L lecanhra 1909. M. m „Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen: ......K 24 — .......12;- ......2-- zelo leto po Kta četrt leta na jiesec velja: v upravniatvn prejeman: celo leto.......K 22*— pol leta........n — četrt leta........550 na mesec......._ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica St. 5, (L nadstropje na levo), telefon it 34. Izhaja vsak dan zvečer izvaaanii nedelje in praznike. Inserat! veljajo: peterostopna netit Tata. za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vtm Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravnlitvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari 1 Posamezna številka velja 10 vinarjev. ———— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Naredna tiskarja telefon št. 85. »Slovenski Narod14 velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: * za NettSjo celo leto.......K 25*— , cdo leto pol leta........13-— četrt leta........650 na mesec........230 ......K2»- za Ameriko in vse dru^? ^žele: celo leto.......K 30*- VpraSanjem glede lnseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamke Upravništvo: Knaflova ulica it 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85. tfouo ministrstvo? X a D n n a j 0. dec. Za danes pričakovano posvetovanje slovanskih in nemških voditeljev se ni vršilo. Zakaj? Ker jih načelnik »Poljskega kluba«, dr. Gloru-binski ni sklieal. Ali se mu zde na-daljna posvetovanja brezplodna ali pa sedaj celo nemogoča, na to ni dobiti pojasnila. Pač pa se je danes raznesel glas. i-a je ministrski predsednik baron Bienerth postal naenkrat mehak in popustljiv. Tisti baron Bienerth, ki u'd je Daszvnski šele te dni karakteri ziral kot Me f ista prvega činovnega azreda, hoče sedaj baje rekonstruirati svoje ministrstvo v tem smislu, Ha pride v ministrstvo sest Nenicov m pet Slovanov — izvzeta pa ostanejo mesta ministrskega predsednika, ministra notranjih del in domobranskega ministra, ki jih v današnjih rezmerah krona absolutno neče izvorni nobeni politični stranki, nego jih Hoče tudi v naprej zasesti s svojimi vpecijalnimi zaupniki. Za zdaj si misli baron Bienerth rekonstrukcijo tako, da izroči resort-ne portfelje uradnikom, portfelje ministrov - rojakov pa članom gosposke zbornice. Govori se že, da bodo imeli Čehi portfelj poljedelskega ministra in mesto češkega ministra - rojaka, Poljaki portfelj finančnega ministra in mesto poljskega □ inistra - rojaka, Jugoslovani pa portfelj delavskega ministra. Ta rekonstrukcija naj bi se iz-f r>ila šele po Novem letu. Pred božičem hoče vlada, da se poleg proračunskega provizorija rešita še zakonski načrt o podaljšanju špirit ne-7B. kontingenta in pooblastilni zakon ;a skiepanje trgovinskih pogodb. Med božičnimi počitnicami do sred: januarja naj bi se doseglo spora-zum-Ijenje med S ovansko Enoto« in med nemškimi strankami glede delovnega programa in če se to dosc-•e, i »i se izvršila zgoraj označena preraemba v ministrstvi. Ta nova vlada pa naj bi hi i a samo nekako pr< hodno ministrstvo in naj bi po rešitvi delavnega programa naredilo prostor parlamentariziranemn mini-s1 r>tvu, v katerem bi namreč poleg uradnikov sedeli kot ministri - rojaki sami parlamentarci. Tako se danes na pol oficijalno razglaša. »Slovanska Enota« je sama sprožila temeljno misel, na kateri sloni ta rekonstrukeijski načrt. Da višjim mestom ta načrt ni nesimpa-tičen, je naravno, kajti na višjih mestih nimajo nič posebnega zaupanja v parlamentarce in vidijo na ministrskih sedežih dosti raje uradnike. i kakor politike, dosti raje člane go-| sposke zbornice, kakor člane poslanske zbornice. Če bi se potem uvedla še praksa, da se morajo vsa vprašanja narodnostnega značaja predložiti v odločitev ministrs krm u predsedniku oziroma priti pred ministrski svet, bi bi" i v takem ministrstvu mogoče dani pogoji, četudi ne jamstvo za kolikor toliko pravično in uepristransko opravo, seveda samo če bi bila pariteta med nemškimi in slovanskimi ministri popol-noma zagotovtjeTin. Te bi pa po Bie-nerthovem načrtu pač ne bilo, kajti za sestavo ministrstva so odločilni resortni ministri, a tudi Bienertb neče paritete med Slovani in Nemei. Na tem se zna njegov načrt razbiti v koiikor pridejo Slovani v postov. Nemške stranke so ta načrt vobče malo prijazno pozdravile. Zla-I sti Nemci s Češkega so mu odločno I nasprotni, pa tudi Nemci iz drugih j krono vin kar ne morejo pojmiti, da I naj bi javna oblast bila enkrat ue le v nemških, marveč tudi v slovanskih rokah. Nemcem se gre za ohranitev njih gospodstva in zato izlepa ne bodo odnehali in se ne bodo urlali. Kdo ve, če Bienertb ni nalašč premenil svojega stališča, ker je sprevidel, da Slovani nečejo parlamenta razbiti, nego da ga bodo pri glasovanjih skušali poraziti. Mesece sem leži na baronu Bienerthu sum, teški in opravičeni sum. da bi se najraje parlamenta odkrižal in da vs-a njegova taktika rmii na od.-.franitev parlamenta ter na etabliranje §14. Dokler je bilo upati, da bodo Slovani parlament razguaii, ni hote! Bienertb ničesar slišati o rekonstrukcij! ministrstva; zdaj. ko so Slovani napravili v parlaioeutu čisto mizo in se Bienerth l>oji glasovanj, pa je naenkrat za rekonstrnkeijo. Mor .i vsaj čuje se ta glas — hoer zdaj Vsekako stoji, da je parlamentarni položaj jako nejasen in da še nihče ne ve, pri čem da smo. Nemce porabiti v parlamenta. to. da ga resi jo nem proračunu Parlamenta^ položaj. Poslanska zbornica, Dunaj, 9. decembra. Zbornica nadaljevala prvo čitanje proračunskega provizorija. Prvi je govoril finančni minister vitez Bilinski. Začetkom svojega govora je rekel: Nahajam se v veliki zadregi, zakaj po trditvi poslanca Daszvnskega so člani tega kabine'ta vedno v veliki zadregi, kadar jim je treba nepripravljeno s:u i./overiti v zbornici samo dva stavka. Tolažim se s tem, da sem se to pot pripravil, za i o bom poskusil, da bon« vsaj par stavkov z jecljal. (Velika veselost.) Predsednik: Prosim mir, da boste slišali gospoda finančni ga ministra. Posl. dr. Diamand: Kdo bi si mislil, da imata toliko humorja minister in predsednik 1 Bilinski: Da, v teb slabih časih jo treba, da ima človek nekolik > humorja Govoril bom tudi o idej ih in načrtih ministrske?ra predse Ini k a. Dr. Dm i o and: K ie pa ie vlada.7 Bi lin-ki: Tu na 1i klor. i. Po-slanee Miihl^ertb* Ministrski pred sednik je tudi tu in spada tudi k vladi. Biii'U/ki: Menuu, da tudi jaz še • • dšj takorekbe spadam k vladi. Dovolil si bom torej govoriti o pred* meto le debate, o proračunskem provizoriju. Finančni minister je na to obširno govoril o proračunskem provizoriju. Med drugim je naglasa!, da bo vTadn morrla prištoditi, ako se proračunski provizorij nravo-nsno ne Fklene, man rkajoeih 42 milijonov normalnega deficita, 27 milijonov prejšnjega deficita in 18 milijonov na zapadlih obrestih od đolgov. Ako na se proračuni? prov^zorii sklene iri snrejme tad: pooblastilni zaken za P050^ilo v zne-~T-7n 109 milijonov, bo treba nristediti samo ^0 milijonov, v o »r ip končne branil vlado r>red o-~:tnu o. da ie sovražna industriji in ,t , sTnislfl s i socialna vprztša-nja, ter nezval zbornico, na i snrej- • j- •.-. r>f»act?Bf*K'? provtzorii f n.-l« v drusrem in treHeii« čitannju. I^aSki . ,,/-.,» dr. Bucfcito co je pritoževal radi za.oostavljaivir obmorskih de->!r. Malomu dr. ITlihoviekij na i :-di za postavi jauja Oaliciie v držav- f Hbem ipc v Baehmans ie <"ovor:l o borbi n^ed Nemci in Čehi in o borbi Slovanov proti Bienerthovemu kabinetu. Med drugim je rekel: Nobena vlada ni večna in tudi Bienerthovemu kabinetu bo odbila zadnja ura. Če pa pride na krmilo nova vlada, bo treba najti stalen temelj, ki bo omogočil, da se bodo mogli v kabinetu združiti k skupnemu delu zastopniki Nemcev, Čehov in drugih narodov. Vodja nemške liberalne stranke dr. Chiari je na dolgo in široko govoril o sedaj vladajoči krizi, zatrjeval, da so to kiizo povzročili Slovani in po-vdarjal, da stoje Nemci nepremakljivo na stališču, da slovanske ob-strnkcije nečejo odkupiti z nobenimi koncesijami. Ko 11 a govorila še poslanca Kadlčak in Stark, je predsednik razpravo prekinil. PoManoc Mallk je vložil na celokupno vlado interpelacijo o politiki »Slovanske Enote ( iu o razdelitvi Avstrijo, o kal'.i razpravlja rusko časopisje. V interpelaciji se navaja članek, ki je izšel v »Peterburških Vjedomostih ter stavi vprašanje, ako je vlada poučena o vsebini pogajanj na vseslovanskem kongre.-u v Petrogradu, ki se ga je vdeležilo več vodilnih avstrijskih slovanskih politikov, in ka.j misli proti temu ukrenit: ? Predlog maloruskega poslanca dr. Okuuievskega, naj se odstrani z dnevnega reda prvo čitanje pooblasriinega zakona, je bil odklonjen. Prihodnja seja bo jutri ob 11. Seja klnhovih načelnikov. D a naj, 9. decembra. V današnji seji klubskih načelnikov je bilo sklenjeno, da se ima takoj po prvem čitanju proračunskega provizorija vršiti prve* čitanje poobla^til-neaja zakona. Na to imajo priti na dnevni red zakonski načrt: o delavnem času v trgovskih obrtih, o trgovskih sotrudnikib in o pupilami varnosti posojil mesta Lvova, Bnko-vint* in raznih dalmatinskih mest. Novi podpredscdnlkif D u n a j , i), decembra.. Načelnik odseka za dopolnitev zborničnega poslovnika baron Fuchs je sklical sejo tega odseka za jutri. Na dnevnem ledu te seje jc sklepanje o ustanovitvi dveh novih podpredsedniških mest. ki bi naj pripadli Mnlo-rusem in Italijanom. Poljski načrti. D a n a j , H. decembra. Načelnik »Poljskega kluba.', dr. Giombinski je imel danes dolgo posvetovanje s predsedstvom »Slovanske Enote«. V tej konferenci je dr. Giombinski predložil ta-le načrt: Zasedanje poslanske zbornice bi naj trajalo do 22. t. m. Na to se ima zasedanje odgoditi do srede januarja. V tem času se ima izvršiti rekonstrukcija kabineta in sicer na ca način, da ostanejo iz vsake kombinacije izločeni ministrski predsednik, minister notra njih poslov in domobranski minister in da se izenači Število nemških ministrov z onim slovanskih ministrov. Poljaki in Čehi ohranijo dosedanje portfelje, Jugoslovanom na se da en resortni portfelj. Portfelji ministrov rojakov se imajo poveriti zgolj parlamentarcem. Novi kabinet bi imel samo prehodni značaj in ga ima v določenem ča«ai nadomestiti parlamentarno ministrstvo. Za razpust poslanske zbornice. Praga, 9. decembra. Glasile češke narodne socialne stranke Češke Slovo« poziva češke poslance, naj ne odnehajo od obstrukcije, marveč naj z vsemi silaini delajo na to, da bo poslanska zbornica razpuscena in razpisane nove volitve. List naglasa, da je edino na ta načiu mogoče strmoglaviti Bienerthovo vlado Kriza isa 6grsksm. Budimpešta, 0. dec. Današnja avdijenca ministrskega predsednika dr. VVekcrh-ja ni donesla nobene odločitve. Wekerle je poročal vladarju o pogajanjih z grofom Jano-šem Zichvjem. Vladar j eizrazil že-i;jo, naj bi sedanja vlada ostala na krmilu do novega leta tej* v tem času predložila zbornici proračunski provizorij. Budimpešta. 9. dec. Vzdržuje se vest, da bo dr. Wekerle stopil na čelo prehodnega kabineta, v katerem bosta ostaia tudi Kossuth in Andrassv, dočim se bo Apponvi z novim letom umaknil v privatno življenje. Dunaj, 9. dec. Misija madžarsko agrarne banke za Bosno se je popolnoma ponesrečila. Ogri že računajo s tem, da se bodo s svojim zavodom morali umakniti iz Bosne, ker je docela izključeno, da bi bosanski deželni zbor dal dovoljenje za delovanje te banke. Tplivni madžarski krogi se trudijo, da bi izposlo-vali agrarni banki za slučaj, da se ->o LISTEK. •?:r?Ko p!p-& Meta. Novela. Spisal Josip Prem k. (Dalje.) II. Malči in Anka sta spali v eni bi, vsaka ob svojem oknu: Anka je videla ako se je prebudila na Krake gore, Malči daleč tja na morje, ki je bilo posebno tisto noč nemirno in valovito, kakor dekliško srce raz-i in 11 no od strasti . . . Ko so st; vrnili od koncerta, « je MalČi nakratko in celo hladno poslovila cd svojega ženina, stekla po stopnicah brez vsakih daljnih be-^<*d in se vrgla, prisedši v sobo z sem telesom na posteljo. >.Malei, kaj pa ti je vendar da-jo je prišla tolažit leto in pol starejša sestra M i mi in sedla poleg nje r:a rob postelje. »No. povej mi Malček, kaj ti je leglo na dušico, da ■i tako čudna!« Nagnila se je popolnoma k njej in jo krepko objela, medtem ko je pritisnila svoje mehko lice na njen obraz. »No, govori dušica, saj veš, da te imam tako rada: tvoja sreča, moje veselje, tvoja žalost — moja bol!« In njene oči kot dvoje ponižnih vijolic z zagonetno-bolestnim sijajem so se uprle v sestrico tako proseče in ljubeznivo, dn se je Malči knmaj premagala . . . »Jutri, Mitnica danes sem preveč razburjena — oh, tako mi je, da je pehifela mimo mene vsa rož polna mladosti . . .« »Pa ne bodi vendar taka, Malči«, jo je potolažila ir. ljubko pobožala do licu — »saj si vendar še mlada — zelo boš še lahko srečna —« Takrat so se odprla vrata in s skoro prezirljivim nasmehom na drobnih ustnicah je pri stopicali k postelji Anka. »Le pojdi Mirni — jo že jaz uto-lažim!« >Pa da ni i jutri gotovo povesi, ji je zažugala Mirni in odhitela. Anka je odvrgla na divan ogr-taeo, odložila, slamnik in se za hip zagledala skozi okno na kraške gore, ki so bile videti tako mogočne iu veličastne . . . »Kaj gledaš, Anka?« jo je vprašala Malči i u stopila prav k njej. Tisti k rat na je Anka razprostrla roke in jo stisnila tako silno k sebi, da je kar zavzdihnila. »Malči — noroj ue bova spali, kaj ne? Ti uboga nesreentea — jaz ti vidim v dušo, kaj je s teboj — prav nič mi ne taji!« »Ti veš?« se je lahno začudila Malči in v njenih očeh je bila žalost spojena s tiho zamišljenostjo . . . »Veni«, je zatrdila Anka in jo še tesneje privila k sebi — »ti Fran-češka ne ljubiš — ah, saj to sem mislila vedno . . • hi zakaj:« je prešala komaj slišno Malči in m4 lahno izvila iz nje- Anka SS je nasmehnila in jo udarila, s kazalcem in sredincem po licu. Ti, ali misliš, da hodim z zaprtimi 00101' Nie ne skrivaj — kar iz-pov« j se in ffli§e ti bo. Čakaj — nocoj je večer, kakor nalašč za to. Tole okno zaprem m upibnem luč, potem pa sedev?j rjale v kot na divan in p^veš mi vse • . - vse . . . kaj ne?« Ma-lči je prit mm In in Anka je u pahnila luč. Samo tresoči žarki srebrne mesečine so lili skozi okno na belo postelj, da je bila videti kakor potrošena z lumenim prahom. »Vidiš«, je pričela Anka bolj tiho in glas se ji je nekoliko tresel — »tebe sem imela- vedno najraje — botfve zakaj . . . Tudi Mimico ljubim, a ona mi je tako nekako tuja — saj ne teti kakor jaz . . . vsaj zdi so mi tako. A ti si vsa, kakor jaz in ako nisi še popolnoma, moraš postati Malči — moraš! . . .« »Saj te ne razumem«, jo je prekinila Malči in naslonila glavo na nieno ramo. »Tako čudno govoriš, Anka!« »Ne, ne, le poslušaj me« — je nadaljevala Anka skoraj strastno — »in ne upoštevaj jih, ki te hočejo onesreeiti. Skoda bi te bilo Malči — veruj mi, da je mnogo bolje, ako vzameš službo, kot da se poročift z njim . . • Glej, iudi meni se včasih zdi, da sem zapuščena učiteljica, a v resnici ni tako . . . Ako nimam tlru-gega, imam vsaj dražestne spomine, ki so mi najljubši tovariši. In pridejo dnevi, ko sem srečna,' prav srečna že ob misli — ah pa saj ti še ničesar ne veš :>0 vem, Anka«, je dejala Malči in ji položila kovico okolo vratu. »Ti si ljubila tistega slikarja Maksa — to se pravi — on je ljubil tebe, a ti si ga zavrnila —« »Ti to veš?« se je začudila Anka. »Iu odkod — seveda, poznaš ga lahko, saj je rojen v isti vasi kakor jaz in ti. a sedaj ga vendar že dolgo ni bilo doma — »Nekdo mi je |x>vedal« je dejala počasi Malči in glas se ji je tresel. »Ah, sedaj razumem! Pa da boš vedela natančnejše, ti povem vse. Glej, on mi je bil že v ljudski šoli, ko sem bila še majhno dekletce, čudno naklonjen — ako je le motrel, me je pobožal, a to me je silno jezilo in jaz sem ga naravnost — mrzila. In minula so leta, on je odšel v M onako vo in še bogve kara ... pa ko se je vrnil v domovino in zvedel, da sem na učitelj i sen v Gorici, se je večkrat pripeljal iz Ljubljane ua Goriško — a bil je tako plah, da me ni nikdar ogovoril. Pozneje, ko sem dobila učiteljsko mesto v A . . u. je prihajal pogosto, a jaz — oh, danes mi je žal — sem se zaljubila v njegovega prijatelja Mihaela, ki ni bil vreden moje ljubezni. Glej in tako so tekla leta — in jaz sem spoznala, kd- ko brezsrčno in krivično sem ravnala z Maksom, ki me je vendar tako ljubil. Piše mi včasih sicer še, a samo kako razglednico, a jaz čakam ... čakam, da bi dobila pismo samo od njega in nikogar drugega — pismo polno ljubezni — o, petem bi ga ponižno prosila odpuščenja. Pa bogve. kako misli sedaj —« »Dobro — in še vedno te ljubi«, je dostavila Malči in krepko stisnila sestrino desnico. »Ti še lahko upaš — a jaz — z menoj je vse dru trače! »Kako — povej« je dejala An ka, a vse njene misli so bile drugod . . . tam nekje ... ob tistem tre-notkti, ko ga je p*vič zavrnila . . . Malči je nekaj časa molčala —■ samo sopenje se je čulo iz njenih pr umakne iz Bosne, pri vladi odškodnino v znesku 200.000 K. Radi Daljnega Vitoka. Petrograd, 9. dec. Kon-v'em tega meseca pride semkaj brat sedanjega kitajskega regenta princ Tsej-Sjun v spremstvu admirala Sa-Dzen-Bina. Govori se, da se pri tej priliki sklene rusko-kitajska zveza, ki bo naperjena proti Japonski. Petrograd, 9. dec. Javlja se, da namerava Japonska popolnoma anektirati Korejo. Petrograd, 9. dee. Ministrski svet je razpravljal o položaju na Daljnem Vztoku. Ministrski svet je prišel do zaključka, da Japonska sicer sedaj ne misli na vojno, pač pa se pripravlja, da bi prelomila razne mednarodne pogodbe. Proces tirv.-srfthe ftooli-clje proti dr. Frleliuniu. Včeraj se je pričel, kakor smo že zabeležili, pred dunajskimi porotniki proces poslancev hrvatsko-srbske koalicije proti profesorju dr. Friedijungu in proti odgovornemu uredniku lista »Keichspost« Ambro-su. Po preči tanj u obtožnice je sodišče najprvo zaslišalo obtožence. Obtoženec A m b r o s je izjavil, da je vse članke, preden jih je dal v tisk, Čital, da prevzame za nje popolno odgovornost in da ponudi za izvajanja v dotičnih člankih dokaz resnice. V to svrho predlaga, naj se zasliši za pričo izdajatelj »Reichspočte« dr. Funder. ki iir.a v rokah razne do-Vumente, ki bodo neovrgljivo dokazali resničnost vseh v člankih navedenih podatkov. Drugi obtoženec tir. F r i o d -j u u g je izjavil, da se ne čuti krivega in da bo tudi nastopil dokaz resnice za svoje trditve. Članek »Av-stro-Ogrska in Srbija« je napisal, ker je hotel izpolniti svojo državljansko dolžnost. Tega se ne kesa in bi tudi danes članka ne pisal drugače, kakor ga je. S svojim člankom je hotel samo razkriti državi nevarno 1 »očetje Srbov in Hrvatov, ki so združeni v hrvatsko-srbski koaliciji. Na to je obtoženec obširno razpravljal o političnih dogodkih v zadnjih treh letih na Hrvatskem. Naglašal je. da navdaja voditelje hrvatsko - srbske koalicije Snpila in Tnškana strupeno sovraštvo proti Avstriji, kar je razvidno iz stenografskih zapisnikov hrvatskega sabora. Dr. Vi n k o a- ič je na pripombo frankovskega poslanca Tomca, tiaj se Hrvati n.* družijo s Kossu-thovci. v hrvatskem saboru vzkliknil: ;>Baš radi tega se družimo z Madžari, ker tudi mi želimo, da bi se uničila ta monarhija, ki je prava in-famija državne naprave.« Poslanec Tuš kan pa je zaklicali »Pripravljen sem še jutri s puško na ratni iti v vojno in streljati na Dunaj. Dr. Friedjung je nadalje nairJasah da tožitel.iev ne dolži veleizdaje, nar- pa jim očita, da so sprejemali denar od srbske vlade v politične svrhe, katero trditev on vzdržuje in jo bo tudi dokaza; Na to je razpravljal o postanku reško resolucije, no! hvalo dr. Franku in nVeovi čis4i stranki, opisoval bratimi jen ie Madžarov pod vodstvom poslane;« dr. Len<"yela s Srbi v kraljevini fer se dotaknil vzrokov, ki so dovedli do mena sta se ji stresali ob lahnem Hitenju . . . Nič, poročim se in konec!: je dejala naposled odločno in stopila k »knti. In živela bom tako, da se nničim čimprej! Veš, Anka<- in stopila je zopet k sestri, — »varaIn ira bom in pila bom in — oh — meni je tako grozno jaz sem bila tako brezznačajna!« »Saj n*- veš, kaj govoriš, Malči.« jo je pričela tolažiti Anka — »ti nn-^iš v srcu črva — morda žalostne »poniine, a zaradi tega ni potreba obupati!« »Ko bi vedela vsaj za eno pot - ki bi me zopet pripeljala nazaj v liste lepe čase, ko sem bila tako brez '.ameti in zametovala in zaničevala vse, kar ni imelo ob pasu svetle -abije — pa ptistiva to, minulo je!« Čez nekaj časa pa je prijela sestro krčevito za roke. Anka! Pojdi jutri z menoj v Ljubljano! Ponižala se bom in mu bom pisala! Da, tako bom storila in tudi zate Anko bom storila nekaj, da -o zopet šestaneš s tvojim Maksom. Ampak, to je vendar preveč poniževalno!« je skušala oporekati Anka. a beseda ji je zastajala v grlu. »Torej pojde.Š, jutri z jutranjim vlakom l« Anka je še nekoliko pomislila, na to se je nasmehnila in prikimala. »Pojdem!« »In jutri ti povem — vse!« je h stavila Malči in odcrrnila zaveso, da je poplavila mesečina sobico do zadnjega kota. (Dalje prihodnjič.) raspora med Kossntho vo neodvisno stranko in med h rvatsko-erbako koalicijo. Obravnava je bila ob pol 2. prekinjena za dve uri. Pri popoldanjšnji obravnavi je dr. Friedjung nadaljeval svoja izvajanja. Med drugim je rekel: V srbskem proračunu se nahaja postavka v znesku 1,375.000 kron — v obrambo narodnih interesov, v resnici pa za propagando v inozemstvu. Glavno ognjišče sovražnikov monarhije je bil »Slovenski Jug«, ki je organiziral čete, ki bi naj vdrle v Bosno in ki je pošiljal bombe v Crno goro in Bosno. S tem klubom so bili v zvezi tudi poslanci Supilo, Medakovič, Pri-bičević in Budisavljevič, kar hoče dokazati z dokumenti iz srbskega tabora samega. Prvi dokument je računski izkaz centralnega vodstva »Slovenskega Juga«. Glasom tega izkaza se je poslalo 149.000 dinarjev večinoma v Bosno in Hercegovino, deloma pa tudi na Hrvatsko. V tem izkazu je tudi postavka v znesku 1000 dinarjev, glaseča se na ime Frana Šupila. Ta svota je navedena še na štirih drugih mestih. Njegov zagovornik bo predložil še drug dokument, iz katerega bo razvidno, da se je Su pilu 1. februarja 1908 dovolil znesek 3000 dinarjev. Glede na pristnost dokumentov se sklicuje — »na svojo znanstveno slavo in svoje zgodovinske študije.« (To je argument, ki seveda mora držati! Opomba uredništva.) Drugi dokument je fotografija spisa o sklepih in odločitvah Vili. skupščine »Slovenskega Juga«. Tu je zabeleženo, da se je za Frana Šupila votiralo 6000 K. Nadaljni dokument je prepis nakaznice, s katero je ministrski predsednik Pašič predsednika »Slovenskega .luga<. dr. Markoviču nakazal (5000 dinarjev za Frana Snpila. Zopet drugi dokument je referat sedanjega srbskega ministra notranjih poslov L juhe Stoja novica v »Slovenskem Jugu«, v katerem se predlaga, naj se izplača Supilu ,)Qi)0% uredništvu »Srbobrana« v Zagreba 5000 in Budisavljevicu 2000 dinarjev. Glavni doka< za njegove trditve v članku »Avstro - Ogrska in Srbija« pa je poročilo sekeijskega načelnika dr. Spalajkoviea ministrskemu predsedniku Pašieu. V tem poročilu je podan dokaz, da ^o bili nekateri poslanci hrvatsko - srbske koalicije v neposredni /.vezi s srbsko vlado. Dr. Spalajkovič sicer pravi, da je to poročilo falsificirano, toda on bo nepobitno dokazal, da je pristno. »Slovenski Jug« je baje vadil vso revolucionarno akcijo na slovanskem jugu in je tudi odločilno vplival na volitve v Hrvatski. Na veM, da j,- Avstro - Ogrska anektirala Bosno, si it» »Slovenski Jug« pje-krbel raztreljiva in strupe ter naprosil hrvatske poslance Babica - Gjalskega, Snpila in dr. Meda-koviča, da naj vse pripravijo za vrtajo na Hrvatskem. To se ni zaronilo, za to je srbska vlada odtegnila hrvatsko - srbski koaliciji vsako nadaljno nodnoro. Sele, ko sta Sunilo in dr. Medakovič zahtevala OGOO dinarjev za obrambo obtožencev v zagrebškem proer-n, je srbska vlada zopet dovolila 5000 dinarjev za pripravljanje vstaje v Bosni. Friedjuncf j** končal svoja izvajan ia z zatrdilom, da z mirno vestjo pričakuje razsodbe sodišča. V i.\'*trk bo -favil zagovornik dr. Benedikt svoje dokazne predloge. Obravnavi tudi prisostvuje iz za-frrebškega »vele»zdajniškoira« o»-oee-<^a znani državni pravdnik Milan Aeeurt i. Na orani časnikarjem je izrazil, da je prišel k raspravi »iz čisto osebnih interesov«. UflNonsM °MmM svet (Konec.) Mestna klavnica. (Poroča podžupan dr. Tavčar.) Mestna klavnica, oziroma njen <>skrbnik je predložil poročilo o prometu v klavnici in na živinskih sejmih v letu 1908. K temu poročilu je dodal župan obširno poročilo o svojih ukrepih in predlogih glede na zboljšanje razmer v mestni klavnici. Poročevalec pravi, da pač vsak do ve, da naša klavnica ni ravno vzorna, idealna, da pa vsi nedostatki datirajo še odtedaj, ko se je klavnica gradila in zgradila veliko premajhna in se tedaj ni upoštevalo, da bo Ljubljana rastla. Res so veliki nedostatki in vlada ima i>opolnoma prav, če zahteva, da se ti nedostatki odpravijo. Kar naenkrat se seveda stvar ne da odpraviti, ker nimamo, da bi vse to naenkrat plačali. Poročilo oskrbnifitva omenja, da je bilo leta 1908 zaklanih 4138 volov (3869 1. 1907), bikov 294 (298), krav 341 (376)- Zupanovo poročilo se da razdeliti v tri oddelke. Prvi oddelek se pe-ča b iaprememb*. Uavmleaega regulativa v S 24. Oskrbništvo je poročalo, da se je zaklalo 276 glav goveje živine, ki niso bili niti teleta niti voli. Za to živino se je računala taksa 1 K namesto 4 K. Zupan predlaga uredbo nove kategorije: vo-ličke, bičke in te lice. Oe Se pa uvede ta nova kategorija, se mora v regulativu natančno določiti označenje te kategorije, kajti vlada in občinstvo zahtevajo jasnosti. Mlečni zob pa tu ne more biti karakt eristikon, kajti ima ga tudi zvina, ki je stara nad eno leto. Veljati more le tisto, kar je me-rodajno tudi davčni oblasti, namreč starost enega leta. Ce pa napravimo za tako živino takso 4 K, potem bo davčna oblast računala zanjo tudi 15 K. Ker stvar ni popolnoma jasna, naj se vrne v svrho ugotovitve natančne določbe. Župan je nadalje predlagal, da se vodi natančen zapisnik o prove-nienci prašičev, ki se uvažajo iz drugih dežel. Od novega leta naj se vodi natančni zapisnik o številu zaklanih prašičev, drobnice itd. Glede živinskih potnih listov se je opožalo, da se vzlic strogi določbi tupatam niso zahtevali. Mesogledstvo v ljubljanski okolici je zelo slabo. Naj vlada gleda na to, da se bo mesogledstvo v okolici izvrševalo ravno tako strogo, kakor v mestu, zlasti pa v onih dveh tovarnah za mesne izdelke. Naj bi tega posla ne opravljali razni črev-ljarji in drugi taki »izvedenci«. Ogledni listi naj se ne izdajajo več na mestnem magistratu, temveč v klavnici. Vsi mesarji, ki uvažajo prašiče iz dežel, ki so okužene po živinskih boleznih, se morajo posluževat' mestnega voza. Revizija blagajne naj se izvrši vsako leto vsaj dvakrat. Klanje prašičev naj se ne obavlja več po starem načinu, samo z nožem, temveč naj se žival prej omami s kladivom. — Proti temu predlogu se izraža poročevalec, češ da je stvar nevarna, zlasti ker ni nikakih priprav. Sicer bi je bilo iz humanitet-nih ozirov priporočati. Zato naj so pa za enkrat opusti, dokler ni potrebnih priprav. Zupan se izjavi za omamljanje, češ da je to že povsod uvedeno, celo v Skofji Loki. Klavnični oskrbnik Slivnik omenja, kako neapetitno je gledati v k lav niči. če mesarji n. pr. koljejo teleta, jim takoj prederejo gobec in jih še skoraj živa obešajo na kljuke. Sicer pa tudi trdijo strokovnjaki, da je bolje meso, ako se živina prej omami z udarcem, pred no se zakolje. Obč. svetnik Predovič ni za omamljanje, ako ni potrebnih pri-1 prav, ker je stvar nevarna zlasti pri j prašičih. Glede določitve starosti pa naj bi bil karakteristikon mlečni zob; češ ker bi bilo sicer vednih prepirov, ker ižval sama ne more povedati, koliko je stara. Drugi del županovega poročila predlaga napravo proste stojnice, kakor je uvedena v drugih mestih, kjer se prodaja siabejše. manj vredno meso, a seveda zdravju neškodljivo, po primerne znižanih cenah. S prosto stojnico pa mora biti v zvezi sterilizator, s katerim se napravi tako meso užitno. Poročevalec je za to. Največja hiba naše klavnice jo — ledenica. Župan omenja v svojem poročilu, da se najbrž s prihodnjim letom že začne z zgradbo mestne tržnice, a vzlic temu bo tudi potem še veliko mesa, katero bo treba hraniti v klavnici. Naj bi se že sedaj v principu sklenilo, da se v klavnici vzlic hladilnicam v tržnici napravijo iz sedanje ledenic hladilnice. Večkrat se je že izrazila želja, da bi se odpravila ogledna pristojbina od zaklane živine, ki se uvaža v mesto. Zupan se je informiral po drugih mestih, a povsod skoraj imajo uvedeno to pristojbino. Sicer je pa tudi resnica, da okoličani, če le morejo, spravijo slabo meso, ki ga zunaj ne morejo spraviti v denar, v mesto. Zato naj se ta ogledna pristojbina ne odpravi. Vlada zahteva, da mora mestna uprava zgraditi svinjake za prašiče, ki se uvažajo, češ da bi sicer prepovedala uvoz. Čudežev ne zna delati mestna uprava, iz starih hlač ni mogoče napraviti novih, mogoče jih je le krpati, ali res je, da so sedanji svinjaki premajhni. Načrti za nove svinjake so napravljeni. Stvar je neobhodno potrebna in se ne da tako več vleči uaprej. Treba pa je za napravo novih svinjakov 26.458 K 52 v. Zupan predlaga, da se ti stroški pokrijejo iz najemnine, ki jo plačujeta Čečevička & sin, eventualni primanjkljaj pa iz mestne blagajne. Zupan omenja glede na prosto stojnico, da se je sicer bati, da bodo to napravo skušvli izrabljati gostilničarji in restavraterji, da bi tako ' dobili cenejše meso in je prodajali potem sa boljše. Tako ne bi u nožne jti sloji prišli do svoje pravice. Prijavil je to tudi vladi. Vlada pa je odgovorila* da bi se smelo tako meso oddajati le v majhnih količinah. V Gradcu se oddaja samo po pol kg. Ali tudi še to bi se moglo izrabljati. Zupan se bo obrnil na razne mestne uprave, da se informira v tej zadevi. Glede na hladilnice je priporočal mestu tržni nadzornik napravo amerikanskih ledenic, ki so mnogo cenejše od drugih in veliko praktične jše. Obenem se pa tu tudi izdeluje led. Natančnejši načrt o celi stvari bo preskrbel mestni tržni nadzornik in ga predložil s primernim poročilom. Zupan omenja v nadaljnem napada živinozdravnika Lampreta na mestno upravo, češ da ne misli na napravo hladilnic. Hladilnice pa so bile v načrtu že pred 10 leti za tržnico in klavnico. Sedaj pa ima ta Lampret drzno čelo pisati, da bo mestna tržnica baraka brez hladilnic. Zupan omenja, to le zato, da pokaže, s kakim orožjem se bojujejo gotovi krogi proti mestni upravi. Obe. svetnika Kozak in Piedo-vič sta za amerikanske hladilnice. Tretje poglavje obsega razne povečano izdatke za plače in razne naprave. Uslužbenki Zupančičevi se zniža dnevna plača na 3 K, Klemcn-čiču na 2 K 50 v. naroči se »Laiba-cher Zeitung«, vsako leto naj se določi 100 K za nabavo knjig in drugih l>otrebščin, nabavi se mikroskop — čudno, da ga še ni bilo — za 800 K. Zupan je v svojem poročilu predlagal namestitev enega klavni-škega paznika z letno plačo 200 K, ki naj bi bil nekaka zaupna oseba in bi strogo pazil na red v klavnici, da bi se ne dogajali taki slučaji, kakor n. pr., da se je mogel med živimi prašiči utihotapiri crknjen prašič v klavnico. Ta predlog županov ni dobil večine klavničnega ravnateljstva, ki predlaga, da se opusti služba paznika. Zupanu se zdi paznik zelo potreben. Promet je vedno večji in dosedanji organi ne morejo paziti na vse. Tudi vlada zahteva, da se namesti tak paznik. Pripomba, da se je crknjeni prašič itak našel in da je s tem dokazana pazljivost klavničnega osobja, ni ni kak dokaz, da se enaki slučaji niso dogodili. Lahko je mogoče, da se je vtihotapilo več crknjenih živali, pa da nihče ni opazil tega. Klavnični oskrbnik je za namestitev paznika Sprejmejo se uato predlogi, kakor je predlagal poročevalec. Iz prvega poglavja se je torej vrnil edino le predlog na izpremembo regulativa v natančnejšo določbo označbe >vo-ličkov, bičkov in telic«, odobrilo se je omamljanje živine, toda s pripombo, da je treba nabaviti prej vse priprave. V drugem poglavju so se sprejeli vsi predlogi. Za nabavo ste-rilizatorja se postavi v proračun za L 1910. svota 1450 K. Odobri se tudi predlog na zgradbo svinjakov in predlagani način pokritja stroškov. Jz tretjega poglavja se odobre vsi predlogi, tudi namestitev paznika. Dne 19. novembra 1909 se je izvršila nenadna škontraeija v blagajnici mestne klavnice. Našlo se je vse v redu. Ob tej priliki se je tudi sprožila misel, da bi se uvedla za ogledne liste za tisto meso, ki se izvaža, pristojbina 10 vin. Klavnično ravnateljstvo je mnenja, da se opusti ta namera. Morda bi bilo dohodkov do 200 K, zato pa mnogo silnosti in nevolje v občinstvu. Stvar se opusti. Nov vodnjak v K lečah. (Poroča obč. svetnik dr. Triller.) Dne 20. oktobra t. 1. je sklenil občinski svet, da se pri mestni zaje-maluici v Klečah napravi nov vodnjak. Delo naj bi se izvršilo po načrtu inženerja Smrekarja in sicer naj bi se vodnjak obokal s trdo žgano opeko. Delo je prevzela tvrdka Pit-tel & Brausewetter. Dela je bilo treba nujno izvršiti, a ker ni bilo take opeke na razpolago, je tvrdka priporočala, naj se napravi obok iz betona, ki bi bil 7000 K cenejši. Ker je inžeuer Smrekar pritrdil temu nasvetu, se je stvar izvršila tako in jo je sedaj treba naknadno odobrili. — Odobreno. Prezidava mestne hiše. K interpelaciji na župana zaprosi besede obč. svetnik dr. Triller: Ze nekaj časa sem se z izvestne strani razburja javno mnenje, češ, da namerava občinski svet ljubljanski izvršiti prosto barbarstvo in dati podreti naš* častitljivi ljubljanski ro-tovž in na njegovem mestu zgraditi suhoparno moderno poslopje. Občinstvo se razburja in to popolnoma po pravici, če bi se v resnici dala podreti stavba, v kateri se je odigral lep del zgodovine našega mesta in sploh našega naroda. Zato je treba in sploh našega naroda. Zato je tre-jasnosti v tej zadevi. Kolikor je meni znano, namerava občinski svet res prealdatl mestno hišo, toda samo obe stranski poslopji, nikdar pa ni mislil aa kako prezidavo srednjega trakta, ki ostane tak, kakor je sedaj! Resnica je, da je prezidava stranskih prostorov v resnici potrebna, saj mestno uradništvo tiči v takih luknjah, da bi bilo res skoraj potrebno naprositi »Slovensko planinsko društvo«, da markira pota do posameznih uradov. (Veselost!), ali na prezidavo srednjega trakta se pač ni nikdar mislilo, pač pa na to, da se stranski poslopji prezidate v slogu srednjega trakta. Zato vprašani župana: Ali imam jaz prav, ali se res namerava storiti tako, kakor sem jaz rekel, ali pa ima morda občinski svet kake drugačne namene? Zupan: Predgovornik ima popolnoma prav! Nikdar se ni mislilo na. to, da bi se izpremenilo zunanje lice srednjega trakta in v svojem svoje -časnem poročilu sem tudi omenil, da naj bi se izvršila prezidava stanovskih hiš v slogu srednjega trakta Nikdar se ni mislilo na to, da naj bi se na tem zgodovinsko toliko pomembnem poslopju izvršil kak van« dalizem. Sicer se je pa svoj čas sklenila prezidava edino le v principu, nič pa se ni sklepalo o tem, kaj ir kako naj se prezida. Stvar je prišla tudi že pred centralno komisijo za ohranitev umetniških spomenikov na Dunaju, kar je gotovo storil kak dober prijatelj občinskega sveta, saj se je stvar že obravnavala tudi v izvestnem listu. Centralna komisija mi je pihala v tej zadevi, a bila je bolj previdna, kajti pripomnila je, da ne verjame, kar ji je sporočil dotičnik, da bi občinski svet nameraval pokončati tak znameniti zgodovinski spomenik. Pisal sem nato centralni komisiji, da ono poročilo pač ni izhajalo toliko iz namena, da bi se obranil ta zgodo vinski spomenik, pač pa iz gotovih drugih namenov, in da se namerava ta prezidati edino-le stranski poslopji in oziroma razširiti z nakupom so sednjih hiš. Cela zadeva pa mi je dala povod, da sem se odločil naročiti stavbnemu uradu, da izdela načrt za popolno restavracijo celega poslopja. Ta dvorana je sicer lepa, in tudi drugi nekateri prostori niso napačni, ali že takoj pri vstopu v poslopje dobi človek grozen vtis. V prvotnih časih je celo poslopje slonelo na stebri-čevju, a to stebričevje se je zazidalo, da so dobili prostora za razne uradne sobe. Te zazida ve bo treba odpraviti, potem bo stavba dobila tudi v notranjem vse drugo lice. Seveda bodo stroški veliki. Ko bodo načrti gotovi, se bom obrnil na centralno komisijo za vzdrževanje umetniških spomenikov na Dunaju, in ker sem izprevielel iz njenega proračuna, da je to mogoče, jo bom naprosil za pri merno podporo za to restavracijo S pomočjo te podpore se bo stvar po tem že dala izvesti. Upam, da se bo gospod interpe« lant zadovoljil s tem pojasnilom. Obč. svetnik dr. Triller« »Goto to, da!« Ker je s tem dnevni red javni seje izčrpan, zaključi župan javne sejo ob 7. uri zvečer. Sledi tajna seja Dnevne vesti. '+ Obrtno sedišee. Iz obrtniških krogov se nam piše: S 1. decembrom je začelo posloval! obrtno sodišče. Otvoritev takega sodišča je vsekako pomenben dogodek. Pričakovali smo, da otvorita obrtno sodišče v navzočnosti merodajnih faktorjev gospoda deželnosodni predsednik Levič-nik in predsednik obrtnemu sodišču Hauffen. Zgodilo pa se to ni. Ali imajo tisti prav, ki menijo, da se to zgodi, ko bodo ožje volitve v obrtno sodišče končane, ali tisti, ki sodijo, da se odločilnim krogom obrtni stan ne zdi toliko važen, da bi so obrtno sodišče slavnostno otvorilo l To bo mo kmalu videli. -|- Volitve v komisijo za cenite* osebne dohodarine bodo dne 13. t. m. od 11. do 12. dopoldne za I. volilno skupino. Isti dan so volitve za II. skupino od 9. do 11. dopoldne v mali dvorani »Mestnega doma«. Kandidat je ze I. skupino so: Ivan Knez in Andrej Šarabon kot uda, Fran Mal-ly kot namestnik; v II. skupim: Jos. Lenčc kot ud, Anton Dečman in Jos. Perdan kot namestnika. + Volilno gibanje na Goriškem. Za dopolnilno volitev iz splošne kurije, ki bo 19. t. ni., postavljajo stranke kandidate. Socialni demokratje kandidirajo dr. H. Turno, kakih 40 »agrarcev« je proglasilo na semenj Sv. Andreja v Gorici za kandidata tomajskega župana Vrana s Krasa, klerikalci pa so postavili župana na Ponikvah na Krasu Frana Zlobca, ki je bil kandidat pri volitvah iz kmečkih občin. Napredna stranka naznanja, da proglasi ime svojega kandidata tekom tega tedna, — Klerikalci so se vrgli z vso silo zopet na Kras, za katerega hočejo potrositi tisočake, kakor zadnjič pri prvih volitvah. + Protestni shod tržaških Slo* vencev. Shod v prid slovenskim šolam v Primorju, ki je bil prepovedan minulo nedeljo, sklicuje politič- po društvo »Edinost« za bodočo nedeljo v tržaški »Narodni dom«. Gotovi smo, da se tržaški Slovenci od- -ovejo v velikem številu klicu poli- ičnega društva in pribite na rečeni -hod, kjer bodo pred javnostjo protestirali proti obstoječim in vršečim se krivicam na šolskem polju v Primorju. V nedeljo naj bo zopet dan tržaških Slovencev, katerih mogočen klic po šoli in naobrazbi naj odmeva laleč od obal sinje Adrije. — Slovensko deželno gledališče r Ljubljani. Jutri, v soboto, go- luje ga. Inna Polakova v svoji izvorni vlogi Neli v opereti »Umetniška kri«. Ga. Polakova je žela prav \ tej vlogi v Zagrebu lani, ko se je uprizorila »Umetniška kri« kot noviteta, izreden uspeh. Zaradi izpre- ;embe se uprizori omenjena opereta v kostumih biedermeierske dobe, kakor to določa libretto. Predstava se vrši za par-abonente. — V n e -! e 1 j o sta dve predstavi. Popoldne *e priredi na žeVjo staršev predstava za mladino ter se uprizori gluma Poredni paž« kot noviteta (za lože par). — Zvečer pa se uprizori (za par) na mnogostransko zahtevan je po daljšem presledku ljudska igra s ; m in glasbo »Rokovnjači«, pri kateri sodelujeta operni zbor in or-kester, ki izvaja Viktorja Parme asbene točke (uverturo, medigre spremljevanje zbora ter solospe-vov), G. Ivan Cankar je izročil avnateljstvu svojo najnovejšo sati- jčno igro »Hlapci« v uprizoritev. drama je izšla pri Lav. Schwent-nerju v tisku ter se uprizori čim- reje. — Slovensko gledališče. »Nižina« opera apartnih lepot. Realistično janje je združeno z glasbo, ki je ne realistična, nega ,ima poseben kl i bi, skoraj lokalen kolorit. Zato glasbe ne razume vsak, ko jo prvič iisi. Šele kdor je opero opetovano in :*no poslušal, spozna njene po-►sti in njene lepote v polnem ob-grn in v vseh detajlih .^Nižina« je dobna dekletu, ki se na prvi po-ed ne zdi nič kaj mična, ki jo pa natančnejšem opazovanju spo- - k >1 lepotico. Sinočna ponovitev nižine« je bila zlasti po zaslugi \~ordgartove ter gg. Fiale in Vu-ovića zopet jako lepa in je žela nogo priznanja. :>Erazem Predjamski« je ua- (jv izvirne slovenske drame v petih nijih. ki jo je spisal Vit. Feodor lene. Drama je iz konca XV. 'ru na slov. odru. »Ženske v Napoleonovi rodo-v ini.« Splošno slovensko žensko dru-vo op< :arja cenj. občinstvo na pre-]vanje K- prof. Milana Pajka: mske v Napoleonovi rodovini«, ki vrši danes ob 8. zvečer v »Mestni domu«. Vstopnina 20 vin. za katera je namenjena »Družbi v. Cirile in Metoda. Dijaki in dija-inje so proste. »Politično in prosvetno dru-tvo za Krakovo in Trnovo«. Opeto-mi so slučaji, da se je pod geslom tenovanega društva zbralo lepo evilo društvenih članov in somišlje-ov, naj jih je že to sklicalo v res-i razmotri "van je političnih vpra-inj, ali v pretres važnih gospodar-zadev, k naobražnim predava-ijem, ali samo 1. prijatelski zabavi. Vedno so se zvesto odzvali člani dru-tvenemu povubiiu in s tem pokaza-i, da jim je veliko na temu, da dru-tvo uspeva, da proč vita in se širi narodna zavednost in zaupanje v to ko politično in gospodarsko organizacijo. — Saj pa tudi spoznavu-o, da jim je v sedanjih resnih časih .ivo potreba močne organizacije, ka-rero vodi krepka volja in vztrajna • iavnest onih mož, ki so jih postavili na čelo društvu in kateri zastavljajo vse svoje moči v njega pro-peh. - Tako se je odzvalo zopet prav mnogobrojno število članov -uštvenemu povabilu na običajni Miklavžev večer«, ki se je vršil v iorleljo 5. t. t. v gostilniških prostori 1 g. Antona S teine rja na Opekarski f-esti. Kljub skrajno slabemu vremenu so se gostilniški prostori do zadnjega kotička napolnili in lahko se '•eni, da je poeetilo ta večer nad 300 ljudi. Vse, — posebno pa mladina — je nestrpno pričakovala nastop Mi-v/.a (g. Zirkelbacb), ki se je v si-sprem.-,ivn pokazal na < kus-prirejenem odru. ter po kratkem nagovoru stopil med množico in za-• - I razdeljevati darove, ki sta inu jih [\s dva zelo ljubka krilatea (gdč. tole in Urbančič). Razume se, da tudi ni manjkalo zloglasnih »parkljev*, ki so marsikaterega poredneža opravičeno ukrotili, sv. Antona itd. — Večer jo prijetno povzdignilo ubrano petje okteta trnovskega pevskega društva »Slovan« in istotako je tudi g. Steiner vse storil, da je gostom dobro postregel, tako da je bila prireditev res prav izborna v vsakem ozirn in je zopet pokazala, da je ->Po-litično in prosvetno društvo« jako priljubljeno in sme v vsakem slučaju računati na svoje mnogobrojne somišljenike. — Da bode društvo, zvesto svojemu geslu kakor prosvetno društvo, dalo tudi prilike svojim članom za občno naobrazbo, bode v najkrajšem času sledila tej prireditvi tudi cela vrsta različnih predavanj, za katere je odbor že pridobil razne predavatelje. Naj torej člani in prijatelji društva tudi za ta predavanja pokažejo ono zanimanje, kakoršno ga izkazujejo nasproti drugim prireditvam, vsa j jim je zasigurauo, da bode-dejo tudi pri resnih ia zanimivih predavanjih vodno našli, da stremi »Politično in prosvetno društvo« vedno in edino le za tem, da zastoja njihove politična, gospodarske in prosvetne koristi \ tisti meri, v kateri je mora zastopati le krepka in \ztrajna organizacija, ki sloni na zdravi podlagi svojih zavednih članov. — Ker šteje k prosvetnim sredstvom društva tudi društvena knjižnica, naj se je člani posebno v sedanjih dolgih zimskih večerih prav pridno poslužujejo Knjižnica je na novo urejena,, šteje lepo število najrazličnejših knjig in je proti neznatni obrabni odškodnini vsakomur na razpolago. Na ta način bode vsak-teri prijatelj in somišljenik našel v »Političnem in prosvetnem društvu za Krakovo in Trnovo« združeno vse ono, kar mu je potreba bodisi v njegovo zasebne ali splošno, gospodarsko ali izobraževalno korist in je torej popolnoma umestno, da mu je elan vsakteri Krakovčan in Trnov-ča n. — Klub ljubljanskih akademikov priredi velecenjenim damam jutri, v soboto, ob 8. zvečer v mali dvorani »Narodnega doma« ^Nagelj čkov večer«. Poleg klavirja in celotnega orkestra sodelujejo tudi najodličnejši operni tenoristi sedanje dobe. Godba najmodernejša. — V soboto teden ravnotako ples. — Karteli in delavstvo. Včerajšnje predavanje delavske zveze »Vzajemnosti« se je izvršilo popolnoma povoljno in je bila tudi udeležba zelo dobra. Predavatelj g. Rudolf Šega je v zelo poljudnih besedah opisal zgodovinski razvoj in bistvo kartelov. Na to je pojasnil, kako vplivajo te kartelne zveze na konsumente, prav posebno pa na delavec, ki so zaposleni v karteliranih podjetjih. To predavanje je pokazalo da se more tudi najtežje vprašanje poljudno razlagati. In zato že danes opozarjamo na drugi del njegovega predavanja. Govoril bo o »Ameriških trustih in zadnji krizi«. — Pri Mahru je sicer v šoli samo nekaj Nemcev, a vendar so ti začeli na predrzen način izzivati Slovence. Dočim je Slovencem strogo prepovedano nosili kakršnekoli znake, so Nemci začeli nositi hurševske čepice. Naj Mahr pravočasno napravi red, drugače znajo nemške proveka cije provzročiii rrav energičen odpor. — Novi kolki. Glasom fin. miu. ukaza z dne 20. oktobra 1909 se bodo od 1. prosinca leta 1910 naprej razproda jal i novi kolki, dosedanje znamke, izdane 1. 1893., pa izgube veljavo koncem meseca marca 1910. Opozarjamo na to naše bralce s pri-stavkom, da se neporabljene stare kolkove znamke, izdane leta 1*'.JK, lahko zamenjajo brezplačno proti novim v času od 1. marca do 31. maja 1910 pri c. kr. deželnemu blagaj-nemu uradni v Ljubljani in pri c. kr. davkarijah. — Pasja nadlega na ljubljanskem trgu. Vaš ponedeljek] dopisnik pravi, da imajo na Francoskem visok pasji davek. Ni treba hoditi tja; v Gradcu imajo tudi 20 K pasjega davka. Zelo umestno bi bilo, da bi Ljubljana vpeljala tako visokega. Danes itak vsi psi — z malimi izjemami — v Ljubljani niso vredni pipe tobaka. Pleme, ki se bogu smili! V Gradcu se je ravno vsled visokega davka pasji rod zelo poplemenil, ker so ljudje mrcine oddali konjaču ter jih nadomest|}l z lepo plemensko živaljo, katero se splača rediti. Pri nas rede vsako ščene, pa naj bi bilo pol tiča in pol miši. Da se največ posestnikov ne briga za to, kaj žival dela, to jo samo v Ljubljani v navadi. Zdi se mi od ljudi, katerih psi se r»el dan potepajo po mestu, ravno tako malomarno in bretvestno, kakor cd staršev, ki trpe. da M jim deca klati cele dneve okrog. Zato pa je potrebno, da ljudje rede pse ie z velik i-mi žrtvami. Na J a način začno višje ceniti pasje življenje ter ravnajo z živaljo Človeško in skrbijo zanjo. Vm kako pa je od pasjih posestnikov ikrajna brezobzirnost spuščati pso na trg za živila. IV v tem oziru ne bo občinstvo Bamo gledalo, da se razmere zboljšajo, vfe uradne odredbe menda ne bodo veliko pomagale. Za- Nove Ciril - Metodove podružnice aa Mengeš in okoliš* ustanovni občni »bor bo prihodnjo nedeljo dne 12. t. m. ob pol 4. popoldne v gostilni Fr. Pečnika v Mengšu, to naj predvsem občinstvo pouči brezobzirno pasje posestnike! Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Škofljico vpriaori v nedeljo popoldne, dne 12. decembra burko »Oče so rekli, da le« in živo sliko v steklenem salonu g. V. Ogorelca. Rodoljubi se vabijo. S Turjaka se nam piše: Pri nas moramo marsikatero požreti zaradi opravljivih klerikalnih jezikov. Naši »Domoljnbarji«, ki večinoma še domačini niso, ampak priseljeni kaj-žarji in gosiaj-i, hodijo po gostilnah in nas poštene ljudi opravljajo ter si na ta način služijo po gostilniških vežah črni kruh, seveda samo s svojimi širokimi ustmi. .Posebno na piki imajo napredna dekleta in ker jim drugega ne morejo nič peitati, pa jih opravljajo, da se rade lepotici jo in se celo šminkajo, češ, da si hočejo na ta način pridobiti fante. Poleg tega govorijo še take stvari, da jih niti napisati ne moremo. Ni čuda, da se takih ljudi še vrabci ogibajo, še tembolj pa pošteni in pametni ljudje. Ciril - Metodova podružnica za Loški potok je oživela. Občni zbor bo dne 19. t. m. S tem so oživljene vse podružnice na Dolenjskem. Za deželno cesto Bitinje-Kilovee je dovolilo ministrstvo za javna dela prispevek v znesku 9000 K. Nov poštni urad je dovolilo trgovinsko ministrstvo v Šmihelu v postojnskem okraju. Odlikovanje. Dne 8. t. m. se je vršila ob 10. uri dopoldne v pisarni novomeškega okrajnega glavarja lepa presrčna slavnost. Ta dan je g. c. kr. okrajni glavar baron Rechbach v navzočnosti uradnikov c. kr. glavarstva in njega oddelkov in c. kr. davkarije pripel zlati zaslužni križec na prsa g. c. kr. dom. evidenčnega oficiala Mihaela Mole-ta. Gospod baron je naglase val v svojem govo, rn, da se odi i kovanec kazal vedno in povsod zvestega in pridnega uradnika, ki je po zvestem štiridesetletnem službovanju ob priliki vpoko-jitve dobil Najvišje odlikovanje. Želel mu je, da bi to odlikovanje v zasluženem pokoju užival zdrav in vesel še mnogo let. Globoko gin.ien se je zahvalil g. oficial gospodu glavarju za krasni govor in gg. uradnikom za cenjeno udeležbo. Dasi v vojaški suknji, je g. oficial Mole ostal zvest sin svojega naroda ter je tudi v strogo narodnem duhu vzgojil svoja dva sinova, od kojih je eden dr. Rudolf Mole, licejski učitelj v Ljubljani, drugi znani pesnik in pisatelj Voje-siav Mole. Vlom v cerkveni nabiralnik. Dne 2. t. m. je nek mlad popotnik vlomil v nabiralnik v župni cerkvi v Zgornjem Mozelju pri Kočevju ter odnesel ves denar, ki je bil v njem. Tatu do sedaj še niso dobili. Dijaška kuhinja v Kranju jc prejela vsled poravnave med J. B. in J. H. v Skofji Loki 10 K. Zatekla se je dne 14. t. m. k hotelirju g. Alojziju Burgerju v Postojni srednje velika, dolgodlaka psica^ ki ima na glavi podolgasto liso. Lastnik naj se za njo zgiasi pri g. Burgerju (hotel »Krona«). Nezgode. Kajžar Anton Štular je v hribu Lcše spravljal krmo s hriba. Padel je iz voza in se pri tem tako poškodoval, da je vsled tega v tukajšni deželni bolnici umrl. — Iv. Kompoš, delovodja v tovarni za sode v Šmarci se je s sekiro usekal v levo nogo. Poškodba je teška. — Bajtarja Martina Slejkota je na Igu neki les tako nesreCno udaril na levo nogo, da mu jo je zlomil. — Albin Radič, dijak, je v šoli pri telovadbi tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko. — Matija Javornik, posestnikov sin v Vel. Mlačevem je zabijal žrebelj. Pri tem mu je odletela z žreblja kapica v desno oko in mu ga teško poškodovala. — Fran Mehl-sak. kurjač v hotelu »Union« v Ljubljani je padci in zdrčal po stopnicah v klet in se pobil na hrbtu. Sokol v Hrastniku vabi vse brate, kakor tudi prijatelje ter podpornike na izredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, 12. t. m. ob 3. uri popoldne v čitalniški sobi. Na dnevnem redu je med drugim točka: Sokolski dom v Hrastniku. Na "dar! Zveza jugoslovanskih hranilnic. Pisec tozadevnega članka v »Slov. Narodu « od 4. decembra 1909 pravi med drugim: »Za okolico Ptuja in Maribora treba osnovati okrajne hranilnica.« To je prav in lepo. Toda iz narodnega stališča ne bi imeli Slovenci nič dobička od tega, ker sta okrajna zastopa v Ptuju in Mariboru žalibog v nemških rokah. Obsojen železničar. Dne 4. maja t. 1. je skočil v Laškem trgu stroj nekegjl tovornega olaka s tira. Pri tem Bti je kurjač nekoliko poškodoval. Nesrečo je baje zakrivil sprevodnik Anton Pemšek iz Maribora s tem, da je dal strojevodji znamenja »naprej«, dasi bi moral vlak čakati na postaji še cele pol ure. Perusek pravi, da se je hotel samo prepričati, če so vsi vozovi medsebojno zvezani. Okrožno sodišče v Celju je 9. t. m. obsodilo Peruška radi pregreška zoper varnost življenja na mesec strogega zapora. V garnizijskem zaporu v Mari-horu je infanterist 47. pešpolka Anton Sirec zažgal svojo ]>osteijo ter čakal .smrti. Ogenj so pravočasno opazili ter pogasili. Sirec je bil že precej opečen ter nezavesten. Obsojen je bil radi dezeriacije na 6 mesecev. j Mednurodna rokoborba. Včeraj j se je otvorila v velika dvorani hotela ! »Unionmednarodna rokoborba pod spretnim vodstvom g. P i e f f e r j a za častno darilo v znesku 2000 K. j Borbe se udeleži 8 znamenitih boril-j cev, med katerimi je najboljši že zna-j ni svetovni mojster R a i č e v i ć. i Borba se vrši po rimsko - gTskem na-5 činu. V razsodišče so vstopili tudi 3 ! domači gospodje. Kot prva sta na-1 izpila Klis Bul mano v proti j \V i n t e r u iz Trsta. Orjaški Rus je j premagal Nemca v 14 min. Kot druga francoski nmj*''-* G a m b i e r proti Irene. Borila sta jako elegantno. Gambier je ostal zmagalec v 8 min. Tema sta sledila Avstrijec F e 1 g e n h a u e r proti Italijanu F r a u c o n i j u. Ta borba je bila precej razburljiva — brez užitka — ker jc Avstrijec, sicer močan in krepak nastopal sila surovo in nekorektno. Premagal jo Frauconija v 19 min. Kot zadnja bori ha sta natopila svetovni mojster R a j č e v i ć proti Nemcu Siegfriedu II., kateremu je bila borba proti tako rutiniranemu. tehnično in fizično dovršenemu bo-rilcu kot je Rajčevič sila težka. Vendar se je boril izborno in vzdržal 2<> min. Obisk je bil povoljen. Borbe se vrše 6—7 dni. Vsak večer nastopijo 4 pari. Danes se bore Gambier-Win-ter, Franconi - Rajčevič, Felgen-j hauer - Siegfried in S u 1 m a n o v-} Irene. \ Sirovina. Ko je v soboto po Dunajski cesti hlapec Fran Schach-mann s tovornim vozom peljal brez vajeti ter stal na vozu in pokal, ga je stražnik opozoril na tozadevne predpise. Schaehmann si iz tega ni nič storil, marveč je začel še bolj pokati. Ko je prišel na lice mesta še en j varnostni organ, sta hotela nagajiv-ca legitimovati. Ker pa ni hotel napovedati svojega imena, sta ga odstranila z voza in ker je bil tako ra-bijaten, da sta morala stražnika napeti vre sile. da sta ga preobvladala, sta ga uklonila in odvedla v policijski zapor, odkoder sc ga pozneje izročili deželnemu sodišču zaradi hudodelstva javnega nasilstva. Ogenj. Včeraj popoldne se je bila vnela na Bregu št. 20 v delavnici gg. Frana Goloba iu Ivana Volka v kotlu maščoba, iz katere se izdeljuje mazilo za čevlje. O tem obveščen oddelek gasilnega in rešilnega društva je takoj prihitel na lice mesta ter pod poveljstvom g. Ljudovika Stric-lja ogenj z že znano spretnostjo na Grlo udušil. Lastnika imata škode do 500 kron ter sta zavarovana. Ogenj je bil nastal vsled tega, ker je prišla maščoba z njim v tlotiko. Za praznike si je hotel preskrbeti 281etni dninar Ivan Dolinar iz Predolja pri L ljubljanskem skladišču z vrečo orehov, v vrednosti 22 kron. Ko so to delavci opazili, so mu odvzeli orehe ter ga izpustili. Doli-narja je policija pozneje aretovala in izročila sodišču. Tudi v Mathianovi kumici na Dunajski cesti se je dose-daj še neznan storilec preskrbel za bližajoče se praznike s tem, da je odnesel 12 piščancev, v vrednosti 15 K. Vlom. Minoli teden so dosedaj Še neznani tatovi vlomili v neko klet v Knaflovi ulici št. 5 ter pokradli 5 steklenic malinovca, 5 steklenic vina, 8 steklenic žganja, dve steklenici šampanjca ter nekaj sadja. Tatovi so prišli v klet na ta način, da so odstranili pri vratih mrežo ter potem zlezli v klet skozi odprtino. Policija jih marljivo zasleduje. Aretovan je bil predvčerajšnjim zaradi beračevanja 351etni dninar Andrej Hočevar iz Zgornjega Brnka pri Kranju. Ko so mu natančnejše j pregledali obisti, se je dognalo, da ; Hočevarja še od leta 1904. v policijskih listih preganja okrajno sodišče v Radovljici. Oddali so ga sodišču. Dezertiral je dne 6. t. m. od tukajšnjega II. dragenskega eskadrona dragonee Jakob Gandar, katerega dosedaj še niso dobili. Odšel je v dra- ; genski uniformi. Izgubljeno in najdeno. G. Fran Nore je izgubil dva tolarja po 5 K. j — Posestnica Marija Volkova jc izgubila dva bankovca po 20 K. — Jakob Kodela je izgubil dva bankovca po 10 K. — Gdč. Helena G6-berl je izgubila deuaroieo, v kateri je imela do 5 K denarja. — Šolska učenka Olira VrbajsoVa jc nnšh* nekaj denarja. Tudi učenka Ela Žužko-va je našla veejo sveto denarja ter pen oddala pri maHstrfitu. — G. ITugo Konig jo našel denarnico s srednjo svoto denarja. — L^radnik ir. Fran Tominc je našel v Vrhovčevi ulici obrabljeno kolo. Somišljeniki I Naprttfnlaldl Od&or Jpredno političnega b izoliraževalneBa Hroma zaRolinisU rtraT vabi vas na SHOD ki bode v soboto, 11. t. m. ob 8. zvečef v vrtnem salonu restavracije „pri Len', na Marije Terezije cesti štev. !•» Dnevni redi Poročilo o strankinem in političnem polo* žaju ter o orgenizaciji stranke. Poročata gg. dž. poslanca dr. Ivan Tavčar in dr« Fran Novak. Narodno-napredni volilci v Kolizej« skem okraju vsi brez izjeme na ta važni shod! ODBOR. Telefonska in brzojavna poročila. Poslanska zbornica. Dunaj, 10. decembra. Zbornica je danes skoro polnoštevilno zbrana in nadaljuje prvo čitanje proračunskega provizorija. V poslanskih kro-grih sodijo, da bo še danes mogoče končati prvo čitanje. Prvi je govoril češki naprednjak dr. Drtina, za njim pa socialni demokrat Resel in Vsenemec K r o y. Ob polu 3. je jel govoriti dr. Šusteršič, ki je vehementno napadal barona Biener-iba in njegovo vlado. Šusteršič še govori. Vkljub nasprotnemu sklepu konference klubskih načelnikov bi prihodnja seja že jutri. Razpad »Slovankse Enote«t Dunaj, 10. decembra. V poslanskih krogih vzbujajo veliko presenečenje vesti, da stojita »Slovanska Enota« kakor tudi nemška »Gemein-biirgschaft« pred razpadom. Ako bo namreč »Slovanska Enota« sklenila nadaljevati obstrukcijo, kar pričakuje, je toliko kakor gotovo, da bo iz nje izstopilo več strank. Istočasno pa bodo izstopili Tudi krščanski soci-alci iz zveze z ostalimi Nemci, ker no marajo, da bi se Bienerth »obrabil« z vlado § 14. Avdijence pri cesarju. Dunaj, 10. decembra. Cesar je danes dopoldne sprejel v dolgotrajni avdijenci ministrskega predsednika barona Bienertha. ki mu je poročali o splošno političnem in parlamentarnem položaju. Dunaj, 10. decembra. Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand je bil danes ob 7. dooldne sprejet od cesarja v posebni avdijenci. Proces hrvatsko-srbske koalicije aH razkrinkani obrekovalci. Dunaj, 10. decembra. Proces pro« ti dr. Friedjungu in Ambrosu vzbuja tako v političnih, kakor v diplomatskih krogih izredno zanimanje. Naval občinstva k današnji obravnavi je bil izredno velik, ker se je pričakovalo, da bo kot priča zaslišani glavni urednik »Reichsposte« dr. Funder predložil sodišču svoje senzacionalne »dokumente«. Dr. Funder je res prišel pred sodnike, toda brez dokumentov. Zaslišan je pripovedoval vse mogoče stvari, dolžil hrvat-sko-srbsko koalicijo vseh mogočih političnih zločinov, pri tem pa se skliceval na svoje dokumente, ki jih pa ni imel sabo, še manj pa da bi jih bil predložil sodišču. Naglašal je, da so vsi njegovi dokumenti povsem verodostojni in »zanesljivi«, češ, da so potekli iz prvega vira. Na vprašanje dr. Harpnerja, ako ima te dokumente v originalu, je dr. Funder odgovoril: »To je uredniška tajnost«. Na nadalj-no dr. Harpnerjevo vprašanje, ako pozna te dokumntee v originalu, je toženec odgovoril: »Ne! Jaz nisem vešč srbskega jezika. Imam v rokah in sem eital samo nemški prevod.« To priznanje glavnega urednika »Reichsposte«, da nima v rokah nobenih originalov, torej tudi nobenih dokazov, je povzročilo v avditoriju, ki je pričakoval senzacionalnih razkritij, velikansko razočaranje, dočim so si tožitelji Supilo in drugovi oo zadoščenja meli roke. Ako ima dr. Friedjung tudi takšne »dokumente« kakor Funder, potem Friedjunga tudi dunajski porotniki ne bodo mogh resiti pred obsodbo. Snežni zameti* Praga, 10. devembra. Ponoči je zapadel tu velikanski sneg, kakršnega že dolgo ne pomnijo. Vse brzojavne in telefonske zveze so pretrgane Promet počiva. Monakovo, 10. decembra. Tu jc palo izredno veliko snega. Promet večinoma počiva. Ekspresni vlak Pariz - Dunaj je izostal Na pred*, jaki, prispevajte za Narodni sklad! Grozno je, ako za prazni" e otroci obole ali pa so slabi. — Pritisk je nad hišo in pravega veselja ni. Zato varujmo ta čas otroke še posebno in pri tem Favlovc sodenske mineralne pastilje izborno služijo. Kjer jih razumno rabijo, se drezanje v vratu in sopihh skoro ne pripeti ali pa prav kmalu odvrne. Sode-nice so za vsak občutljiv organizem prava dobrota. Cena je nizka, K 1 25 za škatljo, dobivajo se pa po lekarnah, drogerijah In trgovinah z mineralnimi vodami. Ponarcdbe pa odločno zavračajte. Generalno zastopstvo za Avstro'Ogrsko: W. fh. Ouateert, c, in kr. dvorni dobavitelj na Dunaju, IV 1, Grosse Nengasse 17. rnion proti 4230 pMll Skaljica 40 vin. Pc vseh lekarnah. r, »■ ^ M m Jt * L/ —j zaleznafo Kina Vino Državno odiiKovarje čustaj diplom Povzroča voljo do jedi. okrepča živce* pobeljen kri to je ^ rekonva^centoni = i t in ffiaiGkrvnSm J ■&^J*ZZd ze^° p-' poročeno od zdravniških avtoritet i r. ?.,j;j'$iž okuo. .3 Večkrat odi:kovano. N&d 6000 adravntikih epričev&L \\ J. SLhRAVALLO, tak*. toni dtiarttiQ - TKS r-Earkovija. - ilagleno porotno, ■ mćni tlz'i 736-0 raa. Čas Stanje opazo- b2V0' ? * . metra 3, vanja VT S- *- Vetrovi Nebo 0- 2 poD 733 7 9. zv 736 8 42 slab jug [ oblačno 00 megla »0. 7. zj. 738 9 —2 0 si. sever Srednja včerajšnja temperatura 2' c, norm. —0 9 . Padavina v 24 urah 0 0 mm ZaHroala. Za mnoge dokaze presrčnega sočutja povodom dolgotrajne bolezni in ob smrti moje iskreno ljubljene soproge, oziroma sesire, svakinje in tete, gospe F« Kilsfao roj. m dalje za številno sprer stvo dra^e pokojnice na poslednje počivališče, za lepe darovane vence, za ginlji\o petje slov. pevskega in glasb društva „Lj'.bljan in pa za v ten težkem času mi v kakršnikoli obliki izkazano tolažbo izrekam tem polom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najjskre.iejšo zahvalo. V Ljubljani, 10. dec 1909. €3var5 Kristan. 5000 kron zaslužka oiačam onemu, ki mi dokaze, da moga ćndesns zbirka S00 kosov sama za 5*59 kroa ni priložnostni nakup, in sicer: Pristna švicaska paL sisL ren. Roskopf žepna ura točno regul. in ki natančno gre, s 31etno tvorniško pismeno garancijo; ameriška doublc-zlata oklepna verižica; 2 amer. double-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura : manšetni, ovratniški in naprsni gumbi; amer. žepni nožek; eleg. svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po želji; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; mična damska broža, poslednja novost, koristna popotna toaletna garnitura; elegantna, pristno usnj. denarnica; par amer. butonov z imit. dalitnim kamnom; salonski album z najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na vrat aH v lase iz pristnih jutrovskih biserov; 5 indijskih čarovnikov - razvedre vsako družbo in še 250 razi. predmetov, koristnih in neutrpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj z eleg sist. Roskopf žepno uro, ki je sama dvakrat toliko •redna, samo 5*59 K. Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke? pošilja t UiHatli sveto/na razpošlljslnica, Krakov 67 NB. Kdor naroči dva zavitka, mu pndenem '.astonj prima angl. britev ali 6 najfin platn. iepnih robcev. Za neugajajoče denar takoj nazaj, vsak riziko torej izključen. 4507 Vodovodi konollzoclle, hopollike naprave inženlr-hidrotekt 663 Konrad fachnik, Ljubljana BccthmtoTc ulice Ste?. 4. Brzojavi: £ach»ik-£jnbljana. Projekti m izvršitev specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob povcritvi grsdbe zastonj). trm Veleposestnik vinogradov na Sp. Štajerskem spremo gosutni- čarph dobio vpeljanega potovalca za razpečevanje relrfinih vin lastnega pridelka. Provizija po dogovoru. PonurlK- r. r« fVrtncami pod ,,đO-bri Zaslužek11 na uprav. »Slove n->krga Nau.da« 4516 Sprejmeta so spreten detailist boljša moč, in Meso! Meso! Vsak dan sveže klanje. Poštni zavoj 1 IO funti pnma zadnje debel« ga mm učenec ali praktikant pri tvrdki J. Pordaa v Ljubljani. gosjs meso 10 funtov 8 fi franke po pov/.rt-u dobavlja m J. Lewitierff Skalat, Galicija. ostlln pri klavnic! palsg sefmišsa Poljanska cesta 60 oddam v najem za iebru&r. a3 £&i£9J Cdđaia vel ko novo m K9 prodajalno m prostorno 4 495 v Frs&svičsve&i seh3. L Mm, Mmm tro 7, L!iS]3B3. 0,r. št. E 3J^5 9 2 4521 JU Voled oklepa z dne 23 novembra 1909 opravilna št E 3335/9/2 se prodado đsse 1% Seceattra ISUS s, dap@l£si@ v Ilsttr^si, na Iia.ns|sik£ cs^ti Ž9, pozneje pa aa Sv- Fstra cesti 30 i B če^Jje in dva- šiv^Sina stroja. Reči se smc:o ogledati dne 13 decembra v času med 9 in 1 * 10. uro dopoldne v navedenih h š?.h. C. kr. olsrsfss S9ial|a v %pMl$mf, ©đielels V. dne 23. novembra 1909. r - lir ^'^fe^^N^ Hotel Ilirija. Vsako soboto in nedeljo znano dobre, doma izdelane letrss. ¥mw m mmt ^ klobase _ Razpošiljajo se tudi na dom. Pomeri Hokaj dni v tefet i® ©čdili električno la^sveilfezzo ■ Bi ^ w 3& Za prijazen obisk se vljudno priporoča 4519 Hkupija Novak hotelirja. parov čevljev! I 4 pari čevljev samo K 6-50. Vsicd ugorJrscg.i ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par molkih in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dsljc par moških in par žer.^kih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. -i505 'isJ 4 pari samu -k.** tj rs G*50. Za naroči te v zadostuje dolgo* i \ \ .:"všiijaijje po povzetju. ll¥GZ Mm WM Mm M 31. j Keugajajoče rad zamenjam. Melo elethoiflotep !e ta se cono odda. \'prašanja na upravništvo „Slovenskeg> Naroda" ped prihranitev toka". 440C iffotm jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 2 i£8 S© as 1 S7 mm za JLi'iifclšarsa sežslc. Plača pt dogovoru Predstaviti se je osfbno v tor Zilia in Seirlkik od 12. do 3. urt popoldne. 4436 Prva anončna pisarna v L|ubijas^i Levstikova ulica štev. 2, prltličjs. C. kr svstriiske državne železnice. 3fJ 4 h l I S- Ili ilil vi & Francoske prekomorske družbe Edina najkrajša 6i*ta ^ ^s^©rik© Veljavpe vomc Hste in brerp!a;:na pojasnili daje za vse slovenske pokrajine m D samo oblastveno potrjena potovalna pisarna Ljubljana, O^rsaisl^a eesfa štev« 18 ▼ novi fciži „Kinctsk« p^BojSIzsio^", nasproti gostilne pri „Figovcu". 2940 0£ho« la L;nblSaso {i&ž. žeL) f»C3 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Trfič, Jesenice, Trb»i, Beljak, jul žel., Gorico, dri. Trst, e. kr. dra. Zel., Be;jak (čer P&đrciico^, Celovec. '•'23 zjutraj. 0«ebu: vlak ▼ srčen: Grosuplje, £sdcifo7o, Straio-Toplice. koćevje. ••^e č*!*r r.ne. Osebni rlalc v ameri: Jesc-'C^, Beljak, (čet Fcdroščico), Celovec, Pr&£o, OiAlizne, Berlin j:-*0 oopotelne. Osebni vlak v smeri: Tržič, }e-3ea:ec, Trbsž, Bcijak, juž. žei , Gorico! dil žel.. Trst. c. kr. drl žel., Beljak, (čez Podrt $č to), Celovec. I S2 pcp«»dne Osebni v!^k v smeri: Gro-raplje, RodoJfovo, Str^ža-Taplice, Kočevje. 8'38 pernold^e. 0*eb:ii vlak v smeri: Trfič, jesene.j, Trbiž, Beljsk, ;u2 žel.. Gorico, drž. zel, Tr?t, c kr dri. žel., Beljak, (čez Podroiico^, Celovec z-sčc. Osebni viik v umen: Tržič, JOMSOCe, Trbiž, Be!;ak, (čez PcdroŠčiCO\ Celovec, Prago, Draidaee, Berlin. T 40 zvočer. Os'ebni vlak r 3:7ieri: Grosuplje, kiidoifcvo, StratE-Trpiice, Kočevje, 13 psnači. Osebni vlak r smeri: Jesenice, Trbii, Beija^:, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, e. tr. dri. iel., Beijck, juž. zel«, (čez Podre Sčco) Prago, Dra'2dane. Beran. e*v»-i U r.'£'rJ?a*s (&f^a^ae ieloxatce): 7*2 < ijut^a!: Os -b i vlak v K«mnik. i'o9 popoldne: Osebni Viak v Kamnik, zvečer: Osebni vlak v Kamnik. Prihod ▼ L|ubliano dnina ^elezsica 7M2 zjutr&J: Osebai viak xz Berlina, Draždau Prajje, Beljaka, juž. iel, Trbiža, Jesenic-Gorice, Trsta, Tržiča. 3-02 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straie* Toplic, Rudolfovega, Grosupija. li(23 dopoldne: Osebni vlak is Berlina, Draidan, Prajje, Celovca, Beljaka, juž. ž t L, čez Podrožč.co :n Trbii, Gorice, dii. feJ. Jesenic, Tržiča. 2*59 popodne: Osebni vlak iz Kočevja Straž ^-Toplic, Rudolfovega, Grosupija. peooi^ne: Osebni vlak iz Beljaka, jui iel., Trbt-*.?, Cr'ovea, Bc!jaka, (čei Podro-£ico), ijorice, drl. iel.. Trsta c. kr. drl -el.. c*48 av^ocf: Osebi* vlak iz Berlina, Dnv- rlko, Pra^c Celovca, Beljaka, (čez P odro šČ-co\ Jesenic. ' r.rsoov: Osebni viak iz Beljaka, jnl ic*., Tri>i£a, Ceiovca. beljaka (čez Podro-i Sć*-r>ri« vir1, iz Kočevja, Strai©-■ Toplic, Rudil-o*ega, Grosupija. ' ll'OS peno6l: Osebni vlak iz Trb»£a, Celovca liclisks. (čes Poilrošč.co), Trsta, c kr. drl žel., Gorice, drž. iel., Jesenic. Prlbed v Lfsfelfsco (đrtmvne leleznlce* Oa«e zjutr&j: Osebni vlak iz Kamnika. IO*S9 dcpoldno: Osebni vlak iz Kamnito ©-JO zvečer: Osebni vlak is Kamnika. Ca j i prihoda in odnods so navedeni v srednjr evropejskem času. ni i SiL I oga moke i§ Hrani Jarše j Lilni: U w\i l v Šil: Mm la 231. Naročila ?c ,