je bila tako letos nenačrtovano deležna nadaljnje obnove. Pred tremi leti smo se veselili prenove zvonika in zvonjenja. Letos pa je bilo treba zavihati rokave in se lotiti zamenjave ostrešja in kritine, saj je decembrski vetro-lom v dolino odnesel dobršen del strehe, ki smo jo skupaj z gasilci v dneh po vetrolomu zaščitili in začasno pokrili. Z deli smo začeli julija. Veliko število prostovoljcev in ljudi dobre volje je na vrh preneslo mnogo orodja, cevi za oder, težke trame in plohe, po zaključku del pa je bilo treba vse skupaj spraviti še nazaj v dolino. Veselimo se tega, da znamo v tako velikem številu še stopiti skupaj za dober namen. Vsem iskrena hvala za čas, dobro opravljeno delo in dobro voljo, ki nas drži skupaj. Za vsa obrtniška dela so poskrbeli mojstri pod vodstvom Andreja Šušteršiča. Nič jih ni ustavilo, sonce, dež, strma pot in nenazadnje tudi številne poti iz doline na vrh in nazaj. Na višini so delali od jutra do večera, ampak vedno nasmejani in pogumni. Hvala vam za mojstrsko opravljeno delo in vso energijo, ki ste jo vložili v izdelavo novega ostrešja in kritine na sv. Lovrencu. Da nam dobre volje za take podvige nikoli ne zmanjka, poskrbi naš župnik Bogdan Oražem. Vedno nas spravi skupaj in tako skoraj nemogoče postane mogoče. Hvaležni smo mu za ta dar, ki opogumlja tudi nas. Naj ga sv. Lovrenc še naprej obilno blagoslavlja in mu daje moči za nove podvige. Po zaključku sv. maše smo se še malce ustavili in se pogovorili, saj tako lep in širen razgled ne vleče takoj v dolino. Veseli in dobre volje se še enkrat vsem iskreno in srčno zahvaljujemo za vso pomoč, podporo in vse darove, ki ste Prijatelj z večnim nasmehom: Pavle Kozjek, 1954-2008 Pavle Kozjek velja za enega najboljših svetovnih alpinistov, še posebej je slovel po vzponih v Andih. Njegova alpinistična kariera je neverjetna, saj je plezal tri desetletja in vedno presenečal z drznimi vzponi, kot je na primer jugozahodna stena Čo Oju 2006 (solo vzpon). Po vzponih v domačih gorah, Alpah in Dolomitih se je 1983 udeležil prve himalajske odprave, v naslednjih letih pa je plezal v različnih stenah sveta, od kalifornijskega El Capitana in patagon-skega Cerro Torreja do Himalaje in Ka-rakoruma. Na sedemnajstih odpravah je splezal na štiri osemtisočake, tri sedem-tisočake in vrsto šesttisočakov in opravil okrog 1100 vzponov, od tega mnogo tudi sam. V zgodovino slovenskega alpinizma se je vpisal leta 1997, ko je kot prvi Slovenec osvojil Mount Everest brez dodatnega kisika. Pavle se je smrtno ponesrečil med plezanjem na gori Muztagh Tower v Pakistanu (7273 m). Postal je slaven svetovno znan alpinist, doživel udarce, ozebline, ampak vedno je zmagoval, vse do takrat, ko se mu je odlomil skalnat leden previs in odšel v globino ledene tišine. Zgodba alpinista Pavle takole pripoveduje o svojih zgodbah: "Rodil sem se v Mačkovem grabnu v zeleni dolini blizu Ljubljane na skromni hribovski kmetiji. Moja dolina mi je bila najlepši kraj na svetu. Že v krušljivih skalah nad domačo hišo sem ugotovil, da me gore privlačijo z neustavljivo močjo, da jih čutim pod prsti. Poti nazaj ni bilo več. Ni mi bilo težko vstati ob štirih zjutraj, da sem prišel do cilja nekje v gorah. Včasih sem bil tako utrujen, da sem se komaj privlekel domov. Alpinizem je bil v začetku 80. v Sloveniji zelo popularen. Imeli smo tradicijo alpskega naroda. Imeli smo znanje, voljo in ponos, da se svetu dokažemo kot majhen narod, ki je na področju alpinizma lahko velik. Tudi desetmetrski padec ne bi bil nič posebnega, če ne bi pristal z obrazom v steni. Nihajoč na vrvi sem s strahom otipaval bolečo glavo, razbit in zlomljen nos ter na pol odtrgano obrv, ki mi je zastirala pogled. Bela majica je bila v trenutku popackana s krvjo. Slavc je rekel: 'Ne bo hudega.' In sva šla naprej do vrha. Nekoč sva plezala tudi z Andrejem Štrem-fljem. A že prvo noč naju je presenetilo nenadno snežno neurje. Na strmem ledu nisem mogel obleči višinske obleke, bil » N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r48j >> sem brez derez, dve uri neurja s hudim vetrom pa je bilo dovolj, da sem ostal kot prazna vreča brez vsake moči in energije. Popolnoma premražen sem s težavo sledil Andreju. Vedel sem že, da bo hudo. Noge in nogavice so bile primrznjene na čevlje, prsti na nogi trdi, kot bi bili iz lesa." Pavle na začetku knjige Življenje alpinista pravi: "Uresničila se mi je še ena velika želja. Everest brez dodanega kisika. Samotna panorama, ki sem jo občudoval s strehe sveta ostaja med najmočnejšimi vtisi mojega plezalnega življenja. Plezanje ni več edina stvar v mojem življenju, a še vedno mi gredo mravljinci po hrbtu, ko pod prsti zatipam dobro skalo ali ko cepin zapičim v dober led nad previsom." Pavletovi prijatelji in alpinisti pripovedujejo o njem Marjan Žiberna Pavle Kozjek se je z alpinizmom ukvarjal polna tri desetletja, veliko večino tega časa na vrhunskem nivoju, 25. avgusta 2008 pa se je smrtno ponesrečil med plezanjem na 7273 m visokem Mustagh Towerju. Pavle je o svojih vzponih od začetka 80. let prejšnjega stoletja vedno pisal za domače in tuje časopise in revije. V teh zapisih ni bilo nikoli niti trohice samo-poveličevanja, pač pa veselje nad življenjem, humor vedrega človeka. Še so živi spomini na skupne ure, ko smo bili privezani na isti vrvi, na bivake v dolgih ledeno mrzlih nočeh, na skupne poglede z osvojenih vrhov, spomini na poležavanje na sončnih tratah vrh preple-zanih sten. Dušan Jelinčič Ko sem izvedel za Pavletovo smrt v Karakorumu, prav v krajih, kjer sva skupaj plezala, sta se mi v podzavest mimo ske- leče bolečine vselili dve drobni besedi: svoboden človek. Zdaj vem, da bo kljub temu da knjige ni napisal do konca, ostal svetel lik velikega alpinista, velikega človeka. Viki Grošelj Pavleta sem spoznal na začetku 80. let v najinem skupnem alpinističnem oddelku Lju-bljanjske matice, kjer smo takoj opazili njegovo plezalsko nadarjenost. Najina prva skupna odprava je bila leta 1996. Nekoč sva bila vsa onemogla na višini 7400 m v globokem snegu strmega pobočja. Med vračanjem se mi je udrlo v skrito razpoko in le z njegovo pomočjo mi je nekako uspelo priti ven. Ko sem se mu skušal zahvaliti, se je le zadržano nasmehnil in rekel: "Viki, saj ne gre, da bi te kar tukaj pustil." Biti s Pavletom na visoki gori, strmeti v morje vrhov pod sabo, čutiti utripanje lastnega srca in doživljati nesebičnost gorniškega prijatelja, ki se staplja v čisto veselje do življenja, je postajalo zame vse bolj dragoceno darilo. Damijan Meško Pri preizkušanju plezalskih sposobnosti je Pavle splezal najtežje smeri, tako da so ga celo nosači občudovali. Drugi dan. Tam v steni je visel privezan človek, ki so mu planinske kavke izkljuvale obraz, tako da se je njegova bela lobanja bleščala z vrvi. Obleka je bila obledela od sonca, vetra, snega in plazov. Ko smo se pogovarjali o njem, je Pavle rekel: "Tisti revež v steni." Peter Podgornik Na božični večer sva iz alpinistične opreme naredila božično drevesce. Najine misli in želje so potovale k domačim in prijateljem, oči pa so bile rahlo vlažne. Iztok Osojnik Način, kako je ponavadi izpeljal svoje načrte, je name vedno napravil močan vtis. Alpinizem, vsaj tisti vrhunski, je še vedno stvar plezalskega duha, ki ga vrhunski alpinist goji v sebi. Pavle ga vsekakor je. Marjan Kovač Na slemenu čakam Pavleta, ki je začuda zaostal. Ko me dohiti, prizna, da čuti posledice včerajšnjega kolesarskega maratona. V glavi se mi še vedno vrtijo slike čudovitega sončnega zahoda. Misli mi blodijo sem in tja, ko se mi zazdi, da nekdo kolovrati okrog šotora. Ko odprem zadrgo, v notranjost posveti bledikava svetloba. Pavle je! Vrača se z vrha! Vse je opravil! Stisk roke in trenutek veselja po dobro opravljenem vzponu. Zaželi vse dobro in se na hitro poslovi. V enem od praznih sosednjih šotorov preživi mrzlo himalajsko noč. Miha Lampreht Če bi bil skladatelj, bi napisal simfonijo za prijatelja. Čutim, kako odprto in bogato bi zveneli registri. Nenapisana in nedokončana simfonija je poskus orisa moža, ki je vedel, kaj hoče, vedel, kako uresničiti del lastnih sanj, hotel skozi lastna vidna in nevidna polja rdečega maka. Na nek način bi zamrznil spomin na Pavleta, ki smo ga poznali prijatelji, soplezalci, tovariši, sodelavci. Urša Kozjek (Pavletova sestra) Pri nas je bilo šest otrok pa starša in stara mama in nas je bilo devet. Stare mame se še dobro spomnim. Zob ni imela. Največ je jedla suhe krhlje in sok. Od nas je najraje imela Pavleta. ,,Palče, Palče, kje si spet?,, Vedno ga je iskala, ker se ji je rad kam skril. Že nekoč smo iz našega grabna radi hodili na Grmado na našo skalnato lepotico. Včasih smo šli vsi, ata, mama in otroci, kar od hiše po našem bregu in stezah do vrha. Čez leta pa še na Triglav. Leta so tekla in Pavle je šel na gimnazijo na Vič. Spremenil se je, postal je dolgolas, bitles, nosil je ozke hlače, ki so se spodaj razširile na zvonec. Sploh je bil faca, imal je radio Luksemburg in skupaj z njim sem lahko poslušala Bitle, Stonse. Pavle je bil vedno dobre volje. Ko se je srečal s prijatelji alpinisti doma, je do onemoglosti razčlenjeval in razlagal o vzponih, komentiral vsak oprimek. Njihov in naš žur je trajal do jutra. V tem podo-življanju je neskončno užival in snoval nove načrte. Vse je počel s srcem in iz srca. Ko običajno ob nedeljah namenim svoj korak proti Grmadi, se zalotim, kako prisluhnem v pričakovanju, da se bo Pavle, tako kot nekoč, v lahkem teku nenadoma pojavil izza ovinka in me vprašal: "A greš na Grmado?" Nada in Ana Karin Kozjek (žena in hči) Spoznala sem ga v Kamniških Alpah. Kmalu potem sta se najini poti, ki sta se takrat bežno dotaknili, povezali. Zdaj že dolgo vem, kaj me je potegnilo k njemu. Občutek svobode v bližini, ki nam pomaga razpeti krila in poleteti do obzorij, za katera poprej nismo vedeli. Z leti sva vedno bolj čutila, koliko si pravzaprav dajeva. Posebna zgodba pa je bil njegov odnos z Ano Karin (hči). Imel jo je neizmerno rad. Ko je bila še čisto majhna, jo je nežno jemal v roke in jo držal kot posebno dragocenost. Bolj, ko je Ana Karin odraščala, lepše ju je bilo gledati. Skupaj sta prepevala in se veliko smejala. Ko je poleti nenadoma hudo zbolela, je bil tako prizadet, kot ga nisem videla še nikoli v življenju. Ko se je njeno stanje popravilo, ga je k sebi ponovno pritegnila stena. Temu klicu se nikoli ni mogel upreti. Kot vedno je bil tako močan, nepremagljiv, da mi je vzbujal strah. V njegovi zadnji steni je ta bojazen postala resničnost. Ostal je tam, kamor je moral oditi. Pavle, hvala, da si del življenja delil z nama. Pavle je zapisal: "Moja dolina mi je bila najlepši kraj na svetu." Kako rad je dirkal na Grmado. Gredoč je po svoje pozdravil Lisičjo skalo, svoje prepadne stene Strmce, Malo Grmado in vrh. Na široko je videl najlepše griče in grabne. Kot da so se mu približali do srca: Jelovč-nikov skrivni laz, Štirmoževe njive in bregovi, kozolci v grabnu. Nazaj grede je doma nad kozolcem še enkrat pozdravil Grmado in domače, ogljenica mu je zadišala zadaj izza vrta in odhitel je naprej. Spet so ga vabile skale. Že leta, ko Pavleta ni več, imajo pohodniki svojo pot: šola-Mačkov graben-in naprej. Pohodnikov bo vedno več in bodo pripovedovali: "Tukaj se je rodil naš prjatelj z večnim nasmehom - Pavle Kozjek." Zbral in uredil Jože Praprotnik Bronasta državna prvakinja Tereza Kavčič Tereza Kavčič, učenka OŠ Polhov Gradec, ime, ki v svetu športa obeta veliko. Kot učiteljica športa v OŠ Polhov Gradec imam to prijetno priložnost, da spremljam razvoj in napredek naših učencev in učenk na športnem področju. Veliko imen bi lahko omenila, vendar si tokrat posebno pozornost zasluži Tereza. Učenka, velikokrat nasmejana, včasih malce navihana, vedno pa zelo prijetna. In prava športnica. Odlična v košarki, odbojki, atletiki. Lahko bi naštevala še in še. Še posebno veliki pa so bili dosežki Tereze na vseh šolskih tekmovanjih v namiznem tenisu. Pot do državnega tekmovanja vsekakor ni bila lahka, a za Terezo, ki je na vseh ravneh tekmovanj dosegla najvišje mesto (na občinskem, področnem, četrtfinalnem in polfinalnem), ni bilo ovir. In potem je 4. junija prišlo držav- no tekmovanje, ki je potekalo v Murski Soboti. Konkurenca je bila velika, vsi tekmovalci pa so imeli isti cilj. Biti najboljši. Tereza je svoje delo opravila več kot z odliko. Na najpomembnejšem tekmovanju je zasedla odlično tretje mesto. Zato ji na tem mestu še enkrat iz srca čestitam za vrhunski dosežek. Za nas je zmagovalka. Veliko naših učencev je izvrstnih športnikov, ki si bodo v prihodnjezaslužili napisano besedo in pohvale za njihove dosežke. Spodbujali jih bomo, jim stali ob strani in vsekakor v čim večji meri omogočili, da bodo svoj športni talent, trud in veselje do športa uresničevali na čim več šolskih športnih tekmovanjih. Sanja Štempiha N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r48j Prva Šentjoščanka v ljubljanski šoli Q|7 Nadaljujem z novimi odkritji iz šentjoške zgodovine. V knjigi Dediščina župnije Šentjošt sem na strani 144 opisal Heleno Samotorčan (1884-1913) kot prvo žensko s Šentjoškega, ki je šla v šole. Letos spomladi mi je gospod Vid Klančar sporočil, da je na spletu našel podatke o Ani Samotorčan, ki je v šolskem letu 1870/71 obiskovala dekliško šolo pri ljubljanskih Uršu-linkah. Obe, tako Ana kot tudi Helena, sta se rodili pri Moži-netu, Šentjošt št. 5 (sedaj št. 9). Helena je bila 25 let mlajša, zato Ana zasluži, da jo na kratko predstavimo bralcem. Možinetov rod spremljamo od leta 1624 naprej. Prva rodbina s priimkom Možina je izumrla na začetku 19. stoletja, saj so Jožefu in Mariji, roj. Potočnik, otroci pomrli. Velik grunt je kupil Simon Samo-torčan s sosednje Samotorice. Za njim je posest prevzel sin Anton, ki se je oženil z Marijo Sedej, Brencetovo z Vrha sv. Treh Kraljev. Rod je nadaljeval njun sin Janez, oženjen z Mar- Možinetova hiša v Šentjoštu jano Rejc iz Dola pri Zavratcu. Omenil bi tri od njunih šestih otrok: Anton je prevzel grunt, Ana in tri leta mlajši Jožef pa sta šla v šole. Na začetku tega pisanja omenjena Helena Sa-motorčan je torej bila Anina nečakinja. Bila je učiteljica v Gorici. S polnoletnostjo je leta 1908 podedovala Možinetov grunt. Tako smo pri Ani in Jožefu Samotorčanu. Slednji je bil rojen leta 1862. Napredni oče ga je poslal v šole. Maturiral je leta 1883, šel študirat pravo na Dunaj, a je zbolel in še mlad umrl v ljubljanskem zavetišču. Njegova starejša sestra Ana se je rodila 24. 7. 1859. Očitno je domači župnik Boltežar Bar-tol opazil njeno nadarjenost in očetu svetoval, naj jo pošlje v dekliško šolo k ljubljanskim Uršulinkam. Ko je odšla od doma, je že dopolnila enajsto leto. To je bilo za tisti čas za deklice povsem normalno. Pred sprejemom v štirirazredno šolo jo je verjetno domači župnik učil branja in pisanja, ni izključeno, da tudi osnov nemškega jezika. V Slovenskem šolskem muzeju sem si ogledal izvestja, poročila o uspehih učenk ob zaključku posameznih šolskih let uršulinske šole (Ursulinnen Madchen Schule zu Laibach - nach geendidigtem Sommer--Curse). V muzeju je ohranjeno prvo poročilo o učenkah nunske šole za leto 1830, od leta 1857 naprej pa za vsa leta, vse do 1874. ter od 1891. naprej. Pouk je potekal v slovenščini in nemščini. V prvem razredu so učenke imele poleg verouka tudi branje, pisanje, lepopis, računstvo, risanje, nemški jezik in ženska ročna dela. V poročilu za šolsko leto 1870/71 je Ana zapisana med zunanjimi učenkami, kar pomeni, da je stanovala zunaj uršulinskega samostana. Takrat - pa tudi kasneje - so deklice stanovale v Lichtenthurnu na sedanji Poljanski cesti, kjer je bila najprej dekliška sirotišnica, kasneje pa tudi internat za zunanje učenke. Ne izključujem možnosti, da je tudi Ana stanovala v tej ustanovi in ne pri kateri od gospodinj, ki so se preživljale z oddajo postelj dijakom. Med učenkami, ki so dosegle prav dober uspeh (Sehr guten Fortgang haben gemacht) je Ana na visokem četrtem mestu, med najboljšimi, zunaj abecednega seznama. V tistem času niso poznali odličnega uspeha, torej jo lahko upravičeno štejemo med najboljše učenke. V naslednji razred so napredovale tudi učenke z dobro oceno. Skupaj jih je bilo kar 92! V nadaljevanju poročila je tudi seznam učenk der Industrial Schule, ki je na drugem mestu opisana kot šola ročnih del. Tudi tam je Ana vpisana zunaj abecednega reda, na drugem mestu, v razdelku posebej pohvaljenih učenk (Lobenswerten Fortgang haben gemacht). Po vsem prebranem sem se z velikim pričakovanjem lotil poročila za naslednje šolsko leto. A tam Ane nisem več našel, tudi v kasnejših letih ne. Doma sem pregledal vse svoje izpise iz šentjoških poročnih in mrliških knjig, a v njih Ane nisem našel. Sem jo morebiti pri izpisovanju v letih 2011/12 spregledal? V številnih ohranjenih pripovedih o Možine- tovih ni o njej nobenega sledu. Tudi v Status animarum (opis družin po hišah) šentjoške župnije nisem zasledil nobene zabeležke, da bi bila v ljubljanski šoli in kaj se je z njo zgodilo. Tako imamo le dokaz o njenem zelo uspešnem zaključku prvega leta šolanja. Za njeno manjkanje v drugem razredu je možnih več vzrokov. Na prvem mestu je bolezen. Če bi zbolela doma in umrla, bi bila vpisana v mrliško knjigo. Torej naj bi zbolela v Ljubljani in tam umrla. Poiskati bi jo bilo treba v ljubljanski mrliški knjigi. Manj verjetno se zdi, da je oče ni več poslal v šolo ali da se je sama tako odločila. Pri fantih je bilo to precej pogosto, pri deklicah le malo verjetno. Proti temu govori odsotnost kasnejših zabeležk o že omenjenem opisu družin in v šentjoški poročni in mrliški knjigi. Če Bo nekoč koga od domačinov usoda deklice Ane Samotorčan pritegnila, se bo pač moral znova lotiti brskanja po omenjenih in še morebitnih drugih virih. Ni izključeno, da jo bo našel med umrlimi v eni od ljubljanskih mrliških knjig. Morebiti bo tam poleg kraja vpisan tudi vzrok smrti. Tone Košir Gledališka igra Polh in Gradec KUD Dobrova je 21. junija v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu odigral predpremiero za OŠ Polhov Gradec in premiero za vse občane ob praznovanju dneva državnosti. Morda pa Polhov Gradec ni dobil imena tako, da se je obiskovalec pridušal, ker so mu polhi zgrizli konjsko sedlo. Vse preveč so bili ljudje odvisni od teh malih živalic, da je morbiti bil v prvi vrsti razlog za ta pridevnik v človeški hvaležnosti tem malim glodalcem. Resda so povzročali tudi hrup in kakšno škodo, a ljudje so imeli od njih veliko več koristi. Topla oblačila iz polhovih kožuščkov so jih grela v mrzlih zimskih dneh, skromna kosila so s polhovim mesom postala bolj okusna in hranljiva in marsikatero bolezen je pozdravila prav polhova zdravilna maščoba. Tako se je zgodilo tudi v zgodbi in gledališki igri Stena Vilarja, ki je predstavo režiral. V zavetju gozda in v osrčju hribovja je ležala vasica Gradec. Ime je dobila po gradu, ki je stal na hribu v bližini vasi. V lesenih in skromnih hišah so živeli kmetje. Preživljali so se z delom na polju in s pašnjo živine na travnikih. V gozdu so iskali gobe, se sladkali z gozdnimi sadeži, skrbeli za sečnjo dreves in nabirali suhljad za zimo. V tej preprostosti se je neko fantovsko srce v družini Pogačar nekoč ogrelo za njemu težko dosegljivo graščakovo hčer Zalo. A ljubezen premaga vse ovire. V dekletovi bolezni fantu priskočijo na pomoč njegovi dobri prijatelji polhi, po katerih je kraj še danes poimenovan Polhov Gradec. Ljudje so namreč spoznali pomen in dobroto teh majhnih, kosmatih živali in so z njimi vse do danes ohranjali spoštljivo sožitje. Vsega skupaj kar 23 igralcev, dva tehnika (od tega kar 11 starih od 7 do 18 let) in kosmati polh se je na uprizoritev igre pripravljalo več mesecev. Za glasbene dele, ki so se prepletali skozi igro je poskrbela Glasbena šola Emil Adamič. Scensko in tudi kostumograf-sko precej zahtevno igro je bilo smiselno postaviti kar tja, kamor spada - v Polhov Gradec, čeprav bo v jeseni ponovno za- živela tudi na drugih odrih. Veseli smo bili pozitivnih odzivov in odobravanja šolske mladine in strokovnih delavcev šole ter v popoldanski predstavi naših sokrajanov in prijateljev. Zadovoljstvo z uspešno predstavo, veselje nad igranjem, vsa zagnana mladina in nadvse prijetno druženje po napornem dnevu nam daje zagona tudi za v prihodnje. Magdalena Tehovnik N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec r48j 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Le eno je potrebno Konec šole v Šentjoštu vsako leto pomeni, da je končno čas za oratorij, torej teden smeha, zabave, petja, učenja in druženja s prijatelji. Letos smo animatorji skupaj z otroki odkrivali, kaj je tisto, kar je v življenju potrebno in ob pomoči Friderika Barage smo to na koncu tedna tudi spoznali. Prvi dan se je že tradicionalno začel s krstom in učenjem oratorijske himne, sledila pa je dramska igra, skozi katero so lahko otroci cel teden spoznavali življenje Friderika Barage - slovenskega misijonarja med Indijanci v Severni Ameriki. Pri tem so se jim pridružili še trije indijanski prijatelji: Črni volk, Radoživa ptica in Mali grom. Po kratkih katehezah smo se vse skupine zbrale v cerkvi ob molitvi, zraven pa smo zapeli še nekaj pesmi. Kot vsako leto so se lahko otroci tudi letos udeležili številnih delavnic, ki so imele pridih indijanske kulture. Izdelovali so lovilce sanj, toteme, indijanska oblačila, nekateri so se lotili novinarstva, se preizkusili v glasbenem ustvarjanju, na koncu tedna pa je pred župniščem stala celo čisto prava indijanska vas. Najmlajši udeleženci so imeli tudi letos svojo delavnico, na kateri so se preizkusili v peki in plesu. Popoldneve smo si popestrili z velikimi igrami in niti slabo vreme nas ni ustavilo, da se ne bi obmetavali z vodnimi balončki. Ker pa je oratorij letos potekal malce drugače, se nam je za eno popoldne pridružila sestra Zvonka, ki kot misijonarka dela v Mozambiku. Razložila nam je, kaj počnejo v misijonih, kako se je odločila, da se odpravi v Afriko in na koncu z nami zapela še nekaj pesmi. Otroci so nato odšli domov, animatorji pa smo začeli s pripravami na strašljive nočne igre, po katerih so udeleženci lahko prespali v kulturnem domu. Teden je minil, kot bi mignil, in že so bile na vrsti zadnje delavnice ter okusne palačinke, ki so jih spekle naše mamice. Zvečer smo se otroci, animatorji in starši udeležili zaključne oratorijske maše, ki je potekala kar v indijanski vasi, sledila pa je še zaključna prireditev, kjer so otroci predstavili dogodivščine, ki so jim zagotovo polepšale prvi teden počitnic. Mirjam Tominc, Študentsko društvo Silaq Godbeni tabor v Novi Štifti Spet je bilo v Novi Štifti konec junija veselo! Tokrat že sedmo leto po vrsti. V soboto po zaključku šole smo se zgodaj zbrali na Dobrovi vsi godbeniki in tisti, ki vemo, da prazen žakelj ne stoji pokonci. Učitelji glasbene šole Emil Adamič so nas pričakali kar na cilju. In vaje po posameznih oddelkih glasbil so se lahko pričele - trobila, flavte, klarineti ter saksofoni in tolkala; vsaka skupina na svojem koncu. Precej bolj prijetno in tudi učinkovito je vaditi v skupini in s prijaznimi, a doslednimi učitelji kot pa vsak posameznik doma. Pa ne gre samo za vajo. Po harmoničnih zvokih sledi obilo druženja, iger, zabave, dobre hrane in smeha ter učenja plesa in petja. No, pa še malo dobrega spanca. V godbi je lepo in veseli smo vsakega novega člana, ki ima že toliko znanja določenega inštrumenta, da se lahko priključi. V nedeljo smo za tri nove članice pri- pravili zabaven sprejem in dekleta so zdaj uradno članice Godbe Dobrova--Polhov Gradec. Ker nam je pomembno, da se vsi pri godbi dobro počutijo, smo za vse pripravili anketo in tabor v Novi Štifti bo zagotovo ostal tudi v prihodnje, saj je všeč prav vsem članom. Tudi letos nas je prijazno sprejel , nam delal družbo ter tudi reklamo p. Tadej Inglič. V nedeljo je zaradi sodelovanja Godbe Dobrova-Polhov Gradec in njenega koncerta po njej ob obeležitvi slovenskega praznika ob dnevu državnosti tako napolnil cerkev v Novi Štifti do zadnjega kotička. Pozdravil nas je še tamkajšnji župan mag. Blaž Milavec in vsem prisotnim zaželel veliko mero narodove zavesti. Tretjega dne smo za družine godbenikov pripravili prisrčen koncert z novimi skladbami, ki so se jih v tem času naučili, s korakanjem v novi postavitvi in pa seveda z okusno pogostitvijo. Poletje se je takrat začelo tudi za naše godbenike. Dobro povezani in z ravno pravšnjo mero navijaške zavzetosti se je godba 1. julija odpravila na tekmo Slovenija : Črna Gora za kvalifikacije za svetovno prvenstvo v košarki 2019. Kljub porazu domače ekipe so bili naši godbeniki na svojih bobnih najglasnejši in najbolj prisrčni navijači, kar je za našo godbo in za naš kraj najlepša zmaga. Magdalena Tehovnik Oratorij Dobrova Dobrova, 2.-6. julij - Eno je potrebno, je bilo letošnje geslo oratorija. Skupaj se nas je zbralo 76 otrok in 28 animatorjev. Ob Frideriku Ireneju Baragi smo spoznali, kako pomembne so odlo- čitve v našem življenju, spoštovanje in poznavanje kulture, krst, nenavezanost ter gorečnost pri stvareh, ki jih počnemo. V sredo smo šli na izlet pogledat njegovo rojstno hišo in grad. V Trebnjem pa smo imeli mašo, pri kateri nas je nago- voril fant Miha. Ta teden je bil res zelo lep, poln sonca, veselja, ustvarjalnosti in novih spoznanj. Katarina Čemažar, foto: Klara Majer N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r48j Poletno srečanje članov DU Izlet v Ziljsko dolino Upravni odbor DU Polhov Gradec je povabil svoje člane na poletno srečanje v naravi. Srečanje je bilo v soboto, 7. julija, pri balinišču Balinarskega kluba Blagajana v Polhovem Gradcu. V drugi polovici maja smo dobrovski upokojenci obiskali sosednjo Avstrijo. Prvi postanek je bil ob gorenjski avtocesti na kavi. K sosedom smo stopili čez Karavanke, preko mejnega prehoda Korensko sedlo. Že od nekdaj so čez vodile pomembne trgovske poti. Srečanja se je udeležilo lepo število članov DU. Po dveh letih smo se srečali ponovno v Polhovem Gradcu. Bil je lep sončen dan, ki ni bil niti prevroč. Hladno senčico smo našli pod krošnjami dreves v neposredni bližini balinišča in mirne, čiste Božne. Predsednica društva upokojencev Cecilija Jarc je z veseljem pozdravila vse prisotne, ki smo se srečanja udeležili. Zaželela je prijetno druženje ter lepo in zdravo preživljanje poletnih dni. Zahvalila se je za organizacijo in pomoč pri izvedbi dogodka vsem članom UO, posebno pa Ladu Nartniku in Janezu Novaku. Zahvalila se je tudi tistim članom DU, ki so na srečanje pripeljali člane, ki nimajo lastnega prevoza. Ker je zadišalo iz kuharskega lonca, je zaželela vsem še: "Dober tek!" Člani smo bili izjemno zadovoljni in veseli, da se lahko srečamo tudi med letom. Bogate življenjske izkušnje, ki jih imamo, popestrijo tak dogodek. Ker je bilo pozitivne energije in dobre volje dovolj, smo skupaj zapeli ob zvokih harmonike. Saj to je zdravilo brez recepta, za dušo in telo. Z željo, da se srečamo tudi prihodnje leto, smo se poslovili. Cecilija Jarc Desetletja (v času hladne vojne) je bilo območje na avstrijski strani tajno, zaprto in nedostopno. Avstrija je vzdolž meje med vzhodom in zahodom gradila tajno mrežo utrdb, položajev in ovir. Tudi na Korenskem sedlu. V tamkajšnjem muzeju smo si ogledali originalne utrdbene naprave iz časa hladne vojne, grajene v letih od 1955 do 2005. Ograjeno področje meri 11400 kvadratnih metrov. V rovu sta tudi dve tankovski kupoli CENTURION z 10,5 cm protitankovskima topovoma, vključno z maskirnimi kabinami, objekti za vodenje in poveljevanje, oskrbovalne naprave ter zaklonišča in ostali izložbeni predmeti. Od leta 2005 dalje so razstavljeni vsi orožni sistemi. Na srečo v skupni Evropi niso več uporabni, temveč služijo le še kot razstavni predmeti, da naša skupna zgodovina ne gre v pozabo. Pot smo nadaljevali po dolini reke Zilje v veliko naselje Šmohor blizu Preseškega jezera. Ti kraji so še na zahodu poseljeni s Slovenci. Odpeljali smo se na obrobje naselja, kjer so nam na kmetiji gospoda Alberta predstavili zgodbo o »špehu«, po njihovo »Hemogor spech« ali ziljska slanina. Ogledali smo si tudi vzrejo prašičev, predelavo in sušenje izdelkov. Seveda smo njihove specialitete tudi poskusili in kupili. Odpeljali smo se v slikovito alpsko dolino na višino 950 m do Belega jezera. Tam smo se zadržali na ogledu in ob hladni pijači. Popoldan smo se vrnili na slovensko stran v Kranjsko Goro na pozno kosilo, nato pa pot nadaljevali proti domu. Za DU Anica Tomšič Aktivnosti DU Dobrova Nordijci na Cerkniškem jezeru Junija je bilo kar nekaj aktivnosti društva upokojencev Dobrova. Člani društva upokojencev Dobrova - sekcija nordijska hoja smo letos od 8. marca do 16. junija opravili že 13 pohodov. 13. smo imeli tradicionalni piknik v Gabrju, na športnem igrišču. Imeli smo kar srečo z vremenom, vendar smo se s športnim društvom dogovorili za pokrit prostor balinišča. Piknika se je udeležilo 76 upokojencev. Za hrano je poskrbel lokalni ponudnik, za pijačo pa je skrbel prijazni upravljalec bifeja. Pri strežbi so pomagale vitalne upokojenke. 16. je sek- cija nordijska hoja organizirala izlet na cerkniško jezero. Tudi tega dne nam je služilo vreme, zato so pohodniki opravili krajši izlet v okolici jezera. Čudovita okolica je bila za vse pohodnike prava paša za oči in dušo. Fenomen presihajočega Cerkniškega jezera je po svetu zaslovel kot kraj, kjer lahko na istem mestu pasejo živino, orjejo njive ter lovijo ribe in se vo- zijo s čolni. Ko je jezero polno, predstavlja največjo jezersko površino v Sloveniji, nato pa presahne in razkrije svoje ekstenzivne kmetijske površine. Skozi letne čase kaže popolnoma različne obraze in da res občutimo, kaj sploh Cerkniško jezero je, se moramo sem vrniti večkrat. Za dobro kosilo je v bližini poskrbel Tone Tomšič kot vodja sekcije in organizator. Rajko Komat Hodimo ob četrtkih ne glede na vreme, in sicer po naši občini: Dobrova, Stranska vas, Šujica, Gabrje, Hruševo, Pod-smreka, pa tudi po ljubljanski: Vič, Brdo, Rožnik, Koseze, Ko-zarje in pot spominov maja. V soboto, 16. junija, smo se z minibusom odpeljali mimo Horjula po stari cesti do Cer- knice in Dolenjega Jezera, kjer so nam postregli jutranjo kavo in sladoled. Privoščili smo si tudi sladki program, ki so ga pripravile pridne roke naših članic. Tako podprti smo se podali po makadamski cesti po sredini jezera na ogled čebelnjakov (učna pot), jezera, ki že počasi presiha, ter prelepe narave krajinskega parka. Po dveurni hoji smo se vrnili do avtobusa, imeli malo prostega časa, potem smo se odpeljali na dobro kosilo. Lep dan smo vsi veseli zaključili ob 18. uri in se dogovorili, da se zopet vidimo septembra (julija in avgusta imamo počitnice). Vodja nordijcev Tone Tomšič N OS Občina Log - Dragomer 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Županova beseda Varnost otrok mora biti naša odločitev Spoštovane občanke in občani, hočemo ali nočemo se brezskrbni dnevi za otroke in odrasle iztekajo. Mladi zbirajo vtise in lepe spomine, ki jih bodo delili s svojimi sošolci v novem šolskem letu, odrasli pa pogledujemo v denarnice, da si rezerviramo sredstva za miren začetek brezplačnega šolstva. September je tu in s tem tudi začetek novega šolskega leta, ko je prav, da smo še toliko bolj pozorni na naše najmlajše, predvsem pa na prvošolčke, ki stopajo na svojo življenjsko pot izobraževanja. Seveda si ne moremo predstavljati varnega začetka šole brez nepogrešljivih varnostnikov na pomembnih prehodih cest ob poti do šole. Ti prostovoljci so naš zaščitni znak in prihajajo pretežno iz vrst gasilcev obeh društev v naši občini. Delavci osnovne šole z vsemi službami delujejo pri preventivnih aktivnostih, ki so namenjene še posebej prvošolcem in njihovim staršem. Tudi policija že opozarja in deluje preventivno, da bi tveganja za morebitno nesrečo zmanjšala do najmanjše možne mere. Občina se zaveda pomena varnosti otrok in je tudi zato pristopila k ureditvi varnih šolskih poti ter nekaj načrtov že uresničila. Veseli me, da je pot, ki povezuje zaselka Log Mole in Log Vas, lepo sprejeta in služi svojemu namenu. Vse, ki se po njej še niste sprehodili, vabim, da si vzamete čas za sprehod ali pa uživanje v razgledu s klopi, kjer se pod vami razprostira čudovito Ljubljansko barje. Vse našteto pa ne bo dovolj, če se mi, ki vozimo otroke v šolo, ne bomo zavedali tega, da za varnost naših otrok največ lahko storimo sami. Najprej osebno, nato v družini z ozaveščanjem in dobrim zgledom ter kasneje na poti z veliko mero strpnosti in spoštovanja ranljivosti naših najmlajših. Ob tem seveda ne smemo pozabiti starostnikov. Začnimo torej interno sami pri sebi tekmovati v strpnosti in tolerantnosti tudi do voznikov, ki so nekoliko manj spretni. Verjamem, da se tak pristop lahko zelo pozitivno odrazi pri otrocih in ostalih udeležencih v prometu. Vedno se zavedajmo, da v prometu nikoli nismo sami in si za varno pot do cilja zagotovimo dovolj časa. Z jesenskimi dnevi se namreč začnejo tudi večji zastoji na naših cestah, še posebej na vpadnicah v večja središča. Zadnje dni počitnic izkoristite za to, da se mirno pripravite na september, ki je že po pravilu eden bolj stresnih mesecev. Želim vam vse lepo! Miran Stanovnik, župan Očistimo Slovenijo 2018 15. septembra bo že tretjič izvedena okoljevarstvena akcija Očistimo Slovenijo, ki bo tokrat potekala pod geslom ŠE ZADNJIČ! Akcija poteka pod okriljem društva Ekologi brez meja in se bo odvijala v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, World Cleanup Day 2018, ki bo na isti dan potekal v 150 državah! Namen letošnje akcije ni le čiščenje, večji poudarek bo namenjen dvigu ozaveščenosti. Veliko občin in društev je čistilne akcije letošnjo pomlad že imelo. A to ni razlog, da se 15. septembra prostovoljci ne bi ponovno zbrali in naredili nekaj dobrega za okolje. Namesto čiščenja se seveda lahko lotimo tudi urejanja okolice ter ozaveščanja o ekoloških problemi. Pridruži se nam tudi ti. Več informacij na spletni strani občine: www.log-dragomer.si Stara šola že dobiva prenovljeno podobo Na Logu pri Brezovici od začetka letošnjega leta dalje obnavljajo večnamensko stavbo Stara šola, in sicer s pomočjo evropskih sredstev. Gre za objekt, ki je izrednega pomena za našo občino zaradi kulturne in zgodovinske vloge, prostorske stiske in potreb. Po obnovi bodo prostori namenjeni občinski upravi in različnim interesnim dejavnostim. Že od začetka je vodilo obnove, da se poleg dodatnih prostorov pridobi tudi stavbo, ki bo vsem nam v ponos. Izvajalec del na gradbišču je podjetje AS-Primus, ki je s svojimi podizvajalci začel z delom na začetku letošnjega februarja. V prvi fazi so opravili večja gradbena dela. Rušitvena dela so zajemala odstranitev ob- stoječih oken, vrat, dotrajane strehe, tlakov ter medetažne lesene konstrukcije v prostorih, kjer bodo instalacije pod stropom. Sledila je statična sanacija objekta z novimi medetažnimi ploščami, postavili so novo jekleno ostrešje s klasičnimi lesenimi tramovi ter ojačali obstoječe opečne stene z armiranim ometom in protipotresnimi vezmi (po obodu objekta na nivoju stropov). Večjim gradbenim delom je sledila energetska sanacija v poletnih mesecih. Fasado so obložili s 16 cm toplotne izolacije in poskrbeli za stavbno pohištvo. 25 cm topolotne izolacije bodo v nadaljevanju položili tudi na že izdelano novo strešno konstrukcijo. Ker je Stara šola pod spomeniškim varstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije obnova zahteva več aktivnosti kot v primeru novogradnje. Izvajalec o vseh delih sproti obvešča zavod ter upošteva njegove usmeritve in navodila, pri prenovi pa ohranja izvirno arhitekturo objekta, vključno z izvirnimi položaji, oblikovanimi okenskimi odprtinami in poudarjenim vhodnim delom z vsemi obstoječimi likovnimi detajli. Za elektro- in strojno napeljavo so v grobem že poskrbeli in morajo le še namestiti opremo za ogrevanje, ohlajevanje in prezračevanje prostorov. Trenutno se v no- tranjosti pripravljajo na ureditev suhomontažnih predelnih sten in mokrih estrihov. Lahko bi rekli, da se zdaj vsaj na zunaj že lepo vidijo sadovi obnove. Pomembno delo, ki terja veliko sredstev in sodelovanja med različnimi po-dizvajalci pa nas še čaka. Po načrtih bodo zdaj zaključili s tlaki, sledilo bo polaganje keramike v sanitarijah, montažnih spuščenih stropov, beljenje stropov in sten, tudi zunanja ureditev bo prišla na vrsto. Za konec velja še omeniti dobro sodelovanje med vsemi udeleženci pri gradnji in obnovi, saj dobro sledijo poteku dejavnosti v predvidenih okvirih termin-skega načrta. Peter Kavčič, foto: občinski arhiv Varna pot v šolo je odvisna od vseh nas Vsako leto se ob začetku novega šolskega leta v prvih tednih septembra posveča veliko pozornosti varnosti najmlajših udeležencev v prometu. Ker otroci sodijo v najbolj ranljivo skupino udeležencev v prometu, je na nas odraslih, da prvi poskrbimo za njihovo varnost. Na omejitve hitrosti ob šolah in šolskih poteh ter v naseljih in tam, kjer se otroci zadržujejo (igrišča in avtobusne postaje), moramo biti še toliko bolj pozorni. Ker se približuje začetek šole ter s tem tudi povezane aktivnosti za večjo varnost otrok na šolskih poteh, se bo v naši občini v prvih dneh septembra kot vsako leto zavarovalo pet prehodov za pešce čez regionalno cesto, pri čemer bodo sodelovali gasilci in prometna policija. Varovali bodo otroke pri prečkanju ceste od 3. do 14. septembra. V tem času bodo ob občinskih cestah postavljeni znaki, ki bodo opozarjali in opominjali na ponovno vsakodnevno vstopanje otrok v promet. V okviru aktivnosti je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sodelovanju z agencijo za varnost prometa pripravil tudi knjižico z naslovom Prvi koraki v svetu prometa, ki je namenjena prvo-šolcem in njihovim staršem. Za večjo varnost so poskrbeli tudi vzdrževalci javnih cest JP KPV, saj so v poletnih mesecih obnovili dotrajane talne označbe na cestah. Z vsemi aktivnostmi želimo opozoriti vse udeležence v prometu, naj bodo strpni in dober zgled. Otroci spadajo med ranljivejše skupine udeležencev, saj so zaradi svojih razvojnih značilnosti še posebej ogroženi v prometu. Prometna vzgoja otrok je odgovorna naloga staršev, učiteljev, strokovnih organizacij ter nadzornih organov in civilne družbe. Peter Kavčič, foto: občinski arhiv N OS Občina Log - Dragomer 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si KUD Kosec Zbrali so se kosci in grabljice Travnički so že zeleni, rož'ce vse so razcvetene, pojd'mo le kosit, pojd'mo le kosit, vse pr'jat'l'e gor budit. Tako so prepevali v "starih časih", ko so začenjali s košnjo trave in sušenjem sena. To je bilo, in je še, nujno kmečko opravilo, ki pa se je včasih odvijalo povsem drugače kot danes. Vse do petdesetih let prejšnjega stoletja so ta dela izvajali ročno. Kosili so dvakrat letno, enkrat spomladi, drugič poleti. Za košnjo so kmetje običajno najeli kosce, ki so s košnjo začeli zgodaj zjutraj, okoli četrte ure. Oblečeni so bili v srajce in delovne hlače, za pasom pa so nosili obešene oselnike. Okrog sedme ure je kmečka hči prinesla zajtrk, običajno ajdove žgance in zelje. Trava je bila pokošena v rede, ki so jih po zajtrku ženske z grabljami in vilami raztrosile, da se je hitreje sušilo. Po končanih delih je sledilo krepko kosilo, pa tudi šilce žganja se je prileglo. Prireditev Kosci in grablji-ce je pred leti že bila v naših krajih. Leta 2013 je bila zadnja, medobčinska, v Dragomerju. Takrat je sodelovalo kar 7 tekmovalnih ekip iz barjanskih občin. Na pobudo predsednice KUD Kosec Anice Vengust, da se ohrani ta ljudski običaj, je letos prevzel vodenje Sekcije za ohranjanje kulturne dediščine Boris Smirnov, ki je s pomočjo sodelavcev vložil veliko truda v organizacijo te prireditve. Uspelo jim je zbrati dve ekipi koscev in grabljic, z Loga in iz Dragomera. V soboto, 23. junija, so se z veliko dobre volje zbrali organizatorji, tekmovalci, gledalci in navijači na travniku pri Osnovni šoli Log - Dragomer. Kosci in grabljice so bili oblečeni usklajeno v taka kmečka oblačila, kot so jih nosili včasih. Grabljice so nosile do meč dolge svetle obleke s kratkimi rokavi in nabrane v pasu, predpasnike in rutke okrog vatu. Vsaka je imela s seboj grablje. Kosci so bili oblečeni v enake svetle karo srajce s kratkimi rokavi in modre delovne hlače ter nosili oselnik okrog pasu. Nekateri so imeli še predpasnike. Vsi so bili prav čedni, lepo nasmejani in pripravljeni na delo. Gospod Alojz Slabe je že prejšnji dan pripravil na travniku dve parceli kvadratne oblike, 10 x 10 m, okrog njih je pokosil, da sta bili enaki in ločeni druga od druge. Pripravil je tudi tehtnico. Po nagovoru predsednice KUD Kosec je sledil prikaz košnje, kar je z odliko opravila Mihaela Erklavec z Lukovice. Prav spretno je pokosila delček travnika. Sledilo je žrebanje parcel ter vrstnega reda košnje. Z delom so začeli kosci, najprej ena in potem druga ekipa, izmerjen je bil čas. Potem je sledila malica. Matija in Marinka Nik sta skuhala odlične ajdove žgance in dodala še mleko, da so se tekmovalci malo okrepili. Za popestritev je skupina Mladi po srcu zapela nekaj slovenskih ljudskih pesmi o košnji. Delo so nadaljevale grablji-ce, ki so travo zgrabile, vsaka skupina je naredila svojo kopico. Pokošeno travo je vsaka ekipa pospravila v svojo vrečo. Polni vreči so stehtali na preprosti tehtnici, ki je pokazala, katera vreča je težja in s tem katera ekipa je nagrabila več trave. Matija Nik je bil glavni sodnik in je pripravil način ocenjevanja. Poleg merjenja časa košnje in grabljenja ter tehtanja trave je bila ocenjena še kakovost košnje, dodali pa so še oceno za »umetniški vtis«. Obe ekipi sta odlično opravili svoje delo, razlika v doseženih točkah je bila manj kot en odstotek, priznanja za sodelovanje pa so prejeli vsi tekmovalci. Po razglasitvi zmagovalne ekipe, ta čast je letos pripadla ekipi z Loga, ter podelitvi priznanj je sledilo prijateljsko druženje in pogostitev vseh. Mladi po srcu so zapeli še nekaj ljudskih pesmi, med njimi: Moja kosa je križavna, Vrtec ogradila bodem, Čebelar in druge. Prireditev Kosci in grabljice je v našem kraju popestrila sončno junijsko soboto tekmovalcem, gledalcem, navijačem in pevcem. Soglasno je bilo ugotovljeno, da je bil to lep prispevek k ohranitvi kulturne dediščine našega kraja in da si še nadalje želimo tovrstnih dogodkov. Torej, sklep je jasen: drugo leto ponovno, v še večji zasedbi. Za KUD Kosec zapisala: Iva Urbanc, foto: I. Urbanc Parkovne klopi za boljšo kakovost življenja Včasih navidezne malenkosti pomenijo več, kot se zdi na prvi pogled. V strategiji razvoja občine Log - Dragomer je prav to področje visoko na prioritetnih lestvicah. V okviru sonaravnega prostorskega razvoja smo z mikro posegi želeli izboljšati kakovost bivalnega okolja na območju naše občine. Sodobne raziskave z omenjenega področja kažejo, da so za prebivalce in njihovo ugodno bivanje pomembni kakovost, dostopnost in uporabnost zelenih površin, opremljenih z urbano opremo, kot so na primer klopi, kjer si lahko v miru odpočijete, ko se odpravite na sprehod, ali pa v miru opazujete naravo in okolico ali pa otroke, ki se igrajo v bližini. Vse to so drobne malenkosti, ki pripomorejo h kakovosti življenja v naši občini. Na pobudo občanov smo tako izboljšali opremljenost zelenih površin z urbano opremo v občini. Z uvedbo parkovnih klopi smo osvežili šest lokacij, ena izmed klopi je postavljena na Lukovici, dve na Logu in tri v Dragomerju. V letošnjem načrtu Občine Log - Dragomer je postavitev še štirih novih parkovnih klopi. Želimo, da jih redno uporabljate, saj so namenjene prav vam. Peter Kavčič, foto: občina Zemeljski plin pri vas doma Izkoristite najugodnejši način za priključitev na omrežje zemeljskega plina. Energetika Ljubljana želi za vas v občini Log - Dragomer zgraditi plinovodno omrežje, ki v Ljubljani in sosednjih občinah obsega že več kot 1.000 kilometrov. Prebivalci območij, kjer je predvidena gradnja, so zato v mesecu juliju prejeli obvestila o začetku priprav investicijske dokumentacije za gradnjo glavnega plinovoda in plinovodnih priključkov. Gradnja bo potekala sočasno z gradnjo kanalizacijskega omrežja in bo odvisna od izka- zanega interesa lastnikov stanovanjskih in poslovnih stavb za priključitev na zemeljski plin. Interes še vedno lahko izkažete z izpolnjeno prijavnico, ki ste jo prejeli na dom. Zemeljski plin, ki je najčistejše in energetsko najučinkovitejše fosilno gorivo, je cenovno ugoden vir ogrevanja, dobava je stalna in zanesljiva, njegova uporaba je varna. Prav tako je vsestransko uporaben, saj ga lahko uporabljate za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode, kuhanje in hlajenje. Za informacije v zvezi z gradnjo glavnega plinovoda in plinovodnih priključkov pokličite Tanjo Markič na telefon 051 649 344 ali ji pošljite elektronsko pošto na tanja. markic@energetika-lj.si. Ni» Občina Log - Dragomer 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Kaj smo počeli poleti? V naši univerzi za tretje življenjsko obdobje DVIG tudi poleti nismo počivali. Izpeljali smo večerno srečanje z Emilijo Milko Erbežnik, dobitnico priznanja za učenje. Čeprav je bila prireditev na večer polfinalne nogometne tekme, je bil obisk nepričakovano velik, prišlo je več kot 50 sokrajanov iz Dragomerja, Lukovice in Loga. Večer je bil tudi priložnost, da so ljudje spregovorili o tem, kako je Milka nesebično pomagala posameznikom ali društvom. Posebno zahvalo smo slišali od obiskovalca z Loga za Milkino donacijo 5 slik, ki jih je DU Log prodalo na dražbi, denar pa namenilo »skladu« za odkup zemljišča ob domu. Njene sošolke pri angleščini, ki niso mogle na študijski Športno plezanje obisk v Anglijo, so se ji ta večer ponovno zahvalile za slike z motivi iz Anglije, ki jim jih je narisala in podarila po vrnitvi domov. Več o večeru si lahko preberete v članku Dragice Krašovec. Iz srca se zahvaljujemo dragomerskim gasilcem za pomoč pri organizaciji srečanja z Milko. Ne samo da niso mogli gledati nogometne tekme, še v hudem nalivu so nosili in postavljali klopi. Še enkrat, iskrena hvala! Srečanje je potekalo na terasi Toscane, ki je sicer zamenjala lastnika, a je tradicija brezplačne uporabe prostora ohranjena. Hvala tudi za to. Študentje angleščine so opravljali »izpite«. Julija so reševali teste za razumevanje prebranih besedil in besedni zaklad: »mlajša« skupina študentov za raven A1 in A2, »starejša« za B1. Na posebnem srečanju smo preverjali rešitve. Vsi smo ponosni, ker so tako dobro rešili naloge. Študente čakajo še testi iz slovnice in slušnega razumevanja. In še vabilo članom DVIG, ki še niste dobili 4. številke Pogovorov z občani (z Miroslavom Zorcem, Frančiškom Rusom in Nejcem Sajetom), da nam pišete na dvig@iold.si, če želite, da vam revijo prinesemo v nabiralnik ali pošljemo po pošti. Olga Drofenik Državno prvenstvo v balvanskem plezanju na Logu, vabljeni Konec junija, natančneje v soboto in nedeljo, 23. in 24. junija je v športnem parku na Logu potekala prva tekma za državno prvenstvo v balvanskem plezanju. Na prenovljeni plezalni steni, ki je sedaj sodobnejša in gre v korak s trendi sodobnega športnega plezanja po svetu, so se pomerili naši najboljši športni plezalci. Nastopali so tako najmlajši v kategoriji cicibanov kot tisti z največ izkušnjami v kategoriji članov. Med cicibani in cicibankami sta bila najboljša Neža Zajc in Anej Koštomaj, med mlajšimi dečki in deklicami Sara Čopar in Luka Jerman, pri starejših dečkih in deklicah pa Lucija Tarkuš in Bine Meke. Pri tistih nekoliko starejših so se najbolje izkazali Janja Garnbert in Matic Kotar med mladinci in mladinkami. V kadetski konkurenci pa Lučka Rakovec in Luka Potokar. V najbolj atraktivni konkurenci, torej med člani in članicami pa sta slavila Janja Garnbert in Gregor Vezovnik. Če ste nad plezanjem navdušeni in bi si radi ogledali ta šport v živo, imate novo priložnost že v drugi polovici septembra, ko se bodo ponovno srečali najboljši domači plezalci. V športnem parku se bo prvi del tekmovanja za državno prvenstvo v organizaciji domačega društva Korenjak odvil že v soboto, 21. septembra, in nato nadaljeval še v nedeljo, 22. septembra. Prireditev se bo vsak dan začela ob 9. in končala ob 20. uri. Vabljeni na prijetno druženje in navijanje za naše najboljše ter seveda predstavnike naših korenjakov. Besedilo Peter Kavčič, foto: arhiv društva Korenjak Društvo Dvig septembra vabi Društvo Dvig bo sodelovalo pri akciji Očistimo Slovenijo z dvema dogodkoma, likovno-literarno delavnico za otroke in konverzacijo v nemščini. Na likovno-literarni delavnici se bodo otroci stari od 4 do 7 let preizkusili kot likovniki in literati: najprej bodo narisali nekaj risb, potem pa pripovedovali avtorske zgodbice o risbah. Vzgojiteljica in njene pomočnice bodo pripovedi zapisovale in jih s pomočjo otrok povezale v eno, skupno literarno delo. Starši, babice in dedki, vabimo vas, da pripeljete svoje otroke in vnučke. Kdaj: 15. septembra od 9.00 do 11.00; kje: terasa Toscane, Dragomer. Prijave: do 12. septembra na vesna.kucan9@ gmail.com ali po telefonu 031 638 787. Na dveurni konverzaciji v nemščini bo potekala razprava na temo, kaj vemo o varovanju in zaščiti naravnega okolja. Vabimo vas, da pridete in preizkusite svoje govorne zmožnosti v nemščini. Kdaj: 15. septembra, samo v primeru, da bo vsaj 8 prijavljenih kandidatov. Kje: soba športnikov v Toscani, Dragomer. Prijave: do 12. septembra na dvig@iold.si ali po telefonu 031643 228. Vabimo tudi k vpisu na tečaje tujih jezikov in računalništva; prijave sprejemamo do konca septembra: - angleščina (raven A1 in A2): prijave na dvig@iold.si ali po telefonu 041 775 771, - francoščina (konverzacija): prijave na dvig@iold.si ali po telefonu 031 643 228, - španščina (nadaljevalni): prijave na dvig@iold.si ali po telefonu 041 775 771, - računalništvo (začetni in nadaljevalni) prijave na dvig@iold.si ali po telefonu 031 349 888. Rastem s knjigo: spodbujanje bralne kulture pri učencih Branje je temeljnega pomena za človeka in človeštvo ter vsesplošen napredek, žal pa zadnje čase zelo upada zanimanje zanj. V OŠ Log - Dragomer mu zaradi tega posvečamo veliko pozornosti. Da bi ohranili ali povečali ljubezen do branja, se vključujemo tudi v razne projekte, ki to dejavnost spodbujajo. Eden takih je nacionalni projekt Rastem s knjigo OŠ za učence 7. razreda, v katerega smo vključeni že od vsega začetka. V sodelovanju s Kulturnim centrom Vrhnika smo marca letos izvedli kulturni dan za učence 7. razreda in jim predstavili Cankarjevo knjižnico Vrhnika in druge kulturne ustanove našega kraja. Uvodni uri sta potekali v Cankarjevi knjižnici, kjer jih je tudi to šolsko leto prijazno sprejela knjižničarka Zlata Brezovar. Predstavila jim je knjižnico, postavitev gradiva, domoznanstvo in raznolike dejavnosti knjižnice. Izvedeli so nekaj več o projektu, darilni knjigi in njenem avtorju. Ob koncu druženja so učenci prejeli knjigo, ki jo na podlagi javnega razpisa izbere javna agencija za knjigo, letos je to mladinski roman pisatelja Mihe Mazzinija Zvezde vabijo. V drugem delu kulturnega dneva so učenci obiskali razstavišče Moja Ljubljanica, kjer so spoznali zgodovinsko poselitev Vrhnike od prazgodovine do srednjega veka. Kulturni dan se je izkazal za uspešnega, saj so se učenci veliko novega naučili. V dar so v knjižnici prejeli izvirno slovensko leposlovno mladinsko delo Zvezde vabijo, ki smo ga že na začetku šolskega leta uvrstili na seznam domačega branja. Roman je prejel tudi nagrado Modra ptica 2016. Učenci so knjigo hitro prebrali, saj je tematika izjemno zanimiva in aktualna: resničnosti šovi, nevarnosti spleta, samopodoba, ljubezen, medvrstniško nasilje, neurejene družinske razmere (alkoholizem, brezposelnost, ločitev) ... Roman je problemski, ljubezenski, detektivski, o prijateljstvu . Pri urah slovenščine so sledili pogovori o knjigi, ki so jo učenci dobili v dar in prebrali za domače branje. Konec maja pa smo v šolski knjižnici za sedmošolce organizirali knjižno čajanko Branje je kul, na kateri smo se pogovarjali o knjigah s podobno tematiko, prijateljstvu ter varni uporabi spleta in sodobne tehnologije. Učenci so v skupinah debatirali na izbrano temo ter na koncu svoja razmišljanja predstavili ostalim sošolcem. Plakati, ki so pri tem nastali, so bili razstavljeni v knjižnici. Izbor knjig v projektu Rastem s knjigo je izvrsten, tematika zelo sodobna, zato bomo z njim v naslednjih letih še nadaljevali. Branje se bo z letošnjo knjigo Zvezde vabijo prav gotovo povečalo. Naj živi branje! Knjižničarka Urška Jesenko N OS Občina Log - Dragomer 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Večer pred Toscano, posvečen Emiliji Erbežnik Zagotovo je to bil najhladnejši večer letošnjega julija. Za povrh je deževalo kot iz škafa in ob dvajseti uri se je v Rusiji začelo drugo polfinalno nogometno srečanje med reprezentancama Anglije in sosednje Hrvaške. Mnogi so tako občepeli doma pred televizijskimi ekrani in lepo zamišljena prireditev bi lahko splavala po vodi. Pa so se prireditelji ušteli. Pred To-scano je postajalo vse topleje, saj je prihajalo na prireditveni prostor vse več ljudi. Klopi so se pridno polnile, med obiskovalci prireditve pa je zadišalo po dobrotah, ki so jih pripravile mnoge dragomerske ljubiteljice kulture in dobrega peciva. Večer 11. julija je bil posvečen gospe Emiliji Erbežnik, letošnji dobitnici nacionalnega priznanja Andragoškega centra Slovenije (ACS) za »izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja«.Prireditev je povezoval naš krajan gospod Darijan Novak, organiziralo pa jo je društvo Dvig iz Dragomera. Pozdravne besede je obiskovalcem namenila predsednica društva gospa Nika Gams, kratek kulturni uvod je pripravila gospa Danica Jazbinšek. Sledil je ogled videoportreta nagrajenke, ki sta ga s skupnim delom pripravila Nejc Saje in Darijan Novak. To je bila tudi iztočnica nadaljevanja pogovora, ki ga je z nagrajenko vodil povezovalec. Milko dobro poznamo vsi krajani. Če je niste slišali prepevati, ste si morda ogledali kakšno od njenih samostojnih (64) ali skupinskih razstav, ki jih niti več ne prešteva (pa jih je gotovo bilo blizu 300), toliko jih je bilo. Morda ste se čudili nje- nim cvetličnim aranžmajem, kjer zna sleherno barjansko travo ali rožico uporabiti tako, da se ne morete upreti pogledu nanjo. Lahko ste jo srečali na njivi, kjer zelo rada preživlja svoj prosti čas. Ali ste se z njo družili na kakšnem od potovanj, kamor jo rado zanese. Morda z njo še vedno sedite v šolskih klopeh in kravžljate možgane ali pa ste se znašli kdaj kot učenec na kakšni od delavnic, kjer nastopa kot mentorica mladim pa tudi manj mladim radovednežem. Lahko jo poznate tudi iz tiska, saj se da o njej marsikaj prebrati. Nenazadnje je bila predstavljena tudi v reviji Pogovori, ki jo izdaja društvo Dvig. Je kot studenček. Nenehno žubori in nikoli ne presahne. Tisti, ki so ob njej, preprosto zajamejo toliko, kot potrebujejo za svojo dušo. Milka zase pravi, da je srečen Radovedno po poti Polhograjskega hribovja V nedeljo, 20. maja, smo se člani PD Rega udeležili srečanja planincev MDO Notranjske. Tradicionalno srečanje je organiziralo PD Blagajana Polhov Gradec. Pred zborom planincev smo prejeli darilne vrečke. Sledila sta predstavitev in nagovor grofa Blagaja in grofice Antonije. Pripovedovala sta o nastanku zgodovine Blagajeve graščine. Pozdravil nas je tudi predsednik PD Blagajana Stane Dvanajščak. Tradicionalno pot po Polhograjskem hribovju je vodil Igor Dolenc, vodnik društva Blagajana. Izhodišče je bilo pri Polhograjski graščini (377 m). Nadaljevali smo preko Mačkovega grabna do izletniške kmetije Pr' Mehačk, kjer smo imeli postanek. Ob lepem sončnem vremenu je bil lep razgled na okoliške vrhove in travniške cvetlice. Planinci smo podoživeli čudovite razgledne grebenske poti mimo cerkve svete Uršule na Setnici (700 m) do visoke Grmade (898 m). Krožno pot smo naredili mimo lovske koče pod malo Grmado do planinskega doma Blagaja-na na Ravneku (530 m). Tukaj smo se spet združili. Pozdrav himne dveh mladih trobentačev je bilo lepo slišati. Mlada članica društva MO Blagajana človek. Srečna zato, ker ima moža, ki jo kljub zdravstvenim težavam vedno znova pušča od doma in jo podpira pri njenem udejstvovanju. Srečna, ker njej zdravje dobro služi in ji je tako omogočeno nenehno izpopolnjevati mnoge talente, ki so ji bili položeni v zibko. Srečna, ker je v življenju srečala toliko dobrih, izkušenih in prijaznih predavateljev, mentorjev, učiteljev, ki so v njej prepoznali talente in ustvarjalni nemir ter ji pomagali pri oblikovanju mnogih znanj in spretnosti. Nenazadnje je globoko hvaležna mami, ki jo je spodbujala k učenju in ji tako priprla vrata v svet znanja in ustvarjanja, ki jih radovedno odpira še sedaj, ko je v zrelih letih. Še nekaj je, kar jo odlikuje in dela drugačno od mnogih drugih. Svoje znanje, spretnosti in izdelke nesebično razdaja med ukaželjne, potrebne pomoči, ljubitelje vsega lepega, torej ljudem v bližnji in daljni okolici. Tudi zato imamo Milko radi. Cenimo njeno zavzetost za delo na mnogih področjih, radi jo poslušamo, radi smo z njo, kjerkoli se pojavi. Poskočna je že zjutraj, poslušna dopoldne pri angleškem pouku, glasna zvečer na pevskih vajah, navdihujoča, kadar s triom Jože, Lili in Milka (Mil-kin brat in njegova partnerica) prepeva že skoraj pozabljene slovenske pesmi. Ustvarjalna ob torkih z medicinskimi sestrami, ki se dokazujejo v likovnih stvaritvah, pa ob koncih tedna na likovnih kolonijah in kdo ve, kje še vse jo boste lahko videli. S pevskim zborom Ivana Cankarja z Vrhnike je prepotovala Švedsko, Japonsko, Argentino, Srbijo, Bosno ... , z učenci angleškega krožka obiskala London in Škotsko, s Pentakordom je junija sodelovala na druženju ljubiteljev kulture in umetnosti v Makedoniji. Sodeluje na več deset likovnih kolonijah širom po Sloveniji prav vsako leto in nikoli ne reče ne domačim organizatorjem različnih prireditev, če jo le prosijo za pomoč in sodelovanje. Takšna je naša Milka. Naj vam prišepnem ... prav v kratkem bo praznovala polnih osemdeset let in domači se bojijo, da ji bo ob obilici dela zmanjkalo časa za druženje z njimi. Pa jim Milka pripravlja presenečenje ... takšna pač je. Ob koncu večera, ko so mnogi obiskovalci obudili spomin na kakšnega od dogodkov, ki se ga spominjajo z Milko, je sledilo druženje. Dobrote so izginjale z miz, iz košaric in pladnjev. Večer se je prevesil v noč. Bil je to lep večer, večer posvečen gospe Emiliji Erbe-žnik ... ženi, sestri, teti, sošolki, sosedi, umetnici, ljubiteljici, učenki, kmetovalki, predvsem pa prijateljici in ljubiteljici vsega lepega. Tisti, ki ste prišli, niste ostali praznih src, niti rok. Med obiskovalce je prijazno razdelila veliko število likovnih minia-turk, ki vas bodo spominjale na ta večer. Milka, še na mnoga zdrava in ustvarjalna leta ter zares ISKRENE ČESTITKE. Dragica Krašovec PD Rega na Uršlji gori je poskrbela za pozdrav planincev. Sledili so nagovori župana Polhovega Gradca Franca Setnikarja, predsednika MDO Notranjske Mira Mlinarja in predsednika društva Blagajana Staneta Dvanajščaka, potem pa še odprtje planinskega doma. Za postrežbo s hrano in pijačo je bilo lepo poskrbljeno. Glasbeniki so poskrbeli za prijetno vzdušje. Ostali nam bodo lepi spomini. Zahvaljujemo se planinskemu društvu Blagajana za lepo organiziran program in čudovit dan. Res, bilo je nekaj posebnega in tako naj ostane do naslednjega srečanja v prihodnjem letu. Lili V nedeljo, 17. junija, smo se odpravili na najvzhodnejši karavanški vrh med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem. Zaradi neporaščenega vrha se je gora sprva imenovala Ple-šivec, od postavitve cerkve sv. Uršule leta 1602 pa je to Uršlja gora. Z avtobusom smo se zapeljali do Andrejevega doma na Slemenu (1086 m), kjer smo popili kavico. Šofer nas je potem odpeljal do prelaza Spodnje Sleme (1086 m), od koder smo nadaljevali peš. Po daljši hoji po cesti nas je nato pot vodila strmo skozi gozd do kapelice in korita z vodo čez travnik ponovno v gozd. Vre- me je bilo oblačno, zato je bilo idealno za hojo. Med potjo smo nabrali kar nekaj velikih jurčkov. Po dveh urah smo prispeli do doma na Uršlji gori (1680 m). Posijalo je tudi sonce, zato smo posedli pred kočo in se okrepčali s hrano iz nahrbtnikov. Posladkali smo se z odličnim borovničevim zavitkom. Po daljšem postanku smo odšli na ogled gotske cerkve sv. Uršule, ki je najvišje stoječa cerkev na Slovenskem in je bila pred leti obnovljena. Od tam smo jo po poti med zlatorumenimi cvetovi pogačic mahnili še na vrh (1699 m), na katerem stojita križ v spomin na koroške borce v 1. svetovni vojni in razgledna plošča. Imeli smo lep razgled na Mislinjsko, Šaleško, Mežiško in Dravsko dolino in vrhove nad njimi. Čez Kozarnico smo se potem spustili do Poštarskega doma (805 m), kjer nas je že čakal avtobus. Vodniku Alešu se zahvaljujemo za lepo preživet dan v krogu lepot Uršlje gore. J. Trček N OS Skupne strani 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 ^injA KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO LJUBLJANICA St. 23 Reka Ljubljanica z obsežnim kraškim in barjanskim porečjem ter številnimi arheološkimi najdbami predstavlja eno od svetovnih znamenitosti. Reka, ki na svoji dolgi poti po kraškem svetu večkrat ponikne, se šele od izvirov na Vrhniki imenuje Ljubljanica. Svojo pot nadaljuje po Ljubljanskem barju in skozi prestolnico do Podgrada, kjer se izliva v Savo. POREČJE LJUBLJANICE Izviri Ljubljanice so kraški izviri med Vrhniko in Bistro na južnem robu Ljubljanskega barja. Njihovo zaledje obsega Notranjsko podolje z zaledjem, Pivško kotlino in Rovte. LJUBLJANA Logaško polje je zadnje polje pred izviri Ljubljanice. Spada med pritočno-ponorna polja, saj površinski pritoki prihajajo iz za vodo neprepustnega dolomitnega sveta Žibrš ter na polju poniknejo. Ljubljansko barje RÖVTE. ■'•..• / _ j V ----f^r MoCilnii^k'ví ::*>, C ' Retovje" Planinsko polje je tipično kraško polje z uravnanim dnom, prek katerega vijuga reka Unica, ki izvira iz Planinske jame in ponika v ponorih, razporejenih po dnu in vzdolž severovzhodnega roba polja. Ljubljansko barje je tektonska udorina, ki je nastala v začetku ledene dobe. Ugreznine, ki so nastajale ob številnih prelomih, so se sočasno zapolnjevale z različnimi rečnimi in jezerskimi usedlinami. Prek močvirne pokrajine teče glavni vodotok Ljubljanica s številnimi pritoki. T Rakov Škocjan je podolgovata kraška dolina, po kateri teče Rak. Ta izvira iz Zelških jam, nad katerimi je poleg več udornic nastal tudi Mali naravni most. Ob robu doline je več izvirov, ki odtekajo v Rak in skupaj ponikajo v Tkalco jamo, kjer je nastal Veliki naravni most. Voda skozi Tkalco jamo teče v Planinsko jamo, kjer se v podzemlju združi s Pivko, ki priteče iz Postojnske jame. Cerkniško polje je največje in najbolj znano kraško polje v porečju Ljubljanice. Značilno zanj je Cerkniško jezero, svetovno znano presihajoče jezero, ki se omenja že v srednjem veku, prvi pa ga je opisal in poskušal razložiti J. V. Valvasor [1689]. Lož/a potok . L'. Po uravnanem dnu Loškega polja se od izvirov proti ponorni jami Golobina pretakata Mali in Veliki Obrh. Dno polja je le na ponorni strani občasno poplavljeno. Ostali deli polja so suhi, obdelani in poseljeni. Babno p o I j ev kraška jama karst cave požiralnik sinkhole območje poplave flood area kraško polje karst polje f / / «s- A/ N, Babno polje je najmanjše in najvišje ležeče kraško polje v porečju Ljubljanice. Polje je znano po toplotnem obratu, v zimskem času tu beležijo ene najnižjih temperatur v Sloveniji. /PREZIO SLO \ HR NÜVTCE sobota, 8. 9. 2018 9:00 - 12:00 IZMENJAVA UČBENIKOV, DELOVNIH ZVEZKOV IN KNJIG Izmenjava je namenjena osnovnošolcem, srednješolcem in študentom. Gradivo naj bo aktualno, povezano z učnim procesom in na voljo za brezplačno izmenjavo. V kolikor bo vaše gradivo po koncu izmenjave ostalo, ga lahko vzamete nazaj. Dobrodošle so tudi ostale šolske potrebščine, kot so nepopisani zvezki, barvice, kalkulatorji, ravnila, šolske torbe ipd. saj jih bomo, v sodelovanju z VGC Skupna točka, zbirali za socialno ogrožene otroke. V primeru, da se izmenjave ne boste utegnili udeležiti, lahko gradiva oddate na blagajni razstavišča Moja Ljubljanica, kjer bo počakalo do izmenjave. sobota, 8. 9. 2018 10:00 SPLOŠNO JAVNO VODENJE Spoznajte reko Ljubljanico, njeno skrivnostno kraško zaledje, številne arheološke najdbe iz njene struge ter zgodovino razvoja Vrhnike, na katero je imela reka velik vpliv. Obiskovalci se lahko javnemu vodenju brezplačno pridružite z nakupom vstopnice. Prijave sprejemamo do petka, 7. 9. na info@mojaljubljanica.si. torek, 11. 9. 2018 17:00 DRUŽINSKO VODENJE PO OBČASNI RAZSTAVI IN DELAVNICA IZDELOVANJA MOZAIKA Vodenje bo prilagojeno otrokom, s katerimi bomo skupaj raziskali obdobje rimske Vrhnike in spoznali prav posebno najdbo iz tega obdobja, grški skarabej -amulet. Vodenje in delavnica izdelovanja mozaika bosta potekala približno uro in pol v prostorih razstavišča Moja Ljubljanica. Otroci se lahko vodenju in delavnici pridružite v spremstvu odrasle osebe z nakupom vstopnice. Prijave sprejemamo do ponedeljka, 10. septembra na info@mojaljubljanica.si. SEPTEM! 2018 OBČASNA RAZSTAVA - GRŠKI SKARABEJ Z VRHNIKE Na razstavi Moja Ljubljanica je le še v septembru na ogled izjemna najdba, prva tovrstna pri nas - amulet v obliki skara-beja. Spoznajte obliko katere živali posnema amulet in od kod izvira. Občasno razstavo si lahko ogledate v sklopu obiska razstave Moja Ljubljanica, od torka do nedelje, med 10.00 in 18.00. IZRK ZRC SAZU, Zavod NaNovo S REPlSütASLOVE^W SLUÍfiA YLADÉftÉPUBLKÉ SLO'iTNUE JA KAZVQJ H TiiRÜFSkD KÜHÉJl jSKfi PCL 11 :KO as- V.-' IT, ö eea grunti www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 N OS Skupne strani 27. avgust 2018» ro elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Lokalne volitve 2018 in nevladne Obvestilo - reorganizacija centrov za socialno delo organizacije Bližajo se lokalne volitve 2018 in v jeseni lahko že pričakujemo prve predstavitve programov strank in kandidatnih list za vodenje in razvoj občin, v katerih živimo in delujemo. Priprave na lokalne volitve že potekajo in marsikateri politični kandidati se vedno bolj zavedajo, da dobrih programov ne morejo pripraviti brez sodelovanja s skupnostjo. Tu jim društva ponujamo roko. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pospešeno pripravlja vse potrebno za uvedbo sprememb organizacijske strukture Centrov za socialno delo, ki bo zaživela s 1. oktobrom 2018. Sedanji Center za socialno delo Vrhnika bo postal enota območnega Centra za socialno delo Ljubljana, ki bo imel sedež na Dalmatinovi 2 v Ljubljani. Z namenom večjega vključevanja civilne družbe v oblikovanje lokalnih politik si vsa regionalna stičišča nevladnih organizacij iz Slovenije letos še posebno prizadevamo za več dialoga med kandidati na lokalnih volitvah in lokalnimi nevladnimi organizacijami. Ustvarili smo skupno kampanjo Šola za župane, katere cilj je spodbuditi kandidate za župane k aktivnemu vključevanju izzivov in težav lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij v svoje predvolilne programe. Aktualne v teme v kampanji za lokalne volitve 2018 iz vidika nevladnih organizacij Nevladne organizacije predlagamo, da se v predvolilni kampanji odprejo razprave na področju humanitarnih in izobraževalnih programov, socialnih stisk in duševnega zdravja, mobilnosti starejših, njihove oskrbe in kakovostnega staranja, programov za invalide in ustreznega urejanja prostora zanje, delovne integracije ranljivih skupin in dolgotrajne brezposelnosti. Zelo aktualna problematika, ki jo podpirajo tudi dobre prakse nekaterih slovenskih občin, je participativni proračun in tudi participativno urejanje prostora. Po zbranih podatkih iz prejšnjih let pa smo v Občini Vrhnika zaznali potrebe na področju boljše dostopnosti in brezplačne uporabe javnih prostorov, obveščanja in informiranja, boljše izrabe občinskih in državnih prostorov, ureditve bregov Ljubljanice, izgradnje pasjega igrišča, infrastrukture v parkih, ureditve gozdnih sprehajalnih in kolesarskih poti. Nevladne organizacije pričakujemo tudi debato in rešitve v smeri problemsko ali tematsko naravnanih občinskih razpisov, predvsem z vidika povezave in med strategijami razvoja regij in občinskimi razpisi. Na tak način lahko nevladne organizacije namreč prevzamemo večjo vlogo pri razvoju občine. Za koordinacijo sodelovanja NVO v kampanji za lokalne volitve smo odgovorni Stičišče NVO osrednje Slovenije. Prispele vsebine bomo obdelali in iz njih pripravili konkretne ukrepe. Na tem mestu vabimo vsa društva, da proaktivno pristopijo k podajanju predlogov in pobud za dopolnjevanje ali spremembo politik. Za več informacij smo dosegljivi na info@consulta. si ali na telefonski številki: 01 3209 484. Obenem vabimo k oddaji predlogov tudi širšo javnost. V ta namen smo za lažjo in učinkovitejšo komunikacijo razvili aplikacijo Pametni glas, s katero lahko vaše predloge, pobude in komentarje za izboljšanje stanja v občinah zasavske in osrednjeslovenske regije oddate na tej povezavi: http://www.consulta.si/de-javnosti/pametni-glas/. Avtor prispevka: Nina Groboljšek E-naslov: nina.groboljsek@consulta.si Z uvedbo nove organizacijske strukture se bo na ravni novoustanovljenega centra za socialno delo Ljubljana organizirala skupna splošna služba (kadrovska služba, računovodstvo, tehnično-administrativna služba, ...), služba za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (vodenje postopkov o pravicah iz javnih sredstev: o otroškem dodatku, znižanju plačila za programe vrtcev, državni štipendiji, dodatni subvenciji malice za učence in dijake in subvenciji kosila za učence) in skupna strokovna služba, ki bo vključevala službo za koordinacijo in pomoč žrtvam (interventna služba, krizni centri). Predvideva se, da bo znotraj skupne strokovne službe delovala tudi mobilna strokovna enota, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki različnih profilov (psiholog, pravnik, specialni pedagog, itn.) in bo na voljo vsem enotam znotraj območnega centra za socialno delo. Enote centrov za socialno delo - tudi enota Vrhnika -bomo delovale kot vstopna točka za vse pravice uporabnikov in bomo še naprej izvajale strokovne naloge, socialnovarstve-ne storitve, javna pooblastila in različne socialnovarstvene programe. Na enotah bomo še naprej sprejemali vloge ter odločali o denarni socialni pomoči, varstvenem dodatku, subvenciji najemnine, pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, otroškem dodatku, če se hkrati vodi postopek o pravici do denarne socialne pomoči, pravicah iz starševskega varstva in družinskih prejemkih. V lokalnem okolju bomo še vedno nadgrajevali naše redne dejavnosti in jih oplemeniti z novimi dopolnilnimi programi. Naše uporabnike obveščamo, da v času reorganizacije poteka več zahtevnih sprememb tako na tehničnem kot administrativnem in kadrovskem področju, zato niso izključene težave in zaostanki pri našem delu. Naše uporabnike bomo o morebitnih večjih težavah seznanjali preko medijev in naše spletne strani. Vse uporabnike že vnaprej vljudno prosimo za strpnost in razumevanje, če bi s pričakovanimi odgovori oz. odločbami kasnili in se za morebitne nevšečnosti opravičujemo. Navajamo nekaj informacij o vlogah, ki jih v tem obdobju leta najpogosteje rešujemo. 1. Državne štipendije Dijaki in študenti lahko kadarkoli med šolskim/študijskim letom oddajo vlogo za uveljavljanje pravice do državne štipendije. Ob izpolnjevanju pogojev jim štipendija pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Sicer pa naj dijaki vlogo za dodelitev državne štipendije vložijo v avgustu, da bodo ob izpolnjenju pogojev upravičeni do državne štipendije s 1. septembrom. Študenti pa v septembru, da bodo upravičeni do državne štipendije s 1. oktobrom. Štipendija se dodeli za eno šolsko/ študijsko leto, vlogo pa je treba oddati na center za socialno delo. Vloge za državne štipendije za šolsko/študijsko leto 2018/19 bo treba še vedno vložiti na enak način, kot je veljalo doslej, avtomatskega podaljševanja pri pravicah do državne štipendije v tem šolskem/študijskem letu še ne bo. 2. Zoisove štipendije Dijaki in študenti naj bodo pred začetkom šolskega/študijskega leta pozorni na roke za uveljavljanje Zoisovih štipendij. Rok za oddajo vlog za dodelitev in za nadaljnje prejemanje Zoisovih štipendij po starem Zakonu o štipendiranju (Zštip) je za dijake 6. 9. 2017 in za študente 6. 10. 2017. Upravičenci, ki so Zoisovo štipendijo pridobili na podlagi novega Zakona o štipendiranju (Zštip-1), torej po 1.1. 2014, morajo vlogo oddati najkasneje 31. 8. 2017 (dijaki) oziroma 30. 9. 2017 (študenti), če želijo štipendijo prejemati neprekinjeno. Vlogo je treba oddati na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. 3. Štipendije za deficitarne poklice Štipendijo za deficitarne poklice lahko pridobijo dijaki, ki bodo v šolskem letu 2017/2018 obiskovali 1. letnik programov srednjega poklicnega izobraže- vanja. Po novem bodo štipendijo za deficitarne poklice lahko prejeli tudi tesarji, slaščičarji, tapetniki, mehatroniki operaterji in instalaterji strojnih instalacij. Vlogo je mogoče od-datio od 15. 6. do vključno 20. 9. 2017 na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. 4. Znižano plačilo vrtca Vlogo za znižano plačilo vrtca morajo v avgustu vložiti starši, katerih otroci bodo šli septembra prvič v vrtec. Prav tako bodo morali vloge vložiti še starši otrok, ki jim bo subvencija potekla do 30. 11. 2018. Veljavnost pravice do znižanega plačila vrtca lahko preverite tudi s pomočjo spletne aplikacije za vpogled v podatke o pravicah iz javnih sredstev. Staršem, katerim se bo pravica do znižanega plačila vrtca iztekla v decembru 2018 ali kasneje, od 1. 12. 2018 ne bo treba več vlagati vlog za podaljševanje pravice, saj bo za pravico do znižanega plačila vrtca veljalo avtomatsko podaljšanje. Centri za socialno delo bodo po uradni dolžnosti odločali o nadaljnji upravičenosti do pravice. Tudi po tej novosti pa bo veljalo, da je treba vložiti prvo vlogo, torej, če se za pravico prosi prvič. 5. Subvencija malice, subvencija kosila Vlog za priznanje pravice do subvencije malice oziroma subvencije kosila ni treba vlagati tistim staršem, ki imajo priznano pravico do otroškega dodatka oziroma imajo njihovi otroci pravico do državne štipendije. Tisti starši, ki nimajo priznane pravice do otroškega dodatka oziroma njihovi otroci pravice do državne štipendije, pa lahko kadarkoli med šolskim letom oddajo vlogo za uveljavljanje pravice do subvencije malice oziroma subvencije kosila. Ob izpolnjevanju pogojev jim pravica pripada z dnem vložitve vloge. Sicer pa naj vlogo za dodelitev pravice vložijo v avgustu, da bodo ob izpolnje-nju pogojev upravičeni s 1. septembrom. Pravica do subvencije malice in subvencija kosila se dodeli za eno šolsko leto, vlogo pa je treba oddati na center za socialno delo. Vloge za subvencijo malice oziroma subvencijo kosila za šolsko leto 2018/19 bo treba še vedno vložiti na enak način, kot je veljalo doslej, avtomatskega podaljševanja pri teh pravicah v tem šolskem letu še ne bo. 6. Otroški dodatek Vlogo za otroški dodatek morajo vložiti vsi tisti starši, ki se jim bo pravica iztekla do 30. 11. 2018. Od 1. 12. 2018 pa ne bo treba več vlagati vlog za podaljševanje pravice, saj bo za pravico do otroškega dodatka veljalo avtomatsko podaljšanje. Centri za socialno delo bodo po uradni dolžnosti odločali o nadaljnji upravičenosti do pravice. Tudi po tej novosti pa bo veljalo, da je treba vložiti prvo vlogo, torej, če se za pravico prosi prvič. Kdaj natančno vam poteče vaša pravica, lahko preverite preko povezave https://emddsz. gov.si/iscsd2_vppjs/. Povezava je dostopna tudi na naši spletni strani http://www.csd-vrhnika.com/. Aktualno na Centru za socialno delo Vrhnika Ob skorajšnjem začetku novega šolskega leta seznanjamo vse, ki težko zagotovijo vse potrebno za šolsko delo otrok, da se lahko za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin obračajo na nas in vložijo vlogo za izredno denarno pomoč. Na Občini Vrhnika lahko vlagajo vlogo za občinsko pomoč, na šolah pa bodo dobili več informaciji o možnostih pomoči preko šolskih skladov in izposoji učbenikov. Prav tako se lahko poslužijo pomoči, ki jih ponujata Karitas in Rdeči križ. V okviru večge-neracijskega centra Skupna točka pripravljajo ob začetku novega šolskega leta tudi izmenjavo učbenikov. V prostorih našega Centra za socialno delo na Ljubljanski 16 bosta tudi letos naša prostovoljca Gordana in Domen v četrtek, 30. 8. 2018, ob 16. uri vodila delavnico zavijanja zvezkov in igranje družabnih iger. Lepo vabljeni - da bodo začetki novega šolskega leta bolj lični in mični. V naše okolje želimo pripeljati tudi več storitev za starostnike in skupaj z Zavodom Zlata mreža iščemo ljudi, ki bi bili pripravljeni postati prostovoljci za občasne prevoze starostnikov v okviru projekta Prosto-sofer - veseli bomo vsake vaše minute, s katero lahko olajšate skrbi starostnikom. Prav tako vabimo vse, ki lahko ponudite topel obrok nekomu v stiski, da se nam oglasite in priključite projektu Viški hrane - obrok ljudem, ne smetem pod okriljem Slovenske filantropije. Trenutno preko Slovenske filantropije lahko tople obroke ponudimo na območju Dolgega mostu v Ljubljani in po predhodnem dogovoru na območju Logatca. CSD Vrhnika N OS Skupne strani 27. avgust 2018» ro elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ................... ZELENO VRTNI NASVETI IZ BIOBRAZDE ...................................... Jeseni pride na vrsto trata Setev novih, predvsem večjih travnatih površin je priporočljiva jeseni, ker so tla topla in tako tudi seme trave kali hitreje in bolje, predvsem pa kali seme trave in nekoliko manj plevel. Površino najprej prelopa-timo in jo dobro očistimo plevela in kamenja. Če so tla zelo zbita, dodamo pesek. Čim enakomerneje jih zravnamo. Dodamo kompost ali naravno gnojilo v granulah. Ponovno površino poravnamo in poteptamo s pomočjo deske, ki jo prelagamo po površini in po njej hodimo ali skačemo. Izbrano seme enakomerno potrese-mo po površini in prekrijemo s tanko plastjo komposta ali kakovostne prsti. Tako ga tudi zaščitimo pred ptiči. Ponovimo postopek teptanja. Za setev večjih površin se je bolje obrniti na strokovnjake, ki imajo potrebne stroje, da je vse skupaj narejeno hitreje in lažje. Po setvi, če ni dežja, redno zaliva- mo! Čez kakšen mesec že lahko prvič kosimo, če pa nas presenetita mraz in zima, pa tudi ne bo popolnoma nič narobe, če bomo kosili šele spomladi. Nikar pa ne kosimo prenizko. Trato bi bilo treba enkrat na leto prezračiti, vsaj enkrat tudi pognojiti in po potrebi dosejati novo seme. Najprimernejši čas za ta opravila je zopet jesen. Popestrimo trato s cvetjem! Jesen je pravi čas, da naredimo še nekaj, kar bo trato naredilo lepo in zanimivejšo zgodaj spomladi, ko narava še miruje. Po trati posadimo spomladi cvetoče čebulnice; primerni so razni žafrani, snežne modrice, morske čebulice, zvončki in tudi jarice. Najlepše so, če so posajene v manjše ali večje skupine. Da bo videz čim bolj naraven, čebulice ob sajenju preprosto vržemo na trato in jih posadimo na mesto, kamor so padle. Globina sajenja je napisana na embalaži dobavitelja, velja pa približno pravilo, da čebulico posadimo v globino dva- do trikratne debeline čebulice. Sadimo tako, da z majhno motiko privzdignemo površinski sloj tal in vanj potisnemo čebulico. Za vse ljubitelje sonaravnega vrtnarjenja Pomagaj k čisti Sloveniji že danes Da bomo res čistili zadnjič, preprečuj nastajanje odpadkov vsak dan! Društvo Ekologi brez meja in srčni prostovoljci pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstve-ne akcije Očistimo Slovenijo, ki bo potekala 15. 9. 2018 pod geslom ŠE ZADNJIČ! Tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, World Cleanup Day 2018, ki bo na isti dan potekal v 150 državah! Okoljski izzivi potrebujejo našo takojšnjo pozornost in zdaj je zadnji čas, da jih naslovimo. Ekologi brez meja so prebivalce Slovenije v skupni čistilni akciji Očistimo Slovenijo združili že leta 2010 in 2012, o uspešnosti akcij pa priča rekordna udeležba, ki je prekosila vse ostale sodelujoče države. Tokrat si želijo še višje. Letos bodo še zadnjič združili vse skupnostne akcije v dobrobit našega okolja, nato pa poskrbeli, da Slovenija ostane čista za vedno. Še zadnjič zato, ker je potrebno vse moči usmeriti v preprečevanje nastajanja odpadkov in posledično tudi sme-tenja. Čisto Slovenijo za vedno bodo dosegli z dvigom zavedanja o pomenu zmanjševanja, ponovne uporabe in ločenega zbiranja odpadkov. Zato namen letošnje akcije ni le čiščenje, temveč bo še večji poudarek namenjen dvigu ozaveščenosti. Stremijo k temu, da bodo aktivnosti pred in po 15. septembru imele dolgoročen pozitiven učinek na okolje, družbo in gospodarstvo. Spodbuditi želijo aktivno sodelovanje občanov pri organizaciji aktivnosti v vseh slovenskih občinah. V okviru letošnje akcije bo izveden tudi pregled vseh slovenskih občin s pokritostjo divjih odlagališč in posodobitev registra divjih odlagališč. 15. septembra, na dan čistilne akcije, pa bodo s skupnimi močmi očistili območja razpršenih odpadkov in divja odlagališča ter izvajali druge okoljske in družbene aktivnosti. Kako lahko sodeluješ? Prostovoljci 150 držav: združimo moči in vsi čistimo na isti dan. Letos čistimo s pomembno ambicijo: naj Slovenija ostane čista za vedno! Cilji akcije: • Na dan akcije očistiti čim več divjih odlagališč in Sloveniji omogočiti, da ponovno »zadiha«! • Na vseh ravneh (nacionalno in regionalno) poskrbeti za ozaveščanje o trajnostnem življenju ter še posebej preventivi smetenja. • Aktivno ozaveščati o štirih ključnih področjih delo- vanja društva: zero waste • filozofiji, pomenu ponovne uporabe izdelkov in njihovih surovin, preprečevanju smetenja ter zmanjševanju količin zavržene hrane. Navdušiti vse Slovence, da poslanstvo skrbnega ravnanja do okolja ter odnosa do njega prenašajo med svoje družine, prijatelje, znance, poslovna partnerje itd. ter s svojim zgledom navdihujejo vse generacije, ki jim sledijo! Za več informacij obišči www.ocistimo.si Vab imo vas, da ob akciji »Očistimo Slovenijo Z0I8«, ki bo IS. 9. 2018, obiščete tudi DEPO-jevo tržnico med 9. in I3. uro na Tržaški cesti 9 a na Vrhniki. Obiskovalci se boste lahko preizkusili v izdelavi predmetov za vsakdanjo uporabo, kupili izdelke po polovični ceni in še uporabne predmete izmenjali z drugimi. Za ta dan pa pripravljamo še veliko drugih dejavnosti, ki spadajo v sklop vseslovenske akcije »Očistimo Slovenijo 20I8«. Vljudno vabljeni. m ZADNJIC Z€ & S" ZrONJJČ N OS Skupne strani 27. avgust 2018» ro elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pomembno obvestilo Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., prosi občane, da zaradi potrebne preglednosti v prometu žive meje in grmovnice, posajene v bližini križišč stranskih cest z glavnimi in ob izvozih s stranskih cest in ulic na prometnejše ceste, v primerni dolžini obrežejo na največ 0,8 m višine. Zbirno in prevzemno mesto za zabojnik za odpadke Hkrati jih podjetje prosi, da na omenjenih mestih tudi krošnje dreves obrezujejo tako, da ne bodo ovirale pre- glednosti in bodo tako omogočale varno vključevanje v promet. Ne spreglejte Napovednik pomembnih dogodkov Vabimo vas k sodelovanju v akciji zbiranja NEVARNIH ODPADKOV, ki bo potekala po naslednjem razporedu, vsakič med 15. in 18. uro: DRAGOMER - na parkirišču ob gasilskem domu torek, 18. septembra 2018 BOROVNICA - na železniški postaji, sreda, 19. septembra 2018 VRHNIKA - pred osnovno šolo na Tržaški cesti, četrtek, 20. septembra 2018 Oddajanje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev je brezplačno. Prinesite oz. pripeljite ostanke barv, čistil, topil, zdravila, motornih in jedilnih olj, kemikalij, kozmetike ter baterije in akumulatorje, fluorescentne cevi, pršila in odpadno embalažo, onesnaženo z nevarnimi snovmi, in druge nevarne odpadke. Več o akciji zbiranja nevarnih odpadkov si preberite na naši spletni strani www.kpv.si. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Zabojnik ne sme ovirati prometa na javnih površinah Zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, praviloma na pripadajočem zemljišču k stavbi, kjer uporabniki v času do prevzema odpadkov zbirajo biološko razgradljive odpadke in mešane komunalne odpadke v za to namensko določenih zabojnikih. Prevzemno mesto je prostor, na katerega uporabniki postavijo opremo za zbiranje odpadkov za namen praznjenja. Prevzemno mesto mora biti izvajalcu prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta mora biti vidna s transportne poti. Ob določanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne, estetske, prometne, higiensko-tehnične in požarnovarstvene predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. Prevzemno mesto je lahko na javni površini, če so izpolnjeni pogoji prevzema in je zagotovljen neoviran dovoz vozil za prevzem odpadkov. Prevzemno mesto mora biti dostopno vozilom za odvoz odpadkov in je lahko hkrati tudi mesto praznjenja zabojnika oziroma sme biti oddaljeno od mesta praznjenja zabojnika največ 10 m. Skupna prevzemna mesta za odpadke za odročna in nedostopna območja Za uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru z uporabniki določi skupna prevzemna mesta za MKO, zbrane v skupnih zbiralnicah. Taka prevzemna mesta uporabniki ali izvajalec zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov v sodelovanju z uporabniki po potrebi uredijo. Začasna prevzemna mesta Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za komunalna vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu. V primeru iz prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti o spremenjenem prevzemnem mestu. Relacija zbirno - prevzemno mesto Če zbirno mesto ni hkrati prevzemno mesto, morajo uporabniki zabojnike na dan odvoza prestaviti z zbirnega mesta na prevzemno. Uporabniki morajo zabojnike z zbirnega mesta na prevzemno postaviti pravočasno, to je najkasneje do 6. ure na dan odvoza. Zabojnike za odpadke morajo uporabniki po izpraznitvi isti dan vrniti na zbirno mesto. V primerih višje sile ali ob drugih izrednih okoliščinah (dalj časa trajajoča vročina, zapora cest itn. ...) lahko izvajalec uporabnike s predhodnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove, naj zabojnike postavijo na odjemno mesto najkasneje do 5. ure na dan odvoza, ali določi druge termine odvoza odpadkov. Relacija prevzemno mesto -transportna pot Prevzemna mesta morajo biti dostopna tako, da izvajalec odpadke lahko prevzame in jih odpelje s komunalnimi vozili. Praviloma so ob uvozih k objektom. Profil transportne poti mora biti širok vsaj 3 m in imeti vsaj 3,60 m svetle višine. Transportne poti rednega odvoza odpadkov praviloma potekajo po javnih cestah z zagotovljenim ter urejenim rednim letnim in zimskim vzdrževanjem za prevoz triosnega tovornjaka, ob katerih so najmanj trije uporabniki. Izvajalec prevzame odpadke na prevzemnem mestu. Prevzemno mesto je prostor, praviloma na transportni poti komunalnega vozila, kjer izvajalec izprazni zabojnike z odpadki. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti tehničnih - fizičnih ovir, ki bi izvajalcu ovirale prevoz zabojnikov od odjemnega mesta do mesta praznjenja in nazaj (npr. neutrjena površina, velik naklon, stopnice, zidovi, škarpe, ograje, žive meje, robniki, korita, parkirana vozila ipd.). Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za komunalne odpadke, mora imeti zaključek z obračališčem. Le—to mora biti izvedeno v obliki črke »T« z najmanjšim zunanjim radiem 6,50 m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, če na njem vozila obračajo enako učinkovito, kot to zagotavlja obračališče iz prejšnjega odstavka. Vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih in prevzemnih mestih Uporabniki morajo vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest. Uporabniki morajo po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti. Uporabniki morajo lžni tudi v zimskem času izvajalcu zagotoviti nemoten dostop do prevzemnih mest. Izvajalec mora izprazniti zabojnike za odpadke tako, da ne ovira prometa bolj, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. Če izvajalec onesnaži prevzemno mesto ali mesto praznjenja, ga mora očistiti. Uporabnik mora z zabojniki ravnati kot dober gospodar ter skrbeti za njihovo čistočo. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Solarna prihodnost in električna mobilnost Fosilna goriva zaradi omejenih virov in visokega ogljičnega odtisa dolgoročno nimajo prihodnosti. To velja tako za proizvodnjo električne energije, njihovo uporabo v stavbah, zagotavljanju mobilnosti in tudi povsod drugje. V svetu so že razvite tehnologije za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, kot so solarna podpora ogrevanju stavb, fotovoltaika in vetrne elektrarne, prav tako pa je na trgu vedno več električnih avtomobilov in vgrajenih toplotnih črpalk, ki večji del energije za ogrevanje stavb črpajo iz toplote okolja. Razvoj tehnologij je njihovo uporabo pripeljal do točke, ko že lahko govorimo o ekonomski upravičenosti izgradnje lastne sončne elektrarne, vgradnji toplotne črpalke ali nakupu električnega avtomobila, kar lahko tudi opazimo na veliko stavbah in tudi električnih avtomobilih na naših cestah. Tehnologi in razvojniki v elektroenergetskih podjetjih se zelo dobro zavedajo tudi pasti, ki jih množična uporaba teh tehnologij povzroča elektroenergetskemu sistemu. Sončne elektrarne ob dnevih in urah z več sonca povzročajo na strani proizvodnje elektrike vedno večje konice v elektroenergetskem sistemu, podobno Trajnostni energetski krog: sončna elektrarna, mobilna polnilnica, toplotna črpalka in električni avto z baterijo, ki jo lahko tudi praznimo. pa polnjenje električnih avtomobilov po večini v večernem času in polno obratovanje toplotnih črpalk v jutranjem in večernem času povzroča velike konice v elektroenergetskemu sistemu na strani porabe elektrike. Te težave se z leti večajo z obsegom zgrajenih sončnih elektrarn, vgrajenih toplotnih črpalk in s številom električnih avtomobilov v uporabi. Ob sončnih dneh na primer že nastaja absurd, da je treba vodo, energetsko neizrabljeno, prelivati preko jezov hidroelektrarn, ker je proizvodnja »sončne« elektrike prevelika, da bi hkrati proizvajali elektriko tudi v hidroelektrarnah. Podobnim povečanim konicam elektroe-» Uasčasopis Skupne strani na!l0>: n^Z:^ © >> nergetska podjetja sledijo v jutranjem in večernem času, ko je potrebno polno obratovanje toplotnih črpalk za ogrevanje stavb in polnjenje električnih avtomobilov. Navedene težave so večje na primer v Nemčiji, na Danskem in Norveškem, kjer je uporaba teh tehnologij bolj razširjena. Zaradi navedenega in ob predvidenem trendu rasti proizvodnje in uporabe obnovljivih virov energije elektroenergetska podjetja iščejo načine, kako zmanjšati konice v proizvodnji in porabi električne energije. Ena izmed možnih rešitev se kaže v vključitvi baterije ele- ktričnega avta v domače mi-kroomrežje, kar strokovno imenujemo »trajnostni energetski krog«. To je sistem, v katerem so lahko stanovanjska hiša, podjetje ali manjše naselje. Sistem vključuje poleg porabnikov tudi sončno elektrarno, zalogovnik tople vode in zalo-govnik električne energije, ki je lahko baterija električnega avta. Serijski električni avti v Sloveniji ne omogočajo uporabe električne energije za polnjenje na primer domačega mikroo-mrežja. V nekaterih državah pa je to že mogoče. In bo tudi pri nas, napovedujejo pri praktično vseh trgovcih z avti v Sloveniji. Dve vodilni slovenski podjetji na področju energetike sta lansko jesen predstavili komplet, ki ga sestavljajo mobilna polnilnica električnih avtov, sončna elektrarna, toplotna črpalka in predelan avto, ki lahko iz svoje baterije pošilja elektriko preko polnilnice nazaj v mikroomrežje. Predstavitev je imela več pomembnih elementov. Najprej pameten sistem za upravljanje energije z ustrezno programsko opremo, ki je lahko vključen v sistem »pametne hiše«. Sledi sončna elektrarna na strehi stavbe v velikostjo 90 m2 in nazivno močjo 11 kVA. Nadalje so del kompleta tudi porabniki energije, ki jih je mogoče ustrezno krmiliti. To so mobilna polnil- na postaja za električni avtomobil ter toplotna črpalka za ogrevanje stavbe in pripravo tople sanitarne vode z ustrezno velikim zalogovnikom. Njegov volumen naj bo vsaj 2.000 l, kar je pri pasivni stavbi dvodnevna zaloga toplote. Kot zadnji element v sistemu je električni avto z baterijo, ki omogoča tudi praznjenje vozila in se zato lahko uporablja tudi kot zalogovnik električne energije. Kot rečeno, dandanes večina serijskih električnih avtomobilov še ne omogoča takšne funkcije, saj so njihove baterije »zaklenjene«, vendar večina proizvajalcev električnih avtomobilov na našem trgu načrtuje spremembe v smeri »trajno-stnega energetskega kroga«. Funkcija »vehicle-to-grid« za proizvajalce električnih avtov s tehničnega vidika ne pomeni težavo, to vidijo predvsem v potrebnih spremembah predpisov, ki urejajo samooskrbo z električno energijo in področje jamstev za uporabo avtomobilskih baterij v elektroenergetskem sistemu. Pri tem bodo morali sodelovati tudi agencija za energijo, distributerji in ponudniki električne energije. Koncept »trajnostnega energetskega kroga« je bil že preizkušen tudi v Sloveniji, kjer so v domače mikroomrežje vključili dve enodružinski hiši. In rezultat? Obe družini sta si enotni: »Pol leta smo energetsko povsem neodvisni.« To pa še ni vse. Letošnjo pomlad sta obe podjetji prvič predstavili tudi drugo različico »trajnostnega energetskega kroga«, pri kateri sodeluje tudi trgovec z električno energijo. Trajnostni energetski krog so povezali z elektroenergetskim omrežjem, kar pomeni, da mikroomrežje vodi operater elektroenergetskega omrežja in si z njimi pomaga pri uravnavanju omrežja. Mikroomrežju jemlje ali daje električno energijo, zagotavlja pa mu tudi finančno spodbudo: mikroomrežje dobi elektriko, ko je poceni, prodaja pa jo, ko je draga. Mag. Peter Petrovčič, energetski svetovalec Ensvet Izbira toplotne črpalke v petih korakih Konec poletja je čas, ko že razmišljamo o prihajajoči ogrevalni sezoni. Če svoj dom ogrevate s fosilnimi gorivi, je treba očistiti dimnik, nabaviti drva, pelete, kurilno olje ali utekočinjen naftni plin in po potrebi servisirati kurilno napravo. I Če pa imate toplotno črpalko, samo vklopite ogrevanje s pritiskom na gumb. V zadnjih letih, ko je tehnološki razvoj toplotnih črpalk izredno napredoval in postajajo tudi cenovno vedno dostopnejše, se vse več ljudi odloča za ta način ogrevanja. In to ne samo pri novogradnjah, kjer imamo skoraj brez izjeme talno ogrevanje, pač pa tudi pri starejših objektih z radiatorskim ogrevanjem. Za take objekte izberemo eno od toplotnih črpalk, ki lahko tudi pri zunanji temperaturi -15 °C segrejejo vodo na vsaj 55 °C (velja za osrednjeslovensko regijo). Za primer še nižjih zunanjih temperatur ima večina naprav vgrajen dodaten električni grelec. Zato poleg toplotne črpalke ne potrebujemo nobenega dodatnega vira ogrevanja. Zakaj toplotna črpalka? Za prehod na ogrevanje s toplotno črpalko imamo številne tehtne razloge. Zaradi razmeroma visokih cen fosilnih energentov je ogrevanje s toplotno črpalko dva- do trikrat cenejše kot s kurilnim oljem ali utekočinjenim naftnim plinom. Na ta način tudi bistveno manj onesnažujemo okolje. Ogrevanje s toplotno črpalko je najbolj komforten način ogrevanja, saj je temperatura v prostoru zelo konstantna, s samo napravo pa ni prav nobenega dela. Odločitev je še toliko lažja, če je vaša dosedanja kurilna naprava dotrajana in jo je treba zamenjati, saj ob tem dobite tudi zajetno subvencijo Ekosklada, za toplotno črpalko tipa zrak-voda kar 2.500 evrov. Tako prihranite že v prvem letu, saj je skupni strošek elektrike in vračanja posojila za toplotno črpalko bistveno nižji, kot pa je strošek nabave kurilnega olja. Vrste toplotnih črpalk Toplotne črpalke delimo glede na vir, iz katerega črpajo toploto, na: tip zrak-voda, voda-voda ali zemlja-voda. Tip zemlja-voda se zaradi velike investicije, prekopavanja velike površine zemlje okrog objekta in negativnega vpliva na vegetacijo bolj ali manj opušča. Veliko pogostejša izbira je toplotna črpalka tipa voda-voda, če imamo na voljo dovolj podtalnice razmeroma blizu površja. Ta tip ima od vseh najboljši izkoristek, pridobiti pa moramo vodno dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje. Daleč največ investitorjev pa se odloči za toplotno črpalko tipa zrak-voda. Pri teh je namreč investicija najmanjša, njihova tehnologija pa že omogoča zanesljivo ogrevanje objektov tudi v najhladnejših vremenskih razmerah. Večinoma delujejo na inverterski način, tako, da moč kompresorja prilagajajo trenutni potrebi po toploti. Več o izbiri toplotne črpalke Za vse, ki v kratkem načrtujete vgradnjo toplotne črpalke, podjetje Termaks pripravlja brezplačen izobraževalni seminar na temo Izbira toplotne črpalke v petih korakih. Predstavili vam bodo ponudbo vseh najboljših toplotnih črpalk na slovenskem tržišču in kaj vse moramo upoštevati pri izbiri. Ogledali si boste, katere toplotne črpalke so najprimernejše za nove objekte z dobro toplotno izolacijo in talnim ogrevanjem in pa predvsem, katere so najprimernejše za starejše objekte z radiatorskim ogrevanjem. Predaval bo Robert Žibrik. Udeležba na seminarju je brezplačna, obvezna pa je prijava na GSM 041/ 692 410 do ponedeljka, 3. 9. 2018. O lokaciji in terminu predavanja boste prijavljeni obveščeni, ko bo znano število prijav. Vabljeni! NČ RDEČI KRIŽ VRHNIKA Krvodajalska akcija Krvodajalske akcije, ki je bila na Vrhniki organizirana za občane Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja v ponedeljek, 16., in v torek, 17. julija, se je kljub dopustniškemu času udeležilo 267 krvodajalcev. Prisrčna zahvala vsem, ki ste se odzvali vabilu na krvodajalsko akcijo in lepo vabljeni na naslednjo, -jesensko, ki bo v sredo, 28., in v četrtek, 29. novembra 2018. Pričarajmo nasmeh - letovanje otrok na Debelem rtiču Letovanje osmih otrok z Vrhnike, iz Borovnice in Loga - Dra-gomerja je omogočilo podjetje TUŠ. V okviru dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh je podjetje TUŠ tudi letos omogočilo počitnice 500 otrokom iz socialno Bojan Kaiser - kri je daroval že 71-krat. šibkih družin. V 15 letih so tako na slovensko obalo popeljali več kot 7.000 otrok iz vse Slovenije ter mnogim med njimi omogočili prvo izkušnjo z morjem. Sproščeno druženje z vrstniki, morske dogodivščine, gibanje v naravi in obilo zabave so bili skupni imenovalec letovanj v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču. Otroci so čez dan nizali nepozabna doživetja med vodnimi igrami, treningi nogometa, igro odbojke in podobnimi športnimi aktivnostmi, zvečer pa so se zabavali v amfiteatru na plaži med plesom z glasbenimi željami in kino večerom ter izborom miss in mistra Rtiča, svoj talent so pokazali tudi na prireditvi Rtič ima talent. Na naravoslovnih delavnicah so spoznavali značilnosti okolja. Vrhunec letovanja za mnoge otroke sta bila plavanje in izlet z ladjico do Kopra. Letovanje je bilo skrbno pripravljeno in otroci, ki sicer ne bi šli na morje, so preživeli prečudovite počitnice. Rdeči križ - Območna enota Vrhnika Moasopis Skupne strani ^naslov: O NAŠE ZDRAVJE Aktivno v september s Centrom za krepitev zdravja Po dveh dopustniških mesecih v septembru ponovno pričenjamo z 18-imi zdravstveno vzgojnimi in psiho-edukativ-nimi delavnicami: zvišan krvni tlak, zvišane maščobe v krvi, zvišan krvni sladkor, sladkorna bolezen tipa 2, test telesne pripravljenosti za starejše in odrasle, skupinsko/individualno opuščanje kajenja, individualno svetovanje za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola, spoprijemanje s stresom, zdravo jem, gibam se, zdravo hujšanje, s sladkorno boleznijo skozi življenje, podpora pri spoprijemanju z depresijo, podpora pri spoprijemanju s tesnobo, živim zdravo, ali sem fit?, tehnike sproščanja in živim zdravo. September v Centru za krepitev zdravja označuje pestro športno dogajanje. AKTIVNO V SEPTEMBER S CENTROM ZA KREPITEV ZDRAVJA Ob Svetovnem dnevu fizioterapije bo v petek, 7. septembra med 11:30h in 14h v Cankarjevem domu Vrhnika potekalo TESTIRANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI TER SVETOVANJE S FIZIOTERAPEVTOM in OCENA TELESNE DRŽE. Teden od 19. do 22. septembra bo v znamenju Evropskega tedna mobilnosti zato bomo organizirali TRI TESTE HOJE: - v sredo, 19.9., od 16. do 18. ure pred Osnovno šolo Log Dragomer - v četrtek, 20.9., od 16. do 18. ure pred gasilskim domom Brezovica pri Borovnici - v petek, 21.9., od 16. do 18. ure na stadionu na Vrhniki. Udeleženci se boste lahko podali na daljši, 2-km dolg test hoje, ali pa se poizkusili na krajšem, 6-minutnem testu. V okviru Evropskega tedna športa od 24.septembra do 28.septembra 2018 bomo brezplačno izvedli: - VADBO ZA ZDRAVO HRBTENICO: v ponedeljek, 24.9., ob 19h. uri v dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. - TESTIRANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI S SVETOVANJEM IN OCENA TELESNE DRŽE: v torek, 25.9. od 12. h do 14.h v dvorani Cankarjevega doma. Poleg tega v mesecu septembru obeležujemo Svetovni dan srca, v okviru katerega bo: - 26.9.2018 ob 18:30uri v Črnem orlu (Cankarjev trg 4, Vrhnika) na začasni lokaciji Centra za krepitev zdravja, predavanje o ZVIŠANEM KRVNEM TLAKU. Izvedeli boste natančne informacije o obvladovanju krvnega tlaka, potrebnih ukrepih za zniževanje, posledicah ter pravilnem izvajanju samomeritev. - POHOD ZA ZDRAVO SRCE v Star Maln, ki bo v petek, 28.9.2018. Dobimo se na parkirišču pri Štirni ob 10. uri. Zaradi lažje organizacije dogodkov se je na dejavnosti potrebna predhodno prijaviti na tel. št.: 01/755-51-57 ali na ckz@zd-vrhnika.si Lepo vabljeni ! Center za krepitev zdravja 01/755-51-57 ckz@zd-vrhnika.si Čestitke Posebno priznanje Slovenskega zdravniškega društva za dolgotrajno in prizadevno delo pri zobozdravstveni preventivi slovenskih šolarjev je 29. 6. 2018 prejela Zdenka Suhadolnik, zobozdravstvena preventivna medicinska sestra iz ZD Vrhnika. Iskrene čestitke za njeno prizadevno delo in uspeh. Kolektiv Zdravstvenega doma Vrhnika Urška svetuje Spet v šolo: veselje ali breme? Počitniški dnevi se bližajo koncu in večina staršev se te dni ukvarja z nakupom šolskih potrebščin in še zadnjih stvari, ki jih bodo otroci potrebovali ob začetku novih šolskih dni. Ob vsem hitenju pa ne smemo pozabiti na najpomembnejše: to je odkrit in sočuten pogovor z otrokom. O njegovih željah, čustvih, o njegovem počutju in morebitnih strahovih, ki jih lahko prinaša vsak nov začetek, začetek novega. Kako otrokom predstaviti šolo? Predvsem kot nekaj zanimivega in ne kot breme. Pomembno je, da starši pred novim šolskim letom ne ustvarjajo panike v družini, češ, sedaj pa zopet prihaja šola in ves napor, ki jepovezan z njo. Potrudimo se, da otrokom predstavimo šolo kot nekaj pozitivnega, otroke pa hkrati tudi navajamo na določene obveznosti in več samostojnosti. Pri otroku morajo že starši ustvariti dojemanje šole kot nekaj pozitivnega To je prvi korak do uspeha. Večina prvošolčkov se prestopa šolskega praga veseli, so pa tudi rahlo vznemirjeni, ker je zanje šola nekaj novega. V šolo gredo po navadi s prijatelji in prijateljicami iz vrtca, zanje pozitivna spodbuda. Narobe pa je, če starši uporabijo šolo kot nekaj, s čimer zastrašujejo oziroma disciplinirajo otroke, češ: »Boš že videl, ko boš šel v šolo.« Neprimerno je tudi, če starši, ki jim morda šola ni bila najbolj blizu, šolo predstavljajo zgolj kot nekaj, kar je nujnega, zgolj kot obveznost. Šolske obveznosti naj bodo obveznosti otrok in ne staršev Super je, če nam uspe gledati na šolo pozitivno in pozitivno energijo prenesti tudi na otroke ter jih hkrati pustiti, da izkoristijo počitnice do konca. Sami bodo zelo hitro ponovno ujeli ritem šole in prevzeli naloge, ki so povezane s šolo. Starši pa moramo paziti, da bodo od začetka šolskega leta šolske obveznosti obveznosti otroka in ne staršev. Nekateri otroci odštevajo dni do začetka šole, nekateri tudi zato, ker bi se radi ponovno srečali s sošolkami in sošolci oziroma, ker na različne načine kar malo pogrešajo šolo. Ni treba, da se otroci začnejo učiti oziroma ponavljati snov pred začetkom šole, saj jo bodo tako ali tako ponovili v šoli. Pomembno pa je, da v času počitnic veliko berejo, in sicer po lastnem izboru in najrazličnejše žanre. Prav branje je pomembna naložba v otrokovo znanje. To, da ne berejo zaradi obveznosti v šoli, ampak si sami želijo brati in si znajo izbrati za branje knjige, ki so jim všeč, tudi pomembno prispeva k motivaciji za branje. Pri tem jim seveda zelo godi spodbuda staršev. Lahko nam pripovedujejo prebrano zgodbo, hkrati se čustveno izražajo in tako zelo dobro povezujejo levo in desno polovico možganov. Bruce je treba na začetku spremljati in spodbujati, da ne »odplavajo.« Tudi prehod iz osnovne šole v srednjo za otroke oziroma mladostnike praviloma ni zelo stresen, še posebno ne, če so si imeli možnost srednjo šolo sami izbrati oziroma, če so že v zadnjem letu osnovne šole vsaj približno vedeli, kaj želijo in zakaj. Zanje je to praviloma izziv, ki terja še več samostojnosti in lastne odgovornosti, s čimer se mladostniki in mladostnice praviloma znajo spopasti. Dobro pa se je zavedati, da sta samostojnost in odgovornost nekaj, česar se ni mogoče pridobiti v dveh mesecih počitnic pred začetkom srednje šole, ampak imata svojo »zgodovino«. Mladostniki so večinoma tudi dovolj socialno zreli, da jim novo okolje na srednji šoli ne povzroča težav. Pomembno pa je, da starši mladostnike spodbudijo k šolskemu delu takoj na začetku šolskega leta in jih prve mesece nekoliko bolj spremljajo, da ravno ne »odplavajo«, ker je na srednji šoli delo nekoliko drugačno kot v osnovni. Zavedajte se, da otrokovo neprimerno vedenje ne pomeni, da ste slabi starši! Pri spopadanju z neprimernim vedenjem otroka je najpomembnejše spoznanje, da se zavemo, da otrokovo vedenje ni dokaz, da smo slabi starši. Neprimerno vedenje kaže, da je otrok dosegel skrajno mejo pri spopadanju s težkimi čutenji. Večinoma je neprimerno vedenje normalno, starosti primerno izražanje razočaranja, jeze in frustracij. N OS Skupne strani 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 NAŠE ZDRAVJE Negovanje dediščine skozi devet desetletij 90 let zdravstvene nege na Slovenskem Knjigo odlikuje bogata zbirka zapisov, dokumentov, fotografij in drugega gradiva, Zbornica - Zveza pa z njo prvič v zgodovini predstavlja razvoj zdravstvene nege na Slovenskem. Ob 90. obletnici organiziranega delovanja medicinskih sester na Slovenskem je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije izdala obsežno publikacijo Negovanje dediščine skozi devet desetletij - organizirano delovanje medicinskih sester na Slovenskem. Bogata zgodovina zdravstvene nege na Slovenskem Knjiga z več kot tristo stranmi, katere urednice in soavtorice so Irena Keršič, Darinka Klemene, Marjeta Berkopec, Andreja Mihelič Zajec in Zdenka Seničar, s svojimi prispevki pa je sodelovalo več kot 70 avtorjev in drugih sodelujočih, priča o bogati zgodovini zdravstvene nege in krovne organizacije medicinskih sester, ki je preživela številne spremembe, a je razen druge svetovne vojne pri njenem delovanju in razvoju ni nič ustavilo. »Ob iskanju in preučevanju zgodovinskih virov je bila razveseljujoča ugotovitev, da so se medicinske sestre vsa desetletja zavedale pomembnosti ohranjanja različnih dokumentov, predmetov, fotografij in drugih gradiv, kar danes predstavlja neprecenljivo bogastvo, vključno z izvirnim zapisni- kom ustanovnega občnega zbora Organizacije absolventk Šole za sestre v Ljubljani leta 1927. Nekateri dokumenti, objavljeni v knjigi, so zdaj prvič v zgodovini javno na ogled,« je povedala Irena Ker-šič, ena izmed urednic in soavtorica izdane publikacije ter vodja Delovne skupine za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege pri Zbornici - Zvezi. Ignoranca politike do stroke in organizacije Skozi vsa desetletja organiziranega združevanja in delovanja medicinskih sester in kasneje priključenih babic na Slovenskem sta se stroka in organizacija soočali z enakimi izzivi. Med njimi so izobraževanje, umeščanje poklicne skupine v zdravstveni sistem in zdravstveni tim, avtonomija stroke, prizadevanja za sodelovanje v politiki, predvsem zdravstveni, medpoklicno in medosebno sodelovanje, etične dileme, poklicne kompetence, regulacija poklica, zakonski okvir delovanja, skrb za ustrezne delovne pogoje, kakovost in varnost zdravstvene in babi-ške nege ter stremljenje k na dokazih podprti stroki in raziskovanju. Izzivi, težave, programi dela, poročila, reševanje različne problematike pa tudi ignoranca politike do stroke in organizacije, zlasti na področju neurejene zakonodaje, se vlečejo skozi vsa desetletja obstoja organizacije, ugotavljajo avtorice knjige. (nč) V« • V • V • skupini smo močnejši Tempo zdajšnjega časa me nekako prehiteva iz meseca v mesec. Sem pa končno našel čas, da z velikim veseljem napišem » še smo tu med vami « in da z vami podelim nekaj stavkov o delu Društva zdravljenih alkoholikov Vrhnika v prvi polovici leta 2018. Po načrtu in programu dela, ki ga sofinancira Občina Vrhnika, smo se člani društva tretjo nedeljo v januarju zbrali pred Osnovno šolo Ivana Cankarja ter se odpeljali proti Polhovem Gradcu, saj je bil naš cilj osvojiti Grmado. David, vodnik odprave, je preveril številčno prisotnost pohodnikov. Pa smo se podali proti vrhu, počasi in previdno, saj se nam nikamor ne mudi, pa še kakšno lahko rečemo med hojo proti vrhu, kjer smo se prepustili božanju sončnim žarkom in uživali v razgledu po bližnji in daljni okolici. Dan je bil res prekrasen za pohod, malo hoje, veliko smeha in v družbi s prijatelji, iz katerih izžareva sama pozitivna energija. Neustavljivo pa se je približeval 3. februar, datum izvedbe jubilejne, 45. letne skupščine. Vabila smo razposlali, z ravnateljico OŠ Ivana Cankarja, ga. Polonco Šurca Gerdina, je bilo vse dogovorjeno, srečelov pripravljen, torej je bilo vse pripravljeno za nemoten potek letne skupščine. Navkljub obilnim snežnim padavinam tisto o soboto je delovna predsednica ga. Romana Cafuta v pozdravnem nagovoru pozdravila več kot sto gostov iz klubov in društev zdravljenih alkoholikov Slovenije, poseben pozdrav pa je bil namenjen županu Občine Vrhnika g. Stojanu Ja-kinu, direktorici Centra za socialno delo Vrhnika ga. Andreji Rihtar, predavateljici ga. Katarini Lavš Mejač, predsedniku Zveze klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije g. Frideriku Lapa-nji, predsednici Zveze zdravljenih odvisnikov Slovenije ga. Nataši Sorko in terapevtki našega društva ga. Urški Cvetkovic. Ker pa je leto 2018 razglašeno za leto Ivana Cankarja, in mi smo njegovi rojaki, nam je ga. Dragica Pelan pred uradnim delom skupščine prebrala nekaj zanimivih odlomkov iz bogate zbirke njegovih knjižnih del. Predsednik društva g. Miro Zeleznik je prebral obsežno poročilo o delu v minulem letu in načrt dela za naslednje leto, kakšno je finančno stanje, za katere aktivnosti je bil porabljen denar, pa nas je seznanil blagajnik društva g. Tomaž Remškar. Pozdravne nagovore vseh posebej povabljenih visokih predstavnikov bi strnil v tri besede: » HVALA, KER STE.«. Dolgoletna terapevtka našega društva ga. Urška Cvetkovic je v nagovoru prisotnim povedala, kako strma je pot do uspeha, pot uspešne rehabilitacije pa dolgotrajen proces. Rezultat dobrega dela v društvu so tudi priznanja članom društva za eno- in večletno obletnico abstinence. Sledilo je predavanje z naslovom V skupini smo močnejši. Pri tem je ga. Katarina Lavš Mejač poudarila, da skupina najbolje deluje, kadar je njen namen jasen, ter poudarila, kako zelo je pomembna komunikacija v skupini. Ljudje bi morali biti bolj sočutni, več bi se morali pogovarjati o vrednotah. Po zahvalnem nagovoru predstavnikov gostujočih klubov in društev so nam zaželeli še naprej tako uspešno delo in ponudili vso podporo in pomoč pri nadaljnjem delu. S pogostitvijo, plesom in srečelovom smo preživeli en zares lep večer. Če želiš nekaj dobrega storiti za svoje telo in dušo, potem vremenske razmere na to nimajo nobenega vpliva. Tako smo se kljub turobnemu vremenu 18. februarja odpravili proti Planinskemu polju na ogled Planinske jame, pot pa nadaljevali proti Pivki, točneje k Petelinjemu jezeru. Veter in sneg na poti sta bila naša zvesta spremljevalca, ki navkljub svoji vztrajnosti nista pokvarila pozitivnega vzdušja pohodnikov. Le komu smo se zamerili, saj je bilo enako vreme na nedeljo, 18. marca. Kam v takem vremenu? Podkraj, ki je bil v načrtu pohodov, je odpadel. Slavko je predlagal bližji, a še vedno zanimiv pohod v Logaške Zibrše. In že smo se peljali proti Logatcu in naprej proti Zibršam. Pešpot nas je vodila do kmečkega turizma, kjer nas je gospodinja postregla s čajem in domačimi dobrotami. Vsi smo bili prešerno dobre volje in bi še kar kramljali, čas pa je kar prehitro zbežal v popoldan. Naj še dodam: popoln zaključek pohoda. Zato, hvala Slavko. Mi je pa v veselje, da imamo v društvu članico, ki pozna znamenitosti Vrhnike z okolico do podrobnosti. Tako smo se 15. aprila pod vodstvom naše Dragice odpravili po Ljubljanskem barju. Česa vsega nam ni povedala in pokazala! Ze na začetku popotovanja skozi Sinjo Gorico je bilo na dimniku nekdanje opekarne gnezdo in štorklja v njem. Mi pa naprej po Bobrovi poti, kjer raste črn tulipan, vse do cerkve v Blatni Brezovici. Pa nazaj do avtomobilov in naprej ogled s strokovno razlago, kaj vse ponuja na ogled Mali plac. Pa malo naprej ogled šotišča. Pot nas je vodila še do Kuclarjevega kamnoloma na Lesnem Brdu. Zelo veliko zanimivih informacij zgodovinske narave je Dragica podelila z nami. Skratka, zelo poučen in zelo lep izlet. 20. maja pa nas je pot vodila v Poljansko dolino. Povzpeli smo se na Blegoš. Zbor je bil pri Petrolovi črpalki v Gorenji vasi ob 9.30. Kot vedno točni smo že drveli proti Črnemu Kalu, kjer smo parkirali jeklene konjičke, ter strumno zakorakali na prvo ravan, kjer smo se razdelili: mladina na vrh Blegoša, preostali udeleženci pa so bili enotnega mnenja, da je vzpon na vrh prenaporen in so odkorakali po lažji poti do koče. Po okrepčilu pa urno v dolino, z lepimi spomini na vse, kar smo videli, saj so nam vremenske razmere omogočale prelep razgled po bližnji in daljni okolici. Veliko lepih trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj, mi bo za vedno ostalo v spominu, saj smo skupaj samo še močnejši, najsi bo telesno ali duševno. Naj končam z mislijo R. Kerševana: »Vsi imamo sanje. Kdor z njimi samo sanja, vse življenje spi. Kdor jih v snov spreminja, ustvarja in gradi.« Za DZA Vrhnika, Miro Železnik Društvo zdravljenih alkoholikov Vrhnika Šola za zdravje in skladne medsebojne odnose Društvo zdravljenih alkoholikov Vrhnika je bilo ustanovljeno leta 1973 na pobudo dr. Kogoja, direktorja zdravstvenega doma na Vrhniki, kjer so se sestajali prvi zdravljenci po končanem bolnišničnem zdravljenju. Delovanje društva temelji na načelih prostovoljnosti, samostojnosti in javnosti dela. V društvo se vključijo osebe, ki so končale bolnišnično ali ambulantno zdravljenje odvisnosti od alkohola. Zdaj, po 45-ih letih uspešnega dela, se člani srečujemo enkrat na teden v učilnici OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki v trajanju 90 minut. Terapevtska srečanja vodi Urška Cvetkovic, univ. dipl. soc. delavka. Program dela društva Zavzema tako psihosocialno kot psihorehabilitacijski del. V sklop psihosocialnega dela spadajo redna tedenska srečanja, kjer je pod strokovnim vodstvom terapevtke nudena pomoč in svetovanje pri vzpostavitvi in vzdrževanju popolne abstinence ter čim uspešnejša rehabilitacija pri vključevanju v realnost vsakdanjega življenja. Organizacija predavanj za zunanje obiskovalce, pa tudi notranja predavanja za člane društva. Na področju psihorehabilitacijske-ga programa se člani udeležujemo rednih mesečnih pohodov, terapevtskega vikenda, celodnevnega izleta ter kopalnega izleta v ene izmed termalnih kopališč. Terapevtska skupina Prostor in čas za člane in spremljevalce Lahko spreminjamo svoje življenjske vzorce, ki nas omejujejo Podpora pri odločitvah v življenju Pridobivanje idej in podpore za boljše življenje Prostor za aktivnosti na tedenskih srečanjih Prostor, kjer vsak deli težave in lepo z drugimi Reševanje konfliktov v posamezniku in med nami Delitev podobnih izkušenj z drugimi, da le-te postanejo vidnejše in manj omejujoče Prostor za veselje in zabavo Financiranje društva Financirajo nas Občina Vrhnika, Občina Borovnica, člani društva s članarino ter donatorji in prostovoljni prispevki občanov. Splošne informacije Društvo zdravljenih alkoholikov Vrhnika, Raskovec 21, 1360 Vrhnika Terapevtka DZA Vrhnika: Urška Cvetkovic univ. dipl. soc. delavka, 031 251 642. Predsednik DZA Vrhnika: Miro Zeleznik, 041 229 142. E- pošta: zeleznikmiro1@gmail.com ali miro.zeleznik@dza-vrhnika. si Vsi imamo sanje. Kdor z njimi samo sanja, vse življenje spi. Kdor jih v snov spreminja, ustvarja in gradi. R. Kerševan N OS Skupne strani 27. avgust 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Memorial Toneta Jesenka. Četrti pohod po poti spominov na leto 1991 t flftunalniške ■novice najbolj ažurne novice z it področja. Izhajamo vsak drugi in četrti četrtek v mesecu. www.racunalniske-novice.com Android 9 Pie je tu! Kaj nam prinaša? Najnovejša različica mobilnega operacijskega sistema Android je končno nared. Podjetje Google je namreč najavilo razpoložljivost prve končne različice mobilnega operacijskega sistema Android 9 Pie, ki prinaša številne zelo uporabne funkcije in možnosti. Novost bo sprva na voljo uporabnikom novejših Googlovih pametnih mobilnih telefonov družine Pixel, nekoliko kasneje pa bo na voljo še za izbrane modele telefonov podjetji, kot so Essential, Huawei, HMD Global, OnePlus, Oppo, Razer, Samsung, Sony Mobile, Transsi-on, Vivo in Xiaomi. V nadaljevanju se seznanimo z vsemi prednostmi in novimi možnostmi, ki jih bodo dobili tisti, ki bodo lahko na njihove mobilne naprave namestili najnovejši mobilni operacijski sistem Android 9 Pie. Napredna inteligenca Novi Android 9.0 Pie prinaša veliko mero avtomatizacije; samodejno bo namreč prepoznal aplikacije, ki jih najpogosteje uporabljamo in njim prilagodil porabo baterije. Poleg tega bo samodejno prilagajal svetilnost in barvo zaslona glede na čas v dnevu ter bo spremljal naša vsakdanja opravila. Zato ne smemo biti presenečeni, če nas bo mobilna naprava Android obvestila, da je čas za prebiranje priljubljene knjige ali pa da moramo poklicati določeno osebo. Enostavnost Mobilni operacijski sistem Android 9.0 Pie je bogatejši za prenovljen grafični vmesnik, ki ima le en gumb »home« ter podpira priklic številnih funkcij z uporabo gestur. To nam bo omogočilo precej lažjo uporabo pametnega mobilnega telefona z zgolj eno roko. Med bližnjicami bomo našli možnost hitrega zajema zaslonske slike, uporabljanje z glasom, obvestili in še mnogo več. Digitalno zdravje Ta možnost bo uporabnikom pametnih mobilnih telefonov Pixel na voljo septembra, za druge naprave pa bo na voljo nekoliko kasneje. Uporabniku bo prinesla povsem nov grafični vmesnik, ki bo prikazoval način in dolžino uporabe pametnega mobilnega telefona. Poleg tega bomo lahko preko nje spremljali našo izčrpanost ter bomo lahko začasno blokirali prejem obvestil. Na voljo bo tudi funkcija za sprostitev pri uporabi mobilne aplikacije v nočnem času. Zanimivejše mobilne naprave Novi Android 9.0 Pie nudi tudi precej boljšo podporo nenavadnim oblikam mobilnih naprav in telefonom z upogibljivim zaslonom. Tu najdemo tudi podporo drugim razvijalcem, da 1—^ p .ill.1 — iff®« — - njihove mobilne aplikacije opremljajo z navideznim asistentom podjetja Google, in sicer z možnostjo lažje intergracije. Vgrajena je tudi privzeta podpora za sisteme, ki so namenjeni prepoznavanju uporabnika s pomočjo bralnika očesne mrežnice ter »priljubljena« reža za zaslone. Veterani vojne za samostojno Slovenijo Vrhnik - Borovnica smo tudi letošnji spominski pohod organizirali na prvo soboto v juliju. Tokrat smo pohod združili s praznovanjem dvajsete obletnice ustanovitve in registracije samostojnega društva. V ta namen smo v dvorani doma KS Stara Vrhnika že en teden pred pohodom postavili našo razstavo Veterani ne skrivamo". Za pohod pa smo izbrali vzpon preko Kurena na Planino. Kar 94 pohodnikov se je zjutraj zbralo pri spominski plošči na izgon JLA na vhodu nekdanje vojašnice na Stari Vrhniki. Druščina je bila pisana, tako po spolu kot po starosti, in razpoložena. Prišli so veterani našega območnega združenja, veterani drugih območnih združenj ZVVS iz Kočevja, Ribnice, Grosuplja, Domžal, Litije, Vipavske doline, Idrije in Cerkna, Zgornje Gorenjske, Ljubljane in Dragomerja ter veterani policijskega veteranskega združenja SEVER. Še posebno dobrodošli so bili med nami svojci, sosedje in prijatelji Toneta Jesenka. Med vpisom v pohodno knjigo smo udeležence tudi skromno pogostili z običajnimi okrepčili in z vodo za na pot. Marjan Rihar, predsednik OZVVS Vrhnika - Borovnica, je zbrane pozdravil prvi in se jim zahvalil za zvesto udeležbo ne glede na to, da je vroč dopustniški čas in dejal, da je to velika spodbuda za organizatorja spominskega pohoda. Nato je Stojan Jakin, vrhniški župan, izrazil dobrodošlico v Občini Vrhnika, spomnil na vroče vojne dni leta 1991 na Vrhniki in na pomembno vlogo Toneta Jesenka. Pohodnikom je zaželel lep dan in dobro počutje. Jožef Molk, komandant TO na Vrhniki v času osamosvajanja Slovenije, je spomnil na srčnost, pogum, neposrednost in domoljubje Toneta Je-senka in da je prav takega takrat Vrhnika potrebovala na mestu občinskega načelnika oddelka za obrambo. Tonetovim svojcem se je že tradicionalno z rdečim nageljčkom zahvalil za pozornost in naklonjenost spominskemu pohodu na leto 1991 na Vrhniki, katerega bi bil prav Tone najbolj vesel, če bi ga izvajali že prej. Delegacija veteranov je na Tonetov grob ponesla spominsko ikebano. Molk, vsebinski vodja pohoda, je za začetek povedal kratko zgodovino vojašnice na Stari Vrhniki ter kako jo je morala 1. okbr. JLA predati slovenski TO in zapustiti Slovenijo. Posebej je spomnil, da je nato v tej vojašnici 530. UC SV usposobil kar precej slovenskih vojakov in da je v njej bil tudi zametek 54. oklepnega bataljona SV. Predstavil je še program pohoda in povedal navodila za na pot. Z veteranskimi prapori na čelu se je pohodna kolona mimo vojašnice, skozi Staro Vrhniko in nato v zavetju gozdne sence povzpela na Planino. Med potjo je bilo v zelo pisani druščini izmenjanih veliko mnenj in pogledov na čas osamosvajanja Slovenije in na zdajšnje razmere. Počitka in okrepčila željnim pohodnikom je logistična skupina organizatorja pod razglednim stolpom pripravila pravo okrepčevalnico. V prijetni senci drevja, s pogledom na čudovito novo planinsko kočo in v varstvu stolpa je že malce utrujena večina našla zadovoljstvo, ki je najprej klicalo po dobri žganjici ali vodi. Pohodnike je pozdravil predsednik Planinskega društva Vrhnika Jože Šušteršič, pripadnik MSNZ Vrhnika leta 1990, večletni praporščak PO ZVVS Ljubljana okolica in predsednik častnega razsodišča OZVVS Vrhnika - Borovnica. Predvsem je predstavil novo planinsko kočo, uspeh in ponos vrhniških planincev in kot primer, kaj ljudje zmoremo skupaj, tako kot smo enotni leta 1991. Jože je kot vedno poskrbel, da smo se tudi nasmejali, zaključil pa je s povabilom, naj še naprej uživamo lepoto razgledne točke na Planini in se tudi v prihodnje še kdaj vrnemo. Nato je Molk predstavil topografsko taktično situacijo na Vrhniki v času osamosvojitvene vojne in povabil na stolp, od koder seže pogled na celotno območje odgovornosti takratnega 53. območnega štaba TO. Okrepčani, svežega zraka in panoramskega razgleda naužiti pohodniki so se med vračanjem s Planine seznanili s Feranovo bužo in na Ku-renu obiskali cerkvico svetega Miklavža. V prijetnem hladu cerkvice so se spomnili stoletnice smrti Ivana Cankarja in prebrali njegov narodno zaveden govor v Narodnem domu v Trstu, ki ga je imel pol leta pred smrtjo. Pot navzdol je poho-dnike kmalu pripeljala v dom KS Stara Vrhnika in v novi, prijetno hladni dvorani so bili deležni predstavitve in ogleda razstave Veterani ne skrivamo, ki je bila sicer tam na ogled vess julij. Sledila je kratka slovesnost, na kateri je Janez Gregorič, član predsedstva ZVVS, izročil našemu predsedniku Marjanu Riharju priznanje ZVVS za 20 let delovanja društva znotraj zveze. Skupaj sta vročila spominsko plaketo ZVVS Območnemu združenju slovenskih častnikov Vrhnika - Borovnica za uspešno prehojeno skupno pot. Nato sta vročila spominsko plaketo ZVVS tudi Krajevni skupnosti Stara Vrhnika z naslednjo obrazložitvijo: Krajevna skupnost Stara Vrhnika je bila neposredni gostitelj vojašnice 1. oklepne brigade JLA vse do odhoda JLA » N OS Skupne strani 27. avgust 2018» ro elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >> iz Slovenije 25. 10. 1991. Obremenitev krajanov z vojaško soseščino pa je dosegla višek prav v osamosvojitveni vojni leta 1991, ko je JLA postala agresor v Sloveniji. Krajani so bili zelo prijeten sosed vojašnici, ko je po osamosvojitvi tam usposabljala nabornike Slovenska vojska. V domu KS Stara Vrhnika so večkrat našli zatočišče tudi že pripadniki TO Vrhnika ob njihovih vojaških vajah še pred osamosvojitvijo Slovenije. Njihov dom z vzdevkom LOPA je gostil letni, hkrati volilni zbor veteranov OZVVS Vrhnika - Borovnica v letu 2014, vsako leto pa sodelujemo na dan samostojnosti in enotnosti v organizaciji in podpori pohodu po poti Cankarjeve matere. Zelo smo hvaležni, da so letos krajani prijazno sprejeli pod streho njihove Lope tudi našo razstavo in proslavitev 20 letnice našega društva ob zaključku pohoda po poti spominov na 1991 na Vrhniki - memorial Toneta Jesenka. Nato je Janez Krvina, predsednik KS Stara Vrhnika, pozdravil pohodnike, navzočim zaželel dobro počutje v njihovi vasi in se zahvalil za priznanje ZVVS. Poudaril je, da ima Stara Vrhnika veliko drobnega, a zanimivega za dodati v spomine na osamosvojitveno vojno, treba jih bo le zbrati. Za zaključek je počastil navzoče z lastno pesmijo, ki jo je napisal takoj po osamosvojitvi, pa je aktualna še dandanes. Ko je odzvenela himna Slovenske vojske za zaključek slovesnosti, so pohodniki prvič lahko prevzeli tudi spominsko majico memorialnega pohoda. Sledilo je druženje ob odličnem in bogatem golažu, ki so ga skuhali na izletniški kmetiji Slavka Čičmirka na Kurenu, mogoče pa se je bilo tudi odže- jati. Nakateri so si še podrobneje ogledali razstavo, drugi pa so se pogovorili še vse tisto, česar na pohodu niso utegnili. Ostali so spomini, fotografije, tudi že pohvale udeležencev in obljube, da se bomo prihodnje leto veterani spet srečali na petem tradicionalnem pohodu po poti spominov. Za pomoč pri organizaciji prireditve se zahvaljujemo KS Stara Vrhnika, DLNON Vrhnika, Planinskemu društvu Vrhnika, HUD Karel Barjanski in Slavku Čičmirku. Posebno zahvalo izrekamo Tonetovim svojcem, sosedom in prijateljem z Drenovega griča in Lesnega Brda, ki z udeležbo vsakič obogatijo smisel spominskega pohoda. Hvala vsem posameznim našim članom, ki so se pri organizaciji izpostavili in zelo izkazali v različnih vlogah. Predsedstvo OZVVS Vrhnika - Borovnica Prioriteta naj bodo hitre povezave z Ljubljano V zadnjem desetletju se v Ljubljanski urbani regiji vse več pozornosti namenja trajnostni mobilnosti, saj je naš cilj znižati visoke stopnje emisij in hrupa v prometu ter prometne zastoje, zmanjšati uporabo osebnih vozil ter spodbujati uporabo javnega prevoza in nemotoriziranih načinov potovanja. Prebivalcem Ljubljanske urbane regije želimo tako ponuditi še boljše, učinkovitejše in bolj raznolike načine mobilnosti, ki bodo pripomogli k uresničevanju zastavljenih ciljev in s tem k višji kakovosti bivanja v regiji. Dosedanje analize, ki so nastale na podlagi delavnic s ključnimi deležniki na področju urejanja mobilnosti ter intervjujev z župani in predstavniki občin LUR (Mestne občine Ljubljana ter občin Borovnica, Brezovica, Dobrepo-lje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol Pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Logatec, Log-Dragomer, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno Pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika), so pokazale, da je potrebno celostno prometno strategijo graditi na intenzivnem razvoju javnega potniškega prometa, ki bi moral biti dostopen vsem, hitrejši, ugodnejši in udobnejši. Le tako bodo namreč lahko zagotovljene nujno potrebne hitre povezave z Ljubljano iz vseh smeri oziroma občin regije, kar je tudi eden izmed ključnih razvojnih ciljev regije. Vabljeni k sodelovanju v nagradni anketi Pri nadaljnjem oblikovanju CPS pa so izredno pomembna mnenja, izkušnje in pobude vseh udeležencev v prometu, zato je aktivno sodelovanje javnosti ključnega pomena. Želimo si namreč, da bo CPS blizu ljudem, da bo vključeval ukrepe, ki bodo reševali konkretne prometne izzive, s katerimi se prebivalke in prebivalci regije vsakodnevno soočajo. V ta namen smo pripravili spletno anketo (https:// www.1ka.si/a/178347), s katero želimo pridobiti podatke o stališčih in željah glede urejanja vseh vrst prometa (hoja, kolesarjenje, javni, avtomobilski in mirujoč promet) predvsem na ravni regije, seveda pa tudi znotraj posamezne občine. Sodelovanje v anketi pa bo tudi nagrajeno. V mesecu septembru bo potekalo žrebanje, v okviru katerega bomo podelili zložljivo mestno kolo in številne nagrade za spodbujanje trajnostnih načinov mobilnosti, ki jih podarjajo Slovenske železnice in Ljubljanski potniški promet. Vabljeni k sodelovanju. Pripravljavci CPS LUR Možnosti legalizacije objektov v novem gradbenem zakonu Za objekte, ki jih ni mogoče legalizirati v rednem postopku izdajanja gradbenega in uporabnega dovoljenja, Gradbeni zakon (v nadaljevanju GZ, Uradni list RS, št. 61/17 - GZ, 66/17 - odločba US, 72/17 - popravek GZ) v poglavju o prehodnih določbah ponuja več možnosti izrednih postopkov legalizacije. Legalizacija manjših odstopanj s pridobitvijo uporabnega dovoljenja Prva možnost legalizacije, ki jo ureja GZ, se nanaša na objekte, ki so pred uveljavitvijo GZ sicer zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: GD), vendar so zgrajeni tako, da so neskladni z njim (npr. večje dimenzije, drugačna streha in izvedba odprtin v fasadi na drugem mestu). Dopustna odstopanja od GD in potrjene dokumentacije za njegovo pridobitev morajo izpolnjevati naslednje: • ne posegajo na druga zemljišča, kot so določena v GD, • so skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta, ki je veljal v času izdaje GD, ali s pogoji, določenimi v lokacijski preveritvi, • posamezne zunanje mere stavbe, določene v GD (širina, višina, dolžina, globina, polmer in podobno) ne povečajo za več kot 0,3 m ali se posamezne dimenzije zmanjšajo, • ne vplivajo na mnenja pristojnih organov in njihove pogoje, določene v GD, in so skladna s predpisi s področja mnenjedajalca, • so, ne glede na drugačno tehnično rešitev od potrjene v GD, izpolnjene bistvene in druge zahteve po predpisih, ki so veljali v času njegove izdaje in • v samem bistvu ne spremenijo objekta in njegove namembnosti. Ohranitev možnosti legalizacije objektov daljšega obstoja GZ ohranja možnost legalizacije objektov iz Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1), ki je vzpostavljal domnevo pridobljenega uporabnega dovoljenja za objekte, zgrajene pred letom 1968, objekte gospodarske javne infrastrukture, zgrajene pred osamosvojitvijo RS, enostanovanj-ske stavbe z izdanim GD in nekate- re obrambno - zaščitne objekte. Ti objekti se bodo lahko še naprej legalizirali pod enakimi pogoji, ki so bili predpisani v ZGO-1. Legalizacija »objektov daljšega obstoja«, zgrajenih pred letom 1998 GZ širi možnost legalizacije še na mlajše objekte, zgrajene pred 1. 1. 1998. GZ tako omogoča legalizacijo objektov, ki so zgrajeni brez GD pred 1. 1. 1998 in ki od tega datuma obstajajo v enakem obsegu in bistveno enake namembnosti na istem mestu. Ta vrsta legalizacije v svojem bistvu pomeni amnestijo, saj se skladnost s predpisi (niti s prostorskimi akti niti z gradbenimi in drugimi predpisi, prav tako ne s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj) v tem primeru ne ugotavlja. Pogoj za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja so: • da je zgrajen pred 1. 1. 1998 in da od tega datuma obstaja v enakem obsegu in bistveno enake namembnosti na istem mestu, • če gre za stavbo, da je evidentirana v katastru stavb, ali če gre za objekt gospodarske javne infrastrukture, da je evidentiran v katastru gospo- darske javne infrastrukture, • da je izkazana pravica graditi na zemljišču (v zemljiški knjigi vpisana stvarna pravica oziroma dokazilo, ki zadošča tudi v rednem postopku dovoljevanja), • da je vlagatelj predložil posnetek obstoječega stanja (tloris, prerez in dimenzije objekta, pri stavbah tudi pogled in tlorise vseh etaž z osnovnimi merami prostorov ter seznamom prostorov s površinami), • da je plačan komunalni prispevek oziroma da so na drug zakonit način izpolnjene investitorjeve obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka. Legalizacija po predpisih, ki so veljali v času gradnje objekta Zadnja oblika legalizacije v GZ je namenjena objektom, ki niso dovolj stari, da bi se legalizirali na načine, opisane v prejšnjih odstavkih. Pogoj za takšno legalizacijo je, da je objekt zgrajen pred uveljavitvijo GZ, in sicer je pri stavbah pogoj zgrajenosti do faze grobih gradbenih del, t.j., da so zgrajeni temelji, konstrukcija in ostrešje s streho, pri gradbenih inženirskih objektih pa dela, s katerimi se gradbeni inže- nirski objekt v pretežni meri dokonča. Medtem ko je rok za vložitev zahteve za legalizacijo po prejšnjih točkah časovno neomejen, pa se za legalizacijo objektov iz te točke lahko vloži le do 17. 11. 2022, torej najkasneje pet let po uveljavitvi GZ. Po tem datumu bo zahteva za legalizacijo po prehodnih določbah zavržena kot prepozna. GZ za te objekte terja podobno dokumentacijo kot v rednem postopku z nekaj posebnostmi (namesto celotnega projekta za pridobitev GD z načrti se med drugim zahteva posnetek obstoječega stanja, opis objekta in fotografije) in prav tako kot v rednem postopku se zahteva skladnost z vsemi relevantnimi predpisi (prostorski akti, gradbeni predpisi, predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj), prav tako se smiselno uporabljajo enake postopkovne določbe kot veljajo za redni postopek izdaje GD, če v prehodnih določbah ni drugače določeno (na primer 90-dnevni rok za izdajo odločbe, prekinitev postopka do plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo). (Vir: spletna stran Ministrstva za okolje in prostor RS) Upravna enota Vrhnika Wascasopis KULTURA 27. avgust 2018» SQ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Pozdrav Cankarjevi Vrhniki Trio Rupnik z Brahmsom in Šoštakovičem V Starem malnu izdelali skulpturi V času Argonavtskih dni je v Starem malnu pod umetniškim vodstvom akademskega kiparja mag. Bojana Mavsarja potekala forma viva, v okviru katere sta Boštjan Kavčič in Ervin Potočnik izdelovala leseni skulpturi. Osrednja nit ustvarjanja je bilo Cankarjevo jubilejno leto. Kavčič je izdelal skulpturo z naslovom »Sila na klancu«, Potočnika pa je navdihnilo pisateljevo delo Sveti Janez v Bilj- kah, na temo katerega je izdelal istoimensko skulpturo. Umetnika sta uporabila hrastov in ginkov les - les tistega ginka, ki je bil pred leti posekan v parku v središču mesta. Trenutno so skulpture še v Starem malnu, načrt pa je, da jih preselijo in postavijo na Sveti Trojici. Tam naj bi po besedah mag. Mavsarja v naslednji letih postavili še kakšno od skulptur na temo Cankarja in tako oblikovali nekakšen park v poklon našemu največjemu pisatelju. Gašper Tominc, foto: mag. Bojan Mavsar Cerkev svete Trojice bdi nad Vrhniko in pot do nje pelje po klancu, na katerem je otroška leta preživel zdaj najslavnejši Vrhničan, Ivan Cankar. Letos se spominjamo okroglih sto let od njegove smrti in temu jubileju je bil posvečen tudi tradicionalni predpoletni koncert družinskega Tria Rupnik. Tradicionalna glasbena srečanja na Sveti Trojici, ki jih organizira Trio Rupnik, se vsako leto spogledujejo z vrhuncem leta, s kresnim večerom, ko je v zraku posebno občutje pričakovanja in vrhunca. Kot bi se svet za nekaj trenutkov zaustavil, predahnil in si za trenutek privoščil trenutek premisleka pred ponovnim počasnim, a gotovim zdrsom v drugo polovico astronomskega leta, ki v naše kraje prinaša jesenske barve in zimsko tihoto. Vrhnika in Slovenija sta letos polni dogodkov, ki na tak ali pa drugačen način opozarjajo na Ivana Cankarja. Njegovemu spominu se klanjajo na velikih proslavah, kjer ne manjka lepih besed o njegovem delu, ki jih sam za časa življenja ni bil deležen prav veliko. Sam še vedno sedi na robu osrednjega križišča v kraju, kjer se ceste cepijo na štiri strani sveta in ena od njih nas popelje mimo njegovega klanca prav do svete Trojice, prizorišča tradicionalnega pred-poletnega koncerta Tria Rupnik. Literarna zgodovina nima obilo podatkov o Cankarjevemu odnosu do glasbe. V letih svojega življenja na Dunaju je na enem od koncertov poslušal izvedbo Beethovnove devete simfonije. Svoja občutja o slišanem in glasbi je strnil v črtici Veselejša pesem in jo objavil v zbirki Podobe iz sanj in od tam so organizatorji našli zamisel za poimenovanje letošnjega koncerta Tria Rupnik na Sveti Trojici. »Pred mnogimi leti sem poslušal na Dunaju deveto simfonijo Beethovnovo. Med vsemi oblikami umetnosti mi je glasba najbolj tuja in obenem najbolj ljuba. Vse teorije so mi zaklenjene in zapečatene; še not ne znam brati. To popolno, sramotno neznanje pa se čisto prijazno druži s prav posebno, skoraj bolno občutljivostjo za zvok, za ubranost in neubranost. Vsaka melodija je bitje zase, ima svoj telesen obraz, svoj živ pogled, svojo besedo in kretnjo. Vsaka odpre vrata na stežaj mislim in spominom brez števila; in vsaka pesem je doživljaj, ki ostane v duši neizbrisljiv,« je zapisal Ivan Cankar. Koncertni večer Tria Rupnik je bil letos zasnovan monumen-talno. Slišali smo dva klavirska tria in dodatek. Znotraj dveh del pa celo vesolje odlično napisane in izvrstno zaigrane glasbe, ki je odzvanjala še dolgo po koncertu. Brahmsov Klavirski trio št. 1 v H-duru, Opus 8, velja za eno največjih del pozne romantike za ta sestav in ima vse prvine velikega simfoničnega dela. Začetek je zamišljen. Klavirski introdukciji sledi sijajna tema violončela. Postopoma jo prevzameta še violina in klavir. V Scherzu se izmenjujejo rahločutne pasaže in fortissimo izbruhi, osrednji Trio pa je značajsko spomin na živahen prvi stavek. Sledi Adagio, ko dobi glasba skrivnostno držo. Četudi vseskozi temačen je stavek miren, skoraj meditativen. Brahms se v njem spomni gregorijanske-ga korala in madžarske glasbe, ki mu je bila blizu. V finalnem stavku smo v polnosti začutili simfonične razsežnosti dela. Mogočno delo zaznamuje nemiren zaključek. V drugem delu pa so nas mladi izvajalci popeljali v glasbeni svet Šostakoviča. Zaigrali so njegov Klavirski trio številka 2. v e-molu. Delo je nastalo četrt stoletja po Cankarjevi smrti, a kljub temu Cankarjevo in Šosta-kovičevo ustvarjalnost prežema enako zavzemanje za male ljudi, boj zoper krivice in zavzemanje za pravično družbeno ureditev. Delo je nastalo leta 1944 v Rusiji in riše podobe časa najhujših vojnih grozot in odkritij taborišč smrti Majdanek in Treblin-ka. Hkrati je Šostakovič izgubil tudi svojega najboljšega prijatelja Solertinskega, profesorja in muzikologa, s katerim sta delo v skicah začela skupaj. Prvi stavek riše veselje do življenja ruskega naroda, ki se preveša v upor. Odpre ga violončelo z žalostinko v zelo visokem registru. V kanonu se mu pridružita še violina in klavir. V klavirju končno nastopi glavna tema, ki jo spremljajo ponavljajoče se note v godalih, ki vzbujajo nervozo. Sledi uporniški, grozeči valček, tako hiter, da nanj ni moč plesati. Četudi je stavek naslovljen Allegro con brio, kar pomeni hitro, živahno, je poln akcentov in težkih not. Largo je ena največjih Šostakovičevih ža-lostink. Ima obliko Passacaglie. Stavek z akordičnim nizom odpre klavir, violina in violončelo oblikujeta kanon, poln disonanc in napetosti, ki ves čas grozeče raste. Finale predstavi judovsko temo v pizzicatu violine, kar ponazarja sliko Judov, ki so jih SS-ovski vojaki silili v ples ob svojih grobovih. Vzdušje se je stopnjevalo do viška, ko smo zaslutili optimizem s ponovitvijo teme iz prvega in tretjega stavka. Cvetja, čestitk, zahval in spodbud ob koncu koncerta ni manjkalo. Mladi glasbeniki pa so poslušalstvu v slovo poklonili še Elgarjev Pozdrav ljubezni, kratko, a izpovedno skladbo kot spremljevalko na poteh do novega koncerta čez leto dni spet pri Sveti Trojici nad Vrhniko. Topel zgodnje poletni večer je vabil k druženju na ploščadi pred svetiščem, z nočjo so se obiskovalci porazgubili, organizatorji so pospravili stole in reflektorje ... V zraku pa je ostala glasba Šostakoviča, Brahmsa in Elgerja v interpretaciji violinistke Mance, pianista Anžeta in čelista Nejca Rupnika. Njen odzven bo tam lebdel še dolgo. Damijan Bogataj Klavirski Trio Rupnik sestavljajo violinistka Manca, študentka tretjega letnika Univerze Mozarteum, Salzburg, v razredu prof. Rainerja Schmidta, pianist Anže, študent prvega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Tatjane Ognjanovič, in violončelist Nejc, dijak tretjega letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Karmen Pečar Koritnik. Vsi trije so kot posamezniki večkratni nagrajenci državnih in mednarodnih tekmovanj. Od leta 2013 do 2016 je trio deloval v okviru Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod mentorstvom zaslužnega prof. Tomaža Lorenza, od jeseni 2017 pa deluje v okviru Akademije za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Janeza Podleska. Trio je samostojno nastopil v okviru cikla Glasbene nedelje v Unionu s prof. Lorenzem (2013), Glasbene Mladine Ljubljanske (2015, 2017), Mednarodnega cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana (2014, 2016), Imaga Sloveniae 2016, Gallus festa Idrija 2015 in drugih. S samostojnimi koncerti se je predstavil tudi v Devinu, Rimu in na Dunaju. 30. junija se bo s samostojnim koncertom predstavil v okviru Festivala Lent v Mariboru ter 10. julija v okviru Festivala Bled na blejskem gradu. Kill TURA 27- avgust 2mfW^6ö l\ U L I URA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si RAZSTAVE ^jyfv,. ir /A v Cankarjevem domu Od 1. do 30. septembra 2018 bo v avli na ogled slikarska razstava Bojana Mavsarja: OJ TA NOČ MILOBE POLNA! Od 1. do 23. septembra 2018 bo v galeriji na ogled skupinska slikarska razstava SIMPOZIJ ZAPLANA 2018. V torek, 25. septembra 2018, ob 19. uri Vas vabimo na odprtje slikarske razstave Draga Leskovarja in Stanislava Makuca: CANKAR V ČASU. Razstava v galeriji bo na ogled do 14. oktobra 2018. Razstave v Cankarjevem domu si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh) in ob nedeljah od 10. do 12. ure ter ob drugih prireditvah. Stalno razstavo akad. slikarja Florisa Oblaka v prostorih Rokodelskega doma, Tržaška cesta 23, si je mogoče ogledati ob predhodni najavi (TIC Vrhnika) od 1. septembra do 30. junija pa vsak delovni ponedeljek od 10. do 12. ure. Abonma ENAJSTA ŠOLA, sezona 2018/19 Spoštovani starši, dragi otroci, vljudno vas vabimo k vpisu otroškega abonmaja Enajsta šola! Kot vsako leto vas tudi letos konec junija vabimo k vpisu v novo abonmajsko sezono. Na oder velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo letos povabili: Kulturno društvo Bohinjska Bela Lutkovno gledališče Maribor z medgeneracijskim projektom -muzikalom L. Franka z lutkovno predstavo po motivih pravljice Jakoba in Wil- Bauma - lhelma Grimma - ČAROVNIK IZ OZA (The wonderful Wizard of Oz), JANKO IN METKA, režija: Lojze Ropret, igrajo, plešejo in prepevajo: učenci OŠ Bled, podružnica Bohinjska režija: Pavel Polak, igrajo: Barbara Jamšek, Metka Jurc in Danilo Trstenjak. Bela in drugi člani Kulturnega društva Bohinjska Bela, Hišo otrok in umetnosti z lutkovno predstavo Clauda Avelina -O BELEM MUCKU, KI JE BIL ČISTO ČRN, režija, igra in animacija: Katja Povše in Irena Rajh, Bimbo teater z igrano predstavo Jureta Karasa -GLAVKO IN ZBRK: ČAROVNIK NIK, igrata: Juš Milčinski in Urška Mlakar, Lutkovno gledališče Fru Fru z lutkovno predstavo Andreja Rozmana Roze -PIKEC JEŽEK IN GASILKO JEŽ, režija in igra: Marjan Kunaver in Irena Rajh, Točne datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informacije vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni. PROSTOR Polna cena abonmaja Plačilo v dveh obrokih Invalidi in nezaposleni (s potrdili) Parter 23 € 24 € 20 % popust Balkon 18 € 19 € 20 % popust Gledališki abonma sezona 2018/19 Spoštovani obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki, vljudno vas vabimo k vpisu gledališkega abonmaja v sezoni 2018/19! Na oder Velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo povabili: Slovensko narodno gledališče Drama iz Ljubljane z eno komedijo v dveh aktih Antona Tomaža Linharta - ŽUPANOVA MICKA, režija: Luka Martin Škof, igrajo: Klemen Slakonja/Gregor Bakovič, Saša Pavlin Stosič, Rok Kravanja, Uroš Fürst, Nina Valič, Klemen Janežič, Janez Škof, Siti teater s smrtno resno komedijo Nejca Gazvode - ČAKALNICA, režija: Dejan Batočanin in Uroš Fürst, igrata: Janez Hočevar Rifle in Lado Bizovičar, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica s kabaretom Jureta Karasa- REALISTI, režija: Tijana Zinajič, igrajo: Peter Harl, Jure Kopušar, Matija Rupel, Urška Taufer, Žiga Udir in Anže Vrabec/Joži Šalej, Slovensko narodno gledališče Maribor s komedijo Yasmine Reza - BOG MASAKRA, Le Dieu de carnage, režija: Ajda Valcl, igrajo: Ana Urbane, Vladimir Vlaškalič, Ksenija Mišič in Kristijan Ostanek, Prešernovo gledališče Kranj z dramo Ferdinanda von Schiracha - TEROR, režija: Eduard Miler, Igrajo: Borut Veselko, Miha Rodman, Aljoša Ternovšek, Darja Reichman, Peter Musevski, Vesna Slapar, Ciril Roblek k.g., Judita Polak k.g., Mestno gledališče ljubljansko z absurdno komedijo Jeana Cocteauja - STRAŠNI STARŠI, režija: Alen Jelen, igrajo: Judita Zidar, Karin Komljanec, Ajda Smrekar, Boris Kerč, Jernej Gašperin. Koordinatorka in organizatorka kulturnih programov Direktor Boštjan Koprivec mag. Tatjana Oblak Milčinski Vpis novih abonentov bo do 20. 9. 2018 od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turističnoinformacijskem centru Vrhnika. Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice. PROSTOR Polna cena abonmaja Plačilo v dveh obrokih Upokojenci, dijaki, študenti, invalidi in nezaposleni (s potrdili) Parter 78 € 82 € 20 % popust Balkon 75 € 77 € 20 % popust September v TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE vBistri priVrhniki Bistra 6,1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do petka: od 8.00 do 16.00, sobote: od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki: od 10.00 do 18.00, ponedeljki in 1. 11.: zaprto. Razstavni prostori so odprti še eno uro po zaprtju blagajne. Občasne razstave: Znanje brez meja Razstava predstavlja izbor uspešnih posameznikov, ki so zaradi iskanja, razširjanja in soustvarjanja znanja v različnih časovnih obdobjih odšli v širni svet, in tiste, ki jih je zaneslo k nam od drugod. Na ogled do 3. 12. 2018. KO IDEJA POSTANE LASTNINA: Peter Florjančič in intelektualna lastnina (ICYDK: Če slučajno še ne veš) Nadgrajeno razstavo smo pripravili skupaj z Uradom RS za intelektualno lastnino. Predstavljamo inovatorja Petra Florjančiča, hkrati pa obiskovalce dodatno seznanjamo z zaščito izumov ter s pomenom intelektualne lastnine. Temo bomo naknadno še razširjali z zgodbami predmetov iz našega muzeja, ki so zanimive, zabavne in na trenutke celo neverjetne. Na ogled od 22. 4. do 3. 12. 2018 Martin Sever, oče prvega slovenskega kombija Predstavljeno bo raznovrstno delo s področja tehnike inženirja Martina Severja, avtorja prvega serijskega kombiniranega vozila v Sloveniji in prvih IMV-jevih prikolic. Na ogled od 17. 5. do 3. 12. 2018. Spored prireditev: Nedelja, 2. 9., med 14.00 in 18.00: Prikaz klekljanja Sobota, 8. 9., ob 9.30: Delavnica brušenja nožev Nedelja, 9. 9., med 14.00 in 18.00: Letalo na stisnjen zrak, družinska delavnica Nedelja, 9. 9., ob 17.00: Javno vodenje po razstavi Martin Sever: oče prvega slovenskega kombija Nedelja, 16. 9., ob 16.00: Ukročena elektrika, prikaz poskusov Nikole Tesle Torek, 18. 9., ob 18.00: Predstavitev ponatisa kataloga Z Elanom do zvezd: Elan in njegovi predhodniki Sobota, 22. 9., ob 9.30: Delavnica rezbarstva Nedelja, 23. 9., ob 15.00: Javno vodenje po muzejskih zbirkah Od torka, 25. 9., do petka, 28. 9., med 9.00 in 13.00 ter v nedeljo, 30. 9., med 11.00 in 18.00: Dnevi strojništva, predstavitev projektov sodelavcev Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani Petek, 28. 9., od 08.00 do 22.00: noč raziskovalcev v okviru projekta noč ima SVOJO MOČ 17.00-18.00: predstavitev razstave Znanje brez meja, vodenje za družine 17.00-22.00: Zavod Mathema: razstava Imaginary, možnost samostojnega ogleda panojev neverjetnih matematičnih površin 17.00-22.00: Dnevi strojništva, prikazi s področja strojništva 18.00-20.00: Zavod Mathema: Gradimo mesto Poliedrija, drop-in delavnica 19.00-20.00: Ko ideja postane lastnina: Peter Florjančič in intelektualna lastnina, predstavitev Urada za intelektualno lastnino Vstop prost od 17.00 do 22.00. Za sobotne delavnice so obvezne prijave preko telefona 01 750 66 72, 041 957 146 ali elektronske pošte programi@tms.si. Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice, sobotne delavnice so plačljive. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki, velika noč: zaprto. Občasne razstave: KO U DARI STRELA: Zgodovina podjetja A. J. Kogoj Na občasni razstavi predstavljamo zgodbo o vzponu podjetja z majhnim številom zaposlenih in s široko mrežo zunanjih sodelavcev, ki mu je uspelo prodreti na zahteven in hitro razvijajoč se telekomunikacijski trg. Obiskovalcem so na ogled njihovi najpomembnejši izdelki in predstavitev delovanja prenapeto-stnih zaščit, najmlajši pa lahko več izvedo o pojavu strele. Na ogled do 30. 9. 2018. Spored prireditev: Nedelja, 2. 9., ob 15.00: voden ogled muzejskih zbirk Nedelja, 9. 9., ob 15.00: Trara, trara, pošto pelja!, voden ogled za družine Nedelja, 16. 9., ob 15.00: voden ogled za seniorje Petek, 28. 9., od 08.00 do 22.00: NOČ RAZISKOVALCEV V OKVIRU PROJEKTA NOČ IMA SVOJO MOČ 17.00-18.00: Telekomunikacije včeraj, danes, jutri!, tematsko vodenje po stalni zbirki 18.00-19.00: Kako deluje telegraf, drop-in delavnica in preizkus 20.00-21.00: Ko udari strela, zgodovina podjetja A. J. Kogoj, tematsko vodenje po občasni razstavi Vstop prost od 17.00 do 22.00. Uaščasopis KULTURA 27. avgust 2018» SQ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 CANKARJEV DOM VRHNIKA Program prireditev september 2018 CANKARJEVO 1918LET02018 Od 1. do 30. 9. 2018. CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OJ TA NOČ MILOBE POLNA! Ivan Cankar: Helena, Erotika , 1899, slikarska razstava Bojana Mavsarja Avla Cankarjevega doma na Vrhniki Od 1. do 23. 9. 2018. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SIMPOZIJ ZAPLANA 2018 Skupinska slikarska razstava, galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 1. 9. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA RAČKA, RAČKA, GOS Animirana družinska pustolovščina, sinhro, Kitajska, ZDA, 6+ SOBOTA, 1. 9. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PRAVIČNIK 2 Akcijski triler, ZDA NEDELJA, 2. 9. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SKRIVNO ŽIVLJENJE MAČK Animirana družinska pustolovščina, sinhro, Kitajska, 6+ NEDELJA, 2. 9. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MARY SHELLEY Biografska romantična drama, Velika Britanija, Luksemburg, ZDA PETEK, 7. 9. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SKRIVNO ŽIVLJENJE MAČK Animirana družinska pustolovščina, sinhro, Kitajska, 6+ PETEK, 7. 9. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POKVARJENI PLIŠKOTI Kriminalna komedija, ZDA SOBOTA, 8. 9. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SKRIVNO ŽIVLJENJE MAČK 3D Animirana družinska pustolovščina, sinhro, Kitajska, 6+ SOBOTA, 8. 9. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ČRNI KKKLANOVEC Biografska kriminalna komedija, ZDA NEDELJA, 9. 9. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MOJA ŽIRAFA Družinski film, pripoved v slovenščini, Nizozemska, Nemčija, Belgija, 5+ NEDELJA, 9. 9. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LOUISE POZIMI Animirana drama, Francija, Kanada PETEK, 14. 9. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MOJA ŽIRAFA Družinski film, pripoved v slovenščini, Nizozemska, Nemčija, Belgija, 5+ PETEK, 14. 9. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MILO ZA DRAGO Kriminalna drama, ZDA V primeru slabega vremena Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 15. 9. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA CHRISTOPHER ROBIN Družinska pustolovščina, ZDA, 8+ SOBOTA, 15. 9. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PREDATOR: VRNITEV Akcijska grozljivka, ZDA NEDELJA, 16. 9. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SKRIVNO ŽIVLJENJE MAČK 3D Animirana družinska pustolovščina, sinhro, Kitajska, 6+ NEDELJA, 16. 9. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VSI VEJO Misteriozna drama, Španija, Francija, Italija .v (¡'i',V, .'V' ČETRTEK, 20. 9. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TISOČ BRIDKIH UR ZA ENO URO VESELJA -IVAN CANKAR Dokumentarni film, Slovenija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 21. 9. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA HOTEL TRANSILVANIJA 3: VSI NA MORJE Animirana družinska pustolovščina, sinhro, ZDA, 6+ PETEK, 21. 9. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PREDATOR: VRNITEV Akcijska grozljivka, ZDA SOBOTA, 22. 9. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SKRIVNO ŽIVLJENJE MAČK 3D Animirana družinska pustolovščina, sinhro, Kitajska, 6+ SOBOTA, 22. 9. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MOJ KUŽA PATRICK Komedija, Velika Britanija NEDELJA, 23. 9. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA CHRISTOPHER ROBIN Družinska pustolovščina, ZDA, 8+ NEDELJA, 23. 9. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NA OBALI CHESIL Romantična drama, Velika Britanija .v (¡'i'V, TOREK, 25.9. 2018, ob 19. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Drago Leskovar, Stanislav Makuc CANKAR V ČASU Slikarska razstava bo odprta do 14. oktobra 2018. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 27. 9. 2018, ob 10. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: VSI VEJO Misteriozna drama, Španija, Francija, Italija PETEK, 28. 9. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SKRIVNO ŽIVLJENJE MAČK Animirana družinska pustolovščina, sinhro, Kitajska, 6+ PETEK, 28. 9. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NA OBALI CHESIL Romantična drama, Velika Britanija SOBOTA, 29. 9. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GAJIN SVET Mladinska romantična komedija, Slovenija SOBOTA, 29. 9. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VEČERNA ŠOLA Komedija, ZDA NEDELJA, 29. 9. 2018. ob 18. uri. Vstopnina: 4 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GAJIN SVET Mladinska romantična komedija, Slovenija NEDELJA, 30. 9. 2018. ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TISOČ BRIDKIH UR ZA ENO URO VESELJA -IVAN CANKAR .«v Dokumentarni film, Slovenija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www. mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Vse kinopredstave so - če ni drugače navedeno - v veliki dvorani Cankarjevega doma. ....... KINO ....... VRHNIKA PRIPOROČA MARY SHELLY Biografska romantična drama / Mary Shelly / režija: Haifaa Al-Mansour / scenarij: Emma Jensen, Haifaa Al-Mansour / Velika Britanija, ZDA, Luksemburg / 120' Šestnajstletna Mary dneve preživlja med prebiranjem zgodb o duhovih in sanjarjenjem na grobu svoje matere, slovite pisateljice in borke za ženske pravice Mary Wollstonecraft. Nekega dne na zabavi spozna enaindvajsetletnega Percyja Shelleyja, takrat že uveljavljenega pesnika - in zloglasnega ženskarja. Ker Maryjin oče, znameniti anarhistični filozof William Godwin, ne odobrava hčerine zveze s poročenim moškim, Mary s Percyjem pobegne od doma, s seboj pa vzame še polsestro Claire. Divja spirala veseljačenja, revščine in nebrzdanih strasti doseže vrhunec v švicarski vili ekscentričnega lorda Byrona, kjer se Mary sooči s svojimi demoni in spočne Frankensteina. ČRNI KKKLANOVEC Biografska kriminalna komedija / BlacKkKlansman / režija: Spike Lee / scenarij: Charlie Wachtel, David Rabinowitz, Kevin Willmott, Spike Lee, Ron Stallworth / ZDA / 135' Legendarni režiser Spike Lee v biografskem kriminalnem filmu prikaže resnično zgodbo policista Rona Stallwortha, ki se je v 70. letih prejšnjega stoletja infi ltriral v lokalni oddelek Ku Klux Klana, in to čeprav je bil temnopolt. Črni KKKlanovec je Leeju ponudil izvrstno izhodišče, da še enkrat načne tematiko rasnih odnosov v ZDA, ki jo s svojimi filmi obravnava že več kot 30 let. Poleg osrednje zgodbe policista Stallwortha se film odkrito navezuje tudi na lansko nasilje na protestih v Charlottesvillu, ki je doseglo vrhunec s smrtjo 32-letne Heather Heyer. Film je prejel prestižno Grand Prix nagrado v Cannesu. LOUISE POZIMI Animirana drama / Louise en hiver / režija in scenarij: Jean-François Laguionie / Francija, Kanada / 75' Nekega večera ob koncu poletja Louise ugotovi, da je zadnji vlak sezone odpeljal brez nje. Stara dama se nenadoma znajde povsem sama na praznih ulicah malega obmorskega letovišča. Vreme se naglo slabša in morje se začne nevarno dvigovati. Na videz krhka Louise se mora poleg tega spopasti še s svojimi spomini, ki ne bi mogli najti boljšega trenutka, da priplavajo na površje. Nenavadna robinzonska pustolovščina, postavljena v zapuščeno obmorsko letovišče, je poetična meditacija o samoti in minevanju, predvsem pa hvalnica življenju, svobodi in novim začetkom. VSI VEJO Misteriozna drama / Todos lo saben / režija in scenarij: Asghar Farhadi / Francija, Italija, Španija / 132' Laura se z otrokoma odpravi iz Buenos Airesa v špansko vasico sredi vinogradov, kjer je odraščala. Tam pravkar potekajo priprave na sestrino poroko. Toda ko nepričakovani dogodki pretresejo družinsko srečanje, privre na površje zamolčana preteklost.Oskarjevec Asghar Farhadi (Ločitev, Trgovski potnik) svojo značilno mešanico psihološkega trilerja in družinske drame s Penélope Cruz in Javierjem Bardemom v glavnih vlogah tokrat umesti v idilo španskega podeželja. Otvoritveni film letošnjega Cannesa. NA OBALI CHESIL Romantična drama / On Chesil Beach / režija: Dominic Cooke / scenarij: Ian McEwan / Velika Britanija / 110' Poletje leta 1962. Mladoporočenca Edward in Florence prispeta v hotel ob slikoviti obali Chesil, da bi tam preživela medene tedne. Toda idilo mlade ljubezni začneta kmalu pretresati negotovost in strah pred poročno nočjo. Film je globoka, pronicljiva drama o dveh posameznikih, ki ju je zaznamoval način vzgoje, omejujejo pa ju družbene norme prejšnjega časa. Sloviti britanski pisatelj Ian McEwan je scenarij za film priredil po svoji istoimenski knjižni uspešnici. TISOČ UR BRIDKOSTI ZA ENO URO VESELJA - IVAN CANKAR Dokumentarni film / Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja - Ivan Cankar / režija: Dušan Moravec / scenarij: Matjaž Pikalo / Slovenija / 80' Film skozi pripovedko Kurent, ki jo je Cankar napisal v istem času kot Hlapce, prikaže vse bistvene sestavine Cankarjeve literature. Zgodbo o njegovem življenju in delu pripovedujejo akad. France Bernik, književnica Alenka Puhar, doktorica zgodovine Manca G. Renko, zgodovinarka in sociologinja dr. Mateja Ratej, dr. Miran Hladnik, dr. Marko Stabej in mnogi drugi poznavalci njegovega izjemnega opusa. Interpret odlomkov iz pripovedke Kurent je eminenca slovenskega igralstva, gospod Jurij Souček. Posebnost filma so tudi animirane sekvence, ki prikazujejo čas pred prvo svetovno vojno in takoj po njenem koncu, ko se pisateljevo razburkano življenje tudi konča. Njegova smrt še vedno ostaja nepojasnjena. Aktualne informacije o dogajanju v kinu najdete na spletni strani kino-vrhnika.si in facebook.com/kinovrhnika. Na spletni strani se lahko prijavite tudi na e-novice. Zaradi dinamičnosti ponudbe filmskih naslovov so mogoče spremembe v programu, zato spremljajte naše objave v prej omenjenih glasilih. Kino Vrhnika Wascasopis KULTURA 27. avgust 2018» SQ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^68] CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Vabljeni na naše prireditve v septembru pripravlja izmenjavo učbenikov, delovnih zvezkov in knjig za naslednje šolsko leto. Potekala bo v avli ter v učilnici razstave Moja Ljubljanica med 9. in 12. uro. Soorganizatorji: Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Klub vrhniških študentov, Depo Vrhnika in VGC Skupna Točka. Tečaj ročnih del in risanja Vabljeni na tečaj ročnih del, na katerem bomo risali tudi naravo in modne skice (priprava na sprejemne izpite na šoli za oblikovanje). Tečaj bo v knjižnici ob torkih dopoldne ob 10.00 ali ob sobotah ob 10.00. Cena tečaja za dve šolski uri je: 7 evrov. Začetek Branje Cankarjevih besedil ^itffiS ■ V sodelovanju s Turističnih ' '' nim društvom Blagajana i^c vas vsako sredo ob 17. uri vabimo v Močilnik na branje Cankarjevih CANKARJEVO , ,, i i i ¡2JSi£iSž2iS besedil. Dogodek bo v vsakem vremenu. Morebitne spremembe ure ali lokacije preverite na mirjam.suhadolnik@ gmail.com. Priprave na porod in starševstvo V sodelovanju z Zdravstvenim domom Vrhnika vas vabimo na tečaj Priprava na porod in starševstvo. Potekal bo od 16.30 do 18.30, in sicer: 4., 6., 11., in 13. septembra 2018 v Grabeljškovi dvorani in Malavašičevem kotičku Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Prijave so zaželene na e-naslov: solazastarse@ zd-vrhnika.si. Vljudno vabljeni! Izmenjava učbenikov, delovnih zvezkov in knjig V soboto, 8. septembra 2018, razstava Moja Ljubljanica s soorganizatorji v soboto, 15. 9., ali v torek, 18. 9. 2018. Izvedba bo ob zadostnem številu prijavljenih, tečaj pa bo izvajala Suzana Belak Pungartnik, modna oblikovalka, univerzitetna dipl. ing. tekstilne tehnologije in učiteljica z licenco. Več informacij: 040 990 455 ali http://www.suzana.si/modna-skica--sola/. Delavnica uporabe pametnega telefona povezanih z mejami, redom in disciplino. Je proces učenja, kako pomiriti sebe in otroka. Udeleženci se seznanijo z bistvenimi poudarki pomena navezanosti. Vljudno vabljeni starši, učitelji in vzgojitelji v sredo, 19. 9. 2018, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano. Predavanje Kakšen je dober porodni načrt? »Kako naj napišem porodni načrt, da bom v porodnišnici slišana? Kaj je pomembno, da v porodnem načrtu izpostavim? Marsikaj bi naredile za to, da bi bile naše želje upoštevane. A kako? O tem se bomo pogovarjali na pogovorni urici 24. 9. 2018 ob 17.00 v Grabe-ljškovi dvorani. Vabljene nosečnice in pari!« Simone Kindermann, certifici-rana porodna in poporodna doula s certifikatom pri CBD. Predavanje Vstopimo v odnos z najstniki - Miha Ruparčič Predavanje je namenjeno seznanitvi o razvoju najstniških možganov med 12. in 24. letom starosti v luči nevro-znanosti. To znanje staršem, učiteljem, vzgojiteljem in mladostnikom pomaga, da lažje razumejo svoje vedenjske in čustvene odzive. Preko tega pogleda obdobje pubertete ni več zgolj tisto obdobje, "ki naj čimprej mine", ampak čas velikih priložnosti, ki utrdi vezi med starši, vzgojitelji in otroki tako, da so na koncu zmagovalci vsi. Vljudno vabljeni v sredo, 26. 9. 2018, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano. Svetovalno središče na Vrhniki Brezplačno in zaupno informiranje ter svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v računalniški učilnici Kemis. Dodatne informacije in prijava na tel.: 01 510 22 70. Termini: sreda, 5. in 19. september: 8.00-11.00; ponedeljek, 10. in 24. september: 15.00-18.00. V sodelovanju s CDI Univerzumom. RAZSTAVE Moj pogled V ponedeljek, 17. septembra, ob 5 10. uri vabljeni vsi tisti, ki vas je prehod s klasičnih mobilnih telefonov na pametne ujel nepripravljene. Seznanili se bomo z operacijskim sistemom in osnovnimi funkcijami telefona, kot so vnos novega stika, pošiljanje sporočil SMS in MMS ter uporabo mobilnega internetnega brskalnika. Delavnica bo v računalniški učilnici pod vodstvom Ivane Osecanski Despic, diplomantke grafične in medijske tehnike. Vzgoja brez drame -Miha Ruparčič Predavanje je namenjeno novim spoznanjem o delovanju otroških možganov do pubertete. To razumevanje je ključna pomoč, da lahko vsi, ki se srečujemo z otroki, se na vzgojne izzive odzivamo na umirjen in spoštljiv način, tudi v zahtevnih vzgojnih izzivih, Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Ljubljana - »N'Š PLAC« Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. Individualno učenje računalništva V Cankarjevi knjižnici Vrhnika nudimo brezplačno individualno izobraževanje računalništva za upokojence in brezposelne - ob četrtkih od 16.00 do 19.00. Mentor: Nejc Pokec. Prijave in več informacij na ucimose@drugi-korak.si ali po telefonu 031 400 936 vsak delovnik med 10. in 12. uro. Okular, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in razstavišče Moja Ljubljanica. Lesene zverinice Igorja Pavlovčiča Vabljeni na ogled lesenih zverinic, ki jih ustvarja Igor Pavlovčič. Več informacij 041 762 024. Plovnost Ljubljanice Študijski krožek Plovnost Ljubljanice je vodil mentor Albert Štrancar (CDI Univerzum), potekal pa je v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Projekt je prejel sredstva v okviru razpisa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za leto 2017. Člani študijskega krožka so postavili svoje delo na ogled v Malava-šičevem kotičku. Bodi viden - bodi previden Občina Vrhnika je z vrtci na Vrhniki sodelovala pri ozaveščanju pešcev v prometu »Bodi viden - bodi previden. V knjižnici si lahko ogledate priložnostno razstavo slik sodelujočih otrok. Mobili Vabljeni na ogled simpatičnih in unikatnih mobilov, ki krasijo mladinski oddelek. Izdelali so jih otroci naslednjih šol: OŠ Ivana Cankarja (podružnična šola Drenov Grič), OŠ Antona Martina Slomška, OŠ Polhov Gradec (podružnična šola Šentjošt) in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče (vrtec Sončni žarek). V sodelovanju z JSKD IO Vrhnika in ZIC Naš Časopis. IZMENJAVA UČBENIKOV, DELOVNIH ZVEZKOV IN KNJIG na Cankarja Razstava Foto kluba Okular v prostorih Kulturnega centra Vrhnika , > bo na ogled od 12. 9. do konca oktobra 2018. Pri- CANKARJEVO . 11.. 1 • ™8leto2oi8 jazno vabljeni na odprtje v sredo, 12. 9. 2018, ob 19.00 v prostore razstavišča Moja Ljubljanica. Organizatorji: Foto klub SOBOTA, 8. SEPTEMBER 2018 9:00 - 12:00 KULTURNI CENTER VRHNIKA, TRŽAŠKA CESTA 32, PREDDVERJE RAZSTAVIŠČA MOJA LJUBLJANICA Izmenjava je namenjena osnovnošolcem, srednješolcem in študentom. Zbirali bomo tudi šolske potrebščine [zvezke, barvice, svinčnike,...] za socialno ogrožene otroke. Stvari lahko oddate tudi na blagajni razstavišča Moja Ljubljanica skozi celo poletje. Več na: www.mojaljubljanica.si in infoimojaljubljanica.si 19095395 Haščasopis KULTURA 27. avgust 2018» SQ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Festival Vrhnika ★ ★ ★ KONCERTI VRHUNSKIH VRHNIŠKIH IN GOSTUJOČIH UMETNIKOV NA SVETI TROJICI 21., 22. in 23. september 2018 CANKARJEVO 1918 LET02018 Občina Vrhnika it 2 V Vrhnika visitvrhnika.si PETEK, 21. septembra, ob 18. uri Odprtje // Klavirski trio Glasbene šole Vrhnika // Trio Rupnik SOBOTA, 22. septembra, ob 18. uri Glasbena šola Vrhnika: Živalski karneval // Janez Škof NEDELJA, 23. septembra, ob 18. uri Oktet Raskovec // Franci Bozovičar Posadili smo drevo Vrtčevska skupina Mali princ ima v enoti Barjanček svoje drevo. Ideja, da posadimo svoje drevo se nam je porodila ob prebiranju zgodbice »Drevo ima srce«. V okolici našega vrtca imamo veliko možnosti za bivanje v naravi in smo z njo zelo povezani. Obiskujemo naravne kotičke in odkrivamo naravo preko vseh čutil. Po prebrani zgodbici smo odšli v gozd odkrivat, ali ima drevo res srce. Spoznavali smo različna drevesa, jih tipali in jim prisluhnili. Ali veste, da ima vsako drevo ime? Mi vemo in nekatera imena so prav nenavadna in smešna. V naš gozdni kotiček smo povabili učiteljico pravljične joge, gospo Nejo Malavašič Šurca, s katero smo preživeli čudovito dopoldne. Zgodbico »Drevo Krištof« nam je posredovala skozi elemente pravljične joge in nas obogatila z novo izkušnjo. Želja, da bi posadili svoje drevo je bila vedno bolj močna. »Kakšno drevo in kje bi ga dobili?«, smo razmišljali. K sodelovanju smo povabili starše, ki so nam pomagali pri zbiranju sredstev za nakup drevesa. V okolici vrtca smo nabrali bezgove cvetove in v skupini izdelali bezgov sirup. Napolnili smo stekleničke in jih okrasili ter izdelek ponudili staršem v naši skupini. S prostovoljnimi prispevki smo zbrali sredstva za nakup drevesa. Z avtobusom smo se odpeljali v vrtnarski center »Eurogarden«, na Brezovici, kjer nam je prijazna prodajalka Danijela svetovala pri nakupu drevesa. Izbrali smo drevo vrste javor. Ker je drevo visoko tri metre, je bil prevoz pravi mali podvig. A nam je s pomočjo šoferja in prijaznega prodajalca uspelo drevo spraviti v avtobus. Ob prihodu v vrtec smo že vedeli kam ga bomo posadili. Pri tem nam je pomagal naš kuhar Gašper. Prinesel je orodje in kompost. Zadaj za vrtcem je skopal jamo, v katero smo ga posadili. Seveda smo ga tudi poimenovali, Princ se imenuje. In naše drevo raste. Ob zaključku šolskega leta se bomo ob njem zbrali še skupaj s starši in se jim zahvalili za pomoč. Zahvala pa tudi ostalim, ki so nam na kakršen koli način pri tem pomagali. Mali princi vemo: »Drevo ima srce!« Za skupino Mali princ napisala vzgojiteljica Polona Slabe Vrhniške mažoretke in twirlerice Na osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika že sedem let potekajo vaje za mažoretni ples in twirling šport. Pod budnim očesom trenerke Anite Omerzu Tome en krat na teden vadijo tri skupine, dve mažoretni in ena twirling skupina. Dekleta nastopajo na šolskih prireditvah, prav tako pa se z veseljem odzovejo na vabila lokalnih organizacij. Tako sedaj že tradicionalno nastopajo na pustni povorki in Argonavtskih dnevih, s svojim nastopom so bile prava popestritev na prireditvi Športnik leta. Zelo dobro sodelujejo tudi s Pihalnim orkestrom Vrhnika. Ob koncu šolskega leta se vsako leto odpravijo na morje, kjer se učijo novih trikov s palico, dovolj časa pa imajo tudi za morske in počitniške užitke ter spoznavanje prijateljic mažoretk iz drugih krajev Slovenije. Dekleta se na vajah zabavajo in vabijo v svoje vrste nove članice. Vadijo ob petkih, od letošnjega šolskega leta tudi na OŠ Ivana Cankarja, v telovadnici na Tržaški c. 2. Vpisi bodo potekali v mesecu septembru, več informacij lahko najdete na prijavnicah na šolah ali preko e-mail-a: mazoretniples@gmail.com in/ali na gsm številki 031/519-599 (Anita). N asčasopis ŠPORT 27. avgust 2018» SQ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 NK Dren Vrhnika V novo nogometno sezono vstopamo dobro pripravljeni Čeprav sta za večino otrok julij in avgust čas za odklop od šolskih skrbi in vseh obšolskih aktivnosti, pa za starejše selekcije nogometašev v NK Dren Vrhnika ni prinesel pretiranega počitka. Takoj po zadnji tekmi, s katero so se uvrstili v prvo ligo državnega prvenstva U-15, so fantje z letnico rojstva 2004 in 2005 začeli s treningi že sredi julija. V svojih vrstah pozdravljamo tudi nekaj novih obrazov, ki so se pridružili ekipi s ciljem, da se čim bolje predstavimo širši slovenski nogometni javnosti. Teden dni kasneje so s treningi začeli še kadeti in mladinci, ki imajo drzno postavljene cilje in bodo tekmovali v prvi ligi MNZ. Skupni uspeh obeh ekip lahko prinese napredovanje v drugo Slovensko ligo v kategoriji kadetov in mladincev, kar je tudi naslednji večji cilj v klubu. Ekipa U-13 bo nabirala izkušnje na tekmah prve MNZ lige, torej na najvišjem nivoju tekmovanja v državi za to starostno skupino, tako da se bodo fantje lahko dobro pripravili na prihodnje športne izzive z močnimi tekmeci. V klubu NK Dren - Vrhnika se lahko pohvalijo z nenehno rastjo in prilivom vedno več mladih nogometašev v vseh selekcijah, zato so v tekmovalno sezono 2018/2019 prijavili Največji športni kolektiv v Občini Vrhnika Vpis v nogometno šolo Dren Vrhnika TRENINGI TEKME IGRA zABAvA kar 14 ekip od selekcije cicibanov U-8 do mladincev U-19. Ob tem je treba poudariti, da napredek ni viden le na področju športnih rezultatov, ampak tudi na vseh drugih nivojih delovanja. Neustrezna infrastruktura je bila veliko breme na začetku skupnega delovanja, zato je bilo najprej vloženega veliko dela, truda in sredstev v ureditev velikega travnatega igrišča na Drenovem Griču in na Vrhniki. Sedaj pa je na vrsti gradnja pomožnega igrišča z umetno travo, ki bo omogočilo normalne treninge tudi, ko bodo temperature pod ničlo in ob snežnih padavinah. Z gradnjo igrišča z umetno travo z vso pripadajočo infrastrukturo, torej tudi z razsvetljavo, bodo začeli 20. avgusta. Gradnja bo končana do prvih treningov v zimski sezoni. Tako bodo v klubu bistveno izboljšali razmere za treniranje v zimskem času. V klubu želijo pozdraviti tudi fante, ki so nekoč že igrali na Vrhniki, se poizkusili tudi v drugih klubih in se sedaj vrnili v nov urejen klub z jasno vizijo, da se na Vrhniki igra dober Začenja se sezona futsala Konec septembra se bo začela 24. sezona v 1. Slovenski futsal ligi. Naša članska ekipa, ki bo tretjič v najelitnejši druščini, je doživela nekaj sprememb: prišla sta Nejc Kunc in Dragan Petrovič, nekaj fantov pa se je poslovilo. V novi sezoni bo trener Mile Simeunovič priključil tudi nekaj mladincev, prvi pravi test pa bo že turnir za pokal Siliko, ki bo 8. septembra v OŠ A. M. Slomška. Na pokalu bodo sodelovali FC Litija, KMN Bronx in FSK Stripy. Tekme 1. SFL, ki si jih boste lahko ogledali na Vrhniki. Septembra bodo s treningi Krog Datum Domačin Gost 1. krog 28. sep. FK Siliko KMN Bronx 3. krog 12. okt. FK Siliko FSK Stripy 5. krog 26. okt. FK Siliko FK Dobovec 7. krog 9. nov. FK Siliko KMN Sevnica 8. krog 23. nov. FK Siliko KMN Benedikt 11. krog 21. dec. FK Siliko FC Ivančna Gorica 13. krog 25. jan. FK Siliko KMN Oplast 15. krog 8. feb. FK Siliko FC Litija 18. krog 8. mar. FK Siliko FC Maribor nogomet. Vodstvo kluba se zaveda pomena, da fantom iz domačega okolja ter tudi nekoliko širšega območja nudi možnost kakovostnih treningov in tekmovanja na najvišjem nivoju v državi. Poleg kadrovskih okrepitev, šolanih trenerjev lahko rečemo, da smo bogatejši tudi za nove igralce z Rakeka in drugih bližjih okoliških nogometnih klubov. V NK Dren - Vrhnika imajo mladi možnost rednega in ka- kovostnega treniranja, kjer je poudarek na igri pri otrocih mlajših selekcij in na posameznem ter ekipnem napredku pri starejših. Zato ste v septembru vabljeni v naše vrste vsi mladi, ki se želite poizkusiti v najbolj razširjenem in priljubljenem športu na planetu. kontakti info@nkdren-vrhnika.si 040 524 141 (Gašper) Q www.nkdren-vrhnika.si O Vse o aktualnih novostih in posameznih selekcijah, treningih ter tekmovanjih si lahko preberete tudi na spletni strani kluba www.nkdren-vrhnika.si kjer se redno osvežujejo novice vseh selekcij. Besedilo in foto: Peter Kavčič začele tudi naše mladinske selekcije. mloalce kasneje. Vse potrebne informacije boste našli na naši FB ali spletni strani Futsal Siliko. Uaščasopis ŠPORT 27. avgust 2018» SQ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Boštjan Avbelj Z dobrim dirkanjem svetovnemu prvenstvu naproti Že dolgo slovenski avtomobilski šport ni imel tako talentiranega voznika na krožnih dirkah. Boštjan Avbelj z Vrhnike v zadnjih letih korak za korakom pleza po stopnicah proti vrhu tekmovanj s turnimi športnimi avtomobili. Trenutno je v močnem italijanskem prvenstvu Renault Clio Cup na tretjem mestu, kar mu odpira možnosti za nastop na finalni dirki na znameniti stezi za formulo ena na francoskem dirkališču Paul Ricard. Glede na dosedanje rezultate in veliko konkurenco, kjer na rezultate lahko vplivajo tudi ekipna navodila, je težko napovedati končni vrstni red tekmovalcev, a za nastop na finalni dirki, kamor se jih kvalificira samo prvih pet iz posamezne veje mednarodnega pokala, ima Boštjan vseeno dobre obete. Boštjan Avbelj nastopa v Clio Cup Italia, kjer se na vsakem štartu zvrsti več kot 20 pokalnih dir-kalnikov Renault Clio Cup IV. Pred drugo polovico sezone se s takim razmišljanjem ozira nazaj in že pogleduje naprej: »Po polovici sezone lahko rečem, da sem vesel in hvaležen, da nastopam v tako močnem in izenačenem pokalnem prvenstvu. Svoje moči med drugim merim s profesionalnimi vozniki, ki so med drugim vozili svetovno prvenstvo s turnimi avtomobili in imajo še danes vlogo testnih voznikov. Moja sezona poteka nekako valovito, z dobrimi in nekaj slabimi predstavami na dirkah. Z ekipo Lema Racing trdo delamo, da bi bili čimbolj konkurenčni, mislim da nam je na zadnji dirki v Monzi uspel velik preskok. Sicer se ta meri v dese-tinkah sekunde na krog, kar je za nekoga ki ni v tem športu tako malo, da ni niti omembe vredno, vendar ker je konkurenca tako močna je to že dovolj, da te postavi v boj za zmago. Po odlični prvi dirki in odstopu v drugi, vseeno ostajam zelo motiviran za naslednji dirkaški vikend v Imoli, ki bo 15. septembra. Ostajam tretjeuvrščeni v skupnem seštevku in vsekakor bom še naprej napadal zmagovalni oder in posamezne zmage. Z nastopom v velikem finalu se zaenkrat ne obremenjujem, če bom dobro opravil z dirkami v Imoli in kasneje v Misanu, si bom avtomatično privozil vstopnico v finale. Ostati moram uvrščen med prvih pet v skupnem seštevku, kar mislim, da mi bo uspelo. Podrobnosti o finalu smo izvedeli pred kratkim, na dirki se bomo pomerili tekmovalci Clio pokala Italije, Španije, Centralne Evrope, Velike Britanije, Azije in Francije. Po štirih letih bo Renault Sport ponovno zbral najboljše tekmovalce iz celega sveta, da pokažejo svoj talent v njihovih dirkalnikih - Renault Clio Cup IV. Hvaležen sem ekipi, ki mi je omogočila dirkalnik in nastop na dirkah in pa vsem sponzorjem ter vsem ki me podpirate.« S temi besedami in željo po napredovanju si skromen, a delaven mladenič odpira vrata v svetovno dirkaško elito. S svojo ekipo, s katero sodeluje že praktično od samega začetka svoje dirkaške kariere na štirih kolesih, ne prehiteva z nepremišljenimi odločitvami, ampak potrpežljivo bogati svoje znanje in izkušnje. O njegovem fenomenalnem talentu pa že dolgo ni več nobenega dvoma. Če mu bo šlo vse po načrtih in se bo na stezah, ki so se proslavile z dirkami formule ena, uspešno meril z nekajkrat bogatejšimi ekipami in tekmeci, bomo zanj lahko stiskali pesti v začetku novembra. Dir-kaški vikend, ko bo v Franciji potekal svetovni finale, bo od 1. do 3. novembra na dirkališču Paul Ricard. Upamo, da se mu bo trdo delo poplačalo in bo z nekaj sreče osvojil še svetovni vrh. Peter Kavčič, foto: Domen Hrovatin klub VRHNIKA A 13. MEDOBČINSKI TENIŠKI TURNIR POSAMEZNIKI 31.08. - 02.09. na igriščih TK Vrhnika! prijave do: ČETRTEK 30.08. - 15.00, GSM 051 668 768 - DVOJICE 08.09. na igriščih TK Dragomer prijave do: PETEK 07.09., GSM 031 416 121 - Luka I I I I I I I KATEGORIJE: MOŠKI DO 40 let, 40 DO 55 let, NAD 55 let, ŽENSKE SOBOTA 01.09. ZURKA S SKUPINO ROCKOMOTIVA OiiVr )XM Uaščasopis ŠPORT 27. avgust 2018» SQ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Več kot pesto udeležencev na kolesarskem maratonu Vrhnika, 24. junij - Osmo leto zapored je na območju Vrhnike in njene širše okolice potekal Argonavtski kolesarski maraton v izvedbi ŠD Agonija, ki je tokrat štel tudi za Pokal Slovenije. Več kot pesto kolesarjev je lahko izbiralo med najdaljšo, 80 km dolgo traso od Vrhnike preko Podpeči, Polhovega Gradca in Šentjošta nazaj na Vrhniko ter nekoliko krajšo traso (tako imenovani Mali Argonavtski maraton) z Vrhnike preko Borovnice do Dobrove in nazaj na Vrhniko po Hor-julski dolini. Za družine je bil organiziran kolesarski podvig po Barju: Vrhnika-Borovnica-Podpeč-Log-Bevke in Vrhnika, za najmlajše pa 300-metr-ska »dirka« znotraj Delavskega naselja. Letošnji termin dirke je bil nekoliko kasnejši od tradicionalnega, razlog pa je zasi-čenost kolesarskega koledarja z dirkami višjega ranga. Na najdaljši trasi, na kateri je nastopilo tudi šest tujcev, je prvi prečkal ciljno ravnino Avstrijec Marco Marina, drugi je bil Jani Prešeren, tretji pa Andrej Draksler. Pri ženskah je s progo najhitreje opravila Tina Brelih, druga je bila Dunja Se-lan, tretja pa Katarina Novak. Medalje je podeljeval smučarski reprezentant in Vrhničan Štefan Hadalin. Kot je dejal Leon Malovrh iz ŠD Agonija, je bil s številčno udeležbo kolesarjev zadovoljen, tudi sam dogodek je minil brez večjih izstopajočih posebnosti. Zato že sedaj vabi na naslednji Argonavtski maraton prihodnje leto. (gt, foto: FB Argonavtski maraton) Zmagi ostali doma Zbor vseh mladih igralk pred razglasitvijo rezultatov V okviru Argonavtskih dnevov je potekal že tradicionalni IX. mednarodni rokometni turnir Harpaston cup 2018 za mlada dekleta. Turnir je potekal v hali osnovne šole A. M. Slomška od sobote, 16. junija, do nedelje 17. junija. Dekleta so tekmovala v dveh starostnih kategorijah, mlajše deklice, letnik 2007/2008 (sodelovalo pet ekip), mlajše deklice, letnik 2005/2006 (sedem ekip) in ka-detinje letnik 2002/2003 (tri ekipe). Tako je sodelovalo 15 ekip in okoli 230 mladih igralk rokometa. Letos so se turnirja udeležile tudi ekipe iz Srbije, ŽRK Kolubova Lazarevac, in iz BiH, ŽRK Kozarska Dubi- ca. Iz Slovenije so mlade ekipe prišle iz: Ljubljane RK Krim, RK Tržič, RK Zvezda Logatec in v vseh treh kategorijah tudi domače ekipe ŠDRŠ Vrhnika. Prav domače igralke so presenetile gostujoče ekipe in na veselje vseh gledalcev zmagale v dveh kategorijah. Tako so zmage ostale doma pri letnikih 2007/2008 in pri kadetinjah 2002/2003. Seveda so bili zmag dveh vrhniških ekip veseli tudi organizatorji turnirja, njihovi trenerji, starši, gledalci ter vsi, kis so ga pomagali organizirati; potekal je na res vrhunski in prijateljski ravni. Tako so pohvale letele od vseh gostujočih ekip, ki so obljubile tudi udeležbo na že X. tradicionalnem turnirju prihodnje leto. Ob koncu turnirja je bila uradna razglasitev zmagovalnih ekip ter podeljena priznanja najboljšim strelkam in najboljšim igralkam v posameznih kate- gorijah. Vrstni red prvih treh ekip po kategorijah pa je bil: Letnik 2007/2008: 1. ŠDRŠ Vrhnika 2. RK Krim 2 3. RK Krim 3 Naj strelka Luna Nagode, Vrhnika. Letnik 2005/2006: 1. ŽRK Kozarska Dubica (BiH) 2. RK Krim 1 3. RK Krim 3 Kadetinje 2002/2003: 1. ŠDRŠ Vrhnika 2. ŽRK Kolubara Lazarevac (Srbija) 3. ŽRK Tržič Tu je najboljša igralka postala Eva Guštin, Vrhnika. Ob zaključku samo: turnir uspel, dve zmagi doma, dve najboljši priznanji tudi in ob tem HVALA! Simon Seljak Vse tri vrhniške ekipe z medaljami in priznanji CrOSSTiaillilig za zaute«ne Bootlicaitll) zn ženske FU znuzirnine B I CTTeens ia oirolie in iiilmhiio Oseinio Trenerstvo Uei [1107 llf linilia / 04Í G 8 3 0 G 3 i ü r-sor J ftft Vadb*si REfllHG I 00276731 Uaščasopis ŠPORT 27. avgust 2018» SQ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na mednarodnem turnirju v Makarski Izjemen mednarodni dogodek, na katerem je sodelovalo sedemdeset najboljših rokometnih klubov iz vse Evrope, na katerem rokometašice Vrhnike preprosto niso smele manjkati. Lanska uvrstitev kadetinj na tretje mesto in letošnji dober začetek na mednarodnem turnirju na Slovaškem sta bila pokazatelja, da naša dekleta sodijo v sam rokometni vrh in da se lahko tudi tokrat odkrito spogledujemo z enim od odli-čij. Prav ničesar nismo prepustili naključju, zato smo tokrat v ogenj poslali vse štiti generacije deklet, ki so 25. 6. ob 5. uri zjutraj z avtobusom krenile proti Makarski. Štirideset deklet in mlad voznik avtobusa, ki je bil edini moški na naši odpravi, je bil dober razlog, da so že na samem začetku zgrešili izvoz za Makarsko in pot nekoliko podaljšali, a kljub temu srečno prispeli in se nastanili v apartmajih v neposredni bližini plaže in rokometnih igrišč. Vsa zunanja igrišča so bila na umetni travi, kar je bil za naša dekleta mlajših letnikov še dodaten izziv, saj so se s tovrstno podlago spoprijele prvič in že na samem začetku so imele kar nekaj težav s privajanjem. Kljub temu so se borile srčno in so vsakokrat iz sebe izsti-snile zadnje atome moči, ki so dajali občutek borbenosti in pripadnosti svojemu klubu. Naše najmlajše deklice letnika 2006/07 so na koncu osvojile deseto mesto, dekleta letnika 2004/05 odlično osmo mesto, dekleta letnika 2002/2003 so bila že zelo blizu polfinala, a so na koncu osvojila še vedno več kot odlično peto mesto, svojo zgodbo pa so pisala dekleta letnika 2000/01. Udarna pest Vrhničank je iz dneva v dan mlela nasprotnice in vonj borovega gozda, ki se je raztezal vse do peščenih plaž, se je že začel mešati z vonjem po zlatem odličju. Bili smo zelo suvereni vse do polfinal-ne tekme, ko smo naleteli na slovenske nasprotnice iz Zelene Doline Žalec. Ze v državnem prvenstvu so bile za nas trd oreh, zato smo se zavedali težke tekme in pomembnosti zmage, ki bi nas vodila v finale. V tekmi, polni preobratov, smo na koncu zasluženo slavili z rezultatom 19 : 18, kjer je bila junakinja srečanja naša vratar-ka Špela Remškar z obranjeno sedemmetrovko v zadnjih sekundah. Pred nami je bilo finale, ŠDRŠ Vrhnika proti izjemni ekipi Hypo Noe iz Avstrije. Vsi slovenski klubi so stopili skupaj in navijali za nas, zavihrale so slovenske zastave in v srcu Dalmacije je bilo čutiti delček Slovenije. Prav iz vseh grl je bilo slišati glasno navijanje: Vrhnika, Vrhnika ... In ponos je bil nekaj, kar se je prikradlo v prav vsa srca naših deklet. Sledil je neizprosen boj, v katerem smo morali priznati premoč nasprotnicam. Avstrij-ke so bile tokrat pretrd oreh za naša dekleta, tako da so na koncu osvojile odlično drugo mesto. Kljub porazu pa je naziv najboljše vratarke turnirja romal v naše roke. Špela Rem-škar vedno znova dokazuje, da je številka ena tako v državnem prvenstvu kot tudi na tujih turnirjih, zato verjamem, da se bo o tem dekletu še govorilo in pisalo. Celoten turnir pa ni bil samo garanje in igranje tekem; dekleta so si vzela tudi nekaj časa za zabavo in kopanje. Svoj petnajsti in šestnajsti rojstni dan sta praznovali Tinkara Zupan in Eva Baltič. Dekleta so ju presenetila z rojstnodnevnim darilom in govorom naše najstarejše kapetanke Anje Jereb. Ker pa so naša dekleta ne samo dobra, ampak tudi lepa, smo se prijavili na tekmovanje za Miss turnirja Makarska 2018, kjer je naša mlada igralka Vanja Furlan zasedla peto mesto. Po zaključku turnirja je 30. 6. v večernih urah sledila podelitev odličij in pokalov, nato pa odhod proti Sloveniji. Za nami so nepozabni dogodki, nove izkušnje in nova prijateljstva, ki jih nekaterim otrokom žal ne bi mogli omogočiti, če nam na pomoč ne bi priskočili ljudje z velikim srcem. Zato bi se ob tej priložnosti zahvalil ga. direktorici CSD Vrhnika Andreji Rihter, ga. Simoni Lenassi, CSD Vič Rudnik, in Rotary clubu Ljubljana za izkazano pomoč. Hvala vam. Ponovno smo dokazali, da tam, kjer Ljubljanica prvič ugleda luč življenja in kjer se pije dobra črna kava iz Cankarjeve skodelice, se igra dekliški rokomet na najvišjem nivoju. Če ga želiš zaigrati z nami, nikar ne odlašaj, pridruži se nam in spoznaj svoje nove prijateljice, ki komaj čakajo, da te spoznajo. Za vse informacije smo ti na voljo na: zrkvrhnika@ gmail.com ali tel.: 051 796-999, Sendy. Napisal: Miha Bogataj, foto: ŠDRŠ Vrhnika Vadbe in tečaji prau za use... «J i NAMI TUDI Ti! / v novi sezoni MAMICE po porodu NOSEČNICE telovadba in pilâtes SENIORJI ... in drugi tečaji OTROCI telovadba in gibanje 3a otroke od 1. leta naprej, ANIMACIJE p ODRASLI pilates, aerobika, funkcionalna vadba, kardio vadba, vadba 3a moške... 040 560 807 O GIBZAVSE@GMAIL.COM W WWW.GIBZAVSE.SI Atletska sekcija Vrhnika širi področje svojega delovanja pasivnostjo vodi v smeri poslabševanja zdravstvenega stanja. Izhodišče pri sestavi programa je bilo, da je čim bolj raznovrsten in primeren za čim širšo populacijo. Za razliko od drugih skupinskih vadb se v določenih segmentih osredotoča na posameznika in delno sledi njegovim potrebam. Vsakega vadečega namreč testira kineziolog in izda izvid o njegovi zmogljivosti, določi, katere parametre je treba izboljšati oziroma kaj spremeniti, da do težave ne bi nastale oziroma se v primeru, ko že obstajajo, omilijo ali izboljšajo. Vaje za odpravo najpogostejših težav, ki jih imajo vadeči v skupini, se vključijo v trening. Poleg vadbe, namenjene krepitvi in povečanju prožnosti organizma, bodo vadeči deležni tudi drugih informacij, povezanih z zdravim načinom življenja. Atletska sekcija Vrhnika pri ŠD Vrhnika Vse, ki bi v svoje življenje radi vnesli več fizične aktivnosti, vabimo, da se nam pridružite v telovadnici Kulturnega centra (v stavbi sedanje knjižnice). Predstavitveni trening bo 18. 9. 2018. Treningi bodo ob torkih od 18.30 do 20.00. Mesečna vadnina znaša 25 evrov. Če želite o vadbi izvedeti še kaj, nas lahko pokličete na telefonsko številko 031 602 865 - Jernej Fefer. Z izvajanjem vadbe za zdravje pri Atletski sekciji Vrhnika, ki deluje v sklopu ŠD Vrhnika, ponujamo program za vse tiste, ki bi radi v svoje življenje vnesli več aktivnosti, pa vam doslej šport ni bil na prvem mestu. Delo ASV v sklopu preventivne zdravstvene dejavnosti na področju telesne aktivnosti in športne vadbe je nadaljevanje uspešnega dela na tekmovališčih, kjer atleti v pionirski in mladinski konkurenci dosegajo odlične rezultate in redno prispevajo svoje predstavnike v reprezentanco Slovenije. Ker raziskave kažejo, da redna in pravilna vadba zmanjšuje možnost za pojav določenih bolezni in obenem preprečuje nastajanje poškodb, smo se pred tremi leti v atletski sekciji odzvali vabilu nekaterih zdravnikov in začeli sodelovati v projektu, katerega končni rezultati so strnjeni v knjigi Telesna zmogljivost za boljše zdravje. Javnosti je vsebina znana kot vloga zdravstvene in lokalne skupnosti pri zagotavljanju ustrezne telesne zmogljivosti po vrhniškem modelu. Kmalu po predstavitvi knjige, natančneje spomladi 2016, smo v Atletski sekciji Vrhnika začeli izvajati že omenjeni program, ki je nekakšno »zdravilo« za preprečevanje posledic, ki jih prinaša današnji način življenja. Le-ta je prepleten z naglico in stresom, ki v kombinaciji s fizično N asčasopis ŠPORT 27. avgust 2018» SQ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Postavi rekord v teku na Lovrenc! Tek na Lovrenc je rekreativna športna prireditev, ki združuje pohodništvo in gorski tek. Namenjena je tako profesionalnim tekačem kot tudi rekre-ativcem, tistim s kondicijo in tistim brez nje. K tekmovanju vabimo prav vse, ki imate radi tek, pohodništvo in neokrnjeno naravo. Zmagovalec (absolutni) bo tisti, ki bo najhitreje prišel do vrha in postavil rekord Lovrenca. Nagrajena bodo tudi prva tri mesta v vsaki kategoriji. Vzporedno s tekom na Lovrenc bo potekal Polhov tek za otroke. Vsak izmed sodelujočih otrok bo prejel nagrado. Po zaključenem tekmovalnem delu bo zabavni program, ko bo organizirana tudi animacija za otroke in varstvo. Več informacij o prijavah najdete na www.tek-na-lovrenc.sundr.si Vabljeni 22. septembra v Polhov Gradec! Vpis v začetni tečaj shotokan karateja Karate akademija Pantera vpisuje v začetni tečaj tradicionalnega shotokan karateja. V našem klubu že več let trenira karate veliko članov, od predšolskih otrok (od petega leta starosti naprej) do osnovnošolcev in odraslih (dijakov, študentov, zaposlenih ...). Treningi karateja so primerni za vse starostne skupine, tako za fante kot dekleta (v zadnjih letih se zopet povečuje število deklet oziroma žensk v našem klubu, kar nas še posebno veseli, saj imamo s tem dokaz, da znamo borilne veščine približati tudi nežnejšemu spolu). Skozi skrivnosti karateja vas bo vodil izkušeni inštruktor Boris Peček, mojster shotokan karateja 5. dan, ki že več kot 25 let poučuje karate v notranjski regiji. Naš cilj je nuditi vsakemu ljubitelju borilne veščine kakovostne treninge, kjer ima vsak možnost treningov v rekreativni obliki. Kaj lahko pridobite s treningi karateja? Otroci: naučijo se pravilnega dihanja, ki pomaga v stresnih situacijah, - optimalno napredujejo v vizualno motorični koordinaciji, - razvijejo koncentracijo, ki je ključnega pomena pri učenju, - naučijo se delovnih navad, saj sta za treniranje in napredovanje potrebni vztrajnost in natančnost, - razvijejo telesne sposobnosti, - naučijo se nadzirati agresivnost - s povečanjem občutka notranje moči, ki je posledica pravilnega treninga karateja, odpade glavni ra- zlog za dokazovanje moči navzven. Odrasli: izboljšajo gibčnost in prožnost - izkušnje kažejo, da je mogoče napredovat, četudi posameznik začne s treningi po štiridesetem letu, -izboljšajo telesno kondicijo, -pridobijo samozavest - karate daje občutek notranjega miru in samozavesti. Če je tvoj cilj spoznati in razviti sposobnosti samoobrambe skozi plemenito veščino, te vabim, da se nam pridružiš ter spoznaš skrivnosti ene izmed najbolj popularnih borilnih veščin na svetu. Obljubljamo ti hitro napredovanje, resno in profesionalno delo trenerja ter tudi zabavne trenutke v dobro organiziranem društvu, kjer ničesar ne prepuščamo naključju. Vse dodatne informacije glede vpisa in treningov lahko dobite tudi na naši spletni strani: www.kara-telogatec.com, www.facebook/ karatelogatec, elektronski pošti: bpecek7@gmail.com ali po telefonu: GSM: 031/641-200! Vpis bo potekal do 20. 9. 2018! Vljudno vabljeni! Karate akademija Pantera Karate klub Vrhnika vabi nove člane Vabljeni vsi, ki vas zanimajo tovrstni tečaji s poudarkom na izboljšanju psihofizičnih sposobnosti ter prijetnem druženju s sovrstniki v večjih ali manjših skupinah pod strokovnim vodstvom visoko kvalificiranih trenerjev z dolgoletnimi izkušnjami. deljeno borbo ter z zahodno kulturo, znanostjo in sistematiziranim športnim izkustvom opredeljeno pripravo tekmovalcev za športna tekmovanja. Otrokom pomeni karate obliko telovadbe, skozi katero razvijajo svoje psihofizične sposobnosti in se učijo samoobvladovanja, mladini služi kot psihosocialno koristna rekreacija in tekmovalni šport, odraslim pa kot koristen sestavni del kakovosti njihovega vsakodnevnega življenja. Duh karateja Temelj karateja je, da se um in telo uskladita ter razvijata v duhu humanosti. V odločilnem trenutku se mora karateist vedno postaviti na stran pravice. Tisti, ki se pošteno in iskreno sooča s samim seboj, se bo lahko soočal tudi z osebami, polnimi predsodkov. Če tega nismo sposobni, kako lahko sanjamo o napred- Karate je japonski izraz za »prazno roko«, sicer pa samoobrambna borilna veščina Daljnega vzhoda, ki se je v drugi polovici 19. stoletja razširila na zahod, kjer se je pod vplivom novega kulturnega okolja in posameznih športnih znanosti razvila v najbolj množičen borilni šport. Karate kot borilna veščina pomeni urjenje bojevniškega duha in telesa ter učenje in treniranje učinkovite samoobrambe skozi dosledno predpisana, s to ali ono tradicijo opredeljena in s strogim moralnim kodeksom pogojena pravila obnašanja. Karate kot šport pomeni s tekmovalnimi pravili opre- ku človeške kulture? Tisti, ki sledi stezi karate-ja, odkriva skrivnosti vesolja, neba, zemlje in človeškega bistva. Karate-do je življenski maraton, na katerem je mogoče zmagati le z disciplino, naporno vadbo in kreativnostjo. Trening karateja je v bistvu borba s samim seboj. Treba je spoznati svoje meje. Karate se začne in konča s spoštovanjem. Nihče si ne zasluži biti karateist, če ne goji spoštovanja, čeprav v tehniki prekaša druge. Moja veščina je stil, prevzet z vsemi stili in oblikami borilnih veščin. Človek lahko doseže svobodo šele takrat, ko se ne omejuje s formo. Prednosti vadbe v našem klubu • Ze po kratkem obdobju redne vadbe (najmanj dvakrat na teden) je opaziti višji nivo splošne fizične kondicije, pri mlajših kategorijah pa je opaziti izredno pozitiven vpliv vadbe na skladen telesni razvoj. • Pridobivanje občutka za redno, disciplinirano in odgovorno ravnanje ter spoštljivo obnašanje. • Skladno s tem si predvsem mlajši pridobivajo odlične delovne navade, ki so še kako dobrodošle tudi na drugih področjih zdajšnjega življenja, • Vse navedeno izredno pozitivno vpliva na nadzor lastne agresivnosti. • Izboljševanje vizualno-mo-torične koordinacije, in sicer statične pa tudi v gibanju, • Spoznavanje in izpopolnjevanje tehnike pravilnega dihanja. • Mnogo lažje obvladovanje vsakodnevnega stresa. Kdo lahko obiskuje karate? Še posebno ga priporočamo vsem, ki doslej niso niti pomislili na vadbo: • ljudje v zrelih letih, ker ohranja in spodbuja energičnost in vitalnost, • ljudje z zdravstvenimi težavami, ker zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, • ljudje s povečano telesno težo, • odraščajoča mladina, ker vzpodbuja rast in telesni razvoj, • telesno slabo pripravljeni, • aktivni športniki. dzemal.mustafic@gmail.com Vpisi od ponedeljka do petka Vljudno vabljeni! od 17. do 20. ure. Športni pozdrav Gsm: 051 303 857, www.dojofit.si Karate klub Vrhnika CänkaiWdom Vrhnika -Joga taUnsd Tajci v LifePance m p Life Dance 55+ mam \ 1 I Sodobni pj 05 l FLESnajst Ilm s Poročni pEos m Adij 0 kg! oraNa&e.si \ Vi la-Fetka,&É info@tiorana5e.5i, 051 554663 Uaščasopis ŠPORT 27. avgust 2018» SQ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PLANINSKI KOTIČEK 1. 7. 2018 - Lintverni na Pristovškem Storžiču Ob vsakem pohodu je največja uganka, ali bo vreme »ta pravo«. Če smo tokrat imeli srečo z vremenom, smo bili pa razočarani z udeležbo. Žal se z udeležbo že kar nekaj časa ne moremo pohvaliti. Kljub temu nas je Špik zapeljal na sedlo Jezerski vrh, na izhodišče vzpona na Pristov-ški Storžič. Temu bi težko prisodili vzpon, je bil pa prav prijeten pohod večinoma po lepem gozdu, ki ga že dolgo ni prizadela nobena ujma. Ob slovensko-avstrijski meji smo opazovali okoliške vrhove, ki so bili sramežljivo zaviti v meglo, tako da pogled ni bil najboljši. Megla se je le nekoliko dvignila in na vrhu so se ponudili čudoviti pogledi na vse strani. Proti zahodu smo opazovali Košuto ter obudili prenekateri spomin na pohod pred približno 20 leti. Na jugu so se dvigovale Kamniško-Savinjske Alpe, proti vzhodu pa vzhodne Karavanke s Peco na čelu. Tudi proti severu so se pokazale čudovite gore na avstrijskem Koroškem. Spust po drugi smeri je zaradi nekaj jeklenic le dal občutek, da smo na gori. Po lahkotnem spuščanju smo zaokrožili planinsko pot in se vrnili na sedlo. Seveda Lintverni brez kosila nismo nikoli, zato smo se zaustavili v gostilni na Jezerskem, kjer smo po dolgem času srečali nekdanjega Lintverna Urarja. Obudili smo nekaj spominov ne nekdaj skupno druženje, nato pa smo se po dobrem kosilu odpeljali domov. Na pohodu smo bili, Cvele, Cvičkar, Rudi, Špik in Vezist. Fotografije: Lintverna Rudi in Špik Besedilo: Lintvern Vezist 24. do 27. 7. 2018 -Triglavke so že drugič prehodile SPP Slovensko planinsko pot so odprli 1953. leta in povezuje najlepše predele Slovenije. Doživela je nekaj sprememb, od leta 2013 je njena skupna dolžina 599 km, od tega je 45,2 km vzponov in 45,5 km spustov. Obiskati je treba 58 planinskih koč. Triglavke so jo uspešno prehodile že dva- krat: prvič v letih od 1995 do 2003, drugič pa od 2011 do 2018. Na pot smo se odpravile enkrat na leto za pet dni. Pot nas je peljala od panonskih nižin čez gričevja, skozi vinograde, preko planot čez doline, skozi soteske, čez polja in planine do gorovij, po skalah in snežiščih, mimo prepadov, brezen, jezer, slapov, skozi podzemeljske jame, mimo kraških vrtač do blagih obmorskih brd do morja. Povsod smo srečevale prijazne domačine. Zanimivo je premagovati razdalje ob klepetu. Veliko časa imamo, lahko si sam s sabo ali pa se pridružiš pogovoru, ki te pritegne. Počasi pozabljamo na vsakodnevne skrbi. Pot nas združuje, vedno laže se pogovarjamo in rešujemo tudi težje probleme. Zelo modra ugotovitev je, da je življenje eno samo valovanje: dan in noč, gor in dol, sreča in bolečina, sonce in dež, jok in smeh. Zavedanje vsega tega pomaga do spoznanja, da imaš marsikaj rad, da povsod cvetijo rože tudi zate. V sebi začutimo moč, ob taki priložnosti se mi vedno v uho prikrade vesela Čemažarjeva »viža«: Čez zelene trate, grem med hribe v sva-te,//srečen sem vesel, da bi ves svet objel! Letos smo prehodile zadnji del te prekrasne poti. Lani smo končale z Nanosom in spustom v Razdrto. Tako zjutraj ni bilo težav s smerjo, Nanosu obrnemo hrbet, pa gremo. Četica se izgubi med cvetočimi travniki, izgine v senčne gozdove, pa zopet zakorači na obširne planinske pašnike pod vrhom Vremščice. Cerkvica sv. Urbana, ki jo je izdelovalec v veliki meri klesal ročno, na vse naredi močan vtis. Med spuščanjem proti Divači se je stemnilo in zagrmelo. Velike kaplje so prešle v močan naliv, ki ni odnehal, dokler nismo bile vse mokre, od glave do pete. Ne, naliv nam ni vzel dobre volje, od srca smo se nasmejale druga drugi, ko smo zlivale vodo iz čevljev. Lepo je bilo spati v udobnem hostlu Škrla blizu Škocjanskih jam. Drugi dan moramo videti Matavun, Artviže, Slivje, jamo Dimnico, Markovščino in Skadan-ščino, končni cilj pa je še zadnji tisočak Slavnik. Hojo začnemo po mokri travi, nadaljujemo v bukovih in hrastovih gozdovih, po območjih medveda, po slemenih brkinskih gričev, med tipičnimi vasicami, mimo starih cerkvic in lepih domačij. Začenja se kamniti kras z brinjem in grmičjem. Po kolovozih, obdanih s suhozidom, prisopihamo do kraških travnikov pod vrhom Slavnika. Z zadovoljstvom opazujemo prehojeno pot, žareče sonce pa počasi tone v morje. Jutro tretjega dne nam vliva dovolj poguma za spust v Prešnico in nadaljevanje skozi Petrinje in Kastelec do Socerba in Ospa. To sta še dva biserčka na naši poti; prvi očara z lepimi razgledi z vrha Kraškega roba na Tržaški zaliv in okolico, drugi gnezdi v zavetju pod njim, na obronkih rodovitne doline. Nad slikovito vasico s strnjenimi hišami, cerkvijo in ozkimi ulicami se dvigajo navpične, previsne stene, ki so pravi raj za plezalce. Četrti dan nas čakata zmaga in slovo. Z mešanimi občutki krenemo navzdol med oljke in trte. Vzpon na Tinjan nam ne povzroča težav. Ves čas vemo, da je v bližini Roman z mrzlo pijačo. Prijetno smo presenečeni, ko nas v Urbancih prijazno sprejmeta Vrhničana Majda in Marjan. Postaja vroče, hoja med trtami v opoldanski pripeki ni ravno prijetna. Gledamo naše morje, želimo si sezuti prepotene čevlje in počasi zabresti vanj. Vemo, da to še ne bo tako kmalu. Prepeša-čiti moramo še preko Hrvatinov, šele nato sledi dokončni spust. Še preden nam to uspe, nam načrte prepreči dež. Tako brez kakšnega velikega vzhičenja pritisnemo še zadnji žig. Dobro, da nas je čakalo še srečanje s piknikom. V lepem oljčnem gaju sta nas sprejela Triglavka Mateja in njen Jože. Ob dobrem fižolovem obroku, lepo pečenem mesu, solati in pijači smo hitro pozabile na utrujenost. Marjanu, Slavi, Mari in Jožetu smo hitele pripovedovati o dogodivščinah med potjo. Na letošnjem pohodu je doktoriral Roman; tik pred zdajci je prevzel odgovorno nalogo, voziti naše spremljevalno vozilo. Slišati je enostavno, v resnici pa to ni lahko. Poznati moraš vse poti in bližnjice, kupiti, kar ti naročijo, in biti pravočasno na dogovorjenem mestu. Za vsem tem se skriva velika odgovornost. Roman, hvala, dobro ti je šlo! Kot vedno sta brez napake opravila svoje delo vodnika Bogdan in Jože. Seveda smo hvaležne tudi vama. Triglavki Cilka in Irena sta poleg svoje osnovne naloge dobro skrbeli še za prehrano in dobro počutje. Uspelo vama je, kar tako naprej! Zelo prav so nam prišla Telekomova darilca, velikokrat je težave rešil Šušteršičev Triglavski dohtar, lepo in varno se je vozila naša prtljaga v kombiju Robija Veharja. Svoj prispevek je dalo tudi Javno podjetje Komunala Vrhnika. Vsem se od srca zahvaljujemo! Zapisali: Ivi in Mateja 29. 7. 2018 - Lintverni na Mali Ponci, 1925 m Lintverni smo se tokrat odločili, da se bomo povzpeli na Malo Ponco. Gora v verigi Ponc, ki mejijo z Italijo, je med Planico in Belopeškimi jezeri. Tudi vzpon je mogoč po obeh smereh. Izbrali smo krajšo varianto in se podali na izhodišče pri Belopeških jezerih. V prijetno hladnem jutru smo se najprej povzpeli do planinske koče, kjer smo si privoščili kavico in nato nadaljevali proti Poncam. Vmes smo se ustavili na razgledni točki nad Belope-škimi jezeri, kjer so se ponudili čudoviti razgledi po okoliških vršacih. Veriga Ponc je dokaj razgibana, zato nismo takoj ugotovili, kateri vrh je naš cilj. Najprej smo se povzpeli na sedlo, s katerega vodi spust proti Planici, nato pa le "odkrili" pravi dostop do Male Ponce. Čeprav na vrhu ni prav veliko prostora, smo izkoristili priložnost in krstili novega člana Lint-vernov, Rudija. Kot že nekaj Lintvernov, je tudi Rudi dobil ime po vrhu, ki ga je osvojil, in tako postal Ponca. Spust je bil enostaven, vmes smo se zaustavili še pri bivaku, zgolj zaradi radovednosti in ker nam je čas to dopuščal. Prijetno utrujeni smo se vrnili na parkirišče pri jezeru in nato čudovit dan zaključili v piceriji Maraton v Kranjski Gori. Na vzponu smo sodelovali Cvičkar, Ponca, Špik, Špilčk in Vezist. Besedilo: Lintvern Vezist » ŠPORT 27' avgust 2°18B 76 I lMi/ WM./\/L/MJ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ........... PLANINSKI KOTIČEK ............ » 1.-10. 8. 2018 - 54. planinski tabor v Krnici Mladinski odsek PD Vrhnika je od 1. do 10. avgusta 2018 organiziral 54. planinski tabor za mlade v Krnici pod Vršičem. Udeležilo se ga je 90 otrok, vodnikov, mentorjev in spremljevalcev. V 10-ih dneh smo osvojili naslednje vrhove: Rajske livade, Visoki Mavrinc, Kumlehovo glavo, Slemenovo Špico, Sleme, Mojstrovka (po Han-zovi), Mojčino kočo na Vitrancu, Ciprnik, Špik, Kočo na Kriških podih, Stenar, Križ, Škrlatico in kočo v Krnici. Obiskali smo večino koč v bližini Vršiča (Mihov dom, Erjavčevo kočo, Poštarski dom in Tonkino kočo) in si ogledali rusko kapelico. V razgretih dneh smo se ohladili v jezeru Jasna. Vsakodnevno hlajenje nog pa smo si privoščili v reki Pišnici, ki je tekla mimo tabornega prostora. Popoldnevi so bili namenjeni raznim igram in risarskim delavnicam. Otroci so se lahko preizkusili v spustu po ziplinu, ki je bil eden od najdaljših in najbolj strmih doslej v taborih. Organizirali smo orientacijski tek v okolici tabora, kjer so morali udeleženci na dveh kontrolnih točkah pokazati še nekaj planinskega znanja. Ker smo bili v Kekčevi deželi, smo se udeležili predstave o Vandotovem junaku Kekcu, zvečer pa smo si v tabornem kinu pod zvezdami ogledali še film Kekec. Zadnji večer je bil planinski krst, ko je planinska krstna komisija (v zasedbi župnik Fosil, mežnar Češark in rabelj Jabi) podelila štiri nova planinska imena: Tatjana Pečlin - Prizma, Iza Končan - Jasna, Peter Križ - Hanz in Jošt To-minc - Živc. Slastne kuharske mojstrovine sta nam pripravlja kuhar Vid in njegova pomočnica Manca. Brez njih bi bolj na tanko piskali: Avtoe-lektričarstvo Trček Robi, Avtoprevozništvo Janez Vehar, kmetija Habe, kmetija Zalar, Pekarna Adamič, Pro-saf, d. o. o., Štirn, d. o. o., Tiskarna Somaru, Studio Fabrka, Tomaž bar, Treking šport (Petzl, Tendon), Žito., PZS in ZIC Vrhnika. Za MOPD Tomaž Stržinar, foto: Mladinski odsek Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Iz septembrskega koledarčka Datum Dogodek Organizator/vodnik 8. 9. 2018 Ajdna iz Završnice Primož in Tatjana Pečlin Koča na Planini uradno odprla vrata Sredi junija smo pridobili veljavno uporabno dovoljenje in čez dober mesec je po sklepu 6. redne seje Upravnega odbora Planinskega društva Vrhnika z dne 16. julij 2018 začela Koča na Planini nad Vrhniko tudi uradno obratovati skoraj vsak dan, in sicer: od torka do nedelje (ponedeljek zaprto): od 1. 1. aprila do 31. oktobra od 8.00 do 20.00 od 1. novembra do 31. marca od 8.00 do 18.00 DOBRODOŠLI V VAŠI KOČI. Od zadnjega javljanja imamo naslednje pokrovitelje, sponzorje in donatorje: Donator 1 Donator 2 Od 20. junija do vključno 14. avgusta 2018 smo prejeli prostovoljne prispevke od naslednjih fizičnih in pravnih oseb - abecedni seznam: Anonimni darovalci, Grom Bogdan, Perovich Ani-Avstralija, Plestenjak Francka in Janko, Rozman Primož in Saje Sašo. In kje smo s sredstvi 14. avgusta 2018? Podlaga Znesek v € % Zavetišče - prostovoljni prispevki 25.762,90 4,09 Sedež PD - prostovoljni prispevki 19.197,74 3,04 TIC - prostovoljni prispevki 6.138,84 0,97 TRR - fizične osebe - prostovoljni prispevki 8.465,73 1,34 Donacije (storitev) - fizične osebe 1.492,91 0,24 Donacije (prispevki) - pravne osebe 33.520,15 5,32 Donacije (storitev) - pravne osebe 49.679,31 7,88 Sponzorstvo - prispevki 91.500,00 14,51 Sponzorstvo - storitev 188.631,31 29,91 Občina Vrhnika 60.150,00 9,54 Koledarji - prostovoljni prispevki 63.203,35 10,02 Fundacija za šport 40.863,00 6,48 Planinsko društvo Vrhnika 42.000,00 6,66 SKUPAJ 630.605,24 100,00 Skupaj gotovina 390.801,71 61,97 Skupaj storitev 239.803,53 38,03 Za zaključek Na julijski seji upravnega odbora smo predali društvu vso dokumentacijo v povezavi z izgradnjo nove koče in se dogovorili o dokončni poravnavi finančnih obveznosti navedene izgradnje. Gospodarski odsek v sestavi: Roman Novak, načelnik odseka, in člani Metka Krašovec, Jernej Drašler, Milan Jerman, Milan Pavlin in Peter Suhadolnik bo razrešnico prejel na septembrski seji upravnega odbora. Prepričani smo, da smo tudi ob veliki pomoči našega projektanta Poldeta Torkarja, vseh izvajalcev in predvsem vas donatorjev in sponzorjev res zgradili pravo lepotico na Planini, kot se je zapisalo uredniku Našega časopisa. Vsi skupaj smo lahko ponosni na objekt, ki krasi našo Planino. HVALA VAM Planinsko društvo Vrhnika Gospodarski odsek Novo kočo na Planini smo graditi skupaj z: GeneraCni pokrovitelj - 20.000,00 € aCi več na dan: 14. avgust 2018 lip TE RA NOVA cl.o.o. Fundacija za šport wwwiundKiiUAsport.org nad Vrhnika Pokrovitelj - od10.000,00 do 20.00,00 € Medijski pokrovitelj N as j Uaščasopis ŠPORT 27. avgust 2018» SQ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sponzor 1 - od5.000,00 do 10.000,00 € dolničar liti TORKAR Polde ing. arh. Strokovno svetovanje —Maratt Sponzor 2 - od3.000,00 do 5.000,00 € (•>KEMIS Stlrn 0 SimonKr <§> i«"«» K. VERO «Œ88 C MONT ÍM Vil»« UMjM 4 t MO vm*i!»j ~weber 177kC NOVAK Roman ¿Jmehlin Donator 3 - od300,00 do 500,00 € AVTO MESOJEDEC d. o. o. 1ST UNIRLAST d. o. o. KOPRIVEC Boštjan KRZE Frančišek STUDIO ZENIT Marko Jelovšek __ KRASOVEC Petra NOVAK Luka RD BLAGAJANA t ŽGANJEKUHA Rok Šušteršič s. p. saw fcrwrX SNOVTEX d. o. o. FINVEST d. o. o. PIVK Miro, Silva in Aleš KRIŽAJ Meta Franjo t* JJI J' OBJEM TOPLINE Družina MAKOVEC PETRIC Helena MESEC Martin "M HOTEL MANTOVA PAVLETOVI Stara Vrhnika gorrrqn PIVK Janez AVTOTEHNA vis in SEVER d. o. o. GEna Frizerski salon Sara, Jožica Rauter s. p. DJ Johan Johan Cankar SJIT'fN^ LEDINA-AR d. o. o. MÜMMMM. mwiMn CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA SUHADOLNIK Matjaž ŠUŠTERŠIČ Niko FIZIOTERARIJA Marija Murn OBMOČNO ZDRUŽENJE PETRIC Karl MI* VODVRT Boštjan Kržič s. p. Donator 3 - od300,00 do 500,00 € VRHOVEC Štefan NAGODE Stane ^"¿MAN PLAHUTNIK Leon Mizarske storitve Matjaž Koprivec s. P- Ansambel M M MRAK Gašper PEROVICH Ani Avstralija JEREB Bojan PIŠEK Janez SKUBIC Branko Kun c Stavbno ključavničarstvo Marija Okorn s. p. SAJE Sašo in Rozi VTCLMU SLOVENIJO VRHNIKA - BOROVNICA Sponzor3 - od2.000,00 so 3.000,00 € Saniker bcjriüns PLnsñL k-VCf il T K h i .11 Donator 1 - od1.000,00 do 2.000,00 € MDO RD Notranjske Fl triglav SUSTERSIC Jože 4fi)'ll[< i ' «ÜH r .1 | I. ■ LF. . ► . ".. .L. ...............- if' I ■ ' I i' ■» I H t XV .p JJUtf , [44WiMV riim^fi» u ram« HW4 * WH r^V*^. p * ®tT*i I"« r-» "twm Krmiva Iii«iin i t laiHirfvTj iHttj ^jtjü uiKic n rvdrn d £f»t*ici rta w_- >1 ■ Ji L 1 i -i». ntgfnkf m>ico '.¿z-n L". ■ pof^j j i pcdu trniuft r liszdna ^Nm -j -1C IF ■ ■ L-.-k.'l J . HIJ I J ±1---- n«-!! I O " IWMI Id i1 .'■_■- -j. Imtii Vit »■ mL J||L »Im tinfiw J'.'it^ ^ T^j ^nM > Met muH'* HOtOTMkiMni r 'Trt-* Mfa mtrnyt VKnhn «nI fc" IIM ■ . —Loti-» twH-» h |l|C>l H II)*!« IM«** 'M''»F*1 Kd-^a MäUßtfi hA» ftii»» ** 4W fj >«fa M -H» > v» iktoTMrt. Ofri hH . : ^ i- _.n, -.k. ..... ■. ... ■ ■ r- J. m i ■ ... .. . i-"., ij ■ .r i> - . i-. 11 teiemach mob.