ih. mm. V Ljubljani, v sredo 2E. junija 1918. L!, leto. .Slovenski Narod* velja pa nešti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto skopaj naprej pol leta „ „ č trt leta „ m na mesec „ - K 40--. 20-. 10 -. 3-50 celo leto naprej . . . . U 45 — za Ameriko in vse drage dežele: celo !eto -nrej . . „ , K 50 — Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. CpT^raiStvo (spodaj, dvorišče leve. Kuaflova ntica s t. 5, telefon s t. 85. Ishaia vsak daa svđćor Uvieaiai aeiaija tn ^razatko. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 ran visok, ter 54 ram širok prostor:enkrat po 12 vin., d/akrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., oarte in zahvale (ena!- prostor) 20 vin. Pri večjih inserclfah no dogovon- Novi naročniki na] pošljejo naročaiaj v«; J ia 11 aakazuick Na samo pismene naroćbe brez poslatve denarja se ae morena aikakor ozirati „Narodna tlakama" tsia!3 3 št. 85. celo leio pol leta naprej .Slovenski Narod" velja v Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj .... K 36-— I četrt leta 18 — I na mesec 9--3,- Pssa rt3xna Številka velja 20 vinarjev Dopisi naj se uv..iUirajo. Rokopisi se ne vračajo. Ureditve: Rnailova ulica sL 9 (v L nadstr. levo), telefon ŠL 34 NOifl ter VI %-i lerleu profis^m D Dunaj, 25. junija. V včerajšnjem kronskem svetu, ki je zboroval pod cesarjevim predsedstvom v Eckartsau, je izvršil vitez Seidler v sporazumu z Nemci silen protisunek proti svojim nasprotnikom v ministrskem kabinetu. Zahteval je namreč, da naj ministri, ki so se izrekli za brezpogojno sklicanje parlamenta, sami poskusijo razrešiti krizo. V to svrho naj dobijo poseben nalog od cesarja. Seidlerjev načrt je seveda jasen: dokazati hoče, da razrešitev krize tudi brez njega ni mogoča. Seidlerjev predlog jc bil od vladarja p.I:c;;"iiran in poljedelski minister grof Silva - Taroucca je dobil posebno cesarsko pooblastilo, da se prične pogajati s strankami. Zdi se, da je načrt med Scidler-jem in nemškimi nacijonalci dobro pripravljen. Ministrski predsednik je napravil prvo potezo, sedaj so na vrsti njegovi zavezniki, ki so grofu Silvi Tjiroucci že v naprej zagradili pot s um, da zahtevajo od njega garancije, da bo tudi nova vlada se strogo držala protislovanskega kurza, da bo izvršila oktroje na Češkem in vse druge obljube, ki jih je dal Seidler Nemcem in da bo navzlic vsemu temu pri slovanskih strankah dosegla da — delajo prijazne obraze. To je nemški justa-ment, cesarskemu pooblaščencu nastavljena zanika, v katero naj se vja-me on in ž njim vred vsi poskusi,- napraviti red. Nemci vztrajajo v*i svojih zahtevah ter izjavljajo, da sicer ne bodo glasovali ne za proračunski provizorij, ne za vojne kredite. Kriza je tako dosegla svoj vrhunec. Jutri zjutraj ob 8. bodeta sprejeta v Eckartsau zastopnika Češkega Sva-za poslanca Stanek in Ti is ar. Takoj za njima zasliši cesar načelnika Jugoslovanskega kluba poslanca dr. Korošca. Trdi pred vladarjem se bo posvedočila popolna solidarnost naše in češke politike. Poslanci Korošec. Stanek in Tusar bodo cesarju Povedali, da niti jugoslovanska, nit1" češka delegacija ne morejo glasovat* za proračunski provizorij in za vojne kredite; vendar pa hočejo storiti, da se ohrr.-l parlament, vse, kar ne nasprotuje življenjskim interesom jugoslovanskega, oziroma češkega n^mda. Jugoslovani nočejo ničesar izpiliti od države, zahtevaio pa na drugi strani, da se vznostavi nevtralna vlada, ki naj napravi konec nemškemu izsiljevanju in preganjanju češkega in jugoslovanskega naroda. Nova vlada naj rajše posveti vso svojo skrb pametni gospodarski politiki, naj skuša zmanjšati trplienic prebivalstva in popraviti vsaj najhujše grehe Seidlerjevega režima, ki je izčrpal vso svojo umetnost v vse-nemških načrtih. Odločitev je sedaj v cesarjevih rokah. Ako se vladar odloči, postaviti Nemce pred alternativo, da ali dovolijo novi vladi proračunski provizorij.^ ali pa s svojo nedostopnostjo povzročijo, da pride na krmilo ministrstvo paragrafa 14., ki pa ne bo postopalo povsem tako,, kakor bi si oni želeli, potem je pričakovati, da se bodo Nemci še pravočasno streznili. Ako pa seveda ostane § 14. Še vedno najlepše nemško uname in dokler se jih pusti v prepričanju, da bo vlada ? 14. hodila po njihovi poti, tako dolgo je naravno silno težko, ako ne nemogoče, pridobiti nemške voditelje za idejo obnovitve parlamentarnega režima. Seidlerjev protisunek izhaja iz prednostavke, da je § 14. eldorado za Nemce. Treba bi bilo, da se uniči to upanje in Nemcem namigne, da se da s g 14. vladati tudi brez njih in celo proti niim in na mali bi v njih mogočno vzplamtela konstitucijonalna misel in Seidlerjev sunek bi šel — v prazno. O sinočnem kronskem svetu se še pripoveduje, da je bil velezanimiv. Ministri so razpravljali ne le o notranjepolitičnih, temveč tudi o zunanjih zadevah ter o najnovejših dogodkih na bojišču. Cesar je opetovano sam posegel v debato. Nazori večine kabineta in ministrskega predsednika se niso zbližali in pokazalo se je, da večina ministrov odklanja nadaljno sodelovanje z vitezom Seidlerjem. Grof Silva- Taroucca je dobil na Seidlerjev predlog od cesarja misijo, da še danes prične pogajanja s strankami. Danes dopoldne so se nadaljevale politične avdijence pri cesarju. Sprejeti so bili tudi načelniki vseh treh skupin gosposke zbornice baron Plenner, baron Czedik in princ Lobko\vitz. Že dopoldne je prišel v parlament grof Silva - Taroucca, da se pogaja s strankami glede sestave parlamentarne večine, ki bi votirala novi vladi takozvane državne potrebščine. Najprvo se je govorilo, da nastopa grof Silva že kot designirani ministrski predsednik in šele pozneje se je tudi v širših krogih razvedelo, da vrši le nalogo posebnega cesarskega pooblaščenca, ki mu na Ogrskem pravijo homo regius. Tudi vitez Seidler se je dopoldne mudil v parlamentu, kjer je konferiral z voditeljem krščanskih socijalistov prelatom fiauseriem. Vse kaže, da ga je ščuval, naj ostanejo kršč. socijalisti »trdni«. Grof Silva je potem prisostvoval skupni seji krščansko - socijalnih in nemško - nacijonalnih voditeljev. Nemški krogi pripovedujejo, da so bile njegove propozicije sprejote zelo rezervirano in hladno. Zvečer se od nemške strani širi kot najnovejše: Seidler ostane in skliče parlament za prve dni julija. Dunaj, 26. junija. Današnji listi smatrajo, da je položaj za Nemce ugoden. Misija grofa Sil-' ve da se je ponesrečila in Seidler stoji zopet v ospredju. In sicer nekoliko poboljšani Seidler, ki hoče sklicati parlament za začetek julija ter spraviti državne potrebščine pod streho. Z nemške strani se je včeraj vse storilo, da se utrdi Seidler jeva pozicija in Nemci pravijo, da imata v tem oziru posebne zasluge zbornični predsednik dr. Gross in prelat liauser, ki sta bila včeraj pri cesarju v avdijenci. Danes bo grof Silva - Taroucca konferiral še s Poljaki, kakor pravijo, le še z edinim namenom, da jih pridobi za najnovejši načrt, ki se glasi: Poljaki naj omogočijo, da dobi Seidler proračunski provizorij in kreditna pooblastila, nakar se naj razprave v državnem zboru zopet odgode in pričnejo nova pogajanja med strankami za sestavo nove vlade in določitev obširnejšega parlamentarnega programa. Ali se bo grof,Silva pogajal še tudi z dni.eimi strankami, je negotovo. Posledice včerajšnjih konferenc viteza Seidleria s prelatom Hauserjem so se pokazale v tem, da so radikalni krščanski socijalni krogi zlorabili nena-vzočnost konzervativnejših kmečkih poslancev ter sklenili rezolucijo, ki pravi, da Seidlerjev odstop krizo le še po-ostruje in ki zahteva nadaljevanje »dosedanjega«, t. j. vsenemškega kurza. S tem so se krščanski socijalci zopet vpreg!i pred Seidlerjev voz. Včerajšnji sklepi nemških strank so dokaz, da skušajo Nemci z vsemi sredstvi držati Seidlerja in da so odločeni v slučaju, da pride nova vlada, preiti v naiostrejšo opozicijo. O Poljakih smemo reči le toliko, da je pač izključeno, da bi Poljaki revidirali svoje stališče napram vitezu Seidlerju. Narobe groze tudi taki poljski krogi, ki so preje odklanjali skupno postopanje z opozicijo-nalnimi strankami, da se bodo, če ostane Seidler na krmilu, pridružili Čehom in Jugoslovanom. Seidler se nadeja, da mu bodo oomagali iz zagate nemški socijalni demokratje, ki so sicer proti ministrskemu predsedniku nastopili z jako velikimi besedami, pa se pod roko baie spuščajo v razna interesantna pogajanja. Danes na vse zgodaj zjutraj so se odpeljali v Eckertsau poslanci dr. Korošec, Stanšk in Tusar k cesarju v av-dijenco. V parlamentarnih krosdh z veliko napetostjo pričakujejo njihove vr, nitve. ZAUPNICA NEMŠKIH NACIJO-NALCEV VITEZU SEIDLERJU. Dunaj, 25. junija. V današnji seji odbora zveze nemško - nacijonalnih strank je bila sprejeta rezolucija, ki pravi: Nemškonacijonalne stranke odobravajo politiko ministrskega predsednika, mu izrekajo zahvalo in zaupanje ter smatrajo, da tvorijo stremljenja ga odstraniti, težko obremenitev političnega položaja. Nemško - nacijonalne stranke zahtevajo nadaljevanje dosedanje proti Slovanom naperjene politike ter vztrajajo glede parlamenta na svoiib in Seidlerjcvih »predpogoji!*«. POtRtM MMl Sobotni članek v »Slovencu«* je nemilo dirnil mnogo naših zaupnikov po deželi, ki v dopisih protestirajo, da se jim očita nepoštena agitacija. Dopisov ne bomo priobčili, ker nočemo, da bi iz cele zadeve nastala »velika afera«. Pač pa naj v naslednjem podamo izjavo ene naših krajevnih organizacij, krasen dokaz, kako resno ^e zavedajo naši ljudje svojih narednih in strankarskih dolžnosti. Dopis se c glasi: Sobotni »Slovenec« se ponovno pritožuje zoper delovanje J. D. S. po deželi — očita, da strankini zaupniki vede zlorabljajo njeno jugoslovansko ime v agitacijske svrhe, in da na isti način vpletajo ime knezoškofovo ter ono našega skupnega parlamentarnega kluba. Eni ideji služeč mislimo, da izražamo v nastopnih vrstah ne samo svoje lastno prepričanje, temveč tudi me-rodajno mnenje sesterskih skupin po deželi — torej cele J. D. S. Sedanji čas zahteva iskrenih src in do najvišje mere napetih sil celega naroda. Žalostni bratomorni boji, ki smo jih bojevali v predvojnih mlakah — naj bi jih ne bilo več nazaj — še spomina nima človek rad nanje. Res je stara navada železna srajca in malenkostni ljudje se težko otresa jo svojih navad; mogoče se res še ponekod dobijo taki, ki verjamejo v učinkovitost orodja izza barja in menijo, da s strankarsko agitacijo »agitirajo« tudi za narodno osvobojenje. Danes to gotovo ni v redu. Duha svobode smo prežeti vsi — te agitacije nam ni treba več. Rabimo pa o'rg an i zac i j o narodove s i 1 e. In sicer kot brat z bratom in ne, da tlačimo vse v en meh. Narod se mora zorganizirati, toda ne s prigan-jači, ampak s poštenim delom, katero edino ima privlačno moč. Želeli bi mi sami da V. L. S. enako začne s svojo organizacijo in v dolžnost bi si Šteli, da ji privedemo vsakega, ki bi — morda res le v zmoti imena — hote! vstopiti v J. D. S., a vresnici bi spadal v V. L. S. »Priagitirank pristr.Ši so strankina coklja, ne pa njena sila. Nov čas je in ta zahteva jakih ljudi, ne volilnih backov. Obenem bi pa bilo tako delo igranje z ognjem, in naša otročja doba je — upamo prešla. Vsak v svoji vrsti in na svojem potu korakamo k cilju in vsak naj se zaveda, kaj mu je notranja dolžnost — potrebujemo edino le ljudi, ki so s svojo voljo in iz lastnega prepričanja stopili v n a š o bojno vrsto, ne pa da bi hodili kot »Landsknechti« in samo čakali na plen — v času odločitve so taki elementi samo nezanesljivi in nepre-računljivi — saj skušenj ie menda dovolj. V. L. S. nam je danes bratska bojna skupina v borbi za dosego cilja in kdor spada tia, ima tam svoje mesto; le ne »hinterlenderjev« in »drukeber-gerjev«! Samo ob sebi se razume, da mora zaupnik vsakogar, ki hoče vstopiti v našo organizacijo natančno podučiti o resničnem položaju in o razmerju J. D. S. do drugih narodnih strank. Če se je kje zgodila napaka v tem oziru — mogoče samo v napačnem umevan-ju navodil in gotovo ne v zlem namenu — se mora to seveda popraviti; organizacija bo br(/z dvoma regulativno posegla vmes, da se ne trosijo narodove •sile v krivili smereh — ne v številu — v duhu je moč. To smatramo za svojo potrebno besedo, da se taki pojavi tudi z nasprotne strani prav presojajo ter se pravočasno za jeze stranski toki, ki bi mogli celoti edinole škoditi. Cel narod se stresa danes v porodnih bolečinah in se vzbuja h svobodi, tak čas ostane Človeku le Čut sramu, če bi slepomišil za vogali: z odprtim vizirjem, vsak določeni poti, z vero v zmago — tako naj gre naš pohod v svobodo. Ribniška krajevna organizacija J. D. S. jliiifi" saiiti. V sedanjem zgodovinskem času, ko se različni tuji in nepozvaai skrbniki trudijo, da bi odločevali o naši jugoslovanski državni in narodni bodočnosti preko naših glav in nas od časa do časa stavijo pred kak »fait accompli«, jc izpregovcrll še najpozvanejši faktor.dal-matlnski deželni odbor s posebno izjavo. Ta izjava je v popolnem skladu s političnim in narodnim programom skupnega naroda Hrvatov, Srbov in Slovencev. Dalmacija ne mara druge bodočnosti nego v Jugoslaviji. Podal je to izjavo 20. t. m. dalmatinski deželni glavar dr. Ivčevie cesarskemu namestniku grofu Attemsu. Izjava pravi: Tz časopisnih glasov, iz pogajanj v Budimpešti in iz drugih znamenitih pojavov izhaja, da merodavni krogi nameravajo končno rešiti vprašanje pripadnosti kra-Ijevine Dalmacije in obenem urediti državnopravni odnošaj Bosne in Hercegovine, ki bi se po tej osnovi imela pri-! pojiti Ogrski ali bi z njo stopila v isto razmerje kakor Hrvatska in Slavonija s porebnim banom na čelu uprave. Dalmatinski deželni odbor kot tolmač narodnih čuvstev svečano naglasa, da se o usodi kraljevine Dalmacije ne sme odločati, ne da bi se vprašalo za mnenje in privoljenje njeno ustavno zastopstvo. Narod v Bosni in Hercegovini obenem z narodom v Dalmaciji in v Hrvatski in Slavoniji tvori eno teritorijalno jezikovno in narodnostno celoto. Narodu v Bosni in Hercegovini naj se nudi prilika, da z istim narodom hrvatskega in srbskega imena sam odloča o svoji bodočnosti. Projekt priklopitve Bosne in Hercegovine Ogrski se protivi narodnim in gospodarskim interesom Dalmacije, Ideja narodnega ujedinjenja Jugoslovanov pa se ne more omejiti samo na Hrvate in Srbe, nego ie po sami naravni stvari pritegniti tudi tretie pleme jugoslovanskega naroda, ki živi v isti monarhiji, brate Slovence. Ideja jugoslovanskega ujedinjenja je že globoko ukoreninjena in je nihče več ne zatre. V vseh jugoslovanskih srcih je deklaracija od 30. maja 1917 našla globokega odmeva. »S tem korakom Dalmacije — pristavlja zadrški >Narodni List« — ki je vedno visoko vihtela prapor politične in narodne zavesti in neodvisnosti, bo naposled tudi .našim političnim vodjem preko Velebita jasno, da se o nas vseh ne sme odločati brez nas vseh Jugoslovanov!« ellRci politična debata u nenrihem drž. zbora. KCHLMANN O POLOŽAJU. Berolin, 24. junija. (Kor. urad.) Glede mirovne pogodbe z Romunsko je izvajal državni tajnik dr. v. Kiihlmann v glavnem odseku nemškega državnega zbora, da je pogodba zapustila v kondominiju v severni Dobrudži nerešeno vprašanje. To vprašanje se je že pred dnevi razmotrivalo v plenumu zbornice, V Turčiji se niso zadnji čas izvršile nobene izpremembe. Pri likvidaciji tako velikega boja nastopajo seveda vprašanja, ki v veliki meri zahtevajo pozornost obeh držav. Med ta vprašanja spada rešitev vprašanja Dobrudže, zadovoljiva izvedba reguliranja meje ob Marici in kavkaško vprašanje. Nikjer ni resnega interesnega nasprotstva med Nemčijo in Turčijo. Že te dni je pričakovati v Carigradu konference, ki bo rešila vprašanja, nastala med štirimi zavezniškimi državami in kavkaŠkimi narodi. Glede romunskih zadev pravi, da se zbornica z njimi že dovolj intenzivno bavi. Rešitev vprašanja ne dela Bolgarski in Nemčiji, oziroma Avstro-Ogrski nobenih nepremostljivih težkoč. Drugače je glede Turčije, ki se je s številnimi četami udeležila zavojevanja Dobrudže. Nemčija in Avstro - Ogrska sta se na vso moč trudili doseči med obema sporazum, ki bi odgovarjal obojestranskim željam. Čim prej more severna Dobrudža končno" preiti na Bolgarsko, tem boljše je za celotno zvezo. Predlog za kondominij je izšel s strani Bolgarske in Turčije ter so se o njem zavezniki nadrobno posvetovali. Bilo bi želeti, da se doseže sporazum. Avstro-Ogrska je nesebično in lojalno podpirala nemška politiko v Brestu - Litovskem, zato je tudi Nemčija lojalno podpirala zaveznika v mejnih vprašanjih v Karpatih. Popolnoma natančna velikost odstopljenega mejnega ozemlja se bo dala šele dognati, ko bodo vse mejne točke natančno določene. Zagotovitev realnih dobav in natura odgovarja nemškim interesom bolj, kakor kaka vojna odškodnina v denarju. Vendar so se Romuniji naložila tudi prav izda+na plačila v denarju Nemčiji. Končno je zavračal ugovor, da se Nemčiji ni treba ozirati na romunske finance. LISTEK P5 lil poslovimo Mm mm&l Zaradi mesta, kje se naj bi postavil prvemu Jugoslovanu pomnik, se je menda že precej debatiralo; morda je stvar celo že do gotove meje razrešena. Vkljub temu naj se mi dovoli v tem oziru par pripomb. Dr, Krekov pomnik se namerava menda postaviti tamnekje za šenklavžko cerkvijo. Opozorilo se je že od druge strani, da bo treba napraviti za tako mesto podobo v nadnaravni obliki; to zaradi velikost stav v okolici. Kdor je bil v poslednjih letih kedaj na Češkem in sicer v K o 1 i n u nad L., je videl tam H u s o v pomnik v nadnaravni velikosti. Monument stoji na glavnem trgu. »na rinfcu«. Prostora je dosti v pomnikovi okolici; okvir za pomnik bi bil torej v tem oziru dan. Hiše »na rinku« so nekako dvonadstropne. Tudi v tem oziru bi bila okolica dosti ugodna. Vkljub temu je pa prav gotovo, da ni kmalu kje tako neokusnega pomnika videti, kakor je omenjeni H u s o v pomnik. In to zlasti zaradi njegove nadnaravne velikosti. Stvar je pač pretirana, in zato učinkuje nesfietsko. Nekaj podobnega bi se lahko zgodilo v tem oziru tudi našemu dr. Kreku. Upoštevati je pa treba še nekaj. Svoj čas, ko so postavili Vodniku pomnik, ie imel ta stari gimnazij kot primerno ozadje, ki ga danes pred vsem ni: pridobil je Da kot dekoracijo celo čredo stojnic. Kako neestetsko učinkujejo te stojnice poleg praznote za Vodnikovim hrbtom na predmetni pomnik, o tem se lahko prepričajo Ljubljančani, ki imajo le mrvico dobrega okusa, sami vsak hip. Med tako čredo stojnic naj pa pašuje sedaj tudi dr. Krek! Ne, nikdar; take neokusnosti naj se ne prisoja beli LjubMani. Zlasti ne. ker bi bilo to tudi silno nepraktično. Ven med svet z našimi velmožmi in ne v zapeček, zlasti ker dobimo ravno za ta namen prekrasen prostor... če prav ga danes še nimamo! Pred deželnim dvorcem na Kongresnem trgu je mali predpark. V hemi-ciklu pelja pot s Kongresnega trga pod balkon tik pred duri deželne hiše; za sedaj še domovje vsemu slovenskemu narodu do malega nasprotnega sedanjega deželnega odbora. Tam v sredi navedenega hemicikla stoji zelena palma, in to mesto ie, ki se mi vidi v vsej Ljubljani najpripravnejše za bodoči Krekov pomnik. Nekako v stilu Raimundovega pomnika na Dunaju. Zagrale bi se morale seveda odstraniti ali pa vsaj primerno preurediti; zlasti ondotni zarjaveli kandelaber mestne plinove cestne razsvetljave. Deželni dvorec je, kjer je deloval rajni z vso silo svojega živega temperamenta. Tu bo obglavila Nemezis po prvih bodočih deželnozborskih volitvah izvestne »voditelje«. Pred deželnim dvorcem je pa tudi ravno še dosti primerni prostor za bodoči dr. Krekov pomnik. Če pride tujec od te ali one strani od kolodvora, naj je naš človek ali tujec, tam okoli Zvezde pride prej ali slej. Tu si ga lahko vsakteri ogleda, prijatelj ali nasprotnik: pomnik s primernim stvarno historičnim ozadjem. Ne bo mu treba šele iskati za cerkvijo med »štanti« njegove slike. Prvi mož na prvo mesto! Morda se mi poreče, da ne bi dal deželni odbor dovoljenja, da se postavi dr. Krekov pomnik ravno izvestni osebam pod okno. Verujem. Toda saj bo vojna večno trajala, no, in ootem. In mar je treba postaviti pomnik Tam pred deželnim dvorcem stane dr. Krek Ljubljančanom klk mokracije ..., prvemu Jugoslovakl vo mesto. Dokler se mu pa ne o!L,; tega, pa raje počakajmo. PoZiVL vsaj ta pomnik malo okusneje££j,l,: se je zgodilo to doslej s si" pomniki: Vodnik, Prešeren. / Dr< pevski. Sran 2. ,SLOV£NbKl NAROD', dne 26. junija 1918. 413 štev. Dogodki v Rusiji pa so zadnji čas vzbudili prav posebno zanimanje diplomacije. Nemogoče je misliti, da bi bilo prišlo v tem velikem kipenju že do trajnega ravnotežja. Vse razmere v bivšem carstvu je smatrati do gotove mere za 'negotove. Učinkovanje narodnostnih elementov v ruskem državnem telesu je imelo za posledico izločitev cele vrste tvorb, ki so se pretvorile deloma Že v popolne državnosti, deloma se še pretvarjajo. Na Finskem se je končal boj v prilog oni stranki, ki stremi po samostojnosti Finske. Vsled brest-litovske mirovne pogodbe sta se Kurska in Litev-:ska že dejansko izločili iz Rusije. Bilo je že iz vsega početka jasno posredovalcem, da mora raztrganje Baltika ustvariti izredno težko situacijo. Za li-tevsko prebivalstvo je bilo raztrganje perspektiva, ki so jo mogli le težko prenašati in tudi zgodovinske zveze vsega Baltika so dale že takrat slutiti možnost skorajšnje razdružitve Livlandije, Estonske in Kurlandije, kar je vzbujalo že takrat pomisleke. Ravno razmere, ki so nastale iz težavnega položaja, pa so provzročile za nas potrebo priti na vzhodu do gotovega zaključka, da sklenemo mir tako. kakor smo ga skle-■ili in ga vam predložili. IZJAVA GROFA HERTLINGA. Berolin, 25. junija. fKor. urad.") Državni zbor je nadaljeval danes drugo branje proračuna državne pisarne in zunanjega ureda. Takoj začetkom seje \e govoril državni kancler grof Hert-ling ter izvajal: Prvotno nisem imel nr.mena udeležiti se v sedanjih razmerah teh debat. Vzroki zakaj sem hotel molčati so na 'dlani ležeči. So to izkušnje, ki sem j imel s svojimi predniki o uspehih naših posedanjih govorov. Če smo govorili o svojem mirovnem strorplienju. o svoii pripravljenosti za mir, se ie to smatralo z ene strani kot znak slabosti, kot znak našega neposrednega poloma, z druga strani pa- so se nas i govori tolmačili kot past. Ce smo govorili o naši neomajni volji braniti se v boju. ki nam ie bil vsiljen, se je reklo: to ie glas nemškega militarizma. ^ kateremu se morajo hooeS, notes ukloniti rudi vodilni državniki. Dne 21. februarja t. 1. sem šel za korak dalje. Takrat sem oznaCil izrecno svoje stališče napram poslanici predsednika Wilsona. Govoril sem tu o njegovih znanih štirih točkah ter sem načeloma izrazil svoje pritrjevanje k tem točkam. Rekel sem. da bi mogle te 4 točke morda tvoriti podlogo za splošni svetovni mir. Predsednik TVilson na to ni ničesar izjavil in vsled tega nima nobenega haška, ee nadaljujemo na takrat započetih potih. Tem manj pomena ima to po izjavah, ki so nam med tem došle zlasti iz Amerike. Te izjave so dale v resnici prav iasao spoznati, kaj je razumeti pod mirovno zvezo narodov ali pod zvezo narodov za ohrr-nitev svobode in pravičnosti. (Tako je I) No M nasprotniki so dali jasno spoznati, da bi tvorili oni jedro te narodne zveze, ki naj bi se ustanovila in da M torej ne bilo prav nobenih težkoe izolirati neljubo stremljenje Nemčije po procvitu rer mu odrezati z gospodarsko izločitviio življenjsko nit. Nasprotno sem smatral za skoz in skoz pravilno, da je državni tajnik za zunanje zadeve prinesel poročila o podrobnostih našega političnega položaja na vzhodu od Finske do Črnega morja, ker je bil k temu poklican vsled dejstva, da pozna dejanski položaj in na podl-T'i izkušeni iz večmesečne požr-tvovalnp in uspešne udeležbe pri pogajanjih. Mnenja sem. da ie državni tajnik rešil to nalogo skoz in skoz stvarno. Temu nasproti pa moram z obžalovanjem konstatirati, da je zadelo ne1' njegovih izvajani v širokih krogih na več cM mani nepriinzen sprejem. Nočem se spuščati na vprašanja krivde, ki jih je državni tajnik omenil. Ta vprašanja smemo z mirno vestjo prepustiti zgodovini. Ze sedaj leže pred nami dokazi, da Nemčija ni bila kriva vojne, da Nemčija ni vrgla baklje v netilo in da ni povzročila svetovnega požara. Nadalje pa se čutim primoranega končno odpraviti napačno razumevanje, ki se je oprijelo, kakor se mi zdi, drugega dela izvajani državnega r nika. Smisel teh izjav državnega tajnika je bila edino ta. da pripi;e odejovomopt za nadaljevanje in nedosledno podaljšanje strahovite vojne sovražnim državam popolnoma v zmislu, kakor sem storil to jaz 24. februarja t. 1. Nobenega govorci ne more biti o tem, da bi bila popustila naža volja po energični obrambi, da bi se bila omajala naža zavest, da bomo zmagali. (Viharno dolgotrajno odobravanje). Prej kot slej so združeni cesar in država, knezi in na rodi v ozki vrsti ter zro z zaupanjem v bodočnost Vsi zaupajo našim bfez-primernim četam, zaupajo našim vojskovodjem, zaupajo našemu enotnemu neomajnemu narodu, njegovemu nastopu, ki ga občudujemo že leta in leta in smemo upati, da nas bo Vsemogočni, ki nam je dosedaj pomagal, ki nas je vodil od zmage do zmage poplačal za zvestobo nemškega naroda. O podrobnostih bo govoril državni tajnik sam, da pojasni nesporazumi jenja. KOHLMANNOVA POJASNILA. Nato je govoril državni tajnik dr. von Kuhlmann, ki se je obračal zlasti proti včerajšnjim izvajanjem grofa VVestarpa o drugem delu njegovega govora. Izjavil je, da izhaja iz njegovega govora, da bi pogajanja od parlamenta do parlamenta komaj mogla uravnati pot za rešitev vprašanja, vsled tega ne preostaja ničesar drugega, kakor da nastopi Nemčija pot, zaupnih ali diplomatičnih stikov. Tudi ta pot se popol-non)£ onemogoči, če označujejo nasprotniki taki Približanie kot mala fides. Grof West%rp je rekel: Iz dobre volje ne bodo priče\i\sovražniki s pogajanji, treba jih je k tem\i\prisillti. Ali nismo izvojevali zma-se' i3 sVtako vel!ke* da Jim ni enakih v zgodovini? Ali ne pričakujejo naši sovražniki, kakorVizhaia to iz njihovega časopisja, od minute «> minute novih udarcev? Pač jeVredpogoj za dober mir zmaga našega orozm. Toda mir na vzhodu ni vzrasel samota učinkov dobrega nemškega meča. Pote\na vzhodu Je bil ta, da so nam i^pro&uApotctm brezžičnega br$> - Java ali delegacije ali potom diplomatičnih pogajanj izjavili, da so pripravljeni pričeti s pogajanji. Državni tajnik von Kuhlmann protestira proti trditvam grofa VVestarpa, da noče odločitve z orožjem, marveč da hoče odločitev potom pogajanj. Smisel njegovih izvajanj je ta da ni mogoče samo z vojaškimi uspehi brez diplomatičnih pogajanj doseči konca. Težišče leži v vojaških uspehih. O diplomatičnih pogajanjih ie govoril šele v drugi vrsti. Državni tajnik je končal z besedami: Zaupamo v zmago preteklosti in upamo na zmage prihodnjosti, katerim se bo moralo nato pridružiti diplo-matično delo. Živahnemu odobravanju, ki je sledilo njegovim Izvajanjem, se je pridružilo sikanje na desni. Konservativec grof VVestarp Je bil namreč v včerajšnji seji Izvajal, da se mu zde posebno usodne besede državnega talnlka o vzrokih vojne. Krivdo na vojni nosi Anglija, ki zahteva gospostvo nad svetom. Zato je treba bojevati se z vso silo proti Angliji. Izjava državnega tajnika ne ojačuje mirovne volje. Bati se je, da bo inozemstvo smatralo to izjavo kot mirovno ponudbo. Apel na dobro voljo Anglije ne koristi prav nič. Da dosežemo mir, moramo zmagati in to zmago bo Nemčija izvojevala. V presenetenje vseh političnih krogov se Je zato oglasil državni kancler v debati po nekaterih vprašanjih raznih poslancev k besedi, da reši napetost, ki je zavladala po včerajšnjih izvajanjih državnega tajnika von Kiihlmanna pri vseh strankah državnega zbora in ki bi se bila morda celo razrasla v krizo. V nadaljevanju se je oglasil k besedi narodni liberalec dr. Stresemann. Izvajal je: Včerajšnji govor državnega tajnika dr. von Kiihlmanna je naravnost potrl moje politične prijatelje. Kar najgloblje obžalujemo, da se je reogel izpregovoriti stavek, ki ie dopuščal mnenje, da naši vojaški uspehi niso taki, da bi edino potom njih mogli doseči mir. Govornik Je govoril nato o vprašanju politike na vzhodu ter se je dotaknil prehranjevalnih težkoč v Avstriji, pri čemur je izjavil, da je storila Nemčiia prav. če je sedaj olaišala stiske v Avstriji, ker Nemčija noče podcenjevati dela avstre-ogrskega zaveznika, ki je vzdržal prvi sunek Rusov, da razbremeni Nemčijo. Tega hrabri avstro - ogrski armadi noče pozabiti. (Živahno odobravanje.) Kar se tiče bodočega ustroja Poljske, morajo stati vojaške zagotovitve, ki so potrebne po sodbi najvišjih ne-mških vojaških avtoritet, brezpogojno v prvi vrsti. Govornik govori nato za svojo reformo diplt matične službe, ter se njegov predlog odkaže glavnemu odseku. Neodvisni socijalni demokrat poslanec Haase je izvajal, da je nemški državni zbor preživel prizor, kakršnega še ni doživel nikdar. Dr. von Kiihlmann je pokorno prišel na svoje morišče in si je sam položil vrv okoli vratu. KRIZA V NEMŠKEM ZUNANJEM URADU. Dunal. 26. junija. »Neue Freie Pres-se<- poroča: Državni tajnik v. Kuhlmann je govoril v državnem zboru, ne da bi se popreje sporazume! z merodajnimi nemškimi krogi. Njegova izvajanja so te kroge f mišljeni so seveda vojaški in dvorni) do skrajnosti ozlovcljila, posebno oni stavek, v katerem je Kuhlmann trdil, da se vojna ne mere končati z vojaškimi odločitvami. rNeue \Viener Jo-trnal« poroča: V nemškem državnem zboru prevladuje mnenje, da je položaj Kiihlmannov omajan in trdi se, da bo imenovan za njegovega naslednika sedanji nemški poslanik v Kristijaniji Hintze. Popdk? m ispadu. NEMŠKO. URADNO POROČILO. BeroHn, 25. junija. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Skupina p r e -stolonasled. Puprehta: Čez dan zmerni artiljerijski ogenj ie bil zvečer v posameznih odsekih živahnejši. Izvldno delovanje je ostalo živahno. Južno od Scarpe in na zapadnem bregu A vre smo vjeli več sovražnikov. — Skupina nemškega cesarjevi č a: Po močnem ogmenem učinkovanju fe napade! sovražnik z več stotnijami na severnem bregu Aisne. Napad smo v protfsunku zavrnili. — Skupina vojvode Albrehta: Število včerai zjutraj od brandenhurškega in iuriJiškega domobranstva vzhodno od P^donvillersa vjetiri Amerikancev !n Francozov sc je zvišalo na več kot 60 mož. Poročnik RIIHk ie dosegel svojo 20, zmago v zraku. — v. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin, 25. junij?. Na bojnih frontah ničesar novega. General Below odpoklican. Berolin, 25. junija. General Below, poveljnik neke skupine na zapadni fronti, je bil odpoklican. Kakor znano. Je poveljeval general Below onim nemškim četam, ki so se v lanski Jeseni udeležile ofenzive proti Italiji. ___ Na garedveig? velikih dogodkov. London, 24. junija.. (Koresp. ur.) Ministrski predsednik Llovd George je izjavil, odgovarjajoč na vprašanja o vojaškem položaju to - le: Število prvovrstnih ameriških čet, ki so bile pripeljane- v Evropo, zadostuje, da da zaveznikom pogum In da naše sovražnike razočara. Nočem vzbuditi suma, da govorim neupravičeno, vendar pa lahko rečem, da generali zaveznikov polni zaupanja zro v bodočnost In na izid bojev. Stojimo na predvečeru velikih dogpdkov. Morda se bo vršila v prihodnjih urah, prav gotovo pa v nekaj dneh velika bitka, od katere ie lahko odvisen Izid vojne. Zavezniki pa niso bili nikdar bolie pripravljeni, da počakajo na ta sunek. Položaj v Rusiji le popolnoma zamotan. Ne v dveh vaseh ni najti iste vlade. Ni samo koflstno, marveč tudi pravično, če pomagamo Rusiji. Nemčija se ni držala pogodb, ki jih Je sklenila z Rusijo niti 24 ur. V Rusiji vedno bolj spoznavajo, kaj je nemški militarizem. Sovraštvo proti Nemcem narašča zlasti v zasedenih pokrajinah. Dogodki v Italiji obetajo mnogo. Vsi stojimo pod vtiskom velikih dogodkov na zapadu. Nevarnost še nI odstranjena: naj bodo pa težkoče Šc tako veMke, težkoče oeutralnib držav so neskončno večje, Silni bofl pri Asinju. nase URADNO POROČILO. Dunaj, 25. Junija. (Kor. urad.) Včeraj je bila gorska fronta med Asiagom in Piavo zopet pozorišče silnih bojev. Sovražnik je poskušal vse, da zopet zavzame dne 15. Junija izgubljene višinske pozicije. VefiH del dneva so se vršili ljuti boji na Monte di Val Bella, Coi de Rosso, Monte Asolone, Monte Soiarolo in Monte Pernca. Povsod smo vrgli Italijane nazaj, na več točkah v protisunku. Predležeča poročila slikajo nad vso pohvalo vzvišeni nastop v bojih udeležene pehote in artiljerije ter omenjajo zlasti pešpolke it 9 (iz Galicije), št. 53 (Hrvate), št. 114 (Gorenje in Dolenje Avstrijce), št. 120 (Šiezijce) jn bosensko-hercegovinski polk št. 4. V pokrajini Montella in južno od tam je tipa! sovražnik s patruljami proti Piavi, V prostoru San Dona so morale Čete, ki so krile prehod naših divizii z brega na breg, zadnje dni zavračati močne napade. Tudi tu se je moglo izvršiti naše gibanie po načrtu in brez izgub na vojnem orodju. Od 15. junija sem so izgubili Italijani preko 50,000 vjetih, med njimi kakih UG0 častnikov. Pri strogi cenitvi so se izračunale celotne izgube sovražnika nad 150.000 mož. — Šef gen. 5taba. Gori Monte di Val Bella in Col del Rosso se dvigata vzhodno od trga Asiago nad Asiaško visoko planoto, gore Asolone, Soiarolo in Pertica pa pripadajo zapadni skupini višinskega grebena med rekama Brenta in Piave. Torej so se navedeni boji vršili od Asiaga do Frenzelsk globeli in prek globoko zarezane Brentine doline nekako do sredine gorovja, ki sega proti vzhodu tro Piave. Na tem bojnem odseku nas poizkušajo Italijani z gorovja proti severu vreči v dolino reke Cismone, da se pa m akne j o v severno od gorovja ležečo nižino, v kateri leži mesto Feltre, ter se hkrati borijo za vstop v Sugansko dolino, katerega jim zapirajo utrjeni vrhovi na obeh bregovih dolge Brentine soteske. — Mesto San Dcna di Piave leži na vzhodnem Piavinem bregu tam, kjer pelje železnica Mestre-Portogruaro Črez reko. Italijansko bojišče. Iz vojno-poročevalskega stana 25. junija. Tudi včeraj se ni posrečilo Italijanom na nobenem odseku piavske fronte, da bi motili načrtno opustitev naših pozicij na zapadnem bresti. Hrabro vztrajanje krijočih čet In straž je povsodl zadrževalo sovražnika toliko časa, da so umikajoče se divizije dospele na vzhodnji breg. Sovražnikovi oddelki, ki so se hoteli na bregu utrditi, so bili zavrnjeni z dobro merjenim ognjem. Pridobitev ozemlja v nižini, za katero pa se imajo Italijani zahvaliti poplavi in ne svoii taktični premoči, je zapeljala sovražno armadno vodstvo, da je poskušalo osvojiti zopet tudi na severni fronti začetkom ofenzive izgubljene gorske pozicije. Gosto masirane napadalne kolone so gonili včeraj ves dan zapadno Brente proti 1312 m visokemu hribu Valbella in proti 1276 m visokemu hribu del Rosso, kakor tudi v gorovju vzhodno reke na pobočjih 1461 m visokega Asolona, 1632 m visokega Solarola in 1549 m visokega hriba Pertice. Z najtežjimi sovražnimi izgubami so se izjalovili vsi napadi deloma že v odbijalnem ognju, deloma v bližinskem boju ali s protisunkom naših junaških čet. Iz Lugana, 25. Junija. General Diaz je sporočil včeraj zvečer, da so Avstrijci izpraznili del zapadno Piave dr-žanega ozemlja. Italijanski listi poročajo danes, da je ta vest vzbudila povsodi veselje. »Secolo« pa dIšc, da Čakajo Italijane neve skušnje in da pot katero imajo prehoditi, je Še dolga in Italijani morajo še mnogo dobiti nazaj. »Corriere della sera« svari, na i se uspeh nikar ne precenjuje in napačno bi bilo misliti, da je sovražnikova moč zlomljena. { Ogrski finančni minister o dogodkih ob Plavi. V včerajšnji seji ogrske poslanske zbornice se je bavll finančni minister Popovics tudi z neugodnimi poročili.ki so se razširila glede italijanske fronte ter je izjavil na podlaci informacij, doKjenih na merodaj-nem mestu, da te vesti ne odgovarjajo dejstvom. Minister Je Izjavil, da smo se morali umakniti iz svnjih naprej potisnjenih nnzicij in sicer fz teea vzroka, ker ie bila Plava povsod narasla in naših ?et ni bilo mogoče preskrbeti z municito !n Sivih*. Čete so se umaknile tekom dveh dni nenresta- nfm bobnniočim oernTem sovražnika. Tekom te akcije nam ni bilo treba žrtvovat! nit! enega HlOfa. Kar se tiče vprašanja vietni-fcov, Je hitortca nn?e zadnie ofenzive v Ita-I7il ta. da ie prišlo med to ofenzivo vsega skunat v sovražno vietništvo S000 mož. rrrt na smo v tem Sašu vieH 50.000 mož. Nhtn ie bila predloga v snloSnem In v detajlih nelzpremc.njeno sprejeta. K umiku ob Plavi. Fabius v »Neuc Freie Presse* izvaja: Prehod čez Piavo ostane vedno slaven za naSo armado, ali naravne sile so se izkazale močnejše, kakor Je človeško delo. Naše divizlie. ki so dospele na zauađni bre?. so se borile junaško in dosegle res občudovanja vredne uspehe, fftuič za rpzštrienie uspehov pa se le nahala! nrf »rtnjerH!. Dokler stoji naša artilieriia na vzhodnem bregu, so se mog!* Tip.^a obmostia pocl^bitf samo tako daleč, dnkler so segali našf topovi. Brez artiljerijskoga varstva pa infanteriia dandanašnil ne more bojev?ti ^mostionih bitk in ne m<">re sama prodirati. Mogoče bi bffl snrpvfll Čez r*ko nnr Irbkih baterii, ali gotovo n* artil?*»rfi«:triv mas. i" zlasti ne težkih kalibrov. N?DlavHena roka Tn sovražno učinko^an'« topovski oFeld-marSal Suvarovc. Glasom poročila pe-trogradske agenture so Cehi in bela garda zasedli Sizram. Češke čete in kozaki prodirajo proti Kuzneku in Penzi. Med Tagilom in Nevjasom se je vršil večdneven boi. Trockij navaja število Ceho - Slovakov s 30.000 možmi, katerim poveljujejo Francozi. Kazanj-ski list >Rabočaia Volja« poroča: Pri zavzetju Samare so Čeho - slovake podpirale tamošnje rdeče garde in zlasti jih je podpiralo oreblvalptvo. Mesto Rvbinsk lefi v jaroslavski gu-berniji ob najzgornejši, mesto Astrahan ob Kaspiškem morju ob najzdoljr.ejšl Volgi. Večji del za velike parnike plovne velereke je torej v oblasti ČehoslovaSkih Čet. — Mesto Svzran leži ob Volgi, zapadno od mesta Samara, ob Železnici, ki pelie črez Ufo in Čeljabinsk v Sibirijo. Mesti Kuzneck hi Perza ležita zapadno od Svrrana istotako ob sibirski železnici črez Čeljabinsk. — Ta-gil ie mala reka ob vzhodnem pobočju Srednjega Urala. Nevjansk pa rudarsko mesto Južno od te reke. Ker leži Nevjansk ob železnici, ki pelje iz Petrograda čez Vo-Iogdo, Vjatko in Perm ter prek Srednjega Urala čez Jekaterinburg v Čeljabinsk, je videti, da se poizkušajo češkoslovaške čete polastiti tudi te železniške proge, kt veže severno Rusijo s Sibirijo. Južna proga, ki teče skozi mesto Penza, Kuzneck. Svzran, Samara In Ufa je Že v njihovi oblasti. Severna in Južna proga se združita pri Če-ljabinsku, od koder teče potem ena sama proga čez Kurgan. Petropavlovsk. Omsk i. t. d. v Vladivostok. Če si torej Čehoslo-vaške čete priborijo oblast tudi še nad severno železniško progo, zagospodujejo vsem železniškim zvezam med evropsko Rusijo in Sibirijo. Op ur.) Pariz. 23. iuniia- >Affenee Havas* poroča iz Moskve; Cehi. ki so zavzel1" Omsk, korakajo proti Tobolskri. Po^od so zlomili rmor sovjetovib cet. V Samari so Cehi odstavili sovjet ter sestavili vladni odsek iz bivših članov vlade. Berolin. 25. iuniia. Listi poročaio iz Petrograda: Boljševiki so stavili Čehom ultimatum, da nai v najkrajšem času zapustijo Vladivostok ali pa izročijo orožje. JLusr&no. 25. iunija. Petrograd^sti poročevalec >Secolac poroča iz Stock-holma, da nastopajo ruski socijalni revolucionarji in kadeti roko v roki ter da bodo izdali izjavo, s katero zahtevajo oboroženo intervencijo entente v Rusiji. Haa*. 25. junija. Iz Petrograda poroča židovski korespondenčni urad. da 8e ie vffled izjave Balfouria pričelo med ruskimi Židi gibanje, ki ima namen ustanoviti židovsko legiio, ki nai se pri prvi priliki pridruži četam v Palestini. _ Petrograd, 23. Iunua. (Kot. ur. Dosedanji izid volitev v Petrogradu ie ta-le: Izvoljenih je bilo 122 boljševi-kov. 9 socijalnih revolucionarjev levice in I oboronec (pripadnik stranke za obrambo domovine). London. 24. iuniia. (Kot. urad.) >Mornir»gpost< pravi o sporazumu med zavezniki in Zedinjenimi državami glede Rusiie in pomoči Rusiji: Ne gre za to, izvršiti na Rusiio prikrit napad, ali na podpirati republikansko ali mo-narhistično stranko v Rusiji. Zavezniki žele samo Rusiji pomagati, nočejo ee pa vmešavrti v njene notranje zadeve. Haasr. 25. junija. >Times« poročajo is Pekinga, da se bo japonski parlament v kratkem sestal na posebno zborovanje, da se posvetuie o vorasanju oboroženia in opreme ekspedieijske armade v Sibiriji. Glasom brezžične brzojavke iz Trkutska so se Čehi polastili itega mesta. Češko -slovaške Čete so zavzele mesto po kratkem boju v na-široko. _ TROCKIJ PRODAJA ČRNOMORSKO BRODOVJE. Berlin. 25.* junija. Nemčija jo nedavno v post bnem ultimatu zahtevala, da ji boljševiki izročijo črnomorsko brodovje. Trockij je sedal pripravljen prodati Nemčiji oba dreadnoughta, ki so sedaj imenu ieta >Volia< In >Svobod-naja Rosijac za 35 milijonov rubliev. Obe ladji sta baje že prispeli iz Novega Rosijska v Sebastopol, kjer ju prevzamejo Nemci. Pred veliko intervetv cijo Japonske! Monakovo. 25. iuniia. >Mlinehner Zeitungc poroča po francoskih listih: Čim dobi Japonska formalno pooblastilo, da intervenira v Sibiriji, se bo aktivno udeležila svetovne vojne. Japonska armada bo. močna IX—2 milijona mož, prodirala proti zapadu, dokler ne zadene na Nemce. Podjetje ie velikansko. Japonska se ga ne straši, ker ie trdno odločena v zvezi z entento doseči zmago. Ori|£Rtska fronta. TURŠKO URADNO POROČILO. 23. junija. Fronta v Palestini. Od obali Jordana mestoma živahni artiljerijski boji. Naša artiljerija je z opazovanim dobrim uspehom obstreljevala sovražna taborišča in gibanja čet v kotlini Jordana ter kraj Jeriho. Živahno letalsko delovanje traja. Vstaje, ki so napadli Hedžasko železnioo severno od Kalatel Hasana. smo v proti-surku vrgli nazaj. — Vzhod. Zasedli smo Gilmand ob Urminskem jezeru v boju s četaši, katere so naši sovražniki podpirali. — Na ostalih frontah je položaj nespremenjen. BOLGARSKO URADNO POROČILO. 24. junija. Na več točkah makedonske fronte je bilo bojno delovanje včasih živahnejše. Pri Bitolju je naša artiljerija večkrat uspešno obstreljevala pripravljene sovražne čete. Južno od Home se je ojaeil obojestranski ogenj. Vzhodno od Vardarja so naše napadalne čete premagale sovražne postojanke ter pripeljale vjete Angleže nazaj. Pred Scresom spopadi patrulj. Splolna Slavka na Hišnem. Pojasnila min, preds. Wekerla. Budimpešta, 25. junija. (Kot. urad.Y Predsednik ogrske zbornice Szasz je otvoril seio ob 1J. dopoldne. Pred prehodom na dnevni red je govoril poslanec LoTvassv iz Karolviiove stranke o delavskem gibanju. Opozoril je na to, da se je ustanovil tudi na Dunaju de^ lavski svet in da ie podal celo zunanji minister pred odposlanstvom tega delavskega sveta velevažne izjave. Zato ni mo go C e "razumeti, zakaj se skuša preprečiti ustvaritev takega delavskega V sveta v Budimpešti. Ce vlada ne bo ugodila tej zahtevi, bo ona odgovorna za vse posledice. Min. predsednik dr. Wekerle je nai to izjavil: Res je, da se ie v večini to-varen ustavilo delo. Tudi Časopisi niso izšli, kar je tembolj obžalovati, ker se vsled tega razširjajo najrazličnejše vesti o grozotah in največje neresničnosti. Na ta način ee podpihuje agitacija, da naj se delavci ne vrnejo na delo. Nemogoče ie, da preide vladna oblast na posamezne provizorično ustvarjene organizacije, na delavske svete in podobno. (Dolgotrajno pritrjevanje na desni, hrup in klici na skrajni levici: Tega delavci tudi nočejo.) Najmanj pa ie dopustno, da bi oblast prišla na nečisto elemente ali da bi ji taki elementi ukazovali. (Velik hrup na skrajni levici.) Kdor ima pred očmi resnični interes naroda, mora želeti, da ima boli milo nastopajoča policija in orožni ž tvo nadzorstvo v tovarnah, ne pa strogo vojaštvo. Min. predsednik je na to zavračal obdolžitev. da zasleduje vlada tendenco znižati mezde. Vlada ee drži. da ?e postavlja med ljudstvo In krono. Državi sovražna stremljenja, ki so rar- Širjena v velikih delih inozemstva, so našla pot tudi k nam in sicer deloma vsled propagande naših sovražnikov. žal pa tudi za to, ker gotovi zapeliani elementi to propagando podpirajo. Ker se ie gibanje dosedaj vršilo mirno, ie 'vlada čakala, da ee obrne na bolje in ni nastopila proti temu gibanju. Tudi pri vzdržanju javnega reda je postopala vlada- kar naiboli prizanesljivo. Ne moremo pa čakati, da pride do dalekosežniji izgredov. (Pritrjevanje na desni, velik hrup na skrajni levici.) Odgovornost za posledice ne zadeva vlade, marveč one ki pospešujejo to gibanje. Mini-trski predsednik izjavlja, da ee ne da od nobene strani terorizirati. Čakal je, de, se konča gibanje, toda levica preprečuje rešitev. STAVKE NA DUNAJU. Dunaj. 25. junija. Delavci se vračajo na delo. Jutri bodo obnovile obrat tudi tovarne v zunanjih okrajih mesta. Samo v 21. okraju bo nekatere skupine sklenile, da hočejo še počakati. Župan dr. AVeisskirchner je sporočil dunajskemu mestnemu svetu, da so delavci popravilnice. cestne železnice stavili nove mezdne zahteve in da groze 8 stavko. Mestni svet ie pooblastil župana, da stori vse potrebne korake. Zupan je zahteval, da plača vlada ravno tako, kakor pri industrijskih delavcih, tudi pri mestnih delavcih poviSek plače. Nemiri v industrijskih mestih. Puna i. 25. iunija. Pretekli * teden so ee vršili v Plznju radi pomanjkanja živil nemiri, ki so jih morali potlačiti z oboroženo silo. Sest oseb je ubitih, mnogo ranjenih. V ponedeljek 24. t. m je prišlo do nemirov v Požunu, kjer so se delavci pridružili splošnemu štrajku. Tudi tu je prišlo do krvavih spopadov. Mir je zopet vzpostavljen. 143. štev. .SLOVENSKI NAROD", aiie 26. junija 1918. Stran 3 - , i Politične vesti. = Odbor »Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« se je včeraj pod predsedstvom na občnem zboru izvoljenega predsednika konstituiral in sestavil sledeče: predsednik g. Petrič, ki vodi tudi društveno knjižnico; I. podpredsednik g. bkafar, II. podpredsednik g. Pecar, ki prevzame tudi tajniške posle; tajnikov namestnik g. Fuchs; blagajnik g. A butne r. — Večje število društve-nikov se oglaša, da bi radi plačali članarino tudi za čas, ko društvo ni poslovalo. Vsled tega.je društveni odbor sišicnil v svoji včerajšnji seji povabiti vse one £g. društvenike, ki žele prosto-voijno poravnati članarino, naj odpadajoči znesek, t. j. za čas od 1. februarja 1915 do 1. maja 191S letno po 4 K 80 v, skupaj torej znesek 15 K 60 v, ali pošljejo po pošti na naslov društva ali pa osebno jzroče v društveni knjižnici dnevno od pol o", do 8, ure zvečer. — Imena članov, ki poravnajo prostovoljno, se bodo svoječasno objavila. = Kazinctske predrznosti in naivnosti. Nemško politično društvo v Ljubljani >Deutscher Verein« je imelo dne 23. t. m. svoja 2borovanje. na katerem so kazinotski državniki razpravljali, kako bi se dalo najbolje vdušiti naše narodno gibanje in spraviti ljube Kranjce v stare okove. Glavno besedo so imeli profesor Binder, dr. tiger in grof Barbo. Dr. r!ser je ni. dr. pripovedoval tudi tole: slovenski voditelji so razvili za jugoslovansko deklaracijo neizmerno agitacijo, vlada pa ni storila ničesar proti temu, tako da je narodnostni boj zavzel n: i trožje oblike in zašel tudi v armado. Sedanja vlada da je Nemcem na jugu storila mnogokatero škodo, tako v vprašanjd zastav, pri imenovanju notarja v Radovljici in več sodniških mest s Slovenci, s preganjanjem nemških uradnikov, z ustanovitvijo ministerijalne preiskovalne k o m i s i j e in z imenovanjem slovenskega s t r a n k'a r j a za ravnatelja nemške realke v Ljubljani. Dr. Eger je odločno protestiral proti reform j ustave, razdelitvi v okrožja ali Ta/širi en ju avtonomije za južne krono-vine, zahteval, da se prekliiejo vse Nemcem sovražne odredbe in imenovanja. Pomoči je pričakovati samo od parlamenta z nemško večino. To večino je zasigurati z okiGiranjcm volilne oforme po načelu, da naj oni narod, ki je v vojni največ žrtvoval, tudi v miru vodi usodo države. Obsojati Je, pravi dr. Eger, tudi nepremišljeno prodajanje hiš posameznih Nemcev Slovencem. Poslanec grof Barbo je še enkrar naštel vse tisto, kar je že dr. E^er povedal pred njim in sporočil skupščini, in namignil, da je teke rekoč on — grof Barbo — strmogla-grofa Toggenburga! Konecno je bila jeta nastopna resolucija: Zboroval--■-žalujejo najgloblje, da so bili kranjski Nemci poslednja leta vkljub notranjepolitičnemu premirju (Burgfrieden) z vladnimi odredbami težko oš kod 0-v a n i v svojih narodnih pravicah, tako z znanim razoisom .dede zastav, s poslovenjenjem kntastralnih map in zem-ji>kc knjige, z imenovanjem slovenskega strankarja za ravnatelja nemške državne višfe realke v Ljubljani, z neprestanim poslovenjenjem uradništva in s Preganjanjem zvestih nemških uradnikov ro miiiistcrijalni komisiji. Zboroval-ci zahtevajo odstranitev Nemcem solznih vladnih odredb in zahtevajo s ti varstvo nemškega šolstva in va-an.ic enakopravnosti pri avtonomnih cerkvenih obiastvih. Zborovalci najodločneje protestirajo, da bi se Kranjska pritegnila v kakršnokoli jugoslovanska državno tvorbo, tako tudi proti vsaki razdelitvi v okrožja in vsakemu razširjenjem avton nuic v južnih deželah. Ljub1 • in:-1:? Nemci prosijo naposled nemške poslance vseh strank, naj jih podpirajo v obrambi njih upravičenih zahtev. — Menimo, da smo storili več kot dovolj, če mesto vsake polemike izročamo to nesramno in lažnjivo rezolucijo vednosti slovenske javnosti. = Seidlerjevi konveniikiil. Z Dunaja nam poročajo: Kakor znano, je postal Seidler najdragocenejša nemška narodna posest. Gospod ministrski predsed-n»k v enomer stika svojo državniško glavo z gospodi voditelji današnje nem-ško-naciiona!ne politike. Kovačnica vseh nemških naklepov in načrtov je Stanovanje poslanca barona Pantza, ka-mor hodi vitez Seidler na dobre večerje. Pri težko obloženih mizah sedi nemška gospoda in konferira ter uživa do potnih nočnih ur. Pantz dobiva srne in drugo divjačino v velikih množinah z doma. vedno je dovolj belega kruha, dobrih pečenk in finega vina. Imajo se dobro in zato lahko z uprav državniško vzvišenostjo razpravljajo o usodi države. Pantzova jedilnica je postala državni kabinet. In po veseli krokariji pri Pantzu je posebno zaslužno pridigati štradajočemu prebivalstvu o patrijotič-li dolžnosti vztrajanja do konca. = Prepovedana slovanska himna. C. kr. deželni šolski svet v Pragi je razposlal šolskim vodstvom okrožnico, v kateri ostro prepoveduje pevanje slovanske himne »Hej Slovani« pri šolskih izletih in podobnih prilikah, češ da ta :csem nasprotuje načelom avstrijske pa-'rijotične vzgoje. Pesmarice, v katerih ;e nahaja pesem »Hej Slovani«, je konfiscirati. e= Konference v Budimpešti, Kon-erence, ki so se vršile med ogrsko vla-iO in hrvatskimi politiki, so bile končale, kakor se zatrjuje, brez sporazuma. Nemške kolonije. Johannisburg, (Kor. urad.) Reuter poroča: -etna skupščina združenih trgovskih in )brtniških zbornic južne Afrike ie soglasno sklenila resolucijo, v kateri izre-id trdno prepričanje, da bi bila povrui- vr r- ■ in H. junija. v Ijiflaoi. I tev nemških kolonij v vzhodni in zapadni Afriki Nemčiji usodepolna za mir in industrijalni procvit južnoafriške unije in angleške države. — Znani ruski generali, o katerih se je že neštetokrat poročalo, da so ali izvršili samomor ali pa so bili ubiti, so se očividno zopet vrnili na ta svet. Generala Kornilov in Kaljedin organizirata sedaj skupno s Čehi protirevolucijo proti boljševikom, o generalu Radku Diml-rijevu pa se poroča, da je prispel v Ameriko in prevzel odlično mesto v ameriški armadi. = Nova Lan«do\vnova akcija. Kristijanija. 23. junija. (Kor. urad.) Pod napisom »Pazite na Lansdowna« piše vDalv Mail« Prijatelji Lansdo\vna še-pečejo, da namerava Lansdo\vne objaviti novo pismo, v katerem ponuja Nemčiji proste roke v vzhodni Evropi, če bi nudilo nemško gibanje kakšno upanje na uspeh. Lansdowne trdi, da si je svest svojega uspeha in da ima na svoji strani vplivne člane vlade. List pripominja, da bi Angleži obesili ministra, ki bi pustil Nemčiji proste roke na vzhodu. Lansdo\vne, Haldane in drugi so se izjavili, da se bo pri konferenci radi izletnikov v Haagu naibrže predložila nova nemška mirovna ponudba. List zahteva od članov vojnega kabineta in od drugih vplivnih ministrov, da naj energično nastopijo proti načrtu L^nsdo\vna ter naznanja ostro opozicijo časopisja. M Sedanja vojna nam haže, kako velikega pomena je tehnika za bojujoče se narode; kdor ima boljša tehnična sredstva na razpolago, ima tudi večjo moe. To pa velja tudi v vsakdanjem boju za obstanek; narodi b širšo tehnično strokovno naobrazbo vedo izkoristiti prirodne zaklade in sile svoje domovine do najvišjih mej in si s tem odpreti neusahljiv vir moči in blapostanja. Višja obrtna šola nudi mladini priliko, da uveljavi svojo nadarjenost in pridnost na tem polju. Stavbarstvu, strojni tehniki in elektrotehniki se obljublja krasna bodočnost doma in na tujem. Potreba na strokovno izobra fce-nih moeeh bo velika. — Učenci 'išje obrtne šole uživajo isto ugodnosti kot u'enei višUh razredov gimnazij in realk. Po izvršetku šole stopijo takoj v praktično živlienje, odprta pa jim je rudi pot na tehnične visoke šole. TJred-ba šole, nje namen, usodnosti in sprejemni pogoji so spoznati iz organizacije zavoda, ki jo tukaj v slavnem podajamo: Višja obrtna šola podaja učencem ono tehnično znanje in ono spretnost, ki sta potrebna za industrialne in obrtne obrate, poleg tega pa tudi višjo stopnjo splošne izobrazbe, tako da po-ianejo absolventje sposobni, izvrševati kak tehnični obrt na širši podiasa in z višjimi cilji, ali pa zavzemati kot tehnični madniki odgovornejša in tudi vodilna mesta v industrialnih obratih. Višia obrtna šola ima naslednja dva oddelka: 1. Višia stavbna šola (stavbna strokovna šola) s štirimi letniki in šestmesečno prakso na stavbišču med obema semestroma III. letnika. Namen: Učenci naj dobe one spretnosti in ono znanje, ki ga potrebujejo stavbni mojstri, stavbni podjetniki in tehnične pomožne moči pri stavbnih obrtih in stavbnih uradih. U g od n o s t i: Absolventje imajo pravico do enoletne prostovoljske službe v armadi, osobito pri železniških in telecrof ':ih polkih, ali do dveletne prostovoljske -službe v mornarici. Pri prošnjah za koncesijo stavbnega, zidarskega, koronoseškega, tesarskega in vodni akarskega obrta zadošča zanie praktična izobrazba, ki je za eno leto krajša kakor ori dnu ; prosilcih. Začetne službe dobe navadno pri stavbnih mostrih in pri stavbnih uradih. Pri oddaji volonterskih mest na državnih železnicah ininjo iste udobnosti in pravice, kakor absolventje srednjih ali trgovskih šol: tudi pri oddaji praktikantskih mest na carinskih U7*a-dih se enako upoštevajo k*kor absolventje višje gimnazije ali višje realke. 2. Višja obrtna šola mehanično tehnične smeri s 4 letniki. Namen: Učencem se nudi ono teoretično znanje in one praktične spretnosti, ki so potrebne za samostojno izvrševanje obrtnih obratov in za tehnične uradnike strojne industrije in drugih mehanično - tehničnih obrtov in podjetij. Ugodnosti: Absolventje imajo pravico do enoletne prostovoljske službe v armadi, osobito nri železniških in telegrafskih polkih, in do dveletne prostovoljske službe pri mornarici. Najprej iščejo siuž!> kot tehnične pomožne moči v strojnih ri elektrotehničnih tvornicali in v -.r l< :-:ni;:::ii delavnicah, bodisi v risalnih ■ >iroii'i ali pa pri "bratih. Odhodno izpričevalo velja kot dokaz usposobljenosti za samostojno izdelovanje in popravo parnih kotlov in za- izvrševanje obrtn instaliranja plinovodnih, vodovodnih in razsvctljeval-nih naprav. Glede oddaje volonterskih mest pri državnih železnicah in prnk-tikantskih mest pri carinskih ura«'i uživajo iste udobnosti, kakor učenci višje stavbne sole. Sprejemni pogoji: Učenci, ki vstopajo v višjo obrtno šolo, morajo biti zadostno vešči učnega t. j. slovenskega jezika in telesno usposobljeni za uspešno udeležbo pri pouku. Za vstop v I. razred se zahteva: Dokaz, da je prosilec star 14 let: da je dovršil z uspehom četrti razred javne srednje šole (nezadostni redi v tujih jezikih se ne upoštevajo, ako ima prosilec v ostalih obveznih lftefeel: povprečni red >dobroc) ali. da je dovr šil s povsem povoljnim uspehom tretji razred meščanske sole, ali zadnji razred ogciurazredne ljudske šole. m Oproščenjc od sprejemnega izpita je izključeno. Izpit se polaga iz slovenščine aritmetike, geometrije, prirodo-pisja in po potrebi tudi iz risanja. Za vstop v II. razred se zahteva ugodna dovršitev I. razreda višje obrtne gole ali pa V. razreda višje realke; prosilci take vrste pa morajo delati sprejemni ispit. Šolnina znaša za vsak semester 5 kron. Vsak na novo vstopajoči učenec plača 2 K vpisnine. Vpisovanje in sprejemanje učencev se vrši izključno v jesenskem terminu in sicer 14. in 15. septembra. V prihodnjem šolskem letu bo obstojala višja obrtna šola stavbne in mehanično - tehnične smeri iz prvih dveh letnikov. Dnevne^ vesti. — Padel je ob bmri ob Piavi, dne 17. junija rez. poročnik Franc Ribič, doma iz Brega uri Ptuju. Vojaki njegove stotnije nam ;»o-Miiajo dopis, v katerem izražajo svojo globoko žalost nad smrtjo svojega ljubljenega stotniiskega poveljnika, ki jim ie bil vzor slovenskega rodoljuba ter blagoga in skrbnega predpostavljenega. »Imeti smo ga radi kot svojega rodnega brat a in krvavečega srca smo se ločili od nie^a. Sladko počivaj v tuji zemlji dragi Franjo.« Brat pokojnega služi kot računski podčastnik pri isti stotniii, pri kčtteri ie bil pokoini poveljnik. Čast slovenskemu junaku! — Postopanje z našimi vjetniki v Italiji. Iz vojnoporočevalskega stana se naznanja, da ravnajo posebno trdo, da kruto v Italiji z našimi vietimi mornariškimi oficirji in mornariškim moštvom, najslabše pa in najbrezobzirnej-še med temi z letalci in mornarji opd-moirfkih čolnov. Zmerjajo iih z morilci in jim odrekajo pravico do invalidne izmenjave. Tako so nahajajo v vjetni-štvu še vedno taki, ki trpe na UT ischiasu in raznih neozdravljivih boleznih. Nahajajo se v hifrijeniono oporečnih taboriščih in le poredkoma v racijoneini bolniški oskrbi. — Za notarja v Kranjski gori je imenovan notarski kandidat dr. Otmar Golob. — Za vpokojenee južne železnice. Upravni svet južne železnice ie dovolil dva milijona kron za draginjske do-klade vpokoieneem. — brzojavke za vojne vje'nike v Italiji. Kakor naznanja bernski urad. mora biti v privatnih brzojavkah v Italiji označen adresat z imenom in priimkom in istotako odposiliatelj. Okrajšani ali dogovorjeni naslovi niso dopustni. — : Slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« izvaja na nedeljskem prijateljskem večeru JDS. sledeče skladbo. H. Volarič: >Slovan na dan<; F, Kcrun: ^Potrkali na okno«, moška zbora. Dr. A. Schwah: >Dekletce podaj mi roko: St Mokranjac: Srbsko narodne pesmi II. šopek: E. Adamič: >Pet-najst leK, mešani zbori. Poleg moškega in mešanega zbora nastopi tudi mo'ki oktet z izbranimi skladbami. — Umrla je v Ljubljani ga. Ana Machota. Pogreb se vrši jutri. Naj v miru počiva! Preostalim naše so-žalje! — Na dnevnem zavetišču IV. mestne deške šole je izpraznjeno službeno mesto voditeljice. Prošnje d o o0. junija 1918 c. kr. mestnemu šolskemu svetu. — Christofov učni zavod v Ljubljani priredi povodom šolskejra sklepa v svojih prostorih, Miklošičeva cesta št. S. pod vodstvom gospoda profesorja Robide javno brzopisno tekmo in sicer dne 17. julija t. 1. ob 8. uri dopoldne za slovensko in dne 18. julija t. 1. ob 8. uri dopoldne za nemško stenografijo. K tekmi, pri kateri se bode narekovalo skozi net minut z naraščaiočo brzino d o 200 zlogov v minuti, se vljudno vabijo starimi goienk in gojencev ter vsi. ki se zanimajo za stenografijo, da se osebno prepričajo, kako skuša zavod netiti v eojencih veselje do stenografije. Christofov zavod je dal našim pisarnam že obilo perfektnih sienografinj in stenografov. Pripomnimo, da je obiskovalo ta zavod v pretočenem šolskem letu 241 go-jenk in gojencev, ki so bili razdeljeni v razne oddelke in tečaje, v katerih je poučevalo 7 učnih moči. Opozarjamo na danasnli inserat zavoda ter to šolo najtopleie priporočamo. — Postni promet s Finsko. Odprta pisma, dopisnice in blagovni vzorci na Finsko se pošiljajo lahko odslej tudi priporočeno. — Pošiljanje blagovnih vzorcev na vojnopoštne urade štev. 3, 4, 293, B6L 374 .405. 409, 4^0, 434. 440. 465. 467. 409, 488. 523, 52<\ 6SL 640 in 616 ie odslej nstavlieno. Požar. Posestnici Potočnikovi Ivani v Gor. Praprečah ie napravil požar škode 8000 K. Zgorelo je gospodarsko poslopje, svinjak in dva prašiča. Toča. Iz Knežaka nam poročajo: V nedeljo, dne 23. t. m. popoldne je uničila strahovita toča vse pridelke v vaseh Bač, Knežak in Zagorje na Pivki. Padala je neprestano več kot pol ure debela kot orehi in še boli med groznim viharjem. Še danOd so viči H o cei i 1 <: po DoIiiL Liue.stva se io lotila ne-popisua >;;>iost in obup. Lansko leto i iizi ie vzela vse su'a. letos zopet toča. I je nastopilo v Zedinjeuih državah, da pregovore državljane za podpisovanje vojnega posojila. Našemu inteligentnemu občinstvu pa nI trt Ud takih Cirkuskih sredstev. Naše občinstvo ve samo prav dobro, da nam nihče več ne more iztrgati končnega uspeha te vojne in s tem varnosti nsše bodočnosti. Amerika »rojih iscrtanih ln poraženih zaveznikov ne bo sftogla vso p četa v i ti na nogCj ae bo nadomestila milijonskih ruskih armad, It tudi ne pride prepozno. _ Sonfina zmaga bo tuđi vse notroaie skrbi hitro pomirila Pomagajte jo pospešiti ln podpisujte z veseljem za- hvalo za dosedanje de: osmo volno p< uspehe trma* iooiilo. Pri aprovizaciji pa se ni delalo nika-keta razločka nied rodovitnimi in nerodovitnimi kraji! Vse denarje in obleko smo znosili v zameno za živež na Dolenjsko in v druge kraje; kako fci bomo pomagali letos, ne vemo. Hitra pomoč bi bila nujno potrebna, pa odkod nai pride? Usmiljenje ie umrlo in vojska triumfira. Ali tudi nas čaka edina odrositeljica — smrt? Iščejo se neznani dediči. V Prede-alu v Romuniji je brez oporoke umrl 14. septembra 1916 avgtrijski državljan Janez Šubič (Subic) v približni atnro->\\ G0 let. Kam je umrli pristojen in kje so njegovi zakoniti dediči ie neznrmo. Kdor bi se hotel oglasiti kot dedič naj prijavi svojo zahtevo do 2. marca 1919. c. in kr. konzulatu v Bukarešti tk. u. k. konzularisehe Vertretung in Bukarest). Kurator zapuščine je c. in kr. honorarni kancler Livius Duda pri c. in kr. konzulatu v Bukarešti. Poročila sta se v Mariboru, dne 22. t. ra. poročnik v rez. Josip O s t a p o -W i c z z f*dč. Štefico Wenigerbolz iz znane narodne rodbine iz Središča. Bilo srečno! K napadom na predstojnika o^rai-ne^a prehranjevalnega urada v Mariboru, drja Lajnšiča nam poroča dopisnik: Anonimni napad na dria Lain>i-ča v >Untersteirische Volkszeiturig ie imel seveda takoj svoj odmev v uradni preiskavi. Tozadevno poroča okr. glavarstvo uradno: Povodom napadov na okrajnega komisarja drja Feliksa Lajnšiča kot voditelja prehran ievalne-ga uroda okrajnega glavarstva Maribor v št. 23. mariborske >Volkszeitunge< 7. dne 8. juniia 1918. je namestništvo odredilo uradno preiskavo pod vodstvom načelnika oddelka 2 namestni-škega deželnega gospodarskega urada, okrajnega glavaria Adolfa Kranja, ki se je vršila, dne 12. in dne 13. junija v Mariboru na licu mesta. Revizija je pokazala, da je poslovanje prehranjevalnega urada upravnotehnično, trgovsko in računsko popolnoma pravilno in da se z vso prizadevnostjo deluje na to. da se prebivalstvo kolikor mogoče zadovoljivo preskrbuje. Osebna nedotakljivost voditelja prehranjevalnega urada, okrajnega komisaria dr. Feliksa Lajnšiča je brez vsakega dvoma ugotovljena. Brezimni dopisniki v čas-niškem dopisu objavljenih izvajanj so ostali žal namestništvu neznani in se jih zatorej v predmetu ni mocrla zasli-Šati. Kolikor je bilo mogoče povzeti iz poročila v >Volkszeitungic. da se uvedejo o poslovanju posameznih zasebnikov poizvedbe, so dani ukazi poklicanim mestom.« Ta uradni dopis ie v dvojnem oziru zanimiv: prvič kaže, kako se mudi c. kr. namestniji, če koga denuncira najmanjši .štajerski nemški listič, drugič pa kaže vse birokratič-no znanje slovenskega jezika v prav posebno krasni luči. Kakor 6e nam nadalje poroča, bode našlo infarono denun-cijantstvo svoje zasluženo plačilo. G. Rabitsch ima sedal toliko sitnosti j obrekovanja na hrbju, da bi ei res že lahko kožuh malo popravil! »Hauserschreck«. Dopisnik nam piše iz Maribora: Po Mariboru straši grda pošast, ime ji je >nakupovanje nemške posesti potom Slovencev«. Ta pošast ie tako splošna da treba samo reči: >Za to hišo se zanima ta in ta Slovenec< in strašno razburjenje se polasti nemške duše. Dobro je le, da to razburjenje nima praktičnega ozadja in tako je prav. A enkrat je vendar zaleglo, to v zadevi hotela >Meran«. Da bi ne pričel hotel morda vendarle v slovenske roke. ga ie kupila nemška družba za — 400.000 K. Nedavno temu smo beležili vest. ki se ie po mestu sirila, namreč, da je bila notica v Afarburger Zeituugc, ki ie poročala o nakupu >Merana< potom Slovencev fin-girana — plačana, da vlovi kaline. >Marburger Zeitung«, ki se nas sicer drži kaj rada kot klop, je molčala: ali V zadregi? In kar se danes povsodi javno govori, je, da se je hoteljeju Ska-laku imenitno posrečil poskušeni vKinffi. Xam je malo na tem in želimo tudi gospodu Špatzeku. da bi ga kmalu kedo slišal, videl in odrešil, kot je to se zgodilo prebrisanemu Skalaku s hotelom ^Meran«. Sne«r na Pohorju. Poročajo s Pohorja 21. t. m.: Danes je Pohorje globoko nizdol zavito v sneg. V nižini je deževalo močno vso noč in zjutraj je bil občuten mraz. Justificiran ie bil v ponedeljek popoldne ob 2. v zagrebški domobranski vojašnici 201etni vojak Krsto Mirič. ki ga je vojaški preki sod v ponedeljek dopoldne radi dezertacije in ropa obsodil na smrt. Denarnica z večjo svoto denarja se je izgubila v soboto zvečer pri brzo-vlaku. V denarnici so bili tudi važni dokumenti. Pošten najditelj naj odda denarnico z vsebino na policiji. Crne naočnike v zavoru z drugimi rečmi je izgubil danes dopoldne pred uro neki diiak na Poljanski cesti. Najditelj nai blagovoli oddati najdene reči na policiji. -r Zabela na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo zabelo v petek dne 28. t. m., v ponedeljek dne 1. julija in v torek dne 2. julija pri Muhlclsnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: V petek dne 28. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 120, od 9. do 10. št. 121 do 240, od 10. do 11. št. 241 do 360, popoldne od doI 2. do 3. št. 361 do 480, od pol 3. do pol 4. št. 481 do 600. od pol 4. do pol 5. št. 601 do 720, od pol 5. do pol 6. št. 721 do 840. V ponedeljek dne 1. julija dopoldne od S. do 9. št. 841 do 960, od 9. do 10. št. 961 do 1080, od 10. do 11. št. 1081 do 1200, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 1201 do 1320, od pol 3. do pol 4. št. 1321 do 1140, od pol 4. do pol 5. št. 1441 do 1560, od pol 5. do pol 6. št. 1561 do 1680. V torek dne 2. julija dopoldne od 8. do 9. št. 1681 do 1800, od 9. do 10. 5t. 1801 do 1920, od 10. do 11. št. 1921 do 2040, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 2041 do 2160, od pol pol 3. do pol 4. št. 2161 do 2280. od pol 4. do pol 5. St. 2281 do 2400. od pol 5. do pol 6. št. 2401 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 10 dkg čiste masti in 10 dkg jedilnega loja, kar stane 2 K, Pole^ izkazuje ubožne akcije prinesite s seboj tudi na? kazila za mast. Prosvsta. — Gledališki večer v prid vdovam in sirotam padlih vojakov c. kr. for. strel, polka št. 2, se je vršil včeraj pred polno nnijonsko. dvorano in zelo hvaležnim občinstvom, ki le našlo poleg umetniškega užitka v pesmih in arijah tudi razvedrila v kup-letih, deklamacijah In čitanju smeSnic. Izmed pevskih točk moramo omeniti zelo simpatično prednasanje altistke ge. Perilo v e, ki je svojo nalogo, zlasti v nizkih legah, rezila povsem v zadovoljstvo občinstva. Tudi koloraturka ga. O t ah ti ova je žela za svoja izvajanja mnogo pohvale. Prednasanja %. Kovača so pričala o resnem stremljenju pevca in |e učinkovalo prav ugodno, kljub temu. da njegov glas v višjih legah ni dosti izglajen. G. Povhe si ie osvojil s svojimi kupleti takoj vso galerijo, dasiravno ni prinesel ničesar prav novega. Občinstvo se je zabavalo iu nasmejalo in je bilo hvaležno. Topli glas bari- tonista Debevca je osvojil takoj vse občinstvo ter smemo trditi, da so njegova prednasanja spadala med najboljše užitke večera. Tudi duet ge. P e r š 1 o v e ln g. Kovača ter tercet ge. O t a h a 1 o v c, ge. Pcršlove in z. Kovača sta zela zasluzeno pohvalo. Večer je dosegel svol namen. Burleska »Vražja divizija* je morala odpasti, zato se je naužilo občinstvo deklamacije gdč. Danilove in humorističnih prednasanj g. Danila. — Bivši operni tenor Al. Waa*-muth. član opere vzhodnih čeških mest. v Liubli. :. na to v Brnu in v Plznu io 19. t. i i umrl v Praši, šele 37 let star. kot lovec 22. lovskega bataljona zaradi bolezni, ki si io ie nakopal nai voini. — Z dunajske akademije za upo-dabljajoče umetnosti nam pišejo: Med" akti, ki so jih gojenci c. kr. akademije za upodabljajoče umetnosti na Dunaiu letos razstavili, so bile nagrađene ie risbe našega rojaka Gojmira A. Kosa. Čestitamo mu prisrčno in mu želimo najlepših- uspehov na nadalini poti. Mm suni * Kose za Ukrajino. Iz Kiieva poročajo, da je ukrajinska banka dobila doslej iz Avstro - Ogrske 2,000.000 kos. * Vojni dobavitelji in vojno posojilo. Madžarske oblasti kontrolirajo, s kakim! zneski sodelujejo vojaške službe oproščeni vojni dobavitelii pri podpisovanju vojnega posolila. * Vagon za nemške knjige ▼ Romunijo. Zveza knjigotržcev v Lipskem je sporazumno z vojaško oblastjo uredila svoj lastni voz za knjige, katere pošilja v Romunijo. Ta voz odhaja iz Lipskega vsak tedeir enkrat. Gospodarstvo. — Vin. avstr. vojno posojilo Pri Ljubljanski kreditni banki ie bilo daj inkl. 22. t. m. subskribiranega 2,764.000 kron VTII. avstr. vojnega posojila. Med drugimi so podpisali sledeči: Ob-črnska hranilnica. Krško 100.000 K* Gremij trgovcev, Ljubljana 2000 K* Janko Koschier, Kamnik 2000 K. Ft; Gorig. Cabar 1000 K. Okrajna hranilnica in posojilnica, Skofja Loka. zaj Ivana Hribernik. Planica 1000 K. Mestna hranilnica. Kamnik, za Alojzija Ko* sec. Ujsko 1000 K. Marija Kukovičič^ Sežana 1000 K. Frančiška Kukovi'ic^ Sežana 1000 K. Karel Skala, Kamnik 1000 K. Jerica Šinkovec Kamnik 1500 kron. Anton Makovec, c. kr. orožni škil stražmojster. Vipava 1000 K. — Pri podružnici v Trstu: N. Grison, Trst 25.000 K. >Telegr. Beamten Spar- &t Vorschuss - Verein«. Trst 3000 K. Ivan Weisa, Trst 45.000 K. Anton Padovan, Trst 10.000 K. Ivana Podreka, Trst 10.000 K. Giovanni Criernanoich, Trst 21.000 K. Brovedani & Fabbro, Trst 20.000 K. Rudolf Exner. Trst 5000 K, Jakob Taučer. Trst 500 K. A. terjal & Ko.. Trst 50.000 K. Moses Dlugacz* Trst 15.000 K. — Pri podružnici v Celovcu: Ivan Hutter, prof., Kazažei 10.000 K. Samostan Kazaže 2000 K. Luj ka Konečnik. Strpnavas 10.000 K. Lucija Sturm, Kamen 1000 K. Josip Miil-t ler. Celovec 5000 K. Barbara Kovač« Grebinj 1000 K. — Pri podružnici vi Sarajevu: Karel Danes. Sarajevo 200O kron. Jaroslav Merinskt, Sarajevo 100 kron. Franjo Skorčič, Sarajevo 1000 K* — Ker z dnem 2. julija t. 1. poteče suh* skripijski rok. se p. t. interesenti opozarjajo, da Čimpreje odpošljejo svoje* prijave oficijelnomu subskitfpciJRkemti: mestu. Ljubljanski Icreditni banki vj Ljubljani, oziroma njenim podružnicam v Splitu. Celovcu. Trstu, Sarajevu, Go> rici in Celiv — Zaplemba krompirja. Uradno se razglaša: Z naredbo urada za ljudsko prehrano je določena zaplemba letošnjega krompirja. Zaplemba stopi takoj v veljavo in zadeva tudi zgodnji krompir. Urad določi času primerno, katere množine krompirja se imajo oddati za prehrano prebivalstva, čet in v industrijske svrhe. Kakor hitro je dosežena ta množina, preneha zaplemba. Kljub zaplembi se prepusti kmetovalcem za prehrano svojcev, delavcev in uslužbencev potrebni krompir, krompir za seme in z določenimi omejitvami za človeško prehrano nesposobni krompir za krmo* Tudi se morejo navzlic zaplembi pod po* goji. katere je prehranjevalni urad že priobčil, sklepati pogodbe za prodajo krompirja. Za prevzetje zaplenjenega krompirja so poklicani organi vojnoprometnega zavoda. Oddaja krompirja je vezana na uporab-* ne izkaznice in se v mestih nad 10.000 prebivalci dodeli določenim oddajalnicam. Najvišja cena producenta za krompir, ki se odda do 5. Julija prostovoljno, se določa na 100 K za metrski stot. Po preteku vsakih 12 dni se zniža ta cena za 16 K, tako da bo dne 4. septembra v veljavi najvišja cena 20 K. V teh cenah je obsežena premija 5 K za metrski stot za prostovljno oddajo. Ako se ne izvrši prostovoljna oddaja, se uporabi v naredbi dne R. marca 1917 določena najvišja cena 15 K, ki se pri prisilnem od-vzetju krompirja zniža za 20 odstotkov, torej na 12 K. Izdajatelj in odgovorni urednik; Valentin Kopitar, lastnina ta tis* jdfKfiđat Stran 4. .SLOVENSKI NAKOU*, dne 26. junija 191». 143 Ste v Trgovski sotrndnik llnibe v mestu ali na deželi .— Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3153 đc-£r© ohrani en o Proda 33 moš§t@ Eteso. Poizve se pri Gradlšarjn, Rimska fi_cesta stev. 14. 3152 HW v Slednji Šiški, Planinska ces. št. 114w 51 *97 lesa prodati. h^bjP^s Samo pismene poti m* MaHfa Eabfan v laanstericl, pošta »kofilica. 2883 Katera gospoSioia s Primorskega, sedaj stanujoča v Ljub-llani, bi me hotela učiti italijanskega jezika? Cenjene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Nar.« pod: „S£oja Jslja 3157«». HCM----- fflasT" Vet dobro iinrlemih u Sok Uf OS sprejme tako? pri samostojnem sđravniku v trgu na Štajerskem. Pla-.čilo po dogovoru. Ponudbe pod ffkti-aiartca 3131" na uprav. »Siov. Nar.« se takoj sprejme na sJaino delo. — Plača po paru 7-9 K. Hrana preskrbljena. J. ros, Z 3 nor le ob Sati 126. izurjen, priden inpo-šten. se sprejele takoj. Plača po dogovoru in popolna preskrba — Ponudbe pod „Lipa 93" Žalec pri Celja. 3133 IfflTlij kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd) kupuje po najvišjih cenab. M. ILANT, Kranj. C6)5 irece vsake vrste in suho gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišj h dnevnih cenah trgovska firma J. Kuš.an, Kranj, Gor. Isto-tam se sprejme trgovski učenec. assa Mladenka v starosti 19 let ?e ?eli poročiti z mladim gospodom. Izučena je v šivanju in gospodinjstvu Ponudbe samo s sliko sprejema onr^vniStvo »Slov. Narodn« ood šifro ».Poraladso fntro iL 444/3118*. Taj-ost strogo zajamčena ©STO^ni^O 4er tošuj i Ponudbe z navedbo množine in cene na tvrdko Josipa Val, LjubMana. 7—tt^t— ~. • &rjg^^ikZMmBiM Ana Rlacnova, mestna oč teljica, javlia v svojem in v imenu svoje sestre FeSicSte Šiimerjeve vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaiostro vest o smrti svoje nadvse ljubljene, nepozabne mamice, oziroma tašče in stare mame, gospe ■ ki je po daljšem bolehanju, previđena s sv. zakramenti za umi-rujoče, dne 25. junija 1918 ob 3. uri popoldne mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnke je v četrtek, 27. t m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Kolodvorska ulica 20, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Lfnblf^a, 25. junija 191S. m odJ4 do 15 let, poštenih staršev, — se sarafma takof. J. Sf ohortć, krojač Llnklfsna Iv. Petra cesto *t ti. — 3161 Tesarje In mlzarie proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbi eno) sprelme ANTON 8TKINIB, Ljnbllana, Jeranova ■lica it 11. '*5 Vzame ie ¥ naleta ali knpl majhna hišica v L'abijanl. Ponudbe pod „ROSTO-HAE • na uprav. „Sloven. Nar." 2334 Mim in delavke spretme ta^o1 v službo strojilna tovarna 8a rasa A Oo v I/ab!Janif elel ;ova nlica 4. Zulaševanje od 4— popoldne 220 flBT Išče se ftacunski Hlape. Kje, se izve v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 3154 Prodaat okrog 47—48 hekto Cena po dogovoru Proda se najrajši* vkup. Fran Remlc, trgovska »gen tura, Ljubit 2 na, Marije Tereale cesta Stev. 1. .si36 Posojilnica v Ptuii:: Narodni dom, sptejme za nadzorovanje deJavcev pri vinogradu v Halozah praktično isveibanega tudi invalida. — Prosto stanovanje in hrana. — Plača po dogovo-ru. — Ponudbo z 7 natančnim popisom dozdanjega službovanja je poslati na načelstvo posojilnice. — 3132 enonadstroona, s trgovskimi nrozori in pro-dajalniško opravo, zgrajena pred neka i leti, v jako dobrem stanju, se »roda v Višnji gori. Poleg hiše vrt za zelenjavo, z obširnim sadovnjakom in lastnim vodovodom ter druga poslopja za rejo živino. — Plačilni pogoji zelo ugodni — Pojasnila daje tvrd kar A. Snšlan, L abUsna, Earlovska cesta it. 13. Radi pomikanja mr- zaprem svojo modi$t8¥«it§ dno 1- Julija ter prosim cenj. dame, da naročene in v popravilo dane slamnike do 1. talija prevzamejo. tla Christofovem sisi zauoflu, VST SbU.m arafelk ieli ^m.nmnm.aani asa °P°'dan in zvečer WmWE&WWmm pri kaki piivatni m S m rc!aieta tr knjižnico celodnevno ali tudi le za večerne me t j. od 5—8., pozimi od 4—7. zvečer. Vstop čimprej. — Pismene ponudbe na poravo »Slov Naroda" pod šifro: .jUa^inićarka 3125." W afj u r«? vUi Qe!u mesta je cdda ŠT8S.!tA v nrjsm aii tts raima. Pismene ponudbe sprejema iz pri] znosti BKklavi Jarisa, Soor. ŠiLss. Ltov. 75. 31 0 Plača po dogovoru. Hrane dovel Ljubezen do 2 deklic se zahteva. — Vpraša se pri upra/ .Slov. Nar.« 3123 st Ca II oziroma prostori za pisarno v bližini sodnije se išče eventuelno se iamen-a stanovanje v tem kraju, s cenim pa lepim stanovanjem na periferiji mesta. Tudi se zamerita hiša na Dunaju z hišo v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda" pod „stanevajre ln zsmeca 340' . Zemtaa ^onndlia. * Gospodična, stara 2| let, se želi seznaniti z J7obraženim gospodom v starosti 21—35 let iz boljše rodbine Sem lastnica lepega posestva. Prednost le oni, ki se v gospodarskih razmerah dobro razumejo Le resne nonudbe s *?liko se sprejemajo na unr-» ni^tvo »Slov. Naroda« rod šifro: „Vcsaa St. 652/3111'-'. Tajnost strogo za-a-učena, ponudbe brez slike v koš NOVO PERJE 1 kg belega puha (Staub) . . K45.— 1 kg bek ga puljenega I. vrsta K 26.— 1 » » » n. » K17 — 1 » belega nepuljenega I. vrsta K 10.— 1» » » II. » K 7 — 1 » sivega puha (Staub). . • K 26.— 1 » sivega puljenega • •". .K 7.50 Po povzetju pošilja se po 5 kg ali več. I. HALDER, Praga - Sralchov, -T*S£ Eiaskeho tf. 1. c026 brez otrok dobi breiplr.*no stan?- v«n"e, da oskrbaie v«l- posle v hiši. Praša se v trpov^ni Tr. Iglic, Hest"M erg 5t«?v. II. a » 4 -i in pismeni papir v 10/10 mapah df»-cavlja najceneje založba /730 Mfrcsiav Eis&n!nesg2r, Dunaja SchSnbrtinncrstrasse 4^. Cenovn:ki zastonj '-5 Eupim ie rabljen stroj:: šivalni •o dHsfUIIII Ponudbe na Štiri trg 3/1L — 3122 se dijak pas 6. ali 7. razreda gimnazije ki bi med počitnicami pripravljal dijaka za 2. g-.mtvziio. - Ponudbe pod šifro MIn-sfcrjkter 315941 n? upr. »Slov. Nar.« Kw'm dobro ohranjen:: PISALIH STROJ. Ponudbe na postal predal 27. 3110 česestunovMjc z eno ali dvema meblovanima so« L.:, rr^ in kuhinjo, ako mogoče tudi z o po i a bo vrta proti dobri plaći. — Ponudbe pod šifro mesto ali okolica na urravništvo »Slov. Naroda«. 3124 IV • Vi ikn hI. večja množina, se proda. Knpl i o se prazni sodi od mošta ln vina. — G. STELZIR. 2-4- JWyj£T7E'.^OBF pri GRADCU. -ni nabitki za čevlje, zelo zahtevani predmet, v veliki zalogi po konkurenčni ceni, nudi irgovccm v prodajo 90r H. SELJAK; LJUBLJANA.najaj KaroCtte v7.or^no notifiatev. tOO zavitkov K 135. Pri gradnji nove tvornice ob kolodvoru v Trtfcn se sprejmo zidarji m tesarJL Plača se na uro K 1-40—1*70. Težaki imajo na uro K080 do K 1*20. Ženske na uro od K 0-60 do K 070. Cezure po dogovoru. Za dobro prehrano, ki stane na dan K 4.— do K 5.— je skrb-Ueno. Tudi brezplačno stanovanje. — Več nove g Žumer, Vrbovčeva nI. it. 3 v Ljubljani ali naravnost na stavbišču. 3008 Miklošičeva cesta 8 (nasproti hotela Union), se vrSl vpisovanje ves julij 1918 vsak delavnik od 2.-6. ure popoldne, na ravnateljevem stanovanju, Domobranska cesta 7, pa cd 9. —12. ure dopoldne. — Dnevni in večerni tečaji. — Pojasnila daje ravnateljstvo. mr Ovijalne ~W t<7 XXMXXXXXK5£« ^g^XXXXXXXXX ■1 ss je najboljši pripomoček „MUHLATA^-moka; je pridodati k vsem pekarijam, močnatim jedilom, kruhu, juham i. t. d., ker zaradi tega pecivo naraste, pridobi hranljivost, izdatnost, nasitljivost, lepo izgledanje, je sredstvo proti različnim boleznim. Vsebuje 10% sladkornih, 10% maščobnih snovi. Dobi se najmanj karton s 25 zavitki za K 75.—; pri 5 kartonih še 10% popusta. Mala prodaja je K 3'50. — Za event. vprašanja se prosi znamka. 2137 A POSTHŽia, mkB&g, šfefersko, en gros, tacat 120 K, K 168, K 192, K 240, K 264, platnene trakm psrte^eie itd. DudoifBolenmDIler Ljubljana, Stari trg št 8. XII-1181 Tvrdka "W Oraient in Jančar v Ljubljani, Breg it 6, se priporoča slavnemu občinstva za stavbna ln pohištvena pleskarska dela. ms Delo se izvršuje So z dobrim pravim bfiagom. Proda se prostovoljno na lecem in zdravem mestu, 4 k!m. od Lnl-sftsske ceste ležeče possittro v velikosti £40 oralov. Od tega je 15 oralov nI j v, 5 oralov vrta !n ssđovn-aka, 4 orale travnika, 7 oralov vinograda, 180 oralov loze, drugo pašniki z novo pnzemno hišo in gospodarskimi poslopji. — Cena 350.000 kron. Bližja pojasnila daje Stifo aibič obč tajnik v MetretiCn pri Karlovcu, Hrvaško. 1656 feeifl^v * k ^•^■Mt^ani^kJaiiiau *ft *^ _> ■aw,aS- V iti/' ;'-Sp se m debelo m na drobno Sina cikorlga. kavni In čajni nadomestek, paradižniki in kis. »oi Trgovina M. Dorfel, Ljubljana, gwr Mestni trg Stev. 12. tsh Ha«! orlgšoalnl rodni drokilni ni!M s pred drobilo i ko m, z regulacijo za lino amletlo in grobo drobljenje vsakega sadeža z izmenljivimi specialno trje-nimi stanovitnimi mlevmmi ploščami, preksialo vse drage Izdelke. Za vsak mlin so ! a naći. OBLEKE aaj pu» poban-ana izgleda in nadomesti ULLLuM če se pobarva le z najboljšo barvo. Vsak si lahko brez truda in stroškov prenovi obleko bodisi iz kakršnega 2e blaga. Najmanjša pošiljatev 10 zavit, z navodilom s poŠto K 10*20; trgo\ci ICO zavit K 40.—. 1000 zavit. K 35.-za 100 zavitkov. — A. Po strti n, Bradač, ftta-jersko, Stevrerg. 69 Fl. Commžs. „Mehlata". -•-■! tO I« Emona Kupujsm zmedene enske lase. Štefan Strmoli, tjubljafa, pod Zranco št. 3. POZ OB I Zaradi vpoklicani a v vojaško službovanje fo lokal odprl samo sa prodalo blaga In sicer vsaki daa samo od 0. do pel 1. in v nedeljo od 6. do 11. aro dop. Model I z zamašnjakom poprijemal- cem, lijem in ročico, K 160.— Model II s polžem (namesto conrije-malca) lijem in zamašnjakom KiZO.- Medel lil £ ročnim zamašnjakom brez polža,K 95.- Poštnine prosto ako se pošlje dena naprej (pri povzetju se zaračuna poštnina) pošilja rasnečevalnica kmetijskih strojev 2761 Chistav Tin t ner, Dunaj, HI/150 aTevilnggasse 11. ~$RS iščejo ce zaatopnlki. dobiva se v«oh prodala!.«1-: Pravkar izSio: fJr. Aloi£ Zaloksr: udiskem zdrav|y. Cena 3*60 K« s poštnino vred 4 K« Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. »Zalokarjeva brušura je namenjena vsakomur, ki mu ie na srcu sreča in bodočnost Jugoslavije«. („Sfov. Narod".) ^ 3C7i V. »Pisana je tako, da jo bereš, bereš in zopet bereš in razmišljaš«. („JugosJovan".) =a^' i ijanska kreditna banka v LJublja ■n njene podružnice v SpIHu. Celovcuy Trstu, Sarajevuy Gorici in Celju kot oficijelno subskripcij s ko mesto ■ sprrejemajo prifeve mm ■ ■ m BO VIII. avstrijsko vojno posojilo ■ss* po originalnih pogojih a L davka prsti 51 a°|o mt\. držav, pasojilo......a 91.54° D. davka m\i 51 ,°|o odpovedljive držav, mim. a 95.50' Tlokoviiio mm prijavo In pejaoolla ao strankam brezplačno na razpolago pri naših blagajnah. 6