Šl. 216. TelclansKa številka 65. Celje, w petek, 23. septemtira 1910. cenovni raenn j Let® II. Uredništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. ■t -Je Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K t>'30 mesečno ... K 2'10 Za RSemčIjo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Pred razpustom šlajer* slsega deželnega zfeora. Včeraj se je vršila na isti način »seja« deželne- j ga zbora ko v torek: deželni glavar je otvoril ob U. \ uri sejo, potem so se eitale različne prošnje na dežel- • ni zbor in ob 3Al2 uri je bila že seja zaključena z na- : znanilom, da bo prihodnja seja naznanjena pisme- S nim potom. Zastopniki Slovenskega kluba. Nemcev j in vlade so se namreč tačas zedinili za to, da se j bodo pogajanja nadaljevala — in tako se ni niti pri- I čelo razpravljati še o tem, tako nedolžnem dnevnem j redu, ki je bil napovedan. Kakor se sliši, bode skli- j cana prihodnje dni konferenca klubovih načelnikov, katera bode skušala sestaviti — neutralni delovni program; tako se želi nemška večina po praškem vzorcu izvleči iz zagate in prepričati svoje volilstvo. da ni bilo ne zmagovalcev ne premaganih v obstruk-cijskem boju štajerskega deželnega zbora. — K temu poročilu bi dostavili nekaj opazk. Predvsem ponavljamo, da je bilo pač lahkoinišljeno sklicati deželni zbor. ako ni biio prav nobenih garancij za njega delazmožnost. G. namestnik Clarv je vendar že od aprila sem mešetaril med slov. klerikalci in nemškimi nacijonalci in bi torej moral poznati razpoloženje v obeh taborih. In ne dvomimo, da ga je tudi pri-lično poznal. Cemu pa je potem sklical ali vsaj na-svetoval Bienerthu sklicanje deželnega zbora? Kajti pogajalo bi se lahko tudi brez teh polusej in kar je v sedanjem financijelnem položaju dežele glavno — brez stroškov na račun štajerskih davkoplačevalcev. In kako ulogo igra sploh naša ljuba vlada pri teh pogajanjih? Ali podpira Nemce in njihove krivične zahteve — napram slov. manjšini? Ali želi, naj popusti tlačena in oškodovana manjšina? — Kako se bode to pogajanje v Gradcu končalo? Kaj store slov. klerikalci? Pisali smo že te dni, da je položaj za nje tak, da popust skoraj ni mogoč. Uverili so se, da je na Sp. Štajerju javno mnenje tako nezaupno in kritično napram njim, da bi pomenilo nenadomestljiv in nepopravljiv moralni poraz, ako bi popustili za kake malenkosti. Naša javnost je ne najmanj po zaslugi našega časopisja uverjena, da ne gre tako težkega in hudega boja končati brez znatnih vojnih odškodnin. To je eno. Na drugi strani pa dobro vedo naši klerikalni poslanci, da bi padel na nje odij zvišanja deželnih doklad, ki mora priti, kakor hitro se normalno reši proračun. In ta točka je važnejša ko vse ostale, kajti tu so naši volilci naravno da najbolj občutljivi. In ne motimo se, da je morda ravno to tudi postranski povod trmoglavosti nacijonalcev; kajti v nemškem delu dežele bi padel odij zvišanja dež. doklad na nje — in to še tembolj, ker vodijo tudi celo naše zavoženo deželno gospodarstvo. — Cujemo danes, da slov. klerikalci zahtevajo delitev dež. šolskega sveta in pa ustanovitev in delitev dež. kulturnega sveta. Teh dvoje važnih in za nestrpne nemškonacijonalne bahače res malodane nesprejemljivih zahtev pa še pred tremi dnevi ni bilo v Ko-roščevem programu. Ne motimo se, da značijo te zahteve poostrenje krize, umikanje klerikalcev od sprave, za katero so bili že pripravljeni, in pa koncem koncev — razpust deželnega zbora. Kajti rešitve z »neutralnim« dnevnim redom in delovnim programom si ne moremo prav misliti in bi tudi ne našla na Sp. Štajerju nobenega razumevanja. Kaj bi se naj postavilo v ta »neutralni« dnevni red? Kake malenkostne zadeve, ki nikomur ne škodijo a le malokomu koristijo?. Proračun je vendar glavno delo štaj. dežemega zbora in tega ne moremo pustiti v »neutralni« dnevni red, ker potem večina sploh nima nobenega interesa več na rednem ali nerednem delovanju deželnega zbora. Kriza je torej vsled tega sklica dež. zbora ostrejša ko je bila kedaj poprej: interes dežele in obeh narodov, ki v njej prebivata, pa zahteva, da se reši čimpreje. Če ni sporazuma, pa razpust. Morda se potem vendarle vsaj nekoliko zamenijo obrazi v dež. zboru in bo potem v njem lažje najti razumevanje za pravične zahteve spod-nještajerskih Slovencev. — Nekateri jutranji listi že vedo povedati, da se vrši prih. seja dež. zbora v sredo dne 28. sept. NOVA TAKTIKA ČEHOV IN JUGOSLOVANI. Najsi tudi taje slovenski klerikalci kakorkoli hočejo: s Šusteršičevo diktaturo v Slovanski jednoti je za vselej pri kraju. Ko je izšel znani članek v Masa-rykovi »Novi Dobi«, da je treba napraviti češki politiki na Dunaju energičen obrat, se je »Slovenec« bahavo norčeval; danes ga je norčevanje minilo, ker vidi, da je potisnjen slovenski klerikalni klub v stališče male frakcije, ki bo morala plesati tako, kakor ji bodo godli drugi, močnejši. Optimisti sodijo že danes, da bode zmagalo znano Kramarevo geslo, da je bolje sedeti pri polni skledi, kakor pa s pestmi v žepu in škripaje z zobmi stradati za dver-mi. No, gotovo še ni, kako se zasučejo stvari v češkem deželnem zboru — ali gotovo je, da hočejo priti Čehi zopet v kronski svet in na vlado. Kaj pa bo potem z nami Jugoslovani? Nič ne tajimo, da bo de s tem korakom Čehov za nas padel nek zunanji ugled in upliv, katerega smo plačevali sicer s krvavimi vojnimi stroški obstrukcije. Kaj bo storiti po- tem? Ali bodo klerikalci še nadalje v svoji sicer danes zelo omajani obstrukciji? Kam krene Savez južnih Slavena? Ali se vendarle zjedinita oba kluba in skušata doseči zastopstvo v svetu krone? Vse to so važna in aktualna vprašanja, o katerih se nedvomno mnogo govori za kulisami a tnalo v javnosti. Da Šusteršič ne misli več na boj, kaže že izjava, da nima nobenih zvez z dogodki v Gradcu ... Da Savez ne bode več obstruiral, je več ko gotovo. No — potem bi pa oba kluba skupno vodila ista pot ko Čehe... DROBNE POLITIČNE NOVICE. Bivš? minister Fiedler o češko-nemški spravi. Bivši minister Fiedler se je v včerajšnji seji mlado-čeških deželnih poslancev izjavil, da se mora sicer češkonemška sprava pozdravljati, toda vse kombinacije radi tega so prenagljene, ker čakajo v deželnem zboru popolno spravo še velike težkoče. Vladni komunike o skupnem posvetovanju ministrov. Sinoči je izdala vlada komunike o včerajšnji skupni konferenci avstrijskih in ogerskih ministrov, v katerem se povdarja, da so ministri sklenili predlagati cesarju sklicanje delegacij na 12. oktobra. Nadalje so se ministri pogovarjali o proračunu za leto 1911, kateri bode pa predložen šele prihodnjim delegacijam, ki se snidejo o Božiču, in ne že v sedanjem delegacijskem zasedanju. Na dnevnem redu so bila tudi bosansko-hercegovska upravna vprašanja. Spor med Avstrijo in Srbijo. Belgrajski list »Novo Vreme« javlja iz Šabaca, da so avstro - ogerski vojaki in orožniki zasedli podunavski otok Samuro-vič, katerega last je med obema državama še sporna. Vsi protesti srbskih vladnih organov so bili baje brezuspešni. Zato se je baje podal šabaški okrajni predstojnik s srbskimi orožniki na otok, ter z njimi aretiral avstrijske vojake. Sklicanje deželnih zborov. Današnja jutranja »Wiener Zeitung« priobčuje cesarski patent, s katerim se sklicujejo deželni zbori, in sicer moravski na 28. septembra, dalmatinski na 3. oktobra, kranjski, goriški in istrski na 5. oktobra in tirolski na 14. oktobra. Nova vladna stranka v Slavoniji. Voditelj osje-ških Hrvatov dr. Karel Neuman je prišel včeraj v Zagreb, ter je imel dolgo konferenco z banom dr. Tomašičem glede nove vladne stranke v Slavoniji. Objednem javljajo listi, da je sklical dr. Pinterovič iz Osjeka javen shod, na katerega je povabil bana dr. Tomašiča. Z odpadom slavonskih Hrvatov bi trpela nova »samostalna stranka precejšnjo izgubo. LISTEK. Institutka. 22 Roman. Spisal Fedor Gradišnik. X. Romantični kotiček v grajskem gozdiču je dobival v zadnjem času zopet redne obiske ... Precej dolgo je bilo mirno in tiho ob prijetnem hladu bistrega studenčka, izvirajočega izpod košatega drevesa, ki je razgrinjalo svoje dolge veje daleč naokrog ... Ko bi znal ta studenček govoriti! ... Ah, koliko skrivnosti bi mogel izdati ... Celo večnost bi lahko govoril in človek bi slišal dolgo, dolgo povest o pregrešni ljubezni dveh ljudi, ki ne bi se smela ljubiti... izvedel bi zgodovino o grehu, velikem, neodpustlji-vem, a tako lepem in božanstvenem ... In čudil bi se človek in zmajeval z glavo, neverjetno bi se mu zdelo vse to ... a studenček bi žaloval dalje in s srebrnim glasom bi pripovedoval še več, vedno in vedno več ... In čimdalje bi govoril, tembolj bi se čudil .človek ... ježili bi se mu lasje in zasovražil.žensko, ki je trovala srca in ugonabljala življenja ... Saj to ni mogoče ... ni je ženske, ki bi bila zmožna takega dejanja... A bistri vilčki v studenčkovi strugi bi se zvonko zasmejali in pripovedovali bi iznova o premaganem idealizmu, o ženi - zmagovalki ... o krutem realizmu bornega našega življenja ... o bolnem mladeniču bi govorili, ki je gineval ob strani bujne, zdrave ženske, tako bohotno - krasne in pregrešne. Žuborel bi dalje in kristalno čist glas bi pričel govoriti: »Ne verujte ženski, prijatelji, ne verujte njenim besedam, kajti laž je in strup, strup in laž, kar vam bo govorila ... Ne ljubezen, dragi moji, ne ono sladko in nežno čustvo, ki se poraja v mladi duši mlade- niča ... ne ono rajsko razpoloženje, ki je občutite samo v sanjah — ampak naslada, uživanje, blazno in brezmejno: to je ideal ženskega srca ... Videl sem bitje, katerega krasote vam ne morem popisati, ker je nikdo popisati ne more ... Toda eno vam lahko popišem — in to je njeno srce in njena duša ... Povem vam, da je bilo hudobno njeno srce in črna njena duša ... Bila je mati , bila je soproga. — A za svoje dete se ni brigala in svojega soproga je sovražila ... Greh pa je, roditi otroka in ga pustiti samemu sebi ... velik in neodpustljiv greh je to, kajti dete lahko pogreša očeta, nikdar pa ne matere ... In če mu mati iz lastne krivde neče biti to, v kar jo je namenila narava, potem, prijatelji, je tragično to, da mora poznejša leta trpeti nedolžni otrok za grehe one, ki mu je dala življenje ... Tam je bil in le sebi prepuščen, brez vzgoje in brez ljubeče materine besede, tako ubog in zapuščen ... In ko dorase, tedaj se pokažejo sledovi ... Kamorkoli se obrne, česarkoli se loti — vse mu je tuje, vse neznano ... In tako gineva v trpljenju, sam sebi je napoti in šlednjič pogine žalostno in sramotno... Tako morajo trpeti otroci za grehe svoje matere, oni otroci, ki ne morejo nič za to, da jih je rodila mati, ki ne bi smela roditi...« Govoril bi in odžuborel dalje ... Toda kaj, ko pa studenček ne more govoriti, ko ne more izdati tajnosti, ki so mu znane. To je pač v življenju vedno tako: oni, ki ne ve, ne more ali pa ne sme govoriti in vse ostane pri starem ... Po onem govoru z Kamilom Odenbergom se je Helena z vso strastjo, z vsem kipečim žarkim ognjem svojega bitja oklenila Oskarja... Tako lahko in prijetno ji je bilo pri duši, ko je spoznala, da je konec... konec vsemu, kar je bilo med njima in bilo ji ni niti en sam trenutek žal za korak, ki ga je napra- vila ... Vedela je dobro, da jo Kamilo ljubi, resnično in ognjeno ljubi in bila je trdno prepričana, da ga lahko vsako minuto zopet priklene nase... en sam gorak pogled, ena sama prijazna beseda in padel bo pred njo in poljubljal rob njenega krila... To je vedela natančno, da je Kamilo ne bo nehal ljubiti, ampak da bo vzkipela njegova ljubezen do vrha, še strastnejšim ognjem, kot poprej... Ona pa ga bo mučila ... njegovo trpljenje, njegova srčna bol ji bo v največjo naslado, v največjo srečo... Tako bo uživala dvojno: gledala bo ljubečega in za njo trpečega človeka in uživala bo prvo ljubezen ubogega, nepokvarjenega Oskarja... Njena duša je bila zadovoljna kakor še nikdar ... srečna je bila v svojem grehu, ker greh je bilo njeno življenje... Odslej je bila vedno pri Oskarju... Njegove počitnice so se že bližale koncu in kmalu bo napočil dan slovesa... Oskar se je bal tega dneva, saj mu je postajalo bivanje na gradu šele sedaj prijetno in lepo, sedaj, ko se bo treba že posloviti ... In če je natančneje pomislil, je prišel do prepričanja, da j e letovišče na Erazmovem gradu jako malo koristilo njegovemu rahlemu zdravju... Še več... Poslednje dni, je čutil v prsih čudne bolečine, kašljal je vse huje in huje in v kratkem času je iz gledal še slabeje kot poprej. Zapazil je to in občutil a tolažil se je s tem, da je prišla jesen in v jeseni je postajal itak vsako leto slabeje... Ko se enkrat privadi izpremenjenemu zraku, bo že zopet bolje... Poleg tega je pač tudi nekaj uplival prah v grajski knjižnici, kjer je večjidel posedal... Glavnega vzroka pa siromak ni spoznal... Bil je toliko zaverovan v prelestno krasoto Helene, da ie ob njeni strani popolnoma pozabil na svojo bolezen ... njene besede in njeni poljubi... njeni strastni objemi in omamljiva opojnost njenega pohotnega telesa: vse to je vplivalo na ubogega Oskarja s tako Dopisi. Slavnost kluba »Narodni Pipec« v Mariboru. Najmanjše med narodnimi društvi se je osmelil, da priredi 11. septembra veselico, ne, slavje, kakoršno zmorejo komaj druga, velika društva, ki pa je nad-kriljevala i druge prireditve. »Pipčarji so delali vse s svojimi moči, z veseljem in požrtvovalnostjo se je trudil sleheren član, da bi bila prireditev sijajnejša. To je prijetno dejstvo, katerega pogrešamo pri vseh drugih društvih. Trud, nuditi občinstvu nekaj lepega, mu pokazati, kaj premore trdna volja, je obrodil sad. Nepopolno pa je vse na svetu, in žal, da tudi tu ni šlo vse tako gladko, kakor se je začrtalo in želelo. Veliko krivde je na tem tudi to, da klub »Narodni Pipec« ni nobeno »nobel« društvo, in zato se je kazalo od gotovih strani neko tajno nasprotje, češ, preko nas ne morete. A »Pipčarji« so šli vkljub temu preko vseh zaprek. Pri vsaki slavnosti in prireditvi so gotovi ljudje, katerim ne ugaja to ali ono, in teh se ni manjkalo tudi tukaj. Čuditi se je bilo najbolj tistim »kritikom«, kateri so imeli najmanj povoda zabavljati, a so imeli vedno pripravljeno kako opazko. Prireditev sama pa je bila krasna. Kot svetla točka pri koncertnem vsporedu je bila pač ga. Dru-žovičeva, s solospevi »Pri zibeli« in arija Marije iz opere »Marija in Rohan«. Komaj se je pokazala na oder, že je žela navdušen aplavz. Njen sopran je bil tako čist in izvežban, siguren v vseh višinah, da je bil res užitek, poslušati pevko. Mesto pevskega odseka, kateri je pel pozneje v kavarni, sta nastopili gdč. Brandlovi. Igrali ste četveroročno na klavirju sonato. Tudi mladi gospici ste želi obilen aplavz in poznavalec glasbe je videl, da biva v njiju umetniški duh, ki veliko obeta. Klub »Narodni Pipec« je lahko ponosen, da je pridobil gdč. B/andlovi za svojo prireditev. »Glasbeno društvo« je dalo s svojim izbornim orkestrom celemu večeru svečan kolorit. Vse točke so se izvajale točno in precizno, za kar gre hvala neumornemu kapelniku, ki sc je z vso vnemo zavzel za »pipčarsko« slavje. Gledališka igra, burka: »Ne pelji nas v skušnjavo«, je vzbujala dokaj smeha. Spisal jo je Alfa. Mariborčan, nalašč za to slavje. Igra ni slaba, vendar se je videlo, da je bila pisana naglo. Vse je šlo nekako preko odra, kot silhueta, in posebno konec ni spopolnjen. Dejanje je kazalo premalo življenja. Dobro bi bilo to burko nekoliko raztegniti in popraviti in ne bila bi med zadnjimi. Igralci so pa bili na svojem mestu. Gdč. Zin-ka. kot Serafina. je bila v nastopu zelo rezolutna, tipična. Tudi Gizela, ga. St., je bila dobra, istotako Mica Hrenova in gdč. St. G. Medved, kot režiser, je tokrat res igral izborno svojo ulogo, videlo se mu je, da se je resno zavzel i on za uspeh igre in celega večera sploh. Tudi g. St., kot Lekseju. se ne more nič oporekati. Po koncertu in gledališču se je vršil ples. Orkester »Glasb, društva« je igral neumorno in izborno, kar so posebno plesajoči pari hvalili. V mali dvorani, ki je bila spremenjena v kavarno, pa je bilo veselo življenje, le žal, da je bil prostor nekoliko tesen. Reditelji so napravili malo dvorano res okusno, da, čarobno. Sploh se je povsod opažalo, da je režija v dobrih rokah. Točka na točko je sledila, kakor ura, brez kakega daljšega, neprijetnega odmora. Gostje, ki so prišli od raznih krajev na ta večer, so odhajali zadovoljni, istotako Mariborčani; žal, da jih ni bilo toliko, kakor je bilo pričakovati. Videli smo inteligenco, ki je res toliko požrtvovalna, da se je udeležila tega večera, katera pa pride dosledno tudi k drugim narodnim prireditvam, za čarobno močjo, da je bil kakor v sanjah, kadar je sedel poleg nje... svojo bolno glavo naslonjeno na njenih belih prsih in gledajoč ji v njene črne oči, ki so grele in omamljale njegovo šibko telesce... Nikdar v svojem življenju bi se ne bil mogel misliti, da mu bo še tako lepo in prijetno... niti predstavljati si ni mogel prejšnja leta, da ima ženska toliko moči in toliko čara za moškega ... šele sedaj v letošnjih počitnicah je spoznal, kar mu je bilo tako dolgo tuje, šele sedaj je pričel živeti... Hodil je s Heleno dan za dnevom na izprehode, dan za dnevom k studenčku v grajskem gozdičku. Tam je seznanjala Oskarja s tajnostmi stvarstva, tam je šele spoznal, kako lepo, užitka polno je naše pozemeljsko življenje. Treba je samo najti bitje, ki te razume, ki ga razumeš tudi ti — in raj ti je odprt in krog tebe bo cvelo najbujnejše cvetje, vsrkaval boš vase blagodejni balzam krasote in miline... vse bo pelo okrog tebe nebeške psalme, tako nežne in očarujoče, in ti sam boš gospod in kralj sredi te sreče, sredi te nadzemske lepote ... Kamor se ozreš, kamor se obrneš: povsod le cvetje, povsod veselje in veličastna pesem nenasitni ljubezni... Tako si je mislil ubogi Oskor v svojem mlade-niškem idealizmu... predstavljal si je vse tako lepo in solnčno in videl ni kače, ki je prežala sredi duhte-čih rož na svoj nedolžni plen ... čutil ni trnja, ostrega in bodečega, ki se je skrivalo med zelenjem in cvetjem njegove sreče ... gluh in slep je hodil svojo pot. misleč, da je edino prava .... Zapazil je sicer, da mu zdravje peša, da je pravzaprav ob slovesu bolnejši, kot je bil ob svojem prihodu, toda vide! je kamenčke, a skale ne... Edino, kar mu je kalilo popolno, srečo sedanjega njegovega življenja, je bil stari gospod Erazem in Kamilo ... (Dalje sledi.) kar ji vsa čast. Pogrešali pa smo veliko drugih. Nu, klub »Narodni Pipec« ni sicer »nobel« društvo, a prireditev je bila taka, da se mu ni treba sramovati pred nikomur. Štajerske novice. Nova pogajanja glede obstrukcije v štajerskem deželnem zboru. »Arbeiterwille« piše danes: Prihodnjo sejo štajerskega deželnega zbora se bode naznanilo pismenim potom, kakor hi tro bodo namreč pogajanja že tako daleč, da se bode lahko pričakovalo mirno zasedanje. Na obeh straneh se kaže gotova trudnost in želja po miru, katera je gotovo nastala tudi vsled sporazuma na Češkem. Sedaj se gre za delovni program, vsled katerega bi bila pre-porna vprašanja potisnjena v ozadje. Samo ob sebi pa je to le mogoče, ako bodo vse stranke privolile v tako samovoljno omejenje dela. Mislijo, da bode čas do srede zadostoval za odločitev. Občni zbor Zadružne zveze v Celju. K včerajšnjemu poročilu imamo dostaviti, da je bil v načelstvo še izvoljen g. Benjamin Kunej, upravitelj pivovarne v Žalcu. Vse pride ob svojem času prav! »Sloga« poroča o nezaupnici, katero so izrekli štajercijanci na Orni-govo komando na shodu v Ptuju posl. Ozmecu in MešKu. List dostavlja: »Lepo to od Orniga res ni bilo, saj ga je še lansko leto Ozmec javno na shodu pohvalil. Pa nehvaležnost je plačilo sveta!« Tiskarski škrat. V sredinem uvodniku »Slovensko učiteljstvo in delitev dež. šolsk. sveta« se mora glasiti v 2. stolpiču: »med mlačneži se bo širilo re-negatstvo« in ne »med mlečneži«. Slučaj dr. Riebla in gospe Pitak. »^rbeiterw.« poroča, da zdravniška zbornica ni začela preiskave proti dr. Rieblu zaradi nekoliko preobširne dijagno-ze, katero je napravil pri umrli gospe Pitak, stanujoči takrat v Rebeušekovem hotelu, temveč zaradi plačila. Kakor je znano, se je tudi govorilo, da je ta gospa, soproga nekega hotelirja iz Kahire, umrla na koleri. Nameščena sta na slovenski gimnaziji v Celju kot suplenta gg. Fr. Mravljak od Sv. Antona na Pohorju in Karol Tribnik iz Zreč pri Konjicah. Oba gospoda sta naredila zadnje poletje na dunajski univerzi profesorski izpit. Te dni se je mudil v Celju g. Lahovič, veletržec v Belgradu, ter je obiskal tudi Narodni dom. Pri tej priliki je daroval za »Celjskega Sokola« 22 K in za »Celjsko pevsko društvo« 22 K. Iskrena hvala! Iz Celja. V pondeljek, 19. kim. se je vršil ustanovni občni zbor celjske podružnice »Prosvete« ob jako lepi udeležbi. Kakšne namene ima »Prosveta«, je znano. Pred tremi leti, ko se je ustanovil v Celju odsek ljublj. »Prosvete«, je izpolnjeval jako lepo svojo nalogo. Bil je skupna vez med dijaki, gojil predavanja in ustanavljal knjižnice. A pomanjkanje članov ga je dovedlo do tega, da je zaspal. Lansko leto pa se je priglasilo toliko novih članov, da smo sklenili, razširiti odsek v podružnico. Cela vrsta delavnih in zmožnih ljudi nam obeta kar najplodnejše delovanje. To je bilo lepo videti na občnem zboru, zlasti pri debati o predavanju »Prosveta in nje delo«, katero je imel mesto t. Lemeža t. Brenčič. — Preteklo leto je sklicala naša »Prosveta« 1 dijaški sestanek v Žalcu, ki je bil jako dobro obiskan. Raz-pečala je 300 družbenih velikonočnih kart ter mnogo izvodov Dijaškega almanaha in brošur »Slov. visoka šola«. Med darili, ki jih je sprejela, moramo posebno omeniti 2 nabiralnika, ki sta dala K 3.16. — Ljubezen na zvezdah. (Konec.) Objel sem jo z rokami, pritisnil svoje ustnice na njene, in v tem trenutku sem bil v luni modre svetlobe, zelo sladke in ljubeznive, v katero me ie odnesla Dora na neizmernih krilih. Pritisnil sem se k njenemu telesu in se zgubil v zamaknjenosti. Vsa bitja, ki so letala krog nas v ozračju, so bile podobne ženam-tehtnicam, s čutnicami, prašniki, z zračnimi organizmi, ki so najbrž predstavljali nove čute o katerih mi je pripovedovala. Spoznal sem, da me je prenesla naglo na enega izmed planetov azuro-vega solnca Albirejevega. Modri vodopadi so bobneli po skalah in se drvili k neizmernemu vrtu, posajenemu s prekrasnimi cveti. Ptiči z bliščečimi, kakor svetlobnimi perotmi, so napolnjevali ozračje s svojim krikom. »Preletiva ta svet«, je rekla, »v smeri k zapad-nemu horicontu in pristaneva v palači noči.« Obdana od ožarjene fotosfere sva dospela v polnoč. Vse skale, vse rastline, vsa bitja so žarela v modri, zeleni ali rožni, fosforeskujoči ali fluoresku-joči svetlobi. Te skale so najbrž imele lastnosti, analogične lastnostim fosfada in barijevega sulfida, ki srkajo v se tekom dneva solnčno svetlobo in jo izražajo po noči. Okoli plavajoča bitja so bila ravno tako svetlobna, kakor kresnice. Noč na teh planetih ni nikdar popolna, deloma vsled te posebne fosforescence vseh predmetov, deloma vsled drugega zlatega solnca Albirejovega, čegar oddaljena svetloba je skoraj vedno prisotna in potem tudi vsled prstana, podobnega prstanom Saturnovim, ki je, od dveh raznobarvnih solne razsvetljevan, zdaj moder, potem rdeč in zopet zelen in širi po polnoči najčudovitejši svit. Kako je ta ubogi mali pozemski svet, o katerem menimo, da je vse, brezpomemben v primeri s temi nadzemeljskimi čudeži. Moja krasna in ljubljena Dora me je nesla ljubeznivo na krilih in pristala sva na bregu jezera, po- Imamo skioptik, za katerega dolgujemo centrali 36 kron. Te bomo zbrali s pomočjo starejšin, skioptik pa bomo rabili že to zimo pri predavanjih. Velika število članov in njih volja do dela obljublja kar najlepše delovanje to leto. Iz Celja. Na ustanovnem občnem zboru dne 19. t. m. si je izvolila celjska podružnica »Prosvete« sledeči odbor: cand. med. M. V. Brezovnik, preds., stud. iur. Radovan Brenčič, tajnik, stud. iur. Stanko Stor, blagajnik, stud. iur. France Zdolšek, knjižničar, slik. akad. Josip Žagar, namestnik, stud. iur. Stanko Virant, preglednik. Kolesarska dirka se vrši ob vsakem vremenu, istotako vinska trgatev na Bregu, v notranjih prostorih gostilne Radej. Na ustanovnem občnem zboru Ciril - Metodove podružnice za Breg, katerega se naj udeleži vsak celjski Slovenec in Slovenka, bode o pomenu in ciljih CM družbe govoril gospod dr. Šandor Hrašovec. Nova afera F. E. Fridricha iz Petrove. Ljubljanski in graški listi so priobčili novico, da F. E. Fridrich ni porabil podpor, katere je dobil od štajerske hranilnice, za šolski kuhinji v Petrovčah in Libojah. Po naših informacijah pa to poročilo ne odgovarja resnici, ker se še ne ve, kako se je denar uporabil. Teče pa že bojda tozadevna preiskava. Iz Bočne pri Gornjemgradu. Kakor se je že poročalo, se vrši ustanovni shod Ciril-Metodove podružnice v nedeljo dne 25. t. m. ob 2. uri popoldne. Ob tej priliki nastopi domači moški in mešani pevski zbor pod vodstvom g. učitelja B. Zemljiča. Gotovo se bode z veseljem pozdravil tudi nastop mladinskega zbora, katerega bode na harmoniju spremljal domači nadučitelj g. Josip Bizjak. Slavnostni govor je blagovolil prevzeti g. potovalni učitelj Iv. Prekoršek iz Celja. Med mnogovrstnim vsporedom se nahaja tudi deklamacija »Blagovestnikom«. Da bode ustanovni shod v vsakem oziru velezanimiv, nam dokazuje navdušenje narodnih Bočanov, katerih se je že 75 oglasilo za člane bodoče podružnice. Za-drečani! Na videnje torej v nedeljo v Bočni! Poročil se je včeraj v Ljubljani dr. Ivan Lamut, koncipist pri poštnem ravnateljstvu v Trstu, z gdč. učiteljico Marico Bučarjevo. Častitamo! Poročila sta se g. J. Bizjak, nadučitelj v Bočni z gco. Kodermanovo, učiteljico istotam. Novoporo-čencema naše iskrene častitke! Stuhecevi pristaši. »Sloga poroča, da je poslal znani kaplan Stuhec od Sv. Miklavža na shodu pri Veliki Nedelji tako »učene« ljudi \ boj, ki niso niti vedeli, kaj je obstrukcija, in strukcija in konstrukcija 'lovorih so za njega in »narodno < kmečko zvezo tudi Ijvdje, ki pošiljajo otroke v onr.oško šulferanj-sko *nlo! Trdovraten samomorilec. 561etni posestnik Fr. Kolar v brežiški okolici je predal letošnjo spomlad svoje posestvo hčeri Antoniji. Pozneje ga je pa zgri-valo in od tistega časa so imeli v hiši vedno kreg in prepir. Minulo nedeljo je izročil Kolar dve hranil-nični knjižici za 8.600 K svojemu stričniku županu Kolarju in jc izjavil pri tem. da se bode ustrelil. Peljal se je v Ljubljano in si je res kupil revolver. Ko se je pa vrnil domu. da bi se ustrelil, ga je njegova žena pri tem zadržala. Drugi dan zjutraj pa si je Kolar prerezal z britvijo vrat. Odpeljali so ga bolnišnico — a bode težko ozdravel. Železniška nesreča pri Črncu (Rottenmannu). Uradno se je sedaj dognalo, da je železniško nesrečo zakrivil ponesrečeni strojevoda tržaškega brzo-vlaka Makotter, ki ni počakal v Črncu na križanje dunajskega brzovlaka, temveč je peljal naprej v Selztal, kakor je bilo v starem voznem redu. kritega z gostim grmovjem, čegar široki listi so se zibali kakor zibke nad makovito preprogo, posajeno s tisočerimi cveti. »Tu je moj dom«, je rekla, »odpočijva se!« V svojem strmenju in navdušenju sem jo hotel stisniti v svoje naročje in piti z njenih ustnic božjo, neizmerno srečo njene ljubezni; toda komaj se je dotaknila Zemlje, se je spremenila takoj njena zemeljska podoba v podobo onih bitij, ki so letala po zraku. Ni bila to več moja Dora. Ali bila je še kras-nejša in bolj žarna, in čutil sem pred njo. da nisem več, ko zemeljski črviček. »Da bi me še ljubil, da bi me vedno ljubil, ti je treba umreti. Zapusti zemljo in bodeš tu z menoj.« »Kaj je nisem še zapustil?« jo vprašam poln začudenja. »Ne, poglej!« Dotaknila se je s koncem čutnice mojega čela in jaz sem čutil močen električni potres. Odprl sem oči — in bil sem sam na naslonjaču. Moja ljubica je zginila. Ne dvomim več, da biva na oni zvezdi v Labudu. Ona me kliče in jaz jo ugledam kmalu. Ljubim jo bolj kakor kdaj poprej. * Tako je pripovedoval Andrej. Ta prikazen ga je prevzela tako, da je od tega dne njegov duh vedno blodil mimo Zemlje. Njegovo slabo zdravje je ginilo hitro; ali on je živel srečen v snu — v hrepenenju, v fiksni misli, da jo bo videl resnično. Prav nič nisem bil presenečen, ko sem zvedel nekoliko mesecev po tem dogodku o nagli smrti svojega dragega prijatelja. Neko krasno letno noč je videl najbrž ravno tisto prikazen in legel je na naslonjač, pri veliki leči ekvatorijala, namenjeni na Albi-rea; zjutraj so mislili, da spi. Toda njegovo telo je bilo popolnoma mrzlo. Na desni strani je ležala majhna steklenica s cijankalijevo kislino, katere ena kapljica zadostuje, da pretrga vse vezi, ki vežejo dušo k telesu. Sveži sneg je zapadel minulo sredo vse višje vrhove pohorskega pogorja in Savinskih planin. Iz Dobove. Čebelarji, pozor! Paša je deloma že minula, a kar je še je, je prav skromna. Spočetka je sicer kazalo, da bo jeseni polno medu, a varalo nas je, čemur pa nismo niti mi, še manj pa čebele krive. Skoro bi se reklo, da je oni trdosrčnež, ki hoče čebelam odvzeti kaj medu. Poleg nestalnega vremena so bile tudi roparice in v notranjosti panjev črvi na delu. Na roparice se je premalo pazilo, črvi pa so z ozirom na nerodnost domačih panjev neovirano glodali. Tem neprilikam naj bo enkrat konec. Kdor hoče biti čebelar še nadalje, naj se pobriga za umet-nejše čebelarjenje. Temu bi skušala ravnokar potrjena čebelarska podružnica za brežiški okraj s sedežem v Dobovi v polni meri ugoditi. Kakor rečeno, so pravila že potrjena, in bomo samo še naprosili čebelarskega učitelja, da nam pride pojasnit in pokazat, kako se čebelari na umeten način. Vsak naj bo pripravljen, da stavi na gospoda strokovnjaka vprašanja o kaki stvari, ki mu še ni dovolj jasna. Ker je podružnica ustanovljena za cel okraj, potrudijo naj se do nas na dan predavanja tudi kapelski, bizelj-ski in drugi vneti čebelarji. Dan predavanja bo pravočasno objavljen. V Ljutomeru je nakupovala te dni posebna vojaška komisija plemenske kobile. Od 29 kobil, ki so se pripeljale za nakup, je bilo 9 odpuščenih zaradi nezadostne starosti. 7 pa jih je komisija kupila in je bila s krasnimi živalmi izvanredno zadovoljna. »Unterst. Volkszeitung« so torej v resnici kupili mariborski klerikalci, kakor smo poročali že pred več tedni. List bo tiskal Rabitsch še nadalje in bode baje začel izhajati z Novim letom po trikrat na teden. Umrl je v Mariboru ravnatelj dež. preskuševal-nice Edinund Schmid. Bil je jeden izmed najstarejših mariborskih nacijonalcev in zagrizen naš narodni nasprotnik. Pred mariborskim porotnim sodiščem se je včeraj znova pričela obravnava proti 211etnemu delavcu Južne železnice Antonu Kmetecu zaradi umora 361etne Marije Frangeš. Kmetec je bil že 9. marca obsojen na smrt. najvišje sodišče pa obsodbe ni potrdilo. temveč je odredilo ponovno obravnavo. Podrobnejše poročilo še priobčimo. Št. Jurij ob j. ž. Pododbor »Zveze slov. napr. mladine« ima" v nedeljo dne 25. sept. ti. pri Vrečkotu svoj občni zbor, na katerega vso napredno mladino vabimo. Prideta predsednik Oset in Lešničar kot govornika. Na dnevnem redu so tudi volitve. Ob jednem se priredi odhodnica vsem k vojakom odhajajočim fantom. Vabljeni ste tudi stariši, da se primerno poslovimo od naših vnetih navdušenih fantov. Zborovanje se začne točno ob 3. uri popoldne. Vsak mladenič, vsaka mladenka se mora pokazati pri zborovanju. Napredni mladinski pozdrav. Odbor. m Maribor in okolica. Če primerjamo Maribor s Celjem, pokaže se nam neka razlika, ki daje Slovencem v Mariboru resnega pomisleka. Celje oklepa zavedna slovenska okolica, Maribor pa kraji, kjer stanuje sicer v večini Slovenec, občinski uradi pa so žalibog vsi v nemških rokah, in vsled tega ima okolica precej ponemčeno lice. V poštev pridejo tukaj v prvi vrsti Leitersberg, Krčovina, Studenci in Pobrež, ki so pod neposrednim vplivom mesta. V dotičnih občinskih odborih se nahajajo tudi člani, ki so slovenskega pokoljenja in ki o priliki tudi povdarjajo, da so Slovenci, v resnici pa nimajo smisla za slov. stvar in gredo z nemško večino skozi dm in strn; da so njih otroci popolnoma nemškega mišljenja, nam ni treba povdarjati. In kaj je krivo te narodne nezavednosti? V prvi vrsti pomanjkanje slovenskih šol v Mariboru in okolici. Otrok slovenskih starišev pride v nemško šolo; kakor hitro izusti kako slov. besedo, pokara ga nemški učitelj, naj raje govori nemško, nemški jezik je veliko lepši itd. V tem trenutku izgubi otrok vse veselje in zaupanje do svojega materinskega jezika, ga smatra kot manj vrednega in odpadnik je dovršen. Navadno vpliva učitelj veliko bolj na otroka, nego priprosti njegovi stariši, in to je poguba za naš narodni razvoj. Kako pa naj pridemo v Mariboru do slovenskih šol? To je vprašanje, ki skrbi že leta in leta naše merodajne kroge. V teku let smo dosegli vsaj toliko, da vzdržujejo šolske sestre slov. otroški vrtec in štiri letnike slov. dekliške šole, katere plačuje, oziroma podpira družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Razun tega še se posreči temu ali onemu, da spravi svojega sinčka v učiteljiško vadnico, kjer je uveden vsaj deloma slovenski pouk. Vse to pa ne zadostuje taktičnim potrebam, in tako roma leto za letom na stotine otrok v nemške šole, iz katerih se potem vračajo rene-gatje in navadno največji sovražniki svojega lastnega materinskega jezika. Žalostno je to, pa resnica! Mi se sicer temu upiramo, pa kaj nam pomaga moralni odpor, kaj nam pomagajo vsi protesti pri vladi, če smo presiabi, da bi si pomagali sami. K temu je treba potrebnih sredstev — denarja. — Kakor prikazen rešilnega angela zdi se nam torej prvi odločilni korak družbe sv. C. in M., ko je kupila v Studencih stavbeni prostor za slovensko šolo. Upravičeno je upanje, da stoji tam v enem letu poslopje za slov. šolo z otroškim vrtcem vred, da bode zamogel vsak Slovenec v Studencih poslati svoje otroke v šolo, kjer se ne bode zasramoval slovenski jezik. Da se bode tam poučevala tudi nemščina v zakonitem obsegu, se razumi samo po sebi. To bo torej začetek. Za nadaljni razvoj slov. šolstva v Mariboru treba bo ogromnih žrtev, in zopet je CMD skorej edina, ki nam zarnore pomagati. Ker pa družba brez sredstev ne more delovati, je dolžnost vsakega posameznika, da jo vsestransko podpira. Poživljamo posebno Mariborčane, ki še do sedaj niso zaostali, da podvoje svojo požrtvovalnost, da se čimprej omogoči velevažno podjetje in tako uresničijo želje tisočerih. —gl— m Izlet v Podovo. V nedeljo, dne 25. sept. popoldne priredijo Mariborski Slovenci izlet v Podovo pri Račjem v gostilno gospe Šparovčeve, ki se ga tudi vdeležijo mariborski pevci. Na ta izlet vabimo vljudno in prisrčno vse domačine iz Podove in sosednih občin. Zabava bode gotovo prijetna in prav domača. V slučaju slabega vremena bo izlet 2. oktobra. v Živinske cene v Gradcu dne 22. sept. Na sejm se je prignalo vsega skupaj 1101 komadov. Cene so trdne. Plačevalo se je za 50 kg žive teže: pitani voli 44—51, napol pitani voli 37—42, suhi 36—37, voli za rejo 37—42, pitane krave 33—39, napol pitane 25—32, suhe 19—24, biki 36—44, mlade molzne krave 34—42, starejše molzne krave 29—33, breje krave 30—35 kron. Izmed zunanjih kupcev so največ pokupili Gor-uještajerci. Druge slov. dežele. Ljubljanska realka v začetku šolskega leta 1910 U. Število javnih učencev v začetku šolskega 1. 1910/11 znaša 548; med njimi je 355 Slovencev (nad 61 odstotkov). »Narodna delavska organizacija« s sedežem v Trstu sklicuje za nedeljo 2. oktobra III. redni občni zbor. Na dnevnem redu je tudi volitev odbora. S pošte. Cesar je imenoval poštnega inšpektorja v Pragi g. dr. Tobiascha za podravnatelja poštnega ravnateljstva v Trstu. Odlikovana slovenska obrtnika. Na mednarodni obrtniški razstavi v Parizu sta bila odlikovana g. Franc Simon, ključavničar in načelnik obrtne zadruge na Vrhniki ter g. Lenard Kacin, pekovski mojster na Vrhniki z veliko diplomo in vsaki z zlato svetinjo prve vrste »Grand Prix«. Jubilejno gledališče v Celovcu. V Celovcu se je včeraj položil zaključni kamen pri novem mestnem gledališču, katero je bilo sezidano kot jubilejno gledališče. Zvečer se je vršila svečanostna otvoritvena predstava. Občni zbor skrahirane »Centralkasse« v Celovcu. Včeraj se je vršil v Celovcu občni zbor centralne blagajne kmetskih zadrug, ki so združene v koroško klerikalno centralo. Od 88 vpisanih zadrug jih je bilo zastopanih 55. Z Dunaja sta prišla na zborovanje dva delegata in sicer dr. Storck in za centralno zvezo avstrijskih zadrug član upravnega sveta cesarski svetnik Liebmeier. Zborovanje je vodil monsignor Podgorc, ki je poročal naslednje: V letu 1899. vstanovljena centralna blagajna je imela včlanjenih 77 zadrug, katere so zopet zastopale 5600 zadružnikov. Pri teh zadrugah je bilo vloženega od prebivalstva na Koroškem 6,700.000 K. Od teh 6, 700.000 K so izposodile zadruge zadružnikom 3,600.000 K, 3,100.000 K pa so naložile v centralno blagajno. Ta centralna blagajna je prišla vsled nesolidnega in pa neveščega postopanja njenega predsednika Weissa na rob propada. Glavna krivda tega propada je otročji optimizem njenega predsednika in pa statut, kateri je dovoljeval, da je predsednik ravnal popolnoma neokntrolirano. Zapeljal je Weis-sa njegov prijatelj v Feldkirchnu, monsign. Kaiser. ki je iskal povsod denarja za svoje špekulacije. Tako je naložil Kaiser 1,700.00 K v nekem premogovniku, 481.000 K je vtaknil v neko pivovarno, 357.000 K pa v nek hotel. Razven tega je dal velike vsote v lesno trgovino. Predsednik Weiss mu je ta denar deloma posodil iz centralne blagajne, ne da bi o tem kaj poročal ali za to vprašal načelništvo blagajne. Kriza je postala vsemu svetu očividna, ko je predsednik Weiss pobegnil. — Sedaj tožijo posamezni zadružniki njih zadruge, zadruge pa zopet ugotavljajo sodnij-sko svoje terjatve napram centralni blagajni. Nastale so kolosalne zmešnjave, ki zahtevajo v interesu vsega koroškega kmetijstva in avstrijskega zadružništva hitro sanacijo. — Položaj je danes tak, da stoji danes nasproti primanjkljaja 3 miljonov kron samo 2 miljona pokritja. Toda poleg zadruge so še drugi upniki centralne blagajne, tako da faktično znašajo pasive centralne blagajne kakih 2,500.000 K. — Hitra sanacija je mogoča in treba bo dalekosežnih so-dnijskih procesov, da bo ta zadeva končno urejena. — Monsignor Podgorc povdarja, da je hitra sanacija v interesu zadružništva cele monarhije in da je radi tega treba, da priskoči vlada na pomoč. Nato je poročal posl. Walcher o pomožni akciji, ki se je uvedla v svrho sanacije. Naznani, da so koroški nemški duhovniki imeli sestanek, na katerem so se odločili za pomoč in prevzeli delno garancijo za primanjkljaj. 100.000 K je od njih že podpisanih za garancijski fond. Razven tega se udeleže pomožne akcije tudi kanoniki celovškega kapitelna in pa samostani in škofje iz cele Avstrije. — Cesarski s.vetnik Liebmeier je prečital nato brzojavko, ki je došla občnemu zboru z Dunaja in v kateri je rečeno, da je vlada pripravljena sodelovati pri sanačni akciji. Glavna skupščina je nato sklenila, naprositi vlado za hitro pomoč. V ta namen se je podala posebna deputacija k deželnemu predsedniku. Kolesarska slavnost v Gorici je zopet prepovedana. Vlada je zopet kapitulirala prtd laško cestno sodrgo. Goriško glavarstvo je slavnost dovolilo, na-mestništvo v Trstu pa je iz vzroka javnega miru in reda prepovedalo. K stvari piše »Soča«: »Burke uganja vlada z nami. Danes dovoli kolesarsko veselico in dirko, jutri jo prepove. Rekurzu ne ugodi, pač pa pove, da naj se vloži novo prošnja, ki bo ugodno rešena. Prošnja se vloži, veselica je zopet dovoljena, ali čez dva dni je že tu prepoved zopet dovoljene kolesarske dirke! To se pravi: Slovence za norce imeti, burke uganjati z nami, vse radi par cestnih laških smrkavcev in par napihnjenih kaporijonov, ki drugače ne pomenijo nič, če se ne blestijo v gonji in hujskanju proti Slovencem! — Koliko ie tu troškov, zamude časa, poti itd. — Take burke si prepovedujemo! O njih pa bo govora na pristojnih mestih.« V slovenske pararelke na goriški1 gimnaziji se je vpisalo krog 80 učencev. Kakor pa smo že poročali, je vlada omejila število sprejetih na 50. Književnost. Dijaški almanah za leto 1910/11. Izdala ekseku-tiva nar. rad. dijaštva. — Po obliki je letos izpreme-njen; zelo okusna zunanjost. Vsebina mu je zelo mnogovrstna. Predvsem nas pa zanimajo informacije o nar. rad. akad. društvih. Povsod je drugačno delo. Drugačno v »Adriji« v Pragi; drugačno zopet v »Sloveniji« in »Taboru«. Zanimivo je tudi poročilo »Prosvete«, ki stoji na braniku Slovenstva. Vsem, ki se zanimajo za manjšinsko delo. — in to bi se moral vsak zaveden Slovenec — vsem tem bo zelo v prav prišel članek od L. Brunčka: »O pangermani-zmu«. Razpravi je pridejana tudi obširna literatura. Od istega avtorja članek: »Po III. nar. rad. shodu«, odpira par novih perspektiv v bodočnost nar. rad. struje. Kdor se zanima za delo miadine — ta sezi po Dijaškem Almanahu, ki stane s pošto 1 K 20, in se dobi pri upravništvu »Omladine«, — Ljubljana, Breg 12. Književno obvestilo. Koncem avgusta 1910 je izšlo »Dopolnilo civilnopravdnim zakonom za leto 1906—1910«. Urednik dr. Volčič pravi v svojem predgovoru: »Po letu 1906, ob katerega koncu je izšel IV. zvezek »Pravnikove zbirke«, so se nekateri predpisi dotične snovi premenili, premnogi po odločbah vrhovnih sodišč pojasnili ter so se v rečeni knjigi našli še nekateri moteči tiskovni pogreški. Dasi je od vsega natisa knjige preostalo le še malo nad dvesto izvodov, vendar pri naših razmerah ni upati, da se skoro zvedejo, še manj pa, da se more v doglednem času izdati njen drugi natis. Zato sem v soglasju z društvom »Pravnik« uredil dopolnilo, ki naj knjigo z drugimi objavami vred. ki jih je društvo med tem izdalo — (nova odvetniška tarifa, jezikovni zakon za Dalmacijo) — popolni po sedanjem stanju v vseh zgoraj označenih ozirih. Novi kupci »Civil-no-pravdnih zakonov« dobe »dopolnilo« in medtem izšle omenjene objave vezane v eni knjigi, drugi si jih lahko nabavijo posebej, upam. da vsem nadome-ste novo izdajo navedenega IV. zv. zbirke.« — Dostavljamo, da je v »Dopolnilu« krog 200 novih odlo-čeb vrhovnega sodišča. Dopolnilo se za ceno 1 K 20 vin. dobiva po vseh knjigarnah in pri uredniku, pri tem je dobi brezplačno tudi, kdor pri njem (v Novem mestu) kupi V. zvezek (Zemljiškoknjižni zakon a 6 K) ali VI. zvezek (Predpisi o nespornih pravnih stvareh a 7 K); pri naročilih naj se pridene za znamko 6 vin. Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku. VI. zvezek. Predpisi o nespornih prav-nihstvareh. Uredil dr. Edvard Volčič, c. kr. dež. sod. svetnik v Rudolfovem. — V Ljubljani 1910. Izdalo in založilo društvo »Pravnik«. Natisnil A. Slat-nar v Kamniku. To knjigo smo že omenili. Slovenski Pravnik oziroma »Mjesečnik Pravničkoga društva v Zagrebu« izvajata o njej: »S to sedaj izišlo knjigo smo storili lep korak naprej. Domačemu pravniku že dobro dene, da ima konečno v rokah zakone v jeziku, v katerem jih sleherni dan upotreblja, v katerem se jih pa nikdar učil ni. Ta zbirka, obsegajoča — da se kratko izrazimo — notarski red, zapuščinski patent in predpise o sodnih depozitih, pa je vrhu tega tako urejena ter opremljena z odločbami vrhovnega, odnosnono upravnega sodišča, da je popoln pripomoček za vsakdanjo rabo praktika in da se vseskozi lahko meri z dotično nemško izdajo v Manz-ovi zbirki. Tudi vnanja oblika je odlična in ti-sek je, če nas oko ne moti, celo lepši in prikupljivej-ši, nego je bil v nekaterih prejšnjih zvezkih te zbirke. Zvezek sestoja pravzaprav iz treh samostojnih oddelkov, ki so vsak zase paginirani (162 strani, od-nosno 359 in 119) in imajo vsak svoj pregovor urednika dr. Volčiča. Ce se premotri celokupni zvezek, mora se priznati, da je bilo treba zanj mnogo nelah-kega, ter podrobnega in preudarnega dela, in naravnost čuditi se je vztrajnosti in požrtvovalnosti g. deželnosodnega svetnika dr. Volčiča, ki je na ta način v štirih letih priredil kar štiri obsežne knjige in pri tem imel še vse skrbi z neprijetno manipulacijo. Pričujoča knjiga ustreza povsem svojim stvarnim namenom. Vsak oddelek ima tudi svoje stvarno kazalo v slovenskem in hrvatskem jeziku. Odlični hrvatski »Mjesečnik« je priobčil v št. 8. in 9. o vsem jako laskavo oceno, katero zaključuje z nasled^imi značilnimi besedami: »Po našem bi mnijenju treball, da se ovom zbirkom austrijskih zakona služe i svi hrvatski pravnici, najpače oni u Austriji, pošto i ona-ko svoje nemaju, a autor im je omogučio uporabu, navevši sve hrvatske izraze, koji se bitno razlikuju od slovenskih. Kad i ne bi bilo medju nama onako živog saobraštaja, kakav doista jest. več činjenica, što smo jedan narod, mora da nas nuka, da naučimo pravne izraze jednoga i drugoga dijela naroda, da uzmognemo lahkočom rabiti svaku našu pravnu knji gu, a ne posizati za njemačkom ili talijanskom i on-dje, gdje imamo svoju, samo pisanu drugim narječ-jem.« Upajmo torej, da ta knjiga ne bo obležala v zalogi, marveč prišla povsod, kamor spada, v rabo, kakor zasluži.« Delo ni pisano samo za pravnike, temveč že po vsebini sodeč, posebno za županstva in župne urade in pa za svakega, ki potrebuje pouka o teh vprašanjih. Knjiga se dobiva vezana za 7 K po knjigarnah sploh in pa pri uredniku v Novem mestu na Kranjskem. Slovenska okoliška deška ljudska šola v Celju. Ob začetku šolskega leta se je vpisalo v 1. razred 92. v drugi razred 77, v tretji razred 85, v četrti razred 72 in v peti razred 55 učencev, skupno torej 381 učencev. Prvi, tretji in četrti razred imajo po 1 vzporednico. favni lfiadskf sliodi „Nar©«lgie stranke". se vršijo to nedeljo 25. septembra:^ 1. v Središču ob 3. uri pop. pri Zidariču.Govori deželni poslanec dr. Vekoslav Kukovec. 2. v Trbovljah ob 3. uri pop. pri Kukenbergu. 3. v Družmirju ob 3. pop. pri Basistu. 4. v Kostrivnici ob 8. uri dop. pri Ogrizeku. Dnevni red za shode: 1. Obstrukcija v štajerskem deželnem zboru in spodnještajerski Slovenci. 2. Slučajnosti. Somišljeniki, pridite mnogoštevilno na shode! Dnevna kronika. Na kongresu nemške socialne demokracije v Magdeburgu je 21. t. m. v pozni noči prišlo do jako resnega spora med revizijonisti in Beblom. Beblovi pristaši so sprejeli resolucijo, v kateri se povdarja, da socijalno - demokratična stranka načelno odklanja vsak proračun v državnem in deželnih zborih. Drug del resolucije obsoja postopanje socijalnih demokratov v badenskem deželnem zboru. Obe resoluciji ste bili z veliko večino sprejeti. Posredovalni predlog je bil odklonjen. Od strani severno - nemških socijalnih demokratov se je nadalje stavil predlog, v katerem se grozi vsakemu sodrugu, ki bode delal v bodoče proti določilom te resolucije, z izključitvijo iz stranke. Vsled tega predloga je nastalo na zboravanju veliko razburjenje. Bebel je s svojimi pristaši zapustil dvorano. Odstranili so se tudi juž-nonemški revizijonisti pod vodstvom dr. Franka. Navzlic temu je bil predlog sprejet z 228 proti 64 glasovom. Kongres je sejo nadaljeval pozno čez polnoč. Nemški listi sklepajo iz burnih prizorov in nastopov na socijalno - demokratičnem kongresu v Magdeburgu, da pride do razdelitve nemške socijaln demokracije v dva tabora, in sicer v južno nemške revizijoniste in severnonemške socijalne demokrate. Novi bolgarski poslanik na Dunaju. Bivši bolgarski finančni minister Salabašev je imenovan za bolgarskega poslanika na Dunaju. Njegov prednik Gešov odide te dni z Dunaja nazaj na Bolgarsko. Kolera. Iz Budimpešte: Včeraj je tukaj zopet obolel en delavec na koleri. V bolnico za nalezljive bolezni pa so prepeljai dve osebi, ki sta istotako obo-eli a sumljivih znakih kolere. — V Apuliji je v zadnjih 24 urah na novo obolelo na koleri 16 oseb, 4 pa so umrle. — Iz Carigrada poročajo: V Trapecuntu je obolelo dne 21. septembra 20 oseb na koleri, 9 oseb pa je podleglo tej bolezni. V. mednarodni ginekologični kongres v Petro-gradu se je včeraj otvoril. Pripravljenih je nad 300 referatov. Oficijalni jezik razpravljanja je francoski. Pogreb dvornega igralca Josipa Kainza. Včeraj popoldne ob 2. uri se je vršil jako svečanostno in ob ogromni udeležbi pogreb dvornega igralca Josipa Kainza. Ob krsti je govoril ravnatelj dvornega gledališča baron Berger, režiser dvornega gledališča Thimig in v imenu štutgartsk. gledališča intendant tamošnjega gledališča Puttivitz. Profesor Gaymann v Pragi; Kap je zadela profesorja kemije na češki tehniki Qaymanna; včeraj popoldne je umrl. Napad na preiskovalnega sodnika. V Moravski Ostravi je preiskovalni sodnik zasliševal v preiskovalni sobi nekega kaznjenca. Nakrat je kaznjenec planil k stolu in ga z vso silo vrgel proti preiskovalnemu sodniku. K sreči ga ni zadel. Takoj po tej ponesrečeni ataki pa je kaznjenec postal tako divji, da so ga komaj mogli ukrotiti. Velika železniška nesreča. Glede nesreče na železnici Wa!as Vallei v Indijani, ki se je predvče-rajšjim pripetila, se šele sedaj zve, da je ta nesreča mnogo strahovitejša, kakor se je prvotno poročalo. Po najnovejših poročilih je prišlo pri nesreči 42 oseb ob življenje, 60 pa jih je težko ranjenih. Po svetu. Italjansko društvo »Dante Alighieri« je imelo te dni svoj kongres v Perugiji; šteje 55.000 članov, med temi 8000 v inozemstvu. Podružnic ima 285, od teh 73 v inozemstvu. Kake namene zasleduje, pripoveduje odkrito poročilo samo. Tam je rečeno: »Ne bi bili iskreni, ako bi se kazali brezbrižne nasproti delu prodiranja pangermanizma s pomočjo bogatih društev v dolini Trentina. Moramo nadalje slediti z največjim interesom boju, ki se že leta bije za ustanovo učnega zavoda, do katerega imajo Italjani Avstrije pravico; ne moremo brezbrižno poročati o odporu, proti ustanovitvi italjanskega gimnazija v Gorici; istotako o naporih meščanov tržaških, ki se hočejo ubraniti slovenske invazije in o ostrem boju, ki ga morajo vojevati Italjani Istre, Reke, in Dalmacije, ki morejo številnemu pretežju sosednih Slovanov (Hvala Bogu, torej vendar številno pretežje!) postavljati nasproti le moč in ugled svoje kulture (sijajno izkazane nedavno temu z nožem v roki, s kamenjem na slovanske denarne zavode in z demoli-ranjem kavarne »Minerva« v Trstu), in pa zaupanje na pomoč Italjanov v sosednji monarhiji.« »Črna roka« v Italiji. Nek list v Reggio opisuje hudodelstva, ki jih je zadnja leta zakrivila tajna ban-ditska družba La mano nera — Črna roka, v južni Italiji. Po zatrdilih dotičn. lista je izvršila imenovana roparska tolpa v prvi polovici letošnjega leta 97 krvavih zločinov. Najhujše je divjala v provincah Reggio in Kalabrija. V 32 slučajih so bili napadenci umorjeni, izvršilo pa se je samo šest aretacij. List zahteva, da stori vlada že enkrat konec roparski tolpi, kakor ga je napravila vsaj deloma početju mafije na Siciliji. Razbijanje hrvaških tabel na Reki. V noči od nedelje na pondeljek je bilo na Reki razbitih več tabel s hrvaškimi napisi. Magistratna uradnika Scro-bogna in Amos sta razbila napis nad vratmi Trboje-vičeve trgovine in bila aretirana. Deliču, lastniku kavarne Panachoff so razbili velika stekla, razbili so desko »Riečke pučke banke« in druge. Tudi je vladalo med Italjani bojno razpoloženje, a prišlo je le do malih prašek. MaSitovefša brzojavna in lelefonfčna poročila. PASIVNA REZISTENCA NA BOSANSKIH ŽELEZNICAH. Sarajevo, 23. septembra. Nocoj o polnoči se je pričela pasiva rezistenca na vseh bosansko - herce-govinskih progah. Železničarji pravijo, da se poklicani faktorji niti ne zmenijo za njihove zahteve in potrebe. Zastopniki železničarjev svare pred vsakimi izgredi ali nasilstvom. PONOVLJENA TROZVEZA. Rim, 23. septembra. Tukajšnji listi poročajo, da je trozveza ponovljena do 1. 1920. AVSTRIJSKI VOHUNI V BELGRADU. Belgrad, 23. septembra. Včeraj so tu zopet zaprli dva Avstrijca zaradi suma, da sta vohunila. V belgrajski trdnjavi so ujeli avstrijske vojaške golobe z važnimi poročili. SKLADIŠČE TOPOVIH KROGELJ V REKI. Moskva, 23. septembra. V nekem predmestju so našli v strugi reke Moskve skladišče topovih kro-gelj. 77 so jih že vzdignili, 100 jih je še ostalo. NESREČA PRI BIKOBORBI. Madrid, 23. septembra. Med bikoborbo v Baraji se je zrušila estrada. Jedna oseba je ubita, 4 ranjene. Razdražen bik je ranil jedno deklico, ubil jednega bikoborca in jih več ranil. MADJARSKO NARODNO SLAVJE V ARADU. Arad, 23. septembra. Na prošnjo meščanov bo govoril grof Štefan Tisza 6. oktobra na aradskem trgu, kjer je bilo 1. 1849 usmrčenih 13 madžarskih vstašev. SULTANOVA POSESTVA V NAJEMU. Carigrad, 23. septembra. Vlada je sklenila, da bode dala obširna posestva sultana Abdul Hamida v Mezopotamiji in Siriji za 75 let nekemu konzorciju v najem. Tržne cene. Dunaj, 22. sept. Borza zakmetijske pridelke. Dasiravno so bila poročila iz inozemstva nespremenjena, so cene vendar šle v Budimpešti kvišku. Lastniki so zahtevali za pšenico po 5—10 vin več; vendar ni bilo kupčije. Tudi pri rži ne. Oves je bil nespremenjen, koruža trdna. Budimpešta, 22. sept. Žitna borza. Pšenica za oktober K 10 01, pšenica za april K 10'38, rž za oktober K 7'30, rž za april K 7'76, oves za oktober K 7'90, oves za april K 8'29, koruza za maj K 5'68. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca trdna, promet 30 tisoč met. stotov, pšenica v efektivu za 5 v višja, ostalo trdno, termini gredo kvišku. Vreme hladno in deževno. Trst, 22. sept. Sladkor. Centrifueal pilčs prompt K 38 do K 381/2 za dobavo K 32 do K 327/s- Tendenca mirna. Praga, 22. sept. Sladkor. Surovi sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 25'15. Tendenca: mirna, /reme deževno. Budimpešta, 22. sept. Svinjski sejm Ogrske stare težke 148—149, mlade težke 150—152, mlade srednje 154—158, mlade lahke 160—164 v kilogram. Zaloga 35.889 komadov. Budimpešta, 22. sept. Mast. Svinjska mast 175, namizna slanina 148. Ženitna ponudba. Ženic, mlad, s precejšnjim premoženjem, z neomadeževanim življenjem, vešč ekonomije in gostilniškega obrta, se želi oženiti z nevesto, ki ima obširno posestv^ ali kako dobroidočo gostilno. Mlade vdove brez otrok niso izključene. — Ponudbe naj se pošiljajo če mogoče s sliko na naslov: „B. C. 4", Poljčane, poštno ležeče. Proda na najlepšem in prometnem prostoru na Bi-zeljskem ob dveh cestah hiša z gospodarskim poslopjem in zraven okolu 5 oralov zemljišča. V tej hiši je dobro vpeljana gostilna in mesarija, kakor tudi za trgovino z vso upravo urejeni prostori. — V gospodarskem poslopju se nahajajo kleti, ledenica in hlevi ter je zraven tudi kegljišče. Natančneja pojasnila daje lastnik JOSip UrŠlČ, trgovec v Brežicah. 542 4-s V najem se da ali tudi proda radi smrti dobro vpeljana gostilna in trgouina blizu železnice ob glavni cesti, zraven dveh tovarn. Ima lep vrt, žganjetoč in prodajo tobaka. Natančneje se poizve pri gosp. Ivanu Sulčič, Zidanmost, Štajersko. 509 10-9 Slikar in pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila. Svoji k svojim! Svoji k svojim! f Sprejmem več dobrih pomočnikov , v trajno delo. j Diktor Beuc, Celje Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih potrebščin, trgovskih knjig, na debelo In drobno pr! Goričar & Leskovšek v Celju Graška cesta št. 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Tiskovine za vse urade. 177 88-59 ■ i.ii.n.-.irrriJ-i_riJV.i-i-..n.n.i-r-lj-li-l.r.-ur.-r.-u-i-.".-i-i-i—----..... -....... ».««..«■ » ■ r . » .