*tpvilka 1 Iptn VIII Q. fpKmnr 19«7 8. februar — praznik KS Senovo utrjeno prijateljstvo med KS Prerovec in Senovo Krajevna skupnost Senovo je praznovala v soboto, 7. februarja, svoj krajevni praznik v spomin na legendarno pot XIV. divizije, ki je v noči med 8. in 9. februarjem 1944 napadla in močno poškodovala premogovniške naprave Zaklove-ga jaška. XIV. divizija je med svojim pohodom dvakrat prestopila Savo; enega od prehodov so borci na poti proti Senovemu opravili 14. januarja 1944 na ozemlju današnje krajevne skupnosti Prerovec v občini Ivanič Grad. V spomin na legendarna podviga XIV. divizije sta krajevni skupnosti Prerovec in Senovo sklenili podpisati listino o prijateljstvu in sodelovanju. Krajevna skupnost Prerovec sodi med srednje razvite v občini Ivanič Grad, glavni viri dohodka so ji kmetijstvo in (kot v celotni občini) nafta ter zemeljski plin. Imajo tudi nekaj predelovalne industrije. Delegacija KS Senovo je 19. ja-nujarja letos ob svojem obisku v občini Ivanič Grad in KS Prerovec sklenila razgovore o podpisu listine o prijateljstvu in sodelovanju med obema krajevnima skupnostima. V listini je med drugim zapisano, da se z njo obe krajevni skupnosti obvezujeta, da bosta utrjevali bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti ter razvijali medsebojno prijateljstvo in sodelovanje v prid obeh družbenopolitičnih skupnosti in njunega prebivalstva. Ta načela bosta uresničevali z izmenjavo izkušenj v okviru samoupravljanja, družbenopolitičnega ter družbenoekonomskega življenja in njihovim vpletanjem v vsakdanje delo ter skupno dogovorjene naloge na vseh tistih področjih, ki obe KS najbolj zanimajo in na katerih načrtujejo svoj hitrejši napredek. K temu naj prispeva tudi sodelovanje družbenih organizacij in društev ob upoštevanju obojestranskih interesov in pobud. Listino o prijateljstvu in sodelovanju so delegati obeh krajevnih skupnosti podpisali na slavnostni seji skupščine KS Senovo. TCP: ALMANAH V POČASTITEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA 87 "Delavci Tovarne celuloze in papirja DJURO SALAJ ~~™ Delavci Tovarne celuloze in papirja DJURO SALAJ KrSko so se odločili, da obeležijo slovenski kulturni praznik z literarnim almanahom. Komisija za kulturo pri sindikalni konferenci DO je zbirala prispevke: besedno ustvarjanje, slike, foto-. grafije in vse, kar človeka kulturno plemeniti in bogati, bodisi z njegovim lastnim delom ali sprejemanjem lepot iz sredine, v kateri živimo. Morda ta dela nimajo največje estetske vrednosti, veliko pa je sporočilo in pomen, ki ga skrivajo v sebi: dokazujejjo, da v času prizadevanj za boljšo storilnost pri delu, skrbi za razvoj gospodarstva in raznih bojev za lepši jutri vedarle mora obstajati in se vedno znova potrjevati misel o smiselnosti, dobroti, napredku in premagovati vse ovire v in izven človeka. Duhovno preraščanja mej, ki jih postavlja realnostfPa ne osvetljuje le novih poti v brez-časja, marveč se s trdovratno vztrajnostjo, neuničjjivo prizadevnostjo zrcali v našem tukaj in zdaj, v našem delu, predmetih, nasmehih, stavkih .... Vse bolj potrebujemo to, kar je najgloblje bistvo človeka in se preko besede ustvarjanje nevidno in potrpežljivo pre- ^__ oblikuje v ČLOVEKA. »¦ Zbranim je v prostorih INDOK centra spregovoril sekretar SO Krško Živko Šebek M pogosta možnost, da bi se v INDOK centru Krško lahko zahvalili vsem, ki na tak ali drugačen način, bolj ali manj redno pomagajo sooblikovati skupne delegatske informacije Naš glas. Zato smo v uredništvu Našega glasa s še toliko večjim veseljem organizirali letošnje novoletno srečanje (14. januarja) s tistimi, od katerih običajno sicer samo »žicamo« prispevke, fotografije, poročila o dogajanju na terenu... Zavedamo se namreč, daje ob informiranju za potrebe delegatskega odločanja, kar je osnovna naloga in cilj Našega glasa, ravno poročanje o dogajanju na terenu tisto, kar bralce najbolj zanima. Zato tudi skušamo v vsebino glasila vključiti čim več lokalnih vesti iz vseh krajev naše občine, čim več razmišljanj o vsem, kar zadeva našega občana, delovnega človeka, samoupravljalca. Zato tudi vedno znova na vse, ki imajo kakršno koli informacijo, naslavljamo vabilo, naj nam jo posredujejo v objavo. »Naš glas ob skromni zasedbi samo dveh zaposlenih v INDOK centru nikakor ne bi mogel postati to, kar je danes,« je v svojem nagovoru poudaril sekretar skupščine občine Krško, Živko Šebek, »zato je zelo pomembno vaše prostovoljno sodelovanje in prav je, da se vam občasno zanj tudi zahvalimo.« Spominska darila — NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 knjige s posvetilom in zahvalo za zvesto sodelovanje pri ustvarjanju Našega glasa so prejeli: Milan Jazbec, Črt Čargo, Miran Pribotič, Silvo Mavsar, Drago Pir-man, Nana Poiun, Jote Kuplenik, Anton Petrovič, Ida Novak-Jerele, Janko Soto-šek, Živko Šebek, Zdenko Pereč, Mitja Kostrevc, Edi Štraus, Evald Roiman in Ivan Mirt. Podelitev knjižnih nagrad in skromno družabno srečanje v domačem vzdušju pi- sarne INDOK centra sta s svojimi prispevki omogočili TCP »Djuro Salaj« in M-Agrokombinatova TOZD Vinogradništvo — kleti. Tudi njima gre za tovrstno sodelovanje in razumevanje zahvala. SIS družbenih dejavnosti: Skupna strokovna služba od 1. januarja Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti obstaja v občini Krško od 1. januarja 1987. Sklep o njeni ustanovitvi je na svojih sejah (16. in 18. decembra lani) sprejelo 8 skupščin SIS. Po dolgotrajnih pripravah, razpravah in dogovorih so svoje strokovne službe združile občinska zdravstvena, kulturna, izobraževalna, raziskovalna in telesnokultur-na skupnost ter skupnosti otroškega varstva, socialnega skrbstva in socialnega varstva. Za vodjo strokovne službe je bil za šest mesecev imenovan Anton Šulc in v tem času naj bi nova služba sprejela samoupravne akte svoje delovne skupnosti ter opravila različne organizacijske ali kadrovske spremembe. Vodstvo skupne strokovne službe deluje začasno v nekdanjih prostorih občinske zdravstvene skupnosti, ostali del pa ima svoje pisarne v sosednji Mrakovi hiši. Trenutno so naloge v novi skupni službi razdeljene med sedanje delavce (skupaj z vodjo jih je 27), ki so prej delali v službah posameznih SIS. Delo je organizirano v 3 oddelkih. 1. Razvojno-analitski oddelek ima S strokovnih delavcev, ki skrbijo za usklajevanje programov dejavnosti interesnih skupnosti. 2. Splošni oddelek trenutno zaposluje 13 delavcev, ki pripravljajo gradiva za delovanje delegatskega sistema in akte (dokumente) za delovanje skupnosti. V ta sektor so torej vključeni tehnično-pisarniška služba, snažilke, vodja oddelka, pravna služba, izvajalci različnih dejavnosti za zdravstveno skupnost... 3. Finančno-knjigovodski oddelek zaposluje 8 delavcev. Tako je trenutno stanje v skupni strokovni službi in vsi, ki so v reorganizacijo tako ali drugače vključeni, to stanje snemajo, usklajujejo posamezna opravila glede na potrebe in možnosti. Zveza telesnokulturnih organizacij in zveza kulturnih organizacij nimata več svojih strokovnih delavcev v skupni službi. Skrb za tehnično-strokovno plat delovanja ZTKO in zveze za tehnično kulturo je prevzel eden izmed bivših tajnikov SIS. S tem je zveza za tehnično kulturo, ki jo sicer po sporazumu financira občinska raziskovalna skupnost, dobila skupaj z ZTKO strokovnega delavca, izvajalca sklepov samoupravnih organov. Po predvidevanjih bo skrb za delovanje zveze kulturnih organizacij prevzel Delavski dom Edvarda Kardelja. Pri novem organiziranju strokovne službe je treba seveda odpraviti še veliko neurejenih stvari iz prejšnjih časov, tako s področja normative kot usklajevanja ostalih dokumentov, medsebojnih odnosov... Tisti, ki imajo manj kot 25 let delovne dobe, pa še nimajo ustrezne izobrazbe, bodo to imeli možnost pridobiti v zakonsko predvidenem roku, a morali jo bodo imeti. »Skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti v občini Krško moramo dati vlogo in nalogo, ki je zanjo normativno predvidena: postala bo servis samoupravnih interesnih skupnosti. To pa seveda pogojuje tudi aktivnejše vključevanje delegatov v delo samoupravnih teles. Strokovna služba samoupravljal-cem pač lahko samo svetuje v skladu z zakonskimi akti. Hkrati naj bi to bila povezava SIS s komitejem za družbene dejavnosti, izvršnim svetom in družbenopolitičnimi organizacijami,« pravi Anton Šulc o svojem videnju naloge, ki mu je bila zaupana. »Končno bomo tudi lahko sproti spremljali, kakšna je (po kakovosti) in kolikšna je kje skupna poraba in na podlagi tega usklajevali posamezne postavke«. LLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLL DKD EDVARDA KARDELJA Uprava doma obvešča obiskovalce, daje uvedla abonmajske mesečne filmske vstopnice po polovični ceni. Kupite jih lahko pri blagajni pred začetkom filma. Veljajo mesec dni ne glede na datum nakupa. Po poteku veljavnosti si kupite novo. In še obvestilo za otroke: vsako sredo ob 16. uri bodo v krškem kinu vrteli risanke s priljubljenimi junaki otrok. Ta »posebni spored« velja do konca šolskega leta. NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 3 Jotam, kjer je pod cesto postava, so se zarila kolesa avtobusa, »obešenega« nad pobočjem! Pred nekaj leti je svet krajevne skupnosti Zdole poslal zahtevek Samoupravni komunalni interesni skupnosti Krško za postavitev varnostne ograje na cesti iz Krškega proti Zdolam oz. na odseku te ceste, ki seji po domače reče na Klanjškovem bregu. Zahteva za postavitev varnostne ograje je temeljila na premnogih nesrečah, ki so se zgodile na tem delu ceste. Vsakodnevni vozniki osebnih avtomobilov, avtobusov kakor tudi mnogi obiskovalci Zdol dobro vedo, da je cesta proti Zdolam tako ali drugače ozka, z mnogimi ostrimi ovinki, ob slabem vremenu in v zimskem času pa tudi težko prevozna. Poleg tega, da so bile zahteve za postavitev varnostne ograje po mnenju krajanov upravičene, le-te do danes še ni. Zakaj se ravno sedaj spominjamo pred leti poslane zahteve? Včetrtek, 17. januarja letos,Izletnikov avtobus zaradi snega ni zmogel ovinka in je obvisel nad prepadom Klanjškovega brega. Gotovo ni potrebno opisovanje občutkov in misli, ki so nas obletavale ob pogledu na nevarno viseči avtobus, ko smo se uro kasneje vozili na delo mimo njega. K sreči je bil avtobus prazen, saj se je voznik šele peljal v službo (ob 5.30) in ga je na poledeneli in zasneženi cesti zaneslo. Kaj bi se zgodilo, če bi bili v avtobusu potniki ali šolarji, ki se sicer redno vozijo z avtobustm v Krško?! Ali bi snežni zamet, ki je kot opora obvaroval avtobus in preprečil njegovo strmo-glavljenje, vzdržal maso npr. 30 teles, ki jih sunek vrže iz ravnotežja in nadaljujejo svojo pot v smeri prejšnjega gibanja v skladu s fizikalnimi zakoni. Tokrat se je vse srečno izteklo in zato se zdijo takšna ugibanja brez pomena. Pa vendar: Ali je res potrebna človeška žrtev?! Ali je res potrebno pisati in prositi vsak dan?! Ali je res potrebno hoditi od vrat do vrat?! Ali se nismo obrnili na pravi naslov! Ali pa mogoče varnostne ograje na tem delu ceste ne potrebujemo! Torej: Koliko časa še? Ali res vse do takrat, ko bo nevarni odsek ceste terjal tudi človeško življenje? (Vozniki se obnašajo na tej cesti zelo odgovorno in njim krivde ne bo moč pripisati.) Prebivalci KS Zdole DELA VSKIKUL TURNI DOM Edvarda Kardelja KRŠKO FILMSKI PROGRAM ZA MAREC 1987 I. 3., nedelja, 18.00 — Pajčevina smrti, ameriška kriminalka 3. 3., torek, 19.30 — Ljubezen v ogledalu, franc. erotski 5. 3., četrtek, 19.30 — Nore petdesete, nem. komedija 4. 3., sreda, 18.00 — Vreli duhovi, italij. komedija 8. 3., nedelja, 18.00 — Carmen, španski glasbeni 10. 3., torek, 19.30 —New York— mesto strahu, amer. kriminalka II. 3., sreda, 18.00 — Ni časa za smrt, amer. avant. 12. 3., četrtek, 19.30 — Ostermanov vikend, amer. politič. triler 13. 3., petek, 19.30 — Scarface, ameriška kriminalka 17. 3., torek, 19.30 — Zasledovalci, amer. akc. avanturistič. 18. 3., sreda, 18.00—Upornik iz moje šole, amer. glasbeno-akcijski 19.3., četrtek, 19.30—Orgije v carski vasi, nemški erotični 21. 3., sobota, 19.30 — Preprosto krvavo, ameriš. kriminalka 22. 3., nedelja, 18.00— Octopussy, ameri. pustolovski 24. 3., torek, 18.00 — Vrnitev človeka, imenovnega Trinita, ital. vestem 24. 3., torek, 19.30—Bilo je nekoč v Ameriki, itahamer. avantur. 25. 3., sreda, 18.00 — Vrnitev človeka, imemovanega Trinita 26. 3., četrtek, 18.00— Vrnitev človeka, imenovnega Trinita 26. 3., četrtek, 19.30—Ljubezenska pisma s premislekom, dom. ljub. drama 29.3., nedelja, 18.00—Dan morilcev, ame- r. kriminalni 31. 3., torek, 19.30 — Erotski tip, ital. erotični OPOZORILO HIŠNIM SVETOM IN LASTNIKOM HIS V zapor zaradi ledenih sveč tna LJUBLJANA, 24. - To res ni lah>, predsedniki ¦Mk iidtn a gotov« i« a* sanjajo o It j možnosti. gre fa povrni a m. Zaradi kdtnt sveče in tega, ¦a kako zadene, konta* tanko v rani let. Vaj zakon predvideva to , da • paCevaaja odftodaia* alti nt govo- V Kazenskem zakonu SR Slovenije je zapisanih nekaj tako imenovanih ogroievalnih detiktov. Začnimo t prvim odstavkom 240. člena, ki se zaključuje z groinjo, da doleti storilca tega dejanja kaze g od še sUh mesecev do petih let. Kajti, »kdor s pofarom, povodni jo, eksplozijo, strupom... ali s kakšnim dru-] gim nevarnim dejanjem ali sredstvom povzroči ne-.. ,>--------1----------------------------------i-------------------------------------------- varnost za življenje ljudi ali za premoženje, se kaznuje....« Formalistično povedano zadostuje, da sveča pade komu tik za petami, ni nujno, da ga poškoduje. Kajpak ni možnosti, da bi kdo sel v zapor zaradi tega. Kdo neki bi to prijavil. Pa tudi če bi, bi imel krivec kvečjemu opravka s pristojno inšpekcijsko službo. ne pa s kazenskim senatom. Drugo, kar je treba upoštevati pri napovedovanju možne kazni, je 4. odstavek 240. Člena. Ta pravi, da, če je dejanje storjeno iz malomarnosti, grozi storilcu kazen do treh let. Kajpak je opuščanje skrbi za pravočasno in varno lomljenje sveč malomarnost. Tretji je primer lažje telesne poškodbe. Najverjetneje bi se kazenski senat odločil za denarno in ne za prostostno kazen, oškodovanec pa bi se lahko opomogel od strahu tudi z odškodnino. To bi moral izterjali v civilni pravdi. Vse kaj drugega pa bi se zgodilo z odgovornim, če bi ledena sveča koga hudo ranila, povzročila večjo gmotno škodo ah celo smrt. Zakonodajalec je namreč predvidel, da bi se lahko malomarnost končala tudi s takšnimi posledicami, kar je povsem praktična možnost — le poglejte sveče nad pločniki. Zato je (v 247. členu) zapisano (upoštevaje element malomarnosti), da grozi v primeru hude telesne poškodbe ah velike premoženjske škode odgovornemu zapor do petih let, v primeru smrti pa zapor od enega do osmih, let. TONI PERIC . 4 NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 in vendarle samo človeka nikar Niz dogodkov, ki so privedli do naslednjega prispevka, je seveda zelo obsežen in pester, saj je človeška nemarnost očitno neizmerna, a mi bomo za primer uporabili samo nekaj drobcev, ki naj popestrijo komentar. • Na avtobusni postaji pred krško pošto čakajoči človeški masi se skuša ogniti starejši možakar. Pri tem mu v kole-snicah, ki so jih v neočiščeni globoki sneg vtisnili avtobusi, spodrsne. Nezainteresi-rana masa čakajočih hladnokrvno opazuje padec in težavno vstajanje prizadetega, ki ima (tako je pokazal kasnejši pregled) zlomljeno roko v zapestju, ter njegov pogumno-boleči odhod proti domu. Pripis: Svojci, ki bi možu morda lahko pomagali, so za dogodek izvedeli šele približno dve uri po tistem, ko je sporočilo o nezgodi prispelo v (prej majhen kot ve- lik) kolektiv, kjer so zaposleni in kjer jih je zelo lahko najti ob kančku dobre volje za to zadolženih delavcev. • Rešilni avto krškega zdravstvenega doma s tremi pacienti obtiči na križišču Ceste 4. julija in nadvoza čez progo v razvoženem visokem snegu. Avto je velik, nekoliko okoren, voznik se sicer trudi, da bi spravil iz zagate sebe in zaupane mu bolnike ter odstranil oviro s križišča, a sam si ne more kaj dosti pomagati; naše zdravstvo pa smo prignali tako daleč, da se v rešilcu zagotovo ne bo smel peljati nihče tak, ki bi ga bil sposoben poriniti iz kupa snega. Ostali udeleženci v prometu vozijo mimo neprizadeto, se očitno jezijo na oviro, a nikogar ni, ki bi mu šinila v glavo misel, da je treba pomagati vozniku v nesreči in s tem tudi sebi, saj bi bilo potem križišče zopet prehodno brez zastojev. A raje hupajo. Pripis: Pomagali so vendarle trije mladi ljudje, ki so morda zaradi svoje mladosti in neizkušenosti še ohranili dovolj vesti, niso pa več tako mladi, da bi se še kdaj utegnili razviti v tiste prave, čvrste ljudi, kakršna je večina okoli njih. Rešilni avto so družno sneli s kupa neočiščenega snega, čeprav so zaradi tega za nekaj minut zamudili svoje lastne obveznosti in je to sprožilo neprijetne posledice. Vprašanje jet ali ta niz utrinkov človeške nečloveškosti sploh potrebuje komentar. Tistim, ki jim je čut odgovornosti skupaj z dostojanstvom, samospoštovanjem in spoštovanjem človeka vcepljen kot del njihove biti, spremne besede gotovo niso potrebne. Onim drugim pa, ne glede na to, s kakšno ideologijo, filozofskim ali svetovnonazorskim prepričanjem se kitijo, pa itak ne bi nič zalegle. Ta čut odgovornosti, solidarnosti, minimalne mere človečnosti je že od nastanka zapisan v vseh ravnokar omenjenih ideologijah, le v njihovi osebnosti in njihovem obnašanju ga ni. Zato jim morda lahko v razmislek zastavimo le vprašanje: Kaj bi bilo, če bi se v podobnem položaju znašli vi sami, kar sploh ni nemogoče?! Dolenjski list, 29.1.1987 SZDL je fronta za vse ljudi Najpomembnejša naloga SZDL v krški občini bo priprava za izvedbo referenduma za krajevne samoprispevke in za gradnjo zdravstvenega doma KRŠKO — Na programski seji občinske konference SZDL Krško, kije bila pretekli teden, so delegati kritično pregledali svoje delovanje v preteklem letu in sprejeli delovni program za letos. »SZDL mora širiti prostor za reševanje vseh problemov posameznikov, družbenih skupin in družbe kot celote. Uresničevanje prave frontne SZDL pa je naloga vseh družbenopolitičnih organizacij,« je poudaril Branko Pire, predsednik OK SZDL v uvodu v razpravo o delovanju te družbenopolitične organizacije. Nalog, kjer naj bi se SZDL izkazala, pa ni malo niti niso lahke. Opravila jih bo lahko le tako, da bo delovala neforumsko, nešablon-sko, da bo dopuščala politične aktivnosti vsem ljudem, ne glede na razlike v mišljenju. Kot prvi problem so na seji obravnavali delovanje delegatskega sistema. Dogaja se, da delegati ali celo delegacije ne opravljajo dobro svojih nalog. Več pozornosti bi bilo treba posvetiti tudi usposabljanju aktivistov za delo na terenu. Bolje bo treba poskrbeti za obveščanje, nasploh pa okrepiti vlogo in pomen uličnih in vaških odborov, skupnosti stanovalcev itd. • V razpravi je sodeloval tudi predstavnik republiške konference SZDL Niko Rihar. ki je dejal, da je SZDL sedaj nujno potrebna. Ljudje naj imajo SZDL za odprto organizacijo, kjer se bodo lahko brez zadržkov in strahu razgovorih o svojih problemih. Kjer te možnosti ni, je med drugim dejal, se gredo alternative, pisanje peticij in anonimnih pisem. Razprava, dajanje pobud pa mora potekati argumentirano, na višji kulturni ravni, kakor smo sicer vajeni pri nas. 29. januarja so predstavniki krajevnih konferenc SZDL iz krške občine na skupnem posvetu usklajevali aktivnosti ob pripravah na referendume za uvedbo krajevnih samoprispevkov. Poleg tega je tekla beseda tudi o kadrovskih pripravah na bližajoči se vsakoletni nabor. Gradnjo zdravrstvenega doma in referendum so razpravljavci opredelili kot neodložljivo nalogo, kjer pa naj bi se poleg političnih aktivistov vključili tudi zdravstveni delavci, kakor so se pred leti ob referendumu za gradnjo šol prosvetni delavci. Kritično so spregovorili tudi o krajevnih skupnostih Raka in Gora, ki programa za krajevni samoprispevek nista pripravili, čeprav imata nemalo problemov. Vendar je hkrati jasno, da krajevne skupnosti ne morejo vsega same opraviti, zato je še kako dobrodošla tudi naslonitev na združeno delo. Sicer pa ostaja najpomembnejša politična naloga SZDL v krški občini izvedba odprte in demokratične javne razprave o vseh pomembnih vprašanjih, zlasti o programu samoprispevka. Do konca tega leta poteče tudi mandat organom in vodstvom organizacij SZDL v krajevnih skupnostih, občini in republiki. Kadrovske priprave na volitve naj bi potekale vse leto, seveda hkrati z razreševanjem organizacijskih vprašanj SZDL. J. S. NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO Zbori SO Krško bodo 12. februarja obravnavali: — predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1990 v letu 1987 (ZKS. ZZD, DPZ); — predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1995/2000 in družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1990 (ZKS, ZZD, DPZ). — predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (ZKS. ZZD); — osnutek odloka o turistični taksi za leto 1988 (ZKS. ZZD); — predlog odloka o prenehanju lastninske pravice na območju ZN Stari grad (ZKS, ZZD); — predlog odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (ZKS, ZZD); — osnutek odloka o proračunu občine Krško za leto 1987 (ZKS, ZZD); — predlog programa dela zborov občinske skupščine za leto 1987 (ZKS, ZZD, DPZ); — volitve in imenovanja (ZKS, ZZD, DPZ); — predloge in vprašanja delegacij (ZKS, ZZD, DPZ). Povzetki delegatskih gradiv v Našem glasu št. 1/87: 1. Predlog programa dela zborov občinske skupščine za leto 1987, sfr. 7—10 2. Predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega družbenega plana občine Krško za obdobje 1986— 1995/2000 in družbenega plana občine Krško za obdobje 1986 — 1990. Spremembe in dopolnitve občinskih planskih dokumentov, str. 5 3. Osnutek odloka o turistični taksi. Turistična taksa v letu 1988, str.-ft 4. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. Odlok o davkih občanov — Spremembe in dopolnitve, str. 5-6 5. Predlog odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin. Pomožni objekti za potrebe občanov, str. 6 Decembrska skupščina Vprašanje gramoznice Stari grad še naprej odprto Zadnjega decembrskega zasedanja občinske skupščine se je udeležilo 18 delegatov (od 31) zbora krajevnih skupnosti, 25 delegatov (od 46) zbora združenega dela in 18 delegatov (od 24) družbenopolitičnega zbora; manjkalo je torej 40 delegatov od skupnega Števila 101. Na predlog delegacije KS Krško je zbor krajevnih skupnosti umaknil z dnevnega reda obravnavo predloga odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta gramoznice Stari grad. Enako je nato storil tudi zbor združenega dela. V nadaljevanju zasedanja so delegati sprejeli: — odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine K rško v I. trimesečju 1987; — odlok o financiranju SIS družbenih dejavnosti za obdobje 1986—1990; — odlok o virih, osnovah in stopnjah prispevkov za financiranje programov SIS in DS v občini Krško, kijih plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1986—1990; — odlok o dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča; — odlok o zazidalnem načrtu Spodnji grič II (z dodatnim sklepom, da je treba vsem prizadetim občanom zagotoviti odgovor, vsem delegacijam pa poslati grafični prikaz posegov v prostor); — odlok o določitvi matičnih območij in načinu vodenja rojstnih matičnih knjig in matičnih knjig umrlih v občini Krško; — odlok o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin v občini Krško; — osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov; — osnutek dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1990; — sklep o imenovanju Cveta Bevka za delegata v zboru delavcev Centra za socialno delo. Družbeno načrtovanje Spremembe in dopolnitve občinskih planskih dokumentov Dolgoročni družbeni plan občine Krško so delegati občinske skupščine sprejeli 11. 12.1985, srednjeročni plan pa 4. 11. 1986. Spremembe in dopolnitve planov (gl. Naš glas 10, 1986), ki jih je narekovala potreba po rešitvi prostorske problematike DO Kostak, Novotehne, skupnih strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti (vključno s centrom za socialno delo), in Zdravstvenega doma Krško, so v osnutku obravnavali skupščinski zbori 4. novembra lani. Skupščina občine je dala v javno razpravo, vendar v tem času (30 dneh od objave sklepa o javni razgrnitvi v SDL, t.j. od 27. novembra lani) nanje ni bilo pripomb. Predlog sprememb, ki ga je pripravil občinski komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora, je obravnaval tudi občinski izvršni svet; pripomb ni imel, zato predlaga delegatom, da omenjene spremembe sprejmejo. Odlok o davkih občanov Spremembe in dopolnitve Spremembe in dopolnitve odloka o davkih občanov v občini Krško (SDL, 20/83) so potrebne zaradi uskladitve občinskega odloka z ustrezno zakonodajo in zaradi dvomov, ki so se pri uveljavljanju nekaterih določil odloka pojavljali v praksi. Uprava za družbene prihodke v občini Krško je pripravila osnutek sprememb in NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 dopolnitev, delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela pa so ga obravnavali 24. decembra lani. (Pojasnila sprememb in dopolnitev smo objavili v NG 12, 1986). Pripomb k osnutku ni bilo, zato je predlog sprememb in dopolnitev, o katerega sprejemu se bodo delegati odločali na februarski skupščini, enak besedilu osnutka. Pomožni objekti za potrebe občanov Osnutek odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin je občinska skupščina obravnavala 9. decembra lani. Pripombe sta posredovali delegaciji KS Leskovec in KS Dolenja vas, vendar vseh ni bilo mogoče vnesti v predlog odloka. Tako, na primer, ni mogoče upoštevati pripombe, naj bi predlagatelj odloka k vsebini priglasitve (6. čl. osnutka) dodal še soglasje mejašev. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora je namreč pojasnil, da »potrdilo o priglasitvi ni upravni akt, s katerim bi se stranki naložile določene obveznosti. S tem potrdilom upravni organ ugotavlja le dejstvo, da lahko stranka izvede nameravani poseg v prostor, za katerega ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Za ugotovitev dejstva pa upravni organ od stranke ne more zahtevati soglasij.« Delegacija KS Dolenja vas je menila, da je 15 m2 tlorisne površine za čebelnjake premalo. Pojasnilo pa pravi, da ta omejitev velja le za postavitev objekta na podlagi priglasitve, za objekte z večjo tlorisno površino pa bo potreben lokacijski postopek (ogled, soglasja ipd.) Upoštevani in vneseni v predlog sta dve pripombi delegacije KS Leskovec: — 3. členu je dodano besedilo, ki pojasnjuje, da veljajo za pomožne objekte, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, vsi našteti objekti v primeru, »Se služijo izboljšavi bivalnih pogojev ter kmetijske ali ljubiteljske dejavnosti občanov in njihovih družin«; — v 4. členu so uporabljeni tisti pojmi za urbanistične dokumente, ki so veljali pred sprejetjem zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Vrtec pod marelo? Kako seje smelo zgoditi, daje streha cesarjevim novim oblačilom!? Skoraj idilično podobo vrtca v Dolenji vasi je že kmalu po prenovi in otvoritvi stavbe (29. nov. 1985) skazilo spoznanje, da streha pušča. Navdušenje zaposlenih je prekinil madež vlage na kuhinjskem stropu, sum, da streha pušča, pa sta potrdila curek na steni hodnika in premočena fasada na sprednji strani poslopja. Zaradi intervence so si delavci izvajalca obnovitvenih del — DO Kostak iz Krškega — prišli ogledat svojo mojstrsko postavljeno streho in ker so se ma^ deži do njihovega obiska posušili, so napako »popravili« s pripombo, da »si ženske umišljajo«! vrtca v Dolenji vasi močno podobna Tokrat je mraz preprečil, da bi se mokri madeži posušili, zato smo lahko napravili uspešen posnetek premočene (sicer izolacijske) fasade. Za popolnejšo informacijo mojstrom v Kostaku in vsem prizadetim povejmo, da pod ostreškom vrtca sploh ni varno stati, ker tam voda curlja in kaplja na vseh koncih, da s tramov (»špir«) visijo ledene sveče, kar je menda zadosten dokaz, da si delavke vrtca v Dolenji vasi ne umišljajo, ampak da streha očitno zelo obilno pušča. Možnosti sta najmanj dve: ali je proizvajalec za kritje tega objekta namensko izdelal prepustno kritino ali paje streha slabo prekrita. Hiša je bila ob obnovi temeljito izolirana, po madežih vlage sodeč paje vgrajeni izolacijski material sedaj premočen in brez svoje uporabne vrednosti. Vprašanje je tudi, kdaj bo premočena fasada zaradi mraza razpokala in se pričela krušiti. Ali smemo nemajhna družbena sredstva, vložena v obnovo tega vrtca, pustiti na voljo vremenskim pogojem in (ne)pripravljenosti izvajalca, da odstrani napako, v isti sapi pa govoriti o konkretni odgovornosti, boljšem delu vseh zaposlenih in vsem, kar je v naših dokumentih sicer lepo zapisano? Kaj pa materialna in še kakšna odgovornost v tem konkretnem primeru? Do dneva, ko Naš glas nastaja, je namreč fasada, ki je na objavljenem posnetku delno lisasta, svoj lisasti vzorec skoraj povsem izgubila. Na njej skorajda ni več suhe površine, cela je prepojena z vlago! NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 7 PREDLOG PROGRAMA DELA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE ZA LETO 1987 I. PODROČJE SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 1. POROČILO O ORGANIZIRANOSTI, PRIPRAVLJENOSTI IN DELOVANJU SISTEMA OPAZOVANJA IN OBVEŠČANJA V OBČINI KRŠKO S PREDLOGOM ODLOKA O ORGANIZIRANJU IN DELOVANJU SLUŽBE OPAZOVANJA IN OBVEŠČANJA V OBČINI PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: sekretariat za LO ROK: I. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 2. OCENA URESNIČEVANJA NALOG NA PODROČJU ENOTNEGA SISTEMA ORGANIZACIJE, ODGOVORNOSTI IN OBVEZNOSTI OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH V OBČINI KRŠKO — S PREDLOGOM USMERITEV, PRIPOROČIL IN SKLEPOV ZA KREPITEV UČINKOVITOSTI SISTEMA PREDLAGATELJ: izvrSni svet PRIPRAVI: sekretariat za LO in OŠ CZ ROK: II. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 3. POROČILO O FINANCIRANJU NALOG SLO IN DS V OBČINI V LETU 1986 — S PREDLOGOM USMERITEV, STALIŠČ IN SKLEPOV ZA OBDOBJE 1987—1990 PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: sekretariat za LO in OŠTO ROK: II. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 4. ANALIZA STANJA IN PRIPRAVLJENOSTI ZA UKREPANJE V PRIMERU NESREČ Z NEVARNIMI SNOVMI NA OBMOČJU OBČINE — S PREDLOGOM USMERITEV, STALIŠČ IN SKLEPOV ZA PREPREČEVANJE MOŽNIH NESREČ TER UČINKOVITO ORGANIZIRANJE, PRIPRAVLJENOST IN DELOVANJE V PRIMERU NESREČ PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: sekretariat za LO ROK: II. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 5. POROČILO (OCENA) O URESNIČEVANJU NALOG NA PODROČJU OB-RAMBO-ZAŠČITNEGA USPOSABLJANJA V OBČINI KRŠKO PREDLAGATELJ: sekretariat za LO PRIPRAVI: sekretariat za LO, OŠTO, OŠ CZ ROK: III. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 6. POROČILO O STANJU, PROBLEMATIKI IN IZVRŠEVANJU NALOG Z DELOVNEGA PODROČJA SEKRETARIATA ZA LO — S PREDLOGOM USMERITEV, STALIŠČ IN SKLEPOV ZA NADALJNJE DELOVANJE PREDLAGATELJ: sekretariat za LO PRIPRAVI: sekretariat za LO ROK: III. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 7. POROČILO O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE NA PODROČJU SLO IN DS TER ANGAŽIRANJU ČLOVEŠKEGA DEJAVNIKA ZA POTREBE SLOV PREDLAGATELJ: svet za SLO in DS PRIPRAVI: sekretariat za LO ROK: IV. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 8. OCENA STANJA OBRAMBNIH IN VARNOSTNIH PRIPRAV V OBČINI V LETU 1987 S POROČILOM O IZVEDENIH AKTIVNOSTIH IN NALOGAH TER PREDLOGOM AKTIVNOSTI ZA LETO 1988 PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: sekretariat za LO, OŠ TO, OŠ CZ, občinski UO ter delovna telesa občinskih DPO ROK: IV. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ LLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLl ¦ 'K mladinci v akciji z lopatami s skupnimi močmi bi dosegu' veliko več Z obilnejšim snegom so se začele pojavljati tudi dobre zamisli, na primer tale: »To bi pa lahko mladinci očistili!« Pa so jo! Problem pa je bil ta, da mladinci sami od sebe in s seboj pač niso mogli ustvarjati čudežev. Nenadoma se je večini dejavnikov, ki bi morali sodelovati (z lopatami, delovnimi stroji, tovornjaki) pojavila vrsta zadržkov, problemov in pomislekov ter kopi- ca pametnih nasvetov. Saj so v svoji mladostni zagnanosti in neizkušenosti morda res nekoliko zaletavo zastavili vso stvar in bi kazalo nekatere dele akcije malo prilagoditi, uskladiti... A kljub temu bi moral biti interes, da se kar najbolj učinkovito izkoristi delovna vnema mladine, bistveno večji in ne bi bilo narobe, če bi bili lopate, nakladalke in tovornjaki za malenkost manj nevzdržno obremenjeni na vseh mogočih koncih, če bi bilo malo več strpnosti, razumevanja in pripravljenosti za sodelovanje. Kljub težavam je nekaj skupin učencev iz krške srednje šole skupaj z vodstvom OK ZSMS očistilo sneg z avtobusne postaje pri občinski zgradbi in s pločnika na mostu. Gotovo pa bi lahko storili še veliko več, če bi jih (ponavljam) znali ali hoteli uporabiti, spodbuditi vsaj s pripravljenostjo za sodelovanje in pohvalo, da o toplem čaju ne govorimo! Tako pa: nekateri pločniki ob zelo prometnih delih cest, ki jih ni tako malo, so še vedno neočiščeni in na visoko zametani s snegom. Pešci so prisiljeni hoditi po vozišču, s čimer ovirajo že tako otežen promet, zlasti pa ogrožajo lastno varnost! 8 NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 9. OCENA URESNIČEVANJA ZASNOVE DS V OBČINI Z OCENO POLITIČNO-VARNOSTNIH RAZMER V OBČINI TER PREDLOGOM USMERITEV, STALIŠČ IN SKLEPOV ZA NADALJNJO KREPITEV DS PREDLAGATELJ: občinski komite za SLO in DS PRIPRAVI: sekretariat za NZ ROK: III. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ II. PODROČJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA SISTEMA A. IZ PRISTOJNOSTI OBČINE: 1. POROČILO O PREOBRAZBI VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA S POUDARKOM NA RAZMERAH V KRŠKI OBČINI PREDLAGATELJ: IS SO PRIPRAVI: komite za družbene dejavnosti ROK: I. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 2. POROČILO O IZVAJANJU ZDRAVI-LIŠKO-KLIMATSKEGA ZDRAVLJENJA BORCEV IN VOJAŠKIH INVALIDOV V LETU 1986 TER O DRUGIH OBLIKAH DRUŽBENE POMOČI BORCEM NOV IN VOJAŠKIM INVALIDOM PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: referat za borce ROK: I. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 3. POROČILO O IZVAJANJU NALOG SO KRŠKO NA PODROČJU KULTURE 6. 7. PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za družbene dejavnosti ROK: II. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA O PREKRŠKIH ZOPER JAVNI RED IN MIR V OBČINI KRŠKO PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: sekretariat za NZ in UO ROK: II. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ ODLOK O DOLOČITVI URADNEGA PROSTORA ZA SKLEPANJE ZAKONSKIH ZVEZ V OBČINI KRŠKO PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: sekretariat za NZ in OU ROK: II. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ SPREMEMBE ODLOKA O IZOBEŠANJU IN UPORABI ZASTAV PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: sekretariat za NZ in OU ROK: II. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ POROČILO O SAMOUPRAVNI ORGANIZIRANOSTI DELAVCEV ZDRAVSTVA V OBČINI KRŠKO — PO DRUŽBENEM DOGOVORU O MERILIH ZA SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE DELAVCEV V ZDRAVSTVENIH ORGANIZACIJAH V SRS PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za družbene dejavnosti ROK: III. trimesečje 8. POROČILO O IZVAJANJU DOGOVORA O URESNIČEVANJU SOCIALNE POLITIKE V OBČINI KRŠKO PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za družbene dejavnosti ROK: III. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 9. POROČILO O DELU SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za družbene dejavnosti ROK: III. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 10. ODLOKI O RAZGLASITVI KULTURNIH IN DRUGIH ZGODOVINSKIH SPOMENIKOV V OBČINI KRŠKO PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za družbene dejavnosti ROK: po potrebi PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ B. IZ PRISTOJNOSTI SKUPŠČINE SR SLOVENIJE: 1. OBRAVNAVA ZAKONA O PEDAGOŠKI SLUŽBI ROK: I. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 2. OBRAVNAVA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU ROK: II. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ PPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPP^ RAZPOSAJENOST CICIBANOV PLANINCEV NA STRGARJEVEM BREGU Strgajev brez že dolgo ni gostil tako številne, mlade, razigrane druščine kot tretjo soboto v januarju. Težko pričakovani sneg je zapadel kot naročen. Že pred mesecem dni smo načrtovali sankanje in smučanje na bližnjem hribu, vendar snega ni in ni hotelo biti. Zato pa je bilo veselje to soboto toliko večje. Ob desetih dopoldan so pričeli »kapljati« rdečelični eskimčki v spremstvu majhnih in večjih eskimov. Seveda niso prišli praznih rok. S seboj so prinesli vse potrebne rekvizite od sani, smuči, nagačenih vreč pa do prepotrebne malice in čaja. Potem seje začelo zares. Najprej je bilo treba urediti progo. »Potancali« smo cel Strgarjev breg vse do Zdol, pravzaprav ne ravno do Zdol, ampak samo do ceste za na Zdole. Pri tem nam je kar naenkrat postalo vroče, pa nismo vedeli, ali seje nenadoma tako otoplilo ali pa nam je primanjkovalo kondicije. Verjetno eno in drugo. Če pa kdo misli, da smo prišli tja gor samo »tancat« in malicat, se pošteno moti! Priredili smo pravo slalomsko tekmo med mladimi Bojani, Roki, Matejami in vsemi ostalimi. Tudi tekmovanje s sankami ni odpadlo, pa še novo disciplino smo uvedli. To je neke vrste tekma v bobu, le da namesto boba uporabiš veliko vrečo, napolnjeno s slamo, steljo ali čim podobnim, da si malo oblaziniš sedež, potem pa preprosto sedeš in se že pelješ po strmini. Zelo preprosto, nadvse zabavno in še poceni povrhu. Vse tekme so potekale po predpisih, saj smo imeli starterja, časomerilca, uradnega napovedovalca, osebje za postavljanje količkov in »malo morje« navijačev. Ker smo tako strastno navijali, smo menda prestrašili celo neko miško, saj je vsa prestrašena pristopicala na rob proge pogledat, kaj se dogaja. Ker pa je tovariš Hinko menil, da je miška ob progi ogrožena, jo je v duhu varstva narave in ljubezni do živali umaknil s prizorišča, vendar vse kaže, da miška te ljubezenske geste ni razumela, saj se je z ugrizom v roko poslovila od njega in hkrati od nas. Tudi za nas je bilo veselja konec. Poslovili smo se v upanju, da se čez mesec dni zopet ses-tanemo v tako velikem številu, saj cicibani planinci vsaj eno soboto v mesecu preživimo v aktivnem oddihu v naravi. Končno nas je bilo le malo manj kot petdeset mladih, mlajših in najmlajših, to pa, morate priznati, res ni malo; to je že kar lepa planinska družinica. Kristina Pribožič NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 9 III. PODROČJE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV: 1. RESOLUCIJA O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1986/90 V LETU 1987 PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za DP, RG in UP ter komite za DD ROK: I. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 2. POROČILO O RAZVOJU IN STANJU DROBNEGA GOSPODARSTVA PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za družbeno planiranje ROK: I. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 3. ODLOK O PRENEHANJU LASTNINSKE PRAVICE NA OBMOČJU ZAZIDALNEGA NAČRTA GRAMOZNICA STARI GRAD PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za DP, RG in UP ROK: I. trimesečje PRISTOJNA: ZKS, ZZD 4. ODLOK O POMOŽNIH OBJEKTIH PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za družbeno planiranje ROK: I. trimesečje PRISTOJNA: ZKS, ZZD 5. ODLOK O TURISTIČNI TAKSI PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: UDP ROK: I. trimesečje PRISTOJNA: ZZD, ZKS 6. POROČILO O DELU UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE PREDAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: UDP ROK: I. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 7. ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: UDP ROK: I. ali II. trimesečje PRISTOJNA: ZZD, ZKS 8. POROČILO O REZULTATIH GOSPODARJENJA V OZD IN SIS PO ZAKLJUČNEM RAČUNU 1986 PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za razvoj gospodarstva ROK: II. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 9. ODLOK O ZAŠČITI PODTALNICE PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za razvoj gospodarstva ROK: II. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 10. ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O KOMUNALNIH DEJAVNOSTIH V OBČINI KRŠKO PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za razvoj gospodarstva ROK: II. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 11. ODLOK O UREJANJU KMEČKEGA TURIZMA PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za razvoj gospodarstva ROK: II. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 12. ODLOK O JAVNIH POTEH PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za razvoj gospodarstva ROK: II. trimesečje PRISTOJNA: ZKS, ZZD 13. POROČILO O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1986/90 V LETU 1987 PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za razvoj gospodarstva ROK: III. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ ODLOK O GRADNJI ZIDANIC PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za razvoj gospodarstva ROK: III. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ ODLOK O KOMUNALNIH DEJAVNOSTIH V OBČINI KRŠKO PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za razvoj gospodarstva: ROK: III. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ PROSTORSKI UREDITVENI POGOJI: za območja krajinskih zasnov Bohor z na- 14 15 16 Majhnim krajevnim skupnostim smo na/ožili preveč nalog Ko so na nedavni programski seji sociali-sične zveze dovolj poglobljeno posvetili več časa pripravam na prvi skupni samoprispevek v občini Krško, je bilo nekajkrat slišati, da bo uspeh v mnogočem odvisen tudi od ustvarjenega razpoloženja med ljudmi. Takšne ali drugačne politične razmere pa so v posameznih okoljih odvisne tudi od spluženih cest, rešenih komunalnih problemov, izpolnjenih starih programov in obljub ter podobnih zadev, ki neposredno prizadevajo krajane. . Toliko bolj zato čudi primer dveh krajevnih skupnosti — Raka in Gora — kjer menda sploh nimajo razvojnih programov, torej želja, načrtov in razvojnih hotenj za naslednje obdobje, kar v Krškem pogojujejo z bližnjim referendumom, ko žele poleg krajevnih problemov skupno reševati tudi gradnjo novega zdravstvenega doma. To prav zdaj niti ni tako pomembno, pomembneje je — povzemamo iz razprave na programski seji — da imajo na Raki, denimo, oporečno vodo, da jim vodovod pušča na vseh koncih in krajih, da na Gori še nimajo urejenih vseh svojih poti, da so izumrle nekdaj bogate dejavnosti in da so v vasi, razdeljeni v dva dela, nevzdržne politične razmere. Več kot dovolj nalog torej, da bi bilo mogoče izpodbiti trditev, češ, na Raki ali Gori ni mogoče oblikovati ustreznih programov. Samo našteta vprašanja naj bi upoštevali, pa bi bilo dovolj dela za celo srednjeročno obdobje, na mah bi odpadla tudi pobuda o pripojitvi KS Gora h kateri drugi krajevni skupnosti. Ob vsem tem pa vendarle kaže opozoriti še na eno dejstvo: majhnim KS smo naložili preveč novih nalog, ki jim ob šibki kadrovski strukturi niso kos. Brez pomoči pri vodenju finančnega poslovanja, poenostavljenih nalog s področja SLO in DS ali socialnovarstvene politike namreč ne bo šlo. Če jim bomo pomagali, se bodo tudi politične razmere hitro izboljšale. Delo, 22. 1. 1987-VLADO PODGORŠEK Svet posavskih občin o gradnji elektrarn in čiščenju Save Veliko pozornosti so namenili tudi drugim vprašanjem, ki zadevajo brežiško, krško in sevniško občino — Tesnejše sodelovanje KRŠKO, 12. januarja — Dopoldanski del celodnevnega srečanja so delegati sveta posavskih občin v celoti namenili vprašanjem, ki tako ali drugače zadevajo brežiško, krško in sevniško občino, zlasti pa problematiki o načrtovani gradnji savske verige, reorganizaciji veterinarskih zavodov in problematiki medobčinskih služb, predvsem inšpekcij. Kot je mogoče povzeti iz uvodne razlage o problematiki infrastrukture ob gradnji HE na Savi, je še veliko nerešenih vprašanj, zlasti še vedno ni strokovne podlage, na vseh koncih pa primanjkuje tudi kadrov, posebej pomembno je, da se bomo v Sloveniji letos vendarle lotili akcije čiščenja reke Save. V Posavju že letos načrtujejo prvo namakanje površin, četudi ne bi prišlo do gradnje savske verige, pri teh in drugih aktivnostih »programskega sveta za Krško polje«. Pri MGZ za Posavjepa je vendarle treba več usklajenega načrtovanja in obveščanja o novostih, določiti pa kaže tudi raven odločanja in skupne prednostne naloge. Sploh pa bi bilo smiselno ustanoviti organizacijo, ki bi ves čas delala pri gradnji elektrarn in upoštevala dobre ter slabe izkušnje, kar hkrati pomeni, da bi energetske objekte morali graditi povezano, ne pa posamično, kar je drago. Ob problematiki posavskega veterinarskega zavoda je prevladalo mnenje, da bi se pri reorganizaciji kazalo združiti z Dolenjsko, medobčinskemu inšpektoratu v Krškem so sklenili zagotoviti manjkajoči denar še za minulo leto, podprli pa so še gradnjo stavbe UNZ glede na širše načrtovana vlaganja v regiji. VLADO PODGORŠEK Delo, 13. 1. 1987 <««««««««««««««« 10 NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 seljema Dobrava in Stranje; Trebče z naseljem Mrčna sela; Pod Bohorjem z naseljem Dobrava; industrijska cona TCP »Djuro Salaj«; Metalna-TOZD TGO Senovo. PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za razvoj gospodarstva ROK: III. trimesečje PRISTOJNA: ZKS, ZZD 17. UREDITVENI NAČRTI: Krško polje — namakanje — agromelioracije; Krško polje-levi breg reke Save; Krško polje-južno od avtoceste; Krško polje—Vrbina; Krško polje—Starovaški potok; Kalce-—Naklo — hidromelioracija; Senuše — agromelioracija; Lokavec — hidromelioracija. PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za razvoj gospodarstva ROK: III. trimesečje PRISTOJNA: ZZD, ZKS 18. ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: uprava za družbene prihodke ROK: L, III. ali IV. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 19. PROSTORSKI UREDITVENI POGOJI: naselje Vihre; naselje Mrtvice; naselje Brege; naselje Drnovo; pokopališče Les-kovec; za gradnjo zidanic. PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za razvoj gospodarstva ROK: IV. trimesečje PRISTOJNA: ZKS, ZZD 20. UREDITVENI NAČRTI: Krško polje-desni breg reke Save; Krško polje-leskovško-veniško polje; Krško polje-velikovaško polje; pokopališče Brestanica. PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za razvoj gospodarstva ROK: IV. trimesečje PRISTOJNA: ZKS, ZZD 21. LOKACIJSKI NAČRTI: RTP Krško (razdelilna postaja); Pristava-igrišče. PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za razvoj gospodarstva ROK: IV. trjmesečje PRISTOJNA: ZKS, ZZD 22. ZAZIDALNI NAČRTI: industrijska cona Senovo; Brestanica—Dorc; obrtna cona Sejmiše; industrijska cona Kostanjevica; Narpel; obrtna cona MDB Leskovec. PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za razvoj gospodarstva ROK: IV. trimesečje PRISTOJNA: ZKS, ZZD 23. RESOLUCIJA O URESNIČEVANJU DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1986/90 V LETU 1988 Delavni člani Smučarskega kluba Krško Smučarski klub Krško ima že lepo število članov, 262 odraslih in 205 otrok do 15. leta. V tekmovalni sistem alpskega smučanja je v I. selekcijo vključenih 33 tekmovalcev od cicibanov do članov, ostalih aktivnih tekmovalcev pa je še 83. Ena pomembnejših dejavnosti kluba je organizacija smučarskih tečajev. V tej sezoni je za njimi že decembrska šola alpskega smučanja za odrasle na Voglu, dva januarska tečaja, namenjena šolski mladini, od katerih je bil eden na Str-garjevem bregu pri Krškem (64 predšolskih in mlajših šolskih otrok), drugi pa za 27 šolarjev (do 12. leta) iz Koprivnice. Še en začetniški in nadaljevalni tečaj z zimo-vanjem za otroke, stare 7—10 let, so člani SK organizirali v drugi polovici januarja na Bohorju. 46 šolarjev iz Rake, Bresta- nice, Krškega in Senovega je prebivalo kar v planinskem domu na Bohorju, naslednja skupina pa je obiskovala smučarsko šolo na Polomu na Gorjancih. Smučarski teki so v naših krajih še vedno bolj novost, vendar je SK že organiziral tudi tovrstni tečaj na poligonu ob Str-garjevem bregu. Udeležilo se ga je 16 tečajnikov vseh starosti. V obvestilu, ki gaje vodstvo kluba poslalo svojim članom, smo prebrali vabilo na tradicionalni smučarski ples (7. februarja), ki so ga klubu v prid popestrili tudi s srečelovom. Med smučarskimi tečaji, kijih bo klub organiziral v prihodnje, so omenjeni tudi naslednji: — začetni in nadaljevalni tečaj za odrasle na Pohorju od 28. 2. do 3. 3., cena 30.000 din — smučarski izlet v Katschberg (Re-nweg) od 20.3. do 24.3., akontacija 5.000 din — visokogorsko smučanje na Kaninu od 10. 4. do 13. 4., akontacija 4.000 din Prijave so do 9.2. sprejemali v prostorih S K Krško v domu mladih. Tekmovanja v alpskem smučanju bodo potekala do 20. aprila. Od medklubskih so člani SK Krško za svojo udeležbo izbrali naslednja: — medklubsko posavsko prvenstvo v veleslalomu za vse kategorije (organizator SK Sevnica — Lisca) — memorial Vinka Paderšiča (Gače) — Gabrje '87 (organizator SK Gorjanci, Gabrje) — Javorovica '87 (organizator SK Šentjernej) — medklubsko prvenstvo v slalomu (organizator SK Krško, tekmovališče Gorjanci ali Koprivnica) — sindikalno prvenstvo občine Krško v veleslalomu (organizator OS ZSS Krško) Klubsko prvenstvo v slalomu in veleslalomu za vse kategorije bo na Gorjancih ali v Koprivnici. Smučišče Sibirija pri Koprivnici, zgrajeno 1. 1984. Tečajniki na Bohorju pred preizkusom znanja v veščinah alpskega smučanja. (Foto: arhiv SK) NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 11 PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVITA: komite za družbene dejavnosti, komite za razvoj gospodarstva ROK: IV. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 24. DOGOVOR O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH DOGOVORA O DAVČNI POLITIKI V SR SLOVENIJI ROK: III. ali IV. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 25. ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN ROK: IV. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 26. POROČANJE O URESNIČEVANJU SANACIJSKIH PROGRAMOV OZD, KI POSLUJEJO Z IZGUBO PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za razvoj gospodarstva PRISTOJNA: ZZD, DPZ 27. POROČILO O RAZMERAH IN STANJU NA PODROČJU KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za razvoj gospodarstva PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 28. SPREMLJANJE OBRATOVANJA NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za razvoj gospodarstva skupaj z Nuklearno elektrarno PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 29. SPREJEM ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE KRŠKO, ODLOK O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1987 PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za družbene de- javnosti — odsek za proračun ROK: I. trimesečje PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 30. OSNUTEK PREDLOGA O PRORAČUNU SO KRŠKO ZA LETO 1988 PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za družbene dejavnosti — odsek za proračun PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ ROK: IV. trimesečje 31. POROČILO O INOVATIVNI DEJAVNOSTI V OBČINI KRŠKO PREDLAGATELJ: predsedstvo SO PRIPRAVI: raziskovalna skupnost PRISTOJNI ZZD, ZKS, DPZ 32. POROČILO O URESNIČEVANJU NAČEL KADROVSKE POLITIKE S PREGLEDOM KADROVSKE STRUKTURE V OZD PREDLAGATELJ: predsedstvo SO PRIPRAVI: skupnost za zaposlovanje in sekretariat SO PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 33. ODLOK O POSLOVNIH PROSTORIH PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: sekretariat na NZ in občo upravo PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 34. ODLOK O USTANOVITVI UPRAVNE ORGANIZACIJE ZA UREJANJE PROSTORA; PREDLAGATELJ: izvršni svet PRIPRAVI: komite za razvoj gospodarstva PRISTOJNI: ZZD, ZKS, DPZ 35. POROČILA O DELU v 1986. LETU: Sodišča združenega dela, Družbenega pravobranilca samoupravljanja, Medobčin-sega inšpektorata, Javnega pravobranilstva Celje, Temeljnega tožilstva Novo mesto, Temeljnega sodišča Novo mesto in enote Krško, Sodnika za prekrške, Postaje milice Krško. PREDLAGATELJI: naštete institucije PRISTOJNI: DPZ, ZZD, ZKS ROK-. II. trimesečje Osnutek odloka Turistična taksa v letu 1988 0_dbor udeleženk družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse v obdobju 1986—1990, ki deluje pri Turistični zvezi Slovenije, je novembra 1986 predlagal poenotenje turistične takse v širšem slovenskem prostoru za leto 1988. Kot spodnjo mejo za občine, ki so kategorizirane v II. skupino, kamor sodijo vse tri posavske občine, je predlagal turistično takso za leto 1988: — za domače goste 200 din — za tuje goste 400 din Letos znaša taksa za domače goste 200 din, za tuje pa 300 din. Izvršni svet je predlog odbora pri Turistični zvezi Slovenije sprejel in ga vnesel v osnutek odloka. Na medobčinskem nivoju pa bo razširjeni odbor za gostinstvo in turizem pri Medobčinski gospodarski zbornici Posavja v Brežicah izvedel postopek usklajevanja turistične takse v posavskem prostoru. Morebitne spremembe zneskov turistične takse bodo posredovane delegatom po končanem usklajevalnem postopku. Pripravila: Uprava za družbene prihodke ((((«(((((««(«(««((((«(«(««((((((((((((((((((«))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))) športno društvo Stari grad iz KS Dolenja vas je lansko uspešno leto zaključilo z občnim zborom in podelitvijo priznanj najprizadevnejšim. Bronaste značke za prizadevno športno delo so prejeli Jože Stibrič, Niko Bogovič, Adam Molan, Ivan Župevc, Jože Koprivnjak, Sabina Jelaršič, Slavko Munič, Branko Čurič, Aleš Volčanšek, Branko, Miha in Robi Špiler ter Mili Sušac. Priznanja za različ-ne oblike pomoči in podpore je Med najbolj prizadevnimi člani ŠD stari grad je vsekakor tudi njegov predsednik, Jože Stibrič športno društvo podelilo TCP »Djuro Salaj«, Kostakovi DE Ceste, telesnokul-turni skupnosti, Ivanu Kastelicu, Jožetu Stibriču in Niku Bogoviču. Udeleženci občnega zbora so si lahko v zgornjih prostorih doma gasilcev v Dolenji vasi ogledali razstavo o dosedanjem delu ŠD Stari grad, večer pa so zaključili z družabnim srečanjem. Lani je športnikom iz KS Dolenja vas veliko časa vzelo urejanje igrišč v Spodnjem Starem gradu. Uspelo jim je urediti balinišče, igrišče za rokomet in mali nogomet ter grobi ustroj igrišča za tenis. Ves čas pa kljub obilici dela na igriščih niso pozabili na športno dejavnost. Tako so tudi letošnji sneg že krepko izkoristili za množičen smučarski izlet na Kope konec januarja in za trim akcijo Vsi veselo na poljano belo februarja na Libni. Med njihove posebnosti sodijo tudi večni nogometni dvoboji med nenehno spreminjajočima se moštvoma samskih in poročenih; letos so se odločili, da bo tekma v globokem snegu. 12 NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 »lo je vsekakor veliko priznanje za ceiotno TO v naši občini, ne samo za OŠTO. Ogromne zasluge imajo starešine iz rezervne sestave in vsi t. i. subjektivni dejavniki po posameznih enotah in pripadniki sami. To še povečuje vrednost priznanju. Vse dejavnosti zadnjih let smo izvajali v dela prostih dneh (sobotah in nedeljah), prispevek vsakega pripadnika TO je tudi svojevrsten prispevek k tej plaketi. Posebno bi rad poudaril, da delo naših starešin vse premalo vrednotimo. Njihova razporeditev v enote TO ni nikjer priznana kot oblika družbenopoli- Drugo pomembno dejstvo, ki postaja vedno bolj očitno zadnjih nekaj let in ki ga kaže poudariti, je, da celotno usposabljanje naših enot izvajajo starešine iz rezervne sestave. Tako smo mi — poklicni delavci OŠTO — med vajami in usposabljanjem enot zgolj opazovalci in spremljevalci njihovega dela. Organiziramo priprave dela, samo delo z enotami pa izvajajo starešine. Tudi rezultati kontrol pokrajinskega in republiškega štaba TO kažejo, da smo si dodelitev male plakete RSTO res zaslužili in daje v pravih rokah.« nag razgovor OŠTO in ernest breznikar »malo plaketo TO smo si prislužili s skupnim delom!« Ob lanskem 22. decembru je občinski štab teritorialne obrambe v Krškem prejel malo plaketo TO, priznanje, ki ga podeljuje komandant republiškega štaba teritorialne obrambe Slovenije. Plaketo so Krčani prejeli kot priznanje in nagrado za večletno delo na področju TO: za uspešno vodenje, usposabljanje, poveljevanje, mobilizacijske dejavnosti in moralno politično trdnost. Mala plaketa TO se podeljuje šele šest let, torej je nova oblika priznanja in nad njo je le še srednja plaketa TO kot najvišje priznanje RŠTO. O pomenu tega odličja in poti, kije OŠTO Krško do njega pripeljala, smo povprašali komandanta občinskega štaba, rezervnega majorja Ernesta Breznlkarja, povedal pa je naslednje: tične ali družbeno koristne dejavnosti, čeprav terja od njih ogromno časa in naporov. O tem veliko govorimo, a še vedno nismo storili ničesar, da bi jim priznali status delavcev na področju samouprave! Že delo delegata ali vodje delegacije v krajevni samoupravi je čisto drugače priznano, član enote TO, zlasti starešina, pa o tem lahko samo sanja, saj redkokdo sploh ve za to njegovo dejavnost. Nemalo je tudi primerov, ko si starešine bolj želijo razporeditve v kako enoto JLA, ker so tam veliko manj obremenjeni kot pri nas. Če hočemo izpeljati določene dejavnosti (posebno večdnevne), potem že presegamo cenzus. Po normativih namreč lahko vojaka ali starešino pokličeš v enoto le določeno število dni na leto. Zaradi priprav pa ne moremo drugače in moramo početi tudi to. Kljub vsemu se fantje redno odzivajo našim pozivom. Probleme imamo z zadržanostjo ljudi v službah, ker imajo tisti z najodgovornejšimi dolžnostmi v naših enotah in štabu tudi obveznosti na svojih delovnih mestih, vse skupaj pa jih še bolj obremenjuje. Torej: če imamo kakšno odsotnost, je ta zanesljivo objektivne narave. — Ali je mogoče pri takem skupinskem delu vendarle komu pripisati posebne zasluge? »Za leto 1986 bi posebej pohvalil enoto protizračne obrambe rezervnega kapetana Franca Baznika, ki je z izjemnimi dosežki opravila bojno nalogo v Pulju (o uspehu te enote na bojnem streljanju na puljskem poligonu smo v Našem glasu že pisali!). Za njihov izjemni dosežek je komandant RŠTO brez predhodne procedure predlaganja enoti dodelil posebno priznanje. Normalno se ta priznanja podeljujejo na podlagi ocen in predlogov kadrovskih svetov, štabov, pokrajine, kar vse vpliva na »osip« števila pohval, v tem primeru pa je šlo za neposredno — osebno pobudo komandanta RŠTO, generalmajo-rja Edvarda Pavčiča, za podelitev priznanja enoti Franca Baznika. Ta enota ima tradicijo in je tudi v Pulju že znana, zato že na samo usposabljanje v Pulj lahko gremo s ponosom. Vemo, da ta enota ne bo odpovedala. Morda pri tem kaže poudariti, da imamo za svojo osnovno oborožitev vendarle trofejna orožja, zastarela, in veličina tega uspeha je zato še večja. Starešine morajo namreč vojake po prihodu iz JLA šele seznaniti z orožjem, ki ga redna armada ne uporablja več, zato je potrebno dodatno usposabljanje. To je gotovo dokaj zahtevna naloga in vendar fantje dosegajo zavidne rezultate.« Ernest Breznikar vodi delo OŠTO Krško že preko dvanajst let. Pred tem je bil komandir čete, nato komisar in od vsega začetka je z delom štaba tesno povezan. » V bivših prostorih postaje milice sem se takrat prvič srečal s pisalnim strojem in še z marsičim drugim,« pravi. »Na to delovno mesto sem prišel kot velik navdušenec, do takrat sem se udeleževal tekmovanj, strelskih in pohodniških, poučeval v okviru nekdanje predvojaške vzgoje, veliko sem delal z mladimi.« Zato je mislil, da bo s prihodom na novo delovno mesto združil prijetno s koristnim. Sedaj je član organizacije, kije prerasla v polvojaško ustanovo, v kateri ni več šale in improvizacije, ampak le resno in odgovorno delo za boljše rezultate in zadovoljno moštvo. »Zato je morda treba pogosto narediti kaj več od tistega, kar predvidevajo strogi predpisi. Treba je dati vse od sebe, če hočeš, da ti fantje pridejo s terena domov vsi zdravi in kolikor toliko zadovoljni.« NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 13 — Oborožitev je zastarela, ob obisku v P ulju smo se na lastni koti prepričali, daje bilo tudi vreme res neprijetno. Kaj potem pripelje do takih rezultatov? »Gotovo je osnovni vzrok ta, da pred odhodom v Pulj izvajamo priprave v matični občini. Tu naj omenim še sorodno enoto v garniziji Cerklje in njeno komando, ki nam pomaga zlasti tako, da lahko uporabljamo njihove naprave, predvsem pa poligon in prostore. Tako imamo vojaške strokovne, tehnične priprave v zvezi s stanjem sredstev (orožij) v VP Cerklje. Posebno pozornost pa posvečamo še moralno-političnim in psihičnim pripravam vsakega pripadnika enote. To so posadke, ki morajo delovati stoodstotno sinhronizira-no, morajo biti uigrane, kar pa je v tako kratkem času, ki ga imamo mi na voljo, zelo težko doseči. Zato morajo biti volja, odgovornost in občutek pripadnosti vsakega posameznika k tej enoti zelo veliki. Problem je, da vaje v Pulju skupaj s pripravami trajajo 10-14 dni, da so v izredno neprimernem času, spomladi in jeseni, ko je veliko dela na poljih. Tudi v OZD ni majhna stvar, ko jim strokovnjake in delavce iz proizvodnje odtrgamo za toliko časa. Te probleme skušamo reševati na razumen, sprejemljiv način, a zavedati se moramo, da le popolna enota lahko pokaže realno stopnjo svoje sposobnosti. »V štabu delam že preko dvanajst let in ocenjujem, daje — ne le sedaj, ko je TO prišla iz ilegale — to sodelovanje pristno, priznano, da (poudarjam) se to najbolj pozna pri financiranju programa, zastavljenega v štabu na osnovi usmeritev RSTO, PŠTO in OŠTO. Večjih problemov pri izvajanju usposabljanja nismo imeli, kar kaže na določeno razumevanje. Po drugi plati pa se v štabu in v enotah obnašamo racionalno, tako da so porabljena sredstva res kar se da skromna, nujna.« — Prej ste omenili starost oziroma trofejnost vašega orožja. Kaj nameravate ukreniti za izboljšanje tega stanja? » V zadnjih letih smo izredno povečali ognjeno moč naših enot, nabavili smo orožje, zlasti novejše izdelave. Zanj smo dali precej sredstev. Nabavili smo precej osebne in intendantske opreme, opreme za taborjenje in bivanje v slabih vremenskih pogojih. Zlasti temu smo namenili precej sredstev in tu vidim eno od oblik sodelovanja in razumevanja. Sodelovanje je tudi to, da naše enote med usposabljanjem obiskujejo predstavniki DPO in družbenopolitične skupnosti. Res pa je tudi, da nobena akcija, ki jo vodi SZDL ali katera druga DPO, ne gre mimo štaba. Vsepovsod smo prisotni in tudi mimo naših rednih programov sodelujemo pri prireditvah, kot so zbori domicilnih enot in druga večja zborovanja v občini.« & tfes> Velik del zaslug za letos podeljeno malo plaketo TO gre tudi enoti LTRD, ki jo vodi rezervni kapetan Franc Baznik. Enota je pod njegovim vodstvom na dveh zaporednih vajah na puljskem poligonu dosegla zavidanja vredne, odlične rezultate. Za prizadevno in uspešno delo pri usposabljanju in vodenju svoje enote (ki deluje v okviru OŠTO Krško), je Franc Baznik ob lanskem dnevu JLA prejel priznanje pokrajinskega štaba TO Posavja. — Gotovo je, če upoštevamo pogoje dela enote na terenu (vreme, taborjenje, ločenost od družine), potrebno veliko stvari skrbno pripraviti, da delo normalno steče (npr. v Pulju)? »Za eno tako usposabljanje trajajo priprave okrog dva meseca. Ogromno je strokovnih in obrobnih, kamor sodi tudi namestitev. Letos smo, na primer, v Pulju ugotovili ob obisku enot iz drugih občin, da za njimi po opremljenosti že zaostajamo. Po naših ocenah smo se opremljali (pač v okviru možnosti) dokaj uspešno —pred 4-5 leti smo namreč s tako opremo bili z infrastrukturno opremo med najbolje opremljenimi. Imeli smo dovolj šotorov, blazine, ustanovili smo si mini bife, v katerem so si fantje lahko kupili kavo, cigarete, nekaj pijače, ker tako 10-dnevno bivanje v šotoru ob vetru (80 km/h) in dežju lahko zdržiš samo tako. Ob tem imajo fantje zavest, da v okviru možnosti nekdo zanje res skrbi in to skrb vračajo s prizadevnostjo. Ob zadnjem obisku sem videl, da imajo v drugih enotah že zložljive postelje, kar je seveda za zdravje in dobro počutje moštva zelo pomembno. Želimo, da se s ta- 14 NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 borjenja vsi vrnejo zdravi in da so naslednji dan sposobni za delo, zato mislim, da je ena naših prvih nalog nabava zložljivih postelj za vse člane enote. Ravno tako načrtujemo nabavo druge opreme za taborjenje — prenosnih kuhinj, s katerimi bi bili samostojni, neodvisni od skupne kuhinje JLA, in bi lahko prilagodili tako časovni razpored kot jedilnik objektivnim pogojem.« K celotni dejavnosti TO v naši občini prispevajo svoj delež seveda tudi ostale enote, ki sicer nimajo toliko dnevnega usposabljanja. Te izvajajo pripravna in bojna streljanja s pehotno oborožitvijo in tudi njihovi rezultati se gibljejo med prav dobro in odlično oceno. Tudi tu starešine enot izvajajo usposabljanje povsem samostojno, ob tehničnih in materialnih pripravah OŠTO.« — Očitno imajo starešine v enotah TO zelo odgovorno nalogo te zato, ker so pri delu samostojni in oprti predvsem na lastne izkušnje in znanje. »Naše enote skušamo pomlajevati. Treba je vedeti, da imamo v njih dokajšnje število starejših rezervnih starešin, ki so sodelovali v enotah kot soustanovitelji l. 1968. Še danes zavzeto delujejo v njih in doslej jim še nismo uspeli izreči priznanja v zahvalo za vlogo, ki so jo v vseh teh letih opravili v TO. Najpogostejša »nagrada« zanje je vabilo, naj vrnejo uniformo, s čimer se njihova kariera v TO zaključi. Mislim, da bi vendarle morali najti neko obliko priznanja tem ljudem za večletno uspešno delo v naših enotah in štabu. Rekel bi, da se ta družbena priznanja mogoče preskopo delijo zaslužnim na področju obrambnih priprav.« — Imate morda v mislih kak konkreten predlog? »Vsekakor gre zahvala vsem tem pionirjem — ustanoviteljem te-ritoralne obrambe v naši občini: Lojzu Stihu, Antonu Alegru, Romanu Sotlerju, Branku Pircu, Jožetu Habincu... Zadnja dva sicer nista več neposredno vključena v enote, sta pa še vedno tesno povezana z obrambnimi pripravami, ne nazadnje tudi s teritorialno obrambo. Končno kaže tu imenovati ^ ^ Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Rezervni major Ernest Breznikar, komandant občinskega štaba TO Krško, tega sicer zlepa ne bi priznal, a njegove zasluge za dosedanje uspešno delo na področju TO v naši občini nikakor niso majhne. Res je, da ima pri tem veliko prizadevnih sodelavcev, brez katerih opore, pomoči in predanega dela sam ne bi ničesar opravil, a del uspeha gre pripisati njemu osebno, njegovi iznajdljivosti, vztrajnosti, ljubezni do dela in neverjetni sposobnosti, da vedno, tudi v uniformi in pri delu z enoto na terenu ohrani svojo človeško toplino in ustrezen pristop do vseh tovarišev, da v njih gleda sodelavce in soborce, ne pa le podrejeno vojsko. Tako seveda fantje v TO tudi neprijetnosti lažje prenašajo in ukaze vestno izpolnjujejo zaradi samodiscipline. tudi Ivana Srpčiča in Štefana Šunto. Tovariš Sunta se nam je priključil l. 1978 ob nastanku enote protizračne obrambe.« — Koliko pa je pomembna povezanost starešin s štabom? »To je absolutno potrebno, zato tudi vabimo vse naše starešine (na sestankih), naj se oglašajo pri nas v štabu, kjer jim je na voljo tudi strokovna literatura, imajo možnost krajših pogovorov. Če vse to strnem, lahko sklenemo, daje v sedanjih prostorskih pogojih vse skupaj težko izvajati. Nimamo možnosti, da bi sklicevali sestanke s starešinami, še težje pogoje pa imamo mi, poklicni delavci OŠTO, ki smo zelo utesnjeni, zlasti če naše delovne pogoje primerjam s pogoji drugih štabov. Naše veliko upanje je izgradnja druge faze poslopja UNZ in OŠTO, v katerem bi dobili ustrezne prostore za še bolj poglobljeno delo in ustvarjalnost. Po predvidevanjih bi dela pričeli 13. maja (praznik organov za notranje zadeve!), ko bi položili temeljni kamen objekta. Pred tem nas čaka še akcija pokritja te investicije; še vedno zbiramo sredstva. Ne gre tu zgolj za delovne, ampak tudi za skladiščne prostore, ki bodo v pritličju (na sedanjem dvorišču Kod-ričeve hiše). Štab je pri ustreznih institucijah že zaprosil za potrebno posojilo in upamo, da bo akcija lahko nemoteno stekla. Tako bo naše delo lahko še uspešnejše.« — Kako pa gledate na delo OŠTO izven tega terenskega usposabljanja enot? »Kar zadeva poklicno sestavo OŠTO, je prav, da povemo, da je dokaj velika fluktuacija poklicnih članov štaba. Enajst mesecev smo bili brez skladiščnika, na primer. Izbira tega kadra je dokaj težavna, posamezniki se za delo pri nas težko odločajo — še vedno nam manjka en član, sedaj pa pripravljamo še reorganizacijo stalne sestave štaba. Povečali naj bi ga s članom, ki bi pokrival zaledno oskrbo, ureditev ozemlja, to naj bi bil pomočnik komandanta za zaledje. Delo je zelo obsežno, na papirju napisanega imamo precej, v praksi pa manj. Če želimo to področje premakniti z mrtve točke. NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 15 bo ta človek imel ogromno dela. Seveda mora biti zaradi načina dela (ob vikendih, popoldne, dežurstva itd.) tak delavec na voljo štabu 24 ur dnevno, kar ni ravno privlačno, ravno tako v vojski ni samouprave, ampak operiramo predvsem z ukazi.« — Kako gledate na naloge OŠTO v letu 1987? »Na prvem mestu bo vsekakor usposabljanje — vojaško, strokovno, idejnopolitično, varnostno..., na vseh področjih dela. Posebno pozornost bomo letos namenili usposabljanju pripadnikov narodne zaščite, v kateri ima poleg sekretariata za LO, kije uradni nosilec naloge, in organov za notranje zadeve tudi OŠTO pomembne naloge. Vse možnosti imamo, da to — zlasti praktično — usposabljanje izpeljemo na ustrezni kakovostni ravni. Za vse to pa bo potrebno temeljito delo članov OŠTO in nekaterih starešin iz rezervne sestave. Usposabljanje bo seveda spet v dela **• (vključenost naših delavcev v osnovne organizacije ZSS in ZK, delovne skupnosti...) — Štabi so strokovni organi skupščin za področje oboroženega boja in SLO, a ta statusna vprašanja še niso rešena. S sedanjo zasedbo tudi nismo sposobni uresničiti vseh nalog, ki so pred nami. Ne nazadnje se moramo v vsem našem delu še zlasti prizadevno vključevati v skupne vaje, sodelovati z JLA ter sosednjimi štabi in se pripravljati na inšpekcijska preverjanja. pohod na Veliki Trn Kondicijske priprave poklicnih članov OŠTO sodijo med njihove delovne obveznosti. Del teh priprav so tudi štirje 25-kilometrski pohodi na leto. V organiziranju pohodov se občinski štabi iz Po-savja vrstijo izmenoma, izvajajo pa jih skupno, ker se tako delavci spoznavajo med seboj in imajo priložnost za izmenjavo izkušenj. Pohodi so vsebinsko obogateni s terenskimi vajami (orientacija na ozemlju, spoznavanje okolja in prebivalstva ipd.), ki so njihov sestavni del, zaključijo pa se običajno z družabnim srečanjem, ki prijateljske vezi še utrdi. Letošnji zimski pohod 16. januarja so organizirali delavci OŠTO Krško, udeležence iz vseh treh občin pa je pot vodila iz Krškega preko Gore, Goleka in Straže do Velikega Trna. (Foto: Mirko Ognjenovič, OŠTO Sevnica) *¦ <-.. 16 NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 ŠE ENO DELOVNO LETO BRIGADE »MATIJA GUBEC« Ni še tako dolgo tega, ko so si brigadirji še zadnjič zaklicali v slovo svoj znani Z-D-R-A-V-O in že se začenjajo priprave na novo delovno sezono. Krška brigada se je preteklo leto udeležila republiške mladinske delovne akcije Rogla '86. Kljub kadrovskim težavam, ki so nastale v začetku, so se akcije udeležili v polnem številu in jo na koncu zapustili kot najboljša brigada akcije. Da bi tudi letos ponovili uspeh preteklega leta in ker se, kot pravijo, dan po jutru pozna, so v centru za mladinsko prostovoljno delo pri OK ZSMS Krško že pričeli s prvimi pripravami. V času od aprila do junija načrtujejo več pripravljalnih akcij v posameznih krajevnih skupnostih, kjer naj bi sodelovali pri uresničevanju njihovih programov. V novoodprtem mladinskem domu v Bohinju je v zadnjih dneh januarja potekal seminar za vodje centrov MPD pri OK ZSMS, ki ga pripravlja RK ZSMS. Po seminarju bodo tudi podatki o letošnjih mladinskih delovnih akcijah veliko natančnejši. In še kratka informacija o mednarodni izmenjavi prostovoljcev. Mednarodna izmenjava prostovoljcev je oblika prostovoljenga dela, ki temelji na sodelovanju z mednarodno organizacijo Service Civil International in drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo z organiziranjem prostovoljnega dela. Ti tako imenovani delovni tabori temeljijo na majhnih projektih, predvsem neprofitne narave. Za razliko od naših brigad so številčno manjši, saj vključujejo od deset do petindvajset prostovoljcev. Izbira države in tematske opredelitve tabora je stvar vsakega posameznika. Prostovoljno lahko izbira med temami, kot so npr. mir, solidarnost, ekologija, feminizem... Tisti, ki odhajajo na omenjene tabore v zahodne države, odhajajo posamezno in na Kot brigadir MDB Matija Gubec bi želel sodelovati na: a) lokalni MDA b) republiški MDA c) zvezni MDA Želel bi sodelovati na zvezni akciji v: a) SR Sloveniji b) SR Hrvatski c) SR Srbiji d) SR Makedoniji e) SR Črni Gori 0 SR Bosni in Hercegovini Želel bi sodelovati na: a) mednarodnem taboru v Jugoslaviji (Sloveniji) b) mednarodnem taboru v tujini c) na specializiranih oblikah mladinskega prostovoljnega dela Želel bi sodelovati na: MDA ................................................... (Navedi, katerr!) MDA bi se želel udeležiti v: a) I. izmeni (konec junija do sredine julija) b) II. izmeni (sredina julija do začetka avgusta) c) III. izmeni (avgust) HHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHH svoje stroške, tisti pa, ki so se odločili za vzhodne države, odhajajo organizirano kot brigada s kritimi potnimi stroški. In na koncu: KAKO POSTATI BRIGADIR? Čisto preprosto. Če imaš rad družabno življenje, če se ne bojiš trdega dela, Če znaš prijeti za kramp in lopato in če te ni strah žuljev na rokah, izpolni priloženo anketo in je pisno ali osebno dostavi OK ZSMS KRŠKO, CKŽ 14, ali pa se prijavi kar po telefonu na 71-297. Dodaj še svoj naslov. Pridruži se našim brigadirjem! Ne bo ti žal! Brigadirski Z-D-R-A-V-O! Pa še nekaj za vse brigadirje v Posavju! Če želite obuditi spomme na minula akcijska leta ali ponovno preveriti svoje moči, pokličite katerokoli OK ZSMS v Posavju (Brežice: 62-369, Krško: 71-297, Sevnica: 81-480) ali pa nas obiščite najkasneje do 15. februarja 1987. OK ZSMS Krško — COP HHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHH BRIGADIRJI! Starejši in malo manj starejši, z udarniško značko ali brez nje, skratka VSI, ki ste se udeležili katere od delovnih akcij pred letom 1982 — POZOR! Center za mladinsko prostovoljno delo pri OK ZSMS Krško ustanavlja KLUB BRIGADIRJEV: Ustanovitev kluba je predvidena na dan mladinskih delovnih akcij —to je 1. aprila 1987. NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 17 Krčani peti v Dražgošah Tudi letos se je tradicionalnega pohoda Po poti heroja Kebeta, ki je sestavni del prireditve Po stezah partizanske Jelovice, udeležila ekipa iz naše občine. Sestavljali so jo trije člani Zveze rezervnih vojaških starešin Krško (Jože Pribožič, Branko Kerin, Janko Sotošek) in mladinci OK ZSMS Krško (Martin Ivnik, Franc Zorič, Albert Černigoj). Tekmovanje je bilo 11. januarja in naj vas spomnimo, da nas je v tistem času dosegel prvi veliki snežni val, ki je poskrbel, da so bile vremenske razmere podobne kot takrat, ko je potekala dražgoška bitka. Naša ekipa je dobro reševala topografske karte, taktično nalogo in teorijo, izkazali pa so se tudi v streljanju ter dosegli zelo dober končni čas. Končni seštevek točk pajim je prinesel doslej najboljšo uvrstitev naše ekipe na tem tekmovanju — osvojili so zelo dobro 5. mesto med štiriindvajsetimi ekipami iz cele Slovenije. Dober teden po tekmovanju, ko so tekmovalci že uredili svoje vtise, smo jih s predsednikom OK ZRVS Blažem Kolar-jem povabili na razgovor, kjer smo jim čestitali za doseženo S. mesto, kasneje pa se je razvil sproščen pogovor o tem, kakšni so danes cilji te manifestacije in koliko jih sploh še dosega. Vsi smo si bili edini, daje tudi ta manifestacija nekoliko izgubila svoj prvotni pomen, saj vse bolj postaja tekma s časom. To potrjuje tudi udeležba: posamezne občine so pošiljale tudi po več ekip, sedaj se jih udeležuje le še slaba polovica. Pripomniti pa velja, da nekateri pošiljajo tudi po več let isto ekipo, po možnosti sestavljeno iz članov Udeležence pohoda na Dražgoše so ob vrnitvi sprejeli predstavniki OK ZRVS, OK ZSMS in občinskega sekretariata za LO ter se z njimi pogovorili o vtisih in pripombah. atletskega ali smučarskega kluba, tako da prihajajo do veljave le tehnične veščine in je to le še eno tekmovanje v vrsti podobnih. Dogovorili smo se, da bomo te pobude posredovali tudi organizatorjem, poleg te vsebinske pripombe pa so naši tekmovalci nanizali še nekaj pripomb, ki so bolj »tehnične« narave. Želeli bi, da bi v prihodnje tekmovalci reševali topografske in taktične naloge na terenu, saj bi le tako dosegli osnovni namen. Moti jih tudi odnos do tekmovalcev, saj so letos lahko prispela do cilja le tista vozila, ki so imela bolj privilegirane registracije, spremna vozila, ki naj bi »pobrala« premočene tekmovalce, pa ne. Tudi zasluženo enolončnico so lahko nastopajoči použili le na prostem. To so na videz le drobci, a vsi, ki so kdaj po naporu morali čakati na okrepčilo v premočeni obleki ter prepuščeni na milost in nemilost slabemu vremenu, bodo gotovo znali oceniti težo takih »malenkosti«. Škoda bi bila, če bi zaradi organizacijskih napak, storjenih iz malomarnosti in zanemarjanja bistva (cilja in namena) srečanja, postopoma ugasnila akcija, namenjena ohranjanu spomina na legendarno dražgoško bitko. Center za obveščanje in propagando OK ZSMS Krško 00000000000000000000000 1000000000000000000000 KVIZ »MLADI IN KMETIJSTVO« Občisnka konferenca ZSMS Krško in Aktiv mladih zadružnikov pripravljata letos, za razliko od prejšnjih let, ko smo z ekipama sodelovali le na regijskih tekmovanjih, tudi občinski kviz na temo Mladi in kmetijstvo. Le-ta naj bi bil 21. februarja 1987 ob 18. uri v dvorani DKD Svoboda v Brestanici. Glavni namen tega tekmovanja je, da se mladi tekmovalci oz. mladi delavci v kmetijstvu tudi na ta način strokovno izpopolnjujejo in izmenjajo izkušnje o svojem znanju, ne nazadnje pa to, da se srečajo v zdravem tekmovalnem vzdušju ter se pri tem spoznajo in navežejo prijateljske stike. Na tem kvizu bodo lahko sodelovali vsi mladi, ki so končali največ srednjo šolo. Ekipe, ki bodo imele po tri člane, bodo odgovarjale na vprašanja s področja kmetijske stroke in družbenopolitične prakse. Najboljša ekipa se bo uvrstila na regijsko tekmovanje, ki bo letos 28.2.1987 v Artičah. Tekmovanje oz. kviz bo popestren s kulturnim programom ter z zaključnim rajanjem, zato ste vsi prisrčno vabljeni. OK ZSMS Krško 18 NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 Steber folklore in plesa: Dušan Vodlan Predstaviti vam želimo Dušana Vodla-na — vodjo foklornih skupin, koreogra-fa, vodjo sodobnih disco plesnih skupin, vodjo plesnih tečajev, toda začnimo od začetka. — Kaj te je pritegnilo k plesni dejavnosti in kako si začel? Kot večino mladih me je ples pritegnil že zelo zgodaj, tako sem obiskoval začetne in nadaljevalne tečaje, ki so jih vodili znani slovenski plesni mojstri, ob tem pa sem redno obiskoval razne plesne prireditve, spremljal tovrstne oddaje na televiziji in se doma skušal naučiti kar največ plesnih figur. Pri tem so mi bile v veliko pomoč izkušnje iz gimnastike, ki sem si jih pridobil na treningih ritmične gimnastike v osnovni šoli. Ker v Celju takrat ni bilo podobnih plesnih skupin, sem pričel plesati v folkorni skupini Zel-ezničarskega prosvetnega društva »France Prešeren«, čez čas pa sem se odločil še za plesno šolo Kazina, toda pogoste vožnje v Ljubljano in nazaj so zahtevale preveč časa, zato sem jih sčasoma opustil. — Sodelovanje v folklorni skupini je vsekakor najboljša šola za bodočega vodjo folklorne skupine, toda potrebno je najbrž še kaj več...? To nedvomno drži, toda že s sodelovanjem pri folklorni skupini lahko veliko pridobiš, še posebej, če je to dobra skupina, ki se udeležuje raznih srečanj in tekmovanj, saj ob tem spoznaš veliko plesov drugih narodov in narodnosti ter predvsem način, kako plešejo. Tega ti ne morejo nadomestiti niti študij raznovrstnih knjig niti seminarji. Imel sem srečo, da je naša folklorna skupina veliko na- stopala, saj smo zelo pogosto sodelovali na raznih srečanjih sirom po naši domovini, pa tudi v Turčiji, Finski, Čehoslova-ški, Nemčiji in na Švedskem. Ob tem sem se udeležil tudi seminarja za vodjo folklornih skupin, ki ga vsako leto organizira Združenje folklornih skupin pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Takoj po končanem seminarju pa sem se preizkusil tudi v tej novi vlogi — prevzel sem mlado skupino folklore v Celju in skupino odraslih v Žalcu, s to smo kasneje veliko gostovali po Jugoslaviji. — Zdaj sva nekako zaključila prvi del poglavja, ki bi ga lahko naslovila: Kako postati vodja folklorne skupine. Zdaj pa povejva še, kako te je pot zanesla ravno v našo občino in kako iz strojnega ključavničarja, ki mu ples pomeni več kot le razvedrilo, postaneš svobodni umetnik? Naj takoj povem, da je prvo lažje kot drugo. V vašo občino, kmalu bom lahko rekel tudi mojo, saj se nameravam preseliti na Senovo, sem prišel zgolj po naključju, pri tem pa ima največ zaslug Zora Vrečko, ki je iskala vodjo za folklorno skupino na Senovem. Takrat sem bil še zaposlen in sem se nekoliko bal prevzeti še eno skupino, ki je precej oddaljena. Toda ravno v tem času sem na pobudo kolegov začel razmišljati, da bi si s to dejavnostjo, ki mi ni bila le razvedrilo, služil kruh. Ko sva skupaj z Zoro ugoto- vila, da je v vašem okolišu veliko zanimanja za folkloro tudi po osnovnih šolah, sem se odločil. Sedaj mi ni žal, pa čeprav sem izgubil celo leto, preden sem si priskrbel vsa potrebna potrdila in priporočila in sedaj se preživljam s samostojnim osebnim delom. Naj povem bolj natančno: že štiri leta vodim folklorno skupino DKD Svoboda Senovo pa skupini v Šmarju, Kozjem ter na osnovnih šolah na Senovem in v Koprivnici. Sedaj imam možnost, da se posvetim tudi sodobnemu plesu, za katerega me je navdušilo sodelovanje z znanim koreografom Damirjem Zlatarjem Frevem. Lahko se pohvalim, da na Senovem že skoraj dve leti vadi tudi plesna skupina Ritem, konec minulega leta pa smo pričeli tudi z vajami na Zd-olah, kjer so ustanovili skupino za sodobni ples. — Torej lahko rečemo, da se je nekaj premaknilo in da bomo v prihodnje pri nas več plesali, predvsem pa bolje ali drugače. Kakšni pa so tvoji načrti? Sedaj, ko ne bom porabil toliko časa za vsakodnevno vožnjo na delovno mesto«, nameravam tudi ta čas posvetiti plesu. Tako mislim, da bo delo s folkor-nimi in plesnimi skupinami lahko še boljše, več časa pa bom lahko posvetil tudi izobraževanju, tako za področje folklore kot tudi sodobnega plesa, začel pa sem že z nizom začetnih tečajev stan-darnega in latinskoameriškega plesa v osnovnih in srednjih šolah, precejšen pa jp tudi interes za organizacijo tečajev v osnovnih organizacijah ZSMS, vendar še vedno zbiram ponudbe za organizacijo tako začetnih kot nadaljevalnih tečajev. Mislim pa, da bomo lahko čez nekaj časa poročali o večjem številu plesnih skupin, morda tudi o plesnem klubu, kar je tudi moja želja še iz časov, ko sem se odločal o tem, ali bom ostal strojni ključavničar ali pa bom vse svoje načrte podredil plesu. Zdaj, ko je ta odločitev že za mano, upam, da bo v prihodnosti lažje, čeprav se zavedam, da ne bo lahko. i-n-j NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 19 Piše: Ivan Mirt SKRB ZA NADARJENE UČENCE V LUČI SEDANJEGA DRUŽBENEGA TRENUTKA UVOD Področje vzgoje in izobraževanja je v naši družbi vedno v ospredju, minulo jesen in to zimo pa še posebno. Prenova, preobrazba, reforma so pogoste besede srečanj na različnih ravneh, od učiteljskih konferenc, strokovnih aktivov do javne razprave in seje CK ZKS. Vzporedno dobiva svojo podobo ideja »2000 znanstvenikov do leta 2000« ter pobuda za evidentiranje in spremljanje nadarjenih učencev, ki jo vodi Zveza skupnosti za zaposlovanje Slovenije. Vse to me je vzpodbudilo, da zapišem razmišljanja in spoznanja za Naš glas, ki postaja vse bolj brano domače sredstvo informiranja. V prvem delu poskušam opredeliti položaj bistrih učencev v naših šolah, v nadaljevanju pa bo sledila oznaka bistrih oziroma nadarjenih otrok, kako jih odkrivamo ter kako ravnamo z njimi. POLOŽAJ ZELO BISTRIH UČENCEV NA NAŠIH ŠOLAH Že spomladi 1986. leta je ponovno oživela aktivnost v zvezi z nadarjenimi učenci. Ne trdim, da nas šolnike v preteklih letih nadarjeni učenci niso zanimali. Gre le za nov veter, novo vzpodbudo za evidentiranje takih otrok. Takoj je treba priznati, da gre tudi za zunanji efekt — štipendijo, vendar s poudarkom, da to sploh ni glavni namen celotne aktivnosti. Poglavitna skrb je usmerjena k dejstvu, da preprečimo zanemarjanje mnogih neodkritih in nerazvitih potencialov v mladih ljudeh. Šolska praksa je prav gotovo storila krivico nadarjenim učencem in to napako moramo sedaj popraviti strokovno in s pravim občutkom za mero. Za kaj gre? Šolska vodstva in učitelji smo po idejnih in strokovnih smernicah zavzeto uvedli t. im. dopolnilni pouk za učence, ki kažejo slabše učne rezultate iz različnih razlogov; lahko gre za učence z učnimi težavami ali pa za take, ki nimajo delovnih navad razvitih v pravi meri. Ure dopolnilnega pouka vključujemo v urnik kot vsako drugo, učitelji se nanje pripravljamo in beležimo rezultate. Seveda vse to naša družba tudi nagrajuje — koliko, to je sedaj drugo vprašanje. Tako pač še na en način želimo poudariti human pristop v vzgojnoizobraževalnem procesu... Vprašajmo pa se, ali je humano posvečati več skrbi le eni strukturi učencev. Najbrž so nas vodila naivna razmišljanja, češ, bistri učenci si bodo že sami pomagali oziroma jim bo pomagala narava, kijih je obdarila z različnimi nadpovprečnimi sposobnostmi. Res je, uvedli smo tudi dodatni pouk za učence, kijih redni pouk ni zadovoljeval v interesih in sposobnostih. Roko na srce: k tem uram in tem učencem smo kljub temu pristopali mnogo redkeje in z manj truda in sredstev. Na učiteljskih konferencah veliko več časa posvečamo tistim, ki jim v šoli ne gre najbolje, kar je sicer v redu, toda vsaj toliko časa bi morali posvetiti tudi sposobnejšim. Nekateri učetelji celo priznavajo, da jim slednji povzročajo več sivih las, saj so pogosto bolj nemirni od ostalih. Snov in učiteljevo podajanje je pač prilagojeno »sivemu« povprečju, to pa bistrih učencev ne zadovoljuje. Nezadovoljstvo vodi v dolgočasje in iz njega izvirajoče moteče vedenje učenca. Pedagogika na tem mestu postreže z boljšo ponudbo učnih oblik namesto frontalnega pouka, ko učitelj posreduje svoje enake postopke vsem učencem hkrati, predlaga ustreznejši skupinski pouk ter individualiziran pristop k posameznim učencem, ki je naravnan na različne sposobnosti dojemanja. Tej odlični ideji se zoperstavijo vsaj trije hudi problemi. Prvi problem so prepolni razredi. V razredu z nad 30 učenci se razblini vsaka pripravljenost za sodobnejši učni proces. Učitelji dobro vedo, kaj pomeni normalno delo pri 20 — 25 učencih v oddelku, strokovnjaki pa trdijo, da bi moral biti ta maksimum le 15 učencev! In tako smo že pri materialni podlagi vzgoje in izobraževanja. Drugi problem smo učitelji. Psihologi nas označujejo kot osebnosti, ki se težko oprimejo novih zamisli in novega načina dela. Naj bo to res ali ne, vsaka novost povzroči v šolskem kolektivu negodovanje ali vsaj nezaupanje. Če k temu dodamo še slabo načrtovano in nesistematično podiplomsko izobraževanje učiteljev, je slika jasnejša. Razumljiva pa postane, ko se zavemo, kako družba nagrajuje področje dela, ki ga radi imenujemo delo posebnega družbenega pomena. Tako motivacija za zahtevnejše in bolj poglobljeno delo zbledi, saj ni ne prave volje ne denarja za učiteljevo permanentno prilagajanje vedno novim zahtevam. Tudi tretji problem se dotika materialne zmogljivosti naše družbe; mislim na materialno opremljenost naših šol. Enoizmenski pouk, ki je bil dosežen z novogradnjami in adaptacijami, mnogo pomeni, toda prav delo s posamezniki zahteva sodobna učila za sodobnejši pristop. Pogosto se namreč zatakne že pri strokovnih revijah in knjigah. Ravno slednje pa je tisto, kar pomeni nadarjenim in posebno bistrim učencem vir znanj in novih vzpodbud. Leksikoni, priročniki, enciklopedije bi morali biti v vsaki razredni omari oziroma knjižnici, da se otrok navadi na njihovo stalno uporabo. Ob koncu prvega sestavka na temo o posebno nadarjenih učencih moram vsekakor izpostaviti tiste posamezne šole, ki vendar korakajo dalje in organizirajo zelo kvaliteten dodatni pouk ali pa interesne dejavnosti, ki svojo vsebino tesno vežejo na posamezne učne predmete (matematični, kemijski, zgodovinski f 3 au». .-Tr^t*~- - ¦«*» ¦pt » IM A <*¦ *^H§.^M* *i mSp -xmr«m>m» ** 1 >-*¦ # ^ 20 NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 krožek i. dr.). Poudariti je treba, da take aktivnosti zaživijo in nato obrodijo le na osnovi prizadevnosti učiteljev mentorjev. Tem oblikam posvečamo premajhno pozornost! Najbož se ne zavedamo, da se med njihovimi učenci nahajajo tudi posebno bistri posamezniki, ki jim je treba omogočiti, da postanejo bodoči inovatorji, raziskovalci, znanstveniki. Prihodnjič bo beseda tekla o značilnih lastnostih bistrih otrok in kako z njimi ravnati. Ivan MIRT, prof. pedagogike Srečanje srednješolcev v Slovenj Gradcu SREDNJEŠOLCI NOČEJO BITI POSKUSNI KUNCI Vsako leto se slovenski srednješolci zberejo v Slovenj Gradcu in vsakokrat je njihovo srečanje odziv na aktualna družbena dogajanja, zlasti na življenje in delo v srednjih Šolah. Zadnje srečanje je bilo sredi decembra lani, glavna tema pa je bila seveda prenova programov srednjega usmerjenega izobraževanja. Srečanja so se udeležili tudi učenci srednie šole Krško. Delo je potekalo v obliki »okroglih miz«. Bralcem Našega glasa posredujemo glavne zaključke, ki jih je zapisal eden od udeležencev srečanja iz Krškega. Ivan Mirt Zaključno poročilo okrogle mize o prenovi programov 1. Vse spremembe, Id bi se navezovale na prenovo programov, naj bi bile postopne in temeljite, prav tako pa naj bi bil vsak predlog podprt tudi z alternativnim predlogom. 2. Mnogo bolj se moramo posvetiti notranji preobrazbi življenja na šolah, saj le-ta doslej ni bila dovolj upoštevana. 3. Pri predmetu STM bodo uvedene vsebinske spremembe, izpuščene bodo snovi, ki se podvajajo z drugimi predmeti. O tem naj bi potekala strokovna in javna razprava v mladinskih organizacijah in šolah. 4. Uveljaviti moramo tehniške stroke ob vstopu na univerzo, to pa pomeni, da bi moral biti na zaključnem izpitu ob koncu 4. letnika poudarek na strokovnih predmetih. 5. Uvideli smo, daje opremljenost srednjih in višjih šol izredno slaba, kar naj bi sedaj spremenili. 6. Izobrazba šolskih kadrov je izredno slaba, zato bi morali poskrbeti (finančno in moralno) za boljšo izobrazbo učiteljev na šolah. 7. Že sedaj slabi učbeniki naj bi bili zamenjani z novimi, ki pa najbrž še nekaj let ne bodo na voljo. 8. Ker je pisanje in tiskanje učbenikov zelo drago, se že formira fond za učbenike. Zanj skrbi Izobraževalna skupnost Slovenije. 9. Vztrajamo pri tem, da se že obstoječi balast učne snovi na srednjih šolah odpravi v najkrajšem možnem času. 10. Še vedno ne vemo, kako financirati šole. Vsem pa je jasno, da naj bi način financiranja nakazovali samo kvantitativni kazalci. Zaključno poročilo okrogle mize o vzgojnih ukrepih 1. Ugotovili smo, da je nujno dati veljavo učitelju kot izobraževalcu ter da moramo urediti pogoje za ustreznejše izobraževanje kadrov. 2. Ker šola ni obvezna, neopravičene ure niso vzrok za izključitev učenca. 3. Ustanoviti bomo morali samostojno pedagoško razsodišče, ki bi delovalo preko javnih sredstev. 4. Nad izključitvami učencev mora imeti pregled izkjučitvena komisija, ki mora obvezno izreči svoje mnenje o izključitvi. 5. Ker šolstvo ne funkcionira dovolj dobro, mora izobraževalna skupnost urediti finančno vprašanje nagrajevanja učiteljevega dela. 6. Kolektivni spori na šoli naj se razrešujejo ob vseh dejavnikih šole. Razprave v ZKS - prispevki: 7. Ob prenovi programov zahtevamo, da se spremeni sistem učenja, učenca je treba naučiti UČITI SE. Zaključno poročilo okrogle mize o ocenjevanju učiteljevega dela 1. Učenci smejo, morajo in imajo pravico ocenjevati učiteljevo delo, ne pa tudi njegovo strokovno znanje. 2. Vodstvo šole mora omogočiti boljši dialog in boljše odnose med učiteljem in učencem. 3. Srednje šole bodo dobile vprašalnik o ocenjevanju učiteljevega dela, treba pa je sestaviti kriterije tega ocenjevanja. 4. Dobro se moramo povezati s strokovnimi institucijami. Zaključno poročilo okrogle mize o nadarjenih učencih 1. Predvsem se moramo odreči zavisti med učenci in nadarjene opozoriti na to, da so nadarjeni. 2. Potrebna je dobra strokovna obdelava programov. 3. Nujna je temeljita reforma VIP, v njih moramo zajeti vse dejavnike reforme. 4. Zavzemamo se za organiziranje posebnih centrov za izobraževanje nadarjenih učencev, kot so to storili v SR Srbiji. Plenumu centralnega komiteja ZKS smo poslali odprto pismo, ki se nanaša na slab odnos Zveze komunistov do VIP. Želimo, da se ta odnos spremeni in da nam CK ZKS pomaga pri prenovi VIP, ne pa da jo kroji po svojih merilih, ki so velikokrat neustrezna. V pismu je poudarjeno naše stališče do reforme in CK ZKS. Brane Hartman, 2. raz. SŠ Krško Prenova programov v usmerjenem izobraževanju Za nami je seja CK ZKS, ki je bila izključno namenjena problematiki srednjega šolstva. Tudi sicer so bila vprašanja prenove programov že od jeseni vedno v ospredju zanimanja naše javnosti. In kako je bilo v Posavju? Če že ni bilo masovnega obiska občanov na javni razpravi, pa je bilo dovolj zavzete in argumentirane razprave v okoljih, kjer neposredno čutimo potrebo po prenovi. Tik pred omenjeno sejoCK ZKS so komunisti s področja vzgoje in izobraževanja organizirali še en razgovor na to temo. Za izhodišče smo uporabili osnutek vilnih dilem, pomislekov, vprašanj, kijih stališč, usmeritev in nalog komunistov pri nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja. Razgovor je vodila Vera Alegro, članica predsedstva OK ZKS Krško, od vabljenih pa so sodelovali Niko Žibret, predsednik Izobraževalne skupnosti Slovenije, Franc Pipan, sekretar MS ZKS Posavja ter seveda sekretarji osnovnih organizacij ZK s področja vzgoje in izobraževanja, predstavnica OK ZSM in drugi. Prva seje k besedi javila Elena Kurevi-ja, učenka SŠ Krško in članica predsedstva OK ZSMS Krško. Dotaknila seje šte- nakazuje prenova programov, in tako je bil njen uvodni prispevek zelo dobro izhodišče za nadaljnji razgovor. Sodelujoči so se dotaknili naslednjih problemov: svobodne menjave dela v šolstvu, samoupravne organiziranosti, lika učitelja, permanentnega izobraževanja učiteljev, vzgojnosti pouka in ne nazadnje tudi učbenikov ter nagrajevanja delavcev v vzgoji in izobraževanju. Iz zelo zanimive razprave je težko predstaviti vse tehtne misli, zato naj se vsaj bežno ustavimo ob mislih, ki jhjena-nizal Franc Pipan. V uvodu je poudaril Naš glas 1, 9. 2. 1987 PRILOGA 1 Po zaključku redakcije smo prejeli še delegatska gradiva, ki vam jih posredujemo ___________________________v okviru možnosti____________________________ Uskladiti kmetijstvo, pitno vodo in gramoz! UVODNIK K PREDLOGU O PRENEHANJU LASTNINSKE PRAVICE NA OBMOČJU ZAZIDALNEGA NAČRTA GRAMOZNICE STARI GRAD Predsedstvo občinske skupščine in izvršni svet sta se zaradi pomembnosti in aktualnosti problematike odločila, da pri obravnavi odloka o gramoznici osvetlimo aktivnosti, izvedene do sedaj, v skupnem uvodniku. Problematika črpanja gramoza in selitve dejavnosti z desnega brega Save na levi, je v naši družbenopolitični skupnosti prisotna od spoznanja pomena velikih kmetijskih kompleksov in varovanja podtalne pitne vode na desnem bregu Save. Časovno to pomeni aktivnosti družbenopolitične skupnosti od leta 1970 dalje. Po proučitvi potreb industrije in občanov po kvalitetnih gramoznih materialih na eni strani in težnje po razvoju kmetijstva na celovitejših površinah na drugi, ob tem pa še velike potencialne ogroženosti podtalnice, se je družbenopolitična skupnost odločila, da moramo nadaljevati s črpanjem gramoza, vendar tam, kjer bodo posledice v okolju čim manjše. V času priprave strokovnih gradiv za družbeni plan občine za obdobje 1981 — 1985 so bile proučene domneve, da je možno črpati gramoz na levem bregu reke Save ob upoštevanju navedenih omejitev. Pred pri-četkom izdelave družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985 so bile skupščini predočene strokovne ocene in študije možnosti črpanja gramoza na levem bregu reke Save in ob tem sprejeta tudi odločitev, da se aktivnosti usmerijo na čimprejšnji prehod eksploatacije na levi breg in sanacijo stanja na desnem bregu. To odločitev so strokovne službe družbenopolitične skupnosti sprejele in je pomenilo bistveno spremembo miselnosti o gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči in podtalnico Krškega polja na desnem bregu Save v občini Krško. Rezultati raziskav Geološkega zavoda so zajeti v elaboratu, ki je služil kot strokovna osnova za izdelavo zazidalnega načrta gramoznice Stari grad in kažejo naslednje: — najprej se je pristopilo k oceni primernosti širokega prostora za črpanje gramoza. Te makro raziskave in ocene so izločile tisti prostor, ki je bil na osnovi znanih podatkov manj primeren za črpa- nje gramoza in s tem za podrobnejše raziskave točnih količin ali kvalitete gramoza. — Tako smo prišli do opredelitve nekoliko ožjega območja, (ki je bilo z dodatnimi vrtinami raziskano), s sicer nekoliko slabšo kvaliteto gramoza, kot na desnem bregu, vendar pa sprejemljivo in zadovoljivo za ekonomično globinsko črpanje in s tem dolgoročnejšo zadovoljevanje znanih potreb ih- Odgovor na stališča GG Brežice — TOZD Gozdarstvo Kostanjevica Delegacija kostanjeviške TOZD Gozdnega gospodarstva Brežice je 22. decembra lani posredovala zboru združenega dela SO Krško stališče, naj zbor ne sprejme predloga odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta gramoznica Stari grad. TOZD Gozdarstvo Kostanjevica je namreč na delu omenjenega območja prijavil agromelioracijo. Zemlja na tem območju pa je III., V. in VII. kategorije, zato NI kategorizirana kot TRAJNO VAROVANA KMETIJSKA POVRŠINA; to je bil tudi vzrok za načrtovano črpanje gramoza na tem območju. Predlog omenjenega odloka je sprejet na podlagi: — dolgoročnega družbenega plana občine Krško za obdobje 1986-95/2000, — srednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1986-90 in — zazidalnega načrta gramoznice Stari grad. V nadaljevanju besedila njegov pripravljalec — komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora — podrobno odgovarja na navedbe in pripombe delegacije TOZD Gozdarstvo Kostanjevica. dustrije in občanov naše družbenopolitične skupnosti. Na osnovi široke razprave je bila odločitev prehoda eksploatacije gramoza na levi breg Save dokončno potrjena v družbenem planu občine Krško za obdobje 1981 — 1985 z dolgoročnimi sestavinami, nato v vseh spremembah in dopolnitvah tega družbenega plana; v dokumentih, ki so sledili intervencijskemu zakonu o prepovedi spreminjanja namembnosti kmetijskih zemljišč in ta odločitev se je s sprejemom dolgoročnega družbenega plana občine Krško za obdobje 1986 — 2000 in srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986 — 1890 samo še utrdila. Tako je bil na osnovi družbenega plana za obdobje 1981 — 1985 izdelan in javno razgrnjen tudi zazidalni načrt gramoznice Stari grad, kot obveza že iz leta 1981. V času izdelave in javne razprave o tem zazidalnem načrtu je družbenopolitična skupnost naložila svojim strokovnim službam in uporabniku, da preneha s črpanjem gramoza na desnem bregu in še več, da mora pričeti temeljito sanacijo površin gramoznic na desnem bregu Save ter v najkrajšem času preusmeriti svojo proizvodnjo na levi breg. Ta usmeritev je vplivala na sprejem zazidalnega načrta in na to, da smo že pri strokovnih podlagah za izdelavo dolgoročnega družbenega plana (do 1. 2000) obravnavano območje namenili začasnemu črpanju . gramoza. V času opredeljevanja možnih količin gramoza smo, glede na večje načrtovane investicije na tem prostoru, potrebe usklajevali tudi regijsko — preko Medobčinske gospodarske zbornice. Ugotovljeno in potrjeno je bilo, da so količine gramoza v občini Krško in Brežice zadostne, vendar pa po kvaliteti različne. Zato je bil podpisan dogovor o skupnem pristopu pri eksploataciji in prodaji gramoza s tem, da se uporabi gramoz iz območja brežiške gramoznice za naložbe, ki ne zahtevajo visoko kvalitetnih betonov in s tem gramozov. To, da bodo gramozi iz brežiške gramoznice manj kvalitetni, je posledica logične odločitve, da se formira gramoznica na območju, ki je predvideno za akumulacijsko jezero bodoče HE Brežice, oziroma v neposredni bližini reke Save. 2 PRILOGA Naš glas 1, 9. 2. 1987 V času gradnje hidroelektrarn na Savi bi krški gramoz predstavljal dopolnitev tam, kjer se zahtevajo visoko kvalitetni materiali in postal vir surovin po izgradnji HE Brežice. Ta dogovor bi lahko spremenili, v kolikor obvelja sklep, da akumulacije pri HE Brežice ne bo in bi to pomenilo hitrejše črpanje gramoza na našem področju. Zazidalni načrt gramoznice Stari grad je bil sprejet na skupščini leta 198S in obsega površino 72 ha; v srednjeročnem družbenem planu za obdobje 1986 — 1990 pa je predvideno globinsko črpanje gramoza na površini 19 ha skupaj s potrebnimi površinami za postavitev separacije in spremljajočih objektov. Ta planska odločitev pomeni spoštovanje in realizacijo regijskega dogovora o načinu in dinamiki črpanja gramoza v Po-savju. V odloku o zazidalnem načrtu gramoznice Stari grad je skladno z Zakonom o rudarstvu definirana obveza eksploatacije, da pred pričetkom črpanja izdela in predloži eksploatacij-ski načrt, iz katerega bo razviden način, faznost in časovna opredelitev sanacije po končnem črpanju, ki bo izčrpane površine usposobil za ponovno kmetijsko proizvodnjo. V odloku o zazidalnem načrtu je opredeljen material za sanacijo gramoznice — pepel iz Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj Krško in preko njega humus. Ta odločitev, ki obvezuje tudi Tovarno Djuro Salaj, pomeni istočasno rešitev problema odlaganja pepela, kar je po izgradnji in postavitvi elek-trofiltrov v tovarni specifičen in precej velik problem tako z gospodarskega, kakor tudi z ekološkega vidika. V ta namen je, kot neke vrste poskus in potreba po kratkoročni rešitvi problema, kakor tudi z namenom potrditve študij o možnih uporabah pepela, bilo dovoljeno tovarni celuloze odlaganje pepela v opuščene gramoznice na levem bregu. Do sedaj so se potrdila predvidevanja o uspešni in sprejemljivi uporabi pepela za sanacijski material v gramoznicah na levem bregu reke Save. Naša.sicer sedaj že nekoliko stara, odločitev prehoda črpanja gramoza na levi breg Save, se je s sprejemom dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije izkazala kot popolnoma pravilna. Planski akti SR Slovenije opredeljujejo široko območje Krškega polja na desnem bregu Save, kot območje strateških in kvalitetnih zalog pitne podtalne vode in zadolžujejo družbenopolitično skupnost občin, da pri načrtovanju aktivnosti v prostoru to upoštevajo. Se več — zadolžujejo družbenopolitično skupnost občine Krško, da s primerno regulativo zaščiti območje podtalnice Krškega polja na način, ki bo dolgoročno ohranjal kvaliteto pitne vode. To in pa obvezno izhodišče varovanja velikih kompleksov kmetijskih zemljišč je še pred kratkim vodilo izvršni svet, da pripombam na družbeni plan, ki so se nanašale na območje, predvideno za črpanje gramoza na levem bregu Save ni mogel ugoditi, kar je skupščina s sprejemom novih planskih aktov občine Krško tudi potrdila. Naj za konec spomnim še na nekaj: za cel kompleks, ki je po planskih aktih in zazidalnem načrtu predviden za črpanje gramoza velja usmeritev Iz obrazložitve: Odgovor na pripombe KS Dolenja vas Med delegatskimi gradivi, ki so jih v zadnjem snopiču prejeli delegati, je tudi »obrazložitev k predlogu odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta gramoznice Stari grad«. V njej predlagatelj odloka (IS SO Krško) podrobno opisuje potek postopka za pridobivanje pravice do črpanja gramoza na območju Starega grada, od izdelave zazidalnega načrta dalje. V ta dokument je vključen tudi podroben odgovor (z utemeljitvami) na predloge, ki jih je delegacija KS Dolenja vas posredovala zboru krajevnih skupnosti SO Krško. Odgovori se nanašajo na: — možnosti za zamenjavo zemlje, — možnost začasnega odvzema zemlje s plačilom odškodnine in — zahtevano poročilo o sanaciji izkoriščenih zemljišč. Na nekatere pripombe je mogoče najti odgovor že v obsežni uvodni besedi predsednika občinskega izvršnega sveta, ki jo zato tudi v celoti objavljamo v naši prilogi. Ostale podrobnosti je moč prebrati v delegatskem gradivu, zato (in zaradi pomanjkanja časa) jih tokrat ne bomo razčlenjevali. iz dolgoročnega družbenega plana občine, da se zemljišča do spremembe namembnosti, predvidene po družbenem planu, koristijo na način, ki je v uporabi do predvidenega posega v prostor po srednjeročnem družbenem planu. V primeru gramoznice Stari grad pa tudi obveza, da se po aks-ploataciji površine namenijo prvotni rabi — to je kmetijstvu. To velja tudi za površine, ki so predvidene za črpanje v srednjeročnem družbenem planu občine — to je 19 ha. Potrebe po drugih površi- nah v okviru zazidalnega načrta bodo izkazane v kasnejših srednjeročnih družbenih planih občine. Glede na to, da smo se dolgoročno opredelili in sprejeli planske akte SR Slovenije in občine Krško, da na desnem dregu Save ne bomo več črpali gramoza, istočasno smo se pa odločili, da bomo z eksploatacijo gramoza v naši občini nadaljevali in jo še posodobili in ob upoštevanju strokovnih mnenj in raziskav, pomenijo pomisleki in pripombe preselitev črpanja gramoza z desnega brega na območje zazidalnega načrta gramoznice Stari grad dilemo o že razčiščenih pogojih in odločitvah in posledici neko novo odločitev — imeti lasten vir gramoza za industrijo, naložbe in občane ali ne, ob dokaznem dejstvu, da imamo velike, zadostne in kvalitetne zaloge. Tovarišice in tovariši delegati! V času javne razprave o predlogu odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta gramoznice Stari grad smo prejeli amandma krajevne skupnosti Dolenja vas, ki zahteva, da se v odlok vnese naslednje: — proučiti je potrebno možnosti za zamenjavo zemlje — glede na tehnologijo se predlaga začasni odvzem ter plačilo odškodnine — pripraviti poročilo, kako bo potekala sanacija izkoriščenih zemljišč. Izvršni svet je vsebino amandmaja obravnaval in zavzel naslednje stališče: Izvršni svet smatra, da pripombe ne morejo biti vnesene v odlok, smatramo pa, da vsebino prve in zadnje alinee lahko upoštevamo kot priporočila skupščine, da se prouči možnost zamenjave zemljišč. Pri sanaciji eksploataciji zemljišč pa je IGMP zavezana, da pred izdajo lokacijskega dovoljenja izdela tudi sanacijski elaborat, kjer mora biti navedeno: način, faznost in časovna opredelitev sanacije po končani eksploataciji. Možnost začasnega odvzema zemlje ter plačila odškodnine ni v skladu z zakonskimi določili, ki to možnost dopušča le v primeru istovrstne rabe prostora — v tem primeru za kmetijske namene. Izvršni svet torej predlaga zborom skupščine, da amandma KS Dolenja vas ne sprejme, vsebino prve in zadnje alinee pa ustrezno sprejme kot stališče skupščine. Naš glas 1, 9. 2. 1987 PRILOGA 3 V pripravi: proračun za leto 1987 Enako kot prejšnja leta se bo tudi v letu 1987 splošna poraba občin v SR Sloveniji oblikovala na osnovi dogovora o splošni porabi kot spremljajočega dokumenta resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986 — 1990 v letu 1987. Tako se bo obseg sredstev za splošno porabo usklajeval na osnovi tromesečnih podatkov o porastu nominalnega dohodka v gospodarstvu, ki se bo korigiral s stopnjo realnega porasta dohodka iz resolucije o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije v letu 1987. Do ugotovljene rasti dohodka se bo letni obseg sredstev za splošno porabo oblikoval v štirikratni višini sredstev, ki so jih porabniki porabili v zadnjem tromesečju leta 1986, to je brez deflatorja. Po ugotovljeni rasti dohodka za posamezno tromesečje se bo obseg splošne porabe lahko usklajeval po sprejetih opredelitvah o možni rasti v letu 1987. Izračun osnove dogovorjene porabe za letošnje leto je enak kakor v letu 1986. Dogovor še določa, da se bo globalni limit dovo: ljene rasti splošne porabe zmanjšal za 2 indeksni točki, dobljena razlika pa se bo razporedila selektivno po občinah po določenih kriterijih, kot so: število prebivalcev v občini, družbeni proizvod, površina in število aktivno zaposlenih delavcev. Po izračunu, ki ga je pripravil republiški sekretariat za finance po podatkih iz prejšnji let, takšen način določanja višine splošne porabe ne vpliva bistveno na obseg proračuna občine Krško. Tudi v letu 1987 bodo viri prihodkov enaki kot v preteklih letih: — davek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,75 '%; — davki od občanov v višini, ki jo bo možno doseči ob doslednem izvajanju dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 — 1990 ob najprej 95-odstoni izterjavi davkov in prispevkov; v dogovoru o splošni porabi je ostalo določilo, po katerem se lahko obseg dogovorjene porabe poveča ali zmanjša za določen procent glede na povečanje oziroma zmanjšanje strukturnega deleža davkov od občanov v dogovorjenem obsegu splošne porabe,- — odstopljeni del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov po odloku o odstopu dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov in po stopnji, ki jo določi skupščina SR Sloveni-qe; izvršni svet skupščine SR Slovenije je pooblaščen, da lahko stopnje med letom spreminja glede na višino prilivov prihodkov v posameznih občinah (trenutno velja za občino Krško stopnja 5); — iz drugih virov prihodkov po av-tomatizmu,- — iz lastnih prihodkov upravnih organov. V omejeni obseg dogovorjene porabe se ne štejejo prihodki upravnih organov, takse na promet park-larjev in kopitarjev ter turistične takse. Prihodki, ki jih ustvari uprava za družbene prihodke z odmero in pobiranjem prispevkov SIS, se izločijo na poseben račun in se uporabijo za modernizacijo dela občinskih upravnih organov. Skupna višina prihodkov za razporeditev v letu 1987 znaša do prve objave rasti dohodka v gospodarstvu v SR Sloveniji 1.381.193.000 dinarjev. To pomeni 44-odstotno povečanje v primerjavi z dogovorjeno porabo v letu 1986 oziroma 37 odstotkov več, kot so bili doseženi prihodki v preteklem letu. V letu 1987 bodo prihodki občinskega proračuna razporejeni za pokritje naslednjih obveznosti: Sredstva za delo upravnih organov Višina sredstev za delo upravnih organov je določena na osnovi porabe v zadnjem tromesečju. Pri tem ni upoštevana dejanska poraba, ampak obseg pravic za zadnje tromesečje. Za dohodek delovne skupnosti, ki vključuje sredstva za bruto osebne dohodke delavcev, prispevke iz dohodka in sklad skupne porabe, so predlagana sredstva v takšni višini, kot jo zagotavljajo pravice iz zadnjega tromesečja. V osnutku proračuna niso predvidena sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu. To pomeni, da bodo dohodki delavcev v upravnih organih v prvem polletju 1987 močno zaostajali za rastjo v gospodarstvu. Po enotnih kriterijih kot za ostale delavce so načrtovana tudi sredstva za osebne dohodke predstojnikov organov in njihovih namestnikov. S sredstvi za delo upravnih organov se pokriva tudi del za materialne stroške in amortizacijo. Sredstva za LO in DSZ S sredstvi za ljudsko obrambo je v letu 1987 treba pokriti del za izvajanje nalog s področja SLO in DSZ, ki ga ni možno pokriti iz prispevka za LO po stopnji 0,32%, ter 3,500.000 din kot obveznost proračuna za odplačilo anuitet najetega kredita za objekt OŠTO. Sredstva za spodbujanje razvoja in intervencije v gospodarstvu Enako kot v prejšnjih letih predlagamo, da se v tem namenu zagotovijo sredstva za razvoj drobnega gospodarstva, in sicer kot soudeležba pri financiranju deficitarnih dejavnosti na tem področju. Še naprej se bo sofinancirala ve-terinarsko-higienska služba v okviru posavske oziroma dolenjske regije. Ze lani pa je izvršni svet sprejel obveznost za sofinaciranje nakupa kamiona Dolenjskemu veterinarskemu zavodu iz Novega mesta za odvoz kadavrov v skupni višini 4,747.100 dinarjev. Na letošnje leto odpade 949.420 dinarjev. Sredstva, prenesena drugim organom in družbenopolitičnim skupnostim fflPSš*1 ¦-¦' «** "¦""" ~ --¦ —; Po enakih kriterijih kot za upravne organe je oblikovan tudi predlog za dodelitev sredstev pravosodnim in drugim medobčinskim organom ter sodniku za prekrške občine Krško. Predlagamo, da se Postaji milice Krško zagotovi 3,500.000 dinarjev kot soudeležbo pri nakupu službenih vozil. Sredstva v skupni višini 7,541.000 pa se namenijo Temeljnemu sodišču Novo mesto (2,300.000 din). Temeljnemu tožilstvu Novo mesto (700.000 din). Medobčinskemu inšpektoratu Krško (2,550.000 din) in Postaji milice Krško (1,991.000 din). Teh sredstev v letu 1986 zaradi limitirane porabe omenjenim organom ni bilo moč zagotoviti. Sredstva za družbene dejavnosti Sredstva za družbene dejavnosti bodo letos razporejena za iste namene kot v preteklem letu. Največji izdatek tu predstavljajo priznavalnine borcem NOV, ki tudi letos niso omejene, njihova višina pa se določa po kriterijih Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide. Sredstva za druge splošne družbene potrebe Tudi v tem namenu so sredstva predlagana po enakih kriterijih kot za ostale uporabnike proračunskih sredstev. 4 PRILOGA Naš glas i, 9. 2. 1987 Sredstva proračunske rezerve V stalno proračunsko rezervo se izločijo sredstva po določbah zakona o financiranju splošnih družbenih potreb, in sicer v višini 1 °/o od izvirnih prihodkov za tekoče leto. Glede na dejstvo, da je višina proračuna letos izračunana na podlagi realizacije v zadnjem tromesečju preteklega leta in da bo dejanska višina Osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega družbenega plana občine Krško za obdobje 1986-1995/2000 je bil sprejet na seji zborov skupščine občine Krško 29. 7. 1986, nato pa javno razgrnjen. Po mnenju medresorske komisije za ugotavljanje usklajenosti prostorskih sestavin planskih aktov občin in planskih aktov SIS, ki za SRS opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, s planskimi akti SRS pri izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, se dolgoročni plan občine Krško za obdobje 1986-1995/2000 dopolni s poglavjem Obvezna izhodišča občine Krško v dolgoročnem družbenem planu občine Krško za obdobje 1986--1995/2000, ki določeno rabo prostora izpostavlja kot širši družbeni interes na območju občine Krško. Glede na strokovne podlage za sestavo dolgoročnega plana občine Krško: — razvrščanje kmetijskih zemljišč, sprejeto na seji skupščine občine Krško 13. 11. 1985, — določila 3.4.4. in 3.4.24. dolgoročnega plana SRS za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 1/86), — Zakon o kmetijskih zemljiščih. Uradni list SRS, št. 17/85, — ugotovitev splošnega družbenega interesa za posege na I. območje kmetijskih zemljišč v občini Krško, sprejete na seji skupščine občine 11. 12. 1985, se spremeni namenska raba kmetijskih zemljišč za: — gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav, opredeljenih kot obvezno izhodišče občine, ki jih zaradi tehničnih elementov ali drugih vzrokov ni možno realizirati na navedenih zemljiščih; — dograjevanje naselij z dejavnostmi, ki so nujno potrebne za zadovoljevanje funkcij, ki jih naselje ima v mreži naselij; — zaokroževanje že začetih stanovanjskih območij. proračuna znana šele po objavljeni rasti dohodka za prvo tromesečje, bo v prvem polletju predvsem možno zagotavljati sredstva za opravljanje redne dejavnosti proračunskih uporabnikov, t.j. za izplačilo osebnih dohodkov in materialne stroške. Za ostale potrebe pa bo sredstva mogoče zagotoviti v pretežni meri potem, ko bodo znani rezultati gospodarjenja v prvem tromesečju. STROKOVNA SLUŽBA ZA SPLOŠNO PORABO V skladu z opredelitvijo regionalnega središča (somestje Krško - Brežice) so določeni posegi nujni za na- Potrebe, zaradi katerih se spremeni namenska raba kmetijskih zemljišč 1. Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav: čistilne naprave Kostanjevica, Tovarna embalaže Senovo (širitev), industrijska cona Celuloza (širitev), železniškega terminala, hladilnice M-Agrokombinata (širitev), industrijske cone Vrbina, industrijske dejavnosti v Podbočju, magistralne ceste 10-3 (Krško-Dr-novo), regionalne ceste mimo Leskovca proti Senušam, regionalne ceste v Brežice, kosta-njeviške obvoznice. 2. Dograjevanje naselij z dejavnostmi, ki so nujne za zadovoljevanje funkcij teh naselij: območja za obrtne dejavnosti v naseljih Leskovec, Stari grad. Spodnji Stari grad. Veliki Podlog, ki so centri večjih krajevnih skupnosti. novanjskih območij na zemljiščih, ki so že opremljena s pri- 3. Zaokroževanje že začetih sta-marno komunalno infrastrukturo: območja za stanovanjsko gradnjo v naseljih Dovško, Brestanica, Drnovo, Brege, Mrtvi-ce. Vihre, Gržeča vas. Veliki Podlog, Pristava, Jelše, Pod-bočje in Kostanjevica. Ker je lega omenjenih objektov, pri katerih so predvidene širitve, taka, da so v pretežni meri obkroženi s kmetijskimi zemljišči 1. območja, se posegom na te površine ni mogoče izogniti. daljnji razvoj deficitarnih dejavnosti regionalnega pomena, za zaokroževanje industrijskih con in stanovanjskih območij. S spremembami in dopolnitvami se ne spreminja v družbenem planu opredeljena namenska raba prostora, izpostavljajo se le širši interesi v prostoru in natančneje določajo spremembe opredelitve prvega območja kmetijskih zemljišč glede na plan 1981 -1985 (razvrščanje kmetijskih zemljišč). V času javne razgrnitve sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Krško za obdobje 1986-1995/2000 ni bilo pripomb nosilcev planiranja. Na pobudo komiteja za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora ter odbora za urejanje prostora in varstvo okolja pri izvršnem svetu skupščine občine Krško je bil pri Kmetijski zemljiški skupnosti Krško sprožen postopek za spremembo in dopolnitev razvrstitve kmetijskih zemljišč v občini Krško, za katere se uveljavlja širši družbeni interes. Javna razprava pri Kmetijski zemljiški skupnosti Krško je od 3. 10. 1986 do 3. 11. 1986. O vsebini zbranih pripomb so razpravljali odbor za urejanje prostora in varstvo okolja pri izvršnem svetu skupščine občine Krško, izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti Krško in komisija za pripravo in spremljanje planskih dokumentov pri Kmetijski zemljiški skupnosti Krško. Končna vsebina obveznih izhodišč občine Krško so vsi posegi v I. in II. kategorijo 1. območja kmetijskih zemljišč, ostali posegi III. — VII. kategorije se razvrstijo v 2. območje kmetijskih zemljišč. To so sprejeli tudi organi KZS. PRIPRAVIL: Komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora PREDLAGATELJ: Izvršni svet SO Krško Dolgoročni plan: predlog sprememb prostorskega dela NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 21 resnico, ki se je v preteklosti nismo dovolj zavedali, in sicer to, da je pravzaprav vse? odvisno od tega, kakšnega učitelja imamo. Gre za tri važne točke: odločitev za pedagoški poklic, vzpodbujanje in tudi izločanje neustreznih učencev in študentov ter - nagrajevanje učiteljev. Vnadaljevanju seje vprašal, ali res oblikujemo novega socialističnega človeka za našo družbo. V povezavi s tem je razumeti tudi njegovo prizadevanje za aktivnejšo vlogo mladih v izobraževalnih institucijah. Tam, kjer vlada avtokracija, tudi samouprava učencev ne more zaživeti. Predmet samoupravljanja s temelji marksizma bi lahko opravil pomembnejšo Franc Pipan: vlogo in bi se lahko imenoval tudi uvod v družboslovje. Nazadnje je opozoril na znani vakuum, ki ga pedagoška stroka ni zapolnila. Že dalj časa se namreč med teoretiki lomijo kopja o tem, kaj pomeni vsestransko razvita osebnost. Te oznake namreč nimamo! Tovariš Pipan seje aktivno udeležil tudi v uvodu omenjene seje CK ZKS. V nadaljevanju objavljamo njegov prispevek v celoti in razpravo Nika Žibreta, predsednika skupščine izobraževalne skupnosti SRS. Ivan Mirt, član komisije za IK pri OK ZKS lSSK?(i}SiZ2<&(32&!3 Skrb za genije v kratkih hlačah VPosavju smo imeli v zvezi s pripravami za današnjo sejo CK ZKS precejšnjo politično aktivnost. Ugotavljam, da so nekatere naše ugotovitve in stališča dobila odsev v osnutku stališč, usmeritev in nalog komunistov pri nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja. Na današnji seji pa bi izpostavil še naslednjo problematiko: 1. Iz gradiv za današnjo sejo veje, da želimo kvalitetno šolo. To pa bomo dosegli v prvi vrsti le s kvalitetnim učiteljem. Atomski fizik Pjotr Kapica je nekoč dejal, da bi morali biti učitelji najsposobnejši ljudje, ker vzgajajo in učijo za jutrišnji dan. Tudi med velikimi pedagogi skorajda ni osebnosti, ki ne bi učitelju posvečali posebne pozornosti. Mi smo pa v preteklosti in tudi še sedaj na ta človeški faktor pozabili. Učiteljski poklic smo materialno in duhovno močno osiromašili, da ne rečem pogosto spravili na beraško palico. To se sicer v zadnjem času spreminja na boljše, vendar ni nobenih garancij, da ne bo jutri zopet po starem. Pedagoške šole bi morale opravljati ob vpisu vsaj takšno intelektualno in etično selekcijo, kot, denimo, kakšna kadetska šola. S tem ne mislim, da bi morali biti prosvetni delavci nekakšni »supermeni«, morali pa bi biti intelektualno in moralno močne osebnosti. Znati in hoteti bi morali slediti razvoju svoje stroke in biti vzor generacijam, ki jih gnetejo. Morali bi imeti vsaj toliko državljanskega poguma, da bi si znali izboriti samoupravne pravice v šoli, kjer poučujejo, pa tudi v družbi. Tako pa se dogaja, da se za učiteljski poklic nemalokrat odločajo tudi taki, ki intelektualno ne zmorejo zahtevnejših poklicev, pa tudi ljudje, ki so s svojimi stališči v nasprotju z našo družbeno naravnanostjo. Da bi dosegli kvalitetnejši kader v šoli, bi morali: — bistveno dvigniti nagrajevanje kvalitetnega pedagoškega dela, — afirmirati družbeno usmerjanje mladih v pedagoške poklice na osnovi družbeno priznanih meril in se — zavzeti za permanentno izobraževanje prosvetnih delavcev, in sicer tako, da se bo izvajala tudi kontrola osvojenega znanja skozi razne oblike izobraževanja. 2. Izjemno pozornost moramo posvetiti odkrivanju in nadaljnjemu razvoju najbolj nadarjenih otrok. Na tem področju smo kot družba veliko premalo storili. Za slovenski narod je to lahko pogubno, saj nimamo drugih naravnih bogastev, zato ne gre s pametjo razmetavati. Doslej so se v šolah ukvarjali predvsem s tistimi, ki imajo primarni deficit in razne vedenjske motnje, da bi odpravili dostikrat mistifi-cirani osip. Geniji v kratkih hlačah pa so tonili v povprečju. Za dvig kakšnega talenta do mednarodnih razsežnosti so doslej imeli skoraj izključno zasluge le starši in posamezni učitelji — entuziasti. Sistema za te otroke nimamo. Sicer bi imeli več Petrovičev, Pogoreličev in zmagovalcev na olimpiadah znanja. Predlagam, da se takoj lotimo sistematične družbene skrbi za talentirane otroke. Te bi kazalo poslati na šolanje tudi v tujino, če bi se ugotovilo, da nimajo doma ustreznih razvojnih možnosti. Gotovo bi bilo to za družbo bolj produktivno, kot pa je bil nakup Kortinga. Seveda bi se ob razvoju talentov morali izogniti fachidiotizmu in vzgajati celovite osebnosti. 3. V naš šolski sistem bi morali vnesti tudi več jugoslovanskih razsežnosti. Tu mi- slim na kompatibilnost različnih šolskih sistemov znotraj Jugoslavije, da se ne bi mladi ljudje ob selitvah znotraj Jugoslavije znašli v velikih zagatah. Nadalje sodim, da bi morali imeti enotne učbenike za področje cele Jugoslavije, vsaj za tiste predmete, ki ne obravnavajo nacionalne tematike. Tu mislim predvsem na učbenike za matematiko, fiziko, biologijo itd. Dajmo tako pobudo ostalim republikam, mogoče jo bodo bolje sprejele kot kakšno drugo in morda bomo prišli do kvalitetnejših učbenikov, kot jih imamo sedaj. 4. Nadalje predlagam, da pride v sklepe tudi to, da je potrebno preučiti statusno organiziranost vzgoje in izobraževanja. Družbene dejavnosti imajo prav takšno statusno organiziranost kot materialna proizvodnja. To pa se mi zdi, daje na robu pameti. Če to ni res oz. če ugotovimo, da je sedanja statusna organiziranost šol predraga, jo spremenimo in imeli bomo denar za tiste potrebe, za katere ga sedaj šolstvu primanjkuje. 5. V Posavju smo tudi mnenja, da je potrebno ponovno temeljito proučiti vprašanje obnovitve gimnazij. Sodimo, da ni pametno, da v Sloveniji ni šole, kjer bi se poučevala latinščina in grščina. Glede mrtvih jezikov bi rad opozoril na polemiko med Engelsom in gospodom Du-hringom v knjigi Antiduhring. Prav bi bilo, če bi prisluhnili Engelsovim besedam. Na koncu bi še rad polemiziral s tovarišem Špacapanom. Ne zdi se mi pametna njegova primerjava med poštevanko in računalnikom. Poštevanko bo potrebno vedno znati. Če bi sledili Špacapano-vi logiki, bi lahko opustili tudi opismenjevanje otrok, saj že obstajajo stroji, ki spreminjajo glas v pisano besedo. Prav tako se ne strinjam z njegovim mnenjem, da je nepotrebno učiti se o grških muzah in starem Rimu in daje bolje posvetiti se letu 1948. Menim, da se je potrebno seznaniti tudi z muzami in z antično kulturo nasploh, da bomo lažje razumeli leto 1948. Franc Pipan, sekretar MSZKS Posavja 22 NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 rVdk°kdaj j« katero področje v SR Sloveniji v kratkem časovnem obdobju deležno take družbene pozornosti, kot seje to zgodilo vzgoji in izobraževanju, saj je slovenska skupščina to področje uvrstila kot vsebinsko temo že na februarsko zasedanje republiške skupščine, prav tako pa se je tudi Zveza komunistov v okviru svoje pokpngresne aktivnosti odločila za razpravo o slovenskem šolstvu. Končne razprave na zborih skupščine in na plenarnem zasedanju ZKS ne bi bile tako odmevne, če ne bi po predhodnih razpravah, ki smo jim priča v zadnjih tednih, ugotovili, da je problematika vzgoje in izobraževanja resnično vseslovenski problem ter da so razprava in odmevi nanjo ponovno potrdili identifi- zadolžujejo komuniste v vseh vzgojnoizob-raževalnih skupnostih — po preobrazbi posebnih izobraževalnih skupnosti in izobraževalne skupnosti Slovenije tako, da bi slednja lahko bolje in učinkoviteje uveljavila svojo odgovornost za razvoj celotne vzgoje in izobraževanja v Sloveniji na načelih vzajemnosti in solidarnosti. V predsedstvu izobraževalne skupnosti menimo, da osnutki stališč ne opredeljujejo smeri iskanja konkretnejših boljših rešitev, in ocenjujemo, daje sedanji organizacijski koncept sam v sebi v določeni meri protisloven. Poglejmo: 1. Koncept organizacije PIS (pretežno po panogah dejavnosti, v katerih se lahko najbolje izražajo posebni interesi posameznih RAZPRAVA ZA PLENARNO ZASEDANJE CK ZKS-23. 1. 1987 Niko Žibret: Organiziranost interesnih skupnosti kacijo slehernega Slovenca z njegovo šolo, pa najsi gre za problem na področju solidarnosti, vsebinskih potrditev ali konfliktnih razmišljanj ob programih reformirane slovenske šole ali pa ob problematiki podiplomskega študija, izobraževanja odraslih itd. Ko smo v pripravah na današnji plenum razmišljali, kaj želi predsedstvo Izobraževalne skupnosti Slovenije sporočiti današnjemu ple-numu in še posebej poudariti kot aktualnost v pahljači številne problematike s tega področja, smo se odločili, da to ne bo področje svobodne menjave dela in z njo povezana ekonomska problematika niti ne celotni spekter problemov ob prenovi programov, mreži šol, normativih in standardih, temveč namenjamo misli samoupravni organiziranosti, pa tudi neorganiziranosti slovenskega šolstva, zakaj pričakovati več in boljše ob načinu in možnostih, ki jih nudi zveza 18- ih posebnih izobraževalnih skupnosti in 65 občinskih izobraževalnih skupnosti, je skorajda nemogoče. V dnevni praksi samoupravnega dogovarjanja in izvajanja izobraževalne politike, pa tudi ob razpravah o poročilu izvršnega sveta ter tezah za današnji plenum je bilo čutiti kar precej razhajanj: od tistih, ki jim je celovitost vzgoje in izobraževanja kot nacionalni vseslovenski interes osnovno vodilo, do tistih, ki so naročilo slovenske skupščine o drugačni organiziranosti Izobraževalne skupnosti Slovenije in posebnih izobraževalnih skupnosti Slovenije ter predvsem o zmanjšanju števila slednjih okaraktizirali kot poizkus unitaristi-čnih silnic v samoupravni organiziranosti slovenskega šolstva. Gradivo za današnji plenum, pa tudi poročilo izvršnega sveta o preobrazbi vzgoje in izobraževanja ugotavljata nekatere pomanjkljivosti, ki izhajajo iz obstoječe samoupravne interesne organiziranosti vzgoje in izobraževanja. Osnutki stališč in usmeritev komunistov pri nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja sicer nakazujejo potrebo — in celo panog) je v očitnem protislovju z družbeno funkcijo PIS, da se v njej načrtuje in zagotavlja izobraževanje v določeni usmeritvi za celotne družbene potrebe. Po drugi strani pa uporabniki v svoji PIS ne morejo zagotavljati svojih posebnih potreb in interesov v raznih usmeritvah, za katere so ustanovljene druge PIS. 2. Preorganiziranost, v kateri smo, nas je pripeljala do absurdne situacije, da se 18 PIS in še Izobraževalna skupnost Slovenije v funkciji PIS ter njihova celotna delegatska baza ukvarjajo skoraj izključno z dodiplomskim izobraževanjem mladine in si prizadevajo drug drugemu odvzeti čim večji del vsakoletne generacije po končani osnovni šoli, ki doseže komaj okrog 24.000 učencev. 3. Sorazmerno neznaten del naporov v posebnih izobraževalnih skupnostih je namenjen izobraževanju stotin tisočev zaposlenih delavcev, ki bi jim bila dopolnilna izobrazba nujna že za dela in naloge, kijih opravljajo, da ne govorimo o izobraževanju za sodelovanje v inovacijskih procesih in zahtevah o prestrukturiranju slovenskega gospodarstva. 4. Ob splošnem zanemarjanju dolgoročnega planiranja v OZD se v PIS izražajo pretežno tekoče izobraževalne potrebe, ki bi jih bilo mogoče zadovoljevati z izobraževanjem delavcev ob delu. Vendar so tako opredeljene potrebe vodilo tudi pri načrtovanju dodiplomskega izobraževanja mladine, čeprav bi prav ta del izobraževanja moral biti naravnan na dolgoročne potrebe, upoštevajoč družbene trende in dolgoročne cilje SR Slovenije, ki jih posamezna OZD ali tudi panoga dejavnosti ne more oblikovati samostojno. 5. Fikcija, da vsaka PIS lahko skrbi za zagotavljanje potreb določene panoge dejavnosti preko dodiplomskega izobraževanja, postaja ob perspektivi nujnega združevanja vzgojno-izobraževalnih programov vse bolj nevzdržna. Združeno delo katere koli dejavnosti potrebuje temeljna znanja vse širše pahljače strok in je vedno bolj tvegano trditi, da je katera od teh strok bolj pomembna od drugih. Ob demokratičnem načelu svobode zaposlovanja pa je še celo nesmiselno govoriti o dodiplomskem izobreževanju v PIS »za svoje potrebe«, saj se diplomant lahko zaposli kjerkoli. 6. Posebej pa se absurdnost dosedanje organiziranosti kaže v vključevanju uporabnikov in izvajalcev v PIS, saj se, naprimer, v neki delovni organizaciji skoraj vsaka TOZD vključuje v svojo PIS in tudi plačuje za kadrovsko reprodukcijo vsaki PIS njeno prispevno stopnjo, prav tako pa se posamezne srednje šole ali fakultete vključujejo v več PIS, kar je pač odvisno od števila programov, kijih izvajajo. Zatorej ni čudno, da je potrebno za zadovoljevanje nacionalnega izobraževalnega NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 23 interesa prelivati med posameznimi PIS več denarja, kot je bilo to prvotno dogovorjeno, pa tudi posamezni uporabniki si kar med izvajanjem srednjeročnega plana izbirajo PIS bolj po želji kot po potrebi, pri čemer je največkrat za ta izbor kot kriterij vzeta višina prispevne stopnje. Absurdna je posebnost tega razvejanega formalnega interesa in včasih dejanskega neinteresa, kar je na poseben način potrdila tudi akcija sprejemanja samoupravnih sporazumov o temeljih plana v PIS za obdobje 86—90 v združenem delu, ki je moralo v hodu sprejemanja iskati zaščito države, saj po redni poti samoupravni sporazumi žal niso bili pravočasno sprejeti. Za razreševanje navedenih protislovij veljavni organizacijski model sicer predvideva mehanizme usklajevanja med PIS neposredno in v okviru Izobraževalne skupnosti Slovenije. Žal pa se v praksi neposredno usklajevanje med _ zainteresiranimi PIS ni uveljavilo (delno morda tudi zato, ker jih je veliko). V usklajevanju v okviru Izobraževalne skupnosti Slovenije pa se poleg antagonizmov med PIS pojavljajo še drugače izraženi interesi istega združenega dela preko OIS in interesi, ki jih izražajo drugi družbeni dejavniki, kot na primer Kulturna skupnost Slovenije, Telesno-kulturna skupnost Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije, Skupnost socialnega varstva Slovenije, zlasti pa družbenopolitične organizacije in strokovna združenja. V zadnjem času pa vse odločneje in odmevneje postavlja svoje zahteve tudi šolajoča se mladina (Cankarjev dom, sekcija za Bežigradom, srečanje srednješolcev v Slovenj Gradcu itd.). Ob takšnem razvoju, zlasti pa še ob zoženih materialnih možnostih je čedalje bolj očitno, da PIS niso primerno mesto za načrtovanje do-diplomskega izobraževanja mladine v republiki Sloveniji. Istočasno pa je tudi res, da bi edino PIS skupaj s posameznimi poslovnimi združenji in sindikati lahko pospešile izobraževanje delavcev ob delu in iz dela po posebnih programih, za katere so zainteresirani uporabniki in ki naj bi poleg programov za pridobivanje manjkajoče izobrazbe vključevali programe za pridobitev specializacije, kar bi povzročilo nove zagone v smeri prestrukturiranja slovenskega gospodarstva. Usmeritve v predlaganih zaključkih so zato premalo jasne in predsedstvo ISS predlaga današnjemu plenumu take dopolnitve, ki naj usmerjajo samoupravno organiziranost na področju vzgoje in izobraževanja na temelje načelnih opredelitev nivojskega zadovoljevanja potreb, in sicer tako: — posamične potrebe posamezne organizacije ZD naj vsaka OZD zadovoljuje sama ali pa v neposredni svobodni menjavi dela z ustreznimi šolami; — potrebe, ki so enake in značilne za več OZD ali združenja in jih je zato možno opredeliti kot posebne, naj bi se zadovoljevale preko PIS; — potrebe, ki so lastne celotnemu združenemu delu, je treba zato opredeliti kot skupne ter jih kot splošne družbene potrebe zadovoljevati preko Izobraževalne skupnosti Slovenije, vključno s podiplomskim študijem. Predsedstvo ocenjuje, da bi taka razmejitev omogočila ustrezno preoblikovanje funkcij PIS in ISS, vključno z ustrezno prilagoditvijo delegatskega sistema ter sistema solidarnega in vzajemnega zagotavljanja sredstev po enotni prispevni stopnji. Tako preoblikovanje ne bi zmanjšalo pozitivnega vpliva uporabnikov in izvajalcev na oblikovanje kadrovskih projekcij v SR Sloveniji, na programske zasnove, na oblikovanje VIP in na druge programske usmeritve, v kar se doslej zelo uspešno vključujejo predvsem strokovni sveti PIS. Ključne naloge posebnih skupnosti, skupaj s poslovnimi združenji, bi bile tako usmerjene v permanentno izobraževanje, ki vključuje spe- cializacije, izpopolnjevanje, dokvalifikacije, izobraževanje iz dela in ob delu itd. Delegatom današnjega plenuma predlagamo, da se z našimi pripombami in usmeritvami dopolnijo stališča, usmeritve in naloge komunistov pri nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja kot sestavni del frontnih stališč SZDL ob poročilu izvršnega sveta. V Ljubljani, 22. 1. 1987 Niko ŽIBRET, predsednik skupščine ISS ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO PERSONALNA UPRAVA razpisuje NATEČAJ za sprejem kandidatov za učence splošnih srednjih vojaških šol, gojence srednjih vojaških šol rodov in služb in učence solza strokovne delavce v vojaških poklicih v letu 1987 KATERE SO SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE? — Letalska splošna srednja vojaška šola »Maršal Tito« v Mostarju; — Splošna srednja vojaška šola »Bratstvo-enotnost« v Beogradu; — Splošna srednja vojaška šola »Ivo Lola-Ribar« v Beogradu; — Splošna srednja vojaška šola »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani (samo za kandidate z območja Slovenije). V naštete šole je možen vpis v 1., 2. in 3. razred. Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu, smeri: — pehota, — artilerija, — oklepno-mehanizirane enote, — inženirstvo, — zveze, — atomsko-biološko-kemična obramba. Tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu, smeri: — strojniška, — elektrotehniška — prometna. Srednja vojaška šola vojnega letalstva in pro-tizračne obrambe v Rajlovcu, smeri: — letalsko-tehniška, — protizračna obramba, — letalstvo, — zračno opazovanje in javljanje, — elektronsko izvidovanje in protielek-tronska dejstva. Mornariška srednja vojaška šola v Splitu, smeri: — pomorstvo, — mornariška tehniška služba. V šolah na območju občine Krško se imajo učenci možnost pogovoriti o nadaljnjem šolanju na vojaških šolah s starešinami iz garnizijA Cerklje in delavci občinskega sekretariata za LO. (FOTO: Janko SOTOŠEK) 24 NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu; Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu (farmacevtska smer — samo za III. letnik Glasbena srednja vojaška šola v Beogradu. Na teh šolah vpisujejo v 1. in 3. razred. Tehniška šola vojaških usmeritev v Zagrebu, specialist za: — pehotno oborožitev, — vozila in goseničarje, — elektroniko protioklepnih irtzemeljskih artilerijsko-raketnih sistemov, — radarske naprave v sistemu protizračne obrambe, — artilerijsko oborožitev, — radarske naprave v enotah kopenske vojske, — računalnike v bojnih sistemih, — radiorelejne naprave in naprave z nosečimi frekvencami, — telefonsko-telegrafske naprave, — elektroenergetske naprave in opremo, — električne instalacije in naprave na motornih vozilih ter — strelivo in minsko-eslfplozivna sredstva. Vojaška šola za strokovne delavce vojnega letalstva in protizračne obrambe v Rajlovcu, poklic: — letalski elektromehanik, — letalski mehanik za instrumente, — radiomehanik za zemeljske radio-navi-gacijske naprave, — mehanik za radarsko-računalniško opremo, — mehanik za raketne sisteme, — gumar-plastičar, — mehanik za vzdrževanje letalske opreme, — letalski radarski mehanik, — mehanik za obdelavo nekovin, — optik in — laborant za pogonska goriva. V navedni šoli vpisujejo samo v III. razred. Pogoji razpisa: Kandidirajo lahko kandidati moškega spola, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje razpisa. Dekleta, državljanke SFRJ, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje razpisa, pa lahko kandidirajo za šolanje v Vojaški šoli za strokovne delavce vojnega letalstva in protizračne obrambe v Rajlovcu. a) Splošni pogoji: — da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška zdravniška komisija; za tehniško šolo vojaških usmeritev v Zagrebu in Vojaško šolo za strokovne delavce vojnega letalstva in protizračne obrambe v Rajlovcu pa zdravstveno sposobnost ugotavlja pristojna civilna zdravstvena ustanova; — da niso bili sodno kaznovani in da proti njim ne teče kazenski postopek; — da imajo soglasje staršev — skrbnikov. b) Posebni pogoji: 1. Kandidati za 1. razred: — da so rojeni leta 1971 ali kasneje; — učenci, ki obiskujejo 8. razred osemletke, so morali 7. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so osemletko že končali, so morali v 8. razredu doseči najmanj dober uspeh. 2. Kandidati za 2. razred: — da so rojeni leta 1970 ali kasneje; — učenci, ki obiskujejo 1. razred šole srednjgega izobraževanja, so morah 8. razred osemletke končati z najmanj dobrim uspehom. 3. Kandidati za 3. razred: — da so rojeni leta 1969 ali kasneje; — učenci, ki obiskujejo 2. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, so morali 1. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so 2. razred končali, morajo v tem razredu imeti najmanj dober uspeh. 4. Kandidati, ki obiskujejo 8. razred osnovne šole, I. ali II. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, ne bodo sprejeti, če niso dosegli najmanj dobrega splošnega uspeha. Kandidati za vpis v vse razrede splošnih srednjih vojaških šol in srednjih vojaških šol rodov in služb morajo imeti poleg predpisanega splošnega dobrega uspeha tudi najmanj dobro oceno iz naslednjih predmetov: fizike, kemije in matematike. Kandidati za glasbeno srednjo vojaško šolo morajo imeti tudi naslednje sposobnosti: glasbeni posluh, spomin in smisel za ritem. Šolanje, pravice in obveznosti učencev in gojencev: Šolanje se začne 1. septembra 1987 in traja štiri, tri ali dve leti. Učenci in gojenci stanujejo med šolanjem v internatu in imajo na stroške Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do stanovanja, hrane, oblačil in obutve, šolskega pribora, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj ob polletnih in letnih šolskih počitnicah ter do mesečnih denarnih prejemkov. Učenci Letalske splošne srednje vojaške šole »Maršal Tito« so med šolanjem poleg obvladovanja rednega programa dolžni po predhodnem padalskem treningu s skoki leteti z jadralnimi in motornimi letali z dvojnimi komandami po programu jadranja-letenja, po končani šoli pa nadaljujejo šolanje na Letalski vojaški akademiji. Učenci splošnih srednjih vojaških šol nad aljujejo po končani šoli šolanje na eni od vojaških akademij v skladu s potrebami službe oziroma njihovimi nagnjenji. Gojenci srednjih vojaških šol rodov in služb so po končanem šolanju sprejeti v aktivno vojaško službo s činom vodnika ustreznega rodu ali službe. Učenci šole za strokovne delavce v vojaških poklicih in šole vojaških usmeritev odidejo po konačnem šolanju na služenje vojaškega roka, zaaem pa so sprejeti v službo v enote — ustanove, za katere so se šolali; pri tem dobe: — naziv strokovnega delavca IV. stopnje za določeno specialnost; — status civilne osebe v službi v JLA ter vse pravice in obveznosti, ki iz tega izhajajo. Učenci oziroma gojenci so dolžni po končanem šolanju ostati v službi v jugoslovanski ljudski obrambi toliko časa, kolikor določa zakon o službovanju v oboroženih silah. Medsebojne obveznosti kandidatov, sprejetih na šolanje, in Zveznega sekretariata z ljudsko obrambo bodo urejene s pogodbo. S to bodo poleg drugega določeni stroški šolanja (stroški za hrano, stanovanje v internatu in mesečni denarni prejemki) za primer, če učenec oziroma gojenec po svoji krivdi ne bi izpolnil obveznosti. O rešitvi prošenj bodo komisije za izbiro učencev in gojencev obvestile kandidate v prvi polovici junija 1987. Razpis je odprt do konca marca 1987. Razpis za Šolo za strokovne delavce v vojaško-tehniških poklicih v Zagrebu je odprt od 1. junija 1987. Kako se prijavite? Kandidati, ki se žele javiti na razpis, naj se zglasijo pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo v občini, kjer imajo stalno bivališče. Tam bodo-dobili vsa pojasnila. Kje dobite informacije? Vsa obvestila v zvezi z natečajem lahko kandidati dobijo pri: — Splošni srednji vojaški šoli »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani, tel. (061) 319-791, — upravi vojaškega okrožja v Ljubljani, — upravnem organu za ljudsko obrambo v občini, — skupnosti za zaposlovanje. Foto: Zdenko Pereč NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 1450 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CKŽ 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo Je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja RepubliSkega komiteja ta informiranje št. 421-1/73 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 25 IBM Ti |y|onit(>ring ali nadzor izpuščanja radionuklidov, nastalih med obratovanjem vsakega jedrskega objekta, v vode in zrak poteka tudi v NE Krško. Že nekaj let pred zagonom elektrarne seje ugotavljala radioaktivnost na lokaciji v bližnji in daljni okolici objekta (»ničto stanje«). Ta radioaktivnost je posledica naravnega kozmičnega sevanja in sevanja prvobitnih radionuklidov v zemeljski skorji. Vsaka tla so namreč radioaktivna, ker vsebujejo uran in torij z radioaktivnimi potomci. Poleg tega je bila v obdobju od 1945 do 1964 opravljena vrsta poskusnih jedrskih eksplozij v zraku. Radionuklide, nastale med temi poskusi in med manjšimi kitajskimi jedrskimi eksplozijami, od katerih je bila zadnja izvedena 1. 1980, je v življenjskem okolju mogoče še danes odkriti. Skupna letna količina radioaktivnega sevanja, ki ji je v skladu z našimi zakonskimi predpisi lahko izpostavljen vsak posamezni državljan — ob prepostavki, da ne deluje škodljivo — znaša 1,0 mSv, poleg naravnega sevanja in medicinskih virov sevanja. Za vsak jedrski obejkt je s posebnim sklepom določena količina radioaktivnosti, ki jo le-ta sme spuščati v okolico. Ta običajno znaša okoli 3% skupne letne količine, kar znaša 50 juSv. Iz tega sledi, da je mogoče prispevanje 3%, s katerimi deluje jedrski objekt na okolico, praktično zanemariti. Enako dozo prejme človek, ki pokadi 2—20 cigaret dnevno — odvisno od porekla tobaka. Tobak namreč vsebuje naravna radionuklida svinec 210 in polonij 210, ki ju med svojo rastjo dobi iz tal. MONITORING NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO Spremljanje vpliva NE Krško na okolje izvedene tudi na območjih, ki so precej oddaljena od elektrarne. Ker so meritve v preteklem obdobju pokazale nesmotrnost tako obsežnega programa, oziroma da se vpliv NE Krško na okolico na teh oddaljenih mestih ni mogel izmeriti, je bil program meritev zmanjšan na stvaren obseg. V SR Hrvatski sprejemata in odobravata programe nadzora vpliva NE Krško na okolico Komite za zdravstvo in socialno varstvo SRH in Republiški komite za energetiko, industrijo, rudarstvo in obrtništvo SRH. V SR Sloveniji sprejema programe Strokovna komisija za jedrsko varnost pri Komiteju za energetiko SRS. Ti programi se vsako leto revidirajo in po potrebi se vnesejo izboljšave, da bi postali čim učinkovitejši. Programi so sestavljeni v skladu z zakonom o varstvu pred ionizirajočim sevanjem SFRJ, zakonom o ukrepih za varstvo pred ionizirajočim sevanjem in za varnost jedrskih objektov SRH ter pripadajočimi pravilniki. Na področjih, kjer naši predpisi niso dovolj natančni, se upoštevajo priporočila agencije za atomsko energijo (IAEA). Hkrati z nadzorovanjem vpliva NE Krško na okolico se je pričelo tudi usposabljanje ekip, pripravljenih za morebitno posredovanje v primeru kakršne koli jedrske nesreče v elektrarni. Ekipe sestojijo iz sodelavcev Inštituta za varstvo pri delu in sodelavcev Inštituta »Jožef Štefan« iz Ljubljane, ki imajo posebno vozilo (tim. mobilna enota), skupine iz NE Krško z ustreznim vozilom, sodelavcev iz In- Sodoben radiološki nadzor vpliva jedrskih objektov na okolico želi določiti skupno dozo obsevanosti človeka. Na to dozo vplivajo izpusti iz objektov preko različnih prenosnih poti v okolici. Doza podaja objektivne vrednosti za določitev radiacijske obremenitve človeka. Posamezni vidiki nadzora (npr. nadzor vnašanja radionuklidov v okolico) so usmerjeni predvsem v ugotavljanje morebitnih radioloških sprememb v okolici. Vrednosti dovoljenih doz se določajo v skladu s priporočili ICRP (International Comission on Ra-diological Protection) in priporočili IAEA (International Atomic Energv Agencv). Te vrednosti pa se v vsaki državi posebej uzakonijo. Z namenom zmanjševanja radiacijske obremenitve človeka tudi v primeru, ko je leta nižja od dovoljenih mej (načelo ALARA: »As low as reasonablv achievable«), so upravni organi s posebnim predpisom za vsak jedrski objekt posebej določili ustrezne zgornje meje izpostavljenosti, ki so mnogo nižje od z zakonom določenih doz. Program rednega nadzora zajema tudi občasne vzporedne meritve izpustov iz elektrarn in vnašanj radionuklidov v okolico. Take meritve omogočajo radiološki službi NE Krško, ki stalno nadzoruje izpuste iz elektrarne, preverjanje njenih metod in tehnik meritev. V skladu z obstoječimi predpisi namreč nadzoruje vpliv elektrarne na okolico v krogu 500' m od reaktorja elektrarne, izven tega območja pa pooblaščene institucije. Hkrati z zagonom NE Krško 1. 1981 seje pričelo tudi stalno nadzorovanje vpliva elektrarne na okolico. Programi nadzora so bili v prvi fazi zelo obsežni, tako da so bile meritve 4» '3 C c -3 >N O. O 3 E o C/] !l .s o u n ca o* 00^ ca "¦ 1-a _3 -O č/5 c 3 3 Ig > S ca c .2 -o a > o M E M ca c ca ~ l. ca S E Ji S u o E o . .O _ O X -Z o » TJ g OO C -*-§ u o c ~ > cd ca S E 26 NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 štituta za medicinska raziskovanja in medicino dela z opremo in ekipe iz. Instituta »Ruder Boškovič« iz Zagreba, usposobljene za nadzor reke Save. Program nadzora vnašanja radionuklidov v okolico vključuje nadzor voda, padavin, zraka, tal, ogroženih s poplavnimi vodami, kmetijskih pridelkov in meritve doz zunanjega sevanja. NADZOR VODA Meritve voda obsegajo nadzor voda reke Save, področij črpališč vode in podtalnic. Reka Sava se nadzoruje v delu toka med NEK in Oborovim ob Savi pod Zagrebom. Pri nadzoru tekočih izpustov NE Krško iz rezervoarjev odpadne vode in pri kontroli vstopanja in izstopanja tim. bistvene vode je bilo ugotovljeno, da so radionuklidi, ki prihajajo v reko Savo, razredčeni do te mere, da se izgubi sled za njimi že pri Jesenicah na Dolenjskem (meja SR Slovenije in SR Hrvatske), 17,5 km po toku navzgor od Zagreba. Niže od Zagreba radionuklidov iz NE Krško ni mogoče ugotoviti. Ta nadzor zajema meritve sevalcev gama, stroncija 89,90, posebno pa tricija. Istočasno s savsko vodo se nadzorujejo tudi usedline in vodna biota, da bi se ugotovilo morebitno zadrževanje radionuklidov, ki jih nosi voda. Vendar pa so meritve po toku navzor od NEK pokazale, da Sava vsebuje precejšnje količine radionuklidov iz drugih virov. Tu gre za industrijske odpadne vode, nastale s kemično-tehnološko predelavo velikih količin industrijskih surovin, v katerih so koncentirani naravni pa tudi umetni viri radioaktivnosti. Začetna stopnja koncentracije v teh surovinah je neznatna (npr. v lesu) ali samo zmerno povečana (npr. v fosfatnih rudah). Zdravstvene ustanove in bolnišnice ter inštituti, ki uporabljajo radio izotope, dodatno prispevajo k radioaktivnosti voda reke Save zaradi neustrezne izvedbe kanalizacijskih sistemov (ki nimajo vgrajenih zadrževalnikov za razpad kratkoživih iztopov). Zanje žal ne obstajajo predpisi o količinah radionuklidov, kijih lahko izpuščajo v vode reke Save. Nadzor podtalnic in vodnih črpališč sestoji iz meritev kakovosti podtalnic v vrtinah na Krško-Brežiškem polju in niže ob toku v Med-savah in Šibicah. Vodovodom se posveča posebna pozornost, ker gre za pitno vodo za Krško, Brežice, okolico Zagreba in samo mesto Zagreb. Analize vode zagrebškega mestnega vodovoda niso nikoli pokazale niti sledov vpliva NE Krško. NADZOR PADAVIN Radionuklidi iz zraka se lahko s padavinami izperejo ali pa pridejo po naravni poti v da. Zato se nadzoruje radioaktivnost v padavinah in tleh. Program zajema meritve na lokacijah Krško, Dobova, Šentlenart pri Brežicah. Merijo se sevalci gama in stroncij 89,90. Meritve na lokacijah v SR Hrvatski se ne izvajajo več, ker je bilo pri večletnem nadzoru ugotovljeno, da na teh mestih ni mogoče ugotoviti nikakršnega vpliva NE Krško. NADZOR ZRAKA — AEROSOLOV Zrak se nadzoruje na mestih, oddaljenih od NE Krško od 1,8 do 12 km in v Bistri pri Zagrebu (32 km od NE Krško). Merijo se sevalci gama in jod 131. Lokacija Vrbovec (70 km od NE Krško), na kateri je bilo med 3-letnimi merjenji ugotovljeno, da tam ni vpliva NE Krško, ni več v programu nadzora. NADZOR POPLAVNIH TERENOV Glede na možnost kontaminacije poplavnih terenov zaradi razlivanja voda reke Save se analizira tudi specifična radioaktivnost značilnih radionuklidov na področjih, ogroženih s poplavami. preko aerosolov manj od postavljene merilne meje 1 mSv, zrak preko joda 131 manj od postavljene merilne meje 4 /uSv, zunanja doza pa v okviru naravnih fluktuacij nespremenjena. Navedene vrednosti so nižje od 1% letne doze, ki jo človek povprečno prejme zaradi naravnega in umetnega ozadja, kar pomeni, da je povečanje radioaktivnosti v povprečju 1 jiSv oziroma 1/50 doze, povprečno dovoljene za NEK. O ft, m % \ ^ X o;- SKUPNA RADIOAKTIVNOST NADZOR KMETIJSKIH PRIDELKOV IN KRME Program nadzora zajema vse pomembnejše kmetijske pridelke, kot so mleko, sadje, zelenjava, žitarice, stročje, meso, perutnina in jajca. Poleg tega se nadzoruje tudi trava, ker je važen dejavnik v prehrambeni verigi. Po prvotnem programu so se v SRH (Bistra, Vrbovec) nadzorovali tim. indikatorski organizmi, v tem primeru divjačina (srne, zajci in fazani). Divjačina se namreč zaradi načina prehranjevanja praviloma bolj kontaminira kot domače živali. V vseh primerih se nadzorujejo sevalci gama, stroncij 89,90, v mleku pa tudi jod 131. MERITVE ZUNANJE SEVALNE DOZE Zunanje sevalne doze, ki so posledica naravne aktivnosti tal, kozmičnega sevanja in vpliva ostankov jedrskih eksplozij, se merijo z dozimetri. Meritve se izvajajo na 56 mestih v Sloveniji (1,5—10 km od NEK), v SRH pa na 10 mestih (17—40 km od NEK). Z radiološkimi meritvami in nadzorom vpliva NEK na okolico med njenim dosedanjim obratovanjem je bilo ugotovljeno, da se radiacijske obremenitve prebivalstva z vplivom umetnih radionuklidov gibljejo znotraj dovoljenih vrednosti doz, povzročenih z umetnimi in naravnimi sevalci. Omenjeni sevalci so tudi sicer prisotni v okolici zaradi vpliva naravnih virov, kozmičnega sevanja in globalnega onesnaženja, ki so ga povzročile jedrske eksplozije v atmosferi. Kvantitativni prirast posameznih pomembnih kazalcev, ki so za človeka v okolici NEK naslednjega reda velikosti: voda 1 pSv, zrak ORKOM '87— Z VEČJO KVALITETO IDO VEČJE VARNOSTI 3. posvetovanje o zagotovitvi kvalitete pri vzdrževanju, remontu, kvalifikaciji opreme in modifikacijah v Nuklearni elektrarni Krško bo letos od 27. do 29. maja v Karlovcu, gostitelj tega strokovnega srečanja pa bo tamkajšnja delovna organizacija Jugoturbina. Organizacijski odbor, ki seje sestal pred tremi tedni, je ugotovil, da zanimanje za ORKOM raste iz leta v leto (prvo srečanje je bilo pred tremi leti pri Hidromontaži v Mariboru), kakor se tudi povečuje zavest o pomembnosti izboljšave kvalitete dela v naši industriji. Še posebno se tega zavedajo v delovnih organizacijah, ki so sodelovale pri graditvi in montažnih delih našega jedrskega prvenca in sedaj nadaljujejo delo v remontih. Za letošnje posvetovanje je že prijavljenih 24 referatov, pričakujejo pa jih vsaj še ducat. Na prvi pogled širši javnosti nezanimivo področje je zelo pomembno, saj zagotovitev kvalitete pri vzdrževanju in upravljanju jedrske elektrarne pomeni poleg boljše obratovalne pripravljenosti tudi večjo varnost v elektrarni in njenem okolju. S. Mavsar NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 27 Dosledno spoštovati pogodbe Sindikat v krški občini je pripravil posvet o spoštovanju kolektivne pogodbe — Večina delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, nima težav z delodajalci KRŠKO — »Delavci, zaposleni pri zasebnih obrtnikih, v glavnem nimajo težav, vendar pa smo na skupnem sestanku obrtnikov in osnovne sindikalne organizacije delavcev, ki so zaposleni pri njih, opozorili na nekatere zadeve, ki jih bo treba rešiti,« je povedal Jože Kuplenik, sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov Krško. »Kolektivna pogodba, ki ima vlogo branžnega sporazuma, teži za tem, da se delavci, zaposleni v zasebnem sektorju, izenačijo z delavci v združenem delu. Na temelju kolektivne pogodbe pa morajo biti sklenjene tudi pogodbe o delovnem razmerju. Dogaja pa se, da obrtniki izpolnjujejo ta določila samo formalno, kasneje, ko pride do težav, pa ne vemo, kako rešiti te probleme. Za kaj gre? Predvsem mora biti delavec soudeležen pri delitvi čistega dohodka obratovalnice. Težava pa je v tem, da se ta čisti dohodek, ker pač imamo veliko obrtnikov, ugotavlja zelo pozno. Seveda je pri taki inflaciji zelo pomembno, ali delavec dobi denar takoj ali pa šele po enem letu. No, tu ni krivda samo pri obrtnikih, ampak tudi pri upravi za družbene prihodke. Potrebno pa je tudi dosledno izpolnjevanje ostalih določil. V pogodbi o delovnem razmerju je točno določeno, koliko dopusta, kakšna zaščitna sredstva in koliko regresa pripada delavcu. Vendar so obrtniki tu največkrat ravnali po svoje. Resda velika večina obrtnikov izplačuje celo višje osebne dohodke pa regrese in podobno, kakor določa pogodba, so pa med njimi tudi taki, ki se ne drže 10 let Obrtnega združenja Krško Ob številni udeležbi samostojnih obrtnikov, gostincev in avtoprevoznikov ter gostov smo decembra lani slovesno praznovali 10. obletnico Obrtnega združenja Krško. V največjem gostinskem objektu samostojnih gostincev, Žolnirju Fanike in Ota Sevška v Kostanjevici, so se zbrali samostojni obrtniki, predstavniki družbenopolitične skupnosti Krško s predsednikom skupščine občine Krško, tov. Zoranom Šolnom,in predsednikom izvršnega sveta SO Krško, Igorjem Dobrovnikom, predstavnika Zveze obrtnih združenj Slovenije, Miha Turšič in Stane Vernik, predstavniki sosednjih Obrtnih združenj Brežice in Sevnica, predstavniki bank in ostali gostje. Slavnostni goVornik je bil predsednik Obrtnega združenja Krško, tov. Franci Žabkar, ki je v uvodu orisal obrtno dejavnost vse od leta 1477, ko so se pojavili določil. Poleg tega mnogi delavci niti ne vedo za svoje pravice. Zato bomo sedaj, ko bo začela veljati nova kolektivna pogodba, še enkrat pregledali vse pogodbe o delovnih razmerjih in jih uskladili z njo.« Kuplenik je povedal, da je osnovna organizacija sindikata sicer med najbolj aktivnimi, vendar se le težko dobi skupaj. Mnogi delajo na terenu, nadure in podobno. Težava je tudi v slabi informiranosti, ki jo sicer na splošno opravlja priloga Delavske enotnosti. Zato so začeli izdajati Informatorja, ki bo prinašal novice iz občine. Težava je tudi v tem, da ti delavci ne izkoristijo .denarja, ki se nabira za njihovo izobraževan nje. Kot kaže, obrtniki za tako dejavnost nimajo preveč razumevanja. Zato si bodo v sindikatu prizadevali, da bodo poleg doslednega spoštovanja pogodb o delovnih razmerjih terjali spremembe še na tem področju. J. S. Dolenjski list, 22. 1. 1987 Predsednik Obrtnega združenja Krško Franci Žabkar izroča priznanje in zlato plaketo združenja Zvonku Galetu za 30 let opravljanja obrtne dejavnosti v mestu Krško že prvi usnjarski, čevljarski cehi. Obrtna dejavnost se je v poznejših letih hitro razvijala, saj je mesto ob Savi in železnici doseglo hiter napredek, zlasti po drugi svetovni vojni, kije hudo prizadela krške obrtnike, saj jih je veliko število moralo v prisilno izgnanstvo. Po vrnitvi iz tujine beležimo spet hiter razvoj obrti, zlasti tistih dejavnosti, ki so bile nepogrešljive pri obnovi porušene domovine. Nekaj let nazaj je bila obrtna dejavnost v krški občini v zastoju, zadnje leto pa rastejo nove obratovalnice, tako da šteje sedaj Obrtno združenje Krško že 361 članov, pri katerih je zaposlenih okrog 400 delavcev. V nadaljevanju je predsednik združenja dejal, da smo v preteklih 10 letih dosegli v razvoju Obrtnega združenja lepe uspehe, med katerimi je največji in ponos nas vseh novi dom obrtnikov, ki smo ga slovesno odprli v letu 1985. Poleg tega smo utrdili svojo stanovsko organizacijo in pri tem posvetili vso skrb ndaljnjemu razvoju obrtne dejavnosti kot tudi še boljšemu zbliževanju obrtnikov preko različnih oblik družbenega življenja. V preteklem obdobju smo za rekreacijo in oddih naših obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev zgradili dva objekta na otoku Lošinju in nabavili dve prikolici za kampiranje. Ob koncu svojega govora se je predsednik dotaknil tudi nadaljnjega razvoja obrtne dejavnosti v občini Krško in omenil, da ima drobno gospodarstvo v sicer razviti krški občini tudi ključno vlogo. Na zboru obrtnikov smo podelili tudi priznanja in plakete za 15, 20 in 30 let opravljanja obrtne dejavnosti. Za dolgoletno sodelovanje in prizadevanje pri razvoju drobnega gospodarstva v občini Krško smo Ljubljanski banki — Temeljni posavski banki Krško podelili priznanje in zlato plaketo Obrtnega združenja Krško. Predstavnik Zveze obrtnih združenj Slovenije.tov. Miha Turšič, je Obrtnemu združenju Krško izročil spominsko darilo — umetniško sliko ob otvoritvi novega DOMA OBRTNIKOV, starosti krških obrtnikov — predsedniku Franci-ju Žabkarju pa zlato plaketo Zveze obrtnih združenj Slovenije in enemu od pionirjev razvoja združenja, tov. Tonetu Ke-rinu — srebrno plaketo Zveze obrtnih združenj Slovenije. Predsednik Obrtnega združenja Sevnica, tov. Matko Kurnik, pa je Obrtnemu združenju Krško ob 10. obletnici podelil priznanje za prizadevno sodelovanje. . Ob lepem petju Leskovškega okteta in reviji modnih pričesk, ki jih je pripravila sekcija za fizerstvo pri Obrtnem združenju Krško, ter ob zvokih vokalno-instrumentalne skupine NON-STOP so krški obrtniki ob družabnem srečanju zaključili tudi leto 1986. Jože Cvar 28 NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 snežni mnogoboj v Z viki Rekreacijska skupina Športni Kranjci je v nedeljo, 25. januarja, zvabila svoje člane in vse ostale smučarske navdušence na tJ. snežni mnogoboj v Žviki nad Krškim. Športnorek-reacijsko tekmovanje je bilo zastavljeno na pobočju ob Komočarjevem kozolcu, od udeležencev pa je terjalo več spretnosti in vzdržljivosti kot pa smučarskih veščin. Samo smučanje obvlada že toliko ljudi, da so smučke nadomestili z neke vrste mučilno pri- pravo, narejeno iz ogrodja dvokolesa, na katero so pritrdili dve gibljivi kratki smučki. V globokem snegu je ta »izum« seveda spust bolj zaviral kot pospeševal. Drugi del tekmovalne proge so tekmovalci morali premagati na plastičnem sodu brez kakršnih koli ročajev. Vmesni- postanek so morali koristno izrabiti za streljanje z zračno puško in okrepčilo — 1 dl rdeče pijače, sumljivo podobne vinu — ki naj bi tej garaški tekmi verjetno dalo pridih neobvezne rekreativnosti. Zadnja naloga: s kepo snega je bilo treba zbiti pločevinko s podstavka. Prireditev je gledalcem prinesla nemalo zabave in izzvala salve smeha, žirija pa je objavila naslednje skupne rezultate: moški — 1. Franc Rumpret, 2. Bojan Hrastnik, 3. Jože Resnik; ženske — I. Rosana Jug, 2. Boža Roji-na, 3. Ida Merhar. Naslenje množično srečanje obljubljajo Športni Kranjci (skupina obstaja že četrto leto) poleti, ko bodo organizirali kolesarski izlet, obogaten s športno-zabavnim tekmovanjem. NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 29 30 NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 ^)ejem Moda 87 je mimo, Lisca kot znana tovarna ženske konfekcije je dovolj pomembna, da je lahko na tem sejmu dosegla določene rezultate. Kakšni so ti uspehi? Jane: »Neposredne predstavitve naše (senovske) temeljne organizacije ni bilo, ker se vedno odločimo za kompleksno Liscino predstavitev, kar je tudi prav. Sam sejem Moda 87 je bil tudi nova potrditev naših programov in dolgoročne razvojne projekcije v slovenskem, jugoslovanskem in svetovnem prostoru. Samo slovenski prostor je namreč za nas premajhen. Kljub določeni krizi v tekstilni industriji smo še vedno s programom miderskega blaga in kopalk v vrhu, tako glede modnih trendov kot tudi materialov, kreacij... Poleg tega imamo tudi rezervni program bluz (tako ga pri nas v Lisci imenujemo), ki predstavlja manjši Konkurenca v celotni tekstilni branži je izredno močna, zato je uspeh zagotovljen samo najkakovostnejšim proizvajalcem. Teh seveda ni veliko, zdrugimi besedami: razvrščeni so v kakovostne in cenovne razrede. Kakovost pogojuje ugodno ceno, medtem ko povprečno delo prinaša tudi primerno ceno.« leta 1986) nismo mogli zadovoljiti potreb domačega trga. Morda je trenutno stanje nekoliko boljše. Zaradi tega smo imeli tudi precej težav. Vedeti moramo, da Lisca pokriva skoraj 60% vseh potreb po miderskem blagu (ženske spodnje perilo) in kopalnih oblekami. Zaradi tega, ker je komerciala Branko Jane iz Lisce: »Pravo vrednost delu in težnji za razvojem!« Ljubljanski sejem Moda 8 7 nas je spodbudil k temu, da smo se domenili za razgovor o sejmu in o tem, kako dihajo konfekcionarski delavci v senovski Lisci. Naš sogovornik je tamkajšnji direktor Branko Jane in iz njegovih besed veje čut trdne povezanosti vseh temeljnih organizacij v eno Lisco, kije lani dopolnila 30. leto. del naše proizvodnje. Videti je, da smo tudi tu uspeli, saj smo ravno za ta program na sejmu prejeli priznanje, diplomo ljubljanskega zmaja za modne dodatke. Če sodimo po vtisih in reakcijah obiskovalcev, lahko ugotovimo, da so bile naše kolekcije dobro sprejete. Pojavili smo sez nekaj novostmi, med katerimi je tudi takoimenovani minikini - samolep-ljive kopalke. Prilepitijihjetrebanakožo, ker ne segajo okrog in okrog pasu, pač pa puščajo boke proste in dostopne soncu. Vzbudile so precej zanimanja, zato se bodo, čeprav v manjši količini, pojavile tudi v naši kolekciji za leto 1988. Doslej smo mi edini pripravili to novost na sejmu, zato sklepam, daje še nihče drug nima. Sicer pa so te kopalke narejene iz povsem normalnega blaga, ki se hitro suši in ima vse ostale lastnosti sodobnih kopalk. Morda bi omenil še to, da smo se na ljubljanskem sejmu predstavili z odprtim paviljonom, kar je bila novost za tamkajšnje sejemske razmere. Naši poslovni pogovori so potekali publiki na očeh in ker tega v Ljubljani še niso vajeni, je eden od partnerjev celo pripomnil, da bi prišel na obisk k nam kasneje, ko bomo imeli paviljon urejen. Skratka: ljubljanski sejem je ena izmed zanimivih prireditev. Kako se Moda 87 pozna pri sklepanju poslov v Lisci? Jane: »Mi imamo proizvodnjo praktično razprodano že sicer, zato sejem ne more imeti bistvenega vpliva. Gre bolj za »image«, za predstavitev. Novitete za naslednje leto si sicer ogledajo tudi naši kupci in dobavitelji materialov, vendar je naš izvoz tako močan, da (vsaj v drugi polovici dolgoročna zadeva, sejem za nas nima posebnega poslovnega pomena. Ni pa zanemarljiva možnost predstavitve delovne organizacije širši javnosti.« Kaj so torej lahko videli obiskovalci sejma v okviru predstavitve Lisce? Jane: »V okviru miderskega programa smo na sejmu predstavili v glavnem lažje žensko spodnje perilo, narejeno pretežno iz uvoženega materiala. Ti izdelki so težko in bolj poredko dosegljivi na jugoslovanskem tržišču, zato je bilo zanje izredno veliko zanimanja. Kreacije so za širši krog uporabnikov izredno zanimive. Reči moram, da pri tem čisto nič ne zaostajamo za trendom Zahoda; morda je v nekaterih zadevah nekoliko problemati- NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 31 čna kakovost materialov, glede samih kreacij pa smo na potrebni ravni. Če namreč hočeš pri trgovanju z Zahodom obdržati tak odstotek izvoza, kot ga ima Lisca, potem moraš prodajati izredno kakovostno blago. Pri tem ne zadostujejo le ugodna cena, spoštovanje dobavnih rokov in kakovostna izdelava. Izvažamo v vse zahodne države, v države SEV in celo na BUžnji vzhod in vsepovsod se lahko prebije samo vrhunski izdelek.« Kakšen je Liscin izvoz v odstotkih? Jane: »Lisca izvaža 45% celotne proizvodnje! Znotraj tega imamo 86% klasičnega izvoza in le 14% »Ionposlov«, kar je vsekakor ugodno razmerje. V tistih 86% je veliko naših materialov in zlasti našega znanja (kreacij). »Lon posle« je Lisca obdržala zaradi tega, ker je to določena tradicija sodelovanja z različnimi partnerji iz različnih evropskih držav. Jasno je, da v tem vidimo tudi ekonomski račun za sebe in se nam še vedno izplača, čeprav prodajamo samo svoje delo, medtem ko tuji partner daje bili na zunanji (izvozni) trg, zaradi naših domačih potreb čez noč ali za leto dni nismo mogli izvoza prekiniti! Pri tem ne smejo na politiko izvoza vplivati niti morebitne ugodnejše domače prodajne razmere, kakor jih dosegamo pri izvozu. Izbire ni, ne glede na (ne)zanimivost izvoza. Poslovno in stalno seje treba držati sklenjenih pogodb, sicer si odpisan. Res pa je, da izvoz za nas ni dohodkovno stimuliran, saj z njim dosegamo le 33% celotnega prihodka.« Kakšna je razlika med domačo in izvozno Jane: »V izvoznih cenah niso všteti samo tisti stroški, ki so za nas specifični: razni prometni davki, udeležba prometnih organizacij... Vsi drugi stroški pa so tu zajeti. S katerimi trgovskimi hišami največ delate? Jane: »To so: Robna kuča Beograd, Nama Zagreb, Nama v Ljubljani...; v Sloveniji imamo že bolj detaljistično kot grosistično prodajo. Robna kuča je naš največji partner, ki pokriva svoj del Srbije in preko nje ustvarjamo velik odstotek bruto prometa. Veliko blaga ha domačem trgu je narejenega iz uvoznih materiale v.ker ustreznih kakovostnih materialov pri nas ni. Če hočeš imeti kakovost in z njo obdržati ustvarjalni ugled, moraš zagotavljati vseskozi odlične izdelke. V nasprotnem primeru podreš tisto, kar si nekaj let gradil; danes Lisca nosi pečat tako kot Mura, Rašica, Almira — pojem kakovosti v tem programu. Surovine so iz klasičnega uvoza.« Če hoče Lisca prodreti s svojimi izdelki, mora gotovo veliko vlagati v ustvarjalno dejavnost. Kakšna je vaša kreatorska služba? Jane: »Kar zadeva kreacije, smo dokaj »na liniji«, hitro spremljamo smeri gibanja mode v svetu. Letno pri nas,na|primer, ves potrebni material in kreacije, odpelje pa gotove izdelke in ostanek materiala. Prišli smo pa tako daleč, da si lahko tudi dobavitelje »lon poslov« izbiramo; pred časom smo sodelovanje z enim od nemških partnerjev zaradi ekonomske neza-nimivosti pretrgali. Vse drugo izven omenjenih 14 odstotkov je klasični izvoz!« Skozi ves dosedanji razgovor se pojavlja to nasprotje, da Lisca - že zaradi možnosti uvoza surovin - zelo veliko izvaža, na domačem trgu pa njenih izdelkov primanjkuje. Kaj pravijo na to domači kupci, kakšna je možnost, da oni pridejo do vaših izdelkov? Jane: »Z domačimi kupci ima Lisca, v nasprotju z drugimi proizvajalci, ki morajo robo ponujati, velike težave. Zlasti gre pri tem za velike trgovske hiše, ki jim blaga nekaj časa nismo mogli redno dobavljati. Nam se to zdi normalno! Zastavili smo si cilj, da bomo 45 - 50% svoje proizvodnje izvažali. Ko smo se enkrat pre- Modeli kopalk iz Liscinega kataloga za sezono 1987 32 naredimo po tisoč modelov miderske robe v različnih velikostih in barvah. Torej smo dovolj hitri. Naši kreatorji spremljajo modne tokove na sejmih od Milana, Pariza do Frankfurta in Kolna... ter vzdržujejo stalen stik z gibanji v svetovni modi. Nekoliko se na dohodku delavcev odraža dejstvo, da izdelujemo pri nekaterih elementih že butično blago. Toso majhne serije, ko dnevno ali večkrat na dan menjavamo programe. Včasih je bila serija velika, npr. 50.000 kosov, a o tem se nam danes lahko samo še sanja, celo o 20.000 enakih izdelkih! Pred 10 leti pa so en sam artikel izdelovali vse leto! Za nas je trenutno velika serija že od 2000 kosov naprej. Te serije se ciklično ponavljajo in dosegajo največ 8000 izdelkov. Majhne serije pa imajo 50 do 300 ali 500 kosov. Stroški so zato seveda večji, večje priprav in produktivnost pada. Za vsak artikel moraš imeti posebne delovne pripomočke, delavci niti še ne dobijo rutine, ko že zamenjajo proizvod in pripomočke. S tem je tovarna konkurenčna do samega vrha, delavc; pa seveda zaradi zma- njšane produktivnosti priznavamo priu-čitveni čas, zato da ni oškodovan. Že drugo sezono imamo v šivalnici na Senovem program kopalk in smo (poleg sevniške) edina TOZD, ki jih izdeluje. Letos smo njihovo proizvodnjo povečali dvakrat, kar nam v TOZD sami dela nekaj težav. Lani zato nismo dosegli fizičnega plana (za nekaj odstotkov), a to še vedno ne pomeni, da smo bili slabi. Lisco kot proizvajalca miderskega blaga poznajo po vsej Evropi tisti, ki se s tovrstno proizvodnjo ukvarjajo in tisti, ki te izdelke prodajajo. Zato bi lahko svoj izvoz še povečevali. Tega ne storimo zato, ker smo kljub vsemu dolžni oskrbovati domači trg in zato, ker izvoz ni stimuliran!« Koliko je vreden vaš izvoz? Jane: »Vrednost izvoza v letu 1986 je bila okrog deset milionov dolarjev za celo Lisco. Prihodek iz izvoza ustvarjamo skupno in delitve tudi opravljamo spo- razumno med TOZD. Če bi se odločili za strogi obračun, potem senovska TOZD proizvaja za izvoz včasih bistveno več od prej omenjenih 45% skupne proizvodnje, včasih dosežemo tudi 80 - 90%! Doma ustvarja naša TOZD, ki zaposluje 300 šivilj in vse ostalo potrebno osebje vključno z res minimalno administracijo, okrog sto petdeset milijard din celotnega prihodka letno. Po velikosti je senovska TOZD nadrugem mestu. Vrstni red je tak: Sevnica, Senovo, Babušnica, Krmelj, Zagorje in Krojilnica v Sevnici.« Ko sva že pri Krojilnici: koliko pride pri tako majhnih serijah do izraza posodabljanje, uvedba računalnikov, povečanje izkoristka materiala...? Jane: »Za krojenje smo lani vpeljali računalniški sistem Elektra. Izkoristek materiala je različen glede na izdelke -pri vseh krojih pač ne more biti enak. Ustvarili pa smo banko podatkov za kroje (v spominu računalnika), ki so se prej pomikali okrog in po letih neuporabljanja določenega kroja preprosto nismo mogli več najti. Danes je drugače. Dograjujemo pa tudi sistem Elektra, tako da bomo avtomatizirali tudi razrez, ki smo ga doslej opravljali ročno. Prej tega nismo hoteli zaradi nedodelanosti sistema, ki bi nam s precejšnjim številom možnih napak napravil več škode kot koristi.« Kako pa posodabljate proizvodne (šivalne) stroje? Jane: »To je vprašanje modernizacije: brez kakovostnih strojev si preprosto ne znamo več predstavljati vrhunske proizvodnje. Razvoj strojnega parka napreduje izredno hitro. S stroji, ki nimajo kakovostnega šiva ali nekaterih avtomatsko - računalniško vodenih operacij, si danes proizvodnje ne znamo več predstavljati. Zato vsako leto vlagamo vellika devizna sredstva za nabavo novih strojev. Veliki tuji proizvajalci strojev, pri katerih kupujemo, so Rinaldi, Yuki, Pfapf, Singer, Dirkhopf...Zlasti Yuki je napravil velik skok.« NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 V kolikem času je tak stroj izrabljen? Jane: »To je odvisno od števila obratovalnih ur in od napredka tehnologije. Šivalni stroj je potrošna roba in po nekaj letih proizvodnje zastari, oziroma proizvajalec ponudi tako izpopolnjene stroje, da si primoran nabaviti nove. Izboljšave so v številu vbodov, Yukijevi stroji omogočajo, na primer, programiranje posameznih faz: dolžine, hitrosti šiva itd. Šivilja izbira že obstoječi program, ki vodi izdelek, in tako poveča produktivnost. Poskusno smo vključili v proizvodnjo nekaj takih strojev. Rezervnedele uvažamo, veliko okvar je zaradi pogostega prilagajanja strojev novim artiklom. Zlasti novejši šivalni stroji so natančni, zelo občutljivi in vsaka najmanjša napaka ima lahko za posledico slab ali izpuščen šiv. Cena takega stroja se giblje med 8000 in 30000 zahodnonem-ških mark.« V tekstilni industriji nosijo delavci oznako slabo plačanih garačev in v takih pogojih je zlasti pomemben vsak delček družbenega standarda, ki lajša vsakdanje težave. Kako Lisca skrbi za družbeni standard svojih zaposlenih? Jane: »Mislim, da družbenemu standardu posvečamo še premalo pozornosti. Delavcu preživljanje dopusta pomeni najmanj en osebni dohodek, dopust kot dopust pa je edino, kar lahko delavcu obnovi moči. Tu smo morda v zadnjih 2 — 3 letih kar preveč zamudili, zato smo si tudi zastavili nalogo, da bistveno izboljšamo družbeni standard delavcev. Družbeni standard je pa tudi v sorazmerju z našo celotno ekonomsko močjo. Lisca je morda celo prestabilna firma v današnjih gospodarskih razmerah. Morda se nekoliko preveč zanašamo na zagotovljeni uspeh in ne tvegamo. NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 33 mu pa imamo ogromno zahtevkov za pristop k invalidski komisiji, veliko je invalidov, ki delajo po štiri ure ali 70% obveznosti za 100% in vidimo, da bo tega čedalje več. Okrog 50 ljudi vozimo iz Klanjca in Zagorja, sicer pa imamo organiziran pogodbeni prevoz iz glavnih smeri z vseh koncev občine.« Glede na pripombo o naložbah iz lastne akumulacije bi logično sledilo vprašanje o povprečnem OD. Jane: »Povprečni osebni dohodek je v letu 1986 znašal okrog 93.000 din v celi TOZD, v celi Lisci pa okoli 105.000 din. Razmerje med mojim in njihovim osebnim dohodkom je 1:2,41, torej je izredno nizko in ob prihodu v ta kolektiv me ni potegnil OD. Šel sem na slabše, a osnovna skrb je, da produktivnost, prodajo, proizvodnjo izboljšamo do te mere, da bomo dosegli boljše finančne učinke in s tem tudi boljše OD. Za dosego tega je včasih potrebna tudi agresivnost, večja disciplina, povečanje storilnosti in izkoristka delovnega časa. V Lisci te prakse ni bilo doslej, a začeli smo počasi razmišljati tudi o programih, kolekcijah, razpisanih delovnih nalogah, njihovi ekonomski zanimivosti za našo DO.« Ob izkoristku delovnega časa in učinkovitosti dela se nujno postavi vprašanje o stališču do skrajševanja delovnega tedna glede na to, da cela konfekcijska industrija nosi pečat največje možne delovne učinkovitosti. Jane: »Mislim, daje skrajšanje delovnega tedna nujno. Dve uri tedensko smo sposobni brez problema nadomestiti, saj ni nujno, da vse to natovorimo delavcu na pleča. Možna je boljša prerazporeditev, še racionalnejša organizacija, boljša oprema... S skrajšanjem pa bi se znebili cele vrste stroškov, ki spremljajo sobotno delo in jih zaradi humanosti moramo zagotoviti celo dva sobotna dopoldneva na mesec, ki nam ne dajeta pričakovanih rezultatov.« Nekoliko sva že zabredla v razgovor o načrtih, možnostih razvoja... Ali je Lisci Zato nas tudi nihanja ne stresejo zlahka. V 30 letih je Lisca zgradila vse tovarne in tako zagotovila solidne delovne pogoje. To je delala večinoma z lastno akumulacijo. Ogromno vlaga tudi v razvoj — v računalniško podprto proizvodnjo. Z letos nabavljenim računalnikom bomo, na primer, terminalsko povezali vse TOZD in omogočili dnevno spremljanje celotne proizvodnje in vsega, kar je v zvezi z njo. Vse pa gre iz lastne akumulacije, nismo delili vsega, kar smo ustvarili, in jasno je, da so tudi delavci za to veliko žrtvovali. Sedanji program razvoja počitniških zmogljivosti predvideva letos dokončno ureditev našega doma v Filip Jakovu. Naš je tudi Tončkov dom na Lisci, ki ga bomo obogatenega z rekreacijsko-športnimi napravami in s posodobljeno savno ponudili delavcem. Žal se moramo umakniti iz Pirana, ker je uprava občine ugotovila, da je premalo, če ima mestno jedro naseljeno le tri mesece na leto, in bi rada v sedanje počitniške domove, ki so izven sezone prazni, naselila drugo vsebino. Tudi zato iščemo nadomestne možnosti. Poleg tega imamo tudi možnosti za preživljanje zimskih počitnic...« Delo šivilj je naporno, mučno, treba je sproti odstranjevati napetost. Kako ukrepate za izboljšanje vsakodnevnega počutja delavk? Jane: »Šiviljsko delo je fizično izredno naporno, obremenjuje nekatera čutila (vid, sluh), hrbtenico, kjer se pojavlja veliko okvar zaradi dolgoletne prisilne drže... Temu se povsem ne da ogniti s kakršnimi koli ukrepi. Radi pa bi delo bolj humanizifali. Polurni odmor imamo razdeljen na dva dela, ma malico in dodaten 10-minutni zastoj. Ob tem smo lani uvedli čas za rekreacijo v šivalnici. To je v bistvu obvezna telovadba. Stroji se ustavijo, ker odklopimo elektriko, usposobili smo 15 delavk, da lahko vodijo vaje. Ukrep je naletel na zelo ugoden odmev, razmišljamo pa celo o tem, da bi to preki- nitev prisilne drže povečali na dvakrat. To je stvar nekaj minut in s tem ne bi toliko zmanjšali produktivnosti, kolikor lažje ljudje delajo po vadbi. Šivilja mora namreč do malice (ob 9.30) narediti 75% norme, če jo hoče do konca delovnega časa preseči. Tako hitro zaradi utrujenosti pada učinkovitost dela. Če pa to prisilno držo in monotonost za kratek čas prekineš s telesnimi vajami in glasbo ali radijskim programom v premorih, močno olajšaš nadaljevanje dela. Za organizirano rekreacijo v prostem času je zanimanje izredno majhno, ker imamo izmensko delo, kup vozačev, matere, gospodinje, ki imajo nekatere celo kmetije in jim prostega časa ne ostane čisto nič. Imamo pa na Senovem rezervirane termine v telovadnici, na kegljišču...Rekreacijo skušamo spodbujati, a zanimanje je relativno majhno.« Kako dolgo delavke zdržijo tako delo? Jane: »Povprečna starost pri nas je 30,5 let in delavke različno dolgo vztrajajo za strojem. Starejše postopoma razporejamo k lažjim delom, ki sicer so zahtevna, vendar omogočajo, da se človek vsaj pretegne, da vstane. To so kontrola kakovosti, pomožna ročnadela. Kljub te- 34 NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 dovolj, da ostane pri dosedanjem uspešnem poslovanju, ali pa ima Se kakšne večje načrte in želje? Jane: »Za perspektivo Lisce se sploh ne bojim. Že sedaj smo solidni, prepričan pa sem, da se da naš položaj še bistveno izboljšati. Lisca je kakovostna firma, priznana doma in v svetu, zato lahko na tem gradimo. Biti moramo bolj vztrajni in hitro reagirati na vse spremembe na trgu. Precej nas pri tem destimulira izvozna ekonomska politika, tako da smo lani plačevali delovno silo 120% dražje kot v letu 1985, vrednost zahodnonemške marke pa je v istem času zrasla za 84%. To pomeni, da smo imeli pri delu 40% izgube. Naša perspektiva ni nadaljnje povečevanje zmogljivosti. Verjetno smo dosegli optimum. Ena od možnih rešitev je naš program INES, t.j. vlaganje v drugo dejavnost. Ne gre namreč samo za nas 2100 zaposlenih, ampak tudi za otroke teh delavcev. Naša možnost je INES (Industrijska elektronika Sevnica), ki izdeluje elektronske elaboratorje asinhronih motorjev. Začeli so proizvodnjo kot delovna enota v naši TOZD Blagovni promet in letos se bodo razširili na 35 delavcev. Imamo svojo lastno projektivo, ker gradimo pretežno na znanju, manj pa na konfekciji kot taki, čeprav gre za konfekcijo v elektroniki. RAZPORED TEKMOVANJ V MLADINSKI ŠPORTNOREKRE-ACIJSKI LIGI (KOŠARKA) 8. 2. 1987 — telovadnica OŠ Raka, organizator: OO ZSMS Raka I. KROG 8.00 — COŠ Brestanica — Podbočje 8.35 — KPŠ MD : Lewis 9.10 —Zdole : Rostfrei 9.45 — Gorenja vas — Rožno 10.20 — Feder v šale : Raka 10.55 — SŠ Krško I : SŠ Krško II II. KROG 11.30 — Rožno : Feder v šale 12.05 — ŠZD Rostfrei : Gorenja vas 12.40 — Podbočje : SŠ Krško II 13.15 — Raka — SŠ Krško I 13.50 — Lewis — Zdole 14.25 — COŠ Brestanica : KPŠ MB 14.2.1987 — telovadnica OŠ Kostanjevica, organizator: SŠ Krško II III. KROG 8.00 — Podbočje s KPŠ MB V ži votarjenju na pozitivni ničli, s čimer so nekateri celo zadovoljni, vsekakor ni perspektive. To je težka stagnacija, ki se v letu dni niti ne opazi in seje ne zavedamo. V tem trenutku smo razvajeni, govorimo samo o delitvi sredstev in višanju OD v vseh OZD. Perspektiva je le ta, da primerno vrednotimo dobrega delavca, damo ustrezno družbeno priznanje... Dober delavec se preveč ukvarja z delom, 8.35 — Zdole: COŠ Brestanica 9.10 — Dolenja vas t Lewis 9.45 — Feder v Jalc : ŠZD Rostfrei 10.20 — SŠ Krško I : Rožno 10.55 — SŠ Krško II : Raka IV. KROG 11.30 — ŠZD Rostfrei : SŠ Krško I 12.05 — Lewis : Feder v šale 12.40 — Podbočje : Raka 13.15 —Rožno : SŠ Krško II 13.50 — COŠ Brestanica : Gorenja vas 14.25 — KPŠ MB : Zdole 21. 2.1987 - Dom XIV. divizije Senovo, organizator: Feder v šale V. KROG 8.00 — Podbočje : Zdole 8.35 — Gorenja vas : KPŠ MB 9.10 — Feder v šale : COŠ Brestanica 9.45 — SŠ Krško I : Levvis 10.20 — SŠ Krško II : ŠZD Rostfrei 10.55 — Raka : Rožno VI. KROG 11.30 — Zdole : Gorenja vas 12.05 KPŠ MB: Feder f šale 12.40 — COŠ Brestanica : SŠ Krško I 13.15 Lewis : SŠ Krško II 13.50 — ŠZD Rostfrei J Raka 14.25 — Podbočje : Rožno 28.2.1987 — telovadnica OŠ Kostanjevica, organizator: ŠZD Rostfrei VII. KROG 8.00 — Podbočje : Gorenja vas 8.35 — Feder v šale ; Zdole 9.10 —SŠ Krško I : KPŠ MB 9.45 — SŠ Krško II : COŠ Brestanica zato je na nekaterih področjih bos: ne spremlja dogajanja v okolju (tudi obrekovanj ne) in je zaradi tega predmet spotika-nja tistih, ki jim delo ne pomeni največje vrednote. Če bomo postavili delo na prvo mesto in ga pravilno ovrednotili, delovne organizacije postavili na trdna tla in ne bomo več s toliko čustvenosti ali z ukrepi družbenega varstva reševali problemov ter če bomo deravcem dali ustrezna pooblastila, se bomo iz težav tudi rešili—tudi v tekstilni industriji!« i0.20 — Raka : Lewis 10.55 — RožnojŠZD Rostfrei VIII. KROG 11.30 — Gorenja vas : Feder v šale 12.05 — Zdole t SŠ Krško I 12.40 KPŠ MB J SŠ Krško II 13.15 — COŠ Brestanica : Raka 13.50 — Levvis : Rožno 14.25 — Podbočje : ŠZD Rostfrei 7. 3. 1987 — telovadnica OŠ Podbočje, organizator iPodbočje IX. KROG 8.00 — Feder v šale v Podbočje 8.35 — SŠ Krško I ! Gorenja vas 9.10 — SŠ Krško II. Zdole 9.45 — Raka : KPŠ MB 10.20 —Rožno t COŠ Brestanica 10.55 — ŠZD Rostfrei: Levvis X. KROG 11.30 — Feder v šale ; SŠ Krško I 12.05 — Gorenja vas : SŠ Krško II 12.40 Zdole : Raka 13.15 —KPŠ MB: Rožno 13.50 — COŠ Brestanica \ ŠZD Rostfrei 14.25 — Podbočje : Levvis 14. 3. 1987, telovadnica Dom XIV. divizije Senovo, organizator Levvis XI. KROG 8.00 — Lewis : COŠ Brestanica 8.3S — ŠZD Rostfrei: KPŠ MB 9.10 —Rožno: Zdole 9.45 — Raka • Gorenja vas 10.20 — SŠ Krško II : Feder v šale 10.55 — SŠ Krško I : Podbočje NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 35 i ^^9l')(°l(\!]( lr*l/ (v^^^^^^TsT^ U V. S l^Aj Lučka Roječ 22. marca, ob dnevu Literarnega kluba Beno Zupančič Krško, bo izšla že šesta Številka redne publikacije Literarni listi. Vse tiste, ki se bolj ali manj resno ukvarjate s pisanjem, vabimo, da pošljete svoje prispevke (pesmi, proza, dramatika, eseji itd.) najkasneje do 5. februarja 1987 na naslov: DKD Edvarda Kardelja Krško (za literarni klub). Ureja Ivan Mirt BESEDA ZA ZAČETEK Pozdravljeni, ljubitelji literarnega ustvarjanja in kulturnega dogajanja! Literarni klub »Beno Zupančič« iz Krškega je dobil že eno priložnost, da občanom predstavi svoje delovanje. Tokrat ste to vi, bralci glasila NAŠ GLAS, saj se bomo člani kluba potrudili in poskušali pripravljati gradivo za vsako številko časopisa. In kako smo si zamislili to stalno rubriko oziroma naš literarni kotiček? Člani literarnega kluba gojimo različne aktivnosti, vendar se vse navezuje na lastno literarno ustvarjanje, pesnikovanje, to pa naj bi dalo pečat tudi rubriki, za katero smo si sposodili naslov pri pesniku Menartu — PESNIK SE PREDSTAVI. Tako bomo objavili pesniške in druge drobtinice naših članov, vzporedno s tem pa vas bomo seznanjali s celotno dejavnostjo kluba, z načrti in rezultati našega dela. Ob vsem tem ne želimo biti zaprt krog »čudakov, ki se gredo kulturo«, ampak vabimo k sodelovanju tudi vas,bralce Našega glasa. Za začetek bomo veseli vaših pripomb in namigov pri urejanju rubrike, morda pa boste želeli z nami sodelovati bolj aktivno in nam boste poslali tudi svoje literarne zapise. PIŠEM PESMI V prvem prikazu literarne rubrike Našega glasa objavljamo pesmi treh naših članov. Silvo MAVSAR je ustanovitelj kluba in njegov prvi predsednik. Dela v NE Krško, živi v Krškem in že v mladih letih se je zapisal kulturi. Asta MALAVAŠIČ živi in dela na Senovem. Na valovih ljubljanskega radia pogosto slišimo njene pesmi, z njimi pa redno bogatimo tudi klubovske programe. Ana ROSTOHAR zadnja leta živi v Ljubljani, vendar vezi z našim krajem ne more pretrgati. Kljub oddaljenosti je prisotna pri vseh dejavnostih kluba. Kaj je tisto, kar v pesniku povzroči pesniški izliv? Ni nujno, da so to vedno morje in veter in luna. To je lahko kamen ob poti ali beseda bližnjega, ki zareže pregloboko... Poglejmo, kakšno inspiracijo ponuja, na primer, noč ali jutro. i. m. Asta Malavašič: JUTRO Bela golobja telesa v sivem objemu jutra kakor utrip luči. Vlažno drhtijo breze, ko se dani. V mraku so misli težke, kakor slovesa dan... V nežno razgaljenih rjuhah vonj tvoj in zunaj že dan... (FOTO: Goran ROVAN) Silvo Mavsar: JUTRO Treba je čez marmornato dvorišče jutra neprebujen presenetiti nekaj grlic Z isto dlanjo pričakovanja v ograji belih akacij otipati osti neprevidno Z isto dlanjo hrepenenja še pred soncem zvariti spomine s prividi Dokler me dohiteva zravnan odriv zvonika med topoli in tihi pljuski mamine kave Zdijo v poletnih dopoldnevih ostanem neoprana preteklost teh gričev. Ana Rostohar: NOČ Moč. Nebo brez zvezd in mesečine samo joče in joče bete snežinke v hladen mrak. Daleč, na drugi strani sveta, trenutek ta v tebi isto misel rodi. Tihe stopinje. Srce vzdrhti, drhti in hoče obstdli. Mimo mojih vrat koraki gredo, zamro in spet je vse tiho, le burja včasih pod oknom mojim pritajeno zastoka. PESNIK SE PREDSTAVI PREBERITE! PRISLUHNITE! PREBERITE! PRISLUHNITE! Morda niste vedeli, zato vas opozarjamo na posebno radijsko oddajo radia Brežice, ki jo pripravlja Literarni klub Beno Zupančič. Oddaja PESNIK NA OBISKU je na sporedu vsako drugo soboto v mesecu ob 17. uri. Za februar pripravljamo nekaj posebnega, saj se moramo ob slovenskem kulturnem prazniku še posebej potruditi. NE PREZRITE! Literarni klub Beno Zupančič iz Krškega vabi k sodelovanju vse mlade (do 20. leta starosti), ki bi se v prostem času želeli organizirano ukvarjati z nastopanjem in pripravljanjem pestrih kulturnih programov v okviru izvajalske sekcije kluba. Dobrodošli bodo ljubitelji igre, recitalov, plesa, petja, instrumentov in fotografije. Prijavite se lahko v DKD Edvarda Kardelja (za literarni klub) ali na tel. 71-495 ter pri članih kluba. 36 NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 Ameriške razglednice (2) Piše: Silvo Mavsar WELCOME TO PITTSBURGH Naglica, s katero sem odpotoval v ZDA, je bila zelo dober uvod v tisto, kar me je čakalo vse dni mojega bivanja v Novem svetu. Težko bi si tudi zamislil boljšo terapijo za ozdravitev strahu pred letenjem, kot je bilo to moje potovanje, med katerim sem zamenjal kar osem letal v št irnajsti h dneh, tako da je bila vsa reč ob vrnitvi že kar podobna vožnji s krškim lo-kalcem. Tekma s časom seje pravzaprav začela že na zagrebškem letališču, kjer sem ob pomoči prijazne stevardese zadnji vstopil v letalo, ki je bilo že povsem polno, če ne štejem mojega sedeža 18 G. Med sopotniki, s katerimi sem začel preizkušati svojo angleščino, je bil posebno zanimiv moški šestdesetih let iz Los Angelesa, katerega ime sem od silne vznemirjenosti pozabil. Možak je namreč košarkarski strokovnjak in je bil pred leti v Ameriki eden od trenerjev znanega jugoslovanskega košarkarja in sedanjega trenerja reprezentance, Krešimirja Čosiča. Ker je bila košarka vedno moj najljubši šport z žogo, sva kmalu klepetala o naših uspehih na tem področju in sedanji situaciji v svetu. Iz pogovora sem izvedel, da sta bila z ženo na štirinajstdnevnem potovanju po Jugoslaviji, med katerim sta videla vse pomembnejše turistične kraje od Dubrovnika do Bleda, priložnost sta izkoristila tudi za obisk pri Novoselu in Čosiču v Zagrebu in pri Skansiju, ki ima zdaj lokal v Ljubljani. Ameri-kanec mi je tudi zaupal, da se je dogovoril z Jugoplastiko za trening njihovih mladincev, zaradi česar bo prišel poleti v Split. Ko smo se približali New Yorku in začeli zapuščati oblake, se je večina potnikov pričela ozirati na tisto stran, kjer naj bi bil znameniti Kip svobode, katerega so pred kratkim obnovili v čast 200-letnice ZDA. Nisem se trudil, da bi še s svojimi kilogrami ogrožal ravnotežje letala, zamujeno pa sem nadoknadil kasneje ob povratku. Razmeroma miren let se je končal tudi z zelo mehkim pristankom našega jumb» jeta na enem največjih letališč na svetu — John Fittzgerald Kennedv. Samo na tistem delu tega zračnega pristaniča, kjer so privezi družbe PAN AM, sem v pol minute naštel po en vzlet in en pristanek. Ko gledaš tak dren na pristajalni stezi, se čudiš, da ni več letalskih nesreč. A vrnimo se nazaj nad prostrani Atlantik, o katerega globini nisem razmišljal, razen takrat, ko je stevardesa pred mano zavzeto pojasnjevala uporabo rešilnega pasu v primeru prisilnega pristanka na vodi. Čeprav so se tudi izkušeni popotniki čudili, da se odpravljam prvič sam čez veliko lužo in pravzaprav nisem imel mnogo časa za priprave, se je pokazala tudi dobra stran tega, saj sem se bolj potrudil, da bi se čim hitreje in čim bolje znašel v novem okolju. Kljub dolgi vožnji mi na letalu sploh ni bilo dolg čas, ker sem želel , vse prebrati in vse slišati, še posebej občasne pozdrave kapitana letala, ki nam je sporočal trenutno pozicijo in vremenske razmere. Poleg nekaj zvrsti glasbe, ki jo lahko poslušaš Avtomobilski odpad v Clevelandu, država onih (Foto Silvo Mavser) s posebnimi slušalkami v svojem sedežu, zavrtijo tudi celovečerni film. Tokrat je bil to film z Deborah Winger in Robertom Redfordom »Legal Eagles«, ki me ni posebej pritegnil. Raje sem skoraj v celoti prebral mesečni tna-gazin družbe PAN AM, kakršne imajo za svoje potnike vse družbe, tudi naš JAT. Poleg nepogrešljivih reklam je v njem precej koristnih napotkov tako o pravilih obnašanja in možnostih uživanja v letalih družbe kot tudi podrobnosti o formalnostih, ki jih je potrebno opraviti ob prihodu v ZDA. Za morebitne potnike v tej smeri naj omenim le, da lahko nesejo s sabo 50 cigar ali 200 cigaret in 1 liter alkoholne pijače ter še za 100 dolarjev daril za prijatelje. Sam nisem bil preveč v strahu, saj poleg osebnih reči in propagandnega gradiva moje delovne organizacije ter steklenice razvpite viljamovke nisem imel ničesar, kljub temu pa sem natančno prebral vsa navodila v zvezi s tem. Sicer pa ni bilo časa za ogledovanje letališča in oddaljenih nebotičnikov Manhattna, saj sem se moral čim prej znajti med napisi CUSTOMS (carina), BAGGAGE (prtljaga), BORCI PREKOMORCI LETOS V KRŠKEM Čeprav je do zbora V. PREKOMOR-SKE BIRGADE IVANA TURŠIČA — IZTOKA (Krško, 6. VI. 1987) še veliko časa, so se priprave na to veliko obveznost, na kateri pričakujemo okoli 800 borcev, že pričele. Na nedavnem sestanku, ki ga je s predstavniki te slavne partizanske enote sklical predsednik skupščine občine Krško, tovariš ZORAN SOLN, je bil okvirni program osrednje in spremljajočih prireditev dokončno (datumsko in vsebinsko) sprejet. Osrednja slovesnost — zbor brigade — bo 6. VI. 1987 ob 11. uri na ploščadi pred krškim DKD Edvarda Kardelja, s kulturnim programom, ki ga bodo pripravili v občini gostiteljici. Skupnost borcev V. ARRIVAL (prihodi), DEPARTURES (odhodi) in množico potnikov vseh barv. Osebje je v večini črnsko, tako na carini kot pri prtljagi. Po nekaj kratkih vprašanjih in podpisu sem bil že na poti proti izhodu za končni cilj mojega potovanja Pittsburgh. Nobenega odpiranja prtljage in podobnih komplikacij razen obveznega prehoda skozi detektor za kovine in snemanje prtljage. Še poldruga ura čakanja v čakalnici za naslednji polet s PAM-mom, tok-. rat z mnogo manjšim 727. Bilo je pod večer, ko smo po nekaj več kot enotirnem -letu iz N. Y. zaokrožili nad velikim pittsburškim letališčem, ki je precej daleč od samega mesta, o katerem sem že dosti slišal, a se je izkazalo, da je podoba, ki sem si jo zgradil o njem, napačna ali vsaj bliže Pitt-sburghu izpred štirih desetletij. Čeprav sem iz letala natančno opazoval mesto, katerega smo preleteli po dolgem, mi je bilo po pristanku najvažnejše, da meje takoj pri izhodu iz letala čakala moja nasmejana gostiteljica Peris. Welcome, welcome... (nadaljevanje prihodnjič) prekomorske brigade bo pripravila zgodovinsko razstavo o njeni bojni poti, ki bo v razstaviščnih prostorih delavskega doma (z otvoritveno slovesnostjo 25. maja) in ki jo bodo dopolnile umetnine soborca, akademskega slikarja JOŽETA CIUHE. Za mesec maj so predvidene še posebne »zgodovinske ure« po vseh osnovnih šolah naše občine, po njih pa naj bi učenci pisali spise o brigadi, najboljši bodo tudi nagrajeni. Zborovanje borcev V. PREKOMORSKE BRIGADE bo nedvomno eden izmed viškov v okviru prireditev za krški občinski praznik, kar so predstavniki SO Krško na sestanku z njenimi predstavniki še posebej poudarili. Ob tem pomenu in izkušnjah, ki smo si jih v zadnjih letih pridobili z organizacijo velikih manifestacij, so dana zagotovila, da bodo borci V. PREKOMORSKE v Krškem nadvse prisrčno sprejeti in da bodo s tokratnega zborovanja ponesli sirom Slovenije najlepše vtise o našem gostoljubju in spoštovanju. ŽIVKO ŠEBEK NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 37 Paberki iz popotne malhe (I) piše: b. c. Sanje in spoznanja »Poslušajta,« pravi z dobrodušnim nasmehom mlad carinik na Podkoren-skem sedlu, ko mu zaupam cilj ekspedicije, »še najboljše storita, da se s temi nekaj markami in dolarji odpravita za en teden v Portorož in brezbrižno uživata morje in sonce. S tolikim denarjem in tako brezskrbno se na Dansko odpravljajo le avanturisti,« še doda, vrne potna lista, ne da bi ju kaj posebej pogledoval, pozdravi in že stopi k naslednjemu avtomobilu v vrsti, ki pravzaprav ni vrsta. Včeraj zvečer sem se v avtobusu ljubljanskega mestnega potniškega prometa srečal s prijateljem Marjanom, povsem slučajno in iznenada, prvič po petih letih. Otovorjen z nahrbtnikom in spalno vrečo, utrujenih, a vseeno iskrivih oči in neprespan mi pove, da seje tisti hip vrnil iz Ekvadorja, kjer je tri mesece popoto-val, plezal in sešel alpinista na šesttisoča-kih v tamkajšnjih Andih. Skoraj na koncu pogovora izvem, da za trimesečno potepanje ni imel kaj več cvenka s sabo kot štirinajstdnevna popotnika po Skandinaviji. Pač en avanturist več. Pogovarjam se predvčerajšnjim med malico s prijateljico, ki mi pove, da gre prihodnji teden v Egipt, obiskat Tutan-kamona in na ribolov na Asuansko jezero. Kolikor jo poznam, mislim, da ni avanturistka. Pravi mi prijatelj Boris, da seje tri dni — tudi po zaslugi naključja, čeprav ne povsem — pretegoval na sončnih terasah singapurskih hotelov in se čudil eksplozivni rasti in brezhibni organiziranosti hotelskih, letaliških in siceršnjih storitev. Zatrdno vem, da ni avanturist. Kaj pravzaprav človeka žene na pot, kaj ga priganja in vznemirja, da vedno znova koketira z neznanimi obzorji? Ne vem še točno, vem pa več kot pred nekaj meseci, predvsem po zaslugi vpijanja skandinavskega načina življenja, po zaslugi dvotedenskega bivanja v nordijski metropoli, kjer lahko na prste ene roke prešteješ zgradbe, sploh pa bivalne, ki so višje od pet, šest nadstropij. Popotništvo je človeku vktano v najgloblje kotičke genov, je eden od osnovnih pogojev njegovega obstanka. Odvisnost od premagovanja razdalj v človeku napaja njegovo gibanje, iskanje in slastno nezadovoljstvo z obstoječim, zato mora potpvati. Zato mora spoznavati nove kraje, dežele, prostranstva, se z njimi oplajati, vsrkavati vase živahnost in čarnost drugačnosti. Zato se mora predajati nevarnostim in izzivom, zato mora hoditi po najhujši strmini, na robu varnega in pred brezmejnostjo negotovega, vznemirljivega. Potovati pomeni živeti, pomeni biti toliko drzen in močan, da lahko kadarkoli zapustiš varno lupino vsakdanjosti. dostikrat tudi sivo, se spustiš, oborožen le s samim sabo, v kaljenje in ustvarjanje bogatejšega preživetja. Potovati pomeni negovati pradavno gonilo lastnega razvoja, potovati pomeni razvijati in dvigovati svoje bistvo, potovati pomeni zbliževati. Tiste dni je bil Hamletov dvorec v Hel-singoru na severovzhodu danskega otoka Sjaelland prepoln obiskovalcev. Popotniki so trumoma oblegali v preteklosti sicer neosvojljivo utrdbo, razlog za to pa ni bila samo zgodovinska in umetelna privlačnost graščine, ampak tudi dejstvo, da je v njej ponovno bival Hamlet. Gledališka ekipa London National Theatre je večer za večerom v prepolni dvorani uprizarjala tegobe mladeniča z dvema lobanjama. Vstopnice je bilo nemogoče dobiti, bile pa so — resnici na ljubo — tudi temu primerno zasoljene. Helsingfir ni znan le po Hamletovi palači. Je tudi veliko pristanišče in skozenj vodi najkrajša pot do Švedske, do pristanišča Helsingborg. Seveda pa je vsem navdušenim ekslib-ristom Helsingor ostal v spominu po XIV. kongresu te mednarodne organizacije, ki je bil v Hamletovi domovini pred štirinajstimi leti, mi pravi mister Egart Andersson, njihov navdušen pristaš in eden od vidnejših organizatorjev tega kongresa. In kar tudi ni nepomembno, mister Andersson je odličen poznavalec dobre kapljice, predvsem pa svetovno znanega danskega piva Carlsberg. Tudi prihodnjič, ko se srečava, se ne bom odrekel ponovno natočiti si penečega sladu in nazdraviti, Zlatorogu in Unionu navkljub. Ljubljana je bela. Kopenhagen čudovit in zelen, dobrodušen, enostaven. To, da je Ljubljana bela in Kopenhagen čudovit (VVonderful Copenhagen), sta odlomka iz dveh spevov, ki vsak na svoj način, a v bistvu oba enako opevata dve zanimivi, čeprav različni prestolnici. Sicer pa je z reklom ,čudoviti Kopenhagen' povezana še neka zelo zanimiva in prisrčna zgodbica. Minulo leto je bil v Londonu svetovni natečaj za najboljši plakat o kakem mes- tu, za plakat, ki bi na najbolj izviren in čimbolj enostaven, a neposreden način predstavil posamezno mesto. Seveda so se tudi Danci udeležili tega natečaja, in sicer s primerki treh različnih plakatov. In ker so'hoteli zadevo opraviti v stilu, so paket zavili v neki star plakat ter vse skupaj poslali žiriji v ocenitev. Rezultat, kije bil sporočen kmalu zatem, je bil vsekakor spodbuden — Danska je zmagala, razplet pa je bil presenetljiv. Prireditelji so za najboljšega proglasili plakat, s katerim so Danci zavili tiste primerke, ki so sodelovali v uradni konkurenci. Ker je bil tisti četrti plakat tako sporočilen, so organizatorji mislili, da ravno tako sodeluje v uradnem delu in so mu dodelili prvo mesto. Osnovna zamisel zmagovalnega plakata je zelo preprosta in tipična za danski način razmišljanja: na glavni ulici, zelo prometni in široki, stoji miličnik, kije ustavil ves promet, da je ulico sredi metropole lahko prečkala mati Raca s sedmimi malimi račkami. Človek mora torej potovati. Mora, da bi vedno znova spoznaval brezmejnost človeških src in različnost, ki je v bistvu vedno in povsod usmerjena le v eno samo smer: povsod so ljudje, ki hočejo živeti preprosto in polno. Ovire, številne in razsežne, pa premagujejo s potovanji, s spoznavanji. In ko se vprašaš, kaj vse in koliko časa ostane za temi in takšnimi potovanji, si nehote v zadregi, kako to izraziti, povedati in predstaviti, vsem in vsakomur. V jesenskem večeru, ko se prve meglice spoprijemajo z zahajajočim soncem, poslušam Marjano Deržaj, ko zapoje Poletno noč, to nepozabno odo ljubezni in topline. »... pest spoznanj in prgišče sanj...« Samo to? Samo to in nič drugega, prav nič? Da, samo to — in vsakič, ko ugotoviš, da se sanje vsaj za hip ujamejo s spoznanji, si srečen. * Nadaljevanje prihodnjič TRIINDVAJSET Triindvajset zelena triindvajset na belem papirju triindvajseti junij zeleni triindvajseti junij bel list in, zeleno napisano bel list, bel list, bel list... Triindvajsetkrat bel EKA (IZ ALMANAHA TCP 87) 38 NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 Pustiti HREPENENJE PO POPOLNEJŠEM ŽIVLJENJU . . . Uzrla je rdeči mak in vsule so se jagode v trave gnile .. . In zgrnil se je bel cigan na sanje njene - čutne, ranjene spomine. Pustila je, da stekel je pšenični konj čez njive tihe, njive sive... zakaj, razjokal se je rdeči mak raz kapljice drhtel je - v veter razpredal niti zelene bolečine. In pustil je, da so bežale preko nežnih njiv besede tihe, besede žive. Stopila je... ... korak po korak... bežala je v vijolične daljave, da mogla bi proč od tam, ... kjer rasel je rdeči mak, kjer vsule so se jagode v trave gnile. . Človek je bitje, ki hoče iz življenja čim več. Cilj vsakega posameznika in človeštva nasploh je v tem, da čim več zajame in naredi iz življenja, da čim boljše in lepše ter srečnejše živi. Ljudje smo sicer hudo različni v svojih osebnih ciljih in nazorih, zato tudi smisel in srečo življenja različno pojmujemo. Zame sreča predstavlja bogatejše in popolnejše življenje, ki pa Jo lahko uživam le, če seji tudi posvetim. Za to mora človek najti čas. Živeti v miru - to je tista prava sreča, ki ne pomeni, da živimo v brezdelju ali celo lenobi. Ne! ! To je mir, ki je potreben, da se lahko človek svoje sreče sploh zave, da lahko dobrine, za katerimi se peha. tudi uživa. In kakšen je moderen človek? Ali je njegova zavest taka, ki mu narekuje, da razumevanje in ljubezen, veselje in sreča, ki jo dajemo bližnjemu, odseva iz njega nazaj na naše lastno življenje in nas osrečuje? Ne, saj je ta človek mnogo občutljivejši od vseh prejšnjih rodov. Čas za sočloveka je v gonji za zaslužkom, za užitkom in priznanjem, zabavo in slavo, bogastvom in oblastjo nemogoče najti. Velja se ob tem zamisliti, kam nas to vodi! t V raj verjetno ne, a drugih poti je ogromno, med katerimi se lahko pojavi prepad. (IZ ALMANAHA) TCP 87) Priznanja za gospodarske dosežke Prejeli so jih: TCP Djuro Salaj, Stanko Rebernik in Karel Vehovar KRŠKO — Potem ko so na slavnostni seji skupščine Medobčinske gospodarske zbornice delegati sprejeli spremembe statuta, ki med drugim pomenijo, da sedež zbornice ostane Se naprej v Brežicah, so prvič podelili tudi priznanja za gospodarske dosežke. Veliko priznanje je prejela Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, dve mali priznanji pa Stanko Rebernik, direktor Agrart e iz Brežic, in Karel Vehovar, direktor Industrije otroške konfekcije Jutranjka iz Sevnice. Priznanja, ki jih v Posavju podeljujejo prvič, ne padajo naključno v čas podelitve Kraigherjevih nagrad. Pomenijo pa eno izmed spodbud, ki naj bi prispevale k boljšemu gospodarjenju, ki je seveda v tem času še kako potrebno. O Tovarni celuloze in papirja, ki je kot prva prejela veliko posavsko gospodarsko priznanje, je znano, dani samo največja delovna organizacija v Posavju, ampak šteje tudi med večje proizvajalce celuloze in papirja V imenu TCP „Djuro Salaj" je priznanje prevzel generalni direktor Silvo Gorenc v Evropi. Njeni gospodarski rezultati štejejo med najboljše v Posavju. Direktor brežiške Agrarie Stanko Rebernik je dobil malo priznanje za dosežke na področju organizacijskega in poslovodnega delovanja ter za večletno delovanje v telesih Medobčinske gospodarske zbornice. Karel Vehovar, direktor Jutranjke iz Sevnice, pa je priznanje dobil za osebno prizadevanje pri razvoju delovne organizacije. 1-->_ V imenu nagrajencev se je za priznanje zahvalil Silvo Gorenc, predsednik KPO TCP Djuro Salaj, ki je med drugim dejal, da morajo dobiti pravo veljavo rezultati v materialni proizvodnji. Dolenjski list, 75. jan 1987 NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 39 Miha Ravnik v TCP Djuro Šolaj REZULTATI-SPODBUDA ZA URESNIČITEV SE ZAHTEVNEJŠIH NALOG Na letni seji sindikalne konference temeljito pretehtali delo Krško, 3. februarja 1987 Na povabilo sindikalne konference Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj se je predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik udeležil njene letne seje. Seji so prisostvovali tudi predsednik medobčinskega sindikalnega sveta Drago Sterban, predsednik in sekretar občinskega sindikalnega sveta Franc Dular in Jože Kuplenik ter član republiškega sindikalnega sveta Anton Vodisek, sicer član kolektiva. Na letni seji sindikalne konference je njen predsednik Marjan Marki podal poročilo o njenem delovanju v minulem obdobju, seveda pa se pri tem ni mogel izogniti problemom, s katerimi se največji posavski kolektiv spoprijema, ter kajpak tudi njegovim dosežkom. O le teh pa se je Miha Ravnikar izrazil, da je rezultate, dosežene v težkih razmerah, treba znati ceniti, kajti le na pozitivnih dosežkih je moč mobilizirati kolektiv za izpolnjevanje še zahtevnejših nalog. Z razpravo, v kateri je sodelovala vrsta udeležencev letne seje, so dopolnili poročila o delu in programske usmeritve za letošnje leto. Ob tem je predsednik poslovodnega odbora DO Silvo Gorenc poudaril, kako pomembno je, da ima kolektiv jasno začrtano pot naprej, čeprav se tudi zaveda, da uresničitev ne bo lahka. Iz uvodne besede Marjana Markla povzemamo: V planu za leto 1987 bo upoštevana proizvodna usmeritev iz srednjeročnega plana razvoja naše delovne organizacije, da se bo del proizvodnje preusmeril v proizvode višje stopnje predelave. Tako je predvideno, da bo na papirnem stroju II, ki ima letno kapaciteto približno 40.000 ton, proizvedeno že 15.000 ton satini-ranega papirja. V letu 1986 pa ga je bilo proizvedeno 7.859 ton, kar je za 359 ton ali 4,8 % več, kot je bilo predvideno v planu za leto 1986. PREŠEREN NI UMRL Umrl je pesnik. Obstalo je njegovo srce, obstalo pero in pesmi več ne bo. Sredi vasi ie hiša stoji, a v njej nihče ne živi. Vendar ta dom v Vrbi ni prazen, v njem pesnikov duh še živi. Prešeren ni umrl. V pesmih svojih živi, v njih slovenski rod slavi. Zato bo večno živelo njegovo ime, za nas utripalo njegovo srce. Ljubica Pavkovič, S. a Najvažnejše letošnje planske naloge: - Ena od najvažnejših planskih nalog bo skrb za boljšo kvaliteto proizvodnje. Zahteva po boljši kvaliteti je zelo velika, tako na domačem kot na tujem trgu, zato se morajo na vseh področjih poostriti kriteriji kontrole kvalitete proizvodnje. Dosledno se morajo spoštovati tudi kriteriji medfazne kontrole. Pospešeno in prioritetno se morajo izvajati vsa investicijska dela, ki bodo vplivala na boljšo kvaliteto proizvodov. Zaradi zastarelosti strojne opreme se dosega slaba kvalieta na stari liniji pri proizvodnji celuloze in na papirnem stroju I pri proizvodnji papirja. Za normativne proizvodne stroške bo v planu predvideno, da se realno ne bodo povečali glede ¦ na leto 1986. Upoštevani bodo tudi vsi prihranki, doseženi na račun investicijskih vlaganj v letih 1986 in 1987. Planirani količinski izvoz za leto 1987 bo za 7,3 % večji kot v letu 1986, vrednostni pa za 21,1 %, tako da se bo vrednost izvoza v primerjavi z letom 1986 povečala za 13,8 %. Povečanje izvoza na konvertibilni trg za 13,8 % je delno zaradi izvoza večjih količin kvalitetnejšega papirja (satinirani papir), predvsem pa zaradi predvidenih višjih prodajnih cen v izvozu. S prestrukturiranjem proizvodnje in z doseganjem boljše kvalitete ter nadaljnjo skrbnostjo nad stroški poslovanja predvidevamo, da se bo dohodek v letu 1987 realno povečal za 8 % glede na leto 1986. Realno povečanje dohodka je nujno zaradi obsežnih investicijskih del, ki so v programu za leto 1987. Predvideno realno povečanje dohodka bo tudi osnova za realno povečanje osebnih dohodkov in ostalega družbenega standarda. Za osebne dohodke predvidevamo, da se bodo glede na preteklo leto realno povečali za 3 % ob predpostavki, da se bo za najmanj toliko povečala tudi naša produktivnost. Prav tako moramo jasno vedeti, da deviznega vprašanja v naši DO ne bomo mogli rešiti brez sodelovanja zveznih institucij. Razliko med ustvarjenimi in potrebnimi devizami bo treba zagotavljati s skupnimi močmi in bolj učinkovito kot doslej. Pri uresničevanju letošnjih planskih nalog so velika neznanka novi predpisi o uveljavljanju kre-ditno-monetarnih odnosov in razporejanju dohodka. Njihov vpliv v podrobnostih sicer še ni znan, celovito pa laliko že ocenimo, da bo zaradi teh sprememb letošnji dohodek ob rezultatih, ki bi bih enaki lanskim, manjši za približno 15 %. To še zlasti zato, ker ima naša DO večino poslovnih stikov s partnerji iz drugih republik, v nekaterih od teh pa so se likvidnostne razmere že sedaj zelo poslabšale in bistveno otežujejo plačilni promet. Pri ocenjevanju celovitega ekonomskega položaja in razvoja naše DO moramo poudariti, da smo se v skladu s sprejetimi usmeritvami v veliki meri opirali na lastne sile pri iskanju ter uresničevanju možnosti po boljšem gospodarjenju. To je bila naša osnovna opredelitev, pri uresničevanju katere smo delno uspevali, z njo pa bomo nadaljevali tudi v bodoče. Tako nam n.pr. 40 NAŠ GLAS 1 — 9. 2. 87 PRED ZAKLJUČKOM REDAKCIJE: PREDSEDNIK RS ZSS MIHA RAVNIK V KRŠKEM Predsednik RS ZSS Miha Ravnik na letni konferenci ZSS v TCP „Djuro Salaj." v programu prestruktiriranja proizvodnje že kar dobro uspeva proizvodnja satiniranega papirja. Vendar pa ocenjujemo, da bomo s takšno gospodarsko politiko težko uspevali, če praktična ekonomska politika ne bo stimulirala takšnih naporov in rezultatov. . Pri delovanju delegatskega sistema nas moti še vedno prisotna preob-sežnost, zapletenost in nedorečenost posameznih zadev. Mislimo, da ne morejo biti vsi delavci delegati, ampak mora biti dele- -gatska funkcija za tiste, ki so pripravljeni, usposobljeni in motivirani ter zavzeti za takšno delo. Seveda je za to potrebno veliko načrtnega usposabljanja in izobraževanja. Da je sistem obsežen in zapleten, ponazorimo z dejstvom, da imamo v naši delovni organizaciji od 2300 zaposlenih k kar tretjino delegatov in da se na vseh ravneh sestaja približno 40 različnih samoupravnih in drugih organov. POPRAVEK V zadnji lanski številki (Naš glas 12/86) nam je ponagajal tiskarski škrat. Pomotoma je bilo objavljeno, da je zlato značko ZRVS Jugoslavije prejel Jože Cižmek s Senovega. ZLATO ZNAČKO ZRVS JUGOSLAVIJE JE DOBIL JOŽE ŽIČKAR S SENOVEGA. Tako je imel naš centralni delavski svet v preteklem štiriletnem mandatu 18 sej, delavski sveti v tozdih in skupnih službah, ki jih je 10, pa povprečno skoraj 30 sej; dnevni redi vseh teh sej so povprečno obsegali po 8 točk. Upravičeno torej menimo, da je možno in potrebno ves sistem poenostaviti in racionalizirati, ne da bi okrnili uresničevanje delavskih interesov.' Predsednik RS ZSS Miha Ravnik v NEK NE MOREMO ODLOČATO O STVAREH, KI JIH NE POZNAMO DOVOLJ Med svojim doslej prvim obiskom v Nuklearni elektrarni Krško se je predsednik RS ZSS seznanil z osnovnimi značilnostmi obratovanja in poslovanja ter si na kratko ogle dal tudi sam objekt. Predstavniki vodstva in družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije so ga poskušali opozoriti predvsem na nekatera pereča vprašanja, ki lahko ob enakem nadaljevanju v tekočem letu postavijo pod vprašaj obratovanje elektrarne, ki trenutno pokriva okoli 20 odstotkov porabe električne energije v SR Sloveniji in SR Hrvaški. Za razliko od vprašanj, ki se neprestano pojavljajo v javnosti in ki dejansko ne obstajajo ali pa so razmeroma lahko rešljiva, imajo (Foto: Črt Čargo) delavci nuklearke resne probleme z zagotavljanjem deviznih sredstev za nabavo rezervnih delov in goriva, z nepokrivanjem skupno dogovorjenih stroškov proizvodnje in vzdrževanja, nemožnostjo stimuliranja posebnih delovnih dosežkov, odhajanjem izkušenih kadrov v delovne organizacije, ki jim zagotavljajo boljše pogoje in kjer niso izpostavljeni neprestanim kritikam ter podcenjevanju in še mnogo drugih. Kot t so zagotovili danes tudi predsedniku Ravniku, delavci NE Krško ne bodo dopustili, da bi bila zaradi tega, ker se določene družbene strukture in sistemi niso uspeli pripraviti na zahteve nove tehnologije, ogrožena njihova varnost ali varnost okolja, mnogo pred tem in pravočasno bodo zaustavili elektrarno. Miha Ravnik je ob koncu svojega obiska čestital delavcem NE Krško > za dosedanje rezultate, ki so, če upoštevamo le dosedanjo razpoložljivost elektrarne, nadpovprečni v primerjavi z dosežki v zahodnem svetu ter zaželel, da bi s skupnimi močmi uspeli zagotoviti ustrezne pogoje za normalno delo. Povedal je. da je seznanjen z očitki in napadi na to dejavnost pri nas za kar pa gre „zasluga" predvsem splošnemu nezaupanju, ki trenutno vlada pri nas, pomanjkljivemu obveščanju in tudi vzgoji za tehnologijo, za katero smo se pred leti zavestno odločili in brez katere bomo objektivno tudi v prihodnje težko shajali. Silvo Mavsar