Prvi slovenski dnevnik v
Zjedi njenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

4)
List Slovenskih delavcev v c/lmeriki.

The first Slovenic *Daily~ in
the Lfnited States. Issued every" day except Sundays and Holidays.
Marinkovič oproščen. Uspeh vzajemnosti.
J AMD RIJ A MARINKOVČ, KTE-RE1IU JE PRETILA SMRT NA VEŠATiTH, JE REŠEN.
Potom slavjanskega časopisja se je avstrijskemu poslaništvu posrečilo nabrati za zago-vorništvo denar.
ZAHVALA AVSTRIJSKEGA KONZULATA
Vsakomur je še v spominu, ko smo evoječasno v "Glasu Naroda'7 objavili prošnjo, s ktero smo po inicija-tivi avstrijskega generalnega k< nzu-lata v New Yorku, oziroma poslovodje avstrijskega poslaništva, baio-na Ljudevita Ambrozvja, objavili prošnjo, s ktero smo nase tu živeče rojake pozvali, da pomagajo potom pr stovoljnili denarnih doneskov nabrati potrebno svoto za zagovor Hrvata J and rije Marinkoviča, kteri je bil obdoižen umora. Marinkovič je trdil, da je izvršil ulx.jstvo v silo-branu, toda vse t mu ne bi mnogo hasnilo, a ko bi se ne posrečilo nabavili i otrebne s vote za dobavo potreb-nih prič, s kterih pomočjo bi se lahko dokazalo, da je Marinkovič storil to ▼ siiobranu in da je bil že preje nekoč v boLniei, ker se mu je omračil duh. Slednje dejstvo bi se mu lahko Štelo za olajševalno okolnost, kar bi ga prav gotovo redilo smrti na ve-šalih.
(Pozivu imenovanega poslaniškega namestnika Ambrozvja srno se tem raje cdzvali, ker se je tu šlo za najbližjega nam biata Hrvata, in v kolik. r nam je znano, so to storili tudi dru^i slavjau^ki časniki v Ameriki. Da ta }K»ziv ni bil zaman, nam naj-bolj dokazuje dejstvo, da se je v na-šej republiki nabralo S00, dočim so v tU ure j domovini nabrali svotico $300. To j? zadostovalo, da je zagovornik l vo za moglo nabaviti p trebne dokaze o silobranu in činu, storjenem v hipnej blaznosti, kot posledica prejšnje Marinkovičeve bolezni na živcih. —
Sedaj nam avstrijski generalni konzulat v New Yorku naznanja, da je ravnokar dobil od poslaništva v Washiigtonu « bvestilo, da je glasom poročila avstrijskega konzulata v San Franciscu, C al., imenovani Marinkovič popolnoma oproščen vsake krivde, tako da je zopet svoboden.
Večkrat se je v gotovih krogih tukaj in tudi v Avstriji zatrjevalo, da se avstrijsko p; slaništvo, kakor tudi konzulati ne zmenijo za Slavjane, če se slednji v Ameriki obrnejo do njih. Zgorajšnji slučaj nam pa jasno dokazuje, da temu ni tako in da so vse take trditve le prazno natolcevanje. Ako bi se avstrijsko poslaništvo v Washingtonu ne zavzelo za imenovanega Marink viea, bi nili mi, niti Hrvatje ne vedeli, kako žalostna oso-da mu preti in nesrečnež bi moral "v tujini umreti na >*šallli, ne da bi bil odgovoren za svoj čin.
-o-
Velikansko naseljevanje. Nadkriljuje minola leta.
DETENCIJSKI PROSTORI NA NA-SELNIŠKEM OTOKTJ V NA-ŠEJ LUKI SO PRENAPOLNJENI.
Število naseljencev se vedno bolj množi in sicer kljub krizi.
BOŽIČNICA
Naselniški otok Ellis Island v našej luki je tako prenapolnjen, da se ne <la popisati in da kaj tacega druga leta v sedanjej dobi še ni bilo na imenovanem otoku. Naseljevanje, ktero prične druga leta v jeseni nazadovati, letos še vedno napreduje in število novih naseljencev postaja od dne do dne večje. Uradniki na Ellis Islandu trdijo, da za sedaj še ni pričakovati, da bi se število naseljencev tako hitro pomanjšalo, kajti časi v Evropi so vedno slabeji. Samo tekom teara tedna pride v našo luko 23 oceanskih pami-kov, kteri vsi so nakreani z naseljenci. Mnogo naseljencev, kteri so prišli s temi parniki na otok, bode moralo seveda ostati v detencijskih prostorih na otoku, kajti naselniški urad se ne more ločiti od svojih gostov in jim tako oskrbi, da zamorej5 po možnosti dolgo časa bivati na otoku.
Deteneijske prostore sedaj povečujejo, toda dela le počasno napredujejo, tako, da ni pričakovati, da bi se raz mere k malo izboljšale.
Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos na otoku priredili naseljencem, kteri se bodo o Božiču mudili na Ellis Tslandu, lepo božičnieo z običajno po jedino in ob tej priliki bode na otoku vladalo jedino veselje, kterega je tekom leta tu opaziti. V to svrho so se že sedaj ustanovili potrebni odbori.
La Mano Bianca in
italijanska "kultura".
%
O	•
V CHICAGU SO USTANOVILI MIROLJUBNI ITALIJANI NOVO DRUŽBO PROTI ORGANIZACIJI LA MANO NERA.
Na ta način mislijo, da bodo storili konec vedno se množečim lopovščinam.
NOVI ZLOČINI.
Potovanje vojnega tajnika Zjed. držav Tafta.
VOJNI TAJNIK ZJEDIN JENIH DRŽAV TAFT, SE JE NAPOTIL IZ VLADI VO STOKA V PETROGRAD.
® *
List Novoje Vremja pozdravlja Tafta in trdi, da so bile simpatije Amerike povodom vojne na nepravem, mestu.
TRADICIJELNO PRIJATELJSTVO
PROTI ORGANIZOVANEMU LAVSTVU.
DE-
American Federation of Labor nabira denar za obrambo pred or-ganizovanimi delodajalci.
Norfolk, Va., 19. januarja. Ker so organizovani amori^ki delodajalci nabrali, kakor se zatrjuje, poldrugi milijon dolarjev, ktero svoto bodo rabili za boj proti organizovanemu delavstvu, je tu zborujoča (rganizacija American Federation^of Labor sklenila nabrati pol milijona dolarjev, da se na ta način branijo pred organizo-vanimi delodajalcami. To svoto bodo nab rali tako, da bode moral vsak član organizacije v nadalje plačevati na mesec po jeden cent v ta namen. Na ta način bode organizacija dobila vsako leto po pol milijona dolarjev. Boj proti organizovanim deladajal-eem bode vodil vodja Gompers.
JL"L '_tr- ~U~ - '-TLI— I'M—l|—"——— ■ ■ *
/1% i /V relja d rue: I razred za 3*4.1 I parnlke Red Star, " • * V Hamburg America* Brcnem Llyed, Holland America
Vladivostok, 20. nov. Vojni tajnik Zjed. držav Taft in njegovo spremstvo se je včeraj popoludne ob 2. uri odpeljal v Petrograd. Tafta je spremilo vse polno mornaričnih in drugih častnikov na kolodvor. Za varnost gosta je vlada vse potrebno odredila.
Petrograd, 20. nov. Novoje Vremja objavlja uvodni članek, s kterim izjavlja, da je vojni tajnik Taft, kakor tudi vsak Američan na ruskih tleh vedno in ob vsakem času dobrodošel in zagotavlja, da ga bode vse ljudstvo kar najiskreneje sprejelo. Tradicijo-nelno prijateljstvo za največjo modernih Tepublik ni niti malo omajano kljub napačnemu stališču, kterega je Amerika zavzela povodom rusko-ja-ponske ^-ojne. S tem, da so bile ameriške simpatije tedaj na napačnem mestu, je Amerika le sama sebi škodovala in si ustanovila nevarnega tekmeca. Narava Rusije je taka, da «e bode na pol pota približala Ameriki v vseh vprašanjih, ktera se tičejo Pacifika, seveda pod pogojem, da so potem tudi dobički obeh dežel jednaki.
Ta članek je zelo značilen, to tem bolj, ker je v novejšem času razmerje med Ameriko in Japonsko zelo napeto, dočim tudi ono med Rusijo in Japonsko ni povoljno.
Chieago, HL, 19. nov. Ker-postajajo zločini znane italijanske tajne organizacije zavratnih morileev in roparjev v novejšem času vedno bolj mnogoštevilne, so tukajšnji pošteni Italijani ustanovili novo organizacijo, s ktere pomočjo se bodo baje ubranili napadov in izsiljevanja od strani imenovanih lopovov. Novo organizacijo so krstili z imenom La mano bianca ali 4'bela roka". Tukajšnji italijanski društvi Unione Siciliana in So-eieta Trinacria. kteri imata nad dvati-soč članov, sta sklenili pričeti vsestranski boj proti lopovskim rojakom* Italijanska trgovinska komora v tukajšnjem mestu, ktera šteje nad 200 članov, je sklenila novej organizaciji vsestranski pomagati. Glavni namen nove družbe je, povsodi zasledovati člane La mano nere in v to svrho bodo Italijani nabrali .$10,000.
Dr. C. Violini je pred tednom dni dobil od La mano nere grozilno pismo, s kterim se mu preti, da mu bodo lopovi odvedli njegove štiri otroke, ako takoj ne plača $S000. Ako tega ne stori, mu bodo vse otroke pomorili. Mnogo članov imenovane lopovske organizacije- je že znanih in sedaj se je dognalo, da je med njimi tudi več italijanskih malih politikov, kteri mislijo, da jih bode njihov politični upliv varoval pr^. kazenskim zasledovanjem.
-tO-
OBRAVNAVA PROTI MORILKI SENATORJA BROWN A.
Pričakovati je zanimivih odkritij.
Washington, 18. nov. Zagovorniki Mrs. Ane Bradley, ktera je ustrelila senatorja Browna iz Utah, se boje, da ne bode morilka fizično in duševno propadla, predno se obravnava proti njej konča. Obtoženka se je včeraj zelo slabo počutila in zvečer se je celo trdilo, da se je skušala umoriti.
Dopoludne je bila izven ječe pri službi božje j in tekom dneva jo je več znancev obiskalo, med kterimi pa ni bila niti njena mati niti njen odvetnik. Odvetnik se je namreč pripravljal ves dan za nadaljevanje razprave, ktera se je v ponedeljek zopet pričela. Tekom tega tedna je pričakovati mnogo senzacijonelnih odkritij, kajti semkaj je prišlo mnogo prič iz zapada.
Brezplačno
da k najcenejši, najb°i jSi in najdirektn i fi progi za Slovence. PiSite na A astro Americana Liste, Whitehall Bsiiding New York.
poll j -m< lepo sliko parnika, kteri ep i
,- -i
. . -rti. ' jA:--
Najnovejša ulična.
V gledišču Tony Pastorja na 14. ulici v New Torku pričele so ta teden tri setre Vernon peti po Harry L. Stone zloženo in uglasbeno ter po H. J. Wood Co. v New Torku izdano pesem "Whose Little Lady Bpg Is* Oo?" ktera lepa melodija in izborno predstavljanje ter petje imenovanih igralk se je gledalcem tako priljubilo, da se že ta teden sliši prepevanje te pesmi po ulicah.
Kakor hitro se bliža zima, dobimo v našem mestu še pred prvim snegom prav gotovo kako novo pesem, ktero potem prepeva in žvižga staro in mlado, ne oziraje se na to, je li finančna kriza akutna ali kronična, kar je pri vsem tem še najboljši The great atraetion.
Atmosfera na Merkurju. Geneva, N. T., 15. nov. Dr. William R. Brooks, profesor zvezdoznanstva na Hobartovem vseučilišču, je včeraj opazoval planet Merkur na njegovem potu krog solnca in pri tem natančno opazil, da ima imenovana zvezda svojo atmosfero ravno tako, kakor aaSa zemlja. Krog planeta je sedaj tudi videti natančen kolobar, kteri pa nsj-
& • - i--^^B^i^H^^^^rll^^

Zmaga prohibicijeS v državi Alabama.
V DRŽAVI ALABAMT SO POTRDILI ZAKON, KI PREPOVEDUJE PRODAJO OPOJNIH tPI JAČ.
Temperenčniki so prijatelje tlobre kapljice prevarili.
PROHIBICIJA DRUGOD.
Montgomery, Ala., 20. nov. Senat države Alabame je včeraj z 32 proti dvem glasovom potrdil zakon, kteri uvede v Alabami prohibicijo. Le senatorja Spragins in Hammer sta glasovala proti neumnemu zakonu. Novi zakon postane pravomočen dne 1. januarja 1909. Iz Mobile je dospelo par vagonov žensk, ktere so agitirale proti prohibiciji, toda galerije v senatu so bile že napolnjene s tempe-renenimi ženskami, ktere so prišle iz Montgomery, Selme in Birminghama. Slednje so natančno po načrtu skrbele za to, da prijateljice dobre kapljice niso mogle priti v senat. Celo otroci niso šli v šolo, samo da so agi-tirali proti whiskeyu. Otroci so dobili male temperenčne trakove, ktere so morali ljudem pripenjati na obleke.
Ooverner hode novi zakon naravno podpisal in tem povodom se bodo vršile velike slavnosti.
Columbus, O., 20. nov. Državno vrhovno sodišče je danes razsodilo, da je zakon, ki določa, da morajo gostilne plačevati na leto po $1000 davka, pravno vel javen in ustaven.
Jefferson City, Mo., 20. nov. Mis-soursko vrhovno sodišče je danes razsodil o, da n i kaznjivo, ako s© da kakemu prijatelju Čašica whiskeya, tudi ako v dotičnem countvju vladajo tem-perenčni zakoni.
Vesti iz Rusije./ Strahopetna teroristinja.
MLADA RUSINJA JE VRGLA BOMBO V NEVO IN SE JE POTEM ZASTRUPILA
Pred svojo smrtjo je izjavila, da bi morala izvršiti teroristični napad.
UMORITI JE HOTELA VOJNEGA MINISTRA
Razria novosti
iz inozemstv
DEČEK REŠIL PRIJATELJICO IZ MOKREGA GROBA.
Devetletni junak.
Z nevarnostjo lastnega življenja je skočil včeraj devetletni Jakob She-rer v Cromwell reko in rešil svojo prijateljico, lOletno Florence Hart-man, smrti v mrzlih valovih. Oba otroka sta od mladih nog skupaj se igrala ter bivata na 349 vzhodna 149. cesta.
Včeraj popoludne sta se igrala v McCombs parku. Mala Florenee je bila pri igri tako zaverovana v se, da pri hoji ni opazila vode ter naravnost padla v reko. Brez odloga skoči deček za njo, jo prime za obleko in prinese- na breg.
Priprosto se je mati junak izjavil, da bi skočil za vsako deklico v vodo, za Florenee bi se pa podal v največjo nevarnost. Florenee je sedela poleg njsega v stanovanju njegovih starišev m gledala z velikanskim ponosom na svojega mladega rešitelja. Toda v njenih očeh ss je svetila tiha zahvala junaku, ki jo je otel mrzlemu grobu.
1
RESOLUTNA PASTORJEV A ŽENA
Tujega pastorja je pretepla s pasjim bičem.
New Brunswick, N. J., 19. nov. — Mrs. L. Nadassy, ž^na pastorja ma-djarske reformirane cerkve v Al phi, je včeraj na javnej ulici napadla s pasjim korobačem Rev. Pavel Ham-borszkega, pastorja madjarske pres-biterijariske cerkve v tukajšnjem mestu. Da ga je pošteno pretepla, ni treba še posebej povdarjati, kajti to je samoumevno. To je storila radi tega, ker je Hamborszky v časopisju objavil razne zanimivosti iz njenega življenja.
Napadeni, kteri resolutno ženo svojega drugoverskega kolege ne bode sodno zasledoval, trdi, da je vsemu kriva politika, ktere namen je njega spraviti iz mesta, kar jo baje največja želja moža imenovane pasto-rice.
wimwwwimmmmmimimmmmimwimwmmwm ROJAKI, NAROČAJTE BE VA
"OLAB NARODA". NAJVEČJI X*
. . , j .
Petrograd, 20. nov. Na kolodvoru v Carskojern Selu našli so včeraj umirajočega lSletnega dekleta, v ktere j so spoznali neko dijakinjo imenom Ksenijo. Dekle se je zastrupilo in predno je nastopila smrt, je priznala, da je bila članica teroristične organizacije, ktera jo je odbrala, da mora izvršiti nek terorističen napad. Ko se je napotila v Carskoje Selo, da izvrši umor, jo je nakrat ostavila srčnost in je raje sebe zastrupila.
Pokojnica je bila članica socijalno revolueijonarne zveze, ktera jej je izročila b tabo, da izvrši umor. Bombo je pa vrglo v Nevo, predno se je zastrupila.
Pred svojo sanrtjo je nekemu duhovnu izpovedala vse, kar je vedela o teroristih. Pri njej so našli važne listine, iz kterih je razvidno, da je nameravala umoriti vojnega ministra Ruedigerja, kterega so socijalni re volucij< narji obsodili na smrt.
Petrograd. 19. nov. Glasom poročil iz Teherana v Perziji so turške čete zasedle perzijsko mesto Serdeč in sedaj skuša po sultanu imenovani provizorični governer pridobiti prebivalstvo za to, da javno naprosi za turško- varstvo. Tukajšnje minister stvo inostranih del je naročilo svojemu poslaništvu v Carigradu, naj pri turškej vladi energično protestira in naj naznani turškej vladi, da bode Rusija poslala tjekaj svoje vojaštvo, ako se turške čete takoj ne umaknejo na turško ozemlje.
V REGGIO DI CALABRIA ITALIJA, JE PONOVNO POTRES NAPRAVIL VELIKO ŠKODO.
Kaznovani anarhisti v Lisboni, Portugalska; razstrelba streljiva pri izdelovanju bomb.
KAZNOVANI UPORNIKI NA FORMO ZI.
JOHN ROCKEFELLER KOT GA SILEC.
V bližini njegovega posestva je gorelo in milijardar je vodil svoje uslužbence k gašenju.
Tadrrytown, N. T., 19. nov. Dve milji daleč od tukajšnjega Rockefeller-jevega posestva je včeraj gorelo in požar je uničil dve stanovanjski hiši in par poslopij. Pri tem je zgorel tudi dragocen bik, kteri je veljal 15 tisoč dolarjev. Rockefeller je naj-preje skušal s pomočjo svojih vslu-žbencev pogasiti. Požar se je pa tako hitro razširjal, da so morali končno poklicati na pomoč gasilce iz Tar-rytowna. Vode spi h ni bilo mogoče dohiti in gasilci so se morali zadovoljiti s tem, da so preprečili, da se o^renj ni razširil na Rockefellerjevo hišo. Frank Otis, kteri je stanoval v jednej zgorelih hiš, je pri tem zgubil večjo svoto papirnatega denarja, kteri mu je zgorel. Denar je nedavno radi panike dvignil iz banke in ga je imel doma.
Sedanje cene parnikov so:
$31	vožnja v Ham
burg z navadnimi parniki.
velja sedaj vožnja v Ham-z parniki na dva vijaka.
$31 ve,ja 8edaJ vožnja v Antwer-
velja sedaj vožnja v Rotter-
v Havre 8 francoskimi brzo* parniki.
v Havre s francoskimi'poSt* ^ nimi parniki.
J72 v Havre s francoskimi na* ^ " vadnimi parniki.
J2J v Bremen z navadnimi par-
$33 v Bremen z easpresnimi par-
C v Trst ali Reko na parni k ih ^ Anstro- Americana Une. Te cene veljajo' do prek lira. t^ Originalni listki se dobe prt
Reggio di Calabria, Italija, 19. nov. V pokrajini Reggio di Calabria se je včeraj popohidne cb 2. uri zopet pripetil jak potres, kterega je bilo najbolj čutiti v Brancaleone, Ferruzzano in Bianco, kjer se je podrlo večje število hiš, dočim jih je še več poškodovanih. Prebivalstvo, ktero je po zadnjem potresu postalo zopet toliko srčno, da se je vrnilo v svoja domovja, je moralo ponovno bežati na prosto in med ljudmi je" zavladala zopet nepopisna panika. Del prebivalstva biva sedaj na prostem, dočim so se zopet drugi nastanili v podzemskih votlinah. Tu bivajo vsi skupaj, moški in ženske, duhovni in vojaki; pobožni molijo in kličejo na pomoč iVladono, dočim o-stali kolnejo, ker jim je potres podrl hiše in napravil mnogo škode. Vreme je zelo neugodno, tako, da morajo ljudje mnogo prestati. Tekom popolu-dneva so je pojavil tu še jeden potresni sunek, kteri je strah prebivalstva še povečal.
Lisbona, Portugalska, 19. nov. Včeraj so v tukajšnjem mestu trije anarhisti izdelovali bombe, ko se jim je strel j i VO razletelo. Dva anarhista sta bila na mestu ubita, docim so tretjeira vjeli, kteri jim je pa ušel.
Tokio, 19. nov. Japonska vlada je sklenila sumarično postopati proti kitajskim vojakom, kteri so se minoli petek na Formozi uprli in pobili 63 japonskih policajev in uradnikov. Vojno sodišče je včeraj sodilo 30 vojakov, kteri so se uprli. Vsi so bili obsojeni v smrt. Obsodba se je takoj izvršila s tem, da so vojake ustrelili.
London, 19. nov. Nemški cesar Viljem se je danes v gradu Windsorju poslovil od angeškega kralja in se nastanil do svojega odpotovanja v High-cliffe Castle. Uslužbencem prvega gradu je dal $10,000 napitnine, dočim morajo njegovi Nemci v Nemčiji jesti pasje meso. Cesarjeva žena je odpotovala na Nizozemsko, da obišče kraljico Viljemino, kamor jej bode tudi Viljem sledil. Ko se je Viljem mudil zadnjič na Angleškem, je dal slugom angleškega kralja le $2000 napitnine. Tedaj so Nemci jedli še goveje in konjsko meso.
Carigrad, 18. nov. Iz Teherana se poroča: Šejka dveh hurdskih rodov sta prestopila zaupajoča na moč tur-škilr čet na njih stran. Sedaj plenijo po deželi in pustošijo naselbine. Ruski po d konzul se je podal na mejo. V mestih provineije Astrabad so se roparski napadi Turkmenov zelo razširili. Turkmeni so že mnosro vasij oropali ter vjetnike in živino s §g?boj odpeljali.
Belgrad, 18. nov. Soeijalisti so včeraj imeli shod, da se izrečejo proti Pa-sičevi vladi. Shoda se je udeležilo nad 4000 oseb. Poslanec Lapčevič je dokazoval, da je gospodarska politika Pa-sičeve vlade obupna in da se Srbija s slabo trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko poniža do kolonije. V resoluciji se je zahtevalo odpravo stalne vojske, splošna volilna pravica in sklicanje velike skupščine, da se pre-osnuje ustava. — V Nišu je bil istočasno protestni shod zdmžene opozicije, ki je tudi obsodil vladno politiko, posebno odgoditev skupščine ter zahteval, naj se takoj vrše nove volitve.
V pojasnilo kako
si pomagati.
Na mnogoštevilna vprašanja, ktera nam zadnji čas dohajajo iz rožnik krajev Zjed. držav glede sedanje denarne krize, odgovarjamo še posebej tem potom, ker je stvar zelo važnega pomena in se naši rojaki gotove zanimajo zanjo.
"Mestna hranilnica ljubljanska" • I in "Kranjska hranilnica", kakor tudi drugi denarni zavodi v Ljubljani, so ustanovljeni na dobri podlagi in se ni bati nikake zgube.
Kdor želi poslati denar v hranilnice, sorodnikom ali prijateljem v Evropo in ne more dobiti denarja iz banke, da bi kupil Postal Money Order, naj zahteva na banki za isto svoto, ktero misli odposlati NEW YORK BANK DRAFT TO THE ORDER OP FRANK SAKSER CO.
Omenjeni draft naj se pošlje nam in natančni naslov prejemnika, registrov ano po pošti.
Nadalje izvršili bedemo mi pošilja-tev vestno in točno kakor po navadi.
Za denarne pošiljatve za staro domovino sprejemamo tudi navadne Čeke; pripomniti pa moramo, da mora biti vsak tak ček pravilno podpisan ali indorsiran na drugej strani in da dospe denar, nakazan po navadnih čekih 4 do 8 dni kasneje na določeno mesto. Plačati je tudi malo kolekcijo, ki se računa po razdalji od New Yorka.
Vsi isti pa, kteri bi radi takoj odpotovali v staro domovino in ne morejo gotovega denarja na tanki dobiti, naj zahtevajo na banki tudi NEW YORK BANK DRAFT in istega prineso seboj v New York. Na račun omenjenega drafta dobili bode pri nas vožne listke, potrebni denar za na pot in kar bode preostalo, dobe na banki v Ljubljani ali pa na zadnji pošti v avstrijski veljavi.
Na New York Bank-draftih je natiskano ime one newyorske banke* ktera ima pokriti označeni znesek potom Clearing House. Teh draftov n* zamenjati z navadnimi čeki.
Ravnajte se po teh nasvetih, ker tako se lahko izognete raznih ne-pxHik.
FRANK SAKSER CO.
Odslovitve delavcev v New Jerseyu.
American Silk Company v Union Bfillu, N. J^ je včeraj odslovila 1000 delavcev, ker jej baje ni mogoče dobiti dovolj denarja, da bi zamogla izplačati svoje delavce. Že zadnjič je imenovana tovarna izplačala svojim delavcem njihov zaslužek * denarnimi nakaznicami, tako da je bilo delavcem selo težavno imenovane nakaznice promeniti. Tudi v Hobo kenu m na stotine delavcev is istih
inmtrn
KRETANJE PARNIKOV.
Dospeli bo:
Federica 19. nov. iz Trsta.	1
Victorian 19. nov. iz Liverpool a.
Dospeti imajo:
Christiania iz Hamburga. Gneisenau iz Bremena. Zeeland iz Antwerpena.
California, iz Glas^owa.. Koenig Albert iz Genove Majestic iz Liverpoola. Carpathia iz Reke. Patrieia iz Hamburga. Moltke iz Genove. Barbarossa iz Bremena. Oldenburg iz Bremena. Mauritania (novi) iz Liverpoola. Baltic iz Liverpoola. Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga.
New York iz Southampton*. La Savoie iz Havre. Caledonia iz Glasgowa. Statendam iz Rotterdama. Bovic iz Liverpi ola. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Arkonija iz Libave. President Lincoln iz Hamburga. Neckar iz Geno ve. Adriatic iz Liverpoola.
OdphJi so:
Oceanic 20. nov. v Liverpool. Potsdam 20. nov. v Rotterdam. Peterfrarg 20. nov. v LibaTo,
Odpluli bodo:
Arabic 2L nov. v LiverpooL La Lorraine 21. nov. v Havra Main 21. nov. v Bremen. Bata via 21. nov. v Genovo. Francesea 21. nov. v Trsfc. St. Paul 23. nov. v Southtmpfaa Pretoria 23. nov. v Hamburg. Ca ro ni a 23. nov. r Reko.
TIKET
za brzoparnik dotrfS Zft ktero družbohofteina}.' ceneje in bodeš naj soli dne je p o?'-.. ~ -r i rz Fr.. Sakskrju, r^o Ors^n - ' - ' V - v~rk, zato ~ " - ^ i	»bm«.
~ , > t ■ ... i i "
.. . . • - • t. - r r	-
Glas Naroda
_______ _________________ — i
»ELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.	Entered as Becond-Clas« Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.,~ under the Act of Congres of March 3, 187t.	TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 268. — ŠTEV. 268.	NEW YORK, WEDNESDAY, NOV EMBER 20, 1S07. — V SREDO, 20. LISTOPADA 1907.	VOLUME XV. _ LETNIK XV
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
Owned and published by the SLCVENIC PUBLISHING COMPANY
{»corporation i.
FRANK SAKSER, president. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BEN EDI K, Treasurer.
Place of businetw of the corporation and addresses of above ol!it*?rs: 1US» Oreenwi«-h Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.	_
Canadska vojna mornarica.
$3.00 1.5«) 4.00
2.1KJ 4.50 2.50
__ __	četrt leta .	1.75
V Evropo pošiljamo skupno tri številke.
leto velja list za Ameriko .
C>1 leta.......
to za mesto New York
E>1 leta za mesto New York vropo za vse leto . pol leta
"OLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-rzenui nedelj in praznikov.
••GLAS .■NARODA'*
("Voice of the People") Iwraed every day, except Sum lays and Holidays. »Subscription yearly $3.00.
"" "Advertisement on agreement.
; I>-»pifi Ort*i pripisa in osoIjiuk-h	ne
Utianejo.
Ueiur naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri * spremembi kraja naročnikov prosimo, da naui tudi prejšnje bivaliitU naznani, da hitreje naj lemo naslovnika.
Dopisom iii pOdiij^tvatn nare<iite naslov :
mQIum Narodu"
IOM Greenwi.-n Street. New York City. Teleion : 127;» Rector.
Finančna pomoč.
V British Columbiji so ustanovili tamožnji patri jot je posebno ligo, kte-re namen je nabaviti si svojo mornarico, ktera naj bode vedno pripravljena za slučaj vojne. Ta liga je sedaj naprosila vlado eanadskega Ek>-miniona, naj ta vlada naprosi vlado v Londonu za priposlanjs šestih velikih vojnih ladij, ktere naj potem vzdržuje canadska vlada ob svojem paeifičnem obrežju in ktere naj tvorijo jedro bodoče canadske vojne mornarice.	•
Šest velikih vojnih ladij bi bilo že lepo brodovje iz eanadskega stališča, s?veda le v slučaju, ako bi bile te lad ije moderne in za vsak boj sposobne. Mogoče je, da je Canada sedaj v skrbeh, ker pošlje naša republika svoje vojno brod.vje na Pacifik T Ako je temu tako, je-li mogoče, da si Canada domišlja, da zamore vzdrževati mornarico, kakoršnjo bi bila Anglija prisiljena vzdrževati na ca-nadskem paeifičnem obrežju, ako bi bila prisiljena to obrežje varovati pred napadi Zjedinjenili držav? Mo--r<M"-e je tudi, da je Japonska oni sovražnik. pred kterim se mora Canada sedaj kar naenkrat zavarovati? Toda kaj zamore opraviti par tanj-kih križark napram brodovju, krero je uničilo veliko brodovje admirala Rožest venskega T
1'ri vsem tc-m je pa dejstvo, da je Anglija Canado lepo p d učila, da Canadi ne preti od naše strani ni-kaka nevarnost s tem, da je opustila vs? trdnjave in mornarične postaje ■>b canad>kem atlantskem obrežju. Vnglija je namreč pripoznala, da je M n roe-doktrina za Canado večje vrednosti, nego krerakoli mornarica, pa naj že bode angležka ali canad--'.a. Anglija je bila napram nam vt-dno 1 jalna in radi tega se moramo <t-danj -mu canadskemu predlogu čuditi, tako da ga nihče ne smatra rešim. Canadske moje na kopnem ni-] -<» nikjer zavarovane in zavarovanje teh mej je tudi nemogoče. Vsled te-_■:» je vedno in vsaki čas mogoče, da naše čete v slučaju vojne prekoračijo canadske meje, kjerkoli se jim poljubi. Radi tega ne potrebujejo niti Zjedinjene države, niti Canada vojne m mariee.
Midjarsko divjaštvo.
skimi duhovniki pod vodstvom žan-da'rmerije v Černovo. Množica se postavi prišlecem nasproti, kričeč, naj se vrnejo, od koder so prišli, ker jih ne marajo. Razjarjenost naroda je bila tem večja, ker so bili v spremstvu nekteri duhovniki, kakor dekan Pazurik, ki so dali častno besedo, da ne bedo brez Hlirtke cerkev blagoslovili. Okrajni glavar, Mad jar Pe-reszlenyi, je dal povelje kočjažem pognati v množico, pri čem so duhovniki po madjarsko kričali: "Samo naprej ! Ni se treba bati! *1 Nekoliko jih je bilo povoženih. Da bi zabranili večjo nesrečo, so nekteri možje hoteli konje obrniti lin voz inazaj proti Ružomberku. Okrajni glavar Pereszlenyi je dal nato povelje streljati v množico, ne da bi jo poprej pozval, naj se razide, žandarji so sprožili na 5 korakov oddaljenosti 4 salve v množico. Obležalo je na mestu 13 mrtvih, med njimi 5 žen in 2 otroka, 9 težko in do SO ranjenih. Po mrtvih je ostalo 50 sirot. Med ubitimi je vdova, mati sedmih otrok-
Množica se je razbežala, žandarji za njo. Zapirajo ljudi brez povoda. Okrajni glavar in škofovo duhovstvo se je vrnilo s polito krvjo nesrečnih slovaških žrtev v Ružomberok. Nad Cernovo je proglašen nagli sod. Žan-darmerija zapira in doživeli brdemo pravdo, ostudnejšo nego je bila ona januarja leta 1906.
Razburjenost in ogorčenost je proti vladi in madjarski duhovščini nepopisna. Ljudstvo je prepovedalo in za-branilo duhovstvn izvršiti p. grebne obrede.
Madjari pošiljajo vojaštvo od vseh strani v vas, da bi s tem nekako opravičili svoja *zločinstva in vrgli sum na Černovčane, da so puntarji.
V parlamentu se pa na usta mi-nisterskega predsednika spregovoiilo že hunsko divjaštvo Madjarov. Ne-madjarsldm obtožuikom madjarskega divjaštva je zabrusilo besede v o-braz: li Igrate se za mučenike." — Ta kri bode vedno pričala proti divjim hunskim betjarom, ki še v 20. stoletju roline v srcu Evrope. Slovake bode pa ta divjaški čin tako pretresel, da bodo vendar odložili svojo golobjo krotkost in ponižnost ter se bodo uprli tej liunski bandi ma-djarske plemenitaško-klerikalne klike. ki s takimi sredstvi 11 vlada'' nad 15 milijoni nemadjarskih narodov in nad G milijoni madjarskih heloti v. Čas je, da se temu divjaštvu napravi konec. Škofi pa, ki vodijo katoliško cerkev na Ogrskem, naj premislijo, ali bode njih zavezništvo s takimi mogotci cerkvi in veri na korist. Mi dvomimo!
Ružomberok, malo mes;o na Slovaškem. je Kalvarija slovaškega naroda. V tem mestu divja hunska surovost madjarska kakor nikjer drugod. Lansko I^to je škof Parvv, kot verni -Juga rnadjarske vlade, vzel službo župniku Andreju Illinki samo zatn, k"r je Illinka veren svojemu slovaškemu narodu. Skof Parvy je pa tudi drugod spravil narodno čuteče župnike iz službe in je nadomestil z Madjari ali madjaroni, kar je po navad1" se liujše. Na to je odgovorilo ljudstvo v Lučkah s šolsko in cerkveno stavk , ki trajata že poldrusro le-Krat skusale uprizorili j ;o v spominu je še zloglasna prav-
ome ija za nje lep do-J da pr(jti ceU trumi ružomberških Slovakov dne 7. januarja 1906, ki je vzbudila gnjus in odpor cele Evrope proti madjarski nasilnosti. Pa vse to so ti hunski divjaki prekosili v nedeljo dne 27. oktobra 1907. Ta dan krvi in groze « stane kot zgodovinski dan zapi-an v ztrodovini slovaškega mu če niš t va.
Prebivalci vasi Cernovi, ki se nahaja nedaleč od Ružomberka, so na h^edo svoj-ga bivšega župnika Hlin-';e nabirali denar za novo cerkev. Žrtvovali so v ta namen., kar so mo* trli. nekteri so si 'celo izposodili denar za t . tudi iz Amerike so poši-liali izseljenci darove za novo cerkev. Tako se je nabrala potrebna svota in nova cerkev stoji danes v Cernovi. Naravno j^, da so Černov-čani zahtevali, naj jim novo s tolikimi žrtvami sezidano cerkev posveti njih rojak in ljubljeni župnik ITlinka, ki se je tudi v onej vasi rodil in kte-rega je madjarska zl ba spravila ob službo; saj je bila cerkev po njegovem prizadevanju sezidana. Prosili so škofa Parvvja, naj dovoli župniku Hlinki cerkev blagosloviti. Škof je odgovoril, da tega ne dovoli in da pride sam cerkev blagoslovit. Černov-čani so mu nato odgovorili, da ga ne marajo in da bodo čakali z blago-slovljenjem na Hlinko. Škof Parvy, ki se je bal osobno priti v Čemovo, je poslal dekana Pazurika in ta se je pripeljal z madjaronskimi duhovniki in pod vodstvom madjarskega or«'žni-štva v Černovo, da cerkev blagoslovi. Ljudje, ki so vedeli, kaj se namerava storiti, so bili že v soboto cerkev zaprli, a nek roadjaronski starešina je c°rkev odprl tako, da je vrata s sekiro razbil. "Ljudstvo, ki je vendar mislilo, da je cerkev, ktero si je samo plačalo in sezidalo, tudi njegova last, je cerkev izpraznilo, da bi tako škofov odposlanec in njegovi madja-ron*ki duhovniki ne imeli kaj blagoslavljati.
Dmsrega dne se pripelja Škofov odposlanec dekan Pazfirik s madjaron-.
DOPISI,
Sokolinec.
Sibirska jigvwt.
Roški spisal Vladimir Korolenko.
Bast Helena, Mont.
Dragi "Glas Naroda":—
Kakor se od di-ugod sliši, tako je tudi pri nas v Montani; bližajo se slabi časi.
Pred nekaj tedni so v Butte odslovili mnogo delaveev v rudokopih in topilnicah; tudi v Anaeondi in Great Ealls jih je mnogo zgubilo delo. Tudi pri nas v East Heleni se delo manjša. American Smelting & Refining Co. neče več ko-pari rude, ker ima svinec in srebro prenizko ceno. Upamo pa, da se cene v kratkem zvišajo in z delom bode zopet v starem tiru. Toda oprezni moramo biti, da nam denarja ne zmanjka.
Pozdrav vsem rojakom!
J. K.
Koliko je industrij alnega delavstva v Avstriji.
Statistični oddelek trgovskega mi-nisterstva p roča, da je bilo meseca maja 1906 v Avstriji 12 594 industri-jalnih podjetij, na kterih je bilo uslužbenih 1,037,601 delavcev, in sicer 728,920 možkih in 30S,6S1 ženskih; od teh je bilo 39,673 možkih in 26.579 ženskih izpod 16 let starih. Po deželah jih odpada na Češko 432 874, na Nižje Avstrijsko 300,654, na Moravsko 156,577, to je, na te tri dežele S90,105, ali 76 odstotkov od vsega industrijalnega delavstva v Avstriji.
Nemci — ribiči v Dalmaciji.
V dunajskih časopisih se je pisalo, da je vlada d-volila delniško družbo "Dalmatia" za morsko ribarenje in trgovino v Dalmaciji. Sedež društva bode na Dunaju in delničarji so večinoma — Nemci. Ako je vest resnična, potem je to nov dokaz, da v naši Dalmaciji ni podjetnega duha. Italijani iz kraljestva izkoriščajo tam sladkovodne sile, eni Nemci iščejo bogastva v zemlji, drugi pa ga hočejo iskati v morju. Potem pa se mi pritožujemo radi poplave tujinstva, radi svojega siromaštva in radi sto drugih nevolj in nadlog!
Kje je TV AN RTBARIČ? Doma je iz Temovega, Notranjsko. Kdor izmed rojakov vs ss njegov sedanji naslov, najj ga mi blagovoli nazna-oiti. Joseph Dongaa, Bsc 131, Delsgna, Colo.	(1M7-11)
(Nadaljevanje.)
Eden vojakov me je sunil z bajonetom in me je samo lahko oprasnil na nogi; spodtaknil sem se, pal — en na-me. Čezenj se je vrgel Maka-rov... Tedaj sem začutil, kako mi je nekaj gorkega priteklo čez obraz: jaz in Mak aro v sva se vzdignila, vojak ne.. .
Jaz sem bil skočil pokoncu in sem se ozrl: dva naših sta bila splezala na skalo — spredaj je stal Saltanov, poveljnik bordona. Daleč je bil znan po deželi in vsi so se ga bali, celo domačini; marsikdo naših ljudi je bil pretrpel smrt od njegove -roke.... Zdaj ni imelo priti tako — on sam je bil izgubljen.
Z nami sta bila dva Čerkesa, hrabra in zvita in gibčna kakor mačke. Eden se je vrgel Saltanovu nasproti, sredi na skali sta trčila skup.
Saltanov je ustrelil nanj iz revolverja, Čerkes je pocenil in oba sta pala po tleh; drugi Čerkes je mislil, da je njegov tovariš mrtev, in je besen tekel tja.
Komaj smo se bili zavedli, kaj se je zgodil* , ko je bil z enim mahom Saltanovu odrezal glavo —
Skočil je pokoncu, se režal: v roki je držal glavo grozovitega komandanta... Otrpli smo stali tu... Glasno je zaklieal nekaj v svojem jeziku, jasno in jedko je odmeval klic. Zavihtel je glavo v zraku in jo v velikem L ku zagnal ven v morje.
Tiho je postalo pri nas, stali smo kakor okameneli in smo slišali, kako je palo nekaj v morje — bila je glava Saltanova.
Tudi zadnji vojakov je bil negibno obstal na skali. Potem je zagnal puško v od sebe, si pokril obraz z rokami in je zbežal. Nismo ga preganjali: "Bog s teboj, reši se!" Bil je edini iz kordona, ki je ostal živ, kajti posadka je obstajala iz dvajset mož: trinajst njih se je bilo prepeljalo na ono stran, da se preskrbe z živežem, in se zavoljo vetra še niso bili povrnili, šest mož smo bili pobili mi.
Vse je bilo že pri kraju in vendar se še vedno nismo mogli zavedati, irledali smo drug drugega in vpraševali boječe, malodušno, trepetaje: Kaj je bilo to? Ali je bila resnica ali sen ? Naenkrat smo zaslišali za seboj, tam, kjer smo ravnokar še ležali, stt kali Burana.
Prvi strel je bil zadel njega, zadel na smrt. Še kratek čas se je mučil; ko je zatonilo s lnce, je tudi njega zapustilo življe-nje...
Stopili smo k njemu. Sedel je pod mecesnom, roko pritisnjeno na prsi, v očeh solze. Poklical me je k sebi: "Pusti ljudi, da mi izkopljejo grob. Saj zdaj se ne morete še peljati, ampak morate počakati n či, da ne trčite skupaj na morju z ostalimi vojaki. Pokopljite me torej preje — za božjo voljo!7 7
"Kaj to govoriš, ljubi Buran?" sem rekel. "Kdo bode kopal živemu človeku grobf Vzamemo te seboj na ono stran; in potem te bodemo nesli na rokah naprej. .. Kaj le misliš ? *1
"Ne, svoji osodi ne odide nihče", je odvrnil stari; 11 meni je bilo namenjeno. da bom ležal na tem otoku — prav tako — moje srce je to slutilo. Vse življenje me je vleklo proč iz Sibirije v Rusijo; ah, ko bi mogel umreti zdaj vsaj na sibirski zemlji, samo ne na tem otoku!"
Strmel sem nad Buranom — čisto drug je bil postal. Govoril je razumno, pri polni zavesti; njegove oči so gledale jasne, samo glas mu je bil slab.
Poklical nas je vse k sebi, nam povedal svoje poslednje odredbe in nam dal še nekaj svetov: '4Poslušajte, prijatelji", je dejal, "kaj vam povem, in dobro si zapomnite: vi poj-dete zdaj brez mene skoz Sibirijo in jaz bom moral ostati tu. Slabo stoji zdaj z vami, zelo slabo — slabše zato, ker je Saltanov umorjen. Glas o tem se bode hitro razširil — ne le do Irkutska, ne, tja v Rusijo bode letel...
V Nikolajevsku bodo prežali na vas. Poslušajte me, prijatelji, bodite previdni; trpite lakoto in mraz, a ogibajte se vasi in mest. Domačinov se ne bojte, ti vam ne sti re ničesar. Zdaj pa si zapomnite, kaj vam hočem povedati zaradi pota. Pred mestom Nikolajevskim stoji dvorec; tam biva naš dobrotnik, oskrbnik trgovca Tarhanova. Preje je kupČe-val tukaj na Sokolinu z domačini, je prišel nekoč semkaj v gore in se je izgubil s sv: jim blagom. Z domačini pa je bil takrat v sporu in neslogi. Ko so le-ti videli, da se je bil vjel na ugodnem kraju, so planili Čezenj in bili bi ga ubili, da nismo prišli mi takrat slučajno mimo, na begu s Sokoli na... Takrat sem bežal še prvikrat.
Ko smo sliSali v gozda ruske klice ns pomoč, smo tekli tjs is smo osvobodili oskrbnika is rok do^sačin^r. Odtodaj povra&ojs iiksssno ara po-
-V- ...-r '•
moi "Do konca svojega življenja se'moram izkazati hvaležnega ljudem' s Sokolina!" je dejal in v resnici, odtedaj nam. je izkazal marsikaj dobrega in najsim ljudem marsikako pomoč. Poiščite ga; pomagal bo tudi vam."
Tako naan je povedal stari vsa pota, dal nam svetov in je rekel nato: *1 Zdaj, bratje, ne smete več izgubljati časa. Ti, Vasilij, ukaži - vendar ljudem, da mi tukaj na 4em mestu izkopljejo moje poslednje prebivališče ; tukaj je bolje. Bo vsaj obveval moj grob veter, ki prihaja od one strani sem, in valovi od tam sem bodo pljuskali na breg, na moj grob... Ne odlašajte, ljudje; na delo!"
Ubogali smo.
Tu je sedel stari ob nogah mecesna in mi smo s svojimi nožmi izkopali .grob. Ko smo bili gotovi, smo opravili molitev. Stari je sedel tiho, kirn a je z glavo, in po licih so mu tekle
solze.
Ko je so lnce zatonilo za gorami, je bil mrtev, in ko se je stemnilo, smo že bili zasuli jamo.
Ko smo bili zapluli ven na morje, je z milobno lučjo vzhajal mesec na nebu. Ozrli smo se in se odkrili... Za nami so štrlele gore sokolinske, na bregu na skali je migal mecesen starega Burana. ..
POZDRAV.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake po širnej Ameriki, posebno znance in prijatelje v Frontenac in Cliecope, bratrance in sestrični ter druge sorodnike, ter jim vsem skupaj kličem: Z Bogom! New York, 20. nov. 1907.
Fran Erzložnik.
Kje je moj sorodnik IVAN KLJUN T Doma je iz Fužine pri Orteneku, Dolenjsko. Pred enim letom je bival v Hibbingu. Minn. Pr. sim cenjene rojake, če kdo ve za njegovo sedanje bivališče, naj mi blagovoli naznaniti, ker poročati mu imam nekaj zelo važnega. Frank Šega, P. O. Box 19, Conemaugh, Pa. (20-27—11)
t
NAZNANILO.
Prijateljem in zna.ncem naznanjam tužno vest, da je moja preljubljena soproga
MARIJA PBTERNEL
p : šestmesečni mučni bolezni previden a s svetimi zaJcramenti na večno zaspala.
Zahvalim sc vsem, kteri so mi pomagali in tolažili ob času žalosti, po-se.bna hvala pa društvu sv. Jožefa K. S. K J., h kteremu je ona pripadala.
Presto, Pa.
Valentin Peternel, žalujoči soprog.
Išče se
dobrega zastopnika, oziroma potnika za prodajanje Triglav grenkega vina in Ban Jelačic želodčne grenčice,
kakor tudi razna druga vina. Plača in provizija.
Vprašati je pismeno pri: Triglav Chemical Works, 1648 W. 22nd St., Chicago, UL (19-21—11)
OGLAS.
Kje je FR AN PETERNEL t Dne 8. januarja 1907 kupil je na pošti ▼ Indianapolis, Ind., Money Order za £2.65, za kterega smo danes prejeli duplikat. Prosimo ga, da naj nam naznani, za kaj je uporabiti omenjena svota.
New York, 1. nov. 1907.
Frank Sakser Company, ((v d—do pr)
Slovensko katoliško
0=
podp. društvo
svetB Barbare

Xa Zjedlnj	države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
Inkorporlrano dn« 31. JnnuarjolOOJ -v drŽavi Punnsylvanl]l.
* 0--0 ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, JTorest City, Po« Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN. Box 51, West Mineral, Kmc.
I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, ■■ KAROL ZALA H, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, UL nadzornik, 909 Braddock Avenue, Pmi dock, Pa.
FRAN ŠUNK, EL nadzornik, 50 Mill Slu, Luzerne, P*.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBRBGAR, predsednik porotnega odbora. Weir, lis, JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa IVAN TORJSTtC, II. porotnik, P. O- Box 622, Fore»t City, Pa.
Dopisi naj se posiajajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box «#7, A*-rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".

ZA BOZIC
in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi darila svojcem v staro domovino in iz Zje-dinjenih dr> ^v zgolj gotov denary to pa naj= bolje, najceneje in najhitreje preskrbi
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. N.*Y.
6104 ST. CLAIR AVE., N. E., CLEVELAND, OHIO.
Velika zaloga vina in žg^njo.
O-rci.ll
Prodaj;i bolo vino po. . _ _ . . 7' gal on
„ <*rno vino po......*i(»c.
Orožnik 4 jrailo ie za.........§11 <'<>
Brinjcvcn 12 steklenic 7:1......812.00
ali 4 gail. (sodri-k) za......$10.00
Za obilno naročilo se priporoča
M, GRILL, 5308 St. Cla.tr Ave., N. E.,	Cleveland, Ohio.
Compagnie Generale Tiansatlantipe.
(Francoska parobrodna družba.)
JOHN VENZliL, |10I7 E. 62nd Street. N. E„ Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemSkih
HARM O N I K.
Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od f22 do $45. PfoSCe so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi ploSče iz aluminija, nikelja ali medenine. 'Cena trivrstnim je od $45 do $80.
Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za pleS:iste in Rolobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50 ! Potne nope, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500 Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob Wahčič9
P. o. Box 69
CLEVULAIMD, OHIO.
lo si namenjenih
J ^ alt pa aa^Mb ter tihimi v Ameriko vzetv Bita npojamila in voine cene na: FRANI
žtvtBMtoiiMi^'jy^^fe^^ *
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBUANt
Postni pamiki so:
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30.000 konjskih močL
•*La Savoie" „ „ „ ..................12,1)00 „ 2	„	w
"La Lorraine" „ „ „ ............ .....12,«KH> „ 2-",,n »O
«'La Touraine" , „ „ ..................10,0!*) „ 12,«Krf) ,,
««La Bretagne"............................ ... «,«**> ,, 9,000 „	„
"La Gasgognc"................................ 8,u«>0	„	„
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplnjejo o«l se<laj naprej t«m!iio ob četrt kili ol> 10. url dopoludne iz pristanišča St. North River, ob Morton St., N. Y.
•l^A. LA>KKALNii •LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA TOURAINE •LA LORRAINE
21- nov. ltJO'* La breta^ne	28. d«-c. 1907.
28. nov. 1907 mUA FttOVENCE	2 jan. 10oa
5. dee. 190' La Gasc gne	9. jan. 1908.
•LA L.ORRAINE	16. jan. 1909.
La Bretag-ne	23. jan. 1908. PlrO VITB A :
12. dee. 190 19. dee. 190 POSEBNA
La Gascogne 7. dec. ob 3. uri popol.
Samo xa 1L in ill- razred. Painika z zre-.Uo zaztiauiovani imajo po dva vijaka.
Al. W« Kozminski, p neralni agent za zapad
71 Deaoorn St., Chlcairn. |||
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY
ktero je '-arjeno iz naiholjSega .mportiranega čtSkfta hnela. Ladi tefa naj n*kdo ne zamudi poskus.iti ga v svojo lortnc kenst, kakor tudi v korist svoje druiir.e, svojih prijateljev ?n drugih.
Lei^y pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zvesle pri tieo. Travnikar-ja 6122 Rt. CUIr Atc. N.fci. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Z\ ^ina vlada jo pomagrala zaupanju v banke s tem, da je prišla bankam na i* m<«. Naj preje je to storila s tem, da je v bankali naložila ■nroj denar na a narin, da je i>o=lala denar tja, kjer je pretila največja nevarnost. Ta nevarnost je pretila ( na borzi.
Tedaj i-e je mirno pustil . da so j •banke bankerotirale in da so vlairate-lji čakali. Vendar so pa podprli delniško trgovine, da tako čuvajo
vrednostne listine, ktere v dozdevnej j ...	* .	I
▼rednosti milijard dolarjev niso družeča, nvzo las: nice vseh bank. kar jih je pri nas. Na ta način je- vlada euvala premoženje bank in zajedno tudi one. kteri <o v prvpj vrsti zakrivili krizo. S tem je vlada Čuvala ♦ne. kteri smatrajo vsa naša prometna sredstva in obrtna podjetja aa predmet špekulacije. Ti ljudje »o vedno na čelu vseli vaiinih podjetij in ti so v prvej vrs:i odgovorni, da je zaupanj? v banke tako tri>elo.
Sedaj je prišia vlada ponovno na fxrmoč, da aa ta način pridobi prebivalstvo z»>iwn za to, da izr. či dvignjeni denar, kteretsa sedaj skrbno 4uva, xi.pot re<inenia prometu. Za pomoč. ktera da vlada na ta način bankam. pa mora za znesek $.30,000,000 plačati	obresti in za nadaljnih
$100.000.0» M) mora dati triodstotne •bresti. Mreto da bi vlada sama pobila za »jeni denar obresti, jih mora — plačevati.
V tem vidi lahk » vsakdo velikan-ukn napak... Ba- radi dejstva, da dobe banke za denar, kteretra si izpo-nodijo od vlade, >e obresti, bodo v fraMloče ie večkrat skušale uprizorili krizo, ktera pomenja za nje lep do-1 biček. kar nam dokazuje najbolje sedanja kri/a. Naravna pot bi bila ta, da bi zvezina vlada dobila za denar, ktercira izp s-»di. »-bresti, ne pa da mora ona za sv. »j denar, ki era je posodila bankam, plačevati lepe obre-
Ivakor hitro se snide koncrres. so t» d»* n;-»»-:ii baviti 7. iz.l^lanjem nove-pa zakona <> izdaji novih bankovcev, oziroma k-«nsres b dr moral nacijo-nnl-im !•:> nrr. dovoliti izdati toliko bankovcev, kolikor je vredno njihovo premoženje. Ako se pa to zsrodi. porem ni izključeno, da se hod • na borzah zopet pričele divje špekula-eije brez vsakega pomisleka, da ee , bodo zopet ustvarjale nove dozdevne vrednosti, kterim bode seveda zopet sledil polon.. ki pa bode še večji, ne-fjo je sedanji. P «tem bode m rala zopet priti vlada na pomoč in zopet bode morala plačevati obresti za izposojeni denar, kot kazen za svojo popusti ji v st in površno nadzorstvo špekulantov.
Radi teira je p trebno, da ustanovi komrres zaj^on, na podlasi kterega bo xamoda vlada sama izdajati svoje bankovce, na ktere bode zamogla dobivati obresti, ako jih tu pam izposodi.
Ako bi kaka banka na ta način irposojevala dr>nar, kakor ga izposoji! je naša vlada, p slaii bi predsednika dotiene banke v norišnico ali pa v zapor...
Vseučilišče v Alžirjn.
Prihodnje leto otvorijo v Alžirju severoafriško vseučilLšče, to je sedanje ecoles superieu^s (višje Sole) se preoannjejo v vseučilišče. Število dijakov bode *elo veliko, ako se vzame ▼ obzir, da se na tem vseučilišča ne n nje jo zelo praktični moderni za-
rrl1. .........."M,wf'
■y m
Katol. Jednota.
Inkorporirana. dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY,"MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Pran Med oš. 9478 Ewing Avenne, So. diicago, Tli. Podpredsednik: Jakob Zabokovec, 4824 Blackberry Street, Pitts-itnrg, Pa.
Glavni tajnik: Jnrij L. BroMS, Box 424, Ely, "Minn
Pomožni tajnik: Maks Kržižnik, Box 326, Rock Spring«, Wyo.
Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
t Ivan Germ, predsednik nadaornega odbora, Box 57, Brad dock, Pa. Alojzij Virant, EL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. iioram, Ohio.	/
Ivan Primožič, TTT. nadzornik, Bex 641, Eveleth, IBaa
POROTNI	ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega. odbora, 115, 7tk Sttreet, Delumet, Mich.
Ivan Keržišnik, H. porotnik,	Box 133, Burdine, Pa.
Janez N. Gosar, I IT. porotnik,	719 High Street, W. Hoboken, N. J.
Vrhovni xdravnik: Dr. Martin	J. Ivec, 711 North Chicago Street, Joliet, ILL
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe n-lov in druge listine na glavnega tajnika: George L. Brozieh, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: John Gouze, Box 105. Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih drniiev naj pošljejo duplikat vsake po-iiljatv« tudi na davnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj «e pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, 115 71 h St., Calumet. Mich- Pridej ini morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
SUSPENDIRANI«
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 62 v Col. rado City, Colo., 25. okt.: J<><ip Ura/en eert. 5221. Anton Zobec c?rt. 561S, Karol Zobec cert. 5210. Ivan K ikulan eert.	Ivan I^endora cert. 5203, Valentin Len-
dora. Vsi v I. razredu.
Iz društva sv. Petra št. 50 v Brooklynu, N. Y.: 4. nov.: Josip Planin cert. 67S3 II. razred. Društvo šteje 31 udov.
Iz 11 m št va sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblu, Colo., 4. nov.: Marija Tomšič- eert. 11^7. Društvo šteje 50 elanic.
Iz društva sv. Barbare št. 4 v Federalu, Pa, 4. n.v.: Josip Skok ■c rt. 3457, Andrej Kalan cert. 666. Oba v I. razredu. Društvo šteje 73 članov.
Iz društva >v. Alojzija š:. IS v Rock Springs, Wyo., 4. nov.: Gre-sr«r Garben eert. 5470, Josip Tužie cert. 4031. Oba v I. razredu. Društvo šteje 277 udov.
Iz društva sv. Barbare ši. 33 v Trestle, Pa.. 4. nov.: Fran Alie eert. 417«». T maž Tomčic cert. 3524. Fran Xagode cert. 3G03, Anton Jereb cert. 5671. V-i v I. razr-du. Društvo šteje 154 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 56 v Superiorju, Pa., 4. nov.: Fran Vin-š k eert. 44t>0. Ivan K šantič cert. 5451, Aleks Tondaric cert. G117, Alojzij Novak eert. 65S3. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 29 udov.
Iz društva sv. Roka št. 55 v Le :nont Furnace, Pa., 4. nov.: Peter Verba-; cert. 5^<>7 I. razred. DruŠt v o šteje 46 udov.
Iz društva sv. Štefana št. 26 v ^ittsburgu, Pa , 4. nov.: Josip Wiede-ni- cert. 6922 I. razred, Andrej Volk eert. GSG3 I. razred, Blaž Penko cert. 5536 I. razred. Ivan Matko cert. 6594 II. razred. Društvo šteje 77 članov.
Iz druš va sv. Petra in Pavla Št. G6 v Jolietu, 111., 4. nov.: Albert f-.es e<*rt. 5530 I. razred. Društvo šteje 42 ud v.
Iz društva sv. Martina št. 44 v liarbertonu, Ohio, 4. nov.: .Mihael Kopač cert. 4235 I. razred. Društvo šteje 33 udov.
Iz društva sv. Jožefa, št. 41 v Ea-t Palestine, Ohio, 4. nov.: Fr. Kern eert. 2629, lian Bonea eert. 2420. Oba v I. razredu. Društvo šteje 14 članov.
Iz društva Marija Pomagaj št. 42 v Pueblu, Colo., 4. nov.: Anton Cof eert. 67^3. Ivan Oštarc c- rt. 6790, Alojzij Zabukovec cert. 6532. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 63 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgh, Pa., 4. nov.: Anton Papež cert. 55^9, Alojzij Zorko cert. 1065. Oba v I. razredu. Društvo 92 udov.
Iz društva sv. Jurija št. 61 v Readingu, Pa., 4. nov.: Ivan Šukle cert. 5147 I. razred. Društvo šteje 51 el.
TFT? T J L. BT?OŽTČ, glavni tajnik.
šteje
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Povodenj. Jezero pri Planini je staneta deževja tako zelo
ničesar ne tajita; obsojena sta bila vsak na šest tednov težke ječe.
Preveč kosmato je kosil. Šimen Brane, posestnik na Hrnšici, se je med košnjo v jez i] nad svojim bratom Antonom dne 25. julija, ker mu je ta očital, da preveč kosmato
vsipd ne
n«ifl>T!i>. da je Planina v nevarnosti.
Tu li Pivka je -d 1 no rarastla in se kosi. Tekom prepira je Šimen Brane spremenila pri St. Petru v pravo je- ; udaril svojega brata z ostrino kose in ■	nevarno poškodoval. Obdolženec
Kazenske obravnave pred deželnim >e zagovarja, da ga je le s kosiščem sodiščem v Ljubljani. Orožnike udaril, ne pa z ostrino kose ter skuša je prišel klicat. V noči na 6. možmist bratove samopoškodbe s tem septembra je prišel delavee Janez opravičiti, da je tekom prepira in v Mam prel orožniško postajo v Spod. razburjenosti zadel s koso v neko £iški k! i cat oro/nike pod pretvezo, drevo, in je ostrina odletela v travo da ga je n kdo na cesti na tla pobit, in na ta način bratu povzročila po-Ker mu je cela zadeva»od strani škodbo. Sodišče temu zagovoru ni vr-orožnikov prepočasna zdela, jel je ža- jelo in ga obsodilo na tri mesece tež-Jiti or«.žnike in jih psoval z "baraba- j ke ječe. iri". Vsled tesra se mu je napovedala | aretaeija. kteri se je pa Marn s silo nprl s tem, da se je vrgel na tla in z
nogami in rokami okoli sebe suval. Morali «o ga z vozom odvesti v zapor. Med vožnjo je skušal postaje-▼odjo poriniti s sedeža, pred jetniš-nico mu je nameril z zvezanimi rokami rekoč: "Ti dam eno." Zasrovarja m, da je bil pijan. Obsojen je bil na •edem mesecev težke ječe.
Tatinska zakonca. Jožef Bfnrant, bajtar, in tega žena Antonija. sta po (Mi*ednjih njivah in iz kozolcev kradla poljske pridelke. Storjena ikoda se je cenila na 41 K 18 v. Pri bi&ni preiskavi se je našlo čez sto kil krompirja, večje množine fižola in nekaj čiste pieniee. Osumljenca

Zaradi oskrumbe, izvršene na lO Jet stari deklici, je bil 16 letni Fr. Škrjanc, delavec v Ziromji Duplici, obsojen na dva meseca ječe.
Kamen je vrgel v glavo. France Tabor, tovarniški delavec, je bil jezen na svojega 15 let starega tovariša Karola Hiršbergerja, ker ga je slednji s prosto roko po ustih nda-ril, ko se je Tabor iz njega norčeval pri obseka vanju neke podlage. Se isto popoldne je vrgel na tri korake oddaljenemu Hiršbergerpu kos opeke v glavo, da se je ta nezavesten zgradil. Tabor je pa tudi izvršil pet tatvin in strankam napravil 29 K 60 v kode. Obsojen je bil na dva m«aeea
Napad. Na Gline ah ao napadli fante Franca Blejea, Alozija Robido, Al-pitarja in Franca Slogo fantje Karol Kos, Andrej Brajer in Jernej Pekle s količi in zlomili Kopitarju roko. Napadalce so izročili sodišča.
PRIMORSKE NOVICE.
Požar. V Skednju pri Trstu je pogorela enonadstropna hiša št. 130. Škode je 7000 K.
Vlom. V skladišče vinskega trgovca Alojzija Giottija v Trstu so vlomili neznani tatovi in odnesli vina in (drugih reči za 250 K.
Samomor. V Trstu je skočila skozi okno I. nadstropja 311etna Antonija Lanfirt in si razbila črepinjo.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Zaradi punce. Dne 13. aprila sta se sprla vinogradniška kopača Jožef Rozman in Jožef Cvetko v Bojsnem pri Brežicah, ker je Cvetko govoril z, delavko Terezijo Ravher, Rozmanovo sosedo. Rozman je sicer mirnega Cvetka tako udaril Čez oko, da je je izgubil. Obsojen ^je bil pred celjskim sodiščem na osem mesecev ječe.
Uboj. Med posestnikoma Martinom Korošcem in Matijem Ribičem v Raz-boru pri Ponikvi na Štajerskem na eni strani in med gostačem Antonom Lahom na drugi strani je obstajalo že staro sovraštvo. Lah je bil dolžan RTbi
eu š&st kron, kterih mu pa ni hotel plačati, dokler ne plača Ribič La-hovemu sinu dolžnega zneska. Korošec je bil pa jezen, ker je zahteval Lah od njega 40 K od neke kravje kupčije. Ko se je 27. julija peljal Lah domov, zahteval je Ribič od njega denar in ker mu ga Lah brez vraeu-nanja Ribičevega dolga njegovemu sinu ni hotel plačati, ga je osuval, da bi bil Lah kmalu iz voza padel. Lah je jezen vsled tega kmalu nato šel v Celje in izročil oba dolžnika odvetniku. Seveda je to samo raznetilo sovraštvo. Ivo je bila na 2S. avgusta razpisana obravnava v Celju proti Eibieu, sklenila sta Ribič in Korošec da se znebita madležnega tožnika. Stvar je imel izvršiti Korošec. O polnoči 28. avgusta je vstal in šel kosit na bližnji travnik, ko je pa menil, da poj de Lah na vlak v Ponikvo, šel je po ovinkih na pripraven prostor v gozd, skozi kterega je moral priti Lah. Ko je ta pristopical — bil je majhen, suh, šepav mož —r- napadel <ra je Korošec s kolom in ga 12krat tako udaril po glavi, da mu je vso črepinjo razbil. V kratkem je Lah umrl. Pred celjskimi porotniki je bil Korošec obsojen na štiri leta, Ribič pa a tri. Ko je bila sodba razglašena, prišla je v sodno dvorano Korošce va žena s šestimi majhnimi otro-čiči, ki so kleče prosili za očeta. Predsednik je obljubil, da predloži cesarju prošnjo za pomiloščenje.
Umrl je v Pristovi trgovec Jakob Otorepec. — Utonil je v Ljubnem 30-letni slaboumni Konstantin Stelšek, ko je zajemal vodo iz vodnjaka. Padel je vanj.
HRVATSKE NOVICE.
Ogrsko-hrvatski državni zbor. Budimpešta, 1. nov. Včeraj se je nadaljevala razprava o proračunskem provizoriju. Poslanec Šurmin je govoril hrvatsko. Izjavil je, da je pri nagodbenih pogajanjih bivša liberalna stranka- priborila za Hrvatsko mnogo več, kakor sedanja koalicija.
a govor ministerskega predsednika je odgovarjal, da Hrvate ne vodijo druge tendence, kakor braniti svoje pravice. Izjavil je, da bo glasoval proti proračunu. — Poslanec baron BanfTv je izjavil, da bo glasoval za proračun, toda sedanji vladi bi ne mo«rel izreči zaupanja. Z nasrodbo ni zadovoljen. Potem se je bavil z govorom rumunskega* poslanca Luka-ciu-a. Rekel je: Ako hočemo Ogrsko državo ohraniti, rešiti moramo narodnostni problem. Ako nimamo za to moči in vztrajnosti, moramo poginiti. Xa Ogrskem nima večjezična država pravice do obstoja. Narodnostni zakon iz leta 1863 je mogoče Izvesti le s pogojem, ako se obenem dogradi madjarska narodna država. O narodnostnem vprašanju se niti ne sme v parlamentu1' dopustiti debata. Vlada mora najodločneje nastopiti proti stremljenju nemadjarskih narodnosti. Pripravljeni smo, prepustiti narodnostim v cerkvi, v šoli (?), in v rodbinskem življenju največjo svobodo, toda pri vseh državnih funkcijah mora priti madjarski jezik do veljave. Kar
se tiče hrvatskega vprašanja, moram pritrditi, da tudi jaz kot mi-nisterski predsednik nisem bil dovolj energičen. Ni dopustno ter se ne sme dovoliti, da se Hrvatska kaže kot .samostojno državo, in kakor da bi bilo med Hrvatsko in Ogrsko isto razmerje kakor med Avstrijo in Ogrsko. Slabost vseh vlad od Tisze do današnje je bila, da so se hrvatskim stremljenjem prepuščale preveč proste roke, in da se je na Hrvatskem -rodila vera, da ji je treba le zahtevati, nakar bo vse dosegla. Slabost Hrvatskega in narodnostnega vprašanja ni v interesu dežele, pa tudi ne v interesa dinastije. Glede hrvatskih govorov r parlamentu je rekel, da imajo Hrvatje pač pravieo govoriti hrvatska,
toda t njihovem interesa bi bilo, ako bi govorili tako, da bi ee razumeli ■ Madjari. Nadalje je rekel, da je svo-ječasno povedal cesarju, da je položaj na Hrvatskem nezdrzljiv in da politika bana Khuena ni odgovarjala interesom države. Hrvatski ban mora kot zastopnik ogrske države predstavljati politiko ogrske vlade, ne pa delati samostojne hrvatske politike. Posl. Supilo: Nasprotno, delati mora hrvatsko politiko! Banffy: Ban mora delati tisto politiko, ki odgovarja načelom ogrske države, sicer ostane Hrvatska vedno revolucijonarna tla. — Odgovarjal mu je v osebni obrambi prav duhovito rumunski poslanec Lukaciu.
Goljufija iz ljubezni. V Varaždinu je prišla k ondotni mestni hranilnici Marija Friedl in hotela dvigniti na seboj -prineseno hranilno "knjižico 17 tisoč kron. Uradniki so pa dognali, da je knjižica falzificirana in so žensko prijeli. Ta je izpovedala, da ji je knjižico dal njen ljubeek Koloman Mraz. Ko so tega zgrabili, je priznal, da je pred nekaj dnevi vložil na do-tično knjižico 12 K in potem spremenil to številko v 17,000. Storil je pa to Iz ljubezni do deklice, da bi ga vzela v zakon. Ljubezni ;ega goljufa so izročili sodišču.
Vlak skočil s tira. Med postajama Plase in Lič na Hrvatskem je skočil s tira brzovlak, ker je butnil v tovorni vlak. Razbita sta dva vagona tovornega vlaka. Neki zavirač je lahko poškodovan.
Tovarna zgorela. V Orehovci na Hrvatskem je zgorela tovarna za lep. Škoda je velika, zavarovalnina tudi.
BALKANSKE NOVICE.
Volitve v črnogorsko skupščino. Ce-
tinje. 1. nov. Včeraj so se izvršile po celi kneževini volitve v novo skupščino. Opozicija se volitev ni hotela udeležiti. Izvoljeni so bili sami vladni pristaši, med njimi vsi ministri.
RAZNOTEROSTI.
Čudna obsodba. V nekem transbaj-kalskem kraju je fant Murad napadel hčer Turkmena Mašada z mrežo in ju hotel zvezati. Deklicama pa se je posrečilo ubežati k očetu.. Ta je stekel za Mura do m in ga s količem pobil j a tla ter ga zvezal. Nato je sklical svoje sorodstvo, naj izreče, kakšno kazen je zaslužil Murad, ki je hotel oskruniti žensko čast. Soglasen sklep je bil, da se ima Muradu odrezati za vsako dekle po eno uho, Mašad naj mu da pa nekaj denarja za zdravnika. Tako so tudi storili. Muradu so odrezali obe ušesu, potem ga pa spremili v bolnico, kjer je Mašad obljubil plačati zanj del stroškov.
Koliko dobička ima pošta od pozab-ljivih ljudi. Največ dobička dajejo pošti pozabljivi in raztreseni ljudje, ki frankirajo svoje pošiljatve z napačnimi, nezadostnimi naslovi ali pa sploh pozabijo na naslov. V letu 1906 je preostalo svetovni pošti 29% rni-lijonov takih pisem in drugih poštnih pošiljate v. Po določenem času namreč zapade pošti, česar ni mogoče dostaviti ne od pošilja telju, ne tistemu, ki mu je pošiljatev namenjena. Zapadlih 29% poštnih komadov je obsegalo razna plačilna sredstva, namreč bankovce v vrednosti 330,000 kron, nadalje čekov, menic in znamk za 13 milijonov kron. Čudno je, da število po-zabljivih in raztresenih ljudi narašča z vsakim letom. Seveda je treba vedeti, da je imela svetovna pošta v upravnem letu 1906 v prometu 4800 milijonov poštnih komadov, med temi je bilo 2800 milijonov pisem, 112 milijonov tiskovin, 830 milijonov dopisnic in razglednic itd.
Trgovina z mrliči. V Szegedinu je neki Haering sporazumno z ravnateljem bolnišnice dr. Hollosom in županom dr. Lazarjem že mnogo let vodil obsežno trgovino z mrliči. Sestavljal je skelete ter jih prodajal v znanstvene namene po celem svetu.
Knjige družbe sv. Mohorja
smo pričeli naročnikom razpošiljati. Vsak naročnik dobi
e> KNJIG.
V zalogi pa imamo par sto iztisov teh knjig več in te prodajamo, dokle? zaloga ne poide, po $1.30 a poštnin« ali ekspres-stroški vred.
Rojaki iz Clevelanda, O., in okolic* dobe iste tudi pri našej podružnici » Clevelandu, O., 6104 St. Clair Ave. N. E. Naročniki na te knjige, kteri k spremenili svoj naslov, oziroma ki at se preselili, naj nam naznanijo svei novi in stari naslov, da knjige gotove dobe.
o
Nadalje amo dobili tudi
PRATI K E
za leto 1908
Družinska. Blaznikova in Klein-maverjeva, ao dobiti po 10 centov.
Razproda j al ci. kteri jib vzamejo ato komadov, jih dobe za $6.
Dote ae pri
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich Street. New York. 8104 8t Clair Ave., Cleveland, O-
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE.
Dr. R. Mielke, Medical Director.
Ako je človek bolan, takrat šele zamere ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravje je največja sreča za vsacega človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega.. Za bogatega, da za-more vživati življenje e v vsej razkošnosti, za revnega pa. da zamore preskrbeti vsakdanji kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni življenja za njega.
Skrb za Vaše zdravje je Vaša največja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše zdravje polagoma hira ter slednič popolnoma zapadete bolezni, s tem ne zakrivite samo Vaši lastni osebi, ker isto ne spada samo Vam, ampak tudi Vaši družini, Vašim prijateljem in Vaši domovini. Ako toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega oproščenja.
Vsi oni, kateri so trošili čas in denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opišejo svojo bolezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolnikov z jednako boleznijo imel v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravili.
Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če ista malo več stanejo, samo, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniku.
. Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad svojim zdravjem in kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem.
Citajte nekaj tacih zahvalnih pisem ter sluŠajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje, kateri so morda ravno na taki bolezni bol o val i. kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to, kar je za druge storil.
Cenjeni Collins M- I- L
Vaše pismo sem prejel, ter Vam pošilam svojo sliko, katero priobčite v časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vam je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil.
Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni
812-
Martin Krivic,
—6. St. Racine, Wis.
Directorju Collins N. V. M. I. I
Vas prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker vem, tla ni doktorja, kateri bi rno^'el človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejel ter jih pričel točno po \'ašem predpisu rabiti,
jih nisem Še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej.
Vas šfe enkrat zahvaljujem in vsakeijm Vas priporočam Vaš hvaležni
Josip Gtilek,
15ox, 26 Uroadhed, Colo.
Martin Krivic
ZATORAJ ROJAKI ! ako ste bolni, pridite osebno ali nam pismeno naznanite Vašo bolezen in vse simptome. Mi pošilamo zdravila na vse kraje sveta, za kat« ra se tu v Zjedinjenih Državah jjlača pri prejemu. Mo se pismeno obrnete na nas, pišite v svoj. m materinem jeziku, ker mi imamo nad 24. izurjenih lolmačov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku.
Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov:
The COLLINS INI. Y. MEDICAL INSTITUTE.
140 West 34th Street,	NEW
Uradne Ure od 10—5 v tednu in 10—1 ob nedeljih in praznikih.
YORK.
Iscern J^VjSi^/j IjJJOViCA. Uoina je iz Selc pri Postojni, Notranjsko, j Letos spomladi je bival v West Virginiji. Kdor izmed cenjenih rojakov ve za njegov snaslc v, prosim, da mi ga blagovoli naznaniti. Martin Češnik, K. M. S., Boon-•ville, Mo.	(19-21—11) |
J^IJ^ |_ _ _ _ u-ui____- - -_-_n_-UJ1_r1_JXJVr1L-L- -,
Iščem dva prijatelja, KAROLA KOŽUH in PETRA RENER. Za njun naslov bi jaz rad zvedel. Kdor izmed rojakov ve za njun naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. — Kazimir Lončar, 412 Mili Street, Iron Mountain, Mich. (19-21—11)
Rojaki, naročajte se na "Gla* M*
roda", največji in najcenejiit dn»vniv
F ozor, Slovenci, Pozor !
Neovrglji*a resnica je, da je le isti zdravnik najboljši, kateri se ne hvali sam, temveč katerega hvali narod. Ravnatelja od slovensko-hrvaikrga zdraviiča hvalijo tudi naši rojaki, izmed katerih nam ravnokar en rojak javlja ;
Veleučeni gesfod profesor:— Poslana ni i zdravila bi m v redu sprejel in ista rstrrl-o jc \r?tn jurpM pralil, tei sem danes c j 11 j t j c r • n 1 < 1 1« v, fkc £t 1 \ an, izrekam moje priznanje in hvalo in priy.orr fr.l \ as Iccer vs; ken u bolnemu rojaki-, ker vem, t'a res storite, Vrr cilj* 1 ite. — V r ojem zado\olj-stvu Vas požara-* Ijan \ sir. \<rrc Vvrl* 7ri
M ike lV'ilhr, 1<2«' AYatroliet Ave., I)m\er, Colo. l^O j fiki 2 Ne dajte te icraj 1 re's! t r niii ct It i it tin lin I I« r f tr I) ali institutov, temveč idile e ti pi?iu \ 5lučaju belezn' It na tc zcraiisčt. kjer bodete sigurno najboiiče pestrežiri.
Bolezen morate natanko episati, a pirirs pa tako r: a e i t« :
pr
Dr. J. E.lhoirpson,
ravnatelj-
i LOVEN S KO=H R V ATS K O ZDRAVISCE
Ravn n to lir Or-. *J. L£. THOMPSON, 334 West 29th Street,
Kdor pošlje svoj na.slox-, dnh< 1
York, rs*, spomin zns1 onj.
A „
FRANK SAKSER CO.,
PODRUŽNICA
6104 ST. CLAIR AVE., N. E^	CLEVELAND, O.
cANTON BOBEK, vodja.
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
najhitreje in najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila.
PRODAJA PAROBRQDNE LISTKE
za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Potnike iz Clevelanda, O., sprejme v New Yorku domač uslužbcnec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to velike vrednosti.
Dobi se ▼ podružnici "Glas Naroda" po 1 cent Številka.
Jugoslovanska
Rodbina Polaneških.
ižoman, poljski spisal H. Sienkitwiia, poslovenil Podrav&kL
DRUGA KNJIGA.
( Nadalje vanje.)
Vrnivši se domov, najde Maszkovo pismo, ki se je glasilo tako-le:
"Bil sem pri Tebi danes že dvakrat. Neko v glupec me je opsoval vpričo mojih praktikantov zaradi dobrave, ki sem ti jo bil prodal. Ime mu je Gontowski. V tej stvari moram izprejrovoriti s Teboj in zato pridem k Tebi ^ enkrat pred večerom.
Pritekel je, še preden je minula »ra. Ne da bi bil odložil plašč, je vprašal:
"Ali poznaš tega. Gontowskega t"
"Poznam. To je sosed in sorodnik Plawiekemu. Iz česa je nastalo vse in kaj se je pripetilo?"
Maszek odloži plašč in reče:
"Niti ne umejem, odkod se je mogla razširiti novica o tej prodaji, zakaj jaz je nisem bil povedal nikomur, ker mi je bilo dokaj do tega, da se ne bi raznesla."
"Naš agent Abdulski je odpotoval v Kremen gledat dobravo. Gontowski je bržkone od njega pozvedel za prodajo."
"Čuj, kaj se je zgodilo. Danes so mi prinesli v pisarno posetnico Gontowskega. Ne veioč, kdo je, sem ga sprejel. Vstopil je nekov capin in me vprašal, ali je res, da sem prodal dobravo in da hočem dati razkosati del Kremena. Seveda sem mu odgovoril t. vprašanjem, kaj je njemu do tega. On pa je dejal, da sem se zavezal plačevati iz Kremena dosmrtno rento staremu Plawiekemu; ako pa s takšnim gospodarstvom oskubim Kremen. ne bo ničesar, ob kar bi se opiral poškodovanec. Lahko umeješ, da sem mu nasvetoval, naj vzame klobuk in naj si dobro zapne suknjo, ker je mrzlo, ter odide, odkoder je prišel. Nato je začel vreščati in me je vpričo mojih uradnikov imenoval sleparja; naposled mi je dejal, da stanuje v Saškem hotelu, ter je odšel. Ali mi moreš to pojasniti? Ali mi moreš povedati, kaj to pomeni?"
"Seveda morem. Najprej je Gontowski nekoliko slaboumen in sirovež od rojstva. Drugič je že dolgo let zaljubljen v gospodično Plawicko in zahotelo se mu je, da bi bil njen vitez.'
"Znaj. da sem dovolj hladnokrven človek, vendar pa se mi časih zdi, da je to le sen. Da bi me kdo ošteval zato, ker prodajam svoje imetje — to je naravnost neumevno."
"Kaj hočeš storiti? Gontowskega pripravi bržkone stari Plawicki do tega, da te pride prosit oprostila."
Na Maszkowem lieu se pojavi izraz tako hladnega in trdovratnega sovraštva, da je Polaneškemu nepričakovano prišla v glavo misel;
"Ne, medved niti ne ve, kaj si je nakopal; sedaj pa mora izpiti ta med."
"Nihče me še ni žalil v življenju brfez kazni in me tudi ne bo," reče Maszek, "toda ta človek me ni le osramotil, ampak mi je storil tako krivico, da niti sam ne ve."
"To je siromak, ki ni pri pameti."
"Saj tudi stekel pes ni pri pameti, a vendar ga ust rele. Vidiš, da govorim hladnokrvno; začuj torej, kaj ti pravim: Doletela me je katastrofa, iz ktere se ne izkopljem."
"Govoriš hladnokrvno, toda jeza te premaguje, in zato pretiravaš."
"Nikakor. Bodi potrpežljiv in poslušaj me do konca. Položaj je tak: Ako se moja por« ka ne uresniči, ali ako se odloži za nekaj mesecev, pa vzame zlodej mene, moje stališče, inoj kredit, moj Kremen in v=>e. kar imam. Uekel sem ti že, da plovem s poslednjo soparo — in naposled moram obstati. Gospodična Kraslawska me ne vzame iz ljubezni, ampak zato, ker ima že 29 let in ker se ji zdim. ako že ne zaželen, pa vsaj primeren ženin. Ako se ji zaz li, da nisem tak ženin, za kakršnega me je imela, sva mahoma vsaksebi. Ako te dve dami danes pozvesta. da sem prodal dobravo v Kremenu iz potrebe — mi jutri gotovo vrneta bese lo. Sedaj pa po-misli: Osramotitev je bila javna, zakaj navzoči so bili moji pisarji. Stvar ne ostane skrita. Uteg.iil bi jima morda pojasniti, zakaj sem prodal dobravo — vendar pa ostanem na sramoti-dvoboj, ustavita občevanje z menoj kot z ničemurnikom brez poštenja; ako ga pozovem, pa se spomni, kako sta te ženski pobožni, ki se zaradi-tecra držita društvenih oblik kakoit nihče drug — ter se zato poslovita z menoj, kakor da sem pustolovec. Ako zadenem Gontowskega, bo tudi konee, zakaj tedaj bom morilec; ako zadene on mene, me nevesta tudi ne bo hotela. da sem ničemnrnik, ki •cm se da ozmerjati in sem pri tem izgubil ravnotežje. Stavil bi sto na eno, da storita tako. Ali umeješ sedaj, zakaj sem ti dejal, da vzame zlodej mene, moj kredit, moje stališče In vrha vsega Srn Kremen f"
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazn in vlažnosti se ubianijo dolgotrajnemu boleban ju zareuuiatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr, RKHTERJEV Sfdro Paža Expeller,
ko čutijo prve j>ojave. To zdravilo odgovnrja. zahtevam nemških zakonov in. ima ne-oporekijiv rekord tekom 35 let.
"V vseh lekarnah, 25 Lin 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
oporek
Ji
^r i
kupil dobravo obenem z zemljo, da tako pridobi vsaj kos Kremena za Marico, torej z njeno vednostjo in soglasno z njo. In ob samem pomisleku na to, kako se je bil zmotil v tem primeru, ko je ošteval Maszka, so mu vstajali lasje na glavi. Polaneški pa je poslušal njegove kakor v pol za vesti izgovarjane ali časih docela neprimerne odgovore in se eimdalje bolj zabaval ob troških "vašeana", ki je bil v mestnih ulicah izgubil ostanek svojega razuma. Gospod Plawicki se je že imel za vzor velikega meščana.
Ko ie prišel trenutek, da je Mariea jela v drugi sobi pripravljati čaj in je gospod Plawicki odšel po smodko ter sta odstala oba mlada moža sama, se je Polaneški obrnil h Gontow-r^kemu in mu dejal: "Pojdlva po čaju iz sobe; hočem izpregovoriti z vami o vaši aferi z gospodom Maszkom."
"I da," odgovori Gontowski, raz-umevši, da je Polaneški že Maszkova priča.
V tem pa sta Še morala ostati pri čaju in potem sedeti še dolgo, zakaj stari Plawicki ni hodil rad zgodaj ter je povabil Gontowskega na partijo šaha. V tem pa sta gospodična Marica in Polaneški iznova sedela skupaj ter se živo razgovarjala, kar je "medveda" res močno mučilo.
"Prihod gospoda Gontowskega," reče zdajci Polaneški, "vam mora biti, gospodična, jako ljub, ker vas spominja Kremena."
Maričino lice izpreleti izraz čudenja, češ, da se Polaneški prvi spominja Kremena- Sodila je, da na podata vi nemega dogovora to stvar pokrije večen molk. Trthutek kesneje pa mu odgovori:
"Sedaj že ne mislim več na Kremen."
Ob tej, izpovedi pa ni govorila
Polaneški okrene roko z vsem egoizmom brez misli, kakršnega je zmožen zgolj mož proti drugemu moža, do čigar usode mu ni dosti,
"Pah," reče. "Kremen kupim morda *jaz od tebe. Toda položaj je težaven. Kaj na.merjaš storiti z Gon-towskim?'^
Maszek mu odgovori: "Doslej sem ravnal točno. Ker mi nisi hotel biti drug, mi hočeš biti morda priča t"
"Te prošnje ti ne morem odkloniti," reče Polaneški.
"Hvala ti! Gontowski stanuje v Saškem hotelu."
"Jutri pojdem k njemu.** Takoj po Maszkovem odhodu je odšel tudi Polaneški, da prebije večer pri Plawickih; spotoma pa si je mislil:
"Z Maszkom se ni šaliti, in vsa stvar se ne konča ka.r tako. Toda kaj je meni do tega? Kaj je meni do njih vseh, in kaj je njim do mene? Vsakdo stoji, za vraga, sam na svojih nogah !**
Zdajci pa je začutil, da je vendar še bitje na svetu, do kterega mu je nekoliko in ki misli nanj bolj nego na koga drugega, in to bitje je Marica.
In res, ko je vstopil, je že spoznal iz tega, kako mu je stisnila roko, da. je temu tako; takoj po pozdravu mu je dejala z nežnim in mirnim glasom: "Slutila sem. da pridete. Glejte, časa -"e že pripravljena za vas."
VT.
Ko je Polaneški dospel k Plawic-kim, *e dobil ondi Gontowskega. Mlada človeka sta se pozdravila očividno hladno in nejevoljno. Tega dne ni bilo na vsem svetu bolj nesrečnega človeka, nego je bil Gontowski. Stari Plawicki se mu je posmehoval bolj nego sicer, zakaj bil je kaj dobre volje, češ. da dobi po sorodnici bogato dediščino; Marico je težila njegova navzočnost, in zaman se trudila prikrivati ta odpor z uljudnim vede-| njem in z dobrosrčnostjo. Polaneški se je naposled delal, kakor ne bi ga videl. Bilo je tudi jasno, da Gontowski staremu Plawiekemu še ni bil priznal ničesar; bal se je očividno tudi, da Polaneški ne bi kaj povedal o njegovi aferi z Maszkom ter svojima gostiteljema podrobno ne popisal te stvari.
Polaneški je takoj zasledil ta strah in se je rado val moči, ki mu jo je nudilo njegovo molčanje proti '' medvedu". Da jo uporabi v Maszkov pro-speh, je torej rajši molčal, vendar pa si ni mogel kaj, da ne bi kaznoval Gontowskega drugače. Ves večer se je zabaval z Marico tako kakor še nikdar po Litkini smrti, kar je navdajalo Ma.rico z očitno radostjo. Prepustivši Gontowskega staremu Plawiekemu, sta hodila oba v zaupnem razgovoru po sobi, nato sta sedla pod ono palmo, pod ktero je bil videl Polaneški po svoji vrnitvi od pogreba gospo Emilijo — ter se razgovarjala, da skoro vstopi v red usmiljenih sester. Toda Gontowske-mu se je časih zdelo, da se morata tako razgovarja.ti le zaročenca, in »Je čutil pri tem, kar more čutiti duša, ne v vicah, zakaj duše v vieah imajo še nado, nego duša, ki prestopi vrata z nadpisom: "Basciate ogni speran-za." ZroČ ju tako skupaj, si je tudi L Za ™ pobližne ali natančne po predstavljal, da je morda Polaneški" "f™*** K*«*® potovanja pišite pravo.
-ereno žal za krajem, kjer je bila dorasla in kjer se je bila marljivo trudila več let, toda sodila je, da ji veleva tako govoriti dolžnost kakor tudi naklonjenost do Polaneškega, ki se je prebujala čimdalje bolj.
"Kremen," je dodala z nekoliko ginjenim glasom, "je bil vzrok naše nesloge, jaz pa si sedaj želim sloge, stalne sloge.**
Po teh besedah je pogledala Pola-neškemu v oči s takšno koketerijo, polno nežnosti, kakršne je zmožna slaba ženska zmerom, poštena pa samo takrat, kadar začne ljubiti. Polaneški pa si je mislil:
"Res je zelo dobrotna." Takoj pa ji reče glasno: " Gospodična, zoper mene imate nenavadno orožje, zakaj z dobrot-nostjo me utegnete zvabiti celo v pekel."
(Dalje prihodnjič.)
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemškega Lloyda in Hamburg-ameriške proge,
kteri odpluje jo iz New Torka v Evropo, kakor sledi:
V KAVKE (francoska proga): BA SAVOIE odpluje 28. novembra ob 10. uri dop.
m BA PROVENCE odpluje 5. decembra ob 10. uri dop.
BA TOTTRAINE odpluje 121 decembra ob 10. uri dop.
BA LORRAINE odpluje 26. decembra ob 10. uri dop.
BA PROVENCE
odpluje 2. januarja ob 10. uri dop.
BA TOURATNE odpluje 0. januarja ob 10. mri dop.
V BREMEN (proga severonemškega Eloyda):
KAISER WILHELM IB odpluje 26. novembra ob 10. vri dof
KRONPRINZ WILHELM odpluje 3. decembra ob 2. uri popol.
KR ONPRINZESSIN CECTBEE odpluje 10. decembra ob 10. uri dop.
čjumo na:
FRANK 8AKSER CO., 109 Greenwich St., New York,
kteri vam bode točno odgovoril vas podučil • yotortajt
in
Dalje so ie krasni poštni pamiki na razpolago, kteri odplujejo kakor
sledi:	i { i
T ANTWERPEN:	%
FINLAND odpluje 4. decembra ob 3. uri popol.
VADERLAND odpluje 11. decembra ob 10:30 do pol.
SAMEAND odpluje 13. decembra ob. 3. uri popol.
KROONEAND odpluje 25. decembra ob 0. uri dopol.
V	HAVRE:
BA BRETAGNE odpluje 23. novembra ob S. mi popol.
BA GASCOGNE odpluje 7. decembra ob S. tiri popol.
BA BRETAGNE odplaja 19. deearmbra ob 11 vi dop
V	BREMEN i
BARBAROSSA odpluje 28. novembra ob 10. mi dop.
GROSSER KUKFUEEST odpluje 5. decembra ob 10. uri dopol. RITE IN
odpluje 12. decembra ob 10 vi dop
GNEISENAU odpluje 19. decembra ob 10. uri dop. MAIN
odpluje 26. decembra ob 11, tli dop.
V	HAMBURG:
'PRETORIA odpluje 23. novembra ob 7. mi zjutr
KATSERUNT ATJGU8TE VICTORIA nice, zakaj v globočini area ji je bilo odpluje 28. novembra, ob 11. mi defk
PATRICIA odpluje 30. novembra, ob 12:30 popol
BLTJECHER odpluje 7. decembra ob 6. uri zjutraj
AMERIKA odpluje 12. decembra ob 11. uri dop
GRAF WALDERSEE odpluje 14. decembra ob 1. uri popol
PEN NSYLVANIA odpluje 21. decembra ob i. zjatraj
PRESIDENT GRANT odpluje 28. decembra ob 10:30 dopol KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 4. januarja ob 11. uri dopol
V SOUTHAMPTON: (ameriška proga)
ST. PAUL odpluje dne 23. novembra.
NEW YORK odpluje dne 30. novembra.
ST. LOUIS odpluje dne 7. decembra.
PHILADELPHIA odpluje dne 14. decembra.
V ROTTERDAM (nizozemsko-ameriška proga):
NIEUW AMSTERDAM odpluje 27. novembra ob 9. uri dopol
Ako kedo zeli pojasnila ie o dm gib, ne tnkaj naznanjenih pamikih naj se s zaupanjem obrne pismenin potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER CO.. 109 Greenwich St., New York, in postrešen bode vsakdo vestno tx hitro.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York pričakuje ga naš uslužbenec na po staji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do spete v New York, ne da bi nam Va» prihod naznanili, am lahko iz postaj« (Depot) telefonirate po številki 127* Rector in takoj po obvestilu pošljem • našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno vojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v Ne* Torku.
Vožnje listke za navedene pa mik r prodajamo po isti ceni, kakor ▼ glav nih pisarnah parobrodnih dražb.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., ITew York. H. 1
Naznanilo«
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., pn poročamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN IT..
DULUTH, MINN., kteri una svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsak rojak j* pri njemu najbolje postrežem.
Pošilja denarje v staro domovim. najceneje in najhitreje po maiem po sredo vanju. Zastopa nas v vseh po slih; torej pazite, da se ne vaedete na lim laskavim besedam nišvredne-žev, kterih v Dni utira tudi ne manjka Spoštovanjem
FRANK SAKSER OO
HAZHA1VZLO.
Slovensko katoliško podporno dru-
žtvo SV. JOŽEFA, št. 12" J. S. K. J. Allegheny, za Pittsburg, Pfu, in okolico, ima svoje redne aeje vsako drugo nedeljo v mesecu.
Družtvenikom m naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispe v- j ke. Nekteri udje, ki se radi odd al je- j »osti ali dela ne morejo sej udeležiti, i naj svojo mese6nino na ne&terega iz- j med izvT&ujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom do pošiljajo. *
Pri zadnji seji dne 13. okt. izvoljeni so bili sledeči uradniki:
Predsednik Ivan Boritnar, 58 Water Alley, Allegheny.
Podpredsednik Gašper Pelko, 101 Villa St., Allegheny.
Tajnik Josip Muska, 57 Villa St., Allegheny.
Blag. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny.
Blagajnik Ivan Arh, 79 Hi^f St., Allegheny.
Odbor:
Pran Valant, 54 Troy Hill Road, Allegheny.
Dom. Strniša, 4 Ruckenbach St., Allegheny.
Ivan Kašček, 80 Water Street, Allegheny.
Fran Hrovat, 5103 Bauer Street, Pittsburg.
Zastavonoša Fran Qoio'j, J011 G»n-gress St., Allegheny.
Delegat Ferdinand Volk, 122 42d St., Pittsburg.
Pozor! Slovenci Pozor! r^SA LON«'
Zmodernim kogljlddem.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ii druge raznovrstne pijače ter unijsk* smodke. Pomniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar
564 So. Center Ave. Chicago, 111
FR. SAKSER CO.
109 Greenwich St.,	NEW YGRK.
...PODRUŽNICA...
6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND, 0.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki poto\anja v i-taro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih li.-tkcv po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bo= disi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
109 Greenwich Street,
in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako jo na pravem prostoru, predno se da pregovoriti, da komu vroča denar, v mnenju, da ima opraviti z nam L
1>
I
i:
MARKO KOFALT/
249JSo. Front St., STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali pol^omoči (Voli-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, kiere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobroene listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
JVIt-. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom topfo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
)
Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1906
2D milijonov kron« Kranilnih vlog sklepom 1906. leta 3 milijone kron. Varnostnih prihrankov 8O tisoč kron«
GLAVNA POSOJILNICA
poprej
G LAVNA SLOVENSKA
HRANILNICA in POSOJILNICA
reglstr. zadruga x neom. zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg št.45,
nasproti nunske cerkve sprejema in izplačuje hranilne vlnge ter ji li obrestuje po
4-3%,
to je od vsacili 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dviga, tako da vlagatelj, bodisi da vloži bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne iz-ipibi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložue knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje čez 500 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti člani jamči jo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vxacega Slovenca v Ameriki ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilni« o v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave r&ke in ima ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta:	%
GLAVNA POSOJILNICA
v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija.
Predsednik : Dr. Matija Hudnik.
f>	t	-o
f Denarne poiiljatve iz Zjed. držav In Canade posreduj« f. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York.
Edina pomoč
so
PROSI ZDRAVILA-
Berite to zahvalno pisnio, katero nam je poslal nas rojak iz hvaležnosti za zadobljeno zdravje. Zidravil se je |»ri mnogih zdravnikih ali vse je bilo zamanj, ali ko se je obrnil na naše slavne zdravnike in ko je užival čudovita OROSI ZDRAVILA, je v treh tednih popolnoma ozdravil. Čitajte njegovo pismo 1 Prepričajte se sami !
V zadnjem mescu je bilo ozdravljenih 719 bolnikov.
ROJAKI 1
Jast niže podpisani sem bolelioval na eni jako teški, dolgi in hudi bolezni. Nikdo me ni mogel ozdraviti ako ravno nisem žalil ne denarja ne truda. Res težko je za človeka, ako vidi da mora mlad umreti in da ni za njega več pomoči in zato me bode gotovo vsaki razumil, da sem z veseljem privo!;!, to \ i-smo v časopise dati 111 se mojim rešite.;om iu dobrotnikom j a v 11 o zahvaliti za zdravje katero so mi povrnili.
Ubogal sem svet i.<f-kega prijatelja in pisal sem po zdravila na
Amerika Eurepa Ca.
od katerih sem tudi takoj zdravila dobil in po preteku treh tednih ?i !..!i-ko vsaki misii moje veliko veselje ko sem ozdravil. Postal sem zopet \ . -sel in čvrst in dobil sem zopet veselje na svetu, katero sem popr^je že popolnoma zgubiL
Želim in svetujem, da se vsaki slovenec in hrvat k.itcri boljuje, na te slavne zdravnike obrne, ker zagotovljen sem, Tla bodo vsakemu tako pomagali kakor so meni in jast jim kličem,
"Bog jih živi" Se mnogo let v korist in pomoč našega trpečega naroda.
Ostanem vedno hvaležni,	M. S K RTIČ
3114 Canal St., Milwaukee, Wis.
SLOVENCI ! Ako ste bolni in naj si bode kakoršnja koli bolezen da hoče, pišite na AMERIKA EUROPE CO., naši slavni zdravniki bodo Vašo bolezen preučili in na podlagi Vaše diagnoze Vam prava OROSI zdravila poslali, po katerih mi garantiramo da bodete ozdravili.
Ako mi nismo gotovi, da Vas zamoremo popolnoma ozdraviti, Vas ne sprejmemo v zdravljenje. Mi povrnemo vsakemu denar, ako bi nebi pri nas popolnoma ozdravil. Mozke ali ženske tajne spolne bolezni se ozdravijo popolnoma in naj hitreje od zdravnikov pri Amerika En rope _Co.t ker mi imamo zdravnike kateri so Specialisti posebno za take bolezni. Na vsaki način pa želimo, da nas vprašate za svet katerega Vam rado vol no in brezplačno damo.
Pišite po na*n novo knjigo " SPOZNAJMO SE katera je vsa« kemu v korist in mi Vam jo bodemo poslali zastonj. Vsa pisma pošlite na zdravniški zbor,
Dr. ROOF, Dr. SPILUNGER, Dr. KNIGHT
% America Europe Co.
(OROSI)
161 COLUMBUS AVENUE,
NEW YORK.
Uradne ore so od q. ure dopoludne do 6. ure popoludne.
Ako hočeš dobro postrežbo f
z mesom in grocerijo, |
I	tako se obrni na	|
Martin Oeršiča, |
f 301-303 E. Northern Ave.,	|
[	Pueblo, Colo,	I
j Tudi naznanjam, da linam	i
I v zalogi vsakovrstno suho	f
I meso, namreč: .	fr
I klobase, rebra, jezike,
Šunke itd.	^
• Govorim v vseh slovanskih J-
\	- - ^------ cc
I obilni obisk.	j •
Ipniin^n ii^pf^pa^B^^i^mipnmniiiiitii« 1 i-iy*"-' ' j