INTERVJU rt v* o tj- = r<"> m СЛ o C- Nenad Firšt, skladatelj in dirigent str. 26-27 On REPORTAŽAi SPORT Mohorjeva družba v Celju Navdušenje v Zlatorogu in že 90 let str. 32-33 Rdeči dvorani str. 19 St. 40 / Leto 72 / Celje, 5. oktober 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Kje se skriva nasmejano jajce? Poslušajte Radio Celje! GOSPODARSTVO Štore Steel: špekulacije Kitajcev »požrle« dobiček str. 4 Bomo znali poskrbeti za mlade in stare? R tl.i t i bl. Ravnatelj in starši vse bolj Teden, posvečen otrokom, nas vsako leto opomni na pomen skrbi za njihovo na okopih 7 blaginjo. A v Sloveniji rodnost zadnja desetletja počasi pada, medtem ko se ^ stir življenjska doba ljudi podaljšuje. V nekaj desetletjih se bo število starejših cELJE - podvojilo. Kakšne družbene spremembe bo to povzročilo, ugotavljamo v tokratni Naši temi. ROGATEC str. 12-13 Namesto stoletnih kostanjev mlada drevesa str. 8 NA PRAZNIČNEM OBISKU V Občini Vojnik str. 29-31 LAŠKO - I 95 let planinskega društva str. 28 VRANSKO— Raj za motociklistične sladokusce str. 34 KRONIKA > Nekaznovano nadlegovanje otrok? str. 14-15 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI - BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH <+ 0.30 €). O. O > X CNI TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!_ Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "/iCo^et "рплмс- s4., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Delodajalci opozarjajo, da imajo težave zaradi pomanjkanja primerne delovne sile. Kaj bo šele čez leta, ko se bo število delovno aktivnih zmanjšalo še za dodatnih 130 tisoč ljudi!« Boštjan Vasle, direktor Umarja »Mohorjevo so gradili številni rodovi gorečih in plemenitih ljudi, velikih Slovencev. S hvaležnostjo in s ponosom se oziramo na to bogato narodovo dediščino, ki pomeni tudi veliko odgovornost.« Dr. Tanja Ozvatič, ravnateljica Mohorjeve družbe »Poslušanje glasbe je zame aktiven proces in glasbo poslušam ali pač ne. Zato tega hrupa oziroma glasbe, ki nam jo predvajajo na vsakem koraku, ne sprejemam.« Nenad Firšt, skladatelj in dirigent »Tudi v današnjem svetu se dogajajo mučenja, seveda skrivaj. Nič manj barbarski nismo, kot so bili naši predniki.« Dr. Andrej Studen, kustos razstave Teater groze »Pri spolnih zlorabah otrok v Sloveniji so še vedno prisotni zatiska-nje oči, opravičevanje storilcev in razlaganje dejanj z različnimi stereotipi.« Dr. Polona Selič, klinična psihologinja ВНИВЗ / 20 PETEK SOBOTA NEDELJA 16 3 o Ameriški hmelj vedno večja konkurenca Slovenski hmeljarji s povprečno letno - Konkurenčna prednost predvsem aro-matičnost Ob koncu dobro opravljenega dela nastopi »likof«. Nič drugače ni tudi med hmeljarji, ki konec hmeljarske sezone že tradicionalno obeležijo s Hmeljarskim likofom. Zadnji dve leti je združen s Savinjskim Oktoberfestom v Žalcu. Letošnji je bil v soboto na prireditveni ploščadi pri fontani piva, ko so hmeljarji potegnili tudi črto pod letošnjo hmeljarsko sezono. 116 hmeljarjev je hmelj pridelovalo na 1.590 hektarjih. Natančno, koliko hmelja jim je uspelo pridelati, zaenkrat še ni uradno znano, saj so končali obiranje šele konec prejšnjega tedna, a glede na dosedanje ocene naj bi ga obrali približno 2.200 ton, kar je nekoliko manj kot lani, čeprav so ga pridelovali na približno sto hektarjih več. Kljub vremenskim nevšečnostim - konec maja je toča poškodovala približno 200 hektarjev zemljišč na območju Petrovč - je predsednik Društva ljarskih starešin in princes Slovenije Janez Oset z letošnjo letino zadovoljen. »Pridelek je povprečen. Predvsem smo veseli, da je kakovost hmelja dobra. Še posebej lepo diši. Zdaj le še upamo, da bo vsem uspelo pridelek tudi prodati.« Večina v izvoz Več kot 95 odstotkov slovenskega hmelja je namenjenega izvozu. Hmeljarji večino svojega pridelka prodajo na podlagi večletnih pogodb, nekaj pridelka ostaja na prostem trgu. V zadnjih letih se še posebej bojijo ameriške konkurence. »Američani so lani zasadili štiri tisoč hektarjev hmeljišč in letos še 1.500. Svoja hmeljišča širijo tudi Nemci in Čehi. Bojimo se, da bo zaradi tega spet nastopila hmeljarska kriza,« izpostavlja Oset, ki obenem upa, da bo za slovenski hmelj, ki je od letos zaščiten z geografsko označbo, kljub pritiskom velikih trgov ostalo zanimanje tudi v prihodnje. Kot njegovo konkurenčno prednost vidi predvsem aromatičnost. Pritisk velikih trgov Pritisk po znižanju cen hmeljarji še posebej občutijo pri sorti celeia, katere cena trenutno znaša osem evrov na kilogram. Za auroro prejmejo med pet in šest evrov, pri tem imajo stroškov s pridelavo do 4,3 evra. »Na trgu so pritiski, da bi sorto celeia, pri kateri gre za izredno dober hmelj, odkupovali po cenah aurore, kar bi bila takoj velika izguba za hmeljarje. Če kmetija ne uspe prodati hmelja vsaj po takšni ceni, da ji ostane nekaj za razvoj, začne nazadovati,« opozarja. Hmeljarji se še posebej bojijo morebitnih novih kriznih let. V letih med 2008 in 2014 so hmelj morali prodajati tudi od 50 centov do 1,5 evra za kilogram. »Nihče ni niti verjel, da bomo slovenski hmeljarji preživeli,« še dodaja Oset. Ne počivajo Kljub temu da je letošnji hmelj že obran, hmeljarji ne bodo počivali. Hmeljišča morajo pripraviti na prezimo-vanje. Porezali bodo dele trt, ki so ostali, zorali polja in jih podrahljali, kar bo letos po besedah svetovalke za hmeljarstvo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje Irena Friškovec še kako pomembno. »Čas obiranja je bil zelo deževen. Kjer so se tla stisnila, so se naredile kolesnice, zato jih je jeseni treba s podrahljači prezračiti.« V zimskem času bo na vrsto prišlo še redno vzdrževanje žičnic. ŠPELA OŽIR, foto: TT Zadnji dve leti je Hmeljarski likof, ki ga je pred tem Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije pripravljalo v Petrovčah, združeno s Savinjskim Oktoberfestom. Poleg svetovalke za hmeljarstvo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje Irene Friškovec je črto pod letošnjo sezono potegnil tudi predsednik društva Janez Oset. Brez dislocirane enote fakultete za gradbeništvo V regiji približno 3.400 študentov Za približno 80 tisoč slovenskih študentov se je v ponedeljek začelo novo študijsko leto. V naši regiji deluje deset visokošolskih zavodov in osem višjih strokovnih šol. Z letošnjim študijskim letom je po približno dveh desetletjih delovanja zaradi upada študentov v Celju svoja vrata zaprla dislocirana enota Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru. Na visokošolski ravni (1., 2. in 3. bo-lonjski stopnji) v naši regiji izvajajo 27 različnih študijskih programov, medtem ko jih na višješolski strokovni ravni 20. Število študentov z letošnjim študijskim letom po ocenah Regijskega študijskega središča v Celju ostaja približno enako kot lani oziroma je malenkost nižje, glede na to, da tudi v visokošolskem izobraževanju prihaja do generacijskega upada. Lani je bilo v visokošolske zavode in višje strokovne šole vpisanih približno 3.400 študentov, med njimi pribli- žno 1.300 brucev. »Ponudba študijskih programov v regiji ostaja približno enaka kot v preteklih študijskih letih. Največ je programov s področja poslovnih in upravnih ved, logistike ter zdravstva. Še posebej dober vpis je na Visoko zdravstveno šolo v Celju. Na drugi strani je z letošnjim šolskim letom prenehal delovati dislocirani oddelek Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru,« pojasnjuje direktorica Regijskega študijskega središča Katja Esih. V preteklih študijskih letih sta bila prijava in vpis možna tudi še v začetku oktobra. Letos prvič tretjega prijavnega roka ni bilo več. Vsi vpisi so bili tako končani že septembra. S tem je ministrstvo želelo preprečiti morebitne fiktivne vpise. Glede na izkušnje so se namreč na tretjem roku vpisovali predvsem študenti, ki so želeli pridobiti zgolj študentski status. ŠO Vsaj petsto evrov pokojnine Prvega oktobra je začela veljati zakonska novost, po kateri so nekaterim prejemnikom zagotovljene pokojnine v znesku vsaj petsto evrov na mesec. Upravičenci bodo prvič prejeli zagotovljeno mesečno pokojnino v višini petsto evrov konec oktobra, ko bo redno nakazilo pokojnin. Nekateri občani, ki so delali polnih 40 let, imajo namreč tako nizko pokojnino, da jim celo pripada varstveni dodatek. Med dosedanjimi uživalci bodo pravico do petsto evrov pokojnine pridobili tisti, ki so imeli dovolj pokojninske dobe za starostno pokojnino po predpisih, ki so veljali ob njihovi upokojitvi. Na takšno pokojnino lahko računajo tudi tisti zavarovanci, ki so se upokojili brez pogoja starosti, če ta ni bil predpisan. Vsaj petsto evrov zagotovljene pokojnine bodo prejemali tudi zavarovanci, ki se bodo upokojili s 40 leti pokojninske dobe, vendar brez dokupa. Na takšno višino pokojnine lahko računajo tudi ženske s krajšo pokojninsko dobo, ki velja zanje v prehodnem obdobju. BJ AKTUALNO 3 »Dviga Slovenija zastave« Pa jih res? - Državni simbol, ki ga ob praznikih pogrešamo Ponos mesta in občanov Na Velenjskem gradu že vrsto let visi slovenska zastava, za katero zgledno skrbi Muzej Velenje. Na Starem gradu Celje je izobešena občinska zastava, ki žal ni tako opazna in vidna po dolini. Preverili smo, kako za ta simbol državnosti skrbijo v Velenju. V naslovu prispevka smo uporabili naslov pesmi, ki je uradna himna slovenske nogometne reprezentance. V minulih dneh, ko smo slavili zmage druge športne reprezentance, smo v naših krajih opazili precej več slovenskih zastav, ki so slavile uspehe. Številni prebivalci Šaleške doline so ponosno pogledovali proti Velenjskemu gradu, eni najbolj prepoznavnih točk doline, kjer se na vrhu gradu že vrsto let bohoti velika slovenska zastava, eden od slovenskih državnih simbolov. za njeno izobešanje je prišla iz Mestne občine Velenje, zdaj zanjo skrbijo v Muzeju Velenje. Najprej so izobešali različne zastave, ob občinskem prazniku je visela zastava Mestne občine Velenje, na dan Evrope je plapolala evropska zastava, medtem ko se je v času Pikinega festivala z gradu smejala zastava s podobo Pike Nogavičke. »Kasneje smo se odločili, da je najbolje, če je ves čas izobešena slovenska zastava. Druge zastave niso dobro vidne, poleg tega so se pojavljala vprašanja, zakaj se zastave menjujejo in kaj to pomeni. Slovensko zastavo vsi dobro poznajo in obiskovalci Velenja ter Velenjčani so veseli, ko vidijo ta državni simbol,« je razložila direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart. Velenjčanke in Velenjčani se na zaposlene v Muzeju Velenje večkrat obrnejo z vprašanji o izobešeni slovenski zastavi, kar priča o tem, da je Velenjski grad za domačine res priljubljena točka, na katero so ponosni in se vanjo pogosto zazrejo in uživajo ob pogledu na ta veličasten spomenik slovenske kulturne dediščine. V Muzeju Velenje se trudijo, da za zastavo zgledno skrbijo. »Z zastavo je kar nekaj dela. Ob napovedanih neurjih in močnejšem vetru jo pravočasno snamemo, včasih pa se kljub temu zgodi, da nepredviden močnejši veter ali naliv poškodujeta zastavo ali drog, na katerem je izobešena. Močan veter je na strehi Velenjskega gradu pogostejši kot v mestnem središču, snemanje in izobešanje zastave pa sta zahtevno opravilo, pri katerem morajo biti sodelavci Muzeja Velenje nadvse previdni, da ne tvegajo kakšnih poškodb ali nezgod. Tako se med letom večkrat zgodi, da zastave na Velenjskem gradu kakšen dan ali tudi več dni ni, saj jo preventivno snamemo, da ne bi bila poškodovana. Vsake toliko časa zastavo snamemo, da jo popravimo, operemo. Če je preveč poškodovana, jo seveda tudi zamenjamo,« je še dodala Mojca Ževart. Slovensko zastavo različnih dimenzij lahko kupite na številnih spletnih straneh in v knjigarnah. V vseh trgovinskih centrih slovenska zastava ni vedno na razpolago, ponavadi jih v prodajo vključijo pred prazniki. Prav tako slovenske zastave ne boste mogli kupiti v poslovalnicah Pošte Slovenije. Občinska zastava na Starem gradu Celje Velenjčani res zgledno skrbijo za slovenski državni simbol. Tudi na Starem gradu Celje so zastave prisotne že vrsto let, a te plapolajo nad vhodom na Stari grad Celje, ki se po velikosti ne morejo kosati z velenjsko. Zanje skrbi Zavod Celeia Celje. Na Friderikovem stolpu prav tako že vrsto let plapola občinska zastava, ki žal ni tako vidna in opazna po dolini. Ali razmišljajo o večji slovenski zastavi na celjskem gradu, odgovora nismo dobili. Kako ste pa vi ponosni na slovenski državni simbol? Ali izobesite zastavo ob državnih praznikih? Čeprav se je trend v zadnjih letih obrnil navzgor in je mogoče opaziti vedno več zastav, ima le vsaka peta hiša v naselju izobešeno zastavo. V urbanih naseljih je to razmerje malo boljše. Mogoče bodo pa športniki spremenili naše sramežljivo spogledovanje s slovensko zastavo in jo bomo tudi zaradi njihovih uspehov pogosteje obesili na domove in upravne stavbe. BARBARA GRADIČ OSET, foto: GrupA 4 GOSPODARSTVO Štorska jeklarna ima 520 zaposlenih. V zadnjih desetih letih so ekipo precej pomladili, saj je zdaj povprečna starost v tovarni 42 let, boljša je tudi njihova izobrazba. V tem obdobju se je upokojilo približno 300 ljudi, ki so jih nadomestili z bolj izobraženimi. Kot pravi Jani Jurkošek, težave pri iskanju primernega kadra rešujejo na različne načine, letos so potrebe po delavcih oglaševali tudi na Hrvaškem. S pomočjo agencij in zavoda za zaposlovanje ljudi, kakršne potrebujejo, ne morejo najti, še najbolj uspešni so z internim oglaševanjem in nagovarjanjem zaposlenih, naj v podjetje povabijo prijatelje, sosede in znance. Špekulacije Kitajcev »požrle« dobiček Namesto odličnega v Štorah Steel le povprečno poslovno leto - Prihodnje leto višje cene jekla Leto 2017 se je za družbo Štore Steel, ki se je zadnja leta uveljavila kot ena najboljših proizvajalk vzmetnega jekla v Evropi, začelo zelo dobro. V prvi polovici leta je ustvarila že 5 milijonov evrov čistega dobička, nato so se skoraj čez noč podražile grafitne elektrode, ki jih rabi pri taljenju starega železa in brez katerih bi morala proizvodnjo ustaviti. Glavni direktor Jani Jurkošek pravi, da je bojazen o ustavitvi povsem odveč, bo pa cena, ki jo bodo morali plačati za nemoteno delo, vsekakor visoka. »A še vedno bo nižja od stroškov, ki bi nastali, če bi proizvodnjo morali ustaviti,« dodaja Jurkošek. Štorska jeklarna je zaradi povečanega povpraševanja na evropskem trgu v prvem polletju ustvarila za 30 odstotkov več prihodkov od prodaje kot v enakem lanskem obdobju. Ker letos dosega tudi boljše cene, je bil Po napovedih glavnega direktorja Janija Jurkoška bodo v podjetju Štore Steel letos imeli 115 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 2,5 milijona evrov čistega dobička. Pričakujejo tudi rekorden obseg proizvodnje, saj naj bi izdelali in prodali 150 tisoč ton jekla. tudi dobiček višji od pričakovanega. »Prvo polletje je bilo odlično, tudi ostali dejavniki, ki vplivajo na poslovni izid, kot so produktivnost, izplen in kakovost, so bili in so še vedno najvišji v zadnjih letih. A bodo vsi naši nadpovprečni rezultati zaradi podražitve grafitnih elektrod skoraj v celoti izničeni v zadnjem četrtletju leta,« pravi Jani Jur-košek. V drugem polletju so se mesečni stroški grafitnih elektrod, ki so ena glavnih surovin jeklarjev, s 120 tisoč evrov povišali na 1,2 milijona evrov in še več. Zaradi ene same surovine imajo zdaj v Štorah na mesec 700 do 800 tisoč evrov izgube. »Cene se zaradi nihanja ponudbe nenehno spreminjajo. Ker gre za surovino, ki je za nas strateško pomembna, smo imeli naročila sklenjena za celo leto, a so jih dobavitelji nenadoma preklicali. Zdaj smo odvisni od posameznih ponudb in se nanje moramo odzivati skorajda čez noč. Dodatna težava je, da moramo elektrode v celoti plačati z avansi,« pojasnjuje Jurkošek. Podražitev občutili med prvimi Za težave štorskih in drugih evropskih jeklarjev so krivi Kitajci. Jani Jurkošek je prepričan, da gre za špeku-lativno podražitev, saj naj bi bila med drugim tudi eden od odgovorov Kitajske na an-tidumpinško zakonodajo, ki jo je Evropska unija sprejela pred letom in pol. Kitajska je največja proizvajalka grafitnih elektrod na svetu, nekaj jih izdelujejo tudi v Indiji, Koreji in na Japonskem. Po uradnih pojasnilih so na Kitajskem poostrili okoljske predpise in vse rudnike koksa, kjer pridobivajo surovino za grafitne elektrode, ter vse tovarne, ki elektrode izdelujejo, zaprli, če niso ustrezali novim pravilom. V podjetju Štore Steel so prepričani, da ni pravih razlogov, ki bi upravičevali desetkratni dvig cen. »Mi smo majhen, butični proizvajalec jekla in v primerjavi z drugimi nismo pomemben kupec grafitnih elektrod. Morda smo ravno zaradi tega med prvimi, ki smo občutili težave. Zdaj jih imamo vsi, tudi največji, in samo vprašanje časa je, kdo od njih bo prvi to drastično povišanje stroškov pretvoril v višje cene jekla,« napoveduje Jurkošek. Leto 2018 bo zahtevno V podjetju Štore Steel pričakujejo, da bodo težave, dokler se povpraševanje in ponudba ne bosta uravnala, trajale še večji del naslednjega leta. Tudi če bo kateri od evropskih dobaviteljev grafitnih elektrod, ki so pred leti zaradi nizkih cen Kitajcev zmanjšali ali celo zaprli svoje zmogljivosti, ponovno aktiviral proizvodnjo, bo preteklo kar nekaj časa, da se bodo razmere na trgu uredile. Bodo pa cene jekla naslednje leto vsekakor višje. »Imamo kupce, ki so nam zvesti dvajset ali še več let, in za marsikaterega sem prepričan, da nam bo ostal zvest tudi po podražitvi. Čeprav se sami že zdaj trudimo, da bi zaradi povišanih stroškov varčevali povsod tam, kjer še lahko, bo boj za kupce neizprosen. Večino smo že julija obvestili, da imamo višje stroške in da vsak mesec zaradi tega izgubimo milijon evrov. Prosimo jih za delno kritje stroškov, kar je sredi leta težavno opravilo. Vsi nas razumejo, ampak menijo, da je to naša težava. Ko pa ne bo jekla, bo težava tudi njihova. Prihodnje leto bo torej zelo zahtevno,« je prepričan Jani Jurkošek. Prva polovica navzgor, druga navzdol Kljub dvigu cen grafitnih elektrod v podjetju Štore Steel ne bodo spreminjali letošnjega poslovnega načrta. Prepričani so namreč, da ga bodo zaradi nadpovprečnih rezultatov v prvem polletju dosegli. Prihodke bodo z lanskih 97 milijonov evrov povečali na 115 milijonov evrov, čisti dobiček pa z 1,9 na 2,5 milijona evrov. Trenutno je rast prihodkov v primerjavi z lanskimi 22-odstotna. »Prepričan sem, da bomo imeli toliko dobička, kot načrtujemo, je pa škoda, ker se rast iz prve polovice leta ne bo nadaljevala še v drugem,« pravi Jurkošek. Prepričan je tudi, da bo jeklarna letos dosegla tudi načrte o obsegu količinske proizvodnje. Izdelala in prodala naj bi rekordnih 150 tisoč ton jekla, kar je več kot v zelo uspešnem letu 2007. »To je zelo lepa številka, ki pa jo bomo dosegli z enakim številom zaposlenih. Pomeni, da naša produktivnost raste iz leta v leto. Od lani se je povišala za skoraj 10 odstotkov, kar je zelo velik korak naprej.« Naložbe za višjo kakovost jekla V zadnjem desetletju so v Štorah zelo veliko vlagali. Največji sta bili naložbi leta 2010, ko so zgradili 22 milijonov evrov vredno va-ljarsko progo, in leta 2015, ko so postavili še kontinuirano napravo za odlivanje jekla, vredno 12 milijonov evrov. Letos in še nekaj naslednjih let načrtujejo manjše, od 4 do 5 milijonov evrov velike naložbe. Med večjimi bo čez nekaj let vakuumska peč, s katero bodo lahko zagotavljali še višjo kakovost jekla in jim bo med drugim omogočila, da bodo uresničili načrte o proizvodnji orodnih jekel. »Naš cilj je čim bolj dodatno obdelano jeklo, saj bomo s tem dosegli tudi višje cene svojih izdelkov. Deloma nam to že uspeva, kar dokazuje tudi letošnji višji prihodek,« pravi Jani Jurkošek. 15 odstotkov trga Štorska jeklarna 70 odstotkov prihodkov ustvari na tujih trgih, največ v Nemčiji. Sledijo Nizozemska, Avstrija, Italija in Francija. Nekaj odstotkov imajo celo izvoza na Kitajsko, kjer poslujejo z Uniorjevim hčerinskim podjetjem. Unior je tudi sicer njihov pomemben kupec in tudi največji lastnik. Jurko-šek poudarja, da pravzaprav skoraj vse njihovo jeklo konča na tujih trgih, saj so tudi slovenska podjetja, ki so njihovi kupci, v večini primerov izvozniki. Večina jekla konča v avtomobilski industriji. Pred leti je to pretežno bila proizvodnja tovornjakov, danes so na prvem mestu osebni avtomobili. »Lani smo prodali 4,5 milijona kosov polosovin za pogon avtomobilov, ki so bile vgrajene v več kot dva milijona vozil. Glede na to, da Evropa na leto izdela 12 milijonov avtomobilov, je naš delež malo več kot 15-odsto-ten, kar je zelo spodbudna številka,« je zadovoljen Jani Jurkošek. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA GOSPODARSTVO 5 Cetis v prvem polletju prodal manj Skupina Cetis, ki jo poleg matičnega podjetja v Celju sestavlja še šest družb doma in v tujini, je v prvem letošnjem polletju poslovala nekoliko slabše kot v enakem lanskem obdobju. Ustvarila je 29 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, od tega 61 odstotkov na domačem trgu. Čisti dobiček skupine je znašal 1,7 milijona evrov in je bil od lanskega v tem času nižji za petino. Nekoliko manj prihodkov in čistega dobička kot lani je imela v prvem polletju tudi matična družba. Cetis različne varnostne tiskovine, od potnih listov do spričeval, ter komercialne tiskovine prodaja v skoraj 40 državah. Letos se je razmerje med prodajo doma in izvozom nekoliko spremenilo. Delež prihodkov od prodaje na tujih trgih se je v Skupini Cetis povišal za tri odstotne točke, v matični družbi pa se je znižal za dve odstotni točki. V Cetisu, ki sodi med vodilna evropska podjetja za varnostne in komercialne tiskovine, letos nadaljujejo večji naložbeni cikel, ki so ga začeli lani. Po napovedih izvršnega direktorja Romana Žnidariča bo naložba v širitev proizvodnih zmogljivosti in nakup nove opreme končana konec leta. V Skupini Cetis je trenutno zaposlenih 570 ljudi, od tega največ, skoraj 300, v Celju. JI, foto: GZS Cetis je eno od dvanajstih podjetij, ki jim je Gospodarska zbornica Slovenije podelila zlato priznanje za najboljšo inovacijo v državi za leto 2017. Celjsko podjetje je priznanje dobilo za novo zaščito za e-potne liste, ki so jo razvili (prvi trije z leve) Milan Kerič, Jana Hleb in Roman Žnidarič. Član inovatorske ekipe je tudi Franci Zajc, ki pa ga na podelitvi ni bilo. Ograje, šotori ali kmetijski stroji? Vsi trije nominiranci za letošnjo gazelo iz Spodnje Savinjske doline - Največ hitro rastočih še vedno v Celju Nocoj bo znano, katero od najhitreje rastočih podjetij v letih 2011 do 201б je bilo v savinjsko-zasavski regiji najboljše. V najožji izbor so se uvrstili Ograje Kočevar iz Prebolda, ki so vodilni proizvajalec ograjnih sistemov v Sloveniji, družinsko podjetje Šotori Petre z Vranskega, ki se že več kot 25 let ukvarja z izposojo prireditvenih šotorov in skladiščnih hal, ter Tehnos iz Žalca, ki izdeluje kmetijske stroje in je pomemben partner mnogim multi-nacionalkam s področja bele tehnike ter avtomobilske in letalske industrije. Podjetje Ograje Kočevar se je uvrstilo tudi na vrh lestvice sto najhitreje rastočih v regiji, saj znaša indeks rasti njegove prodaje v zadnjih petih letih kar 1.619. Sicer je bila povprečna rast prodaje vseh sto gazel 188-odstotna. Letošnja najhitreje rastoča podjetja so v zadnjih petih letih odprla 1.405 novih delovnih mest. Po številu gazel je v regiji še vedno na prvem mestu Celje, kjer ima sedež 24 podjetij, uvrščenih na letošnjo lestvico. Sledijo Žalec in Šentjur, ki imata po osem gazel, Litija s šestimi ter Rogaška Slatina, Slovenske Konjice in Velenje s po petimi. Šest zlatih gazel Zmagovalec regijskega izbora se bo potegoval za naziv zlate, srebrne ali bronaste gazele v državi. Savinjsko-za-savska regija je po številu zlatih gazel še vedno rekorderka, saj je v 16 letih dosedanjih izborov dobila kar šest najvišjih priznanj. Zadnja zlata gazela je bilo leta 2014 podjetje Skaza iz Velenja, najboljši med hitro rastočimi v državi pa so v preteklih letih bili tudi Dewesoft, KLS Ljubno, Dat-Con in dvakrat Engrotuš. JI Na Golteh Paulič zamenjal Kovača Zadovoljni s poletno sezono, hitijo s prenovo apartmajskega naselja V minulih dneh je prišlo do sprememb v vodstvu družbe Golte. Nadzorni svet podjetja je na nedavni seji sprejel odločitev, da dolgoletnega direktorja gorskega centra Er-nesta Kovača zamenja Luka Paulič iz Mozirja. Kot je povedal Samo Krivic, direktor družbe Sicom Invest in do zadnje seje še predsednik nadzornega sveta, je Ernest Kovač predlagal sporazumno razrešitev, ki jo je nadzorni svet tudi sprejel. »Prejšnjemu direktorju smo se zahvalili za uspešno dolgoletno delo in na njegovo mesto imenovali Luko Pauliča, mlajšega, sposobnega menedžerja iz Mozirja. V igri je bilo sicer več kandidatov. Pretehtali so njegova svežina in razmišljanje ter poznavanje turističnega središča Golte, kjer je bil Luka Paulič kar nekaj let zaposlen.« Na seji nadzornega sveta je Samo Krivic tudi odstopil z mesta predsednika, a še naprej ostaja član, novi predsednik nadzornega sveta pa je postal Sandi Brezovnik, sicer lastnik podjetja Sicom Invest. »S Sandijem Brezovnikom sva zamenjala funkciji, saj se bo lastnik podjetja Sicom Invest še bolj vključil v vodenje podjetja Golte, zato je logično, da v poslovnem okolju deluje s položaja predsednika nadzornega sveta,« je razloge za rošado pojasnil Samo Krivic. V gorskem središču, ki ga ima od letos novega večinskega lastnika, podjetje Sicom Invest, v teh dneh preučujejo rezultate poletne sezone. V njej so, kot je še povedal Krivic, kljub temu da je bil hotel zaradi obnove skoraj tri mesece zaprt, dosegli precej boljše rezultate kot v preteklosti. »Število obiskovalcev se je povečalo za 20 odstotkov, za približno toliko tudi število prevozov z gondolo, več je bilo hotelskih gostov kot v istem obdobju lani. Rezultati nakazujejo, da je usmeritev v poletno sezono kot ključno poslovno obdobje v prihodnosti pravilna, prav tako vsebinska ponudba, ki jo bomo še nadgrajevali,« je še povedal Krivic. V družbi Golte se že temeljito pripravljajo na novo zimsko sezono, v ta okvir sodijo tudi dela pri dokončanju največje naložbe v gorskem centru. »Želimo si, da bi nam do konca gradbene sezone, ki je na Golteh končana prej kot v dolini, uspelo vse zgradbe zapreti z okni in potem v zimskem času nadaljevati notranja inštalacijska dela,« je sklenil Samo Krivic. Strošek letošnjih del v okviru dokončanja apartmajskega naselja Samo Krivic ocenjuje na 1,1 milijona evrov. ROBERT GORJANC Nad povpreč slovenskih zc em ■ I ■ v v ravilišč Zlatorog sodi med najstarej- 1X1 ULIllt:liyt:llt:ICl\-IJ še tovrstne klube v Sloveniji, njegova posebnost je tudi, da Klub podjetnikov Zlatorog iz Celja je v družbi predsednika vlade Mira Cerarja, pred- v svojih vrstah ne združuje k sednika državnega sveta Mitje Brvarja in ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška predstavnik°v gospodarstva, proslavil 25 let delovanja. ampak tudi javnih ustanov. V 25 letih je klub pripravil več kot 200 srečanj s pomembnimi politiki in uglednimi strokovnjaki iz vse Slovenije. Poleg izobraževanja je že ves čas njegov cilj razvoj poslovne in podjetniške kulture. Klub ima danes 120 članov in združuje tri generacije menedžerjev in podjetnikov. Poleg seniorjev, ki so po besedah predsednika kluba Franca Preložnika prava zakladnica znanja in izkušenj, ima še aktivno generacijo in v zadnjem času tudi mlade podjetnike. JI, foto: GrupA Iz Term Dobrna tudi letos poročajo o povečanju obiska in nočitev ter tudi o dobrih poslovnih rezultatih. V prvem polletju so ustvarili 4,5 milijona evrov prihodkov, kar je 9 odstotkov več kot lani v enakem času. Več imajo tudi čistega dobička. Ob polletju je znašal 137 tisoč evrov ali 50 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Tržni delež Term Dobrna se je letos med slovenskimi naravnimi zdravilišči povečal na 6,2 odstotka. Prav tako je tudi pomembno, poudarja direktor Aleš Semeja, da podjetje vse mesece posluje pozitivno. Letos naj bi terme imele 8,2 milijona evrov prihodkov. V prvem polletju so v Termah Dobrna imeli približno 60 tisoč nočitev, kar je 8 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Rast je višja kot v ostalih naravnih zdraviliščih. Zasedenost hotelskih zmogljivosti je bila 83-odstotna, kar je daleč nad povprečjem zdravilišč, ki je bilo 61-odstotno. Zadovoljni so predvsem zaradi povečanja števila tujih nočitev. V primerjavi z lanskimi prvimi šestimi meseci so jih zabeležili kar 40 odstotkov več. Povečanje števila tujih gostov je, pravijo v termah, posledica spremenjene prodajne strategije in uspešne izvedbe prodajnih akcij v tujini. JI PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Bolnišnica z donacijo do novega aparata CELJE - Slovensko društvo Klic upanja letos praznuje 30 let obstoja. V vseh teh letih so duše tega projekta psihiatrinja Cvijeta Pahljina s Celjskega in njeni sodelavci prostovoljci. V soboto sta bila v Celju osrednja slovesnost ob tej zavidljivi obletnici in tudi letno srečanje Slovenske zveze društev za telefonsko pomoč v stiski. Letno na brezplačno številko 080 116 123 za pomoč v svoji stiski pokliče približno 20 tisoč ljudi iz vse Slovenije, prostovoljci pa jim s pogovorom in z nasveti pomagajo. Razlog, da jih ljudje kličejo, niso le stiske. Včasih je to tudi zaupanje v prostovoljce, ki so jim velikokrat pomagali, ali le zahvala za njihovo hvalevredno delo. Prostovoljci se ves čas strokovno izobražujejo. Program je namenjen zmanjševanju so-cialnopsihiatrične patologije na Celjskem in v slovenskem prostoru, nižanju stopnje sa-momorilnosti, odvisnosti in nasilniškega vedenja, izbolj- VELENJE - Iz urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov so sporočili, da v Velenje ne bodo usmerili prosilcev za mednarodno zaščito, kot je bilo sprva rečeno, ampak so predlagali, da se na istem mestu ponudi integracijski dom. V njem bi torej živeli ljudje, ki so že dobili mednarodno zaščito in imajo pravzaprav enak status kot državljani. V integracijski hiši bi prebivali ljudje z že pridobljeno mednarodno zaščito in bi se poskušali vključiti v okolje ter šanju medsebojnih odnosov v družini in družbi ter utrjevanju moralno etičnih in ostalih duhovnih vrednot s poudarkom na lastni odgovornosti, svobodni volji posameznika in njegovi potrebi po iskanju življenjskega smisla. Prostovoljci so v vseh teh letih opravili izjemno delo, pravi Cvijeta Pahljina, ki je priznana psihiatrinja. »Res sem ponosna, da smo vsi skupaj prehodili to pot. To hkrati pomeni, da je veliko ljudi, ki čutijo druge in se zavedajo, da je v bistvu sreča, če pomagaš komu, če narediš zanj nekaj dobrega in če si tam, ko te potrebuje. Ko napoči ta trenutek, veš, da ti je bilo dano nekomu pomagati.« Vsaka generacija ima svoje težave, svoje stiske. Ljudi, ki potrebujejo njihovo pomoč, opiše: »Gre za najšibkejše člene v družbi, ki nosijo dodatno breme zaradi okoliščin v svojem življenju. Kot bi primerjali na primer tekača na 100-metr-ski progi brez obremenitve in tistega, ki mora isto pot preteči način življenja. Čeprav bodo o tej tematiki svetniki odločali šele na prihodnji seji mestnega sveta, so že na zadnji imeli nekaj vprašanj tudi v svetniški skupini SDS. Svetnica Suzana Kavaš je opozorila predvsem na programe vključevanje prišlekov in izpostavila strah, da mnogo domačinov čaka na stanovanje ali si išče delo in se nikakor ne sme zgoditi, da bi prišleki imeli prednost pri pridobivanju strehe nad glavo. Spremembe, ki jih velenjskemu mestnemu svetu predlaga država, je na zadnji seji komen- s 50-kilogramskim tovorom na hrbtu. To so ljudje, ki so v psihični stiski, poleg tega jih udarijo tudi vsakodnevne težave v odnosih, partnerstvu, službi ali na finančnem področju. Zato moramo sleherni korak, ki ga takšen človek naredi, toliko bolj ceniti. Zato smo tu mi, da jim pri tem pomagamo,« zaključuje Pahljina. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Način vodenja pogovora je sokratski dialog, kar pomeni iskanje najbolj primernega vprašanja, ki pomaga klica-telju razsvetliti pot naprej. Klicatelju prepuščajo izbiro, kar pomeni, da mu ne ponujajo receptov in ga ne odrešujejo lastne odgovornosti. Ravno nasprotno, ves čas poudarjajo, da je svoboden pri izbirah, da je seveda odgovornost njegova, prostovoljci pa mu ob tem pomagajo raziskovati, katera odločitev bi bila najbolj smiselna. tiral tudi župan Bojan Kontič: »To so ljudje, ki so preverjeni, ki so že pridobili mednarodno zaščito in imajo enak status kot državljani. Migracijska hiša lahko deluje na mestu, kjer bi sicer imeli azilni dom, odrasli si morajo poiskati delo, svoje otroke pa morajo vključiti v izobraževalni sistem.« Župan se je sicer odzval tudi na strahove svetnikov in jim zagotovil, da te družine ne bodo imele posebnih pravic. V Velenje naj bi prispele tri ali štiri družine iz Sirije, skupno 15 ljudi, ki bi leto dni prebivali v integracijski hiši in se poskušali vključiti v tamkajšnje življenje. EP CELJE - Splošna bolnišnica Celje oziroma Oddelek za medicinsko rehabilitacijo je pretekli teden pridobil nov aparat za funkcionalno magnetno stimulacijo Tesla Stym s pripadajočo opremo v vrednosti skoraj 21 tisoč evrov. Gre za donacijo podjetja KLS Ljubno. V bolnišnici se zadnje leto ubadajo tudi s finančnimi težavami in iztroše-nostjo medicinske opreme, zato je takšna donacija več kot dobrodošla. »Aparat za funkcionalno magnetno stimulacijo v bolnišnici na- PREBOLD - Preboldski svetniki so na zadnji seji sprejeli rebalans letošnjega proračuna. Skupni prihodki so se zmanjšali za približno 29 tisoč evrov, medtem ko so odhodki občine, ki ima sicer proračun težak približno štiri milijone, manjši za približno 257 tisoč evrov. Na prihodkovni strani so do zdaj realizirali 99,3 odstotka prihodkov. Nekaj primanjkljaja je predvsem na račun menjamo predvsem stimulacijam mišičnih sistemov pri bolnikih na intenzivnih terapijah, pri katerih zaradi mirovanja prihaja do hitrega upada mišične moči. To vpliva na celoten sistem, še posebej na dihalnega. S stimulacijo mišičnih sistemov tako pri najtežjih bolnikih zmanjšamo možnost pojava dodatnih zapletov,« so sporočili iz bolnišnice. Uporabnost aparata je zelo široka, zato ga bodo uporabljali še za stimulacijo mišic pri bolnikih, pri katerih zaradi oteklin ni možna stimulacija mišic z manj vplačanih komunalnih prispevkov. »Investitorji pri nas ne gradijo tako intenzivno, kot smo pričakovali, zato komunalni prispevki niso tako visoki, kot smo načrtovali,« pojasnjuje župan Vinko Debelak. Občina Prebold je za približno šest odstotkov oziroma 257 tisoč evrov zmanjšala tudi načrtovane prihodke. Letos še namreč ne bo začela graditi kroži-šča v Dolenji vasi. Prebold- elektrostimulacijo, pa tudi pri ambulantnih obravnavah predvsem ortopedskih in travmatoloških bolnikov. SŠol Foto: SBC Podjetje KLS Ljubno je bilo letos razglašeno za najboljše družinsko podjetje v Sloveniji, njegov direktor Mirko Strašek pa je postal podjetnik leta 2017. V preteklih letih je to podjetje celjski bolnišnici darovalo za 17.500 evrov opreme. čani ga nameravajo zgraditi v sodelovanju z direkcijo za infrastrukturo, zato je začetek gradnje odvisen predvsem od države, ki mora za projekt zagotoviti načrtovan denar. Z rebalansom so svetniki potrdili tudi dodatnih 23 tisoč evrov za tekmovalna športa košarkarjev in odboj-karic. Kluba sta se namreč uvrstila na višjo državno raven tekmovanja. ŠO Družina nima velikih želja, a brez pomoči dobrih ljudi lahko o nujno potrebnem avtomobilu samo sanjajo. Dvojčka sta stara 19 let, Denis je ves čas vezan na velik električni voziček, na Dobrodelni koncert za Denisa in Klavdijo Veronik Dvojčka Denis in Klavdija sta se rodila prezgodaj. Pri sedmih mesecih sta začela svojo bitko za življenje, posledice pa zaradi cerebralne paralize čutita še danes. »S tem pač živimo. Ne razmišljam o tem, kako bi bilo, če bi bilo drugače,« pravi njuna mama Milka. Psihiatrinja Cvijeta Pahljina (spredaj desno) je v svoji karieri je pomagala več deset tisoč ljudem. Trideset izjemnih let Klica upanja Dnevno tudi dvajset tisoč klicateljev Z leve: strokovni direktor SBC Franc Vindišar, direktor KLS Ljubno Bogomir Strašek, poslovni direktor SBC Marjan Ferjanc, predstojnica Oddelka za medicinsko rehabilitacijo Lidija Plaskan in glavna fizio-terapevtka Oddelka za medicinsko rehabilitacijo Natalija Kroflič IX V ■ V V V I I ■ I Krozišca še ne bo gradila Prosilcev za mednarodno zaščito ne bo SK5 t&£ 20,7 IZ NAŠIH KRAJEV 7 Ustavijo ga lahko samo starši V OŠ Rogatec ravnatelj in starši vse bolj na okopih - Nujna sprememba zakonodaje Starši in ravnatelj OŠ Rogatec Viljem Prevolšek so na dveh bregovih. ROGATEC - Ustanovna seja sveta staršev na OŠ Rogatec prejšnji petek se je že začela zelo burno, v nadaljevanju pa ni bilo dosti drugače. Povišani toni z vseh strani so kazali na to, da so odnosi med ravnateljem in starši napeti do konca. Viljemu Prevolšku, ki šolo vodi že dve desetletji, so pred tokratno sestavo sveta staršev očitali nedemokratične pritiske pri izbiri predstavnikov v ta organ. Če je ravnatelju doslej vedno uspevalo sestaviti svet staršev in posledično tudi svet zavoda po svojem okusu, so se letos starši temu odločno uprli. Seznam očitkov na račun resnih nepravilnosti rogaškega ravnatelja pa se s tem nikakor ne konča. Šola je morala v zadnjih letih izplačati celo vrsto kazni in odškodnin zaradi nepravilnosti pri odpuščanjih delavcev in zaradi nezakonitega snemanja v šoli. Ravnatelj ni ustanoviteljici zavoda, Občini Rogatec, nikoli pojasnil, kje je dobil več deset tisoč evrov za tovrstne stroške. Katere so tržne dejavnosti, ki naj bi bile za šolo tako zelo donosne, ni nikoli odgovoril. V zadnjem času so tako ali drugače službo zapustili računovodkinji, tajnica in oba hišnika. Občinski svet Prevolšku tako že v dveh mandatih ni dal pozitivnega mnenja. Pred nastopom zadnjega mandata je na njegovo neprimernost opozorilo tudi pristojno ministrstvo. A to nič ne pomeni. Ravnatelja namreč izbira svet zavoda. Poleg treh predstavnikov lokalne skupnosti pa v njem sedi še pet predstavnikov zaposlenih in poleg njih so še trije predstavniki staršev. Teh osem članov je že vsa leta menda skrbno izbranih po ravnatelj evem nareku. Zdaj starši v tem trikotniku nočejo več igrati lutk. Že lani so zahtevali poslovnik sveta staršev. Skupaj z ostalim gradivom so ga v roke dobili šele na tokratni seji. Že tu je bila izvedba daleč od pravil poslovnika. Se bo zakonodaja spremenila? Novoustanovljeni svet staršev je sestavil prenovljeno različico poslovnika, ki je trenutno v javni razpravi. Predvidoma ga bodo kmalu sprejeli na izredni seji. Ravnatelj je na tokratnem srečanju zelo težko prepustil vodenje seje novoizvoljenim predstavnikom staršev. Ker doslej menda taka praksa ni bila v navadi. Kljub temu je večina starševskih pobud in vprašanj ostala brez odgovorov. Ravnatelj je sestanek predčasno zapustil. Skoraj istočasno je namreč sklical tudi sejo sveta zavoda. Zdaj se zaradi šole v Rogatcu odpira cela vrsta pravnih vprašanj. Trije predstavniki staršev v svetu zavoda po novem več kot očitno ne zastopajo večinskega stališča staršev in niso več niti člani sveta staršev. Kot je dejala novoizvoljena predsednica sveta staršev Anja Žerjav, so v vsej zgodbi najpomembnejši otroci. Ravnateljeva plat je žal okrnjena. Po petkovem doga- janju sodeč staršem odgovarja, kolikor je nujno potrebno, medijem pa sploh ne. Župan občine Rogatec Martin Mikolič se težav zaveda že dolgo. A kot je dejal, možnosti za ukrepanje nima. »To je tako kot v podjetju. Slabega direktorja lahko odnesejo samo delavci oziroma v tem primeru starši. In prav je, da so starši prevzeli aktivno vlogo. Po naši trenutni zakonodaji namreč pridemo do absurda, ko sta tako občina kot država menili, da kandidat za ravnatelja ni primeren, pa je vseeno brez težav lahko postal ravnatelj. Mislim, da se bo tudi zaradi tega primera zakonodaja morala spremeniti.« SAŠKA T. OCVIRK «=ify7i Vse najboljše Laboratorij za zagonska podjetja VELENJE - Podjetniški center Standard bo sodeloval pri vzpostavitvi mreže FabLab Slovenije. Gre za sodelovanje na področju vzpostavitve mreže učnih in izdelovalnih laboratorijev z obstoječimi in novimi kapacitetami. Osnovni namen podjetniškega centra je zagotovitev finančno ugodnih prostorskih pogojev za nastajajoča podjetja na območju Mestne občine Velenje. V Sloveniji se je na pobudo Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani začela oblikovati mreža FabLabov - mreža ustvarjalnih laboratorijev in delavnic - s ciljem, da bi bili obstoječi prostori, oprema in mentorji na voljo posameznikom in zagonskim podjetjem. Kot pojasnjuje direktorica daljših potovanjih vzame s seboj voziček tudi Klavdija. Življenja brez avtomobila si danes ne predstavlja nihče. »Nič posebnega nimamo v mislih, nobene izstopajoče znamke ali opreme. Samo dovolj velik avto potrebujemo, da bomo otroka z vozički vred spravili vanj,« zaključi mama. V nedeljo, Saša inkubatorja Karla Sitar, sodelujoči in pobudniki ugotavljajo, da je veliko prostorov in opreme že na voljo, zato bodo najprej naredili popis teh zmogljivosti na državni ravni. »Opažamo, da je v našem okolju veliko zagonskih podjetji, ki se srečujejo s prostorsko stisko. Začenjajo svoj posel, izdelujejo produkte, doma pa nimajo zmogljivosti, kjer bi lahko izdelali prototipe,« je trenutno stanje v Velenju opisala Sitarjeva. Dodala je še, da takšna podjetja potrebujejo prostore, opremo in mentorje z določenim znanjem, da lahko čim prej izdelajo prototip produkta in z njim čim prej prodrejo na trg. Sicer Podjetniški center Standard to na nek način že ponuja uporabnikom. Kaj je torej dodana vrednost sodelovanja v tem projektu? Sitarjeva odgovarja, da predvsem 8. oktobra, bodo ob 16. uri v župnijski cerkvi v Dramljah za koncertni program poskrbeli Melita Bevc, skupina Kvarta, Urša Ketiš in Kvartet Pušeljc. Če boste ob tem lahko družini Veronik namenili vsaj majhen dar, boste naredili veliko delo. StO povezanost med sodelujočimi v okolju. »Imamo odlično opremljen Medpodjetniški izobraževalni center Velenje, oprema je dobra in vredna veliko, a kaj, ko tako prostor kot oprema nista izkoriščena, kot bi lahko bila.« Sitarjeva vidi potencial pri povezovanju sodelujočih v Velenju. V mrežo FabLab se povezujejo ali se bodo še povezale različne gospodarske in obrtne zbornice, občine, tudi inkubatorji in tehnološki parki. Druga obletnica Standarda Podjetniški center Standard Velenje je sicer pred kratkim praznoval drugo obletnico delovanja, kjer so pristojni podpisali tudi sporazum oziroma dogovor za vzpostavitev mreže FabLab. Za namene delovanja Podjetniškega centra Standard je občina pred dvema letoma kupila približno 1.850 kvadratnih metrov prostorov v objektu Standard, kjer novo-nastala podjetja na dolgi rok pospešujejo nastajanje novih in rast inkubiranih podjetij. Na začetku delovanja centra, v katerem so zaposleni štirje delavci, je tega v celoti financirala Mestna občina Velenje, danes se večinoma že financira sam. V centru so pomagali pri ustanovitvi 27 novih podjetij in so tako zagotovili 33 novih zaposlitev. EP OD 17. D019. URE: • V VAŠEM NAROČJU: ZAJČEK, DIHUR IN PITON • KREATIVNICE: POSLIKAVA OBRAZA NA TEMO ŽIVALI, IZDELAVA ŽIVALI • OTROŠKA MODNA REVIJA "ŽIVALSKA FARMA" • FOTO TIME • RAZSTAVA METULJEV • KNJIŽNI KOTIČEK NEDELJA, 8.10. OD 10. D012. URE: • AMBASADORJI NASMEHA NA OBISKU: TERAPEVTSKE ŽIVALICE V DRUŽBI OTROK • POSEBNA GOSTA NA OBISKU: OTROŠKI ZDRAVNIK IN VETERINAR WWW.CITY-CENTER.SI П@* Divji se poslavlja, prihaja rdečecvetni Začetek obnove kostanjevega drevoreda v celjskem mestnem parku CELJE - V okviru prenove mestnega parka v Celju je podjetje Simbio v začetku tega tedna začelo podirati drevesa divjega kostanja. Ta so, kot so navedli v Mestni občini Celje, ki je investitorica prenove, precej poškodovana in jih ni mogoče več rešiti. Podjetje Simbio je doslej podrlo, kot je povedal Miloš Milovanovič, vodja sektorja za urejanje okolja v tej družbi, približno deset kostanjev. Na podlagi strokovnih ogledov in v sodelovanju s priznano arboristko Tanjo Grmovšek so ugotovili, da so drevesa v zelo slabem stanju, celo nevarna, na kar so jih opozarjali tudi občani. Predvsem je vprašljiva statika teh dreves: nekaj jih je podrl tudi močan veter ob neurjih. »Sreča je bila, da takrat ni bilo nikogar od mimoidočih in da katero drevo ni padlo na cesto. Z analizo smo ugotovili, da so korenčniki dreves zelo zasuti, ekipa, ki zdaj dela na terenu, pa je opazila, da so nekatera drevesa v notranjosti že votla,« je slabo stanje divjih kostanjev opisal Miloš Milova-novič. Predvidena je odstranitev petindvajsetih divjih kostanjev, kar naj bi po načrtih v podjetju Simbio storili v naslednjih desetih dneh. Sledila bo zasaditev stotih mladih dreves okrasnega rdečecvetnega kostanja, ki so jih v Sim-biu pridobili od - kot so povedali - priznanega in svojega stalnega dobavitelja iz Italije. »Zasaditev bomo opravili v novembru, v času mirovanja teh rastlin, ko dobro prenašajo ta presaditveni šok. Poseg bo izveden na podlagi kulturno-varstvenih pogojev, v cikcak postavitvi drevoreda, kar je že doslej bilo značilno Podrte poškodovane divje kostanje bodo novembra v mestnem parku nadomestili mladi rdečecvetni kostanji. »Park je duša knežjega mesta in je kljub številnim spremembam, ki jih je doživel, pomemben zgodovinski člen celjskega mestnega jedra. Še vedno predstavlja tip javnega parka z oblikovno zasnovo druge polovice 19. stoletja. Za ljubljanskim in mariborskim je po površini tretji največji javni mestni park iz tistega časa v Sloveniji. Park zato vrednotimo kot parkovno površino kulturnozgodovinskega pomena s prepoznavnimi sestavinami svoje dobe: historičnim parkovnim drevjem, kostanjevimi drevoredi, osno promenado, vodnimi in cvetličnimi rondoji. Sestavni del parka so tudi pripadajoča gozdna pobočja, kjer so delno še ohranjene nekdanje sprehajalne poti in razgledišča,« so ob začetku obnove kostanjevega drevoreda še zapisali v Mestni občini Celje. za veduto mestnega parka,« je še pojasnil Miloš Milovanovič. Nova mlada drevesa so že kar visoka, približno štiri metre, njihova končna višina bo približno 15 metrov, prvo otipljivo senco pa bodo nudila čez tri ali štiri leta. Naložba v prenovo drevoreda je ocenjena na 36 tisoč evrov. Celjska občina se bo po odstranitvi dreves v parku lotila tudi gradnje nove sprehajalne poti s kolesarsko povezavo, ki jo bo gradil Voc Celje, stala pa bo skoraj sto tisoč evrov. ROBERT GORJANC, foto: SHERPA Lenartove razstave REČICA OB SAVINJI - V okviru turistične prireditve Lenartov sejem so letos pripravili kar štiri razstave. Poleg razstave gob, ki jo je pripravilo gobarsko društvo Ajdovec, so bile v stavbi Medgen borze na ogled razstave s skupnim naslovom Lenartova prepletanja. Na razstavi Dober kot kruh so predstavili svoja slikarska in kiparska dela likovniki iz različnih delov Slovenije. Povabilo jih je domače društvo likovnih ustvarjalcev Gal. Ta razstava je na ogled še do konca oktobra. Na razstavi kvačkanih in pletenih del z naslovom Prepletene niti, je bila predstavljena ustvarjalnost domačinke Marije Šukalo. Jesenske aranžmaje, ki so nastali na delavnici s floristom Simonom Ogrizkom, je predstavil rečiški Center za družine. Na nedeljski osrednji prireditvi Lenartovega sejma so ob številnih stojnicah oživeli liki, ki so v starih časih poživljali zgornjesavinjsko sejemsko dogajanje. Za čiste čevlje obiskovalcev je skrbel »šupucer«, krošnjaril je nabriti Dalmatinec »pičkurin«, zglasila sta se tudi ciganski Pavle in njegova Urška, za red je vneto skrbel trški policaj ... Letošnja prireditev je bila rekordno obiskana. BJ Gradili bodo nov bazen SLOVENSKE KONJICE - Na zadnji seji občinskega sveta je večina svetnikov potrdila predlog skupine za obnovo bazena, da se namesto obnove bazena odločijo za novogradnjo. Skupina za obnovo konjiškega bazena je na zadnji septembrski seji občinskega sveta Slovenske Konjice predstavila strokovno poročilo, ki ga je naredil Gradbeni inštitut ZRMK. Strokovnjaki menijo, da obnova bazena ni smiselna, ker so stroški visoki in je rezultat negotov, zato priporočajo, da se v občini odločijo za gradnjo novega bazena in novogradnjo celotne strojne opreme. Skupina je predlagala občinskemu svetu, naj sprejme predlog o gradnji novega bazena v Slovenskih Konjicah. Drugi predlog je bil, da konjiška občinska uprava takoj začne postopke za pripravo novogradnje bazena. Za oba predloga je glasovala večina svetnikov in tako občina nadaljuje prizadevanja, da bodo Slovenske Konjice dobile nov sodoben bazenski kompleks na Dobrovi. Opozicijski svetniki so se vzdržali glasovanja. V občini so še povedali, da bodo objavili razpis za izbiro projektanta, ki bo čimprej pripravil idejne rešitve in projekt do te mere, da bodo lahko v občini finančno ovrednotili celotno novogradnjo. Nadaljnji postopki so odvisni od tega, kako hitro bodo pridobili vsa dovoljenja, na koncu pa še zagotovili finančna sredstva. »V vsakem primeru ta znesek ni ravno majhen, saj je samo gradbeni del ocenjen na 190 tisoč evrov. Pri čemer nas opozarjajo, da se pri takšnih opravilih zgodi, da je ta znesek kasneje za 20 odstotkov še višji. Gradbeni del je ocenjen na 240 tisoč evrov, če bi šlo za novogradnjo. Pri obeh možnostih v ceni še niso vključeni stroški za vgradnjo novih strojnih in elektro napeljav ter nujne bazenske opreme,« je povedal župan Slovenskih Konjic Miran Gorinšek. Župan prav tako ne more zagotoviti, da se bodo v naslednjem letu krajani že kopali v novem bazenu, kajti trenutno ni primernih evropskih razpisov, da bi lahko izpeljali finančno drag projekt. BGO V svetu zanimive CELJE - V številnih evropskih državah so v petek pripravili Noč raziskovalcev, medtem ko so v Celju že lani prireditev preimenovali v Dan raziskovalcev. Tudi letos je Regijsko študijsko središče v Celju dogajanje pripravilo pri osrednji knjižnici. Letos so bili na ogled zanimivi eksperimenti in sodobne tehnologije. Pri tem se je povezalo kar 18 izobraževalno-razisko-valnih in drugih ustanov v regiji. Mlade so pritegnili različni kemijski in fizikalni poskusi ter predstavitve, spoznali so ca-mero obscuro, merilne inštrumente, se naučili uporabljati de-fibrilator, lahko so poklepetali s humanoidnim robotom Naom, medtem ko jim je drug robot natočil sok ... Svet raziskovanja so mladim odstirali Digitalna kamera, Experia, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije Celje, Šolski center Celje, Šolski center Šentjur, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Urad Republike Slovenije za meroslovje, Visoka šola za proizvodno inženirstvo in Visoka zdravstvena šola v Celju ter Visoka šola za varstvo okolja iz Velenja. Del dogajanja si je bilo mogoče ogledati tudi v Višji strokovni šoli ŠCC, kjer so prikazali svojo robotsko delavnico, in v Tecosu, razvojnem centru orodjarstva Slovenije, kjer so predstavili svojo raziskovalno infrastrukturo in delo s 3D-skenerjem. V Muzeju novejše zgodovine Celje so si otroci lahko ogledali razstavo Herman Lisjak vodi po vodi. Kot pravi direktorica Regijskega študijskega središča Katja Esih, je namen tovrstnega dogajanja promocija znanosti in raziskovanja med mladimi, da bi zbudili njihovo vedoželjnost in željo po raziskovanju. Ta dejavnost ima v Celju 40-letno tradicijo in vedno več osnovnih ter srednjih šol se vključuje v gibanje Mladi za Celje. Zato je bila v okviru petkovega dogajanja tudi okrogla miza o vlogi mentorjev pri spodbujanju mladinskega raziskovanja, pri pripravi katere je sodelovala OŠ Hudinja, ki sodi med najbolj plodne šole na področju mladinskega raziskovalnega dela. TC, foto: SHERPA Pripombe glede novega finančnega načrta Ksevta VITANJE - Na zadnji seji občinskega sveta je bila spet točka, ki se je nanašala na javni zavod Kulturno-gospodar-sko središče evropskih vesoljskih tehnologij oziroma krajše Ksevt. Vršilka dolžnosti direktorice državnega zavoda Nena Dokuzov bi morala svetnikom predstaviti nov program dela in finančni načrt, a se je opravičila, ker se sestanka ni mogla udeležiti. Svetniki se tako niso mogli v živo seznaniti z novo vizijo zavoda, lahko so le prebrali na tridesetih straneh program dela in finančni načrt. Z vsebino so se strinjali, pripombe so imeli glede finančnega dela. Odbor za premoženje, finance in gospodarska vprašanja vi-tanjskega občinskega sveta je pregledal finančni načrt in načrt dela Ksevta ter se je z vsebinskim delom strinjal, saj je res zelo izčrpen. Člani so imeli pomisleke glede vira financiranja, ki ga zagotavlja občina. »Gre za 30 tisoč evrov, ki so v finančnem načrtu prikazani kot prihodek, dejansko pa je občina v ustanovitvenem aktu zavezana, da plačuje obratovalne stroške. Zato smo imeli pomisleke, ali ima ta znesek dvojni pomen in bi morala občina plačevati stroške ter še posebej nakazati ta znesek. Želimo biti na jasnem,« je razložil predsednik odbora Andrej Poklič. Drugi pomislek odbora je bil, ali je občina še vedno enakovreden partner pri delovanju Ksevta. »Želimo dodati nekakšen dodatni paragraf, da glede na to, da dajemo nekaj denarja za delovanje zavoda, želimo biti v tem deležu enakopraven partner v pogovoru,« je še dodal Poklič. Na koncu so svetniki sprejeli predlog, naj se pred sprejetjem finančnega načrta javnega zavoda njihova vprašanja in pomisleki razjasnijo. Kot je še dejal podžupan in predsednik odbora Andrej Poklič, bi bilo že vse jasno na seji, če bi se je v. d. direktorice Nena Dokuzov udeležila. BGO Pred prenovo ceste Opoka-Gaji ŠTORE - V občini se bo začela prenova ceste Opoka-Gaji. Gre za cesto, ki je speljana od lesenega mostu čez Voglajno, uporabljajo pa jo predvsem prebivalci Kompol in dela Prožin-ske vasi. Za nekatere občane služi tudi kot bližnjica na Svetino. Obnovljene bo pol kilometra ceste do kmetije Gajšek. Na cestišču bo med drugim zamenjan zgornji ustroj. Prav tako bosta urejena odvodnjavanje in kabliranje, postavljena bodo tudi mesta za javno razsvetljavo. Uvedba izvajalca v delo, ki mora biti opravljeno do konca oktobra, je bila že opravljena. Naložba bo stala približno osemdeset tisoč evrov. Zanjo bo občina izkoristila sredstva, ki ji pripadajo po 21. oziroma 23. členu Zakona o financiranju občin. BJ znanosti Ustvarjanje velikih mehurjev namesto običajnih mehurčkov je bilo sploh zanimivo. Stop za vozila, dovoljeno za pešce Nova prometna ureditev na Muzejskem trgu CELJE - Na Muzejskem trgu v Celju, kjer se obnovitvena dela bližajo koncu, je od začetka tega meseca v veljavi nova prometna ureditev. Celotno območje je označeno kot območje za pešce, na katerem je le izjemoma dovoljena vožnja motornih vozil za dostop stanovalcev in dostavo. Dostop z avtomobili na novo parkirišče, ki je urejeno Na okopih je mogoč skozi podhod in samo z dovolilnico ter daljinskim upravljavcem za potopni stebriček. Daljinski upravljavci bodo sicer začeli delovati 1. novembra, od 10. oktobra pa jih bodo stanovalci s stalnim prebivališčem Na okopih in na Muzej skem trgu lahko kupili v javnem podjetju ZPO Celje, ki upravlja parkirišča v lasti Mestne občine Celje. Ostali, ki imajo na tem območju začasno prebivali- Na okopih, ki so ob prenovi Muzejskega trga prav tako doživeli lepotno preobrazbo, je na novo urejeno parkirišče za stanovalce na tem območju. Dostop do parkirišča iz Gosposke ulice je mogoč skozi podhod, kjer bo v začetku novembra začel delovati potopni stebriček. Spomin na čas, ko je bil obrtnik v Celju kralj Jesenska prireditev Dobimo se v mestu ob lepem vremenu privabila veliko ljudi CELJE - Številna udeležba razstavljavcev na stojnicah in dober odziv obiskovalcev sta ponovno potrdila, da prireditev Dobimo se v mestu postaja dobro sprejeta in vedno bolj priljubljena. Tokratna jesenska izvedba projekta, ki ga pripravlja mestni marketing Zavoda Celeia Celje, je bila namenjena predstavitvi obrtnikov knežjega mesta in ponudnikov izdelkov s podeželja. Prireditelji so se tokrat vsebinsko osredotočili na obujanje spomina na obdobje, ko je bila v Celju živahna obrtna dejavnost. Seznaniti se je bilo mogoče z nekaterimi obrtnimi spretnostmi iz klobučarske delavnice, na ogled so bili prikaz starega tiska, izdelava copat, obdelava lesa in podobno. »Že nekaj časa v Celju razmišljamo, kako bi tudi Gosposko ulico povezali Na tokrat za promet zaprti Gosposki ulici za prvič morda še ni bilo pričakovanega vrveža, zagotovo pa je vključitev te ulice v projekt Dobimo se v mestu hvalevredna. Pričakovati je mogoče, da bo tudi Gosposka ulica z vsako novo izvedbo projekta Dobimo se v mestu postajala vedno bolj živahna. z vedno bolj živahnim dogajanjem v drugih ulicah v središču mesta. Prireditev Dobimo se v mestu se nam je zdela lepa priložnost za doseganje tega cilja. V ta namen smo v zavodu opravili pogovore s trgovci, z obrtniki in ostalimi, ki ustvarjajo in delujejo v tej ulici, ter se dogovorili, da bomo tokrat pripravili predstavitev v smislu nekakšnega dneva odprtih vrat,« je povedala Tadeja Falnoga iz mestnega marketinga zavoda Celeia. Izvedba tega načrta je zahtevala tudi ustrezno logistiko in tako je bila v soboto dopoldne Gosposka ulica za tri ure zaprta, kar se je sicer nazadnje zgodilo marca letos ob obisku poljskega predsednika Andrzeja Dude v Celju. Obrtniki in trgovci, kar se je izkazalo tudi v eni od anket, ki smo jo v našem uredništvu naredili za oddajo Odmev na Radiu Celje, sicer zapiranju Gosposke ulice za promet in parkiranje zaradi strahu pred upadom prometa niso naklonjeni. »Bila sem kar pozitivno presenečena nad odzivom in razen začetne zadržanosti ni bilo pretiranih ovir glede pripravljenosti za sodelovanje, ko smo trgovcem in obrtnikov predstavili namen prireditve. Ko smo se pogovorili o nujnosti in pomenu povezovanja v mestu, je bil odziv zelo pozitiven,« je še povedala Tadeja Falnoga. Naša sogovornica je še dodala, da se učinki projekta Dobimo se v mestu že kažejo, da je prireditev postala odmevna, dobro obiskana, hkrati pa je prispevala k prepoznavnosti tistih, ki na njej kot razstavljavci in udeleženci sodelujejo, kar je tudi glavni namen. Sicer pa v mestnem marketingu nameravajo projekt Dobimo se v mestu v prihodnje še nadgraditi. »Želimo si še več sodelujočih, še več povezovanja in da bi prireditev sčasoma morda dobila tudi festivalski pridih,« je še sklenila Tadeja Falnoga. Naslednjo, zimsko izvedbo projekta Dobimo se v mestu lahko pričakujemo v času decembrskega prazničnega Pravljičnega Celja. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA šče, bodo morali pred nakupom pridobiti v celjski občini dovolilnico za parkiranje. Za obnovo Muzejskega trga je Mestna občina Celje iz proračuna namenila približno milijon evrov. Izvajalec del, podjetje Voc Celje, je na območju dela Muzejskega trga in dela trga Na okopih obnovil komunalno infrastrukturo ter položil nove tlakovce, postavil novo javno razsvetljavo in namestil urbano opremo. Na območju tretje etape del, od Pokrajinskega muzeja do krožišča v Gosposki ulici, so prenovljeni vsi komunalni vodi, položen je tudi nov tlak. Osrednji prostor Muzej- skega trga pred Staro grofijo bo zaradi arheoloških najdb oziroma zahtev zavoda za varstvo kulturne dediščine, da so najdbe predstavljene po sistemu »in situ«, torej ne mestu samem, še naprej zavarovan z gradbiščno ograjo. Dostop iz Ulice Ivanke Uranjek tako ne bo mogoč. Na zemljišču pred hišo na Muzejskem trgu 3 so ostali stari tlakovci. Kljub številnim poskusom Mestna občina Celje ni uspela skleniti dogovora z lastniki, zato to zemljišče zaenkrat ostaja v zasebni lasti, kar pomeni, da ga občina ne more urejati z javnim denarjem. RG, foto: SHERPA www.posta.si Popravek oglasa z dne 14. 9. 2017 Spoštovani uporabniki poštnih storitev, J z 8. oktobrom 2017 se spremeni delovni čas pogodbene pošte I 3314 Braslovče. j» Delovni čas pogodbene pošte 3314 Braslovče ponedeljek, četrtek: 8.00 - 11.00 in 15.00 - 18.00, torek, sreda, petek: 8.00 - 15.00, sobota: 9.00 - 11.00. z 8. oktobrom 2017 se spremeni delovni čas pogodbene pošte 3304 Tabor. Delovni čas pogodbene pošte 3304 Tabor ponedeljek, torek, četrtek: 8.00 - 10.30 in 13.00 - 15.00, sreda: 8.00 - 10.30 in 15.00 - 18.00, petek: 8.00 - 10.30 in 11.00 - 13.00, sobota: 8.00 - 10.00. Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako kot na običajni pošti: • oddate pisemsko pošiljko ali paket, • prevzamete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti, • vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Nove KBM ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Diners Club in Visa, • kupite znamke, vrednostne kartice, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice in razglednice, • pravne osebe, ki imajo TRR pri Novi KBM, lahko opravijo negotovinsko plačilo, polog in dvig gotovine v omejenih zneskih ter preverijo stanje na računu, • storitve Športne loterije (srečke, stave...) na določenih poštah, ki izpolnjujejo kriterije za te storitve. POŠTA SLOVENIJE 10 KULTURA Birokratske težave v novi Zupančičevi drami Tretja premiera na odru SLG Celje Slovensko ljudsko gledališče Celje je letos na svojem odru ponudilo novo koprodukcijsko predstavo, in sicer v sodelovanju s Prešernovim gledališčem Kranj. Po kranjski je sledila še celjska premiera predstave Pesmi živih mrtvecev, ki je popolnoma novo sarkastično delo slovenskega dramatika Matjaža Zupančiča. »Vsaka slovenska krstna uprizoritev je za slovenske gledališčnike poseben praznik. Izredno smo veseli, če lahko uprizorimo slovensko besedilo, ki se neposredno ukvarja z aktualno problematiko,« je bila nove slovenske drame vesela upravnica SLG Celje mag. Tina Kosi. Nova drama Matjaža Zupančiča na duhovit način govori o birokratskih zapletih, o delu strokovno-politične komisije, ki se izgublja v proceduralnih vprašanjih, namesto da bi se spopadla s težavami. V prvem dejanju se zgodi nenavaden dogodek ob odprtju nakupovalnega centra. Eden od udeležencev namreč uglednemu gostu odgrizne del ušesa. A ta, ki to naredi, je dokazano že nekaj ur mrtev. Država zato ustanovi posebno politično Peter Musevski, Renato Jenček, Igor Žužek, Lučka Počkaj in Aljoša Ternovšek v novi drami Matjaža Zupančiča in strokovno komisijo, ki na tisoč in način premleva, ali se je nesrečni dogodek zgo- dil in kdo je povzročitelj. »Ta igra na zelo duhovit način spregovori o birokraciji, o tej strahotni uravnanosti. Kot veste, smo v 25 letih v Sloveniji dobili 19 tisoč no- vih zakonov. V tej poplavi nemogoče regulacije se je težko znajti, zato prihaja do absurdnih obratov,« je razložila dramaturginja Alja Predan. Kaj se zgodi z utopijo, ko pade ne resnična tla? Neposreden povod za dramo je bila zgodba vstajniške-ga gibanja pred leti oziroma reakcija politike, ki je takrat demonstrante označila za zombije. »A to ni nek poklon temu gibanju, ki je bil odpor proti neoliberalizmu, bolj me je zanimalo, kaj se zgodi z neko utopijo, to vstajniško gibanje jo je imelo, ko sede na trda tla družbene in politične resničnosti. Celotno stvar obravnavam z mero črnega humorja, a tega ne počnem, ker se mi ta tema ne bi zdela resna, temveč zato, ker je smrtno resna. Zdi se mi, da se me teme bolj dotaknejo, če jih obravnavamo z distanco,« je razložil avtor in režiser predstave Matjaž Zupančič. Tina Kosi si želi, da bi bila podobno kot Žalujoča družina, lanska skupna predstava kranjskega in celjskega gledališča, ki je imela precej ponovitev, tudi letošnja zelo uspešna. BGO Foto: Uroš Hočevar Celjani spet med najboljšimi 56. Linhartovo srečanje najboljših ljubiteljskih gledališč V Postojni se je konec tedna končalo 56. Linhartovo srečanje. Z matičkom za najboljšo predstavo v celoti je bila nagrajena predstava Feniks v izvedbi Little Rooster Productions iz Društva Mali petelin iz Malega Kamna. Tudi letos so se med sedem najboljših ljubiteljskih skupin v Sloveniji uvrstili Celjani iz Gledališča Zarja Celje s predstavo Vanja. Na letošnje Linhartovo srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin se je prijavilo 132 gledaliških skupin, od katerih se jih je 27 uvrstilo na deset regijskih srečanj. Te si je ogledala državna selektorica Ana Ruter in za tekmovalni program izbrala sedem predstav. Čeprav smo navajeni, da člani Gledališča Zarja Celje z največjega festivala prinesejo vsaj kakšno priznanje, so se letos vrnili domov praznih rok. A brez razočaranj, saj je že udeležba na Linhartovem srečanju svojevrsten presežek. »Počaščeni smo bili, da smo spet bili na Linhartovem srečanju, kar naš gledališki ansambel uvršča v sam vrh slovenskega ljubiteljskega ustvarjanja. Večkrat sem razmišljal, kaj je botrovalo temu. Mislim, da več dejavnikov. Eden od njih je, da smo v minulih letih izpilili gledališko iz-povednost in kakovost. A to je premalo, mislim, da je boljši kakovosti našega gledališča botrovalo tudi drugačno razmišljanje, kaj z gledališčem sploh lahko izpovemo. Nenazadnje smo imeli srečno roko z izbiro režiserja. Tomaž Krajnc je zagotovo eden boljših mlajših režiserjev,« je razmišljal član Gledališča Zarja Celje Živko Beškovnik. Odhod režiserja v tujino velik primanjkljaj Rezultat dobrega večletnega dela je tudi letošnja predstava Vanja, ki se je uvrstila na zaključno srečanje. Na regijskem srečanju je selektori-ca Barbara Vidovič Žigi Med-vešku podelila priznanje za glavno moško vlogo, Alenu Mastnaku za stransko moško vlogo in posebno priznanje režiserju Tomažu Krajncu. Prav slednji je pomemben člen uspeha celjskega gledališča, ki je te dni začel šolanje v prestižni škotski gledališki izobraževalni ustanovi. Njegov odhod je velik primanjkljaj za zarjane. »Zelo smo ponosni na Tomaža, da se je uspel vpisati na tako prestižno univerzo. Upamo, da se bo nekoč vrnil k nam. Mislim, da se ta trenutek še ne zavedamo, kaj njegov odhod pomeni. Ob tem se spominjam besed našega predsednika Uroša Ro-šerja, ki je dejal, da ni težko priti na vrh, vendar na vrhu najbolj piha. Dosegli smo prestižne nagrade, recimo s Tomaževo predstavo Blazi-nec, ko smo na Linhartovem srečanju pobrali vse nagrade. A treba je iti naprej. Nujno je, da ustvarjalno razmišljamo in iščemo nove izzive. Nekaj bomo že naredili,« je bil optimističen Beškovnik. BGO, foto: GrupA Nejc Jezernik (levo) in Živko Beškovnik med vajami za odlično predstavo Vanja Priporočamo Glasbeno-scenski spektakel Carmina Burana Na žalskem odru bo 11. oktobra ob 19.30 veličastna premiera scenske kantate za simfonični orkester, zbor in pevske soliste Carmina Burana, eno najbolj znanih del skladatelja Carla Orffa. Tokrat bo spektakel delo domačih izvajalcev, v katerem sodelujejo SToP - Slovenski tolkalni projekt, zbor Slovenske filharmonije, PopSeSlish, Mešani pevski zbor Galicija, Akademski pevski zbor Celje in odlični pevski solisti pod vodstvom dirigentke Martine Batič. Za scensko veličino bo poskrbel Stane Špegel z vide-oprojekcijo. »Izjemna melodika in hipnotična ritmičnost začarata širok krog poslušalcev, izvajalcem pa ponujata svojevrsten izziv in veselje,« sta v napovedi zapisala organizatorja StoP in ZKŠT Žalec. BGO KULTURA 11 Preplet književnosti in likovne umetnosti Predstavili letošnjo številko revije za književnost in kulturo Vpogled Zadnjih pet let je urednik revije za književnost in kulturo Vpogled, ki jo izdaja žalski zavod za kulturo, šport in turizem, Zoran Pevec. Tokratna številka revije za književnost in kulturo Vpogled, ki jo izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, poleg poezije, proze, dramatike in eseji-stike prinaša tudi celovit prispevek o Epilogu, razstavi ob zaključku štiriletnega projekta Prostor, telo in medij v prehajanju, ki so ga pripravili v Savinovem likovnem salonu Žalec. Literarni del revije sta v petek zvečer na Večeru rime in poezije predstavila odgovorni urednik dr. Zoran Pevec in članica uredništva Marija Končina, o poglavju o Epilogu je spregovorila mag. Alenka Domjan, ki je napisala tudi uvodnik. Letošnja številka revije Vpogled za spremembo od prejšnjih let ni namenjanja zgolj literaturi, ampak je izšla kot konceptualna številka, saj je njen drugi del posvečen večletnemu projektu Prostor, telo in medij v prehajanju. Temu so po besedah odgovornega urednika Zorana Pevca prilagodili tudi književni del. Povabljeni sodelujoči avtorji so tako letos prispevali literarne prispevke na to temo. Med objavljenimi deli je tudi letos največ poezije, nekaj je proze, dramatike in esejistike. Ob vsem tem ne manjkajo niti prevodi, med drugim tudi iz češčine, slo-vaščine in italijanščine. Avtorji literarnih prispevkov, kljub temu da gre za revijo savinjsko-celjskega območja, ki jo na pobudo strokovne sodelavke za kulturo Lidije Koceli že ves čas izdaja žalski zavod za kulturo, šport in turizem, prihajajo iz vse Slovenije. »Kot odgovorni urednik se trudim, da nismo omejeni le z našim prostorom, mejami naše regije, temveč k sodelovanju povabimo tudi druge,« pojasnjuje Pevec, ki je odgovorni urednik zadnjih pet let. V znamenju Epiloga Drugi del tokratne revije prinaša celovit pregled štiriletnega projekta Prostor, telo in medij v prehajanju, ki je pod vodstvom kustosinje Alenke Domjan nastajal štiri leta v Savinovem likovnem salonu Žalec. Kot pojasnjuje, projekt povezuje dva osnovna vsebinska sklopa. Prvi obravnava prostor in drugi telo, oba pa v medijski razsežnosti slike, inštalacije, fotografije, gibljive slike in performan-sa. »V Epilogu poudarjamo tiste točke zanimanja, ki se razpenjajo od vsakodnevnih izkušenj realnosti do različnih preobrazb vizualnega in pomenskega v neposredno doživetje umetnosti,« še dodaja Domjanova, ki v uvodu med drugim izpostavlja, da je bila umetnost od zavedanja človeka dalje povezovalna in zato pojmujemo ustvarjalna dejanja kot celoto vseh izrazov in medijev. V projektu z deli sodeluje petdeset vidnih slovenskih umetnikov 20. in 21. stoletja, štiri študentke magistrskega študija Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze Maribor in sedem kustosov, ki so po besedah Domjanove celoten projekt oblikovali v pet razstavnih sklopov in študij z dodanimi pogledi na pomen Dvorca Novo Celje ter na ustvarjalnost v prepletu glasbe in slike. In prav vsem tem je posvečen tudi drugi del letošnje revije za književnost in kulturo Vpogled. ŠPELA OŽIR Foto: TT Poglavje o Epilogu je v petek zvečer predstavila Alenka Domjan, ki je obenem tudi idejna in vsebinska vodja večletnega projekta Prostor, telo in medij v prehajanju. Poleg glasbenika, skladatelja in avtorja multimedijskih vsebin Staneta Špegla so v petek na Večeru rime in globine nastopili tudi člani skupine Sljemerčine, ki se ukvarja s slam poezijo. Mladi ljubitelji književnosti so se predstavili s svojo avtorsko poezijo. Godalni oktet za začetek nove sezone V Hiši kulture Celje so tudi letos pripravili abonma Vesperae Musicae, kamor so vključili komorno glasbo, ki jo najpogosteje opisujejo kot najčistejšo obliko glasbenega poustvarjanja. Prejšnji teden je bil v Narodnem domu Celje prvi koncert iz cikla. Nastopil je godalni oktet mednarodno uspešnih slovenskih glasbenikov. V Hiši kulture Celje so se tudi letos trudili sestaviti repertoar, ki bi celjskemu občinstvu prikazal čim bolj raznolik program tako po zasedbi kot po izvajanih skladbah. »Pri tem smo želeli v naš cikel pritegniti mlade perspektivne glasbenike in že uveljavljene glasbenike. Letos smo v cikel dodali tudi goste iz tujine - Švice, Španije in Nemčije,« je napovedal sezono programski vodja cikla Simon Dvoršak. Uvodni koncert je bil nekaj posebnega, saj so uspešni godalci izvedli slaven Mendelssohnov Godalni oktet, eno najslavnejših romantičnih kompozicij v zgodovini komorne glasbe. V uvodu je bil na sporedu Godalni oktet Dmitrija Šostakoviča. Koncertni dogodek je bil tudi umetniško soočenje lahkotne nemške romantike, ki je zrasla na temeljih dunajskih klasicistov, in uporniške glasbe ruskega 20. stoletja, ki ne beži pred spevno slovansko melodiko, a je izrazno bolj neposredna in strastna. BGO 12 NAŠA TEMA Če bomo ukrepali, nam ne bo hudega Boštjan Vasle iz urada za makroekonomske analize in razvoj Pred vrati domov se drama obeta že v letu ali dveh Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije »Vprašanje demografskih sprememb je vedno bolj prisotno v javnih in strokovnih razpravah. Tudi vlada se je teh izzivov začela zavedati. Pred nekaj tedni je sprejela strategijo dolgožive družbe, v kateri so opredeljene številne nujne prilagoditve. Na ta način bomo lahko ohranili kakovost življenja tudi za prihodnje generacije,« prav direktor Umarja Boštjan Vasle. Sivijo nam las škripa nam v ko Kakšne družbene spremembe bo povzročilo staranje prebivalstva v Sloveniji? Po več letih krize in ekonomskega stopicanja na mestu je naše gospodarstvo spet dobilo zalet. Z nadpovprečno gospodarsko rastjo se zmanjšuje tudi javnofinančni primanjkljaj. Lahko bi rekli, da nam gre dobro. Brez pretiranega pesimizma pa je vse skupaj le zatišje pred nevihto. Ne glede na prihodnje slovenske in globalne ekonomske kazalnike bo staranje prebivalstva že v nekaj letih v Sloveniji povzročilo izjemen pritisk na javne finance. Pametno bi bilo ukrepati včeraj, a tudi danes še ni prepozno. V zadnjih tridesetih letih daljšuje. V samostojni državi nam rodnost počasi pada, to pomeni, da se je število življenjska doba ljudi se po- starejših od 65 let z enajstih odstotkov povzpelo na 18 odstotkov prebivalstva. V nekaj desetletjih se bo število starejših podvojilo. In če danes za socialnovarstvene programe namenimo manj kot petino bruto družbenega proizvoda, bomo morali po makroekonomskih projekcijah že v nekaj letih za to namenjati kar četrtino vseh razpoložljivih sredstev. Da že zdaj za luknjo v pokojninski blagajni država namenja skoraj poldrugo milijardo evrov, je vse prej kot zanemarljivo. Če se ne bomo prilagodili, bodo Pričakovana demografska slika - osnovni scenarij projekcij S staranjem družbe in s tem povezanimi demografskimi spremembami se danes sooča vsa Evropa, globalno pa tudi ves razvit zahodni svet. Kot nam je pojasnil direktor Urada RS za makroekonomske analize (Umar) in razvoj Boštjan Vasle, se bo to v prihodnjem desetletju ali dveh izrazilo na treh ravneh. Delež mlajših od 20 let se bo zmanjševal ali ostajal na nizki ravni, delež starejših nad 65 let se bo povečeval, število delovno aktivnih vmes bo padalo. V konkretnih številkah to pomeni, da bo v primerjavi z današnjimi razmerami leta 2030 delovno sposobnih prebivalcev približno 130 tisoč manj, starejših od 65 let pa bo 140 tisoč več kot danes. Omenjena demografska gibanja in hiter tehnološki razvoj se bodo odrazili na vseh področjih našega življenja. »Najbolj se bo to občutilo na trgu dela, pri sistemu socialne zaščite, izobraževalnem sistemu, a tudi na nekaterih drugih področjih, na primer pri oblikovanju bivanjskega okolja in prilagajanju transportnega sistema,« pravi Boštjan Vasle. »Že danes delodajalci opozarjajo, da imajo težave zaradi pomanjkanja primerne delovne sile. Lahko si predstavljamo, kaj bo šele čez deset, petnajst let, ko se bo število delovno aktivnih zmanjšalo še za dodatnih 130 tisoč ljudi.« V slovenskih domovih za starejše je trenutno približno 18.600 stanovalcev. Če se je v letih krize izpraznilo kar nekaj postelj, je danes na seznamih približno tisoč bolj ali manj nestrpnih posameznikov, ki čakajo na ustrezno namestitev. Z zmanjšanjem brezposelnosti je vedno manj tistih, ki so lahko za svojce poskrbeli sami. Seveda pa skrb za obnemoglega starostnika včasih zahteva več kot celega človeka. Razpoložljiva mesta v domovih starejših so trenutno v državi na zgornji meji potreb. Predvsem v mestih in v osrednji Sloveniji nasploh bo pomanjkanje prostora najbolj očitno. V domovih že nekaj časa opozarjajo na vedno večji razkorak med ceno oskrbnine, vedno bolj zahtevno zdravstveno oskrbo varovancev in sproščenimi povišanji plač osebja. »Letos bo na stroškovnem mestu zdravstva, to so storitve, ki jih plača ZZZS in stanovalcem pripadajo iz obveznega zdra- Boštjan Vasle Manj strahov in več prilagajanja Vsi družbeni sistemi se bodo morali prilagoditi daljši življenjski dobi ljudi. Izobraževalni sistem na primer ne bo mogel imeti več linearne strukture, kjer je formalno izobraževanje zgoščeno na začetku, ampak bo več poudarka na vseživljenjskem učenju. Ljudje bodo torej Jaka Bizjak vstvenega zavarovanja, samo za plače zmanjkalo približno šest različne veščine pridobivali ves čas. Na trgu dela bo treba prilagoditi razmere, da bodo posamezniki lahko dlje časa ostali delovno aktivni. Ne moremo namreč pričakovati, da bodo v istih razmerah delali zgolj več in dlje. Javni potniški promet je trenutno za starejše precej neprijazen, čisto izvedbeno jim bo treba prilagoditi tudi bivališča - danes na primer višje stavbe pogosto nimajo dvigal, olajšati bo treba dostop do avtobusov in vlakov ter podobno. »Ko govorimo o staranju družbe, ne bi želel poudarjati strahov, ki iz tega izhajajo. Če se bomo novim razmeram prilagodili in izvedli ukrepe, s katerimi bomo posledice omilili, lahko upravičeno pričakujemo, da bodo tudi nove generacije živele enako kakovostno kot doslej,« zaključuje Boštjan Vasle. milijonov evrov, prihodnje leto še malo več. Te razlike seveda ne moremo preliti v cene oskrbnin, zato gre to na račun fonda za obnove in vzdrževanje. Torej si spet sposojamo od naslednjih generacij, ki bodo zaradi tega imele slabše pogoje bivanja v teh ustanovah,« pravi Bizjak. Bolj si nebogljen, več plačaš Slovenska realnost ostarelega človeka se običajno vrti okrog 670 evrov povprečne pokojnine, po vseh merilih prevelike in za starostnika povsem neprimerne lastniške nepremičnine in nepripravljenosti, da bi se selil. Kar zadeva finančne obremenitve na stara leta, pa vsi po vrsti igramo loterijo. Tako imenovana hotelska oskrba, torej bivanje s hrano, čiščenjem, pranjem in postrežbo, stane približno 600 evrov mesečno, kar je za večino ljudi sprejemljivo. Če pa ima človek smolo in ima demenco, je vsaj približno sedem ali osem let povsem odvisen od tuje pomoči, ki lahko osnovne stroške domske oskrbe podvoji. »Takšen sistem je za večino ljudi povsem nevzdržen, nepravičen in nepredvidljiv. Zato bi bilo nujno treba urediti neke vrste zavarovanje, da bi se ta strošek dodatnih storitev kril iz drugega vira in ne bi dodatno obremenil posameznika, ki bi nosil del stroškov bivanja. Demenca ali katerakoli druga huda bolezen namreč ne izbira.« Domovi premajhni, neprimerni in stari Ravno v teh letih je po Sloveniji ogromno 40-letnic raznih domov starejših. To je bil zadnji val novogradenj. In kot pravi Bizjak, je ravno to obdobje, ko se stavbe iztrošijo in je pametno resno razmisliti, ali jih je še smotrno obnavljati. Pri tem se kakovosti bivanja nismo niti dotaknili. »Čez nekaj let, ko bo nastanitev iskala povojna generacija, nihče niti slišati ne bo hotel, da bi šel v dvoposteljno sobo.« Danes imajo v marsikaterem domu celo še triposteljne nastanitve. Da bi država v času poceni zadolževanja vzela na primer polmilijardno posojilo in zgradila potrebne kapacitete, zaenkrat ni mogoče pričakovati. In to kljub temu da se ta denar z oskrbninami zelo lahko povrne. »Žal pri nas glede tega ni strateške vizije. Drugo leto se ob iztekel še en mandat, v katerem se ne bo zgodilo nič oprijemljivega. Ko zadeve samo gladimo in krpamo. Osebno sem prepričan, da bo pred vrati domov že drugo leto drama, če ne že prej,« zaključi Bizjak. »Potre Marija Ovsenik, stro Alma Mater Europaea -Evropski center Maribor je eno od središč, kjer se vprašanjem staranja še posebej posvečajo. Dolgoživost in s tem povezano staranje družbe je velika težava tako z ekonomskega kot s socialno političnega stališča. In kot pravi Marija Ovsenik, ta nova stvarnost zahteva spremenjen odnos - ne le stroke in znanosti, ampak tudi zakonodaje, ki bi odprte dileme, povezane s staranjem družbe, morala obravnavati na bolj domišljen, osveščen in inovativen način. Seveda naš odnos ni odgovoren, osveščen in prilagojen razmeram. Ne upoštevamo, da »baby boom« generacija pri 64 letih, ko se upokoji, v resnici še ni nesposobna za aktivno in produktivno življenje. Mnogi petinšestdeset- in večletniki so polni energije in znanja. Lahko bi pomembno vplivali na ustrezen prenos strukturnega kapitala v Sloveniji. Po skandinavskih vzorih bi morali novega zaposlenega zaposliti vsaj leto prej, pre- »V Sloveniji imamo glede na vložena sredstva precej kakovostno inštitucionalno varstvo. Pomoč na domu bi potrebovala nekaj popravkov, a kljub temu deluje dobro. Vmes pa ni skoraj ničesar. Oskrbovana stanovanja so ostala bolj ali manj koncept na papirju. Dnevni centri so zaživeli le v večjih mestih, a še to večinoma kot čakalnica za mesto v domu. Zaradi nedejavnosti se nam kmalu obetajo resne težave,« pravi Jaka Bizjak iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. NAŠA TEMA 13 je in lenih novonastale razmere preprosto nevzdržne. SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv in splet Brez izgovorov bomo morali delati dlje Tatjana Čerin, izvršna direktorica GZS za socialni dialog Gospodarska zbornica Slovenije zagovarja ključne cilje ukrepov, ki jih predlaga tudi vlada v dokumentu Starejši in trg dela v Sloveniji. Po teh ukrepih bi ljudje ostajali zaposleni dlje, povečali bi stopnjo delovne aktivnosti starejših in izboljšali njihovo zaposljivost ter zdravje. Kot pravi Tatjana Čerin, si v GZS pred posledicami staranja Tatjana Čerin »Država je na tem področju že sprejela nekaj ukrepov, med drugim tudi subvencijo za zaposlovanje starejših brezposelnih. Ta naj bi se po predlogu vlade podaljšala za obdobje naslednjih dveh let. Vsekakor pa bo struktura delovno aktivnega prebivalstva v nadaljevanju zahtevala tudi zakonodajne spremembe,« pravi Tatjana Čerin z GZS. prebivalstva ne zatiskajo oči. »Kot eden ključnih reprezentativnih predstavnikov delodajalcev skupaj s svojimi člani aktivno delujemo v smeri promocije zdravja na delovnem mestu in prilagoditve delovnih mest. V te aktivnosti na splošno vlagamo precejšnja finančna sredstva in kadrovske vire. Rezultati so v zadnjih letih tudi vidni. Kot potrditev te trditve lahko med drugim navedemo to, da se v zasebnem sektorju zadnja leta zmanjšuje število izgubljenih dni na zaposlenega zaradi odsotnosti zaradi bolezni - po drugi strani se tovrstna odsotnost z dela povečuje v širšem javnem sektorju (zdravstvo, izobraževanje, vojska, policija ...).« Kot pravi, se pomena vseživljenjskega učenja in nenehnega izobraževanja v gospodarstvu še kako zavedajo. V prihodnje bodo še bolj poudarjali prilagajanje delovnih procesov starejšim zaposlenim. Manj obremenjena delovna mesta za starejše Kakovost življenja upokojencev prihodnjih generacij bo tudi vedno bolj odvisna od lastnega pokojninskega varčevanja. Že zdaj ima večina velikih in srednjih podjetij svoje zaposlene vključene v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja. V Sloveniji je tovrstnih zavarovancev med delovno aktivnimi že približno pol milijona. Svojega dela pokojninske reforme država zaenkrat še ni opravila. »GZS je podpisala skupna izhodišča socialnih partnerjev za pripravo nove pokojninske zakonodaje in je ravno zaradi predvidenih ekonomskih težav te blagajne v priho- dnjih desetih, dvajsetih letih zahtevala, da se reforma s podaljšanjem pokojninske dobe pripravi do konca leta 2019. A podaljšanje delovne dobe je za večino delovnega prebivalstva grožnja najhujše vrste. Tega se v gospodarski zbornici zavedajo. »Nove tehnologije, boljši organizacijski pristopi, spremembe v procesih dela, robotizacija in digitalizacija ter podobno bodo bistveno spremenili podobo delovno intenzivnih panog. Tudi delo s krajšim delovnim časom in možnost, da eno delovno mesto zase-deta dva zaposlena, bosta pri delu lahko razbremenila posameznika.« Za to, da Slovenci ob prvi priložnosti izkoristimo možnost za upokojitev, po mnenju Čerinove niso krivi slabi delovni pogoji in odnosi na delovnem mestu, ampak zakonodaja, ki nam to omogoča. OB ROBU Vse nas bo doletelo ... SAŠKA T. OCVIRK ... tako ali drugače. Če bomo seveda imeli srečo. Starost nenazadnje ni nekaj samoumevnega, je pa v današnji družbi nekaj vedno bolj stresnega. Idila vitalnih starih staršev, ki se v parku igrajo z vnuki, obiskujejo univerzo za tretje življenjsko obdobje, potujejo in se na stara leta učijo tujih jezikov, je ideal. Ni pa dan vsem. Mnoge pesti osamljenost, ker so njihovi bližnji odseljeni ali odtujeni. Revma in trda kolena so v naboru starostnih zdravstvenih tegob le obrobne malenkosti. Demenca naj bi bila epidemija sodobnega časa. Lahko te doleti vse ali nič. Tu se odpira cela vrsta vprašanj in grozečih skrbi za staro in mlado. Kdo bo poskrbel zame? Ali bom imel dovolj denarja za plačilo doma? Kaj, če bom otrokom v breme? Kaj, če za mamo ali očeta ne bomo našli primerne oskrbe? Kaj, če, kaj, če ...? Veliko teh težav rešuje denar. Še več socialni kapital. In če bodo današnji dvajsetletniki res živeli 120 let, bi jih bilo modro naučiti, da se v življenju splača vsaj toliko vlagati v odnose kot v banke. A ker nasmehi in stiski rok vseeno ne plačajo položnic, bomo morali na izzive prihodnosti odgovoriti tudi kot družba. Je res nujno, da so prav vsi otroci čim prej vključeni v vrtec? Bomo še dolgo zmogli deset- ali celo dvanajsturne delovnike? Bi se naučili spet sobivati v večinoma prevelikih slovenskih hišah? Težka vprašanja, na katera ni enoumnih odgovorov. Vsaj tu in tam kakšnega pa bomo prav kmalu morali najti. Sivina v laseh in revma v kolenih se namreč pojavita veliko prej, kot si človek predstavlja. bujemo novo kulturo staranja« kovnjakinja socialne gerontologije den njegov predhodnik odide v pokoj. Tako bi prenesli socialne in poslovne mreže na mlajše, mlajši pa bi lahko staremu človeku, ki odhaja v pokoj, prenesli znanje infor-macijskotelekomunikacijskih tehnologij. Po odhodu v pokoj bi lahko dlje ostali svetovalci oziroma bi jim omogočili, da s svojimi idejami pripomorejo k uspešnosti organizacij. Po drugi strani bi lahko sledili tudi primerom naših sosedov, kjer se največji podjetniki združujejo in inkubatorsko pomagajo starim ljudem, da svoje ideje vgradijo v start up podjetja. S tem tudi starejši spodbujajo ekonomski razvoj države, hkrati pa so tudi delodajalci in svetovalci mladim, ki poslovno pot šele začenjajo. Prav žalostno zvenijo podatki raziskave, po kateri bi osemdeset odstotkov vprašanih po upokojitvi želelo delati še naprej, a so njihove želje spregledali ali jih celo omalovažujoče zavrnili. Delo, ki pa človeka veseli, lahko njegovo aktivnost podaljša vsaj za deset let in prinaša tudi manj zdravstvenih tveganj kot sicer. Marija Ovsenik Sedanji prevladujoči model Novi model Slednja leta r 1 DELO/ ZAPOSLITEV OBFAŽEVANJE srednja fata mladost »Zaskrbljujoč je podatek, da kar 15 odstotkov ljudi umre prvo leto po upokojitvi. Občutijo osamljenost, preganja jih občutek, da so odveč, hkrati pa nenehno poslušajo, da so strošek. Ta trditev se zdi nevzdržna, saj so vse življenje tvorno sodelovali, vlagali v pokojninsko blagajno, ki naj bi pomenila sklad za njihovo varno starost, danes pa, kot da je to spregledano. Pokojnina ni socialni transfer, je naložba posameznika v skupnostni sklad, namenjen pokojnini,« pravi Marija Ovsenik. Linearni izobraževalni sistem bo v prihodnje zamenjalo vseživljenjsko pridobivanje znanja in veščin. (Vir: Umar) Kaj, menite, bi bilo treba na tem področju storiti? Vprašanj je veliko: zakaj se starostnik po 70. letu ne more več zavarovati, zakaj ne more več dobiti kredita, četudi izkazuje, da bi ga brez težav izplačeval, zakaj se delodajalci starejšim izogibajo, zakaj modrost in strpnost poleg izkušenj in znanja pri starejših tako malo štejejo? Zdi se, da se sodobna družba starosti boji. To posledično pomeni, da je medgeneracijsko sodelovanje neustrezno, da so mladi premalo osveščeni in da družba starost stigmatizira. Država bi morala ponuditi pravočasen odgovor na vse te dileme. Preprosto potrebujemo novo kulturo staranja, ki prinaša spodbudo za obvladovanje težav v skupnosti. Šele na ta način bo naša družba družba vseh generacij. Bodo vrednote socialnega okolja razširjene družine v naši družbi še kdaj našle mesto? V skandinavskih državah, državah ZDA in drugih naprednih družbah se vračajo k omogočanju večgeneracijskih družin. Ne gre le za to, da se v takšnih primerih stari ne počutijo kot na smetišču zgodovine, kjer čakajo le smrt, ampak lahko prenašajo svoje življenjske izkušnje in modrost na mlade. Znano je, da največ vrednot utrdimo v najnežnejši dobi - v otroštvu. Danes, ko starši delajo do poznih ur in so otroci prepuščeni družbenim inštitucijam, družinskega prenosa vrednot ni več. Hkrati trdimo, da je družina osnovna celica družbe. Če pomislim na lastno mladost, vem, da sem največ vrednot prejela prav od babice, ki je imela čas zame in naročje, kadar sem potrebovala uteho. Kako dragoceno je torej sobivanje generacij, bi morali razmišljati vsi in najti odgovore, ki bi dvignili kakovost življenja vsem generacijam. Tudi umiranje bi na ta način postalo normalni del življenja, ki ga otroci morajo doživeti, razumeti in sprejeti. 14 KRONIKA Nadlegoval naj bi otroka, ovadba naj bi bila zavržena Nekaznovanost nadlegovalcev slabo sporočilo javnosti Pretekli teden smo poročali o dogodku v Šoštanju, kjer naj bi neznan moški v rdečem kombiju mladoletnici ponujal čokolado in jo vabil v vozilo. Mama mladoletnice je to prijavila policiji, ki še vedno preverja, kdo bi lahko bil neznanec. Kljub temu da otroci pogosto v pogovorih s policijo svoje izjave nekoliko spremenijo oziroma dogodke opišejo nekoliko drugače, kot so se res zgodili, naslednji primer s Celjskega jasno kaže, kako pomembno je takšne izjave otrok vzeti s skrajno resnostjo. In da je treba preiskati sleherni sum, da je otroka nekdo nadlegoval ali ga poskušal nadlegovati. »Pred dvema letoma je moj štirinajstletni sin čakal na avtobusni postaji v Žalcu prevoz v šolo. K njemu je pristopil starejši moški, ga vprašal, kam gre, nato je prisedel k njemu in ga otipaval po intimnih predelih,« je dejala mama otroka, ki je takšno negativno izkušnjo doživel na Celjskem. Na prostosti Toliko bolj ogorčena je, ker je ta moški zaradi odločitve organov pregona do danes ostal nekaznovan, kljub temu da naj bi dejanje priznal. A o tem v nadaljevanju. »Glede na situacijo, ki se je zgodila, sem hvaležna sinu, da me je takoj po dogodku poklical in mi zaupal, kaj se je zgodilo. Naslednji dan sem ga pospremila do avtobusne postaje in ta moški se je takrat ponovno pojavil. Ko sem ga vprašala, ali je res nadlegoval mojega sina in naj mi pove še svojo plat zgodbe, je samo sklonil glavo in potiho dejal: >Nisem nadlegoval.< Kljub temu sem primer prijavila na policijski postaji v Žalcu.« Ženska je nadlegovalca tudi fotografirala in policiji pokazala fotografijo. Začel se je predkazenski postopek, v katerem je moški dejanje celo priznal. »Policisti so zadevo vzeli resno, storili so vse in me o rezultatih preiskave tudi obvestili. Toda pred dnevi sem dobila obvestilo tožilstva, da je ovadba zoper storilca zavržena, ker naj ne bi bil prišteven,« je mama danes 16-letnega sina dejala ogorčeno. »To pomeni, da je ta moški na prostosti in da se lahko zgodi, da bo dejanje ponovil. Le žrtev bo drug otrok!« V oči bode tudi podatek, da je postopek, čeprav je na koncu padel v vodo, trajal kar dve leti. »Družba si še vedno zatiska oči!« »Prepričana sem, da ni težava samo omenjeni storilec, ki je bil ob upoštevanju ocene izvedenca verjetno napoten na obvezno psihiatrično zdravljenje, kar je tudi prav. Težava je občutek javnosti, da storilec za kazniva dejanja v škodo otrok ni kaznovan. Zelo nevarno je posploševanje. Med nami so zlonamerni ljudje, ki škodijo drugim, zato bi jih bilo treba odkriti, jim škodljivost ravnanja dokazati in jih ustrezno kaznovati,« opozarja nekdanja samostojna svetovalka v uradu varuha človekovih pravic in univerzitetna predavateljica kriminalistike ter socialne psihologije in raziskovalka posledic nasilja dr. Polona Selič. Dodaja, da morajo vsi organi pregona izjave otrok o sumljivih osebah in nadlegovanju vedno vzeti skrajno resno. »Pri spolnih zlorabah otrok v Sloveniji so še vedno prisotni zatiskanje oči, opravičevanje storilcev in razlaganje dejanj z različnimi ste-reotipi. Viktimizacija otroka kot žrtve je skoraj >idealna<, saj je žrtev zlahka dosegljiva, telesno šibka, psihično nerazvita, nezmožna učinkovite samoobrambe (in s tem povezanega iskanja pomoči), strukturno nemočna ter eksistenčno odvisna od odraslih, ki nadzorujejo njene izbire in dejavnosti. Prav zaradi otroškosti žrtve otrokovim izjavam dolgo niso verjeli, saj so menili, da je govorjenje o spolni zlorabi odsev (pre)bujne domišljije.« Minimaliziranje nedopustnega ravnanja Toda na žalost se še vedno dogaja, da vsi otrokom ne verjamejo, saj se izkaže, da so njihove izjave, ki jih dajo policiji, nekoliko drugačne od tistih, ki jih takoj po dogodku zaupajo staršem. Zakaj je tako? »Otrok spremeni izjavo, ker ga do tega pripravijo odrasli - lahko nehote in zaradi neznanja, lahko v pretirani želji, da bi izvedeli, kaj se je zgodilo. Če zlorabljanje traja dlje časa in ne gre za enkraten dogodek, zlorabljeni uporabljajo nekatere mehanizme, ki jim pomagajo preživeti. To so lahko omalovaževanje (zlorabljeni se obnaša, kot da se ni zgodilo nič hudega), racionaliziranje (zlorabljeni si zlorabo razumsko razloži in si izmisli vzroke, da opraviči dejanja storilca) ali zanikanje (zlorabljeni se začne pretvarjati, da se zloraba v resnici ne dogaja, in temu začenja verjeti). Gre tudi za pozabljanje in beg pred realnostjo (potlačitev in razcep osebnosti) ter za vedenjske vzorce, s katerimi skuša žrtev vzpostaviti nadzor (občutek, da ima Mož ni želel pričati V sodni dvorani obveljala odločitev sodnice in ne njegova Na sodišču se je nadaljevala tudi sodna obravnava zoper nekdanjo žalsko odvetnico Bredo Kovač. Sodni postopek zoper njo so uvedli zaradi očitkov o izneverja-nju strank, zlorabi zaupanja, ponarejanju listin in goljufiji. Svoje stranke naj bi zavajala, da je vložila tožbe, za kar so jo pooblastile, a tega v resnici ni storila. Stranke so nato to same ugotovile, pri takšnem početju naj bi ponaredila celo uradne dokumente sodišča. Na sodišče je bil tokrat vabljen mož nekdanje odvetnice, ki je sodnici dejal, da bo odgovarjal na vprašanja le, če v sodni dvorani ne bo novinarjev. Vendar je sodnica gladko zavrnila predlog, da bi javnost iz sojenja v delu njegovega pričanja izključila, češ da je sojenje javno in o osebnih zadevah obtožene ne bo izpovedoval. Zato se je pričanju odpovedal, ker to kot družinski član obtožene po zakonodaji lahko stori. Ker se v procesu zelo veliko poudarja, da naj bi imela odvetnica težave zaradi prometne nesreče konec 80. let in da bi to lahko vplivalo na njeno osebno presojo v času, ko je še bila odvetnica, je pred senat stopil nekdanji tožilec Dušan Roš. Ta je dejal, da osebnostnih sprememb pri njej, ko je kot tožilec obravnaval primere, ki jih zastopala kot odvetnica, nikoli ni opazil. Kovačevi zaradi očitkov več kaznivih dejanj grozi več let zaporne kazni. Oškodovancev je več, do danes jih je samo v tem primeru devet. Obtožbe so hude, mnogi oškodovanci pravijo, da so zaradi tega utrpeli tudi psihično stisko. V eni zadevi naj ne bi vložila tožbe proti zavarovalnici v primeru stranke, ki je zaradi nesreče pri delu zahtevala odškodnino. Obtožena je med drugim tudi tega, da je v drugem primeru zadržala odškodnino, ki jo je stranka dobila, medtem ko je njej zatrjevala, da postopek sploh še ni končan. Naslednja obravnava bo 20. oktobra, nato še 10. novembra. Po zaslišanju prič se bo najverjetneje postopek na sodišču končal. Nekdanja odvetnica Breda Kovač in njena zagovornica Jasmina Gričnik KRONIKA 15 Nadlegovanje in spolna zloraba imata posledice za otroke. »Mnogo kratkotrajnih posledic zlorabe in odzivov nanjo se lahko utrdi in traja kot posttravmat-ska stresna motnja, socialne fobije, anksioznost in pretirana zaskrbljenost, sram in krivda, motnje hranjenja, zloraba psihoaktivnih substanc, pobeg od doma, depresija, samomor ali poskus samomora, napadi panike, pretirano nezaupanje, težave z medosebnimi odnosi, verjetnost reviktimizacije, nizka samopodoba...« Doktorica klinične psihologije Polona Selič: »Pri spolnih zlorabah otrok v Sloveniji so še vedno prisotni zatiskanje oči, opravičevanje storilcev in razlaganje dejanj z različnimi stereotipi.« vse pod nadzorom, daje zlorabljenemu občutek varnosti, saj tega občutka med dogajanjem zlorabe nima),« dodaja sogovornica. Jasno sporoča, da je >le nadlegovanje< minimalizira-nje nedopustnega ravnanja. »Nihče se ne sme nikogar dotikati za noben del telesa, če se o tem ne strinjata in nista razvojno približno izenačena,« je jasna sogovornica. Pri takšnih primerih, kot sta se zgodila v Žalcu in Šoštanju, se pojavi tudi vprašanje, koliko smo kot mimoidoči pozorni in takšne nenavadne stvari zaznamo v okolici ter se nanje tudi odzovemo. Če kdo opazi takšno dejanje, ga mora nemudoma prijaviti policiji. Nenazadnje tako veleva tudi kazenski zakonik. Starši morajo tudi otroku zaupati »Spolna zloraba otroka je vključenost otroka v spolno aktivnost, ki je popolnoma ne dojame, ne more privoliti vanjo na osnovi ustrezne presoje ali nanjo razvojno ni pripravljen in zato nanjo ne more pristati. Storilec izkoristi odnos zaupanja, avtoritete in/ali moči. Vsako grdo, neprimerno vedenje tako ni spolna zloraba in tudi ni nujno siljenje vanjo. Pri zlorabi storilec s svojim vedenjem zlorablja moč, krši zakon ali socialne tabuje v družbi. Gre za nagovarjanje ali prisilo otroka, da se vključi v kakršnokoli nezakonito spolno aktivnost, za izkoriščanje otroka z namenom prostitucije ali za drugo nezakonito spolno dejanje in izkoriščanje otrok za pornografske nastope in materiale. Če se otrok ne upira aktivno ali tega ne razkrije takoj, to nikakor ne pomeni, da pristaja ali da se strinja z vedenjem. Ločiti je treba med normativnim vedenjem, ki pomeni starosti primerno raziskovanje telesa in spolnosti, še posebej v puberteti, in med vedenjem po zlorabi na drugi strani,« strokovno pojasnjuje Seli-čeva. Starši morajo biti, tako kot je bilo to v primeru iz Žalca, pozorni in morajo imeti zgrajeno trdno zaupanje z Zasliševanje otrok, ki so žrtve nadlegovalcev ali zlorabljevalcev, predstavlja eno najtežjih del v policiji. otroki. V tem primeru tudi pravočasno opazijo kakršnokoli nenavadno vedenje otroka, ki lahko nakazuje, da sta se zgodila nadlegovanje ali spolna zloraba. »Če se otrok spremeni, toži o pogostejših somatskih obolenjih (kot so glavoboli), začne izkazovati negativen odnos do svojega telesa (kot je recimo samopoškodova-nje), deluje utrujeno, izčrpano ali ima motnje spanja, ponavljajoče se želodčne slabosti, izraža strah, zaskrbljenost, bojazljivost, se umika medosebnim stikom ali deluje depresivno, v šoli pa kaže težave pri mišljenju in zbranosti, včasih preobčutljivost, razdražljivost in podobno, je nujno, da starši najprej to opazijo. Potem pa skušajo karseda spoštljivo in občutljivo ugotoviti, kaj se z otrokom dogaja,« svetuje Seličeva. Ob tem dodaja kratek, a jedrnat nasvet: »Starši naj poiščejo strokovno pomoč. Namesto da se ukvarjajo z oblikovanjem podob na socialnih omrežjih, naj se v resničnosti medsebojnega stika približajo svojim otrokom,« pravi sogovornica. Kakšen je storilec? »Zlorabljevalci se na prvi pogled ne razlikujejo od drugih ljudi - več je moških, običajno gre za odraslo osebo, poročeno, ki se dobro počuti v družbi otrok, pogosto se zanima za otroke točno določene starosti, včasih tudi spola, marsikdaj išče službo v poklicih, kjer je v vsakodnevnem stiku z otroki. Nekateri zasledujejo otroke zaradi spolnih namenov, predvsem pa žrtve lahko močno čustveno navežejo nase. Nekateri pogosto fotografirajo gole otroke, ker jih to vzburja, nagnjeni so k temu, da zbirajo otroško pornografijo, pogosteje uživajo pretirane količine alkohola in drugih psihoaktivnih sredstev, pogosto govorijo o otroku, kot bi bil njihov ljubimec ali partner, zadržujejo se tam, kjer so prisotni otroci (na otroškem igrišču, v parku ...). Koliko sosedov, prijateljev in znancev ste prepoznali iz tega opisa?« zaključuje Seličeva. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Bodi viden - bodi previden Otroci bodo na prometno varnost opozarjali starejše Ta teden po vsej Sloveniji poteka nacionalna akcija za večjo varnost pešcev Bodi viden - bodi previden, ki bo trajala do 15. oktobra. Največ nesreč pešcev se zgodi ravno v jesenskih in zimskih mesecih, ko so dnevi krajši in so vozne razmere zahtevnejše. Do 15. oktobra bodo predvsem sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu koordinirali številne aktivnosti, da bi javnost osvestili, da so pešci najranljivejši v prometu. Občinski sveti za vzgojo in preventivo v cestnem prometu bodo v svojih občinah skrbeli za različne ak- tivnosti v sodelovanju z najmlajšimi, najpogosteje bodo skupaj s policijo, z redarji na terenu pešce seznanili s pravili varnega prečkanja ceste, delili bodo kresničke in brošure o prometni varnosti. »Vsi četrtošolci celjskih osnovnih šol bodo na tematiko varnosti pešcev pisali pisma svojim starim staršem. Danes, v četrtek, bomo v Celju delili pešcem odsevne trakove, kresničke in zloženke. Akcijo bomo izvedli na semaforiziranem križišču Ljubljanske ceste in Gregorčičeve ulice,« pravi predsednik Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu Mestne občine Celje Martin Grosek o tem, kaj se bo dogajalo v Celju. Podobne akcije so že bile ali še bodo v drugih občinah na Celjskem. Med glavnimi vzroki prometnih nesreč z najhujšimi posledicami za pešce so neupoštevanje in odvzem prednosti, v veliki meri tudi nepravilnosti pešca pri prečkanju vozišča ter neprilagojena oziroma prehitra vožnja voznikov. Posebej ogroženi so starejši, zato bodo vsi dogodki do 15. oktobra usmerjeni predvsem v to, da bodo starejše na prometno varnost opozarjali mladi. Ves čas bo policija poostreno nadzorovala promet. Pričal tudi napadeni policist Kamenik še vedno v priporu Pretekli teden se je v Celju nadaljevalo sojenja Konradu Kameniku, ki je maja letos na konjiški policijski postaji fizično napadel policista. Ta je dobil lažje poškodbe, pričal pa je tudi na sodišču. Kamenik je napadel pomočnika komandirja Policijske postaje Slovenske Konjice Alana Hrapota. Na tamkajšnjo postajo je Kamenik prišel sam in zahteval pogovor s komandirjem. Ko je Hrapot prišel do sprejemne sobe, kjer je obtoženi čakal, naj bi ga ta udaril po obrazu. Umirila naj bi ga šele dva druga policista, ki sta Kamenika tudi vklenila. Kot je dejal napadeni policist, naj bi se Kamenik policistoma, ki sta ga poskušala obvladati, upiral, zato sta ga policista morala vkleniti. Ves čas naj bi policiste žalil, jim tudi grozil, da bo zaklal prvega, ki mu bo prišel nasproti, ko ga bodo spustili. Ravno Hrapot je Kamenika pred leti že ovadil, ker sta prišla v spor, ko se je Kamenik upiral policijski izvedbi odredbe sodišča. Hrapot je na vprašanje sodnice, ali je Kamenik že kdaj prišel sam na konjiško policijo, povedal, da se je to zgodilo pred časom, ko je Kamenik policistom dejal, da se boji, da bo njegova mati naročila njegov uboj. Govorili so tudi o tem, da na postaji ni nadzornih kamer, ki bi lahko napad na policiste posnele, in da je za tovrstno varnost slabo poskrbljeno. Kamere so sicer nameščene, a ne v prostorih, temveč pred objektom policije. Sicer pa je Kamenik že avgusta krivdo za kaznivo dejanje zanikal. Na eni naslednjih obravnav naj bi pričali sodnici, ki naj bi potrdili ali zanikali, da sta slišali pogovor med policisti, ki naj bi se pogovarjali tudi o tem, da bi lahko Kamenika ubili. Toda Hrapot je na sodišču dejal, da takšnega pogovora nikoli ni bilo in da takšna navedba ne drži. Bila naj bi spolno zlorabljena Na celjsko sodišče je ta teden spet moral tudi Romeo Bajde zaradi umora partnerke Lidije Škratek. Obtoženi je nadaljeval zagovor, saj je bilo pred dnevi sojenje prekinjeno, ker si je poškodoval roko. Bajde je tokrat senatu pojasnjeval določene podrobnosti o odnosu s partnerko Lidijo Škratek. Kot je dejal, ni bila vedno slaba, saj mu je stala ob strani dve leti, ko je bil v zaporu zaradi drugih kaznivih dejanj. Naj bi pa imela svoje napake, ki naj bi vplivale na njegovo dojemanje njunega odnosa. Bajde je zanikal navedbe prič v sodni preiskavi, ki so trdile, da naj bi partnerko ustrahoval in da naj bi ji grozil, da bo ubil njo ali otroke. Trdi tudi, da se ni vedno dobro razumela s svojimi starši, omenil je celo, da naj bi mu Škratkova zaupala, da je bila kot mladoletna spolno zlorabljena, nikoli pa mu ni povedala, kdo naj bi bil storilec. Ustrelil lovca namesto lisice Policisti so v nedeljo na območju Prelaskega v občini Podčetrtek obravnavali kaznivo dejanje povzročitve lažje telesne poškodbe. Poškodba se je zgodila, ko so člani Lovske družine Podčetrtek izvajali skupni lov na malo divjad. Med lovom je 32-letni lovec cev orožja pomaknil preveč proti lovcem, in sicer v času, ko je sprožil strel proti lisici. Pri tem je s šibrami v levo nogo zadel 70-letnega lovca. Ta je pri tem dobil lažjo telesno poškodbo. Osumljenca kaznivega dejanja bodo kriminalisti po vseh zbranih obvestilih kazensko ovadili na pristojno državno tožilstvo. Oškodovanemu lovcu, ki je bil v času skupnega lova pod vplivom alkohola, so orožje zasegli, zoper njega pa bodo uvedli hitri postopek z odločbo zaradi storjene kršitve določb Zakona o orožju. Vas zakaj A naš zato. Vsak ponedeljek iščemo ob 12.15 . Ш odgovore na gf vprašanja poslušalcev. Ипнрпц 03 422514S radio@Ht-rc.si Prešernova 19,3000 Celje 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakup alLodlično storitev? POZOR!! t-- Preglejte aktualno ponud 25 let mesnice Fingušt v Celju »Začetki našega družinskega podjetja Fingušt segajo že v zgodovino, ko so naši dedki bili mesarji >špeharji< in so vozili v Maribor na tržnico prodajat meso in mesne izdelke. Tradicija se je nadaljevala vse do leta 1988, ko smo odprli prvo mesarijo na Pragerskem. Konec septembra 1992 smo odprli poslovno enoto v Celju, pred tem smo odprli še eno v Mariboru, na Teznem. To je bil tudi začetek širjenja naše trgovske verige. Takrat seveda še ni bilo trgovskih središč, zato je bila priložnost za nas, da odpremo samostojne poslovne enote. Danes jih imamo šest: v Celju, Rušah, Slovenski Bistrici, na Pragerskem in dve v Mariboru,« je povedal direktor podjetja Jože Fingušt. Podjetji Fingušt Mesnine Šta- čelih sistema HACCP in po IFS- jerske, d. o. o., in Jože Fingušt, s. p., sta v 100-odstotni družinski lasti in skupno zaposlujeta 55 ljudi. Ukvarjajo se s proizvodnjo in predelavo mesa, ki ju redno nadzirajo pristojne veterinarske službe. V vseh fazah proizvodnje izvajajo notranji nadzor po na- standardu, kar pomeni, da zagotavljajo varnost in kakovost proizvodnje, hkrati pa sledljivost mesa in mesnih izdelkov. Ponujajo najrazličnejše vrste svežega in pripravljenega mesa, polpripravljenih jedi in široko paleto kakovostnih mesnih izdelkov. »Odkar so hčere diplomirale iz živilske tehnologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in so se vključile v razvoj, je naše podjetje vsako leto prisotno tudi na sejmu Agra v Gornji Radgoni. Na tekmovanjih vsako leto prejmemo številna priznanja in nagrade. Tako je bilo tudi letos. Vseh enajst izdelkov, ki smo jih poslali na ocenjevanje, je bilo nagrajenih. Prejeli smo tri zlate medalje - za mesni sir in mesni sir z zelenjavo ter za telečje hrenovke - sedem srebrnih in eno bronasto priznanje. Še posebej smo ponosni na srebrno medaljo zorjenega mesa, ramsteka, ki ga lahko kupite tudi v naših mesnicah,« je še povedal Fingušt. Zorjeno meso je še posebej trend v današnji kuhinji. Nudijo veliko vrst takšnega mesa, kot so ramsteak, tibon-steak, steak, zorjeno svinjsko ribo brez kosti in telečje zorjeno stegno. Torej iz vsakega programa nudijo po en artikel zorjenega mesa. Ob nakupu priložijo tudi recept za pripravo. V zadnjih letih svoje izdelke prodajajo tudi večjim slo- venskim verigam. Dnevno oskrbujejo več sto različnih odjemalcev, med katerimi je največji Lidl, sledijo Eurospin, Spar Slovenija in tudi Hofer. Specializirani so tudi za prodajo menzam, hotelom in restavracijam po vsej Sloveniji. Prednost pri prodaji tovrstnim ciljnim skupinam imajo poleg mesa in mesnih izdelkov tudi polpripravljenje jedi (rolade, mrežne pečenke, panirani zrezki, čufti, polnjene paprike ...). Tovrstne polpripravlje-ne jedi so na voljo tudi v njihovih mesnicah. Tako prihranijo čas marsikateri mlajši gospodinji. Jedi so pripravljene po klasičnih slovenskih receptih. Zraven kupci prejmejo tudi navodilo za pripravo. Tako je kosilo pripravljeno v 7 do 15 minutah. £) Prodaja rabljenih osebnih in dostavnih vozil z garancijo fivUJOd SER.VK FUkCA Td.: m m №\ 'B/ROSERV/S ALEŠ ŽOLNIR S.P. Cesta Talcev 2,3212 Vojnik Tel/fax: 03 54 71 127, gsm: 070 33 66 77 e-mail: info@biroservis-zolnir.si, splet: www.biroservis-zolnir.si Znižujemo stroške tiskanja ^ Najem, servis, prodaja tiskalnikov in MF naprav BRdSP BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si - PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME - NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV - VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. KAPLJA VAS 46, PREBOLD 03/705-31 -86 INOX DIMNIKI PO NAROČILU IZDELKI IZ INOX PLOČEVINE RAZREZ, KRIVLJENJE, VARJENJE, KROŽENJE И01ЛТ www.merzelj.si z™f£. lO.PRANIEZASTON W ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Kaj lahko storite, če se na razgovoru preprosto ne ujamete s sogovornikom Najprej iskrene čestitke, ker ste si prislužili priložnost za zaposlitveni razgovor. Delovne naloge se vam zdijo narejene ravno za vas, mesečna plača je višja od pričakovane, podjetje ima na trgu dobro ime ... Nato se na razgovoru zgodi nekaj čudnega. Poiščite skupno točko Tu je nekaj načinov, kako lahko pridete do t. i. skupne točke. Že med pripravami na razgovor na spletu poiščite podatke o sogovorniku in se čim bolj pozanimajte o njegovem ozadju, izobrazbi, društvih, v katerih sodeluje ... Je kakšna podobnost z vami, s katero se lahko povežeta? Morda sta hodila v isto srednjo šolo ali pomagala v istem prostovoljnem društvu? Naj vas ne bo strah iz rokava potegniti teh adutov. Ne le da se boste s sogovornikom povezali, ampak boste pokazali tudi, da ste naredili domačo nalogo. Če raziskava ne prinese pozitivnih rezultatov in skupne točke, ne obupajte. Ko vam bo sogovornik ponudil priložnost za vaša vprašanja, ga vljudno vprašajte, kaj ga veseli pri delu v tem podjetju. Preprost izkazan interes zanj mu bo dal vedeti, da niste takšni, kot si vas je on zamislil. Nasmehnite se in se sprijaznite Včasih se zgodi, da se neprijeten občutek pojavi že ob prvem stisku roke, včasih ga opazite šele slaščic, pripravo tort in drugega peciva, usklajevanje tehnoloških postopkov pri pripravi slaščic tako, da so pripravljene v optimalnem času glede na zaporedje naročil ... Eurotas hoteli, d. o. o., Krekov trg 4, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščni manipulant m/ž (Velenje) Naloge delavca/ke na delovnem mestu: prevzem, komisioniranje, oddaja blaga in materiala, vnašanje in kontrola podatkov, preverjanje istovetnosti blaga in spremnih dokumentov, manipulacija z viličarjem ... Merkur trgovina, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 11. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec optik m/ž (Velenje) Vaše naloge bodo predstavljali svetovanje pri nakupu in prodaji korekcijskih, sončnih očal in kontaktnih leč, svetovanje in informiranje o pravilni uporabi očal in kontaktnih leč, naročanje in sprejem na okulistični pregled, pridobivanje strank na okulistične preglede. Planeta, d. o. o. Optika Clarus, Šmartinska cesta 152, Dvorana 4, 1122 Ljubljana. Prijave zbiramo do 27. 10. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. 3 MojeDelo.com sredi procesa. V vsakem primeru morate še naprej igrati svojo igro, čeprav to opazite. Izjavite iskreno: »Hm, izgleda, kot da nisva na isti valovni dolžini.« Nato nadaljujete umirjeno, prijazno in profesionalno. Situacija je podobna kot takrat, ko se s sodelavcem ne razumete, a vseeno sodelujete, da pridete do skupnega cilja. Zavedajte se, da je vaša glavna naloga na vsakem razgovoru, da prodate sebe, svoje izkušnje, znanje, spretnosti in sposobnosti, zato se osredotočite na to. Ohranite samozavest Delodajalec, kakorkoli si želite, da bi bil profesionalen, včasih preseže meje in se do vas začne obnašati arogantno ali celo nesramno, a vi ste tisti, ki morate ohraniti hladno kri. Ostanite mirni, samozavestni in zbrani, pri čemer ga nikakor ne napadajte nazaj. Nesramnost se lahko navezuje na vaše osebne delovne izkušnje ali na delodajalca, pri katerem ste trenutno zaposleni, zato globoko vdihnite in se osredotočite na točke, ki jih morate izraziti, da bi se čim bolj uspešno prodali. Odgovarjajte na vprašanja, ne na sogovornikova čustva, pokažite, da ste lahko odlični tudi takrat, ko ste pod pritiskom. Bodite pozorni na negativne lastnosti Pomislite, s takšnim človekom, ki trenutno grdo ravna z vami, boste morali delati vsak dan. Kako bo takrat? Se vam zdi, da se do vas obnaša tako, ker ima ravno slab dan, ker je v stresu, izmučen, neosredo-točen na postopek? Ne glede na to, ali se povežete s sogovornikom ali trpite ves čas razgovora, dopovejte si, da ste vi tisti, ki morate »preživeti« ta intervju, in pomislite, ali si res želite delati v podjetju, kjer bi se delodajalec tako obnašal do vas. Se vam zdi, da bi bila naslednji dan situacija boljša, NE PREZRITE Naslednjič: Najslabši odgovori na vprašanje, katera je vaša največja slabost. zato bi mu dali še eno priložnost, ali bi trpeli vsak delavnik ter v službo hodili s kepo v grlu? Se vam zdi, da potrebujete novo službo? Najdete jo lahko na portalu MojeDelo.com, saj vam vsak dan ponujamo svež nabor razpisanih delovnih mest. Prepričani smo, da je katero pripravljeno posebej za vas. Anja Damjanović za MojeDelo.com H MojeDelo.com Zavarovalni in pomožni zavarovalni zastopnik m/ž (celotna Slovenija) Končno želite napredovati in ne samo hoditi v službo za povprečno plačo? ZS Svetovanje, d. o. o., Karantanska ulica 35, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 15. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v proizvodnji m/ž (Slovenske Konjice) Pričakujemo: strokovna izobrazba: IV. ali V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, odgovornost za delo, natančnost, samoiniciativnost, sposobnost timskega dela. Ma-rovt, d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 1. 11. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Samostojni kuhar m/ž (Nazarje) Vaše delo bodo predstavljali samostojna priprava toplih in hladnih obrokov, priprava dodatne ponudbe, deljenje hrane na delilni linji, razvoz hrane. Slorest, d. o. o., Ve-rovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 1. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delilec blagajnik m/ž (Celje) Delo obsega deljenje hrane v restavraciji in delo na blagajni, pripravo sestavin za kuhanje (toplotna in mehanska obdelava), opravljanje kuharskih del po navodilih, pomoč pri distribuciji hrane, pomivanje in čiščenje. Slorest, d. o. o., Verovško-va ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 1. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Testni in merilni inženir m/ž (Celje) Opis del in nalog: izvajanje mehanskih in programskih meritev ter testnih postopkov na napravah BlueTraker, priprava zahtevnikov in načrtov razvoja v zvezi s certi-fikacijo produktne linije BlueTra-ker, razvojno-raziskovalno delo pri projektih, ki se nanašajo na certifi-ciranje in certifikacijske postopke, skrb in urejanje certifikacijske dokumentacije produktov . Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 16. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja proizvodnje elektronskih sklopov in naprav m/ž (Celje) Izbran kandidat bo vodil proizvodnjo elektronskih naprav iz progra- ma BlueTraker in drugih. Kandidat bo zadolžen tudi za optimizacijo vseh proizvodnih in drugih povezanih procesov (logistika, zagotavljanje kakovosti ...). Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 16. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Junior razvijalec. NET m/ž (Celje) Pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe računalništva, elektronike, elektrotehnike oziroma drugih primerljivih smeri, dobro znanje angleškega jezika - pisno in govorno, zaželene delovne izkušnje na podobnih nalogah, izpit B-kategorije. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 16. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec m/ž (Ljubljana in Celje) Pričakujemo IV. ali V. stopnjo izobrazbe, poznavanje elektrotehničnega materiala, osnovno znanje angleškega jezika, osnovno znanje dela z računalnikom, vozniško dovoljenje B-kategorije, željo in sposobnost za doseganje zastavljenih ciljev . Ele-ktronabava, d. o. o., Cesta 24. junija 3, 1231 Ljubljana - Črnuče. Prijave zbiramo do 1. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec/svetovalec na področju kuhinj in bele tehnike m/ž (Levec) Opis delovnega mesta: izris in prodaja kuhinj nemških proizva- jalcev, uporaba programskega orodja Carat za izris kuhinj, prodaja gospodinjskih aparatov uveljavljenih blagovnih znamk. Aparati, d. o. o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 10. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Natakar m/ž (Golte) Opis: opravljanje vseh natakar-skih in raznih pripravljalnih del, opravljanje del za točilnim pultom, koordinacija del pri čiščenju in vzdrževanju restavracijskih prostorov, prevzem materiala in pijače ... Golte, d. o. o., Radegunda 19c, 3330 Mozirje. Prijave zbiramo do 29. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec na oddelku pijač ter na oddelku sadja in zelenjave v trgovini Interspar Velenje 2 m/ž (Velenje) Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe trgovske ali druge ustrezne smeri, poznavanje dela v trgovini, veselje do dela z ljudmi, komunikativnost. Spar Slovenija, d. o. o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 10. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Slaščičar m/ž (Celje) Odgovorni boste za prevzem surovin in pripravo ter zagotavljanje slaščic, čiščenje in pripravo surove surovine, oblikovanje 18 ŠPORT Deveti na svetu, in sicer z drugim najboljšim časom Martinu Srabotniku bodo danes pripravili sprejem na Špici Martin Srabotnik med vožnjo v Pauju pod Pireneji Na svetovnem prvenstvu kajakašev na divjih vodah v francoskem Pauju je Celjan Martin Srabotnik iztisnil zadnje atome moči na ekipni tekmi in s Kauzerjem ter Jakšetom osvojil tretje mesto. Bronasta medalja je njegov največji uspeh, z njo pa ni potešil svojih apetitov. Kakovost je želel dokazati še na posamični tekmi. V kvalifikacijah je bil najboljši od Slovencev. Kasneje se je še bolj izkazal in postavil osmi čas polfinala, v katerem je blestel Kauzer, ki je s progo opravil brezhibno in je prvega zasledovalca prehitel za skoraj štiri sekunde. Hra-stničan je bil po koncu finala nekaj minut svetovni prvak, nato mu je po posredovanju sodnikov preostal bron. Sra-botnik je zgrešil ena vrata in se še dvakrat dotaknil količka. S pribitkom 54 sekund ni imel možnosti za preboj med najboljše. V finalu ni bil zadnji, pristal je na devetem mestu. S sodniško odločitvijo, da je zgrešil vrata, se na Špici ni strinjala večina poznavalcev. Martin Srabotnik je po vrnitvi v Celje odgovoril tudi na to vprašanje. Imeli ste drugi najboljši čas finala, če ne upošte- vamo pribitkov. Hitrejši je bil le Kauzer. Kako je bilo s »petdesetko«? V finalu sem dobro peljal v zgornjem delu. Vratca so bila postavljena visoko, kar pomeni, da se lahko zviješ pod njimi. Dobil sem kazen 50 sekund, sodniške odločitve pa ne bom komentiral. Bil sem konkurenčen, kar me je glede na zdravstveno stanje razveselilo. Upam, da bo naslednjič še bolje. Spodbudo mi daje polfinalni nastop. Čoln mi je zelo dobro >stekel<, v spodnjem delu pa me je zajela utrujenost. V zadnjih tednih nisem treniral, zadnje dneve pred prvenstvom pa sem le počival. Vaš klubski trener Aleš Kuder je javljal med teki, da ste morali leči. Cel teden sem ležal. Izkoristil sem vsako priložnost. Navado imam, da pridem k progi nekaj ur pred tekmo. Tokrat sem tekmoval domala brez ogrevanja. Ohranjal sem energijo. Ritual je bil popolnoma spremenjen. Še dobro, da se je obneslo. Je bila viroza posledica padca imunskega sistema, saj je bilo vaše telo preutrujeno po vseh naporih v zadnjih mesecih? Najbrž. Že pred prihodom v Pau me je »zvijalo«. Ko sem se malo bolje počutil, sem opravil dva treninga in telesna temperatura je bila spet previsoka. Jemal sem antibiotike. Kauzer je bil zelo zadovoljen z vami po ekipni tekmi. Očitno mu je bilo povsem jasno, v kakšnem stanju ste šli na progo. Kako se je odzval po tekmi posameznikov? Čakal sem ga na cilju in bil sem povsem poleg njega. Prikazal je vrhunsko vožnjo in se sprva veselil. Ni bilo prijetno, ko je izvedel za pribitek. Kaj kmalu se je sprijaznil z bronom. Biti tretji na svetu ... Če bo vse po sreči, boste naslednje leto ponovno sla- lomirali na štirih velikih tekmovanjih. Bodo želje enake kot letos? Kar se tiče prvenstev za mlajše člane, bodo. Še zadnjo sezono bom tekmoval na evropskem in svetovnem prvenstvu do 23 let. Že letos sem meril na kolajno, zato bom seveda tudi v letu 2018, ki se bo končalo s svetovnim članskim pr- »Navado imam, da pridem k progi nekaj ur pred tekmo. Tokrat sem tekmoval domala brez ogrevanja. Ohranjal sem energijo. Ritual je bil popolnoma spremenjen.« venstvom v Riu de Janeiru. Zato si moram najprej priboriti mesto v naši članski izbrani vrsti. Pomembne bodo tudi tekme svetovnega pokala, tako da bo zagotovo pestro. Spomladi bo člansko EP v Pragi, za mlajše člane in mladince bosta prvenstvi na Slovaškem in v Italiji, brazilska avantura bo pomenila smetano. Kateri tekmovalci so za vas smetana divjih vod? Veliko slogov veslanja mi je všeč. Po vseh se zgledujem. A nihče od tekmovalcev ni popoln. Ko sem začel veslati, sem imel pred očmi Kauzerja. Lepo je gledati njegovo spretnost in še prijazno nas je ogovarjal ter pozdravljal. Omenil bi še dvakratnega olimpijskega prvaka, legendarnega slovaškega kanuista Michala Martikana. Sicer pa rad gledam Valentina Rossija. Ne, motorja nimam. Trener mi ga ne bi dovolil. DEAN ŠUSTER Foto: KZS Mlada Slatinčanka je zbiralka zlatih medalj Sedemletni Slatinčanki Gaji Hribar je bil karate položen v zibelko. Njen pokojni dedek Čarli Žirovnik je bil ljubitelj karateja in ga je treniral, a ni imel pravih možnosti za napredovanje. Nekoliko več sreče je imel Gajin oče Gregorr, mojster karateja, a žal je tudi on moral svoje sanje odložiti in se podati v boj za vsakdanji kruh. Z vsakim Gajinim treningom se vendarle njegove sanje vsaj delno uresničujejo. Ni več tekmovalec, prek hčerinih uspehov pa dobiva potrditev, da ima odlične tre- nerske sposobnosti. Nazadnje v Žalcu Gajo so s karatejem »okužili« zgodaj, vaditi je začela pri rosnih petih letih na parketu telovadnice v domačem kraju. Nato je zaradi boljših pogojev treningov in odprtih poti v tujino nadaljevala v drugem klubu. S trenerko Štefko Šeki Golać, ki je ustanovila svoj klub, je odšla v KK Seki, ki ima sedež v Sv. Jerneju pri Lo-čah. Zaradi oddaljenosti telovadnice je na klubskih treningih redko prisotna. Na srečo lahko vse nado- Gaja Hribar v Veliki Kladuši med izvajanjem kat oziroma elementa »yoko geri«. knadi z očetom, kar potrjujejo njeni uspehi. Pri svojih sedmih letih je zbrala že 38 medalj. Zbirko je nazadnje dopolnila na tekmi v Žalcu. Odmevne dosežke je nizala na tekmah doma in v tujini. Ponosna nase v Budimpešti Lani je bila Gaja pokalna in državna prvakinja, prvo mesto je na DP osvojila tudi z ekipo. Letos se je podala na tekmovanja v tujini, kjer se je zavihtela na najvišjo stopničko. Izjema je bila tekma v Zell am Seeju, kjer je med mnogo starejšimi in bolj iz- kušenimi tekmovalkami - po nenadni spremembi parov tik pred tekmovanjem - osvojila bron. Z zlatimi medaljami na tekmovanju v katah se je letos okitila na tekmah v Veliki Kladuši, Budimpešti, Banjaluki in Đurđevcu. Pri nas je v Ljutomeru po »zanimivi« sodniški odločitvi prejela srebro, nato je stopila na najvišje stopničke v Velenju na Pokalu Nestla Žganka in na tekmi Rudar Velenje open, v Luciji na prvi pokalni tekmi, na tekmi Postojna open in v Šenčurju na Pokalu Gorenjske. Za borbe še čas Poleg Golaćeve zanjo skrbita oče, ki jo vozi na tekme, jo bodri, ogreva in ji svetuje, in mama Nives, ki jo na tekme pripravlja predvsem psihološko. Zaradi nezanesljivih prihodkov sta se odločila, da bosta Gaji v naslednjem letu izbrala le nekaj tekem. Prvo selekcijo tekmovanj je žal naredila že Gajina poškodba. Popolne in hitre sanacije poškodb zdravstveno zavarovanje ne krije niti otrokom niti uspešnim športnikom. Seveda si starša želita, da bi Gaji na pomoč priskočil donator in ji omogočil kakšno tekmo in izobraževanje več. Še vedno je deklica, ki pa za šalo prebere nekaj knjig na dan. Veliko se ukvarja z bratcem in tudi s psičko Nalo. Najbolj uživa na lutkovnih, gledaliških in baletnih predstavah. Pojutrišnjem bo nastopila na tekmi Maribor open, med najmlajšimi in - kot ponavadi - še v višji starostni skupini. Državno prvenstvo bo konec novembra v Podčetrtku. Borb Gaja še ne trenira. DŠ, foto: osebni arhiv Tik pod stopničkami Slovenska ženska namiznoteniška reprezentanca je na evropskih prvenstvih za športnike invalide osvojila 16 medalj, na evropskem prvenstvu v Laškem pa je žal ostala praznih rok. V kategoriji 4-5 sta naši tekmovalki Barbara Meglič in Andreja Dolinar v dvorani Tri lilije izgubili obračun za bronasto medaljo proti predstavnicama Nemčije. Prihodnje leto bosta Celje in Laško gostila svetovno prvenstvo. DŠ, foto: GrupA ŠPORT 19 Koga si bo izbral Dušebajev? Lanski evropski prvak Kielce že drugič letos izgubil v Celju Rokometaši Gorenja bodo v ligi prvakov drevi gostovali v Švici, igralci Celja Pivovarne Laško pa v nedeljo v Franciji. Potem bo sledil še en krog v elitnem tekmovanju, nato bo na vrsti reprezentančna akcija. Selektor slovenske izbrane vrste Veselin Vujović je predstavil seznam igralcev za bližnji tekmi s Hrvaško. V reprezentanco se bo po poškodbi vrnil Velenjčan Vid Kavtičnik, med novimi imeni na seznamu pa sta njegov someščan Niko Medved in Celjan Jaka Malus. Iz celjskega kluba so med povabljenci še Urban Lesjak, Tilen Kodrin, Borut Mačkovšek in Žiga Mlakar, iz velenjskega pa sta ob Medvedu še Klemen Ferlin in Jan Grebenc. Slovenski rokometaši bodo oktobrski teden Evropske rokometne zveze preživeli delovno in odigrali dve tekmi s Hrvati, prvo 26. oktobra v Stožicah, drugo dva dni kasneje v zagrebški Areni. Vrnitev »Suhega« Zadnji konec tedna se je slavilo v Zlatorogu (Kielce 31:27) in Rdeči dvorani (Skjern 31:29). Florjani so si dali duška. Njihovi ljubljenci so spravili na kolena zvezdniško zasedbo s Poljske. »Če nismo pravi, lahko izgubimo z marsikom, če igramo tako, kot znamo, lahko pod nami padejo tudi najboljši,« je dobro orisal stanje celjske ekipe kapetan David Raz-gor. Gal Marguč se sploh ne obremenjuje, proti katerim Jaka Malus navdušuje z raznovrstnostjo. Prejel je poziv v slovensko reprezentanco. vratarjem meče žogo iz se-demmetrovk - izbran je bil v najboljšo sedmerico kroga lige prvakov. Že dolgo nas opozarjajo na Domna Maku-ca, še nepolnoletnega igralca, ki je hladnokrvno izkoristil nekaj sekund igre in zatresel mrežo gostov. S slednjimi je v obrambi zlahka opravil 22-le-tni Vojničan Matic Suhole-žnik. Visok je 2,02 m. Saj ni čudno, starša merita 195 in 183 cm. Nemara bo Matic še zrasel: »Trenirati sem začel po letu 2004, po tisti evforiji. Najprej sem bil pri trenerju Tonetu Goršiču. Potem me je minilo za krajši čas. Začel sem prepričevati mamico, da odgovarjal,« je bil odrezav Dušebajev, ko nas je zanimalo, kateri celjski rokometaši bi lahko igrali za Kielce. Če bi bil v soboto iskren, bi lahko dejal, da - vsi. Tudi Jaka Malus, ki je v odločilnih trenutkih domiselno sodeloval z Luko Mitrovićem in Danielom Dušebajevim: »Končno smo si priigrali točke v ligi prvakov. >Lesi< je spet odlično branil. Vsakršno napako smo nadoknadili z borbenostjo. Izučila sta nas poraza z Veszpremom in Aalborgom. Če bomo tako igrali še naprej, bo prišla želena uvrstitev v osmino finala. Sam se odlično počutim v tej ekipi. Naj vse to traja večno.« Brez prehitevanja Celjski strateg Branko Tamše je bil, milo rečeno, Talant Dušebajev našemu asu: »Ne le Sergeja. tudi tebe moramo kupiti ...« bi se vrnil, in starša sta mi uresničila željo.« Še dobro, nekaj gostov se je odbijalo od orjaka Matica, ki ga kličejo »Suhi«. Poraza izučila Da je Talant Dušebajev ljubitelj igralcev Celja, najbrž veste. Ko je še igral za Ciudad Real, je najbrž nagovarjal trenerja Romana Seca, da je zvabil Aleša Pajoviča v bogat klub. Kasneje je Dušebajev kot trener poskrbel za odhode Sergeja Rutenke, Uroša Zor-mana ter Blaža Janca. »Imam 17 igralcev, ki so zame najboljši na svetu. Do 4. junija na takšna vprašanja ne bom t" ' лЕ^ 'išsj iSiu ч Bs» ? ЈНЈјјјР^ feg] __i inn JwLfT4—üUW r>f? iSHU У^В X. *\t\ 'II MIUfflFI 14. marca 2004 je celjska rokometna zasedba odigrala bržčas najboljšo tekmo v svoji zgodovini, ko je v prvi tekmi polfinala lige prvakov v Ciudad Realu zmagala s 36:35. Dejan Perić je zbral 23 obramb, Uroš Zorman je dal 10 golov, po 8 Sergej Rutenka in Renato Vugrinec, ki mu je čestital Talant Dušebajev. Po šaljivem podpisu k sliki se napoved sicer ni uresničila. V petek, trinajstega, Maribor v Velenju Filip Dangubić je poskrbel za vodstvo Celja proti Domžalam. Nogometaši Rudarja so se s šesto zmago v enajstih krogih 1. SNL povzpeli na tretje mesto in bodo naslednji teden v petek, trinajstega, pričakali tekmece iz Maribora, ki so na drugem mestu. »Knapi« so tretjič zapored gostovali in po zmagah v Kranju in Domžalah tri točke prinesli tudi iz Dravograda, kjer so z Ankaranom opravili s 3:0. Trener Marijan Pušnik hvali enotnost svojih varovancev na treningih in tekmah ter se nadeja odličnega obiska na Mestnem štadionu Ob jezeru. Manjkala mirnost Preostali izidi so bili: Celje - Domžale 1:1, Krško - Aluminij 2:0, Maribor - Triglav 0:0 in Olimpija - Gorica 2:1. Celje je na lestvici sedmo. Ima največ remijev, že kar šest. Trener Dušan Kosič še ni izgubil, a tudi zmagal ni: »Čeprav je za nami niz tekem z zahtevnimi nasprotniki, ne morem biti povsem zadovoljen s štirimi remiji. Fantje so se ponovno pri- merno borili, veliko so tekli, kljub temu pa tekma ni bila dovolj privlačna za gledalce. Po drugi strani je bilo dovolj dinamičnosti, morda premalo kakovosti in mirnosti v zaključkih akcij. Slovenske strokovnjake moramo spoštovati in izkoriščam priložnost, da stopam v bran trenerju Domžal Simonu Rožmanu.« Slednji se je Ko- siču zahvalil za podporo in priznal, da so bile Domžale tokrat »bolj taktične«, a zgolj zaradi tega, ker so imele precej smole z Olimpijo in Rudarjem. S tistimi, ki imajo enake težave S pripravami slovenske nogometne reprezentance, pred katero sta zadnji kvalifikacijski tekmi za SP (drevi v Londonu z Anglijo ob 20.45, v nedeljo s Škotsko v Ljubljani ob 18.00), je nastopil odmor za slovenske prvoliga-še. A ta je zgolj tekmovalnega značaja, vsa moštva namreč marljivo trenirajo. Celjski nogometaši to počnejo na Skalni kleti, toda bivajo v laškem hotelu. Tja so se preselili v torek. Po zadnjem obračunu je trener Kosič takole razmišljal: »Če bom tu še nekaj časa, bom vztrajal, da fantje veliko tečejo. Želim si, da so hitri v obeh smereh. Moramo jih usposobiti za tržišče, tudi tuje. Seveda pa moramo kmalu zabeležiti zmago. Naš razpored v zadnjih štirih krogih ni bil zahteven, ampak Lestvica 1 .SNL OLIMPIJA 8 3 0 23: 5 27 MARIBOR 7 4 0 19: 7 25 RUDAR 6 1 4 13:11 19 GORICA 5 1 5 12:13 16 KRSK0 4 3 4 19:19 15 DOMŽALE 3 4 4 20:14 13 CELJE 2 6 3 11:14 12 ALUMINIJ 2 4 5 13:18 10 ANKARAN H. 11 1 3 7 11:27 6 TRIGLAV 11 0 5 6 8:21 5 najboljši možen. Igrali smo z udeleženci evropskih pokalov, Mariborom, Olimpijo in Domžalami ter s Krškim, ki je bilo tedaj tretje na lestvici. Zdaj se bomo pomerili z enakovrednimi nasprotniki, s tistimi, ki imajo enake težave kot mi. Zdaj moramo prikazati pravi značaj.« Do konca jesenskega dela sezone je preostalo deset krogov. Celje bo 14. oktobra gostovalo v Novi Gorici, dan prej pa pričakujemo poslastico v Velenju, ko se bodo »knapi« lotili »vijolic«. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Branko Tamše: »Vzponov in padcev bo še veliko, gremo tekmo po tekmo. Bistveno je, da smo dokazali sebi in drugim, da lahko premagamo največje ekipe.« precej bolj zbran od Talanta Dušebajeva. Ta je le nekaj dni kasneje skupaj s klubskim vodstvom razkril imena okrepitev za naslednje sezone. Presenetljivo razpoložen je bil Tamše že v četrtek, ko je na novinarski konferenci nasmejal prisotne. »Položaj je sila čuden in nenavaden, Kaj, če ati Talant pokliče sina Danija in ga vpraša, katero obrambo bo igralo Celje? Mu bo odgovoril? Sem pa jaz vprašal Danija, kako bodo igrale Kielce, a me je tako čudno gledal ...« In še je Tamše nizal dovtipe. Po sobotnem podvigu pa se je ob vprašanju, če je osmina finala skrajni domet ekipe, hitro zresnil: »Ne, ne, zdaj nočem prehitevati. Vzponov in padcev bo še veliko, gremo tekmo po tekmo. Bistveno je, da smo dokazali sebi in drugim, da lahko premagamo največje ekipe. Na tem moramo graditi.« V Parizu se bo v nedeljo tekma začela ob 17.00. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA arhiv NT (GREGOR KATIČ) NA KRATKO V deželi evropskih prvakov ni tekem Ljubljana: Košarkarska zveza Slovenije je zaradi stavke sodnikov prestavila začetek vseh tekmovanj pod svojim okriljem. V soboto sta se na Celjskem obetala zanimiva obračuna v prvoligaški konkurenci med Zlatorogom in Šentjurjem ter med Rogaško in Heliosom. V 2. ligi bi okrepljeno Celje moralo gostiti Plamo Pur . Boljši od Medveščaka Celje: Hokejisti ECE Celja so v mednarodni ligi dvakrat zmagali na svojem ledu. Najprej so novosadsko Vojvodino nadigrali z 12:1. Tri gole je dal Aljaž Ogrizek, po dva Nejc Kastelic in Tim Ograjenšek. Sledil je derbi z zagrebškim Medveščakom. Varovanci trenerja Roka Rojška so bili boljši s 7:4. Po dva gola sta dala Žiga Grahut in Rok Leber, po enega pa Davor Rakanovič, Niko Ne-meček in Nejc Kastelic. Tretjič na Havajih Velenje: Triatlonec David Pleše odšteva dneve do nastopa na svetovnem prvenstvu v ironmanu na Havajih. Velenjčan bo med najboljšimi profesionalci 14. oktobra na sloviti plaži Kona nastopil tretjič. Doslej je njegova najboljša uvrstitev 17. mesto. 34-letni Pleše načrtuje izboljšanje tega dosežka. (DŠ) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE ZAHVALA Zapustil nas je . S-v f- . RUDOLF 4 VESELKO iz Prijateljeve ulice 16a v Celju (25. 1. 1951 - 29. 8. 2017) Zahvala sestri Milici Turnšek, Mihaeli Turnšek in sodelavcu Slavku Čuku. Zahvala pogrebni služIti Veking za lepo opravljen obred. Žena Terezija, sin Matej in ostalo sorodstvo Kogar imaš rad., ne umre nikoli, kar je zašlo v svetlobi, žari večno. ZAHVALA Zapustil nas je FRANCI KAC s Teharij (11. 2. 1942 - 7. 9. 2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, be sede tolažbe, izčrpno pomoč, darovane sveče in cvetje ter darove za cerkev in svete maše. Hvala gospodu opatu Marjanu Jezerniku, župnikom: gospodu Miruru Sajovicu, gospodu Janku Rezarju, gospodu Stanku Gajšku in domačemu župniku gospodu Mihu Hermanu za sprejem v cerkvi, verski obred, darovane svete maše ter duhovno podporo. Hralarredstavniku MO C elje gospodu županu Bojanu Šrotu, predstavnici KS Teharje gospe Cvetki Rezar in domačemu župniku za žalne govore. Hvala družbama Veking in Ropotar ter ostalim za organiziranje pogrebne svečanosti. In hvala vsem, ki ste: se mu poklonili na njegovi večni poti. Vsi njegovi p A dan je črn moral priti, bridkosti dan, oj, dan solzan, težko je bilo se ločiti, a vse solze, ves jok zaman... ZAHVALA Poslovila se je mama IDA KRAJNC (30. 9. 1923 - 18. 9. 2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraženo ustno in pisno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Žalujoči njeni domači 1866 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Z žalostjo v srcu smo se poslovili od naše drage mame, stare mame, sestre in tašče BOMBAČ iz Visoč 16, Planina pri Sevnici (16. 8. 1929 - 19. 9. 2017) Ob tej priliki se iskreno zahvaljujemovsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste5 nam v teli težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali sveče, cvetje in za rvete maše. Zahvaljujemo se ogebju Doma starejših Šentjur za dolgoletno pomoč in oskrbo in dr. Krumpa-kovi za skrb v času njene bolezni. Hvala gospodu župniku Vinku Conču tea lepo opravljen cerkveni obred in eerkvenemu pevskemu zboru za čutno odpete pesmi. Hvala pevski skupini Eros za prelepo odpete pesmi ob odprtem grobu, govornici za poslovilni govor in gospodu Zagajšku za strokovno opravljen protokol. Hvala gospe Hermini Gračner in družini Tanšek za vso pomoč. Še enkrat hvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem števitu pospremili do njenega zadnjega počivališča. Žalujoči vsi njeni, ki jo bomo neizmerno pogrešali. p JOŽEFE Ni besed več tvojih, nit stiska topilih role. Ostal le nate je spomin in srcepoleo bolečin. ZAHVALA ZapK^^E^^UU LOJZE KAPnMifcl iz Modriča 7, Laško Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna hvala JP Komunala Laško za pomoč pri organizaciji pogreba, govorniku gospodu Jožetu Kaplu za besede slovesa, gospodu župniku Klemnu Jagjru za eepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odp ete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste mojega tirata v tako lepem številu pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Žalujoča sestra Cvetka z družino L 178 Če me ieeete, me iščite it svojih srcih. Če i mam tam svoje bivališče, bom vedno pri vas. Z AHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, botre in sestre PAVLE LAVBIČ iz Dramelj (13. t, 19)4044 - 27. 9. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebej hvala pogrebnemu podjetjO^^^ALOi-bo pogreba, župniku Niku Krajncu za lepo opravljen cerkveni in pogrebni obred, cerkvenemupevskemu zboru Dramlje za lepo odpete pesmi in Darku Bezen-šku za besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi zdravnici Vesni Pekarovič Džakulin za njen trud, ki ji ga je posvečala v času njene bolezni. Vsem, ki ste nam v teh težkihtrenutkih stali ob strani in nam nudili pomoč, še enkrat iskrern hvala. Žalujoči vsi njeni najdražji n C televizija celje KONTAKT: 03/42 88 266. marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si etka ob 18.30 in 22.15 telemach kanal 271 kanal 152 MOTORNA VOZILA PRODAM CORSO, letnik 2007, registrirano, prevoženih 55.000 km, prodam. Telefon 03Г 314-396. 1865 aserotoginja STROJI PRODAM TRAKTOR Universal 550 mdt, prvi lastnik, lepo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 581-677. 1852 BAGER Takeuchi tip TB 175, letnik 2007, 5.100 delovnih ur, z veliko opreme, prodam. Telefon 041 346-189. 1877 KUPIM TRAKTOR Tomo Vinkovič ali večji traktor: Imt, Deutz, Ursus, Zetor, Štore, Univer-zal ali podobno, kupim. Telefon 041 872-029. p I Ш PRODAM Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana. MUTO ali BCS, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 051 681-856. š 017 POSEST PRODAM OMARO za spalnico in mizo s šestimi stoli prodam. Cena simbolična. Telefon 040 620-004. 1878 CELJE: na odlični lokaciji PRODAMO dobro vzdrževano klasično dvostanovanjsko hišo 188 m2, takoj vseljivo. Parcela 493 m2. Cena: 170.000 EUR oziroma po dogovoru. Tel: 041/796-366 KAPITOL posredovanje, d. a o., Prešernova ul. 16, Celje V CENTRU Laškega prodam opremljeno pisarno, 80 m2, tudi kot stanovanje. Cena 46.000 EUR. Telefon 041 710477. 1863 PRODAM BIKCA, težkega 170 kg, prodam. Telefon 040 715-731. 1895 BIKCAsimentalca, težkega od 17 0 do 2Г0 kge B rod am. Telefon (03) 573Г-391. 1857 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo. predamo. Brezplačra dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 586-1401. n KOKO-I nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajeake, prodamo. Ob takupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461--798, 00i 753-800, 051 k79-031. (03) 5-71-244. e KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545481. p MLADIČE nemškega ovčarja, oba starša z rodovnikom, prodam. Telefon 041 415-846. 1864 novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 S SAVA ZAVAROVALNICA BIKCA, simentalec, težek 180 kg in sivo rjav, težek 220 kg, prodam. Telefon 041 518-195. 1874 PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, breje svinje mladice, nerezanega prašiča in dva bikca simentalca, težka od 150 do 170 kg, odstavljena od mleka, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p ŠTIRI koze srnaste pasme prodam. Kupcu podarim poka. Telefon 031 488-503. 1885 BIKCE in telice, težke od 170 do 230 kg, odstavljeni od mleka, pasma simental-ci in limuzin, možna dostava, prodam. Telefon 031 233-559. 1889 TRI bikce in tri teličke, težke od 180 do 200 kg, mesni tip, odstavljene od mleka, eko reja, prodam. Telefon 031 426-389, 031 570-495. 1891 KUPIM S 151 VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/78Q 99 26 www.ramainox.si www.zav-sava.si TELICO, brejo 4 mesece, teličko, staro 8 mesecev in bikca, starega 6 mesecev, prodam. Telefon 031 692-722. 1892 TELIČKI simentalki, stari 5 tednov in 14 dni, prodam. Telefon 041 556-020. L 181 BIKCA in teličko, pasma simentalec, težka 200 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 1894 TELIČKO simentalko, težko od 150 do 160 kg, prodam. Telefon 051 255-481. 1897 TELIČKA pasme limuzin, težkega približno 250 kg, prodam. Telefon 041 500320. 1882 PRODAM DEBELE, suhe krave in telice nujno kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. јППШШ i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. KUPIM SLAMO in seno v kockah kupim. Telefon (03) 5739-085. 1893 OSTALO PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 0*1420 m >1*195420t Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko PRODAM ALFE brzoparilnike prodam. Telefon 030 929-205. p DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p HLODOVINO in drva, okolica Celja, prodam. Telefon 041 472-380. 1847 LEPO ohranjena različna moška oblačila, številka 54, zelo ugodno prodam. Telefon 031 734-139. 1876 TROSILEC za gnoj, cisterno za gnojnico, 2.200 l in bikca simentalca, težkega 300 kg, prodam. Telefon 041 794-132. 1886 KUPIM 70 dag domačih kamilic ugodno prodam. Telefon 040 320-357. 1837 LUŠČENO koruzo, naravno sušeno, kakovostno, v vrečah, prodam. Telefon 5794-285, 031 609-043. 1887 Poroke Celje Poročila sta se: Janja LE-DNIK iz Zagrada in Boštjan ŠPACAPAN iz Petrovč. Žalec Poročili so se: Janja PIR-NAT in Mihael KLOPCiC, oba iz Prapreč, Suzana VO-DOVNIK iz Matk in Dejan MARTINČIČ iz Griž. Velenje Poročili so se: Tina BLA-ZINŠEK in Robi MARIČ, oba iz Šoštanja, Irena DINIĆ iz Velenja in Goran TRIFKOVIĆ iz Celja. FRAGMATM FRAGMAT TIM Tovarna izolacijskega materiala iz Laškega želi zaposliti več delavcev v programu embalaže in avtomobilske industrije. Iščemo: menjalcalorodijl inlorodjarja] Vljudno vas vabimo, da nam pošljete pisno vlogo z življenjepisom po e-pošti na info@fragmat.si ali po pošti na naslov FRAGMAT TIM, d. o. o., Spodnja Rečica 77, 3270 Laško. www.fragmat.si PODARIM ODKUPUJEMO hlodovino hrasta. Nudimo dobro ceno in takojšnje plačilo. Telefon 031 850-888; montpreis.si. Smrti Celje Umrli so: Marija SEVČNI-KAR iz Šmartnega ob Paki, 81 let, Stanislav ŠRAML iz Spodnje Rečice, 89 let, Ivana ŠMARČAN z Rožnega Vrha, 89 let, Irena JANČIČ iz Šempetra, 84 let, Marta LUDVIG iz Celja, 75 let, Marija BARTLMÄ iz Studenc, 74 let, Ivan SEME iz Jurkloštra, 79 let, Marijan BURAZER iz Celja, 94 let, Zdenka JELEN s Polzele, 60 let, Ana DOLIN-ŠEK iz Celja, 63 let, Franci-ska STANČIĆ iz Celja, 94 let, Jože ČETINA iz Celja, 90 let, Vladimir STROPNIK st. iz Male Pirešice, 71 let. Šentjur pri Celju Umrla je: Pavla LAVBIČ iz Dramelj, 73 let. Žalec Umrli so: Frančiška GRO-BLJAR iz Čepelj, 89 let, Branko CIMERMAN iz Dobriše vasi, 58 let, Jožefa MIŠIČ iz Migojnic, 86 let, Terezija KOS iz Studenc, 88 let, Jožef DOBRIŠEK s Polzele, 86 let. PRALNI stroj v dobrem stanju in akvarij za ribe s čistilcem prodam. Telefon 031 533-112, 5794-156. 1880 Zenitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836378 www.zau.si ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO inštalaterje vodovodnih, ogrevalnih in prezračevalnih instalacij. Delo v tujini. Kandidati naj pokličejo telefonsko številko 051 410-713. MS Install, d. o. o., Trg 23, Rogatec. n REDNO zaposlimo monterja serviserja klimatskih naprav. Gastro, d. o. o., Popovičeva ulica 2, Celje, telefon 041 651-270. MIZARJA za izdelavo pohištva in stavbnega pohištva zaposlim. Miran Urbanček, s. p., Dramlje 5, telefon 041 640-588. 1884 ШЕШШЕ> živite ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. Celjska Mohorjeva družba SLADA trgcwsxo podjetje. 4.0.0. m izposoja kolesa ® INOX DIMNIKI MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. гс^ Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knji-garna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe, razen na nove knjige. - CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno. - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold - 10% popust pri nakupu njihovih izdelkov - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve - OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje, tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo) 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 5. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 6. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poro- 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. MAROON 5 FEAT. SZA - WHAT LOVERS DO (3) 2. EDSHEERAN - BIBIA BE YE YE (2) 3. THIRTY SECONDS TO MARS - WALK ON WATER (5) 4. ROD STEWART FEAT. DNCE - DA YA THINK I'M SEXY (4) 5. U2 - YOU'RE THE BEST THING ABOUT ME (3) 6. SAM SMITH - TOO GOOD AT GOODBYES (1) 7. JP COOPER - SHE'S ON MY MIND (6) 8. PORTUGAL. THE MAN - FEEL IT STILL (4) 9. GEORGE MICHAEL FEAT. NILE RODGERS - FANTASY (2) 10. BECK - UP ALL NIGHT (1) DOMAČA LESTVICA 1. PLIS - RAJ (REMIX) (6) 2. 2B - DAJ SRCE (5) 3. RAIVEN - ZAŽARIM (STANNY ABRAM & BILBONI REMIX) (4) 4. MI2 - PROKLETE VIJOLICE (3) 5. MANOUCHE - KAVALIR (2) 6. ROBERT JUKIC & NINA STRNAD - PADA DEŽ (MONOM RMX) (3) 7. SAMO SAM - EDINA (4) 8. OKUSTICNI - PRI NAS (1) 9. NERA - PROSTI PAD (2) 10. DAVID FEAT. ANJA BAS - ZA ZMERAJ (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: TONI BRAXTON - DEADWOOD ZAYN FEAT. SYA - DUSK TILL DAWN PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: BILBI - SHANTI SHANTI NINA - ZADNJI KROG Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. čila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA, 7. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 8. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 9. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedelj- kovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) TOREK, 10. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SREDA, 11. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) Po slovensko s Katrco 1. Fantje s Praprotna: Oj, spomini 2. Modrijani: Da mi je 3. Vesela dolina: Jaz verjamem 4. Fantje izpod Lisce: Bodi moja 5. Trio prijatelji: Zakonsko trpljenje Kino CINEPLE Spored od 5. do 11. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Ameriški morilec - akcijski, triler od četrtka do srede: 16.30, 21.00 Borg/McEnroe - športna drama četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 20.20 sobota: 16.40, 19.30 Iztrebljevalec 2049 - fantazijski, akcijski četrtek: 17.30, 19.30, 20.40 petek, sobota: 17.30, 19.00, 20.40, 22.10 nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.30, 19.00, 20.40 Jaz, Baraba 3 - animirani, komedija, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00 sobota, nedelja: 13.30, 17.00 Jaz, Baraba 3 - animirani, komedija, sinh., 3D sobota, nedelja: 15.00 Kingsman: Zlati krog - akcijski, komedija od četrtka do srede: 18.00, 20.50 Košarkar naj bo - mladinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40 sobota, nedelja: 13.40, 15.40 Lego Ninjago - animirani, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 18.20 sobota, nedelja:13.50, 16.10, 18.20 Lego Ninjago - animirani, pustolovski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.20 sobota, nedelja: 15.10, 17.20 Mame na večerji - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sre-da:18.15, 20.00 petek: 18.15, 20.00, 21.50 sobota: 14.45, 18.15, 20.00, 21.50 nedelja: 14.45, 18.15, 20.00 Norma (Met opera 2017) - opera sobota: 18.55 Spet doma - komedija, romantični od četrtka do srede: 18.50 Tisto - grozljivka, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 20.30 petek: 17.40, 20.30, 22.30 sobota: 14.00, 20.30 Trd oreh 2 - animirani, pustolovski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00 Viktorija in Abdul - drama od četrtka do srede: 15.50 Mati! - srhljivka četrtek: 19.40 petek: 19.30, 22.00 sobota: 21.40 nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.30 ČETRTEK 19.00 Iztrebljevalec 2049 - fantazijski, akcijski PETEK 18.00 Najsrečnejši dan Ollija Mäkija - romantična drama 20.00 Iztrebljevalec 2049 - fantazijski, akcijski SOBOTA 16.00 Rudar - drama 20.00 Iztrebljevalec 2049 - fantazijski, akcijski NEDELJA 18.00 Najsrečnejši dan Ollija Mäkija - romantična drama 20.00 Rudar - drama SREDA 19.30 Iztrebljevalec 2049 - fantazijski, akcijski KINO VELENJE PETEK 18.00 Lego Ninjago - animirani, pustolovski, 3D 18.15 Košarkar naj bo - mladinski film 20.00 Raving Iran - dokumentarni (brezplačna predstava v sodelovanju z društvom Cogo) DOGODK I MED 5. 10. in 12. 10. 2017 ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 5. oktober, Pravljična ura za najmlajše ob 10. uri Prijave na 03 426 17 66 ČETRTEK, GLASBA FILM 5. oktober, Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo? ob 17. uri Ali danes še potrebujemo demokracijo? Predava mag. Tatjana Rozman PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 9. oktober, Patagonija ob 17.30 Predava Blaž Gvajc PONEDELJEK, KNJIŽNICA VOJNIK 9. oktober, Pravljične dogodivščine ob 17. uri Pravljična urica z ustvarjanjem SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU И. ЉЛ^ Čarovniško lutkovna predstava ob 17. uri Knjige velikanke SREDA, KNJIŽNICA DOBRNA 11. oktober, Pravljične dogodivščine ob 17. uri Pravljična urica z ustvarjanjem NE NOV CIKEL PREDAVANJ 2017/2018 SPREGLEJTE Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo Predava mag. Tatjana Rozman NE 2. NADSTROPJE SPREGLEJTE Razstava ob 100-letnici bojev za Škabrijel v 11. Soški bitki na ogled do 15. oktobra NE NOVO V KNJIŽNICI! SPREGLEJTE Bralno pogovorne urice od 19. oktobra dalje Prijave na polonca.bajc@knjiznica-celje.si 20.15 Borg/McEnroe - športna drama 22.15 Mame na večerji - komedija SOBOTA 18.00 Borg/McEnroe - športna drama 18.15 Košarkar naj bo - mladinski 20.00 Mame na večerji - komedija 21.00 Raving Iran - dokumentarni (brezplačna predstava v sodelovanju z društvom Cogo) 21.45 Sledi v snegu - triler NEDELJA 16.00 Lego Ninjago - animirani pustolovski 18.00 Mame na večerji - komedija 19.00 Košarkar naj bo - mladinski 20.00 Sledi v snegu - triler PONEDELJEK 18.00 Mame na večerji - komedija 20.00 Rudar - drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 5. 10. 18.00 Galerija Mercator centra Celje_ Likovna dela v različnih tehnikah s celjskimi motivi, ustvarjena na 19. Poletnem slikarskem ex-temporu Celjske poletne vedute odprtje razstave 19.00 Dom krajanov Podsreda Praznik kozjanskega jabolka Aškerčev večer v Podsredi; večer bo posvečen umetnici Svetlani Makarovič 19.00 Galerija Velenje_ Slikarski urok odprtje razstave ob 50-letnici smrti akademske slikarke Majde Kurnik PETEK, 6. 10. 16.00 Medgen borza na Rečici ob Savinji Meta fora 2 literarni večer z avtorji aforizmov 17.00 Dvorana Grajske pristave Rogatec Zmajček potacajček gledališka predstava gledališča Čaramesto 18.00 Galerija Mozirje Vilinski ples & Potovanja odprtje razstave slikarja Vinka Prislana 18.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje Moje mesto, rad te imam odprtje razstave 18.30 Dom kulture Velenje Pika miga mini festival otroških plesnih skupin SOBOTA, 7. 10. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Na Hermanovem odru: Maček Muri išče kroniko predstava v izvedbi Družinskega gledališča Kolenc; abonma in izven 10.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Zvezdica Zaspanka predstava Mini teatra iz Ljubljane 10.00 in 17.00 SLG Celje_ Loli, Boli in svet, poln čudes Gledališče Koper; abonmajček dopoldanski, popoldanski in izven 11.00 Dom kulture Velenje Pika miga mini festival otroških plesnih skupin; drugi dan festivala NAPOVEDNIK 23 4 SF GROFJE CELÜSK! "javno vodstvo Nedelja, 8. oktober 2017% ob 11.00 v Knežjem dvoru. \ w " Pokrajinski muzej Celje .--..h. w -i-Sk-j « UUi t r Informacije: —' ™ T: 03/4280962 ali 031612618 / 17 ' ' A ' 1 h E: muzej{S>pokmuz-ce*si 19.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Karamazovi predstava Pozorišta Slavija iz Beograda 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Luš'ne citre koncert Luš'nega orkestra s priznanimi gosti 19.00 Galerija Fbunker Velenje Velenje na arhivskih fotografijah in filmih odprtje razstave 19.30 SLG Celje_ Elaine Murphy: Ljubi moj abonma po posebnem razporedu in izven NEDELJA, 8. 10. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 11.00 Dom kulture Velenje Pika miga mini festival otroških plesnih skupin; tretji dan festivala 15.00 Dvorana Pristava pri Mestinju Prijat'li, zapojmo, naj pesem doni nastop ansamblov in ljudskih pevcev PONEDELJEK, 9. 10. 18.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Ljubiteljska kultura, ujeta v objektiv odprtje razstave fotografij 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Carmina Burana glasbeno-scenski spektakel; za gledališki abonma ponedeljek in izven TOREK, 10.10. 19.00 Knjižnica Laško Skriti biseri Slovenije predstavitev knjige dr. Petra Skoberneta 19.30 Celjski dom_ Trobilni ansambel Slovenske filharmonije koncertni abonma in izven 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Carmina Burana glasbeno-scenski spektakel; za gledališki abonma torek in izven SREDA, 11. 10. 18.00 Muzej novejše zgodovin Celje_ Čim enotnejši, tem močnejši! 90 let prihoda Mohorjeve družbe v Celje odprtje razstave 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Carmina Burana glasbeno-scenski spektakel; za izven Ostale prireditve ČETRTEK, 5. 10. 8.00 Podčetrtek_ Četrtkov sejem 13.30 Mestna knjižnica Velenje Branje je potovanje krožek bosta vodili Edita Prah Šincek in Andreja Kac 14.00 do 16.00 Celjski mladinski center Četrtkove družabne igre obujanje starih, nekoč zanimivih družabnih iger; vstop prost 16.00 Avla doma II. slovenskega tabora Žalec Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke druženje stanovalcev Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela, Našega doma Vransko, VDC MUC Braslovče in Doma upokojencev Franca Salamona Trbovlje - enota Prebold 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ali lahko danes še sploh kaj počnemo s filozofijo? Ali danes še potrebujemo demokracijo? predava: mag. Tatjana Rozman 19.00 Celjska kulturnica Restavracija kapitalizma - repatriarhalizacija družbe pogovor z avtorico, prof. dr. Liljano Burcar PETEK, 6. 10. 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Praznovanje 67-letnice ustanovitve Društva upokojencev Šentjur s kulturnim programom in podelitvijo priznanj 18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Madeira in Lizbona potopisno predavanje Andreje Avberšek 18.00 Slovensko-bavarska hiša Podsreda Praznik kozjanskega jabolka stare sorte jabolk in metulji Kozjanskega 18.00 Športna dvorana Osnovne šole Zreče Zreških 30 osrednja prireditev ob 30-letnici mesta Zreče 18.00 eMCe plac Velenje_ Oktoberfestič 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Kavarniški večer SOBOTA, 7. 10. 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 8.00 do 12.00 Gotovlje_ Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami 8.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 9.00 Hotel Celeia Celje_ Srečanje slepih in slabovidnih literarnih ustvarjalcev vstop prost 9.00 Pred večnamenskim domom Vinska Gora Sejem jesenskih dobrot 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Severni sij živa risanka po motivu ljudskih pravljic od 10.00 ure dalje Kozjanski park Podsreda Praznik kozjanskega jabolka okoljski sejem, odprtje razstave gob, nogometni turnir mladincev in veteranov ter zabava z ansamblom Črna mačka 12.00 do 18.00 Bio park Nivo Žalec Ekofest: Radostna doživetja sprehod po energijski poti, slikanje avre, merjenje energije, prodaja izdelkov iz industrijske konoplje... od prihoda Mohorjeve družbe v Celje Muzej novejše zgodovine Celje, 11. 10. - 31. 12. 2017 _ »„,.„,.„. 0 ITI 7Г Celjska Mohorjeva družba mua) ijodBitM I celJe -Prva slovenska založba- 90 let 15.00 do 17.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev 18.00 Velenjski grad_ Predstavitveni večer Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva Velenje 19.00 Špital za prjatle Celje Oktobrski zasljemimo! 20.00 Gasilski dom Dolga Gora Oktoberfest Dolga Gora za zabavo bodo poskrbeli člani ansambla Stop in Poskočni muzikanti NEDELJA, 8. 10. 9.00 Šlandrov trg Žalec_ Festival Zeleno zlato druženje na Šlandrovem trgu, sprehod, glasbeni program in animacije za otroke 10.00 do 17.00 Kozjanski park Podsreda Praznik kozjanskega jabolka tržnica z regionalnimi proizvodi, družabno kolesarjenje, rekreativni tek na grad Podsreda, tekmovanje v peki zavitka, veseloigra . 15.00 Grilova domačija Lipje pri Velenju Jesen na Grilovi domačiji nedeljska jesenska ustvarjalnica za otroke PONEDELJEK, 9. 10. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre ... 17.00 Dom sv. Jožef Celje_ Pogovori o življenju in smrti pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med. In Julka Žagar, dr. med. 17.00 Osnovna šola Petrovče Pravljične minute in ustvarjalnica 17.00 Knjižnica Podčetrtek Pravljična ura z otvoritvijo predšolske bralne značke vstop prost 17.30 Osrednja knjižnica Celje Patagonija potopisno predavanje v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje; predaval bo Blaž Gvajc TOREK. 10.10. 17.00 Knjižnica Šentjur - Enota Ponikva Ura pravljic 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku namenjena otrokom starejšim od petih let; pripovedovala bo Romana Bonno 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Argentina, Čile in Bolivija: 101 nepozabno doživetje v dih jemajoči pokrajini potopisno predavanje Andreje Avberšek SREDA, 11. 10. 10.00 Mestna knjižnica Velenje Moč branja bralni klub za odrasle 11.00 Celjski dom_ Osveščamo o raku predava: mag. Mateja Cvirn Novak, mag. farm. spec.; vstop prost 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Knjige velikanke čarovniško-lutkovna predstava; izvaja čarodej Sam Sebastian 17.00 Knjižnica Šentjur - Enota Planina pri Sevnici Ura pravljic Dobrodelne prireditve SOBOTA. 7. 10. 9.00 do 12.00 Mestno središče Festival dežnikov celjskih lions in leo klubov zbrana sredstva bodo namenjena nakupu hladilnega sistema v vozilu za prevoz donirane hrane, ki je namenjena socialno ogroženim družinam in posameznikom 10.00 do 19.00 Kozjanski park Podsreda Dobrodelna akcija Drobtinica domače dobrote za prostovoljne prispevke; izkupiček bo namenjen učencem iz družin v socialni stiski Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje pre- kletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Fotoatelje in galerija Pelikan: razstava Promenada / 20 let Fotoateljeja in galerije Pelikan; do 31.12. Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava izdelkov Centra za varstvo in delo Golovec; do 7. 10. Osrednja knjižnica Celje: razstava 87. celjski pehotni polk: ob 100-letnici bojev za Škabrijel; do 11. 11. Likovni salon Celje: samostojna razstava Emila Morena; do 1. 11. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava ob 20-letnici Fotoateljeja in galerije Pelikan: Promenada; do 31. 12. AQ galerija: fotografska razstava Janeza Pelka, Objektivno brezobjektivne; do 6. 10. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke; do 31. 10. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Herman Lisjak vodi po vodi; do 31. 12. Celjski mladinski center: Projekt Mladinske kreativne produkcije - razstava projektov; do 31. 10. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Podobice; do 30. 11. Drevesna hiša Celje: fotografska razstava Katarine Poiškruh, mesto z več odtenki zelene; do 15.10. Železarski muzej Štore: razstava v spomin Marcu Chagallu; do 20. 10. Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice: razstava Marjana Brezovščka Akvareli; do 15. 10. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Srot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Bojan Kunc Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Na ploščadi pred kulturnim domom je nastopilo kar 400 godbenikov iz Slovenije, Avstrije in Italije. Iz Kuhne pod jelšami je mamljivo dišalo, stojnice pa so se šibile pod pestro domačo ponudbo. Mogočni orkester je zatresel tla V Šmarju pri Jelšah so pripravili prvi mednarodni festival godb - Nedeljsko kosilo iz Kuhne pod jelšami Društvo godbenikov Šmarje pri Jelšah je v sodelovanju s šmarskim javnim skladom za kulturne dejavnosti in z javnim zavodom za turizem, šport in mladino pripravilo svojevrsten godbeniški praznik. Ta je dobesedno zatresel vse kotičke kra- ja. Z odprto kuhinjo pa so pod jelšami na svoj račun prišli tudi ljubitelji dobre domače jedače in pijače. Že sredi dopoldneva so se godbeniki oglasili na različnih točkah v kraju. Vsak svojo so ubrali na dvoriščih pred bloki, na parkiriščih pred trgovinami in nenaza- dnje pri nedeljski maši na hribu pri sv. Roku. Malo pred poldnevom so se združili na osrednji ploščadi. Drug za drugim so se poleg gostiteljev predstavili Godba Orlica iz Bistrice ob So-tli, Vaška godba z Vrha nad Laškim, Pihalni orkester Prebold, Pihalni orkester Celje, Društvo godba Zabukovica, Kulturno društvo Laška pihalna godba, Kulturno društvo godba Liboje, Pihalni orkester Zarja Šoštanj, Pihalni orkester Breg in God-beno društvo Nebrežina iz Italije ter Marktmusikapelle St. Marein Graz iz Avstrije. Prava paša za oči so bili tudi nastopi mažoret, najbolj mogočno pa je ob koncu za-donela združena godba, ki jo je sestavljalo kar štiristo glasbenikov. Da je bilo dogajanje res pestro, so na stojnicah poskrbeli številni ponudniki domačih pridelkov in drugih dobrot. In da je bilo v družbi kvarteta Pušeljc za konec res prijetno, je svoje dodala še prva Kuhna pod jelšami. Svoje lonce in žare so na prosto prestavili kuharji iz gostišča Zadružnik, Hiše okusov, Pivnice Lipnik, Kameleona, Slastnih idej in Gostilne Šempeter. StO Foto: GrupA Ted n i ko ve m! za od be Št. 40 / Leto 72 / Celje, 5. oktober 2017 Množično počastili spomin na atletsko legendo Fedorja Gradišnika str. 35 Nekoč k morišču, danes Nagrajeni za najlepše Sezona gob tudi v Evini pred televizijo str. 37 balkonsko cvetje str. 44 kuh'ni str. 39 26 INTERVJU iT i.-»', r шнив itp - V-5 , . 7 Dobro glasbo je mogoče vedno znova poslušati Celjski glasbenik Nenad Firšt o poletnih festivalih, hrupnem onesnaževanju in prednostih dobre umetnosti Nenad Firšt se je rodil v Zagrebu, kjer je končal osnovno glasbeno šolanje. Študij glasbe je nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani in diplomiral leta 1988 iz violine pri prof. Roku Klopčiču. Vzporedno in po diplomi se je izpopolnjeval na domačih in mednarodnih tečajih za komorno glasbo in se uveljavil kot uspešen skladatelj. Na glasbeni akademiji je spoznal bodočo ženo Alenko in po spletu naključij sta se Zagrebčan in Ljubljančanka znašla v Celju. Njegova glasbena in življenjska pot se je v knežjem mestu začela s Celjskim godalnim orkestrom, Alenkina pa kmalu potem, ko je na akademiji za glasbo izvedela, da Glasbena šola Celje išče profesorja za violino. Imata tri sinove, vsi trije so glasbeniki- Miha, Leon in Peter. Od leta 1988 je Nenad umetniški vodja in dirigent Celjskega godalnega orkestra ter vodja glasbene dejavnosti v Zavodu Celeia Celje. Je predsednik Društva slovenskih skladateljev in generalni sekretar Glasbeni mladine Slovenije. Leta 2009 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Za nami je poletje in s tem konec poletnih glasbenih festivalov. Ali je bil kateri festival, ki vas je navdušil z glasbenim izborom? Poletni festivali so že vrsto let v naših krajih stalnica, a festivalska dogajanja so se začela v času Avstro-Ogrske. Tedanja aristokracija in z njo umetniki so se selili v zdraviliške kraje. Pri nas je bilo mondeno zdravilišče Rogaška Slatina. Zato ni čudno, da se je prav tam usta- vil madžarski skladatelj in pianist Franc Liszt. Praksa poletnih festivalov se je nadaljevala v poznem 19. in v 20. stoletju. Festival Ljubljana je član združenja svetovnih festivalov, v naši bližnji okolici je tudi zelo znan festival v Dubrovniku. Poleti sem obiskal nekaj koncertov na različnih festivalih. Poletje v Celju je v primerjavi z ostalimi festivali povsem nekaj drugega. Festivali so po definiciji strnjeno dogajanje z jasnim konceptom, Poletje v Celju pa je skupek prireditev, ki nadaljujejo živahno dogajanje »normalne« sezone. Menim, da je prišel čas, da ta način v Celju spremenimo in se v prihodnosti, mogoče že naslednje poletje, lotimo priprave ambicioznega festivala z jasnim umetniškim konceptom. Čeprav se zaradi denarnih omejitev težko kosamo z ljubljanskim festivalom, lahko naredimo profiliran festival z manj denarja, ki je ravno tako zanimiv. Takšni festivali so gibalo razvoja kulturnega turizma, o katerem pri nas veliko govorimo, a ne vemo točno, o čem. Ali je mogoče na vas kot na vodji glasbenih vsebin v Zavodu Celeia Celje, da se lotite teh ambicioznih projektov? To je vendarle stvar nekoliko širšega dogovarjanja. Celje je kulturno živo mesto, ti argumenti za to ali drugačno obliko so enakomerni razdeljeni. V začetku devetdesetih let smo v Celju že imeli neko obliko takšnega festivala. Festival Poletno Celje je trajal 14 dni, sodelovali smo zavod za kulturne prireditve in še nekaj organizatorjev, pri čemer smo se veliko pogovarjali o bolj enotnem konceptu. Prireditev je imela rep in glavo. Nato se je uveljavila ideja, da je zavod za kulturne prireditve zgolj koordinator prireditev, prireditelji pa so različni. Te ideje se še danes držimo, mogoče smo že dorasli nečemu, kar bi bilo še bolj ambiciozno. Ali ste si ogledali kakšen poletni koncert v knežjem mestu? Seveda. Po Celju se je vedno prijetno sprehoditi, tudi v poletnem času. A kar se mene tiče, mi med sprehodom glasba v mestu ni posebej všeč, ker je zame glasba ambiciozna stvar, ki jo poslušam ali ne. Glasba ni moja zvočna kulisa. Najraje jo poslušam na koncertu ali preko radijskega prenosa. Vedno element nekega nadzorovanega okolja in je v tem smislu estetsko upravičen v glasbi, ki jo imenujemo sodobna glasba. Ampak za glasbo z veliko začetnico je pomembna organizacija tega zvočnega dogajanja, ki jo hrup, ki je produkt neorganiziranega ali kaotičnega dogajanja, ne predstavlja. Ali ste kdaj kot skladatelj eksperimentirali s hrupom? Postopek ustvarjanja glasbe je v resnici primarno postopek, ki vključuje improvizacijo ali eksperiment. Bolj kot je ustvarjalec izkušen za določene stvari, manj eksperimentira. Brez nekega navdiha in podajanja v neznano je ustvarjalni postopek sčasoma dolgočasen. A ustvarjalci želimo biti vznemirljivi, ker nam »Menim, da je prišel čas, da Poletje v Celju spremenimo in se v prihodnosti, mogoče že naslednje poletje, lotimo priprave ambicioznega festivala z jasnim umetniškim konceptom.« bolj me moti hrup, ki smo mu nekontrolirano podvrženi vsepovsod in ob vsakem času. Danes je nemogoče spiti kavo, ne da bi me ob tem motilo nekaj, čemur ljudje pravijo glasba. Malce sem radikalen, a preveč je tega. Postali smo občutljivi na ekološka onesnaževanja, vedno bolj nas moti svetlobno onesnaževanje, a pri glasbi smo preveč liberalni. Zame je to neprijetno in škodljivo. Ali bi lahko hrup spremenili v glasbo? No, če se vprašamo, kaj glasba je in kaj predstavlja, imamo številne odgovore. Meni je najbližja razlaga, da je glasba zvočno dogajanje, ki je organizirano po nekih kriterijih. Hrup je po definiciji neorganizirana zvočnost. Hrup ali zvočni efekt je lahko je to gibalo razvoja, napredka. Slog moje glasbe ni pretirano radikalen, temelji na tradiciji, sem del smeri, ki so ji muzikologi v 20. stoletju rekli modernizem. Pred kratkim sem bral nek referat, kjer je angleški muzikolog slovenske skladatelje sistematiziral po slogu komponi-ranju, in znašel sem se v skupini modernistov. Kdo je še z vami v tej skupini? Sami ugledni skladatelji, kot so Lojze Le-bič, Uroš Rojko, Aldo Kumar. Med vaša najuspešnejša dela se uvršča skladba za violino - solo Something wild - ki so jo igrali že skoraj po vsem svetu. Napisali ste jo dan pred svojim diplomskim koncertom. Kako ste bili zadovoljni s svojim prvim nastopom? INTERVJU 27 Krstna izvedba je bila zagotovo najslabša do zdaj, kasneje je skladba zaživela. Podatek imam, da so jo izvedli več kot tisočkrat. To je zelo veliko. To je skladba, ki je večkrat obvezna na različnih tekmovanjih. Tudi sam sem jo slišal najmanj v tristo izvedbah. Ali bi svoje skladbe prepoznali v množici ostalih? Zanimivo vprašanje. Mislim, da bi jih. A recimo, da sem kakšno skladbo pozabil in bi si želel, da bi jo prepoznal med drugimi, ker je to nekaj, k čemur težimo vsi ustvarjalci, ne samo skladatelji, da smo prepoznavni. Živimo v času, kjer je vsakršno ustvarjanje dovoljeno, nimamo prevladujočega stila in v preobilici teh izročil je zelo pomembno, da si zvest sebi in si po tem prepoznaven. Ali res drži, da ne poslušate zabavne glasbe? Čeprav ste nekoč imeli rok skupino. Ah. Rok skupino sem imel v osnovni šoli, kar je precej let nazaj. Poslušanje glasbe je zame aktiven proces in glasbo poslušam ali pač ne. Zato tega hrupa oziroma glasbe, ki nam jo predvajajo na vsakem koraku, ne sprejemam. Na koncerte zabavne glasbe ne hodim. Bil sem enkrat na veselici. Kadar poslušam glasbo, je to umetniška glasba. Nekaj, kar izhaja iz primarno estetskega nagiba, je tisto, kar me bolj zanima. Ali ni bila glasba, ki jo zdaj imenujemo klasična glasba, nekdaj zabavna glasba tistega časa? V resnici je glasba glasba. Gre samo za to, koliko človeka ta glasba nagovori. Glasbena sredstva so v zabavni glasbi manj zahtevna kot v glasbi, ki jo imenujem umetniška. Kajti klasična glasba je pogovorni pojem, ki ni najbolj točen. Mogoče kot da je nekaj postalo nadčasno, ampak za tem, kar imenujemo klasična glasba, najpogosteje stoji klasicistična glasba, to so Mozart, Beethoven, Brahms ... To je glasba, ki je po svojih karakteristikah precej zahtevna in želi nagovarjati na bolj sofisticirani umetniški ravni. Zabavna glasba z glasbeni sredstvi to nalogo opravi zelo hitro. To, s čimer zabavno glasbo povezujemo in nima z glas- de. Glasba nima semantičnega pomena, ima sintakso. Akord C-dura za vas pomeni nekaj povsem drugega kot zame. Beseda miza pa za vas in zame pomeni popolnoma isto. Glasba nas ne more objektivno nagovoriti in zato so že pred mnogimi leti rekli, da se glasba začne tam, kjer so konča beseda. Glasba nas nagovarja posamično in ima ogromno pomenov, to je neizčrpen svet. Dobro glasbo je mogoče poslušati vedno znova. Tudi vaša žena je glasbenica in vajina ljubezen do glasbe je prenesena na vajine tri sinove. Glasba je vaše naravno okolje in kaj drugače kot to, da so vsi trije povezani z glasbo, ni moglo biti. Seveda. Tudi naši obiskovalci so bili v večini glasbeniki. Ker babici in dedka ne živijo v naši bližini, sva otroke vodila zraven na koncerte in mislim, da jim ni nič škodilo. Če bi imeli doma avtomehanično delavnico in bi od malega bili otroci v stiku z avtomobili, bi bila logična odločitev, da nadaljujejo v tej smeri. Pri nas so se vsi trije odločili za glasbo in so uspešni. Kot starša sva najbolj ponosna in zadovoljna, da so socializirani, da so po moji oceni normalne osebe, četudi se ukvarjajo z glasbo (smeh). Da so vaši otroci postali že zelo zgodaj obiskovalci koncertov, je za njih samo dobro. Kakšen je vaš pogled na to, da se otroci ne znajo obnašati na koncertih? Oziroma kaj bi bilo treba narediti, da bi se znali? To je tema, ki bi zahtevala sklop prispevkov. Kot zaposlen pri Glasbeni mladini Slovenije imam s to temo nekaj izkušenj. Otroci nimajo predsodkov. Med predsodke, ki jih kasneje razvijejo, sodi tudi predsodek do resne glasbe. Obstajajo okolja, kjer ni tako. V Sloveniji je to Goriško, saj je otrok, ki hodi tam v osnovno šolo, vsako leto deležen obiska štirih koncertov različnih glasb, od klasične, ljudske do kakovostne zabavne glasbe. To pomeni 36 različnih koncertov v času odraščanja. Zaradi dobrega in pametnega vodstva teh šol ter s podporo občin, ki za to dajejo sredstva. Ideja je, da vsak otrok, ne glede v kakšni družini odrašča in v katerem delu Slovenije, v procesu šolanja doživi določeno število umetniških vsebin, enako kot je deležen istega števila V Celju mladino zelo dobro glasbeno vzgaja Hiša kulture Celje z Glasbenimi sobotnicami. Ni dvoma. Hiša kulture je naredila pomemben premik. Podobne abonmaje umetniške glasbe smo v devetdesetih letih pripravljali tudi v zavodu za kulturne prireditve, potem je prišlo do usihanja interesa. Bili so boljši časi in upam, da bodo spet boljši. Ljudje postajamo vedno bolj površni, vedno težje sprejemamo zahtevnejše informacije, narejeni smo za hitre zabavne pesmi, ki ne trajajo več kot tri minute. Zakaj so takšen »bum« doživele vulgarne komedije tipa 5 moških.com, kar je v resnici najbolj prosta-ško naštevanje zastarelih smešnic? To je za higieno nekega naroda zaskrbljujoče. A to je že spet druga tema. Zadnji dve poletji smo na Starem gradu Celje uživali ob muzikalu Veronika Deseniška. Koliko ste lahko objektivno kritični, ali je muzikal, v katerem sta bila zelo dejavna tudi vaša dva sina, mojstrovina? Najprej naj povem, da je bila žena na vseh predstavah, jaz pa na večini. Pri tej stvari sem zelo kritičen in moje kritično mnenje je, da je izvrsten izdelek. Po vseh komponentah je odličen in čestitam prav vsem, ki so sodelovali pri njem. Od avtorja glasbe, ki je čisto po naključno moj sin, do celotne ekipe. To je preprosto odlično narejeno. Glasbeno scensko delo, ki v celoti izpopolnjuje vse, kar dober muzikal mora imeti. Odlična literarna podlaga, odlična glasba, odlična izvedba. Ali ste drugače poslušalec muzikalov? Seveda sem. Poslušal sem veliko muzikalov, odraščal sem v Zagrebu, kjer je specializirano gledališča za muzikale, to je Kazalište Komedija. Kot osnovnošolec sem nastopal v dveh muzikalih. V enem sem imel celo manjšo vlogo. Zagreb je nam najbližje mesto, kjer sistematično negujejo izvirni muzikal. Slovenija se šele seznanja s to zvrstjo in naš problem je, da nimamo specializirane gledališke hiše, ki bi se posvetila tej zvrsti, ki ima popolnoma drugačne karakteristike. Tisti, ki nastopajo v muzikalih, morajo biti dobri pevci, plesalci in igralci, kar on 70ln 1ЛС 7 a htm7* »Glasba ni moja zvočna kulisa. Najraje jo poslušam na koncertu ali s pomočjo radijskega prenosa. Vedno bolj me moti hrup, ki smo mu nekontrolirano podvrženi vsepovsod in ob bo nobene veze, so besedila. Največkrat te skladbe nosijo sporočilnost v besedilih, ne pa v glasbi. Zato v romantičnih dramah čedna dekleta jokajo na koncertih, ker jih tako močno ganejo kar brez besedil. Z glasbo je mogoče tudi manipulirati, saj vzbuja zelo individualna čustva. Z manipulacijo je mogoče doseči, da scenska in filmska glasba ob neki sceni poudari tragiko. Poznamo veliko bolj resne primere manipuliranja z zvokom. Glasba je najbolj abstraktna od vseh umetnosti. Pri gledališču in pisani besedi je drugače. Miza vedno pomeni mizo. Pri literarnih delih je mogoče razpravljati o ideji, situacijah, ni pa mogoče dvomiti v pomen bese- vsakem času.« ur matematike. Veste, kaj se zgodi s koncertnim občinstvom v Novi Gorici? Tam zelo težko dobite karto za katerikoli koncert umetniške glasbe. Zakaj so ravno tam koncerti izjemno dobro obiskani? Prepričan sem, da je to posledica osnovnošolskega glasbenega izobraževanja, kot sem ga omenil. Glasba je postala njihova potreba. Ni vam blizu samo klasična glasba, temveč tudi ljudska. Ste namreč član ansambla Kurja koža. Pozornost ste pritegnili zaradi igranja na i nekatera skoraj poza-l bljena ljudska glasbila, kot so trstenke in žvegla. Na prvi pogled vam tega ne bi pripisovali. »Vsaka izvirna ljudska glasba je vredna pozornosti, enako kot vsak jezik in vsaka narava. Težko je reči, da je ena narava lepša kot druga, tudi vsak jezik je poseben na svoj način. Vsako ljudsko izročilo je enkratno, tako da zelo spoštujem izvirno ljudsko glasbo.« Verjamem, a morate vedeti, da izvirna ljudska glasba ni narodnozabavna glasba. Izvirna ljudska glasba je pomemben del narodove dediščine. Eno od naključij je, da sem se pred približno dvajsetimi leti znašel v dobrih odnosih z bratoma Kunej, Drago Kunej je brez dvoma avtoriteta na področju izvirne slovenske ljudske glasbe. Pri tej glasbi gre za oživljanje muzejske glasbe. Tradicija ljudske glasbe je v Sloveniji prekinjena z vložkom narodne glasbe. Vsaka izvirna ljudska glasba je vredna pozornosti, enako kot vsak jezik in vsaka narava. Težko je reči, da je ena narava lepša kot druga, tudi vsak jezik je poseben na svoj način. Vsako ljudsko izročilo je enkratno, tako da zelo spoštujem izvirno ljudsko glasbo. Še eno veliko strast imate, knjige. Kaj je v njih, da vas tako pritegnejo? Slišala sem, da tudi knjigarne v tujini ne uidejo vašemu ogledu in nakupu. Res imamo doma kar nekaj knjig, saj jih veliko kupimo. Že v srednji šoli me je prevzel Thomas Mann, ki je moj vsestranski vzornik. Njegov knjižni opus me navdušuje in navdihuje. Doktor Faust je temeljna knjiga za umetnika, glasbenika, ker je vrhunska intelektualna literatura. Drugi pisatelj, ki me je popolnoma prevzel, je hrvaški pisatelj Pavao Pavličić. Mislim, da sem prebral ves njegov opus, kar je približno 60 knjig, podobno število njegovih knjig imam tudi doma. Je moj ster brezhibnega in dovršenega stila ter spet posebnih odnosov. Za dobro knjigo velja kot za dobro glasbo. Dobro knjigo lahko bereš večkrat in dobro glasbo lahko poslušaš velikokrat. Prejšnje poletje sem ponovno prebral roman Alberta Camusa Tujec in sem bil ponovno navdušen. Tokrat me je prevzel na drugačen način kot pred desetletji. Mislim, da je to čudovita kvaliteta dobre umetnosti, da te vedno znova malo drugače in tako, kot je treba, nagovori. BARBARA GRADIČ OSET Foto: Grup A »Postali smo občutljivi na ekološka onesnaževanja, vedno bolj nas moti svetlobno onesnaževanje, a pri glasbi smo preveč liberalni. Zame je to neprijetno in škodljivo. 28 REPORTAŽA Jubilejnik, ki bo kmalu stoletnik 95 let Planinskega društva Laško in 65 let Doma na Šmohorju Planinsko društvo Laško letos obeležuje častitljiv jubilej, 95-letnico delovanja. S takšnim dolgim stažem se uvršča med najstarejša planinska društva v Sloveniji. Letos jubilej, 65-letnico gradnje, praznuje tudi Dom na Šmohorju, katerega lastnik je Planinsko društvo Laško. Prav na Šmohorju je društvo, ki bo kmalu stoletnik, proslavilo dolgo dobo delovanja, in sicer na dogodku, ki je bil združen s srečanjem zasavskih planincev. Dejavnost Planinskega dru- štvu Laško je tudi Anton štva Laško je v minulih dese- Šterban, planinski vodnik tletjih postala zelo razvejana: z bogatimi izkušnjami, ki je tako imajo številen, 21-članski na čelu upokojenske sekcije Množična udeležba laških in zasavskih planincev na jubilejnem srečanju pri Domu na Šmohorju odsek markacistov, ki skrbijo za vzdrževanje 39 kilometrov planinskih poti. Aktiven je vodniški odsek z 11 vodniki, poleg mladinskega deluje še odsek za varstvo narave. Društvo na leto pripravi štiri pohode, osrednji je po rečiški krožni poti zadnjo soboto v juniju. Navdihujoče delo v društvu »Delo v planinskem društvu te potegne, prevzame. Pohodi, na katere se je treba pripraviti, si kar sledijo in tako nimaš veliko časa razmišljati, da ne bi bil aktiven,« je o delu v društvu in o tem, kaj jo navdihuje, da se v njem že dolga leta udejstvuje, povedala sedanja predsednica Zdenka Pešec. Med tistimi z najdaljšim stažem v Planinskem dru- Pohodniki so združili prijetno s koristnim in se na Šmohor iz doline povzpeli peš. društva: »Člani naše sekcije gremo vsak drugi petek na planinski pohod po Sloveniji, predvsem v kraje in na točke, ki jih naši člani ne poznajo tako dobro, takšnih izletov se udeležuje približno 50 članov.« V društvu sicer načrtno skrbijo tudi za podmladek, med drugim z dobrim sodelovanjem s šolami in planinskimi krožki. Planinsko društvo Laško ima trenutno približno 170 članov, pred leti jih je bilo še več, leta 2013 celo približno 240, po nekaj letih upadanja pa se je število članov spet povečalo. Kot je še povedala Zdenka Pešec, na zanimanje za članstvo lahko vplivajo vremenske razmere, kot na primer letošnje vroče poletje, ko so ljudje več hodili v gore. »Člani planinskih društev imajo določene ugodnosti in popuste, predvsem kar zadeva bivanje in zavarovanje v visokogorju, kar je tudi motiv za včlanjevanje. Sicer pa predvsem vplivajo ekonomske razmere, pri čemer se članarina zvišuje, trenutno je 25 evrov,« je še povedala Zdenka Pešec in poudarila, da tudi njihovo planinsko društvo samo od članarine ne more preživeti. »Ključna za delovanje je finančna podpora, ki jo tako kot druga društva prejmemo od Občine Laško, za kar smo ji zelo hvaležni,« je še dodala predsednica laških planincev, ki je na tem mestu od leta 2013. Zdenka Pešec, predsednica Planinskega društva Laško Pomembnost lastništva Doma na Šmohorju K zagotavljanju trdne finančne podlage za delovanje društva nekaj prispeva tudi to, da je Dom na Šmohorju v lasti Planinskega društva Laško, ki tako nekaj denarja pridobi tudi iz najemnin. V društvu je ves čas od ustanovitve leta 1922 tlela želja po lastni koči, ki jo je društvo uspelo uresničiti leta 1952. Seveda je bilo vanjo, v minulih desetletjih treba tudi precej vlagati. Prav tako letošnji jubilejnik, Dom na Šmohorju, je bil dograjen daljnega leta 1987. V zadnjih letih je bil dom deležen prenove, dograjen je bil veliki leseni Anton Šterban, vodja upokojenske sekcije Planinskega društva Laško in vodnik z dolgoletnimi izkušnjami nadstrešek, ves čas pa je društvo tudi skrbelo za ustrezno opremo v notranjosti in okolici planinskega doma. Tam so zdaj tudi dobre možnosti za rekreacijo in pripravo množičnih planinskih srečanj, kot je bilo jubilejno v soboto, in sicer z udeležbo zasavskih planincev. Ob naštetem in z gradnjo čistilne naprave ter s skrbjo za ekologijo, nenazadnje tudi s pridobitvijo certifikata družini prijazna planinska koča, je Planinsko društvo Laško ustvarilo dobre pogoje za izvajanje planinskega turizma. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Na jubilejnem srečanju sta nastopila tudi Moški pevski zbor Laško ... ... in Laška pihalna godba. Ustvarjanje ravnotežja med tremi kraji Pogovor z županom Brankom Petretom Vojnik praznuje 4. oktobra v spomin na datum, ko je bila ustanovljena sedanja Občina Vojnik. Kljub temu da je njeno območje na pragu Celja, tam do razvoja težke industrije na srečo ni prišlo. Tudi v obrtno-poslov-ni coni v Arclinu, ki je bila urejena v zadnjem obdobju, so le manjši obrati. Vojnik tako ostaja v veliki meri zelena občina. O življenju v njej in o reševanju različnih potreb občanov smo se pogovarjali z županom Brankom Petretom. Česa se lahko občani Vojnika ob letošnjem občinskem prazniku najbolj veselijo? Lahko smo veseli novih učilnic v Osnovni šoli Vojnik, nadstrešek pri poslovilni vežici v Vojniku bo kmalu končan, sanirali smo plaz v Trnovljah, imamo približno sedem kilometrov novih asfaltnih cest. Prav tako obnavljamo vodovod Razdelj-Socka, tam bo sledilo še novo asfaltno ce- stišče, uredili smo dvorišče pri občinski stavbi in stavbi inšpektorata ter asfaltirano igrišče v Vojniku. Urejamo vodovode Brdce, Razgorce in Straža pri Dolu, začel se bo tretji del gradnje kanalizacije na Frankolovem. Izbran je tudi izvajalec za obnovo stavbe v Novi Cerkvi, ki bo začel delati v tem mesecu. Nabavili smo pet defibrilatorjev, ki so nameščeni na vseh gasilskih domovih. Kljub temu da razpisov za evropska sredstva ni, smo z manjšimi projekti uspešni. Ključnega pomena je dobro in složno delo svetnikov, ki resnično delajo v korist kraja in ljudi. Kaj je po vašem mnenju od lanskega praznika največja pridobitev občine Voj-nik? Največja pridobitev je nov občinski prostorski načrt, ki smo ga izdelovali kar devet let in je začel veljati prvega januarja letos. Omogoča razvoj občine. Zelo sem vesel tudi uspeha našega Božične- ga Vojnika, ki pomeni novo prepoznavnost Vojnika. Kaj bi lahko bilo še bolje? Kaj v občini najbolj pogrešate? Vsekakor nam manjka pločnikov in kolesarskih stez. Na tem področju pripravljamo dva projekta, in sicer kolesarsko pot od Dobrne do Celja in kolesarsko stezo od Vojnika do Škofje vasi. Za prvo so idejni projekti izdelani, za drugo bodo projekti za izvedbo končani do decembra. Upam, da bomo lahko že naslednje leto kakšen odsek tudi gradili. Potrebujemo tudi nov vrtec na Frankolovem. V vaši občini so tri večja središča, tri krajevne skupnosti. Poleg Vojnika sta večja centra Frankolovo in Nova Cerkev. Kako ustvarjate ravnotežje med vsemi tremi, da se eni ne počutijo prikrajšane na račun drugih? Res se trudimo, da izvajamo naložbe in pripravljamo dogodke v vseh treh krajevnih skupnostih. Koristi nam dobro delo svetov krajevnih skupnosti in njihovih odličnih predsednikov. Vsako leto so manjše naložbe povsod, v primeru večjih pa se dogovorimo za vrstni red tako, da ni nihče prikrajšan. Tudi večje prireditve so razdeljene: v Vojniku je na primer Božični Vojnik, v Novi Cerkvi pustni karneval in na Frankolovem prireditev Ostanimo prijatelji. Pred nekaj leti se je pojavila ideja o ribiško-lovskem muzeju Slovenije, ki bi bil v Višnji vasi pri Vojniku. Koliko je ta zamisel še živa? Zamisel je še živa in v povezavi z njo tudi delamo, za potrebna sredstva pa trenutno ustreznih razpisov ni. Iz sredstev proračuna tega ne moremo graditi. Za občane niso pomembni le dobre ceste in dobro gospodarstvo. Kako je po vašem mnenju v občini Voj-nik na kulturnem in drugih področjih? Življenje v občini Vojnik je zelo bogato. Imamo več kot Približno dvesto predlogov Praznovanje vojniškega občinskega praznika, ki je bilo v torek, je bilo v znamenju slovesne podelitve občinskih priznanj. Najvišje letošnje priznanje, zlati grb, je prejel vsestranski duhovnik dr. Vinko Kraljič, župnik v Črešnjicah. Med drugim ga je prejel za ohranjanje kulturne dediščine, avtorsko delo na glasbenem področju in za pomoč ljudem v stiski. Srebrni vojniški grb sta prejela Smučarsko društvo Vizore in Čebelarsko društvo Vojnik, ki praznujeta letos svoji obletnici. Bronasti grb je občina namenila Mihaeli Hren za njeno delo na različnih področjih, Dragici Mirnik za delo na invalidskem področju in Francu Ravnaku za gasilsko delo. Poleg teh priznanj je bilo podeljenih še devet tako imenovanih priznanj občine. Iz KS Frankolovo so jih prejeli Darja Flis, Jože Koštomaj in Marjan Vranc, iz KS Nova Cerkev Marija Gobec, Milan Lončarevič in Boštjan Sel-čan ter iz KS Vojnik Miran Kovač, Nataša Stožir Kovačič in Aleksandra Vrbič. Na javni razpis za letošnja občinska priznanja je bilo poslanih kar 192 predlogov. BJ TOPLOTNE ČRPALKE MITSUBISHI ELECTRIC ELEKTRO KLIMA STAGOJ Tel.: 03 781 22 61 www.klima-stagoj.si Župan Vojnika Branko Petre petdeset aktivnih društev, ki so poleg kulturnega dejavna še na športnem, dobrodelnem, gasilskem, turističnem in drugih področjih. Letošnje leto je bilo še posebej bogato s praznovanji različnih obletnic, ki so jih društva tudi odlično pripravila. Tudi letošnji srebrni grb sta prejeli društvi, Smučarsko društvo Vizore in Čebelarsko društvo Vojnik. Vsem predsednikom in članom sem zelo hvaležen za njihovo delo. Menim, da je to največje bogastvo našega kraja, zato je življenje v naši občini lepo in prijetno. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT Vojniški krog že peto leto V kraju je bila v soboto tekaška prireditev Vojniški krog, ki so jo pripravili že peto leto. Organiziralo jo je domače športno-rekreativno društvo Postani.fit, ki je nastalo leta 2011. Ustanovljeno je bilo, da bi povezalo športnike in rekreativce ter poživilo dogajanje na tem področju. V soboto je tekačem vreme odlično služilo. Prireditev je začel otroški Fitkov tek. Na 200 metrov sta zmagala med deklicami Ana Pavliha in med dečki Bor Pritržnik. Na 400 metrov sta bila najboljša Ajda Žveplan in Svit Janc. Odrasli so v Vojniškem krogu tekli na pet in deset kilometrov. Na pet kilometrov je dosegla rekord proge Renata Vetrih, med moškimi je bil najboljši Alen Lamper. Letošnja novost je bil tek na deset kilometrov, kjer sta se najbolj izkazala Marjetka Knez in Aljaž Pekovšek. Teklo je 130 udeležencev, štart in cilj sta bila pred stavbo občine. Za tiste, ki ne tečejo, je bil organiziran v okviru Vojniškega kroga pohod na Tomaž. BJ, foto: GrupA ЧИГ Najmlajši tekači na cilju 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Z osmimi križi v dveh službah Dr. Vinko Kraljič je župnik v Črešnjicah in na Svetini - Vsestranskemu duhovniku najvišje letošnje občinsko priznanje »Poklicala me je neka gospa iz Vojnika. Rekla je, da mi sporoča veselo novico,« je povedal o tem, kako je izvedel za priznanje, prejemnik letošnjega zlatega grba voj-niške občine dr. Vinko Kraljič. »To je priznanje za tisto, kolikor mi bog da zdravja in moči, da lahko delam v dveh župnijah. Tudi temu, kar sem prej napravil,« razmišlja o podeljenem zlatem grbu Kraljič. Prejel ga ni zgolj za svoje duhovniško delo, saj opravlja pri svojih 83 letih kar dve službi. Deluje kot župnik župnij Črešnjice in Svetina. Leta 2012, ko se je vrnil v domovino po dolgih letih službovanja v Nemčiji, je naprej prevzel delo v Župniji Črešnjice. Ta mu je posebej pri srcu že od mladosti. Dve leti pozneje ga je poklical škof in ga povabil, naj prevzame še Župnijo Svetina. Do Svetine - in z nje - je treba prevoziti kar petdeset močnih in bolj blagih ovinkov, je naštel. Tudi Črešnjice so na hribovitem območju. Iz bližnje okolice Vojnika, kjer zdaj živi, se tako v vozi s svojim avtomobilom v oba kraja, kjer mu dušno-pastirskega dela seveda ne manjka. Nekateri ga pomilujejo Opravlja redne maše tako ob delavnikih kot ob nedeljah. Na Črešnjicah začne ob nedeljah z mašo ob pol devetih zjutraj, na Svetini nadaljuje ob pol enajstih. V obeh krajih poučuje verouk, krščuje, poroča, opravlja pogrebne obrede, obiskuje bolnike, opravlja blagoslove domov od hiše do hiše ... V vsakem vremenu, med vročino, v megli, Dr. Vinko Kraljič pred svojo kapelico, postavljeno na vrtu dežju in snegu. Drugače kot tisti duhovniki, ki živijo v župnišču tik ob cerkvi. »Moč za vse to mi daje veselje, da lahko grem med ljudi in se z njimi sreču- jem. Nekateri me pomilujejo, vendar rad to delam,« je povedal dr. Kraljič. Na Svetini je celo v dveh vlogah, tudi v organistovi. Med maševanjem prav tako igra na harmonij, saj župnija organista nima. Občasno pomaga tudi v župnijah v Novi Cerkvi in Vitanju. V Črešnjice je rad zahajal že kot šolarček, in sicer k svojemu stricu. Ko je bil v duhovniški službi v Nemčiji, je v Črešnjice na primer pošiljal note za mladinski zbor in skladal zanj. Iz Nemčije je pomagal tudi po denarni plati in postal častni župljan Črešnjic. Odkar je tam župnik, je med drugim poskrbel za postavitev doprsnega kipa nekdanjega dolgoletnega župnika, izjemnega Štefana Kušarja. Dejaven je bil tudi na kulturnem področju, med drugim je obiskal vsakega bolnega župljana v celjski bolnišnici. Tudi Kušar je prejel pred dvema desetletjema občinski zlati vojniški grb. Kušar je med svojim vodenjem Župnije VRHUNSKO STAVBNO POHIŠTVO LESENE FASADE IN TERASE SAKRALNI OBJEKTI PROTIVLOMNA VRATA Najboljša izbira za vse, ki cenite: - prednost naravnih materialov, - optimalno toplotno in zvočno izolacijo, - zdrav, varen in varčen dom, - trende moderne gradnje ... Takšni trenutki počitka so redki. SPOSTOVANI OBČANI IN OBČANKE! Najlepše se vam zahvaljujemo za obisk in zaupanje našemu POSLOVNO-TRGOVSKEMU CENTRU VOJNIK ter vam hkrati iskreno čestitamo ob občinskem prazniku! KMETIJSKA ZADRUGA CELJE NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Dr. Vinko Kraljič, župnik v Črešnjicah in na Svetini Črešnjice poskrbel tudi za obnovo notranjosti in zunanjosti cerkve. In kako si dr. Vinko Kraljič polni baterije za moč in opravljanje kar dveh služb hkrati? Krepi ga tudi fizično delo, rad bere, trenutno prebira Valvasorjevo Slavo vojvodine Kranjske. »Večkrat se odpravim na sprehod po približno dve uri skupaj,« je povedal. Ceni sprehode po okolici Vojni-ka in Dobrne, po Rogli je pred dvema letoma hodil celo sedem ur skupaj. Kot duhovnik je že v mladih letih veliko prepešačil po službeni dolžnosti. Prepolno bogoslovje Z območjem občine Voj-nik je bolj ali manj povezan vse življenje. Odraščal je na manjši kmetiji v Vizorah pri Novi Cerkvi v družini s pe- timi otroki. »Kljub temu da smo živeli v pomanjkanju, smo bili vedno zadovoljni,« se spominja otroštva. V osnovno šolo so v toplejšem delu leta hodili otroci kar bosi, saj so si starši čevlje težko privoščili. Pozneje se je vedno vračal domov, nadvse je imel rad košnjo. »Z gimnazije sem včasih pisal očetu, naj s košnjo delno še počaka, da bom lahko zraven. Bilo je čudovito. Zbralo se nas je kakšnih osem koscev in ko smo delo opravili, smo sedli k malici ter po njej prepevali,« se spominja. Kmalu je začela zoreti tudi Kraljičeva odločitev za duhovniški poklic. Med drugo svetovno vojno je bila Nova Cerkev brez duhovnikov, saj so nacisti zavedna Slovenca od tam pregnali. Po vojni, ko sta se vrnila, je začel Vinko mini- Dr. Vinko Kraljič je dejaven tudi na kulturnem področju. »Glasbo imam tako v glavi kot v srcu,« pravi. Igranja na klavir se je učil že v gimnaziji, pozneje je bil med šestletnim študijem v Rimu dve leti na papeškem inštitutu za cerkveno glasbo. V njegovem študijskem programu so bili med drugim igranje orgel, skladanje in dirigiranje. Nato je nadaljeval študij teologije na papeški univerzi Angelicum. Pozneje, med delom v Nemčiji, je slovenskim zborom pošiljal svoje skladbe. Nekatere Kraljičeve pesmi pojejo na primer v Novi Cerkvi in celjski stolnici. strirati in je videl svojega vzornika v kaplanu. »Želja po duhovniškem poklicu je bila v meni že ves čas od osnovne šole,« se spominja. To so bili prvi povojni časi, ko je nova povojna oblast duhovnike preganjala. Kraljič je že teden po tistem, ko se je vpisal v bogoslovje, prejel poziv za služenje vojaškega roka. Običajno je bilo sicer, da so fantje prejeli takšne pozive šele po končanem študiju. Vojaščino je služil od leta 1956 v kazenskem polku v Vojvodini. Dve leti zapored je bilo zanj vsako soboto na vrsti dvourno zasliševanje, najprej na grd in nato na lep način. Ko ga oblastniki niso mogli prepričati, da bi se poslovil od študija za duhovnika, so ga želeli pridobiti za ovajanje kolegov. Spet ni klonil. Kljub vsemu temu je bilo bogoslovje takrat prepolno. Ko je bil tam Kraljič, je bilo več kot dvesto kandidatov za duhovnike. Iz njegovega razreda so odšli v bogoslovje kar trije sošolci. Tam so živeli izjemno skromno. Ena omara je zadostovala kar za vse tri ali štiri sostanovalce, saj je oblačil takrat primanjkovalo. »Ko je ljudem šlo slabo, so boga iskali. Tudi družine so bile številnejše, potrošništva še ni bilo,« razmišlja o takratnih razmerah in takratnih kandidatih za duhovnike. Letos so bili v celotni Sloveniji komaj trije novoma-šniki, številne župnije so že brez rednega duhovnika. S Sokličem in z Meškom Vinko Kraljič je bil najprej kaplan v Slovenj Gradcu pri znamenitem župniku Jakobu Sokliču, ki je že pred drugo svetovno vojno odprl svoj muzej umetnosti. Na Koroškem je Kraljič redno sodeloval tudi s slovenskim pisateljem Francem Ksaverjem Meškom, ki je bil župnik v bližnjih Selah. Na oba ima zelo lepe spomine. Pozneje je Kraljič v Rimu študiral cerkveno glasbo in je opravil še doktorat s področja spovedi. »Rim je moja velika župnija,« se rad spominja večnega mesta. Živel je v neogreva-ni sobi brez tekoče vode. Za preživetje je po mestu vodil romarje iz Nemčije. Duhovniki so ga začeli vabiti v Nemčijo. Ko je imel v Rimu počitnice, je odhajal na začasno delo v nemške župnije. Pozneje se je ustalil v župniji Ilbenstadt pri Frankfurtu, kjer je dolgo deloval med Nemci. »Ljudem sem rekel, da bom ostal med njimi približno tri leta, vendar sem nato pognal korenine,« se spominja. Poučeval je verouk, delal z različnimi skupinami, med drugim je imel na skrbi še otroški vrtec. Iz treh let jih je nato nastalo sedemintrideset. Prav tako je skrbel za različne nemške župnijske zbore, ki so peli tudi slovenske pesmi. »Ko so pevci zapeli kakšno slovensko pesem, so zbrani v cerkvi zaploskali,« se rad spominja. V nemški župniji je uveljavljal tudi slovenske običaje, med drugim postavitev tako imenovanega velikonočnega božjega groba. Poskrbel je tudi za prenovo znamenite ilbenstadtske župnijske cerkve, bazilike. Med malimi ljudmi iz Il-benstadta in Nove Cerkve so se stkale prijateljske vezi, tudi na osebni ravni, saj je prišlo do izmenjave različnih skupin. Kraljič je župljanom Ilbenstadta pokazal še druge lepote Slovenije, ne le Sorževega mlina in Dobrne. V času ko je bila Slovenija še revna, je organiziral tudi pomoč nekaterim slovenskim župnijam. BRANE JERANKO V podjetniškem duhu VOJNIK - V občini so pripravili zelo dobro obiskano motivacijsko podjetniško delavnico. Občina jo je organizirala zaradi spodbujanja podjetniškega ustvarjalnega duha in podjetništva nasploh. Delavnica je bila namenjena vsem generacijam. Udeležili so se je osnovnošolci in drugi občani, ki o podjetniški poti šele razmišljajo, podjetniki začetniki in uveljavljeni podjetniki. Slednji naj bi na mlade prenesli svoje izkušnje. Domača podjetnika Branko Čretnik iz Cenexa oziroma Fivie, ki se ukvarja z distribucijo filmov, in Janko Čepin iz Avtohiše Čepin sta tako zbranim predstavila svojo podjetniško pot in dolgoletne izkušnje. Sodelovali so tudi predstavniki Kluba podjetnikov občine Vojnik, celjske območne obrtno-podjetniške zbornice in regionalne gospodarske zbornice. Delavnico v Vojniku je vodil Matija Goljar, ki ga televizijski gledalci poznajo po motivacijski oddaji Štartaj, Slovenija. Projekt je med drugim prejel viktorja za posebne medijske dosežke. Goljar je predstavil nekatere uspešne podjetniške zamisli, ki so bile uveljavljene brez veliko denarja. Med drugim je predstavil tudi pot od podjetniške zamisli do prvega dohodka. BJ, foto: LEA SREŠ Motivacijske podjetniške delavnice se je udeležilo precej osnovnošolcev Telekom Slovenije POOBLAŠČENI PRODAJALEC 041/051 624 888 Q + © + O I + ti + Andrej Fegeš s.p., Arclin 21, 3211 Škofja vas VARČNI SISTEMI OGREVANJA IN HLAJENJA prenova kotlovnic toplotne črpalke talno ogrevanje klimatske naprave kotli na polena in pelete hladilnice za kleti in shrambe regulatorji ogrevanja servis in montaža www.termo.si (?) 041 654 405 TERMO Leon Vrečko s.p., Arclin 78a, 3211 Škofja vas -O 32 REPORTAŽA Z vsakim novim rodom bo Mohorjeva družba v Celju že 90 let - Muzej novejše zgodovine Celje pripravlja razstavo Čim enotnejši, tem močnejši! Verjetno ni Slovenca srednje in starejše generacije, ki ne bi vsaj slišal za Mohorjeve knjige. Še danes jih je mogoče najti na podstrešjih in v družinskih knjižnicah številnih slovenskih družin. Tako kot so mohorjanke zaznamovale generacije Slovencev, je Mohorjeva družba dala poseben pečat Celju. Letos mineva 90 let, odkar je sedež založbe v mestu ob Savinji. Častitljivo obletnico so v Muzeju novejše zgodovine Celje obeležili s pregledno razstavo, ki bo na ogled vse do konca leta. Skozi celjsko obdobje Mohorjeve družbe nas je popeljala avtorica razstave dr. Marija Počivavšek. Najstarejša slovenska založba je bila na pobudo Antona Martina Slomška v Celovcu ustanovljena leta 1851. Pomena pisane slovenske besede za širše množice se je zavedal že kot mlad župnik v Vuzenici. Idejo o ustanovitvi družbe za izdajanje slovenskih knjig je lahko začel uresničevati kot kanonik v Št. Andražu. Na gu-bernij v Ljubljani je leta 1845 vložil prošnjo za ustanovitev tovrstnega društva. Zavrnili so ga. Skupaj s celovškim stolnim kaplanom Andrejem Einspielerjem ter pisateljem in jezikoslovcem Antonom Jane-žičem mu je kot lavantinske-mu škofu čez nekaj let uspelo. Leta 1851 so v Slovenski Bčeli objavili poziv, oglas in pravila društva. Leto kasneje so izšle prve knjige. Leta 1860 se je društvo preoblikovalo v cerkveno bratovščino - Družbo sv. Mohorja. Kljub temu da je založba delovala pod katoliškim okriljem, je knjižni program krepko presegal verske okvire. Med naslovi je bilo precej izvirnega leposlovja, a tudi poučnih gospodarskih del. Med najbolj razširjenim čtivom so bile tako imenovane večernice oziroma večerniške povesti. Nastajanje kakovostnih del je družba spodbujala tudi z nagradami. Mohorjeve knjige pri vsaki družini Dvajset let po ustanovitvi je družba dobila dovoljenje za ustanovitev lastne tiskarne. Z naraščanjem števila naročnikov oziroma članov je prišla Mohorjeva v drugi polovici 19. stoletja v svoje zlato obdobje. S premišljeno založniško politiko je ogromno doprinesla h gospodarskemu razvoju slovenskih dežel in tudi k vsestranski razgledanosti ljudi. Na vrhuncu razširjenosti, leta 1918, je štela kar 90.512 članov. A prva svetovna vojna je hkrati povzročila globoko zarezo v delovanju družbe. Bojišča so terjala tako zaposlene kot svinec tiskarskih črk. Leta 1919 se je zaradi negotovih političnih razmer družba s tiskarno vred začasno umaknila na Prevalje, kjer je ostala vse do leta 1927. Po koroškem plebiscitu je postalo jasno, da je bil umik iz Celovca dokončen. Danes si težko predstavljamo, kakšen organizacijski izziv je bilo usklajevanje uredništva v Ljubljani in tiskarne na Prevaljah. Leta 1922 je to vlogo prevzel legendarni urednik Fran Saleški Finžgar in jo nato opravljal celih 30 let. Kaj pa je vas treba bilo Že od začetka je bilo jasno, da na Prevaljah družba nima dolgoročne prihodnosti. Med tehtanjem, ali bi jo preselili v Ljubljano ali Maribor, so se nazadnje odločili za Celje. V Celju so kupili hišo trgovca in kavarnarja Kosa v Prešernovi ulici 7 ter Mozetičevo hišo v Gosposki ulici 28, istočasno so začeli postopke za pridobitev dovoljenj za svoje delovanje. Kar pa je bilo vse prej kot enostavno. V Muzeju novejše zgodovine Celje bodo v sredo, 11. oktobra, odprli razstavo Čim enotnejši, tem močnejši! Obiskovalce bo v avdiovizualni obliki nagovoril sam Anton M. Slomšek. Animacija slike je nastala v sodelovanju s celjsko srednjo medijsko šolo. Ogledati si bo mogoče tudi posnetek pogovora z danes najstarejšim še živečim stavcem v Mohorjevi družbi Aleksandrom Videčnikom iz Mozirja in dokumentarni film o dolgoletnem uredniku F. S. Finžgarju. Vzporedno s celjsko razstavo bo po Sloveniji gostovala še njena potujoča različica. Avtorica razstave dr. Marija Počivavšek. Na razstavi si bo mogoče ogledati tudi črkovni regal s svinčenimi črkami in tiskarski ——-stroj za globoki tisk. Takšne tehnologije si danes skoraj ne predstavljamo več, a je tiskarko obrt krojila še ne tako dolgo nazaj. »Poslanstvo Mohorjeve družbe je presegalo verske okvire. Z izdanimi naslovi je želela poučevati, širiti obzorja, ljudi učiti umnega kmetovanja in jim približevati dosežke znanosti. Družba je prav tako presegala vsakokratne državne meje in povezovala Slovence na celotnem etničnem ozemlju, a tudi izseljence po Evropi, v ZDA in Kanadi,« je povedala dr. Marija Počivavšek. »K Celje ne prihaja Družba iskat dela in naročnikov, ker prinaša svoje delo s seboj. Ne gre torej za potrebo kraja, ampak za potrebo naroda slovenskega, ki bi brez Družbe sv. Mohorja kulturno nazadoval.« (Izprošnje Velikemu županu Mariborske oblasti, 1927) »K nekaj kratkih letih sem kot urednik Mohorjeve obiskoval oblastnike in njihove izpostavljence in poskušal doseči razumevanje in naklonjenost za Mohorjevo. Vsi, med vojno italijanski in nemški, po vojni domači >dejavniki<, so imeli Mohorjevo grdo zapisano, ker jim je bila po svojem temeljnem poslanstvu trn v peti - med vojno narodnostno, po vojni najprej ideološko, malo pozneje pa konkurenčno.« (Janko Moder, Mohorjev koledar 1996) »Junija 1926 so odborniki Mohorjeve pri okrajnem glavarstvu v Celju vložili prošnjo za tiskarsko koncesijo, vendar jo je celjski mestni svet pod vlado Samostojne demokratske stranke sprva odklonil, češ da ob treh tiskarnah mesto ne potrebuje še četrte. Pred Mohorjevo so namreč v mestu delovale že Zvezna, Rode & Martinčič in Celeja. Šele po letu prizadevanj in posredovanj ter po pritožbi velikemu županu v Mariboru je bila prošnja 5. aprila 1927 končno odobrena,« pripoveduje Počivav-škova. Konec oktobra 1927 se je začela selitev s Prevalj. V približno mesecu so v Celje pripeljali kar 38 vagonov opreme in gradiva. V sodobno urejenih prostorih v Prešernovi ulici je imela Mohorjeva poleg uprave, tiskarne in knjigoveznice tudi knjigarno in trgovino s pisarniškimi potrebščinami. Delavci v izgnanstvo, slovenske knjige v mlin V Celju je Mohorjeva dobila nov zagon. Ob dotedanjih rednih zbirkah, kot so bili koledarji, Slovenske večernice, Zgodovina slovenskega naroda in Življenje svetnikov, je urednik Fran S. Finžgar zasnoval še Mohorjevo knjižnico, Cvetje iz domačih in tujih logov, Cerkvenih očetov izbrana dela, Slovstveno knjižnico in Znanstveno knjižnico. Od periodike so izhajali dotlej goriška literarna revija Mladika, Književni glasnik, krajši čas pa tudi Poslopje Mohorjeve družbe v Celju v 20. letih prejšnjega stoletja REPORTAŽA 33 dragocena »Mladikarji« pri Frnzgarju. Fran S. Finžgar (levo) je bil urednik Mohorjeve družbe celih 30 let. Jože Planinšek, predsednik: »Mohorjeva družba je več kot založba. To so ljudje, zgodbe, ki so jih pisali s svojim življenjem, njihova izgorevanja za dobro besedo, vztrajanja in potrpljenje, ko je bilo slutiti, da bo vsega konec. To so molitve in darovanja, skrite žrtve in iskrena veselja. To so stvari, ki niso bile lahke, a je bilo zanje vredno živeti ali pa so bile lepe in osrečujoče, a niso nikogar nesle. Lepo bi bilo, če bi vse to lahko dali na razstavo. Morda pa tudi ne, saj tisti, ki so Mohorjevi najboljše želeli, ne bi bili za to.« M' * Slovenski gospodarski list. Pred drugo svetovno vojno je imela družba približno 50 zaposlenih, posamezne knjige redne letne zbirke pa so dosegale naklado do za danes nepredstavljivih 48 tisoč izvodov. Ob svoji osemdesetletnici je družba prejela tudi državno odlikovanje red sv. Save I. reda. Z nacistično zasedbo Avstrije leta 1938 je bilo najprej za- trto delovanje družbe v Celovcu, nekaj let kasneje še v Celju. Mohorjeva tiskarna je postala Cillier Drückerei, nato Südost-Druck. Veliko zaposlenih je bilo izgnanih, večina slovenskih knjig pa je končala v papirnici Radeče. A tudi v teh najtežjih časih družba ni ugasnila. V omejenem obsegu in nizkih nakladah so knjige izhajale v ljubljanski škofiji. rmß »Mohorska knjiga naj ostane pri hiši! Ni za enkrat, je za dolgo, za vedno, za kesnejše rodove; čim starejša, tem večjo vrednost bo imela.« (Fran S. Finžgar, Mohorjev koledar 1927) 90.512 članov je štela Mohorjeva družba na višku leta 1918. 48 tisoč izvodov so dosegle najvišje knjižne naklade. 40 milijonov izvodov knjig, učbenikov in revij je družba izdala v 166 letih delovanja. Med starimi zaslugami in novim omejitvami Povojna leta povsem prave osvoboditve Mohorjevi družbi niso prinesla. Tako vplivna kulturno-izobraževalna ustanova v novem družbenem sistemu seveda ni mogla ostati brez nadzora. Tiskarno so vodili komunisti, založbo katoliki. Politika je imela svoje predstavnike tudi v odboru in založniškem svetu. Vse to je med bralce vnašalo precej zmede, izhajanje knjig pa je oviralo tudi pomanjkanje papirja. Včasih zares, spet drugič je bil to le priročen izgovor za neformalno cenzuro. Leta 1950 je nova oblast nacionalizirala tiskarno in poslovno stavbo. Iz tega je izšel najprej Celjski tisk, kasneje Cetis. A zgodovinske zasluge založbe so bile za narodno prebujenje prevelike, da bi jih lahko nova oblast spregledala. Med tistimi, ki so se po vojni odkrito zavzeli za obnovo Mohorjeve, je bil na primer pisatelj Preži-hov Voranc. Po drugi svetovni vojni so se dotedanjim zbirkam pridružile še Zadružna knjižna izdaja, Leposlovna, Dramska in Mladinska knjižnica. Število članov se je počasi spet vzpenjalo in doseglo številko 60 tisoč. V Celovcu in Gorici sta vzporedno delovali sestrski družbi. Leta 1994 je Mohorjeva odkupila svojo nekdanjo hišo v Prešernovi ulici 23, desetletje kasneje jo je obnovila in dogradila sodoben atrij. Kot je ob pripravi razstave zapisala dr. Počivavškova, Mohorjeva še danes soustvarja slovensko nacionalno identiteto na področju kulture in znanosti. Za svoje poslanstvo je leta 2001 prejela tudi zlati častni znak svobode. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA »Tudi danes prav vsi zaposleni z veliko predanostjo in srčnostjo pripravljamo knjižni program Mohorjeve družbe, saj ga želimo oblikovati tako, da odgovarja na potrebe sodobnega bralca - a nikoli samo za >mimogre-de<, ampak tako, da hkrati usmerja bralčev intelektualni in duhovni razvoj,« je povedala ravnateljica dr. Tanja Ozvatič. Mohorjeve knjige so zakladnica, ki v svojih arhivskih izdajah skriva neprecenljivo narodovo bogastvo. Branje starih Mohorjevih koledarjev je kot pripoved zgodovine v živo. Skrbnica te izjemne dediščine je danes ravnateljica družbe dr. Tanja Ozvatič. Kot pravi, se nekatere stvari še danes niso spremenile. Ljudje tudi danes na hitro preletijo množico površnih vesti, le malokdo pa se posveti poglobljenemu branju. »Knjige, ki jih manjšinski bralci vedno znova prebirajo z navdušenjem, ki pustijo plemenito sled in nenazadnje bogatijo slovenskega duha in našo omiko, se prodajo v zelo nizkih nakladah. A prav zaradi vztrajanja v zvestobi svojemu izvornemu poslanstvu, izdajanju knjig, ki >um razsvetliti, srce in voljo ljudi požlahniti morejo<, kot je zapisal Anton Martin Slomšek, je Mohorjeva obstala teh 166 let,« pravi dr. Ozvatičeva. Če je Mohorjeva naučila ljudi slovensko brati, peti in moliti in je zaslužna, da smo kot narod obstali ter dosegli kulturno zavidljivo raven, so danes njene knjižne izdaje številno le skromen del obsežne slovenske knjižne produkcije. Finžgar je leta 1926 zapisal tudi: »Pomislimo, da ima naš mali narod na leto nad 140 časopisov in da spišemo Slovenci letno do 250 raznih novih knjig. Kako ogromno delo!« Letno število knjižnih izdaj na slovenskih tleh se je od takrat skoraj podvajseterilo. »Številne Mohorjeve knjige in njihovi avtorji so bili prepoznani z najuglednejšimi nagradami. Morda ne dosežejo dovoljkrat odmevne medijske pozornosti, prav vsaka od izdanih knjig, naj bo iz otroškega programa, iz programa domačega in prevodnega leposlovja, strokovnih knjig in priročnikov ali znanstvenih monografij, verskega ali šolskega programa, ostaja zagotovilo kakovostnega branja in zvestobe vrednotam, ki so Slovence utrdile kot narod.« Kot pravi sogovornica, so Mohorjevo gradili številni rodovi gorečih in plemenitih ljudi, velikih Slovencev. »S hvaležnostjo in s ponosom se oziramo na to bogato narodovo dediščino, ki pomeni tudi veliko odgovornost.« 34 REPORTAŽA V Muzeju motociklov Grom je na ogled prvi aerodinamični motor, ki ima obliko ribe. »Motor je trn v peti vsem zbirateljem. Poleg mojega so na svetu še samo trije,« pripoveduje Grom. Med številnimi motocikli posebno mesto zavzema najstarejši puch v še originalni barvi. Raj za motociklistične sladokusce Muzej motociklov Grom z Vranskega praznuje dve desetletji delovanja Kdo bi si mislil, da je v drugem nadstropju ene od trških zgradb v središču Vranskega ena najbogatejših zasebnih zbirk starodobnih motociklov v vzhodni Evropi? V Muzeju motociklov Grom, ki je nedavno praznoval dve desetletji obstoja, sta prikazana tako razvoj kot zgodovina slovenskega in svetovnega motociklizma. Lastnik Petja Grom je v štirih desetletjih poleg najdragocenejših motorjev uspel izbrskati in odkupiti tudi redke registrske tablice iz obdobja pred drugo svetovno vojno, pri čemer ne manjkajo niti usnjene in lanene obleke, čelade, medalje, značke in drugi redki predmeti. Po žilah Petje Groma se pretaka zbirateljska kri. Vse življenje že nekaj zbira. Naj bodo to stare zarjavele pištole ali znamke. Leta 1977 so na vrsto prišli tudi motocikli. Morda zaradi otroške želje, da bi imel motor, a mu ga straši niso dovolili imeti, še bolj verjetno zaradi njegovega dela predavatelja v srednji tehnični šoli v Celju. Skupaj z avtocesto Rojen Tržačan s štajersko--primorskimi koreninami, ki se je z ženo Savinjčanko po študiju ustalil na Vranskem, je v vseh teh letih ustvaril dragoceno in pestro zbirko, katere edinstvenost sta že sredi 90. let prepoznala župan takratne skupne Občine Žalec Milan Dobnik in načelnik upravne enote Milan Krajšek. Predlagala sta mu, naj jo odpre za širšo javnost. Grom je na to pristal le pod pogojem, da bo na avtocesti pri Vranskem postavljena tabla, kar je bilo v tistem času precej težko, a mu je uspelo. Muzej motociklov Grom je vrata odprl 19. septembra 1997, in sicer natančno uro pred odprtjem avtoceste Arja vas-Vransko, kjer tabla za muzej stoji še danes. V vseh teh letih so ga tudi po zaslugi te table obiskali številni tako domači kot tuji obiskovalci. »Vsak zbirko gleda s svojimi očmi. Večino zanimajo motorji, ki jih ljudje poznajo iz mladosti ali so jih vozili njihovi očetje. Pogosto imajo zato s sabo kakšno staro fotografijo in me sprašujejo, za kakšen motor gre in če ga imam v svoji zbirki,« pripoveduje Grom, ki jih večinoma razveseli, saj je v njegovi zbirki, v kateri je približno 150 motociklov iz različnih časovnih obdobij do devetdesetih let prejšnjega stoletja, večina motorjev, ki so jih vozili naši predniki. Tudi prvi aerodinamični motor Grom veliko pozornost namenja zgodovini slovenskih znamk in izumiteljev, vendar to ne pomeni, da s svojo zbirko ne zadovolji velikih evropskih zbiratelj-skih imen in strokovne javnosti. »Večina zbirateljev je monotematskih, se pravi, da zbirajo zgolj motorje določe- ne znamke. Kot arhitekt gledam bolj na vtis, ki ga nek motor z barvo in videzom naredi name,« pripoveduje Grom, ki je ponosen na prav vsak eksponat, tudi na tiste najbolj skromne iz tovarne Tomos, v svoji zbirki pa ima celo nekaj takšnih, ki segajo po svoji pomembnosti v sam svetovni vrh. Na ogled so prvi aerodinamični motor na svetu, motor, prilagojen za ženske v krilu, najstarejši puch v originalni barvi, dragocena zbirka Tomosovih dirkalnih mopedov, vojaški pol motor in pol goseničar ... Poleg mo-tociklov hrani kolesa, redke registrske tablice, medalje, značke, plakate, uniforme, vse, kar je povezano z začetki motorizacije naše države. »V muzeju imam največjo zbirko starodobnih moto-ciklov v vzhodni Evropi. So posamezne lepe manjše zbirke, a toliko eksponatov na enem mestu v vzhodni Evropi ni nikjer. Drugače je na zahodu, kjer so večje in Muzej motociklov Grom je dve desetletji delovanja obeležil s slavnostno prireditvijo, na kateri je lastnik Petja Grom predstavil tudi svojo novo knjigo Prvih 20 let muzeja motociklov in o Slovenski veteranski avto-moto zvezi. Slovesnosti so se med drugimi udeležili predsednik Borut Pahor, ki je z Gromom odkril spominsko ploščo, minister dr. Peter Gašperšič, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja dr. Tanja Roženbergar in vidni člani mednarodne organizacije za starodobna vozila Fiva. Na ogled je bil originalen prvi motor Valentina Rossija. Kljub temu da ga večina obiskovalcev spregleda oziroma na prvi pogled morda ni tako privlačen, je Gromu še posebej pri srcu. Gre za prvi slovenski motor Pohorc. Izdelovati naj bi ga začeli serijsko, a se je tovarna raje usmerila v druge vrste vozil. Za obiskovalke je še posebej zanimiv motor, prilagojen za ženske v krilu, ki izhaja iz časa, ko se še ni spodobilo, da bi ženske nosile hlače. bogatejše zbirke, a so tam tudi drugi pogoji zbiranja in daljša tradicija.« Muzej dopolnjuje edinstvena knjižnica, v kateri hrani 40 tisoč strokovnih knjig, s katero je ves čas dopolnjeval svojo tehnično zapuščino. Nekateri ga ljubijo, drugi sovražijo Gromu, ki je tako kot žena po izobrazbi arhitekt, so oblikovanje tako bogate in pomembne zbirke motociklov omogočile finančne zmožnosti, predvsem pa ljubezen do starodobnih motociklov, ki jim namenja večino svojega časa. Ukvarja se tudi z vodenjem Slovenske veteranske avto-moto zveze (SVAMZ), katere zametki se prepletajo prav z začetki odpiranja zbirke in s tem tudi z začetki uza-konjenja pojma starodobno vozilo ter razločevanja tega od ostalih rabljenih vozil. Ob 20-letnici delovanja je izdal knjigo Prvih 20 let muzeja motociklov in o Slovenski veteranski avto-mo-to zvezi. »Knjiga je delno avtobiografska, ker o meni vedno krožijo neke čudne informacije. Polovica zbirateljev na tem svetu me ljubi, druga polovica sovraži,« ob koncu še dodaja Grom, ki je v knjigi predstavil svoje življenje, od kod prihaja, s čim se ukvarja. Pozornost je seveda namenil tudi muzeju, ki ga je predstavil s pomočjo časopisnih člankov. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA REPORTAŽA 35 Po odkritju spominske plošče, ki leži nedaleč od sodniškega stolpa, v bližini restavracije. Prvi z leve je Andrej Vipotnik, ki bo kmalu dopolnil 84 let. Njegov slovenski rekord na 800 m je vztrajal več kot dve desetletji. Ob njem je Mirko Kolnik, ki je v začetku šestdesetih let spadal med deset najboljših deseterobojcev na svetu. Bil je na OI v Rimu. Štiri leta prej je na OI v Cortini na smučeh tekla Amalija Arbaiter Belaj. V sredini je Simo Važić, ki se je rodil leta 1934 v Raščanih, 21 let kasneje se je pridružil Kladivarju in mu ostal zvest do danes. Na 1.500 m je tekel na OI v Tokiu leta 1964. Marijana Lubej je bila štirinajstkrat jugoslovanska prvakinja. Po OI v Mehiki jo je s steze oddaljila poškodba pete. Marko Račič je najstarejši slovenski olimpijec, zdaj šteje 97 let. Povsem desno je šprinterka iz Radeč Olga Šikovec, ki se je v Zagrebu poročila z legendarnim novinarjem in urednikom Sportskih novosti Vilkom Luncerjem. Veliko atletsko ime dobilo spominsko ploščo Stota obletnica rojstva Fedorja Gradišnika V nedeljo je minilo sto let, odkar se je v družini znanega celjskega lekarnarja in kulturnega delavca rodil Fedor Gradišnik. Z njegovim imenom in delom je povezan nastanek Atletskega društva Kladivar. Kot predsednik ga je vodil dolga leta. Tedaj je celjska atletika dosegla tudi svoj kakovostni vrh. Umrl je 3. februarja 1983, v 66. letu. Na štadionu, ki ga je sam pomagal graditi, so mu postavili spominsko ploščo, ki bo Olga Šikovec Luncer je bila izjemno razpoložena. »Fedor je bil jezen, ko sem mu sporočila, da odhajam v Zagreb. Dejal je, da me bo v šprintu premagala atletinja Kladivarja. In res se je to zgodilo. Leta 1966 sem imela zadnjo tekmo in sredi Zagreba me je prehitela Marijana Lubej. Seveda sem_ ji privoščila,« se je spominjala Šikovčeva. Jože Kopitar: »Fedor Gradišnik je dobil posteljo v koči. Toda sam je legel na tla, nam, nekaterim tekmovalcem, pa prepustil posteljo.« trajen spomin nanj. Odkrili so jo Marijana Lubej, njegova življenjska sopotnica, predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar, predsednik Atletskega društva Kladivar Stane Rozman in župan Mestne občine Celje Bojan Šrot: »Gre za izredno lepo gesto. Spominsko ploščo so postavili pravzaprav svojemu ustanovitelju. Bil je duhovni vodja, velik prijatelj ne le celjske atletike, temveč tudi celjskega športa.« Pred tremi leti je bil Šrot na prizorišču EP v Zürichu in je bil priča osvojitvi šestega mesta Martine Ratej v metu kopja. Vivodov drugi oče Marijana Lubej, nekoč najhitrejša Slovenka in Ju-goslovanka, proglašena za najboljšo slovensko športnico ob prvem izboru leta 1968, je bila kratka, a jedrnata: »Zelo sem vesela za to, kar se je zgodilo. Prepričana sem, da si je Fedor Gradišnik to resnično zaslužil.« Tekmovala je na olimpijskih igrah v Mehiki leta 1968. Osem let prej, na vrhuncu Gradišnikovega delovanja, so bili na OI v Rimu Olga Šikovec, Draga Stamejčič, Stanko Lorger, Roman Lešek, Jože Brodnik in Mirko Kolnik. Gradišnik je bil tudi trener Branka Vivoda, slovenskega in jugoslovanskega rekorderja v Delo Fedorja Gradišnika je izredno pomembno tudi za komunalno ureditev in gospodarsko rast Celja. Kratko obdobje je bil celo predsednik občinskega mestnega ljudskega odbora. skoku v višino: »Presrečen sem, da so se na takšen način spomnili Fedorja Gradišnika, mojega trenerja. A ni bil le moj trener, bil je tudi moj drugi oče. Veliko sem se naučil od njega, dobro sva se razumela, pa še moji rezultati so bili kar dobri za tiste čase ...« Trener vseh atletov Legendarne osebnosti se dobro spominja dvakratni olimpijec v skoku s palico Roman Lešek, ki je avgusta dopolnil 80 let: »Z atletiko sem se začel ukvarjati leta 1952 in Fedor je bil moj trener. Bil je izvrsten organizator, sprva pa trener večine ali celo vseh Kladivarjevih atletov, Zelo lepo smo se imeli.« Jože Kopitar, dobitnik zlatega celjskega grba, je bil tudi atletski trener in priznan arhitekt: »Iz spomina se mi je utrnilo tole. Imeli smo mladinski smučarski dvoboj s Tržičem. Fedor Gradišnik je dobil posteljo v koči. Toda Branko Vivod: »A Fedor ni bil le moj trener, bil je tudi moj drugi oče.« sam je legel na tla, nam, nekaterim tekmovalcem, pa prepustil posteljo. Prvo tribuno je on zasnoval. Poklical je Čmaka z Gomilskega in njegovi tesarji so opravili delo. Pri kasnejših prenovah sem sodeloval tudi sam s projektiranjem. Res je, zgodaj, prezgodaj je umrl. Zelo bi nam še koristil.« Nazaj za prihodnost Spominsko ploščo je odkril tudi predsednik AZS Roman Dobnikar: »Z velikim zanosom sem prišel v Celje. Ponosen sem, da Kladivar, ki ima izjemno tradicijo, vztraja pri dobrem delu in je med najboljšimi slovenskimi klubi oziroma je najboljši klub. Za prikaz atletske vadbe je skrbela tudi olimpijka iz Sydneyja 2000 Anja Valant. Nikoli ne smemo pozabiti na preteklost, če hočemo delati dobro prihodnost. Entuzia-zem v športnem Celju še živi, v mestu je zelo veliko vrhunskih športnikov. Pozna se tudi učinkovita prisotnost občinskih struktur. Izkoristil sem priložnost in od župana Šrota dobil zagotovilo, da nam bo pomagal pri prenovi štadiona.« Atletsko društvo Kladivar je eno redkih v Celju, ki goji zelo spoštljiv odnos do zgodovine kluba, uspehov in tradicije. To je ponovno dokazalo, a zagotovo ne zadnjič. Sedmo leto ga z veliko vnemo vodi Stane Rozman: »Izjemno sem zadovoljen. Dogodek je v celoti uspel. Obiskala so nas legendarna atletska imena. Prišla bi tudi Alma Butia Car, a ima zdravstvene težave. V soboto smo predstavili naše vrhunske atlete in obenem vse naše mlade tekmovalce.« DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Sonce je prijetno grelo in priložnost za pogovor so izkoristile Martina Ratej, že več let najboljša slovenska atletinja, Zvonka Blatnik, ki zdaj medalje osvaja še v veteranski atletiki, in Jolanda Čeplak, bronasta na OI v Atenah leta 2004. 36 ZA ZDRAVJE Г ^EUROPA «If« DOHNA 2017 CELJE J? > - ■■■ "S" ■ sr. 7 šiM ЈШЉл № тл * Drevesa v pleteninah tudi v Celju Rožnati oktober: ljudje z rakom dojk niso le številke! Oktober je svetovni mesec boja proti raku dojk. To je najpogostejša oblika raka pri ženskah. V Sloveniji vsako leto zboli skoraj 1.300 žensk in približno deset moških. Rak dojk je visoko ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj. Zato sta za zmanjševanje umrljivosti pomembna predvsem zgodnje odkrivanje bolezni in takojšnje učinkovito ter vsaki bolnici prilagojeno zdravljenje. V slovenskem združenju za boj proti raku dojk Europi Donni želijo obeležiti rožnati oktober z osveščanjem javnosti, da je ravno zgodnje odkrivanje te bolezni ključnega pomena. Z oktobrskimi akcijami bodo opozorili, da rak in vse ženske kot tudi moški, ki zbolijo, niso samo številke. Rak dojk je obvladljiva in zazdravljiva bolezen, če jo pravočasno odkrijemo in skrbimo za zdrav odnos do sebe, okolice in narave. Kljub osveščanju javnosti je v Sloveniji preživetje bolnic z rakom dojk še vedno slabše od evropskega povprečja. Razlog za to je predvsem pozno odkrivanje bolezni. Skoraj polovica žensk namreč pride prvič k zdravniku z že lokalno na-predovano boleznijo. SŠol, foto: SHERPA Pohvalno! Letos bodo rožnati oktober obeležili na prav poseben način. V številnih občinah bodo namreč nekatera drevesa ovili v rožnate pletenine. Ovijanje s pleteninami predstavlja spoštljiv odnos do telesa, narave in dreves, ki so simbol moči, ki je prisotna v vseh nas in jo je treba v vmesnem življenjskem obdobju (diagnoza, zdravljenje in po bolezni) priklicati oziroma na novo zgraditi. Drevesa so ovijali v Celju v torek, in sicer v drevoredu pri Mišku Knjižku (na fotografiji). Pletenine so konec preteklega tedna pripravljali v Medobčinskem društvu delovnih invalidov Celje. Projekt vodi Združenje Europa Donna Slovenija, Ljudska univerza Celje pa ga kot partner podpira in je organizirala dogodek v lokalnem okolju. Akcijo podpira tudi Mercator s projektom Ustavi. se. Dogodka v Celju so se udeležili tudi rokometaši RK Celje Pivovarna Laško. Rokometni klub bo namreč dve svoji tekmi v oktobru, ki ju bo odigral doma, posvetil osveščanju o raku dojk. Del kupnine od prodaje vstopnic za tekmo lige prvakov 14. oktobra (z rokometnim klubom Meshkov Brest) in tekmo v Seha ligi 21. oktobra (z rokometnim klubom Vardar) bo klub namenil za pomoč pri nakupu naprave za merjenje kostne gostote ter mišične in maščobne sestave telesa za Onkološki inštitut v Ljubljani. RK Celje bo celotno sezono v gostovanju odigral v rožnatih dresih, ki jih bodo konec sezone dobrodelno dražili in izkupiček namenili Europi Donni. Skupaj ohranjajmo dojenje Svetovni teden dojenja Svetovna zveza za dojenje in tudi Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije želita usmeriti pozornost družbe k ohranjanju in spodbujanju dojenja. Slogan letošnjega svetovnega tedna dojenja je Skupaj ohranjajmo dojenje. Z njim organizatorji številnih aktivnosti osvetljujejo pomen prizadevanj posameznikov, skupin in celotne družbe za to, da bi vsem materam, ki si želijo dojiti svoje otroke, to tudi omogočili z informacijami, s podporo, pomočjo in s kar najboljšimi pogoji za uresničevanje materinstva. V zadnjem času se vedno bolj govori o pozitivnih učinkih dojenja. Po rojstvu otroka približno 40 do 80 odstotkov mater doživi poporodno oto-žnost - gre za blažje spremembe razpoloženja, ki so prehodne narave in ne potrebujejo zdravljenja. V zadnjem času so strokovnjaki ugotovili, da lahko dojenje matere varuje pred poporodno depresijo. Študije so pokazale, da doječe matere spijo več kot matere, ki otroka hranijo z mlečnimi pripravki, in več kot tiste, ki kombinirajo oba načina. Enoletno dojenje naj bi bilo povezano tudi z boljšim duševnim zdravjem otroka do štirinajstega leta. Odločitev za dojenje ali drugačne načine hranjenja dojenčka sodi med svobodne izbire posameznice, zato v Društvu svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije poudarjajo predvsem podporo ženskam pri njihovi odločitvi, da bodo otroka dojile. Zaradi otrokovih potreb svetujejo, naj začnejo mame uvajati mešano prehrano v 26. tednu, torej ko otrok dopolni šest mesecev, in naj ne prelagajo začetka uvajanja mešane prehrane na kasnejši čas. Uvajanje mešane prehrane se po priporočilu otrokovega pediatra lahko začne že prej, vendar ne pred 17. tednom. Kako negujete svoje srce? Bolezni srca so v razvitih deželah ponavadi najpogostejši vzrok smrti Koronarni klub Celje je minuli četrtek organiziral dan odprtih vrat ob svetovnem dnevu srca. Obiskanost kluba je bila izjemno visoka, saj so med drugim omogočili tudi merjenje krvnega tlaka in holesterola. Sporočila ob letošnjem svetovnem dnevu srca so zdrav način življenja, preverjanje pokazateljev lastnega zdravstvenega stanja in pravo- časno ukrepanje ob pojavu znakov. Vse to lahko prepreči nastanek bolezni. Celjski koronarni klub je za našo regijo nepogrešljiv, saj ne le da svetuje, ampak bolnikom tudi pomaga pri vseživljenjski rehabilitaciji z omogočanjem telesne dejavnosti in zdravstvenoizo-braževalnim delom svojih članov. Predsednik kluba Franjo Luc ocenjuje, da je v klubskih izpostavah v vseh občinah na Celjskem približno tristo članov pretežno starejših od 65. leta. Vendar kot pravi, so bolezni srca vedno bolj težava tudi mlajših, zato so informacije in možnosti za krepitev zdravja, ki jih bolniki dobijo v klubu, nepogrešljive. »Slovenija je v zadnjih letih zelo uspešna na področju preventive bolezni srca in ožilja. Do leta 2025 naj bi uspela zmanjšati prezgodnjo umrljivost za 25 odstotkov. Prvič se je zgodilo, da je število smrti zaradi bolezni srca med moškimi manjše kot število smrti zaradi onkoloških bolezni,« pravi ustanovitelj Koronarnega kluba Celje primarij Janez Tasić, ki je s svojo aktivnostjo v koronarnem klubu storil izjemno stvar za našo regijo. Bolezni srca so v razvitih deželah ponavadi najpogostejši vzrok smrti. Milijonom ljudi tudi zmanjšajo kakovost življenja, tako da jim omejujejo aktivnost s povzročanjem bolečin, kratke sape, utrudljivosti, napadov omedlevice in anksioznosti. Široka paleta bolezni lahko prizadene srce tako, da zmanjša njegovo črpalno sposobnost. Zato je na znake obolenja srca treba biti pozoren in predvsem pravočasno poiskati nasvet zdravnika. Ta le s pregledom lahko omogoči pravočasno zdravljenje, ki je lahko zelo uspešno. REPORTAŽA 37 Desno je tipična sekira za obglavljanje, sekanje prstov ali rok, levo je sramotilni steber. Na panoju so risbe iz zakonika cesarice Marije Terezije, imenovanega Terezijana, iz leta 1769. V njem je tudi 36 bakrorezov, ki natančno prikazujejo mučenje in naprave ter opisujejo, kaj mora početi rabelj. Nürnberska ali jeklena devica - gre za sarkofag s konicami na notranji strani. Vanj so lahko žrtev zaprli za več dni. Primer sramotilne maske, ki so jo nataknili obsojencem pri sramo-tenju. Zmajsko glavo z dolgim jezikom so natikali ženskam, ki so preveč jezikale. "V' Nekoč k morišču, danes pred televizijo Stalna razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja na Starem gradu - Devet eksponatov pripoveduje zgodbe Mračno klet Friderikove-ga stolpa na Starem gradu osvetljuje pritajena rdeča svetloba, nekje iz ozadja se sliši glasba, ki spominja na grozljivke. Vse to poleg mučilnih naprav, ki so razstavljene v prostoru skupaj z nazornimi opisi, kako so jih nekoč uporabljali, prispeva k temu, da lahko zaslutimo grozo časa med 16. in 18. stoletjem, ko je bila uporaba mučilnih pripomočkov pri prestopnikih, pravih ali po krivici obtoženih, predpisana, kaznovanje pa je bilo javno v obliki premišljenih predstav za ljudstvo. Tudi zato se nova stalna razstava, ki jo je Zavod Celeia Celje na gradu odprl konec avgusta, imenuje Teater groze. Kustos razstave je Celjan, zgodovinar dr. Andrej Stu-den, ki se ukvarja z manj običajnimi temami iz preteklosti, med drugim je o zgodovini kriminala in kaznovanja na Slovenskem pred leti napisal knjigo Rabljev zamah. Zato ga je zavod Celeia povabil k sodelovanju in nastala je razstava, ki prinaša na grad novo zanimivo vsebino, ki jo bogati zloženka v slovenščini in angleščini. V prihodnje naj bi zavod razstavo še dopolnil z videoprojekcijo, obiskovalce pa naj bi prihodnje leto pričakal kostumiran vodnik, kar bo še dodatno prispevalo k naježenju kože. Je danes kaj drugače? Če ogled vsega razstavljenega vzbuja srh, pa se hkrati vprašamo, kako je mogoče, da so se ljudje lotili tako barbarskega početja, kot je mučenje, in da so se množice naslajale ob javnih usmrtitvah. Ne gre torej le za zgodovinski prikaz nekega časa, ampak je to tudi tema za sociologe, psihologe, antropologe in še koga. A kot poudarja Studen, ki je na svetovni dan turizma, ko je zavod omogočil brezplačen voden ogled razstave, popeljal številne obiskovalce med eksponati, je domišljanje, da smo danes kaj bolj civilizirani, zgrešeno. »Tudi v današnjem svetu se dogajajo pek lahko nadaljeval. Priznanje, izrečeno med mučenjem, je morala žrtev ponoviti še za zapisnik, sicer se je mučenje ponovilo, nato ji je sodišče določilo kazen - če je sploh dočakala ta del in ni že prej podlegla mučenju. Preiskava se je dogajala za zaprtimi vrati. Nič čudnega, da so nekatere ženske v čarovniških procesih izrekale fantastična priznanja, na primer da so na metli letele na Donačko goro, da so tam občevale s hudičem, imele velike po- »Na čarovniškem procesu proti Marini Vukanec v Hrastovcu leta 1673 je ta do konca zanikala obtožbe. Potem ko je v šestih dneh presedela na čarovniškem stolu kar 83 ur in so ji v čevlje večkrat vlili razbeljen loj, se ji je zmešalo in kmalu zatem je izdihnila.« spokoril z bogom in sam s sabo, takrat je imel na voljo boljšo hrano in pijačo, kar je v Ameriki pred smrtno obsodbo še vedno v navadi,« je pojasnil Studen. Tudi rabelj je imel tri dni časa, da je pripravil morišče. »Vse to lahko razberemo iz zapisnikov mestnih blagajnikov, ki so rablju za vse to izplačali poseben honorar. Res so rablji kar dobro zaslužili, a bili so nezaželene osebe, živeli so na obrobju mesta, ljudje so verjeli, da lahko zbolijo ali umrejo, če se jih dotaknejo. Rabelj si ni smel privoščiti napake oziroma slabo opravljenega dela. Usmrtitev je morala biti brezhibna. Ob zamahu je njegovo delo zahtevalo mirno roko, hladne in preračunljive možgane ter mesarsko-kirurške spretnosti,« meni Studen. »Le tako je bila množica zadovoljna, saj je ocenjevala pravičnost oblasti in pravosodja. To je bil čas brez televizije in medijev, to je bil res teater, vsi so imeli kostume, scenarij usmrtitve je bil napisan, sce- no je predstavljalo morišče.« Oblast je namreč računala na zastraševalne učinke takšnih predstav in na to, da bo kriminala manj, vendar se to ni zgodilo. Podobno naj bi učinkovali razstavljeni deli teles usmrčenih na javnih krajih. Pravosodje je, da bi se prikazalo v najboljši luči, včasih milostno izreklo manj grozljivo smrtno obsodbo -namesto da bi na primer telo žrtve strli od spodaj navzgor, so lahko določili obratni vrstni red in žrtev je tako hitro izdihnila. Ali pa so obsojeni čarovnici na grmadi navezali okrog vratu ogrlico smodnika, da je malo prej umrla, kot bi sicer. Sramotenje Ker je bil to čas, ko je čast človeka, družine in skupnosti imela veliko vlogo, so bile pomembne tudi sramotilne kazni za manjše prestopke. Prestopnike, ki so jih privezali k sramotilnemu / »Bili so tudi stebru, so mimoidoči / primeri, ko je bil pljuvali, se norčevali iz njih, jih obmetavali. Na razstavi so na ogled tudi sramotilne gosli, kjer gre za desko z odprtino za vrat in roki, kamor so vklenili prestopnika, podobno deluje sramotilna piščal. Med sramotenjem so prestopnikom natikali tudi maske z živalskimi motivi. »Zanimivo, da je bil samomor eden najhujših zločinov,« pravi Studen, »zato so kaznovali tudi mrtve samomorilce. Pri sodomiji pa na grmadi ni končal le človek, ampak tudi žival, ki naj bi imela demonske lastnosti.« Šele v 18. stoletju se je miselnost o nujnosti mučenja in smrtne kazni spremenila. Pod vplivom ideje razsvetljenstva so začele prevladovati zaporne kazni, odpravili so mučenje in zmanjšali število zločinov, za katere je bila predvidena smrtna kazen, ugotavlja kustos razstave. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA mučenja, seveda skrivaj. Nič manj barbarski nismo, kot so bili naši predniki.« Devet eksponatov - razen »prangerja« oziroma sramotilnega stebra, ki je kopija iz Podsrede - so izdelali na Poljskem na osnovi starih risb v zakonikih tistega časa. Tudi Celje je poznalo takšne naprave, saj je mesto imelo svoje rablje in deželsko sodišče, pristojno za izrekanje smrtnih kazni. Razstava na gradu zato ni naključno izbrana. Priznanje za vsako ceno Priznanje je bilo kralj vseh dokazov. Na vsak način je bilo treba doseči priznanje prestopnika, da se je posto- jedine, da so hudiču rodile otroke ... »Ta neverjetna priznanja so dosegli s pomočjo hudih muk, ki jih je povzročil rabelj. Včasih je bilo dovolj že to, da je razgrnil svoje grozljivo orodje ali pokazal naprave. Druga metoda je bila, da so slekli obsojenca, ker je bil to čas velikega sramu ob goloti, in so ga s tem prisilili k priznanju. Če to ni zaleglo, so uporabili različne naprave.« Mesarsko-kirurške rabljeve spretnosti Ko je bilo priznanje doseženo, je sledila javna razglasitev sodbe. Usmrtitev so lahko izvedli s sekiro, na grmadi, na kolesu za trenje, vešalih ... »Obsojenec je imel tri dni časa, da se je 38 FOTOREPORTAŽA Organizatorji so zabeležili od pet do šest tisoč obiskovalcev, ki so popili od 25 do 30 tisoč vrčkov piva. Oktoberfest v Savinjski dolini Iz žalske fontane so obiskovalci v letošnji sezoni natočili že več kot 92 tisoč vrčkov piva. Župan Janko Kos je prepričan, da bo številka do konca sezone presegla 100 tisoč vrčkov, kolikor so si pred sezono zadali v občini. V Žalcu so organizatorji Savinjski Oktoberfest pripravili drugo leto zapored. Letošnji je bil odmevnejši, bolj obiskan, poskrbel pa je za še nekoliko višje številke - tako obiskovalcev kot popitih vrčkov piva. Zabava v znamenju piva je minulo soboto v lepem vremenu v bližino žalske fontane piva privabila od pet do šest tisoč obiskovalcev. Žalec je živel s pivom, dogodek so obiskali tako domačini kot turisti, tudi s Hrvaške in iz Avstrije, celo iz Nemčije, so se pohvalili organizatorji. Sicer je bilo poskrbljeno za vse generacije, tudi za najmlajše z Otroškim Oktoberfestom. Prireditve ni zaznamovala le zabava, temveč tudi Hmeljarski likof. Gre za praznik hmeljarjev ob končanem obiranju hmelja, ki ima sicer v dolini zelenega zlata dolgo tradicijo. Dogodek ima tudi dodano vrednost, je prepričan župan Občine Žalec Janko Kos. Mnogo turistov naj bi Žalec obiskalo ravno zaradi Oktoberfesta ali pa je sobotno dogajanje bilo le ena njihovih postojank na popotovanju po Sloveniji. Tako je župan prepričan, da takšna prireditev širi glas tako o občini Žalec kot o celotni državi. EP Foto: GrupA Savinjski Oktoberfest je bil le ena od prireditev v sklopu festivala Zeleno zlato, ki se s sobotnim pestrim dogajanjem ni končal. Dogodki se bodo vrstili še vse do konca meseca, ko bo fontana piva, sicer odvisno od vremena, počasi zaprla svoje pipe do aprila prihodnje leto. Župan Janko Kos v »uniformi« KULINARIKA 39 Jurčkov karpačo Dr 'osteljica Najprej sem pripravila podlago oziroma posteljico za svoj karpačo. Izbrala sem rukolo. Vitaminsko bombo z zelo majhno vsebnostjo kalorij predstavlja mediteranska rastlina, ki naj bi bila ob morju poznana že od antike. Poznamo več vrst ruko-le, med seboj se razlikujejo po obliki listov, kot sem zasledila na eni izmed spletnih strani, pa naj bi se razlikovale celo po pikantnosti. Rukolo sem najprej oprala, nato dobro posušila ter jo enakomerno porazdelila po krožniku. EVINA „ KUH'NA Jurčki Rukola naj bi bila v preteklosti prepovedana v cerkvenih vrtovih, saj naj bi delovala kot afrodiziak. Iz rukole naj bi v nekaterih azijskih državah pridobivali gorčico. Spada namreč v družino gorčičnic, nekatere vrste pa lahko zrastejo tudi do enega metra. Z jurčkov sem najprej očistila zemljo (gob nikoli ne umivamo z vodo), nato pa sem ju nare-zala na tanke rezine oziroma kolobarje, debele okoli dveh milimetrov. Surova jesen na krožniku Za jurčkov karpačo seveda potrebujemo sveže jurčke, za katere se tokrat zahvaljujem sodelavkama. V nakupovalno košarico sem položila še rukolo, parmezan, balzamični kis, olivno in bučno olje, sol in poper. Jurčki vsebujejo trikrat več selena kot koleraba ali sar-dele. Selen je sestavina, ki razstruplja telo, še posebej odtranjuje težke kovine. 100 gramov jurčkov vsebuje 150 mikrogramov selena. Namig: Gobe lahko v hladilniku »zdržijo« kakšna dva, celo tri dni, vendar jih vedno pospravimo v papirnato vrečko ali zavijemo v prtiček - nikoli v plastično vrečko. Gobe se v vlažnem okolju namreč hitro pokvarijo. Nasvetov, kako uživati gobe, je mnogo. So težko prebavljiva hrana, zato naj jih ne bi jedli pred spanjem, nekateri jih odsvetujejo otrokom, spet tretji pravijo celo, naj bi gobe uživali kot začimbo. Kaj, če jih na krožniku dobite surove? Tokrat sem se odločila, da na krožnik postavim surove jurčke oziroma jurčkov karpačo. Sicer je karpačo jed italijanskega izvora, narejena iz surovega, največkrat govejega mesa. Lahko ga pripravimo tudi iz telečjega mesa, divjačine ali lososa, mogoče tune. Pri vseh je bistvo enako - ribje ali navadno meso narežemo na zelo tanke rezine ter jih začinjene z različnimi prelivi ter na posteljici postrežemo kot predjed. Karpačo naj bi prvi postregel Giuseppe Cipriani v svojem Harry's Baru v Benetkah leta 1950 grofici Amelii Nani Moceningo. Jed, poimenovana po Beneškem slikarju Vittoreju Carpacciu, poznanem po tem, da je pri svojem delu uporabljal predvsem rdeče in bele barve, naj bi postala priljubljena v drugi polovici 19. stoletja. Karpačo naj bi sprva pripravljali s surovim govejim mesom, limono, olivnim oljem ter parmezanom, kasneje so za pripravo jedi začeli uporabljati tudi drugo surovo meso. Čeprav se je jed razvijala tako, da so kuharji za pripravo začeli uporabljati različne vrste mesa, lahko danes naročimo tudi karpačo iz gob. Sama sem poiskala nekaj receptov in na koncu pripravila jurčkov karpačo. Preliv Postrežba Preden sem dokončala svojo predjed, sem pripravila še preliv. Naredila sem ga iz olivnega in bučnega olja ter balzamičnega kisa. Uporabila sem enako količino vseh treh sestavin, za dve porciji karpača sem uporabila vsakega 5 mili-litrov. Tik pred postrežbo Tik preden sem predjed postregla svojim gostom, sem rezine jurčkov enakomerno porazdelila po posteljici iz rukole, jih posolila in popoprala ter čeznje posula nariban parmezan. Preden sem dodala-preliv, sem ga ponovno dobro premešala, saj se kis in olje ne privlačita. Preliv sem pokapala po jedi in jo takoj postregla, saj gobe hitro vpijajo tekočino. Jurčkov karpačo sem postregla kot predjed, takoj ko sem ga pokapala s prelivom. Posebej sem ponudila še dodatni parmezan, saj z njim nisem upala pretiravati zaradi posebnega okusa. OCENA Priprava jurčke je treba narezati na zelo tanke rezine Okus intenziven okus gobe in parmezana z grenko rukolo je okusna izbira nekoliko drugačne predjedi 40 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Mož, ki je sooblikoval Savinjsko dolino: Fran Roblek (11) Dvakrat župan Žalca www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje Ko se je leta 1916 župan Josip Širca odrekel župano-vanju, je vodstvo občine prevzel Fran Roblek in ostal na tem položaju do leta 1921, ko se je moral zaradi bolezni umakniti. Županske posle je torej prevzel v najbolj kritični dobi, ko je divjala prva svetovna vojna. Njegovo delovanje je bilo oteženo zaradi skrajno napetih političnih razmer, saj se je moral po eni strani zavzemati za domačine, po drugi pa ustreči raznim zahtevam vojaške oblasti, ki je imela v Žalcu ves čas vojaško poveljstvo in Projekt z naslovom Hmeljar, gospodarstvenik, politik Fran Roblek (1865-1935) sta skupaj izvedla Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec (ZKŠT) in Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Pri izvedbi sta prijazno pomagala Zdenka in Danilo Goriup. Izvedbo projekta je omogočila Občina Žalec. Vojno »ozdravilišče« ALBUM S CELJSKEGA Umetnostna kotalkarja Metka Agrež in Fedja Ladič Metka Agrež (por. Grafenauer), hči Celjana Edvina Agreža, je bila v umetnostnem kotalkanju posamezno jugoslovanska juniorska prvakinja leta 1962. Njen partner Fedja Ladič je naslov osvojil leto prej, 1961, ter nato v seniorski kategoriji kar v treh zaporednih letih 1962-1964. Fedja Ladič in Špelca Možina sta bila juniorska prvaka v omenjeni disciplini leta 1961. Metka in Fedja sta tekmovala tudi v umetnostnem drsanju in sta kot juniorski par v navedeni disciplini leta 1963 osvojila državni naslov. Zanj so bili zaslužni tudi vaditelji: Stanko Bloudek, »oče« plani-ške skakalnice, Miran Rozman in Jože Resman. Posamično je Fedja v umetnostnem drsanju v kategoriji juniorjev osvojil prvo mesto leta 1961, Metka pa je bila najboljša leta 1964. Metka Agrež je kot 15-letno dekle končala športno kariero z nastopom na drsalni reviji ob odprtju dvorane Tivoli leta 1965. Vir: Rezultati tekmovanj 1954-1971: hokej na ledu, umetnostno drsanje, umetnostno kotalkanje in pričevanje Metke Agrež (por. Grafenauer) ter osebni arhiv Rudija Škedlja. Foto: Marjan Zaplatil Prispeval: Rudi Škedelj Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik Lara Paukovič: Poletje v gostilni Zgrešene predstave o »čefurjih« »Pravzaprav je z ljubezenskimi stereotipi podobno kot s stereotipi o >čefurjih<. Bolj ko jim podlegaš, bolj verjetno je, da si pravzaprav ti tisti, ki ima problem.« Da sem si izbarala knjigo mlade slovenske pisateljice, ni bilo naključje. Že od pomladi sta se mi naslov in naslovnica prikazovali v različnih trenutkih. Lara Paukovič je najprej knjigo predstavljala v Celju, a me ni bilo takrat doma. Konec poletja jo je še v Velenju, a sva se spet nekako zgrešili. Za konec je priletel še predlog na knjižnem blogu, ki ga spremljam, da je to knjiga, ki je vredna branja. In sem jo vzela. Zgodila se je ljubezen na prvo branje! Če se slovenske romane prepogosto enači z »zateženim« branjem, je ta knjiga zelo prijetno branje o »zateženi« študentki slovenščine in sociologije Nastji in o počitniškem delu v srbski gostilni na obrobju Ljubljane z »zateženimi čefurji«. Nastja je mladenka, ki ji lepota slovenskega jezika zelo veliko pomeni in ji ljudje, ki že toliko časa živijo v Sloveniji ter govorijo vse prej kot slovensko, gredo zelo na živce. A vseeno sprejme delo v gostilni, ki je fizično zelo naporno. Poleg tega jo dela učijo sodelavci, ki so navadni »čefurji«, ne ravno bistre glave, brez občutka za dober LARA PAUKam POLETJE V GOSTILA Ш tisoč do 1.500 vojakov. Njegov odnos s poveljstvom vojaške oblasti je bil lažji, ker je njegova žena Ana Roblek vodila »ozdravilišče«, ki so ga uredili v osnovni šoli, kjer so zdravili ranjene vojake. Iz časa prve svetovne vojne je ostal Roblek v spominu vsem, ki so se 17. marca 1918 udeležili veličastne narodne manifestacije v Žalcu, ki ji je predsedoval. To veliko manifestacijsko zborovanje je bilo nadaljevanje majniškega gibanja, ko so po vsej Sloveniji zbirali podpise v podporo majniški deklaraciji, v kateri so poslanci od vlade in cesarja zahtevali združitev vseh južnoslo-vanskih narodov v enotno državo pod monarhovim žezlom. Na zborovanju sta govorila poslanca dr. Korošec in dr. Ravnihar, potekalo pa je nasproti kolodvora na dvorišču za hmeljarno. KARMEN KREŽE, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Se nadaljuje ... način oblačenja in ličenja ter ljubitelji konfliktov. A srbske družine za razliko slovenskih držijo skupaj, rade se smejijo, rade se zabavajo in znajo uživati v trenutkih življenja. Poleg tega, da Nastja v gostilni veliko zasluži, dobro spozna ljudi, ki jih je prej rada dajala v predalčke po svojem okusu. Zaključek romana izzveni v spoštovanju drugačnosti in spoznanju, da so stvari videti od daleč precej drugače. Kajti kot zaključi nadobudna študentka Nastja: »Vse skupaj je navadno sranje. Kup stareoti-pov, okoli katerih je lahko biti pameten, dokler se ne ujameš v njihove zanke.« BGO B fiel rili a O avtorici Lara Paukovič (1993) se je po klasični gimnaziji Poljane vpisala na študij primerjalne književnosti in an-glistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2015 je diplomirala z nalogo Vermeer v romanesknem ciklu Marcela Prousta Iskanje izgubljenega časa, trenutno pa zaključuje magistrski študij. Piše kritike, kratke zgodbe in članke za različne slovenske literarne portale in revije, organizira literarne dogodke in je literarna urednica spletne kulturne platforme Koridor -križišča umetnosti. Poletje v gostilni je njen romaneskni prvenec. BRALCI POROČEVALCI 41 Poletni bralci Knjižnice Laško V četrtek, 14. septembra, smo zdaj že na tradicionalni zabavi jeseni zaključili tretjo izvedbo akcije Poletni bralci v Knjižnici Laško. Poletni bralci so postali učenci (bralci med 7. in 15. letom starosti), ki so med počitnicami brali vsaj 30 dni 30 minut na dan in medtem vsaj 5-krat obiskali knjižnico. Tudi tokrat so brali otroci iz Laškega, Radeč, Rimskih Toplic in Zidanega Mosta - vseh skupaj jih je sodelovalo kar 145! V zahvalo za trud smo v goste povabili vedno priljubljenega in zabavnega otroškega in mladinskega pisatelja Primoža Suhodolčana, ki je kljub »neprijazni« vremenski napovedi naš zapolnjen knjižnični vrt nasmejal do ušes. Zabavali so se vsi: poletni bralci, njihovi starši, bratje in sestre, babice in dedki, obiskovalci knjižnice in naključni mimoidoči. Za vse naše izvrstne bralce smo imeli tudi tokrat pripravljeno darilo, kapo -bandano, v spomin na poletne bralce. Prav vsi pa so sodelovali tudi v velikem nagradnem žrebanju, kjer smo podelili 15 knjižnih nagrad (za knjige se najlepše zahvaljujemo založbam Mladinska knjiga, Miš in Aurora) in glavno nagrado - svetlečo rolko! Ker je naš zaključek sovpadel s pomembno polfinalno tekmo slovenskih košarkarskih prvakov, sta nas obiskala dva košarkarja Žan Vodiškar in Rene Grdagolnik (člana KK Zlatorog Laško), ki sta Primožu Suhodolčanu izročila promocijsko darilo, mlade bralce pa spodbudila k branju in k igranju košarke. Poletne bralce so naši gostje povabili tudi k ogledu novega slovenskega filma Košarkar naj bo! Knjižničarji priporočamo, da pred ogledom preberete knjigo. Za odlične fotografije se zahvaljujemo Andreju Gobcu in Rini Medjić. Iskreno se zahvaljujemo tudi vam, starši »naših« poletnih bralcev, saj brez vaše podpore in prepoznavanja naše bralne akcije kot dobre spodbude vašim otrokom pri pridobivanju odličnih bralnih navad uspeha ne bi bilo. Največja zahvala pa je namenjena vam, dragi mladi bralci: za vse nasmehe (pri izposoji knjig in zbiranju nalepk), za trud (vemo, da ni vedno lahko brati 30 minut na dan, ko pa se med počitnicami dogaja tooooliko stvari) in za zmago (da ste vztrajali do konca). Čestitamo! JERICA HORJAK Foto: ANDREJ GOBEC Dvig zastave in spomin na častna krajana V četrtek, 21. septembra, je bila pred Krajevno skupnostjo Trnovlje prireditev v počastitev krajevnega praznika. Ta dan je bil za krajane Trnovelj pomemben, saj so pred krajevno skupnostjo prvič dvignili svojo novo zastavo in hkrati obeležili spomin na oba častna krajana. Štefan Žvižej je bil dolgoletni režiser Kulturno-umetniškega društva Zarja Trnovlje Celje, pobudnik Novačanovih gledaliških srečanj, Jurij Klajnšek pa član zveze borcev NOB in je krajevno organizacijo vodil štiriindvajset let. Ves čas si je neutrudno prizadeval, da se morija nikoli ne bi ponovila in da bi se za vedno ohranile vrednote, za katere so številni borci dali svoje življenje. Bil je tudi član Prostovoljnega gasilskega društva Trnovlje, vključen je bil tudi v delo krajevne organizacije Rdečega križa. V sklopu prireditve je bila v Gasilskem domu Trnovlje predstavljena tudi uporaba defibrilatorja, aparata, ki rešuje življenja. Prireditev je bila organizirana v sodelovanju s PGD Trnovlje, s katerim Krajevna skupnost Trnovlje že vrsto let zelo dobro sodeluje, uspešni so bili tudi v akciji za postavitev treh defibri-latorjev, ki so jih pred kratkim s pomočjo donatorjev nabavili in namestili v Trnovljah. Prireditev je vodila predsednica Alenka Golež v sodelovanju s povezovalko programa Tjašo Kroflič. CARMEN HRIBERŠEK, foto: VANJA TAJNŠEK Cuprablau Z 35 WP Škropljenje sadovnjakov po obiranju Jablanov škrlup ^'^^^^täma кЉ^^^^^^^^ги šev ožig ^ ^ A;.V; г - y ■ ./ j '.i* .■/.' V;* Bakterijski ožig aktinidije NASVETI Jablanov rak Bakterterijska pegavost i ■. штШШШт- tpWsw ■^^з^^Ш^шИ&з № кШр /žSsgf? 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik) PP Škropljenje opravimo s pripravkom Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ha (škropimo po spravilu pridelka). Cuprablau Z 35 WP zmanjšuje potencial jablanovega škrlupa (Venturis inaequalis), ki prezimi v obliki askosporv odpadnem listju, z uporabo pa bistveno zmanjšamo potencial glive za prihodnje leto. Cuprablau Z 35 WP uporabljamo tudi za učinkovito varstvo koščičastega sadja pred okužbami glive breskove kodravosti (Taphrina deformansj. Breskve poškropimo jeseni in spomladi in tako pravočasno zatremo brstiče glive, ki prezimijo pod lubjem. Na aktinidiji uporabljamo pripravek Cuprablau Z 35 WP za zatiranje bakterijskega ožiga aktinidije (Pseudomonas syringae pv. actinidiae), gnilobe koreninskega vratu (Phytopthora cactorum, hytopthora spp.j, alternarijske listne pegavosti (Alternaria alternata) in bakterijske pegavosti (Pseudomonas viridi ava) v odmerku 2 kg/ha. Tretiranje se opravi v jeseni po spravilu pridelka in odpadanju listja. Na lupinarjih (oreh, leska) uporabimo Cuprablau Z 35 WPza zatiranje orehove (lešnikove) črne listne pegavosti (Xanthomonas campestris) v odmerku 2 kg/ha. Tretiranje se opravi jeseni po spravilu pridelka in odpadanju listja. V jagodah za zatiranje bele jagodne listne pegavosti (Mycosphaerella fragariae) in jagodne rdeče listne pegavosti (Diplocarpon earliana) v odmerku 1,5 kg/ha. Na oljkah za zatiranje oljkove kozavosti ali pavjega očesa (Cycloconium oleaginum) v odmerku 2 kg/ha. Priporoča se tretiranje po obiranju oljk od BBCH 90 naprej. www.cinkarna.si 42 BRALCI POROČEVALCI Jubilejnih 20 let Bobnarske skupine Laško Četrti konec tedna v septembru je bil v Laškem posvečen tolkalom. Bobnarska skupina Laško je namreč praznovala že 20. obletnico delovanja in v ta namen so fantje in dekleta pripravili festival Od riflmašine do kahona. Začel se je že v petek, ko je bila večerna delavnica pod okriljem znanega tolkalista Bojana Krhljanka, vrhunec pa je sledil na sobotnem večernem koncertu na občinskem dvorišču v Laškem, kjer so lahko obiskovalci uživali ob zvokih Laške pihalne godbe, Bobnarske skupine Laško, bobnarskega podmladka GŠ Laško-Radeče in skupine Kobra Rock show. Bobnarska skupina Laško deluje že od leta 1997, ko je bil vodja skupine takratni tolkalist Laške pihalne godbe Matjaž Topole. Skupina je poleg njega štela še šest članov. V prvih nekaj letih so se učili pod mentorstvom dveh strokovnih vodij, a kljub temu je po začetnem interesu sledilo zatišje nastopov, zanimanje za bobnarsko skupino je rahlo upadlo in kar nekaj glasbenikov je odšlo oziroma se je zamenjalo. Po tem času sta v Bobnarski skupini Laško ostala samo še dva prvotna člana in eden od njiju - Miha Dergan - je prevzel takratno vodstvo ter spravil »kolo v pogon«. Pod njegovim vodstvom se je število nastopov spet povečalo, pojavili so se celo prvi samostojni nastopi, kar je seveda znatno vplivalo na zanimanje prihodnjih bobnarjev. Med letoma 2010 in 2015 je bilo vodenje predano Marku Šanteju. V tem obdobju je Bobnarska skupina Laško sodelovala z znanimi slovenskimi glasbenimi skupinami, kot sta Elvis Jackson in Manouche. Za kratek čas je vodenje spet prevzel Miha Dergan in sledilo je še eno prelomno leto v delovanju skupine. Kot pomemben člen so namreč nastopili v šov programu Laške pihalne god- be na mednarodnem festivalu promenadnih in vojaških orkestrov leta 2016 v Moskvi. Po tako velikem projektu se je Miha Dergan ponovno umaknil in vodenje prepustil mlajšim članom, sedanjemu vodji Tinetu Šrotu ter Davidu Štemflju in Eneju Kirnu, ki sta njegova pomočnika. V letu 2017 je Bobnarska skupina Laško doživela kar nekaj odmevnih nastopov, udeležila se je namreč mednarodnega tolkalskega projekta BUMfest Žalec, prireditve Pesem za izbor Evrovizije Ema, kjer so bobnarji nastopili z Laščanko Manuelo Brečko, in Citycen-trove modne revije 11. dimenzija. Prvič v dvajsetih letih so odšli tudi na samostojno gostovanje v srbski Apatin z Mažoretami Laško. Na sobotni prireditvi ob obletnici je bilo torej kar nekaj razlogov za praznovanje in pohvale, vsekakor pa se člani bobnarske skupine veselijo izzivov in v svoje vrste vabijo tolkaliste, ki jih takšna zvrst glasbe in hkrati zabave veseli. ŠT Gledališka delavnica z igralcem Zijahom A. Sokolovićem Močan dež in nizke temperature niso ustavili gledaliških navdušencev, da se v soboto, 16. septembra, ne bi družili v Domu krajanov Vrbje na gledališki delavnici z naslovom Deska, ki pomeni življenje, ki jo je vodil izvrstni bosanskohercegovski igralec Zijah A. Sokolović. Delavnico je pripravila OI JSKD Žalec v sodelovanju z Amaterskim gledališčem Vrba iz Vrbja, udeležilo pa se je je kar 16 ljubiteljskih igralcev iz Vrbja, Šempetra, Petrovč, Prebolda, Celja in Šmartnega ob Paki. Sokolović je delavnico izvedel v dveh delih, teoretičnem in praktičnem. Najprej je imel predavanji Industrija javnih vlog ter Čas in prostor, kjer je izhajal iz Aristotelove teorije popolnega teatra. S praktičnimi primeri iz gledališča in življenja je Sokolović na izredno duhovit način podal svoja spoznanja o teh temah. Njegovo glavno sporočilo je bilo, da je življenje pravzaprav gledališče, zato si lahko pri soočanju z vsakdanjimi nalogami pomagamo z gledališkimi pristopi. V drugem delu pa se je posvetil praktičnim prikazom uporabe Med vsemi naročniki Novega tednika (obstoječimi in novimi) bomo 21. decembra izžrebali tri srečneže, ki bodo prejeli palični mešalnik, eden od naročnikov pa bo prejel PRALNI STROJ! »Prinašamo svežino £ USCH i. 1 ' ™ L —. тГ \ t novi tednik Vrvi v reqijil Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejmejo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) in ._ I 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, >u Ђ _ I vsak mesec se potegujejo za lepe nagrade v nagradni križanki, 'lA I I s kartico ugodnosti imajo popuste pri nakupih v številnih trgovinah in lokalih ... _Г_________________________________________________________________________________________________ Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Datum rojstva: Plačilo (ustrezno oznafi) CENE SO S POPUSTI! (DDV je vključen) v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra ^ za 6 mesecev 55 evrov za 3 mesece 27,93 evra mesečno 9,50 evra Telefonska številka: Podpis naročnika: Datum: Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Veljavnost akcije od 7. septembra do 21. decembra 2017. BRALCI POROČEVALCI 43 Biti kulturna šola je »kul«! V petek, 22. septembra, je bila v Grosupljem zaključna prireditev Kulturna šola 2017 v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) in OŠ Louisa Adamiča Grosuplje (najbolj kulturna šola leta 2016). Na prireditvi, ki se je je udeležila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, so razglasili imena 70 osnovnih šol, ki so si letos prislužile naziv kulturna šola, in najboljšo med vsemi, najbolj kulturno šolo leta 2017. To je po mnenju komisije postala Osnovna šola Franceta Prešerna iz Maribora. JSKD že približno desetletje slovenskim osnovnim šolam, ki na kulturnem področju še časa in prostora na odru. Pokazal je, kako lahko s subtilnimi in minimalnimi posegi v prazen prostor in precizno izrabo časa prikažem bogato zgodbo. Udeleženci in organizatorji smo bili nad videnim in slišanim izredno navdušeni, nekateri so celo dobili ideje za izboljšanje svojih gledaliških projektov. Navdušenje pa je bilo še večje, ko smo si zvečer lahko v Plesnem forumu Celje ogledali Sokolovićevo mo-nokomedijo »Kobajagi, donijela me roda«. Tako smo na najbolj primeren način zaključili gledališko obarvano soboto. NEŽA ZAGORIČNIK, vodja OI JSKD Žalec posebej izstopajo, podeljuje naziv kulturna šola, s čimer želi predstaviti najkakovostnejše dosežke osnovnih šol na področju kulturnih dejavnosti in širšo javnost seznaniti s primeri dobre prakse. Na začetku vsakega šolskega leta podeli posebna priznanja za šole, ki še posebej izstopajo na posameznih kulturnih področjih, in naziv naj kulturna šola v tekočem letu. Letos sta bili v kategoriji za posebne dosežke v konkurenci 14 šol nominirani kar dve osnovni šoli iz občine Šentjur - OŠ Franja Malgaja Šentjur in OŠ Planina pri Sevnici. Prva je prejela priznanje za izredne dosežke na področju gledališke dejavnosti in druga priznanje za izredne dosežke na področju zborovske dejavnosti. Letos dve priznanji OŠ Franja Malgaja Šentjur se s svojimi gledališkimi predstavami v zadnjih letih stalno uvršča v vrh najboljših otroških gledaliških predstav Slovenije. Lani je bila za svojo predstavo Štiri črne mravljice (mentorici Alenka Žolgar Jakopič in Ksenija Steblovnik Rak) na državnem srečanju otroških gledaliških skupin Slovenije nagrajena z zlato plaketo, letos pa se je s predstavo Prosto po Gorencu (mentorica Bojana Potočnik) prav tako uvrstila v sam vrh slovenske otroške gledališke ustvarjalnosti. V OŠ Planina pri Sevnici so še posebej prodorni in uspešni na področju zborovske dejav- Posebni priznanji JSKD za izredne dosežke na gledališkem (OŠ Franja Malgaja Šentjur) in zborovskem področju (OŠ Planina pri Sevnici) v okviru projekta Kulturna šola nosti. V šoli delujejo trije zbori in štiri vokalno-inštrumental-ne skupine. Mladi pevci prepevajo z žarom in navdušenjem, njihov mentor Matej Romih pa išče vedno nove možnosti za aktivno širjenje in negovanje ljubezni učencev do petja. Njihovi pevski zbori se redno udeležujejo zborovskih revij in tekmovanj, tudi mednarodnih. Projekt Kulturna šola spodbuja kulturno vzgojo, omogoča ustvarjalnost mladih na raznolikih umetnostnih področjih, podpira kakovostne dosežke, skrbi za izobraževanje mentorjev in stremi k temu, da bi postale šole žarišča kulturnega dogajanja v svojih lokalnih okoljih. Da bi spodbujal kakovosten način preživljanja prostega časa, pripravi JSKD znotraj projekta Kulturna šola letno več kot tisoč različnih selekcioniranih kulturnih programov, srečanj in festivalov, kjer sodeluje več kot 70 tisoč otrok. Med njimi je veliko osnovnošolcev iz šol občin Šentjur in Dobje. Zaradi svojih dejavnosti je OŠ Do- bje tako letos obnovila naziv kulturna šola za obdobje petih let, OŠ Hruševec Šentjur pa je ta laskavi naziv prejela prvič. Tako znotraj območne izpostave Šentjur letos prvič vseh sedem osnovnih šol nosi naziv kulturna šola. NASTIJA MOČNIK, vodja OI Šentjur Foto: ZORAN BOROVŠAK Večno mladi na zaključnem izletu Člani kluba starodobnikov Večno mladi Šentjur smo se na lepo sončno soboto, 23. septembra, v jutranjih urah zbrali pred svojimi klubskimi prostori, od koder smo se podali na vsakoletni tradicionalni klubski izlet. Člani smo si za letos izbrali obisk Dolenjske in Bele krajine. Najprej smo si svojimi partnerkami ogledali tovarno zdravil Krka Novo mesto. Ogled farmacevtskega velikana je bil za udeležence zelo zanimiv in poučen. Po dveurni predstavitvi tovarne in po ogledu proizvodnje zdravil smo nadaljevali pot proti Beli krajini. V kraju Radovica pri Metliki smo obiskali šolo Bistra buča, kjer smo se v stari tipični leseni hiši iz 18. stoletja udeležili pouka na način izpred petdesetih let. Vsak učenec je za sodelovanje pri pouku na star in strog način prejel tudi spričevalo. Polni prijetnih spominov na nekdanja stroga šolska leta in bogatejši za odlično predstavitev Bele krajine in tamkajšnjih običajev, smo pot nadaljevali k izviru reke Krupe, ki je eden najlepših kraških izvirov v Beli krajini. Ure potepanja po prelepi in neokrnjeni naravi ter v veseli in dobro razpoloženi družbi so kar prehitro minevale. Obiskali smo še muzej Kluba prijateljev vozil IMV v Novem mestu, kjer hranijo skoraj vse tipe vozil in počitniških prikolic, izdelanih v tovarni IMV oziroma sedanjem Revozu in Adria Mobilu. Da pot do doma ne bi bila prekratka, smo se člani ustavili še na skupni večerji v kraju Studenec. Sledili so pot do Šentjurja, stisk roke in želja po ponovnem snidenju. FRANC RATAJ, predsednik kluba starodobnikov Večno mladi Šentjur Ob svetovnem dnevu živali Tudi člani Društva proti mučenju živali Celje so postavili stojnico na nedavnem Vege pikniku v mestnem parku. Piknik je organiziralo Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice. Z dogodkom želi ob prijetnem druženju opozoriti na izkoriščanje živali in pred- staviti možnosti boljšega odnosa do živali in narave. Člani DPMŽ Celje so obiskovalcem piknika predstavili delovanje društva in jih ozaveščali o odgovornem ravnanju z živalmi. V počastitev svetovnega dneva živali, 4. oktobra, bo v soboto dopoldne DPMŽ Celje z zavetiščem Zonzani postavilo stojnico v Planetu Tuš v Celju, kjer bodo člani predstavili svoje delovanje. Na ogled bodo tudi fotografije živali iz zavetišča, ki iščejo domove. Otroci bodo lahko poslikali kamne z živalskimi motivi. KŠ, VS, foto: GrupA OVI TEDNIK IN RADIO CELJE Prinašamosvežino Med vsemi naročniki Novega tednika (obstoječimi in novimi) bomo 21. decembra izžrebali tri srečneže, ki bodo prejeli palični mešalnik, eden od naročnikov pa bo prejel PRALNI STROJ! novi tednik Vrvi V reyijit il Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejmejo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, vsak mesec se potegujejo za lepe nagrade v nagradni križanki, s kartico ugodnosti imajo popuste pri nakupih v številnih trgovinah in lokalih. Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Datum rojstva: Plačilo (ustrezno označi) CENE SO S POPUSTI! (DDV je vključen) v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra ^ za 6 mesecev 55 evrov za 3 mesece 27,93 evra mesečno 9,50 evra Telefonska številka: Podpis naročnika: Datum: Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Veljavnost akcije od 7. septembra do 21. decembra 2017. 44 VRTNARIMO »Pametni« zalivalni sistem bo zalival v Migojnicah V Vrtnarstvu Toplak smo podelili nagrade za najlepše balkonske zasaditve Minuli petek so nagrajenke našega poletnega natečaja iz rok Toma in Nataše Toplak v njunem vrtnarstvu v Gorici prevzele nagrade. Pr-vouvrščena Marija Golavšek se je namakalnega sistema zelo razveselila, saj ji zdaj pri oskrbi rastlin, tudi pri zalivanju, pomaga vsa družina. Drugouvrščena zasaditev je Tanji Pinter prinesla vrednostni bon Vrtnarstva Toplak v vrednosti 30 evrov, tretjeuvrščena zasaditev pa Mariji Grilc bon v vrednosti 20 evrov. »Za podelitev te glavne nagrade sem se odločil, ker želim širši javnosti predstaviti samozalivalni namakalni sistem. Ta za svoje delovanje ne potrebuje programskih ur, ampak se uravnava sam, pri čemer upošteva potrebe posameznih rastlin, zasajenih v balkonskih koritih. Je tudi varčen sistem, saj porabimo manj vode, privarčujemo pa čas, ki bi ga sicer namenili za zalivanje. In še ena prednost je: med dopustom nam ni treba skrbeti, kdo bo zalival naše rože,« glavno nagrado opisuje vrtnarski mojster Tomo Toplak, ki se je z ženo Natašo pred 19 leti odpravil na samostojno vrtnarsko pot. »Takrat se je na tržišču za to pokazala priložnost. Ni nama žal, to je bila edina prava pot.« Pri tem hudomušno doda, da po njegovih žilah teče zelena kri. Kako tudi ne bi, ko pa so mu že starši vcepili ljubezen do tega poklica. Tako kot na drugih področjih je tudi na vrtnarskem treba ves čas slediti novostim. Ne zgolj novim cvetočim ali zelenim lepoticam, ki zaljša-jo naše domove, gredice ali vrtove, temveč tudi novemu znanju. »Pred 19 leti izbor balkonskih rastlin ni bil tako pester, kot je zdaj. Ljudje so poznali bršljanke, pokončne pelargonije, surfinije. To so bile glavne rastline. Do danes so žahtnitelji razvili mnogo novih rastlin, selekcije so se izboljšale, kombinacij je ogromno. Seveda ves čas pridobivamo nova znanja, saj s Tanja Pinter, Tomo Toplak, Marija Golavšek, Nataša Toplak in Marija Grilc f/fc Zmagovalka Marija Golavšek iz Migojnic je letošnjo zmagovalno zasaditev uredila s pomočjo strokovnih nasvetov. Pri vsakodnevni negi ji pomaga cela družina, mož in oba sinova. Sama pravi, da je njena skrivnost za uspeh v pravih koritih: »Rože so zasajene v lesenih koritih, v katerih rastejo povsem drugače kot v plastičnih. V plastiki se rože kuhajo.« Kljub temu da bi zunanji opazovalec hitro ocenil, da sta v vrtnarstvu zgolj dva vrhunca na leto, pomladni in jesenski, dela celo leto ne manjka. V Vrtnarstvu Toplak sta še dve manj vidni sezoni, decembrska in zgodnja pomladna. Decembra lahko pri njih kupite božične zvezde, ki so nedvomno drugačne kakovosti kot tiste, ki jih kupite v trgovskih središčih. Tomo Toplak se kot gojitelj namreč z njimi ukvarja že več kot 20 let. V zgodnji spomladanski sezoni pa lahko kupite pri-mule, ki jih prav tako pri Toplakovih vzgojijo sami. tem, kar smo vedeli pred dvema desetletjema, danes ne bi mogli uspešno vzgajati rastlin in svetovati strankam,« dodaja Toplak, ki ima vrtnarijo v Gorici pri Šmartnem in dve cvetličarni, eno v Žalcu in drugo na mestni tržnici v Celju. MRL, foto: GrupA Setveni koledar Čas za presajanje je od 11. od 22. ure do 25. oktora ob 20. uri. 5. ČE list, polna Luna ob 21. uri 6. PE list 7. SO plod 8. NE plod do 17. ure 9. PO 10. TO korenina 11. SR cvet Nataša in Tomo Toplak »znata« z rastlinami. To dokazujeta že 19 let. Stranke se rade vračajo v vrtnarijo, kjer dobijo ob odličnih sadikah tudi strokovni nasvet. Pri njih pa lahko kupite tudi »pametni« zalivalni sistem, ki vam bo prihranil čas in denar. Tanja in Klemen Pinter iz Lipe pri Frankolovem sta nam poslala fotografijo zasaditve na 14 let starem gospodarskem poslopju. »Kombinacijo surfinij, gavre in rdeče pelargonije sem poiskala sama,« pravi Tanja, ljubiteljica surfinij, ki bodo tudi prihodnje leto krasile gospodarsko poslopje v Lipi. Tretjeuvrščena Marija Grilc iz Žalca priznava, da je lepa zasaditev plod premišljene kombinacije in pravilne nege. »Ker je balkon izpostavljen dežju, sem izbrala drobnocvetno zasaditev, ki sem jo videla v reviji Gaia. Rože zasadim v 80-centimetrska korita z vodno rezervo, kupim zemljo za surfinije, ki že vsebuje gnojilo, v rastni sezoni pa jih gnojim vsak dan. Škropim jih z algami, redno dodajam železo, škropim proti mušicam, pršici in plesni.« V času dopusta za njene rože poskrbi soseda, Marija pa ji to nesebično pozornost vrne. Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43. V teh dneh si boste v Vrtnarstvu Toplak lahko izbrali pisane in raznolike rastline, ki bodo polepšale grede, korita ali notranjost doma. ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE 45 iti RelaXomVTUrCllO L. Neverjetni razgledi, večerje za sultane, zgodbe, humor, razvajanje v turških kopelih, kalorični bureki, domačnost, gostoljubnost in še in še. Vsak dan v Turčiji je skok v novo doživetje, zato se je treba navzeti turškega duha, ki živi za velike trenutke, in zaživeti po turško. Deželo smo spoznavali in v njej uživali skupaj z bralci Novega tednika in s poslušalci Radia Celje. S turistično agencijo Relax smo tokrat letovali v Alanyi v hotelu Sentido Numa Bay s petimi zvezdicami ter uživali v ultra all inclusive ponudbi. Čudovito smo si obarvali tudi izlet v Side in Alanyo. Prihodnje leto bomo šli spet. SB Več utrinkov na www.radiocelje.com in na Facebookovi strani Novi tednik in Radio Celje Z gusarsko ladjo smo se podali po najlepših kotičkih turkizne obale. Ali ste vedeli? V 16. stoletju je bilo na orientu zelo popularno piti kavo. Turki so bili tisti, ki so kavo prinesli v Evropo. Njeno uživanje so prepovedali uradniki cerkvene in posvetne oblasti in ljubitelji kave so bili kaznovani. Storilci so lahko izbrali kazen: da jim odtrgajo jezik ali da si zavežejo vrečo kave okrog vratu in se vržejo z mostu v reko. Kljub vsem prepovedim je kava postopoma pridobivala pomembno mesto v turški družbi. Če je mož svoji ženi pozabil skuhati kavo, je bil to zanjo lahko razlog za ločitev. Izlet v izbrane kotičke Alanye, najstarejšega turističnega mesta na turški rivieri, v preteklosti znanega kot gusarsko gnezdo. Ogledali smo si mesto, ki je zavarovano z obzidjem in ima rdeč stolp. Mesto je bilo že v preteklosti pomembno pristanišče z ladjedelnico. Nad znamenito Kleopatrino plažo smo si ogledali impresivno otomansko trdnjavo, znotraj katere so ohranjene slikovite hiše, mošeje ter bizantinska cerkev, okrašena s freskami. 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Raje z avtobusom Dragi prijatelji, bodite previdni pri vožnji pod vplivom alkohola! Včeraj zvečer sem bil s prijateljem na nekaj kozarčkih alkoholne pijače. Vedoč, da sem prekoračil mejo, sem se odločil, da bom pustil svoj avto pred gostilno in se domov odpeljal z avtobusom. Prispel sem do policijske kontrolne točke, kjer so nadzorovali večino voznikov in izvajali alkotest. Ker sem bil z avtobusom, so samo pomahali naprej. Še sreča, sem pomislil. Domov sem prišel varno in brez praske, kar je bilo pravo presenečenje, saj pred tem nikoli nisem vozil avtobusa in niti ne vem točno, kje sem ga dobil. Objava Mož in žena sta že nekaj let poročena, ko začne mož zjutraj pri zajtrku pogovor o nezvestobi. Mož: »No, kaj bi naredila, če bi izvedela, da te varam?« Ona: »Dala bi te v časopis.« On se nasmeji: »Kot da bi to objavili!« Ona: »Seveda bi!« On: »In kaj bi napisala?« Ona mirno: »Da bo tvoj pogreb čez dva dni ob 15. uri na mestnem pokopališču.« Podivja Potniška ladja pelje mimo malega, neobljudenega otoka, na katerem zagledajo človeka z dolgo brado, kako besno maha, kriči in skače. Eden od potnikov vpraša kapitana: »Kdo pa je to?« Kapitan: »Pojma nimam, vem samo, da vsako leto podivja, ko se peljemo tu mimo.« Pomoč Ženska je šla v službo, ko je opazila zelo nenavaden pogrebni sprevod do bližnjega pokopališča. Enemu pogrebnemu avtu je v razdalji nekaj metrov sledil drugi. Za drugim avtom je hodila ženska - sama in s pitbulom na vrvici. Za njo je hodilo 200 žensk, vsaka sama. Ženska se ni mogla upreti radovednosti. Spoštljivo se je približala žalujoči ženski s psom in rekla: »Iskreno so-žalje ob vaši izgubi, vem, da je neprimeren trenutek, da bi vas motila, vendar še nikoli nisem videla takšnega pogreba. Čigav pravzaprav je?« Ženska s psom ji je odgovorila: »V prvem avtu je moj pokojni mož.« »Kaj se mu je pa zgodilo?« »Moj pes ga je napadel in ubil.« Ženska je spraševala še naprej: »Kdo pa je potem v drugem avtu?« »Moja tašča. Poskušala je pomagati mojemu možu, a se je pes spravil še nanjo.« Sledil je daljši pomenljiv trenutek tišine med obema ženskama. »Mi posodite psa?« »Postavite se v vrsto.« Gobe V teh dneh je Facebook poln objav gobarske sreče. Neta Avbelj iz Žalca je imela očitno tega dovolj in je objavila še fotografijo svojih gob. Mož brez žene je kot pes brez bolhe. Živi, ampak dogočasno ... Žena brez moža je kot bolha brez psa. Živi, ampak nima koga najedat ... REŠITEV SUDOKU 276 3 4 2 5 9 7 8 6 1 7 1 5 8 6 4 9 2 3 8 9 6 3 2 1 7 4 5 6 3 8 2 4 9 1 5 7 5 7 4 6 1 3 2 9 8 9 2 1 7 5 8 6 3 4 2 8 7 9 3 5 4 1 6 4 6 3 1 7 2 5 8 9 1 5 9 4 8 6 3 7 2 O out ,(AS *L ЈГ 5-Ч0 9 m / Vse slikovne šale vir: splet 6 8 9 1 9 2 3 8 7 5 8 1 9 5 1 7 1 6 4 6 3 8 3 5 8 2 »Prikazen« s kolesom na vlaku Moj letošnji poletni dopust je temeljil na preizkušanju nekakšnega prometnega eksperimenta: odločil sem se za kolesarski turizem po sistemu »s kolesom na vlak«. Pred glavnim projektom, enotedenskim kolesarskim turizmom v Kranjski Gori, je bilo treba odpeljati »prolog«, če uporabim žargon velikih kolesarskih dirk. Zato sem izbral kolesarske povezave v celjski regiji: najprej od Šoštanja do Velenjskega jezera, in nato še v Obsotelju, kjer imajo z evropskimi cekini urejeno pravo kolesarsko stezo, ki je ločena od glavne ceste in nevarne pločevine - od Šmarja pri Jelšah do Podčetrtka in od tam do Rogaške Slatine. Na pot do štarta sem se podal z legendarnima »gomulkama«. Vse je šlo kot po maslu: na spletnem voznem redu Slovenskih železnic sem izbral vožnjo, označeno s piktogra-mom kolesarja, kar pomeni, da omogoča prevoz kolesa, na »šalterju« sem kupil še dnevno karto za kolo in sprevodnik mi je prijazno »obesil« kolo v kolesarnico »gomulke«. Na nekoliko začudene poglede čakajočih na vlak, ker sem bil v popolni »bojni« kolesarski opremi in s svojim več kot dva desetletja starim scottom ter prav toliko staro čelado, v kateri morda za koga že res izgledam kot vesolj-ček, sem bil pripravljen. Ko se je na poti v Šoštanj pojavil še en kolesar z drugačno modo, v popolni džins opremi, je bila še ena zadrega manj. Led je bil prebit, pripravljen sem bil na glavni projekt, za Zgornjesavsko dolino. Kajpak bi bilo preveč lepo, če bi še naprej šlo vse tako gladko. Zataknilo se je na železniški postaji v Celju, kjer sem zaradi del ob prenovi proge do Zidanega Mosta občutil debelo, polurno zamudo. Grabila me je panika, če bom prišel pravočasno do Ljubljane, kjer sem imel naprej povezavo z vlakom do Jesenic. Ko smo prispeli do Zidanega Mosta in je bilo treba s kolesom še enkrat prestopiti, je sledilo novo presenečenje. Postajna uradnica je sporočila, da vlak za Ljubljano zamuja pol ure. No, zamuda je bila res samo polurna, vožnja od Ljubljane do Jesenic pa je bila prav udobna. Na vlaku ni bilo gneče in sem lahko scotta na »siemen-su« parkiral ob pomožnih sedežih in celo tudi sam sedel. Vožnja skozi središče Jesenic, po Cesti maršala Tita, je bila prava pustolovščina, pravzaprav rodeo. Luknja pri luknji, »flikapri fliki«. Najbrž se maršal v grobu obrača zaradi tega. Si predstavljate, da bi bila takšna cesta, ko bi maršal prišel na obisk na Jesenice? Zagotovo bi bil kakšen stanovalec več na Golem otoku. Ko sem se končno prebil do Mojstrane, kjer se je začela »kolesarska avtocesta D2« vse do Trbiža in še dlje, brez avtomobilske pločevine, pa naprej ni šlo le kot po maslu, temveč kot po najboljšem olivnem olju. VLAKOVNI KOLESAR RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka rižjh e naglas UGATt E (ZASTARJ palicica za nabadanje nadu-šljivec krmilo iz zmletih kosti ustna harmonika droben naplavljen pesek vprezni drog kmeckega voza krvni strdek slovenski baritonist (vladimir) ruska balerina pavlova pritrdil-nica eksisten-cialisticna filozofija slovenski igralec furijan šved. igral. ekberg svečenica boginje veste andre agassi kar kaj označuje nemško obbaltiško mesto slavko kotnik škotska slovenska igralka igralka (mary) ivanič pianist bertoncelj okro-glasta »________ tvorba iz šundov školjk tv-zvezda radij 20 večje razkošno stanovanje izbris iz evidence tekoča voda grška mitološka reka izdelovalec plakatov ocet 12 gorovje v srednji aziji oblika umetniškega dela vzporednik avtorska agencija slovenije majhna slika kozne luknjice rim. vojskovodja (julij) pramen svetlobe kadica (redko) nuša tome zmes bitumena in peska 17 igralka juh kandidat za sluzbo konec molitve srčni preddvor 19 gostl-buffy jata jed iz tyler različnih zivil zgodov. 2 teksaška utrdba pretirano varčen_ iglast grm kar se rabi za oporo kratek, močen glas Živalska maščoba najlažja kovina živalska hrana derivat amonijaka ne-nravnost del telesa norveška glasbena skupina japonski režiser kurosawa španski slikar (salvador) brezalko-hol. pivo planota na notranjskem indijska boginja igralka zupančič reka v bosni edvard rusjan če podoba 15 snov v lupini limone staroslo- 4 van. pijača besede, ki uročijo nekdanje ime volgo-grada razpoloženje (pog.) tone rop 24. in 10. črka okolica (zastar.) bosanska novinarka saračević 22 13 pravilo, predpis Nagradni razpis enakovredne nagrade: kosilo za dve osebi konec tedna na Celjski koči 7ТГПТП Nagrade podarja CELJSKA KOČA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Očem prijazna ugankarska revija z VELIKO PISAVO Oven 3ik Lev Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 10. oktobra. Geslo iz številke 39: Pobiramo zadnje pridelke. Izid žrebanja Tri enakovredne nagrade, kosilo za dve osebi konec tedna na Celjski koči, prejmejo: Leonida Sternad iz Celja, Irena Žohar iz Štor in Darko Virant iz Šentjurja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Tehtni ca Polna luna 5. oktobra bo prav v vašem znaku. Čustvena energija bo povečana, zato ravnajte v vseh situacijah zmerno. Konec tedna bo bistveno bolj umirjen. Dinamičen začetek novega tedna vam bo pisan na kožo. Kar nekaj novih, koristnih stikov boste navezali. Po čustveni plati boste nekoliko zadržani, morebiti celo kritični tako do sebe kot tudi do okolice. Sprostite se, bolje se boste počutili. Vaša dobra volja bo nalezljiva in vsi se bodo v vaši družbi počutili odlično. Zabava bo trajala dlje, kot boste načrtovali, in prav nič vam ne bo žal časa zanjo. Obveznosti in delo bodo že počakali. Glede neke zadeve boste kovali železo, dokler bo vroče, in zelo kakovostno se boste lahko dokončno dogovorili. Informacija, ki vam bo prišla na ušesa, bo zanimiva, vendar bi bilo prehitro sklepati samo na tej podlagi. Prijetni dnevi so pred vami, zlasti za konec tedna lahko pričakujete, da bo v skladu z vašimi pričakovanji. Tudi kakšno kulinarično doživetje posebne vrste lahko poboža vašo dušo. V nov delovni teden boste vstopili živahno. Če menite, da morate partnerja spraviti v kalup, ki ste si ga vi zamislili, se motite. Dovolite, da deluje in diha tudi po svoje. škorpijon Dvojčka Kljub temu da pričakujete, da bo prišlo do navzkrižja interesov, ni nujno, da se bo to tudi zgodilo. Odlično boste znali usklajevati koristno s prijetnim in si izboriti svoj položaj. Nekdo vas že nekaj časa opazuje in skuša posnemati, vendar je pri tem tako zelo neroden, da ga sploh niste opazili. Vaša želja po kakovostnejših odnosih je pristna in ponovno boste pripravljeni na dogovor. Rak Zdi je, da včasih skoraj uživate v tveganju in v tem, da hodite po robu dovoljenega. Več previdnosti v prihodnjih dneh ne bo odveč. Jasno boste dali vedeti, da vas ni strah in da ste se pripravljeni soočiti z vsem in z vsakim. Nekdo vas bo spomnil na obljubo in brez zadržka jo boste tudi izpolnili. Zadržani in skrivnostni boste, kar bo povzročilo še večjo radovednost glede vašega delovanja. Strel ec Občutek vas tudi tokrat ne bo pustil na cedilu, zato mu lahko mirno sledite. Oseba, ki vas bo osvojila s svojim nastopom in znanjem, bo lahko imela v prihodnje pomembnejšo vlogo v vašem življenju. Le dovoliti morate, da vstopi vanj. Priznali si boste manjšo slabost in to bo spravilo vašo okolico v smeh. Ne čudite se svojim uspehom, saj ste si jih pošteno priborili. Za nadaljevanje se boste še trudili. Nekdo vas bo hvalil s preračunljivostjo, kar boste s pomočjo odlične intuicije takoj začutili. Ne boste nasedli, zato boste tej osebi onemogočili namene. Sproščeni boste, ko bo vse skupaj za vami. Eden od namigov, ki ste jih dobili, vam bo prebudil radovednost in raziskali boste njegovo ozadje. Odlično se boste počutili v družbi. Ugotavljali boste, da se vam je ugled povečal, kar vas bo veselilo. Kozorog Nevoščljivost vas lahko zelo prizadene, zato ne razlagajte nikomur o svojih idejah, ki jih še nameravate vpeljati v svoje delo. Ostanite skromni in zadržani. Vaše delo in uspeh bosta tisti postavki, ki bosta govorili sami zase in vam v prid. Ugotavljali boste, da višje kot se človek dvigne, bolj osamljen postaja. Če ne boste znali obvladati svojih čustev, se lahko izdate tam, kjer bi si to najmanj želeli. Prijatelj, ki ima z vami skupne interese, vas bo opozoril, da boste kritično na novo ocenili svojo situacijo. Tako si bostepri-hranili kasnejše zaplete, a tudi zadrego, ki bi zagotovo nastala. Prekinitev starega sistema vnaša dobrodošlo novost. Odlično se boste znašli, o tem ni dvoma. Poklonu ne boste verjeli kar na slepo, samo pomenljivo se boste ob njem nasmehnili. Svojo pravo vrednost dobro poznate. Vodnar Devica Trenutno vas spremljajo srečne okoliščine, ki jih obrnite sebi v prid in si ustvarite močno odskočno desko. Ne boste spregledali nobene malenkosti, vse bo na svojem mestu, tako kot mora biti. Ste na odlični poti do uspeha. Nekomu se boste zahvalili na način, ki mu je najbolj pri srcu, in oba bosta zelo zadovoljna. Venera in Mars v vašem znaku zagotavljata, da bo v ljubezni nežno, čustveno, a tudi strastno. Oseba, o kateri ste pred kratkim še dvomili, se bo izkazala za zaupanja vredno. Tako boste pometli še z enim od zadnjih pomislekov, ki ste jih imeli. Okoliščine se bodo sestavile tako, da boste dobili tudi odgovor, na katerega čakate že kar nekaj časa. Presenečenje bo pristno, saj takšnega razpleta ne boste pričakovali. Prijazno se boste odzvali na vabilo in odlično se boste imeli. Ribi Raje si dovolite uživati v sadovih svojega dela, kot da vas skrbita usoda in prihodnost. Ukvarjajte se s sedanjim trenutkom, vsa ostala razmišljanja in načrtovanja imajo trenutno še vedno preveč spremenljivk. Mirno si lahko dovolite nekaj več počitka, da obnovite energijo. Če menite, da je partner prezahteven do vas, se motite. Raje pomislite, kaj vse vi pričakujete od njega. Horoskop je pripravila astrologinja DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65 cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro. oče 10 21 11 18 6 5 16 8 3 9 14 7 48 RUMENA STRAN Z Almo v Ljubljano V Cankarjevem domu je na ogled obsežna razstava o svetovni popotnici in pisateljici Almi M. Karlin. V sodelovanju z največjim slovenskim kulturnim hramom je razstavo pripravila kustosinja Pokrajinskega muzeja Celje Barbara Trnovec. Na odprtju razstave je bilo videti tudi znana celjska imena. Foto: GrupA »Bilo je sijajno« Prepričani smo, da je tudi ta stavek uporabil Roman Lešek v soboto ob slavnostnem odkritju spominske plošče Fedorju Gradišniku. Na fotografiji je razvidno, da je Lešek prevzel besedo, pozorno pa so mu prisluhnili žena Ida Lešek (z leve), Andrej Vipo-tnik, Simo Važić in Peter Svet, ki stoji desno. Morda je Lešek, ki je bil kar dvajset let jugoslovanski rekorder v skoku s palico, razlagal, kako je svojo službeno pot začel kot radio mehanik v delavnici Radioval v Celju. Zbrani bi ga morali povprašati, kako se kot osemdesetletnik (jubilej je imel 7. avgusta) počuti med nedeljskimi nogometnimi tekmami na Kladivarjevem štadionu. »Naj mi zdravje služi vsaj še 10 ali pa 15 let za igranje nogometa, pa bo kar v redu,« je pred poltretjim letom dejal za Novi tednik. Foto: GrupA Očitno se da vse popraviti! Tako razmišljamo ob ponovno sestavljenem drevesu, ki so ga lani brutalno požagali na Alminem grobu na Svetini, kar je takrat zelo prizadelo Barbaro Trnovec (na sredini). V Ljubljani sta bila ob njej tudi kustosinja Gabrijela Kovačič in direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman. Delo svoje celjske kolegice sta si ogledala tudi direktor Zgodovinskega arhiva Celje Borut Batagelj in nekdanja direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje in zdajšnja direktorica Slovenskega etnografskega muzeja Tanja Roženbergar. Nad razstavo sta bila navdušena, kajti le ma-lokateri Celjan se znajde v najbolj prestižni kulturni ustanovi. Grozd, kot bi si ga vsi želeli Poglejte, kako ponosno je predsednik vojniškega vinogradniškega društva Mirko Krašovec predstavil grozd, ki je odlično obrodil na občinski trti v središču Vojnika. Letošnje vreme je zelo čudno in čeprav je med vročim poletjem grozdju dobro kazalo, ga je deževje konec poletja uničevalo. V vseh štajerskih vinogradih žal ni tako čudovitih grozdov, kot je ta v Krašovčevi roki. Dolgoletni cenjeni vrtnar iz Arclina ima, odkar je vrtnarijo prevzel sin, za svoje domače trse in klet več časa. Vinograd ima visoko nad Libojami v Spodnji Savinjski dolini, za katero je nekoč vladalo prepričanje, da žlahtna trta tam ne uspeva tako dobro kot na bolj znanih vinogradniških legah. Mirko Krašovec je to prepričanje postavil na glavo. Za svoje vino je prejel na državnem ocenjevanju v Gornji Radgoni že več zlatih medalj. Foto: arhiv društva Na dobro sodelovanje Savinjski Oktoberfest je bil priložnost za to, da se družijo in pozabavajo tudi nekateri člani naše medijske hiše. Pri tem jih je pozdravil župan Občine Žalec Janko Kos (levo). Upamo, da se ni ustrašil, da ga bo to pivo drago stalo, saj so bili v ekipi poleg direktorice Anice Šrot Aužner in tajnice uredništva Tee Podpečan kar trije iz marketinga naše hiše: vodja Bojan Kunc, Klavdija L. Tomažič in Bojan Pilih. Kljub vsemu so nazdravili na dobro sodelovanje tudi v prihodnje. Foto: GrupA Tek za obvladanje službenih izzivov Nedavnega 5. Konjiškega maratona, na katerem je, kot je znano, sodelovala tudi ekipa NT&RC, se je udeležila tudi direktorica Zdravstvenega doma Celje Alenka Obrul (desno). Začetek njenega drugega mandata na čelu tega javnega zavoda se je začel manj viharno kot prvi, kljub temu pa se direktorica očitno drži načela, da je tek eden najboljših načinov za obvladovanje stresa. Brez tega pri vodenju ustanove, kot je zdravstveni dom, zagotovo ne gre. Foto: GrupA