89. Številka._Ljnbljana, v četrtek 21. aprila 1898._XXXI. leto. SLUVEHJSKl MOD. fchsja vsak dan i«mil nedelj« in praznike, Ur vab« po polti prejem an za avstro-ogersk• detet« «a vse leto lb gld., ta pol leta 8 gld., za fletrt leta 4 gld., aa iedea ■sesa* 1 gld. 40 kr. — Za Lfablieao brez sokiljanja na dom ta vsa leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr. aa jeden meaec I gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom rađana ae po 10 kr. aa oieasc, po 30 kr. aa Četrt lata. — Za taja detal« toliko te*, kolikor poštnina anala. — Na narocbe, brez istodobne vpoftiljatve uamćnine, se ne ozira. Za oaaani la placa i« m od itinstoma« petit-vrst« po 6 kr., ce a« oznanilo jedenkrat tiska, po 6 ki, ti h dvakrat, in po 4 kr., cc ae trikrat ali večkrat tiska Dopisi aaj aa iavot* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredoifitvo in apravniltvo je na Knn^resoem trgu fit. 12. DpravDilttn aaj aa blagovolijo poiiljati naročnina, reklamacij« oznanila, t ) vse admini«trativae stvari. Telefon dt. 34. aasmasaak«aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^ mmmtMMttm Vojna mej Zjed. državami in Špansko. Kongres Zjedinjenih držav je vzprejel resolu-cijo, m kateto jo pooblastil predsednika Mac Kin-leya, da s oboroženo silo naredi konec sedanjim razmeram na Kubi, in v smisla tega sklepa je danes it.o Kinley podpisal ultimatum, s katerim zahteva, maj se španska odreče svoji suvereniteti nad Kubo in naj prisna svobodo in neodvisnost tega otoka, sicer jo Zjedinjens drŽave prisilijo v to s orožjem. Ultimatum je napoved vojne, kajti španska se rs more, in se ne bo uklonila tuj zahtevi. Nje odgovor na ta ultimatum bo, da pretrga diplomatično svsso. Ali počaka, da jsj Zjedinjens driavs is formalno napovedo" vojno, ali stori to sama, jo pač Postranskega pomena. Vojna js gotova, in is v ne-katerih dnevih bodo grmeli topovi. Zjed i njene države gred 6" v boj, da osvobode" Kubo in jej »agotove" tisto neodvisnost, za katero se prebivalstvo is Ista in leta bori, toda vsakdo dvomi, da vodijo Zjsdinjene država šgolj idealni nagibi, vsakdo sodi, da preže" Zjed i d jene države na Kubo, in da se je polaste, čim bo čas aa to ugoden. Španska bo svojo posest krepko branila. Narod js hraber in žilav, ali valio tema ni upanja, da bi se mogel ubraniti svojih sovražnikov. Hrabri in žilavi so tndi Američani, povrh pa trezni in bogati. Španska pa js korumpirana in demoralizirana ter sadolžena tako, da vojnih bremen ns bo mogla dolgo prenašati. Sicer pa so španske razmere tako kla-verne, da utegne pri prvem porasu nastati revolucija, naperjena proti vladajoči dinastiji, potem pa je splošen „ de baci e" neizogiben. španska smatra postopanje Zjedinjenih držav aa nasilstvo in infamijo. Formalno pač Zjedinjens država nimajo nobene pravice, vtikati se v notranje razmere španske države in njenih kolonij, ali kdaj se js že katera država držala točno svojih pravic, kdaj js spoštovala tujo last? Nikdar! Zjedinjene drŽave se drže vzgledov starodavnih monarhičnih dtžav evropskih, in če poskusijo narediti konec vladi Španske na Kubi, jim tega ni zameriti, toliko manj, ker je Španska uprav grozovito gospodarila na tem sicer tako bogatem otokn. Na Španski se maščujejo rijehi lastni grehi, ena je svojo usodo sama takri- LISTEK. V megli. (Potopis. — Spisala Marica.) (Konac.) Ker mi je koj ob začetka povedal, da ima tudi on neko TrŽačanko za ženo, govorila sem ž njim svobodneje. Pravil mi je, da se je sestra njegova Žene lotila učiti slovanščine, (katerega jezika ne vem), ne da bi jo kdo k temu priganjal, in da jo je večkrat rad potlušal, dasi je ni umel; poslušal zato, ker je slovansko tako blagoglasno. In romani ter novele! — je vzkliknil — zanimajo nas sedaj najbolj slovanske, osobito ruske, ker bo tako originalne in zdrave, sveže, kar nič dekadent-»ke . . . Govore, sem dela oni humoristični Časnik »2 rok. — Ob, to ni nič, nič, je rekel, vse je tako neslano v tem listu, pa hoče biti duhovito. Za humor, za pravi dovtip bo le Nemci. In vaš narod — je vprašal — jeli vaš narod zna biti lmmorističen ? — Slovani nimajo časnika, ki bi imel dober, pravi humor. j vila, in kar je ena v prejšnjih vekih drugim storila, to se jej vrača sedaj. V nekaterih dneh se začne žaloigra'na Kubi, začne se izpolnjevati tragična usoda nekdaj velike in mogočne države Borba ne bo kratka, kakor baje misli Mac Kinlev, ampak dolga in krvava, kajti Španska se ne uda iz lepa, ali naposled bode vender zmagal zdravi, podjetni, krepki Američan, in zopet se jedenkrat izkaže resničnost, da moč gre nad pravico. Oriavni zbor. Na Dfllaji, 20. aprila. Začetkom seje so ministarski predsednik grof Than in ministri Wittek, Baernreither, Ruber in Kaizl odgovarjali na razne interpelacije, potem pa je zbornica začela razpravo o prel-logih, naj se obtoži Badenijevo ministerstvo, ker je poklicalo policijo v parlament. Take predloge so podali nemški nacijonalci, nemški libera'ci in socijalni demokratje. Predlog nemških oacijonalcev je utemeljeval Kaiser, a poslušal ga ni skoro nihče, kakor tudi ne drugih opozicijonalnih govornikov. Kaiser je Badeni; a slikal kot nasilnega Človeka, mu očital, da je hotel Cislitvansko Ogerski prodati in izdati. V državi in v zbornici ne bo prej miru, dokler se ne dobi zadoščenje za vse, kar se je zgodilo v zadnjih sejah poprejšnjega zasedanja. Dokler se ne dobi zadoščenje in se ne prekličejo jezikovne naredbe, se v parlamentu sploh ne bo delalo. Ako vlad« ne prizna jezikovnih naredb za resnično provizorne in ako ne stori vsega, kar je mogoče, da se naJomeste z jezikovnim zakonom, boio Nemci nasvetovali, naj se tudi ona obtoži. Kaiser je potem na dolgo in na široko govoril o parlamentarnih dogodbab za časa Badenija in očital B.ideniju, da je z izvršitvijo lex Falkenhavn storil celo vrsto bndodelstev, kršenja ustava, veleizdaje, zlorabe uradne oblasti itd. Napadal je Cehe radi praških dogodb in zlasti župana Podlipnega ter dokazoval, da se mora Badeni kaznovati (Gldckner: Obesi naj sef), ako naj Avstrija še velja za pravuo državo. Ako se Badeni ne kaznuje, se izreče s tem, — Mislil sem si že sam, ker je slovanski narod tako resen in bolj melanholičen, nevesel. — Da, to je, kakor da bi bila na nas vplivala žalostna naša zgodovina, — sem rekla ter pripovedovala osobito o Jugoslovanih, ki so branili vso Evropo pred barbarskim Turkom, in kaj imajo zdaj za plačilo? Da jih imenujejo barbare! In Avstrija, rekla sem v ognji, Avstrija! komu se ima zahvaliti, da Še obstoja, ako ne bai Slovanom ? Toda ona se nas spominja le, kadar nas rabi; ako bi se na pr. vrnilo leto 1348., o, tedaj bi slovansko lojalnost nosili v deveto nebo! — Naj vas le zatirajo in prezirajo, vender je jasno, da čaka Slovane lepa bodočnost, katere ne doživi marsikateri drugi narod, in to tem bolj, ker so Slovani ž elezne volje, vztrajni, solidarni mej sabo in takoj pripravljeni, žrtvovati se ... je rekel moj sopotovalec. — Glej, glej, eem si mislila, koliko lepih lastnosti nam pripisujejo tujci, lastnosti, o katerih jaz ne vem mnogo. Gledala sva na lepo furlansko ravan, vso v bleščečem solnci. Začela sva govoriti o literaturi, osobito o italijanski in francoski, prešla sva na Zolo, o katerem eem dejala, da je takov pesimist. Za- d t Avstrija nima VSo1 pravice do obstanka, potem razdene Avstrijo prvi vihat in pokoplje pod nje razvalinami tuli tiste, ki mislijo, da je možna država, ki ne pozna pravičnost'. Predlog nemških liberalcev je utemeljeval dr. Gross, ki je najprej opravičeval svojo stranko, da ne podpiše obtožnega predloga proti Gautscho, češ, da se ni prenagliti v takih reJeb. Vzhc tema se stranki ne Izneveri solidarnosti z vsemi Nemci* Gross je potem napadal Falken^avaa in Abraha-movvicza, zatrjeval, da so nemške zahteve skromna in pravične ter apeloval na vse stranke, naj glasujejo za obtožbo. Predh g socialdemokratov je utemeljeval Rieger, ki je očital B.ideniju, da je kršil ustavo in izjavil, da njegova stranka ne bo tirala obstruk-eije za vsako ceno, kar hočejo nemški nacijonalci. Razpravljal je potem o dogodbah v parlamenta in rekel, da Badeni ni propa! radi svoje nesposobnosti — nesposobni ministri imajo časih dolgo življenje — ampak radi hudodelstev, katere je storil. Za besedo se je oglasila cela vrsta opozicijo« naln h poslancev, a noben člen desnice. V današnji seji je pnštd na vrsto samo jeden govornik, dr. Grabmayer, ki je v imenu nemškoliberalnih veleposestnikov izjavil, da bo ta stranka glasovala za obtožbo, ker h če s tem obsoditi Badenijev sistem. 151 vil se je poten z gonjo nemških radikalcev proti drugim nemškim strankam in rekel, da je njegovi stranki težko, ohraniti solidarnost z drugimi Nemci, ker so mej Nemci elementi, ki globoko žalijo avstrijska in patrijotičoa čutila Vfleposestnikov in katerih končne smotre morajo veleposestniki odlično zavračati. Ti elementi hočejo potisniti Nemce na pot, po kateri ne more hoditi noben Avstrijec. Končno se je govornik bavil z nemško kat.-ljudsko stranko, pozdravljal Dipaulija, ker se je pridružit drugim nemškim strankam in mu zaklical: V jezikovnem odseku se zopet vidimo. Razprava se je potem pretrgala in seja po prečitanju n< kih interpelacij zaključila. V današnji s.ji je vlada predložila nagodbene predloge, s kite.imi ni nobeni stranka zadovoljna. Prihodnja t-eja bo jutri. I vrnil me je rekoč, da se je baš sedaj, v Drevfussovi aferi pokazal, da ni pesimist nego idejalist, ker misli in je toli ganljivo prepričan, da je stotnik Drevfuss nedolžen. — Sicer mi — je dejal — ns ugaja njego / genre, a občudovati ga vender le moram, in Zola ve najboljše, da je jedini in da morda estane jedini in istiniti velikan v tem genru. Za tem sva prišla na dramatiko ter govorila o vseh najmodernejših delih. Ou se je moji navdušenosti za moderno dramo kar čudil. Strinjal se ni namreč z mano. Dej -»1 je sicer, da dado mnogo misliti one moderne drame, a da jih ne posluša rad, da jih rajši bero. Omenila sem Duše in rekla, da je Italijani ne cenijo kakor zas'uži. — Pomisliti morate, gospica, je dejal, da smo videli Duše pred mnogimi, mnogimi leti, ko js bila še le postala slavna; a od tedaj ne rečem, da bi bila postala manjša, a tudi večja ne. Mi smo videli, kako je prišla do slave, mi smo jo videli mlado, polno moči, videli ta.kr.tt prav tako »lavno kakor sedaj. Meni se jo večkrat smilila, ko je predstavljala kako krepkejta dramo , za katero ni bila niti dovolj močna, niti ni imela potrebnega organa. V ulogah pa, kjer ni potrebno posebne moči, tam je gotovo V IJublJanl, 21. aprila, K položaja Z Dunaja se piše »taročeški ^Politiki* o položaja. Dopisnik dvomi, da bi moglo uovopričeto državnozborsko zasedanje prinesti avstrijskim narodom kako pozitivno korist. V najboljšem Blučaju bodo sad zasedanja besede, same besede. Najprej prdejo na vrsto obtožnice proti Badenija, potem cela sbirka predlogov radi lex F al kenhayn, radi katere bodo delali Schonererjanci, socijalisti, nemški naprednjaki in ne nški narodnjaki najdaljše sitnosti, nato pa se začno obravnave jezikovnih predlogov. Giede lex Falkenhavn bode desnica označila svoje stališče ter predlagala navadni dnevni red. Katoliška narodna stranka bode hodila zopet svojo lastno pot ter bode predlagala motiviran dnevni red. Isto store Italijani. Razmerje katoliške narodne stranke do desnice je torej vedno jednako krhko in dvomljivo. Katoliška narodna stranka igra ulog » n hala, nagibajoča se sedaj k levic, sedaj k desnici. Uspeha ne bode po vseh dolgoveznih debatah nobenega. Važno se zdi „Politiki" uprašanje, seli posreči grofa Thunu, Ji se izvoli jezikoven odsek. Za tem sta stremila Baden in Gautsch zaman. Ako se odločijo nemški narodnjaki in nemški naprednjaki brez ozira na krik in vik Schonerer-jancev ter se začno mirno razgovarjati s Čehi. bole ta uspeh prav lep napredek. Mej seboj ni razgovor vstvari morda vendar le podlago za nadaljua spo-razumljenja ni Češkem in Moravskem v tem smislu, da se urede jezikovae razmere z deželnimi zakoui. Druzega izhoda ni, najmanje pa je misliti na to, da bi se rešilo jez kovno vprašanje z državnim zakonom. (w Politi k ■ zavzema torej povsem nasprotno stališče Slovencem, ki se morajo z ozirom na svoje narodne manjšine na Koroškem, Štajerskem in Primorskem, potezati le za državni jezikovni zakon ) Ako se ne doseže izvolitev jezikovnega odseka, ostane parlament mrtev ter se kmalu zaključi. V političnih in parla Dentarn h krogih se že razpravlja jeli možno izvršiti nagodbo s § 14. Proti možnosti govori mnogo jurid'čnib, zlasti pa veliko političnih vzrokov. Bržčas sa djloi'i le drug nagodbeni provizorij z Ogerslto. „Politik" pa zatrjuje, da je privatni in državni kredit že v nevarnosti ! „Srednja stranka". Čiaopisi javljajo, da se trudijo nekateri državni poslanci in minister Biira-reither zato, da bi se osnovala nekaka srednja nemška stranka, sestoječa iz vladnih nemških vele-posestn.kov, iz pristašev Dipaulija in Zilingerja in iz nekaterih členov nemške napredne in nemške narodne stranke. „Siidsteirische PostJ in „Politik" pa javljata, da se je osnovanje take stranke docela izjalovilo. Ameriški ultimatum. Večerni list aNeue Fr. Prense" poroča, da je Mac Kinley kongresovo resolucijo podpisal ter jo kot uit matum poslal španski vladi. Samo tri dni hoče Amerika čakati odgovora, nato pa začeti z vojnimi operacijami proti Kubi. Spočetkom prihodnjega tedni se torej vojna začne, ako se v poslednjem hipu ne dogodi kaj nepričakovanega. Španski ministerski predsednk je otvoril zborovanje korUsov s kratkim, rezkim nagovorom, 8 katerim je poživljal vse Špance k slogi, ker treba je zavrniti najnesramnejše žalitve. Španija ne pusti za nobeno ceno. da bi se ji kak kos posestva ukra- del ali „ odkupil V Opozicija je izrazila vladi zaupanja, a tudi republikanci in celo Karlisti jo hočejo baje podpirati. Waabin g tonski senat in hiša rsprtssn-tantov sta sklenila pri skopni konferenci to ls rs-solncijo: Prebivalci otoka Kube naj postanejo svobodni in neodvisni ; dolžnost Zjedinjenih držav je, zahtevati, da ss odpove Španija svojemu gospodstvu io vladanju na otoka, ter da odstrani vse bojne čets in bojne ladijs, kar jih ima na otoka sli v njegovi b>ižini. Predsedniku Zjedinjenih držav se naroča ter se pooblašča, da porabi vas vojne čets na suhem in na morja v to svrho, da doseže omenjene sklepe. Zjedinjene države se odpovedo suvereniteti, jurisdikciji in kontroli nad Kubo, kakor hitro dosežejo pac fikacijo. Ko jo dosežejo, izrode* vlado in kontrolo otoka avtohtonnemu prebivalstva. — Ta resolucija dokazuje, da je stranka Jingov povsem zmagala. Miroljubni pristaši Mac Kmleva so se morali podati stranki Brvana. Dolžnost predsednika je sedaj, da resolucijo podpiše ter jo pošlje Španiji. S tem bi b.Ia vojna napovedana. Nekateri ameriški listi pravijo, da bode Mac Kinley še počakal, kaj sklenejo španski kortesi ter se potem odločil. Mac Kinlej postopa torej jako premišljeno in zmerno ter stori vse, da zavleče baje neizogibno vojno čim najdlje. Tudi španski ministerski predsednik, Sagasta je premišljen, star, zmeren mož, ki s'remi za tem, da se nakup ceni viharni oblaki razpodć. Doa Carlos, večni prestolni pretend- nt, pa dela zopet sitnosti dinastiji ter izrablja razburjenost fanatičnih mas, katere hoče pridobiti v svoje namene. V svojem man testu piše tudi: „Z orožjem, sirao z oboroženo silo se moremo oprati žalitve, in č* se na krmilu stoječi možje pomišljajo, bomo igrali mi, Karlisti, ulogo mitra lleus, ki bodo kaznovale s smrtjo bojazljive polke." Mac Kinlev in Sagasta sta torej precej v jednakih stiskah in v jedoaki nevarnosti, da ju vrže narod kot — izdajalca. Dnevne vesti. V L j u b Ijani, 21. aprila. — (Osebna vest) Suplent na nižji gimnaziji gosp. dr. Josip Pipenbacher je imenovan gimnazijskim učiteljem v Novem mesta. — (Občinske volitve.) Tudi v drugem razredu so Nemci postavili svoja kandidata in sicer ju je določil nemški „Turnverein", tisto društvo, čegar člani se odlikujejo po svoji navdušenosti za Bismarcka, Schooererja in za pivo. Kandidata sta gg. Mahr in Dzimskv. Res, čudili smo se tema kandidatoma. Vsak njiju predstavlja poseben tip. Gosp. Mahr je lahkoživ gospod, vesel življenja ia prijatelj vsega, kar življenje sladi. Da je priljubljen člen »Tumvereina", temu se ne čudimo, ker ima nekaj humorja Kaj pa hoče v obč. sveta, tega res ne umejemo. V obč. svetu je treba resno delati, tam ni nič zabave, in komika vsaj zdaj še res ni treba. Časi so preresni. Gosp. Dzimski je vsa druga natura. Srd t, zagrizen, pola sovraštva proti vsemu, kar je slovenskega, črnogled fanatik, kateremu ni nobena beseda preostra, nobena pred ras t. ič 11, kadar treba udariti po Slovencih. Kandidatura g. Dzim-skega bi bila provokacija slovenskega meščanstva, da js g. Dzimski sploh resen človek. Rasnim ga pa ne smatrajo niti njegovi najboljši prijatelji Na prvem volilnem shoda v kazini je gosp. Dzimskv p ropal. Celo tarnerjen ss js zdelo, da bi bilo vendar preveč, ako bi kasdidovali g. Dzimskega, in so ga odklonili. Toda gosp. Dzimskv ns razume sale. Pobral je svoje papirje is naznanil svojim prijateljem, naj si pomagajo kakor vedo in znajo, on da za nemško stvar v Ljubljani ničesar ns stori. Ta kategorična izjava js tarnerjs silno poparila, in niso si vedeli drugače pomagati, kakor da so sklicali nov shod, ns katerem je bil tudi g. Dzimskv postavljen kandidatom, dasi je mnogo Nemcev, kateri s tem nikakor niso zadovoljni in ki posebno protest u je jo proti- sklepanju, da so s to kandidaturo priznali, da brea g. Dzimskega ničesar ne opravijo. Ako pomislimo, da je v drugem volilnem razreda koncentrirana inteligenca, potem se nam zdi naravnost žaljivo, da se upa nemška atranka tem vo lilcem priporočiti dva tako neresna kan iidata. — (Avtomatični naslovnik.) V Ljubljani in najbrž tudi po dragih mestih Kranjske se nastavijo v kratkem avtomatični naslovniki. Aparat ivoi podobo stenske omare. V svoji sredmi hrani naslovno knjigo, ki je vezana v ploščevini in je primerno pritrjena. O kola h parata se nah-tja dvanajst shraiabio za papir in pa daljna samostojna shramba za svinčnike. Po vlogi 3 dvavinarjev se spodnja zapornica aparata navzdol potegne in ob jed nem s s vrstica aparata samostojno odprč Sedaj se ima knjigo pred saboj, katero se priročno in poliubno dolgo rabi. Po dokončani rabi se kmiga spusti ia aparat se samostojno zapre. Na Dunaju ia v Bsrolma so avtomatični naslovniki v rabi, kateri posebno potujočema ljudstvu dobro služijo. Ni dvoma, da b »de ta novost dobro došla tudi v vseh krogih ljubljan v, Nemcev in Rusov. Kar se tiče 1 po.slovia. kjer deluje samotvorna duševna nila, ne ugovarjam jednakemu merilu Drugačna je stvar v znHnstvKno-poučnih delih. R-»zm*r« so tukaj tako različne, da si človek ne more misliti večjih Mi Slovenci smo prišli pred 1320 leti v svoje sedanje sedeže, smo od Cirilovih čssov do reforma cije izgubili severno polovico svojega ozemlja, imamo sicer najstarejši pismeni spomenik izmej vseh Slo vanov, imamo literatov, ki sode v svetovno slovstvo, pa nimamo nn akademije ne vseučilišča, ne mece-natov niti jndne popolne srednje šole, imamo samo — kmetsko hišo. Pa še tista peša. Zavoljo tega se mi zdi trdo, če Jagič v Areh vu f Slav. Pbilologie mojo knjigo v učenem svetu razglaša kot wenig durchge*rbeitet. Nič bi se ne bil zlagal, ko bi bil posedal bei dt-m ganzlichen Mangel an hoheren Culturmitteln einf geniiii*1 nde Lsittong eines Gjmua-8ialprofesor*. Velika razlika mej našimi slovenskimi, na jedni, hrvatskimi, češkimi m poljskimi razmerami na drugi strani, se lahko dokaže z slovstvene zgo dovine omenjenih slovanskih plemen. Omenjamo eamo poljsko. Take razmere imajo svoje nasledke skozi stoletja. Blagohotni sodnik naših del bi smel uvaževati različnost razmer. Trst, na velikonočno sredo 1898 K. Glaser. — „Učiteljski Tovariš". Št. 12. Vst-bna: Regu lacija ui iteijskib plač na Kranjskem. — Pre mec: Dr. Janez Mencinger. — Joa Korošec: Katere lastnosti goji učitelj • vzgojitelj ? — Janko L ban : O pravopisju v slovennki ljudski šoli. — Književnost in umetnost — Vestnik. — Gospodarski program. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 21. aprila. Moje, še pred sfstin kom poslanske zbornice poslano naznanilo, da se je bati v desnici krize in to od strani, od katere bi bilo to najmanj prišakovati, se je obistinilo. Nemška katoliška ljudska stranka, katera je, ker je dr. Enenhoch odsot n, spet popolnoma v mrežah barona I) paulija, se brani g!asovati za predlog, naj zbornica preko predlogov, obtožiti Badenijevo minister-stvo, prestopi na dnevni red. Eben-hoch je pač sinoči prišel na Dunaj, a se je že spet odpeljal. Seji nemško kat. ljudske stranke je predsedoval dr. Fuchs, kateri se je odločno ustavljal Dipauliju in se krepko zavzemal za solidarnost stranke z desnico, a ni ničesar dosegel. Klubova večina je spre jela Dipaulijev predlog, naj nasvetuje stranka motiviran prestop na dnevni red, ačebi bil ta odklonjen, naj se drugih glasovanj ne ude leži. Izvrševalni odbor desnice se je zaman trudil, pregovoriti kat-ljudsko stranko, naj opusti ta svoj, proti desnici naperjen namen, parlamentarna komisija pa ni mogla ničesar storiti, ker Dipauli ni več nje člen, Eben hoeha pa ni na Dunaji. Desnica je sklenila, naj noben člen ne poseže v razpravo o ob tožbi Badenijevega ministerstva, pač pa naj J a w o r s k i predlaga prestop na dnevni red. češki klub, poljski klnb in slov. krščansko-narodna zveza se ne bodo na noben način udsli naklepu nemške kat. ljudske stranke, pa Če se tudi desnica razdvoji. Dunaj 21. aprila. V seji desničarske parlament«rne komisije je prišlo mej Bilimkim, Jaworskim in Stranskim na jedni in mej baronom Dipaulijem na drugi strani do popolnega raskola. Dipauli je namreč izjavil, da ne ostane več pri desnic', ako se mu ne dovoli, da pred l>ga pri obravnavi glede lex Falkenbavn moti-▼'rani dnevni red. Javvorski mu je nato rezko odgovoril, naj torej zapusti desnico in naj ji ne dela več sitnosti — Seja se nadaljnje. Dunaj 21. aprila. Današnji seji poslanske zbornice je predsedoval dr. FerjančiČ. Za rarpravo o obtožbi Badenijevega ministerstva se nihče ne zanima. Prvi govorniki, E i sele, Heger inStraucher, niso imeli prav nič poslušalcev. Heger je vsled tega predlagal konec seje, kateri predlog pa je bil odklonjen. Potem je govoril Mavreder, za njim pa je dobil besedo Pfersche. K maj je ta vstal, zapustila je vsa desnica dvorano, ostal je samo Hfeznovskv, kate: i je zaklical Pferscheju: Vi hočete biti prof.sor, Vi rrttepač? To je dalo povod hrupnemu prizoru. Končno sta govorila še poslanca Schucker in T ur k. Prihodnja btja bo bržčas jutri Dunaj 21. aprila. „Slov. krščansko-narodna zveza" se je včeraj posvetovala o vprašanju, bi li kazalo, staviti postrben predlog glede uredbe jezikovnega vprašanja. Debata se bo danes nadaljevala. Dunaj 21 aprila. Slovenski drž. poslanci bodo stavili jutri sledeči predlog: Vlada se poživlja, da sama predloži zakonske predloge, kako bi se rešilo jezikovno vprašanje ustavnim potoni na podlagi § 19. tako, da bode ustreženo ne le Cehom, nego vsem cis-litvanskim narodom. Praga 21. aprila. .Nar. ListyM javljajo, da je finančni minister dr. Kai/1 podpisal revers, po katerem je vezan, istopiti iz minsterstva in odložiti mandat, ako bi minister-stvo poskus lo vladati proti Cehom. Praga 21. aprila. „Nar. Lstya so začeli pri« bčevati iz raznih krajev došle izjave, ki se izrekajo za Gregrov nas'op in proti Kaizlu. Zagreb 21. aprila. A. Fijanu, kateri je siiioč' praznoval 251etuico, odkar je člen hrvatskega gledališča, je bila mej drugim prirejena posebna ovacija. Na oder je namreč prišlo 29 kmetov iz vasi Šestine, ki so Fijanu vročili lovorjev venec. Madrid 21. aprila. Prestolni ogovor pravi, da so neznosne provokacije Zjedinjenih držav prisilile špansko vlado, pretrgati diplo-matično zvezo z Zjedinjenirai državami. Španska odgovori na ultimatum s tem, da pošlje ameriškemu poslaniku potne liste, prepusti pa Zj. državam, da začno vojno. B .jaželjuost prebivalstva je vtlika. Madrid 21. aprila. Ministerski predsednik Sagasta je v parlamentu naznanil, da mu ultimatum Zjedinjenih držav oficijelno še ni dostavl;en in da tudi poslanik Woodfort še ni zahteval potnih listov. Madrid 21. aprila. Poslanik Zjedi-njen h držav je dobil danes ultimatum, da ga vroči španski vladi. Madrid 21. aprila. L sto m se javlja, da je na Kubi razen regularne vojske pripravljenih 83 000 prostovoljcev, braniti otok pred vojsko Z jed njenih držav. Tudi ustaši so se deloma združili s Španci proti Američanom. Washington 21. aprila. Mac K>nley je podpisal resolucijo kongresa in uit matum, s katerim zahteva, naj Španska do sobote o polnoči umakne svoje vojaštvo s Kube. Prepis ultimatuma in resolucije je vlada poslala špan* skemu poslaniku, kateri je odgovoril s tem, da je zahteval svoje popotne liste in z vsem po-slanišk m osebjem zapustil Washington. Washington 21. aprila. Vlada hoče takoj, čim poteče rok za odgovor na ultimatum, začeti z vojnimi operacijami in sicer hoče najprej blokirati pristane Kube in Portorika; 23 vojnih lad j je pripravljenih in zakurjenih, da morejo vsak hip odpluti. Mobilizacja napreduje hitro. London 21. aprila. V Meksiki organi zujejo Španci prostovoljce za vpad v Zjtdinjene države, v prvi vrsti v Teksas. Iz uradnega lista. lsvrallne »II ekit-knllfnf draabe t Marije utulej zeroljiRce v /plevah, ren.eno 33>>2 gld. 40 kr., (ponovljeno) dnfc kft. aprila in 83, maja v Radovljici. V kmik zapuščino Tomaia Modrijana spadajoča aemljifiča v Sroartnem (b hi'd in gospodarskimi poslopji , cenjena 2373 gld ., in v Zlatem polji (z gozdom), cenjena 2HK , d t'- 2t>. aprila v Kamniku. I mrCI so v IJiiUljaiil: V deželni bolnici: Dne l.r>. aprila: Anton Vintar, gostnč, 70 let, ostarelost. V hiralnici: Dne 13. aprila: Ivan Golmajer, bivši trgovec, 70 let, pljučnic*. Metcorologično poročilo. Visina nad morjem .'H)6'2 m. April Čas opazovanja Stanje baro* metra v mm. iS i s Vetrovi Nebo 1 iS ■o 9 Ol, » 20. 21. ■ 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7bi'>'& 73« H 73 i; 1 18*8 nj 13 0 ■1. jzah. si. szah sr. vzjvzh. oblačno oblačno det 00 Srednja včerajšnja temperatura 122*, sa 1*7* nad normalnm. Dunajska dne 21. aprila borza 1898 Skupni d rta v m dolg v srebra . . . Avstrijska zlata renta.......120 avstiijska kronska renta 4% .... Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4°/..... avstro-o^erske bančne deloice . . . Kreditne delnice.........34'.* London v ista.......... HenKki drž. bankovci ta 100 m.vrk . . 80 maj*........... 80 frankov.......... Italijanski bankovci..... . 44 C kr. cekini.......... Vrt se da v najem. 101 gld. ilft kr 101 , ta . 120 . 101 . 50 . 120 , ;hj . 98 , 95 , 915 , 60 , 349 , 50 , 121 B 58 , Sv, l H . 78 . 9 „ 5* V, , « . 1» . Jedna izmej najitarejSih, najbolje renomiranih te1J»lb In trgovinskih vrtnarij se d4 v/ najem od 1. Oktobra 1808 pod ugodnimi pogoji. Več. se izve pri gosp« Fanl Ermtoori t/ l«Jnb-JJanl. Oradlioa It. 10, X. nadstropja. (607— 1) Zahvala. NajgorkejSe hvaležnosti polno srce opominja me spolniti prijetno dolžnost, da izrazim v svojem, svojih otrok in sorodnikov imaun vsem prijateljem in znancem, ki to za čaaa bolezni moje preljube Boprope s tolažbo, prijaznim sočutjem, skrbnimi sveti in drugimi do> i mi deli mi olnjSavali pretežko brem« in morrčo skrb, potem pa tudi V9em onim, ki bo se udeležili sprevoda k večnemu počitku, in to post h no velečasttti duhovščini, v prvi vrsti č. n. kanoniku J Oblaku in frančiškanom, za zadnjo tolažbo, cerkveno opravilu m spremstvo, u r:nln ikotn in somfSčanoin, gj». učiteljem in gg. učitel|icam, udeleživstni s** Sfuvvoda b Šolsko mladino, •lav/al „čitiln,riJ in slav. podružnicama „družbi" sv. C'ri's in Metoda" za prekrasna venca, sla« ni požarni hrambi, vsem darovalcem in nosilcem prelepih vencev, prav prisrčno slav. pevskemu drufitvu „Lira" /.a ganljivo m tolažeče ž i-lostinke pred hišo. v cerkvi iu na pokopališču, iu sicer v najvišji meri pevovodju g. Franu Štele-t u in učitelju g. A S t e fa n č i č. - u, svu,o najiskre-nejso, prav toplo zahvalo. (608) v Kamniku, dn« 20. apr la 189H. Jos p Močnik (600—1) Prodajalnica in pekarija (pekari,a z vso opravo) pole« cerkve v Nlnkl, v dobrem stanu, odda ne lakm nli p* o ev. niliaelu v uajeui. uiirouis mul n« rstns. Kdor ieh prevzeti, naj se <>brne na g. Jfalljo *1 IU lasi ca, peka na Ulntekl eentl et. S. (680— 2) 8000 praznih steklenic kakor: Vo-davske, Bonieatix velike in male, Gie*s ttlHKke po l, litra, se oddajo po ceni v večjih partijah v hotelu Mali nar na Bledu. (593—2) I ^Diskrecija I častna naloga. 9 Mož čile rasti, lepega vedenja, sedaj poslovodja, v svoji stroki dobro taf izveiban, 33 let star, želi si sodmgo, H dekle ali vdovo brez otrok, 80 do 9 30 let staro, ki bi imela 5 do 9 10.000 gld. premoženja na razjKh H laganje za nakup stare renomirane AH fjrodajalnice v lepem mestu Kranjske. "i Dopisi s slikami }>od šifro: rljj „ Resna ponttđbau oddajo naj se v uprarništvu „Stov. Karodau. Ces. kr avstrijske državne železnice, Izvod iz voznega reda veljaven od dno L oktobra 1007. leta. 4>«ltv«Ml Is LJubljane jnl. kol. Precs fei Trk.«. Ob 12. nri f> m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfe&te, Ljnbno; čez Selsthal v Aasse, Solnogrsd; Aes Klein-Reifling v St»yr, Line, na Dunaj via Arastetten. — Ob 7. nri 5 m. sjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dnnaj; Ces Selzthal v Soloo grad ; čez Arastetten na Dunaj. — Ob 11. nri 50 na. dopolndne osobni vluk v Trhiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno. Selsv tbal. Dunaj — Ob 4. nrt 2 m. popoludne osotini vlak v T-bis. Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solno^t-ad, Leno (tHstein, Zeli ob jezeru, Inom »st, Bregenc, Cnrih, (lenovo Pariz; fiez Klein-Reifling v Stejr, Line, Badejevice, PUenJ, Manjine varo, Heb, Francu ve vare, Karlove vare, Prago, Lip* sko, Dunaj via Amstetten. — Protris v Not« iia«*t« ls» * Ko7 m. popoladne osebni vlak s Dunaja, Ljobna, Selsthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Poutabla. — Ob 9. uri ti na zvecei osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka. Celovca* Pontabla. — Proaa la Novčića uaratla In la Ko6ev|*« Ob 8. uri 19 m. sjntraj inesaui vlak. — Ob 2. ari 3'*? m. popoladne mešani vlak. — Ob 8. uri 35 m. zvečer melani — Odkod la l.|ualjaae d. k. f Kaiasala. Ob i. ari 1'3 m. zjutraj, ob 2 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m, svečer. — I*rin.nl v l.|ubl|»uu d. k. la Maaiaika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob V. aH 2o m. zvečer. (17-89) Gospodična iz dobru hiše, poltenih stariaf v, vzprejme tO takoj kot prodajalka v slaščičaraico. Z hteva se zmožnost aloveusktga in nemškega jezik* in računstva. — Ponudbe npravništvu .Slov, Naroda". (U06—2) T7"zpre3rrxetst so dva praktikanta za neki komptuir proti plaAi, ali pomočnika iz stroke z manufakturnim In drobnim blsgom. Ztthteva se popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru iu pismu in jako lepa ročna pisava. Po-Dui4he v obeh jezikih naj se pošilja o upravniltvu .Slov. Na.oda'. 594- 8) Najdovršenejša najelegantnejša in najhitrejša kolesa izdeluje (604) prva pražka tovarna za velecipede Šubert Tombo in dr. -e^§ y I^riifti katere llaatrovanl katalog >a franko poillja. fjsir~ V letu 1H97. so bila skoro vsa najvažnejša I. darila in mojsterstva v i'ehih dobljena na nnl'b roverih. §j$F~ V Zagrebu so na treh mejnarodnih dirkah vsa I. darila (Vodilek, Reimnger, Kosma bila dob jena na naših strojih. L. Geni-jevo čerovno^ in sgecljalitetno gledališče v Lattermannoveiift drevoredu. Danea v četrtek, dne 21. aprila: Senzac.ijonalno! Prvikrat! Orni kabinet, orijontalska čarovnoat., ali : Mohamedovi dndail pred 10OO leti Ob konci predstave; Orof Azallo v razvalinah Kalestro, velika partomima duhov in prikaznij. Začetek ob 8. uri zvečer. K tej velezanimivi pred-Btavi uljudno vabi (696— a) Ij. Geni. Iščem solicitatorja evintuvalno iz>rj^nftga z lepo pisavo. Vstop takoj Plača po dogovoru (598-?) Mihael Jezovšek 0. kr. n t ar ■■» VrmisL« ui (Frkttz). ••'<>Ur»t »ladkrjal od »iikra, kos 'J sir. l*iOkral aladltejal od rukia, kos I' , kr. v malin paatlluak, k<»s 1 kr. Pošiljam najmanje loo kosov proti povzetja. Jindfich Vojtech, Nuslo Praga. (425—') Trgovcem velik rabat. Za spomlad in stavbeno dobo! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš. Orala, tirane, lopate, iiiotlk**, krampe, vile, vsbkovrstne sage, pile* loitt-i železoliti in plosč,>:-vina-ti', iiHKr* Itial IcriKf. railičnii nilcaraka, tc- Haraks, kljti^av/nl> larska, kovnakn Io umujuritka orodja. Mtcdllulkl. i»e«|, kovano lu valjnnu ±*-~ 1 »m, vsahovislno U liti I u |*ko orod|e, ko-«an|a sa oksa, vrata In rvl« biKt*. v>l%*m-ške Hiue za obok«', Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena (*J03—2} popolna razprodaja vsakovrstne železnine ^ po tovarniških cenah ► Najlep&a prilika i^osp. trgovcem vsakovrstno železnino najceneje si naroČiti. Andr. Druškovič železarija, Mestni trg1 št. 9/10. eeuitnl, *tor|e sa m! rope, drnlrnue In dra», vsakovrstne Ceba-■leev vsakovrstna plo -aeevliiai mealns:aasas, pakliiiiMMlH, bikkrniiM, elnkawta9 bela lu #»n« in porlukana. Trombe aa vo«lo lu Ruojulcot »veitlke aa v/oao*e| različna kovau|u ia ko-el|f. Kljueululee, m«< ■tnfcaai« kl|nk«-, paute lit zapahe, pletene omare In pipe sa pivo itd itd. itd. S S Izdajatelj in oigovorul artdpiks Josip Nolli La&tnma iu tisk .Narodne Tiokariie* EX