61. številka Ljubljana, v petek 13. marca 1896 XXIX. leto Ighaja vsak dan ue*er, iaimii nedelje in praznike, ter velja po posti prejemati za avstro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld. za Četrt leta 4 \:\<\ , za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Zh pošiljanje na dom računa bo po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje de žel t« toliko Teč, kolikor poštnina zdafia. Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po ti kr., če su oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., če bo trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu št. 12. Dpravnifttvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne stvari. Ferjančičev jezikovni predlog in Mladočehi. Poslanec dr. Ferjančič je dne 3. t. m. predložil permanentnemu odseka za reformo civilno-pravdnega reda samostalni predlog, naj se v civilno-pravdni red postavi določbo, zagotovljajočo jezikovno ravnopravnost pri sodiščih, in sicer v civilnih pravdah. Podpisali so ta predlog slovenski, hrvatski, ruski, romunski in srbski poslanci, niso ga pa podpisali niti poljski niti deški poslanci. Umevno je, da je to obudilo precej začudenja, zlasti pa so se čule rezke sodbe glede postopanja mladočeških poslancev. Zategadelj se nam zdi umestno, stvar nekoliko pojasniti. Poslanec notranjskih kmetskih občin je bil najprej priredil predlog, kateri je imel v očeh bolj slovenske razmere in je namerjal zagotoviti, da se bodo izdajala slovenska redila, pisali slovenski zapisniki, osobito bodoči obravnavni zapisnik in za javno sejo namenjena poročila o slučaji. Češki poslanci ao se izrekli zoper ta predlog, vsled česar ga je dr. Ferjančič opustil. Ker pa je sedaj prilika, da se zagotovi zakonitim potom jezikovna ravnopravnost, katera bi sicer bila odvisna od dobre volje vsake vlade, — zakaj administrativne naredbe »e dajo tudi administrativnim potom preklicati — povabil je naš poslanec češke poslance na pogovor, da se doseže v tej stvari potrebno porazumljenje. Na ta pogovor so prišli poslanci dr. Vašatv, dr. Brzo-rad, dr. Eugel, dr. Kaizl in dr. Pacak ter so se vsi izrekli za predlog, kateri je potem dr. Ferjančič tudi izročil permanentnemu odseka za reformo civilnopravdnega reda po nastopnem besedilu: .„§ ... Stranke in njih zastopniki se morajo v svojih pismenih nlogah ali ustnih naznanilih posluževati jednega izmej deželnih jezikov in mora sodišče v tem jeziku pisati vse zapisnike in rešitve ter je izdajati." * Kakor rečeno, bili so imenovani češki poslanci s predlogom popolnoma zadovoljni in nekateri iz njih so pooblastili dra. Ferjan- Matica Slovenska*. m. Oceniti nam je še dve „Matičini" knjigi in ■icer tisti, ki utegneta Sirje kroge slovenskega či-tajočega občinstva še najbolj zanimati: „Knezove knjižnice" 11. zvezek in .Zabavne kjižnice" IX. ivezek. Zgolj leposlovne vsebine ni nobena teh dveh knjig. Knezova knjižnica prinaša dve povesti: »Gorski potoki", spisal Ivan Goreč in „Planinska idila" spisala Pavlina Pajkova, vrb tega pa še životopis Matije Valjavca, sedanji generaciji že precej inalo znanega pesnika in zasluženega jezikoslovca. Valjavčev životopis je spisal najboljši slovenski zavist prof. Fr. Leveč. Pisatelj ima to tedko lastnost, da zna literarne profile s kratkimi in krepkimi potezami orisati in ustvariti plastično podobo dotičnih značajev. Pogodil je tudi Valjavca kot človeka, pesnika in zbiralca narodnega blaga. Dasi J° to prav za prav literarno zgodovinska studija, vender nič ne ugovarjamo, da se je priobčila v • Knezovi knjižnici", saj pozna občinstvo še vse premalo življenje in delovanje tistih mož, kateri so Položili temelj naši literaturi. Gotovo bi »Matica-"stregla vat m članom, ako bi izdala v posebni čiča, naj jih podpiše na predlog, če bi slučajno ne bili navzočni. Taka zakonita določba je za vse v manjšini se nahajajoče narodnosti v nafti državni polovici prevažna, zakaj lahko se primeri, kakor se je do-sihdob skoraj praviloma primerilo, da pride na krmilo takim narodnostim sovražna vlada in če prekliče administrativne jezikovne naredbe, bilo bi konec ravnopravnosti vzlio čl. 19. drž. osnovnih zakonov. Ko je pa prišel Čas, podpisati Ferjančičev predlog, so to češki poslanci odklonili. To je obudilo opravičeno začudenje, in staročeški listi so tudi zaradi tega ostro prijeli mladočeške poslance. Razlogi, katere so vsled tega navedli češki poslanci za svoje postopanje, ki je, brez ovinkov povedano, prava persiflaža slovanske vzajemnosti, so do cela ni če vi. Oglejmo si jih! Češki poslanci pravijo, da je jezikovno vprašanje že rešeno in da ni potrebna nobena zakonita določba; v dokaz pa se sklicujejo na obnovljeni češki deželni red cesarja Ferdinanda in na člen l1.'. drž. osnovnih zakonov. Kako nesrečen je ta izgovor, ni treba dokazovati. Vlada ne priznava obnovljenega češkega dež. reda Ferdinanda II. pravno-veljavnim, £ 19. pa obstoja tako na Slovenskem, kakor na Češkem samo na papirji, in bila so do sedaj vsa prizadevanja, izposlovati njega popolno izvedenje, povsem brezuspešna. Jezikovno vprašanje torej še nikakor ni rešeno in zalo denemo lahko ta razlog „ad aeta". Resnejši je ugovor, da češki poslanci Ferjan-čičevega predloga zategadelj ne morejo podpirati, ker bi zamogel biti nevaren uvedenju Češčine kot notranjega uradnfga jezika na Češkem. Ta ugovor je vsekako vreden uvaževanja. ćehi delujejo na to, da se uvede na Češkem njih jezik tudi kot notranji uradni jezik. Kako pa mislijo to izposlovati? Ne parlamentarnim potom! Čehi ne mislijo predlagati, naj se sklene v tem oziru poseben zakon, nego se pogajajo z vlado, da ustreže njihovi želji admini- strativnim potem To pa stori vlada lahko tudi če bi se Ferjančičev predlog vzprejel, ker ta predlog nikakor ne prejudicira češkemu notranjemu uradnemu jeziku, kar so zgoraj imenovani Češki poslanci pri posvetovanju z dro m. Ferjančičem sami in izrecno p riznali. Tudi ta argument je torej povsem ničev in je nagib« postopanju čeških poslancev iskati drugod. Reklo se je, da češki poslanci ne morejo podpirati Ferjančičevega predloga, ker nima upanja, da bi obveljal. Češki poslanci so zadnja leta stavili nebroj predlogov, o katerih so v naprej vedeli, da ne bodo nikdar obveljali, pa jih to ni nič motilo. Zatorej ne verjamemo, da bi bila ta okolnost količkaj uplivaia na češke poslance, pač pa sodimo, da so bili zanje deloma merodajni oziri na vlado. Vprašali so namreč pravosodnega ministra grofa Gleispacha, kako sodi o Ferjančičevem predlogu, in ko jim je minister povedal, da obžaluje, ker se je sprožil prndlog, a katerim se baje vrže političen moment v te zakone, so se češki poslanci odločili, odreči Ferjacčičevemu predlogu svoje podpise. Najbrž je to njih namero podkrepila tudi misel na njih državno pravo. Oni imajo tudi glede jezika svoje zgodovinsko stališče; v*>rlno so jim v mislih tisti Časi. ko je na Češkem bila samo češčina uradni jezik in ker obnovitvi teh razmer nečejo prejudicirati, jim je ljubše, da zakoni nič ne reko o ravnopravnosti, kakordabijozagotovili vsem narodom. To in pa oziri na >lado no razlogi postopanju čeških poslancev, vse druge navedbe so prazni izgovori. Slovenci moramo tako postopanje iskreno obžalovati, ne samo ker Čehom nič ne koristi, nam pa veliko škoduje, nego tudi zategadelj, ker so češki poslanci tu pokazali, da nimajo pravega zmisla za istinito ravnopravnost, ter nam odprli pretužno perspektivo za slučaj, da se oživotvori Češko državno pravo. Izvestni krogi pa naj iz tega slufaja posna- knjigi životopise vseh prvih slovenskih pesnikov in pisateljev, seveda bi morali biti tako pisani, kakor je pisan Valjavčev životopis. Povest „Gorski potoki" je vzeta iz ljubljanskega življenja , a specifično lokalnega kolorita nima, dasi se v njej imenujejo v Ljubljani dobro in slaba znana imena. V njej se popisujejo doživljaji dveh mladih, službe čakajočih mož in ljubavno razmerje jednega iz njih ter tega razmerja srčni izid „Planinska idila" naslovljena povest slika „interesantnoga" moža, ki pride v samoten kraj, da tam pozabi svojega srca gorje Tu se zaljubi v nedolžno, ljubo dekle ter se hoče ž njo poročiti, ko izve, da njegova žena še živi. Dekle ga odslovi dasi bi se mogla ž njim civilno poročiti, ostane mu pa zvesta ter odkloni snubitev vrlega mladeniča. Za nekaj let umrje žena „interesantnoga" moža in ta pride po svojo verno čakajočo ga nevesto. Tudi ko bi ne bilo zapisano, da je to povest spisala Pavlina Pajkova, bi vsakdo uganil, da je njena. „Zabavna knjižnica" prinaša zgodovinsko črtico „ČoL>arji in brodniki na Ljubljanici in Savi", katero je na podlagi skrbno zbranega materijala spisal pref. Ivan Vrbovec. Zanimiva je ta črtica zategadelj, ker zna nje pisatelj tndi najsuhoparnejše stvari jako zanimivo pripovedovati in opisovati, a da bi bila za „Zabavno knjižnico" primernejša nego za „ Letopis", tega bi se ne drznili trditi. Povest „Temni oblaki" je spisal mlad pisatelj, ki se skriva za psevdominem Dobra veo. D« janje se vrši na Notranjskem. Imovitega Korenčana sin si pridobi Brce dekleta iz dobre rodbine, Gabrijele Lesarjeve, katere oče je bil svoj čas zavra!no umorjen. Malopridni ljudje obdolže starega Korenčana, da je umoril in oropal Lesarja, vsled česar se zaroka razbije. Mladi Korenčan zasleduje pravega morilca in posreči se mu dokazati njegovo krivdo; posledica tega je občna sreča in zadovoljnost. Vse te tri povesti imajo iste slabosti: pisane so po stari šabloni, dogodbe so prevsakdanje, skoro bi rekli nekoliko trivijalne, situvacije pa niso dovolj plastično popisane. Pisatelji menijo, da dobi kaka povest lokalni kolorit, če se imenujejo določni kr; ji, a vsaka teh treh povesti] bi se lahko godila tudi na Angleškem, ne da bi v njih našel slovenski kolorit. Posamezni značaji niso psihologično resnično izvedeni in kar je poglavitna napaka: konec je v vseh treh povtstih prisiljen ker ni logična in neizogibna posledica preidočih dogodb, nego nastane prav kakor v nemških veseloigrah, v katerih igrajo odločilno oiogO izgubljeni medaljoni, vsled unanjih nplivov. V povesti „Gorski potoki" — katera se odlikuje po krepkem izvirnem slogu in dobrem karakteriziranju nekaterih oseb, ter je brez mejo, koliko vrednosti pripisujejo uprav Bnajboljši Slovani" tisti ideji, ki se zove „slovanska vzajemnost". _ Državni zbor. Na Dunaj i, 12. marca. Dne 12. t. m. je bil v državnem zboru oglasen mej govorniki gospod poslanec Kob 1 ar, ter je hotel potegniti se za delavce, posebno za rudarje v Idriji in žrebljarje na Gorenjskem o priliki proračuna poljedelskega ministerstva. Ali razni pred-govorniki, ki so svoje govore grozovito raztezali, in posebno poljedelski minister grof L^debur, kateri je imel silno dolg in dolgočasen govor, kakor da bi hotel uvesti obstrukcijo, so mu preprečili, da ni mogel priti na vrsto. Zato je pa stavil g. Koblar naslednje 4 resolucije, katere je zbornica sprejela, da so se odkazale v budgetnem odseku. Potem pridejo v zbornici v pretres v jesenskem zasedanju, kjer bodes mogoče govoriti obširneje, posebno ako vlada med tem časom ne bode ničesar ukrenila na korist delavcem. Resolucije, katere obsegajo glavne težnje idrijskih delavcev in učiteljstva ter jedna, ki se tiče železniških nadlog, se glase: I. resolucija. Z ozirom na to, da je bud-getni odsek iu nato zbornica 1. 1893. poživljala vlado, da naj blagovoljno dalje skrbi za zboljšanje položaja rudarsk h delavcev v Idriji, da se pa doslej v tem oziru ni ničesar zgodilo ; z ozirom na to, da so vsled tega, ker se zadnja štiri leta na neutemeljen način odteguje rudarskim d.ugom, ki so hišni posestniki, prejemanje stavbinskega lesa za popravo hiš, katerega so od nekdaj prejemali kot nekak servitut ali zastonj, ali vsaj za polovično ceno iz eraričnih gozdov, britko zadeti tudi delavci in pazniki, ki nimajo hiš, ker vedno Ae primanjkuje eraričnih stanovanj in ss vslt-d tega draže manj zdrava privatna stanovanja; ako vzamemo v pi slev, da je tržna cena žita silno padla in da je vsled tega naturalna plača za delavce in provizijoniste izgubila na polovico vrednosti; ako dalje vpoštevamo, da se rudarskim delavcem Sat aktivne vojaške službe ne všteva niti pri napredku v službi, niti k proviziji in za časa vojaških vaj ustavlja plača, mora pa delavec, ko pride od vojakov vsložili limito, katerega je mej tem časom prejemali njegova družiua in so na ta način močno oškodovani branilci domovine; z ozirom na to, da je. večina vnanjih delavcev uvrščena v nižje plačilne razrede in da zboljšanja delavskih plač z I. 189 2. ne čutijo rudarji, delujoči v akordu, dokler ne zviša akordna plača (tako n. pr, da ne navajam bolj kričečih slučajev, zasluži stalni rudarski delavec, ki ima rediti ženo in L otrok, za 25 libt le 13 gld. 66 kr., in ko Be mu odtegne limito, na koncu meseca dobi izplačanih le 5 gld. 22 kr.) izročeni so delavci iu njih družine še ve.dno največji bedi: poživlja se vnovič nujno c. kr. vlada, da poskrbi kar najhitreje za zboljšano položaja delavcev pri državnem rudniku v Idriji. dvoma mej vsemi tiemi najboljša — reši originalen stotnik kritično situvacijo, v povesti .Temni oblaki' Be dobi alu'ajno listnica in se ž njo izkaže krivda mor I dava, v „Planinski idili" pa pomore smrt prve žene, da se „interesantni" Oger in njegova Alenka dobita. Vabo tem nedostatkom pa smo preverjeni, da bodo vse tri povesti ogromni večini čitajočega občinstva jako ugajale. Pripovedovanje je v vseh treh lahko in gladko, dejanje živahno in zanimivo, zapletke so, četudi ne nove pa interesantne in — ne rešujejo se težki problemi niti se ne podajajo „ntu-dije" iz sodobnega socijalnega življenja (povest „Gorski potoki" je taki studiji še najbolj podobna), kar masi občinstva v nas še ne ugaja. Ker so zadnji Čas prišle tudi pri nas v navado literarne etikete in as mnogo piše in čuje o „realizmu" in o „idealizmu", utegne kdo vprašati, kateri teh šol pripadajo imenovani trije pisatelji. Odgovor na to je lahak: vsi trije pripadajo soli starih nemških novelistov, sicer pa je etiketa stvar brez pomena, glavno je vprašanje, ali iinajo pisatelji kaj talenta in na to lahko z mirno vestjo rečemo, da ga imajo, ne talent kakega Halzaca, ali Tolstoja, nego skromni talent kakega Dumasa st., Hack-liinderja ali Viljema IUuiTi, ki pa tudi niso bila napačni pripovedovalci iu se utegnejo še čitati, ko bodo moderni naturalisti že davno pozabljeni. II. resolucija. Z ozirom na to, da seje provizorični provizijski normale za rudniške delavce v Idriji 1. 1885. le neznatno zboljšal, oni za vdove in sirote ima pa še vedno za podlago reskript dvorne kamore z leta 1791. in vsled tega največ vdov dobiva le po 1 gld. 90x/» kr., in ko se odtegne limito-žito, 63Vi kr., oziroma le 44*/a kr. mesečne provizije in popolne sirote, ko se jim odtegne limito, celo le 17 kr. mesečne provizije, tedaj po Va krajcarja na dan, in so tako v nevarnosti, da bi lahko umrle za lakotjo, nasproti pa država prejema vsako leto skoro do pol milijona čistih dohodkov od Idrijskega rudnika; poživlja se najnujneje c. kr. vlada, da odpravi provizorični provizijski normale iz 1. 1791, ker nikakor ne ustreza več zahtevam časa, in da prav kmalu definitivno uredi in zdatno zboljša vsem provizijonistom pri c. kr. rudarskem in gozdnem erarju v Idriji, iu posebno ubogim vdovam in siro-rotam preskrbnino. III. resolucija. Z ozirom na to, da je služba učiteljev in učiteljic na c. kr. rudarski ljudski šoli v Idriji zaradi prenapolnjenja razredov zelo težavna in ker plače učiteljstva v tem rudarskem mestu zaradi draginje živil potrebuje ureditve in zboljšanja in z ozirom na to, da učiteljstvo na drugih c. kr. ljudskih šolah, n. pr. v Trstu, uživa subsi-stenčne doklade: se c. kr. vlada nujno pozivlje, da dovoli tudi učiteljem in učiteljicam na c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji subsistenčna dokiade. IV. resolucija. Ker je vsled pešanja male železne industrije na Kranjskem posebno položaj kovačev v Železnikih postal zelo kritičen, in je ta, stoletja lepo cvetoči in velike dače v cesarski erar plačujoči fužinarski kraj v največji nevarnosti, da popolnoma propade: poživlja se najnujneje c. kr vlada, da prebivalcem Železnikov priskoči kar najhitreje na pomoč ali s podpiranjem male železne industrije, ali, ker ima na razpolago dovolj sredstev, da utemelji kako fabriko ali kaj druzega, da bodo ljudje mogli živeti. * V današnji seji se je dognala razprava o proračunu poljedelskega ministerstva. Razen pojedel skega ministra grofa Ledeburja je govorilo tudi mnogo poslancev, a vee, kar so povedali, se je v zbornici in prav pri tej debati že tolikrat slišalo, da tega ni treba ponavljati. Koncem seje sta prišli na vrsto dve, nas Slo vencev tičoči se interpelaciji. Posl. Višnikar je interpeliral zaradi ukaza celovškega okr. glavarja Mac Nevina glede pisave lastnih imen, posl. dr. Gre goric pa glede sestave imenika porotnikov pri goriškem okr. sodift> u. Prihodnja seja bo jutri. 13 iz marca, poljskega V IJuI.IJhiiL Izključenje Lewakowskega kluba je vzbudilo veliko presenečenje. Mnogi poljski listi zaradi tega hudo napadajo klub Protisetnitski časopisi pa občno slikajo klube kot jako škodljivo napravo, ker ovirajo svobodo poslancev. Zahtevajo namreč, da ne bi s posebnim zakonom zabranilo vsako pritiskanj« na poslance s strani klubov, d je zakonito prepovedano volilcem dajati naročila poslancem, kako naj bi pa jim klubi prepovedovali. Po našem mnenju bi bil tak zakon povse brezuspešen, kakor je tudi zakon, da volilci ne smejo pritiskati na poslance, brezuspešen. V.-ak poslanec se mora ozirati na želje volilcev, drugače dobi nezaupnico ter mora odložiti mandat po parlamentarnih običajih. Priznamo pa radi, da je pritisk klubov večkrat škodljiv, to so zlasti Slovenci skusili v Hohenv/artovem klubu. Kdo bode dunajski župan? Će je verjeti vladnim in protisemitskim listom, jih je mej proti-semiti že več, ki bi radi volili koga druzega za župana, ko vlada dr. Luegerja noče potrditi. Samo ne upajo se reči dr. Luegerju, naj se odreče želji po županstvu. Posebno klerikalnejši del nove večine bi rad, da se stvari ne tirajo do skrajnosti. Klerikalci bi radi želi sad od volitev. Nemški nacijonalci so pa proti temu, da bi se dr. Lueger odrekel vo-litvi za župana. Njim je pred vsem na tem, da bi spravili sedanjega ministerskega predsednika, ki je Poljak. Po našem mnenju so vse to le kombinacije. Tudi pred zadnjo župansko volitvijo so se razširjali taki glasovi. Radi bi na ta način dr. Luegerja pripravili, da se odreče kandidaturi za županstvo, a se jako motijo, če mislijo, da bodo kaj dosegli. Dr Lueger ni mož, ki bi se morda v interesu stranke Čemu odrekel, še manj pa na ljubo vladi. Gledališka podjetja v Nemčiji. Svoboda gledaliških podjetnikov se bode precej prikrajšala z nekim zakonom, katerega je sklenil državni zbor. Dosedaj je, kdor je dobil koncesijo za gledališče lahko snoval gledališke predstave, kjer je hotel. Imel je hkratu lahko več gledaliških družb v raznih krajih. Sedaj se pa bode koncesija dala za določeno gledališko družbo. Dobil je pa ne bode vsakdo. Iz. kazati se bode mogel, da je v ugodnih denarnih razmerah, da se ne bode bati, da bi gledališkemu osobju ostal dolžan, kar se je že večkrat prigodilo. Povod temu zakonu je dalo to, da je več gledaliških podjetnikov zadnji čas napovedalo bankerot in so vsled tega mnogi igralci prišli v največjo bedo. če tudi bo ta zakon nekoliko oviral razvoj gledišča, vender je s socijalnega ozira le odobravati. Dogodki v Turčiji. V Albaniji je ustanek. Turške čete, ki so se poslale proti vstašem so se morale umakniti. Turčija utegne imeti še velike težave, ker Albanci so jako vojeviti. Turki se jih še iz prejšnjih časov dobro spominjajo. Po vseh krajih v Turčiji vlada velika nezadovoljnost mej muhamedanskim prebivalstvom. Mnogim zarotam in vstaškim odborom so poslednji čas prišli na sled. Nad 1000 oseb so zaprli. Turška vlada spoznava, da je preslaba, da bi mogla krotiti nemirne duhove po vsej državi, in zatorej skuša sporazumeti se z makedonskimi Bolgari. Obljubila je jim razne reforme, zlasti da nastavi več krščanskih uradnikov. Na Kreti vladajo tudi velike zmešnjave. Vsak čas ]h mogoč splošni ustanek v Turčiji. Italijani v Afriki Kakor po navadi, tako tudi sedaj Italijani poročajo, da so Abesinci še veliko več vojakov zgubili kakor oni sami. Po nekem poročilu iz Aamare je v boju pri Adovi ubitih 4000 Abesincev, 6000 pa ranjenih. To je pa povae neverjetno, ker Italijani so bili prehitro jeli teči, da bi bili pobih toliko sovražnikov. Tudi kacega zanesljivega poročila Italijani dobiti ne morejo. Po došhh poročilih se Italijani pogajajo z Abesinci o predaji Adigrata. Ridi bi menda, da bi jih pustili svobodno oditi, kakor so jih bili iz trdnjave Makale. Tudi misli nova italijanska vlada takoj začeti z abesinskim kraljem pogajanja za mir. Ča bode le Menelik pri volji, pa bodo sklenili mir, ne da bi poprej oprali omadeževano orožno čast. Do nadaljevanja boja imajo malo veselja, ker je general li.tldisseta poročal, da se je celo za Masavo bati, da jo izgube. Dnevne vesti- V Ljubljani, 13. marca. — (Občinski svet) imel bo v soboto, 14. marca ob 6 uri zvečer v mestni dvorani sejo. Dnevni red I. Oznanila predsedstva; II- Volitev dveh zastopnikov občinskega sveta v šolski odbor c. kr. obrtnih strokovnih šol; III. Določitev občinskih svetovalcev za naborni komisijon; IV. Volitev dveh občinskih svetovalcev v komisijon za odmerjanje vojaške takse V. Personalnega in pravnega odseka poročilo: a) o določitvi letoŠDJih dopolnilnih volitev v občinski svet ; 6) o presoji dedičev Marije Beckerjeve glede izbrisa služnosti na Nušakovi vojašnici; 0) o nasvetu glede pristojbinskega oproščenja v regulacijske na mene; č) o magistrat oveni dopisu glede kavcijona za mestni uždninski zakup; VI. Poročilo odseka za električno napravo o načrtu pogodbe glede električne naprave; Vil. Občinskega svetovalca Ivana Hribarja samostalni predlog o naložitvi razpoloživega kapi tala amortizačne zaklade pri mestnem loterijskem posojilu. Tajna seja. Prizivi o stavbinskih stvareh — (Črnomaljska škandalozna afera,) k a tera se je končala pri novomeškem prizivnom so dišču s sodbo, da se je glede črnomaljskega kape lana Prišteva doprinesel dokaz resnice za besede „ laž njiveo, goljufivec, zapeljivec, zatiralec vere ter da ljudstvo bujska in punta" — sili zopet na dan Mi smo o tej, za moralni nivo škofovih agitatorjev preznačilni obranavi porotah povsem stvarno. Navedli smo samo to, kar so izpovedale priče, v uvodu p* povedali le to, kar je bilo potrebno v pojasnilo cele afere. Obsodba je uničujoča za kaplana Pf stova, in če zdaj polemizira v .Slovencu" s pričam katere so bile zaslišane in pobija njih, pred sod sčem pod prisego izrečene izpovedbe, je to le srn« len poskus, oprati ae grdega madeža. To, kar ' je p*ed sodiSčem povedalo in dognalo, ostane toliko Časa resnica, dokler se pred sodiščem ne ovrže. O tej škandalozni aferi nismo sami nič pisali, nismo je izkoristili zoper klerikalno stranko; celo na neka nesramna zavijanja „Slovenca" nismo odgovarjali, ker smo mislili, da so šteti dnevi kaplanovanja Janeza Pristova na Kranjskem Motili smo se! Škof Jlissia drži svojo roko nad agitatorji, — še jednemu pristovn prizanaša ! Škof Missia ljubi take agitatorje, ki se ne ustrašijo nobenega sredstva v dosego njegovih namenov; ti Ščinkovoi, Rudolfi, Pešci, Haupt-mani, Pristovi itd. itd. so mu k srcu prirasli; vsak drugi škof bi take duhovnike odslovil iz svoje dijeceze, samo v ljubljanski dijecezi smejo taki elementi celo pričakovati, da dobe za svoje počenjanje že nagrado. Nebo je visoko, papež daleko — si misli škof Missia in nič ga ne moti pohujšanje, kateri prouzročajo ti ljudje. „ Videat consulI" je že davno bob v steno! — (Podpore za uradnike) Iz parlamentarnih krogov nam dohaja naslednja vest: Ljubljansko državno uradništvo se čedalje bolj vznemirja, da mu ni še došla od finančnega ministra obljubljena podpora. To vznemirjenje pospešuje vest, da 80 uradniki državnih železnic tako podporo že prejeli. Temu nasproti se konstatuje, da tudi železniški uradniki take podpore še niso prejeli. jMinisterstvo je šele pri cesarju zaprosilo dovoljenja, zahtevati za to potrebni naknadni kredit v znesku 62.500 gld. Ko to dovoljenje dojde, zahtevala bode vlada naknadnega kredita v tem znesku od državnega zbora. Nt dvojbe, da le-ta v to privoli in potem se šele izplačajo podpore. — (Kaj je b potresno doklado ljubljanskim učiteljem?) Deželni zbor je že meseca decembra dovolil ljubljanskim učiteljem potresno do klado za letošnje leto, namreč 50% stanarine, a dobili je še niso. Ko bi se jim kmalu nakazala, bili bi dež. odboru prav hvaležni. — (Repertoir slovenskega gledališča ) Pre mijera Shakespeareovega „Otella" je bila precej dobro obiskana, vendar ne tako, kakor prve predstave Schil lerjevih .Razbojnikov". V soboto se bode „Otelio" drugič predstavljal in je pač pričakovati, da bode to pot gledališče razprodano, saj se bode predstav ljala jedna najkrasoejših iger vseh časov in narodov in sicer — če sodimo po prvi predstavi — v vsa kem oziru dostojno. Oe so spomnimo na vse predstave v tekoči sezoni, moramo reči, da najboljše in najuspelejše so bile predstave „ Razbojnikov" in „Otella". Za dan 17. in 10. t. m. sta določeni bemli i gdč. Jungmannove in kapelnika g. R?nišeka. — (Odbor „Glasbene Matice") nas prosi, dodatno k včerajšui notici objaviti, da je prevzel poverjeništvo za oddajo legitimacij v Gradci gosp Fr. Ilauptmann, c. kr. profesor in ne kakor smo včeraj poročali g. Juro Hrašovec. — (Nova artilerijska vojašnica v Ljub Ijani ) Kakor znano, sklenil je občinski svet Ijub-Ijanski, graditi novo artilerijsko vojašnico. Stroški ianašali bodo okolo 400.000 goldinarjev in se bode S gradnjo še letos pričelo. Mešana lokalna komisija sborovala je zadnje dni v to svrho v mestni dvo »aoi, posvetovala se o stavbinskem načrtu ter si tudi ogledala nekoliko stavbišč, ki bi bila primerna 8a to vojašnico. Do konec m ga sklepa še ni prišlo. Komisija snide se 24 t. m. zopet. — („Sokol Ljubljanski") je ravnokar izdal svoje letno poročilo za društveno dobo od 1. janu varja 1895. do 31. decembra 1895. Lična knjižica prinaša na prvem mesto tajnikovo poročilo, kate remu sledi izkaz o denarnem poslovanju in naposled imenik članov. „Sokol" je imel lani 20 častnih, 330 ljubljanskih in 33 unanjih članov. Dohodkov je bilo 3064 gld. 30' a kr., troškov pa 1603 gld 87 kr, društveno premoŽenje je znašalo 4008 gld 17 kr. Proračun za I. 1896. izkazuje primankljaja 176 gld. 80 kr., ker si mora društvo za novo telovadnico v „ Narodnem domu" kupiti telovadno orodje. — (Domača mnetnost) V izložbi knjigo tržca g. Giontimja na Mestnem trgu je razstavljena po fotografiji narejena slika neke umrle ljubljanske meščanke. Slika je strokovnjaški izdelana, živo in naravno slikana. Vsaka poteza svedoči, kako skrbno m točno po umetniških zakonih je portret slikan. Ta slika se sms prišteti najboljšim, kar jih je dotlej naredil domači slikar g. Lud. Grilc, ki je ž njo novic pokazal svojo nenavadno nadarjenost. — (Mestni nasadi in naprave pod Tivoli) •s bodo tudi letos primemo pomnožili. Vsakoletni trošek, ki je tudi letos stavljen v proračun, znaša 3000 gld. — (Novi botanični vrt in prenos nasadov in rastlin starega vrta.) Ta preselitev trajala bode leto in dan, poprej pa bode svet za novi vrt do cela prekopan, s primerno zemljo zvišan, obilo pognojen in razdeljen. Vsled tega potrebovalo se bode za ureditev in otvoritev te naprave celi dve leti. Stara, težka in visoka drevesa se bodo le deloma prestavila na novo zemljišče. Novi vrt dobi svoječasno primerno ograjo iz vlitega železa na meter visoki kameniti podstavi. — (Konj splašil) se je včeraj popoludne Putrihovemu hlapcu Janezu Pintariču ter dirjal mimo južnega kolodvora. Štiriletna deklica Pavla Petrič, ki je stala na cesti, prišla je pod konja, vendar se ji k sreči ni pripetila nikaka nezgoda — ostala je nepoškodovana. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 1. do 7. marca kaže, daje bilo novorojencev 13 (=21,32°/0o)» mrtvorojenec 1, umrlih 23 (=37.96 °/00), mej njimi so umrli za škarlatico 1, za vratico (davico) 2, za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 2, za različnimi boleznimi 16. Mej njimi sta bila 2 tujca (=8 6o/0), iz zavodov 3 (= 13 0 °/0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 5, za vratico 2 osebi. — (Lovski uspehi v ljubljanskem mestnem okrožji) so bili 1. 1895. naslednji: Ustrelilo se je po raznih lovskih revi'jih: 80 zajcev, 20 poljskih jerebic, 120 prepelic, 20 gozdnih in 40 močvirskih kljunače v, 2 divji gosi, 50 divjih rac, 4 lisice ter 6 kraguljev oziroma jastrebov. Slavnoznani .raub-schiitzi" niso doposlali še nobenega „izkaza" o — svojih plenih, a žal, da tudi — zasačen ni bil nobeden. — (Koroška hipotečna banka) začne poslovati dne 1. julija. Kuratorij se je že konstituiral. — (Učiteljsko društvo za mariborsko okolico) priredi due 25. t. m. v veliki vrtni dvorani hotela .Stadt Wien" v Mariboru s sodelovanjem mariborske čitalnice velik koncert, čigai čisti dohodek je namenjen „Zaveži slovenskih učiteljskih društev". — (Razpisani službi) M sto ravnatelja pomožnih uradov v Vili čm. razredu pri dež. sodišču v Gradcu. Prošnje do dne 18. marca predsedstvu dež sodišča v Gradcu. — M«sto okr. sodnega pri stava pri okr. aodišču v Svincu (Eberstein). Prošnje do dne 22. marca predsedstvu dež sodišča v Celoveu. * (Potres ) Včeraj zjutraj je bil v raznih krajih na Rumunakem precej močan potres. * (Ukradene dragocenosti) Grotioi Colalto bo bili te dni ukradeui trije koljeji v vrednosti 18.000 gld , ne ve se pa, ali na Duoaji ali v Grada. * (Kratke zabave žalostni konec > V neko mestece ua češkem prišli so te dni pofujnči komedijanti. Pri slovesnem vhodu v mestece je obujal Mar velblnd največjo sen/.acijo. Posebno je ugajal nekemu delavcu, tako da si je želel vsaj jedeukrat zajahati to grbasto žival Za čašico žganja mu je .direktor" dovolil. Vedelo se smeje je mož sedel na velbloda in ga začel naganjati ter s petami obde-lavati. Končno se je velbhd tega naveličal in treščil jahača h tako silo ob tla, da se je ubil. * („Corriger la fortune") — s temi besedami so lahkoživi ljudje krstili m ublažili to, kar imenujemo pri nas: eleparjenje pri igri. Navaden človek slepar*, kavalir pa korigira srečo V budimpeštanskom kazinu je hrat trgovinskega miniRtra Daniela letos po zimi dobil pri igri kakih 70 000 gl. Soigralci so ga imeli na sumu, da korigira srečo in štirje gosnnd |e so prevzeli nalogo, ga opazovati skrivaj. Zaaačili so ga in ga p »meno pozvali, naj takoj izstopi iz društva. * (Nesreča na železnici) Na progi St. Jo-hanu im Pongau Binchoisliofen ie včeraj opoludne trčil brzovlak ob poštni vlak. Jeden sprevodnik je bil ubit, več osob je bilo nevarno ranjenih, vozovi pa malone vsi poškodovani. * (Sežgani vohun) Pred nekaj tedni našli ao ljudje na železniški progi v Varšavo skoro popolnoma zgorelo človeško truplo. Listi so poročali, da se je zgodil samomor, izkazalo pa se je, da se je zgodilo grozno kudedehtvo. Zgoreli človek je bil ruski vohun Devdat Hanytkiewicz. V letih 1890. in 1891. se je mudil v Krakovu. Izdajal se je za poljskega rodoljuba, ki je moral iz Rusije zbežati, in mi na ta način pridobil izdatne podpore. Nekega dne je izginil pa se lani zopet vrnil, a le za nekaj dni j. Preiakava je dognala, da so neznani ljudje pripeljali Ilanytkiewicza zvezanega na železniško progo v Varšavi, polili njegovo truplo s petrolejem in je užgali. Mož je zgorel. Najhrž se je to zgodilo iz osvete. Dunaj 13. marca. Poslanska zbornica je vzprejela proračun poljedelskega ministerstva in tudi postavko 50.000 gld. za dirke. Glasovalo se je imenoma. Sedaj se razpravlja o proračunu trgovinskega ministerstva. Dunaj 13. marca. Levica je definitivno opustila namero, sklicati shod liberalne stranke. Rim 13. marca. General Baratieri se je odpeljal iz Masave v Neapolj, spremljata ga dva častnika. Položaj v Eritreji je jako kritičen. Posadkam v Adigratu, Agordi in Ke-renu se niti provijant ne more vec dovažati. Berolin 13. marca. V političnih krogih se zatrjujejo, da dogovori ministra Goluchovv-skega z nemškim kancelarjem Hohenloheom in drž. tajnikom Marschallom ne tečejo preveč gladko Doseglo se je pač porazumljenje glede Italije in obstanka trozveze, ne pa še glede postopanja Nemčije na Balkanu. Narodno-gospodarsKe stvari. — Mestna hranilnica v Radovljici. Radovljiški občinski odbor je sklenil ustanoviti v mesta Radovl|ici mestno hranilnico. Pri tako važnem sklepa je gotovo umestno, ra/.motrivati vprašanje, je h tak denarni institut za Radovljico potreben ali ne, bode li donašal mestu kako korist ali ne? Da bi radovljiška hranilnica delovala zunaj radovljiškega okraja, bodisi da bi dobivala vloge od strank, bivajočih zunaj tega okraja, bodisi da bi svojo gotovino vlagala na zemljišča zunaj radovljiškega okraja, na to niti misliti ni pri obilici denarnih zavodov ua Kranjskem. Za delovanje preostaje novi hranilnici le politični okraj radovljiški. Pa tudi od tega okraja odpade popolno sodni okraj kranjskogorski s 7170 stanovniki, ker obstoja za ta okraj RaifTeisenova posojilnica v Kranjski gori, ki se tudi peča s hipo-tečnim kreditom. Delovanje nove hranilnice se bode omejilo le na sodni okraj radovljiški. D* so pa tudi v tem okraji razmere za novo hranilnico najslabše, lahko vsak razvidi iz teh le podatkov. Radovljiški sodni okraj šteje 19 327 stanovnikov. V tem okraji delujejo že zdaj 4 Ratfl-nsenove posojilnice, namreč: v bohinjski Srednji vasi, na Bledu, v Gorjah in v Mošnjah. Potem obstoja kot dozdaj največji denarni institut posojilnica v Radovljici, registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Povdarjam, da se vss tu navedene posojilnice poleg osebnega kredita pečajo tudi s hipotečnim kreditom Ako se sedaj ustanovi še hranilnica v Radovljici, bode v okraji za 19.327 stanovnikov (ta številka se got.ivo še nekaj zmanjša, ker seje od zadnjega štetja v Bohinju kakor tudi v Kropi število prebivalcev radi slabih razmer znižalo) 6 denarnih zavodov ali jeden denarni zavod za 3224 stanovnikov. Kam vendar pridemo! Pomisliti )e pa še treba, da se tuje, da s« tndi na Bohinjski Beli in na Breznici ustanoviti R itfeiseuovi poBojil-nici. Znano je tudi, da občine, ležeče na desnem bregu Save, namreč Bohinjska Bistrica s 1791 stanovniki, bohinjska Srednja vas z 2538 stanovniki, B bi se oba instituta spojila. Tudi tukaj naj velja: Sloga jači, nesklad tlači! Jeden institut bi izhajal, oba pa ns bodeta. Dr. J. V. St«*. 59. Dtžtlno gledališč« v Ljubljani. Dr.pr.719. "V Hoboto t m ii u u naznanja v svojem in vseh svojih sorodnikov, znancev in prijateljev imenu pretužno vest, daje njegova iskreno-Ijubljena, nepozabna soproga, gospa Emilija Hauptmann roj. Spilar po dolgotrajni bolezni dne 13. marca ob 2. uri zjutraj, previđena s svetotajstvi za umirajoče, v 29. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnke bode jutri v noboto dn<> 14. t. m. ob ',.'>. uri popoludne iz hise žalosti. Sv Petra cesta st. 43, na pokopališče pri sv. Krištofu. Sv. maso zadušnice se bodo brale v St. Pete rski cerkvi. (2081) V Ljubljani, dne 13. marca lh9*i. Zahvala. Za vsestransko izraženo sočutje in darovane vence o priliki smrti našega iskreno ljubljenega činčka IVICA. izraža najglobokejSo zalivalo (2079) rodbina dr. Marolt ova. Na Vrhniki, dne 12. susca 189»;. TASltiO SELICI katero priredi narodna čitalnica v Skofji Loki v ra.ed.elJo 15. marca 1896. leta. v svojih prostorih. VSPOKKD: 1. ) Sviranje na citrah. (2080) 2. ) »Popolna žena". Veseloigra v 1 dejanju. Osebe: Vrabelj, upokojeni uradnik Pavel Zdrav, zdravnik, njegov bratranec. Lnjiza, njegova žena. Minka, slnži.bnica, 3. ) „Stric Jaka". Šaljiva igra v 2 dejanjih. Osebe: Stric Jaka. Lipe Iglarček. krojač Urfika, njegova žena. Začetek točno ob 1 a8. url zvečer. Vstopnina is uđs 20 kr., sa nsude 30 kr. V obilno udeležitev vabi najuljadneje cdbor. Za pisarno v tovarni na deželi se ifiče gospodičina ali vdova brez otrok z lepo pisavo, ve&ča v računstvu, nerafikega in slovenskega jezika zmožna. — Ponudbe vzprejema g. Feliks Urbano V LJubljani. (2033-U) $lnwersafi$odega Dunaj Univerzalna vinska klet Berlin •■T Dirsktnl uvoz I Prva razpoil 1Jevalnloa i "»ne priporoča pod jamstvom za čistost in pristnost svoja Jako fina, stara, ulsiana spanjska ln portugalska bolniška in desertna vina malag-o, rn.ac3.elro. (1929-5) sherry, port, m ar salo, lacrlmae Chrlsti. Prodaja je v '/t in '/» steklenicah po izvirnih cenah gospod Fran lllvlilvr špecerija v Ljubljani, Florijanske ulice št. 10. j Vsak svoj tislsar-I Ameriška tiskarna s pismenkami od kavčuka s katero napraviš arirtsne karto, cirknlarje, naznanila v.i.iki- vrste, numeriranje itd Lahko uporabljanje in cena naprav a oraogočujeta vsakemu, imeti svojo tiskarno, kater« faktična vrednost se v vseh trgovskih in obrtniških krogih dobro ol>nese. t^ene za popolno tiskarno z elegantno plo&čiiiH&to kaseto, večvrstnim vrstoraerom in stavilno skobo vred: Št. Is 121 čikaini gld. 1 — Št. 3 s 220 črkami gld 3 — , 2 , 176 , „ 8*60 9 4 . 310 . „ 3 75 Št. 5 b 387 črkami gbl 4 50. 1'crmancntne barvne blazinice v vseh iiarvah: 10yK cm velike 4o kr., 11 X 7 cm velike ti J kr., Iti XK cm velike 1 gld. Razpn&ilja proti povzetju Jedina glavna zaloga za Avstro- Ogei a ko M. Rundbakin, Dunaj. II., (1774—7) Olookengasse 2. C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drl, zelenit, Izvod iz voznega reda v • 1JssTfsckass?ss odL 1. o3srto1oxsk 1695 RMtO|M paaanjanl prlUaJainl la odhajalnl omI onMnu M SESSSSSŠSlaaiakiin tan*. Odkod Is LJubljana (Jni. kol.) OS IM. mri a mM». po m*M oaabni vlak v Trhli, Pontabal, BaUak. O*. MfM, riuniufMa, LJokno, 6m Salathal v illMH, l.ohl, «mnu. dan, Bolnafrad, Start, Udi, Bndajavloa, PlaanJ, Marijin« vara, H«b Karlova vara, aTraaaove vara, Prag«, Llpako, Dunaj tU Amatattaa* OS S. nH lO aaaat. »Jutraj naaanl vlak v Kooovje, Koto ntaato. OS t. mri 19 mUm. ajulratf oaabal Tlak v Trbla, Pontabal, BaUak, 0». lovaa, Franaanafaata, Ljubno, Dunaj, aaa Salathal v Solnograd, l)„u» rla ▲autaMan. OS 1». mri M mUn. ptpctmđmt naaanl vlak v Novo maato, Kood.j, OS 11. mri SO —Um. Šapata*«**« oaabni vlak v Trbl«, Pontabal, Beljak. Oalovao, Ljubno, Salathal, Dunaj. OS 4 mri ptp9*tmm oaabal vlak v Tvbla, ILlJak, Oelovao, lOuhno. 0«a "Jalathal t Boln ograd, Land - Oaataln, ZaU na Jaaam , ino BOtT Breajeno, Onrlli, Oanavo, Pari«, Btajrr, Lana, Omnndan, Iaohl, Hod*.' Javtoa, PlaanJ, Marijin« vara, Hab, Franaovo vara, Karlova vara* Prago, U p« ko, DuaJ vla AniUlUn OS 7. mri SO -%in. aW*»r maaanl vlak v Kooavja, Noto moato. Raann taaja ob nedaljah In praaalklh ob S. mri SO tntnal popoludn«. oaobnl vlak v Leaoa-Hlad. Prihod v Iajnbljano (jui. kol.). OS S. tara SM mHn. ajkali'«v oaabni vlak ■ Dunaja Tla Amatattao, Lip. akaga Frača, Vtancovth varov, Karlovih varav. Haba, Marijinih varov, Planja, Bodajarlo, Solnograda, tanoa, Bvajrra, Otanndaaa, Iaobla, Au». •aaa, I4abna, Oalovaa. Baljaka, VraaMoataala, Trkata dS S. mri 19 mUm. *Jm*r«J —aaanl vlak la Koeavja, Movega maata. OS ti. mri SS m»im. atojiailaiSm oaabni vlak a Dunaja vla Amatatian, Upakaga Pra««, Franoorih varov, Karlo Tih varov, Haba, Marij inlb varov, Planin, RndaJavia, Bolaoavada, Ldnoa, Starra, Pariaa, Oauav«, Oorlba, Bragaaoa, Inontoava, Balla na laaarn, Land-OaaMina, Idobna, Oalovoa, Pontabla, TrbISa OS S. mri SM mtim. fpatmtm* aaaaani vlak bi Koaav)«, Novaga raatt«, OS 4. mri *A wa«a. ya|ia»aSwa oaabni vlak a Dunaja, Ljubaa, Bal.th.l* Baljaka, Oalovaa, Franaanafaata, PonUbla, Trblaa. OS 9. mri SS mUn. aaaSar aaaaani »lak bi Kooavja, Novaga Maata. Oa S. aart 4\ waaM. SSSjtsv oaabni vlak a Dunaja prako Aaaatattana la. Ldaboaaa, Baljaka, Oalovaa, Pontabla, Trblaa. OS r. mri , »• a • S. . OS o. tarv a . M o. „ Odkod is 10ubijs>a• (dr*,, kol) MB mrnim. ^^m*r^^ v Knaanlh. OS . pwjjolaia»aa . , PrlhOd V IaJubljaUlO (dr* kol.). OS «a«4M. mjmtmj la Kamnika 18 SVf^skSSSM . so (1705-til) Kancelist vei«5 iifitnrMklh opravil In b lep«- pisavo m« vsprc|me. Ponudbe a spričevali vzprejema upravnifitvo „Slovenskega Naroda". (2067—3) g^. restavraterjem in gostilničarjem! Gospodom restavrat?rjem in g-istilničarjem, ki gotovo radi svojim gontom postrežejo ■ fino ogersko salamo, priporočam najfinejše salame Icilo po 3. sjld.. SO Icr. — Pošiljam tudi po posti. Z velenpo6tov anjem (2075—1) Anton Gorian v Ii| iil»l|»ui. 4«'vl|arNk«' u I Ive štvv. 4. ^ft-Jvs^c-j«. izber j dunajskih klobučnih modelov i (2o--n za dame in otroke vi. (i) | slamnikov brez nakita j ass> v najnovejših oblikah cvetlic, trakov in perja itd. [g Ženski žalni klobuki | se v treh urah imredo v modni prodjalnlol ff.i Karol Recknagel. Št 30 pr. Razpis službe. ;207H—1) !V» kit in ui<-u«'iii o«l